88. številka. Ljubljana, četrtek 19, aprila. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. Ii.'iaja \m>ik dan. i/AM-mši poueueljko in dneve po praznicih, tor velja po pošti prej utvari za avitro-o^orske dežele za 6eto leto 16 *rld., za pol leta H gl dom M celo leto 13 glo\, i* ftetrt leta 3 ^ld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom i». računa 10 kr. za mesec, 30 kr, za četrt leta. — Za tnjc dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za goepode učitelje na ljudskih šolah in «a dijake velja znižana cena in nicer: Za Ljubljano za četrt letu i! gid. 50 kr., po pošti prej rman za četrt leta 3 jrld. — Za oznanila se plačuje od čotiristopnn petit-vrBte 6 kr., čo se oznanilo enkrat tisku. 5 kr., eo ee dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole trankirati. — RokopiBi bo ne vračajo. — U re d niš t v o je v Ljubljani v Franc Kolumnovej hiši št. 3 gledališka Btolba". Opravniitvo, na katero naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolinanovej hiši. Kako Avstrija v tej vojski? V vzhodu so uže pomičejo silne Čete slovanske vojske ruskega carja na jug oslobajat svoje in naše brate izpod turškega tlačenja. Polovica avstrijskega prebivalstva, milijoni avstrijskih Slovanov, ruskej vojski kliče navdušeno: najboljši vspeh ! V istem času pak so na Dunaj i, v prestolnici našega cesarstva, na slavji štiridesetletnega vojakovanj a prvega av-Btrijs kega voj nika , vsem narodom priljubljenega nadvojvode Al bree h t a, zbrane glave avstrijske armade in glave naše cerkve, vsi komandujoči generali in vsi Škofje, torej dva važna faktorja, o katerih se sme in mora reći, da sta avstrijsko-domoljubna in o katerih se, hvala Bogu, še ne more trditi, da bi bila uže tudi navzeta prusijauskega duha, ali da bi precej po Kaiserfeldovo govorila o svinčenih podplatih, ali po Kurandovo o magnetnoj gori na severu, katera naše Nemce tja vleče. Ne! V avstrijskej armadi in v av-strijskej hierarhiji veje še pravi avstrijski duh. Zatorej Slovanje radi vidimo, da so se ti faktorji zbrali okolo slavnega načelnika naše vojske baš v onem trenutku, ko se ves svet vpraša, iu ko baš mi avstrijski Slovani z nekim strahom vprašamo: Kako se bode naša Avstrija ravnala v tej svetej vojski ruskega naroda proti azijatstvu? Hode li pač naša Avstrija v popolnem in iskrenem spo razum ljenju z It u sij o delala? Ali, če to ne, bode li vsaj popolnem nevtralna ostala do zadnjega, kakor je bila v ncmško-francoskej vojni, pred in po SedanuV Ali se Icafttak. Prižigalec. (iuuiiMii, v angleškem upisa.a MisH M. Cummins poslovenil J.) l > r it ji,- i d o 1. Tretje poglavje. (Daljo.) »Kdo pa njej svetuje?" — vprašala je Jerica. „Nikdo. Vselej določi sama za-so. A Bela ima premnogo okusa, jaz pa najmanj ne. Za to, Jerica! mi povejte, kako naj so oblečeni denes večer." „Katinka jaz sem zadnja, ki naj bi jo vprašali. Svoje žive dni še uijsem bila v nobeni veliki družbi." „To nič ne de. Preverjena sem, da, ko bi vi šli v družbo, bi bili lepše iu okusuejše oblečeni, nego me dve. Nikakor se ne obotavljam ravnati se po vašem nasvetu ; kajti flvoje žive dni še nijsem videla, da bi vi bili pač ne bode dala zapeljati onim magjarskim političnim steklišem, ki bi iz golega sovraštva do bratske nam Rusije in iz mrzenja do nas vseh Slovanov radi, da bi mi sami svojo kožo prodajali, da bi mi avstrijski Slovani zoper lastne svoje brate Ruse in za divjaka Turka v boj šli? Nadvojvoda Albrecht sluje kot prijatelj avstrijskih Slovanov, prijatelj ravnopravnosti vseh narodov naše monarhije, kot prijatelj ruskega carja in zveze z Rusijo. Vse to nas navdaje z dobrim upanjem. On velja kot protivnik Adrassvjeve magjarske vnanje politike. Morda je torej baš to praznovanje in ta shod veljakov našo države jako odločujoč za razvoj politike avstrijske in nam prinese odgovor na vprašanje, ki smo ga postavili na čelo tega članka. Dal Bog, da se ne bi varali! 0 vojski. Iz Peterburga poroča najnovejši telegram 17. t. m.: „Car potuje 18. t. m. k južnej armadi. Spremlja ga general Ignatiev. Ofici-jozno se naglasa, da, ker je Turčija protokol zavrgla, naredilo se je čisto novo p o l o ž e n j e, ki celo tla prejšnje konferenco odstranjuje. Turčija sili na vojsko, Rusija je ne more odbiti." Od isto tam se pak brzojavlja „Pol. Corr,", da je ruski diplomatični posel v Carigradu dobil ukaz, naj bode pripravljen 19. aprila odpotovati. Cela rumunska armada se bode mobilizirala — poroča „P. C." iz Bukurešta. — General Ghika je IG. t. m. v posebnoj misiji potoval v Kišenev. Telegram iz Bukurešta 17. aprila pa prinosili kako oblačilo, ki se vam ne bi dobro podajalo, celo vaše jutranje krilo iz gingana je prav po najnovejšem kroji." „Pst! pst! Katinka! vi segate predaleč. Ne prestopajte mej, če hočete, da vam bodem verovala." „No! po takem," rekla je Katinka, „ne bodem več govorila o vas, ker vem, da ste vzvišeni nad vsako priliznjeno besedo, kot mi je nekdo rekel. Kdo pa gospici Emiliji preskrbi obleko? Kdo jej izbira oblačila V" „Zadnji čas sem jaz to storila, a —" „Mislila sem si, mislila sem si,u ustavila jo je Katinka. ,,Vedela sem, da so nesrečna gospica Kmilija ima vam zahvaliti, da je zmerom tako zalo in nežno oblečena." „Ne, zares ne, Katinka, v tem se motite. Nikdar nijsem videla Emilije bolje oblečene, kot je bila oblečena, ko sem jo prvikrat videla. Emilija si izposojuje svoje krasote pri umetnosti, njej lastna je popolnem.'4 „0, veni, da je ljubeznjiva in da jo vsak občuduje. A uikdo ne more misliti, da bi se poveduje: „Ruske vojske se zbirajo prav tikom a rumunske meje. Tja, kjer so ruske čete dozdaj taborile, pridejo iz notranje Rusije nove vojske nadomestit ji h." Tedaj smo, ker se denes piše 19. april, prav pri konci z mirom, in manifesta ruskega carja je pričakovati vsak hip. Ali se bodo Angleži upali dejansko stopiti proti Rusom za Turke na noge? „Times* priporočajo svojej vladi, naj bode tako dolgo neutralna, dokler je boj le zoper uzroke motenega miru obrnen, „kajti turško gospodarstvo je tako slabo, da nij mogoče turške stvari zagovarjati" — pravi angleški list. (A vendar jo zagovarjajo še naši Nemci in nemškutarji.) V tem hipu, ko to pišemo, morda uže pokajo Črnogorske puške. Turški poveljnik Suleiman je imel namreč nalog, včeraj vzdigniti se in 500 centov moke v Nikšič vreči. Mej potoni ga čakajo v soteski Duga črnogorski sokoli in hercegovinski vstaši. Nikšič ima le do 20. t. m. hrane. Iz turške Albanije. (Izv. dop. „Slov. Narodu.") V Špici 5. aprila. V zadnjič sem vam pisal o Črnogorcih, evo denes nekaj črt iz sosednje Albanije. Severni primorski kakih 24 kilometrov dolgi del Albanije sosednji južni del Dalmaciji in Črnejgori se imenuje Špica. Da na tukajšnje prebivalstvo bližnje tako različne državne razmere mnogo vplivajo, to je naravno. Vere so severua sela pravoslavno, sicer je večina katoliška. V Baru, glavnem trudila nositi tako lepo obleko in zmerom biti tako nežna, le da bi dopadala sama sebi " ,,Ne zgodi se tudi le za to, da bi dopadala sama sebi. Emilija se je s prva trudila, da bi bila okusno in zalo oblečena svojemu očetu na ljubo. Slišala sem, da se nekaj časa prav nič nij zmenila za obleko, ko je bila oslepila. Ko pa je priličuo opazila, da je tudi to njega žalilo, trudila se jo in znala s pomočjo gospe Ellisove tako se oblačiti, da mu je zmerom dopadala so. A Katinka! vi vidite, da nema nikdar nič posebnega in gizdavoga na sebi. ,,Nikdar ne, to je res in dopada se mi. A Jerica, ali je bila zmerom slepa?" „Ne. Do šestnajstega leta je imela tako lope oči ter je tako dobro videla, kot vi. »»Kaj jo je pa doletelo? — Kako je pa oslepila ?u pTega ne vem." ,,Kaj uijste nikdar vprašali za to?" „Nikdar ne." „Zakaj pa ne? kako čudno!" mestu je mnogo mohamedanov. Enako je nošnja raznovrstna. Pravoslavni se nosijo blizu enako Črnogorcem, drugi imajo bole hlače in rudeč se zlatom pošit prsnjak — vsi t.-s; ženske nosijo rudeče, rumeno pošite kiklje in modre kamižole, tudi v Širokih Ilirskih hlačah se vidi v Baru krasotico sramežljivo s pove-senim pogledom pred radovednim tujcem bežati, tedaj ne morem prenatanf.no o njihovih čarobnih prikaznih kritikovati. A ker je človek vajen, v zadevah ženskega spola optimistično soditi, zdele so se meni te nenavadne lepotice jako mične in sem mnogo obžaloval, da si nijsem mogel iz temno-svitečih oči dalji pogled ukrasti — pa žalibog v teh južnih deželah so razmere enakim željam zelo neugodne. Seljani so po svojej obleki jako snažni, da sem se dostikrat čudil videti ženske v snežno beli obleki poljsko delo opravljati. Zemlja je sicer se gorata in kamenita, pa se vendar uže deloma oni veliki, na Črnogoro se vrsteči hribi do večjih ravnin znižujejo. Spicani prideljujejo mnogo olja, nekoliko Žita in malo prav dobrega vina in redijo prilično dosti živine; hiše imajo enostropne s živimi barvami okinčano — in sploh dobro stoje, hodijo tudi v Carigrad na delo in od tam donašajo si raznovrstne robe, — še celo človeško bitje iz onih tujih krajev našel sem pri svojem gostoljubu v „Magazinu;" imel je namreč prav mlado ženico Krfčanko, katera nam je priprosto obnašaje se postregla s kavo in vinom in njen mož nij imel mnogo ugovarjati, ako se je njej po šegi drugih lehko-mislečih dežel reklo dvorujoča beseda, — tukaj nenavaden običaj. Spominjal sem se živo na študentovsko potovanje gori pri vas, v lju-bej slovenskej dvmovini, kjer se enaki veseli počitki ne najdejo tako redkokrat. Bere se mnogokrat po uovinah od tukajšnje luke, katero Črnogorci terjajo; a ni zatok pri gornjej Spici, ni pri Baru nij zavarovan pred nevarnimi morskimi nevihtami; v zadnjoj so še pred kratkim potnike na hrbtih iz bark nositi morali. Zdaj so lesene mostove napravili, kjer morejo male barke izkr-cavati. Torej se tu no vidi mnogo brodov, le po letu, mej trajajočim bojem je stalo sedem turških parobrodov. Sicer pa stoji v tem negotovem zavetji k večjemu ena ali dve „tra-bacule." Nadvladan je zatok po dveh kulah, kojih ima vsaka osem topov in blizu sodem „Slišala sem, da ne govori rada o tem.1' „A vam bi bila to povedala. Saj vas skoro obožuje." „Ko bi bila hotela, da bi vedela zato, povedala bi mi bila, če bi jo tudi no bila povprašala." Katinka je debelo gledala Jerico, čudila se je nad njeno nenavadno občutljivo nežno ozirnostjo ter je po natornem nagonu občudovala zdržnost, katere bi sama ne bila zmožna, kot je dobro vedela. „A vaša toaleta!" rekla jo Jerica, smehljaje se nad Katinkino raztresenostjo. „0h, da skoro bi bila pozabila, zakaj sem prišla sem," rekla je Katinka. „Kako tedaj naj se oblečem? Modro ali belo V Debelo ali tenko?" ,,Kaj si je izbrala Izabela?" „Modro. Oblekla je močno krilo iz modre Bvileniue; ta barva jej jo bila najbolj priljubljena; a meni se ne podaje dobro." ,,Ne; tudi meni se to dozdeva," rekla je Jerica. „A Katinka, pojdive v vašo sobo pogle- di'so t mož posadke. Iz severne „ Koloberdo" so pred štirnajstimi dnevi izvaževali topove in mislilo se je, da se to izvršuje zarad odstopa Črn t j gori. Ali bila je ta vest enako prenagljena, kot ova o dovaževanji voj-kinih priprav v Dalmacijo, ker premenili so le stare topove z malo boljimi. Razen teh dveh baterij stoji blizu avstrijske meje prav romantično na strmem ska-lovji kula „Haj nehaj" in zabranjuje prehod. To tvrdnjavo so skušali lani Črnogorci po noči prevariti, pa nij se jim posrečilo, ker so Turki jeli s krogljami okolico razsvitljevati. Mesto Bar je od tako zvane dogane pri morji eno uro oddaljeno, stoji v sredi gosto nasajenih maslin na dveh gričih, na vrtu jednoga vihra avstro-ogerska zastava, zaznamo-vaje konsulat; tudi katoliška cerkev je tu gori; na drugem okrožji malo tvrdnjavi podobno obzidje iz malih zanemarjenih hiš obstoječe stanovanje vojaško ; drugo mesto obstoji iz ii' koliko sto posameznih hiš, same enostropne koče, v katerih je samo ena soba z velikim oknom prijazna. Na Bazarju — dve vrsti na pol podrtih kramarskih koč, je nekoliko življenja. Tu Redo s skrižanimi nogami prodajalci, kupci in postopači, pijejo kavo in pušijo duhan ali tabak, čuje se le turško govoriti ali na prodaj ponujati, pač tako, kakor na vsakem drugem turškem Bazarju. Bar ima blizu 4000 prebivalcev; zdaj je tisoč možArnavtov v garnizoni; krepke, srednje velike postave z ogorelim divjim obrazom. Da so zelo zanemarjeni, to je naravno, ker uže mnogo mesecev leže v prenapolnjenih kasarnah, dobe razon malo (pilafa) rajžn, le kislega kruha, denarja pa nič. Mnogo jih je bolnih na disenteriji in vsak dan u m r-jeta po dva na tej kužnej bolezni. Kako postrežbo imajo ti turški vojaki v bolnici, morete videti iz tega, da štirnajst dnij v Baru še govejega mesa dobiti nij bilo, tedaj tudi juhe za bolnike ne. Nij bolje tukaj, kakor v Trebinjah, od koder so vozili Turki tu mimo 1)00 okrevajočih, od kojih so pa vrgli devet mrli če v mej potjo do Krfa v morje. Le-kar, katerega sem vprašal, na kakej bolezni bolehajo, mi še tega nij mogel povedati, saj nij imel nikako stvari, da bi jim pomagal, še vode ne, torej so jim še bližal nij. Avstrijska ima v Baru mnogo zastopa; dat vaše obleke. Potem v; m bodem povedala svojo misel. ,,Pregledali ste vsa oblačila in Jerica se je odločila za neko tenko prozorno blago, ki so jej je zlasti za sedanji poletni čas najprimernejši zdelo. Izbrali ste tenko oblačilo iz belega krepa. Sedaj pa jo nastala nova težava, med vsemi lišpi za glavo nij se jej dopadal nobeden. Vsi so bili bolj ali manj pokvarjeni in nobeden se nij mogel meriti z novim, kaj okusnim, ki ga je Izabela Bi pripela na glavo. »Natakniti ne morem nobenega," rekla je Katinka. ,,Vsi se mi mimo Izabelinega venca zde* tako vsednji. A oh !" vzdihnila je, pogledavši v škatljo na toaletni mizi stoječo, ,,ta-le bi so mi močno dopadal. O Izabela, kje si pa pobila te lepe nageljne poltne barve?" In segla je po nekatere cvetlice, ki so zares naravo izvrstno posnemale, in pokazivši jih Jerici pristavila je, da jej ravno tacih manjka. ,,Oh Katinka!" rekla je Izabela jezno, ki je obrnivši se pred zrcalom zapazila, kaj je imela Jerica v roki, „pusti moje cvetlice, po- vzdržuje katoliškega škofa; jedina šola je avstrijska, redno pošto v Skader le avstrijski konzulat pošilia. Avstrijskih naseljencev je nekoliko po deželi, večjidel so pa rokodelci, ki pri lenih Turkih svoj kruh služijo; pa jih je vmes mnogo sleparjev in potepuhov, in nadlegujejo konzulat. Tisti štabni zdravnik, graver iz Moravskega, čegar osodo ste tudi vi v ^Slovenskem Narodu" uže omenili, je slučajno vodeničnoga izlečil; tako pridobivšemu si zaupanje mu je bilo lehko s svojim filadel-tijskim diplomom dobiti vojaško službo, ker zdravnik pri Turkih nema nič plodovitega dela, in je le namesten, da se ustreže navidezno evropskim človekoljubnim zahtevam. Najimenitneje osobe v Baru sta okrajni Kajmakan in vojaški zapoveljnik. Moral sem k obema iti na pohod. Prvi jo jako eleganten gospod in menda le redkokrat pride iz svoje, s šarenicami pregrnjene sobe, ker njegovi črevlji, akoravno uže ponošeni, nijso imeli ni malo sledu cestnega prahu. Kaneelija je tudi salon, tik cele stene je prislonen dolg divan, druzoga sobneaa orodja nij; mize menda no potrebuje, kakor njegov pri oknu čepeči pisar ne, ki svoj list v rokah drži in ga s čudnimi čačkami popi nje, pa na nobenem listu nijsem videl več kot dveh vrst, torej Turki gotovo ne rabijo toliko črnila, kakor naši uradniki po Slovenskem. Kajmakunovi biriči in pisarji so popolnem škarlatno oblečeni, da se jih h „krvavej rihti" pristujoče izpozna. Stregli so nam s cigarotkami in kavo. Bil sem se svojim dragomunoin prijazno sprejet; roke stiskajo se mi je mnogokrat avstrijsko-turško prijateljstvo poudarjalo, Enako mi je bilo pri vojaškem poveljniku, ki je imel Še prijaznost mi dva vojaka nizama za moje varstvo ponuditi, ako bi hotel po deželi hoditi, pa /.delo se mi je, da je bilo v tej prijaznosti malo sumljivosti do mene. Pa bodi si, kakor uže, potoval sem posled v družbi dveh Arnav-tov, s katerima sem bc dobro razumeval. Ar-navti so mohamedaui, albanske narodnosti, pa imajo mnogo slovanskega in turškega svojemu jeziku vmešanega ; bila sta obadva dalje časa v Podgorici iu sta se tam dobro „naški" (kakor Črnogorec svojemu srbskemu jeziku pravi) naučila. Ti vojaki, akoravno se jim zelo slabo godi, vestno in neutrudljivo opravljajo svojo službo, drže se strogo svoje vere (na primer, ne pijejo vina, ako se jim ga ponuja), kvarila jih bodeš." Vzemši jej jih iz roke, položila jih je zopet v škatljo, odprla je trugo svoje omare, jih položila noter ter jo zaklenila in ključek vtaknila v žep. Jerica jo je gledala vsa začudena in precej razsrjena. „Katinka!" rekla je, ,,če vam je ljubo, spletla vam bodem venec i/, pravih cvetlic." „Kaj hočete to?" vprašala je razžaljena in v svojih nadah prevarjena Katinka. „() to bi bilo lepo; to bi se mi najbolje dopadalo. In Izabela, ti svojeglavim stara skopuha! le obdrži za se vse svoje vence! Le škoda, da ne moreš h k ratu imeti dveh !" Kakor je obljubila, spletla je Jerica Ka-tinki venec iz najlepših cvetlic na vrtu in ga jako okusno jej nataknila na glavo. Koje Izabela videla, da je Jerica tako skrbno in Iju-bezujivo napravila njeno sestričino, zavidala je, kljubu svojej ponosnoj zavesti veče lepote Katinko in se jezila nad Jerico. Izabela nikdar nij mogla prenašati, da bi kdo presegal njeno bliščobo. Zato jo zadnji čas nij malo jezilo, da je gospod Brus toliko •obnašanja ao resnega, — saj pa tudi tukaj nij veselja dom. Pota so po Špici zelo slaba, ali pa jih še celo nij ne, morali smo večkrat do kolen na vodo gaziti in to je bilo na poti preki kotami, kjer vedno vojaki občujejo. Končno naj še omenjam, da so si ljudje zelo nezvesti miru, in vsak dan pričakujejo zopet rat, enako kot Črnogorci. V celem bi rekel, da imajo Avstrijci tukaj v Albaniji mnogo več simpatij, kakor Črnogorci. (Čest. g. dopisnik bi nam in bralcem močno ustregel, ko bi hotel večkrat kaj pisati, za kar ga s tem prosimo. Uredn.) Politični razgled. V' L j u bi j a ni 18. aprila. l»<-~-čoški državni poslance Heinrich odgovarja na napade v ustavovernih listih, ki so ga prijemali ga, ker je svetoval pravičnosti Slovanom nasproti poprijeti se in pravi med družim, kakor beremo v „Politi ki": „Lažejo (ustavoverei) sami sebi, da so država v /.danjih razmerah dobro počuti; ali namesto tega je državni dolg od leta 1871 do zdaj narastel za 300 milijonov. Lažejo sami sebi, da je opozicija zlomljena in strta, ali namestu tega je ona močnejša od leta do leta." ti>v.» ban Mažuranič jo otšel 15. t. m. v Testo zarad sjedinjenja vojne krajine s Hrvatsko. „Obzor" izjavlja, da nijso Magjari terjali, naj po zjcdinjcnji ostane granica po banu absolutno, neparlamentarno vladami, kakor smo tudi mi po ,,Agr. Presse" poročali. Potem moremo le Želeti, da hrvatski ban svoj cilj doseže. Hrvatska bi bila s spojeno sebi krajino mnogo silnojša. X, ■!>.:-.. J«* ■-.;•!;.£i& v v. 1fin*t/insJ.i zastopniki, ki so v Carigradu o miru pogajali se in se tako vrlo držali, šli so IG. t. m. skozi Odeso domov. Tiu-.il *i vlada je baje avstrijske in nemške fabrikante, pri kateri h je vojne stvari delati naročila, opomnila, naj jih brzo pošljo, ker se bode železnica Ruščuk- Varna kmalu zaprla. Iz Carigrada se javlja: V arzenalih se; hlastno brzo dela. En del garnizone carigradske gre k donavskej armadi. Iz Anglijo se pričakujejo ladijo s puškami in kanoni, katerih prej Turčija plačati nij mogla. Zdaj so baje odlikoval Katinko, njo pa je popolnem preziral. Res, posebno priljubljen jej nij bil gospod, kateremu bi bila Katinka tako rada dopadala ; a veljava, katero je njegovo občudovanje dajalo sestričiui, veljavo, katero jej je to izbujalo pri njeuej teti, iu pomenljivi pogledi gospe Brusove so uzročili, da jo čutila svojo manjšo podredjeno veljavo, ter so jo bolj nego kodaj naganjali, da bi v vclikej družbi prekosivala razmerno ponižno Katinko. Ko je gospa CJrahamova Katinki čestitala zarad njene nenavadno mičue obleke, ter je rekla, da bode denes nekemu bolj kot keilaj dopadala, zategnila jo Izabela zasmehljivo iu ošabno ustne, zarudela Katinka pa je k .Jerici se obr-nivši jej pošepetala na uho: „Gospod Brus vidi rad belo. Rekel mi je to oni dan, ko ste vi v obleki iz mušljina Šli skozi sobo." Četrto poglavje. Vedite tedaj, da aeni podpiral Hvoju namero na vase Bive takti, kot He je najbolje ikladalo t nudim enačajem, Emilija se ta večer nij počutila dobro. namreč Turki na Angleškem veliko denarja dobili. V t, a >spa odpeljala in je zadnja še ukazovala nekemu služabniku. Jerica je sedela še nekoliko časa potem jo tihoina vstala, pripravila je vse za noč kot je Emiliji ljubo bilo, ter je tihoma duri zaprla iu odšla. Vzela je v svojej sobi knjigo, šla je v hladno družbino sobano ter se je usedla k mizi, kjer je zopet uživala tako DomaČe stvari. — (Cesarska p o d p o r a.) Nj. vel cesar je dal 1000 gld. iz svoje zasobne blagajnice za nakup semenskega žita za res potrebne kmete na Raki, v šont J ar ne j i in Kostanjevici na Dolenjskem. — (Vreme.) Od raznih krajev Slovenskega imamo kratka poročila, da je v zadnjih dneh mrzlo vreme tople dneve izpodrinilo in je sneg zapal, kakor tu pri nas. Hvala Bogu, da dozdaj vlada južno vreme, sneg kopni in nij še veliko škode storil. Da bi se le ne zjasnilo in da mraz ne pride, ki bi slano prinesel ! Ali bati se ga je vendar še. Tudi drugod po Avstriji in Nemčiji je enako vreme. — (Slovensko gledališče) V nedeljo bodo beneflca gospe Dragojile Odljeve, marljive igralko, pevke in učiteljice mladih naših gospodičin igralk. Večletno njeno delovanje na domačem odru je uže mnogokrat občinstvo pripoznavalo, torej so je nadejati, ka bode v pripoznanje tega njej na korist obilo napolnilo Talijin hram. Predstavljal se bodo „Dimeža. — (Iz tukajšnje kazine.) Piše se nam od tod: Na korist ljudske kuhinje je na oder kazinskoga steklenega salona spravila kazina neko parodijo, katero bi moralo predstavljati in peti udje filbarmoničnega društva ljubljanskega, kakor je dotični list naznanje-val. A glavni nalogi „kralja" in „Blandine" ste bili dani v ta namen navlašč naročenemu dijaku iz nemškega Gradca in našej slovenskoj pevki Odijevej. Naši kazinski gospodje od inteligencije in kapitala so vrlo podpirali to podvzetjo, kajti dohodka je bilo 80 gold., a stroškov 130 gld. prvi večer!! — (V Šiški) je bil predvčeranjem nek kovač blizu zgornjega Vodnika v jutro mrtev pri cesti najden. Ali je bil ubit (p oh o j en, kakor pravijo) ali je umrl naravne smrti, pokazalo bodo preiskovanje. — (Izpred porotnega sodišča.) Porotniki so „kriv" izrekli in sodišče je obsodilo v konČnej obravnavi 18, in 14. t. ra. v Ljubljani bivšega železniškega služabnika M. Lovca na 6 let teške ječe, ker je na Ru-dolfovej železnici mej vožnjo dvema potnikoma iz zaprtega kovčega, s ponarejenimi ključi, zlatnino kradel, ženo njegovo Ivanko Leveč na 4 mesece ječe, ker jo ukradene reči skrila. redki mir in pokoj. A njene misli sojo bolj zanimale nogo knjiga, ki jo jo v rokah držala, ali tembolj nagajale so jej muhe, katere je svetla luč privabljala, ali pa jo je mikal krasni večer, s kratka, zapustila je kmalu stol pri mizi, šla k odprtim steklenim durim, vsedla so je blizu njih, glavo vprla na roko, ter je jela pre-mišljavati. Nij še dolgo tako sedela, slišala je stopati po sobani in obrnivši se je zagledala gospoda Brusa stati poleg sebe. Zganila se je ter vskliknila: „Gospodine Brus! kaj je mogočo? Mislila sem, da ste se peljali na ženitovanjo." , ,,Ne; bolj me je mikalo ostati doma. Gospini Jerica, ka bi mogli misliti, da bi se veselil v družbi, kjer vas nij ?" „Gotovo bi ne bila tako preširna, da bi mislila nasprotno," odvrnila je Jerica. „Želei bi, gospica Jerica! da bi bili malo bolj ošabni, morebiti bi potem časih verovali, kar vam pravim." (Dalje prili.) — (Iz Brežic) se nam piše: Dr. Jakob Razlag je v (.Jrauci nevarno zbolel, kamor je bil bolehen šel zdravit se. Njegova gospa je bila talagrafično v Gradec pozvana. — (Podzemeljska jama.) Iz Gorice se nam piše: V Ivrepljah na Krasu (pri Dutovljah) odprl je kmet Tavčar na svoji njivi jamo, ki je sicer mnjliena, ali polna kapnikov. Zagnal se je velik iirup po Krasu o tej jami in tudi mene je gnalo iti jo ogledat. Ali jama nema nič zanimivega, kapniki so vsi zastrti z blatom, katerega voda z vrha doli spira. Tudi od kaeib podzemeljskih živalij nij se našlo ni-kacega sledu. Tacih in še mnogo prostorniših jam je vse polno po našem Krasu. Ena največjih je v Lekovici, ne daleč oil brežinske postaje. — (Uboj.) Tiše so nam iz Sevnice: Uže pred dvema mesecema so našli Franca Drst-venšteka, mladega, mirnega in priljudnega moža na cesti, ki pe\je iz 1'odvrha v št. Lenard mrtvega, in akoravno je vse na to kazalo, da nij umrl naravne smrti, so ga vrli št. Lenardčani meni nič tebi nič pokopali, in še le 8 dnij po pogrebu se je truplo na povelje sevniške sod-nije izkopalo in zdravniki so konstatirali, da je bil Drstvenšček posilno ubit. — (Trojčki.) Iz Pisec se nam piše: V občni Dojsni je porodila kmetica trojčke, vsi trije so moškega spola in pravilnega telesa in so živi zagledali luč sveta; a jeden je nekaj ur po porodu umrl; ostala dva se počutita do sedaj dobro. — (Mrtvega otroka) so našli psi v nekem gozdu pri cesti, ki iz Slovenjega Gradca pelje proti Celju. Noge je imel odrezane, glavo pa raztolčeno. Tega zločina na sumu pa imajo deklo Heleno P. iz Slovenjega Gradca, katero je sodnija uže zaprla. liuziie vesti. * (Iznajdba.) Zadnji čas je nek Francoz iznajdel, da se tudi iz sena lehko slad- kor dela. Sploh je namreč znano, da je v vseh rastlinah več ali manj sladkorjeve tvari no; mož trdi, da se iz sena dobode 17 per-centov sladkorja. Če je le res. * (l* ožar.) Oni teden v četrtek je nastal ogenj v /gornje-avstrijskem trgu Kirchdorf. Pogorela je farna cerkev se stolpom, farovž, šola, 60 hiš in 49 družili poslopij. Ogenj se je na dveh straneh začel. * (Nesreča.) Iz Husta, na Ogerskem, se piše: Tukaj je bil semenj in ljudje so se rinili na brod, in ko je bil brod v sredi vode Tise, se potopi. Od sto ljudij sta se samo dva rešila. * (Velik ogenj.) V Konstantinoplu je bil oni teden v vtorek velik ogenj. Pogorelo je 300—500 hiš popolnem. * (Ogenj.) V Št. Galu na Švicarskem je 10. aprila v nekej krčmi ogenj nastal, ki se je tako urno razširil, da je plamen takoj pri strehi ven puhal. Naenkrat se je iz hiše začulo klicanje na pomaganje. Ostali so namreč notri ljudje, ki se nijso mogli rešiti, ker je ogenj povsodi naenkrat začel se. Dva človeka sta skočila skozi okno na tla in sta si rešila goli život. V drugem nadstropji pa je zgorela cela družina. Vode nij bilo blizo, pa tudi ljudij nij prišlo gasit, ker je bilo po noči ob enej uri. * (Star.) Pruski general grof \Vrangel je 13. t. m. praznovai svoj 93 ti rojstveui dan. Akoravno je tako star, je še vedno v dejan-skej državnej službi. * (Nemci) so v zadnjej francosko-pruskej vojski na Francoskem, kamor so prišli, kradli in požigali. To potrjuje uradni izkaz francoskega ministerstva, ki natanko navaja škode, katere so nemški tatovi in požigalci v tem ali onem okraji napravili. * (Roparjev) je v Siciliji toliko, da je prefekt Malusardi iz Palerma javno razglasil, da se izplača za petnajst roparjev skup G5.000 lir, ako se jih dobo žive ali pa ubite. Dva največjih roparjev sta se sama izročila soduiji. Ravnokar je v ,,Naruilnej tiskarni" v Ljubljani izšlo in se eooiva: VIII. zvezek „Listki": Pomladanski valovi. Koinan, spisal L T ur g en je v, posloveni, dr. M. Samec 8° 17 pol. Cena 00 kr. Dunaj s ka borza 18. aprila. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih 58 Kld. SO kr. Enotni dri. dolg v srebru 63 n 90 TI Zlata renta ...... . 70 30 itttiO drž. posojilo 106 75 rv Akcije narodne banke 772 n — n Kredi, ne akcije IBS i» 80 n London iiJ9 n 60 n Napol. 10 n 37 V, n C. it. cekini 6 n 07 srebro 114 n 75 Državne marke .... 63 n 70 n Obznanilo. Lov, ki jo last meščanske zadruge d. k. mesta Kamnika, v mestnem gozdarskem opravilnem okraji Bistrica so od 1. septembra t. 1. pocenil po ponudbenem poti za deset let dajo v najem. Ta lov jo v katastralnej občini Župane njive, političnega opravilnega okraja Kamnik na Gorenjskem, in obsega površnino 10.943 oralov ali 6297 lioKtarov gozda in pašnikov, zavzema vse planino takozvanih kamniških planin in je posebno ugodna zii kosmato zverjad, posebno za divjo koze in srno, kakor tudi y.a pernato zverjad, kakor divje peteline, rušovke, goadno jerebe (orohovke), in je stanje zverjadi zd j popolnem zadovoljivo. Dotične ponudbe so do konca mitju meseca t. 1. pn podpisanej premoženjskej upravi, kjer se tudi natančneje pojasnuje, s pristavkom sprejemajo, da se na ponudbe pod tristo goldinarjev (300 gld.) letne najeuiščinc ne bode obziralo. Uprava premoženja meščanske korporacije d. k. mesta Kamnika, V. aprila isn. (80-3) načelnik. Samoklistirni aparat (Clvsopumpe, IiTigaterje), Inhalacijne aparate, klistirne, uretralne in maternične briz-galnice, mlečne pumpe, sesalne steklenice, vezi za počene j>o l3i»n-i>.lv<'j ceul. Jedino le pri (53—43) C- a liri e I IMccoli, lekarju, na dunajskej cesti v JJubljani. 17. aprila: Pri KI im u Katnerer iz Dunaja. — Logar i/. Idrijo. — Pfurter iz Trstu. — Schlever iz Rateč. — Plešo iz Gradca. — Svetec iz Litije. — Adler iz Kranja. — Kranjc iz Krškoga. — Debevec iz Kamnika. Pri MiiilOi: VVeiss iz Dunaja. — Jakobi iz Uonfa. — Oberliinder Iz Dunaja. — Koskovec iz Lino«. — Panher iz Kočevja. —- Uussuian iz Dunaja. Pri Zauiorcii Požar iz Celja. — (iodler Iz Beljaka. Spomladanska obleka....... od gl. 18 do 36 Zgornje suknje .... „ „ 12 „ 28 Menčikovi...... „ „ 14 „ 22 Jaketi...... . „ „ 10 „ 26 Sako........ „ „ 7 „ 18 Hodnje suknje .... „ „ 16 „ 35 Hlače........ „ „ 4 „ 13 Obleka za dečke ... „ „ 8 „ 18 Obleka za otroke ... „ „ 4 „ 12 v O priporoča v Ljubljani, slonova ulica Lukmanova hiša. Vhanje naročbe sc proti povzetju urno vrše in nepristojno brez ugovora nazaj jemlje. (73—7) (J u u u u u %J u u u u u u u u u u u u u italijansko s 5 m eda lij ami odlikovane direktno ud izuajuVlcn CiiuH. I>»uati iz Iludrijc ua l.askem. ■■ Izključno edine centralno sk lud isto za celo Evropo aaico pri glaviiem agentu 10uaaj. Izdatelj in ureamk Joaip Jurčič. Lastnina in th;k aKarodne tiskarne 620072