LETNIK XXIII APRIL—MAJ —1984
V •
smučina
E/. A/V
GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
5. maja je splovila v Portorožu
Nova jadrnica »ELAN - 31«
6. maja že uspešna na regati
No.vo j»drnico smo slovesno izročili svojemu name-nu v marini »Lucija« v Porto-rožu ob navzočnosti zainteresiranih gostov, predstavnikov turističnih organizacij, marin in zainteresiranih za navtični turizem, jo je slovesno krstila delavka iz TOZD Plastika — botra Anica KEMPERLE.
Dogodek so spremljali tudi številni novinarji, posnel pa ga je tudi radio in TV Koper. Po svečanosti je bila prva poskusna vožnja. Po izjavah navzočih je odlično prestala prvo preizkušnjo.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Najboljši 3. Evropskega prvenstva v klubskem razredu v
Lescah.
StePa"e.k (C,SSR) - 2., Šimenc (SFRJ) - 1., Stariha
Idd ;\	~	•’	Klffmeyer	(oba	ZRN)	-	5., Thaler
Miha (SFRJ)
Z našim jadralnim letalom evropski prvak 1984
(Nadaljevanje na 3. strani)
Komfortna jadrnica za »globoke žepe«
V 14 dneh že 28 bark prodanih (Nadaljevanje si. strani)
(dvojno), svetloba skozi stransko okno, vrata do salona s ključavnico in zrcalom;
—	zadnja kabina: dvojno ležišče, pod njim predali, sedež z blazino, garderobna omarica, odlagalna polica, stropna lučka, zračenje in svetloba dvoje oken v cockpit, zavesa na oknu v cockpit in na stranskem oknu, blazina ležišča penasta guma
10	cm, stropna obloga skai, prevleke sten in blazin blago, talna obloga tapison, vrata do salona s ključavnico — itd.
Zakaj smo šli v ta projekt?
Zaradi izredno velikega povpraševanja po tovrstnem plovilu je sekcija za navtični turizem preko Turistične zveze Jugoslavije apelirala na proizvajalce čolnov, med njimi tudi na Elan, naj pristopijo k izdelavi take jadrnice, ki bo nudila zahtevnemu gostu nekaj več. Se pravi ves tisti komfort, ki so ga predvsem tujci vajeni in se od njega nočejo ločiti niti na letnem oddihu, ki pa so ga seveda pripravljeni dobro plačati.
Elan se je na osnovi tega odločil, da vključi v svoj program novo, večjo in modernejšo jadrnico. K projektu je pritegnil tudi zunanje sodelavce (brata Jakopin). Večkrat smo se posvetovali s potrošniki in usklajevali projekt željam in charterskim potrebam. Ves razvoj in delo na tem čolnu je trajalo 11 mesecev.
V začetku maja preteklega leta smo javno predstavili načrte nove jadrnice, ki so bili zelo pozitivno sprejeti, kar nam je dalo veliko zaupanje v nov projekt. To je bil povsem nov koncept charter-ske barke z dobrimi plovnimi sposobnostmi, predvsem pa je kot že rečeno notranjost tista, ki daje plovilu ceno.
Jadrnica je v primerjavi z ostalimi v svetu prav gotovo enakovredna. Serijska proizvodnja bo stekla po kolektivnem dopustu, kapacitete pa nam dovoljujejo, da jih do konca leta lahko izdelamo v charterski izvedbi 30 kom in v različnih KIT izvedbah še dodatnih 20 kom.
V kolikor bo tržišče zainteresirano za tekmovalno verzijo jadrnic, jih bomo lahko izdelali po potrebi še več.
ELA/V
MARINA PORTOROŽ
Predstavitev
Jadrnica je namenjena družinskemu jadranju, posojanju in regatam v potovalno-tekmoval-nem razredu. Elan 31 je sodobna barka, lahka in prostorna, ki nudi športno jadranje in udobno prebivanje na morju šestim jadralcem. Njeni osnovni tehnični podatki so:
dolžina čez vse	9,70	m
dolžina trupa	9,40	m
dolžina vodne linije	7,60 m
širina	3,30	m
vgrez	1,70	m
teža (prazna)	3150	kg
kobilica	1150	kg
motor okrog
15 KM (11 kW) dizel voda	2001
gorivo	651
Elan 31 izdelujemo v petih inačicah, ki smo jih poimenovali Kit 1, Kit 2, Standard, Charter in Itegata.
Kit 1 je namenjen samogradi-teljem z večjimi izkušnjami in možnostmi za domačo dograditev barke s precejšnjim prihrankom ob, seveda, precejšnji porabi časa. Kit 2 je dražji, pomeni pa bistveno lažjo gradnjo v amaterski režiji predvsem zaradi že izdelanih lesenih delov, ki jih je v tej jadrnici zelo veliko. Standard izvedba ima vso osnovno opremo in je že sposobna za plovbo. Treba ji je dodati še motor (izvenkrmni ali vgrajeni) in varnostno ter navigacijsko opremo, jadra in druge malenkosti, ki jih potrebujemo pri družinskem križarjenju in ki si jih vsak oblikuje navadno po svojih željah.
Inačica Charter je v največji meri namenjena delovnim organizacijam, ki se ukvarjajo s posojanjem plovil. Ta barka je v celoti opremljena za posojanje, tako da se lahko gosti vkrcajo vanjo, ne da bi bilo potrebno jadrnico dodatno opremljati.
Regatna verzija Elana 31 je znotraj špartansko opremljena, medtem pa je njena jadralna oprema in zasnova precej bolj športna — na jadrnici gre vsa pozornost čim večji hitrosti in regatnim uspehom, pri tem pa vseeno lahko ohranimo osnovno udobje prebivanja na jadrnici.
... in ob splovitvi
ZA PRIMER OSNOVNI OPIS IZVEDBE STANDARD:
— sprednja kabina: dve ležišči — dvojna postelja, desno in levo polici za odlaganje stvari, spodaj predali, spredaj omarica, zračenje in svetloba skozi palubno okno, zavesica pod palubnim oknom, zračenje skozi sidrni prostor, stropna lučka, stropna obloga skai, talna obloga tapison, stenske obloge in prevleke ležišč blago, blazine ležišč penasta guma 10 cm;
— salon: desno in levo oblazinjeni klopi-ležišča, oblazinjeni naslonjali, za njima shrambe, pod klopjo shramba desno in levo, desno in levo odlagalni poli-
Delavka iz TOZD Plastike jadrnici Elan — 31
Anica Kemperle — botra novi
ci, na stropu desno in levo leseni ročaji, na mizi fluorescenčna svetilka, zložljiva jedilna miza, zračenje in svetloba skozi palubno okno, zavese na stranskih oknih, stropna obloga skai, obloge sten in blazin blago, blazine anatomsko oblikovane iz penaste gume debeline 10 cm, podni-ce iz lesa, oblečene v tapison;
— kuhinja: delovna površina v obliki črke L, predal za posodo in smetnjak, pomivalno korito s pipo in nožno dvosmerno črpalko za pitno vodo, odtok v morje z zasunom, plinski štedilnik, hladilna skrinja, izolirana z 8 cm poliuretanske pene in odtokom v kalužo, rezervoar za pitno vodo 100 1, stropna lučka, plinska jeklenka z napeljavo in varnostnim ventilom ter jeklenko
3	kg, 4 omarice za posodo in jedilni pribor, podnice iz lesa, oblečene v protidrsno površino;
— navigacijski prostor: velika navigacijska miza, pod njo predal za zemljevide, plošča za navigacijske instrumente, polica za knjige, razdelilna plošča elektrike s stikali in varovalkami ter kontrolnim voltmetrom in tliv-ko, oblazinjen sedež, pod njim predal, stropna luč, navigacijska luč za zemljevide, pod mizo predal;
— toaletni prostor: morsko stranišče s črpalko in zasuni,
*Tnizica, oblečena v melapa, umivalnik s pipo in tušem, spodaj omarica, nožna črpalka za vodo, ročna kalužna črpalka z zasunom, lesena talna rešetka, stropna lučka, omarica za mokra oblačila, zračenje v cockpit
Kaj pa ostala proizvodnja v prihodnosti?
Naše kapacitete v Plastiki so se z razširitvijo delovnih prostorov podvojile. Poleg čolnov rednega programa, nam bo predstavljala proizvodnja streh za VW (vse za izvoz preko TAS-a) ca 10 % celotne proizvodnje. Največ se bo povečala izdelava jadralnih letal (85 na leto).
Perspektivno bomo napravili selekcijo — zmanjšali bomo število modelov čolnov.
Ker ima Elan že vrsto let veliko kupcev, ki so praktično startali z nakupom najmanjših čolnov in se isti po-
navljajo z Elanovo Pasaro ali Expressom, iz česar sledi, da imajo zaupanje v naše izdelke, zato v bodočnosti ne bi smeli pozabiti tudi
»kupca s plitkim žepom«
s tem, da mu ponudimo njemu dosegljiv čoln kot je bil n.pr. pred leti ELAN 301, ki ima še danes po našem globokem prepričanju perspektivo na domačem tržišču.
Dvojna zmaga Elana na regati
Pri sami predstavitvi nove jadrnice je bilo poskrbljeno tudi za presenečenje, saj smo poleg objektivnega protokola predstavili tudi regatno izvedbo jadrnice, pod imenom Elan 31 — R.
Naslednji dan, v nedeljo,
6.	maja, je ljubljansko jadralno društvo »VETER« organiziralo v Piranskem zalivu tekmovalno	regato
»OLIMPIJSKI	TRIKO-
TNIK«, kjer je v konkurenci več kot 30 jadrnic nastopila nova »ELANKA« in je v razredu ABS R SCANDICAP-u osvojila prvo mesto z več kot
10-minutnim naskokom. Regata je trajala nad štiri ure, do zadnjega trenutka pa ni bil določen zmagovalec.
V tej regati je tekmovala tudi jadrnica »ELAN EX-PltES« z našo posadko (Pretnar, Zupan, Gašperšič) in je v močni konkurenci expre-sov osvojila tudi prvo mesto.
Še dodatna zanimivost: Elan je od vsega začetka leta 1962 do zdaj že izdelal dobrih 35.000 kom čolnov različnih modelov.
Razgovor z dir. TOZD Plastika tov. Lazarjem je pripravil gl. urednik
... in v profilu
Z našim jadralnim letalom evropski prvak 1984
Na Evropskem prvenstvu v Lescah v ospredju domači tekmovalci z našimi letali DG - 101 G ELAN
Evropsko prvenstvo v jadralnem letenju v klubskem razredu od 2. do 13. 5. 1984 sicer kot nalašč na tekmovanjih ni minilo v ugodnem
vremenu, pa vendarle to ni moglo skaliti splošnih laskavih ocen in dosežkov. Tako veliko mednarodno prvenstvo, ki je bilo po dolgih letih spet organizirano v Jugoslaviji je našim tekmovalcem z Elanovimi jadralnimi letali prineslo izjemen uspeh.
Med 29 tekmovalci iz Zah. Nemčije, Čehoslovaške, Švedske, Finske, Italije, Švice in Jugoslavije je zmagal Šimenc Ivo, tretji je Stariha Janez, v deseterici najboljših pa sta na 6. in 8. mestu še Thaler Miha in Rojnik Črtomir. Dobra tretjina udeležencev (11) je tekmovalo z našimi letali DG — 101 (G) ELAN, ki so poleg prvega in tretjega mesta zasedli tudi 5., 6. in 9. mesto.
Brezhibna organizacija Alpskega letalskega centra je deležna pohval z vseh strani, kar daje obete za nadaljnji razvoj športnega in turističnega letenja tujih gostov na letališču v Lescah. Tudi za Elan pomeni evropsko prvenstvo dobro izkoriščeno priložnost nove mednarodne uveljavitve. Ne gre le za nastopajoča letala in njihove odlične uvrstitve. V dnevu slabega vremena so si številni člani ekip z velikim zanimanjem ogledali Elano-
vo proizvodnjo, posebej seveda letalsko. Prijetno presenečeni in navdušeni so bili nad tem, kar so imeli priložnost videti. K temu so veliko pripomogli tudi prvi poleti novega letala DG — 300 ELAN doma, po razglasitvi rezultatov na letališču v Lescah.
Vrnimo se k tekmovanju: Neugodno vreme je bilo sicer izkoriščeno kolikor je bilo mogoče, vendar je bilo v razpoložljivih 11 dnevih moč izpeljati le 5 tekmovalnih disciplin. Najkrajša disciplina v hitrostnem preletu je bila dolga 170 km, najdaljša pa 307 km. Kar v dveh dnevih je vreme tako zagodlo tekmovalcem, da nobenemu ni uspelo do kraja preleteti predpisane razdalje oz. se vrniti do letališča Lesce. V dveh od disciplin so uspeli prileteti do cilja le 4 oz. 8 tekmovalcev, prav v najdaljšem preletu od Lesc preko Maribora in Novega mesta nazaj v Lesce pa je v dobrem vremenu 23 tekmovalcev preletelo do cilja. Zares škoda, da je bilo tako dobro vreme le enkrat. Zato je bilo pri-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Člani jugoslovanske reprezentance lerjem na čelu
z zastavonošo Miha Tha
Bilance Elanovih zunanjih obratov -1983
V	letu 1984 se je trem lastnim trgovskim firmam in proizvodni enoti v Avstriji pridružilo še mešano grosistično trgovsko podjetje A&E Sportartikel GmbH Isny im Allgau v Zvezni republiki Nemčiji. Elanov delež v tej firmi znaša 22,0 % osnovnega kapitala, dokumentacija za registracijo firme po jugoslovanskih predpisih pa je že oddana pristojnim organom v republiki in zvezi, tako da bo firma v kratkem lahko tudi po našem pravu
polnopravno delovala. Sicer pa njen poslovodeči g. Dros-sler uspešno zastopa interese Elana, saj bo kot kažejo poročila v letošnji sezoni prodal skoraj 2 x več smuči kot naš bivši zastopnik v Zvezni republiki Nemčiji firma DSI GmbH. Tudi prodaja v prvih štirih mesecih letošnjega leta to potrjuje. Hkrati z akcijo za skorajšnjo registracijo, tečejo tudi dejavnosti v zvezi z izbiro najugodnejše finančne institucije, ki bi mladi firmi nudi-
Z našim jadralnim letalom evropski prvak 1984
(Nadaljevanje s 3. strani)
Stankov zunaj letališča zares veliko. K sreči so se vsi razen enega končali brez poškodb. Pa tudi nemški tekmovalec Ohlman z letalom ASW-19, ki je na povratku nepolna 2 km pred letališčem v Novi vasi zadel v vod visoke napetosti, jo je srečno odnesel le z nekaj praskami ob uničenem letalu.
Šimenc Ivo je vodstvo prevzel po zmagi v tretji disciplini, ko je bil v trikotniku 307 km najhitrejši s povprečno hitrostjo 83 km/h.
V	naslednjih dveh tekmovalnih disciplinah je z drugim mestom in novo zmago dokazal premoč ob rutiniranem izrabljanju dobrega poznavanja domačega terena v zagonetnih vremenskih razmerah.
Izredno kvalitetno je letel tudi Čehoslovak Stepanek, ki je tudi do konca ostal Šimencu tik za petami. Stariha Janez je z eno dnevno zmago in enim drugim mestom pred zasledovalci zanesljivo ubranil tretje meso v generalni uvrstitvi. t. Čerin
Ob razglasitvi rezultatov na letališču Lesce
Rezultati:
1.	Šimenc Ivo YU DG — 101 G ELAN	3002	točke
2.	Stepanek Jiri ČSR ASW — 15 B	2957	točke
3.	Stariha Janez YU DG — 101 G ELAN	2800	točke
4. Triebel Claus ZRN Mistral	2643	točke
5. Kiffmeyer Helmut ZRN DG — 100	2537	točke
6. Thaler Miha YU DG — 100 G ELAN	2511	točke
7. Matousek Frantisek ČSR ASW — 15 B	2481	točke
8.	Rojnik Črtomir YU Cirus 75	2465	točke
9.	Muller Wernwr ZRN DG — 101 G ELAN	2428 točke
10.	Guazzani Roberto Italija Cirus 75	2363	točke
Drugi Jugoslovani:
11. Kolarič Igor DG — 100 G ELAN	2319	točke
15. Pfeifer Vlado DG — 100 ELAN	2253	točke
18. Starovič Vojko DG — 101 ELAN	2143	točke
19. Gatolin Miodrag DG — 101 G ELAN	2141	točke
20. Franc Živa DG — 100 ELAN	2018	točke
27. Filko Ivan Cirrus STD	1332	točke
la potreben obratni kapital za plačilo blaga dobavitelju.
Ostale naše trgovske enote v tujini (oba Monarka v ZDA in Kanadi) ter IlYON AB na Švedskem so poslovno leto pričele bistveno bolje kot leto poprej. Firma v Kanadi je prodajo v prvem kvartalu leta 1984 povečala celo za 6,1 krat, Monark v ZDA za 1,7 krat, IlYON AB na Švedskem pa za 21,6% glede na enako obdobje leta 1983. Bruto marža, kot razlika med realizirano prodajo in nabavno vrednostjo prodanega blaga, se je v zadnjem obdobju glede na preteklo leto v vseh treh firmah krepko povečala (v Kanadi za 2,7 krat, na Švedskem za 23,6 %, v ZDA pa za 14,4 %).
Stroški poslovanja so zaradi specifično visokih izdatkov za prodajo in reklamo (katalogi, sejmi, potni stroški) le v Kanadi nekoliko presegli lanskoletne, medtem ko so bili na Švedskem in v ZDA nekje na nivoju preteklega leta.
Posledico omenjenih gibanj je rezultiralo v ugodnem poslovnem uspehu v 1. kvartalu letošnjega leta.
Tako je RYON AB, firme, ki ni toliko vezana na sezonsko prodajo smuči, ustvarila neplanirani dobiček v višini 5,1 % glede na realizacijo prodaje, medtem ko je v lanskem letu v istem obdobju negativno poslovala. Tudi obe firmi v Ameriki sta dosegli občutno boljše poslovne rezultate kot v preteklem letu in tudi glede na dinamični plan, čeprav nista pokrili vse upravne in prodajne režije. Takšen poslovni rezultat je po prvem in tudi drugem kvartalu razumljiv, saj se stroški poslovanja dokaj enakovredno porazdeljujejo
preko celega leta, večina realizacije pa se koncentrira v tretjem in četrtem kvartalu.
Na višino realizacije v začetku leta vpliva tudi prodaja določenega dela zalog po nekoliko nižjih cenah, kar je v obdobju dragega denarja več kot normalno.
Na kratko posneto so bile Elanove lastne trgovske firme v letu 1983 bistveno bolj uspešne kot leto poprej. Ugoden finančni rezultat pa je posledica povečane realizacije zaradi močnejše prodaje ter zmanjšanja oziroma stagnacije stroškov poslovanja. Glede prognoz do konca leta 1984 pa sledeče: Elanove lastne trgovske firme so v letu
1983	posredovale kar 52,7 % vseh naših smuči prodanih v tujini, zato je realno pričakovati, da se bo ta delež glede na vključitev nove enote v Zvezni republiki Nemčiji in povečana naročila obstoječih dvignil na 2/3 celote. To nam bo omogočilo tudi na daljši rok stabilno prodajo ob ugodnejših prodajnih pogojih.
Še nekaj o rezultatih proizvodnega obrata v Brnci na Avstrijskem Koroškem v prvih mesecih leta 1984. Proizvodnja v parih smuči se je glede na preteklo leto povečala kar za 37,2 % in teče hitreje kot je bilo planirano, tako da so kapacitete maksimalno izkoriščene. Ker stroški poslovanja rastejo zelo umirjeno, nekateri npr. finančni pa se po razbremenitvi enote s povečanjem osnovnega kapitala s strani matične tovarne celo znižujejo (v prvem kvartalu za 9,3 % glede na preteklo leto) obstajajo ob napovedani dobri prodaji realne možnosti, da bo naša enota v Avstriji tudi letošnje leto zaključila z ostankom dohodka oz. dobičkom.
T. Jeglič
Učenci osnovne šole čestitajo Elanu k prazniku dela
Četrtletne bilance TOZD, DSSS in DO Elan
1.	uvod
Gospodarska gibanja v prvih treh mesecih letošnjega leta imajo značilen predznak: Vsi čakamo, se sporazumevamo in dogovarjamo, tržne in obče ekonomske zakonitosti pa delujejo neodvisno od tega ali se bomo ali se ne bomo zresnili.
In v tem stanju smo priče:
— da stroški poslovanja nezadržno rastejo,
— da obresti od posojil dosegajo vsote, o katerih pred dvema letoma niti pomislili nismo,
— da te iste obresti, ko vse povsod govorimo o razbremenitvi, predstavljajo zajeten del osnove, od katere se hrani tisti del družbe, ki ne ustvarja nove vrednosti.
Lahko bi uvodno misel zaključili takole: V prvem četrtletju leta 1984 je z blagoslovom najbolj odgovornih in nas vseh, na pohodu protistabilizacijski val ekonomske politike. O tem pričajo: cene, ki so zamrznjene, zamrznjeni tečaj dinarja, ob tem pa ni surovin, cene se zidajo z namišljenimi sporazumi, devizni trg je v obveznih participacijah, če želiš priti do repromateriala.
Ob takih pogojih gospodarjenja, in če dodamo še svoje subjektivne slabosti, ki jih tudi ne smemo zamolčati:	premajhna
rast proizvodnje, neodgovorno ravnanje z našimi sredstvi vseh oblik, je rezultat poslovanja temu primeren, lahko trdimo, da bi bil lahko boljši.
2.	Gospodarjenje s sredstvi
Preden pridemo k številčnemu izkazovanju podatkov, moramo poudariti:
— da je za Elan v celoti še vedno prisotna sezonskost prodaje in kontinuirana proizvodnja;
— da iz prve ugotovitve izhaja druga, da vse do meseca septembra ni mogoče spraviti v pravilna in željena razmerja prihodke in odhodke.
Temeljna organizacija SMUČI
Celotni prihodek izkazuje izredno visoko rast predvsem zaradi pozitivnih tečajnih razlik in zaradi zime, ki se je zakasnila, povečana prodaja na domačem trgu.
Stroški so kljub zamrznitvi cen, močno porasli predvsem za repromaterial, energijo, amortizacijo, med stroške pa prištejemo tudi obresti;
Dohodek beleži indeks 84/83
—	284 — predvsem zaradi obresti. Temeljna organizacija zaradi izvoza ne plačuje nobenih davkov.
Akumulacija je zaradi pospešene amortizacije za 86,1 % večja kakor lani.
Temeljna organizacija ŠPORTNA ORODJA
Celotni prihodek je bil ustvarjen predvsem na domačem trgu. Izvoz pa je udeležen s 15,8 %.
Stroški, ki jih moramo izpostaviti, ker beležijo najvišjo rast,
so: surovine, tuje storitve, energija, amortizacija. Tudi akumulacija izkazuje visok indeks rasti, to pa predvsem zaradi pospešene amortizacije.
Temeljna organizacija PLASTIKA
V	skupnem celotnem ku TOZD, je domača
je Elan kot celota prekoračil dovoljeno rast osebnih dohodkov, glede na rast dohodka in izvoza ter drugih pokazateljev. Če pa pogledamo po temeljnih organizacijah, niso prekoračiteljice:
— TOZD Smuči in
- TOZD Plastika.
Kakor smo že povedali, je glavni vzrok sezonska prodaja doma in v izvozu. Poprečni osebni dohodki so bili doseženi takole:
TOZD SMUČI	21.547,-	din	170,0
prihod-
prodaja
udeležena s 47,2%, izvoz pa s 44,2 %.
Ugotavljamo, da ima TOZD Plastika, gledano s stališča stroškov, v prvem kvartalu neugodno gibanje, in sicer iz naslednjih vzrokov:
— uvajanje nove proizvodnje,
— zamrznjene cene,
kar vse je upočasnilo prodajo, ki je edina sposobna pokriti vložke v proizvodnjo.
Akumulacija je v primerjavi z letom 1983 porasla izključno na račun pospešene amortizacije.
Temeljna organizacija TRGOVINA
Celotni prihodek se je povečal za 63,6 %, če ga primerjamo z letom 1983. Če pri tem upoštevamo cenovna gibanja od aprila do decembra lani, lahko brez globljih analiz ugotovimo, da gre porast predvsem na račun cen. To pa pomeni tudi, da lahko za vso prodajo doma zaključimo, da bo padec standarda močno vplival na prodajo naših proizvodov in njim komplementarnih izdelkov.
Tudi v TOZD Trgovina je akumulacija porasla predvsem zaradi pospešene amortizacije.
Temeljni organizaciji INŠTITUT in VZDRŽEVANJE, ki sta
skupnega pomena vsem drugim TOZD., izkazujeta kljub močnemu porastu stroškov, predvsem stroškov energije, počasnejšo rast dohodka kot druge TOZD.
Prava razmerja in udeležbo v celotnem prihodku ter globljo analizo pa bo mogoče napraviti, ko bomo imeli izdelan po segmentih GN 84.
- TOZD ŠPORTNA ORODJA
- TOZD PLASTIKA
- TOZD TRGOVINA
- TOZD INŠTITUT
- TOZD VZDRŽEVANJE
- DSSS
- D O ELAN
Gorivo
Pri porabi goriva je prišlo do prekoračitve samo zaradi ZOI 1984 v Sarajevu.
4.	Investicije
Sredstva za naložbe v osnovna sredstva so bila porabljena
- TOZD SMUČI
- TOZD ŠPORTNA ORODJA
- TOZD PLASTIKA
- TOZD TRGOVINA
- TOZD INŠTITUT
- TOZD VZDRŽEVANJE
- DSSS
kar je 10,67 % letnega investicijskega programa.
23.842,- din 153,4 24.537.— din 153,6 22.939,- din 177,3 28.055,- din 164,7 23.507,— din 161,7 25.930,- din 170,4 23.360,- din 165,1
samo v tolikšni višini, kolikor je bilo nujno potrebno za normalen potek poslovnega procesa in skladno z načrtom za leto 1984.
Po temeljnih organizacijah so bila porabljena naslednja sredstva:
908.860,- din
1,047.017,- din 3,221.672,- din
32.290,- din 2,892.295,- din 330.638,- din
8,432.773,- din
5.	Finančno stanje
Ob polnem angažiranju na domačem in inozemskem denarnem trgu, lahko podamo naslednjo splošno ugotovitev:
— Elan ima vse svoje obveznosti do domačih in tujih upnikov promptno poravnane, celo več glavni dolgovi so poplačani predčasno;
— Ob tem pa imamo zelo bolečo stiuacijo, da nimamo zadostnih lastnih obratnih sredstev in, da je njih cena izredno visoka.
Zaradi takega stanja, pomanjkanja sredstev in visoke cene, naj ne bo odveč, da ponovimo, da od začrtane finačne politike o zagotavljanju lastnih obratnih sredstev, ne smemo in ne moremo odstopiti. To je naša dolgoročna politika.
Svobodna menjava dela — delovna skupnost skupnih služb, ki beleži najnižjo rast celotnega prihodka, primerjamo z ostalimi TOZD in preteklim letom.
Prihodki so bili ustvarjeni v temeljnih organizacijah skladno s sprejetim načrtom za leto 1984.
V dohodku posameznih TOZD je DSSS udeležena s:
- TOZD SMUČI
- TOZD ŠPORTNA ORODJA
- TOZD PLASTIKA
- TOZD TRGOVINA
- TOZD INŠTITUT
- TOZD VZDRŽEVANJE
3.	Družbeni dogovori in sporazumi o uporabi sredstev
Materialni stroški
Vse temeljne organizacije so spoštovale dogovorjena merila tovrstne porabe, odstopanja so samo pri stroških, ki so povezani z zimskimi olimpijskimi igrami v Sarajevu.
7.2 % ali
15.0 % ali 7,4 % ali
3.3 % ali
16.1 % ali 14,9 % ali
20.646.000,- din
7.407.000,- din
5.530.000,- din
3.631.000,- din
1.863.000,- din
5.922.000,— din
Zunanjetrgovinska in devizna bilanca Elana
—	Plačilna bilanca za prvo četrtletje je negativna, z izvozom smo pokrili 77,8 % uvoza. To je povsem normalno stanje, ker naš izvoz prične šele v drugem polletju, proizvodnja pa normalno poteka in z njo nabava surovin.
Po temeljnih organizacijah je pokritje naslednje:
Dohodek in osebni dohodki
Zaradi sezonskega značaja prodaje in normalnega odvijanja proizvodnje, pa tudi zaradi sprememb samoupravnega sporazuma,
— smuči	89,9	%,
— športna orod.	142,6	%,
— plastika	72,4	%.
Devizna bilanca je sicer
uravnotežena, če upoštevamo, da smo za odplačilo dolgov zagotovili tuja devizna sredstva, za uvoz repromateriala pa uporabljamo blagovni kredit.
6.	Zaključek
Prvo četrtletje smo torej zaključili s pozitivnimi številkami, upoštevajoč veljavne predpise o plačani realizaciji in vrednotenju zalog.
Pred nami so še tri četrtletja gospodarskega leta. Ne bo lahko. Ukrepi, ki se pripravljajo, bodo za nas imeli pozitivne in negativne posledice.
Negativne bodo vsekakor visoke obrestne mere, ki pa so nujno potrebne in ekonomsko upravičene.
Drseči tečaj dinarja bo glede na našo pozitivno plačilno bilanco in plačane dolgove v tujini, odigral za Elan pozitivno vlogo, vsekakor boljšo kot dosedanje stimulacije.
Negativno, v določenih primerih pa nevtralno vlogo, bo imela za nas odmrznitev cen.
Vse skupaj pa zaključimo lahko takole:
— gospodarske celice morajo biti odprte za mednarodno menjavo in tu ima Elan v situaciji, v kateri se nahajamo, pozitivno mesto,
— Čeprav neradi slišimo, moramo prisluhniti in narediti vse za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Vložki, ki smo jih v preteklosti vložili v tujino, nam omogočajo večji plasman in zahtevajo od nas odziv.
Ob takem ravnanju nas ni treba biti strah novih in novih paketov, ker imamo najboljši paket v svojih rokah in ta je preizkušen.	Pavel	Koder
Ob koncu smučarske sezone 1983/84
Letos je bila za nas uspešna sezona, kar lahko podkrepimo z nekaterimi številkami:
— 7 zmag Sv. pokal — alpinci — Stenmark (Šved.)
— 3 x 2. mesto — alpinci — Stenmark 2 x , Križaj
— 5 x 3. mesto — alpinci — Stenmark, Franko 3 x , Križaj
— 2. mesto skupno (1. VSL, 2. SL — Sv. pokal alpinci) Stenmark
— 2. mesto OI — alpinci — Franko
— 2 zmagi Sv. pokal — skakalci — Ulaga, Opass (Nor.)
3x2. mesto sv. pokal skakalci — Ulaga, Opass, Bergerud (Nor.)
— 4 x 3. mesto — sv. pokal skakalci — Ulaga, Opass, Bergerud. Parma (ČSSR)
—	1	zmaga — Sv. pokal — kombinatorci	—	Andersen (Nor.)
—	2	zmagi — Sv. pokal — akrobati	—	Keenan (Kan.)
— 1x2. mesto — Sv. pokal — akrobati — Keenan
Poleg uspehov v članski konkurenci so nas razveselili tudi mla-dinci-e z medaljami s svetovnih prvenstev in sicer:
—	1	zmaga — alpinke — Svet
—	2	x 3. mesto — alpinke — Šarec
— 2. mesto — alpinci — Robič
— 3. mesto — skakalci — Polak (ČSSR)
Doslej pa so tekmovalci z ELAN smučmi dosegli že 85 zmag v Alpskem svetovnem pokalu, 5 zmag na alp. svet. prvenstvih, 2 zmagi na OI — alp. discipline, 6 zmag v skakal, svet. pokalu, 1 zmaga na Svetov, prvenstvu — skoki, 1 zmaga v Svet. pokalu kombinacija, če upoštevamo samo alpince, skakalce in kombinatorce kot predstavnike pomembnejših smučarskih disciplin. Nimamo pa uspeha v tekih, razen v maratonih. V Svetovnem pokalu pri akrobatih imamo nekaj uspehov z našimi smučmi, vendar ta zvrst smučanja nima velikega reklamnega učinka, saj se celo rezultati ne objavljajo v celoti.
Svetovni pokal in proizvajalci smuči
(moški)
Rekordi Stenmarka v svetovnem pokalu
(naveden je tudi drugouvrščeni za primerjavo)
Število zmag:
79 (16 % vseh tekem dosedaj v SP), Phil Mahre — 27 zmag (5 %) Stenmark v SL: 37,
Stenmark v VSL: 42,
Augert J. N. — 13, G. Thoni — 11
Število medalj:
29 (18 zlatih), G. Thoni 16 (9 zlatih) v SL: 10 (8 :2 : 0)
Augert J. N. (3 : 0 : 2) v VSL: 10 (7 : 3 : 0),
G. Thoni (2:2:1)
Dosežene točke skupaj:
Stenmark 3195, P. Mahre 1895 SL: 1654, G. Thoni 812 VSL: 1513, P. Mahre 726
Število zmag v eni sezoni: 13 (1979), J. C. Killy - 12 (1967) v SL: 7 (1977),
Stenmark - 5 (1976/1980) v VSL 10 (1979),
Stenmark — 6 (1980, 1981)
Število uvrstitev:
Stenmark 159, P. Mahre 133
Novi ELAN-ov znak je registriran že v 19 državah, postopek za registracijo pa še ni zaključen v Jugoslaviji, Japonski, Kanadi, Danski, Veliki Britaniji in Argentini.
Lani je v lesarstvu in gozdarstvu prišla 1 inovacija na 34 delavcev. Prihranek pa znaša 2.907,50 din na osebo. Nadomestila avtorjem znašajo 6 % od višine prihrankov. V ELAN-u pa znaša prihranek na zaposlenega okrog 4.150,00 din, ostala dva podatka sta skoraj enaka.
Prvih petnajst — skupno:
Vrstni red po zmagah:
1. Atomic 13 (6 tekmovalcev)
2. Kastle 8 (2 tekmovalca),
3. ELAN 7 (1 tekmovalec)
4. Blizzard 3 (3 tekmovalci)
5. Rossignol + Dynamic 2 tekmovalca)
6. Fischer 1 (1 tekmovalec)
(2
SL	
1. Girardelli	Atomic
2. Stenmark	ELAN
3. Gruber	Atomic
4. Popange-	
lov	Atomic
5. Križaj	ELAN
6. Wenzel	Kastle
7. (Zoller	Atomic
8. P. Mahre	K 2
9. Halvars-	Spalding
son	
10 DeChiesa	Rossignol
11. Giorgi	Blizzard
12. Strand	Dynastar
13. Heidegger	Atomic
14. Nilsson	Dynastar
15. Frommelt	Head
S	
Raber	Dynamic
Resch	Blizzard
Johnson	Atomic
Klammer	Blizzard
Podborski	Fischer
Hoflechner	Atomic
Steiner	Blizzard
Heinzer	Rossignol
Brooker	Head
Zurbriggen	Kastle
Weirather	Fischer
Wirnsberger	Atomic
Cathomen	Dynamic
Muller	Rossignol
Kernen	ELAN
1.	Zurbriggen	Kastle
2.	Stenmark	ELAN
3.	Girardelli	Atomic
4.	Wenzel	Kastle
5.	Steiner	Blizzard
6.	Heinzer	Rossignol
7.	Raber	Dynamic
8.	Gruber	Atomic
9.	Giorgi	Blizzard
10.	Križaj	ELAN
11.	Enn	Atomic
12.	Julen	Atomic
13.	Resch	Blizzard
14.	Johnson	Atomic
15.	P. Mahre	K 2
VSL		
Stenmark
Zurbriggen
Enn
Girardelli
Franko
Strolz
Julen
Wenzel
Burger
Hangl
Giorgi
Hinterseer
Erlacher
Strel
Mader
ELAN
Kastle
Atomic
Atomic
ELAN
Kastle
Atomic
Kastle
Rossignol
Rossignol
Blizzard
Blizzard
Rossignol
ELAN
Atomic
Novice — novice — novice — novice
— Na razpis za INOVATOR LETA v občini Radovljica je bilo prijavljenih 22. 3. 1984 nekaj inovacij, ki še niso bile prijavljene in so zanje bile izplačane odškodnine v letu 1983 ter so beležile večje prihranke. Te vloge so:
št. 360
1 Sredica smuči
št. 362 Nabava laminatnih
plošč
št. 367 Ojačitev stopala pri RC smučeh
št. 373 Kotnik za modele
— Na 37. seji komisije za inovacije — 20. 3. 1984 sta bili obravnavani inovaciji — tehnični izboljšavi Rupar S., št. 339 in 400 z večjim prihrankom in sicer
4,374.150,00 din (št. 339) in 750.280,36 din (št. 400). Inovaciji prinašata nove izvedbe alu robnikov in ploščice konice pri alpskih smučeh.
— Letos je bilo prijavljenih na komisijo za inovacije že 10 novih predlogov.
— Za 10. Bienale industrijskega oblikovanja, ki bo septembra 1984 v Ljubljani, bo ELAN prijavil pet izdelkov in sicer: univerzalno klop, trimlet, igralo A, skakalno smučko PC 200 in smučko VSS. Gre za mednarodno razstavo.
-TUNNELS IN REO CAfcVON 3APPROACH TO BRYCE CANVON, UTAH Jha brllllant colors of thas* “ornamantad” lir itona w*ll* ar« a flttlno lntroductlon to Br/ Canypn National Park — 12 mila« away. T
L. A a/
si
irytj&o£L-MiA
C3SS4<
Elan na XIV. Prvenstvu Ljubljane v športni gimnastiki
14.	in 15. aprila je bilo v dvorani Slovana na Kodeljevem v Ljubljani že 14. mednarodno prvenstvo Ljubljane v športni gimnastiki v organizaciji Ljubljanske gimnastične zveze.
Od vseh dosedanjih je bila letošnja udeležba tekmovalk in tekmovalcev najkvalitetnejša.
Med drugimi so sodelovali: ekipni zmagovalci Pekinga, kompletna reprezentanca Bolgarije, mladinski prvak Sovjetske zveze.
Od mestnih reprezentanc so sodelovali še predstavniki Tbilisija, Ženeve, Barcelone, Bregenza in Leverkusena. Od domačih pa reprezentanca Jugoslavije in Ljubljane I. in II. pri dekletih, pri fantih pa ekipa Ljubljane.
Z malo bolj podrobnim navajanjem udeležencev želim povdariti nivo tega tekmovanja, ki postaja iz leta v leto bolj priznano in je bilo letos prvič uvrščeno v koledar mednarodne organizacije za športno gimnastiko FIG.
V	podkrepitev navedenega naj omenim še to podrobnost, da je mladinski prvak SZ Sergej Gusev iz Moskve
v mnogoboju na vseh šestih orodjih zasedel drugo mesto za Kitajcem Wang Yong-om. Isti Gusev je štirinajst dni kasneje osvojil naslov Evropskega mladinskega prvaka v športni gimnastiki na prvenstvu Evrope v Riminiju Italija.
Kot že nekaj zadnjih let smo tudi letos opremili tekmovanje v celoti z našim telovadnim orodjem. Lahko se pohvalimo, da so bili z njim v celoti zadovoljni in da nihče od nastopajočih ni imel nobene pripombe na kvaliteto orodja.
Z nudenjem tovrstnih uslug, opremi tega tekmovanja z našim orodjem in servisom, ki smo ga v tem primeru ponudili, poskušamo
rispevati tudi mi v TOZD-u
portna orodja k razvoju gimnastike v Sloveniji, istočasno pa je to najbolj neposreden način preverjanja kvalitete našega orodja in s tem sposobnost nastopa v mednarodni konkurenci in reklame zanj.
Pintar A.
(Ob podelitvi priznanja 27. III. 1984)
SPOŠTOVANI TOVARIŠ RUDI FINŽGAR
Sindikat EI.AN-a vas je na zadnjem občnem zboru imenoval za »ČASTNEGA ČLANA ELAN-A«.
To najvišje priznanje se podeljuje prvič od obstoja EI.AN-a in edinemu, ki ga je zaslužil, to je Vam.
Ob tej skromni slovesnosti ob podelitvi ni potrebno naštevati Vaših zaslug za ELAN in utemeljevati upravičenost prejema tega priznanja.
Eno je neizpodbitno, Vi ste ustanovili ELAN leta 1945 in k temu delu pritegni-
li	vse svoje domače, vključno s stroji in napravami. Vprašujemo se samo, kdo bi se še lahko toliko žrtvoval za ELAN. V to ste vložili vso svojo eksistenco, vse svoje moči, svoje imetje in znanje.
Trinajst let ste vodili zadrugo in tovarno kot prvi direktor. V tem času ste s svojimi sodelavci postavili temelj današnjega ELAN-a.
Danes se tega spominjamo in vam v družbi vaših starih sodelavcev, ki so v ELAN-u še aktivni, z veseljem in ponosom izročamo to najvišje priznanje.
Sindikat ELAN
Elanovi servisi smuči v Jugoslaviji
9.
Pooblaščeni servisi za montažo vezi, popravilo smuči in reševanje reklamacij:
BERNIK TOMAŽ, Borovška 15, 64280 Kranjska gora DEBELJAK ZVONKO, C. Staneta Žagarja 45, 64000 Kranj
ČRNKO VIKTOR, Mladinska 41, 62000 Maribor FINŽGAR BLAŽ, Nova vas 2a, 64240 Radovljica GAŠIČ NENAD, Magistralni put br. 16, 71420 Pale PETRINIČ ZDENKA, Vatrogasna 31, 41000 Zagreb ŠPORT SERVIS — MLAKAR, Trg Revolucije 1 (Maxi-market) 61000 LJUBLJANA
ŠPORT SERVIS — DULAR, Breg 1, 68000 Novo mesto ZIMIC ALBERT, Gradnikova 17, 65213 Kanal (tel. 51-036)
Pooblaščeni servisi za montažo vezi in popravilo smuči:
1. ČEBOKLI IGNAC, Gregorčičeva 54, 65222 Kobarid
2. DOLENC BOŽO, Zg. Škofije 72 a, Koper
3. LUŠIN TOMISLAV, Ogrizovičeva 34, 41000 Zagreb
4. MŠD BRANIK, Štrosmajerjeva 25, 62000 Maribor
5. MILOŠEVIČ ANDREJA, Cara Uroša 5, 11000 Beograd
6. MMM, Starčevičeva 14, Split
7. NIKOLOVSKI VLADIMIR, Vasil Jorgov 29 a, 91000 Skopje
8. NIKIČ BRANIMIR, Dojranska 14, 11050 Beograd
9. OGP REMONT, Tovarniška 11, 63000 Celje
10. PETERMAN JULIJANA, Zg. Gorje 21 a, 64247 Zg. Gorje
11. PODGORŠEK JURE, Masljeva_6, 61230 Domžale
12. POHORSKA VZPENJAČA, Radvanje, 62000 Maribor
13. PANIČ ŽIVAN, Davida Rastoviča 5, 21000 Novi Sad
14. SITAR PETER, Godič 25, 61242 Stahovica
15. SKI SERVIS, Tibljaška c. br. 3,	51000	Rijeka
(tel. 617-073)
16. SKI SERVIS, Gregorčičeva drevored 2, 62250 Ptuj
17. SKI SERVIS, Sportski centar, 91220 Tetovo
18. SKI SERVIS, Slobodana Bajiča 62, 21208 Srem. Kamenica (tel. 887-124)
19. ŠPORT SERVIS, M. Tita 264/A, Opatija
20. TKAVC TONE, Tavčarjeva 17, 63320 Titovo Velenje
21. ZAKRAJŠEK RADO, Ravne, 64264 Bohinjska Bistrica
ŠMIT VITO
BEGUNJE:
OB IZIDU KNJIŽICE »NAD KAMNOM SONCE«
Pred nekaj dnevi so na 3. srečanju nekdanjih članov SKOJ-a, ZSM in pionirjev Begunj svečano podelili knjižico »NAD KAMNOM SONCE«, ki so jo napisali sami v spomin na njihovo delo med okupacijo.
Knjižica ima 40 strani in nekaj takratnih fotografij in vsebuje predgovor, podatek o Begunjah, opis okupacije, razvoj NOG, organiziranje
mladine, akcije, agitacijo in propagando, obveščevalno službo, zbiranje pomoči zapornikom in partizanom, prosvetno in politično delo mladine med vojno in drugo.
To je specifičen primer v Sloveniji. Tako to delo bogati literaturo NOB v občini Radovljica.
Knjižica bo dosegljiva v graščinskem muzeju v Begunjah.
Prvi častni član Elana
Iskra Franc — edini Elanov »Kaveljc«
Iskra Franc, Elanov »Kaveljc«, kovinostrugar v kovinski delavnici na svojem delovnem mestu, je svoje poklicne sposobnosti preverjal na nedavnem Proizvodnem tekmovanju kovinarjev Gorenjske, kjer je zasedel 15. mesto
»Vsak teden pretečem vsaj 10 km, najraje po gozdnih poteh in na ta način skrbim za ohranjanje svoje fizične kondicije«, je jedrnato predstavil svoje, že utrjene rekreacijske navade 47-letni Franc Iskra, edini Elanov »Kaveljc« v sedaj že dokaj številni, zvečine slovenski, družini 420 rekreativcev, ki se letno vključujejo v aktivnosti za znano Trefaltovo lovoriko »Brazde vzdržljivosti«.
Franc, kovinostrugar v Kovinski delavnici TOZD Športno orodje, z zdravjem nima nikakršnih problemov. Poleg rednega teka, ki je zanj osnova dobre fizične pripravljenosti, skrbi za svojo kondicijo še z delom v gozdu in doma pri hiši. Kadar mu to dopušča čas, rad preteče tudi kakšen km več, kajti zaveda se, da le celoletna vadba omogoča uspeh na preverjanju fizičnih sposobnosti v različnih športnih panogah. Julija, v času kolektivnega dopusta, ko je časa več, pa vadbo še okrepi.
»Letos se že peto leto zapored potegujem za lovoriko »Brazde vzdržljivosti«. Po prijavi, vsak kandidat prejme podrobna navodila z vsemi potrebnimi pogoji za opravljanje preizkušenj, ki si slede skozi vse leto. Koledar množičnih športno-re-kreativnih prireditev je v različnih panogah že tako bogat, da imaš na raznih maratonih dovolj priložnosti za izpolnitev vseh predpisanih preizkušenj. V 365 dneh koledarskega leta moraš pod določenimi časovnimi zahtevami opraviti naslednje preizkušnje:	smučarski	tek,
dolg najmanj 42 km, z naj-
mi je na raznih preizkušnjah rad meril svoje moči.
Vsakič ob koncu leta, ko se Kaveljci in Korenine srečamo na zaključnem večeru, je res nadvse prijetno. Nobenih razlik ni med nami. Kmetje, delavci in izobraženci, vsi smo kot ena družina. Druži nas prijateljstvo, skovano na športnih stezah. Na zadnjem tovrstnem srečanju v dvorani Golovec v Celju se je zbralo 380 Kaveljcev in 40 Korenin. Tudi predsednik častnega odbora pri-
reditve, predsednik CK ZKS Andrej Marinc je bil presenečen nad odzivnostjo ljudi na to akcijo. Menda so z nečim podobnim poskusili tudi na Švedskem, razviti športni naciji, a se akcija ni obnesla.
Zaenkrat še edini Elanov Kaveljc, Franc Iskra, si želi, da bi tej, že kar razširjeni rekreativni akciji tudi Elanov-ci končno le prisluhnili in da bo že prihodnje leto na športnih stezah opazil posnemo-
valce.	0	.	r,	.
Bojan Rauh
Sijajen uspeh
Elanovih kovinarjev na področnih tekmovanjih
več 100 % časovnim zaostankom za zmagovalcem, plavanje na 2 km (1. km v 30 minutah), kolesarjenje (najmanj 150 km s poprečno hitrostjo 25 km/h), jeseni sledi skupinski odhod v planine, za zaključek sezone pa še »suhi« tek na 21 km z največ 70% zaostankom za zmagovalcem. Preizkušnje so resda precej zahtevne, vendar z redno vadbo premaguješ tudi takšne napore.«
Navdušen »Kaveljc«, doma iz Bohinjske Bistrice, se je zaljubil v šport že v mladih letih. Čez leto je plaval, igral nogomet, namizni tenis, pozimi pa se je prelevil v navdušenega smučarja. Pohvali se lahko z naslovom republiškega prvaka v smučarskih tekih, ki ga je osvojil leta 1950. Vseskozi je bil tudi navdušen nogometaš, najprej pri NK Jesenice, nazadnje pa je igral za NK Lesce, kjer je 1965. leta dokončno obesil kopačke na klin in se odtlej posvetil zgolj rekreativnemu športu.
Ljubezen do športa, ki se mu je zavlekla pod kožo, gibanje na svežem zraku, ki je postalo že kar njegova vsakodnevna potreba, mu ni dalo miru.
»Po napornem delu na »šihtu« in doma me v prostem času, kolikor mi ga pač ostane, še najbolj sprosti lahkoten tek v naravi. Takšnemu mi gre kasneje vsako opravilo laže od rok.«
Ker bi svoji redni rekreaciji Franc rad dodal še kanček tekmovalnega duha, mu je bil Razpis znanega TV delavca, Mita Trefalta za »Brazde vzdržljivosti« kot pisan na kožo. V boju z ostali-
Peščica Elanovih kovinarjev, ki se je udeležila Gorenjskega tekmovanja kovinarjev 20. aprila v Kranju in na Jesenicah, je dokazala svojo visoko raven strokovnega znanja. Dva izmed njih, Resman Franc med strugarji in Bulovec Franc med ključavničarji, sta si z visokima uvrstitvama pridobila pravico do nastopa na republiškem prvenstvu, ki bo v Kamniku in Domžalah.
Na Primskovem pri Kranju so se na proizvodnem tekmovanju srečali konstrukcijski ključavničarji, najboljši iz tovarniških in občinskih tekmovanj. Tekmovanje je obsegalo preizkus znanja s področja samoupravne in družbeno-eko-nomske tematike in varstva pri delu. Dosežene točke iz teoretskega dela so dopolnile še točke, dobljene na podlagi ocene kvalitete izdelka
vsakega posameznika. V skupni oceni se je med konstrukcijskimi ključavničarji na prvo mesto zavihtel Bulovec Franc (mlajši), predvsem na račun odličnega praktičnega izdelka. Uspešen je bil tudi Resman Janko s četrtim mestom med skupaj sedmimi nastopajočimi v tej kategoriji.
Na Jesenicah pa so merili moči strugarji. Med 24 nastopajočimi se je s strokovnim teoretičnim in praktičnim znanjem izkazal predvsem Resman Franc in se z doseženim drugim mestom uvrstil na zaključno republiško tekmovanje. Več kot solidna sta bila tudi ostala dva Elanovca: Dežman Franc z 9. in Iskra Franc s 15. mestom.
Prav je, da ob tej priložnosti pogledamo še temno stran tovrstnih proizvodnih tekmovanj. Tekmovanje, ka-
(Naduljevanje na 12. struni)
Udeleženci kovinarskega tekmovanja.
Od leve proti desni: Resman Franc, Iskra Franc, Bulovec Franc (ml), Dežman Franc, Resman Janko
r
Predsedniki delavskih svetov
V		____________________________________________
-	KRMPOTlC NEVENKA, predsednica DS DO Elan, roj. 26. 1. 1947, dipl. ing. kemije — raziskovalec, zaposlena v ELANU od
1.	10. 1970.
—	KELIH JOŽA, predsednik DS TOZD Smuči, roj.
11.2. 1958, lesni tehnik — delovodja razreza lesa, zaposlen v ELANU od 1. 9. 1976.
-	POTOČNIK JOŽE, predsednik DS TOZD Športna orodja, roj. 10. 3. 1959, strojni inženir, samostojni konstruktor, zaposlen v ELANU od
3.	11.1980.
-	LESKOVEC FRANC,
predsednik DS TOZD Plastika, roj. 22. 1.1643, KV mizar
—	izdelovalec modelov in prototipov, zaposlen v ELANU od 13.8.1979.
Novoizvoljeni samoupravni organi za obdobje 1984—1986
Delavski svet DO
1. Gračner Drago
2. Hrovat Kati
3. Janjatovič Majda
4. Jerman Milena
5. Klužar Ana
6. Mance Dragan
7. Marolt Darko
8. Mrak Angela
9. Mravlje Janez
10. Škofič Florjan
11. Volk Zdenka
12. Zima Dušan
13. Eržen Franc
14. Kunčič Jože
15. Pangerc Pavel
16. Regovec Justi
17. Vojvoda Vojko
18. Ferkolj Edi
19. Lavrič Bogdan
TOZD SMUČI:
1. Čufer Filip
2. Korošec Jožef
3. Lajič Vaso
4. Pernuš Marija
5. Potočnik Janez
6. Todorovič Jelena
TOZD ŠPORTNA ORODJA:
1. Eržen Alojz
2. Hrovat Anton
3. Stunkovič Franjo
TOZD PIJVSTIKA:
1. Gerčar Mirko
2. Mulej Janez
3. Svetina Anton
TOZD VZDRŽEVANJE:
1. Erman Alojz
2. Kapus Jakob
3. Prešeren Alojz
20. Peterman Pavel
21. Sodnik Marjeta
22. Svetina Darko
23. Buršič Irena
24. Milovanovič Iladivoje
25. Ostojič Francika
26. Bohinjc Janez
27. Zupan Drago
28. Krmpotič Nevenka
29. Dežman Franc
30. Justin Branko
31. Selčan Vinko
32. Štefelin Anton
33. Toman Slavko
34. Bleje Ivanka
35. Cokan Zala
36. Kosel Anton
37. Marinčič Vlado
38. Repe Marija
TOZD TRGOVINA:
1. Buršič Irena
2. Kolman Barbara — namestnik preds.
3. Stošič Vladimir
DEL. SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
1. Gašperšič Peter
2. Hrovat Viktor
3. Stritih Daša
TOZD INŠTITUT:
1. Finžgar Primož — predsednik
2. Ilc Juriča
3. Pretnar Miha
ZUNANJA SODELAVCA:
1. Srečko Ussai — Psihiatrična bolnica Begunje
2. Stunkovič Vika — Obč. skupščina Radovljica
TOZD ŠPORTNA ORODJA:
1. Hribar Anica
TOZD PLASTIKA:
1. Florjančič Jože
TOZD TRGOVINA:
1. Bertoncelj Valentin — predsednik
Komisije DS
1. KOMISIJA ZA OSEBNE DOHODKE
1. Pfajfer Anica — DSSS — predsednik
2. Trdina Srečko — TSM — namestnik predsednika
3. Vrečko Stane — TŠO
4. Peterman Pavel — TPL
5. Vavpotič Marija — TTR
6. Gostiša Ivo — TI E
7. Mrak Janko — TVZ
2.	KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU
1. Janša Stanislav — TSM — predsednik
2. Stibelj Franc — DSSS — namestnik predsednika
3. Pristavec Alojz — TŠO
4. Finžgar Bogdan — TPL
5. Cerar Jani — TTR
6. Kolman Alojz — TIE
7. Gašperin Florjan — TVZ
3.	KOMISIJA ZA SPREMLJANJE IN IZBOR OSNOVNIH SREDSTEV
1. Volčanšek Tone — TIE
—	predsednik
2. Hanžič Janez — TVZ — namestnik predsed.
3. Koblar Marija — DSSS
4. Rupar Stane — TSM
5. Urbanc Janez — TŠO
6. Kolman Bojan — TPL
7. Skočir Romana — TTR
4.	KOMISIJA ZA IZUME IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE
TOZD INŠTITUT
1.	Berce Jože
TOZD VZDRŽEVANJE:
1.	Polončič Franc
DSSS:
1.	Kersnik Janez — namestnik
- DO
1. Krmpotič Mladen — DSSS
—	predsednik
2. Jerala Vinko - TSM -namestnik predsed.
3. Pintar Drago — TŠO
4. Mohar Srečo - TPL
5. Leš Vladimir - TTR
6. Mertelj Marjan — TIE
7. Selčan Vinko - TVZ
5.	KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE
1. Šlibar Avgust — TSM — predsednik
2. Vidic Zdravko — DSSS — namestnik predsed.
3. Erjavec Anemarija — TŠO
4. Langus Mirjan — TPL
5. Polončič Jelka — TTR
6. Šiško Rajmund — TIE
7. Bulovec Franc ml. — TVZ
6.	KOMISIJA ZA SPREMIJANJE DELOVNIH NALOG
1. Čučnik Milan — DSSS — predsednik
2. Mendeljc Božidar — TŠO -namestnik predsed.
3. Janc Janez — TSM
4. Otrin Zdenka — TPL
5. Hrustelj Anica — TTR
6. Kozamernik Stane — TIE
7. Regovc Miha — TVZ
7.	KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD
1.	Globevnik Darko — TSM -predsednik
Delavsko nadzorstvo DO
TOZD SMUČI:	2.	Lebar Igor
1. Brelih Vesna	3.	Vavpotič Marjeta
Disciplinska komisija DO
TOZD, DSSS in DO Elan
-	POTOČNIK ZALKA,
predsednica DS TOZD Trgovina, roj. 10. 2. 1945, KV prodajalka — administrator evidentičar, zaposlena v ELANU od 27. 1. 1970.
-	TONEJC JOŽE, predsednik DS TOZD Inštitut, roj. 21. 2. 1943, strojni tehnik
—	konstruktor II., zaposlen v ELANU od 25. 6. 1974.
-	AMBROŽIČ MAKS,
predsednik DS TOZD Vzdrževanje, roj. 30. 5. 1958, KV avtomehanik — avtomehanik I., zaposlen v ELANU od 15. 7. 1976.
-	PETERNEL IRENA,
predsednica DS Del. skupnost skupnih služb, roj. 24. 1. 1958, dipl. ekonomist — asistent vodenja rač. službe, zaposlena v ELANU od
11.	5. 1981.
2. Dragan Milka - DSSS -namestnik predsed.
3. Meglič Alojz — TŠO
4. Torkar Milan — TPL
5. Perko Marjana — TTIl
6. Lah Marija - TI E
7. Klinar Miro - TVZ
8. VOLILNA KOMISIJA
Delavski sveti
DS TOZD SMUČI:
1. Bešter Jože
2. Bukovnik Ivan
3. Ažman Tristan
4. Gumilar Iholka
5. Kelih Joža
6. Kolman Marjana
7. Marčič Ivan
8. Olip Boštjan
9. Pohar Andrej
10. Stjepanovič Milica
11. Šmid Nataša
12. Šmit Vitoslav
13. Prešeren Stanko
14. Trlej Terezija
15. Vovk Zvonimir —
Radoslav
DS TOZD ŠPORTNA ORODJA:
1. Artnik Jurij
2. Arh Anton
3. Blažič Alojz
4. Gogala Franc
5. Pene Vida
0. Potočnik Joško
7.	Prskalo Ivan
DS TOZD PliASTIKA:
1. Benedičič Jože
2. Kralj Slavka
3. Kržan Ivan
4. Leskovec Franc
5. Mohorič Franc
6. Potočnik Pavel
7. Trlej Jože
TOZD SMUCl:
1. Legat Marjan — predsednik
2. Eržen Bojan — namestnik predsednika
1. Praprotnik Filip — TIE — predsednik
2. Vidic Marjeta — DSSS — namestnik predsed.
3. Lavrič Vito — TSM
4. Mohorič Rok — TŠO
5. Ambrožič Branko — TPL
6. Vavpotič Marija — TTR
7. Vogelnik Andrej — TVZ
TOZD, DSSS
I)S TOZD TRGOVINA:
1. Arh Silva
2. Durišič Spasoje
3. Jagodic Ljudmila
4. Jovanovič Danica
5. Klinar Valentin
6. Milovac Željko
7. Papler Stanko
8. Potočnik Zalka
9. Severin Stanislav
DS TOZD INŠTITUT:
1. Čeferin Mirjana
2. Kajdiž Olga
3. Mencinger Jože
4. Reberšak Janez
5. Tonejc Jože
6. Kokalj Rudi
7. Stare Tone
DS TOZD VZDRŽEVANJE
1. Ambrožič Maks
2. Legat Božo
3. Potočnik Peter
4. Resman Franc
5. Stare Slavko
6. Volčjak Slavko
7. Vidic Anton
DS DSSS:
1. Berce Majda
2. Brejc Marko
3. Kralj Anton
4. Pavlenč Tomo
5. Peternelj Irena
6. Ravnik Janez
7. Vogelnik Marija
3. Bijol Stanislav — član
4. Ozmec Ivan — član
5. Bešter Marija — namestnik člana
6.	Trlej Terezija — namestnik člana
TOZD ŠPORTNA ORODJA:
1. Luznar Janez — predsednik
2. Kelih Dušan — namestnik predsednika
3. Pretnar Franc — član
4. Mulej Marjeta — član
5. Legat Rozalija — nam. člana
6. Triplat Vinko — nam. člana
TOZD PIASTIKA:
1. Brejc Janez — predsednik
2. Dija Alojz — namestnik predsednika
3. Perkovič Franc — član
4. Resman Ivanka — član
5. Ahčin Pavel — nam. člana
6. Krivic Jože — nam. člana
TOZD TRGOVINA:
1. Jesenko Danica — predsednik
2. Trojar Vida — nam. pred.
3. Mandeljc Zdenka — član
4. Jovanovič Milan — član
5. Lebar Jana — nam. člana.
TOZD SMUČI:
1. Zupan Jože — predsednik
2. Knavs Alojz — namestnik
3. Robič Helena
4. Polajnar Vinko
5. Vogelnik Marjeta
TOZD ŠPORTNA ORODJA:
1. Lapuh Andrej — predsednik
2. Zupan Ivanka — namestnik
3. Ozmec Ema
4. Gregorič Franc
5. Koprivc Slavko
TOZD VZDRŽEVANJE:
1. Ferkolj Janko — predsednik
2. Sodnik Peter — namestnik
3. Lavrič Karel
4. Gabršček Ciril
5. Rozman Janko
TOZD PLASTIKA:
1. Mohorč Franc — predsednik
2. Mulej Janez — namestnik
3. Ferkolj Jasna
(>. Biankini Mirjana — nam. člana
TOZD INŠTITUT:
1. Robič Andrej — predsednik
2. Praprotnik Filip — nam. predsednika
3. Peternelj Janez — član
4. Čeferin Mirjana — član
5. Bulovec Franc — nam. člana
0. Mulej Slavo — nam. člana
TOZD VZDRŽEVANJE:
1. Renko Anton — predsednik
2. Nagode Ana — nam. pred.
3. Prašiček Janez — član
4. Mravlje Janez — član
5. Kavčič Anton — nam. člana
6. Dobre Stane — nam. člana
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
1. Rupar Marija — predsednik
2. Zupan Marija — nam. pred.
3. Oblak Cilka — član
4. Krmpotič Mladen — član
5. Mali Boža — nam. člana (>. Hladnik Marjan — nam. člana
4. Kemperle Anica
5. Justin Tatjana
TOZD TRGOVINA:
1. Skočir Romana — predsednik
2. Stošič Maja — namestnik
3. Cvetič Dragan
4. Cerar Jani
5. Potočnik Zalka
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
1. Košir Tanja — predsednik
2. Adžič Dragan — namestnik
3. Mrak Brane
4. Ferjan Dušan
5. Jeglič Tone
TOZD INŠTITUT:
1. Kokalj Božena — predsednik
2. Grm Bojan — namestnik
3. Gašperšič Miran
4. Vogelnik Jurij
5. Polončič Vinko
Komisija za delovna razmerja TOZD, DSSS
Komisija za stanovanjska vprašanja TOZD, DSSS
Iz naše občine
Izvoljeni nosilci vodilnih funkcij v Skupščini občine Radovljica in njenih zborih
Na skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine Radovljica v marcu, so delegati ponovno izvolili za predsednika skupščine Borisa Šetino, diplomiranega pravnika iz Radovljice. Za podpredsednika skupščine sta bila izvoljena Jože Dežman, umetnostni zgodovinar iz Lesc Damjan Hafner, strojni inženir iz Krope.
Na ločenih sejah pa so v svojih zborih delegati izvolili za predsednika zbora združenega dela Jožeta Vukeljo, ekonomista iz Radovljice, za
Na Bledu so se marca zbrali na volilno programski konferenci delegati in gostje občinske organizacije Zveze komunistov Radovljica. V živahni razpravi so presojali delo članov ZK v svojih osnovnih organizacijah ter delo komunistov v izvajanju programskih sklepov in v svojih sredinah. Pregledali so tudi delo organov ZK v občini v preteklem mandatnem obdobju. Pred konferenco je bilo obsežno gradivo obravnavano na vseh osnovnih organizacijah ZK v občini, zato je bilo zbranih tudi precej pripomb in dopolnil, ki jih je obravnaval občinski komite ter jih strnil v celotni predlog na blejski konferenci. Značilna je bila
TOZD, DSSS
TOZI) SMUČI:
1. Sitar Kok — predsednik
2. Blažič Janez
3. Finžgar Almira
4. Jungič Dušan
5. Oražem Rozalija
TOZD ŠPORTNA ORODJA:
1. Metelko Jože — predsednik
2. Jereb Vesna
3. Špec Jožica
TOZD PIJVSTIKA:
1. Peterman Stane — predsednik
2. Čerin Tone
3. Markelj Jože
TOZD TRGOVINA:
1.	Jakopič Marija — predsednik
podpredsednika pa ponovno Marjana Butorca, inženirja organizacije dela iz Krope. Delegati zbora krajevnih skupnosti so ponovno izvolili za predsednika Franca Cuznarja ekonomista z Bleda, za podpredsednika pa Valentina Tomana, inženirja gozdarstva s Posavca. Za novega predsednika družbenopolitičnega zbora v naslednjem dveletnem mandatnem obdobju je bil izvoljen Darko Kovač, pravnik z Bleda, za podpredsednika pa Bernard Tonejc, inženir gozdarstva iz Lesc.
kritičnost delegatov na delo vseh, ki so odgovorni za izvajanje politike ZK, to pa hkrati pomeni tudi dosledno izvajanje politike dolgoročne stabilizacije.
Sprejeli so tudi programske usmeritve za delo komunistov občine Radovljica v letu 1984.
Na nadomestnih volitvah so v občinski komite izvolili Stanka Muleja, Marijo Zupan, Vlada Kovača, Stanka Slivnika, Vasilija Komana, Franca Hrustlja, Antona Kovačiča in Polono Poljanec. Za predsednika OK ZK Radovljica so izvolili Stanka Slivnika, za sekretarja ponovno Branka Čopa, za izvršnega sekretarja pa Vlada Kovača.
2. Brkljačič Božo
3. Miličevič Gordana
TOZD INŠTITUT:
1. Kokalj Božena — predsednik
2. Košir Janez
3. Šolar F rane
TOZD VZDRŽEVANJE:
1. Renko Jože — predsednik
2. Antolič Francka
3. Rozman Peter
DEL. SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
1. Dobrila-Vidmar Zinka — predsednik
2. Globočnik Mojca
3. Grmič Marija
W H.ntSTO SKtPNO SKUPMA UVRSTirtv VSL, SM.TSK v
Elanovci »srebrni« na Lesariadi
S soncem obsijana Soriška planina je bila 24. marca
1984	prizorišče XXI. zimske lesariade, republiškega smučarskega tekmovanja gozdarjev, lesarjev in lovcev, ki ga je pod pokroviteljstvom Konference OO ZSS delovne organizacije Gozdnega gospodarstva Ljubljana pripravil Republiški odbor Sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva Slovenije.
Na zimskih športnih igrah je v tekih in veleslalomu skupaj nastopilo 315 tekmovalcev in tekmovalk — gozdarjev, lesarjev in lovcev iz vse Slovenije. Njihov ponovni, sicer vsakoletni športni shod, ki ima tudi družaben pomen, je minil v zagrizenih bojih v tekaških smučinah in med veleslalomskimi vra-ticami. Vsak izmed udeležencev, ki so na tekmovanje prišli kot najboljši na sindikalnih tekmah svojih DO, se je po svojih močeh trudil, da barve svoje delovne organizacije čimbolje zastopa.
Elanovi ekipi je to na športnih terenih odlično uspevalo: tako v smučarskih tekih kot v veleslalomu, v moški in ženski konkurenci so Elanovci osvojili ekipno drugo mesto, na koncu pa so v skupni razvrstitvi na zmagovalnem odru stopili na »srebrno« stopnico in s tem osvojili drugo mesto za republiškim prvakom LIP z Bleda.
Uspeh Elana se je obetal že po nastopih v smučarskih tekih. V kategoriji do 25 let je pri moških prepričljivo slavil Tine Zupan, saj je ugnal vseh 18 tekmecev. Uspešen je bil tudi Zvone Potočnik, saj se je z doseženim 9. mestom hrabro kosal v konkurenci 30 tekmovalcev v kategoriji moških do 35 let. Med tekmovalci nad
35 let pa je Janez Hrovat s tretjim mestom postal »bronasti«. Pri ženskah je v mlajši kategoriji do 25 let Dijak Kristina (po pravilih tekmovanja so v mlajši kategoriji lahko merile moči tudi starejše) zasedla 6. mesto med osmimi tekmovalkami, v skupini do 35 let je bila Olga Vavpotič druga, Pfajfar Anica pa četrta med osmimi tekmovalkami.
Dobre uvrstitve so Elanovci stopnjevali tudi z nastopi v veleslalomu. Janc Franci z osmim in Mali Boštjan s
14.	mestom sta bila med 44 nastopajočimi (moški do 25 let) zelo solidna, Šmit Vito je bil med 55 tekmovalci do 35 let peti, Krivic Jani pa šesti.
V	kategoriji do 45 let je Zupan Miha premagal vseh 24 tekmecev, v svoji kategoriji nad 45 let pa je bil Bohinc Janez prav tako boljši od vseh ostalih 17 tekmecev.
Odlično so se držale tudi Elanovke: v najmlajši kategoriji je bila Medved Staša (23 udeleženk) četrta, enako mesto je v skupini do 35 let dosegla Kokalj Božena (26 udeleženk), medtem ko je Podlipec Amalija v skupini do 45 let zmagala (11 udeleženk).
Rezultati — smučarski teki — moški: do 25 let (18 tekmovalcev); 1. Zupan (Elan) 11:17,07; do 35 let (30): 1. Ivančič (GG Postojna) 11:43,25,...	9. Potočnik
(Elan) 14:28,20; nad 35 let (12): 1. Kobilica (GG Bled) 5:47,86,	3. Hrovat (Elan)
6:47,13; ženske: do 25 let (8):
1. Jošt (GG Bled) 7:09,24, 6. Dijak (Elan) 9:19,30; do 35 let (8): 1. Jan (LIP Bled) 8:30,91,
2. Vavpotič 8:32,07, 4. Pfajfar (obe Elan) 8:41,27; ekipno — moški (8 ekip): 1. LIP Bled, 2. Elan Begunje, 3. Stol Kamnik; ženske (5 ekip): 1. LIP Bled, 2. Elan Begunje, 3. GG Postojna; veleslalom — moški: do 25 let (44): 1. Košir (GG Bled) 40,91, 8. Janc 42,57, 14. Mali (oba Elan) 43,93; do 35 let (53): 1. Rozman (GG Kranj) 38,50, 5. Šmit 40,75, 6. Krivic (oba Elan) 40,86; do 45 let (25): 1. Zupan (Elan) 30,36; nad 45 let (18): 1. Bohinc (Elan) 32,59; ekipno (20): 1. GG Bled, 2. Elan Begunje, 3. Lesna Slovenj Gradec; ženske: do 25 let (23): 1. Praprotnik (GG Bled) 34,75, 4. Medved (Elan) 38,22; do 35 let (26): 1. Šifrer (LIP Bled) 34,76, 4. Kokalj (Elan) 36,30; do 45 let (11): 1. Podlipec (Elan) 36,31; ekipno (12): 1. LIP Bled, GG Bled, 3. Elan Begunje; skupni vrstni red (moški in ženske): 1. LIP Bled, 2. Elan Begunje, 3. Lesna Slovenj Gra-
dec’	BOJAN RAUH
Volilno programska konferenca Obč. organizacije ZK Radovljica
Delavsko nadzorstvo
(Nadaljevanje z 8. strani)
terega osnoven namen naj bi bila resnična spodbuda najboljšim v stroki, ocenitev njihovih sposobnosti in ne zgolj puhla manifestacija, je zapustilo zelo medel vtis. Po slabem odzivu sodeč sedanja oblika tekmovanja očitno ni več primerna. Marsikje, zaradi nezanimanja delavcev, sploh niso mogli izvesti tovarniškega tekmovanja, redki delavci, ki so se odločili za nastop, pa so se zaradi skromne udeležbe na občinskih preizkušnjah, zlahka uvrstili na gorenjsko tekmovanje.
Ponekod so se prijavljeni, kot denimo v radovljiški občini, kjer zaradi premajhnega odziva sploh ni bilo občinskega tekmovanja, kar direktno uvrstili na zaključno regijsko preizkušnjo.
Marsikaterega dobrega delavca, ki bi se sicer odločil za nastop, so najprej odbila prezahtevna teoretska vprašanja iz področja samoupra-
vljanja. Za marsikoga je sporno tudi to, da bi strokovno kvaliteto delavca preverjali le z enim samim preizkusom. V trenutku tekmovanja lahko delavec dobi slab material ali po nepazljivosti stori napako, zasede neugledno mesto na lestvici uvrščenih, po vrnitvi v delovno okolje pa trpi njegov ugled kot strokovnjaka. Zato bi veljalo pričeti s preizkusi in stalnimi tekmovalnimi oblikami v daljšem časovnem obdobju, kar bi verjetno dalo realnejši pregled najboljših. S tem pa nikakor ne mislimo zmanjševati uspeha Elanovih kovinarjev na Gorenjskem tekmovanju.
Obema najboljšima Ela-novcema na regijskem srečanju, Bulovec Francu, mlajšemu in Resman Francu zaželimo ob koncu čimveč uspeha tudi na -republiškem tekmovanju v Kamniku in v Domžalah!
Bojan Rauh
Ob otvoritvi gasilskega orodišča
Udeleženci sektorske vaje v Elanu, dan pred otvoritvijo gasilskega orodišča
V	nedeljo dne 20. 5. 1984 je bila v Elan-u svečana proslava ob izročitvi gasilskega orodišča ter črpalne postaje s požarno varnostnim bazenom svojemu namenu.
Proslave se je poleg članov IGD ELAN udeležilo še 11 društev iz našega požarnega sektorja. Poleg pokrovitelja proslave tov. Vojska, so se proslave udeležili še predstavniki vodstva podjetja in družbenopolitičnih organizacij, predstavnik občinske gasilske zveze in SIS-a za požarno varnost Radovljica, požarni inšpektor občine Radovljica, gasilci pobratenih društev BPT Tržič in GD Bu-košek, predstavniki gasilskih društev IGD Vevče, Ra-
domlje in Novoles ter ustanovitelji društva.
Po otvoritvi proslave in pozdravu gostov, je najprej spregovoril predsednik društva tov. Resman Andrej, ki je opisal razvojno pot društva in pomen pridobitve novega gasilskega orodišča ter ostalih objektov za požarno varnost naše delovne organizacije. Na proslavi smo se spomnili tudi pokojnega častnega predsednika tov. Mikič Alojza. V njegov spomin je delegacija odnesla venec na njegov grob. Po govoru predsednika,je navzočim spregovoril pokrovitelj generalni direktor tov. Vojsk Dol-fe. V svojem govoru je predvsem poudaril pomen požar-
no varnostne službe in napore naše delovne organizacije, da se zagotovi čimvečja požarna varnost. Gasilcem Elan-a, kot tudi ostalim sosednjim gasilskim društvom je predvsem naloga, da skrbijo za varovanje imetja in da bodo sposobni v primeru požara ustrezno ukrepati.
Po pozdravnem govoru ostalih predstavnikov, ki so sodelovali na proslavi, je tov. Vojsk prerezal trak na novem gasilskem orodišču in ga tudi s tem svečano izročil gasilcem v uporabo. Proslava je bila zaključena, z^i vse navzoče in goste pa jo£ bila organizirana skromna pogostitev v obratu družbene prehrane.
S to proslavo se je tudi dokončno uresničila dolgoletna želja gasilcev Elan-a, da smo končno pridobili ustrezne prostore, ki so bistvenega pomena za delo društva in požarno varnost celotne delovne organizacije.
B. Zajc
NOVICI
—	Avstrijska proizvodnja za leto 1983 znaša več kot 3 milijone parov smuči. Statistično se vodi 2,925.000 parov v vrednosti 2,459 milijard šilingov iz tovarn proizvajalcev, ki morajo objaviti proizvodne številke. V izvoz je šlo
2.659.000 parov smuči v vrednosti 1,844 milijard šilingov. Po tem bi ostalo za avstrijski trg le 266.000 parov smuči, cenijo pa, da jih mora biti
600.000 parov.
Uradna statistika beleži
60.000 parov več alpskih in
110.000 parov manj tekaških smuči. Proizvedli leta 1983 so 2,3 milijona parov alpskih smuči, v vrednosti 2,14 milijarde šilingov in 610.000 parov tekaških smuči, v vrednosti 316 milijonov šilingov.
Stare Tone
Govor pokrovitelja tov. Vojska
S tem je gasilsko orodišče izročeno svojemu namenu
SŠD Elan v letu 1983
Kvalitetno, a premalo množično
V	preteklem, 1983. letu je bilo življenje SŠD Elan dokaj razgibano. Elanovih in občinskih sindikalnih prvenstev se je v eni ali več od skupno 10 športnih panog udeležilo 263 Elanovcev kar pomeni 24,7 % vseh zaposlenih. Vendar kot bomo kasneje videli, podrobnejše številke o udeležen-
cih opozarjajo na še vedno premajhno množičnost.
168 oz. 15.8 % vseh zaposlenih se je v lanskem letu udeležilo vsaj ene sindikalne tekme, v dveh športnih panogah je na sindikalnih tekmah nastopalo 59 /5,6 %/ Elanovcev, 22 /2,1 %/ v treh, 8 /0,8 %/ v štirih,
4	/0,4 %/ v petih, 1 (Zvone Potočnik) v šestih, 1 (Rudi Kokalj) pa se je udeležil sindikalnih tekem v 9 športnih panogah. Skupaj je za barve Elana nastopalo v letu 1983 263 zaposlenih:
vse, ne glede na njihovo dejansko aktivnost (udeležbo na sindikalnih tekmah), oz. ali gre v letu 1983 za realnejši prikaz resnično aktivnega članstva. Kasnejši pregled nam bo pokazal, da niti ena, niti druga številka nista realni. K visokim številkam pripomorejo vsi tisti Ela-novci, ki so člani več sekcij, po-
Jabela žt.	1: Število sekcij.	i v katerih so bili	člani SŠD Elan
	aktivni v letu	1983:	
Število	Število	% števila	S glede na ve
sekcij:	članov:	članov:	zaposlene:
1	168	63,9	15,8
2	59	22,3	5,6
3	22	8,3	2,1
4	8	3,0	0,8
5	4	1,5	0,4
6	1	0,4	0,01
7	-	-	-
8	-	-	-
9	1	0,4	0,01
Skupaj:	263	100,0	24,72
Ce prisegamo, da je osnoven namen sindikalnega športa množičnost, potem z obstoječim stanjem ne smemo biti zadovoljni kljub siceršnjemu uspešnemu nastopanju tistih, ki se sindikalnih tekem udeležujejo. Zato bi morale temeljne usmeritve programa SŠI, ki jih predlaga Komisija za šport in rekreacijo pri OS ZSS Radovljica, t. j. prilagodljivost metod dela potrebam, željam in interesom vseh kategorij, ki nimajo vrhunskih šport-no-tekmovalnih ambicij, postati tudi naše osnovno vodilo pri nadaljnjem razvoju sindikalnega športa. To z drugimi besedami pomeni iskati metode in oblike dela, ki bi napravile sindikalni šport bolj množičen, da bi mnogokrat pretirani tekmovalni duh, ki je prisoten na sindikalnih tekmah, potisnili v ozadje in da bi npr. sindikalne tekme postale oblika družabnega življenja. Sodelujoči naj bi se v okviru športnega boja in ob njem po napornem delu sprostili in obogatili svoj prosti čas, ki je sedaj povečini zelo enoličen. Sedenje pred televizorjem, obilna prehrana, premalo gibanja na svežem zraku, ni časa da bi prebrali knjigo, šli v kino, gledališče, življenje »drug mimo drugega«-so hibe človeka današnjega časa. Ritem, ki se ponavlja iz dneva v dan, topi človekove fizične in umske sposobnosti. Tudi zaradi tega trpi naš delovni elan, naša učinkovitost na delovnem mestu. S tem, da bomo sindikalnemu športu dali poudarek na množičnosti in družabnosti, resda ne bomo napravili revolucije v smislu odprave takšnega stanja, je pa poskus delovanja v tej smeri.
Seveda se postavlja vprašanje opredelitve pojma aktivnosti v okviru SŠD Elan: udeležba na tekmah v eni sami športni panogi to gotovo ni. Takih Elanovcev je 168 oz. 15,8 % vseh zaposlenih. Pri sestavljanju tabel sem kot kriterij aktivnosti upošteval ob-
činska in tlanova sindikalna prvenstva v letu 1983. Če pristanemo na tezo, da je aktivnost v okviru SŠD zadovoljiva, če so zaposleni sodelovali na sindikalnih tekmah v vsaj dveh športnih panogah dobimo rezultat: 95 zadovoljivo aktivnih oz. 9,0 % vseh zaposlenih v Elanu. Kot skupno število zaposlenih sem upošteval 1060 zaposlenih od 1144 po stanju 31. 12. 1983. Odštel sem namreč vse zaposlene izven Begunj v TOZD Trgovina (trgovinah in predstavništvih v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Titogradu in Skopju), ki nimajo možnosti za aktivnost v SŠD.
Resnično aktivnih, po mojem mnenju tistih, ki so bili v preteklem letu udeleženci tekem v treh in več športnih panogah, je v Elanu 36 oz. 3,4 % vseh zaposlenih.
Vzroki za takšno slabo stanje so objektivne in subjektivne narave. Kot objektivni vzrok štejemo lahko dejstvo, da so tekme tudi na delovno soboto in je zato udeležba slabša. Vendar prevladujejo vzroki subjektivne narave: marsikoga odbija, da bi se udeležil sindikalne tekme zaradi pretirane tekmovalnosti brez prave sproščenosti in družabnosti; nekaterim ni do tekmovanj in se raje rekreativno udejstvujejo sami (morda gre tu za kategorijo Elanovcev, ki so mnogo bolj aktivni kot člani SŠD); marsikdo bi se sicer udeležil sindikalne preizkušnje, a pred očmi sodelavcev nerad dela svoje prve športne korake; tekme so zvečine ob nedeljah, na t. i. »družinski dan«, ki ga verjetno marsikdo raje preživi po svoji želji.
Kako »močne« so posamezne sekcije
Iz letnih poročil sekcij SŠD povzemamo naslednjo preglednico o članstvu v zadnjih nekaj letih. Številke kažejo precejšnje upadanje članstva iz leta v leto. Postavlja se vprašanje: ali so v prejšnjih letih med člane šteli
stavlja pa se še vprašanje, če so nekateri sploh aktivni oz. ali so člani le na papirju.
Številke so enostavno prelepe, da bi bile lahko resnične (419 oz.
39,5	% vseh zaposlenih se ukvarja s sindikalnim športom, od tega 369 /64 % vseh zaposlenih moških in 50 /10%/ vseh zaposlenih žensk:
Tabela št. 2: Pregled članstva po sekcijah SŠD Elan
sekcija	leto	1980	leto	1981	leto 1982		leto	1983
	M	Ž	K	Ž	M	Ž	M	Ž
1.košarkarska	11	-	12	-	4	_	2	-
2.odbojkarska	50	17	48	10	56	11	29	9
3.nogometna	55	-	55	-	65	-	38	-
4.teniška	20	7	16	-	-	-	.	_
5.šahovska	24	1	27	3	18	-	13	-
6.kegljaška	144	17	95	14	80	6	56	14
7.strelska	52	7	37	7	42	6	30	9
8.namiznoten.	24	4	10	-	13	-	11	-
9.alpska smuč.	83	12	69	12	91	5	93	10
10.tekaška sm.	44	8	65	11	84	14	64	8
11.hokejska	-	-	-	-	-	-	23	-
badmintonske /ni sekcija/		-	12	-	8	-	10	-
skupaj: št.eap. v Elar % članov v SŠI	507 5I?0	73 461 15,8	446 578 77,2	57 483 11,8	461 555 83,1	42 469 'V'	369 576 64,1	50 484 10,3
ZAP0SL.vElanu s članov SŠD: i« članov SŠD:	1006 580 37.2			1061 503		1024 503 49.1		1060 419 5^,5	
Pregled aktivnosti posameznih članov sekcij SŠD pokaže to-čnejšo sliko: s sindikalnim športom se ukvarja oz. se je udeležilo vsaj ene tekme v Elanovem ali občinskem merilu v letu 1983. 263 Elanovcev, od tega 221 moških in 42 žensk. To pomeni, da gre za približno četrtino zaposle-
nih, ki se udeležuje sindikalnih tekem ali drugače povedano — vsak četrti Elanovec se je v letu 1983 udeležil vsaj ene sindikalne tekme.
Podrobnejši pregled 263 Elanovcev, aktivnih v SŠD v letu 1983 pokaže naslednje zanimive ugotovitve:
Tabela St. 7>: Pregled aktivnih v SŠD po TOZD/DSSS in Bpolu v letu 1983
"t. zaposl i>t .akt ion % aktivni	enih po TOZD/DSSS ih v SLD po TOZD/DSS v SSD no TOZD/DSSS		S					
^\T0ZD SP0L\	8MUČI	ŠPORTNA ORCDJA	PLASTIKA	VZDRŽEVAN JE	INŠTITUT	TRGOVINA	DSSS	Skupaj:
	280	45	41	14	7	22	76	485
ienske	15	3	3		2	6	13	42
	5.4	6.6	7.3	—	28.6	27.3	17.1	8.6
	158	102	78	11?	33	8	77	375
moški	47	56	30	6°	18	4	26	225
	29.7	35.3	38.5	5°.4	.. 54.L	50.0	33.8	. 3:_M
	438	147	119	• '	40	30	153	1060
skupaj	62	39	33	60	20	10	39	263
	14,2	26,5	27,7	45,1	50,0	33.3		24.8
Sindikalni šport je okusilo le 42 zaposlenih žensk oz. 8,6 % vseh zaposlenih ter 221 moških oz. 38,4 % vseh zaposlenih moških v Elanu.
Pregled po TOZD-ih pokaže, da sta TOZD Smuči in TOZD Vzdrževanje absolutno gledano
A L.
mimniiiiiiin
najmnožičneje zastopana z udeleženci na sindikalnih tekmah. Vendar relativen pogled, t. j. število udeležencev glede na število zaposlenih daje točnejšo sliko: TOZD Inštitut je zastopan v sindikalnem športu s 50 %, TOZD Vzdrževanje s 45,1 %, TOZD Trgovina s 33,3 % TOZD Plastika s 27,7 %, TOZD Športna orodja s
26,5	%, DSSS s 25,5 % in TOZD Smuči s 14,2 %. Ženske so najbolj aktivne v Inštitutu in Trgovini, manjša aktivnost je v DSSS, drugje pa je aktivnost zelo slaba ali pa je skoraj ni.
Če opazujemo samo moške, vidimo, da da prednjačita Inštitut in Vzdrževanje. Skupno gledano: TOZD Vzdrževanje in TOZD Inštitut imata najugodnejšo klimo, kar zadeva sindikalni šport.
Zanimiv je tudi pregled udeležencev SŠI po starosti in spolu: pri ženskah in pri moških prevladuje kategorija od 18 do 25 let.
(Nadaljevanje na 14. strani)
(Nadaljevanje s 13. strani)
Tabela žt. 4: Pregled udeležencev SŠI v letu 1983 po starosti in spolu
ftt.akt.vSŠD
'''^STAROST SP0L^\	18-25	26-30	31-40	41-50	nad 50	skupaj:
ženske	12 15,0	6 6,8	15 9,6	9 7,2	-	42 8,8
možki	53 65,4	«5	68 43,0	35 22,5	13 19,1	221 39,9
SKUPAJ:	65 40,4	58 32,2	83 26,5	44 15,7	13 13,7	263 25,5
Tabela žt. 5: Pregled udeležencev pŠI v letu 1985 po TOZD/DSSS in starosti:
St.akt.vSŠD
^STAROST	18-25	26-30	31-40	41-50	nad 50	skupaj:
VZDRŽEVANJ	. 19 - 100,0	16 76,1	20 44,4	5 17,8	2 18,2	62 50,0
SMUČI	16 23,5	15 17,2	19 1.4,4	8 8,2	5 12,2	65 14,8
ŠPORTNA ORODJA	10 40,0	9 53,0	9 21,9	8 18,6	2 15,5	58 26,9
PLASTIKA	10	6	11	4		51
	32,2	23,0	37,9	13,8	-	25,8
INŠTITUT	1 100,0	3 50,0	10 71,4	6 46,2	-	20 52,6
D S S S	5	9	12	9	4	59
	50,0	40,9	27,9	15,3	21,1	25,5
TRGOVINA	4	_	3	3	_	10
	50,0	“	33,3	30,0	-	54,5
skupa.i *• -f	40,1	58 32,2	83 26,5	44 15,7	15 15,5	'265 25,5
Sprehod po TOZD-ih kaže, da je zvečine kategorija od 18,—25 let najmočnejša zastopana z izjemo TOZD Plastika, kjer je najmočnejša skupina od 31 — 40 let. V TOZD Športna orodja prevladuje skupina od 26 — 30 let starosti.
Po doseženi stopnji izobrazbe udeležencev SŠI prednjačijo tisti z dokončano srednjo šolo (41,7%, precej aktivni sta tudi kategoriji z dokončano 2 in 3-let-no poklicno šolo (38,9 %) in višjo ter visoko šolo (33,9 %). Slabo ali zelo slabo aktivni pa sta kategoriji z dokončano OŠ (17,2%) in nepopolno OŠ (10,7 %). Če povzamemo: s sindikalnim športom se v Elanu ukvarjajo prete-
žno kategorije z dokončano poklicno, srednjo, višjo in visoko šolo, ali še drugače povedano — približno vsak 2. med tistimi, ki imajo dokončano srednjo šolo, ali 2, 3-letno poklicno šolo, vsak 3. z dokončano višjo ali visoko šolo, vsak 6. z dokončano OŠ in samo vsak 9. v kategoriji z nepopolno OŠ.
Tabela čt. 6: Pregled udeležencev SŠI v letu 1983 po TOZD/DSSS •in izobrazbi:
št.akt.v SŠD
■^IZOBRAZBA tozd'^--^	..nepopol' na OS	OŠ	2,?-let na poki	srednja	višja, visoka, mag.	skupaj
VZDRŽEVANJI	8 26,6	4 66,6	46 55,4	1 7,7	1 100,0	60 45,1
SMUČI	16 7,5	18 12,7	8 18,6	18 60,0	4 66,6	64 14,6
PLASTIKA	4 12,9	6 17,6	20 47,6	2 20,0	-	32 26,9
INŠTITUT	1 100,0	-	5 41,6	10 76,9	4 30,7	20 50,0
D S S S	5 11,1	5 25,0	11 26,8	14 56,8	6 22,2	39 25,5
TRGOVINA	1 100,0	2 100,0	5 16,6	5 57,5	1 100,0	10 35,5
ŠPORTNA ORODJA	6 10,7	5 17,6	21 59,6	5 55,5	3 50,0	58 25,9
skupaj %	59 10,7	58 17,2	114 38,9	53 41,7	19 35,9	263 24,8
Zanimiv je tudi pregled po brazbi in starosti, kjer pa
izo- lahko postrežemo le z absolutni-žal mi številkami udeležencev SŠI:
Tabela žt. 7: Pregled udeležencev SŠI v letu 1983 po starosti in izobrazbi
št.akt.vSŠI
--STAROST IZOBRAZlS---	18-25	26-30	31-40	41-50	51-60	to an.vto skupaj
nepopolna OŠ	3	2	8	4	1	18 6,7
0 Š	17	17	16	8	2	60 22,5
2,3-letno poklicna	31	23	28	23	5	110 42,7
srednja	7	15	23	6	4	53 19,9
viŽja, visoka,	7	5	8	3	1	22 8,2
skupaj: St.aktivnih	65 ?4-7	58 21.7	85 32.2	44 16.5	13 4.9	263 100.0
Če bi na koncu skušali strniti misli, potem bi tipičnega Ela-novca, ki se udeležuje SSI (sindikalnih športnih iger), označili takole: moški, zaposlen v TOZ-D-u Vzdrževanje ali Inštitut, star od 18 do 25 let, z dokončano srednjo šolo, v letu 1983 je bil udeleženec občinskega in (ali) Elanovega sindikalnega prvenstva v eni športni panogi.
Vendar kakorkoli že obračamo številke — z aktivnostjo oz. bolje množičnostjo SŠD Elan ne moremo biti zadovoljni. Peščica dosega v tekmovalnem smislu v
občinskem merilu ugodne rezultate, a kvaliteta je samo eden, dokaj nepomemben vidik sindikalnega športa. Osnovnemu namenu sindikalnega športa — množičnosti — pa ni zadoščeno. Zato bi se morale dejavnosti vseh sekcij stekati v eno smer — zainteresirati čimvečje število zaposlenih in jim z raznimi oblikami vadbe in tekmovanj počasi privzgojiti občutek o potrebi rekreacije kot viru zdravja in koristni sestavini preživljanja prostega časa.
BOJAN RAUH
Trgovina — maloprodaja ELAN Begunje
14 SMUČINA
Kronika o razvoju športa v Begunjah
[•*>• -v'
Po prvem tekmovanju po vojni v Bohinju begunjski tekmovalci: Kunčič, Žvab, Arh. Na sliki tudi prve tekmovalne sani.
Po izgradnji koče je bilo treba pristopiti še h gradnji zbiralnika za vodo in ureditvi sankaške proge. Prav tako je prišlo tudi do manjših zamenjav v vodstvu sankaškega kluba.
Tako je klub 1963. leta dobil nov Upravni odbor, ki ga je sestavljalo nekaj starejših članov, v glavnem pa so bili mlajši. Novi predsednik društva je postal Zupan Janez. Še isto leto je bil zgrajen rezervar za vodo tako, da je bil dom preskrbljen tudi čez poletje s pitno vodo.
Z izgradnjo sankaške proge pa se je zataknilo. Po izdelavi načrtov za umetno progo z naravnim ledom se je naredil tudi presek. Z iskanjem buldožerja za zemeljska dela pa smo toliko zaostajali, da smo za to zimo morali urediti še staro progo.
Že naslednje leto 1965, ko je TVD PARTIZAN pričel s prvimi zemeljskimi deli na smučišču s Sv. Petra, smo tudi mi uredili progo. Čez poletje smo z ročnim delom dokončali vse zavoje tako, da so bili pripravljeni za sneg. Stroški buldožerja so takrat znašali 396.404 starih dinarjev.
Sele v kasnejšem obdobju smo videli kako smo se ušteli v gradnji umetne proge, saj je nikdar nismo dogradili. Na tej umetni progi smo imeli vsega 2 tekmovanji, saj so prišle zelo slabe zime, tako da je bilo vse delo več ali manj zastonj.
Leta 1966 je GG Bled zgradil novo cesto na Ledeno trato, ki nam je v naslednjih letih služila kot sankaška proga.
V	tistem času se je začelo z intenzivnimi pripravami za pridobitev novih, mlajših članov in članic. Začeli so se tudi tečaji za trenerje. Tako je Julij ARH postal prvi klubski trener. Pritegniti mlade v klub niti ni bil velik problem, ker je klub takrat začel z uspehi na tekmovanjih, teže je bilo pri opremljanju le-teh. Tovarna ELAN je takrat še izdelovala tekmovalne sani, vendar za doseganje boljših rezultatov niso bile primerne.
Z izgradnjo smučarskih objektov v Krpinu so kraj in mladi veliko pridobili. V klubu smo opazili, da so nam mladi, ki bi morali začeti za nami, uhajali k
Ob otvoritvi koče je splezal na mlaj le »Gorjak« Močnik Franc, takrat star 60 let. Za nagrado je dobil klobaso, ki je bila privezana na vrhu mlaja.
smučanju. Seveda, razlog je bil preprost, preden smo lahko sankali, smo morali trdo delati, da smo lahko pripravili progo. Po tem smo se lahko sankali teden
ali dva, če je pa prišla odjuga, je bilo vse delo zastonj.
S	povečanjem smučišča v Krpinu smo se močno prizadevali, da bi našo progo pripravili in jo predelali v naravno progo, ki ne bi imela umetnih zavojev. Imeli smo toliko denarja, da bi nam takrat lahko buldožer delal cele tri dneve pa bi še zadostovalo za ureditev že obstoječe proge.
Takrat smo s člani odbora prišli na idejo, da bi bil cilj proge na začetku TRIM steze, nekaj časa bi tekla po njej, čez vrhovo piano, zgoraj nad njo pa bi se zopet priključila stari progi. Startno hišo bi zgradili na mestu, kjer prideš na plaz pod Sv. Petrom. S tem bi v spodnjem delu smučišče dobilo tudi sankališče za otroke, ki bi bilo ločeno od smučišča in tako ne bi oviralo smučarjev.
Za izvedbo te zamisli so takrat zadolžili mene. Povezal sem se s tov. Marinškom in Arhom, ki sta vodila dela v Krpinu, ju seznanil z našo zamislijo, s katero sta se tudi strinjala, vendar bi dovoljenje lastnikov moral pridobiti sam.
Psihiatrična bolnica je takoj privolila, zataknilo pa se je pri privatnikih, kjer nismo mogli najti skupnega jezika, tako da nam zamisel ni uspela.
Z veliko mero zagnanosti in razumevanja smo hranili denar, ki smo ga dobivali za naše tekmovalne uspehe od ZTKO, ki so bili točkovani po posebnem pravilniku. Tako smo v letih 1970 — 1973 kupili 15 novih sani, večinoma so bile kupljene pri avstrijski tovarni GASSER in EBNER. Za nove sani se je zelo zavzel Resman Oto, član in nekdanji tekmovalec. V zelo kratkem času je izdelal dvojne sani, ki smo jih preizkusili ter z njimi dosegli zelo lepe rezultate. Tako smo dobili izdelovalca sani, ki so si hitro utrle pot v naše klube, saj so bile za polovico cenejše kot uvožene, ki so stale 2300—2500 avstrijskih šilingov.
Do leta 1975 je bilo sankaško društvo v vzponu, nato pa se je le še s težavo vzdrževalo —• po znanih Portoroških sklepih.
Pred klubskim tekmovanjem 1960:
Smolej Ignac, Hrovat Franc, Resman Jože, Mikelj Matevž, Zupan Janez, Ahačič Franc, Arh Julij, Gašperšič Marjan, Hrovat Ivan, Bizjak Štefan, Ahačič Franc st., Zupan Jože, Zupan Janez, Resman Jože, Lombar Marjan, Resman Slavko, Ahačič Ani, Kavčič Tone
Politika financiranja se je spremenila in finančna sredstva so postala tako majhna, da smo lahko poslali na tekmovanje ekipo, ki je štela šest članov le dvakrat.
Od otvoritve doma je minilo že 15 let in začela so se prva popravila. Najemnina doma ni bila velika, saj smo le težko dobili človeka, ki bi bil voljan biti na soboto in nedeljo na Sv. Petru. Vse več je bilo dela z administracijo, člani pa smo v večini končali le poklicno šolo. Za delo v klubu je začelo zmanjkovati časa, saj so tekme terjale žrtve tudi na tem področju. Večina članov je že zasnovala družine, ki so vzele precej časa. Mlajših v društvu še vedno ni bilo. Ne vem, ali jih nismo znali pritegniti v klub. Mislim, da je bil glavni razlog v tem, ker si za društvo moral storiti nekaj zastonj,
Kališnik Tone in Arh Julij. Tekmovanje na Savskih jamah
kljub temu, da članarine ni bilo. Tako smo se leta 1982 člani izvršnega odbora sankaškega društva Begunje odločili, da društvo preide k TVD PARTIZAN Begunje in bo v njem kot sankaška sekcija, vsa oprema in kfcča pa sta last TVD PARTIZANA. Tako smo imeli zapisano v našem Statutu društva v slučaju, če bi društvo prenehalo delovati.
To so bile dopolnitve k že napisani kroniki društva.
V	naslednjih dveh poglavjih pa bi rad seznanil bralce Smučine malo bolj podrobno s samim sankanjem, ne samo kot rekreacijo, ampak tudi kot športom, ki ima mesto tudi na olimpijskih igrah, nazaduje, pa še o uspehih društva.
SANKANJE - REKREACIJA
Nič novega ni, če povemo, da skoraj vsak mlad človek sanka, da se na ta način skuša razvedriti v zimskih mesecih, se naužiti svežega zraka in zimskega veselja. Seveda je ta rekreacija oblika sankanja, o katerem lahko govorimo, da je množična in da je močno razvita po vsem svetu. Prav zaradi tega sem se odločil povedati nekaj več o sankanju kot športni panogi.
Za vsako športno panogo ugotavljamo, da so njeni zametki in
Po občnem zboru sankaškega kluba Begunje v svojem domu. Udeležili so se ga tudi številni gostje iz Žirovnice in Jesenic ter zastopnik Sankaške zveze Slovenije tov. Svetlin — zaslužen mož na področju sankaštva
Po enem od občnih zborov kluba:
V spodnji vrsti: Ahačič Alojz, Derling Jože, Benedik Jože, Mikelj Matevž, Mohorč Štefka — blagajnik kluba, Delopst Edi — predsednik Sankaške zveze, Hrovat Kati, ing. Grobo-všek — tehnični dir. sankaške zveze Slovenije, Arh Julij — predsednik kluba
Spodaj: Lombar Ivanka — oskrbnica
Lombar Marjan
osnova prav tekmovanja. Važno je torej začeti s sankaškimi tekmovanji v najrazličnejših krajih in najrazličnejših oblikah. Najbrž ni odveč, če dodam, da je sankanje zelo povezano tudi s turizmom. Sankaška tekmovanja so prava turistična atrakcija, poleg tega pa lahko trdimo, da bi tudi sankači prišli v najrazličnejša zimsko-športna središča, če bi zanje organizirali podobna tekmovanja kot za smu-
čarje, jim pripravili proge in vse ostalo.
Prave predstave o tekmovalnem sankanju Jugoslavija, razen Slovenije do zdaj ni imela. Pretekle olimpijske igre so to predstavo šele potrdile. Sankanje se deli na sankanje na naravnih in umetnih progah. Vzrok za tako slabo poznavanje sankanja na umetnih progah je bil pač v tem, da Jugoslavija do lani ni imela umetne proge, to
Republiška prvaka: Lombar Marjan in Zupan Štefan
pa zato, ker so to zelo draga investicija in jo je zelo težko vzdrževati. Svojo mednarodno veljavo je sankanje doseglo s tem, da so ga leta 1964 uvrstili v olimpijski spored v INNSBRUCKU.
SANKANJE V MEDNARODNIH ARENAH
Sankanje je v svetu tako hitro napredovalo, da mu v Jugoslaviji nismo mogli slediti.
Vzemimo naslednjo primerjavo: leta 1961 je bilo na svetovnem prvenstvu v Švici 60 tekmovalcev iz 11 držav in najboljši Jugoslovan je zasedel 13. mesto; za našimi tekmovalci so se uvrstili Švicarji, Francozi, Norvežani, Švedi, tekmovali pa niso Rusi. Lani na predolimpijskem tekmovanju pa beležimo že zmage sovjetskih tekmovalcev, naši pa so daleč zaostali.
NOVA TEHNIKA
Na zadnjem prvenstvu so najboljši tekmovalci prikazali nov način v tehniki vožnje in to brez jermena, kar ie pokazalo izredne rezultate. Če primerjamo, da 'je najboljši prevozil 1000 m dolgo progo v 43 sekundah in da je bilo med drugim in tretjim dve stotinke razlike, potem si lahko predstavljamo, da morajo biti tekmovalci res dobro pripravljeni, da vzdržijo veliko hitrost in velike pritiske v zavojih.
TEKMOVALNE PROGE
Kot smo že rekli je proga lahko naravna ali umetna. Dolžina obeh se giblje od 1000 do 1500 m, idealna pa je okoli 1200 m.
Umetna tekmovalna proga je popolnoma ledena. Umetnost vožnje je obvladanje sani preko jermena ali brez in z gibi telesa ter pritiskanje nog na krivino. Sankač nima nobene možnosti mehanskega zaviranja, pa tudi z nogami ne more zavirati, ker zaradi tega lahko pade ali izgubi čas. Proga mora imeti nekaj ob-
veznih lokov, npr.: »S« krivino, labirint in pentljo, kot pravijo zadnjemu zavoju. Ti loki dosežejo višino tudi do 3—4 m. Loki so ledeni, vendar so urejeni tako, da tekmovalca, ki bi zaradi slabe tehnike vožnje in centrifugalne sile moral zleteti izven korita, spravijo nazaj v progo. Padci so ponavadi v koritu, kjer je manj nevarnosti za hujše telesne poškodbe.
Poprečna višinska razlika je 150 m, 10 % padca, hitrosti pa 90-100 km/h.
Tekmovalne sani so izdelane iz lesa in plastike, na drsni strani pa obložene s težko jekleno oblogo. Dovoljena teža sani je 22 kg. Pred vsakim tekmovanjem jih na štartu merijo z inštrumentom za ugotavljanje toplote drsne ploskve, ki ne sme odstopati od temperature zraka za + 3° C. To merjenje se ponovi tudi na cilju, kjer se sani vsakokrat tudi stehtajo.
USPEH SK BEGUNJE
Če pogledamo v knjigo, kjer so zabeleženi rezultati sankaškega kluba Begunje, lahko ugotovimo, da je društvo imelo na tem področju tudi zelo velike uspehe od 1959. leta, ko je bilo republiško prvenstvo in vse do 1975. leta, ko je bil ta naslov zadnjikrat v Begunjah. Od članov so bili republiški prvaki: Arh Julij, Mikelj Matevž, Zupan Janez, Zupan Jože, Zupan Stefan, Resman Peter, Resman Jože, Gašperšič Marjan, Gašperin Jože, Hebrle Rudi, Lombar Marjan ter članice: Mikelj Marija, Ahačič Anica, Noč Fanica.
Vsi člani so bili večinoma tudi
v	sestavu državne reprezentance, ki je zastopala Jugoslavijo na svetovnih prvenstvih, to pa je bilo po vseh evropskih državah in v ZDA.
(ZAKLJUČEK)
Lombar Marjan
IN MEMORIAM
Andreju Fajfku
Ko smo se delavci vrnili s prvomajskih praznikov, smo zvedeli za tvojo smrt, celo da si bil že pokopan. Zato se nismo mogli dostojno posloviti od tebe, niti ti nismo mogli izkazati tiste časti, ki našim upokojencem pritiče. Tako nam je dvakrat hudo.
DliAGl ANDREJ! Bil si eden prvih Elanovih delavcev, saj si že z novim letom 1947 prišel k hiši in pri njej ostal polnih 18 let, ko si se leta 1965 upokojil. Tako si pomagal graditi Elan iz njegove osnove.
Bil si vzoren delavec, vzoren mojster v sedlarski delavnici. Strokovno si bil ne-nadkriljiv.
Imel si izreden odnos do dela in do svojih podrejenih. Strog, a pravičen si bil do vsakega. Na ramah takih ljudi je zrasel Elan.
Zato se ti iz srca zahvaljujemo za vse, kar si Elanu dal!
Počivaj v miru!
Sodelavci Elana
Tomažu Šubicu
Komaj 6 let je od tega, ko si nas zapustil in stopil v zasluženi pokoj, ki ga nisi dolgo užival.
Delavcu Švab Francu, roj.
9.	12. 1928, stan. Lesce, Alpska 1, ki je opravljal dela in naloge inštruktorja v TOZD Inštitut, je prenehalo delovno razmerje z dnem 19.4. 1984.
Kot smo že zapisali v »Tedenskem poročevalcu«, je Jože Osterman, naš prejšnji glavni direktor, v marcu raznoval svojo 70-letnico. eprav je že 10 let v pokoju, je še vedno čil in zdrav ter vedrega duha.
Tudi to smo že zapisali, da so ga ob tem življenjskem jubileju obiskali naši pred-
V	Elanu si pričel z delom leta 1956 in ga vestno in dobro opravljal polnih 22 let. Kot modelarju v TOZD-u Smuči, so ti bila poverjena najbolj odgovorna strokovna dela.
Po naravi si bil miren, tih in premišljen delavec in človek. S teboj je bilo prijetno delati.
Ko si v Elanu začel, si naletel na najtežje obdobje v vseh letih obstoja tovarne. Taki kot si bil ti in tebi enaki ste mu pomagali iz težav, da je zopet zadihal in se razvil do današnjih razsežnosti.
Zato ta tvoj prispevek, tvoje vloženo delo znamo posebej ceniti. Tvoje bogate poklicne sposobnosti si nesebično prenašal na mlajše sodelavce.
Dragi Tomaž! Prezgodaj si se poslovil od tega sveta. Ni ti bilo dano dolgo uživati sadove tvojega dela.
Nič več se ne bomo srečali v Elanu, ki je bil dolga leta tvoj drugi dom.
Iskreno se ti zahvaljujemo za vse, kar si nam dal!
Ne bomo te pozabili!
Počivaj v miru, svojcem pa izrekamo globoko sožalje!
Sodelavci Elana
Delavki Pavlovič Nežki,
roj. 16. 1. 1931, stan. Radovljica, Staneta Žagarja 31, ki je opravljala dela in naloge prodajalca I v TOZD Trgovina, je prenehalo delovno razmerje z dnem 17. 4. 1984.
stavniki in mu čestitali. V znak zahvale za uspešno minulo delo so mu poklonili najvišje Elanovo priznanje — kipec Bloškega smučarja.
Slavljenec sam pravi, da je bil nad toliko pozornostjo Elana prijetno presenečen in pa, da ga še vedno veže na Elan in da se z nami vred veseli vsakršnega njegovega napredka.
Ob tej priložnosti se lepo zahvaljuje za čestitke in odlikovanje in vse prav lepo pozdravlja.	K.	S.
POPRAVEK
V	prejšnji številki »Smučine« je na str. 20 pri članku MID dejavnost leta 1983 v Elanu pomotoma prišlo do zamenjave stolpcev. Praviloma je drugi stolpec prvi.
Prosimo da nam napako oprostite (op. ur.).
Vanetu Doberletu
Prinašamo ti zadnje pozdrave z Gorenjske, ki si jo tako oboževal. Prinašamo ti jih od 1.200 zaposlenih iz tovarne športnega orodja ELAN Begunje, kjer si bil zaposlen kot sekretar podjetja 5 let, do tvoje upokojitve 1964 leta.
Zelo si bil navezan na Elan, pomagal si ga graditi do sedanjih razsežnosti. Ta privrženost pa je trajala tudi potem, ko si stopil v zasluženi pokoj. Dokler ti je zdravje dopuščalo, si se vedno udeleževal upokojeniških srečanj in drugih tovarniških prireditev in proslav. Če smo rabili tvojo pomoč, smo se še vedno obračali nate. Bil si še vedno naš.
Dragi Vane! Čeprav pristen Ljubljančan, si se v letih zaposlitve v Elanu izredno vživel v Begunjah.
Tudi prosti čas si nam posvečal za vzgojo pri športu in drugih kulturnih dejavnostih. Nisi poznal miru. Posebno v lepih spominih te imamo kot človeka, tovariša in prijatelja. Kljub položaju, ki si ga imel v podjetju, si bil najboljši svetovalec vsakomur. Kdorkoli se je obrnil nate po nasvet ali pomoč, si mu rade volje ustregel. Bil si dobrovoljen in prijeten človek z bogatim znanjem in izkušnjami, ki si jih nesebično delil drugim. Hvala ti za vse!
Dragi Vane!
Vsako slovo je težko, slovo od sodelavca in prijatelja je najtežje. Vendar se temu žal ne da izogniti. Prej ali slej! Toda ko pride, je težko in boleče. Tako je danes, ko ti poslednjič izrekamo naš zbogom.
Počivaj v mir~u, s tvojimi svojci pa iskreno sočustvujemo!
Elanovci
Ob smrti
TINCE GOGALA
upokojenke
se zahvaljujem sindikatu za venec, vsem pa za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni
ZAHVALE
Ob boleči izgubi drage mame
ANE POTOČNIK
se iskreno zahvaljujem sodelavcem METALNE za izrečena sožalja, darovan venec ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Janez Potočnik Ob smrti dragega očeta
FRANCA DIJAKA
se vsem sodelavcem obrata Plastike zahvaljujem za izrečena sožalja, za denarno pomoč namesto venca, Prodaji smuči za pomoč onkološkemu inštitutu namesto šopka na grob.
Žalujoči: sin Alojz z družino.
Ob smrti drage mame
JOŽEFE URH
se vsem sodelavcem zahvaljujem za izrečena sožalja in pomoč Onkološkemu inštitutu namesto venca na grob. Žalujoči sin Jože z družino.
Ob smrti
VALENTINE GOGALA
se zahvaljujemo KOOS Elan za podarjeni venec, govorniku za lep govor in vsem za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Ob smrti drage mame
FRANČIŠKE ŠVAB
se zahvaljujem za izrečena sožalja in cvetje od sodelavcev Inštituta.
Žalujoči sin Franc Švab
UREDNIŠKI ODBOR: Knafelj Slavko (odgovorni urednik), Mulej Stanko, Čučnik Milan, Jeglič Tone, Mertelj Marjan, Vidic Zdravko, Urbanc Janez, Rupar Marija, Rauh Bojan.
Naša Smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije št. 421 — 7 — 72).
Invalidsko sta se upokojila:
Jože Osterman — 70-letnik
S kolesom po zdravje
Sodobno življenje je življenje hitrega tempa in vse večjih psihičnih naporov. Zato se človek mora psihično in fizično sprostiti ter odpočiti.
V	smislu rekreacije tem zahtevam odgovarjajo hoja, sproščen tek, planinarjenje, kolesarjenje in podobni športi, ki so povezani z gibanjem v naravi. Človek v današnjem času preveč hiti, nima časa za drobne radosti, za sočloveka, žene ga sla po boljšem in višjem. Prav zaradi te stalne psihične prenapetosti je potrebno, da se občasno izpreže iz tega kolesja, kajti samo na tak način bo lahko zdrav in sposoben lahko dočakal jesen svojega življenja. Zato je pomembno, da pri vzgoji sebi in svojim najbližjim redne rekreacijske navade. Rekreacija v naravnem, odprtem prostoru pomaga spoznavati in odkrivati sočloveka, mu pomaga pri premagovanju življenjskih problemov in težav.
Eden izmed načinov za dosego tega je tudi rekreativno kolesarjenje.
Pri nas mišljenja o koristnosti rekreacije, kot zdravem načinu življenja, še vedno nimajo tiste veljave, ki jim po njihovi vrednosti prav gotovo gredo. Velikemu številu ljudi je še vedno primarno stremljenje za dosego čim višje stopnje materialnega ugodja. V zahodnih, razvitejših državah pa je mišljenje o koristnosti rekreativnega gibanja že preraslo zgolj pridobitniško miselnost. Zlasti ob koncu tedna ogromno ljudi teče, hodi, kolesari.
Vendar v zadnjem času lahko z zadovoljstvom ugota-
vljamo, da se rekreacijske navade tudi pri nas vse bolj utrjujejo. Dokaz za to, je množična udeležba na raznih maratonih, na katerih se srečuje in meri moči vedno več dobro telesno pripravljenih rekreativcev. Letos npr., v petih preizkušnjah (smučarski tek, kolesarjenje, planinarjenje, plavanje in »suhi« tek) v okviru akcije »Brazde vzdržljivosti« sodeluje že 420 »Kaveljcev in Korenin.«
Način in tempo življenja danes človeka vse bolj sili nazaj v naravo, v gibanje. Kolo mu je pri tem lahko v veliko pomoč. Poleg tega, da človeka, katerega delo gre vedno bolj v smeri avtomatizacije, sprošča in regenerira, ga fizično obremeni do te mere, da je sposoben prenašati napore in obremenitve vsakdanjosti, po drugi strani pa človeka vrača v naravo, v tisto naravo, iz katere človek izhaja in od katere je odvisen.
Če preidemo od besed k dejanjem, predlagam, da bi tudi Elanovci pričeli z organizirano redno rekreativno vožnjo s kolesi. Npr. vsak, poljubni dan v tednu, bi se ob določeni uri ljubitelji kolesarjenja zbrali pred Elanom in se na dirkalnih in ostalih primernih kolesih za malo daljšo vožnjo, primerno oblečeni, podali na skupno, npr. dveurno vožnjo.
S tempom ne bi pretiravali in po potrebi napravili na poti tudi krajši počitek. Vozili bi pretežno po manj prometnih cestah, vendar obvezno asfaltiranih. Kasneje bi se lahko skupno udeleževali kolesarskih maratonov, ki jih je v zadnjem času, širom po Sloveniji, že precej.
Le zakaj bi kolesarji samevali na svojih vožnjah, saj vemo, kako veliko bolj prijetna je lahko vožnja v skupini! Lahko bi si dali potiskati kolesarske drese z Elanovim imenom in se pojavljali na kolesarskih maratonih kot Elanova eki-pa>.
Ce ste prijatelj kolesarskega športa in imate doma primerno kolo, čimprej pokličite na tel 280 (Bojan Rauh), najkasneje do 15. junija in pomenili se bomo, kdaj bi Elanovci družno lahko zavrteli pedala!
Bojan Rauh
Lahkotni stilni elementi za JESEN-ZIMO 1984—85
WORKWEAR -RAUMFART -KIRGISEN LOOK -
TRENDI — udobni kroji z najbolj aktualnima linijama »V« in »Y« za večino športnih oblačil — »Overall« — ali po naše pajaci — (kombinezioni), bunde, anoraki, jope, srajce, hlače do pasu, s podaljškom in z naramnicami. »ETAGE LOOK« športni modni informativni center napoveduje za aktivni zimski šport in modni zimski šport: rafinirani, športno-klasični in športnomodni razgibani slog — stil.
BARVE:	barvna	glasovna
slika.
Trend združenega in enotnega so dvobarvna plakatna kombinacija ali ljudska barvna kompozicija, ki propagira še »tribarvne grupe« in so glavni sestavni del barvno uglašenih slik.
»CHAMPION« - to so aktivno vitalni toni za mladostno alpsko-športno modo v dodatnem programu »ACCESSO-RIES« - WILDLIFE« - kar v dobesednem prevodu pomeni (— dolgo, široko, divje, življenje)
»RAFINIRANI BARVNI TONI«-sem sodijo nežni pastelni toni v večkrat uporabljeni kombinaciji z zagašenimi hladnimi zemeljskimi toni, ter »MODNI BARVNI TONI«. Vendar pa te barve enakovredno nastopajo in
se med seboj lepo dopolnjujejo
—	nasploh v programu športnih oblačil za prosti čas.
BARVE: zelo veliko je zadimljenih barv z decentnimi »toni v tonu« — zapovrstjo. Kljub temu so tu še druge barvne slike in kombinacije. Tako najdemo enostransko mehke harmonične in še druge barvno usklajene akorde »pastele« — ledenikov, pistacije, amnetistov, sahare v kombinaciji s češnje-rdečo, zlato in kraljevo modro. Sigurno so naravne ter tople »meglene barve« in »prsteni barvni toni« — blata, morske trave, kamna, skrila, olivna, grafit, zenf, nasičeno rjava, barva jelke ali tobaka. Nadalje — sive nianse vse do srebrne in antrazit barve. Univerzalni koloriti — pilotov, močno rdeča barva bikove krvi, burgundske barvg, barva medenine, petroleja in dimno modre barve. Pastelno pudrasti toni kot je nebo, roza rdeč puder se lepo poda k ledenim pastelom, barvam dimno sivih plinov, letalsko modra in barve z Aljaske.
Vzporedno s tem pa se pojavljajo še »ljudske barve« — oranžna, zlato rumena, češnje-rdeča, »glut« — barva žerjavice in hude vročine, barva lagun, sinje ažurne barve, snežene barve, mornariške barve — barve mornarice, lapisa in smaragdni toni ter zanimiva črno-bela kombinacija.
Klasični del palete v dvoranskem športu pa je še vedno v be-lomodrih tonih.
MATERIALI: bombaž — športni pikeji in popelini polyester, visoko kvalitetni elastični polya-mid, helanka, mešanice bombaža in helanke, bombažni kana-vas, zimsko bombažni termo materiali (za bluzone, pajace in termo hlače), bombaž z vsemi mogočimi optičnimi površinskimi izgledi — (s temi površinskimi efekti dobi tkanina tudi povsem drug izgled-videz predvsem pa uporabnost). Žamet, usnje, pletenine v medsebojni kombinaciji. »MIX« — sistem v surovinskem sestavu materialov, v barvah je ena od poglavitnih tem za ročno delana oblačila in za konfekcijska oblačila s tem prizvokom s kompletnimi idejami in modnimi kombinacijami tako v modelih, barvah in-materialih združenih v enem samem artiklu ali kompletu.
STILI: »V« in »Y« — linija
Ni enega stila, pač pa se zopet prepleta več manjših podstilov, ki kot celota delujejo zelo razgibano.
Športna oblačila v »ETAŽNEM SLOGU« in »OVERSIZE«
—	temi prevladuje »V« in »Y« LINIJA.
Po vzoru transsibirsko ročno izdelanih artiklov je izdelan tudi del programa v športni konfekcijski kolekciji. Svojevrstno domiselni in funkcionalno obliko-
vani veliki žepi, veliki ovratniki, asimetrično uporabljene zadrge, nadvse uporabni in domiselni sistemi zapenjanja z rinkami + trak ter neti - »MILITARISTIČNI STIL«, RANGER LOOK. To naj bi bil pogled na sejem športne mode v »ISPO« halah. Kaj pa je od tega skupnega v trgovinah na oddelkih za športno konfekcijo sem lahko le na hitro pregledala. Prav gotovo v tej primerja-
vi	velja, da je sejem veliko bolj korajžen in bogat v izbiri in oblikovanju. Ekstremnih modelov kot jih je videti na sejmu, je tu veliko manj, prednjačijo predvsem funkcionalnost, barvitost in iznajdljivost v modeliranju kroj ev.
Na sejmu pa sem si ogledala nekaj revij odprtega tipa, revijo v »kongresni hali« in modno revijo pri »COLMARJU«!
Zinka Dobrila-Vidmar
o