Kdor želi v vr a dni mu ali pn v oznanilnimn listu karkoli si kode naznaniti, plača za vsako verstico z navadnimi čcrkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat & kr. in kdor sam Vradni list Si* ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem. de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar za pre-stavljenje odrajta. k 1«. listu Ljubljaiiikiga časnika, ipetifc tO. Vel. travna £850. št. 6860 Razglas oo.) i c. k. poglavarstva krajnske kronovine. Gledena razglas od 23. Kozoperska 1849 št: 20323 se sploh veditt da, de je vodstvo narodske banke v svojim razglasu od 20. Ki-movca "1849 postavljene obroke za zamembo bankovcov po enim in po dva goldinarja starejši oblike za šest meseov podaljšalo. Stari bankovci po enim in po dva goldinarja se bodo tedaj pri vsili podružnih bank-nih denarnicah v kronovinah še do konca ko-zaperska 1850, pri banknih denarnicah na Dunaju pa še do konca 1'rosenca 1851 zamenjevali in za plačila prejemali. Ko pa poslednji obrok preteče, to je, po poslednjim dnevu Prosenca 1851 se bo mogel vsakdo zavoljo zamembe starih bankovcov po enim in po dva goldinarja naravnost pri bank-nim vodstvu oglasiti. V Ljubljani 30. mal. Travna 1850. Gustaf /, 14% 14 12 7 Vi 10% 12 '3% II % 13% 8% 6 8 14% 9% 7 9 9% 3 5 11 10% 14 14 '/, I 5 10 '/• 12'/. 15 1 2 '/, 6 A 7 7 •/-. ti Netretič ... Neumarhof . . Teržič ... Novomesto . . Obdach . . . Ogulin . . . Oroslavje . . Otok .... P tuje .... Planina . . . Podpeč . . . Hudo .... Popovec . . Prečeč . . . Preding . . . Premstetten Razderto . . Radgona . . Radolca . . . Rakovpotok Brešce . . . Radiče . . . Reichenberg . Ribnica . . . Rogatec . . . Ruckenstein Zagor . . . Zagorje . . . Samobor . . Šent Andrej Šent Florian . Šent Jur . . Šent Leonhard Šmartin pri Litii Šent Ožbald . Šent Ožbald Šent Peter . . Horvaška . . Krajnska . . V ,55 Štajarska . . Horvaška v. m. Horvaška . . Krajnska . . Štajarska . . Krajnska . . Horvaška V . 55 Štajarska 53 Krajnska Štajarska Krajnska Horvaška štajarska Krajnska Štajarska Krajnska Štajarska Krajnska Horvaška Koroška štajai-ska Koroška Krajnska Štajarska Krajnska Štajarska 10 12'A 10 5 15 13 '/, '/s 10 ys io'A 5'A 5'A U 'A 13 11 12 '/, 13 ys n n 9 6 1 3 2 V. 13 7 'A 9 'A i o A io A 12 1 6 A 4 2 ti Št. 7526. C20.) i| Razglas dražbe. Po sklepu mestniga odbora bo mestna go sposka po javni dražbi na zapečatene oferte mestni dac od pijač in mesa skozi tri leta namreč od i. veliciga Serpana 1850 do posled-njiga dnemaliga Serpana 1853 v najem dala. Dražba bo 27. dan veliciga Travna t. 1. pred poldnam od 10. do 12. ure. Pogodbe in pravila v najem dajanja od 15. Svečana 1844 št: 1409, po kterih se bo dražba napravila, zna sleherni v Terstu pri podpisani mestni gosposki, potem v Benetkah, Milanu, Zadru, Ljubljani, Gradcu, na Dunaju In vlnspruku pri zadevnih mestnih gosposkah pregledati. Od c. k. politiško ekonomiške mestne gosposke. V Terstu 21. maliga Travna 1850. Kari žl. Comelli. Tajnik. (2 tO i z pisemski m i št. 2111. Naznanilo od o dr a j t vil za pisma m a r k a ni i. V spolnenje naj višjiga sklepa od 25. septembra 1849, kteriga je ministerstvo kupčije, obertnije in javnih stavb razglasilo, imajo v oziru odrajtvil od pisem in drugih plačil, po tem rabe pisemskih mark z 1. junijam 1850 sledeče odločbe v djanje stopili. 1. Pisemska cena. Cena za enojno pismo znese: a) za tisti kraj, na kterem se pismo na po što da.........2 kr. b) za deset milj.......3 „ c) čez 10 do 20 milj.....6 „ d) čez 20 milj.......9 „ 2. Enojno pismo. Enojno pismo je tako, ki nima čez en lot teže. 3. Cena rase po teži. Za pisma cez en lot in zdvema lotama se odrajta dvojnata plača, čez dva do tri lola trojnata itd. za enojno pismo. §. 4. Zaznamovanje po pošti pošilajočih pismam enakih revi. Kar od pisem v tesnejšem pomenu beseda velja, velja tudi od drugih reči, ki se pošiljajo v pisemskih zvezkih, kakor: pisarija, tiskarije, izgledi itd. 5. Ponižanje odrajtvil. Za pošiljanja pod križnim zavitkam, ako v njih razun napisa, leta in dneva in podpisa nič druziga ni pisa-niga, se odrajta brez de bi se na daljavo gledalo za vsak lot en krajcar. Za na ogled poslano robo in znamnja, ki se na pošto tako dajo, de se lahko spoznajo, se plača za vsaka dva lota enojna poštnina. Tem poselitvam ogledne robe in znaminj, sme kdor hoče ponižaniga odrajtvila deležen biti, le eno enojno pismo pristaviti, ktero se, de se poštnina odloči z robo ali znamnjem, vred zvaga. Od pošiljanj zadnje baže se vendar le po 16 lotov teže po omenjeni naredbi ravna. §. 6. Nazaj poslane pisma. Za nazaj poslane pisemske pošilitve, ktere se niso mogle napisanim izročiti, se posebna poštnina odrajta. §. 7. Poštnina %a rekomandirane pisma. Pošilitve, ki se rekomandirane (na recepise) na pošto dajo, morajo popolnama frankirane biti, od kterih v kraju, kjer se na pošto dajo, 3 krajcarje, za vse druge kraje pa 6 kraje, odrajta, kdor jih na pošta da. §. 8. Retour recepise Ako kdo retour recepise, to je take recepise tirja, ki z podpisani prejemnika nazaj pridejo in se pošil-javcu izročiti imajo, mora ta zato ko pismo na pošto da, tisto poštnino kakor za enojno pismo odrajtati. g. 9. Popraševanske pisma (Quastionen). Popraševanske pisma so podveržene predplačilu pristojne poštnine enojniga pisma. Brezplačilno poslanje popraševanskiga pisma se vendar zamore tirjati: a) ako tisti, ki je pismo na pošto dal, pismo od tistiga skaže, kterimu je pisal, v kterem mu naznani, de pisma še o tistem času ni dobil, v kterem bi ga bil že imel prijeti, ali b) če plačanih retour recepisov* po preteku potrebniga časa nazaj ni bilo. §. 10. Poštnina za izročitve (Zustellungs-' gebiihr). Za izročitev poštnih pisem v poštnih krajih, kernobeniga od deržave postavljeniga pismonosa ni, se plača od vsakega 7s kr. v srebru. §. 11. Poštnina za shrambo. Ako se pošilitve po tirjanju prejemnika pri poštni oddaj ni vradniji dokler jili ne vzame, v posebni shrambi spravijo, se odrajta za to od vsake 1 krajcar v srebru. 1 2. Dolžnost frankiranja. Vse v no-trajno deržavo po posti poslane pisma se morajo frankirati. 13. Frankiranje in rekomandiranje z poštnimi markami. Frankiranje in odrajt-vilo za rekomandiranje se mora z poštnimi markami zgoditi 14 " daj a. Take carjev, in sicer A^VUIII. 1. Vrednost pisemskih mark in pro-»ke marke so po 1,2, 3, 6 in 9 kraj- po 55 55 5) 55 Vsak 55 55 5 r 1 krajcarju rumene barve 2 „ černe 3 „ živorudeče 6 „ rudečorujave 9 ,, modre (plave) „ re, ako denarje odrajta pri vsili c. k. poštnih vradnijah kolikor hoče kupiti. Vsaka poštna vradnija, ki v raznih prostorih stanuje, bo kraj, kjer jih prodaja, z napisani zaznamovala. Kazun poštnih vradnij ne sme za zdaj nobeden pisemskih mark prodajati. 15. Raba mark. Kdor pismo na pošto da, mora na tisti strani, kjer je napis naredil na zgornjem kraju v sredi eno marko ali njih toliko z zmočenjem na tisto stran, kjer je prilepi pritisniti, kolikor je potreba, de je poštnina plačana. Plača za rekomandiranje se odrajta steni, de tisti, ki pismo na pošto da. na tisto stran, kjer pečat stoji, marko za 6 krajcarjev pritisne. §. 16. Način nadave. Pisma se v pisemske truge veržejo, ako so za rekomandirati, se morajo poštnim vradnikam izročiti, kterim mora tudi plača za retour recepise izročiti, kdor jih želi dobiti. 17. Zaznamovanje odločb pisemske poštnine in imenika krajev. Pri vsaki poštni vradniji, so odločbe pisemske poštnine in zaznamovanja krajev, ki v nju naročivni okolici leže, in tudi tiste ki niso čez 10, potem čez 10 noter do 20 milj odstranjeni, za pregled nabiti. Tarifa pisemske poštnine. Pri večih poštnih vradnijah so imena krajev natisnjene na prodaj. §. 18. Izjemno prilepenje mark od poštnih vradnikov. V dvomljivih primerlejih je na voljo dano pri poštnih vradnijah za pravo poštnino prašati in potrebne pisemske marke vradnikam plačati, kteri jih na pisma pritisnejo. <§. 19. Ravnanje z takimi pismi, ki niso prav frankirane. Pisma, ki v pisemske tru-žice brezfrankirane ali z nezadostljivimi markami pridejo, sicer ne zastanejo. vendar pa prejemnik mora doplačat, za kolikor je bilo pismo premalo frankirano, in zraven tega še 3 kraje, odrajtati. Ako je kaka poslanitev, na ktero je ponižanje poštnine postavljeno (§. 5.). brez marke ali pa z premajhno marko v pisemsko tručico veržena, zgubi pravico ponižanja, in z njo se tako ravna, kakor z neprav frankiranim pismam. Poslanitve, ki niso prav frankirane, se ne morajo rekomandirati. 20. Izjemek. Razglasi stroškoprostih vradnij in oseb na prejemnike, ki niso stro-škoprosti, so navadni poštnini brez dodatka podverženi. §.21. Naredita zoper večkratno rabo ene in ravno tiste marke. Poštne vradnije pritisnejo na marke pisem, ki so pri njih na pošto dane bile včasih poštni nadavni štempelj. Z pismi z marki, ktere imajo znaminje prejšne rabe, se bo ravnalo kakor z nefrankiranimi. §. 22. Ponareja. Ponareja mark stoji v tisti stopnji kakor ponareja kolika. §. 23. Pisemska poštna zveza z zunaj-nimi deželami. Glede na pisemsko poštno zvezo z zunajnimi deželami ostanejo v oziru na poštnino in teže za zdaj dozdajne naredbe v rabi, in v tej zadevi je za zdaj pripušeno, pisma z plačo, ali sam frankirati, ali nefran-kirane na pošto dajati. Plača za rekomandiranje (§§. 13. in 15.) je pa tudi za pisma v zunajne dežele z pri-lepenjem ene marke odrajtati. Dunaj 26. marca 1850. Za eno pismo m za vse druge za pošiljanje pripravne reči I. 1 II- 1 III. m ilj v ravni cesti noter do 10 čez 10 noter do 20 čez 20 Tarifa noter do 1 lota . . čez 1 lot noter do 2 lota 2 lota 3 lote 4 lotov o 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 ' 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 itei'. 3 lote 4 lotov e:: 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 O a 1 j a v a gld. kr. kr. 1 gld- kr. — 3 6 — 9 — 6 — 12 — 18 — 9 — 18 — 27 — 12 — 24 — 36 — 15 — 30 — 45 — 18 — 36 — 54 — 21 — 42 i 3 — 24 — 48 i 12 — 27 — 54 l 21 — 30 l — i 30 — 33 i 6 i 39 — ■ 36 l 12 1 48 — 39 l 1 8 i 5 7 — 42 i 24 2 6 — - 45 i 30 2 15 — 48 1 36 2 , 24 Te po visokem razglasu od c. k. višjiga vodstva za komunikacio od 26. aprila 1.1. st. 1553 naznanjene in tudi po deržavnih zako-nikali in vladnih listih razglašene ministerske naredbe, se tukaj še posebno s pristavkam na znanje dajo, de se pisemske marke, ki se pri vsili c. k. poštnih vradnijah med navadnimi službenimi urami prodajajo, v Ljubljani na pošli v dozdajni pisemski oddaji od danes zanaprej vsak dan, od 8 zjutrej, do 8 zvečer, in pri c. k. kolodvorski poštni ekspedici od S1/« do 12 zjutraj, in od 2 do 4 popoldne in v oziru popotnikov izjemljivo tudi med urami službe med prihodam in odidam vozovlaka prodajajo. Pri teh vradnijah so tudi te ministerske naredbe in imeniki krajev za pregled nabiti, kteri se tudi in sicer ministerske naredbe po 2 kr., imenik pa po tiskarni ceni, ki bo poznej naznanjena, prodajo. Vradnjam je navkazano, tistim ki na pošto kaj izroče po 18. teh naredb radovoljno na roke iti. Ljubljana 16. Maja 1850. O. k. poštno vodstvo za Krajnsko. Hoffmann, s. r. Št. 1810. (9.) 3 Pri c. k. pošti u Ljubljani se bode podelila obstojna služba pristopnika (akcessista) z 350gold. letniga plačila, in ko bi se vtegnilo zaporedno povikšanje primeriti, enaka služba, obstojna ali začasna, z 300 goldinarji srebra na leto proti temu, da se ravno tolika zastava vloži, kolikoršno je plačilo. Prosivci naj svoje prošnje z zadostivnimi spričbami, s kterinii morajo tudi svoje šolske vednosti, znanost poštnega ročnega vrado-vanja, domačega in drugih jezikov, ako jih znajo, kakor tudi dosedane službe skazati, po svojih predstojnih oblastnijali vsaj do 15. Maja 1850 temu c. k. poštnemu vodstvu izroče, in v njih naznanijo, ako, ino s kterim vradnikam zgoraj imenovane pošte, ino v kterim kolenu da so si v žlahti ali svasčini. C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 17. Aprila 1850. Hoffmann 1. r. (18.) Oznanilo. 1 Podpisani ozdravlja — uboge brez plačila — vsak dan od desetih do dvanajstih dopoldan vEberlovi hiši v Nunskih ulicah pod hišno številko 57. V Ljubljani 15. Veliciga Travna 1850. Emil Stockl, Dohtar zdravilstva in ranocelstva drugi zdravnik za mestne uboge.