cena 170 dinarjev številka 1 (856)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 8. januarja 1987
Zadnje zasedanje zborov v letu 1986
.Velenjski rudarji so v novo leto stopili nadvse zadovoljni. Že šestič zapored so na-Š kopali\več kot 5 milijonov ton lignita, natančneje 5 milijonov 500 ton.
pico spremljevalnih programov predvsem za najmlajše.
Res, da je bil v Rdeči dvorani sejem, ki pa ni bil nič kaj novoletni. Pripravljen je bil tudi program za otroke. Vendar to še zdaleč ni dovolj. To dokazujejo tudi spretni organizatorji iz drugih krajev, ki so znali prednovoletne dni narediti res praznične in pravljične in kamor je zaradi tega zaneslo marsikaterega Velenj-čana.
Pohvalimo lahko trgovce, saj so bile trgbvine ves december odprte tudi ob sobotah po-
programov
Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so namenili na zadnji seji v preteklem letu, vso pozornost uresničevanju sanacijskih programov v velenjskem delu sozda Gorenje, ukrepov družbenega var-
poldan. Še vedno pa se sprašujemo, zakaj že pred božičnimi prazniki ostanemo v Titovem Velenju brez novoletnih voščilnic?
Pa še to: Novoletne osvetlitve skorajda ni bilo. Dovolj bi bilo že, če bi v Titovem Velenju zamenjali vsaj pokvarjene in razbite žarnice in svetilke. Že tako bi se marsikateremu Velenjčanu zdelo, da gre za novoletno razsvetlitev. Pa menda ja nismo že ob vstopu v novo leto hoteli pokazati, da bomo tudi letos tavali bolj v temi?
stva v Veplasn, poslušali pa so tudi informacijo o poteku likvidacijskega postopka v delovni organizaciji HPH.
V Gorenju so doslej uresničili prvi del nalog, ki so si jih zastavili, pred njimi pa so prav tako pomembne naloge tehnološke prenove. Več o uresničevanju sanacije v Gorenju pišemo na 3. strani.
Čeprav se srečujejo v Veplasu, kjer imajo že od lanskega marca ukrep družbenega varstva, z velf-kimi težavami, lahko ocenijo, da ukrepe začasnega družbenega varstva uspešno izvajajo. V pripravi je sanacijski program, trenutno pa se programsko povezujejo s TAM iz Maribora, navezane pa imajo tudi poslovne stike s tujimi partnerji. Dogovori z Ela-nom so bili žal neuspešni. Člani izvršnega sveta so menili, da je potrebno na področju programske usmeritve in poslovne povezanosti narediti še več, zato bodo o bodoči programski usmeritvi še govorili. To točko naj bi na dnevni red seje izvršnega sveta uvrstili že v tem mesecu, ko bodo vso pozornost namenili tudi naložbeni dejavnosti te delovne organizacije. Zato ji bo vsekakor potrebna finančna pomoč širše družbene skupnosti.
Člani izvršnega sveta pa so poslušali še informacijo o poteku likvidacijskega postopka delovne organizacije HPH. Likvidacijska bilanca te delovne organizacije je pozitivna, saj je znašala aktiva ob prvem naroku 269 milijonov dinarjev, obveznosti pa so ocenjene na okoli 70 milijonov dinarjev. Na zadnjem naroku so dobili pooblastilo za prodajo materiala in drobnega inventarja, s temi sredstvi pa izpolnjujejo finančne obveznosti. Ocenjujejo, da bodo morali prodati za izpolnitev priznanih terjatev še za okoli 20 milijonov dinarjev osnovnih sredstev, ostalo pa naj bi po sedanjih predvidevanjih ostalo za zakonsko delitev.
(mz)
Nič posebnega bi lahko rekli za zadnje zasedanje delegatov zbora krajevnih skupnosti v preteklem letu. Bolj ali manj je »šlo mimo« 12 točk dnevnega reda brez pripomb, nekaj več pozornosti so delegati tega zbora namenili le osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986—1990 v letu 1987 in osnutku odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča.
Tako kot je v svoji novoletni poslanici dejal predsednik skupščine občine Velenje mag. Drago Šulek, so v razpravi o resoluciji za to leto menili tudi delegati zbora krajevnih skupnosti: »Praznih fraz imamo že dovolj. Kljub vsemu so načrtovalci v ta dokument zapisali vrsto takšnih predvidevanjih, ki jih bomo lahko dosegli z le resnično velikimi napori. Kako pa je s tem, imamo dovolj izkušenj iz preteklih let. Zal, ne pomagajo še tako smela resolucijska predvidevanja, če je odeja prekratka za pokrivanje vseh naših potreb in želja.«
Po mnenju delegatov tega zbora osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ni nova stvar, ampak je dokumentu dal predlagatelj le drugačno ime. Temu menda ni povsem tako, saj naj bi nov zakon o stavbnih zemljiščih prinesel precej več reda na področju sekundarne komunalne opreme skupne rabe, z drugimi besedami za precej boljše komunalno urejanje in vzdrževanje zelenic ter drugih javnih površin. Resda občinski mlini, po mnenju delegatov, počasi me-ljejo, pa se je treba o tem dokumentu temeljito dogovoriti in zagotovo katero reči o vseh njegovih določilih čimprej.
Na dnevnem redu zadnje seje v letu 1986 so imeli delegati zbora krajevnih skupnosti poleg že omenjenih točk še pred-
log odloka o spremembi odloka o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve v letu 1987, predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v občini Velenje, soglasje k statutu sklada stavbnih zemljišč velenjske občine, predlog odloka o začasnem financiranju splošne porabe v občini v tem letu, pri predlogu okvirnega delovnega programa zborov skupščine za to leto in programa za prvo tromesečje 1987 so menili, da bi morali večkrat na dnevni red uvrstiti problematiko varstva okolja. Potrdili pa so še predlog imenovanj in predlog odloka o spremembi odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu občine Velenje in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986.
(Dalje na 2. strani)
Izvršni svet Sob Velenje
0 uresničevanju sanacijskih
Vsako leto težko čakamo najdaljšo noč. Letošnje so bili mnogi še posebno veseli, saj je bila sredi tedna, in na vsak konec so primaknili dan ali dva, pa je bil prost kar cel teden ali pa še več. Potem pa je le prišla; žal, v Titovem Velenju nič kaj razkošna. Le sprehod po Prežihovi ulici je dajal malce vtisa, da gre za Novo leto. Čisto drugače pa je bilo v marsikaterem slovenskem mestu, kjer so znali in hoteli pričarati nekaj novoletnega razpoloženja. Pa ne le s primerno okrasitvijo mesta, ampak tudi s ko-
Gorenje
Izvoz velik, pa pod načrtom
Gorenje je po nepopolnih podatkih lani prodalo na tuje za blizu 120 milijonov dolarjev izdelkov, večino na tehnološko najzahtevnejša svetovna tržišča. Izvozni cilji sicer tako niso uresničeni, pomembno pa je, da se je prodaja na tuje, v primerjavi z letom 1985 povečala za okoli 5 odstotkov. Dokaj zahtevne izvozne načrte si zastavlja Gorenje za to leto, ko načrtuje izvoz v vrednosti skoraj 150 milijonov dolarjev, pri čemer naj bi najmanj 85 odstotkov vse prodaje na tuje dosegli na tržiščih s konvertibilnimi valutami. Občutno povečanje izvoza v letošnjem in naslednjih letih terja tudi predlani sprejeti dogovor, da bo Gorenje v letih 1986-1990 prodalo na tuje za 825 milijonov dolarjev izdelkov in da bodo Gorenjeve delovne organizacije ob koncu tega srednjeročnega obdobja namenile za
vendar
tuja tržišča okoli 45 odstotkov vse proizvodnje. Uresničevanje teh ciljev pa zahteva še večje vključevanje Gorenjevih poslovnih enot v tujini v razvoj izdelkov ter pospešeno posodabljanje proizvodnje za izvoz.
Gorenje Bira Bihač
V novi Gorenjevi tovarni hladilno zamrzovalnih aparatov v Bihaču so lani izdelali 289.187 aparatov, od tega dobro polovico za izvoz. Gre za pomemben dosežek, saj so tovarno odprli šele pred dobrim letom. Decembra pa so s proizvodnjo 40.051 aparatov dosegli največjo mesečno proizvodnjo doslej. Decembrska proizvodnja zagotavlja izpolnitev načrtov za leto 1987, ko naj bi v Gorenje Bira izdelali 420 000 hladilno zamrzovalnih aparatov, od tega 252.000 za prodajo na tuje.
Že šestič nad 5 milijonov ton
Občinski svet ZSS Velenje
V četrtek letna seja
V četrtek, 15. januarja ob 15. uri bo v sejni sobi Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje potekala letna seja Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje.
Na dnevnem redu imajo člani obravnavo poročila o delu občinskega sveta in njegovih organov v lanskem letu, predlog programa dela za prihodnje leto, predlog statutarnega sklepa občinske organizacije, obravnavo in sprejem predloga Poslovnika o organiziranosti in delovanju občinskega sveta ZSS Velenje, Predsedstva, delovnih teles in občinskih odborov sindikatov delavcev dejavnosti.
Poleg vseh teh točk pa še predlog kadrovskih sprememb in dopolnitev občinskega sveta ter delovnih teles. Za konec jim bo ostalo še sprejem predloga finančnega načrta Občinskega sveta ZSS Velenje za letošnje leto in točka razno.
MODERNO JE IZ ELKROJA JE
PO ULAGINI POTI - Člani velenjskega smučarsko skakalnega kluba so v zadnjih dneh pripravili dve lepi tekmi. Na državnem ekipnem prvenstvu za starejše mladince so se s prvim mestom izkazali domači mladinci, ob debelejši snežni odeji pa lahko v našem mestu pričakujemo še vrsto lepih tekem.
2. stran -k
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje ★ 8. januarja 1987
Zadnje zasedanje zborov občinske Skupščine v letu 1986
5* W> a

t
Zavrnili osnutek resolucije
Zadnjič so v lanskem letu vsi trije zbori velenjske občinske skupščine zasedali 26. decembra. Dnevni redi so bili precej dolgi, vsekakor pa je bila osrednja točka osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine Velenje za leto 1987.
Po dolgi razpravi na zasedanju družbenopolitičnega zbora, prav okoli predloženega besedila resolucije, delegati so imeli precej pripomb in še več vprašanj, so sklenili, da osnutka resolucije v predloženem besedilu ne sprejmejo. Ponovno bodo osnutek obravnavali na prihodnjem zasedanju.
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Podoben dnevni red, kot delegati zbora ktajevnih
skupnosti so imeli tudi delegati zbora združenega dela. Vendar pa jih je prednovolet-no vzdušje očitno že nekoliko uspavalo, tako da je bila tudi razprava bolj medla. Sicer pa je bila vrsta obravnavanih vprašanj takšnih, da bi pravzaprav morali soditi v pristojnost kakšnih ožjih organov ne pa na sejo zborov skupščine. Predpisi so pač predpisi, pobude za njihove spremembe pa bolj poredke in tudi uresničujejo se bolj počasi.
Osrednja točka te zadnje lanskoletne seje zborov skupščine je bila vsekakor obravnava osnutka resolucije za letošnje leto. Zaradi neurejenih vprašanj povezanih z izgubo v elektrogospodarstvu, je imel seveda predlagatelj,
izvršni svet, dokaj nehvaležno nalogo pri njenem oblikovanju. Je bil pri tem morda preveč optimističen ali obratno, je zastavil predvidevanja kar najbolj realno? No, te dileme mu delegati zbora združenega dela tokrat vsekakor niso pomagali razjasniti razen če je molk razumeti kot odobravanje in se ob obravnavi predloga ne bo pojavila kopica pripomb.
Občinski svet ZSS Velenje
Služba pravne pomoči
Vsekakor naj bi v tem letu odločneje posegli na področje zaposlovanja in zaustavili negativne trende na katere sicer opozarjamo že vrsto let, preseči pa jih nismo uspeli. Tako naj bi zaposlovanje omejili na minimum. Ob večji skrbi za dvig izobrazbene strukture že zaposlenih delavcev, pa naj bi še posebno Gorenje pozornost namenili novim ' kadrom.
Pri Občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Velenje že vrsto let deluje tudi služba pravne pomoči. V njej honorarno dela en delavec, diplomiran pravnik, ki daje pravne in druge nasvete, pojasnila, razlage zakonov, samoupravnih aktov in drugih predpisov, sestavlja vloge, zahteve, pritožbe in predloge sodiščem.
Po pravno pomoč, ki je prvenstveno namenjena dejanju nasvetov v zadevah, ki izhajajo iz delovnih razmerij, nikomur pa ne odklonijo pomoči tudi v drugih primerih, se lahko obrnete vsak torek od 17. do 19. ure v prostorih Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje. Če kdo ne ve, kje je to: stavba sodišča in družbenopolitičnih organizacij, III. nadstropje.
Še o praznovanju oboroženih sil
Podelili visoka priznanja
Mozirje:
Prva diskonfna trgovina
O praznovanju dneva JLA smo v našem časniku že pisali, vendar smo dolžni napisati še nekaj podrobnosti, ki jih zaradi časovne stiske prej nismo uspeli. Poleg velike plakete oboroženih sil SFRJ, ki jo je prejela občina Velenje, je visoko priznanje — malo plaketo prejela tudi velenjska enota, ki ji poveljuje Alojz Hudarin, za izredne dosežke in izjemno vojaško usposobljenost.
Na slovesnosti občinskega pomena ob 2l. decembru pa so podelili še naslednja priznanja: zlato
plaketo ZRVS Jugoslavije: Fra-njo Nagode in Alojz Grazer, zlati znak ZRVS Jugoslavije Stanko Tanjšek in Franc Skornjšek, plaketo ZRVS Slovenije Rudarska godba Velenje in godba Zarja iz Šoštanja, znaka ZRVS Slovenije pa Janez Ramšak in Nikola Ko-stovič. Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči je prejel Jože Groznik in Medaljo za vojaške zasluge Zdenko Hriberšek. V višji čin je napredovalo 37 oficirjev in 104 nižji oficirji.
(b. m.)
Priznanje za prispevek na področju standardizacije
Zvezni zavod za standardizacijo v Beogradu je pripravil ob 40-le-tnici jugoslovanske standardizacije priložnostno slovesnost. Na njej so podelili posebno priznanje za izjemne dosežke v standardizaciji in za prispevek k razvoju standardizacije tudi sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje.	• ■ . ,
Pred štirimi desetletji smo začeli v Jugoslaviji urejati delo pri standardizaciji. Standardizacija je postala sredstvo za uresničevanje razvojnih ciljev, zagotavljanje kakovosti, tehnične in konstrukcijske zanesljivosti izdelkov in uslug, za vzpostavljanje ekonomskih odnosov s tujino. Postala je potreba in nujen sestavni del ekonomske politike sodobnega sveta. Zato je priznanje, ki ga je prejela sestavljena organizacija združenega dela Gorenje ob 40-letnici jugoslovanske standardizacije, še toliko pomembnejše.
a
I HMBi
iM
V prostorih nekdanje trgovine Že-leznine v središču Mozirja je Zgornje-savinjska kmetijska zadruga uredila diskontno trgovino, prvo te vrste v mozirski občini. S krajšo priložnostno slovesnostjo so jo odprli v ponedeljek dopoldne. O potrebnosti takšne trgovine v Gornji Savinjski dolini ne kaže razpravljati, pri nakupu določenih količin blaga pa bodo nudili od 2 do 10 odstotkov popusta. Sicer trgovina nudi živila vseh vrst in tudi pijače, takšna ponudba pa je predvsem dobrodošla obratom družbene prehrane in zasebnim gostincem. Trgovina bo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih odprta od 11. do 17. ure, ob sredah in petkih od 8. do 15. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure.
BLAGO ZA VISOK OKUS
Še eno novost s področja boljše trgovske ponudbe v Gornji Savinjski dolini velja omeniti. Prav tako velja za Mozirje, je pa nekoliko »starejšega« datuma. Gre za zasebno prodajalno Milene Pavlin, svoja vrata pa je odprla že pred novim letom. V prodajalni »Barbi« je na voljo modno tekstilno blago za moške in ženske, se pravi spodnje perilo, pletenine, nogavice, puloverji, kombinezoni za smučarje, tekstilni ostanki in podobno, da o bogati ponudbi modnih dodatkov za oba spola sploh ne govorimo. Ponudba je skrbno izbrana in sledi modnim tokovom, sicer pa se je o tem najbolje osebno prepričati. Prikupno urejena prodajalna je sicer majhna, to
dejstvo pa ne vpliva na obseg njene ponudbe. Milena Pavlin rada prisluhne željam in potrebam kupcev, zato želeno blago zagotovi tudi po naročilu. Trgovina je odprta od 9. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Veleblagovnica Nama
Ob Novem letu je na OK SZDL prihajalo mnogo čestitk iz KS, OZD ter družbenih organizacij in društev. Vsem, ki ste nam zaželeli v letu 1987 veliko delovnih uspehov, se zahvaljujemo. Delovnim ljudem in občanom občine Velenje želimo srečno v letu 1987!
Gorenje Elektronika široka potrošnja
Skrajšan tehnološki čas
V delovni organizaciji Gorenje Elektronika široka potrošnja so namestili v oddelku končnega usmerjanja barvnih televizijskih
Plakete in pisna priznanja
Niso jih pozabili
Ob prazniku republike, 29. novembra lani, so člani izvršilnega odbora društva upokojencev Titovo Velenje obiskali nepo-kretne upokojence na domovih in jih skromno obdarili. Prav tako so v dneh pred Novim letom obiskali vse svoje člane starejše od 80 let. Tudi tem so izročili skromna darila in jim voščili srečno in zdravo novo leto 1987.
(b. m.)
Konec decembra je bila v prostorih ljubljanske Name v Titovem Velenju slavnostna seja delavskega sveta tozda velenjske Veleblagovnice. Naj tej seji so slovesno obeležili dva pomembna jubileja, 40 — letnico delovne organizacije Nama in 15 — letnico velenjske Veleblagovnice. Po uvodnih besedah generalnega direktorja Name, ki je spregovoril o prizadevanjih in prehojeni poti celotnega kolektiva, ki ni bila vedno lahka, so najprizadevnej-
šim delavcem velenjske Name podelili plakete Name in pisna priznanja.
Plakete Name so prejeli: Konrad Brunšek, Betka Cimperc, Ivi-ca Kresnik, Cveto Ring, Nada Sušeč in Zvone Zupan, pisna priznanja pa Mojca Bartelma, Mihael Brečko, Vilma Dremel, Štefka Drolc, Srečko Hribar, Ivica Koprivnik, Ana Pavšek, Olga Pu-statičnik in Anica Srebotnik.
(b. m.)
Kolektiv velenjske Name se bo tudi vnaprej trudil kar najbolj zadovoljiti kupce
»NAŠ CAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1 maja 1965; od 1. januarja
1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-
ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450. Br-
zojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 170 dinarjev. Mesečna naročnina 640 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 3.840 dinarjev, za tujino 6.500 dinarjev.
0 stanarinah in najemninah
Na četrkovem (15. januarja) zasedanju zborov in skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje bodo delegati med drugim sprejemali tudi predlog družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin v letu 1987 in povišanje najemnin v tem letu.
Po predlaganem družbenem dogovoru naj bi samoupravne stanovanjske skupnosti uveljavile prvo povečanje stanarin v prvem trome-sečju letošnjega leta linearno za 57 odstotkov. Rok za uveljavitev povečanja stanarin v tem letu pa naj bi bil 1. februar.
Skladno s povišanjem stanarin pa naj bi se povišale tudi najemni-
ne za poslovne prostore, te naj bi bile večje za 71 odstotkov.
Največ enosobnih stanovanj
V letošnjem letu naj bi v občini Velenje zgradili skupno 360 stanovanj, od tega 300 družbenih in 60 individualnih hiš. Največ, kar 109 bo enosobnih, 17 bo garsonjer, 28 enoinpolsobnih stanovanj, 78 dvosobnih, 48 dvoinpolsobnih ter 20 trosobnih stanovanj.
sprejemnikov samohodne vozičke. Ti so priključeni na električno omrežje, s čimer je omogočeno stalno ogrevanje barvnih televizijskih sprejemnikov, odpadlo pa je vklapljanje in izklapljanje barvnih televizijskih sprejemnikov pri posameznih fazah dela. Z vpeljavo samohodnih vozičkov so odpravili tudi ročno nalaganje barvnih televizijskih sprejemnikov na tekoči trak.
Namestitev samohodnih vozičkov v oddelku končnega usmerjanja, med drugim, zagotavlja tudi skrajšanj tehnološkega časa usmerjanja barvnih televizijskih sprejemnikov, zaradi česar so se proizvodne zmogljivosti podvojile. V prihodnje bodo lahko v Gorenju Elektronika široka potrošnja izdelali po 300 in več barvnih televizijskih sprejemnikov, na dan.
Gostinstvo Paka
Uspešen nastop
Na gostinsko turističnem zboru na Bledu so po nekajletnem premoru nastopili tudi delavci Gostinstva Paka iz Titovega Velenja. Pri predstavljanju svojih izdelkov sabili dokaj uspešni saj sta slaščičar in natakar prejela srebrno kolajno (prvi za dekorativno torto, drugi za omizje srebrna poroka, flambiranje in ma-niniranje), za mešanje pijač, šaleško ploščo ter vrtnarjev krožnik s prelivom pa sta si barman in kuharica prislužila bronasto odlič-
je-
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE - PREDSEDSTVO -
VABILO
Na podlagi 31. člena poslovnika o delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje
sklicujem
4. sejo zborov in skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje -v V ČETRTEK, 15. januarja, ob 12. uri
v sejni dvorani Skupščine občine Velenje.
Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED:
1.	izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev ter poročilo teh komisij
2.	poročilo o realizaciji sklepov 3. seje skupščine in potrditev zapisnika ter poročilo o delu skupnih organov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti med sejama
3.	a) sprejem predloga družbenega dogovora o skupnih izho-
diščih z,a oblikovanje stanarin v letu 1987 b) povišanje najemnin v letu 1987	.
4.	sprejem srednjeročnega plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za obdobje 1986—1990
5.	obravnava in sprejem plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za leto 1987
6.	sprejem predloga Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzajemnost pri gradnji stanovanj v obdobju 1986-1990
7	sprejem predloga sprememb Pravilnika o pogojih in mermn za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje
8	sprejem aneksa k Samoupravnemu sporazumu o razdelitvi dela združenih sredstev solidarnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za namene solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v obdobju 1986—1990 za delavce, ki se v njo vozijo na delo iz drugih občin — predlog
9. odprodaja nepremičnin — kleti v Starem Velenju Domu za organizirano varstvo odraslih
10.	imenovanje komisije samoupravne delavske kontrole
11.	vprašanja delegatov
Predsednik skupščine: Silvo KOPRIVNIKAR, I. r
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: CGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
8. januarja 1987
•A titovo velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
nas cas * stran 3
Gornja Savinjska dolina
Poslovanje in razvojna hotenja Gorenjevih DO v Titovem Velenju
Bodočnost je predvsem v rokah delavcev Gorenja
V delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju učinkovito odpravljajo slabosti, ugotovljene pred tremi leti in pol. Doseženi uspehi so, kar je zlasti pomembno, dobra osnova za nadaljevanje razvojne sanacije.
Še posebej kaže opozoriti na naslednje dosežke: Z opiranjem na lastne sile in aktiviranjem no-
ža samostojnejši razvoj novih programskih smeri ter posodobitev postopkov poslovanja za boljše obvladovanje vseh prvin ustvarjenega dohodka. Iz istih razlogov je bila sredi leta ustanovljena nova delovna organizacija Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje. V zaključni fazi pa je priprava reorganizacije komer-
tranjih rezerv so uspeli v izredno zaostrenih pogojih gospodarjenja stabilizirati razmeroma dobre kazalce tekočega poslovanja. Raven fizične proizvodnje, izvoza in produktivnosti dela je zdaj za okrog 50 % višja kot je bila sredi 1983. leta. Finančni uspehi iz tekočega poslovanja so pozitivni in približno v okviru planiranih. Občutno se je izboljšala likvidnost; obratna sredstva so zdaj že več kot polovico financirana iz lastnih sredstev. Devizna zadolženost delovnih organizacij Gorenja v Titovem velenju pa se je zmanjšala od 136 milijonov dolarjev sredi leta 1983 na okrog 10 milijonov dolarjev lani. Izguba iz preteklega poslovanja je pokrita z dolgoročnimi viri. Skladno z izvršeno reorganizacijo delovnih organizaci in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju je prevzela okrog 90 % kreditnih obveznosti delovna organizacija Gorenje Elektronika Stroka potrošnja; s samoupravnim sporazumom pa tudi druge gorenjeve delovne organizacije iz Titovega Velenja združujejo del dohodka za vračanje sanacijskih posojil. Po načrtih je bila dokončana likvidacija firm Gorenje Koering Elektronic v Zvezni republiki Nemčiji in Gorenje Hellas v Grčiji.
Opravljena je bila reorganizacija delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju, katere osnovni namen je bil decentralizirati in racionalizirati posamezne poslovne podsisteme za zagotavljanje pogojev
cialne in finančne funkcije v delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju.
Pridobitev kadrov za najodgovornejša dela in naloge, tako v sozdu Gorenje kot tudi v novo nastalih delovnih organizacijah Gorenja v Totovem Velenju predstavlja pomembno kadrovsko krepitev in hkrati kontinuiteto za nadaljnje izvajanje sanacije. Izboljšala se je tudi kvalifikacijska struktura zaposlenih, čeprav še ne dosegajo vseh načrtovanih ciljev. Za 3 % oz. za 48,7 % se je zmanjšal delež zaposlenih s I. stopnjo strokovnosti, delež delavcev s V. stopnjo se je povečal na 18 %, zaposlenih s VI. in VII. stopnjo strokovnosti pa že presega 5 %. Število štipendistov se je ppovečalo od 425 na več kot 700. Izvedena je bila vrsta internih tečajev, seminarjev in drugih oblik izobraževanja ob delu.
S posebno pozornostjo izvajajo ukrepe za dosego ciljev kakovosti (uvrstitev izdelkov v višji kakovostni in cenovni razred, izboljšanje zanesljivosti izdelkov in zmanjšanje stroškov v ek-sploataciji, izboljšanje kakovosti v proizvodnih procesih itd.). Problematična ostaja zlasti kakovost vhodnih sestavin, saj veliko pomembnih dobaviteljev ne dosega zahtev svetovnega tržišča, kjer se
kriteriji vse bolj zaostrujejo.
Naložbe, zasnovane s sanacijskim programom, so bile podvržene določenim spremembam v obsegu, dinamiki in načinu izvedbe, nuja po kar najhitrejši in temeljiti tehnološki posodobitvi
pa je z novimi spoznanji samo še bolj podkrepljena in utemeljena. Izdelana je bila celovita predin-vesticijska študija za inovacijo programa in tehnološko prestrukturirane proizvodnje gospodinjskih aparatov do leta 1995. Uveljavljen je bil enoten pristop za obravnavje in usklajevanje naložb v enostavno in razširjeno reprodukcijo na osnovi enotnih meril za usmerjanje in racionalno koriščenje naložbenega denarja. Sprejet je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za reprodukcijo za skupne razvojne programe sozda Gorenje. Lani je na tej osnovi združeno že okrog 1.300 milijonov dinarjev investicijskih sredstev. Ustanovljen pa je tudi bančni konzorcij za spremljanje razvojnih programov Gorenja.
Uresničevanje nalog 1986, usmeritve 1987
S plani za leto 1986 so si Gorenjeve delovne organizacije v Titovem Velenju zastavile zahtevne cilje na področju proizvodnje, izvoza in dohodka. Ena od nalog je bila nadomestiti izpad zaradi prenosa proizvodnje iz Titovega Velenja v Bihač. Zadnje ocene kažejo, da bodo Gorenjeve delovne organizacije iz Titovega Velenja dosegle lani nad 251 milijard dinarjev celotnega prihodka in dobrih 33 milijard dinarjev dohodka; v primerjavi z letom 1985 bodo celotni dohodek in dohodek podvojili, bosta pa večja tudi od predvidenega za letos. Za načrti bo zaostal le izvoz. Sicer so si vseskozi prizadevali, da bi operativne proizvodne načrte izpolnili v planiranem asortimanu in zahtevani kvaliteti.
Priprava investicijske dokumentacije, zlasti v primerih, ko je potrebno predhodno dokončati razvoj proizvoda oziroma opredeliti proizvodni program in tržne možnosti, kasni. Dokazano pa je že bilo, da je mogoče s pravilnim pristopom ter z zavzetostjo in odgovornostjo uspešno realizirati investicijski projekt, in sicer s posodobitvijo proizvodnje keramičnih ploščic v delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema.
Za pripravo letnih planov poslovanja v letu 1987 pa so bila v Gorenju sprejeta skupina izhodišča in usmeritve, ki izhajajo iz sprejetih ciljev in nalog srednjeročnih in razvojnih programov^ ob upoštevanju plasmaja izdelkov. V Gorenju se zavedajo, da bo treba poiskati prostor za pla-sman pbvečanega obsega proizvodnje izključno na tujih tržiščih. To pa je pogojeno, med
drugim, tudi s še odločnejšim spreminjanjem razmer na področju kvalitete in poslovnosti nasploh.
Razvojne perspektive Gorenja
Leto 1986 pomeni za Gorenje prehod iz prve v drugo fazo sanacije, ko ni več osnovni smoter ureditev razmer poslovanja in pokrivanje izgub, pač pa saniranje skozi nadaljnji razvojni impulz.
Temelj doktrine oziroma poslovne filozofije Gorenja je zadovoljstvo človeka, tako človeka — delavca Gorenja kot tudi človeka — porabnika Gorenjevih izdelkov in storitev. Za delavca Gorenja želijo ustvariti dobre pogoje dela in življenja, pri čemer se zavedajo, da je uspešen in zadovoljen le tisti, ki je ustrezno motiviran, se pravi, da uresničuje njegov, skupen in splošno družbeni sistem vrednost. V Gorenju bodo zato gojili in negovali sistem vrednot, ki temelji na znanju, poštenosti, tovariških odnosih, prizadevanem delu in ustvarjalnosti, kakovosti in odgovornosti za uspešno poslovanje. Samo sistem vrednot in skupno dogovorjeni cilji bodo v Gorenju stalnice, vse ostalo bo podvrženo spremembam, dopolnjevanju in razvoju.
Za uspešno odvijanje reprodukcijskega procesa bodo razvijali ustrezen upravljalski sistem in računalniško zasnovan integriran poslovni informacijski sistem. Cilj je informatizirano Gorenje. Z vidika sodobnejšega organiziranja bodo v Gorenju razvijali avtonomno samoupravno in poslovno decentralizacijo, ki bo zagotavljala učinkovitejše obvladovanje razvojno proizvodnega kompleksa. V temeljni organizaciji združenega dela bodo poslej uresničevali zlasti samoupravne in dohodkovne cilje, delovno organizacijo bodo razvijali kot zaokroženo poslovno tržno celoto, ki bo primarno pristojna in odgovorna za lastni obstoj in razvoj. Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje pa je opredeljena predvsem kot razvojno strateška institucija.
Gorenje si je ustvarilo solidne temelje za nadaljnji razvoj. Razvojna faza sanacije pa, razumljivo, ne bo preprostejša od prve. Terjala bo še več znanja, še več lastne kreativnosti in tudi trdega dela. Načelo opiranja na lastne sile pa bo moralo priti še bolj do izraza. Bodočnost je torej predvsem v rokah delavcev Gorenja in zanjo nosijo tudi polno odgovornost.
Smotrna raba prostora je naloga vseh
O naravnih lepotah gornje Savinjske doline ni treba posebej razpravljati, tudi ne o • njenih razvojnih možnostih, zlasti na področju turizma. Zato je urejanje prostora in varstvo okolja še kako pomembna zadeva, ki ji v preteklosti najbrž niso namenjali dovolj pozornosti. Stvari se seveda spreminjajo na bolje, zato prav gotovo ne bo odveč razgovor s predsednikom komiteja za druž-beno-ekonomski razvoj in urejanje prostora pri izvršnem svetu skupščine občine Mozirje Jožetom Pozničem.
Kakšna je pravzaprav problematika urejanja prostora v Gornji Savinjski dolini?
»Reševanje problematike urejanja prostora je ob določenih zakonskih in planskih opredelitvah povezano predvsem s posebnostmi določenega območja. Teh posebnosti je pri nas precej in narekujejo poseben pristop k Celovitemu reševanju prostorske problematike, posebej na področju urbanizacije. Tu je najprej velika površinska razsežnost občinskega prostora, saj naša občina meri 50.753 hektarjev in je med večjimi v Sloveniji. Velika je konfiguracijska razgibanost terena, kar s krajinskega vidika daje
Jože Poziiič
dolini njeno lepoto in značilnosti, neugodno pa vpliva na zagotavljanje infrastruktur-nih objektov in naprav, kot so ceste, telefonija, kanalizacija, vodovodi in podobno. Zelo neugodna je tudi struktura zemljišč. Gozdnih površin je 35.500 hektaijev, ali 71 odstotkov, kmetijskih zemljišč je 9.747 hektaijev, ali 20 odstotkov, nerodovitnih zemljišč je 2.818 hektaijev, ali 6 odstotkov, ostalo pa so površine naselij in površine v zaraščanju. Prostorske možnosti za naselitvene površine so zato omejene na ozek dolinski pas, tu pt so pretežno rodovitna kmetijska zemljišča, ki jih moramo nujno varovati. Tu je potem še želja širše družbe po posebej varovanih večjih površinah, kot so krajinski in regijski naravni parki, kamor spadajo Logarska dolina, Robanov kot in Golte. Vse to seveda terja pravilen, usklajen in planski pristop pri urejanju prostora ob upoštevanju namembnosti rabe in v skladu s potrebami.«
In kako se ta problematika v mozirski občini rdbje?
»Z načrtnim urejanjem prostora smo praktično pričeli leta 1968, ko je bil sprejet urbanistični program občine Mozirje. Ta je bil leta 1972 delno spremenjen in dopolnjen, takšen pa je bil osnovni prostorski dokument za načrtovanje in urejanje prostora ter posameznih območij in naselij. Na tej osnovi smo izdelali urbanistični načrt za Mozirje, programske osnove za naselja Gor-
nji grad, Luče in Rečica ob Savinji ter 13 urbanističnih redov za naselja Ljubija, Spodnja Rečica, Varpolje, Okonina, Radmirje, Solčava, Bočna, Šmartno ob Dreti in Volog, Pusto polje, Lačja vas, Kokaije, Dobletina in Prihova.
Povečan in hitrejši gospodarski razvoj je narekoval potrebo po dodatnih površinah za družbeno in individualno stanovanjsko gradnjo, za izgradnjo infrastrukturnih in komunalnih objektov ter drugih posegov v prostor. Nova zakonodaja o načinu urejanja prostora in družbenega planiranja je ob prej omenjenem zahtevala novelacijo starih in izdelavo novih urbanističnih dokumentov. Tako smo leta 1981 izdelali programske vidike srednjeročnega družbenega plana občine Mozirje, skladno z zakonom o družbenem planiranju in z družbenim planom SR Slovenije. Na tej osnovi so bili izdelani osnutki urbanističnih in zazidalnih načrtov za vodilna naselja v dolini, kot so Mozirje, Nazarje, Rečica, Ljubno, Luče, Gornji grad, Nova Štifta, Bočna in $martno. V času izdelave te dokumentacije je prišlo do bistvenih zakonskih sprememb v zvezi z razvrstitvijo kmetijskih zemljišč, leta 1982 pa je bil sprejet zakon o varstvu kmetijskih zemljišč, ki je povzročil neusklajenost prostorskega dela družbenega plana, zaradi česar so bile potrebne spremembe in dopolnitve tega dokumenta. Nadaljnje delo pri izdelavi urbanistične dokumentacije je bilo zato za določen čas prekinjeno, kar je seveda povzročilo določeno neurejenost na tem področju. Na podlagi teh sprememb in dopolnitev smo nato izdelali vrsto zazidalnih načrtov.
Tako je trenutno zadovoljivo rešen le del celotnega prostora, seveda kar se tiče urbanizacije. Potrebe, da ne govorim o željah, po usmerjeni družbeni in individualni gradnji, so seveda velike, vendar jih zaradi neustreznih rešitev težko sproti razrešujemo. Zato bo treba v tem srednjeročnem obdobju v to dejavnost vložiti ogromno strokovnega dela in sredstev, saj ocenjujemo, da bomo morali za ureditev celotne prostorske dokumentacije nameniti do leta 1990 najmanj 120 milijonov dinarjev. V tem obdobju bomo morali izdelati 11 zazidalnih načrtov, 10 ureditvenih načrtov, prostorske ureditvene pogoje za tri področja in krajinske zasnove za krajinske parke Logarska dolina, Robanov kot in Golte. Predvsem moram poudariti, da je pridobitev vseh teh dokumentov osnova za načrtno, smotrno in namensko rabo prostora, kar morajo čutiti za potrebo prav vsi koristniki prostora, od posameznega občana do vseh skupnih subjektov udeleženih v prostoru, kajti le v enotnem prepričanju o dejanski potrebi po planski urejenosti bomo lahko uresničili zastavljene cilje, ki so poleg ostalega seveda povezani z velikimi finančnimi sredstvi. Te bomo seveda morali namensko združiti na osnovi samoupravnega dogovarjanja.«
Morda še nekaj besed o varstvu okolja?
»Veliko govorimo, razpravljamo in ugotavljamo o problematiki varstva okolja, o ekološki krizi v svetu in pri nas, vendar menim, da samo s tem ne bomo izboljšali okolja, ali ga vsaj obdržali, takšnega, kakršno je. Na tem področju bomo morali probleme reševati postopno. Prav malo so koristne zgolj ugotovitve, da je okolje tudi na našem področju že precej obremenjeno, kar se najbolj vidno kaže na naših gozdovih, ki so ponekod že resno prizadeti. Akcija za ohranitev in izboljšanje okolja bo morala biti zastavljena na širši ravni in naj bi bila od tam tudi vodena, v akciji pa moramo sodelovati prav vsi, vse do posameznega občana.«
(S.P.)
Gospodarjenje v Gorenjevih delovnih organizacijah v Titovem Velenju
Zahtevne proizvodne in izvozne naloge za leto 1987
Navada je že, da v delovnih organizacijah ob koncu starega leta ocenijo opravljeno delo v zadnjih 365 dneh in določijo naloge za novo leto. Oglejmo si oceno opravljenega dela v proizvodnih delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju za leto 1986 in pregled nalog za leto 1987.
V največji delovni organizaciji poslovnega sistema Gorenje, v Gorenju Gospodinjski aparati, so
se približali lanskoletnim planskim ciljem, ki so bili dokaj zahtevni. Proizvodnja pralnih strojev je bila večja od načrtovane, prav tako tudi njihov izvoz, le malenkost za načrti pa sta zaostajali proizvodnja in izvoz zamrzovalnikov in hladilnikov itd. Na delo in gospodarjenje v Gorenju Gospodinjski aparati so, med drugim, vplivali bolniški izostanki, ki so bili nad načrtovanimi, zamude pri nabavi opreme za proizvodnjo in za obvladovanje proizvodnih procesov, nadalje zamude pri osvajanju novih proizvodov itd. Proizvodnjo pa je motila tudi slabša kakovost sestavnih delov dobaviteljev oziroma nezadosten obseg dobav, kljub odstopanjem v kakovosti pa so dobavitelji izsiljevali višje cene.
Za leto 1987 so si v Gorenju Gospodinjski aparati zastavili
nadvse zahtevne naloge. Z istim številom zaposlenih želijo, v primerjavi z letom 1986, povečati fizični obseg proizvodnje za 3 %, produktivnost za 5 %, izvoz pa kar za 11 %, pri čemer načrtujejo, da bodo prodali na tuje za 85,4 milijone dolarjev izdelkov bele tehnike. Vso pozornost bodo v
Gorenju Gospodinjski aparati namenili v novem letu tudi kakovostnim kazalnikom — organizaciji dela, delovni disciplini in odnosu do delovnih sredstev, kakovostnemu obvladovanju materialnih tokov, kooperantov in pol-proizvodnje, hitremu osvajanju novih izdelkov, modernizaciji tehnoloških procesov ter nadaljnjemu izboljšanju delovnih pogojev zaposlenih.
V Gorenju Notranja oprema ugotavljajo, da so v celoti uresni-
čili obširen načrt naložb. Pri tem je v ospredju prav gotovo posodobitev proizvodnje keramičnih ploščic. Proizvodnja je bila na ravni načrtovane, izvoz zaostaja za predvidevanji in je enak doseženi prodaji na tuje v letu 1985, dohodek pa bo, kot ocenjujejo, večji od načrtovanega. To je še posebej pomembno.
Po končanih naložbenih delih v tovarni keramičnih ploščic in ob pričakovanem izboljšanju razmer v tozdu Pohištvo so v Gorenju Notranja oprema določili naslednje planske obveznosti: fizično produktivnost bodo povečali za 15%, obseg proizvodnje za
12%, izvoz pa kar za 100% (za prav toliko tudi prodajo na tržišča s čvrstimi valutami). Hkrati z zmanjšanjem stroškov poslovanja načrtujejo povečanje ekonomičnosti poslovanja. Skladno s posebnim programom zagotavljanja kakovosti pa načrtujejo tudi povečanje kakovosti.
V Gorenju Procesna oprema so
lani ustvarili okrog 13,3 milijarde dinarjev celotnega prihodka. Planskih nalog niso uresničili, bodo pa, v primerjavi z letom 1985, po zadnjih ocenah -sodeč, povečali dohodek za 116%, čisti dohodek za 110 %, celotni prihodek pa za 66 %. Skladno s sprejetimi usmeritvami je bila v lanskem letu opravljena reorganizacija delovne organizacije Gorenje Procesna oprema. Reorganizirali so vzdrževalno funkcijo za Gorenjeve »delovne organizacije iz Titovega Velenja. V okviru Gorenja Procesna oprema je bil organiziran Inženiring. V delovno organizacijo Iskra Delta pa sta se vključila dva tozda Gorenja Procesna oprema, in sicer tozd Proizvodnja računalniških in procesnih naprav Titovo Velenje in tozd Poslovna oprema Ptuj.
Za leto 1987 načrtujejo v delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema, njeni poglavitni usmeritvi po opravljenih reorganizacijah sta strojegradnja in procesni sistemi, proizvodnjo v 1 vrednosti 5,3 milijarde dinarjev, izvoz pa je predviden v višini 750.000 dolarjev. Sicer želijo v
Gorenju Procesna oprema v letošnjem letu kar najbolj zadovoljevati potrebe Gorenja po tehnološki in avtomatski modernizaciji, ob tem pa tudi potrebe drugih naročnikov. Poslovno enoto Inženiring pa želijo organizirati tudi zunaj Titovega Velenja.
V primerjavi z letom 1985 so lani v delovni organizaciji Gorenje Elektronika široka potrošnja za več kot polovico povečali fizični obseg proizvodnje, občutno pa so povečali tudi produktivnost. Vrednostni obseg proizvodnje bodo uresničili, fizični obseg. proizvodnje pa je bil dosežen s 95 %. Niso pa v celoti uspeli uresničiti izvoznih nalog.
Načrti za delo in gospodarjenje za leto 1987 so nadvse obetavni. V Gorenju Elektronika Široka potrošnja načrtujejo za letos proizvodnjo 63.000 barvnih televizijskih sprejemnikov, pri čemer jih želijo okrog 40 % prodati na tuje. Povečanje proizvodnje, dnevno izdelavo bodo do konca leta poyečali na 300 barvnih televizijskih sprejemnikov, bo omogočila tudi obogatena paleta barvnih televizijskih sprejemnikov. Ponudba pa bo razširjena še z avdio proizvodi. Med drugim računajo, da bodo v Jugoslaviji prodali tudi 5.000 videorekorder-jev, 5.000 glasbenih centrov in 15.000 radio kasetofonov.
(an)
4. stran *
V SREDIŠČU POZORNOSTI
titovo velenje * 8. januarja 1987
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje
Programske usmeritve za de!
v letošnjem letu
S programske seje OK SZDL Velenje smo v zadnji lanski številki obširno poročali. Zapisali smo tudi, da so bile na tej seji sprejete programske usmeritve za delo SZDL v občini Velenje za letošnje leto.
Pri pripravi programskih usmeritev za letos so izhajali iz aktualnih nalog prejšnjih programskih usmeritev in iz nalog, ki jih narekujejo družbeno politične in družbeno ekonomske razmere. Odgovornost za doslednejše uresničevanje programskih smernic morajo prevzeti vsi frontni deli socialistične zveze, ne le posamezni aktivisti. Glede na zaostrene gospodarske in družbene razmere se bo morala frontna socialistična zveza z vsemi oblikami in metodami delovanje usmeriti k ljudem. Pa poglejmo, k katerim nalogam bo še posebej usmerjena aktivnost SZDL.
DELOVANJE SOCIALISTIČNE ZVEZE IN NJENIH ORGANOV
1.'	V socialistični zvezi moramo tudi v prihodnje uveljaviti takšne metode in oblike dela, da bo SZDL postajala še bolj spodbujevalni in povezovalni dejavnik interesov in aktivnosti delovnih ljudi in občanov (sklicevanje občinskih konferenc, krajevnih konferenc, zborov krajanov, uličnih, vaških odborov in sosesk, sekcij, problemskih konferenc, javnih tribun).
2.	Okrepitev frontne vloge socialistične zveze, moramo v večji meri uveljaviti v KO SZDL, kjer se še premalo čuti, da krajevno konferenco sestavljajo delegati posameznih družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij ter društev. Zato morajo družbenopolitične organizacije na nivoju občine pripraviti program krepitve posameznih osnovnih organizacij na terenu.
Skupaj z Občinsko konferenco ZSMS bomo zastavili aktivnosti za še večjo angažiranost mladih v družbenih organizacijah in društvih.
3.	Akcijski programi krajevnih konferenc SZDL morajo izhajati v večji meri iz osnovne družbenopolitične problematike v KS in predstavljati sintezo aktivnosti in nalog vseh organov in organizacij v krajevni skupnosti.
4.	V večji meri moramo uveljaviti družbeno nadzorno vlogo socialistične zveze nad delom posameznih upravnih in izvršilnih organov in institucij našega političnega sistema. Te pomembne družbene vloge v SZDL do sedaj še nismo uveljavili v zadostni meri niti v krajevnih konferencah SZDL niti v OK SZDL
Ena od primarnih nalog SZDL in njenih frontnih organov na vseh nivojih, je zato tekoče spremljanje in izvajanje sklepov zborov občinske skupščine, skupščin SIS, upravnih organov, svetov KIS in drugih organov ter ocenjevanje njihovega dela zlasti z vidika usklajenosti s potrebami in interesi delovnih ljudi in občanov ter temeljnih načel naše samoupravne socialistične skupnosti. Družbeno nadzorno vlogo bomo uveljavljali s celovitim informiranjem o stanju na posameznih področjih, s sklicevanjem javnih tribun in z obravnavo problemov na sejah OK SZDL.
5.	Veliko bolj dosledni bomo morali biti pri izpeljavi sprejetih OK SZDL in njenega predsedstva; prav tako pa bomo morali še naprej pri delovanju iskati iz-virnejše oblike, ki omogočajo tudi kreativnejše delo (odprte seje delegacij, seje predsedstev v KK SZDL, več sodelovanja z družbenimi organizacijami in društvi, itd.).
6.	Odločno bomo zahtevali realizacijo sklepov Republiške skupščine o razreševanju družbenoekonomskih odnosov v energetiki.
7.	Sveti in Koordinacijski odbori pri Predsedstvu OK SZDL morajo pri svojem delovanju biti bolj povezani s krajevnimi konferencami SZDL, družbenimi organizacijami in organi, skupščinami SIS in skupščino občine. Večjo povezanost SZDL z naštetimi organi moramo doseči z večjo angažiranostjo delegatov socialistične zveze v teh organih in organizacij v organih socialistične zveze.
Še naprej morajo biti nosilci množičnih oblik delovanja SZDL, kajti le tako bodo lahko
močneje prispevali k hitrejšemu in demokratičnemu reševanju odprtih družbenih vprašanj.
Pri delovanju koordinacijskih odborov pa je potrebno zaostriti odgovornost predvsem do frontnega usklajevanja stališč, mnenj in predlogov.
8.	Družbene organizacije in društva ter njihovo dejavnost bomo približali delovnim ljudem in občanom z javnostjo dela. Več kot doslej bo dejavnost družbenih organizacij in društev usmerjena k novim članom, zlasti k mladini, ki jim je potrebno zagotoviti kvalitetnejše preživljanje prostega časa. Pri tem mora biti vzgojna komponenta vtkana v delo sleherne družbene organizacije in društva. Nadaljevati moramo z akcijo preseganja stihij-nosti delovanja nekaterih družbenih organizacij in društev ter vztrajati na dopolnitvi njihovih samoupravnih aktov, organiziranosti in delovanja v smeri krepitve kolektivnega dela, odgovornosti; doseči moramo, da bodo te organizacije v večji meri svoje aktivnosti usklajevale v krajevnih konferencah SZDL.
Ocenili bomo delo in vlogo zvez, v katere se povezujejo družbene organizacije in društva.
9.	Vključili se bomo v razprave o spremembi Statuta SZDL Jugoslavije in Statuta SZDL Slovenije ter pripravili spremembe Pravil Občinske konference SZDL in Pravil krajevnih konferenc SZDL.
10.	OK SZDL se bo aktivno vključila v manifestacijo Vlaka bratstva in enotnosti.
NALOGE SOCIALISTIČNE ZVEZE NA PODROČJU DRUŽBENOEKONOMSKE STABILIZACIJE IN KOORDINIRANJA PLANSKIH AKTIVNOSTI
1. Socialistična zveza bo svojo frontno vlogo zagotavljala s stalnim in sprotnim koordiniranjem družbenopolitične dejavnosti vseh njenih delov, ki bodo z izvajanjem lastnih programov na tem področju sodelovali v aktivnostih, dogovorjenih na socialistični zvezi. V ta namen .bomo ponovno reafirmirali delo Koordinacijskega odbora za plan in stabilizacijo pri OK ZSDL.
2.	Socialistična zveza bo še posebej skrbno uveljavljala svojo družbeno-nadzorno funkcijo nad dejavnostjo izvršilnih in oblastnih organov pri izpolnjevanju nalog, dogovorjenih v Resoluciji za leto 1987.
3.	SZDL ima posebno nalogo pri izvajanju planov krajevnih skupnosti in pri sprejemanju izvajanja zastavljenih ciljev.
4.	OK SZDL bo odgovorno bdela nad izvajanjem programa IV. samoprispevka in uporabo zbranih sredstev, še zlasti pri izvajanju izgradnje osnovne šole.
5.	Tudi v bodoče ostaja ena od temeljnih nalog socialistične zveze vzpodbujanje in organiziranje prostovoljnega dela delovnih ljudi in občanov.
6.	Na področju varstva okolja bomo z različnimi oblikami delovanja in maksimalno angažiranostjo strokovnjakov skušali-po-večati osveščenost in odgovornost za ohranjanje in izboljševanje človekovega okolja. V to aktivnost se morajo vključiti delovne organizacije. Pri tem morajo svoj del nalog opraviti društva, ki vključujejo v svoje programe dela varovanja okolja in krepitev zavesti za ohranitev čimbolj naravnega okolja.
7.	Stanovanjsko samoupravo in izvajalsko organizacijo združenega dela bomo organizirali tako, da bo stanovalcem zagotovljen večji vpliv na gospodarjenje s sredstvi stanarin in stanovanjskim fondom, kar tudi vpliva na boljši odnos stanovalcev do družbene lastnine.
NALOGE SOCIALISTIČNE ZVEZE PRI KREPITVI KRAJEVNE SAMOUPRAVE
1. Da bi premagali težave, ki pogojujejo sedanjo stagnacijo v razvoju samoupravnih odnosov in še zlasti krajevne samouprave, bo potrebno frontno delovanje socialistične zveze bolj usmeriti v ustvarjanje družbenopolitičnih pogojev za delo samoupravnih organov in organizacij.
Delovanje organov socialisti čne zveze, zlasti v krajevnih skupnostih, moramo usmeriti v nudenje pomoči samoupravnim organom, delegacijam in delegatom.
Uveljaviti moramo prakso, da bodo delegati socialistične zveze prihajali v te organe s frontnimi
stališči in predlogi ter tako prevzemali odgovornost, da bodo ti organi delovali v interesu čim širšega kroga delovnih ljudi in
občanov.
2.	Socialistična zveza in Zveza sindikatov nosita odgovornost, da s svojo aktivnostjo prispevata k preseganju sedanjega stanja pri povezovanju in delu samoupravnih organov in delegacij v tozdih in krajevnih skupnostih. Organi delujejo še prevečkrat drug mimo drugega, ker je tudi eden od razlogov za stagnacijo samoupravnih odnosov.
3.	Večjo odgovornost pri krepitvi samoupravnih organov v KS mora prevzeti skupščina občine.
4.	Več pozornosti bo treba nameniti razreševanju problema zagotavljanja materialne osnove za delo in razvoj KS.
NALOGE SZDL PRI KREPITVI DRUŽBENOPOLITIČNEGA SISTEMA IN KADROVSKE POLITIKE
1.	Kljub temu, da je za nami le pol leta delovanja novoizvoljenih delegatskih skupščin, lahko ugotovimo, da so storjeni nekateri pozitivni premiki, vendar moramo še bolj zasledovati cilj, da se trdneje povežejo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, kajti tako bomo zagotovili, da se ne bodo uveljavili posamični interesi, temveč skupni.
2.	Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti morajo postati oblikovalke vzgojno-izobraže-valne, zdravstvene, komunalno-stanovanjske in druge politike, saj se je njihova vloga zreducira-la na formalno razdeljevanje še sicer omejenih sredstev.
3.	Aktivnost delegatov je potrebno usmerjati v vsebino svobodne menjave dela, okrepitev samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
4.	Ugotavljamo, da je usposobljenost delegatov prešibka in da so v mnogih OZD prepuščeni sami sebi. Zato moramo zahtevati od strokovnih služb in vodstev OZD odgovornost za delo delegacij.
5.	V naslednjem letu bomo nadaljevali z usposabljanjem delegatov po programu družbenopolitičnega izobraževanja.
6.	Zagotoviti moramo enak status delegatom iz OZD in krajevnih skupnosti.
7.	Tudi v tem mandatnem obdobju delo skupin delegatov za zbore republiške skupščine kaže, da je potrebno organizirati strokovno pomoč in pripravo stališč, pobud in predlogov, ki jih naše
delegacije prenašajo v zbore republiške skupščine. Vodstvo občinske skupščine mora zagotoviti, da bodo stališča skupin delegatov resnično odražala avtentične interese vseh delovnih ljudi in občanov v zborih republiške skupščine.
8.	Organizirali in vodili bomo razprave o spremembah Ustav 'SFRJ in SRS ter spremembi.Zakona o združenem delu.
9.	V SZDL bomo volili nove organe in vodstva organizacij SZDL, zato moramo pristopiti k organizacijskim in kadrovskim pripravam.
10.	Na vseh nivojih in vseh sredinah moramo kadrovski politiki posvečati več pozornosti; če želimo kar najbolj odgovorno izvajati kadrovsko politiko, potem se moramo \ prvi vrsti odgovornosti zavedati v temeljnih okoijih. Zavedati se moramo, da ne more biti učinkovite kadrovske politike na nivoju občine, če te ni v organizacijah združenega dela.
Potrebne so tudi spremembe v Družbenem dogovoru o kadrovski politiki, zato moramo pristopiti k spremembam tega družbenega dogovora.
11.	Posebno pozornost moramo nameniti izvajanju sklepov skupščine občine o kadrovski politiki, še zlasti o tistem delu, ki govori o zaposlovanju v občini Velenje.
12.	Socialistična zveza se bo na področju informiranja aktivno vključevala v izvrševanje nalog, ki izhajajo iz Zakona o javnem obveščanju in so opredeljene v programu Sveta za informiranje. Prizadevati si moramo, da se bodo uresničile sprejete programske zasnove Našega časa in Radia Velenje, seveda v skladu z ekonomskimi možnostmi.
Zagotoviti moramo informiranje slovenske javnosti o dogajanju v občini.
NALOGE SZDL NA PODROČJU SLO IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
1.	V naslednjem letu bo vsaka 'krajevna skupnost izvedla akcijo
NNNP.
2.	Potrebno je pospešiti naslednje akcije:
a)	izobraževanje in usposabljanje pripadnikov narodne zaščite,
b)	boljše varovanje družbenega premoženja,
c)	povečati požarno in prometno varnost.
3.	Kontinuirano spremljanje varnostno-političnih razmer.
4.	Izdelati moramo programe izobraževanja, ki bodo pripomogli k večjemu varovanju družbene lastnine.
Z občinske pionirske konference
Opravili so veliko delo
Pionirji občine Velenje so pripravili zadnje dni meseca decembra, o tem smo že poročali, občinsko pionirsko konferenco. Na njej so ocenili opravljeno delo ter začrtali nov delovni program. Pionirji osnovne šole Bibe Roecka, na tej šoli je konferenca tudi potekala, so pripravili kulturni program.
Nato pa so pregledali opravljeno delo. Poročilo o delu pionirskih odredov v preteklem šolskem letu je zares obsežno, povedati pa je treba tudi, da je pionirska organizacija v naši občini zelo »močna«, saj šteje kar 5101 pionirja.
Vsi pionirski aktivi so aktivni že kar ob začetku šolskega leta. Med drugim so se vsi udeležili 13. Male Napotnikove kiparske kolonije v Zavodnjah. V mesecu oktobru namenijo še posebej veliko skrbi varčevanju, vedno pa se spomnijo tudi dneva mrtvih, ko obiščejo in uredijo partizanske grobove in spominska obeležja.
Se posebej slovesno je ob dnevu republike, ko sprejmejo v svoje vrste cicibane: V prejšnjem šolskem letu so izdelali za to priložnost novo sprejetim pionirjem spominska darila in jih pogostili.
Pionirji naše občine pripravljajo vsako leto februarja občinsko šahovsko tekmovanje, vsekakor pa velja omeniti tudi zelo uspešno tekmovanje za Kajuho vo bralno značko.
Marca so pripravili problem sko konferenco na temo pionirji in mladinci najmlajši samoupravljala. Skozi vse leto so se pripravljali na tekmovanje Vesele šole in maja izvedli tudi občin sko tekmovanje.
Veliko pozornosti namenjajo pionirji občine Velenje tudi ohranjanju in razvijanju revolucionarnih tradicij. Ena najpomembnejših akcij s tega področja je vsekakor kurirčkova torbica.
Poleg tega pa organizirajo velenjski pionirji tudi redne solidarnostne, zbiralne in delovne akcije. Med drugim so v preteklem šolskem letu zbrali in opremili nekaj torbic za palestinske otroke. Prodajali so še novoletne voščilnice za solidarnost z afriškimi gibanji ter pripravljali še številne delovne akcije, ki so jih usmerjali in voditi posamezni pionirski odredi. Pionirski aktivi se aktivno vključujejo tudi v jugoslovanske pionirske igre, ki potekajo pod geslom Rastemo pod Titovo zastavo, pionirji veselo na delo. Pionirji osnovne šole Miha Pintar Toledo so za posebno aktivnost na tem področju prejeli najvišje republiško priznanje — Kipec pionirja. Kipec sta prejela tudi-pionirska odreda osnovne šole Štirinajste divizije in podružnične osnovne šole To-polšica. Številni pionirski aktivi so se vključili tudi v natečaj MI MLADI in prejeli priznanja.
Največ dela pa je bilo vsekakor opravljenega v številnih interesnih dejavnostih. Kar 371 jih je bilo organiziranih v preteklem šolskem letu, vanje pa je bilo vključenih 17174 pionirjev.
Pionirji so se aktivno vključili v razpravo na občinski pionirski konferenci. Tako je delegat osnovne šole Bratov Mravljakov govoril-o tem, kako so pri njih organizirali aktivnosti za Kaju-hovo bralno značko. Delegatka pionirskega odreda Letonje je
posredovala prisotnim zaključke sedme pionirske republiške problemske konference, ki je bila v Brežicah. Delegatka OŠ Gustava Šiliha je seznanila ostale, kako so se pripravljali na tekmovanje v znanju Vesele šole za občinske in tudi republiške prvake. Pionirji osnovne šole Veljka Vlahoviča pa so govorili o tem, koliko truda in prostega časa zahteva tekmovanje za natečaj »Mi mladi«. Ker so naloge dobro opravili, so se lahko udeležili srečanja pionirjev, ki je bilo v Novem mestu.
Pionirji so veliko govorili tudi o tem, da je bilo premalo narejenega na področju varstva okolja, zato so sprejeli sklep, da bodo pionirji do problemske konference, ki jo bodo pripravili na to temo, zbirali gradivo o varstvu okolja. Spregovorili so tudi številnih težavah, ki jih imajo pri organizaciji različnih aktivov. Med drugim se z njimi srečujejo tudi pri organiziranju pohodov za osvajanje znakov Slovenskih partizanskih enot. Tako so predlagali, da je potrebno vključiti Spominsko sobo v To-polšici v znamenite točke za osvajanje znaka Slovenskih partizanskih enot.
Še veliko so govorili o opravljenem delu, o tem, kaj je bilo dobro, kritično pa so izpostavili tudi vse tisto, kar jih je oviralo, da niso mogli doseči še večjih uspehov. To bodo upoštevali pri načrtovanju aktivnosti za naprej.
. Na pionirski konferenci so sprejeli okvirni delovni program, ki se bistveno ne razlikuje od lanskega, seveda pa bodo v njem upoštevali vse ugotovitve iz preteklosti.
(mž)
Jamski reševalci Rudnika lignita Velenje imajo vaje vsak mesec v letu. Zadnjo, 12. po vrsti, so imeli drugo nedeljo v decembru. Od drugih se je razlikovala po večjem obsegu.
Nekaj minut po šesti uri je prišlo sporočilo iz jame, da pogrešajo sedem rudarjev, opazili pa so tudi ogenj na povratni koti 50 in vse je kazalo, da je ogrožena jama Pe-sje. Sledila je uspešna akcija.
Vsem, ki so sodelovali v njej, je vodja jamske reševalne čete ing. Avgust Tergalav izre-' kel priznanje, ki si ga jamski reševalci vsekakor zaslužijo.
L. Ojsteršek
8. januarja 1987
* titovo velenje
■ . . " ERA — povabili novinarje
Kolektiv s sm nadaljnjimi
Delovna organizacija Era, v kateri združuje delo nekaj več kot 800 zaposlenih v petih temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni skupnosti skupnih služb je praznovala lani 35 letnico delovanja.
OD TU IN TAM
★ stran 5
Praznovanje je bilo delovno. Še bolj so se obrnili k potrošniku, še bolj so mu skušali ugoditi, še bolj so se povezali s poslovnimi partnerji. Z različnimi propagandnimi in drugimi akcijami pa so obveščali svojo okolico o pomembnem jubileju, ki ga slavijo.
V prednovoletnem pogovoru, ki ga je ob zaključku praznovanja petintridesetle-tnice delovanja trgovske in proizvodne organizacije Era pripravil za novinarje direktor Franjo Korun, smo dobili potrditev vsega prej napisanega. Preteklo leto je bilo za omenjeno delovno organizacijo zares delovno. Vrstili so se številni delovni uspehi, zadovoljni pa so lahko tudi z rezultati, ki jih ob koncu leta izkazujejo.
Še posebej veliko pozornosti so namenili v Eri v jubilejnem delu naložbeni dejavno-
" sti. Kar preko 700 milijonov dinarjev so potrošili v ta namen, pri čemer velja še posebej poudariti, da so bila to pretežno njihova lastna sredstva. V tozdu Maloprodaja so posodobili in povečali samopostrežno trgovino Market v Titovem Velenju in opremili trgovino v Šentilju. Zelo pomembna je bila investicija tozda Veleprodaja. V Celju je namreč zgradil nov sodoben prodajno skladiščni center. Za temeljno organizacijo Kooperantov Kmetijstvo Šoštanj je velikega pomena posodobitev objektov kmetijskega posestva na Turnu, kjer so zgradili tudi nov objekt v katerem imajo poslovne prostore in pa stanovanja za sezonske delavce. Poleg tega pa so uspešno zaključili melioracije v Šentilju in pri kooperantih.
Tozd Vino je bogatejši za skladišče za embalažo. Tu pa je še
ena nad vse pomembna pridobitev za Ero, to so skupni poslovni prostori na Prešernovi cesti v Titovem Velenju (nekdanja uprava REK), kamor so se preselili pred novim letom. Ponosni pa so tudi na povečane zmogljivosti računalnika.
Še veliko bi lahko zapisali o uspehih delovne organizacije Era. Potrditi je treba, da uspešno zagotavlja nemoteno preskrbo in da je bila ta takšna tudi v časih, ko so se nekateri artikli na trgu težko dobili. Čeprav nimamo dobrih pogojev za kmetijstvo in se površine v dolini zaradi eksploa-tacije premoga pogrezajo, temeljna organizacija kooperantov Kmetijstvo Šoštanj izredno uspešno usmerja aktivnosti na področju kmetijstva in prav gotovo se moramo Eri zahvaliti, da se lahko danes pohvalimo z izredno dobro samooskrbo. Skoraj v celoti že zagotavljamo svoje potrebe po govedini, konzumnem mleku, piščancih, sadju ... Nenehno pa si v tem delovnem kolektivu, seveda ob sodelovanju kmetijskih kooperantov in sklada za intervencije v kmetijstvo, prizadevajo, da bi pridelali še več hrane. Tako imajo pomembne načrte na področju vzreje prašičev, poudarjajo pa tudi, da je potrebno višje ležeča področja,
Za naložbe so namenili delavci ERE lani kar 700 milijonov dinarjev. Med drugim so posodobili objekte kmetijskega posestva Turn.
tam nekje do višine 800 metrov, veliko bolj izkoristiti. Zgledujejo se po naših severnih sosedih, ki imajo veliko kmetijskih površin na takšni legi, beležijo pa pomembne pridelke. Predvsem pa v Eri poudarjajo, da v dolini ne smemo privoliti v nadaljnje zmanjšanje kmetijskihh površin. Vsako izgubljeno ped zemlje, je treba nadomestiti. Da je to mogoče, so v preteklo že velikokrat dokazali. O tem dovolj zgovorno pričajo uspešne melioracije s pomočjo katerih so spremenili neuporabne površine v rodovitne.
Čeprav je bila naložbena dejavnost Ere v preteklem letu dokaj obsežna, jih ni ustavila. Razmišljajo že o novi, še obsežnejši investiciji, veljala jih bo okoli milijardo dinarjev, izgradnji blagovnice s tehničnim blagom v Titovem Velenju. To bo največja
Erina trgovina, njenega koncepta pa v celoti še niso izdelali. Vsekakor obljubljajo, da bo ta trgovina nekaj posebnega, da bo mogoče najti v njej res vse kar se na tehničnem in kmetijskem področju potrebuje. Predvsem pa si bodo prizadevali, da bodo v njej prodajali strokovnjaki, ki bodo znali potrošniku tudi svetovati. Poleg tega pa bodo del naložbenih sredtev v letošnjem letu porabili tudi za ureditev trgovin v Skalah in na Selah.
O smelih načrtih bi lahko še veliko zapisali. Imajo jih kar v vseh temeljnih organizacijah Ere. Omenimo le še Vino iz Šmartnega ob Paki, kjer so doslej polnili pretežno vina srednjega kakovostnega razreda predvsem s Fruškogorskega področja. Glede na to, da imajo na
našem področju dobre pogoje za vinogradništvo, to velja za celo celjsko področje, Koznjan-sko ..., ga bodo skušali v bodoče bolje izkoristiti. Doslej je namreč še popolnoma neizkoriščeno. Storili pa bodo vse, da bi na tem področju pridobili vina kakovostnejšega razreda, morda tudi vrhunska.
V petintridesetih letih so opravili delavci Ere pomembne delo, nad vse uspešno pa je bilo tudi njihovo jubilejno leto. Še bolj razveseljivo kot to pa je, da stopajo tudi v prihodnost s smelimi načrti, da torej obljubljajo še naprej intenziven razvoj kar pa je največji porok uspeha. Še enkrat kolektivu Ere za njihov, sicer že pretekli jubilej in seveda za vse delovne uspehe, čestitamo in jim jih želimo prav toliko tudi v bodoče.	(mz; sv)
Občina Mozirje
Je pač tako. Veliko več vemo o problemih vsega sveta, kot o naši bližnji okolici in o samem sebi. Najbrž to velja tudi za prebivalce mozirske občine, saj večina zagotovo ne ve, kako in kje živijo in delajo. Naj se torej občina Mozirje predstavi sama, v opomin in poduk svojim »podanikom«.
Občina Mozirje meri 507 kvadratnih kilometrov in po zadnjih podatkih šteje 16.309 prebivalcev. To pomeni, da živi na kvadratni kilometer 32 prebivalcev. Po velikosti torej sodi mozirska občina med največje v Sloveniji, po številu prebivalcev in gostoti naseljenosti pa je med zadnjimi.
V	njenem gospodarstvu prevladujejo štiri panoge, ki zaposlujejo tudi daleč največ delavcev. To so lesna industrija, gozdarstvo, tekstilna industrija in kmetijstvo.
V	teh delovnih organizacijah je zaposlenih 2.866 delavcev, kar predstavlja 78 odstotkov vseh za-
Kdo in kakšna sem!?
poslenih v gospodarstvu občine Mozirje. Na elektro, kemično, kovinsko-predelovalno industrijo in kmetijstvo odpade ostalih 22 odstotkov zaposlenih.
Torej gospodarstvo občine zastopajo panoge, ki niso visoko akumulativne. Največji problemi se pojavljajo prav v lesni industriji, ki posluje na robu rentabilnosti, kar pa je trenutno značilno za celotno lesarstvo Slovenije. Glede na to, da ta panoga predstavlja skoraj polovico celotnega družbenega proizvoda občine, se to odraža tudi v celotnem gospodarstvu in vpliva na počasnejšo rast družbenega proizvoda in njegove nadaljnje delitve. V obdobju 1981 — 1985 je družbeni proizvod naraščal po povprečni letni realni stopnji 4,5 odstotka. To je sicer hitrejša rast kot v republiki, kar pa je posledica večje investicijske dejavnosti v srednjeročnem obdobju 1976—1980.
Na področju zaposlovanja so
v obdobju 81/85 zabeležili povprečno letno stopnjo rasti 1,8 odstotka, kljub takšni stopnji pa ima mozirska občina polno zaposlenost. Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju ne predvidevajo bistvenega povečanja števila zaposlenih, kar bo zagotovo vplivalo na strukturo zavarovanih oseb. To pomeni, da se bo povečal delež upokojencev in kmetijskih zavarovancev. Velik je tudi migracijski vpliv, saj se na delo izven občine vozi preko 700 delavcev, kar je 4,3 odstotka vsega prebivalstva, ali 14 odstotkov vseh zaposlenih v občini.
V občini so torej predvsem neakumulativne panoge, zato so tudi osebni dohodki nizki. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je bil lani 47.316 dinarjev, v prvem letošnjem polletju pa 77.280 dinarjev. V obeh primerih močno zaostajajo za povprečjem v celjski regiji in republiki in s tem dejstvom so se sre-
čevali že v vsem prejšnjem srednjeročnem obdobju. Tako so lani zaostajali za povprečnim netto osebnim dohodkom v republiki za 12, v letošnjem polletju pa že za 16,3 odstotka.
V strukturi delitve dohodka namenjajo največ sredstev skupni porabi. Tako so leta 1983 za ta del namenili 6,8 odstotka dohodka, predlani 10,5 in v prvih šestih mesecih lanskega leta že 13,8 odstotka dohodka. Na drugi strani se zmanjšuje delež akumulacije v dohodku, saj je ta leta 1983 znašal 16 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta pa 11,6 odstotkov. V občini Mozirje so za sise družbenih dejavnosti leta 1983 namenili 9,7 odstotka družbenega proizvoda gospodarstva, leta 1984 že 12,7 odstotka in tudi lansko leto je ta delež porasel. To kaže na vse večje obremenitve gospodarstva občine, to rast pa želijo v tem letu odločno zaustaviti.
(J. P.)
Varnostni inženirji in tehniki Slovenije
Deseto srečanje in posvet v Titovem Velenju
V Zvezo društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije je vključenih sedem društev — iz Ljubljane, Celja, Maribora, Nove Gorice, Kopra, Titovega Velenja, Murske Sobote in kmetijska sekcija. Izvršilni odbor je obenem tudi izvršilni organ zveze in ga sestavljajo predsedniki vseh društev ter dva delegata zveznega združenja za napredek varstva pri delu. Skupščino imajo vsaki dve leti in takrat sprejmejo tudi progam dela.
Tokrat je bil — takšen je vrstni red — v najvišje vodstvo zveze izvoljen predstavnik iz Titovega Velenja. Predsednik je postal Miroslav Mohorko, sekretar pa Marjan Zdolšek.
Miroslav Mohorko je od leta 1977 zaposlen na Vegra-du, dve leti kasneje je postal vodja službe varstva pri delu. Po poklicu je varnostni inže-
BiH
Miroslav Mohorko: »Posvet moramo skrbno pripraviti.«
nir, ob delu pa študira naprej.
Kakšno je bilo dosedanje delo zveze? »Preko celega leta je bilo usmerjeno predvsem v sodelovanje pri izdelavi republiškega zakona in izvršilnih predpisov varstva
pri delu. Veliko pozornosti pa smo namenili tudi oblikovanju programov izobraževanja varnostnih inženirjev na vseh stopnjah. Naša želja je, da se sedanja izobraževalna struktura poviša na drugo in tretjo stopnjo. Že sedaj teče izobraževanje varnostnih inženirjev na II. stopnji in sicer skupaj z višjo varnostno tehnično šolo iz Ljubljane in Fakulteto v Nišu.«
Kakšni so načrti? »Zveza in društva se bodo vključila v obravnavo pravilnika o zdravniških pregledih delavcev v združenem delu. Sedanji pravilnik v marsičem ni dovolj dorečen, postavlja pa tudi zelo toga merila. V začetku prihodnjega leta bo zveza skupaj z društvom varnostnih inženirjev in tehnikov iz Titovega Velenja pričela pripravljati 10. republiški posvet varnostnih inženirjev in tehnikov. Računamo,
da bo posvet oktobra v Titovem Velenju, obiskalo pa naj bi ga okoli štiristo udeležencev iz vse Slovenije in tudi iz drugih jugoslovanskih republik. Namen takšnega posveta je oceniti sedanje stanje tehničnega varstva pri delu in ob tem poiskati nove rešitve, zlasti ustreznejše in posodobljene. Pogovarjali pa. se bomo seveda tudi o usmeritvah za naprej. Novost 10. posvetovanja bo v tem, da bo to potekalo v dveh delih, prvi dan bo za vse udeležence program enoten, drugi dan pa bo posvetovanje potekalo po področjih. Zato organizatorja posveta, zveza in DVIT Titovega Velenja že sedaj vabita k sodelovanju vse družbene in družbenopolitične dejavnike občine Velenje. To je eno od zagotovil, da bo posvet tudi uspel.«
B. Mugerle
Prejeli smo
Ali ima Titovo Velenje dovolj taksistov
Ima ali nima? Vprašanje je dokaj preprosto, saj skoraj vsi vemo, da Titovo Velenje šteje 27 tisoč prebivalcev in na vse te ljudi »prihajata« dva taksista.
Sam sem osamljen velenjski taksist (moj edini kolega se pojavi samo priložnostno-za kakšen dan na mesec). Pa me to delo sploh ne odbija, prej nasprotno. Ni mi težko biti v dežju, ponoči, v nedeljo, z avtom na cesti. Problem je drugje.
Titovo Velenje poznam že dolgo, v njem živim že petnajst let, krepko že diham z razvojem kraja. Lani sem zaprosil za obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti taksista. To dovoljenje sem januarja 1986 tudi prejel in pričel delati. Toda že prvi meseci so mi pokazali realno sliko tega dela in spoznaval sem, zakaj v Titovem Velenju ni več taksistov. Strank sem imel dovolj, če upoštevam, da sem se časovno prilagajal idealnemu času za svojo dejavnost, in da sem preslišal negodovanje strank, kako pošastni so stroški za taksi. Poskušal sem z nekaterimi sočustvovati, toda tudi jaz moram nekako preživeti in taksi je moj osebni dohodek, poprečen, ker po gromozanskem zaslužku nimam potrebe. Ne bom na dolgo in široko opisoval, kakšni so stroški za gorivo, tega da je potrebno vzdrževati vozilo, da je pranje avtomobila prava malenkost proti generalki motorja, ki sem jo imel v avgustu. Vse to bi bilo nevredno posebnega zapisa v javnosti. Toda pojavlja se vprašanje moje eksistence, pri čemer pa obstoj enega od obeh taksistov v Titovem Velenju, kot kaže sploh ni toliko pomembno vprašanje.
Obveznosti do družbe, davek, ki so mi ga odmerili na občini, postaja zame glavni problem. Obdavčen sem pavšalno in tako sem malo za obrtnim dovoljenjem v začetku lanskega leta prejel tudi sklep o odmeri plačila davka za lansko leto v višini tri-inpetdeset starih milijonov. To mi sedaj stiska vrat, ker sem v začetku pričakoval, da bom s svojo aktivnostjo lahko pokril to družbeno obveznost, nisem pa vedel, da bo objestnost sokrajanov zahtevala nakup štirih novih kompletov gum, ki so mi bile zrezane in uničene. Kdo bi tudi vedel, da bom moral opraviti zamenjavo motorja, da bo dvakrat vlomljeno v avto, da bom imel dve avtomobilski nesreči... Pričakoval sem, da bom z delom taksista
lahko v dveh, treh letih zamenjal svoj opel rekord z drugi, novejšim avtomobilom.
Danes mislim drugače. Vem, da ob takšnih obveznostih do družbe ne morem z nasmeškom sprejemati strank v svoj taksi, ker nimam za to več motiva. Brez pomena bi bilo razmišljati in razpravljati o davčni strategiji občine, saj le ta v mojem primeru pavšalno odmero davka ocenjuje po velikih mestih ali po meni povsem neznanem ključu, kajti povsem jasno je, da po kriterijih Titovega Velenja to ne more početi. Ni moj namen, da se spotikam ob to odmero, hočem samo izpostaviti stisko v kateri sem se znašel, kljub svoji dobri volji in pripravljenosti do dela, v tem niti malo lahkem poklicu. Vidim, da svoje minulo delo vlagam v nekaj, od česar ne morem preživeti sebe, kaj šele dva otroka in ženo. Včasih se sprašujem, kakšno bi moralo biti moje finančno stanje, da bi lahko tako kot v drugih mestih, prepustil popravilo avta servisu in ga ne popravljal sam kot do sedaj.
Ne razumem, zakaj mi na občini niso odobrilo obdavčitev po dejanskem dohodku, saj moram po zakonu imeti v svojem avtu taksimeter in tako se da natančno izmeriti moj dohodek in izračunati stroške ter del, ki ostane. Večkrat ob kavici, ko čakam na stranke, slišim pripombo: »Fant, taksist! To je dober biz-nis, to se spravi kar gotovina v žep« ... Takšni so rezultati kavarniškega razmišljanja, žal pa je matematika stvarnega življenja povsem drugačna. In ta stvarnost je zame takšna, da bom opustil to dejavnost.
Če ni razumevanja in možnosti dogovora potem tudi največji idealisti ne morejo preko svojega življenja in eksistence zgolj zaradi neke radosti ... Brez pomena bi bile tudi moje primerjave s Celjem, kjer je status taksista povsem nekaj drugega, ali Ptuj, kjer je taksistov kar precej, čeprav ne gre za ne vem kako veliko industrijsko mesto.
Danes vidim povsem drugačno rešitev zase. Povsem preprosto. Preusmeril se bom v drugo dejavnost in Titovo Velenje bo postalo mesto brez taksistov, znamenitost svoje vrste v vsej Sloveniji. Za svoje plačilo obveznosti do družbe bom prodal svoj avto, ki bi sedaj naj bil moj edini vir dohodka. Povsem preprosto. Ob tem ne bom razmišljal o potrebah taksi službe v Titovem Velenju, o vlogi te službe v urbani sredini... Ne bom več razmišljal, saj nisem edini Velenjčan.
Ramiz Ribič, Cesta talcev 2 Titovo Velenje
6. stran * nSS C35
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo Velenje * 8. januarja 1987
Krajevna skupnost Staro Velenje
»Če planiraš za dvajset, trideset let — vlagaj v mladino!«
Precej časa se že nismo ustavili pri njih. Tako, za malo dlje. Morda kar od takrat, ko so zaključevali dela pri to-plifikaciji, zato pa smo bili prej večkrat pri njih. Malo pred novim letom pa smo se spet dobili.
Naši sogovorniki so bili: OLGA ARISTOVNIK -predsednica krajevne konference SZDL Staro Velenje, MAKS PRAPROTNIK -predsednik sveta krajevne skupnosti,	FRIDERIK
CAMLEK — predsednik skupščine in LOJZE OJ-STERŠEK — bivši predsednik skupščine krajevne skupnosti Staro Velenje.
Kot je bilo pričakovati so tudi tokrat spregovorili najprej nekaj besed o toplifika-ciji. Ni jim zameriti, ponosni so nanjo. »Lani smo opravili veliko zahtevnih nalog, predvsem smo v vseh zaselkih sklenili toplifikacijo s tehničnim prevzemom. To pa zahteva, da so vsa dela dokončana in izvedena tako, kot zahteva komisija,« je dejala Olga Aristov-nik.
Krajevna skupnost Staro Velenje je razdeljena na pet zaselkov. V vsakem delu je ulični odbor. Zaselki so sorazmerno raztrgani in lokacijsko ločeni. »Težko bi delali v enem samem odboru, ker ima vsak zaselek svoje komunalne, družbene in družabne potrebe. Ulični odbori so zelo aktivni, to pa zato, ker se vsak
za svoje področje zanima veliko bolj kot za področje svojega soseda. Naloga socialistične zveze v krajevni skupnosti pa je, da te zaselke, delo teh uličnih odborov čim bolj poveže,« pravi predsednica krajevne konference.
Delegacije, delegacije, delegacije
Tudi v krajevni skupnosti Staro Velenje so na programski seji ob koncu lanskega leta ocenili delo delegacij. Tako kot povsod: nekaj jih dela dobro, nekaj srednje, nekaj slabo. »Naša osnovna naloga na tem področju je, da jim v tem obdobju posvetimo več pozornosti. Da delegate sproti izobražujemo, jim pomagamo pri reševanju problemov, predvsem pa pri obravnavi materiala. Če materiala za skupščine ne obdelamo dovolj dobro, potem krajevne skupnosti tudi na skupščinah ne moremo zastopati tako, kot bi jo naj,« so dejali o delu delegatov in delegacij. »Predvsem pa bi si vsi skupaj želeli bolj enostavna gradiva,« so še dejali.
Športno igrišče
Ena prvih nalog, to so povedali že tudi kar na začetku našega pogovora z njimi je, dokončanje obvoznice mimo Starega Velenja. Potem pa se bodo lotili dokončne izgradnje športnega igrišča. »Teren je že izravnan, začeli smo že z nasipanjem gramoza, naprej pa zaenkrat ne bomo mogli delati, ker je pred nami zima,
Dimnikarja s srečo
\\
Olga Aristovnik
nadaljevali bomo spomladi,«
je dejal Maks Praprotnik.
Vsa ta dela opravljajo v glavnem udarniško, plačajo samo material. V neposredni bližini tega bodočega športnega igrišča je toplovodna podpo-staja, ki je zaenkrat samo pokrita, »mi pa bi želeli tudi tam urediti še en prostor, ki bi ga namenili predvsem mladincem. Tam bi se lahko sestajali, imeli pa tudi kakšne krožke,« je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti.
Tudi na kabelsko televizijo so usmerjeni pogledi
»Tudi tukaj želimo v korak z drugimi krajevnimi skupnostmi. Krajani si kabelsko televizijo želijo, saj je po prvih ocenah zanjo kar 95 odstotkov krajanov,« pravijo v Starem Velenju. Vendar pa ob tem poudarjajo, da je še veliko odprtega, in da na vsa vprašanja krajanom še ne znajo odgovoriti. »Vemo, da so Sta-rovelenjčani delovni ljudje, da jim ni težko zavihati rokave in na to računamo tudi v tem letu.
Vendar pa bi krajanom ob tem, ko jim bomo povedali kakšna bo cena, želeli povedati tudi, kaj bodo lahko za to gledali.«
Toliko so povedali o kabelski televiziji. Zraven pa dodali, da tudi to še niso vse naloge, ki so pred njimi.
Želijo urediti tudi še kakšno cesto, že spomladi načrtujejo
Lojze Ojsteršek
večjo akcijo urejanja in čiščenja okolja.
O vili Bianki
»Ko se nekateri po štirih letih dela poslavljamo od organov v krajevni skupnosti mislim, da smo si takrat program dela zastavili prav. Načrti, ki smo si jih zadali so več ali manj uresničeni, ne pa še vsi. Staro Velenje je še vedno takšno kot je bilo,« je dejal Lojze Ojsteršek. Res je še vedno takšno kot je bilo, a počasi bo začelo dobivati lepšo podobo. »Še naprej pa
Maks Praprotnik
se bomo v krajevni skupnosti zavzemali, da bi vila Bianka le dobila lepšo zunanjo podobo, seveda pa tudi notranjo, vsebinsko. Tu je sedaj naenkrat postalo veliko želja. V krajevni skupnosti, pa tudi sam menim, da bi to vilo morala dobiti mladina. Saj veste kako je: če planiraš za eno leto, potem pravimo — sej pšenico, če za deset let — potem sadi drevje, če pa planiraš za dvajset, trideset let — potem pa vlagaj v mladino. In to bi moralo biti vodilo tudi pri tej naši stavbi, ki je sedaj v dejanskem propadu,« pravi bivši predsednik skupščine krajevne skupnosti Staro Velenje Lojze Ojsteršek.
Delegatskega odgovora pa še vedno ni
»Na naše delegatsko vprašanje v skupščinskih klopeh — postavili smo ga na zboru krajevnih skupnosti — še do danes nismo dobili odgovora, pa čeprav smo vprašanje P9stavili že pred časom. Želimo namreč zvedeti, koliko ljudi v občini Velenje ne pla-
Friderik Camlek
čuje IV. samoprispevka. Govori se, da naj bi bilo teh ljudi precej, celo med tisoč in tri tisoč. Gre za tiste, ki v občini Velenje delajo, ki imajo tukaj tudi stanovanje, stalno bivališče pa drugje. Na ta odgovor še vedno čakamo,« pravijo v Starem Velenju.
25. januar — krajevni praznik
Krajevna skupnost Staro Velenje bo tudi letos praznovala krajevni praznik, v spomin na 25. januar pred 43. leti, ko so Nemci na nekdanjem sejmišču v Starem Velenju ustrelili petnajst talcev.
Ob praznovanju bodo pripravili več družabnih prireditev, radi pa bi izvedli tudi tekmo v smučarskih skokih, ki bi postala tradicionalna, za prehodni pokal Starega Velenja.
(mkp) foto bz
Krajevna skupnost Podkraj—Kavče
Z voljo in delom do napredka

Delita srečo. A vseeno je bolj sigurna tista, ki si jo poiščeš sam.
Dimnikar. Primi se za gumb, zaželi si kaj in želja se ti bo gotovo uresničila! Mi smo srečali prejšnji teden kar dva dimnikarja skupaj, pa se nismo prijeli za dva gumba, niti si nismo zaželeli dveh želja. Postavili pa smo jima dvoje vprašanj, ker sta bila dva — Drago Sivka in Drago Krušlin.
»Res je, ko nas ljudje zagledajo se primejo za gumb. Kaj si želijo pa nama ne izdajo. Velikokrat pa naju je kdo ustavil in nama rekel, veste takrat se mi je pa izpolnila želja,« sta govorila oba v en glas.
»Ampak vseeno, srečo si moraš najti sam,« sta še zatrdila, »zanašanje na naju, ni najbolj prav. Sicer sva pa srečna, če ljudem prinašava srečo. In če bi jo imela sama preveč, bi jo rade volje odstopila nekaj tudi komu, ki je nima«. Tako sta dejala. Vi pa, primite se za gumb, ko ju srečate, morda imata pa ravno tisti dan sreče nekaj več in pripravljena vam jo bosta odstopiti.
(mkp, mz)
Krajani Podkraja v KS Podkraj—Kavče so v letu 1986 izpolnili eno od nalog iz programa prejšnjega, tretjega samoprispevka. Skoraj končali so namreč dela pri izgradnji kanalizacije. Že prejšnjo zimo so nabavili ves potreben material, spomladi pa so začeli z zemeljskimi deli in polaganjem cevi od stanovanjskih hiš do čistilne naprave, ki so jo delavci reškega Tehnoprojekta postavili konec novembra lani.
Celotna naložba izgradnje kanalizacije in čistilne naprave je vredna okoli 30 milijonov dinarjev, ker pa so krajani iz sredstev samoprispevka dobili le 21 milijonov dinarjev, bodo morali ostanek zbrati sami. Vendar pa je vrednost naložbe še večja, če upoštevamo, da so krajani pri polaganju cevi in zasipavanju jarkov opravili okoli 6600 ur prostovoljnega dela. Sprva so načrtovali, da bo vsako od 55 gospodinjstev moralo opraviti po 80 ur prostovoljnega dela, a se je ta številka ob koncu del povzpela na povprečno 120 ur na gospodinjstvo. Hkrati z deli za izgradnjo kanalizacije so krajani melio-
rirali tudi obdelovalne površine treh kmetij in postorili še nekaj drugih poljskih del.
Kot že rečeno, so bila dela skoraj dokončana konec novembra lani s postavitvijo čistilne naprave. Njena vrednost je 9,5 milijona dinarjev in je prva te vrste čistilnih naprav v Šaleški dolini. V KS Podkraj —Kavče bo začela poskusno obratovati letos spomladi in če bo poskusno obratovanje uspelo, bodo te vrste čistilne naprave montirali tudi v drugih velenjskih krajevnih skupnostih.
Novost in posebnost te čistilne naprave, ki je angleške izdelave, je v posebnem načinu čiščenja kanalizacijskih odplak saj je voda po očiščenju tudi do 96 % čista. Čistilna naprava meri le 8-krat 6 metrov in je tako manjša, kot so čistilne naprave s sistemom bazenov, zato so krajani z njeno postavitvijo prihranili kar 2 hektarja obdelovalnih površin.
Krajani so na svojo veliko pridobitev, kanalizacijo upravičeno 1 ponosni, saj je tudi plod njihove-
ga dela. Letos naj bi dela pri kanalizaciji nadaljevali v zaselku Kavče, prav tako pa stoji tudi pred krajani Podkraja že nova naloga, ki je zajeta v programu četrtega samoprispevka; to je izgradnja toplovodnega omrežja v krajevni skupnosti, ki pa bo zahtevala mnogo večja finančna sredstva in tudi več prispevkov krajanov v delu in denarju. Ker pa so krajani Podkraja pokazali
veliko volje in energije pn izgradnji kanalizacije, jim tega gotovo ne bo zmanjkalo tudi pri to-plifikaciji. Zavedajo se, da lahko le s skupnim delom in razumevanjem dosežejo izboljšanje življenjskega standarda v svoji krajevni skupnosti.
Diana Janežič
8. januarja 1987
* titovo velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
nas cas ★ stran , 7
Krajevna skupnost Dolič
Pomembne pridobitve iz samoprispevka
V krajevni skupnosti Dolič uspešno uresničujejo program tretjega samoprispevka. Z obnovo enega kilometra ceste in z delnim asfaltiranjem so odstranili vse nevarne ovinke na cesti Potoški jarek. S tem so zagotovili varnejši prevoz na Paški Kozjak v vseh razmerah. Gradnjo je uspešno vodil gradbeni odbor, poudariti pa velja vsestransko razumevanje lastnika zemljišča, po katerem teče večji del ceste.
O tej pomembni pridobitvi za tamkajšnje krajane je predsednik skupščine krajevne skupnosti Franc Vovk povedal naslednje: »Sredstva za obnovo ceste smo si zagotovili s samoprispevkom krajanov, s prispevkom samoupravne komunalne skupnosti in s prispevki stanovalcev ob asfaltiranem delu ceste, ki so
prispevali po 50.000 dinarjev. Zbranih 250.000 dinarjev smo upoštevali pri načrtova-
nju sredstev za obnovo ceste.
Obnovljena je bila po projektu in že danes lahko zago-
■pwm
Odslej je cesta na Kozjak bolj varna in lažje prevozna
tovo trdimo, da je bila obnova več kot nujna. Dajstvo tudi je, da brez sredstev iz samoprispevka tako zahtevnega dela na tej cesti ne bi zmogli. Tudi nadaljni razvoj krajevne skupnosti Dolič, zlasti na komunalnem področju, je močno odvisen od tega, kako bomo izglasovali nov, četrti samoprispevek. Zanj ima svet krajevne skupnosti že pripravljen načrt, ki temelji predvsem na izgradnji telefonskega omrežja in na obnovi nekaterih cest.
V novem letu 1987 želim vsem krajanom Doliča veliko osebne sreče in zadovoljstva«^-z željo, da bi v naši krajevni skupnosti živeli kot ena družina in s skupnimi močmi uresničevali zastavljene naloge ter tako obogatili in olepšali svoj kraj.«	(b m )
Šoštanj
Novoletno
srečanje
starostnikov
Krajevni odbor Rdečega križa in krajevna skupnost Šoštanj sta pripravila novoletno srečanje starostnikov, ki se ga je udeležilo 80 najstarejših krajanov Šoštanja, med njimi tudi najstarejša krajanka Cilka Trobej, stara 93 let. Bila je učiteljica in ravnateljica osnovne šole Bi-ba Ročk.
Organizatorja sta jim pripravila zakusko in program, ki so ga izvedli učenci šole Karla -Destovnika-Kajuha, zeliščarski krožek pa je vsakemu podaril paket melisine-ga čaja. Za razvedrilo jim je zaigral Maks Kumer na električne orgle in diatonično harmoniko, pomagal pa mu je udeleženec srečanja Ivan Soln s pesmijo, šalami, harmoniko in kitaro.
V imenu gostiteljev je predsednik KO RK Šoštanj Ivan Medved opisal namen srečanja starostnikov, ki je bilo že 16. zapovrstjo. V imenu starostnikov pa se je organizatorjem srečanja zahvalila Cilka Trobej, ki je zaželela vsem obilo zdravja, osebne sreče in zadovoljstva, jih pozvala k slogi in sodelovanju pri nalogah krajevne skupnosti, vzgoji mladine in v obujanju tradicij NOB in ljubezni do domovine in Šaleške doline, za mir in sožitje, za pomoč pri reševanju raznih problemov v kraju. Srečanje je bilo v hotelu Kajuhov dom.
Miloš Volk
Gorenje Titovo Velenje
Novoletno darilo
upokojencem
469 upokojencev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja iz Titovega Velenja je bilo ob novem letu prijetno presenečenih. Poštarji so jim namreč prinesli novoletno darilo iz Gorenja — po 15.000 dinarjev.
Delavski sveti delovnih organizacij in skupnosti Gorenja iz Titovega Velenja so se odločili, da skladno z določili novega pravilnika o postopkih in kriterijih delitve sredstev iz sklada skupne porabe namenijo del sredstev sklada skupne porabe za novoletno obdaritev upokojencev.
Rudarski
dedek
Mraz
Tudi letos, že šestindvajsetič zapored, so sindikalni delavci Rudnika lignita Velenje, pripravili ob Novem letu sprejem za otroke in njihove mamice, katerih očetje oziroma možje so se pri delu v jami smrtno ponesrečili.
Še pred šestimi leti se je zbralo nad 50 otrok, lani 25, letos pa se jih je zbralo 15. Trem so darila poslali v SR Bosno in Hercegovino, kjer ti otroci odraščajo. Ti podatki na nek način vendarle dokazujejo, da postaja delo rudarja bolj varno.
Vendar pa novoletne obdaritve niso edina skrb ža otroke. Prednost imajo tudi pri pridobitvi štipendij ne glede na to, za kateri poklic se bodo odločili. Rudarji pa jim pomagajo' tudi pri prvi zaposlitvi.
Letošnje srečanje je bilo malo drugačno kot prej. Poleg obiska dedka Mraza so otrokom in gostom pripravili igrico MAKS ŽVIŽGAC v petih slikah, v režiji Iztoka Valiča iz Celja. Igrali so amaterski igralci iz Žarek in Žalca in poželi velik aplavz.
L. Ojsteršek
Zidovi in papir prenesejo vse
V egiptovski restavraciji:
Strežemo popoldanski čaj v katerem koli času noči.
Epitaf na grobu mule v zakotni vasi na obrobju Pirenejev: Tukaj počiva naša draga Marguerita, ki je v svojem času s kopiti brcnila tri neprijetne polkovnike, dva dolgočasna majorja, pet prekletih kapetanov, dvanajst poročnikov, trintrideset narednikov — in eno bombo.
Plošča v pralnici perila v Edinburghu: Pustite svojo obleko tukaj in odidite na zabavo!
Napis v cvetličarni v New Yorku: Pošljite cvetje ženski, ki jo ljubite tem, ne pozabite na ženo!
in, ko ste ravno pri
V izložbi optika v Chichagu:
Če ne vidite tistega, kar želite, potem ste prišli prav.
Tabla na zidu avtomehanične delavnice: Vedno vozite tako, da vam prej poteče vozniško dovoljenje kot življenje!
* * *
Opozorilo v bifeju:
Ne zahvaljujte se nam za dobro barvno sliko na našem televizorju.
Nehajte piti — televizor je črno-bel.
V večernem listu v New Yorku:
Prodam popolno enciklopedijo v 36. zvezkih. Nova, še ne uporabljena. Moja žena vse ve!
Gasilsko društvo Titovo Velenje
Večina požarov zaradi malomarnosti in neosveščenosti
V navadi je, da ob zaključku leta in v začetku novega delamo obračune, pregledamo opravljeno delo in ocenimo uspehe in neuspehe. Gasilci sveda niso izjema, saj pregledujejo število požarov, ugotavljajo vzroke in materialno škodo, pa tudi vse drugo, kar so postorili med letom. Delo gasilskega društva Titovo Velenje je vodja delovne skupnosti pri Skupnosti za varstvo pred požari občine Velenje, obenem pa strokovni sodelavec Občinske gasilske zveze Janko Ramšak takole ocenil:
»Lani je bilo v občini Velenje 22 požarov. Pri tem ugotavljamo, da so bili to v glavnem začetni oziroma manjši.požari. Med večje pa štejemo požar v Šoštanju, ko je zgorelo gospodarsko poslopje.« Velenjski gasilci pa so imeli lani tudi več drugih akcij: prevažali so pitno vodo oddaljenim in ogroženim kmetijam, še posebno veliko je bilo tega v času nesreče v Černobilu, reševali so ljudi iz stanovanj, dvigal, utopljence, iskali izgubljene in podobno. »Če vse to ocenimo in analiziramo lahko rečemo, da so bila vsa posredovanja uspešna. Kljub temu pa moramo v bodoče dati še večji poudarek preventivnemu delovanju.
Že lani smo veliko skrbi posvečali požarni prevetivi, poostrili smo preglede stanovanjskih in
gospodarskih objektov, veliko pa smo pregledalli in po potrebi tudi zamenjali gasilnih aparatov. Ugotavljamo, da je večina požarov nastala zaradi malomarnosti in neosveščenosti ljudi. Zato ne bo odveč, če bomo več pozornosti namenili izobraževanju delavcev v delovnih organizacijah in občanov v krajevnih skupnostih. Da pa bi vse to dosegli potrebujemo denarna sredstva. V finančni plan za letos smo zato namenili nekaj več sredstev.
Naša stalna in redna oblika izobraževanj so tečaji. Lani smo izvedli tečaj za naziv gasilca, za gasilske nižje častnike, v mesecu decembru pa smo pričeli tečaj za gasilske častnike. Organizirali smo tudi strokovno testiranje za naziv nižji častnik prve stopnje in častnik prve stopnje. Zaradi stalnega izpopolnjevanja gasilskih kadrov z znanjem in strokovno usposobljenostjo smo lani izvedli tudi posvet za tajnike, blagajnike in upravljalce z UKV napravami. Izvedli smo tudi občinsko tekmovanje za vse kategorije, od pionirjev, do veteranov. Sodelovalo je blizu 1000 gasilcev, kar je ob dejstvu, da je v občini Velenje štirinajst gasilskih društev, velik uspeh,« je povedal Janko Ramšak.
Lani je na območju občine Velenje potekalo tudi ocenjevanje gasilskih društev. Razdeljeno je
bilo v dva dela. Prvi je zajemal praktično vajo in usposobljenost gasilcev ob morebitnem požaru, drugi del pa pregled knjig, dokumentacije in dela v društvu skozi vse leto.
Predsedstvo in komisije pri Občinski gasilski zvezi Velenje so sodelovale tudi pri pridobivanju novega članstva v občinskih organizacijah na terenu in v organizacijah združenega dela. Njihova stalna naloga pa je tudi dopolnjevanje požarno-varnost-nih načrtov gasilskih organizacij.
(b. m.)
Prednovoletni pogled skozi okno
Sklanjam se skoz okno. Pod menoj pet zelenih listov teloha, desno obložena smreka z belo ledeno skorjo. Sonce se komaj nasmiha.
Le dvajset metrov vstran je asfalt. Staro in mlado v.dneh, ko se poslavljamo, hite. Vsak svojo pot. Nenadoma prečka cesto ženica. S preprosto kmečko ruto, velikimi čevlji in vase stisnjeno telo. Kako božal sem jo s pogledom in si zaželel, da se ozre. Pa se ni. Tako zelo podobna po hoji in drži je bila ženi, ki mi je še pre leti pomenila vse. Da, vse...
Prav tu se ustavi misel, kot bi zadela ob granit. Kaj je res, da si porabil toliko mladostnih in zrelih let in si se dokopal do resnice? Katere resnice ? Nikoli nisem mislil, da bo moj korak kmalu drseč, da bo telo vkovano v togost, kot bi ozeblo. Res, nikoli se nisem ustavil tu, kaj še, da bi pogleda! obraz starke, ki ji je življenje izpilo sokove.
Kako sem vendar mogel nekoč zapisati, da me je srečanje s sivim lasom matere pretreslo? Potem sredi decembra film Decembrski cvet J. Al lena. V hipu se mi je ostarela teta filma spremenila v simbolno osebo vseh ostarelih. Mnogi teh so priklenjeni na postelje in le plemenita in razumevajoča oseba jim lahko pomaga, jih lahko bodri, da vztrajajo. Še več: verujejo v življenje in si ga ob pomoči sinov, hčera in drugih, lahko tudi olepšajo. Želijo še živeti, želijo v družbo, želijo biti enakovredni.
Milka z ulice me je srečala in med nama se je spletel prijeten pogovor. Srečna sem, ker sem spet v krožku za pletenje. »Zapustila sem štiri stene, in zopet je posijalo sonce v moje prazno dosedanje življenje...« Joj, koliko zgodb.
Kako vse drugače je bilo drugje, kjer sta vnuka nenehno kregala babico. Le ta je hotela na vrt plest, hotela je pospraviti dnevno, onadva pa: »Pusti vendar, boš napravila vse narobe! Več škode kot koristi!«
Počakajta, tudi vidva bosta nekoč stara. Zaničevanje se plača z zaničevanjem. O tem je bila prepričana, čeprav zgodba noče opozarjati na to. Hoče le resnico, ki je neizpodbitna, neuničljiva, večna za človeštvo.
Staram se, staramo se. Vsi! Da, mladost je srečna, močna in neu-gnana. Toda vsi se staramo.
Zadnji dnevi decembra usipajo sneg na ulice, vrtove in ceste. Pod snegom so rahlo dvignili zelena krila telohi. Beli drobni popki se še nočejo razviti. Novo še sramežljivo čaka pred durmi. Toda ne bo dolgo. Sveče bodo ugasnile in zapihali bodo južni vetrovi. Trgali bomo marjetice in toplota nas bo prevzela kot ob novem rojstvu.
Takrat bo na čelu zarisana nova črta. Leto več, leto bliže... Tam daleč se podrsavajoče odmika starka, ki bi ji rad pogledal v obraz in zakričal, da ji želim še mnogo toplote.	-VŠ-
Gorenje
Tradicionalna novoletna srečanja
Kot že vrsto let doslej so se pred novim letom tudi tokrat zbrali upokojenci Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti iz Titovega Velenja, prav tako pa tudi delavci, ki delajo 10, 20 oziroma 30 let v Gorenju.
Upokojenci so najprej obiskali so-
Da bi bilo letos takih in podobnih požarov čim manj.
tovariše, s katerimi so skupaj delali, zatem pa so si ogledali proizvodnjo v Gorenjevih tovarnah. Na priložnostni slovesnosti je upokojence nagovoril in jim čestital za novo leto tudi Herman Rigelnik, predsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje.
Delavci, ki delajo v Gorenju neprekinjeno 10, 20 oziroma 30 let, pa so prejeli jubiljene plakete in nagrade; med nagrajenci je bila tudi Hedvika Ribizel, ki je kot prva delavka prejela priznanje za 30-let neprekinjene zvestobe Gorenju. Jubilantom je spregovoril Jože Zagožen, podpredsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje, ki je med drugim poudaril, da so že tradicionalna srečanja jubilantov dela praznik zvestobe, pripadnosti, trdega dela in predanosti Gorenju. Zahvalil se jim je za ves trud in odrekanja v času zvestobe Gorenju.
Srečanje upokojencev in jubilantov dela je spremljal zanimiv kulturni program. Upokojence je razveseljeval z lastno monodramo Janez Sterkuš, jubilantom dela pa se je predstavil Zlatko Šugman s »Fraklovo vrnitvijo«.
Ta že tradicionalna novoletna srečanja so bila nova priložnost za obujanje spominov na leta dela v Gorenju in za skupno ugotavljanje doseženega napredka Gorenjevih delovnih organizacij iz Titovega Velenja.
8. stran *
BBraaapa
nad
Odbor za film, foto dejavnost pri ZKO Velenje
KULTURA
titovo velenje *
8. januarja 1987
Novi prostori - še bogatejša dejavnost
V odboru za foto, film dejavnost pri zvezi kulturnih organizacij občine Velenje so združena pravzaprav kar tri društva. Najstarejši član odbora je kinoklub Gorenje, ki je lani slavil 15-letni-co obstoja, fotoklub Zrno deluje v sedanji obliki že šest let, najmlajši član pa je Kino 16. Kot že nekaj let nazaj, je bila tudi v letu 1986 dejavnost vseh bogata in ustvarjalna. Sicer pa jo gotovo bolje poznajo tisti, ki se zanimajo za to ali drugo zvrst koristnega preživljanja prostega časa.
Poleg filmske vzgoje na osnovnih šolah so člani kinokluba Gorenje v preteklem letu naredili kar šest dokumentarnih in animiranih filmov, svoje stvaritve vsak mesec redno prikazujejo v krajevnih skupnostih Šaleške doline, zanemarljiva pa tudi niso priznanja za sodelovanje na republiškem, še kakšnem domačem in tudi tujim festivalu amaterskega filma. Številni uspehi članov fotokluba Zrno povedo, da se je njegova dejavnost zelo razmahnila, in da v njem zelo dobro delajo. Fotoklubovci pridno »zbi-rajo» najvišje nagrade na republiških razstavah, še uspešnejši
so pionirji. V preteklem letu so ti namenili posebno pozornost ekologiji. Pripravili so razstavo fotografij na to temo, v kratkem pa nameravajo izdati tudi tri »ekološke razglednice«. Izobraževanje je prednostna naloga kluba že vrsto let. Trud seveda ni bil zaman, saj prav najmlajši člani vlivajo veliko upanja za še uspešnejše delo v prihodnje. Tudi člani najmlajše dejavnosti v odboru za film, foto dejavnost, Kino 16 so uspešno zastavili svoje delo. V letu 1986 so se največ ukvarjali s filmskimi projekti, ki sicer niso redni gostje kinopred-stav, sodelovali so v poletnih kulturnih prireditvah, izvedli nekaj uspešnih video snemanj za delovne organizacije. V tem trenutku pa se na moč trudijo pri ustvarjanju video projekta Prisilna smrt Petra Rezmana. »Odbor naj bi vse te dejavnosti med sabo povezoval. Nekaj od tega nam je uspelo izpeljati. Prepričan pa sem, da bo sodelovanje med klubi veliko boljše z obnovitvijo prostorov v domu kulture,« pravi predsednik odbora za foto, film dejavnost pri zvezi kulturnih organizacij občine Velenje Vlado Vrbič.
Delo članov kinokluba Gorenje, fotoklub Zrno in Kina 16 v tem letu ne bo bistveno drugačno od prejšnjega. Vse dosedanje aktivnosti so namreč pokazale, da morajo tudi v tem letu nameniti vzgoji in izobraževanju, sodelovanju na razstavah, ustvarjanju na svojem področju vso pozornost. »Spodbudno je naše sodelovanje z zvezo kulturnih organizacij kulturno skup-
nostjo velenjske občine, kjer vedno najdemo dovolj razumevanja za reševanje naših vprašanj.« Ker je pač ekologija tema, ki je v preteklem letu močno burila duhove, ji bodo ostali »zvesti« tudi v tem letu. Veliko si vsi skupaj obetajo od že prej omenjene obnovitve prostorov v domu kulture. »Že pred leti smo o njih govorili oziroma o mladinskem klubu. Tokrat se nam bo želja uresničila. V njih se bo zagotovo odvijala bogata dejavnost, od organiziranja raznih razstav, projekcij, literarni večeri, svoje prostore naj bi dobili člani fotokluba Zrno, ki sedaj morajo gostovati v domu učencev. Služili pa bodo med drugim tudi za shranjevanje drage opreme.« Prepričan sem, da kakor hitro bodo obnovitvena dela končana, bomo »zasuli« občino s fotografijami, filmskimi in video projekcijami,« obljublja naš sogovornik.
Že lani so bili člani fotokluba organizatorji nekaterih razstav. Tokrat naj omenimo le mednarodno razstavo treh dežel. Poleg ustvarjanja pa bodo v kinoklubu Gorenje poskrbeli tudi za obnovitev 15 let starih aparatur.
Razstave japonske kulture v Zagrebu
V okviru kulturne dejavnosti smo si učenci elektro, računalniške in naravoslovne usmeritve na Centru srednjih šol Titovo Velenje v začetku meseca decembra ogledali razstavo japonske kulture v Zagrebu. Razstava je bila v razstavnih prostorih Gornjega grada. Prikazovala je zgodovinski razvoj Japonske: način oblačenja, bojno opremo, ročno izdelane in poslikane keramike. Razstavljene so bile tudi njihove umetnine s področja slikarstva.
Japonci imajo posebno tehniko slikanja. Njihove slike se »bere-
jo« z desne proti levi in prikazujejo zanimive zgodbe (Zgodba o japonskih kurtizanah). Med posameznimi prizori so zlati oblački. Slike so izdelane do najmanjše podrobnosti. Za prikaz dogajanja v hiši narišejo le stene, strehe pa ne. Pomemben prostor v slikarski umetnosti imajo tudi zvitki. To so slike, naslikane na poseben papir, ki se lahko zložijo. Stene hiš krasijo le teden dni na leto, ostale dni pa so zviti in hranjeni zaradi nevarnosti požara. Ogenj predstavlja v življenju Japoncev veliko težavo. Zato so ti ustanavljali posebne »gasilske
brigade«, ki so jih opremili v skladu z njihovim verovanjem. Na takem gasilskem oblačilu je bila narisana voda, ki naj bi jih ščitila pred ognjem.
V japonski preteklosti je bilo veliko bitk. Vojaki in poveljniki so bili še posebej cenjeni v japonski družbi. Zato so namenjali bojni opremi veliko pozornosti. Za izdelovanje mečev so imeli posebno tehniko, zato so njihovi meči ostali nespremenjeni še dolga stoletja. Zanimivo je, kako so preizkušali ostrino mečev. V vodo so položili meče in liste.Naj -
V soboto, 27. decembra je bila v domu kulture v Titovem Velenju premiera domačega amaterskega gledališča, ki se je predstavilo s komedijo Branislava Nušiča GOSPA MINISTRICA. Komedijo človeških strasti in napak z aktualnostjo današnjega časa je priredil in režiral Bogomir Veras, igrali pa so: Maksimiljan Korošec, Marija Kolar, Franja Pavlin, Darja Rutnik, Borut Keršič, Leon Čižmek, Bernarda Krajšek, Milena Krofi, Jurij Kramar, Karel Čretnlk, Jože Kotnik, Božiča Jurovič, Majda Gaber-šek, Boris Vrhkar in Tibor Varga.
strejši je bil tisti meč, kateremu so se listi izognili, ker so se ga bali.
Tako kot na bojno opremo, so veliko »dali« tudi na kozmetiko. Zaradi tega je bilo na razstavi veliko izredno lepo izdelanih kozmetičnih pripomočkov, od najrazličnejših lasnic in sponk, do ogledal. Poročene Japonke so se ločile od neporočenih deklet po tem, da so si počrnile zobe.
Razstava je bila izredno zanimiva. Škoda le, da je bila v razstavnih prostorih prevelika gne-
ča'	CSŠ, 3. NM
t.
Lestvica
Petek, B. januarja, na Radiu Velenje
naslov — izvajalec
1.	COME VA - Chico
2.	G IVE A LITTLE LOVE - Hammond and west
3.	SVVEETS FOR MY SVVEET — Chris
4.	LOVE REALLY HURTS VVITHOUT YOU — Billy Ocean
5.	STEP RIGHT UP — Jaki Graham
6.	GAMES PEOPLE PLAY — Glen P. Stone
7.	IS THIS LOVE - Alison Moyet
Na* predlog za vstop na lestvico
1.	NOTHING - Body Power
2.	LEAVE ME ALONE — Fred Ventura
Moj predlog . Moj naslov ...
Dvignjeni zastor
Šoštanjski skylines
Zdaj, ko je dan kratek in noč dolga, se prenekateri pešec ustavi na cesti, ki preko Goric veže mesto Šoštanj z delom svoje okolice. Obzorje proti lokoviški strani se svetlika v čudni svetlobni mavrici, ki jo pričarajo tisočere luči. Začne se z velemestnim utripom Velenja, nadaljuje z zlato-modrimi črtami nove klasirnice v Pesju, žarko osvetljeno deponijo premoga, kičasto razsvetljenimi termo elektrarnami in konča z osvetljenim kamenjem Pustega gradu. Slednjega močne luči rešujejo samote in (zgodovinske) pozabe. Da, Pusti grad, nema priča mnogih dogodkov in varuh mesta Šoštanj, je pod sabo videl že marsikatero spremembo in glej: spet je tihi opazovalec me-tamorfoze, ki se dogaja pod njegovim vznožjem.
Omenjena svetlobna zavesa seveda ni zelo stara. O tem nam govori podatek, ki ga je na novega leta dan 1972 v knjigo Mesto Šoštanj vpisal Viktor Kojc. Bralcem je namreč razkril, da je prva električna žrnica zasijala v Šoštanju leta 1902. Pa v tem seveda ni edina vrednost publikacije, ki sta jo izdala Osnovna šola Biba Ročk in takratna Napotnikova galerija; med drugim nas spomni tudi na velik pomen, ki ga imajo takšne in podobne kroniške brošure predvsem za mlajše rodove. Čeprav je skromna, potiskana na komajda osemindvajsetih straneh, vsebuje knjižica celo vrsto starih fotografij še neporušenega mesta, ter nekaj zanimivih pisnih prispevkov; od že omenjene kronike Mesta Šoštanj, do spiska umetniških del, ki so bila na ogled v Napotnikovi galeriji leta 1972.
Toda nas tokrat bolj kot sama brošura zanima iskanje odgovora na vprašanje: kaj še pomeni mesto Šoštanj za razvoj kulture in (ali) umetnosti v velenjski občini ali celo v širšem slovenskem prostoru?
Na žalost zaenkrat odgovarjamo: skoraj nič!
Delovni konj šoštanjske kulture je v zadnjem času mešani pevski zbor Svoboda, za njim pa opazimo še zvezdo stalnico, pihalno godbo Zarja, ki živi v senci svoje velike rudarske sestre. In lahko že kar končamo! Kultura (umetnost) v mestu Šoštanj počasi odmira, kakor v megli, pari in rosi veličastnih elektrarniških
hladilnikov odmira ves mestni utrip.
Zdi se, da meščani postajajo ravno takšni: megleni in turobni. Ne obiskujejo kulturnega doma, ki je slab nadomestek za nekdaj razkošno dvorano Doma Svobode. Ne obiskujejo improvizirane galerije v Mayerjevi vili, kjer so elektrikarji pričvrstili nadomestno instalacijo kar po čudovito poslikanih stropih. Pravzaprav jih niti na rokometnih tekmah ni več veliko in Elektra še zdaleč ni več tisto, kar je bila včasih, če si drznemo, nepoznavalci, pokukati tudi v ta del kulture.
Ampak kaj bi pleteničili in jemali prostor mnogo pomembnejšim stvarem v tem časniku! Mesto Šoštanj je za Družmirjem naslednje jagnje na žrtveniku lepši bodočnosti. Tu kakšnih velikih kulturno umetniških dometov po Kajuhu in Napotniku ni pričakovati ... ali pač? Kaj pa, če ravno v tem času, v tem mestu prebiva in dela kakšen veliki slikar, pesnik, komponist... zavržen, osmešen, skrit, skromen? Izkušnje nas učijo, da so veliki sodobniki sosedom pogosto neprepoznavni in nedonosni. Tudi Ivan Napotnik je v svojem šoštanj-skem ateljeju zapisal na notranjo stran vrat: »Umetnost ni poklic, ampak počasna oblika samomora ...«, kar tudi najdemo v brošuri, ki jo je nekaj šoštanjskih meščanov spravilo na svetlo pred petnajstimi leti.
Mesto Šoštanj bo umrlo, napovedujemo črno prerokbo z željo, da se ne bi uresničila! Kljub temu pa ne bi bilo slabo, če bi po petnajstih letih šoštanjci spet spraskali skupaj nekaj denarja in naredili sodoben portret svojega mesta. Tako bi zanamcem pustili še en dragocen dokument, ako se bo mesto res pogreznilo, ali lep spomin, če se to ne bi zgodilo! In nič ne bi bilo narobe, če bi zadnjo stran obogatili s fotografijo termoelektrarne, kot so to storili že pred petnajstimi leti!
Sprehajal se, razmišljal in prisluškoval je: Peter REZMAN
■ i	M	M	M	M	1 1	1 i	1 !	1 3
KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 8. 1. ob 18. in 20. uri NAJSTNICA — nemški, erotski. V gl. vi.: Bernhard Musson.
Petek, 9. 1. ob 18. in 20. uri LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM — ameriški, tragikomedija. V gl. vi.: Jack Nicholson. Režija: Miloš Forman. 5 OSKARJEV in druge nagrade.
Petek, 9. 1. ob 10. uri, sobota in nedelja, 10., 11. 1. ob 18. in 20. uri MORILEC V HIŠI ameriški, srhljivka. V gl. vi.: Richael Kelly.
Ponedeljek in.torek, 12., 13. 1. ob 18. in 20. uri PASJA VROČINA — francoski, kriminalka. V gl. vi.: Lee Marvin.
Ponedeljek, 12. 1. ob 10. uri LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM — ameriški.
Sreda, 14. 1. ob 10., 18. in 20. uri in četrtek, 15. 1. ob 18. in 20. uri PROFESORJI SO ZNORELI - ameriški, komedija. V gl. vi.: Nick Nolte.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 8. 1. ob 20. uri LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM
—	ameriški, tragikomedija. Izjemno pretresljiv film, na trenutke zelo komičen je pred leti sprožil plaz občudovanja tako pri občinstvu kot pri filmski kritiki. Film je bil nagrajen s petimi OSKARJI, Jack Nicholson pa je odigral svojo najboljšo filmsko vlogo. Režiser filma je Miloš Forman.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 12. 1. ob 20. uri COTTON CLUB (BOMBAŽNI KLUB) — ameriški, glasbeni, gangsterski. V gl. vi.: Richard Gere. Režiser: Francis Coppola. Amerika v 30-tih letih v času jazza in nasilja. Smrt je bila sestavni del življenja. Film so snemali 5 let in je eden najdražjih filmov. KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 10. 1. ob 18. uri LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM
—	ameriški.
Nedelja, 11. 1. ob 17.30 in 19.30 uri NAJSTNICA — nemški, erotski.
Ponedeljek, 12. 1. ob 19.30 uri MORILEC V HIŠI - ameriški, srhljivka.
Sreda, 14. 1. ob 19.30 uri COTTON CLUB — ameriški, gangsterski.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 9. 1. ob 19. uri MORILEC V HIŠI — srhljivka. Torek, 13. 1. ob 19. uri LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM
—	ameriški, tragikomedija.
V NASLEDNJIH DNEH NAPOVEDUJEMO PREDVAJANJE FILMA STRASTI!	^
KINO VELENJE SI PRIDRUŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
GALERIJA VEGRAD
V Galeriji Vegrad v prostorih uprave Vegrada na Prešernovi 9 v Titovem Velenju si lahko do konca tega meseca ogledate razstavo del amaterskega likovnika Milivoja Kajbe iz Celja. Razstava je odprta vsak delovni dan od 7. do 14. ure.
8. januarja 1987
* titovo velenje
ŠPORT
nascas*stran9
Učimo se
Na pobudo velenjskega plavalnega kluba in Zveze telesno kulturnih organizacij občine Velenje, so začeli zadnja dva meseca lanskega leta organizirati na velenjskem bazenu plavalne tečaje za male šolarje. 70 odstotkov potrebnih sredstev je zagotovila občinska telesno kulturna skupnost, ostalo pa so prispevali starši. Glede na to, da so stroški precej visoki, bodo za. finančno pomoč zaprosili še občinsko skupnost otroškega varstva.
Tečaje je doslej opravilo 147 malih šolarjev, kar 85 odstotkov pa jih je splavalo po desetih urah plavanja, kolikor traja plavalni tečaj. K temu je treba prišteti še deset odstotkov takšnih, ki so osvojili plovnost, pa tudi preostalih pet odstotkov jih je več ali manj premagalo strah pred vodo.
plavati!
Po dosedanjih rezultatih plavalnih tečajev za male šolarje, so lahko organizatorji zelo zadovoljni. Prav tako ali pa še bolj zadovoljni so seveda tudi otroci in njihovi starši in seveda predstavniki velenjskega vzgojno varstvenega zavoda, ki so se tudi vključili v organizacijske priprave na te tečaje. Še posebej, ker so se mnogi zanje odločali s strahom pred dva metra globoko vodo. Kmalu pa je bil strah (pa ne otrok, zanje bi bil preglobok tudi meter in pol globok bazen) premagan in edine in največje pripombe, ki so jih imeli starši, ko so vodili svoje malčke na tečaj so bile na »razpaseno« kvartanje v bifeju kopališča, ki pa mu bo prav gotovo treba narediti konec. Seveda tudi niso mogli biti zadovoljni z garderobami, ki na velenjskem bazenu še niso ureje-
ne, pa to v primerjavi z uspehom, ki so ga dosegli njihovi otroci niti ni omembe vredno.
S plavalnimi tečaji v teh dneh že nadaljujejo. Za male šolarje, ki obiskujejo redne oddelke velenjskega vzgojno varstvenega zavoda, skupaj jih je 440, bodo potekali do meseca aprila, nato pa nameravajo tečaje plavanja pripraviti tudi za preostale male šolarje.
Z veliko dobre volje so torej predstavniki velenjskega plavalnega kluba in seveda ostali soor-ganizatorji, dokazali, da je mogoče izkoristiti velenjski bazen tudi za učenje plavanja najmlajših. Iskreno seveda upajo, da bodo pridobljeno znanje v kasnejših letih še poglobili in zares dobro osvojili to telesno veščino.
Mira Zakošek
Smučarski skoki
Velenjski mladinci znova državni prvaki
Kar 85 odstotkov malih šolarjev, ki so doslej obiskovali plavalni tečaj, je splavalo
Plavanje
Mali nogomet — mednarodna udeležba v Titovem Velenju
Državni rekord Rednakove
V dneh pred novim letom so se velenjski plavalci udeležili dveh mitingov v Mariboru in Trbovljah, na katerih so sodelovali tudi plavalci ostalih slovenskih klubov. Na tekmovanju v Mariboru so nastopili plavalci do 12 let starosti, med velenjskimi plavalci pa se je najbolj izkazala Renati Rednak, ki je zmagala na 100 metrov kravi in na 200 metrov mešano, kjer je izboljšala tudi republiški rekord za mlajše pionirke. V Mariboru je bil z drugim mestom na 100 hrbtno in tretjim na 100 metrov kravi odličen tudi Sebastjan Vrabič.
Še bolj se je na novoletnem mitingu v Trbovljah izkazala Renata Rednak, saj je na 400 metrov kravl'postavila državni rekord za mlajše pionirke »A«. Tretji mesti sta dosegla Katja Mijoč na 400 kravi in Marko Kadliček na'200 mešano.	r. Valcl
Planinska šola
Že vrsto let organizira mladinski odsek planinskega društva Velenje planinsko šolo za učence višjih razredov osnovne šole na Paškem Kozjaku.
Lansko leto se je te udeležilo 23 mladih planincev, ki so hoteli še kaj več vedeti o gorstvih, planinskih poteh, varstvu narave, o opremi in prehrani. Slišali pa so tudi marsikaj zanimivega iz zgodovine planinstva, prvi pomoči, o nevarnostih v gorah in orientaciji. Obsežen program so popestrili diapozitivi, prikaz opreme in gibanja na terenu. Posebno doživetje je bil nočni pohod k spomeniku na Visokem. Planin-
sko šolo so zaključili s kvizom, ki je potrdil, da so učenci pozorno spremljali predavanja, saj so pokazali dobro znanje.
Zadnji preizkus za vse udeležence bo izlet, na katerem bodo pridobljeno znanje uporabili in tako potrdili, da je takšna oblika vzgoje potrebna. Želimo, da so izleti v naravi prijetni, varni, da vsestransko obogatijo mlade planince in se veselimo, ko jih srečamo na planinskih poteh tudi po končanem šolanju.
Magda Žist, mentorica na OŠ Miha Pintar-Toledo
Lepo je, če skrbimo za reklamo, ni pa lepo, če še v naslednjem letu vabimo na že končano jesensko sezono.
Partizan, Dinamo, Hajduk, GAK, Karaka...
Konec tega tedna bo v Rdeči dvorani v znamenju malega nogometa. Na vrsti bo namreč sklepni del 4. novoletnega turnirja. Prvi del tega turnirja so opravili že ob 29. novembru, v soboto in nedeljo pa se bo za prvo mesto borilo osem najboljših ekip iz prvega dela in osem ekip jugoslovanskih prvoligašev ter po ena ekipa iz Avstrije in Madžarske. Nekaj več o turnirju bo povedal predstavnik organizacijskega odbora Boštjan Aljaž.
»Turnir je torej že tradicionalen, s tem, da smo se letos odločili za širšo obliko. Najprej zato, da bi izboljšali kakovost in dru-
Kako je z vstopnicami?
»Vstopnice so v predprodaji na Kompasu, pa tudi po delovnih, organizacijah. Zanimanje je vel&o, zato se zna zgoditi, da bo vstopnic zmanjkalo že pred začetkom turnirja. Pričakujemo polno dvorano, do 4.000 gledalcev vsak dan. Posebej se moramo zahvaliti Vegradu, ki je postavil dodatne tribune za dodatnih 1.500 gledalcev. Glede cene vstopnic je bilo veliko dilem. Glede na kakovost turnirja, ki je najbrž doslej najmočnejši v Jugoslaviji, smo se odločili za ceno 1.500 dinarjev za enkraten vstop. Seveda gledalcu, ki bo ostal ves
Na sklepnem delu turnirja v malem nogometu bodo v soboto in nedeljo v Rdeči dvorani nastopile ekipe:
SKUPINA A: Partizan (Beograd), reprezentanca Slovenije, selekcija Splita in Jugošped (Kotoriba); SKUPINA B: Dinamo (Zagreb), Hajduk (Split), Karaka (Titovo Velenje) in Mungosi (Beograd); SKUPINA C: GAK (Avstrija), Osi-iek, KMN Surovina—Talci (Maribor in BaTakuda (Ljubljana); SKUPINA D: PMSC (Madžarska), Zeljezničar (Sarajevo), Uspinjača (Zagreb) in Gusarji (Ki-sovec).
Vrhunski mali nogomet na ograjenem igrišču v Rdeči dvorani je torej zagotovljen.
gič zato, ker v Titovem Velenju in okolici za to zvrst vlada izredno zanimanje. Naj povem še to, da je v prvem delu nastopilo 78 ekip, 16 ekip za sklepni del pa smo glede na kakovost razdelili v štiri skupine.«
Kako bo turnir v soboto in nedeljo potekal?
»V soboto se bodo tekme pričele ob 10. uri in se bodo neprekinjeno vrstile do 21. ure in 20 minut. Napetih srečanj, kot denimo med Dinamom i® Hajdukom, zares ne bo> manjkalo. Sklepna srečanja predtekmova-nja se bodo pričela v nedeljo ob 8.30, ob 14.30 bosta na vrsti pol-finalni srečanji, ob 16.30 tekma ^a tretje mesto in ob 17.45 srečanje za prvo mesto, ki ga bo neposredno prenašala televizija za vso jugoslovansko mrežo.«
dan v dvorani, ne bo dolgčas. Ponudba hrane in pijač bo bogata, še bolj bogat pa srečolov, za katerega smo pripravili barvne in črno-bele televizijske sprejemnike in veliko drugih lepih nagrad. Na voljo je tudi dvodnevna karta, ki velja 4.500 dinarjev, z njo pa bo lahko gledalec oba dni nemoteno prihajal v dvorano in iz nje.«
Turnir veliko stane, po domače vprašano, se splača, ali ne?
»Res je, da veliko stane in v začetku smo imeli veliko težav s pomisleki glede njegove cene. Pokriti moramo vse stroške ekip, glede na neposredni televizijski prenos pa je za sodelovanje pokazalo zanimanje veliko delovnih organizacij. Generalni pokrovitelj so Terme Topolšica, sodelujejo pa še Gorenje, Rek, Ve-
grad, Hmezad, Veplas, Coca Co-la in drugi.«
Takšna pokroviteljstva so seveda potrebna, saj ekipe ne igrajo zastonj?
»V domačih ekipah nastopajo profesionalni nogometaši, ki pa so nam letos šli na roko. Ne zahtevajo namreč toliko, kot v tujini, kjer dobijo denar že za startnino, ne glede na tekmovalni uspeh. Bajnih nagrad nimamo, čeprav so prve tri za naše pojme dokaj visoke. Prva je 1,5 milijona dinarjev, druga 80 in tretja 40. Glede na ime in kakovost ekip, pa to vendarle ni nekaj prevelikega.
Kakovost smo si seveda zagotovili s pogodbami. Če naši prvoli-gaški klubi ne bodo prišli z igralci, ki so igrali v prvi ligi, bodo vse stroške krili sami, če jim bomo nastop sploh dovolili. Predvsem v njihovem interesu seveda je, da na tako močnem turnirju nastopijo z najboljšimi igralci, če ne želijo osramotiti imena svojega kluba.
S celotno organizacijo želimo pokriti stroške, kar nam bo zagotovo uspelo. Letos nam ne gre zgolj za dobiček, pač pa za kakovosten nogomet in preko televizije za predstavitev Titovega Velenja.«
RAZPORED TEKMOVANJA SOBOTA, 10. januarja 1987:
10.00 JUGOSPED - KOTORIBA : SEL. SPLITA 10.40 MUNGOSL— BEOGRAD : KARAKA - T. VELENJE 11 20 BARAKUDA - LJUBLJANA : KMN-SUROVINA-TALCI - MARIBOR
12.00 GUSARJI - KISOVEC : USPINJAČA ZAGREB 12.40 REPR. SLOVENIJE : SEL. SPLITA 13.20 HAJDUK SPLIT : MUNGOSI - BEOGRAD 14.00 OSIJEK : KMN-SUROVINA-TALCI - MARIBOR 14.40 PMSC - MADŽARSKA : GUSARJI - KISOVEC 15.20 PARTIZAN BEOGRAD : JUGOŠPED KOTORIBA 16.00 DINAMO ZAGREB : HAJDUK SPLIT 16.40 GAK AVSTRIJA : BARAKUDA LJUBLJANA 17.20 ŽELEZNIČAR SARAJEVO : USPINJAČA ZAGREB 18.00 REPREZ. SLOVENIJE : PARTIZAN BEOGRAD 18.40 KARAKA T. VELENJE : DINAMO ZAGREB 19.20 GAK AVSTRIJA : OSIJEK 20.00 ŽELEZNIČAR SARAJEVO : GUSARJI KISOVEC 20.40 USPINJAČA ZAGREB : PMSC MADŽARSKA 21.20 REPREZ. SLOVENIJE : JUGOŠPED KOTORIBA
NEDELJA, 11. januarja 1987
8.30 OSIJEK : BARAKUDA LJUBLJANA 9.10 HAJDUK SPLIT : KARAKA T. VELENJE 9.50 SEL. SPLITA : PARTIZAN BEOGRAD 10.30 PMSC MADŽARSKA : ŽELEZNIČAR SPLIT 11.10 KMN-SUROVINA-TALCI MARIBOR : GAK AVSTRIJA 11.50 DINAMO ZAGREB : MUNGOSI BEOGRAD
POLFINALE: 14.00 A : B 15.00-15.40 C : D 16.30 ZA III. MESTO 17.45 FINALE
deljo v lanskem letu, za 23 ekip pa je nastopilo 88 starejših mladincev.
Še rezultati: 1. SSK Titovo Velenje (Pušnik, Tamše, Po-gorelčnik, Dolar) 580,4 točke, 2. Elektrotehna-Ilirija 575,9, 3. Iskra Delta Triglav 573,2, 4. Žirovnica (Jesenice) 571,1, 5. Alpina (Žiri) 560,5 itd.
V soboto po novem letu je bilo na tej skakalnici še prvo letošnje tekmovanje za pokal Cockte za starejše pionirje. Na tej tekmi je nastopilo 54 skakalcev iz 14 slovenskih klubov, znova pa so domačini slavili lep uspeh. Z najmanjšo možno prednostjo, le desetinko točke, je pred
Knaflom iz Kranja zmagal Pogorelčnik iz Titovega Velenja, tretji pa je bil Kopač iz Žirov. Od domačih sta Red-njak in Čepelnik zasedla osmo in deveto mesto.
Rezultati: 1. Pogorelčnik (SSK T. Velenje) 189,3 (49,5, 49), 2. Knafel (ID Triglav) 189,2 (47,49,5), 3. Kopač (alpina) 179,5 (47,48) itd.
V avstrijskem Bad Goiser-nu je bila tretja tekma alpskega pokala. Na 90-metrski skakalnici so nastopile popolne ekipe vseh šestih alpskih držav. Med 71 skakalci je bil Pušnik dvajseti, sicer pa drugi najboljši Jugoslovan.
Ekipa velenjskih mladincev, ki je ubranila naslov ekipnih državnih prvakov (vos)
Zima je in z njo vrsta tekmovanj, tudi v smučarskih skokih. V prejšnjih dneh smo se navduševali nad enkratnimi uspehi članov naše državne reprezentance na novoletni turneji, ob vsem tem pa ne smemo pozabiti velenjskih mladincev. Ti so namreč že drugič zapored osvojili naslov ekipnih državnih prvakov, tokrat na domačem terenu, vendar v mnogo hujši konkurenci, kot v lanskem letu. Tudi zato je uspeh toliko večji in vnovičen dokaz zares dobrega dela v velenjskem smučarsko skakalnem klubu.
Tekmovanje je bilo v Titovem Velenju zadnjo ne-
* \ * *
10. stran ★ nSS C3S
OBJAVE, RAZPISI
titovo velenje *
8. januarja 1987
Prispevki mladih dopisnikov
Stari očak se čudi
»Av! Joj! Ne, to me žgečka! Kaj me res niti eno leto ne morete pustiti pri miru? Kar naprej nekaj vrtate in zidate, pa spet podirate. Kmalu mi bo tega dovolj. Saj dobro veste, da starina, kakršna sem jaz, ni za nobeno rabo in kaj kmalu razpade. Pustite me!« je tarnal in protestiral stari Velenjski grad.
Oh, kje so dobri stari časi, bi rekla vaša stara mama in tako pravim tudi jaz. Koliko desetletij je že minilo, odkar so se po moji notranjosti lepe dame z razkošnimi oblekami sprehajale. Pa tudi bogatih gospodov z bleščečimi prstani ni manjkalo. Kaj pa zdaj? Ves sem oblepljen z nekakšnimi poslikanimi tapetami, da moram vsakič, ko se spomnim na to, použiti tableto proti slabosti. In kakšna je šele okolica? Nekoč prijazna vasica, velika polja in travniki ter bistra voda reke Pake. Zdaj pa ogromne večnadstropne stolpnice, pot pa, po kateri so prej hodile krave, je zamenjala široka dvopasovna cesta, na kateri živali najdejo le še smrt.
Vse to pa se dogaja samo zaradi nekoga, ki je po nesreči odkril premog. Ker pa so potrebovali
elektriko, so seveda »pametni« možje zgradili še elektrarno. Ta pa nam pridno kuri premog in onesnažuje ter zastruplja okolico, posledice pa nosim jaz in nedolžni ljudje! Moja pljuča — gozdovi — pa so že močno načeti in vsako jutro imam najmanj deset minut kašljanja.
Oh, ne, pa menda ne že spet! Ostanite zunaj, slišite! Ne, ne boste vstopili. Dovolj imam vas in vaših razstav, ko bi se vsaj kulturno obnašali. Tako pa divjate in kričite, da si-še popoldanskega počitka ne morem privoščiti!«
Tako rad potoži grad, ki se bohoti nad Velenjem, pardon, Titovim Velenjem, in mogoče ga boste tudi vi slišali, kako iz dneva v dan govori: »NE UNIČUJTE NARAVE, KER S TEM SA MI SEBE UNIČUJETE!« Vesel bi bil, da bi temu primerno tudi ukrepali in da ne bi ostalo le pri besedah.
Še tisto popoldne pa se je ključ v grajskih vratih zlomil in tako je stari očak prišel do zasluženega počitka.
Karmen Stvarnik 8. a razred O. Š. G. Šiliha
Če bomo uničili naravo, bomo tudi sebe
Pionir
Vsak ciciban, pionir poslane, ko prve preizkušnje prestane. Zato dobi: čepico, rdečo rutico, pionirsko značko in izkaznico.
Na glavi ponosno čepica sloji, pionirska značka se na njej blešči. Okrog vratu je rutica rdeča, pionir postati, to velika je sreča.
Pionir se mora pridno učiti, ter izpolnjevati svoje dolžnosti. Spoštovati starše in tovarišico, da bo dober vzgled za okolico.
Vsak dan mora biti reden, ne preveč nagajiv in poreden ■ Pomagati doma in v šoli, in ne letati preveč okoli.
Veliko po televiziji slišimo, kako je narava onesnažena. Če bo šlo tako naprej, bomo uničili sami sebe. Doline se bodo spremenile v smetišče, reke bodo onesnažene, da ne bo življenja v njih. Če bi bil jaz na takšnem mestu, da bi. me morali vsi ubogati, bi morale vse tovarne imeti čistilne
naprave. Odpadne smeti bi spremenil v uporabne predmete. Na vsakih nekaj metrov bi ob cestah, po ulicah napravil koš za smeti.
Janko Pustoslemšek, 7. b.
OŠ bratov Letonje, Šmartno ob Paki
MILIČNIKI SO ZAPISALI •MILIČNIKI SO
Zgorel v stanovanju
Prve minute v tem letu se je vnel požar v podstrešnem stanovanju osemintridesetletnega Franca Hudžara v hiši Marije Špeh v Gorenju. Franc Hudžar je uporabljal za ogrevanje stanovanja grelec pralnega stroja in ta je bil po vsej verjetnosti vzrok požara. Zgorela je vsa oprema v stanovanju v plamenih pa je izgubil življenje Franc Hudžar. Gasilci so sicer hitro posredovali vendar so lahko preprečili le, da se drugi prostori omenjene stanovanjske hiše niso vžgali.
Poškodovana ograja
Verjetno v Silvestrski noči je neznani storilec, na Cesti pod parkom, s kovinskim predmetom poškodoval približno 150 metrov ograje iz betonskih elementov. Na ograji last Avgusta T. je naredil za okoli 140 tisoč dinarjev škode.
Ura
Vsako jutro naša ura zvoni, samo mene zmeraj ne zbudi. Zato me skrbna mamica predrami in pravočasno v šolo odpravi.
Ura pridno tika taka, nobenega lenuha ne čaka. Zato vsi lepo pohitimo, da vse napišemo in se naučimo.
/
Ur je različnih velikosti, oblik, barv in debelosti. Ene so budilke, druge stenske, peščene, zapestne in elektronske.
Jaz si želim novo zapestno uro, če ne prej, dobim jo za maturo. To mi je obljubil moj ati, če bom priden sinek zlati.
Če bi...
Vse bolj napredujejo znanost, kemija, pa orožje, razni jedrski poskusi. Vsi se zanimamo za to. Malokdo*pa vidi, kaj delamo. Vidimo, kako uničujemo lastne gozdove. Propadli bomo. Tovarne bi morale imeti čistilne naprave. A kaj, ko je vse tako drago. Moramo se zavedati, da bi nam čist zrak prinesel mnogo dobrega, zdravje, ki ga vsakdo potrebuje. Čistilne naprave bi nam olepšale življenje. Naša dežela je
majhna, a tudi tu ni malo tovarn, ki uničujejo naravo. Zahajamo v resne težave, morda imamo še srečo, da je še dovolj čistega zraka. A našim naslednikom bomo zapustili grenko življenje. Vse skupaj preveč, res, preveč izkoriščamo. Moramo poskrbeti tudi za naravo, ki se lahko hitro maščuje.
Aleksandra Mumelj, 7. a OŠ bratov Letonje, Šmartno ob Paki
Vlom v prostore
Med novoletnimi prazniki je neznani storilec vlomil v prostore Gorenja Commerce na Partizanski cesti v Titovem Velenju. Vanje je prišel skozi priprto strešno okno. Odnesel je 120 tisoč dinarjev, dva ročna mešalnika, dva kalkulatorja in štampilko.
PREVIDNOST NE BO ODVEČ
V zadnjem času beležimo v velenjski občini precejšnje število prometnih nezgod s precejšnjo materialno škodo in hujšimi poškodbami. Pri skoraj vseh so vzroki nepazljivost, neupoštevanje predpisov, premajhno prilagajanje razmeram na cesti in podobno. Seveda je k naraščajočemu številu nezgod botrovala zima, predvsem poledenela cestišča, sicer vsakoletni pojav, na katerega pa se vozniki težko privadijo. Zato v bodoče previdnost na cesti ne bo odveč, z željo seveda, da bi bilo takšnih posnetkov letos čim manj.
(b. m.)
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objava potreb po delavcih v občini Velenje
. »							
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	Dl	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. del.
CENTER SREDNJIH ŠOL TOZD EKŠ CENTER SREDNJIH ŠOL TOZD EKŠ DO GORENJE RAZISKAVE-RAZVOJ	profesor slovenskega jezika profesor nemškega jezika dipl. ing. arhitekture	—	učitelj slovenskega jezika —	učitelj nemškega jezika (3,5 ure) —	oblikovalec	X X X	dč dč nč	8 8 15	230.000 115.000 149.504	1 1 1
Narava in mi
Živela sem v Velenju in imela sem veliko prijateljev. Na igrišču se je bohotilo veliko drevo, ki mi je bilo najlepše na tem prostoru. Pod njim je stala klop, na kateri smo se veliko zadrževali. Ob njej je stal tudi koš za smeti. V njem ni bilo nič smeti, ampak so ležale pod njim. Ker je bilo dreyo veliko, smo lahko vsi splezali nanj. Igrali smo se, da je to naša vesoljska ladja, zato smo izbrali tudi kapitana. On nam je poveljeval z zelo strogimi povelji. Ukazal nam je, naj počistimo okoli vesoljske ladje. Takrat smo vsi povesili glave in tega povelja nismo hoteli izpolniti. Rekel je, da
se tisti, ki ne bo počistil, ne bo igral z nami. Ker je bil najmočnejši in smo se ga malo ustrašili, smo šli čistit vsi. Mimo nas sta šla starčka in se pogovarjala, kako pridni otroci smo. Velikokrat smo še prišli sem in vedno smo pred igro počistili okoli naše vesoljske ladje, da bi nas še kdaj kdo pohvalil, saj ima vsak človek rad pohvale. Vsi ljudje bi morali vedeti, daje narava del vseh nas. Čuvajmo jo!
Adrijana Pristovšek, 7. b OŠ bratov Letonje, Šmartno ob Paki
Reka Paka pripoveduje
Stara sem že. Verjetno zato ne tečem več tako hitro, kot sem nekoč. Le kaj si bo mislila sestra Savinja, ki me že tako težko čaka. Morda pa me ni sploh tako vesela, ker nisem več tako bistra in čista. Ali je tega kriva moja starost? Ne vem. Vendar mislim da ne.
Spominjam se še dni, ko je okrog mene bilo vse zeleno. Na gričkih je bilo le malo hiš. Iz teh hiš so prihajale gospodinje in dekleta ter me uporabljale za pranje. Zajemali so me kmetje in napajali živino. Moj tok pa ni bil zaradi tega nič manjši, nič slabši. Leta so tekla. Opazovala sem razvoj. Najprej se je povečalo število hiš, potem število malo večjih hiš. Sprva nisem vedela, da so ravno te hiše nevarne zame
in mojo prihodnost. To niso bile navadne hiše, bile so tovarne. Njihovi izdelki so šli v prodajo, v svet. Čdpadki, kemikalije, plini — to vse pa so odvrgli vame. Začeli so me uničevati. Življenje v meni je začelo umirati. Ko človek stopi mimo mene, me ne pogleda več kot reko. Vidi le prostor, kamor vrže smeti, konzer-vne posode in še kaj.
Zato ni kriva moja starost, da sem postala takšna. Zato je kriv človek. Kako rada bi spet bila bistra in čista. Vesela bi bila, ko bi se kakšno jasno noč spet luna ogledovala v moji gladini, ribice pa bi ji mahale v pozdrav. Vendar ne verjamem, da bo to še kdaj.
Barbara Kralj, 3. b.
COŠ Biba Ročk, Šoštanj
Opozorilo čebelarjem
Čebelarska družina »MLINŠEK« opozarja vse tiste člane, ki še niso poravnali članarine za leto 1987, naj to storijo takoj, najkasneje do 15. januarja 1987. V nasprotnem primeru boste plačali revijo Slovenski čebelar 6000 dinarjev, razen v primeru, da jo je kdo pravočasno odjavil, kot je bilo objavljeno tudr v zadnji številki Slovenskega čebelarja, št. 12/86.
LEGENDA: Dl = delovnS izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ - določen čas, ROK P = rok prijave. OD - osebni dohodek, ŠT. DEL. = Število delavcev
terme topolšica
63326 topoliica, velenje. Jugoslavija
SPOŠTOVANI BRALCI
9
m
m
9
9 •
•
9
9
•
V prazničnih novoletnih dneh so potekla tri leta, odkar smo odprli hotel Vesna. Mnogi med vami ste bili v tem času naši gostje bodisi kot pacienti, obiskovalci bazena in savne, udeleženci kulturno zabavnih prireditev, skratka naši dobrodošli gostje.
Za vaš obisk in zaupanje se vam ob tej priložnosti najiskreneje zahvaljujemo.
Dovolite nam, da vas na začetku novega leta ponovno povabimo, da katerega od svojih prostih dni ali večerov preživite pri nas. Z urico plavanja v našem lepem bazenu ali z malce potenja v naših savnah boste vsaj delno prispevali k svojemu zdravju in rekreaciji, ki si jo sicer vsakodnevno obljubljate.
Tudi vsakodnevne »televizijske večere« bi bilo morda kdaj pa kdaj umestno zamenjati z obiskom naše restavracije. Poleg posebnih prireditev je v naši restavraciji vsak dan prijetna zabavna in plesna glasba. Po zmernih cenah boste postrežem tudi z dobrimi jedrni in pijačami. To je naša ponudba in vabilo.
Želimo vam, da bi kljub vsakodnevnim £ težavam našli delček časa tudi zase.	q
KOLEKTIV ZDRAVILIŠČA	•
TOPOLŠICA
8. januarja 1987
* titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
ir stran 11
koledar
ČETRTEK, 8. januarja — SEVERIN
PETEK, 9. januarja — JULIJAN
SOBOTA, 10. januarja — VILJEM
NEDELJA, 11. januarja — PAVLIN
PONEDELJEK, 12. januarja - TATJANA
TOREK, 13. januarja — VERONIKA
SREDA, 14. januarja — SREČKO
M ALi OGLAS!
HONORARNO ALI V REDNO DELOVNO	RAZMERJE
SPREJMEM DEKLE ALI FANTA z veseljem do strežbe. »Karaka bar« Titovo Velenje, telefon 857-114.
REDNO ZAPOSLIM DVA DELAVCA kovinske stroke. Informacije na naslovu Rogelj, Gavce 28 a, Šmartno ob Paki.
PROJEKTIVNI BIRO VELENJE, odproda dve camp prikolici ADRIA 4500, letnik 1976. Informacije po telefonu
856-402.
V REDNO DELOVNO RAZMERJE SPREJMEM sposobno kuharico in pomožno delavko z obveznim znanjem slovenskega jezika. Informacije po telefonu 854-993, ali osebno v gostišču »RAJH« od 12. januarja dalje. GARAŽO KUPIM ALI JO VZAMEM V NAJEM. Telefon 854-368.
NA OBMOČJU TITOVEGA VELENJA takoj najamem garažo, plačam vnaprej. Ponudbe po telefonu 855-902, zvečer od 18. do 20. ure.
Center srednjih šo! TITOVO VELENJE
neom.sol.odgovornost
CENTER SREDNJIH ŠOL n. sol. o.
Titovo Velenje
TOZD Srednja rudarska šola »RŠC« n. sol. o.
Svet TOZD Srednje rudarske šole »RšC« razpisuje prosta dela in naloge:
RAVNATELJA TOZD SREDNJE RUDARSKE ŠOLE »RŠC«
Za ravnatelja TOZD se poleg z zakonom določenih pogojev zahtevajo še naslednji posebni pogoji:
—	visoka strokovna izobrazba,
—	pedagoška izobrazba in strokovni izpit,
—	5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu,
—	vzorno moralno in politično delo in
—	da je kandidat doslej izkazal visoko kvaliteto, uspešnost in inventivnost, če je opravljal vodilno ali vodstveno delo.
Pri izbiri za ravnatelja šole bo komisija upoštevala predložen program razvoja temeljne organizacije.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Nastop dela je možen takoj oz. po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Center srednjih šol, TOZD Srednja rudarska šola, Trg mladosti 5, Titovo Velenje z oznako »za razpisno komisijo«.
O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
Srečno!
UGODNO PRODAM SPALNICO JAVOR, informacije po telefonu 853-200.
PRODAM DVE KOZI ter moto-kultivatorski priključek pogon in kosa meterska. Telefon 888-295. PRODAM STAREJŠI VEČJI HLADILNIK in kotno tuš kabino po polovični ceni. Telefon 857-693.
PRODAM SEDEŽNO GARNITURO IN NOVO MOŠKO OBLEKO številka 54. Informacije po telefonu 853-943. PRODAM BARVNI TV GORENJE, star 7 let in otroško posteljo z jogijem. Šalek 83/16, telefon 857-573.
PRODAM R-4 IN SPAČKA. Te
lefon 857-354.
V NAJEM DAM STRUŽNICO Z DELOM IN PROSTOROM.
Informacije osebno na naslovu Rogelj, Gavce 28 a, Šmartno ob Paki.
Gibanje prebivalstva
dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
10. in 11. januarja 1987 dr. Eta Rogan, Šalek 10, Titovo Velenje; od 8. do 12. ure v zobni ambu-
Matični urad Velenje Poroke:
Bojan Borovnik, roj. 1963, str. ključavničar iz Titovega Velenja in Jožica Ocepek, roj. 1966, gradb. tehnik iz Arnač, Miloš Stevič, roj. 1962, rudar iz Titovega Velenja in Ruža Jurič, roj. 1960, delavka iz Titovega Velenja, Stanko Kobale, roj. 1962, rudarski nadzornik iz Škal in Biser-ka Zadnik, roj. 1967, prodajalka iz Škal, Ismet Halkič, roj. 1965, delavec iz Titovega Velenja in Senada Glotič, roj. 1962, delavka iz Titovega Velenja.
Smrti:
Ivan Hočevar, strojnik iz Titovega Velenja, Ul. Janka Ulriha
lanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 9. do 16. januarja 1987 Franc Blatnik, Prešernova 22 e, Titovo Velenje, telefon 857-223.
Vegrad, n. sol. o. Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje Titovo Velenje, Prešernova 9 a
Na podlagi sklepa delavskega sveta DS Inženiring objavljamo prosta dela in naloge v sektorju Projektivni biro:
1.	Zahtevno projektiranje v oddelku statike
2.	Zahtevno projektiranje v oddelku arhitekture
3.	Zahtevne izdelave predračunov
4.	Manj zahtevno projektiranje v odd. arhitekture
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. dipl. ing. gradb., 3 leta delovnih izkušenj in izpit po Zakonu o graditvi objektov pod 2. dipl. ing. arhitekture, 3 leta delovnih izkušenj in izpit po
Zakonu o graditvi objektov pod 3. gradbeni tehnik, 3 leta delovnih izkušenj in izpit po Zakonu o graditvi objektov pod 4. gradbeni tehnik, 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje se za vsa dela sklene za nedoločen čas s poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v kadrovsko službo v 8 dneh po objavi.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po odločitvi delavskega sveta DS Inženiring.
28, roj. 1950, Marija Lukaček, gospodinja iz Titovega Velenja, Sercerjeva 16, roj. 1940, Emil Le-dinek, upokojenec iz Titovega Velenja, Lilijska 1, roj. 1943, Marija Skaza, upokojenka iz Titovega Velenja, Ljubljanska 5, roj. 1910, Franc Pavalc, invalidski upokojenec, Celje, Kraigherjeva 28, roj. 1928, Avguština Krumpa-čnik, gospodinja iz Titovega Velenja, Stantetova 27, roj. 1911, Zlatko Medved, elektrotehnik iz Titovega Velenja, Župančičeva 2, roj. 1956.
Rojstva:
V mesecu decembru se je rodilo 18 dečkov in 22 deklic.
Matični urad Šoštanj
Poroke:
Jožef Ban, roj. 1943 iz Šoštanja, Heroja Gašperja 6 in Marija
Kos, roj. 1948 iz Studencev 38, Robert Žohar, roj. 1965 iz Štor, Vrtna ul. 5 in Martina Delopst, roj. 1964 iz Topolšica 103 a.
Smrti:
Ivanka Buršič, Lokovica 103, roj. 1931, Jožef Videmšek, Lipje 36, roj. 1940, Terezija Sikošek, Celje, Dečkova 46 b, roj. 1919, Ljudmila Grubelnik, Celje, Plečnikova ul. 29, roj. 1926, Janez Bark, Šoštanj, Trg bratov Mra-vljakov 11, roj. 1894, Alojzij Kovač, Čača vas 28, roj. 1914, Ri-hard Pucelj, Titovo Velenje, Koroška c. 8 b, roj! 1943, Franc" Kveder, Teharje 56, roj. 1906, Frančišek Bončina, Celje, Ul. V. prekomorske brigade 15, roj. 1901.
Rojstva:
V mesecu decembru se je rodilo 9 dečkov in 4 deklice.
gorenje
GORENJE
sestavljena organizacija združenega dela, o. o., Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja delovne organizacije GORENJE COMMERCE, p. o., Titovo Velenje
razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	VODJA SEKTORJA RAČUNOVODSTVA
2.	VODJA FINANČNE SLUŽBE
3.	VODJA SEKTORJA SKLADIŠČENJA
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. in 2.
—	dipl. ekonomist ali z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih in nalogah
pod 3.
—	dipl. ekonomist ali dipl. inženir oz. ekonomist ali inženir
—	4 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih in nalogah
—	izpit iz varstva pri delu
Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let in bodo lahko po poteku mandata ponovno izbrani.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje, z oznako na kuverti »Prijava na razpis DO Com-merce«.
O izbiri bodo kandidati obveščeni do 1. 3. 1987.
ZAHVALA
Drugega decembra je dotrpel naš dragi
Anton Ažman
iz Šmartnega ob Paki
Zahvaljujemo se vsem za izraze sožalja, za lepe poslovilne besede, zapete pesmi,
in darovano cvetje. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti. Toplo zahvalo izrekamo tudi osebju Doma za varstvo odraslih v Titovem Velenju in osebju bolnišnice v Topolšici za nego in skrb med boleznijo. Posebna zahvaa velja vsem, ki so nam bili v pomoč ob boleči izgubi.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj se je za vedno poslovil od nas dragi mož, oče, sin in brat
Janko Hočevar
1950-1986
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem, ki ste se zadnjič poklonili njegovemu spominu, mu darovali cvetje, nam izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Toplo se zahvaljujemo-tovarišici Veri Zunanič in družini Pozvek za nudeno Domoč. Iskrena hvala govornikoma za besede slovesa, DO Tiskarna, RTC Golte, osnovni šoli Pesje, LB —TB Velenje, rudarski godbi in duhovniku za opravljen obred.
VSI NJEGOVI
A 'k silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, ■ kar sem trpel sam zase vem, nihče, nikdar bi ne verjel.
(Gradnik)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, očeta, starega očeta in strica
Emila Ledineka
iz Pesja, rojen 13. 9. 1943, umrl 28. 12. 1986
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, posebej družini Ledinek in znancem, ki so ga pospremili
na zadnji poti.
Zahvaljujemo se častni straži, rudarski godbi, duhovniku za opravljen obred in tovarišu Vo-
glarju za lepe poslovilne besede.
VSI NJEGOVI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame in babice
Slavke Urleb
iz Paske vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste
nam v tem težkem trenutku pristopili na pomoč. Iskrena hvala urološkemu in internemu oddelku bolnišnice Slovenj Gradec, duhovniku za opravljen obred, pevcem, gasilcem Gasilskega društva Paška vas, vsem, ki ste darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
VSI NJENI

Nekateri so poprijeli za delo že v soboto.
Ja, pa srečno!
Majda Naglost Miranu Arzenšku: »Ne gre drugače. Manj iger, več kruha!«
Jaka Šraufciger Nadi Zavolovšek-Hudarin: »Tako pa jaz navdušujem bazo.«
Dolgi so bili praznični dnevi; žal, smo bili prikrajšani ob njih vsaj za takšen idiličen pogled skozi okno. Tokrat skozi okno naše redakcije, (vos)
V predprazničnih dneh nismo vsi popivali, nekateri smo krepko ustvarjali. Zato, da je bilo vam lepo. Posnetek iz studia Radia Velenje, kjer je nastajal novoletni program, ki so ga po vaših odmevih sodeč, nadvse uspešno popestrili člani šmarskega gledališča Pod kozolcem, (posnetek vos)
Novoletne raz-
gled-
ni-ce
Zadnje dni starega leta so velenjski godbeniki znova zaigrali. Najprej so imeli novoletni koncert, ob izpolnitvi proizvodnega načrta rudarjev, pa so zaigrali tudi njim.
DOBER TEK S ČESTITKAMI - V dneh pred Novim letom so uredništvo Našega časa prijetno presenetili delavci enote prodajalne mesnih izdelkov Emonine Tržnice Kmetijskega kombinata Ptuj. Podarili so nam pečeno svinjsko glavo (na fotografiji), nam tako čestitali ob novem letu in nam zaželeli uspešno delo. Odkrito rečeno, takšne »praktične« čestitke smo bili zelo veseli, malica nam je zelo teknila. Kako nam tudi ne bi, če upoštevamo ob njej še uspešno sodelovanje s Tržnico, ki naj bo to leto še boljše.	(b m )