—   200   —
Ivanu Koseski-mu
za god in odhod v Abbanskc toplice
domovina njegova.
Abbano ! vir presladkih upov meni Kakor pomladi dih naravo oživlja, Tak veselih nad že le zgolj spomin tvoj Mene navdaja.
Legarja otet medlel še mesce in mesce Na ležišče pripet — je moj Ko seski5 Ni služila noga mu vec ne roka Moj'mu ljubljencu.
Kolika muka za-nj: ne moc' iz sobe, Moči ne na sprehod pod milim nebom — Tje posred duhtečih cvetlic, med glasbo Pevcikov gaja!
In ves ta čas , oh, zapustiti liro, Ki sladila življenje „mojstru pevcova. In toljkanj zanimala poslušavce  — Koljka britkost mu!
Rešit' mucenca obojnih stisk, že vlani Pošljem, Abbano! v tvoje ga toplice; In, o radost! kmali že mu začenja Odlegovati.
Znovega letos ti zročim ljubljenca; Ah! doverši mu kmal polno ozdravljenje, Da slavil Betzajdo bo novo sam te Orfej slovenski!
To za Tvoj god, preslavni naš Koseški! Mat' Slovenja Ti vosi in vsi rojaki; Spolni, ah, kmal se Tvoje: „ce Bog da, še jo Bomo z apel i !u