PoStnlna plačana ▼ gulovlnft.
Leto XV., štev. 113
Ljubljana, sobota 19« maja 1934
Cena J.— Din
L/pravuifttvo: Ljubljana, Knafljeva 4»ca 6. — leiefon It 8122, 812«, 812«. 8120, 8126.
Lnaeratru oddelek: Ljubljana, ftelen« burgova uL 8. — TeL 8492, 2402.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica »t 11. — Telefon it 2456.
Podružnica Celje: K ocenova ulica K. 2. — Telefon »t 190.
Hačunl prt poŠt ček. zavodih: Ljub* lJana 81 11 £42, Praga Oslo 78.180, wipp nt lflfS.241
Naročnina cnafta mlečno Din 26.— Ea inozemstvo Din 40.—,
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Talston 8122, 8128, 8124, 8126, 8126 Maribor Gosposka ulica IL Telefon tt. 8440. Cslj«, Strosemayerjeva ulica iter. 1. Telefon 4t 65.
Rokopisi s. ne vračajo. — Oglasi pc tarifa.
Madžarska
predrznost
Budimpeštanskim plemiškim mogočni-kom se pač ni sanjalo, da bo njihova smrdljiva bomba, ki so jo vrgli proti Jugoslaviji, padla nazaj na nje in jim prinesla tako neprijetne posledice. Stvar so si bili zamislili čisto drugače. S svojo noto Društvu narodov so pred vsem hoteli obrniti pozornost državnikov, ki so se zbrali v Ženevi k zasedanju sveta Društva narodov, na namišljeno nevzdržni položaj ob meji med Jugoslavijo in Madžarsko. Večni mejni incidenti, o katerih govori madžarska nota, naj bi bili dokaz, kako prav imaio madžari, ko zahtevajo obnovo predvojne Ogrske. Obenem naj bi oblatili Jugoslavijo kot državo, M izziva na vse strani in onemogoča prijateljske odnošaje med sosedami.
Zahrbtna madžarska akcija je bila —■ tako vsaj so sodili v Budimpešti in najbrž tudi v Rimu — dobro premišljena. Bila je predložena v tajništvu Društva narodov danes teden, v soboto ob eni popoldne, torej v času, ko v ženevskih iyadlh nastopi nedeljski počitek in so do ponedeljka uradi popolnoma prazni. V ponedeljek pa bi se moralo že začeti zasedanje sveta, tako da bi bilo Jugoslaviji nemogoče zbrati potrebni material za učinkovit odgovor na madžarska obrekovanja. In to naj bi naredilo vtis, kakor da so madžarske laži vendar resnične. Pa so se špekulanti pošteno ure-zali, kajti po energični izjavi našega zastopnika in po sijajnem nastopu francoskega zunanjega ministra je šel svet Društva narodov preko madžarske pritožbe na dnevni red in razpravo o njej odložil do jeseni. Madžarski zastopnik ni mogel pojasniti, zakaj je njegov šef. že iz falzifikatorskih afer pokojne Av-stro-Ogrske znani gospod Kanya, ravno sedaj vložil svojo pritožbo.
Pa ni ostalo samo pri tej blamaži za budimpeštanske oligarhe in njihove botre. Madžarska akcija je vzbudila res precejšnjo pozornost po svetu, toda čisto drugačno, kakor so si oni želeli m pričakovali. V žarki luči je zopet enkrat pokazala, kakih sredstev se poslužujejo Madžnri in z njimi vred drugi klevetni-iri Jugoslavije. Namesto kletve nam je prinesla blagoslov in povečala simpatije za nas. Pokazala je tudi na novo, da francosko zavezništvo ni samo na papirju in da je Mala antanta res čvrsta in solidarna enota. Ne le francoski minister v Ženevi, tudi vsa francoska javnost brez izjeme je odločno odklonila madžarsko intrigo. Češkoslovaška in Ru-munija pa sta brez oklevanja izjavili, da madžarske akcije, čeprav je naperjena le proti Jugoslaviji, ne smatrata za posebno jugoslovensko zadevo, marveč za afront proti celi Mali antanti. V tem smislu je pisal tudi ves tisk v obeh državah.
S satisfakcijo, ki smo jo že takoj v prvih dneh dobili za izzivanje Budimpešte, bi bilo lahko zadovoljni, ako to izzivanje ne bi bilo tako cinično in predrzno. Dovolj je znano ne samo pri nas, marveč tudi v inozemstvu, kako se pod zaščito in s pomočjo madžarskih oblasti onstran naše meje šolajo morilske tolpe in kako — tudi s polno podporo madžarskih oblasti — tihotapijo preko naše meje peklenske stroje, revolverje in druge take lepe reči. Večina primerov, ki jih navaja Kanyeva pritožba, se nanaša na taka tihotapstva. Kanya pa označuje te nesrečne plačance za mirne madžarske kmete, ki jih naše obmejne straže preganjajo brez razloga. In o Italiji, ki je brez dvoma kumovala ponesrečenemu ženevskemu napadu, je ravno nedavni proces v Beogradu dovolj razkril, kako tudi ona podpira morilce in slične zločince. Zato je popolnoma razumljivo, da je jugoslovenska javnost ogorčena in se ne zadovoljuje z že dobljeno satisfakcijo. Ko je naša vlada od-poklicala svojo delegacijo, ki se je bila v Budimpešti pogajala za novo trgovinsko pogodbo, je njen ukrep odobraval ves narod. Hvala Bogu, da smo že tako močni, da lahko govorimo tako energično!
Človek bi se moral prav za prav čuditi, da se upajo Madžari na solnce, ko imajo toliko masla na glavi, ravno kar se tiče odnošajev do Jugoslavije. Bilo bi vendar pametneje od njih, ako bi sveta ne opozarjali na te odnošaje. Toda ne gre pri tem morda le za megalomanijo madžarskih magnatov. Tudi ne za neprevidnost. Res, tokrat so se pošteno opekli. Slične klevete proti nam so spravljali po raznih kanalih in na razne načine v svet že vsa leta po vojni. Mi smo vedeli, da so njihove trditve grde laži, toda inozemski svet jim je mnogokrat nasedel in imeli smo težke muke, da smo ga prepričali o svoji nedolžnosti.
Mednarodni javnosti ne smemo tega šteti preveč v zlo. Še vedno velja ona žalostna resnica, da je treba le krepko lagati in obrekovati, pa bo nekaj le ostalo. Poglejmo kar doma okrog sebe. Vsak dan vidimo in slišimo, kako razni ljudje obmetavajo z blatom in polivajo z gnojnico poštene in idealne može. Vsem onim, ki poznajo obrekovalce in obreko-
NOVA RIMSKA SPLETKA
Z novim razorožitvenim načrtom hoče Italija afirmirati diktaturo velesil in ločiti Malo antanto od Francije
Pariz, 18. maja. p. Današnji listi se obširno bavijo z najnovejšim italijanskim razorožitvenim načrtom, ki ga je italijanski delegat pri Društvu narodov baron Aloisi včeraj v Ženevi v privatnem razgovoru sporočil francoskim in italijanskim delegatom. Italija predlaga, naj bi se spričo uspeha razorožitvene konference ustanovil blok štirih velesil v smislu pakta štirih, ki naj bi proučil način rešitve razoirožitvenega problema. Kot posvetovalna člana bi se pritegnila Poljska in Z edin jene države, Mala antanta in Japonska pa naj bi se po italijanskem načrtu docela izločili. Vse manjše države naj bi se po sporazumu med velesilami enostavno postavile pred izvršena dejstva.
Razumljivo je, da je novi itaHjanskn načrt naletel v francoski javnosti na najodločnejši odpor. Pertinax razpravlja v današnjem >Echo de Pariš« obširno o najnovejši rimski intrigi, in pravi, da je docela jasno, kam meni Italija. Vsa ost načrta je naperjena proti Mali antanti in predstavlja samo nov poizkus Italije, ločiti MaJo antanto od Francije. Pri pogajanjih o razorožitvi pa se ne more izolirati nobena država, ki ima interes na rešitvi tega vprašanja, najmanj pa Mala antanta. ki predstavlja danes činiteija, s katerim mora v Evropi vsakdo računati. Ni treba še posebej poudarjati, piše Pertinax, da noben francoski zunanji minister ne bo nikdar pristal na tak načrt že zaradi tega, ker bi pomenilo obenem tudi oslabljenje Francije, kar je glavna želja rimske diplomacije. Z ločitvijo Male antante od Francije bi bila oslabljena pozicija Francije v bloku velesil, s tem pa bi bila tudi ogrožena sama varnost Francije.
Prepoved izvoza orožja v vojskujoče se države
London, 18. maja. AA. Listi toplo pozdravljajo predlog angleškega delegata Edena glede takojšnje prepovedi vsakega izvoza orožja v Bolivijo in Paragvaj. Iz vseh komentarjev izhaja, da zdaj ni več nobenega dvoma, da se moreta Bolivije in Paragvaj boriti samo zato, ker imata v nekih velikih državah dobavitelja orožja in municije. Listi so mnenja, da bo predlog angleškega delegata zdaj uspel. Na včerajšnji seji so zanj glasovali zastopniki Francije, Italije, Španije, Argetine, Avstralije in Češkoslovaške. Mnenja pa so tudi, da bo usoda tega predloga letos boljša, kakor je bila usoda podobnega lanskega predloga, ki so ga stavili predstavniki Velike Britanije in Francije
»Times« opozarja v svojem komentarju, da so podobno kakor letos tudi lani glasovale vse države, ki so bile zastopane v svetu Društva narodov, za ta predlog. Ko pa je lani svet Društva narodov vprašal neke
velike države, ali hočejo predlog izvrSiti, so odgovorile, da se hočejo po njem ravnati le, če se za pre-dlog izreče tudi ameriška vlada. Zedinjene države tedaj tega niso mogle storiti, ker je za to potrebna posebna zakonodaja kongresa. Zaradi tega je končno lanski predlog propadel. Medtem pa je ameriški parlament februarja meseca sprejel resolucijo, ki pooblašča predsednika Zedinjenih drfav, da sme prepovedati izvoz orožja v d *ave, ki se bojujejo. Senat je istočasno odredil anketo o delovanju vojnih dobaviteljev. List pristavlja, da sme podobno prepoved izreči tudi angleška vlada. Komisija, ki je preiskala spor med Bolivijo in Paragvajem, predlaga razsodiščno rešitev tega spora. Danes pa je odpravnik poslov paragvajskega poslaništva v Londonu objavil pismo, da je njegova vlada pripravljena .prejetji tako rešitev.
Angleži še niso izgubili vsega upanja
London, 18. maja. AA. Parlament je od-godil svoje seje do 29. maja. Vse dopoldne se je vršila velika razorožitvena razprava. v katero so posegli mnogi govorniki. Podpredsednik angleške vlade Bald-win je pozval angleški narod, naj ne obupa in naj ne klone, če bi razorožitve™ konferenca začasno doživela neuspeh. Omejevanje oboroževanja je edina praktična oblik« razorožitve. Če priznamo omejevanje oboroževanja, je težko odkloniti jamstva proti tistim, ki bi skušali tako pogodbo kršiti. Kdor pa je za sankcije, se mora pripraviti tudi na vojno. Pristop h kolektivnim jamstvom je mogoCe le, če se obenem pripravimo na vojno. Nič ne bi bilo slabšega, kakor jamčiti za mir z orožjem, hkratu pa ostati brez sredstev za mir. Govornik se je v svojih nadaljnjih izvajanjih 7nv7<>1 zlasti za letalsko obrambo Velik* Britanije.
„Vojna je luksuz"
Ženeva, 18. maja. p. Na snočnji seji sveta Društva narodov se je vršila razprava o posredovanju v sporu med Bolivijo in Paragvajem. V imenu Male antante je govoril češkoslovaški delegat Ar. Ostrovski, ki je naglasil, da Mala anti*:ca kot blok miroljubnih držav iskreno žrli mir tudi v oddaljenih krajih s katerimi nima nobenih neposrednih stikov. Mala antanta je sploh mnenja, da male države nikdar ne bi smele voditi vojne, kajti vojna je dandanes največji luksuz tudi za najbogatejše vele" sile. Vsaka vojna izčrpa malo državo in posledice se čutijo desetletja. V imenu Jugoslavije, Rumunije in Češkoslovaške se je pridružil akciji za spravo med Bolivijo in Paragvajem.
V Parizu niso zadovoljni
Pariz, 18. maja. č. Francoski zunanji minister Barthou se jutri -vrne v Pariz. Z delom sveta Društva narodov pariški tisk ni zadovoljen. Zlasti kritikuje odgoditev razprave o saarskem vprašanju do septembra. Tudi zadeva s komisijo o zaščiti saarskega prebivalstva ob priliki plebiscita javnosti
Strah pred obračunom
Madžari so se začeli zavedati posledic svojega koraka in se boje obračuna v ženevi
Budimpešta, 18. maja. p. Silno vznemirjenje, ki se je polastilo vse madžarski javnosti zaradi prekinitve trgovinskih pogajanj z Jugoslavijo, je prisililo madžarsko vlado, da je danes izdala zelo pomirjevalen komunike, ki sice ni docela točen glede na obstoječe stanje, ki pa jasno kaže, da mu je glavni namen vplivati pomirjevalno in zavreti nadaljnje naraščanje vedno bolj oči-tega nezadovoljstva zaradi nepremiš Ijenega izzivanja madžarske vlade v Ženevi. Madžarska uradna agencija je izdala danes naslednji komunike:
»V zvezi z vznemirjenjem in netočnimi vestmi, kii se širijo v javnosti zaradi odhoda jugoslovenske trgovinske delegacije, smo pooblaščeni objaviti: Ni nobenega razloga za vznemirjanje in širjenje alarmantnih vesti, po katerih naj bi se odnošaji med Jugoslavijo in Madžarsko znatno poslabšali in po katerih naj bi prišlo med obema državama do carinske vojne. Jugoslovenska trgovinska pogodba je še vedno v veljavi. Prekinitev pogajanj pred dvema dnevoma in nagli odhod jugoslovenske delegacije iz Budimpešte ne pomeni, da je nastopilo v trgovinskih odnošajih z Jugoslavijo brezpogodbe-no stanje. Pri sedanjih pogajanjih je šlo samo za to, da se sklene dopolnilni sporazum k obstoječi trgovinski pogod-
vance, se zdi neumljivo, kako se morejo dobiti ljudje, ki takim bedastim in zlobnim klevetam nasedajo in verjamejo vse ali vsaj nekaj. A vendar vidimo, da se dobijo, čeprav imajo priliko, da se sami prepričajo, kaj je res in kaj je laž. Kako bi torej zamerili mednarodni javnosti, ki ima polno drugih skrbi in ne dovolj prilike se seznaniti z razmerami, ako naseda tu in tam madžarskim in drugim obrekovanjem o Jugoslaviji?
bi. Samo ta pogajanja so sedaj odvoden a.«
Opravičilo vlade pa v javnosti ni imelo zaželjenega uspeha in vsa današnji listi se še nadalje živahno bavijo z napetimi odnošaji, ki so zavladali med Madžarsko in Jugoslavijo po ženevskem koraku madžarske vlade. »Pesti Naplo« že poroča, da je vlada določila za zastopnika Madžarske na prihodnjem zasedanju Društva narodov, ko se bo razpravljalo o pritožbi Madžarske protn Jugoslaviji, narodnega poslanca Tibora Ekharda, predsednika stranke malih posestnikov. Madžarska vlada se nadeja, da se bodo do takrat pomirili duhovi in poleglo vznemirjenje, ki se je pojavilo in ki bi se še stopnjevalo, če bi se bilo že na tem zasedanju sveta Društva narodov razpravljalo o madžarski pritožbi. Ust pristavlja, da v vladnih krogih že razmišljajo o tem, kako bi se direktno sporazumeli z Jugoslavijo, da bi razprava pred Društvom narodov sploh odpadla. Vsi listi pa slej ko prej zelo ostro obsojajo politiko Gomboševe vlade, ki je brez vsake potrebe izzvala spor, ki ie škodoval ugledu in interesu Madžarske mnogo bolj kakor pa vsi obmeini incidenti.
V parlamentarnih krogih zadnja dva dni največ razpravljajo o pogrešni politiki vlade in izražajo bojazen, da bo Jugoslavija na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov objavila doku-mente, kako madžarska vlada podpira teroriste in atentatorje in kako državni organi pomagajo pri tihotapstvu peklenskih stroiev preko jugoslovenske meje. Z vseh strani se čuiejo zahteve naj vlada gleda, da za vsako ceno pre-nreči razpravo pred Društvom narodov in doseže z neposrednimi pogajanji sporazum z Jugoslavijo.
ni zadovoljila. Francoski zunanji minister Barthou je -iavil, da se bo vrnil v Pariz šele, ko bo aarsko vprašanje končno urejeno. sedaj pa so ga prisilile razmere, da j« pristal na odgoditev do septembra.
Stališče Belgije
London, 18. maja. č. Belgijski runanji minister Hvmana, ki je danes odpotoval v Bruselj, se j« včeraj sestal z zunanjim ministrom Johnom Simonom. Kakor poudarjajo dobro poučeni krogi, je Hvmans izjavil, da bo Belgija pristala na neomejeno oboroževanje Nemčije le, če dobi za to zadostne garancije za varnost in nevtralnost svojega ozemlja.
V spodnji zbornici bo nocoj zunanji minister podal ekspoze o angleški zunanji politiki. Politični krogi pričakujejo njegov govor t velikim zanimanjem in se nadejajo važnih izjav o razorožitvenem vprašanju.
Nemški delegat v Rimu
Rim, 18. maja. d. Nemški pooblaščenec za razorožitvene zadeve Ribbentrop je prispel zaradi informativnih razgovorov o razoroži tvenem vprašanju davi v Rim.
Lltvinov v Ženevi
Ženeva, 18. maja. č. V Ženevo je dane« prispel ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov. V političnih krogih so se zaradi tega razširile vesti, da je prinesel s seboj formalno prošnjo za vstop Sovjetske unije v Društvo narodov.
Litvinov se je dopoldne sestal s francoskim zunanjim ministrom Barthoujem, popoldne pa je želel videti italijanskega delegata Aloisija in angleškega delegata An-thonvja Edena. Vprašanje o vstopu Sovjetske unije v Društvo narodov bo mogoče po vsej priliki rešiti šele na glavni sV jp-šcini septembra meseca.
Zanimivo je, da zahteva tako Španija kakor Poljska stalno mesto v svetu Društva narodov, če bi se eno mesto podelilo Sovjetski uniji. Poljska zahteva vrhu tega, naj bi Društvo narodov posplošilo zaščito narodnostnih manjšin.
ženeva, 18. maja w. V zvezi z raagovorl Lkvinova in Barthouja se odiznava, da Je največja ovira za vstop Rusije v Drušrtvo narodov odlpor Švice proti priznanju Sovjetske Unije. Najbrže bodo zaradi tega v prihodnjih dmeh sledile v Bernu diplomatske Intervencije. Z italijanske strani so celo namignili na možnost preložitve sedeža Društva narodov v drugo državo. Ru-anunski zunanji minister Titulescu prispe jutri v ženevo ter bo nadaljeval v Parizu pričeta pogajanja z L/itvinovfcm. Poljska bo na vsak način vztrajala pri evoj-i zahtevi po Btainem sedežu v DruStvn narodov, ako bi se priznal Rusiji.
Nova letonska vlada
Nova vlada si je zadala kot glavno nalogo temeljito gospodarsko obnovo države
Riga, 18. maja d. Nova vlada je sestavljena takole: predsedništv© ln zunanje zadeve U 1 m a n i s (kmečka zveza), vojna general B a 1 o d i s (kmečka zveza), notranje zadeve G u 1 b i s (kmečka zveza), namestnik ministrskega predsednika S k u-y e n i e k s (napredna zveza), finance E h k i s , doslej poslanik v Kovnu (pristaš kmečfke zveze), pravosodje državni pravd-nik A p s i t i s (demokrat), prosveta prof. A d a m o v i č (brez stranke), kmetijstvo K a u 1 i š (mlada gospodarska stranka), ipromet Einberg (brez stranke), socialno skrbstvo R u b u 1 i s (letgalska zveza).
Nova vlada, ki izkazuje le malo Izpre-memb v primeri s prejšnjo, ni sestavljene po sorazmerju posameznih strank, temveč po vplivnosti in sposobnosti posameznih
osebnosti. Ulmanis, ki Je v 57 letu starosti in se je 1905. udeležil revolucije ter bil 1. 1917. podgnverner, je bil 1. 1918. prrl letonski ministrski predsednik. Sedaj Je 2e osmič na čelu vlade.
Nova vlada je imela včeraj svojo prvo sejo, na kateri so razpravljali o vprašanju gospodarske obnove države. Predsednik vlade je naročil kmetijskemu ministru, naj prouči stanje žitnega tržišča in v najkrajšem času ukrene vse potrebno, da se znižajo cene kruha. Nadalje so na seji sklenili izdelati načrt o razdelitvi državne zemlje med bivše bojevnike za neodvisnost Letonske, ki doslej niso še ničesar dobili od države. Naposled Je vlada sprejela celo vrsto ukrepov za pobijanje stavk v raanih industrijskih podjetjih.
Za svobodo plebiscita v Posaarju
Francija zahteva jamstvo, da posaarsko prebivalstvo ne bo preganjano zaradi glasovanja pri plebiscitu
Ženeva, 18. maja. d. Vprašanje varnosti pri poeaarskem plebiscitu še ni tako razčiščeno, da bi se mogel svet Društva narodov že danes na iavni seji baviti e posaar-skim vprašanjem. Kot verjetno smatrajo, da bo odbor treh. ki mu načeluie italijanski delegat Aloisi. kooblaščen, naj sestavi plebiscitno komisijo. Za sedaj ee še ne more računati z določitvijo plebiscitnega roka, ker zahtevajo Franoozi, da se je treba prej sporazumeti o jamstvih za neodvisno ljudsko glasovanje, zla6ti na za zaščito volilcev zaradi njihovega glasovanja pri volitvah. Kakor zatrjujejo, bodo od nemške 6trani predlagali. naj ©e Francija in Nemčija zavežeta, da ne bosta izvajali nobenih represalij proti volilcem in njihovim rodbinam zaradi njihovega glasovanja. Francozi zahtevajo mnogo večja jamstva, zaradi Česar še ni moglo priti do sporazuma kljub prizadevanju Aloisija.
Svet Društva narodov čaka sedaj na odgovor nemške vlade na vprašanje Društva narodov, ali bo Nemčija jamčila za varnost noeaarekega prebivalstva med plebiscitom in po njem.
Pariz, 18. maja. AA. Albert Jjlien piše v listu >Petit Parisien«: Snoči so govorili v Ženevi, da so na tajni seji sveta Društva narodov razpravljali o treh važnih brzojavnih razgovorih med Ženevo in Berlinom. Nekateri vedo celo povedati, da ee je pri tej priliki govorilo o možnosti nekakšnega »gentleman - agreementa« med Francijo ia Nemčijo, da 6e nobena izmed obeh strank ne bo vmešavala v posaareki plebiscit, da ne bo izvajala pritiska niti repreealij. Šlo bi predvsem za to. da se zagotovi pri plebiscitu red, da ee za jamči tajnost glasovanja in varnost prebivalstva ter nedotakljivost imetja. Ni izključeno, da bo že danes prišel iz Berlina ugoden odgovor v tem smislu. Občutek imamo, nadaljuje dopisnik, da so v teku odločilni razgovori in da se je v navzočnosti Barthouja dosegel med člani sveta Društva narodov v teh stvareb popoln sporazam. Če to drži, bi bilo seveda nepotrebno mislili na mednarodno policijo za čas plebiscita ▼ Posaarju, ki jo ima v mislih vereailleska mirovna pogodba. V Ženevi čakajo sedaj le še na pristanek nemškega zunanjega ministrstva. nakar bi objavili vse podrobnosti.
Reševanje bolgarske vladne krize
Sofija, 18. maja AA. Kraljev mandatar za sestavo nove vlade Mušanov je imel danes ves dan razgovore z zastopniki skoraj vseh strank. Mislijo, da bi mogel eventualno sestaviti koalicijsko vlado demokratov, zemljedelcev, demokTatičeskega zgovora in liberalov Burova in Molova, če se mu posreči pridobiti za to kombinacijo voditelja zemljedelske zveze Dimitrija Gi-čeva, s katerim se bo še pred odhodom na dvor sestal. Tako sestavljena vlada bi izvedla nove volitve. Čeprav v političnih krogih naglašajo, da je ta kombinacija najresnejša, mislijo, da Jo bo Mušanov zelo težko sestavil, ker vztrajajo zemlje-deloi trdovratno ra svoji zahtevi, da dobe v novi vladi štiri ministrstva.
Concordia : Jugoslavija 4 : 0 (2 : 0)
Zagreb, 18. maja. Snoči se je ob svitu reflektorjev vršila nogometna tekma med zagrebško Concordio in beograjsko Jugoslavijo. ki jc je Concordia zasluženo odločila v svojo korist.
Tekma ni bila na višini. Čeprav je Con-•ordia visoko zmagala, njena igra ni mog a zadovoljiti Imela pa je srečo, da je im^la /.a nasprotnika nr-cei oslabliero moštvo Ju <»f««lavi'e. Jugoslavija ie v drugem polčasu celo imela od i?re. vendar na ie bila niena napadalna vrsta nreveč neodločna. Sodil je dobro g. Podupski.
Obsodba atentatorja Singerja
Dunaj, 18. maja. w. V procesu pred sodiščem za zaščito države v Beogradu proti trem teroristom. Orebu, Begoviču in Pod-gorelcu zaradi poizkušenega atentata na kralja Aleksandra se je mnogo govorilo o nekem Vladimiri i Singerju, ki je bil duhovni povzročitelj tega poizkušenega atentata in ki je izročil Orebu za atentat pripravljeni peklenski stroj. Singer, ki je pod napačnim imenom bival na Dunaju, je bil v času beograjskega procesa aretiran. Uspeh hišne preiskave v njegovem stanovanju }i dovedel do obtožbe proti njemu zaradi zločina po zakonu o razstrelivih. Danes se je vršila proti Singerju sodna razprava in ie bil obsojen na šest mesecev težke ječe ter izgon iz Avstrije.
Čiščenje v rranciji
Pariz. 18. maja. w. Poslanec Bonaure, ki ie bil zapleten v afero Staviskega t?r na strankinem kongresu v Clermont - Ferran-d'j izkliučen iz radikalne socialistične stranke. je bil danes no sklepu stanovske organizacije odvetnikov črtan iz li^e odvetnikov. S tem mu je onemogočeno izvrševati svoj poklic.
Glavni državni tožilec pri apelacijskem sodišču v Parizu predlagal, naj ee ukine imuniteta radikalskega poslanca Prousta ki ie nsumlien. da je prejel od Staviskega 250 tisoč frankov za volilno propagando.
Klerikalno fašistična
oligarhija v Avstriji
Razid klerikalne stranke — Od demokrata Lnegerfa do oligarha Dollfussa — Obnova absolutizma
Dunaj, 16. maja.
Novi kun v Avstriji, uveden z DoMfusso-vo ustavo, gre neizprosno svojo pot in zahteva svoje žrtve. Končno se začenja izpolnjevati želja kneza Starhemberga, čigar svoječasni poskus, uveljaviti svojo osebo in svojo Heimwehr v ustavnem in parlamentarnem okviru, se ni bil obnesel. Začetek avstrijske totalitete je bil vele-dramatičen; izvršil se je z vsemi sredstvi vojaških arzenalov. Takrat je baje šlo le za osovraženi marksizem, danes pa se vidi, da so bili Feyevi topovi namerjeai dalje, da so imeli v srce zadeti vso avstrijsko demokracijo.
V povojni dobi sta bili glavni, da, tako rekoč edini nositeljici parlamentarizma dve stranki: socialno-demokratska in krščansko socialna. Kar je bilo skupin in strančic vmes, ni imelo mnogo politične veljave, Še manj pa zaslombe v množicah naroda. Da nes sta oba stebra parlamentarne demokracije zrušena. Socialna demokracija Je izkrvavela na dunajskih ulicah, krščansko socialna stranka pa je šla prostovoljno v smrt, če se spričo diktatorskih metod današnjega avstrijskega režima sme govoriti o prosti volji.
Te dni se je vršila poslednja seja kr-Ščansko-socialnega poslanskega kluba, da sklene likvidacijo. Sam kancelar Dollfuss je govoril nagrobni govor stranki, ki ga je dvignila na ščit, pa se je morala umakniti v nepovratnost, da napravi njemu in njegovim zaveznikom prosto pot. Njen konec s« ni izvršil v tako dramatični obliki, ka^ kor orni njene smrtne sovražnice, zato pa ni v niem nič manj tragike.
Od prvih početkov se je bil med socialno demokracijo in krščansko socialno stranko srdit in neizprosen boj, čigar glavna točka je bila posest Dunaja. Od prevrata sem je vihrala s stolpa magistrata, kjer je nekoč neomejeno vladal slavni Lueger, rdeča zastava. Te rane nekdanja njegova garda ni mogla preboleti, zato je slepo sledila vsakemu voditelju, ki se je nanj zanašala, da ji pridobi nazaj izgubljeno postojanko. Ta želja je bila močnejša. kakor vsa demokratska načela in je nekdanjim ljudskim tribunom zameglila oči, da niso videli grozečih znamenj bližajoče se oligarhije. In tako je prišlo, kar je moralo priti. Rdeči Dunaj je padel, toda domnevni zmagovalci so preživeli njegov padec le za malo tednov.
Na poslovilnem zborovanju strankinega zastopstva je stari demokrat Kuschak. nekdaj Luegerjeva desna roka, podal zakliuč-no poročilo, iz njegovih besed sta zvenela žalost m zadušen protest. Spominjal se je strankine velike dobe. ko jo je dr. Lueger vodil od zmage do zmage in ustvaril iz skromnih začetkov najmočnejši steber cesarske Avstrije. Stranka je rasla, ker je bila glasnica in zastopnica ljudstva, iz
katerega je črpala svojo moč. Kdo bi danes mislil, da je bila stranka, ki je dala Avstriji Dollfussa, med najodločnejšml po-borniki splošne in enake volilne pravice! Takrat — v letu 1907. —- so dosegli krščanski socialci vrhunec formalne moči. Pridružili so se jim klerikalni konservativci, zastopniki kmetskega podeželja, in dali skupini, ki je bila dotlej specialno dunajska rn malomeščanska, univerzalen značaj. Toda ob enem tudi kad propadanoa. Združili so se v en tabor ljudje dveh različnih svetov, pojavljale so se gospodarske in socialne, ra tudi politične divergence, ki so rahljale notranjo fronto in izpodkopavale borbenost Posledice so se začele kazati že pred vojno, v mali sanžermenski Avstriji ko ni 'bilo več popularnega Luegerja, se je razkol nadaljeval. Čeprav je stranka s pomočjo ostalih nasprotnikov marksizma še obdržala v rokah državno krmilo, s« je morala bati one splošne volilne pravice, ki jo je v svoji mladostni dobi sama pomagala izvojevati. To nevarnost je scer Doll-fuss odvrnil, toda njegov radikalizem, s katerim je iztrebil zadnje ostanke demokracije, je prinesel krščansko-socialni stranki še hitrejši in temeljiteje konec. Kakor bridka ironija so se glasile Ktin-schakove besede, s katerimi je želel Doll-fussu srečo na poti, po kateri bo hodil odslej »brez krščansko-sooialnega posUan-skega kluba, brez sodelovanja ljudskih mandatarjev, brez parlamenta.«
Kancelarjevo zagotovilo, da so krščaič sko - socialne ideje ostale zmagovite in da se bodo odslej še 'bolj nemoteno uveljavljale, so bile odstopajočim mandator-jem skromna tolažba in menda jih je bilo malo med njimi, ki bi se ne bili skrivaj nasmehnili trditvi, da je v imaginarni domovinski fronti dana polna garancija za delovanje »krščanskega nemškega ljudstva.«
Kajti od ljudskih pravic je po novi ustavni ureditvi ostalo ubogo malo. Kar ima danes v Avstriji veljavo, sta birokracija in policija, obnovljen sistem kneza Metter-nicha. Predmarčni absolutizem je izviral iz višjega principa, iz vladarske avtoritete »po božji milosti«. Sodobna diktatura peščice ljudi pa se naslanja samo na dejansko moč, s katero gospodujejo oni, ki so bili poklicani, da služijo.
Z likvidacijo krščansko socialne stranke je odstranjena zadnja ovira oligarhične diktature. Formalno sicer še obstojata kot rolitični edinici Landbund in Velikonemška stranka, o kateri se zatrjuje, da hočeta kljubovati režimu in ohraniti svoje organizacije. Več ko verjetno pa je, da njih odpor ne bo imel praktičnega pomena in da bo vlada pač enostavno vsem drugim de-kretirala to, kar so krščanski socialoi sto rili »prostovoljno«.
Sadovi bojevniškega shoda
v Ribnici
Punktaši so bojevniške voditelje razumeli tako, da so potem začeli napadati Sokole in so enega res hudo ranili — Nekateri so že zaprti
Po dogodkih in pojavih zadnjih tednov ne more nihče več dvomiti, da so se bojevnikom zlasti po deželi pridružili v prvi vrsti oni ljudje, ki so nasprotniki današnjega režima samo zaradi njegove jugoslovenske, vsedržavne in vsenarodne politike, ljudje, ki so po državi tako žalostno zasloveli kot punktaši. V govorih bojevniških voditeljev vidijo ti ljudje potrdilo svojih starih išlagerjev«, da je v »Jugoslaviji vse za nič«, da »ni svobode« ter da sta »v nevarnosti naš jezik in naša vera« Kam to vodi, nam pričajo tudi dopisi, ki jih dobivamo iz raznih krajev Slovenije. Posebno značilen Je dolg dopis, ki nam ga je poslal kmečki fant, Sokol, iz večje vasi v ribniški okolici. Ogorčenega dopisa zaradi strogega tiskovnega zakona na žalost ne moremo v ceolti objaviti, \ ■)	"~T \
'v " •	-»- , —-— - — — * ------- ,	i.
-	*	- > » -•- -< I Jt t i j l I 4 i , \ i,
Za bojevniški shod v Ribnici so delali hudo agitacijo daleč okrog Ribnice. Najbolj so letali od hiše do hiše in od vasi do vasi najhujši punktaši. To je bilo nam Sokolom malo sumljivo, ker poznamo te ljudi in vemo, da se zlepa ne bodo spreobrnili. Ker pa so gospodje, ki so bili poslani iz Ljubljane, zagotavljali, da gre za to, da bi v Jugoslaviji lepše živeli in odpravili korupcijo, pa bi potem manj davkov plačevali, smo se odpravili na shod tudi mnogi Sokoli. Ko so nam rekli, da je tudi g. ban za bojevniki, smo tudi mi začeli nagovarjati ljudi, naj gredo v Ribnico, in iz naše vaai smo se peljali na dveh vozeh.
V Ribnici je bilo res mnogo ljudi; največ je bilo takih, ki so še danes odkriti punktaši in ki se požvižgajo na državo, če ji ne komandirajo oni. Čudno se nam je zdelo, da so prišli na shod, ko se vendar drugače kakor hudič križa izognejo vsaki sokolslri ali drugačni prireditvi, če gre za državo in narod. Potem pa smo slišali govornike in smo vedeli, zakaj so punktaši prišli. Govorniki so govorili ravno take stvari, s kakršnimi punktaši hujskajo ljudi. Ne veste, kako so jim ti ploskali, ko so govorniki govorili, da so sami lumpje, požrešneži in goljufi oni, ki so dosedaj in še danes vodjjo državo. Pa kako so vpili, ko so od govornikov slišali, da pri nas ni svobode in da se ljudje strahujejo, pa da imajo le nekateri vse pravice, drugi pa nič!
Zmedeni in žalostni smo bili, ko smo morali poslušati take hujskarije iz ust ljudi, o katerih so nam prej govorili,
da so tudi Sokoli. Kako so si pa njihove govore razlagali punktaši, se je pokazalo že na shodu samem. Če so videli pri kom sokolski znak, so ga začeli zmerjati in izzivati. Grozili so, da bodo kmalu pomedli s sokolskimi izdajalci in nas pobesili. Kar so govorniki govorili o politiki, vse tiste psovke so letele na nas.
Mislili smo, da se bomo kar spopadli. Tudi ko smo se vračali domov, so nas še izzivali. Komaj smo se zdržali, da jim nismo odgovorili tako, kakor bi zaslužili. V naši vasi so se potem zvečer punktaši že pogovarjali, koga od nas bodo obesili in na katero drevo. Mi se seveda prav sič ne bojimo, ker vemo, da bojevniško drevo ravno tako ne bo zraslo do neba, kakor ni zraslo punktaško. Dobro pa je, da vemo, komu so bojevniki všeč bi koristni.
Kar so nam samo grozili, to so punktaši, ko so se vračali z ribniškega shoda, drugim že res naredili. Tudi iz Strug je prišlo na shod nekaj Sokolov. Ko so se vračali domov, so jih na hribu punk-taški bojevniki pričakali in napadli z noži. Enega so težko ranili. Vso glavo so mu razbili Pri tem so vpili proti državi in rekli,, da je prišel zdaj nov prevrat, ko ustava in postave ne veljajo več. Kričali so: »Zmaga je naša!« »Svinje dol!« »Sokole na gavge!« (Dopis navaja še druge, še hujše vzklike proti največjim svetinjam našega naroda in naše države.) Kakor pravijo, so nekatere napadalce orožniki že zaprli. Tisti, ki so ga ranili, se piše Meglen in je doma iz Podtiskanca v Struški dolini.
Jubilej škoSa Učelinija
Slovesna izročitev visokega kraljevega odlikovanja narodnemu škofu ob 40-letnici škofovanja
Dubrovnik, 18. maja n. Na Lojnidn so danes svečano proslavili 401etni škofovski jubilej bivšega kotorskega škofa dr. Fra-
nja Učelinija-Tiče, ki ga je Nj. Vel. kralj odlikoval x redom Jugoslovenske krone L stopnje. fcročitev odlikovanja se je izpremenlla v veliko nacionalno proslavo vse Južne Dalmacije, ki so Jo pri današnji proslavi zastopati predvsem Sokoli. Odlikovanje Je sivolasemu Škofu Izročil ban zetske banovine Sočiča v prisotnosti velike množice ljudstva z otoka ln sokol-skih čet s Cetinja, iz Dubrovnika ln du-brovniškrih vasi Sokoli so bili navdušeni in srečni, ker so se lahko zbrali okrog starega škofa, toi Je lani v Kotom blagoslovil dubrovniško sokolsko zastavo, katere dubrovniški fekof dr. Carevič nI hotel blagosloviti.
Ban Sočiča Je naglaSal ▼ svojem Kovom, da je bilo s odlikovanjem škofu patriotu izraženo priznanje z najvišjega mesta in izkazano največje spoštovanje vsega našega naroda. Srbi, Hrvati in Slovenci vedo, kdo Je škof UčeHnl in kaj pomeni ne samo za Boko Kotorsko nego za vso državo, ki mu dolguje trajno hvaležnost za Junaško ln krščansko obrambo njenih svetinj In njenega edinstva. Banov govor so množie sprejele z viharnim! vzkliki kralju, državi in škofu
Sprejemajoč odlikovanje se Je Ifcof TOe-linilini obrnil k banu in ga prosil, naj NJ.
Vel. kralju sporoči njegovo zahvalo in vdanost. Največja sreča, je dejal, ki sem
io v življenju želel in dočakal. Je bila uresničenje idealov tolikih naših poko-ljenj ene in nedeljive Jugoslavije. Sedaj lahko mirno umrem. Prosim Vsegamogoč-nega, naj blagoslovi in ščiti kralja in vso Jugoslavijo.
Nato »ta škofa poedravila in mu čestitala narodni poslanec dr, Lazarevlč in načelnik kotorske občine Sabljlč. Ko B« Je škof načelniku SaMjiču zahvalil, Je bil izredno ganjen. V očeh so mu zaigrale solze. Nekaj trenutkov Je molčal, nato pa je iapregovoril ln dejal, da se zahvaljuje za skrb Kotorčanov ter da v svoji duši nikoli ne bo pozabil ljubezni do Boke in svojega Kotora, s katerim ga veže 40 let škofovanja, 40 let polnih bratske sloge ln simpatij za prebivalstvo ne glede na njegovo vero in pleme, zlasti pa ne bo pozabil ljubezni med katoliki in pravoslavnimi, ki je vladala v njegovem času v Boki Kotorskl. Govorila sta še starešina cetinjske sokolske župe Vajič in starosta dubrovniškega Sokola Nikola Suftič.
S lovno« t! so razen poslanca dr. Laza-
revlča prisostvovali tudi narodna poslanca Cemovič in Radojevič ter mnogi drugi zastopniki dubrovniSke in ostale juinodal-matinske Javnosti. Sokoli »o nato v povor-ki odšli po mestu.
Bolgarska kriza
Sofija, 15. maja
Obisk jugoslovenskega ministra vnanjih stvari v Sofiji je za nekaj dni odgodil izbruh vladne krize, ki se je napovedovala že mesece in mesece in je sedaj dejanski Izbruhnila s prisilno ostavko prometnega ministra Kosturkova. predstavnika radika lov v vladi narodnega bloka. Ministrski predsednik Mušanov je sicer začasno sam prevzel listnico prometnega ministrstva, toda kriza s tem njegovim ukrepom ni bila rešena, marveč se je še poostrila in končno dovedla do demisiie celokupne vlade
Glavni vzrok za krizo je bila zahteva vladnih zemljedelcev, ki so najodločneje zahtevali zase še četrto ministrsko mesto in sicer notranje ministrstvo. Tej svoji zahtevi pa dodajajo še drugo, ki gre za popolno izločitvijo radikalov iz narodnega bloka Radikali so se namreč po ostavki Kosturkova razcepili. Pristaši Kosturkova so za najstrožjo opozicijo proti vladi na rodnega bloka, skupina okoli prof. Genova pa želi še nadalje ostati v bloku ln njegovi vladi To pa nikakor ne gre v ra čun zemljedelcem, ki ravno s popolno izločitvijo radikalov hočejo ustvariti možnost pridobitve četrtega ministrskega stol-ca zase Ker se je tudi večina poslanskega kluba vladnih nacionalnih liberalnv pod vodstvom ministra pravde Kačakova izia vila za zahtevo zemljedelcev. je ta zahte va postala naravnost neodklonljiva in je povzročila ostavko celokjpne vlade.
Položaj narodnega bloka samega je silno kočljiv Z izločitvijo radikalov obeh struj bi izgubil rarodni hlok večino v Sobranju Ta izguba bi se mogla nadoknaditi na dva načina: s pritegnitvijo nacio-nalno-liberalne skupine ki je sedaj v opoziciji in za čimer streme vladni nacionalni liberali da bi s? tako okrepili svoj vpliv v narodnem bloku ali pa s pritegnitvijo bivših Ljapčevljevih demokratov z Buro-vom in Molovom kar žele vladni demokrati. ker bi si tako Mušanov in Malinov le še bolj utrdila svojo nadvlado v vladnem bloku Za prvo rešitev so nacionalni liberali in ž njimi zvezani zemljedelci, ki so pa najodločnejši nasprotniki pritegnitve opozicijskih demokratov.
Zemljedelci imajo poleg svoje številne moči v Sobranju in v narodu, s čimer utemeljujejo svojo zahtevo po četrtem ministrstvu. tudi še prav poseben razlog ki je popolnoma notranje strankarske narave. Nezadovoljstvo v stranki zaradi premajhnih ali prav za prav nikakršnih koristi ki naj b» jih zemljedelcem prinašalo sodelovanje v vladi narodnega bloka, je ze'o veliko In skupin« okoli Nikole Zaharijeva. ki se vse bolj nagiba k opozicijski zemMe-rlelski zvezi »Aleksander Stambolijski«. bi te po mnenju Gičeva in Dimova dala zo-oet pridobiti edinole z eno ali dvema ministrskima listnicama Ker naj bi Gičev in Dimov vsekakor ostala v vladi, naj bi dosedanji poljedelski minister, zemljedelec Muravjev odšel v Inozemstvo za posiani-'ca. njegovo listnico in četrto, novo. pa naj bi zavzela dva »nezadovoljneža«.
Položaj' je potem takem do skrajnosti zapleten in splošno se sodi, da se ne bo tako hitro posrečilo, ga razčistiti. Treba je računati z daljšo vladno krizo in g. Mušanov ki bo brez dvoma zopet dobil mandat za sestavo vlade, bo imel »mnogo napornega dela« in mnogo prilike, da pokaže svoje politične in državniške zmožnosti.
Ruždi bej na Dunaju
Dunaj, 18. maja AA. Včeraj poipoldne je prispela na Dunaj z ladjo jugoslovenske rečne plovbe »Karadjordje« žena turšike-ga zunanjega ministra Tevfika Ruždi beja s svojo hčerko in zetom Fatim bejem V pristanišču so jih sprejeli zunanji minister Tevfik Ruždi bej, ki se že več dni mudii na Dunaju, turški odpravnik poslov Dževad bej z osobjem turškega poslaništva in jugoslovenski poslanik Nataši je vič s soprogo Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej se bo v soboto 19. t m. sestal z avstrijskim državnim kancelarjem dr. Dollfussom. v nedeljo ali ponedeljek pa bo bržikone odpotoval za krajši čas na Semmering. Dne 24. t. m. bo nadaljeval potovanje v ženevo, kjer se bo sestal * ministri Male antante.
Likvidacija Landbunda
Dunaj. 18 maja. w Vodstvo Landbunda je imelo v parlamentu svojo zadnjo sejo. Po poročilu o političnem položaju in debati je bila sprejeta resolucija, da smatra vodstvo stranke svoje delo za končano. Nadalje se pooblašča vodstvo stranke, da ukrene vse potrebno za likvidacijo. Društvo »Oesterreichisches Landbund« bo v izpremembi svojih pravil upoštevalo iz-remenjenje razmer Pristaši in prijatelji andbunda v Avstiji se pozivajo, naj ostanejo zvesti idejam Landbunda.
Francosko-italijanska trgovinska pogajanja
Pariz, 18. maja. k. V Parizu se nadaljujejo francosko-italijanska trgovinska pogajanja, ki so se pričela pred tedni, ko sta se v Miianu sestala francoski trgovinski minister Lamoureux in italijanski državni pod-tajnik v ministrstvu za korporacije prot Asquini. Asquini je včeraj zjutraj prispel v Pariz in se je že popoldne sestal z La-moureuxom. Sestanku so prisostvovali tudi italijanski in francoski trgovinski strokovnjaki. Na nJem so razpravljali o splošnih vprašanjih, ki se nanašajo na gospodarske odnošaie med Francijo in Italijo. Davi je bi! Asquini pri ministrskem predsedniku Doumergueu. Nato se je vršila druga seja obeh delegacij. O vsebini pogajanj dosilei ni bilo objavljeno nikako poročilo.
ČitaUe tedensko revijo ,.ŽIVLJENJE IN SVET"
Titulescu v avdijenci
Beograd, 18. maja p. Ruzminakl zunanji minister Titu lese« Je snoči ra pustil Beograd ln odpotoval v ženevo Pred svojim odhodom Je bU »prejet v dveurnl avdijenci pri Nj. Vel. kralju na Dedinju, nakar je odšel na kolodvor, kjer so se poslovili od njega zunanji minister g. Jevtič, rumunski ln grštoi poslanik v Beogradu, romunski poslanik v Ankari in višji uradniki zunanjega ministrstva.
Ljubljana, 18. maja p. Na poti ix Beograda v Ženevo Je prispel danes dopoldne z beograjskim brzovlakom v Ljubljano rumunski zunanji minister g. Titulescu. Potoval je v svojem salonskem vozu. V LJubljani ni taetopll ln tudi ni nikogar sprejel.
Dr. Benes o srednjeevropskem sodelovanju
Turin, 18. maia. g. >Gazzetta del Popolo« objavlja razgovor ^vojeira praškega dopisnika s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, ki je med drugim dejal:
Sodelovanje Mali antante, Francije in Italije v srednji Evropi je absolutno potrebno, da ee končnovdjavno uredijo politični in gospodarski odnošaji med srednjeevropskimi državami. Rimski dogovori med Italijo, Avstrijo in Madžarsko morajo upoštevati potrebo, da%se spravijo v sklad interesi raznih držav, ne da bi bila pri tem oškodovana ena ali druga država. Javljamo se v sporazumu s Francijo k sodelovanju, vendar ua bo potrebno počakati na praktičen usp?h teh dogovorov in na stališče ostalih držav.
NE POZABLJAJTE PRI KUPOVANJU!
ponavlja popolnoma po pravici dekle: Mirim kuMnj-«ka ioioieda — t njo j« veeelje kuketil
T« jje i&datra in redilo*, u>t>o aga;« — epi ob k-o* bajka! j« rekla moja gospodinj«. A pacitd moram, is je bo resnično prava
Mirim kraljica čokolade
Recept la dobro domačo torto.
80 dkg sladkorja fn 8 rumejijakor praT dobro im-efcaj. Nato pridem 14 dkg zmletih. neolupljffMb mandeljnov, koe neet.rgfl.ne kuhinjeke čokolad« »Mirim«, kakih 16 zrn dobro zmlete kare, oapoeled pa vmešaj ene g 8 bHjakor. Testo etreri v nama«an model tn apeci. Pečeno razpolovi, tum-afci a poljubno kremo in :opet tloii.
Podaljšanje trgovinske pogodbe z Grčijo
Beograd, 18. maja p. Danes sta gr§k! poslanik na našem dvoru ln zunanji minister zamenjala listine o podaljšanju trgovskega sporazuma med Jugoslavijo ln Grčijo do 1. julija Dotlej se bodo končala pogajanja za ureditev plačilnega prometa in drugih vprašanj, nakar stopi novi trgovinski sporazum, ki je bil nedavno sklenjen, v veljavo. Podrobnosti so btle urejene ob priliki nedavnega bivanja grškega ministra za gospodarstvo Pesmazogla v Beogradu
Trgovinska pogajanja z Bolgarijo
Sofija, 18 maja. č. »Dnevnik« poroča, da se je vrnil v Sofijo glavni tajnik kmetijskega ministrstva Gučev. ki sodeluje v Beogradu pri trgovinskih pogajanjih mde Jugoslavijo in Bolgarijo. Pozvan je bil ▼ Sofijo, da poroča o razvoju pogajanj za sklenitev trgovinske in veterinarske konvencije t Jugoslavijo.
Novinarjem je Gučev izjavil, da se pogajanja nepričakovano uspešno razvijajo. Priznati je treba, da tudi jugoslovenska delgacija želi, da bi se čimprej zaključila Bržkone bodo končana že do konca tedna Vsa osnovna vprašanja, ki se nanašajo na veterinarsko konvencijo, so že rešena treba je urediti le 5e nekatere podrobnosti. Prav tako je dosežen v glavnem tudi sporazum glede trgovinske pogodbe. Večje število členov pogodbe je bilo že sprejeto. Za prihodnjo sejo ostaja le še tarifski del pogodbe, ki bo gotovo prav tako naglo in ugodno urejen. Gučev je poudaril, da se gotovo še nobena pogajanja niso zaključila v tako kratkem času.
Zahvala bolgarskih zdravnikov
Beograd, 18. maja AA. Bolgarski zdravniki so po odhodu iz Beograda poslali iz Sarajeva ministru za socialno politiko in narodno zdravje naslednjo brzojavko: V svojem imenu in v imenu skupine uradnih zdravnikov vas prosim, da izvolite sprejeti našo zahvalo za veliko pozornost, ki ste nam jo izkazali ter izraze našega globokega spoštovanja.
Krediti za gozdne poti
Beograd, 18. maja AA. Z odlokom ministra za gozdove in rudnike so posameznim gozdarskim ravnateljstvom dovoljeni krediti z« vzdrževanje potov po državnih gozdovih, in sicer ravnateljstvu v Skoplju 30.000 Din, ravnateljstvu v Apatinu 10.000 Din, na Sušaku 60.000 Din, ravnateljstvu gozdov v Ljubljani 10.000 Din. Za nove poti v državnih gozdovih pa so dovoljeni krediti: ravnateljstvu v Cačku 30.000 Din, ravnateljstvu gozdov v Ljubljani 20.000 in ravnateljstvu gozdov ua Sušaku 100.000 Din.
Zamenjava bankovcev
Beograd, 18. maja AA. Dne 25. maja poteče rok za zamenjavo bankovcev dinarsko kronske izdaje po 1000 Din (4000 kron) in po 100 Din (400 kron), ki se vzamejo iz prometa. Bankovci imajo podpis finančnega ministra dr. M. Ninčiča brez datuma izdaje. Izdelani so na obeh straneh v vijoličasto-modri barvi. Podrobni popis Je izdel v »Službenih Novinah« St. 121 dne 25. maja 1929. Zamenjavo vrši Narodna banks v Beogradu in njene podružnice v polni vrednosti z drugimi bankovci do 25. maja 1934 nato pa izgube ti bankovci vsako vrednost.
Požar v Cerknici
Cerknica, 17. mai&.
V torek okoli druge ure popoldne, ko je bda velika večina ljudi pri poljskem dem, je nenadoma začelo zvoniti plat zvona. Preplašeni domačini so hitro stekli z nj;v na svoje domove in zagledali, da divja robesne element požara nad hišo pod> barja Alojzija Bajca v Cerknici.
Podobar Baje se je ravno ta dan rame-nfl, da bo preslikal sobo. zato je vse stvari prenesel iz ene sobe v drugo in še! nekaj pred kritičnim časom v Dolenja vas k nekemu lesnemu trgovcu. 2ena z otroki pa se je mudila na Jezeru, kjer .ie oprav.jala poljska dela. Hiša je bila torej po?>notna zapuščena od ljudi Kako >e mogil nastati požar, je uganka za slehernega.
Na Hcu mesta so bili najpiej naši vrii gasilci, čez čas pa so stopili v akcijo tudi gasilci iz Dolenje vasi in Dolenjega jezera. Z nadčloveškim naporom so skušali reševati razne stvari Iz goreče hiše. pri tem se je odlikovaJ zlasti Lovretov Jože, toda ognjeni zublji, ki so med tem dobli najširši razmah, so onemogočili vsako reševalno akcijo. Požar je opravil svoje uničujoče delo. V hiši je pogorela vsa oprava, obleka, posteljno In drugo perilo, zgoreio je mnogo živil in zlasti masti, ki mu 'e ostala od lanskih prašičev. Požar je uničil veliko rezbarskih podob, orodja in drugih stvari, uničil ie vse lesene dele hiše itd. Skoda znaša, sodeč po prvem opustošenju, nad 70.000 Din. ki pa je baje krita z zavarovalnino.
Nesrečni Baje je ostal brez strehe. N1e-cova številna nepreskrbljena družina si šče seda' zavetia nri dobrih ljudeh.
Medtem ko so številni domačini ogledovali požar, se ie priklatH v žuono cerkev nepošten človek, to je vlomili v puščico on
levem altarj-u ter j« docela izpraznil J« to že drugi slučaj vloma v teku dobregi po. leta.
Železniški popusti za boine otroke
Beograd, 18. maja. AA. Na predlog gsae-rainega ravnateljstva državnih železnic je izdal prometni minister odlok o izpremembi 61. 16, točka 1 in 2 železniške tarife drugi del za prevoz potnikov, prtljage in ekspresnega blaga. Izpremenieni čl. 17 tarife se glasi:
1.	Bolni otroci od 4. do izpolnjenega 16. leta, ki jih pošljejo v skupinah po najmanj pet na zdravljenje, ali se pa z zdravljenja vračajo, imajo popust na vožnji V 3. razredu brzih in potniških vlakov, kadar plačajo stroške za vožnjo in bdvanje v okrevališču repolnoma ali ra delno državne oziroma samoupravne oblasti aii dobrodelna društva. Ce je okrevališče na področju kraljevine Jugoslavije, znaša popust 75 odstotkov, če je izven ozemlja kraljevine Jugoslavije, pa 50 odstolkov normalne vozne cene.
2.	Spremljevaloi otrok se lahko peljejo s 50-oistotnim popustom normalne vozne cene v istem razredu, vendar sme biti za vsako skupino do 10 otrok dodeljen samo po en spremljevalec.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved ia danes:
Oblačno, ponekod deževno, hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Pritisk je padel za 0.5 do 2 mm. Temperature eo padle v cenfralnih krajih države za 1 do 5 stopinj, v ostalih Da narasle za t do 2 stopinji.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Boljše in nekoliko toplejš? vreme.
Maši kraji in ljudje
Prvi obisk Bolgarov beli Ljubljani
Iz razgovora s predsednikom plovdivskega Bolgaro jugoslavjanskega družestva dr. Baltovim
Ljubljana, 18. maja
Kakor smo že včeraj poročali, je prispel v Ljubljano moški zbor najstarejšega in najodličnejšega bolgarskega pevskega društva »Rodna pesem« iz Plovdiva, ki bo nastopil na koncertu v unionski dvorani ob 11. dopoldne. Za sprejem bolgarskih gostov se je mesto odelo v nacionalne zastave in danes se je vsa Ljubljana razgibala v znamenju dragega bratskega obiska.
Moški zbor »Rodne pesmi«, ki je prispel v Ljubljano z okrog 70 pevci, je že snoči na kolodvoru in pred Narodnim domom, kjer je zapel par pesmi pod vodstvom svojega dirigenta Kočetova, pokazal., da spada med odlične slovanske pevske zbore. Danes so si gostje pod vodstvom slovenskih tovarišev in znancev ogledali mesto in niso mogli prehvaliti Ljubljane, ki je sicer malo manjša od Plovdiva, ki ji pa ljubeznivi gostje pripisujejo vse polno prednosti pred svojim rodnim mestom. Ljubljančani so se v službi domačina nasproti bratom Bolsarom izkazali morda še malo nepripravne: to je pač prvič po svetovni vojni in bržkone tudi prvič v zgodovini, da so sinovi naj-vzhodnejše veje slovanstva na Balkanu obiskali v tolikšnem številu svoje brate na najzapadnejši točki. Dejstvo pa, da se Bolgar in Slovenec tako brez težave razumeta. če vsak v svojem jeziku govorita med sabo, sta kmalu zbližala goste in domačine. In ko si gostje danes v skupinah ogledovali zanimivosti mesta, Narodno galerijo in muzej, nebotičnik in Grad, univerzo. klavnico, kjer jim je mestna občina priredila majhno zakusko, in vse, kar Ljubljana premore, so se mogli obenem dodobra prepričati, da med nami in njimi ni za zbližanje niti jezikovnih niti drugih naravnih zaprek. Ko so popoldne pred magistratom zapeli »Šumi Marica« in »Bože pravde«, se je zbrala takoj množica občinstva okrog njih, ki je Bolgare burno pozdravljala.
Poleg pevcev in njihovih dirigentov so z njimi še ustanovitelj društva g. Bako-reštlije z gospo soprogo in pa predsednik Bolgaro-jugoslavjanskega družestva iz Plovdiva odvetnik dr. Nikola Baltov. — Predsednik dr. Baltov je bil tako prijazen, da ie našemu poročevalcu dovolil kratek razgovor. Tako se je zgodilo, da sta Slovenec in Bolgar sedela v kavarni pri skodelici turške kave in se razgovarjala vsak v svojem materinem jeziku, ne da bi ju pomenek zavajal do prevelikih zadreg. G. dr. Baltov je pripovedoval:
Bolgaro-jugoslavljansko družestvo v Plovdivu se je ustanovilo v novembru lanskega leta in šteje doslej nekaj nad 150 članov, med katerimi je mnogo intelektualcev vseh akademskih poklicev in mnogo gospodarstvenikov. Društvo je takoj po ustanovitvi začelo z živahnim praktičnim delom in je v kratkem času organiziralo razstavo slikarske skupine »Oblika« iz Beograda, ki je prav lepo uspela, in posredovalo gostovanje beograjskega pevskega zbora »Stankoviča«. Vse to naglo ustanavljanje bolgarsko-jugoslovenskih lig po bolgarskih mestih, ki ga v zadnjem času opažamo, je samo izraz nekega ssiož-nega razpoloženja v bolgarskem narodu za čim tesnejše zbližanje z bratskim narodom na zapadu. V srcu bolgarskega naroda živi ena sama velika ljubezen do vseh Jugoslovenov m ena sama vroča želja po spoznanju in razumevanju z njimi. Jaz verujem, je nadaljeval dr. Baltov, da bi danes ne mogel noben državnik več brez rizika delovati proti temu zbližanju. Da dosežemo ta svoj cilj, smo si nadeli za svojo prvo nalogo proučevanje Jugoslavije in njenih življenjskih razmer. V društvu smo v tem smislu imeli že vrsto sestankov, referatov in predavanj. Tudi »Rodna pesem« je podvzela to potovanje v Beograd in Ljubljano na pobudo našega društva. Za svoj največji dolg smo smatrali, da pridemo v Ljubljano in da prisostvujemo slavju »Slavca«, ker so Slovenci skrajna točka jugoslovenstva na zapadu, kakor smo Bolgari njega skrajna točka na vzhodu. Prav tako pa smo Bolgari za ves naš kulturni podvig dolžni mnogo zahvale Slovencem, ki so bili po našem narodnem osvobojenju naši prvi učitelji. Naša največja zahvala pa gre seveda vašemu velikemu Antonu Bezenšku, čigar neposredni učenci smo mi vsi.
Mi vsi, ki smo samo različne veje enega samega enotnega jugoslovenstva, smo bili že v zgodovinski preteklosti zvezani v eno kulturno enoto. Danes ne delamo nič drugega, kakor da podaljšamo to staro »vezo, ki je ne more za trajno prekiniti noben politični nesporazum, kakršni so nekajkrat na žalost obstajali med posameznimi deli Jugoslovenov. Naša trdna volja je, da bo pozabljeno, kar nas je ločilo, da vse to spravimo v arhiv in upremo pogled samo v bodočnost. In bodočnost vseh Jugoslovenov je mogoča samo v sporazumu. Naloga nas vseh je, da z vsemi silami delamo za ustvaritev enotne, velike Jugoslavije.
Srebrni jubilej ljubljanske organizacije grafičnih faktorjev
Odbor ljubljanske podružnice
Ljubljana, 18. maja
Ljubljanska podružnica Udruženja grafičnih faktorjev Jugoslavije praznuje 251ef-nico svojega obstoja. Ko je bil pred 25 leti položen temelj faktorski strokovni organizaciji, so bili vsi faktorji bivše Kranjske redni člani Društva tiskarjev, čr-kolivcev in sorodnih strok na Kranjskem. Tekom svojega razvoja pa se je to društvo vedno bolj oddaljevalo od ustanovnih principov, ki so bili: strokovna izobrazba tiskarjev in napredek tiskarske stroke sploh ker so si člani zaradi vedno slabšega gmotnega položaja želeli močne sindikalne borbene organizacije. Temu stremljenju faktorji pred 25 leti nikakor niso bili nasprotni, uvideli pa so, da je potrebno in koristno ustanoviti tudi na Kranjskem faktorsko društvo ter si tako zgraditi lastno strokovno ognjišče. Ljubljanska organizacija je bila član avstrijske faktorske zveze. Mala skupina ljubljanskih faktorjev se je združila v nameri, da s plemenito gojitvijo tovarištva ter s težnjo po samopomoči poveže in združi v organizirano celoto stalež faktorstva. To stremljenje pa je prekmil izbruh svetovne vojne ter je bila organizacija obsojena na skromno životarjenje.
Po prevratu se je društvo reorganiziralo v Zvezi faktorjev za Slovenijo in je društvena delavnost pridobila na pomembnosti. Zadovoljivo se je razvijalo zlasti strokovno izobraževalno in prosvetno delo in tudi propaganda je imela razveseljiv uspeh, kajti konec leta 1924. je štela zveza že 34 članov. Ves čas pa je društvo stremelo tudi za ciljem vsedržavne faktorske organizacije. Da bi se ta cilj dosegel, pa je hotela zveza prej vsestransko izgraditi svojo organizacijo ter jo tako usposobiti za veliko nalogo, da bi lahko priborila in varovala svojemu članstvu stanovske dobrine.
Društvo si je ustanovilo lastne podporne institucije in pri tem se je izkazala nujna potreba emancipacije faktorjev od delavske organizacije, kjer so bili še vedno včlanjeni. Z določenim programom so odborniki faktorske organizacije stopili v stik s pooblaščenci delavske organizacije,
da se odkrito pomenijo o nujni potrebi reciprocitetne pogodbe med faktorji! in delavstvom. Faktorji so se postavili na stališče, da morajo biti popolnoma neodvisni na obe strani: napram delavskim in delodajalskim organizacijam. Samo popolnoma neodvisen faktor lahko vrši svoje dolžnosti do gospodarja in delavca nemoteno in v smislu skupne koristi vse obrti. Pogajanja so se zaključila v popolnem sporazumu in julija 1927 je bila podpisana reciprocitetna pogodba med Zvezo faktorjev in med Savezom grafičnih rad-nika Jugoslavije, podružnico Ljubljana.
Faktorska organizacija si je svojo podporno ustanovo uredila tako, da ustreza vsem socialnim potrebam v vseh prilikah življenja. Njeni fondi bodo v jubilejnem letu prekoračili milijon, ki bo nudil zanesljivo podlago za nadaljno izgradbo podporne institucije.
Kakor je organizacija v preteklosti premagala vse težave, tako bo tudi v bodoče uspešno reševala nova vprašanja, ki se stalno pojavljajo. Hvalevredno nalogo pa vrši s tem, ker skrbi za to, da najtesneje veže zavedne, znažajne ter v poklicu najbolj kvalificirane može. Podružnica je izdala ob svojem jubileju vsebinsko 5n tehnično odličen »Spominski spis«, v nedelio 20. t. m. ob pol 11. pa bo imela v Kazini svoj občni zbor.
Zgraditev vodovoda v Praprotni polici
Ljubljana, 18. maja V prijazni, idilični gorenjski vasi, na Praprotni polici pri Velesovem bodo praznovali na binkoštni ponedeljek lepo slavje. Izvršena bo slovesna blagoslovitev novo zgrajenega vodovoda, ki je napeljan te vasi Trate pri Velesovem, do Praprotno police v dolžini okrog 2000 m.
Dolga in huda je bila borba za vodovod, ki pomeni za vas res prevažno pridobitev. V vasi, ki ima sicer okrog 11 vodnjakov, so morali piti doslej, tako ljudje, kakor živina, le kapnico. Ves čas, zlasti v vročem poletju so pogrešali zdravo pit-
no vodo, kar Je motilo tudi zdravje domačinov. Leta in leta so ugibali vaščani, Kako bi se dalo stvari odpomoči, slednjič pa so napravili načrt in se obrnili za svet še na oblastvo. Stvar so vzeli v roke resni in energični možje, ki jim je šla oblast tudi prav dobrohotno na roko. Šlo je seveda v prvi vrsti za denarna sredstva, ki pa so jih tudi našli. Vaščani Praprotne police so prodali za 70000 Din soseskinega sveta raznim interesentom, prosili pa so za materialno pomoč tudi bansko upravo in uspeli. Banska uprava jim je nakazala za gradnjo vodovoda 60.000 Din podpore. Tako so lansko jesen pričeli z delom po načrtih, ki jih je izdelal tehnični oddelek banske uprave. Vaščani so šli sami na delo in delali kuluk dolge mesece, tako da je zdaj delo že popolnoma dokončano in je Praprotna polica že nekaj časa preskr-bovana z res dobro pitno vodo. Studenec na Trati, iz katerega se črpa voda, Je globok dobre 4 m in daje na uro okrog 700 1 vode.
Za binkoštne praznike
si ne pozabite nakupiti svežih kvalitetnih filmov in plošč pri
Foto Tonrist — Lojze Šmuc
na Aleksandrovi cesti 8. Tam vam iste tudi razvije in lepo napravi
slike.
Sava mesta Beograda
Beograd, 17. maja
Mesto Beograd je danes na kar najslo-vesnejši način proslavilo svojo slavo. Spa-sov dan, Vnebohod, ki ga slavi staro beograjsko pravoslavno svetišče, voznesenska cerkev, je obenem tudi »krstna slava« naše prestolnice, ki se zadnja leta praznuje na prav posebno slovesen način ter sodelujejo pri tej proslavi poleg cerkvenih tudi vse civilne in vojaške oblasti prestolnice. Letos pa je bila ta proslava še tem slovesnejša, ker ji je prisostvovalo tudi odposlanstvo pariške mestne občine z njenim županom na čelu.
Cerkveni obredi so »e prlCell v vozne-senski cerkvi, od ko^sr je potem krenil mogočen sprevod, ki ga je vodil sam pa-trijarh Varnava ob asistenci dveh škofov in mnogoštevilnega svečeništva, po ulicah Miloša Velikega, kralja Milana, kjer se je med obema dvoroma opravila molitev za kralja, Terazijah in Knez Mihajlovi k saborni cerkvi. Francosko odposlanstvo je gledalo sprevod z balkona Izvozne banke. Občinstvo je francoske goste živahno pozdravljalo.
V	veliki sejni dvorani mestnega občinskega odbora se je po končanem sprevodu vršil slavski obred, ki ga je izvršil sam patrijarh ter so mu poleg vsega mestnega
občinskega odbora s predsednikom in obema podpredsednikoma na čelu prisostvovali tudi pariški gostje, ki so tako pač prvič v življenju bili priče temu edinstvenemu in tako pomembnemu narodno-ver-skemu običaju.
Po razrezanju kolača so se v predsednikovem kabinetu vršila častitanja in »po-služi vanje«.
Vsa slavnost se je izvršila tako v naj-leošem redu, ob ogromni udeležbi pre-stolničnega prebivalstva* ki se ni dalo motiti niti po velikem in nevarnem požaru, ki je izbruhnil prav v času, ko se je slavnostni sprevod pomikal čez Terazije, v sosednji zagati, ki vodi na levo iz Pa-šičeve (Skopljanske) ulice in se je tamkaj vnelo skladišče tvrdke Fleischer in Meier, ki trguje s steklenino in barvami. Nevarnost je bila tem večja, ker se je v skladišču nahajala večja zaloga olja, terpen-tina, firneža in bencina. Ognjegascem pa se je posrečilo, da so še pravočasno izvlekli iz skladišča predvsem bencin, potem pa tudi posode z ostalimi za razširjenje ognja tako nevarnimi tekočinami, pa tako ni prišlo do eksplozije. Skladišče je popolnoma zgorelo in so deloma poškodovane tudi sosednje stavbe. Škode tn>i sama tvrdka Fleischer in Meier nad milijon dinarjev.
Kakor rečeno, pa ta požar ni nikakor motil slovesnosti slavske proslave naše prestolnice, ki je bila ves dan kar naislo-vesnejše razpoložena.
Podrobnosti o smrtni nesreči na Turncu
Ljubljana, 18. maja.
Kakor smo že včeraj beležili, se je spet pripetila na Turncu na šmarnogorski Grmadi smrtna nesreča. To pot je postal žrtev plezalne ture na tem nevarnem mestu 241. radijski tehnik Vladimir Erbežnik, sin trgovca Josipa Erbežnika na Gosposvetski cesti 16. Mladi ponesrečenec, ki je bil uslužben pri trdki Radio Ljubljana, je bil navdušen turist in planinec. Kadarkoli je utegnil, se je rešil mestnih zidov in jo mahnil na priljubljene mu planine.
V	četrtek zjutraj se je podal v službo, ker pa ga je pričela boleti glava, se je oprostil, zasedel kolo in se odpeljal pod Šmarno goro. Spotoma se ga je polotila želja, da bi se podal na Turne, ki ga je že večkrat z lahkoto preplezal. Spravil je kolo pni nekem posestniku v Vikerčah in se povzpel na zapadno steno Grmade šel je v smrt. Ko stase okrog 15. vračala z Grmade neki gospod m gospodična, sta pod vznožjem stene nenadoma vsa prestrašena obstala. Tik pod seboj sta ugledala mrtvega mladeniča s hudo razbito glavo. Imel je počeno lobanjo in desno nogo precej skrčeno. Kri na giavi je bila že strjena. Izletnika sta pokrila truplo nesrečnega mladeniča z zelenjem, nato pa odhitela v dolino, kier sta v Vikerčah povedala o nesreči. Pod steno so se takoj podali številni vaščani, ki so pozneje prinesli tja tudi krsto in položili truplo vanjo, nato pa ga prepeljali v mrtvašnico v Smlednik.
O nesreči je bila tekom popoldneva obveščena tudi orožniška stanica v št Vidu ter so orožniki poročali telefonično šišenski stražnici, od tam pa so na obziren način obvestili o težki izgubi starše ponesrečenega Vladimira.
Kako se je nesreča prav za prav pripetila, ni povsem ugotovljeno, ker se je nahajal nesrečni Vladimir v skali popolnoma sam. Preden je stopil v skale, se je Vladimir sezul ter je v samih nogavicah plezal
mrrzear. Stena Grmade J« na mnogih mestih hudo previsna in visoka skoro 200 m. Najbrže se je Vladimiru odkrušil kos skale, zaradi česar je omahnil in padel po mnenju poznavalcev nevarne poti najbrže kakih 150 m globoko. Truplo nesrečnega mladeniča so prepeljali danes ob 12.30 iz Smlednika z avtomobilom mestnega pogrebnega zavoda v Ljubljano, kjer so ga položili na mrtaški oder v mrtvašnici pri Sv. Krištofu.
Pokojnik je bal znan kot miren in priden mladenič, ki je bil zelo priljubljen v družbi. Bil je član SPD, Ljubljanskega Sokola ter navdušen športnik. Za njim žalujejo poleg staršev še sestri Silva in Nada ter brat Danilo. Nesrečnemu mladeniču bodi ohranjen lep spomin, rodbini pa iskreno so-žaljel
Sleparije s kokainom in saharinom
Ljubljana, IS. maja.
Tkalca premetena sleparija najde nebroj posnemovalcev in je tako tudi rasprava, (k!i se je pred nekaj meseoi vrSila pred mariborskim okrožnim sodiščem o sleparijah s kokainom, dala pobudo za nove take sleparije. V Maribora obsojeni sleparji so namreč kokaindstom draso prodajali neko kokainu podobno zmes ter si tako pnisleparill precej denarja. Ta Bleparija pa je navdušila tudi v Ljubljani dtružbo premetencev, kil je bila prepričana, da ima še boljše trike, kakor so jih Imeli tovariši, ki so se anašli pred maritorekfim sodiSčem. Trik ljubljanskih sleparjev se je enkrat res obmesel in nekega meščana so oškodovali za okrog 24.000 Din, potem Je pa tudd z njimi bilo tako kakor z mariborskimi razpečevale! ponarejenega ko-

1400 Din Vas stane 20-dnevno zdrav ljenje
v Radencih (maj, junij, september). V pavšalu je stanovanje, hrana (dijetna ali navadna), kopanje, dva zdravniška pregleda (Rontgen, analiza seči), vključno vse takse. V maju uživate na povratku 75% popust na železnici, sicer pa 50%. Uspešno zdravljenje srca. ledvic, kamenčkov, jeter, želodca, pri vseh motnjah zastajanja sečne kisline, gihta, starosti, prezgodnjega staranja in notranjih žlez.
Zahtevajte kopališčne prospekte! 88
Slatina Radenci, Slovenija
Starina. Preiskava proti 8 članski sleparski idmižftii je že končam a ln se bo v bratksem vršila pred malim senatom raaprava zaradi goljufije.
Sodišču pa je prijavljena tudi podobna sleparija s saharinom. Dva sleparja is Maribora sta nekemu kmetu ponudila na prodaj večjo množino saharina. Kmet Je Izplačal vnaprej okrog 8000 Din, izročil ipa je tudi hranilmo kmjižico, ker so se pogodili za 16.000 Din. Sleparja sta odnesla denar in knjižico, ko pa saharina ni bilo od nikoder, je kupec postal nestrpen, nakar sta si sleparja izmdslila novo sleparijo. Najela sta nekega pajldaša, ki se je z avtomobilom pripeljal h krme tu ter se predstavil za finančnega organa. Kmet se je tako prestrašil, da n'i več govoril o prepovedani sahartoPM kiupčiji. Proti njegovi voljd pa je zadeva vendarle prišla na dan.
Sopotski predor
bo skrajšal železniško zvezo med Beogradom In BukareSto za 355 km
Požarevac, 18. maja
Te dni so otvorili 950 metrov dolgi predor na novi železniški progi Požarevac-Kučevo, ki je sestaven del one vele važne prometne žile, ki bo vezala Beograd po najkrajši poti z Bukarešto, čez dunavski most, ki se zgradi na doslej še ne določenem kraju pod Železnimi vrati, in tvorila v svojih obojestranskih že obstoječih podaljških najbližjo zvezo med Črnim in Jadranskim morjem ter Atlantskim oceanom. Ta proga, ki bo vodila na našem ozemlju po krajih, ki se odlikujejo s svojim neizčrpnim rudnim in gozdnim bogastvom, bo skrajšala zvezo Beograda z Bukarešto od sedanjih 935 na 580, torej za celih 355 kilometrov. Proga se gradi v odlomkih, pač po sredstvih, ki so na razpolago, in je sedaj v delu prvi odlomek, Po-žarevac-Kučevo, ki je v ostalem že skoraj popolnoma dograjen, ali je delala dokončni dograditvi veliko oviro gradnja sopot-skega predora.
Predor ima, kakor že rečeno, samo 950 m dolžine, pa je delal našemu domačemu podjetju »Progres«, ki ima v zakupu ta dela, ogromne težave. Vrtati se je začelo že lanskega meseca aprila, a zadnja stena zemlje se je predrla šele včeraj. Siva
Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefove« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi proti želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
in zelena ilovica, skozi katero se je večinoma kopal predor, je bila prepolna vodnih žil, ki so v toliki meri ovirale delo, da se je na nekem kraju potrebovalo celih šest mesecev za zgradbo desetih metrov predora. Neprestano je grozila nevarnost, da zemlja zasuje delavstvo. In se je res nekega den posula zemlja v dolžini 50 metrov, toda človeških žrtev ni bilo, ker se po sreči tistega dne ni delalo. Preizkušali so »e v predoru vsi mogoči načini dela. Predlagalo se je celo tudi zmrzavanje s stroji za led, kar pa bi bilo predrago in se ni sprejelo. Naposled se je uredil tako-imenovani avstrijski način, po katerem se dela obroč za obročem, ki se sproti obzi-davajo. Tako se je obzidalo na požarev-ski strani 200, na kučevski pa 550 m predora. Sredina, 200 m, je še neobzidana in se, ko se je predrla zadnja tanka stena, vsa dela dovršijo do meseca avgusta. Pre-dretje te zadnje stene se je izvršilo na slovesen način ob navzočnosti velikega števila povabljenih gostov, ki so si z največjim zanimanjem ogledali ves predor.
Sopotski predor se je vrtal med vsemi predori, ki so se doslej delali v naši državi, razmeroma naj dalje ia je tako razmeroma tudi najdražji. 'Rstt, ki se spominjajo graditve bohinjske Seleznfee, se bodo spominjali, da je take težave delala graditeljem tudi graditev kratkega predora, menda pri Bukovem, na Goriškem, večje kot samega bohinjskega skozi Črno prst. Menda se je tedaj obnesel tudi sedaj pri sopotskem uporabljeni »avstrijski način« graditve.
Z dograditvijo sopotskega predora v mesecu avgustu l>o dograjen prvi odlomek te naše »vzhodne proge« in se bo vozilo iz Beograda preko Male Krsne in Požarev-ca do Kučeva. Dograditev proge do Duna-va po zelo težavnem goratem ozemlju v dunavskem kolenu pa bo seveda vprašanje časa in denarnih sredstev.
Smrt najstarejše Ljutomerčanke
Ljutomer, 18. maja.
V torek Je umrla ga. Viktorija H 8 n i g-
m a n n o v a v visoki starosti 94 let. Bila Je najstarejša prebivalka našega mesta. Kljub visoki starosti je bila skoro do zadnjega d/uševtio čila, vendar pa so Jo telesne moči že zapuščale. Lani je prebolela še pljučnico. Pokopali so jo včeraj ob veliki udeležba prebivalstva. Blag ji spomin!
Počastitev zaslužnega šolnika
Poljč»ne, 16. maja.
Staroslavne Studenice pri Poljčanah, prijazen kotiček pod Bočem, so imele v soboto za goste učiteljstvo iz okraja Maribor desni breg. Zbralo se je pred vsem, da se oficielno poslovi od večletnega priljubljenega, v pokoj se odpravljajočega šolskega nadzornika g. Ivana Koropca, stude-niškega rojaka.
Zborovanje, ki se je vršilo v Soli, Je Imelo zato slovesen značaj. Predsednik Petrovič je posebej in prisrčno pozdravil šolskega nadzornika Koropca, upokojenega nadzornika Cerneja, predsednika učit. društva Maribor levi breg in druge drage goste. Zahvalil se Je poljčanski gasilni četi in Unionu, ki sta dali na razpolago svoja avtomobila. Po čitanju mnogih dopisov, pri katerih je učiteljstvo večkrat poseglo v živahno razpravo, je upok. šol. upravitelj Kokl obrazložil kratko zgodovino Stude-nic, nastanka tamošnjega samostana in življenja nekdanjih redovnic Dominikank. Studenice nosijo ime po studencu, ki je še danes na samostanskem dvorišču in mu pripisujejo zdravilno moč.
Po tem, s humorjem zabeljenem predavanju je po nagovoru šol. upr. Hrena sledil slovesen trenutek zborovanja, ko je predsednik Petrovič izročil slavljencu Koropcu lično diplomo, s katero se Imenuje g. šol. nadzornik častnim članom učit. društva Maribor, desni breg. Napis na diplom-»pospeševatelju prosvete ln iskrenega tovarištva«, je zgovoren dokaz, kakšna osebnost je bil g. nadzornik, ki se Je za izkazano čast ginjen zahvalil z zatrdilom, da je delal vedno v prid in za povzdigo šole in za vzgojo dobrega in zna čajnega naroda. Pevski zbor mu je zapel zdravico.
Po tem oficielnem delu se je zborovanje nadaljevalo v gostoljubni Virtovl gostilni, v domačiji Koropčevi.
Dež je rešil prekmurske
setve
Murska Sobota, 18. maja.
Ofcnp kmetov zaradi velike Buše je bil
v zadnjem času velik. Vse Je že kazalo, da bo letošnja letina uničena, saj žlrto ni moglo uspevati v posušeni zemlji. Ponekod so bile raapoke v zemlji za dobro dlan šSroke. Tudi košnja je bila v nevarnosti. Brez krme bi bil naš kmet strašno udarjen, saj mju je živinoreja med glavnimi kmetijskimi panogami.
Te dni .pa smo le dobili dež, M Je ves dan namakal izsušeno zemljo. Seveda je to še vse premalo., a vsi znaki kažejo, da bomo še dobili blagoslova, ki bo oživil prekmurske posevke.
Izjava
V našem listu smo dne 15. maTca 1982. priobčili pod naslovom: »Poneverba v industrijski blagajni« članek, ki se je tikal Milka Hojana, bivšega uradnika v Polla-kovih tovarnah, pozneje zasebnika na Vrhniki. Lojalno izjavljamo, da so bile naše informacije nepravilne in tozadevne trditve neresnične. Gospod Milko Hojan ni zagrešil nikake poneverbe in ni storil nobenega nečastnega ali nepravilnega dejanja nikjer in tudi ne v tovarni Pollak d. d. v Ljubljani in tudi ni bil zaradi tega ali česa podobnega odpuščen iz službe. —, Uredništvo »Jutra«.
Na Dravskem polju gori...
Ptuj, 18. maja.
Požari na Dravskem polju se ne ustavijo. V torek Je nastal ponoči okoli VI. ogenj v gospodarskem poslopju posesftiai-ka šegule Martina v Ptujski gori. Ogeaj je preskočil tudi na stanovanjsko poslopje. Obe stsvbi sta zgoreli, z gospodarskim poslopjem vred tudd seno, druge zaloge in kmetijsko orodje.
Na pomoč so prihiteli gasilci l« Otr-kovc ta Ptuja, ki se jim je po napornem delu posrečilo ogenj omejiti, da ni nastala še večja nevarnost. Kakor pri večini požarov na Dravskem polju, velja tuli za tega: kako je nastal, ni pojasnjeno.
DAME IN GOSPODJE,
ki zahajate v brivske in česalne salone, skrajšajte si čakanje s čita-' njem ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET«, ki jo dobite v vsakem boljšem salonu.
/
Domače vesti
Čudna stvar
Prejeli smo:
V »Jutru« sem te dni bral, da je znana tvornica čevljev »Peko« v Tržiču naprosila odličnega češkega strokovnjaka za nasvete in načrte, kako naj se obratovanje v tvornici preuredi in modernizira.
čudna stvar je tol
Tvornica »Peko« ima vendar za ravnatelja g. Kustra, predsednika bojevnikov. Ta gospod na bojevniških shodih grmi nad voditelji države, ki ne znajo naše Jugoslavije spremeniti v raj, in pripoveduje, kako hitro in s kako lahkoto bi to naredili on in njegovi kompanjoni, če bi imeli oblast v državi. V Pekovi tvornici pa ima g. ravnatelj Kuster vendar dovolj oblasti, da bi lahko uveljavil svojo ženijalnost, ki ga usposablja za reformatorja države. Kljub temu je tvornica poiskala inozemskega strokovnjaka.
Rad bi vedel sedaj: Ali je res državo lažje preurediti in modemizirati kakor pa tvornico čevljev?
Parfumi, kozmetika
in SOtO samo pri VENUS
nasproti pošte. Izvršuje fotoamaterska dela
♦ Velika manifestacija Jadranske straže v Celju. Gblastma odibora Jadranske straže iz Maribora in Ljubljane bosta imela 3. junija oblastno skupščino — letos prvič skupno in izven svojega sedeža. Za to prilikio je bilo izbrano naše lepo mesto Celje, kjer pripravlja krajevni odbor veliko narodno manifestacijo za naše morje. Oblasitne skupščine se bodo udeležili poleg vseh odbornikov oblastnih odborov iz Ljubljane in Maribora tudi vsi predsedniki nad 60 krajevnih odborov iz vse dravske banovine. Delegatov posameznih odborov in poverjeniKov bo preko 400. Povabljeni so tudi zastopniki narodnih društev. Vse kaže, da bo to velika manifestacija za naše morje. Poziva 6e tudii drugo članstvo Jadranske straže, da se udeleži te manifestacije. Ako bo zadostno število prijavnikov, se odpeljejo udeleženci iz Maribora s posebnim vlakom z vojaško godbo na čelu. Da se za posebni vlak pravočasno zagotovi potrebno število udeležencev, se prosijo vsi oni, ki se nameravajo udeležiti oblastne skupščine, odnosno manifestacije, da se prijavijo v pisarni Jadranske straže v v Mariboru v Gregorčičevi ulici 26. S posebnimi vlakom, v kolikor ne bo dovoljena četrtinska vožnja, bo stala vožnja v Celje in nazaj samo 22.50 Din. Bratsko Celje zasluži posebno priznanje za prizadevanje, ki ga ima za to veliko narodno manifestacijo za naše morje. Zato pozivamo vse prijatelje JS, da uporabijo to priliko in se udeleže tega izleta v Celje. Odihod zjutraj, povratek zrvečer. Podrobnosti bodo še objavljene. Pripominjamo, da prideta na to manifestacijo tudii predsednik izvršnega odbora Jadranske straže -iz Splita g. dr. Ivo Tartaglia in tajnik dr. Ivo Rubič.
Kopališče
t dolini V«««, OSR. Bolezni t sklepih po hripi eo povsem ozdravljiv« z din-benaivmo kuro soojenja v Bi ežtu nj-h. — Naitan&i«j«: Drogerija Gre-gonič, Ljub ja.na, Prešernova ulica 6.
♦ Proslava Antona Janše. Vse čebelarje, pa tudi cenjeno občinstvo še enkrat opozarjamo in vabimo na proslavo 200 letnice rojstva Antona Janše, slavnega slovenskega čebelarja, M bo jutri ob 10. v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Na proslavi bo govoril tudd generalni direktor ministaistva pošte g. Dragotin Dimitrijevič, kot zastopnik Zveze čebelarskih zadrug iz Beograda. Udeleženca proslave bodo imeli izredno priliko, da se bodo Po proslavi in občnem društvenem zborovanju ogledali v Ljubljani še druge važne prireditve, tako n, pr. gledališke predstave na prostem in koncerte pevskega zbora »Slavec« in drugih zborov. Na binkoštni ponedeljek pa se bo na Breznici na Gorenjskem odkrila velikemu čebelarskemu mojstru spominska plošča. Izletniki se bodo odpeljali iz Ljubljane z jutranjim vlakom, ki odhaja ob 7.20. Uživali bodo krasen izlet od Lesc preko Hraš in Vrbe na Breznico. Kdor pa si bo hotel ogledati mimogrede še Bled, mu bo to omogočeno z malimi stroški. Zato čebelarji ne zamudite lepe prilike. Posebna dolžnost veže vse Gorenjce, da se abero na Breznici v velikem številu in po-časte spomin svojega rojaka.
Jat in Fatachon mesečnika"
Od danes dalje se Vam predstavita ta dva nad vse priljubljena komika v svojem zadnjem filmu kot »Mesečnika« v Zvočnem kinu Dvor«. Vstopnina najnižja Din 4.50 in 6.50. Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri.
♦	Bolgarski zdravniki so se te dni mu-dfiM tudi v Sarajevu, kjer so si ogledali vse zdravstvene ustanove in amibulatorije socijalnega urada. V petek so prispeli v Zagreb, kjer bodo ostali do ponedeljka. Ko si bodo ogledali zdravilišče na Bre-stovcu, bodo obiskali tudi Slovenijo.
♦	Iz finančne službe. Napredovali so za pomožnega arhivarja X. položajne skupine: uradniška pripravnika katastrske uprave v Celju čečko Josip in Kantušar Blaž in uradniški pripravnik katastrske uprave v Ptuju Dolinšek Stanislav; za katastrske pomožne geometre IX. položajne skupine so napredovali: uradniški pripravniki katastrske uprave Križaj Pavel v Mariboru, RabzeJj Bogoljub v Celju in Bratkovič Franc v Krškem.
♦	Učiteljstvo slovenjebistriškega okraja je v sredo zborovalo v lepih Ma*olah. Predsednik g. Miloš Tajnik je pozdravil oba nadzornika, gg. černeja in Koropea, upokojenega upravitelja g. Kokla in novo tovarišico gdč. Elo Zitnikovo iz Poljčan Dalj časa se je razpravljalo zlasti o znani uredbi o reduciranju dvojnozaslužbar-
skih prejemikov. Ugotovljeno je, da je redukcija udarila prav najbednejše, kar se je dokazovalo s primeri. Zato je nujno, da se uredba prekliče. Pri razipravi glede »Našega Roda« in »Mlade Jugoslavije« se je učiteljstvo izreklo za »Naš Rod«. Učiteljstvo je poslalo bivšemu predsedniku g. Jožetu Sabatiju ob priliki njegove 50-letnice porose iskrene čestitke. Prihodnje z/borovamje bo v šmartnem na Pohorju
16.	junija ob 10.
*	Kongres slaščičarjev in medičarjev v*e države. Dne 17. t. m. se je vršila skupna seja slaščičarjev in medičarjev iz Ljubljane in Maribora ter se je sklenilo, da bosta mariborsko in ljubljansko združenje odslej naprej skupno razpravljali o stanovskih zadevah. Naposled je predlagal g. Pelikan, slaščičar iz Maribora, naj se združijo vsi slaščičarji, medičarji, izdelovalci keksov, kanditov in bonbonov in sladole-darji iz vse Jugoslavije. Predlog so vsi navzoči pozdravili in pooblastili gg. Pelikana in Senico, da začneta takoj delo glede ustanovitve vsedržavne zveze. V to svrho naj bi se vršil slaščičarski kongres med letošnjim Mariborskim tednom.
*	Huda nesreča župana iz Loke pri Zidanem mostu. Včeraj dopoldne se je hudo ponesrečil župan iz Loke g. Peter Kovač, župan se je nameraval dopoldne odpeljati s kolesom nekam po opravkih. Komaj pa se je za nekaj metrov oddaljil od domače hiše, mu je na ovinku privozil nasproti v živahnem tempu drugi kolesar. V trenutku je bila nesreča tu. Kolesarja se nista mogla umakniti in sta z vso silo treščila skupaj. Ptri tem je župan Peter Kovač odletel s kolesa na tla, enako tudi drugi vožač. Zupan je padel pri tem na glavo in si hudo pretresel možgane. Ležal je precej dolgo v nezavesti in so ga mogli šele popoldne odpeljati v ljubljansko bolnišnico. G. Kovač tma pretresene možgane in so njegove poškodbe težtkega značaja.
*	Zaključni Izpiti na državni pomorski akademiji v Bakru so se vršili od 3. do
17.	t. m. in so jih med drugimi položil' tudi naslednji naši ožji rojaki: Piškur Franjo, Sotlar Miloš, šteh Bogdan, Štok Miroslav in žerjav Stanko. Mladim kadetom želimo mnogo uspehov v mornariški služfbi.
KAVARNA „LEON"
danes, v nedeljo in na praznik vso noč odprta. Igra prvovrstna damska godba.
♦	Nova groba. Na Cvenu pri Ljutomeru je uinrla 80 let stara prevžitikarica go-sipa Marija škroba r. — V Polju pa je odšla v večnost gospa Marija R e b e c, ki jo bodo pokopali danes ob 16. Pokojnica-ma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje.
♦	Nov grob v Julijski Krajini. Dne 7.
t. m. so pokopali v Padričah pri Trstu g. Franca G r g i č a. Pokojnik je bil kmet, ki je zelo ljubil svojo domačo grudo. V svojih mladih letih se je posvetil naši pesmi in se v glasbi tako izuril, da je sam vodil vaški pevski zbor »Slovan« in po vojni tamburaški odsek istega društva. Deloval je z vnemo v društvu vse dotlej, dokler niso oblasti ukinila delovanje društva. Počivaj v miru v domači drugi, ki si jo tako globoko ljubil in zanjo toliko dobrega storil!
♦	Velik požar v novosadskl okolici. Na veleposestvu Ilije Panajotoviča v Mokrimi pri Novem Sadu je nastal požar, ki je povzročil veliko štaodo. Med drugimi objekti je zgorel tudi 40 m dolg hlev z velikim številom konj najčistejše pasme, ki jih je posestnik gojil za dirke. V gospodarskih objektih so zgorele tudi velikanske zaloge sena in slame. Požar je nastal, kakor sodijo, zaradi eksplozije svetilke v nekem gospodarskem poslopju. Posestnik ima veliko škodo zlasti zaradi tega, ker je lani znatno znižal zavarovalnino, konji ki so postali žrtve ognja, sploh niso bili zavarovani.
♦	Cigani — požigalcl. Po okolici LJubljane so se potikali že dalje časa cigani, 35 letni Marko Hu dor o Vič in dva njegova tovariša, katerih imena sta pa neznana. Tii trije cigani so močno sumljivi, da so dne 13. t- m. zažgali gospodarsko poslopje in kozolec posestnika Ivana Pečarja v Pod gradu ter s tem povzročili okrog 50.000 Din škode. Tudi je Hudorovtič Marko v družbi še drugih, nepoznanih ciganov dne 15. t. m. težiko telesno poškodoval pociganjenega Nikolo Colariča. Nevarne cigane zasledujejo orožniki.
♦	Velike poneverbe v davčni upravi v Prištini. Pred okrožno sodišče v Prištini je bil priveden bivši šef tamošnje davčne uprave Todor Jelisavac, ki je obtožen dolge vrste poneverb, izvršenih tekom več let v skupni vsoti okrog 200.000 Diin. Obtoženec je zmedeno odgovarjal na stavljena vprašanja ter neprestano zatrjeval, da se ničesar ne spominja. Napravil je vtisk duševno bolnega človeka. Todor Jelisavac je bil najprej policijski uradnik, potem unraviitelj pošte, nazadnje pa šef davčne uprave. Od strank je prejemal razna vplačila, ki pa niso bila niikjer vknjižena ln tudi primanjkljaje so po nekaj letih ugotovili l<? približno po izpovedlbah oškodovanih stranlk. — »Kaj ste delali z denarjem?« je obtoženca vprašal predsednik. — »Boga mi, ne spominjam se!«
—	»Ali imate hišo?« — »Da, 16 hiš imam«
—	»Ali priznate poneverbe?« — »Bo že tako, saj so ljudje, ki me tožijo, sami poštenjaki. Oni bo-do že vedeli, kako je bilo, jaz pa se ničesar ne spominjam«. — Naposled je sodišče odredilo, da so poslali obtoženca na motrenje v bolnišnico za duševne bolezni.
♦	Stroga kazen za oderuštvo. Na pet let težke ječe in na globo 25.000 Din je bdi obsojen prizrenskl trgovec čazim šerif, ker je dajal pcsojfila na oderuške dbresti po 100 in celo 200 odstotkov. Obtožnica je navedla 53 primerov oderuštva, kar pa je samo del njegove dolgoletne oderuške prakse. Mnogi dolžniki se sploh niso prijavili, ker so se bali maščevanja.
♦	Nad 3 milijone za sodne takse. Po statističnih podatkih apelacijskega sodišča v Ljubljani, je Slovenija letos v 4 mesecih pri vseh sreskih ln okrožnih sodiščih plačala na raznih sodnih taksah, plačanih v kolefaih, že 3,292.633 Din. Največ je bilo plačano meseca marca, namreč 897.946 dočim aprila 798.609 Din.
♦	Izletniški vlaki za binkoštl. Vozovnica. kupljena jutri za izletniški vlak, je veljavna tudrt v ponedeljek na praznik 21. t
KLOBUKE
l
zadnje novosti idoče sezone v raznih modnih barvah in oblikah ter vsakovrstne športne čepice nudi
MIRKO BOGATAJ
TRGOVINA KLOBUKOV m ČEPIC
LJUBLJANA, STARI TRG STEV. 14. Cene zmerne. — Sprejemajo se popravila.
m. za nazaj. S tem Je omogočeno dvodnevno bivanje pri stroških enkratne vožnje.
•	že<na v poklicu se imenuje 4. gospo-dinjsko-gospodarska razstava Zveze gospodinj v paviljonu K na velesejmu. Prikazala bo ljubezen in veselje slovenske žene do dela in zaslužka ter njih zahteve po splošni temeljiti gospodarski izobrazbi ženske mladine in raznih socialnih ureditvah v korist splošnosti. Starši in mladina, posetite razstavo »žena v poklicu«.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Dojenčkom od 5 mesecev
dalje se dajejo z dobrim uspehom prikuhe kot špinača, pesa, koleraba ali karfijola, obenem s preizkušenim in znanstveno pregledanim proizvodom
HORDENZYM
dr. Wandera Prikuho 8 Hordenzymom jemljejo dojenčki zelo radi. »Hordenzym« se dobiva v vseh dro-gerijah in lekarnah. Cena Din 89.—.
♦ Opozorilo birmanskim botrom. Foto Staut, Ljubljana, Gledališka 16, slika birmance po znižani ceni.
Iz Ljubljane
u— Uprava Hubadove iupe JPS pocsl-va vse ljubljanske moške zibore, da se v čim največjem številu udeleže podoknlce kraljevemu zastopniku ter častnemu predsedniku Ivanu Dražilu drevi ob 20. Izvajane bodo skladbe: A. Aljaž; Divna noč. dr. B. Iipaveo: Bodi zdrava domovina, E. Adamič: Zdravica. Note prinesite s seboj. Zbirališče ob 20. na šentjakobskem trgu.
u— V kapeli slovenske starokatollike cerkve v Ljubljani na Gosposvetski cesti 9, bo služba božja na binkoštno nedeljo ob 9. Na binkoštni ponedeljek pa izostane služba božja, ker bo ta dan sv. maša v Mariboru v Narodnem domu ob 9. Tudi prvo nedeljo po binkošfcih ne bo slovenske službe božje v Ljubljani, ker se župnik g. Ferdo Lavrinc udeleži sinode starokato-llške cerkve v Zagrebu.
Hočete SAMO POCENI
kupiti ali pa hočete kupiti
POCENI IN DOBRO
potem kupite
75-
moške Čevlje
damske čevlje
Din
16
otroške čevlje •
ter vse druge poletne čevlje, sandale, kopalne čevlje itd. po najnižjih cenah pri tvrdki
ANT. KRISPER
LJUBLJANA Mestni trg 26	Stritarjeva 1-S
u— Ljubljanski Sokol naznanja članstvu žalostno vest, da se je na Grmadi poleg šmarne gore smrtno ponesrečil zvest član brat Lado Erbežnik. Članstvo se poziva, da se pridruži društvenemu odposlanstvu, ki bo pokojnika spremilo na njegovi zadnji poti. žalni sprevod bo danes v soboto ob pol 15. izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu, kjer bo tudi zbirališče. Obleka civilna in znak. Pokojniku časten spomin!
Francek, Micka ln Matiček! Kam naj peljem Vas za birmo?
»Na slaščice, sladoled Petriček«!
u— Velikanski uspeh sta imela včeraj slavna komika suhi Stan Laurel in debeli Oliver Handy v smeha polni burki »Srečna zakonca«. Včerajšnja krstna predstva-va ob pol 3. uri popoldne je dvorano Elitnega kina Matice skoro napolnila. Tako zabavni filmi so rediki, zato naj nihče ne zamudi prilike. Kot dopolnilni program smo videli krasen kulturni film »Na otoku Ceylonu«, potem »Lahkoatletske vaje nekdaj in danes« in smešni črtani film »Filip in duhovi«. Najnovejši Foxov zvočni tednik prinaša med drugim »Rudarsko katastrofo v Kaknju«. Vse to še danes oib pol 8. in v nedeljo za birmance ob 11. v prostorih Elitnega kina Matice in zaradi slavnostnega občnega zbora društva »Slavca« v ponedeljek ob 11. uri v prostorih zvočnega kina Dvora ob najnižjih cenah 2.50, 4.50. in 6.50 Din.
u— Znižana cena na tramvaju. Splošna maloželezniška družba v Ljubljani je za časa letošnjega velesejma znižala cene za udeležence velesejma v zvezi s permanentno sejmsko legitimacijo: za direktne
ZA BINKOSTI!
Izvrsten ortochromatsld 26° Sch film 8 posnetkov 6X9 cm, rok februar 1936
PO DIN 12.— v DROGERIJI GRE GORIC, d. s. o z.
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 5.
Sobota ob 8.80, nedelja in praznik ob 5. in 8.80 grandiozni velefilm v ruskem jeziku
POT V ŽIVLJENJE
Dodatek: Aviatičnl film »TITANI NEBA«. Pri vseh predstavah dva sporeda!
vožnje na 1 Din, za vožnje s prestopom 1.50 Din ta za št. Vid (preko remiize) na 2 Din. Ta ukrep smatramo za zelo posrečen in smo prepričani, da bo naša cestna železnica od tega imela le korist
u— Naši Šolerji, združeni v Udriženju šoferjev dravske banovine, so včeraj v čast svojemu častnemu predsedniki g. Gabrijelu Hrovatu priredili »Pri levu« Časten večer, ko so mu za zasluge ki si iih je s svojim požrtvovalnim delom za koristi stanu pridobil za organizacijo v 12 letih svojega predsedovanja, izročili diplomo častnega članstva, ki jo je umetniško izdelal strokovnjak arh. Ivan Zupan. Odlikovani ee je ginjeno zahvalil z zagotovilom, da bo Še nadalje podpiral vsa stremljenja organizacije z vsemi svojimi močmi, kar vsi šoferji tudi od srca žele.
u—- Deževno vreme nikakor noče prenehati. Zdaj dežuje že nekaj dni zaporedoma tn sicer od časa do časa prav izdatno. Slato vreme, ki traja kar po ves dan, posebno nagaja pri regulacijskih delih Ljubljanice, pa tudi pri vrtnarskih delih na Gradu, cestnih deMh na Bleiweisovi cesti in drugod. Ljubljanica je zaradi hudega dežja spet precej narasla. Voda po-malen uhaja čez jez poleg čevljarskega mostu, tako da sipet ovira odkopavanje in odvažanje materijala. Tam sta zdaj spet na delu dve črpalki.
u— Z odra Je padel. 23 letni zidar Kari Loboda, doma lz Podgore pri Dolu, je včeraj dopoldne preurejal v hiši št. 62 na Celovški cesti izložbena okna. Pri tem je stal na odru, a je med delom nenadno izgubil ravnotežje. Padel je na tla, in sicer tako nesrečno, da se je hudo ranil na glavi ter si zlomil tudi levo roko.
u— Dva poškodovanca. Mesarski vajenec pri Slamlču na Gosposvetski cesti, Janez Prebil, se Je včeraj tako hudo ranil meid delom v roko, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Tja »o spravili tudi 64 letno hišno posestnico Frančlšiko Lebnovo s Poljanske ceste 27, ki je doma tako nesrečno padila, da si je zlomila levo roko.
Kavarna »CENTRAL«
odprta celo noč danes, na binkoštno nedeljo
in ponedeljek. Igra vsak večer prvovrstna damska kapela.
u— Mamice, prlvedlte svoje otroke drevl ob 20. v Delavsko zbornico, kjer se vam bo i>redstavil mladinski oder društva »Tabor« z »Dema Maričkama«, Grošljeve pravljično igro s petjem, glasbo in plesi. Blagajna bo odprta eno uro pred predstavo. Vstopnina od 2 do 10 Din.
u— Pred mali kazenski senat je včeraj prišel Dunajčan Leon Podboršek, ki pa je pristojen v Ljubljano. Po poklicu je mehanlik. Klatil se je okrog. Lani februarja se je mudil v Ljubljani ter je nočil v mestni ogrevalnici. Od mestnega so-cialnopolitičnega uradta je dobil nakaznico za 1 srajco in 1 spodnje hlače, sam pa je ie pripisal 1 črno suknjo in črne hlače. Na to nakaznico je potem prejel vse stvari od tvrdke Olup na račun mestne blagajne. Zajeli so ga šele pred nekaj tedni in včeraj Je bil obsojen zaradi ponarejanja listine in goljufije na 2 meseca in 15 dni strogega zapora.
u— Združenje avtotaksljev In Izvoičkov naananja, cemj. občinstvu, botroma ta botro am, da so avtotaksiji razen poleg glavnega stojišča na Aleksandro vi cesti tudi pred glavno postajo, Zveado, Unionom magistratom ta bolnišnico.
u— Izlet v Postojno odpoved®« lz tehničnih razlogov. Putnik.
u— Binkoštni Izlet z odprtim avtobusom v Logarsko dolino. Cena s prehrano 120 Din, na Jezersko 70 Din. Informacije v trafiM nasproti pošte.
u— Zobni zdravnik dr* MIlan Perko do 24. t m. ne ordinlra.
Foto ,Special'
nasproti hotela Union
Sveži filmi 8 posnetkov 6X9 Din 16.-% Vse pri nas kupljene filme razvijamo po 2 Din.	_Kopija 1 Din.
Iz Celja
e— Javne produkcije gojencev Glasbene Matice v Celju bodo tudi letos v Mestnem gledališču. V četrtek 24. L m. b0 nastop gojencev nižje, v petek 25. t. m nastop gojencev nižje ta srednje, v soboto 26- t. m. nastop gojencev srednje ta višje stopnje, v torek 29. t. m. pa bo večer komorne glasbe. Pričetek vedno točno ob 18.30. Vstopnine ni. Vstop Je dovoljen le s sporedom, ki se bo dobil pri gledališki blagajni.
e— Materinski dan bo proslavila okoliška narodna šola v Celju v nedeljo 27. t. m.
e— Celjski prijavni urad opozarja glede na bližajočo se tujsko sezono vse stanodajalce, da morajo takoj in točno prijavljati in odjavljati tujce, sicer se bo proti stanodajalcem najstrože postopalo po obstoječih predpisih.
e— žrtve nesreč, štiriletni sinček delavca Anton Reich z Dobrove pri Celju se je v sredo doma pri padcu z balkona občutno poškodoval po glavi in dobil tudi notranje poškodbe. — istega drne se je 21 letni Konrad špoljar, sin posestnice v Sodni vasi pri Pristavi, po nesreči obstre-lil v levo roko. — Pri padcu si je 39 letni posestnik Miha Pogelšek v sredo zlomil nogo, 11 letni šoferjev sta Ivan Korošec iz Zavodne pri Celju pa si je izpahnil levo roko Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 ta 20.30 zvočni velefilm »Tunel« ta zvočni tednik.
f- Tfkovol)
t— Prebivalstvo opozarjamo na mladinsko akademijo drevl v Sokolskem domu, mladinske tekme jutri dopoldne, razvitje naraščaiskega prapora in javni nastop v ponedeliok popoldne Ob slabem vremenu bo razvitje v dvorani.
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
J. VILHAR, urar
LJUBLJANA Sv. Petra c. 36, pri Zmajskem mostu.
Radio kotiček
Ljubljana, 19. maja.
Danes Ob 19. bo v radiu predavanje g. Franceta Uršiča »Od Ahaclja do Einspil-lerja. »Od velike zmage karantanskega kneza Valuka pa do danes, ko moledujejo zadnji potomci Valukovih junakov, potisnjeni pod strme stene Karavank, za naj-elementarnejše pravice človeka na zemlji, je pač dolga pot. Vprašujemo se, ali Je ta pot že končana, ali smo priče zadnjega dejanja velikega slovanskega umiranja v Alpah ?
Predavatelj, ki je sam koroški rojak, nam. bo skušal odgovoriti na to težko vprašanje. Pokazal nam bo v kratkih, zgoščenih slikah, kako se je iz Solnograda, lz KremsmUnstra in Innichena utrgal plaz, ki je z nepremagljivo silo drl proti GospeJ Sveti. Meč in križ sta mu krčila pot. Ko Je plaz zagrinjal že starodavno slovansko prestolico ob krnskem gradu in knežjo cerkev pri Gospej Sveti, se je zgodilo čudo. Stoletni plaz germanizacije se je ustavil in stal nad pol stoletja. Pred njim so se pojavile mogočne postave vitezov, koroških svetih Jurjev, ki so zarotili silnega zmaja: Matija Ahacelj, Urban Jarnik, Anton Slomšek, Matija Majar - Ziljski, Anton Janežič in veliki Andrej Einspiller.
Iz Maribora
a— Sejo mestnega občinskega sveta Je sklical župan g. dT. Lipold za petek 25. t. m ob 18. v mestno posvetovalnico. Dnevni red je precej obširen. Za sprejem v občinsko zvezo in za zagotovilo sprejema je zaprosilo skupno 48 prošnjikov, za napredovanje v višji položaj 6 magistralnih uslužbencev, za razne ubožne podpore pa 4 upokojeni mestni delavci. Nadalje bodo razpravljali na seji o ureditvi oest ta o utrditvi vozišč, o prošnji odjemalcev vode v občini Košakih za znižanje vodarine, o prošnji kinematografskih podjetnikov za '-znižanje veseličnega davka, o naložitvi večjih zneskov osrednjega urada za zavarovanje delavcev pri Mestni hranilnici ln o garanciji mestne občine za znesek 1,000.000 Din in o igrišču v Ljudskem vrtu, ki ga je imel doslej v najemu ISSK Maribor, pa ga bo dobil Sokol Matica. Za podelitev dovolil za razne koncesije je za-PTOsik) 10 prošnjikov. Odsek za pregled ta revizijo uličnih napisov bo razpravljal o imenovanju novih ulic in o pisavi uličnih imen. Tržni odsek bo razpravljal o premestitvi mesarskih stojnic, mestna podjetja pa o preureditvi avtobusnega prometa in o dobavi električnega toka raznim mariborskim tekstilnim tovarnam. Na dnevnem redu seje bodo tudi volitve šestih članov v upravni odbor Mestne hranilnice.
a— Ljudska univerza v Mariboru. Zadnje predavanje v sezoni bo v petek 25. t. m. Po daljšem presledku nas obišče spet univerzni profesor g. dT. Veber, ki bo predaval o socialnem pomenu zadružne misli.
a— šahovska slmultanka g. Lešnika
V četrtek zvečer se Je vršila v Narodnem domiu šahovska slmultanka g. Lešnika, ki je nastopil na povabilo šahovskih selkicij SK Železničarja in UJNZB. Zbralo se je 22 igralcev. Mladi prvak Maribora je igral v zelo hitrem tempu. Zmagal Je na 16 deskah, na dveh je izgubil, in sicer proti Oniču in Gobcu starejšemu, a štiri partije so se končale remls.
a— Slovenska s t aro katoliška služba božja bo 21. t. m. ob 9. v maM dvorani Narodnega doma.
a— Propagandni Izlet na mejo. Narodna odbrana iz Studencev priredi 10. Junija propagandni izlet v obmejno Kaplo ta poziva narodna društva k udeležbi. Prijave sprejema propagandni odselk NO v Srtiu-dencih najkasneje do 30. t. m.
a— Tri nesreče pri deiu. V bolnSSnlco so pripeljali tri delavce, ki so ee ponesrečili pri delu. V Hutterjevi tovarni se je poškodoval na desnem očesu in na glavi 22 letni delavec Anton Stojteovič, v delavnicah državnih železnic je stroj odrezal 47 letnemu delavcu Matiji Zob ar ju štiri prste na levi roki, 63 letni, v Splošni stavbeni tovarnd zaposleni delavec Jurij Fuks pa je dobil pri delu hude odrgnine na levi nogi.
Iz Škofje Loke
i I— škofjeloško učiteljsko društvo J«
zlborovalo v soboto dopoldne v risalnLci nove loške šole. Zborovanje je vodil pred-seJmšfc g. Vojteh Debeljak, ki je imel daljši nagovor, v katerem je očrtal nekatere dogodke zadnjega časa, ki zadevajo ob uradniški stan. Lepo predavanje je imel nato univ. docent g- dr. Stanko Go-gala o sodobni mladini. Potem sta poročala šolski upravitelj g. Mihelič za tajništvo in učiteljica gdč. FinžgarjeTa za blagajno. Sledilo je poročilo delegata iz centrale, sekcijskega tajnika g. Metoda Kumlja, ki je obrazložil obširno delo organizacije jugoslovenskega učiteljstva.
ši— Selitev pošte je spet na dnevnem redu. Tega smo vajeni vsako leto enkrat. Toda to pot bo menda le res, da se pošta Lz sedanjih prostorov v Mlejniikori hiši na Mestnem trgu izseli k Balantu v kapucinsko predmestje. Mestnemu trgu ta selitev iz raznih razlogov seveda ni všeč, ker se pošta precej pomakne na periferijo. Mnogo se je govorilo, da se preseli pošta po adaptaciji prostorov v Sokolski dom. Toda je ta misel padla v vodo. Sedanje prostore je direscija pošte ln telegrafa že odpovedala. Selitev bo pa nemara precej dTaga, ker morajo speljati razne vode ta jih preurediti primemo za nove prostore, ki sicer niso slabi. Resnici na ljubo moramo priznati, da sedanji ne ustrezajo povsem prometu, ki ga vrši bo-šta ta ne zdravstvenim zahtevam
Iz Novega mesta
n— Materinski večer je priredilo Kolo jugoslovenskih sester 12. t. m. z govorom, petjem, deklamacijami in mladinsko predstavo »Mati ob zibelki«. Pri vseh nastopih so odlično sodelovali šolski otroci oholega spola pod vodstvom učiteliic in članice KJS.
DANES PREMIERA operete, ki bo očarala ln navdušila vso Ljubljano!
VESELI SVATJE
Opereta sladkih popevk, čarobnega petja, veselih dovtipov in edinstvene zabave. — Vse v prekrasni naravi.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24	Telefon 21-24
V glavni vlogi:
HANSI NIESE
v svoji najboljši vlogi.
Else Elster, Hans Junkermann, Oskar S ima, Rose Stradner.
Predstave ob 4., 7.% in zvečer.
Iz Litije
1— »Radikalna kura« na Sokolskem odru
v nedeljo zvečer je bila lepo podana. Režiser br. Obračunč je delo prav vestno na-študiral. Igro poživljajo številne melodije, v katerih so se naši člani izkazali tudi kot dobri pevci in pevke. Dvorana je bila razprodana. >Radikalna kura«, ki je bila zaključna predstava letošnje sezone, je bila gotovo med najboljšimi uprizoritvami našega odra. Pri sestavljanju repertoarja za bodoče, naj bo našemu dramskemu odboru za vodilo, da igre s petjem, kakor smo videli zdaj pri ^Radikalni kuri«, zelo vlečejo.
Iz Hrastnika
h— Kino bo predvajal v soboto, nedeljo tn ponedeljek veliko opero »Diktator« in tednik.
Iz Konjic
nj— Materinska proslava. Sokoisko društvo Konjttce je priredilo proslavo materinskega dme 10. maja v lepo okrašeni telovadnici s sodelovanjem obeh tukajšnjih šol. Telovadnico so starši, mladina in številni prijatelji Sokolstva napolnili do zadnjega kotička. Obisk je Ml tak, kakor še na nobeni materinski proslavi v Konjicah. Otvoril je pnoslavo starešina dr. Mejak, ki je poudaril pomen proslave. Nato je prisrčno izpregovoril materam in otrokom prosvetav Nemec Ivan. Sledile so deMamacije, govori in petje ter žive slike sokolske mladine. Menda ni bilo v telovadnici človeka, ki bi ga ljuiblkl in prisrčni nastop naše mladine ne ganil v srce. Zaključil je proslavo starešina dr. Mejak s poudarkom, da je proslava najlepši dokaz, da naša narodna šola in so-kolstvo v skupnem delovanju jamčita pravilno nacionalno vzgojo naše mladine. Učiiteljstvu obeh šol gre zahvala za trud in požrtvovalnost pri tako lepo uspeli proslavi materinskega dne.
nj— Majniški pešizlet sokoiskega društva čez Kumno v žički samostan preteklo nedeljo 13. t m. je ob najlepšem vremenu in najboljšem razpoloženju udeležencev kar najizadovoljiveje izpadel. Pešizleta se je udeležilo 141 sokolske dece in naraščaja ter preko 60 članov in članic ter prijateljev sokolskega pokreta. Po ogledu samostana in po neprisiljeni zabavi z igrami na samostanskem dvorišču so se udeleženci podali v špitalič, kjer se je vršil skupen obed. Popoldne so se vrnili čez čaj ž nazaj domov v Konjice imed veselim prepevanjem.
Iz Ljatomera
•tj— Narodna odbrana bo imela 27. t. m. t Sokolskem domu redrni letni občni z,bor z začetkom ob pol 9. dopoldne. Dnevni red običajen. Po občnem zboru javen zbor, na katerem bosta govorila odposlanca oblastnega odftnora o organizaciji narodno-obramftmega dela. Pridite!
Ij— Življenje si Je hotel vzeti &61etni orožnik v pokloju od Sv. Barbare v Halozah, ki je živel na Kamenščaku. V ime-denosti se je v gozdu nad Ljutomerom ranil na vratu ln levici, toda žil si ni pre-rezal. Ves krvav se je zavlekel do konja-čeve hiše, odkoder so ga z gasilskim avtom prepeljali v soboško bolnišnico.
Ij— Po neprevidnosti se Je hud© ranil že I a rs ki sin šrajnar iz Radomerščaka. Nekje pri Veržeju je bil našel dinamitno patrono ln jio je doma izikušal z nožem odpreti, pa mu je v roki eksplodirala. Odtrgalo mu je levico v zapestju ln ga hudo ranilo tudi na obrazu, da bo menda oslepel ca obe oči. Prepeljali so ga v ormoško bolnišnico.
Iz Ptuja
J— Občni zbor Olepševalnega in tujsko prometnega društva v Ptuju. V sredo se
je vršil občna zbor Olepševalnega in tuj-6ko-prometnega društva v švicariji. Vodil ga je marljivi predsednik šolski nadzornik v pokoju g. P r e t n e r, ki je v uvodu pozdravil sreskega načelnika g. dr. Rratino, mestnega župana g. Jeršeta m Ibanovinskega svetnika g. dr. Seačarja. Zatem je podal izčrpno poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Zlasti je pohvalno omeniti, da je društvo zavarovalo obrežje hudournika pod švicarijo ter zgradilo dva betonska mosta. Predsednik je ob tej priliki izrekel zahvalo sreske-mu načelniku in mestnemu županu za nakazano denarno podporo. V Ljudskem vrtu samem so se uredila sprehajališča ter se je postavilo na novo nekaj klopi, nekaj pa popravilo. Tajniško poročilo je podal g. Dolinšek, blagajniško pa gosip. Ribič. Blagajna je imela prometa 19.000 Din. Društveno premoženje pa sestoji !z stavb in zemljišča, katerih del ima v najemu Sokol, ribnik pa zastopstvo pivovarne Uniona. Mestni načelnik g. Jerše se je društvu v imenu mesta zahvalil za uspešno delovanje ter izjavil, da bo me
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo:
I.	čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. smer In brzina vetra, 6. oblačnost 1—10.
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo
najvišjo, druge najnižjo temperaturo 18. maja
LJubljana 7, 754.5, 14.6, 89, Wl, 10, 7.8 dež Ljubljana 13, 756.9, 16.0, 82, SW1, 10, —, Maribor 7, 754.3, 13.0, 90, NW5, 10, 15.0, dež; Zagreb 7, 754.3, 16.0, 80, NE3, 10,
II.3,	dež; Beograd 7, 753.8, 20.0, 60, SE3, 8, —, —; Sarajevo 7, 754.6, 12.0, 90. mirno, 10, 28.0, dež; Skoplje 7, 756.6, 18.0, 70, SE2. 8, 3.0, dež; Split 7, 752.0, 16.0, 90, SE4, 10, 3.0, dež; Rab 7, 752.9, 16.0, 90, SSW2, 10, 15.0, dež.
Temperatura: Ljubljana 16.6, 11.2; Maribor 26.0, 11.0; Zagreb 24.0, 15.0; Beograd 25.0, 18.0; Sarajevo 28.0, 12.0; Skoplje 25.0, 15.0; Split 25.0, 16.0; Kumlbor 25.0, —; Rab 21.0. 14.0.
Btma občina še nadalje podpirala društvo. Pri volitvah je ostal z malenkostnimi iz-prememibami star odibor s predsednikom g. Pretnarjem. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o odkupu zemljišča, ki ga ima v najemu Sokol za letno telova-dišče, vemdar do sklepa mi prišlo, ker ni bilo zado<stno število članov navzočih. Zato bo nov izredni ottčmi zbor v četrtek 24. t. m. ob pol 20., ki bo sklepal o prodaji oib vsaki udeležbi.
J— Nenadni »mrt. Spoštovano rodbino
Zavčevo v Krčevdni pri Ptuju Je zadei hud udarec. Domača 251etna hči gdč. Olga, ki J« biia splošno priljubljena, Je bila še v ponedeljek zvečer v doma« gostilni t veseli družbi, a ponoči Je nenadno preminula. Drugo Jutro »o Jo domači našli mrtvo v sobi Hudo prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
J— Zofija se Je tudi v nagem okraja dobro obnesla in je zlasti ne morejo preti valiti kmetje, ki so že nad dva meseca željno pričakovali dežja. Seveda je dežja še premalo, ker Je deževalo komaj kake dobre štiri ure. Kaže pa še nadaljnji dež.
Teden Jadranske »traže v Ptuju bo v času od 27. t. m. do 3. Junija. V tem času se bodo zlasti prodajali kolki JS. čisti dobiček Je namenjen socialnemu skladu podmladka. Prijatelji J3 bodo po lično izdelanih kolkih gotovo marljivo segali in ne bodo zavračali mladine.
j— Nezgoda pri podiranju dreves. 27-letni posestnikov sin Ljubeč Ivan iz Grajene je bil zaposlen v gozdu pri podiranju drevja. Ko se je neko drevo že nagibalo, je hotel Ljubeč odskočiti, a bilo je že prepozno, tako da mu je drevo padlo na hrbet. S hudimi notranjimi poškodbami so Ljubca prepeljali v ptujsko bolnišnico.
GOSPODARSTVO
Nas gospodarski barometer
Narodna banka je pravkar izdala mesečno statistično poročilo o gibanju najvažnejših gospodarskih indeksov in drugih statistični številk za mesec marc. iz katerega posnemamo naslednje podatke:
Gibanje hranilnih flog. Hranilne vloge pri vseh bankah in hranilnicah v naši državi so znašale ob konci marca 8912 milijonov Din (lani ob koncu marca 9983 milijonov) nasproti 9911 milijonom v februarju, 9839 milijonom v januarju in 9662 v decembru, ko ji i bilo doseženo najnižje stanje. Padanje hranilnih vlog se je v glavnem ustavilo in so bile hranilne vlo<*e ob koncu marca za 250 milijonov višje nego ob koncu pret. leta. Seveda pa j? to povišanje pripisati predvsem dviganju vlog pri državnih denarnih zavodih in pripisu obresti, ki je bilo izvršeno po novem leti. Od konca lanskega leta so se namreč pri držarnih denarnih zavodih (Drž. hinotekarna banka in Poštna hranilnica) hranilne vloge dvignile za 148 milijonov in so znašale ob koncu marca 15S3 milijonov nasproti 1197 milijonom pred enim letom, 1079 milijonom pred dvema letoma in 834 milijonom ob koncu marca 1931. Vloge pri ostalih denarnih zavodih pa 90 od konca lete narasle za 102 milijona in so znašale ob koncu marca 8329 milijonov nasproti 8786 milijonom ob koncu lanskega marca. Mesečno poročilo navaja tudi stanje hranilnih vlog pri 20 največjih privatnih denarnih zavodih v naši državi, ki ie znašalo ob koncu marca 3195 mili j. nasoroti (lani ob kontu marca 3445) 3254 milijon, ob koncu lanskega leta in znaša tu nazadovanje v prvem letošnjem četrtletju nadaljnjih 159 milijonov. Blagajniške rezerve teh 20 največjih denarnih zavodov eo navzlic temu narasle na 257 milijonov Din nasproti 216 milijonom ob konci lanskega marca.
Promet. Železniški promet se je v marcu že prilično usodno razvijal in je bilo nato-vorjenih 110.000 vagonov nasproti 110.000 v lanskem marcu in 101.000 v marcu 1932. V prvem letošnjem četrtletju ie bilo na naših železnicah natovorjenih BOS.OOfl vagonov nasoroti 286.000 v lanskem prvem četrtletju. 284.000 7 prvem četrtletju 1932 in 313000 vagonom v prvem četrtletju 1931. Prav ob-
Občni zbor ljubljanske borze
Včeral popoldne 6e je vrših v borznih prostorih deveti r-dni občni zbor ljubljanske borze za blago in vrednote. Zborovanje je vodil podpredsednik dr. Ivan Slokar, ki je pozdravil zastopnika banske uprave, načelnika dr. Marna. predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina, predsednika Zveze trgovskih združenj g. Josipa Kavčiča, načelnika ljubljanskega Združenja trgovcev g. Karla Sossa, odposlanca Društva industrij-oev in vele-trgovc^v ravnatelja g. Jerasa. glavnega tajnika Zveze industrijcev inž. Šukljeta in borznega komisarja pomočnika finančnega direktorja v p. g. Martina Spindlerja.
V svojem poročilu J* podpredsednik dr. Slokar omenil težave, s katerimi ee je moralo lani boriti naše gospodarstvo. Gospodarska kriza ne vlada samo pri nas, ampak na vsem sveti. Pravega zdravila niso našli nikjer, ugotoviti pa moramo, da eo v drugih državah napravili vsaj vse možne poizkuse, ki go deloma prinesli uspehe. Pri nas se je žal v tem pogledu najmanj storilo, kar pa ee je napravilo, je bilo prepozno. Zato j[e treba podpreti zahteve gospodarskih organizacij. da ee mora to zlo, ki pritiska vse naše gospodarstvo, ozdraviti na podlagi smo-trenega načrta s pritegnitvijo najboljših zastopnikov gospodarstva samega. Zato je potrebno, da kraljevska vlada čim pi%j skliče gospodarski svet. ki naj bi pripomogel k sanaciji današnjih desolatnih razmer.
Pred prehodom na dnevni red, je podpredsednik dr. Slokar sporočil, da je dolgoletni predsednik borze g. DTagotin Hribar iz zdravstvenih razlogov odložil to mesto in tudi mesto člana borznega sveta. Ob tej priliki je izrazil svoje obžalovanje, da ie g. predsednik, ki je bil soustanovitelj borze in se je na njega glasila tudi koncesijska listina, k temu koraku prisililo njegovo zdravstveno starje. Borza dolguje g. Hribarji zahvalo za vse njegove zasluge. Obenem ie podpredsednik sporočil, da je ravnatelj g. Josip Gogala odložil svoje mesto kot dolgoletni predsednik finančnega odbora borze, kar je storil iz razloga, ker je odložil svoje mesto v upravi družbe, ki jo je na borzi zastopal. G. ravnatelj Gogala si je kot dolgoletni predsednik finančnega odbora pridobil velike zasluge za borzo.
Nadalje se je podpredsednik dr. Slokar spomnil nenadne smrti dolgoletnega in zaslužnega tajnika ljubljanske borze dr. Marija Dobrile. ki je lani v septembru nenadoma preminul. Pokojni dr. Dobrila je z veliko vnemo posvetil svoie delo organiza-ciij ljubljanske borze. Ljubljanska borza pa je lani nenadoma izgubila tudi odlične«, sodelavca v osebi senzrla g. Antona Lušina. ki se je ponesrečil. G Lušin ie borzi mnogo pripomogel kot odličen lesni strokovnjak.
Poročilo finančnega odbora ie podal rav-
čutno pa se je dvignil rečni promet, ki je v marcu znašal nič mani kakor 71 milijonov tonskih kilometrov nasproti 30 milijonom v lanskem marcu in 11 milijonom v predlanskem marci. Skupaj pa je znašal v prvem letošnjem četrtletju rečni promet 112 mili-jonor tonskih kilometrov nasproti 72 milijonom v lanskem prvem četrtletju in 44 milijonom v predlanskem prvem četrtletju. Znaten dvig rečnega prometa je pripisati živahnemu izvozu koruze. Tudi pomorski promet se je prilično ugodno razvijal in jie tonaža v naše pomorske luke došlih ladij znašala 3,499.000 bruto registrskih ton naeproli 3,309.000 v lanskem prvem četrtlteju.
Denarni obtok. Mesečno statistično poročilo Narodne banke vsebuje tudi podatke o gibanju obtoka kovanega denarja v niklju in srebru, tako da nam je dana možnost, primerjati razvoj našega skupnega denarnega obtoka, kakor sledi (v milijonih Din):
Obtok
marc	bankovcev kov. denarja skupaj
1930	5363	144	5507
1932	4824	155	4979
1933	4564	656	5220
1934	4232	962	5194
Kakor vidimo, je naš skupni denarni obtok zadnja tri leta precej stabilen, vsekakor pa manjši, nego je bil pred nastopom gospodarske krize, in to navzlic okolnosti, da se ie obtok kovanega denarja silno dvignil. Lani v oktobru je obtok kovanega denarja po končanem puščanji v promet srebrnih kovancev dosegel najvišje stanje 1109 milijonov Din, potem pa se je izkazalo, da denarni promet vseh bankovcev ne more absorbirati in je obtok letos v januarju nazadoval na 904 milijona, v marcu pa je znašal 962 milijonov.
Državni dohodki. V prvem četrtletju so državni dohodki neposrednih davkov znaSali 444 milijonov Din nasproti 456, 345 in 877 milijonom v prvem četrtletju zadnjih treh let. Dohodki od neposrednih davkov eo znašali 698 milijonov nasproti 624. 647 in 823 milijonom v prvem četrtletju zadnlih treh let. čisti presežki monopolov pa 403 milijone nasproti 406, 444 in 514 milijonom v prvem četrtletju zadnjih treh let
natelj g. Gogala, kf je omenil, da znaša premoženje borze 1,220.000 Din, od tega je naloženih kot stavbni sklad 1 milijon Din. Od lanskih dohodkov borze je omeniti članarino v višini 47.000 Din, devizno kurtažo v višini 192.000 Din, kotacije 32.000 Din, razsodiščne pristojbine 200.000 Din in obresti 57.000 Din. Zmanjšal ee je predvsem dohodek od razeodiščnih pristojbin. Borza je zakliučila lansko poslovno leto z izgubo 40.000 Din, ki pa je le posledica izrednih izdatkov, ki jih je imela lani borza v višim 85.000 Din, sicer bi borza lansko leto zaključila z dobičkom 45.000 Din.
Občni zbor je soglasno odobril bilanco in podelil borznemu svetu razrešnico. Pri dopolnilnih volitvah, ki eo ee vršile z listki, so bili soglasno izroljeni v borzni svet gg.: Boris Hribar, Josip J. Kavčič, Ferdo Nikls-bacbeT. Rihard Skubec, Andrej Sarabon, Rihard Schwinger in dr. Djuka Vrbanič; v finančni odbor gg.: Ivan Goreč, Janko Jo-van, Anton Kralj, Josip Lju<bi6 in Anton Soršak; v razsodišče pa gg.: Ivan Avsenek. dr. Mirko Božič, Stanko Florjančič, Janko Jovan, Zdenko Knez, Fran Medič, Evald Po-povič. Fran Stupica, Leo Blinc. inž. Bogdan Ferlinc, Karel Soss in Josip Berlič.
Za takojšnje sklicanje gospodarskega sveta
Iz trgovskih krogov smo prejeli: V členku »Trgovstvo in stanovska država«, ki je bil objavljen v »Jutru« 17. t m., izraža pisec g. F. K. upravičene pomisleke proti zahtevi glede nadomestitve voljenih narodnih poslancev v Narodni skupščini s predstavniki stanovskih organizacij. Pravilno tudi poudarja, da je vprašanje stanovske ureditve države zelo težaven in delikaten problem. Vsekakor pa se zdi, da je g. F. K. pri tem pozabil na gospodarski svet, ki je po ustavnih določilih oni posvetovalni organ, kjer naj pridejo »predstavniki gospodarskih vrst in strokovnjaki v gospodar-skih in socialnih vprašanjih« do besede. Zekon o gospodarskem svetu, ki je stopil v veljavo že 8. aprila 1932., izrecno navaja, da tvorijo gospodarski svet predstavniki kmetijstva, zadružništva in šumarstva (24 članov), predstavniki trgovine, industrije, obrti, prometa, denarništva in rudništva (16 članov), predstavniki delavcev in nameščencev (5 članov) in predstavniki javnih delavcev iz gospodarskega in socialnega območja (15 članov). Zakon o gospodarskem svetu nadalje določa, da se morajo predstavniki gospodarskih stanov imenovati v gospodarski svet iz vrst strokovnih in stanovskih organizacij Stanovski princip je torej pri sestavi gospodarskega sveta kot posvetovalnega organa z« gospodarska in socialna vprašanja že upoštevan. Potrebno bi bilo le. da se ta zakon že enkrat prične izvajati. To bo danes tem lažje, ker ie stanovske organizacija gospodarstveni-
kov zadnja lete precej trgovstvo si je zgradilo potrebne organi* zacije po vsej državi in si j« bal te dni ustvarilo tudi že svoje centralno stanovsko predstavništvo. Zato j« treba ob tej priliki ponovno poudariti zahtevo vseh gospodarskih krogov, naj se čim prej imenujejo člani tega gospodarskega sveta, da bo lahko pričel s svojim delom, ki bo gotovo prineslo vsem velike koristi.
Gospodarske vesti
«= Boljši izgledi za fitno letino v Vzhodni Evropi. V početku preteklega tedna je r
podunavskdh državah po večmesečni suši prišlo do padavin, tako da sedaj bojazen zaradi katastrofalne letin« ni več tako upravičena kakor prejšnji teden. Seveda zaenkrat še ni mogoča definitivna »odba, ker zadnji dež ni bil povsod en&co obilen. Največja nevarnost za letošnjo letino je obstojala v Rumunija, kjer je bila vlada, t*a zasiguna žito za domačo potrošnjo, primo-rana izdati prepoved izvoza žita. V Rumu-niji je zadnji čas dovolj deževalo, da je največja nevarnost odstranjena. Tudi v Jugoslaviji je po dolgo trajajoči suši prišlo do vremenskega preokreta m je v najvažnejših žitorodnih pokrajinah padel dež, ki pa je bil mestoma nezadosten. V nekaterih predelih so morali polja na novo orati in zasejati koruzo. Vsekakor se tudi pri nas »tanje letine sedaj nekoliko ugodneje ocenjuje, zlasti, ker stanje pred vremenskim preokTetom ni bilo tako obunno kakor v Rumuniji. Vendar pa je danes že sigurno, da donos letine ne bo zadovoliiv.
V	Madžarski se je stanje nekoliko zbolj-šalo, izgubo pri rži pa cenijo že sedaj na 50 odst., ker so ponekod rž kar pokosili, da jo uporabijo vsaj kot zeleno krmo. Stanje pšenice je nekoliko ugodnejše. Madžarska vlada je odredila, da se ugotovijo vse st*. re zaloge pšenice in rži. Tudi v Bolgariji letina ne do ugodna in cenijo izgubo na 20 do 40 odst.
= Ponovni padec kritja nemške marke.
V	drugi četrtini maja je morala nemška Reichsbanka ponovno oddati za 22.7 milijona mark zlata in za 2.9 milijona mark deviz, tako da se je zlata in devizna rezerva skrčila že na 166.4 milij. mark. Kritje obtoka bankovcev (brez žirovnih obveznosti) v zlatu in devizah je ponovno nazadovalo od 5.4 na 4.8 odst
= Ljubljanski velesejem saseden. XIV. ljubljanski velesejem. ki bo od 30. maja do
10.	junija, je kljub svojemu obsegu, saj meri razstavni prostor 40.000 m1, popolnoma zaseden. Na velesejmu bodo zastopane vse panoge domače produkcije. Posebno bogate bodo razstave pohištva, tekstilnega blaga, usnja in obutve, strojev vseh vrst, avtomobilov, kovinske industrije, živil, kemične industrije ter papirne stroke. Tudi inozemstvo bo letos močno udeleženo, zlasti Nemčija, kar je Že oosledica nove trgovinske pogodbe. Grčija ee letos prvi? ofi-cielno udeleži ljubljanskega veleeejma. V okviru grške razstave sodeluje 89 grških podjetij in bo ta razstava nudila popoln pregled gri?ke produkcije, ki pride za izvoz v poštev. Tako bo letošnji ljubljanski velesejem zelo bogat in zanimiv, njegovo pestrost pa bodo še povzdignile razne specialne razstave
= Uredba o prekinitvi aa«ar®nja kmečkih menic. Na osnovi pooblastitve v I «3. finančnega zakona za leto 1934-35 Je ministrski svet na predlog trgovinskega ministra predpisal uredbo o prekinitvi zastaranja kmečkih menic. Ta uredba določa naslednje: V primeru, da bi menica kmeta (po čl. 1. in 2. uredbe o zafičiti kmeta), originalna ali prolongirana, zastarela v teku 1. 1934., bodisi proti glavnemu meničnemu dolžniku ali proti regresnim dolžnikom, tedaj zastarelost ostane prekinjena, ako je bila terjatev že prijavljena pristojnemu sodišču v smislu čl. 1. uredbe o podaljšanju roka za vtožene menice (od 18. maja 1933), odnosno se zastarelost prekine, če se bo terjatev prijavila do konca 1. 1934. V prvem in drugem primeru mora predložiti upnik tožbo najkasneje do konca leta 1934. Te določbe veljajo tudi za vse že prijavljene menične terjatve ne glede na to, ali uživa menični dolžnik zaščito po uredbi o zaščiti kmeta. Z uveljavlje-njem te uredbe preneha veljati uredba o podaljšanju rokov za vtožene menice.
= Dobave. Splošni oddelek direkcije dri. železnic v Lfabljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 6000 komadov peresnih obročkov; strojni oddelek pa do 23. t m. ponudbe glede dobave 100 kg klobučevin*. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 20 komad, gumijastih cevi in 500 kg karbida. Komanda pomorskega zrakoplovstva v Di-vuljah sprejema do 26. t m. ponudbe glede dobave ricinovego olja; do So. t. m. pa glede dobave 295 m gumijastih cevi in 1000 komadov zagostk. Komanda pomorskega arze-nala Tivat sprejema do 6. junija ponudbe glede dobave 1000 m lanetrega platna, 650 m črnega satina, 1000 m belega organtina, 9800 vreten sukanca, 10.000 m bele in 2000 m črne vrvice. Dne 8. junija se bo vršila pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu ofertna licitacija glede dobave 5015 komadov brzinomerilnih trakov; 9. junija glede dobave 263.600 kg strešne pločevine;
11.	junija glede dobave 831.520 kg okroglega železa, 172.000 kg kvadratnega železa, 205.330 kg ploščatega železa, 27.285 kg obročnega železa in 115.508 kg kotnega železa ter glede dobave 13.833 kg emajllaka; 12. junija glede dobave 22.425 kg raznih oljnatih lakov, 280 kg raznih špiritue - lakov, 38.775 komadov raznih delov za plinsko razsvetljavo; 13. junija glede dobave 80.273 komadov volnenih blazinic za mazanje osi lokomotiv, vagonov in tenderjev; 15. junija pa glede dobave 21.425 kg bakrenih cevi in 12 kompletnih garnitur Brotan-cevi.
= Dobave. Komanda pomorskega arzena-la Tivat sprejema do 5. junija ponudbe glede dobave 5000 m katraniranega motvoza, 20.000 m nekatraniranega motvoza, 770 kg husinga, 1500 kg merlina, 2000 kom. krp za brisanje, 63.700 trakov, 1000 kg urinola, 1000 kg naftelina, 600 kg lužnega kamenja. 1. junija se -bo vršila pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu ofertna licitacija glede dobave raznega rapirja, knji-goveškega materijala in 252.990 kg repičnega olja, 2. junija glede dobave 1842 kg lanenega olja, 211.080 kg lanenega firneža, 1320 kg rirneža za svetle barve, 24.406 kg terpentinovega olja, 17.060 kg sikativa, 9774 kg den. alkohola in 328 kg šelaka; 4. junija glede dobave 976 tucatov in 4702 komadov raznih pil; 5. junija glede dobave koksa in
premoga, t nuAčsib kfedtv, 1 stroja n
brušenje, 66 komadov raznih rezervnih dete v ca pneumatična kladiva itd.; 6. janija glad« dobave 306-335 kg martinovega Jekla, in glede dobave jeklene pločevine, jeklene lice in jeklene žice za peresa; 7. junija pa glede dobave 1044 ton lesnega oglja ki 3 vagone bele kovine. Dne 25. t m. h bo vršila pri skladišču L oddelka voj not eteričnega zavoda v Sarajeva ofertna Udtactja glede dobave raznega medeninastega in kovinskega materijala. Dne 26. t m. se bo vršila pri ekonomskem oddelku komande marnarice v Zemunu licitacija glede dobav« 5700 m lanenega in 6000 m konopnenega platna.
— Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 4000 kg tračnikov, direkcija državnega rudnika Senjski rudnik pa do 4. junija glede dobave 4000 kg vagonskega olja, 2500 kg strojnega olja, 1 gumijastega transportnega traku in 1000 m okrogle jeklene vrvi. Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave motvoza, do 25. t. m. glede dobave celonskih lakov in barv, do 5. junija pa glede dobave 5000 kg specijalnega kremenčevega peska. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 1. junija ponudbe glede dobave 17.600 kg železnih zakovic, raznega orodja, 330 kg usnja in raznih avtomobilskih in motornih gum
IBorze
18. maja.
Na ljubljanski brzi so oficMni tečefl deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le de-vizi Berlin in Newyork sta popustili. V pri-vanem kliringu notira avstrijski šiling nespremenjeno 9.40 do 9.50 (v Zagrebu promet po 9.44). Za španske pezete je nadalje povpraševanje po 6.45 (v ZagTebu zaključek po 6.46). Angleški funti v privatnem Hiirin-gu eo bili zaključeni le v Zagrebu po 252, grški boni pa v Zagrebu po 31.50 in v Beogradu po 32.65.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala najprej po 3o6, poaneje pa po 310. Promet je bil še v 7*/o Blairovem posojilu po 51.50 in v 8°/o Blairovem posojilu po 56.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2811.M — 2922,87,
Berlin 1347.58 — 1355.38, Bruselj 796.35 — 800.29, Curih 1108.35 _ 1113.85, London 173.25 _ 174.85, Newyork 3379.39—3397.65, Pariz 224.88 — 225.—, Praga 142.12—142.98. Tret 289.35 — 291.75 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.40 —9.50.
Zagreb. Amsterdam 2311.51 _ 2322.87, Berlin 1344.58 _ 1355.38. Bruselj 796.35 do 800.29, London 173.25—174.85, Milan 289.35 do 291.75, Newyork kabel 3391.39—3419.65, ček 3369.99 — 3397.65. Pariz 224.88 — 226, Praga 142.12 — 142.98, Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.29, London 15.06, Tork 306.50, Bruselj 71.8250. Milan 26.15, Madrid 42.05, Amsterdam 208.40, Berlin 121.40, Dinaj 87.75, Stockholm 80.80, Osto 78.70, Kobenhavn 70, Praga 12.81, Varšava 58.1250, Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 10.62, London 27.52, Milan 45.71, Newyork 535.91, Pariz 35.58, Praga 21.79, Ourih 174.89 100 S v zlatu 128 S pap.
EfeVtL
Ljubljana. Vojna škoda 305 — 806, 7*/. investicijsko 70 — 71, 7°/o BlaiT 51 — 51.50, 8°/o Blair 55 — 56 4Vo agrane 37 — 38, 6Vo begluške 53 — 53.50.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 308 — 908.50, za maj, junij 308 den., za avgust 309 den., 7°/o investicijsko 70 bi., 4*/« agrane 37 den., 7% Blair 51.25 — 51.50, &1« Blair 55.75 — 56, 7*/o Drž. hipotekama banka 65.75 _ 66.50, 6°/o begluške 53.75—54.50; delnice: Narodna banka 400o den., Priv. agrarna banka 212 — 213, Šečerana Osijek 130 den., Trbovlje 90 den.
Beograd. 7°/o investicijsko 71 — 71.50, 4*/o agrarne 36.50 — 37.50. 6% begluške 54 zaključek, Vojna škoda 309 zaklj., za september 309.50 zaklj., 8°/o Blair 56 — 57, TU Blair 52 zaklj., 7% Drž. hipotekama banka 66 den., Narodna banka 4090 zaklj* Priv. agrarna banka 214.50, 213 zaklj.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 11.35, Ruše 7, Trboveljska 11.10, Alpine-Montan. 11 Šečerana 16.
Blagovna tržišča
2IT0.
'+ Chieago, 18. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 89.375, za september 89; ks-ruza: za Julij 50.25, za september 51.875.
+ Winnipeg, 18. maja. Začetni tečaji i Pšenica: za julij 71.375, za avgust 73.125
+ Ljubljanska borza (18. t. m.) Tendenca za £ito čvrsta. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 80 dneh): pšeai-es (po tnlevski tarifi): baška. 79-80 kg po 182.50 — 185; baška, 80 kg po 185 do 187.50; koruza (po mleveki tarifi): popolnoma suha s kakovostno garancijo za maj 135 — 137.50; moka: baška >0« po 275—280. banateka 282.50 — 285. Zaključen ie bil 1 vagon pgenice.
+ Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet je bil 6lab. Pšenica: baška okolica Novi Sad, srednje-baška, gornjebaška 125 — 130; okolica Sombor in gornjebanatska 122.50 — 127; baška potiska in sremska 130 _ 135; ladja Tisa 135 — 140; južnobanatska 120 — 125; slavonska 127.50 — 132.50; baška ladja Be-gej 132.50 — 137.50. Oves: baški. sremski, slavonski, banatski 87.50 — 90. — Koruza: baška, sremska 726 — 78; okolica Sombor 77 — 79; banatna 73. — 75; ladja Begej 79 — 80; ladja Tisa in Dunav 80 — 81. — Moka: baška. banatska >0g< in >0gg< 200 — 220; >2< 180 — 200; >5< 160 — 180; ,6« 135 — 155; »7< 100 — 110; >8< 95-100; sremska slavonska »Og« in >0gg« 200—210; >2« 180 — 190; >5« 160 _ 170; »6< 135 do 155; >7« 100 — 110; >8« 95 — 100. Otrobi: baški, sremski 85 — 87.50: banatski 82.50 do 85; baški ladja 95 — 97M.
ŽIVINA.
'"F Mariborski sejem »a prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 156 prašičev, od katerih je bik) prodanih 75. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tedenski 75 — 85 Din, 7 do 9 tedenski 100 — 140. 3 do 4 mesečni 200 — 250. 5 do 7 mesečni 250 — 300. 8 do 10 mesečni 3% — 450. leto dni stari 560 do 62o Din. Kilogram žive teže so prodajali po 6-6.50 Din, kg mrtve teže pa 9 do 9.50 Din.
> JUTRO« it. 113
iihh
B
Sobota, 19. V. 1934
KULTURNI PREGLED
Luteranstvo v spisih drja Ivana Tavčarja
Tavčarjeve spise je v najnovejši izdaji dr. Prijatelj kaj izčrpno komentiral glede nastanka, glede kraja, kjer se gode in oseb, ki so opisane v njih. Vsega priznanja in hvale vredna stvar. Ni pa še pojasnjeno njegovo luteranstvo in vprašanje, kaj je dalo Tavčarju povod in spodbudo, da se je lotil te med Slovenci še v takratnih časih tako kočljive in zasovražene snovi, in sicer v delih: Vita vitae meae, Grajski pisar, V Zali in pozneje še Visoška kronika. V Janezu Soncu ge omenja !« mimogrede. Da je pred svojim prvim spisom te vrste — »Vita vitae meae« — čital Dimičevo zgodovino o Kranjski, ▼ kateri se obširno razpravlja o reformaciji in protireformaciji, je gotovo, kakor tudi, da je prebiral Valvazorja, ket ugotavlja dr. Prijatelj. Vendar vse to po mojem mnenju in prepričanju še ni zadostovalo, da se je lotil reformacije in jo umetniško oblikoval.
Vzroke je iskati drugod, v njegovem rojstnem kraju, v Poljanah samih. Kakor je večina njegovih leposlovnih motivov vzetih iz ondotnega življenja in so nastopajoče osebe pravi domači tipi, tako si je Tavčar poiskal snov in precej oseb za to vrsto leposlovnih del tudi iz svoje najbližje okolice. Neke dogodke iz svoje mladostne dobe je z duhovito domišljijo prestavil ualeč nazaj v luteransko dobo med Slovenci.
Da bi pa bilo luteranstvo tako močno razširjeno po Poljanski dolini, kakor se da posneti po teh Tavčarjevih spisih, je kajpada, malo verjetno. Sicer je res, da je v manjši meri pljusknil Lutrov, odnosno Trubarjev nauk preko Škofje Loke tudi r ta tihi kraj. Se nedavno, pred dobrimi petdesetimi leti, je bila kaj navadna označba »lutrš« za cmega, ki ni bil prepobožen, ali je imel svobodnejše nazore o veri in verskih obredih. Skoro vsi, ki so študirali za Tavčarjeve dobe ali prej in tudi še kasneje ter se posvetili posvetnim poklicem, so veljali za »lutrš«. Tako, seveda, tudi mladi Tavčar sam.
Nekatere osebe, ki jih nahajamo v teh slikah iz loškega pogorja je pisatelj povzel iz Dimica ali od drugod ter jih prenesel v svojo dolino in rojstni kraj
Pa preidimo k podrobnostim. Torišče Vitae je Čudetova hiša v Poljanah, danes last trgovca Jamarja, malo na desno na sproti cerkve. To hišo je bil kupil pred dobrimi sto leti Vrban Dolenc, po domače »Vrbanček«, doma z Martinj vrha, polbrat obče znanemu notarju dr. Jemeju-Bartlu-Zupancu, ki j« živel in umrl v Ljubljani. Z marljivostjo in varčnostjo — kupčeva! je s platnom v Trst in še naprej po Laškem do Benetk — si je bil ta Čude pridobil kaj lepo imetje. Čude to vo hišo so šteli v Tavčarjevih mladih letih med najbogatejše, ne le v Poljanah, ampak po vsej Poljanski dolini. Prav tako je slovela in bila na najboljšem glasu daleč na okrog Čudetova gostilna.
Med sosedi je šel glas, da hrani možak
znatne vsote zlatnikov. Od tod tedaj na str. 163 najnovejše izdaje: »Ali svoje ostroge ti zastavim, da sedi mož na polnih vrečicah in marsikateri beneški cekin se dolgočasi pod njegovo streho«. Teffa Vrban-čka je Tavčar pomaknil s pesniško svobodo za 250 let nazaj, ga napravil za naibolj vnetega luteranca tedanje dobe, če tudi je bil v resnici globoko veren katoličan. Imel je tri sine Jožeta, Janeza in Franceta, pa hčer Nežo iz drugega zakona,
Kot premožen mož, skrben m zaveden oče, je dal vse otroke v šolo. Hči se je likala pri nunah v Ljubljani. Prvi sin je storil žalostno smrt v zgodnji mladosti, Janez je postal inženjer ter bil kot tak v službi pri Južni železnici, če se ne motim v Budimpešti. Pobrala ga je sušica 1875. ali 76. v Gorici, še dolgo po niegovi smrti ie bilo slišati posebno med najbližjimi sosedi, kako je bil »lutrš«, da ni imel nobene vere in kaj vse se mu je prikazovalo v zadnjih trenutkih njegovega življenja. Dobro se $e spominjam s kakšnim strahom sem poslušal kot otrok tako pripovedovanje. Ko sem se pozneje kot diiak in učitelj bolj zanimal zanj in za nekdanje govorice, sem zvedel od oseb, ki so ga natančneje poznale, da je pripadal, kakor je bila takrat med izobraženci navada, med prostozidarje ali prostomoltarie. da rabim Jeranov izraz.
Da ni kazal pregloboke verske gorečnosti, kadar je prihajal domov na obisk ter veljal med domačini za »lutrš«, je razumljivo.
Podobne govorice so dale po mojem mnenju Tavčarju pobudo, da se je lotil prve lu-teranske povesti. Jurij ali Georges Cose-mus, vnet luteranski predikant v dolini, je posnet po Vrbančkovem ali Čudetovem žolnirju Janezu. Nasprotno od Jurija Co-semusa je podan v tem spisu Carolus Co-semus ali Kosmov Korle, ki se pripravlja za duhovski stan in ga opisuje Tavčar kot gorečega branitelja katoliške vere. Za vzorec mu ie služil brat France, ki je umrl kot teolog II. letnika 1865 in je nokopan v Poljanah. Baje ga je oče prisilil iti v bogoslovje. Kot dijak višjih razredov je imel »petošolsko« ljubavno razmerje z eno Vidmar jevih hčera, o čemer mi je pokoina Vidmarca Lenka, sestra one, pozneje pripovedovala in gotovo tudi Tavčarju samemu.
Str. 175: »Da bolan sem bil in na hodnik domače hiše sem prihajal na solnce. In če sem bil sam doma — je prišla včasih vaša
Anica. Poprej sva se že poznala--in
pogovarjala sva se, kako je bilo nekdaj.« Tako je govoril Carolus. ko so že plavali v Noetovi barki po narasli in razburkani Ločibvci staremu Čudetu, kateremu pripisuje Tavčar Anico, hčer Vidmarjevo kot njegovo hčer. Kot bogoslovec je med počitnicami še vedno zahajal k Vdmarjevim. In ko ga je bolezen že strla. da ni mogel več od doma, je zahteval, da so ga trrenesli ob nedeljah k oknu, odkoder je videl Vid-marjeva dekleta, kadar so šle v cerkev. — Menda je ravno to siljenje v duhovski stan, za katerega ni čutil veselja in ljubezen do dekleta povzročila, da ni čutil sreče in zadovoljstva. Zato je gledal v smrti nekako odrešenje ali po Tavčarjevo: »Mors vita vitae meae«. Smrt je življenje mojega življenja.
Seveda je pripisal glavni osebi Georgesa in Karolusa Cosemusa, Kosmovi, njuni kot rojstni hiši, ki je bila v tedanjih časih po ljudski tradiciji poljanska mežnarija ter radi lepšega ju povzdignil med plemenitnike. Pripomniti pa moram, da ta cerkovnikova hiša. ki so jo valovi odnesli po ustnem izročilu, ni stala na Čudetovem, ampak na župnijskem vrtu na levem bregu potočiča (On. str. 435, 436.). Prav tako je znano, da v Poljanah' ni bilo
nikdar nobenih plemičev domačinov, tudi ne pri Kosmovih, ki je bila nekdaj neznatna kmetska hiša (op. str. 435, odnosno 159). V Tavčarjevi družini na Visokem se pač vxdržuje tradicija, tla so prišli pred pri-Hijno 40 leti pogledat z Nemškega od nekod nekaki plemiči Cosemus de Freu-denberg na Visoko, odkoder bi naj izviral njih rod iz davnih časov, ko je še bilo Visoko po trdnem ljudskem izročilu last škofjeloške graščine. V tej veri o nekdanji graščinski lastnini Visokega so živeli tudi Kalani, ki so bili gospodarji na Visokem od 1651—1882, odnosno 1893. Visoko je veljalo v kraju že od nekdaj za nekako graščino. In takega prikazuje tudi Tavčar v svojih povestih.
Glede na str. 172, kjer piše Tavčar: »Vrba, za katero se je prijel starec (Čude) in hotel zadržati plavajočo kočo ob izlivu Ločilnice v Sovro,« pravi ljudsko izročilo, da se je tu posrečilo hlapcu ali komur že bodi, odtrgati desko pri koči in se oprijeti vrbovih vej, zlesti na vrbo in si rešiti življenje. Pripovedovali so to stari ljudje, med njimi tudi moj oče, ki bi imel zdaj 118 let. Nadalje so baje — tako ustno izročilo — še videli v Hotovljah luč v koči, ko je plavala mimo Žagarja.
Nekako v »klad s Čudetovo hišo — Vita vitae meae — je sp-avil Tavčar Grajskega pisarja, svojo naslednjo luteransko povest. V njej ima v reformatorskem smislu glavno vlogo Dobenčanova hiša. Sin Dobniča-nov, eden največjih posestnikov v dolini,
•e je priženil k čudetovim. imel za ženo Vrbančkovo hčer Nežko in bil gospodar te domačije, ko je pisal Tavčar te dve povesti.
Ta Čude, Franc«, iz Dob je, umrl 1908., je zdelal nekaj razredov na ljubljanski realki in bil pozneje nekoliko časa pisar v loški graščini, kjer se je nahajala tedaj loška sodnija. Ta je lik za glavnega junaka v tej povesti. Ali pa ni morda Tavčar zasnoval Grajskega pisarja in V Zali kot nekako satiro na tedanji literarni katoliški pokret drja Mahniča in njegovih pripadnikov? Po tedanjih Tavčarjevih nazorih, verskem prepričanju in strpnosti je prav verjetno.
Visoška kronika je pisana vse drugače, lz
vseh drugih Tavčarjevih vidikov, drugih kroniških virih in ustnih izročilih v nekdanjih poljanskih luterancih, njih pokopališču — ajdovskem britofu« — v Videmskem kotu. To je njivica, katero uživa vsakokratni poljanski cerkovnik.
Kako spretno je znal Tavčar uporabljati vsako malenkost in prestavljati v svoji bujni domišljiji iz sedanjosti v davno preteklost, priča kamen, ki naj bi zakrival zadnjega luteranca Visočana v dolini v Videmskem kotu. (Glej Visoško kroniko!) Ta kamen je prišel na to mesto spomladi 1907., ko se je lomilo zgoraj kamenje "za oklado nove poljanske šole in je obležal na mestu radi velikosti in teže. Danes ga ni več. Kakor za večino svojih leposlovnih del, tako je Tavčar po večini dobil snov in motive tudi za svoja luteranska leposlovna dela v svojem rojstnem kraju. L. Perko
Jan čarek
Češki pesnik Jan Čarek je prejel poleg Hore in Nezvala majniško nagrado za svojo zbirko »Hvčzdy na nebi«. Se nedavno je izšel v »Rozpravach Aventina« članek o pes-nikih-outsiderjih, t j. takih, ki so ostali nekako ob strani žive literarne tekme. Med take je pisec omenjenega članka uvrstil tudi Jana Čarka, avtorja zbirk »Chudd rodiua z Hermanč«, ki je izšla že v drugi izdaji, »Temno v chalupach« in »Smutny život«. Najnovejša njegova zmaga na Parnasu kaže, da Jan Čarek ne stoji ob strani živega literarnega življenja, marveč sredi nJega. Morda je njegova osebna skromnost kriva, da ga je — če se ne motim — Fr. Soltan uvrstil med pesniške outsiderje. Nekaj je nemara zakrivilo tudi to, da so njegove pesniške zbirke izšle večidel v provinci (Pisek, Turnov). Literarno življenje močno spominja na sejmišče, v katerem najbolj opozarjajo na se tisti, ki delajo čim več trušča okoli svoje stojnice. Pesnik češke zemlje, bajt in koč Jan Čarek je tudi kot človek tih in miren. Bila sva skupaj samo nekoliko ur, vendar se mi je za vse življenje vtisnil v spomin s svojim mirnim značajem, s preprosto besedo in umerjeno kretnjo, ki je daleč od slehernega glumaštva.
Pred meseoi mi je Jan Čarek pisal: »Sedaj sem staT 35 let, rodil sem se 29. decembra 1898 v vasi Hefmau pri Pisku na Južnem Češkem, kjer je bil moj oče poljedelec. Od oktobra 1917 sem bil v vojni. Pišem poezijo domačnosti, poezijo zemlje, ljubim besede...«
O Janu Čarku je pri nas pisal naš češki prijatelj dr. Josef Knap v svojem odličnem pregledu češke poezije (Ljubljanski Zvon, 1832): Pri njem srečujemo nove tone. Čarek je v pesniško obzorje svoje generacije, kjer je nekaj časa prevladovala glorifikacija delavca, zanesel sirov, raskav spev iz kmečkega okolja, naravnost z grude. Z njim je stopil v mlado poezijo prvi in sam. Njegov odnos do kmečke grude je bil neposreden in organičen. Zdelo se je, kakor bi bil pesnik prepojen s sirovim vonjem prsti, gozdov, njiv, ribnikov in kakor bi imel na sebi stoletni duh bajt, skednjev in hlevov. Mlada poezija je tudi pred Čarfcom ljubila življenje na kmetih in prirodo, vendar samo zaradi idiličnosti. zastran mikavnih kulis. Čarek pa je s svojim dramatičnim naturalizmom proniknil stvari prav do jedra. Odtod njegov samostojni, čvrsti pesniški profil ... Se vedno zveni iz njegovih pesmi temen, iz dna prihajajoči glas zemlje, polj, travnikov in vasi, ki govori na pesnikova usta in kateremu Čax«k prepričevalno pridružuje melodijo osebne bolesti, ki je čedalje rahlejša in lirično čistejša.«
Tej izborni karakterizaciji Čarkove poezije je komaj mogoče dostaviti kaj bistve" nejšega. Za psihološko ozračje sodobne češke literature je značilno, da Čarkova mo-tivično sveža in polnokrvna, dasi formalno res malce raskava poezija ni vzbudila večje pozornosti kritikov. Praški kritik, ki je usmerjen bodisi izrazito individualistično bodisi proletarsko-socialno, se najbrž ni mogel dovolj vživeti v Čarkovo rustikalno poezijo. Češka literatura povojnega časa je nasproti vasi izgubila kompas: snov se ji je zdela izčrpana, ali pa sumljiva za malomeščansko in vaško idiliko. Čarkova novost pa je v tem, da je zanesel v povojno poezijo socialni motiv podeželske bajke. Tudi tam so ljudje, ki si v trpljenju in v strasteh oblikujejo človeški obraz. Tudi od tam se oglaša klic bede, tudi tam živi hrepenenje po pravičnosti in po resnici, ki bi odrešila svet. Literatura o industrijskem proletarcu je postala po vojni moda in ni mu lahko, kdor greši zoper modo.
V zbirki »Chudd rodina z Hefmanč« Je že ves Čarek: »Temno v chalupdch« in »Smutny život« samo izpopolnjujeta njegov pesniški obraz, kažeta razširjenje pesnikovega vidnega kroga, stopnjevanje ;zraza in osebne note, večjo razžaritev njegove metafore, preciznejšo ostrino besede. V prvi izmed omenjenih pesniških zbirk so večidel motivi iz njegovega domačega kraja. Toda zaman čakaš, da ti odtod zazvene strune idilične popevke o zelenih travnikih, o va-lovečem žitu, o bakrenorjavem dimu iz tihih vaških koč, o svetli nedelji, ko srečen narod raja okoli vaške lipe. Rekli smo že, da Čarek ni idilik. Njegovo pojmovanje va" si in kmetstva kaže deterministično določenost: težak je boj z naravo in ljudmi, in človek nenehoma kleca v nJem, pada, vstaja in se zopet bori. O čemerkoli poje, o svoji materi ali o konju, ki vleče voz po blatni cesfci, o vaški pokrajini ali o samotni bajti, povsod je njegov pogled zamračen. Zlasti pa živi v njegovi pesmi temno spoznanje, da ni lahko biti človek, dokler se je treba boriti za skorjo kruha. Tudi tu se ne zataji sodobnik tako zvane »socialne epohe«. Ena najlepših Čarkovih pesmi te zbirke je
»Molitev v poljih«, ki naj iz nje v proznem prevodu navedem tole pesnikovo izpoved: »Molim se ti, večni bog, ki nimaš imena in ki ozvezdja vodiš in življenje izpreminjaš, za naše polje, za našo grudo. Ogrevaj jo s svojim soncem in z dežjem zalivaj, pred ognjem jo varuj, pred konji žolnirjev in prelomi oblakov; naj kakor s šibo blagoslovljene ivice čudežno vstane iz zemlje setev, klasje naj vzvalovi po širnem svetu, naj se grude prsti izpremene v kolače kruha in naj žive vsi, ki so lačni. Za to polje te prosim in za njivo ob brodu in za tisto, ki se na vrhu praši, za vsa polja v tej deželi te prosim, za ves obrod zemeljski in za opeka-ste naše bajte — naj vanj ne trešči strela. Prastara je moja molitev in v večnost se vije: Od vsega hudega, kuge. lakote in vojne obvaruj nas, o Gospod!«
Tudi iz naslednjih dveh knjig Čarkove poezije se oglaša od literature skoraj nepo-tvorjeno, čisto, človeško toplo čuvstvova-nje pesnika, ki je res organično spojen s svojo zemljo rodnico in čigar občutje domačnosti razodeva nekaj vonjivega in obenem blagega, vonj, ki ga je naš Pregelj simboliziral v malce prefinjeni »odor lavan-dulae stravis«. Toda prevladujočy|bn baj-tarske poezije niti zdaleč ne iJ&Pi pesniške vsebine Čarkovih zbirk- iz njegovih pesmi se oglaša, včasi v nekakem plahem pia-nissimu, tiha bolest osebne usode. Vendar je subjektivna nota premalo naglašena, da bi prevpila izraze občestvene usode, moderno pesniško govorico južnočeških bajtarjev, teh borcev v solncu in vetru, oračev in sejalcev, zatiranih od neurja ali od suše, od starega sistema razdelitve^ zemlje, od dav-karjev in od špekulantov na tržišču zemeljskih plodov. Kakor kot oseba, tako je Čarek tudi kot pesnik nevsiljiv s svojo osebno usodo, da tem jačje zaživi kot klicar svojih bajt, svoje stare očetovske grude!
Nove knjige
Jote Kr&nje: Katakombe. — Založba Drama v Ljubljani je izdala novo delo mladega pisatelja, ki se je v našo literaturo že prav dobro uvedel z daljšimi prozami. Tudi ta igra v treh dejanjih ga izdaja kot oblikovalca socialnih motivov z izrazito realističnim pogledom na ljudi ln njihovo početje. Toda »Katakombe« so obenem dramski prvenec in kot takšne kažejo vse nedostatke začetniških del. Ni dovolj, da si omislimo neko število nastopajočih oseb, jih postavimo v samo na sebi hvaležno okolje, jih opremimo z jezikom in jih spustimo drugo k drugi ali drugo proti drugi, da ustvarijo z bolj ali manj tekočim dialogom neko dejanje, ki naj se potem gledalca prime in ga prepriča, da ima avtor s svojo bolj ali manj skrito tezo prav. V drami morajo osebe pred vsem iz svojih značajev ven aktivno ustvarjati dejanje, dialog je pri tem samo nujno potrebno pojasnilo, da morejo to dejanje izvajati le tako in ne drugače. V Kranjčevi igri pa govorjenje nadomestuje dramatično važna dela in tudi njegovo socialno ideologijo in program spoznamo iz besed, ne iz dejanj. Pri tem padejo posamezne osebe še tako rekoč iz svoje uloge, govorijo in delajo — v kolikor sploh delajo — često popolnoma drugače, nego bi človek pričakoval iz njihovih besed v drugih momentih. Da je v stvari tudi marsikaj, česar ne bi pričakovali v takšnem okolju in od takšnih ljudi (n. pr. naivna interpolacija prizora iz druge igre), je drugi temeljni defekt tega prvenca. Vendar se bo dalo s temeljitim črtanjem in s pomočjo spretnega režiserja marsikaj rešiti. Na podeželskih in posebno delavskih odrih utegne imeti stvar efekt. Za drugam, vsaj v tej obliki, menda ni niti namenjena. — K. K.
Jurčičev »Sosedov sine r izdaji >MaIe knjižnice«. Ustanovila se f? »Mala knjižnica«. ki ima namen izdati izbrane spise domačih in prevode tujih klasikov ter najpotrebnejše poljudno znanstvene spise. Kot prvi zvezek ie izšel Jurčičev »Sosedov sin«. Klasična povest je namenjena posebno pouku slovenščine v srednjih šolah, po svoji vsebini pa ima to odliko, da je še danes zanimiva za vsakogar. Prof. Kolar je opremil knjižico s kratkim in zgoščenim uvodom, kjer popisuj1?, kako ie povest nastala, in z opombami, kjer navaja dosedanje popravke raznih prirejevalcev tega Jurčičevega spisa od Frana Levstika do Prijateljeve redakcije v Zbranih spisih.
čftajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
ŠAH
Urejuje dr. Milan Vidmar
Druga tretjina ▼ turnirju, ki ga je priredil šahovski klub budimpeštanskega predmestja, UJpešte, Je končana. V vodstvo je potLSnila mladega Lilieninala, ki Je že v Hastingsu pokazal, da Je nevaren.
Značilno za turnir Je, da igrajo vsi Izkušeni mojstri globoko pod svojo formo. Zakaj? Nekateri pravijo, da v takih neznosnih prilikah zdrže samo začetniki, ki še niso igrali na zares prijetnih turnirjih. Sir Thomas je na pr. v tem nesrečnem predmestju teko razočaran, da izgublja sploh vse partije.
Mnogo je v tej trditvi. Okolica vpliva. Celo močno. V neprijetni okolici človek ne igra s poletom. V dvorani, ki Je bila pred minutami še obednica stotin uradnikov ln delavcev, šah ne diši.
Mogoče bi me bila zunanjost tega sicer zanimivega turnirja prav tako potlačila kakor je Thomasa, TartakowerJa ln končno Flohra, da me nI popadla druga mnogo težja nadloga.
Mojster Pire igra, kakor sem prerokoval, živo, sveže in močno. Visoko se bo povzpel. V otvoritvah je doma kakor malokdo. Kombinacije mu kar vro. Njegova igra še ni zrela, pa nič ne de. Še bolje je tako. Bodočnost mu je na široko odprta.
V prvem kolu sem igral in dobil naslednjo zanimivo partijo proti Grilnfeldu. V tem turnirju, ki mrgoli težkih pogrešk, posebno' v partijah Lilienthala ln R6thyja velja za prilično najboljšo. Beli: E. Griinfeld Črni: dr. M Vidmar
1.	d2—d4	d7—<15
2.	c2—c4	c7—c6
3.	Sgl—fS	Sg8—18
4.	e2—eS	e7—e6
5.	Lfl—d3	. . . » Znan poskus preprečiti meransko obrambo.
5.	. . » •	d5Xc4
6.	Ld3Xc4	Sb8—d7
7.	Sbl—c3	.... Presenetljivo. Bell se vrača v »Meran-
ko«.
7.	. . . ,	b7—b5
8.	Lc4—dS	«7—«6
9.	e3—e4	• » » . Velja za najostrejSo potezo.
9..........b5—M
Pred meseci je Griinfeld prijavil analizo, ▼ kateri obsoja tO potezo.
Toda ta analiza me nI prestrašila. Poteza je Izvrstna!
10.	Sc3—a4	c6—c5
11.	d4Xc5	Lf8Xc5! Najboljši odgovor. Beli ne sme zamenjati
na c5.
12.	O—0	Lc5—«7 Lovec je na e7 potreben.
13.	Ddl—e2	Lc8—b7
14.	b2—b3	0—0
15.	Lcl—f4	Dd8—a5
16.	Tal—cl	Tf8—c8
17.	TclXc84-Začetek napada, ki ga pa črni odbije.
18..........Ta8Xc8
18.	Sf3—<12	Sd7—e5!
19.	Lf4Xe5	Da5Xe5
20.	Ld3Xa6	Lb7Xa6
21.	De2Xa6	Tc8—d8! To je udar, ki ga beli ni predvideval.
22.	Sd2—f3 .... Na 22. Tfl—dl ali Da6—e2 sledi 22.....
De 5—d4!
22..........De5Xe4
23.	Da6—a7	Sf6—<15
24.	Sa4—b2	Le7—f6
25.	Sb2—c4	Sd5—f4 Na kraljevem krilu se zbira napad. Beli
poskuša zato zamenjati damo.
«6. Tc4—h4	Mil
Skakač nima poteze I	
66. • • • •	Tg*—f»-K
67. Kf3—e2	Tf8—a6
68. Sh3—g5	Ta6—a2-f-'
69. Ke2—dl	Lc5—e7
70. Th4—h5	Ta2—£2
Grozi Tf2—f5.	
71. Sg5—h3	Tf2—£3
82. Kdl—c2	Le7—c5
73. Th5—h8	Tf3—c3+
74. Kc2—b2	Lc5—d4
75. Kb2—a2	Tc3—cl
76. Th8—d8+.	Kd5—e4
Beli se je vdal.	
Sokol
Ob 2S-letnici trboveljskega Sokola
26. Da7—e3	Sf4—«2+
27. Kgl—hI	De4Xe3
28. f2—f3	Td8—a8!
Črni dobi kmeta.	
29. g2—g3	Ta8Xa2
30. Sf3—e5	Se2—c3
31. Se5—<13	Lf6—e7
32. Sd3—e5	£7—f6
33. Se5—d3	g7—g5
34. Tfl—f2	Ta2—al+
35. Khl—g2	Sc3—e4
36. Tf2—c2	g5—g4
37. Sd3—f2	• • » ■
Se najboljša obramba.	
37. • • • •	Se4Xf2
38. Kg2Xf2	Tal—hI
39. Kf2—g2	Thl—bl
40. Sc4—d2	Tbl—al
41. Kg2—f2	Tal—a7
Prva faza v končnici je končana. Črni ima sedaj težavno mobilizacijo pred seboj.
42.	Kf2—e2	Kg8—f7
43.	Sd2—c4	h7—h5
44.	e3—e4	Le7—f8
45.	e4—e5	f6Xe5 Mogoče je f6—f5 bilo preprostejše.
46.	Sc4Xe5-h	Kf7—f6
47.	Se5—c4	Lf8—h6 Odveč! Takoj Lf8—g7 Je bilo boljše.
48.	Ke2—d3	Lh6—g7
49.	Sc4—b6	Ta7—a6!
50.	Sb6—a4	.... Bela trdnjava ne sme zapustiti druge
vrste, sicer pograbi črna kmeta na h2.
50.
51.	Tc2—c4
52.	Kd3—e2 Brani kmeta na h2.
52.	....
53.	Tc4—c2
54.	Sa4—b2
55.	Sb2—d3
56.	Sd3—f2+-
57.	h2—h3	____
Beli bi se rad rešil kmeta na h2, zaide pa v nove težave.
Kf6—g6! Ta6—d6+.
Lg7—h6 Kg6—f5 Td6—<14 Kf5—e4 Ke4—d5
57. ....	g4Xh3
58. Sf2Xh3	Td4—e4+
59. Ke2—f2	h5—h4+
60. g3Xh4	Te4Xh4
61. Kf2—g2	Lh6—e3
62. Tc2—c8	e6—e5
63. Kg2—g3	Th4—h6
64. Tc8—c4	rh6—g6+
65. Kg3—f3	Le3—c5
Trbovlje, 17. maj*.
Pred vojno so bile Trbovlje kakor urno.
S^1.«111^!!1*5^ centrl T Sloveniji ©den tisti stebrov, na katerem so Nemci
gradili svoj most do Adrije. Pri tem n«. hovem delu ji je podpirala premogotoopna aru2bd po svojih eksponentih. Višja mesta so zasedali Nemci, le najnižja so bila dostopna Slovencem, ki so pa morali prestati mnogo š'ikan, ako so kazali svoi0 narodno zavednost. Vendar pa so se cažli wdi zares zavedni Slovenci med njrfmi. Narodno zavedfen je bil tudi del domačega prebivalstva, zlasti oni posestniki ln obrt-M »o bili od rudnika kolikor toliko neodvisni, in pa del učiteljstva, ki pa Je imelo težavno stališče pred šolskimi ob-lastvd, ki so bila nemška.
Rodfoljnbl so bili vedno bolj prepričanj da Je v Trbovljah nujno potrebno strogo nacionalno borbeno drušitvo. Pobudo za ustanovitev Sokola so dali septembrski dogodki leta 1908. O tem piše kronisti! »Ko Je po krvavtih septembrskih dneh v Ljubljani 20. septembra 1. 190«. zaplamte-lo srce vsakega Slovenca v ljubezni do milega, tlačenega rodu, tudi Trboveljča-nl nismo zaostali za svojimi rojaki. Po-rodila se Je v nas vroča želja zbuditi r naših soobčanih narodno zavest, Jo otorv>-pitd in vzgojiti do popolnosti. V tem stremljenju smo isfkaLi za to primernih sredstev in spoemali potrebo ustanovitve trbovelj. skega Sokola«.
Dne 19. novembra 1908. Je bil v Po«, vavšfoovi gostilni prvi sestanek, ki so b« ga udeležili trgovec Dežman Franc, ru4-niš/ki podu r a dni k Feštajn Franc, poseetnlk ta trgovec Kramer Ivan, oskrbnik rudniške bolnišnice Letnik Josip, učitelj Moti Oskar, krojač Pinterič Niko, krojač Pun-gerčar Franjo, uradnik bratovske skladni-ce Rež un Drago, učitelj Velik a vrh Josip, dr. Dimnik Ivan, posestnik in gostilničar Goropevšek Jože, učitelj Kuhar Anton, učitelj Plavšak Robert učitelj Omerzu Karel, rudntiSki paznik Naglav Juro, trgovski sotrmdnik Rupnik Drago in učitelj Vodu-šek Gustav mlajši. Sestanku je prisostvo-val tudi takratni načelnik celjskega Sokola Smrtnik Josip. Na sestanku Je bil izvoljen pripravljalni odibor.
Ustanovni občni zfoor se Je potem vrči! 28. februarja 1. 1909. Udeležil se ga je tudi dr. Sernec Gvidon, ki je navduSeno pozdravil najmlajše sokolsko društvo. Pivi društveni odibor je bil sestavljen takole: starosta Počivavšek Anton, podfita-rosta Goropevišek Jože, načelnik Plavšak Robert, tajnik Velkavrh Jože, zapisnikar Naglav Jurij, blagajmJik Režun Drago, nje-gov namestnik Moli Josip, gospodar Letnik Jože, odiborniki pa Kramer Ivan, Erze-ničnik Leopold ln Urbančič Anton, namestnika pa Pinterič Niko ia Kanj žar Franc. Društvo je imelo takoj 64 članov, od teh 30 telovadečih. Telovadilo se Je v Fortejevi dvorani. Prvi javni nastop je imelo društvo že 9. septembra istega leta. Ker društvo še ni imelo izvežbanih vaditeljev, sta prihajala vadit Ljubljančana dr. Pes to tn ik Pavel in Slapničar, društvo pa je poslalo Erženičnika, Močnika, Big-mana in Volkerja v telovadnico celjskega Sokola, da se tam izvežbaio za voditelje. V tem letu se je pričelo vežbanje naraščaja. šolsko oblastvo pa je prepovedalo šolski mladini telovadbo pri Sokolu in se je vdalo še le na pritožlbo, ki so jo vložili nekateri starši na višjo instanco. V tem letu je prevzel mesto načelnika br. Kuž-nik Dominik, fci je vršil to funkcijo vztrajno in z največjo požrtvovalnostjo do pred neflraj leti.
V letu 1912. je drra&tvo razvilo prapor. Razvitju prapora je kumovala sestra Anica Kramerjeva, zidaj poročena dr. Pučnikova in sestra ministra g. dr. Alberta Kramerja. Prapor je izdelala tvrd/ka Dre-nak v Ljubljani.
Prišlo je usodno leto 1914. TrboveJjsM Sokol se je udeležil z brati GoropevSkom, Osetom in Kužnikom izleta v Rušah. Začela so se preganjanja. Okrajno glavarstvo v Celju je ustavilo delovanje trboveljskega Sokola. Br. Forte je moral pod pritiskom odpovedati telovadne prostore. Telovadno orodje je ležalo pet mesecev pod milim nebom, dokler ga nista br. Kuž-nik in Biglez skrivaj odnesla in shranila pri br. Goropev§ku. Celoten arhiv je zaplenilo oikrajino glavarstvo, zastavo pa je skril pri sebi na domu br. Goropevšet. Za Sokole so prišli najhujši časi. Cvetelo je ovaduštvo ln prišlo Je do aretacije br. Goropevšika, Oseta in Laibacherja. Ista usoda je zadela tudi s. Rozi Stenovčevo, ki je bila obdolžena zveze z Rusi. Da ee reši Imetje Sokola, se je vse prepisalo n'a različne brate in tako odtegnilo konfiskaciji. Po vojni je bilo to premoženje spet vrnjeno društvu.
Po končani svetovni vojni v svobodni Jugosla-viiji Je oživelo delovanje društva, ki Je hotelo nadomestiti ta, kar je zamudilo med vojno. Društveno delovanje se je močno razmahnilo. Treba je bilo račeti misliti na zgradbo lastnega doma. Sestavljen Je bil nastopni stavbni odbor? inž. Lo6kot Franta, inž. Hamrla Jan, Inž. Homan Tone, Goropevšek, Letnifk, Snšnik, Volčanšefk, Moli Jože, Remic Polde, Kos Mirko in drugi. Br. Dežman Je poklonil društvu krasno stavbišče. Začela sta se zbirati denar in materijal. Z veliko požrtvovalnostjo vseh članov je bil zgrajen dom, M je stal mnogo nad en milijon dinarjev ln ki je bil leta 1925. slovesno o-tvorjen. Grad/bena dela je Izvršila tvri-ka Ročak. Ker ni bilo na razpolago zadostnega denarja, se Je moralo društvo zadolžiti ln še danes dolguje okrog 150.008 Din. Ko Je imelo društvo lasten dom, je svoje delovanje še povečalo. V zadnjih letih Je zajela sofoolska ideja tudi delavske
Jeklen! otoki v Oceanu
Člouek čez pol milijona let
V megli čez Atlantik
Popravljanje letala med nebom ln morjem
Zobje se bodo razredčili, možgani povečali
Ameriškim učenjakom od časa do časa zmanjka tekočega dela in takrat si radi radenejo preroško haljo ter pričnejo napovedovati bodoče dogodke. Tako je neki antropolog pred kratkim javno razpravljal o vprašanju, kakšno bo človeštvo čez pol milijona let.
Pogoj je, da se današnji življenjski pogoji v tem času ne bodo bistveno spremenili in da ne bo nobena katastrofa človeštva uničila ali ga pognala nazaj v stanje prvotnega barbarstva. Pod temi pogoji je predvsem verjetno, da nas bo bodoče človeštvo znatno prekašalo po višini in širini. Človek iz kamenite dobe je bil manjši od nas, prav tako so skrbne meritve na Harvardski univerzi pokazale, da so njeni dijaki danes za povprečno 3.5 cm višji nego njih očetje, ti so pa spet višji od svojih očetov. Da bo bodoči človek tudi zajetnejši,
sklepamo lahko iz izkušenj z živalmi, ki so izgubile svojo nekdanjo vitkost t narašča-iočo dolžino.
Življenje s« bo v tem času zmehanizim-lo do neverjetne stopnje, toda svoje ude bo človek uporabljal kakor danes, to po zaslugi vnetega športnega udejstvovanja. Mogoče pa je, da bo v tisočletjih izgubil svoje mezince na rokah in nogah, ker so mu že danes nepotrebni. Želodca pa ne bo izgubil, kakor pravijo neke prerokbe, po katerih se bo človek nekoč preživljal s koncentriranimi kroglicami ali neposrednim vbrizgavanjem hranilnih snovi v krvni obtok. Človek se ne bo nikoli odpovedal radostim mize.
Drugačna je z zobmi, ki nam že danes očitno propadajo. Čeljusti so se človeku od komene dobe že presenetljivo skrajša-
le in le malo jih je še danes, ki pridejo do rabe svojih zadnjih kočnikov ali »zob modrosti«. Vsekako bodo zobje bodočih po-kolenj še šibkejši, manjši in maložtevilnej-ši nego danes.
V nasprotju z zobmi se bodo povečali možgani. Javanski človek je imel 900 cm* možganov, pekinški človek 1000 cm*, povprečni Evropec danes 1450 cm3, povprečni Evropec danes 1450 cm'. V 500.000 letih bo povprečje najmanj 1750 cm3. S tem v zvezi se bo povečal obseg lobanje, ki dobi ku-polasto obliko. Obrazni kot bo dosegel navpičnico in nad očmi lobanja ne bo štrlela niti tako malo več naprej kakor dane«. Sploh bo lobanjska oblika naših potomcev bolj ženska. Skoraj gotovo je tudi, da bo človeštvo izgubilo lase in vse dlake po telesu.
Kakor no 1« piaatt, sta *• v ponedeljek ▼ New Yorku dvignila v zrak ameriSki letalski kapitan Fond ln Italijanski letalec Savelli z namenom, da premagata Atlantski ocean ln dosežeta Rim v nepretrganem poletu. Odletela sta z letalom inž. Bellance »Leonardo da Vtncic. Po 32 urah ln 4 minutah napornega poleta ln borbe z meglo sta v torek ob 21. url zaradi defekta, ki Je
zelo nemirno.
Kapitan Pond js spoznal, da gre z& ttv» ljenje ta smrt hi se je odločil spieeati a sedeža do bencinskega tanka ter popraviš napako. V nevarnosti za lastno življenje, zibajoč se neprestano na stran, je popravljal počeno cev na trupu letala in jo tudi res popravil. Delal pa je samo z eoo roko, z drugo se Je moral držati, da nI odtetel ■»
Zasedanje sveta Društva narodov
čege. Ovadba pri krakovski policiji Je vzbudila ogromno senzacijo. Izjavila je namreč, da so ji vlomilci odnesli najdragocenejše kožuhe ln ves nakit v vrednosti 200 tisoč funtov. Preiskava pa je dognala, da je bil vlom fingiran. Sleparko so postavili pred sodišče in londonska zavarovalnica J« odločno odbila zahtevano odškodnino.
Ciunkiewiczeva je bila pred sodiščem obsojena na petnajst mesecev ječe, in sicer pogojno za dobo petih let. čim pa je bil proces zaključen, je najela dva advokata, da sta prijavila vzklic proti razsodbi in vložila tožbo proti angleški zavarovalnici. V tem procesu je tožiteljica pravkar pogorela. Zdaj se hoče zateči še pred najvišjo instanco v Varšavi. Upa namreč, da se ji bo na ta ali oni način le posrečilo ukaniti zavarovalnico in dobiti od nje denar.
AMERISKI AFORIZMI
Resnični bridge: zmaga duha nad 6en-čanjem.
★
On jo Je imenoval svoj zaklad, ona nJega svojo zakladnico.
*
Mnogi ljudje so kakor Šoferji: vozijo skozi življenje, ne da bi gledali na levo aH na desno.
*
Zakon Je nekaj velikega — manjkati n«
bi smel v nobeni družini.
★
Jazz bo obstajal toliko časa, dokler bodo ljudje poslušali a svojimi nogami na-mestu z duhom.
★
Vsak človek M d moral omisliti prostorno pokopališče, kamor bi pokopal napak« svojih prijateljev.
*
Vsako dekle j« tako dobro, kakor nj« smehljaj.
Na koti iJv>4 blizu V eruuna počiva 10.000 borcev iz svetovne vojne, če z mesec dni, 17. junija, Jim bodo odkrili v navzočnosti maršala Petalna spomenik, ki ga pnKafflBj® ta slika
ANEKDOTA
D' Annimz-io, ki piše, kakor smo zadnjič čitali, knjigo o pasjem lajanju, prejema pokojnino od italijanske vlade. Nekoč so vprašali Mussolinija: »Čemu prav za pnav prejema ta človek denar od države?« Državnik je odvrnil: »D'Annunzk> je kakor votel zob. Če ga ne neguješ, ti začne nagajati. Da hna človek mir pred njSm, ga rajši pokrije z zlato krono.«
VSAK DAN ENA
naprej
Stockholmska mestna uprava je prejela poročilo posebnega odbora, ki so ga osnovali 1. 1931., da bi proučil prometne potrebe Švedske prestolnice. Poročilo upošteva nje prometni razvoj do konca tega stoletja.
Potrebni bi bili pred vsem zgradbi dveh podtalnih železniških prog, ki bi vezali južne in severne oz. vzhodne in zapadne dele mesta, nadalje bi bilo treba izboljšati osrednje prometne točke, zgraditi nove mostove, ceste itd. Ta čas dovršujejo že dva velika mosta, lansko leto so otvorill velik predor s cestnoželezniškiml progami, ki veže gosto naseljene južne dele mesta s središčem, sedaj pa bodo zgradili sličen predor iz središča proti severu, da se izboljša zveza z novim letališčem Bromma. Skupni stroški za vse nove zgradbe v prometne s vrhe znašajo okrog 100 milijonov švedskih kron.
Osem snubcev ge. Staviske
Usoda lepe Arlette v ječi — Skrivnostna tatvina draguljev Staviskega v Londonu
Arletta Staviska, vdova sleparja, ki je zadnjega pol leta dan na dan vznemirjal francosko javno življenje, je še vedno zaprta v ječi »Petite Roquette«, kjer šiva platno za blazine. Jetnica dosledno odklanja poziv, naj se dnevno izprehaja po dvorišču jetnišnice z ostalimi jetniki, ker jo je pri prvem takšnem sprehodu napadla neka ženska ter jo opljuvala in pozvala svoje tovarišice, naj se izogibajo sleparjeve vdova. To je bilo ge. Stavisky dovolj, da se ni posihmal nikoli več prikazala na dvorišču.
V zadnjem času je prejela lepa Arletta več pisem. Vsako pismo gre seveda skozi roke kontrolnega uradnika, ki mu je dolžnost, prebrati korespondenco. Ta uradnik j« zdaj izdal, da je prejela Arletta v zadnjem času osem možitvenih ponudb, v katerih Jo prosijo za roko sami odlični možje. Ni dvoma, da so dali mnogo pobude k temu ilustrirani listi, ki so objavili slike lepe jetnice. Menda ni treba povedati, da ni Arletta odgovorila nobenemu ponudniku. Sklenila je čakati, da bo videla, kaj nameravajo storiti z njo; ali Jo postaviti
pred sodišče ali pa Jo izpustiti na svobodo, šele potem bo pretehtala, kaj je boljte: ostati vdova s sleparjevim priimkom aH vzeti novega moža, ki bo s svojim Imenom pokril temačno preteklost njenega prvega zakona.
Pariška oblast je te dni prejela 1s Londona obvestilo, da sta bili neki londonski tvrdki z dragulji ukradena dva kosa nakita iz zbirke, ki jo je zastavil pokojni slepar po svojih zaupnikih v Angliji. Trdka je hranila nakit v posebni skrinjici, ki je bila po selenskih celicah v zvezi z alarmnim zvoncem. Takšen zvonec zazvoni vedno, kadar se dotakne skrinjice nepoklicana roka. Tatovi pa so odnesli nakit, ne da bi se oglasil zvonec.
Prvi plen tatov je figura Bude s smaragdnimi očmi, drugi pa zlat diadem * vdelanimi brilanti. Okradena tvrdka ne more zapopasti, kako so tatovi odnesli prav ta dva kosa ln pustili vse drugo na miru. Policija sumi, da Je vlom lasvrtila mafija Staviskega, ki ima. gotovo nekaj svojih ljudi tudi v Londonu.
Senzacija „dame s kožuhi"
Bivša Krasinova ljubica je Singirala vlom in zahteva od zavarovalnice 200 tisoč funtov odškodnine
Lepotica in umetnica
Amellja Sanchenova
tniss Madrid za L 1934, pri svojem klavirju
Princ - SalsiSikator in slepar
Oblasti ga iščejo, njega pa ni
Budimpeštanski »Esti Kurier« poroča, da J« budimpešbansko kazensko sodišče izdalo tiralico proti princu Ludviku Windischgra-tzu, znanemu ponarejevalcu francoskih frankov. Sleparski princ je poleti 1. 1930 na Dunaju in v Budimpešti ogoljufal dunajskega trgovca Josefa Kohna. Čeprav je dejanje že več let staro, doslej ni bilo mogoče pozvati sleparja na odgovornost, ker se pri vsakem poizvedovanju sliši, da živi v inozemstvu. »Esti Kurier« pa ugotavlja, da se princ mudi na Madžarskem, kjer se spretno skriva, da ne bi prišel v roke pra-vici.
Josefu Kohnu je princ Windischgratz na t vezi 1, da ima na Madžarskem ogromna nezadolžena posestva. Pod to pretvezo mu je izvabil večji znesek. Kohn je kmalu nato ovadil dolžnika pristojni oblasti, a Win-
dischgratz ni dal od sebe niti najrahlejšega glasu. Značilno je, kako »o informatorji vlekli dunajsko in budimpeštansko policijo. Prvi so govorili, da živi princ na Madžarskem, drugi pa, da biva na Dunaju. Madžarska oligarhija pač vedno ščiti svoje ljudi, najsi je njih življenje in delo Še tako nepošteno.
Lani so Imeli v Krakovu proces proti Mariji Ciunkiewiczevi, bivši prijateljici pokojnega sovjetskega poslanika v Londonu, Krasina. Ciunkiewiczeva, ki je bila svojčas blagajničarka v neki varšavski kavarni, se je pred vojno omožila s silno bogatim Rusom. Vzel jo je radi njene očarljive lepote, jo odvedel v Petrograd in jI kupil palačo, ki se je kosala z najlepšimi stavbami tega mesta.
Ob prevratu, ki je zadel Rusijo 1. 1917., Je imela Ciunkiewiczeva srečo, da je omrežila sovjetskega mogočnika Krasina, ki mu je postala ljubica. To ji je rešilo življenje — In premoženje. Krasin je ukrenil vse potrebno, da je ostalo njeno vse, kar je imela in jo Je tudi vzel s seboj v London, kamor je Ciunkiewiczeva vzela s seboj vse, kar je premogla. V Londonu je marljivo skrbel za to, da se je imetje njegove ljubice pomnožilo. Izvršil je zanjo niz posrečenih borznih špekulacij.
Po Krasinovi smrti se je preselila tedaj že silno bogata Ciunkiewiczeva v Pariz in je kupila posestvo Ezy. Lani pa je tako nesrečno špekulirala na Borzi, da je zapravila velik del svojega Imetja. Prišla je v zagato in da bi se sanirala, si je izmislila velikopotezno zavarovalno goljufijo.
Zavarovala je dragulje in kožuhe pri neki londonski tvrdki za izredno visoko vsoto in se odpeljala v Krakov. V Grand hotelu, kjer ie stanovala, je vrgla par obrabljenih kožuhov v peč in je simulirala vlom. Da bi podprla to laž, je najela hotelskega pedikerja, ki jI je pokvaril kov-
Sloviti ameriSki jazz v Parizu
Stockholm za sto let
Mati se le dobro spominja na prvi očetov poljdb, a hči se ne spominja več svojega prvega moža.
Imamo glavo, Id naj nam nabrani, da W
Bil predaleč. J« tako kakor pri buciki. ★
V ženevi se je te dni sestala 79. seja sveta Društva narodov. Na sliki vidimo od lev« proti desni: barona Aloisija za Italijo, francoskega zunanjega ministra Bar-tbouja, zastopnika Portugalske de Vasconcellosa, ki predseduje sestanku, Avenola, generalnega tajnika Društva narodov, in Edena, zastopnika Anglije
Iz Amerike je prispel v Pariz sloviti jazz Cotton-kluba, ki je v Zedinjenih državah
brez primere in tekmeca
»Vidi se ml,« je dejal Owen Toung pred kratkim, »kakor da bi sedeli vsi v isti ladji s Krištofom Kolumbom. Nič ni vedel, kam se pelje, ko Je odrinil. Ko Je prispel, ni Imel najmanjšega pojma, kam Je prišel.«
★
Hočeš vedeti, kdo j« »res dolgočasen človek? Nekdo, ki ti res pove, kako mu
gre, če ga po tem vprašaš.
★
V neki kavarni v San Pranciseu bereš naslednje: »Vemo, da je vaš ček dober, a ne zaupamo banki.«
DOBRO SRCE *Ljubček, podarila sem tvojega konjička siromačku, ki nima očeta.«
»Zakaj pa sm nisi rajBi podarila očeta?«
Ameriška jeklarska tvrdka Vickers in angleški inženjer Woodson sta objavila istočasno dva nova načrta za zgradbo umetnega plavajočega otoka sredi Atlantika, nekako na 40. severnem vzporedniku. Ta otok naj bi rabil za vmesno pristanišče prekooceanskim letalom in parnikom, po obeh načrtih pa bi bil iz Jekla.
Vickersov otok bi bil trdno zasidran ▼ morju, ker potrebujejo letala negibljivih tal pri pristajanju, Woodsonov otok pa bi bil gibljiv, ker bi tako bolje prenašal gibanje morja in zračnih tokov. V obeh primerih bi znašali stroški okrog 16 milijonov angleških frntov.
del je in zopet prihaja
Američan Oeorge Pond in Italijan Sabelli
nastal v stroju, zasilno pristala na obali Irske. Morala sta telefonirati v London po mehanike, da Jima popravijo letalo, ki je s tem izgrešilo poglavitni smoter temeljito pripravljenega podviga.
Reporterjem, ki so ju obiskali, sta pripovedovala Pond in Sabelli, da imata za seboj skrajno mučne ure. že tri ure potem, ko sta se dvignila v zrak, sta opazila, da je začel motor nagajati. Zamašila se je namreč dovodna cev za bencin. Defekt je bil takšne narave, da sta že začela ugibati, ali ne bi bilo bolje, da se spustita na morje ln kličeta na pomoč. Zaradi tega sta se spustila zelo nizko nad vodo, da ne bi morebitni padec letala izzval katastrofe. Leteča v takšni nižini, sta gledala, kje se bo prikazala kakšna ladja, ki ju bo rešila. Toda ladje ni bilo od nikoder. Morje je bilo
valove. Po tem naravnost Junaškem itšm se Je Pond počasi vrnEl na aroj proaios;
Letalca sta se celih 23 ur polete borite z meglo, ki jima je zatirala obaorje in onemogočala orientacijo. Letela sta na Aaua-Pozneje se je vreme izboljšalo, kakšnih 700 kilometrov pred irsko obalo pa Jima Je ponovno začel nagajati motor. Sklenila ste tedaj, da se spustita na zemljo, čim uzrefca trdna tla pod seboj. Takšen primeren prostor za pristanek se jima je videla neha peščena lisa pri Moyu. Letalo se Je spust*o k tlom, a pri tem se Je zapodilo v jarek in se močno poškodovalo. Letalca sta k sreči odnesla zdravo kožo. Pcmd in Sabelli bosta po reparaturi letala nadaljevala polet v Rim, kjer pa bo aaradi neuspeha sprejem nekoliko bolj hladen kakor sta pričakovala pri startu v Ameriki.
Odstopivši bolgarski ministrski predsednik Mušanov, ki mu je kralj Boris naročil, naj sestavi novo vlado
Zračni napad na Pariz
V sredo so imeli v Parizu velike zračne vaje. Nad mestom je krožilo več krdel lovskih in poizvedovalnih aeroplanov ter letal za bombardiranje. Naloga manevrov je bila odkriti način za uspešno obrambo pri sovražnih napadih iz zraka.
Tu spodaj počiva 10.00« žrtev vojne
vrate. DiroStvo fitej® dane« okrog 500 čla-nor in Slanic, od teh Okrog 100 telovade-čih. V sokolskiih vrstah se vežba okrog 1500 sokolskiih otrok in naraščajnikov. Društvo ima svoj orkester in god.bo na pihala, prosvetni in gospodarski odsek mladinski prosvetni! odbor, svojo dramo, lutkovni oder, jezdni odatV in smučarski odsetk.
Prvti starosta društva je bil preraco umrli br. Počiva všek Anton. Njemu so sleiMli bratje Goropevšek Jože, Letnik Jo-Ze, Sušnik Mirko in sedanji starosta Ple-skovič Rudolf.
Trboveljski Sokol lahko s ponosom gleda na svoje 25 letno delo. K njegovemu Jubileju m<u iskreno čestitamo.
Sokolska župa Ljubljana poziva vse članstvo okoliških in ljubljanskih društev, da se udeleži v čim večjem številu Jubilejnih prireditev pevskega drušitva *Slavee« v proslavo društvene 501etnice v dneh od 19. do 2L t m. v Ljubljani Zdravo! župna uprava.
Srebrni jubilej Sokola v Cerknici. Na slovesen način je cerkniški Sokol proslavil preteklo nedeljo srebrni jubilej. S slavnostno sejo, ki jo ie vodil br. starosta, Bi je pričela akademija, ki je prav lepo uspela. Velika sokolska dvorana je bila dobro obiska na. V uvodu je br. starosta pozdravil navzo-čne, poeebej ši odposlane« župe br. Flegar-ja iz Ljjbljane. Zatem je orisal ves zgodovinski razvoj in delovanje cerkniškega Sokola. ter zlasti naglasil zasluge bratov Er-neeta Serka, Werlija, Jerasa in Urbasa. V imenu župe je izpregovoril župni tajnik br. Flegar, nato pa je starosta razdelil deci smučarske diplome v znak priznania za vztrajno eokolsko delo. Spored telovadni akademije ie bil pester in so bile prav vse točke dovršeno podane. Po akademiji ee j ž razvila prijetna prosta zabava s plesom. Dne 10. junija bo v Cerknici velik okrožni zlet. Priprave so v razmahu.
Sokol Mojstrana - Dovje. V nedeljo so nas posetili Sokoli iz Žirovnice ter na našem odru na Dovjem odigTali spevoigro »Svojeglavčka«. Igra je bila izvrstno podana. Naši Sokoli pa pripravljajo za 27. t. m. mladinsko akademijo in za pozneje igro »Maks v škripcih^. Dne 12. avgusta bemo imeli 20-letnico ustanovitve Sokola, združeno z okrožnim zletom in razvitjem prapora.
Prosvetno delo dolenjskega okrožja župe Ljubljana se zadovoljivo razvija. Sedež vsega delovanja je v Ribnici, vendar pa se je v svrho boljšega dela razdelilo okrožje v dve skupini, grosupeljsko in ribniško. Strokovne knjižnice štejejo sedaj 967 knjig, pouSno-zabavne pa 3098 knjig. Na zadnjem sestanku prosvetarjev v Ribnici se je sklenilo, da bodo knjižnice pristopne tudi širšemu občinstvu in ne samo članstvu sokolskih edinic. Sedaj posluje na območju okrožja 12 dramskih odsekov, pevske odseke ima 8 edinic, glasba pa se goji v 4 odsekih, med katerimi je ribniška so-kolska godba gotovo na prvem mestu. Na omenjenem sestanku je prevzel referat za glasbo br. Trošt, za dramatiko br. švaj-ger Slavo, za predavanja br. Kadunc, tajništvo ln statistiko pa vodi s. Uhlirova, dočtai stoji vsem na čelu okrožni prosve-ta* br. Ivane iz Sodražice. Okrožje šteje 21 edinic.
ZJet celjske sokolske župe v Celju. Pretežna večina društev in čet je že prijavila število telovadečih in bolj ali manj ugotovila končno število, koliko bratov, sester in naraščaja se udeleži zl-eta. V Celju bo na dan župnega zleta 10. junija velik dotok gostov. Ob ogromni udeležbi zunanjih posetnikov bo važen činitelj organizacija prehrane. Župna uprava je stopila v stik s celjskimi gostilničarji in določila enotne cene. Izdatno kosilo, obstoječe iz juhe, dveh prikuh, govedine in kruha, bo stalo 8 Din (če bo namesto govedine pečenka, pa 10 Din). Naraščaju se bo nudilo enako kosilo. Za deco se bo izkušala iz-poslovati čim nižja cena. Bratska društva in čete naj že zdaj poberejo od udeležencev denar za kosilo in ga nakažejo po čekovni položnici obenem s prijavo. Društva, ki bodo poslala denar v naprej, prejmejo pri blagajni na zletišču že pripravljene kuverte z označbo društev in točnimi naslovi gostilne. V kuveTti bo toliko nakaznic, za kolikor je bilo plačanih obedov. Ako bi pa ta način ne bil povsod izvedljiv, bo treba vsekakor skrbeti, da pobere vodnik med vožnjo denar za kosilo in ga odda na zle-tišču takoj po prihodu jutranjih vlakov. Gg. gostilničarje smo opozorili, da bo drugi dan po zletu plačanih toliko kosil kolikor nakaznic bo oddanih. O kakih izjemah ne more biti govora. Članstvo, ki ne bo nastopilo niti pri sprevodu, niti pri telovadbi, ni navezano na skupno kosilo, temveč si lahko preskrbi hrano samo. Zaradi velikega navala priporočamo tudi tem, da obedujejo skupno s člani društva, kateremu pripadajo in isto tako vplačajo znesek za kosilo v naprej. Zajtrk in večerjo si preskrbi vsak sam. Bratske edinice so prejele po dva izvoda prijavnic, eno vrnejo do 25. maja župi, prepis obdržijo zase. Brate in sestre prosimo, da nas pri pripravah podpirajo in skrbijo, da bodo do danega termina vse prijavnice pri župi. Župna uprava bo nato razposlala vsem edinicam tabelo, kako so posamezna društva in čete porazdeljene po gostilnah. Bratje in sestre bodo že pred prihodom na zlet poučeni, kje bodo obedovali. Župna uprava.
Sokol pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Dne 10. t. m. smo videli na sokolskem odru Lipahovo komedijo »Glavni dobitek«. Uspeh je bil prav zadovoljiv. To je letos že druga večja dramska prireditev na našem odru. — Poleg tega si prizadeva Sokol, da prireja za naše kmetovalce čim več koristnih predavanj iz gospodarstva. Tako smo med drugimi slišali znanega strokovnjaka g. Aplenca iz Maribora, ki nam je predaval o sadjarstvu. — Tudi v tehničnem pogledu se Sokol živahno udej-stvuje in je poskrbel tudi za dobre pred-njake. Br. Ferlinc je opravil poleg župnega prednjaškega še župni prosvetni izpit, br. Mulec je posečai trimesečni sokolski tečaj v Beogradu, s. Urbajsova pa tečaj za mladinsko telovadbo.
Pravilnik o nameščanju stalnih župnih prednjakov je izdal sokolski savez ter ga objavil v eni zadnjih številk. Zaradi izrednega naraščanja vseh žup so morale skoraj vse župe nastaviti posebne stalne pred-njake, ki jih je deloma financiral tudi savez. Da se uredi medsebojno službeno razmerje med župo in prednjaki, je bil izdelan potreben pravilnik. Kot načelo velja, da so župni potujoči prednjaki podrejeni v vsem edino župnim načelništvom. Njihova dolžnost je, da po nalogu načelništva pomagaj? zunaj na terenu poglabljati strokovno znanje društvenih vaditeljzskih zbo-
rov. Vsaka župa naj bi imela vsaj enega prednjaka ln eno prednjakinjo. Za sprejem v službo je treba imeti župni prednja^ ški izpit. Stalni župni prednjak ne more biti član župnega načelništva, niti tehničnega odbora, pač pa se lahko udeleži seje, da se informira o delu v župi, namenih načelništva in T. O.
Jugoslovenska sokolska matica Je Izdala klavirske note za dvoje telovadnih skladb nadzornika za telesno vzgojo pri vojni mornarici Ivana Kovača Vsi se še spominjamo na krasno točko mornarice na lanskem pokrajinskem zletu »Morje Adrijan-sko« ob spremljavi istoimenske Hajdriho-ve skladbe. Druga skladba pa je »Hej tru-baču!«, ki so jo izvajali jugoslovenski mornarji leta 1932. na vsesokolskem zletu v Pragi. Cena poedinim klavirskim notam je 10 Din. Kakor čujemo, namerava JSM izdati tudi nekaj drugih sokolskih skladb. Kmalu pa bo izšla knjiga inž. Petroviča o sokolskih stavbah, edina res strokovna
knjiga v tej panogi. JSM bo knjigo okusno opremila, da bo tudi po ofcHkt v okras vsaki sokolski knjižnici. Na zadnjem občnem zboru je bilo izvoljena naslednje na-čelstvo JSM: predsednik br. Gangl, tajnik švajgar, gospodar Nečemar ter br. dr. Fux, Kajzelj.
Letošnje leto — jubilejno leto. Ko je bila leta 1905. ustanovljena predvojna Slovenska sokolska zveza in kmalu nato tudi prvo društvo protisokolske orlovske organizacije, je nastalo v naslednjih letih živo tekmovanje med obema zvezama. Pričela so se ustanavljati sokolska in orlovska društva vsepovsod, samo da se je organizacija širila. Večina sokolskih društev iz tiste dobe pa je vseeno ostala in pognala prav trdne korenine. Zato imamo letos in bomo imeli tudi še prihodnje leto nekaj lepih sokolskih jubilejev, 25 in 30 letnih pri onih naših društvih, ki so nastala tedaj, ko je bil naval na sokolsko organizacijo najjačji.
Pevske svečanosti
v Celju In št Jurju
Temeljni kamen za spomenik skladateljem Ipavcem Nastop pevskih zborov iz bivSe štajerske
Poročali smo že o velikih ln pomembnih glasbenih svečanostih, ki so se vršile v nedeljo v St. Jurju in v Celju. Zaradi preobilice nujnega gradiva se nam je zakasnila objava poročila o zaključku teh svečanosti, ki bo zapustile v vseh tisočih udeležencev najlepši spomin. Poročilo objavljamo danes.
CeUe, 14. maja.
Slovesnemu odkritju spominske plošče bratom Ipavcem v 6t. Jurju ob juž. žel. je v nedeljo sledila blagoslovitev temeljnega kamna za spomenik skladateljem Benjaminu, Gustavu in Josipu Ipavcu. Spomenik bo stal na prostem poleg župne cerkve. Po podpisovanju spominske listine je nagovoril goste in ostalo množico predsednik odbora za postavitev spomenika g. dr. Rudolf Dobovišek. Spomenik bo letos jeseni svečano odkrit. Pokroviteljstvo sta prevzela ravnatelj nadškofijske pisarne v Zagrebu msgr. Barle in podban dr. Pirkmajer, častni občan šentjurske občine. Pokrovitelj msgr. Barle je prečital spominsko listino, nakar je častni kanonik g. Mikuš ob asistenci dveh duhovnikov blagoslovil temeljni kamen. Združeni moški zbori so zapeli dr. Josipa Ipavca »Jutro«.
Paklonitev na pokopališču
Vsa množica se je podala po tej svečanosti na pokopališče, kjer počivata skladatelja Benjamin in Josip Ipavic v bližini junaka Malgaja. V imenu jugoslovenskih pevcev je spregovoril pevovodja Hubadove pevske župe g. Zorko Prelovec. Očrtal je velike zasluge skladateljev Ipavcev, ki jim bodo pevci vedno hvaležni za njihovo kulturno delo. Združeni moški zbori so zapeli dr. Gustava Ipavca pesem »Vse mine«, častitljivi prapor Celjskega pevskega društva pa se je poklonil nad grobom.
Slavnostno zborovanje Celjskega pevskega društva
Z dopoldanskim vlakom so se gostje odpeljali nazaj v Celje. Ob 11.45 se je pričelo v veliki dvorani Narodnega doma dobro obiskano slavnostno zborovanje Celjskega pevskega društva ob njegovi 40-letnici. Ko je mešani zbor CPD odpel Lajovčevega vZeienego, Jurja«, je predsednik g. Fink pozdravil zastopnika prosvetnega ministra g. direktorja Mravljaka, goste iz Ljubljane in Maribora, zastopnike oblastev, mestne in okoliške občine, kulturnih in pevskih društev iz Celja in drugih krajev ter zastopnike tiska. Na njegov predlog je bila odposlana udanostno brzojavka pokrovitelju Jugoslovenskega pevskega saveza Nj. Vel. kralju. Mešani zbor CPD je zapel državno himno. Ministru prosvete g. dr. Iliriji šumenkoviču je bila poslana pozdravna brzojavka.
Predsednik CPD g. Fink je v lepem govoru očrtal veliko kulturno in narodno delo, ki ga je CPD opravilo od ustanovitve 1. 1894. do danes. Gosp. dr. Štefan Rajh je podal zgodovinsko sliko delovanja CPD v zadnjih 40 letih. Delovanje Je bilo polno težkih bojev z našimi narodnimi nasprotniki, tudi polno uspehov.
Predsednik Fink je prečital pismene in brzojavne čestitke, med njimi Vardarske pevske župe »Mokranjac« iz Skoplja in Slovencev iz develanda. S prisrčnimi nagovori so čestitali društvu k jubileju gg. zastopnik min. prosvete direktor Mrav-Ijak, župan dr. Goričan v imenu pokroviteljice mestne občine celjske, kumica društvenega prapora ga. Adela Dečkova, ki je ob burnem aplavzu pripela na prapor nov krasen spominski trak, dr. Juro Hrašovec v imenu Jugoslovensko češkoslovaške lige, prof. Vasilij Mirk v imenu Ipavčeve pevske župe in mariborske Glasbene Matice, dr. švigelj v imenu Glasbene Matice v Ljubljani in ravnatelj K. Sancin v imenu Glasbene Matice v Celju.
Nato je predsednik g. Fink izročil med živahnim odobravanjem g. Ivanu Likarju, ki poje v zboru CPD že celih 40 let in je vzor požrtvovalnega in zvestega pevca, ter ge. Jerinovi in gg. Karlu Percu, Antonu Oražmu in Ivanu Orožnu diplome Jugoslovenskega pevskega saveza za več kot 20-letno nepretrgano aktivno delovanje v društvu.
Ipavčeva župa JPS je priredila popoldne v Celjskem domu velik župni koncert, na katerem je nastopilo okrog 450 pevcev in pevk, včlanjenih v 11 pevskih društvih. Koncert je doživel velik uspeh. Mogočne pevske svečanosti je zaključil družabni večer, ki ga je priredilo Celjsko pevsko društvo na čast gostom v Celjskem domu.
tvoj!«, Mirkova »Odkrij nam carja rvoj obraz«. Premrlova »Luna in zvezde«. Go-tovčeva »Jadovanka za teletom« in Mirkova »Sunče jarko« z lepim sopranskim so-lom gdč. Dane Ročnikove. Pevci, pevke in neumorni, zaslužni pevovodja g. Segula so bili deležni prisrčnih ovacij.
Ipavčeva župa JPS je priredila v nedeljo popoldne v Celjskem domu velik župni koncert, na katerem je sodelovalo deset zborov (6 mešanih, 4 moški) in septet bratov 2ivkov, skupno okrog 450 pevcev in pevk — pevska armada, ki je Celje še ni videlo. Vsak zbor je zapel dve pesmi, CPD in septet bratov živkov pa sta izvajala le po eno skladbo. Najprej Je pel mešani zbor pevskega društva Slovenjgradec (30 pevcev in pevk) pod vodstvom g. A. Krajnca. Zbor poje izenačeno in zveni polno. Zlasti je ugajala Jordanova pesem »Soči«. Moški zbor pevskega društva »Luna« iz Maribora (15 pevcev) Je pel pod vodstvom g. Avseneka. Zbor Je ambicijo-zen, a ima prešibko zasedbo v tenorjih Mešani zbor pevskega društva »Maribor« (54 pevcev ln pevk) je zapel pod vodstvom g. J. Gašpariča šantlovo »Pri zibelki« in Svetkov »Most vzdihljajev«. Zbor je zelo discipliniran, prožen in odlično vpet. Moški zbor narodnega železničarskega glasbenega društva »Drava« iz Maribora (33 pevcev), ki ga vodi g. A. Horvat, je pel s finim diferenciranjem in veliko rutino. Izvrstni septet bratov 2ivkov je mojstrsko zapel Adamičevih osem variacij na narodno pesem »Regiment po cesti gre«.
Pred odmorom so skupni moški zbori Ipavčeve župe (okrog 250 pevcev) pod vodstvom župnega pevovodje g. A. Horvata, delno ob sodelovanju solistov tenorista g. Avgusta živka in baritonista g. Fa-ganelija, skladno in mogočno zapeli B. Ipavca »Domovini«, G. Ipavca pO mraku« in J. Ipavca »Jutro«. Moški zbor Sokola v Poljčanah (23 pevcev), ki ga vodi g. Janko živko, je pel točno in z dobro dinamiko. Izenačenost in učinkovita interpretacija odlikujeta mešani zbor Glasbene Matice v Ptuju (47 pevk in pevcev), ki ga vodi g. C. šedlbauer. Mešani zbor Celjskega pevskega društva (80 pevcev in pevk) je pod vodstvom g. šegule precizno zapel Osterčevo »Ko sem ja služil«, a v tej pesmi ni mogel pokazati vsega svojega znanja. Moški zbor pevskega društva »Oljke« v Celju (36 pevcev) pod vodstvom g. M Videčnika je uravnovešen in siguren, manjka mu pa še popolna prožnost. Mešani zbor pevskega društva »Lipe« iz Slovenske Bistrice (38 pevcev in pevk), ki ga vodi g. V. Živko, je dobro izvežban in discipliniran. Izvrstna dinamika, točno fra-ziranje in eksaktnost dičijo mešani zbor mariborske Glasbene Matice (68 pevk in pevcev), ki je pod vodstvom g. V. Mirka odlično zapel Devovi pesmi »Zarja« ln »Turek«.
Ob zaključku so skupni mešani zbori Ipavčeve župe (okrog 320 pevcev in pevk) pod vodstvom g. J. Gašpariča zelo učinkovito in skladno zapeli Lajovčeve »Pastirčke« in Premrlovo »Slovansko pesem«.
Koncert je bil žal le srednje obiskan, moralni uspeh pa je bil velik. — R. p.
JNS v Stari Loki
Dva slavnostna koncerta
Celjsko pevsko društvo je priredilo ob svoji 40-letnici v soboto 12. t. m. zvečer v Celjskem domu zelo dobro obiskan koncert. Mešani zbor CPD (92 pevcev in ipevk) je zapel najprej državno himno, nato pa društveno geslo »Kdor naš si, z nnm\ poj!«, ki ga je z dobrim fugiranjem kom-poniral Emil Adamič. Na sporedu so bile skoro same znane skladbe; zastopani so bili tudi celjski skladatelj dr. Anton Schwab, Ciril Pregelj, Alojzij Mihelčič in Karel Bervar. Zbor je pel izenačeno, z dobrimi nastavki, pravilnim fraziranjem in krepko dinamiko, poznala pa se mu je utrujenost zaradi mnogih vaj. Najbolj so ugajale Mihelčičeva nabožna pesem »Darovanje Mariji«, Pregljeva »Da bi jaz znala, keri je moj«, Savinova »Stalan sam
škofja Loka, 17. maja. Lep dokaz politične zrelosti starološikih občanov je gotovo podan s tem. da Je bil tudi zadnji občni zbor občinske organizacije, ki se je vršil nedavno v prostorih župana g. Antona Hafnerja, zelo lepo obiskan in so bili vsi prostori do kraja zasedeni
Skupščino Je otvoril lin vodil priljubljeni in zaslužni predsednik JNS g. Franc Dolenc st. iz Stare Lofee, ki Je vse politične prijatelje in somiišljenake kar najiSkre-neje poadtravil, zlasti pa navzočega poslanca g. ivana Lončarja. Njegovim uvodnim besedam, ki je v njih poudaril oteež-no delo starološfke občinske organizacije na vseh področjih javnega udejstvovanja, je sledilo poročilo društvenih funkcionarjev. rajndik g. Josip Celjar je navajal, da šrteje JNS v Stari Loki preko 400 organiziranih pripadnikov, kar je brez dvorna zelo lepo. že res, da bo se sem in tja pojavila različna mnenja, toda vsa le v dobrem stremljenju, okrepiti delo JNS io (povzdigniti njeno delovanje. Najlepše zadoščenje je dobila občinska organizacija ■ ponovno l®vol1/tviJo g- Hallnerja za župana. JNS je imela posla veliko. Ne tistega boboečega in Javnega, zato pa tem več podrobnega, tihega ki ln za zunanjost nevidnega, a pri tem tako potrebnega in to za JNS kot celoto in kabor tudi za posameznike, ki so se v neštetih primerih obračali s svojimi težnjami na občinsko organizacijo, v marsikaterem primeru Je JNIS uspela, vsem ugoditi pa nikakor ni mogoče. Ne samo JNS, ampak nikomur.
Iz blagajniškega poročila g. Jošika Ve-ibra je btilo razvidno, da JNS sicer ne razpolaga z velikfiml zmestoi, je pa razvese-
ljivo, da čflanstvo nizko članarino v red« plačuje.
Skrbno podana poročila so bila sprejeta ■ zadovoljstvom, nato pa »o si izvolili navzoči novo upravo, ki jo vodi dosedanji predsednik i malone istimi somišljeniki. Delo ae bo porazdelilo kakor doslej tudi v bodoče na pododbor« s sedeii v Stari Loki, žabolci, Suhi in Godešlču.
C4m so bile domače zadeve urejene Je povzel besedo narodni poslanec Ivan Lončar, ki je v daljšem govoru opisal politično situacijo ln splošni gospodarski položaj. Dotaknil se je perečih vprašanj, ki zanimajo kmetsko, obrtniško in delavsko ljudstvo.
JNS v konjiškem srezu
V ponedeljek, 14. t. m." se Je ob polno-Stevilml udeležbi zastopnikov vseh krajev konjiškega sreza v Narodnem domu v Konjicah vrtUilo zborovanje delegatov občinskih organizacij JNS. Na zboru, ki ga je vodil predsednik sreske organizacije notar Rado Jereb, je poročal o aktualnem političnem položaju podpredsednik dr. Ervin Mejak. Po poročilu se je vnela daljša, živahna in vseskozi zanimiva debata. Pereče gospodarske zadeve je razmotrlval Križnič Alojzij, tako zlasti vprašanje likvidnosti denarnih zavodov, ustanovitev Gospodarskega sveta, javnih del v srezu Itd. Obravnavala so se tudi nekatera lokalna vprašanja, zlasti akcija za aopetno obratovanje dela v kamnolomu čezlak, nabava premoga iz rudnika v Stranicah in zadeva avtomobilske ceste na Pohorje iz OpSotnlce in iz Vltanla. Soglasno se je sprejel sklep glede zahteve po bano-vimski organizaciji JNS. V resoluciji, ki Jo Je zrtx>r sprejel z navdušenim odobravanjem, se Je zavzelo stališče napram tkzv. »Bojevnikom« in stavilo v resoluciji zahteve v nekaterih perečih gospodarskih vprašanjih. SMepi ln resolucija se odpošljejo na vsa merodajna mesta. V kratkem se pričnejo strankini shodi in sestanki v raznih krajih sreza.
Pristojnost rednega in obrtnega sodišča
Sresko sodišče v Ljubljani. Sodnik Branko Goslar. Ivana A., knjigovodinja, toži na plačilo zakonite odpravnine tvrdko B. v Ljubljani. Razprava je bila omejena na ugovor toženke, češ da je za to pravdo pristojno ljubljansko obrtno, ne pa sresko sodišče.
Prvi sodnik je tožbo res zavrnil in odločil, da je za zadevni spor pristojno obrtno sodišče. Razlogi: Iz tožbe izhaja, da je tožena stranka trgovec v smislu obrtnega zakona in ima svoj sedež v območju sreskega sodišča v Ljubljani. Ker je tožiteljico kot trgovsko nameščenko v smislu § 5, točka d, zakona o obrtnih sodiščih šteti med trgovinsko osobje ter gre za spor službenega razmerja v smislu § 4 zakona o obrtnih sodiščih spada ta spor pred ljubljansko obrtno sodišče, ki je spričo §§ 3 in 23 zakona o obrtnih sodiščih izključno pristojno za to zadevo ter je nepristojnost pozvanega sreskega sodišča uradoma upoštevati. Navedena določila zakona o obrtnih sodiščih so po točki 18 čl. 4 uvodnega zakona cpp, dalje po točki 1 § 428 obrtnega zakona, kakor tudi po 1. in 3. odstavku § 434 obrtnega zakona pridržana neokrnjena v veljavi.
Tožeča knjigovodinja je rekurirala in je okrožno sodišče v Ljubljani ugodilo re-kurzu ter odločilo, da je za ta spor pristojno redno, to je sresko sodišče, ne pa obrtno sodišče. Iz razlogov: Pritrditi je re-kurzu, ki uveljavlja, da se je ozirati tudi na določila § 307 in 343 obrt. zak. Iz določil § 434/III obrt. zak. izhaja, da obdrži obrtno sodišče svojo pristojnost glede predmetov, ki spadajo »po tem«, t j. po obrtnem zakonu, pod pristojnost razsodniških odborov. Pod besedico »tem« je razumeti obrtni zakon, ne pa obrtnosodni zakon, kajti slednji razsodniških odborov ne pozna. Določilo § 343 obrt zak. izključuje iz pristojnosti razsodniških odborov spore med služ-bodajalcem in osobjem, ki so mu poverjene važnejše službe. Po § 324/1 obrt. zak. pa je smatrati za višje pomožno osobje ti sto, ki je poleg drugega pretežno zaposleno s pisarniškimi posli. Knjigovodinjo je tedaj smatrati za višjo pomožno osebo. — Ni moči z ozirom na določilo § 428/1 obrt zak. smatrati, da je pristojnost obrtnih sodišč celo razširjena napram stanju pred uveljavljen jem obrt zakona, češ da vzdržuje § 427/1 v veljavi ne samo obrtnosodni zakon, temveč tudi vse njegove poznejše spremembe in da spada k tem spremembam določilo § 41 zak. o trgovskih pomočnikih. Ta slednja določba ne more biti mišljena kot poznejša izprememba obrtno-sodnega zakona, kajti po § 41 spadajo pod gotovimi pogoji pred obrtno sodišče spori iz službenih razmerij, za katere velja zakon o trgovskih pomočnikih. Takih službenih razmerij pa od uveljavljenja obrtnega zakona ni več, ker je zakon o trgovskih pomočnikih razveljavljen in so stopila na njegovo mesto določila obrtnega zakona. Ker torej ni službenih razmerij, ki bi jih bilo presojati po zakonu o trgovskih pomočnikih, nima smisla smatrati, da naj še naprej obstoja oblastvo. ki naj razsoja take spore. Pač pa so mišljene kot »poznejše izpremembe« obrtnosodnega zakona tisti predpisi, s katerimi je bila urejena sestava obrtnih sodišč, odpravljene volitve članov in volitve nadomeščene z imenovan iem članov obrtnih sodišč.
Jasni namen obrtnega zakona je, izenačiti obrtno in namefičensko pravo v vsej državi, ne samo v materialnem, temveč tudi v procesualnem pogledu. Zato je določilo § 434/III obrt zak. tolmačiti samo tako, da so za spore iz službenega razmerja pristojni razsodnižki odbori, oziroma redna sodišča in samo, kjer obrtno sodišče že obstoja, naj ono nadomestuje razsodniški odbor, ne pa tudi redno sodišče. Sicer ne bi bilo umljivo, zakai naj samo glede posameznih krajev veliajo glede pristojnosti v službenih sporih čisto singularni predpisi. To bi ne bilo v skladu z idejo izenačenja zakonodaje in s tem tudi izenačenja državljanov pred sodišči.
Na revizijski rekurz tožene stranke ie končno Stol sedmoriee V Zagrebu potrdil odločbo okrožnega sodišča in dejal: V smislu točke 3 § 434 obrt zak. ima za enkrat naprej soditi obrtno sodišče v Liubliani v vseh sporih, ki bi spadali sicer, ako tega obrtnega sodišča ne bi bilo. pred razsod-niške odbore. Ako se v tej zvezi poseže na določilo 8 343 obrt. zak., se vidi. da razsodišča ne bi bila nristoma za reševanie sporov med službodajalci in uslužbenci, za-
poslenimi v važnejši službi Navedeno zakonito mesto se sklicuje na § 307 obrt zak., ki govori o trgovskih pomočnikih, ki jim niso poverjene važnejše službe. Tožiteljica je bila knjigovodinja. Od rešitve vprašanja, če je v takem in takem, toliko in toliko plačanem knjigovodstvu smatrati važnejšo službo v smislu § 343 obrt. zak. ali pa ne, je odvisna obenem rešitev spoTa, je-li pristojno redno sodišče ali pa ljubljansko obrtno sodišče kot izredno sodišče. Stol sedmoriee je mnenja, da je v tem pogledu okrožno sodišče v Ljubljani pravilno odločilo.
Smrten padec po stopnicah
Celje, 18. maia Sinoči je 36Ietni delavec Metod Trebič-nik, znan kot vodja takozvanega »gabr-skega orkestra«, obiskal svojega delodajalca, izdelovalca cementnih cevi g. Sre-dovnika, ki stanuje v pritličju hiše Lastni dom štev. 13 v Gaberju pri Celju. Okrog pol 1. ponoči se je Trebičnik poslovil in se podal po stopnicah v svojo podstrešno soboto k počitku. Na stopnicah pa je Trebičnik nenadoma omahnil in padel tako nesrečno na cementni tlak. da si je zlomil tilnik. Vsaka pomoč je bila izključena in Trebičnik je dve uri pozneje izdihnil. Ko je pozvani okrožni zdravnik g. dr. Hočevar ugotovil smrt, so prepeljali truplo v inrtvašnico okoliškega pokopališča.
Smrtna nesreča v Logarski dolini
Celje, 18. maja O tragični nesreči, ki se je pripetila v četrtek popoldne pod slapom Savinje v Logarski dolini, smo izvedeli še naslednie podrobnosti:
V sredo so napravile gojenke III. letnika ženskega učiteljišča šolskih sester ▼ Mariboru šolski izlet v Logarsko dolino. V četrtek zjutraj so prispele gojenke do slapa Platnika blizu planinskega doma. Ko so se postavile v skupino, da bi jih njihova razrednica — šolska sestra slikala, je pridrvel od izvira Savinje dolg, ogoljen hlod (platanica). ki ga je slap z veliko silo treščil okrog 70 m globoko proti mestu kjer so stale gojenke. Nekatere so pravočasno odskočiie. 181etno Maržen-ko Gros-manovo, hčerko šolskega upravitelja iz Žeta! pri Rogatcu, pa je hlod zadel na glavo. Treščil je nesrečnico kakih 20 metrov daleč in jo na mestu usmrtil. IŠletna Milena Kocuvanova, hčerka višjega davčnega upravitelja v p. iz Maribora, pri kateri je stanovala Grosmanova, se je še pravočasno sklonila, da je ni zadel hlod v glavo, pač pa je treščil v njeno levo nogo in jo zlomil. Truplo tragično ponesrečene Gros-manove so odnesli v Solčavo, Kocuvano-vo pa so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Tihotapce madžarskega tobaka so ujeli
Murska Sobota, 18. maja Tihotapstvo stalno bujno cvete ob madžarski meji. Številne smrtne žrtve, aretacije, zaporne in denarne kazni ne izpame-tujejo strastnih tihotapcev. Posebno madžarski tobak za pipo mami tihotapce, ker je baje cenejši od našega.
Tako so finančni organi v Ženavljah naleteli na tri tihotapce, ki so nosili ce'e tovore tobaka. Ko so jih stražniki pozvali, naj obstanejo, so vrgli svoje tovore na tla in zbežali kljub temu, da so organi streljali za njimi. Plen je bil res velik, kajti v tovorih je bilo nad 1250 zavojčkov pipnega tobaka.
Seveda se varnostni organi niso zadovoljili samo s tem, ampak so tudi začeli poizvedovati za tihotapci. Njihov trud ni bil zaman. Posrečilo se jim je izslediti krivce, ki so spočetka vse tajili, a naposled pod težo dokazov vse priznali. Kazen bo prav huda.
K tihotapstvu pipnega tobaka iz Madžarske bi še pripomnili: Na zadnji skupščini delegatov JNS za tnurskosoboški srez je omenil tukajšnji poslanec g. Benko, da je z nekaterimi poslanci, ki v narodni skupščini zastopajo obmejne sreze, po-krenil akcijo, da bi monopolska uprava dala za obmejne sreze cenejši pipni tobak. Ako se bi to doseglo, bi se najbolje zajezilo tihotapljenje tobaka, ker bi ljudstvo potem ne segalo po tujem tobaku. Želeti bi bilo, da bi se odločilni činitelji odločili za tak ukrep.
Radie
Sobota, 19. maja. LJUBLJANA 12.15: Plofcče. — 12.15: Poročila.
—	13: čas. plošče. — 18: Plošče. — 18.30: Vesele ln strupene (g. Janko Kač). — 19: Koroška ura.
—	19.30: Zunanjepolitični pregled. — 20: Ruska glasba radio orkestra. Vmes vokalni duetl: pojeta ga. Štefanija Frankovska-Vuk ln g. Aleksander de-Make. — 21.3G: Klavirska harmonika (g. Breznik). — 22: čas, poročila. — 22.20: Valčkova ura radio orkestra. — 23: Prenos z zrakoplova »Grof Zeppelln«.
Nedelja, 20. maja. LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika (Pustlšek). — 9: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Delavstvo ln alkoholizem (Puhar Leopold).
—	10.30: Radio orkester. — 12: čas, plofiče. — 16: Negovanje volne pri angorskih kuncih (Kun-tare Vilko). — 16.30: Koncert Bežigrajskega pevskega društva. Vmes radio orkester. — 20: Radio orkester. — 21.30: Vokalni koncert gdč. Ivlcs Cankarjeve. — 22: čas, poročila, plošče.
BEOGRAD 12: Plošče. — 17.30: Plesna glasba.
—	20.15: Orkester ln klavir. — 20.15: Pevski kvartet. — 22.15: Plesna muzika. — BEOGRAD 16: Koncert orkestra in solistov. — 19.30: Lahka glasba. — 21: Iz Schubertovega življenja. — 22: Saksofon. — 22.30: Lahka ln plesna glasba.
—	PRAGA 19.05: Mešan proerram. — 19.55: Smetanova opera »Poljub«. — 22.40: Prenos lz Brna.
—	BRNO 19.05: Prenos programa lz Prage — 22.40: šramel kvartet. — VARŠAVA 19.52: Lahka glasba. — 21.15: Zabaven program. — 22.25: Plesna muzika. — DUNAJ 10.55: Simfoničen koncert. — 12.15: Lahka glasba. — 15.55: Komorna glasba. — 17.10: Godba na pihala. — 19 20: Koncert na dveh klavirjih. — 20: Veseloigra — 22.15: Lahka glasba. — BERLIN 20: Spevoigra.
—	21: Orkester. — 22: Plesna glasba. — KOE-NIGSEERG 20: Koncertni večer. — 22.30: Godba za ples. — MUEHLACKEr 20- Orkestralen koncert. — 23: Lahka ln plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 18: Ciganska godba. — 19.45: Operetna glasba. — 22.30: Godba za ples. — RIM 17: Vokalen ln instrumentalen koncert. — 20.45: Operetni večer.
Francoski hldroplan v Severnem morju
Iz Dunkerquea prihaja vest. da je strmoglavilo v Severno morje, kakšnih 30 milj od mesta, francosko voiaško vodno letalo, ki je imelo na krovu štiričlansko posadko. Kmalu r>o nesreči je javila ladja »Dresden«. da se bliža prizorišču katastrofe. Ladja je rešila vse štiri osebe žive, dočim k prevzel hidronlan neki francoski vlačilec, ki ga je zavlekel nazaj v pristanišče.
Si P O R T
Ljubljanski nogomet za binkošti
Za binkoštne praznike bomo po zaslugi agilnega vodstva Primorja imeli prvi bogatejši nogometni spored. Predvsem bo zanimiva točka
dvodnevno gostovanje GAKa
iz Gradca, torej moštva, ki je gotovo prvorazredno tudi za razvajene okuse.
Iz analov GAK zvemo, da je že 10 let neprenehoma štajerski prvak m sodeluje vsako leto v finalnih borbah za avstrijsko amatersko prvenstvo. Od petih takšnih finalnih tekmovanj, ki se jih udeležujejo prvaki vseh avstrijskih dežel z Dunajem vred, je GAK tri odločil v svojo korist in bil torej trikrat amaterski prvak Avstrije. Kaj to pomeni, bo vedel pravilno oceniti vsakdo, ki ima le nekaj pojma o višini nogometa v klasični deželi te športne panoge.
Znana so tudi reprezentativna srečanja Štajercev z močnejšimi nogometnimi središči okoli štajerske. Nedavno je štajerska, reprezentativna enajstorica, v kateri so od GAKa sodelovali Frisch, Kovar, Fa-bian, Gaber, Reubrangner, Reiter in Lube, beležila nadvse lepo zmago 4:0 proti dunajski amaterski reprezentanci.
Na velikonočnem turnirju v Gradcu, na katerem je sodelovala tudi Ilirija, je GAK dosegel prvo mesto, pri čemer je, kakor znano, zmagal nad Ilirijo v razmerju 5:1. Gostovanje GAK v Ljubljani bo torej nekaj revanže ljubljanskega nogometa gra-Skemu.
Turnir ljubljanskih klubov
se bo odigral v okviru tega gostovanja. V dvojnih predtekmah obeh dni bodo nastopila štiri ljubljanska moštva, in sicer v nedeljo Svoboda : Sloga ter Jadran : Slovan, v ponedeljek v prvi tekmi premaganca prvega dne, v drugi tekmi pa zmagovalca prvega dne. Zmagovalec v tem turnirju prejme pokal g. Hafnerja, v tolažilni predtekmi drugega dre pa prejme zmagovalec nogometno žogo.
Preskrbljeno je torej za vse; upajmo, da nam bo vreme naklonjeno, tako da bodo ljubitelji nogometne igre spet prišli n« svoj račun.
Teniški turnir za prvenstvo dravske banovine
Danes popoldne ob 16. začetek
Pod pokroviteljstvom g. bana dr. Ma-rušiča in častnega odbora, kateremu predseduje ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc, se bo danes ob 16. začel nacionalni teniški turnir za prvenstvo dravske banovine.
V Ljubljani se bodo sestali odlični predstavniki naših klubov. Finalne igre se bodo vršile v ponedeljek ob 15., predvidoma jih bo oddajala ljubljanska radio postaia ob 16.
Igralo »e bo vse dni od Jutra do mraka.. Rezultati sobotnih in nedeljskih iger bodo afiširani na več krajih.
Pri tvrdki »Oprema« v nebotičniku so še do večera razstavljena dragocena darila in pokali, ki so jih poklonili pokrovi-tejj in drugi prijatelji belega športa ter trg. Banjai in Magdič.
Vabimo k udeležbi!
V»e«n khibom! Zaradi praznične številke morajo biti vse objave za jutrišnjo izdajo v redakciji najkasneje do 12. ure. — Brez izjeme!
V nekaj vrstah. Kakor smo izvedeli, je bilo binkoštno gostovanje Ilirije v Pečuhu na odločilnih mestih prepovedano. Ilirija je zaradi prostih terminov stopila v stike s Primorjem za eno tekmo z graškim AK. — V četrtek sta v prijateljski tekmi v Celju nastopili moštvi Celja in Olimpa. »Celjani« so nastopili v spremenjeni postavi in nudili zelo dobro tehnično in kombina-tomo igro ter zasluženo zmagali s 5:1 (5:1). Olimp se je odlikoval predvsem s požrtvovalnostjo. Sodnik g. Ochs Je moral zaradi mraka tekmo zaključiti 20 minut pred koncem, — Preteklo nedeljo sta imela stara rivala Trbovlje in Amater prvenstveno tekmo, v kateri je SK Trbovlje zmagal s 5:2 (2:0). Amater je prišel do besede takoj po odmoru in je kmalu tudi izenačil rezultat. Zmagovalci so bili boljši in enotnejši ter so zmago zaslutili Odličen sodnik je bil g. Deržaj. V p- tekmi je zmagaja rezerva Trbovelj s 3:0.
Smučarsko in kolesarsko društvo na Brdu priredi 27. maja t. 1. kolesarsko dirko na progi Kožarje (gost. Kušar) — Vrhnika — Brdo. Prijave sprejema Ferdinand Accetto, Brdo 20, p. Vič pri Ljubljani. V slabem vremenu bo prireditev 3. junija.
Blnkoštnl nogomet v Domžalah. S. K.
Domžale je za praznike preskrbel zelo pester športni spored. Jutri in v ponedeljek gostuje tamkaj SK Austria iz Celovca, in sicer prvi dan proti Domžalam, drugi dan pa proti komb. moštvu SK Diska in Domžal. Tekmi bosta oba dneva ob 15.30, pred-tekma med Slavijo in Kamnikom pa ob 14.
Revanžna prvenstvena tekma med mariborskim Rapidom in SK Celjem bo tudi tokrat v Celju, kar je za domačine precejšnja prednost. Ker je moštvo Celja v dobri kondiciji, Mariborčani pa so znana izvrstna enajstorica, bo borba gotovo zanimiva in napeta. Tekma bo jutri ob 17.
Lahkoatletski izbirni miting v Maribora. V sredo se je vršil izbirni miting mariborskih lahkoatletov ter se je po doseženih uspehih sestavilo moštvo, ki bo zastopalo mestne barve v dvoboju z Marathonom iz Zagreba. Navzlic slabemu terenu in neugodnemu vremenu so bili doseženi prav dobri rezultati: 100 m Venutti (žel.) 12.04, 400 m Hoffer (R) 57.05, 1500 m Muraus (Ž) 4.40.2, 3000 m Potpečan (ž) 10.07.03, štafeta 4X100 m (ž) 49, met krogle Rak (Ž) 11.37, met diska Rak (ž) 30.78, met kopja Rudi (Maraton) 44.37, skok v višino Perme (Ž) 1.55, skok v daJ.jino Požar (Ž) 5.79. Tudi drugo plasirani so pokazali lep napredek, predvsem mladi Grgič (Maribor), Vidic (Maraton), Kangler (Maraton), Monderer (Rapid) in drugi. Dvo-match bo v ponedeljek ob 14. na novih napravah »Mariborskega otoka«. Ker zaradi varnosti občinstva na otoku ni mogoče izvesti metov diska in kopja, bo borba v teh disciplinah dopoldne ob 10. na igrišču železničarja na Tržaški cesti. Zagrebški Marathon nastopi v najmočnejši postavi ln bo prireditev brez dvoma clou letošnje lahkoatletske sezone.
Občni zbor viške Svobode
Te dni se Je vršil v Delavski zbornici občni zbor viške Svobode, ki je uspel nad vse lepo. Po uvodnem govoru predsednika Jugovca so po dali odborniki svoja poročila. Članstvo Je sledilo poročilom z velikim zanimanjem ln vsako po6ebej nagradilo z dolgim aplavzom. Zbora se je udeležil tudi klubov častni predsednik dr. Milan Korun, ki Je v prisrčnih besedah bodril nogometaše k napredku. V novi odbor bo bil Izvoljeni: za predsednika Jugovec Franjo, za podpredsednika Malovrh Drago, za tajnika Logar Stane, za blagajnika Dečman Edo in za načelnika nog. sekcije Gaiot Albin. V odbor pa: Kralj, Kamnikar, Šalamun in Fajn. Nadzorni odbor: Novak Ivan, Stresen Dolfe ln Zemljak Slavko. Med drugim Je sklenil občni zbor. da se sedež kluba prenese z Viča v Ljubljano, tako da se bo klub Imenoval SK Svoboda Ljubljana. Naslov kluba Je: Stane Logar, pri Eberle, Mestni trg 17.
KotnraSki podsavez »Ljubljana«. (Službeno.)
Po nalogu koturaškega saveza Zagreb lz seje u. o. saveza z dne 14. t. m. objavljamo, da eo na podlagi § 6 pravil koturaškega saveza črtani iz evidence rednih članov ti-le klubi: VKB Va-raždln, Viktorija — Sisak, SK Karlovac, Mladost
—	Zagreb, Tomislav — Osijek, Olimplja — Osl-Jek, Gradjanski KK — Koprivnica, HŠK — Koprivnica. RK Ribnica, KK Novo mesto, KD Vrhnika, SK Bratstvo — Jesenice. SK Disk — Domžale, SK Zagorje, KD Kamnik, KD Zarja — Jesenice, Sampion — Subotica, Budučnost — V. Bečkerek, Ahiles — Novi Sad, NAK Novi Sad in Vardar — SkoplJe. če ti klubi ne bi poravnali dolžne članarine do 4. Junija t. 1., bodo popolnoma črtani lz članstva saveza ter Jim bo prepovedano vsako nadaljnjo delovanje. — Dne 10. junija t. 1. morajo prirediti podsavezi za olimpijski dan propagandne kolesarske tekme. — Dne 17. Junija priredi koturaškl savez v Mariboru savezno olimpijsko prvenstvo na 100 km. Podsavez opozarja že danes na to prireditev vse včlanjene klube, da pozovejo svoje dirkače, naj se ie udeleže v čim večjem številu. — Klubi, ki še niso javili kandidatov za sodnike, naj Javilo kandidate do 30. t. m. Po tem roku se ne bodo prijave več sprejemale. — Opozarjamo klube, da pravočasno prirede klubsko Junlorsko prvenstvo, ker bo državno prvenstvo JanlorJev dne 12. avgusta in mora pred tem datumom ririredltl podsavez prvenstvo Juniorjev. da se kvalificiralo prvoplasiranl Juniorjl za udeležbo na državnem prvenstvu. — Klubi, ki še niso lavili funkcionarjev v verifikacilo, jih morajo laviti do 25. maja na naslov: Koturaškl podsavez — Ljubljana
—	poštni nredal 280.
ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija.) Za nastop pri »Jutrovi« štafeti po mestu na blnkoštnl ponedeljek popoldne mora <o biti v slačil-nicl (posebna soba restavracije Emone) nalpoe-neje ob 16.15 naslednli: Cerar Draeo ln Vlado, Leskovšek. Goršek. Skok. Tručl. Ranner, Stok. Perpar. Kovačič Alfonz. Žorga Aleš in Frlc, Czur-da, Krevs, Malnarič, šušteršič. Srakar. Putlnja in Korče. S sebol morajo prinesti čisti dres, hlačke ln copate. Ostali atleti naj se Javijo sodniškemu zboru za sodnike na predajah in reditelje na progi. V soboto, 19. t. m. od 17. dalje bo interni miting v skokih v daljino in višino, troskoku ln metu kopja, v nedeljo dopoldne od 10. dalje pa v skoku ob palici in metih diska, krogle in kladiva. Dolžnost vseh metalcev ln ska-kačev Je obojednevna udeležba! Hkrati bo tudi trening za predale štafet, ki Je obvezen za vp» tekače. Atleti! Udeležujte se zadnlih priprav za nastop na državnem prvenstvu moštev, 26. ln 27. t. m. na našem igrišču. — (Nogometna sekcija.) Zaradi nedeljskega gostovanja naj pridejo danes ob 19. v tajništvo: Starec, Pavlica, šinkovlc, Molk, Legovič, Pišek XI.. Petrlč, Svetle. Klopčič, Caleari, Race, Sovine, Petelin.
Službeno iz LNP. Prvenstvena tekma Rapid—Celje se igra na Igrišču Atletlk SK ob 17. Vso rediteljsko !n blagajniško službo vrši okr. odbor LNP v Celju. Kontrola nad blagajno se prepušča Rapidu. Od kosmatega dohodka ee odbijejo vsi predpisani odtegljaji po določbah za odigravanje prv. tekem (med temi tudi potni troški za Raplda v smislu omenjenih določb. Kolikor še preostane, se smatra kot čls': prebitek, ki se deli na enaka dela med SK Rapid in SK Celje, če je igrišče Atletlkov oddano, se tekma igra na igrišču SK Celja.
Službeno iz Sekcije ZNS. Kandidati za sa-vezni sodniški izpit se ponovno opozarjajo, da so izpiti odgodeni na 26. ln 27. t. m., kakor Je bilo objavljeno včeraj.
Službeno iz OZDS. Prijateljsko tekmo Ko-rotan : Ilirija v Kranju 20. t. m. vodi so Doll-nar namesto odsotnega ss. Vidica.
SK Grafika. Za binkošti igra I. moštvo V Mariboru ln Ptuju. Jutri ob 5. naj bodo na kolodvoru: Gašparlč, Katavič, Mekina, Usnlk, Žagar, Bežan, Verčnlk, Stupica, Strohmajer, Bon-čar, Trobevšek, rez. Verbek, Martlnčič. Opremo prlnesi vsak seboj. Vodja pota tov. Metlar. — Tajnik.
S K Mars. V nedeljo I. moštvo ob 8.30 na Igrišču Ilirije: Savrl I., Dolinar, Stipo, Lili, Sa-vrl II., Drobež III.. Vrhovec, Žigon, Ažo, Trček I., Bobi. Eez.: Ban, Burger. Za tekmo v ponedeljek pa morajo biti na glavnem kolodvoru ob 13.15: Zavrl I.. Dolinar, Trček n., Jenko, Zavrl n,, Lili, Vrhovec. Zlgen, Trček I., Burger, Bobi. Rez.: Zupančič. Drobež III. ln Maki. Oprem'- za ponedeljek je treba dvigniti v klubovi sobi.
SK Domžale (nogometna sekcija). Za nedeljsko tekmo proti Avstriji naj bodo ob 15. v garderobi: Jenko. Krek, Jovlč. Može, Vidmar Roman. Mičo, Tošo, Frenk, Bitenc. Amon. Jane-žič IT.
TKD Atena. Na današnjem mitingu starta-Jo naslednje članice, ki morajo biti najkasneje ob 16.30 na Igrišču: Jelka, Anica, Neta, Nana, Nada. Ema, Pina, Malčl I., Malči n.. Vida. Fan-čl. Start je za te obvezen, vse ostale članice pa, ki bi želele startati, naj se prijavijo najkasneje pol ure pred tekmovanjem. Po mitingu važen sestanek vsega članstva.
E.emrtoBr
DRAMA.
Začetek ob 20 Sobota, 19.: Gospoda Glembajevi. Izv. Zadnji?. Gostovanje članice osijaškega gledališča ee. Save Severjeve. Cena od 20 Din navzdol. Nedelja. 20 ob pol 21.: Slehernik na Kongresnem trgu. (V primeru slabega vremena ob 20.: Mojster Anton v drami.) Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 21. ob pol 21.: Slehernik na Kongresnem trgu. (V primeru slabega vremena ob 20.: Bratje Karamazovi v drami.) Izven. Znižane cene. Torek. 22.: Zaprto.
OPERA.
Začetek ob 20
Sobota, 19.: Traviata. C. Nedelja, 20. ob 15.: Pri belem konjički na terasi hotela Tivoli. (V primeru slabega vremena ob 15.: Pri belem konjičku v operi. Izven. Znižane cene.) Ponedeljek, 21 ob 15.: Gorenjski slavček na terasi hotela Tivoli. (V primeru slabega vremena ob 20.: Gorenjski slavček v operi. Gostuje g. Marij Šimenc. Izven. Znižane cene.) Torek, 22.: Zaprto.
★
Upriroritev Hoffmannsthal - Zttpanžieeveen
»Slehernika« na Kongresnem trgu. Maloka-tero mesto se more ponašati s tako odlično predstavo pod milim nebom, kakor je Slehernik« v Ljubljani. Za letošnji uprizoritvi po cene primerno znižane. Sedeži eo po 25. 20. 15 in 12 Din, stojišča 6 Din. Predvsem opozarjamo na uprizoritev občinstvo z dežele, vsi pa naj lripijo vstopnice že prej, da ne bo zvečer navala na obeh blagajnah. V primeru elabe?a vremena ee uprizori v nedeljo v drami >Mojsf>er Anton Hit«, v po-nedeliek pa >Bratje Karamazovi«.
Predsta vi pod milim nebom. V nedeljo ob 15. ee uprizori prvič pod milim nebom izvrstna opereta >Pri belem konjičku«. Da bo izvedba na prostem še bolj mikavna, kakor v zaprtem prostoru, je popolnoma naravno, prof. Šest pa je pr<?skrbel tudi za izredno
efektne nastope. Ce bo slabo vreme, bo ob
istem času predstava v operi. V ponedeljek bodo peli na terasi hotela Tivolija ob 15. Foereterjevo opero »Gorenjski slav8ek< z odličnim gostom g. Marijem Šimencem. V primeru slabega vremena pa bo uprizoritev »Gorenjskega slavčka« ob 20. v opernem gledališču.	__
Iz življenja na deželi
BLED. Zvočni kino Bled bo predvajal danes ob pol 21. in Jutri, v nedeljo ob pol 16. in pol 21. velefilm »Nibelungi, kot dod. nov tednik. Miki miška in kulturni film.
BtRASLiOVOE. Prebivalstvo braslovške-ga kota v Savinjski dolini je z veseljem pozdravilo, da se je naselil v naš trg ži-vtinoztfiravnik, ker do sedaj daleč na ofcro« ni bilo nobenega. V začetiku julija doblimo tudi zidravn/ika.
GORENJI LOGATEC. Prijateljsiki sestanek občinske organizacije JiNS 10. t. m. je potekel v najboljšem razpoloženju. Poročilo narodnega poslanca g. dir. Ra-peta so ziborovalci odobrili z viharnim aplavzom in se je izrekla zaupnica tako voditeljema stranke gS. ministroma dr. Kramerju in Puclju kakor tudi narodnemu poslancu g. dT. Rapetu za njihovo požrtvovalno delovanje. — Dne 13. t. m. je napravila sokolska deca izlet na Planine pri Rovtah. Zbirajoči se temni oblaki so preprečili daljše bivanje v naravi ln skupen nastop vse dece. — Dne 27. t. m. zvečer priredi šwlska mladina osnovne šole v SokolsKem domu otroSko igro »Kralj Matjaž«. Vabimo!
KOZJE. Preteklo nedeljo Je CitaMlea zaključila sezono s posrečeno igro »Poslednjim možem«. Igralci so se lepo vživeli v vloge ter dosegli zasluženo priznanje. —
Po dolgotrajni suši »e J« 18. t m. vTH blagodejen dež, ki Je poljske kulture znatno poživil, vendar vseh posledic zadnje suše ne bo mogel več odpraviti. Kozje je zaradi milega podnebja in krasne okolice prav primerno letovišče. Spričo nizkih cen si je pridobilo že dobro ime in tako nI čudno, da so se že pojavili prvi letoviščar-ji. Za letoviščarje Je ▼ vsakem oziru dobro poskrbljeno. Avtobusni zvezi sta na Celje" in Rajhenburg.
RIBNICA. V soboto ob 20. ln v nedeljo ter v ponedeljek ob 15.15 in 20. bo predvajan film »Congorilla«, za dodatek pa tednik.
VEDSKA 9TANGA NAD LITUO. V nedeljo t m. se je vršni župni gasilska elet v Vtelfflrl štamgi, ki so se ga udeležile v častnem številu vse gasilske čete Ifitijske gasilske žuipe. Ob 10. je bila maša v čast st. Florjanu ln Je pozdravil gasilce župnik g. žmldaršič Anten. Po cerkvenem opravilu so odiborakali gasilci na prostor pred cerkvijo, kjer je govoril o nalogah gasilstva šolski upravitelj gosp. Maks Kovačič iz šmartaega. V imenu občine Trelbeljeva Je popravil gasilske čete g. Josip Krabica. Navzočmi Valavelci so sklenila ustanoviti nujno potrebno gasilsko četo za Valavlje-Gabrje. Po razhodu so se gasilsike čete ustavile pi-i so-stAlnlčarju g. Janezu Marau, ki Je gostom dobro postregel. Prijazmim štangarjem enno za njih gostoljubnost in postrežbo ee*o hvaležni. Velltoo Stango, ki ima prav lepo lego, priporočamo vsem izletnikom.
Postani in ostani član »Vodnikove družbe"
Komfortno
stanovanje
na Miklošičevi cesti, kompletno, L nadstropje, sestoječe lz 5 velikih sob in 2 kabinetov, kopalnice ln vseh p riti klin, se odda 1. avgusta. — Naslov » oglasnem oddelku Jutra. 4442
VRTNE SOLNČNIKE
tedeta}«: BELA FETTMANN
Zagreb, Masarykova e. 9. Prevzema rodi prevleke. — Zahtevajte oreiplaini llvtmi ni seniki	121
K U B A N Y-JEV MATE ČAJ
hrani ter krepča živce ln mišice. Telo postane odporno in z lahkoto premaga vse napore. Kdor ga redno pije, se mu nI bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Besljeva c. 1. ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga redno!	126
PRI ©SLABLJENJU ŽIVCEV
uporabljajo »Kalefluid« (fiziološki ekstrakt iz življenjetvorne žleze mladih in močnih živali). »Kalefluid« pojačuje delovanje vseh izločevalnih žlez. Jači živčni sistem in krepi organizem. — Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, NJeguševa št. 5, Miloš Markovid. »Kalefluid« se prodaja v lekarnah in drogerljah. Reg. S. br. 5300 od 28. m. 1932.
LEPOTA JE BOŽANSKA ISKRA t leoi, U >0 mora on« redDO oetitf in Je aik dar M ta.n »meriti. len« mora proučevati amet-ooet, po kateri pridobi sredstvo. d« obrtni to boianako iskro. Uporabljajte
FARD OE BIVOLI. Ito Je prijetno oa.rfamwano ndettto, kj 6a> va kaan obraza prekrasno barvo, ki spominja ne top iv«t tU a* »reJ sad. D&biva ee t oajJepSih bar r*b Fr»mbowee. BronneUe. Bose Oorad, Ros« poar blood. kUnd&nne io	d« Sok. Dobiva
«• vmnA t* »eno 10.— Din. a kjer al n« t»Jo-gi. Jo vam poiije PARFUMER1JA IN KOZMETIKA RIVOU •Francoski magazin«, Osijek
Breaotajo* ram poSljeatto nsi effltt ki kMaJo* n po<«pisTtnje
Obujte
nase nove letne modele
Iz belega nubuka, Isti v rde« koži aH s okrasom lz reptil usnja.
FinI rjavi lev*©, okrasno luknjanje
Din
175.-
Sivi ievro s črnim kombiniran, isti v rjavi ■ okrasom lz reptilske kože ali iz rdeče kože
Velika moda.
Belo platno z lakom, podobno lz surovega platna s kombinacijo.
Platneni čevlji v beli ali sivi barvi, isti v raznih letnih kombinacijah od Din 135.—
Lahki otroški čevlji v »flexible« izdelavi, beli nubuk ali lak, v vsaki velikosti.
4fumamk
Ljubljana, Tyrševa cesta la, »Petovia« Maribor, Gosposka ulica 17. Celje, Aleksandrova cesta 1.
Ne zahtevajte gume, temveč izrecno
„0LLAU Tropic
Triletna trpežno«t!
»Halo! Halo! Ali je tam založba »Prijatelj«, Dalmatinova ulica 10? V »Jutru« ponujate dan za dnem svojega »Prijatelja«. Da vidim, kakšen je, pošljite še meni eno številko brezplačno na ogled.«
Da postanejo
Vaši zobje bolj beli
ZA TRI STOPNJE V TREH DNEH
Na mah očisti KOLYNOS usta, ugonabljajoč mikrobe in klice
V zelo kratkem času boste videli, da daje KOLYNOS znanstvena krema za zobe, zobem tak blesk kot se nikdar ne more doseči z običajno pasto za zobe. KO-LYNOS se peni in vpija v vsako votlino, on odpravi rumenkaste madeže in »lise« in nikakor ne kvari zobne sklenine. Uporabite KOLFNOS takoj — 1 centimeter na suhi ščetkici dvakrat na dan — in takoj boste ugotovili rezultata: zobje so postali beli, a dlesni postanejo rdeče ko roža. Kupite tubo KOLYNOSA še danes!
Strokovnjak iz tekstilne stroke
z dolgoletnimi tehnič.. in komerc. izkušnjami tudi v belenju in apreturi, organizator, na vodilnem mestu, želi spremeniti sedanjo službo. Ponudbe nasloviti pod »B. Z.« na Aloma Comp., Ljubljana.	4640
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ln sožalja, ki smo Jih prejeli povodom bridke izgube našega dragega nam soproga, sina, brata in svaka, gospoda
&osGa tfCcrešca
kakor za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo vsem gg. zdravnikom, &. g. župniku za tolažilne besede, starosti Sokola za ganljiv nagrobni govor, pevskemu društvu »Zora« in ostalim pevcem za v srce segajoče žalno petje, nadalje Sokolskemu društvu in gasilski četi Gornja Radgona. Iskrena zahvala tudi trgovskemu združenju in končno znancem, prijateljem in vsem, ki so nas tolažili v teb težkih urah ter spremili blagega in nepozabnega pokojnika v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej naša najtoplejša in iskrena zahvala.
4578
Gornja Radgona, dne 16. majnika 1934.
Globoko žalujoči ostali.
9glasi v „Jutru" imajo
signren uspeh'
-r
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da se Je danes po dolgem, mukapolnem trpljenju v cvetu dekliške mladosti, previdena s sv. zakramenti ločila od nas za vedno naša ljubljena hčerka, sestra, tetka in svakinja
MARA
Pogreb nepozabne bo ▼ nedeljo, dne 20. t. m., ob 15. url lz hiše žalosti na farno pokopališče v Kranju.
Kranj, Domžale, LJubljana, Novi Sad, 18. mi ja 1934.
Žalujoče rodbine
Rlagne, Kvartič, Rojina, dr. Vajs.
4687
a. cts
56
Krinka proti krinki
Roman
Gospodična Traerjeva Je pa videla v meni samo očetovega sokrivca. Odločnost gospodične Traerjeve mi m dovolila, da bi bil z nekaj besedami razložil položaj, in grozila mi je, da me kratkomalo ustreli, ako črhnem le eno nepotrebno besedico. Nu, in tako sem sklenil, da ne bom govoril po nepotrebnem, vedoč, da se z gospodično Traerjevo ni šaliti.
Kot očetovega sokrivca me ni niti hotela niti mogla dati prijeti, ker ji najbrže nihče ne bi bil kar tako verjel resnice.
Po drugi strani so bile pa menda še vedno neke notranje ovire, ki so ji branile razgaliti tu na ladji vso tragiko svojih rodbinskih razmer. Zato se je zatekla k najpreprostejšemu sredstvu. Postavila se je na stališče, da je poročilo v časnikih resnično, in dala prijeti Aksla Svendrupa kot morilca svojega očeta.
Njen namen je bil samo ta, da bi imela enega sovražnika manj.
In tako sem sedel v zaporu. Seveda je izginila z menoj vred še neka druga oseba, namreč major indijske armade. Majorjevo izgi-njenje je povzročilo, kakor veste, obilo razburjenja.
Ušel sem in se spet pokazal kot major. Oboje je bilo združeno z nekolikim nasiljem, a tega se ni bilo moči ogniti. Moj obup v ujetništvu je bil velik, in bal sem se, da ne bi konzul med tem izvršil svojega naklepa zoper rejenkino življenje.
Na srečo je bil moj strah prazen. Nič se ni zgodilo...«
»Ali...« se je oglasil kapitan. »Kako je bilo mogoče, da je pater, se pravi, konzul, tako brez sledu izginjal?«
»Pomagal sl Je z isto ukano kakor Jaz. Vkrcal se Je bil pod nekolikimi imeni. Uporabljal je nekaj kabin. Vsekako ima na ladji poma-gače.«
Nisem še utegnil dokončati tega stavka, ko je splašila malo omizje nova strašna novica — novica, ob kateri nam je vsem sapa zastala. Gospodična Traerjeva me je nehote zgrabila za roko.
Med vrati kajute se je pokazal še vedno težko bolni Young, ki ga je vodil in podpiral prvi častnik. Young je hotel izpregovoriti, a glas ga je pustil na cedilu; namestu njega se je oglasil častnik in javil, da je potnik, ki so ga spoznali kot konzula Traerja, ušel iz zapora.
Stekli smo na palubo. Kapitan je neutegoma zbobnal svoje ljudi in hotel dati preiskati vso ladjo. Nehote sem se nasmehnil. Tega kapitana ni bilo moči izmodriti. Moža, kakršen je bil konzul, ni bilo moči ujeti na ta način.
Za prvim častnikom in Youngom je pritekel mornar. Njegov obraz je bil pepelnato siv. In njegov gtes je bil za celo oktavo previsok, ko je zaklical:
»Rešilni čoln št. 7 je izginil!«
»Kdo spada k straži?« je zarohnel kapitan.
»Jaz,« je odgovoril mož in se opotekel.
»Človek, odkod imate žganje? Iz ust vam smrdi pa pijači!« Kapitan je zgrabil mornarja za grlo, ga stresel in ga pahnil od sebe, da se je komaj uiel za ladijsko ograjo.
»Žaromete!« je zatulil kapitan in zarjovel svoje povelje proti ža rometnikovi hišici.
V naslednjem trenutku smo videli, kako so padle v temo, ki je ležala nad morjem, bele ceste. Ceste so se pomikale sem ter tja. Begale so od severa proti jugu, od vzhoda proti zahodu, blodile na
okoli, odkrivale peneče se grebene valov in temne doline, po katerih
je kakor z belimi rokami švigal blišč svetlobe, kazale gore iz pene in vode, ki so se kipč in grgraje kopičile čedalje više m više, dokler jih ni mogočna roka iznova potisnila v globino.
A morje, valovi, ceste, doline, vse je bilo prazno. Sama voda, same pene...
Nikjer ni bilo videti čolna.
Beg v noč se je bil posrečil.
»Zaman!« je zaklical kapitan.
Tisto noč se je vzdignil vihar. Tulil in žvižgal je okoli ladje in s tisoč pestmi grozeče bobnal po palubi... Gore valov je lučai v ladjo, da je ječe in stokaje rezala svojo pot. Ladijski vijak je strahotno tulil, dokler ni nov val zadušil njegovih krikov. Toča, debela kakor grah, je razbijala steklo, valovi so se nalik plazovom zgrinjali na nas. Voda je skozi line brizgala v kajute in izpreminjala stopnice v majhne slapove.
Proti jutru je veter ohripel in ni mogel več lajati. Valovi so se mahoma polegli, kakor da bi bili utrujeni od besnenja. Ladja je vzniknila iz vodnih gmot, ki so jo dušile...
Kakor je v naravi zunaj na obzorju, preko katerega so se zdaj valili upehani hrbti valov, solnce tipalo z drhtečimi prsti jutrn.e svetlobe, tako se je tudi v možganih ljudi počasi dramil razum.
Spet si videl prijazne obraze in slišal mirne glasove.
Proti poldnevu smo zagledali rešilni čoln, ki je prevraien plaval mimo krme.
Vzel sem daljnogled iz toka in prebral napis na nJem:
»Imperija, rešilni čoln št. 7.«
KONEC
UMIVAJTE
KAKOR UMIVATE ROKE !
KILO za ZOBE
JE EKONOMIČNO, KER TRAJA DALJE KAKOR KATERAKOLI ZOBNA PASTA
(poi$kut>iUl
PO IZKTJ SNA ŠKATLA
3'-
DIN
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davKa za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopis) in ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17___


■■V; . . .

Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« ffcSM * _ _
odgovor, priložite W?III Je" V ZltamRan.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Beseda 1 Din. davek 2 Din. 2» šifro aii dajanje na elova j Din. Najmanjši znesek 11 nin
Pozor, vinski trg. in vinogradniki!
Zelo dobro vpeljan trgovec sprejme prodajo in tudi zalo-go vina. Zmožen j« kavcije in dober avto vozač. Po-nudbe na oglasni cddelek »Jutra« po-d šifro »Vinski zastopnike.
13942-3
Seseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ditalri 1? Din
Nemško
konverzacijo in pouk nudi izobražena gospa po 10 Din tu uro. Gledaiištka u!. 16, pritličje — pni g. Rebek.
14043-4
Beseda 1 Din. davek 2 Din esi šifro ali dajanje na slava 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kuharico
M sna ku.ha.tj za družim), ttuo 36—30 let. z najmanj enolesnim spričevalom od ei>e hiše. sprejmem. Pismene ponudbe na naslov: M-i.pl ja Kinci, restavracija, Sv. Jnr ob jmi. železnici.
13716-1
Dekle
mlado to 6ed.no, ki ima vesel j« do gostilne in vseh domaČih de., sprejmem takoj. — Istotam prodam sa 900 Din dobro »hranjeno
harmoniko
britansko »Lubos«. Dušan Humor, trg. iti gostilna, Pod ta bor, pošta Pod-brezje 13777-1
Za vkuhavanje gob
sprejmemo osebo, ki je bi la zaposlena v konzervni t-orarni in ji je bilo slično delo po-verjeno. Sever & So-mp., Ljuibljana-. 14063-1
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši
znesek 17 Din.
Trg. vajenca
krepkega itn poštenega sprejmem v trgovino me šanega blaga na deželi. — Ponudbe na oglasni odd« 'ek »Jutra« pod »Pridnost 43«.	13843-44
Vajenca
sprejmem v trgovino mešanega blaga v Ljubljani Ponudbe z navedbo kaj so starši, na oglasni oddelek »■Tu—a« pod »■Delaven vajenec«.	139S5-44
Služkinjo
■»»jem® kuhe in hi Snih del ®P"ejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 14059-1
Vajenca
z« kovinsko obrt sprejme »Jngoki&z«, Ljubljana VH.
13997-44
Beseda 90 para davek t Din za šifro aJJ da lan Je naslova 3 Din. Naj manjši m»«plf 12 Din
Mladenič
s ur 25 let, trgovsko na-obračen, želi mesto v trgovini. Nasiov pove ogl oddelek »Jutra« v Ljub 1'ja.ni.	1392S-2
Mesarski pomočnik
z debele, išče službo. Na-silov pore oglasni oddelek '»Jutra«.	14006-2
Brivski pomočnik
mlad, pošten, dober delavec In bubi štucer, išče kjerkoli službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« Trbovljah pod »Brivec«.
14029-2
Mizar
z lastnim obrtnim listom, išče mesto delovodje. aLi pa budi prevzame privatno delo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14036-2
Ljuba Jurkovid:
MAIA^ * m * KRALJICA * * * NOČI

(Ilustriral V. Marf)
Točilec
srednjih tet, vesten to marljrv, dobro izurjen, išče zaposlen je. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točilec 35«.	14081-2
Kot blagajničarka
ali prodajalka v špeceri, eki trgovini, ozir. v ka varni tra.fi.ki iščem službo Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod značk »8 let prakse«. 140G9-?
Vodne sesalke
rabljene prod« Gerkman. Laško.	13882-6

/J
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Radio-aparat
osemcevni, e sobno okvirno anteno, Philipsovim zvočnikom to akumulatorjem, vse v dobrem stanju prodam za 2500 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Radio-«parat« 14047-9
tk
tfeseda l Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na
'lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln
Kniižico Praštedione
vnovčite najbolj« pri na kupu motor, kolesa F. N — Zastopstvo: H. Kenda Ljubljena..	18560-10
2 avtomobila
Fiat 509, pol tovorni, tn 520 odprt potniški, zamenjam ze dobro ohranjeno limuzino ali Oabriolet. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Doplačilo«.
18948-10
Beseda 1 Din. davek 2 Din
za šifro ali dajanje aa slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Stružnico za železo
kupi Jugoluta, Ljubljena 7.
13996-7
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši TOfisek 17 Din
Norveško ribje olje
najfinejše, sveže, vedno t zalogi. Naročila bočno proti povzetja. Pieooli, Tyrševa [Dunajska) ceste štev. 6.
348 6
Zelo poceni se oblečefcp pri Preskerju
Ljubljani. 9r. Petra ©e »te it. 14.	18S6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen naprodaj v Rožni dolini, cesta X št. lr2 — Podrožnik.
14009-6
»Slov. pravnik«
v-ezan; vse letnike od 1612 kore j popolnoma nove po nizki cena prodam. Naslov oglas, oddelku »Jutra« 18817-6
Vrtno hrastovo uto in barako
porabno tudi za stanove nj«, proAam. — Poizve se: Vožanski pot 1. 14052-6
88
Nato sta vzela svoje reči in tiho, da ju ne bi nihče opazil, odšla skozi zadnja vrata svetišča.
Fotoaparat
Voigtlander — Anastigmat Skopar 4.5, format 6 Vi X 9, s priborom in odgovarjajoči povečevateik. kompletno prodam radi nabave večjega, za 1800 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Fo.to 1800« 14082-6
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aU dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Izredna prilika
na Jesenicah
Naprodaj takoj delavnica z že vmon tkanimi motor j: m transmisijemi ter stroj': za obdelavo iesa in železa. Pripravno za večjo obrt. ključavničarstvo, mizarstvo itd. Naprodaj so budi posamezni predmeti, ponudbe ne Sablatniik, Jeeeaice-Fu-Sto«.	13806-10
Posest
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Krasna parcela
798 m1 velika — z vsemi udobnostmi takoj	naprodaj Marija Steriekar,	Ljubljana, Prui« 26.	13870-20
Hranilne vloge
vseh bank
kupujemo, prodajamo in kreditiramo najugodneje. — Vsa naročile izvršujemo takoj. Poslovni zavod d d., Zagreb. Praška ul. 6/II Teli nt. 38-38. Za odgovor priložite 3 Din v znamkah 143-16
Knjižico
aii dobropis za 20.000 Din pri Ljuddki posojilnici Ljubljani, kupim. — Ponudbe na ogledni oddelek »Jutra« pod »Samo gotovina«.	14023-16
Stavbna parcela
462 m' velika, poceni naprodaj. — Preskar Anton, Moste - Ljubljana, Pokopališka ulica 8. 13885-20
Posestva ln hiše
od 20.000 Din naprej, ter
gostilne in pekarije
prodaja posredovalnica v Maribora, Slovenska ulica It. 26.	13093-20
Parcelo in hišico
blizu Aerodroma pri Dev. Mar. v Polju kupim. Na razpolago j« budi zame njava s hišico, odnosno parcelo, ki leži v okolici Ljubljane e parcelo, od nosno h'šioo blizu Aerodroma. Ponudbe pod Šifro »Lipa 2000«. na oglasni od delek »Jutra« v Ljubljeni.
14041-20
Lepe stavb, parcele
n« periferiji Ljubljane na prodaj proti hran. knjižicam. Naslov v rfglasnem oddelku »Jutra«. 14083-20
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek :"» Din.
Izredna prilika!
Trgovino wi gos bilno z vsem inventarjem pod ze lo ugodnimi pogoji damo najein s 1. julijem v Šoštanju. Ponudbe ne K'»n zumno društvo. Ljubljana poštni predal 72. 13860 17
Beseda 1 Din davek 2 Dtn za Slfro ali dajan le na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Pšen. krušno moko
s v e i o, nudim. N« želj-o pošljem vzorec. Ivan Karali, valjčni miin, Domžale.	13017-33
«225520
beseda 1 Din davek 2 Din a šifro ali dajanje na
lova 5 Din Najmanjš znesek 17 mn
Kupim vlogo
Kranjske mestne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 14013-16
Knjižico Banovin hranilnice
z vlogo 50—100.000 kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takojšnja gotovina 57«. 13957-16
Dijaške sobe
•eseda 1 Din davek 2 Din 'A Slfro ali dajanje na ;lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Profesor, ali učit. družina
ki bi sprejela v popolno oskrbo deklico — začetnico gimnazije v Ljubljani ali Novem mestu, se naproša za cenj. ponudbo ne oglasni oddelek Jutra pod značko »Gimnazija«.
13984-22
I2ES3SES3
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Soinčno stanovanje
trisobno, e priti k lr nami od dem sa aivgust. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra« 13520 21
Trisob. stanovanje
v I. aadsbr., suho, soinčno, parket in elektrike, po znižano ceni oddam z avgustom na Trnovskem pristanu št. 40/1, levo.
14037-21
Dvosob. stanovanje
soinčno. z verando in kopalnico takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«.	14084-21
Stanovanja
Beseda 1 Dtn davek 2 Din za Slfro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanlš-znesek ••« Din
Enosob. stanovanje
soinčno in parketirano — najraje za Bežigradom — iščem, pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ena oseba«. 14024-21/a
Beseda 90 para davek Din ta šifro %u da lanje naslova 3 Din Na) man)# znesek I? nin
Gospodična
ki ieii čedno majhno sobice z vhodom s stopnic, na željo tudi vso oskrbo pooeci, naj vpraša za ne ikev t oglasnem oddeiku »Jutra«.	13876-33
Kupim vlogo
Mestne hranilnice Novo mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Vloga mestna Novo me sto«.	13891-16
Lepo soinčno sobo
opremljeno — s posebnim vhodom, oddam v Pleter-šnLkovi ulici 26. 14022-23
Sobo
lepo to zračno, s posebnim vhodom, oddam v Rožni ulici 3. 140*4-23
Sobo
s separatnim vbodom, od lam i junijem. Naslov » oglasnem oddelku »Jutra« 13999-23
Gospodično
sprejmem za 60 Din mesečno e 1. junijem kot soetanoveko v Mostah. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	14003-23
LUJllIJIlh
Beseda 1 Din d«vek l Oln za šifro ali dajanje un slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Za binkoštne
praznike
so prispela najboljša vina: Rizling 12, cviček in dal-matin« 10, ber sliv»vka 20 Din liiter. Podgrajsk« klet. Mestni trg štev. IS.
14018-18
Kam pohitiš
v Binkoštih?
V gostilno na strelišču pod Rožnikom — kjer se toči pristna štajerska in do-lemjska kapljica, ter nudi prvovrstna g-orka in mrzla jedače.	13954-18
IfrffflfU
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. NaJmanišJ znesek 17 Din.
Kanarček
zeleno-rumen, je uiel. Najditelj naj proti nagradi sporoči hišnici na Erjavčevi cesbi i.	14049-27
Beseda 1 Dm davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Oseba
ki je našla kovčeg v borek 15. t. m. v vlaku, ki pelje na Dunaj ob 12. uri. naj samo dokumente in pisma, ki so v njem vrne na naslov: Berbi Otteviano, Trieste, Po«te-Re6tante.
33932-28
Boo (dihur)
sem izgubila na Dunajski oesti. Najditelj naj jo pro ti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 140S5-28
Šivalni stroj
r omari (Kastenmaschine). krasen, naprodaj pri tvrdki Ivan Jax in si.n, Ljublja na, G-osposvetska cesta 2.
14046-?»
Razno
Beseda ' Din davek 2 Din za Slfro al) dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek l? Din.
Telefon 2059
Premog KarbopakeU drva in kokt nudi

POGAČNIK
Bohoričeva olica £
(poticam in Gotiom!
NajlepSi spomin vašemu birmancu je
fotografija
FOTO D. ROVŠEK Kolodvorska ulica 83. Vam jamči za najboljši izdelek po nizki ceni
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik.
Strti bolesti naznanjamo, da je naša prisrčno ljubljena mati, tašča, gospa
MARUA REBEC
v starosti 86 let dne 17. maja 1934 po kratkem, mučnem trpljenju za vedno zatisnila svoje trudne oči.
Telesni ostanki blage pokojnice se preneso v soboto, dne 19. t. m., ob 16. uri iz hiše žalosti pri Cirilu Požarju na pokopališče pri Devici Mariji v Polju.
Zalog, Ljubljana, St. Peter na Krasu, dne 18. maja 1934.
Globoko žalujoči otroci MARJANA, LOJZE, IVANA, ANTONIJA; zet je POŽAR, STO VANJA in KLOBUČAR s svojimi otroci.	4688
t
Občin« L^aU)«n«
Neizprosna usoda nam je iztrgala naAegra ljubega
Ladota
v cvetu najlepših let.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 19. maja 1934, ob uri popoldne iz mrtvaške veže pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Potrti prosimo tihega sožalja!
V Ljubljani, dne 18. maja 1934.
Rodbina Jos. Erbežnikova.
4686
INSERIRAJTE V „JUTRU"
ŠPEDICIJA
TURK
LJUBLJANA
Pisalni stroj
»Ideai« v breobibnem stanju. veled opustitve pisar ne poceni prodam. Naslov v og'asnem oddelku Jutra 14068-»
prevzema
OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Telefon lnterurban 24-59. Vllharjeva e. S3.
(nasproti nove carinarnice)
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane s vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili.
Telefon interurban 21-57. Masarykova e. 9.
(nasproti tovornega kolodvora)
RAVNATELJSTVO IN OSOBJE »RADIO«, registrovane zadruge * o. «. ▼ LJubljani, Miklošičeva cesta 7, naznanja svojim prijateljem in znancem, da je v četrtek, dne 17. maja t. 1., dopoldne tragične smrti umrl
Hadislav Srheztnic
radijski tehnik
Nadebudnega tehnika in dragega tovariša bomo ohranili v vednem spominu. V Ljubljani, dne 18. maja 1934.
„RADIO", reg. zadruga z o. z.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št 7.
reiuie Davorin Kavi jen Izdaja sa konzorcij »Jutra« AdolJ Ribnika:. £a Narodno tiskarno d. d. kol uskarnarja Franc Jezersea. Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani