Poštnina olatana v ootovlm LetO IVII. V UubPpni. v SObOtO. dne 16 marca 19?9	St. 64 2.	st. 2
Naročnina
Dnevna uanja
za državo SHS
mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
meiecno 40 Din i>edei|tka izdala ceiole>no v Jugo-slavlji 1Z0 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec«
Cene oglasov i sioip. pelli-vrsia mali oglasi poI SO ln 2 D,veetl oglasi nad O mm vtMne po Din 2-SO. veliki po 3 ln 4 Din. V uredniškem delu vršilca po IO Din o Pp vcciem g naromu popua<
Izide ob 4 zlulroj
razen pondellKo ln dneva do prazniku
l/rednMino /e v Kopliarievl ulici Si. 6/111 »ohoplsl se ne vračalo, nelranhlrana plama se ne aprelemalo * Uredništva telefon SI. 2050, ujc ravnlStva SI. 232S
Vatikanska država
in Društvo narodov
Ženeva, marca 1929.
Neposredno pred pridelkom zasedanja Sveta Društva narodov se je geografska karta Evrope spremenila in brez krvavih bojev so začrtane meje nove države »Citta di Vatica-noc, vatikanske svobodne države. Razumljivo je, da je ustanovitev nove države vzbudila največjo pozornost ravno v odločilnih krogih Društva narodov, katerega dolžnost in namen konečno je, čuvati stanje, ustvarjeno z mirovnimi pogodbami po svetovni vojni. Iz presenečenja so se porodile kombinacije, ki so jih dopisniki v Ženevi zastopnih časnikarskih agentur z reportersko, časnikarsko trmoglavostjo in vztrajnostjo razširjali po svetovnem tisku.
Ali bo vat i kan sita država vstopila v Društvo narodov, v katerem so včlanjene z izjemo Rusije vse evropske države?
Kljub demantijem, ki za poznavalce sicer niso bili potrebni, se je o tem vprašanju zelo mnogo razpravljalo med zasedanjem. Izšlo je tudi več člankov v lislih, za katere se trdi, da imajo dobre zveze z odločujočimi in najbolj uplivnimi gospodi iz Društva narodov. Zanimivo je, da so demantiji prišli iz onih krogov, ki so sami načeli vprašanje.
Na podlagi tega konkretno postavljenega vprašanja so se pojavila različna mnenja. Ne da bi se morda spuščal v fiiozofične razprave o vatikanski državi ali o Društvu narodov, mislim, da ne bo odveč v glavnih potezah re-producirati razna mišljenja, ki sem jih imel v Ženevi v razgovorih z uplivnimi osebami priliko čuti.
Ob ustanovitvi je tudi katoliški svet Dru-Stvo narodov pozdravil z ozirom na to, ker je t»ilo razglašeno, da je cilj te ustanove, delati z vsemi močmi in razpoložljivimi sredstvi na to, da se v bodoče onemogoči vsaka vojna. To je povsem v skladu s temeljnimi načeli naukov katoliške cerkve: mir in ljubezen naj vladata med ljudmi in narodi! Vendar pa so se ponekod pojavili pomisleki proti iskrenosti etičnih ciljev ženevske organizacije, ker je ona bila plod propagande puritanskih anglo-6aksoncev in je njen nominelni ustanovitelj bil protestantovski svobodomislec Wilson. Proti takim pomislekom seveda govori dejstvo, da je glavni tajnik Društva narodov Sir Erick Drumond, veren, praktičen katolik.
Vendar pa delovanje Društva narodov doslej ni dalo nobenega povoda dvomiti v njegovo vzvišenost, nadstrankarstvo in objektivnost. Zato so se taki pomisleki umaknili trezni ocenitvi pozitivnih vrednot, ki jih je Društvo narodov ustvarilo v korist človečanstva. Dejanski uspehi, ki jih je Društvo narodov tekom svojega obstoja pokazalo, so kmalu potisnili v ozadje take pesimiste in na skupščinah, zborovanjih Sveta in odborov so ravno zastopniki katoliških drtžav pokazali izredno agilnost in so bila njihova mišljenja največkrat celo merodajna za sklepe in resolucije.
Moramo pa tudi poudarili, da se je sam Vatikan oficielno udeleževal konferenc, ki jili je pod svojim okriljem organiziralo Društvo narodov o raznih problemih. Tako je n. pr. delegat Svete stolice prisostvoval dosedaj že številnim konferencam o novem enotnem koledarju. Še bolj pa se je čutila moralna podpora, ki jo je sv. Oče dajal s svojimi navodili in izjavami pri vsaki priliki, kadar s« je Društvo narodov bavilo s problemom, da se za vedno onemogoči vojna med narodi.
Upoštevajoč te in slične pojave, seveda lahko vsakdo stavi začuden vprašanje, zakaj bi vatikanska država ne mogla vstopiti v Društvo narodov.
Društvo narodov je eminenitno politična organizacija. Zato se inore vprašanje razpravljati tudi samo s političnega stališča.
Ob svoji ustanovitvi je zato Društvo narodov, izhajajoč z realističnega pojmovanja države, sklenilo, da se prošnjam držav Monte-Carlo in Nove Zemlje ne more ugoditi, češ, da teritorialno tako malenkostne državice ne morejo biti sprejete.
Obstoja torej principielen sklep o tem In nova vatikanska država je menda doslej po svoji obsežnosti najmanjša, saj meri komaj 41 lin. Zato so brez podlage vse kombinacije, ki so se delale na tej podlagi. Zrastie so tudi samo v glavah onih, ki ocenjujejo posameznika, družbe in države po njegovi gmotni vrednosti. Vatikan pa je — tako so dejali zastopniki katoliških držav v Društvu narodov — vesoljna država, ,atere moč in veljavo moremo presojati samo z višjega, moralnega vidika. Njegova moralna moč, njegova duhovna ve-
upravu i e vKupilarievi ut.St.O * CeHovnl račun: Clutoi/ana Stev. lO.OSO In 10.340
sa Inaetale, SaralevoSi.7503. Zaai
. _ ...
raqa In Diinal št.
jreb
'.707
Odvetniški zakon pred zakonodajnim odborom
V načelu načrt odvetniškega zakona sprejet - Pet let odvetniške prakse - Prestop sodnikov
v odvetniško službo
Belgrad, 15. marca. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji je vrhovni zakonodajni svet obravnaval zakonski predlog o odvetnikih. Zakonski načrt je bil sprejet brez bistvenih sprememb na današnji seji, kakor ga je predložilo pravosodno ministrstvo. V bistvu so ostale torej vse stare odredbe in predlogi glede vpisa v odvetniško zbornico, disciplinskega postopanja in stanovskih predpisov. Odvetniška praksa traja 5 let poleg znanih zahtev po upravni in sodni praksi. Izpitno komisijo tvori 5 članov.
Glede prestopa sodnikov v odvetniški stan določa § 3 v bistvu to-le:
SodniK lahko prestopi v odvetniško službo po 5 službenih letih, ne da bi polagal poseben odvetniški izpit- Načrt ne dela med sodniki nobene razlike. Sodniki ne smejo izvrševati odvetniške prakse na mestu dosedanje službe pred potekom petih let. Ta omejitev ne velja za višja sodišča, apelacijsko in kasacijsko sodišče ter za predsednike okrožnih in trgovskih sodišč. Motiv te izjeme izvira od tod, ker sodniki v omenjenih skupi-
nah v svojem dosedanjem poslu itak niso imeli mnogo stika s strankami in njihova dosedanja služba v slučaju prestopa v odvetništvo ne more zlorabljati vpliva na novo službo.
Prejšnji odvetniški zakon bi bil moral biti razglašen dne 19. marca. Z istim dnem bo stopil v veljavo novi odvetniški zakon. Po novem odvetniškem zakonu te odredbe ne veljajo za tiste, ki so izpolnili pogoje za odvetniški izpit, ne za tiste, ki so stopili v odvetniško prakso do 1. avgusta 1927. Vendar se bo ta stilizacija razčistila jutri, ker ni dovolj jasno, ali je mišljen pri tem stari, dosedaj veljajoči odvetniški zakon, ali zakon, ki naj bi bil stopil dne 19. marca v veljavo
O seji se je izdal ta-le komunike: »Seja je trajala od 9 do pol 1. Po sprejetja zapisnika prejšnje seje se jc obravnaval odvetniški zakonski načrt do poglavja 14. Prihodnja seja bo jutri ob 3 popoldne. Na njej se bo nadaljevala razprava o odvetniškem zakonu. Nato se bo obravnaval zakon o državnih pravdnikih.«
Vprašanje carine na uvoz poljedel. strojev
Belgrad, 15. marca. (Tel. »Slov.«) Da dvigne kmetijstvo, je izdelalo kmetijsko ministrstvo predlog za odpravo uvozne carino na razne kmetijske stroje. Radi tega se je zglasilo v centrali industrijskih korporacij de-putacija tovarnarjev, ki izdelujejo to orodje. Fredložila je spomenico. Hkrati je obiskala generalnega carinskega ravnatelja Šmida, trgovinskega ministra Mažuraniča, pomočnika finančnega ministra Gospodneliča in se je piijavila pri predsedniku vlade in kmetijskemu ministru
V svoji resoluciji pravijo zastopniki te industrije, da se tovrstni industrijski izdelki izdelujejo v naši državi in v takih množinah, da zadostujejo za pokritje potreb naše države. Ce bi se izrabila vsa možnost naših tovarn, bi imeli dovolj izdelkov za izvoz. Stroji v naših tovarnah, od katerih obstojajo nekatere že desetletja, lahko v pogledu kakovosti in cene tekmujejo z inozemskimi stroji. Poleg tega prihaja vpoštev, da cela vrsta srednjih in malih industrijskih obratov obdeluje in izdeluje te izdelke
Spomenica opozarja, da so kljub vsem težavam, zlasti glede carinske zaščite, dosedaj domače tovarne nadaljevale z izdelovanjem kmetijskih strojev. Kljub temu, da naša država dobiva veliko kmetijskih strojev na račun reparacij, so domače tovarne privedle inozemske tovarne do tega, da so morale po-
pustiti v cenah izdelkov, ki jih pri nas ne izdelujemo. Da se ti izdelki ne morejo izdelovati v naših tovarnah, je ovira v dosedanji carinski politiki.
Ce bi se ukinila carina na kmetijske stroje, bi morale domače tovarne ukiniti delo, ker bi poleg drugih težav (zvišanje proizvajalnih stroškov) morale nabavljati inozemske sirovine, na katere je naložena uvozna carina. Inozemske tovarne pa bi uvažale izdelane stroje brez vsake carine.
Spomenica opozarja, da bi se z ukinitvijo carine naše kmetijstvo prepustilo inozemstvu, domače tovarne pa bi z ukinitvijo dela ne koristile niti državi niti narodnemu gospodarstvu. Delavstvo bi ostalo brez posla. Država bi zgubila okrog 10 milijonov na carini iz oca-rinjenja inozemskih kmetijskih strojev. Zgubila bi davek domačih tovarn. Prizadeta bi bila železna tovarna v Varešu. Ta načrt bi na noben način ne dosegel zaželjenega uspeha.
Zato prosijo vlado, da se carine na kmetijske stroje ne ukinejo niti ne znižajo, da se zopet uvedejp stare carine na pluge. Prost uvoz naj se dovoli samo za tiste kmetijske stroje, ki se v naši državi ne izdelujejo, samo do takrat, dokler se ne bodo izdelovali v naši državi. Nadalje prosijo, da naj vlada ne naroča na račun reparacij tistih strojev, ki se izdelujejo doma.
Za dvig našega izvoza
Belgrad, 15. marca. (Tel. »Slov.«) V kmetijskem ministrstvu se je danes vršila konferenca o dvigu izvoza jajc in povzdigi živinoreje. Konferenco je otvoril kmetijski minister Frangeš. Naštel je točke, ki so na dnevnem redu in ugotovil, da znaša naš izvoz na svetovnem trgu 6.1%. Srednja Evropa prihaja največ v poštev. Njena potreba znaša 1,200.000 meterskih centov, naša država pa je izvozila samo 200.000.
V dolgem govoru je minister obrazložil načrt glede povzdige živinoreje, za kar je v novem proračunu 1 milijon kredita. Paziti je treba na odgajališča, da se zrejajo samo čiste pasme. Dvigniti je treba zasebno podjetnost, ustanoviti živinorejske zadruge in organizirati izvoz jajc na zadružni podlagi. Govoril je o načinu, kako dvigniti razne gospodarske panoge z nagradami, propagando, literaturo.
Seia prosvetnega sveta
Belgrad. 15. marca. (Tel. »Slov.«) Prosvetni svet je danes nadaljeval z delom. Rešil je vprašanje razvrstitve tistih učiteljic strokovnih šol, ki so dovršile strokovno šolo v Ljubljani in nadaljevale šolanje na dunajski šoli za umetnostno vezenje. Prizna se jim uvrstitev v III. kategorijo. Nadalje se je obravnavalo vprašanje, kako se računa absolvi-ranje obrtnih nadaljevalnih šol za razvrstitev po uradniškem zakonu. Glavni prosvetni svet je mnenja, da te šole ne veljajo za pridobivanje čina po uradniškem zakonu. Jutri popoldne ob 4 bo zadnja seja v tem zasedanju.
Gradbeno ministrstvo je izdalo komunike, v katerem pravi, da so vsled višje temperature mostovi v nevarnosti. Dosedaj so poškodovani mostovi pri Gornji Radgoni, v Bosni v Nemili, Modriču in Doboju.
soljnost pa je lako silna, da zatemni, da objame in preseže vse materiali«:ične sile vseh teritoriulno velikih držav, zbranih v Društvu narodov.
Kot zastopnik vesoljnega človeštva zato Vatikan, četudi morda formalno utesnjen v ozke meje posvetne države, ne more biti član Društva narodov. In želja onih, ki bi hoteli glasovati o prošnji za sprejem Vatikana v ženevsko organizacijo, se ne more izpolniti.
In sankcije! Ce je kdo od članov Društva narodov napaden, mu morajo pomaga i materialno vsi drugi. Aii naj »e Vatikan udeležuje takih pohodov s svojimi švicarskimi gardisti; Vatikan, odkoder so tudi v svetovni vojni izšle najlepše pobude za mir mod zasovraže-
nimi narodi; Vatikan, od koder pridejo tolaži Lne in svete l>esede, ld jih spoštujejo in se po njih ravnajo narodi vsega sveta!
Tako so vzklikali katoliški predstavniki, ki so se udeležili sedanjega zasedanja.
Enih misli so pa bili vsi, da bo Vatikan vedno sodeloval pri vseh plemenitih akcijah, da se človeštvo obvaruje vojnega zla.
Tudi v Društvu narodov bomo gotovo videli zastopnike vatikanske države. Na konferencah o raznih problemih, ki ne tangirajo samo člane Društva narodov, bomo gotovo videli tndi v bodo<V> zastopnike nove države. Želeti pa je, da bi se lcaloliške države, članice Društva narodov, še bolj aktivno udeleževal«' vseh akcij ženevske mednarodne organizacije.
Danes podpis pogodbe z Grško
Zadnje težkoče bile včeraj po koncesijah Grške odstranjene
Ženeva, 15. marca. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne so bile po dveurnem razgovoru Ka-rapanosa z dr. Kuinanudijem odstranjene zadnje težkoče, ki so ovirale podpis jugoslovan-sko-grške prijateljske pogodbe in solunskih protokolov, tako da je podpis pogodbe sedaj končno določen na jutri soboto dopoldne ob enajstih. Koncesije, do katerih se je Grčija odločila šele v zadnjem trenutku, bi se bile lahko dale, kakor se zatrjuje z jugoslovanske strani, že prej, ker se tičejo samo nekaterih, po mnenju Jugoslavije samo po sebi umevnih določb glede svobodne cone v solunskem pristanišču.
Program vladnega deta
Belgrad, 15. marca. (Tel. »Slov.«) Vlado je sklenila, da se v par ministrskih sejah obravnava program njenega dela, s katerim nai se bavi v posameznih skupinah vrhovna drž uprava v prihodnjem proračunskem letu. Utrditev je bila velika potreba, ker hoče vlada svoje delo spraviti v sklad z materialnimi sredstvi v novem proračunu. Na podlagi tega bo vlada ugotovila točke, katera dela in preosnove naj se izvrše v tem letu. V ta namen je imela vlada že dve taki seji. Na njih je obravnavala velik material posameznih ministrstev. Vlada bo imela še tretjo sejo, da konča svoje delo na izdelavi tega programa. Kakor smo poučeni, bo potem šla s svojim programom vlada pred krono Na eni izmed prihodnjih sej pod predsedstvom krone se bo ves vladni delovni program še enkrat pretresal in dobil tako najvišje odobrenje.
Skupne obmejne želez-niške postaje z Avstrijo
Belgrad, 15. marca. (Tel. »Slov.«) Te dni so se na Dunaju vršila pogajanja z avstrijsko vlado, da bi se avstrijska in naša vlada sporazumeli glede ustanovitve skupnih železniških obmejnih postaj. Pri pogajanjih se je dosegel načelen sporazum. Ostale so se majhne razlike. Zato je upravičeno upanje, da se bo popoln sporazum dosegel v najkrajšem času. Po tem sporazumu se bo bistveno olajšal potniški promet med obema državama, ki tx' koristil celotnemu gospodarstvu.
Skupne obmejne postaje bi bile naslednjo: Maribor, Jesenice, Pliberk (BIciburg), Dravograd. Meža in avstrijska Radgona. Skupne železniške postaje avtomatično vsebujejo skupnost drugih poslov, ki se vrše ua postajah. Skupne železniške postaje bi torej obsegale skupno železniško in carinsko služili osebje, tako da bi bil ves promet v vsakem oziru koncentriran na eni in isti točki.
Belgrajske vesti
Belgrad, 15. marca.
Nj. V. kraljica je odpotovala do Sente svoji materi, kraljici Mariji-vdovi nasproti, kj panje v inozemstvo
Avdijence. Bivši minister dr. Niko ZupaniČ sc je te dni mudil v prestolici. Bil jc sprejet v avdijenco od kralja in imel sestanke s predsednikom vlade generalom Zivkovičem in drugimi.
V	prometnem ministrstvu so se zgiasili zastopniki jugoslovanskih tiskarn pod vodstvom ravnatelja Jugoslovanske tiskarne Kar-ra Ceča. Navzoči član Hrovatin je pri tej priliki kot zastopnik Slovenskega planinskega društva interveniral za vpostavitev lokata i h vlakov Jesenice—Kranjska gora, Kranj—Tržič ter večernega zagrebškega vlaka, ki so vami za dvig tujskega prometa.
Odbor delegatov državnih ozemelj bivše Južne železnice, in sicer Italije, Jugoslavije, Madjarske in Avstrije, l»o imel 26. 3. konferenco, na kateri se bodo obravnavala vsa »prašanja, ki se nanašajo na ureditev vprašanja tržaške ton a že.
Predsednik vlade general Peter Zivkovif je popoldne ob 5 povabil člane vrhovnega za-I konodajnega sveta na Topčider na čajanko.
V	prosvetnem ministrstvu je pripravlje-nih več ukazov o vpokojitvi, napredovanju
j i u premestitvi učiteljstva v Sloveniji.
Nove telefonske proge je otvoril poštni ! minister, in sicer Leoben—Ljubljana—Sušak i in Ljubljana—Belgrad—Novi Sad.
*>r. Fran Windischer:
Skupne alI deljene zbornice
Obligatorna organizacija trgov ia« * Sloveniji
(»Oremijalni sistem).'
Organizacija trgovcev in obrtnikov v Sloveniji Jo dvojne vrste: dobrovoljna in obvezna. Dobro-voljna organizacija sloni ua določilih društvenega zakona.
Obligatorne organizacije trgovcev in obrtnikov v Sloveniji slone na določilih avstrijskega obrtnega reda, osobito po noveli iz leta 1907., ki so ostala v Sloveniji po prevratu do danes neizpre-meujena. Za udruženje trgovcev in obrtnikov je določena oznaka v splošnem »zadruga«, vendar pa ni ovire, da se ta stanovska udruženja zovejo grem i ji- V Sloveniji smo imeli po prevratu poue-kedi trgovske gremije, ponekodi trgovske zadruge, pa je oficialni naziv za zvezo teb osnovnih organizacij, ki se je ustanovila spomladi leta 1920., »Zveza trgovskih gremijev in zadrug v Sloveniji«.
Glavna prediu st in ugodnost take stanovske organizacije trgovatva in obrtništva obstoji v ob-reznosti. Posamezni trgovec ali obrtnik ne more odločati o tem, je-li pristopi svoji krajevno mero-dajni organizaciji ali n«. Ko prične svojo trgovino ali svoj obrt, istočasno, ko dobi obrtni list, postane tudi član svoje obligatorne stanovske organizacije, koji mora pred izdajo obrtnega lista plačati predpisano inkorporacijsko takso V obligatornoiti leži sigurnost broiizjerone, striktno ter obee uvedbe organizacije. Jasna stvar je. da je inteligenca neenaka, pa je mnogo konservativnih elementov v vsakem stanu, koji iz enega aH drugega razloga nimajo smisla za potrebo organizacije. Manjšina farne k napredku vsepovsodi večino. V organizacijah, ki slone na dobrovoljnosti Je najslabša »tran ta, da vodstvo organizacije nima nikakoga pritiska do takih stanovskih tovarišev, ki sami nočejo v org-mizaetjo V tem tiči krivica, kajti taki outsiderji imajo vse ugodne uspehe, koji so plod dolgotrajnega prizadevanja organizacij, za organizacije same pa ne prispevajo. V obligatornih organizacijah, izginja ta neugodna okolnost in vsak, ki izvršuje svojo trgovino v dotičnem okolišu, avtomatično postane član in je dolžan plačevati za organizacijo one prispevke, koje določajo ali pravila ali vsakokratni letni zaključki glavne skupščine.
V Sloveniji obstoji danes 27 gumijev. Po mojem mnenju je taka organizacija, koja je vsled garancije potrebnih finančnih »redstev uspešna, potrebna in je želeti, da se obligatorne organizacije po določilih obrtnega zakona uvedejo splošno v naši državi. Gremiji in zadruge so fundamenti obvezne stanovske organizacije, imajo dalekosežne in važne pravice in znatno sodelovanje v obrtni upravi, pa so predpogoj in izhodna točka za razne dobrotvorne in gospodarske naprave trgovskega in obrtniškega stanu Obrtni zakon, koji velja v Sloveniji. predvideva tudi oblike višje organiiacije, to so" zveze (savezi) posameznih gremijev in zadrug večji ga ali manjšega krajevnega okoliša Po mojem mnenju je za dosledno izvedbo obligatorne stanovske organizacije trgovskega in obrtniškega stana neobhodno potrebno da zakon predvidi tam, -kjer so ustanovljene zveze zadrug kot višje stanovske organizatorne jedinice, ta zvezino članstvo islotako obligatornost. sicer strumno in brezhibno delovanje trgovskih, odnosno obrtnih organizacij ne bi bilo zadostno zajamčeno. Ne sme se dopuščati, da je tam. kjer obstoji zveza gremijev ali zadrug. odvisno od volje posameznega gremija ali zadruge, je-li pristopi svoji zvezi ali ne Od tega je naravno odvisno tudi finančno uspevanje zveze gremijev, odnosno zadrug.
Po mojem mišljenju je položaj tak, da je v krajih, kjer obstoje obligatorne stanovske organiiacije, dana vsa potrebna garancija za temeljito izvedbo organizatorne ideje v gremijih in zadrugah, pa istočasno zagotovljena tudi možnost, da se iz osnovnih jedinic, koje so gremiji ali zadruge, osnujejo zveze gremijev in zadrug. Na ta način je dana možnost, da imajo posamzeni stanovi tako trgovski, kakor obrtniški stan svoje dosledno izvedene stanovske organizacije v Inndamentn, koji so gremij! In zadruge, in pa v nadaljnem razvoju v zvezah, keji predstavljajo legitimno organizacijo trgovskega ln obrtnega stanu višjega reda. Dana pa je i možnost, da izvestne obrtne stroke, ko* so jako mnogobrojne, kakor n. pr gostilničarji, ustanove zase posebne gostil ničarske z druge. in te svoje posebne višje organizacije. .V tem pogledu je pripomniti. da obstoji za celo Slovenijo v Ljubljani »Zveza obrtnih zadrug za mariborsko oblast« v Mariboru ta »Zveza obrtnih zadrug za ljubljansko oblast« v Ljubljani. Gostilničirski stan Ima svoje posebne zadruge gostilničarjev, za koje obstoji »Zveza go-stllničarskih zadrug v Mariboru« in »Zveza gostil-ničarskih zadrug v Liubljank.
V krajih, v kojih so dane zakonite možnosti sa teko Izvedbo stanovske organizacije, je jasno, d» ni tistih urgentnih potreb in zahtev po ločenih zbornirah za trgovino, obrt in industrijo. Vsaka stanovska skupina ima svojo stanovsko organizacijo kot strokovno organizacijo in torej v vsikem pogledu lahko uveljavlja svoje zahteve. Kot vrhovna znstopnica trgovine, obrti in industrije obstoji v Ljubljani za celo Slovenijo Zbornico za TOf. Dejstvo je, da prihoja v gospodarskem življenju do interesnih sporov, toda take spore je treba reševati nn stanovskem foru, koji daje ob zadostni dobri volji vse večjo garancijo za pravično solucijo nego b:rokratizem v ministrstvu. O tem ne more biti dvomi, da treba nasprotstva in konflikte izgladiti. Po mojem mnenju je bolje, da se izgladijo v Zbornici zi TOI nego da to delo opravljajo činovniki biez poznanja praktičnega življenja. Pokazalo se je povodom poslednjih trgovinsko-političnih pregovorov, dn bi bilo morda koristno reševali interesne konflikte posameznih strok v različnih dria-vah predbežno med interesenti samimi. Ako je temu tako, koliko potrebneje je. da se interni spori izmirijo v stanovskih reprezentancah. O tem pa ne more biti dvoma, da je tudi med industrijami baš dovolj sporov in da je tudi med posameznimi obrt-
* Save* trgovaca u Hrvatskoj I Slsvonijl je ob pripravah za enoten obrini red sproSH vpr-sanje treovske obligatorne organizacije v državi kakor veli« za trgovino in obrt v Sloveniji po obrtnem redu. Na poziv uredništva >Trgovačke Novine« v Zegrebu je g. dr. Fran Wlndi*rfter napisal gornji članek a tako zvanem »oremijalnem tistemu«.
Konkordat med sv. Stolico in Italijo
Rim, 15. marca. (Tel Slov.) Glavna določila včeraj oficijelno objavljenega konkordata med Sveto Stolico in Italijo od 11. februarja 1.1. so sledeča:
člen 1. in 2.: Katoliška Cerkev je v izvrševanju svojega duhovnega poslanstva v Italiji polnoma svobodna, tako glede bogoslužja kakor glede cerkvene jurisdikcije in bo uživala v slučaju potrebe v svrho izvršitve te njene jurisdikcije pomeč in varstvo svetne oblasti. Oblast bo tudi skrbela, da se v Večnem mestu, središču katoliškega sveta, ne zgodi ničesar, kar bi žalilo ta njegov karakter. Sveta Stolica svobodno občuje z vsem svetom v kakršnemkoli jeziku; škofje uživajo isto svobodo glede vseh cerkvenih publikacij, ki morajo biti v italijanskem ali latinskem jeziku, smejo pa imeti vzporedni tekst tudi v drugih jezikih.
Člen 3—10.: Klerikom se dovoli odlaganje vojaške službe do 26. leta starosti, če so posvečeni, pa so je sploh prosti. V slučaju mobilizacije služijo v vojski kot dušni pastirji, izvzemsi župnike, vice-župnike, koadjutorje, vikarje in rektorje cerkva (po italijanski terminologiji). Nobena posvečena oseba ne more biti v državni službi brez dovoljenja škofa. Odpadniki in suspendirani duhovniki so sami po sebi izključeni od vsake službe, v kateri bi prišli v dotiko s publiko. Oblast ne sme siliti nobenega duhovnika, da izpove stvari, katere je izvedel po svojem svetem službeništvu. Ce je duhovnik zaprt ali pride v preiskavo ali se obsodi, mora to pro-kurator naznaniti škofu; v zapoiu ima duhovnik svojemu stanu primerno oskrbo. Cerkve so izvzete od rekvizicij in okupacij, razen v slučaju izredne javne potrebe, vendar se mora zgoditi to v sporazumu s škofom.
Čl. 11. in 12. Država prizna vse od Cerkve zapovedane praznike kot svoje. Ob nedeljah in praznikih se pri kapiteljskih cerkvah pri peti konventualni maši moli za italijanskega kralja in državo.
Čl. 13., 14. in 15. urejajo službo vojaških duhovnikov. Njihov predstojnik je nadškof in ima svoj kapi tel v cerkvi Pantheona v Rimu.
Čl. 16—18 : Noben del teritorija, ki je pod suvereniteo italijanske države, ne bo odvisen od škofa, kojega sedež se nahaja v tuji državi. Potrebna redukcija škofij se bo izvršila le polagoma, ko bodo postali sedeži vakantni.
Čl. 19—21.: Nadškofe in škofe imenuje papež. Sveta Stolica bo, preden jih imenuje, sporočila zaupno ime kandidata vladi. Škofje prisežejo državnemu poglavarju zvestobo italijanski državi, da bodo spoštovali in duhovščini spoštovati veleli kralja, po ustavnih postavah določeno vlado in da se ne bodo udeleževali in svojemu kleru ne bodo dovoljevali udeleževati se kakšnih zamislo', poti državi in javnemu redu. Farno duhovščino in vse druge beneficije postavlja cerkvena oblast Tudi imena kandidatov za župnike se zaupno sporočijo vladi. V teku 30 dni sporoči vlada eventualne pomisleke škofu, kateri jih sporoči Sveti Stolici. Isto velja če se pojavijo težki pomisleki proti že vstoličenemu župniku, če se v tem slučaju ne doseže v teko 3 mesecev sporazum med škofom in vlado, odloči Sv. Stolica po razsodišča iz 2 delegatov Sv. Stolice in 2 delegatov vlade.
Čl. 22—26. Cerkvene beneficije morejo zavzemati samo italijanski državljani. Titulariji škofij in far morajo umeti govoriti italijanski jezik. V slučaju potrebe se jim morajo dati koadjutorji, ki razun italijanskega jezika govorijo tudi jezik, ki se tudi govori v njihovi
dijecezi oz. delokrog«, v svrho, da morejo pridigovati In poučevati ter dušno oskrbovati vernike po določilih in običaju Cerkve in svetih ktnonov. Svetni eksekvator in placet se uniči, kakor tudi vsak kraljevski pa-tronat.
Čl. 27—29: Bazilike Sv. Hiše v Loretu, Sv. Frančiška Asiškega in Sv. Antona Padovan-skega se odstopijo Sv. Stolici. Vsem, ki po italijanskih postavah posedujejo nekdaj cerkvena posestva, se v svrho pomirjenja vesti oprosti. Obstoječi upravni sveti nekterih cerkva, četudi bi bili po večini laični, so odslej popolnoma podvrženi škofu. Prizna se popolna juridična osebnost vsem redovom in verskim 11iženjem z obljubami ali brez njih, če so aprobirani od Sv. Stolice, kakor tudi pravica posedovanja in pridobivanja. Dovoljene so in spadajo istotako izključno pod cerkveno oblast, kcmpetenco in upravo vse cerkvene ustanove, ki ne obremenjujejo države; istotako vse bratovščine. Nošenje cerkvene ali redovniške obleke od strani nepoklicanih je prepovedano in se kaznuje enako kakor nošenje vojaške uniforme od strani nevojaških oseb.
Čl. 30—33: Redna in izredna uprava premoženja, ki je last kakršnekoli cerkvene institucije ali udruženja, sc vrši pod nadzorstvom in kontrolo pristojne cerkvene oblasti, izključujoč vsako ingerenco od strani države. Dotična udruženja niso dolžna konvertirati svojih nepremičnin. Nova verska udruženja in institucije se ustanovijo od Cerkve na podlagi kanoničnega prava in se od države priznajo. Vse take juri-dične osebnosti imajo pravico pridobivati premoženje in dobra. Država bo slejkoprej supli-rala za dostojno vzdrževanje cerkvenih oseb in ustanov, kjer lastna sredstva ne zadoščajo.
Čl. 34—35: Cerkveni zakon -o kanonih Cerkve ima civilne efekte. Publikacija tega zakona se pa ne bo izvršila samo v farni cerkvi, nego tudi v občinski hiši. Takoj po cerkveni poroki bo župnik sporočil zakoncem določbe civilne postave glede zakona in bo akt poroke v roku 5 dni v kopiji poslal občini v svrho vregistracije.
Čl. 36—42. Italija smatra kot temelj in venec javnega poduka poduk v krščanskih resnicah, kakor jih uči katoliška Cerkev. Zato je soglasna, da se verski poduk v osnovnih šolah dopolnjuje odslej tudi z verskim podukom v srednjih šolah po programu, ki ga bosta izdelala v sporazumu država in Cerkev, Verski učitelji morajo imeti kžnonično misijo, poduk pa se vrši samo na podlagi teksta, odobrenega od cerkvene oblasti. Vse šolske oblasti pa tudi voditelji državnih športnih in gimnastičnih udruženj, Balille itd. morajo svoje učne ure urediti tako, da ne bo ovirano izvrševanje verskih dolžnost članov. Profesorje katoliške univerze Sv. Srca v Milanu ir ?nuje papež sam. Istotako so odvisni brez vsake ingerence državnih šolskih oblasti od Svete Stolice vsi mali in veliki seminarji, akademije, kolegiji in drugi cerkveni učni inštituti.
Čl. 43—45: Država pripo7nava vse organizacije, odvisne od Azione cattolica italiana, v kolikor se one po navodilih Sv. Stoliee ne pečajo s politiko. Sv. Stolica ob tej priliki obnavlja prepoved vsem duhovnikom in redovnikom. da so vpisani ali se borijo v vrstah katerekoli politične stranke.
Podpisana;
Peter kardinal Gasparri.
Benito Mussolini.
(Določbe, važne za narodne manjšine, smo podčrtali. — Opomba uredništva.)
Prvi poraz radikalne obstrukcije
V kongregaciiskem vprašanju francoski vladi večina zasigurana
Pariz, 15. marca. (Tel. »Slov.«) Obstruk-cijsko postopanje proti kongregacijskemu zakonu, ki so ga napovedali radikali, je že na včerajšnji popoldanski seji narodne skupščine doživelo prvi poraz, in ne bo na izid de-ba.e vplivalo niti najmanje, dasi radikali nemoteno vztrajajo pri svoji taktiki. Vlada ima v vprašanju kongregacijskega zakona zanesljivo večino, ki se je že včeraj, ko so radikali zahtevali formalno glasovanje o predvpraša-nju, izkazala številčno z 72 glasovi, ker je zbornica pred vprašanje odklonila s 321 glasovi proti 249 glasovom. Debata sama je pokazala, da se vlada drži trdno nasproti vsem strahovalnim poskusom. Po notranjem ministru Tardieu-u je spomnila radikale na to, da je tudi vlada levičarskega kartela svoj-čas vzdrževala poslaništvo pri Vatikanu, nakar je H e r r i o t razburjen izjavil, da on za to ni odgovoren. Radikalni poslanec J a c -q u i e r je mislil, da utemelji postopanje svo-
nimi strokami dovolj materiala za konflikte. Kon-sekventno bi potem i Industrijske komore i obrtne komore ne mogle koristno delovati. Po mojem mnenju je glavna točka pri teh stremljenjih za zastopstva v tem, da se zagotovi organizacijam trgovine in obrta obligatornost in jim nudi garancija za potrebna materialna sredstva.
Določila obrtnega zakona o zadrugah in gremijih, kakor veijijo v Sloveniji, je mogoče snutatis mu t and ls brez težav uvesti tudi v drugih delih države in osobito v naši Hrvatski in Slavoniji, koja imata tako'inteligentno, visoko razvito in mnogobrojno trgovstvo in ohrtništvoi.
je stranke najbolje s tem, da je izrazil bojazen, češ vlada bi lahko jutri zahtevala tudi novo razpravo o kongregacijskih zakonih, pa tudi sklenitev konkordata. Zato nastopa za ostrejše poudarjanje nevtralnosti države nasproti konfesijam in svetovnim nazorom.
Debata radi dogodkov v Trieru.
Bolj resna pa bo najbrže današnja seja zbornice v debati o smrtnih slučajih francoske vojske v Trieru, dasi je vlada s komunikejem v oficioznem »Petit Parisianu« objavila, da bo brez usmiljenja postopala s krivci. Omenjeni list navaja, da bodo kaznovani: 1 poveljnik kora, 1 divizijski. komandant, 1 polkovnik in nekateri drugi višji častniki.
Pariz, 15. marca. (Tel. »Slov.«) V zbornici se je danes začela debata o interpelaciji radi smrtnih slučajev v francoski porenski armadi. Po uradnih podatkih je umrlo 277 vojakov, opozicija pa navaja, da so v neki vojašnici v največjem mrazu ostale sobe moštva nezakurjene več dni, ker je neko višje vojaško poveljstvo pozabilo odrediti razdelitev premoga. V neki drugi vojašnici so zmrznili udje večjemu številu častniških šoferjev, ki so v mrzli noči morali več ur čakati pred nekim plesnim lokalom. 1
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe in vzhodni rob Alp: Različno oblačno, ponekod niso izključene snežne vihre. Temperatura bo padla. V prostih legah na vzhodnem robu Alp živahni severni vetrovi. Južne A'De: Večinoma lasno, nižja temperatura.
Nova razkritja v procesu proti dr. Tubi
Praga, 15. marca. (Tel. »Slov.«) Preiskava proti poslancu dr. Tuki je končana. Trajala je dva in pol meseca. Zaslišanih je bilo 160 priS in aretiranih je bilo šest nadaljnjih oseb. Driavno pravdništvo bo vložila proti dr. Taki in proti voditelju slovaških domobrancev Ma-ehu obtožbo radi velcizdaje, radi izdaje vojaških tajnosti in ogrožanja edinstvenost dr lave.
Demonstracije španskih študentov se nadaljujejo
Pariz, 15. marca. (Tel. »Slov.«) Kakor javlja »Information« od španske moje, j« prišlo v Madridu pred poslopjem notranjega ministrstva do hudih spopadov. Poslana je bila konjenica, da razprši manifestante. Mnoge študentov je bilo hudo ranjenih. V Madridu in po deželi je bilo aretiranih mnogo oseb, med njimi prof. Gllard, ki je sopodpisal študmtov-sko manifestacijo. V Barceloni, Valenciji, Bil-bau, Valadolidu. Sevilli in Santiagu ho nemiri vedno večji. V Santiagu so študenti prekrivali delovnega ministra, ki je hetel govoriti na neki oficijelni proslavi ter je moral pred študenti pobegniti.
Amanulah prične v kratkem z olenzivo
London, 15. marca. (Tel. »Slov.«) »Dailjr Express« poroča iz Karachija, da so po končanih muslimanskih praznikih v Afganistanu zopet začele sovražnosti med Aman Ulahoro in Baka i Saquao. Aman Ulah je svoje čete zbral v Gazniju, kjer je organiziral svojo operacijsko bazo in od koder vodi vsa svoja podjetja proti Kabulu. Čuje 9e, da je vrhovni poveljnik perzijskih čet obljubil Aman Ulahu podporo. V tej zvezi potrjuje poročevalec »Chicago Tribune« iz Teherana, da je manjši oddelek perzijske vojske prekoračil afganistansko mejo, ko je zasledoval afganistanska plemena, ki so ropala na perzijskem ozemlju. Radi tega postopanja Perzijcev je bil Baka i Saquao prisiljen, razdeliti svoje sile in oslabiti svoj položaj nasproti Aman Ulahu,
Poljski sejm proti vladi
Varšava, 15. marca. (Tel. Slov.) Kot preiskovalni odbor sestavljeni gospodarski odbor poljskega sejma je včeraj z 18 glasovi proti 9 glasovom sklenil, da vloži pri državnem sodišču obtožbo proti odstopivšemu finančnemu min» stru. Ministrski predsednik Bart^J je odkloni) predložitev sklepov ministrskega sveta, ki 80 dovedli do velikega prekoračenja državnega proračuna ter si je pridržal, predložiti prekoračenja pozneje v obliki naknadnih kreditov, s čimer pa se odbor ni zadovoljil.
Trockega ne sprejme Francija
Pariz, 15. marca. (Tel. »Slov.«) »Petil Parisien« izjavlja oficijelno, da je pooblaščen izjaviti, da Trocki nikakor ne bo dobil dovoljenja, naseliti se v Franciji. Sicer je poskušal s posredovanjem Ljeninove sestre nakupiti posestvo v Tarracasu pri Montpelliera, francoska vlada pa je hjavila, da ostane iz-gonsko povelje proti Trockemu v veljavL
Oblaki se utrgali • • •
New York, 15. marca. (Tel. »Slov.«) V državi Aiabama so se utrgali oblaki, tako da je nastola silna poplava, katere središče je mestece Elba med rekami White River, Big Creek in Pea River. Reke so po 47 urnem dežju tako narasle, da so poplavile vse pokrajino 90 cm do 3.60 m visoko. Mesto Alba je popolnoma odrezano od sveta. Vsi mostovi so porušeni, telefonske zveze pretrgane in ceste poplavljene Samo zelo močni motorni čolni smejo brez večje nevarnosti na deroče reke. Piebivalcev je v mestecu 4000 ln so se večinoma rešili na strehe. V šoli je zaprtih 300 otrok, ki ne morejo domov. Narodna garda j«? včeraj zvečer poskušala brez uspeha približati se mestu. Dve vojaški četi sta po de-veturnem trudu dosegli zunanje dele mesta in rešili 35 oseb. Bati se je, da se je porušilo mnogo poslopij. Poplavljena so tudi mesta Troy, Montgomery, Brewton in Flomation.
50 ciganov pobesnelo
Belgrad, 15. marca. (Tel. »Slov«) Predvčerajšnjim se je zgodil v Dardi v Banatu tragičen dogodek. Okrožni beležnik Jagod-| njak je pital na državnem prsestvu Šumama dve svinji, ki sta mu nenadoma zbesneli. Na živinozdravnikov ukaz jih je zaklal in pokopal. V dardanski okolici se klateči cigani so i zvedeli za zakopani svinji, jih odkopali in ! pojedli. Posledica uživanja tega mesa je bila ta, da je okrog 50 ciganov pobesnelo.
Primorske novice
Smrt. V Gorici so preteklo soboto pokopail prof. Gustava Novaka. Pokojni je poučeval dolgo vrsto let matematiko na goriški gimnaziji. Bil je zelo znan v slovenskih razumniških krogih. To je pokazala tudi izredna udeležba pri pogrebu. Dočakal je visoko starost 79 let.
Vodovod v Tolmina. Te dni so se začele priprave za napeljavo vodoveda v Tolmin. Po-destat je izročil dela italijanski tvrdki Toncatti & drug iz Spilimberga,