Naročnina mesečno 12 Lir, za inozem* stvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ta Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate, Podružnica! Novo meato. Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. VENEC Uhaja viak dan zjutraj raien ponedeljka in dnava po praznika. g Uredništvo In a pr a v a I Kopitarjeva 6, Ljubljana. g g Redazione, Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. I g Teleion 4001—4005. i Abbonamentl: Me«« 12 Lire: E»tero, me« •e 20 Lir«, Edizione domenica. anno 34 Lire, Estero 50Lire. C. C Pj Lubiana 10.650 per gli abbonamentl: 10.349 pet le inierzionL Filial«! Novo mesto Concessionaria eselusiva per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicitš Italiana S. A, Milana In Marmarica la lotta prosegue In Marmarica I combattimenti sono pro-seguiti nonostante il maltempo con carattere locale. A Tobruch attivita di artiglieria e azioni di nostri reparti avanzati. Nella zona centrale qualche scontro con distruzione di mezzi nemici ed abbattimento di un apparecchio britannico da parte delfartiglieria contraerea. Sul fronte di Sollum tiri dell'avversario contro la cinta iortiiicata di Bardia. Sono stati controbbattuti. La contraerea della piazzaforte ha latto precipitare in iiamme un velivolo nemico. Da uteriori accertamenti risulta che i nostri di-lensori del caposaldo di Sidi Omar hanno distrutto agli inglesi 17 carri armati, 5 auto-blinde e 20 automezzi. . Aeroplani britannici hanno lanciato bombe su Bengasi, Derna e altre localita della Cirenaica. Uno di essi colpito ha dovuto at-terrare, l'equipaggio e stato latto prigioniero. Un altro e stato abbattuto a Derna della difesa contraerea. La nostra caccia ha abbattuto in combattimenti aerei cinque velivoli e quella tedesca due. Durante azione notturne sulle zona di Marsa Matruh un aereo da caccia nemico e stato abbattuto dai nostri velivoli da bombardamento. Gli ufficiali piloti capi equipaggio degli aereosiluranti che hanno affondato l'in-crociatore nemico, di qui al bollettino di ieri sono il capitano Giulio Farini e i sottotenenti Aligi Strani e Giuseppe Coci. Boji v Marmariki vkljub slabemu vremenu 0 Pri Sidi Omarju uničenih 17 tankov, 5 oklepnih vozil in 20 avtomobilov « Velike angleške letalske izgube Vojno poročilo št. 549 Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V M a r m a r i k i so se boji nadaljevali kljub slabemu vremenu s krajevnim značajem. Pri Tobruku delovanje topništva in delovanje naših prednjih oddelkov. Na srednjem odseku nekaj spopadov, pri katerih jc bilo uničenih več sovražnih sredstev in jc protiletalsko topništvo sestrelilo eno angleško letalo. Na bojišču pri S o 11 u m u so bili streli proti utrjenemu pasu pri Bardiji naleteli na protiogenj, protiletalsko topništvo v trdnjavi pa je sestrelilo eno sovražno letalo. Iz kasnejših ugotovitev se vidi, da so naši branilci v postojanki Sidi Omar Angležem uničili 17 tankov, 5 oklepnih vozil in 20 avtomobilskih prevoznih sredstev. Angleška letala so metala bombe na Benghazi, Derno in na druge kraje v C i r e n a j k i. Eno letalo, ki je bilo zadeto, je moralo pristati. Posadka je bila zajeta. Nc- Italija in Nemčija bosta uredili socialno vprašanje Evrope Rim, 3. dcc. AS. Italijanska revija »Critica fascista« objavlja članek o vseučiliškem gospodarskem kongresu, ki so ga priredili italijanski in nemški vseučiliščniki te dni v Turinu. Za vsako vprašanje, ki se je obravnavalo na kongresu, sta bila določena po en italijanski in po en nemški poročelavec. Ta način dela je bil precej drzen, ker imata Italija in Nemčija precej različni gospodarski področji. Toda kongres je dokazal, da imajo fašisti in narodni socialisti enaka temeljna načela in enako skupno voljo, da bi ta načela tudi uresničili. Clankar obdeluje nato razna poglavja, ki so se obravnavala na kongresu, in omen ja tudi zaključke, ki jih je sprejel kongres. Na kongresu so najprej obravnavali vprašanje kapitalizma in o tem vprašanju so bili na kongresu sprejeti naslednji nazori: Fašizem in narodni socializem kot politični ln gospodarski činitelj meščanstva, ki sloni na načelih iz leta 1789. zavzema konstruktivno stališče, to konstruktivno stališče pa se veže na drugo vprašanje kongresa, to je, na »socialno vpraša- nje«, kajti najmočnejša kritika kapitalizma je vedno v dejstvu, da kapitalizem ne samo ni znal razrešiti socialnega vprašanja, ampak je socialno vprašanje še bolj zapletal. Italijanski poročevalec je poudaril, da socialnega vprašanja ni mogoče totalno urediti drugače, kakor samo v popolni korporativni ureditvi človeške družbe. Na nemški strani so poudarjali, da je socialno vprašanje navezano na vprašanje, kakor kakšen narod razpolaga z življenskimi sredstvi in je socialno vprašanje možno urediti predvsem na ta način, da sp poveča možnost sodelovanja pri udeležbi življenskih sredstev. Oba nazora pa se med seboj izpopolnjujeta, ker se ne izključujeta, piše revija. Obe revoluciji imata ista načela o disciplini in o nadzorstvu in revija omenja besede nemškega poročevalca, ki je poudaril, da bi včasih Francija zamogla izpolniti svoje francosko poslanstvo zaradi dvojnega vira svoje rase in ta dva vira sta rimski in nemški. Tisto, kar je bilo za Franci jo samo kompromis, pa je za Os resnica, in sicer življenska resnica, od katere je odvisna skupna pot dveh ras in dveh narodov in na katero vpliva »tok«, ki se je med dvema narodoma ustvaril z genijema Hitlerja in Duceja. Pred novimi gospodarskimi pogajanji med Italijo in Slovaško Bratislava, 3. dec. AS: Snoči je iz Bratislave pod vodstvom pooblaščenega ministra Poljaka odpotovala v Rim slovaška gospodarska delegacija, ki se bo pogajala za novo trgovinsko pogodbo med Italijo in Slovaško, in sicer za leto 1942. Novi ameriški poslanik na švedskem Stoekholm, 3. dec. AS. Ameriška vlada je za novega ameriškega poslanika na Švedskem imenovala Johnsona Hershella ki je bil do sedaj svetnik ameriškega veleposlaništva v Londonu. Beg nemških mornarjev iz internacije Buenos Aires, 3. dec. AS: Poslanci so zahtevali od vlade pojasnila o mornarjih z nemške oklopnice »Graf Spee«. Vlada je odgovorila, da jih je od 1040 nemških mornarjev, ki so bili internirani, pobegnilo 128, in zapustilo argentinsko ozemlje. Večina je zbežala proti tihomorski obali, da jih kaka japonska ladja povede iz Amerike. Obsojeni trockisti v Ameriki Newyork, 3. dec. AS: Obsojenih je bilo 28 komunistov, ki pripadajo trockistom, zaradi sabo-tažnih dejanj. Obsojenci so dobili zaporno kazen do največ desetih let. Washington, 3. dec. AS. Listi objavljajo, da so se dolgotrajna pogajanja med zastopniki železniških družb m železničarjev končala 'ako, da bodo družbe pristale na povišanje plač, dasi jih bo to stalo približno 300 milijonov dolarjev. Na ta način bo najbrž preprečen izbruh železniške stavke. Švedska policija na lovu za vohuni Stoekholm. 3. dec. AS. Švedska policija je odkrila, da je te dni neka osebnost, ki je v službi nekega tujega poslaništva, naročila mnogo fotogra- fij o Stockholmu, zlasti pa o industrijskih napravah v švedski prestolnici. Ta naročila so bila dana po telefonu. Policija je prepričana, da gre pri tem za vohunsko dejanje in išče 6edaj to osebnost. ko drugo letalo jo bilo sestreljeno pri D e r -n i od protiletalskega topništva. Naša lovska letala so v letalskih bojih sestrelila 5 letal, nemška pa dve letali. Med nočnimi napadi na območje Marsa M a t r u h a je bilo sestreljeno eno sovražno lovsko letalo od naših bombnikov. Častniki-piloti, voditelji posadke torped-nih letal, ki so potopila sovražno križarko, kakor je to poročalo včerajšnje vojno poročilo, so kapitan Giulio M a r i n i in podporočnika Aligi Strani in Giuseppe C o o c i. Bojišče v Marmariki, 3. dec. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Vojno poročilo št. 540 poroča, da je tudi divizija »Trento« tista, ki se junaško, ponosno in srdito vojskuje na bojišču v Marmariki. Ta divizija jc v prvi polovici meseca aprila prišla na bojišče pri Tobruku in je sodelovala pri večini bojev med obleganjem te trdnjave. Vojaki to divizije so uspešno izvedli silovite napade proti utrjenim sovražnim postojankam ali pa so znali odločno odhiti vse sovražne poskuse za izpad. Pešci, topnifarji in pionirji to divizije so že od prvega dne dokazali svojo izredne sposobnosti, ko sn na neugodnem ozemlju dokazali vse svojo prednosti in vrline. Pri vseh teh bojih pa so morali vojaki te divizije tudi biti kos vsem izrednim vremenskim težavam in ves mesec junij je morala ta divizija premagovati največje ovire. Po juniju jo imela nato ta divizija nekaj zasluženega počitka in med tem počitkom je izpopolnila svoje vrste, zbrala nove sile in zboljšala svojo vojno opremo. Sedaj se jo zopet s svojim bleščečim nastopom uveljavila v novem boju na bojišču. Njeni izkušeni junaški borilci so vestno opravljali svojo nalogo na vseh postojankah, čvrsto odločeni, da odbijejo vse napade in da preprečijo sleherni sovražni poskus za izpad iz trdnjave. Že v prvih dneh bitke v Marmariki so čete te divizije dosegle pomemben uspeh, ko so zajele več ujetnikov, zaplenile nad sto pušk, avtomatičnega orožja in drugega raznega vojnega gradiva. Bern, 3. dec. AS. Že nekaj dni angleška agencija »Exchange Telegraph« ne govori več o bojih v Cirenajki. Agencija ne razširja več po svetu svojih gostobesednih uradnih poročil, ki naj bi vzbudila zanimanje v nevtralnih državah. Angleška poročevalska agencija Reuter govori samo še o zmedenem položaju, italijanska in nemška poročila pa so točna in objektivna. Ker Angleži več ne objavljajo dovolj poročil, so švicarski listi danes o bojih v Cirenajki objavili brzojavke iz Newyorka, ki nikakor niso ugodne za Angleže. Gondar v angleški sodbi pred padcem Washington, 3. dec. as. >Daily News< prinaša poročilo Oeorgesa Wellerja, ki je bil dopisnik z abesinskega bojišča na angleški strani. Weller popisuje zadnjo dneve italijanskega odpora v Gondarju in pravi dobesedno: »Britansko poveljstvo je pričakovalo, da bo Gondar padel že v nekaj dneh. Toda boj se je raztegnil na cele ledne in mesece. Zatrjevalo se je, da bo lakota prisilila čete generala Nasija, da se bodo morale predati. Vendar pa se je 6tvar čisto drugače razvijala. Italijanske četo so nadaljevale z odporom. Čeprav so vse izgubile razen časti, so se vendar bile do zadnjega. Generala Nasija sta uspešno podpirala polkovnika Torelli in ligolini. Ti trije so bili nosilci odpora. Še včeraj sem vidol, kako je na neki pečini, ki se dviga kvišku kakor stolp, streljal osamljen italijanski vojak s strojnico in jo ostal na svojem mestu, dokler ga ni pregnal strel iz topa. Skoraj dnevno so se odigravali okrog Gondarja boji na nož. Italijani so se zdeli zrasli z zemljo in so so pogumno borili s strelci iz Ugande, Tanganjike, Nyasalanda in Kenije. Borili so se brez prestan-ka, kakor da bi bila zmaga še mogoča. Zagrizeni odpor generala Nasija — je pisal Weller — je premikalno vojsko spremenil v vojsko za položaje in je močno otežil položaj angleškega poveljstva.« Avstralski rušilec potopljen Rim. 3. dec. AS: Avstralski rušilec »Para-mata* je bil torpediran in potopljen. Guverner Bastianini v Splitu Split, 3. dec. AS. Včeraj je z letalom prišel v Split guverner Dalmacije Eksc. Bastianini v spremstvu nekaterih vladnih uradnikov. Guvernerja so sprejeli in pozdravili prefekt, zvezni tajnik, poveljnik armadnega zbora in poveljnik mornarice v Dalmaciji. Guverner se je takoj podal v vladno palačo, kjer se je posvetoval z zastopniki krajevnih oblasti, pri tem pa je z njimi proučeval glavna vprašanja, ki zanimajo to pokrajino. Nato je sprejel skupino pristaniških delavcev iz Genove, ki so prišli ustvarjat splitsko pristaniško skupino. Guverner se je dolgo pogovarjal z njimi in jih prisrčno pozdravil pri njihovem delu v Dalmaciji. Poudaril je, da ima njihovo delo tudi velik politični pomen. Guverner se je iz vladne palače podal v dom fašistične mladine, kjer ga je sprejel in pozdravil zvezni tajnik. Pohvalil je dobrodelno delovanje, ker ta ustanova deli brezplačno hrano 120 otrokom. Popoldne je Eksc. Bastianini obiskal športno igrišče, kjer je pregledal oddelke divizije, katero je pohvalil zaradi njenega obnašanja v Dalmaciji. Obiskal je tudi vojaško bolnišnico, kjer se je pogovarjal z vsakim bolnikom in razdelil razna darila vojakom. Vrnil se je še enkrat na športno igrišče, kjer je pregledal oddelke in sicer en bataljon fašistične milice, ki je pred kratkim prišel v Dalmacijo. Prisrčno jih je pozdravil ter izjavil, da je ponosen, da lahko veličastne črne srajce pozdravi v Splitu. Nov nemški prodor proti Moskvi Nemška pomožna križarka »Cormoran« je potopila avstralsko križarko »Sidney« — Uničevanje obkoljenih angleških oddelkov v Severni Afriki Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 3. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Pri Moskvj so napadi naše pehote in tan-kovskih skupin, ki so jih podpirale močne skupine bojnih in strmoglavskih letal kljub žilavemu odporu in krajevnim sovražnim protisun-kom zasedle še več ozemlja. Pri teh bojih jc bilo včeraj uničenih vsega 20 sovražnih tankov. V Finskem zalivu je večja sovjetska prevozna ladja zavozila na nemško-finsko minsko zaporo in se j? potopila. Na morju okoli Anglije je bomba hudo poškodovala večjo trgovsko ladjo. V noči na 3. december je letalstvo bombardiralo pristaniško napravo na angleški jugovzhodni obali1. V boju t. angleškimi hitrimi čolni v Rokavskem prelivu so minolovet izstrelili več topniških zndetKov na sovražne vojne ladje. Sovražnik se je umaknil iz boja. Pred avstralsko obalo je prišlo do pomorske bitke med nemško pomnino križarko »Cormoran« in avstralsko križarko »Sidney«. Pod poveljstvom Iregatnega kapitana Detinerja jo nemška pomožna križarka hitrejšo in močnejšo sovražno edinico premagala in potopila. Križarka »Sidney« je imela posadko 42 častnikov in 603 može, ki so se vsi potopili. Zaradi poškodb, ki jih jo nemška pomožna križarka imela med bojem, sn morali ladjo po zmagovitem boju prepustiti njeni usodi. Velik del posadke je bil rešen in je dosegel avstralsko obalo. Pomožna križarka »Cormoran« je na svoji križarski vojni na atlantskih vodah pod svojim junaškim poveljnikom potopila mnogo sovražnih trgovskih ladij. V Severni Afriki so bile obkoljene angleške sile jugovzhodno od Tobruka — večina teh čet jo bila iz novozelandske divizije — deloma uničeuc, deloma zajeto. Bern 3. dec. AS. Poročila iz Moskve potrjujejo, da 60 nemške tankovske sile6 svojim napadom včeraj popoldne razbile sovjetsko fronto na širokem odseku. S tem prodorom so se nemške 6ile še bolj približale sovjetskemu glavnemu mestu. Hango bo izpraznjen Helsinki, 3. dec. AS. Iz živahnega prometa, ki nekaj časa vlada med Hangojem in Petrogradom, sklepajo, da se boljševiki pripravljajo na izpraznitev Hangoja. Zaradi nastopajočega ledu so sovjetsko vojne oblasti boje, da kasneje postojanke ne bo mogoče izprazniti. Položaj na bojišču »Stampa« komentira na sledeči način položaj na bojišču: Hore Belisha, bivši vojni minister, je napisal članek, v katerem pravi dobesedno: »Bilka v Marmariki pomenja razočaranje za angleški narod.« O tem tudi ni mogoče dvomiti. Po govorih iu poslanicah Churchilla, po dosti neprevidnih napovedih propagande, so Angleži pričakovali zmagovitih poročil. Namesto tega pa je Kairo izdajal zmešana in nasprotujoča si poročila, ki so močno razočarala angleško javnost. Težko je javno mnenje prepričati, da je britansko orožje bilo zmagovito, ako po petnajstih dneh velike ofenzive, vojska, ki bi morala bliskovito vkorakati v Tripolis, še vedno sloji na istih obmejnih postojankah kakor v začetku ofenzive. Pri tem pozabljajo razočaranje, ki so ga od istega generala doživeli ob priliki njegove ofenzive pri Smolensku. ki se je končala z bitko, ki je Nemce privedla pred vrata Moskve. Tudi okrog Moskvo se boji nadaljujejo. Nemci z zaupanjem pričakujejo. da bodo tokrat zavzeli prestolnico Sovjetov in to kljub mrazu in kljub sovjetski obrambi ter njihovim obrambnim napravam. Stalin je v Samari Rim, 3. dec. AS. Dopisnik iisla »Piccolo* poroča iz Helsinkov, da finski vladni krogi poudarjajo, da Stalin ne dela mirno v Kremlju v Moskvi, ampak da je zbežal v Samaro z ostalimi člani sovjetske vlade. To novico je sovjetsko prebivalstvo prvič izvedelo, ko je bilo objavljeno, da je poljski general Sikonski prišel iz Londona v Samaro, kjer se je sešel 6 Stalinom. Sovjetska propaganda pa je vedno trdila, da Stalin sam vodi boje. Anglijo čakajo še nova velika bremena Lizbona, 3. dec. AS. V svojem govoru v spodnji zbornici je Churchill rekel: Obrniti se moramo na narod in ga opozoriti na nove žrtve in nov napor. Kriza slofli na naslednjih razlogih: uničenih in na novo zgrajenih ie bilo mnogo vojnih tovarn in sicer v zelo velikem številu. Te tovarne so bile dograjene, primanjkuje pa osebja, ki naj dela v tovarnah. Vsaka tovarna pa mora imeti popolno število delavstva. Ugotoviti moramo, da se je ameriška industrija šele sedaj povzpela do viška, vendar pa bodo njeni proizvodi prišli z veliko zamudo. Prenašati bomo morali še velika bremena. V letu 1942 moramo biti na višini položaja. Zahteve, ki jih postavlja, bodo vplivale na življenje naroda na In način, da bodo potrebne še večje omejitve in da bo zmanjšana sedanja udobnost, ki smo jo holeli obvarovati. Kriza bo vplivala na vse naše mirno življenje. Mnoge omejitve so že hi le izvedene, to omejitev pa smo dosegli na ta način, da smo nekaterim industrijam uslavili dovoz surovin. Doseči pa moramo na vsak način to, da bomo znali živeti na hujši način. Pri vpoklicih pod orožje bomo uvedli tri novosti. Vpoklici se bodo izvajali postopoma in sicer iz rezerve na celoto, odpuščanje pa ho individualno. Predvsem pa bodo angleške vojaške oblasti morale povišati starostno mejo za vojaško službo in sicer od 41. na 51. leto. No mislimo klicati pod orožje mož, ki fizično niso sposobni, toda moderno orožje ne more pogrešati mož, ki so mu nujno potrebni. Angleška narodna garda pa je po Churrhillovih besedah hrbtenica angleško obrambe proti invaziji, toda te čete morajo biti opremljene z najmodernejšimi sredstvi. Pri tej gardi služi sedaj 1 milijon 700.000 mož, k( so razdeljeni po vsej državi. Imamo več milijonov pušk, toda nimamo jih toliko, da bi jih bilo dovolj za vse. To čete pa moramo še opremiti z avtomatičnim orožjem in z ročnimi granatami. Oh koncu je Churchill še zahteval, naj mu dajo pooblastila, da bi lahko vpoklical ženske v nehojevite oddelke in sicer v pomožno delovno službo in v civilno obrambo. Nerazpoloženje proti Churchillu narašča Stockholm, 3. dec AS. Dopisnik lista »Dagens Nyheter« poroča iz Londona, da je angleško javno mnenje zelo neugodno sprejelo Ciiurchillovo izjavo o naboru novih letnikov, zlasti pa o obvezni službi žena v Angliji. Vsi listi dvomijo o uspehu teh naborov ki teh odredb za obrambo države, ker so že vse dosedanje odredbe bile nezadostne, švedski dopisnik pravi, da se bo o tem razvila v parlamentu še velika debata. Anglija pripravlja napad na Tajsko 'Berlin, 3. dec. AS. Nemški list »Lokalanzeiger« t komentira angleški ukrep o proglasitvi izrednega stanja na Malajskem polotoku in pravi, da zavzema sedaj Angl;|a proti Tajski isto stališče, kakor ga je zavzemata včasih proti Iraku in proti Perziji, preden je angleška vojska vdrla v Irak in v Iran. Medtem ko 6e pogajanja v Washingtonu med japonskimi in ameriškimi zastopniki nadaljujejo, se angleška vlada trudi, da bi zaiirbtno izzvala požar na Vzhodu, ki naj bi Ameriko takoj potegnil v vojno Ni mogoče še ugotoviti, piše list, kakšna je ta dvojna igra mel Rooseveltom in Chu-chilloin. Vprašanie cet-'e skozi Birmanijo ;e tudi zelo važno, ker Roosevelt ne mara odnehati od svojega namena pošiljati orožje in vojno gradivo maršaiu Cangkajšku. Angleži in Amerikanci imajo isti jasen cilj in to je, da hočejo ustvariti ozračje panike, ki naj olajša njihovo intrigiranje. Mine pred Singapurjem Storkhnlm. 3. dee. as. Izvedelo se je, da so položili mine okoli pristanišča Singapurja. Singapur, 3. dee. AS. V vojno pristanišče v Singapurju je priplula eskadra angleških vojnih ladij. Eskadro vodi bojna ladja »Prince of Walesc. Napetost na Daljnem vzhodu Tokio, 3. dec. AS. Iz Batavije prihajajo vznemirljive vesti. Vlada nizozemske Indije je odredila takojšnjo mobilizacijo vseh zračnih sil in je razglasila obsedno stanje nad celotnim otočjem. Angleška in holandska vlada sta odredili, da se takoj povrnejo v domača pristanišča vse trgovske in osebne ladje. Avstralska križarka »Sydney«, ki je bila potopljena blizu avstralske obale, je imela na krovu 42 častnikov in 603 mornarje. Vsi so utonili. Šanghaj, 3. dec. AS. Angleške in nizozemske proglasitvi izrednega oblasti na Pacifiku so izredno vznemirjene. Vsi an- gleški parnikii, ki so bili na poti v Šanghaj, so prejeli ukaz, da naj spremenijo svojo smer in da naj plovejo v Hongkong. Dva nizozemska parnika, ki sta v Sanghaju nalagala tovor, 6ta nenadoma prekinila svojs delo in odplula v ManiKo na Filipinih. Japonske investicije v Mandžuriji Tokio, 3. dec. as. V preteklem letu so Japonci investirali v Mandžuriji 1 milijardo 11 milijonov jenov. Največ denarja je šlo za gradnjo železnice v južni Mandžuriji, namreč 245 milijonov jenov. Za industrijske naprave je šlo 207 milijonov. V devetih letih je Japonska v celoti investirala v Mandžurijo nad 4 milijarde jenov. Od te vsote je šlo za železnice 1.564 milijonov jenov. Angleške priprave na vzhodu Stockholm, 3. dec. AS: Na Malajskem otočju so Angleži zbrali nad 50.000 avstralskih vojakov za varstvo teh otokov pred morebitnimi japonskimi napadi. Združene države grade v Gvajani letališče Newyork, 3. dee. as. »Times Herald« piše. da so Združene države zato zasedle Ilolandsko Gva-jano, da zgrade največje vojaško letališče v Južni Ameriki. Ameriški vojaki bodo varovali to letališče. Te vojake so že cepili proti mrzlici. Vojaške oblasti pripisujejo temu letališču velilto važnost, ker Brazilija še vedno Združenim državam ne dovoli na svojem ozemlju graditi letalskih oporišč. Z ruskrga bojišča: Italijanska patrola v strelski črti nastopa na zasedenem ozemlju Razprava proti zarotnikom v Trstu Oskrba z jajci v Švici Bern, 3. dec. AS. V švici so uvedli razdeljevanje jajc na karte in sicer ima vsaka oseba pravico na tri jajca na mesec. Obsojen bivši policijski komisar v Zagrebu Zagreb. 3. dec. AS: Posebno sodišče v Zagre-bu je obsodilo na deset let ječe bivšega policijskega komisarja v Zagrebu, ki je pod vlado bivše Jugoslavije mučil mnogo Hrvatov v zagrebških policijskih zaporih. Enotna vrsta čevljev na Hrvatskem Zagreb. 3. dec. AS: Uradni list je objavil ukaz ministrstva za industrijo in za trgovino, ki uvaja proizvodnjo enotne vrste čevljev na Hrvatskem. Proizvajali bodo enotne čevlje za kmete, delavce in otroke. Ukaz podrobno določa način izdelave teh čevljev. Požar v kinu Tanker, 3. dec. AS. Iz MoGambiquea poročajo, da je pri požaru nekega kina zgorelo 44 oseb. Požar je nastal v filmski kabini. čilske ženske proti svilenim nogavicam Santiago. 3. dec. as. Čilske ženske so začele Živahno propagando proti svilenim nogavicam, Češ da so zelo drage in iz slabega materiala. Čilske ženske, pravi razglas, ki so ga izdale, niso več voljne prenašati nesramne špekulacije fabrikantov in trgovrev z, nogavicami in so se odločile, da ne bodo več uporabljale svilenih nogavic. Za tem gibanjem stoji baje nad 100 tisoč čilskih žensk. sveta imenuje krona) ter kolonialni svet, sestoječ se iz 13 vsakih 6 let izvoljenih članov narodnega zastopstva. Upravno je dežela razdeljena na šest distriktov, ki jim načeljujejo komisarji. Med prebivalstvom je po veri 42.000 protestantov, 27.000 katoličanov, ostali pa so hindujske in mohame-danske vere. Trst, 5. dec. AS. Posebno sodišče za zaščito države je začelo z razpravo zoper skupino oseb, obtoženih protidržavnega in zarotniške- §a delovanja. Prva razprava je bila včeraj v vorani porotnega sodišča. Člani sodišča so: Antonino Tringalli Casanova, državni pravd-nik Carlo Fallace, konzuli Ciani. Collizza, Pasqualucci, Cappi. Rosa, Ugliana. Poročevalec general Lazari, preiskovalni sodnik Cersosino. Obtožence brani 18 odvetnikov. 11 obtožencev je odsotnih. Obtoženi so: Dr. Leopold Čermelj, profesor matematike in fizike, Boris Zidarič, dijak, Franc Tončič, odvetnik. dr. Anton Ščuka, Viktor Sossi, dijak, Teodor Sardoč, zobozdravnik, dr. Venčeslav Tuta, profesor Josip Kosovel, Štefan Lovrenčič, ravnatelj hranilnice, Angelo Kukania, sodni pripravnik, Roman Pahor, zavarovalniški zastopnik, Andrej Čok, Slavko Slavič, Ludvik šturm, dijak, Josip Valentini, dijak iz Tolmina, Vladimir Mangoc, dijak, Anton Babič, dijak, Milan Bolsi, nameščenec, Radivoj Robiž, dijak, Alojz Stare, Kari Stclani, industrijski strokovnjak, Anton Danieli, zdravnik, dr. Stanko Vuk, Avgust Sfiligoj, pravnik, Josip Tomasi, dijak, Alojz Budin, uradnik, Anton Abram, nameščenec v elektrarni, Adolf Uršič, dijak, Bruno Stanič, nameščenec, Gvido Vremec, pravni strokovnjak, Srečko Zoli, klesar, Lenarilo Rudolf, klesar, Ferdinand Rudin, mizar, Albin Dujc, zoliotehnik, Vladimir Dominici, trgovski potnik, Ivan Gasperi, kmet, Ludvik Trtsareli, kmet, Ivan Vatta, mizar, Albin Sterli. kmet, Ivan Vadnal, kmet, Jakob Scmek, kmet, Franc Sluga, kmet, Jakob Dolenc, kmet, Alojz Besednjak, kmet, Viktor Bobek, pek, Ivan Postojna, mehanik, Franc Udovič, trgovec, Josip Ulčič, kovač, Marija Urbančič. uradnica in Oskar Caramore, mehanik. V začetku je bila prebrana obtožnica. Branje je trajalo dve uri. Iz obtožnice se vidi, da Gospodarstvo Nizozemska Gvajana Pred kratkim so pisali listi, da je storil Roosevelt nasilje na Nizozemsko Gvajano in jo zasedel. Gvajana leži na severnem delu Južne Amerike med Brazilijo in Venezuelo, in sicer na atlantski obali. Severni del je angleški, južni pa francoski. Nizozemska Gvajana meri 129.100 kvadratnih kilometrov in ima nad 160.000 prebivalcev. Med temi je 60.000 domačinov, okoli 70.000 Za-hodnoindijcev, mnogo črncev, nekaj nad 1 % pa je Evropejcev, Obala je dobro izsušena in tu goje sladkorno peso, kavo, kakao, banane itd. Po notranjih goratih predelih so naseljeni črnci, ki se bavijo z gozdarstvom in izvažajo balato. Pri Damu so zlati rudniki. Glavno mesto in pristanišče Nizo- zemske Gvajane je Paramaribo. Po odpravi suženjstva je gospodarstvo preccj nazadovalo, dokler niso začeli prihajati v deželo delavci iz Vzhodne Indije. Glavna jezika v teh krajih sta nizozemski in angleško-črnski. Slika poljedelskih pridelkov v Nizozemski Gvajani je naslednja: riža pridelajo letno 23.550 ton, sladkorja 20.000, kave 3000, koruze 900, bala-te 500 in kakoa 280 ton. Glavni rudi sta bavksit in zlato. Bavksita proizvajajo letno okoli 210.000 ton, zlata pa 111 kg. Izvažajo največ bavksita, potem kavo, sladkor, balato. Uradno ime za deželo j« Suriname. Vlada ima sedež v Paramaribu. Vlado sestavlja guverner in tajni »vet Utiri člane tega Vinski trg v Italiji Letošnji piidelek vina v Italiji cenijo na 32 do 33 milij. hektolitrov. To je približno višina tudi lanskega pridelka. S temi količinami se morajo zadovoljiti najrazličnejše potrebe, med drugim tudi za izvoz, tako da je stopila v veljavo nova ureditev vinskega trga, in sicer s 15. novembrom. — Glavna ureditev je v vzdrževanju stalnih cen vina, ki se ne smejo spremeniti do jeseni leta 1942., tja do 15. novembra. Predvsem loči nova ureditev med navadnimi in plemenitimi vini. Za navadno vino smatrajo v Italiji namizro vino, ki ima približno 10 alkoholnih stopinj. To vino trošijo vse plasti prebivalstva. V okviru nove ureditve trga je za to vino določena najvišja cena na približno 21 lir za alkoholno stopnjo, tako da pride cena na približno 210 lir. Če upoštevamo še prevozne stroške, običajne davke in takse, pride cena tega vina na drobno približno na 4 lire, Zlasti je usmerjeno sedaj delovanje oblastev na to, da bi bili dovozi teh vin v mesta redni. Drugačna je ureditev za boljša vina. Ta vina prihajajo ponavadi na trg v steklenicah. Vsa ta vina so razdeljena v štiri skupine, kar tiče cene. Za ta vina so določene naslednje najvišje cene: 260, 340, 420 in 480 lir za hektoliter. Do sedaj so priznali kakovost boljšega vina okoli 90 vrstam vina, od katerih je 39 belih vin, 50 pa rdečih. Seveda gre za najboljša italijanska vina, ki so navedena v tem seznamu. Da bi bili potrošniki obvarovani pred potvor-bami, je odredilo kmetijsko ministrstvo, da morajo biti vsa vina opremljena z listinami, ki dokazujejo pristnost, zlasti pa alkoholno stopnjo, o čemer smo že poročali. Del vinske proizvodnje gre tudi za destilacijo. V ta namen kupuje nacionalna družba za destilacijo vina slabe vrste vina, in sicer letno približno 4 milijone hektolitrov. Cena za taka vina je določena na 17 lir za hektolitrsko stopnjo, in sicer pri dobavi franko skladišče destilerije. Pri teh cenah je pričakovati, da bo letos dobila družba dovolj vina za svoje namene. * Bankarstvo v Italiji. Dr. Anton Urbane je dal ponatisniti svoje članke o italijanskem bankarstvu, katere je priobčeval v Trgovskem listu. Nadalje je ieti avtor izdal tudi kratek obris Zasebnega zavarovalnega prava v Italiji kot ponatis svojih razprav, objavljenih v Trgovskem listu. Obe knjižici bosta dobro služili za spoznavanje in začetek proučevanja tako bankars' rovalncga prava. italijanskega irstva kot zasebnega zava- Uprave ilalijanskfh borz. Borzni sveti italijanskih l>orz za leto XX so bili te dni imenovani. Na tržaški borzi je imenovan za vladnega delegata cav. Federico Grossi, za emisijsko banko ravnatelj podružnice Banca d'lta!ia, I za kompenzacijski urad cav. gr. cr. general Lui- I gi Piccione, za »pokrajinski korporacijski svet pa so imenovani: cav. rag. Capurso, cav. rag. Rodolfo Stocchi in cav. Mario Noya. Za namestnike so imenovani: comm. Alfredo Potočnik,, gr. uff. avv. Paolo Teruzzi, comm. dr. Lamberto Biancone in cav. Antonio Tonello, prvi od emisijske banke, naslednji od pokrajinskega korporacijskega sveta. Blagajniški inšpektorji, delegati ministrstva financ, tvorijo samo posvetovalno članstvo. Novo punciranje dragocenih kovin na Hrvatskem. Izšla je naredba, po kateri je treba izvršiti novo punciranje vseli dragocenih kovin na Hrvatskem, ki se nahajajo v trgovinah in prodajalnah. Za punciranje je treba plačati takso 5(K) kun za srebrne predmete, 5000 kun za zlate predmete in 10.000 kun za predmete iz platine. Podružnica Trbov?ljske premogokopne drn-žbe v Zagrebu je bila vpisana v trgovinski register. Prj glavnici družbe nekdanjih 200 milij. dinarjev znaša dotacija podružnice 100.000 kun. Urad za razdelitev rudarskih proizvodov na Hrvatskem je osnovan. Spada pod nadzorstvo ministrstva gozdov in rudnikov. Pri uradu je osnovan tudi posvetovalni odbor. Organizacija dolžnikov na Hrvatskem. — Zveza dolžnikov srednjega stanu na Hrvatskem ima svojo skupščino 7. decembra t. 1. Madžarski državni dolg znaša po izjavi finančnega ministra 3.65 milijarde pengii. Od tega zneska odpade na zamenjavo tujega denarja 294 milij. pengo. Racioniranje na Madžarskem. Doslej v Budimpešti v gostilnah in restavracijah ni bilo treba oddajati krušnih kart. V bodoče pa bo treba za kruh v gostinskih obratih dajati od-rezke kart, s čimer bo dosežen prihranek 18 vagonov moke. Nadalje računajo, da bodo z uvedlvo kart za maščobe v hudimpeštanskih gostilnah in restavracijah prihranili mesečno okoli 10 vagonov masti. Po vsej Madžarski bodo izdane enotne živilske karte in je določen obrok masti na 160 gramov tedensko na osebo. Grška zunanja trgovina. Po poročilu grškega ministrstva za narodno gospodarstvo je znašal uvoz v Grčijo v tromesečju april-junij 1941 820 milij. drahem, dočim je znašal v odgovarjajoči dobi lani 3940 milij. Izvoz je znašal letos 570, lani 26H0 milij. drahem. Te številke dokazujejo skoraj popolen zastoj grške zunanje trgovine zaradi vojnih dogodkov. Angleški vojni izdatki znašajo zdaj 500 milij. funtov mesečno in so se v primeri z začetkom vojne potrojili, saj so v začetku vojne računali na 110 milij. funtov mesečno. Temu zvišanju izdatkov pa ne stoji nasproti primerno zvišanje davčnih dohodkov, kajti davčni dohodki so znašali povprečno leta 1939-40 80 milij. funtov, leta 1940-41 120 in v tekočem letu okoli 150 milij. funtov mesečno. se je v Trstu ter sosednjih pokrajinah leta 1939-40 začelo zelo obširno zarotniško gibanje. Udeleženci tega gibanja, nekateri odgovorni tudi za nasilniška dejanja v letih 1929. 1930, 1931, so bili vsi posredno ali neposredno pod vodstvom tujih sil in so pripravljali vstajo. Gibanju so pripadali zastopniki raznih političnih zamisli od demokratskega liberalizma do komunizma in do terorizma. Vse je prevevalo sovraštvo zoper Italijo ter so izkoriščali položaj slovenske manjšine, da bi ustvarili ozračje za vstajo proti Italiji. Komunisti so sanjarili o sovjetski republiki, ki bi združevala Slovence iz Italije, Koroške in Jugoslavije. Verjetno je treba tej skupini, v kolikor niso znani povzročitelji, pripisati atentate na tri smodnišnice, in sicer eksplozijo smodniš-nice v Piacenzi 8. avgusta 1940, ko je bilo 42 ljudi ubitih, 765 ranjenih, eksplozijo smodnišnice v Bologni 25. avgusta 1940. pri kateri je bilo 93 ljudi ubitih, čez 300 pa ranjenih ter' eksplozijo smodnišnice v Člani 25. februarja 1940, ki ni povzročila človeških žrtev, pač pa čez vse veliko škodo z uničenjem topov, mož-narjev, strojnic in milijona nabojev za puške. Gotovo je, da so se obtoženci pogovarjali o teh atentatih. Eden izmed nasilnikov, neki Zelen, ki je bil letos julija ubit v spopadu s javnimi organi, je prihajal na sestanke z drugimi člani nasilniške tolpe. Sestanki so bili na meji. Pri nekem takem sestanku je bilo govora o tem, da bi v Piacenzo poslali obtoženca Ivančiča, da bi se seznanil z ozemljem in pogoji. Zelen pa je to odklonil in dejal, da pojde nekdo drugi. Domnevajo, da je povzročilec teh strašnih zločinov kateri izmed enajstih odsotnih obtožencev. Zaradi tega ni o tem še točnih podatkov. Na razpolago so pa točni podatki in tvarni dokazi glede razdeljevanja orožja za atentate po šolah v Bovcu in drugod, za pretrganje železniške proge pri Trbižu ter za načrt atentata na Duceja ob obisku v Kobaridu leta 1938. Do tega atentata, za katerega je bilo poskrbljeno že vse, ni prišlo po čudežnem naključju. Dalje gre za umor zakoncev Marangoni leta 1929, za atentat na most pri Podkloštru, čez katerega gre proga iz Italije v Nemčijo, ter za dejanja vojaškega vohunstva. Ta dejanja so bila storjena in priznana. Da bi se ustvarilo ozračje ugodno za sanje o sovjetski republiki, so širili sramoten tisk, izdajali letake z zlagano športno, kulturno in socialno vsebino, vzpodbujali tujerodne vojake, naj pobegnejo in 6e upirajo, vohunili, pripravljali si orožje, potrebno za prevrat. V razpravni dvorani je na mizi razpostavljena cela orožarna, ki pa tvori le del tistega, kar so oblasti našle po raznih krajih na Krasu ali pri sedanjih obtožencih. Pri skupini so našli 200 kg tritola, 21 kg razstrelilne želatine, 17.5 kg dinamika, 149 ročnih bomb, 75 vžigalnikov, 71 vžigalnikov na živo srebro, 10 m razstrelilne vrvi, stikalne priprave za eksplozije ter dve popolni^ strojnici znamke »Fiat«, 85 samokresov, tri strojniške samokrese znamke »Mauser«, vojaške puške in samokrese, 1600 nabojev za strojnice, 1797 nabojev za samokrese Ln puške. Velik del pripadnikov nasilniškega gibanja je bil povezan med seboj po popolni organizaciji, ki je obstajala v bivši Jugoslaviji. Organizacijo so sestavljali begunci, katere so podpirali razni tuji državljani. Prvega so zaslišali obtoženca Sosija, študenta petega letnika inženirske tehnike. Ta je bil eden izmed poglavarjev študentovskega prevratnega gibanja in je med preiskavo popolnoma in podrobno izpovedal vse, kakšno je bilo to gibanje in kakšni eo bili njegovi cilji ter v koliko so razni soobtoženci odgovorni. Zatem je bil zaslišan obtoženec Milan Golši, uradnik, ki je pri preiskavi priznal, potem pa po vzgledu svojega prednika 6kušal zmanjšati svojo odgovornost in odgovornost eoobtožencev, vendar pa je potrdil dejanja, katera je priznal v začetku. Ob 15 je bila razprava ustavljena in preložena na dane«. Voina na zahodu Berlin, 3. dec. AS. Nemški poročevalski urad dodaja nemškemu vojnemu poročilu, da so nemške podmornice v mesecu novembru potopile 21 angleških trgovskih ladij ali pa ladij, ki so v angleški službi in sicer vsega skupaj za 113.000 ton. Motorni čolni 60 potopili 7 angleških trgovskih ladij in sicer 6kupno za 42.500 ton. Verske razmere v Rusiji Stockholm, 3. dec. AS. Po statistiki, ki so jo izdelali protestanti na Švedskem, so v Stalinovi Rusiji le še trije katoliški duhovniki, medtem ko jih je bilo pred revolucijo 810. Dalje osem protestantskih pastorjev, prej pa jih jc bilo nad 200. Vseh 900 samostanov v Rusiji je bilo spremenjenih v sedeže za organizacijo brezbožnikov. Prvi petek vsi k zadostilnemu obhajilu Ljudje so večkrat s slepoto udarjeni. Kadar jim gre vse po sreči, tako radi pozabijo na Boga in iščejo nebesa na zemlji. Z vsemi močmi vise na zemeljskih dobrinah in ničemurnostih. 8 svetopisemskim izgubljenim sinom blodijo po deželi bogoodtujenosti in bogopozabljenja. Lahkomiselno se izgubljajo v deželi greha, razuzdanosti, pogubnih strasti. Vodi jih poželenje oči, poželenje mesa in napnh življenja. Za Boga in njegove postave jim ni mar. Za očitke vesti se ne zmenijo. Pa jih začne Bog zhadati s trnjem trpljenja, nanje vsuje ploho gorja, stisk in ponižanj. Ob zba-danju tega trnja pa sc večkrat iz zadolžene duše privije plašen klic po izgubljenem Bogu. Po nauku sv. pisma so nam božje šibe v poboljšanje, ne pa v pogubljenje (Jdt 8. 27). Ali je mar oče, ki s šibo kaznuje porednega otroka, krut? Ne, neusmiljen in krut bi bil, če bi ga ne kaznoval, temveč ga pustil drveti naprej po strmini v prepad. Ali je krut zdravnik, ki z ostrimi noži reze bolnika, mu povzroča bolečine, ga muči z grenkimi zdravili, z lakoto in žejo? Ne, saj mu prav g tem rešuje življenje in vrača zdravje. Bog pa s trnjem trpljenja in nožem bolečin opominja zablodele, naj se vrnejo na pravo pot, naj se spreobrnejo k Gospodu, svojemu Bogu. Bogata skušnja nas uči, da ie brez števila izgubljenih grešnikov, ki so blodili daleč stran od Boga, šele po udarcih trpljenja našla pot v Očetovo hišo. Kdaj pa jo izgubljeni sin začel skesano govoriti: »Vstal bom in pojdem k svojemu očetu in mu porečem: Oče, grešil sem?< Dokler mu je sijalo sonce sreče in je imel vsega v izobilju in je užival po mili volji? Ne. v tistih dneh mu kaj takega ni prišlo na misel. Šele skrajna beda in žgoča stiska ga je streznila in spametovala in tako privedla nazaj k Bogu. Trpljenje je zveličaven božji opomin, ki k Bogu kliče one, ki so se oddaljili od njega. Ali se nismo tudi Slovenci precej odtujili Bogu? Naše krščanstvo je postalo plitko, zunanje, ne prekvaša nas s svojo bogato vsebino. Večne božje postave pri nas mnogi lahkomiselno in brez globokega kesanja prestopajo. Preveč smo se zapisali svetu in pri tem pozabljali, da smo otroci večnosti. Nenasiten pohlep po neomejenem uživanju nas omamlja in obseda. Pa je večni Kralj vekov zagrmel med nas in sipa na bogonozahni svet ploho gorja — v svarilo in opomin: Kristjani, po nevarnih potih hodite, vrnite se k meni nazaj! Ali so bodo zdramila naša srca iz posvetnih omotic? Ali se bodo odtrgale od ustnic čaše uživanja in se bo poleglo kipeče morje strasti? Ali bomo preslišali glasni božji opomin in živeli naprej svoje noro življenje, posvečeno goli časnosti? _ No, prvi petek gremo vsi. očiščeni in spokor-jeni, k zadostilnemu sv. obhajilu! Nihče ne sme manjkati; Kristusovi apostoli bodo poskrbeli, da res nihče ne bo manjkali Spoti športna vzgoja v družini Kdaj in kako začeti z otroškim treningom Nekaj misli pred prazniki otroškega obdarovanja Kdor hoče v športu doseči velike uspehe, mora pričeti z vajo zelo zgodaj. Že v otroških le lih. Pomembna so celo leta pred vstopom v ljudsko šolo. Otroci seveda nimajo pojma o športnem treningu in so v vsem odvisni od slučajnega urjenja v igrah in od vodstva staršev in učiteljev. Starši pa, ki bi radi videli, da bi se otroci v letih dozorevanja bavili s športom in telovadbo, navadno ne vedo, kaj in kako. Največ grešijo tisti, ki ravnajo napačno. So ljudje, ki mislijo, da je za otroke vsak šport koristen. Tako vidimo premlade kolesarje, včasih tudi tekalce, največkrat pa akrobate, ki zabavajo svoje starše z raznimi nenormalnimi gibi in držami telesa. Pretirano pretegovanje sklepov in pretirano zvijanje hrbtenice je mlademu organizmu gotovo v kvar. Večkrat pa naletimo tudi na »vzgojitelje«, ki prepovedujejo otrokom vsako otroško športno udejstvovanje. Nedavno sem videl tak primer na nekem ljubljanskem dvorišču. Otroci so se veselo igrali, tekali in kričali, pa se je mati hudo prestrašila, ko je videla, da jih je oče zalotil pri opravku, ko so bili preveč razgibani in preveč glasni. Podobne prizore smo gledali tudi v mestnem gaju. Tisti, ki varujejo mladino in se brigajo za njeno vzgojo, večkrat mirijo takrat, ko to ni potrebno. Preradi pozabljajo, ali pa sploh ne vedo, da je igra biološka potreba otrok, ki je za zdravo rast prav tako potrebna kot primerna hrana, pravšno oblačenje iii čisti zrak v stanovanju. Žoga — najboljša igrača. če nam je na tem, da podpremo telesno-kulturno gibanje med Slovenci, bomo morali v bodoče posvečati veliko več pozornosti telesni vzgoji v družini in ljudski šoli. Otroci, ki so bili v teh letih prikrajšani na igrah in otroškem športnem udejstvovanju, pač nikoli ne bodo mogli dohiteti onih, ki so bili deležni pravilne športne vzgoje. Ne gre za to, da bi se že v petem ali osmem letu starosti pripravljali na tekme, pač pa za to, da polom telesne vzgoje podpiramo pravilno telesno rast, da negujejo otroško spretnost, zlasti pa čut za ravnovesje in hitro odzivnost, kar pomeni ključ do uspeha. Otroci ne morejo biti močni, tudi ne vztrajni, morajo pa bili spretni, prožni in hitri v igrah. Med vsemi športnimi pripravami (smuči, sani, drsalke, kolo itd.), ki so otroški telesni vzgoji najbolj v prid, pripada prvo mesto žogi. Ljubljanski nogometni sodniki na tekmi Triestina : Juventus Vsi prijavljeni sodniki za izlet v Trst se pozivajo, da se zberejo v nedeljo 7. t. m. ob 6 zjutraj v avli glavnega kolodvora zaradi nabave voznih kart. Potujemo z vlakom ob 6.20 (prihod v Trst ob 10), prihod v Ljubljano ob 21. Pričetek tekme Triestina : Juventus ob 15. Seznam vseh prijavljenih sodnikov je v dopisni knjigi v kavarni Evropa. Vsak udeleženec naj prinese s seboj tudi osebno izkaznico s sliko. Vsi oni, ki posedujejo kakršne koli vrste železniške olajšave, naj prinesejo izkaznice s seboj. — Tajnik. Objava CONI-ja športnim društvom Zaupnik CONI-ja objavlja: 1. Športna društva, ki so odvisna od CONI-ja, morajo kopije vseh športnih objav, ki so redne ali izredne, poslati na Urad zaupnika CONI-ja v Ljubljani, Tyrševa cesta la, — 2. Vpis športnih društev v zvezo in izdajanje osebnih legitimacij športnikom se bo začelo z dnem 1. januarja 1942-XX v smislu odredb, ki jih bo pravočasno izdal zaupnik CONI-ja. Vse druge odredbe, temu nasprotne, so razveljavljene. Kdo bo sodeloval na evropskem nogometnem prvenstvu 1. 1942? Inozemski listi so objavili načrt o evropskem nogometnem prvenstvu 1. 1942. Po prvih poročilih o tem prvenstvu posnemamo, da nameravajo razdeliti sodelujoče države v dve skupini. Obe skupini bosta odigrali svoje prvenstvene tekme ločeno, finalne borbe pa se bodo vršile v olimpijskem stadionu v Berlinu. Pobudo za tako imenovano vojno evropsko prvenstvo so dali Nemci. V prvi skupini bodo igrale reprezentativne enajstorice Italije, Nemčije, Madžarske, Švedske in Danske, v drugi pa reprezentance Hrvatske, Slovaške, Romunije, Finske in Bolgarske. Beljak vodi v koroškem nogometnem prvenstvu Jesensko prvenstvo koroškega nogometnega okrožja se bliža koncu. Beljačani, ki so sedaj na čelu razpredelnice, so gostovali v nedeljo v Kranju. Kljub temu, da so se Kranjčani dobro držali — poročila v nemških listih hvalijo zlasti Marte-lanca, Vrečka, Božiča in vratarja Goloreja — so izgubili tekmo z 0 : 2. — O srečanju med Rapidom in Jesenicami, ki se ie končalo ■ 4:1 12:0) » korist Žoga ima lastnosti, da odskakuie in se kotali. Otroci, ki se igrajo z žogo, ki jo mečejo in lovijo, postanejo nenavadno spretni. Nagonsko se urijo v pravilnem odmerjanju metov in sunkov, v metanju v določeno smer in v hitri odzivnosti, ko morajo žogo loviti. V dinamičnem oziru pomenijo igre z žogo odlično telesno vzgjo, ki vpliva na splošno spretnost otrok. Oko se navadi na pozorno gledanje, roke in noge pa na pravočasne in pravilno odmerjene gibe. Vse to velja seveda v prvi vrsti za one igre. pri katerih otroci mečejo in lovijo žogo z rokami. Nogomet je v vzgojnem oziru manj vreden, ker izvajamo to. kar bi morali z rokami, z nogami. Tudi drsalke so priporočljive. Medtem ko lahko poklonimo otrokom žogo že v tretjem letu starosti — dobrodošla je tudi prej ali pozneje — moramo biti z drugimi športnimi pripravami previdni. Pri igrah z žogo se ni bati prevelikih naporov (razen pri nogometu), prezgodnje vaje na kolesu ali n. pr. smučeh pa imajo lahko siabe posledice. Strokovnjaki mislijo, da smejo otroci začeti z drsanjem ali kolesarjenjem šele ob vpisu v ljudsko šolo. Le izredno odporni lahko začnejo že v šestem letu. Takšno športno udejstvovanje pa mora biti »dozirano«. Otroci nikakor ne smejo kolesariti in podobno do utrujenosti, temveč le tu pa tam in še takrat za kratek čas. Od zimskih športov je priporočljivo vse: sankanje, drsanje, smučanje in tudi kepanje kot razvedrilo. Sani pridejo najprej na vrsto. Drugo in tretjo zimo se sankajo otroci s starši in je važno le to, da so toplo oblečeni. Drsalke so zelo priporočljive, vendar ne prej kot po šestem ali sedmem letu. Pri drsanju postanejo otroci spretni in hitri, zlasti pa se razvija čut za ravnovesje. Kot tretji zimski šport pride v poštev smučanje, za katero so otroci godni po sedmem letu. Poudariti pa je treba, da je tako zgodnje športno udejstvovanje škodljivo, če ni časovno odmerjeno ali dozirano. Za najmlajše zadostuje polurno udejstvovanje, za starejše pa po eno uro na dan. Starši, ki pred Miklavžem in božičem ugibajo, kako bi razveselili svoje otroke, bodo storili prav, če jim bodo poklonili darove, ki bodo v veselje našemu najmlajšemu športnemu rodu. Celovčanov, poročajo, da je pripisovati zmago odlični postavi Rapida, Jeseničani so nudili dober odpor, vendar je vse akcije strelcev preprečil vratar Finger, ki je bil v izredni formi. Častni gol za Jesenice je zabil Janežič. Gradjanski je dobil po zadnjih uspehih na Bolgarskem več vabil za gostovanje v inozemstvu. 14. t. m. bodo gostovali Zagrebčani v Budimpešti, teden pozneje pa bodo imeli v go-steh enajstorico Ferencvarosa. Razen tega so povabili »purgarje« tudi v Italijo, Romunijo in na Slovaško. Monakovska enajstorica bo vrnila obisk nogometnim tovarišem iz Sofije. Poročajo, da bo povratna tekma med Monakovim in Sofijo dne 5. aprila. Alfa Romeo zmagal v Argentini. N« avtomobilskih dirkah za nagrado Senfedino je zmagal Argcntinec Jose Canziani na avtomobilu tipa Alfa Romeo. Pri dirki je dosegel povprečno hitrost 97.128 km na uro. Zimski petoboj bodo vpeljali v Švici. Novi petoboj bo obsegal jahanje, sabljanje, plavanje, tek na 6inučeh in tekmovanje v smuku. Uspel Dopolavorov koncert za vojake Ljubljanski Dopolavoro j« priredil v torek popoldne v zveznih prostorih na Taboru velik pevski koncert za vojaštvo. Prireditev je bila večjega obsega in so sodelovali orkester ElAR-ja iz Ljubljane, jx>d vodstvom D. M. šijanca in nekateri člani in članke ljubljanske Opere, tako Ksenija Vidalijeva, Mila Kogejeva, skupina plesalk in plesalcev. Kot gost je nastopil nemški baritoni6t Rudolf Sulzer, dvorni pevec z Dunaja. Za razne gledališke točke med sporedom so poskrbeli tudi nekateri vojaki sami in se 3 svojimi nastopi lepo [Uveljavili. Predstave se je udeležilo nad tisoč vojakov grenadirjev 6ardinskega jx>lka, poveljnik divizije general Or-lando in mnogi častniki. Prenovljena dvorana pokrajinskega Doj>o!avora jc bila za to slovesnost še [x) sebe j okrašena s trobojnicami. Vsi nastopi in vse točke so žele navdušeno odobravanje. V odmoru se je jx>veljnik divizije general Orlando zahvalil vsem nastopajočim za lepo prireditev in jih povabi! na malico. Iz Novega mesta Osebna vest. Za honorarnega veroučitelja na drž. realni gimnaziji v Novem mestu jo bil imenovan g. Karel VVolbang, kaplan v šmihelu. Čestitamo! V petek začetek narodne spravne pobožnosti devetih prvih petkov. V petek se prične po vseh krajih narodna spravna pobožnost devetih prvih petkov. V kapiteljski cerkvi bo tega dne zjutraj ob pol 7 jx>božnost v čast presv. Srcu Jezusovemu s skupnim obhajilom med sv. mašo. — V frančiškanski cerkvi bo orglana sv. maša, prav tako ob pol 7. — V šmihelu bo sv. maša, pridiga in litanije ob 7. Učni prostori meščanske šole. Tukajšnjo meščanska šola je pričela s poukom, čeprav ni imela na razpolago učnih prostorov, ob katere je prišla s katastrofo, ki je zadela poslopje tukajšnje ljudske šole. Vodstvo šole si je pomagajo na ta način, da si je znalo dobiti prostore, ki so zgrajeni in določeni v povsem drug namen. Pouk se sedaj vrši v mestni posvetovalnici, v mali dvorani Prosvetnega doma, v gimnaziji in v posebni sobi hotela Koklič. šolsko delo v takih prostorih ni prijetno, je pa vsekakor boljša zasilna nastanitev, kakor pa da bi mladina tratila dragoceni čas. Sestanek Apostolstva mož in fantov prod prvim petkom ta mesec odpade. Možje in fant je se naj zato v čim večjem številu udeležujejo pobožnosti devetih prvih petkov. Društvo »Mali gospodar« je v nedeljo imelo v občinski posvetovalnici svoj ustanovni občni zbor. ki se ga je udeležilo kar lepo število malih gosjjodarjev, ki jim je namen in pomen novega društva orisal g. Maršol. Občni zbor je vodil Vekoslav Lilija. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen g. dr. Kiowsky, za pod- Predsednika Vekoslav Lilija, za tajnika Niče alkner, za blagajnika R. Kobe, za odbornike pa: S. Lakner, Vinko Bele in I. Podbevšek. V nadzornem odboru sta Hagel in Mcršol. Pri slučajnostih so sklenili, da bo v okviru društva osnovana tudi mladinska sekcija. Društvena članarina znaša letno 12 lir, za mladino 6 lir, za f>odporne člene 8 lir in za ustanovne člane 100 lir. Kristusova zgodovina Giovanni Papini - ♦ ■» 4. Oktavran Ko se je pojavil Kristus mod ljudmi, so vladali na zemlji zločinci, ki so jim bili ljudje poslušni. Rodd se je podlo/en dvoma vladarjema: enemu močnejšemu in oddaljenemu v Rimu, in drugemu zloglasncjšemu in bližnjemu v Jud-ji. Prvi lopov, pustolovec in srečnež, je ugrabil cesarstvo s pokoljem. drugi lopov, pustolovec in srečnež jo ugrabil s pokoljem kraljestvo Davidovo hi Salomonovo. Oba sta se visoko povzpela no krivih in nezakonitih potih: po državljanskih vojskah, izdajah, okrutnostih in klanju. Bila sta rojena, da se razumeta. Bila sta zares prijatelja in sokrivca, v kolikor je to dopuščalo vazalstvo podložnega hudobneža napram zlobnemu gospodarju. Oktavian, sin veletrijskega oderuha, je bil strahopetec v vojski, mašč-valcc v zmagah, izdajalec v prijateljstvih, okrutnož v kaznih. Nekomu obsojencu, ki ga jc prosil vsaj za pokop, je odgovoril: »To je stvar mrhovinarja.« Mučenim Peružancem. ki so prosili pomiloščc-nja. je zakričal: »moriendum csse!« Kvintiliju Galiju hoče zaradi gole sumnjc sam izkopati oči, pr-den ga da zadaviti. Ko je dobil cesarstvo in so bilj pobiti in razpršeni sovražniki ter si ie prisvojil vse službe in oblastva. si je nadel krinko krotkosti; od mladostnih napak mu je ostala le pohotnost. Govorili so, da je prodal v mladosti dvakrat svoje devištvo: prvič Cezarju, drugič v Španiji Hirciju za 30.000 sestercev. Sedaj se je zabaval v mnogih rnz-porokah. v novih svatbah 7. ženami, ki jih je jemal prijateljem, v skoraj javnih prešuštvih; predstavljal j,? komedijo, da je obnovil sramežljivost. Ta umazani in bolehnj človek je bil gospodar zahoda, ko se jo rodil Jezus, in ni nikoli vedel, da je bil rojen oni. ki jc imel nalogo končno razrušiti ono. kar je on osnoval. Njemu je zadoščalo modroslovje malega, debelega prepisunn Horacija: »Uživajmo danes vino in ljubezen, smrt nas brezupno čaka: no gubimo niti •enega dneva « Zaman jc pel Kelt Virgilij, človek z dežele, prijatelj senc, krotkih volov, zlatih čebel, Virgilij, ki jc z Enojem stopil v Averen. da motri muke obsojencev in prelil svojo nemirno otožnost v glasbo besedi, zaman je ljubeznivi Virgilij, religiozni Virgilij naznanjal novo dobo. nov red, nov rod, nebeško kraljestvo, bolj posvetno in bledo kakor ono, katero je oznanjal Jozus, toda plemenitejše in čistejše od peklenskega kraljestva, ki se je pripravljalo. Zaman, ker je videl Avgust v onih besedah pastirsko domišljijo in sf je morda domišljal, da je on izprijeni gospodar izprijenih, napovedani odrešenik, obnovit^lj Saturnusovega kraljestva. Slutnjo o rojstvu Jezusa, resničnega kralja, ki je prišel, da premaga kralja zla, jo imel morda pred svojo smrtjo veliki vzhodni Avgustov varovanec, njegov vazal v Judeji, Herod Veliki. EIAR - Radio Ljubljana PARLIAM0 LTTALIAN0! Schema della XXII lezione, chfe verri tenuta dal dott. prof. Stanko Leben mercoledi, 3. di-cembre 1941/—ore 19.00. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vedno ob 19.00 uri zvečer. Lezione ventesima seconda II riceio II riccio infatti fe un animale d'ingegno corto. Sotto la grande quercia della Val Mala, fra le radici, vive tutto un popolo strano: formiche brune, ricci, lumache, una faina. Si lavora conti-nuamente giorno e notte. Appena fe il mattino, le formiche in due lunghe file contrarie portano a casina ogni ben di Dio. Queste vanno sempre d'ac-cordo e s'aiutano l'una con l'altra. Ogni tanto la riccia torna a časa con un gran fascio di foglie sopra la schiena. E andata a rotolarsi sotto i ca-stagni e tante foglie le si sono infilzate sul dorso, tante ne porta a časa. E stata su come il solito .„, ,1M11 tutta la notte ed ha aneora molto da fare, perchfe I Accus.: mi (mi chiama) questo fe 1'ultimo giorno e deve preparare il letto per il gran sonno invernale. II piccino suo, seduto sopra una radica di quercia, la guarda tutto con-tento. fe simile a un minuseolo porcellino da latte, piu ignorante d'una talpa, e non sa niente, non capisce niente. cVammi a prendere le ulive laggiu sotto gli alberi storti 1» Il piccolo spicca un salto e parte. cStai attento alle automobili quanto attraversi la strada e bada alle biciclette: ieri ne hai bucata una.» La madre tira via di sotto le foglie un pas-sero morto e prende a sprennarlo. Sente un'oc-chiata alle spalle. Si volta e vede il figlio suo aneora U che la guarda: ha gia dimenticato l'incom-benza. *T'ho detto d'andarmi a prendere le ulive.» II piccolo le volta il codino e riparte. Eccolo fuori nel campo, fra il grano appena nato, timo-roso di qualche incontro. Giunto a mezzo solco, ritorna indietro che ha dimenticato tutto. La madre, quando lo vede aneora 11 bocca vuota, gli dfi una zampata sul muso. II figlio parte al galoppo. (Secondo Fabio Tombari.) Pronomi personali aloni. io tu Najlepše darilc ki ga morete dati za Miklavža, za Božič ali Novo leto svojim bližnjim in daljnim prijateljem je ..SLOVENCEV KOLEDAR"! živahen Miklavžev semenj v Novem mestu Novo mesto, 2. decembra. Ob velikih sejmih je videti, kaj Novo mesto v gospodarskem pogledu j>omeni ne le za svoj bližnji okoliš, ampak tudi daleč jx> Dolenjski. Na semanje dni prihite namreč v Novo mesto v svojih kupčijskih zadevah ljudje od blizu in daleč in s tem potrjujejo pomen, ki ga ima mesto za izmenjavo oziroma kupčijo. To j,e bilo potrjeno tudi v torek, ko se je tedaj vršil največji novomeški sejm, tako imenovani Miklavžev sejm, ki tokrat zaradi izrednih važnih razmer ni bil tak, kakršnega so Novomeščani bili vajeni v prejšnjih časih, ko se je po mestu kar trlo ljudi in je bilo blaga na kti|>€. ki pa jo vendarle bil zelo živahen 111 je v mesto privabil obilo kupcev in proda jalcev. Najpomembnejši del sejma «je bil na Loki, kamor so živinorejci pripeljali 1093 prašičev, 1 pa ljudje le z veseljem sprejeli, d 387 glav plemenske goveje živine in 46 konj. nadležnega oblačnega neba. ki je Se več konj kakor na Loki pa jc menda bilo i pritiskalo n* novomeško ozračje. PtI Windiscberju v Kandiji, kjer se je razvilo' pravcato sejmišče za konje, kjer ima človek priliko zasledovati zanimiv in včasih zabaven razvoj konjskih kupčij, pri katerih tako zelo prihaja do veljave prekupčevalska spretnost in prebrisanost. Nekoliko manj živahno je bilo na trgu, kjer so se tokrat po dolgem času pojavili tudi prodajalci manufakturnih izdelkov, ki so, razumljivo, kupčije sklepali le proti izročitvi pripadajočih nakaznic za obleko. — Živahne kupčije so se sklepale tudi po novomeških trgovinah; dobro obiskane pa so seveda bile tudi gostilne in to tom bolj, ker je toplomer zjutraj padel globoko pod ničlo in ga ni moglo občutno dvigniti niti lepo dopoldansko jasno vreme. Pravijo, da se že dolgo ni dogodilo, da bi na Miklavžev sejm vladal tak mraz, ki so ga pa ljudje le z veseljem sprejeli, da le ni več " je mesec dni ozračje. Dativo: mi (mi permette) egli (esso) Dativo: gli (gli permette) Akus: Io (lo hiama) noi Dativo: cl (ci permette) Acus.: ci (ci chiama) ti (ti permette) ti (ti chiama) ella (essa) le (le permette) la (la chiama) voi vi (vi permette) vi (vi chiama) essi Dativ: loro (permette loro) loro (permette loro) Acus.: Ii (li chiama) le (le chiama) 1. Mi chiamato; hanno permesso loro. 2. Lo ha chiamato (l'ha chiamato); la ha chia-mata (l'ha chiamata); li ha chiamati; le ha chia-mate. 3. I verbi: dare, fare, andare. stare, dire nella 2. pers. sg. deli imperativo: dare — da' (danimi quel libro!); fare — fa' (fammi un favore); andare — va' (vattene in pace); stare — sta' (stam-mi sano e allegro); dire — di' (dimmi la verita!). Esercizi. 1. Sostituite alle parole stampale in grasso le forme atone dei pronomi personali: Chi ha dato alla domestica il permesso di uscire? — Tu non sai la novita. — Aspetto mio fratello da una mez-z'ora. — Hanno accompagnato gli aniici al teatro. — Tutti vedono i difetti altrui. — Voglio bene alla mia mamma. — Hanno comprato al mercato carcioli per settanta centesimi l'uno. — Ho dimenticato tutte le offese sofferte. — I ragazzi hanno avvisato la popolazione. — Leggeva il giornnle. — Le siepi grondavano di guazza. — Lodavano i suoi rirciolini biondi. — La madre e il bambino 11011 avevano orrore del buio. — Serviva gli avvcn-tori. — Abbiamo passato la sera a časa. — Ho detlo allo zio e alla zia di rimanere aneora alcuni giorni. — Usavano troppe parole. — Le ren-ne sono utill ai Lapponi. 2. Rispondete alle seguenti domande in modo che la risposta contenga un pronome: Quando avete comprato questi guanti? — Avete gia scritto a Vostra nmglie? — Vi piace quosto film? — Hai portato tu queste buone notizie? — Avele rice-vuto molte letterc? — Perchfe non apri le fiuestre? — Hai ringraziato la mamma?. te novice. Koledar Četrtek, 4. decembra: Barbara, devica iti mu-čenica; Peter Hrizolog, škof in cerkveni učenik; Melecii, škof. Petek, 5. decembra: Saba, opatica; Krispina, mučenica; — prvi petek. t Novi grobovi Viktor Meden V Ljubljani je nenadno umrl ugledni ljubljanski trgovec, industrialec in bivši elan občinskega sveta g. Viktor Meden. Bajni je bil tudi predsednik Združenja trgovcev in gostilničarjev Ljubljanske pokrajine. Užival je velik sloves kot soliden trgovec in kot industrialec, bi pa je tudi kot človek splošno spoštovan. Njegovo truplo leži na Žalah v kapelici svetega Nikola ja, odkoder ga bodo v četrtek 4. decembra ob 4 popoldne prepeljali v njegov rojstni kraj v Begunje pri Cerknici, kjer bo v petek 5. decembra ob 3 popoldne jvogreb na domačem pokopališču. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim sorodnikom, sestram in bratom izrekamo ob tej izgubi svoje sožalje! Osebne novice = Promocija. 2. decembra je bil promoviran na univerzi v Ljubljani za doktorja prava gospod Goleš Ludvik iz Maribora. Čestitamo! = Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg.: Braeič Avgust, Soklič Emil, iz Ljubljane in, Desnica Peter iz Obrovca v Dalmaciji. Čestitamo! Nove določbe za zatemnitev Od 6.30 zvečer do 7.30 zjutraj Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino v smislu svojih odredb z dne 6. junija 1941-XIX št. 42 in 12. novembra 1941-XX št. 149 smatra za potrebno odrediti nove ure za zatemnitev in odreja: Čl. 1. Do nadaljnjega morajo biti zatemnjena vsa stanovanja od 18.30 do 7.30. Čl. 2. V veljavi ostanejo vse odredbe, dane z dnem 6. junija 10+1 -XIX št. 42. Čl. 3. Gornja odredba stopi v veljavo dne 6. deccmbra 194I-XX. Ljubljana, due 2. decembra 1941-XX. »ližnlm in dalfnlm prijateljem darujte »Slovencev Koledar"! — Stanoviten mraz. Konec novembra je začel pritiskati mraz, ki je zadnje dni novembra vsak dan narastel za dve stopinji in dosegel 1. decembra zjutraj res že —8.8, 2. decembra je mraz za malenkost popustil. Zjutraj je bilo —8.4. 3. decembra zjutraj smo skoraj dosegli mraz 1. decembra, namreč —8.7. Čez dan je seveda mraz popuščal, vendar smo v prvih popoldanskih urah komaj dosegli 1 stopinjo nad ničlo. Zaradi meglenega vremena je tudi začelo nastajati ivje, ki je z vsakim dnevom večje, čeprav čez dan odpade. Ivje daje prav poseben čar vsem nasadom, zlasti parku Tivoliju. — Združenje brivcev in frizerjev obvešča cenj. občinstvo in članstvo, da bodo predmetne obratovalnice izjemoma odprte v nedeljo, dne 7. decembra t. 1. od 8—12, dočim mora biti v ponedeljek — na praznik, dne 8. decembra celi dan zaprto. — Delajmo jaslice! Knjižica »Delajmo jaslice« je prvega izšla. Dobi se po knjigarnah. Cena 10 lir. — Dogon klavne živine. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: v torek, dne 9. decembra t. 1. v Grahovem; v torek, dne 9. decembra t. I. v Novemu mestu; v sredo, dne 10. decembra t. 1. v Žužemberku; v sredo, dne 10. decembra t. t. v Trebnjem. — Odkup prešičev bo v sledečih okoliših: Novo mesto 9. decembra. (6kupno z dogonom za govejo živino); Grahovo 9. decembra; Metlika, 11. decembra; Ljubljana 11. decembra. Začetek ob 9. — Za Miklavža! Prinese otroku ali prijatelju smeha! Kupi knjigi »Pod drobnogledom« in »Zbiralna leča«! — Nov nastop um. slikarja Henrika Smrekarja. V Galeriji Obersnel na Oosposvetski cesti 6e poleg najstarejših kanonov impresionistov predstavlja si. občinstvu Smrekar z malo plastiko Zbirka teli terakot je zelo pisana — po motivih in po načinu obdelave. Smrekar ne misli z Michelangelom konkurirati. pač pa rojake razvedriti, lačne »firbce« nasititi in dati preljubim tovarišem lepo priliko, da ga spet enkra: malo — prežvečijo. — Uradništvo bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani daruje namesto venca na grob pok. Antona Gaspari ja, očeta njihovega tovariša, za slovenske izgnance v Srbiji 235 lir. Denar je bil takoj odposlan, kamor je bil namenjen. Kolodvorski misijon se za plemeniti dar najtoplejše zahvaljuje. gradbena delavnost oživela v večini šele spomladi. 1 Trpežna zimska jabolka je mestni preskrbovalni urad spet začel oddajati na svoji stojnici na živilskem trgu ter gospodinje prav pridno segajo po njih zlasti zaradi praznika otroškega prijatelj« sv. Miklavža. 1 Mladinska opereta v frančiškanski dvorani. Na praznik 8. decembra zaigrajo mladinci z Rakovnika Santaerllijevo opereto »Pevčka s planin«, ki je bila nagrajena s prvo državno nagrado v Rimu. Opereta je polna lepili, prikupnih melodij in svežega humorja. Predstava bo ob pol 5 popoldne. Preclprodaja vstopnic od danes naprej v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica. in nakupuje otrokom najlepša in najvrednejša darila v LJUDSKI KNJIGARNI Ljubljana, Pred Skotijo ŠU 5 Tam najde bogato izbiro slikanic za najmlajše, ki še brati ne zna|o — za odrsslejše pa krasne knj;ge pravljic, povesti, potopi? nih zgodb in mladinskih romanov v elegantnih s slikami opremljenih izdajah. Ne pozabi: Miklavž kuoire v Ljudski knHsarn). 1 Skromen Miklavžev sej'~m. Že tradicionalni Miklavžev sejem na Kongresnem trgu je letos liolj skromen. Samo ena vrsta stojnic stoji ob robu Zvezde od Filharmonije do nunskega samostana. Pa ne samo to, da je Miklavžev sejem po udeležbi prodajalcev zaostal za prejšnjimi leti, tudi zaloge so bolj skromne. Največ 1 Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 5. decembra. Začetek točno ob 5 popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. 1 Lovci! Lovsko društvo v Ljubljani poziva člane, da se v čim večjem številu udeleže pogreba ustanovnega člana Viktorja Medena v petek 5 decembra ob 3 popoldne. I Stolna kongregacija za gospe or>ozarja svoje članice, da v petek, dne 5. t. m. ne bo sestanka, pač pa prihodnji petek, dne 12. t. m. — Odbor. I Mraz je ustavil gradbeno delavnost. Mraz zadnjih dni je pritisnil tako hudo. da so morali na vseh stavbah ustuviti delo. V sredi mesta sta bili v teku le dve večji gradbeni deli: stebrišče in ribnice ob trimostju in pa stebri za zatvornico ob cukrarni. Medtem ko se dela na ribnicah skoraj bližajo koncu, pa so gradbena dela pri zatvornicj šele komaj pred dobrim tednom začeli. Na desnem bregu so začeli graditi betonski steber opornic. Zgradili so ga že do višine hetoniranega obzidja in porabili zn to okrog dva vagona cementa. Komaj začeto rlelo je mraz seveda prekinil. Tudi druge privatne stavbe, ki so bile še v teku, so moraie ustaviti deio in prav verjetno je. ua bo prodajajo po stojnicah igrače, med katerimi prevladujejo seveda ceneni izdelki. Prodajalci «0 lepo založeni z lično izdelanimi košaricami za Miklavževa darila, z Miklavži in parklji, velikimi in malimi, katere darovalci radi prilagajo svojim darovom. Tudi sladkarije so na razpolago. Največ je seveda mandarin, orehov, lešnikov, suhih fig in drugih dobrot, ki gredo mladini tako rade pod zob. Drugi trgovci ponujajo praktična darila, večinoma šolske potrebščine, kakor zvezke, svinčnike, peresnike in podobno. Običajna prodaja korobačev in šib', ki jo je že nekaj let vodila podjetna mladina, letos ne gre [»osebno dobro. Žc ponudba sama je razmeroma majhna, povpraševanje pa še manjše, saj ima le malokdo denar za nepomembna in nepotrebna darila. Še jx>sebno pa jo je zagodel Miklavževemu sejmu mraz, ki je tako hud. da kaj hitro prežene slehernega, ki nima važnega opravka, s sejma. Zato ni nič čudnega, če je mnogo manj radovednežev, ki so druga leta tako zvesto hodili od enega kraja do drugega in uživali ob razstavljenih dobrotah. 1 Cenjenemu občinstvu naznanjam, da prodajam od sobote 6. decembra zopet v svoji mesnici v Bohoričevi ulici 11 in na stojnici v šolskem drevoredu. Sprejmem tudi nove stranke. Ivo Žan. 1 Miklavževanje športnega kluba Marsa bo v Gluhonemnici v petek, 5. decembra ob 5. Darila oddajte i6toiam. 1 Sv. Miklavž je 6poročil Krščanskemu ženske-mu društvu, da pride v petek ob 4 v belo unionsko dvorano, kjer ga naj čakajo pridni otroci zlasti pa še najmanjši. Naročila sprejema istega dne v isti dvorani med 11. in 14. 1 Miklavž bo vam in vašim otrokom napravil veliko veselje, če bo prinesel vstopnico za opereto »Pevčka s planin«. Mamice, ne pozabite tega! 1 »Postržek« je dekle, preprosto, naivno v svojem mišljenju. Ne jx>zna pokvarjenosti, vse gleda z zdravimi očmi in je vsem močan vzgled. Oglejte si jo tudi Vi, in hvaležni ji boste, za vso njeno nadvse prijetno igro. Preskrbite si vstopnice že v pred-prodaji, da 6e izognete navalu na dan predstave pri blagajni. 1 »Nebeška storija« je naslov ieri, ki bo na »Miklavževem večeru«, katerega bo priredil »Rokodelski oder« jutri v petek ob 5 popoldne. Darila se sprejemajo v društveni pisarni danes od 9—HI in od 'A3— 'A8 zvečer. Jutri v petek pa od 9 dopoldne do Miklavževega obdarovanja. Občinstvo opozarjamo, da si preskrbi vstopnice v predprodaji. 1 Pohitite z obiskom razstave Kregar-Omersa-Pulrih v Jakopičevem paviljonu, ker bo razstava radi nepredvidenih vzrokov zaprta že v četrtek 4. t. m. V četrtek pred zaključkom razstave bo imel vodstvo p? razstavi g. ak. 6l. Stane Kregar. 1 Velik dogodek je pri nas krstna predstava domačega dela. Tembolj velja po sodbi strokovne kritike za nedeljsko uprizoritev Leskovčeve drame »Vera in nevera«, s katero nam je pisatelj ptodaril delo visoko nadpovprečne tehtnosti in učinkovitosti. Zato bo vse kulturno občinstvo, ki ne pričakuje od odra le trenutne zabave, ampak zna ceniti tndi duhovno veselje vžgano ob iskri lepote in resnice, rado obiskalo jTonovitev orihodnjo nedeljo ob 5. popoldne v frančiškanski dvorani. Radio Ljubliana Četrtek 4. decembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Pisana glasba, vmes ob 8 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12 15 Harmonikaški duet Golob-Adi:mič. — 12.35 Pisana glasba jx>d vodstvom Petralia. — 13 Napoved časa. Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih sil v slovenščini. — 13.17 Koncert pod vodstvom Maria Gau-diosija. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Izme-njalni koncert iz Nemčije. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert zbora »Glasbene Matice« v Ljubljani. — 17.45 Operetna glasba.'— 10.30 Radijska poročila v slovenščini. — 10.45 Ojierna glasba. — 20 Napoved časa. Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim do-£odkouu v sloveno čini. — 20.40 St rapacsc« **«Lr- monikaški kvintet. — 21 Koncert sopranistke Pavle Lovšetove in basista Toneta Petrovčiča. — 21.30 Koncert violinista Karla Rupla, pri klavirju Marjan Lfpovšek. — 22 Novice v slovenščini. 22.10 Mali orkester pod vodstvom Adamiča. —• 22.45 Radijska poročila. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelemburgova ulica 7. Poizvedovanja Našel sem denarnico z manjšim zn«6kom. — Lastnik (najbrž dijak) jo dobi pri Ivu Ki6ovcu, Privoz 6. Okroglo damsko torbico s 5 ključi, rožnim vencem, robcem in manjšo vsoto denarja sem zgubila pred Mestnim domom 3. decemnra. — Pošten najditelj naj vrne hišnici, Kralja Petra trg 8, Ljubljana. Našla se je 28. novembra vsota denarja na Ižanski cesti. Naslov v upravi. Iz Goriške nokrallne Dolžnost devetih prvih petkov. Ganljiva za-dostilna pobožnost devetih prvih petkov, ki jo je zamislil plemeniti ljubljanski vladika, je našla topel odmev tudi v naši deželi. Organizira se že skoraj po vseh farah. Povsod, kjer so ljudje slišali o lepi in vzvišeni nameri, so se ogreli in sklenili, da bodo z iskrenim združenim zadoščenjem sku-ali priklicati božje usmiljenje za nas vse in za vse pretrpinčeno človeštvo. Proslava papeževega škofovskega jubileja. Dne 13. maja prih. leta bo sv. oče praznoval 23 letnico, kar je bil v Sikstinski kapeli v Rimu od papeža Benedikta XV. posvečen v škofa. Goriški nadškof je poslal duhovščini okrožnico, v kateri jo opozarja na ta izredni dogodek, ki bo z radostjo napolnil ves katoliški svet in izraža željo, da bi tudi goriška nadškofija sodelovala pri tem jubileju. Ker hoče. da bj bilo to praznovanje prisrčno in toplo ter bi se dostojno pridružilo proslavi, ki bo v Rimu 13. in naslednji dan 14. maja, na praznik vnebohoda, je imenoval poseben odbor, ki naj pripravi proslavo na Goriškem. Predsednik tega odbora je generalni vikar msgr. dr. Buttb. Člani so: prošt. msgr. Pividor, msgr. tajnik kapitlja, msgr. ravnatelj škofijske Kat. akcije, tajnik Kat. akcije bančni ravnatelj dr. Artusi in vsi predsedniki škofijskih Kat. akcij. — Ker v velikem delu škofije Katoliška akcija do danes še ni ustanovljena, k pripravljalnemu delu za proslavo papeževega srenrnega jubileja del škofljanov ni povabljen. Seno in slamo je treba prijaviti. Kakor naznanjajo razglasi, ki so jih objavili italijanski listi, morajo vsi poljedelci prijaviti seno. ki so ga letos pridelali. Pod prijavo spadajo tudi koliki jih kmetje potrebujejo za krmo lastne Iz Srbija InUrnaclonale proti srbskemu narodu. Pod tem naslovom je izdal srbski časnikar dr. Lazar Brokič, ki je svoječasno izdajal svoj časopis »Signali«, brošuro, v kateri pojasnuje stališče sedanje Srbij« do komunistična, judovske in ma-aonske internacionale. Razdeljevanj« olja v Belgradu. Ravnateljstvo za prehrano sporoča, da bo na vsakega člana gospodinjstva. prišlo 250 gramov olja. V Belgradu kljub temu sporočilu olja dosedaj še niso dobili. Klic po kontroli na knjižnem trgu. »Obnova« in Ljotičeva »Naša Borba« se v svojih člankih odločno zavzemata za uvedbo ostre kontrole na knjižnem trgu. »Obnova« med drugim celo zahteva, da s« vsa levičarska literatura zažge in uniči. Osrednji urad za sladkor v Srbiji. Poleg že obstoječih central so v Srbiji sedaj ustanovili tudi centralo za sladkor. Razširitev veljavnosti uredbe o zaščiti javnega prometa v Srbiji. Naš list je že jioročal, da je železniški promet na glavnih srbskih progah že vpostavljen ter je bila za njegovo zaščito izdana posebna prometna uredba. Vojaški poveljnik v Srbiji je veljavnost določil te uredbe raztegnil tudi na proge Stalač-Kruševac, Šahac-Loz-nica, na katerih so sedaj pravtako vpostavili promet. Aretacija in kaznovanje znanih belgrajskih re-stavraterjev. V zvezi ureditve prodaje jedil po belgrajskih restavracijah, je policija v Belgradu izvršila preiskavo pri V6eh belgrajskih restavra-terjih, ki so vse vrste jedil, kakor poprej, prodajali po oderuških cenah. Na pr. 1 kg navadnih klobas po 200—300 din in podobno. Pri vseh re-stavraterjih je policija zaplenila velike zaloge vseh vrst živil, na katere so »navadni ljudje« morali že davno pozabiti. Vse to blago je policija zaplenila ter ga prodala revežem po uradno določenih cenah. Istočasno je policija zaprla 12 znanih belgrajskih restavraterjev ter jih kaznovala z zaporno kaznijo 30 dni, denarno globo od 50.000 do 100.000 din in s prisilnim delom. Med drugim so kaznovani: lastnik restavracije »Kniaz Mihailo« pri Kneževem spomeniku, lastniki gostiln »Ginič«, »Šiško«, »Mali Pariz«, »Užice«, »Zadužbina« in drugi. Med njimi je tudi lastnik točilnice na Cvetnem trgu, bivii poslanec Gojko Novikovič. Vsa poikodovana poslopja v Belgradu je treba takoj popraviti. Zaradi zadnje nesreče, ki se je zgodila v poslopju bivše »Politike«, kjer se je zrušil nanjo zid sosednjega poslopja in ubil dve uradnici, je belgrajska policija pozvala vse hišne posestnike, da morajo takoj urediti svoja poslopja, če so bila poškodovana pri bombardiranju dne 6. aprila. Kdor tega ne bi storil sam, ga bo v to prisilila oblast. živine. Tudi če bo kmet ves pridelek porabil sam, ga mora naznaniti. Enaka določila veljajo za slamo. Tiskovine za prijavo se dobe na županskih uradih. Božični izlet v Ljubljano. Podjetna potniška pisarna Appiani priredi s privoljenjem pristojnega ministrstva za bližajoče se božične praznike izreden izlet iz Gorice v Ljubljano. Priglasi se že sprejemajo in se bodo 15. dec. brezpogojno zaključili. Za dvig naše živinoreje. Ob izbruhu vojne med Italijo in bivšo ,Jugoslavijo so živinorejci v obmejnem pasu pretrpeli občutno škodo, ponekod so se hlevi znatno zredčili. »Živinorejski oddelek kmetijskega pokrajinskega konzorcija« v Gorici je dobil sedaj nalogo, da zbere naročila na živino ined kmetovalci, pri katerih se je zaradi vojnih dogodkov zmanjšalo število goved. Oškodovanci naj se glede vsega postopanja zglasijo pri živinorejskih oddelkih kmetijskega konzorcija v Tolminu in Idriji, kjer bodo dobili vsa jjotrebna navodila in pojasnila. Uverjeni smo, da bo oblast dosegla, da nakupljene živali ne bodo imele previsoke cene. Zupan v Črničah. Kav. Primo Girolomini, župan v črničah. je s kraljevim odlokom potrjen za novo štiriletno dobo. Goriški mestni proračun za leto 1942. odobren. Goriški občinski sosvet je imel pred dnevi jx>d predsedstvom župana inž. Casasole važno sejo, na kateri je odobril predloženi proračun za 1. 1942. Pretresal je tudi proračun mestnih podjetij in ga potrdil. Iz Trsta Srebrno hrabrostno medaljo je dobil tržaški rojak, pilot-poročnik Rudolf Guza, ki je fiovelje-val uspešnemu napadu torpednega letala na Sredozemskem morju. Tržačani so slavili Madono Zdravja. V petek je proslavila cerkev Santa Maria Maggiore svoj praznik — Madone Zdravja. Slovesno sv. opravilo je opravil v cerkvi tržaški škof dr. Santin. Tudi v cerkvi sv. Jakoba, kjer imajo čudodelni kip M. Z., ki spominja Tržačane na strašno kolero pred 150 leti, je bila lepa slovesnost. Umrl je v Trstu znani tržaški meščan, pisatelj, muzikoloa in pesnik Ario Tribelli v .starosti 71 let. Pokojnik se je udejstvoval v javnosti kot priznan muzikalni kritik, kot zelo aeilen propa-gator alpinizma in kot ujioštevan pesnik, ki je prepesnil nekatera večja dela, med njimi Baum-baciiovega »Zlatoroga« v italijanščino. Bil je svoječasno lastnik trgovine z muzikalijami. pozneje pa je bil sprejet v občinsko službo kot arhivar mestneea muzeja. Smrtni padec iw> stopnicah. V četrfek, 20. novembra se je dogodila na stopnicah v Via d'Alviano smrtna nesreča zaradi padca. 53-letna Ida Bonomo ie padla po stopnicah ter dobila pri tem take poškodbe, da jim je v bolnišnici podlegla. Zopet primer tetanusa. Iz Tomaia so pripeljali v tržaško bolnišnico devetletnega Tavčarja Fausla. ki se je nedavno ranil, pa se pri tem Favsta, ki se je nedavno ranil, pa se je pri tem resno. Vlom v trgovino. V noči na pretekli petek je bil izvršen vlom v podružnico Cooperative ope-raie v Via Giulia. Vlomilci so dobili zelo sodoben nlen — 30 kg slanine. Zopet so odprte trgovine, kl iih ie oblast zaprla številnim tržaškim trsjovcem. zapletenim v afero s prodajo kakava. Oblast je kaznovanim trgovcem zopet vrnila koncesijo. Za čuvarja relikvij v tržaški škofiji je bil imenovan duhovnik Franc Scolari-Sculler, znani lokalni zgodovinar, ki se bavi zlasti s študijem cerkvene zgodovine Trsta. Inšpekcija živilske oskrbe. Preteklo soboto, dne 22. novembra ie prispel v Trst podtajnik ministrstva za gozdove in poljedelstvo Eksc. Michele Pascolo. Inspiciral je razne ustanove, ki se pečajo z Živilsko o«krho Trsta in tržaš'

tike, ki bi dala snov za pritajeno šejietanje v raznih dvoranah. Zato je dobri Megakles, do kosti s pironizmom prepojeni stoik, učil 6vojega gojenca obenem z latinščino, grščino in geometrijo tudi nauke svoje brezupne filozofije. Večkrat je po berilu iz Odiseje ali zgodeb Tita Livija vzel dečka na kolena, ga božal po lepih črnih kodrih in mu govoril: »Moj dragi mali go-sjx>d, vedi, odkar si se rodil, si na poti k smrti kakor sonce, ki od svojega vzhoda potuje k zatonu. 5 svojo dušo hodiš pot, kakršno hodijo vse stvari, in nosiš s 6eboj 6vojo ječo, zakaj glej, sin moj, telo ni drugega kot ječa duše. Pravočasno se je treba sprijazniti z mislijo, da umreš, zakaj, kdor nosi 6 6eboj upanje na smrt, nosi z njim tudi upanje na večnost. Sin moj, stari učitelj Heraklit06 je učil, da je vse ve6olj6tvo vrteče se ognjeno kolo, ki brizga v svojem vrtinčastem kroženju na milijone in milijone isker. Pojavi ljudi in živali niso drugega kot iskre, ki kratek trenutek žarijo, potem pa spet padejo v ogromni požar praognja. Ali 6e ne počuti iskra bolje na ognjišču kakor v zraku, kjer v kratkem zbledi in ugasne? Pripravljaj se torej na smrt, moj mali gospod, in ne veruj v požrešne, neumne in krvoločne bogove, ki so si jin ustvarili ljudje jx> svoji podobi in ki hodijo okoli po svetu, da ne-čistujejo 3 človeškimi otroki. Ni jih kot sploh ni nobenega Boga, o katerem bi mogli ljudje kaj vedeti. V 6voji mladosti sem hodii v Aleksandriji k nekemu Judu v šolo, k nekemu Filonu. Med mnogimi čudnimi izmišljotinami me je učil tudi resnice, vredne Pirona, ki je, kakor se boš učil, najmodrejši izmed vseh filozofov. Jud je rekel, da mora človek, ako hoče občevati z Bogom, torej z najvišjo resnico, iti iz sebe. Neumnost je za ljudi torej najvišja resnica.« Deček je nekoliko prestrašen skušal ugovarjati takemu žalostnemu in mračnemu pojmovanju sveta. Njegov strastni, prekipevajoči in znatiželjni značaj se ni mogel prilagoditi, da bi modrost samo sprejemal. Hotel je delati, verovati in si vse utemeljeno razložiti, »Kdo j« zanetil praogenj? Ce je telo ječa, kako da ji ne želi nikdar nihče uiti in zakaj se V6i ljudje ne fiobijejo?« Ko pa je bil v svojem petnajstem letu, je prišlo v življenje mladega Adonisa nekaj novega, kar je temeljito spremenilo njegovo dejanje in nehanje. Njegov varuh in sorodnik Valerius Messala 6e je r>oročil O tej poroki so v plemiških krogih precej čas govoriii, čeprav je bilo malo takih, ki bi jioznali njeno dražljivo in v neki meri dramatično ozadje. Valerius Messala je bil e svojimi močmi pri koncu, čeprav je bil na videz še krepek in sjiošto-vanje vzbujajoč in je imel le nekaj nad petdeset let. Dolgo bivanje v vzhodnih pokrajinah, kjer se je predal vsej izbranosti aziatskih blodenj, je tako izčrpalo njegovo moč, da je šel, vračajoč se iz Cili-olje, kamor ga je poslal Tiberij, v preročišče na Pafu, da bi vprašal in prosil boginjo ljubezni za zdravilo, ki bi mu vrnilo moško moč. Odgovor je bil sila temen. »Spet boš dobil svojo moško moč,« mu je reklo preročišče, »ko boš pil iz či6tega studenca, ki izvira iz blata.« Ko se je vrnil v Rim, je sklical vse vedezevalce iz zvezd in čarovnike iz obeh Subur, da bi mu raz-tolmačili ta odgovor. Končno mu je dal neki suženj iz Kapadoci|e važen nasvet. V Ciliciji, da je blizu Cianejinega svetišča studenec; kdor upre v njegove vode svoj pogled, vidi tako jasno, kakor bi imel pred očmi, kar koli bi želel vedeti. Pri tem studencu bi izvedel, kakšna je voda, katero mu je določila Pa-fijska Venera. Valeriu6 se je torej odpravil v Cilicijo in so je to jx>t vrnil z žarkom upanja. V Cianejinem studencu je videl, kako 6e je zrcalil obraz neke deklice. Ko se je vrnil v Rim, je začel 6krbno iskati dcklico in končno je menil, da jo je našel v lepi mladenki Variliji, ki je bila najmlajša hči Kvinkilja Vara. nesrečnega junaka iz Tevtoburškega gozda. Odgovor preročišča se je čudovito ujemal z mla-denkinimi lastnosti: bila je tako krepostna, da so jo v plemiških krogih v Rimu imenovali virgo sapiens — modra devica, medtem ko je bila njena mati, proslula Klavdija Pulhra, ena izmed najbolj 1 razuzdanih žensk v mestu. Torej čista voda, ki je izvirala iz blata. KULTURNI OBZORNIK Nova pesniška zbirka o materinstvu Ivan (ampas šotor v zatišju Ivana Campo poznamo kot pesnika po njegovi mladi, še ne dozoreli pesniški zbirki Iz bele noči, ki jo je izdal pred nekaj leti. Potem pa je obrnil pozornost nase 9 svojimi smučarskimi pesmimi v Mladiki, s katerimi je pritegnil tudi šport v slovensko pesništvo še prej, kakor pa je Gradnik napisal svojo smučarsko himno. Pozneje pa s svojimi ljubezenskimi pesmimi in cikli v Domu in svetu in Mladiki, iz katerih je nastala pričujoča, deloma na novo spesnjena zbirka Šotor v zavetju. Poleg tega se Čampa udejstvuje tudi kot pesniški prevajalec Verlaina. Rilkeja in Petrarke ter kot prevajalec idiličnih tujih leposlovnih del (Bjornson: Anže, Jammes: Zajček itd.), ter je tudi pisatelj izvirnih bloških idil. kakor io je podal v Mlinu v bregu, ter jo napoveduje v Kolibi onstran BIošc©. Vse to delo ga označuje kot optimističnega idilika, zaverovanega v toplo občutje malih ljudi, v občudovalca skromne, tihe lepote, poetičnega nadiha življenja, opisovalca majhnih stvari v majhnem svetu. Ta svet postavlja v nasprotje velikim in razvratnim gestam drugih pisateljev kot svet lepote, miru in trajanja statike, ne dinamičnega hlastanja in patosa. Pri vsemtem pa ima čampa izreden .posluh za jezik, ki ga pozna do zvočnih potankosti ter dialektičnih svoj-skosti, kar daje njegovim idilam večjo ceno kakor pa njih vsebina. To bi bila oznaka Ivana čampe kot pisatelja Izšla je prva naša knjiga o jaslicah Delajmo jaslice Prinaša adventnega duha in božične ubranosti poedincem in družinam, ki jo bodo v teh dneh prebirale. Iz vsebine: Zgodovina jaslic — Sodobne me-ditacne ob jaslicah — Strokovna navodila za postavljanje — 100 strani, 88 slik. Cena L. 10*— Pri večjem naročilu pri založbi („Nova stvar", Ljubljana, telefon 47-48) popust. Lep dar za Miklavža in Božič! in pesnika v celoti, kakor se je literarnemu svetu razkril do sedaj. Sedaj pa stojimo pred njegovo drugo pesniško zbirko, »šotor v zavetju«, ki jo je izdal v založbi »Pastir« (tu so izhajali Meškovi Zbrani spisi!) dne 24. novembra 1941 v 300 numeriranih izvodih, s štirimi bakrotiski R. Debenjaka, vezanih v usnje (1—20) ter v platno (21—300). Tako ta izdaja velja za luksuzno izdajo ter je določena za knjižno redkost. Je to zbirka treh ciklov samih sonetov, posvečenih strasti do žene, ki vodi v zakon in materinstvo, oz. očetovstvo. Prvi cikel »Prebujena« (9 sonetov), ki se sicer nanaša z naslovom na ženo, je le pesem moža, ki ga vrže v žgoč nemir ljubezenska strast, ga zajema vsega, napolnjuje z ljubosumnostjo, obupom, s strmoglavo omamo sanj in slasti, da pričakuje od odločitve izvoljenke srečo ali smrt. Samo ob njej še zveni kot struna v najlepši spev, na njeni ljubezni gradi svoj grad upov, ob njej doživlja lepoto vsake stvari in se dviga kot goščavski slak lijana v svoj vrh. Toda ta burna strast in obupni nemir ob negotovosti ljubezni se umiri v idilo in v uglašen spev dveh v en glas, kakor se z Rilke-jevo besedo zaključuje ta cikel resnično burnega prebujenja moške strasti in žive erotike. — Druci cikel z naslovom »Poročena« (5 sonetov) pa je spev dveh o skupni ljubezni, o slovesu od doma, katerega ne more povsem zastreti ljubezen do človeka, o zavesti trdnosti in zrelosti in bogastva ter prelivanja človeka v človeka, ki' se vedno povračata k skupni sredi in uravnovešata v ljubezni, »odsvitu ustvarjajoče veličine«. In če se bogat svet brani otrok — »ko se drugod pod svilo skriva smrt« — »midva se svoje bede veseliva in veva, da skoz veke bova živa« v svojem potomstvu. — In tu ima svoj vznik tretji cikel »Blagoslovljena« (11 sonetov), ki pa je pesem žene o blaženstvu materinstva. To je čustvovanje matere, ki posluša »klice sil, ki tajno vro v njej« in ji je vsa zemlja praznično odeta »ko da ji k sreči veliki čestita«. A kaj ve svet. kaj ptič, ki v zraku leta, kako je s čudom nedopovedljivim, ki mojih srčnih žil ga hrani kita! Saj se ob njem še sama sebi divim. To je velepesem materi, ki nosi v sebi utelešeno svoje hrepenenje, ki je vesela božjega blagoslova in se zaveda, da »čuti stvarniške moči lepoto«, in srce, ki v njem krvi najmanjša kaplja že vč. da Bogu sem tovarišica, v neskončno blaženost se mi potaplja. Tako doživlja svojo blagoslovljeno srečo žena v jutru ob jezeru in v poldnevu na poljani, ko dozoreva njen čas v sladkem čudežu, pa v večeru na vrtu, ko ve. da bo kmalu legla, pa vstala v novem krasu, da ji ga bodo zavidale zvezde in trava rosna! Slutnja porodnega trpljenja za hip pretrga to lepo občutje ter ga napolnjuje s sencami in mdro, toda po nevihti, ko se lomi slednja stvar v krčih in grozi, ko pokajo kosti in kite, zasveti čisti dan in velika nagrada v ženino življenje: rodi se ji otrok in ona bi rada vsemu svetu pokazala: »kako lepo, sladkA je: biti mati!« S tem srečnim ponosnim vzklikom je smiselno zaključen tretji cikel. Vse tri pa objemata dva soneta — uvodni in zaključni —. pa je prvi premalo jasen, drugi pa preveč pripoveden — in ki naj povesta, da je ves cikel posvečen ženi. ki je »za dostojen spev dovolj velika« in da sta prišla do spoznanja, »da srečo lahko uživata v šotoru v zatišju«, v kmečki hiši, med bloškimi kmeti, ,kjer je »v vsaki izbi po deset otrok«, ter da »sproščena od sveta zdaj v moči novi — živela bova zase in svoj rod«. Navajal sem obširneje vsebinsko plat te zbirke prav zaradi njenega značilnega zdravega optimizma, ki smo ga doslej v pesniških zbirkah tako redko kdaj čutili. Kakšna razlika v snovi od de-kadentnih pesnikov našega fin de sičela. od bo-hemske erotike, kjer je bila »pesnitve vredna« samo ljubica in kurtizana! Tu je zopet povratek k tisti večnostni erotiki, ki je svoje idealno pesniško poveličanje dobila že v pesmih naših ekspresionistov, pri Čampi pa trdno, realistično podobo v fjoveličanju zrele, plodne zakonske erotike. Tu je dobila izraza projekcija istega duha v realnost, ki se zato spreminja v idilo in optimizem. Tako je tudi stilska neomejenost ekspresionistov tu prešla v dognano, do kraja omejeno formo, v obliko soneta, in sicer klasičnega soneta, grajenega na način Petrarke in Prešerna s prispodobo in analogijo, ki povsem sliči starim renesančnim pesnikom. Predvsem prvi .cikel notranjega nemira, obupa in boli je pognal iz teh osnov duhovnega realizma, dočim je zadnji cikel bliže ekspresionističnim dekliškim čustvenim sa-mogovorom. apliciranim na doživljanje materinstva. Zbirka gradi tam, kjer je nehal Zupančič s himno Telesom našim, ki so vrči dragoceni naše bodočnosti. Čampa je v tej zbirki stopil velik korak naprej v svojem razvoju, podal nekaj izredno klenih pesmi, močnih po doživetju in izbrušenih po pesniškem izrazu, nekaj pa je medlejših in preveč pripovednih, katerim se vidi, da jih je bolj vklenilo v rime hotenje, kakor doživetje (uvodna itd.). Preveč je videti v marsikaterem sonetu več pripovedniške primerjave kakor pesniške prispodobne vizije, dočim drugi zopet prevzamejo bralca po močnem notranjem žaru in žgočem, polnokrvnem doživljanju. V celoti je cikel lepo skladno urejen, tudi dramatično napet, celo 7, re-tardirujočim momentom pred samim viškom, ki je Po nevihti. Tako dela zbirka vtis — ljubezenske drame z uvodom v en glas se ubirajočega raz-glasja, v dvospev sreče ob najdenju ter z viškom v notranji drami človeškega sožitja, ko človek soustvarja človeka, ter izzveni v končni ubrani akord sreče družini, nositeljici naše bodočnosti! To dramo je Čampa toplo in prepričujoče podal v svojih verzih, ki so formalno do potankosti iz-brušeni, in le v posameznostih preveč miselno, stritarjansko grajeni, v celoti pa potrjujejo v Čampi pesnika. Tako se je s svojo pesniško zbirko uvrstil kot s svojo prozo med nove slovenske idilike ter potrdil mnenje, da mlada slovenska besedna umetnost išče zopet v domače občutje, v realizem naše predmoderne tradicije, v duha LJUBLJANSKI NEMAT0GRAFI Predstave ob 16 in 18.15, ob nedel|ah In praznikih pa ob 10.30. 14 30. 16.30 m 18.30 Iirelno ulolink film o življenju in dramatični Uube7.nl slavneea piantstn Decemberska noč Pierre Blanchar. Kenno Ssint Cyr. Odlični icralell Klasična glasba! KINO MATICA - TEL. 22-41 Krvava roža Najnovejši velefilm slovite Viviane Romance Georges Flamant, Paul Amiot, C. Apolxni KINU UNION . I'EL. 22-21 Dvom spored zanimivih pusiotovščin Gospodar Bsnoolo • - Jekleni vitez Samo še danes in jutri I KINU SLOOA - rEL. 27-30 zdravega slovenskega človeka, ki se izživlja v zdravi, plodni erotiki. V tem pogledu je niegovo zbirko samo pozdraviti. Zato pa trije bakrotiski Riharda Debenjaka vplivajo preveč »pariško«, ter bi hili bolj primerni za dekadentski okrasek zbirke kakšne Colette. Življenjski sili, ki vre iz teh sonetov, igračkanje s simbolom lilije jemlje neposrednost ter napeljuje k omlednosti. ki je tuja zbirki. Tehnično pa so dovršeni. Dodan je tudi portret avtorja v isti tehniki. Zbirka predstavlja snovno zanimivo in umetniško pomembno obogatitev slovenskega knjižnega trga. td. Iz Hrvatske Vse hrvatske ljudske šole in ustaške organizacije dobe radijske aparate. Državni propagandni urad poziva vse hrvatske ljudske šole in ustaške organizacije, da mu nemudoma sporoče, če imajo v svojih prostorih na razpolago radijski aparat ali ne. Če ga nimajo, ga bodo dobili od omenjenega urada. Obrtniška razstava v Zagrebu. V prostorih Matice hrvatskih delavcev so odprli obrtniško razstavo vseh predmetov, ki jih bodo razdali na obrtniški loteriji. Sprememba gasilske službe v Zagreba. Zaradi zboljšanja gasilske službe v Zagrebu je bilo na zagrebški občini že več sestankov vseh vpošlev prihajajočih krogov Zagrebška občina namerava gasilsko službo docela modernizirati, da bo lahko ustrezala vsem svojim težkim nalogam. Javna zbirka umetnin v Osijeku. V prostorih mestnega muzeja v Osijeku so ustanovili javno zbirko umetnin, za katero so posamezniki že darovali nad sto slik in kipov. Prodaja podjetij, ki so pod državno npravo. »Hrvatski Radiša« sporoča, da sprejema ponudbe od svojih članov za odkup raznih judovskih in ostalih podjetij, ki so sedaj pod državno upravo. Dinarski bankovci po 10 in 20 dinarjev niso več plačilno sredstvo na Hrvatskem. Dne 27. t. m. so prenehali biti na Hrvatskem plačilno sredstvo dinarski bankovci po 10 in 20 dinarjev. Kap jih je zadela... »Kaj?« »Da naj tudi gospodična Tessy o tem molči.« »Se razume!« »Potem je vse v redu, gospodi — Gospfldo bom takoj obvestil.« Chappell je stopal počasi po širokih stopnicah v sobo na stolpu. V levici je nosil mirno plapolajočo svetilko. Steklo svetilke je bilo rumeno nadahnjeno in je metalo prijazne žarke. Zdaj pa zdaj se je posvetilo v zidni vdolhini. Nekaj skrivnostnega je tičalo v vdolbinah in kadar je padla vanje svetloba, so se prikazali v luči prsni oklepi ali pa nepojx>lna vojaška oprema. Sele sedaj se je Chappell zavedal, s kako lahkoto bi ga mogel kak zahrbtni strelec zadeti, ne da bi se sam podajal v nevarnost. Zavedal se je tega šele sedaj, ko je hodil po teh skrivnostnih hodnikih in se ukvarjal z najnovejšimi dognanji. In popadel ga je doslej neznani strah. Bal se je za svojo ženo. ' Morda že sedajle preži nekje za kakim vogalom zahrbtni strelec in meri na svojo žrtev, ki jo prav dobro vidi, ker jo razsvetljuje svetilka, katero mora tukaj nositi vsak s sabo. »Prekleto!« je zaklel, olajšalo se mu je, ko je vstopila gospa Chappellova v spremstvu obeh znancev. »To pa je zelo prijazen sprejem!« reče gospa Chappellova z nasmehom. Ambrose in Montgomery se zarežita. Chappell jim ponudi stole. »Alarmi« reče na kratko »Zares?« vpraša Ambrose. Montgomery 6i pripravi revolver. »Končno vendar enkrat!« reče hripavo. In vsak je olajšan spregovoril, seveda vsak po svojem temperamentu. -»Kaj se je zgodilo?« vpraša gospa Chappellova, pripravljena na vse. »Zastrupljevalci so na gradu!« pove komisar. Pri teh besedah položi na mizo zavojček s tabletami za spanje. »Odkod pa veš, da je v njem strup?« ga vpraša Montgomery. Chappell mahne z roko. Potem pove v kratkih besedah vse, kar mu je zaupala gospodična Tessy. »Vsekakor nenavadno!« meni Ambrose. »Kako dobro je pazil Gavinl Če je to res strup, se lahko gospodična Tessy zahvali samo njemu za življenje!« »Pa je strupi« Vsi pogledajo sprašujoče komisarja. »Kje pa imaš truplo?« hoče vedeti Mont-gomery. r »V kleti.« . »Kaj?« »Kako?« »Dal sem si prinesti dva kunca iz hleva. Enemu sem dal mleko z belkasto tableto — uboga žival, še 6edaj spi —, drugemu pa sem dal tri požirke mleka s penečo se tableto. Žival je poginila zaradi pomanjkanja sape ...« »Ciankalij!« pravi lakonično Mongomery. »In kaj je dejal na to Higgins?« hoče vedeti Ambrose. SpOrno vprašanje! Ne vem, v koliko ga naj poučim o tej zadevi! Nečem, da bi se kaj pripetilo temu človeku, ki je sam po sebi pravzaprav zelo dober človek. Nasprotno pa ne morem dopustiti, da bi nekdo oviral moja dognanja s takimi ugovori kot on: »Kaj takega se lahko zgodi v Ameriki! Pri nas je kaj takega nemogoče!« »Pa mu vendar reci, da gre tu za amerikan-ske bandite!« predlaga Ambrose. Chappell osupne. »Ti, tvoja ideja pa je izvrstna!« »No, kaj pa bomo sedaj ukrenili?« napelje Montgomery na prejšnji pogovor. Chappell pokima. »Tvoje vprašanje je bilo na mestu! — Torej: Ni moj namen čisto naravno — da bi se pustil kar tako brez nadaljnega tukaj zastrupiti! Dalje, nimam namena, da bi spravljal v nevarnost ne-udeležence...« »Koga pa smatraš za neudeležence?« vpraša Ambrose, ki se je bal, da bo prikrajšan... »Na primer tebe!« »Nemogoče!« »Zato 6e boš odpeljal jutri zjutraj z gospo Chappellovo v Heatherstone-Beere ...« »Toda, prišel bom še nazaj I« »... in tam bosta najela z gospo Chappellovo v stari podeželski gostilni stanovanje. Vzela bosta dve sobi, ki mejita eno na drugo, in ti mi jamčiš s svojo glavo za varnost moje gospč!« Ambrose je skočil divje pokonci. »Zakaj pa tega nisi ukazal Montgomeryju?« Gospa Chappellova ga pa prekine: »Tačas še ni niti sigurno, če so bom pustila kar tako-le odpeljati iz gradu!« Chappell zmaje z glavo. »LjuhČek, jaz pa mislim dal Gotovo boš uvidela, da ti s svojo prisotnostjo na gradu Heather-ston samo slabšaš moj položaj. Ko bom enkrat na gradu sam z Montgomeryjem, bova oba lahko brezobzirno nastopala!« »Bom morala proč res samo zaradi tebe?« »Lahko se sigurno na to zaneseš. Samo zaradi tega!« Toda Ambrose se zmeraj ni umiril. »No, kaj boš pa storil, če ne bom hotel hiti gospej Chappellovi za osebno stražo? Če se bom protivil zapustiti heatherstonski grad?< Chappell se zasmeji. »Ne verjamem, da bi obstajala taka stvarnost ...« »Zakaj pa ne?« »Ker vem, da nas ne boš pustil na cedilu!« »Prekleto — oprostite, gospa! — Ne namiga-vaj zopet na moja čustva! Ne fiozahljaj, da sem sloviti poročevalec ...« »Saj ne pozabljam! .Razbojnika med rekami' so celo tukaj vneto brali!« »Molči! Ne govori mi več o tem Članku! Toda zdaj pa zares: Kaj bi napravil, če bi se branil . ..« »Ne dajal bi ti nobenih poročil. Tudi v bodoče ne!« »Izsiljevalec!« zaškrta z zobmi Ambrose v smešni jezi. »Dosegel si svoj namen!« »Toda morata hiti zelo oprezna I« opominja gospa Chappellova. »Kako se bosta varovala strupa?« »Če ni nič drugega kot to! Montgomerv vaju bo jutri zjutraj pospremil do Heatherstone-Beera. Potem se bo peljal naprej v Spelmausmarket. Tam bo oddal tablete na pošto, da jih bodo v Edin-burghu preiskali. Potem bo nakupil konzerv, pre-pečenca in sode v zaprtih steklenicah. Uporabljali bomo odslej samo zaprte doze in steklenice. Na tak način bomo gotovo varni...« Go«pa Chappellova globoko vzdihne. »Na ta škotski grad bom pa mislila tudi celo življenje 1 Oh. ue bi ža bili zopet v čikagu.. .c FILATELISTI Presso i pii importanti uffici postali del Regno potete consultare gratuita-mente il catalogo delle carte valori postali vendibili per collez.one dall'Ulfi-cio Pilatelico deH'Amministraziotie delle Poste e Telegrafi. Gli uffici suddetti accettano le richieste di acqmsto di francobolli e del catalogo. II prezzo del catalogo e di L. 4.— se acquistato direttamente nell'Ufficio Filatelico di Roma. Per la spedizione aggiungere L. 1.10 per 1'interno del Regno e Colonie e L. 2.75 per l'Estero. Pri največjih poštnih uradih Kraljevine si lahko brezplačno ogledate katalog poštn'h vrednotnic, ki jih za kolekcije prodaja f.latelistični urad Uprave Pošte in Telegrafa. Omenjeni uradi spreiemajo naročila za nakup znamk in katalOTOV. (Jena kata'ogu je L. 4. — , če ga naročite neposredno pri filateli-stičnem uradu v Rimu. Za pošlijatev priložite L. 1.10 za Kraljevino in kolonije ter L. 2.75 za inozemstvo. OOMMA Copertoni auto inservi-bili, battistrada.trancia-ture, spellnture, anelli camion, acquista Industria Goma. Oflerte a: OUMA Nerabljive automobilske plašče, odrezke, opiljke, p n e u m a 11 k e obroče za kamione kupuje industrija pume. Ponudbena: Zahvala Vsem, ki so počastili in spremili našega očeta, gospoda Karla Lušichyja na njegovi zadnji poti se toplo zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gg. Jerini Cirilu, Ferlanu Karlu, Ramovšu Rajku, Ere 1'irnatu in .Tošku Majaronu ter ge. Julki Suhadolnik. -Hvala preč. duhovščini, pevcem društva »Sloga« za lepe žalo-slinke in vsem, ki so nam bili na kakršen koli način v pomoč. Ljubljana, 2. decembra 1941. Žalujoča družina L u š i c k y. Societa VULCANOVA - VAUESB Mali ogiasi 1 Službe I a Službe I Dobe: )UC|o: Kuharico kt bi hotela ltl na deželo, Iščem. Naslov pove uprava »Slov.« St. 13198. |Kiniinip| plača najbolje »Metalla«, Gosposvetska cesta št. 16, tel. št. 32-S8. k Rabljeno gumo vseh vrst plača najbolje »Metalla« - Gosposvetska cesta 16, tel. 32-88. k Dekle Išče službo za pomoč v kuhinji, najrajši v gostilno. Naslov v podružnici »Slov.«, Tyrševa 37 b. a Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! Nameščenci tvrdk Viktor Meden in A. V. Meden naznanjamo žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni in nenadomestljivi šef, gospod Viktor Meden veleindustrialec itd. Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu. Ljubljana, dne 2. dccembra 1941. Lepo Miklavževo darilo je otroška pisalna mizica, katero dobite pri A. Gobec, mizarstvo, šelenburgova ul. 4 (dvorišče). Parcelo veliko 529 m«, v bližini tovarne »Štora«, prodam za 22.000 lir. Poizve se: Dravska ul. 1, pri Kosu. Dober klavir in velik gramofon prodam za 2000 lir. Naslov v upravi »Slov.« št. 13194. 4 vrstno harmoniko dobro ohranjeno, prodam. Viška cesta št. 6, g Javljamo žalostno vest, da je nenadoma umrl gospod Viktor Meden veleindustrialec in borzni svetnik ki je bil že od početka naše ustanove delaven član borzne uprave ter požrtvovalen senatni predsednik borznega razsodišča. Zaslužnemu sodelavcu ohranimo trajen spomin. V Ljubljani, dne 2. decembra 1941. Uprava Ljubljanske borze za blago in vrednote ,' T Anton Meden javlja v svojem ter v imenu brata Matija, sester Mimice, Anice, Ivanke, Lojzke in Gence, nečaka Vladkota, nečakinj Maše in Nadine, svaka Vladislava Regvart ter ostalega sorodstva vsem prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je nenadoma umrl naš iskreno ljubljeni in predobri brat, oziroma svak in stric, gospod Viktor Meden industrialec in trgovec Zemski ostanki predragega pokojnika bodo prepeljani iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah v četrtek, dne 4. decembra 1941, ob 4. uri popoldne v njegov rojstni kraj Begunje pri Cerknici in bodo tam položeni v petek, dne 5. decembra ob 3. uri popoldne na domačem župnera pokopališču k večnemu počitku. Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 10. decembra 1941, ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani in v soboto v Begunjah. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin. Ljubljana, Begunje p. Ccrknici, 2. decembra 1941. Za Ljudsko tiskarno v Ljubijani: jože Kramarie Izdajatelj: inž. Jože Ssdi« Urednik: Viktor CenSiS