Leto LXVIII
Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi al 6/111
Izhaja vsak dan zjutraj razen popedeljka >■ dneva po praznika
Ielefoni oredniitva In uprave: 40-01. 404)3, 40-03. 40-04, 40-05
Poiinina pi«?.n. t gotovini	( Ljubljani, v četrtek, dne 3. oktobra 1941)	dev. 227 a
Cena 2 din
Čekovni ročno. Ljubljana itovilka 10.050 in 10.349 sa inserate.
Upravas
Kopitarjeva ulic* i te vilka 6»
Tri zahteve Amerike v Aziji
Državni podtajnik Sumner VVeiles izjavlja, da bo Amerika nudila Angliji vso materialno pomoč, ako bi bila napadena na prostoru Vzhodne Azije
Nova it o zveza
V	drugem obdobju, eno leto po svojem izbruhu, se je vojna razširila sedaj v pravi svetovni obseg. Spočetka je bila na eni strani Nemčija, ki se ji je kmalu pridružila Italija, na drugi strani Anglija s svojimi dominjoni in Francija. Malih držav, ki so bile v vojno zapletene na ta ali drug način, ne štejemo. Francija je bila letošnje spomladi iz vojne izločena. Ostali sta samo Nemčija in Italija, proti katerima se bori britski imperij. Skupina avtoritarnih držav šteje okoli 150 milijonov ljudi, britski Commonvvealth pa 400 milijonov. Kakor vidimo, je ta vojna bila svetovna prav za prav že spočetka. Odkar pa se je osnovala pretekli petek italijan^ko-nemško-japonska trozve-za in zna zaradi tega priti tudi formalnopravno do bloka anglosaških držav in bo slej ali prej potegnjena v vojno tudi Španija, bomo imeli v enem sovražnem taboru 250 milijonov ljudi, v drugem pa 500 milijonov. Dejansko pa je v vojno pritegnjeno še več, namreč še vsa ogromna množica kitajskega naroda. Možnosti, da bi moralo pod vojno zastavo še 200 milijonov sovjetskih podanikov, zaenkrat še ne vpoštevamo. Na vsak način je to največja vojna, ki se je kdaj vojevala na zemeljskem planetu.
Trozveza Berlin-Rim-Tokio je vsekakor ena največjih političnih zvez v zgodovini, in znani angleški časnikar Garvin jo primerja s pogodbo med Aleksandrom I. in Napoleonom v Tilsitu, kjer sta si oba vladarja razdelila gospodstvo nad svetom. Pristop Japonske k zvezi avtoritarnih držav Evrope pomeni, da je v Tokiu zmagala politika admiralov, ki ne smatrajo več Sibirije za prostor japonske prirodne ekspanzije in se zavzemajo samo za zasedbo kitajskih južnih pristanišč in oporišč, iz katerih je mogoče osvojiti ogromna bogastva nizozemske Indije, Filipinov in Malajskega otočja. Vlada predsednika Konoye je zavrgla politiko japonske kopne armade, ki je šla za tem, da bi si najprej pokorila vso ogromno kitajsko državo, da se potem vrže na azijsko posest Sovjetske zveze, zaradi česar je ta politika imela tudi odločno protiboljševiški značaj. Japonska se je pridružila osi Berlin-Rim s prepričanjem, da si bo lahko v boju z vplivom obeh anglosaških držav na azijski celini zavarovala hrbet z novo politiko, ki išče prijateljstva s Sovjetsko zvezo, kar je prišlo nedavno do izraza tudi v tem, da je bil imenovan za japonskega poslanika v Moskvi general Tategava, ki je od nekdaj zagovarjal misel japonsko-sovjetskega sodelovanja v Aziji.
Vojna z Veliko Britanijo naravnost ni nameravana. Japonska priznava samo pravico Nemčije in Italije, da ustvarita v Evropi nov red, v katerega se Japonska ne bo vtikala. Njen neposredni cilj je streti odpor kitajske armade s tem, da jo obkoli z boka in v hrbet skozi francosko ozemlje Indokine. Na drugi strani Nemčiji in Italiji ni mar, kakšen red bo v Aziji ustanovila Japonska. V tem oziru ji dajeta svobodne roke z edino omejitvijo, da se ta red tiče vzhodne Azije, kar se je pač zgodilo zato, da se ne bi vznemirila Sovjetska Rasija, ki ima tudi svoj načrt novega reda v osrednji Aziji. Trozvezna pogodba, podpisana v Berlinu, je torej brez dvoma velikega pomena, ker predstavlja nekako zvezo med Evropo in Azijo, kateri v prejšnjih stoletjih ne najdemo primere, in gotovo bo imela globokosežne in usodne posledice za bodočnost vsega kulturnega sveta. Pogodba ne pomeni, da bi se morala Japonska zaplesti v vojaške akcije na zapadu, niti da bi morali velesili osi pomagati Japonski v vojni s Kitajsko. Člen 3. pakta obvezuje obe stranki k medsebojni politični, gospodarski in vojaški pomoči samo za primer, »če bi kdorkoli izmed treh pogodbenikov bil napaden od kakšne velesile, ki je do danes ostala v evropski vojni nevtralna«.
V	evropski javnosti se sedaj vrši diskusija, proti katerima velesilama je čl. 3. berlinskega pakta naperjen. Da se more nanašati le na Ameriko in na Rusijo oziroma ali na Ameriko ali na Sovjetsko Rusijo, je a priori jasno. Na Angleškem pa tudi v Washingtonu dokazujejo, da pogodba sicer res čisto odkrito kaže ost proti obema anglosaškima državama, vrh tega pa da se čuti za besedami protisovjetska tendenca. Člankarju »Ob-serverja« se zdi, da ie Sovjetska Rusija sedaj obkoljena od Nemčije in Italije na zapadu in od Japonske na vzhodu. Pogodba da je svarilo »velikanu na lončenih nogah«, naj miruje, če noče, da se mu Italija postavi po robu na Dardanelah, Nemčija v Baltiku in Ukrajini, Japonska pa na sibirski fronti.
Tako tolmačenje je mogoče, ni pa verjetno in se danes, ko je moskovska »Pravda« označila uradno stališče sovjetske vlade do evropske tro-zveze, ne da več vzdrževati. Videti je, da se Sovjetska Rusija ne čuti ogroženo in da ji je po diplomatskih razgovorih, ki so se vršili pred sklenitvijo berlinskega pakta, znano, da trozveza nikakor ni naperjena proti Sovjetski Rusiji, ampak da narobe zelo računa na njeno prijazno nevtralnost, kakor jo je varovala nasproti Nemčiji in Italiji od samega začetka vojne in v duhu s sporazumom med Moskvo in Berlinom od avgusta 1939. Zato je treba čl. 5. pogodbe, da pakt ničesar ne spreminja na političnih odnošajih, ki obstojajo med njegovimi podpisnicami (Nemčijo, Italijo in Japonsko) in Sovjetsko Rusijo, razumeti pač po smislu, ki ga besede izražajo neposredno. Seveda iz tega še ne sledi, da bi se moglo izcimili kakšno politično sodelovanje med Japonsko in Sovjetsko Rusijo v Aziji, kakor si ga sicer sovjetska vlada prav tako želi kakor Japonska, zakaj verjetno ni, da bi hotela moskovska vlada zapreti vrata, ki držijo v Washington. Zaradi tega lahko sklepamo skoro s popolno gotovostjo, da bo politika Kremlja tudi poslej skrajno previdna in da bo čakala priložnosti, kako bi se mogla najbolje in najlažje okoristiti od zapletljajev, do katerih bo privedlo naraščajoče nasprotstvo med Japonsko na eni in Anglijo ter Ameriko na drugi strani. Računi tistih, ki se slej ko prej zanašajo na Sovjetsko Rusijo v aktivni borbi >za uničenje nasprotnika«, pa so čisto gotovo napačni. Nepremakljivi ci'j Sovjetov v tej vojni ostane ta, da ohranijo svojo vojaško in gospodarsko moč, da hi mogli pri bodoči svetovni revoluciji, ki jo pričakujejo in pripravljajo, tem lažje raztegniti komunistično gospodstvo nad svetom.
Pakt je torej naperjen Izključno nroti Ameriki in koraki, ki jih ukrepajo v VVashingtonu
Washington, 2. oktobra, t. Associated Press: Ameriški državni podtajnik Sumner Welles, pomočnik državnega tajnika Cordela Hulla, je v svojem govoru v Clevelandu v treh točkah označil načela ameriške politike v Vzhodni Aziji. Sumner Welles je dejal, da postavlja ameriška politika v Vzhodni Aziji tri zahteve in sicer:
1.	Vse države na vzhodnoazijskem prostoru morajo spoštovati zakonite pravice Združenih držav Severne Amerike ib pogodbene pravice ameriških državljanov.
2.	Vse države morajo na tem prostoru dobiti enake trgovinske ugodnosti, in
3.	obstoječe mednarodne pogodbe se morajo spoštovati, vendar pa so Združene države pripravljene, da v spremenjenih okoliščinah po mirni poti pristanejo na spremembe teh mednarodnih določb.
Sumner Welles je potem poudaril, da je »politika Združenih držav Severne Amerike, da nudijo Angliji ▼ njenem, upamo da uspešnem boju proti oboroženemu napadu, vso materialno pomoč. Vojno lahko preprečimo s pametno politiko, vendar pa so nekatere velesile odločene, da gospodarsko politiko, ki naj bi služila človeškemu blagostanju, podredijo svojim težnjam po nasilni osvojitvi vsega, kar si same želijo«.
Govoreč o oborožitvi Amerike je Sumner Wel-les dejal, da »stoji Amerika pred zelo resno nevarnostjo, zato mora svojo oboroženo silo okrepiti in sicer tako dolgo in toliko, da si nikdo ne bo upal Novega sveta napadati. AmeriSke države hočejo in tudi bodo vsako ogrožanje miru na ameriških celinah odbile. Nedavne pogodbe z Anglijo
Ribbentrop ni v Moskvi
Moskva, 2. okt t. »United Press« poroča, da so poročila o morebitnem obisku nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvi sicer prišla v sovjetsko prestolnico, toda na vladnih mestih resničnost teh poročil zanikajo. V vladnih krogih izjavljajo v zvezi s poročili, ki krožijo, da bo Sovjetska Rusija nekaj pod-vzela proti trozvezi med Nemčijo, Japonsko in Italijo, da je sovjetska vlada svoje stališče do te trozveze objavila v znanem članku v »Pravdi« in v »Izvestjih«, kjer je bilo poudarjeno nevtralno stališče Sovjetske zveze. Tem člankom ni treba ničesar dodajati.
Nemško mnenje
Cnrih, 2. okt. t. »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Berlina, da tam pričakujejo popolnoma določeno akcijo po sklenjeni trozvezi med Japonsko, Nemčijo in Italijo in računajo na zboljšanje odnošajev med Sovjetske Rusijo in Japonsko, Trdijo, da je treba v kratkem pričakovati diplomatske pobude v tej smeri.
»Neue Ziircher Zeitung« poroča nadalje iz Berlina, da so tamkajšnji vladni krogi dobili vtis, da ie berlinski pakt mnogo doprinesel k stališču, ki naj ga zavzame Sovjetska Rusija, ki je v zadnjem času stopilo precej v ozadje. To se predvsem nanaša na nemško-ruske gospodarske odnošaje. ki so v zadnjem času nekoliko popustili. Najnovejša ofenziva nemške diplomacije pa je položaj precej razčistila.
Londonske napovedi
Curih, 2. okt. b. Londonski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« poroča: Londonski tisk je mnenja, da berlinska prizadevanja lahko doprinesejo k sklenitvi nenapadalnega pakta med Sovjetsko Rusijo in Japonsko ter računajo celo z možnostjo tozadevnega sporazuma. Pristop Sovjetov k temu paktu bi bil zaradi nemškega načrta o ureditvi Evrope za Rusijo zelo važen, ker nemški načrt ne obsega samo zahodne Evrope, temveč tudi Balkan, kjer ima Rusija svoje koristi.
»Giornale dltalia« o odnošajih med Italijo in Sovjeti
Rim, 2. okt. AA Štefani: List »Giornale ,1'Italia« ugotavlja, da dokazujeta dva članka v »Pravdi« in »tzvestjih« takoj po sklenitvi trojnega pakta v Berlinu neuspeh britanskih poskusov, da bi Sovjetsko Rusijo odvrnili od sil osi. Ta pakt ni naperjen proti nikomur, najmanj pa proti Sovjetski Rusiji. Italija, Nemčija in Japonska se bore proti kapitalistični plutokraciji. ki je prav tako sovražnik Sovjetske Rusije. Odnosi treh sil do Sovjetske. Rusi je so bili predhodno urejeni s sklenjenim paktom in sporazumi. List opozarja, da je bila Italija
nasproti temu dejstvu, to v polni meri potrjujejo. Iz tega seveda ne sledi, da bo med Japonsko in Ameriko izbruhnila vojna že danes ali jutri. Na vsak način pa je najnovejši obrat v sedanji vojni nepobitni dokaz za to, da stoji Evropa na zelo trhlih nogah in da izvenevropske celine zavzemajo čedalje bolj važno mesto v usodnem razvoju zgodovine, ki bi utegnila Evropo še v doglednem č.nKu strmoglaviti s prestola prve in vodilne celine sveta.
in Kanado, ki Ameriki nudijo oporišče no atlantski obali, so jamstvo za varnost Amerike«.
Ko je omenil japonsko politiko na Daljnem vzhodu, je Sumner Welles dejal, do je japonska vlada »preveč jasno in glasno izpovedala, da hoče v Vzhodni Aziji ustanoviti nov red in da se pri svojih prizadevanjih opir<i na oboroženo silo«. Tej politiki postavljajo Združenr države Severne Amerike nasproti svoje tri zahteve, ki jih ie Sumner Welles navedel v začetku svojega govora.
Zahteve ameriškega lista
New York, 2. oktobra, t. INB: »New York Tribune« v svojem članku zahteva od ameriške vlade neizprosno ostro politiko v Vzhodni Aziji proti Japonski. List zahteva:
1.	Gospodarske sankcije proti Japonski.
2.	Kitajski je treba takoj poslati orožje in denar.
3.	Ameriške vojne ladje naj pridejo za stalno v Port Darvin v Avstralijo in v Singapur.
4.	Objava ameriško-angleške vojaške zveze za obrambo nizozemskih otokov v Vzhodni Indiji ter 5. zgraditev močnih letalskih in pomorskih oporišč na Salomonskih in Gilbertovib otokih v Tihem morju. (Po »Pester Lloydu«.)
Roosevelt o predlogu senatorja Krjga
Washington, 2. oktobra. AA. DNB: Pri sprejemu časnikarjev je predsednik Roosevelt v zvezi s predlogom senatorja K i n g a , ki se za-
prva velika evropska država, ki je 7. februarja 1924 de iure in de facto priznala Sovjetsko Rusijo in je 2. septembra tl)'3 podpisala nenapadalno in nevtralnostjo pogodbo med Italijo in Sovjetsko Rusijo. Sovjetska Rusija pa je tudi drugače pokazala, da zna pravilno ocenjevati dosedanje trgovinske trenutke. Zelo dobro je znano, da bi zmaga demokracije pomenila obnovo sovražnosti, ki so jih pluto-kracije kazale proti Sovjetski Rusiji leta 1918 in katero so začasno prikrivale, po so poskušale obkrožiti sili osi.
Japonski tisk izraža željo po japonsko-sovjetskem paktu
Tokio, 2. oktobra, AA. DNB: Japonski tisk še vedno obširno komentira berlinski pakt in vse njegove možne posledice Pri tem obračajo listi največje odnose Japonske s Sovjetsko Rusijo. Skoro vsi listi zahtevajo izbolišanje teh odnosov. »Hoči« 6matra. da sklenitev pakta med Japonsko in Sovjetsko Rusijo lahko mnogo pripomore za ureditev ne samo vprašanj Vzhodne Azije, temveč tudi za nadalinio izgraditev odnosov med podpisnicam' berlinskega pakta in Sovjetsko zvezo. »Tokio Asahi« meni, da trojni pakt ne samo da potrjuje dobre odnošaje med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, temveč tudi odnošaje Sovjetske Rusije do vseh treh podpisnic, kajti pakt naglaša pripravljenost sil podpisnic, da urede tudi sov jetsko -japonske odnošaje. List pravi, da ie vsa ndnri» -prašanja med Ja-
\Vashington, 2. okt. b. »United Press« poroča iz Rima, da se je šef itali janske vlade M u s s o -lini danes drugič seslal s španskim notranjim ministrom Sunetrjem. Uradnega poročila o tej konferenci ni bilo.
V italijanskih uradnih krogih v Rimu doslej ni bilo mogoče ničesar zvedeti in ugotoviti, na kaj so se nanašali razgovori med Sunerjem, Mus-solinijem in grofom Cianom. Italijanski tisk obširno piše o Sunerjevem obisku v Rimu ter poudarja, da je obisk Sunerjn v Rimu v interesu Španije, ki bo imela koristi od novega reda v Evropi. Španija je kot sredozemska država močno povezana z osiščniini silami. Politični krogi so mnenja, da Španija zaenkrat ne bo odkrit« stopila v vojno, vendar pa bo s svojim stališčem potrdila in okrepila vzajemnost s totalitarnimi državami.
Ameriški tisk objavlja danes poročila iz Rima in Madrida glede Sunerjevega obiska v Rimu ter ugotavlja, da Španija ni spremenila svojega stališča ter da bo še naprej ostala izven vojnih zapletljajev, toda s simpatijami na strani JJemčije in Italije.
_ Iz zanesljivega vira pa so prispele v Newvovk novice, da bo Španija dobila Gibraltar in francoski Maroko. Španija mora izdelati svoj premišljen načrt in pospešiti upore med arabskim in muslimanskim prebivalstvom v Afriki.
Rim, 2. okt. AA. Štefani. Španski notranji minister Serano Suner je prebil ves dopoldan v
vzema za izkazovanje neomejene finančne pomoči Angliji, izjavil, da ta predlog ni prttel od ajega ne od kakega drugega člana vlade. Nato je predsednik rekel, da je treba smatrati za primer, da je pretekli petek, ko je bila objavljena novica o sklenitvi berlinskega pakta, prišel k njemu na obisk član angleškega nakupovalnega odbora in da je bila takoj potem navadna seja vlade, ki je ponavadi vedno v petkih. Roosevelt je poudaril, da te slučajnosti nikakor ni treba smatrati kot odgovor na sklenitev berlinskega pakta. Na koncu je predsednik zanikal poročilo, da bi s francoskim veleposlanikom v Washingtonu razpravljal o določitvi pristanišča na otoku Martinique in da niti on niti zunanji minister nista dobila nobenega pojasnila in obvestila v te) zadevL
Senator King je namreč, kot smo včeraj poročali, predlagal, naj bi se zakon o nevtralnosti spremenil v korist Anglije da bi mogla angleška vlada kupovati vojni material v Združenih državah in da bi dobil Roosevelt pooblastilo, po katerem bi dovoljeval Angliji nova posojila.
Roosevelt kliče veleposlanike
Rim, 2. oktobra, b. Po informacijah italijanskih listov je predsednik Roosevelt pozval ameriškega poslanika v Tokiju, Londonu, Moskvi in Rimu, da pridejo v Washingtcn te podajo podrobna poročila o položaju, ki je nastal po sklenitvi trozveze Nemčija-Japonska-ltalija. Ameriški poslanik pri Vatikanu Myron Taylor. ki se mudi v Ameriki, je dobil poziv, naj bo stalno pripravljen, da bo lahko dajal Rooscveltu potrebne informacije.
ponsko in Sovjetsko zvezo mogoče zlahka rešiti, če bi Moskva razširila svojo politike nevtralnosti tudi na Kitajsko. Jomiuri Šimbun poudarja, da želita Anglija in Amerika preprečiti zbližanie med Moskvo in Tokijem s tem, da širita tendenciozne vesti. List misli, da imenovanje Tatckava za japonskega veleposlanika v Moskvi potrjuje voljo Japonske, da zboljša odnose s Sovjetsko Rusijo.
Nemško-sovjetski železniški sporazum
Berlin, 2. oktobra. AA. DNB. Med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo so se septembra začela pogajanja za končno ureditev železniškega prometa med obema državama. Kakor je znano, je doslej '/betojal začasni sporazum, sedaj pa bo 6topil v veljavo novi končni sporazum, ki se nanaša tudi na železniške tarife in ves premet. Po tem sporazumu se bo začel 16. oktobra redni potniški in tovorni promet med Berlinom in Moskvo v obeh smereh in sicer na črti Berlin—Varšava—Min«'«—Moskva in dalie na črti Berlin—Konigsberg—Tilsit, Lzkis—Dinaburg, Digožo-vo—Moskva.
Sovjetski tisk že napada Ameriko
Moskva, 2, okt. b. Tukajšnji politični krogi pričakujejo zboljšanje japonsko-sovjet-sk i h odnošajev po nedavno sklen jenem sporazumu med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Ta pričakovanja so upravičena, ker je sovjetski tisk pričel napadati Združene države.
Kijev »posebno vojno področje«
Moskva, 2. okt. t. United Press poroča, da je bil Kijev na odredbo vojnega komisarja maršala Timošenka oklican kot »posebno vojno območje«.
vili Madama. Ob 13 je mestni tajnik fašistične stranke priredil banket njemu na čast. Popoldne je Suner razpravljal z grofom Cianom.
Govorice o miru
v Berlinu odločno zanikajo
Curih, 2. okt. b. Berlinski dopisnik lista »Diex Tat« poroča, da se v Ameriki zavedajo, da trozveza, sklenjena med Nemčijo, Japonsko in Italijo, pomenja ponovno veliko koncentracijo treh osiščnili držav in ni izključeno, da bo prišlo do novih mirovnih ponudb. Mirovna ponudba naj bi pomenila nagel konec vojne. Kakor je zvedel dopisnik omenjenega lista v Wilholmslras.sc, na se novica o novi niiro\ii! ponudbi tam odločno zanika. Zadnji govor nemškega državnega kanclerja Hitlerja no radiu je bil namreč žadnii klic na razuni. V berlinskih krogih poudarjajo, da se bo vojna nadaljevala do konca, ker Nemčiji danes prav nič ni potrebno. dn se spušča v kakšen kompromisen mir. Mir lahko pride šele po zmagi.
Zagrebška vremenska napoved: Megleno in deževno.
Zcmunskii vremenska napoved: Spremenljivo vreme. Prevladovalo ho oblačno v večini seevrnih delov naše države, kjer bo tudi deževalo. Precej oblačno bo tudi v južnih krajih. Toplota su bo dvignila.
Napovedi o nenapadalnem paktu med Sovjeti in Japonci
Vloga Španije še ni jasna
Španski minister v drugič pri Mussoliniju — Danes se vrne v Španijo
Prosvetne in socialne razmere na Hrvatskem'
Po referatih na zborovanju hrvatskih narodnih zastopnikov
Ob 400-letnici hrvatskih jezuitov
objavlja »Hrvatska straža« daljši članek, v katerem prikazuje, kako so masoni divjali proti temu zaslužnemu redu. »Masoni, masonofili, ma-sonoidi so navalili na red, da ga uničijo, Borbo v zadnjem času so vodili Otoni Gavrančiči, l>e-metroviči, Auerjt, in je to bil najhujši napad, kar jih red pomni. Bilo je to pod diktaturo, ko se je Veliki Orient povzpel, da Družbo Jezusovo iz-žeue iz države.« Očetje l)J so že pripravili svoje kovčege in so samo še čakali na povelje, da morajo iz domovine. Če bi takrat ne bilo odločnega državnega tajnika kardinala Pacellija, današnjega papeža Pija XII., bi bili redovniki brez usmiljenja tudi izgnani. Belgrajski državniki so se pa s podtaknili on izjavi papeževega nuncija Pelegri-liettija — danes kardinala — ki jo izdavil, da bo takoj zapustil Belgrad in državo, kakor hitro bo v parlamentu izglasovan predlog za pogrom jezuitov. Predlog končno ni bil odbit, marveč samo odstavljen z dnevnega reda in je torej še vedno in suspenso.« List nato zaključuje, da so jezuitje tudi po tej preizkušnji nadaljevali svoje rodoljubno delo. Kajti oni vedo, da ljudstvo ni odgovorno za to, ako so mu za vrat sedli neki brez-vredneži in če kulturne ustanove upravljajo nekulturni ljudje, toda verujejo, da bo tudi za te prišel dun, ko bodo morali polagali račune...«
»Obzor« o katoiištvu in Hrvatih
V zagrebškem »Obzor u« beremo ob priliki 400 letnice ustanovitve Jezusove družbe uvodnik, v katerem podčrtava ta list pomen katoliške Cerkve za Hrvatsko in dokazuje, zakaj je danes naloga vseh Hrvatov, da odbijajo napade na katoliško Cerkev, češ >da mora v današnjih usodnih dneh biti katoliški hrvatski narod trdno povezan s katoliško Cerkvijo, kajti danes je jasno vsakemu preprostemu človeku, ki ni pod vplivom kakšne protikatoliške propagande, da so interesi hrvatskega naroda in katoliške Cerkve v tem delu Evrope med seboj tesno povezani.« S tega stališča je pa tudi vsnko »slabljenje položaja katoliške Cerkve istočasno tudi slabljenje hrvatskega narodnega položaja.« Vsi oui, ki niso priznavali Hrvatov kot narod, so na vse mogoče načine iz-podkopavali avtoriteto katoliške Cerkve. Ni še pozabljena hajka proti Družbi Jezusovi za časa diktature, ko so jo hoteli sovražniki pregnati iz Jugoslavije in do tega jiogubnega koraka le zaradi tega ni prišlo, ker je papeški nuncij, sedanji kardinal Pelegrinetti zagrozil, da bi moral v tem primeru zapustili Jugoslavijo«. Na koncu članka omenja list tudi komunistično propagando, o kateri pravi, da »deluje posebno proti katoliški Cerkvi, predvsem proti tistim ustanovam katoliške Cerkve, ki so njen najmočnejši branik«. List pravi, da je »država in banska oblast dovolj niocna, da zatre vsak poskus politične afirmacije komunizma, vendar pa da to ne more nadomestiti katoliške Cerkve na moralnem polju in da je zaradi tega dolžnost katoliškega dela hrvatskega naroda, da ostane trdno ol> katoliški Cerkvi in njenih ustanovah, brez katerih bi napreden razvoj bil nemogoč«.	v . . r.t "... vr-i
Hrvati in Srbi
Ob priliki zborovanja hrvatskih narodnih zastopnikov v Zagrebu je prišlo do zanimive javne manifestacije složnosti med HSS in SDS. Ko je namreč tajnik SDS, Sava Kosanovič, končal svoj govor, v katerem je obrazložil, kako morajo Hrvati in Srbi sodelovati in živeti v medsebojni slogi, se je dvignil dr. Maček in dejal: Prosim vas, da besede g. Kosanovica vzamete na znanje in k srcu, jaz pa njegove besede podpisujem, kakor da bi jih bil sam spregovoril.«
V tej zvezi je zanimiv tudi obisk, ki so ga te dni napravili srbski kmetje pod vodst.om bivšega demokratskega poslanca Zivote Milojkoviča pri IISS v Zagrebu. Sprejeti so bili pri vseh od-ličnikih banovine Hrvatske ter so potem izjavili, da se srbski in hrvatski kmet.jp med seboj dobro razumejo, le da jih jx>litiki mnogokrat razdvajajo.
»Čudež« na zagrebškem trgu
»Novosti« poročajo, da se je na zagrebškem trgu pripetil naravnost čudež, ko so zagrebški mesarji za suho mesnato robo razobesili cene, ki so za 2 do 4 din nižje od cen, ki jim jih je dovolila banska oblast. To se je zgodilo potem, ko so mesarji sprevideli, da se ne pojavlja noben kupec za njihovo robo. Cene so potem šle bliskovito navzdol in je med mesarji nastala tekma, kdo bo prodajal nižje. List iz tega sklepa, da jadikovanje zagrebških mesarjev, češ da pri sedanjih cenah ne morejo izhajati, ne odgovarja resnici in da naj oblast v prihodnje bolj natančno prouči podatke, ki jih bo dobila od trgovcev, ki prosijo za dovoljenje, da se zvišajo prodajne ccne.
Pisanje nemških imen
Glasilo nemške manjšine v Jugoslaviji »Dcu-tsclies Volksblatt« poroča, da je treba nemška imena in predimena pravilno pisati, češ da je vrhovni državni svet objavil odlok, da se morajo neslovanska imena pisati etimološko (ne pa po izgovorjavi). List dodaja, da imajo Nemci potemtakem tudi pravico pisali imena svojih krajev, tvrdk in dr. po nemški pisavi in ne po posluhu. — List objavlja nadalje poročilo, da je voditelj Nemcev v Jugoslaviji, dr. Sepp Janko, odpotoval v Nemčijo, kjer ostane kakšen teden dni.
Hrvatski izseljenci v Novi Zelandiji
Glasilo hrvatskih izseljencev »Naša sloga« objavlja dopis iz Nove Zelandije, v katerem pravi, da so se hrvatski izseljenci, ki žive v Novi Zelandiji, sedaj večidel živali okrog prestolnice Auckland City, kjer da jih danes živi nad 1000. Večina med njimi dobro služi in dobro živi. — Hrvatski izseljenci imajo tudi svoja društva, ki skrbijo za ohranitev materinskega jezika in narodnih običajev. Delovanje dveh takšnih društev hrvatskih izseljencev list takole opisuje: »V Auck-landu sta dve društvi in se vsako nedeljo zbere na stotine in stotine našega naroda v društvenih prostorih, tako da se shaja narod od blizu in od daleč. Mladina se na teh sestankih zabava s plesom in glasbo, stari ljudje pa v razgovorih in društvenih prireditvah ...«
Hrvatski listi žele sedaj objavljajo posnetke iz govorov, ki so jih na zborovanju hrvatskih narodnih zastopnikov v soboto, nedeljo in j>one-deljek imeli posamezni načelniki, oddelkov ban-ske oblasti banovine Hrvatske. Najbolj zanimiva sta bila relerala prosv. načelnika dr. Izidorja Skorjača in socialnega načelnika dr. Rasuhina.
Prosvetna politika
Načelnik prosvetnega odelelka Skorja? jo v svojem govoru razodel, da stoji banska oblast na stališču, da mora biti šola veren odraz naroda. Banska oblast bo zatorej poskrbela, da bo tudi na srednjih in visokih šolah kmetski stan zastopan sorazmerno s svojo vlogo, ki jo ima v narodnem življenju. Tendenca, da zasedejo srednjo in visoke šole v glavnem nekmetski otroci, se bo zavrla s primernimi ukrepi. — Banska oblast je v cilju, da srednje in višje šole približa kmetskemu ljudstvu, odredila, da morajo profe-sorji skupno z učenci prebirati knjige A. Radiča ter morajo sodelovati pri taborih kmetske kulture. Glede šolskih knjig bo banska oblast skrbela, da bodo odgovarjale polrebam hrvatskega naroda v banovini Hrvatski. Osnovno šolstvo bo bansko oblast najbolj zaposlevalo, kajti na Hrvatskem je danes že 12 in pol odstotka otrok^ ki šol sploh ne obiskujejo. Zaradi tega je bilo že letos porabljenih 25 milij. din za gradnjo osnovnih šol in so bili storjeni ukrepi, da se je našlo zadostno število učiteljskega osebja. Učiteljstvo se je natrpalo jk> mestih, kjer so učili po tri ure dnevno, medtem ko je na deželi en učitelj moral poučevati sam do 200 otrok. Banska oblast bo po mestih zaprla 900 oddelkov in tako osvobodila 900 učiteljev, ki bodo šli na deželol — Banska oblast je v okviru boja proti nepismenosti organizirala tudi vaške nadaljevalne šole. — Banska oblast stoji na stališču, da se mora hrvatsko razumni-štvo približati narodu in bo od svojega učitelj-stva brez usmiljenja zahtevala, da bodo prišli med ljudstvo in da bodo tamkaj delali v duhu bratov Radičev. Banska oblast se čudi, da nekateri učitelji smatrajo nastavitev na deželi kot kazen in derejo vsi le v večja naselja. To je pri-rodno za učiteljstvo, ki se je šolalo po učiteljiščih večjih mest in je samo izšlo iz nekmetskih slojev. Prosvetna politika banske oblasti bo storila potrebno ukrepe, da se ta nedostatek v najkrajšem času j>opravi.
Socialna politika

JSagreb. 2. oktobra, b. Današnje »Narodne no-vine« objavljajo uredbo o ustanovitvi zavoda in višje .šole za telesno vzgojo v Zagrebu. Uredba določa dolžnosti nameščencev in delo same šole,
Načelnik oddelka za socialno politiko g. dr. R a s u h i n pa je svojemu referatu dal sledečo osnovno misel: Noben narod se ne more ohraniti, ako ga ne dičijo tri posebne odlike: 1. težnja, da raste po svojem številu, to je naravna plodovitost in ljubezen do otrok; 2. težnja, da napreduje v svoji kulturi, to se pravi, da si iz-izboljša pogoje za svoj obstanek, in 3. da ne zastara, marveč da ima vedno živo voljo, da staro, kar niveč dobro, spremeni in nadomešča z novim. Glede prve točke je položaj na Hrvatskem na podeželju dober, po mestih pa se prilike približujejo jKiložaju tistih narodov, ki so izgubili voljo, da ohranijo svoj narodni organizem. To so okraji Dugo selo, Dubrovnik, Kastav, Koprivnica, Krk, livar, za njimi pridejo Bjelovar, Čazma, Kri-ževci in drugi. Na Hrvatskem je vsakoletni prirastek 45.000 duš tn je nnradi tega potrebno, da hrvatska domovina vsako leto poskrbi za preživljanje teh novih ljudi. Prva skrb je skrb za družino. Banska oblast se je temu tudi posvetila in je delila velike pomoči revnim družinam, vdovam, otrokom — sirotam in nezakonskim otrokom. Banska oblast je prišla do zaključka, da je boljše, da revne otroke ne vzgaja več. v tako imenovanih »dečjih domovih«, marveč jih pošilja v kmetske družine, ki dobijo za to posebno nagrado. Vzgoja v »dečjih domovih« se je izkazala kot nedostatna v več ozirih. Banska oblast je nadalje osnovala več domov za zaščito mater. Takšni domovi so nastali v Zagrebu, v Mostaru, v Osijeku in v Splitu. To je potrebno, kajti hrvatska mati že s samimi rojstvo trpi po tri- do štirikrat več, kakor matere drugih narodov. Banska oblast je posvetila največjo pozornost umrljivosti otrok, ker je umrljivost otrok na Hrvatskem strahotno visoke, skoraj petkrat višja, kakor po drugih državah. Končno se banska oblast posvečuje krbstvu za zapuščeno mladino, iz katerih vrst v veliki meri prihaja kriminalnost vseh vrst. Za nje so ustanovljeni novi zavodi, in sicer za dekleta v Oroslavju, za dečke v Jaški. Banska obi last je denarno podprla ustanavljanje otroških Kuhinj pri osnovnih šolah, da ne bi otroci gla-dovali.
Banska oblast s-; je v okviru socialnega odseka potrudila, da bi brezdomcem pripomogla, da pridejo do svoje zemlje. Statistika o lastništvu zemlje na ozemlju Hrvatske je dognala, da je 66% zemlje v rokah 94% hrvatskih družin, in da samo 6%- družin poseduje kar 34% zemlje. To je krivično. V Slavoniji je najslabše, ker tamkaj ima samo 2 in pol odst. družin v rokah skoraj polovico zemlje (40%). Zanimivo je, kako malo kmet-
skih otrok prihaja na srednje in visoke Šole. Od vseh akademikov na Hrvatskem Jih je samo 1A/o, ki prihajajo od kmetov, uradniških akademikov je 42%. To se pravi, da je državno upravo vzel v roke en sam stan. To je kvarno in bo banska oblast temu znala napraviti konec.
Delavsko vprašanje je nadaljno polje, kjer se udejstvuje socialni oddelek banske oblasti. Hrvatski delodajalci se obnašajo tdko, kakor so se obnašali na primer angleški delodajalci pred sto leti. Ponekod zaposlujejo moške po 13 ur dnevno Zaposlujejo tudi žene in otroke. Najrajši bi delavce plačevali v blagu, namesto v denarju, ne drže se pogodb, nočejo zvišati plač pod izgovorom, »da bi jih delavci itak samo zapill« in da jim za to n: treba več denarja. Banska oblast bo skušala tudi na tem področju napraviti red, da bo vladala socialna pravica.
Glede izseljevanja in izseljenskega skrbstva je dr. Rusuhin izračunal, da je okrog milijon hrvatskih izseljencev v zadnjih 20 letih poslalo domov okrog 7 milijard din prihrankov in je to postavka, pred katero se je treba odkriti.
Banska oblast bo svojo socialno nalogo izpolnila, ako bo imela zavest, da stoji za njo narod, ki ima voljo, da si svoj socialni položaj izboljša.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 2. oktobra, b. Na včerajšnji seji zagrebške nogometne zveze je bilo sklenjeno, da se skliče Izredni občni zbor Hrvatske nogometne zveze, ker so vsi funkcionarji Hajduka podali ostavko in se je končno zahvalil na položaju tudi sam dr. Šimič. Po izjavi dr. Šimiča mora biti sklican občni zbor v trenutku, ko se odnošaji med srbskimi in hrvatskimi športniki zaostrujejo, namesto da bi se v sedanjem težkem času našlo sodelovanje.
Zagreb, 2. oktobra, b. Danes je bila objavljena naredba banovine Hrvatske, po kateri so vsi javni notarji stavljeni na razpolago, obenem pa se jim prepoveduje izvrševanje advokatske službe.
, Preimenovanje ljubljanskih gimnazij
Belgrad, 2. oktobra, m. Prosvetni minister dr. Korošec je podpisal odlok, po katerem se odslej imenujejo ljubljanske gimnazije takole: Dosedanja 1. realna gimnazija se odslej imenuje I. moška realna gimnazija; II. moška realna gimnazija nastaja z oddvojitvijo od I. moške realne gimnazije; dosedanja II. realna gimnazija je odslej I, ženska realna gimnazija; dosedanja III realna gimnazija je odslej III. moška realna gimnazija; dosedanja IV, realna gimnazija je odslej IV. moška realna gimnazija; dosedanja ženska realna gimnazija le odslej imenuje II. ženska realna gimnazija. Banovina Hrvatska
Osebne novice
Belgrad, 2. oktobra, m. Z odlokom prometu, ga ministra so postavljeni pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu: za administrativnega uradnika 9. skupine Edmund Ingerle; za prometna uradnika 9. skupine Božo Globočnik in Andrej Sta-nojkovič; za pomožno strojepisko 9. skupine Izi-dora Bezlaj; za pomožnega vlakovodjo Frančišek Toni; upokojen je Josip Peliani, tehnik 8, skupine III. stopnje v Ljubljani.
Belgrajske novice
Belgrad, 2. oktobra, m. Jugoslovanski narodni odbor za normalizacijo je na osnovi čl. 7 uredbe o normalizaciji iz 1. 1938 predpisoval n 'rmo za milo. Po teh normah se sme trdo milo za pranje prodajati samo v kosih od 100—250 in MX) gr originalne teže, to je teže v svežem stanju. Če so kosi mila narejeni za sekanje na enake kose, potem sme vsak poedini kos tehtati po 125 gramov.
Belgrad, 2. oktobra, m. Davi je dopotoval v Belgrad ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, ki je v zadevi slovenske banovine posredoval v več ministrstvih. Med drugim je bil sprejet tudi pri prosvetnem ministru in predsedniku senata dr. Korošcu, pri ministru dr Kreku in pri zunanjem ministru dr. Aleksandru Cincar-Marko-viču. G. ban je imel tudi več razgovorov z mero-dajnimi činitelji v notranjem ministrstvu.
Zarota v Mehiki
Mexico, 2. oktobra. AA. Reuter. O zatrtem poskusu zarote, ki je bila odkrita v zvezni državi Nu-evo Lecn, «e je izvedelo, da je bil vodja zarote general Zarzoza ubit med streljanjem, ki se je razvilo med policijo in zarotniki. Izvedelo se je, da je general Zarzoza vodil zaroto, ki je hotela odstaviti predsednika Mehike generala Avillo Camajo, ki je bil pred kratkim izbran za predsednika države. General Zarzoza je hotel pobegniti, ko je izvedel, da je policija odkrila zaroto. Toda policija je pravočasno obkolila hišo in general je bil ubit med streljanjem, Ubit je bil tudi neki vojak.
Dobrudža zasedena
Sofija, 2. oktobra. AA. ETA. Poveljstvo tretje armade objavlja: Včeraj ob 9 so edinice te armade prekoračile tretjo črto in zasedle zadnji predel. Ob 17. uri je bila vsa pokrajina zavzeta, ne da bi prišlo do kakšnih spopadov. Tako se je sedaj v«a južna Dobrudža vrnila Bolgariji. Prebivalstvo je sprejelo to z nenavadnim veseljem. Da bi se preprečili tudi najmanjši spopadi, bodo novo mejno črto zasedli postopno in »cer v navzočnosti članov razmejitvene komisije.
Iz Francije
Pariz, 2. oktobra. AA. Havas, Kardinal Suhard, naslednik kardinala Verdiera, bo ustoličen kot pariški nadškof v metropolitanski baziliki Notre Dame v Parizu 6. t. m. Kardinal Suhard se je rodil 1874. leta. Za škofa je bil posvečen leta 1928, za nadškofa Remsa je bil imenovan leta 1931, za kardinala je bil imenovan leta 1933, letos pa za pariškega nadškofa.
Curih. 2. okt. b. Pariški radio poroča, da bo v zasedenih francoskih področjih uporabljen zakon o Judih. Vsi Francozi, ki so židovskega pokolenja. se morajo takoj prijaviti oblastem. Oni Židi, ki se ne bodo javili, bodo strogo kaznovani.
Neiviiork, 2. okt. b. >United Press« poroča, da angleške vojne ladje preganjajo dva francoska rušilca v bližini Ceute.
Angleške izgube na morju
London, 2. okt. t. Reuter. Admiraliteta poroča: V tednu med 15. in 23. septembrom je bilo j>otopljenih skupno 27 angleških in zavezniških trgovskih ladij, s skupno toriažo 159.288 ton. Od teh je bilo angleških ladij 19 s skupno tonažo 131.875 ton, zavezniških 3 s 13.000 tonami, nevtralnih pa 5 s 14.425 tonami. Večina teh ladij je bila potopljena od podmornic.
Sovražna trgovinska brodovja so do 29. septembra izgubila skupno za 1 milijon 385.000 ton
Dve novi uredbi
Uredbe o trošarini za sladkor
Belgrad, 2. okt. m. Na posredovanje slovenskih ministrov in na predlog fin. ministra je ministrski svet predpisal uredbo o osvoboditvi državne, banovinske in občinske trošarine za sladkor, namenjen za sladkanje vinskega mošta.
Uredba določa, da se 6ladkor, ki se nabavi za sladkanje vinskega mošta v 1. 1940 zaradi okrepitve sladkorne vsebine mošta, oprošča državne, banovinske in občinske trošarine, in to samo v tistih krajih, kjer grozdje zaradi izjemnih vremenskih razmer ni moglo zadosti dozoreti ali se je moralo zaradi elementarnih vzrokov prej pobrati. Obstoj teh pogojev bodo na lastno odgovornost ugotovili krajevni kmetijski referenti. Količine sladkorja, ki so oproščene trošarine za sladkanje mošta, se morajo denaturirati. V ta namen se more nabaviti breztrošarinski sladkor pri prodajni centrali za sladkor v Belgradu. Nabava breztrošarinskega sladkorja se lahko odobri največ 4 kg za 100 1 vinskega mošta v soglasju s predpisi čl. 2 zakona o vinu in čl. 4 pravilnika za izvajanje zakona o vinu. Odobritev za izdajanje sladkorja bodo izdajala pristojna finančna ravnateljstva, državni finančni inšpektorat o Zagrebu in delegacija državnega lin. inšpektorata v Splitu. Pogoje in postopanje za odobritev dovoljenja kakor tudi kontrolo nad uporabo v to svrho izdanega sladkorja bo predpisal finančni minister. Kdor bi sladkor ujiorablial v druge ■ svrhe ali so drugače pregrešili proti določilom
te uredbe, bo kaznovan po čl. 33 in 34 zakona o državni trošarini.
Novi predpisi o milu
Belgrad, 2. okt. m. Na podlagi čl. 2. odstavka 3, uredbe o kontroli zalog blaga glede norm za milo, ki jih je objavil jugosl. narodni odbor za normalizacijo v »Službenih novinah«, je predpisal trgovinski minister naredbo o izdelavi mila. Po tej naredbi se zaradi pomanjkanja loja in drugih mastnih surovin za izdelavo inilti prepoveduje do nadaljnjega izdelava normalnega mila po čl. 3/1 norm za milo kakor tudi grobega mesarskega mi la. Namesto navadnega mila predpisuje trgovinski minister izdelavo polnjenega mila po čl. 3/2 norm za milo. ki ima v svežem stanju največ 50% mastnih kislin, od česar sme biti največ ena četrtina smolne kisline. Milo se sme polniti samo z neškodljivimi materijami in sme imeti največ 0.15% svobodnih alkalij in največ 0.5% ne-miljenih mastnih materij. Milo. izdelano v smislu določil te naredbe, se sme prodajati samo v komadih po 100, 250 in 500 gr originalne teže, to je teže v svežem stanju. Vsi obrati za izdelavo mila v državi morajo prenehati izdelovati dosedanje milo v roku 14 dni po objavi to naredbe v »Služhenih novinah«. Prav tako morajo ustaviti tudi izdelavo mesarskega mila vsi mesarski obrati. Preostale zaloge čistega in jedrnatega mila kakor tudi mesarskega mila morajo obrati razprodati v roku 30 dni. trgovine pa v roku 60 dni od objave te naredbe v »Službenih novicah«.
ladij, od česar odpade na nemško brodovje 1 milijon 67.000 ton, na Italijo pa 291.000 ton. Nevtralnih ladij pod sovražno kontrolo je bilo potopljenih 33.000 ton.
Angleži otrok ne bodo več pošiljali čez morje
London, 2. oktobra t Reuter. Angleška vlada objavlja, da odslej ne bo več pošiljala otrok v čezmorske kraje. Odlok velja za zimsko dobo. Doslej je bilo vsega poelanih pod vladno zaščito 2.650 otrok. Nesreča, ki se je pripetila ladji »Benares«, ki je vozila otroke in je bila torpedirana, je zadosten razlog za vladno ogločitev v gornjem smislu.
Angleži zapuščajo Madžarsko
Budimpešta, 2 oktobra. AA. DNB. V diplomatskih krogih govore, da je angleško poslaništvo v Budimpešti pozvalo angleške državljane, naj za-puste Madžarsko in odpotujejo proti Indiji.
Novi režim na Norveškem
Oslo, 2. okt. AA. DNB: Uradni list za zasedeno norveško pokrajino je objavil uredbo komisarja Nemčije o državnih svetnikih, ki bodo obenem komisarji.
V tej uredbi so načelno predpisuje, da ko-misarji-državni svetniki vodijo posle posameznih ministrstev. Vsak komisar-državni svetnik je odgovoren pred komisarjem Nemčije za opravljanje poslov v svojem ministrstvu. Pooblaščen je, da lahko sklepa o vseh vprašanjih svojega resora. Njegova pristojnost je razširjena tudi na sklepe in odločitve, ki so jih do sedaj odrejali in sprejemali kralj, vlada in parlament
Ta uredba je bila objavljena v uradnem listu, ki sedaj zopet redno izhaja. Komisarji-držav-ni svetniki so pooblaščeni, da lahko nastavljajo tudi uradništvo. Ta uredba pa se ni dotaknila neodvisnosti sodišč. Komisar-državni . svetnik v pravosodnem ministrstvu ima pravico pomilošče-vanja.
Grof Teleki o politiki Madžarske
Budimpešta. 2. okt. AA. MTI: Predsednik madžarske vlade grof Teleky je imel govor na seji vladne stranke, v katerem je najprej poudaril, da je prejel številne brzojavke iz raznih delov Erdeljske, ki je bila priključena Madžarski, in je nato rekel:
Italija in Nemčija sta zrelo premislili vse, ko sta sprejeli sklepe na Dunaju. Mi smo o vsem tem zrelo razmišljali in dasi ni bilo lahko kreniti po tej poti, smo vendarle .razumeli, da je to edino možna pot. Dasi je bil jx)ložaj težak, je Madžarska jx> svoji svobodni volji sprejela te sklepe, ker lahko vsa*ka neodvisna država sprejme take sklepe in se jim prilagodi. Madžarska je od sv. Štefana do sedaj vzdrževala tesne kulturne in gosjx>darske zveze s številnimi evropskimi narodi, pri tem pa se zaveda svoje odgovornosti in je zmerom računala z razvojem, kakor je tudi stalno želela, da bi se uredili nekateri težki problemi, ki se nanašajo na madžarski narod.
Predsednik vlade je nato izrazil žalost vseh Madžarov zaradi tega, ker so številni Madžari ostali izven meja. Grof Teleky je svoj govor zaključil s temi besedami: Madžarska hoče sodelovati pri skladni razpodelitvi proizvodnje, pri tem pa v prvi vrsti sodelovati z Nemčijo. Udeležba pri razpodelitvi gospodarske proizvodnje pa se mora izvesti v sporazumu z ostalimi narodi v Evropi. V tem oziru ima Madžarska posebno vlogo v Podonavju.
Drobne novice
Rim, 2. okt. m. Transcontinental Press. Včeraj so se v Rinut pričela trgovinska pogajanja med Italijo in Madžarsko. Razpravljajo predvsem o vprašanjih tranzita in zavarovanja, ki so se pojavila kot posledica teritorialnega povečanja Madžarske.
Bratislava, 2. okt. m. Transcontin. Press. Notranji minister je izdal predpis, po katerem lahko Zid je prodajajo motorna vozila samo, če imajo za to posebno dovoljenje notranjega ministrstva.
Turin, 2. okt. AA. Štefani: Začenši s prihodnjo nedeljo, 13 oktobra, bo vzpostavljen delno železniški promet med Italijo in Francijo.
Rim. 2. okt. AA. Štefani; Italijanska zimsko športna zveza je odobrila spored tekmovanja za svetovno prvenstvo, ki bo v Corlina d' Ampezzo od 1. do 10. februarja prihodnjega leta.
Napetost zaradi Sirije
Francoski komisar je odklonil zahteve komisije za premirje
Kairo, 2. oktobra, t. Associated Press: Po po-čilih, ki prihajajo iz Sirije, francoski visoki komisar P u a u x ni sprejel zahtev, ki mu jih je predložila italijanska komisija za premirje. (V včerajšnjem »Slovencu« smo poročali, da je italijanska komisija za premirje postavila obsežne zahteve, med njimi svobodno organiziranje za iasistične in narod-nosocialistične organizacije, izdajanje italijanskega lista, predajo vseh pomorskih in letalskih oporišč in dr.) Kakor poroča tukajšnji arabski list »A 1 m i s r i« je francoski visoki komisar odklonil zahtevo, da izroči Italiji 800 vojnih letal iz razloga, da je del sirskih letalskih sil bil odposlan na Bližnji vzhod, med tem ko je drugi del kupila libanonska vlada. Zahtevo, da naj sirska vlada izroči vsa letališča Italiji, je bila tudi odklonjena iz razloga, kakor je dejal Puaux, ker se vsa letališča nahajajo na ozemlju Libanona in da Francija na podlagi mandatske pogodbe nima pravice da ž njim razpolaga. Puaux je odklonil zahtevo, naj se suho-zemska vojska zmanjša. »Imisri« poroča, da je italijanska vlada zaradi odklonilnega odgovora francoskega visokega komisarja v Siriji odpoklicala pet generalov, ki so bili člani komisije za premirje v Siriji. Na njihovo mesto so bili odrejeni druge vojaške osebnosti, ki so že prišle v Sirijo.
Vojna v Afriki
Italijansko vojno poročilo
Nekje v Italiji, 2. okt. AA. Štefani. Sporočilo št. 117 se glasi:
Pri ogledniških poletih nad Severno Afriko so naši hitri oddelki našli južno od Sidi el Barija več oboroženih tankov in motociklov, ki jih je sovražnik po begu pustil. Na temelju novih podrobnosti sledi, da sta bili pri borbi, v kateri govori poročilo št. 116, zbiti dve letali od strani enega našega lovca. Razen tega so bila zbita tri sovražnikova letala v letalskem spopadu ,o katerem govori poročilo 115. Ta letala so zbili naši bombniki. Hudo sta bili poškodovani še drugi dve angleški letali in sta bili prisiljeni spustiti se na otoku Kreti.
Usodne številke
Za usodnimi številkami, ki nam razodevajo, da je v letih 1935—1939 na Francoskem umrlo 118.000 ljudi več, kakor se jih je rodilo, in da na 1000 prebivalcev pride 140 starcev, izvemo sedaj, da tudi v Zedinjenih državah Severne Amerike število prebivalstva pada v isti meri. Ameriški listi objavljajo sedaj o tem. cele članke in razprave in si ne prikrivajo, kako zelo usodno bo postalo to dejstvo za moč in vpliv Zedinjenih držav v svetu. Ob tej priliki piše »The Faith« sledeče: »Čim raje narod rodi, tembolj je živ in tembolj ustrezajo napredku življenja vse njegove naprave in pobude. Tak narod ne okostene-va, ampak se giblje. Vsak Rus, vsak Japonec, vsak Kitajec, vsak Nemec ima več od življenja, čim več otrok se rodi v njegovem narodu, kajti on stoji v živem, neprestano kro-žečem toku življenja. Naraščanje rojstev je odločilnega pomena za narodovo usodo, kakor tudi za usodo vsakega posameznika. Le množitev naroda daje narodu in njegovi državi politično dinamiko; če pa ugaša biološka dinamika, potem bo kmalu ugasnila tudi politična. čimveč jedcev, temveč borbe, čimveč borbe, temveč življenja in napredka. Kdor hoče bodočnost, mora hoteti potomstvo. Ko je Francija bila postavljena pred izbiro: več denarja ali več otrok, se je odločila za denar in s tem podpisala svojo propast. Najhujše pa vpliva usihanje življenjske dinamike v kmet-skem ljudstvu. Ni bilo zadosti, da je Francija v svetovni vojni izgubila 1 milijon kmetov. Po svetovni vojni je narastlo število bežečih z dežele v mesto na 300.000, potem ko je v dobi od 1872—1891 zapustilo grudo 3 in pol milijona francoskih kmetov. Potem pa je še Blum, ko je bil na čelu vlade ljudske fronte, reduciral delovni čas tako, da so morali nastaviti 80.000 kmetskih delovnih moči na industrijskem področju. Ta beg z dežele je v največji meri povzročil tudi naraščanje nazadovanja rojstev, ker je bih kmet s tem de-moraliziran. Ali naj tako pot hodi tudi Amerika?«
Sovražnikovo letalstvo je izvedlo več napadov na kraj Vuga in je bilo ranjenih pet oseb, v To-bruku pa ena oseba. Škoda je neznatna..
V srednjem delu vzhodnega Sredozemsk. morja je naša podmornica »Medusai zbila eno štirimotor-no angleško letalo vrste iSunderland«. V vzhodnem delu Sredozemskega morja je naše letalstvo napadlo sovražnikovo pomorsko eskadro, v kateri sta bili dve križarki. En naš letalski oddelek je bombardiral letališče v Adenu. Vsa naša letala so se vrnila domov.
Sovražnik je bombardiral Gerili v Somaliji, ne da bi povzročil škodo ali žrtve. Prav tako je o priliki napada severovzhodno od Diredave našel smrt en Askar. Škode pa ni bilo.
»Abesinska vojna je bila začetek boja proti angleškemu imperiju«
Milan, 2. oktobra. AA. Štefani. Ko piše o petletnici začetka vojne v Abesiniji. pravi »Corriere della Sera«, da se kriza angleške nadoblasti v svetu začela dne 2. oktobra 1935. Velika Britanija je poskušala tedaj ne samo preprečiti pohod Italije na poti k njeni imperialni veličini, ampak je hotela celo zavarovati staro načelo, da se nobena poteza v bodoče ne sme izvesti brez njenega pristanka. Toda Italija se ni zmenila za angleške grožnje za časa gospodarske vojne in je šla svojo pot naprej. Doba sankcij je bila velikega pomena za Italijo in Nemčijo. Tedaj se je začela nova doba v Evropi in neizbežnost ter logika osi Rim-Berlin se je začela uveljavljati zmerom bolj jasno. 2. oktober je tudi usoden datum za človeštvo, ker so sedanji dogodki neposredna posledica tega prvega italijanskega koraka. Iz teh dogodkov pa se bo oblikoval popolnoma spremenjeni obraz sveta.
»Mcssagero« trdi, da se bo boj, ki se je začel
Včeraj spet letalski boji
Nemška poročila
Berlin, 2. oktobra. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča:
Nemške letalske enote so 1. oktobra in v noči med 1. in 2. oktobrom izvedle ponovne velike napade na cilje, ki so važni za nadaljevanje vojne, in 6icer v Londonu, v južni in srednji Angliji. Opaziti se je dalo mnogo požarov in eksplozij. Posamične enote 60 pod poveljstvom majorja Hana bombardirale v nizkem poletu navzlic hudemu streljanju protiletalskega topništva letališče Pambrook ter dosegle točne zadetke z bombami najtežjega kalibra na lopah in poškodovale precejšnje število sovražnikovih letal na tleh z bombami in strojniškim streljanjem. Vsa ta letala so 6e vrnila brez izgub domov.
Druge letalske skupine so napadle pristaniške naprave v Liverpoolu kakor pristaniške in industrijske naprave v Manchestru. Bombe so povzročile velike požare in ogromno škodo zaradi eksplozij.
Razen tega se je z nenadnimi napadi posamičnim letalom posTečilo narediti veliko škodo v neki oborožitveni tovarni severno od Londona in nekemu letališču za nočne polete, ki se nahaja v bližini.
Angleških letal čez dan ni bilo videti nad nemškim ozemljem, niti nad kraji, katere je nemška vojska zasedla. Ponoči je sovražnik z večjim številom letal izvedel napad na mesta zahodne Nemčije in povzročil več požarov v zasebnih hišah. Povzročena je bila večja škoda. Več angleških bombnikov je letelo čez severno Nemčijo in do nemške prestolnice, vendar jih je streljanje protiletalskega topništva prisililo, da so spremenila svojo smer. Vzhodno od Berlina so angleška letala vrgla več zažigalnih in eksplozivnih bomb na neko opekarno. Druge škode ni bilo na stavbah, niti ni bilo človeških žrtev.
Izgube sovražnika dne 1. oktobra in v noči med 1. in 2 oktobrom znašajo 17 letal, od katerih jih je bilo 15 zbitih v letalskih spopadih, eno so zbili nočni lovci, eno pa protiletalsko topništvo. Dve naši letali sta izginili.
Sovražnik je v zadnjem času zaradi posebne obrambne taktike nočnih lovskih letal in protiletalskega topništva utrpel težke izgube. Skoro povsod mu je to preprečilo, da bi po načrtu izvedel 6voje napade.
Berlin, 2. okt. A A. DNB: Ponoči so nemške letalske sile izvedle ponovne uspešne napade na London, Birmingham, Liverpool ter bombardirale letališča, pristaniške naprave, tovarne in druge vojaške objekte. Pri napadu je sodelovalo več sto letal.
Nemci o novem angleškem orožju
Berlin, 2. oktobra. AA. DNB: Iz londonskih virov so bile v zadnjih dneh v delu svetovnega
Dr. Franc Ušeničnik:
PASTORALNO BOGOSLOVJE
je pravkar izšlo v III. popravljeni in izpopolnjeni izdaji. Cena vezani knjigi, ki obsega 688 strani, je din 180'—.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA - LJUBLJANA
dne 2. oktobra 1935, nadaljeval, dokler ne bo sovražnik popolnoma uničen in dokler ne bo zavarovan evropski red. ki bo slonel na priznavanju življenjskih pravic Italije in Nemčije in na spoštovanju in pravičnosti za vse narode na svetu. Zmaga je zagotoljena. ker Italija in Nemčija ne bosta popustili, dokler ne dosežeta svojega cilja z vztrajnostjo in s svojimi vrlinami.
Angleška poročila
Kairo, 2. oktobra, t. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo poroča, da se na nobenem- bojišču ni zgodilo nič izrednega. Italijanski letalski napad na Aden ni povzročil nobene škode. To je bil že 32. italijanski napad na to mesto.
Angleži trdijo, da prihajajo nemške čete v Afriko
Kairo, 2. okt. c. Reuter poroča, da je angleško poveljstvo prejelo zanesljiva poročila o tem, da se le dni nemške čete skozi Italijo vozijo na afriška bojišča, zlasti pa v Libijo. Nemške čete bodo odločilno sodelovale pri nadaljevanju italijanske ofenzive proti Egiptu.
Prav tako so opazili, da se zbirajo številne
I italijanske čete pri Kasale ob Sudanu in da nameravajo prodirati proti Kar t umu iz Pori Sudana.
hujši
nad Anglijo
tiska razširjena poročila o iznajdbah v angleški letalski industriji. Tako se je mnogo govorilo o nekih posebnih tipih bombnikov, ki bodo porabljeni za napade na Nemčijo, Berlinski politični in vojaški krogi izjavljajo, da gre tu za enostavno propagando, ki ima nalogo prikriti čedalje večje uspehe nemških letalskih napadov na Anglijo. Na ta način bi radi gotovi londonski krogi pridobili nazaj vsaj deloma izgubljeni ugled. Isti nemški krogi poudarjajo, da nič ne verjamejo, da bi bil skonstruiran nov tip angleškega bombnika.
Angleška poročila Nočni napadi
London, 2. okt. t. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja naslednje uradno poročilo o letalskih napadih v noči od torka na sredo:
Napadi nemškega letalstva v pretekli noči so veljali obsežnim ozemljem v Angliji in na Škotskem, v glavnem pa so veljali spet Londonu in južnovzhodni Angliji. V Londonu so trpela predvsem predmestja. V sredino Londona so padle samo tri eksplozivne bombe, na severozahodni del mesta je bilo vrženih 12 zažigalnih bomb, na južnozapadni predel mesta pa so bili trije večji napadi. Nastali so požari, ki so bili hitro poga-šeni. Škoda je ponekod večja. Žrtve niso številne. Nemška letala so bombardirala tudi zgradbe ob reki Mersey (Liverpool) in je bila povzročena večja škoda. Zažigalne bombe so jiovzročile požare. Število človeških žrtev je visoko. V severno-zahodnem delu Anglije sta bili bombardirani dve mesti (verjetno Glasgovv in Clyde), kjer so bile poškodovane industrijske zgradbe in stanovanjske hiše. Nekaj človeških žrtev je obžalovati. V južnovzhodni Angliji so nemški bombniki metali bombe na več krajev, kjer je bilo v neki vasi v Essexu razdejanih več stanovanjskih hiš in je bilo tudi precej človeških žrtev.
Včerajšnji napadi
London, 2. oktobra. Associated Press. Letalsko ministrstvo poroča, da s-o bili nemški napadi danes po dnevu zelo hudi. Vsega skupaj je bilo do večernih ur šest napadov. Po neuradnem štetju je sodelovalo pri napadih vsaj 200 nemških letal. Nemški bombniki so prihajali v več zaporednih valih čez
grofijo Kcnt, a tudi z južnozahodne strani. Le redkim nemškim letalom se je posrečilo prebiti angleško obrambo in priti nad London, kjer so metali bombe, ki so povzročile nekaj škode, a zahtevale le malo človeških žrtev. Nemški bombniki so pri prihodu in pri odhodu metali bombe tudi na nekatera obrežna me6ta v grofiji Kent. Dopoldne so bili napad: manjšega obsega. Množenstveni napadi so prišli šc le popoldne Angleško letalstvo je bilo ves dan v boju in je uspešno razganjalo sovražne skupine. V kolikor je do večernih ur znano, je bilo sestreljenih Dri današnjih bojih 9 nemških letal, Angleži pa so izgubili enega. Popoldne so 'rije • Messerschmitti'« obstreljevali s strojnicami neke tovome ladje, ki so plule po Rokavu. Angleški letalci so jih pregnali in ladje niso bile poškodovane,
Diktator za zaklonišča v Londonu
Stockholm, 2 oktobra, t. DNB. »Dagens Ny-heter« poroča iz Londona, da je bil admiral Edward Evane imenovan za diktatorja protiletalskih zaklonišč v Londonu in okolici. Dobil je obsežna polno-močja, da lahko svobodno razpolaga z vsemi podzemskimi prostori angleške prcstolice. Švedski list ga imenuje »prvi kletar angleške pre6tolice«. Poročilo pravi nadalje, da so v Londonu že organizirali 200 postojank, kjer delijo hrano vsem brezdomcem in tistim, ki so prišli ob službo. Tudi vojaške kuhinje so ponekod postavili v podzemskih zakloniščih.
Od »Timesa« naprej uvideva ves tisk, da bo admiral Evans naletel na velikanske težave pri reševanju vprašanj, ki se same po sebi postavljajo. Zlasti bo imel težave glede segrevanja zaklonišč in dovoda svežega zraka pod zemljo. Vsi dosedanji poskusi, da bi se zaklonišča grela s premogom, se niso obnesla m iih bo treba greti z električnimi pečmi, ali pa radiatorji s stoplo vodo. Zgrajena bodo nova zaklonišča, ki bodo ljudem nudila čim boljše prebivanje v dolgih zimskih nočeh. Trdijo, da bo vlada dala v to svrho na razpolago veliko denarja in da bo tudi v dosedanjih zakloniščih odpravila ne-dostatke.
Napad na Angli[o -odložen?
Wachington, 2. oktobra. Associated Press Dopisniki japonskih listov so dobili v Berlinu izjavo, v kateri uradni zastopnik nemške vlade izjavlja, da je bil položaj Nemčije tako z vojaškega kakor z diplomatičnega stališča tako okrepljen s sklenitvijo trozveze z Italijo in Japonsko, da Nemčija smatra, da ni nobene potrebe, da bi 6e prenaglila z vpadom na angleške otoke.
London, 2 oktobra, b. Iz poročil angleškega tiska se vidi, da je snočnja izjava vrhovnega poveljnika nemške vojske naletela na močan odmev v merodajnih londonskih krogih. Angleški vojaški krogi ne izključujejo, da se je nemško vrhovno poveljstvo odločilo, da skozi vso zimo nadaljuje z letalskim obleganjem angleškega otočja, predvsem najvažnejših luk in mest, kot Londona, LiverpooU, Manchestra, Birminghama in drugih važnih -'ndu-strijskih središč v Angliji, na Škotskem in v Wa-lesu. Poročilo dalje vidi, da bo s poostreno nemško pomorsko blokado občutno zmanjšan odpor Anglije ter da se ne izključuje možnost, da bi s samo takšnimi ukrepi lahko dosegli željene uspehe
Napadi na Nemčijo
Berlin, 2. oktobra. AA. DNB; V nodi od 1. do 2. oktobra so se angleški bombniki skušali približati Berlinu. Samo posameznim letalom se je posrečilo, da so leteli, nad Berlinom in vrgla bombe, ki pa niso napravile nobene večje škode.
London, 2. oktobra AA. Reuter. Oddelki angleških bombnikov so izvedli ponoči napade na Berlin, Duisburg, Holden, Gelsenkirchen. Krefeld, na kanale v Poruhrju, na Rc tterdam in na več sovražnikovih letališč. Prav tako so letala hudo bombardirala pristanišča v Rotterdamu, Flissinge-nu, Dunkerqueu, Boulognu. Callaisu. Le Mavru in postojanke pri Cap Grisnez. Tri nasa letala se niso vrnila.
Knez namestnik Pavle izroči sabljo najboljšemu gojencu vojne akademije. Poročilo glej v
včerajšnjem »Slovencu'-
Ostri ukrepi v Romuniji proti politikom-korupcionistom
Rukarcšta. 2. okt. t. DNB: Poveljnik »Železne garde« Horia Sima je za prihodnjo nedeljo sklical nastop vseh legionarjev svoje garde. Pri tej priložnosti bo general Antonescu, voditelj države, objavil oklic na romunski narod, v katerem bo dal smernice za obnovo države.
Bivši državni podtajnik za tisk in propagando v Calinescovi vladi T i t e a n u je bil od sodišča, ki pregleduje premoženjsko stanje politikov. poklicali, da obrazloži, kako jc gospodaril z denarjem, ki mu ie bil stavljen na razpolago za ureditev romunskega paviljona na svetovni razstavi v Nevvvorku. Za dva in pol milijona lejev (okroglo 700.000 din) ni mogei dati nobenih pojasnil. Ker ie izjavil, da o potrošenih 7 milijonih lejev (okroglo 2 milijona din) dispozicijskega fonda noče povedati, kako jih je uporabil, je bil stavljen sodišču na razpolago in bo obtožen zločinstva goljufije v škodo državne blagajne v času svoje državne službe. (Titeanu je bil eden najbližjih sotrudnikov bivšega kralja Knrola.)
Romunska vlada je sprejela uredbo, ki določa težke kazni za liste, ki ne bi izvršili pogodb za dobave romunski vojski. Ker je bila v nekaterih krajih ob madžarski meji z novo razmejitvijo prekinjena cestna mreža, je romunska vlada izdala ukrepe, da bi se hitro dovršile nove prometne zveze med temi kraji in da bi bilo preskrbovali je teh krajev med zimo zagotovljeno.
Bukarešta. 2. okt. AA. Rador: Najodločneje se zanikajo novice, ki so jih pred kratkim razširile neke inozemske radijske postaje in ki se še sedaj širijo o položaju v Romuniji, kakor tudi o tem, da je baje prišlo v Romunijo neko število nemških letalcev in da Nemčija in nemški vojaki pripravljajo zemljišče za pristajanje
letal pri Tangovišlu. Prav tako se zanikajo novice, da so nemški častniki iu nemški strokovnjaki razmeščeni po pristaniščih, letališčih in v krajih, kjer so petrolejski vrelci.
Angleški industrijec zaprt
Bukarešta, 2 okt. AA. Reuter: Danes se je zvedelo, da je bil angleški državljan Miler, ravnatelj »Astra Romane Oil Companvc, aretiran opolnoči v športnem klubu Astra družbe v Sna-govu, ki je 32 km oddaljeno od Bukarešte. Aretirale so ga šliri osebe v civilnih oblekah. Ni znan kraj, kjer se Miler sedaj nahaja, ker so ga prepeljali z avtomobilom, ki je bil zunaj pripravljen. Angleški konzulat vodi preiskavo. Miler je šesti angleški državljan, katerega so romunske oblasti aretirale. Aretacijo smatrajo za najpomembnejšo od vseh dosedanjih, ker jc Miler imel zelo važen položaj v eni največjih petrolejskih družb v Romuniji. To je prvi Anglež, ki je bil zaposlen v Bukarešti, pa je bil aretiran. Vsi ostali aretirani angleški državljani so bili zaposleni v petrolejskih krajih.
Upokojeni vseučiliški profesorji
RukareSta, 2. okl. m Državni vodja general Antonescu ie včeraj podpisal odlok o upokojitvi vseli romunskih vseučiliških profesorjev, ki so dopolnili 65 let. Z istim odlokom so razveljavljeni vsi prejšnji odloki, ki so podaljševali pravico vsem zaslužnim profesorjem na univerzah, da smejo poučevali nad omenjenim letom starosti. Ta odlok ie zadel zlnsli Nikolaja •lorgo, ki je z današnjim dnem upokojen. Kakor je znano, je bil Jorga velik nasprotnik le-gionarskega pokreta.
(jjOApCrdaMtvo
Pred našim notranjim posojilom
Kako z denarne strani preprečiti dvig cen
V prejSnjem članku smo pokazali, kako je predvsem zadolžitev države pri Narodni banki povzročila veliko povečanje obtoka bankovcev ko glavne v.tte denarja pri nas. Ker se no moremo spuščati v podrobnosti, ne moremo na tem mestu raziskovati tudi količine obtoka drugih vrst denarja, vendar je zelo značilno, da so tudi čekovne vloge pri Poštni hranilnici znatno večje kot prejšnje leto. Nadalje je zelo težaven posel izračunati tudi hitrost obtoka denarja, ki jo tudi velikega pomena za presojo denarnega vpliva na tvoritev cen. Tu so nam na razpolago le podatki Narodne banke o njenem blagajniškem prometu, nadalje o virmanskem prometu Poštne hranilnice na čekovnih računih in Narodne banke na žirovnih računih. Številke kažejo [>ovečanje prometa v primeri z lanskim letom. Golovo pa je tudi zastal promet žiralnega denarja, ker so naši denarni zavodi v velikem delu še vedno pod vplivi prejšnjih kriz imobilni in jih sedaj varuje tudi sep-temberska uredba (iz lanskega lota).
Že v navadnem življenju pa čutimo, da se je dejansko hitrost obtoka denarja povečala, ker denar radi stalno naraščajočih cen sili v blago in se s tem veča hitrost njegovega obtoka.
Da bi preprečili neugodne |>osledice povečanja obtoka denarja in hitrost obtoka denarja vseh vrst na cene, je treba pač odstraniti vzroke, ki so povzročili povišanje obtoka, odn. hitrosti, in najti nova sredstva, ki bodo omogočila državi, da ne bo več posegala za dejansko kratkoročno zadolžitvijo pri Narodni banki in da bo svoje izredno narasle potrebe v današnjih časih financirala z izvori stalnega značaja ali pa z enkratnimi dohodki.
Po tej poti je šla delno že davčna reforma, vendar je ta reforma zajela samo mestno gospodarstvo in ne more prinašati vsega onega, kar država potrebuje za sedanje izredno velike potrebe. Davčna reforma l>o v veliki meri izčrpala novonaslalo kupno moč. Novo je nastala kupna moč delno radi zvišanja proizvodnje nekaterih predmetov, delno pa radi zviševanja cen. Ker pa je naš davčni sistem preslab, da bi zajel dohodke takoj od nastanku in v čim večji meri, zato ludi davčne reforme, kakor smo jih imeli doslej, ne bodo imele onega vpliva na naše gospodarstvo, kakor ga pričakuje finančni minister. Da bi se izčrpala novo nastala kupna moč, je drugo sredstvo: posojilo. Ta način financiranja ima tudi svoje nevarnosti. Predvsem nam na koncu poslane breme dolgov lahko pretežko, kar smo videli v deflacijskih krizah. Nazadnje mora priti ogromna inflacija, ki pomete z vso težo dolgov. Toda ta pot ima v sebi največjo nevarnost za obstoječi socialni red. Zaradi tega je tudi pot s posojili nevarna in treba jo po njej iti previdno.
Saradi tega se tudi pri nas veliko govori o posojilu, ki ho razpisano. Novo posojilo naj bi služilo namenom državne obrambe in izvajanju
Zvišanje prejemkov nameščencev na Krvafskem
Nedavno smo poročali, da je Zveza hrvatskih zasebnih nameščencev v Zagrebu zahtevala, da se s 1. septembrom izplačujejo naslednji draginj-ski dodatki na plače, ki so bile v veljavi dne 1. septembra 1930: do 2500 din 40%, od 2500 do 3:>00 din 30%, od 3500 do 4500 din 20% in pri plačah nad 4500 din 10%. Ker med nameščenci in poslodajalci ni prišlo do sporazuma glede teh zahtev, je bilo obojestransko predlagano razsodišče, ki sta ga tvorila predstojnik oddelka za socialno politiko g. dr. Josip Rasuhin in predstojnik oddelka za industrijo in trgovino g. dr. Mirko Lamer. To razsodišče je sklenilo naslednje: 1. Osnova za izračunavanje draginjske doklade so skupni prejemki dne 31. avgusta 1039, računajoč vse prejemke, pa tudi v naravi. 2. Lestvica za draginjsko doklado je naslednja: pri mesečnih plačah do 1100 din 507r, od 1101 do 1500 din 45%, od 1501 do 1600 din 40%, od 1601 do 2000 din 35%, od 2001 do 2100 din 257o, od 2101 do 2500 din 25%, od 2501 do 2600 din 20%, od 2601 do 3500 din 15%, pri mesečnih plačah nad 3500 din pa 10%. 3. Ta draginjska doklada se začne izplačevati dne 1. septembra 1940. Če so poslodajalci že prilagodili plače, potem je nameščen-cen samo izplačati razliko navzgor. Če znaša povečanje več kot sedaj predpisani odstotek, ga delodajalec ne more v nobenem primeru znižati.
javnih del, zaradi tega proti njemu ne more biti pomislekov. Obojega smo potrebni in sredstva za te potrebe se morajo najti, tire samo za obliko, kako spraviti potrebne zneske za posojilo skupaj. Da bo morala tukaj država poseči po sredstvih, ki jih doslej nismo bili vajeni, nam narekujejo današnji izredni časi, v katerih živimo. Kajti čisto gotovo je, da bi navadna emisija navadnega posojila tudi z največjim indirektnim pritiskom ne dosegla svojega uspeha.
Namen novega posojila je dvojen: prvič mora izčrpati novonaslalo kupno moč, da ne bo povzročala inflacije, drugič pa mora država dobiti sredstva za nadaljnje financiranje svojih potreb. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, s kakšnimi sredstvi se da to doseči. Če se že zahtevajo od državljanov velike dajatve, naj bodo gospodarsko upravičene ter pravične in utemeljene v socialnih načelih. Zato mora biti novo notranje posojilo tudi temu primerno razpisano, če bomo novemu posojilu rekli tudi prisilno, ne bo temu ugovarjati, ker so pač današnji časi taki, da morajo vsi državljani nekaj dati za državo. Pač pa morajo pri tem merodajni faktorji paziti na gospodarske momente, ki bodo napravili posojilo znosno, da ne bomo uničili narodni kapital, ki ga bomo potrebovali še kasneje. Če bi bil naš davčni sistem dober, potem bi se najlažje dala stvar z notranjim posojilom urediti tako, da bi se kapi-taliziralo plačilo davkov in bi se lahko vedelo, koliko odpade na koga. Zaradi tega mora biti naša finančna politika izredno previdna, da bo dejansko zajela vse one. ki lahko podpišejo novo j>osojilo, obenem pa da bo dala olajšave onim, ki to težko store in oprostila one, ki tega ne zmorejo.
Ob tej priliki pa se spominjamo še nečesa, za kar je sedaj prilika. Vsa jx>vojna leta se že vleče vprašanje predvojnih avstrijskih in ogrskih ter deželnih posojil, za katere ne dobe lastniki nobenih obresti, odn. anuitet. Sedaj je prilika, da se to vprašanje uredi, kar bo ugodno vplivalo v nekdanjih avstroogrskih krajih. Če je država uredila vprašanje vlog pri Poštni hranilnici iz predvojnih časov, če je država uredila vprašanje predvojnih srbskih posojil za inozemske upnike, potem morajo vendar priti tudi enkrat na vrsto naši državljani, lastniki predvojnih obveznic. Pritegnitev teh starih obveznic k vpisovanju novih posojil bi spravila to, nad 20 let staro vprašanje s sveta in bi v prvi vrsti bili na boljšem naši denarni zavodi ter socialne ustanove. Likvidnost naših denarnih zavodov bi bila mnogo večja in tudi socialne ustanove bi lahko drugače pomagale ljudem, če bi se to vprašanje enkrat spravilo s sveta. Zato smatramo, da je ta predlog finančnemu ministru vreden vsega vpoštevanja. ker bi tudi za kredit države bilo ugodno, če se stvar uredi zadovoljivo in pridejo upniki saj do nekih pravic in sredstev. —	Ekonomist.
dobila banovina Hrvatska, so previsoke. Nejjo-sredni davki so ludi dali manj kot proračun^ dočim so dale takse preračunane dohodke. Trošarine na vino in žganje so prinesel komaj 60% proračunskega zneska. Na vsak način davčni viri, ki jih je dobila banovina Hrvatska, niso zadostni za kritje najrazličnejših potreb. To se je videlo po-, sebno sedaj ob podražitvi blaga. Za povečanje plač banovinskim uslužbencem je treba najeti novo kritje. Povečali so se tudi stroški za vzdrževanje bolnišnic, ker so narasle cene zdravil in zavojnega materiala ter živil. Ker se opaža tendenca. da se mnoge industrije selijo v vzhodne dele države, mora banovina Hrvatska paziti, da obremenitev kapitala ne bo prevelika, ker lahko drugače doživi, da se ji bo odselila industrija. Seveda igrajo pri tem pojavu v industriji važno vlogo tudi drugi momenti, t. j. momenti negospodarske in po nekih znakih tudi politične naravei Na koncu je g. dr. Frariolič naglasil, da uradniški aparat ni zadosten, posebno v davčni stroki ter ga je treba izboljšati.
Zahteve trgovine
V nedeljo, dne 29. septembra, je bila v Bel-gradu seja Osrednjega predstavništva zvez trgovskih združenj, katere so se udeležili tudi zastopniki Zveze trgovskih združenj iz Ljubljane. Na seji je bila sklenjena naslednja resolucija:
1.	Država naj boljše poskrbi za preskrbovanje industrije in trgovine s potrebnimi surovinami in neobhodno potrebnimi predmeti.
2.	Uredbe o pobijanju draginje, kontroli cen in pošiljanju na prisilno delo naj se popravijo in dopolnijo tako, da bi se mogli pravično ceniti prestopki, ki povzročujejo kazni.
3.	Obstoječe kartele je treba prejxivedati ravno v svrho pobijanja draginje in ne sme se nikakor dovoliti ustanavljanje novih.
4.	Ker niti v začetku desetega meseca v tem letu davčne oblasti niso bile v stanju, da na osnovi posameznih davčnih novel od 23. decembra lani izvrše odmero davka za letos in jo spo-roče trgovcem, so davčne reforme šle mimo svojega cilja ter jih je treba v interesu gospodarstva in fiskusa ukiniti v smislu zahtev konference vseh zbornic v državi, katere so bile svoj čas predložene finančnemu ministrstvu.
5.	Da bi se v vseh vprašanjih, ki regulirajo gospodarsko življenje v naši državi, mogle doseči praktično izvedljive rešitve, je neobhodno potrebno, da gospodarska ministrstva in državne gospodarske ustanove zahtevajo in sprejemajo stalno in posvetovalno sodelovanje gospodarskih organizacij.
Banovina Hrvatska ima premalo dohodkov
Iz poročila predstojnika finančnega oddelka banovine Hrvatske g. dr. Franoliča posnemamo naslednje podatke: Banovina Hrvatska je dobila nove vire dohodkov, ki so neelastični. Neposredni davki se ne morejo v primeru potrebe i>o volji v znatni meri povečevati, Tudi takse, ki jih ie
Mulaček: Gradbeni predpisi
Kol III. zvezek zbirke zakonov je izdalo društvo Pravnik Gradbene predpise v priredbi I k. Mulačka, sodnika celjskega upravnega sodišča. Dočim je v prvih dveh zvezkih sodna zakonodaja, je v pričujočem obdelana Pomembna veja upravne zakonodaje. Tudi ta zvezek se drži utrjenega pola nekdame Manzove zbirke zakonov tako, da za zakonskim besedilom prinaša v drobnem tisku seznam zakonov, uredb in uradnih razpisov, ki so v kakršni koli zvezi z doličnim paragrafom, pod črto pa prinaša izreke upravnega sodstva. V tem oziru je Mii-Inčkovo delo občudovanja vredno, sa| prinaša poleg številnih citatov uredb in razpisov prav do 18. stoletja nazaj, tudi gotovo popolno zbirko vseh sodb celjskega upravnega sodisča, ki se nanašajo na gradbeno pravo, v prvovrstni leksikalični prireditvi: na katerem koli mestu more iščočega zanimati dotični sporedm predpis, ga bo hitro in lahko našel. Zal, sodb državnega sveta razen nekaj citatov, ni. Kar pa bi vrednost izdaje gotovo povečalo, naj bi bil v drugem natisu uvodni pregled, kakršnega imajo novejše izdaje tudi Manzove zbirke.
Pričujoči zvezek prinaša najprej gradbeni zakon, pravilnik za izdelovanje regulacijskih načrtov, splošna navodila za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika ter norme za označevanje regulacijskih načrlov za naselja, nato pa v dodatkih A) do F) gradbcno-obrlne predpise, gradbene takse s pojasnili, določbe o. d. z. v gradbenih in sorodnih zadevah, delavsko-zaščitne predpise v gradbenih zadevah, popolno besedilo zakona o pooblaščenih inženirjih in končno predpise o gradnji zaklonišč za zaščilo pred zračnimi napadi. V jezikovnem oziru je besedilo prečiščeno in ustreza današnji uradni slovenščini, čeprav bi en ali drug srbohrvatski izraz, ki se iz navade vleče po naših uradnih spisih, lahko zamenjala slovenska beseda. Pričujoča priredba gradbenih predpisov je delo, za katero moramo biti društvu Pravnik in avtorju zelo hvaležni.
F. S.
*
Izvoz grozdja. Po odredbi ministrstva za trgovino in industrijo z dne 20. septembra t. 1., se sme od tega dne dalje proizvajati mezga iz sliv in od 25. septembra dalje izvažati presno grozdje f>oznih sort.
Kniikurz je razglašen o imovini zapuščine umrlega Ivana Šimonca, trgovskega zastopnika v Mariboru, Aleksandrova cesta 51. Prvi zbor upnikov 14. oktobra, oglasiti se je do 31. oktobra, obči ugotovitveni narod 11. novembra 1940.
Licitacija. Dne 21. oktobra 1940 bo prva licitacija za gradnjo gornjega ustroja na drž. cesti št. 60 od km 1.100 do 2.100 (Sv. Lenart—Sv. Benedikt). Proračunska vsota znaša 317.280 din.
Zvišanje diskonta v Pragi. Da se prilagodi raven obrestne mere v protektoratu obrestni meri v Nemčiji, je na koncu preteklega meseca Narodna banka za Češko in Moravsko zvišala diskontno obrestno mero od 3 na 3.5%, lombardna obrestna mera za vrednostne papirje pa je določena enotno na 4.5%.
Redno licencovanje bikov 1)0 v brežiškem okraju jio naslednjem razporedu: dne 14. oktobra:
ob 8 zjutraj na sejmišče v Dobovi za občino Dobova; istega dne ob 9 na sejmišču v Kapelah za občino Kapela; istega dne ob pol 10 v Župe-levcu pri gostilni šanežič za občino Bizeljskoji istega dne ob 11 v Globokem za občino Globoko in Pišece; istega dne ob 12 na Dol. Pohanci za občine Artiče, Videm ob Savi in Zdole; istega dne ob 14 na sejmišču v Brežicah za občini Brežice in Čatež; istega dne ob 16 na Jesenicah za občino Vel. Dolina. — Dne 15. oktobra: ob 8 na sejmišču v Rajhenburgu za občini Rajhenburg, Sevnica in event. tudi Videm; istega dne ob 10 v Koprivnici za običajno okolico občin Podsreda in Senovo; istega dne ob 11 v Podsredi za ostali del občine Podsreda; istega dne ob 14 na Blanci pri občini za občino Blanca. — Dne 16. oktobra: ob 8 na sejmišču v Sevnici za občino Sevnica in event. tudi za Blanco, v kolikor je rejec bliže Sevnici kot Blanci; istega dne ob 10 o Podgorju pri gostilni Pipan za občino Zabukovje.
Jesenska plemenska sejma za bikce bosta v Novem mestu dne 12. oktobra ob 8 zjutraj in v Vel. Laščah dne 22. oktobra ob 7 zjutraj. Živinorejce posebno opozarjamo na ta dva plemenska sejma. Živinorejci naj na plemenski sejem v Novem mestu priženejo bikce iz edinic novomeškega in krškega okraja, na plemenski sejem v Vel.
Borze
Poslužite se položnic!
ki so bile priložene včerajšnji številki »Slovenca« za obnovo naročnine in
r.^knztlo 10 dinarjev za »SLOVENCEV KOLEDAR«
Naročniki »Slovenca«, »Slov. doma« in »Domoljuba« dobe koledar za 10 din. Nenaročniki teh listov pa za 28 dinarjev! S svojo aktualno vsebino in s svojimi kakovostnimi članki bo koledar posebnost na našem knjižnem
trgu in tudi lepo novoletno darilo za vse naše naročnike. Ker bomo tiskali le toliko izvodov koledarja, kolikor bo prednaročil, vabimo," da ga vsak čim prej naroči. Prednaročila bomo sprejemali do 1. novembra 1.1. Veliki »Slovenčev koledar« je knjiga, ki ne sme manjkati r nobeni slovenski družini!
»Slovencev koledar«
Ljubljana — Kopitarjeva ul. št. 6
Prehrana in letošnji pridelek v Nemčiji
Iz nedavne izjave nemškega kmetijskega ministra Darreia posnemamo, da je znašala letoinja letina žita v Nemčiji 24.6 milij. ton, dočim je znašala povprečno 1934—1938 letina 25.1 milij. ton. Toda nemške zaloge žita znašajo še sedaj 6.2 milij. ton, letos pa ima Nemčija še 150.0C0 ton moke več pri pekih. Letina krompirja je dala 60 milij. ton, t. j. 5 milij. več kot v zadnjem letu pred vojfko. Sladkorni pese je letos 20 milij. ton (lani 6amo 18.7 milij. ton). Obrok masti bo ostal enlzpremenjen kakor tudi obrek mesa Za preskrbo z zelenjavo kaže boljše, samo za sadje kaže slabše. Dovozi mleka v mlekarne so znašali leta 1933 10.3 milijarde litrov, lani 15 9 milijard litrov. Sredi vojne pa so dobave mleka narasle za 10—15%, kar omogoča povečanje proizvodnje masla. V prvi polovici letos je znašala nemška proizvodnja masla 30% več '"ot leta 1939. Za izgraditev mlekaren je b«'lo potrošenih 300 m<ilj mark. Površina za zelenjavo je narasla za 30%, nekateri pridelki pa še celo bolj.
Težave v prehrani Holand<je in Belgije so pretirano cenjene v inozemstvu. Težje pa bo v Franciji, kjer bodo nekatera mesta morala stradati. Območje Nemčije sega od severnega rta do italijanfke interesne 6fere. S tem so možnosti izmenjave in trgovine številnejše kot so bile prej.
Laščah pa naj priženejo bikce iz ostalih organizacij. Na sejem naj se prižene le prvovrstne bikce v starosti od 1—2 let.
Jesensko licencovanje polemenskih bikov in mrjascev bo v kočevskem okraju po naslednjem razporedu: 12. oktobra ob 8.30 pri stihu v Vidmu za občino Videm-Dobrepolje, ob 10 30 v Vel. Laščah za občino Vel. Lašče, ob 13 v Ortneku za o.bčino Vel. Lašče, ob 13 30 na sejmišču v Sodra-žici za občino Sodražico, ob 14.30 pri občini v Loškem potoku za občino Loški potok, ob 16 pri občini v Dolenji vasi za občino Dolenja vas, ob 17 pri Cenet i v Ribnici za občino Ribnica; 13. oktobra ob 8.30 v Starem logu za občino Stari log; ob 10 na sejmišču v Kočevju za občino KoČevje-okolica in mesto, ob 14 pri občini v Mozelju za občino Mozelj, ob 16 pri občini v Koprioniku za občino Koprionik; 14. oktobra oh 10 pri občini v Fari za občino Fara, oh 14 pri Medicu v Kočevski
reki za občino Kočevska reka.
*
Cene kmetijskim pridelkom ▼ Celfu dne 28. septembra t. 1. Pšenična moka bela 9 din., krušna 4.75 din goveje meso I. vrste 18 din. II vrste 16 din in III. vrste 14 din, teletma 18—20 din, svinjina 20—22 din, svinjska mast 24—26.75 din, sveža slanina 24 din, krompir 2 din, sladko seno 1.10 din, pšenična slama 0.55 din fižol 6—7 din in ječmen 4 din za 1 kg 10 komadov jajc 12.50 dinarjev in sladko mleko 2.50 din za liter.
Dne 2.. oktobra.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški l>orzi 1,639.017 din na belgrajski 5,445.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 266.000 din.
Ljubljana — uradni teta]i>
London 1 funt ...... 178.27— 181.47
Newyork 1<H> dolarjev . s , 4425.00—44K5.00 Ženeva 100 frankov .. i . . 1020.31—1030.31
Ljubl jana — svobodno triiStei
LLondon 1 funt ,....> 220.46— 223.66 Newvork 100 dolarjev . . » 54*0.00—5520.00 Ženeva 100 frankov , . , . 1260.82—1270.82
Ljubljana — zasebni klirinpt
Berlin 1 marka....., . 17.72—17.92
Zagreb — zasebni btirtng*
Solun 100 drahem .... i ... 61 denar Belgrad - zasebni kllringi
Solun 100 drahem .................
Sofija 100 dinarjev...... 91.20—92.80
Curih. Belgrad 10, Pariz 9.85, London 16.95,
Newyork 435, Milan 21 975, Madrid 4fl, Berlin 174.50, Stockholm 103 65, Budimpešta 85.50. Atene 3, Carigrad 2 80, Bukarešta 2.25, Ilelsing-fors 8.90, Buenos Aires 101.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 437 —439 v Zagrebu 437 —439 v Belgradu 437.50—438
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 denar, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 437—439, ljegluške obveznice 76.50—77.50, dalm. agrarji 69—70, 8% Blerovo posojilo 99—100, 7% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 94 denar. — Delnice: Trboveljska 315 denar, Kranjska industrijska družba 148 denar,
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. posojilo 97 denar, agrarji 51.50 denar, vojna škoda promptna 437—439, begluške obveznice 77.50 blago, dalm. agrarji 70.50 blago, 6% šumske obveznice 70.50 blago, 4% severni agrarji 51 50 denar, 8% Blerovov posojilo 99—100, 7% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% posojil** Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab posojilo 92 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 192 denar, Trboveljska 33—340 ( 330), Gutmann 45 denar, Slndk. tov. Bcčkerek 600 denar, Sladk. tov. Osi-jek 210 denar, Osj. livarne 163 denar, Isis 60 blago, Oceania 650 denar, Jadr. plovba 400 denar.
Belgrad. Državni papirji: agrarji 53.25 denar, vojna škoda promptna 437.50 do 438 (437.50), begluške obveznice 76.50—77.50, dalm: agrarji 69 denar. 6% šiimske obveznice 69—70, 7% Blerovo posojilo 94 denar (93). — Delnice: Narodna banka (6.500), Prjv. agr. banka 192 denar (drobni komadi).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Cene živine in kmetijskim pridelkom
Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju dne 30. septembra 1940. Dogon: 50 volov, 18 krav, 14 telet, 2 bika 30 svinj in 35 prašičev, Prodanih je bilo: 32 volov, 10 Okrav, 14 telet, 1 bik, 21 svinj in 18 prašičev. Cene naslednje: voli I. vrste din 9.—, voli II. vrste din 8.50, voli III. vrste din 7.—, telice I. vrste din 9.—, telice II. vrste din 8.50, telice III. vrste din 7., krave I. vrste din 8.50, krave II. vrste din 7.75, krave III. vrste din 6.—, teleta I. vrste din 9.50, teleta II. vrste din 8.25, prašiči špeharji din 16—17, prašiči pršutarji 14—15 za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7—8 tednov stari 250 din do 300 din za glavo — Goveje meso prednji del din 18.—, svinjina din 22—24, slanina sveža din 24, svinjska mast din 26—28, čisti med din 24—-26, neoprana volna din 34—38, oprana volna din 48—56, goveje surove koze din 20, telečje surove kože din 22, svinjske surove kože din 9—11 za 1 kilogram. — Pšenica din 4.50, ječmen din 4.50, rž din 4.25, oves din 3 75, koruza din 4, fižol din 6—9, krompir din 1.50—2, lucerna za krmo din 1.50 —1.75, seno din 1.50—1.70. slama din 0 /5. jabolka II. vrste din 6—8, III. vrste din 3—6, hruške I vrste din 14, II. vrste din 10, III. vrste din 5—8, pšenična moka Og din 9.—, koruzna moka din 6.—, ajdova moka din 7—10, ržena moka 6—6.50 din, koruzni zdrob 6.50 din za 1 kg. — Trda drva din 140—150 za 1 m3, jajca dii) 1 25—1.50 za komad, mleko din 2.25—2.50 za liter, surovo maslo din 40—44 za 1 kilogram.
Cene živine in kmetijskih pridelkoT v okraju Litija dne 1. oktobra t. 1.; voli l. vrste din 8.50, voli II. vrste din 8.—, voli III. vrste din 7__, telice
II.	vrste din 7.50, telice 111. vrste din 7.—, krave 1. vrste din 7.—, krave II. vrste din 6 50, krave
III.	vrste din 6.—, teleta I. vrste din 11, teleta II, vrste din 10, prašiči špeharji din 16, prašiči pršutarji din 14, za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del din 14, zadnji del din 16, goveje meso II. vrste din 14, svinjina din 18. slanina din 24, svinjska mast din 26, čisti med dio 26, goveje surove kože din 20, telečie surove kože din 26. Krompir din 1.50, lucerna din 1—. sedo din 0.80, slama din 0.50, jabolka 1. vrste din 6.—. II. vrste din 4.—, III. vrste din 3.—, pšenična moka din 5—9, koruzna moka din 4.—, ajdova moka din 6—, za 1 kilogram. Trda drva din 110 za 1 m3, iajca din 1.— za komad, mleko din 2.50 za liter, surovo maslo din 36 za 1 kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 5 din za liter, finejže sortirano vino pri vinogradnikih 8 din za liter.
Živinski sejmi
Živinski sejem ▼ Črnomlju dne 24. septembra
t. 1. Dogon: 615 volov, 59 juncev, 23 telet,' 1 bik, 65 krav, 426 prašičev in 41 plemenskih svinj. Prodanih ie bilo: 100 volov, 6 juncev, 2 teleti, 38 krav in 55 prašičev Cene naslednje: voli od 8 din do 9 din, junci od 8 do 9 din, teleta od 8 do 9 din, biki od 7 do 8 in, plemenske svinje za rejo 15 do 16 din in krave 6 do 7 din za kg žive teže Mladi prašički po 8 tednov stari od 170 din do 250 din ea glavo.
Slov. Glasbena Matica v Clevelandu
Vaino delo slovenskega rojaka konzula dr. Malifa med ameriškimi Slovenci
Cleveland O. 12. septembra 1940.
Lansko leto je bil imenovan v Clevelandu za častnega konzula c. dr. ,Iakob Mali, naš cleveland-ski rojak, ki je razvil takoj z nastopom svoje službe žilavo delavnost za povzdigo narodnega, kulturnega in gospodarskega življenja v ameriški Ljubljani. Organiziral je že več kulturnih organizacij, ki so krepko posegle v življenje v naselbini. Med drugim je ustanovil s pomočjo opernega pevca g. Antona Šubel-na slovensko Glasbeno Matico, za katero je poskrbel potrebna finančna sredstva. Med našimi izseljenci v tujini nobena stvar toliko ne pospešuje narodne zavesti in jo ne ohranja tudi med mladino, rojeno v Ameriki, kakor sloven-pesem. Naša blagoglasna slovenska in umetna narodna pesem je priznana kot najlepša pesem, katero občudujejo tudi drugi narodi in jo radi poslušajo. Radio postaje, ki prinašajo posebne slovenske ure, dobivajo nešteto pisem od Američanov, ki je ne morejo prehvaliti in katero z veseljem poslušajo.
Ustanovitev te glasbene matice ni bilo lahko delo, in ko bi g. konzul ne bil tako vztrajno žilav in odločen pri svojem delu, bi je nikdar ne bilo. Tekom prvega polleta svojega obstanka je pa že pokazala, da bo mogočen faktor v našem narodnostnem življenju clevelandskih Slovencev. Prvič jo nastopila s svojim koncertom za rojstni dan našega kralja. Najprej je pela pri slovenski maši, ki je bila v cerkvi sv. Lovrenca, kjer je domači župnik kanonik John Oman imel slovesno mašo in slavnostni govor. V svojem govoru je dejal, kakor posnemamo po naših clevelandskih angleških dnevnikih tudi tole: »Zanimivo je, da je Jugoslavija sredi evropskega bojnega meteža ostala še do
danes dežela miru. Gotovo je nedolžnost mladih let mladega kralja veliko pripomogla k temu zavidanja vrednemu položaju države, česar se veselimo tudi mi ameriški Slovenci, in zato tako z veseljem praznujemo danes slavnost njegovega sedemnajstletnega rojstnega dne.«.
Zvečer je bil koncert Glasbene Matice v slovenskem Narodnem Domu, ki je uspel nad vse pričakovanje sijajno. Pesnik Ivan Zorman je imel uvodni nagovor, kjer je pojasnil pomen Glasbene Matice za elevelandske Slovence. Zbor Matice je na to najprej zapel ameriško himno God bless America« (Bog blagoslavljaj Ameriko) in našo državno himno. Za tem je imel globoko zamišljen patriotični govor svetnik našega poslaništva v \Vashingtonu g. dr. Kybar, ki je prišel za to priliko na povabilo g. konzula v Cleveland. V svojem govoru je navduševal ameriške Slovence, da naj v teh težkih zgodovinskih tirah ostanejo zvesti svoji novi državi, ki jih je tako ljubeznivo sprejela in jim dala boljšega kruha, pri tem pa prav tako zvesti svoji državi in svojemu narodu, čigar kri so. Njegov govor so omenjali vsi dnevni elevelandski časniki s pohvalo in priznanjem. Mešani zbor Glasbene Matice je zapel »Gozdič je že zelen« in »Venček narodnih pesmi«. V četverospevu in petero spevu so zapele Karolina Budan, Vida Kmet, Amalija Plut, Franc Bradač in Ivan Lube je zapel znano arijo iz Lucia Lamermoor in »Gor čez izaro«. Jozefina Milavec-Levstik je zapela solo »Žanjica« in arijo iz »Pikove dame*. Četverospev, v katerem so bili Alojzij Bele, Franc Plut, Ivan Nosan in Ivan Lube je zapel >.!az pa eno ljubco imam«, »Teče mi vodica« in »Vinček, oj vinček moj«. Koncert je zaključil mešani zbor z. »Zabučale gore«. »Ljubca |>o-vej, povej in odlomek iz Cavaleria Rusticana. Na
Zavod za strojništvo dohončavajo
Ljubljana, 2. oktobra.
V	dveh letih je zrastel ob Aškerčevi ulici nasproti poslopju stare tehnične fakultete mogočen zavod poleg knjižnice, prva večja nova vseučiliška zgradba, ki jo je dobila Aleksandrova univerza v Ljubljani v času svojega obstoja. V letošnjem^ poletju je zavod dobil lepo zunanjost, v zadnjem času pa je bilo tudi ometano zidovje na dvorišču. Na zunaj je stavba razen nekaterih drobnih malenkosti že popolnoma dokončana. Vsa okna so že vstavljena in zasteklena, prav tako so že postavljena tudi vrata. Manjkajo le še okna na stopnišču in v veliki kotlarni, pa tudi samo zato, ker okenske okvire bo zavod pod vodstvom predstojnika prof. ing. Lobeta izdelal iz železa v lastni režiji.
V	1. in 2. nadstropju.
Pa ne samo zunanjost, tudi notranjost zavoda se je v zadnjih mesecih močno spremenila. V obeh nadstropjih so bile stene že ometane in pobeljene. Sedaj so na delu že soboslikarji, ki slikajo strope in stene v prijaznih, mirnih in svetlih barvah. Instalacije so seveda prav tako že vse dokončane. Vse je tudi že pripravljeno za polaganje parketov, ki so še edino večje delo, katero doslej ni bilo opravljeno. Medtem, kp se tako dokenčavajo učilnice, risalnice in drugi prostori v prvem in drugem nadstropju, pa je v pritličju velike zgradbe še vse polno dela.
Tehnološki laboratorij.
V	traktu ob Aškerčevi ulici bo namreč v pritličju velik tehnološki laboratorij. Bo to dolga in široka dvorana- prava strojna delavnica, v kateri bo postavljenih 24 najmodernejših obdelovalnih strojev. Predstojnik zavoda g. prof. ing. Lobe je imel v resnici srečuo roko. ko je večino vseh dragocenih obdelovalnih strojev naročil že takoj, ko so začeli graditi zavod za strojništvo. Kot stroko^ njak je sam izbral najboljše stroje od svetovno znanih tovarn. Večino strojev je nakupil v Nemčiji, nekatere pa tudi na Švedskem in v Švici. Vsi ti stroji so bili odposlani predlanskim in lani v Ljubljano. Ker tedaj zavod za strojništvo še ni bil dograjen, je bilo treba dobavljene stroje začasno spraviti pod streho na raznih krajih. Za najtežje
■ in največje stroje pa so zgradili na dvorišču za staro tehniško fakulteto precejšnjo barako, kjer so stroji dobro zavarovani pred vlago in sleherno poškodbo lani celo prezimili.
Stroje ie postavljajo.
Ko je letos graditev zavoda za strojništvo toliko napredovala, da so bile tudi v dvorani tehnološkega laboratorija v pritličju zaključene vse instalacije, tako da je bila notranjost laboratorija v glavnih obrisih dograjena, so začeli dovažati v laboratorij najprej lažje in manjše, pa tudi najpotrebnejše stroje, kakor stružnice, vrtalne stroje, varilne stroje, stroje za rezanje zobatih koles itd. S pomočjo teh strojev je g. prof. Lobe s pomočjo svojih sodelavcev najprej izdelal velik tekalni žerjav po najmodernejših načelih. Podoben tekalni
žerjav izdeluje sedaj tudi za kalorični laboratorij, ki je v traktu ob Murnikovi ulici. Ko je bil žerjav izdelan, je bilo mogoče misliti tudi na dovoz najtežjih strojev, ki so še čakali v baraki za staro tehniko in ki jih doslej ni bilo mogoče spraviti v laboratorij.
Prevoz najtežjih strojev.
Te dni je podjetje »Slovenija transport«, ki je že svojčas opravilo carinske formalnosti pri uvozu strojev in ki jih ]e tudi prepeljalo v za to določena skladišča, dobilo nalog, naj prepelje dva najtežja stroja iz barake za staro tehniko v tehnološki laboratorij novega zavoda. Ker je natovarjanje težkih strojev na tovorni avtomobil izredno nerodno, so za kratki prevoz vzeli navaden voz, na katerem je mogoče peljati 25 ton težak tovor. Nanj so najprej dvignili ogromen vrtalni stroj, na katerem bo mogoče vrtati valje za eksplozijske motorje in parne valje. Stroj tehta okrog 9000 kg. Kmalu so ga prepeljali na dvorišče zavoda za strojništvo, kjer so ga z dvigalom najprej dvignili z voza in nato spravili v laboratorij. Naslednji dan je napravil isto pot nad 7000 kg težki precizni skobelni stroj, s čemer je oprema velikega tehnološkega laboratorija skoraj zaključena. Pogled po velikem laboratoriju je sedaj dokaj zanimiv, saj stoji drug poleg drugega nad 20 najmodernejših obdelovalnih strojev. Najbolj zanimivo pa je to, da je bilo že pri naročilu strojev poskrbljeno, da so vsa potrebna pojasnila in navodila na strojih napisana v lepi slovenščini. Kovinaste tablice s takimi napisi v slovenščini so izdelale tovarne, ki so dobavile stroje. V tujem jeziku je ostala le napisna tablica, ki označuje tovarno, ki je izdelala stroj.
Kalorični laboratorij bo takoj po ureditvi tehnološkega prišel tudi na vrsto. Veliki parni kotel je bil že zdavnaj naročen v tovarni v Brodu in bo-že meseca novembra dobavljen. Prav tako so pripravljene že vse naprave in aparature, potrebne za kalorična merjenja. Prav tako bodo izdelane za kotlarno v lastni režiji transportne naprave za premog in merilne naprave za tehtanje premoga. Vse te naprave bodo seveda izdelane s pomočjo strojev, ki so bili postavljeni v tehnološkem laboratoriju. Kalorični laboratorij ima postavljene že vse temelje za posamezne stroje, en parni stroj pa je celo že postavljen. Na montažo pa še čakajo drugi pogonski stroji, parne turbine in generatorji. Zanimivo je, da je ena parna turbina švedska, izdelek tvrdke Ljungstrom, druga parna turbina pa izdelek švicarske tvrdke Brcwn Boveri. Tudi električni generator za prvo parno turbino je švedski znamke Asea. Seveda ne manjka tudi najbolj preciznih merilnih instrumentov, ki jih je dobavila priznana nemška tvrdka Hartmann Braun.
Manjka le hidro- in aerodinamični laboratorij.
Zavod za strojništvo bo v resnici izvrstno opremljen in je le škoda, da ne bo popoln, ker mu manjka še tako nujno potrebni hidrodinamični in aerodinamični laboratorij. Tak laboratorij bi bil
glasovirju je spremljala vse točke Vera Milavec. Dvorana je bila nabito polna, ki je obsipala pevce in zbore z neprisiljeno pohvalo.
Vse kaže, da bo slovenska Glasbena Matica v Clevelandu poslala trajna ustanova, ki bo rodila še mnogo lepih sadov med rojaki v Clevelandu in z njeno ustanovitvijo je g. konzul dr. Mali izvršil veliko kulturno narodno delo, za katero mu je domovina dolžna veliko hvaležnost.
Kakor razvidno iz ameriškega slovenskega časopisja; nastopa g. dr. Mali neprestano pri vseh večjih slovenskih prireditvah s svojimi govori in predavanji, v katerih je pravi mojster. Pa tudi po raznih prireditvah po mestu med najrazličnejšimi narodnostmi nastopa in tako nosi slovensko in jugoslovensko ime po vsem Clevelandu. Zelo veliko ga vabijo tudi razne višje šole, univerze in klubi, da jim predava o Slovencih in o Jugoslaviji. Samo v enem mesecu je imel več kot 20 takih govorov in predavanj.
Iz tega posnemamo, kako srečna je bila izbira naše vlade, da je imenovala vprav g. dr. Malija za našega konzula v največji slovenski naselbini v našem izseljenstvu. Iz njegovega delovanja se pa tudi jasno vidi, kaj vse zmore delaven naš zastopnik v tujini, ako ima srce za svoj narod in svojo državo in razumeva pravilno svojo nalogo kot Jugoslovan in Slovenec. Takega odličnega delovanja ne zasledimo nikjer drugje po naših naselbinah. Ko bi naš konzul v Clevelandu dobil samo še več. moralne podpore in opore od zuoraj in ko bi ne bil samo častni, honorarni konzul, ki mora vse svoje delo vršiti brezplačno in vzdrževati svojo pisarno z lastnimi stroški, bi bilo njegovo delo gotovo sto-procentno še večje, kakor je že sedaj.	A. Z.
Pazite kaj pijete!
Zahtevajte vedno našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za razne bolezni srca, želodca, jeter, žolča, ledvic razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notran,ih žlez in živcev
ono z rdečimi srci!
ljubeznijo spremljal sedanji prosvetni minister in predsednik senata dr. Anion Korošec. Njemu gre tudi zasluga, da je bilo mogoče zavod zgraditi po tako lepi zamisli in bogati opremi, ki bo koristila edinole našemu mlademu inženirskemu naraščaju pri njegovi izobrazbi. S leni bo pa posredno zavod tudi koristil napredku vsega slovenskega naroda, posebno pa njegove industrije, ki je že danes tako važen činitelj v življenju Slovencev.
glede na razmere pri nas, ko imamo toliko vodnih sil na razpolago, izredno važen. V njem bi se lahko opravila potrebna znanstvena raziskavanja vodnih lurbin, črpalk, cevovodov in merilnih aparatur. Tudi za pouk bi bil tak laboratorij inženirjem nadvse potreben. O pomembnosti aerodinamičnega laboratorija pa glede na čas, v katerem živimo, skoraj ni treba zgubljati besed. Seveda ima zavod za strojništvo tudi za ta laboratorij, ki naj bi bil postavljen ob Gradaščici blizu kopališča Kolezije, že zdavnaj pripravljene vse potrebne načrte. Manjka le kredit za zgradbo samo. Nadaljno opremo in izpopolnitev laboratorija pa bo zavod za strojništvo po razmeroma nizki ceni lahko izdelal sam v lastni režiji, kar bi pomenilo velik prihranek.
Zavod za strojništvo bo v letošnji zimi v glavnem urejen. Vodstvo zavoda se zaveda, da zavod šo ne bi bil tako blizu svoji dovršitvi, če ne bi njegovo rast ves čas, ko so se pripravljali načrti in potem začeli uresničevati, z velikim zanimanjem in
Žerjav je dvignil 9000 kg težki vrtalni stroj 7. dvorišča v višino tehnološkega laboratorija, od tod so stroj z lahkoto prepeljali s tekalnim žerjavom v laboratorij.
Tudi za vajence ustanovite kuhinjo!
Nadvse je hvalevredno, da so se zavzeli tudi merodajni faktorji za vprašanje prehrane naše učeče se mladine. Prav tako je hvalevredno, da se z anketami po časopisju skuša zbuditi javno mnenje v prilog te akcije. Toda ne moremo si kaj, da ne bi pokazali na nek problem, za katerega je žal vse premalo zanimanja liodisi pri merodajnih faktorjih, bodisi med ljudstvom samim in vendar gre za važen in znaten del našega naroda. Mislimo namreč na naše vajence in ostale mlade delavce, katerih večina ali vsaj velik del nima potrebne hrane, obleke in prenočišča, da ne naštevamo ostalih so-cijalnih pomanjkljivosti, pa verske, moralne, duhovne bede, o kateri bo treba tudi pisati.
Kolikor nam je znano, je v Ljubljani več sto vajencev in vajenk, ki prihajajo k ljubljanskim mojstrom v uk in delo, ki nimajo opoldne pravega kosila, marveč so navezani na kako mlekarno, kjer si kupijo kos kruha in skodelico mleka, ali pa nosijo s seboj košček kruha, nekoliko kave ali juhe, si, če je prilika, to pogrejejo v delavnici, pa opoldne pospravijo. Ob taki jirani žive in tudi trdo delajo po 10—14 ur dnevno, skozi več let v dobi, ko potrebuje človek največ hrane. Mnogi od teh prihajajo pozno domov, kjer jih čaka spet postana hrana. Priznati moramo, da je taka hrana pomanjkljiva in nezadostna za mladega človeka v razvoju.
Zdi se nam, da bi bilo treba o tem pisati kaj več, zainteresirati za ta problem našo oblast, pa tudi javno mnenje ter iti k uresničitvi tako zelo potrebne vajenške kuhinje, ki si jo je zamislilo in stavilo v program Društvo za varstvo delavske mla-
dine. Oblast in vsi. ki jim je za zdrav obrtniški naraščaj bi morali podpreti akcijo tega Društva.
Pa drug,ftrobleni je, ki je zlasti zdaj na pozno jesen' in zimo aktualen. Mnogi nas i rnlhttt' 'dMHvci namreč iiodijo od daleč v mesto na delo. Ne le, da se vozijo s kolesi, avtobusi ali vlakom, marveč tudi pešačijo po eno uro ali več liodisi iz Ljubljane, ali od postaje. V lepem vremenu se taka |>ol kar prileze. Toda kaj naj rečemo v deževnih dneh, v nevihtah in snežnih viharjih?! Kolikokrat se zgodi, da pride fant moker, premočen v delavnico in ker nima kaj obleči, posuši obleko na sebi. Prav gotovo, da je iskati vzroka mnogim obolenjem naše delavske mladine tudi v tem.
Mar bi se ne dalo kaj ukreniti tudi glede tega?' Ni treba iskali vsakdanjega prenočišča, marveč le za prilike slabega vremena. Kdor bi se zavzel za to. pa tudi kdor bi pomagal, da se to izvede, bi žel zasluge za naš obrtniški in delavski naraščaj. Morda kaže, da bi se zgoraj omenjeno društvo zavzelo tudi za to. Mislimo, da bi sredstev ne manjkalo, kajti po pravici pričakujemo, da bi tako državna, banovinska in mestna oblast, pa naši denarni zavodi,, končno obe zbornici, Delavska in obrtniška, pa obrtniki in podjetniki sami radi podprli to akcijo. Morda bi našlo Društvo kako dobro osebo, ki bi darovala ali vsaj dala za nizko reno v najem primerne prostore. Golovo bi bilo tako delo zaslužno pred Bogom pa tudi pri ljudeh. Seveda ne gre za zaslužek, marveč za dobro delo.
Nič se nam ne zdi preveč drzno, če imenovano Društvo kar povabimo, naj akcijo začne. Potreba je velika in zima je pred durmil
Življenje v Londonu
Pogled po veliki dvorani, v kateri bo tehnološki laboratorij zavoda za strojništvo. Številni stroji
to že postavljeni na svoja mesta.
Ulična slika angleške prestolnice je vedno bolj žalostna, kar je pred dnevi veljalo le še za okolico okrog dokov, velja zdaj za celo City in za druge v središču ležeče mestne dele. Nočni svinčeni dež iz nemških bombnikov, ki je preje padal le na doke in na bližnja delavska stanovanja, pada sedaj neusmiljeno tudi na zgodovinski cttrt v okolici Angleške banke. Mogočne trgovske hiše so očividno nemškim bombnikom posebtn cilj Na Oxford Streetu je deset velikanskih trgovskih hiš poškodovanih ali požganih. Manj je poškodovan Regen Street. V Bond Street sta udarili dve bombi. Tudi staromodni Burlington Arcade je močno poškodovan. En muzej je pogorel, drugi je močno razdejan, ravno tako je poškodovano poslopje Galerije. Sploh ni stavbe v tem delu, ki bi ne bila bolj ali manj poškodovana.
Samo po sebi je umljivo da pri takem stanju mnogo trpi ulični promet. Omnibusi in avtomobili morajo voziti v cikcakastih zt promet še kolikor toliko sposobnih ulicah. Pa tudi te poti se vsak dan po letalskih napadih meniajo Tem dragocenejša je v teh dneh podzemska železnica. Zelo se trudijo, da bi vsaj ta lahko redno poslovala. Od časa do časa sicer morajo zapreti to ali ono postajo, ako v bližini udari bomba, ali ako zažigalna bomba poškoduje postajno poslopje samo V mestnih četrtih, ki leže bolj vstran od mestnega središča, motnje niso tako velike. To velja za cele mestne okraje, čeprav so tudi tam na nekaterih mestih strašna opustošenja.
Resničnega občudovanja vreden je mir londonskega prebivalstva Celo med najtežje prizadetimi redko slišiš tarnanje ali pritoževanje Mnogi se medsebojno spodbujajo tako, da si pripovedujejo, kako so imeli veliko srečo in so utekli neposredni življenjski nevarnosti Sosedic, ki so pred leti po angleški navadi brez besede hodili drug mimo drugega, pa tudi povsem tuji ljudje si med seboj ve-
dno pomagajo. Nesrečnikom nudijo streho, dajejo jim odeje, perilo, obleko, hrano.
Nič ne povzroča večje pobitosti kot množicc ljudstva pred podzemeljskimi zaklonišči in pred postajami podzemeljske železnice, kadar ie dan znak, da se bližajo sovražna letala. Dolge vrete ljudi, ki čakajo na vstop, so tiha obtožba proti odgovornim oblastem, ki so tako dolgo zanemariale gradnjo zaklonišč proti bombnim napadom ko so vendar iz vseh priprav morale spoznati, da bo prestolnica najbolj izpostavljena zračnim napadom S tem so povsem jasno lahko računali že septembra leta 1939. Prvotno uredbo, da |e treba podzemeljsko železnico uporabljati izključno za promet, so morali opustiti, ker je občutno premalo zaklonišč in ljudstvo ob napadih mora zatekati sem Celo nekaj zasebnih velikih hiš sc morale cblasti zaseči, da so lahko nudile brezdomcem stanovanie v kleteh, varnih pred bombami
Londonsko prebivalstvo si prav nič ne domišlja, da bodo letalski napadi v kratkem ponehali. Nasprotno, vsi dobro vedo, da bodo prišli še hujši časi. Na drugi strani pa tudi vedo, da nevarnost za življenje vendar ni tako velika za tistega, ki se v primeru napada ravna po navodilih V«ak Londončan nadalje tudi ve, da mora vsak mož in vsaka žena vztrajati na svojem položaju, kjer koli že je, da bo lahko šlo normalno življenie kolikor mogoče svojo pot naprej brez večjih motenj ln res gre obrat v večini tovarn in trgovin tudi med napadi nemoteno naprej, dokler opazovalci ne spo-roče, da je nevarnost neposredno blizu. Londonča-ni so ponosni da vprav oni nosijo glavno breme vojne in lahko svetu pokažejo, da se ne dajo kar tako prestrašiti.
Veliko upanje od letalskih napadov trpečega prebivalstva ie prepričanje da njihove letalske sile vedno naraščajo in da bodo kmalu ko« nemški premoči v zraku. (Iz poročila posebnega^ poroče-i valca švicarskega lista »Neuer Auricher Zeitung«).
SKo&ae novice.
Koledar
Četrtek, 3. oktobra: Terezija Deteta Jezusa: Felicija, devica.
Petek, 4. oktobra: Frančišek Serafinski, spo-znavalcc; Edvin.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrla gn, Pese I j Marija roj. šinkar. Pokopali jo lx>do v petek ob 1 popoldne z Žul iz kapelice sv. Jakoba, Naj počiva v miru! Svojcem naše sožulje!
+ Czerny Henrik, višji računski svetnik v pokoju v Ljubljani, je odšel v večnost v 75. letu starosti Pogreb bo v petek ob pol štirih popoldne z Žal — iz kapelice sv. Petra. Naj mu sveti večna luč! Svojcem izrekamo svoje sožulje!
-f- V Rogatcu je dne 26. septembra 1940 mirno v Gos poti ti zaspal v naročju svoje hčerke najstarejši posestnik v dekuniji Rogatec v 91. letu starosti veteran Anton Bele, Pokojni se je udeležil z največjim slovenskim govornikom dr. Mihaelom Nupotnikom pod Filipovičem leta 187H okupacije Bosne-in Hercegovine; bil je oče Štefanu, poštnega inšpektorja v Mariboru, Tilke, trgovke ter lojzeku, posestnika, oba v Rogatcu liil je pokopun 28. septembra t. I. ob veliki udeležbi iz sosedne llrvutske in štajer-skc. Na j mu sveti večna luč!
Osebne novice
= 7,a tajnika škofijskega ordinnrijata v Ljubljani je bil imenovan g. Stanislav Lenič.
= Na zavodih sv, Stanislava je bil imenovan za stalnega učitelja glusbe z naslovom profesor g. Venceslav Snoj. — Upokojen je bil profesor Frane Omerzn. Za spirituala ie bil imenovan g. Karel Truhlar, za prefekte pii gg-Ivan Janež, kaplan v Velkih Laščah, ter duhovniku Franc Dolinar in Jožef Žabkar.
= Umeščen je bil na župnijo Dobrava pri Kropi g. Franc Kokel, doslej ekspozit pri Sv. Joštu nad Kranjem.
= Župnija Sv. Jakob ob Savi je bila podeljena g Karlu Supinu, župniku pri Sv. Trojici v Tržišču.
= Iz banovinske službe. V banovinski službi so bili imenovani: Ogrin Viktor za drž. služitelja-šo-ferja pri policijski upravi v Ljubljani, inž. Vivod Avgust za ban. tehničnega pristava VIII. skupine pri okr. cestnem odboru v Kočevju, Zibert Franc za ban. uradnika VIII. skupine pri cestnem odboru v Logatcu, JazbimšeU Jože za uradniškega pripravnika IX. skupine pri banski upravi. — Premeščeni so bili: Vidmar Ivanka, uradnica IX. skuipine od ljubljanske policijske uprave k mestni policiji v Maribor, Mrzlikar Stanislav, Kanovinski tajnik IX. skupine od kočevskega cestnega odbora k tehničnemu oddelku banske uprave v Ljubljano, Novak Ivana, obrtna učiteljica iz Horjula na čipkarsko šolo v Železnike, Ber.jak Anton, podnadzornik polic, igentov od železniškega kemisarijata v Maribor k mestni policiji v Maribor, Bakovnik Konrad, uradn. pri-piavnik IX skupine od ccstnega odbora v Metliki k cestnemu odboru v Gornji grad, Kočevar Andrej, uradn. pripravnik IX. skupine od ccstnega odbora v Gornjem gradu k cestnemu odboru v Metliki, Nikler Matko Anton, upravni uradnik IX. skupine v bolnišnici v Celju k okrajnem načelstvu v Šmarje pri Jelšah — Ostavko na banovinsko službo je podal Žgur Stanko, uradniški pripravnik IX. skupine pri osrednji lekarni in veledrogeriji v Mariboru.
Anton Jevniker - 80 letnik
Danes obhaja v Ljubljani 80 letnico svojega rojstva podpolkovnik v pok. g. Anton Jevniker. Naš jubilant ie potomec starega slovenskega rodu, ki se je naselil v Ljubljani sredi 18. stoletja in so biti jubilantovi pradedje ljubljanski meščani. Podpolkovnikov« 6tarši so bili lastniki znane hiše in gostilne pri Šestici. Njegov oče ie organiziral v Ljubljani pižamo obrambo in je prejel v priznanje za svoje zasluge meščanstvo mesta Ljubljane.
G. podpolkovnik je bil vzoren častnik in ga je vse rado imelo, kdor je imel opraviti z njim. In tako je tudi danes splošno spoštovan in zelo priljubljen zaradi svojega kremenitega značaja, plemenitega srca, izredne ljubeznivosti in družabnosti. Duševno je zelo svež in ima nenavadno dober spomin. Čita veliko in se zanima še vedno za vsa znanstvena dela in sodobna vprašanja. Dobre volje je in poln zdravega humorja. Ni čudno, da ga vsak, kdor ga pobližje pozna, rad obišče, kadar le more, relo rad se spominja svojih rajnih staršev in dobro stori človeku, ker čuti, s kakšno pijeteto govori o njih.
Potrebnim je g, podpolkovnik veliko dobrega staril v svojem življenju. Marsikateri se bo danes v hvaležnosti spomnil svojega velikega dobrotnika, kar je g. podpolkovniku lahko v veliko zadoščenje.
Številni prijatelji in znanci ifkreno čestitajo g. podpolkovniku k lepemu iubileiu in mu želijo iz dna srca, da bi ga ljubi Bog ohranil do skrajnih mej človeškega življenja.
Zaradi nenadne smrti proi. Vojka Štruklja, sina predsednika Slomškove družbe, preložimo proslavo 40 letnice na poznejši čas. — Odbor.
—	Sprejemi pri g, banu. V petek, dne 4. t. m.
gospod ban dravske banovine dr. Marko Natlačen ne bo sprejemal strank, ker ie službeno odsoten.
—	VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ se prične dne 8. oktobra na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Informacije in prospekti brezplačno na razpolago. — Telefbn 43-82.
Kupuite srečke
dri. razredne loterije
v glavni kolekturi
»Vrelec sreče"
ALOJZIJ PLANINŠEK, Ljubljana
Beethovnova ulica 14.
„Ob;sk" štev. 10.
Eno najlepših presenečenj na našem revialnem trgu pomeni zdaj v začetku oktobra nedvomno 10. številka odličnega ilustriranega družinskega mesečnika vObisk«. Še bolj kakor poprejšnje številke pomeni ta po svoji slikovni obliki, vsebini ter pisani razporeditvi obojega prijetno novost v našem sicer precej ustaljenem, da ne rečem stereotipnem revialnem knjištvu.
Čudovito lep, učinkovit in okusen je to pot slikovni del v bakrotisku s slovitim balkonskim prizorom iz novega »Romea in Julije« na naslovni strani, s čemer je poudarjen začetek sezone v našem gledališču. Ze naslovna stran nas prepričuje, da je >Obisk< ilustrirana revija, s kakšno se no more ponašati nihče drugi v Jugoslaviji. Ostale strani v bakrotisku prinašajo krasne, neobjavljene podobe o odkritju spomenika v Ljubljani, o desetletnici vladike dr. Rozmana, učinkovito slikovno antitezo »Privid bodočnosti — resničnost sedanjosti«, mesto bodočnosti s svetovne razstave v Newyorku. in mesto sedanjosti — London — pod lelalskimi bombami. Impozantna je fotografija enega pročelja Plečnikove vseučilišli« knjižnice v Ljubljani in prizor z gorenjske kmečke ohreti, kakor so jo v avgustu reproducirali na jeseniškem festivalu. In t. d. Nešteto zanimivih slik je porazdeljenih po obsežnem tekstnme delu, bodisi samostojno, bodisi kot ilustracije posameznim sestavkom.
Iz besedne vsebine moremo zaradi obsežnosti navesti le naslove: Koledar za oktober s spominskimi dnevi, seznam novel, potopisov in fotograf-slik je porazdeljenih po bsežnem tekstnem delu, nagradni razpis. Samo novel je 63! Ostali prispevki so še: slika M. Jeze: »Kaplan gre po vinski zbirci« z ilustracijami N. Omerse, slike iz Libijske puščave, najnovejšega prizorišča sedanje vojne, nadaljevanje zgodovinskega romana »Jua-rez in Maksimilijan« s slikami, F. Terseglava kramljanje »Trije znameniti božji hrami«, štiri ženske strani z modo in drugim potrsbnim, za-jemljiv sestavek o »Dickensu in njegovih romanih« z ilustracijami iz »Davida Copperfielda«; S. Plut nam razodeva »Odkod so pa naše domače živali«; F. Kokal pojasnjuje »Kdo je bil Lovrenc Košir, znani oče poštne znamke«. Zanimiv je članek C. Šoukala »Tudi li so se borili za čast našega imena« in F. Bajta »Moje prve barvne slike?. V članku C Kranjca »Knjige in knjižice« so priobčene še nadaljnje zanimive slike o vseuči-liški knjižici v Ljubljani. Času primeren je potopis K. Čnpka »Neznana Anglija« z avtorjevimi originalnimi slikami. Običajno navdušeno pozornost bo spet vzbudila med prijatelji revije fotografska kriminalna uganka, nad vse izvirne -^narodne« uganke in šah. pa še nešteto slik in drob-njaril, ki jih tu ne omenjamo.
»Obisk«, najzanimivejša, najlepša In najcene-nejša rodbinska revija velja letno samo 72 din. fosamezne številke, ki so docela zaključene enote. pa 7 din. Kupite si eno in gotovo boste naročili ves letnik na naslov: Uprava »Obiska«, trgovina Ničuian, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
I"
— Matija Jager — župnik v Barbertonu.
škofijski ordinariat v Clevelandu je imenoval . Matijo Jngro, dosedanjega kaplana pri Sv. idu v Clevelandu, za župnika slovenske župnije Presvet. Srca Jezusovega v Barbertonu, Oiiio. Matija Jager, ki je doma iz Ljubljane, je znan širom Sev. Amerike med našimi izseljenci, zlasti pa ga visoko cenijo Slovenci v Clevelandu, sa j deluje ined n jimi že od I. 1927. Poznan je po svoji odločnosti in neustrašenosti za pravice in katoliška načela naših rojnkov, knr je najlepše izpričal s svojim neumornim delom na vseh popriščih javnega udejstvova-njn: kot dušni pastir, pevovodja, vodja kulturnega in narodnega življenja v župniji sv. Vidu in tudi kot pisatelj neštetih načelnih člankov v katoliškem izseljenskem časopisju. Clevelnndski Slovenci so mu priredili ob odhodu ganljivo slovo in ga prosili, naj jim bo tudi v bodoče vodnik za katoliška načela. Dobri in zavedni katoliški Slovenci v Barbertonu, ki so bili zdaj brez dušnega pastirja, pa so ga prisrčno sprejeli. Čestitkam ameriških Slovencev se pridružujemo tudi mi v domovini in mu želimo, da bi ga Bog bogato podpiral tudi v Barbertonu pri delu za dušni in narodni dobrobit naše krvi. ki se iz leta v leto bolj utaplja v tujih narodnostnih morjih.
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizku šenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Pranz-Joselovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši uporabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Joselovo« vodo, so zelo za dovoljni z okusom, kakor tudi z njenim učinkom.
Ogt. reg. 8. br. 80474/.«.
—	Predavanja za katoliška dekleta, ki jih je prirejala Zveza katoliških nameščenk. podzveza Ljubljana vsak prvi petek zvečer pri uršulinkah, se bodo nadaljevala tudi letos. Glavni predmet letošnjih večerov bodo vprašanja verskoznanstve-nega značaja, ki jih bodo imeli strokovnjaki. ZKN. se je odločila za te vrste predavanja zato, ker je preveč občutno pomanjkanje prave in globoke verske izobrazbe. ZKN je prepričana, da bo s tem zelo ustregla želji in potrebi mnogih deklet, ki stremijo za globjim poukom v verskih resnicah. Prvo tako predavanje bo dne 4. oktobra ob 8 zvečer v notranji šoli pri uršulinkah v
I. nadstropju. Pred predavanjem bo točno oh 10.45 v kapeli kratek nagovor in litanije. Ude ležba je za članice obvezna, vabljene pa vse, katere ta snov zanima.
—	Da hosto stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 1 t. m. je objavljena »Uredba o spremembah in dopolnitvah z.okona o Narodni banki kraljevine Jugoslavije«, dalje
»Uredba o avtentičnem tolmačeniu prvega, petega in šestega odstavka § 47 finančnega zakona za leto 1939/40«, »Sprememba pravilniki 3 opravljanju profesorske preizkušnje ?a picfesone nižjih kmetijskih šol«, »Odločba o uvrstitvi Španije v devizno-pravnem pogledu med nekhrinške države«, »Popravek v uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o ustroju vojsk« in mornarice«, »Odredba o minimalnih mezdah /;> nekvalificirane delavce (delavke) in »Razglas o razdelitvi porečja Drave od Ptuja navzdol in porečjp Mure na ri-barske okraje«.	......
— Strojepisni, strnografski. jezikovni tečaji in tečaji posameznih trgovskih predmetov (knjigovodstvo, računstvo, korespondenca itd.), se otvo-rijo začetkom oktobra na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«. Ljubljana. Domobranska 15. fnformacije in prospekti brezplačno na razpolago. Telefon 43-82.
Glede
HIŠNE GOBE
in najrailliaejtth Škodljivcev v hUl, skladliilh, na njivah, na vseh rastlinah itd. daje pojasnila in navodila poobl. agronom, Inž. Prezelj, Wolfova ul. 3. tel, 34-73; Ljubljana.
— Zaključek vpisovanja — danesl Drugi petdnevni avtoizlet 7. oktobra: Dalmacija' Znameniti kraji, zanimivi doživljaji! Ladja na Hvarl Informacije: Pisarna, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17/a.
p4> cbi&avi
*	Ugleden zagrebški pek poslan v Donji La-pac. Na 5000 dinarjev globe, na en mesec zapora ter na 3 mesece Donjega Lapca je bil obsojen ugledni zagrebški pek Rudolf Rukavina, ker jo med stavko pekovskih pomočnikov, ko je zmanjkovalo kruha, prodajal bel kruh po 8 mesto po (i dinarjev, ker njegov kruh ni bil težak 1050 gramov, marveč ln 990 aramov ter je s tem izrabljal zadrego prebivalstva.
*	Že 20 ljudi so prijeli v Zagrebu v zvezi s sleparijami in ponarejanjem dolarskih čekov. Listi pa napovedujejo, da jih bodo prijeli še precej več.
*	Uničevanje hrvatskih gozdov se še kar nadaljuje ter doslej strogi ukrepi hrvatskih oblasti niso imeli nobenega pravega uspeha. Kakor beremo v hrvatskih listih, so v nekem gozdu, ki meri 67 juter, tatovi pokradli nič manj kakor 60 bukovih debel.
*	Morskega volka so ujeli ribiči iz Velikega Drvenika pri Splitu, ko so lovili sardele .Morski volk je bil dolg 2.25 m. Ribiči so na svojem lovu naenkrat zapazili velikansko množico sar-del, ki so se. zaletele naravnost v njihove mreže. Ko so mreže potegnili na suho, kar je šlo z veliko težavo, so videli v mreži tudi morskega volka, ki so ga brž ubili. V njegovem trebuhu so našli 30 kil sardel, ki jih je zver kar goltala, ko je plavala sredi med njimi. Ribiči so zver izročili luški kapitaniji, ki jih je za ta lov nagradila.
*	Nevaren vlomilec je ušel iz zagrebških za- • porov po otročji naivnosti svojega čuvaja. 29 let ® stari Peter Mrakovič, ki je znan vlomilec, bi imel spet nekaj časa sedeti v zaporih zagrebškega sodišča. Zadnje dni je postajal hudo zamišljen ter pobit, da ga je dobričina Steva, ki ga je nadzoroval, nazadnje skrbno povprašal, zakaj je tako potrt. Zvijačni vlomilec pa je obolav-ljaje se začel pripovedovati, da ima nekje zakopanih 100.000 dinarjev, ki pa bodo v deževju segnili, kar ga tako žalosti. In je bil tako hudo žalosten, da se je dobremu Stevu nazadnje zasmilil. In sta se domenila, da pojde Stevo z njim po denar, če sveto obljubi, da se bo vrnil
v ječo. Mrakovič je seveda pri vseh svetnikih obljubil ne le, da se bo vrnil, temveč tudi to, da bo Stevo dobil polovico zakopanih bankovcev. Ko sta nekega dne res odrinila v Jarun, kjer so bili tisti denarji baje zakopani, je Mrakovič naclo skočil čez plot in izginil. Stevo se je vrnil v Zagreb in moral povedati vse, kako in kaj.
~ Suho skladišče™
v Ljubljani, prostorno, vporabno ob enem za delavnico iščem. Ponudbe na Reklam Rozman, Ljubljana, Pražakova ulica 8/1.
Ljubljana, 3. oktobra
Gledališče
Drama. Začetek ob 20: Četrtek, 3. oktobra:
»Romeo in Juliia« Red A. — Petek, 4. cktobra: »Romeo in Julija« Izven. — Sobota, 5. oktobra: »Kovarstvo in ljubezen.« Red Premierski. — Nedelja, 6. oktobra: »Kovarstvo ih ljubezen,« Izven. — Ponedeljek, 7 oktobra: Zaprto.
Opera. Začetek ob 20: Četrtek, 3. oktobra: »Fi-delio.« Rer Četrtek — Petek, 4. oktobra: Zaprto.
—	Sobota, 5. oktobra: »Grof Luksemburški.« Izven.
—	Nedelja, 6. oktobra: »Grof Luksemburški.« Izven.
—	Ponedeljek, 7. oktobra: Zaprto,
Radio Ljubliana
Četrtek, 3. oktobra: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Pisan, vnček veselih zvokov (plošče) do 7 45 — 12 Koncertni plesi (plošče). — 12 30 Poročila, objave. — 13. Napovedi. — 13.02 Veseli godci, — 14 Poročila. — 18 Pester spored Radijskega orkestra. — 18.40 Slovenščina za Slovence (g dr. Rudolf Kolarič). — 19 Napovedi, poročila. — 19.20 Nac. ura. — 19.40 Objave. — 19.50 Deset minut zabave. — 20 Samospevi gosp, Drago Burgerja, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek.
—	20.45 Reproduciran koncert simfonične glasbe.
—	20 Napovedi, poročila. — 22.15 V oddih igra Radijski orkester. Kqnec ob 23.
Drugi programi
Četrtek, 3. oktobra: Belgrad: 21 Koncert havajskega kvarteta. — Zagreb: 20 Bosanske sevdalinke. — Budimpešta: 19.25 Koncert operne glasbe. — Rim-Turin-Florenca: 19.45 Zabavna glasba. — Prago: 20.25 Moravske pesmi. — Brno: 10.25 Zabavna glasba. — Moravska Ostrava: 21 Pisan glasb, program. — Bratislava: 19.40 Večerni koncert radij orkestra. — Atene: 21.30 Lahka glasba. — Andora: 20 Orientalska glasba. Knlundborg: 20.10 Simf. koncert. — Tallin: 18 Jazz glasba.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF, YUG (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko, 3.00 Oddaja za Severno Ameriko.
Poizvedovanja
Zgubila sem denarnico z nekaj denarja od Voš-njakove ulice do Costove. Sem revna, zato prosim najditelja, da jo vrne upravi »Slovenca«.
Izgubil sem denarnico v so-boto 28. septembra z večjo vsoto denarja in dokumenti, glasečimi se na ime Špenko Ivan. Najditelj naj jo odda proti nagradi na upravo »Slovenca«.
Najden je bil v nedeljo bankovec za 100 din, ki 6e dobi v Fiignerjevi ulici 3, pritličje.
Izgubila je uboga žena 60 din in listek od Bata od Brega do šelenbugove ulice in prosi najditelja, naj odda v naši upravi.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gar-tus, Moste, Zaloška cesta.
Na raefem lovu dva utonila
Velenje, 2. olttobra.
Danes dopoldne ob 10 se je zgod.la na ribniku državnega rudnika v Velenju nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. 26 letni Fianc Kvar-šič, elektrikar v rudniku, je kot navdušen lovec streljal nad ribnikom raco, ki je z_deta padla v vodo. Kvaršič je skočil v čoln in odveslal na sredo ribnika po raco. Čoln se je prevrnil in Kvaršič se je pričel potapljati. V zgradbi električne črpalke za vodo, ki je zgrajena ob obrežju ribnika, je bil zaposlen 30 letni Janko Petelinšek. Ko je opazil potapljajočega se Kvaršiča, se je Janko pognal v vodo in plaval na pomoč, Prišel pa j,. prepozno, kajti Kvaršič je že izginil pod vodo. Ker tovarišu ni mogel več pomagati, se je Petelinšek vrnil. Že blizu brega pa je še sam omagal in začet klicati na pomoč. Ker ni bilo nikogar v bližini, da bi nesrečnežu pomagal, je tudi Petelinšek utonil Poklicani gasilci so iskali trupli ponesrečencev. Pe-telinška so potegnili iz vode opoldne, Kvaršiča pa ob 5 popoldne.
Priprave za dan slepcev v Ljubljani
Naši slepci, od usode najbolj neusmiljeno udarjeni ljudje, so sami mnogo prešibki, da bi od družbe in od javnosti mogli tir jati pomoč. Zato so navezani na podporo svojih srečnejših zdravih polnočutnih ro jakov. Spomnimo se teh največjih revežev, ki jih je narava oropala za ta zaklad ali na so izgubili vid pozneje po kaki nesreči. V teh težkih časih ne mislimo samo nase, ampak tudi na tiste, ki ne vidijo sonca.
V društvu »Dom slepih«, ki se je ustanovilo l. 1923. in ki mu predseduje g. kanonik dr. Klinar, se zbirajo ljudje, ki so si nadeli nalogo, da preskrbijo našim največjim siromakom lasten dom Z denarjem, ki ga je društvo nabralo med slovensko javnost jo in dobilo po volilih blagopokojnih dobrotnikov in s skladom, ki so gn pod vodstvom g. Josipa Remsa zbrali ameriški Slovenci za naš zavod za slepce, e društvo pred sedmimi leti kupilo znameniti Strnhlov grad v Stari Loki na Gorenjskem. Za vzdrževanje starološkega »Doma slepih«, njegovo ohranitev v današnjih težkih časih, za njegov porast, za možnost sprejema čini več ubožnib slepcev, za nabavo še potrebnega in-
ventarja pa bodo še potrebna velika sredstva. Ker postajajo sedaj darovi vsak dan bolj pičli, se bojimo, da bo ugrožena celo oskrba njegovih varovancev.
Razen društva »Dom slepih«, ki deluje za blaginjo slepcev, imamo v Ljubljani še organizacijo slepcev samih, to je »Društvo slepih« Ta podpira svoje revne, zunaj zavodov bivajoče slepe člane in ima razen tega tudi namen udej-stovati se pri urejevanju oskrbe za slepce, vzbujati zanimanje zanje ter podpirati njih težnje po izobrazbi. Zato se obrača društvo »Dom slepili« tudi v imenu te organizacije slepcev na vso javnost z gorko prošnjo, da sodeluje ob prireditvi »Dneva slepcev«.
Za soboto 5. in nedeljo 6. oktobra od 8 do 18 vsakornt mu je namreč po Ljubljani, tudi po ulicah in cestah, oblastno dovoljeno zbiranje milodnrov za slepce.
Pretekli teden je društvo sklicalo v dvorano Mestnega doma pripravljalni sestanek, na katerega so bili povabljeni zastopniki šol, vseli humanitarnih, prosvetnih, nacionalnih in strokovnih organizacij in mnogih športnih društev. Številen odziv in zlasti odlična udeležba narodnega ženstva sta odločno pričala, da ima akcija v naši javnosti živahen odziv.
Sestanek je vodil in pozdravil vse navzoče predsednik društva »Dom slepih« g. kanonik dr. Tomaž Klinar, tajnica društva ga. Minka Skaberne, prof. v pok., pa je podrobno razložila tehnično stran prireditve.
Kakor je akcija tekom 17 let dvakrat prav lepo uspela, tako naj bi tudi sedanja, še bolj odločna prošnja, s katero se društvo obrača na Ljubljano, našla naklonjenost Ljubljančanov in jim odprla srce in roke in slepce.
Društvo »Dom slepih« v Ljubljani, ki priredi to zbirko, opozarja vse vabljene orgnmza-cije, profesorske in učiteljske zbore ter posamezne sodelujoče trudoljubne gospe in gospo, de, pa vse tiste, ki so zadnjič izostali, n imajo voljo storiti dobro delo našim slepcem, da se zanesljivo udeleže zadnje seje, ki bo ta petek, 4. oktobra ob 17 v dvorani Mestnega doma.
Razdelili se jim bodo društveni znaki in prapori, bloki za nabiranje denarnih prispevkov, odkupninski znaki in denarni nabiralniki.
Naivečji spomini na svetu
Richard Porson (1759—1808), angleški književnik in profesor za grščino in latinščino na univerzi v Chambridgeu je znal ricitirati vsa Miltonova dela od začetka do konca in obratno, od konca do začetka.
La Croce je mogel ponoviti dvanajst stihov fz dvanajst nepoznanih jezikov, če jih je le samo enkrat slišal.
Arlinin iz Neaplja je povedal na pamet 15.450 vrstic iz Danteja, ne da bi se mu kje ustavilo.
Francoski državnik Leon Michel Gambetta (1838—1882), ki se je zlasti izkazal pri obnovitvenih delih za Francijo po porazu pri Sedanu 1. 1870. je imel izvrsten spomin, Med drugim je znal ponoviti celo knjigo o Ruti iz sv. pisma od besede do besede naprej in nazaj. Isto je znal tudi z vsemi deli Viktorja Hugoja in Ossiana.
Dalmatinski zalivi in Hordi
Dalmatinski zalivi na našem morju so ponekod zelo podobni norveškim fjordom. Mnogi se sprašujejo, zakaj ne bi imenovali tudi naše zalive fjor-de. Vendar pa to ni mogoče. Važna je razlika pri nastanku pravih fjordov in dalmatinskih zalivov v Jadranskem morju. Fjordi so namreč po nastanku v zvezi z ledeniki, dalmatinski zalivi pa ne. Samo zalivi ledeniškega porekla «n nravi fjordL
Najlepil biser madžarske filmske umetnosti, film, ki ga je celo razvajeni Paril gledal nepretrgoma celih 8 mesecev s največjim občudovanjem, je filmska verzija lajos Iilaky-;evega romana
Občinstvo včerajšnje premiere je bilo navdnšenn HM
Umirajoča pomlad
Predstave danes ob 16., 19.in 21*15 uri KinO Mati«,tel.22-41
K ATA LIN KARAI)Y-jeva JAVOR PAL
T
I
Dama aa Vam nudi zadnja priložnost, da si ogledate ruski velefilm
maa ■■	m	m^ w	■ ■
Minjin in Pozarski
Najboljši ruski igralci, odlična režija, veličastni prizori!
Kino Union, tel. 22-21
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
I
LJUBLJANA
God sv. Male Terezije
Tudi letos prav slovesno obhajamo god sv. Terezije Deteta Jezusa. V Karmeličanski cerkvi na Selu pri Ljubljani je bila slovesnost že na predvečer, to je v sredo, 2. oktobra. Ob i popoldne je bil govor preč. g. stolnega kanonika Antona Vovka, nato blagoslov rož sv, Male Terezije in pete litanije Matere božje z blagoslovom. — V četrtek, 3. oktobra na praznik sv. Male Terezije pa bo ob 5 tiha sv. maša. Ob 6 slovesna sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Ob 7 tiha sv. maša. Ob pol 8 bodo v kapelici sv. Male Terezije maševali prevzvi-šeni gospod škof dr. Gregorij Rozman. Skupno bomo prosili, naj bi svetnica našemu nadpa-stirju ta dan natrosila posebnih rož, ker se hvaležno spominjamo, da je letos desetletnica, odkar so Prevzvišeni (»svetili njeno kapelico na Selu, naš dragi slovenski Lisieux. Kako iskreno jo bomo prosili, naj varuje in ohrani to svojo celico na slovenski zemlji... Tihe sv, maše bodo še: ob 8, pol 9, ob 9, pol 10 in 10. Ob 4 popoldne govor. Govori preč. g. župnik iz Mekinj, Viktor čadež. Nato blagoslov rož sv. Male Terezije, pete litanije Matere Božje in blagoslov.
Na praznik sv Terezije Deteta Jezusa prejmejo v karmeličanski cerkvi na Selu popolni odpustek vsi, ki obiščejo cerkev, molijo po namenu sv. očeta in prejmejo sv. zakramente. Ta privilegij je dala sv. Stolica karmeličanski cerkvi na Selu. — Pridite, da bomo skupno počastili sv. Ma'lo Cvetko. Prosili jo bomo, naj nam natrosi zaželjenih rož. Naj izprosi predvsem svetovni mir, naj varuje naše domove in med nami ostane. Letos ji bo v nebesih prvikrat čestitala rodna sestra Marija, njena krstna bo-trica, ki je umrla 20. januarja v lizjejskem karmelu. Združimo se z njenimi čestitkami, da jih bo sv. Terezija vesela, kakor bo onih, predrage sestre Marije božjega Srca.
Pohitimo na Selo. kjer nam je Mala Roža tako blizu. Letos se nam nudi še posebna ugodnost. Tramvaj, ki je začel voziti prejšnjo nedeljo, se ustavi skoro tik pred karmeličansko cerkvijo. Zato nas tudi slabo vreme ne bo plašilo. Mala Terezija že pripravlja šopke, ki si jih želimo ...
mesečne rekolekcije za ljubljanske gg. duhovnike v Domu duhovnih vaj. Začetek ob 5 popoldne. Zbirališče to pot v dvorani. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno povabljeni. — Vodstvo.
I Zahvala. Ker sem ob svoji 70 letnici dobil od vseh strani toliko iskrenih voščil in čustitk, da mi ni mogoče, da bi se za nje vsakemu no-
iku-
sebej zahvalil, zato se na tem mestu vsem si paj iskreno zahvaljujem za izražena voščila. Bog plačaj vsem skupaj, ki so se me spomnili. Jožef Oražem st. v Mostah.
1 F. O. Sv. Peter, ima drevi ob osmih redni sestanek s predavanjem jezuita p. Ramšek-a. Udeležba za vse redne člane 6trogo obvezna. Vabijo se tudi novi člani.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice.
1 Prvi prosvetni večer v Ljubljani bo privabil vse ene, ki se zanimajo za preteklost Koroške. Dva jubileja sta letos tesno spojena s to zgodovino, osemdesetletnica Mohorjeve družbe in stoletnica njenega drugega tajnika Lamberta Einepilerja. Slovenska javnost ne more iti mimo teh jubilejev.. Naša narodna čast in naš ponos zahtevata, da se s primerno proslavo spomnimo tako na veliko kulturno delo Mohorjeve družbe, ki ga je izvršila v zadnjih
osemdesetih letih in pa na narodnega borca Lamberta Einspilerja, ki je imel važno vlogo v Celovcu v drugi polovici preteklega stoletja. Na ta prosvetni večer vabimo zlasti koroške Slovence, ki bivajo v Ljubljani, njihove prijatelje in naše dijaštvo Na prosvetnem večeru bo temu primerna deklamacja, koroške narodne ^pesoii in predavanje koroškega rojaka dr. Ivana Grafenauerja. Predavanje je opremljeno s slikami. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7, in v trgovini Sfiligoj poleg frančiškanske cerkve Sedeži po din 3, 2, za dijake po din 1. Večer bo v frančiškanski dvorani v petek, 4, oktobra ob 8 in traja do 9.
1 Nočno častivce vljudno vabimo, da se udeleže celouočnega češčenja sv. R. T. v stolnici, ki se prične drevi po skupni molitveni uri ob devetih. Iz knjige »Večna molitev« bomo vsako nočno uro opravili molitve 10. ure: Zahvala za božje dobrote. Molitvetiik je v cerkvi na razpolago. Možje in mladeniči, žrtvujte po eno nočno uro v čast presv. Srcu!
1 Aktivni podoficirji ljubljanske garnizije prirede v soboto, dne 5. t. m., ob 20 v zgornjih prostorih »Trgovskega doma< v Gregorčičevi ulici »družabni večer«. Vabijo se vsi rezervni podoficirji, njih rodbine in prijatelji, da se tega družabnega večera udeleže v čim večjem številu.
1 Vojaški pregled živine in prevoznih sredstev je odrejen, zato «e pozivajo vsi lastniki, da najkasneje do sobote 5. t. m. prijavijo mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. soba 3, vso živino, opremo in vozove, ki jih doslej še niso prijavili, kakor tudi vse spremembe, ki so na-

I1&JJ IM
Bivši tovarnar Halbarth
pred sodiščem oproščen
Maribor, 2. oktobra.
Danes zjutraj ob osmih se je pred mariborskim okrajnim sodiščem nadaljevala razprava proti bivšemu tovarnarju Halbarthu, pri kateremu so našli, kakor smo svoj čas poročali, veliko zalogo usnja, ki predstavlja danes vrednost okoli 4 milijone dinarjev. Halbarth je bil obtožen zaradi prestopka po čl. 2 uredbe o pobijanju draginje in
Od 15. oktobra do 28. novembra 1.1.
I. privatni Izložbeni	fllb,n
" " ft T - v"	LJUBLJANA, Tavlarjeva 1./III.
STROKE.	Zahtevajte prospekte 1
„Z Bogom, mr. Chips!"
Pod tem naslovom bo v kratkem kazal kino Union film ameriške produkcije Metro Goldwyn Mayer. Včeraj dopoldne je uprava kina Union povabila časnikarje in povabljene goste, naj si film ogledajo. In v resnici nikomur ni bilo žal, saj so vsi videli umetnino, ki ni le odlična v filmski tehniki, ampak še bolj po svoji izvedbi in nastrojenju. Film nam pokaže življenje učitelja na starodavni angleški šoli v Brookfieldu. Pokaže nam njegovo življenje od prve šolske ure nekako sredi druge polovice prejšnjega stoletja pa do prvih let po svetovni vojni. Ne glede na osebne doživljaje učitelja, njegove vesele in žalostne ure, razočaranja in tragedije, ki mu jih prinese dolgo življenje in ki prisilijo slehernega gledalca, da občuduje moža, ki ne klone pod udarci usode, je vendar skozi ves film mnogo vidnejša izrazita rdeča nit vsega filma: vzgoja mladine v poštene, dobre tovariše iii vredne člane človeške družbe. Vzporedno ob tem pa je prikazan vzvišeni poklic učitelja, vzgojitelja, ki mora, če hoče biti res dober učitelj, pridobiti avtoriteto, a hkrati tudi zaupanje mladine. Vsak učitelj, ki opravlja svoj težki in odgovorni poklic s polno zavestjo in ljubeznijo, bo v tem filmu priznal to, kar je moral učitelj Chips okusili sam ob razočaranjih in izkušnjah v svojih mladih letih. Bolj prepričljivega dokaza, kakor ga prinaša ta film za to, da nobena avtoriteta, ki sloni na palici, ni ničesar vredna, če ni ob njej tudi avtoriteta ljubezni, ki jo mora mladina občutiti. Dolgo časa traja borba učitelja Chipsa, da bi si pridobil avtoriteto pred mladino, šele ljubeča žena mu pokaže pravo pot do nje. Tako postane učitelj Chips ne samo najboljši vzgojitelj in učitelj, ampak tudi največji ljubljenec mladine. Ostane prijatelj šole tudi v letih svojega pokoja in celo direktor v letih, ko vihra nad Evropo svetovna vojna. Vsakega učenca pozna in se spominja; ko leži na bolniški postelji in ko njegovi znanci obžalujejo, da je stara leta preživel kot vdovec in brez otrok, jih preseneti s smehljajem na ovenelih ustnicah: »Imam jih na tisoče in tisoče in to so sami dečki!« — Ni nam treba posebej poudarjati, da je Robert Donat, ki je igral učitelja Chipsa, s svojo igro dal mogočnemu in lepemu filmu šele tisto globoko vsebino, ki je morala slehernega pretresti. V tem filmu se je Donat izkazal ne samo s svojimi čudovitimi maskami od mladih let pa do sive starosti, ampak še bolj s svojo prepričljivo igro, ki ga prav gotovo postavlja med največje filmske umetnike. Pa tudi številna mladina, ki igra šolsko mladež, je bila ne samo posrečeno izbrana, ampak tudi igralsko prepričljiva. Film je pokazal tip stare angleške šole, ki tudi še danes živi v tradiciji, podedovani iz prjšnjih stoletij, v tradiciji, ki zahteva od šole, da vzgaja le gentlemane v pravem smislu te besede. V celoti je ta film doživetje, ki bo ostalo slehernemu v živem spominu ter je po svojih lepih idejah in po načinu prikazovanja delo, kakršnega nam nudi filmska produkcija le na več let komaj enkrat. Obisk tega filma vsem res toplo priporočamo.
1 Začetek mesečnih rekolekcij za duhovnike. Na prvi petek, 4. oktobra, se začno redne
brezvestne špekulacije. Obtoženca tudi danes ni bilo pri razpravi, ker je v konfinaciji v Starem trgu ob Kolpi.
Takoj ob pričetku razprave je obtoženčev branilec ponovil zagovor, katerega je podal že na prvi in drugi razpravi. K zagovoru je le še pristavil naslednje: Z ozirom na okrožnico Zveze industrij-cev v Ljubljani je bilo treba do 17. septembra 1940 prijavljati tovarnarjem le usnje, ki je bilo inozemskega izvora. Domačega usnja torej ni bilo treba prijavljati. Finančna direkcija je vsako leto vršila kontrolo trgovskih knjig in istočasno tudi kontrolo zaloge. Dalje je zagovornik ugotovil, da je davčna
uprava poslala sodišču potrdilo, s katerim potrjuje, da je obtoženec meseca januarja svojo zalogo usuja prijavil in jo ocenil na 1 milijon 800.000 dinarjev. Zalogo je tovarnal imel tudi zavarovano za znesek 1 milijon 350.000 dinarjev. Zagovornik je na podlagi teh podatkov dokazal, da Halbarth ni imel špe-kulativnih namenov in blaga tudi ni prikrival, marveč ga je pravilno prijavil oblasti.
Po branilčevem zagovoru je bil zaslišan sodni izvedenec Drago Roglič, ki jo izjavil, da je ob za-plenitvi usnja cenil zaplenjeno zalogo le približno 1K> cenah, ki so veljale v mesecih junija, julija in avgusta. Po takratnih cenah bi blago bilo vredno kake 4 milijone dinarjev^ Producenti usnja so bili dolžni svoje zaloge prijavljati davčni upravi vsako leto do 15. januarja. Obtoženec je meseca januarja svojo zalogo prijavil davčni upravi in navedel, da je zaloga vredna 1 milijon 850.000 dinarjev. Ta vrednost povsem ustreza cenam, ki so takrat vladale na trgu z usnjem. Danes je pa vrednost blaga seveda veliko večja, ker so cene poskočile za več kakor 100%.
Na podlagi vseh teh ugotovitev se sodnik ni mogel prepričati o obtoženčevi krivdi in je zato izrekel oprostilno sodbo. V obrazložitvi sodbe je sodnik navedel, da sodišče ni moglo ugotoviti, da bi obtoženec kopičil zalogo zato. da bi se blago vzelo iz prometa in s tem povišala cena. Za oprostitev govori tudi dejstvo, da je imel zalogo že od leta 1936, da jo je prijavil oblastem in da se | od tistega časa ni bavil s trgovino. Zastopnik dr-i žavnega pravdnika je proti prostoreku prijavil pri-ziv. Z zadevo se bo torej še bavila druga instanca.
m Finžgarjeva narod, igra »Naša k r i«. To igro uprizorijo prosvetna društva na Pobrežju, Teznein, v Studencih, v Radvanju in pri Sv. Magdaleni dne 6. oktobra popoldne ob treh in zvečer ob osmih v mariborskem Narodnem gledališču. Prireditev bo pod pokroviteljstvom predsednika Prosvetne zveze v Mariboru g. dr. Josipa Hohnjeca. Vstopnice je v predpro-daji dobiti pri dnevni gledališki blagajni.
m Umrl je g. Ludvik Jureš, tehnični uradnik v Studencih, Krpanova ulica 22. Naj počiva v miru, sorodnikom naše sožalje!
m Naročnikom našega lista sporočamo, da so naši raznašalci, ki jim dostavljamo list, upravičeni sprejemati prijave za naročitev »Slovenčevega koledarja«, katerega dobijo za ceno 10 din .
m Kolesar se zaletel v starčka. V mariborski bolnišnici zdravijo 57 letnega Marka Krambergerja. Na Tržaški cesti je nek kolesar zavozil vanj in ga podrl. Mož si je pri padcu zlomil desno roko.
m Šahovski turnir. V torek zvečer je bilo odigrano peto kolo šahovskega turnirja. Pred pričet-kom kola je bilo sporočeno, da g. Kukovec zaradi zaposlenosti pri turnirju ne bo več sodeloval. Naneslo njega je nastopil Nosan. Pri včerajšnjem kolu je Nosan premagal Ketiša, Bien Babiča. Partija Regoršek-Marotti je končala z remijem, partiji Mar-vin-Dasko in Breš-prof. Stupan sta bili prekinjeni, partija Gerželj-Certalič pa je bila zaradi odsotnosti slednjega preložena. Odigrani sta bili tudi dve prekinjeni partiji, pri katerih je prof. Stupan premagal Regorška, partija Certelič-Breš pa je končala remis. Stanje po petem kolu je naslednje: Regor-šek 3 in pol, Dasko in prof. Stupan 3 (1), Marotti 2 in pol, Breš in Gerželj 2 (1). Babič Bien in Ketiš 1 in pol, Marvin 1 (1), Certalič pol (1).
m Iz spalnice mu je odnesel mesečno pokojnino. V spalnico državnega upokojenca Mihaela Ferenčaka v Kosarjevi ulici 25 je zlezel doslej še neizsleden tat ter mu odnesel denarnico z vso mesečno pokojnino v znesku 1450 din.
m Tridnevnice v proslavo 400 letnicc Družbe Jezusove v kapeli presv. Srca. V petek in soboto bo ob pol sedmih zjutraj sv. maša z blagoslovom, zvečer pa ob pol sedmih kratek govor in litanije.
V nedeljo bo ves dan izpostavljeno Najsvetejše v počaščenje. Tega dne bo zjutraj ob pol sedmih sv. maša z govorom in petjem, ob devetih pa peta sveta maša. Zvečer ob šestih govor, pete litanije in zahvalna pesem. Sv. oče je dovolil udeležencem za ta teden popoln odpustek pod navedenimi pogoji.
m Dijaške kongregacije imajo skupni cerkveni sestanek v soboto, dne 5. oktobra, ob šestih zvečer v cerkvi sv. Alojzija. Pridiga, večernice in priložnost za sv. spoved! V nedeljo, 6. oktobra, sv. obhajilo pri šolskih službah božjih. Udeležba članstva obvezna, iskreno vabljeni tudi drugi.
m »Cyrano de Bergerac« prvič na mariborskem odru. Letošnjo gledališko sezono otvori sloveče delo Edmonda Rostanda »Cyrano de Bergerac« v sijajnem Zupančičevem prevodu in v režiji VI. Skrbinška, ki nastopi tudi v naslovni vlogi, ter M. Košiča.
m Akademska kongregacija gospodov ima
svoj sestanek ne ta petek, temveč drugi petek, dne 11. oktobra, ob pol osmih zvečer.
m Redna služba božja v Alojzijevi cerkvi
začne s prvo oktobrsko nedeljo. Ob nedeljah in praznikih je prva sv. maša ob petih, druga s petjem, zakramentalnim sv. blagoslovom in pridigo ob pol šestih, nato še tretja sv. maša. Večernice so ob tri četrt na štiri. Ob delavnikih so sv. maše ob četrt na šes.t tri četrt, na šest in ob četrt na sedem. Ob sobotah in dnevih pred prazniki so večernice ob pol petih popoldne.
m Poroke v Mariboru. Zadnji čas so se v Mariboru poročili: Grafoner Karel, delavec, in Ško-fič Ivana, delavka, Košaki 20; Medved Ludovik, kmet, in Šalamon Jožefa, kmečka hči, iz šikol-Slivnice; Rožman Mihael, narednik 45. pp, in Stesl Marjeta, zasebnica, NVilsonova 22; Jug Alojz, čevljarski mojster, in Klep Alojzija, kuharica, Raz-lagova 11; Eker Alojzij, tovarniški delavec, in Mi-gan Marjeta, predica, Pobrežje, Suša Gvidon, trgovski pomočnik, in Ačko Justina, sukarica, Tezno; Meglič Franc, črkoslikarski pomočnik, in Kolar Anlonija, predica, Tržaška cesta 57; Lukič Franc, pletarski pomočnik, in Vrbnjak Antonija, predica, Pobrežje; Žaler Rudolf, apreturski delavec, in Kron-vogl Alojzija, navijalka, Pobrežje, — Čestitamo!
stopile od zadnje prijave. Ker bo pri pregledu izstavljena za vsakega konja posebna i/ka/nica, brez katere konja v boaoče ne bo mogoče več prodati, se lastniki v lastnem interesu opozarjajo, da točn^i prijavijo vse svoje konje
1 Pozabljene. Ljubljunski mestni očetje, ki skrbe za dobrobit mesta, kažejo prt svojem delu veliko socialnega čuta To >e jim mora priznati. Zelo skrbe za revne otroke in zu reveže vseh vrst. Le na eno vrsto svojega usluž-benstva so menda pozabili. I o so snu/ilke po mestnih ljudskih šolah, l/večine so vdove i>o mestnih uslužbencih in več tned njimi jih ima tudi družino in morajo skrbeti za dva ali tri otroke, ki so brez očeta. Do leta 1934. mi prejemale družinsko dokludo, tega leta pa se jim je ta odvzela radi slabega stanja mestne blugojne z obljubo, da se jim zopet povrne, kadar se bodo mestne finance malo o|>omogle Reve zdaj že vsa leta čakujo, da se jim ta obljuba izpolni. Vsem kategorijam mestnega uslužbenstva so zadnje čase vsaj nekoliko zboljšali plače, le njih se nihče in spomni. Spričo sedanje draginje pa je njih stunje postalo zares obupno. Pri mesečni plači 670 din mora taka reva, ki ima morda še dva ali tri otroke, prav gotovo stradati. Prepričani pa smo, da se ImmIo mestni očetje ob sedanjih časih spomnili tudi teli rev in jim zboljšali plače.
1 Šesti in do sedaj najboljii film Hardyjeve filmske družine pride te dni v Ljubljano! Vsem ljubljanskim kinoobiskovalcem se je priljubila serija teh zabavno-vzgojnih filmov o družini sodnika Hardyja. Posebno dobro pa je v spominu mladi Mickey Rctt>ney. Občinstvo opozarjamo že sedaj, da teče film »Andy Hardy se ženi« sedaj v Zagrebu ter so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Pri predstavi v soboto ob 21 pa pripravlja kino Sloga vsem cenjenim obiskovalcem še prav posebno prijetno in veselo presenečenje.
1 Vrtnarski odsek sadjarske io vrtnarske podružnice Ljubljana ima jutri ob 20 svo' redni mesečni sestanek v restavraciji pri Mraku na Rimski cesti s predavanjem o shranjevanju povrlnine. Predava g. nadzornik Josip Štrekelj. Vabimo vse gospodinje, ki jim je ležeče na tem. da povrtni-no dobro preko zime shranijo. — Odbor.
I
Bolj kot prt vsaki burki se bodetc smejali In zabavali pri filmski komediji:
Odlična filmska komika STANLIO in OLIO vzbujala pr' občinstvu zopet prodorno in smehapnlno razpoloženje
KINO SLOGA, tek 27-30
Samo še danes in jutri ob 16., 19 in 21. uri
Celje
i
c Trgovci! Tiskovino za vodstvo kontrolnih knjig dobite po 1 din pola pri Združenju trgovcev v Luškem.
c Žrebanje loterije Legije koroških borcev v Celju bo nepreklicno v nedeljo 6 oktobra. Slovenci, rodoljubi, pridno segajte po srečkah, dokler so še na zalogi.
c Zadnja pot Milivoja Voršifa. Truplo pokojnega sina celjskega župana Milivoja Voršica, ki je tako nenadno umrl v ljubljanski vojaški bolnišnici. so prepeljali v Celje 111 položili na mrtvaški oder v stanovanju na Kraija Petra cesti 33. K večnemu počitku ga bodo položili danes, v četrtek, ob 5 na mestnem pokopališču. Pogrebni sprevod bo krenil iz hiše žalosti na Kralja Petra cesti ob 5 popoldne. Člani FO naj se zberejo četrt uro pred odhodom sprevoda pred hišo žalosti na Kralja Petra cesti.
cCeljski šah. Rezultati 9. kola spominskega turnirja dr. Antona Sch\vaba: Mirnik : Alitik 1:0, Regner ; Hajsinger 1:0, Pukmajster : Medved prekinjeno, Rajši-k : Fajs 0:1, Esili': F. Schneider 1:0, Slimšek:J. Schneider 0:1, E. Csiirgii - Doitianjko 0:1, Verčkovnik : F. Csorgo 0:1, llabenšus : Golja 0:1. Prekinjena iz 8. kola F. Schneider : Mirnik 0:1
c Osebna vest. Na okrajnem poglavarstvu v Celju je zapustil službo pristav g. Vollek Jarc in odšel v službo v mestnemu poglavarstvu v Ljubljano G. Jarcu želimo na novem službenem mestu obilo uspehov!
c Žitna silosa bodo zgradili na Polzeli v Savinjski dolini in v Mestinju. Dela mo/ajo biti končana do 1. decembra t. 1.
c Po stopniiali je padla in si zlomila levo nogo v gležnju 19 letna natakarica Pavla Prošenja« iz Šoštanja.
c Plenarna seja ccljskega mestnega sveta bo jutri, v petek, v mestni posvetovalnici. Na sporedu so poročila vseh odborov in razna pereča vprašanja celjske mestne občine.
c Cenjenim naročnikom »Slovenca« in »Slovenskega dnina«, pri katerih inkasiramo naročnino na domu, vljudno sporočamo, da smo k običajni naročnini tokrat pripisali še 10 din kot naročnino »Slovpnčevegn* koledarja, katerega gotovo noben naročnik ne bo odklonil.
c V podružnici »Slovenca« v Celju, Aleksandrov trg (nasproti kolodvora) naj dvignejo inse-renti sledeče ponudbe: »Gotovina 14.585«, »Lepa bodočnost št. 11.262«, »Lepo posestvo med Laškim in Celjem*, »Resno«.
c Celjska mestna občina bo prodajala v bodoče vsako sredo in soboto prvovrsten krompir po 1.75 din. Včeraj je postavila na trg S00 kg, ki je bil razprodan v dveh urah.
r Železniška nesreča pri Laškem. Včeraj okoli 6.30 se je zgodila v Marijagradcti huda železniška nesreča, ki je zadela 17 letno hčerko posestnika Angelo Deželak iz Radovelj pri Laškem in njenega 20 letnega brata, progovnega delavca Miha Deželaka. Brat in sestra sla šla po progi. Nenadoma je pridrvel po progi tovorni vlak in ju odbil s proge čez škarpo. Angela je dobila nevarne poškodbe po glavi in levi nogi, njen brat pa po glavi. Tovorni vlak je takoj ustavil. Železničarji so ponesrečenca naložili na vlak in odpeljali v Celje S celjske postaje so odpeljali ponesrečenca z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico.
c Kokoši kradejo. Pri posestniku Čatru na Rabnem je bilo ukradeno iz kokošnjaka ponoči 9 kokoši. TM je pustil še 5 kur. Ker je zmanjkalo 5 kur tudi pri sosedu Trtipeju izgleda, da jo pričel svoje sezonsko delo kurji tat ki pa ne bo ušel roki pravice.
««*«»««>>
Peterno gibanje naše zemlje
Dokazano je, da se giblje naša zemlja v treh smereh, zelo verjetno pa je, da se giblje še v dveh drugih smereh Ta gibanja bi bila sledeča:
1.	Zemlja se giblje okoli svoje lastne osi s hitrostjo 30 km na sekundo Ta hitrost se zmanjšuje od ekvatorja proti poloma.
2.	zemlja se vrti okoli sonca s hitrostjo 19 milj na sekundo
3.	Skupno z našim sončnim sestavom se giblje zemlja v smeri zvezde stalnice Vege v ozvezdju Lire s hitrostjo 12 milj na sekundo.
4.	Četrto gibanje, v katerem verjetno sodeluje tudi naša zemlja, je gibanje sonca okoli osi in traja 25 dni.
5.	V poštev bi prišlo še gibanje celega na^eg* zvezdnega sestava, čeprav o tem ne vemo niS točnega.
KULTURNI OBZORNIK
Pred novo sezono v mariborskem Narodnem gledališču
(Razgovor z g. upravnikom dr. R. Brenčičem.)
No, malo boli čedno bo že, sem si mitlil, ko sem gledal čiščenje mariborskega gledališča in do-zidek, ki so ga napravili nad pisarniškimi prostori. Na dvoriico je seveda še vse Bog se usmili: zidarji z delom še niso pri kraju, zato leži na dvorišču vse križem kražem. Poleg tega pa je to še edini prostor, kjer lahko pripravljajo in popravljajo kulise, kjer se morejo igralci »sprehajati«,
Zato je človek tem bolj radoveden, kako ie »notri«, v življenju gledališča pred novo sezono, kako je prav za prav z Narodnim gledališčem v Mariboru sedaj. Stopil 6em torej k g. upravniku dr. Brenčiču in ga poslušal ko mi je pripovedoval:
»Pred 12 leti so ram subvencijo za več kot polovico zmanjšali, tedaj ko je namreč državna oblast začela varčevati pri gledališčih. Tedaj bi bilo moralo biti mariborskega gledališča konec in Ljubljana nai bi ga bila prevzela. Skoplje k?t oblastno naj bi ostalo — za Maribor pa ni bilo smisla. Od takrat torej imamo tako majhno državno podporo; ta greh se nas drži še do danes. Mariborsko gledališče je ostalo le zaradi svoje žilavosti, čeprav io bila znižana državna podpora od 720.000 din na 320.000 din! Zato se moramo tudi bolj mučili kot drugi.
Zadnja leta so bile subvencije pri centralnih geldailških takale: Belgrad 7 milijonov, Zagreb sedaj 8 mtlijenov, Ljubljana 4 milijone, povrh pa letos ie izreden kredit v znsfcu 620 tisoč; Skoplje 585 tisoč, Sarajevo 558 tisoč, Osjek 549 tisoč — Maribor pa samo 300 tisoči — Toda medtem se je tudi razmerje med nekdanjimi oblastnimi gledališči spremenilo: Osjek je gostoval samo nekoliko časa v Novem Sadu (Novi Sad ima namreč že nekaj let sem svoje banovinsko gledališče); Sarajevo sploh nikoli ni gostovalo v Splitu, pač pa je Osjek večkrat gostoval tam. Sedaj se ustanavlja v Splitu samostojno banovinsko, gledališče; imelo bo 1,800.000 din subvencije.
Mi že pet let prosimo, da bi nam državna oblast zenačila subvencijo z ostalimi nekdanjimi oblastnimi gledališči, pa ne uspemo. Ne mori nas samo ta skrb. mori nas še druga: lahko bi prišel kdo v finančno ministrstvo in nam črtal še to, češ da smo nepotrebni. Lani smo se obrnili na slovenska ministra in poslance, da bi podprli našo prošnjo. Brez uspeha. Letos poleti sva z g. Rasbergerjem skušala priti do g. ministra dr. Korošca. Toda go-
spod minister je utegnil sprejeti le deputacijo Združenih igralcev, med katerimi je bil tudi g. Rasbcr-ger. Pač pa 6va bila tedaj pri g. ministru dr. Kreku: sprejel naju je zelo prijazno. Ko pa smo dobili poročilo, da je predlagal prosvetni minister 200 X)0 din poviška in da jih je finančni minister odbil, sem se napotil zopet v Belgrad; to pot sem vzel s seboj g. Pavla Koviča. No in 6edaj smo bili obveščeni tako, da dobi mariborsko gledališče še izreden kredit. Prepričan sem, da se nam posreči dobiti večjo podporo — Le poudarite; mariborsko gledališče mora živeti! —
Kako rrislim o tesnejšem sodelovanju med mariborskim gledališčem in deželo? Gostovali fmo v Celju, Ptuju in drugod. Sedaj celo želimo, da bi vsaj enkrat na mesec mogli tudi v Mureko Soboto. Lani smo dosegli v Celju lep normalen uspeh. Ptuj pa ima že nekaj časa svoje lastno gledališče. Povabil sem Slovensko Biatrico, Sv. Lenart in še druge kraje, da bi jih pritegnil k mariborskemu gledališču.
Če bo kaj sprememb v osebju, ste radovedni? Posebnih ne. Odšel je g. Štandera, na njegovo mesto pa je prišel mladi in nadarjeni Venišnik. Vendar pa bo letos dana priložnost še več mladim ta-tentom, da se pokažejo Ker si želi občinstvo več novih obrazov, bo letos nekaj gostovanj tudi v urami, v operi pa poleg Majdičevc še drugi, zlasti tenorist Franci iz Ljubljane. Kar 6e tiče gostovanj Ljubljana — Maribor, o čemer bi radi vedeli, vam moram povedati, da lani Ljubljana ni bila kriva, saj smo bili že domenjen«; prišle pa so vmes različne ovire. Letos verjetno pride do medsebojnih gostovanj.
Kako je z letošnjim abonementom? Zanimanje kakor navadno Upati je, da se bo med trgovci in industrija pokazalo malo več vneme.
Repertoar, kakor vidite, je dobro sestavljen. Slovenskim novostim so odprta vrata že od nekdaj v Mariboru; treba je le, da 6e vsak režiser ogreje zanje Od nekdaj je Maribor pridno gojil tudi hrvatsko in srbsko dramo. Do lani nismo prišli do tega, ni naša krivda. Mislim, da imamo letos dober in močan repertoar.
Kako je opera? sem še vprašal g. upravnika. Pojasnil mi je: Opera se goji pri nas le v toliko, da je vendarle viden poskus. O kaki stalni operi v teh razmerah ni mogoče govoriti: Kar 6e tiče operete, pa tako veste, da brez nje ne gre. Poglavitno jc, da je na dostojni višini. Dr. Ivan Dornik,
Domačini na konjih v Libiji.
Serrano Suner
Revija Katoliške akcije št. 4
Četrta številka Revije Katoliške akcije na uvodnem mestu priobčuje razmišljenje dr. Janeza Jenka o Slovenski katoliški kulturi. Pisec najprej ustanovi pojm katolicizma in kulture, pokaže, da je kultura v službi človeka in veri indirektno podrejena, čeprav je v svojekih mejah autonomna. Ker vsaka kulturna tvorba spada v področje več kulturnih panog in zavzema ustvarjajoči kulturni delavec v svojem delu neko stališče do sveta in življenja, preprezajo vsako kulturno delo tendence, ki so mu nekaj imanentnega. Iz spoznanja o neizogibnosti tendence v kulturnem delu, 6ledi za katoličane zahteva, da bodi ta tendenca v skladu s katoliškimi nazori. Najgloblja kulturna diferenciacija je diferenci-jacija po svetovnem nazoru, tako je kultura popri-šče boja med Kristusom in satanom. V luči teh spo-znav se avtor bavi nato s slovensko kulturo in ugotavlja nje nekatoliško smer. Vkljub kulturnim naporom katoliškega preporoda z Mabničem, Mi6sijo, Krekom in Ušeničmikom in Jegličem, so nasprotniki katolicizma ohranili kulturno premoč, ki io utrjujeta liberalna univerza in srednja šola. V takem položaju je zahteva po osvoboditvi svetne kulture od vere usodna, za kaj so stvari, ki jih moramo razlikovati, ne smemo jih pa ločiti. Čas nalaga slovenskim katoličanom pokristjanjenje kulture. Da se to doseže, mora katoliškim Slovencem priti v zavest, da )e današnja naša kultura v pretežnem delu nekatoliško usmerjena, premagati moramo kulturno boječnost, dvigniti katoliško zavest katoliških kulturnih delavcev in prevdamo izvesti organizacijo slovenskega izobraženstva. Pavel Slapar je prispeval skrbno sestavljen in logično zgrajen informativni referent. Kako je z desccndenco človeka, Uvodoma točno naraiači stališče teološke in naravoslovne znanosti do descendenčne teorije z ozirom na človeka. Ostro očrta miselno ozračje v katerem je vzniikla ideja evolucije, ki sta jo deizem in raci jemalizem rab«Ia »kot dokaz« zase, ki pa je še s^rna kot filozofska prekoncepcija potr.bovala dekazov. Danes nas po 110 letih odkar se je začel evolucijonizem javno obravnavati, zanima koliko dokazov so doprinesli za to filozofsko prekoncep-cijo. Med dokazi ki jih evolucijonisti navajajo zase, 60 razne analogije med človeškim in živalskim organizmom. dokazi za možnost nastajanja novih vrst in končno dokaz iz biogenetekega zakona kvečjemu razlogi za primernost sklepanja, da se je človek verjetno razvil iz živalskih prednikov. Dokaz za dejanski razvoj bi mogla doprinesti le paleontologija. Z navedenimi dokazi 6e autor še nadrobno bavi, zlasti z biogenetskim zakonom, ki ga danes naravoslovci skušajo rešiti 6 hipotezo o proterogeoezi in palingenezi.
Problemi slovenskega delavstva. V začetku pisec poda antropoeografski pregled Slovenije z ozirom in razmerjem med delavskim in kmetekim živ-ljcm. Nato nam posreduje najnovejše znanstvene rezultate o posestnih in premoženjskih razmerah v Sloveniji, iz katerih je razvidno, da je Slovenija dežela majhne posesti in premore komaj četrtino poljedelskih obratov, ki jih kmetijstvo samo zadovoljivo preživlja. Iz tega sledi nujnost iskanja zaslužka v vrstah poljedeljskega in obrtno industrijskega delavstva. Poljedelsko delavstvo, ki ga Pernišek ceni na okrog 130.000 oseb, se po najemnem in delavnem odnosu do gospodarja deli v dve veliki skuipni: posle in dninarje: Na drobneje s številkami opisuje gospodarske in socialne razmere poslov in tudi njih pravno in socialno zaščito. Ugotavlja, da je veljavni poselskt red zastarel in povdarja potrebo moderne socialne zakonodaje z zdravstvenim in starostnim zavarovanjem poslov in sploh kmečkih delavcev. Enako skrbno prikazuje socialni položaj dninarjev, zlasti dninarjev v deputanlnem odnosu t. j. viničarjev, majerjev in huberjev. Kratko a za najnujnejšo informacijo zadostno nas seznani s potujočimi sezonskim delavci in s kočarji, ki jih je v Sloveniji 38.5% od V6eh kmečkih obratov in morajo 60% sredstev za preživljanje iskati v mezdnem delu. Druga velika skupin« je obrtno industrijsko delavstvo Obrt in industrija preživljala pri na« 19.49% vsega prebivalstva Pisec statistično tn geografsko določi obrtno industrijska področja, kar nam da sliko o tem koliko prebivalstva pri nas živi od obrti in industrije. Nato se pa pemudi pri delavcih samih na osnovi podatkov OUZD in obravnava nadrobneje tekstilno, tkalsko, kovinarsko in
žagarsko industrijsko delavstvo. Poda nam tudi pregled delavskih zaslužkov in zdravstvenega stanja delavstva. Svoja izvajanja autor sklepa z ugotovitvijo, da je v primeri z materialno im socialno preskrbo industrijskega delavstva položaj poljedelskega delavstva nevzdržen. O moralnih razmerah naših delavcev autor obljublja novo razpravo. Nada ljna razprava je Ivana Vodopivca študija o Verski filozofiji Nikolaja Berdjajeva. Vodopivec se je na razliko z dosedanjimi katoliškimi pisci lotil pred vsem pretresa Berdjajevih tez. Povdarja poaitivni pomen Berdjajevlje filozofije za zapadnega človeka trudnega, od pozitivistične in materialistične filozofije, vendar pa tudi podčrta, da Berdjajevlja duhovnost ni izščiščena in jasna, da je dostikrat zavita v meglen misticizem, drugod spet modernistično proti razumska in noče imeli nobenega umevanja za vrednote katoliške vere, zato tudi pravilno trdi, da ne more imeti, za katoličane takega pomena, kot ga ima za blodeče duhove, ki bolehajo za mate-
V	svetovnem časopisju pripisujejo veliko važnost potovanju španskega notranjega ministra Serrana Sunera v Berlin in Kini Ponekod so že tudi izražene domneve, da se bo razširila os Berlin—-Rim—Tokio še na Madrid To je tudi zelo verjetno, kajti če v sedanjih časih potuje mož, kot je Serrano Suner k vodilnim ljudem, ki vodijo sedanjo vojno, potem gotovo ni šel tja na izlet ali v letovišče.
V	Španiji uživa Serrano Suner velik ugled štiridesetletni notranji minister in namestnik ministrskega predsednika nacionalne vlade, ki je imel važno vlogo že v državljanski vojni kot član >]unte« v Burgosu je na položaju notranjega ministra pokazal, da je neizprosen )>olicijski šef ter zanesljiv čuvar miru in reda v državi. Njegova slava in priljubljenost v deželi izhaja tudi outod, ker je on ustanovil skupno z v državljanski vojni na «mrt obsojenim sinom prejšnjega diktatorja Primo de Riviera, Antonijem, nacionalistično bojno organizacijo Falango, ki jc bila v državljanski vojni kakor tudi pozneje glavni steber nacionalistične stranke. Končno ne smerno pozabiti še tega, da je Suner svak in prijatelj državnega poglavarja generala Franka.
Suner noče biti zadovoljen z zaupano mu
notranjo politiko. On sanja tudi o zunanjepolitičnih lavorikah. Od julija 1936., ko se je začela državljanska vojna in j? rdeča vlada razpisala nagrado na njegovo glavo, je potrkal na vrata angleškega poslaništva v Madridu ter prosil za azil, da bi našel tam zatočišče pred preganjalci Angleži pa se niso hoteli zameriti madridski vladi in ga niso hoteli sprejeti; od tega dne je Suner zakleti sovražnik Anglije in spada v protiangleško frakcijo med vladajočimi španskimi krogi. Zaradi tega je nasial večkrat spor med njim in zunanjim ministrom majorjem Cieigbederjem, starim kraljevim (in kralju zvestim) častnikom, ki spada med »zmerne« in ne ljubi pustolovščin Tod a v Berlin ni potoval stari Geigbeder, temveč mladi Suner.
V Madridu ga navadno vidijo v beli falan-gistični uniformi, posnemajočega značilno modo španskih oficirjev, to je z belini srajčinim ovratnikom preko vojaškega jopiča. Sunerjev strog in zaprt obraz je pravo nasprotje s prijazno jasnino njegove obleke. Le redko se mu zravna nagubano čelo nad temnimi obrvmi, le redko se mu raztegnejo ustne v nasmeh. Kajti Serrano Suner spada med mnoge tiste Španjol-ce. ki so v poldrugem letu državljanske vojne zgubili smeh in vedrino...
ŠPORT
Atleti so odpotovali v Carigrad...
Ljubljana, 2 oktobra.
Z današnjim dopoldanskim brzovlakom so odpotovali iz Ljubljane v Carigrad slovenski lahko-atleti in sicer Klinar, Košir, Mavsar, Račič in Oberšek, katerim se je pridružil v Zidanem mostu še inž. Stepišnik. Atlete je vodil zastopnik nelegalne slovenske atletske zveze g. prof. Žorga, kar je gotovo ironija, če pomislimo, da so v slovenskem zastopstvu za balkanske igre trije člani Ilirije in trije člani Planine, torej atleti onih klubov, katere ne priznajo ljudje, ki hočejo proti volji klubov voditi slovensko lahko atletiko.
Naši so odšli in jim želimo veliko uspehov na balkanskih igrah V Carigradu, saj ne gre'samo za prestiž jugoslovanske lahke atletika in jugoslovanskega športa, temveč za ugled naše države, za katero se ob takih prilikah lahko mnogo napravi. V takem primeru morajo stopiti vsa tienja med posameznimi narodnimi zvezami v ozadje in mo-rajovsi športniki Jugoslavije stremeti za tem, da
rializmom. Autor nam najprej v glavnih potezah se sestavi najboljša reprezentanca, da bo uspeh
prikaže osnovo Berdjajevlje filozofije, njegov nauk o intuiciji in o štirih stopnjah intuicije t. j. o štirih temeljnih doživetjih, o doživetju duha, o d čivetju duše, o doživetju Boga in o doživetju Kristusa. Zlasti je pomemben za Berdjajevlji miselni setav o duhu in duši, ki predstavlja nekašno ontologijo. Nato kritično zavrača Berdjajevlji intuicionizem z tenki-umno analizo pojma množi postavi temelj svoji kritiki Berdjajevljega pojmovanja dvojnosti kot nekega razpadanja o duhu in duši. Izkaže 6e, da se s io filizofijo Berdjajev nevarno bliža monizmu io ma-niheizmu. Kritika Berdjajevljega umovanja o doživetju Boga poočiti eno najstrašnejših in najbolj usodnih njegovih zmot, namreč njegovo pojmovanje nadnarave kot najpopolnejše oblike naravnega življenja, katera zmota pomeni fundamentalno zanikanje krščanskega zveličanskega reda. Ta red prav tako ruši Berdljajevije pojmovanje Kristusa iz katerega slede nevzdržni zaključki. V zvezi z naukom o doživetju Kristusa Berdjajev obravnava tudi pojm vere, ki o njej lepo pravi, da je odpoved malega logo6a, da najde velikega Logosa, ki ga pa Berdjajev v svojem iracionalizmu modrnistično iz-krivi
V obzorniku se nahajajo zanimivi referati o razmerah na belgrajski, zagrebški in ljubljanski univerzi, pregled zgodovine in ideološke ter organizacijske problematike Akademske rveze, ki ga \e napisal Tine Kraner, Franca Glavača razmišljanje o Kranjskem tečaju, in Filipa Žaklja referat o Maksa Kasiepeja knjigi Irrweg und Umweg in Fromig-keitsleben der Gegenwart pod naslovom »Knjiga o modernizmu«. Slede še knjižna poročila in Pripombe pod črto, kjer je tudi odgovor Sloveniji zaradi Kopačevega članka o erotični literaturi. F. D.
za naše državne barve čim častnejši. Zato se nam ne zdi primeren ukrep hrvatskp atletske zveze, ki je prepovedala nastop svojim atletom na letošnjih balkanskih igrah zaradi nesporazuma z vrhovno zvezo v Belgradu, četudi dobro vemo, da postopanje belgrajske zveze n' bilo pravilno pri sestavi letošnje drž. lahkoatletske reprezentance Tudi nam Slovencem ni bilo vse všeč in tudi mi Slovenci bi lahko dali boljše reprezentance kakor so jih postavila srbska atletska zveza iz svojih vrst. Toda zaradi močnega zastopstva v inozemstvu nismo hoteli izvajati nobenih posledic, ampak bomo o stvari govorili pozneje, ko bo čas zato.
Hrvatsko lahkoatletsko vodstvo je prepovedalo nastopiti svojim atletom v Carigradu; toda atleti se niso ozirali na ta sklep svoje zveze kljub raznim grožnjam, ampak so skoraj vsi (danes sta menda odpotovala še zadnja dva) odpotovali proti Belgradu in potem naprej v Carigrad. Pri tej stvari ni nekaj v redu. Vodstvo dela po svoje, atleti pa po svoje. Na tak način se sploh ne more delati in bomo kmalu ugonobili vso jugoslovansko lahko atletiko, če ne bomo ubrali drugo pot. Dvomimo, da bi šlo onim hrvatskim atletom zgolj zato, da bo z njihovim sodelovanjem državna reprezentanca močnejša v Carigradu in so zato odrekli pokorščino svoji hrvatski zvezi, temveč se bojimo, da je šlo tem atletom predvsem za to, da so šli v Carigrad, da vidijo zopet nekaj novega sveta itd. Tako postopanje je značilno za razmere v našem lahkoatletskem športu, katerih so pa krivi ne samo oni, ki sedaj vodijo ilegalno vrhovno atletsko zvezo v Belgradu, temveč v isti meri sedanji »vodje« slovenske lahke atletike, ki se

Skupina angleških bombnikov.
krčevito oklepajo vodilnih mest kljub temu, da želi večine temeljite spremembe. Če so pa hrvatski atleti odrekli pokorščino sedanjemu vodstvu hrvatske lahke atletike, pa je prav gotovo mnogo krivde tudi na njih samih, ker bi njihovi atleti prav gotovo poslušali samo nje. če bi jih naučili discipline. Iste in podobne napake, ki jih dela sedanje vodstvo v Belgradu, je delalo preje vodstvo v Zagrebu Resnici na ljubo je pa treba priznati, da je Zagreb neprimerno bolj upošteval zahteve Ljubljane in Belgrada kakor sedaj Belgrad, ki se ne zmeni ne za eno ne za drugo stran ter dela po svoje ali pa posluša v Ljubljani one ljudi, ki nimajo za seboj skoraj nikogar in ki tudi nimajo pravice govoriti v imenu slovenskih lahko-atletskih klubov,
»Nekaj je gnilega v naši lahki atletiki«, pravi atlet Milan Kovačevič, in tega mnenja smo tudi mi. V vrhovni zvezi je treba temeljite spremembe, isto tako seveda tudi v slovenski lahki atletiki. Hrvatje naj 6i pa zapomnijo, kako se ne sme delati, če hočemo, da bo vsa srbska, hrvatska in slovenska lahka atletika nemoteno napredovala. Sedanje stanje je nevzdržno in po balkanskih igrah se bo prav gotovo začela na vsej črti še večja borba kakor je bila do sedaj. Pogreške, ki so bili napravljene sedaj pri sestavi državne reprezentance ter samovoljne odločitve Belgrada, so dale več kot dovolj povoda zato. Upajmo, da bomo tudi to krizo, ki utegne biti zelo huda, srečno prebrodili v našem atletskem športu.
Ameriški tenis na višku
Sedaj je teniški šport v Ameriki na višku. Turnir se vrsti za turnirjem, manjkajo edinole mednarodne prireditve, ker je sodelovanje inozemskih igralcev v sedanjih časih zelo otežkočeno. Alice Mardle nima trenutno nobene nasprotnice, katere bi se morala bati ter ima pri ženskah posebno stališče. Čisto dragačnt so pa razmere pri moških. Riggs, Crammer, van Hcrn. Coeke. Kovacs in ne najzadnje ameriški prvak Mc Neill. so precej izenačeni ter odrivajo drug drugega pri turnirjih na drugo, tretje itd. mesto. Svetovni rekord na 400 ali na 800 m na vidikn.
Oba odlična tekača Italijan Lanzi ter Nemec Harbig bosta jutri startala v Como o priliki otvoritve tamkajšnjega stadiona Prav točno še ni določeno na kateri progi se bosta pomerila ali na 4 ali na 800 m. Na vsak način lahko z ozirom na odlično formo obeh rivalov pričakujemo dobre čase, ki bodo ev. boljši kakor pa obstoječi svetovni rekordi.
Dunajski dvigači so premagali tovariše iz Breslave
Dunajski težkoatleti so bili že od nekdaj odlični dvigači. In tako so tudi pri zadnjem srečanju premagali svoje tovariše iz Breslave, katere so odpravili z rezultatom 1902 kg nasproti 1607.5 kg. Torej za skoraj celik 300 kg so mani dvignili težkoatleti iz Breslave. Du-najčani so dosegli ludi vsa prva mesta razen v lahki kategoriji.
Nov italijanski ženski rekord
v skoku v daljavo je dosegla mlada atletinja Lvdia Zanuli (Cremona). ki je skočila 5.26 m. Ob tej priliki so se vršile še druge tekme, kakor v plavanju, tenisu, sabljanju i. dr., pri katerih je sodelovalo okrog 3000 mladih fašistinj.
Vsako leto Finska—Madžarska v lahki atletiki
Ob priliki zadnjega meddržavnega srečanja med Finsko in Madžarsko, ki ie bilo pred kratkim v Budimpešti, so sklenili zastopniki obeh zvez, da se bo la dvoboj vršil vsako leto in sicer izmen jajc enkrat na Finskem, drugič na Madžarskem. Prihodnje srečanje bo julija 1941 v Helsinki ju.
Vesti šDortnih zvez. klubov In društev
Slovenska kolesarska zveza. (Službeno.) Obveščajo se vse v območje SKZ spadajoče kolesarske podzveze in klubi, da službeno pošto pošiljajo na naslov: Ivo Otrin, Ljubljana, Herbersteinova ul. 8. — Odbor.
Največje jezero na zemlji
Mnogi ne vedo, da je največje evropsko jezero Ladoško jezero. Meri 18.150 km» 210 kin je dolgo in 13Q km široko. Na dve polovici ga deli finsko-ruska meja. Jezero je zelo bogato na ribah. Še v poledeni dobi je bilo Ladoško jezero del finskega morskega zaliva. Največja globina na La-doškem jezeru inerl 223 metrov. Jezero je zamrznjeno 120 dni v letu.
Ladoško jezero seveda ni največje jezero na zemlji. To je Kaspiško jezero, ki zavzema prostor 4;!9.000 kms in leži na meji med Evropo in Azijo. Na zahodni obali KaspiškegjMezera Je Baku, znan po bogatih petrolejskih vrelcih. Največja globina v Kaspiškem jezeru znaša 945 metrov.
Največje ameriško jezero je Gornje jezero (Lake Superior) in meri 83.000 km». Gornje jezero je manj znano kot na primer Michigansko jezero, čeprav je največje sladkovodno jezero na svetu sploh. Preko skupine omenjenih jezer, med katerimi je tudi Gornje jezero (vsa jezera se razprostirajo po 200.000 km» veliki pokrajini (teče držav-
Od Gutenberga do danes
Bistvena Gutenbergova iznajdba ni bil tisk kot tak, kajti tisk z lesenimi ploščicami so j>oznali v neki meri že prej, nego iznajdba posebnih naprav, s katerimi je mogoče izdelovati popolnoma enake črke v poljubni količini. Njegova iznajdba je nadalje stiskalnica, ki omogoča hiter odtis iz takih črk sestavljenih sestavkov v poljubni količini. To so bile ročne tiskarne. Gutenbergova iznajdba je bila neprimerno popolna. Tri in jx)l stoletja se v bistvu jiiso prav nič spremenila načela Gutenbergove-ga tiskarstva v pogledu rezanja črk, lomljenja strani in tiskanja samega Šele takrat, ko je napočila doba stroja, je bila zamenjana častitljiva Gutenbergova ročna tiskarna s strojno tiskarno Friedricna Kiiniga. Ko so začeli ulivati plošče, je tudi v tiskarstvu zmagal rotacijski stroj. Prej so ulivali črke na roko. Sedaj so
lite
garsonjero
s kopalnico, centralno kurjavo v mestu. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Garsonjera« št. 14995.
na meja med Kanado in Združenimi državami. Gornje jezero je bogato na otokih. Veže jih znaten promet z ladjami. Od decembra do aprila je jezero zamrznjeno. Najgloblje je pri 808 metrih.
V Afriki je največje jezero Viktoria z G8.000 kvadratnimi kilometri. Nekdanja nemsko-angleška meja ga je sekala točno na dve polovici. Bogato je na ribah. V tej zvezi naj omenimo še dve jezeri, to je Bajkalsko jezero in Mount-Everest jezero. Bajkalsko jezero je najgloblje jezero na svetu. Na-Ijaja se v vzhodni Sibiriji in meri po površini 34.179 km' Na tem jezeru so našli doslej največjo vdrtino na zemeljski celini (ne na morju!), ki meri 1522 metrov. Bajkalsko jezero je od srede januarja do srede maja zamrznjeno in takrat se vrši po zamrznjenem jezeru redni piomet. Mount-Everest jezero poznamo šele od leta 1934. Še danes ni stopila človeška noga na njegove bregove. Odkrili so ga z letalom. Leži približno 7400 metrov visoko. Znamenito je torej po tem, da je to najvišje ležeče jezero na svetu.
OtroSki kotiček
tirevzeli to nalogo zelo komplicirani stroji, na-ogo ročnih stavcev pa so prevzeli strojni stavci na Mergenthalerjevih stavnih strojih, ki so jih drugi še bolj iz,po|x>lnili. Kljub mehanizaciji in industrializaciji pa je tiskarstvo vendar ostalo ročno delo in sicer umetno ročno delo. Med belim papirjem in piščevim sestavkom je do tiskanega časopisa ali knjige še ročno in duševno delo stavčevo, katerega še tako po-polna mehanizacija ni in verjetno tudi ne bo mogla nadomestiti.
Gornja Radgona
Občinska hranilnica v Gornji Radgoni. V
smislu § 20. uredbe o občinskih hranilnicah, je bil s sklepom trške občine Gornja Radgona z dne 1. septembra 1940 postavljen in na to na seji upravnega odbora Občinske hranilnice dne 20. septembar 1940 v navzočnosti vladnega komisarja g. okr. načelnika Skale Otmarja, konstituiran sledeči upravni odbor: Hrastelj Joža, trgovec in posestnik .predsednik; Cividini Stane, brivski mojster in posestnik podpredsednik; člani: dr. Blejec Konrad, notarski kandidat; Fabjan Anton, finančni poverjenik v pokoju in posestnik; Jurša Alojz: gostilničar in jx>sestnik; inž. Knez Vladimir, šef terenske tehnične sekcije; Pernat Anton, posestnik; Roškar Jakrvl), j>osestnik; dr. Šabec Karol, odvetnik. V izvršilni odbor so bili izvoljeni: rllastelj Joža, predsednik: Cividini Stane, podpredsednik: dr. Blejec Konrad, pisarniški ravnatelj, Fabjan Anton, član: dr. Šabec Karol, član in pravni zastopnik. V nadzorni odbor pa so bili imenovani: Samec Franc, veter, svetnik; Kuder Milan, carinski inšpektor; Mulec Franc, posestnik.
Za dobro »olfo
Pctrček, na krožniku jc bil še en kos kruha .., Kje je?
Dal sem ga lačnemu fantku ...
Lepo od tebe. Dobro delo si storil. Kdo pa je bil ta fantek?
Jaz, mama ..«
Zahvala
Vsem, ki so sočustvovali in ki so spremili mojega dragega moža, gospoda
Gustava Schuierja
obratnega ravnatelja Kranjske industrijske družbe
na svoji zadnji poti, iskrena hvala! — Predvsem se zahvaljujem gospodu evangelj-skem župniku, gospodom zastopnikom nemškega konzulata v Ljubljani ter gospodom od upravnega sveta in ravnateljstva KID, ki so s, svojo udeležbo pri pogrebu počastili spomin pokojnika.
Nadalje se zahvaljujem uradnikom, delovodjem in delavcem KID ter vsem ostalim, ki so se udeležili pogreba.
Končno se zahvaljujem lovcem za častno spremstvo in pevcem za pretresljive žalostinke.
Prisrčna zahvala tudi ožjim prijateljem pokojnika, ki so mi v teh težkih urah stali ob strani, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev.
Jesenice, dne 1. oktobra 1940.
Luise Schiiler
Mihce ve čudovite dogodivščine
(71) Neodločeno sta hodila pred tirom sem in tja in se že hotela vrniti in poiskati kak drug izhod, kar zagledata prislonjene k steni nekake sani, ki so bile gotovo namenjene za svojevrstni koritasti tir. »Brez dvoma so tele sani namenjene za prevoz po tiru,« je rekel Zelenček. »Kar poskusiva!«
(72) Z nemajhno težavo sta spravila sani na tir, sedla v udobne sedeže na saneh in že sta zbrzela z vrtoglavo brzino v globino. Mihec je bil nenavadne vožnje silno vesel, Zelenček pa se ni nič kaj prijetno počutil.
ZAHVALA. Za mnogoštevilne tolažilne besede in izraze globokega sočustvovanja ob težki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta in sina, gospoda
Karla Valašeka
tajnika Zveze za tujski promet — »Putnikac
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo uradništvu Zveze za tujski promet, vsem prijateljem in znancem in športnim tovarišem, ki so ga V tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Prav iskrena hvala tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, ter pevcem za v srce segajoče žalostinke, ter vsem, ki so na kakršen koli način počastili njegov spomin.
Ljubljana, dno 2. oktobra 1940.	Žalujoči ostali.
Pogreba! zavod GajSek Ivan, Ljubljana
Naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je dne 2. oktobra 1940, po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala
gospa
Peselj Marija
roj. Šinkar
vdova trgovca in posestnica
Pogreb bo v petek, dne 4. oktobra 1940 ob 15 iz kapele sv. Jakoba z Zal na
pokopališče k Sv. Križu.
Ljubijana-Moste, dne 2. oktobra 1940.
Globoko žalujoči Sadar Franci
Alphonse Dandet«
Jakec
Prevedel Fišer Frane
DRUGI DEL. I.
Indret.
Pevec se je visoko vzravnal v čolnu, v katerem sta se peljala z otrokom čez Loire-o in • patetično kretnjo pokazal na reko:
»No, Jakec, nioj stari. — poglej, če ni lopo!« Klj^ib temu, da je bilo to občudovanje pa-vlihovsko in neiskreno, je bilo popolnoma na mestu. Pokrajina, ki se jima je odpiraia pred očmi, je bila čudovito lepa
Bilo je okrog štirih popoldne. Julijsko sonce je žarelo, kot bi se srebro raztopilo in razgrnilo po valovju dolgo bleščečo vlečko Ozračje je trepetalo in odsevalo kot srebrna meglica in slike živahnega, toda neslišnega življenja na reki so se menjavale naglo kot prividi Visoka, prozorna jadra so se zlatila v bleščeči svetlobi, se pojavljala in izginjala nekam v daljo. Videle so se velike ladje, prihajajoče iz Noirmoutiers-ja, do roba obložene z belo soljo, katere zrna so lesketala v tisočerih odsevih. Na ladjah «e je videl pisan trop ljudi: moški so imeli velike trikrajne klobuke bretonskih solnarjev. bogata ženska pokrivala so se bleščala v solni belini. Videle so se plavajočim vozovom slične obrežne ladje, do vrha napolnjene z vrečami žita in s sodi ter vlačilci, ki so vlekli za sabo dolgo vrsto ladij. Pojavilo se je par trojambornikov, ki so prišli bogve odkod in «e po dveletui odsotnosti vračajo v domovino, Pluli so proti rečnemu toku j>očasi, skoraj svečano, kot da bi nosili s seboj dostojanstvo povratik« x domovino in skrivnostno
poezijo tujega, daljnjega svetš. Kljub julijski vročini je pihal hladen veter čez to prelepo svežost in živahnost in dal slutiti, da nedaleč valovi brezkončni zeleni ocean s svojimi nevihtami in viharji.
»In kie je Indret?«, je vprašal Jakec.
»Tamle, na nasprotnem otoku.«
Jakec je skozi srebrno meglo, ki je pokrivala otok, opazil dolge vrste to]>olov in visoke dimnike, iz katerih se je dvigal in širil gost črt dim in potemnjeval nebo. Istočasno je zaslišal odmevajoč hrup. Kladiva so udarjala po železu in po pločevini. Zdaj je bil trušč bolj zamolkel, zdaj bolj razločen, kakor so pač zvoki odmevali na modri gladini. Vse je bil en sam nepretrgan ropot kot da bi otok predstavljal ogromen parnik. ki je zasidran in nepremičen, a mu ko'esa tečejo in je delo na njem v polnem zamahu.
Ladja je plula počasi, zelo počasi, kajti reka ie bila valovita in težko plovna. Čim bliže je bila, tem razločneje je Jakec videl dolga poslopja z nizkimi strehami in počrnelimi zidovi, ki so se razprostirala enakomerno na vs^h straneh. Nato je zagledal na rečnem bregu nepregledno vrsto ogromnih- z minijem jx>barva-nih parnih kotlov Njihova kričeča rdeča barva sc je čudno odražala od svojega okol ja. Državni parniki so razvrščeni ob bregu čakali, da jim bodo naložili vse te kotle s pomočjo ogromnega žerjava, ki je stal v bližini in bil videti od daleč kot velikanske vilsice.
Pod njim je stal neki človek in gledal na prihajajočo ladjo
»Roudic je!« je vzkliknil pevec in iz vseh globin in z vsemi registri svojeca glasu zagnal strašen hura, ki je odmeval in se razleg-il kljub tovarniškemu trušču.
»Si ti, bratec?«
»Primojdun, seveda, kdo pa? Ali ima še kdo pod soncem tak glas?«
Ladja je pristala. Brata sta planila drug k
drugemu in se burno objela.
Podobna sta si bila. Roudic je bil precej starejši in manjkala mu je tista debelost, ki tako rada osreči pevce in igralce z okroglimi linijami. Tudi ni imel razcepljene brade, kot njegov brat. Bil je obrit, zagorel, na glavi je imel zelo obledelo, modro, volneno mornarska čepico, ki je pokrivala pravi bretonski obraz, ožgan o<l morja in kremenitih potez, prav majhnih oči in bistrega pogleda, ki si ga je menda pridobil pri težkem, previdnem sestavljanju strojev.
»In doma, kako se počutijo?«, je vprašal Labassindre ... »Klarisa. Zenaida in drugi?«
»Vsi so zdravi, hvala Bogu! Oho, to-le ie naš novi vajenec. Videti je srčkan ... malček. Samo preveč zdrav in močan ni ...«
»Zdrav je ko riba in močan ko vol, dragi moj —, najslavnejši pariški zdravniki so to ugotovili.«
»Toliko bolje, kajti naš poklic je težak. Če vama je prav, gremo zdaj lahko k direktorju.«
Odšli so po dolgem drevoredu samih lepih dreves, ki sc je kmalu spremenil v majhno mestno ulico, ki so jo obdajale bele. snažne in poj»olnoma enake hiše Tukaj je stanoval del tovarniških uslužbencev; bili so tu mojstri in prvi delavci. Ostali so prebivali na nasprotnem nregu.
Ob tej uri je bilo vse tiho, vse življenje in delo je bilo osredotočeno v tovarni, če bi ne bilo perila, ki se je sušilo na oknih, cvetličnih loncev za šipami, otroških krikov in škripanja zibelk, ki se je oglašalo iz napol odprtih vrat, bi človek mislil, da ta okraj ni obljuden.
»Oho! Zastava je »puščena.« je dejal pevec, ko so prišli do tovarniških vrat,.. »Ta zastava mi Je do-iti skrbi prizudela.«
In pričel je razlagati svojemu staremu Jak-cu, da se ta zastava ob vhodnih vratih pet minut po prihodu delavcev na delo. spusti i/ svojega droga in da to pomeni, da so tovarniška
vrata zaprta Gorje zamudnikom! Zapišejo njihov izostanek in ko tretjič izostanejo, jih odpuste.
Medtem ko je pevec razlagal, se je njegov brat pomenil z vratarjem, ki jim je dovolil, da so odšli v poslopje. Stopali so med grmadami železnih palic, litega železa in bakra, med dolgimi vrstami starih topov, ki so jih poslali sem, da jih bodo prelili Ti stari ognjeni junaki. ki bodo končali v ognju, so bili na zunaj zarjaveli, na znotraj pa popolnoma črni, kot bi sc kadilo iz njih.
Roudic je spotoma razlagal razne tovarniške oddelke- »Tam je montažna delavnica... za večje stvari, za manjše stvari.. Kotlarna, ko-vačnica, topilnica.. « Moral je kričati, tako ogljušljiv je bil roj>ot.
Jakec je gledal urevzet. začuden. Vrata de-dclvnic so bila zaradi vročine skoraj vsa odprta. Vladala je globoka, zaVnotkla tema kot v podzemeljskem rovu in od časa do časa jo je preseka! soj rdeče svetlobe. Stroji so tekli in videl se je vrvež golih rok in očrnelih obrazov.
Valovi vročine in vonj po olju. žgani opeki ter žarečem železu so prihajali odtod obrnem s komaj zaznavnim, črnim, pekočim in ostrim prahom, ki je ohranil na «oncu svoj kovinski lesk. Toda najznačilnejše in najmučnejše pri tem mrzličnem delu je bilo neko neprestano tresenje Trepetala «o tla in trepetal je zrak. Kot da bi ogromha žival bila zaprta r*>d tovarno in se mučila Kot da bi zevajoči dimniki bruhnil okog sebe n jeno žarečo sapo Da ne bi mislili, kako neumen je, se Jakec še vprašati ni upal, odkod prihaja ta ropot, na katerega jc že od daleč posta! pozoren.
Strašen je bil ta trušč, ilropenje. žvižganje, škrtanje se je menjavalo, toda nikdar prenehalo. Prihajalo je iz skupine velikih delavnic s trikotnimi strehami, ki so stale na poševnem
pobočju, ki so g« kri/fllr štrvHnr ŽcIc^Uibko
tračnice,
Mali oglasi
KUB	Kuharica poštena, samostojna, ka-tora bi opravljala tudi vsa hišna dela, razen perila, so sprejme za manjšo obltelj. Pogoj : dolgoletna spričevala. Zaže-ljeno znanje nemškega jezika. Predstaviti se od pol 8 do pol 9 zjutraj ali pisati: Marija llobartner, Celjo, Gregorčičeva ulica št. 3.
Kovaški pomočnik išče službo. - Naslov v upravi »Slov.« pod 1 1979.	
Uradnica B prakso. Išče za popoldne ali zvečer zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14978.	
	Kurjača poštenega, treznega, z dobrimi spričevali, samskega — sprejmemo za parni stroj na žagi. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14982.
Ilužbodobe	
Tajnika išče Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani. Zglasitl se: Celovška cesta 93, dnovno od 18—19.	
	Mizarja sprejme Svetek, Koblar-jeva 7, Kodeljovo, Ljubljana.
Katoliška organizacija
išče upokojenca za pisarniškega uradnika v Ljubljani. Znanje strojepisja potrebno. Ponudbe z navedbo dosedanjega udej-stvovanja v upr. »Slov.« pod »Zanesljiv« 15012.
Spretno kuharico
vajeno vseh gospodinjskih del ln v gostilni — sprejmemo. Event. damo gostilno tudi v najem ali na račun, - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Do 35 let« št. 14968.
Do 10 zidarjev
sprejmem takoj za Vrhniko. — Po možnosti se osvobodijo vojaško vo"-be. Zglasitl se: Josip Mudrovčlč, Trdinova 7.
I W7T» fT.Tr.JI
Kreko perilo
moške ln fantovske srajce
spodnje hlače Itd. dobite še vedno po Izredno nizkih cenah pri »Kreko«, Tavčarjeva 8, Tyrševa 3)
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu ln najnižji ceni Gustav Brklaveo, LJubljana. Kodeljevo, Povšetova 47 Telefon 25-91.
Še vedno boste najceneje
kupili za zimo vse moško ln damske obleke, damsko in moške plašče, kakor tudi vso ostalo perilo pri Janko Rogelj, Loka pri Zidanem mostu.
Sveža jabolka
12 kg 60 din, 60 kg 245 din. Nove orehe, tanka lupina 50 kg 500 din — franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
Betonsko in palično železo,
pločevino vseh vrst, vedno svež trboveljski cement, stavbno okovje, vodovodne cevi in armature nudi po še ugodnih cenah
ž e 1 e z n i n a
Fr. Stopica
Uubliana
Gosposvelska cesta 1

Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili oh nenadomestljivi izgubi naše ljubljene soproge, matere itd., gospe
Elze Obračune
jo obsuli s cvetjem ter počastili na katerikoli način njen spomin, jo spremili na njeni poslednji poti k večnemu počitku, naša prisrčna hvala.
Ljubljana, dne 4. oktobra 1940.
Žalujoča družina Obračunč.
"J"
Potrti neizmerne, žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da nas je naš ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod
Franc Kvarsič
elektrotehnik na rudniku v Velenju
za vedno zapustil. — Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 4. oktobra ob 3 pop. iz hiše,žalosti na jiokopališče v Skale.
Velenje, dne 2. oktobra 1940.
Žalujoči: Josip in Frančiška Kvaršif, starši; Ivan, Josip, brata; Ida in Pepca, sestri; Ivanka roj. Žlebnik in Marica roj. Kralj, svakinji; inž. Franc Uršič, svak; 1'epfek, Lado, Vladko, vnuki.
Hh
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat, stric, tast in zet, gospod
Czerny Henrik
višji računski svetnik v pokoju
v 75. letu svoje starosti, previden s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek 4. oktobra t. 1. ob pol štirih popoldne z Žal, kapelica sv. Petra, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 2. oktobra 1940.
Žalujoči ostali
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramari*
Ugodno naprodaj
dobro ohranjeni gostilniški štedilnik z bojlor-Jem ln nekaj posode. — Poizvo so na Miklošičevi cesti 1.
Kompletna kovačnica
z vsem orodjem, nakovali, mehom, ventilatorjem, vrtalnim strojem, s štan-caml, primeži - Schraub-stock - Itd., proda Konlg I., Kočevje št. 10.
Vreče od moke
rabljene, za 86 kg, kupujem po najvišji dnevni cent. Ponudbe poslati na Erncst Nuspl, Sombor. k
Divji kostanj
kupuje kakor vedno
ARBEITER Maribor, Dravska 6.
Vsakovrstno
ZlatO kupuje
po najvišjih cenab CERNE. juvelir. Ljubljani, VVolfova ulica št. S
sobo
za dva boljša gospoda, dijaka ali dijakinji, oddam. Lavrenčifi, Resljeva cesta 4 a.
I
Automofor
i
namenjam
majhen moderen avto za motorno kolo, klavir ali zlatnino. — Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Prima voz« št. 14956.
Tovorni avto
zamenjam za luksuzni avto ali motorno kolo. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Tudi doplačam« št. 14957.
Kupim
tovorne ln osebne avtomobile v nerabnem stanju. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Plačam vt-soko ceno« št. 14958.
Avtomobilske gume
ln zračnice, 10 komadov 32X6, 15 komadov 6.25 In 5.50—20, 10 komadov 4.00—19, 50 kom. zračnic 36X8, 40X8, 12.00—22 — naprodaj, dokler traja zaloga pri Jugopromet, Celje, Golob Ivan, Krekova 10.
Ford
model A, z dobrimi gumami, odprt, motor v odličnem stanju, po nizki cent prodam. I. Konda, Adler Service, Ljubljana, Kersnikova 2,
Naznanilo!
Združenje mesarjev tn klobasičarjev v Ljubljani naznanja članom ln eenj. občinstvu, da bodo mesnice ln mesarske stojnice ob nedeljah in praznikih zaprte, ln to za čas od 1. oktobra 1940 do 1. maja 1941.
Alko
Pismo sprejeto. Zglasite se pri nas: Maistrova ulica, v nedeljo ob 10. -Ako ne morete osebno, javite pismeno.
Preklic
Podpisani Drago Jane, izdelovatelj harmonik v Ljubljani. Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravil moj sin Kari Cebulj. — Jane Drago.
Preklic
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za katerekoli stroške ali dolgove, ki bi ml jih napravila moja soproga na moje Ime. M. Kaplnn, Galjevi-ca 14, Ljubljana.
Kupujte pri
naših inserentih
VIDEZ SE JE POMLADILA ZA 10 LET!
Poglejte te fotografije iste mlade dame!
Gospodična Brassade pripoveduje, kako Je postala na videz za mnogo let mlajša In ie enkrat bolj privlačna
»Presenečena ln navdušena sem zaradi divne izpremembe moje zunanjosti. Vse prijateljice mi zavidajo in povprašujejo po mojt skrivnosti. Znanci pa mi neprestano čestitajo zaradi moje prekrasne polti, Evo, kako sem to dosegla:
Vsak večer uporabljam rožnato hranilo za kožo Tokalon. Ta vsebuje »Biocel«, presenetljiv vitalni element mladosti, ki ga je odkril neki glasoviti dermatolog. Ona hrant ln olepšava, ko spite. Koža postane čvrsta
ln brez gub. Cez dan uporabljam kremo Tokalon bele barve, da se mi razkroje zajedale! In zožijo razširjene znojnlce, ter da mi koža postane sveža, jasna ln velurno-gladka.c
Vsaka žena, ki se poslužuje te nege lepote samo tri minute na dan, lahko postane na videz za mnogo let mlajša — ter dobi krasno polt. S hranami za kožo Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, ali pa se denar vrne.
I
Brezplačno zavojček
Dostalovega toaletnega bisera na poskušnjo. — Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza in telesa ostane čista, zdrava in mlada. Mozoljci, ogrci, nečistosti obraza izginejo. Pošljite za stroške 3 dinarje v znamkah. — Kemikalija, Novi Sad 144. V apotekah, drogerijah originalni karton 40 din.
Vtiafeni
V najem
se takoj odda hiša, obstoječa iz dveh sob, kuhinje, pritiklin, gospodarskega poslopja, vrta, plodne njive. Pojasnila: Marija Ošina, Brežice, Zakot 25. Za odgovor je priložiti znamko.
Trgovski lokal
pripraven za vsako trgovino ali obrt, v bližini magistrata, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14977.
Hišo
v Kranju ali okolici, kupim. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »3333« št. 14967.
Krompir
vagonske pošiljke
dobavlja
Kmetijska zadruga v Ptuju.
Stopili mo v novo 41. kolo sreže dri, razred, loterije
Kakor drugi tako tudi Vi radi posegajte po srečkah državne razredne loterije. Izplačanih bo veliko število dobitkov in to
9 po din 200.000, 16 po 100.000, 17 po 80.000, 17 po 60.000, 19 po 50.000, 16 po 40.000, 27 po 30.000. po 25.000, 25 po 24.000, 40 po 20.000 in veliko število dobitkov po 16.000, 12.000, 10.000, 8.000 in tako dalje in poleg tega Se 39.762 po din 1.000 in 7 premij, 1 za 2,000.000, 1 za 1,000.000, 3 po 500.000 in 2 po 300.000.
Med številnimi velikimi dobitki bi tudi Vi lahko zadeli kak večji dobitek. Preskrbite si srečke za novo kolo žrebanja pravočasno. 11. oktobra bo že žrebanje I. razreda 41. kola. Srečke so Vam v velikem številu v najrazličnejših serijah na razpolago
v glavni kolekturi državne razredne loterije
»Vrelec sreče"
ALOJZIJ PLANINŠEK
Liubljana
Beethovnova ulica 14
izdajatelji inž. Jsžs M
UrtoniK; Viktor Ceniii