173 številka. Ljubljana, v ponedeljek 31. julija XXVI. leto, 1893. tahaja vsak dan sveeer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za * vatr o-ogarek e dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tlaka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu fit. 13. Upravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. NIhvuo p. u. oMlaslvs uljudno vaMaio ua ■eve sutroebo, udare gospode uHročnlke pa, ka-ter I m bo potekla« koncem meseca ■■roenina, prosimo, d« Jo o pravem casn ponove, da pošiljanje ne preneha In dat dobe vse Številke. ti SLOVENSKI NAROD" velja aa L|nbljaaake naroeulke kres pošil|a- ■i|m ust doni t Vee leto . . . gld. 1»-— I Četrt leta . . gld. a-8o Pol leta ... „ 6*50 | Jeden mesec. „ l-lo Ka pošiljanje na dom se račuaa lO kr. na mesec, SO kr. aa četrt leta. H pošiljanjem po poŠti veljat Vae leto . . . gld. irv— I Četrt leta . . . gld. — Pol leta ... ,, »•— I Jeden mesec . „ 1 -tO ■V Naročaje se lahko s vsakim dnevom, a k kratu se mora poslattl tadl naročnina, drugače ae ae oziramo na dotično u uroči I o. Upravništvo ^Slovenskega Naroda". Razpust državnega zbora. Nekaj dni ih t*»ga, kar je glasilo gorenje-avstnjskih konservativcev, .Linzer Volksblatt", javilo senzačno vest. s katero ae bavijo vsi politični krogi. Imenovano glasilo se ne peta z razširjanjem časnikarskih rac, uego je resen list, ki ima ozke zveze z KorenjeavHtri)nLimi konservativnimi poslanci in tudi z visoko stoječimi go-modi, tako da se javljena veHt nikakor ne sme zmairati za hudomušno šalo. »Linzer Volksblatt" je trdil, da je grof Taafie precej bolan, tako da ni več razpoložen za pletaoje parlamentarnih intrig, v katerem poslu ju on priznan in baje nedosežen mojster. Grof Taafih je tudi neki uvidel, da H nemškimi levičarji ni izhajati in ker ve, da ti akoro nikake zaslombe v narodu nimajo, hoče razpustiti državni zbor in delati na to, da bi levičarji izgubili ksr največ mandatov, konservativci pa pridobili toliko uovib zastopnikov, da bi bili najmočnejša stranka v parlamentu. To je na kratko povedano jedro Volksbiat-tovega Članka. Če se uvažuje, kako zmedene, nejasne in negotove so sedanje parlamentarne razmere, če se pomisli, da bo vlada tudi na trojno večino ne more zanašati in je celo mogoče, da parlament na jesen ne odobri budgeta, tako se mora priznati, da j*s vest konservativnega* glasila gorenjeavstrij-skega dokaj dobro utemeljena, vsaj tako, da se je moči 2 njo resno baviti. To pa so storili te dni vsi listi, naj pripadajo kateri koli stranki; povsod se je uvaževala eventuvalnost razpusta državnega zbora, povsod se je ugibalo, ka) je resničnega na Volksblattovem poročilu in kaj ne, v koliko je napoved o porazu levičarjev in o zmagi konservativcev utemeljena, jeli misliti na premembo sistema itd. itd. Levičarski listi so v svojih člankih o eventu-valnem razpustu izražali ves silni strah, kateri jih prešiaja pri misli, da bi mogel grof Taafla odtegniti jim svojo podporo pri volitvah ter jo nakloniti njihovim nasprotnikom. „Nene Freie Presse" se silno boji in kažoč na strahoviti poraz, kateri je zadel pri zadnjih državnozborskib volitvah na Nemškem ondotno svobodomiselno ntranko, priznava, da bi to isto dasi v manjši men se moglo zgoditi tudi v Avstriji. List dokazuje potem, da bi vlada, tudi ko bi ravnala po napovedi ,L uzer Volksblatta", ne mogla doseči svojega smotra i u da razpust drž. zbora niti v njenem interesu nt ter zatrjuie, da je imenovani list izrazil samo brumno željo go-renjeavstrijskih konservativce«*. Jako trezno in previdno presoja to zadevo Dunajski „ Vater I an d". Ta ne veruje, da je Volks-blattova vest osnovana, priznava pa, da so postale parlamentarne razmero v vBeb ozirih tako slabe, da res ni več izhajati. Nasprotst^a so se poostrila, nezadovoljnost je poBtala splošna in celo na večino Od slučaja do Blučaja ni več računati. Ako bi bilo gotovo, da bi bilo po novih volitvah moči sestaviti trdno večino, bil bi razpust državnega zbora najbolje sredstvo, da se nspravi kom- • vsem Bedanjim homatijam. Toda uspeh je dvomljiv. More se aicer z neko gotovostjo trditi, da bi nemškoliberalua stranka pri volitvah izgubila dokaj mandatov, konservativci pa bi ohranili kar imajo in morda še nekaj okrajev pridobili, ali tudi radikalni elementi bi se izvestno tako pomnožili, da bi ne bilo moči sestaviti zanesljive večine. Samo če bi vlada razvila precizen volilni program, bil bi izid volitev drugačen, a v to treba desničarje od levičarjev popolnoma ločiti, za tako akcijo pa razmere še niso zrele. Se določneje pojasnjuje to zadevo in sploh ves sedanji položaj znani Dunajski dopisnik „1'ohtike". ki je vedno jako dobro informiran. Ta poroča svojemu listu nastopno: V kolikor morem soditi, je „Linzer Volksblatt" več poročal nego je res. Sedaj Se nismo tako daleč. Grof Taafie se drži Še vedno svoje misli, izražene v besedi „durchfretten*. Predložil bo kako lex Trutnov ali vsaj obljubil kaj takega. Ta predlog najbrž še prvega čitanja ne bo doživel, grof Taafie pa se bo napram levičarjem skliceval na porednega Jawor- skega. Siliti vender Poljakov ne more....... Potem bo skrbel za to, da se bo s katere koli strani predlagala n forma volilnega reda. Kolikor več bo takih predlogov in kolikor bodo bolj demokratični, toliko ljubše mu bode Vsaka pravična vohuni reforma odvzela bi levičarjem uekaj mandatov. Oiiu bo torej tak predlog prišel v razpravo in mu bo miuisterHki predsednik navidezno milostno prikimal , ležali bodo levičarji pred njim na kolenih in žrtvovali vBe, kar se bo zahtevalo, samo da »e vlada ne bo izrekla za kako volilno reformo, s katero bi Be levici podpisala obsodba na smrt. Na ta način misli miuisterski predseduik, da dobi tndi letos svoj budget in si tako zagotovi obstanek za jedno leto. Če tako ne pojde, potem seveda bo razfiustil državni zbor. Za ta slučaj računajo dobri poznavalci razmer, da bi mugli levičarji izgubiti 20 do 25 mandatov in sicer bi jim jih oteli v alpskih deželah klerikalci, na Dunaji, na Dolenjem Avstrijskem in v Šlez iji protisemiti na Češkem in na Mo-ravi pa nemški nacijonalci in Čebi. Pridobiti ne more levica nič, čisto nič. Izključeno sicer ni, da ujame tu ali tam slučajno kak mandat, ali to nima nikake važnosti. Ali tudi po takem porazu imela bi levica v uaislabšem slučaju še vedno 80 mandatov, bila bi torej še vedno najmočnejša stranka v državnem zboru. Posebnega bi se torei z razpustom državnega zbora nič ne pridobilo. Levim je moči premagati samo na jeden način, s pomočjo volilne reforme. Ni treba, da se uvede splošna volilna pravica, pač pa 10 je treba širšim krogom prizuati. Ako grof Taslle tega ne bo mogel doseči, potem bo LISTEK. Galov stolp pri Florenci. Florenco (160 000 preb ) prištevajo najlepšim mestom Italije. Pravijo, da je dobilo svoje ime od velikega mnoštva cvetlic, ki rastejo na bližnjih gričih, zlasti od krasnih lilij, katere so sprejeli kot znak v mestni grb. S početka so bili tu naseljeni le nekateri trgovci iz starodavnih Fiesol (Faesulae), da so tu doli ob Arnu lože trgovali, ker so imeli tudi zvezo z morjem in vsemi feniškimi naselbinami. Ob času Rimljanov je bilo mesto pač še zelo neznatno, od Fiesol odvisno. Pozneje pa so mestno ozidje štirikrat razmaknili in dandanašnji se Širi mesto tudi zunaj najpoznejšega obmirja. V začetku srednjega veka so ponehali prepiri med novo razvijaiočo se Florenco in častitljivo njeno metropolo Fiesole ter sta se oba dva kraja združila v jedno samo občino. Florenca kot republikansko mesto si je izbralo ru-dečo barvo, a Fiesole obranile so svoj beli prapor kot najstarejše mesto Etrurije. (Ta dva grba se vidita poleg Medicejskega [6 praškov, pilul] In Savo-narolinega [križ, ker je bil oklica! Jezusa Kristusa za predsednika republike ] še vedno v velikem dvorišču Btare mestne palače, ki je bila nekdaj sedež Medicejcev in kjer sta zborovala 1. 1861—1872 tudi italijanski senat in parlament). Toskanska markgrofioia Matilda zapustila je pred svojo smrtjo (i 115) vso deželo papežem, čeravno je bila prav za prav cesarsk fevd. Vsled tega nastali so velikanski prepiri med „ guelfi" in „ghi-bellini", ki so zavirali napredku tako ugodno ležečega mesta. Guelfe je vodila plemenitaška rodovina Bondelmonti, ghibelline pa Amadei. Ti so dali umoriti člana rodovine Bondelmoutov in zato so začele strahovite meščanske vojne, v katerih se je prelivala brezobzirno bratska kri. Čeravno bo guelfi 1. 1289 zmagali, vender prepiri niso ponehali, nego zmagalci sami so se razdelili v dva sovražna taborja: beli in črni. Odslej naprej ni nihče več prizanašal, nihče ni poznal usmiljenja: zmagani so se morali kar iz mesta izseliti! Ta usoda je zadela tudi Danta Aligliierija, uajblažjega flirentinskega sina in ponos cele Italije. Ker je bila njegova stranka (beli) zmsgana, moral ie iz Florence bežati in umrl je v prognanstvu v Ravenni, kjer leži tudi pokopan. Florentinci postavili so mu I. 1863 lep spomenik v cerkvi sv. Križa in na trgu pred njo. j 0 Florenci su čita sedaj jako mnogo po čas- nikih, ker je bilo v tem mestu pred kratkim zbranih blizu 50 članov vladajočih rodovin evropskih. Kogar zanima izvedeti, kakošuo je to mesto, naj se potrudi z menoj v duhu na Galov stolp (Torre al Gallo) na jugovzhodni strani mesta. Okolica tioren-tinska je prekrasna in nikomur ne bode žal lepega sprehoda, ki vodi po obronkih .Poggio imperiale* na slikovite Arčetriške griče, polne zelenja in cvetja. Na najvišjem teh gričev (192 »t; Floieuca leži 45 do 55 m nad morjem) stoji mali grad in poleg njega tu imenovani Htolp. Grad je pripadal že v prvi polovici srednjega veka plemiški rodovini adei Galli", ki je bila ghibellinskega mišljenja, in zato so ukazali guelfi razrušiti vse njih gradove (okoli 1. 1280). Njih posestva so pripadla guelfom in sicer rodovini Lamberte8chi, ki so z nova pozidali gradič, kakoršen je še sedaj, a ga zopet prodali 1. 1464 rodovini Laofredini. Ta ie obdržala poleg drugih bližnjih posestev Galov gradič, dokler ni zamrla 1. 1741. Sedaj je njegov lastnik fJorentinski grof Pavel Galletti. Prvo važno ulogo js igral Galov stolp I. 1520 do 1530, ko je vojvoda Oraojaki skozi jedoajst mesecev Florenco oblegal. Z njega bo namreč opazovali gibanje stiskanega prebivalstva, ki se je trdo- kunec eri „ducbfretovaoja", kajti dosedanja sredstva bo obrabljena i o zadoščajo kvečjemu de za leto 1893. Leta 1894. se mora dognati volilna reforma ali pa bo moral odstopiti grof TastTe. Tertium non datur. Ta dopis se nam zdi tako jasen in točen, da mu nimamo ničesar dodati. Sklada se popolnoma s našimi informacijami, katera nas poučujejo, da sedaj, letos, nikakor ni misliti na razpust drž. zbora. Politični razgled. IV<»tr;tiiJe dežele. V Ljubljani, 31. julija. Klerikalnu* gibanje na Moravi. Dočim nima na Češkem klerikalna stranka kot taka nikakega upliva, ter stoji povsem na strani narodnih strank, ao razmere na Moravi drugačne. Tam je duhovuiški upliv velitt, a v narodnih zade vah se to le bolj sporadično pokazuje. Sedaj pa se kaže, da se mislijo moravski duhovniki organizirati na podlagi mejnarodnega socijalno političnega programa. Novi nadškof Oloiuu ki dr. Kolin se je lotil tega dela in da je za to sposoben, uvidi vsak, kdor ve, da je sin židovskih roditeliev, da torej ne pozna čutil, katere imenuiemo mi ljubezen za domovino in za narod To prizadevanje je jako važno in ker je kakor jajce ja)cu podobno skrajnoklenkalnemu gibanju v Slovencih, naj navedemo, kako sodijo o tej stvari „Narodni Listy". Ti pišejo: V vrstah mo ravske duhovščine se je pojavilo pnzadevauie, ustanoviti na Moravi novo politično stranko Vodstvo te stranke imela bi seveda duhovščina, vodilna sila nove stranke bi pa bilo versko vprašauje. Glavni tabori te stranke iinaio biti katoliško politična društva, katerih se je zadmi čas na Moravi veliko ustanovilo Ni treba prorokovati, kaj se bo /golilo, kakšen uspeh bo imel načrt m kako ga bo vzprejelo prebivalstvo, a vender treba konstatovati, da ie ta klerikalna organizacija popolnoma u e -potrebna. Ugovarialo se bo seteda, da je katoliška vera v nevarnosti ter da treba duhovščini iu ljudstvu trdnjav, v katerih se zamoiejo braniti. Iu ker niti Btarnčeška niti mladočeška stranka neče priznati, da je rimsko katoliška Btvar res v nevarnosti, in torej verskega vprašanja nor. ta pr glasiti za prvo in najvažnejšo točko njijiuih programov, reklo se bo, da mora duhovščina lotiti hh dela ter si osnovati posebno katoliško stranko. Take in jednake melodiie se čujejo iz klerikalnega tabora. Na to odgovarjamo, da ne vidimo nikjer tistega skritega sovražnika, ki hoče narodu vero vzeti; ta sovražnik eksiHtuje samo v fantaziji nek.h gospodov. Vrh tega mislimo, da, dokler ni dognan boj za politične in narodne pravice, je jako škodljivo, pomnožiti češki jmigram za novo vprašanje, katero bi moglo provzročiti nered, nesporazumljeoje in neslogo. Govorniki naše stranke so Že večkrat nagla-šali, da zmatramo versko vprašanje kot privatno zadevo vsakega |>osameznika in da se narodua stranka v to privatno zadevo nima utikati. S prižnic in v cerkvah naj se ure verske resnice, nikari pa naj se vera ne meša s politiko. Tega pa naši klerikalci nečejo razumeti. Mej njimi je sicer nekaj previdnih mož, ki svare brate, naj ne delajo takih eksperimentov, kakeršen je ustanovitev nove stranke, ali v krogih višje duhovščine veje drug veter, lam sili vse na to, da se začne Btidna katoliška organizacija". Najvažnejši moment pri tej stvari je ta, da se hočejo češki klerikalci zvezati z nemškimi du bovniki na Moravi in ustanoviti vkupno katoliŠko-politično stranko. Brez dvoma je češka duhovščina voljna plačati te pomočnike z gotovimi političnimi in narodnimi koncesijami. Tega si mi nismo izmislili, to svedočijo govori in izjave nekaterih čeških duhovnikov. Pater Srbecky se je odrekel držav- nemu pravu, pravi, da je neizvršljivo in obsoja mladočeške poslance, da so to vprašanje postavili v svojem programu na prvo mesto......Takih in jednakih govorov je iz zadnjega časa še več zabeležiti. Ali se s tem izraža približevanje k nemški duhovščini ? Je li morda to cena, za katero si hoče Češka duhovščina pridobiti nemško pomoč, da ni pod vkupno zastavo zagotovi gospodstvo? Tako, kakor se sedaj v klerikalnih krogih govori o naših političaib in narodnih tirjatvah, tako se ni doslej v teh krogih še nikdar govorilo. Stari naši duhovniki so ta vprašanja prav razumeli, današnja duhovščina pa zapostavlja ta vprašanja, ali je povsem odstranjuje. To je značilno. Duhovščina naj le nikari ne pozabi, da more tem potem zaiti v močvirje, iz katerega se ne bo nikdar vrnila. Naš narod ne pojde za duhovščino, najmanj za duhovščino, ki za metava pravične naše tirjatve in je hoče nadomestiti z internacionalnimi verskimi tirjatvami. MaUjarska sodba o naših Henicih. „ Pester Lloyd" je kot inadjarBko-čifutski list sicer velik prijatelj naših laži-liberalcev nemške narodnosti, a čas.h um vender pove kako bridko resnico. Tako tudi te dni. Ocenjujoč program naših nemško-nacijonalnih sdliržavljanov zlasti z državno* pravnega in političnega stališča, priznava ta list, da so avstrijski Nemci nesposobni za vsak odpor in aplob nesposobni za izvrševanje kakeršnekoli dobro-konservativne državniške ali socijalne naloge, ter solf to prebridko sodbo s pikro opomnjo, .da je brutalno zatajevanie domovine jako globoko prodrlo v avstrijske Nemce* — „Pester Lloydu pozna gotovo dobro svo|e nemške tovariše in če jih on tako sodi, jim gotovo nu dela krivice. Avstrija hi li usiju. M n sterstvo uiiaii: h del je dobilo uradno obvestilo, da je ruska vlada načeloma pripravljena, začeti z Avstro Oger tko pogajanja radi nove trgovinske pogodbe na podlagi avstrijskh ponudeb. Kumin ie zaiedno naznauila, da ne bo dala maksimalnemu tarifu na avstrijske uvoznine veljave, dokler ne bode vprašanje o trgovinski pogodbi definitivno rešeno. Viijinjr države. Carinski boj tnej Manijo in ITemčljo. Zvezni svet nemški je na predlog vlade sklenil, da je nemški tarif na ruske uvoznine znižati za pet odstotkov. Nemška vlada je to razglasila v posebni spomenici in v nje) seveda po svoje pojas uda ekonomični položaj. Nemški listi govore o tej spomenici jako previdno, da bi vladi ne delali Bit -nostij, samo soctjalistični list BVorwarts" pove na v i-m glas, da vlada s povišanjem carine na rusko žito sicer ni koristila nemškim velfobrtnikom, pač pa veleposestnikom na ljubav podražila siromašni masi prebivalstva kroh. Ljudstvo je silno razdraženo, ker je če ne lakota pa vsaj draginja neizogibna in ker misli Ilusja svoje maksimalne carine še za 50 odstotkov povišati in vrh tega je raztegniti tudi na transitno blago, kar bi Nemčiji prouzročilo grozno škodo. ltevixlja belgijske ustave. Po dolgih in trudapolnih pogajanjih, debatah in spletkah je znamenita reviziia belgijske ustave končno srečno dognana. Zadnjič je nastala prav resna in jako nevarna mioisterska kriza, ker se l>arlament ui mogel ziediniti, kako nai se volijo člani senata. Ministerski predsednik Beernaert je bil že podal svojo demiBijo in le vsled tega so odnehale posamne stranke, vsaka nekoliko, da se je doseglo porazumljenje. Da je miuisterstvo res odstopilo, bilo bi dosedanje delovaoie za revizijo ustave ostalo brez uspeha. Parlament je privolil, da bodo davkoplačevalci, kateri odrajtujejo na leto posebe določeno svoto davkov, volili dve tretjini vseh seua-toriev, tretjo tretjino pa provincijalni soveti. Francija in Sijani. Odločnost in energija, s katero je postopala Francija napram Sijamu, obrodila je dober sad. Vse kaže, da ho francosko sijamski konflikt v kratkem uravnan. Cim ne je blokada Bijamskega obrežja izvršila in so Sijamci uvideli, da angleška vlada nima niti volje niti moči, zoperataviti se Franciji, dasi ne dela blokada Sijamcem nikake Škode, ampak samo angleški trgovini, udali so se takoj. Sijamska vlada ie naroČila svojemu poslaniku v Parizu, naj naznani francoski vladi, da v* prej me kralj sijamski vse v ultimatumu stavljene pogoje. Fraacoska vlada je takoj sklicala ministerski svet, a ker niso bili navzočni vsi ministri, se stvar ni rešila, nego odložila za včeraj. Mmisterski predsednik je vse ministre sklical na posvetovanje v Mariy, kjer se mudi predsednik republike Carnot. Francoski ministri niso povsem jedini; nekateri zahtevajo, naj vlada odkloni sijamski predlog, Češ, da je sijamska vlada vzprejela ultimatum prepozno, ko je določeni rok že potekel, drugi pa s t za to, da se vzprejme sijamski predlog in to bo tudi najbrž obveljalo. Dopisi. Od nekod, 29. julija. [Isv. dop.] Z vašim dovoljenjem vam zopet poročam iz našega danes mokrega „Nekoda", ter vam stavim vprašanje, na koje mi pa ni treba dajati odgovora, ker mi je mej tem odgovor sam došel na um. Vi znate .delati" liste, a prašarn vas; znate je tudi čitati? Jaz memm, da |e drugo nič manj važno nego prvo. Vi me razumete, kaj hočem s tem vprašanjem; jas imam Čitanje s pridom na misli. A nikar ne mislite, da menim .čitanje mej vrsticami", k čemur nas silijo „oficijosni" organi, niti ono čitanje Goethe-jevo, po kojem se »podlaga" („unterlegen"), ne da bi se »razlagalo' (aauslegenB). Vsega tega ne, ampak čitanje z razumom, z odprtimi očmi in bres vsega dokladaoja, tako si jaz tolmačim čitanje, ako se ne motim v tem. — In naši listi so res zanimivi v tem oziru Koliko zanimivega za poznavanje naših slovenskih razmer ne zajemam, tako čitaje iz naših — strahota! — blizu štirideset raznih listov! Tu imate, ako hočete svojo pozornost na zanimivosti obračati, gradivo nad gradivom nakupičenega. Danes čitam na pr., da so se slovenske in hrvatske abiturijentinje in dotični abiturijentje učiteljišč zbirali v Ljubljani v zares veselo, odkritosrčno narodno veselico, da svetu izpovedajo svoje narodno mišljenje. Gotovo lep primer svobodnosti, katero od srca že« limo tlačenemu našemu ljudskemu učiteljstvu. Predvčerajšnjim pa sem Čital tudi o učiteljih, pa ne abitu-rijentih, ampak o že »dozorelih* učiteljih, ako se ne varam, šeot-Ieuartskega okraja na Štajerskem, da bo imeli, sicer ne .veselico", ampak .konferenco" — kako to glasi vse drugače nego „veselica" —, a pri tej konferenci je jeden izmej zbornikov imel toliko poguma, da je stavil „predlog", naj Be tudi v slovenskem jeziku — povedano bodi, da so to bili učitelji slovenski in to učitelji slovenskih otrok!! — sme razpravljati, pa da je ta „kot strela iz jasnega" stavljeni predlog tudi srečno — padel pod mizo. To je pogum, sem Bi mislil, pogum, kakeršnega „anale" slovenskega učite Ijstva ne pomnijo!! Beči moram, da odslej me ni več strah za naše odgojitelje, ker vidim, do kolike stopinje možatosti ho popinjajo neki „na- rodni prosvetitelji!' Ali moj dopis ni razprava, vratno upiralo nasilnemu sovražniku. Vojvoda sam I je stanoval v Galovein gradiču in njegovi podpo-veljniki po bližojib vilah. Mnogo važnejši pa je postal Galov stolp zaradi tega, ker je na njem ojiszovhI zvezde najimenitnejši italijanski astronom Galileo-Galilei (1563 — 1642). Ta veleum preživel je zadnje dni svojega življenja na Arčetriškib gričih. Najel si je bil uamreč l. 1631 hišo .Gioielio" na poduožii Galovega stolpa, blizu samostana svetega Mateja, kjer sta živeli kot nuni klansmsui njegovi dv" hčeri. Ljubil je posebno starejšo hčer „suor Celeste", ki je pa umrla od žalosti zaradi preganjanja svojega očeta (2. aprila 1634). To je bil za Galileja hud udarec, še bolj nego ostra prepoved ti irentinskega inkvizitorja, da naj se nikoli več ne predrzue prositi milosti pri sv. uradu. Žalostilo ga je vrhu tega slabo obnašanje svojega je-dinega sina Vincenca in le njegovi zveBti učenci so mu bili jedina tolažba njegovega življenja. Na zadnje je I. 1638 popolnoma oslepil ter živel večinoma v Floreuci, a umrl 2 januvarja 1642 bržkone na podnožji Arčetriškib gričev. Galov gradič je precej skromen, od zunaj srednjeveškim trdnjavam podoben. Skozi visoka vrata stopimo na malo dvorišče, ki nam služi tako- rekoč za vsprejemno sobo. Obdajajo jo na treh j straneh stebri iz celega kamena, vrhu katerih stoje lepi korintski kapiteli. Mnogi trdijo, da je to dvorišče napravljeno po načrtih glasovitega arhitekta Bruoelleschija, ki je sezidal veličanstveno kupolo l>rekrasne Fiorentinske stolnice (1417). Na desni strani vhoda se vidi Heba s kupico (iz sadre) mej lavorovim grmičjem, druzega posebnega ni na dvorišči. Nasproti glavnemu vhodu vodijo nas male stopnice k večji dvorani, kjer se nahaja Galilejeva slika, napravljena od glasovitega tiaminškega slikarja Sustermans. Nasproti njej vidiš podobo velikega vojvode Kozima II., učenca Galilejevega, ki je pa prezgodaj umrl, da bi bil mogel zagovarjati in braniti svojega učitelja. V naslednji sobi kažejo sliko „mojstra" Galileja Galilej, deda našega zvezdo-znanca, ki je bil florentinski zastavonosec 1. 1445, dalje sliko Aleksandra Galilej, ki je napravil pročelje preimenitne bazilike uv. Ivana Lateranskega v Kimu, in podobo Napoleonove matere, naslikane po Antona Canova. V bližnjih sobah je še mnogo zanimivega shranjenega, n. pr. zemljepisna karta iz prve polovice XVII. stoletja z latinskimi in francoskimi okraski (načrtal jo je Duvai); sa tem papirnat rokopis Dantejeve „Divine Commedie" (dopisan leta 1416); dalje lastnoročen popis vseh stroškov, katere je imel Benvenuto Cellini za ulivame svojega Per-zeja, ki se občuduje v loži .Lanzi" (nasproti stari palači), in ki ima prekrasen podstavec, na katerem je izražena rešitev Andromede. Toda najlepši biser vseh spodnjih sob je podoba Michelangela Buonarrota, katero je on sam izdelal, kakor trdijo uajveljavnejŠi domači in tuji poznavatelji: aqui est le premier joyau de la Torre de Galileo". Iz spodnjih prostorov pridemo po ozkih stopnicah v „Galilejev muzej", v katerem se nahajajo vhi mogoči spomini na Galileja, katere je mogel zbrati sedanji gradski lastnik grof Galletti. Tu se vidi najpoprej doprsje Galilejevo (iz pečene ilovice), ki je bilo zelo ukusno izdelano v prvi polovici XVII. stoletja; potem Galilejeva mrtvaška krinka, nekaj njegovih lastnoročnih verzov, Galilejeva podoba na emajlu, drugih šest Galilejevih podob; daljnogledi, katerih bo je baje on posluževal pri opazovanji zvezd; 7 raznih medalj z Galilejevo po« dobo itd. Tu kažejo tudi železne in kamenene kroglje iz časa obscdanja, katere so našli v ubližji Galovega stolpa. V muzeju se vidi tudi star globus in star« klepsidra (vodna ura), katera sta mogoče služila Galileju pri njegovih opazovanjih. Dalje kažejo v kateri je treba »logično" zvezanih mislij; jaz imam od vas, gosp. urednik, mi podeljeno svobodo, tudi nekoliko »nelogično* pisati, kaiti sem samo prosti »dopisnikar", in dopisi smejo svoje misli jedno k drugi pritikavati, kakor to dela Jaroslsv Vrcb-I i c k y v svojih ravnokar v beli Li ubijam iziAIih „Barvanih črepinjah". Tedaj majhen skok! — B Kamniški slavnosti se vozečim zmanjkalo je železnici »vagonov", a muhasto vodstvo železnice pomoglo si je z .živinskimi" vagoni (beseda »repćr-terska") v katere je vtaknilo potujoče goste. Reči moram, da hudobnim ljudem se bode to dejanje menda čudno dozdevalo, nam Slovencem, ki nismo —- k sreči — prerazvajeni, utegne to čisto »naturalno" se dozdevati. A prašara samo: kako pa so nafti avstrijske Železnice preskrbljene z vozovi za slučaj vojne? Bog nas čuvaj vojne, a bojim ne, da tedaj tudi »živinskih vozov" ne bode dovolj. — Sicer pak ta skrb ne zadeva vašega dopisnika; k večjemu hi se tikala nadih državnih poslancev, ki eo si v najnovejšem času gradbo železnic postavili za „sport". — Vide, da sem zagazil do »sporta", o kojem pišejo novine dan današnji toliko, jaz pa o njem nič ne oindm, Čutim se prisiljenega, da sklepam svo| dopis, da mu tudi ne porečete, da že spada v vrsto »športov". — Iz Hogutca — Slatine, 26. julija. [Izv. dopis.] (Škof Strossmayer in slovenska duhovščina.) Kakor vsako leto, biva tudi letos že nekaj časa v naših toplicah veliki mecen jugoslovanski, slavni vladika Strossmayer. Rodoljubua čestita duhovščina spodoještajerska iz bližnje okolice ni nikdar zamudila prilike dostojno pozdraviti velikega rodoljuba hrvatskega, a letos je to storila posebno slovesno in izrazila svoje domoljubuo zadoščenje nad srečno dognanim sporazumljenjem mej obema frakcijama hrvatske opozicije. Da sta si bratovski roki podala v Krapinskih tojilicah prva dva rodoljuba hrvatska, vzradostilo je vsacega poštenega Slovenca in temu veselju pridružili eo se tudi č. g. duhovniki iz Rogatsko-Slatioske in bližnjih dekanij, ki so se predvčerajšnjim poklonili slavnemu vladiki. Nadžupnik in dekan č. g. T o m ba h pozdravil ga je imenom vse zbrane duhovščine ter izrekel, kako je razveselila slovensko duhovščino vest, da se ie dosegla sloga mej brati, ki bode gotovo donesla le srečo vrlemu narodu hrvatskemu v narodnem in verskem oziru. Globoko užalostilo je hIov. duhovščino, da se jeden del hrvatske duhovščine nahaja mej nasprotniki tako blažega rodoljuba. Smelo, rekel je govornik, lahko rečem, da vsa slovenska duhovščina labodske Škofije od prečastitega knezoškofa pa do zadnjega duhovnika v oddaljeni vasici neomejeno spoštuje, občuduje in iskreno ljubi Vašo PrevzvišeooBt. Vsi štajerski Slovenci strinjajo se z zbranimi duhovniki v srčni želji: Bog obrani, Bog obvari še mnogo leta prevzvi-šenega in premilostljivega vladiko Josipa Juraja Strus8msyra! Vladika bil je ginjen po teh besedah, ter se je zahvalil prav toplo, rekoč, da ga posebno veseli ta izjava čestite slovenske duhovščine. Ko se je vršila sprava, vodila ga je vest in storil je le to, o čemur ve, da bode na korist katoliški veri in preljubi domovini. Mnogokrat stavil je svoji duhovščini vrlo slovenbko duhovščino v izgled, poudarja- tu lastnoročno pismo florentinskega inkvizitorja Jurja Bolognetti, ki naznanja florentinskemu nadškofu Niccolinu Galilejevo obsodbo, katero je izreklo naj višje sodišče sv. uradu 22. junija I. 1633, in odlok „della Gougregazione deli' Jndice" iz I. 1634, ki prepoveduje čitati razna Galilejeva dela, mej drugimi tudi njegov glasoviti »Dialogos", t. j. razgovor o Ptolomejevem in Kopernikovem sistemu gledć gibanja zemlje okoli sohca. Blizu tam se pa vidi tudi inkvizitorjevo dovoljenje nekemu duhovniku Strozziju, da sme čitati »Dialog« (I. 1674). Tudi lastnoročno pismo Galilejevega sina Vincenca kažejo opazovalcu. Slednjič vidimo v Galilejevem muzeju tudi podobo Ivana Kr. Torricellija, ki je iznašel tlakomer, in lepo pobarvano omaro, v kateri hranijo vsa tiskana dela, ki se tičejo Galileja. Na lestvicah, ki vodijo prav za prav na Galilejev stolp, vidi se tudi bakrorez poljskega slikarja Matejka, ki predstavlja Galileja, kako odhaja iz dvorane, kjer je moral priseči, da se zemlja ne giblje okoli solnca. (Po tej prisegi je bil nekaj časa interniran v vili Medici na Monte Pincio v Rimu, ki je sedaj lastnina francoske drlave, in blizu te vile dal je rimski municipij postaviti priprost telurij s najvažnejšimi zemeljskimi kro8i) (Dalja prlh.) joč, koliko se da doseči s složnim postopanjem. V dalojem prijateljskem pogovoru zahvalil se je vladika opetovano še posamičnim članom za prelepo ovacijo, katero mu je priredila rodoljubna slovenska duhovščina. Vsem udeležencem ostali bodo v vednem spominu prekrasni trenotki, katere so preživeli v bližini duhovitega starčka, prvega sina hrvatske domovine, Čegar srce pa isto tako toplo bije za vse bratske narode, posebno tudi za naš narod slovenski, kar je slavni vladika že tolikrat dokazal z besedo in dejanjem. Končam kratko svoje poročilo z iskreno željo, da nam Bog ohrani še mnogo let telesno in duševno krepkega našega ljubljenega mecena! Domače stvari. — (»Agramer Tagblatt") priobčil je v sobotni številki zopet oster dopis iz Ljubljane, v katerem se bavi z delovanjem dež. predsednika g. barona Heina. — (Iz Zagreba) se nam naznanja, da se je dež. predsednik gosp. baron Hein, vračajoč se z inšpekcijskega potovanja, mudil v soboto v spremstvu nekega uradmka pri dež. vladi v Ljubljani tudi v Zagrebu, seve inkognito. — (Osobne vesti.) Načelnik tovornega skladišča na državnem kolodvoru g. Ivan Križaj imenovan ie začasnim načelnikom postaje pod Zelen m hribom na Dolenjski železnici. — Okrsjnim zdravnikom v Tolminu imenovan je dr. Branislav Gallaš, dr. Guido pl. Beden pa začasnim okr. zdravnikom za Pazinski okraj. Premeščen je okr. zdravnik dr Aleks. Zencovich iz Sežane v Gorico in dr. Fr. Jaschi iz Pazina v Sežano. — (Promocija) Mmoli teden bil je na Graškem vseučilišči promoviran doktorjem prava gosp. Fran Moborčič iz Ljutomera. Čestitamo! — (K Sežanski slavnosti.) Naš poročevalec nam javlja glede velike skupščine družbe sv. Cirila m Metoda, da so pri prosti zabavi na vrtu g. Mohorčiča govorili tudi gg. kaplan Svaton iz Šent Lenarta pri sedmih studencih, g. drž. poslanec Nabergoj in g. dež. poslanec ter urednik »Naše Sloge" M. MandiČ. — Naprošeni smo popraviti pomoto, ki se je urinila v dodatno poročilo našega g. dopisnika iz Sežane. Pri veselici po zborovanji družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani je namreč pel kvintet pevskega društva »Ljubljane", a ne »Slavca", kakor je po pomoti pisat g. dopisnik. — (Jour-fixe »Sokola Ljubljanskega") s sodelovanjem društvenega tamburaškega zbora bode v četrtek dne 3. avgusta na vrtu restavracije »pri Lloydu" na sv. Petra cesti. Razdelila se bodo pri tej priliki darila, prisojena pri vse-sokolski slavnosti. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali danes kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospa Marijanica Prosenc v Ljubljani nabrala je 10 kron; darovali so: Po 2 kroni gospa A. Geba, zasebnica in g. Fran Rojnik trgovec; po 1 krono: gdčni. Milica Prosenc, učenka in Fa-neta Prosenc; darovalka 4 krone. — Zivile rodoljubne darovalke in darovalci in njih nasledniki! — (Za »Narodni dom") v Ljubljani poslali so uredništvu našega lista kronine darove: Po pogrebu brata Karola Pogačnika zbran| Sokoli zložili so 8 kron 6 0 vin., katere izručimo vodstvu. Živili vrli darovalci! — (Popravek.) GoBp. Marko Špan, čevljarski mojster v Ljubljani, nas proBi popraviti pomoto, ki se je urinila v zadnje poročilo o obrtnem gibanji, kjer je bilo rečeno, da se je odpovedal svojemu obrtu. Hotel je le vzeti mali patent, ker ga pa ni dobil, izvršuje svoj obrt nadalje, kakor doslej, na podlagi svojega patenta, kar s tem rade volje prijavljamo in tako popravimo pomoto našega poročevalca. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 16.do 22.julija. Novorojencev je bilo 15(= 2444°/oo)< umrlih 10 (= 1612 °/o«)» mej njimi bo umrli za tifu-zom 1 tujec (v bolnici), za jetiko 4, vsled staroBtne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 4. Mej umrlimi bili so tujci 3 (= 30 ), iz zavodov 4 (= 40 %)• Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za ošpicami 10, za škrlatico 2, za vratico 2, za hripo 4. — (Šolska poročila.) V štirirazredni deški ljudski šoli v Kranji bilo je koncem šolskega leta 145 učencev, vsi rimsko-katolifike vere in razun 2 slovensko-nemško govorečih vsi slovensko govoreči. Iz Krania jih je bilo 132, izvan Kranja 13, povoljni uspeh jih je imelo 102, nepovoljni 39, neiz-prašani so ostali 4. Poleg nadučitelja in vodje g. M. K u str a poučevali so še 3 učitelji in 2 kateheta. Od 8. maja, ko je g. vodja K ur ter nastopil 3 mesečni dopust, vodil je šolo g. učitelj J P e z d i č. Obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo v 2 razredih in v pripravljalnem tečaji 53 učencev, razun 2 vsi slovensko govoreči, 21 obrtom pripadajoči. Poučevali so vcd|a, 1 katehet in 3 učitelj1. Povoljen uspeh jih je imelo 35, nepovoljen 16, neizprašaua sta ostala 2, mej letom izstopilo jih je 13. — Na štirirazredni Franc-Jožefovi ljudski šoli v Črnomlji z dekliško paralelko bilo je skupaj 383 učencev in učenk, mej njimi samo 7 ptujih dečkov. Ponavlialno Šolo je obiskovalo 100 učenk in učencev. Poučevali so: voditelj, nadučitelj in šolski nadzornik Anton Jerši-novic, 1 katehet, 1 učiteljica in 3 učitelji. — V štirirazredni ljudski šoli v Mokronogu je bito 268 učenk in učencev, v ponavljalno šolo jih je hodilo 47. Po* učevali so: Nadučitelj in vodja g. Jernej Ravnikar, 2 učiteljici, 1 katehet in 1 učitelj. Šolsko poročilo ima na čelu življenjepis bivšega nadučitelja MokrnnoŠkega Jož. Potokaija, spisal J. R. — (Slovensko-neuiškn pevsko društvo) je ustanovil učitelj g. Jan. Gabron v Slovenskem Plajbergu na Koroškem. Živio! — (Na Vrbskem jezeru) je letos jako mnogo tuicev. V Porečah jih je 1200, v Vrbi 1125, pri Štosirju 34, v Loreti 38, na Planini 40, v Ribnici 15, na Sekiri 88, v Krivi Vrbi 469, na Otoku 139. — (Občinski z as to p v Tržiču) (Mon-falcone) imenoval je Tržaškega namestnika viteza Rinaldinija častnim meščanom v priznanje njegovih zaslug za zgradbo ČerviniPUBke železnice. Ob jedoem Be je vpisa) mestni zastop kot član »Lege nazionale". — (Renegat in Lahon.) Iz Gorice se nam jiiše: V četrtek zvečer sjirla sta se v gledališki kavarni do sedaj najintimnejša prijatelja in slovenožrca sodni svetnik Josip Gori up in odvetnik dr. Fran M a rani. Prvi je »jiristen" Italijan, rodom z Vrha nad Kanalom na Goriškem in znan kot strasten nasprotnik Slovencev; drugi je zagrizen Lahon in aspirant za župauovo mesto v Gorici. Ta dva moža Bta se v Četrtek pred odličnim in mnogobrojnim občinstvom javno psovala in ruvala, Marani je hribovskemu Italijanu Gorupu rekel, da ne zasluži, da bi ž nim svojo roko pomazal; vzel je na to »Neue Freie Presse", jo ovil okolo roke ter založil Goriupu dobro zaušnico. Goriup ni reagiral, ampak se izgovarjal, češ, da Maranija ni hotel razžabti. Drugi zojiet pripovedujejo, da je Marani raztrgal neki akt ter ga Goriu|>u vrgel v obraz. Naj že bode temu kakor hoče, Škandal je in ostane. — (Narodno veselico in plea) prirede" v nedeljo, dne 6. avgusta mladeniči Nabre-žinski v prostorih g. J. Tanceta. Pri tej veselici se bode razvila nova narodna zastava. Zvečer bode razsvetljava in umetalni ogenj. Začetek plesu je ob 1. uri popoludne. — (»Tržaški Sokol") priredi v nedeljo, dne 6. avgusta izlet v Plav je. Člani, ki se hote udeležiti izleta, naj se oglase pri odboru najdalje do četrtka dne 3. avgusta. — (Angleško brodovje,) ki je bilo napovedano za to poletje, da obišče istrBko-dalmatin-ske obali, ne bode letoB prišlo v te kraie. 2e po nesr.ičui katastrofi »Viktorije" je postal obisk dvomljiv, zdaj pa je definitivno odpovedan. — (Potres.) Zadnji potres, o katerem smo poročali v soboto, čutili so v petek okolu četrte ure zjutraj tudi v nekaterih kra|ih na Hrvatskem, kakor poročajo hrvatski listi. — (Razpisane službe.) Na štirirazredni Fran-Jožefovi ljudski šoli v Črnomlji je izpraznjeno četrto učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld. za katero se oglase lahko tudi učiteljice. Prošnje do dne 15. avgusta pri okrajnem šolskem svetu v Črnomlji. — V Medulinu pri Pulji razpisana je služba vodje III. razreda za tamošnjo mešano ljudsko šolo. Prošnje okrajnemu šolskemu svetu v Pulji. Prvo krono družbi siv. Cirila ln Metoda 1 Razne vesti. * (Slovanskih arheologov kongres) bode dne 13. avgusta v Vilm Udeležili se ga bodo tudi l'"i:nu , ukopnim ni bilo dovoljeno, da ne na kongresu ame razpravljati tudi v poljskem teziku. * (Župnik Lukaciu.) Rumunjski rodol)ub župnik Lukaciu, ki je bil kakor znano, obsoien zarad nvnjega rodoljubja od mndjarskih porotnikov, bode ko prestane kazen, zopet nastopil avoje žup niško HlužbovHU|e. NndAkotijski konsistorij je namreč spoznaj, ftuoga dr. Edmund Neusser je dobil nalog, da novi zavod ustanovi popolnoma * (Italijanski tehniki na Dunaj i.) Te dni prišlo je 24 dijakov inženerske šole v Rimu pod vodstvom prof. C. Ceradinija na znanstvenem potovanji na Dunaj. Ogledali si bodo vse znamenite zgradbe in ostanejo kakih pet dnij na Dnnaji. * (Kolera v Italiji.) Turinska zdravstvena oblastva izjavila so, da so sumni slučaji bolezni, ki se je opazila v nekaterih okrajih cholera noetras, ki nema epidemičnega značaja. Oblastva storila bodo vso potrebno, da se ne zanese kolera iz dragih dežel preko deželnih mej. * (Emin Paša.) Londonski „Times" prijavlja pismo angleškega misijonarja Svvanna iz Ka-ronge ob jezeru Njansa, ki potrjuje vest, da so Emin pašo ubili in požrli črnci blizu Kitongalonge v oktobru minulega leta. * (Grozen požar na morji.) Iz San Frančiška se poroča, da je nastal na španskem parobrodu „Don Juan" na širnem morju požar. Od 225 oseb, kolikor jih je bilo na ladiji, rešile so se samo štiri, vsi drugi prišli so ob življenje. * (A merica n s k a sodba.) V Denveru v državi Colorado ustrelil je neki italijanski gostilničar Arata Američana, ki ni mogel plačati. Morilca so zaprli, nad f>000 Ijudij pa je naskočilo jetnišnico. Po daljšem boji z jetničarji, v katerem sta bili obiti dve osebi in več ranjenih, izvlekli so napadalci morilca in ga obesili na bližnjem drevesu. Policija s*- ni mešala vmes. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 31. julija. Taafte odpotoval včeraj v Nalžov. Dunaj 31. julija. „Montagsrevue" javlja, da ima trgovinsko rninisterstvo v kratkem dobiti izjave raznih korporacij glede novega zakona o lokalnih železnicah. Ta zakon pride na jesen v državnem zboru v razpravo. Sofija 31. julija. Izid volitev znan skoro iz vseh okrajev. Mej 161 izvoljenci je samo 9 članov opozicije, a noben vodja, noben bivši minister. Rim 31. julija. V Palermi, v Neapolju in v Genovi primerilo se je več slučajev kolere. Berolin 31. julija. Radikalni Poljaki so silno razdraženi, da so poljski poslanci glasovali za vojaško predlogo. V Poznanju so ra-dikalci razgnali udele/nike shoda, kateri je priredilo poljsko politično društvo. Privrženci poslancev umaknili se radikalcem, khčočim: „Yen z dvorno stranko!" Kanoniku Skrzjdlevv-skemu oteli napadalci čepico in ga vrgli po stopnicah. Pretep se je nadaljeval še na cesti. Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero ho da tako mnogostranBko porabiti, nego „Moli ovo francosko žganje in sol", ki je takisto boleati utesujnče, Hko se nainaže ž njim, kadar U.«ura trga, zakaj to zdravilo uplivu uh miSice in živcu krcpilno in je zatorej dobro, da ho priliva kopeliin. Steklenica 90 kr. Po postnem Eovzetji jiošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLI/, o. in r. dvorni založnik, DUNAJ. Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zabtuvati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego dve stekle nici ae ne pošilja. 6 (1H—10) „UOBLJASSKI HOr itoji sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 30. julija. Pri iiiiiioi: Grunlieh, Eschler z Dunaja. — Pogačnik is Cerknice. — Baroach, Belsan is Grade*. — JJuzelj, Ranzinger ii Trata. — Wenertikter iz Kočevja, ger iz Zagreba. — Pliakar, Corne iz Ljubljani Duualtu-8zalay ir BudimpeSti'. Pri Slonu i Charlć, Kornan, »chiller, Steinmger, Panlin, Pfauter, Pollak, Uross, Bsnedlk z Dunaja. — Dr. Buaconi, Dr. BolatTio ta Tista. — Holecsek iz Pulja. Umrli sa v l.tuhl jani: 28. julija: Jane« Hogr, najdenec, 2 leti, 10 mesecev, Streliike ulice §t. 11, rhachitis. V d e z e I n i bolnici* 28 julija : Mibajl Picman, črevljar, 38 let, jetika. I.of«*rl|iie »re^fce 29. julija. NaDunaji: 36, 53, 11, 18, 63. V Gradci: 13, 65, 31, 83, 1. ■«__ Meteorologično poročilo. J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mi.-krina v mm. ■* "5 —> •e "5 i 7. zjntraj 2. popol. 9.zvečer 732 9 as. 781-5 mm 730 7 mm 18 0" C 22 4« C 18 2» C si. jvz. al. vzh. si. v/.li. obl. obl. obl. 010«« dežja. 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 7301 m. 729'4 mm. 7230 m. 17-4° C 20 8° C 16 6° C al. vzh. si. szh. brezv. obl obl. obl. 2750sb. dežja. Srednja temperatura 19 5* in 18 3°, »a 01° in 1*5 pod normalom. IZ)-L3.na,jsl^SL borza dne' 31 julija t. I. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 97'15 — gld. 9725 Srebrna renta....., 9685 — „ 9690 Zlata renta...... , 11885 — , 11880 4°/0 kronska renta ... „ 9650 — „ 9656 Akcije narodne banke . . „ 980'— — „ 980'— Kreditne akcije..... 33675 — „ 33790 Lordon....... „ 12475 • — . 124 60 Napol......... 9H8 — _ 9-86'/, C. kr. cekini...... 588 — , 587 NemSke marke.....6107'/, — » 61 — Italijanske lire.....„ 46'— — _ —•— Papirnati rubelj .... „ 1*29'/! — „ —— Doc 29. julija t 1. 4' državne srećke iz 1. 1854 po 250 gld. 147 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . . 192 , Ogerska zlata renta ■!",'„....... 115 „ Donava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 127 „ Zemlj. ob£. avBtr. 41/1°/a zlati zast. liBti. . 122 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 197 , Rudolfov o Brecke po 10 gld. ...... 23 , Akcije anglo-avat. banke po 200 gld. . . 151 „ Tramway-oi uSt. velj. 170 gld. a. v..... 254 „ 50 kr. 75 , 60 , 50 i 30 ger z Goric«- Pri in*ii«-u» koloilvoru Schiilz, SchrantBeli. Metz-Duiiaja. — lir. PVorio iz Trata. — GrOljavftel|, iz Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N*olli. Pekarija v glavnem mestu Ljubljani odda se takoj pod zelo ugodnimi pogoji "V na^em. Več so izve pri upravni&tvu „Slov. Naroda". (791-1) C. Ir. glavno ravnateljstvo avstr. drl železnic. Izvod iz voznega reda *'e:;a-mega cd 1. jvLAija. 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni ao v srednjeevropskem «aau. Odhod iz Izubijane (jul. kol.). Ob 12. url 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon tabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, ćez Selzthal v Auasee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-GaStein. Zeli ain See, Inomoat, Bregenz, ZUrich, Genf, Pariz, Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francoze varo, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Ob 7. url OO minut zjutraj oaebni vlak v Trbiž, Pon-i.iIm'1. Beljak, Celovec, FranzensfeBte, Ljubno, Dunaj, čez Selathal v Ausaee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend- in. Zeli ain See. Dunaj via Amstetten. Ob 11. ari 50 minut dopoladne oaebni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4-. url 30 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Heljak, Celovec, Solnograd, Inomoat, Line, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amatetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 5. url 56 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solno-grada, Linca, Steyra, lic.hla, Ginutidena, Ischla, Ausseea, Pariza, Genfa, /mi.-ha, Bregenza, Inomoata, Zella am See, Lend Gasteina, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzens-feste, Trhiza. Ob 11. url 27 minut dopoludne oaebni vlak z Dunaja via Amatetten, Draždan, Pra^e, Francovib varov, Karlovih varov, Egra, Marijiuih varov, Plznja, Budejevio, Solnograda, Inomoata, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4-. uri 53 minut popoludne oaebui vlak z Dunaja, Ljubnuga, Beljaka, Celovca, Frauzensfeste, Pontabla, Tibiža. Ob O. uri 27 minut zvečer oaebni vlak z Duuaja, Ljab-uegH. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. uri 18 minut zjutraj v Kamnik. ,, 2. „ 05 „ popoludne v Kamnik. ,, 6. „ 50 „ zvečer v Kamnik. 10. „ 10 ,, zvečer v Kamnik (ob nedeljab in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob S. url 51 minut zjutraj iz Kamnika. m 11. m 15 „ dopoludne iz Kamnika. „ 6. „ 20 '„ zvečer i* Kamnika. ,, 9. „ 55 zveier iz Kamnika =l=T=a=rJ= Kazenski zakon ■I in Kazensko-pravdni red »a gospode juriste in druge dobivata ae *v slovenskem, jeallra. (v usnje vezano) v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani. Cena 3 gld. in 2 gld. 80 kr. ^Eo6 1x3. "va.ciri.els: Jedino pri »t ne ga angleikega čudotvornega balzama. Jedino me to, kjer ae proizvaja in ga je moči dobiti, « je lekarna .pri angel ju varuhu" A. Thierry-ja v Pregradi, Hrvatska. Ta balzam ae rabi vnanje In se tudi použije. On jo: 1. Nepreko* ienu sclravllo pri vneli plućnih bolesnih In bolesnih na prsih, nblMinJe katar, ustavlja i smeta vanje, leći bolestni kašelj In celo zastarele take bolesni, v. Izvratuo deluje pri vnetju na vratu, brijmvosti itd. 3. Prežene korenito vsako mrzlico. 4. Leči vaako bolezen na jetrih, na želodcu in v črevib, oaobito želodčni krč, ščipanje in trganja v želodcu. 5. Vzame bolečine in leči zlato žilo in auljeve. 6. Deluje kot mečilo in čistilo krvi in obiBtij, prežene težko-miselnoHt in melanholijo in poživlja tek in prebavo. 7. Služi izvratno pri zobobolu, votlih zobeb, ustni gnilobi in vaeb zobnih in ustnih boleznih. 8. Je dobro aredatvo proti črvo n, trakiiljam in pri božjasti. '.>. Je jako čudotvorno sredstvo za vao rane, stare in sveže, marove, ufton, mozolju, bradavice, opekline, suirz-nene ude, kraste, K>irJ° in priflče, razpokane in hrapave roke, prežene glavobol, šumenje, trganje, protin, bol v useiih itd., kar je vse natančneje povedano v navodu o porabi. 10. Domače aredatvo je to, čigar uspeh jo nedvojben, ki je jako rceluo, oe nen » in povsem neškodljivo in ne bi smelo manjkati v nijedni obitelji kot prvi pomoček. Jedna sama skuSnja bode več dokazala in prepričala, uego to naznanilo. Pristen in nepnjiačen je ta balzam le, če je vsaka ste-kleuičica zatvorjeua s areltrno pu&ico, v katero je utia-nena moja tvrdka: „A.«lolf Thierry, lekarna «|irl angelju varnim' v l*rea*radifc*9 če je vsaka steklenica previđena z rudoćo etiketo in zamotana v navodilo o porabi, na kateri se nahaja ista varat vena znamka z iatnn tekstom, kakor je tu zgoraj natiskano. Vsi drugi balzami, ki niso z mojo pu&ico zatvorjeni in nimajo teh znakov, bo posneme in ponarejanja in sodržujejo v aebi prepovedane in ftkodljlve drastične tvarno«, kakor „aloiv" in tako dalje in je vaak tak balzam zavračati. Posne-tualci in ponarejalci mojega jedino pristnega balzama se aodnijsko po meni najstrožje zasledujejo na podlagi zakona o zašcičenji znamk, isto tako vsi preprodajalci ponarejanj. Izvedensko spričalo visoke kr. deželne vlade (št. 5782 B. 610*) izkazuje glasom ana.itiškega izvida, da ne sodržuju moj preparat nikakih prepovedanih ali zdravju škodljivih tvariu. Kjer nI ulkake zaloge uiojeira balsauin, naj se naročuje direktno ln naj Meadreslrat „Leksrus ,prl augelju varuha' A. Tblerry-Ja v Pregradi pri Itogatcu-Matlui". — Pošilja se poštnine prosto na vBako postajo Avstro-Ogerake 12 malih ali 6 velikih steklenic za 4 krone, 60 malih ali 30 velikih steklenic stane 12 kron 60 vin., poštnine prosto v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 velikih steklenic 5 ki on, 6 > malih ali 30 velikih atekle-nic 15 kron. Pošilja ae le proti povzetju ali če se denar preje vpoilje. (723 — 2) -A.d.olf Tliierry lekarnar v Pregradi pri lt»k»tuii-»iMiiui. Najstarejše, najiz-kušenejše, najroel nejše, jialeg tega najcenejše univerzalno, ljudsko, domače in zdravilno aredatvo proti malone vsem notranjim in mirnijim boleznini. Lastnina ln tisk .Narodne Tiskarne*.