M J Št. 34 (2140) Leto XLI Novo mesto, četrtek, 23. avgusta 1990 Cena: 10 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 Ril DOL2NJSXI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI US DOLENJSKI UST KI UST JU ONIČEVO HIŠO PODIRAJO — Pred kratkim so začeli v Ribnici podirati Oničevo hišo, v kateri je bil po vojni dom JLA. Dela bodo končana ^ te dni — kot zatrjujejo odgovorni — oz. še pred ribniškim sejmom suhe r°be in lončarstva, ki bo 2. septembra. (Foto: J. Primc) NAJVEČ VLAGAJO V INFRASTRUKTURO KRŠKO — Nuklearna elektrarna — Plačuje najvišje nadomestilo za upora-Uj ■ bo stavbnih zemljišč v krški občini. K Njene obveznosti za letošnje leto znaša-|)h K* kar 59,5 milijonov din, obveznosti d' drugega največjega zavezanca, t.j. po-jo* djetja Videm, pa so 15 milijonov din. nk ''brana sredstva bodo porabili za nada-•e< Uevanje investicij iz preteklih let. Na prvi1 ^m mestu je izgradnja komunalne in-igi ftistrukture na Sp. Griču in v Bohori-(k ^evi ulici, razen tega pa še sovlaganje v !. komunalne naprave in lokalne ceste, izgradnja nadomestnih stanovanj in ga-1A raž, PTT centrale, obveznosti za kredi-f C’ financiranje objektov po svobodni L Menjavi (OŠ Podbočje, OŠ Jurij Dal-šiy "latin, dom_ v Vel. Podlogu, OŠ Ko-r( Privnica, OŠ Senuše) in drugo. O' Dolenjska dela poprečno z izgubo Kazalci bolj zanesljivi, zato pa manj razveseljivi — Prav malo kvalitetnega denar-ja, zato pa več kratkoročnih posojil in izgub — Nelikvidnost se siri NOVO MESTO — Na tiskovni konferenci, ki jo je prejšnji teden pripravila novomeška podružnica SDK, da bi predstavila rezultate gospodarjenja v dolenjski regiji, je bilo čutiti olajšanje, ker so se možnosti za hitro, stvarno in celovito informiranje o finančnih rezultatih gospodarstva izboljšale. To pripisujejo predvsem dejstvu, da se vpliv inflacije na rezultate zmanjšuje, vendar je treba takoj pristaviti, da olajšanje velja le za postopke izračunavanja in verodostojnost podatkov, ugotovitve pa niso zato nič bolj rožnate. Prej bi lahko rekli, da je stanje bolj sivo. Ta ocena velja zlasti za ugotovitev, daje akumulacije zelo malo in daje za- • Afera Elan se dolenjskih podjetij skorajda ni dotaknila, saj so kot manjši upniki udeležene le tri delovne organizacije, prav tako neopazno pa je šlo mimo žal tudi avgustovsko pobotanje, ki ga je organizirala SDK. Firme so prijavile premalo obveznosti in temu primeren je bil tudi rezultat. Na SDK opozaijajo na ponovitev akcije, ki bo 8. septembra, in pozivajo delovne organizacije, naj svoje obveznosti bolj množično prijavljajo, saj s prijavo ni nobepih stroškov, provizija za poravnane zneske pa je minimalna. dolženost zelo visoka. Gospodarstvu v poprečju zmanjkuje sape, zlasti še, ker je še vedno nadpovprečno izvozno usmerjeno in ker ima domači trg vse NADŠKOF V ŠALKI VASI ŠALKA VAS — Pri Kočevju je v prenovljeni cerkvi sv. Roka v nedeljo maševal nadškof dr. Alojzij Turk. Ob-tej priložnosti je bila cerkev nabito polna, več vernikov pa je moralo ostati zunaj. Cerkev je bila temeljito prenovljena s prostovoljnim dejom, pri čemer seje posebno odlikoval Štefan Handler. Obnovili so predvsem streho in notranjost, ki sojo obložili z lesom. 'bEMTE DANES! na 2. strani: • Impoljca ne bo zdravili la aidsa na 3. strani: • V hribih so od boga pozabljeni na 4. strani: • Zdravstvo čaka negotova jesen na 5. strani: • »Kuha« jih veliko, eden pa plača na 6. strani: • Posavje: suša uničuje pridelke na 9. strani: • Tudi »orli« imajo svoj zato • Bo slovenska politika spoštovala srbsko suverenost? na 13. strani: • Prah se le dviguje s kapiteljskih arhivov ^AIVIPANJEC ZA ZMAGOVALCA — Roški gozdovi so bili koncem minule-tedna v znamenju rohnečih avtomobilov, ki so se potegovali za točke državna prvenstva v gorskih cestnohitrostnih dirkah. Organizator AMK Dolenjca seje s sodelavci iz Donit-Olimpije Kar dobro izkazal, 16.000 obiskovalcev ?°rebitnih napak niti ni opazilo, saj so se skrile v zmagi domačina Matjaža ' otnljcta, absolutnega prvaka in rekorderja ceste Podturn—B;za 20. Na sliki: ‘°d leve proti desni) tretjeuvrščeni Dagmar Muster, zmagovalec Tomaž Tomlje ln Brane Kuzmič. Več na športni strani. (Foto: J. Pavlin) manjšo kupno moč. To se naposled pozna tudi trgovskim organizacijam. In kaj pravijo povprečni podatki, od katerih je v posameznih občinah in podjetjih seveda veliko odstopanj? V gospodarstvu so skupni prihodki presegli odhodke za 3,4 odstotka ali za 357.077 tisoč dinarjev. Bruto dobiček, ki znaša 445.180 tisoč dinarjev, je soustvarilo 124 pravnih oseb, izgubo v znesku 381.454 tisoč dinarjev pa 58 pravnih oseb z 18.334 zaposlenimi. Gospodarstvo je skupaj ustvarilo 96.861 tisoč dinarjev akumulacije ali z drugo besedo, če bi regijo obravnavali kot podjetje, bi lahko rekli, da je poslovala z izgubo. Med viri je vse manj trajnega kapitala, dolžniško-upniška razmerja pa se nadpovprečno povečujejo in poslabšujejo. Če vzamemo za primer junij, vidimo, da je imelo tedaj z likvidnostjo problem že 16 podjetij z 9.802 zaposlenimi, posledica tega pa so bili tudi več kot pet dni blokirani žiro računi. Delež zasebnih firm v celotnem obračunu je še vedno zelo skromen, vendar na splošno kažejo uspešnejše poslovanje kot pa družbene. T. JAKŠE PETERLE S SODELAVCI V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Jutri, 24. avgusta, se bo mudila na delovnem obisku v Novem mestu delegacija slovenskega izvršnega sveta s predsednikom Lojzetom Peterletom na čelu. Delegacija bo ob desetih obiskala novomeško občinsko skupščino, kjer bo tekel pogovor o razvojnih možnostih občine v luči regionalnega razvoja Slovenije, opoldne je predviden ogled tovarne zdravil Krka s predstavitvijo njene razvojne strategije, nato pa bo, prav tako v Krki, razgovor z vodilnimi novomeškimi gospodarstveniki. SREČANJE NA LETALIŠČU NA OTOKU OTOK — V nedeljo, 2 septembra, bo na partizanskem letališču na Otoku pri Metliki srečanje borcev, letalcev, mladine in prijateljev Bele krajine. Srečanje se bo začelo ob 11. uri s kulturnim programom, govoril pa bo član Predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut. Letalske enote Republiškega štaba teritorialne obrambe bodo uprizorile napad na letališče, sledila bo demonstracija tako imenovane alternativne aviacije, se pravi letenje z motornimi zmaji in ultra lahkimi avioni, poskrbljeno pa bo tudi za panoramske lete. ZLATO EUREKE NOVOLESU — Predsednik Eureke g. Jose Loriaux (v sredini) sije po izročitvi medalje predstavniku Novolcsa mag. Borutu Koširju ogledal pomivalna korita Kolpa-kcr, ki so tej tovarni prinesla zlato odlikovanje. (Foto: J. Pavlin) Gabrčanu tri medalje Eureke Štirje uspešni patenti Boža Luzarja GABRJE — Iz »Male Moskve« pod Gorjanci je odšlo v svet kar nekaj znanih mož, med katerimi si ve- Božo Luzar Ijala zapomniti ime Boža Luzaija, sina Franca Luzaija, pisca knjige Skrivač Marko. Pred dnevi je v Kopru, kjer ima že več kot 20 let svoje podjetje Elektrotehnika, prejel tretjo zlato medaljo Eureke za svoje izumiteljsko delo. Od doma je odšel štiri leta po končani vojni, se šolal v Beogradu, Milanu in Trstu, bil strugar, mehanik in elektromehanik. Začel je s servisno delavnico za popravilo gostinske opreme. Ko se je ustavil uvoz te opreme, je pričel razmišljati o lastnih izdelkih. Razvil je sedem različnih strojev za ekspresno kuhanje kave, med katerimi je še posebej zanimiv strojček, ki ga vgrajujejo v avtobuse, jahte in vlake. Prav za ta izdelek je tudi prejel prvo zlato medaljo Eureke leta 1989. Enako medaljo je dobil za strojčke za brušenje motorne žage, zadnjo medaljo pa za komplet strojčkov »Emonec« za opremo točilnih pultov. »Doslej sem prijavil pet patentov in kar štirje so tudi komercialno uspešni. V delavnici imam zaposlenih sedem delavcev, s katerimi naredimo 1700 aparatov letno. No, pa tudi kakšnega več, saj mora obrtnik danes kakšno stvarco prodati tudi na črno, da lahko preživi«, se pošali Božo, ki svoje izumiteljske žilice še ne namerava »upokojiti«. J. PAVLIN Stanka v Itasu V torek brez uspeha KOČEVJE — V kočevskem Itasu je kolektiv stavkal ves ponedeljek in tudi v torek, ko to poročamo, stavka še traja. Član stavkovnega odbora Demir Delič je povedal, da so zahteve delavcev naslednje: hočejo, da jim izplačajo zasluženi osebni dohodek (odgovor je, da banka denarja ne da, ker je zaradi Itasovih dolgov račun blokiran); zahtevajo, da jim osebne dohodke povišajo za 100 odstotkov (odgovor; ni možno); zahtevajo razgovor s predstavniki občinske skupščine in banke (banka je razgovor odklonila iz občinske skupščine pa dokončnega odgovora še ni). Stavkajoči tudi zahtevajo, naj dajo poslovodni organi Itasa kolektivno odstavka Delavci so zahtevali, da se vse to reši že v ponedeljek, nato pa so rok podaljšali do torka do 8. ure zjutraj. Ker zahtevam tudi do takrat niso ugodili, so predlagali, naj gre kolektiv pred stavbo občinske skupščine. Delavci Itasa so v zadnjem obdobju delali tudi po 10 do 12. ur na dan, ker je bilo veliko naročil za izvoz, je povedal Demir Delič. Plačila pa ni, zato so se odločili za stavko. Vse zasluženo gre namreč za odplačilo Itasovih dolgov, saj je to podjetje daleč najbolj zadolženo v oWini- J. PRIMC Novoles čez prag Evrope Zlata medalja Eureke za pomivalna korita Kolpa-ker in samokrmilni pnevmatski motorček STRAŽA Predsednik Eureke iz Bruslja Jose Lariaux je skupaj s pred- stavniki Eureke v Jugoslaviji prejšnjo sredo izročil Novolesu pomembno mednarodno priznanje zlato medaljo Eureke za uspešno oblikovanje nekaterih svojih mednarodno uveljavljenih izdelkov. »Prav je, da se ve, da so Novolcsovi izdelki od vseh jugoslovanskih največkrat kopirani v svetu. Eureka je to vedela, prav je, da zvedo tudi drugi. Kombinat Novoles je že prestopil prag Evrope 92, za kar gre zasluga mladim strokovnjakom, še posebej mladi arhitektki Maji Klemenc-Malalan, kije oblikovala večino Novolesovih paradnih izdelkov,« je predstavniku Novole-sa mag. Borutu Koširju ob podelitvi medalje dejal predstavnik Eureke iz Bruslja. Medalja je pripadla predvsem OB KONCU TEDNA PO TISOČ LJUDI NA ROGU KOČEVJE Sedanja občinska komisija za ureditev grobišč na Rogu bo v kratkem preimenovana v republiško in bo dopolnjena z novimi člani. Tako razširjena komisija bo že kmalu obravnavala več predlogov o dokončni .ureditvi Roga (grobišč in sakralnega objekta) ter sprejela najprimernejšega. Naloga komisije bo tudi ugotoviti, kako zbirati denar za ta namen in še za asfaltiranje ceste do grobišč. Promet je tu predvsem ob sobotah in nedeljah velik. Vsak vikend pride sem okoli 1.000 obiskovalcev. Vodiče, razlago in drugo jim priskrbi kočevska agencija Glorija, nekatere skupine pa si omislijo svoje. Po zamisli sedanje komisije naj bi denar za vse te namene zbirali tudi preko Slovencev v tujini in njihovih organizacij. dvema Novolesovima izdelkoma: pomivalnim koritom Kolpa-ker in samo-krmilnemu pnevmatskemu batnemu motorju za nanašanje barv. Na slovesnosti je bil tudi izumitelj Božo Luzar iz, Gabrja, ki so mu dan prej v Kopru izročili že tretjo medaljo Eureke. J. P. Posavsko zdravstvo je za stavko Proti koncu leta bo po-vsod zmanjkalo denarja BREŽICE — Finančno stanje posavskega zdravstva je na psu, zato ni čudno, da se delavci v brežiškem, krškem in sevniškem zdravstvu pridružujejo dvanajsturni splošni stavki, ki je napovedana za 10. september. Tako so sklenili na regijskem odboru sindikata zdravstvenih delavcev in hkrati družno ugotovili, da opozorilna stavka ni prinesla zahtevanih rezultatov. Že nekaj časa kaže, da bo za zadnjih 6 do 7 tednov tega leta zdravstvu zmanjkalo denarja. Kje in kako naj bi izbrskali manjkajoči kupček, zdaj še ni znano. Do konca leta bodo imeli namreč kar 30-odstoten izpad priliva, sedanja povečana participacija za zdravstvene storitve pa bo pokrila le 6 do 7 odstotkov primanjkljaja. Zdravstveni delavci Posavja so razmišljali tudi o tem, da bi položaj reševali npr. s povečanjem davka na cigarete in alkohol. Vsekakor s sedanjim stanjem niso zadovoljni, saj so prepričani, da bi morala vlada, potem ko je razbremenila gospodarstvo, ustrezno spremeniti še zakon o zdravstvenem varstvu. Posebej pomembno pri tem je, da bi spremenila programe te dejavnosti. Vlada je do sedaj pripravila le številčne ukrepe, ne da bi jih dopolnila z vsebinskimi predlogi. Prav ti delavce v slovenskem zdravstvu še posebno zanimajo, saj želijo vedeti, kako naprej. Ob tem njihov sindikat ne pristaja na enostavno reševanje vseh težav s presežki delavcev in prav tako tudi ne na zapiranje zdravstvenih domov po hitrem postopku. Osebni dohodki v slovenskem zdravstvu sicer niso osnova za napovedano stavko, drži pa, da so realno padli za 17,63 odst., kar je celo za malenkost več kot v gospodarstvu. V Zdravstvenem centru Brežice so osebni dohodki ostali na ravni junijskih in ti so bili izračunani po aprilskih. Center je že v prvih šestih mesecih posloval z rdečimi številkami. Splošna bolnica Brežice je imela v tem obdobju 2,8 milijona din izgube in tamkajšnji zdravstveni dom še dodatnih 340.000. Lekarna je medtem poslovala še kar dobro, k temu pa po svoje prispeva tudi pogodba o financiranju in opravljanju zdravstvene dejavnosti za letošnje leto, ki lekarniški dejavnosti zagotavlja nekaj sredstev vnaprej. B. DUŠIČ KOMISIJA ZA PORAVNAVO ZGODOVINSKIH KRIVIC ČRNOMELJ Tukajšnji izvršni svet je imenoval komisijo za spremljanje izvajanja ukrepov, ki imajo namen zavarovati koristi prejšnjih lastnikov nepremičnin, ki so jim bile odvzete z zakonsko prisilo brez odškodnine, ter za usklajevanje akcij ob morebitnem vračanju nepremičnin. Predsednik komisije je Anton Zajc, člani pašo Marija Pečjak-Požek, Jože Plut, Vlado Starešinič in Zvone Butala. Komisija naj bi delala po programu, ki bi ga sama sprejela. Najprej naj bi spremljala dogajanja na omenjenem področju ter evidentirala pobude zahtevajočih in zavezujočih strank, pozneje pa opravljala svoje delo glede na predpise, ki naj bi bili predvidoma sprejeti do konca leta 1990. V podjetjih kar vre BREŽICE — Delavcem, ki se znajdejo pred nerešljivo težavo, ni mar, o čem se prepirajo tam gori, na republiki. Pri njih, v manjših mestih, kot so Brežice, ni ne Tomšičevega niti kakega drugega neodvisnega sindikata. Ko govorijo o sindikatu, mislijo na enega samega. Gre za monopol, omejenost ali samo za zatečeno stanje? Bržkone bo slednje. V podjetjih prav vre. Začelo se je v bivših družbenopolitičnih organizacijah in nadaljevalo z delavci v občinski upravi V Gozdnem gospodarstvu je doletelo 115 delavcev in ne ve se, kdo bo naslednji ostal brez zaposlitve. Zdravstveni delavci so tik pred splošno stavko, delavcem v IMV in Tovarni pohištva gre za preživetje, peki zahtevajo izločitev iz Žita. Na terenu torej ni dovolj časa, da bi čakali, kdaj bodo tudi do njih prišli neki novi sindikati Delavcev ne motijo niti nedorečenosti v samih Svobodnih sindikatih. Tisti ki so imeli možnost, so se povezali v svoji branži ostali trkajo na vrata občinskega sveta. Na tisti sindikat, ki ga • Ko seje sindikat otresel oblasti, je Demos začel z novim sindikatom (Neodvisnost). Vendar je povsod po svetu sindikat bil in je interesna organizacija delavcev, ki sedi na nasprotni strani mize kot oblast in lastniki kapitala. (F. Kavčič) pač poznajo. Ni jim odločilno, da je bila ista organizacija še nedavno oporni člen uradne politike. Bistveno je, da je tam nekdo, pa naj se imenuje kakorkoli hoče, ki jim je pripra vljen sveto vati in se zavzemati za njihove pravice. B. DUŠIČ Sffl® Težko je in bo biti Srb Na Hrvaškem oziroma v njenih dozdevno ogroženih srbskih občinah se posredno odloča, kakšna bo bodoča Jugoslavija in ali sploh bo. V kamenju naseljeni tamkajšnji Srbi so podaljšek prizadevanj sicer uradno neobstoječega srbskega memoranduma, po katerem bo v Jugoslaviji hegemonistično in unitaristično vladala Srbija, če pa Jugoslavije po kakšnem naključju ali pravilu ne bo, bo Srbija zavzela vsak košček Juge, na katerega je kdajkoli stopil srbski opanek. Prizadevanja hrvaških legalnih in legitimnih oblasti, ki so dale hrvaškim Srbom z usta vnimi amandmaji večje pravice, kot sojih le-ti imeli kdajkoli, pa tečejo v smer, kjer se edino še lahko srečajo jugoslovanski narodi in narodnosti To je konfederacija V petek, soboto in nedeljo nismo bili daleč, da bi se stvari zasukale po beograjskih načrtih. Namen srbskega referenduma o zelo raztegljivi avtonomiji na Hrvaškem namreč ni bil sam referendum kol rezultat takšnega ali drugačnega hotenja tamkajšnjih Srbov. Temeljni cilj je bil tako izzvati hrvaške oblasti, da bi slednje zoper glasovanje, ki nima nobene zakonske in ustavne podlage, ukrepale s silo, z milico. Pri tem se je Beograd poslužil preizkušenih sredstev specialne vojne, med drugim je prek Tanjuga svetu razglasil, da je v Kninu na Ulicah vojska, njegovi jurišniki so vdrli v skladišča orožja in se oborožili, pred miroljubnimi turisti iz tujine so zrasle cestne ovire, v njihove prtljažnike so drezali s puškami Storjeno je bilo vse, da bi Zagreb v svojem ponosu, da je Hrvaška končno država, v svojih srbskih občinah uporabil milico. Če bi jo uporabil, bi tekla kri, že kaplja krvi pa bi bila dovolj, da bi na zahtevo Predsedstva Jugoslavije posredovala JLA. Zgodila bi se kosovizacija Hrvaške, vojaški poseg bi vsaj za nekaj časa odložil sklenitev nove pogodbe o Jugoslaviji za katero bi se brez upa na zmago morda trudila samo še Slovenija. Najhujše se k sreči ni zgodilo, morda tudi zaradi tistega norca ali genija, ki je na tri helikopterje hrvaške milice poslal dva miga, ju zavrnil in s tem dosegel, da možje v helikopterjih niso posredovali in s tem prelili kapljo čez rob. S tem je bil sicer silno prizadet hrvaški ponos, preprečena pa je bila katastrofa. Seveda je vprašanje, ali je spopad v Jugoslaviji sploh mogoče preprečiti, ko vidimo in vemo, da ga lahko sproži naključni strel ali gostilniški pretep. Če so kninski dogodki dali ■ kaj pozitivnega, je to prav to spoznanje. Zdi se, da je vgrajeno tudi v sklepe dvodnevnega zasedanja z vezne vlade, na katerem se je premier A nte Markovič za snemalce spet tako zelo nepotrebno smejal Edina koncesija, ki jo je vlada dala ali morala dati srbski avanturi, je sklep o pravici osebnega izrekanja hrvaških Srbov in najbrž tudi kogarkoli drugega v Jugoslaviji Vse drugo je v prid zakoniti hrvaški oblasti in s tem, čeprav Markoviču to ni všeč, posredno konfederalni opciji, ki pa je še vedno boljša od srbskega državnega urada. Toda skušnjav bo še veliko, Beograd ne bo odnehal, saj ve, da ga čaka samo zmaga ali propad Vsekakor pa bo v Jugoslaviji v prihodnje težko biti Srb. Makedonci so smrtno užaljeni zaradi samostana Prohor Pčinjski, v Bosni in Hercegovini bo na prihodnjih volitvah (po Kninu) še bolj prepričljivo zmagal muslimansko-hrvaški blok, Kosovo komaj kroti srbska policija, v Vojvodini so doslej govorili le pritepenci. Jugoslavija je utrujena od srbskih spletk, pogoltnosti in ignorance. In kaj bo s hrvaškimi Srbi. ki jim je zvezna vlada, tudi zato, da ne bi bili oni in njihova Srbija popolnoma dotolčeni v svojem ponosu, dovolila neoprijemljivo osebno izrekanje? Ne vem, najbrž pa nič dobrega. Na neki način so namreč, tragično zapeljani ali ne, izdali svojo drugo, če že ne prvo domovino. Ali kolje bolj zares kot všali ter bolj ugotovil kot vprašal Joško Marušič: »Srbi so tu šele nekaj stoletij in žene ljubijo Hrvaške. Kaj bo, ko bodo tu kot mi, nekako 1300 let?« M. BAUER Impoljca ne bo zdravila aidsa Republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo tudi odločno zanika ___________govorice, da naj bi na Impoljci zdravili obolele za aidsom SEVNICA — »Govorice o zdravljenju obolelih za aidsom v enoti Doma upokojencev Impoljca so povsem neosnovane, zato po nepotrebnem razburjajo občane, delavcem navedene enote doma upokojencev pa lahko povzročijo nepotreboe težave pri opravljanju vsakodnevnih nalog,« končuje republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo obširnejši odgovor na dopis sev-niške vlade glede namembnosti Doma počitka na Impoljci. Republiška sekretarka dr. Katja Boh pojasnjuje Sevničanom, da sta Skupnost socialnega skrbstva Slovenije ter Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo konec leta 1987 sprejela program naložb v socialne zavode do leta 1990, ta program pa smo v naši re- Slovenska vladaje 15. marca letos sklenila, da letos vsa razpoložljiva sredstva namenijo za zidavo novega doma upokojencev v Ilirski Bistrici ter za drugo in občanov v Sloveniji in na tej podlagi izdelane »mreže socialnih zavodov v Sloveniji«. publiki sprejeli na podlagi celovite analize stanja zavodskega varstva starejših Program naložb v socialne zavode za to srednjeročno obdobje zajema skupno 19 investicij, vendar zaradi pomanjkanja denaija v tem srednjeročnem obdobju ne bodo v celoti uresničene. J\ | ■ 6000 KVADRATNIH METROV UPORABNIH POVRŠIN NA 1MPOLJCT — Za 250 oskrbovancev in upokojencev ter 91 zaposlenih delavcev v domu na Impoljci se bodo spomladi 1992 močno izboljšale življenjske in delovne razmere. V tej posavsko-dolenjski ustanovi za lažje duševno in telesno prizadete ter težje bolne starostnike bodo že prihodnjo pomlad pridobili veliko novih prostorov, celotna zgradba, ki jo gradijo gradisovci in se lepo ujema s krajino ob Savi, pa bo spomladi 1992 imela kar okrog 6000 kv. metrov uporabnih površin! (Foto: P. Perc) tretjo fazo nadomestne gradnje bivalnih zmogljivosti Doma upokojencev in oskrbovancev Sevnica — enota Impoljca. Enak sklep je sprejela tudi skupščina SPIZ-a. Tak sklep o razdelitvi razpoložljivega denarja za letos so oblikovali ob upoštevanju, daje sanacija enote Impoljca nujna zaradi nemogočih bivalnih pogojev v starem objektu ter da je bila gradnja nadomestnih objektov že začeta v letu 1987, zato jo je treba dokončati letos. P. PERC Udarec po mizi? O načrtu občine TREBNJE — Na nedavni seji trebanjskega izvršnega sveta so se pogovarjali, kako začrtati nov trebanjski občinski srednjeročni načrt. Med drugim so ugotovili, da jih bo pripra va srednjeročnega načrta stala preveč in da bodo poleg tega imeti dokumente gotove v rokah šele po razmeroma dolgem času. Prav potreben čas in denar za to so na seji v vroči razpravi obdelovali z najtežjimi besednimi kladivi Očitno je bilo, da se pri tem pogovarjata dve strani, med katerima je manj ostra poudarjala, da je nemogoče skrajšati pripravo srednjeročnega načrta, češ da je ves tisti čas potreben zaradi predpisanih procedur do sprejema plana. Kar zadeva ceno, se je ta stran nekako sprijaznila z verjetno večkrat dokazanim dejstvom, da različne strokovne ustanove veliko računajo naročniku, ko mu predvsem z njegovimi podatki sestavljajo dokument. Druga stran v razpravi seje ogrevala za skrajšanje pripravljalnega obdobja, češ, da bi ob dolgotrajnih pripravah plana ljudje začeli dvomiti v sposobnost sedanjega trebanjskega izvršnega sveta Predlagalaje tudi pogajanja s strokovnimi ustanovami o ceni, ki naj bi jo občina plačala za načrt. Nedvomno drži, da procedure, ki so jih predpisali višji organi, dušijo občinsko ustvarjalnost pri sestavljanju družbenih planov in da v sedanjih zakonih ni vzvodov za raz-klenitev teh spon. Kar zadeva ceno, ki jo plačujejo občine strokovnim ustanovam, gotovo velja mnenje ostrejše strani v trebanjski vladni debati, namreč, da se »vse tiste institucije niso pripravljene pogajati o ceni, ker tega pač niso vajene«. Trebanjci bi zalo morda za začetek poskusno udarih po mizi, tako zaradi procedur kot tudi zavoljo cen. Reakcije, ki bi sledile, bi pokazale, koliko je demokratizirajoča se Slovenija pripravljena olajšati življenje svojim državljanom, ki zapravljajo leta in kilovate za pripravo družbenih načrtov in potlej nemalokrat ugotovijo, da se je plansko obdobje izteklo še pred sprejemom vseh planov. M. LUZAR ^vyvwww wwwwwwv\ • »Pri odločanju o nadomestni gradnji v enoti Impoljca nihče od odgovornih delavcev v bivši Skupnosti socialnega skrbstva .Slovenije, SPIZ-a in našem sekretariatu ni imel v mislih spremenjene namembnosti tega objekta za obolele za aidsom, zato smo bili v sekretariatu za zdravstveno in socialno varstvo neprijetno presenečeni, ko smo prejeli vaš dopis. Z vso odgovornostjo vam lahko zagotovimo, da se namembnost novo zgrajenih objektov v enoti Doma upokojencev Impoljca ne bo spreminjala. Obolele osebe za aidsom v naši republiki sprejema in zdravi Univerzitetna klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, ki skrbi za diagnostiko, zdravljenje in tudi nadzor nad osebami, ki so okužene z virusom HIV, in to v vseh stadijih obolelosti,« pojasnjuje dr. Katja Boh. • Čast naroda se v demokratično izvoljeni slovenski skupščini lahko brani le s častnimi sredstvi. (J. Humar o primeru »Aksentijevič) ODPRLI ŠKULJEVO SOBO yELIKE POLJANE — 30-letnico turističnega doma na Grmadi so proslavili 12. avgusta v KS Velike Poljane v ribniški občini. Ob tej priložnosti je bilo srečanje turistov, na katerem so podelili priznanja zaslužnim, odprli novo lepo urejeno Šku-ljevo sobo in del novih sanitarij. S poimenovanjem velike nove gostinske sobe po Alojzu Škulju so se skromno oddolžili rojaku, kije bil med ustanovitelji Turističnega društva Grmada in njegov dolgoletni predsednik, pred kratkim pa je praznoval 70-letnico rojstva. Na slovesnosti so prejeli priznanja TD Grmada še živi ustanovitelji tega društva: Anton Strnad, Franc Prijatelj, Jože Prijatelj in Alojz Škulj. Priznanja so dobili tudi organizacije, društva, podjetja in posamezniki, zaslužni za razvoj TD Grmada in turističnega doma na Grmadi, in sicer Lovska družina Velike Poljane, Gasilsko društvo Velike Poljane, podjetja Mercator-Jclka Ribnica, Riko in Inles Ribnica, Vojna pošta Ortnek in inženir Pavle Trdan iz GG Velike Lašče. Priznanje je ob jubileju prejelo tudi Turistično društvo Grmada, in sicer za razvoj turizma v KS Velike Poljane in tem delu Dolenjske. Podelila mu ga je Krajevna skupnost Velike Poljane. Zasebništvo vse bolj cvete Okoli petdeset novih zasebnih podjetij, ______lavnic, zadrug in popoldanskih c obrtnih de-anskih obrti RIBNICA — Te dni je po Ribnici in drugih krajih veliko plakatov in reklamnih tabel, ki opozarjajo, daje začelo poslovati to ali ono zasebno podjetje, ki vabi kupce z nizkimi cenami, pestro izbiro itd. V občinski upravi ima to področje na skrbi Vinko Mlakar, ki smo ga zaprosili za podatke o nanovo odprtih zasebnih obratih letos. Povedal je: HEH ODLAGALIŠČE NSRAO? Ker je predsednik družbenopolitičnega zbora sevniške občinske skupščine Franc Štirn na zasedanju sevniškega parlamenta zastavil v imenu krajanov Šentjanža vprašanje, ali je moč pritrditi ali ovreči govorice, po katerih naj bi na območju pragozda Jatne delali neko odlagališče, lajveijetneje za nizko in srednje radioaktivne odpadke (NSRAO), so se pretekli četrtek sevniška županja Breda Mijovič, predsednik vlade Marjan Kurnik •r drugi občinski in krajevni funkcionarji podali na to območje, da se sami pričajo, kaj neki delajo na Jatni geologi in gozdarji. V Šentjanžu so si oglc-'.radbišče pri šoli, pogovarjali so se z Zupanovimi s Kiadja, na obrobju pra-i Jatna pa so po »prepovedani« gozdni cesti prišli do Jagnjenice v laški Kot vse kaže, bo že študija GG Brežice ovrgla vse sume, da gre na Jatni več kot za skrb .za izkoriščanje oz. za sečnjo zrelih gozdov«. (Foto: P. Zasebnih podjetij, ki poslujejo preko Službe družbenega knjigovodstva, je letos začelo delati 13, in sicer takih, ki so jim inšpekcijske službe po pregledu prostorov dovolile obratovanje. Vse to so trgovine, nekatere izmed njih pa imajo poleg registrirano še proizvodno ali kako drugo dejavnost. Razen tega posluje kakih 10 lakih podjetij, pri katerih inšpekcijski ogled še ni bil opravljen. Za nadaljnjih deset podjetij je že izdano dovoljenje za obratovanje, delati pa kljub temu še niso začela. Zasebnih obrtnih delavnic, ki poslujejo prek davčne službe občine, je letos nanovo odprtih 9, od tega 5 trgovin, po IC Naša anketa D en obrtnik pa je prijavil konstruiranje in izdelavo specialnih strojev, šiviljstvo, prevozništvo in gostinsko poslovanje v premičnem objektu (prikolici). Več občanov povprašuje o pogojih za odprtje trgovin in manjših gostinskih obratov. V kratkem bodo dobili še obrtno delavnico za popravila in servisiranje televizorjev, radijskih sprejemnikov, videorekorderjev, namestitev satelitskih anten in komisijsko prodajo. Nujno pa bi potrebovali čevljarja, ki ga v Ribnici ni (le eden opravlja to dejavnost kot dopolnilno obrt). V teh podatkih pa niso všteti prenosi obrti s staršev na otroke, ki jih je bilo v občini letos tudi veliko. Nanovo je začelo delati 15 dopolnilnih obrti. V večini primerov (10) gre za domačo obrt lesne stroke, 3 so šivilje, po en pa steklar in kovinar. Omeniti velja še zadrugo za alternativne vire električne in druge energije, ki sojo ustanovili člani iz ribniške, kočevske in novomeške občine in so že odkupili zemljo, da bodo zgradili majhno električno centralo na Kolpi. J. PRIMC Tajnost tajne plače Le malo jih prisega na tajne plače. Večina se jih boji in so odločno proti. Od kod to nasprotovanje? Vsekakor ne iz globokega zaupanja v pravičnost in dobronamernost tistih, ki naj bi take plače določali. Naš deklarirano pravičniški sistem je v preteklosti pokazal vse preveč lukenj — tudi takrat, ko smo na vse kriplje zagotavljali, da te niso mogoče , da bi ljudje sedaj kar tako, tebi nič meni nič, verjeli zagotovilom, da bo direktor polnomočno in pravično nagrajeval svoje sodelavec po njihovih delovnih uspehih, zaslugah, sposobnostih, nadpoprečnih dosežkih in iznajdbah. Ker pa ljudje vedo. kako krvavi pod kožo smo bili že do sedaj, ko pravica do anonimnosti še ni bila zakonsko omogočena, povsem upravičeno ne pričakujejo, da se bo odslej delalo kaj bistveno drugače. Skratka, boje se, da bodo miljenčki, priliznjenci, ritolizniki, pa še kakšni sorodniki povrhu, nenadoma prejemali več kot pa tisti, ki to po svojem delu in izobrazbi zaslužijo, da ne govorimo o tem. kako je človek lahko prizanesljiv in darežljiv do samega sebe. Ta velika bojazen, porojena iz praktičnih izkušenj, bi morala zakonodajalca prepričati, da bi namesto širokih pooblastil najprej poskrbel za regulativo, kije tudi tu po svetu zelo razširjena, veliko bolj, kot mi mislimo, tudi v kapitalističnem svetu. FRANC AJDIŠEK, zavarovalni zastopnik iz Stranske vasi pri Novem mestu: »Za tajnost osebnih dohodkov je po mojem mnenju pri nas še prezgodaj, saj razmere še niso dozorele. Urejeni še niso lastniški odnosi pa tudi sistemsko še nimamo stvari zadovoljivo rešenih. Seveda sem proti uravnilovki, vendar se sprašujem, kdo bo v tem trenutku določal plačo, da ne bo prišlo do novih krivic in zlorab. Tajnost to v neurejenih razmerah omogoča.« KAREL SRAKAR iz Črešnjicc pri Cerkljah ob Krki: »Delavci nismo najbolj zadovoljni s tajnimi plačami, ker se bojimo, da si bodo šefi spet po svoji volji delili denar. Kakor vem, trgovci iz Jutranjke že imajo tak sistem, ne vem pa, kako se bo obnesel. Če bi šlo za zasebne firme, ne bi rekel, tako pa govorimo o družbenih, kjer so šefi že sedaj dobro shajali in jemali, kjer se je le dalo. Sedaj bo to še bolj zakrito.« .....- Sl ' -f * • * JOŽE TURK, pravni referent v Riku v Ribnici: »Pred leti smo sklenili, da so plače javne in smo listo izobešali na oglasni deski. Potem smo to listo našli v ribniški pivnici in od takrat je ne izobešamo več. Lista je sedaj izdelana v treh izvodih in vsakdo, kije zainteresiran, jo lahko vidi pri odgovornih uslužbencih in primerja, če je zanj ali za sodelavce vse prav obračunano. Tako je prav, res pa je, da so ponekod v Ribnici plače tudi tajne.« LAVRA ŠTRUMBELJ, študentka iz Kočevja: »Pri nas je zdaj na vseh področjih, tudi pri plačah, velika zmeda, zato naj bi bile plače javne do takrat, dokler ne bi bila zasedena delovna mesta po zahtevani izobrazbi in sposobnosti. Nasploh pa menim, da v urejeni družbi ne morejo biti vse stvari javne. Zaradi javnih plač prihaja namreč do znane slovenske zavisti, obrekovanj in podobnega, kar vodi le v spore in manjšo delovno storilnost.« r\ H. IVAN DERGANC, prodajalec na bencinskem servisu v Semiču: »Bolje je, da so plače tajne, zlasti tam, kjer je nagrajevanje zares po delu. Najbrž, bo kje prav zaradi tajnih plač prihajalo do vroče krvi, toda če se gremo tržno gospodarstvo, se moramo navaditi tudi na to. Lahko se zgodi, da si bodo prav zaradi tajnosti nekateri tisti, ki so pri koritu — krojili večje plače. Toda tam, kjer je red v podjetju, do tega najbrž ne bo prišlo.« TONE STIPANIČ, kamnosek iz Gradca: »Tistemu, ki pošteno dela, ni treba skrivati, koliko zasluži. Naj lenuhi in nesposobneži vidijo, da se da z dobrim delom dobro zaslužiti. Pri nas v Pionirju so plače že nekaj časa tajne, a mi delavci vemo, koliko kdo zasluži. Prav pa bi bilo, da bi vedeli tudi, koliko dobijo tisti po pisarnah. Meni ni treba . skrivati plače, ker jo res zaslužiTn in pravje, £ da smo sedaj bolj plačani po delu in znanju.« JOŽE TERAŽ, delavec propagandno-aranžerske službe v Konfekciji Lisca v Sevnici: »Če bomo dejansko dosegli drugačno delitev plač in nagrajevanje dela po konkretno doseženih rezultatih, ne pa, da bo plača za neko funkcijo ali delovno mesto, potem sem za zajamčeno tajnost osebnih dohodkov. Javno razobcšanjc plač povzroča samo zdrahe in le še spodbuja nepotrebno nevoščljivost. Mislim, da bi moralo to veljati tudi za politike.« A LOJZ ŠTEPEC, doma i/ Breze pri Trebnjerri: »Delavci že do sedaj niso vedeli, kakšne plače imajo njihovi direktorji. Slišal sem, daje sindikat proti takim plačani. Da je proti, je seveda razumljivo, saj s tem opozarja na nevarnost. da bi imeli direktorji res prevelike plače in da se ne bi zmenili za to, kakšne imajo delavci. Možno je, da bi bile po krivici velike razlike v plačah med delavci in vodilnimi. Najpomembnejše pa je, da bi bili končno eni in £ drugi dobro plačani.« ^vwwwvwwwww«vwwwwv> VESNA BOŽIČEK, prodajalka s Senovega: »Kot pri vseh drugih stvareh je tudi pri tajnih plačah tako, da imajo več plati: dobre in slabe. Sicer pa je res, da s tem šele pričenjamo, saj plače v kuvertah dobivamo šele nekaj mesecev. Slišati je kritike na račun previsokih in prenizkih plač, vendar neka razlika vendarle mora biti. Seveda je veliko odvisno tudi od medsebojnih odnosov v kolektivu. V našem zaenkrat s tajnimi plačami nimamo težav.« k: H (>1 »Ti 'ijs TžWs V hribih so od boga pozabljeni Posavski hribovski kmetje na prvem srečanju ustanovili poseben odbor DOBRAVA NAD SENOVIM — Slovenija ima le tretjino kmetijskih zemljišč v nižini, vas ostala ležijo na hribovitem svetu. Tudi v Posavju ne manjka hribov, vendar pa bi lahko na prste prešteli močne družinske kmetije na njihovih pobočjih. Kapital takih predelov ni v zemlji, temveč v ljudeh. A če se bo naša družba še naprej tako mačehovsko obnašala do njih, se na njihovo trdovratnost ne bo moč več dolgo zanašati. KMEČKE IGRE V MIRNI PEČI MIRNA PEČ — Društva iz krajevne skupnosti Mirna Peč prirejajo v nedeljo, 26. avgusta, s pričetkom ob 16. uri na igrišču v Mirni Peči veliko vrtno veselico, na kateri bodo prikazali kmečke igre, kot so sestavljanje voza, žaganje debla, ruženje koruze in drugo, bo pa tudi več iger, v katerih bo lahko sodelovalo občinstvo. Organizatorji obljubljajo veliko razvedrila, eden njihovih glavnih adutov pa je tudi ansambel Lojzeta Slaka, ki bo po dolgotrajnih turnejah po svetu spet nastopil v domačem kraju. KOLIKO JE VREDEN JUGOSLOVANSKI PRIDELEK BEOGRAD — Po besedah kmetij-taga ministra dr. Steva Mirjaniča bo-«o letos pridelali skupno 26 milijonov kmetijskih pridelkov, ki bodo vred-" 11,5 milijarde dolaijev. Pridelkov 'ečina kmetov resda ne tehta in je zato tena le približna, pove pa vendarle lrecej. Celoten državni dolg Jugoslavi-: znaša še 16 milijard dolarjev in vred-tost pridelka ni tako zanemarljiva, kot hislijo tisti, ki podcenjujejo kmetijstvo. NOVOMEŠKE TRŽNICI V ponedeljek so prodajali jabolka 12 do 15 din za kg, hruške po 18 o 25, breskve po 15 do 18, grozdje •o 20 do 25, slive po 15 in lubenice 10 8 din za kg. Jajce je bilo 2 din. Ki-*gram solate je stal 30 din. Fižol so rodajali po 25 do 30 stročjega in 40 zrnju, krompir po 8 do 10, bučke po 0, korenje po 20 do 30, česen po 40, umare po 12 do 15 in paradižnik po do 15 din. Lonček smetane je veljal do 30 in kilogram skute 40 din. Jehova jedrca so stala 120 in 150 '«i za kg. SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na Njotnem sejmu so imeli naprodaj ^ do 3 mesece starih in 97 starejših fašičev. Prodali so 98 mlajših po 30 to za kg žive teže in 29 starejših po Jdo 25 din po kg žive teže. Da bi še pravočasno sprožili alarm, so podružnice Slovenske kmečke zveze iz Posavja priredile prvo srečanje kmetov iz hribovskih predelov. Na kmetiji Perkovih v Dobravi nad Senovim seje v soboto zbralo okrog 30 ljudi. Vabljenih je bilo dosti več, a kaže, da mnogi ne verjamejo več v boljše čase. Povabilu se niso odzvali učitelji in zdravniki, za hribovske vasi pomembni ljudje, od županov pa je strmo in slabo pot do Perkovih prevozil le krški. V poročilu o stanju hribovskih kmetij na Bohorju in Gorjancih po letu 1945 je Ivan Doberšek, upokojeni kmetijski inšpektor, nanizal vrsto v nebo vpijočih težav. Služile so mu kot izhodišče za program aktivnosti in za razpravo, v katero so se kmetje živahno vključili. Edini so si bili v tem, daje potrebno čimprej narediti poimenski popis vseh višinskih kmetij v Posavju in ugotoviti, kakšne možnosti za preživljanje imajo. Pri tem jih je motilo predvsem dejstvo, da pri nas niti ni jasno, kaj je hribovska kmetija. Tone Robič, predstavnik Zadružne zveze Slovenije, je pojasnil, daje njihov • Udeleženci so podprli predlog o ustanovitvi odbora hribovskih kmetov. Pri delu naj bi mu, po predlogu Darka Jelčiča, predsednika SKZ Brežice, pomagali tudi aktivisti te stranke, ki poznajo kmetije. Vsaka kmetija, ki bo na seznamu opredeljena kot hribovska, naj bi dobila svoj program razvoja. Na podlagi tega bi prejela tudi morebitno finančno pomoč, ugodne kredite ali davčne olajšave. Hribovske kmetije naj bi v bodoče imele za polovico nižje prispevke za invalidnost — pokojninske zavarovanje kot nižinske. Odbor se bo zavzemal za posebno pospeševalno službo, za pomoč pri modernizaciji cest in pri krčenju zaraščenih površin. Pospešili naj bi razvoj pašne živinoreje, gojenja drobnice in razmah dopolnilnih dejavnosti (kmečki turizem, predelava pridelkov doma, obrt). Drugačna naj bi bila tudi veterinarska služba. Organizirati bi bilo potrebno tudi čimboljšo izrabo kmetijskih strojev in čimprej vrniti gozdove, saj so v hribih poleg živinoreje edini vir preživljanja. center za pospeševanje kmetijstva opredelil ta pojem in tudi izdelal razvrstitev kmetij v Sloveniji. Hribovska kmetija je na splošno tista, ki se nahaja nad 600 m nadmorske višine, na nižjih terenih pa le tista, ki ima več kot polovico zemljišč s 25-odstotnim nagibom. Poleg višine so upoštevali še dostopnost, povezanost s šolo, bližnjim krajem in sploh razvitost • Biti ob uri obeda, spanja in delovanja sproščen in vesel je najboljši recept za dolgo življenje. (Bacon) Kmetijski nasveti Smrtonosen nahod kuncev; Nahod velja za nedolžno prehladno bolezen, ki se z zdravili pozdravi v e(Vhih dneh, brez njih pa v enem tednu. Žal je lahko nahod tudi dolgotraj-de. L^terina priporoča, daje treba kunce varovati pred prehladom, torej po-r°eti za primerno urejen, čist hlevček, ki bo redno razkužen z novejšimi , BARJANSKA PIJANOST KONJ — Če krmimo konje s krmo, kije ras-ij.;to močvirnih tleh in ki vsebuje dosti preslice, lahko zbolijo za barjansko q "ostjo. Kot že ime pove, se zbolele živali opotekajo (opletajo z zadnjim' Sami), se znojijo, nekako otopijo in manj jedo. Zdravje se popravi, če Jahamo krmiti z močvirsko krmo in če živalim pokiadamo sladko seno, oves in kvas. Konj običajno ozdravi tudi brez zdravil, če pa je bole-"ujša, jo je treba zdraviti po živinozdravnikovih navodilih. Travnike J"? izboljšamo z apnenjem in uničevanjem preslice, za kar so zelo upo-herbicidi rondup, cidokor, aniten in deherban. ^užili. Pazljiv je treba bili pri prvi naselitvi živali (karantena!), zlasti pa ijPb parjenju. Plemenjak mora biti iz zdravstveno neoporečnega legla in i4|V bližnjem sorodstvu s samico. Incest namreč še povečuje občutljivost za a ešljivi nahod kuncev. Vir okužbe je lahko tudi krma, stelja in pribor, ki j "Porablja rejec in s pomočjo katerega se lahko virus prenese z bolne na ravo žival. Inž. M. L. infrastrukture. , Nanizanih težav, predlogov, želja in zahtev je bilo veliko, a kdaj se bo pre- maknilo na bolje, se ne ve. Za prvič je bilo dovolj že to, da so se hribovski kmetje iz Posavja vendarle povezali in se oglasili. Nit povezave je morda še tanka, a je ne bi kazalo pretrgati, saj so nekateri kmetje že podvomili, da bo nova vlada imela kaj več posluha zanje in za kmetijstvo. B. DUŠIČ Jftfs . Vp m" . a« . UT# mm DIVJAD HUJŠA KOT UJMA — Medtem ko se Dolenčevi s Kompolja jezijo tako na lovce, ker jim divjad dela škodo celo na njivah tik ob zelo prometni regionaiki, kakor tudi na gozdarje, ki kljub večkratnim opozorilom nočejo umakniti hlodovine z njihovega travnika, kaj šele počistiti z lesom zamašenih odtočnih jarkov, zaradi česar imajo Dolenčevi ob vsakem nalivu njive in kozolec v vodi, pa smo slišali povsem drugo »pesem« pri Revinškovih. Ana in Franc sta oba invalida, a ob pomoči sina in snahe skrbno obdelujeta sleherno ped zemlje na šmarskem polju. Toda ko smo se pretekli teden lahko tudi sami prepričali, kako so divji prašiči opustošili njivo s koruzo Revinškovim in Blaževičevim, smo začeli verjeti, daje divjad včasih res hujša nadloga kot ujma. Na posnetku: Ana Revinšek in koordinator koalicije ZSMS-LS ter sevniškega Demosa Julij Jeraj, ki načrtno zbira podatke o škodi, ki jo povzroča divjad. (Foto: P. Perc) i * \ \ 4 »Meso«, ki je pridobljeno iz glivice V Angliji že delajo prvo umetno pridelano hrano — guorn Po skoraj dvajsetletnih raziskavah in preizkusih se je britanski družbi Rankt Hovis McDougall RHM končno le posrečil izum, ki ga imajo za vrhunski uspeh biotehnologije: izdelala je quorn, prvo novo človekovo hrano. Gre za umetno pridobljeno beljakovinasto živilo, ki je polno nadomestilo za meso, ima pa tudi odlike nekaterih drugih nepogrešljivih beljakovinskih hranil, sira, jajc, graha ipd. Quorn, ki je od oblasti že odobrena varna hrana za ljudi, pridobivajo iz glivice Fusarium graminca-rum, daljne sorodnice družine gob. Da so dobili glivico z željenimi lastnostmi, so raziskali več kot 3.000 primerkov različnih glivic, za Fusarium graminearum pa so se odločili zato, ker so njena mikrovlakna identična mesnim, to pa omogoča sestavo in okus, ki je mesu podoben. Izdelali so industrijski fermen-tacijski postopek, v katerem se količina glivice, torej hrane, podvaja vsake 4 do 5 ur. Česa takega seveda ni sposobna niti najbolj intenzivna živinoreja. Končni izdelek — quorn je tudi po videzu in teksturi podoben govejemu mesu, ob malo spremenjeni tehnologiji oz. drugačnih dodatkih pa piščančjemu ali še drugačnemu. Vsebuje le 3 odst. maščobe, kar je manj kot v običajnem mesu. Holesterola sploh nima, to pa je še njegova dodatna medicinska vrednost. V Angliji je na trgu že veliko najrazličnejših prehrambenih izdelkov (pite, rogljiči, sufleji, solate), ki vsebujejo quorn. Po odzivu ljudi prehrambeni strokovnjaki in ekonomisti pričakujejo, da' se bo prva umetna človekova hrana kmalu razširila po vsem razvitem svetu. (Sodobno kmetijstvo) -n KUNCEV NI IN SO KOČEVJE, RIBNICA — Poročali smo že, da kunce ogroža nevarna bolezen. Veterinarji so obvestili krajane, naj pripeljejo kunce na cepljenje. Vendar je bil odziv zelo slab, praktično ga sploh ni bilo, ker cepljenje ni bilo ravno poceni Tako je že kazalo, da so kunci na tem območju izumrli. Pa vendar ni tako hudo. Rejci malih živali so namreč želeli pripraviti razstavo malih živali in tudi kuncev. Odgovor inšpektorjev pa je bil da razstave ne bo, češ, kako naj razstavljajo kunce, ki pa jih uradno sploh nimajo! P-c EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Kako poteka prodaja vina prek osmice Posnemajmo Primorce! 7. Kako organizator pridobi dovoljenje za osmico? Proizvajalec poda najmanj 30 dni pred nameravanim pričetkom osmice vlogo pri občinskem komiteju za družbeno planiranje. Razmeroma dolg 30-dnevni rok je potreben zaradi zahtevnosti postopka, predvsem pa za pravočasno pridobitev analiznih izvidov za vino. V vlogi je potrebno navesti poleg drugega: • kraj, kjer bo osmica, točen naslov kleti in opis kraja; • količino posameznih sort in letnikov vina; • navedbo drugih artiklov v prodaji iz lastne proizvodnje; • cenik vin in drugih proizvodov. Upravni organ takoj po prejemu vloge sam organizira vzorčenje za osmico prijavljenih vin. Pred jemanjem vzorcev upravni organ lahko zaradi nedvomno neprimerne kvalitete posameznih vin slednja izloči in tudi odsvetuje prirejanje osmice. 8. Kako se sme oglaševati in kako se mora označevati osmica? Takoj po pridobitvi odločbe sme organizator osmico oglaševati preko sredstev javnega obveščanja, v lastni krajevni skupnosti pa tudi na krajevno običajen način. Na prizorišču osmice mora biti na mestu, ki se določi ob ogledu, izobešen napis — tabla s cenikom vseh proizvodov, pri vinu pa mora biti v posebni koloni označena tudi količina, ki je prijavljena za prodajo. 9. Kako se določi obdobje za organizacijo osmice? Upravni organ v istem tednu načeloma dovoli v vsej občini le eno osmico. Pred- nost pri dodelitvi določenega termina ima organizator, kije prvi podal vlogo, če ta termin ni že oddan s koledarjem osmič. Ta koledar se pripravi tako, da možni organizatorji do 15. oktobra tekočega leta sporočijo upravnemu organu termin, v katerem bi želeli organizirati osmico v naslednji sezoni vinske letine. Če je več interesentov za isti termin (teden), povabi upravni organ te interesente na razgovor in če se ne zedinijo, pomaga »žreb«. Izjemoma je lahko istočasno več osmič v obdobju okoli Martinovega, novega leta ter drugih praznikov. Na preostale termine se vinogradniki lahko prijavijo tudi po 15. oktobru. S koledarjem osmič seznanja upravni organ preko sredstev javnega obveščanja. 10. Kako spodbujati kakovost osmič? Izvršni svet v občini Koper zagotavlja sredstva za delovanje komisije za oceno osmič in za nagradni sklad za nagraditev najboljših osmič. 11. Kakšne so davčne obveznosti organizatorja osmice? Osmica je predvsem podvržena prometnemu davku na prodano količino vina. tTa znaša sedaj 12,6% od prodajne vrednosti.) 12. Kakšen je nadzor nad izvajanjem osmič? Osnovni nadzor opravljajo inšpekcijske službe. Najstrožje ravnajo organi nadzora, če se v osmici toči vino neustrezne kakovosti, ki škodi ugledu vinorodnega okoliša. Kot posebna krivda se obravnavajo tudi možne kršitve, kot so prodaja tujega vina, kršenje dogovorjenega in določenega umika, itd. Težko je biti prerok in zagovarjati zanesljivo uspešno delovanje osmič na našem območju. Toda zgled iz Kopra nam je lahko v pomoč pri zamisli, ki br ustrezala razmeram v naših vinorodnih okoliših, mag. JULIJ NEMANIČ AV^\\V\\VWVVWWV\\VVVVVVVVVV\VVA priporoča tudi drugim, končuje svoj obširen prispevek inž. Skledar. t -n Marija pomagala do rekorda Kmetijsko gospodarstvo Rakičan doseglo jugoslo-vanski pšenični rekord — z novo sorto marijo Kmetijsko gospodarstvo Rakičan je letos doseglo rekordni pridelek pšenice. Povprečen pridelek na 2.078 ha njegovih polj je znašal kar 80,39 stotov, kar je nesporen jugoslovanski rekord. Doslej so bili rekorderji slavonski kombinati, šc lani Belje, kije edino prehitelo Rakičan. Pomurske izkušnje postajajo zanimive tudi za druge, zato bo koristno povzeti nekaj najpomembnejših nasvetov, ki jih je v Vestniku objavil najzaslužnejši strokovnjak za izjemen pridelovalni uspeh, agronom Franc Skledar, direktor Kmetijskega gospodarstva Rakičan. Letošnjemu rekordu je šlo na roke tudi vreme. V KG Rakičan so vso jesensko setev opravili v oktobru, torej pravočasno. Zima je bila mila, tako da ni propadlo niti zrno posejane pšenice. Delna majska suša je bila dobrodošla, saj je pšeničnim rastlinam utrdila stebelca. Posejana je bila ena sama sorta marija, kije bila priznana leta 1988, vzgojil pa jo je zagrebški inštitut za oplemenitenje rastlin. To je nizka sorta, odporna proti poleganju in zato prenese velike količine dušika. Odporna je tudi proti mrazu, saj je nastala tudi iz križanja s sorto kavkaz, za katero je značilna izrazita odpornost v hudi zimi. Pridelek je potrdil, daje bila izbira pravilna in da z marijo, kije rodovitna in kakovostna, poljedelci najmanj tvegajo. Rakičan jo • Kdor nima denarja, temu tudi pobožnost ne pomaga. (Luther) • Bog želi, .da pomagamo živalim. V stiski ima vsako bitje enako pravico do zaščite. (Frančišek Asiški) • Če gre vse po sreči, bomo nastradali (Istrski pregovor) ZDRAVE VELIKANKE — Anica Kotnik, zaposlena v Dolenjkini delikatesi na Glavnem trgu, doma pa iz Šegove ulice v Novem mestu, je na svojem biovrtu poleg vinograda na Trebelnem pridelala tele občudovanja vredne primerke jedilne pese, od katerih vsaka tehta več kot dva kilograma, najtežja pa celo 2,45 kg. Dobri sklepi so ostali le sklepi V zadnjih dveh letih je šlo na marsikaterem področju v črnomaljskem kmetijstvu na slabše — Manj pospeševalcev — Razdrobljenost — Kako naprej? ČRNOMELJ — Tukajšnja občinska skupščina je pred dvema letoma ob obravnavi kmetijstva v občini sprejela številne koristne sklepe. Danes, po dveh letih, pa v Črnomlju ugotavljajo, da se organizirana tržna proizvodnja v občini ni bistveno povečala oz. prav nasprotno, še zmanjševala se je. Eden glavnih razlogov za zmanjšanje proizvodnje so nespodbudne cene pa tudi suša leta 1988 ter lanska toča, kije prizadela celotno krajevno skupnost Semič. Ne gre zanemariti, da se je pospeševalna služba v teh letih celo zmanjšala za tri pospeševalce, kar se tudi odraža v manjši kmetijski proizvodnji. Predvsem je pereče to, da že več let ni zaposlen pospeševalec za poljedelj-stvo, saj je slednje poleg živinoreje najpomembnejša kmetijska dejavnost. Kmetje so se žnašli po svoje. Tako zaradi nizkih uradnih odkupnih cen vse več pridelkov prodajajo na prostem trgu, kjer iztržijo znatno več, pri vrtninah celo do trikrat. Sodelovanje med vete- rinarsko in pospeševalno službo je še vedno preskromno, diferenciacijo kmetij pa je zadruga izvajala od leta 1987 do lani, vendar letos nič več. Kot pravijo v zadrugi, so se za diferenciacijo zavzemali predvsem večji kmetje, manjši, ki so v večini, pa so bili proti. Takojšnjega plačila je kmet deležen le za meso, medtem ko za mlčko, pšenico, grozdje in vrtnine dobi denar šele, ko kupci plačajo kmetijski zadrugi. V zadrugi zatrjujejo, da lahko na ta izplačila vplivajo le malo ali skoraj nič. Tarnanja zaradi slabe založenosti z reprodukcijskim materialom med kmeti ni več. Poleg tega, daje tega materiala dovolj, je tudi izbor pester. Problem pa je v visokih cenah. In kaj je torej moč reči dve leti po sklepih skupščine? Morda le to, daje bi- • Slabosti, ki se pojavljajo kot ovira pri razvoju kmetijstva v črnomaljski občini, so tudi majhne, kmetije, razdrobljene posesti, neurejeni lastninski odnosi ter veliko zemlje v lasti nekmečkega prebivalstva, ki od zemlje ni odvisno. Že vsak dejavnik posebej, posebno pa še, če jih je več skupaj, povzročajo velika neskladja v kmetijski proizvodnji. lo od zapisanega le malo uresničenega; ponekod so se razmere za kmeta še poslabšale, in marsikje je kmetijstvo preveč prepuščeno stihiji. M. BEZEK-JAKŠE S toploto in infra rdečimi žarki nad plevel Namesto herbicidov Bodimo optimisti: kaže, da bomo dočakali čas, ko strupeni pesticidi ne bodo več nujno zlo pri pridelovanju hrane. Upanje se budi pri ekološko najbolj nevarnih pripravkih —herbicidih, brez katerih se v intenzivnem kmetijstvu skorajda ne da ubraniti plevelov. Pa ne le v kmetijstvu. Slovensko železniško gospodarstvo, na primer, porabi za uničevanje plevela po prograh na leto 625 kubičnih metrov škropiva, ki ga pripravijo iz mešanice herbicidov, pa, mimogrede povedano, še noben odgovoren naravovarstvenik železničarjev ni pobaral, ali res ne gre brez tolikšnih količin strupa. In v čem se kaže novo upanje? Tuji tisk (Gemiise 26/90) poroča, da so začeli proučevati nove načine zatiranja plevela. Kemijo naj bi nadomestila fizika, natančneje rečeno, namesto s kemičnimi pripravki, ki bolj ali manj onesnažujejo naravo, naj bi kmetovalec prihodnosti uničeval plevele s toploto. Razvijajo dve metodi toplotnega odstranjevanja plevelov; s plamenskim gorilnikom in s posebno infra rdečo napravo. Zlasti prvi način jd v načelu preprost. Toplota povzroča skrnjenje beljakovin, če doseže vsaj 50 °C. V zahodnoevropskih deželah proučujejo v praksi nekaj izvedb plinskih gorilnikov in kaže, da se bodo obnesli. Še več obetajo različne infra rdeče naprave, ki izkoriščajo prodorno moč infra rdeče svetlobe. Infra rdeči žarki raztrgajo celične mrcnice, tako da celice popokajo in plevelne rastline uvenejo ter odmro. Seveda bi infra rdeči žarki uničili tudi celice žlahtnih rastlin, če bi prišli do njih. Namesto totalnih herbicidov za uničevanje plevela po železniških tirih pa bi jih že lahko uporabljali. Zadnje besede raziskovalci tako in tako še niso izrekli. . avgusta 1990 DOLENJSKI UST IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Zdravstvo čaka negotova jesen Bodo vrata novomeške bolnišnice zadnje tri mesece zaprta? — Za toliko namreč manjka denarja — Izguba že v prvem polletju — Odpis dajatev? NOVO MESTO — Novomeška bolnišnica je ena od mnogih zdravstvenih ustanov v Sloveniji, ki ni podpisala pogodbe o financiranju do konca leta, kakršno je ponudila republiška uprava za zdravstveno varstvo. Po mnenju bolnišnice takšna pogodba ne razjasnjuje, kdo in za kaj bi dobil ravno toliko, ne zagotavlja ohranjanja storitev na sedanji ravni, še manj pa daje možnost za razvoj. malna pot razvoja. Morali bi se poisto- Stanje v novomeški bolnišnici pa je že sedaj kritično. Janez Bajuk, novi direktor, ki je novo vodstveno mesto nastopil pred dobrimi štirinajstimi dnevi, meni, da je stanje zapleteno: »Smo na nekakšnem razpotju, ki trenutno vodi v tri smeri. Država, če tako lahko imeu-jem trenutnega financeija, terja od nas, da se obnašamo bolj varčevalno, češ da smo prebogato organizirani. Drugo so zahteve sindikata zdravstvenih delavcev po izboljšanju osebnih dohodkov in delovnih razmer, tretje pa je normalen razvoj. Kar imamo sedaj, je le bitka za preživetje, razvoj pa je precej odvisen od prostovoljnih prispevkov, zbiralnih akcij in samoprispevkov. To ni nor- vetiti z nekaterimi razvitejšimi evropskimi zdravstvenimi sistemi. Tudi po tem, da Evropa izloča za zdravstvo iz ohoc narodnega dohodka precej več kot mi v Sloveniji,« pravi Bajuk. Denarna stiska nikoli v zadnjih letih ni bila preveč rožnata, letos pa postaja kritična: »Manjka nam denar za eno četrtino ali tri mesece poslovanja. Za celo leto bi potrebovali 291 milijonov dinarjev, vseh prihodkov pa bo po izračunih 232 milijonov, torej nam manjka 59 milijonov. Če se ne bo nič spremenilo, bomo oktobra v brezupnem položaju. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 25. avgusta, bodo kot dežurne odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure, naslednje prodajalne živil: • y Novem mestu: Blagovnica KZ v Žabji vasi • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Samopostrežba KZ • v nedeljo bo v Novem mestu odprta od 8. do 11. ure prodajalna Mercator Pri vodnjaku. Janez Bajuk, novi direktor bolnišnice Za malo denarja malo vode Metliška občina si lahko zagotovi dovolj pitne vode le z novimi vrtinami — Obrh odpisan METLIKA — Metliški Obrh je tako rekoč edino zajetje pitne vode v metliški občini, medtem ko sta ostali zajetji, iz katerih tudi dobiva pitno vodo ta belokranjska občina, Jamniki in Rajakoviči, na hrvaški strani Gorjancev. Poleg tega je izvir Obrha kot najizdatnejši vir pitne vode za metliško občino na takem mestu, da je izredno občutljiv za vsakršno onesnaženje in poznavalci pravijo, daje le vprašanje časa, kdaj bo voda iz tega izvira tako onesnažena, da ne bo več primerna za uporabo. Z ugotovitvijo, daje izvir Krupe za dolga desetletja onesnažen s PCB, je padla v vodo zamisel o skupnem belokranjskem zajetju pitne vode, kije bila tik pred uresničitvijo. Pred kratkim pa so strokovnjaki Vodnogospodarskega inštituta iz Ljubljane naredili študijo o belokranjskem vodovodu in o potrebah Bele krajine po pitni vodi do leta 2015. Med drugim ta študija ugotavlja, kaj je na tem področju v Beli krajini že narejeno, kako deluje in kaj je treba še narediti, da bo Bela krajina delovala kot enoten vodovodni sistem. Glede na vire pitne vode, ki so sedaj na voljo v metliški občini, ji primanjkuje polovico količin pitne vode, ki jo bo potrebovala leta 2015. To količino, 30 litrov vode na sekundo, bo možno dobiti na dva načina: iz sosednje črnomaljske občine, za kar bi bilo treba zgraditi nov tranzitni vod, ali z vrtinami v dolomitnem sloju med Jugorjem in Trnovcem. Tako bi Obrh poslal le rezervni vir. Poleg tega bi lahko Metlika dobivala vodo tudi iz so- sednje Hrvaške, vendar ne več kot 10 l/s. Seveda bi se bilo najbolje odločiti kar za vse tri variante hkrati, vendar pa je to povezano z veliko denarja, ki ga v metliški občini tudi za te stvari že kar kronično primanjkuje. Verjetno se ne bodo mogli izogniti vsaj dvema deloma hkrati, to je povezavi s črnomaljskim vodovodom in vrtinam pri Trnovcu. S črnomaljskim vodovodom je metliška občina že povezana preko Vra-novičev, vendar sedaj lahko dobivajo le 5 l/s, s to količino pa lahko oskrbujejo le krajevni skupnosti Gradac in Podzemelj. Za pravo povezavo v enoten belokranjski vodovodni sistem pa bo treba zgraditi tranzitni vod. Črnomaljska občina ima že sedaj dovolj pitne vode, da bi lahko z njo oskrbovali celo Belo krajino, v rezervi pa imajo vsaj še dva izdatna vira. A. B. Bolnišnica je že v prvem polletju izkazala 9 milijonov dinarjev izgube. To se pravi, da se bomo morali nekaj mesecev pred koncem leta odločiti, ali zapreti vrata ali poslovati do konca leta in iti v stečaj ali pa se odreči osebnim dohodkom. V letošnjem letu, to velja za republiko, ne samo za nas, se delež materialnih stroškov v celotni porabi veča, kar pomeni, da upada delež sredstev za plače, ali z drugimi besedami: zdravstveno osebje se žrtvuje na račun svojih osebnih dohodkov. To ne more trajati,« meni Janez Bajuk. Podatki kažejo, da je novomeška bolnišnica od leta 1979, ko seje začela kriza, pa do danes, zmanjšala število postelj od 748 na 591, torej za 157, in ni moč reči, daje kriza že do sedaj ni prizadela ali da niso imeli posluha za težave. Učinkovite omejitve bi bile sedaj možne samo z zapiranjem celih oddelkov, tega pa najbrž nihče ne bi želel. »Menimo, da regija potrebuje čimbolj popolno in čim boljšo zdravstveno oskrbo in smo proti koncentraciji storitev v republiškem središču,« pravi direktor Bajuk, »siromašenje zdravstva pa tudi ni pravi prihranek. Novo mesto ni med dražjimi v Sloveniji. Ne rečemo, da ne bi lahko še kje kaj prihranili, želimo pa čiste račune z republiško vlado glede financiranja. Trenutno imamo zvezane roke, kar sc tiče zmanjševanja osnovnega zdravstvenega programa ali • Ena od možnih delnih rešitev je tudi začasna oprostitev dajatev na dohodek, saj je absurdno, da bolnica, kije imela v prvem polletju devet milijonov izgube in je torej sama potreb- na solidarnosti, v istem razdobju samo za neki fond solidarnostnih sta- novanj plačuje več kot, poldrugi milijon dinarjev. Če bi bila oproščena prispevkov in davkov iz dohodka, bi to že nekaj pomenilo, seveda pa se bodo lotili tudi drugih racionalizacij, ki so, roko na srce, povsod v večji ali manjši meri še možne, saj na povečanje prispevkov za zdravstvo v času, ko toliko govorimo o razbremenjevanju gospodarstva, seveda ni računati. uvajanja nekih novih oblik, na drugi strani pa imamo tudi strogo limitirana sredstva, kijih dobivamo. Bodoča ureditev družbenih dejavnosti naj bi proračun, ki se financira skozi prispevke, postavila le kot enega od virov. To naj bi bilo pogodbeno urejeno z zahtevami po zagotavljanju minimalne zdravstvene zaščite vseh občanov na NOVO METLIŠKO SREDIŠČE — Lani spomladi je novomeški Pionir začel v Metliki graditi poslovno-trgovsko središče. Od 5.850 kvadratnih metrov neto površine sojih doslej prodali nekaj več kot polovico, kupci pa so trgovska podjetja Meni Celje, ljubljanski Elektrotehna in Metalka, poleg teh pa bodo v novem središču tudi prostori banke, zavarovalnice, SDK, obrtne ir< stanovanjske zadruge, lokale je kupilo tudi šest privatnikov. Za nakup se zanima še nekaj trgovskih firm, med njimi Lesnina in Žito pa trgovine s tekstilom, tudi iz sosednje Hrvaške, in še kdo. Cena za kvadratni meter v tem novem metliškem središču je 16.700 dinarjev. Računajo, da bodo vse prodane površine predali kupcem za letošnji občinski praznik, to je konec novembra. Do takrat ngj bi uredili tudi pročelja vseh objektov ter okolico. (Foto: A. B.) dogovorjeni ravni. To želimo imeti jasno definirano. V ostalem pa hočemo imeti poslovno svobodo.« T. JAKŠE TUDI PREDSEDNIK PETERLE NA USTANOVNEM ZBORU METLIKA — Javna tribuna in ustanovni zbor občinskega odbora slovenskih krščanskih demokratov bo v petek, 24. avgusta, ob 20. uri v kulturnem domu na Pungartu v Metliki. Poleg domačinov in iniciativnega odbora bodo gostje in aktivni sodelujoči na tej javni tribuni: predsednik slovenskih krščanskih demokratov in predsednik izvršnega sveta Lojze Peterle, predsednik sveta slovenskih krščanskih demokratov in republiški sekretar za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc, predsednik skupščine občine Novo mesto Marjan Dvornik, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Brežice Ciril Kolešnik in člani najožjega vodstva slovenskih krščanskih demokratov. Alojz Dragan Mali Slatnik: pločnik in kabelska KS je praznovala SMOLENJA VAS — V nedeljo popoldne so krajani KS Mali Slat-nik z gasilskimi vajami in kulturnim sporedom, v katerem so nastopali pevci mešanega pevskega zbora pod vodstvom pevovodje Toneta Finka in učenci osnovne šole, ter z vrtno veselico pri gasilskem domu praznovali krajevni praznik. Ob tej priložnosti so bila najzaslužnejšim krajanom pri uresničevanju programa krajevne skupnosti podeljena priznanja. Seznam opravljenih del, ki ga je navedel letos ponovno izvoljeni predsednik sveta KS Alojz Dragan, je dokaj obsežen. Zlasti pomembna je ureditev pločnika ob regionalni cesti od Cikave skozi Smolenjo vas do Malega Slatnika, dograditev transformatorske postaje v Peteli-njeku in asfaltiranje nekaterih cestnih odsekov. Vse, kar je že bilo narejenega in kar je še v programu, si krajani lahko preberejo v ličnem glasilcu KS Mali Slatnik, v katerem podpredsednik sveta KS in hkrati tudi delegat v občinskem zboru krajevnih skupnosti Lado Jaki navaja poročilo o finančnem poslovanju KS v letošnjem letu. Med drugim je v glasilu moč prebrati, da so letos spomladi v krajevno skupnost končno dobili kabelsko televizijo in da je nanjo priključenih že več kot sto gospodinjstev. Do sedaj je vsega skupaj izšlo že šest številk glasilca, njegov odgovorni urednik pa je Boris D )ular. TJ. Za prijeten dom Kaj vse obeta Interier, nova zasebna trgovina NOVO MESTO — Skoraj ne mine teden, da bi ne poročali o novem zasebnem trgovskem lokalu ali obrtni delavnici. Prav je tako. Naš trg je žejen sveže ponudbe in zdrave konkurence in verjetno bo še trajalo nekaj časa, preden bomo lahko rekli, daje zasičen. To bo takrat, ko se našim kupcem ne bo več dalo v nakupe čez Karavanke zato, ker je tukaj izbira prav tako pestra in so cene prav tako nizke. Verjetno bo do takrat preteklo še nekaj vode, vendar bo čas minil hitreje, če se bodo pojavljale take prodajalne, kot je vzniknila prejšnji teden na Partizanski cesti v Novem mestu. To je Interier, odprl pa jo je Andrej Bajt, da bi v njej prodajal lesne izdelke, od drobnih okraskov, igrač, uporabnih predmetov za gospodinjstvo do kosov pohištva po naročilu, kijih izdeluje v svoji delavnici, pa tudi lesene in kovinske izdelke za opremo stanovanja od drugih proizvajalcev iz Novega mesta in od drugod. Mladi podjetnik obljublja precej široko dejavnost. Tako bo sprejemal naročila za IZDELANO DOMA — Večino drobnih izdelkov, okraskov, igračk, spominkov in funkcionalnih lesenih predmetov izdeluje podjetnik Andrej Bajt kar sam v lastni delavnici. Tudi v trgovini je zaenkrat zaposlen še sam. (Foto: T. J.) izdelijvo posameznih elementov pohištva in opreme celotnih prostorov. Obljublja bogato izbiro lesenih igrač, daril in spominkov, dobavo in montažo sodobne ha-logenske razsvetljave, sprejemanje naročil in dobavo celotnega programa tovarne Lip Bled. Poleg tega nudi komisijsko prodajo starinskega pohištva, ki ga po potrebi in želji tudi strokovno restavrira. Skratka, nova trgovina na Partizanski cesti 7 se je resno lotila zapolniti vrzel na področju notranje opreme doma. T. J. Prodajajo le tistim, ki plačajo e.F Beti ima preče težav zato, ker jim njihovi kupci ne plačajo dobavljene robe — Prečen en dinar zmanjšuje vrednost izvoza — Domače zablode____________ METLIKA — Ena večjih težav v poslovanju metliške Beti v prvi polovici letošnjega leta so neplačane obveznosti kupcev do te največje belokranjske tovarne, kar neposredno vpliva na likvidnostno stanje. Porazno stanje celotnega jugoslovanskega gospodarstva je privedlo do tega, da kupci v glavnem ne plačujejo naročene in dobavljene robe. Kakšno je stanje na tem področju, najbolj zgovorno kaže podatek, da so se neplačane terjatve Beti v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v strukturi povečale s 3 na 24 odst. PRAZNIK — V novomeški občini so /T se začele razprtije, kdaj bomo slavili Jv občinski praznik. Ali 29. oktobra, v spo- 3, min na ustanovitev Novomeške čete na v/ Brezovi rebri, ali 7. aprila, v spomin na ^ ustanovitev mesta pred več kot 600 leti °r Zapleti bodo tudi okoli mestnega grba, saj '' se nekateri spet zavzemajo za nadvojvode ,nj Rudolfa na prestolu. Lepo je spoštovat L tradicijo in zgodovino, vendar v pregre- ^' SPET VASI V PONOS — Vaška kapelica matere Marije, včasih na pomembnem vaškem križpotju, sedaj pa v bližini regionalne ceste Novo mesto — Dolenjske Toplice, je dobila novo podobo in bila v nedeljo popoldne z mašo, ki jo je opravil kapiteljski prošt gospod Lap, slovesno posvečena v navzočnosti številnih krajanov. Le-ti sojo letos poleti s prostovoljnimi prispevki in lastnim delom spremenili iz vaške sramote v vaški ponos, za kar gre zasluga vsem, še posebej pa prizadevnemu vodji gradbenega odbora Ivanu Hrovatu. (Foto: T. Jakše) Rešitev tega izredno žgočega vprašanja je seveda zunaj Betinih zmožnosti, da pa bi imeli od te splošne nelikvidnosti in finančne nediscipline čimmanj škode, v tej belokranjski tovarni reagirajo tako. kot mislijo, daje zanje najbolj ustrezno in v teh razmerah pravilno, kajti neplačane terjatve neposredno in močno vplivajo na poslovne rezultate. V prvi vrsti so se odločili za ostrejše na- čine pri izterjavi zapadlih plačil, dolgoročno pa velja usmeritev na kupce s tržišč, ki so redni plačniki. Glede na to, daje Beti velik izvoznik, pa na njihov poslovni rezultat močno vpliva tudi precenjenost dinarja; v Beti menijo, da je dinar v primerjavi s konvertibilnimi valutami precenjen za 30 do 40 odst. S precenjenostjo dinarja sla povezani še dve stvari, ki tudi nepo- vanju strasti ne bi smeli čisto pozabiti, da, seje nekaj malega zgodovine zgodilo tudi ' od leta 1940 naprej. „ OBLJUBA — Prireditelji avtomobil- ^ ske hitrostne preizkušnje »Dolenjska 90«, l c so pre1--------------------;---------J- 00 se ne 1 sreča. Življenje je takoj demantiralo nji- ‘ n hovo prepotentnost, na treningu seje žal, po vseh predpisih, polomil Ljubljančar ;an| Holinsky. Z nestrpnostjo pričakujemo, ka la bodo prireditelji občinstvu obljubili na- ,a ‘ slednje leto. Morda bodo skušali doseči ;r^ da bo zaradi dirke kakšno uro ali dve kas-neje zašlo sonce. ra VABA — Pred prodajalno Mladinske, ^ knjige prodajajo toaletni papir po 2 din fja[ zavitek, kar glede na donedavne astro- ^ nomske cene tega blaga res ni drago. Ven- e„ dar se zdi, da služi papir za vabo, v orne- a*z njeni prodajalni je treba te dni kupovati tudi zelo zelo drage šolske knjige. Če kupiš ’ dva zavitka toaletnega papirja po 2 din j kos in en učbenik po 300 din, se ti zdi, da si jo odnesel kar poceni. V povprečju 100 din kos. sredno vplivata na poslovanje tekstilnih tovarn nasploh. Gre.za odliv kupne moči v inozemstvo ter za nekontroliran uvoz tekstilnih izdelkov, pogosto, kot pravijo v Beti, sumljive kakovosti. Nekateri sc C sfal teši 0,1 'Ost. *St( Tav *et| *X]( Z >ŠT Inc Ena gospa je rekla, da nič več rad a a ne hodi na novomeško tržnico, ke ’°‘l tam pristojni vpeljujejo nov red, tak' jr1, da ne more več najti na običajnih me (S ‘ stih prodajalcev, pri katerih pa je ra |Vc| da kupovala več kot desetletje. 'Rf ,, >< K: :%v V času od 7. do 14. avgusta so v novo sen meški porodnišnici rodile: Miroslava Sta nešič iz. Hrasta pri Vinici — Uroša, Vidi — Šušterič iz Trebnjega — Tilna, Ivanki Medel iz Dol. Suhadola — Simona, Tere- 11 Medel iz Dol. Suhadola — Simona, l er« zija Solar iz Šentjerneja — Tadeja, An Pulez iz Bidina — Davorja, Dubravk Radman iz Jurovega — Josipa, Jožic ^ Muhič iz Hudega — Barbaro, Dragic ^ Mesojedec iz Šentjerneja — Ireno, Suzan 5q ' Saje iz Jablana — Mitja, Sonja Kovačič | c Belega Griča - Katjo, Ivanka Vindišman i rjj,| Stranske vasi — Jano, Štefka Simončič m Gradenj — Mitja, Karmen Pižem z Dvol S|U; — Rebeko, Andreja Zorman iz Lukovk i0 - Marjeto, Vera Murn iz Jezera — Deni re(, sa, Vesna Slapničar iz Straže — Simoni raž Jožica Dimc s Pristave — Roka, DušanlA J( Mikec iz Kamnja —Anžeta, Branka Pel \ j dirc iz Grma — Roberta, Marija Perko i adn Krmelja — deklico, Dragica Dukovčič] ijSlr Metlike — dečka, Marija Župančič iz B« ar. ke vasi — dečka, Stanislava Papež z Lop* tjj te — dečka, Nada Matko iz Mihovega -f pj deklico. iaju IZ NOVEGA MESTA: Nedeljka Kj ^ sturič iz Majde Šilc 22 —Igorja, Arijz |V Smlatič iz Ragovske 6 — Amro, Alenk lCrjJ Bele iz Krke 2 — dečka, Marija Štangelj1 etn, Majde Šilc 4 — Mateja. Čestitamo! |f Sprehod po Metliki 2. SEPTEMBRA BO NA OTOK1 PRI METLIKI srečanje borcev, letalce’ mladine in prijateljev Bele krajine. Spor* bo obsegal kulturni program, napad let* ske enote republiškega štaba teritoriali1 obrambe, polete z balonom, demonstra* _ jo letenja z alternativno aviacijo in po vž oja verjetnosti tudi panoramske polete. karr OB VELIKI PRIREDITVI NA OTOw KU 2. septembra se je ponovno odpn vprašanje o ureditvi manjšega letališča vasi Otok, ki ima za to enkratne možno5 ii 1982. leta je tedanji metliški župan zavri* navdušence za ureditev letališča z bes* ijCp I dami: »Letalstvo v Beli krajini je utopij* jd, Poznavalci razmer pa trdijo, da je biv JjCtl župan krepko usekal mimo. . "ei, 1 PRED VASJO OTOK STOJI ST* j, RO VOJAŠKO LETALO kot spominki to, da so bila med drugo svetovno vojno™, I partizanska letališča in spuščališča. Ld*j , I in njegova okolica bosta doživela te djk vnnvrv nrprlili h/vin takn Iptaln kot hcš< Ozi 'late 'rali V TeCe ?0r 'Cci žar :lj; prenovo:_uredili bodo tako letalo kot tj ^ okolico. Bil je že čas, saj je bilo vse skuj | P' žalostno, zdaj pred proslavo pa je treba ti zadevi lepši videz. Napak mislijo tisti/ ,0 D so zoper različna proslavljanja, saj pra*J | kaže, da se nekatere razpadajoče in p°*J»P kateri so celo prepričani, da smo (bili) tržišče za praznjenje zalog slabe kakovosti iz Evrope in Daljnega vzhoda. Seveda se je vsemu temu v velikem podjetju, kakršno Beti je, težko na hitro prilagoditi in ustrezno ukrepati, saj se v taki situaciji še bolj pokažejo tudi številne zablode, ki so se leta kopičile, meglile jasen pogled in postale že kar sistem napačnega razmišljanja in ravnanja. Tako sc je treba boriti na več frontah hkrati, in to zunaj in znotraj podjetja. A. B. bljene reči uredijo šele takrat, ko nap0' jV do svoje obiske v deželo na sončni str*V/,a ao svoje odiskc v aezeio na sončni31 Gorjancev najvidnejše osebnosti slovCV ..i,« ~ui„,.: | ske oblasti. V SOBOTO, 18. avgusta, bo na I skem dvorišču ob 20.30 predzadnji vMfv j v okviru metliških poletnih kulturnih f reditev. Predstavila se bo metliška filrt1* režiserka Maja Weiss. Na večerje poV*j| la nekaj gostov, največ zanimanja pa b°T verjetno vzbudila dva Majina kratka* ma: Vinska vigred in Volite mene. Sle1* ^ prikazuje predvolilno borbo Janeza Vr* ^ čarja-Luigija, nesojenega metliškega ’ •vmo Qz’onorii m numcttl Mahal R llS« i pana. Scenarij je napisal Matjaž Rus." n0r devo pa je posnela televizija Slovenije - Črnomaljski drobir PIKNIK — Iz kraja v okolici Črnomlja 6 prišla pritožba, da so pred nedavnim Pripravili piknik, denar zanj pa je pritekel lil >d skupne akcije. Na fešto pa je bila porabljena le izbrana družba, pač po želji in rkusu organizatorja. Prizadeti, ki so doma [a ahko le cedili sline, sedaj sprašujejo, ali bo .j 3t> naslednji delovni akciji v kraju organizator tudi povabil le izbrano družbo. c ODŠKODNINA — Bralki, ki se je . t zadnjih številk našega časopisa prito-j. ®yaiu, da je morala plačati vstopnino za [a Priredi lev v okviru viniškega poletja, če-jjj)rav seje na kopališču v Vinici želela le 'kopati, organizacijski odbor sporoča, da l_ Ki imela prihodnje leto prost vstop na vse j, !°letne prireditve v kraju, pa še dnevnico ja 'bodo plačali. Pogoj, ki ga mora izpolniti, e. e eden in edini: predstaviti se mora s polij '"n imenom. [, RUDNIK IN KRIZA - Odkar seje v -alivu začela kriza, je prodaja premoga iz. ' 'anižarskega rudnika zopet bolje stekla in ; 18 zalogi nimajo niti kilograma več. Red-'a prodaja zaposlene v rudniku, ki je v ' ‘bzi, navdaja z upanjem, da se tudi njim 'betajo boljši časi. Slišati pa je, da se v ('anižarico že odpravlja posebna komisi-in *’ b° ugotovila, kakšna je bila vloga lada Breznika, direktorja rudnika, pri za-n_ yski krizi in kakšen vpliv je imel na iraš-e_ ega predsednika, da seje tako človeško jj 9vzei za kanižarske rudarje. >iŠ Drobne iz Kočevja CESTE IN LUČI — V teh dneh bodo pakirali cesto, ki povezuje Mestni log z *eško cesto prek novega mostu čez Rin-kije že zgrajen. Ta cesta in Mestni log ^sta dobila tudi javno razsvetljavo. Do te *ste mimo Itasa asfaltirajo pločnik in "av te dni bo tu tudi zasvetila javna razbijava. Po Kočevju pa popravljajo pre-®de in krpajo luknje na cestiščih. ,,ZDAJ PA V GRČIJO — 40 dijakov [Stud bo 27. avgusta odpotovalo na 9-'navni izlet po Grčiji. Potovanje organizi-id 9 agencija Glorija. Podobno 9-dnevno (e Movanje v Grčijo organizira ta agencija (ji udi za druge občane, in sicer v času od 21. lf " 29. septembra. Potrebnih je najmanj P prijav, cena je 3.800 din, plačilo pa v rTVch obrokih. .Čiščenje rinže dobro na- REDUJE Rinžo čistijo s stroji. Delo [Ro napreduje. Tovornjaki odvažajo najine, smeti in razne odpadke, ki so jih ,cščani zmetali v vodo. Ceste, po katerih ožijo tovornjaki, so precej onesnažene z 'atom, ki se suši, da se za vozili dviga 'rah. Vendar so krajani pripravljeni ob o sem tem potrpeti, da bo le Rinža čista. vi ita Uli- tki :re vn; Ribniški zobotrebci vk1- ^ korejski televizorji — Riban s blagovnica je pred kratkim dobila iČ | korejskih barvnih televizorjev (ekran : 'um) in vse prodala po ceni 7.200 din v ■* "bbžno 10 dneh. ,ol NF.KDO LAŽE — Tako pravijo tiste vl( pužbenke, ki imajo redno opravka s po-eh dnevniku so namreč 14. avgusta nj Obrale, da so se poštne storitve letos poni; **?*l® za 44,7 odstotka, one pa pravijo, ,el ®Je bila podražitev okoli 150-odstotna, 0I 'dodajajo, da je bilo treba samo pred l£, adnjo podražitvijo nalepiti na navadno gj; '■bo znamko za 40 par, zdaj pa za 1 di-ni ®ri na priporočeno pismo s povratnico ,'jJ ,1 za 4,40 din, zdaj pa 11 din itd. i/RVl KORAK K SREČI — Obljubili lt?ga Ribničanom in Ribničankam (pa iri( j | v Kočevju) plakati agencije Herakiej nk lcLjubljane. Agencija jim priskrbi partiji et ‘>za ve^erne sprehode v dvoje in po-na razmišljanja.« , mORlLCI SO MED NAMI — V vsa-:m kraju imajo posebneže. V Ribnici jih -jjlo več. Glavni pa je gotovo »morilec« ^mške vasi, ki se ti prilepi na pete in le j?ri 'n mori s čvekarijami. Pravijo, daje , er dober in v redu občan, le zjutraj <*n'e preveč vitamina A(lkohola). Trebanjske iveri V* KAMENJE v Trebnjem v Ulici hc-J? Majcna se je na pločniku pojavilo ,f0 [rpnje. Po izjavah domačinov tja ni pri-jpd S.°[jz kakega vulkana, ampak so ga pri-ijal( s traktorjem. Napeljano kamenje l0si ieJmbl Preprečilo slehernemu nepoklica-Vfi( (j111 šoferju parkirati vozilo na pločniku, ije? Vseb voznikov ni odgnalo in v omenja Vl> Kamenje so se nekateri že zaleteli. bi'£nnevaJ0' v*3 Je kamniti kup na ome-;enem pločniku delo t.i. šibkejšega spola. fil jJel° res, potem živijo med Trebanjkami in« jj, 1 herkulesi, saj kamnov pri poskusu -o!$i Povijanja s pločnika ni mogel premaknil n,li traktor. ^ bort^ASTlKA — V Zapužah pri Mirni se očitno končno rešili tistega starega K 1«, . ene8a hleva, v katerem se je pred 'a.poipodlomil neki steber in padel dol, da stl’ to 11' baje vsi trdi od strahu, češ, kaj če bi r * komu na glavo. Najbrž pa bi bili PjfeJ:uzani bolj veseli, če bi imeli še naprej P°\ !(| 0 la dotrajani goveji hotel in ne tudi sUjli, Vjn'ce, ki jo nameravajo urediti v hle-° P1 n mes,° mukanja krav naj bi namreč >red°|Vem ‘z teb Prost°rov slišali stroje za f^iL- vo plastike. Proizvodni postopek “ .' vodil ali pa vsaj organiziral nekdo, ki s,«v°lj dobro spozna na direktorske .(OBEO — Potem ko se je klientela Dob z vso premišljenostjo in res-kajo^l? Potegnila za znižanje kazni vsem "c teče življenje seveda svojo vi j ^jKho pot. To je moral vzeti na račun ^ ii|, b°bski stavkovni odbor. Eden njego-'prirklanov je na »dopustu« namreč 11Je', iistv v?e potrebno, da so ga osumili zvod-a 'n posilstva mladoletnice. IZ NtkŠIH OBČIN m IZ NtkŠIH OBČIN E Neokrnjena narava človeka bogati Kra njski taborniki že deseto leto taborijo v Beli krajini — V Marindolu pri Adleši-čih zgradili svoj dom — Pestro družabno življenje MARINDOL PRI ADLEŠIČIH — Kranj[ski taborniki so pred desetimi leti začeli s svojimi letnimi taborjenji ob Kolpi pri Adlešičih. Najprej so taborili kar na travniku ob reki, potem pa na kraju, kjer je bila nekdaj marindolska šola, postavili taborniški dom, v katerem se je letošnje poletje že tretje leto zvrstilo več kot 200 tabornikov. Kokrški odred iz Kranja je bil zadnji, kije konec preteklega tedna zaključil letno taborjenje, številni mladi taborniki pa so želeli pripovedovati o svojih vtisih in pohvaliti Belo krajino. TONČKA VODNIK, vodnica: »Sem začetnica kranjskega taborništva in po letih ter 36-letnem stažu najstarejša kranjska tabornica. Taborniških izkušenj mi torej ne manjka, vendar pa lahko zelo pohvalim Marindol z okolico. Možnosti za delo tabornikov so tu znatno boljše kot ob morju, kjer narava in klima človeka polenita, tu pa razgibata. Čeprav imamo zelo pester program, pa je narava tako razgibana, da ga lahko izvedemo v celoti, in to nam daje dodatno zadovoljstvo.« MIRAN CAPUDER, starešina tabora: »Že osmič sem na taborjenju v Beli krajini. Letos smo se lotili nekaterih novih prijemov. Tako smo imeli en teden tabor tik ob Kolpi, kjer smo sami kuhali in moram reči, da so postali taborniki bolj samostojni. Domačini so zelo prijazni, zato se tudi vračamo vsako leto v Belo krajino. Pomagajo nam pri nabavi hrane, oddaji prostora za taborjenje. Tudi narava je še zelo neokr- narja in pevca. Upam, da bom prihodnje leto zopet prišla v Marindol.« KLEMEN KRIŽNAR, medvedek: »Čeprav imam šele osem let, sem že četrtič na taborjenju v Beli krajini in tudi prihodnja leta bom še rad prihajal sem. Najbolj všeč mi je, ker lahko skačemo, čofotamo v vodi, se lovimo. Tega doma ne morem početi, ker živim v bloku. Sicer pa sem osvojil kar deset taborniških veščin, najbolj pa sem ponosen na to, da sem najdlje, kar 25 sekund, vzdržal po vodo.« M. BEZEK-JAKŠE \4 \ Tončka Vodnik Miran Capuder njena in zato za tabornike še toliko bolj zanimiva. Nerodno je le to, da se moramo voziti kopat v Adlešiče.« ANJA STIPANOVIČ, čebelica: »Letos sem prvič v Marindolu, a mi je zelo všeč. Spoznali smo tudi bližnjo okolico, zelo poučen pa je bil obisk pri izdelovalki domačega platna in prtičkov, Marici Cvitkovič. Naučila sem se skakat na glavo in osvojila veščine plavalca, ribe, gozdarja, mladega naravoslovca, novi- Skoraj čudež Pokopališče v 2 letih NESTOPLJA VAS - V vaški skupnosti Kot — Brezje v semiški krajevni skupnosti so leta 1987 ustanovili pokopališki odbor, leto dni pozneje pa postavili temeljni kamen za gradnjo vodovoda, elektrike, mrliške vežice in ureditev okolice pokopališča pri podružnični cerkvi sv. Roka pri Nestoplji vasi. Hkrati so napisali tudi dolgoročni program do leta 1995, ko naj bi bila vsa ta dela opravljena. Toda predvsem organizacijskemu vodji Zvonetu Tkalcu ter njegovi neizmerni zagnanosti gre zahvala, da so vsa dela opravili kar pet let prej ter preteklo nedeljo, ko je bilo pri cerkvici tudi žegnanje, pripravili otvoritev vseh pridobitev. Pretežni del denarja, ki ga je bilo potrebno zbrati kar precej, so prispevali lastniki grobov ter povrh vsega opravili še več kot tri tisoč prostovoljnih delovnih ur. Na pomoč pa so priskočila še številna podjetja, obrtniki ter rojaki po svetu. Vsem tem se je Tkalec v krajšem nagovoru ob otvoritvi še posebej zahvalil. Na slovesnosti so ob vhodu na pokopališče odkrili kip Kristusa, delo kamnoseka Petra Pluta iz Otavca. Pokroviteljstvo in botrstvo nad tem pokopališkim simbolom miru, spoštovanja in tišine sta prevzela rojaka iz Avstralije Mimica in Drago Logonder. M. B.-J. SIMBOL MIRU — Mimica Logonder, rojakinja iz Avstralije, odkriva simbol miru, spoštovanja in tišine pokopališča pri sv. Roku, nad katerim sta skupaj z možem prevzela pokroviteljstvo in botrstvo. V SVET V MALEM TREBNJE — Tukajšnje turistično društvo bo organiziralo 28. avgusta izlet v Kanalsko dolino in v deželo ob Vrbskem jezeru, kjer si bodo udeleženci ogledali med drugim tudi Mi-nimundus, torej »zbirko« najzanimivejših pomanjšanih stavb iz vsega sveta. Tisti, kijih posebej zanima zgodovina slovenstva, bodo v mozaik vtisov o njej lahko dodali kamenček z obiskom Gospe Svete, ki so ga organizatorji tudi uvrstili v načrt izleta. Izlet bodo trebanjski turistični delavci ■izpeljali v sodelovanju s Turistično agencijo Krištof v Trebnjem. Anja Stipanovič Klemen Križnar SEJEM SUHE ROBE RIBNICA — Sejem suhe robe, lončarstva, domače obrti in obrti sploh bo v nedeljo, 2. septembra. Otvoritev bo ob 9. uri na ploščadi pred zadružnim domom. Začel se bo s tradicionalno parado. Letošnja posebnost sejma bodo konji in vprege z Okornovega ranča v Dragi. Udeleženci sejma bodo lahko na konjih jahali ali se vozili s kočijo. ŠOLA BO DOKONČANA DO ROKA STARA CERKEV — Tehnični prevzem druge faze gradnje osnovne šole v Stari Cerkvi pri Kočevju je bil v ponedeljek. Komisija je ugotovila, daje treba dokončati še nekatera manjša predvidena dela, ki zamujajo zaradi dopustov. Vse to pa ni ovira, da se pouk ne bi začel že 3. septembra. V drugi fazi so bile v prostorih stare šole urejene še tri učilnice, kuhinja, jedilnica in kurilnica. Obnavljajo šolo v Sodražici Pouk bo potekal nemoteno, čeprav bodo nekatera dela trajala še v septembru — Kako v občini uresničujejo načrt skupno dogovorjenih del?_ RIBNICA — Po posebnem samoupravnem sporazumu v ribniški občini združujejo v obdobju od 1986. do konca letošnjega leta denar za širitev vrtcev ter obnovo in vzdrževanje izobraževalnih, kulturnih in telesnokulturnih objektov. Na osnovi tega sporazuma je bil izdelan program porabe tega denarja. Do zdaj je bila v celoti uresničena izgradnja tretje faze vrtca v Ribnici, delno pa: obnova osnovne šole Ribnica, obnova odra v TVD Partizan v Ribnici in Sodražici, obnova domov TVD Partizan v Ribnici in Sodražici ter vzdrževalna dela v Športnem centru v Ribnici. Zdaj urejajo oz. obnavljajo osnovne šole v Sodražici in muzej, galerijo in knjižnico (Miklova hiša v Ribnici). Iz sprejetega načrta pa nista uresničeni: izgradnja kuhinje pri OŠ Dolenja vas in obnova kulturnega doma v Loškem potoku. Z uresničevanjem za letos planiranih del so težave, ker denar za te namene ne priteka tako redno, kolje lani. Potrebno bo zagotoviti, da bo dotok sredstev po sporazumu reden in se še dodatno dogovoriti za združevanje denarja v te namene. Le tako se bodo izognili nadaljnjemu propadanju teh objektov in s tem še bistveno večjim stroškom za njihovo obnovo in vzdrževanje. Največ vprašanj je zdaj, kako poteka obnova šole v Sodražici, ali.bo končana do začetka šolskega leta in ali bo omogočen nemoten pouk v novem šolskem letu. Pri odgovorih smo zaprosili za odgovor, ki je tak: Vezni del med-šolo in telovadnico, kjer je tudi vhod v šolo, bo temeljito predrugačen in do začetka pouka dokončan do tretje gradbene faze (pokrit, a brez oken). Pouk v šoli bo lahkb potekal nemoteno, saj bo vhod v šolo začasno drugje (preko kleti). V tem veznem delu stavbe bodo najprej dokon- čani poleg avle oz. veznega hodnika med šolo in telovadnico še zbornica, ravnateljeva pisarna, tajništvo in stranski prostori, kar bo veljalo 5 milijonov din. Septembra bosta šola in telovadnica že funkcionalno povezani, v nadstropju pa bosta zgrajeni še dve učilnici, kar bo veljalo nadaljnjih 6 milijonov din. Denarje zagotovljen. J. P. Matjan Blatnik Marjan, ta zna i prijemi podjetne-Marjana Blatnika Novi ga KOČEVJE — V hotelu Pugled je bolj živahno, odkar je pred dobrima dvema meseca prevzel poslovodstvo hotela Marjan Blatnik. Pred 13 leti je končal gostinsko šolo, potem pa opravljal razna dela; bilje vse, od pomivalca posode in kuharja do natakarja, pomagal je pri reprezentančni strežbi in se ob vsem tem veliko naučil. V hotelu Pugled je doslej neizrabljeni prostor dal v najem za videoteko, najemnik pa je v hotelu postavil za goste dva televizorja in montiral satelitsko anteno. Vse to in obiski v videoteki so pripomogli k večjemu prometu v hotelu. Organiziral je prvo koktajl party, pri čemer so mu veliko pomagali nekateri gostinski strokovnjaki in nekatera slovenska podjetja. Danes prodajo v hotelu 20 do 30 koktajlov na dan, medtem ko prej niso nobenega. »Hotel ni hotel, če nima natakarja, ki zna mešati koktajle«, pravi Marjan in dodaja, da bi moral vsak hotel imeti nočni lokal. Marjan ima veliko načrtov. Pravi, da bi se moralo v Kočevju vedno dogajati kaj izrednega, pa ljudje ne bodo hodili na zabave v Cerknico, Taborsko jamo, Osilnico, Rakov Škocjan in drugam. Zdaj je organiziral dneve piva v Kočevju razmišlja še o prireditvah, kot so večer kočevskih butikov z modno revijo, plesna tekmovanja, pokušnje raznih jedil, pijač in drugega. J. P. Slavje » Rakitnici Odprli nov gasilski dom RAKITNICA - V nedeljo, 19. avgusta, je slavilo Gasilsko društvo Rakitnica 70-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so odprli nanovo zgrajeni gasilski dom, razvili prapor, občinska gasilska zveza pa je društvu predala novo gasilsko tehniko (motorno brizgalno, avtomobil in vse potrebno gasilsko orodje). Na slovesnosti so govorili: predsednik občinske gasilske zveze Ribnica Alojz Kos, predsednik občinske skupščine Ribnica Franc Mihelič, zgodovino in delo društva, predvsem v zadnjih letih, pa je predstavil predsednik GD Rakitnica Stane Oberstar ml. Društvo je ponovno zaživelo leta 1983, medtem ko je prej 15 let le životarilo in se jim je medtem podrl stari gasilski dom — baraka. Pred petimi leti so začeli graditi novi dom, kije zdaj pravo vaško središče. Pri gradnji ni sodelovalo samo vseh 42 članov GD, ampak vsi občani in drugi. Vsi zaslužni so prejeli priznanja. Republiška priznanja so prejeli: predsednik GD Stane Oberstar ml., poveljnik Bojan Kersnič, tajnik Pavel Hočevar in blagajnik Ciril Pucelj. Priznanja občinske gasilske zveze Ribnica so dobili: Niko Vidervol, Roman Henigman, Pavel Henigman, Franc Levstik, Milan Vidervol, Franc Ambrožič in Anton Tkalec. Priznanja društva so prejeli vsi občani, podjetja in drugi, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji doma. Največja zahvala velja Riku Ribnica, kije bil tudi pokrovitelj slavnosti, ter botrom prapora Inlesu Dolenja vas, Riku Ribnica, Krajevni skupnosti Dolenja vas in občinski gasilski zvezi, ki sije še posebej prizadevala za oživitev dela v GD Rakitnica. J. PRIMC RAJE V SVINJARIJI? KOČEVJE — V mestu Kočevje je okoli 7.000prebivalcev. Krajevna skupnost je razposlala gospodinjstvom 1.500 vabil, naj pridejo občani minuli četrtek ob 16. uri na prostovoljno čiščenje Rinže. Vabilu se je odzvalo le 6 prebivalcev (Rudi Šmalc, Peter Movrin. Samo Ži-levski, Risto Kitič, Stevo Kitič in svobodni kulturni delavec Dušan Dežman), ostali pa se očitno bolje počutijo v svinjariji P-c NAGRADA OB 35-LETNICI KOČEVJE — Pred 35 leti so v Kočevju ustanovili Združenje šoferjev in avtomehanikov. Iz ocene o dosedanjem delu je mogoče ugotoviti, da jim je uspelo v svoje vrste vključiti 660 članov. Mnogo naporov so vložili v strokovno usposabljanje članov in tudi drugih poklicnih voznikov motornih vozil. Uspešni so bili na raznih športnih tekmovanjih in srečanjih, na katerih so tudi dosegli lepe uspehe. Ob praznovanju lega jubileja so razpisali natečaj za najboljša literarna in iikovna dela. Za literarna dela so prejeli nagrade: Robert Štimac, Nika Čebin, Janež Damjan, Vesna Jerbič in Tomaž Oberstar. Za likovna dela pa so bili nagrajeni: Polona Ruparčič, Betka Mišmaš, Jana Lesar, Goran Zorič in Gašper Jami. V. D. RINŽO ŽE ČISTIJO — Po prvih zapletljajih je bil dosežen sporazum z ribiči, da se lahko Rinža zajezi, izpusti voda iz zajezenega dela in začne čistiti dno. Čiščenje seje začelo minuli četrtek. Tajnik KS Kočevje-mesto Borut Hočevar nam je o tej akciji povedal, da je bilo prvotno načrtovano, da bo vsa akcija čiščenja Rinže skozi mesto trajala 14 dni, že prvi dan pa je pokazal, da bo za delo potrebno več časa. Po izpustu vode so ribiči začeli z odlovom rib, kar je trajalo do konca minulega tedna. Hkrati so že prišli na delo na delno osušeno dno Rinže tudi stroji, ki so takoj začeli čistiti. Izpust vode iz korita Rinže so izkoristili še za nekatera druga dela. Pri čiščenju so našli tudi municijo. Dela izvaja ekipa GG TGV, financira občinska skupščina, vodita pa jih krajevna skupnost Kočevje in Komunala. (Foto: Primc) »Kuha« jih veliko, eden plača Dana Mirna: Davčni sistem je zasnovan napačno — Žganjekuha kot folklora — _______Na Mirni mazut dražji — Novosti na Vinskem sejmu in pri soku____ sporno. V različno oddaljene kraje razvažajo npr. tudi bencin, vendar zanj ve- MIRNA — V tukajšnji Tovarni rastlinskih specialitet in destilaciji Dana opozarjajo, daje država zasnovala davčno politiko, po kateri morajo plačevati od svojih izdelkov, na napačnih temeljih. Med sporne postavke davčne politike sodi, po mnenju vodstva Dane tudi svojevrstna uravnilovka pri dajatvah. PRENOVLJENA TRGOVINA — V Kočevju so te dni odprli prenovljeno trgovino Non-stop. Ta prodajalna je bila doslej klasična, po prenovi pa je samopostrežna. Posebnost trgovine je, da v njej postrežejo tudi z uvoženimi živili in drugimi artikli. Na fotografiji: z otvoritve. (Foto: Primc) Pri nas ne delamo razlike med pijačami z na primer 20 in pijačami s 60 odstotki alkohola, ampak veljajo za vse enaki davki. V drugih državah se plačuje davek po gradih alkohola, in sicer za močnejše alkoholne pijače proizvajalec plača več,« primerja razmere Božidar Pernarčič, direktor L>ane Mirna. To se verjetno da razumeti tudi tako, da država z davki na alkohol vpliva na proizvodnjo in porabo določenih pijač, s tem daje v taki drži evropskih držav verjetno treba videti tudi interese proizvajalcev. Čigavim interesom strežejo razmere, v katerih teče v Jugoslaviji proizvodnja alkoholnih pijač, je verjetno naša posebna tema. Glede tega opozarjajo v Dani. da »takega nereda v svetu ni«, ali kot meni Božidar Pernarčič; »Nikjer v drugih držav ah nisem videl, da bi se da- lo na veliko kupovati kotle za destilacijo. Pri nas je to mogoče kupiti, zato lahko praktično vsakdo kuha žganje. Te pijače seveda tudi prodajajo, toda zanje ne plačajo davkov, medtem ko tovarna za tak izdelek mora plačati velike dajatve.« Medtem ko gre tu za neenakost med zasebno, včasih tudi obsežno, »črno« destilacijo in industrijsko proizvodnjo, opozarja Penarčič še na druge razlike, zlasti v možnostih poslovanja znotraj branže. »Za primer vzemimo mazut. Naročimo ga v Ljubljani in pripeljejo' nam ga z Reke ali iz Lendave, Poleg cene materiala moramo plačati še strošek prevoza. Pot na Mirno je sev eda daljša kot v Ljubljano, zato nas prevoz stane več kot pa koga. ki je bližji skladišču mazuta To dvojno plačilo se mi’ zdi • Kljub omenjenim in še drugim težavam, kot so z dragimi krediti podprti sezonski nakupi in hranjenje sadja, slab odziv trgovin za vračanje embalaže, močna konkurenca v panogi in ne nazadnje velik uvoz domnevno cenejših pijač, predvsem sokov iz zamejstva, Dani ne pojema sapa. »Na Vinskem sejmu bomo predstavili dve novosti, ledeni čaj in kandirano sadje. Oboje začenjamo proizvajati v sodelovanju z italijansko tvrdko Toschi. Poleg tega bomo uvedli novost v pakiranju sokov, in sicer prehajamo na papirnato, za okolje manj obremenjujočo embalažo,« napoveduje Božidar Pernarčič. lja na vseh črpalkah v Sloveniji enaka cena.« razčlenjuje Pernarčič. M. LUZAR W1 IZ NtkŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN LU Posavje: suša uničuje poljščine Najhuje je na ravnini Krškega polja — V Brežicah in Krškem bodo škodo ocenjevale komisije — Prizadeta koruza, pozni posevki in travniki Na kurilno olje se splača čakati v vrsti IZ SKUPŠČINSKIH KLOPI BREŽICE — Delegati brežiške ob- BREŽICE, KRŠKO — Letošnje izredno suho poletje je že opazno udarilo po kmetijstvu brežiške in krške občine. Do pomanjkanja dežja je prišlo že julija, neugodno vreme za poljščine pa se je nadaljevalo še avgusta, tako da je bila škoda neizogibna. Kaže, daje najbolj prizadeta koruza, vendar je škodo opaziti tudi na poznih posevkih in na pašnikih. Kmetje so že zaradi majske suše pokosili manj sena. Ker so pozno kosili, so ostali brez otave in za nameček je zdaj na travnikih spet pičla košnja. Suša je seveda prizadela tudi hribovita območja, predvsem tista, ki nimajo dobre oskrbe z globinsko pitno vodo. Nekaj škode je povzročila na sadovnjakih, teh v Posavju ne manjka, kjer bodo sadjarji obirali manjše in lažje plodove. I lajbolj prizadeto je kmetijstvo na ravnini Krškega polja. Tu so značilna prodnata tla, kjer pride suša še posebno hitro do izraza. Najbolj opazna škoda je na koruzi, ki je na večjem delu polj že do polovice porjavela, marsikje je tudi uvela in zaradi pomanjkanja vode prisiljeno zori. Kolikšna bo škoda, zaenkrat še ni moč reči, a nekatere grobe ocene v krški občini že govorijo o tem, da so koruzni posevki prizadeti na 800 ha polj. Močno prizadeta je tudi košnja na okoli 600 ha travnikov. Zaradi omenjene prve ocene je krški izvršni svet že imenoval komisijo, kiji predseduje Toni Koršič iz krškega Agrokombinata. Zbrala naj bi Pozabljena cesta na Okroglice le kategorizirana? Želijo asfalt OKROGLICE — »Po teh hribovitih predelih vsako neurje povzroča veliko škode na vaških poteh in krajevnih cestah. Pred pol leta je pod Okroglicami odneslo celo most. Problem te naše ceste od Brega do Okroglic, ki se s priključkom do Razborja razteza na okrog 6 km je ta, da cesta ni kategorizirana. Zato ne moremo zahtevati, dajo vzdržujejo cestarji. Sami pa tega ne zmoremo,« nam je povedal Janez Nunčič, ki si v teh odmaknjenih, a *t Janez Nunčič še deviško ohranjenih krajih ustvarja nov dom. Krajani plačujejo krajevni samoprispevek v krajevni skupnosti Loka in upajo, da bo vendarle tudi do njih speljana asfaltna pot, kajti zdaj je vse njihovo delo pri vzdrževanju ceste bolj Sizifovo. Prav zato so toliko bolj veseli posluha novomeških cestarjev in njihovega šefa Franca Povšeta, ki so zadnjič pripeljali na cesto veliko peska, zasuli številne jarke in si pomagali še z grederjem, tako daje cesta zdaj kot zlikana. Seveda bo tako do prvega večjega neurja. Cestarjem rtamreč ni nujno pomagati krajanom, če gre za nekategorizirane ceste, saj imajo dovolj dela že s tistimi, ki so kategorizirane. In čeprav trošijo denar za tako življenjsko pomembne ceste, kot je za Okrogličane njihova povezava z dolino, jih cestarji vseeno slišijo od tistih, ki zagotavljajo denar, seveda zgolj zato, ker omenjena cesta ni nekategorizirana. Omeniti velja, da so tod zaradi zelo slfibo prevozne ceste celo ukinili mlečno progo, kar je bil spet udarec po že tako plitvih žepih krajanov. P. P. podatke o obsegu škode in o oškodovancih, izdelala kriterije ter ocenila vrednost nastale škode. Tudi na brežiškem referatu za kmetijstvo so povedali, da je škoda zaradi suše precejšnja, obenem pa menijo, da zaenkrat še nima takih razsežnosti, kot jih je imela v letu 1988 Na občinskem komiteju za gospodarstvo pa so ocenili, da je škoda vendarle tako velika, da bo potrebno tudi v brežiški občini imenovati komisijo za ocenitev. Njene člane bo čakalo veliko dela, o čemer pričajo pretekle izkušnje in tudi že letošnje, saj so v občini že ocenjevali škodo, ki jo je povzročila julijska toča na vinogradih in sadovnjakih. Težave s sušo na Krškem polju bo brežiški izvršni svet obravnaval na svoji prvi seji in ob tem tudi imenoval potrebno komisijo. B. DUŠIČ Vsakodnevne vrste pred brežiškim Petrolom BREŽICE — V avgustovski vročini ' Šent- OBNOVILI BODO ČRPALKO V TRNJU BREŽICE Petrolova bencinska črpalka v Trnju pri Brežicah bo v naslednjih dneh zaprla vrata svojim odjemalcem. V upravi Petrola smo izvedeli, daje to nujno zaradi obnavljanja objekta. Z deli ne bodo končali pred koncem leta, zato bo prenovljena črpalka začela obratovati šele januarja naslednje leto. se pred Petrolovim skladiščem v lenartu pri Brežicah spet veča vrsta tistih, ki s prikolicami in sodi na njih čakajo na kurilno olje. Zvezni zakon določa, da se prodaja olja sme začeti šele jeseni, vendar pa republiki Slovenija in Hrvaška to določilo kršita. Da ne bi bilo tik pred kurilno sezono še večje gneče, prodajata olje že prej. Kot je povedal Silvo Jeršič, direktor Petrola Brežice, imajo prednost pri dobavi tisti, ki so kurivo naročili in ga tudi vnaprej plačali. Tem občanom ga dostavljajo na dom, sicer pa vsak dan prodajajo na drobno tudi v skladišču. Ker so količine omejene, ni prav nič čudno, da so vrste vedno daljše. K večji gneči je svoje prispevala kriza v Zalivu, saj nihče ne ve, kako bo z oskrbo v bodoče. Vozil in prikolic se pred vrati Petrola nabere toliko, da ovirajo promet na cesti. Vrsta se vije mimo zapornic pri železnici in povsem zapolni cesto, ko se zapornice zapro. Zaradi tega so na brežiškem Petrolu že razmišljali o možnosti, da bi olje točili v sode in ga prodajali tudi na črpalki v Trnju. Vse je seveda odvisno od tega, koliko kurilnega olja bo sploh še na razpolago. Če ga ne bo dovolj, potem tudi vrst, ki bi ovirale promet, ne bo! B. D. činske skupščine so na zadnji seji poleg osrednje točke, to je sistemizacije delovnih mest v upravnih organih, obravnavali še več drugih vprašanj. Tako so na seji v četrtek predlagali, naj bi se Osnovni šoli Edvard Kardelj na Bizeljskem in Osnovna šola bratov Ribarjev v najkrajšem možnem času preimenovali. Poleg tega so ustanovili komisijo za grobišče, ki bo raziskala vse primere v občini. Povedati je še treba, da je bil sprejet ureditveni načrt za Terme, tako da se bodo lahko razvijale naprej. V razpravi o pismu brežiškega župana •Tomšeta zoper novinarja Vlada Podgorška so delegati stopili na stran novinarja in zavrnili županove obtožbe, češ da novinar ne poroča točno s sej občinske skupščine. ŠE STARE CENE VETERINARSKO-SANIT ARNIH PREGLEDOV SEVNICA — Sevniški občinski izvršni svet je po polemični razpravi s predstavniki Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda iz Novega mesta spet umaknil z dnevnega reda predlog odredbe, s katero naj bi za 58 odstotkov povečali pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora. Podobno je namreč že storila stara vlada. Sevničani poudarjajo, da zanje taka podražitev storitev ne more biti dovolj argumentirana, čeprav so njo že soglašali v šestih preostalih NOVO VOZILO — Gasilsko društvo v Zabukovju je preteklo soboto postalo bogatejše za novo terensko vozilo. Ključe avtomobila je predsedniku GD Za-bukovje Martinu Kinku predal predsednik sevniške občinske gasilske zveze Branko Derstvenšek (na posnetku na desni). Zabukovljani so sami zbrali 35 tisočakov, za vozilo, kije stalo 105.000 din, pa je poleg OGZ Sevnica pomagala s posojilom še zavarovalnica. Zabukovški gasilci so ob tej priložnosti sprejeli v svoje vrste 30 novih članov, predvsem podmladka, priznanja pa so podelili družinama Pajk in Trefalt, doma iz neposredne soseščine, najboljšemu gasilcu Francu Oblaku ter »botroma« Alojzu Špecu in Marjanu Dernaču. (Foto: P. Perc) občinah, kijih pokriva ta zavod. O delu zavoda in cenah njegovih storitev bodo znova temeljito spregovorili na prihodnji seji vlade v prvi polovici septembra. • Kako nas ljudje narobe ocenjujejo, dokazujejo njihova darila. (GrafJ) • Z ihto ni mogoče doseči ničesar. (Solženicin) • Obstajajo pravične vojne, ne obstajajo pa nedolžne vojne. (Semprun) Gradnja je skoraj edina možnost Pri truda polnem delu je veliko lažje, predvsem pa ceneje poslovati s pomočjo stanovanjske zadruge — Tudi svetovanje in druge usluge članom zadruge KRŠKO — Posavska stanovanjska zadruga s svojo dejavnostjo pokriva tri občine tukajšnje regije in delno sega tudi na mejno Kozjansko. Jeseni bo minilo že pet let od njenih začetkov, samostojno pa posluje šele v zadnjih dveh letih. Gospodarska kriza je še povečala število članov zadruge, saj podjetja delavcem raje dodelijo kredite za gradnjo, kot pa kupujejo nova stanovanja. V zadnjem času je postalo ugodnejše celo stanovanjsko kreditiranje pri Posavski banki, * zato ljudje gradijo in bi še gradili, če bi bilo na voljo dovolj parcel. Zadruga se preživlja s šestodstotno banki. Seveda so uvedli tudi negativne obresti in si tako zagotovili večjo finančno disciplino članov. „ B. DUSIČ V času od 11. do 17. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Vesna, Gelo iz Zaprešiča — Bernarda, Darja Šetinc iz Brežine — Roka, Tatjana Prah s Koritne-ga — Nastjo, Olga Franko iz. Ribnice — Aleša, Slavica Bračun iz Kremena — Danijela, Mira Blatnik iz Brežic Tjašo, Jana Drobne iz Sevnice Anjo, Jožefa Smole iz Stranja — Antona in Kristino, Durda Razum iz Konščice — Majo, Shpresa Halili iz Brežic deklico, Julijana Pribožič iz Krškega — Moniko, Renata Hrušovar iz. Stolovnika — Sandro, Dubravka Kosič Kolarič iz Prigorja — Ano. Čestitamo! provizijo in z letno članarino, ki znaša 300 din. Strokovni del kolektiva na osnovi veljavne gradbene dokumentacije pripravi spisek potrebnih materialov, pri katerih je član oproščen plačila temeljnega prometnega davka in to mu poceni nakup kar za tretjino. Članom svetujejo pa tudi občasno priredijo po- svete o posameznih materialih, instala- cijah in podobno. Obveščajo jih tudi s svojim mesečnim glasilom. Stanovanjska zadruga pridobiva gradbene parcele in jih komunalno ureja. S potrebnimi soglasji. S poslovnimi partnerji se dogovarjajo o dobavi materialov, o ugodnih stalnih popustih in akcijskih prodajah ter o kreditih. Hranilno kreditna služba zadruge zaenkrat sicer brezobrestno kreditira člane, a se bo v prihodnje preoblikovala po standardnih pravilih delovanja za take službe. Posebno ugodnost za člane Posavske stanovanjske zadruge pomenijo tudi pozitivne obresti za vsa vnaprejšnja plačila, ki so za malenkost celo večje kot na • Medtem ko je bilo pred dvema letoma 1200 članov, jih je danes v zadrugo včlanjenih že 2600. Vsak dan dvigne naročilnico od 150 do 300 ljudi. »Menimo, da bi bilo 3000 članov optimalno število, ki bi še omogočalo pristne odnose in zaupanje. Kljub ugodnostim se ljudje še premalo odločajo za sodelovanje z zadrugo, zato se bomo jeseni lotili osveščanja občanov. Že zdaj se jim poskušamo približati tako, da smo jim dvakrat tedensko (v bodoče bo to trikrat) na razpolago v brežiškem Kerametalu in enkrat na Bizeljskem. Dobro vemo, da smo tu zaradi zadružnikov, zato ASFALT DO PAVLE VASI TRŽIŠČE — V krajevni skupnosti Tržišče imajo v zadnjih letih veliko uspeha pri posodobitvi krajevnih cest. Zdaj se pripravljajo še za asfaltiranje ceste od Malkovca do Pavle vasi in Svetega Vrha v sosednji mokronoški krajevni skupnosti, ki pa je že poskrbela za asfalt po ozemlju trebanjske občine do meje s sevniško. Zemeljska dela na omenjenem odseku so zvečine že končali. PRISPEVNE STOPNJE ŠE NIŽJE jim želimo ponuditi kar največ,« pravi direktor zadruge Drago Sterban. skladi za mestna zemljišča v Brežicah in Krškem se prav zdaj dogovarjajo, da bi jim namenili sklope novih parcel za gradnjo stanovanj. Po želji priskrbijo tudi gradbeno dokumentacijo z vsemi V ŠENTJANŽU KMALU ENOIZMENSKI POUK ŠENTJANŽ — Na šolskem poslopju v Šentjanžu bi morali letos obnoviti 23 let staro, dotrajano ravno streho. Podjetni Šentjanžani pa so brž izračunali, da bi bilo bolj smotrno, če bi poslopje nadzidali in nanj namestili povsem novo ostrešje. Tako bodo pridobili okrog 200 kv. metrov uporabnih površin, od učilnic, kabinetov do avle, sanitarij in sodobnejše kuhinje. Nadejajo se, da bi, v najboljšem primeru že po letošnjih zimskih počitn.cah, otroci lahko obiskovali enoizmenski pouk. Seveda je vse odvisno od tega, ali bodo izvrtali manjkajoče dinarje. Doslej so večino prispevali krajani iz krajevnega samoprispevka ali s prispevki v lesu, denarju in delu. SEVNICA — Nova sevniška vlada si po svojih močeh prizadeva prispevati k razbremenitvi gospodarstva. Eden konkretnih dokazov za to je nov predlog izvršnega sveta za znižanje občinskih prispevnih stopenj na 12,81 z veljavnostjo od 1. septembra. Skupaj z republiškimi prispevnimi stopnjami bi po novem znašala skupna prispevna stopnja 49,826, s tem pa se sevniška občina uvršča med peterico občin v Sloveniji z najnižjimi prispevnimi stopnjami. MARKO BRECELJ NA SEVNIŠKEM GRADU SEVNICA — Sevniška Zveza kulturnih organizacij prireja v petek, 24. avgusta, ob 20. uri rock koncert in recital Marka Breclja Za ta kulturno zabavni dogodek bo dvorišče sevniškega gradu gotovo pravšnje prizorišče, zato organizatorji pričakujejo boljši obisk kot pri nekaterih zadnjih povsem komercialnih prireditvah na sevniškcm kopališču. Novo v Brežicah NEDOSEGLJIVI — Brežiški Romi so prav posebna zvrsta ljudi. Poleg tega, da so v cestnem prometu neosveščeni in nepismeni, so za povrh še nedosegljivi. Če jim pošljejo vabilo na zaslišanje v Kerinov grm, so na smetišču v Dobovi, če jih iščejo tam, so obvezno kje drugje. Oh, da mi je biti Rom! VISOKA KAZEN — Tujci, ki naredijo prometni prekršek na območju tukajšnje občine, si kaj kmalu zaželijo, da ga nikoli ne bi. Na poti do občinskega sodnika za prekrške morajo čez ozek zanikrn in temen hodnik, tako da povsem upravičeno pomislijo, da bodo končali v kaki ječi sredi Balkana. Če jih že po hodniku obdajajo črne misli, kako bi potem šele pogledali, če bi vedeli, da so zaradi storjenega prekrška v življenjski nevarnosti. Strop v stavbi je namreč tako slab, da se je že na nekaj koncih zrušil. TRDA BUČA — V občini že večinoma vsi vedo, da je nova oblast vendarle drugačna, in do tega spoznanja se ni dokopala le novinarka »Dolenjca«. Ko seje zadnjič napotila na tiskovno konferenco v občinski stavbi, seje znašla pred zaklenjenimi vrati. Takoj je pomislila na stranski vhod. Tudi tam so bila vrata zaprta, kar je vedno pomenilo, da so tudi zaklenjena, saj niso imela kljuke. Omenjena je bila tako trdno prepričana, daje na občini še vse po starem, da niti opazila ni, kdaj so namestili novo kljuko. DALJNOVIDNOST — Slišati je, da 1 je brežiška Agraria odpeljala 30 telic na pašo na Notranjsko. Glede na prizadeva-! nja za čim večjo uveljavitev take vrste živinoreje bi kazalo odločitev pozdraviti. Brežičani so uprli pogled v prihodnost, vendar v svoji daljnovidnosti niso opazili I svoje bližine. Morda bi potrebovali dobrega okulista, pa bi jim potegilo, da je pašnikov tudi po posavskem hribovju dovolj! NOV ASFALT STRUGE, SPODNJI LOG -kočevski občini urejajo nekatere cesU kijih bodo najkasneje v septembru tud asfaltirali. To velja za 300 m dolgo cesti skozi vas Spodnji Log in za 2.200IH dolgo cesto od središča Strug preko Če teža proti Dobrepolju (do meje z obči no Grosuplje). Krške novice BREZ SPREMEMBE — Po Krške« | se šušlja, da se stanovanjska politika občini še ni kaj prida spremenila. Edin novost je, daje stanovanj manj kot včasil medtem ko je način dodeljevanja mend ostal enak. Kako bi si drugače lahko ra; lagali govorice, da je nedavno solidai nostno stanovanje dobil občan, ki že po seduje dvosobno stanovanje. Ker sije pre časom kupil tudi parcelo, kjer bo gradil h šo, domnevamo, da novo stanovanje ni| no potrebuje. Oddajanje v najem se t dolgo pošteno splača. ^ ZELENI — Na srečanju hribovski — kmetov Posavja so mnogi menili, da Ivan Oman Slovensko kmečko zve prodal Demosu. Zdaj je v njegovih vrsti tako pisana sestava, da nikakor ne so skupaj. Med njimi so kulturniki, kmf »fajmoštri« in zeleni. Nekdo je hudomi * no poudaril, da je »teh v Demosu še fl sebno veliko, ampak prav zelenih«! SMOLA — Krški hribovski kme imajo ob vseh težavah svojega življenja i to smolo, da živijo v razviti občini. Zal je tako zaprta marsikatera pipica, iz kati je kdaj pa kdaj pricurljalo njihovim sč niškim in brežiškim kolegom. NE BO GOLFA — Skoraj z gotove* * * | jo že lahko trdimo, da v Kostanjevici * Krki ne bo igrišča za golf. Zaman so b) vsa prerekanja in nesporazumi. Pretd teden je namreč šlo po vodi še zadnje uP nje, da bi Kostanjevičani dobili pod luknje za golf. Zgodil se je čudež in cesta Lj so pokrpali vse luknje na cesti sk samozavesti — Zahvala za pomoč in pozornost^- V Semiču na 2. kmečkem taboru smo se družili s kmeti in vinogradniki iz vseh koncev Slovenije. Obisk in razprave na okroglih mizah o kmetijstvu in vinogradništvu nam potrjujejo besede predsednika Slovenske kmečke zveze Ivana Omana, ki jih je izrekel na osrednji prireditvi: da kmečke korenine segajo do pekla in jih ne more posekati nobena sekira. Človeka kar stisne pri srcu, ko vidi, kako slovenski kmet hrepeni, da se slovenski zemlji poskuša vrniti duša, ki jo je le-ta izgubila v povojnih časih. Slovenski kmetje temelj naroda, kateremu pripada, in ut narod se tega mora zavedati, kajti če hiša ne stoji na dobrem temelju, ji grozi, da se bo porušila. Smisel slovenskega kmečkega tabora je poleg strokovne obravnave kmečkih vprašanj tudi vrnitev kmetove samozavesti in občutka, da ni več tretjerazredni državljan ali Celo samo psovka. Kmet zopet postaja enakopraven subjekt slovenske družbe in samo želimo si, da bo doba, ko bo zopet postal cenjen in spoštovan, čim krajša. nu Horvatu, za razumevanje in pomoč P organizaciji tabora; Dordu Vujoviču i*,1 pQ(< ristične poslovalnice Integral Črnomelj f)0 pomoč pri organizaciji izletov po Beli k /0 l jini; družinama Štrucelj in Filak iz Gril1* ^ ki sta omogočili ogled svojih kmetij; d1 iv« jiu uiuuguv.ui v/gicu jrujm niiivuji | , žini Plut iz Oskoršnice, ki je ravno d omogočila ogled svoje kmetije; dru**^ , Adlcšič iz Purge, ki je lepo pripravil* letnikom skromno pogostitev; Alojz* Mariji Cvitkovič iz Adlcšiča za prikaz* 1 domačo obrt; dr. Philu Masonu za O taboru lahko rečemo, da je lepo uspel, saj je to potrdil obisk okrog 4.000 ljudi. Moramo pa reči, daje bil organizacijsko velik zalogaj za vse, ki smo bili zaposleni z organizacijo. Ogromno dela in truda je bilo vloženega v pripravo omenjenih prireditev. Vseskozi je bilo pri domačinih čutili veliko pripravljenost za pomoč pri delu. Zato se želimo iskreno zahvaliti Društvu belokranjskih vinogradnikov — podružnici Semič, ki je tako vzorno pripravilo osrednjo prireditev v nedeljo in okroglo mizo o vinogradništvu in kletarstvu v soboto; domačim gasilcem in redarjem; postajama milice Semič in Črnomelj za uspešno organiziran prometni režim in varnost prisotnih; fantom in dekletom iz mladinskega kulturnega kluba iz Črnomlja za uspešno vodenje organiziranih skupin po Beli krajini; dr. Dušanu Plutu, ki je bil ob Ivanu Omanu slavnostni govornik; predsednikoma SOb Novo mesto in Metlika, Marjanu Dvorniku in Branku Matkoviču, ker sta se odzvala našemu vabilu; predsednikoma SOb in IS Črnomelj, Martinu Janžekoviču in Anto- gažma pri ogledu cerkvice Sv. Duha ^ ,Q | nomlju; Slavici Ritonja za lepo prip* 70* Ijeno razstavo; osebju hotela Lahi* ‘ki restavracije Grad iz Črnomlja in Vin* l kleti iz Metlike za prijazen sprejem in f .V, strežbo udeležencev tabora ter osebju * le, tela Smuk iz Semiča, kije le-te gostil* Pol dni; vsem sodelujočim v nedeljskem K del, turnem programu (godbi na pihala d *i<(oi nomlja, Dolenjskemu oktetu, folkl°j(fr j skupini Semiška ochet iz Semiča, pes^g/o dr. Lojzetu Krakarju); radioamaterje*!H\(J Semiča za tehnično opremo priredi’1! vsem udeležencem okroglih miz, ki ^ g0 svojim sodelovanjem prispevali velik lež, da so le-te dosegle svoj namen, j* ‘od koncu pa se zahvaljujemo še vsem, k'j na kakršenkoli način pomagali pri org* i zaciji prireditev, naj nam ne zamerijo I smo koga nenamerno izpustili, in obiskovalcem, da so prireditve kulturi*1 dostojno potekale. j Za Podružnico SKZ Črn od | VLADO STAREŠINIČ, tajnik Dem V'ZR Nemčiji imajo že nekaj končnih odlagališč, ki so jih zgraditi v opuščenih rudnikih. Dve izmed odlagališč sta v nekdanjem premogo vniku Konrad in rudniku soli v Salzgit-terju. Ti dve odlagališči pa služita predvsem za poskuse, saj tudi Nemci menijo, da je ,tpt najbolj racionalno hraniti z RA O kar pri vsaki jedrski elektrarni. Na sliki: v opuščenem rudniku soli v Salzgitterju s soljo zasipavajo sode napolnjene z RA O. Rudnik je globok til nekaj sto metrov. (Foto: J. Simčič) g. Bo slovenska 'olitika spoštovala rsko suverenostf radnja končnega odlagališča za srednje in nizko radioaktivne odpadke ostaja prej ko slej naloga, ki jo bo treba opraviti ne glede no to, ali bo elektrarna delovala le še pet ali trideset let ali pa jo bodo zaprli že letos. Krčani se J namreč ne bodo sprijaznili z zaprtjem elektrar-ne, dokler tako odlagališče ne bo zgrajeno. Medtem je namreč postalo jasno tudi strokov njokom v ministrstvu za energetiko, da teh odpadkov ne bo mogoče izvažati ne na Švedsko ne v dežele tretjega sveta, ker jih pač nihče noče sprejeti. Hkratije vsem jasno, da tudi končnega odlagališča za izrabljeno gorivo ne bomo imeli, ker takega odlagališča še nikjer na svetu nimajo. In dokler bo izrabljeno gorivo še v Krškem, Krčanov ne bi smelo moliti nekaj sodov s srednje in nizko radioaktivnimi odpadki Vsa ta neurejena vprašanja so strokovnjakom v JE Krško ves čas pred očmi in si trenutno ne delajo nobenih utvar, da živijo 1» okolju, kijih sprejema ali j im je celo h valežno za njihovo delo. Da je temu tako, se kaže tudi v pogovoru z mag. Krešimirjem Finkom, ki zdaj vodi službo, odgovorno za gradnjo končnega odla- Kaj se dogaja p pragozdu Jatna? a '4 a bi se na kraju samem prepričali, ali pl le morebiti le kaj resničnega v govoricah, ki so ' Pricurljale iz šentjanških hribov celo med odbornike sevniške občinske skupščine, namreč nSoa na območju pragozda Jatna, nekje na tro-Itt Pieji med sevniško, laško in litijsko občino, Sozdarji gradijo nenavadno široko gozdno ce->A V°- geologi pa skrivnostno vrtajo po pragozdu ,n so nadvse molčeči, kot da bi pripravljali od-<• ‘bgolišče radioaktivnih odpadkov, so sesgvniš-jj kl °bčinarji odločili, da se o resničnosti tega Jr(,pričajo na kraju samem in vzamejo pot pod ne bi imeli na voljo terenskih vozil, » 1 v teh hribih, kjer navkljub razritim cestam uda šc zmeraj vztrajajo očitno zelo potrpez-fJudJe’ ekspedicija- okrepljena še s krajev-1 veljaki iz krajevne skupnosti Šentjanž, elj morala nekaj kilometrov poti prepešačiti. i lt j0 ‘ake rekreacije pa nobenemu od njih ni bi-# b.saj bi zapravil najmanj celo dopoldne. In po ; M kVni- kar smo lahko videli na Jalni, kjer so se t» i^dje že zbali, ali bodo gozdni sadeži in voda, rj f^ira izpod nederij pragozda, še užitna, ali ila jfaioaklivna oziroma kako drugače zastrupit tna, lahko takoj odkrijemo, da tale zapis ne iz* nikakršno veliko odkritje ali zgodba. Bo pa a j yvsem, kar smo videli na terenu in potem sli-^ h,,.Če na e v niš ki občini, potrebno že na pri-sejisevniškegaparlamentanatočitiko-iliko čistega vina. ■"i. Dobro, da se je ljudem, ki živijo pod obronki toliko čistega vina. , Dobro, da seje ljudem, n.u.irijui/uuuururiK.1 " J ielČ'a^' denimo, Zupanovim iz zaselka Klad-k) bnt‘ St°j' v %ruč' na vr^u dalne, na osojnem J K j°tyu- zdelo sumljivo obnašanje gozdarjev in iz t jf avcev Geološkega zavoda, ki so po pripove-\wtVanju domačinov potem, ko so vanje očitno J«,Preveč silili z vprašanji, kaj neki počnejo cf 10"L0.ko v hosli, začeli puščati službene avto-ditfl jbbile tudi 2 kilometra proč od delovišča. Kaj i f ^.so si šele mislili sevniški občinski možje, Lilijani dolgo niso uspeli odgovoriti vničani so Lilijane uradno z dopisom 8. juni- ja pobarati, kje so po njihovem prostorskem načrtu predvidene lokacije oz. zbirna mesta ah postaje za komunalne odpadke. Ponovno so morali sevniški Občinarji urgirati 21. junija in še po telefonu na litijsko vlado in končno je na občino 14. avgusta prišel odgovor litijskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja. Zanimivo je, da je na tem dopisu datum 7. 8. 1990. Kod je potoval ves teden, če je bil tedaj sploh poslan. Morebiti pa so hoteli Lilijani vsaj malce ublažiti svojo krivdo in nerazumljivo (da ne rečemo celo kaj hujšega) odlašanje. Seveda Sevničani Litijanom niso pozabili povedati, zakaj jih zanima, kaj nameravajo sosedje početi na Jalni. Litijani so odgovorili, da so zadevo posredovali v obravnavo Republiškemu komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora in Republiški upravi za jedrsko varnost. Odgovor pa je prispel z Republiškega sanitarnega inšpektorata. V njem dr. Macarol-Hitijeva sporoča skupno ugotovitev vseh zgoraj omenjenih republiških institucij, da so »govorice o odlagališču za radioaktivne odpadke neosnovane.« V Sloveniji je izdelan (17. julija) elaborat za iskanje primerne lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki pa je v recenzijski obravnavi Na drugi strani velja omeniti mnenje Jožeta Kolarja, namestnika sevniškega občinskega komiteja za družbeni razvoj in gospodarsko upravne zadeve, ki poudarja, da so merla oz. pravilniki za gradnje gozdarskih cest celo strožji kot za gradnjo običajnih cest. Zato ne bi smela presenečati dobro opravljena gradnja 3800 m gozdne kamionske ceste Radgonica — Jatna. To cesto so gozdarji začeli graditi lansko jesen in ker še ni dokončana in torej še ne prevzeta, so namestili toliko moteče zapornice. Tudi vaščani Radgonice so nam povedali podobno zgodbo. Nekomu bo že treba verjeti, mar ne? ^Priloga dolenjskega lista gališča, hkrati pa tudi za razširitev začasnega skladišča. Že po naravi kritičen do vsega, kar je sprto z zdravo logiko pa tudi z zdravo kmečko pametjo, hkrati pa je tudi izjemen govorec, je’ znan po tem, da svojega jezika ne varčuje. Kot Krčan, ki se je prek Zagreba in specializacije v ZDA preselil iz Osijeka, čuti, da je v podobnem k linču kot vsi ostali prebivalci Krškega. Če se namreč zgodi, da bodo Krčani zavrnili gradnjo oz. širitev začasnega skladišča, elektrarno pa bodo medtem zaprli, potem po logiki stvari tudi končnega odlagališča ne bo. V Krškem bo še vedno stala jedrska elektrarna, ki bo sicer manj nevarna, nenevarna pa ne bo. Ampak nanjo bodo pozabili, ker ne bo več generator energije in s tem denarja. Njeno vzdrževanje bo še vedno veljalo 50 milijonov dolarjev na leto. S tako opcijo se mag. Fink nikakor nemore sprijazniti. Prvič je ne razume kot ekolog in drugič kot Krčan. Mimogrede naj povemo, da je mag. Fink specialist za mikroanali-tične metode, ki se seveda uporabljajo za merjenje vpliva na okolje bodisi pesticidov bodisi radionukleidov. Kot tak strokovnjak zdaj točno ve, da je elektrarna pod kar se le da strokovnim nadzorom. Ta nadzor ves čas skrbi za to, da ni večjih izpustov v okolje. Da jih res ni čez dovoljeno mejo, je okolju, ki ne verjame nobeni znanosti več, težko dokazati. Morda bo za koga dokaz to, da ima mag. Fink sadovnjak točno nasproti nuklearke. Tega ne omenjamo zato, da bi delali ceneno reklamo za strokovnjake JE Krško in za jedrsko energijo, ker je sedaj veliko bolj oportuno biti proti jedrski energiji, kot pa se zavzemati zanjo. Ljudem je treba samo povedati, da z elektrarno upravljajo strokovnjaki, ki ravno tako žive v Krškem kot vsi ostali. Posebne vrste ciniki bi morali biti taisti strokovnjaki, če bi za borno plačo postavljali na kocko svoja lastna življenja in življenja svojih otrok. Na vprašanje, kako daleč je sploh projekt gradnje končnega odlagališča in začasnega skladišča, mag. Fink odgovarja po eni strani, da je lam, kjer je bil nekoč, in po drugi, da je precej napredoval. V prvi vrsti pa Fink zanika, da bi bilo pomanjkanje denarja kdajkoli vzrok za kasnitevz gradnjo. Za to je bila vedno odgovorna politika, ki načeloma meša svoj lasten posel z ozko strokovnim. To pa je že tipično balkanski sindrom. Ta bi se pojavil tudi v primeru. če bi elektarrno zaprli ob nedorečenih razrešitvah problema začasnega in končnega odlagališča. »Kar je na Balkanu mrtvo, ni deležno nikakršne pozornosti več,« pravi mag. Fink. »Mi tu za ograjo pa delamo, tako kol bi bili v Nemčiji ali ZDA. Sicer lahko povem, da je do pomembnega preobrata glede končnega odlagališča prišlo tistih hip, ko je bila ustanovljena medrepubliška koordinacija. To je pomenilo, da je projekt dobil državno legitimiteto. Tedaj se s tem ni več ukvarjala služba, ki je imela na skrbi samo odlagališče, ampak je vse skupaj dobilo novo dimenzijo. Poleg projekta za končno odlagališče imamo na skrbi še širjenje začasnega skladišča ter spremembe in posodobitve na opremi za predelavo in skladiščenje RA O odpadkov. Elektrogospodarstvi Slo- Mag. Krešimir Fink venije in Hrvaške sta podpisali sporazum, da bosta zagotovili denar za vse tri projekte,« je povedal mag. Fink, kije postal vodja projekta RA O. Kar zadeva sedanje skladišče, bo zagotovo kmalu polno. V krški občini se je letos začela javna razprava, ki naj bi odgovorila na vprašanje, ali Krčani dovolijo, da se skladišče zgradi. Kotje znano je bila javna razprava prekinjena, imenovana je bila nova komisija itd Na sestanku med podpredsednikom slovenskega izvršnega sveta dr. Šešerkom in posavskimi župani je bilo slišati, da bo treba spremeniti tudi gradivo za javno razpravo. Jabolko spora pa nemara ne bo samo gradivo za javno razpra vo, ampak tudi odškodnina za manj vredna zemljišča. Vendar bo po zagotovilih dr. Šešerka in ministra za varstvo okolja Jazbinška zakonsko razrešeno tudi vprašanje te odškodnine. Iskanje lokacije za stalno odlagališče poteka tako na hrvaški kot na slovenski strani. Hrvaško elektrogospodarstvo je tovrstna dela naročilo Urbanističnemu inštitutu. Hrvatje hkrati iščejo tudi lokacije za bodoče termoelektroener-getske objekte in jedrske elektrarne. Slovenija se je odločila za malo drugačno pot. Republiška uprava za jedrsko varnost je naročila pri SEPU Inštituta Jožefa Štefana metode in kriterije za izbor loakcije za odlagališče srednje in nizko radioaktivnih odpadkov. Ko je bila opravljena recenzija »metod in kriterijev«, je republiška uprava izdala še smernice za izbor lokacij. »Upravni organ je tako pokazal, kaj hoče, da naredimo, ko bomo iskali lokacijo. V skladu z mrežnim planom, ki ga je odobrila medrepubliška koordinacija, naj bi Urbanistični inštitut na hrvaški strani in IB Elektro-projekt na slovenski v prvi polovici leta 1991 že našli in izbrali primerno lokacijo.« To naj bi se zgodilo do junija, kar bi obema partnerjema še ustrezalo, saj bi potem še lahko spremenili prostorski plan na Hrvaškem in družbeni plan v Sloveniji. Mag. Fink sicer ve, da se s temi vprašanji po svetu ukvarjajo podjetja, državna ali javna. V britanskem primeru sodeluje država v takem podjetju s simboličnim vložkom enega funta, ampak če smo posebneži pri celi vrsti drugih stvari, potem bomo pač še tu. Tudi »orli« imajo svoj zato V' c ^<~Je lahko verjamemo štetju kolega Dejana Vodovnika, potem dnevno preleti Brežice povprečno 30 vojaških letal. Na upravi letališča v Cerkljah ob Krki ni mogoče dobiti natančnih podatkov, vsekakor pa vojaške statistike go vorijo o tem, daje v zadnjih letih po leto v celo manj kot včasih. Osnovni vzrok za to je v pomanjkanju sredstev, a obenem tudi v skrbi, da piloti vzletajo v smeri mesta samo takrat, ko je to nujno. Zakaj so torej Brežičani povzdignili glas prav v preteklem letu? Oglasili so se iz ZSMS, iz tabora Zelenih, pokritizirali so šolniki Morda je svoje res prispevala tudi politika, ki je v predvolilnem boju posegala po čimbolj udarnih temah. Vsekakor imajo Brežičani letal in hrupa že čez glavo. Ne morejo se normalno pogovoriti po telefonu, niti poklepetati v miru na ulici. Težave so tudi v šolskih klopeh, saj mora učitelju ob hrupu zastati beseda. Podobno je tudi na drugih predavanjih, sestankih, zasedanjih in prireditvah. Čez hrup se pritožujejo iz Doma upokojencev, ne prija pa tudi bolnikom v bližnji bolnišnici in še manj gostom v Čateš-kih Toplicah. Tam prav zdaj planirajo velik razvoj v smeri vrhunskega turizma. O hrupu, ki ga povzročajo vojaška letala, so že večkrat spregovorili tudi v skupščini Zadnja pobuda je prišla v imenu brežiške Srednje šole, ki zahteva, da se uredi drugačen režim vojženj letal z letališča Cerklje ob Krki. Po njihovem naj bi vožnje opravljali v popoldanskem času ter čimmanj ponoči in dopoldne. Hrup letal namreč zelo ovira učence pri pouku, še posebej pa je težava prišla do izraza pri opravljanju končnih izpitov. Predsednik izvršnega sveta Ciril Kolešnik je ob tem delegatom brežiške skupščine zatrdil, da bodo opravili potrebne strokovne meritve hrupa zaradi letal in ukrepali preko republiških organov. V teh dneh je tudi potrdil, da izvršni svet dela v skladu z navodili skupščine. Na kak način seje lotil zadeve in do kod je že prišel, zaenkrat še ni znano. Po besedah izvrš-nika bo treba počakati, dokler ne bo kakih rezultatov. Občanov nočejo še bolj vznemirjati, prav tako tudi ne vojske. Edini uradni pogo vor o tej temi se je med poveljstvom letališča in brežiškim županom razvil konec junija, ko seje župan udeležil slovesnosti v garniziji. Podpolkovnik Jože Jerič, poveljnik letalske enote v Cerkljah, je povedal, da so se takrat pogovarjali o tem, kaj bi se dalo storiti Ob tem je omenil, da je bil župan zelo razumevajoč. Vsaj takrat. Pozneje se obe strani nista več neposredno pogovarjali, zato pa je bilo veliko več napisanega po časopisih. »Jezi me, ko nam novinarji očitajo, da se vedemo neprofesionalno,« meni Jerič. »Trdim prav nasprotno. V naših vrstah so sami profesionalci, če bi bili diletanti ali amaterji, bi bili že zdavnaj mrtvi. Tak je naš poklic. Mislim, da je podlaga za kakršenkoli pogovor to, da imata obe strani posluh druga za drugo. Dogovarjanje ni možno, če ena stran postavlja pogoje, od katerih ni pripravljena niti za malo odstopiti Če od nas zahtevajo, da ne smemo več letati, potem je treba vedeti, da se niso obrnili na prava vrata. O čem takem se lahko dogo varja le z vezni sekretariat!« Podpolkovnik Jože Jerič Po tehnični strani gradnja končnega odlagališča ni kdove kakšen problem. Če so naravni pogoji slabši, je potrebnih več tehničnih barier. če so boljši, pa manj teh barier. Mag. Fink se, denimo, bolj zanese na tehnične oz. inženirske bariere, ker so bolj predvidljive. Gradnje takih odlagališč se po svetu lotevajo na različne načine. Na Švedskem so jih naredili v granitnih stenah in pod morjem, v Švici so jih zakopali 500 metrov globoko v-goro, Italijani se zavzemajo za površinski pokop RA O. Tako je manj nezaupanja v odlagališče, ker je vmes na očeh. Tak koncept je sprejemlji v tudi s tehničnega vidika, saj je odpadke možno bolje nadzorovati Dela sedaj potekajo po dogovorjeni dinamiki in mag. Fink bo podrobneje pojasnil dosedanja opravljena dela na tiskovni konferenci zgodaj jeseni. Tu naj povemo, da bo v prvi polovici leta 1994 že znano, katera izmed petih ali šestih primernih lokacij bi bila lahko primerna za odlagališče. Ta odločitev pa bo že politična, kajti stroka bo do tedaj že opravila svoje. »Največja vrednost tega projeta bo, da bomo proceduralno odprli vrata pogojem, da bomo končno uredili sanitarne deponije in deponije hazardnih odpadkov,« poudarja mag. Fink. Pomemben del projektov v JE Krško so tudi posodobitve opreme. Elektrarna je bila projektirana m sedemdesetih letih, grajena v osemdesetih, prav v zadnjih desetih letih pa je bilo veliko tehničnih sprememb. Zlasti velike spremembe so se dogodile pri proizvodnji opreme za predelavo in skladiščenje radioaktivnih odpadkov. Posodobitev opreme v JE Krško bi pomenila, da bi potem »proizvedli« samo 600 sodov letno odpadkov namesto sedanjih 1000. Prva faza posodobitveje že opredeljena v sodelovanju z eno izmed največjih inženirskih firm v ZDA. Gre za firmo Bechtel iz San Francisca. Toda čeje program vlade kaj več kot zgolj politična floskula, potem bo treba jasno reči, kako bo s poslovno politiko JE Krško. Če bodo elektrarno res zaprli leta 1995, potem bo obseg posodobitev manjšji od prvotno načrtovanega. Jeseni bo torej v krški občini in v preostalih dveh posavskih občinah spet vroče. Doslej opra v (jena ja vna razpra va, še pod okriljem Socialistične zveze, sicer ni bila tako neugodna za JE Krško. Večina ljudi je bila za to, da se zgradi začasno skladišče. Vendar pod pogojem, da ne postane trajno, da se ne poveča moč sevanja itd Toda vprašanje je, kaj bo rekla komisija za vodenje razprave, kijo je imenovala skupščina. Bo v celoti zavrgla dosedanje rezultate javne razprave? Bo obisk na javnih razpravah poslej večji, kot je bil doslej? In ne nazadnje, bo slovenska politika res spoštovala suverenost krške občine in naj bi se z JE Krško nič ne zgodilo mimo volje njenih prebivalcev? Odgovori na ta vprašanja bržkone še ne bodo tako kmalu znani. Kakorkoli se bomo Slovenci odločali o JE Krško (slovenska politika je že dorekla, da se bo to dogajalo na referendumu), pa ne bomo smeli pristajati, da nam bo energetsko politiko vodil tujec. Energija je bila in bo strateška surovina, brez katere ni suverenosti. J. SIMČIČ V Cerkljah se je možnd dogovarjati torej samo o tedenskih planih letenja. Načelno imajc polete ob torkih, sredah in petkih, se pravi trikrat tedensko, kar še komaj zadostuje, da ima jo piloti do volj ur letenja. Zaradi določenih prireditev se lahko letenje za tisti dan prestavi, vendar se je o tem potrebno pravočasno dogovoriti s poveljnikom letalske enote. Zakajpilotipreletavajo ravno v smeri mestnega jedra in Čateških Toplic? Prav nobenega novega odgovora nam ni uspelo dobiti. Letališče je pač postavljeno tako, kot je in v kraju, ki ga omejujejo Gorjanci in kjer pihajo redni vetrovi z vzhoda proti zahodu. V času stabilnegi vremena bi po njih lahko naravnavali uro. Po leti začnejo pihati med deveto in deseto uro do poldne in ne prenehajo do sončnega zahoda Zima nudi pilotom večjo izbiro, saj je vetn manj, poleti pa je skoraj vedno nujno vzletanji proti vzhodu, da veter piha v čelo letala. In taki ugodna je prav »brežiška smer« proti mestu Čatežu in Dobovi Jože Jerič že leto dni osebno pazi na to, da je vzletov proti vzhodu čimmanj, medtem ko st včasih na to niso ozirali Vzleteli so pač v tiste smer, kije bila za pilote najbolj ugodna. »Res je, da pride tudi med piloti do kršitev pravil vendar jih poskušam čimbolj zmanjšati saj drugače sledijo sankcije tudi zame. Naše leta lišče je zdaj že skoraj enako dobro urejeno zo pristajanje z obeh strani Imamo dva tipa leta, (jastreb in orel), ki pri vzletanju dosegata nai starim mostom pri Brežicah 200 oziroma 301 metrov višine.« V cerkljanski garniziji je nameščena lovsko bombniška enota, zato so Brežičani deležni tud pogostih skupinskih preletov. Pravila letenja po katerih se ravnajo tudi tukajšnji letalci, do ločajo, da se naselja z več kot 100 tisoč prebi valci smejo preletavati na višini 2000 metrov it. naselja, ki štejejo od 10 do 100 tisoč prebival cev, na 1000 metrov. Za vsa ostala naselja sc dovoljeni preleti do 300 metrov višine, za vsako odstopanje oziroma nuji prelet lahko da dovoljenje samo poveljnik letalstva. Prelete prestolnic odobri predsedstvo republike oziromc federacije. Tudi po našem razgovoru s podpolkovni kom Jeričem je bolj jasno, da garniziji Cerklje pač ni pravo mesto za reševanje težav hrupom. Vsekakor ne bi škodilo, čebiobčinsk možje sedli za isto mizo z vodstvom letališča i. se pogovorili tako, kot je treba. Vsaj zato, dasi končno razjasni v javnosti, kdo je za kaj pristojen in kdo je za isto tudi odgovoren. Že zaradi dobrososedskih odnosov. Čeprav zaenkrat na občinskem vrhu še molčijo o tem, kakšen bo način reševanja sporne, a v javnosti zelo od mevne zadeve, je že mogoče predvidevati, da sc ubrali »obhodni sistem«. Spoznali so, dajereši-,ev "tje. BREDA dušjč V neobvezen premislek Umrli bodo za nafto IraSki predsednik Sodam Husein ni pripravljen upoštevati sklepa Varnostnega sveta OZN o brezpogojni izpustitvi številnih ameriških, britanskih, avstralskih in zahodnoevropskih drža vljano v, kijih je zasedba Ku vajta zatekla na iraškem ozemlju. S to svojo odločitvijo, kije tuje državljane spremenila v manj kot navadne talce, nastanjujejo jih namreč tam, kamor naj bi najprej padle ameriške in druge bombe, si je bagdanski tatič, kol tudi pravijo Huseinu, odrezal vse poti umika. Če hoče za določen čas uživati v svoji moči, ni smel storiti ničesar, kar bi dišalo po popustljivosti, njego v napad na Ku vaji in grožnja ostalim južnim naftnim sosedam je bil že v osnovi takšen, da ni predvideval poti nazaj. Ali s ščitom ali na ščitu. Irak in Husein sta v strahotni zagati. Svet je prvič v svoji zgodovini enoten v oceni nekega dejanja, obsodil je iraško aneksijo Kuvajta, istega Kuvajta, kije z milijardami dolarjev podpiral Huseinov osemletni vojaški pohod v Iran in nazaj. Planet bolj kot kdajkoli na praktičnih primerih vidi, da Arabcem ni mogoče verjeti. Arabci med seboj to vedo, odkar pomnijo zase. Irak bo izkrvavel ali pa poginil od lakote zaradi nafte, tekočine, ki ga je po Alaho vi volji povzdignila do takšne moči, da je s tihim soglasjem mednarodne javnosti, ki ji ni bil po-všeči iranski islamski fundamentalizem, v močvirjih klal iranske v vojake oblečene otroke. Ta nafta bo zdaj usodna za Irak. Prvič zalo, ker je zaradi neprodušne gospodarske blokade vsega sveta ne more prodati ali zamenjati niti kaplje in taKo izgubi 70 milijono v dolarjev na dan (od začetka sovražnosti je to že milijarda), še bolj pa zalo, ker je Husein popolnoma resno ogrozil tisto ključno točko na Zemlji, kjer se človeštvo napaja z energijo, kjer iz puščavskega peska vrejo milijarde dolarjev ter dejansko in zlasti finančno poganjajo svet. Sadam Husein ni napovedal vojne samo državnim velesilam, ampak tudi nekaj sto najbogateljšim ljudem na svetu, in drugo se plača dražje kot prvo. Preostanek sveta ne more in ne bo dovolil, da ga v bistvu nepomembni diktatorček odreže od izvira energije in milijardnih kupčij. Gre samo za nafto, čepra v je nadvse dobrodošlo in za končni obračun praktično, da Husein v svoji bolestni nepremišljenosti anektira mednarodno priznano suvereno državo ali pa tuje državljane spreminja v talce. Operacija umika Sadama Huseina iz zgodovine bo moralno čista kot biser. Najbrž neizogibne žrtve med talci in vojaki vojska, ki se bodo spopadle, pa bo tudi najbolj nespreten propagandni stroj zlahka naredil za svetnike. To si bodo tudi zaslužili. Umrli bodo za in zaradi nafte. In potem ko bo na Jutro vem spet relativen mir in bo svet delal črto pod računom, se bo izkazalo, da sta bili v tej vojniporaženi dve državi Irak in Jugoslavija. Prva zaradi samovšečnosti v sovraštvu, druga zaradi samovšečnosti v naivnih prijateljstvih, ki so jih naročali in sklepali samodržci. Kako dolgo senco imajo nekateri pokojniki. MARJAN BAUER Kdo pije strup medsebojnih zdrahf l andanes Uveli v Suhi krajini ni lah-ko. Možnosti za zaposlitev v bližini ni veliko, zato se večina dela zmožnih prebivalcev vozi v Žužemberk, Kočevje, Novo mesto in celo v Ivančno Gorico, Grosuplje in Ljubljano. Topa pomeni vstati zgodaj zjutraj in se vrniti na dom z večerom. Malo je takih, ki bi lahko živeli od dela na lastni kmetiji, vse manj pa je tudi tistih, ki se vozijo na delo v oddaljene kraje. Človek se z leti namreč na veliča večnega štrapaca, pa se z družino odseli bliže delovnemu mestu ali pa se, in taki primeri tudi niso tako redki, zapre vase in počasi usahne, izprazni se in zmanjka mu moči za ta zahtevni, neizprosni in nenehni boj s težkimi razmerami Postane, kot temu pravimo, socialni primer. »Bo že nekako,« je njegovo geslo in kmalu ugotovi, da se tudi z njim da nekako preživeti. Tudi pokrajini tako zmanjkuje moči, zmanjšuje se priliv denarja, stara se in vse manj je v njej tiste žlahtne tvarine, kiji pravimo mladostni polet, optimizem in ustvarjalnost. Bolj teče čas, bolj brezupne se zde razmere in manj je vlečnih konj, ki bi jih lahko vpregli v voz razvoja. Vse se pogreza v nekak predsmrtni delirij, v katerem so tudi medsebojni odnosi tistih, ki živijo tukaj, potisnjeni na samosvoje, težko razumljive tirnice. Družine s številnimi otroki ki so bile včasih tukaj pravilo, so sedaj postale izjema, največ pa je takih gospodinjstev, ki so sploh brez otrok. Otroci so postali redkost, in to taka, da smo skoraj pozabili, kako ravnati z njo. To velja tako za starše kot za sosede. Njihova radoživa, spontana, nekompromisna narava kar štrli iz poprečja in moti mir vdanega umiranja. VSE SLOVENSKE »KREPOSTI« Po mnenju nekaterih je prav v tej disharmoniji iskati vzroke za dolgoletne prepire, sovraštvo, pretepe, fizične poškodbe in materialno škodo, za skoraj neverjetne peripetije v enem delu vasi Ž virče. Po mnenju drugih pa gre zgolj za običajno žlehtnobo, ki jo je moč najti še marsikje drugje, cepljeno na skoraj prislovično slovensko zavist in tako rekoč prirojeno pravdar-sko strast Vse bi še nekako lahko ostalo v mejah sosedske intime, če se stvar ne bi vlekla že toliko časa, če ne bi zastrupljala odnoso v vse dlje okoli sebe in če se ne bi v njej angažiralo vse več zunanjih dejavnikov. Soseska kliče po pomoči od zunaj, pa je v krajevni skupnosti in tudi širše ne ve ponuditi nihče, zato udarja po ščitu, ki ga v svoj bran postavlja nasprotna stran. Ta ščit pa so otroci In prav zato se bomo stvari lotili tudi mi, čeprav se zavedamo, da so stvari zelo občutljive, saj se spuščamo na področje, kjer nastopajo prenapeti medčloveški odnosi in so vanje vmešani tudi mladoletni otroci Dejstvo je namreč, da slabše pač več ne more biti in da bi pisanje o teh stvareh lahko le bilo tudi tisti ventil, ki bi končno spustil sapo iz tega prenapihnjenega balona. Letos osmega marca je stvar prišla y širšo javno obravnavo, ko so bili na sedež krajevne skupnosti Hinje vabljeni prizadeti krajani, pristojne socialne službe, organi javne varnosti, predstavniki šole in novinarji. Na dnevnem redu je bil en sam problem: skaljeni medsosedski odnosi v delu vasi Ž virče ali, določneje povedano, problem družine Skebe, ki po zatrjevanju vseh drugih sosedov, kolikor, more, greni življenje domala vsem mejašem. Številni navzoči sosedje in njiho ve priče so vedeli po vedati marsikaj. Gre za stvari, ki so že bile obravnavane na sodišču, naj sije bila tožnica ena ali druga stran, stvari, ki so na sodišču še v obravnavi, ki Anglež, ki postaja Belokranjec JLrav čudni so bili pred dobrim letom dni prizori okrog cerkvice sv. Duha v Črnomlju, koso pričeli z arheološkimi izkopavanji Črnomaljski fantje, ki so pomagali pri delu, in njihov vodja so se v glavnem pogovarjali le z rokami, bolj kazali, kot govorili in marsikateri od domačih mladcev je preklinjal, da se ni v šoli bolj potrudil in si zapomnil še kakšno angleško besedo več. Njihov vodja je bil namreč Anglež Phil Mason, ki je kaj kmalu spoznal, da je bolj malo možnosti, da bodo domačini znova vzeli v roke angleško vadnico in slovar, da paje tako in tako bolje, če človek pozna jezik ljudi, s katerimi živi, zato seje učenja jezika, slovenščine, lotil kar sam. Danes Phil govori že zelo dobro slovensko, pravzaprav črnomaljsko, kot sam pravi, jezika pa se je naučil sam s pomočjo slovarja. Toda v učenje jezika ga ni gnala le nuja, da se bo lahko pogovarjal s prijatelji, ki jih je imel vedno več, pač pa je marsikdaj moral pobrskati tudi po slovenski literaturi, ne nazadnje pa so ga zanimali tudi dogodki pri nas. In ker v Črnomlju ni v navadi, da bi prodajali časopise v angleščini, je začel informacije iskati v Delu, Dolenjskem listu, Mladini, ki vsaj za sedaj tudi izhajajo le v slovenščini Krog njegovih prijateljev v Beli krajini pa se je vedno bolj širil, vse bolj se je navajal na življenje y deželi ob Kolpi in počasi je začel tudi sam postajati Črnomaljec. Postal je celo član Mladinskega kulturnega kluba Bele krajine in za sedaj je, kot se rad pošali, v njem razen Metličanov edini tujec. Mnogi Črnomaljci pa se sprašujejo, kako je tujec in še doktor povrhu sploh zašel v njihovo mesto, kopa je znano, da mladi, zlasti študirani ljudje, iz Črnomlja bežijo. Phil Mason je doma v Windsorju pri Londonu, kraju, ki je poznan po starodavnem, več kot 900 let starem gradu, ki ga angleška kraljica uporablja kot svoj vikend Diplomiral je v znanem univerzitetnem mestu Cambridgu, doktor filozofije pa je leta 1987 postal na oxfordski univerzi Njegova doktorska naloga je zajemala socialno in trgovsko organizacijo v jugovzhodnem alpskem prostoru med leti 1000 in 300pr. n. št. V nalogi je obra vna val predvsem Dolenjsko in Belo krajino, gradivo pa je zajemal iz publikacij. Zanimalo ga je, ali vse tisto, kar je zagovarjal p nalogi, tudi drži ali morda njegove teze tudi kaj odstopajo od resničnosti. O tem pa se je lahko prepričal le na kraju samem, torej v Sloveniji Tako je leta 1988 prišel v našo republiko kot angleški štipendist. Pričakovalje, da bo v devetih mesecih — za toliko časa je namreč dobil angleško štipendijo — lahko spoznal vse, kar ga je zanimalo. Toda krepko se je uštel, saj je bilo zanimivih stvari preveč in še vedno jih je, so bile prijavljene organom milice in socialnim službam, pa nanje ni bilo po njihovem mnenju pravega odziva oziroma ti organi niso ukrepali tako, kot bi po mnenju krajanov morali D ARO VI IN KAZNI BOŽJE Po soglasni oceni vseh navzočih je družina Skebe socialni primer, sajje oče Stanislav, blizu šestdesetih, invalidski upokojenec. Od rojstva je in validna tudi njego va sestra, šest let starejša Ivana, ki živi vseskozi pri hiši, prav tako pa je opravilno nesposobna njegova žena, petdesetletna Katarina, ki mu je rodila sedem otrok, od katerih je le najstarejši, osemnajstletni Stanko, že zaposlen; na delo se vozi v Ljubljano. Ostali otroci so še nepreskrbljeni Najmlajši, Srečko, bo jeseni pričel osnovno šolo, Jožica pa jo je letos končala. Vsi ostali, Marija, Lidija, Jožek in Andreja, so nekje vmes, s tem daje Lidija težki invalid in stalno biva v zavodu za invalidno mladino v Ljubljani Družina poseduje za suhoranjske razmere dokaj majhno kmetijo, od katere ni dosti koristi zatoje glavni vir dohodka očetova pokojnina, fantova plača in razni socialni dodatki in podpore, do katerih je glede na številčnost in socialno stanje upravičena. Sosedje, ki vidijo, kako se denar potroši, pravijo, da dobijo preveč in da družba podpira razsipništvo in lagodnost kar pa Skebetovi in socialne službe, ki jim je primer dobro poznan, seveda zanikajo. Res pa je, da kritika prihaja od ljudi, ki tudi sami nimajo kaj več kot Skebetovi manjka pa jim nekaj bistvenega: nimajo nahtreč otrok. Ravnateljstvo osnovne šole na Prevolah, kamor hodijo Skebetovi otroci, na obnašanje in učne uspehe otrok nima posebnih pripomb. Zlasti v zadnjem času se je stanje celo izboljšalo. POT DO VSEH NEZGOD Kaj je torej tisto, kar tako razburja sovaščane, da so sklicali že več sestankov na to temo. Korenine je treba poiskati v starem vaškem sporu zaradi služnostne poti France Turk, Kebetov najbližji sosed, takole pripoveduje: »Kar pomnim, smo sosedje vseskozi imeli služnostno pravico na Kebetovi parceli, se pravi, da smo lahko vozili preko nje na cesto seno in druge pridelke z višje ležečih parcel To je bil nepisan zakon, ki so ga vsi spoštovali Zadnjih nekaj deset let pa so se pričeli pojavljati problemi Pot je sosed Skebe pričel prekopa vati, name tavalje kamenje, vejevje in drug material, da bi oteževal prehod Ko nagajanje ni doseglo pravega učinka, se nas je lotil z vilami Tako so se pričele tožbe.« Tožbo za uveljavitev služnostne poti je Turk dobil. Maja leta 1986je bila dosežena poravnava, s katero je Stanko podpisal sosedu pravico do uporabe poti preko njegove parcele; ta pravica je bila tudi vpisana v zemljiško knjigo. Potem pa se določil sodbe ni držal in ni odstranil ovir, kot je bilo zapisano. Zato tudi ni dobil določene odškodnine, ki naj bi mu jo Turk izplačal potem, ko naj bi le ovire odstranil s poti Tako se je začelo vse znova Prevozi, kajti Turk nima druge poti na svoje parcele, oviranje, grožnje, fizični obračuni. V vse to, po izjavah sosedov, Kebetovi vpletajo tudi otroke od naj-mlajših naprej. Jasno je, da medsebojne simpatije s tem ne naraščajo. Več dokazanih in nedokazanih vragolij in materialnih poškodb sosedje pripisujejo prav temu medsebojnemu sporu. Debeljak je nekega dne našel pred podom traktor s praznimi gumami Ponočijih je nekdo prežagal in mu s tem povzročil ogromno škodo. Ravno takratje imel pokošeno seno, ki naj bi ga peljal domov po sporni poti — Konteje od obešenega perila na vrvici za hišo našel le še kose. Vse je bilo razrezano s škarjami Tudi on je eden od neposrednih udeležencev v sporu. — Potem so tu zamazane fasade in druge stvari pa cela vrsta namigovanj ob nedolžnih in čisto resnih prestopkih, katerih krivec je uradno neznan, med vaščani »pa se seveda ve«. Poteka pa s pomočjo sodišč in socialnih uradov, ki po mnenju sosedov omogočajo nekaterim zastonjsko pravdanje, še ena vrsta specialne vojne, ki zahteva dobre živce, dosti časa pa poznavanje uporabe zdravstvenih in socialnih uslug. Takole gre: nekoga tožite, potem pa se v France Turk stoji pred krajem, kjer je včasih prevaža! seno s svoje, višje ležeče parcele: »Očetje, dedje in dedov dedje so vozili tod.« Sedaj je pot postala vzrok za fizične obračune in zdrahe v vasi. Kljub temu, da je vse lepo vrisano v zemljiško knjigo, prevoz zaradi ovir ni mogoč. Vojna v Žvirčah gre naprej. zato Phil, vsaj za sedaj, sploh še ne razmišlja vrnitvi v domovino. »Z Danilom Breščakom in Borutom Križei sem začel z arheološkimi izkopavanji na Gre supeljskem polju, pozneje s Križem nadaljevt še na Šentjemejskem polju, potem pa sem ki vodja izkopavanj pristal v podružnični cerkvit na Straž nem Vrhu nad Črnomljem. Načrtova smo, da bomo v tej cerkvici ostali le 10 dni, smo odšli šele po treh mesecih in pol. Namesl sondiranja smo namreč prekopali skoraj rs cerkvena tla. Teh nekaj mesecev pa je bilo i dovolj, da sem se bolje spoznal z Belo krajin ter zvedel tudi za cerkvico sv. Duha v središč Črnomlja. Zanimalo meje, kaj vse se bo razkr lo z arheološkimi izkopavanji okrog nje in njej, in tako sem lani postal tudi vodja teh izki pa vanj. Priznati moram, da sem bil prepričal da bodo izkopa vanja trajala znatno manj časi nikakor pa nisem pričakoval, da bodo najdb tako bogate in da bomo odkrili toliko različni zgodovinskih plasti,« pripoveduje Mason i misli mu neprestano uhajajo k izkopavanjem kijih je doslej že opravil v Sloveniji, in k bogi tim najdbam. Phil ve, da bo potrebno vsaj še leto dni i analizo vsega, kar so in še bodo našli pri cerk sv. Duha. O tem, ali se bo potem vrnil v Angliji sedaj še ne razmišlja. Morda misel na vrniti potiska v podzavest tudi zato, ker prizna, da želi ostati v Slo veniji, saj je na področju, za ki terega je strokovnjak, v naši deželi veliko vt zanimi vega kot v njego vi do mo vini. »Pred vse me zanima Bela krajina, toliko bolj, ker vidit da je še zelo veliko možnosti za raziskovanja, pravi in lahko mu verjamemo, saj je deželo i Kolpi v tem letu dni dodobra spoznal. A ne njeno zgodovino inr arheologijo, temveč tu nasploh. Marsikdaj ga je moč z njegovim gt> skim kolesom srečati na belokranjskih cesti ali poteh, čeprav prizna, da ima za sedaj kol večjo kondicijo kot on sam. Mason izkoristi vsako priložnost, da hvt Slovence, našo prijaznost in prijateljstvo. Ul pa, da mu bodo tako hvaljeni Slovenci po dop stih uredili tudi status, po katerem mu bo pl znana delovna doba, saj je doslej vse de opravljal honorarno. In še eno željo ima: da si v Črnomlju našel garsonjero. Že letodni n mreč živi v domu starejših občanov in rad pošali, da ne želi ostati tam do pokoja in pote z bivanjem v domu kar nadaljevati M. BEZEK-JAKŠ zadnjem trenutku razpisane pravde ne udele te; drugi so izgubili delovni dan ali dan dopuS zaslužek, potne stroške, vi pa se jim smejiU zdravniškim potrdilom v žepu. To se lahko f navija v nedogled ROKA SPRAVE PONUJENA V PRAZNO Krajevna skupnost je po besedah taji krajevnega urada Hinje, Toneta Škufce, že stikrat sklicala poravnalni svet, da bi mote mu problemu končno prišla do dna in mordt dosegla neko raven, na kateri bi se lahko po varjali, vendar zaman. Stanko Skebe se skli po pravilu ni udeleževal, zato so se odvijali mogovori, kot tisti 8. marca, kjer ga tudi ni b J Vendar je treba tudi mnenje aruge strani sli £_ in po možnosti upoštevati Zato sem se ogl kar pri Skebetovih. Stanka ni bilo doma, l pa večina drugih. Še največ je vedela povei Stankova sestra Ivanka. Seveda je zanikalo obtožbe sosedov kot navadne izmišljotino njenih ust je zrasla podoba vasi, v kateri so sovražno razpoloženi do njih in zatirajo njih otroke, kjer le morejo. Čeprav imajo zemlje volj, si hočejo prilastiti prav njihov košček bi vozili po njem. Tega jim doslej nikoli pustili, pa jim tudi poslej ne bodo, čepra revni in bolni, pa bodo že otroci zrasli Tt bodo pa videli - Kako se otroci tega zavedajo, sem videl tem, ko me je Franc Turk odpeljal k sart\‘ izvoru vseh nesporazumov in sosedskih zd) ^e‘ Na cesti sredi njiv mi je pokazal na desno1[ soko mejo in izjavil, da je to tista pot. Poti }ruz ?k 'ih* \ da ni bilo. Skebe je vdorino, ki so jo kolesi ^ zov dolga desetletja ali stoletja vdolbla y zenžnj čisto zabrisal tako, da je napravil nad potjf^ 5-sip, preko katerega sedaj res ni moč priti i jf] benim vozilom. Nad nasipom rase kot1. benim vozilom. Nad nasipom rase kok «Prej tukaj nikoli ni bilo sejano,« je zO 'eh Turk in še dodal »Druge poti pa sosedj1 j? 2‘ mamo. Če hočemo do sena na parcelah , Se‘ zgoraj, moramo tukaj čez. Saj smo ime ® komisijo tu, pa ni našla druge rešitve. drugod bi nastali isti ali še večji problemi, tC'/ pa je od nekdaj bila v uporabi Špel bo zdrO P u Tako je rekel Turk in potrditev je v olj. for, Vič hčera hitro, sopihala proti nama navkrCf Čepra v sva stala na g la vni poti, naju je P°%J-palico stran, češ da nimava tam kaj P°, h,. 1 Skebetove žene Katarine in ene njenih ml1 J cd!r »Tukaj je naše! Tukaj se nikoli ni vozilo• ^ dekletce je glasno in jezno ponavljalo zO „Q | čeprav nisem prepričan, da je dobro razut iiTOr za kaj pravzaprav gre. Izraz na njenem j pa je bil sovražen. bu Prav o tem izrazu sem največ razmišljdfa j sem se vozil nazaj proti No vemu mestu. M1) £ bojno nagajanje po naših vaseh in tudi i je resda od nekdaj dokaj priljubljena raJ%g toda otrok staršiponavadi le niso vmešavoL, 11 igre. Škoda bi bilo, če bi te, ki prf umazane i sicer praznih suhokranjskih vaseh pravo gocenost, na očeh in ob vednosti vseh prisl1 ^ služb napajali s tem strupom ali pa jih nar,. < tu nu/jujun j tem Jir uyum uit yu jm na še kaj hujšega. Ne bi bilo prav tudi, \\,n 1 nekdo na njihov rovaš in v njihovi senci f p< svojo grdobo. Končno pa ne bi bilo pra m bi vse otroške razposajenosti jemali kot vane in zlonamerne. Tudi to se včasih fiprg ‘ zgodi. Ljudje so, kot kaže, že izkoristiliv lastne zmožnosti za sporazumevanje, gtfoj1 po pomoči od zunaj. Nekajje jasno: na ‘ in pri advokatih je ne bodo dobili. TONE Jb\ Ji /00 priloga dolenjskega lisiP] ova 'ni, lest' i KS 10 i ijin Uši zkr in žkt licu 'asi jdb eni n i 'jen ogi 11 i ■rk 0 nite da iki > vt /sei dir •tja 'o c ne tu go1 •ste RESNICA O TEHARJU K odkrivanju celih petinštirideset let od komunistične oblasti zatajevane in javnosti strogo prikrivane resnice o usodi slovenskih domobrancev in civilistov, ki so se maja 1945 s poraženimi nemškimi sobojevniki umaknili pred zmagovito partizansko vojsko na avstrijsko Koroško, se tam zatekli pod varstvo zaveznikov, nato pa bili iz begunskega taborišča v Ve-trinju vrnjeni Jugoslaviji, lahko znatno pr/pomore objava pričevanj »iz prve roke« in drugih dostopnih dokumentov. Zdaj v glavnem že vemo, da so bili vrnjeni domobranci in z njimi številni civilisti ob koncu maja in junija 1945 pobiti, ne da bi poprej dobili možnost zagovarjati se na sodišču, njihova največja grobišča pa so kraške jame v Kočevskem Rogu ter na poljih in v grapah okoli Teharja in drugih krajev teharskega območja. O tem, kaj naj bi se bilo zgodilo v teh krajih, govori knjiga Teharje, ki jo je pripravil in to poletje pri lastni Založbi za alternativno teorijo v Mariboru izdal Roman Leljak. Zapisali smo »pripravil«, ne pa »napisal«, in tako je tudi prav. Kot zvemo iz Leljakove uvodne besede, ki nagovarja Celjane in Celjanke (Teharje je namreč v celjski okolici j, je bila njegova naloga pri vsebini le zbrati in urediti besedila v obliki, v kakršni so že bila natisnjena v tujini, zato jih tudi lektorirati ni dal. Knjiga Teharje je torej zbornik domobranskih dokumentov in pričevanj preživelih v teh morijah, zapisi so torej nastali.v tujini in so jih zapisali ljudje, ki so morali zaradi njim tuje (komunistične) ideologije zapustiti rodno grudo. Knjiga pa nikakor noče biti priporočena kot edino branje, da bi zvedeli vso resnico, je le v pomoč pri pojasnjevanju nekaterih dogodkov, ob tem pa, kot celota, ustvarja trpko podobo trpljenja, predvsem Celjanov v vojni in neposredno po njej. Posamezna pričevanja ljudi, ki so se iz morije rešili s pobegom v tujino, razkrivajo vso kalvarijo izvensodno obsojenih na smrt in kruto pokončanih. Knjiga se končuje s poimenskim seznamom tistih, ki naj bi bili umorjeni v Teharju in okolici. Seznam je objavljen v nemščini, torej v obliki, v kakršni je tudi nastal v avstrijskem zgodovinskem inštitutu v Gradcu. I. Z. ŠE EDEN OD ZAMOLČANIH Petinštirideset let po svoji smrti vstopa s svojo poezijo v slovensko literarno javnost pesnik Ivan Hribovšek, in sicer s knjigo, ki jo je aprila 1945 že sam pripravil za tisk, izdala pa pred kratkim Cankarjeva založba, z opombo, da s tem »izpolnjujemo pesnikovo poslednjo voljo«. Knjiga ima preprost naslov Pesmi. Gradivo je za tisk pripravil France Pibernik, ki je napisal tudi spremno besedo in kronologijo Hribov-škovega življenja in dogodkov, povezanih s pesnikom. Zbirko pa je z ilustracijami obogatil akademski slikar Ive Šubic. • Hribovšek, doma v Predtrgu pri Radovljici, kjer je bil leta 1923 rojen v kmečki družini, je že kot dijak Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani opozoril na svoj izjemen pesniški dar in sploh bil vsestransko kulturno dejaven. Leta 1940 se je, denimo, udeleževal študijskih dni, ki jih je imela ožja Kocbekova skupina na Trški gori pri Krškem. Po maturi na nemški gimnaziji v Be- ljaku leta 1943 se je odpravil na Dunaj študirat klasično filologijo. Maja 1944 so ga mobilizirali v nemško vojsko, konec decembra pa se je odločil za vstop med gorenjske domobrance. Po koncu vojne je zbežal z ostalimi domobranci na Koroško, a je bil vrnjen v Jugoslavijo. Svoje mlado življenje je končal tako kot številni drugi, ki so jih pobili v Kočevskem Rogu leta 1945. Ivan Hribovšek, čigar pesmi so do zdaj izšle v knjigi le leta 1965 v Beunos Airesu, je že s prvimi objavami nakazal prelom s slovenskim ekspresionizmom in se dokopal do osebno izpovedne poezije, ki v obliki pesniških tihožitij govori o človeški stiski mladega slovenskega intelektualca sredi vojnega brezumja. Njegova vera v rodovitnost zemlje in smrti poje, kako človek raste kot drevo in kako potem drevo raste iz človeka. Ko je poravnal svoje male dolgove do tega sveta in polagal zadnje račune svojega življenja, mu je ostala samo še pesem. Poezija mu je bila utelešeno hrepenenje po lepoti, cena za to pa je bila, kot končna posledica, smrt. S pesmimi, ki jih po tolikih letih molka zdaj lahko prebiramo, je zapustil svojo izjemno duhovno podobo, obenem pa tudi vso tragiko mladega pesnika, ki je padel ponižan od lastnih ljudi. I. ZORAN ODISEJ: PO TAUFERJEVO Odisej — sin ali dom in svet je druga pesniška drama Vena Tauferja, pesnika in dramatika, pogosto imenovanega oče modernizma v slovenski poeziji. V njej avtor obnavlja staro Odisejevo zgodbo, kakor jo je v verzih povedal Homer, le da junaka na koncu predstavi kot brezčutnega pobijača in ga hkrati določi za nova potovanja, ki pa bodo »mešanica divjaškega pustolovstva in od usode določenega nemira«, je zapisal Aleš Berger. Ali, kot je zapisal Andrej Inkret, Taufer pojmuje odisejski mit tudi kot »metaforo človekove izvirne, temeljne, splošne nemoči na tem svetu, njegove izgubljenosti na kopnem in morju, obenem pa tudi člo-vekbve vztrajne želje po trdni zemlji, hrepenenja po domu, rodni Itaki. »To odisejstvo izpričuje tudi človekovo neuničljivo voljo, pamet in lisjaštvo, da se nikoli ne ukloni samovolji bogov oziroma usodi, čeprav se zaveda, da se mu nikjer in nikoli ne piše nič dobrega. Dramo so letos igrali na gledališkem festivalu v Sarajevu, kjer je prejela nagrado za besedilo. Pozorna kritika je poudarila, da je bila predstava zgrajena na poetičnem in jezikovno razkošnem besedilu z izredno lepimi verzi. To poletje pa lahko Tauferjevo dra- mo Odisej — sin ali dom in svet prebiramo tudi že v knjigi. V lični opremi, kije delo Matjaža Vipotnika, jo je izdala založba Slovenska knjiga v Ljubljani. Za Tauferjevim besedilom je natisnjen esej, v katerem Tomaž Toporišič pod naslovom Odisejeva dramaturgija rabljenih besed podrobneje razčlenjuje motiviko drame, vzporeja idejo iz nje z idejo Flomerje-vega izvirnika in navaja, kje in v kakšnem kontekstu je še zaslediti odisejsko motiviko. — an PESMI O STVAREH V PRAZNINI Pesnik Jure Potokar je že s prvo pesniško zbirko Aiton, ki jo je izdal leta 1980 pri Škucu, in še bolj s ciklom Pokrajina se tu nagiba proti jugu, s katerim je sodeloval v Pesniškem almanahu mladih, izšlem dve leti kasneje, določil temelje in nakazal smer svoji poeziji. Slednja je takšna in tako značilna, da je lahko v precejšnji meri zaznamovala in seveda sooblikovala pesniško podobo generacije, ki je v osemdesetih letih doživljala svojo literarno promocijo. Svet Potokarjeve poezije pa se je celostno, v izoblikovani in izbrušeni podobi, lahko prvič predstavil šele v njegovi zbirki Ambienti zvočnih pokrajin, izšli leta 1986. Pesnikovi verzi nam govorijo, da je svet, ki v njem bivamo in nas določa kot človeška bitja, vselej tu in takšen, kot je bil že od nekdaj: poln stvari, ki jih je treba nanovo poimenovati, in prekrit z znaki, ki jih je treba ponovno dešifrirati. Potokarjeva najnovejša pesniška knjiga Stvari v praznini, ki je izšla nedavno pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga, pomeni smiselno nadaljevanje njegovega dosedanjega pesnjenja, predvsem tistega iz Ambientov, kjer je osnovna drža poezije samota. V ta bivanjski položaj se pesniku izpisujejo tudi človeške pokrajine, ki bolj kot radost poznajo stisko, bolj kot up strah, še najbolj pa »žaltavo samoto«. To je svet, ki je' predvsem »slutnja nekega propada«, kjer je vse pozabljeno. Je praznina, poseljena s stvarmi in z redkimi človeškimi figurami, v kateri »samo ura brezbrižno živi, seka čas in čaka«. Čaka, da se vse izteče, saj je zapisano koncu. Neizprosni samoti. V njej se znajde vse, tudi pesnik in njegova pesem. Zavest, da je tako, da ostaja v praznini le še »monolog tišine in samote«, poraja še večjo in še bolj neizrazljivo stisko. Morda nam hoče najnovejša Potokarjeva pesniška knjiga sporočiti prav to. I. ZORAN KNJIŽNI TELEGRAMI • Slovenska Založba VVieser v Celovcu, katere lastnik je Lojze VVieser, napoveduje za letošnjo jesen izid treh izvirnih slovenskih del. To sr: roman Berte Bojetu Filio ni doma, zbirka novel Silvije Borovnik Strašljivke in pesniška zbirka Milana Dekleve Panični človek. Od prevodov v slovenščino pa so najavljene zbirka kratke proze Ilme Rakuša in tri knjige iz avstrijske književnosti (OdOn von Horvath, Ingeborg Bachmann in Peter Handke). V nemškem programu te založbe pa bodo v sodelovanju z Vilenico izšle v nemščino prevedene izbrane pesmi Daneta Zajca, Jančarjev roman Goljot in drame Dušana Jovanoviča, Gregorja Strniše in Rudija Šeliga. V sodelovanju s hrvaškim pisateljskim društvom pa bo ta založba izdala v nemščino prevedena romana Nedeljka Fabria in Slobodana Novaka. • Cankarjeva založba v Ljubljani bo izdala v zbirki Bela krizantema izbrano delo Stephana Mallarmeja. Besedilo je izbral in v slovenščino prevedel Marko Crnkovič. • Pesriiška zbirka Izbrisi Nika Grafenauerja bo izšla tudi v srbohrvaščini. Pesmi/elegije je prevedel Franci Zagoričnik. • Delo Frana Levstika Kdo je napravil Vidku srajčico bodo poslej lahko prebirali tudi otroci na srbohrvaškem govornem področju. Besedilo za veliko slikanico, ki jo bo izdala ljubljanska Mladinska knjiga v svoji zagrebški podružnici, je iz slovenščine prevedel Ivan Brajdič, ilustrirala pa slovenska slikarka Roža Piščanec. • Pred izidom je knjiga Novo mesto skozi čas — kulturnozgodovinski vodnik. Gre za popravljeno in dopolnjeno izdajo vodnika, ki je izšel leta 1976. Tudi zdajšnjo knjigo izdaja Dolenjski muzej, ki praznuje letos 40-letnico delovanja. {Zidanica, ki je povezala kelo življenje sc ih 'k D. t. d nekdaj številnih sosedskih zidanic v el krajini sta se do današnjih dni ohranili le ni Ranici v Drašičih in na Božakovem. Pri tem ■Ji' ( veda ne gre le za zidanico kot stavbo, ampak ) P1 "ekakšno »ustanovo«, obliko zadružništva, J TUzabnega prostora, sklada za skupne potresi 'n še kaj. Na Božakovem imajo sosedsko zi-& Z"*0 že skoraj 140 let, natančno od leta ■ hn 1(0 so P0S,av‘H slavbo sredi vasi in v ka-:j qe,n nad vhod v zidanico vklesali besede: i'1, "»insko zberališče Božakovo. In od takrat se 4*. enj »zberališču« vsako leto pred vsemi sveti-P ' z"ira vino od gospodarjev z Božakovega in h, Zs,ednjih vasi Želebeja in Rakovca, ob vinu pa eP^eda ljudje. °] ufr sosedski zidanici na Božakovem, tejsliko-belokranjski vasi nad Kolpo, ve veliko po-Ikr- Jo*e Nemanič, ki je tudi sicer vesten 0‘ lg °nist dogodkov v teh krajih. Še posebej na-ih J.cno vse zanimive dogodke zapisuje Nema-fC zadnjih 12 let, kar je po nesreči priklenjen cT^jn^alidski voziček. Poleg tega je Nemanič ‘v °žjem »upravnem odboru« sosedske žiti bL,Ce.’ kamor poleg predsednika, kletarja in 0 H(l klinika sodi še mežnar. »Sosedska zidanica l%otŽakovem je že vseskozi tesno povezana z lbfaso cerkvijo in del dohodka od vina je šel ved- Potrebe cer k ve. Do današnjih dni seje za JJ*anico ohranilo ime cerkvenija, rečemo ji tuli CjZrkvena hiša.« ti ^NaJelo delovanja sosedskih zidanic in nji-k^aV namenJe v bistvu zelo preprosi. Za začetek ' skuS°k član sosedske zidanice po trgatvi k 'i prj Pn° klet določeno količino vina kot svoj 1 sp?Pevek. Vse, kar potem do naslednje trgatve ali iz kleti vzame več kot svoj prispevek, 'tter - Vrniti »na poldrugo«. Se pravi za vsak litin n7/0 nad svojim prispevkom mora vrniti liter irlrit ■' te »poldruge«pride tudi besedapo- kiJ'e Se danes v rabL V prejšnjih časih ajčeLln° ^ sosedske zidanice prodajali, izkupi-%r Pn porabili za skupne potrebe, kot so po-cerkve ‘n vzdrževanje zidanice, za ' A/t skuPna delo, iz tega dohodka pa se že res krijejo tudi stroški pogreba članov sosed-Jditij^d^ice oziroma članov njihovih gospo- _______________________________________________ \Priloga. dolenjskega lista »Od 56 naseljenih hiš v naši krajevni skupnosti, se pravi na Božakovem, v Želebeju in na Rakovcu, samo pri eni hiši niso člani sosedske zidanice,«je povedal Jože Nemanič. Zadnja leta so se nekatere stvari pri organizaciji in delovanju zidanice malo spremenile, vendar k bistvu ostaja vse tako kot v prejšnjih časih. » Včasih sta bila gospodar in kletar zidanice po deset, dvajset in več let en in isti človek. To je bila velika čast, zaupanje in kletar ni mogel biti vsak. Pred leti pa je prišlo do nepotrebnih pre-piro v in potem smo se dogo vorili, da se bodo na teh položajih ljudje menjavali vsako leto. To velja tudi za mežnarja. Moj oče je bil mežnar več kot 20 let skupaj in še danes se ga ljudje spominjajo kot tistega, kije znal najlepšepritrkavati. Sedaj pa sem mežnarjaz, pra vzapra v naša hiša, kajti mežnarija gre po hišah, in za to leto smo mi na vrsti Sedaj se mežnar in vsi ostali k odboru menjajo vsako leto, gremo pa kar po hišnih številkah.« Kljub temu da so pred leti povečali vsakoleten prispevek in mora sedaj vsak član zidanice po trgatvi v klet dati 15 namesto prejšnjih 10 litrov vina, se zbere precej manj vina kot v prej- šnjih časih. »Pred vojno in še tudi po njej se je po trgatvi k sosedski zidanici zbralo tudi po 30 hektov vina,« je povedal sedanji kletar Anton Kočevar. »Po lanski trgatvi pa se je zbralo natančno 926 litrov. Sod je »presahnil« v začetku avgusta, približno pol vina so ljudje kupili za denar, polovico pa ga je šlo na podružijo.« Še vedno velja, da mora biti ves vinski dolg poravnan vsakoletodo vsehsvetih. Prav tako je staro pravilo, daje v sosedski zidanici samo belo vino, k prejšnjih časih so kletarji še posebej pazili na to, daje vsak gospodar res dal samo ceplje-no vino. Če ni imel svojega, ga je šel iskat na bližnjo Vivodino. Čez zimo je vino k zidanici mirovalo, zgodaj spomladi so ga prvič pretočili, točiti pa so ga začeli na veliko soboto. Takrat so si ljudje v g la vnem vzeli vino domo v, da so ga imeli za veliko noč. » Včasih pri hiši ni bilo vina,« se spominja Nemanič. »Do zadnje kaplje so ga prodali, da so dobili kakšen dinar, kajti prej drugega zaslužka skoraj ni bilo.«In potem so ljudje hodili po vino v sosedsko zidanico. »Moj oče je bil še posebej rad v zidanici Spominjam se, daje eno leto moral vrniti kar 350 litrov vina, kar redno pa kakih 200 litrov na leto. « Sosedska zidanica ali »občinsko zberališče Božakovo«, kot je vklesano nad vhodom, je bilo res pravo zbirališče. Gostilne na Božakovem in v sosednjih vaseh ni bilo nikoli in tako so se ljudje zbirali le v sosedski zidanici »Ko so bila odprta vrata ali ko je bila k zidanici luč, so možaki prihajali eden za drugim. Če je kazalo, da bo dobra trgatev, so še posebej z veseljem pili « A se je v zidanici zbirala le moška družba, kajti nepisan zakon je bil, da ženske, »babe«, nimajo v sosedski zidanici kaj iskati »Če je že katera prišla po moža, se je drla in bentila zunaj.« Kletar, ki mora biti vedno zraven, natančno beleži, koliko vina kdo odnese domov oziroma popije v zidanici. V starih časih pred prvo vojno, je imel vsak gospodar svoj rovaš, ponavadi izrezljano palico, v katero je kletar za vsak liter vrezal zarezo, na koncu pa so te zareze sešteli in se je pokazalo, koliko je posameznik dolžan. »Rovašev pri nas že dolgo ni več, moj oče seje spominjal, da so jih imeli še, ko je bil sam fantiček,« pove Nemanič. Kletar je bil za svoje celoletno delo v zidanici in pri pobiranju po-družije tudi plačan. Za nagrado je vsako leto dobil par čevljev. »Saj jih je tudi ponosil Ob sobotah, nedeljah in praznikih je bila zidanica vedno polna, po 20 in več možakov seje zbralo in v takem večeru so spili tudi po 50 litrov vina. Včasih ljudje vina k zidanici niso kupovali za denar, ampak je vse šlo na podružijo, se pravi, daje mora! člo vek za vsak popiti liter po trgatvi vrniti liter in pol Oj kako je bilo veselo in kako smo včasih na vasi peli Danes vsega tega ni več,« kar malo otožno ugota v (jata sedanji mežnar Nemanič in kletar Kočevar. Stari sosedski sod, ki drži 22 hektov, že dolga leta ni bil poln. Še danes se starejši ljudje spominjajo, kako je učitelj Mertelanc, po rodu Primorec, pred vojno kot kletar že pred žegnanjem, ki je na Božakovem 26. julija, na vrata zidanice nabil list z obvestilom. » Vino je pošlo.« To so si zapomnili toliko bolj, ker tega izraza, da je »vino pošlo«, k teh krajih sicer ne uporabljajo. Na belo nedeljo, prvo po veliki noči, je vsako leto občni zbor sosedske zidanice. Takrat naredijo obračun, da se vidi, kako stvari stojijo. »Z izkupičkom od vina, ki smo ga prodali, smo včasih v vasi lahko veliko naredili. Tako smo z denarjem od zidanice leta 1952 na novo pokrili cerkveni zvonik, veliko smo prispevali pri na-pelja vi elektrike.« Res se je v zadnjih desetletjih marsikaj spreminilo, »promet« v sosedski zidanici se zmanjšuje, vina se zbere vsako leto manj, nekaj pa je že ves čas nespremenjeno. Ko je smrt k družini svojcem ni treba skrbeti še za to, kako bo pokojnik pokopan. To je stvar sosedske zidanice. Vodijo natančen seznam, katera hiša je za katero delo zadolžena. Iz dveh hiš celo noč čujejo pri mrliču, spet druga hiša je zadolžena, da skopljejo grobno jamo, tretji jo morajo zagrniti krsto plačajo z denarjem sosedske zidanice. Imajo tudi svoj mrliški voz, vendar sedaj mrliča na pokopališče k Trem faram peljejo s kombijem. Nemanič ima v svojih zapiskih zabeleženi), da so prvič mrliča peljali na pokopališče z avtom pred 10 leti, in to z Rakovca. Za organizacijo pogreba oziroma za to, da vodi evidenco, kdo je za katero delo na vrsti, pa je zadolžen mežnar. »Nihče ni rad mežnar, ker je s tem precej dela. Mežnar mora zvonili, čistiti in krasiti cerkev, skrbeti, da je pri pogrebih vse v redu. Ob navadnih dnevih zvonimo trikrat na dan, ob petkih štirikrat, ob nedeljah se prvič zvoni že ob štirih zjutraj: prej smo tudi pritrkavali, odkar sem se jaz ponesrečil, legani več. Včasih je bil mežnar za svoje delo plačan s koruzo. Pred pustom je šel mežnar z vrečo od hiše do hiše in pobiral po 15 litrov koruze, potem pa so ta prispevek povečali na 30 litrov. Včasih je bilo to precej vredno, saj si za mernik koruze še po zadnji vojni dobil ovco. Čepa pri kakšni hiši niso imeli koruze, je to odslužil njihov delavec, ki je za mežnarijo cel dan kopal k vinogradu. Sedaj pa mežnar za svoje celoletno delo dobi po 300 dinarjev od vsake hiše.« V cerkveni hiši sredi Božakovega se vrata sosedske zidanice odpirajo vse bolj poredko, stanovanje nad zidanico, k katerem je v prejšnjih časih, ko je bila na Božakovem še šola, stanoval učitelj, je že dolgo prazno. Včasih pa je bilo k teh krajih s sosedsko zidanico povezano celo človekovo življenje. Tukaj so proslavili marsikatero rojstvo, se srečevali, modrovali in moževali, pili in peli, na koncu pa skupaj poskrbeli, daje njihov član lepo pospremljen odšel k večnemu počitku. A. BARTEU mi Župnik z vnučki na kolenih s Ljki 'koraj neverjetno je. Tam daleč na drugi strani poloble, na njenem spodnjem delu, pod snežno kapo 3150 metrov visokega ugaslega čilskega vulkana Llaima, se sprehaja človek, zre v nepregledno verigo visokih A ndov, s katerih si utirajo pot vedno sveže ledeniške reke, ter hrepeni po tenkem curku bistre vode v Izvirkih pod Bednjami in po pogledu na mehko, z vinogradi obraslo gričevje. In ko mu ponudijo pi-niones, sadeže z iglastega drevesa pino aroca-rio, ga njihov okus spominja na divji kostanj, ki ga je kot mladenič nabiral v gozdovih okoli rodnega Potov Vrha, na duh jeseni, dim pastirskega ognja in dobrot, ki so se pekle na njem. Ta človek je Janez Mohar, sedaj upokojeni župnik v čilski župniji Curacautin, ki spada pod škofijo Temuco, kakih sedemsto kilometrov južneje od Santiaga de Chile. Na ta, za naše pojme strašno oddaljeni konec sveta gaje odpljusknila druga svetovna vojna, usoda, ki jo je delit s številnimi drugimi stanovskimi drugi. Dolgo jo je mirno prenašal, se vživel v delo na svoji veliki župniji, ki mu je bila kmalu po prihodu v Čile dodeljena, se seznanil z njenimi prebivalci, v glavnem s Španci in Indijanci iz plemen Arokano v n Mupuchi, in se naučil španskega jezika. Dela mu ni manjkalo, saj je bila župnija tedaj dolga kar devetdeset kilometrov. Sedemintrideset let, od 1951 do 1987, je bil župnik v tem kraju, vse dotlej, dokler se ni upokojil. Sedaj je tam tudi slovenski župnik, namreč Andrej Pogačar iz Kamnika, ki je prej kar petintrideset let kaplana val pri župniku Janezu Moharju. Kot upokojenec pa si je Janez Mohar privoščil nekaj, kar si je vseskozi zelo želel, namreč daljše počitnice v stari domovini. Tako sva se tudi dobila. Pogo varjala sva se na hodniku frančiškanskega samostana v Novem mestu, kjer je občasno nastanjen, in med pogovorom sva bila zdaj na našem, zdaj na južnoameriškem kontinentu, zdaj v sedanjem, zdaj v času njegove mladosti. Rodil seje na Potov Vrhu. Starši so imeli manjšo kmetijo ter sedem otrok, on pa je bil tisti, ki naj bi se šolal »Do Šmihela smo imeli od Potov Vrha daleč, kar sedem kilometrov, zato smo otroci hodili od tam v šolo le po trikrat na teden. Ko sem se vpisal na nižjo gimnazijo v Novem mestu, je bilo učenja takoj več, saj je šola slovela kol stroga in solidna daleč naokrog,« se spominja gospod Janez in potem našteva, katere profesorje je imel, kako učeni in dobri so bili, ter sošolce, od katerih jih je precej postalo vidnih pisateljev in umetnikov ali kako drugače znanih javnih osebnosti. Maturira!je leta 1933, novo mašo pa je bral štiri leta kasneje v Šmihelu pri Novem mestu. Seveda je služil tudi vojsko in za razliko od mnogih drugih ima na tisti čas kar lepe spomine. Služil je namreč brez orožja, kolje bil tiste čase običaj za duho vnike, zato pa je oborožil mnoge svoje tovariše iz vseh koncev Jugos-la vije. Učiljih je namreč pismenosti, in to je bila res ena od najbolj koristnih stvari, ki so jih prinesli s sabo domov iz vojske. Do svojega odhoda v tujino je potem kaplanoval v Šentjerneju. »Lepo jih pozdravljam, bivše farane,« mi naroča. Z ladjo Marco Polo je leta 1948, takrat kot gospod Mohar, odpotovalo v Južno Ameriko več slo venskih duho vniko v. Kar pet jih je dobilo mesto v škofiji Temuco in bili so edina slovenska družba v tistem koncu sveta. K njim sta se s kaplanom zatekala, kadar jima je bila potrebna slovenska beseda in pesem. Skupaj so nabavljali in si med seboj izposojali slovensko literaturo in si izmenjavali novice. V župniji Curacautin sicer ni bilo slovenskih naseljencev. Večina je revnih Špancev in Indijancev, nekaj pa tudi dokaj bogatih tujcev, predvsem Nemcev. »Zadnje čase pa je bilo tudi iz čilen-skih javnih občil moč zvedeli marsikaj o dogajanjih v Jugoslaviji in res smo se veselili demokratičnih sprememb y domovini,«pripoveduje Janez Mohar. Upokojeni župnik iz Curacatina se bo vrnil med svoje farane v vznožje A ndov. Več kot polovico dosedanjega življenja je preživel med njimi in težko bi se sedaj od njih za vedno poslovil. Pravi, da so ljudje lam preprosti, prisrčni, odkriti. Morda malo revnejši kot tukaj, zato pa polni optimizma in ljubezni do otrok. Tam ga čaka tudi družina. Prav ste prebrali. Njej se sedaj upokojeni župnik predvsem posveča. Pred leti je vzel k sebi osemletnega španskega dečka Juana, ki je ostal brez staršev. Vzgajal ga je in mu preskrbel šolanje. Bil mu je kot drugi oče. Ta deček je sedaj že odrasel, ima inženirsko izobrazbo, ženo in štiri otroke. In upokojeni župnik sedaj živi v njihovem skupnem domu ter doživlja za upokojenega župnika verjeto zelo nenavadno starost: štirje temnolasi španski otroci se drenjajo na njegovih kolenih in potegujejo za njegovo naklonjenost. Morda pa je to tisto, kar ga vleče nazaj pod visoke Ande. TONE JAKŠE Včasih so tu lovili fante v C \*m^as med obema šmarnoma, med 15. avgustom in 8. septembrom, je bil za našega kmečkega človeka od nekdaj neke vrste mali dopust, torej čas, ko delo po spravilu pšenice in sena in pred večjimi jesenskimi deti, pobiranjem krompirja, koruze in drugih poljščin ter trgatvijo le ni tako močno pritiskalo. Takrat se Zvonik cerkve na Trški gori, v katerega je strela že dostikrat udarila in ga poškodovala. Nad vhodom v cerkev je stiški grb. Na posnetku je lepo videti, kakšne težave imajo fotografi. Ni se moč izogniti sodobnim »dobrinam«. Tukaj kabli, tam žarometi. je odpravljal na božja pota, da bi se zahvalil za že pobrano letino, se priporočil za srečno jesen in prosil za milo zimo in zdra ije. Pot ga je vodila po domačih holmih pa tudi daleč v tuje kraje. Še najraje seje peš odpra vil na svoja priljubljena domača shajališča, tako množično posvečena pri Slovencih nadvse priljubljeni Mariji, materi božji. Prejšnji teden, na velikega šmarna ali, kakor tudi pravimo, na velike maše dan je bilo popoldne ksč živo na eni od takih točk v bližini Novega mesta, na Trški gori. Ob šestih se je pričela maša, po sedmi uri, ko je že legal prvi mrak, pa seje iz cerkve pričela po grebenu pomikati procesija, spredaj križ in nekaj mož, potem štirje krepki fantje, ki so nosili Marijin kip, ves odet v belo, nato duhovniki in številni verniki s prižganimi svečami v rokah. Kose je čez nekaj časa procesija vračala proti cerkvi in se je bil mrak še bolj zgostil, je bil pogled od daleč na množico prižganih sveč res zanimiv. _ Pravzaprav je bilo vse skupaj za tistega, ki pozna trškogorska romanja, precej nenavadno, čep ra v je bil Marijin dan, kajti že od nekdaj so bila žegnanja na Trški gori na malo mašo. Vendar je že pogled na prisotne duhovnike razkril, da mora biti nekaj posebnega. Kajti med njimi, ki so nosili monštranco, je bil tudi stiški opat dr. A nton Nadrah. Prišel je na praznovanje 370. obletnice cerkve, ki jo je sezidal njego v prednik opat Jakob Reinprecht. Njego v grb je še danes lepo viden nad vhodom. To je bilo leta 1620. Vendar je bila kapelica tukaj že prej. Kot opisuje Ivan Sašelj v svoji Zgodovini šempeterske fare na Dolenjskem, za ponatis odlomku o Trški gori je poskrbel sedanji župnik na Otočcu Jože Tori, pa je bilo še prej na tem kraju znamenje, ki naj biga postavili v zahvalo takrat, ko so prenehali loviti fante za v vojake. Trška gora je bila takrat še porasla z gozdom in je bila primerno skrivališče za pobegle fante, ki nikakor niso hoteli v vojaško suknjo in v tuje kraje. Kot kaže, se občutki naših I mladce i> do vojaščine do danes niso spremenili, 120.1 »Zastražili so nas kot arestante« T JL urtzer , urizem velja širom po svetu za trgovino, s katero se da dobro zaslužiti, in tak slo ves je mar tudi trebanjski občini Zlati časi trebanjskega turizma sicer šele morajo nastopiti vendar so tu do zdaj verjetno že naredili y tem ali onem pogledu za turizem nekaj dobrih potez. Pri tem pa imajo opraviti celo z »generalskimi« vizijami prihodnosti. Toda spregovorimo najprej o pogledih načrtovalcev turizma Spodbujena z zunanjimi vplivi se je občina Trebnje spoprijela z velikim izzivom, z mednarodnim Faovim razvojnim projektom, ki je po preizkušenih vzorcih narejen za tukajšnje razmere in y katerem je govor tudi o turizmu. Gre za turizem na kmetijah, ki naj bi prinesel dodaten zaslužek k dohodku z njiv in iz hlevov. Medlem ko so v preteklosti govorili o več kmetijah, na katerih naj bi se ukvarjali s t.i. kmečkim turizmom, zdaj kaže, da se je število teh domačij skrčilo. V Turističnih informacijah za trebanjsko občino, ki so najnovejšega datuma, kolikor smo se lahko prepričali o času izida te informacijske zloženke, so tako navedli samo še turistično kmetijo Ivana Gorenca s Hrast nega 5 nad Šentrupertom. Brez Ivana starejšega in njegove žene Pepce verjetno pri Gorenčevih še ne bi toliko postorili za razvoj turizma na svoji kmetiji, čeprav seveda vse več organizacijskega bremena sloni na ramah sina Ivana in njegove žene Terezije ter kajpak cele družine ne glede na starost posameznih članov. »Z odpiranjem kmečkega turizma nismo imeli težav, ampak so nas celo spodbujali z občine. Kolikor vem, so izbrali za to več kmetij. Zdaj je menda samo še naša ostala pri turizmu, druge pa da so odnehale,«je ob našem obisku pred časom na Hrastnem dajala Terezija. Kaže, da pri Gorenčevih še niso rekli zadnje besede glede ponudbe gostom, saj menda ravno zdaj delajo prvorazredne sobe, da bi lahko obiskovalci njihove prostorne zidanice z bogato vinsko kletjo tudi prenočili na Hrastnem. Videti je torej, da so Gorenčevi že pozabili na bojazen, da ne bi bilo iz doline nikogar sem gor. Očitno je tudi, da seje za to turistično kmetijo že raz vedelo in da je že postala cilj izbranih Terezija Gorenc družb ne le gurmanov, ampak tudi poslovnežev in politikov, katerim mir hribovske kmetije prav hodi pri medsebojnih pogovorih. Toda nad smelimi načrti Gorenčevih in nad dosedanjimi prizadevanji trebanjskega izvršnega sveta, kakor tudi nad Faovo zamislijo glede razvoja turizma v trebanjski občini, visi temen oblak, iz katerega sicer še ni treščilo v trebanjske turistične plane, vendar bi se to načeloma lahko zgodilo sleherni dan že več let doslej in tudi zdaj se to še lahko pripeti S to prispodobo iz narave smo se približali problemu, ki vse do današnjega dneva tiči v načrtih za turistični razvoj vzhodnejšega dela občine Trebnje in bi utegnil odigrati opazno vlogo v bodočem razvoju turizma na Hrastnem. Hrastno namreč leži v »prepovedani coni«, kamor ne sme priti pomili volji vsakdo in tako tudi ne vsak turist. Za lažje razumevanje povejmo, da je na podlagi Zakona o ljudski pa tudi situacija se zdi precej podobna. Vedno jih neki tuji ljudje lovijo za svoje lastne vojske. Dokaj prostorna renesančna cerkev z značilno skupino starodavnih lip v ospredju je že dolga stoletja ena glavnih novomeških romarskih poti, vendar pa je bila znana tudi daleč naokoli. Celo od hrvaškega Karlovca so hodili semkaj. Pravijo, da je Marija mnogim izpolnila priprošnjo, zato je bilo v cerkvi polno zaobljubnih podob in tablic, ki pa jih je dal cesar Jožef II. odstraniti. Trška gora je bila vedno tudi priljubljena izletniška točka, saj je od tam lep razgled na dolino Krke. Kako živahno in množič- no je bilo včasih Marijino slavje na Trški gori, opisuje v svojih delih Janez Trdina. Ljudje so ob cerkvi ostajali tudi ponoči ter v soju ognjev molili in peli nabožne pesmi pa pili in jedli in tudi uganjali razne igrice in norčije. No, dandanesjim za svetlobo ne bi bilo treba kuriti ognjev, kajti cerkev je od prejšnjega tedna lepo osvetljena z močnimi reflektorji, tako da je iz doline ponoči jako lepo vidna. Zal so za tiste, ki bi radi cerkev podnevi fotografirali, reflektorji zaradi svoje velikosti preveč vidni, četudi niso prižgani. K cer k vi so ljudje v procesijah romali v časih množičnih bolezni in suše. Znana je živinska kuga v novomeški okolici, ko je poginila skoraj vsa živina. Takrat je cerkev dobila še prizidek svetega Izidorja, zaščitnika kmečkega življa, kasneje pa še kip svetega Urbana, zaščitnika vinskih goric. Leta 1914 ga je cerkvi daroval novomeški trgovec Urban Hrovat. Pred vojno je bilo tukaj gori nekaj političnih taborov, med vojno pa so partizani po maši priredili tudi miting. Nevihte s strelami so nekajkrat hudo poškodovale zvonik, vendar so ga prizadevni verniki vedno zopet obnovili. Nazadnje je strela udarila lani. Pra v tako neprijazna je bila usoda s štirimi bronastimi zvonovi Tri je pobrala prva svetovna vojna, eden pa je bil ubit. Leta 1925 so zvonik namestili štiri nove bronaste zvonove, ki še sedaj pojejo v njenih linah. Kaže, da vse preizkušnje dolenjski verni človek uspešno prestaja in je pripravljen marsikaj žrtvovati za to, da se lahko v prijetnem okolju na Trški gori posveti svojim prošnjam. Za današnje dni bi mu v usta položili dve aktualni. Da bi v zvonik vedno treskal le pravi grom iz oblakov in ne listi, ki ga je izumil človek, ter da bi slovenskih fantov več ne lovili po bližnjih gozdovih in jih ne silili v vojsko, ki je ne marajo. T. JAKŠE vam !Za Strane« Fot foreign cm/--i Ann MMOCTpanu,e> Pour les itrangers FUrAuSISnder Opozorilna tabla ob cesti na Hrastno taka obvestila najdemo že tudi v dolini samem robu Šentruperta. Im obrambi Zvezni izvršni svet leta 1985 in že 1977 z odlokom določil območja, v kateril prepovedani gibanje, prebivanje in našlai tujih državljanov. Prepoved se nanaša na močje Homa, izvzemši vas Zagozd, vštevši Loška Gora, izvzemši vas Šentjanž, všt Aplik in izvzemši vasi Šentrupert in Zalok in glede na opozorilno tablo »prepovedani tujce«, ki stoji v dolini ob cesti na Hrastno, inri( da v prepovedano cono tudi Gorenčeva t 'P^1 stična kmetija. Po tem odloku je v Slovenij drugod po Jugoslaviji še več takih obrni kamor tujci nimajo vstopa oziroma tja srt priti, če so prej izpolnjeni nekateri pogoji I pogoj po omenjenem odloku — ves čas gc rimo o Odloku o določitvi prepovedanih < leta 1985, ki pa je v vseh bistvenih doli enak takemu aktu iz leta 1977 —jedovoljt pristojnega organa, in to je verjetno sekretai za notranje zadeve v občini, v katero spada j prto območje. Dovoljenje pa se izdaja, in ti ostali pogoji, če gre za izseljence, ki se vrat ali živijo tu njihovi bližnji sorodniki, če grl zakonca jugoslovanskega državljana, zaopt • hr Ijanje znanstvenoraziskovalnih del v sodi J■ ! vanju z jugoslovanskimi ustanovami, za kra ’ *[ obiske posameznih kulturnozgodovinskih k <)be gl 'JI m jev in spomenikov in za organizirane obi spomenikov NOB ter če gre za zaposlitč SFRJ. =jšo Tako se berejo določila iz porumene [ll^‘ zveznega Uradnega lista. Kakšne pašo v''! reakcije nanje v trebanjski občini?»Ta tab Vl®' gre na živce, ker te ljudje sprašujejo, zakaj,Jak' tako območje. Zastražili so te kot arestante,aSl | dejala Terezija Gorenc, ki je ob našem obi ‘° 1 ra vno pripra vljala vse potrebno za obisk ob se^ ske delegacije. Kot je še povedala, tujci ®hj* pridejo kdaj na Hrastno, ampak niso ni ,' sami. »Če ima podjetje povabljene tujce, p J ' zraven seveda zmeraj kdo iz podjetja, napri n’ direktor,« je razložila Gorenčeva s Ilrastn J kije že slišala za ljudske domneve, da so tu :0 šnji kraji rezervirani za neke bunkerje al >” neke druge vojaške zadeve ali kaj. Nace Dežman, delegat y trebanjsko o. s ko skupščino in član občinskega Svet ljudsko obrambo, je prepričan, da je zap\ tega območja dejansko zavora razvoju ki kega turizma. »Ne vidimo nobenih razlago^ je to zaprto, objektivno jih ni in jih nikoli lo. V času, ko sem bil predsednik Skup: občine Trebnje, smo dali pobudo za ukii tega statusa, pred kratkim pa smo na Svel ljudsko obrambo znova zavzeli tako stali razkriva Dežman trebanjske pomisleke1 obravnavanega vidika državne politike, po prepričanju Maksa Kurenta, ki je bil sednik trebanjskega izvršnega sveta v jšnjem mandatu, so dali območju Homa njeni poseben položaj po nepotrebnem. »- dika obrambe Slovenije je zaprto območje L realen projekt in z vidika komunikacij vfm 1‘f' J !le< njeno zvezno določilo pomeni anomalijo, banjški izvršni svet je že poslal na repub )0 zahtevo za ukinitev tega zaprtega območja i rav občine smo že nekrajkrat iskali zakon i„e, možnosti za odpravo tega statusa. Treba je seči, da zakonodaja ne bo blokirala raz v1 Zaprto je celotno območje Homa in mislim bi se tu morala izvajati taka politika odpirO kot na Kočevskem,« se zavzema Maks K uh V procesiji stopajo otoški župnik Jože Tori, stiški opat dr. A nton Nadrah in izseljenski duhovnih iz Čila Janez Mohar. Bo torej sedanji trebanjski občinski obit uspelo odpreti za tujce »homska vrata«, poj ko so vodilni iz občine Trebnje to že poskus« manj ugodnih časih? Poskušala očitno bo-ta predel občina sorazmerno veliko vlaga, pa je območje zaprto, je to za nas težava, v sta Svet za ljudsko obrambo in predsedS občine zavzela stališče, da se mora odpravil poseben status za to območje. Oba organa zavzela negativno stališče tudi do načrtov, katerih naj bi uredili vojaško točko na < trebnjem,« go vori o nadaljevanju neke že le občinske politike Ciril Pungartnik, prei' nik Skupščine občine Trebnje. Če bi zakonsko odločilo veljalo strog°\ črke do črke, bi verjetno imeli na turis« kmetiji na Hrastnem precej sitnosti s pog« vami obiskovalcev. Toda o odloku vsakod« no na Hrastnem najbrž niti ne razmisli Všečno velja, da vse, kar počnejo, delajo v sl omenjenega polvojaškega odloka ali, kd\ prepričan Maks Kurent: »Res ni bilo zapil a formalno možnost zanje obstaja.« M. L UM priloga dolenjskega listi. NAGRADA V ŠKOFJO LOKO Žreb je med številnimi pravilnimi revami 30. nagradne križanke izbral ti->. ki jo je poslal TONE PODNAR iz ofje Loke. Prejel bo zbirko novel sobnega slovenskega pisatelja Matjana 'mšiča z naslovom Kažuni, kije prvič la letos pri založbi Kmečki gias v ubijam. Rešite današnjo križanko, rešitev pa 'Ijite najkasneje do 3. septembra na lov: Uredništvo Dolenjskega lista, lavni trg 24, 68000 Novo mesto, s ipisom KRIŽANKA 32. iŠITEV 30. KRIŽANKE j Pravilna rešitev 30. nagradne krinke se, brano po vodoravnih vrstah, »si: OKEL, BATA, SATI, APEL, hKOLORA, RAM, ČAS, NOVO PESTO, IGALO, TORA, SPOL, l°U, LAZ, TOP, RAGADA, NI, l»ONA, ITERBIJ, JENISEJ, PTI-p> APANAŽA, TATA. f NAGRADNA KRIŽANKA 32 | «: ................................1 fa/it Vsaka zloba, ko se poslav-ja, je §e najbolj zlobna. W. SHAKESPEARE misLi Majhen narod mora biti ,/ioPstvarjalen ali pa izgine v 9,jOnožici in senci velikih na-11 odov; prav tako mora biti ■mjložen, enoten, kljub vsem 'azličnostim, ali pa si že sam m “-opije jamo propada. A A. TRSTENJAK AM VIOLINIST RUS RODU IISAAC) PR00AST0 JABOLKO FR SKLADATELJ IED0UARD 19 STOLI RIPSASTA TKANINA KRADLJIVEC EDEN OD DU-1 MASOVIH MUŠKETIRJEV NAJSTAREJ-$A KAMENA DOBA OSEM- tisoCak V HIMALAJI RIM PODZEMLJE GREGOR KLANČNIK dalm z ime ZVITEK preklet- stvo SKOMIZG VODNA Žival JADRANSKA RIBA PRESTOLNI- CA BELORUSIJE VOZIČEK IGRALEC AVTOR J UDIR POD- STREŠNA IZBICA trZaSki SLIKAR (ALBERTI SREDSTVO ZA OMAMLJA NJE LOČILNI GOZDNI PRESEK. AVTOR PRVEGA UPORABNEGA TELEFONA AVT OZNAKA ZAKAfiLOVAC* LEVI PRITOK RONE SOVJETSKA SOCIALISTI- ČNA REPUBLIKA OBLOK IZDELO- VALEC SIT ONDINA OTTA LJUBLJANSKA PROJEKTANTSKA FIRMA DOPOLDAN-. SKA MALICA- GL. MESTO GANE KDOR ORGLE DELA Od kod Hanibalu sloni? Vse kaže, da je uporabljal afriške slone, bol[pa bi mu ustrezali indijski — Skoraj nemogoč transport Hanibal, veliki vojskovodja, kije leta 218 pred našim štetjem s svojo številno armado, opremljeno tudi z bojnimi sloni, prekoračil Alpe in nagnal pod njimi živečim narodom precej strahu v kosti, še dandanes dela sive lase arheologom in zoologom. »Od kod Hanibalu sloni?« se sprašujejo. Vsi zgodovinski viri namreč dokazujejo, da sta v antiki, tako kot danes, obstajali le dve vrsti slonov: indijski in afriški. Po dosegljivih podatkih pa tako daleč na severu Afrike, kjer je bila država Kartagina, nikakor ni bilo slonov. Torej sijih je moral Hanibal priskrbeti iz srednje Afrike ter jih prignati vso dolgo pot skozi saharsko puščavo. Tudi, ko bi Sahara takrat še ne bila tako zelo nerodovitna, kot je danes, pa še vedno ostane ta podvig skoraj zunaj realnih možnosti. Dolgo pot skozi puš- Prah se le dviguje s kapiteljskih arhivov Pomembna novomeška kulturna znamenitost in važen vir podatkov za raziskovalce bo sedaj inventiran in pregledno urejen — Dragocene srednjeveške listine da l at ,pfi , Hance Baraga, teolog, honorarni ar->dtIIVar v nadškofijskem arhivu v Ljubljana s'cer pa prevajalec iz. netpščine in j k °ber poznavalec gotice, namerava te ,bk n' upihniti prah še z enega lista novo-itei ne^e zgodovine. Hkrati mu bo to lepa lr|ložnost, da se spoprijatelji tudi s sta-eJšo nemščino, saj je kar nekaj listin ča-,y> l*mive starosti. Dobesedno zaprašil se y • v proštijski arhiv, prav tistega, ki je afi v'gnil nekaj prahu tudi med strokov-ajj v časopisni polemiki na straneh ue, a^'h pisem bralcev še ne dolgo tega. )fn -o bo France opravil svoje delo, bo ,jb sem zadoščeno, novomeška proštija -/ a bo čez tri leta, ob svoji petstoletnici, nllhko brez sramu odprla vrata do svojih p ®jb°lj starih in najbolj dragocenih li-,rl tln- Seveda pa bodo že prej. verjetno že int e? dober mesec, ko bo delo končano, (Ui Se *'sline, ki so v Novem mestu, na vo-uj'° ludi zainteresiranim strokovnjakom. T°sebej poudarjamo, da tiste, ki so v čavo s številnimi sestradanimi živalmi si je težko predstavljati. En sam odrasel afriški slon poje namreč 200 kilogramov zelenja na dan. In kje le bi našli toliko hrane v puščavi? Še težje uresničljiva se zdi druga možnost, da bi se bil Hanibal lahko oskrbel z indijskimi sloni, čeprav bi jim 0* ^nce Baraga iz Ljubljane (levo) in j ,?P',cljski prošt Jožef Lap pri pre-,/j Juvanju arhivskih listin. Projekt ai ''nanciral Zavod za varstvo na-•)«L_Vne 'n kulturne dediščine v Novem ;>* H Novem mestu, kajti dobršen del starejših dokumentov je v nadškofijskem arhivu v Ljubljani. Gre kar za 20 fasciklov starejšega fonda z več kot 90 srednjeveškimi listinami, od katerih je najstarejša iz leta 1351. »Ta del arhiva, ki je bil verjetno zaradi varnostnih razlogov preseljen v Ljubljano, bomo sedaj, ko bodo tukaj urejene razmere za varno in strokovno hranjenje, preselili nazaj,« pravi kapiteljski prošt Jožef Lap, »Saj je del novomeške kulturne zgodovine, tako kot ta del, ki je še tukaj in v katerem je za poznavalce nekaj pravih biserov.« Pri tem je posebej ponosen na originalni prepis ustanovne listine Maximili-jana I., kije potem, ko je umrl ustanovitelj proštije, Friderik III., ustanovno listino leta 1509 ponovno potrdil. Ta listina je opremljena z lepimi slikarijami, je velika več kot četrt kvadratnega metra in je pisana, kot večina pomembnejših starejših listin, na pergament, se pravi na tanko ustrojeno živalsko kožo. (Ime je dobila po mestu Pergamu v Mali Aziji, kjer so ga prvič začeli izdelovati.) Na pergamentu je tako pisana tudi najstarejša listina, ki se še nahaja v pro-štijskem arhivu v Novem mestu in je datirana z letnico 1384. Druga zelo stara listina je iz leta 1438, s katero pičenski škof Martin daje posebne odpustke župniji Mirna Peč. Na kapitlju so ponosni še na papeško bulo iz leta 1765, s katero papež Klemen XIII. dovoljuje kanonikom nošnjo vijoličastega ogrinjala; ter na kapiteljska pravila, pisana prav tako na pergament leta 1819, ko je bila proštija po francoski okupaciji, ki jo je ukinila, ponovno ustanovljena. Ker brskanje po arhivu še ni končano, tudi ni izključeno, da ne bo prišla na dan še kaka zanimiva najdba. France Baraga ima že kar precej izkušenj z delom v starih arhivih, saj je med drugim pomagal tudi-pri urejanju suet u številkah ITALIJA GRČIJA JAPONSKA BELGIJA NEMČIJA KANADA FRANCIJA AVSTRALIJA DL-MiM V šalah nastopajo kot zelo varčni ljudje predvsem Škoti, ki so menda •ako varčni, da je že kar grdo in na skopost obrnjeno. A šale so šale, statistični podatki pa statistični podatki. Ti govore nekaj drugega. Naj-ycf denarja prihranijo od čistega družinskega dohodka Italijani. Slede jim Grki, Japonci, Belgijci, Nemci, Kanadčani, Francozi, Avstralci itd. ^raf prikazuje količnik neto prihrankov od čistega letnega skupnega Prihodka v gospodinjstvih. Velikost kovancev nad hranilniškim prašičkom kaže varčnost prebivalcev držav, kot so navedene na lestvici v prašku, številke pa predstavljajo izračunani količnik. arhiva v stiškem samostanu. Zato je treba upoštevati njegovo mnenje, ko pravi, da je arhiv izredno dragocen in, kar je zelo pomembno, dokaj kompleten, saj je bolj slabo zastopano le 16. stoletje, ko so bili zelo pogosti požari in je verjetno večina gradiva izginila v plamenih. Računal je, da bo kmalu gotov in da se bo potem lotil še arhiva v pleterskem samostanu, vendar je, ko seje tukaj zagrizel v delo, videl, da ga je več, kot je sprva pričakoval. Tega so Novo-meščani pravzaprav lahko samo veseli. »Gradivo je zanimivo tudi z etnografskega vidika, saj dajo številne podrobnosti dober vpogled na življenje v Novem mestu in okolici v različnih časovnih razdobjih,« pravi France Baraga in pristavlja, da zahteva to zanimivo delo močno samodisciplino, kajti njegova naloga ni listine študirati, temveč jih le urediti in popisati. Arhiv je bil večkrat urejevan, vendar nikoli v celoti. Tako bo sedaj pravzaprav narejen prvi popoln register vsega gradiva, ki obsega več tisoč kosov. France zbira listine v mapice, jih poimenuje in sortira v arhivske škatle. Vse skupaj ureja po obdobjih posameznih proštov in 'po farah, ki so bile inkorpori-rane v proštijo. Od njih je proštija dobivala dohodek, prošt pa je imel tudi pravico predlagati župnika. V dobi največjega razcveta jih je bilo trideset, od tega enajst s Štajerske. Danes tega seveda ni več. V gradivu so cesarske odredbe, odredbe notranje avstrijske vlade v Gradcu, razne okrožnice oglejskega patriarha oziroma goriškega nadškofa in okrožnice novomeškega prošta župnijam, ki so tvorile novomeški arhedia-konat. Veliko je tudi testamentov, saj so imeli ljudje do prošta ponavadi veliko zaupanje in so ga pogosto imenovali za zapuščinskega eksekutorja. Potem je tu še cel kup posestnih listin. Zanimivi so inventarji posameznih župnij. Tako kapiteljski za leto 1722 omenja kar dvoje orgel, stare in nove, pri čemer je montaža novih in popravilo starih stalo natančno 2000 goldinarjev. Toliko je dobil mojster samo za delo. Omeniti je treba tudi bogate glasbene rokopise. Po regis- tru iz leta 1722 je proštija posedovala 30 mašnih partitur, sedaj pa je ohranjenih le še nekaj primerkov. V arhivu so še urbarji in kronike. Od leta 1831, ko je po ukinitvi Ilirskih provinc kapitelj ponovno oživel, so ohranjeni tudi vsi zapisniki kapiteljskih sej. Ko bodo vsi podatki urejenega arhiva izpisani in bo izdelana inventarna knjiga, bo arhiv pregleden in dostopen za javnost. Regesti srednjeveških listin, se pravi listin do leta 1500, bodo objavljeni tudi v zborniku, ki bo izšel ob 500-letnici kapiteljske proštije. TONE JAKŠE MINI ZANIMIVOSTI • Zaradi stalnega premikanja zemeljske skorje se Havaji približujejo Japonski, in sicer nič več in nič manj kot s hitrostjo 83 milimetrov na leto. Trčenja še ne bo. • V prometnih konicah je v Silicijevi dolini v Kaliforniji povprečna hitrost na osempasovni avto cesti 25 km na uro. • Zgradba World trade centra v New yorku ima več kot 200 dvigal, ki v povprečju prepeljejo 40 tisoč ljudi na uro. 1 Prepis ustanovne listine avstrijskega cesarja Maximiliana I. iz leta 1509. zaradi njihove bolj mirne in krotke narave verjetno dal prednost. Še danes pri snemanju prizorov iz afriške džungle režiserji veliko raje uporabljajo indijske statiste kot pa prave, k sodelovanju ne preveč voljne afriške slone. Zato nekateri zgodovinarji domnevajo, daje Hanibal verjetno uporabljal slone iz atlaškega gorovja med Alžirijo in Marokom. Tam je nekoč res živela neka zvrst afriškega slona, ki pa je bila po mnenju ekspertov za antične vojaške podvige vse premajhne rasti, da bi sejala med konjeniki tak strah, kot ga je zaslediti v starih Opisih. Po teh je bil slon nekaj takega, kot če bi danes nad pehoto poslali oklopno vozilo. Ne da bi lahko prepričljivo dokazali, kako naj bi bil Hanibal prišel do slonov, pa večina arheologov vendarle verjame podobi na kovancu iz njegovega časa. Na kovancu je upodobljen čisto pravi afriški slon, z značilnimi velikimi uhlji in ploščato lobanjo. Za sladokusce Dva koščka Beethovna in Šilce Mozzarta — Ja-ponska delikatesa Blagostanje prinašpa Japoncem tudi prefinjene okuse. Pravijo, da se človek še najbolje naje kruha, ki ima okus po Beethovnu in da je opitost s sakejem, kateremu je ob krstu botroval Mozzart, še posebej navdihujoča. To ni šala, ampak čista resnica. Pri pekarski družbi Shikishima v Nagoyi namreč posnemajo angleške vrtnarje, ki se s svojimi cvetlicami, da bi bolje uspevale, pogovarjajo. In če vrtnicam prija kramljanje, zakaj ne bi kvasovkam ugajala Beethovnova glasba, pravijo. Testo zamesijo in ga postavijo v hladilnik, kjer ga tri dni »obdelujejo« z zvoki Beethovnovih skladb. Tako obdelano testo spečejo in poznavalci pravijo, daje kruh mnogo okusnejši, slajši in stabilnejši kot sicer. Najbolj prefinjeni sladokusci pa celo trdijo, da je najboljši kruh v adažu. Pekovskemu zgledu sledijo tudi varilci priljubljenega riževega vina sake. Varilnica Ohara Shuzo v Fukushimi proizvaja svoj sake s pomočjo Mozartove glasbe. Ob alkoholnem vretju dvakrat na dan glivam kvasovkam zavrtijo Mozarta. »To ohranja glive dlje pri življenju,« trdijo proizvajalci, ki porabnikom seveda tudi zagotavljajo ob pitju svojevrstno glasbeno aromo. Ni kaj reči, Japonci so iznajdljivi, niso pa prekosili naših dedov, ki so ob trgatvi in vinskem opravilu od nekdaj radi in ubrano prepevali. So tudi oni že poznali blagodejne učinke ubranih » nov na alkoholno vretje? V knjigi odkrivaš človek a. J. P. SARTRE Pomembnejša od materialne je duhovna stabilizacija v naših glavah, stabilizacija, ki bo v prihodnje zavračala zaletavost, nepremišljeni aktivizem, demagogijo in brezidejnost, mlahavost :i strokovno špekulanstvo. B. GABERŠC . Z besedami je mogoče m sikaj prikriti, z dejanji ta rekoč nič. A. PUHAR v ,| 1* 1 ::;ij r "\ iy;\ M&fgt i V- i |L\ \ ■ i i% i ■ i '"V \ 1 >■! J H”? \ Rojstni matični knjigi iz 17. stoletja, na levi za leta 1655 do 1658, pomembni vir za raziskovalce. S to bulo iz leta 1765 dovoljuje papež Klemen XIII. kanonikom nošnjo posebnih oblačil. KOSILO V POTOKU Zgodilo se je leta 1941, ravno ko so fašisti vdrli v našo deželo. Tisti čas sem kot šestnajstletno dekle služila pri bogatem veleposestniku blizu doma. Bil je lep dan. Pravkar smo pozajtrkovali, ko pride moj brat. »Prišel sem prosit,« pravi, »če bi lahko šla sestra skuhat kosilo, ker si je mama zlomila roko m je morala v bolnišnico. Za danes imam naročena orača s konji. Jaz jim ne morem kuhati.« Gospodinja je seveda dovolila; sila je pač sila. In midva jo vesela mahneva proti domu. Domov grede mi je brat povedal, da je mama že spekla potico, jaz pa da moram samo še skuhati prekajena rebrca, zelje in krompir. Strogo mi je še naročil, da ne smem po poti, ki pelje prek potoka, ker je brv zelo slaba in jo je nevarno prečka ti, naj pač grem okrog do drugega prehoda. Seveda sem mu obljubila, da se bom ravnala po njegovih navodilih. Ko sem prišla domov, sem zakurila, pristavila kosilo, si zapela nekaj pesmi in vse je šlo kot po maslu. Ko ji; bilo kosilo kuhano, lonce lepo zložim v košaro, korba smo ji rekli, zaklenem hišo, korbo na glavo in grem. Pa pride mimo sosedov fant in me povpraša, kam sem namenjena. Ko mu povem, me začne prepričeati, naj ne hodim okrog po daljši poti. »Po-rnagai ti bom pri bbvi,« se je ponudil. »Ti boš šla na ono stran, jaz ti bom pa košaro podal.« Seveda sem bila za to. Kdo bi hodil dlje, kot je potrebno! Varno sem prečkala brv na drugo stran potoka, sosedov fant pa je prišel le do polovice. Ko mi hoče podati košaro, tresk! on in košara, vse skupaj v naraslo vodo. Košaro s hrano je odneslo v globok tolmun. Ribe so imele pravo pojedino. Fant je ves premočen pobral šila in kopita in jo odkuril. Meni je uspelo dobili košaro, čeprav bi bilo za smeh, sem se na ves glas krohotala. Brat je pritekel pogledat, kaj se godi. Jaz nisem nič mogla od smeha, on pa od jeze. K sreči sva doma našla še nekaj hrane za malico za orače. Mama se je vrnila lačna domov. »Ni nič ostalo od kosila?«, me je vprašala »Ne,« sem rekla. »Vse sem odnesla. Bo brat prinesel domov, če bo kaj ostalo.« Hitro sem odšla od doma, da bi mama ne spraševala naprej. Tudi gospodinji nisem povedala za svojo nesrečo. Preveč me je bilo sram. A zvedela je tako ona kot mama. Na vasi se pač vse zve. Mokremu sosedovemu fantu pa sem se še večkrat nasmejala, da sem se le spomnila nanj. MARIJA RAJTERlC Nesreča med treningom za za dirko Z avtom v obljudeno barako Avtomobilista Mitjo Ho-linskega odpeljali v klinični center Tri žrtve avtomobilista odpeljali v novomeško bolnišnico POTA Ii\ STJfc£ DOL. TOPLICE — Na treningu za avtomobilsko hitrostno gorsko dirko »Dolenjska 90« se je v soboto ob 15.30 na cesti Podturn—Baza 20 hudo ponesrečil 38-letni Mitja Holinsky iz Ljubljane. Holinsky se je udeležil neuradne trening dirke in ko je prevozil približno polovico proge, ga je v ostrem levem ovinku pričelo zanašati, nakar mu je na ravnem delu vozilo uspelo zravnati. Nato gaje zaneslo v levo preko vozišča in seje bočno zaletel v debelejšo bukev. Holinskega so odpeljali v novomeško bolnišnico, od koder so ga zaradi hudih poškodb (večkratni zlom leve roke in hud pretres možganov) takoj odpeljali v UKC Ljubljana. NOVO MESTO — Franc Rus (45 let) iz Gotne vasi je 18. avgusta okoli 14. ure vozil z osebnim avtom iz Novega mesta proti Metliki. Ko je pripeljal v Crmošnjice, je z avtom zavil na lokalno cesto za Dol. Težko Vodo, po nekaj metrih zapeljal s ceste in po 33 metrih vožnje čez drn in strn treščil v barako, v kateri so meni nič tebi nič sedeli Viden Mijajlovič, Lidija Mijajlovič in Viktor Mikec, vsi iz Novega mesta. Vse tri so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer so ostali na zdravljenju. S puško streljal po soseski Črnomaljčan Hinko Kobe povzročil splošno nevarnost DOPOLNILO NOVO MESTO — Desetega avgusta ob 22. uri se je na lokalni 17. uri pred gasilskim domom športno-zabavno prireditev »vaška olimpiada«. Ekipe iz Gradnika, Štrekljevca, Dragomlje vasi, s Suhorja, Lokvice, iz Podgrada, z Jugorja ter ekipa TV Slovenija se bodo pomerile v petih disciplinah: spravilu slame, skokih v vreči, pitju mineralne vode, pripravi drv in vožnji s samokolnico. Po prireditvi bo veselica, prireditelji obljubljajo dobro hrano in domačo kapljico, za ples in zabavo bo igral ansambel Iskra, gost večera pa bo humorist Toni Gašperič. METLIKA — Neznanec je med 8. in 16. avgustom vlomil v domovanje Janka Krajačiča iz Radoviče in odnesel hladilnik, barvni televizor, videorekorder, glasbeni stolp in dva zvočnika. Škode je za 30.000 din. • V primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa se je v letošnjem prvem polletju zmanjšalo število prometnih nesreč, kjer so udeleženci umrli ali bili poškodovani. Očitno je nek^j k temu prispevala Akcija — 10, sklepajo REKREATIVNE OBČINSKE LIGE NOVO MESTO — ZTKO Novo mesto razpisuje rekreativne lige občine Novo mesto za jesensko-zimsko-spomladansko sezono 1990/91 in je tudi že določila prijavne roke. Za mali nogomet se lahko prijavijo moške ekipe do vključno 28. avgusta. Za košarko in odbojko, kjer pričakujejo ženske in moške ekipe, bodo zbirali prijave do konca septembra, za badmintonsko ligo, moško in žensko, pa morajo prispeti prijave na ZTKO Novo mesto najpozneje do 14. septembra. Več informacij dajo na ZTKO Novo mesto, p. p. 30 oz. po telefonu 22-267 in po telefonu 23-861 pri strokovnem sodelavcu ZTKO za rekreacijo Slavku Malnaiju. že toliko kot vse leto 1989. Med temi kaznivimi dejanji lahko omenimo vlom v onkološki inštitut, med katerim so izginili narkotiki v vrednosti 800 tisoč nemških mark. Neznanka pa je verjetno prava vrednost mamil, kijih mafijska mreža tihotapi čez državno mejo. Italijanska stran namreč zatrjuje, da prenesejo tihotapci čez italijanske mejne prehode mesečno vsaj 100 kg heroina, ne da bi jih odkrila italijanska ali jugoslovanska carina. M. LUZAR OGENJ NAREDIL ZA 150.000 DIN ŠKODE te# NEPRIMERNA HITROST — Jože Verče iz Korit pri Trebnjem je 15. avgusta ob 14.00 vozil z osebnim avtom z Grmade proti Trebnjemu. Ko je pripeljal po klancu navzdol v desni nepregledni ovinek, ga je pričelo zanašati. Takrat mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal Ludvik Latin iz Perovega. Vozili sta trčili, laže ranjen je bil Verče, gmotne škode pa je za 60.000 din. NAGLICA — Janez Žvab iz Črnomlja seje 14. avgusta ob 17. uri peljal na neregistriranem motorju po Ločki cesti v Črnomlju. Ko je po blagem klancu navzgor pripeljal v levi ovinek, gaje zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste v travnati vsek, kjer je padel. Zlomil sije levo zapestje, laže ranjena pa je bila tudi sopotnica Betka Gašperič iz Črnomlja. Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 10.000 din. IZSILJEVANJE — Darko Troha iz Brezovice pri Šmarjeških Toplicah je 19. avgusta okoli 14. ure vozil z osebnim avtom od doma proti cesti Kronovo—Zbure. Na križišču je zapeljal v levo proti Šmarje-ti v trenutku, ko je iz te smeri pravilno po svoji desni pripeljal avtomobilist Alojz Šest iz Ljubljane. Sest je zaviral in se umikal v levo, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Troha je trčil v desni bok Sestove-ga avta, ki se je prevrnil na streho. Laže ranjeni so bili Šest in njegova sopotnika Alojz in Frančiška Šutar iz Orešja. Gmotne škodeje za 30.000 din. NOVO MESTO — Okoli 21. ure sta Jože Jakše in njegov sin opazila ogenj v svojem gospodarskem poslopju v Malem Podljubnu. Požar se je razširil na ostrešje, ki je v celoti zgorelo, prav tako okoli 20 ton sena. Ogenj so pogasili gasilci PGE Novo mesto in 30 gasilcev okoliških društev. Zagorelo je, tako domnevajo, ker je nekdo pozabil ugasniti luč, pregreta žarnica pa je vnela slamo, ki je bila pod njo. Škode je za 150.000 din. Poslopje je bilo zavarovano za manjšo vsoto. STORILCEM SO NA SLEDI SEMIČ — Pri izhodu z veseliščnega prostora v Kotu pri Semiču je skupina petih Romov občanu G. A. iztrgala iz rok moško torbico, v kateri je imel dokumente in 700 din. S plenom so zbežali v bližnji vinograd. Storilcem so na sledi. Tomljetu najžlahtnejši pokal M Dirko za gorsko avtomobilistično državno prvenstvo na Rogu dobil domačin Jugo skoraj prehitel beemveja — Matjaž tudi letos državni prvak? PODTURN — Več kot 16.000 obiskovalcev je z navdušenjem pozdravilo zmago domačina Matjaža Tomljeta na nedeljskih dirkah za državno gorsko avtomobilistično prvenstvo in nagrado Walteija Wolfa. Na izredno razgibani, hitri in nevarni gozdni cesti od Podturna do Baze 20 je Matjaž kar petkrat ugnal svoja tekmeca Braneta Kuzmiča (IMV — Renault) in klubskega tovariša Dagmarja Šusterja (Donit-Olimpija). Že na treningu v soboto popoldan je dokazal, daje prvi favorit in da ga njegov BMW 3 z 280 konjskimi silami uboga na vseh ovinkih. Iz dirke v dirko je bil hitrejši, rekord proge pa je dosegel na nedeljski prvi vožnji, ko je dobre štiri kilometre proge prevozil v 2 minutah 14 sekundah in 55 stotinkah s povprečno hitrostjo 104,9 km/h. V drugi vožnji za nagrado »Dolenjska 90« je vozil dobro sekundo počasneje, vendar je v končnem seštevku obeh časov to več kot zadostovalo (4.31,35) za zmago pred Branetom Kuzmičem (4.34,84) in Dagmarjem Šu mičem (4.34,84) in Dagmarjem Šusterjem (4.37,33). Najžlahtnejši pokal je tako ostal doma, Matjaž gaje na slovesnosti pri »Mačkovem domu« prejel iz rok predsednika skupščine občine Novo mesto Marjana Dvornika. V skupni razvrstitvi po petih dirkah, od katerih je Matjaž dobil zadnje tri, je v najmočnejši kategoriji vrstni red nespremenjen, favoriti pa so tesno skupaj: Kiizmič in Šuyer imata 74 točk, Matjaž pa dve manj. Že naslednja dirka zna spremeniti vrstni red. Šestintridesetletni Matjaž Tomlje iz Dolenjskih Toplic je v avtomobilskem športu že dobrih 15 let, navdušile pa so ga prav dirke na Gorjance. Po tekmi je povedal: »Vesel sem, da mi je uspelo zmagati pred domačim občinstvom. S tekmo sem bil zadovoljen, vendar mislim, da bi lahko Kogoj spet najhitrejši Na triatlonu Lisca 90 tokrat 50 tekmovalcev SEVNICA — Na 5. triatlonu Lisca 90 je preteklo nedeljo med 50 triatlonci iz mnogih krajev Slovenije po pričakovanjih spet — že tretjič — zmagal 31-letni Igor Kogoj z Mosta pri Soči, kije le za malenkost zaostal za lanskoletnim rekordom proge tega triatlona (I ura 37 minut in 45 sekund). Lani je bil Kogoj uspešen tudi na svetovnem tekmovanju »supertriatloncev« na Havajih. Tja bi zelo rad odpotoval tudi letos, pa ga na prireditvi tam po vsej verjetnosti ne bo. Je namreč veliko vprašanje, ali mu bo uspelo zbrati dovolj denarja za dolgo pot. Zadnje 4 mesece se je Kogoj pripravljal v Nemčiji. Tam je triatlon zelo priljubljena zvrst rekreacije. Po kogojevih besedah imajo Nemci vsak teden celo 5 do 6 podobnih prireditev, kolje triatlon Lis- KOGOJ ŽE TRETJIČ ZMAGOVALEC — Igor Kogoj (v sredini, z očali) je v absolutni razvrstitvi triatlona Lisca 90 zmagal s časom 1:38:44 pred Mirom Kregarjem in Kamnika (1:48:11) in Ljubljančanom Janezom Marinkom (1:48:41). Blejčanka Lidija Golobje bila najhitrejša pri dekletih. Motokrosu se obetajo lepši časi V Dolenjskih Toplicah ustanovna skupščina motokluba MEL DOLENJSKE TOPLICE — Dolgoletne želje nekdanjih motokrosistov in privržencev tega športa so se uresničile 10. avgusta letos, ko je deset članov novoustanovljenega kluba MEL podpisalo ustanovno listino. Že pred meseci so ob cesti od Dolenjskih Toplic proti Sušicam dobili v najem zemljišče kmetijske zadruge, kjer so si naredili progo za treninge. Tu ob nedeljah, torkih in petkih vadijo tako Novomeščani kot tudi člani drugih slovenskih klubov od Juhanta, letošnjega državnega prvaka, do Fortune in Zajca, ki sta takoj za njim. Preden pa sedejo na motorje, vsakič poprimejo pod vodstvom predsednika kluba Ludvika Mežnarja tudi za delo. Tako so si v kratkem času zgradili komunalno urejen lesen objekt, kjer bo prostora za shrambo, umivalnico s sanitarijami in klubski prostor. Delaje seveda še dovolj, toda želja, da bi na progi morda že letos organizirali pozivno dirko, jih vleče naprej. Fantje, ki dan za dnem požirajo glinasti prah, živijo samo za ta šport, prostega časa ne poznajo in vso opremo si kupujejo sami s pomočjo staršev. Dolenjska, ki že od sedemdesetih let, ko so se prvi zagnanci in ljubitelji hitre vožnje zapodili po gorjanskih ovinkih, živi z mo-tošportom, ima tudi veliko ljubiteljev motokrosa in cestnohitrostnih dirk. Za občinstvo se torej ni bali, po zagotovilih podpredsednika kluba Antona Zvana pa tudi ne za temovalce in podmladek. Omogočili jim bodo strokovno vodenje, pomagali pri nakupu opreme in motorjev in zagotovili tehnično službo. L. M. NOVA RAST — Ti mladi fantje na poskočnih strojih ca, le tekmovalcev je precej več, tudi okrog 600. Kar zadeva njegov letošnji dosežek na triatlonu Lisca, je Kogoj povedal, daje bil letos na vrhu 948 m visoke Lisce minuto hitrejši kot lani, le pri spustu ni hotel toliko tvegati, kljub lepemu sončnemu vremenu, zato tudi ob koncu manjši zaostanek za rekordom. Sicer pa je bil tudi Kogoj med tistimi, ki so pohvalili odlično organizacijo triatlona Lisca 90. Organizator triatlona je bila ZTKO Sevnica, sponzorji prireditve so bili Jutranjka, Kemkolor Slavko Vilčnik in Marco Export — Inport Sevnica, nagrade pa so prispevali številni sevniški kolektivi — družbena podjetja in obrtniki iz sevniš-ke občine. P. P. PRIJAVE ŠE JUTRI BRUSNICE — To nedeljo bo v Brusnicah turnir v malem nogometu, ki se bo začel ob 8. uri. Ekipe se lahko prijavijo danes in še jutri do 20. ure v gostilni Mrak na Ratežu, kjer bodo jutri ob tej uri tudi žrebali pare. Organizatoiji obljubljajo za dobro igro na turnirju privlačne nagrade. RUDAR (T)—ELAN 1:1 (0:0) V Toplicah otroški triatlon ZTKO Novo mesto ga bo organizirala 8. septembra — Za pionirje in pionirke d prireja v soboto, 8. septembra, 1.30 v Dolenjskih Toplicah triat- NOVO MESTO — ZTKO Novo mesto prireja v! ob 14.3 Ion za otroke, rojene od 1976 do 1979. leta. Tekmovali bodo v dveh starostnih kategorijah, njihova naloga pa bo preplavati v bazenu 200 (300) m, prekolesariti po cesti Dol. Toplice—Podturn—Podhosta—(Soteska-Straža)—Dol. Toplice 6.5 (16.5) km in v parku pri bazenu preteči 1.500 (2.000) m. Varnost na cesti bo zago- tovoljena, vozilo pa se bo po cestnoprometnih predpisih. Vsi udeleženci — pionirji in pionirke — bodo prejeli spominske medalje in lične majice, najboljši pa še posebne nagrade. Prijavnino 80 din, v katero je zajeto tudi nezgodno zavarovanje, se plača na žiro račun ZTKO'Novo mesto 52100-678-80347; za skupinske prijave več kot 3 otrok znaša samo po 60 din. Kopijo potrdila o vplačilu prijavnine bodo morali udeleženci pokazati pred startom prireditelju. Prijave bo moč oddati do 6. septembra in tudi še na startu. S prijavami in po dodatne informacije se lahko udeleženci in starši obrnejo na ZTKO Novo mesto, p. p. 30, tel. št. 22-267 in 23-861, ali na Andreja Šventa, ul. Slavka Gruma 34, Novo mesto, tel. št. 28-358 in 26-645. Dodajmo k temu, da si bodo tekmovalci in drugi udeleženci triatlona lahko ogledali na prizorišču veliko slikovnega in filmskega materiala o triatlonu po svetu. peljal še hitreje. Dolenjci smo ogreti i šport, kar nam je ostalo še iz dirk na ( jance, zato upam, da bomo tudi naslei leto sposobni organizirati eno od dir J državno prvenstvo. To bo tudi prizn 1: AMK Dolenjska in prizadevnim Topi nom ter 300 gasilcem iz sedmih društep so svojo nalogo za prvič kar di opravili.« Na nedeljski dirki pa velja omeni enega pogumnega dirkača, ki se je s jim jugom kosal z nekajkrat močnej stroji. Toje bil Zvone Blažun iz Ljubi ki pa ga v klubu nimamo na prete zato tudi ne moremo kupiti toliko k les, kot bi si želeli in kot bi želeli ni potencialni tekmovalci. Starši ni U pripravljeni odšteti tako velike vso p0 za tekmovalno kolo,« potoži Žl* jan »Imamo vsaj to srečo, da imafl1 v sponzorja, črnomaljski Sap, in dobi se zavedamo, da brez njega sploh <\ ( bi bilo društva. Denar, ki ga dobili od odbora za telesno kulturo, je n1 “SP mreč skromen. Na leto bi ga potreb Ibai vali za tri kolesa, dobimo pa komaj i 9ba eno,« malo pohvali in malo pogrt irri Stane. Čeprav so s svojimi tekmovai i()r( že dosegli uspehe na slovenskih in 810^ vaških tekmah, pa zadnje čase, kojja* zanimanje za kolesarstvo vse večj* vse bolj razmišljajo tudi o rekreati' nc nem kolesarjen,j ter obljubljajo, < bodp jeseni za rekreativce priprav1 Ko krožno vožnjo po črnomaljski občin biŽi Razmišljajo tudi o pripravi šolske! bez kolesarskega »Čeprav \ _______v_ _____v„„ su propada vse več športnih klubov1 .ega prvenstva. a si »Čeprav v Črnomlju v zadnjem #}apr v iQr*. društev, se kaj takšnega s kolesarski društvom zagotovo ne bo zgodilo. ’ -njegov obstoj se bomo borili z vseb J*1 močmi in če se bo le še našel za n* red kak dinar pri sponzorju in odboru1 °k telesno kulturo, potem nismo obsojš Nj ni na propad,« je kljub težavam, s W 0 v 'primi se srečujejo, optimist Štab h 2 -lak. .id j M. B.-I ači ferg [ide N n lub jer Bla jen, jak L TELEVIZIJSKI SPOREDI ,,,______________ '*( STEK, 24. VIII. ® OVENIJA 1 znf5 — 11.50 in 15.30 0.35 TELE- TEKST letO VIDEO STRANI d< DO MOZAIK “0'KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, . 9/12 20 DELFIN FLIPPER, amer. naniz., 6/7 bij 55 NA VALOVIH SPOZNANJ, dok. oddaja 50 MIHAJLO LOMONOSOV, sovjetska nadalj., 1/9 W VIDEO STRANI ? MS VIDEO STRAN i™ 55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 55 EP VIDEO STRANI ai( 00 DNEVNIK I L, 05 POSLOVNE INFORMACIJE 10 TV MOZAIK KOT POTOVANJA — MESTA - MOSTOVI: ČUPRIJA ku 40SPORED ZA OTROKE IN sij« MLADE ka PET PRIJATELJEV, angl. naniz., :m 9/13 :k( 10 RISANKA la 20 TV OKNO net 20 DNEVNIK 2 in 50 VREME 0 « 54 ZRCALO TEDNA :zd >5 V 80 DNEH OKOLI SVETA, ;ih. angl. Jok. serija, 3/7 in 10 ZAKON V LOS ANGELESU, m: amer. naniz.., 15/42 00 DNEVNIK 3 ,Vlf20 POLETNA NOČ PRI HUXTABLOVIH, amer. naniz., 15/22 SIN Z OTOKA, amer. nadalj.. 5/14 ALLO, ALLO, angl. naniz., 1/6 ■25 VIDEO STRANI ^OVENIJA 2 (1 00 Satelitski programi 19.00 Po * "tiačc s Stanko Kovačič — 19.30 1 jevnik 20.00 Piranski glasbeni veče-r£C .2115 Skupščinska kronika 2145 lun i.jj?lc' 'n vojni zločinci (zadnji del dok. u p daje) 22.30 Satelitski programi ,va TV 1 stv ‘ v 1 kov-*0 JV koledar 10.00 Skrivnostni > iPk (slovaška nadalj., 12/13) — 10.30 rx>f sanka 11.05 Poletni program — )tel 25 Znanstveni magazin 15.05 Od-it Ja za otroke 15.35 Poročila — 15.40 ito °8ram plus (ponovitev nočnega pro-rn lma) - 18.00 Poročila - 18.05 TV ledar 18.20 Številke in črke itn -40 Poročila za goste iz tujine 18.45 Noro, norejše, norišnica (humoristična serija) — 19.00 Risanka — 19.30 Dnevnik 20.00 V Cilyju (angl. nadalj.) — 21.00 Split 90 (zabavnoglasbena oddaja) — 21.55 Dnevnik — 22.15 Sam z vsemi (oddaja o kulturi) — 23.15 Informativna ^oddaja za goste iz tujine —23.20 Program ''us — 1.30 Poročila — 1.35 Ekstra pro-gran SOBOTA, 2SxVIII. SLOVENIJA 1 8.35 — 11.35 in 15.30 — 1.05 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 11.25 VIDEO STRANI 15.45 VIDEOSTRANI 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 17.55 EP VIDEO STRANI 18.00 DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 KOT POTOVANJA — MESTA MOSTOVI: VRGINMOST 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME 19.54 UTRIP 20.15 ŽREBANJE 3x3 20.30 NAJSREČNEJŠI MILIJONAR, amer. film 22.30 DNEVNIK 3 22.50 POLETNA NOČ PRI HUXTABLOVIH, amer. naniz., 16/22 SIN Z OTOKA, amer. nadalj., 6/14 ROŽNATA NANIZANKA, franc, naniz., 7/84 0.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi 19.00 Danes skupaj—19.30 Dnevnik 20.00 Glasbeni večer — 21.35 Poročila — 21.40 Živi pesek (dok. oddaja) — 22.00 Struški večeri poezije — 23.00 Kronika Dubrovniških poletnih prireditev — 0.10 Satelitski programi HTV I 9.25 TV koledar — 9.35 Čebelica Maja — 10.00 Program plus (ponovitev) - 12.10 Lov na srečo (kanadska nadalj., 3/14) - 13.00 Poletni program — 14.50 Ciklus bajke: Janko in Metka (amer. film) 16.50 Poročila 17.00 Narodna glasba — 17.30 Ulica strahopetcev (angl. naniz., 4/13) — 18.20 Sedmi čut — 18.30 Prisrčno vaši — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti (amer. znanstvenofant. serija) — 20.35 Super girl (arnej. film) — 22.05 Dnevnik 3 —22.20 Športna sobota — 22.40 Informativna oddaja za goste iz tujine — 22.45 Program plus — 1.05 Poročila — 1.10 Ekstra program plus NEDELJA, 26. VIII. SLOVENIJA 1 8.50 — 13.10 in 14.50 — 23.25 TELETEKST 9.20 VIDEO STRANI 9.30 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV 10.20 PET PRIJATELJEV, angl. naniz., 9/13 10.45 ZGODBE STARIH MEST — ČAJNIČE, zabavnoglasbena oddaja 11.30 DOMAČI ANSAMBLI — ANSAMBEL TRIM 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 VIDEOSTRANI 15.05 PRISLUHNIMO TIŠINI 15.45 VIDEOSTRANI 15.55 PRAŠKI PANOPTIKUM, češkos-lov. naniz., 7/10 17.00 DNEVNIK 1 17.05 POSLOVNE INFORMACIJE 17.10 OČETOVA MALA ZADOVOLJSTVA, amer. film (ČB) 18.40 TOP HAT SHOW 18.15 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME 20.00 POZITIVNA NIČLA, nadalj. TV Zagreb, 4/6 21.05 ZDRAVO 22.25 DNEVNIK 3 22.45 TRIATLON JEKLENIH, reportaža iz Bohinja 23.15 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 14.10 F-1 za VN Belgije 10.00 Oddaja za JLA in igrani film — 13.00 Satelitski programi — 14.10 Nedeljsko športno popoldne — 19.30 Dnevnik 20.00 Veliki tektonski jarek (angl. po-Ijudnoznan. serija, 2/3) — 20.50 F-l za VN Belgije (posnetek) 21.55 Športni program — 22.50 Satelitski programi HTV 1 9.30 Poročila — 9.35 Risana serija — 10.00 Nedeljsko dopoldne — 11.00 K mc-tijska oddaja — 12.00 Resna glasba — 13.00 Serijski film za otroke — 14.00 Poročila — 14.05 Nedeljsko popoldne — 16.05 Znanstveno-popularni film 17.00 Šport na filmu — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Ko nekoč potrkaš na moja vrata (serijski film) —21.05 Zabavna glasba — 21.35 Dnevnik 3 — 21.55 Športni pregled ■— 22.25 Informativna oddaja za goste iz tujine —22.30 Program plus — 0.40 Poročila PONEDELJEK, 27. VIII. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.40 in 14.10 — 0.35 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 9.00 NINA IN IVO, 6/9 9.15 ALIČE IN NJENA DRUŠČINA, 13/16 9.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA 10.00 DANCAS MARACAIBO, 2. del 10.30 VIDEOSTRANI 14.25 VIDEO STRANI 14.35 ZDRAVO, ponovitev 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.00 DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 MOZAIK, ponovitev UTRIP, ZRCALO TEDNA 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.40 RADOVEDNI TAČEK 18.50 ZMAJEV PLES 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME 20.00 DA CAPO, drama TV Titograd 21.30 KOMORNI ANSAMBEL SLO-VENICUM 21.55 DNEVNIK 3 22.15 POLETNA NOČ PRI HUXTABLOVIH, amer. naniz., 17/22 SIN Z OTOKA, amer. nadalj., 7/14 ALLO, ALLO, angl. naniz., 2/6 SLOVENIJA 2 Opomba: 15.55 Split: EP v atletiki 17.00 Satelitski programi — 18.55 Šipanj 19.30 Dnevnik —20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 20.45 Žarišče — 21.15 Poletni dan v Stinici (ponovitev) 22.15 Po sledeh napredka 22.45 Igre brez meja HTV 1 9.50 TV koledar — 10.00 Skrivnostni otok (serijski film) —10.30 Risanka — 11.05 Poletni program — 12.35 Poletno popoldne — 14.35 Skice iz Indije — 15.05 Oddaja za otroke — 15.20 Goranove zgodbe — 15.40 Poročila — 15.50 Nočni program (ponovitev) — 18.00 Poročila — 18.20 Številke in črke —18.40 Poročila za goste iz tujine — 18.45 Čas, ki živi — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 21.35 Dnevnik 3 — 21.55 Informativna oddaja za goste iz tujine — 22.00 Nočni program — 0.10 Poročila TOREK, 28. VIII. SLOVENIJA 1 8.35 — 11.00 in 15.00 — 0.30 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK ZGODBE IZ ŠKOLJKE ŽIV ŽAV ALPSKI VEČER 10.50 VIDEO STRANI 15.15 VIDEO STRANI 15.25 ŽARIŠČE, ponovitev 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.00 DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE ZLATA PTICA ČISTO PRAVI GUSAR, 5/5 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME 20.00 MUS1C-HALL, franc, nadalj., 3/4 20.50 ZVEZDNI PRAH, zabavnoglasbena oddaja 21.55 DNEVNIK 3 22.15 POLETNA NOČ PRI HUXTABLOVIH, amer. naniz., 18/22 SIN Z OTOKA, amer. nadalj. 8/14 ALLO, ALLO. anel. naniz., 3/6 SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi — 19.00 Mi-klova Zala — 19.30 Dnevnik — 20.40 Žarišče — 21.10 Žrebanje lota — 21.15 Nočni program iz kulture — 22.40 Satelitski programi HTV 1 9.50 TV koledar — 10.00 Serijski film za otroke — 11.05 Poletni program — 12.35 Poletno popoldne 14.35 Izobraževalni program — 15.05 Oddaja za otroke — 15.40 Poročila — 15.50 Nočni program (ponovitev) - 18.00w Poročila —18.10 TV koledar 18.20 Številke in črke — 18.40 Poročila za goste iz tujine — 18.45 Znanost — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Žrebanje lota - 20.05 Pokrijte ji obraz (angl. nadalj., 4/5) 21.10 Kontaktni magazin —, 22.10 Dnevnik 3 — 22.40 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.45 Nočni program iz kulture — 0.55 Poročila SREDA, 29. VIII. SLOVENIJA 1 8.35 — 11.55 in 15.00 — 0.30 TELE-TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 9.00 OBLAKI, SONCE, DEŽ IN VETER, 2. del 9.15 ALIČE IN NJENA DRUŠČINA, amer. naniz., 14/16 9.35 DA CAPO, ponovitev drame TV Titograd 11.05 MUSIC-HALL. franc, nadalj., 3/4 11.45 VIDEO STRANI 15.15 VIDEO STRANI 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.00 DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 MOZAIK: PO SLEDEH NA- PREDKA 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angl., nadalj., 9/13 19.10 RISANKA 19.50 VREME 20.00 FILM TEDNA SREČA GOSPE BLOSSOM, angl. film 21.30 SOFIJSKI SOLISTI, posnetek iz Križank 21.55 DNEVNIK 3 22.15 POLETNA NOČ PRI HUXTABLOVIH, amer. naniz., 19/22 SIN Z OTOKA, amer. nadalj., 9/14 ALLO, ALLO, angl. naniz., 4/6 0.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 16.40 Split: EP v atletiki 17.00 Satelitski programi — 19.00 Orbitalna mehanika — 19.30 Dnevnik — 21.00/21.25 Žarišče — 21.30/21.55 Svet poroča —22.30 Satelitski programi ČETRTEK, 30. VIII. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.20 in 15.30 — 0.25 TELE-TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK GRIZLI ADAMS, 20. del amer. naniz. ZAKON V LOS ANGELESU, 13. del amer. naniz. 10.10 VIDEOSTRANI 15.15 VIDEOSTRANI 15.25 ŽARIŠČE, ponovitev 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.00 DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 MOZAIK NOBEN GOZD NI NAVADEN GOZD 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE ČUDEŽNA LETA, amer. naniz... 11/18 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME 20.00 MIHAILO LOMONOSOV, sovjetska nadalj., 4/9 21.00 TEDNIK 21.55 DNEVNIK 3 22.15 POLETNA NOČ PRI HUXTABLOVIH, amer. naniz., 20/22 SIN Z OTOKA, amer. nadalj., 10/14 ALLO, ALLO, angl. naniz., 5/6 0.15 VIDEOSTRANI Tone Jakše ] Milan Markelj KJE SO TISTE STEZIGE ? (14) ZNAMENJA ČASA IN SRČNE KULTURE slovenski deželi kar mrgoli amenj in velikemu številu teh se l prvih desetletjih po vojni kaj hgodilo. Zadrti sivi čas je v njih ->iitt‘ael ZgQij verske simbole, v veri pa ; ni ^protje filozofiji, na kateri je hotel et* kaditi svoj svet. Svet, ki naj bi se aj> °rajal celo na nasilju nad nedolžni itn izročilom naših dedov, pač ne V™°!'e trajati dolgo. Res ga je piš de-osemdesetih dodobra cčj letošnji pomladni veter pa do "J1l°lšracije v ati^hca odnesel, škoda na naši kul->, ie naših ljudskih umetnikov, i m rednote, ki so last vsega naroda in ru.fi ?pras naši kulturni pokrajini. S°kAr ■ Potovanjih po Avstriji sva lah-uji h - e*a’ kak e8tetska odnos do svo- znamenj imajo Avstrijci, enako C^|> ko sva križarila po Grčiji, tam ■^•njenega še z mediteranskimi B- ■^Fskimi evforijami. Nikjer pa nisva ■ «ela znamenj v tako žalostnem Buk*U’ kQt s0 P™ nas' No’ resnic‘ na “o je treba povedati, da se v zad-Kj?11* času podoba spreminja, da je K a marsikatera kapelica že obnov-Kjjs in da ljudje že razumevajo, ■j'Ut-o so znamenja predvsem odraz K spričevalo njihovega odnosa do Hudnikov, njihove srčne kulture. BrL*e prav razbit0 al> zanemarjevo ■PSthenje spričevalo njihove kul-BLrhe zaostalosti, ne pa obratno, kot k jJ'm nekateri v preteklih desetlet-a*°teli vtepsti v glavo. V svoji črni , j ®nji so se nekateri spravljali celo ita ^namenja, ki so jih matere po-,J)q V'*a*e na kraju, kjer je padel nji-^ sin partizan. Tako znamenje je r cesti proti Ruperč Vrhu. In ker je ® Samotnem kraju, je bil leseni Kri-1as na razpelu redno polomljen, daj le prazen trohnjen križ priča o jy Id, kjer je mati v solzah izkopala °lcga sina partizana. >1 JE PORDEČILA SNEG p ?°mnevala sva, da se je nekaj po-f “hega moralo zgoditi tudi pri tem znamenju na Malih Škrjančah. Vendar ni bilo tako. Hrovatičeva mati, ki živi na eni od kmetij na tem hribu, se kljub osemdesetim letom ne spomni, kdaj in zakaj bi znamenje bilo postavljeno. Ko se je pred petinpetdesetimi leti poročila sem gor, je znamenje že bilo, v vsem času pa se ne spomni ne ustnega ne pisnega izročila o tem, kako je znamenje prišlo sem. Povedala pa je, da je znamenje tesno povezano z dogajarnji med zadnjo vojno. Bilo je važna orientacijska točka za skrivna srečanja in predajanja sporočil. »Dobimo se pri križu na Malih Škrjančah,« je marsikaj povedalo partizanskim kurirjem in terencem. Pa tudi tistim, ki so se borili proti partizanom. Za križem, nekaj metrov naprej, je že obronek gozda s prostrano kotanjo, v kateri se je dalo neopazno ždeti in oprezati proti do-lilni in cesti, ki iz mesta vodi proti Škrjančam in naprej proti Birčni vasi. »Tukaj ob robu je stal debel gaber, za katerim so stali partizanski ogledniki, opazovali dolino in pripravljali zasede. Drugič so se sem postavili belogardisti in prežali na partizanske kurirje,« pripoveduje Hrovatičeva Marija, ki se še dobro spominja, kako je bilo takrat, ko so se prav tukaj srečali eni in drugi. »Ne vem več, kdaj je bilo to, spominjam pa se, da je bilo pozimi, ker je bil zelo visok sneg. Ena skupina partizanov je bila pri gostilni na Hribu, kjer so se radi zadrževali, saj je bil tam takoj v zaledju gozd, druga pa tukaj pri križu v zavetju gozda. Skupina belogardistov je neopazno iz Šmihela po gozdu prišla vse okoli Malih Škrjanč in se verjetno hotela postaviti v zasedo za križem. Ko so opazili, da je mesto že zasedeno, se je vnel kratek boj, nakar so partizani pobegnili globlje v gozd, belogardisti pa zasedli njihova mesta. Tisti, ki so bili na Hribu, so seveda ugibali, kaj pomeni to streljanje za njihovim hrbtom, zato so poslali onega svojih pogledat, kaj se dogaja. Ko je prišel blizu, so užgali po njem. Skušal je zbežati, vendar je padel, ranjen v noge. Ko so ga dohiteli, so ga pokončali s strelom v glavo. Bil je mlad fant. Videla sem ga nekaj ur zatem, kajti beli so po dejanju pobegnili, čez nekaj časa pa so prišli partizani in rekli, da moram vzeti vole in sani. Fant je ležal na hrbtu, v glavi je imel veliko strelno rano. S Knafeljčevim Mihom sva ga v globokem snegu, pot še ni bila u trta, odpeljala do Lakovnic, od tam pa so ga odpeljali menda na pokopališče v Jurno vas. Nič ne vem, kdo in od kod je bil tisti mladi fant,« se spominja Hrovatičeva. Pravi tudi, da je lastnik gozda potem v jezi posekal tisti debeli gaber in pokvaril opazovališče eni in drugi vojski. Križ pa je ostal, nema priča bratomornega dogodka. Ir! Mm Pogled z Malih Škrjanč na Škrjan- , - če in Turkovo domačijo. V ozadju Hrovatičeva mati ima že osen* kri Regrške košenice, novo novomeš- žev na hrbtu, zato težko hodi, ko predmestje. spomin pa ima Se vedno zelo dober. SLEPA OKNA STARE DOMAČIJE Vas je s treh strani obdana z gozdom, le v smeri Novega mesta se odpira pogled na škrjanška polja, potoček, ki se vije v dolini, na vasico onkraj brega, vse do Regrških koše-nic, ki so nekdaj res bile to, kar pravi ime, sedaj pa se tam vrsti streha ob strehi. Tudi v vasi onkraj potoka, iz katere sva pravkar prišla, je videti več novih kot starih hiš. Med njimi zbuja pozornost starejša hiša, kjer se ne šopiri na oknih bujno cvetje, kot je to običaj na kmečkih domovih, ampak so polkna zaprta in slepo strmijo v svet. Tudi gospodarska poslopja okoli hiše, njihova velikost da slutiti, da j.e bila to nekoč močna kmetija, dajejo na neki način že od daleč vtis osamelosti. »To je Turkova kmetija«, poteši radovednost Hrovatičeva mama. »Veliko otrok je bilo včasih pri hiši, pa je vojna tako obrnila, da ni sedaj nobenega. Spomladi leta dvainštiridesetega smo od tukaj gori opazovali dramo, ki se je dogajala pri tej hiši. Čeprav je daleč, se na Škrjanče kar dobro*vidi in sliši. Sicer pa, kaj ne bi slišali, ko pa je bilo toliko kričanja. V vasi je bila partizanska vojska. Precej jih je bilo, skritih po podih in kozolcih. Turkov fant Miha je bil bogoslovec in je prespal v šmihelskem župnišču, ker se je bal partizanov. Zjutraj je vendarle prišel, da bi se preoblekel, kajti v Šmihelu naj bi pripravil otroke za prvo obhajilo. Partizani so ga pričeli loviti in on je pred njimi bežal po vasi. Prijeli so g;a in vse do sem smo slišali kričanje Pred leti je že kazalo, da bo Turkov kozolec popustil pred zobom časa, a so ga dediči domačije zopet obnovili. fanta in domačih, ki so vpili, naj ga spustijo, ter vpitje partizanov, da mora iti z njimi. Iztrgal se je in jim ušel v domačo hišo. Partizani pa za njim. Še je bilo slišati ravs tam doli, kar priteče po cesti partizan in kriči, da prihaja italijanska patrulja. Kmalu zatem je iz hiše odjeknil strel in zaslišali smo presunljivo jokanje domačih. Partizani so jo udrli čez travnike v dolino in tukaj mimo po jasi v gozd. Videli smo jih, kako tečejo sklonjeno s puškami v rokah. Kmalu smo zvedeli, kaj se je dogajalo v hiši pri Turkovih. Ko so se tam v sobi prerivali in so hoteli partizani zvleči fanta ven, so zaslišali opozorilo, da prihajajo Italijani. Tedaj so fanta, ki je bil v sestrinem naročju, čisto od blizu ustrelili v glavo. Kri je pobrizgala vso steno. Vidite, tako je bilo. Da bi se le ne vrnili tisti časi, ko smo tukaj gori v strahu trepetali, kdaj bo kdo prišel in potrkal na okno. Nikoli nisi vedel, s kakšnimi nameni hodijo okoli hiše « Stati tukaj gori je kot stati na prepihu. Ljudje so bili suhe bilke, prepuščeni viharju, ki je imel svoj izvor sicer nekje drugje, a je tukaj prav tako neusmiljeno pometal z njimi. Hrovatičevi mami so moža odpeljali Italijani na Rab, od koder se ni več vrnil. Sovražna granata, izstreljena na partizanske položaje v vasi, je zažgala pod, druga je priletela potem, ko so iz gorečega hleva poskusili rešiti živino. Njen drobec je ubil staro mater. Ko so se čez nekaj dni vračali z njenega pogreba, je rafal pokosil še starega očeta. Dve domačiji sta bili tukaj na Malih Škrjančih. Ko je bilo. vojne konec, je bila pri vsaki ena vdova, nekaj otrok in deklet, pa nobenega moškega. Ena od domačij je sedaj tudi že čisto opustela. In kako je bilo potem pri Turkovih? Uboj njihovega bogoslovca seveda ni povečal naklonjenosti do partizanov. Tudi v bližnjem in širšem okolju ne. Verjetno pa je precej pripomogel k temu, da so se ljudje potem odločali, kot so se. Tudi zaradi takih dejanj so po vojni dolenjske kmetije ostajale prazne. Turkovi fantje so se pridružili domobrancem ali pa odšli v tujino. Na zemlji so ostale le tri sestre, ki pa so umrle brez otrok. Tako so oslepela okna nekdaj močne domačije. DOLENJSKI UST 15 Dokazal, da v Kolpi še živijo raki Po sledeh govoric in otroške igre do verjetno prve fotografije kolpskega raka po katastrofalnem poginu rakov leta 1895 — V zadnjih letih našli rake tudi v ribniški Bistrici, lani pa v Rudniškem jezeru pri Kočevju Janez V. Valvasor je v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske, kije izšla leta 1689, v poglavju Ribe na Kranjskem med drugim napisal: ••Najboljši raki te dežele ljubijo Krko in Kolpo. Kakor jih drugod večinoma s sakom in na razne druge načine love, tako imajo ob Kolpi poseben in celo smešen način lova. Na palico privežejo črva, jo vtaknejo v vodo, približujejo luknjam, ki so povečini v trdih skalah, in žvižgajo na usta določen napev in čudno melodijo. Tako pridejo raki iz svojih skrivališč, pa jih z drugo palico, kije na enem koncu razcepljena, zgrabijo in potegnejo na suho, vselej pa le po enega. In ko so enega izvlekli, primejo z razcepom spet drugega in tako vedno naprej. Voda pa mora biti tedaj popolnoma čista, bistra in ne motna. Ko sem slišal, da jim žvižgajo, se mi je zdelo smešno in kakor bajka. Odgovorili pa so mi, da bi raki redko prišli iz lukenj, če jim ne bi žvižgali... Marsikdo se bo prej smejal, kakor verjel, zdelo se mu bo neumno; lahko pa povem resnico, da ob Kolpi pri Vinici, Pobrežju in tam okrog res tako love. Da pa nižje ob Kolpi tudi tako rake love, mi ni znano...« • Zdaj bi morali rake proučevati strokovnjaki in ugotoviti, ali so to naši prvotni raki ali pa so se morda prijeli tisti raki, ki sojih ljudje vlagali kasneje. Ugotoviti bi bilo treba, kakšne vrste rakov so zdaj v naših rekah, ali so morda vsi raki iste vrste. Še posebno zanimivo bo ugotoviti, zakaj so raki pred 95-leti poginili, danes pa v istih vodah žive, čeprav so zdaj mnogo bolj onesnažene, kot so bile pred 100 leti. Dobrih 200 let kasneje, natančno leta 1895, so poginili raki v Krki, Kolpi in Rinži. Prav raki iz Kolpe in Krke šobili gotovo najboljši, saj so se z. njimi gostili celo na cesarskem dvoru na Dunaju. Letos mineva 95 let, odkar so šli »ra-kom žvižgat« raki iz. teh in drugih rek in potokov na Kranjskem. Vse do nedavnega je prevladovalo prepričanje, da rakov tu sploh ni več. V naše vode so po poginu spet nekajkrat skušali vložiti rake. Tako je znano, da so okoli leta 1910 Kočevarji poizkušali s ponovnim vlaganjem rakov v Rinžo. Ugotovili so, da se niso prijeli, in menili, daje voda gotovo še vedno okužena, saj so raki poginili zaradi račje kuge. Pa vendar raki v nekaterih naših vodah so! V Dolenjskem listu, reviji Ribič in Kočevskih novicah sem v zadnjih letih nekajkrat objavil zanesljive podatke in vse dokumentiral tudi s fotografijami, da so raki v Rinži in potoku Bistrica, ki teče skozi Ribnico. (Že takoj na začetku pa naj povem in se opravičim bralcem vseh navedenih časopisov, da rakov v Rinži ni, vsaj znano ni, da bi bili. Tisti moj članek o rakih v Rinži, objavljen v že omenjenih treh časopisih, torej ne drži. Občan, pri katerem sem raka-jelševca fotografiral, mi je šele letos 31. julija povedal, da tisti rak lansko jesen ni bil ujet v Rinži, ampak v Rudniškem jezeru. Takrat pa tega ni hotel natančno povedati le zato, da ne bi krivolovci rakov polovili). Prvi zanesljivi podatki o rakih v Bistrici so stari že nekaj let. Takrat so gradili jez pri Prigorici. Ko so strugo delno izsuševali in poglabljali, so delavci in ribiči naleteli v starih posodah na dnu struge na več tisoč rakov. Že nekaj let so prihajali podatki, da so videli — sicer res zelo redko — rake tudi v Kolpi. Prvo tako sporočilo sem dobil že pred več kot 10 leti, daje ribič videl raka pod jezom v vasi Laze. Zanesljivega podatka o tistem raku ni bilo. Predlanskim sem videl otroke, ki so se igrali v plitvi vodi Kolpe pri vasi Ložec in naenkrat začeli vpiti, da vidijo raka. Zagazil sem v plitvo vodo, videl raka, a sem bil tako presenečen, da nisem šel po fotoaprat in ga fotografiral. Kosem lani spet bil tam, so mi otroci sporočili, da so ujeli raka in da ga imajo v bazenčku, ki so ga zgradili iz kamenja. Rak pa jim je pobegnil in s fotografiranjem spet ni bilo nič. Šele letos, 28. julija, sem pri isti vasi spet zaslišal kričanje otrok, da so našli raka. Stekel sem do otrok, ki so povedali, daje izpod večjega kamna, ki so ga premaknili, rak odplaval pod manjši kamen. Hitro sem enega izmed otrok poslal po vedro in nato vanj ujel raka, otroci pa so mu za družbo dali ka-peljna. Raka in ribico sem nato pretresel v umivalnik, ga izmeril in fotografi- ral samega in skupaj z otroci, ki so ga našli. Rak je bil manjši injeodglavedo repa meril 8 cm. Tako je končno tudi dokumentirano in povsem zanesljivo dokazano, da raki v Kolpi so. JOŽE PRIMC §$**$*■ ' RAK IZ REKE KOLPE — Na fotografiji je rak, kije bil te dni ulovljen v reki Kolpi pri vasi Ložec. Dolg je bil 8 cm, merjeno od vrha glave do repa (brez Škarij). Ta fotografija raka iz Kolpe je verjetno prva fotografija kolpskega raka po katastrofalnem poginu rakov leta 1895. (Foto: Primc) Še o slabi servisni storitvi ODNESEL 292 ZAVOJEV CIGARET Odgovor na zapis v Dolenjskem listu 19. julija in Delu 8. avgusta letos Gospa Vanja Forjanič-Rankel se na moč trudi, da bi čimbolj oblatila delavce našega servisa, saj nadaljuje z »zlivanjem gnojnice« na nas še v Delu, potem ko je poprej podobno nekulturno onesnaževala po vesoljnem občestvu že v Dolenjskem listu. Na isto vižo in z istimi pripombami na naš račun. Stežka ohranjamo mirno kri, kajti g. Rankel nam jo je dodobra razburkala že med svojim gromoglasnim obiskom na servisu, ko nas je pred strankami zmerjala, da smo bili vse, samo ljudje ne. Ker zdaj še v časopisih trosi polresnice, si marsikaj izmišlja in moralizira, »pozablja« pa na po našem mnenju bistvene stvari, smo dolžni predvsem zaradi zaščite dobrega imena našega servisa in ljudi, ki delamo v njem že vrsto let, po mnenjih številnih naših strank, tudi iz sosednje republike Hrvaške, dovolj uspešno, seznaniti javnost z drugo platjo medalje. Nočni delavec V hišo je prišel nov, superavtoma-liči pralni stroj. Varčna gospodinja ga je vključila šele zvečer, ker je nočni lok cenejši. Ležita zakonca takole v postelji, v sosednjem prostoru, v kopalnici, pa ropota nova pridobitev... »Ga slišiš?« reče soprog. »O. slišim, slišim. Resje priden tale naš nočni delavec.« »Midva spiva, on pa za naju gara. In kako dolgo črpa vodo. Najbrž si nastavila na dolgi program,« nadaljuje on. Ona pa, napol v sanjah, reče: »To je res prekrasno. Ko bom zjutraj vstala, bo vse oprano in ožeto.« Proti jutru mora soprog skočili na stranišče. Še v trdi temi tiplje z nogama za copatami ob postelji, ko ga nekaj mrzlega in mokrega strese. Voda! Hitro prižge luč. Vse stanovanje je v voui. V kopalnici še vedno dela pralni stroj... Odtočna cev je na tleh, namesto v kopalni kadi, in iz nje kar naprej bruha voda... Takoj mu je jušno. Po mrzlih keramičnih ploščicah je pogrnjena preproga, ki prekriva tudi odloči jašek na tleh. Zato voda ne more sproti odtekati. Prestopila je prag kopalnice in potem šla povsod tja, kjer je pač nižje. Vode je zalo polno v kuhinji, shrambi, dnevni sobi, spalnici, nekaj pa je je celo priteklo po stopnicah naravnost r klet pod suha drva. Preostanek noči sta zakonca prebila na kolenih ob vedru in cunjah. S. KLANČIČ AR G. Rankel iz Brestanice je res prišla 5. julija na naš servis v Krško, in sicer zaradi okvare elektronike na njenem avtomobilu skala 55. Ker tedaj slučajno nismo imeli vozila za vleko doma, okvar 9? cesti pa ne popravljamo, bi lahko g. Rankel iz Brestanice poklicala vlečno službo AMZ iz bližnje telefonske govorilnice in stroške bi dobila povrnjene od Zastave. Po prihodu na servis v Krško je mojster delavnice (»brezimni tovariš«) prosil g. Rankel za garancijski list avtomobila. To je bila mojstrova dolžnost, toda g. Rankel iz Brestanice-Senovcga garancijske knjižice ni hotela izročiti, češ da je to njena last. Tedaj seje vsula iz njenih ust ploha zelo glasnih žaljivk na naš rovaš, g. Rankel je naduto poudarjala, češ da je ona iz Ljubljane in da dela v inozemstvu itd. Številni delavci in stranke, ki so bili priče tega izpada njene prevzvišenosti, so ostali brez. besed. Ni res, da bi kdo trdil, daje naš servis samostojen, saj deluje v sklopu Zastava avla iz Ljubljane. Resje, da rezervnega dela nisme imeli na zalogi, v nobenem primeru pa si ga ne bi mogli sposoditi pri privatniku, ker je oz. naj bi bil avto g. Rankel še v garanciji (v pogojniku se izražamo zalo, ker nismo imeli časti pokukati v njeno garancijsko knjižico). Na območju, kjer je obstal avto g. Rankel, ni na desetine mehanikov, ampak samo eden. Nobeden pa ni servisov. Jamarska magistrala Predlog turističnim delavcem in jamarjem KOČEVJE, OSILNICA — V občini Kočevje je veliko kraških jam, zato naj bi uredili tako imenovano jamarsko magistralo, ki bi zadržala turiste v občini vsaj dan ali dva. Zanimivo je, da ta predlog ni prišel od turističnih ali gostinskih delavcev, pač pa od dr. Stanka Nikoliča, ki je gotovo veliko in odločilno pripomogel k razvoju kolpske doline, predvsem v KS Osilnica. • Kraških jam je v kočevski občini res veliko. Željnskc jame so med najdaljšimi v Sloveniji, znane pa so še po naravnih mostovih in kot dokazano (občasno) prebivališče praljudi. V jami v Mestnem logu (in gotovo še kateri) so človeške ribice. Lepe kapniške tvorbe so v Koblarski jami. Posebnost je Ledena jama, ki sojo graščaki Fridrihštajna (Friderik Celjski. Veronika Deseniška) uporabljali za naravno hladilnico. Tuje še veliko drugih jam (da jam s kostmi pobitih med vojno in po njej niti ne omenjamo). Sosedje Ribničani pa se ponašajo s Francetovo jamo. ki bi jo tudi lahko vključili v predlagano magistralo J P Glede odprave okvare je postopek tak, da mi obvestimo servisno službo, ta pa v najkrajšem času pošlje potreben del avtomobila. G. Rankel je zelo vztrajno zahtevala naročilnico za taksi v Ljubljano. Take poslovne poteze si pri nas ne more privoščiti noben servis, tudi naš ne, čeprav dobro posluje. Morda pa je v tujini drugače, toda o tem gotovo več ve g. Rankel. Nikakor ne moremo sprejeti njenih očitkov, da smo neresni, neposlovni, nekomercialni, nemoralni in še kaj, saj številne pohvale naših strank, tudi za drobno poslovno potezo, da imamo npr. servis odprt že ob 5. uri zjutraj, kažejo, da smo na pravi poti. Veseli smo tudi sleherne dobronamerne kritike in pobude, da bi naše storitve še izboljšali. Toda ne izrečene in zapisane v stilu g. Rankel. Zato seji zahvaljujemo za njen denarni prispevek za nekaj škatlic vžigalic za »nesrečne lastnike Za-stavinih polizdelkov«. Morda bi bilo primerneje, ako bi denar za g. Rankel čudodelne in odrešilne vžigalice poslala kar proizvajalcu v Kragujevac ali pa naj si s tem denarjem v kakšni knjižnici vsaj sposodi kakšen bonton, ako ga doma morebiti pogreša. Ne kanimo se sprijazniti, da bi nam brala levite stranka, kakršna je bila g. Rankel, saj je zmeraj treba pričeti pometa-' ti pred lastnim pragom. Kljub temu jo vabimo, da se oglasi pri nas v Krškem, saj smo ji še vedno na voljo in veseli bomo, če bomo našli skupen jezik. Odločno zavračamo mešanje krške občinske politike, Demosa, z našo poslovno politiko in moralo, čeravno je očitno, Ja bi lahko zapisali, da se tudi tod z g. Rankel popolnoma razhajamo. Mogoče bomo pa še kdaj zelo veseli, da nam je prišel nekdo iz bele Ljubljane z zdomskimi izkušnjami (in to Se rojakinja iz naših logov povrhu!) razširjat obzorja in odpirat veke — z vžigalicami, ki so razplamtele tako sveto jezo! Servis Zastava avta , Krško ŠOLA NAMIZNEGA TENISA Iz ameriških pošiljk Pohvalno o spravi, zanimive misli E. Kovačiča Med dopustom seje nabralo v poštnem nabiralniku nekaj več pisem in druge pošte naših izseljencev v ZDA. Samo na kratko nekaj misli iz pisem: Najprej pismo z dne 22. junija: »Moraš si misliti, daje že Francu De-jaku pisal snemalec, ki bo napravil film o roških žrtvah, Filip Robar-Dorin. Mislim, da mu je France že odgovoril. Robar vabi Franceta in Zajca, naj se udeležila oziroma pridela v Slovenijo, da bi šli na kraj sam. Vendar pravita, da zaenkrat še ne, naj prej Mačka postavijo pred sodišče. Tole mimogrede. Je bila pa to super senzacija in ljudje že povprašujejo Zajca in Dejaka razne stvari. Tudi sta že prejela par dopisov ... Torej ste ogromno prispevali za razkritje resnice.« Pismo govori o kratkem članku, ki gaje Dolenjski list objavil v juniju o Francu Dejaku in Milanu Zajcu, ki sta se rešila iz jame v Kočevskem Rogu junija 1945, hkrati pa je bila prvič v Sloveniji v DL objavljena tudi njuna fotografija. Temu pismu je bilo priloženih več fotokopij, med drugim fotokopije člankov Franca Dejaka »Pred 35 leti v Kočevskem Rogu« (Tabor št. 3 iz leta 1970), »Pretresljiva zgodba človeka, ki je zrl smrti v oči« (Tabor št. 9/10 iz leta 1985) in Milana Zajca »Iz groba vstal in hodi med nami« (Ameriška domovina 3. marca 1975). Vsi trije članki govore o vrnitvi domobrancev iz Vetrinja in njihovem streljanju v Rogu, kjer je bila 8. julija letos spravna svečanost. Pismo z dne 28. junija pravi med drugim: »Hvala za briljanten članek v DL z dne 21. junija, ki govori o Rogu in ostalem 45 let kasneje. Odlično.« Nabralo seje tudi nekaj številk izseljenskega časopisa Ameriška domovina. Omenimo naj le nekaj misli iz članka, ki je (lahko) posebno pomemben prav za današnji čas in za nas Slovence. Naslov članka je »Eriku Kovačiču v slovo«. Pokojni Erik je predstavljen bolj skromno; izvemo le, daje umrl J 3. marca letos in bi 13. junija dopolnil 69 let ter daje bil Slovenec, ki »mu ni bilo tuje področje genetike, biologije, medicine, ekonomije, zgodovine.« Navedimo le dvoje misli iz članka, obe pa govorita o (pretiranem) čaščenju vsega zahodnega. Prva misel je Erikov odgovor mlademu Slovaku, uslužbencu ambasade. Slovak je navdušeno dejal: »Pridružili se bomo zahodni Evropi...« Erik pa ga je posvaril: »Je nevarno, zelo nevarno. Dobro premislite ... val 1. 2. 3. 4. De se Pr •je IM rrn Druga misel je iz govora Florijana Bevca (kije omenjeni članek tudi napisal) na pogrebni svečanosti za Erikom Kovačičem. Med drugim je dejal: »Ni slovenskega politika ne v domovini ne v zamejstvu, ki bi tako jasno razumel narodno bodočnost. Dejal si: Če bodo tako nadaljevali, bo bodoča generacija generacija sužnjev.« J. P. Kočevje Potrebujemo nove zbornic Predvojna Juaoslavija je zbornice — zahodni sis K imela močne panozr sistem dvojih združenj NOVO MESTO — V noči na I8. avgust je neznan storilec vlomil V market Dolenjke na Cesti herojev v Novem mestu. Iz skladišča je odnesel 292 zavojev cigaret in 45 zavitkov kave po 10 dkg. Vse je zložil v dve jutasti vreči in odhitel. Škode je za 22.500 din. V lepem okoljuje Roglejc Namiznoteniški klub Nuklearna elektrarna Krško pripravil od 28. julija do 4. avgusta pionirsko šolo namiznega tenisa. Sodelovali so izbrani pionirji in pionirke tega in namiznotehniškega kluba SV Ger-mania iz Obrigheima v ZRN. Krško in Obrigheim že več let vežejo prijateljske vezi in mesti uspešno sodelujeta tako na tehničnem kot tudi na kulturnem in športnem področju. Šolo je vodil namiznoteniški trener Jože Gorišek iz Krškega, pri delu sta mu pomagala še gospoda Peter Klemenc in Hans Jorg Klose, glavno organizacijsko breme pa je nosil predsednik kluba Marjan Žagar. Tako pionirji kot tudi vodstvo tečaja se zavedajo, da ne bilo lakih rezultatov brez pomoči Nuklearne elektrarne in če le-ta ne bi imela posluha za takšne sodobne prijeme izpopolnjevanja mladih športnikov. M PRIBOŽIČ Medtem ko so bile v predvojni Jugoslaviji močne panožne zbornice, kot so industrijska, obrtna, notarska itd., je današnja zbornica združila — in to je njena slabost — vse stanove v enotno, centralistično vodeno organizacijo, in tako ne more obvladovati vseh problemov. Obenem posamezni predstavniki nimajo svojih izvoljenih predstavnikov zastopanih v zbornici, torej niso enakopravni v odločanju. Zato mora biti težišče dela in odločanja v posamezni zbornici, Gospodarska zbornica Slovenije pa mora biti zveza zbornic, mora biti samo usklajevalec različnih interesov stanovskih in panožnih zbornic. Bolna točka dosedanje Gospodarske zbornice so tudi kolektive pogodbe, saj je naš republiški in zvezni zakon postavil GZ za edinega pogajalca s sindikatom. Potrebno je hitro ustanoviti skupino strokovnjakov na področju delovnega prava, svetovalcev za kolektivne pogodbe in delovna razmeija, ki pa ne bili navidezno politično nevtralni strokovnjaki, saj nevtralne znanosti ni. Na Zahodu obstajajo združenja univerzitetnih pravnih svetovalcev, profesorjev delovnega prava desnice in ista združenja levice. Združenja pravnih svetovalcev desnice zastopajo interese delodajalcev, levice pa sindikata in pri tem operirajo z argumenti. je načrt organizirt Boljševistična revolucija uničila omenjeni smiselno ...D______ zbornični sistem in ga spreobrnila v C govo nasprotje — sredstvo nadzora in f1«1C sile nad svojimi člani. Čemu torej zahtev fin jo obezno združevanje v zbornico? K< Že, ima stanove in predstavnike posamczH gospodarskih vej za take tepce, da se ne £4 hoteli pridružiti — svoji organizacij Zbornica je poleg bank, velikih podjet javnih medijev, šolstva in drugih ključe institucij sistema potrebna očiščenja el mentov, ki zavirajo preobrazbo družbe* 0[ odnosov, preobrazbo, za katero so se ' činsko odločili slovenski volivci. MARINA BAHOVEC, obrtni ,M Miklošičeva 2, Ljubija ^ RUŠILI BODO KOČEVJE — Za začetek septemb je načrtovano rušenje stavb v središ mesta, in sicer hiš na Trgu Zbora odp slancev, ki imajo številke 12, 14, 16 18, se pravi vmesnih stavb od Name< bivšega hotela Trst (zdaj Fotoatelje J lenovič). Te hiše in napeljave v njih popolnoma dotrajale. Stanovalce so izselili. NOVI UPI — Udeleženci pionirske šole namiznega tenisa na Rogli. IZ POLOMA OBNOVITI CERKEV — Poročali smo že, daje bila po vojni cerkev v Polomu zaminirana in občutno poškodovana, nakar je imel KGP v njej senik. Občani predlagajo, da bi cerkvico obnovili. Razgovor o tem bo potreben z župniščem v Hinjah, kamor ta cerkvica spada. Predlagajo tudi, da bi obnovili župnišče, ki ga nihče ne vzdržuje in razpada. NIČ VEČ TEME? — Polomčani predlagajo. da bi v njihovi vasi in sosednjem Seču uredili javno razsvetljavo. Pristojni proučujejo možnost, da bi te krajane odrešili večne leme v nočeh brez lune. PRIHODNJE LETO PITNA VODA — Za naselji Polom in Seč je narejena \odna srtina in zgrajen vodovodni objekt. Letos ni republiških sredstev , da bi ta vodovod dogradili, vendar bodo občani skupaj z GG. KG Kočevje in Lovsko zvezo Slovenije postorili, kar bo v njihovi moči. da bodo vodo dobili vsaj prihodnje leto. Carski rez za psa in mačko V Novem mestu dela posebna ambulanta za male živali — Pasja in mačja kozmetika NOVO MESTO - Ljubiteljev malih živali je iz leta v leto več. V občini Novo mesto je pripravljenih več kot 5000 kosmatincev, v sev-niški občini 4000, v Beli krajini 2200, v Krškem in Brežicah 5200, v občini Trebnje pa nekaj manj kot 2000. Koliko je mačk, okrasnih ptic, tropskih ribic in drugih človekovih prijateljev, tega statistika nima zapisano. V Novem mestu že od spomladi na Veterinarski postaji deluje tudi posebna ambulanta, za male živali. Odprli sojo potem, ko so zaposlili mladega veterinarja Igorja Ostermana, ki se je že v času študija posvečal zdravljenju malih živali. Ambulanto so primerno opremili in usposobili, da je primerna tudi za nekoliko večje kirurške posege na malih živalih, predvsem psih in mačkah. »V šestih mesecih so lastniki v to ambulanto prinesli že več kot 500 svojih ljubljencev in želeli na svojem kužku kak lepotilni poseg, kot so skrajševanje repov, kuptranje ušes, sterilizacija, kastracija in podobne manjše operacije. Za nekate- re posege se je potrebno bolj pripraviti. Napogosteje gre za carski rez, gnojna vnetja maternice, odstranjevanje tujkov v telesu in za razne oblike zlomov. V mnogih primerih pa živalci ni več pomoči. Tedaj je potrebna usmrtitev in to opravimo na human način. Injekcija stori vse v nekaj sekundah..Poskrbimo tudi za pokop in seciranje, če je potrebno, pripoveduje veterinar Igor. Zdravljenje živali je le v izjemnih primerih mogoče tudi z obiskom veterinarja na domu, seveda pa je bolje, da veterinar opravi takšne preglede v svoji ambulanti, kjer so na voljo vse potrebne aparature in zdravila. »Našo ambulanto bi radi še bolj opremili. Želimo, da bi čimprej usposobili rentgen v podobni ambulanti za male živali v Brežicah. Zelo radi bi imeli tudi svoj biokemijski laboratorij. Upamo, da nam bo uspelo skupaj s Krko postaviti prvi dolenjski hotel za pse. Veliko je ljudi, ki ne vedo, kam s svojo živaljo, medtem ko oddidejo za dalj časa od doma In še to: naša ambulanta dela vsak dan od 7. do 9. ure, ob AMBULANTA ZA PSE IN MAČKE — Vse je tako, kot v manjši operacijski dvorani. Veterinar Igor Osterman rad pomaga, včasih pomoč pride prepozno. (Foto: J. P.) sredah pa tudi med 14. in 17. uro. Seveda je za nujne primere na voljo dežurni veterinar«, se je priporočil veterinar Igor Osterman. J. P. DOLENJSKI UST IMOBILIA • BEAUTY FkEE CENTER Dilančeva 7 • 68000 Novo mesto • S 20-274 vabi k sodelovanju 1. frizerko ali frizerja, dva delavca 2. kozmetičarko 3. pedikerja 4. fizioterapevta ali maserja Delovna razmerja bodo sklenjena za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izobrazbi in opravljeni praksi ter kratkim življenjepisom pošljite na naslov: IMOBILIA, BEAUTY FREE CENTER, Dilančeva 7,68000 Novo mesto, najkasneje do 7. 9.1990. h |g£“ NOVO! ^1 KLI LOGATEC v Novem mestu STAVBNO POHIŠTVO: - okna, vrata, panoramska vrata, notranja vrata in senčila (žaluzije, polkna, rolete) sodobna izvedba vrhunska kakovost močnejša konstrukcija prihranek energije posebnost — izdelava po meri brezplačna dostava možnost montaže Sekretariat skupščine in izvršnega sveta občine Brežice v skladu z določili 8. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 14/90), 5. in 7. člena zakona o delavcih v državnih organih (Ur. list RS, št. 15/90) ter v skladu s sistemizacijo delovnih mest OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA 1. SVETOVALEC V ODSEKU ZA UPRAVNE ZADEVE (samostojna izdelava PIA, drugih izvedbenih aktov, premoženjske pravne zadeve) Pogoji: Splošni pogoji po zakonu o delavcih v upravnih organih. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima končano visoko šolo — pravne, gradbene smeri, arhitekture ali krajinarja, — uspešno opravljen strokovni izpit, — pet let delovnih izkušenj. 2. STROKOVNI SODELAVEC V ZAVODU ZA PROSTORSKO NAČRTOVANJE Pogoji: Splošni pogoji po zakonu o delavcih v upravnih organih. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima končano srednjo šolo tehniške smeri, — eno leto delovnih izkušenj. Z izbranimi kandidati bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi sekretariat skupščine in izvršnega sveta občine Brežice —kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku roka za sprejem prijav. n p1* posebna ugodnost: fr?zPlačno izmerimo, svetujemo ip napravimo predračun po želji tudi na vašem domu. iezr : ne adj djet uče el bet >e > Zastopstvo in prodaja: VEBER MOJMIR, Ragovo 8, Novo mesto, tel.: (068) 25-951 ODPRTO: torek od 10. — 18. ure sreda od 10. — 18. ure Iskra Industrija kondenzatorjev in opreme 68333 Semič — Jugoslavija Razpisuje drugo javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev, in sicer več elektromotorjev, stružnico, frezalni stroj, več strojev za brizganje plastične mase in drugo. Licitacija bo v četrtek, 6. septembra 1990, ob 10. uri v prostorih skladišča pri Petrolu v Semiču, kjer je možen tudi ogled 3., 4. in 5. septembra, vsak dan od 10. do 14. ure. Licitira se ustno po sistemu videno-kupljeno. Udeleženci plačajo 10% varščine. ! i MOJI NOVI POSLOVNI PROSTORI BODO: NA CESTI HEROJEV, AVTOBUSNA POSTAJA NOVI TRG V NOVEM MESTU IN V POSLOVNO-TRGOVSKEM CENTRU V METLIKI, SEVEDA! ♦ Oglejte si načrte sodobnega objekta, pogovorite se s Pionirjevimi strokovnjaki, pozanimajte se za motnosti kredita in se odločite! V Pionirju vemo, da v danaSnjih časih nakup poslovnega prostora ali lokala zahteva premišljeno odločitev. Pokličite nas na telefon (068) 21-826 ali 23-686 ali pa nas obiSčite v Novem mestu, Kettejev drevored 37, kjer vam bodo naSi strokovnjaki radi svetovali in pomagali pri odločitvi. VELEPRODAJA POSLUJE: MALOPRODAJA (TRGOVINA V GLOBOKEMl JE ODPRTA ■ vsak dan od 7. do 19. ure -ob sobotah od 7. do 13. ure TELEFON: 0608-69-374 TELEFAX 0608-69-437 Avto-moto društvo Trebnje razpisuje licitacijo osebnega avtomobila jugo skala 55, letnik 1988, prevoženih 67.000 km, izklicna cena: 35.000,00 din. Licitacija bo v prostorih AMD Trebnje, Goliev trg 7 a, v soboto, 1.9.1990, ob 10. uri. Ogled avtomobila v garaži AMD. H MOVO MCSTQ KANDIDATI ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL -POZOR Ce želite postati dober in varen voznik ter opraviti vozniški izpit v kratkem roku in z najmanjšimi stroški, zaupajte učenje kadrom Avto-moto društva Novo mesto ki ima na tem področju že dolgoletne kvalitetne izkušnje. Od 25. 8.1990 dalje vam nudimo tudi določene ugodnosti: — v sklopu tečaja je organiziran tudi tečaj prve pomoči; — cena tečaja CPP je samo 400,00 din; — dijakom nudimo 25% popust; — plačilo tečajnine na dva obroka; — brezplačna izpitna ura vožnje; — učenje na sodobnih vozilih R-5 in GOLF; — učenje motoristov preko postaje z radijskem vodenjem; — organizacija tečajev tudi na terenu; — možnost včlanjenja v članstvo AMD. Pridite in prepričajte se o naši strokovnosti in kvaliteti. Prijavite se lahko vsak dan od 7. ure do 14.30, ob sredah do 16.30, na upravi AMD na gornji naslov. liUlMALA Novo mesto, p o E KOMUNALA Novo mesto, p.o. Cesta kom. Staneta 2 V skladu s statutom in sklepom delavskega sveta objavljamo razpis za imenovanje DIREKTORJA PODJETJA za štiriletni mandat Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo, — najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih, — da je gospodarsko razgledan in kreativen. Prijave s kratkim življenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po dnevu objave na naslov: KOMUNALA Novo mesto, p.o. Cesta kom. Staneta 2, p.p. 2, s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. ■HHMHIVHPflllM REKLAMNA PRODAJA PARKETNEGA LAKA PO UGODNI CENI V MELAMIN-u KOČEVJE, Tomšičeva ul. 9 v soboto, 25. 8. 90, od 8. do 15. ure. Lak — MELLAK M dobite v kompletu po 4 kg (za cca 20 m2 površine), cena kompleta: 325,00 din. Informacije dobite po telefonu (061) 851 -115. Obiščite nas in se prepričajte o ugodnosti nakupa pri nas. »TKI GLOBOKO« TRGOVINA NA VELIKO IN MALO - 41 GRADBENI MATERIAL — cement — apno — modularna op. — armaturne mreže 9x6 — piočevina poc. 0,55 m. — baker 0,55 Hf — klinker plo- ščice I. kval. §§ - strešna opeka m (Mediteran) m - posode 20001 H - posode 23001 p - posode 26001 49,50 din/vreča 34,34 din/vržča 6,10 din/kom 498,18 din/kos 12,58/kg 76,00 din/kg 137,88 din/m2 6,05 din/kom 4.050.00 din/kom 4.400.00 din/kom 4.800.00 din/kom STAVBNO POHIŠTVO — garažna vrata KG-0 5.025,40 din/kom — okno izollr 140x140 1.793,00 din/kom — stenske obloge hrast 2500x125x11 147,00 din/m2 — vhodna vrata KDS3 3.838,10 din'kos TER VES OSTALI GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO PO NAJUGODNEJŠIH CENAH! BARVE LAKI — hidrocol — lesol — bukolit — colomin — egalin 6,60 din/kg 50,20 din/kg 87,30 din/kg 54,70 din/kg 75,10 din/kg MM////////'/'////////*//* OBIŠČITE NAS, ZAHTEVAJTE PONUDBE! 41 KMETIJSTVO — kmetijski stroji (traktorji, nakladalci, trosilci, multikulti-vatorji, cisterne,...) — umetna gnojila in škropiva za sadjarje,vinogradnike in poljedelce. VSE CENE SO BREZ PROMETNEGA DAVKA! 34(2140) 23. avgusta 1990 DOLENJSKI UST tedenski koledar Četrtek, 23. avgusta — Rozalija Petek, 24. avgusta — Jernej Sobota, 25. avgusta — Ludvik dclja, 26. avgusta - Aleksander .nedeljek, 27. avgusta — Monika Torek, 28. avgusta — Avguštin Sreda, 29. avgusta — Sabina LUNINE MENE 28. avgusta ob 9.34 — prvi krajec kino BREŽICE: 24. 8. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Maščevanje za maščevanje. 26. 8. (ob 18. in 20. uri) ameriški vojni film Prekletstvo vojne. ČATEŽ: 23. 8. (ob 21.15) ameriški film Morje ljubezni. 25. 8. (ob 21.15) ameriški kriminalni film Maščevanje za maščevanje. 27. 8. (ob 21.15) ameriški vojni film Prekletstvo vojne. 28. 8. (ob 21.15) ameriška komedija Policijska akademija — VI del. kmetijski stroji TRAKTOR IMT 533, letnik 1976, traktorsko kosilnico in plug slavonac prodam. rt (068)51-853. 1733 ŽETVENO NAPRAVO za BCS, rabljeno eno leto, prodam za 27.000 din. Peter Stojnič, Jugorje 10, Suhor pri Metliki, t (068)50-133. 1737 TRAKTOR TV 420, star dve leti, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Medoš, Drenovec 10, 68344 Vinica. 1740 TRAKTOR FENDT, nemški, starejši, s koso, po ugodni ceni prodam. Josip Lovnički, Pribanci 12, Vinica. 1745 SILOKOMBANJ SK 80, dobro ohranjen, po zelo ugodni ceni prodam. 4 (0608)82-918. 1747 KOSILNICO BCS, traktorsko frezo, trosilnik za gnojilo in mlin za grozdje — pecljalnik prodam. Marija Šime, Novomeška 89, Straža. 1753 KABINO za traktor IMT in motor MZ ETZ 250, letnik 1988, prodam, t 52-468. 1787 TRAKTOR zetor 52—11, letnik 1983, prodam, c 47-165. 1792 TRAKTOR MC cormick (18 KS), dobro ohranjen, s koso, prodam ali zamenjam za gumi voz nosilnosti 3 tone. Prodam tudi moped T 12. Sune Becele, Gor. Lakovnice (Cerovec, Novo mesto. 1808 SILOKOMBANJ mengele prodam. Tone Cvelbar, Zameško 19, Šentjernej. 1809 TRAKTOR torpedo 45, letnik 1981, prodam, /o (0608)89-184 1837 motorna vozila JUGA 45 AX, letnik avgust 1987, registriran do 31. oktobra 1991, prevoženih 28000 km, prodam. Malnar, Kettejev drevored 49, Novo mesto. 1729 VW, starejši letnik, lahko po delih, prodam. Martin Gorenc, Mali Koren 8 a, Raka. 1739 LADO RIVO 1300, letnik 1987, prevoženih 27000 km, prodam, /s (0608) 82-787.. 1741 Z 101 L, letnik 1979, registrirano do januarja 1991, prodam. Cena po dogovoru. Zidarič, Gor. Laknice 5, Mokronog, ; 49-061. 1751 BMW 1502, letnik 1975, registriran do 21. februarja 1991, prodam. Samo Če-lesnik, Škocjan 34, c 76-026. 1756 126 P, letnik 1988, prodam. Savšek, Mokronog, 4 49-261. 1758 R 4, surejši letnik, registriran, vozen, prodam za 1100 DEM. t 47-744. 1759. 126 P, letnik 1982, prodam, e 27-556. 1761 OPEL KADETT 1.6 D in renault 4 GTL prodam, t (068)24-457. 1764 ZASTAVO 128, letnik 1986, 28000 km, z dodatno opremo, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po c (068)21-281. 1766 LADO RIVO 1300, suro 10 mesecev, prodam. Šime. Pristava 6, Novo mesto. 1768 JUGO KORAL 55, letnik 1988, registriran do avgusu 1991, prodam. : (068)24-945 1770 FORD ESKORT, letnik 1970, poškodovan, registriran do marca 1991, prodam. : 44-296. 1772 Z 750 LE, letnik 1981. in črno—beli TV Ei Niš prodam. : 23-894. 1774 ČRNOMELJ: 23. in 26. 8. (ob 21. uri) ameriški vojni film Dobro jutro, Vietnam. 24. 8. (ob 21. uri) ameriški erotični film Modri angel. 26.8. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Kung-fu pobalini. 28. 8. (ob 21. uri) ameriška akcijska komedija Dvojčka. K RŠKO: 23.8. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Umazani inšpektor Ha-ri. 24. 8. (ob 22. uri) ameriški erotični film Resnične zgodbe VI. 26.8. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Kri ni voda. 28. 8. (ob 20. uri) hongkonški karate film Pest velikega zmaja. NOVO MESTO - DOM KULTURE: 23. 8. (ob 10. uri) matineja — ameriška risanka Rešitelj; ter (ob 18. in 20. uri) akcijski film James Bond je bil ženska. Od 24. do 26. 8. (ob 18. in 20. uri) premiera — ameriška nora komedija Zaljubljen v vohunko. 25. in 26.8. (ob 22. uri) ameriški erotični film Ljubezenski stroj. 27. in 28.8. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Ljubimec po naročilu. NOVO MESTO - DOM JLA: Od 24. do 26. 8. (ob 19. uri) film Kakšna zmeda. Od 27. do 29. 8. (ob 19. uri) film Maškarada. 126 P, registriran do julija 1991, prodam. o 42-754. 1775 R 4, letnik 1977, prodam, s 43-691. 1776 APN 6 in tomos avtomatik prodam. Gazvoda, Šentjošt 6, Novo mesto. 1777 TRABANT KARAVAN, nov, registriran do julija 1991, prodam. Sj (068) 73-340. 1779 GOLF JGL, letnik 1982, prodam, c 42-134. 1780 TOMOS AVTOMATIK A 3 KLS, sur dve leti, prevoženih 300 km, poceni prodam. Janc, Suro sejmišče 6, Šentjernej. 1781 126 P, letnik 1981, prodam. Paderši-čeva 21, Novo mesto, c 24-275. 1783 GOLF JXD, letnik 1987, ugodno prodam. Bršljin 12, % 21-788. , 1785 TORIJA, letnik 1989, prodam, o (061)851-017, od 8. do 12. ure in od 16. do 18.30. 1791 MOTORNO KOLO BT 50 S, novo, neregistrirano, in motor za diano ugodno prodam, c (0608)67-481. 1793 FIAT REGATO 100 S, letnik 1986, prodam za 108.000 din ali menjam za kako drugo novejše karambolirano vozilo, ■t 73-720, popoldne. 1795 R 4, letnik 1982, karamboliran, prodam. c 24-465. 1798 JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. t 47-488. 1801 JUGO 55, letnik 1984, ugodno prodam. e 46-673. 1802 126 P, letnik 1987, prodam. : 42-453. 1803 GOLF JL, letnik 1979/25. december, registriran do 6. julija 1991, prodam za 55000 DEM. Jože Šteingel, Sadinja vas 16, Dvor pri Žužemberku. 1805 Z 101, letnik 1985, prodam, n (068)73-524. 1806 MOTOR CTX 80 ter ATX 50 in glasbeni stolp prodam. :-t 65-233. 1807 ZASTAVO 850, letnik 1981, prodam. t 49-600. 1810 LADO SAMARO, letnik 1990, in avtomatik, sur leto dni, prodam. Alojz Šti-nc, Nad mlini 57, Novo mesto. 1815 VESPO 150 ccm T 5, novo, prodam za 17.000 din. * 65-725. 1819 ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. ,£ 26-194. 1822 LADO 1200, letnik 1986, prodam. £ 73-621 1827 ŠKOLJKO za R 4 ugodno prodam. Ucman, Črmbšnjice 48, Stopiče. 1828 BT 50, registriran, prodam. « 65-100. 1830 126 P, letnik 1984, prodam. Slavko Luzar, Dol. Brezovica 19, Šentjernej. 1832 GOLF JX, letnik 1987, prodam. « 40-099. 1833 JUGO 45 A, letnik 1986, registriran do avgusu 1991, prodam, e 25-093, dopoldne. 1834 126 P, letnik 1980, in tomos avtomatik, letnik 1987, prodam, s 28-915. 1835 126 P, letnik 1982, registriran za celo leto, prodam za 2000 DEM. Ogled popoldne. Sintič, Gabernik 2, Škocjan 1836 TOMOS AVTOMATIK, dobro ohranjen, poceni prodam. Ivan Herič, Velika Cikava 20, Novo mesto, r 25-311. 1839 MERCEDES 200 D in golf diesel prodam, s. (0608)60-031. 1840 FIČKA, letnik 1976 in 1984, oba registrirana do 1991, prodam. : 84-455. 1841 TORI motor in črno—bel televizor prodam. : 73-397. 1845 Z 101 GTL 55, letnik 1987, registrirano do avgusu 1991, prodam. : 45-377. 1846 126 P, sur 10 let, prodam. ; 23-611. Niko. 1848 R 4, karamboliran, registriran do marca 1991, skupaj ali po delih prodam. Ša-šek. Irča vas 3, Novo mesto. 1851 126 P, letnik 1987, karamboliran, prodam. Božo Mervar, Mirana Jarca 24, Novo mesto, : 26-770. 1852 JUGO 45, letnik 1984, prodam, i (0608)32-809. 1856 CTX 80, letnik september 1989, prevoženih 1400 km, prodam, t 73-216. 1857 LADO rivo 1300, letnik junij 1988, prodam, t (068)27-466. 1859 FIAT regato 100 S, letnik 1986, prodam. i 25-490. 1861 ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do februarja 1991, prodam. Luštck, Mačkovec 13 a, Novo mesto. 1863 obvestila JARK1CE, rjave, sure 3 mesece, prodam. Večje število dosUvim na dom. Jurij Sunonik, Log 9, Škofja Loka. 1584 GRADBINCI POZOR! Ugodno prodam opremljeno bivalno prikolico na kolesih s šestimi ležišči. ® popoldne (068) 21-698. (I985-OB-34) ROLETE -ŽALUZIJE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah, o (068) 44-662. 1591 MONTAŽA TV ANTEN za vse možne programe na vašem področju. ® (068) 44-129, zjutraj ali zvečer. (P34-2MO) KMETOVALCI! Trgovina Agroizbi-ra, z rezervnimi deli za traktorje Tomo Vinkovič, Zetor, Ursus, Univerzal, vam po ugodnih cenah nudi akumulatorje Vesna Maribor in gume Sava Kranj. Slavko Prosen, Smledniška 17, Kranj, as (064)34-802. 1632 KMETOVALCI! Po ugodnih cenah si lahko priskrbite kakovostne priključke za obdelavo zemlje. Kultivatorje z ježi, ogrodja s priključki za osipavanje, okopavanje in izmeUva-nje krompirja ter brane z ježi. PRIKLJUČKI SO ZA VSE VRSTE TRAKTORJEV. Dobava ukoj. Kovaštvo Jože Mušič — tel. (061) 738-619 (P34-3MO) BELOKRANJSKE MINISTRE obveščamo, da bo prvo zasedanje dne I. septembra 1990 v Prelesju ob Kolpi. Svet ministrov. 1755 BISTRO PA-PI na novi avtobusni posUji zaposli redno ali honorarno več natakaric. Informacije po tel. 24-410, po 20. uri. (I986-SD-34) preklici JANEZ PROSEN, Dol. Dobravice 2, Gradac, opozarjam sosede, da prepovedujem pašokokoši, puranov, ovac in zajcev na parcelah št. 1967/5, 1967/11, 87, 94 na Dol.Dobravicah. Kršitelje bom sodno preganjal. 1752 IVAN ZORAN ml., Vrbovec 9, Dobrnič, preklicujem žaljive besede proti Jožetu Smoliču iz Vrbovca 10 in odvetniku Slavku Sitarju iz Novega mesta. Hvala! 1760 posest V ZABUKOVJU pri Mimi prodam začeto gradnjo zidanice (druga plošča) na parceli 1000 m2, z materialom za streho ter dvema oknoma in enimi vrati. Cena 10.000 DEM dinarske protivrednosti, i (061)347-785, po 18. uri. 1732 TRAVNIK (56 arov) v Selah pri Bu-košku prodam, s (0608)70-367. x 1742 STARO HIŠO z zemljo in vso dokumentacijo za nadomestno gradnjo, v okolici Mir ne, prodam. : (061)40-308. x 1744 NA ODLIČNI LOKACIJI ob avto cesti, Drnovo, prodam veliko parcelo z nedograjenim novim in starim objektom, t (0608)79-136. 1750 V GRADIŠČU pri Trebnjem prodam novejšo zidanico z vinogradom in nekaj gozda. Informacije po : (068)44-479, v soboto, 25. avgusta, od 7. do 12. ure. Ostale dni na kraju samem. Gradišče 46. . . 1762 HIŠO v centru Črnomlja, primerno za obrt, prodam, i. 60-534, od 14. do 16. ure. 1763 HIŠO za stanovanje ali vikend, na lepi lokaciji ob Krki — Bušeča vas I b, prodam. Ogled v nedeljo. Informacije po : (041)435-179. 1765 MANJŠO HIŠO z garažo, elektriko, vodovodom, centralnim ogrevanjem ter telefonom in približjio 2000 m2 zemlje pred hišo, 5 km od Škocjana na Dolenjskem, prodam, s (061)482-513, popoldne. 1771 GRADBENO PARCELO (600 m2), na Težki Vodi, z lokacijskim dovoljenjem, ob glavnicesti, prodam. : (068)43-748. 1778 STARO HIŠO na otoku Kostanjevica na Krki, možnost adaptacije, prodamo. Prodamo tudi parcelo za gradnjo vikenda in za saditev vinograda z malo gozdička v Avguštinah nad Kostanjevico na Krki. Cena po dogovoru. Ostale informacije po i (061)373-506. 1789 ZAZIDLJIVO PARCELO v Šmar-jeti prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 1790 TRAVNIK (31 arov) na Studencu pri Sevnici prodam za 30.000 din. Milena Mrgole, Studenec 46. 1813 HIŠO, zgrajeno do 5. stopnje, prodam. Kličite na .£- (068)51-543! 1843 V MOKRONOGU prodam staro kmečko hišo na parceli 1300 m2. Informacije na i (061)341-963. 1850 prodam COMMODORE 64, star dva meseca, prodam za 5.400 din. Martin Avguštin, Bušinja vas 2, 68331 Suhor. 1730 PRODAM rabljeno trajno žarečo peč in 29 ustrojenih kožic ožganega kunca, s 26-086. 1731 SOD (650 I) in hrastovo kad (100 1) prodam, o 44-554. 1734 PRODAM rabljena garažna vrata Inles (2,5) in termoakumulacijsko peč. ;t 26-146,popoldne. 1743 DVE BELI KOZI. prvič odstavljeni, prodam. 3 (0608)67-503. 1746 BARVNA TELEVIZORJA, znamke Gorenje in Saba, prodam. ® 76-015. 1748 UGODNO prodam nova lita platišča z gumami 155- 70—13 in športno kolo pinarello. o 22-283, dopoldne. 1749 KRAVO, staro 7 let, brejo 7 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Kočevar, Petrova vas 7, Črnomelj, a 52-548. 1754 KOZO mlekarico in 2000 kom rabljene betonske strešne opeke prodam, a 23-562. 1757 OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in avto sedež prodam. Novak, Kristanova 41, Novo mesto, a 22-466. 1769 PRODAM rabljeno strešno opeko »kikinda« — 1200 kosov, blatnika in varnostni lok za traktor IMT, vse novo, ter »šrotar« za mletje koruze s stroki, t 43-820. 1773 MIZARSKO DELOVNO MIZO prodam, t 27-142. 1782 STISKALNICO za grozdje, na kamen, prodam. Maks Kozmus, Presladol 28, Brestanica, e; (0608)70-231. 1784 VOZ ZAPRAVLJIVČEK na gumi kolesih prodam. Rudi Pleterski, Zdole 22, Krško. 1786 TRAJNO—ŽAREČO PEČTVT, 23 KV, za etažno centralno ogrevanje, prodam 3 (061)662-124. 1794 TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto ugodno prodam, -it:: 42-017, interna 320, dopoldne. 1796 INDUSTRIJSKI IN GOSPODINJSKI šivalni stroj prodam. e (061)852-144. 1799 PRALNI STROJ gorenje, uporaben (za 1.000 din), in gramofon tosca 10 prodam c 24-368. 1800 KOZO z mladičem prodam. Alojz. Hočevar, Studenec 32, t (0608)89-163. 1812 VOLNO za strojno pletenje (večjo količino) prodam. 3 85-425. 1814 TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto.scerado, prodam, s (0608)34-977, zvečer. 1816 DRVA prodam, t 25-908. 1823 TRAKTOR UTB — univerzal 455, 1450 delovnih ur, 10 m3 smrekovih plohov debeline 8 cm in kravo, brejo9 mesecev, prodam. Dol. Kamence 27. 1824 TELEVIZOR, barvni, prodam za 2.300 din. o 23-342. 1825 VRTLJIVI STOL in usnjeno sedežno garnituro, oboje novo, prodam. rt 23-979. 1826 KRAVO, brejo, prodam, s 85-976. TRŠKOGORSK1 CVIČEK prodam. Informacije med 19. in 21. uro na t (068)22-958. 1838 PSE (mati bul terier, oče ameriški sta-ford) prodam. Cena ugodna. Ogled po 14. uri. Zlatko Grčič, Majde Šilc 8, Novo mesto. 1842 VINO prodam. Rudolf Kotar, Velika Loka 19. 1847 PRODAM sivo—rjavo kravo, brejo 7 mesecev, s četrtim teletom, ter telico, brejo 2 meseca. Živina je zdrava ter odlične mlečnosti. Prodajam zaradi preusmeritve gospodarstva. t (061 )804-140, zvečer. 1849 ZELO UGODNO prodam malo rabljena ženska, moška in otroška oblačila in obutev. Cesta herojev 33 a, Novo mesto. 1853 SPALNICO, kompletno, prodam. Cesta herojev 33 a, Novo mesto. 1854 BRAKO PRIKOLICO, šotor za 4 osebe in 10—litrski plinski bojler poceni prodam. : (0608)31-300. 1855 DOBERMANA, starega 5 mesecev, prodam za 600 DEM. : (068)25-235. 1858 POHIŠTVO za dnevno sobo (3 raztegljivi fotelji in kotni del. velika knjižna omara), in jedilno mizo s 6 stoli prodam. (068)27-466. 1860 SURF »fanatic racvcat- prodam. : (0608)31-306. 1862 PRODAM suha drva, razžagana, razsekana za centralno kurjavo. X (068)65-037, popoldne. razno * V POUČUJEM diatonično harmoniko po prejemnem sistemu. : 25-278. 1738 GA.RAŽO v bližini kapitlja oddam, i (061)217-145. 1788 V VARSTVO vzamem dva otroka. J, 24-465. 1797 NUDIMO informacije za delo v tujini. : (063)25-965, od 9. do 14. ure. 1811 REDNO ALI HONORARNO zaposlim žensko ali moškega, lahko upokojenec, za delo na kmetiji — vrtnariji. Hrana USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Lecjan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mir|am Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušic, Anton Jakše, Zdenka Lindlč-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič in Ivan Zoran. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 10 din, naročnina za 3. trimesečje 100 din; za delovne in družbene organizacije 200 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 120 din, na prvi ali zadnji strani 240 din; za razpise, licitacije ipd. 140 din. Mali oglasi do deset besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje Republike Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Janez Aljančič, Hladnikova 31, 64294 Križe. 1817 POSLOVNI PROSTOR v stanovanjski hiši v Novem mestu oddam za mirno dejavnost. Informacije na £:- 28-650; po 17. uri. 1844 TROSOBNO STANOVANJ Metliki najamem, f (061)557-1781 službo dobi KV KUHARICA dobi službo v Metliki. OD po dogovoru, e (061)557-178. 1736 ČE NIMAŠ DOMOTOŽJA, si lepega videza, brez obveznosti, se lahko zaposliš kot natakarica s 1. septembrom 1990 v gostišču. Vse informacije na 9 (0601 )81 -666. 1804 INŠTRUKTORJA, kategorije B, redno zaposlimo. 1820 ZASTOPNIKE za tujo firmo iščem. £ 28-680. 1821 DVOSOBNO STANOVANJE! m2) v Novem mestu prodam. : (069 734 j DVOSOBNO STANOVANJ* Otočcu zamenjam za enosobno v Nd mestu. : 28-301, L GARSONJERO (25 m2) s centri na Mestnih njivah, prodam. 1 26-po 19. uri. l,rjsr. ©Hib© stanovanja SOBO v Trebnjem nujno potrebuje samska, mlada učiteljica. Naslov v oglasnem oddelku. 1728 SMDIKAMA PRODAJA IZJEMNO UGODNO G0RSK0 K0L0 18 prestav sMmano-sachs-bereffa MOUNTAIN BIKE zn wmo 3.700 din ai 3.900 din na 3 obroke H0LLAND LOOKiiaukij 2.950 din Informacije in narutila BESS PRO MARKET ih * ra« 061 218 968 Trgovina na drobno, debelo in inženiring dol fcsed KJSpi obri Trgovsko podjetje ELBpevs) nudi po konkurenčnih cfftslo nah: — elektroinštalacijski mate rial, p— — svetila, L^. — belo tehniko, — drobne gospodinjske ape rate in akustiko L Trgovina posluje na Ulič'f^ talcev 9, Novo mesto, terro‘ (068) 24-884, odprto od F'u do 17. ure, ob sobotah dfsrc 12. ure. TELEVIZIJA NOVO MESTO llcana nat v novomeškem Kabelske' razdelilnem omrežju J na kanalu J Delegacija delavcev v svetu OSNOVNE S k- OLE DOLENJSKE TOPLICE razpisuje prosto delovno mesto VIŠJEGA KNJIŽNIČARJA A^l UČITELJA SLO-, VENSKEGA JEZIKA - KNJIŽNIČARJA, PRU ali P, za določen čas, nastop dela 1.9.1990, konec dela 31.8.1991. Prijave z dokazili sprejema OŠ Baza 20, Pionirska cesta 35, 68350 Dolenjske Toplice, 8 dni po objavi razpisa. OSNOVNA SC OLA »BAZA 20« DOLENJSKE TOPLICE | Ravnatelj: i Kastelic Pavel l.r. gradbeno podjetje »gradbenik' po. Žužemberk Grajski trg, 35, 68360 ŽUZ G • a\ :na. EMBERK Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge: individualnega poslovodnega organa — direktorja za 4-letno mandatno dobo. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednjo izobrazbo gradbene, ekonc mora kandidat da ima srednjo izobrazbo gradbene, ekonomske, komercialne smeri, — da ima vsaj 5 let izkušenj v stroki, od tega vsaj 3 leta na vodilnih delovnih mestih, — da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, dokazane z dosedanjim delom. Kandidat naj k ponudbi priloži še kratek življenjepis ter dokazila o izpolnjevanju razpisanih pogojev. Pisne ponudbe naj kandidati pošljejo na gornji naslov, z oznako »za razpisno komisijo,« v roku 8 dni. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu delavskega sveta. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k meni pristopite, saj vsi veste, kako trpel sem, m večni mir mi zaželite. ZAHVALA fee i V 76. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric, brat in tast °je |V Mr 'Uri 'f>c ANTON LINDIČ iz Stare vasi pri Škocjanu 0, Mr Hkl K P. N 5 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence, sveče in cvetje. Posebej se zahvaljujemo DO PTT, Dolenjki, vojni bolnici, zdravstvenemu osebju za lajšanje bolečin in-nego na domu, govorniku za poslovilne besede ter gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Ljubil si gozdno šumenje, trto, zemljo in kamenje. Vse preveč si garal in si življenje skrajševal. ZAHVALA V 65. letu nas je nenadoma zapustil ljubi mož, oče in stari oče, dragi brat, striček m svak LOJZE JAKŠA iz Rožnega Dola 5 1 'risrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste bili v teh bridkih trenutkih z nami, pokojnika ospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala njegovim obrim lovskim tovarišem za nesebično in vsestransko pomoč in za organizacijo pogreba. Najlepša hvala Jasilskemu društvu Rožni Dol za spremstvo na pogrebu, gospodu kaplanu za opravljeni pogrebni obred in Jesede tolažbe, govornikom Borisu Škedlju, Tonetu Hutarju in Branku Štublarju za poslovilne besede ter B «vskemu zboru za petje ob boleči uri slovesa. Vsem, ki ste našega Lojzeta imeli radi in nam v tej uri bolečine c#1 slovesa stali ob strani, še enkrat hvala. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi Itt Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in sestrična MARUA ROJC iz Slakove 37 v Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in izrečena sožalja. Posebno zahvalo izrekamo osebju visceralnega oddelka novomeške bolnišnice, sosedi Pajkovi ter Povhovi, godbi, cerkvenim pevcem, gospodu kaplanu za opravljen obred, g. Majerjevi za izrečene poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni || jh zbogom nisi rekel t Ji roke nam podal, | te vzela je prerano, (jf srcih naših boš večno ostal. -j ZAHVALA ' 68. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož in stric JANEZ UNGER Koblarji 74, Stara Cerkev lostjo v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki nam pomagali v težkih trenutkih in darovali cvetje in vence, ter ®n, ki ste dragega pokojnega spremljali na zadnji poti. Prav tako hva-Sovornici za poslovilne besede in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Pila, družina Štrucelj in ostalo sorodstvo Kadar na nebu noč zvezde prižge, v vetru vrhovi smrek spet zašume, v grobu samotnem naša Irena leži, v srcih pa naših zanjo lučka gori. V SPOMIN IRENI ILENIČ >■ avgusta mineva žalostno leto, odkar nas je tragično zapustila naša 5t>a. Hvala vsem, ki se je spominjate! Vsi njeni n I. i h ZAHVALA V 60. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi ati, brat in stric MIHA PUGELJ iz Ul. Maksa Henigmana 27, Dolenjske Toplice la ^hvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam ob strani in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala 19 Dolenjske Toplice in Vidu Brezovarju, PM Dolenjske Toplice, ZS r,glav DOS Novo mesto, Tovarni obutve BOR Dolenjske Toplice, ?v«rnikom za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen ’bred. Hvala tudi vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter pokojnika Nemili na zadnji poti. ‘a|ujoči: hčerka Mihaela, brat Janez, sestra Lina in ostalo sorodstvo Vabilo k sodelovanju Podlagi Pravil o organiziranosti in delovanju Združenja lastnikov razlega premoženja ustanavljamo v vseh občinskih središčih Slovenije Ae Podružnice. i la namen vabimo k prostovoljnemu delu pri ustanovitvi in poslovanju Južniče občanke in občane, ki so pripravljeni s svojim zavzetim delom , Uničevati osnovno nalogo Združenja, to je takojšnje, dosledno in po-'II0 vračilo odvzetega premoženja vseh oblik svojim lastnikom. .Jpj sodelavcev pričakujemo, da so oškodovanci oz. njihovi pravni napitki, da stanujejo v občinskem središču, da posedujejo lasten telefonski Aljuček, da obvladajo potrebna strokovna znanja in da imajo veselje in p°bnosti za organizacijsko delo. j^simo bodoče sodelavke in sodelavce, da se pisno priglasijo do 15. sep-i, l ra 19^0 na naslov našega Združenja, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, "fpljai ........... y°'jana, ali na poštni predal 584, Ljubljana. vami bomo pravočasno vzpostavili stik ter se dogovorili o nadaljnjem skupnem delu. notni in enotno si bomo prizadevali, da kraja zasebne lastnine ne bo ^la ostati sredstvo in metoda dokazovanja enakopravnosti in svobode Riškega ljudstva! v Pričakovanju skorajšnjega skupnega dela s spoštovanjem Združenje lastnikov razlaščenega premoženja ZAHVALA V 86. letu starosti nas je po dolgem in hudem trpljenju za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta TEREZIJA FLORJANC iz Otočca Topla zahvala dobrim sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov v Novem mestu za vzorno nego, cerkvenemu pevskemu zboru in g. župniku za opravljen obred. Vsem in za vse še enkrat prisrčna zahvala! Vsi njeni ZAHVALA Po težki in dolgi bolezni je v 73. letu starosti umrl naš dragi ALOJZIJ PRIJATELJ krojaški mojster iz Novega mesta Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vaščanom Dol. Težke Vode, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebej hvala osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto, gospodu proštu za lepo opravljen obred, pevcem zbora upokojencev iz Novega mesta ter vsem našim dobrim sosedom za plemenito pomoč. Žalujoči: vsi njegovi Delo, trud, trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama, teta in sestra ANA KRAGELJ roj. Hočevar, iz Ribjeka 7 pri Mokronogu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje pokojnici darovali vence in cvetje ter jo spremili na njem zadnji poti. Najlepša hvala dobrim sosedom, sodelavcem LB Trebnje, pevcem ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni KOZOLEC NI VAREN NOVO MESTO — Ivan Sebanc iz Lavrice pri Ljubljani je imel pod kozolcem pri tašči v Poljanah spravljen mul-tikultivator znamke Pascuali 917. V času od 6. do 8. avgusta seje stroj preselil neznano kam. Škode je za 20.000 din. NAŠEL ROČNI BOMBI ŽUŽEMBERK — Robert Černak iz Mislinje, kije na taborjenju v Podgozdu ob Krki, je 9. avgusta na postajo milice v Žužemberk prinesel dve ročni bombi iz druge svetovne vojne. Našel ju je pri kopanju jarka. Nevarni zadevi bo uničil pirotehnik. BAKER JE KRADEL ČRNOMELJ — V rudniku rjavega premoga Kanižarica so ugotovili, da jim je izginilo 108 kg odpadnega bakra. Miličniki so med preiskavo ugotovili, da je baker iz odprtega skladišča že v začetku leta odšel s T D. (28 let) iz Hrovače. Baker je bil prodan Dinosu v Kočevju. ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča in teta ANA IVANUŠIČ roj. Pavlakovič, Preloka 64 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Posebej hvala gospodu škofu in njegovim spremljevalcem za lepo opravljen obred. Vsi njeni Preloka, 12. avgusta 1990 X X "V ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil dragi mož, oče, ded in praded, brat in stric ALOJZ ČRNIČ iz Črnomlja, Semiška c. 2 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Se posebej se zahvaljujemo Društvu upokojencev in ZZB iz Črnomlja, Zavodu za zaposlovanje, pevcem Društva upokojencev in godbi iz Črnomlja, govornikom in g. župnikom za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan — nad mano grob prerani. (O. Župančič) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očija, sina, brata in strica MARTINA RANGUSA iz Gor. Vrhpolja 28 se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem zti vso pomoč, ki nam je bila izkazana v težkih trenutkih. Posebna zahvala velja družinam Bele, Hudoklin, Kranjc, Rangus ter GD Vrhpolje, Iskri Uporom in Hipotu, OŠ Šentjernej, godbi Iskra ter gospodu župniku za lepo opravljen pogreb. Žalujoči: vsi njegovi V TEDNU DNI OSEM VLOMOV KOČEVJE — V zadnjem tednu je bilo v Kočevju osem vlomov ali poskusov vlomov v kleti in shrambe. Ukradena so bila živila in pijača. Miličniki so ugotovili, daje to delo B. J. iz Kočevja in nekaterih njegovih pomagačev. ZASPAL S CIGARETO NOVO MESTO - K. F. (39 let) iz Črešnjic seje 6. avgusta popoldne zatekel spat v zidanico Ivana Gorenca v Črešnjicah. Legel je na seno na podstrešju in zaspal s cigareto v roki. Vnelo seje seno, kije zgorelo skupaj z lesenim ostrešjem. Gasilci so s hitrim posredovanjem rešili spodnje prostore zidanice. SKOZI REŠETKO PO MESO NOVO MESTO — Neznanec je v noči ria 8. avgust prišel do hiše Franca Seničarja v Dol. Kamencah, s kleti na silo odstranil rešetko, prišel noter in iz skrinje odnesel za 3.000 din mesa. VARNOSTNA AKCIJA KOČEVJE — V nočissobote na nedeljo so kočevski miličniki izvedli varnostno akcijo »-10 odstotkov«. Ustanovili so 58 voznikov, preventivno pregledali 24 vozil, ugotovili 16 prekrškov in izrekli 12 mandatnih kazni. En voznik je bil pod vplivom alkohola, drug pa je vozil brez izpita. Oba se bosta zagovarjala pred sodnikom za prekrške. OB ZLAT PRSTAN NOVO MESTO — Še neznan nepridiprav je 6. avgusta med 9. in 17. uro iz stanovanja Zlatke Resnik na Cesti herojev v Novem mestu odnesel zlat prstan, vreden 7.000 din. IZKOPALI 400 KIL KROMPIRJA NOVO MESTO — Martin Košele je sporočil miličnikom, da so mu neznanci 7. avgusta z njive v Potočni vasi, ki je streljaj od romskega naselja, odnesli 400 kg krompirja. Škode je za 3.000 din. OB FRANKE NOVO MESTO Neznanec je 17. avgusta med pol osmo zjutraj in tretjo popoldne vstopil v neodklenjeno pisarno Jeana Gillesav 1MV Revoz v Novem mestu in iz nezaklenjenega kovčka odnesel 2.600 francoskih frankov. Drugih vrednejših stvari se ni dotaknil. POBEG PO NESREČI KOČEVJE — Iz. Kočevja prot Ljubljani je vozila 11. avgusta Monik: Pohl, državljanka Zvezne republiki Nemčije. Okoli 22. ure ji jc pri vasi Brej pripeljal nasproti in po sredini ceste ne znan osebni avto in oplazil njeno vozilu Neznani voznik jc po nesreči pobegnil Na vozilu Pohlove je za okoli 80.001 din škode. Miličniki za pobeglim voz nikont še poizvedujejo. Dosedanje pre iskave pa so pokazale, daje bilo nežna no vozilo sive barve in najverjetncji V W variant L ali TL Za vsako obvesti lo o vozniku in vozilu bodo hvaležni. V humor ujeta podoba našega časa Vv> 5 % % % % 5 % S i % % s s % S % % % % % % % S % % 5 % % % % % % % % % % % * % * I % % % % % % % % s % s *• * s * * % % N « ANGELCA ŠTUKELJ itm*. Čez deset dni se bodo zopet odprla Šolska vrata, zvonec bo vabil v hram učenosti, toda za nekatere, ki so desetletja prihajali v ta hram in se razdajali otrokom, je konec junija zazvonil zadnjikrat. Tudi za A ngelco Štukelj iz Črnomlja, ki je, če sešteje leta svojega šolanja ter delovno dobo, hodila v šolo kar pol stoletja. Zato se nikakor ne more znebiti občutka, da je zanjo konec poučevanja in še vedno govori o svojem pedagoškem delu v sedanjem ali prihodnjem, nikakor pa ne v preteklem času. Angelca, po rodu Ribničanka, je po končanem učiteljišču v Novem mestu prišla leta 1954 z dekretom službovat e Gaber pri Semiču. To so bila leta velikih odpovedovanj in trpljenja. Dopoldne je učila višje, popoldne nižje razrede. » Vse to sem zmogla predvsem zaradi tega, ker nisem vedela, da je življenje lahko tudi boljše, lažje. Vem, da takrat otroci niso mogli odnesti od pouka toliko znanja kot danes, a marsikdaj je bilo z njimi lažje delati kot dandanes. Bili so mirni, vse, kar se je dogajalo v šoli, je bilo zanje s veto, sedaj pa si učenci veliko upajo. Pravzaprav je kar prav tako,« pravi Štukljeva, kije bila z učenci vselej v prisrčnih odnosih. Njeni prvošolčki so jo vzljubili kot drugo mamo, dovolila je, da so jo tikali in o strahu pred učiteljem, ki stoji na enem bregu, in učenci daleč na drugem v njeni veliki družini ni bilo nikoli niti sledu. Štukljeva, ki je po štiriletnem službovanju v Gabru prišla v Črnomelj, je dolga leta učila popoldne. Zadnja leta so se temu po- skušali izogniti, zato pa je pouk potekal tudi v nemogočnih učilnicah, kot na primer v dijaškem domu. Z razredom se je selila kar desetkrat, in skoraj vedno so bili prostori neprimerni. » Vse to hiše nekako pogoltnila, ko bi bilo vsaj vse ostalo v šolstvu urejeno. Kar se plač tiče, smo bili vedno na repu, vendar sem boje za boljši finančni položaj vseskozi spremljala s strani. Preveč energije porabijo učitelji za tovrstne bitke, pravega učinka pa ni. Tudi prepogoste šolske reforme so šolnikom vzele preveč dragocenega časa, da o administraciji, ki jo moramo vodili, niti ne govorim. Pred desetletji pa ni nihče razmišljalo tem, da je preslabo plačan. O tem se sploh ni govorilo,« pripoveduje Angelca s kančkom nostalgije v glasu in bolj zase pripomni, da se prevečkrat pozablja na glavno poslanstvo učiteljev, to pa je delo z otroki Štukljeva na to poslanstvo nikoli ni pozabila. Borila se je za vsakega učenca posebej, ga bodrila, da bi dobil voljo do dela in učenja. Ni skoparila s pohvalami, ko so njeni učenci dosegli uspeh, veselila še je z njimi. A šole otrokom — v glavnem so bili to prvošolčki — ni želela prikazati le kot vzgojno-izobraževalno ustanovo, ampak tudi kot njihov drugi dom, v katerega so lahko občasno prinašali igrače in z igro jih je navajala na delo. Delo, ki ga opravijo učitelji prvih razredov, je pionirsko, in to je Angelca dobro vedela. Zavedala se je svoje težavne naloge, zato jo je jemala resno in zavzeto ter z ljubeznijo do učencev. Njeno vodilo je bilo, da učitelj, ki nima rad otrok, hitro pogori. »Konec junija sem se od šole pošto vila s tako lepimi občutki, da se bom zagotovo vedno z veseljem vračala med sodelavce. Vem pa, da bom na prvi šolski dan odšla daleč od doma in šole, od vrveža, tako značilnega za začetek pouka. Preveč se mi bi trgalo srce ob pogledu na snaho, ki bo za mano prevzela L razred, na vnukinjo, ki bo postala prvošolka, pa na vse tiste številne razigrane otroke, ki sem jih naučila pisati in računati, « ne skriva A ngelca bolečine ob spoznanju, da je končala s svojim pedagoškim delom. M. BEZEK-JAKŠE 0 * 0 0 0 0 0 0 0 J Ž 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ! i f i 0 0 \ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ob izidu četrte knjige humoresk Tonija Gašperiča — V 16 letih za Dolenjski list napisal okoli 800 humoresk — Jutri pre< Jutri predstavitev v Metliki METLIKA — Jutri zvečer bo na grajskem dvorišču v Metliki, v okviru metliških poletnih kulturnih prireditev, večer s Tonijem Gašperičem. Gre za predstavitev njegove zadnje knjige humoresk z naslovom Vsi smo na ražnju, kije pred kratkim izšla v samozaložbi v nakladi 2000 izvodov. Gostje jutrišnjega večera na grajskem dvorišču bodo Zvonka in Jože Falkner, ansambel Tonija Verderberja, oktet Vitis in dekliški pevski zbor metliške folklorne skupine Ivan Navratil. To je že četrta knjiga Tonijevih humoresk, izbor je, tako kot pri prejšnjih treh, opravil Janez Pezelj, prav tako je vse štiri knjige ilustriral isti ilustrator, Branko Babič. Pri vseh dosedanjih knjigah gre za izbore humoresk, ki jih Toni Gašperič že dolga leta objavlja na zadnji strani našega časopisa. Na vprašanje, koliko časa že piše humoreske za Dolenjski listje Toni po belokranjsko prostodušno priznal: »Znaš, da neznam.« Potem pa sva skupaj izračunala, da bo to že kakih 16 let in daje v tem času, iz tedna v teden, od četrtka do četrtka, za naš časopis napisal okoli 800 humoresk. Vsekakor impozantno število. Kot je znano vsem, ki berejo Tonijeve humoreske, je glavno »prizorišče« njegovih humoresk Repičeva draga, ki je v teh letih krepko presegla okvire svo- je lokalne zaplankanosti in postala simbol vsesplošne zadrtosti, majhnosti in pritlikavosti duha. In v tej planetarno zaplankani Repičevi dragi, ki je po eni strani duhamorna in utesnjujoča, po drugi pa spet široka, vseodpuščajoča in Toni Gašperič nerazumljivo tolerantna, je Gašperič umestil prav take ljudi: majhne in zavistne, komolčarske in povzpetniške pa široke in odpuščajoče, blage in radodarne, pametne in razumne, zvijačne in naivne. Med raznimi Rdečniki, Sezede-lejeviči, Puškiči, Rdečniki, Komolčiči, Zračnikovo in drugimi Gašperičevimi tipi pa »kraljuje« Jožič Repič, neposredni proizvajalec, simbol preprostosti, naivnosti, delavnosti, poštenosti in dobrote. »Snovi za humoreske mi ne zmanjka, saj za to poskrbi življenje samo, predvsem pa ljudje, ki bi največkrat morali v prvi vrsti gledati na to, da raznih nepravilnosti, ki jih potem jaz obdelam v humoreskah, sploh ne bi bilo«, pravi Toni. Kaže, da so že od rimskega imperija, ko je nastal znani izrek, vseskozi taki časi, daje »težko satire na pisati«. V Gašperičevih humoreskah je brez dvoma na poseben, povsem svojstven način zajeta podoba našega časa. A. BARTELJ SREČANJE SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH LOVCEV VINICA — V nedeljo, 26. avgusta, bo ob 15. uri pri lovski koči nedaleč od Vinice srečanje članov lovskih družin s slovenske in hrvaške strani Kolpe. Ob tej priložnosti bo otvoritev asfaltne ceste do lovskega doma. Pripravili bodo tudi kulturni program, v katerem bodo nastopili lovski pevski zbor, godba na pihala iz Vrbovškega, recitatorji iz vi-niške osnovne šole ter domači tamburaši. V zabavnem programu se bo z enournim erotičnim programom predstavila skupina s Češkoslovaške. Na srečanje, katerega pokrovitelj je podjetje Avto iz Šalke vasi, so vabljeni tudi vsi, ki niso lovci. DELO, KI JE SKRITO OČEM — Medtem ko imajo fantje, ki pomagajo pri arheološkem izkopavanju okrog cerkvice sv. Duha vedno dovolj obiskovalcev in občudovalcev, pa je delo Danijele Kure, Janija Papeža in Tamare Stevanovič bolj skrito očem radovednežev. V nekdanji sejni sobi črnomaljske zdravstvene skupnosti urejajo dokumentacijo ter čistijo, sestavljajo in lepijo najdbe, ki jih je približno za eno tono, kar pomeni tisoče in tisoče koščkov. Delo je naporno, zato pa je toliko večje zadovoljstvo ob vsaki keramični posodi, ki jo sestavijo. Nekatere med njimi so zares prave umetnine. (Foto: M. Bezek-Jakše) Sveti Duh znova preseneča USPELI DNEVI PIVA KOČEVJE — Dnevi piva od petka do nedelje, ki jih je organiziral hotel Pugled, so bili zelo uspešni. Gostje so se zabavali ob pokušanju piva (Union) in pepsi cole (Radenska) in ob raznih zabavnih tekmovanjih, igrah ter reševanju ugak. Popitih je bilo 70 zabojev pepsi cole in 58 sodov piva. Cene so bile normalne. Veliko povpraševanje je bilo po nekonzerviranem pivu iz soda, ki ga je zmanjkalo. Izgredov na zabavi ni bilo, za kar gre zahvala tudi miličnikom. Dnevi piva so uspeli in jih bodo prihodnje leto ponovili. Zid in stolp ob cerkvici sv. Duha v Črnomlju tisoč let starejša, kot so sprva predvidevali ČRNOMELJ — Izkopavanja okrog cerkvice sv. Duha v Črnomlju ter najdbe so doslej zastavljala številna vprašanja in upati je bilo, da bo kmalu moč dobiti tudi kak odgovor. Toda za zdaj kaže prav nasprotno. Z vsako plastjo, ki jo odkrijejo, se odkrivajo le še nova presenečenja. Tako so poleg najdb iz poznega srednjega veka in prazgodovinskih ostankov sedaj odkrili še plast iz pozno antičnega časa. Prav pozno antične najdbe so močno presenetile strokovnjake. ter koščenega glavnika, ki zagotovo sodijo v pozno antiko. Presenetljivo je predvsem to, daje bilo v stolpu tudi ognjišče, in to tembolj, ker je bil to čas preseljevanja narodov, ko so se staroselci iz svojih bivališč v ravnini pred prišleki umikali na bolj varna mesta, medtem ko so v črnomaljskem primeru staroselci ostali. To je sedaj edini znani primer te vrste v Sloveniji in postavlja na glavo naša poznavanja o dobi preseljevanja narodov. M. B.-J. Simona Vodopivec Po čem je slavi Nenavadno gledali! »Ploskati, prosim, še, še! Nič ! ve. kaj bom jutri. Ali mislite, i Margareta Tatcher vedela pri p« vajsetih, da bo železna lady, Milka Planinc pri tridesetih, malo manj železna lady? Takole se sprašuje mlada slovi pevka, ki nastopa v nenavadnen dališkem projektu, nekakšnem r kalu Po čem je slava? za eno dar enega gospoda. Dama je Simoni dopivec, gospod z godbo je znan venski glasbenik dipl. ing. M Žvelc in avtor besedila Tone Fo zi, vsi člani Moped showa. Korei finjajc Mojca Horvat, za kostum fijo pa je poskrbela Lisca iz Sev Gre za nenavaden gledališki jekt, za živahen satirični kabaret, rajda že muzikal, saj je v njem v petja in plesa in dobre glasbe, v b pa načenja problem vseh deklet, rade postale slavne. Simona trdi.i za svetovno žensko slavo na raz| go v glavnem tri pooročja: pol film in glasbena scena, in ob tem druje, daje v vsej zgodovini člov od zemeljskih bitij do sedaj bila sl kot devica ena sama ženska, I *ul Orleanska, pa še njo so sežgal grmadi. Premiera Po čem je slava? bo tek, 24. avgusta, v ljubljanskih K Itas žankah, v okviru poletnega kul« tore ga festivala v Ljubljani. Ustva če, monomuzikala za eno damo in < plač gospoda z godbo pa upajo, da se I prav kmalu lahko predstavili tud vomeškemu občinstvu. ne p "eg: sred loti P čine svet obč nim Halo, tukaj je bralec »Dolenjca« K£§ii§ izkopavanja pa so pokazala, da je to njegovo predvidevanje najbrž napačno in da sta stolp in zid iz pozne antike, torej iz 5. ali 6. stoletja, kar pomeni, da sta približno tisoč let starejša, kot so prvotno domnevali. Do tega zaključka je Mason prišel predvsem na podlagi najdb, keramike, dela oklepa in čelade, FLAMENKO NA OTOČCU OTOČEC — Jutri, v petek, 24 stop sta, ob 20. uri bo v tukajšnjem grl odb stopil kitarist Viktor Papež, sicer g noč pedagog iz Velenja, in izvajal imprt svet je glasbe za flamenko, andaluzijsk sogl ski ples. S tovrstno glasbo se je Pa| bc v nanil pred desetletjem in pol, ko j< tem krajšem študijskem izpopolnjevl pre( Španiji. Plinsko napeljavo je pregledoval s prižgano vžigalico — Z denarnimi igrami so nekateri tudi obogateli — Kje ste, miličniki? — Mica bo še nadzirala trgovine V naši četrtkovi akciji nas je prvi poklical prof. Jože Glonar in nam povedal, kaj seje pred dnevi zgodilo v stanovanju njegove svakinje v naselju Nad mlini v Novem mestu. Obiskal jo je namreč pooblaščeni zasebnik za pregled plinskih napeljav. »Človek ne bi verjel, plinsko napeljavo je pregledoval s prižgano vžigalico. Hvala bogu, počilo ni, svakinja pa mu je za ta poskus plačala 88 din.« Povprašali smo v Novoteh-nino skladišče plina na Cikavi. Poslovodja Jože Mikec je povedal, da so o početju obrtnika že obveščeni in da jim je ta obljubil, da tega ne bo več počel Morebitne napake na plinski napeljavi je potrebno odkrivati z milnico. Povedal je tudi, da INA Zagreb, ki dobavlja plin v Novo mesto, zahteva pregled plinske napeljave vsaki dve leti. Koga obrtnik Drago Gril iz Regrče vasi obišče, pa izbira on sam. Seveda seje pred njegovim prihodom dobro zavarovati. M. D. iz Novega mesta zanima, ali so tudi na Dolenjskem denarne igre prepovedane. Sama je padla na limanice in se denarno temeljito osušila, to pa žago- Halo, tukaj Dolenjski Ust! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. tovo ni doletelo organizatorice te igre, Zdenke Poljak iz Gotne vasi, ki si je menda ustvarila kar lep dobiček. M. D. zanima, če jo bodo oblasti zato kaj preganjale. Profesor Karel Bačer je ogorčen nad prometom v Novem mestu in meni, da je občutno premalo miličniš-kega nadzora. V stari Jugoslaviji je delal red en policaj ter je bil vedno in povsod zraven. Danes so miličniki, ki hodijo peš po posameznih delih mesta, prava zanimivost. Dobro bi bilo, da bi kdaj pogledali na konzolni most. V zadnjem času je tudi zaradi preseljene avtobusne postaje bolj zaseden, če so pa na njem kolesarji in celo mopedisti, in ko je posredi še brezobzirnost, je tam prava norišnica. Prometni nered je tudi pred bifejem KZ na Cesti komandanta Staneta. Resje, da so zabili količke in napeli verige, vendar znotraj ni več prostora za pešce, temveč le za avtomobile. Še posebej pa je ogorčen nad razmerami na Cesti herojev. Ni lahko biti pešec ob deževnem vremenu, ko se je tam tudi z dežnikom težko ubraniti škropljenju izpod avtomobilskih gum. Težko je priti tudi čez cesto in nekaj bi bilo potrebno ukreniti, saj gre za najbolj prometno žilo, ki bo kmalu postala glavna vpadnica, kako pa bo s šolarji, očitno nihče ne misli. Mica z Mestnih njiv (tako seje predstavila) nam je obljubila, da bo naša stalna sodelavka, saj ima kar dober nos za nepravilnosti s »specializacijo« za trgovine. Že dalj časa opazuje samopostrežno trgovino na Drski. Tja hodi zato, ker imajo dober sir. Trgovina je ponavadi odprta do 20. ure, vendar jo moti to, daje največkrat že ob 18. uri vse pripravljeno za domov. Trgovke primejo za metle in kadijo po trgovini in tako preženejo stranke, ki bi rade še kaj kupile. Nekaj po 19. uri je že vse pokrito v hladilnih omarah. Pohval tudi nima za trgovke iz J ulije. Pred dnevi, ko je hote- la kupiti brisače, bi lahko odnesla kar bi hotela, saj za pultom ni bilo nobene prodajalke, dve pa sta sloneli zunaj. Z največjo muko ju je uspelo priklicati na mesta, kamor sodita. Pohvalila pa je novo Bobičcvo mesarijo v upanju, da bi imela ves čas tako meso in tak odnos do strank, kot zdaj. Morda velja na koncu zapisati še opozorilo gospe Zupanove iz Novega mesta, ki vodstvo raziskovalnega tabora Krka 90 obvešča, da so v Kotih med Dvorom in Sotesko pustili nekaj vreč smeti, sedaj pa ni nikogar, da bi jih odpeljal. Imela je še nekaj pripomb, ki bi jih morali slišati Zeleni in ukrepati. »Za okolje sc prične skrbeti pri majhnih stvareh«, je menila na koncu. J. PAVLIN V BRESTANICI BO SREČANJE ANSAMBLOV BRESTANICA — Turistično društvo Brestanica je letošnje poletje bolj aktivno kot prejšnja, kar se zlahka opazi po številnih prireditvah v njihovem kraju. To soboto ob 17. uri bodo družno z gostiščem Grad in z organizatorjem Francem Vegljem na brestaniškem gradu priredili srečanje narodnozabavnih ansamblov. To bo že tretja prireditev iz cikla Poletje na gradu. Za srečanje seje prijavilo 10 ansamblov iz bližnjih krajev od Dobove do Sevnice in od Šentjerneja do Bohorja. Obiskovalcem se obeta prijetno popoldne z glasbo in petjem, veselo pa bo prav gotovo tudi še po nastopu ansamblov. studio % y Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je prejšnji teden podelil nagrado za sodelovanje pri oblikovanju lestv D MARIJI GABRIJEL iz Trbovelj, Trg svobode 30. Čestitamo! njjjj Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je za ta teden z1 \ novostjo taka. 1 (1) V nedeljo popoldne — ANSAMBEL L. SLAKA 2 (3) Biseri z morja — LIPA 3 (5) Košnja ANSAMBEL SPOMIN 4 (2) Slovenska polka ANSAMBEL T. HERVOLA 5 (4) Pelje me spomin nazaj — ANSAMBEL I. RUPARJA 6 (7) Ljuba naša Slovenija — ANSAMBEL L. LESJAKA 7 (8) Polka za staro in mlado VESNA 8 (6) Planinski pozdrav RUŠEVCI 9 (—) S harmoniko na preži — TINE LESJAK 10(10) Soča voda - DOLENJSKI FANTJF Predlog za prihodnji teden: Klic domovine — ANSAMBEL AVSENIK| Glasujem za: Moj naslov: Kupone poSljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto : KJER SE PREPIRATA DVA... NAŠLI STRELIVO KOČEVJE — Med čiščenjem Rinžc so doslej našli dve mini, eno granato in še nekaj drugega streliva. Pirotehniki o najdeno uničili. Strelivo je bilo v Rinži še od zadnje vojne. 4 , V EN KROMPIR ZA VSO DRUŽINO — Takih krompirjev, kot nam jih je prinesel pokazat Jože Prhne iz Orehovice pri Šentjerneju, res ni videti vsak dan. Najdebelejši je na tehtnici potegnil skoraj kilogram in pol, dva, ki ju je še imel v vreči, pa tudi nista bila dosti lažja. Nasploh so Prhnetovi letos s krompirjevo letino nadvse zadovoljni. Seme so kupili v Ljubljani, sedaj pa je krompirja dovolj tudi za sosede. (Foto: J. P.) Poslanci repiške občinske skupščine so zvedeli, da je na razpolago ravno toliko cvenka, da bi zadostoval za asfaltiranje dveh kilometrov najbolj razrukanega makadama. — Cesta iz Zgornje Repiče ve drage v Spodnjo je obupna. Kjer se konča asfalt, se začenja stopničasti teren. — V primerjavi z našo potjo je vaš primer domala vzoren. Polovico prebivalcev naše vasi jeclja zaradi vožnje po luknjah. Mislim... — Sem si kar mislil, da boste tarnali. Poglejte raje cesto skozi Srednjo Repičevo drago. Ob deževju se nam v kotanjah nabere toliko vode, da se moramo skoraj voziti s čolni. — Še kaj! V Dolgi Repičevi dragi sraste koruza sredi ceste. Nujno bi bilo treba položiti asfalt Tudi županovi Repic agi ni dosti boljše. Kmetje so\ čkrat zagrozili, da bodo pripdP čimprej, ker bo naslednji mesec pri oglasil, nas republiška proslava. dra, — Proslava gor ali do L Cesta veči skozi Kratko Repičevo drago je vse traktorje pred občino, dahih hujša od vsakega kolovoza Gospod pokazali, kako dodelana in zdeh župnik je v eni od lukenj izgubil ko- je njihova cesta Če hočete štrt lo svojega juga Naj povem za ilus- odlašajte, tracijo še kaj več? Obljubljate pa, obljubljate. Že pri prejšnjem samoprispevku je bilo obljubljeno, da boste asfaltirali cesto skozi Novo Repičevo drago. Kdor se je zadnje leto peljal skoznjo, se je lahko na lastni koži prepričal, da tako ne gre več naprej. — Vse to je res. Ne smete pa pozabiti, da v Stari Repičevi dragi ne mine dan, da ne bi zletel s ceste vsaj po en traktor. Cesta je ozka, bankine so neurejene, jarki zame tani. Ob plohah in nevihtah nastane na cesti majhno jezero. Grozno. — Ne morem si kaj, da se ne bi — V Ministrovi Repičevi dA smo že razmišljali, da bi našo cA kazali turistom kot primerek kP kejame. Zahtevam, da z denar ki je na razpolago, asfaltiramo p1* to cesto... Pa je niso. Na njivi kmeta PM ča so uredili košarkarsko igo kajti gospod župan se je z gospo< županom iz sosednje občine dot voril za organizacijo medobčinS^ ga košarkarskega prvenstva, Rel čeva draga pa ni premogla prir nega igrišča TONI GAŠPER