PROSVETA __glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški ta upravnllkl prostori: MAT South Lawndato Am Office ol Publleattoa: MIT South Lawndato Am Telephone, Rockwall 4SS4 FS?CHICAGO 23. ILL« PONEDELJEK. IS. OKTOBRA (OCT. 15). 194S SuUortpUon $6 00 Yearly ÔTE V.—NUMBER 200 Zavezniki zasegli imetje nemškega kemičnega trusta Ac cepunce for mailing at »acial rata of pottage provided lor In taction 1103, Act of Oct I, 1>1T, authoriwd oa June 4. ISIS Veliko število tovarn v ameriški okupacijski coni iacijske ORGANI-zacije UNIČENE , Berlin. 13. okt. — Zavezniški [odbor, ki fía tvorijo vojaški go-vernerji štirih velesil—Rusije, Velike Britanije, Amerike in Francije—je odredil konfiskacijo tovarn in vsega imetja nem-Iške^a kemičnega trusta I. G. Ifarbenindustrie. Hitlerjev režim ne bi bil mogel voditi vojne, če ne bi bil ta trust zalagal nacijske vojaške mašine z ¡industrijskimi produkti. General Lucien D. Clay, na-Ičelnik civilne administracije v ameriški coni okupacije, je naznanil, da bo čez 300 tovarn [nemškega kemičnega trusta iz-jraznjenih in prišlo pod zavez-liško kontrolo. Zavezniki sc lizjavili, da so te del odškodnine, katero mora Nemčija plača ti. Tovarne, ki so bile udele žene v produkciji orožja, streliva in drugega vojnega materia-lia, bodo uničene. Čez 40 tovarr {kemičnega trusta se nahaja v [ameriški okupacijski coni. Clay je pojasnil, da dekret |določa zasego tovarn in imetjt ista v Nemčiji, ne pa imetji zunanjih državah. O tem bc idla odločitev pozneje. Nem-ú kemični trust ima podružni v skoro vseh državah. Cla> dejal, da 75 odstotkov podje |j ti usta v Nemčiji ni bilo pri letih v vojni. Največje to trusta so v ^itiko Apel za nasiče-vanje Nemcev Dr. Brandt obsodil potsdamski dogovor Chlcago. 13. oktobra.—Šeststo članov Cikaškega sveta za zunanje odnošaje je molče poslušalo dr. Karla Brandta, v Nemčiji rojenega ekonoma, ki je pledi-ral za pošiljanje živil in drugih potrebščin v Nemčijo, da se reši življenja milijonov "nedolžnih Nemcev." On je ostro obsodil načrte za deindustrializa-cijo Nemčije in potsdamski dogovor. "Bilo bi bolj logično in bolj človeško, ako bi se zavezniki odločili za ponovno odprtje plinskih peči v Belsenu in Buchen-waldu in uničili življenje 30 do 40 milijonov Nemcev," je dejal. 'Ako nočemo, da bi Nemci u-mirali za lakoto, ijim moramo takoj poslati osem milijonov ton pšenice, mesa in drugih živil. Amerika se je v tej vojni bo-tila proti tiranstvu, ne pa za nadomestitev ene totalitarske brutalnosti z drugo. Deindu-trializacija Nemčije bi bila tragedija za Evropo. Ker Nemčija 'eži v osrčju Evrope, so njene železnice, ceste in vodna pota vitalnega pomena za blaginjo evropskih narodov." Brandt je tudi obsodil novo jravilo v mednarodnih zadevah, la je posamezni državljan odgovoren za notranjo in zunanjo u. Sodi se, da je samo pre žen je trusta v gotovini pred tavljalo vrednost pet milijarc ark v predvojni dobi. Zavezniške avtoritete so istočasno postavile nacijsko stranko izven zakona. Poskusi ze oiivljenje stranke in njej pridruženih organizacij se smatrajo za zločin na podlagi izdane ga dekreta. Ta določa tudi kon fkkacijo premoženja in rekordov stranke. Amerika in Rusija sta se iz rekli za zasego nemškega ime tja v nevtralnih državah. Ve lika Britanija ugovarja in skli tuje se na legalnost. Zavzeli je stališče, da bi bilo bolje, ak( bi zavezniki pritiskali na nev tralne države, naj izroče imetje "moralnega ozira." Rusij? trdi. da potsdamska deklaraciji sankcionira zasego nemškega i-metja v nevtralnih državah. Amerika bo poma-gola Angliji Delegacija odobrila predlog za posojilo Wd8hington. D. C.. 13. okt.— "zgovorih, ki so se pričeli P'« d « rum mesecem, je ameriška •"'«"»n ka delegacija odobrila predl^ (ia velika Britanija do-®J I"' 'M'!" v Ameriki v vsoti pet »j>'i»j«rrj dolarjev. Doznava se, J« delegacija zavzela stališče, J posojilo biti kredit v ' v Ameriki, ki naj bi kril i>"tr*bt, ne darilo, kot je 1'iitska vlada. brit, P"' A k;'. če bo kongres odo-Jilo. ne bo zahtevala ob-drugi strani bo morala ''ntanija dati trgovske Ameriki. Pričakuje *"»do težave odstranjene /adeva posojila predlo-"flresu v odobritev. 1 L Clayton, pomožni • jnik in načelnik divi->nomske zadeve, je de-dobil zagotovilo, da bo lii.itanija, ako bo kongres posojilo, kupovala Ameriki. vlade. Dejal ja, sa.I, a Obramba proti atomski bombi Debata o kontroli atomske sile Waahlngton. D. C., 13. okt.— Kongresni odsek za mornarične zadeve je naznanil, da je bila odkrita obramba proti atomski bombi. To naznanilo ni ustavilo viharne debate, ki je v obeh zbornicah, kaj naj Amerika stori glede mednarodne kontrole atomske sile. Kongresni odsek Je trdil, da je bilo obrambno sredstvo proti atomski bombi razvito do obsega, ki omogoča eksplozijo atomske bombe, preden je vržena na tarčo. To sredstvo je elektro-nično. Člani kongresnega odseka za vojaške zadeve se še niso zedi-nili po razpravi, ki se je vršila za zaprtimi vrati, glede načrta administracije, ki določa ustanovitev posebne komisije, ki naj bi odločevala v zadevah atomske bombe. Sponsor j i načrta trdijo, da se načrt nanaša le na ameriško kontrolo bombe in da se mora vprašanje mednarodne kontrole odložiti. Trgovinski tajnik Henry Wallace se je pred senatnim odsekom za vojaške zadeve izrekel za mednarodno kontrolo atomske bombe. Dejal je, "da je v tem oziru eden svet ali pa noben svet. Mi moramo storiti korake za dosego dogovora z drugimi državami v interesu kooperacije na polju znanstvene preiskave. To bi bilo v korist nam in vseh miroljubnih držav." Načrt za znižanje la je le 45 odstotkov nemškega judstva podpiralo Hitlerja pri 'olitvah in da ne vidi nobene azlike med ameriškim in nemškim ljudstvom. Dalje je rekel, la je monakovska kupčija za-lušila revolto nemških genera-ov, ki so nameravali strmoglaviti Hitlerjev režim. Brandt je dospel v Ameriko >red trinajstimi leti. On je pro-esor ekonomije na univerzi Le-and Stanford v Palo Altu, Cal. Volilna pravica odvzeta nacistom General Eisenhower pojasnil smernice Frankfurt. Nemčija, 13. okt.— Jeneral Dwight D. Eisenhower e odločno izjavil, da nacisti ne jodo dobili volilne pravice v a neriški okupacijski coni, dokler >o on vojaški governer v Nemčiji. Dejal je, da je popolnoma jverjen, da bo oni, ki bo ime novan za naslednika, zavzel isto ¿tališče. Te smernice napram lacistom so v soglasju z zaklju ¿kom in deklaracijo štirih vele al, da mora biti nacizem izločen iz življenja Namčije. Eisenhower je na sestanku s časnikarji dejal, da se bodo vo-itve v ameriški okupacijski co-ii vršile v prihodnjem januarju. Izvoljeni bodo kandidati za pokrajinske in mestne administracije. To bodo prve svobod-ne volitve po dvanajstih letih. Odločitev, da se odvzame volilna pravica nacistom, je bila potrebna. Nemško ljudstvo v ameriški okupacijski coni bo dobilo priliko za samovlado. Ce bo demonstriralo politično dozo-relost, bodo vojaške restnkcije preklicane. Cehošlovakija obnovila odnošaje z Bolgarijo Praga, Cehošlovakija. 13 okt. —Uradno naznanilo pravi, da je Cehošlovakija obnovila diplomatic odnošaje z Bolgarijo. Dosežen je bil sporszum. ki določa izmenjavo diplomatov med državama. davkov sprejet Revizija davčne strukture napovedana Washlngton, D. C.. 13. okt.— Načrt, ki določa znižanje dohodninskega davka ' na posameznike in korporacije, Je bil sprejet s 343 proti 10 glasom v nižji kongresni zbornici. Znižanje znaša $5,350,000,000. Načrt je bil sprejet v isti obliki kot je bil odobren po članih kongresnega odseka za pota in sredstva. Senator George, demokrat iz Georgije in načelnik finančnega odseka, je dejal, da bo odsek vodil zaslišanje o načrtu prihodnji teden. Na podlagi načrta ne bo 12,-000,000 družin z nizkimi dohodki plačevalo federalnega davka prihodnje leto, ostalim pa bo davek znižan za najmanj deset odstotkov. Davki na previšne profite korporacije bodo znižani od 85 na 60 odstotkov. Pričakuje se revizija federalne davčne strukture v prihodnjem letu. Močna grupa v senatu je za odpravo davka na previšne profite korporaclj. Gotovo je, da načrt ne bo sprejet v isti obliki v senatu kot Je bil v nižji zbornici. Debata v nižji zbornici je trajala štiri ure, nakar Je bil načrt dan na glasovanje. Nekateri kongresniki so argumentiral, da mora federalna vlada omejiti zapravljanje denarja, da se zniža davčno breme. Delavski nepokoj te bo nadaljeval Columbus, O., 13 okt.-Wil-ham Green, predsednik Ameriške delavske federacije. Je dejal. da sc bo delavski nepokoj nadaljeval, dokler ne bodo delodajalci pokazali volje /ji kooperacijo v prizadevanjih za /viša nje žlvljenskega standsrda delavskih slojev. On Je govoril na konvenciji unije kemičnih delavcev Dejal Je, da so bili ameriški delavci prikrajšani /a plač«i v vsoti čez trideset mil! jonov dolarjev v tednih «al ka j pituhrijc Japonske. Kampanja POLITIČNA KRIZA V ARGENTINI se POOSTRILA Policija na konjih napadla civiliste v Buenos Airesu VOJAŠKA VLADA RESIGN1RALA Buanoa Alrea, Argentina. 13. okt.—Politična napetost, ki je zajela Argentino, je dobila odmev v izgredih in navalu policijske konjenice na civiliste na trgu San Martin v osrčju Bue-nos Airesa. Poročila pravijo, da je bilo več ljudi ubitih in ranjenih, ko je policija streljala na civiliste. • Voditelji armade in mornarice skušajo najti izhod iz politične krize, ki je nastala kot posledica opozicije proti vojaški vladi, ki je prišla na krmilo z nasiljem pred dvema letoma. Policija je zaprstila, da bo preprečila politične demonstracije v vseh argentinskih mestih. Vsi člani vojsŠke vlade generala Edelmira Farrella so resig-nirali. Vprašanje je, ali bodo voditelji armade in mornarice formirali novo vlado, v kateri naj bi dobili pogicijc prominen-tni civilisti, ali bo vladna oblast izročena vrhovnfmu sodišču. Besednik armade je priznal, da je v^ada resignirala pod pritiskom opozicijf. Ta zahteva razpis svobodnih volitev. Zdaj še ni jasno, ali so voditelji armade in mornarice udeleženi v gibanju, da se Argentina vrne v normalno življenje. Kriza se poostrila, ko je polkovnik Juan Peron resignlrdf kot podpredsednik vojaške vlade, vojni in delavski minister. Kje se Peron nahaja, ni znano. Nepotrjena vest pravi, da je bil aretiran. Naznanilo pravi, da bodo vojaški voditelji objavili načrt, da vrhovno sodišče prevzame vladno oblast. Argentinska ustava sankcionira tako akcijo. Državni department kritiziran Senat odlaša • potrditvijo Bradant Pierre Laval izvršil samomor? Uradno poročilo o smrti zadržano • PARIZ. 15. okt.—Francoska čaanlška agentura Je citirala govorica. da |e Pierre Laval, bivši predsednik francoska lutkareke vlade v Vichy Ju v ¿asu nemške okupacije Francije. Isvršll samomor v Jetnlškl celici. Življenj al Je baje končal s strupom tik pred eksekucljo. Uradno poročilo o smrti Lava* la Je sadršano. On Je bil na obravnavi pred vrhovnim sodiščem sposnan sa krivega v Isdajstva Francija ln obsojen v smrt. Ek-sekudja s ustrelltvtjo Je bila določana sa dnaa ob deeetlh dopoldne (štirih s Jutra J člkaikl čas.) Nadsomlk Jetnlšnlce Fresnes, v kateri Je Laval čakal eksekucljo. nI hotel komantlratl govorice, da Je Laval lsvrill samomor. Drugo po rotilo pravi, da Je La-val mirno spal v svoji cellel nekaj ur prad ekaekucljo. On Je csna&l obravnavo pred vrhov nlm sodiščem sa Justlčnl sločln. "Pripravljen sam na vsa v save-stl. d* bo sgodovlna potrdila resnico." Je dajal Laval pred svojimi odvetniki, ki so ga oblakall. Albert Naud. glavni Lavalov odvetnik. Je dejal, da Je Informiral obsojenca, da bo ustreljen v pendeljek sjutraj. ker Je general Charles da Oaulla odklonil apel sa pomlloetltev. Washington. D. C.. 13. okt.— Strategija državnega depart-menu, ki je dobila odmev v re-slgnaciji polkovnika Juana Perona, argentinskega diktatorja, je podvržena ostri kritiki članov senatnega odseka za zunanje zadeve. Načelnik odseka jej ^ p^^ojT teden, senator Connally, demokrat iz Socialne in poiitidne reforme na Japonskem Domače vesti Frank 8. Tauchar mrtev I i Nemški general obsojen v smrt Dal j« ustreliti 15 ameriških vojakov Rim. 13. okt.—Nemški general Anton Dostler je bil na obravnavi pred amertSklm vojaškim sodiščem spoznan za krivegs, du je dal ustreliti dva ameriška častnika in trinajst vojakov, kateri so bili ujeti, ko so nameravali razstreliti železniški tunel v Italiji, in obsojen v smrt. Ameriški vojaki so bili ustreljeni pri Punta Bianci, Italija, 2fi. marca preteklega leta. Obravnava proti generalu se je vršila v rimski justični palu-Jbilu dalj časa boleh na. Mož ji či. Takoj po obsodbi je bil je umrl pred devetimi meseci. Chicago. — V četrtek je po kiatki bolezni v Hines Veterana Hijspitalu umrl Frank S. Tau* char, ki je bil dobro poznan med Slovenci širom Amerike. Mil je'dolga leta aktiven v krogih JSZ in SNPJ in su zanimal za vse javno življenje. Leta 1915 je bil na plttsburški konvenciji izvoljen v glavni odbor jednote, katerega član je bil, dokler ni bil poklican v armado v prvi svetovni vojni, v kateri je bil ranjen zadnji dan, tik pred razglasom premirja. Po prihodu od vojakov je prišel zopet v glavni odbor in bil leta 1920 i-menovan za začasnega gl. bla gajnlka—po odstopitvi br. Antona Terbovca. Sem pa tam se je tudi ukvarjal s pisanjem črtic in člankov in scNtavil je tudi nov "Taucharjev" koledar, v katerem je razdelil leto nu enake mesece. Na to svoje delo je bil zelo ponosen, Bil je vesele narave, se vedno rad šalil in bil dober družabnik, Zadnja leta se je največ udej-stvoval pri Slovenskem delavskem centru, kjer Je bil predsednik družabnega klubs. Vseskozi se je zanimal tudi za društveno življenje ln bil član Fur-rerjs 131 SNPJ, Star je bil 59 let ln duma U vasi Sv. Lenart nad Ôkofjo Loko. V Californtjl zapušča bivšo ženo, pastorko ln sina, v stari domovini pa dva brata. Lep mu spomin! Cika* žani ga bomo pogrešali! V bolnišnici Chicago.—V bolnišnici West Suburban se nahaja France« Gradišek, članica društva 131 SNPJ, Podvreči se Je morala težki operaciji, katero Je srečno prestala. Nov grob v Barbertonu Barberton, O.- Dnu .'I, okt. Je naglo umrla Fiances Poje, ki je Dostler odveden v ujetniško vojaško taborišče pri Aversi v bližini Neapla, Obravnava proti generalu je trajala štiri dni. Obsodba bo predložena v pregled generalu Josephu T. Mc-Narneyju, vrhovnemu poveljniku zavezniških sil v Sredozemlju. On Ishko pomilostl nemškega generala, Pričakuje se, da bo McNarne.v podal odloči- Texasa. Ta kritika j< odgovorna /.a odlašanje potiditve B. Brade na, ki je bil imenovan za državnega podtajnika. Braden je bil ameriški poslanik v Buenos Airesu, kjer je |>odpiral gibanje za restavriranje demokracije v Argentini. Člani senatnega odseka sicer nagiašajo, da m »o za pomirje-nje argentinskih fašistov in vojaške klike, ki vlada v Argentini, toda kljub temu odlašajo s potrditvijo Biadena. On bo pozvan pred senstni odsek prihodnji teden Braden Je prvi obdolžil Perona da sa poslužuje fašističnih metod pri zatiranju opozicije v Argentini. Nelson Roekefeller, ki Je pred nekaj tedni reMgnlral kot državni pod tajnik za zadeve latinskih republik, je uspel na konferenci Združenih narodov v .San Franclscu. Argentina je bila sprejeta v krog Združenih narodov kljub protestu sovjetske delegacije Neksterl senatorji ae boje Musije ln hočejo ustvariti močan blok ameiiških držav proti aovjetom za zvišanje plače Je razumljiva, ker cene so še vedno vianke Dostler je bil poveljnik nemškega .armadnega zbora v severni Italiji. On Je prvi general, ki je bil postavljen pred vojaško sodišče na obtožb", da je kršil v/>jna pravila, ln obsojen v smrt. Ameriška preiskava francoskih taborišč Frankfort, Nemčija, 13. okt.— Ameriške vojaške avtoritete so na prošnjo mednarodnega Rdečega križa začel« pretaka vo fiancosklh taborišč. Preiskava Je bila odrejena po objavi |>o-i oči!, da nemški ujetniki stradajo v taboriščih. Franeoaka vlada je bila pozvana, naj predloži formalno poročilo o situaciji. Zapušča družino (enega sina v armadi v Indiji), več bratov in sester. Dan po njenem pogrebu Je prišlo očetovo pismo iz starega kraja, v katerem Je rečeno, da Ju umrla njena mati med vojno. Is MUwauke«Ja Mllwaukee.—Vile rojenice so se oglanile pri družinah Frank Košček, Anton Holakar, Jeromu L. Lesnik in John Zagrodnlk, kjer so pustile sinove, pri družini Frank F. Mihelich v West Z enake bodo dobile volilno pravico ZNI2ANJE OKUPA-C1JSKE SILE Tokio. 13. okt.—General Dou-glas MacArthur Je naznanil program daiekosežnih političnih in socialnih reform na Japonskem, ki bo odpravil stare juponske tradicije. Na podlagi programa bodo ženske dobile volilno pravico ln enakopravnost, Piogram določa tudi svobodo govora, tiska, zboruvanja, vere, lihcraliziranje vzgoje, demokra-tiziranju industrij ln odpravo tajno policije. Objavljen je bil potem, ko je baron Kijuro $i-hfdata, predsednik nove japon-Nke vlade, obiskal MacArthur-ja. Premier se je prvič sestal z ameriškim generalom po formiranju nove vlade. "Da se Izpolnijo pogoji pots-dnmske dekluraclje, Je potrebna odprava soclalncga in političnega sistema, |mm1 katerim Je živelo japonsko ljudstvo stoletja,M je rekel MacArthur. "Za uveljavljen je reform je potrebna takojšnja revizija japonske ustave. Ludstvo mora biti o-svobojeoo vseh oblik kontrole in tlačanstva. Kegimentacija ljudskih slojev mora biti odpravljena. Japonski delavci morajo dobiti pravico organlxl-tunja v unijah,. da se dvigne Žlvljeriskl standard ln odpravijo slorabe in krivice." TaknJ po sestanku med Japonskim premierjem ln MacArthur- m m je prišlo naznanilo, da sta bila Imenovana dva promlnen-tna Japonca za svetovalca vladi. To sta dr. Soiči Sasaki, bivši profesor na tokijski univerzi tn veščak, In princ Fumimaro Konuse, bivši premier. Igrsla bosta važno vlogo pri reviiljl ustave. Nekateri krogi trdijo, du se bo cesar Hirohlto odpovedal prestolu. MacArthur ju naznanil znižanje okupacijske sile. Dejal Je, da bo 200,(MM) vojakov zadostovalo /u okupacijo Juponske in Koreje, Amerika bo držala vojaške posadke na C)kinawl ln Fi-llpinakih otokih. MacArthur Je liujal, du bo 1,250,000 ameriških vojakov, ki se nahajajo na Pacifiku, poslanih domov v prihodnjih Šestih mesecih. Truman obsodil zapo-stavijanje zamorcev Washington, I). C., 13. okt — Predsednik Truman in njegova žunu stu osti o obsodila stališče Aliisu'pa" WerkiK—Poročlll so! M"» umsrliks revolucije, orač: Alfred Sorčlč in Clara Kos- gani/urije, ki se ponaša s pa-cluk ter I^ouls Ho/man in Made- UMI/mom, napram zamorskim lirie Nelson umetnikom Ta organizacije ne dovoli nastopa umetnikom v Zope! v clvllu | Dvoran! ustave, ki Je njena las- Chicago. Iz armade je bil tnlns. Truman iti žena stS is-(ustno odpuščen Anthony Ter- javila, da organizacija posnema 1 i In Ii • m «Ii o/m« johl) Terat lieh. Stavka pristaniščnih delavcev v Angliji I/oodon, 13 okt.—Nadaljnjih 3000 pristaniških delavcev Je zastavkalo, Skora vsa angleška piiataniščna mesta so priradeta Živila, ki ki) Jih pripeljali pat niki, niso bila razložena zaradi stavke Pisarniški delavci m» m» pridružili stavkat jem, ki so šil v boj za zvišanje plače, metode nemških nacistov» k! ao jih /ueell Izvajati, ko so prišli nu krmilo. Te mi bile rasno zapostavljanje umetnikov. Is Clevelanda Cleveland - Po dolgi bolezni! je umilu Mary Premio, lojena nf iL t Mohorčlč, stara 73 let in dorna Iv atOlltkl «#rof u Hruallja pri Postojni, kjer | udaril Husijo opušča brata V Ameriki je okt- James A. živela .11 let. Zapušča mota, katoliškimi v Sprm*- dva s nova in več sonnln kov - govoru opla- V aovjetako Rusijo ln po/val mrl. Olg« Ribič, stara flft let ln| ¿ , odreče /tvrču v Colllnwoodu. Doma vsako |*»mo« „ wu I. Hrv.uk..«- „, v A^.. - ; .tki 4!> IH V ll-.mmirju. P* .k™ „, ,'j ,,„ ,„«., dokler ne bo re-olitike Kualja /a|Mjšča brata-mož ji je umrl 1941.—Na dvaledenaki dopust je prišel s Pacifika John Joseph Derin, B 2 c, sin diužine Paulis«) bile ozimrna bodo podane te Ton k< »v ich — Nadarjena IH letna pevka Hally llrvatin, hčerka družine Anton llrvatin iz Col-linwooda, pojr v tekoči operni i diktirati vsemu svetu dni v glasbeni dvorani Mestnega avdltorja Prva opera je bila podana /adnjo sredo. Miae Mrvatin je preteklega junija sezoni . v opernem zboru. Na-j graduirala v srednji šoli ln na* í stopi v vseh srdmih operah, kijdaljujc z glasbeno študijo. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLA1ILO im LAftTMINA SLOVENSKE MkMODUZ PODPOWrZ JliilUII __M zdruSene driave (Isven Chleafa) 1» «TÜo. " P®» M ***** ** Cook Co~ STJ9 u ealo loto. ».Ti n pol lota; m taoeeaoivo w Subecriotion rata.» lor the United Stoloe (o«co|rt Chi»«o) CenSTS.» por foer. Chicho and Cook C—iy 97M pm 1 Im »ige counlilea N N P* T« Cene of ieeov v° >unkov m no vračajo. RokopUi Utererne vsebine (értloe. <• WW » * * * only AdverHaina relee on __--------_ umo4lcUed erttele. will not be returned. Other wTtoruT play«, poems, etc wUl be returned to send« w^^pTJid bT Uu^id^aad metope. Mostov ne m kar l»a stik s Ustom« PROSVETA 2657 69 So. Lawndalo Aro- Chlcafo 29. Ullnola MEMBER Or THE HE DERATED PRESS ______* Glasovi iz naselbin ¿OLSKI NADZORNIK POROČA O RAZMERAH V SLOVENIJI Chicago. IM^-Še pred no je bila vzpostavljena poštna zveza z Jugoslavijo, sem napisal kratko pismo ter ga oddal bratu Kuhlu, ki je prav tedaj odpoto- se morali na vse načine val v New York po opravkih, z izogibati vsake pnhke Tudi k nam »o prišli, naredili preiskavo, nič mili, a odpeljali so mi najmlajšega sina, 21 let starega, ki je bU prvo leto na univerzi, a ker je bila ta zaprt*, ji bil te čas zaposlen na železnici v pisarni. Ta je bil tukaj kake 3 mesece v policijskih zaporih, kjer so ga Nemci (Gestapo) hudo pretepali. Imeli so ga obešenega pod »tropom toliko ¿asa, de »o mu roke popolnoma odpovedale in jih 14 dni ni mogel rabiti» Potem so ga poslali v taborišče Auschwitz v Sleziji, ki je bilo eno najhujših •in kjer so končali nemški psi tri, mene in oba sinova. Za enkrat so vzeli samo starejšega sina, ki je sodni pripravnik Bil je 1 mesec v zaporu, a smo ga s pomočjo nekega uglednega ¿iU tuc nom v internacijo.^ Paziti smo * y j in se nosti. d. hi Tu ie imel toliko sreče, da je Konferenco dolarskih unij (At)F. CIO In farmarske). ki la v Waahtagten« ae rešitev polne upeeleaoati •o »e udeležili Ljubljano so obdali okrog in o- preou, jo - , kroa T bodečo žico in nihče ni tro klufuto, ker ni hotel nikoli Dolg6 in težko sem pričakoval (verf brez posebnega do- pozdraviti z nemškim pozdra- Datum v oklepaju ns primer (Aufust 31, 1948), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vem Ja i tem datumom potekla naročnina Pon» vita Je pravočasno, da se vam list ne ustsvL Argentinsko grmenje Argentina, "infant terrible" ali neugnani porednež vsega kontinenta dela zadnja leta velike preglavice našemu zunanjemu de-partmentu. Ne da se "demokratizirati" ali postati "dobra soseda z nobeno vabo, pretnjo, grožnjo ali manevrom. Menda tudi ne z nobeno podkupnino v obliki kakšne finančne ali politične koncesije. Izmed vseh latinskih republik je Argentina edina, ki se je Ameiiki postavila po robu. Na predvečer Hitlerjevega poraza je osliču sicer napovedala vojno, toda to je bila le prazna poteza, ki Je bila izsiljena po "miroljubnih" in zmagovitih velesilah, predvsem seveda pij naši vladi. Takrat šo vse nevtralne ali "nevtralne" države dobile ultimat: Pridružite se "demokraciji" in takoj napovejte vojno, ali pa boste pri «klepanju miru potisnjene na stran ali celo prišle na črno listo! Tako se Je bil zadnjo minuto podal temu pritisku tudi Farrell-Peronov diktatorski režim v Argentini in skočil na voz—Marsove "demokracije." Takoj pa je bilp razvidno, da je bila to le gola formalnost, ki ni rrogla nikogar preslepiti, tudi naše vlade ne, kajti argentinski vladajoči razred je hotel ostati "nevtralen." Njegove simpatije so bile nrej v Berlinu in Madridu in Vatikanu ali celo v Tokiu kot pa v Washingtonu in Londonu, da o Moskvi sploh ne govorimo. Argentinsko preprosto ljudstvo je bilo sicer na strani tako zvanih demokratičnih velesil, toda ono ni imelo besede, kakor je nima niti dcnes. Kolikor nam je znano, za vojno tudi ljudske mase niso bile navdušene, toda dokler so mogle, so večkrat pokazale, da njih simpatije niso tam kot vladajočega razreda. * S politiko dobrega sosedstva, katero je bil pokojni predsednik Rooaevelt razvil takoj ob pričetku svojega prvega termina in z njo ftltom latinske Amerike precei ublažil strah pred "jenkiškim im petializmom" in "Velikanom s severa," je po Pearl Harborju več ali manj zlahka pridobil na zavezniško stran vse latinske republike razen Argentine. Tudi Čili se je nekaj časa upirala z izgovorom, da se s tem lahko izpostavi japonskemu napadu. Toda ko je od naše vlade dobila dovolj velike koncesije, se je tudi ona pridružila velikim "demokracijam" r Vargas Je bil jx> našem državnem dcpaitmentu in tudi Beli hiši čez noč prekrščen v—-"demokrata." F.naka čast je doletela tudi več drugih latinskih diktatorjev. Ši-lom vse latinske Amerike t Mehiko vred je namreč le kakih pet ttll lest več aH man) demokratičnih vlad. Vse druge imajo slične diktatorske režime kot Argentina. Toda v našem državnem de-partmentu so* vse te vlade zapisane v rubriki—"demokracije." Kdina gai jeva ovca Je Argentina, ker neče plesati po godbi našega državnega departmenta l)a je Argentina zadnta leta dobila diktaturo, ima pri tem več ali manj zasluge tudi naš državni department. In zasluga je v tem, ker Jo je za vsako ceno skušal potisniti v vojno. Ako bi bili njeni gospodarski interesi povezani z Ameriko, bi se bilo to sigur no zgodilo, lkhko tudi brez kakšnega poaebnega pritiska. Toda ti njeni interesi gravitiralo v Kvropo, kjer je Imela najboljši trg za svoje pridelke in Izdelke; posebno dobra odjomalka je bila Nem čija, kakor tudi Anglija— sploh je Anglija tudi mini vojno dobila največ mesa iz Argentine. Ko Je bil s strani A mer» k e vedno hujši pritisk na Argentino, se je njen vlsdajoči razred odloČil, da si postavi "močno" vlado, ki bo Ishko uspešno kljubovala našemu državnemu departmentu. Na svojo stran te tuidobil Peronovo vojaško kl»ko, ineeenlral vojaški puč, ki j« odstavil oreiinio huiivnr.no vlado z oslepelim predsednikom vred in ustanovil diktaturo Pri tem pueu je sodelovala tudi vsa višja klerikalna reakcija v talarju in fraku *n vsled tepa Je katoliška cerkev dobila velike politične koncesije od novega režima—monopol nad šolstvom, ka» kor tudi nad vsem "moralnim" In "duševnim" življenjem dežele Zato je bila nova vlada vaaj od začetka podobna čistokrvnemu kle-rofaiističnemu režimu. Vsaka opozicija je bila seveda na vsej črti zatrta Tisti puč Je bil preslepil tudi ameriško vlado, ki je takoj priznala novo diktatorsko vlado Naš državni department je pač mislil, da m- ho nova vlada nrMiuHa "yel»k»m demokracijam" proti oaišču— ix tega rarloffa m n» tud» nekateri sloni intervencionisti proglasili *a —"demokracijo." Ko en v VVashingtonu sprevideli, da ao se debelo /molili, ker tudi pučisti nteo hoteli nič slišati o prelomu od-noaaj« v « naiMvm. ie naša vlada odpoklicala svojega poslanika in ptitigala odnoaau- s Karrrll-Peronovim režimom Ne zato, ker je močmi dišal uo kletofaši/mu. marveč zato. ker ni hotel plesati tako. kot )«• btenkal naš državni «lepartment. če bi bil to »toni, bi bil to rotim še danes na koniu, povsem "persona greta," kakor ao tudi vai diuai diktatorski režimi V latinski Ameriki, k«*r plešejo po "naši godbi (Se nadaljuje ) vesti, ali so moji sorodniki v Jugoslaviji še živi ali ne. Danes pa sem prejel od mojega brata, ki je učitelj v Ljubljani, sledeče pismo, ki ga priobčam v ce-losti. Naj omenim, da je moja mati zelo pobožna in tudi brat, ki je pisal to pismo, ni bil nikdar komunist. Pismo je datirano v Ljubljani, 9. septembra 1945, in se glasi: Dragi brat! Po dolgih 4 letih smo dobili kratko sporočilo od Tebe, da ste tam še vsi zdravi in živi. Zanimajo nas zelo podrobnosti iz vašega življenja v času te strašne vojne, kako si jo preživel Ti, Tvoja družina, brat Jakob in sestra Manca s svojimi družinami in če so ostali vsi neprizadeti. Večkrat mi je bilo na misli, da so morda Mančini sinovi kje na fronti. Pisal bi tudi drugim, pa ne vem, če imajo še iste naslove. Sporoči, prosim, Ti za enkrat obema, da smo tu še vsi zdravi in živi. Tudi mati v Zbiljah, ki so zdaj v B7. letu starosti in se še kar krepko drže, le ob dveh palicah počasi lezejo okrog. Razsodni so pa še zelo in so vojne razmere kar dobro prenašali, ker na Gorenjskem ni bilo tako hudo plasti zaradi hrane kot tu v Ljubljani. Komandirajo še vse sami, Micka pa dela, kar more, toliko, da redita kravo in imata vsaj mleko doma. Jaz vsa 4 leta vojne nisem bil v Zbiljah, ker je bila pri Šent Vidu nemška meja in se ni dalo1 dobiti dovoljenja za prehod. Enkrat sem prosil, na podlagi zdravniškega potrdila, da je mati slaba, pa je bilo odbito. Zdaj grem večkrat domov, da Jima kaj pomagam pri delu. Druga-1 če sem pa še vedno v službi, čeprav imam že 59 službenih let in bi v normalnih razmerah moral biti že v pokoju. Naj Ti kratko opišem, kako je bilo med okupacijo pri nas. Na veliki petek 1941 so nas zasedli Italijani in so nekaj časa dali mir. Kmalu pa so začeli vlačiti ljudi v taborišča in zapore pod raznimi pretvezami, a z očitnim namenom, da bi nas iztrebili. Streljali ao ljudi kot sajce in padlo je ssmo pod fašističnim režimom v Sloveniji okrog 1000 talcev, kakih 8 tisoč so jih drugače pomorili, a po zaporih in taboriščih jih je od lakote in bolezni podleglo tisoče in tisoče. Bilo je obupno in ni smo imeli več upanja, da se še ostali rešimo. Tudi jaz sem imel hišno pre volienja iz mesta. Jaz vsa leta vom. Od tu je pri zmešnjavi nisem bil zunaj mesta. S tem o priliki ruske ofenzive z neka- je bil tudi dotok živeža v me- terimi tovariši, na svojo pest sto preprečen. Na karte smo pa pobegnil v najhujši zimi na (5o- dobivali tako malo, da se je da- renjske in so ga na Jesenicah lo s tem živeti komaj 10 dni, prijeli ter dali na vojaško delo namesto 1 mesec. v Kranjski gori.. Od tu je ob Drugo leto italijanske okupa- bližajočem se razsulu pobegn ciie smo toliko prestradali, da * domačini v hribe in se boril smo vTi hudo shujšali. Večino- 'proti Nemcerm Veckratje ze ma smo Jedli nezabeljeno. Mt-'*** manjkalo daje odnesel gla-s? nT bilo, mleka še manj. S vo ker je bil na nevarnih po-plačo se niti približno ni dalo tajili. - Prebil pa se je le sre-več živeti, saj sem moral dati celo mesečno plačo za 2 kg ma . muujlizimil, JO inuiai uovou notri in je sedaj v službi v bližini. Med vojno 1. 1943 je umrla na Studenen sestra Johanca. družino ter vse naše, ki naj kaj; pišejo, kako je z njimi. T]udi Anžonovi sprašujejo, kako je z njihovimi tamkaj. Oglasi se še. kaj! . . Tvoj brat Francp. Vinko Loeniskar. čno skozi te čase. Ker je bil njegov letnik v novi Jugoslaviji sti, za družino 6 ljudi pa bi ra-' mobiliziran, je moral ostati kar bil na mesec vsaj 4 kg. Kruha smo dobili toliko, da bi ga eden lahko pojedel za 6 ljudi. Da smo se za silo preživeli, smo začeli prodajati vse po vrsti, oziroma zamenjavati za živež. Tako obleko, obutev, perilo, blago, ki smo ga še imeli in druge gospodarske potrebščine. Starejši fant je dobil dovoljenje, da je šel včasih na Dolenjsko in prinesel od tam kaj za zamenjavo. A pri prehodu v mesto je bilo treba na kak na čin straže pregovoriti in pre-goljufati, da so pustili človeka z blagom naprej. Včasi so pa tudi vse pobrali. Polagoma so Bila je bolna 25 let. Kakšne so bile razmere pri nas, Ti je gotovo kolikor toliko znano iz časopisov. Medtem ko so bili Gorenjci večinoma enot ni in je bilo vse proti okupatorju, so se v ljubljanski pokra jini, t. j. na Dolenjskem in Notranjskem dali nekateri preslepiti in so služili okupatorju, ta-kozvani domobranci ali "ta beli." Nastopali so skupno z oku patorjem proti partizanom, ki so imeli pri nas v rokah ves čas vso Belo krajino, gorate kraje varno. Po šolah so dobili ljudje tudi skrivne izho-11 P? Kočevskem ii^tudi drugod po de, ker je bilo pa življenjsko ne- Sloveniji. Na Gorenjskem -J so partizani (tam so jim r X V n.ui gošarji) ves čas držali Nemce • ^ i^li^C *dno v |ahu, ker.je bilo tudi prebivalstvo na strani goša_rjev nas, da bi se vpisavali v njih prl niU1 mgteri so večkrat skriv organizacije. Bili trm) pa toli- gotovih posamezniki, ko enotni, vsaj učitelji, da se ni ^ nobeden vpisal. Tako stno se , ^tulacljl Italije so za tajno dogovorili in ker smo bili l«1' ^f1 ¿u,?nLtkfm edini, si niso upali izvajati ka- pcst°- kih posledic. Mene so imeli ¿™ke: J3 la je tu„di pJi precej na piki, ker sem bil fc^ « ni šolski nadzornik za mesto in' 8tA iz ^ ^ T da delam skupao z menškftvs dva. B la sta huda ■ priganjača in pravijo, da je e- den spravil mnogo ljudi v ne- ŽRTVE V BOHINJSKI BELI Chicago. Hl.—Prejela sem. pi smo od moje sestre Helene Župan, roj. Poljanec, iz Bohinjske Bele pri Bledu, Gorenjsko. Pismo je datirano 4. avgusta t. 1. Na znamkah je Titova slika. Poštni pečat je samo v latinici. Pismo je bilo dvakrat oc^-prto in pregledano, najprej, po jugoslovanski cenzuri, potem pa še po italijanski. V Bohinjski Beli so utrpeli sledeče žrtve: Padli v nemški ar madi 3, v partizanski vojski 14, umrli v Dachau 3, privezan na kon in ustreljen 1, zaradi izdajstva ustreljeni dve ženski Jn 1 moški, zaradi pobega iz nenpške armade ustreljen 1, pet oseb pa pogrešajo. V Bohinjski Beli še ni bilo tako hudo in večinoma so bili pri partizanih. V Gorjah pri Bledu pa so ljudje veliko trpeli. Pret nar iz Poljšice, občina Gorjf, je umrl v Nuernbergu, njegova družina pa se je vrnila domov Vračajo se tudi iz Srbije. Moja sestra se ne pritožuje in tudi ne prosi pomoli. Zgleda, da Jugoslavija hitro vstajp iz razvalin. Sestra se je že lahko peljala z vlakom v Ljubljano. Belanski župnik Martin Drolc pa se nahaja v hiralnici v Ljubljani. Sodeč po pismu, ni bilo pri nas doma bratomorne vojne in ne izdaj ie. , . Mary Orsdlanlk. srečo In v imrt. Po razsulu sta so sumili, učiteljstvom, kar je tu^l bilo. Kadar je bilo kaj nevarnega ca nas, sem sklical na uradno kon-. , .. . , . . ferenco šolske upravitelje, da 1 oba kbfžala, menda na Koroško, smo se pomenili, kako bomo e- i* ^ oČe'Simenček notno postopali in smo nadalje'in mat1i/ }.*ko 3* vzdaj doma d* tem obveščali učitelje in tudi zanesljive starše. Tako smo se še nekam srečno prebili do od- hoda Italijanov. samo Ančka. PremoŽenje pa bo najbrt prišlo v državne roke, če se^se krivde dokažejo. Iz Zbil j je mnogo mrtvih. Tudi Nemci, ki so nas zasedli J1*0 S«t*nc gospodar, ki je bil za Italijani, so bili sprva mirni,' »udi. v Ameriki. Govore da so pa so kmalu pokazali svojo bar- *a Prcd ^rUtvijo barsko naturo. Delali so prav tako kot njih bratci Italijani. Vse je kazalo, da nas hočejo popolnoma iztrebiti. Internacije, zapori, streljanje talcev je bilo na dnevnem redu. Ponoči smo vedno poslušali, kdaj se ustavi pred hišo avtomobil, da nas od- iskavo. Našli niso nič, a zapre-1 peljejo v noč neznano kam. In ti so ras hoteli kljub temu vse> btnelo je po ulicah noč za nočjo. Plkottranlo Članov in članic krajevno unlle št. 99 United Ruhbor Workera (CIO), ki eo saatevkell pri Thormofct Rubbor C* e T raslo nu. N. J., val od snlšanla pleče. Plheilranje te bilo mimo. dokler drušbe nI nalola driavnlk policajev, ki ae s avto« ta podili o p&kolo in napadli atavkarle. Poltctta ao )e brotelno obnašale la edon Is mod njih ie a «umiiavko udaril po okrasu neko delavko. V kap|. talletlčnt drušbt Je delavoc delešen biča vselej, kadar sahtevs ne ka| pravic ali votli košček kruha. beli nred usmrtitvijo tudi ihuČlli., v nemški vojski ie padel eaed Anžonovih. sin Matevža, potem Žirovnikov. Pogrešan je Mohelnev, eden Lovreto-vift je bil ustreljen kot talcc, drugi je prišel iz internacije ne smrt bolan in bo najbri v bolnici podlegel. Čamrov Tine je bil pri partizanih in nI glasu o njem. Bil Je še ffcnt. Padel je pri partizanih tudi gostač pri Enldarčku in Še edén iz nove hiše vrh klanca. iHigrešan je tudi Lovrenček. Blažetovega Jerneja pa je že po prevratu povozil pri Jeperci avto do mrtvega. 'Tudi drugod ni skoro hiše, kjer bi ne bili na la ali oni način prizadeti. Tako je v Sloveniji padel gotovo vsak de seti moški, t» zri ven še mnogo žensk, ki so šle tudi v grmovje in so Uh Nemci prav tako streljali. Enako seveda Italijani pri naa. Tudi nekoliko bombardiranja smo doživeli v Ljubljani. Porušenih je bilo kakih 90 hiš, a le zaradi vojaških objektov, ki so jih okupatorji nameščali nalašč v mestu. V tem oziru smo Jo še kar srečno odnesli Zdaj se Üvljfnje normalizira, le utrujeni smo zelo od vsega prestane ga. Kolikokrat smo vas bia-«rovali, ki sta onstran oceana Med volno ar mi je poročila drufs hči in vzela nekega profesorja. Stanujeta blizu nas On )e doma od Ptuja Pozdrsvljsmo Tebe in Tvojo POROČILO O DOHODKIH EA POMOŽNO AKCIJO IN DRUGO Doirolt. Mich.—Ker smo ime- li zelo malo dohodkov zadnje mesece, zato nisem poročala vsak mesec posebej. Meseca julija so darovali: Au-gust Platt in ¿ena $5, Slovenski narodni dom $2. klub št. 114 JSZ $!; fnescca avgusta pa sledeči: A. Jurca in žena $2, J. Topolak. . . • lpV $1, J. Krafnz in žena $5; sepfem-1 ™*merni ^V1™ V. bra sledeči; Pevski zbor Svjobo-da $10, klub št. 114 JSZ $1 A. Jurca in žena $1. Skupni dAod-ki v treh mesecih znašajo $2&, Najlepša hvala vsem darovalcem, zaeno pa izražam upanje, da bi imeli več uspeha v prihodnjih treh mesecih. Kaj je vzrok, da smo imeli ta svobodo, sploh vse, kar so M Danes ni nobenega dvoma i da so hacifašisti in domači iJ jalci uganjali zverinske besti nosti proti našemu lJUds Dolgo časa so Hitlerjevi a vomiki trdili, da je vse ski samo propaganda. Neki r® ki je po mišljenju slooda nacij, se je izrazil v času, k Rusi vkorakali v Berlin, d sramote, da pobijajo zabiti "smart" Nemce. Ko pa je obratno, ko so Nemci pob Ruse in Jugoslovane, pa je ves navdušen, češ, saj drn ne zaslužijo, medtem pa je gova žena verno prikimaval ponavljala bedarije za njim. Govorila .sem z nekim p« nikom, ki je videl na lastni tisto zloglasno taborišče. P dal je, da so reveže še žive kladali na vozove in jih pi stlačili v peči, neglede če w mrtvi ali ne. Ti reveži so« gali pri delu od stradanja i so prišli Američani do njil se jih zelo bali, ker so misli bodo z njimi tako ravnali poprej nacisti. Poročnik n tudi povedal, da je nekemu i riškemu vojaku padla pušk tla in pognali so se kar ujetniki, da bi jo pobrali, eden med njimi je bil tako da se ni mogel skloniti dJ Na moje vprašanje, kqji tem naredili Američanu reveži, mi je dejal por so jih odpeljali v bolnišnici pa jih je kljub negi mnogi lo, ker k) bili že preveč u ni. Povedal je tudi, med njimi največ Poljaka Rusov. Torej tako je posta Slovani tisti civiliziran katerega je poveličevalo ljudi. Ob tej priliki se želim a liti tajniku društva Edina Cordobe, Argentina, za p« sožalno pismo, ki sem ga P« la pred nekaj dnevi. On n sporočil, da je videl sliko n ga sina v Prosveti in to g napotilo', da mi je pisal d pismo. Najlepša vam hvala, nepa iti rojak! Hvaležna sem v« dna Srca za izraženo sožalji liko tolažbo, ko vidim, di nekateri sočustvujejo z mi Res je, kakor pravijo nek ri, da nisem edina, ki jo jt dela nesreča. Zadela je nil če mater po vsem svetu, m še ne pomeni, da me ne bolij tako kot če bi zadela netriM mo mene. Vsako mater boli, ko* ma lo dohod ko v ? * Deloma!' ker smo zadnje Čase smatrali, da je bolj potrebno podpreti politično akcijo kot pomožno, glavni vzrok pa je, ker danes ljudje ne delajo v toliki meri, kajti mnogi so bili "častno" odpuščeni do časa, ko se bo spremenilo obratovanje tovarn za civilne produkte. Seveda, to pa nista edina vzroki, temveč med nami imamo še mnogo Janezov Nedamov, ki bi lahko darovali vsaj $1 za nafte uboge brate in sestre v stari domovini, toda v svoji sebičnosti vidijo samo svoje potrebe Mnogi so hc izgovarjali, da bode sami poslali svojcem. Nekateri bodo. drugi pa so se le s temi besedami izgovarjali, da so se na lep način izmazal! Velik vzrok, da Je fetdalje manj dohodkov. Je tudi, ker ao ar organizacije izčrpale, ljudje pa naveličali Apeliram, da po možnosti še vedno darujete. Vsak dar bo dobrodošel in hvaležno sprejet. Samo pomislimo, kako srečni smo v primeru r našimi rojaki v stari domovini, kateri niao samo izgubili svoje drage, temveč dom, majhen ali komaj rojen da sem prejela dvoje odliki za njegovo junaštvo, kat^ mi pripeli z vsemi voj« častmi, toda »tokrat raje «« la, da bi se mi povrnil F prav samo z eno nogo. To omenjam iz razloga, me je takoj po smrti moj«! na neka rojakinj« f^V' zmeraj si pisarila, «'daj p tvoj prvi padel S trtn P la reči, da sem jaz v ^ pisih zagovarjala vojno. to ni resrucs. Ui jala argumente tistih. » ' Amerik" " bavljali če/ krivdo samo na Ameriko» gh,o. medtem ko n* ^ sedier črhnili te* * ^ v resnici «ačeli prvi dila sem. da smo i»eh ^ poti: ali biti porazen, il' f* gati. No, ali sem se nav*£ ja za vojno? ^ upravičeno, da so varjali vojno oni. k' jali Hitlerja | Prav tako (Dal)« m nimm j** ' S nr*^ ^nrKIEK- OKTOBRA tudi n so krivi naših žrtev Člani G<*pod*r*ketfa društva in člani upravnega iveta ter nadzorstva Kreditnega zavoda pred sodiščem Obrazložitev (Nadaljevanj«.) V« obtoženci predstavljajo odgovorno vodstvo Kreditnega za-oda v Ljubljani. Oblika njihovega udejstvovanja je formulirana ' poHbl <^P° Sklicevali so se na pritisk Odgovornost obtožencev ^, okupatorja, na nepoučenost itd. melji tudi na neposredni funk- Njihoyi ogovori so napravili v cionalni osnovi, ki so jo imeli kot celoti 2eJo en vUg organi Kreditnega zavod«. Prva je kljub ysemu izyijanju ^ skupina obtožencev so Člani Go- jagn() da ^ ysi obtožend razen spodarske družbe in člani uprev-1 morda obeh žensk v bistvu do_ nega sveta- Kreditnega zavoda brQ zavedajo> kakšno izdajalsko obenem. Clam gospodarske druz- delo sq ,j«li in v be so bili lastniki večinskega korigt r K paketa delnic Kreditnega zavoda j p^ gkIe dokazovanja je in so s tem imel, po pravilih ak- bU kot ^ zasliian delegat cijskega regulativa vso oblast ministrstva za finance pri Kre- razH^ganja s Kreditnim zavo-(ditnem zavodu df Vekoslav dom. Ta skupina obdolžencev pa povb Iz njeg0vega obširnega je sedela tudi v upravnem od-1 ¿üa sno da ^ boru in predstavlja iniciativni in .a ni nikoU vodüa neRe «vršni organ Kreditnega zavo- darske mke y kodst nakmu da, torej po domače povedano, - narodu> temyeč je koristila sa- vršila vse, kar se mQ ljudem ki so vodiU ko pokazalo, da vrši nje tokolonsk0 politiko. Kreditni zavod. . , . » , Druga skupina obtožencev so R««iWtev obiošnlce lan, Gospodarske družbe. Ker . Na k™c,u »dilanj.i je glavni gornjem vemo, kaj je bila lavni tožilec ynajor dr Stante razširil obtožnico zoper dr. inž. Henrika Klinarja, da je leta 1941 sodeloval pri tem, da se je preprečila zrušitev za vojno važnih gospodarskih objektov v korist okupatorju in da je pomagal spraviti te objekte nepoškodovane v roke okupatorja. Inž. Kli-nar je priznal, da je vodil Pra-protnik o tem razgovore z nekim generalom v Ljubljani in da so odstranili le nekatere električne naprave in s tem samo trenutno onemogočili obratovanje, dočim so vsi objekti in vse važne naprave ostale docela nepoškodovane. (Se nadaljuje) Nedavno ie na oflciolni Waahlngton navalila cela armada, po številu llaoč unllaklh 1 ob lato v U New Yorka. Newyoraka untie ao lih poalale, da* moledujejo pri ko^posnlklh in aenatorlth obeh kapitallaticnih atrank sa apralotio vašn« delavske in socialne aakonodajo. Tod« takoj na kolodvoru lih Jo ustavila policija in Jih aadršala več ur. £o bi dolavatvo i malo avojo maano politično stran* ko. bi mu no bilo treba moledovati okrog ktplUllstlčnih politikov, ki so "delavakl prijatelji" le toliko časa, dokler nlao prešteti glasovi. po Jospodarska družb«, nam je jas o, da je ta skupina odgovorna vse delo Kreditnega zavoda. Vetjo skupino obtožencev pred-itavlja upravni odbor Kreditne-i zavoda, ki je bil neposredni trrševalec vseh poslov Kreditna zavoda. Zato tudi ta odgo-irja za vsa sodelovanja Kreditna zavoda z okupatorji, saj je i) veliko možnost, da prepre-sramotno, za slovensko gospo-irsko pogubonosno poslovanje i voda. Posebno skupin9 obtožencev Ustavlja nadzorstvo. Svoje irve naloge je vršilo tako po-njkljivo, da je Kreditni za-od lahko prevzel izvrševanje agajryških poslov za fašiste, da m je obrestoval njihov denar 3'^ preko najvišje dovoljene ►brestne mere, da je sodeloval i oborožitvi fašistične Italije Ce se eden ali drugi obtožen-ev zagovarja, češ, da ni vedel, Kreditni zavod sodeluje z kupatorji, je to brezpomemben neupoštevan zagovor. Za ka-«nsko odgovornost je ne važno, kdo od teh obdolžencev na-nocc vedeti, kaj počenja kreditni zavod potem, ko je to _edela vsa slovenska javnost, tolžnost vsakega obdolžencev bi »h. da bi ob težkih in za našo ovensko javnost t*ko kričečih tfinih izrabil svoje vodilno *»to, da bi preprečil nadaljnje vrfcevanje zločinstev. Ce Zasebni interesi na delu "Rakrana našega parlamentarnega ilvljonia ao skupine, posvečeno lanebnim Intaroaom—takoavana "Lobblaa"— predolgo nas ie mučijo." Eden mojih prijateljev, Richard Neuberger, časnikur, je bil pred nekaj leti izvoljen v parlament v Oregonu. Ker je bil nov član, ;e bil dobrodošel plen lobistom. Oklenila se ga je družba resno mislečih žen, ki so želele ustaviti rcklamske oglase, s katerimi so kvarjeni najlepši deli naše dežele. Prosile so ga, naj predloži zakon, ki bi omejil to razvado. ■■■■■' < ................ Neuberger je mislil, da je mi- .. . . . . sel pametna in jo je podprl-' P0^™1 inUre^' lrt*e' dB orav kot bi io bili podprli vi >im leil na srcu interes J*vn°-ali ^ar Stvar je bila ^vsem To jim pride tako narav- iasna v interesu sološnosU I nost iz srCtt in luk0 PriPr0Kl0» jasna v intticsu spiosnosu. | k() dg w da sq pfoU ^ Nesrečni nedolžni Neuberger! hu Naj veg svet ve kok() ^ Lobija reklamnih podjetij ga je žrtVovalno se bore z vsemi svo-vzel« na piko in ga začela uči-1 jiim gilami gp|o^no dobr()i ti, kaj ee pravi živeti. Tu nI šlo Kadar Kre za to se v eni za lepe besede o javni varnosti, I pan0Jkih b°r>«h» 'i proti fašistom in hitler- ^ <,,fn obtoženci pa so s fašisti r^lnjanci sodelovali. Naš ."V" lr;,,,al ,n umiral po ti-«h t.ničih, jetnišnicah in mu« ilntcah. katere ao jim ,,i4M|ni aovražniki, ob- Ur„ir' ' a M> Pri tem gospo-r» (|; '"Opirali. In če se po ^ * ''ki vprašamo, kaj pred t»v l'1'1 < ^ dejanja obtožen |xk1 tožbo, potem zmagali Japonci in Nemci in so tako naivni, da mislijo, da ne bi mogel priti Japonec v to deželo Tistim, ki mislijo tako. naj po vem, da so našli kakih deset milj od Detroita zadnjega junija bombo, ki pa ni eksplodirala. Vrgli so več bomb z namenom, da bi povzročile požare v naših gozdo vih. Najbrže ne bi manjkalo tudi atomskih bomb. Torej komu se imamo zahva liti, ako ne našim sinovom? Se daj ni vprašanje, kdo je povzro čil vojno, temveč kdo jo je zma gal. Povzročil je ni noben posa meznik, temveč smo odgovorni Indirektno v», ker podpiramo sistem, ki povzroče vojne. Na koncu naj še omenim, da •o mi zelo ugajali spomini ui do življaji. ki jih je pisal rojak An dre) Godec Meni ugajajo žlvlje njepiai tistih, ki ao imeli veliko «zkušenj v življenju Tudi jaz imam precej izkušenj in sporni nov. ki pa niso tako zanimivi kot nekaterih naših rojakov Kathrioa Krains vratne konkurence" ali pa "na praviti red med samopašnimi nepoštenjaki." Seveda človek, ki v trgovskem tekmovanju po tiska cene navzdol, je junuk > Adama Smftha atomistični druž bi-—toda kadar žele živinorejci v vojnem času prebiti maksimalne cene, katere je postavila iz najemnine, katere plačujejo OPA lakrat KOvore le nekako za te reklamne oglase. Deževa-o je telegramov, v časopisih pa so se pojavili uvodni članki, posvečeni temu vprašanju. Parlament se je seveda «kril— zakonski predlog pa je propadel. Neuberger Je prepričan, da bi večina oregonskih državljanov glasoval« za stvar, toda državljani niso organizirani—lobija pa je brza in učinkovita. Vsi parlamenti posameznih držav se nahajajo pod sličnimi pritiski, kot poroča revija THIS MONTH v izvlečku iz knjige Stuart Chaseja "DEMOCRACY UNDER PRESSURE." V Wash-ingtonu je U pritisk včasih naravnost neverjeten. TNEC, ki je naštel preko 400 "Lobbies" v Washingtonu, opisuje tipičen teden iz leta 1930 pod pritiskom lobistov: Ameriška legija Je spravila zakon za podporo vojnih vdov skozi poslansko zbornico. Veterani zunanjih vojn pa morejo spraviti zakona za svoj bonus ven iz komiteja, kjer leži. Ameriška avtomobilska zvez« navzlic svojim neverjetnim naporom ni uspela preprečiti, da senat poveča davek na avtomobile. % Lobija za petrolej spravi v splošni davčni zakon posebne tarife. Lobija drogistov, katere včasih Imenujejo "The Pain and Beauty Boys," prepreči takso na kozmetična sredstv^. Te skupine zasebnih interesov znajo izvrstno izkoristiti različna gesla. ADF koraka v parlamentarno borbi) pod znamenjem "ameriškega standarda življenja." Kdo je tako nizkoten, da bi to gealo napadrl' Trgovska zbornka se je oprijela "Free Enterprise." a National Association of Manufacturers «oni svoj "ameriški sistem" Lobija Investerjev dela čudeče v znamenju "vdov in si FAŠISTIČNI DOMOBRANSKI TEROR NAD SLOVENCI pobožno o "zakonu povpraševanja in ponudbe," kuterega je treba zopet uveljaviti. Delovanje lobistov je že tako stara stvar, tako vpeljana, da je postalo že uradna ceremonija —kot tango. Vsak posamezni korak je znan umetnikom tega plesa, vsak gib je naučen—pa ga ponavljajo, vedno iznova in vedno naprej. Prvi korak je izvolitev "pro-vega" kongresnika. To pomeni, da je treba delati že v volilni kampanji. Drugi korak, j>odžgati kongresnika, kadar je izvoljen, Tretjič, vplivaj na urade, da bodo vsak z«kon razlagali na "pravilen način." To je večinoma težje, kot vplivati na člane kongresa. Četrtič, kar je neugodnih zakonov, napadaj jih kot neuatavr ne pri sodišču in pojdi prav do najvišjega sodišča. Pravijo, da je računala skupina lobistov e-lektrlčne slH, da traja povprečno 7 let od trenotka, ko je sprejet neugoden zakon, pa do zad: nje odločitve najvišjega sodišča. Tako da Je bilo dovolj časa, da se človek razgleda, V Washingtonu je normalna sestava skupine lobistov naslednja; pii en profesionalni agent, kateremu pomaga štab špccla* listov, Poglavitna naloga agenta Je, da si zgradi v Kongresu pravo število glsaov. na katere mora v pravem trenotku vplivati pritisk iz domačega volilnega okraja. Debete v skupščini le redko vplivajo na kongretnike, O tem jk> more vsakdo najbolje prepričati, ako al ogleda kongres v trenotku, ko ae vrši debata. Malo Jih Je navzočfti deloma čitajo. delom;, po spe, vsaj navidezno Kar kongresnika /ares vzdrarrrt, Je le (!) pismo Iz d'*načege <>• kraja, (i) ako mora pred odbor, prave'(3) pritisk agenta| 1 Najnevarnejše lobije ne delu- proti podkupovanju, je bilo razmeroma malo slučajev neposrednega podkupovanja. Kadar pride čas za glasovanje, je treba pognati v boj vse sile. Nad vse zanimivo je v takih trenotkih opazovati delovanje e-ne teh velikih lobij. Z vlaki, letali in avtomobili prihajajo volilci. Telegrami se vsujejo ko listje v jeseni. Plečanl moški prenašajo po senatnih hod nikih težke vreče pošte. V lokalnih časopisih vzklije cvetje člankov, spisanih tako kot treba. Radio kar brni—tam so govori in vzpodbuja, a preko telefona prihajajo klici iz veli kih razdalj. Lige mladih volilccv, politični klubi in komiteji neodvisnih državljanov nastopijo—ko da je njihov podvig spontan. Pred fotografične aparate stopijo kraljice iz Hollywooda, obenem z jokavimi ženami in lokalnimi prvaki. Vse to mora ubogemu poslancu popolnoma zmešati glavo. Ne more si kaj, da ne bi mislil, da je to velika stvar, nekak—podvig naroda. Velik izraz ljudske volje! Dokler traja ta veliki podvig, ostane agent skrbno pritajen. Nekateri profesionalni Izvedenci priporočajo, da je najbolje ¿ploh izginiti iz Washlngtona. Pravi loblst ima pri svojem poslu tudi koristi gospodarskega značaja. Včasih mu je celo neprijetno, če opozicija postane preslabotna, ker mu je na tem, da bi bilo videti, da mora biti neprestano na delu. Ako jo to- (Nadaljevanje.) III 17. VI. so Nemci z veliko sku-pmo domobrancev pndrli ' iz Prcdmeje proti Trnovemu in obkolili vas Rjavci. Vse ljudi so nagnali na določen prostor v gozdu in vso vas, 9 hiš, zažgali. M mirnim prebivalcem je vse zgorelo. Izmed njih so si izbrali 62-letneg« kmeta Roberta Ri-havca in Antona Ježa ter prvega obesili, drugega pa ustrelili, )x>tem ko so ju nečloveško mučili. Razen teh so ubili še S u-jetih partizanov. Ujetemu vojaku Frideriku Vovku so iive-mu Izrezali na čelu srp ln kladivo, iztaknili oči, potrgali nohte in mu rezali kožo s telesa, Podobno so razmesarlli še enega njegovega tovariša. V vasi Trnovo so istega dne pobrati 7 deklet v starosti od 14 do 18 let. Prigovarjali so jim, da se lahko rešijo, če ae jim vdajo. Mor«le so jim kuhati hrano. Dobobranci so pripeljali 3 ujete vojake, ki so se komaj držali na nogah od pretepanja in mučenja. Postavili so jih k sidu, nataknili jim žične zanke okoli vratu ln s posebno pripravo vse hkrati potegnili kvišku. Nato so naščuvali velikega policijskega psa, da jih je žive raztrual na koae, Od o-menjenlh j«tnic p« Je ena na-slednji dan pobegnila, ostale pa so odpeljali. Ko so odhajali proti Vitov« ljum, so poslali enega Izmed domobrancev nazaj v Ozeljan, kjer je prosil s partizansko če pico na glavi, naj ga skrijejo pred Nemci. Ko so ostali do speli za njim, je povedal, da so skrili partizan«, tato so hišo u< žgali, gospodarja in hčer pa od< peljali. 21. VI. so Nemci na 4 kamlo nih prldrll v vas Potoče in po brali moške, ki so se prav od. pravili na delo. Ti so bili: 39-letnl Vinko ftavll, 46-letnl An drej Podgornlk, 34-letnl Rudolf Batageli, 4H-letni Alojz Bizjak in 14-letni Lojzek Rltjak, vsi kmečki prebivalci l« Potoč. Veleli so jim, da morajo nestl za boj municije do bližnje v«si Tam so morali popraviti poru Šen most. Ko so delo dovršili so jih poslali na grič ob mostu za njimi pa so hltlerjevcl ««čeli streljati t brzostrelkami in vse pobili. Mali Lojsek je še rej predstavnik zanesljivega ln VBl P"!JU; ««»o u. V«MI ^^artzžii» storili vojaki, doma U Bačke komunističnega strašila; včasih bo svoje tovariše celo vtpodbu-Jal, dn mu narede malo preglavic te vrsle. Ako bi te skupine lobistov zares predstavljale samo Interes, kateremu so posvečene, brez vsake primesi osebna ambicije loblst«, bi bilo celo manj nevarne. Dobro bo, ako ne pozabljamo v časih, ko so listi polni člankov, (»osvečenih |K>sobnlh interesom in ozračje kar brni te propsgsnde, da ie vsa ta gorečnost zelo sintetična, -Po maguzlnu Thls Monih. Trst V začetku aprila so Nemci n« Občinah pri Trstu ustrelili 72 talcev, ki to jih pripeljali iz tržaških zaporov. Ravno najbolj raftntranih in največjih «verstev je dosegel Trst v slovitem poslopju "Rlsl-era," v luščilnici rlža med Skednjem in 2«vlj«mi. Dolgo č«sa stalno dovažajo v ondotne zapore ljudi ii okolice Trsta in Istre, elasti Žide. Poslopje strašijo SS-ovcl. Ker se nikoli ni opaiilo, da bi kekega Jetnika izpustili is tega poslopja, se je raznese! glas, da tam ljudi pobijajo. Poitvedovalcem je uspelo, da so od enega teh sli «Ur jev dobili pdjasnilo. Izpovedal je, da nihče, ki prestopi prag te kasarn«, ne pride več ven. Posebni ljudje saslišujejo jetnike. Po zaslišanju dobi Žrtev udarec s kladivom po glavi, nato jo vržejo v predal, ki im« dno it železnih paličic. Ta se pomakne nad poaobne peči, ki so napravljene nalašč v ta namen. Is tega predala vržejo truplo v ogenj in tako vsake pol ure zgori po en človek. Umorjenih je bilo no ta n«Čln že o-koll štiri tisoč Zidov ln več u-jetlh partizanov, Dokler žrtve ne pridejo na vrsto v peči, jih drše zaprte v posebnih celicah, kjer mor« jetnik leftati ali sedeti, stati ne more, ker je strop prenizek. Ko jo bil Trst bombardiran, so ti SS-ovski stražarji obkolili poslopje kljub temu, d« So okoli njih padale bombe, in se niso umeknili • svojih mest, da bi v primeru poakuanega pobega žrtve postreliU, Svojo krvave komedije ae domobranci dobro zavedajo, Neki komandant Je pred časom Izjavil: HProkletl Nemci, vse svinjarije moramo delati ml zanje, potem p«, ko se bodo oni umaknili od tu, nas bodo pustili n« cedilu in bomo ml vseg« krivil" , Tega poglavja ne bi bil zapisal, ker je preveč podobno Ir* rod kom bolne fantazije, če ne bi imel v rokah tudi zapisnika s pričo, ki j« lili« v uničevalnem taborišču v Ausehwitzu. Tam je postopek podoben onemu v tržaški Rtsieri, Tudi tam .masovno sežigajo žive ljudi, slasti 2lde. O tem govori tudi knjižica "Obtožujemo." Slična tvorit V« počenjajo v Mauthausnu. rot " med tem ko ameriški za- jejo odkrito. Ugsja jim mnogo ložnlki dobe dejansko vse, kar bol pritajeni mrak ali tema hočejo č*m dvignejo svoj knk Tehnika prirejanja zabav, obe za "svobodo govora in sv««b«ido dov. cocktail party In laskanja časopisja " Vae te skupine I ji- ¿esto zelo dovršena. Odkar ki služijo le Je bil uveden leta 191! zakon Dokaz kolaboracije Argentina s naci ji VVaahlngton, D. C.—ONA - Izpraševanje bivšega nemškega ambasadorja v Buenos Airesu, banma von Thermann«, potrjuje v polni meri vse obU>žbe ameriškega poslanika Bradona. Iz izjav nemškega diplomat« izhaja, da obstoja med ft0,000 Nem« i ki ae nahajajo v argentinski prestolnici, velika nacistična organizacija, ter da so nemški vohuni predajali svoja poročila preko nemške ambasad«. Najmanj dve angleški ladji sta biti po-Uipljeni takoj ob izstopu is pri* stamšča na podlagi teko poslanih poročil. Nemška ambasad« J« tudi zalagala i denarjem pronmcUiično argentinsko časopisje Zanimivo je to, da )e bila po izjavi ambasad** ja von Thermanna tudi špenaks ambasada n« dolu v prilog nacističnih int«re«i»v v Argentini. Na čelu nemške vohunske službe v Argentini ee Je nahaja! pomorski ataše nemške ambasade. V Proaveil ao dnevno evolov-m In delavsko voatL Ali Jih čitate vsak dan? SedmograŠke ln Ogrska na pot Iz (ionco v Ajdovščino. 21. VI. so Nemci v vasi lire-zovo brdo ustrelili 47-letneg« kmeta Ivana Gustinčič«, očeta 7 otrok, v vasi Ostrovce pa 37-l«t-nega Jožefa Rusinovlca in 22-letnega Jožefa Ivančlč«. Veleli ao Jima, da se morata vleči na tis ln Ju pred očmi sovaščanov postrellll. Istega dne so hltlerjevcl ln fašisti, ki so prldrll na 20 kamionih, zažgali vas ftetmarje. 4 mlada dekleta, 2 kmetci tor 2 kmeta so odpeljali v Nemčijo, Razen Ug« so poropall vse, kar Jim j« prišlo pod roke. 23. Vil, 11*43, dan po tem, ko je naša vojska uničila domobranske postojank« od Dorn-berga do rlh«nberškega gradu, je udrlo II kamionov N«me«v v vas Hteske Obkolili so rl-henberškl sjiodnjt grad in tam napadi! skupino kmetov na polju. Zadeli so mirne preblvslc« I.««o|xdda Lesjaka, Alojzijo Ll-čenovo ln Franca Valiča Slednji je na posledicah ran umrl, ostal so bili težko ranjeni. Konec junija p» vdrli Nemci v vas Venlšče pri Renčsh Po-zvali so prebivalce, naj spravijo svoje stvari 1/ hiš, ker Jih bodo požgsli. Nato so zažgali 2A hiš, zmetali v ogenj tudi rešene stvsrl ln mnogo prebivalcev odpeljali. Hkrati so ro|*li v Ken-t ah, vdrl! v cerkev, s bajoneti odprli vrata tabemakfcja, stresli Iz kelihs host i j« po tleh. pokra dll cerkvene prte In denar t«r razbili kelih Domobranci, ki »o s« udeU-ževali omenjenih i verstev, so bili v«čjt del iz Ilirske Bistric« In Jim je poveljevsl nadporoč nlk Cvetličtč ter narednik Vik tor Ft foi ja i» Vrhnike, Prt teh rvefstvih je UmIi sodelovals 3 četa domobrancev iz Trata. Knjižica o tem pripoveduj« podrobno. Tudi V- Strnišču pri Ptuju je taborišč«, ki n« zaosta-ja za taborišči v Dachau ln M«s-sau. Tudi te vodijo 8S-ovci. Zaradi tega no more bit! dvoma o resničnosti strahot v tržaški Rlsierl. Krn le« Vas v gorsh Primorja bo ost«-!« v spominu vsem Slovencem, Poznim rodovom bo služila kot strašen primer podivjanega zverstva, ki je izgubilo zadnjo sled človečanstva 0. VI, 1044 ter v sledečih dneh so SK-edinlce it Trata vršile nasilja v Aebieljah, Reki, Jagrt-čah ln Maeorlh, k! so fto opisana. Blizu Masoi je vas Krnice. Tam so Nemci ujeli dva partl-sana in ju prignali v vas. Sklicali so vsa vaščene.j ki so morali obstopltl prostor, na katerem so nemške zverine začel« jKlpravljatl svoje s verstvo. Med NttnuH so bili tud! domobranci. Krvnik Je stopil pred Irtvi. K bodalom je »unil prvo trtav v levo oko. Krvav curek se j« pot odi i po licu iz o*«a«, ki je ist«klo Nož se )« zavrtel in strgsl oko. 'To imaš za—Smrt fašizmu!" In že Je zasedli ostrino v desno oko, 'To imaš za—Svobodo narodu!' In kjer sta prej zrli v svet dve Jasni očesi borca z« svobodo, sta razevali dve krvavi votli duplini. Potem ao ponovtll isto pri drugem jetniku. Ljudje so s gro/<» v očeh strmeli v nezaslišano z verstvo, "Ali vidita zd«J Tita?" ao so podivjane! vogali žrtvama. (Se nadaljuje.) IZZA KONGRESA Zgodovinski roman Spisal dr. Iraa Tbtíu — (Nadaljevanja) Zopet sta sedla k mizi. Razvnetje se dolgo ni hotelo pomiriti. Prešeren je čital, Smole pa je tožno gledal predse. "Kaka ženska je to!" je zakoprnel. "Vse na nji me sili v greh in v verige ima vkovano moje srce! Njeno telo, njeni udje! O Venera, ko je vstajala iz morskih pen, ni mogla biti lepša!" Trpko mu odgovori prijatelj: "Kako je zapisano? Ne želi si svojega bližnjega žene! Pametna zapoved in jaz jo podpišem!" "Ne nadleguj me s katekizmom!" zagodrnja Smole. "Ta je za otroke!" "Pa divjaj naprej!" "Ne govori tako neusmiljeno!" je tarnal Andrej. "Rojena je že ženska, ki zasede tvoje srce. Tedaj boš letal za svojo pametjo, a dohiteti je ne boš mogel! Moj Bog, saj aam vidim, da iz tega ne more nič postati. Kar je bil cesar pri nji, mi jo je čisto pokvaril!" "In več te ne ljubi! Avstrijskega cesarja ima rajša od tebe! Kaka nesreča! Židanka n» ljubi več Andreja Smoleta! Pač res, kaj ti ostaja?" "Pač res, kaj mi ostaja?" "Dvoje ti ostaja, ljubi moj! Ali skočiš v Ljubljanico ali se pa oženiš. Za to zadnje smo mi, kar je nas pametnih mož!" Smole je pričel letati po sobi: "Ti, Prešeren ... ti! Ne tiči li za tebfk moja mati?" "Za mano tiči pamet ln nihče drugi!" "Moja stara je sitna, da kar gode! Vrag vedi, kdo ji je nekaj natvezel? Sedaj me hoče z vso silo oženiti! O Jezus, in svoje mladosti nisem še prav nič užival!" Sam sebi se je smilil, da se mu je orosilo oko. Prisedel je k mizi, si napolnil čaŠo ter jo izpil. "Kaj praviš k temu?" je vprašal otožno. "Da je tvoja mamica pametnejša od tebe! Drugače podivjaš, prijatelj Smole!" "Tepec si in drugega nič!" mu je zarentačil Smole v odgovor. Prešeren je bil "trdega" Andreja trdih izrazov vajen in znal je, da so največkrat izraz prijateljstva, a ne žalitve. Utihnil je ter čital dalje. . "Le to bi rad vedel," je pričel Andrej znova, "kdo je moji ljubi materi to v hišo znosil. Ljubljana je preklicano malo vas! Dan za dnevom moram poslušati litanije, da za babnicami letam, da se za trgovino ne brigam, da zapravljam, da postanem berač, in hudič vedi, kaj še vse!" "Je mnogo resnice na tem!" se je oglasil Prešeren. "Ti si nezrel dijak! Ti molči!" Prešaran je takoj utihnil. Oni pa je nadaljeval: "Za vsem tiči stari lisjak Češko! Kuhan in pečen je pri Žldanu. Dobro vem, da sem mu na poti. Pa ne bo kuhal stekla tam doli! Svojo hčer bi rad obeall na moje groše! NI napačna misel! Mene bi rad vtaknil v svoj globoki lonec! Sebi pa ugladil cesto do Zidana na Poljanah! Ali tega veselja, stari grešnik, ne doživiš! Tvoje hčere ne vzamem, Če se še tako sllniš okrog moje ljube matere. 'Torej ti je gospa mati že izbrala nevesto?" vpraša Prešeren. "Saj nisi gluh, ko vendar Že celo večnost o nji govorim!" "Dobro! Počakaj! Premišljujva malo! CeŠ-kova Finica ti je torej izbrana!" "Da, tisto nalepotičeno dekle z Mestnega trga! Ko je bilo otroče, se je za vsak nič krem-žilo. Že od takrat je ne maram!" "Saj ne vzameš otroka! Danes je najkrasnej-ša vseh devic ljubljanskih!" "Pojdi se solit na Šmarno goro! Hudobna ženska je, drugače bi ne dopuščala, da bi jo stari Češko prodajal okrog stare Smolečke po Dunajski cesti." "Bog vedi, če te še hoče!" "Z obema rokama grabi po meni ali bolje po mojem denarju. Kar je Češkovih, so vsi lakom-ni volkovi. Lakomna ženska je in drugega nič!" "Meni bi bila ljubša nego polna ladja Žida-novih mater, za katere bi se moral vojskovati s starimi Židanovimi očeti!" "Ti naj boš pesnik! Prismoda si in drugega . nič!" "Samo milobo diha! Ti pa si osel, ki slepo brklja mimo tega cveta, samo da se na Poljanah nažre bodečega osata! Sicer pa še enkrat: Bog ve, če te hoče!" Smole je nekaj časa porogljivo zrl na svojega prijatelja. "Če me sploh hoče!" je izpregovoril zaničlji-vo. "Saj je vendar vse pripravljeno in tudi li-manice so skrbno nastavljene, da se zanesljivo ujamem, ja, kalin z Dunajske ceste! Vse čedno dogovorjeno! Ko odbije štiri na špitalski cerkvi, pridrdra Češkov voz pred našo hišo. Ta voz—tako sta se dogovorila premetena moja mamica in Češkov ata—me popelje na Mestni trg ter obstane ravno pred Češkovo hišo. Ko pa zgodaj vstopim, bo deklica sama doma. S povešenimi pogledi me sprejme in delala se bo, da ji je grozno žal in neprijetno, da ni ne mamice ne očka pri roki. Igrala bo presenečeno nedolžnost, dasi sem prepričan, da jI je gospa Eliza poprej do pičice vbila v glavo, kako se ji je vesti in kako ji je mrežice nastavljati, da se gotovo ujame zlata ribica z Dunajske ceste. V srednji sobi bo prežala stara, in naj le izpregovorim nepremišljeno besedo, pa bo mahoma priveslala kakor široka galera ter mi izkrcala svoj materinski blagoslov! A v to past se Andrej Smole ne ujame!" "Čemu se potem tja voziš?" "Čemu? Ker sem prisiljen. Dobro veš, da je danes ob šestih cesarski obed. Tudi jaz sem povabljen, ker me štejejo med prve trgovce v mestu. Stari Češko jo je izvohal, da se v njegovi kočiji skupaj popeljeva v dvorec. Zategadelj moram že ob štirih v njegovo hišo, a cesarski obed bo ob šestih. Pojmiš 11 to, prijatelj Fran- nela je prvič, da bi mogla vreči daleč zlati obroček, ki je o-klepal njen drobni prstek in jo priklepal na človeka, ki jo je pričel tako mučiti. Da bi ime-vsaj nekoga, kjer bi se zjokala, komur bi potožila. Da, saj ga ima—saj ima mater! Mati! Ali ni ona pretrda, ali ni ona brez srca? Tako je mislila Vanda. Pa danes jo je vendar vleklo pre-co ceste do matere; danes je morala do nje, da ji potoži . . . Pri materi je sedela Kati, krojaška. Komaj je zagledala bledi obraz Vande in od solz pordele oči, spi-eletel je Katino ice neki žarek, kakor blisk na nebu, kjer se potuhnjeno kuha nevihta. Vandi je bilo žal, da ni bila mati sama. Kate ni mogla trpeti, i Zato je sedla malomarno za rrfizo in govorila vsakdanje stvari. Kati je dolgo iz-tegala tipalnice, da bi kaj zvedela od Vande in se je celo ša-ila. "No, gospa, ali je Žane prišel dobre volje danes zjutraj domov?" Kdo pravi, da je- prišel zjutraj?" "No, no, ne zjutraj, tako pozno zvečer in po glavi so mu pe-e citre ali pa lepa citrarica . . ." "Obrekljivka! Sram Vas bodi!" Vanda «je jezno zaloputnila vrata in odšla. Kati se je pa hihitala in omenila Mici: "Šele, dobro jutro!' Kaj še bo? Preveč in prehitro se je poboljšal —hi hi hi!" Vanda je šla preko ceste; ni-cogar ni videla, nikogar ne bi bila spoznala. Zdelo se ji je. da se svet maje; kolena so se šibila, z roko se je tiščala za ce.' v* "Odpovej se vabilu! Republikanec ne anti-šambruj po cesarskih dvorih! Jaz bi se takega vabila sramoval!" (Dalje prihodnjič) Črtice in povesti Spisal F. 3. Flnšgar (Nadaljevanje) "Korel, izvrstno, si napravil z roko po licu in zbežala ven k sinoči!" i natakarici. > > "Kajne! Znati se mora!" | Riba je zadovoljen zajtrkoval "Prepričana sem. da bi bil ^ in praznil vrč za vrčem na 2a« Žanr snoči ušel o polnoči, da nisi imel ti tiste imenitne govo-ranče!" "Ljuba duša, kaj sem že govoril? Saj še danes nisem tre-sen: "No, da mora biti Žanc mestni odbornik in poslanec in . . ." "Že vem. že vem! Čast, čast, ta ga je zmagala. 'Kdaj bodo doktorji in duhovni! Mar je tem /a nas! Žep in čast, to je njih načelo. Zato morajo biti meščani in trgovci naši zastopniki.' Tako nekako je bilo . . ." "Pa Žane ne bo,M "Ne bodi no! Kaj meni mar v*e to. Nam gre za to, da ga imamo med nabo in da plača za pijačo—in, no. pa da tebi kaj lepega kupi; jaz ti ne morem, h«J vev kako sem bogat. Zato jr potreba, da ga spravimo od t»*t« bled«' inlarice zopet med->•«• Ona i» dane» gotovo huda. g«<11 m »<• pt pri Žanetu nič in /večer zopet ,pri-d« i m (t v a štefnna na kredo Ti h udi če k črni. pa le glej, ds i**