Ak°ienaMedardalepof -- najlenejši kosec Popravlja suho seno. Murska Sobota, 7. Junij 2007, leto LIX, št. 23, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,29 evra (310 sit) Na Murini mizi dva aduta Milan Moreč in Aleš Kumperščak Vreme Večinoma bo sončno in str. 8 - Rekonstrukcija: kako je padel slovenski JFK Ivan Kramberger Resnica je nekje zunaj str, 10 - Predstavljen pokrajinski trojček Pomurci s svojim predsedniko rosu ?rasanje 'ena STR. 3 Pomurka in Pomurec meseca aprila Poslušalci Murskega vala in bralci Vestnika ste odločili, da je Pomurka meseca aprila Alenka Brulc Šlplič, dolgoletna zborovodkinja mešanega pevskega zbora Štefana Kovača iz Murske Sobote, ki je pred kratkim z jubilejnim koncertom zaznamoval štirideset let uspešnega dela. Prejela je 92 glasov. Pomurec meseca aprila pa je postal kuharski mojster, avtor nove kuharske knjige Boug žegnjaj Branko Časar. Prejel je 166 glasov. Skupno vas je glasovalo 447. Predloge za majski izbor najdete na strani 17. Izpolnite in pošljite objavljeno glasovnico ali glasujte z SMS-sporočili. Prvo ultralahko letalo v Pomurju NAROČNIK Neznosna lahkost letenja str. 9 - Prva vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Vsakdo prejme denar za preveč plačano telefonsko omrežje! AKTUALNO 7, junij 2007 - VESI« Komentar Regionalni razvoj na razpotju Razvojna ekonomika je znanstvena disciplina, ki tako kot kmetijstvo in turizem zasluži posebno mesto v naši regiji in bi jo bilo treba kot študijski program izvajati na »pomurski univerzi«. Če potegnemo črto in se vprašamo, kaj smo naredili, kaj bi morali in kaj bomo naredili na razvojnem področju za izboljšanje pomurskega življenjskega standarda, dobimo zanimivo sliko. Javnim (regionalnim) razvojnim agencijam, kot jih poznamo, se izteka čas trajanja. Njihova vloga v regionalnem razvoju ni izpolnila zahtevnih pričakovanj, posebno v tistih ključnih časih prvega srečanja z evropsko »strukturno malho«. Zlasti v Pomurju ni bilo projektov z zavidljivo dodano vrednostjo in konkretnimi multiplikativnimi učinki ter niti projektov z ustvarjenimi novimi delovnimi mesti. Javne razvojne agencije so konstrukt preteklosti, podobno kot mnogim znane socialistične birokratske enote. Pred razvojno regionalno ekonomiko so novi izzivi, ki temeljijo na učinkovitosti regionalnih akterjev. Pohvalno prizadevni minister Virant govori o uvajanju regij kot vmesni ravni med lokalno skupnostjo in državo. Iz razvojnega zornega kota lahko regionalno upravo ocenjujem zgolj pozitivno, seveda ob primerni predpostavki decentralizacije posameznih regionalno-državnih funkcij. Nova regionalna ureditev bo ponujala tudi več priložnosti za uveljavitev javno-zasebnega partnerstva, kije kot nov pravni institut že uzakonjen v slovenski zakonodaji. Regionalna uprava je oziroma bo razlog več za izpeto pesem javnih regionalnih agencij, namreč zdajšnja »birokratska« domena agencij bo prešla na raven regionalnih uprav. Vendar regij, decentraliziranih razvojnih centrov, zaenkrat še nimamo. Večina bremena aktivnih razvojnih programov je trenutno prenesena na lokalne skupnosti. Le-te ob obilici lokalnih parcialnih problemov kažejo različen interes za ukvarjanje z razvojnimi projekti. Pa vendar imamo v Pomurski regiji nekaj občin, ki uspešno izvajajo razvojno politiko na svojem območju. Rad bi omenil občino Odranci, ki po ekonomskih kazalnikih daleč presega pomursko povprečje in se ponaša s projektom največje neto tuje investicije v Sloveniji za leto 2006. Tuje investicije greenfield so pomembna alternativa v pomurskem regionalnem razvoju, ki je zapostavljen. Odranci so prvi šolski primer, kako privabiti tujega in vestitorja v našo regijo in mu zagotoviti optimalne možnosti za naložbo: omogočiti primemo infrastrukturo, »zagotoviti- kadre in ga uvesti v zapleteno slovensko zakonodajo. Lokalne skupnosti lahko poleg državnih spodbud največ naredijo pri vabljenju potencialnih investitorjev v svoje okolje. Pa vendar se postavlja vprašanje časovnih, strokovnih in drugih kapacitet. kijih naše male občine pri tovrstnih razvojnih projektih potrebujejo. Zgolj prizadevnost in požrtvovalnost župana, kot je to v Odrancih, v večini primerov ne bo dovolj. Krovne, nadlokal-ne razvojne institucije so potrebne, pa najsi bodo te organizirane v sklopu prihajajočih regionalnih uprav ali kredibilnejših javnih razvojnih agencij. Gašper Tompa. ekonomist Podeljene nagrade Pomurske izobraževalne fundacije - f I To, kar delajo, naredijo nadpovprečno Pomurska izobraževana fundacija - PIF je letos četrto leto zapored podelila nagrade za najboljše pomursko diplomsko in magistrsko delo ter doktorsko disertacijo tistim, ki so svoja dela zagovarjali v letu 2006. Na predlog komisije so bile podeljene tri nagrade za diplomsko delo in dve za najboljšo doktorsko disertacijo. »Ob denarni vrednosti nagrade, skupni fond je 4000 evrov, pa ima nagrada predvsem moralno spodbudo in prispeva k ugledu v domači regiji in širše,« je dejal na podelitvi v Pokrajinski in študijski knjižnici Mitja Slavinec, predsednik uprave PIF-a. Na razpis je prispeto dvajset nalog iz Pomurja. Vse naloge je pregledala in ocenila strokovna komisija, ki je sestavljena iz pomurskih akademikov različnih strok, članov Pomurske akademije znanosti in umetnosti. Ti so se odločili, da bodo podelili pet nagrad. Za najboljše diplomsko delo s področja naravoslovnih ved je nagrado prejel Robert Lutar za delo z naslovom Vpliv obnašanja voznikov na zamude pred semaforiziranim križiščem. Podelili so dve nagradi za diplomsko delo s področja družboslovja in humanistike, in sicer Marini Cigut za nalogo Vpliv enotne davčne stopnje na finančni in uspešnostni položaj podjetnika posameznika v kmetijstvu ter Jasmini Papič za nalogo Meje v glavah in državah - vprašanja o porabskih Slovenskih. Dvema deloma so podelili nagrado za najboljšo doktorsko disertacijo. Prejeli sta jo dr. Špela Gorički za disertacijo Filogeo-grafska in morfološka analiza populacij močerila (Proteus an-guinus) ter dr. Melita Hajdinjak za disertacijo Predstavitev znanja in vrednotenje učinkovitosti sodelujočih samodejnih sistemov- za dialog. Nagrada za magi- strsko delo ni bila podeljena, saj po mnenju recenzentov nobena ni zadovoljila vseh kriterijev, kjer ima pomembno vlogo tudi aplikativna vrednost raziskovalnega dela na Pomurje »Ob takih dogodkih me je vedno manj strah za Pomurje in Slovenijo,« je ob podelitvi povedal poslanec Jože Horvat. Dodal pa je še: »V svojih raziskavah ste prišli do pomembnih ugotovitev in samo upamo lahko, da bo- do našla plodna tla. M1!' prizadevali, ■ 0 znanstveniki in s,N* imeli motiv za ustvari okolju.« Rudi Cipot, Član pa je poudaril, d* Slo*® malo vlaga v znanje, a bili med najboljšimi • = mo dobili novega211. . čustvenega mo znali mrežiti po usmerjati znanj tja, K trebno, se Pomorci nr j koli dvignili s tal * da so pri nas poditi '■ j, odprta, da se bolje izkoristiti znanja a ne oblike izobraziva ljučiti čim večlju-k“, vrtcu. Prav ti pot označil za »i$k in so se odločili, da lajo, naredijo na-? lahko prispevajo, d’ ,j nekoč postane regi? sti. A. Nana Foto: Regionalni razvojni svet poje bolj ubrano PIF-ovi nagrajenci od leve proti desni Robert Lutar, Marina Cigut, Jasmina dr. Melita Hajdinjak in Vera Gorički, mama dr. Špele Gorički, ki se prireditve m ■ ker je trenutno na študiju v Ameriki. Iz oblakov se spustimo na realna Namesto letnih deset, pomurski regiji v treh letih skupno le 22,442 milijona evrov Regionalni razvojni svet (RRS) je potrdil osnutek Izvedbenega dela Regionalnega razvojnega programa 2007-2009 za Pomursko regijo. Pred tem pa so predstavili izbor predlaganih dežnikars-kih projektov, ki so jih posamezni odbori pripravili iz nabora projektnih predlogov, vključeni pa so projekti vseh petih pomurskih subregij. Vse vključene projekte pa bo treba še podrobneje predstaviti in seznaniti člane sveta. Na seji pa smo izvedeli tudi slabo in dobro novico Slaba je, da je država namenila pomurski regiji manj indikativnih sredstev, kot so načrtovali. Dobra pa, da so začeli na razvoj- nem svetu složne j e razmišlja th Danilo Krapec, RRA Mura, je menil, da so odbori odlično opravili delo in da se lahko RRS seznani z vsebino subregijskih projektov. Tako bo v okviru gospodarskega razvoja in razvoja turizma največ sredstev namenjenih za visokošolsko izobraževalno središče Pomurja, po ocenah bi za to investirali 17,6 milijona evrov, vključuje pa ureditev visokošolskih izobraževalnih središč, njihovih programov ter tudi razvoj in ustanovitev fakultet in višjih šol, pri Čemer si bodo prizadevali za vzpostavitev posamezne dislocirane enote iz že obstoječih fakultet in programov, za katere sta se pokazala interes in zanimanje. Vk- ljučeni so tudi projekti za razvoj kadrov in štipendiranje le-teh. Pri razvoju človeških virov je v okviru kulture enajst projektov, ki so skupno vredni štiri milijone evrov, posebni poudarek pa bo treba dati tudi socialni vključenosti prebivalstva cele regije. V okviru infrastrukture je predlagana izgradnja javnega pomurskega brezžičnega omrežja, v okviru okolja in prostora projekt ekore-mediacije, trije projekti bodo dali poudarek energetskemu razvoju regije, v kmetijstvu in podeželju pa bodo v ospredju štirje projekti trajnostnega razvoja podeželja. Krapec je povedal, da bo prejela pomurska regija približno 30 odstotkov manj sredstev, zato naj bi se za toliko znižale tudi kvote posameznim projektom. »Možno pa je, da se v prihodnjih letih sredstva pridobijo na kakšen drug način. Morali bomo pritisniti tudi na državo, da razpise prilagodi našim potrebam, ne pa da se mi prilagajamo njim. Načrtovanega pa ne bomo izpeljali, če se ne zgodi miselni preskok in okolje prepri- Glede na višino neposrednih regijskih spodbud za Pomurje, ki jih je v pozivu posredovala Služba vlade za lokalno politiko in regionalni razvoj, je bila pripravljena projekcija razporeditev sredstev glede na kriterij števila prebivalstva in faktorja IR0 po pomurskih subregijah za leto 2007-2009. Za triletno obdobje pripada regiji 22 milijonov 442142 evrov, ki sijih bodo po subregijah razdelili tako: 2,9 milijona evrov prejme Gornja Radgona, Lendava 5,3, Ljutomer 2,9, MO Murska Sobota 1,9 ter občine razvojne koalicije Sinergija (goričke občine) 9,4 milijona evrov, kijih bodo prejeli v treh letih. čarno, di je, da damo Da na) se 11 P / neje predsta^K^t J./ Jkanuampa^": .ur^/ gal Anton Jožef Skalil dodal, da p1[U mo formo »Upam sl številke, ki s držijo in b0 gateljevp^J^/^ lakov na 2e’ v projektov »o P .c št0 solidarnost^^/ teznedoku najtopn2^^ indikathmi^^ IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rode:, Andrej Bed ek, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda "1^ (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J, Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. st: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. ■U17 . pf, ■K IB HA Ve[)e,a 538 1710' št telefaksa 5381711. Ne naročen iti rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnino 16,25 evra (3.894,15 sit), letna naročnina 65.00 evra (15,576,60 sit), letna naročnina za naročnike v f#1 1" । par1 ‘ Ž S K WI £ naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 48,10 evra (11.526.68 sit), Izvod v kolportožl 1,29 evra (310 sit), celoletna naročnina ra Internetno Izdajo 52 evra (12.461,28) Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen J Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7, tačko 25, člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, št 89, orm m wm iirartni list 17 12 2001. št. 103. Naklada: 15.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-mf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-m'. . ,lfr J| ksihik junij 2007 AKTUALNO Mura obroben problem v igri velikega kapitala Bo direktor Mure Aleš Kumperščak iz Betija mizi samo še dva aduta M40 $a doživeli Emisije na-^^1^* potem zavrnil, ■^/nJ»pobrali.Na- °diočn^^^ Djd.-. sk°raj dogovor-0 sodelovanje. Se še^edno Špe-*1 »iso „2 ° Slavni akte- i ' zaupen vir. J '"se nadzorniki %dil ':K" mandata očitno sicer stevdkami, Številke čeprav v ig-nepomemb- H« " ln? " 1' ^e^nsko 1 ki Ea ' . na^rt d° leta / °čitno „ Pr*Pravil Borut kJtv ' notranjo struktu-, ' ■: Ureditev moči. Očitno 27* 'jj fakturiraldru-Zn<)traj po- opravil za-* j bll,‘ Ko ljudi *z t. i. Pa ic '"ThI Pečati '*s l ' _^bou,L P°$teno po-’-■'OvHricn' ''""Vanji-ni HAda^.^riičnihbo-' ■ , '"lega, ' kabine- ^un. vendar o Poslili. je ? ki j« J0 kadrovsko kun rndl vis°kih ^riala 2h obrat°vt ^^udi, ki so si gledali tako močno pod prste, da bi izbor katerega koli za direktorja porušil ravnotežje v sistemu. Tako so izbrali nevtralnega Boža Kuhariča. Ta izbor pa je okrepil položaj prvih dveh v Muri, ki sta bila ves čas v senci, in sicer direktorja in tehničnega direktorja »težke« oziroma moških oblačil. Sistem je tako deloval v dobrem in slabem. Posledično pa je pomenil premikanje Mure proti grobu, ker se je znotraj sistema ves Čas čuvalo lastne vrtičke in svoje »lohn« partnerje. Na ta način so bili ves čas v pat poziciji tudi vsi lastni razvojni projekti, s katerimi bi lahko stopili na evropski trg, zato Mura z lastnimi blagovnimi znamkami ni prešla meje nekdanje skupne države. Borut Meh, dosedanji predsednik uprave Mure, bo verjetno prevzel vodenje Preventa, kjer je član nadzornega svetarPoleg tega naj bi imel tesno pretkane poslovne vezi z lastniki tega podjetja. Sestra enega od večjih solastnikov v Preventu naj bi bila tudi finančna svetovalka v Muri. Način upravljanja Mure je očitno sledil tej tradiciji vse do današnjih dni. Tako razporejena moč in politično ozadje sta blokirala učinkovito vodenje in na koncu sprožila Mehov odhod. Direktor »težke« Milan Moreč in tudi član uprave je ohranil podedovano moč, ki mu jo je ohranilo tudi politično ozadje pri imenovanju Boruta Meha. Moreč pred petimi leti ravno zaradi teh zgodovinskih dejstev ni bil primeren za predsednika uprave, hkrati pa ni mogoče prezreti, da je imel Če že ne neposredne pa posredno močno zaščito v prej navedenem kabinetu. Podobno je bilo tudi z delavsko direktorico, ki je zaradi transparentne naveze z LDS postala članica uprave, čeprav pred njenim prevzemom kadrovske služ- Po odhodu dveh velikih direktorjev, najprej Hakla in za njim Lanščaka, je bilo v Muri naenkrat preveč močnih ljudi, ki so si gledali tako močno pod prste, da bi izbor katerega koli za direktorja porušil ravnotežje v sistemu. Aleš Kumperščak izhaja iz Zasavja in je vodil Oelozo pred stečajem, sedaj pa je v metliškem Betiju vodja Beti mode. be to ni bila štabna funkcija prve vodilne linije. Vse to je vplivalo, da Mura ponovno ni naredila ključnega koraka naprej z uveljavitvijo lastnih Milan Moreč j*e član uprave Mure. Štirje v izboru Kadrovska komisija nadzornega sveta se je tega dejstva očitno zavedla Šele sedaj, in to na neki način poskuša kompenzirati pri iskanju novega vodje. Če je pred časom veljalo, da Milan Moreč Jože Smoleje predsednik združenja tekstilcev pri GZS, prej pa je bil v mariborskem MTT-ju. ni relevanten kandidat za predsednika uprave, so si očitno premislili in ga vključili v igro kot potencialnega kandidata. Svoj program je komisiji predstavil minuli petek. Podrobnosti programa sicer niso znane, je pa dejstvo, da ima Moreč v svojih rokah kar veliko adutov. Vprašanje pa je, koliko se ti aduti skladajo z interesi in namerami večjih lastnikov, ki pa tudi niso transparentni, predvsem velikih ne. Preostali trije ne izhajajo iz domačega okolja. Najbolj odmevno ime je brez dvoma Uroš Korže, triinpetdesetletni ekonomist iz Ljubljane, ki je začel v IMP-ju kot direktor piansko-ana-litskega sektorja, v javnosti pa je postal znan po vodenju sklada za sanacijo podjetij, ki so ga mnogi poimenovali kar Korže-tov sklad, ob pomoči katerega se je med pomurskimi podjetji prebijal Agromerkur. Odmevno je bilo tudi njegovo vodenje be-' gunjskega Elana. Temeljna ovira, da Uroša Koržeta ne bo v Muro, naj bi bila njegova cena. Koržetov izbor kot enega od možnih kandidatov pa bi lahko vsaj delno nakazoval namere lastnikov, ki naj bi bile prodaja Murinega premoženja in s tem rešitev problema, ki jih bremeni. Druga dva sta neznanki, gre za Jožeta Smoleta, nekoč vodilnega v mariborskem MTT-ju, sedaj pa zaposlenega na GZS, in, na koncu je tu še Aleš Kumperščak iz metliškega Betija, kjer je direktor Beti mode, prej pa je bil do stečaja direktor zagorske Deloze in izhaja tudi iz Zagorja ob Savi. Šlo naj bi za mladega strokovnjaka, ki naj bi bil še naj-bližje imenovanju za novega predsednika Murine uprave. Čeprav je po poklicu matematik, prihaja iz tekstilne branže in s’e giblje na podobnih trgih, kot je Murin, kar lahko pomeni nevtralizacijo neformalne moči znotraj Mure in rešitev iz primeža večne odvisnosti od »lohna«. Sedaj je za to tudi idealen čas, Če lastniki rešujejo Muro kot celoto, saj trenutna rast na evropskem, zlasti nemškem trgu daje dovolj sape, da se ujame zadnji vlak. Ob tem pa je veliko čejev. Namreč Muri se še enkrat lahko zgodi Escada. Milan Moreč je dovolj močan, da ubere z Bossom podobno pot, kot je to storila Escada z Epasom. Vprašanje je le, pod kakšnimi pogoji bi se lotil tega posla - z nakupom ali najemom in prezaposlitvijo delavcev. Očitno pa je, da ima tudi največji lastnik NFD s »parkiranjem« delnic svoje načrte, ki se verjetno nagibajo k prodaji, saj je glede na poslovni rezultat in še trajajočo konjunkturo na trgu trenutek ugoden. Brez dvoma se v tem trenutku naložbe ne bi znebil brez dobička. Ali je kadrovski krog sklenjen, bo znano do naslednje seje nadzornega sveta, ki bo Še pred 18. junijem. J. V. Uroš Korže, znan kot direktor sklada za sanacijo podjetij, zadnja njegova javno odmevna zaposlitev je bila vodenje Elana. blagovnih znamk. Drži sicer, da sta jim v tem Času prišla prav Escada oziroma Epas in Rene Lazard, ki sta Muro razbremenila živega dela. Je pa to izredno negativno vplivalo na postavljanje Mure na lastne noge. Z odhodom teh partnerjev se je okrepila pozicija ključnega tujega partnerja Bossa, ki je ob moški modi vezal nase tudi z žensko modo in zaseda 37 odstotkov Murinih zmogljivosti. Ob tem ni mogoče prezreti, da posel z Bossom, ki je v celotni domeni Milana Morca, reže izredno tanke rezine kruha, če jih sploh reže. Utadni podatki iz pred petih let, ki so mi na razpolago, so kazali, da je bil ta posel po številkah celo v minusu, in to kar dve leti. Ta minus se je takrat branil s posrednim profitom, ki ga številke ne kažejo. Taka odvisnost od Bossa in monopol nad tem poslom sta torej sesula upravljanje Mure v sedanji sestavi. «Milan Moreč in tudi član uprave je ohranil Oho/ b mU ’° ’e M^oredpedmrieti ravno S Boruta Meha. Moreč pr P za N^.Wovinskih de’stev ni bU Prezreti da je uprave, hkrati pa ni * v neP°sredne’pa bik> tudi z delavsko 1^’Otic kabinetu. Podobno je z LDS postala , ki >e zaradi transparentne na kadrovske ' L čeprav pred njenim P^Sie K. ni Pila štabna fimkciia nrve voddne Unije. Delniški vzajemni sklad Infond Life Ker tudi vi veste, da ste za zdravje pripravljeni dati vse. Delniški vzajemni sklad Infond PanAmerica Najperspektivnejše delnice od Aljaske do Ognjene zemlje. INFOND VZAJEMNI Skladno z Ijami. KB M Infond Družba za upravljanje d.o.o. KBM Intend, družba ra upravljanje, d. o. o., Vita Kraigherja 5, Maribor, upravlja osem vzajemnih skladov: uravnotežena vzajemna sklada Intend Hrast in Intend Uravnoteženi ter delniške vzajemne sklade Intend Delniški, Intend €urepa. Intend PanAmerica, Intend Life, Intend Energy in Intend 8RIC. Naložba v vzajemni sklad je tvegana in ne jamči donosov. Najvišja vstopna provizija za Infondove vzajemne sklade je 3 %. Vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov lahko vlagatelji in vsi zainteresirani vsak dan spremljajo v časopisih Večer, Delo, Dnevnik in Finance, objavljene pa so tudi na spletni strani jwww.infond.si) in drugih spletnih servisih. Prospekt, v katerem so objavljena tudi pravila upravljanja, in izvleček prospekta vzajemnih skladov lahko dobite brezplačno na sedežu družbe, na vseh vpisnih mestih med uradnimi urami oziroma oboje naročite po telefonu (02/229 20 80,080 22 42), lahko pa siju ogledate tudi na naši spletni strani. Vsak vlagatelj ima pravico zahtevati prospekt ter zadnje, objavljeno letno in polletno poročilo. LOKALNA SCENA 7, junij 2007 2 Jožef Slavič iz Stare Nove vasi: »Na dan oddamo do 1.200 litrov mleka, ki ga »zbiramo* v lastni zbiralnici (hladilnici) za Pomurske mlekarne. Lanski obračun je pokazal, da smo oddali 340 ton mleka, s čimer smo se verjetno uvrstili na drugo mesto med pomurskimi rejci krav molznic. V hlevih je urejeno računalniško krmiljenje. Vključeni smo v projekt integrirane pridelave, tako da moramo redno voditi evidenco o uporabi Škropiv in gnojil na poljih ter izvajati druge standarde, kot veljajo v Evropski uniji.« Jože Makovec, novi predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Gornja Radgona: »Novo vodstvo si je zadalo nalogo, da bo še naprej skrbelo za delitev socialne pomoči članom, ki so brez zaposlitve in prejemajo !e minimalno invalidnino ali socialno pomoč, s katero se težko preživljajo. Uredili bomo nove poslovne prostore, izvedli razvitje prapora veteranov OZWS Gornja Radgona, podpisali pogodbo o sodelovanju z ZB NOV, izvedli podelitev bojnega znaka Radenci, sodelovali bomo z občinami, z združenjem častnikov Slovenske vojske, z Območnim združenjem Sever, z združenjem borcev NOV idr « Srečko Melln iz Murske Sobote: »Bil sem komandir mladinske delovne brigade Štefana Kovača • Marka, ki je štela petdeset članov in se je pred tridesetimi leti udeležila prostovoljne delovne akcije pri Beogradu. Čeprav smo delali s krampi, lopatami in samokolnicami, je bilo tudi ve liko lepih trenutkov. Moja želja je, da bi se srečali v Murski Soboti, zato bom vesel, če me brigadirji pokličejo (041 248 030), da se dogovorimo, kako bomo proslavili 30, oblet- nico. Blaž Miklavčič, predsednik uprave GH Holding, d. d.: »Zares iskreno verjamemo v partnerstvo in stavimo na dolgoročno zaupanje kupcev. Kar nekaj časa smo porabili za to, da smo pripravili zelo dobro ustanoviteljsko pogod bo, ki res omogoča razvoj ustanoviteljev in holdinga. Zato bo to zaenkrat zaprta delniška družba in ni nobenega razloga, da bi se plasi rali na borzi. Seveda pa ni nič izključeno. Prva leta bodo namenjena predvsem krepitvi poslovne moči, kajti mi smo se zares odločili vzeti si na slovenskem trgu večji delež pogače, ne glede na to, da je konkurenca zelo močna in celotna panoga v zelo dobri kondi ciji.« Bojan Vogrinčič, direktor LEA Pomurje Martjanci in svetovalec v projektu COVE: »Vsi, ki so vključeni v projekt, so seveda dali soglasje, da bodo sodelovali pri usklajevanju terminov za morebitne oglede. Pilotno smo že izvedli prvo ekskurzijo po nekaterih točkah skupaj z OŠ Puconci. Šole bodo v prihodnje lahko kar same organizirate izlete po tej »cesti«, pričakujemo pa tudi sodelovanje turističnih agencij, saj smo jim že posredovali zloženke o tej novi ponudbi.« Na sončni strani Murske Sobote Družabnost v mestu razgiba življenje Želijo si odprtje vežice in podhod do pokopališča Na sončni strani mesta Murska Sobota je mestna četrt Partizan. Ima devetindvajset ulic, v njih pa živi blizu tisoč osemsto krajanov. Mestna četrt Partizan je komunalno dobro urejena, pločnike in kolesarske steze, ki še manjkajo, predvsem na vzhodni strani Čopove ter v Vegovi ulici, pa bodo po načrtu štiriletnih vlaganj začeli urejati še letos. Zato seje novo vodstvo mestne Četrti Partizan odločilo, da se bo bolj posvetilo dejavno Mestne četrti so občini predlagale, da bi z Bakovske ulice na Vegovo uredili železniški podhod za pešce in kolesarje, s čimer bi ljudem zelo olajšali dostop do pokopališča. Komunaliada '07 v Murski Soboti Kot javni so omejeni pri cenah in plačah Množično in uspešno 23. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije na letališču v Rakičanu - Dobro obiskan strokovni posvet v Diani v Murski Soboti Minuli konec tedna so se v Prekmurju zbrali predstavniki komunalnih podjetij iz vse Slovenije. Tokrat je bila Komunala Murska Sobota gostiteljica 23. srečanja komunalnega gospodarstva Slovenije, na katerem se je zbralo okrog 3100 udeležencev iz 75 podjetij. V petek je potekalo v hotelu Diana v Murski Soboti strokovno posvetovanje, na katerem so predstavili vpliv Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov na pravice zaposlenih v komunalnih podjetjih. Aktualno in odmevno predstavitev z naslovom Izdelava metodologije za oblikovanje in sprem Dragica Andlovič, komunalna sindikalistka: »V čem je manj vreden smetar, vodovodar, ka-nalar, pogrebni delavec itd. v podjetju A od podjetja B? Zdi se mi, da to povzroča med zaposlenimi precejšnje nezadovoljstvo. Prepričana sem, da se tudi vam zdi povsem odveč ta zmeda, ki nastaja po nepotrebnem. Na eni strani je ta nesrečni zakon, na drugi strani je ta kolektivna komunalna pogodba, v kateri ni mogoče urediti pravic, kijih ta zakon navaja drugače, kot je v zakonu. Zdaj se seveda sprašujete, kaj sploh upoštevati. Tretji problem je najnovejša uredba, ki j e začela veljati letos, ki pa določa te pravice o neobdavčenem delu v povsem drugačnih višinah.« Marijan Jedovnicki, predsednik nove Zbornice komunalnega gospodarstva: »Mislim, da komunalno gospodarstvo kljub razdrobljenosti in kljub različnim interesom ima svoj položaj v družbi. S komunalo se srečamo ne le vsako jutro, ko odpremo pipo, ampak tudi v drugih pozicijah. Interes nam je organizirano komunalno gospodarstvo. Prav je, da dobi svoj status, kljubtemu da se govori o javno-zasebnem partnerstvu, da se mnogokrat sliši iz različnih koncev vlade o različnih kombinacijah komunalnega gospodarstva. Mislim, da Je zdaj, ko je konstituirana zbornica komunalnega gospodarstva, čas, da se lotimo vsebinskih problemov in jih začnemo reševati, da zagotovimo normalne pogoje za delo, redno in zanesljivo oskrbo in da smo v stanju zagotoviti kontinuiteto dejavnosti z zadostnimi naložbami in obstoječo infrastrukturo.« stim, $ katerimi bi razgibali družabno, rekreacijsko in športno življenje. »Občani so to z navdušenjem sprejeli, vendar odziv še ni takšen, kot si ga Želimo,« je povedala predsednica murskosoboške mestne četrti Partizan Marija Bačič. Mrtvilo je namreč trajalo predolgo, da bi mogli v tako kratkem času doseči polnost družabnega življenja, kor ga poznajo po vaseh. Da pa si tudi meščani vse bolj želijo živeti ne le drug ob drugem, ampak tudi drug z drugim, kaže ljanje cen komunalnih storitev je imel Dušan Butinar z Gospodarske zbornice Slovenije. Namesto združenja imajo tudi komunalci zdaj svojo Zbornico komunalnega gospodarstva, katere predsednik je Marijan Jedovnicki; prepričan je, da bi morali probleme komunalnih podjetij reševati enotno, čeprav se govori tudi o javno-zasebnem partnerstvu. Zelo odločna je bila v svojem govoru tudi Dragica Andlovič, predsednica Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije. Prepričana je, da ni prav, da so komunalna podjetja samo zaradi naziva javno podjetje podvržena nesrečnemu zakonu iz 97. leta. Res je, da so v večinski lasti lokalnih skupnosti, hkrati pa Mestna četrt Partizan bo letos uredila pločnik in kolesarsko stezo na vzhodni strani Čopove ulice in v Vegovi ulici, prihodnje leto bodo obnavljali otroš^ igrišče v Rožnem naselju, potem bo P1®1 na vrsto urejanje pločnikov v Mladih1 Južni in Sončni ulici, čez štiri letap^1 ulicah Daneta Šumenjaka, Jusa Kra^ in Ivana Regenta. vse večji obisk in sodelovanje krajanov naP^ tvah, ki jih pripravljajo mestne četrti. J V Partizanu so začeli z organizacijot£ J pohodov, ki so se pri ljudeh zelo duhro •' J počitnicah bodo v sodelovanju z Zavodo®^ J štreno varstvo začeli z delavnicami Žiri®0 1 načrtujejo pa tudi izvedbo kuharskep^^ ganizirano rekreacijo v telovadnici. M tematskih predavanjih, obudili pa bo^o" ( letna srečanja. »Druženje je za ljudi f j no, saj tako lahko izrazijo svoje mnenje i Dobrim idejam je treba prisluhniti, naša J je tudi, da jih predstavimo ljudem, ki i® । rokah Vse to dobronamerno in v želj’-mesto še bolj napredovalo,« Mestna četrt Partizan ima tudi srečo, .I dve osnovni šoli, ki sta naklonjeni soM ’ krajevne potrebe vedno odstopita pr°sW ‘ nja Partizan je ob Turopolju mestna četrt radi prostorskih možnosti Še nekaj1 gradnja družinskih hiš. Mestni občim ' J'' dlagali, da bi naredili novo pot od PohJ na Regenta, saj sta tu predvideni dve grJ- . Ob tem pa stanovalce mestne četrti m1 ri lastniki parcel, ki še niso začeli z z* -" ^^1 bijo za njihovo urejanje in košnjo trav« i valno okolje je namreč potreba ljudi p-11 C telj sosedske skrbi in odgovornosti. ■ I »Izpolnjena velika želja vseh pridobitev za mesto pa bi bila, če 1 mrliško vežico,« je povedala Mariju ’ četrti so zato občini predlagale, .,/I f ulice na Vegovo uredili železniški pt*- '’^.4 in kolesarje, s čimer bi ljudem zelo ° do pokopališča. 2 ureditvijo nmrp na pokopališče pričakujejo tudi povet i U Čopovi in Mali novi ulici, v katerih 1’0 urediti promet. Majda Horvat, fotm IljC je pomembno, kako se financiraj ' ustanovljene zbornice bi morali nai J 1 zadevanji, da bi javnim komunaim^ pridobili nov status. Andlovičeva * 1 zakaj so komunalci tako diferencir a’1^, ni. »Večina podjetij je še vedno 1 ; skupnosti, kjer se regres za prebm^y-t delo ter odpravnine tukaj drugačne ‘ kot v podjetjih, ki niso v skupnosti. To ni najbolj prav • 7 'J v nekaterih podjetjih poskušali u"^. gače in da ste bili kontrolirani s Sr 1,0| «0 sodišča. Le-to se pravzaprav ni Ti/1 lilo do tega problema, ampak so'' > mnenje. Tu se je zadeva lich.d1' j b j Sindikat in novoustanovljena ■ " ' j.,1^ skušala s skupnimi močmi rjztt’*0 J da bodo podali pobudo preko ek £jlteiiffl| nega sveta bodisi za odpravo aK .. j jv', spornega zakona, saj zaposlen’ • f|l djetjih ne morejo biti različno "^.^r1 J navsezadnje opravljajo enako P' nost. O aktualnem preoblikuj11 ||rj. V podjetij v okviru javno-zasebn^ je predaval tudi doc. dr. Aleksij MU f j točnik iz Komunale Murska Sob° . jjl^ predstavil projekt obnoveni1id*^ j ogrevanja. Dišiš mi po pomlad Ob 31 maju, svetovnem Zavod za zdravstveno varstvo p1’ »X mursko društvo za boj prot* dgona organizirali osrednjo pozdravnih nagovorih se je / °1 predstavilo osem pomurskih - •' ' le na literarnem natečaju za osnovnih šol, katerega u'q1f hciU nekajenja med mladimi • nanja za sodelovanje pomu(jU, zdravstveno vzgojni akcij’ * Plaketo dr. Štefana Gruškovnp pri promociji zdravja, po-«l!'1 pU' terim je treba na drugačen c pri y tiko zdravega načina življenji I ca iz Dvojezične osnovne soh ko Plaketo dr Gruškovnjaka Je r J no delo tudi Amalija Zdešar z . J društev za boj proti raku. LOKALNA SCENA Bolniki o izkušnjah v bolnišnici Pred mano govorijo o meni, kot da me ni pogajanja - Zaradi visoke cene že oklestili fasado Majda Horvat Sladka saetai? mufih* SIT 93,46 ^avoi Wurr su 1.38752 stT 1794.90 4Wg SIT 21378 1.9BA9 SGP Pomgrad od dveh prejetih na lanski javni razpis murskosoboške občine je znašala 556 milijonov tolarjev ali skoraj 200 mi- stotkov dodaš za vodenje gradbišča in kooperantskih del. Če bo to naročniku uspelo v neki drugi kombinaciji izvesti ceneje, Hrenovke s slanino iz hladilnika, P°nudba podjetja Večzmati kruh narezan, 450 g Tadej Ružič: »Tako mi kot naši partnerji smo kapitalska družba, na kapitalskem trgu delamo predvsem zato, ker želimo zaslužiti. Nobene stvari ne bomo delali zato, da bi bili všeč investitorju, pa naj bo to lokalni ali državni.« iz hladil-hi.m Mini hrenovke s slanino te hladilnika, 375 g Marinirana rebra iz hladilnika, cena za kg lijonovveč od predvidene vrednosti razpisanih del. Gradbena dela so bila zato oddana samo do tretje gradbene faze, kar je izvajalec tudi dokončal. Na letošnji razpis za inštalacijska in obrtna dela se je prijavil le SGP Pomgrad, »... in da ne bo prihajalo do nesporazumov, naša ponudba je za obrtniška in inštalacijska dela v primerjavi z jesensko ponudbo nižja«, je izjavil direktor SGP Pomgrad Tadej Ružič. Slednja ponudba res znaša 380 milijo- Murskosoboška glasbena šola Denar s prerazpore ditvijo iz proračuna cijam strojnih inštalacij, zamenjavi posameznih materialov in fasade je bil učinek nove ponudbe le 100 tisoč evrov - ponudbena cena je sicer nižja le za 49 tisoč evrov, vendar je vanjo vključena že tudi oprema dvorane, ki v prvem razpisu ni bila zajeta.« Za SGP Pomgrad v dejstvu odstopanja obeh ponudbenih cen od ocenjene vrednosti ne vidijo »nobene filozofije«. »Te ponudbe se pripravijo na osnovi kooperantskih ponudb, nekaj malih od- hvala bogu, toda z naše strani je bila ponudba maksimalno korektna,« je povedal Tadej Rušič. Občinska uprava pa o tem: »Glede na zahtevnost projekta so se dela najprej razpisovala kot celota, zato naj bi izbrani ponudnik imel možnost vplivati na ceno posameznih obrtniški del. To pa že spada na področje poslovne skrivnosti vsake firme in o dejanskem vplivu lahko samo ugibamo.« Po vsem tem je sedaj že jasno, da se glasbena šola do začetka novega šolskega, kot je načrtoval vlagatelj, ne bo selila v nov objekt. Kdaj bo možna selitev, bo znano po končanih pogajanjih med občino in edinim ponudnikom - SGP Pomgrad, . Pr°jekta na občini Štefan Cigan: »Višja ponudbena £ skupek mnogih dejavnikov, med katerimi sta ^ključna tržna situacija, konjunktura v in očitna razdelitev trga med večje gradbene ^okaz število prispelih ponudb na dva razpisa).« to un*1 400 g J4QVO! GUTESSA Specialitete za žar • nabodala z mini pečenicami s krompirjevimi kosmiči • nabodala s klobasicami svrnmir slanino za žar * mini bernske klobase s sirom in kuhano šunko iz hladilnika, 250 g OKUS PODEŽELJA Nabodala za žar marinirana • s svinjskim mesom ali • s puranjim mesom iz hladilnika, cena za kg Nacionalna anketa ministrstva za zdravje o izkušnjah bolnikov v slovenskih bolnišnicah je za murskosoboško bolnišnico pokazala, da ni gnilo jabolko v sistemu. Bolniki so jo po svojih izkušnjah uvrstili na sredino lestvice. Po statistični izravnavi dobljenih odgovorov v slovenskem merilu so imeli murskosoboški bolniki najboljše izkušnje z delom medicinskih sester in nekoliko slabše z delom zdravnikov, Čeprav tudi tu regijska bolnišnica presega zadovoljstvo bolnikov na primer v mariborski, novogoriški, ormoški in Še v nekaj manjših bolnišnicah. Zdravniki murskosoboške bolnišnice so si v povprečju najslabšo oceno zaslužili, ker so pred mano govorili o meni, kot da me ni...«, najboljše pa so se odrezali pri ugotovitvi bolnikov, da«... so me obravnavali z dostojanstvom in spoštljivo«. Tudi medicinske sestre so si najslabšo oceno zaslužile zaradi tega, kerso»... govorile pred mano, kot da me ninajboljšo pa zaradi kratkega odzivnega časa, ko so jih bolniki klicali na pomoč. Anketiranci so v zvezi z zdravljenjem izrekli visoko stopnjo zadovoljstva glede informacij o zdravstvenem stanju ob sprejemu v bolnišnico, najbolj pa jih je motilo, ker so jim zaposleni dajali nasprotujoče se informacije o bolezni, zdravljenju in zdravstveni negi. Bolniki so v anketi ocenjevali tudi bolnišnico, okolje in prehrano. Najslabšo oceno si je bolnišnica zaslužila zaradi hrupa zaposlenih na oddelku, zaradi česar so se bolniki ponoči zbujali, pohvalno pa so se izrekli o čistoči bolniške sobe in sanitarij, primerna pa se jim je zdela tudi prehrana. Murskosoboška bolnišnica je pri bolnikih najbolje zapisana po dobrih informacijah, ki so jih prejeli ob odpustu. M. H. nov tolarjev, torej sedem milijonov manj od lanske, kar pa z občinske uprave pojasnjujejo z naslednjo izjavo: »Kljub racionaliza- 8023 «ra-v vKir,i >^7 n *otirjev. š°le se je %., razliko med predeti,.,. vrednostjo mi 517,43 milijona GUTESSA Specialitete za Žar • na gozdarski način ali • Barbecue Griller iz hladilnika, 275 g Sit 476.88 Z6S/kg SIT 213,28 i.98*g Wellness kruh narezan, 450 g € W SIT 404.99 6,76/kg € 2,39 sff 572,74 6,37Ag sir 404,99, 6,15/kg 2,39 sn 572,7b 5.98/kg Murskosoboška bolnišnica ni gnilo jabolko sit 165,35 2,76*3 &OV0! Gourmet J klobase C za pečenje J te hladilnika, 260 g manmrana, iz hladilnika, Lena £a kg ^I’Pom-fWn M”rSka “P™™ r-^J ftfilzpOt«iitvl|o r'Občina me- sa 12101 2.U/kg C Hofer NOVO Hofer Hofer Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si ‘Novosti zate in zame! Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Vse cene veljajo za izdelke brez de ko raci j s ki h dodatkov. Slike so predlogi za serviran je. Cene so v evrih z vštetim DDV. Informativne cene v SIT __________so preračunane po tečaju menjavei EUR1239,640 SIT. Za napake v tisku ne odgovarjamo. 6 GOSPODARSTVO 7. junij 2007 - GH Holding vstopa na trg »Verjamemo v partnerstvo in I stavimo na dolgoročno zaupanje« Delniška družba treh gradbenih podjetij Konstruktor VGR, Kraški Zidar in SGP Pomgrad - Prvo leto predvsem krepitev poslovne moči Minuli teden so v Ljubljani predstavili delniško družbo GH Holding, ki jo sestavljajo tri velika gradbena podjetja iz različnih slovenskih območij; Konstruktor VGR, Kraški Zidar in SGP Pomgrad. Obvladujejo celotno Slovenijo kot izvajalci, kakor tudi različna področja delovanja. Poleg ekoloških (čiščenje voda -nosilec dveh patentov), energetskih (bioplinarne in plinske elektrarne - nosilec tehnologije) in gradbenih projektov (pri največji in najprestižnejših projektih se bodo pojavljali v obliki konzorcija) napovedujejo tudi nepremičninske projekte, kjer bo holding nastopal kot investitor poslovnih, stanovanjskih, turističnih, trgovskih in logističnih objektov oziroma kompleksov. GH Holding je ustanovljen kot delniška družba, zaenkrat zaprta, saj se ne nameravajo pojavljati na borzi. Začetni ustanovni kapital je v višini >00 tisoč evrov. V minulem letu so imela vsa tri podjetja skupaj 250 milijonov evrov realizacije, v prihodnosti (2009. leta} pa že načrtujejo okrog pol milijarde evrov letne realizacije. Na sedežu na Tivolski 30 v Ljubljani bo le okrog 15 ljudi, vse drugo pa bo prepletanje znanja, izkušenj, surovin, materialov in zaposlenih iz treh različnih podjetij. Predsednik nadzornega sveta je Španko Polanič, predsednik uprave pa Blaž Miklavčič, ki je ob predstavitvi novinarjem povedal, da se bodo pojavljali na omenjeni štirih področjih, kjer bodo sodelovali od začetka do konca določenega projekta. Prav to je glavna razlika med njimi in dosedanjimi investitorji ter izvajalci Tekoči veliki projekti so: Turistični center Lesce (hotel z 200 sobami, 3000 m2 vodnih površin, nakupovalni, gostinski in športno-rekreacijski center, apartmaji 12.700 m2), Gemini - BTC Ljubljana (dva povezana 16-nadstropna poslovna stolpa s 17 tisoč m2, 5.200 m2 nakupovalnih površin), oboje investira novi GH Holding, Blopllnarna Motvarjevci (investitor Panvita Ekoteh) in Logistični center DHL na letališču Brnik (investitor Interi ng Holding). gradbenih del. Vsak od treh ustanoviteljev je tretjinski lastnik. Holding se je relativno hitro pojavil na trgu z velikimi projekti z vso svojo združeno poslovno, finančno, strokovno m tehnološko močjo. Kmalu bodo po višini realizacije uvrščeni med največje slovenske sisteme. Vrednost tekočih projektov (dva sta še v fazi pogajanja) je 270 milijonov evrov. »SGP Pomgrad, eden od ustanoviteljev, je največji izvajalec gradbenih del v Pomurju in širše, z močno surovinsko bazo, z obilo tehnološkega znanja in dolgoletnimi izkušnjami. Ta čas gradijo najpomembnejše odseke pomurske avtoceste, ekonomsko šolo v Murski Soboti, Na prvi uradni predstavitvi so sodelovali Radoš Lipanje (Kraški zidar). Stanko rO (predsednik nadzornega sveta), Blaž Miklavčič (predsednik uprave), Marjan Pin (Konstruktor VGR) in Tadej Ružič (SGP Pomgrad) njihovo pomembno področje je ekologija in v Puconcih nastaja največji slovenski center za ravnanje z odpadki kot eden evropskih pilotnih projektov, ki bo to področje reševal kompleksno,« je predsednik uprave predstavil pomursko gradbeno podjetje. Tadej Ružič (SGP Pomgrad) pa je povedal: »V holding se bomo vključevali po načelu teritorialne porazdeljenosti posla in glede na znanje, ki ga imamo. Združili bomo le vodstvene kadre, vodje gradbišč, mi pa bomo prevzeli predvsem projekte s področja ekologije in energetike, preostala klasična gradnja pa bo potekala enako kot doslej; jasno je, da bomo izvedbo in nastopanje koordinirali, Za nas bo odslej le še večd^i Napovedali so ' 1 tuje trge, predvse® merili na pr a jek1* prednost zaradi iz^ ž£ nologije. Prve jajo v Podgoric* - - gorskimi partnen^^,, J večji poslovni gradu, v Albami P’ ljučna pogajanja,' J* se tudi vMaked° t so tudi učinkovite)s in C**- r'o Pl" ju nabave na^ Slovesnost na Generalnem konzulatu RS v Monoštru Priznanje MOST g. Imreju Farkašu Na slovenskem konzulatu v Monoštru sta veleposlanik RS na Madžarskem Ladislav Lipič in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič v petek, 1. junija, podelila priznanje GZS z imenom MOST Imreju Farkašu, sedanjemu predsedniku Madžarsko-slovenskega oddelka pri Madžarski trgovinski in industrijski zbornici. Priznanje MOST podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije tujim gospodarstvenikom ali družbam za bistven prispevek pri krepitvi mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Pobudnik za podelitev tokratnega priznanja je GZS Območna zbornica za Pomurje, saj je po mnenju upravnega odbora g. Imre Farkas bistveno pomagal razvijati gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko; blagovna menjava se je v letih od 1996 do 2006 nenehno povečevala, in sicer od 275 milijonov evrov na 1.056 milijonov evrov v lanskem letu. Gospodarstvi obeh držav pa bi imeli še večje trgovinsko sodelovanje, če ne bi bilo ovir, kot so carinske dajatve, preobremenjenost edinega cestnega mejnega prehoda v Dolgi vasi in pomanjkanje neposredne železniške povezave med državama. Za pospešitev gospodarskega sodelovanja sta slovenska in madžarska zbornica ustanovili slovensko-madžarski sekciji - pobudnik za ustanovitev sekcij je bil Imre Farkaš. Blagovna menjava se je zelo povečala prav v zadnjih letih, k temu pa je poleg železniškega tovornega prometa preko Hodoša in vstopa obeh držav v EU veliko pripomogel tudi g Farkaš s svojim osebnim vplivom ter organizacijo poslovnih srečanj in konferenc med madžarskimi in slovenskimi gospodarstveniki. B. B. P. COVE - Cesta obnovljivih virov energije Za pametne izlete Cilji projekta so ozaveščanje ljudi in promocija obnovljivih virov energije, spodbujanje drugačnega turizma v lokalnem okolju in predvsem varovanje okolja Tokratno priznanje slovenske gospodarske zbornice z imenom MOST je prejel predsednik Madžarsko-slovenskega oddelka pri Madžarski trgovinski in industrijski zbornici. Foto: Ernest Ružič Konec maja so v Martjan-cih odprli Cesto obnovljivih virov energije. Pri Bistri hiši - Smart hous (ki je te dni uspešno prestala tehnični pregled) je tudi ena od točk na tej cesti, ki bo pravzaprav lahko odlična izletniška pot za osnovnošolce, dijake in študente, ki hočejo na strokovni ekskurziji izvedeti kaj več o varovanju narave in uporabi obnovljivih virov energije v praski. Gre za zrcalni projekt, saj smo pred leti že poročali o avstrijski cesti obnovljivih virov energije, v katero so vključili tudi ižakov-ski mlin na reki Muri in je Sinergija sodelovala kot projektni partner. Prijavitelj tokratnega projekta je Razvojna agencija Sinergija s partnerji iz Avstrije in Slovenije (LEA in Občina Moravske Toplice), financirali pa so ga v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG 1IIA Slovenija-Avstrija 2000-2006 v višini 75.000 evrov. Najprej so opravili nekakšno inventarizacijo in zbrali vse dobre primere uporabe obnovljivih virov energije v Pomurju, v nadaljevanju pa se je izbor zožil na najpestrejše in reprezentativ- ne primere. Tako so vključene tudi zasebna pasivna hiša v Čre-šnjevcih, sušilnica zelišč na lesno biomaso v Zeliščnem parku v Kuzmi, daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v Beltincih in na Cankovi, bioplinarna Nemščak, mlin na veter na Stari Gori in plavajoči mlin v Ižakovcih, rastlinjak kaktej, ogrevan z lesno biomaso v Rogaški Slatini, sončna elektrarna v Mariboru, Rafi- rastlinjak v T * J z geotermalnih®1’ Bistra hiša-- y .... Dvanajsttočkje označenih stremi stebri, klopjo, zemljevidom in o tudi pri Bistri hiši v Martjancih. I IRlHIX - 7, junij 2007 GOSPODARSTVO imetje tisti, ki se je preselil k nam, mi tu živimo že od nekdaj« Dovolj je, zapiramo cesto! , spremljanje izgradnje pomurskega kraka avtoceste je nezadovoljen z dvorom prometnega ministrstva o omejitvi tovornega prometa po cesti G-l/3 i/ i* 5 3 ne je Odbor za sp-Vgradnje pomuf' kraki avtoceste po-|t proučil odgovore fevnvlnrgn ministrstva na o omejitvi prometa, sestanku od-mcii.da jv dovolj in da G-VJ,ki je p«v vlogo avtoceste, med c, iD Povhov o VT v' V petek, 15. junija- šti-nmesece zapored je število mv(HP jakov v tranzitnem V'-mriu na omenjeni cesti številko sto tisoč -W jib na mejnem pr«' v Mgi vasi našteli celo - in ta številka je po 7**!* Mhnra prevelika ljudi. j oporarp na težave, ki tranzitni promet, že 11 m m je po zadnji seji 'htv.u maja na prometno posredoval svoje lf;t no omejitvi tovornega ^taitt preusmeritvi na dru-, in železnico. Težav ^čnj, avtocestnega kraka . J In fey ob ugodnem vre-končan do konca Anton Kampuš, predsednik odbora za spremljanje izgradnje pomurskega kraka avtoceste in župan Gornje Radgone: »Zapore cest bodo 15. in 29. junija ter 15. julija v vseh vaseh od Počehove do Lendave. Zahtevamo pretočnost prometa do sto tisoč tovornjakov mesečno na cesti G1-3. Če bomo do prihodnjega četrtka, 14. junija, dobili pozitiven odgovor ministrstva, bo zapora preklicana.« leta 2008. Se pa nezadovoljstvo ljudi ob cesti G-1/3 zaradi nenormalnega povečanja prometa, ki ga v Študijah ni predvideval nihče, iz dneva v dan povečuje. r' v Liv ostaja na Goričkem $ kakovostnimi izdelki evropske trge ^bnrf ^tis« • ° pri Svetem Juriju naredili ^ibi ^^inikovza beton, prihodnje leto pa Vdelali že 60 tisoč 'G*«,! "“’Wnifc L,i jtrerni lastniki februarja lani prepustili direktorsko mesto, pravi, da so v ureditev lakirnice in platoja, na katerem skladiščijo gotove izdelke, vložili 800 tisoč evrov, polovico sredstev za to naložbo t ^Ibk lrili|L " 1 ^'h s,. 'n lir . na lastnik tk M’Hmi ' ^Isos h"‘J ^f| d,U’VnW -------------------------------------» k Letos bodo dali na trg 48 tisoč mešalnikov, prihodnje leto itJS So 11,11 novi pa bodo proizvodnjo povečali na 60 tisoč kosov. Z ureditvijo lakirnice so v tovarni pri Svetem Juriju odpravili ozko grlo v proizvodnji mešalnikov in namesto 240 kosov v treh izmenah jih zdaj v dveh izmenah izdelajo dnevno tristo. ^1^ katere deluJe tudi tovama P" Svetem Juriju na Goričkem- se A dei^ 'zdelovalce mešalcev za beton, saj na evropskem trgu dosega 65-% ij, ®^na pa je tudi po proizvodnji zidarskih odrov, s katerimi v Evropi An12,11 delež. Vsak deseti mešalec, ki se vrti na evropski gradbiščih, k ^Uvib Goričkem. / fl/i J Stanko Sakovič, član odbora za spremljanje Izgradnje pomurskega kraka avtoceste: »Osebno sem razočaran nad odgovorom ministrstva. Tako žaljivega še ni bilo. Zdi se, kot da Pomorci zmeraj nekaj zahtevamo, država pa nam le daje. V njem sploh ni pripravljenosti za reševanje težav. Želim, da se tisti, ki seje podpisal pod odgovor, odboru tudi opraviči.« Je ministrstvo žalilo odbor? »Odgovor, ki smo ga dobili z ministrstva za promet, je slab, nenačelen, napisan z levo roko, so zagotovili sami, razliko pa so v obliki kredita zagotovili francoski lastniki Čeprav naj'bi vse izdelke, ki jih izdelujejo v skupini Altrad, tržila družba Altrad Internatio- Tomaž Vidic, generalni direktor direktorata za ceste: »Ne morem se strinjati, da je odgovor krivičen. Je strokoven, saj so ga pripravile strokovne službe. Mi smo državni uradniki, ki smo dolžni delati po predpisih ter spoštovati slovensko zakonodajo in evropski pravni red. Trajno rešitev problema lahko reši le avtocesta. Edini očitek odbora, ki ga sprejemam, je očitek gospoda Kampuša. Tako strahovite rasti prometa res ni nikoli nihče napovedal. V odgovoru smo zapisali, da bomo vladi predlagali dodatne kratkoročne ukrepe. In to se bo zgodilo. Takoj po parlamentarnih počitnicah septembra.« nal, Altrad Liv sam skrbi za prodajo svojih mešalnikov. Pravijo, da bi jih trenutno lahko prodali še več, saj se prav zaradi kakovosti povpraševanje povečuje in mesečno bi jih lahko prodali še kakšnih dva tisoč. Zato že v prihodnjem letu načrtujejo povečanje proizvodnje na 60 tisoč mešalnikov, zaradi pomanjkanja varilcev bodo v proizvodnji namestili dva robota, naložba vanje pa jih bo stala okoli 160 tisoč evrov. Proizvodnja mešalnikov je sicer sezonska, saj pozimi ni povpraševanja po njih, letošnje leto pa je bilo po Obalo-vih besedah specifično, saj se je zaradi mile zime gradbena sezona začela že februarja. Na slovenskem trgu jih prodajo le kakšnih dva tisoč, deset tisoč jih prodajo letno v Romuniji in prav toliko tudi v Ukrajini, z 20 tisoč mešalniki so prisotni na trgih nekdanje Jugoslavije, kupce pa imajo tudi v Španiji, Italiji, Bolgariji, Madžarski, Češki in Še nekaterih evropskih državah. Vso proizvodnjo obvladuje 52 redno zaposlenih, nekaj delavcev pa si sposojajo v drugih firmah. Čeprav poslujejo pozitivno in ustvarjajo dobiček, niso zadovoljni s plačami, saj so te deset odstotkov pod povprečjem panoge, so pa posledica stanja ob zamenjavi lastništva. V tovarni imajo urejeno prehrano, zaposleni prejemajo povračilo stroškov za prevoz na delo, dobivajo regres za letni dopust, ob koncu leta pa so bili deležni tudi simbolične božičnice. Ludvik Kovač U’1 ■ «*, 9O0O Murska sopor^ ।' FRONT AL odnosi z jamat tržno kom tudi žaljiv in v niti eni točki ni mogoče razbrati, da se je ministrstvo sploh pripravljeno pogovarjati o rešitvah. Promet je tisti, ki se je preselil k nam, mi tu živimo že od nekdaj,« je na seji povedal predsednik odbora in župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš in dodal, da vlaganja v kratkoročne ukrepe niso bila ekvivalentna povečanju prometa na tej cesti. Nekaj upanja na sestanek s prometnim ministrom Janezom Božičem, na katerem bi mu osebno predstavili zahteve Po-murcev, je odboru vzbudil poslanec Jožef Horvat, ki je hkrati sporočil, da je na zadnji seji parlamentarnemu odboru za promet predlagal, naj bo naslednja terenska seja tega odbora v Pomurju. O rešitvah za nastali položaj pa je ministra na zadnji seji parlamenta spraševal tudi pomurski poslanec dr. Mitja Slavinec. Avstrijcem je uspelo preusmeriti promet, zakaj ne bi še nam? Vidno nezadovoljni z odgovorom ministrstva so bili tudi drugi člani odbora. Stanko Sakovič je prepričan, da bi se kaj dalo narediti tudi brez administrativnih preusmeritev: »Kot je to uspelo Avstrijcem, ki so z usklajenimi policijskimi ukrepi, kot so dosleden nadzor in kontrola ter fizično urejanje, povsem razredčili tovorni promet na avstrijski strani radgonskega mejnega prehoda.« Center domače in umetnostne obrti Do leta 2011 bodo vložili še 1,6 milijona evrov Prvenstveno bodo razvijali področja z izdelki iz gline, slame, stekla, ličja, vrbja in lesa, sodelovali pa bodo tudi s turistično ponudbo tega dela Slovenije V Veržeju je pretekli teden v okviru Zavoda Marianum Veržej kot samostojna organizacijska enota začel delovati Center Duo - center za izobraževanje, trženje, promocijo, informacije in druženje, Z otvoritvijo prodajno-razstavnih prostorov deluje na površini 90 kvadratnih metrih, do leta 2008 pa naj bi deloval že na 1.600 kvadratnih metrih. Projekt se vključuje v prioritete Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in tudi v Program razvoja podeželja v okviru nove finančne perspektive, lokalne skupnosti, območne obrtne Zbornice in gospodarske družbe. Vanj so do sedaj vložili 100.000 evrov za osnovno opremo in pripravo začasnih razstavnih prostorov ter 50.000 evrov za vzpostavitev učne delavnice in prvih izobraževanj. V letu 2008 pa načrtujejo za pripravo projektne dokumentacije, za obnovo objekta, njegove ureditve ter nakup opreme in orodja še dodatnih 155.000 evrov, do leta 2011 pa še dodatnih 1,5 milijona evrov. Po besedah vodstva si obetajo tudi sredstva iz evropskih skladov. Center trenutno Še ne zaposluje nobenega delavca, vsa dosedanja fizična dela pri prenovi in adaptaciji pa so opravili zaposleni Zavoda Marianum. Na razstavnem prostoru se na prvi razstavi predstavlja okrog 25 rokodelcev iz Prlekije, Prekmurja in Podravja. »Z odprtjem galerije DUO medsebojno povezujemo izdelovalce domače in umetnostne obrti ter jim skušamo ponuditi možnost izpopolnjevanja z nadgradnjo tradicionalnih znanj in sodobne tehnologije. V učnih delavnicah bomo s praktičnimi izkušnjami omogočili pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij,« je povedal vodja centra Janez Krnc. Sicer pa je delovanje centra vezano na ohranjanje in oživljanje slovenske kulturne dediščine, zlasti Prlekije, Prekmurja in Podravja. Pri strokovni in zainteresirani javnosti pa naj bi center po besedah vodilnih naletel na zelo pozitiven odmev, in to tudi pri županih v okviru subregije. Na povabilo k sodelovanju so se odzvale tako območne obrtne zbornice, posamezniki, društva in tudi občine na celotnem območju Pomurja, Prlekije in Podravja. V. P. INQUA FRONTLA8 F- IM*”« ahOfti RT . - - F tcotlmb » »nqua si Med 50 najbolj obremenjenimi odseki cest v Sloveniji ni nobenega pomurskega »Mi smo državni uradniki, ki smo dolžni delati po predpisih in spoštovati slovensko zakonodajo in evropski pravni red. Zagotovo pa z odgovori nismo želeli nikogar žaliti,« se je branil Tomaž Vidic s prometnega ministrstva in dodal, da bodo vse težave rešene, ko bo zgrajena avtocesta. Tudi drugi člani prometnega ministrstva Ljubo Zajc, Jelka Šinkovec Funduk in Gregor Ficko, ki so avtorji posameznih delov odgovora prometnega ministrstva, so prepričani, da se povečanemu tovornemu prometu glede na gospodarsko rast držav na vzhodu ne bo mogoče izogniti, sprejemajo pa Kampuseve očitke, da tako skokovite rasti tovornega prometa ni mogel napovedati nihče. Kot protiargument so navedli podatek, da med 50 najbolj obremenjenimi odseki cest v Sloveniji ni nobenega pomurskega. Če odgovora ne bo, zapore vsakih 14 dni Sicer pa so na odboru sklenili, da se bodo zapore ceste po 15. juniju nadaljevale vsakih 14 dni: »Zahtevamo pretočnost prometa do sto tisoč tovornjakov mesečno na cesti G1-3. Če bomo do prihodnjega četrtka, 14. junija, v tej zvezi dobili pozitiven odgovor ministrstva, bo zapora preklicana,« je še dejal Kampuš. Vanja Poljanec (IZ)BRANO 7. junij 2007 - ve$ih Barometer Američanka Mimi Hughes je v dveh dneh preplavala reko Muro od Sladkega Vrha do Murskega Središča in tako podprla prizadevanje tukajšnjih okoljevarstvenikov po čisti, naravni reki in proti načrtovanim gradnjam hidroelektrarn in drugim posegom v reko, ki bi jo »poškodovali«. Branko Škafar, direktor Saubermacherja Komunale, je novi doktor znanosti. Dare Vršič, nogometaš iz Apač, se prebija v prvo enajsterico slovenske nogometne reprezentance. Tadeja Ternar, študentka iz Beltinec je med dvanajstimi finalistkami za letošnjo miss Slovenije. Stanko Sakovič, predstav- nik civilne iniciative za zaščito prebivalcev na cesti Lendava-Maribor, je skupaj z lokalnimi politiki napovedal zaporo ceste. Glede na stanje na cesti modro, toda spet kratkoročno. Ob trenutnem reševanju problema spet ni vizije in tudi ne postavljenih pogojev za sanacijo uničenega okolja in infrastrukture po preusmeritvi prometa na avtocesto. Rekonstrukcija: kako je padel slovenski JFK Ivan Kramberger Resnica je nekje zunaj Danes mineva 15 let od umora Ivana Krambergerja, dobrotnika iz Negove in f predsedniškega kandidata - Dvomi ostajajo, ker so nekateri odgovori nejasni - Morilec Peter Rotar najprej priznal, nato si je premislil Nedelja. 7. junij 1992. Juro-vski Dol. Predvolilni shod predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja. 18.45-Poči strel. Dobrotnik iz Negove se opoteče in pade. Sledi obsežna policijska akcija. Strelec je kmalu prijet: dejanje prizna, zbrani dokazi govorijo proti njemu. Sreda. 10. junija 1992. Pokopališče v Negovi. Na Krambergerjevem pogrebu se zbere večtisočglava množica. Čeprav besni neurje. Avgusta steče petdnevno sojenje Petru Rotarju. Mariborsko sodišče obtoženega zadnji avgustovski dan spozna za krivega in obsodi na devet let zapora. Višje sodišče kazen zviša za tri leta. Maja 2001 Rotarja predčasno izpustijo iz zapora. Zgodba prvega in edinega atentata na politika v Sloveniji je končana. •Prava resnica bo prišla na dan. Nekomu bo začela teči voda v grlo in bo razkril imena. Zmeraj je tako,« je rekel Ivan Kramberger mlajši pred tednom dni v Vestniku. »Raziščite temno stran Hrvaške,« v oddaji Istraga komercialne televizije naših južnih sosedov pravi voditelj Robert Valdec. Istraga rekonstruira hrvaške kriminalne zgodbe, poroča o sodnih procesih in prinaša izpovedi obsojenih zločincev. Po predvajani oddaji so nemalokrat na novo odprli nekatere dosjeje že rešenih primerov. »Potreben je čas. Pri ameriškem predsedniku Kenne-dyju je trajalo leta in teta, da so se pojavile prve zares trdne teorije, kaj naj bi se dejansko zgodilo. Pri nas so na oblasti še vedno Peter Rotar, maj 1994, zapor Dob: »Vse bolj sem prepričan, da Krambergerja nisem ustrelil jaz. To sem izjavil že lani, ko sem nehal jemati te preklete tablete. Še vedno pa se ne spomnim, kaj vse sem v preiskavi govoril in od kod trditev, da sem jaz ustrelil Krambergerja. Rekonstrukcija dan po umoru je bila opravljena, ko sem bil pijan, v priporu pa so me vztrajno učili, kako sem to naredil, in še papir so mi dali, da bi vse narisal.« Vir: Srečko Logar, Iskanje resnice, Založba za alternativno teorijo, Maribor, 1995 isti ljudje, kot so bili takrat: obrambni minister je premier, notranji minister vodi eno največjih gospodarskih družb,« je v pogovoru za naš medij v zadnji številki odgovoril Ivan Kramberger ml na vprašanje, zakaj v Sloveniji Še ni prišlo do tehtne rekonstrukcije ali študije umora njegovega očeta Ivana Krambergerja. Moril, ker ga ni maral Ob 18.45 se sliši strel: Ivan Kramberger pade, z osebnim avtom ga peljejo v lenarško bolnico, vendar umre med prevozom. Takoj po streljanju pride v Jurovski Dol na desetine, če ne celo na stotine policistov Postavljene so cestne zapore, v Lenart nemudoma prihitijo takratni notranji minister Igor Bavčar, minister za informiranje Jelko Kacin in pravosodni minister Miha Kozinc. Okoli 23. ure je Bavčar javnosti po televiziji spo- Krambergerja, °' n volj natančno pr med preiskavo n 1 ču. Zato dvom1 V-P ostajajo. Ivan Kramberger strel je ustavil njegove načrte. Foto: arhiv vestnika Pet dni kasneje je senat sodnika Zlatka Dežmana sporočil: Peter Rotar je kriv, za zapahi bo preživel devet let. »Imam mirno vest, pravzaprav so redki primeri, ko ima sodnik na voljo toliko argumentov. To je bil eden od najbolj jasnih in dokazljivih umorov,« je izjavil sodnik. Po pritožbi višje sodišče kazen zvi- točil, da so policisti že prijeli domnevnega morilca in da ni šlo za politični uboj. Storilec je dejanje priznal Še isto noč, končal je v priporu. Motiv: Krambergerja ni maral. Dan kasneje se je zvedelo, da je streljal takrat enainštiridesetletni domačin Peter Rotar z okna svoje nove stanovanjske hiše. Uporabil je lovsko karabinsko puško Crve-na zastava kalibra 8,57 z daljnogledom. Preiskovalci so v ležišču puške našli tulec, v cevi saje, na okenski polici pokrova za Ekspresno sojenje Tožilec Boris Marčič je 24. avgusta - dobra dva meseca po streljanju - z obtožnico na zatožno klop mariborskega sodišča posadil Petra Rotarja. Obtoženega je branil odvetnik Ivan Bukovnik. Mimogrede: tožilec in odvetnik sta se med drugim kasneje srečala na okrožnem murskosoboškem sodišču v razvpitem primeru Petek. Sojenje je trajalo pet dni, dvorana, ki je lahko sprejela 98 ljudi, je bila nabito polna, vstopnice za sedeže, ki jih niso zasedli novinarji in sorodniki, so na sodišču preprosto izžrebali. Rotar je tudi pred sodnim senatom dejanje priznal, nobena priča ni videla, kdo je streljal, sodni izvedenci niso delovali najprepričljivejše. -- •> s Peter Rotar, avgust 1992, zagovorna sojenju: »Proti večeru sem kosil na ,r' travniku, in ko sem spil pet kozarcev vina, sem se napotil proti domu. Ves kosil in potem krmil živino, sem poslušal Krambergerja, ki je govoril na trgu-vlado, razlagal, kaj bi bilo treba storiti za reveže ipd. Ko sem ga poslušaI, posebnega razmišljal ali čutii. Ne vem, kaj mi je šinilo v glavo, začutil sen1» silo, da moram to storiti, in nič me ne bi moglo ustaviti.« Vir: Vestnik, 27. avgust in 3. september 1992, obakr' j Namesto *0'if[1 ? začeli s teic^h' končajmo * "" ifll1"’/ »Ulthere," dervD^!'Mp|> O vedno nekje vmes. Pa L1' ' ki^jW Kramberger p1 c ^i1' ša na 12 let, Rotar odsedi devet let. Zgolj spotoma: kaj je bilo z naboji, ki so jih našli v stari Roškarj e vi hiši - Rotarjevi sosedje od koder bi imel strelec nedvomno boljši pogled, kaj je bilo s sledovi čevljev iz iste hiše, kaj je bilo s kroglo, ki je ubila PRISTOPNA IZJAVA daljnogled. Preizkus - parafinska rokavica - je pokazal, da je imel Rotar na rokah sledove smodnika. Spoštovani občanke in občani. Slovenska demokratska stranka je stranka družbene in socialne odgovornosti. Je stranka znanja in novih priložnosti. Njene osrednje vrednote so svoboda, pravičnost, poštenje in solidarnost. Za vse. kot največja politična stranka čutimo odgovornost do slehernega posameznika, do skupnosti, v kateri živimo in do naše skupne prihodnosti. Ustvarjajmo skupaj. Uporabite svoje znanje in se nam pridružite. Pričakujemo Vas. Im« ................ _ _ Priimek Datum rojstva Kraj rojstva Poštna št. In Kraj Občina Telefon E-pošta Podpisani/a sprejemano program in statut stranke- V/na Dne podP*9 Označite interesno združenje oz roma forum v □ Danes. za jutri. Za Slovenijo □ □ □ □ □ □ □ Podpisani/# pdtlopam >< SiovMMkl (velja ta mlajše od 33 let) PodpiMrt/a priatopon k ŽanakanH od** ’ Podph>anl/a pristopam k Klubu senior* In Podpi»anl/B pristopam k Slovsnsksmv n5" Podpissnl/# pristopam k kriianaktmv *“’"*'* Podpisani/a pristopam k Unlvsreitstno zn*" Podpisani । pristopam k forumu » kmatU’*’"’ Podpisani/« pristopam k Športnomu forun’u Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov: SDS, Komenskega ulica 11,1000 UubUa'” vestnik 7. junij 2007 (IZ)BRANO Prva vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Vsakdo prejme denar za preveč Plačano telefonsko omrežje! * «0 P«— V ta »amen |c vlada s slo. združenju nismo bili zadovoljni, ^^odškodninsko druž-dth^'' obveznosti j. d« upravičencev, po-o prenosu deleža druž-Pr Kenija. n sistem- nitrat n komunikacijah. bili vloženi r'" ^l1lnh h J JiNtfonf “V8ra(tn’ojav* dM reH|L,vl0‘ P°vrnjene st-■ ■■■:■ sin '|J bil sklican sedalu 'l d' županov in '1 ■'; ys J'180 na Trojanah us-' r,r'!i । ri. združenje kU? ' vlaganj v /' Na om" pomurskih * Stanislav Gjer-' ^0r „ '"’wrovjn v uprav-enjenega združe-^.i^temski zakon je »^oria tiS?re,etie posebne-vi.' ° Otno8ocil vrači-Č"-.. J?.1'" ........ Men W Z i '1 temeljnega kamna - zamuda gre predv-'bo / 8,avnim izvajalcem del (zloglasnim) Anchi 1 । ^ednii r ^“^^oboška policijska postaja v Gre-' • 'l n 'l n.' L' ?.' 15 iuniia " Predana namenu. Postajo, M^ist^/koji *n prometni policisti, bo odprl Aleksan-' ‘ Ob h P^^cije -?OttB,rski policist, sedaj direktor slovenske . Uti'Zgod i sP<>ročil Jožef Prša, glasnik policistov ^Hčer 1 Sc> se tudi kadrovske rošade: potem ko je kil^a n v°dje kriminalistov tukajšnje poli-\' i ■ ' 2j j ° ^|u Zasedla še Boris Štivan in Robert Rou-r bQ °^^lka » ariere> je postal novi komandir petrovske-V. h, ??^njkai°?dl’ ',tr' kriminalist, pa bo nadomeščal r’ všport Opišimo še, da so se pomurski policisti ■"■ ri'kil । disciplinah na policijskih igrah L '81 Atilov r'a^OVsLo in varaždinsko policijo. Bili so prinesli kar J1 pokalov. A. B. Stanislav Gjerkeš. Foto: M. J. najvišja priključnina, ki se odšteje od pogodbene vrednosti, 1.380 mark. V določenem obdobju je bila priključnina tudi 4.500 mark, kar pomeni, da bi dobili nekateri naši državljani po prejšnjem zakonu precej manj. Lahko rečem, da je to eden od redkih zakonov, ki je bil pisan na kožo prav Pomurcem. Moram se zahvaliti mojim kolegom v upravnem odboru združenja, ki so moj predlog podprli in smo skupaj uspeli,« dodaja Gjerkeš. Srečanje ravnateljev pomurskih šol in dijaških domov Učenci pišejo svoj učbenik in se učijo Kurikulum naj bo kot zgodba, ki jo smemo in moramo razvijali po svoje, je opozorila pomurske ravnatelje dr. Natalija Komljanc V torek, 5. junija, so se na drugi murskosoboški šoli na povabilo predstojnice Zavoda Republike Slovenije za Šolstvo, OE Murska Sobota Irene Kumer zbrali ravnatelji osnovnih, glasbenih in srednjih šol ter dijaških domov. Skoraj celodnevno druženje je bilo pravzaprav konkreyio informiranje z vsemi novostmi in nadvse koristno za vse zbrane, resne teme pa so popestrili plesalke z druge šole ter člani turističnega krožka z OŠ III M, Sobota, »Čas ne stoji, teče z neizmerno naglico. Preden otrok začuti to dinamiko zunaj, mu moramo pomagati, da se znajde, da se ne prestraši te naglice. Zato moramo v šole uvesti nekakšno kombinacijo različnih navad... tudi kurikulum je nekaj, kar smemo in moramo razvijati, je kot zgodba, ki jo lahko razvijamo. Je nekakšna osnova, ki jo nato u'porabimo na čim boljši način...«je nadvse slikovito poučila ravnatelje strokovna direktorica Zavoda RS za šolstvo dr. Natalija Komljanc v svoji predstavitvi zbliževanja učenca s kurikulumom. Šole bodo morale v prihodnje pripraviti program življenja in dela na šoli ter letni delovni načrt. Po mnenju Komljančeve je danes najboljša tista šola, ki ima zelo dobre podatke o interesih učencev, nad- •Seveda je zakon tudi predvideval, da se denar vrača takrat, ko bo Telekom privatiziran. Zato je bil letos zakon še enkrat spremenjen, tako da se lahko preveč vložena sredstva vrnejo, preden bo Telekom privatiziran, kar se ravno zdaj dogaja. Tistim upravičencem, ki so vložili zahtevek in tudi dobili poravnavo pred spremembo zakona v lanskem maju, so že vrnili preveč vloženega denarja v izgradnjo telefonskega omrežja. Tisti, ki dobijo poravnavo, jo podpišejo in vrnejo, v 60 dneh pa morajo dobiti denar.« Upravičencem izplačila najkasneje do začetka leta 2008 »Kot primer navajam, da so dobili tisti, ki so takrat plačali 180.000 tolarjev, povrnjenih okrog 450 evrov, kar je glede na vložena sredstva zelo ugodno. Tisti, ki je sklenil individualno pogodbo s takratno Pošto, ko je bilo omrežje že zgrajeno, je za priključek plačal prispevek. Te vloge so bile zdaj obravnavane prve, zato so kot prvi dobili us gradnja šole po meri človeka pa je zdrava šola. V prihodnosti naj bi namesto pravilnika delo na šoli urejala nekakšna načela z več navodili in strokovno pomočjo učiteljem, saj so »pridni in ubogljivi slovenski učitelji upoštevali prav vse zapisano v pravilniku, ki pa je bil naravnan izpitno«, je še poudarila strokovnjakinja z Zavoda RS za šolstvo, ki se je v podiplomskem študiju ukvarjala prav s problematiko preverjanja in ocenjevanja. V prihodnje se bodo šole še bolj razlikovale po vsebini in načinu svojega dela, kajti koncept vseživljenjskega učenja bodo sestavljali osebni, šolski, regionalni, nacionalni in globalni kurikulum. V šoli prihodnosti (oz. integrirani kurikulum) naj bi Plesalke skupine PIKE pod mentorstvom Vide Bukvič so v preteklosti že dosegle lepe uspehe. trezen znesek povrnjenih stroškov, drugi pa že imajo podpisane poravnave. Državno pravobranilstvo obravnava sedaj tiste vloge, ko so se ljudje vključili v organizirano gradnjo telefonije, to je preko krajevnih skupnosti. Te vloge mora rešiti državno pravobranilstvo v šestih mesecih, nato pa se po podpisu poravnave v 60 dneh dobi denar. Pravobranilstvo v Murski Soboti je najbolj obremenjeno. Po informacijah, ki jih imam, je dve tretjini vlog prav v Pomurju. Na ta način bomo Pomurci upravičeno dobili velik kolač od te vsote. V preteklosti smo veliko vlagali v gradnjo telefonskega omrežja, zato je prav, da od tega dobimo nekaj nazaj. Do konca septembra naj bi državno pravobranilstvo obdelalo vse vloge in do konca leta naj bi ljudje dobili vse poravnave, v začetku prihodnjega leta pa naj bi bili izplačani vsi upravičenci. To je prej, kot smo pričakovali v zadnjem letu. Ker sem od vsega začetka vložil ogromno energije in denarja, sem najbolj srečen,« končuje Stanislav Gjerkeš. Milan Jerše poučevali kombinacijo predmetov, projektno metodo dela, brez uporabe klasičnih učbenikov (učenci napišejo svoj učbenik), imajo fleksibilni urnik in združevanje ... Seveda pa bo najprej treba doseči avtonomijo učiteljev in šol, ki so danes preveč omejeni s predpisi. Koncept interesnih dejavnosti je predstavila Irena Kumer. O tem, pri katerih interesnih dejavnostih bodo otroci sodelovali, bi se morali odločati otroci in ne starši, prav tako pa le-te naj ne bi bile zunaj šolskega časa, mentorstvo pa naj bi se vrednotilo enako kot pedagoško delo. Ena pomembnejših novosti je tudi, da bodo morale v prihodnje šole pripravljati vzgojni načrt šole. Bernarda B. Peček Barometer Goran Gutalj je najresnejši kandidat, ki bo nasledil legendarnega sekretarja Ludvika Zelka na Športni zvezi Murska Sobota Jože Novak, glavni pomurski vodar, je bil v ponedeljek, ko bi moral na delavnici BIOMURA predavati o problematiki reke Mure v Sloveniji, zadržan. Dr. Natalija Komljanc, strokovna direktorica Zavoda RS za šolstvo, je okrcala učitelje, da so preveč ubogljivi in upoštevajo prav vsa zapisana pravila. Danilo Ktapec, direktor RRA Mura, je na regionalnem razvojnem svetu povedal, da bo dobilo Pomurje v naslednjih treh letih za dobro tretjino manj sredstev od načrtovanih. Razlog je ponovno našel v razpisih in državi, ki bi morala razpise prilagoditi potrebam pokrajine. Vladka Čahuk Vaupotič, mag. farm., spec., vodja Regulative v Galexu, je za svoje delo in prispevek k razvoju farmacije v Pomurju ter širšem slovenskem prostoru prejela Minafikovo priznanje. 10 POGLED NA POKRAJINE 7. junij 2007-HSW Predstavljen pokrajinski trojček Pomurci s svojim predsednikom Priložnost za razvoj in nov poligon za politikante Vlada je pripravila paket pokrajinske zakonodaje, ki vključuje predloge zakona o pokrajinah, zakona o financiranju pokrajin in zakona o volitvah v pokrajinah. In kaj prinaša predlagana ureditev? Sistem financiranja usmerjen v odpravljanje regionalnih razlik Sistem naj bi zagotovil, da pokrajine financirajo naloge iz izvirne pristojnosti predvsem z lastnimi prihodki, s katerimi lahko samostojno razpolagajo. Izvirne pristojnosti pa so tiste, ki so z zakonom opredeljene kot lokalne zadeve širšega pomena in naloge regionalnega pomena. Viri financiranja pokrajine bodo tako prihodki od dela davka na dohodke pravnih oseb in deleži dohodnine in trošarin ter drugi viri, kot so plačila za storitve javnih služb, prihodki od premoženja, dodatna sredstva države in skladov Evropske unije ter zadolževanje Prihodki davka na dohodke pravnih oseb se delijo med državo in pokrajinami tako, da posamezni pokrajini pripadejo v višini 25 odstotkov davka, ki ga plačajo v predpreteklem letu zavezanci s sedežem na njenem.območju. Določena je izravnava neenakomernega priliva teh prihodkov. Tako bo lahko dobila pokrajina iz naslova tega davka v posameznem proračunskem letu na prebivalca pokrajine največ 150 odstotkov petindvajsetodstotnega de leža, vendar ne manj kot 100 odstotkov povprečnega zneska petindvajsetodstotnega deleža prihodkov davka na dohodke pravnih oseb na prebivalca v državi. Financiranje prenesenih nalog - tistih iz državne pristojnosti, ki jih država z zakonom prenese pokrajinam v opravljanje - naj bi zagotavljala država. Financiranje nalog iz izvirne pristojnosti pokrajine bo temeljilo na ugotovitvi primernega obsega sredstev za financiranje teh nalog na prebivalca v državi in na izračunu primerne porabe posamezne pokrajine. Za izračun primerne porabe pokrajine se bodo upoštevali: skupno število prebivalcev s stalnim prebivališčem v pokrajini, število prebivalcev med 15 in 24 letom, število prebivalcev, starejših od 65 let, in površina pokrajine ter indeks razvitosti pokrajine. Prt izračunu slednjega se upošteva več kazalcev, kot so npr. BDP na prebivalca, stopnja brezposelnosti, izobrazbena struktura... S 124.933 prebivalci se Pomurska regija uvršča na šesto mesto med pokrajinami po številu prebivalstva, s 1337 kva-dratnimi kilometri pa na sedmo po velikosti. Glede na odstotke pa smo daleč na prvem mestu med pokrajinami z 8162 brezposelnimi, kar predstavlja približno 6,5 odstotka prebivalstva pokrajine. Kar se tiče BDP-ja, Pomurska pokrajina z 9072 EUR na prebivalca krepko zaostaja za vodilno Osrednjeslovensko regijo, ki dosega 18786 EUR na prebivalca, s tem dosegamo le 69 odstotkov slovenskega povprečja in komajda 55,2 (!) odstotka povprečja EU. Zaradi tega bi bilo smiselno javno razpravo, ki bo trajala šestdeset dni, vezati tudi na priložnosti za odpravljanje regionalnih razlik. Še en predsednik Kot pokrajinska organa sta navedena pokrajinski svet in predsednik pokrajine. Predsednik bo opravljal izvršilno funkcijo v pokrajini, ki jo bo hkrati tudi zastopal in predstavljal. Predsednika bo izvolil pokrajinski svet izmed svojih predstav nikov, ki bodo voljeni za mandatno dobo pet let. Funkcija predsednika pokrajinske uprave ne bo združljiva s funkcijo župana ter s funkcijo v državni, pokrajinski ali občinski upravi. Upravne naloge bo izvajala pokrajinska uprava, ki bo organizirana v pokrajinskih upravnih organih po resornem načelu Predstojništvo pokrajinske uprave se bo delilo med predsednikom pokrajine, ki bo odgovoren za usmerjanje in nadzorstvo, ter direktorjem pokrajinske uprave, ki ga bo imenoval predsednik pokrajine. Predviden je tudi, svet občin koc posvetovalni organ pokrajinskega sveta. Sestavljen bo iz županov občin z območja pokrajine. Ta bo lahko zahteval ponovno odločanje o zadevi, ki jo je pokrajinski svet sprejel v nasprotju z njegovim mnenjem, nakar bo moral pokrajinski svet odločitev o enakem ali spremenjenem predlogu sprejeti z večino glasov svojih članov. Torej nekakšna šibkejša verzija državnega sveta, ki sama po sebi prinaša vprašanje smiselnosti takšnega organa glede na vedno večje težnje po ukinitvi državnega sveta, pa čeprav gce v tem primeru » teritorialno predsravd^ I sprotju s korporativna '^l državnega sveta. Nedvomno ima ob institucionalni urcdiiw*j vmesne ravni lokalne S--ve že marsikateri loJolO’fl svoje kalkulacije gleJ( jev, na katere bi želel ‘1 ličen. Upamo lalii i^v1^ vrste interesi ne hod- ' 'J pokrajinskih interese* K' Čanju lokalne politike & ■ H ti predlagani ureditvi. I rnoerl 1 r; d K ( 1 II k d । T a o h P ti P t! tl S 11 di st hi ti r, hi Z h: ki L tl li 1 i i 1 i i 1 i i Pokrajine kot politična trgovina Izrazite izključno lokalne identitete sodelovalo niti Slovensko sociološko društvo. Hočevar, ki je hkrati tudi predsednik tega društva, navaja, da jih nikoli nihče ni vprašal za strokovno oceno, ker pa osebno meni, da gre za izjemno pomembno strokovno tematiko, nameravajo jeseni organizirati okroglo mizo, na kateri bodo jasno izrazili svoje stališče. Na žalost pa bo to že takrat, ko bo čas za resne odzive na predlagani pokrajinski zemljevid že potekel. Geografski vidiki strateške razvojne odločil j/ meni, da je bil predlog, val osem ali šest pok ral'11 •: »v strokovni utemeljim |pD vedeni ključni argumcidf -zavrnitev«, še dodaja P^1 ' je temeljni cilj uvajanj P1’ j«1' blagostanja prebivalce* '^ji j drugačni razvojni mogoče zagotoviti br^ kritične mase. Zatmdjt-^^^rtt j manj kot 100.000 grdo zgrešile svoj gl^111 i i I I Usodo državljanov bodo krojili prepričljivejši odnosi z javnostmi in spretne ukane lobiranja v ozadjih Vlada je objavila okvirni predlog območij, imen 14 pokrajin in pripadajočih sedežev, na katerega od občin in javnosti pričakuje odzive do konca meseca julija. Pred nami sta torej dva meseca, v katerih strokovna in intelektualna javnost ne bi smela molčati. Dr Matej Lahovnik, ki je javnosti bolj znan kot vodja poslanske skupine združenja za novo politiko Zares, je nedavno v enem od časopisnih dnevnikov odprl nekatera dodatna vprašanja glede uvajanja pokrajin. Tokrat je s stališča doktoqa ekonomije analiziral finančne prednosti in pomanjkljivosti pripravljenega predloga predvidenega pokrajinskega zemljevida, ob vsem tem pa osvetlil tudi odnos med političnimi in strokovnimi argumenti v procesu oblikovanja predloga. »Najbolj moteče pri uvedbi pokrajin je, da je upravičeno močan vtis, da je politična trgovina pomembnejša od strokovnih argumen tov,« pravi Lahovnik. Po njegovem je ta pristop izredno vprašljiv, kajti »nekako obvelja pravilo, da politiki določijo število, nato pa strokovnjaki iščejo argumente za vnaprej določeno število pokrajin«. Tako postanejo pomisleki različnih strok - recimo geografije, zgodovine, kulturologije in sociologije - drugotnega pomena, usodo državljanov pa bodo krojili prepričljivejši odnosi z javnostmi in spretne ukane lobiranja v ozadju. Več kot očitno je postalo, da je zgodba o pokrajinah poligon za ostre politične igre, kjer nasveti strokovnjakov ne dobijo ustrezne teže, Ali z Lahovnikovimi besedami: »Soočenj mnenj in pogledov raznih strok ob tako pomembnem projektu, kakor je uvedba pokrajin, je bilo premalo!« Ali je sociolog ekspert? Z Lahovnikovim prepričanjem se delno strinja tudi izredni profesor na Fa kulteti za družbene vede dr. Marjan Hočevar, ki je nosilec predmeta prostorska sociologija. Prav prostorska sociologija je ena od tistih ekspertnih usmeritev, ki skuša smiselno povezovati politične, geografske, identitetne in družbene predznake tovrstnih procesov. Hočevar pravi, da je vsakršno spoprijemanje z vprašanji regionalizma, ki izhaja izključno iz političnih motivov -milo rečeno zastarelo. Po njegovem mnenju je specifična značilnost Slovenije v primerjavi z drugimi evropskimi državami, da ne poznamo močnih regionalnih identitet. Pri nas so izrazite izključno lokalne identitete, ki pa niso sopomenka regionalni identiteti. Še več, pogosto sta si ti dve identiteti v interesnem nasprotju. Primer takšnega neskladja je na primer potegovanje lokalne politične scene za lastno pokrajino, za katero pa ne obstaja nobeno širše regijsko soglasje, Pri predlogu predvidenega pokrajinskega zemljevida ni prav tako nepomembni Torej je pomanjkanje časa poglavitni vzrok, zakaj najverjetneje ne bo prišlo do oblikovanja obširne interdisciplinarne strokovne ekipe, ki bi v Času, predpisanem za splošno razpravo, izrazila argumentirane kritike. V zgodbo o pokrajinah ter odnosu med strokovnimi argumenti in političnimi.motivi je še iz časov prejšnje vlade vpleten tudi dr. Dušan Plut, redni profesor geografskih znanosti, čigar geografske analize so vedno izpeljane z obzirnostjo do družbenih in kulturnih dejavnikov. Kot geograf je sodeloval v neodvisni strokovni ekipi prejšnje vlade, ki je oblikovala dva optimalna predloga pokrajinske členitve: prvi najprimernejši je zagovarjal osem pokrajin, drugi pa šest. Dodaja še, da resnično upa, da poslanci ne bodo klonili pred pritiski lokalnih skupnosti ki so očitno naklonjeni členitvi na 14 regij. Plut bi si, kot rojen Belokranjec, tudi sam želel videti Belo krajino kot samostojno pokrajino, vendar pa hkrati ugotavlja, da bi ta poteza regijo le še bolj osiromašila: »Želim si razvojno uspešnost, ne pa počasno umiranje na obroke zaradi napačne Učna ura za Pom,,r^ ,/ Proces decentralize janja pokrajin je le et!' n.. vu)| usklajene s jjjI’Jjr gi projekt, kjer enaka tekmeca, I? I" vprašanj glede j1- na zgornjem toku re c > primeru so nančna sredstva za j strokovnih študij. D zavrnile zamisel o 1 neupoštevanja Pf£' iji^jji1* znanstvenih discip^^^i, pv riti dve bistveni »8° koristili pri razprl' pptif. lektrarn na reki j| Lahovnika, da se je uveljavilo sporočijo svojo odJ p-y kovnjaki - za budo - poiščejo afR I jejo pohtične šeno časovno Jel'- . I pomisleki vznikn*j^ je I prepozno. Takrat, J korake že prepoz110' JB KULTURA 11 | ,rena Šavel - Valvasorjeva nagrajenka Soočanja z našimi predniki Ivan Jerič - prekmurski Čedermac Bil je priča atentatu na Franca Ferdinanda! id ft d 9 I’ / f nhiuSj?1 previdnim odKr‘nja-tatbiMni U em^e na^e pokrajine ter * k arh .h K0'0™™ predmetov in sle-valka[J ’n muzejska sveto-^klso ■ » odkrivala zgodbe Iju-li ii a"r^ preteklosti zaznamova-Hskasn' Ukrajinskem muzeju ^odin ' L' zaposlila kot prva ^ll;j'’ 11 ’"Urologijo, več kot tri kovala S1?e®at1čno arheološko ravan^ .m .’a posredovala zrazsta-'ii 'yci|airi|. filmi in predavanih k svkt- a muzej in se spet vr- Hll. , । naivečji profesionalni lju-Pfisp^Njen pomembni '1H rpd' '■ preP°znali njeni sodela-'11 kolegi in ji letos ^Prizna • 11slovensko stano-* ^kujskX,Valvasor^TO na8rado 1 ^Dr t0 Poznanje? čas tretlutek osebnega zadovolj-iV‘tn pn svoiem delu težila k ci-Hlitev « ' :' le na®a pokrajina gle- in te- naj£Ovredna s slovenskim pro-'Hjaso h ’’'h Evrope. Moje želje in "d"'! delom, izkopavanji, ra-Vtujina■" pls:ir"t ,:i dosegli neki cilj. lt,3nčasu prešla pot iz ar-prepoznavnosti, t ^budjia S arhitekturnimi najd- > ’ki naše^°ZOrn0St’da *iud)e začutijo, . $ Porekli m i in bi vse to vzeli dase bom nagrade re-^dahko bo izšla knjiga, skoi»„ 2KoPavanjih ravnokar kon-Brankom Kermanom. r/iH i-Jbfl ob tako veli* iD nie8ovo delo film Arh-.^. 'e b*lo vprašanje, kje sploh Hi inh r bila predstavljena le z ai baini) 2at0 sem se p0vez0. vala s kustosi iz drugih muzejev in vsemi, ki so na tem območju kdaj delali. Veliko so mi pomenili tudi stiki s preprostimi ljudmi, ki so mi pripovedovali o morebitnih najdiščih, pokazali najdbe ter mi po svojih močeh pomagali in omogočili, da smo lahko izkopavali na njihovi zemlji. Po letu ’79 smo pripravili arheološki oddelek z arhitekturno stalno razstavo v dveh sobah, kjer smo pokrajino predstavili od prazgodovine do srednjega veka. Potem pasmo leta 1997 v našem muzeju pripravili popolno prenove stalne muzejske razstave. Ko smo naredili, kar smo si zadali, sem vodenje muzeja prepustila mlajšim, sama pa sem se vrnila v arheologijo, čeprav sem ves čas delala na terenu. Ena od večjih prelomnic so bila velika izkopavanja na trasi avtoceste po letu 20001 S temi izkopavanji, najdišči in najdbami je postala arheološka slika Pomurja drugačna. Po izkopih na najdiščih vzdolž trase avtoceste se je nabralo veliko gradiva, tako da so depoji prepolni. Najdbe so izjemne in to gradivo moramo sedaj obdelati ter predstaviti strokovni in drugi javnosti. O arheološkem muzeju smo sanjali že pred leti, ta program pa smo za RRP 2007-2013 oživili in projekt prijavili v nabor regionalnih projektov kot Center za hranjenje in varovanje arheološke dediščine Pomurja - Soboško jezero. Katera se vam zdijo največja odkritja? Mnoga dosedanja izkopavanja so dala velike rezultate. Vsako najdišče, najdbe dajo, nova spoznanja. Pokazale so, da je bilo to območje kontinuirano poseljeno v vseh arheoloških dobah. Kar se tiče arheologije, je naša pokrajina dobro raziskana, načrtno smo jo topografsko raziskali in natančno locirali arheološka najdišča, v zadnjih letih smo podatke dopolnili tudi z aerofotogra-fijo, s katero se ukvarja kolega Kerman. Irena Savel nam je sistematično in temeljito predstavila svet prednamcev, tudi s pomočjo stalne arheološke razstave, razstave o antičnem pokopu v Pomurju, z razstavo Oloris in razstavo Neskončni dih o bakrenodobnem grobišču blizu Sobote. Moja velika želja in izziv je arheološki mm s? zej, kjer bi lahko predstavili arheološke najdbe in bi lahko naselbine iz vseh arheoloških obdobij celovito prikazali, in sicer bivanje, obrt, verovanje, pokopavanja, življenje, njihove zgodbe in podobo tistega Časa. Do sedaj je bilo narejeno veliko delo, še več pa puščam novim generacijam. A. Mana Ritupcr Rodež ^lena |ug za kulturno prestolnico ^lekt, ki daje pozitivno energijo repub- Pri mariborskem projektu je me- multikulturnega centra, kjer bi ih . *kkp dnarodna komisija pohvalila pre- prostore dobila vsa razsežnost in multikulturnega centra, kjer bi h, a« nominacijo prfsuilnico kul- Unm Hi pre-■ ’'TV?"*1 Maribor ' Hm t4111’mesti. Tako so * Mubljani na HU/**! ktHtltrenr’ c”"1" t.. 5 - H iT®ikl Podstavili SS*JZ'.’*«'* Hilhn 'lnteladol- ^J^tudina regije. dnarodna komisija pohvalila pre- prostore dobila vsa razsežnost in dvsem močno izraženo evropsko dimenzijo projekta, vpeljavo novih oblik organizacije, medsek-torska partnerstva in sodelovanje na regionalnem nivoju, dober načrt izgradnje kulturne infrastrukture ter pestre vsebine. Mojca Breščak, svetovalka župana MOMS in koordinatorka projekta, ki se je konference udeležila, je povedala, da nas pri tem projektu čaka Še veliko dela. »Murska Sobota bo dala poudarek trem investicijam, še bolj pa vsebini. Mesto bo končno dobilo večnamensko dvorano za večje gledališke, plesne in druge predstave, morda tudi svoje gledališče. Načrtuje se izgradnja novega bogastvo multietičnosti tega prostora. Zadnji od treh projektov pa je romska ambasada, nadgradnja projekta romske vasi Sožitje, kjer bi poskušali povezati romske izobražence, da bi prispevali k napredku romske skupnosti.« Povedala je tudi, da o denarju tokrat niso posebej govorili. Kulturni minister pa na vprašanje o tem, kaj bo s kulturnim tolarjem, ki mu letos poteče rok, ni dajal izjav. Povedal je le, da gre pri EPK 2012 za težek projekt, ki pa bo dal pozitivno energijo. Sredstva se bo dalo dobiti od države, različnih strukturnih skladov, nikakor pa se ne sme pozabiti zasebnikov. A. N. R. R, Bel Canto 1 "Cerium v cerkvi sv. Nikolaja v svoje desete obletnice 1 skupina Bel Canto, kar bi 'H m etWo PclI1' Skupina je nastala i/'v:umetniškivod^^ ' ’’ Mjpj 1 Se : iaratnjak okrog 30 pevk, v ^upino sestavljale: Liljana *r,-4i 11" (ubv I sopran), Suzana sopran .'.Aleksandra Benko, V a (1- ah) ter Snežana Mitič, B4^aMaktii du kr n"'* renesančnih in sodobnih Ptsmi slovenskega ljudskega izroči- §0|i podala V SV6t umetniški vodja; »Ko sem se takoj po lno: vedela sem, da kp stvari odpeti drugače, a vsi moji P Rmalu zbrala dekleta, h. podala na samostojno pot, so 'Ho.« la. Bel Canto je v teh desetih letih gostoval po različnih krajih Pomurja, na Primorskem, v Ljubljani, v Stuttgartu v Nemčiji, v Loretu v Italiji in na Forste-rjevem festivalu v Osenicah na Češkem. Dekleta so med drugim nastopala ze tudi skupaj z ansamblom Strici, posnela pa so tudi zgoščenko z naslovom Zlato zrno. Nova zgoščenka je zc v pripravi, izšla naj bi predvidoma septembra letos. Na tokratnem soboškem koncertu je ob mno- žičnem obisku skupina zapela s cerkvenega kora, v njenem programu pa so bila dela Bacha, Brahmsa, Mozarta, Haydna, Schuberta, Kodalya, Reala, Fresija’ Čopija, Adamiča, Tomca, Šivica, Simonitija in dela iz prekmurske ljudske zakladnice. Dekleta sta spremljala Žiga Faganel na violini in Olga Palic na orglah. T. K. V Galeriji PAC v Murski Soboti so pripravili na filmskem večeru predstavitev dokumentarnega filma »Ivan Jerič - prekmurski Čedermac« scenarista in režiserja Marka Horvata. Mladega 28-ietnega avtorja je k ustvarjanju, dokumentarca spodbudila knjiga Ivana Jeriča Moji spomini: »Mogoče bo postal kakšen srednješolec ali kdo drug, ki se mu ne bo dalo prebrati ceie knjige, pri ogledu tega dokumentarnega filma bolj zainteresiran za življenje in delo tega človeka. Kajti Ivan Jerič si to vsekakor zasluži.« Horvat je v produkciji televizijske hiše Idea TV - Kanal 10 pravzaprav posnel dokumentarec v dveh delih v skupni dolžini 95 minut. Ivan Jerič (1891-1975) je bil katoliški duhovnik, častni kanonik, generalni vikar, Maistrov borec, naro- Marko Horvat: »Sam sem le želel dati pobudo drugim, da nadaljujejo raziskovanje dela in življenja Ivana Jeriča, saj si to človek, kot je bil on, vsekakor zasluži,« dni buditelj in poslanec v Beogradu ter moder politik, ki se v vojnih in medvojnih časih nikoli ni pustil prepričati eni ali drugi strani. Prav nasprotno, sam je imel velik vpliv na ljudi in vedno je bil trdno na braniku slovenstva. Ravno zaradi svojega velikega vpliva gaje takratna oblast po drugi svetovni vojni na montiranem procesu obsodila na štiri leta zapora. Čeprav se je njegovo trpljenje nadaljevalo tudi po prihodu iz zapora, je vseeno ostal trden v svojih načelih, prepričanju in veri. Bil je zagovornik pravic in svoboščin cerkve. Danes spomenik v njegov spomin stoji v rodnem Dokležovju. »To, da je bil katoliški duhovnik, ru imelo pri nastajanju filma nobenega pomena. Zaradi mene bi lahko bil evangeličan, musliman ali pripadnik kake druge veroizpovedi. Občudujem ga kot človeka, ki je veliko prispeval k priključitvi Prekmurja k matični državi in ki se je zavzemal za slovenski jezik in domovino. Imel je skoraj največ zaslug za to, da je gimnazija ostala v Murski Soboti, boril se je na soški fronti, bil pa je celo priča atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu. Več kot zanimiv človek, ki ga še danes premalo poznamo in premalo cenimo njegov prispevek,« je dejal Horvat. Življenje in delo Ivana Jeriča je na filmskem večeru predstavil tudi beltinski župnik Alojz Benkovič, ki hrani Jeričevo dokumentacijo. Horvat pa pravi, da bo še ustvarjal dokumentarne filme. Naslednja osebnost, ki jo želi podrobneje predstaviti v dokumentarcu, naj bi bil Jožef Klekl. T. K„ foto: T. K. N E «0« h MO । 4 Lem 45X- J. Z , f T f / J^O.000 km / kUMA'*4 MHO IWiTHUN j. Bo A Z zeo? MO I* 4 L boke lun 24 HoV^A boBIL Bo J* Ul IjA fOJo ZAHFP4U po MULI pA hi pojo Botl AVTOHIŠA KOLMANIČ 6 DOKL d.o.o., Industrijska 1,9000 Murska Sobota, 02/530 46 50 Ponudba veta xa omejeno ^o vozli pod paiebni™ pedali prodore- Cenitev rabljenegovozllu sistemu Eurotek. Dodana viednost rabljen *93 vozila rt obračuna kot prihreme* pri nakupu novego: pri V«trl do 5-54)0 tU« pri ZafWl dorU u^ji' kov. Menim,J kjer lahko vaf£* leto 2008, J ske bak le -gd? »Zelo - .1' P ' ko ra ko Slovenija reS torto gospodarsn ,i j, , itd -tobi^ mati. M sposobni m '‘7X1* ljudje, j nesoglasja P' J žavi veliko tfP foto- junij 2007 KMETIJSTVO 13 Družinska kmetija Frasovih v Spodnji Ščavnici Trdna kmetija z zagotov-Ijeno prihodnostjo g ' feu redijo sto govejih pitancev in pitajo od 600 do 700 prašičev s’iHiju TtnMwDi v Spodnji ik. obsegu proiz-Hitije in ustvarjenem Pr0' tMnatj najvcčjlmi na ob- Kmetijske zadruge "■ up Rsdgritia. Frasovi ob-70 hcktnr\ev tega 17 hektarjev , —puvrfin. 20 hektarjev Bajemti od Sklada zemljišč in goz-ptfc.sv.ite površine pa so kmetih. ’’’X.r lanu pravi, da z na-M tež**, sat sc mladi 'j?'1 km »v zaposlujejo v na kmetijah MKtjŠl.klOpV Vzrok zato Jj* zelo prometna magi-tj trsta, ki otežuje pro-stroji in za-^jijt kmetovanje. ielmil pred dobrimi . ^i'"0 'mi prižemi nakme-gospodariti na nekaj usmeril pa se je 'htejo in preuredil hlev, v *K lilltj proMi a a za 20 do Zvali pojava 1"» ■l, y giAvdortie rti raz-b pa sn st Frasovi začeli ptaVičercjo Redt svinje in merja-^ pulslrt pi no (jo končne /hli doma '."Sni kmetiji Frasovih j govedorejo govejem hlevu ' i S" pitancev v hlrru ^^epapitajo od 600 do 700 bekonov. Pitajo jih za znanega kupca in jih preko radgonske kmetijske zadruge prodajo Krasu Sežani. Prašiče pitajo na višjo težo, saj v Krasu iz njih izdelujejo pršut, gospodar Emil pa pravi, da tako dosegajo tudi nekoliko višjo ceno, vendar morajo biti prašiči zares kakovostni. Lastne plemenske črede zdaj nimajo, zato vse pujske za nadaljnjo rejo kupujejo, večino v Nemčiji, saj so tam kakovostnejši. Včasih so pujske kupovali od domačih rejcev, vendar jih je premalo, zato so se odločili za uvoz. Najprej so jih kupovali v Avstriji, ker pa so v Nemčiji cenejši, jih vozijo od tam. Zdaj, ko je Slovenija članica Ev- ropske unije, s tem ni težav, težav pa tudi ni z uvozom telet, ki jih prav tako kupujejo v tujini. Pomanjkanje telet je še večje, pravi gospodar Emil, zato jih kupujejo na Poljskem. Težava pa je s kakovostjo, saj tam križajo različne pasme in je zato prirast slabši. Vendar drugačne rešitve zaenkrat ne vidijo, saj doma telet tako rekoč ni mogoče dobiti. Frasovi imajo tudi šest krav dojilj, prav zaradi telet pa želijo njihovo število povečati vsaj na dvajset. Večino krme za živino pridelajo doma, kupujejo le sojo in vi-taminsko-mineralne dodatke, največ njivskih površin pa na- menjajo koruzi, ječmenu in pšenici. Ob gospodarju Emilu dela na kmetiji tudi žena Albina, ki je bila prej zaposlena v radgonskem Miru, pri delu na kmetiji pomaga še tašča, v pomoč pa jim je tudi delavec, ki poprime za vsako delo. Tudi otroci Daniel, Leon in Judita se kmečkih del ne izogibajo, vsak pa redi in skrbi za svojega bika. Leon ga je že prodal, pravi oče Emil, ni pa se še odločil, v kaj bo naložil denar. Čeprav je kmetija Frasovih trdna družinska kmetija, ki ima prihodnost, za to, kar so zgradili, niso dobili nepovratnih sredstev. Le za gradnjo silosa na CO2 in greznice so dobili tri milijone tolarjev, vse drugo so financirali z lastnimi sredstvi. Lani so s hlevom za sto govejih pitancev kandidirali za nepovratna sredstva, vendar neuspešno, češ da ne izpolnjujejo pogojev. Projektna dokumentacija za to je nared, samo poslovni načrt pa jih je stal 300 tisočakov, a gotovo ne bo več uporaben. Čeprav je po veliko neuspešnih poskusih že nekoliko obupal, Emil pravi, da bodo Še poskušali pridobiti kakšna nepovratna sredstva, saj si brez njih investicije ni mogoče zamisliti. Naj... domačija 2007 Je šterc ali zlevanka? Še tri domačije je strokovna komisija v akciji Naj... domačija prečrtala s seznama naših prijav in tako jih je na seznamu ostalo še dvanajst Ponovno smo se namreč lahko prepričali, da smo ljudje ob Muri zelo gostoljubni in zato redko hitro zapustimo obiskano domačijo. Tokrat smo se iz prometne Murske Sobote odpravili najprej v Brezovce, k družini Mikola. Gospodarja Milana in njegovo ženo Sonjo smo ravno ujeli pri selitvi prašičev, a sta si kljub temu vzela čas in poklepetala z nami. Izvedeli smo, da na domačiji živijo Še babica Ema ter sinova Tadej in Sašo. Sicer pa je domačija Mikola ena redkih, ki smo jih obiskali in ki svoje prašiče prodaja pod blagovno znamko Diši po Prekmurju. Iz Brezovec smo odšli v Vadarce, kjer na domačiji Svetaničevih oziroma Jurčekovih, kot jim tudi rečejo, gospodari Zlatko s svojo partnerico Simono ter otrokoma Tinetom in Zalo. Poleg tega na domačiji živijo še Zlatkov oče Jurij, mamajolanka in stric Milan. Do naše naslednje postaje je bilo kar daleč, saj smo se po vijugasti cesti odpeljali do Hodoša, na domačijo Janoševih. Čeprav je bil gospodar Ludvik na začetku malo skeptičen, smo na koncu našega obiska ugotovili, da smo se drug od drugega veliko naučili. Sicer pa poleg Ludvika na domačiji živijo Še gospodarica Anica ter njuna otroka, sin Ludvik mlajši in hčerka Alenka. Sicer pa se Jonaševi ponašajo z zelo urejeno in zgledno ekološko kmetijo. Ker prihajamo z različnih bregov Mure, se pogosto zgodi, da se naučimo kakšne nove besede. In tako je bilo tudi pretekli teden. Moj besedni zaklad je bogatejši. Izvedela sem, da se ponekod v Prekmurju zlevanki - zlejvanki reče tudi šterc. Mogoče pa se kakšne nove besede naučim tudi prihodnjič, ko bomo v Prlekiji. Vanja Poljanec Kmetija Frasovih v Spodnji Ščavnici je trdna družinska kmetija, ki ima zagotovljeno prihodnost. Ob gospodarju Emilu in ženi Albini so tu tudi že otroci Daniel, Leon in Judita, ki jim delo na kmetiji ni tuje. Ludvik Kovač NLB O Skupina TONDACH £ 'et LD ’’Sojina iz lovne po- -nwskem domu med bukov nico konec ^(U^iednaTarnimov-il' 00 '. -v o Kut < dejal Stanko ' 'rC ilmi so že -^‘■"'aV.Vivnphovipre-: „ . MiAh »potrebujejo ■1 'n * divjad ■ , (pomoč pri ohranitvi ki lik ucet Ipuhe >^7(^ant Vn poznali«. S jr druMvo de-' varovanje ' 1 It,? prostožive- %J'■ n\cm pi ha vodil" rodove MAtju so bog"--j?’” " kitati tudi ŽU-Pr' dstavnik iks ^^žiuPrckn ur jo '"'predsednik •l^Z" v'ckivnrSa Janez hrte Horvat ‘»W dob«.mk\ '"'’’■kr zasluge v' ^^»a Štefan ’ "T'rtsedmimi ’’1 *'uV ■ ■ •'■■Sosm.pa ■ %lt(. insfnto G.G. CORSA Dobitniki najvišjih priznanj ob jubileju (od leve): Jože Horvat, Štefan Horvat st., Stanko Čemela, Štefan Forjan in Franc Gjerek Radgonsko-Kapelske gorice - Končana letošnja obnova vinogradov Na območju Radgonsko-Kapelskih goric, kjer raste vinska trta na okrog 900 hektarjih, novih površin ne zasajujejo, veliko pozornosti pa namenjajo obnovi vinogradov. Tako so v družbi Radgonske gorice letos že obnovili 20 hektarjev, v družbi Kapela s Kapelskega Vrha pa tri hektarje. V obeh družbah so sajenje zaradi ugodnih vremenskih razmer končali skoraj mesec dni prej kot pretekla leta. Prihodnjo pomlad pa bodo v obeh družbah obnovili še nekaj Poiščite svojega Opla v posebni akciji Staro za novo. več vinogradov, kot so jih letos. Franci Klemenčič V soboto, 16. junija - Razstava govedi lisaste pasme Ob 80-letnici rejskega in selekcijskega dela v Pomurju bo pripravila Zveza govedorejcev Pomurja v soboto, 1S. junija, na razstavišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni razstavo gove i istaste pasme pomurskih govedorejcev Obiskbvalcr st bodo lahko ogledali 54 najbolj kakovostnih živali iz rej bikovskih mater ki dosegajo tudi ■ vrhunske proizvodne rezultate. Plemenske lva >> 1 0 ”a razsta- vi, dosegajo povprečno proizvodnjo 7-700 litrov mleka, rekorderke pa celo presegajo letno proizvodnjo deset tisoč litrov mleka. * Podarimo vam: Ne zamudite Samo med 11. in 16. junijem do 5.500 EUR več za rabljen avtomobil obvezno in kasko zavarovanje za prvo leto Med 11. in 16. junijem imate enkratno priložnost, da svoj" rabljen avtomobil zamenjate za novega Opla. Čaka vas ponudba, ki je ne velja zamuditi, zato čim prej obiščite pooblaščene trgovce z vozili Opel. AVTOHIŠA KOLMANIČ £ DOKL d.o.o., Industrijska 1,9000 Murska Sobota, 02/530 46 50 Ponudbo vrija za onwjtno serijo vozil pod poubnlmi pogoji prod.je. Cenitev bije n ±90 vozila po sistemu Eurotoz. Oedema to biten« ja VMllaseqbrafiiiroirorprIhrtMk pri t*flkupuw*egci: pri Vedri do 5.500 IURkpn&ifirl priznanje F. Ki 'bL- ’[Xl^ n'kdL l, k j Jr jekh Kulturne- sklen i ''br It drugih roč- sufl-samoupra-Leni. ^0 r j» ।"Pdfrcvlle Članice m La' ?*Wrn?^81sUskega Pregledno raz-sto ustvar- ^'1' Ljutomer fen tituli fee ta J’ Križev°i in SX^'^vletu / k stir; i $tevdo porok Tunika Dominko (levo) in njena sestra Vika (desno) Tunika Dominko je ponosna Goričanka, čeprav že več kot 60 let živi v Gomilici »Maternega jezika se ne sme pozabiti« Pred kratkim je praznovala 90. rojstni dan mnišujt irj pred tem ^lvalceyv55OO ih v za- šte- J 51 V'4.^ J^alitu-nTV, k''I*1 bi ' biv d°v°ljenj so laiiii pa ■ % a m,r.lzavarova_ 'pitanih kn- 4 .. rL,' TiT,qi Pa je ' -.u K^WlWnih vozil +Jrhni'. v/ največ ^v^reS.'" 1690 Tunika Dominko se je rodila 5- maja 1917 v Večesla-vcih na Goričkem v družini Eorjanič, Svojo življenjsko pripoved je začela takole; »Oče so bili Franc, mati pa Jožefa, samo vsi so jih klicali Sefa. Pri Milje bilo dosti otrok. Vseh skupaj nas je bilo enajst.« Tunika je imela pet bratov in pet sester. Pri njihovi hiši je bila velika revščina. »Še dobro, ka so naštj mati oditi delat k Židovi, ka so tan kaj zaslužili,« je dejala. K židovski družini EbenŠpanger na PertoČo je Šla za deklo tudi Tunika, kjer so jo imeli tako radi, kot če bi bila njihova. Tunika: »Bila sem njihova cartlika.« Največ je bila z gospodarjevo ženo, ki je bila na invalidskem vozičku in je skrbela zanjo. Pri EbenŠpan-gerjevih je ostala dve leti, do leta 1941, nato je odšla na sezonsko delo v Nemčijo. Tam se ji ni godilo tako dobro kot na prejšnjem delovnem mestu. O delu v Nemčiji je dejala; Dosta smo trpeli, zjutraj smo mleko jedli, opoldne krumpič, zvečer pa župico na vodi, delali smo od jutra do večera! Delo je bilo slabo plačano.« Obdobje druge svetovne vojne je preživela v Nemčiji in rekla je, da nikjer drugje ni doživela večjega strahu kot v Času, ko so tekli pred bombardiranjem. »Nikdar ne bom pozabila, gda so padale bombe. To je bilo kak nebeška grmlajca, nebo je gratalo svetlo,« se spominja strahot druge sveto- G't>nsko Šolo nekake-' razveselila vse otroke, čeprav je namenjena predvsem vozačem. Gre za novo oj Jerni ^anl osnovne šole, tako da bodo avtobusi z vožnjo po obvozni cesti zunaj na-^ti^i ftirtBL Najpomembnejše pa je, da avtobusi ne bodo vec predstavljali nevarnosti in bo sedaj le to v celoti namenjeno učencem. B. B. P. vne vojne. Takrat so bile trgovine zaprte, hrane se ni dalo kupiti in bili so lačni. V najtežjih trenutkih v Nemčiji je spoznala Ivana Dominka, rojenega leta 1911 v Gomilici, in po vojni sta se poročila ter si v njegovi rojstni vasi zgradila hišo. Nekaj časa, a ne za dolgo, sta Tunika in Ivan hodila na sezonsko delo na Madžarsko, da sta si lažje postavila hišo na obrobju Gomilice. V hišo je udarila strela Vročega julijskega popoldneva pred šestintridesetimi leti, ko je bila na njihovi domačiji mlatitev’, se je nebo pripravljalo na neurje z grmenjem. Strela, ki je udarila v hišo, je bila usodna za Dominko-vo imetje. Ogenj je uničil vse, hišo in hleve, vendar delovne roke, želja po boljšem življenju in potrpežljivost so bile tisto, kar ju je gnalo naprej in sta si zgradila novo kmečko poslopje. Tunika Ferjanič - Dominko je rodila tri hčerke: Margito, ki z družino živi v Kanadi, Mico, ki živi na Dunaju, in najmlajšo Kristino, ki živi z družino na domačiji v Gomilici. Tunika ima sedem vnukov in enajst pravnukov. Od leta 1980, i ko ji je umrl mož, je žalost premagovala z delom na kmetiji. i Čep rav j e bi I a Tunik a vse živ- ' Ijenje vpeta v delo, si je našla čas tudi za potovanje, obiskala je i namreč hčerko v Kanadi in drugo hčerko, ki živi v Avstriji. Na njenem rojstnem dnevu so bili 1 zbrani njeni najožji in ni manjkalo torte. Pozdravit jo je prišla tudi njena še edina živeča sestra Vika iz Ljubljane. Marsikdo se začudi, da Tunika po toliko letih bivanja na Markovskem potegne • še tako, kot govorijo v njenih rojstnih Večeslavcih. O tem je zatrdila: »Materin jezik se ne sme pozabiti ...«In z nasmehom na obrazu je še dodala: »Jes san trdna Goričanka!« Bojan Zadravec Majska pesem pri Gradu Pred kratkim je pri Gradu na Goričkem donelo zborovsko petje. Goričko drujštvo za lepše vutro in JZ Krajinski park Goričko sta v kulturni dvorani pri Gradu tokrat prvič pripravila koncert pevskih zborov z naslovom Majska pesem. Uvodoma so se poslušalcem predstavili Ljudski pevci Kulturnega društva Franceta Prešerna od Grada, v nadaljevanju pa se je med seboj pomerilo še pet zborov: Moški komorni zbor KDP Rogasovci, Mešani pevski zbor - Nepdalkor Hodoš, Marjetice DU M. e Toplice, ' Vokalna skupina Zarja iz Puconec in Mešani pevski zbor KPD Rogasovci. Kakovost njihovega petja so ocenjevali Helga Horvat, Anka Suhadolnik in Tomaž Kuhar. Prvo nagrado je prejela Vokalna skupina Zarja, drugo Mešani pevski zbor KPD Rogašovci in tretjo Moški komorni zbor KPD Rogašovci. Poslušalci pa so lahko spoznali tudi komorni pevski zbor iz Monoštra. M. Hašaj Srečanje uprave Komunale po 46 letih Pred kratkim so se v Strehovskih goricah srečali člani uprave nekdanjega komunalnega podjetja v Murski Soboti. 1961. leta so se v podjetje združile vse mestne komunalne in druge dejavnosti in službe kot delovne enote: gradbeništvo, kanalizacija, mestna snaga, vrtnarija, mestna služba varnosti, kamnoseštvo in cemetnine, vzdiževanje cest, pogrebna služba in pokopališče, mestna tehtnica, obrtne dejavnosti, strojne delavnice, avtomehanične delavnice, ’ steklarstvo... V takratnem komunalnem podjetju je bilo skupno zaposlenih kar 652 delavcev, v upravi pa 20 ljudi. Pri nekdanjem direktorju Ivanu Gere-nečerju so se Strehovskih goricah zbrali nekdanji sodelavci: Horvat, Flegar, Korošec, Rjok, Avgust, Weindorfer, Gerenčer, Smrekar, Donko, Brunec, Ribnikar in Šebjan. Kljub starosti se še vedno radi srečajo in se spominjajo časov, ko so sodelovali in prispevali k razvoju mesta. B. B. P. Šola za nadarjene v Mali Nedelji Učenci Osnovne šole Mala Nedelja, ki so evidentirani kot nadarjeni, so to soboto ustvarjali in poglabljali svoje znanje v številnih delavnicah. Izbirali so lahko aktivnosti na področju matematike, slovenskega jezika in angleščine, spoznavali so ruske besede, izdelovali unikatne izdelke iz volnenega prediva, opazovali so skozi mikroskop in pridobivali socialne veščine. Sobotne šole za nadarjene, ki jo je vodila univ. dipl. ped. Nina Graj, se je udeležilo 22 učencev od 4. do 8. razreda, vabljeni pa so bili tudi njihovi starši. V uvodu je ravnateljica Nada Tomanič vsem zaželela veliko kreativnih užitkov, udeleženci pa so si ogledali fotografije s poročilom o dejavnostih, ki so že potekale med šolskim letom. Ob koncu programa so učenci zelo zadovoljni zapisali, daje prehitro minilo, in predlagali, da bi se šolska vrata v soboto še večkrat odprla. J. G. Brat Džouži Ovi pregnjejši na oblasti mislijo, ka smo ml sigdarboie decm-ski, pa nan gučijo povestice. Njin se zdaj telko ide za tisti dvej-sto starijurjof s skritega Sovinoga fonda, ka so že mediji dvaj-stikrat telko ponucali za gučanje okouli tejpejnez. Narod se pa zavoio taksi sumarij samo sekejra, pa si s ten nakaple beteg. Sodobna betega kak sta depresija pa poklicno izgorevanje pa že pa spoutijo človeka na zdravstvo, štero tudi z najboukšimi mizami kaj takšoga nemre zvračiti. Bela se spouti, ka so negda na goloj zemli ranjence očuvali pri žMenji, pa nemre razmiti, ka so zdaj mize v zdravstvi najvekši problem. Pa si je spopejvo: Mizica pogrni se in druge pravljice, tegdadeca smo bili, smo radiji poslujšali pa naj ne bi zdaj vse tou pozableno bilou. Zdaj v zdravstvi fejst llpou skrbijo nan za tou, že tri lejta tak nan fajn delajo š tej miz dizajn, hoblajo, zabijajo, pase njin kvarijo. t Mi pa čakamo gda bo, vse tou gotovo, te mo si kumaj vupall, ka betežni bi gratali, zdravi fajn te čas zatou, ostanimo Upon. REPORTAŽA 7. junij 2007 r ' Kolarič in Kaučič izdelala prvo ultralahko letalo v Pomurju Neznosna lahkost letenja »Ni čudež to, da sva sama naredila letalo, čudež je, da se pri tem nikoli nisva sprla,« povesta Jože Kaučič in Uroš Kolarič, medtem ko na rakičanskem letališču opazujemo ultralahko letalo za dva potnika S5 -NBW. To je prvo ultralahko letalo tipa CH - 701, ki je bilo izdelano v Pomurju. Skupaj sta po dveh letih in pol ter po vloženih 2500 urah lastnega dela iz delov, ki sta jih kupila, sama sestavila letalo. Do danes sta preletela skoraj £0 ur in sta skoraj vsak dan v zraku. In zakaj se človek odloči, da kupi letalo po delih namesto že izdelanega? »Težko bi rekli, da je stroškov manj, gre . za izziv in preizkušanje svojih sposobnosti,« pravita. Pred tem sta Jože in Uroš skupaj letela z motornim zmajem in zaželela sta si še več adrenalina. Re sda je letenje z zmajem bolj prvinsko, letalo pa je nekaj drugega. Na vprašanje, kateri je dal pobudo za izdelavo letala, odločitev smehljaje porivata drug na drugega. Kaže pa, da nobenega ni bilo treba prav posebej siliti v to. Po dele sta se odpravila na Češko, kjer ju je čakalo presenečenje. Pogovarjala sta se, ali bi šla s tovornjakom, potem pa sta tam ugotovila, da bi bilo v manjšem kombiju prostora še za dve taki letali. Ko si v zraku, ko se na obzorje riše povsem drugi horizont, ko jadraš tam, kjer jadrajo oblaki in ptice, dobiš tisti pravi občutek, nikakor pa ne odgovora, zakaj je človek vedno želel leteti. Ta občutek ti potem nikakor ne da miru, in prav zaradi njega tudi Kolarič in Kaučič vsak dan, vsako urico, ko le lahko, izkoristita za letenje. Fotografija s Češkega, kjer sta presenečeno ugotovila, kako izgledajo sestavni deli za letalo in da bosta morala sama izrezati ter sestaviti prav vsak kos letala. Iz tega je potem nastalo letalo, potek izdelave pa si lahko ogledate na spletni strani http://urokol3.freeownhost.com. tala. Narediti je bilo treba več kot deset tisoč lukenj in uporabiti prav toliko zakovic. Pripravila sta lesene dele, preko katerih sta ukrivila pločevino, da so nastali kabina in krila, Sama sta poskrbela za vgradnjo vseh naprav, da je letalo tehnično brezhibno. Prav s tako preciznostjo in skrbnostjo sta poskrbela tudi za videz. Letalo sta pobarvala pri Kaučiču, ki ima avtoličarsko delavnico. Naj omenimo, da se za tako letalo porabi približno toliko barve kot za štiri avtomobile. Sama pa sta izdelala tudi elegantne, mehke usnjene sedeže. Prav čudežno je, da se pri delu nista nikoli sprla. Le kako vama je uspelo, da nikoli ni prišlo do napetosti? »Kako da ne, potem sva delo pustila in se po moško pogovorila. Če je prišlo do zapleta ali kakšne težave, sva se še bolj vneto lotila iskanja rešitev,« pove Kolarič. Kaučič pa ga dopolni: »Pri delu sva oba vztrajna, ne obupava in ne popuščava tako zlahka.« Zanimiv in zgovoren pa je podatek, da jih od desetih, ki se lotijo samoizdelave letala, poletijo le dva, trije. To niso bili deli, da bi jih le sestavil; v nekaj škatlah je bil zbran osnovni material, aluminijasta pločevina in zakovice ter navodila. Edino, kar je bilo izdelano, so bile gume in pleksi steklo, pa še tega je bilo treba odrezati. Zaprla sta sc v avtomobilsko garažo pri Urošu doma in se lotila dela. Dele in zakovice sta po lekarniško natančno sortirala, navodila in načrte pa postavila na vidno mesto. Vsak popoldan sta pozno v noč risala, merila, rezala in vr- Ko prvič poletiš s svojim letalom Posamezne faze izdelave letala je spremljal nadzornik gradnje Igor Zrinski, ki ga je določil direktorata^ talstvo pri ministrstvu®^ katerem sta zaprosila tudi za gradnjo amaterskega kiiJ čanem delu jima je letalski mr brez ene same pripombe it®, Ijenje za testno letenje, po letenja pa še trajno dovoljc^ In kakšen je bil občutek,! W poletela z letalom? »Občuti' šanje. Samo da leti,« priznata. Nadaljujeta pa: »Napori11 J je zadnji rok, da poleti, eno pa so meseci kar odleteli ^Tjl vsi sprašujejo, le kdaj bo kot^'' J ler se tega sam ne lotiš, si -nt 'J Ustavljati, kaj vse te čaka. treba desetkrat premisliti in Pr J ti, da ne narediš kaj narobe ■ Popravljanja ni, napake Pa slej odrazijo nekje drugje,* r* Čeprav imata veliko tenjem, nobeden od njiju lom še ni letel. »Po prvih sva bila nekoliko razočaral 1 vanja so bila drugačna W'''. Bolj ko z njim letiš, bolj sp*'1 ” dnosti, ki jih ima ta cip Prijetno je za letenje, hir"rI potrebuje veliko za prbiu1* ; več občutljivo za veter in I" j ' omogoča pa tudi letenje v menu ... Če bi se še enkrat se odločila prav za ta tipčf11 glas. In bi se še kdaj lotila , p »Ne,« je njun odgovor, ven * tem ravno toliko namuzne®’ ne mores zagotovo verjeti j A. Nana" ^ )’ Fotofl' Jože Kaučič, pilot motornega zmaja ter motornih in jad^ Uroš Kolarič, pilot in učitelj letenja z motornim zmajem letalom, sta vsak dan v zraku. Letita na letališču Rakičan a (pri Puconcih), kjer je registrirano letališče za ultralahka L ^1 motorne zmaje. Sodelovala pa bosta tudi na prazniku sit* letalstva in 60-letnici soboškega aerokluba. Z enim rezervoarjem preletiš 800 kilometrov. Potovalna hitrost je 40-150 kilometrov, največ 180. Poraba goriva na uro je 12-16 litrov. Motor Rotax912 s, ima 100 konjskih sil. Kategorija: STOL, vzlet in pristanek na kratkih terenih- Prav vsak detajl na letalu sta naredila sama. Iz pločevine in neštetih zakovic je nastalo letalo. Prav vsi detajli so narejeni z veliko mero natančnosti in preciznosti. Tisti, ki se spoznajo v letalstvo, jima priznavajo, da sta fantastično opravila svoje delo. Bolj za šalo kot za res pa že dobivata ponudbe, da bi se ukvarjala le še s sestavljanjem letal. Doma se verjetno ne bi strinjali. »Samo, da leti,« sta povedala Uroš in Jože, potem ko sta ultralahko letalo prvič dvignila v zrak. Bilo je veliko olajšanje in dober občutek, da jima je končno uspelo sestaviti prvo ultralahko letalo v Pomurju. Z vsako urico letenja spoznavata vse prednosti tega tipa letala in vse bolj uživata v letenju. Gre za tip ietaia CH-701,ki so ga doslej zdelali amaterski izdelovalci. Danes, Ih kot tiSOC. Njegov konstruktor je bil Cris sodeloval tudi pri razvoju nadzvočnega Concord. VESTNIK ZJunij 2007 KRONIKA Pomurka in Pomurec meseca maja |E Pred krxiki Iti Z jU- zaznamoval Pomurka in Pomurec leta 2007 (MAJ) Pomurka meseca: Pomurec meseca: Mo; naslov' Opozorilo: Upoštevali bomo samo v celoti izpolnjene glasovnice. A, B.,foto: N. J. nem delovanju v soboškem Lions klubu dokazal kot človek, predan načelom svetovnega lio-nističnega gibanja, kot so predanost poklicu, spoštovanje do sebe in drugih, nesebičnost, prijateljstvo, pomoč bližnjim in ljudem v stiski. Mnogi poznajo in cenijo njegove strokovne kvalitete, saj je bil dolgoletni vrhunski specialist dentistične kirurgije v Murski Soboti, v svetu športa pa priznan mednarodni košarkarski sodnik. Uporabniki Mobitela in Debitela lahko glasujete tako, da pošljete SMS z besedilom: RMV, presledek, P, na 2929. Cena povratnega sporočila je 0,417 EUR oziroma skoraj. 100 tolarjev. Pogoji glasovanja so objavljeni na internetni strani Murskega vala. Sredstva, zbrana s temi sporočili, bodo šla v dobrodelne namene - za Varno hišo Pomurja. Za Ireno Šavel glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo: RMV, presledek, P, presledek, A. Za Mariko Kardinar glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo: RMV, presledek, P, presledek, B. Za Zdenko Benko pošljite na 2929 SMS-spo-ročilo: RMV, presledek, P, presledek, C. Za Avgusta Farkaša oddajte svoj glas na 2929 s sporočilom: RMV, presledek, P, presledek, D. Za Tomija Slugo oddajte svoj glas na 2929 s sporočilom: RMV, presledek, P, presledek, E. Za Anton Camplina pa glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo: RMV, presledek, P, presledek, F. jtf povedal, daje notranja revizija ministrstva uporabo javnemu zdravstvu. Kot j e ob tem izjavil Danijel Grabar, strokovni direktor v murskosoboški bolnišnici, dr. med., ima zagotovilo, da bo bolnišnica dobila v najem del opreme. Katere, ne ve, saj se še pogajajo, želijo pa si endoskopsko opremo. Na fotografijah: vojaška mobilna bolnica pred nekaj meseci (levo). Prostor, kjer je stal Role2, bo rakičanska bolnišnica uporabila za parkirišče, ki ga bo " *h*dBjai1CC.,‘trensl^ Postopek. Erjavecje še dejal, da so se .^^ain M’ ahl<0 mobilno vojašnico, ki bo nameščena v ma-'' -ga Dot ko ne bo v uporabi v mirovni misiji. Medicin-re e Slovenske vojske, bo ministrstvo ponudilo v bote, ki se ukvarja z uvozom in distribucijo priznanih tujih blagovnih znamk in ki praznuje letos 15-letnico obstoja, je z nad sto zaposlenimi po vsej Sloveniji dokaz, da je tudi na obrobju mogoče ustvarjati zgodbe o uspehu. Devetnajstim lastnim maloprodajnim mestom se bo kmalu pridružilo dvajseto, v Portorožu, predvidenih je Še nekaj novih, poleg tega imajo po Sloveniji še enajst franšiznih prodajaln. pica naslovov s celjskim Miro-teksom na domači in mednarodni sceni ter številna priznanja so le potrditev, da gre za vrhunsko športnico, ki ji težko najdemo primerjavo. 3- Zdenka Benko, direktorica družbe Rebel iz Murske So- delitev Valvasorjeve nagrade in priznanj. 2. Marika Kardinar, najboljša slovenska kegljavka vseh časov, ki je v Košicah osvojila svojo 15. medaljo na svetovnih prvenstvih. To je bilo njeno 14. in hkrati zadnje svetovno prvenstvo, v svetovnem vrhu ali blizu njega pa je že od leta 1982. Ko- sojenju je bil Sluga obsojen na pogojno kazen štirih mesecev zapora s preskusno dobo dveh let, a je mariborsko višje sodišče prvostopenjsko sodbo razveljavilo. Tričlanski senat je Tomija Slugo tokrat oprostil. 3. Anton Camplin, ki je bil do konca letošnjega maja guverner slovenskih lionistov za klubsko leto 2006/2007. Distrikt 129 Slovenija je imel v dobrih 16 letih delovanja prvič predsednika iz pomurske regije. Anton Camplin se je v svojem dolgolet- na Giro di Italia. Letos so organizirali že peti reli starih koles. 2. Tomi Sluga iz Apač, ki so mu na soboškem sodišču ponovno sodili in ga tokrat oprostili vseh obtožb. Pred natanko šestimi leti - kak mesec dni pred tem, ko sta se na Brdu pri Kranju srečala ameriški in ruski predsednik Bush in Putin - naj bi Tomi Sluga na elektronski naslov Bele hiše v Ameriki poslal sporočilo. Napisano v angleščini naj bi imelo približno tako vsebino: »Predsednik, rešite Zemljo. Vi riti, ubili vas bomo v Ljubljani, dobrodošli.« Tomiju Slugi so zaradi tega konec novembra leta 2003 sodili na soboškem sodišču. V prvem Za mopedista usoden bager Tridesetletni Robert Špilak iz Brezovice je nova smrtna žrtev pomurskih prometnic. Nesrečni Špilak se je v torek okoli pete ure popoldan peljal proti domu, ko mu je na križišču krajevnih cest med Veliko In Malo Polano delovni stroj - rovokopač-z desne strani vzel prednost in zapeljal pred njega. Bagerist je kljub zaviranju nato s prednjo žlico treščil v mopedista, ki je umrl na kraju nesreče. Preiskava je pokazala, daje pokojni vozil neregistriran moped, bilje brez izpita, prav tako ni nosil čelade, Nesrečo sta si ogledala tudi preiskovalni sodnik in državni tožilec, sedemintridesetletnemu šoferju bagra pa so odredili strokovni pregled. Lani v tem času so na cestah v pokrajini ob Muri umrli Štirje ljudje, letos že deset. A. B., foto: J. Z. Izpolnjene glasovnice, ki bodo v četrtek, 7. junija, objavljene v Vestniku, pošljite najkasneje do petka, 29. junija, na naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota, s pripisom Za Pomurko in Pomurca leta. SMS-sporočila pošiljajte prav tako do zadnjega petka v mesecu juniju. Kandidati za Pomurca ' meseca maja 1. Avgust Farkaš, predsednik društva starodobnikov Dimek Beltinci. S pomočjo somišljenikov je začel pred sedmimi leti z ohranjanjem kulturne in tehnične dediščine, tako da se je s prijatelji oblekel v stari gvant, sedel na staro kolo in se odpeljal na izlet po okoliških krajih. V vseh teh letih se je peščici starodobnikov pridružila množica somišljenikov iz celotnega Pomurja. Navezali so tudi stike s prijatelji onstran meje. Prekmurje se je na svoj način in z močnim etnološkim prispevkom predstavilo celo seio ? izborom Po* ®nrke In Pomurca meseca Ma. Za tri kandidatke in tri ^aiidate str poslušalci Ra' Kliniki val v ponedeljek ^dali ; n. ill 20 glasov, s po-iilhnj v avtor nove “""K^gnjaj •‘■-“ir -it m' odločili prejšnji Ese<:! Hipni' vas je glasovalo 1 ■slušaki Murskega vala in Vznika ste odločili, da je •* ipnll, Alenka dolgoletna zboro-vešanegR pevskega ' ■ Petana KovM'.» iz Murske bore ti i- * UPokrajinske- ' ■''■-laMuiskaSobota. dobit-*w ;ivmtka načrtnega mu-raziskovanja v Po-ki ga ie,4 svojega priho- I '!• • dant s zgradila v .m skozi to obdobje . arheološka g'5’poznani in *pwkova-naivni «f>' '" 'ov kakor v širši 'mrmeljhvi med komisija za po- NemčavcivN.Gorico Na izbirnem regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa v Pomugu so zmagali Nemčavci in tako odhajajo na državno prvenstvo, ki bo 18. oktobra v Novi Gorici. »Tema letošnjega preverjanja je bila delovanje in usposobljenost ekip prve pomoči v nudenju prve pomoči ob nesrečah v prometu in nesrečah z nevarnimi snovmi ter drugih nesrečah, ki lahko po oceni ogroženosti prizadenejo regijo,« je povedal Martin Smodiš, vodja tukajšnje izpostave uprave za zaščito in reševanje. Poleg domačih ekip so tekmovale tudi tuje ekipe. »To sodelovanje uspešno poteka že vrsto let na podlagi sklenjenih dvostranskih sporazumov z Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko.« Na fotografiji: na Trgu zmage so svojo opremo predstavili reševalci, gasilci, policisti in vojaki. A. B., foto: J. Z v ’ Turistične prireditve Mala Nedelja - V soboto. 9. junija, ob 9. uri bo pri kopališču Bioterme v Mali Nedelji začetek Grossmannovega pohoda, ki ga pripravlja TD Mala Nedelja - Radoslave! Na poti si bodo ogledali več kulturnih zanimivosti, med drugim tudi rojstno hišo Karla Grossmanna. kjer bo tudi kulturni program, med potjo pa bo pohodnike seznanjal s kulturno dediščino Ludvik Rudolf Mala Polana - V nedeljo, 10. junija, ob 14. uri bo na Sabolo-vi domačiji prireditev Naša Poljana - Gostuvanje se slujži .... kjer bodo nastopile FS KD Miška Kranjca Velika Polana, FS velikopolanskega vrtca in osnovne šole, FS Emona iz Ljubljane, prekmurski pozvačin in drugi. Jeruzalem - V četrtek, 7. junija, ob 20. uri bo v gostišču Brenholc v Jeruzalemu v okviru festivala Musiča Pannoniae večer panonskih melodij in kavarniške glasbe z naslovom Od Jeruzalem do Pannoniae z nastopom Kolektiva Apropos in Batin sentimental banda iz Vojvodine. Beltinci - V petek, 8. junija, ob 20 uri bo v Kulturnem domu Beltinci v okviru festivala Musiča Pannoniae prireditev Vlejči loučec - kako so nastajale prekmurske bande, na kateri bodo sodelovali Marko Banda, Mala Beltinska banda, Boštjan Rous, Plej muzika in gosti. Mala Polana - V soboto, 9. junija, ob 20. uri bo na Sabolo-vi domačiji v okviru festivala Musiča Pannoniae prireditev Večer poljanskih meglic z nastopom Marko Bande, Batin sentimental banda iz Vojvodine in Peronovega listja. Dobrovnik - V nedeljo, 10. junija, ob 17. uri bo pri Bukovniškem jezeru prireditev Koncert ob Vidovem izviru, kjer bodo nastopili Marko banda, Perunovo listje in Batin sentimenta! band iz Vojvodine. Prireditev bo v okviru festivala Musiča Pannoniae. Moravske Toplice - V nedeljo, 10. junija, ob 10. uri bo pri Termah 5000 začetek maratona Ajda, ki ga pripravljata OŽŠ M. Toplice in Terme 3000. ‘ Kančevci - V soboto, 9. junija, organizira Planinsko društvo Matica Murska Sobota Nočni pohod na Bedenik, v nedeljo, 10. junija, pa na Veliko Planino. Ljutomer - V nedeljo, 10. junija, organizira Planinsko društvo Ljutomer planinski izlet na 2125 metrov visoko Peco. Moravske Toplice - V soboto, 9. junija, ob 10. uri bo pri Termah 3000 srečanje imetnikov olimpijske kartice, v okviru prireditve bodo ob 15. uri pripravili še pohod po okoliških pohodnih poteh, ob 18. uri pa še olimpijski tek. Neuhaus am Klausenbach/ Dobra - Od 8. do 10. junija bo na gradu Tabor v parku Raab na Južnem Gradiščanskem mednarodni festival kulture in glasbe Brez meja. Med nastopajočimi bodo tudi slovenske skupine, na gradu pa bo svoja dela razstavljal tudi akademski slikar Jože Denko. V nedeljo se bodo predstavili še ponudniki ljudske kulinarike in domačih obrti iz Slovenije, Madžarske in Avstrije. Mimi Hughes dva dni plavala po reki Muri Podpora prizadevanju proti »poškodovanju« reke Enainpetdesetletna Mimi Hughes iz Združenih držav Amerike je v soboto in nedeljo preplavala reko Muro po Sloveniji od Sladkega Vrha do Murskega Središča vzdolž Evropske zelene vezi. Mimi in spremljevalno ekipo so pričakali tudi v Gornji Radgoni, Festival ljudske glasbe Musiča Pannonia V štirih krajih Prekmurja in Prlekije se bo v štirih dneh zvrstilo pet prireditev v okviru festivala Musiča Pannoniae, ki šo ga organizatorji v ponedeljek predstavili na tiskovni konferenci na Saholovi domačiji v Mali Polani. Festival bodo letos organizirali četrtič, tretjič pa bodo pripravili še ernoprireditev Naša Poljana. Glavni organizator je Kulturno društvo Miška Kranjca Velika Polana, sodelujejo pa partnerji iz štirih občin, v katerih bodo prireditve. Na nedeljski prireditvi Naša Poljana se vsako leto še V Moravskih Toplicah mednarodna konferenca o Na konferenci, ki je potekla v hotelu Livada prestige v Moravskih Toplicah, so slušateljem gostje iz tujine predstavili dobre prakse na področju turizma v njihovih regijah. Konferenco so pripravili v okviru mednarodnega projekta Futou-rism, ki je financiran iz Evropske unije, v njem pa sodelujejo partnerji iz petih držav, ob Regionalni razvojni agenciji Mura iz Slovenije še iz Irske, Malte, Francije in Grčije Partnerji iz Pomurja pričakujejo. da bo na osnovi tega projekta narejen koncept večjega povezovanja turistične ponudbe v Pomurju in da se bo resno začelo z razvojem Pomurja kot turistične de-stinacije, s tem pa bo tudi večje investiranje v turizem. V teh dneh pa plava še po reki Dravi skozi Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško z začetkom v Lienzu v Avstriji in ciljem ob izlivu Drave v Donavo pri Osijeku, kamor naj bi priplavala 28. junija. Mimi, ki se, je v preteklosti posebno posvetijo enemu od likov iz zgodovine prekmurskega ljudskega izročila, in to bo letos prekmurski pozvačin. Povabili sopozvačine iz različnih krajev in doslej jih je povabilo sprejelo 15. Skupaj z njimi bodo skušali ugotoviti podrobnosti in razlike med pozvačini iz različnih krajev, slišali pa bodo tudi pozvačinov evangelij. Predsednica K D Miška Kranjca Velika Polana Janja Magdič je povedala, da vsako leto ob gostih iz različnih krajev Slovenije sodelujejo tudi gostje iz tujine, in to bo letos skupina Batin sen- Predstavnik Regionalnega sveta regije Auvergne v Franciji je govoril o njihovem projektu Green Europe - vzpostavljanje in trženje podeželske turistične ponudbe, predstavniki Razvojne agencije pokrajine Moy Valley z Irske so se predstavili s projektom HRD Tourism - razvoj človeških virov v turizmu. Fundacija za varovanje kulturne dediščine z Malte je predstavila projekt CULToURISM - vključevanje lokalne kulturne dediščine v turistično ponudbo in razvoj lokalne kulturne identitete, predstavnica Univerze Thessaly iz Grčije pa je govorila o strateškem razvoju in promociji naravnih parkov in zaščitenih območij s ciljem trajnostnega turističnega razvoja. O strategiji razvoja turizma in turi- spopadla že z vrsto rekami v Ameriki, po Evropi in drugje, s svojim plavanjem podpira prizadevanje okoljevarstvenikov po čisti, neokrnjeni naravi. Tudi s plavanjem po reki Muri je podprla prizadevanje tukajšnjih timental band, ki prihaja iz Vojvodine in se bo na festivalu predstavila z ljudskimi pesmimi Vojvodine ter kavarniško glasbo nekdanje Jugoslavije. Valerija Žalig je dodala, da je festival zanimiv in svojstven prav zaradi različnih skupin, ki iščejo navdih pri ljudskj glasbi in ljudsko glasbo čutijo vsaka po svoje: na eni strani so ljudski godci, ki se v svoji interpretaciji skušajo čim bolj približati izvirni ljudski glasbi, in na drugi strani tisti, ki ljudsko glasbo zaigrajo nekoliko po svoje. J. Ga. stične politike v Sloveniji so govorili predstavniki slovenske vlade in Slovenske turistične organizacije. Gostom iz Slovenije in tujine so predavatelji iz Pomurja predstavili še Panonske terme, Center za zdravje in razvoj, kolesarski turizem, Krajinski park Goričko in drugo Daniel Ulčar iz Regionalne razvojne agencije Mura je predstavil projekt Best Health, v katerem se posvečajo prenosu dobrih praks in znanja na področje zdravja in dobrega počutja, ki sta tudi v naši pokrajini za turisteZedalje večjega pomena. Povezovanje partnerskih regij na področju termalnega turizma, rekreacije, zdravja in kulinarike bo omogočilo tudi medsebojno dopolnjevanje in obliko okoljevarstvenikov po ohranitvi čiste, naravne reke brez hidroelektrarn in drugih človekovih posegov v reko. V Sloveniji je tako plavala skozi občine Šentilj, Apače, Gornja Radgona, Radenci, Tišina, Veržej, Razkrižje, Crenšovci in Lendavo, pri organizaciji njenega plavanja pa so sodelovale različne organizacije iz Pomurja, kot so Krajinski park Goričko, Zavod za turizem in šport Radenci, Društvo Mura Rafting, Društvo Mavrica iz Lendave in drugi. Plavanje je posvetila tudi lani umrlemu okoljevarstveniku iz Avstrije Davidu Ree-derju, ki si je vse življenje prizadeval za ohranitev naravne Mure in Drave. S plavanjem je začela v soboto ob 9. uri v Sladkem Vrhu, od koder je plavala najprej do Cmu-reka, potem do mostu pri Črncih in nadaljevala do Bad Rad-kersburga oziroma Gornje Rad gone. Na poti, kjer se je ustavila, so jo pričakali domačini, šolarji tamkajšnjih osnovnih šol in predstavniki ekoloških organizacij. Med plavanjem po Muri v Pomurju so jo spremljali člani Društva Mura Rafting v dveh rafting čolnih in dveh kanujih. Iz Gor- Juliju nje Radgone so P01 do Petanjec, kjer so kot na drugih stili z domačo hran« plavanje, dolgo okr«' kilometrov, konc^r vem mlinu v Veržeju je v Veržeju nadalje''4' ob 9. uri, se na na Razkrižiuinobl' vala do Murskega' « Ob postanku v ni je poudarila, svojimi poseg« j* onesnažili in P°^k 4 Ji1*' reke, zato si pr*za brali alternativne« ,4i in obranili reke. pjf" lepa reka, v kateri je ? ti, saj diši, kot disH po svežini in naraV’ teh dneh precej111 večkrat treba usta liko pogreti. Mnog6 »h je Plavala' jeten vonj po “ r plavanjem p° ra ' sveta jo spremi ■ rka Kelsey, jočem čolnu ves cj so na poti večkra* podobno. p turu Denisa Ham-T" Hans kategoriziranega in še Robija Krefta, k. ° sezono 2005/2006 ocenimo kot eno v zgodovini kluba, in spodbuda uspešno delo,« je uvo-V Udaril predsednik AK Po Štefan Martinec. pripravo prav tako uspešne generacije 1988 in 1989 na prehod med člane in s tem povezano zamenjavo generacij v pionirski in mladinski kategoriji. »Zato se bo klub znašel pred novim! velikimi izzivi in težavnimi nalogami, kako po eni strani realizirati in izpolniti visoke cilje v članski kategoriji, to je izpolnitev norm za nastop na največjih članskih atletskih tekmovanjih, ter ohraniti zelo visoko raven dosedanjih rezultatov v pionirskih in mladinskih kategorijah. Najpomembnejši cilj je zagotavljanje nemotenega delo- I F dosežek puconsklh odbojkaric k pucunsKin uuuujnanu ^optimizmom zrejo naprej e 'J'hUrarski klub Puconci l'' ln'luunuhM'' dtu-i vodstva, »tti.- kluba pregledali bttulv-,, v.™ sezoni Vv cilie pnlmd’'1”1 G < DOL vzhod za Leu- 16 tekmah zma- c ra U ■ ■ v" ml novoizvoljeni ^conci Drago ^4i w . < Z '’-dletzenske odbojke 9^11, inv .1 lahko b" A nc utwjnejo-»voljni s tret-'’»kt,?** uimv zato Z nipre. ui se pn- *Jly t , sezono.« * v i ohrevHiic tmM । se-da ^I’l reminjali zadev, potem rezultati ne bodo taki, kot smo jih dosegali doslej.« Kdo pa bo prevzel mlajši kader? »Z mlajšimi selekcijami dela Andre/Šiftar, ki je bil že doslej vključen. Marca letos je bil imenovan nov upravni odbor. Poleg tega se starši in ljubitelji tega športa srečujemo aktivno in po svojih volonterskih možnostih prispevamo svoj delež« Tudi vi ste marca prevzeli dirigentsko palico od dotedanjega predsednika kluba Jake Zorko-viča? »Jaka ZorkoviČ je bil več kot deset let predsednik našega kluba. V tem času se je moral ukvarjati z različnimi nihanji in težavnim obdobjem, iz katerega smo izplavali. Zato skušamo ohraniti kontinuiteto in naj ta tradicija ostane kot naša pozitivna prednost v prihodnje. Na osnovi teh izkušenj tudi gradimo našo prihodnost in Jaka ZorkoviČ ostaja del strokovne skupine tudi vnaprej.« Kakšna so pričakovanja v naslednji tekmovalni sezoni? »Načrti morajo obstajati pri vsakem Športu, še posebno v kolektivnem delu odbojkarske ekipe. V naslednji sezoni Želimo biti pri vrhu lestvice 3- slovenske ženske odbojkarske lige. Ne borno pa imeli za tragedijo, če ne bomo dosegli tretjega mesta kot v prejšnji sezoni. Predvsem želimo napredovati kakovostno kot kolektiv in posameznice. V naslednjih dveh'do treh sezonah pa so naši cilji vsekakor usmerjeni proti drug! ligi.« Milan Jerše, foto: M. J. vanja vseh organov kluba, zg kar so potrebne ustrezne delovne razmere. Tako se pripravlja za zagotavljanje finančnih sredstev (sponzorji, donatorji, lokalna skupnost) pogodba z novim glavnim pokroviteljem. Letos nameravamo kupici dodatno opremo za fitnes ter potrebne pripomočke in drese za nastope na državnih prvenstvih. Vsi člani kluba bodo prejeli trenirke v enotni barvi,« še dodaja prvi mož pomurske atletike. Že zdaj pa je pred njimi največji organizacijski zalogaj ob prireditvi Dan atletike, ki bo 23- junija na atletskem stadionu pri OS I v Murski Soboti. Izvedli bodo namreč državno prvenstvo v posamičnem in ekipnem mnogoboju za pionirje in pionirke U-14 in U-12, hkrati bo 2. mednarodni MIK-ov mnogo-bojček za pionirje in pionirke U-12 Za člansko ekipo so nastopale: Sara Bagari, Janja Donša, Petra Franko, Tjaša Frumen, Sanja Horvat, Katja Koler, Sandra Kuhar, Ana Praprotnik, Sara Sako-vič, Martina Veren in Mirjana ZorkoviČ. Start naj mlajših v RogaŠovcih. Radenska), 24,50; članice: 1. Mirjana Zidarič (Ivanec), 30,02,2. Nataša Despotovič (Celje), 32,46,3-Jelka Vrbnjak (TS Radenska), 32,57,4. Polonca Reihss (Ljutomer), 33,15. Tek občanov na 3,3 km: 1. -Andrej Gomboc (RogaŠovci), 12,34,2. KlaudioZavec (OŠ Sv. Jurij), 14,12, 3- Boris Sever, 14,33. Tek občank na 3,3 km: 1. Maja Mencigar (OŠ Sv. Jurij), 15,14, 2. Anja Gomboc, 16,16,3 Jasna Šošterič (Lenart), 17,56. Zmagovalci pri deklicah in dečkih: Mateja Kous, Aleš Zver (OŠ Odranci), Anja Benko, Andrej Lotrič (oba AK Pomurje), Maja Mencigar (OŠ Sv. Jurij), Anton Šinko (OŠ Sv. Jurij), Maja Šadl (AK Pomurje), Tomi Horvat (Turnišče), Lea Gider in Denis Mencigar (oba OŠ Sv. Jurij). Milan Jerše, foto: J. Z. Ob življenjskem jubileju znova skupaj Ljutomerčanka Milica Zemljič je ob visokem življenjskem jubileju, 80-letni-cl, pripravila srečanje s svojimi atletskimi vrstniki iz Zagreba, ki so v začetku petdesetih let minulega stoletja osvajali Številne lovorike. Milica je v hrvaški prestolnici tekmovala za tamkajšnji atletski klub Mladost, s katerim je bila dvakratna ekipna prvakinja Jugoslavije. Polnih pet let (1947-1952) je nastopala za državno reprezentanco in bila leta 1951 po izboru zagrebškega športne- Po madžarskih tablicah ima najvrednejši rezultat (1028 točk) Tina Jureš, ki je 100 m pretekla v času 11.99, sledijo David Horvat z 986 točkami (1:51,51 na 800 m), Radovan Jokanovič, 928 (490 cm s palico), Marinka Horvat, 904 (26.43 na 200 m), in Davor Gregorinčič, 870, za 3:58,68 na 1500 m. atleti ka Zmagovalci regijskega finala in U-10 ter 11. miting Priložnost za mlade, kjer pričakujejo rekordno udeležbo. Tekmovanja bodo potekala od 9- do 20. ure. Večje tekmovanje jih čaka še 20. oktobra, ko bo državno prvenstvo v cestnem teku na 10 km in že 42. Oktobrski ulični tek, ki bo hkrati tudi sklepna prireditev pomurskih pokalov v rekreativnih tekih. Računajo na večjo pomoč sponzorjev Veliko pozornost namenjajo tudi afirmaciji AK Pomurje - PDU v domačem okolju ter v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. K temu je precej prispevala tudi organizacija Številnih atletskih tekmovanj, ki so jih uspešno izvedli v sodelovanju s Športno zvezo Murska Sobota in Združenjem atletskih sodnikov Murska Sobota. Pohvalen je napredek na vseh področjih, ki ga krasijo vedno večja množičnost in boljši rezultati, zlasti reprezentantov, je med drugim dejal nekdanji odlični atlet Janez Kovač. Ob njihovih uspehih računajo tudi na več sredstev od sponzorjev, in sicer 4,5 milijona tolarjev, kar je 50-odstotno povečanje, pa tudi od Me.stne občine Murska Sobota in kategorizacije. Čez deset milijonov tolarjev načrtovanih sredstev' v tem letu je dokaj smelo zastavljen načrt, ki ga nameravajo uresničiti. Milan Jerše Na atletskem stadionu pri OŠ I v Murski Soboti je bil regijski finale pomurskih osnovnih in srednjih šol Nastopilo je kar 630 mladih atletov; od tega 528 osnovnošolcev in 102 dijaka. Rezultati - st. učenci, skok v daljino: Gregor Vinčec (OŠ Sv. Jurij), 6.12 m; met žogice: David Gerič, 84.35 m; 300 m: Gregor Bunderla (oba Črenšovci), 38.81; 60 m: Uroš Sukič (Puconci), 7.88; skok v višino: Marcel Kovačič (G. Radgona), 1.60 m; suvanje krogle: Uroš Hozjan (Radenci), 11.40 m; 1.000 m: Aleš Zver (Odranci), 2:51.44; štafeta 4 x 100 m: OŠ G. Radgona, 49 01. SL učenke, 300 m: Katja Gomboc (Puconci), 45.69; skok v daljino; Sara Rojnik (VIZ Veržej), 4.88 m; met žogice: Tadeja Vok (Sv Jurij ob Ščavnici): 56.30 m; 60 m: Sandra Prelog (VIZ Veržej), 8.05; 1-000 m: Katja Nemec (OŠ II MS), 3:22.70; suvanje krogle: Anemari Šunko (Črenšovci), 9.62 m; skok v višino: Tadeja Donko (DOŠ I Lendava), 1.45 m; štafeta 4 x 100 m; VIZ Veržej, 54.35. Ml. učenci, 60 m: Daniel Horvat (OŠ II MS), 8.25; skok v višino: Jure Lindič (DOŠ I Lendava), 1.45 m; 300 m: Tomi Golob (G. Radgona), 45.36; met žogice: Damjan Šijanec (OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), 56,89 m; skok v daljino: Aleš Šadl, 4.71 m; 600 m: Žan Klaneček (oba G. Radgona), 1:50.71. Ml. učenke, 300 m: Nuša Lašič (VIZ Veržej), 49.31; 60 m; Urška Jelenovec (OŠ III MS), 8.27; met žogice: Nikoljami (DOŠ I Lendava), 44.02 m; 600 m: Anja Benko (Cankova), 1:50.22; skok v daljino: Anja Brenčič (Stročja vas), 4.20 m; skok v višino: Sa-manta Babšek (Kapela), 1.35 m. Srednje šole, fantje, 2000 m: Matej Fujs (Ekonomska šola MS), 5.55.05; suvanje krogle: Evgen Bunderla (SŠGT Radenci), 13.06 m, 100 m: Jan Filipič, 11.84; 400 m: Rok Stanjko (oba Gimnazija MS), 54.69; skok v daljino: Denis SeČkar (Gimnazija Ljutomer), 5.33 m; skok v višino: Jernej FerČak (Zdravstvena šola MS), 1.75 m; 1.000 m: Denis Sukič (SSGT Radenci), 2:57.66; štafeta 4 x 100 m: Gimnazija MS, 46,54. Dekleta, skok v daljino: Monika Trost fGimnazija MS), 4.86 m; 100 m: Laura Režonja (Gimnazija Ljutomer), 14.13:400 m: .Menka Horvat (Gimnazija MS), 1:05.35; suvanje krogle: Barbara Avbelj (Zdravstvena MS), 13.36 m, 1.000 m: Nuša Kuhar (Ekonomska šola MS), 325 68; 4 x 100 m: Gimnazija MS, 54.73; skok v višino: Leona Brodar (DSŠ Lendava), I.56 m. Milan Jerše Matej Fujs ugnal vso konkurenco Športna zVeza RogaŠovci in tamkajšnji klub malega nogometa sta pripravila v okviru akcije Slovenija teče pri OŠ Sveti Jurij v RogaŠovcih 4. rogašovski tek, ki se točkuje tudi za pomurski pokal v rekreativnih tekih. Hkrati so organizirali tudi 1. pohod v nordijski hoji. Člani in Članice so se pomerili na 6,6 km dolgi progi, osnovnošolci pa na 500 m do 1,5 km. Nastopilo je 323 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Rezultati ~ člani: 1. Matej Fujs (AK Pomurje), 23,28, 2. Ivan Čorba (Ivanec), 23,54,3- Oliver Pendl (Gussing), 24,08, 4. Matjaž Soklič (TS ga Časopisa izbrana za športnico Jugoslavije. Tega leta je bila najboljša v teku na 60 metrov, druga na 100 metrov in 80 metrov z ovirami ter tretja na 200 metrov in v skoku v višino. Največji uspeh je dosegla leta 1949 v teku na 4 x 100 metrov s postavitvijo državnega rekorda in najhitrejšim časom, ki je prvič dotlej znašal manj kot 50 sekund! Znamenito takratno Štafetno postavo so tvorile Slovenki Milica Zemljič (takrat Šumak) iz Ljutomera in Alma Butja iz Celja ter Hrvatici Milka Babovič in Na posnetku ob nedavnem srečanju v Ljutomeru z leve: Milka Babovič, Milica Zemljič, trener Žarko Susič in Alma Butja. Foto: N. Š. Dagda Bogie. N. Š. 20 ŠPORT 7. junij 2007 - ŠPORT MINULE TEDEN KIKBOKS V italijanski Salsomagiore Terme je potekal tradicionalni svetovni pokal v kickboxu, imenovan Bestfighter, ki se ga je udeležilo okrog 2.000 tekmovalcev iz 28 držav. Član kickboxing kluba Power kick Murska Sobota Mitja Dišič je v mladinski konkurenci v kategori ji do 84 kg zasedel odlično 5 mesto in se tako okronal z bronasto medaljo. STRELSTVO Na letošnjem zadnjem svetovnem pokalu v streljanju z malokalibrskim in zračnim orožjem, ki je potekalo na olimpijskem strelišču v Munchnu, je nastopilo rekordno število 834 strelcev iz 81 držav. V disciplini MK puška 60 leže je bil Robert Markoja (592) 47. Zmagal je Izraelec Gil Simkovič, 702,6 (598) Debevec je slavil v disciplini trojni položaj. Zadel je 1280,7 kroga. Na glavno tekmovanje se je v kvalifikacijah uvrstil tudi Robert Markoja, ki je dosegel s 1773 krogi svoj osebni rekord Po osnovnem nastopu je izpadel in se s 1165 krogi uvrstil na 37 mesto 3. turnir mednarodne lige z MK-puŠko v Središču ob Dravi: 1. Nagvkanizsa 798 krogov, 2. Zalaegerszeg, 790, 3. Ljutomer, 763 Jezero Dobrovnik (739) je bilo šesto. Posamezno: 1. Nagy (Zalaegerszeg) 277, 2 Babič (Dobrovnik), 3 Horvath (Nagykanizsa), oba po 269- Skupni seštevek Nagykanizsa 40 točk, Zalaegerszeg 39, Jezero Dobrovnik 31 Četni je Ljutomer (29), šesta pa Presika(18). Posamezno: l.Jože Babič (Jezero) 807 krogov, 2. Karoly Horvath (Nagykanizsa) 804,3. Vinko Bežan (Jezero) 796. Izidi prvenstva Zveze lovskih družin Prekmurja v Rakičanu -srnjak ekipno: 1. Tišina (Bežan, Gregom, Štefanec) 217,2. Prosenjakovci 168, 3. Bakovci ■ Lipovci, kombinacija: 1. Tišina, 2. Bakovci - Lipovci, 3. Križevci; golobi: 1. Križevci (Jambor, Gomboc, Vidonja), 2. Brezovci, 3. Lendava. Posamezno, srnjak: 1. Vinko Bežan (Tišina) 144,2. Simon I emlin (Brezovci) 139,3 Aleš Štefanec (Tišina) 121: kombinacija: 1. Simon Temlin (Brezovci) 154,2. Vinko Bežan (Tišina) 146, 3 Branko Bertalanič (Rankovci) 143; golobi: 1. Boštjan Maček (Radovci), 2. Nantii Cerovac (Lendava), oba po 64,3. Simon Temlin (Brezovci) 62. TRAP V Ormožu je bil 4 krog slovenske lige vzhod v streljanju na glinaste golobe. V ekipni konkurenci je bilo SD Štefana Kovača Murska Sobota tretje, zmagali pa so Ormožani V posamični konkurenci je zmagal v skupini A Milan Pelci (SD Radgona), drugi je bil Evgen Pap, četrti pa Denis Pojbič (oba MS). V skupini B je bil Franc Vidonja četrti, Ignac Žabot (oba MS) pa peti. NOGOMET Zaostala tekma 27. kroga 2. SNL: Bonifika - Livar 0 : 1 (0: 1). Livar iz Ivančne Gorice se je s 45 točkami uvrstil v ]. ligo Telekoma Slovenije, drugouvrščena Bonifika (42) pa igra dodatne kvalifikacije proti Interblocku Ta je v prvi tekmi v Ljubljani zmagal s 3 :1 (2 :1). Na Ptuju je bila tekma 10. kroga med reprezentancama U-13 MNZ Ptuj in MNZ M. Sobota. Zmagali so Sobočani s 3 : 1 Na igrišču NK Polana je bilo tradicionalno srečanje trenerjev Lendave in M. Sobote. Slednji so zmagali z 2 :1 (Osterc, Črnko; Režonja). (M. J., F. H. M.) ATLETIKA Na mednarodnem teku v avstrijski Radgoni je sodelovalo šest tekačev TS Radenska. Na 13 km dolgi progi je bil v absolutni konkurenci drugi Bojan Brus, četrti pa Zdenko Klemenčič, oba prva v svojih kategorijah. Na 21 km je bil Boris Kaučič v svoji kategoriji tretji, Izidor Klemenčič pa četrti. V Veržeju je bil atletski troboj za učenke in učence. V treh disciplinah (žogica, daljina in tek na 60 m) je prva Špela Cimerman (Veržej) s 1781 točkami pred Nicol Petovar, 1652, in Dašo Stanjko (obe Stročja vas), 1627, pri fantih pa Nik Škrjanec (Veržej), 1980, pred Žanom Makovcem (Stročja vas), 1879, in Urošem Pihlarjem (Veržej), 1781. ŠAH Na mesečnem kadetskem turnirju ŠD Radenska Pomgrad je sodelovalo 26 šahistov. Zmagal je Matej Titan z 8,5 točke pred Dominikom Sedonjo in Domnom Sercem po 6,5. Pred zadnjim koneetedenskim tumiFjem pri brodu ob reki Muri v Krogu, ki bo v nedeljo ob 9. uri, vodi Štefan Cigan z 269 točkami, sledijo Denis Gjurin, 252, Miran Zupe, 245, in Darko Supančič, 241, ki imajo teoretične možnosti za končno zmago. Pri nižjekategornikih je že zmagovalec Janko Bnmčič, pri mladincih pa Jernej Buzeti. PIKADO V avstrijskem Warthu je bil turnir na Steel dart tarčah. Slavil je Jernej Magerl (Selnica ) pred Freisteter Rolandom (Avstrija), 5 mesto pa je zasedel Polde Slanic (Top Gun Grlava) Tudi na elektronskem pikadu je zmagaj Jernej Magerl, Polde Slanic je bil peti. Na ženskem turnirju Steel dan seje s 3 mestom odlično odrezala Andreja Kavčič (Lomanoše). BADMINTON Na DP do 15 let v Kungoti je sodelovalo 29 fantov in 19 deklic. Pred stavnica BK Mladost Lendava Desire Gal si je delila 9 do 16. mesto, v ženskih dvojicah si je s Kajo Verzner (Kungota) delila 5. do 8 mesto, v mešanih dvojicah s Hladnem (Kugota) pa 9. do 16. mesto. (F. B.) KOLESARSTVO Kolesarski klub Tim Mlin iz Beltince je organiziral že 4. beltinski kronometer na 11 km dolgi progi med Beltinci in Bistrico. Absolutno najhitrejši s cestnim kolesom je bil Franc Škraban (17,48 min) V kategoriji treking in gorskih koles je slavil Peter Gruškovnjak (19,10 min), med ženskami Urška Sreš (21,17 min), med mladimi pa Dušan Fister (19,21 min - izven konkurence) in Miha Tratnjek (20,14 min). Med starodobniki je bil prvi Štefan Kavaš (25,03 min). KARATE Na DP v Oplotnici je nastopilo 66 ekip v katah in 64 ekip v športnih borbah. Naslov državnega prvaka je v kategoriji kadeti borbe osvojil Radenčan Aleš Mir (ŠD Gorica), prvi pa sta bili tudi ekipi st. dečkov KK Radenci (Jan Jurkovič, Simon Klemenčič, Filip Španbauer) in članska Shotokan G. Radgona v katah. Drugi so bili ml kadeti tega kluba in ekipa ml. kadetov KK Rdfix iz Murske Sobote v katah, tretje pa ml. deklice ekipno v katah in borbah, ml. dečki ekipno v borbah in ml. kadetinje ekipno v borbah. Damjana Hajdinjak je nastopila za ekipo Slovenske Bistrice, ki je postala državna prvakinja, Miloš Golubovič pa drugi v dresu Sevnice med mladinci Aleksandra Tina Kuplen Hitrostno rolanje za pokal Alpe - Adria Soboške reprezentantke v ospredju Na prom etno-va mostne m poligonu (Š panik center) ob Noršinski cesti v Murski Soboti je organiziral Roller klub Murska Sobota v nedeljo 3- tekmo v hitrostnem rolanju za pokal Alpe - Adria. Sodelovalo je več kot 50 tekmovalcev iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Tekmovalci so se pomerili v osmih starostnih kategorijah na kratki in dolgi progi. Ekipno je zmagal Sombotel z 863 točkami pred Kranjem, 822, Mursko Soboto, 667, in hrvaškimi Vatrenimi kotači, 276. V kategoriji članov je zmagal Nejc Mavsar (Kranj), Robert Ferčak (MS) je bil četrti, pri članicah pa Nastja Gradišar (Kranj) pred Aleksandro Tino Kuplen (MS). Obe sta zbrali po 65 točk; Tina je bila prva na kratki in druga na dolgi progi, njena tekmica pa ravno obratno. Pri mladincih je prvi Adam Udvarhelyi (Sombotel), pri kadetih A Luka Mihelič (Kranj), pri kadetinjah A Tadeja Donko (MS), Natalija Novak je bila četrta, Ines Agič pa sedma. Še drugi zmagovalci - kadeti B: Mark Molnar (Sombotel), Simon Novak je četrti, sledita pa mu Blaž in Timotej Šeruga; pri kadetinjah B je najboljša Dorina Nagy (Sombotel), Melisa Agič (MS) je tretja; kadeti C: Balint Nagy (Som-botel), tretji Nikolaj Šeruga (MS); kadetinje C: Monika Šilar (Kranj); v najmlajših kategorijah pa so slavili Botond Bejczi, Diana Sefer (Nina Zrim druga), Adam Hazafi (Gašper Ferčak drugi) in Barbola Bejczi (vsi Sombotel). Tri članice Roller kluba Murska Sobota Tadeja Donko, Natalija Novak in Aleksandra Tina Kuplen se bodo zdaj pripravljale na najpomembnejše letošnje tekmovanje, evropsko prvenstvo. Tadeja in Natalija (kadetinji) se bosta kot članici slovenske reprezentance udeležili evropskega mladinskega prvenstva na Nizozemskem (7- do 24. julij), Tina pa članskega na Portugalskem (23- do 30. julij). Milan Jerše, foto: J. Z. namizni tenis Žibrat trikratni državni Na 16. državnem kadetskem prvenstvu za posameznike in dvojice v Komendi je nastopilo 125 igralcev in igralk iz 27 klubov, tudi 15 Pomurcev, ki so se odlično odrezali. Najboljši slovenski mladi igralec Jan Žibrat je opravičil vlogo prvega favorita in osvojil tri naslove državnega prvaka v disciplinah, v katerih je nastopil. V finalu posameznikov je premagal Pucončana Tomaža Pelcarja s 3 : 0 in tako ub ranil lanski naslov. Drugo mesto Pelcarja je njegov največji uspeh pri kadetih, tretje mesto je zasedel Sobočan Andraž Vovk, med osme- rico pa sta se uvrstila Pucončana Gorazd Horvat in Ervin Železen. Svoj drugi naslov je Žibrat osvojil v dvojicah skupaj z Vovkom V finalu sta s 3 : 0 premagala pu-consko dvojico Železen/Sukič. Svoj največji uspeh na državnih prvenstvih je z drugim mestom dosegla dvojica kadetinj UTa Vukan in Staša Matis, ki sta v finalu izgubili z dvojico Zupančič/Gut-nik (Logatec) z 2 : 3 v petem setu na razliko. V mešanih dvojicah je Žibrat osvojil svoj tretji naslov skupaj z Anjo Garmut iz Radelj. Med osmerico so bile dvojice Vovk s Pavlinovo (Vrtojba), Horvat s Šapkovo (Ravne) in Pelcar z Vukanovo. V finalu prvenstva ŠŠD OŠ Slovenije v Petrovčah so dosegli Po-murci odlične rezultate. V ekipni konkurenci je zasedla OS Cven (Marcel Petek, Jernej Trstenjak, Laura Perčič, Sara Vinkovič) drugo mesto po porazu z OŠ Vrhnika s 3 : 4. Med posamezniki je brez konkurence zmagal Jan Žibrat (OŠ Cven), tretji je bil Gorazd Horvat (OŠ Puconci), četrta pa Ula Vukan (OŠ I MS), M. U., foto: M. J. dvoransko balinanje Na DP Pomurje I ŠD cerebralne paralize Žarek Murska Sobota je organiziral z zvezo Sonček in pomurskim društvom cerebralne paralize v telovadnici OS Puconci območno tekmovanje v dvoranskem balinanju Nastopilo je 21 tekmovalcev. Na državno prvenstvo sta se uvrstili ekipi Ptuj - Ormož in Pomurje L Za njima sta se uvrstili Pomurje II in Celje. Prvo pomursko društvo so zastopali: Štefan Hozjan, Bojan Poredoš in Anton Horvat, drugo pomursko društvo pa Željko Flisar, Robi Kuzma in Robi Potočnik. Še posamezno: 1. Natalija Dord-evič (Ljubljana), 49 točk, 2. Štefka Peklar, 45, 3 Boris Sever < oba Maribor), 37, 4. Emsud Šabič (Obala), 36. Vsi so se uvrstili na državno prvenstvo D. D., foto: J. Z. I ^KIHIK 7?. junij 2007 SPORT 21 zenski nogomet Pomurkam ni uspelo kMrait uaJnltgij itogti L Glu-Pomurje 3 3 Lju kki ■ :t tiuj. sloveni Gradec 0 : M. Win VODE - Slovan 1:4, ' ■' tur - Kamen Jerič 0:6. UriE11 ilrticgi ki'Jga in hkrati 1 kUuirkmi n iusb.iv državne Ptrikinitie via na igrišču z umet-■ 'l'a t .Sinem mestu, kjer se je 'kiikaUujMij gledalcev 7ar.i-- I^tubtoi, srečanja je pravi-"■ii miiiHui u> i|ki it Avrtnjc Krka: Kneževič, Horvat, Lekič, Povh, Mirtič (Ruperčič, 90), Benak, Mlakar, Miklavčič, Milenkovič, Krz-narič (Bogolin, 71), Govek. Pomurje: Bučič, Zelko (S. M-akovec, 57, Ladinek, 74), Gabor (M. Makovec, 52, Nagy, 59), Niki, Špur, ŽunkoviČ (Vrabel, 75), Tibaut, Zver, Jevtič, Milkovič, Ljubeč. Strelke: 1:0 Milenkovič (50), 1: 1 Zver (61), 2:1 Govek (66), 2 : 2 Žunkovič (68), 3 : 2 Milenkovič (70, 11 m), 3:3 Zver (87) Tako je Krka že četrtič postala državni prvak, Mateja Zver (61 zadetkov) pa je najboljša strelka državnega prvenstva. Finale pokala Slovenije med Pomurjem in Slovenj Gradcem pa bo v soboto, 9-junija, ob 16. uri v Murski Soboti. Še prej, ob 13- uri, bo finale U-12, ob 14. uri pa srečanje nogometašic U-15 Vzhoda in Zahoda. Milan Jerše Krka 21 19 1 1 58 ^Pščina NK Nafta Pomurje S. Gradec K. Jerič Slovan Senožeti Ptuj Maribor $6 brez novega predsednika ! l*>tuuvtbku tmnfrasttuk-1X'1C^ nvidlitvo raven. '‘»čmjpmotilD je ugodno, *‘ub Ctlnvai v skladu z zako-1 ’ računovodskimi stan- dardi. Določene slabosti so bile v tekmovanju, zlasti v spomladanskem nadaljevanju prvenstva, ko so dosegli manj od pričakovanega. Največ zanimanja je bilo za naslednika Mirka Horvata, ki mu mandat poteče 27. julija. Ker ni bilo novega predloga za predsednika upravnega odbora, so se dogovorili za sklic nove skupščine, ki bo v petek, 15. junija, ob 15.30 v hotelu Elizabeta. Do takrat naj bi pripravili predloge za predsednika in organe kluba. Novo vodstvo bo odločalo o kadrovskih spremembah v igralskem in strokovnem kadru. Istega dne se bodo začele tudi priprave nogometašev na novo sezono v 1. SNL, ki se začne 21. julija. Franc Bobovec Vodstvo NK Nafta. Foto: F. B. ^gomet Prvak Zavrč, drugi Veržej Sii>, (an-iBfp'j kroga 1. SNL v?'4-mina5: l UUS*" 2:3, ngovine Š. J - -k™1" 7. 3^^,, ora.,'ograd - Mtarml - PacmB l '• 2 • SemnkarMB5 ’ . 1 Stojnci 2:1. stol odpor 1'? sodnikVojko 3)'5 ■ 0 Pučko wF'fy.Oa qIX®*0- X rumeni Nemec Zmaga prvega z zadnjim Zavrč, 250 gledalcev, sodnik Bojan Mertik (Odranci), strelci: 1:0 Golob (15),2:0Šnajder(22),2 :1 Cotter (26, llm),3:l Lenart(55),4:1 Letonja (62), 5:1 Korez (65). Tišina: Gergorič, D. Vogrinčič, Šnurer, Serdt, Pavel (De. Grah, 46), Kupčič, Savič, Kerman, Kous, Granfol, Cotter. Rdeči karton: Petek (91), rumeni kartoni: Meznarič, Petek; Cotter, Gergorič, D. Vogrinčič, Šnurer. Toča golov Šmarje pri Jelšah, 200 gledalcev, sodnik Aleksander Likič(U), strelci: 1:0 Asllanaj (1), 2:0 Asllanaj (11), 2:1 Marton (13), 3:1 First (13), 4:1 Asllanaj (25), 5:1 Čonč (29), 5:2 Mar-ton (37), 6:2 Rršt(43), 6:3 Kolarič (45), 7:3 Drofenik (77). Črenšovci: Vučko (Pečelin, 46), Maučec, Halas, Gone, L. Virag, Marton, Kolarič, Anto-lin, Kostric, Forjan, Raščan. Rumeni kartoni: Križanec, Turnšek, Mauher; Marton. Odločil Vellčki Igrišče v Odrancih, 200 gledalcev, sodnik Štefan Fekonja (Beltinci), strelci: 0:1 Vajngerl (3), 1:1 Zelko (20,11 m), 1:2 Velički (48). Odranci: Ščan-Čar, Raduha, Erjavec, B. Balažič, Tkalec, D. Zlatar, Borovič (Hozjan, 67.), Žerdin (Kerec, 67), Zadravec, S. Virag (kociper, 67.), Zelko. Rdeči karton: Sajko (84), rumeni kartoni: Zadravec, Zelko, D. Zlatar; Petrovič, Vajnhandl, Vellčki, Podhostnik. Milan Jerše Zavrč 26 16 6 4 54 Veržej 26 15 1 10 46 Šmarje 26 13 6 7 45 Malečnik 26 13 4 9 43 Paloma 26 12 6 8 42 Kovinar 26 13 3 10 42 Stojnci 26 12 4 10 40 Odranci 26 11 4 11 37 Šentjur 26 9 7 10 34 črenšovci 26 10 4 12 34 Pohorje 26 10 3 13 33 Železničar 26 9 2 15 29 Dravograd 26 7 3 16 24 Tišina 26 3 5 18 14 nogomet Beltinci prvak asfaltne lige ■' ■ 4. Ussa ^*iH4Q'KraJna tola- Mura - Krog - Lipovci 5:2, Beltinci -Rakičan 1:1, Odranci - Turnišče 0: 4, NK 13 - Kerenčičeva 2:2, Slovan - Ropoča 3 : 0. Končni vrstni red: Beltinci 41, Mura - Krog 40, Turnišče 33, Lipovci 31, Rakičan 26, NK 13 25, Odranci 21, Kerenčičeva 20, Slovan 17, Ropoča 0. 21. krog travnate 11^ A: Pertoča -Borejci 2:7, Jezero - Bakovci 2:2, Slaveči - Mladinec 5:3, Večeslavci -Krog 973:2, Kupšinci - Satahovci 3 : 3. Vrstni red: Mladinec 49, Dobel (-1) 41, Borejci 37. 18. (zadnji) krogtravnate lige B: Sončni Vlvat - Mladost Pertoča 7:2, “met odloča zadnji krog 27. krog pomurske lige: Roma - Hotiza 1:0, Čarda - Tromejnik -Blisk 3 : 0, Grad - Rakičan 5 : 2, Aqua Ižakovci - Petišovci 1 : 0, Turnišče - Kerna Puconci 2 : 5, Bistrica - Panonija Gaberje 2 : 3 Pari 28. (zadnjega) kroga: Hotiza -Tromejnik - Blisk, Roma - Čarda, Rakičan - Petišovci, Grad - Aqua Ižakovci, Kerna Puconci - Panonija Gaberje, Turnišče - Bistrica. 21. krog 1. MNL Murska Sobota: ZMG - Gančani - Bratonci 8 : 0, Bogojina - Serdica KI. Sinko 2: 1, Triglav Bakovci - Ljutomer 4: 3, Hodoš - Šalovci 0 : 0, Apače - Cankova 4 : O, Goričanka Liv -Slatina 2:1. Vrstni red: Šalovci 47, Bakovci 43, GanČani 42. 20. krog 2. MNL Murska So-botas Dokiežovje - Pušča 0: 3, Motvarjevci - Arcont Radgona 0 : 5, Lipa - Rotunda 3 ; 2, Križevci - Cven 3:2. Vrstni red: Arcont 50, Pušča 45, Dokiežovje 32. 21. krog 1. MNL Lendava: Veterani Tuš Žalik - Kapca 1; 4, Kobilje - Nedelica 2 :1, Čentib - Polana 1:2, Graničar - Dobrovnik 2:1. Vrstni red: Nedelica in Polana po 46, Čentiba 42, Kučnica - Tišina -Tropovci 4:6, Tro-povci - Haminovi 5:1, Hrabri miški -Inter Dolič 0:3, Veščica 2000 - Sotina 5:5. Končni vrstni red: Tišina -Tropovci 48, Tropovci 46, Sončni VI-vat 43, Kučnica 39, Inter Dolič in Sotina po 19, Hrabri miški 16, Veščica 2000 13, Haminovi 12, Mladost Pertoča 10. 22. (zadnji) krog OŠZ Moravske Toplice: Motvatjevci - M. Toplice 1: 7, Vučja Gomila - Tešanovci 5 : 8, Mlajtlnci - NorŠinci 6:3, Čarda - Trnje 3 :3, Prosenjakovci - Ivanci 2 : 13, Filovci - Sebeborci 6:2. Končni vrstni red: Tešanovci 53, Trnje 50, Mlajtincl In M. Toplice po 47, čarda 37, Ivanci 36, Noršinci 29, Vučja Gomila 27, Filovci 16, Sebeborci in Prosenjakovci po 14, Motvarjevci 9. 21. krog mednarodne veteranske lige: Srebrni breg - G. Slaveči 3:6, Grad - G. Senik 4:3, Čepinci - Tromejnik Oldys 0:3, Matjaševci - Pozna novci 2:8, Nerad novci - Slovenska ves 0:9. Vrstni red: Slovenska ves 50, Tromejnik 45, Poznanovci 44. HOKEJ NA TRAVI Prva tekma polfinala pokalnega prvenstva članov: M. Toplice - Triglav 7 : 0 (Fras in Denko po 2, Kozar, Kučan, Škerlak), povratna tekma: Triglav - M. Toplice 2 :3 (Balažič, Cener; Temlin, Fras, Kučan); 1. tekma pokalnega finala članic: Triglav - M. Toplice 2 : 2 (Klemenčič, Gomboc; Cipot 2). 9. kolo mladinci B (U-16): OŠ Puconci - Tešanovci 1:7, OŠ Puconci - Tešanovci 1: 5. Foto:. J. Z. SPIDVEJ Na 3- preizkušnji skupnega državnega prvenstva posameznikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške v Ljubljani je zmagal Matej Žagar (AMTK Ljubljana) s 40 točkami, sledita Juriča Pavlic (Hrv), 37, in Manuel Hau-zinger (Ai’s), 35. Denis Štojs (ST Lendava) je bil z 22 točkami štirinajsti. Po treh dirkah vodi Žagar, 120, pred Pavlicem, 105, Stojs (60) pa je 15. JUDO Na 22. tradicionalnem mednarodnem tekmovanju za pokal Bežigrada v Ljubljani so soboški judoisti spet dosegli izjemen uspeh. Zmagovalci so postali: kadetinja Karin Kerec (do 52 kg) ter ml. dečki Filip Tratnjek (do 34 kg), Adrijan Gomboc (do 42 kg) in Damir Mihelič (do 50 kg). Druga sta bila Tim Kovačič (do 42 kg) in Darko Nemec (do 55 kg) iz JK Lendava), tretji pa Alen Šernek (do 66 kg) iz KBV Lendava. (M. J., F. B.) ROKOBORBA Med 101 tekmovalcem iz 13 klubov Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije je na mednarodnem tekmovanju v hrvaški Bistri član RD Sobota Dominik Vogrinec zmagal v kategoriji do 69 kg in je bil razglašen za najboljšega tujega tekmovalca. Aleš Ivanuša (do 38 kg) je bil drugi med dečki, Mihael Kosi (do 38 kg) in Nejc Kapun (do 50 kg) pri ml. dečkih pa sta bila tretja (vsi RD Herkul Križevci pri Ljutomeru). Ekipno je bil Herkul sedmi med 12 klubi. KOŠARKA Na dnevu slovenske veteranske košarke v Kočevju so dosegli veterani KK Radenska velik uspeh, saj so premagali ekipo Prul iz Ljubljane, ki je na lanskem svetovnem prvenstvu zasedla drugo mesto. Rezultat je bil 62 : 55 (Peter Juteršnik 27,5 trojk, Dušan Ulaga 15). 7. krog 1. SKL pionirke U-14 vzhod: Pomurje Skiny - AJM (MB) 118:15. ODBOJKA NA MIVKI 3. turnir v Cezanjevcih - 7. kolo: Kostanjevica I - Caffe Perla Ce-zanjevci 0:2, Kostanjevica III - Kostanjevica II2:1, KiMD Sv. J. Krstnika Ljutomer - Labod Podgradje II2: 0, Labod Podgradje I - Čehi in dikline Cven 2:0, Cven - Banovci 2; 0; 8. kolo: Caffe Perla Cezanjevci - Banovci 1:2, Čehi in dikline Cven - Cven 0: 2, Labod Podgradje II - Labod Podgradje 12:1, Kostanjevica II - KiMD Sv J. Krstnika Ljutomer 0: 2, Kostanjevica 1 - Kostanjevica III2:1; 9. kolo: Kostanjevica lil - Caffe Perla Cezanjevci 2 :1, KiMD Sv. J. Krstnika Ljutomer - Kostanjevica 12:0, Labod Podgradje I - Kostanjevica III: 2, Cven - Labod Podgradje II2 :1, Banovci - Cehi in dikline Cven 2 :0. Vrstni red: KiMD Sv, J, Krstnika Ljutomer 18, Banovci 14, Kostanjevica III12, Caffe Perla Cezanjevci, Kostanjevica I in Cven po 10, Kostanjevica II in Labod Podgradje II po 6, Labod Podgradje I ter Čehi in dikline Cven po 2. Prvih pet ekip se bo pomerilo za naslov prvaka, drugih pet pa bo igralo v tolažilni skupini. INVALIDSKI ŠPORT Na mednarodnem srečanju specialnih športnikov v Sombotelu je nastopilo 24 ekip s 192 športniki iz Madžarske, Hrvaške, Srbije, Češke, Nemčije, Romunije, Avstrije in Slovenije. Zmagal Sombotel s 100 točkami pred Gyorom, 98, in Mursko Soboto, 83- Soboški dobitniki zlatih medalj: Joža Hodžar v metu krogle, kopja in diska ter Jelka Orban v kegljanju, srebrne medalje: Zorjana Kurbos v metu diska in teku na 100 m, Franc Kustec v metu kopja in krogle ter Jože Martinuzzi v teku na 100 m, bronaste pa Marjeta Gerlec v kegljanju, Zorjana Kurbos v metu krogle in Jože Martinuzzi v metu diska. ŽENSKI NOGOMET Nogometašice OŠ III Murska Sobota so se z zmago na polfinalnem turnirju v Destrniku uvrstile v finale. Zmagale so pred OŠ Destrnik (lanske državne prvakinje), OŠ Starše in OŠ Dravograd. Na območnem prvenstvu Pomurja je med mlajšimi nogometašicami zmagala OŠ III MS pred OŠ Beltinci, OŠ Križevci pri Ljutomeru in OŠ Bogojina. OŠ III Murska Sobota, ki je že nekaj let zelo uspešna tudi v nogometu za učenke, saj se ponaša z večkratnim naslovom državnih prvakinj, je bila organizatorka finala državnega prvenstva. Izidi: Gorje - MS 0:2, Prule - Luče 0:1, MS - Luče 1: 2, Gorje - Prale 2:2, Prale - MS 2 :0, Luče - Gorje 1:1. Končni vrstni red: 1. OŠ Luče 7,2. OŠ Prale 4,3- OŠ III MS 3,4. OŠ Gorje 2. (M. S., M. J., foto: N. J.) ----saRwe OTROšTva 7. junij 2007 - V® Z gumpiči se učimo tu. ih jezikov Nogavice Nogavicam pravimo nogavice zato, ker se dajo na noge. Obvezno morajo biti v parih, včasih pa kakšna dobi luknjico. Pika Nogavička je med redkimi, ki celo mora nositi nogavici različnih barv in vzorcev. Izumili so jih zato, da bi grele noge, danes pa si jih izbiramo tako, da z vzorci in barvami polepšajo naše noge. Pogovorno jim pravimo zokni; če so nekoliko višje, so dokolenke, še višje pa nadkolenke. Pa še za nekaj so baje nogavice zelo uporabne - da se v njih hrani denar. Če gumpičem iz nogavic kuka prst, si raje obujejo dve različni nogavici Nastopanje najbolj ANGLEŠKI JEZIK: the socks (d soks) NEMŠKI JEZIK: die Socken (di zoken) MADŽARSKI JEZIK: zokni (zokni) ŠPANSKI JEZIK: los calcetines (los kalsetines) ITALIJANSKI JEZIK: i calzini (i kalcini) FRANCOSKI JEZIK: les chaussettes (le šoset) Veveričke so sicer dobro tekmovale Naš razred z ekipo Špela, Petra m Nejc iz OŠ Radenci se je kot edini predstavnik pomur skih Šol uvrstil v osmino finala kviza National Geographic Junior v Ljubljani. Za pot in tekmovanje smo se posebno pripravili. Vsi smo bili lepo oblečeni v rdeče majice. Ko smo po krajšem iskanju le prišli do za ložbe Rokus, smo si najprej ogledali tekmovalni prostor, spoznali nasprotnike m si še ogledali založništvo revij Vsi polni pričakovanja, opremljeni z navijaškimi zastavami smo začeli biti boj za četrtino finala in televizijo. Naše Veveričke so zelo dobro tekmovale ter bile druge in tretje, pa spet druge, na koncu pa jim je zmanjkalo sreče in končale so na četrtem mestu. Ko so se Nejc, Petra in Špela slikali, smo mi žalostni odšli v avtobus. Po poti nazaj smo se ustavili v McDonaldsu. Tam smo se sprijaznili s porazom in si rekli: »Ni sramota izgubiti, sramota je, če se po porazu ne pobereš « In mi smo se in veseli smo prišli v Radence, kjer so naš čakali starši. Kljub porazu smo imeli prekrasen izlet. Monika Mestinšek in učenci 4. razreda OŠ Radenci Nagajiva Metka Metka vse graja, rada nagaja! Pride Peter, pobere meter. Metka ga uščipne in Peter krikne, učitelj prihiti in na Metko se jezi. Ko ura se začne, vsi k pouku odhite, že učitelj govori, a Metka zaspi’ Pa spet zvonec zazvoni in domov vsak pohiti. Alja, 5- c/8, DOŠI Lendava Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota, gumpiča pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. Afriški bonton Tam v Afriki, deželi nojev, kjer še ne cveti denar in nimajo gasilskih strojev, slonjim pogasi požar. Kadar izbruhne ogenj vroč, slon priskoči napomoč. niti plače ne dobi, nagrade in ni vabljen na parade. Tamkaj stroga so pravila in tak gasilski je bonton, da so drobcena darila za plačilo in bonbon. Anna Klement, 3, r/9, OŠ Kuzma Jaz pa pravim Dojenček, zašite brada, detektivi In helikopter Začel se je junij in s tem koliko dni je še ostalo do pouka. Pričakovanja so vedf11, lepa, če ne še lepša, kot sa^1 r trenutek, ki pride; tudi to vsako leto znova. Ravn° ° pričakovanju in načrtih srh0 pogovarjali z učenci čren^ osnovne šole, ki so mi to, po čem si bodo najbolj šolsko leto, ki se počasi izt® štirje so nekaj posebnega- Saša Matajič, J. a/9: »Počitnic se veselim, ker bom dobila bratca ali sestrico. Malo bolj si želim sestrico, verjetno pa bo bratec. Ime mu bo Miha. Nič hudega, samo da me bo ubogal. Jaz zelo rada igram violino in hodim v glasbeno šolo, očka pa me uči igrati prekmurske narodne. S programom prekmurskih narodnih imava zelo veliko nastopov v Prekmurju in tudi drugod po Sloveniji. Narodne pesmi raje igram kot klasiko, ker so prekmurske in ker govorim prekmurski jezik.« Nino Recek, 2. b/9: »To šolsko leto si bom zapom nil po učenju, matematika mi je najboljši predmet, in tudi po tem, da sem pred nekaj dnevi bežal po stopnicah, se spotaknil in si razbil brado. Odpeljali so me na Šivanje. Sedaj imam tri šive. Med počitnicami bomo šli na morje. Najboljše pa bo, ker bom na Polanskih dnevih z Vladom Kreslinom pel pri pesmih Zvezdice bele in Daleč je daleč. Kreslina ne poznam in se veselim, da ga bom srečal.* Barbara Halas, 4. raz./8: *Jaz pa se veselim, da bomo še pred počitnicami šli na izlet na morje v Ankaran. V šoli hodim k recitacijskemu in likovnemu krožku ter k dodatnemu pouku iz matematike in slovenščine. Imam rada živali; doma imamo mačka, psa in ribe. Mačko sem jaz prinesla domov. Ko sem jo našla, je bila vsa črna od motornega olja. Najprej sem jo skopala, potem sem ji dala hrano in ime Miško. To leto si bom zapomnila po tem, da sem za svojo pesmico dobila nagrado in sem letela s helikopterjem.« Marija Gjerek, 5. raz./8: 1 lahko več spala in se več druz**-' .(1 j1 šola, nam naloge in učenje vza' । Obiskujem še dodatni pouk iz |1^f|L< * ' slovenščine ter glasbeno šolo-' 1 zaključnega koncerta, kjer Rada tudi berem, najraje pl * Tudi sama kdaj napišem kak®’*'•’j zgodbico. Letošnje leto mi bo 1 spominu po prijateljih, ki »o katerim sem pomagala jaz-* naporno za starše | i Maja in junija se vrstijo nastopi Vedno pa ni tako. Otrok se postavili pred drugi®1 ■ otrok in veliko ie Donosnih star- zmoti, nozabi ali nač ne zado- šno staro teto. Zavedaj otrok in veliko je ponosnih star šev, ki svoje otroke spremljajo. To so lahko tudi naporni trenutki. Ampak za koga bolj: za otroke ali starše? Ponavadi mladi umetnik ali virtuoz pogumno stopi na oder, pred svojo publiko, starši pa med tem stiskajo pesti in se potijo, da se le ne bi zmotil. In kako žarijo, če vse dobro izpelje! Takrat bi si želeli, da bi bili na prireditvi vsi sorodniki, cela ulica, šef iz službe in še kdo. Vsi smo bili otroci ko so zelene sosedove češnje boljše Vsako leto, ko zorijo češnje, me spomnijo na mojo prvo in tudi zadnje rabutanje češenj. Bila sem v drugem ali tretjem razredu osnovne šole, ko sva se nekega popoldneva igrali z dve leti mlajšo sosedo Nino. In se malo tudi dolgočasili, kar je bilo idealno za kakšno neumnost. Nenadoma je padla ideja, da bi šli k sosedovim nabirat češnje. Brez dovoljenja, seveda. Res ne vem več, katera je dala pobudo, obe pa sva bili takoj za. Čeprav smo imeli doma lepe zrele in sočne češnje, ki sta jih babica in dedek neprestano ponujala, so naju bolj zamikale sosedove. Z Nino sva preplezali zelo visoko ograjo, da sva obe štrbunknili na drugo stran, si otresli hlače, potem pa se lotili češenj, zelenih in kislih. Plezali sva po češnji, jih nabirali, skozi okno pa naju je opazovala gospa Sraka, ki nama seveda ni upala nič reči. Po tem zmoti, pozabi ali pač ne zado- šno staro teto. volji pričakovanj staršev. No, tako kot drugim ni najpomembneje, da je ravno »naš« blestel, tako ne opazijo, da se je »naš« zmotil. Vsak namreč gleda predvsem svojega. Zato si napak ne smemo gnati k srcu ali z njimi obremenjevati otroka. Javno nastopanje ni mačji kašelj. Zato otroka tudi ne smemo siliti v to. Naj nastopa, če je njemu všeč, ne pa, ker bi se mi radi otrok ne nastopa zM n 1 rečil starše. Bodite pa P j če pogumno stopi M JT mu uspe, kakor koli n •' napakami; le-te so IA* • I prisrčne. IN K S. Više po elektronski pošti ‘"'"M inf si ali po pošti Vesni* •' Barve otroštva, Liliča 13,9000 Murska Sobot* I si P o ko sva češnjo lepo obrali in se nabasali nezrelih češenj, sva se po isti poti vrnili. Še enkrat sva preplezali ograjo, potem pa se pri Nini doma dobro napili soka. Seveda o najinem podvigu doma nisva nameravali ničesar povedati. Ampak češnje in sok so naredili svoje in zvečer je obema postalo strašno slabo. Tega, kaj so povzročile češnje in sok, ne bi podrobneje opisovala, saj si lahko mislite Doma pa so takoj opazili, da je nekaj narobe. Naslednji dan je soseda dodatno razjasnila, kaj se je dogajalo, in povedala, da sva jedli zelene češnje. Kakšne kazni seveda ni bilo, zato pa sva obe dobili pošteno lekcijo: Ne želi si Stvari drugih, ko jih imaš doma, in to morda boljše, nikoli ne jej zelenih češenj, in ko ješ češnje, svoje ali narabutane, nikoli takoj ne pij soka. Sobočanka doc-Kuhar je kulteti za Ljubljani i« sePr,lta jas ° mladih, tah, nazorih, št ne dveletni nava vso pestrost »veta ter da teor^v ° vzgoji m raznnh^ kok ne držijo vrdi& K a p p k II: ir si n l i ^HIK J junij 2007 r 23 Otroški prekmurski pevski zbor jV iti* Metuljčki in metuljčice I* o it °trocl s svojimi glasovi ustvarjajo mavrico lit' 5# d ip' MW resničnost,« pranji- vodja otro- * Paškega zbo- ^niarju । e šele letos ’tokovni3 C pevcem pod 'krhnl" । vodstvom Nej*’' ^krecije Marič us-PfVi samo»tojni * 14» >« V soboto, 16. junija. -ani murskosoboški kinodvo- združiti otroke po Prek-Id VSe 'n oblikovati Ubonrefl., ....v veselje, hkrati tovi Kose/' Phajmo ob Muri,« nar'eva in dodaja, da je 1 fe ** njeno “ tosobnik?1’e^OTa*a dovolj dobrih Mci|a h" ''^i da jo je lahko ure-^Miri?.1'zborovodkinje Luk-' zetovo ne bi uspelo, tali '7 ^bezni do otrok, Pa tudi pokrajine. Navse- zadnje te petje sprošča, polni, obenem pa gre tudi za druženje, sprejemanje neke drugačnosti, različnih mnenj in podobno. Prepričana sem, da je to tudi šola za življenje,« pripoveduje Kosednarjeva. Mladostno, radoživo, kreativno Ne gre zgolj za petje in učenje, pač pa je otroški prekmurski pevski zbor Metuljček kreativni klub, v katerem se otroci učijo besedila in petja skozi igro, v katerem se sproščajo, telovadijo in ustvarjajo in v katerem kdaj pa kdaj preberejo tudi kakšno pravljico. V zborčku se tako s prijetnim petjem, mladostno radoživostjo in domiselno kreativnostjo druži kar štirideset otrok. Nastal je šele sredi februarja, ko so k sodelovanju pozvali vse učence prekmurskih osnovnih šol, starih od šest do '■Kusi1*'ozkega prekmurskega pevskega zbora na eni od vaj z zborovodkinjo Lukrecijo Maric |Q»vo Kosednar. deset let, in pripravili avdicijo ter izbrali štirideset mladih nadebudnežev, ki danes enkrat tedensko pridno vadijo v prostorih dijaškega doma v Murski Soboti. Na žalost so nekaj otrok odklonili, ker so bili morebiti premajhni ali še niso imeli dovolj razvitega glasovnega razpona, a kot pravi Kosednarjeva, to še ne pomeni, da niso dobri pevci in da se tega ne da izboljšati ali naučiti ter septembra ponovno priti na avdicijo. Tako je največ otrok iz občine Murska Sobota, prihajajo pa še iz občin Moravske Toplice, Grad, Tišina, Gornji Petrovci, Cankova, Odranci, Beltinci in Rogašovci. Od Bibe leze pa tja do Angine »Otrokom oziroma našim mladim pevcem Prekmurja sem želela predstaviti pisano paleto pesmi od otroško Lukrecija Marič, zborovodkinja otroškega prekmurskega pevskega zbora Metuljček: »Otrokom in pevcem Prekmurja sem želela predstaviti pisano paleto pesmi od otroško razposajenih do tistih malo resnejših. Izhajamo iz naše slovenske ljudske zapuščine. Seznanjamo jih z biseri iz zakladnice slovenskih ljudskih, s tem da se seveda z vsemi ne bomo mogli predstaviti. Pojemo pa tudi tuje otroške pesmice od Bibe leze pa tja do Angine. Občasno pripravimo še kakšno koreografijo, kolikor ta ne moti izvedbe pesmi, saj se znajo otroci zelo vživeti.« razposajenih pa do tistih malo resnejših. Izhajamo iz naše slovenske ljudske zapuščine Seznanjamo jih z biseri slovenskih ljudskih, s tem da se seveda z vsemi ne bomo mogli predstaviti. Imamo pa tudi kakšne tuje otroške pesmice. Od Bibe leze pa tja do Angine. Občasno pripravimo še kakšno koreografijo, če ne moti izvedbe pesmi, saj se znajo otroci zelo vživeti,« pripoveduje njihova zborovodkinja Lukrecija Marič in dodaja, dajo veseli, da so se dela lotili sredi leta, a s tem niso motili dela drugih zborov. Sicer pa bodo imeli otroci na koncertu priložnost peti pesmi z ansambelsko in ne le klasično klavirsko spremljavo: »Žal nam finance ne dopuščajo, da bi si lahko privoščili nakup orfovih inŠtru- Iva Kosednar, idejni vodja otroškega prekmurskega pevskega zbora Metuljček: »Ime Metuljček so izbrali, ker predstavlja široke možnosti. Predstavlja razigranost, frfotavost, je različnih barv, predstavlja pa tudi popolno preobrazbo In možnost razvoja. In tega si želimo tudi z našim zborčkom.« mentov, zato smo se znašli drugače. Dobra volja prijateljev, profesionalnih glasbenikov, je povsod in radi so nam priskočili na pomoč. Res, bila sem izjemno vesela, da so nas vsi sprejeli odprtih rok,« pravi Maričeva. Kosednarjeva pa dodaja: »Kamorkoli, na katerakoli vrata smo potrkali, vsi so bili zelo zainteresirali, pripravljeni pomagati in nas sprejeti. Tako smo v dijaškem domu dobili prostor, veliko pa so nam pomagali tudi v Javnem skladu za kulturne dejavnosti območne izpostave Murska Sobota. Največja zahvala gre seveda staršem, ki so nam otroke zaupali in ki so že začeli živeti z nami in našim društvom.« In kaj je tisto, kar si najbolj želijo? »Želimo si uspešnega petja in nastopa, kot mi to znamo, da bo vse steklo, kot smo si zadali. Res je to naš prvi samostojni koncert, a smo vanj, Še posebno otroci, vložili veliko truda in si želimo, da bi nam uspel « Vanja Poljanec । J^iskovalci Slovenije pri nas ’82.rrine Ideje mladih ^hstvenlkov । src katerimi so podelili 99 srebrnih balnega sveta, ukvarjajo pa se 'X/lo"*atl trUnfh in 62 zlatih priznanj. Vse tiste tudi z vprašanji, ki se tičejo njih naloge, ki so bile uvrščene na samih - plonkunje, resničnostni tudi z vprašanji, ki se tičejo njih naloge, ki so bile uvrščene na samih -plonkanje, resničnostni ,atnr državno srečanje, a so jih recenzenti izločili prej, pa so prejele bronasta priznanja. Mladi se v svojih nalogah lotevajo zelo širokega spektra tem. Ukvarjajo se z resnimi vprašanji, kot so analiza vode, ekologijo, ali pridejo tornadi k nam in drugimi temami, ki se dotikajo glo- šovi, lepotni idealna tudi z globokimi temami, kot so odraščanje brez očeta, nasilje in še kaj. V svojih nalogah pridejo do izjemnih ugotovitev, ki bi jih lahko odrasli še kako koristno uporabili. Doc. dr. Mitja Slavinec, podpredsednik ZOTK-e z r »i m ter Oh Prtd. Valnih med Najboljši raziskovalci Iz vse Slovenije se vsako eto zberejo v Murski Soboti, vsa njihova dosedanja raziskovalna dela pa so zbrana v naši Pokrajinski in študijski knjižnici. Slovenije, ki mlade zelo spodbuja pri raziskovalnem delu, pravi, da nastane veliko idej, rešitev, ki bi se jih splačalo realizirali, marsikatera med njimi bi lahko prispevala k napredku in razvoju Slovenije in tudi pomurske regije. Samo večkrat bi morali prisluhniti mladim. Zlato priznanje so prejeli Vida Lang, Mateja Gjergjek in Miša Štesl za nalogo Možnosti razvoja turizma v Občini Cankova, OŠ Cankova, Tadej Temar in Gregor Rodila za nalogo Barvila iz rastlin na tekstilijah, OŠ Franceta Prešerna Črenšo-vci, Urška Starovasnik za nalogo Razmerja človeškega telesa, OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, Urška Šajnovič in Damjana Hajdinjak za nalogo Dr. Franc Ksaver Vitez Miklošič -Vitez slovenske besede, Gimnazija Franca Miklošiča, ter Sašo Radulovič in Janez Kolar za nalogo Pozitivni in negativni učinki sile trenja v tehniki - strojništvu, OŠ III Murska Sobota. Srebrno priznanje pa sta prejeli Barbara Berki za nalogo Zelena energija, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, in Tjaša Pitz za nalogo Učiteljevo doživljanje nasilja s strani učencev, Gimnazija Murska Sobota. A. Nana Rituper Rodež Mednarodna Izmenjava s Celovcem Pomurje se ponaša s Številnimi odličnimi srednjimi šolami, katerih dijaki se ne udejstvujejo le doma, pač pa pogosto svoje znanje in izkušnje nabirajo na takšnih ali drugačnih obiskih in dijaških izmenjavah v tujini. Tokrat so se dijaki evropskega oddelka na gimnaziji Franca Miklošiča iz Ljutomera skupaj s svojima profesoricama Normo Bale in Brigito Fras ter profesorjem Simonom Ulnom odpravili v Celovec, kjer so se srečali s svojo partnersko gimnazijo. Dijaki obeh gimnazij - 2. evropski razred iz Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera in 5. razreda iz slovenske gimnazije iz Celovca - so se kar teden dni skupaj potepali po Celovcu, kmalu pa bodo Celo-včani Ljutomerčanom vrnili obisk in skupaj se bodo potepali po pokrajini ob Muri. Sicer pa se dijaki obeh gimnazij v tej izmenjavi srečujejo z drugo kulturo, jezikom in navadami, sodelujejo na kulturnem področju, ob tem pa krepijo zavedanje lastne kulturne identitete. V. P. 24 DOBRO JE VEDETI 7.junij 2007-VESTI POMURSKE L E K /X R KI E www.pomiirske-lekarne.si razkrivajo zdravilne skrivnosti Stvarna služnost Pozdravljeni! Uporabljam vodo iz vodnjaka, ki leži na sosednjem zemljišču in je last moje tete. Pred kratkim se je teta odločila, da bo to nepremičnino prodala, in sicer sosedu, s katerim sem v sporu. Ker se bojim, da mi bo slednji prepovedal uporabljati vodo iz vodnjaka, vas prosim za nasvet. Uvodoma vam moramo žal potrditi vašo bojazen na pojav morebitnih zapletov po prodaji sosednjega zemljišča. Slednjim bi se lahko izognili z ustanovitvijo stvarne služnosti oziroma užitka, in sicer že pred sklenitvijo prodajne pogodbe. Stvarna služnost pomeni pravico uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma od lastnika zahtevati, da opusti določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari. Stvarna služnost pomeni, da ima pravico do služnosti vsakokratni lastnik gospodujočega zemljišča, kar pa mora lastnik služečega zemljišča trpeti. Se pravi, da ta služnost velja tudi za vse vaše naslednike (dediče, morebitne kupce nepremičnine ipd ). Užitek pa je osebna služnost in je vezana na točno določeno osebo, preneha pa najkasneje s smrtjo upravičenca oziroma užitkarja. Lahko se rudi dogovori, da se v primeru smrti upravičenca pravica do užitka prenese na njegove dediče. Tak prenos je možen le na podlagi dogovora med strankama in ne na podlagi dedovanja. Pogodba o nastanku služnostne pravice se mora overiti pri notarju in pravica se mora vpisati v zemljiško knjigo. Tako je stvarno služnost zavezan spoštovati vsak lastnik služečega zemljišča, če pa slednja ni vpisana v zemljiško knjigo, pa se od kupca ne more zahtevati, da spoštuje ustanovljeno služnostno pravico. V takšnem primeru se lahko z novim lastnikom zemljišča dogovorite in z njim sklenete novo pogodbo o služnostni pravici. Če vam v primeru obstoja služnostne pravice služnostni zavezanec onemogoča izvrševanje služnosti, imate na voljo t. i. konfesorno tožbo, s katero od zavezanca zahtevate, da vam omogoči nemoteno izvrševanje služnostne pravice. Slednja učinkuje proti vsem, tako proti zavezancu, kakor tudi proti tretjim. Dejstvo pa je, da služnostno pravico največkrat omejujejo prav zavezanci. V tožbi morate le dokazati, da ste služnostni upravičenec in da potreba po izvrševanju služnosti obstaja. Če vam je zaradi onemogočanja izvrševanja služnosti nastala škoda, pa lahko tožite z povračilo slednje. V tem primeru morajo biti seveda izpolnjene predpostavke odškodninske odgovornosti. Če potrebujete brezplačni pravni nasvet, nam pošljite vprašanje na naslov Zavoda PIP, Zvezna ulica 10, Murska Sobota, s pripisom "Za Vestnik" ali nas obiščite v Zavodu PIP ob ponedeljkih in sredah od 9. do 18. ure in ob petkih od 9. do 15. ure. Lahko nas pokličete po telefonu, številka je 02 53527 60. Zavod PIP daje brezplačno pravno pomoč s soglasjem Ministrstva za pravosodje. Celiakija Celiaki ja je presnovna bolezen. Organizem, predvsem tanko črevo, ne prenese beljakovine gluten v žitaricah , kot so pšenica, pira, rž, ječmen in oves. Zaužiti gluten, imenovan tudi lepek, povzroči toksične poškodbe na sluznici tankega črevesja. Pri normalnem procesu se zauzita hrana v tankem črevesju s pomočjo encimov razcepi v posamezne sestavine, ki se resorbijo preko sluznice tankega črevesja. Za to je potrebna velika površina, ki jo zagotavljajo črevesju resice, to so številne male gube ali vijuge. Pri nekaterih ljudeh pa pod vplivom glutena te resice propadajo, kar zmanjša površino tankega črevesja. Sluznica tankega črevesja postaja vse bolj ravna. Pri neprekinjenem vnosu glutena je atrofija resic tako obsežna, da telo ne dobi več dovolj hranljivih sestavin Nastanejo znaki pomanjkanja. Bolezen je doživljenjska, podrobnosti .škodljivega delovanja glutena pa nam še niso znane Zagotovo je le, da je razvoj bolezni dedno pogojen. Predispozicija je po nemških podatkih I: 500. Pri Študijah so odkrili, da ima vsak petstoti otrok in vsak petstoštirideseti odrasli v krvi protitelesa za gluten. Vendar vsi ti ljudje nimajo težav. Zares zboli šele vsak četrti človek s protitelesi. Torej eden na 2.000. Vsi drugi pa so kljub temu, da težav ne navajajo, izpostavljeni posledicam nezdravljene celiakije, povišanemu tveganju za razvoj črevesnega raka. Znaki celiakije pri otrocih Najpogostejši znak je napihnjen trebuh, ki je v nasprotju s sicer suhim telesom. Telesna teža otrok je pod normalno za določeno starost. Tak otrok gre pogosto na veliko potrebo, blato je voluminozno, se sveti in ima precej neprijeten vonj. Velikokrat pride do bruhanja, značilno je pomanjkanje apetita in koža po telesu je suha. Pomanjkljiva resorbcija (malab-sorbcija) je odvisna od stopnje atrofije črevesnih resic. Značilen je individualno različen razvoj bolezni. Nekateri dojenčki zbolijo že nekaj tednov po dodajanju hrane, ki vsebuje gluten, pri drugih pa lahko traja mesece ali celo leta, da opazimo bolj izrazite znake bolezni. Ugibanja o vzrokih so različna. Iz previdnosti zato dojenčkom do petega meseca ne priporočajo dodajanje hrane, ki vsebuje gluten. Če je bolnik eden od staršev ali bližnjih sorodnikov, pa je potrebno že predhodno s pediatrom pretehtati možnosti obolenja pri otroku. Znaki celiakije pri mladostnikih in odraslih Bolezen poteka pri teh dveh skupinah manj izrazito. Pomemben pokazatelj je izgubljanje telesne teže, pomanjkanje vitaminov, mineralov in drugih esencialnih snovi. Prisotno je napenjanje, pomanjkanje apetita, bolečine v trebuhu, slabost, občasno nastopijo driske, blato je svetlo, voluminozno in mastno. Če bolezen zanemarimo, se poveča tveganje za razvoj malignih tumorjev v prebavnem kanalu, Pri težjih oblikah sc pojavi še pomanjkanje encima laktaze, kar moti presnovo mlečnega sladkorja in dodatno poslabša navedene znake bolezni Zdravljenje Celiakije ne zdravimo z zdravili. Težave pa hitro in zlahka odpravimo z izborom hrane. Edino, kar je učinkovito, je doživljensko črtanje glutena z jedilnika. To pomeni, da na jedilniku ni pšenice, pire, rži, ječmena, ovsa in njihovih proizvodov. Kor nadomestilo pridejo v poštev riž, koruza in kostanjeva moka. Gluten ima veliko dobrih lastnosti, zato je pogosto v prehrambenih polizdelkih in izdelkih, Želira, emulgira, veže vodo, je stabilizator in dober nosilec za arome. Pri kupovanju gotovih izdelkov moramo biti previdni ali bolje, teh ne kupujemo, če nimajo oznake, da so izdelki brez glutena. Nekaj živil iz trgovinskih polic, ki bi lahko vsebovala gluten - zelenjava: zamrznjena zelenjava z dodatkom moke (napol gotova špinača, konzerve, instant krompirjev pire, zelenjavne kocke... - sadje: izdelki iz sadja, sadni sokovi z balastnimi snovmi mlečni izdelki: pusti mlečni izdelki, sirni namazi, zeliščno maslo, smetanska pena - meso: vse salame neznane sestave, izdelki z omako, napol pripravljene mesne jedi - pijača; pivo, aromatizirani čaji, žgane pijače - sladkarije: bonboniere, bonboni, čokolada, marcipan ... drugo: pripravljene juhe, omake, prelivi, kečap, gorčico, začimbe, pečena čebula, pecilni prašek, tortni prelivi... - žitarice: poleg prepovedanih žitaric še kruh iz soje, prosa, krompirja, ajdove testenine, riževi hrustljav-čki, kosmiči Naslednja živila, vsaj dokler niso predelana, ne vsebujejo glutena: - mleko in neobdelani izdelki, kot so naravni jogurt, skuta, smetana, mehki sir, - olje, maslo, margarina, - meso, ribe, jajca, -sadje, zelenjava, • stročnice, krompir, - riž, koruza, proso, ajda. Svetla plat Črevesne resice so se sposobne regenerirati in prevzeti svojo pomembno vlogo pri presnovi in resorb-ciji hrane. Že po nekaj dneh uvedene brezglutenske hrane pride do znatnega izboljšanja počutja. Čas do popolne odprave težav pa je odvisen od stopnje okvare resic v tankem črevesju, starosti in skritih napak pri prehranjevanju. Edith Jošar, mag. farm. spec. Sloni bežijo pred čilijem Ste vedeli, daslo^ rajo čilija in da se daleč izognejo obtno. rastejo ti pikantnih že dolga letaspm®' f riščajo afriški kiW Zambezi, ki svoj^*. varujejo tako,,Q zasadijo čilije Svet v naših V bitki za zdrav°7 l' ko vsakdo p"’1 J" brezbrižnosti se h povedati. Veliko '" da sc uprete o* y in kopičenju svoji okolici na brega za naravo r , naprave gotovo -čite, ko jih ne.^.Te^ več. Tako varčuj ■ ko, s tem pa tu 1 j.d Ali ste kdaj P«®*!/ z vodo varčujete ko v vrtu rastline iz d<"n.*7e j Takšne rastl^ bujejo posebne' voljno rastejo, ■ ■ r va le dež. Antioksidanti za levkemijo Antioksidanti, kt jih najdemo v sadju, zelenjavi in črnem vinu, lahko pomagajo pri zdravljenju levkemije. Znanstveniki so namreč ugotovili, da antioksidanti ubijajo bolne celice, ne poškodujejo pa zdravih Avtorji raziskave so proučevali delovanje antocianidina, antioksidanta, ki so ga izolirali iz plodov robid, na celice, ki jih je poškodovala levkemija. Ugotovili so, da so že majhne količine antocianidina v 18 urah povzročile smrt skoraj 50 odstotkov obolelih celic. Ko pa so količino antocianidina podvojili, so umrle vse obolele celice, medtem ko so zdrave celice ostale nedotaknjene. Če nas boli zob, če komaj požiramo zaradi angine ali si zlomimo nogo, niti sekunde ne premišljamo, ali naj gremo k zdravniku ali ne Ko pa boli duša, strokovno pomoč poišče samo vsak peti, pa čeprav vemo, da je mogoče psihične krize prav tako zdraviti kot telesne bolezni in da so terapije uspešne. Veliko težav lahko z močno voljo premagamo sami. Če pa nam je postal izraz »veselje do življenja« tuj, če pritisk ne popusti, energija pa kar izginja iz telesa, je treba poiskati strokovno pomoč. Med terapijo bodo odkrili vzroke težav in našli rešitve. Živa voda - čudež ali dejstvo? Hranljive snovi v hrani, kijih uživamo, skupaj s kisikom zgorijo v naših celicah. Pri tem se ustvarjajo neželeni odpadni produkti, katerih kopičenje v telesu povzroča skupaj z drugimi strupi iz zraka, hrane in vode zakisanost organizma. Naše telo je te kisle produkte sposobno relativno dolgo časa nevtralizirati in skladiščiti. Če pa ga z napačnim načinom življenja, stresom in nezdra vim prehranjevanjem predolgo »bombardiramo«, pride trenutek, ko se začne bolezen... Čezmerno kopičenje kisline, posledica česar je tudi nizki pH-faktor v našem telesu, je glavni razlog za nastajanje bolezni, kot so rak, srčne bolezni, visok krvni tlak, diabetes, artritis, putika, osteoporoza, ledvične bolezni, hemoroidi, bolezni prebavnega trakta, astma, alergije, glavoboli, nevroze, slabosti, kožne bolezni (akne, luskavica, ekcemi), izpadanje las. bolezni zob in dlesni, nenehna utrujenost, napihnjenost, impotenca, celulit, čezmerna telesna teža kljub dietam itd. Tudi če imate težave s koncentracijo, glavoboli, depresijo, znižanim imunskim sistemom, zgago, zmanjšanim libidom, prebavnimi motnjami, so to znaki, ki že kažejo na zakisanost vašega organizma. Rakave celice so izključno kislinske, zato v alkalnem okolju ne morejo preživeti. To potrjuje na stotisoče bolnikov, ki so se povsem pozdravili z raznimi di etami, posti in načini prehranjevanja, katerih učinki so bili alkaliziranje organizma. Najboljši način za preprečevanje in odpravljanje omenjenih težav in bolezni dosežemo torej z razstrupljevanjem oz. alkalizi-ranjem organizma. Izogibajte se hrani, ki kisa (sladkor, bela moka, živalske maščobe), dodatkom, kot so konzervansi, sladila, aditivi, bar vila, umetne arome, pregreti in kemično obdelani hrani, sevanjem in stresu. Čim več se gibljite.in bodite pozitivni. V veliko pomoč vam je lahko TRGOVINA ZZDRAVO PREHRANO IN ZDRAVILI SONČNICA Tel,: 02 526 1639 Škodljiv05* kajenja k jCll, Aijsteve^' iivaiia^1 ;11 "|J-; telesu in rokovnjač* e jj p imajo vsebnosti teinaze-U11?^ kolagena in slabša ti gubam krema.’y dostenvid^ opustite cer nezdrav Nataša Spitak Fartel^s. p,., Obrtna ulica 26, Murska Sobota ionizirana - živa voda, ki jo lahko dobite v obliki kapljic. Živa voda je patentiran koncentrat najmočnejših alkalnih mineralov v ionizirani vodi. Z dodajanjem dveh kapljic te vode v dva decilitra navadne vode boste le-to spremenili v alkalno in s lem omogočili telesu, da začne izločati kisle produkte, ki obremenjujejo vaše telo Počutje bo veliko boljše že po nekaj dneh, bolezni pa bodo izginjale... Nataša Špilak Fartelj DOBRO JE VEDETI 25 potrošnikov Skrito globoko v duši :1? p. s Oi . / 4 I1' r-' 1 h :1i* Z rf Okvara digitalnega fotoaparata 'c k pokvaril digitalni fotoapa-tia r-Td,,. pokrijemo in Nat' v^°- Z žlicah"'2 UT| V kozici zavre‘ ij, ^likikn??13 obl'kujemo žličnike in uiešj raztopimo maslo, doda-L J' Prazin"1' ' Pra^*mo nekaj minut. 10 2 minuti, potresemo z Veliko se govori o Učbeniku življenja Martina Kojca. Sama sem knjigo brala pred več kot petnajstimi leti, pred kratkim pa sem to izjemno avtorjevo duhovno potovanje Še enkrat prebrala. To so od mene zahtevale nove življenjske preizkušnje in želja po nadaljnji duhovni preobrazbi. Zdaj so mi mnoge stvari že veliko jasnejše. Avtorjeve misli in napotke sem namreč pridno uporabljala v svojem vsakdanjem življenju. O čem torej govori ta učbenik in zakaj tudi predsednik Drnovšek pristaja na njega? Govor je o duhovnih zakonih, po katerih lahko oblikujemo svojo usodo po lastnih željah. Te zakone, dodaja avtor, je mogoče uporabljati v vsakem poljubnem življenjskem položaju. Kaj storiti, ko smo zboleli za rakom? »Kako in kdaj ste po kakršnihkoli okoliščinah, bodisi iz knjig, prek prijateljev, pripovedi o boleznih, po napačni presoji očitnih dejstev prišli do prepričanja, da boste zboleli, je docela vseeno. Glavno je, da ste do tega prepričanja prišli,« pravi avtor. Danes vem, da sem se preveč trudila za popolnost, a sem pozabila nasejn na svojo dušo. Prepričana sem bila, da je tako prav in da bom samo tako lahko srečna in zadovoljna. Bolezni sem se tudi bala. Verjetno mi Še ni bilo povsem jasno, da se proti bolezni ne moremo boriti le s športom in zdravo prehrano, da je za zdravje in srečno življenje potrebno še nekaj veliko pomembnejšega. S svojimi zavestnimi silami sem se borila proti bolezni, in kot pravi avtor, je to ustvarilo ravno nasprotno, kar smo želeli. Če bi življenju pustila prosto pot, naj me vodi po svojih naravnih, duhovnih zakonih, in poslušala svoj notranji glas, verjetno ne bi zbolela. Vsak, ki je zbolel za rakom, lahko ozdravi, le spoznati mora, kako delujejo duhovni zakoni. Pridobiti si morate vedenje, da je vse v življenju že vnaprej določeno in da na nič ne moremo vplivati, le slediti moramo svojemu notranjemu glasu, svoji intuiciji in se prepustiti prašili, kot pravi avtor, ali Bogu, ki nas bo vodil po svojih že vnaprej določenih zakonih, mi pa mu moramo le zaupati in slediti. Na nič namreč ne moremo vplivati ali spreminjati, če to ni v skladu z že vnaprej določenimi predvidevanji nečesa ali nekoga, kar je večje in močnejše od nas. In tako je z vsemi stvarmi v našem življenju. Bolj se trudimo za nekaj, bolj se nam izmika, in obratno. Manj sem si želela ljubezni, več sem je dobila. Da bi ozdraveli, skačemo od enega zdravnika ali zdravitelja k drugemu in se bojimo, večja je možnost, da ponovno zbolimo. Če pa se enostavno prepustimo in se prepričamo, da smo ozdraveli in se ne trudimo preveč, ozdravimo. Kako naj človek pride do prepričanja, da bo ozdravel ali da se mu bodo uresničile vse želje? Recepta in trajnega miru vam ne more dati nihče. Niti jaz, ki sem do tega spoznanja prišla po več kot dvajsetletnem učenju. Vsak je namreč posameznik zase, z lastno usodo in življenjem. Življenje nas na novo uči in vodi po poti duhovne ozdravitve. V sebi morate le prebuditi svojega zaspanega duha, si sprostiti dušo in se brez strahu odpreti Bo- moko in pražimo še 1-2 minuti. Nato zalijemo z jušno osnovo, dodamo grah, sladkor ijj začimbe. Zavremo in kuhamo 20 minut. Juho nato zmešamo s kuhinjskim mešalnikom, da postane gladka. Vlijemo nazaj v kozico, po želji še začinimo in serviramo z lososovimi žličniki. Piščančje prsi s pomarančno marinado 4 kose piščančjih prsi brez kosti, 1 žHCa moke, 3 dl pomarančnega soka, 1 žlica sojine omake, 2 žlički sesekljanega svežega žajblja, 1 žlička naribanega ingverja, sol, mleti poper, 4 jabolčne rezine Pripravimo marinado. Zmešamo pomarančni sok sojino omako, žajbelj, ingver in začimbe po okusu Piščančje prsi stresemo v marinado, premešamo pokrijemo in pustimo v hladilniku 2 uri, Piščančje prsi s kožnato stranjo navzgor položimo v pekač V vnaprej ogreti pečici jih pečemo pri 180 °C 15 minut Nato jih prelijemo s prihranjeno marinado in pečemo še 5 do 10 minut. Pečeno meso vzamemo iz pekača in ga damo na toplo. Omaki, ki je ostala v pekaču, dodamo moko, malo prepražimo in zalijemo z vodo, da dobimo gladko omako. Omako precedimo in prelijemo po pečenih piščančjih prsih. Zraven serviramo na maslu popečene jabolčne rezine. gu, Stvarstvu, predvsem pa morate biti pozitivno naravnani. Šele potem se bo v vas začel proces zdravljenja. Pri raku je predvsem ranjena naša duša in njo moramo najprej ozdraviti. Ne smemo se več duhovno slepi in zanemarjeni sprehajati po tem svetu ter se spraševati, zakaj se nam dogajajo bolezni, nesreče, žalost in trpljenje. Življenje nam namreč ponuja neizmerno veliko možnosti in veselja, da bi duhovno rasli. Nikoli nisem podvomila o svoji ozdravitvi. Močno sem se zavedala, da moram spremeniti svoj dotedanji način življenja in razmišljanja. Trpljenje, bolezen, ločitev ali sprememba službe so bili nujni, da sem duhovno rasla, se spreminjala kot človek, ženska in osebnost. V sebi sem morala začutiti Božjo bit in v duši odkriti svojo pravo identiteto, tisto pristno Jasenko iz srednje šole, ki ima rada življenje in vse okoli sebe in je hvaležna Bogu za Še eno priložnost, ki jo želi deliti z drugimi ljudmi. On namreč ne bi nikoli dovolil, da bi odšla, preden ne bi uspešno dopolnila vsega, kar mi je on naložil v svojem božjem načrtu. Vse je že vnaprej določeno in na nič ne moremo vplivati s svojo lastno voljo, le ozavestiti moramo vsa svoja početja in vse, kar sem nam v življenju dogaja. Ko se boste podali na to pot, vas nič več ne bo moglo ustaviti. Nasmejan obraz bo govoril namesto vas. Zavedati se moramo, da smo smisel svojega življenja izpolnili že s tem, da smo bili vsaj kdaj komu tudi vit veselja. In to ni težko. (A. Trstenjak) Jasenka Hrebak Pečen krompir s špinačo in sirom 4 velike oprane krompirje, 150 g sveže špinače, 1 žlica olivnega olja, 60 g sesekljane čebule, 100 g skute, sol, mleti poper, sesekljan peteršilj, 2 stroka česna, 8 žličk kisle smetane Očiščen in opran krompir damo v pečico ogreto na 220 °C in ga pečemo približno 1 uro, dokler ni mehak. Med tem operemo Špinačo. Na šibkem ognju jo kuhamo 1 -2 minuti, ravno toliko, da upade. Nato jo odcedimo in dobro ožmemo. Ožeto Špinačo drobno sesekljamo. V ponvi segrejemo olje, dodamo čebulo in pražimo nekaj minut, dodamo strt česen in špinačo ter odstavimo z ognja. Krompir po dolgem prerežemo na pol. Izdolbemo sredino in jo dodamo k špinači. Dodamo še skuto in začimbe. Vse skupaj dobro premešamo. Z nadevom napolnimo izdolben krompir, ga damo nazaj v pečico in pečemo še 10 minut. Na koncu damo na vrh vsakega krompirja žličko kisle smetane in sesekljan peteršilj. Paradižnikova solata z avokadom 400 g paradižnika, 200 g moža rele, 1 avokado, 2 žlici limoninega soka, 4 žlice olivnega olja, sol, mleti poper, sveži listi bazilike Paradižnike in mozarelo narežemo na tanke rezine, solimo in popramo. Avokado razpolovimo, olupimo in prav tako narežemo na rezine. Pokapljamo sesede mode Sreča na verižici Verižica je povezana z verigo, ki je sim- bol zvez in razmerij med nebom in zemljo. Na splošno je veriga simbol komunikacijskih vezi, koordinacije, združitve, potemtakem tudi poroke, družine, mesta, naroda, države, celotne skupnosti itd. V sociopsihološkem pomenu simbolizira prilagoditev na kolektivno življenje in zmožnost integracije s skupino. Verižica je eden opaznejših modnih dodatkov in eno lepših daril, ki so velikokrat povezani s srečo. Zlata ptica V grščini je bila že beseda ptica sinonim za napoved ali sporočilo neba. Najstarejši dokumenti med vedskimi teksti kažejo, da ptica (na splošno, brez posebnih opredelitev) velja za simbol prijateljstva bogov z ljudmi. Njena lahkotnost in zmožnost letenja sta nam bili kot otrokom nedoumljivi, zato ni Čudno, da so bile naše želje dostikrat povezane prav z njo. Tudi v starih filmih in otroških nadaljevankah je ptica prenašala pomembna sporočila, velikokrat ljubezenska, ki so bila del kakšne velike skrivnosti. Letos si ptico lahko omislimo okrog vratu, saj obešena na verižici daje vtis neizmerne lahkotnosti in lebdenja. Vse to je v skladu s prihodom modne modre barve, ki je najbolj nesnovna barva in nas spominja na nebo in morje. Zlato se lepo kombinira tudi s peščeno in belo, ki tudi letošnjo pomlad in poletje ne bo izostala. Veselijo se je lahko tudi moški, ki bodo v beli laneni obleki več kot šarmantni. Tudi za sproščeni korak v belem bombažu se ni bati. Bela sveži v pomladno poletni sezoni mnogo bolj kot katera koli druga barva. Kamni v zlatu Del zlate zgodbe so tudi kamni, ki zlatu ne pustijo, da se samo lesketa. V kombinaciji transparentnih poldragih kamnov, kot je cirkonij, gre za prefinjeni lesk, ki ga oddaja odbita svetloba od razno smernih kotov, pod katerimi je kamen skrbno zbrušen. Vsak tak detajl je skrbno premišljen, saj s svojo obliko ustvarja nase predstave in želje za bližnjem zase. Naj bo sreča na verižici dober spremljevalec. Tatjana Kalamar M. jih z limoninim sokom, da ne poqavijo. Paradižnik, mozarelo in avokado zložimo na solatne krožnike, pokapamo z olivnim oljem ter potresemo s sesekljano baziliko. Skutni kolač z malinami 350 g skute, 120 g sladkorja v prahu, 2 stepeni jajci, ščep vaniljevega sladkorja, 1 žlica limoninega soka Biskvitna osnova: 200 g zdrobljenih otroških piškotov, 100 g stopljenega masla, 2 žlici sladkorja Preliv; 400 g malin, 1 žlica jedilnega škroba, 2 dl vode, 50 g sladkorja Pripravimo biskvitno osnovo. Zmešamo zdrobljene piškote, stopljeno maslo in sladkor. Z zmesjo namažemo dno tortnega modela. Skuto damo v skledo in jo mešamo, dokler ni gladka. Dodamo sladkor v prahu in še naprej mešamo. Dodamo še jajca, vaniljev sladkor in limonin sok. Mešamo, da dobimo gladko kremasto zmes. Z nadevom obložimo biskvitno osnovo. Torto pečemo v ogreti pečici pri 180°C 25 minut. Najprej jo ohladimo pri sobni temperaturi, nato jo damo še v hladilnik. Posebej pripravimo preliv. Jedilni škrob zmešamo z vodo, dodamo sladkor in maline. Vse skupaj damo v kozico, zavremo in mešamo dokler se ne zgosti. Pustimo, da se ohladi do mlačnega. Malinov preliv zlijemo čez pečeno torto in damo še za nekaj ur v hladilnik. LOKALNA SCENA 7. junij 2007 - VtSIB * 26 Zaposlitveni sejem prinesel osemnajst zaposlitev Prvi zaposlitveni sejem, ki ga je sredi aprila pripravila murskosoboška enota Zavod za zaposlovanje, je po izjavah delodajalcev prinesel osemnajst zaposlitev. Šestnajst sodelujočih podjetij, ki so organizatorju vrnila vprašalnik o zadovoljstvu in učinkih sejma (vprašalnika ni vrnilo le eno podjetje), so na sejmu evidentirala 522 morebitnih kandidatov za zaposlitev, s 59 osebami pa so se že dogovorili za naslednje srečanje. Sodelujoči delodajalci so bili z izvedbo in organizacijo sejma zadovoljni. Zaposlitveni sejem je v veliki meri izpolnil njihova pričakovanja ali jih celo presegel, delno zadovoljstvo z učinki pa so navajala podjetja, ki iščejo delavce z deficitarnimi poklici. Nekateri delodajalci so na sejmu pogrešali dijake in študente ter iskalce zaposlitve z deficitarnimi poklici, zato so rudi predlagali, da bi sejem potekal še v popoldanskem času, tako da bi nanj lahko prišli tudi zaposleni, ki bi morda želeli zamenjati službo. Vsi sodelujoči so se izrekli, da bodo na sejem prišli tudi v prihodnje Z izvedbo sejma so zadovoljni tudi na murskosoboškem zavodu, saj je bil dobro sprejet tako med delodajalci kot iskalci zaposlitve, odmeval pa je tudi v lokalnem okolju. M. H. Zdravilišče, Radenska in Radenci I Muzej, kdo bo tebe ljubil!? Po sledi informacije, da naj bi muzejsko zbirko iz vile sredi radenskega parka preselili v Bota^ »Naših 125 let, Zdravilišče Radenci«. Tako so naslovili priložnostno razstavo ob visokem jubileju, pripravljeno pod stopniščem v hotelu Radin v Termah Radenci. Skromno. Če se posamezni entuziasti ne bi spomnili obletnice in se potrudili po svojih močeh, ne bi bilo ver jetno niti tega. Pa vendar je kraj Radenci postal znan in se razvil prav po zaslugi odkritja mineralne vode, pa tudi eno najstarejših zdravilišč v tem delu Evrope je nastalo na osnovi te vode in Terme Radenci so se nekoč ponosno imenovale Zdravilišče Slatina Radenci. Danes se vse bolj (namerno?) pozablja na preteklost. Ignoriranje zgodovinskih dejstev ter nesodelovanje med lokalno oblastjo in novimi lastniki v Radencih in Boračevi je spodbudilo predlog, da bi muzejsko zbirko preselili iz lepe Marijine vile v zdraviliškem parku v Boračevo, kamor se je pred poldrugim letom preselila uprava Radenske. Fujs: »Če bi dobili zbirko v trajno upravljanje, bipretih lahko inventarizirali in s tem bi postala del naše zbir^ muzeja, sicer pa je lahko pri nas le evidentirana, inventarizirana pa je pri lastniku.« Z Ministrstva za kulturo nam konkretnega odgovora niso mogli podati, zapisali so: Ne razpolagamo s podatki o tem, kdo )e lastnik zbirke, v čigavi inventarni knjigi so vpisani predmeti premične kulturne dediščine in kakšni dokumenti naše zbirke muzeja, sicer pa je lahko pri nas le evidentirana, inventarizirana pa je pri lastniku. Za gradivo bi bilo vsekakor bolje, če bi veljalo prvo. Še najbolje bi naredili, če bi nam zbirko pod določenimi pogoji do-nirali, kar pa je spet težko, ko je verjeti, da bodop1^^ ko dragoceno zbirk' kraja, saj je to tudi ‘ k raja Radenec Žup-*r" J Petek je to potrdil: 'i0,1 J denci si bo prizadet^1 'U zbirka ostala v obstoj zeju. Občina bo v W ' nosti muzeju v svojih Ji* poseben status. Krajih0^ smo dolžni dati Pripravljeni smo J vzeti, saj le-ta ponazarja ^21 no razvoja Radenske*111 ji denci. Fnprjrvljeni * m tudi soustanovitelj"1’ , I Bistvo, zbirko dopo^d zanjo skrbeti. Nad 'r T čudovit ppjsmr, ki Id J J žil marsičemu, tudi f1 1 fJl nim zadevam. Pri^11 ' L,4 za poročno dvorano, J* I čini nimamo < m Tudi iz Term šil1 Radenski muzej. Vsi ga cenijo, nihče pa ne bi zanj skrbel. lastnik Term Raw— , točili, da je zanje m-: ' večjih dragocenostiln ga pomena, vendarni>0 J nepremičnine, zejska zbirka, čepr1'' | animacijska sluzma I oglede radenskega * Tomaž Blagoti. . tor Radenske, d. d., Iu *V našem inlen’su .^1 zbirka nadalje wH* -' I 1 I i I I 1 I I I I I I I I I I < I I » I I * I I t I Občina krepko dokapitalizirala družbo Sobota - Center Močna pod palcem pripravljena za upravni center Lastniško razmerje družbenikov ostaja nespremenjeno Murskosoboški svetniki so na zadnji seji gladko podprli dokapitalizacijo družbe Sobota - Center, in to z namenom, da bo kapitalsko dovolj močna za gradnjo Upravnega centra Murska Sobota v Kocljevi ulici. Družabnika, MO Murska Sobota in družba Imo - Real, sta kapital dražbe Sobota - Center povečala z 20.865 evrov na 270.000 evrov, ob tem pa ohranila obstoječe lastniško razmerje MO Murska Sobota 60 ter Imo - Real 40 odstotkov. Čeprav z direktorata za investicije v javni upravi niso sporočili izbire med ponujenimi možnostmi za rešitev prostorskih potreb državne uprave, priprave tečejo glede na ponudbo, ki jo je občina dala ministrstvu, ta pa jev dveh različicah: da prostore vzame v najem ali jih najame z možnostjo postopnega odkupa. Gradnja naj bi potekala v dveh delih. Najprej bi odkupili objekt bivše Panonke v velikosti 1710 kvadratnih metrov in ga obnovili, temu pa bi sledila novogradnja v velikosti 2095 kvadratnih metrov, v sklopu katere bi zgradili še parkirno hišo. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na 6 milijonov cvrov. Glede na obseg posla je potrebno doseči kapitalsko primernost investicijskega podjetja Sobota - Center ter zagotoviti del sredstev za nakup obstoječega objekta, zemljišča za novogradnjo in izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja Na dokončanje gradnje upravnega centra Imo - Real časovno navezuje tudi gradnjo urbanega centra v mestnem središču na začasnem gramoznem parkirišču pred knjižnico. Vodstvo družbe Imo - Real je napovedalo, da ga bodo začeli graditi šest mesecev po dokončanju objekta v Kocljevi ulici. Majda Horvat Ko so v Radenski sredi devetdesetih let z velikim zanosom skupaj s sodelavci Pokrajinskega muzeja Murska Sobota postavljali nanovo dragoceno muzejsko zbirko v vili, kjer je bil že prej urejen muzej, vendar na zastarel način, je tukaj še delovala enotna družba, ki se je ukvarjala s turizmom in polnjenjem pijač. Potem so po letu 2000 prišli novi lastniki, dejavnosti so se razdelile, odtujile .... vse to pa se pozna na objektih, ki so bili nekoč skupna skrb. Tudi muzej. Za nameček je stavba v denacionalizacijskem postopku, ki še ni Blagotinšek: »Ko bodo vsi muzejski eksponati inventarizirani s strani Pokrajinskega muzeja Sobota, bodo tudi ti uvrščeni v sedanjo muzejsko zv obstajajo glede uporabe prostorov, v katerih se hrani in razstavlja zbirka. Prav tako so dodali, da je za izvajanje javne službe na področju varstva premične dediščine na vseh strokovnih področjih in teritorialne matič-nosti pristojen Pokrajinski muzej Murska Sobota, ki je pod vodstvom kustosinje in sedanje v. d. direktorice Metke Fujs sredi ker so muzealije že popisali kot premoženje. Sicer pa nimamo ta čas niti primernih prostorov za zbirko, zato bi bilo najbolje, če bi se po končanem postopku uspeli dogovoriti z lastniki, da ostane zbirka v stavbi. Če to ne bo mogoče, bo potrebno zbirko razstaviti kje drugje. V naših depojih bi bila vsekakor najbolj primerno zaščitena ... Ne bi pa Petek: »Pripravljeni smo muzej tudi prevzeti, saj le-ta ponazarja zgodovino razvoja Radenske in kraja Radenci. Pripravljeni smo sprejeti tudi soustanoviteljstvo oz. skrbništvo.« zaključen Kljub vsemu je določeno vzdrževanje potrebno Že osem let se v stavbo in zemljišče, ki na bi ju upravljala skupaj Terme Radenci in Radenska, ni vlagalo nič. Zbirka je resda last Radenske, vendar je v korist predvsem zdraviliškemu podjetju, saj je na voljo za ogled gostom - zanjo tudi skrbi animatorka zdravilišča. devetdesetih let nanovo postavil razstavo. Tudi Pokrajinski muzej Murska Sobota si želi, da bi zbirka ostala v lasti Radenske, muzej pa bi z njo upravljal v okviru svoje javne službe. »Vprašanje inventarizacije je povezano s trajnostjo upravljanja; če bi dobiti zbirko v trajno upravljanje, bi predmete lahko inventarizirali in s tem bi postala del bila seveda na ogled.« Tu pa je tudi lokalna skupnost, Občina Radenci, ki bo morebiti odigrala pomembno vlogo pri razrešitvi problema. Tež- smo pred več kot d^^f Podpisali spotM'i11 '‘“m muzejem podlagi tateregi j muzej sodeluje pri dot p zaščiti kulturne drd1^.^ tem moram pmidjo1 ; ji Muzejske zbirke ir Ko bodo vsi mun-PČ'■ inventarizirani t skega muzeju bodo tudi ti uvrščeni' ^i1 Muzejsko zbirko ‘p' • sWop kulturne : o' smo prepričani, Mi vpletenimi zik pri njenem uZ3! vniu' Skrajni ui usedejo z i^'-' krito p. igoi oriiof^^t ' blemu - preden gernaidf Ivan Zadravec novi svetnik V občini Dobrovnik so imeli v nedeljo volitve za nadomestnega člana občinskega sveta občine Dobrovnik. Izvolili so Ivana Zadravca iz Strehovec, ki je bil edini kandidat. Od 470 volilnih upravičencev, se je volitev na štirih voliščih udeležilo 91 volilcev, kar pomeni, da je bila udeležba 19,36 odsotna. Za Zadravca je glasovalo 86 volivcev, pet glasovnic pa je bilo neveljavnih. Kot so povedali na občini, na volitvah niso zaznali nobenih posebnosti in nepravilnosti. A. N. R. R. r ZA A BIGKJZ S iiudjjflrtt Hi daljavo M pd pridobit* L vtopfijo I** EKONOMIST (VS), S teudljttri M ddjavo « pol pridobit* VI rtopnk th KOMERCIALIST 6** e-študij ra visoki in višji šoli www»d ba.si INFORMATIVNI OAN bovtemoK . gvodSiu I 1-1" SkmSkcva ulka visoia pert?™ Hsnbpt. • Vibe !W92^ Tišina 6'9262 ^°8ašovci ■^^i'U11Ca 12> M. Sobota Potrm003468 v-. -J’ J 1 Po bikovski materi, 7 .w6. m003469 (S H ^Wj^N ta 's?5 8rov'v Veceslavclh beAM^m, ■$^4 ^-^dobje H: 040 249 P,9Mu.Te|..o31 v enem kosu, Tel.: 040 788 700. m003428 Kmet, mehanizacija ENOOSNO PRIKOLICO, domače izdelave, masivno, s poviški In mešalec za gnojevko s 7,5 KW elektromotorjem prodam. Tel.: 031311 161. m003419 TRAKTOR RENAULT 133-14,122 KM, prodam. Tel.: 041 724 028. m003427 Golf 2, letnik 1996,120.000 km, 1,6 D, lepo ohranjen, in vino laški rizling prodam. Tel.: 041527 044. m003460 STREŠNO KRITINO ETERNITprodajo. Tel.: 041 328 353. m003489 TRAKTORSKO PRIKOUCO, dvoosno, Štiriton-sko, avto p rikol ico s cerad o, 210x110 cm, nosilnosti 750 kg in merdcedes oldtimer 280 SE, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 525 10 99 ali 031 217 079. m003494 DOHODKE POD 325 EUR (78.000 SIT)t OBREMENITEV TUDI DO 50 %! ODPLAČILO STARIH KREDITOV! AVTOMOBILI P. R., INDUSTRIJSKA UL. 9, Maribor, Tel.: 228 30 20. m003271 FINANCIRANJE KMETIJSKE IN GRADBENE MEHANIZACIJE, RAZLIČNE OPREME, STROJEV, VILIČARJEV, POČITNIŠKIH VOZIL, PRIKOLIC, ... AVTOMOBIJ P. R., Industrijska ul. 9, Maribor, tel.: 228 30 20. m002784 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, obračalnik za seno, puhalnlk za seno in drobilnik za mik-sanje koruze ter molzni stroj Vestfalia prodam. Tel.: 5481249,m003456 Storitve Srečanja Oh, kako Čas beži, že tri leta te med nami ni. Ostala je le skrita bolečina in solza večnega spomina V SPOMIN 8. junija bodo minila tri leta žalosti od takrat, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in sorodnik Ernest Kerčmar iz Krncev 5 PAJEK NA 4 VRETENA, širine 4 m, zgrabljalnlk za seno Tandem, podvozje in dvobrazdni obračalni plug Regent prodajo. Tel.: 031894 5H.mOO3462 GRUBER, znamke Regent, širine 2 m, 9 zob, rabljen 2 sezoni, prodajo. Tel.: 041543 684 m£>03479 POTREBUJETE DENAR, NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? IMAMO REŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNICE, VOZTiO VAM OSTANEI AVTOMOBILI P. R„ INDUSTRIJSKA 9, MARIBOR, tel.: 228 30 20. m003260 KREDITI DO 10 LET - NA PLAČO ALI POKOJNI NO (TUDI 09). MOŽNOST KREDITA TUDI ZA SMO PRIJAZNA IN ZELO USPEŠNA POSREDOVALNICA - z dolgoletnimi izkušnjami In velikim številom članov. Posredujemo part nerja za občasna srečanja ali resno zvezo, Izključno za nevezane resne člane iz vse Slovenije. Posredovalnica v »Zdravilnem dotiku«, Majda Šiftar, s. p., Gederovska 14, Černelavci, M. S., tet: 521 14 28,041285 615. m003461 Lepa hvala vsem, ki se z žalostjo v srcu ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Z žalostjo v srcu; mama Olga, sestra Marjeta z družino iz Avstrije in vsi, ki so te imeli radi TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA, drobilnik lesa, cisterno, 17001 in 22001, mulčar širine 2 m, puhalnlk Tajfun, cepinih drv, 25 ton, in zemljišče, 4 ha, prodajo. Tel.: 041923 340. m003481 KUPIMO MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA ali kosilnico. Tel.: 031804 201. m003482 Kmetijski pridelki VINO, dišeči traminec, prodajo. Tel: 041 773 370.m003471 KORUZO, luščeno, v zrnju, 1 tono, prodajo. Tel.: 551 1291.m003495 Delo NUJNO IŠČEMO GOSPO - VARUŠKO za 24-umo pomoč naši oboiell, negibni In ostareli mami. Možnost stanovanja, hrane in nagra da po dogovoru. Tel.: 54616 38. m003464 ZAPOSLIMO NATAKARJA ALI NATAKARICO v Pizzerijl Herbek v Beltincih. Tel.: 031326 560. mOO3478 Razno SALONITNE PLOŠČE, 8-rebrne, kupim. Tel.: 041820889. mOO3425 KOMBAJN Epple 211, v delovnem stanju, in BETONARNA PETELIN d. □. o.. Vaneča 81 e. 9201 Puconci - zaposlimo voznika tovornega vozila za mešalec s črpalko • zaželene izkušnje pri podobnih delih, čas zaposlitve 6 mesecev z možnostjo podajanja za nedoločen čas. Pisne vloge pošljite na zgornji naslov. Informacije tudi po telefonu, tel. št. je (02) 545 9590. TOSHIBA WE’ wwvy.vestnik.si Trop ovci, TUiaa ’' ' 5M' dnevnih sob, spalnic, ^Oy j pohištva, polaganje ^^^^topnišc po ugodnih cenah ‘JJtina d. o. o., V * M iW ct 041 741 809 s pjh,. aiwu podzemnih vodo za ogrevanje s toplotno ‘Mn-"d" površin, ponikovanje. Ja kopnih 6pc4 izdelavo hidrogeološklh porodi Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka SILVA KUJUNDŽIČ Ohranili jo bomo v trajnem spominu POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d. d. ■ Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša dolgoletna sodelavka Slavica Svetec Vestno in marljivo delavko bomo ohranili v lepem spominu. Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota V SPOMIN Jože Marinič iz Logarovec Mineva pet let od takrat, ko si nas zapustil, dragi Jože. Spomin nate ne bo nikoli pozabljen. Mali Lukec pa bo dediju prižigal svečke. Mineva 14 let spomina na starega očeta Jožeta. Počivajta v miru Vse življenje boriti si se znal, vso bolečino v sebi si držal. Težki bolezni in trpljenju se dolgo nisi vdal, utrujen in nemočen za vedno si zaspal. ZAHVALA V 71. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric Mihailo Kuzeljevič Iz Martjanec Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in prispevke za mrliško vežico ter v dobrodelne namene, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Martjanci in pljučnemu oddelku bolnišnice v Rakičanu. Posebej hvala g. duhovniku Leonu Novaku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Marjanu Horvatu za ganljive besede slovesa, Policijski upravi Murska Sobota, NLB, d. d., podružnica Pomurje in pogrebništvu Banfi. Žalujoči; žena Edita, hčerka Danica z možem, hčerka Ivanka, vnuk Milan, brat z družino iz Srbije, svak Geza in drugo sorodstvo ŽALOSTEN JE SPOMIN na 10. junij 2007, ko mineva 30 dni od izgube naše drage Zahide Pašagič iz Ulice St. Rozmana 3 v Murski Soboti Draga naša Zahida, v naših srcih boš živela do konca naših dni. Ostajamo v večni bolečini in žalosti za teboj, Srečni smo, da smo te imeli, vendar žalostni, ker smo te izgubili. Tvoji najdražji: mož Mujo - Mujke, hčerki Almina in Sabina, vnuki Nina, Vanja, Benjamin in Ada ter zeta Nenad in Sead Ugasnila je luč življenja in prižgala luč spomina. ZAWVMA V 76. letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča, stara mama in prababica Katarina Zadravec iz Gaberja 1931-2007 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in orgle ter izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala g. župniku Tomislavu Šantaku za ganljive besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Lendava, dr. Vassu in sestri Marici. Žalujoči vsi njeni najdražji TFL: 02 53 4B 060, FAKS: 02 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi ' ’ do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Te!.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 ^KOMUNAM df* I HWutali fr ' KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: ‘ UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME " BREZPLAČNI PREVOZI DO 30km ' PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA D. E. POGREBNIŠTVO UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel: 02 54210 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pet la, 9231 Beltiaci 30 ZIDARSTVO IN FASADERSTVQ Karel Balek, s. p. v stečaju, Neradnovci 17,9203 Petrovci objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih: 1. Nepremičnin: 1.1. pare. št. 1048, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo s površino 129 m', gospodarsko poslopje s površino 317 m3 in dvorišče s površino 715 m', vpisano v vi. št. 23, k. o. Neradnovci, vse do 7/16, izklicna cena 37.999,66 EUR 1.2.____________kmetijska zemljišča, vpisana v vi. št. 23 k. o. Neradnovci 1.2.1. pare. št. 15, gozd s površino 1087, vse do 7/16, _______________ izklicna cena 415,14 EUR 1.2.2. pare. št. 16, gozd s površino 2396, vse do 7/16, _ _izkl i c na ce n a 915.01EUR 1.2.3. pare. št. 121, gozd s površino 4722, vse do 7/16, izklicna cena____________________________________1.803,36 EUR 1.2.4. pare. št. 127, gozd s površino 1821, vse do 7/16, izklicna cena 695,44 EUR 1.2.5. pare. št. 133, gozd s površino 4914, vse do 7/16, izklicna cena 1.876,68 EUR 1.2.6. pare, št, 140, gozd s površino 9035, vse do 7/16, izklicna cena 3.450,52 EUR 1.2.7. pare, št. 362, gozd s površino 3927, vse do 7/16, izklicna cena 1.499,74 EUR 1.2.8. pare. št. 581, gozd s površino 6273, vse do 7/16, izklicna cena 2.395,70 EUR 1.2.9. pare. št. 667, gozd s površino 12.868, vse do 7/16, izklicna cena 4.914,37 EUR 1.2.10. pare, št 837, njiva s površino 11.149, vse do 7/16, izklicna cena 3.488,18 EUR 1.2.11. pare. št. 838, travnik s površino 292, vse do 7/16, izklicna cena^ 63,90 EUR 1.2.12. pare. št. 841, njiva s površino 5695, vse do 7/16,’ izklicna cena 1.781,79 EUR 1.2.13. pare. št. 842, travnik s površino 342, vse do 7/16, izklicna cena 74,85 EUR 1.2.14. pare. št. 847, gozd s površino 11.170, vse do 7/16, izklicna cena 4.265,90 EUR 1.2.15. pare. št. 866, gozd s površino 43.495, vse do 7/16, izklicna cena 16.611,00 EUR 1.2.16. pare, št 1030, sadovnjak s površino 1727, vse do 7/16, izklicna cena 558,08 EUR 1.2.17. pare, št 1043, travnik s površino 1000, vse do 7/16, izklicnacena 218,87 EUR 1.2.18. pare. št. 1044, njiva S površino 3524, vse do 7/16, izklicna cena 1.102,55 EUR 1.2.19. paro. št. 1045/1, sadovnjak in travnik s površino 3746, vse do 7/16, izklicnacena 1.017,94 EUR 1.2.20. pare. st. 1045/2, sadovnjak s površino 1982, vse do 7/16, _______________________ izklicna cena 640,49 EUR 1.2.21. pare. št. 1046, travnik s površino 1687, vse do 7/16, izklicna cena 369,22 EUR 1.2.22. pare. št. 1047, sadovnjak s površino 931, vse do 7/16, izklicna cena 300,86 EUR 1.2.23. pare. št. 1049, njiva s površino 1356, vse do 7/16, izklicna cena 424,25 EUR 1 2.24. pare, št 1050, sadovnjak s površino 200, vse do 7/16, izklicna cena 64,63 EUR 1.2.25. pare. št. 1051, vinograd s površino 746, vse do 7/16, izklicna cena 105,19 EUR 1.2.26. pare. št. 1052, njiva s površino 6452, vse do 7/16, izklicna cena 2.018,63 EUR 1.2.27. pare. št. 1053, travnik s površino 7388, vse do 7/16, izklicna cena 1.616,95 EUR 1.2.28. pare, št 1054, njiva s površino 2723, vse do 7/16, izklicna cena 851,94 EUR 1.2.29. pare. št. 1055, travnik s površino 4765, vse do 7/16, izklicnacena 1.042,87 EUR 1.2.30. pare. št. 1056, travnik s površino 11.152, vse do 7/16, izklicnacena 2.440,74 EUR 1.2.31._____________________pare. št. 1057, travnik s površino 1306, vse do 7/16, ____________________________izklicna cena 285,83 EUR 1.2.32. pare. št. 1058, njiva s površino 2302, vse do 7/16, izklicna cena 720,22 EUR POGOJI JAVNE DRAŽBE Javna dražba bo 19.06.2007 ob 14.45 na Okrožnem sodišču v Murski Sobot’, soba št. 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati s plačilom 10 odstotkov varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun št. 02496-0254819984. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh brez obresti. Za nepremičnine mora kupec skleniti pogodbo v 15 dneh, kupnino pa plačati v 15 dneh po sklenjeni pogodbi. Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine. Davek od prometa z nepremičninami in vse druge stroške s prodajo nepremičnin plača kupec. Nakup nepremičnin se opravi po načelu videno - kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled nepremičnin je mogoč po dogovoru, telefonska številka je 02/534 • 99 50, od 16.00 do 20.00. DA NE BOSTE IMELI JESENI PREVEČ DELA, IZKORISTITE UGODNO POLETNO PONUDBO OKEN ARCONT ŠE PRED POČITNICAMI, POKLIČITE NAS NA 02/56 44 318 IN SE DOGOVORITE ZA BREZPLAČNO IZMERO IN SVETOVANJE NA DOMU ALI Sf OGLEJTE NAŠO PONUDBO V NAŠIH RAZSTAVNIH SALONIH VEČ INFORMACIJ NA WWW.OKNA-VRATA.SI ARCONT Stepoka^ Zakaj bi za telefonski račun plačevali preveč? Ste se kdaj vprašali, zakaj še vedno vsak mesec za telefon plačujete preveč? Ker ima najstniška hči novo simpatijo? Ker si babica prek telefona izmenjuje recepte ali kliče sestro v tujino? Mogoče pa niste izbrali najboljšega ponudnika fiksne telefonije. Pri Amisu vas bo vsak mesec presenetil občutno manjši račun za telefon. Že vesete, kako bi porabili na novo privarčevani preostanek denarja? Novo in staro v enem: Amis Telefonija Amis, vodilni alternativni telekomunikacijski operater, ponuja uporabnikom novo storitev, Amis Telefonijo. Tehnologija prenosa govora je drugačna kot pri klasični tehnologiji, a način in kakovost telefoniranja ostajata popolnoma enaka. Tudi če odjavite vaš sedanji telefonski priključek pri nacionalnem operaterju, lahko še vedno ohranite obstoječo telefonsko številko in obstoječ telefonski aparat. Nova tehnologija omogoča telefoniranje na popolnoma enak način, kot ste to počeli doslej ■ le več in ceneje! Privarčujte za nove čevlje, prijetne počitnice ali za nov avtomobil Znotraj omrežja Amis so pogovori brezplačni, prav tako so pogovori brezplačni v vsa fiksna telefonska omrežja v času veselih uric oziroma Happy Hours, kot so jih poimenovali pri Amisu, med 20. in 7. uro zjutraj. Sicer so klici v nacionalno omrežje cenejši do 33 odstotkov, klici v mednarodna omrežja pa celo do 75 odstotkov. V okviru nove akcije “Dobrodošli v družini Amis" so pri Amisu še dodatno znižali cene za višje hitrosti paketov interneta in telefonije, zraven pa ponudili še akcijsko ponudbo 1/4 leta brez naročnine za pakete 2MB/s in več. Ponudba Internet + telefonija: pCMTLudEMki Z v Kb/« 1024 2M 2048/384 «38/512 Arniš 22.90 € 25,90 f . 23 90 € Slot 31,00« 37,00 € 43.00 € T2 24,00 € 33.00 € UPC 24,77 € 33,12€ 40,25 € Telemach Volpatei 21,50 € 27,00 € 29.50 € * Vir podatkov so B^tra strani porudntktnv na dar 15.04.2007 in veljejo 3$ polni razva^n dostop ** Vse čara vsebujejo DDV Kaj pa če? Pri Amisovi Telefoniji ni drobnega tiska, ki ste ga pozabili prebrati. Tako kot je način telefoniranja popolnoma enak kot pri klasični telefoniji, je enaka tudi kakovost telefonske povezave in telefonskih klicev. Kar v praksi pomeni, da pri pogovorih ne prihaja do zamikov in prekinitev. Uporabniki pa lahko telefonirajo tudi, ko niso z računalnikom povezani na internet. Če se odločite, da boste obdržali staro telefonsko številko, Amis brezplačno poskrbi za prenos številke in odjavo telefonskega priključka pri Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo por^11 ’ .ji™ Dijaški dom Murska Sobota 25; Štefan Kovač namesto za pok. Jožeta Biroja iz Lenda- to Horvatič inJ >‘ DijaŠki dom Murska Sobota ■ 25; Štefan Kovač namesto namesto cvetja za pok. Janeza Kolarja z Vaneče - 60 evrov; družina Štefana Koscdnarja iz Murskih Črnec namesto cvetja za pok. Jožefa Pintariča iz Ska-kovec - 20; Cica Skraban in Dušan Barbarič namesto cvetja za pok. očeta Šenke Pintarič - 60; Ida Dervarič iz VeŠčice namesto cvetja za pok. Jožefa Han-čika iz Dobrovnika - 20; družina Roth iz Moravskih Toplic namesto cvetja za pok. Jožefa Pintariča iz Skakovec - 20, družina Karla Pečka iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Alojza DajČmana iz Murske Sobote - 50; družina Pavel - Novak iz Černelavec namesto cvetja za pok. očeta Ljubice Jud cvetja za pok. Janeza Kolarja z Vaneče - 20; družina Brančič namesto cvetja za pok. Elizabeto Horvat - 20; Olga Jetenovec iz Kroga namesto cvetja za pok. Emilijo Rituper iz Moščanec -20; Milan Škerlak iz Moščanec namesto cvetja za pok. Emilijo Rituper - 20; Štefan Rituper iz Moščanec namesto cvetja za pok Emilijo Rituper - 20; družini Kovač in Čeke iz Lendavskih Goric namesto cvetja za pok. Elizabeto Horvatič - 50; družina Probojevič namesto cvetja za pok. Elizabeto Horvatič - 20; Območna obrtna zbornica Lendava namesto cvetja za pok. Elizabeto Horvatič - 50; družina Kovač namesto cvetja ‘ ■ 1'3 Mi" I nacionalnem operaterju. Lj*'1 ‘ Ju I I Amis dodeli novo telefonsko # j 18-mesečno časovno vezavo I J stroške namestitve interneta in tele' vrednosti 166 evrov podari. Kako naprej? Prijavite se v treh -gp < | i Pokličete na brezplačno številki1 10 ali pa naročilo oddate strani www.amis.net. H preverijo ponudbo na vaši li " pripravite 10-mestno sklicno ■ zadnjega Telekomovega računa _ celotnega telefonskega Slovenije skupaj s kopijo S*’’,* . izkaznice. Po pošti boste Prel, 'J.z '‘I , izvod pogodbe, ki jo vrne« mestno sklicno številko in kop" izkaznice. Kaj potrebujete? . širokopasovno povezavo v inte^'' v skl aparat, ki pa ga že dobite °;' I Amis Internet. Za vse ostalo j I pri Amisu, ki vas bo o preklopu ■ pisnega oz. SMS-sporočila. za pok. Jožeta Biroja iz Lenda- vskiii Goric - 20; Območna obrtna zbornica Lendava namesto cvetja za pok. Jožefa Biroja -50; Štefan Pintarič namesto cvetja za pok. Jožefa Biroja -25; prijatelji iz Puconec namesto cvetja za pok. Ludvika Farkaša iz Moščanec - 30; družina Gabor iz Lendave namesto cvetja za pok. Katarino Kozak -40; Lekarna, Kocljeva ulica 2, namesto cvetja za Lilino babico - 32; namesto cvetja za pok. Franca Koceta iz Nedelicc so darovali: vnukinja Milena z družino, vnukinja Lidija z Janezom, vnukinja Sabina z Markom in družina Biro iz Radmožanec -80; Marjan Škrobar iz Brezovice namesto cvetja za pok. Elizabe- W ~~ - *4 V. srednja šola lavca Veliniirlf 11 sosedje burske družina Brjii^ Lendavev Elizabeto Horn^^ ' '7 ’io# izdati1 !t)!^ venile, Zavod namesto cvr ver- l^rvr^' no zbiranj J 60302782»z' NAPOVEDNIK 31 k Z is .0 »s is i« JI Spored radia Murski val WV94,6MHz/n 105,7 MHz, SV 648 KHz mom 'z" w 1 SNOP - 05.00 Dobro jutro, Si- - pismo, Asja Matjaž -“fii-Oo^V0815 Propagandna oddaja - 09-00 Po-1^. in ■ '“rj ,n šPorl ob koncu tedna - 10.00 1 hOO Poročila-11.15 Za-cen a ■’■'rop-iki- novice - 12.05 Obvestila -, ,petka’13 00 Poročila - 13.15 1. ose- " ^UDvesnl'" vam ■ 14.00 Poročila - < -micvi , ifi > / domskih 60 - 15.30 Dogodki in RtJtb- j..‘ Spoved sporeda -17. 00 Osrednja 1 AH k "1 '■ ' * ''' ■ ■ nagrajuje -17.40 Mali oglasi ■ -8 ju Radijski knjižni sejem (Ne-^Pcročij -19.15 Mladi val - 20.00 ' SNOp J“''3 Ugasni televizor (Bojan Peček) ^OTAn, pu. ' 'n,l ~ 05.00 Dobro jutro - 08.00 Po-d ,oglasl *99.00 Poročila-09.15 Biba ■ 'm.ncLp ika Cezanjevci, ponovitev sredine ;' uročila- 10.05 Obvestila - 10 30 Po- 1 hr 1 >2 "iib ' 1100 Poročila - 11.15 Potepajte se ■’U^, novice - 12.05 Obvestila - J ^daje Od petka do petka • 12.45 Na-Osc|>1 ednini sponzofia ~ 13-00 Poročila - 13 15 ’ ' Obvesti J' Športna stava -14.00 Poročila T11J9o r. '£ b| 1' ^daja tedna: Dobri smo v ]; j POrta$a - 15.00 Literarni drobci (hdija p p in odmevi ■ 16.15 Napoved F o?*Or -17 , :Poročila - 17.30 Murski val ^'Oglasi■ 18.00Pesem našega ^..^‘''''■''"icstviM-iO.OOPoročUa- 19.15 I' ’ 0 zborovskem petju, nato NajlepSe pozce(Silva Eor?’)- 1330Česti-port. 1 narodni farmi - 19.00 Poročila - - 20.00 Zadnja poročila - ] l' 1 ’’mBudna)- 24.00SNOP ■, . Oy " 05.00 Vedro v dobro jutro! i^i'<,l ir" ■1 ij Porabja, Marijana Sukič -■ V ’5 k Po 2; Jport> porodnišn ic a ■ 09.00 Po-X. nedeljkova tema -10.00 Poročila - r k 'Val'94,6Mhzin 105,7 Mhz h srednji val 648 kHz 1a LA ME ’« Mr SPOmipMvhrnU-lus naslednji ' ** Nekaj P. • Jutranja kava v Termah Olimia z županom Podčetrtka Petrom Mišjo, • srečanje s patri v samostanu Olimje in pokušnja čudežnih patrovih kapljic, • obisk pri pihalcih stekla in sprehod po Rogaški Slatini, • kosilo v prijetnem okolju olimskih gostiln, * ogled Kumrovca ter obujanje ali spoznavanje polpretekle zgodovine, • druženje ob jelenovem golažu z domačini in župnikom Jožkom Rogačem v Polju ob Sotli, • nagovor Tita pred slovesom, * družabne igre in nagrade na vlaku z Gezo. ki bo trajal od odhoda vlaka iz | Murske Sobote ob 5.00 do vrnitve 1 g v Mursko Soboto okrog 23.00. Cena, ki vključuje ceno vlaka, avtobusov, vse vstopnine, jutranjo kavo, posladke, kosilo in večerjo, zabavo ter vso organizacijo potovanja SAMO ?? EUR Vozovnico dobite v naročniškem oddelku Vestnika, Ulica arh. Novaka 13, od ponedeljka, 21. maja 2007, vsak delavnik od 7.00 do 15.00. Ne odlašajte predolgo, da ne bi ostali doma! Imamo novo miss narcis V Veržeju praznujejo praznik občine v mesecu maju, mesecu narcis, kot mu pravijo. Včasih so praznovali s pohodom na narcisne travnike, v katerem so se na vozovih v povorki predstavljala domača in okoliška društva ter predstavljala ljudske običaje. Prvič pa so leta 19 72 izvolili tudi miss narcis. Pred skoraj desetletjem je izbor za miss zamrl, letos pa seje Gasilsko društvo Veržej odločilo, da ga ponovno oživi. Po 3. gasilskem tekmovanju za prehodni me-morialni pokal Mirjane Copotso torej pripravili zabavo z izborom za miss narcis. Prijavilo se je osem plesnih parov, ki jih je ocenjevala komisija. Po izločanju so slavila le tri dekleta (od leve proti desni): druga spremljevalka Barbara Puhar iz Veržeja (na fotografiji levo), miss narcis Danijela Rus iz Krištanec in prva spremljevalka Katja Brunčič iz Stare Nove vasi. V. P. Zabavalo seje pol Gorice »Nisem verjela, da bo prišlo toliko ljudi,« je dejala Suzana Grlec, predsednica Društva žena Gorice, ko seje na prvem vaškem pikniku zbralo kar 161 krajanov, ki niso uživali le ob dobri hrani in pijači’temveč so se tudi pomerili v družabnih igrah. V vlečenju vrvi, vožnji s samokolnico, obvladovanju majhnega kolesa in hoji na trimetrskih priročnih smučeh so tekmovale štiri ekipe: poročeni moški, poročene ženske, samski moški in samske ženske. Na končuje bila še nogometna.tekma med mešanimi ekipami poročenih in samskih. A. B. Naročam VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica) Ime in priimek; Ulica: _________________________________________________________________ Poštna številka in kraj:__________________________________________________________________ Davčna številka ali rojstni podatki: Datum: Podpis: Naročnino želim plačevati (označi); □ po položnici - letno 15.600,00 tolarjev/65,10 evra □ po položnici - polletno 7.800,00 tolarjev/32,55 evra □ po položnici - trimesečno 3 900 tolarjev/16,27 evra Več informacij: 02 53817 20. Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: Vestnikova majica Celpdnevno kopanje - odrasli: 9,00 EUR Celodnevno kopanje - otroci: 7.M 6,00 EUR Popust vetja ob pr*dioŽIW Ofli-wa TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE RAZKOŠJE DOŽIVETIJ Odprto: vsak dan od 8.00 do 21.00 Prepustite se vodni razigranosti in privlačnim vodnim programom. POLETNA AKCIJA!!! 1.6.-31.8. 2007 pri kopailttd blagajni do 31.8.20071 Informacije: 02 512 24 53, 02 512 24 55 poseg na padkov. gP storiti nekaj P ,|Stf«sy ilovico d. s mulj izt0^ trena*11 J® le odločiti’ ■Hine'1 vanje^- « djetja nost. MSiona'«""' sladom J . zadetiS «p»seg"‘/ * ka K vode'