vsak **» «tU * ^ daily „4 HoliSeys. UrvSaUki la upravaiâki pr» at*»; SSS7 8. UwadaW •S* I av. Offloa of ; ÎMT Sa. UvaSato ave. Talaphoaai Lawadaia 4SSJ. LgTtj-VEAll XVL aT^^.ÇTg^jW^g Chicago, III., torek, 20. novembra (Nov. 10), 1923. M°° STEV.—NUMBER 273. Ao^mm f«r mIHm al apMiol ^ prmHimd for to ao*Hwi 1101, Aot of Oct. S, Iti?. ootUrM m Jooo RECEPTOV It im I» LETO. Kewyortka dršava prodnjači vsem Mtalim. Dlinoli jo na drugem neita. Tv j« bilo iadenih 2,168,- 788 zdravniških dovoljenj. « - 1400,614 GALON OPOJNIH PIJAČ PRODANIH 'BOLNIKOM' v. ' Washington, D. 0. — Lekarne po dvaindvajsetih državah, v co-lumbijskera distriktn, na Porto Kicu in Ijavajskem otočju, kjer dovoljuje postava alkoholne recepte za zdravilne evrhe, so izvr-iile 11,268,489 takšnih receptov v početku fiskalnega leta, ki se j« končalo dne 30. junija letos Tsko je posneti po prvem tovrst nem poročilu, ki ga je izdala pi barna prohibičnego urada. Scvr York prednjoči vaem dru giin državam. Tukaj je bilo izdanih 3.638,751 opojnih predpisov. Illinois je na' drugem mestu. Tu je bilo izdanih takih zdravniških nceptov 2,168,788. A .California pa pride na tretje mesto s 739,-742 recepti za žganje ali kako drugo opojno pijačo. Država Tennessee jih jo imela najmanj, in sicer 171. V celem je bilo prodanih 1,400,-G14 galon opojnih pijač, in sicer ,ie ta velikanska količina razdeljena takole: gaUrn VUke ................1,347,573 Vina .... Žganj* Žina ..... Alkohola r *.. »......... Ruma 20,752 9,945 8,173 2,156 2,015 Prve tri goriomenjene države prednjočijo tudi y količini viške, 'LSoep*>^atw in prod ene ss ptvUšfri zdravniških receptov. New York je prodal viške 442,996 galon, Illinois 269,070 in California pa 89,764 galon. Država Massachusetts je druga zs newyorško glede vinske pro-dsje. Prodsla je vina v celoti 4,-923 galon. New York ga je prodal 10,027, a California, ki je na tretjem mestu, pa ga je prodala 4,704 gslone. Država Massachusetts je pred-njsčila v žganjarski prodaji, in sicer z 2,840 galonami. Newyor-ška država pride prva za ta z 2,110, a Wisconsin pa je na tretjem mestu e 782 galonami. New York je tudi prodal več Žina kakor katerakoli druga država, in sicer 2,710 galon. Massachusetts ga je prodal ^619, a Illinois pa 703 galone. V alkoholu so prednjačile naslednje države: New Yorku 482 galon; Pennsylvania 247 galon in Vermont 184. V državi Massachusetts je bilo prodanih 1,448 jrslon ruma, v državi New Hamp-«hire 154, v newyorški državi pa 112 galon. Okoli 50,000 zdravnikov, ali tretjina vseh v Združenih, držs->ah, se je odpovedalo, kakor so preračunali prohibični uradniki, pravici do izvajanja reccptov za opojne pijače. Masakri v Jugoslaviji. Vest is Sofije ss glasi, da js bi/o 600 oseb umorjenih bliru bolgarske meje. Prnglsi dnevnih dogodkov. Amerika. - Zdravniki predpisali čez enajst miljonov receptov za žganje v enem letu. Predsednik Coolidge se ogreva za Mellonov davčni načrt. Senator Magnus Johnson ni nič kaj vnet za Hirama Johnsona. Delavska stranka v Qucbecu se je izrekla za nmalgamacijo unij. Inosemstvo. Zavezniki poslali ultimat Nemčiji. Poincare zopet izjavil, da Francija bo držala Por ur je, dokler Nemčija ne plača. Dva francoska častnika aretirana v Nemčiji., Mala eiitenta je sklenila, da bo podpirala Francijo. Petsto oseb masakrirauih v Jugoslaviji. Conradi, morilec Vorovskcga v Lozani, oproščen, ltusija protestira. Španski kralj pri papežu. ' Velika povodenj v Indiji. Potres v Franciji. MA6NUS JOHNSON IN TRETJA STRANKA. Ohioago, 111. — Čikaško mesto je bilo zadnjo nedeljo torišče političnih aktivnosti, -ki imajo za svoj končni cilj tO, da stopi tretja politična stranka v akcijo na prihodnjih predsedniških volitvah. Mesto je imelo tudi nanovo izvoljenega kmečko - delavskega senatorja iz Minnesote v svoji sredi. Ta je imel dva govora, v katerih je obrazložil načrte za svoje delovanje, ko se prične zasedanje prihodnjega kongresa dne 4. decembra. London, 19. nov. — "Daily K v Pr*ss" je prejel poročilo is Sofije, se glasi, da so le deset dni v '"ku veliki mssskri v Kočani. Ka doviču in Ištipu, Jugoslsvijs. Več 0IM'b je bilo ie pobitih. Mnaskre so orgsnlzirsle nered-tolpe Srbov .katerim pomagajo »dne jugoslovanske vojaške čete. Silno penika vlada v omenjenih krajih. Ker so terorizirani krsji blizu '"dgsrske meje. se sklepe, de so '"ssekrirene osebe BolgorL iz New Yorks je aklical v hotel Harrison sejo, na kateri so razpravljali o gibanju za ustanovitev tretje politične stranke. Dasi se ni Magnus Johnson ustavil v čl-kaškem mestu, da bi prisostvoval omenjenim konferencam, se jc vendar zelo zanimal za njun potek. Nerodna konvencija, M se u-tegne vršiti meseca maja v Min-neapolisu ali St. Paulu, se kaj lahko izcimi iz sklepov Hopkinsove konference, ki bo najbrž izdela-la začasni politični program, preden se razide. Kakor je dejal Hopkins, bo nameravana konvencija odprta vaem tistim možem, o katerih menijo delegatje, da bi bili lahko vodi-telje gibanju za tretjo stranko. Henry Ford in zvezna senatorja La Follette pa Borah, vsi ti trije so bili večalimanj neuradno zastopani na konferenci. Senator Johnson jc v prijateljskih odnošsjih z obema elemen-toma, ki sta bila razdvojena L 1920. Kmečko-delavski voditelji, med katerimi jc tudi bivši predsedni-ški kandidat Psrley P. Chrlsten-sen, in pa zastopniki kmečkode-Isvftke stranke v okraju Cook se doalej še niso vdeležlli konferen-ce in se je tudi ne nameravajo vdeležiti. Ali minnesoUka krneč, kodelavska strsnka je bila zelo do1>ro zastopans. Senator Magnus Johnson jc v svojem govoru pred čikaško de. lavsko fed c rac i jo prerokoval, ds ho republikanska nsrodna konvencija imenovsla predsedniks Coolidgs za prihodnjega premised-niškega kandidata. A demokratje pa bodo na svoji konvenciji v mesecu juniju tudi imenovell tego ali onegs nazadnjaka za ksndida-te. In v tekem slučaju ne bo ka-zslo ničeaar drugega, kakor ee-•t a viti volilno listo tretje stranke. In le toliko se je senator do-teknil tretje stranke. V svojem drugem govoru ga je imel pred k meč ko^le lavsko slrsnko v okraju Cook, j« dejal, PREDS. COOLIDGE 000BRUJE MELLONOV DAVČNI NAČRT. Trgovska zbornica r Phlladslphi ji namerava sapodeti kampanjo aa Mellonov davčni načrt Širom , Združenih dršav. Organizator politične ntemin štiridesetorice J. A. M. Hopkins j ozlrii te pokojni predsednik Har ding. Če naj bo vojaški bonus sprejet, potem more kongres gledati na to, da bodo za takšno postavodajo določeni tudi finančni viri, kakor bi bil na primer prodajni davek. Pa nsj ima predsednik o vojaškem bonusu to Sli ono mnenje, mnogi sdministrscijski pristaši bodo vseeno podpirali propozici-jo, in večina izkušenih političnih opazovalcev v VVashingtonu napoveduje, da bo zakonska osnovg za vojaški bonus sprejeta na tem kongresnem zasedanju, čeprav bo treba preglasovati predsedni« kov veto. Skupina radikaluih republikancev, ki jih predstavlja poslanec Frear, je proti vsakršnemu znižanju dodatnih davkov na visoke dohodke. Mnogi tistih, ki so se dosedaj upirali davčnemu «ni-žsnju, ps kažejo sedaj razpoloženje, ki priča, da so zs zmerno znižsnje tistega davka, če bi bili normalni davki radikalno znižani. To je nsmignil koncem zadnjega tedna poslanee Dlckinson, ki jc voditelj kmečkegs bloka v poslanski zbornici in ki je 1. 1921 vodi i boj proti vsakršnemu znižanju dodatnih davkov na visoke dohodke. Najhujši boj ae bo torej suksl okoli dodatnega davka. Radikale! odobrujejo Mellooo-vo priporočitev za 25-odatotno znižanje dsvka na dohodke v za služkih, ksr bi bil posnetek iste met .«le na Angleškem. Radikalni republikanci bodo zahtevali davek na nerazdeljene zaslužke velikih korporaeij, ker bi znetno izpremenilo sedenji sta-Jež delniških dividend» Finančni ilepe rt merit meni, da bi s« tak davek ne obnesel, zato da bo tei-ko kaj takega sprejel kongres. Senetor Lodge ae je v soboto »f*tsl s predsednikom Coolidgem ter se z njim razgoverjel o legi» tetivnem in DELAVCI ZAHTEVAJO AMALOAMAOIJO. • Montreal, Que. — (Federated Prest.). —. Delavska stranka v fjuebcou je na svojem sborova-Siju v Mont real u soglasno in-dorairala principe amalgama-eije strokovnih unij v industrijske unije. Tozsdevna resolucija se glasi, da, kakor se kepltallsti organizirajo po Industrijsh (trust i) in mednarodno, tako se morajo delavci organizirati po Induatrijeh iu mednerodno, če hočejo biti uspešni v bojih s delodajalci. MANIFEST DELAVSKE STRANKE V ANGLIJI. OOOLIDai KLJUBUJE RADIKALNI BKUPDfl OLKDI DAVČNI POSTAVO/7 DAJE. Washington, D. O. -j- Predacd- nik Coolidge je šel preko republikanskih voditeljev, ki ae boje podvzeti davčno znižanje na bližajočem so zasedanju zvezuega kongresa, ter ae odločil v polni meri podpirati Mellonov program za davčno revizijo. To je najzadnja vest, ki sc jc prikrsdla iz Bele hiše, ko jc predsednik izvedel o tem, kako mislita senatorja Lodge in Smoot o nameravani davčni reviziji. Predsednik se ni dal, kakor pravijo politični krogi, preplašiti, da bi zavrgel Mellonovo davčno revizijo, ker bi utegnili radikale! diktirati sprejetje postavo-daje, katero bi bil on prisiljen podpisati ali pa vdirati in • tem zaigrati avopo populsrnost. Po njegovem mnenju jc doltaost njegove administracije zmsnjšs-ti ^avčno breme. Uverjsn je tudi, da ne bode mogli radikslci spraviti skrajne zakonske osnovo pod streho. Ksj misli predsednik o posta ▼odaji za vojaški bonus, kateremu se Mellon upira z vsemi močmi, še ni znano. Med republikanskimi voditelji prevlsduje mnenje, da se Coolidge strinja s Mello-nom tudi glede vojaškega bonu- Ali nojbrž ps ss bo drlali ¿Bed* sunanjih zadev Velike smernioe, ki jo Je zečrtal v teralBritanlje Jo v manifestu slede« odstavek: "Delavstvo je za politiko med^ narodne kooperacije potom poja čane in po v cčs ne Lige narodovi val mednarodni spori se imajo po ravnati na mednarodnih spravnih sodiščih ( Velika Brltenija mora takoj skllesti mednarodno konfe reneo, na katero se povabi tudi Nemčija z enakimi pravicami za atopstva kakor vse druge drigve in na kateri ae naj revidira ver saljska pogodba, slasti gledo voj nilvposojil in odškodnine, in vpo stavjjo svobodni ekonomski 1n diplomatski odtiošaji s Rusijo. Tska konferenca bi pripravila j»ot splošnemu razorolenju." Laboritje so objavili volilni pro gram. Zahtevajo davek na kapital in naoionalislranje rudnikov, šelesnic in gonilnih sil. London, 19. nov. -»- Delavska stranka je Isdala manifest, v kale rem je razvila svoj program v se danjetn volilnem boju. Stranka ssbteva svobodno trgovino, minimalno mezdo lil državno zavarovenjo za farmarake delavce in male kmete, enake politično in legalna pravioe za iene iu enako meado sa enako delo, ki ga oprav Ijajo ženske. , Ulede flnsnčne reforme je v programu sledeča točka: "Delavski zeklsdničar bo v sporazumu s zvedenei isdelsl načrt z* stopnjevalno zniževanje vojnih dolgov, ki sc Imajo odplačevati t dohodki davka na privatna premoženja, katera miašajo veš ko 5000 sterilngskih funtov." Stranka dalje zahteve naoiona liziranje rudnikov, ielesnlo In vseh gonilnih ell. ~M U. ISIS. Zavezniki poslali ultimat Nemčiji. Francoski ministrski predsednik je sopet dejal, da o is-prasni t vi sasedenih nemških krajevno sme biti go-' vora, dokler Nemčija ne ispolni sadnje klavsule ver-salsk«^ pogodbe. Dva francoska ¿astnika aretirana v Nemčiji. Francosi, boječi se delavskih izbruhov, so safrosili Stinnesu in drugim porurskim magnetom s sa porom, ¿e ispro delavce. Zopet mnogo ubitih in ranjenih v isgredih. Morilec Vtravekaga oproščen. Sovjeti ss sgraiajo nad justično farso v Losani, Id js poostrila konflikt med Rnsilo is •vico. Moskvs, ltt. nov. — Vest, da Jo bil Msuriec A. Conradi, švicarski inženir, ki Je 10. meja ustrelil sovjetskega poslsuiks Vaelava Vorovakegn v Lozani, oproščen pred lozauakim sodiščem, je bile sprejeta v sovjetskih krogih s največjim zgražanjem. Moskovsko česopisje imenuje proees proti morileu navadno justično farso. Klga, 19. nov. — Moskovski listi ljuto nspsdsjo švlcsrsko vlsdo v sled oprostitve M. A. Conradije, ki je ubil ruskegs poslanika Vo-rovskegs tekom lozanske konference. Neko nepotrjeno poročilo se glssl de so sovjeti aretirali Cooradijevega brata v Petro gre du, ko je skušal uiti ne Finsko. Leussnne, ftvlce. IM nov. — Mauriee Alezsndri Conradi, morilec Vorovskegs, je bil v petek oproščen pred tukejšnjim sodi- Potres v Franciji. Perpignan, Francija. 1». nov.— , •n potreani sunek Je «tread to »•»rsto dane« zjutraj, lliše so ae za ' "bele posodje je popedslo z mizf 1 Mene nekaterih poalopjj So do ! '"1« večje in manjše razpok«*. Dru V nesreče ni bilo. • * da ni povsem zs Mellonov davé-ni predlog, zeksj. trebs je gleds ti na to. da se obesi nsjtežje brc-me ns tiste, ki isujo le toliko dohodkov, de komej prelive sebe in svoje družine Msgnus se jc izrekli /s vojs iki bonus, in dener naj bi moral (Dsljc ne I. strani.) .... . . . .ščetn. Ol/inatvo Je burno splsvdi' političnem Hožsju. r-lo k0 ^ „m, naznanilo pre i Svojim kongresnim tovarišem ■»• j Vor«»k V' sporočil, ds se je predsednik Coo-| _ »ko liHge odločil zs podpiranje Mel-loBovega devčnege oečrte. Velika poveden J v Indiji. Kalküls, indija. 19. nov. ~ Ve* Philadelphia, Pa. — Trgovske zbora»ee v l»kiladelpbiji nemera-;,.. - - ... „ . atpošetl propsgsndo zs Mel.t^ m^Mjl Medraea Ionov« davčne predloge širom {Zdrulrnih držav. Rarpfndala je pisma do vseh trgovakik rboriile i v deželi in do drugih trgovskih oryetiizeeij. V' tistih pisen jih po-!zi%IJe dotične orgeoizeelje in I je uničila ! proge 200 milj Metniške stKiraiee, naj podpirajo davčne predloge finančnega tajnik« Me| Iona. Pariz, 19. nov. — Zavezniški po-slanlkl so se danoa v toliko sedi-nlll, da le pošlje ostra nota nemški vladi, v kateri entente zahteva, da mora Nemčija vpoatavitl zavezniško kontrolo na\i avojo aruia« do in muiiloijskimi tovarnami. Nemška vlada mora odgovoriti na kratko Mda" ali "ne". Paris, 19. nov, — Polucsre Jo izjavil včeraj v Neuvlllvju, kjer je bilo aopet običajno nedeljsko odkritje \ojuega spomenika, da 1'ranuiji obdrži Porenjo in Porur-je toliko časa, dokler Nemčija ne isolni sadnje točka v vorsajlslri pogodbi. Dejsl je, ds je vprašanje zsvarovanja Francije v neločljivi zvezi s vprašanjem reparaeij iu problemom Porenja in Porurja, in dokler ne bo Francija absolutno varna.pred vsako agresivnostjo Nemčije ,toliko česa ne bo dršala Porurja ln Porenje v svojih rokah. —------------------- Poinosrc je tudi rejtel, da bo Frenoija nastopila a akcijo novih kesni proti Nemčiji, ako ne dobi zadoščenja' glede dveh sshtevi ekskronprino mors sspustltl Nemčijo in nemšks vlsds mors v postaviti savesnlško kontrolo nad svojo armado in proisvsjsnjem streliva ter oroija. f Danes se sopet snide svet posls-nikov, ki bo razpravljal o vprašanju sunkcTJ (kasni) za Nemčijo, Na tej seji se pokale, dali pride do deflnitivnega preloma med Anglijo in Francijo ,ali m bo dal konflikt začasno Še zakrpati, Angleži pravijo, da ne odstopijo od svojega stsllšča, da nadaljnlh sankcij ne sme ved biti, ln če pride do sporazuma, mora 1'oluoare po. pustiti. Berlin, 19. nov. — Stresemann je snoči dejal na konferenoi Ljudske stranke, da bo nemška vlada Ščitila ejtskronprlnce pred isrošit-vljo zsveznlkom kot zahteva Francija. Btreeemann je rekel, da rajši pod vrle Nemčijo novim francoskim brutalnostim, kakor da bi izročil bivšega prestolonaslednika Francozom. Zaupniki stranke so dali Strescmannu za* upnico s 2(Ki glasovi proti II. Berlin, 19. nov. — incident, ki bo' morda imel telke posledice se Nemčijo, se je pripetil včeraj v Leipzigu, kakor se javljs is francoskih virov. Dvs francoska čast-ulka, Mena medzavezniške kontrolne komisije ,ets bila aretirana, ko ste se vozila ^avtomobilu iz Dresdena v Leipzig. Častnika sts bils zsdržsna veš ur, predno je prišlo povelje od višjega nemškega poveljnika, da moreta biti izpuščena. Ko eta častnika prišla % Leipzig in se nastanila v hotelu, so štirje vojaki ud ril v njuno spsl-itlco v nedeljo ponoči in ju drugič aretirala. Odpeljana sta bila v stražnico, kjer so Ju držali d« devetih zjutraj, lastnike ete se pritožila ,da so Ju nemški vojaki zesramovell in sploh postopeli z njima zelo surovo. Oeuerel Mollett, vodja frauco-j ske vojaške miaije v Nemčiji, j« snoči repustll Berlin; odpeljel se je v PerU, kjer predloži zadevo francoski vlsdi. Dnraaeldorf, Porenje. 19, nov.— Položsj v Pornrju j« neznosen. V Izgredih med brezposelnimi delev-ei in policijo v (Jelsenkirbenu, Obtrilku, Kssenu in Boebumu. ki so trsjsll V soboto in nedeljo ,ja bilo 20 oaelt ubitih In 120 ranjenih. Istočsano j« bilo 24 i nož ul|ilih in mnogo rsnjenih v bojih med separatisti In twiJ'kimi kmeti v Hlmbergu VmmHi so ae uatrsšlli ne\sr ne*a gilisnjs Izpriib ffeleveev in pričeli groziti nemškim industrial eeni s težklmt kaznimi» oko i^pro »se delavci M) novembra kakor so (Delje oa .1. straui.) MALA ENTENTA PODPIRA FRANCIJO. Poinoars, ki js zopet govoril ob odkritju vojnega spomenika, it dejal, da. Pran olja brani ina/o entento. Belgrad, 19, nov. — Mala enton-ta je zavsela enotno stališče* sa obrambo versalske |M>godbe. Jugoslavija, Cehoslovakija ln Rumu-njja so sklenile, da bndo podpiralo Francijo z oziram na vsak korak, ki ga stori proti Nemdljl, Mala entonta smatra povratek bivšega prestolonaslednika v Nemčijo iu ¡akcijo nemške vlade, ki noče vpoatavitl savesnlško vojaško kontrole v Nemčiji, za rosno ogrožanje miru v Kvropl. , Parla, 19. nov. Francija, videč, da jo sapulča Anglija iti Italija, je sačela laket I novih aaves-nikov v Kvropl In dobila jih je v mali ententl ln Poljski, Poincare jc vsekakor Informiral drlavs malo ontente, da jo v njihovem interesu, da stojo s Francijo, kajti njih ekalstenos zavisi od versalsks pogodbe. Poinoarejove besede, ki Jih Je Izrskel včeraj v NouillyJu, da Frsnoljs, "braneč svoje pravioe, brsnl obenem prsvioe Čehoslovs* kljs, Jugoslsvlje, Rumunlje in Poljsko", vsekskor snačljo, da js francoska vlsda prejela zsgotovlla od malo entonta in Poljakov, da podpirajo njen najnovejši program. — Is tega sledi, da se v mogli konfliktov med savesnlkl le ka-šojo obrisi novih s ves ln sHJsnd. Ns eni strani je Franoijs s malo entento, Poljsko ln morda z Ogrsko, na drugi se pa grupirajo Anglija, Italija In ftpanija, BOŽIČNI POlIUATVB V EVROPO. Vss pošiljstve morajo MU od po: liane šs U mesec Washlngton, D. O. — (Feder. Press.) — Poštne oblasti so obj** vilo sugestije glede ssvojev s bo-ličnimi darili, ki se poAil>aJo so> rudnikom iu prijstelj«m v Kvropl. PoŠts sprejema zavoja, ki ns smejo tehtati več ko T2 funtov. Zavoji v Anglijo In britske kolonije ne sina jo presegati U funtov tele. Pošiljstve morajo biti dobro za> vite v trdem pepirju in povožene s močno špagn. Poštnina znaša 13 centov ud funta ali frakeijo funta. Vsi zavoji z božičnimi darili, namen Joni v Nemčijo, Avstrijo, Ogr. sko, Poljsko, Ceboslovakljo, Jugoslavijo, ftvieo in Lltvinsko morajo biti poslani lujkssnoje do '2(1, novembra, ker drugače pošta lis jamči, da pridejo naslovltelju v roka pred Božičem. Pošiljali e v Italijo morajo biti na pošli do decembra, v Anglijo, Irsko in Francijo pa do VI. decembre SMRTNA KOSA. Ohicego, 111. — I-mrle Je Ana lleidenreieb, meti Frank lleiden-reieha, člana društva štev. 131 M. N. P. J. v ataroall lat. Pogreb po civilnem obredu se vrši iz hiša leloati, vogal (hu-m in dvajeete ullee in llemllnovc ecate v aredo dopoMne ob polenajatih na ^Vško narodno (Kfkopelišče, VREME Chieago in okolica i V aredo i»c< atalno iu gorko. Ju/norapadni vetrovi. 1« iu|m ratura v zadnjih Ji. urah: ^.aj^î«I bm M ««.lo». m *M«MI poiaoM MfKMU, r Mi vrtu i« P'«»»- TAKO SE DROBE STEBRI Iz New Yorka poročajo, da je Gasten B. Means, bivši izredni agent justičnega departmertta, obtožen zlorabe pošte, kršenja prohibicijoniških postav in postav za obdavčenje opojnih pijač. *oleg njega je obtožen tudi njegov tajnik Elmer Jarnecke, da sta pri transferiranju 512,-000 zabojev žganja iz licenziranih žganjarn in vladnih skladišč v tihotapske roke zlorabila pošto, jda osleparita tihotapce, ker sta jim obljubila, da porabita svoj vpliv pri justičnem departments da jih oskrbita z žganjem. Obtožnica jima dalje očita, da sta kovala zarote proti Vol-steadovemu zakonu z nelegalno transportacijo žganja in da odvedeta žganje iz licenziranih žganjarn na taka mesta, ki so določena od vlade za sprejemanje žganja. Means je bil svoječasno obtožen, da je umoril Itingo-vo vdovo, toda porotniki so ga oprostili krivde. Sam je izpovedal, da je bil finančni agent kapitana Karl Boy-eda, nemškega mornariškega atašeja ob času svetovne vojne, preden so Združene države vstopile v vojno. Means je seveda izjavil po svojem advokatu, da je nedolžen, kajti on je le nabiral obtežilni materijal proti kršilcem Volsteadovega zakona, in da je bil odpuščen iz službe, ko je v svojem poročilu navedel gotove višje uradnike, ki so v zvezi z davčnim uradom. Obravnava bo dokazala, ako je Means kriv ali nedolžen, ali če je njegova obdolžitev upravičena. Obravnava lahko dokaže, da je njegova izjava resnična in da je tudi on kriv, ne more pa dokazati, da je on nedolžen f7** ^HSSÎi. in da je njegova izjava neresnična. Zadnje je nemogoče. Ako je on nedolžen, zakaj se je zagovarjal po svojem advokatu na način, da je v svojem poročilu navedel imena višjih uradnikov, ako ni nikdar tega storil? Alco je njegov zagovor neresničen, ne more biti on nedolžen. Dogodek ilustrira današnje razmere. Človek, ki je zavzemal nekoč precej vplivno službo v justičnem depart-mentu, je obtožen takega hudodelstva, da je sodišče zanj določilo petnajst tisoč dolarjev poroštva. Ta človek se pa zagovarja na ta način, da se prikazuje kot žrtev, katero preganjajo, ker je ovadil višje uradnike v svojem poročilu, da so kršili postave. Ta človek se je smatral za steber današnjega sistema in človeške družbe. Za ravno take stebre so se smatrali obdolženi višji uradniki po tem človeku, kajti če bi ne bilo tako, bi Means nikdsr ne dobil zaupne službe, višji uradniki, katere obtožuje Means bi nikdar ne postali višji uradniki. Pričel se je drobiti steber in opora Means, ali takoj je Means udaril in pričeli so se drobiti še drugi stebri. To je nauk tega dogodka, ki nam podaja moralo sedanje človeS^e družbe. Glasovi članov S. N. P. J. in čitatoljoT Prosvete. Racine, Wif. — Hoj zadnji dopis je bil posredovalni, ki pa ni dobil pravega odmeva. Napisati hočem torej, kar želim, v avarilo onim, ki hodijo po kostanj v žerjavico. Zadnjič aem priporočal, da bi slovenski uredniki opustili oni humor, ki več ikoduje kskor koristi javnosti. Nič slabegs nisem mislil. Gotovo je namreč mnogo lepega in poučnega gradiva, ki gre mimo in niifca prostora v slovenskih listih. Tsko bo nastajal le vedno večji prepir, ki bo več ikodo-val kot koristil slovenskim delsv. cem. Komaj je moj dopis zagledal beli dsn, že je grillo neko obžalovanja in pomilovanja vredno izzivanje, pravi diktat, in ravno od — božjega namestnika. Mogoče je dopisovalec s tem mislil, da bodo slovenski "napred-n j alti" poslali kar cele koie dopisov in protestov v list, katerega je on določil. Kdo pozna oni list, ki je naklonjen vernemu dopisniku. Pri nss je nepoznan. Povedano naj bo, da vam napredno ljudstvo ne mara delati reklame. Urednik glaaila K. S. K. J. mr. Zupan je z veaeljem in velikim komentarjem obelodanil ^pomilovanja vrodno izzivanje. Dovolite mi Minuli so čssi, ako si udaril nekoga za uho, da ti je naatavil ie drugo stran. Pripravljen sem pri-držsti stvari, ki so prestralne za javnost, a to le pod pogojem, ako preneha njih neupravičeno obrekovanje proti S. N. P. J. in njenim uradnikom. Ako se oglaai kaka ženska, da pove svoje mnenje in prepričsnje, jo hočejo t pobožni frsnčilksni osmeiiti v svoji fliki ter ponarejajo dopise, kakor so to že izvriili s pismom ravno iz naie naselbine. Kdor se žensk 16tl ,se svoje glave loti, pravi pregovor. Naveličali srno se fe tega, kar vedno uičte: Daj in daj I Kdo bo pa zmerom dajal f Časi so slsbi in delavec ne more vedno dajatL Ako pa dclavec ne da, ga pa preklinjate po avojem umazanem časopisju in dojeto grde priimke. Ksko vpitje so pričeli, čei, da je Kristan odneael miljondolarski fond $60,000. Pogledajo naj v poročilo iz Prosvete, pa bodo videli, ksm je bil izplačan denar. Sram jih mora biti njih laži. AU je Kristus tako učil! Ali jc to krščansko in dostojno f Ako sem jsz izgubil ali rszžslil svojega odjemalca pri obrti, iel sem krog njega, da sem gs zopet pridobil. Oni pa nastopajo, kot bi imeli v resnici kaj zapovedovati. Končno, kdo pa ee ozira ie na pijavke in zajedale© Človeštva najnižje vrste. Kam ao pa za vedli vea svet zaradi njih apostolskih cesarjev, krsljev in njih sa- člani K. S. K. J., da mesto vaa ma-, ,, T . _ . ... . .. lo protestiram. Ako bi katoliška ; * ÎÎ? jednota imela boljšega urednika kot ga ima, bi tudi bolje napredovala. Če bi on v resnici pisal aa koristi jednote, bi ne propadala društva in jednota. Poglejte zadnji dopis iz Indianapoliaa. Is njega je razvidna vsa rakova pot, kar je pač najbolj vsled sejanega so-vraštva in prepira. * Pazno sem zaaledoval agitacijo ŽELEZNIŠKI MAGNATJE V SKRBEH. jo, ko ao imeli priUko ss spotikati nad člani S. N. P. J. Tam je urednik kritiziral in obrekoval, a je prenazadnjaiki; da bi videl, da nam s takim pisanjem več koristi kot škoduje. K. S. K. J. pa to ikoduje, kar je vzrok "modri" urednik, ki očividno ne ve, kaj piie in dela. Tučll Edinost je pričela posne-mstl urednika onegs glasila. Piie, da so nsprednjski zagazili v blato ter ne morejo naprej. Bil aem v Mmne^ti na lovu za gozdnimi kokoši. Pri tem sem tako zagazil, da si pis$m mogel pomagsti is moč-virjs. Ako mene priitejete med naprednjake, potem bi bil pata? v mojem slučsju približno zadel. Torej mp le gre priznanje, da vaaj včasih slučajno zadane po pravici. Čital sem v Edinosti lepo izbrane pastirske Izraze, ds kar ne morem verjeti, da bi on ne bil pastir svoje črede. Dslj časa, sem pričakoval, da bi tako - vročekrvneže malo okrcal dopisnik, a sedsj, ko so sc malo opekli po "Meteori-tih", sedsj pa is spet kričijo, ds jim ni po volji. Pater piie, ds vsi narodi in listi li ponižnost, narodi pa so jih po alušali, da ao lahko zapeljali ubogo ljudstvd. Kdo je kriv preUva-nju krvi skozi tisočletja. V prvi vrsti dukovičina, Ki je vodila ljudstvo. Torej proč od nje, proč od poguj>e zs človeštvo. Kskor je priiel konee za krslje in cesarje, tako pride konec vam, da boste drago plačali za svoja de-janja. Kakor drugi narodi, tako se polagoma zave tudi slovenski. Edinost kliče na pomoč 20,000 Jlanov 8. N. P. J. ,da bi protestirali. Ne vem, kaj hoče a tem pater Kazimir' če ga nieo mazali njegovi lastni bratje, ko je hodil praskat na vrata konvencije, tudi pri nas ni maramo za njega. Toliko pameti ki lahko sam imel. Zapomni naj si, da mi ne odpuičamo grehov za dolar, kot to dela on. Protestiram ,da M katero naših društev sprejelo njega v svojo sredo, pa če ie tako lepo prosi. Kot misjonar on spada med divjake in pogane, med » civilizirano družbo pa je nepotreben.1 ^ V gozdove naj gre spreobračat Indijance, to je njegov poklic. ' Ali on se zaveda, da ima tudi v Chieagu ie dosti ! divjskovr * ne da spreobrača nje, pač pa njih žepe. Briga se torej rajie za tiste divjake, ki jih že pozna in oni poznajo njegov rokus-pokus. Bodite previdni rojaki, da vas ne bo preveč ekubfl, prepustite mu, naj skubi samo tifte, ki ne vedo, da vssk njemu darovan novec je vržen proč. — Jaa Eadelj. " molčijo rsdi katoliških nazadnja- V Washingtonu krožijo govorice, da bodo v bodočem kov- To pa spet ni res. Kdor se kongresnem zasedanju predložene postave, ki niso nič kaj ^ISull^ «"Ll^S je ameriški liât, ki stane dolar na po volji železniškim magnatom. Železniški kralji bi se zaradi tega prav nič ne vznemirjali, saj so bile že večkrat leto ter izhaja tedensko na »tirih predložene kongresu postave, za katere niso imeli želez- »traneh. Ta liat piše od papeža do niški kralji dobre besede, ako bi s Umi postavami ne bilo duhovnika ter trdi, da * . . , /»li . M - jp"»e ssmo resnleo. Toda človek se nekaj drugega v zvezi. Ako je postava predložena, še w prime u glavo, ko člta članke ni sprejeta. Ampak nekaj drugega je, kar odganja spa- iz onega lista. Poleg tega ie pripo- nec ponoči od oči železniških magnatov. V prihodnjem roi,ira • poltjo o hčeri „naUkem «teku z« medrža™ trgovino bo Imel prec«j | ^^ ££ West frankiort, SL — Pet let pravijo, da je minulo, odkar je vojne konec. Torej ono, kar se je godilo potem, niso bile vojne, ampak samo vojnlce in male prsske. New Metisle" iz Aurore, Mo. To i Ko se dsnes vojuje na primer de- set tieoč mož na vsaki strani, to ni ie nikaka vojna ter niti omenjanja vredno. K večjemu če bi rekli temu praskanja ,kskor ga imajo Spanci s Maročani .ali Musso-lini s Arsbci. Tisto sploh ne pride v poštev. Hej je Človeikegs ms-terljala itak dosti ln poceni se gs dobi. Danea torej obhajamo petletnico tistega miru, ki ga ie ni. Vrag vedi, kdaj M bo, morda ie petde-aet let ne, saj to nam povedo poro- nevarnost postoji, da ne senator Cummins zahvali za to J® "^r 4koj* S^iS* u 'T?* , in i.^A-^u .._______ A !,ardu To. priporočam, da čitate, |Blagor tistim, ki so jim trpini v l»i neksj iincnitucga za nezavedne. odločilno besedo senator La Follette. Nekateri pravijo, da mogoče postane celo odsekov predsednik, ako ostane Prašni'so v nji "opisani papežki pravilo, da se odsekov predsednik voli po starosti, kajti !*lotMni in i «o^® bolj, ker mesto in postane samo predsedatelj V senatu. Cummins ker s tem boste ložje pobijali lasi-'!vojni e težkim gsrsnjem napravi-zdaj prejema dvanajst tisoč dolarjev na leto, ker pripada vanja naših nazadnjakov. Pri- u milijone. Vaakl dan lahko pVa- k senatnemu predsedntetvu, kot senator pa prejema samo ,udi 0P1*11 $7,500 na leto. ;»'ke nu«*, ksters je «vela v v _ 4 . . ... ^ , . tollikem samostanu osemnajst lat v senatnem *>daeku za meddržavno trgovino ne bo ter dsls življenje sedmim otro. več štirih atarinov in nadomestile Jih bodo nove moči. kon». a ni bila toliko srečna, da bi Ako privatni železniški interesi trepetajo, kadar pri- luf'r'M Um'd Mmlh lahk<> vidt* ""rtkaaaki. Trnstovel J»k več ne trgu vi no, kako bi Sele trepeUli, ako bi bilo ameriško de-'objavljen je tega, bi gotovo bolelofje polna znujejo petletnico in uživajo dobrote, ki si jih požel I jo. Dosti je pač siromskov, ki so sa vojskovali ss njih milijone, so v bednem položaju. čeprav so sto procentno lavstvn organizirano politično kot razred in bi štirje nje-!,N lf8 n« Dvaindvajseti cesti. Mno-govi 7.HHtopnlkl prttli v senatni odsi»k za meddržavno tr- f° uk*fft fradiva je. rino „to hl bliii:n T-v^kak^ ^ bo-itir^tl^r,» •lo prculuzcua v bodočem k<>ngrettnem<«aeeslanju senatu. ni.n,o pripravljeni prenehat» a Da ni tako, nieo krivi tega privatni železniški interni. Uiml. «»spadi m obrekovs- Ampak vzroke za to je iskati v političnem počepi jen ju ? ,tdno,a' ki Pr,v delavstva. Največ delavcev .ledi še sirenakim glasovom i^ sploh na. Tedaj se nam je amejal in rekel, da bo on takoj dobil delo. Kmalu nato je priiel bos in bivši vojak je prvi vprašal za delo. Samo glavo je boa zasukal v znamenje, da ne. Presenečen ga je fant zopet vpraial glasno rekoč: AU me več ne poznaif A zopet je še manj odgovori. Drugi eo ae nekaj lass norčevali, kar je fanta ie bolj ujezilo, da je šel odkoder je prišel. Tu se vidi, kako prednost imajo gnali v Gorico s županom vred. odsluženi vojski, ki so jim prej [dsnes so zsprti za prazen nič.'¿J prtega imajo celo bolnika, ki 8i je pokvaril življenje v vojni ter irui kostno jetiko že tri leta. Vse to prihaja iz katolukPgl Rima nad bedno naše ljudstvo, ki ga tako zagovarjajo katoližki au. hovni tu in tam. Imperializem je pač povsod krut. Dobro je torej za koroike I Slovcnce, da ao prosti. Batine prar lahko pogrešajo. Pozdrav naročnik«* i»roav««t Frank Mekui. vse obljubljsli in peli slavo. Sedaj jim ie "črnega vraga" ne pustijo nakladati. Lahkega srca torej vpijejo: Živela demokracija 1 Reiili so se narodi po vojni in dobiU svobodo. Mislim, da ni nobeden tsko srečen kot soJMqvencL Barantači iz Versaillesa, ki aa ie sedaj radi obiskujejo sraven ps beračijo za kak miljonček, ao nas lepo potegnili. Kot je razvidno iz poročil ia Mussoliaije aa tiaMm vojakom na Primorskem še "najboljše" godi Od podgan jim ni treba plačevati davkov, ker to golazni ne morejo preiteti, ki so je silno rszpasla, odkar so Lahi v deželi. Drugo pa je ssveda vso ob-dačeno. Čitati v svojem jeziku jim tudi ne bo treba dolgo, iole bodo spremenili v italijanske, slovensko učitelje so pa snloh spravili prod kakor vse drugo slovensko uradniitvo, da so lakko napravili pot svqji dvatisočletni kulturi. Na mesto slovenskih uradnikov pridejo kulturonosci v črnih srajcah, katerih se drži civilizacija ie od starodavnega rimskega Tita, pomešana a civilizacijo Hunov, ki ao se ustavljali na Laikom. Naši ubogi rojaki na Primorskem in Notranjskem so priAi v roke zagrizenim šovinističnim voditeljem propadajočega narada. V prvi vrsti se imamo sa to zahvaliti tiati trojici, ki je tako sklenila ha mirovni konferenci. Petletnico tistega miru praznujemo, vsi narodi živijo v slogi in srečnem sadovolj-stvu, ki sta priila po vojni Tudi v našem mestu smo imeli takšen praznik in premogorovi ao poČivaU, kakor tudi druge dni skoraj nič ne obratujejo obrata-vani. Tako imamo skoraj zmerom praznik. — T. Kovaeich. Darragk, Pa. — čital^sem dopis v *t £61 Prosvete is Jugoslavije, da se jetijo, kdo je zskrivil, da koroški Slovenci niso prišli pod Jugoslavijo. Vpraial bi dopisovalca, koliko komikih Slovencev ae pa jezi, da niso prišli pod imperialistični jarem. Mislim, da svobodomiselni delavci gotovo ne, pač kak zagrizen klerikalce. Napredni delavci in kmetje gotovo nc mislijo, da je «imperializem iz Beograda kaj boljši od prejšnjega avstrijskega ,ker v resnici zsnje ni bolj-ai, ako ni morda slabii. Se mlad deček sem bil» ko sem slišal, kako so ae menili od velike Srbije, zlasti takrat, ko sta bila ' - Razpo: Zinovjov o nemški revoluciji Zinovjevo stslilČe glede ratvij». joče se nemike revolucije pokazu. jemo tu v nekaj ekacerptih iz oj«. goVe razprave "Problemi nemike revolucije". On pravi: "Dogod-ki v Nemčiji so rszvijsjo z neu. prožnostjo usode. ~ Pot, ki jo ja napravila rusks revolucija v 12 letih, od 1906 do l9l7, jo je n&. pravila nemška revolueija v petih letih, od 1918 d<7 1923. Navadna "koalicija", "velika koalicija", Kornilova period a (dogodki q& Bavarskem), "poslovno ministrstvo", osebne kandidature kot ruski Kiškin in Boriškin, potem zopet skoro vsa koalicijs — neprestano menjanje ministri te v. To se je vriilo —- "zgorsj". In spo-daj, v najširših ljudskih množi-cahf' vre nezadovoljnost, plamti boj, ki ba v bližnjem času odločil usodo Nemčije. Proietarska revolucija trka na vrata Nemčije, česar le slepec ne more videti. — S tresočimi so rokami obroča nemški proletariat najvažnejši list v zgodovini svetovnega boja delavskega razreda." — Zinovjev razi-skuje nadalje, kateri razred bo glaVni nosilec nemike revolucij«. Po Statistiki iz leta 1920 je v Nem. čiji 4,400.000 vladajočega meščan, skega razreda, 3,500.000 polpml«-tagakih /elementov in 26/)0to delavcev in naatavljencev. — Ns-to pravi Zinovjev.: "Nemšks revolucija bo klasično-proletsiisks revolucija. 'Nov posebni znak nemška proletarske revolucije bo obstojal ravno v posebni vlogi, ki jo bodo igrala v njej mestne "ma-lomcščanake množice" — uradniki, nižji in arednji nastavljenci, mali trgovci itd. .More ae reči, ds bodo igrale v nemški revoluciji široke plaiti 'malemeičanstvs, sprsvljene z razvojem kapitslizma umorjena ktaljiea Draga in njen [pa rob propada, isto vlogo, kot po Dolarska demokracija tlada da nes po svetu. Če tiste nimsi, si ro-vež. nihče to ne potns pa Če ai ie bolj atoproasatetr T X*ti dan sam bil pri iaftn in s drugimi čakal boaa, da nam bo dal delo. Prišel je mlad fant v vojaški J Slov______ obleki ln vpraial, če se dobi delo.' prebivalstvom Povedali smo mu, da težko ali pa Used js dobil mož. Morala sta plsčati s smrtjo, da je krslj Peter priiel do prestola. Kolikor je bilo nekoč demokracije, se je rszpasla v imperializem, kateri pa ni nikdar sit in nima nikdar dovolj. Koroški Slovenci imajo ie vedno čas, redno lahko dobijo kralja ali ceoarja, saj ja dosti brezposelnih princev po Evropi. Dobijo lahko nemikega, ruske-gs, avstrijskega, črnogorskega ali kak oranega pač hočejo ,toda koroško ljudatvo se jo vsaj deloma ss-vodlo, da ne mora kronanih lenuhov. Tako tudi nobenemu ni Žal, da jih ni dobil srbski imperializem. Bres kronsnih glsv lahko brezskrbno zaepijo in no pogreia* jo imperializma prav nič. Pač pa imperializem pogreša Korošec. Tu je dosti fsrmarjev, ki ao prišli iz Avstrijo' in Nemčije že lete 1849. Ns slabem glaau smo 8lovsn-ei pri njih. Ko sem omenil, da sem Slovan, pa so ml rekli: "TI oi M tistih, ki so nosili nedolžne otroke na bajonetih f" Bili so revolucionarji leta 1848, cessr Friderik je pobegnil, ps je priiel Jelačič s Hr-vatj ln 17. peš polk jo blsgoelovil presvetli Škof s bajoneti vred, da so rezsii svobodomlslece v Lsobnu in Gradcu, Vladarji so izrabili narodnost in slovsnski vojaki so nastopili s mečem proti nemškemu prebivalstvu. Coaar Friderik je iz strahu zbežal in prepustil jo prestol drugemu, ki js tlačil bedno •judatvo a pomočjo sveta vara, bajonetov ln tantanja naroda proti narodu. Tako eo se ljudje naveli . si; kronanih glav in vaaga garje, ki s njimi prihaja, pa nočejo tega vol. Pod laškim imperializmom oe tud: gode lepe redi primorskim ,kakor bi vladalo nad prekletstvo. Moj iačeasoče pr! Bovcu. Fantje s* biti zbraniTP sulm, igrah za mali denar p. T prišla žandarja in'pobrala'iual * denar. Fantje so zapel» slove.uk« s ker tega nista rnog^i ,mati ' prepovedala pijačo in zaprla ,, stilno. Eden mladeničev je Vnr, *ekajtet t«, a to je raz,;.;; še pctnsjst tovarišev, d? fl,1 fantov uklenili, dva pa ata une slft pete čez Trento v Jugosla- i^ Siromake, so imeU dva dni ukie! njene v Bovcu, potem pa bo jih, vojni utrujeni kjaetjc v ruski revoluciji. Te plsuati naravno kole-baje med * proletariatom in bur-žuazijo. 'One bodo mogoče tekom revolucija čeato stopile na strau nasprotnikov revolucijo. Ali ous tvorijo glavno silo revolucije. Glavni nositelj rsvolcteionsrnc i-deje ostane seveda prolstsrijst mest in vaai. AU vendar predstavljajo kolebajoče plaati malo-meščanatva pomemben faktor v razmerju ail. One ao v gotovi meri ozadje slike." — Potem ko pove Zinovjev, da ae je že poerečtfo nemškemu proletariatu pridobiti zase gotov del teh plaati, nekaj ps nevtralizirati, pravi: "Pri pravilni politiki more proietarska oblast v Nemčiji popolnoma zagotoviti trajno in popolno zmago nemike revolueije, ker zagotavlja podpora nemikega proletariata in dela malomcičanatva proletarske oblasti — podporo veČine prebivsU »tva v državi. In to je glsvni pogoj utrditvs oblasti." Velik poiar je izbruhnil 24. ok-tobrs na Ilovici na Ijobljsnskem barju. Pogorelo jo 20 vos sens. Na pogorišču se jo nsbrslo toliko ti-jsl, ki pa ss tudi niso brsnile tujo lastnine, da jc iele oddelek vojske napravil red in preprelil nadaljr* tatvine. Pri požaru je prišlo do prepira med ljubljanskim prostovoljnim ln p<^ličnim gasilstvo». V Ljubljani se bo menda kmala uruničil M urnikov dovtip o stt, fužamsži, ki pravijo ognju ' pik!", — da Jim ne more drug« društvo pogasiti ognja. — Ogenj je pfc vzročil S-leten otrok, ki os j* igral s nflfana—I Delavski račvaa val Ust ja lOa, • ka*«* m REK, 20j NOVEMBRA, 1923 Bazne ve3tL jaONUS JOHRSON DI TRET. ^ JA STRAMKA. PROSVETA Rodarjen v Rusiji ni za povratak v Aneriko. jih (Nadaljevanje ■ P'™ strani.) biti iztisnjen'ix trustov in vele-tl!pKin«t-ij v industriji. . geoator IIiram^<*nso» je poL,}t|i ^^ jnncnjiv novegs senatorja izgubi! je precej,/Svojegs progresivizma. Ragno* je opsl biti s Hiramom, ali sedaj se mu zdi, da mu to nikakor ne bo mogoče, ker je Jli ram zlezel v teku zadnjih treh M v vrsto navadnih republikanskih gosjakov in nszsdnjakov. Iz teh opazk je rszvidnp. da se Hiram nikskor ne more bogve koliko zansšsti ns Msgnusa. Ko je marveč imenoval z« svoje tovariše V benstu ta Folletta, Brook-liarta, Frazierja in druge, ni bilo »liiati Hiramovega imena. Christensen, ki je predstavil jHntlusabtvu senatorja Magnuaa Jobnsona, je jaaneje pordel, kaj radi videli ,da bi že jutri tli. Ni ševati tako groaoUejatva, kot Jim ljubo naie napredovanje, ne jo izvrševala a v» inkvizicije, strinjajo s« « našimi platmi, bode žnoceucij Ul. je poatel pepel v jih v oči boljia obleka, ki smo jo! januarju 1198. Bil j« eter Aelc M prinesli ,z Amerike. Zovejo nas |e(. ToniJ #ioT«k t ^ motl k| (Ana|buržujc vedno, ko oblečemo svoje' obleke in ae napotimo v «enatorju iz Californije/ cednika Ur se uče pisanja in čita- misli o Dejal je, da je Hiram Johnson tako 'progrealven' kakor Harding in Coolidge. ZAVEZNIKI POSLALI ULTIMAT macüUL. (Nadaljevanje a prve atran!.) > industrialci naznanili pred nekaj dnevi General Degootte je včeraj izdal odredbo, da bo vsak magnst kazuovsn s petletnim zaporom in globo 100,000 zlatih mark, kdor bo ie odslavijal delavec. Obenem so Francozi naznanili delavcem a plakati ,da pojdp vsakdo v ječo, kjor noče delati. Odgovor magnetov na Degoutte-jevo odredbo je bil, da ao vsi do zadnjega v nedeljo ponoči zapustili okupirano ozemlje, ne da M bili dali najmanjle. znamenje, da vpostavijo obrat industrij in premogovnikov. Porurski delavci ao zdaj v velikih st iskali. Francozi jim groze z ječo, le ne bodo delali, delati ps ne morejo ,ker so magnatje izprll. Berlin, 19. nov. — Dr. Zeigncr, ' predsednik odstavljene socialistih-uo-komunistične vlade na Saksonskem, je bil obtoftn, da je prejemal "podkupnino" t zvezi s podeljevanjem amneatije mnogim političnim jetnikom, ko je bil ie pred-MHlnik vlade. Driavni pravdiHk v Leipzigu je začel proti njemu v proces. Doneeki Bazen, Ukrajine Lujiza Strong.) — pol milje poUboijiu zemljo v južni ^uaiji aem slišal« mesto.' njih glasove ~ ameriški rudarji -Zdi s* da ao sadovoljnl, da ^^^c^^hr^hnajo dovolj je,ti M ne hrepene rudaika, Uu^po. Tudi delajo nekateri vila sem ae iu jih pozdravila s "Ali ate vi ameriiki rudarji f" "Halo/* ao vzkliknili, gledajoč me pri medli brljavi njihovih rve-tilk. "Kako ste priili aem!" Posedli anio na blatno zraouo cev v temi, ker niamo mogli ravno je delal a vae mi svojimi močmi, da papež poetanc vladar kronanlh vladarjev. Vero je Uril s prelivanjem človeike krvi. Povsročil m le križanke vojne proti Carigra-du,^kmpak podžgal je vitesa nem-počesneje kot sodalali zadnji at-*tkfgnVt>da da e» Ittl umSem-ozna., iuo, ko so bili ie lačni. Zdaj ao njih želodci polni.'Unije ao organizirale ioiake razrede,, da pobijejo nepismenost. Težavno je njih delo, da morejo dobiti toliko odrealih učencev v razrede kot jih je bilo alati. In v umazani luknji pod j pred prvim majem. Leni ao neka zemljo, vai mastni od blata i* črni teri in ne Hi bi niti iz hiie, da se od premoga so mi pripovedovali, kaj mislijo o Rusiji. Nad nami, gori na solnčni svetlobi sem rsvnokar govorlls a skupino par ato vaacanov, ženami z rutami na glavah, v priproatih in robatih kmetih oblekah, in z možmi, ki so se komaj naučili abe- kajfc, da bi atali v WRIOLEY POSTAVLJEN VODJO JOHNSOMOVK KAMPANJE. ZA Chicago, UL — William Wrig-ley. ml., bo vodil predsedniško kampanjo za Hirama Johnsona v državi Illinois hi najbrž tudi po eel «je 30 dueatov jajce. Vea ts jsj-»o kupili tisti verižpiki v mc-sceu maju po 22 centov ducet. *«daj jih prodajejo odjemal-^ai kot popolnoma sveža po 80 centov dueet. 0* ne bo naprav-I jen temu verižniitvu konec, potem bo ducat jajec po 91 v par dneh. nja ,z otroci, ki nosijo vodne vrče ns svojih rsmenih. Toda tu doli v temi sem govorila z našimi IUlno»-čani, žilavimi možmi iz srednjega zapade. "Med generalno stavko sem bil v Besttlu," mi je rekel eden rudarjev, sliiavši, da prihajam iz tega mesu. "Gotovfo aem bil kdsj v poslopju, kjer ste bili vi ualužbe-ni." Drugi so delali po premogo-vih rudiščihjllinoiad, Colorada in Pennaylvanije. To niao Ruai, ki »o se povrnili iz Amerike, pa tudi v Ameriki niso rojeni ti možje, iz raznih dežel Evrope ao priili, največ že v svojih mlsdih letih in potovali po Ameriki, uSeč ee rudarske stroke po rsznih rudnikih. "Slišali smo, ds v Donecu potrebujejo. izučenih rudarjev in ker smo bili v Ameriki brez posla, smo priili sem; trideset uss je v skupini." Ksko vsm ugsja tu I" sem vpraiala. . "Prav alabo je bilo od začetka," je odvrnil eden. Vsenaokoli je straiila lakota in vae j* bilo narobe radi pomanjkanja živeža. Pre-ecj se jc izboljšefo. Toda atrojev Ic nimamo in ne moremo uspel no spravljati premoga na površje." "Precej težje delam, kot aem delal v An&eAi," je rekel eden. "Tudi mnogo premoga ne spravim na dan. Želel bi, da bi vlada mogla nabaviti strojev." Na to pojasnjevsnje nikakor uisem bila zsčudens, saj znano mi je, da je na Kuhkem "produkoija" ie ver dno v zraku. Nato sem jih vpraiala o plačah. "Približno tako Živim kot aem v Združenih drža veh," je rekel e-den izmed njih in drugi ao pritrdili. "Dva ali trikrat na den Imam meso in približno tak spalni prostor ,kot sem ga imel,v Državah (Združenim državam pravijo samo Države). . "Ko sem prišel sem, je bilo U-žsvno radi obleke. Ne mogel bi človek kupiti ¿reku za čevlje niti v Moskvi. Tffds zdsj Ishko dobimo ameriške čevlje iu vse ker hočemo prsv tu v Josufki. Kupil sem psr Čevljev Harrinianovega izdelka, ki bi me stali v Državah pet ali šest dolarjev, tu me stanejo samo tri/' "Kako to t" ga vprašam. "Ne vem. Mogoče jih Umksj-inji profitarji prav poceni j»-šijejo iz pržev tem pa jih držijo teko viaoko, ker jih varujejo U-rifne postave. Mogoče je tudi kek drog vzrok. Naj bo kar hoče, Jaz sera iih kupil." "Cf bi šteli po število denarja, ki smo ga tam dobili, naredimo tu v enem tednu toliko kot smo v DrŽavah v dveh dneh. Pd aaj tudi tam nhtmo mogli več dobiti kot dveh dni zaalužka na teden, ker ni bilo deU.-8est dui na tedert delamo to." Rudniški inženir mi je rekel, de emeriški rudarji napravijo dva-krat toliko dela kot ruiki. Boljše ao organizirani, jc rekel. Nič ae ne obotavljajo pričeti deleti, ko pridejo doli in ne godrnjajo. Kuni pa ac nevedno deset minut prej pogovarjajo z vodiuljem rudnika, pokadijo zadnjo cigareto ln pričnejo običajno z delom irl« uro pozneje kot Američeni. Pe tudi pri delu ne vzdrže atelno. neuče piaajija soli." . Čudila sem se in pojssnlla, kaj vse sem videls drugod, celo v bližnjem jaestu krasno delavako dvorano z umetniškimi deli iu okraakl delavcev ter veliko sanimanje aa iolo.,Rekli so: Unije in vlada so, ki vse o^o^rganizirsjo. Prisade vsjo si napraviti najboljlc, da dajo vzglad delavatvu. Z obžalovanjem so rekli, da bom morala čakatir, da bodo val aUrl ljudje, pomrli, predno bodo tem vstale prave or|etiizecije zavednih delaveev. "Ali bi rsdi HI nszaj v Amprl-kot" aem jih vprašala. Dolg pomislek jc nastal in molk. "Ne," ao odločno zatrdili na zadnje val. "Želeli smo nazaj, ko smo priili sem, a zdaj smo se navadili. Mnogo «^irneji^ nam poteka življenje tu." Spanald kralj eeremonijalno »pre jot r Vatikanu. Kira. 19. nov. — Apenski kralj ta kraljica fn ipaneki diktator, *ener»| Primorivera. ao danes po-»tili Rim. lUlijanaki Ijralj in MusftoÜni e svojimi minietri vred sprejela trojieo ns kolodvore. •Hpsneld kralj je nato obiakal pe-ki Je sprejel monerhe z veli-kimi ceremonijami v konsietorič P* dvorani, aedeč na tronu. Osem-¡čkov. ' „u-l!" ' indvaj»et kardinalov je bilo na-1 "Kako kaj izhajate * ^ * N.te ae ji vrliU pri vet ne j "Ne poeebno dobro, r .»/lfo konferenca med Alfonzom iu pe voril ruder "Razumto Sv. inkvizicija. Peter Pajzl)evi listi. Cenjeni tovariš uredniki Papežev legat Gregor de Bt. Angelo v Arsgonu s^ jc potrudil, de so bili ssključkl cerkvenega zbore v Veroni razglašeni tudi po nekaterih ipsnsktk pokrajinah. Alfonz II.- Arsgonski je v lotu 1194 izdal takpj ukaz, da je vel-denzerji, siromaki ia L/ona, kar-tisti in drugI l^rivoverd takoj iz-ženejo. piQanikom je zagroail, da pridejo pred sodliče zaradi raz-žaljcnja veličanstva in ida izgube svoje premoženje, sko bodo podpirali krivoveree. Krivovereeem je dovolil, da amejo ostati v deželi do prvega novembra^. Ako ee tem dnevu zaseči ie kaUri krivoveree v deželi, tedej je proti njemu dovoljeno vsako dejanje, izjemo tvoriU le uboj in Ulesuo pohabljenje. Krivoveree jc Uhko v »a kdo pretepel, ma pljunil v o-brez, gs oklofutel itd. Pedro 111., sin Alfonza II, je tri leta*kaeneje ponovil to nečlovciko odredbo. Ampak rimska cerkev ni bila nestrpna samo v deželah, v katerih so govorili latiničinl sorodne jezike, temveč ona je povsod iskala kašvoveree in jim deU okusiti svojo trdo železno peet, kjer je 1-tuela moč, da je lahko naetopila proti njim. - Na Angleikem so že doživeli ob tem čsstt preganjanje krivover-cev. Leta 1100 se. je zbrel v Oa-fordu nerodni koncil, ki js izdal opomb na kršvoverce, nej se spreobrnejo, kejti krivoverei, ki ae ne »preobrnejo, bodo izročeni posvetni gosposki, da jih kaznuje. To se je zgodilo. Nesrečnikom, ki so bili prijeti kot nepoboljšljivi kri-vovcrci, je raMj ulgal znamenje ns Čelo, da jih j$ ljudstvo poabs-lo kot zskrkujene krivoveree. Klekll so jih do pasu in po golem hrbtu so padale iibe. Teko eo jik gonili po javnih ulicah. Nihče jim smel dati požirka vode, grižljeje hrene, še menj pe sprejeti ped streho. Bili so zaznamovani, da je lahko vsakdo nad njimi poaku-šal tvojo brutalnost. Neki angleški duhoven omenjenega čaaa porode s prsvim veasljem, da je bilo pozimi, «ko so U nesrečnike iz-Kitali ki da jih je veliko umrlo od trpljenja v hudi in ostri zimi. Ti nesrečni ljudje ao torej želoetoo umrli pod milim nebom in duhovnik ne jc redovel ned teko smrtjo, Kajne taka krš#aneka uarailjeuoet J« res ¿edna r«čf Ljudi eo »podili v mrzel zimski dsn ali ao/, ds so umrli kot pfcfto« divje in upeha-Vprašala ae« AmeriČsne o tem ns divja živeli To je ene sličica in smejsli so se. "Rusi psČ hočejo Imeti komodnosti In si vzamejo ésa. Toda mi deUmo v lastnem prostoru in smo sami Amcričsnt v obeh rudiščlh, ki jih imsmo Neben Rus ne deU blizu nss PlsČa-■ imamo od nalolenUi vozl- izmed tisočerih, ki nem pokezeje, kakšoe zločin« je ngenjel fanatizem v človeški družbi, kekerftoe-ge M radi gotovi gospodje zopet videli oživljenega v današnjih dneli proti onim, ki ljudstvo ule i seal m. Poglejmo zop#t v Rim, da vidi* njevat vero med Livonce in Lete. Tudi bolgereki kttea Kelojenes Jc prejel knežjo krono U njegovih rok. Kako fanetlčen papež je bil Inoocnij lil. dokaauje pismo, ki ga je pieal carigrajskemu patri-jarhu, v katerem pravit "Goepod ni isročil Petru eamo vlado ecr> kve, empak mu je Isročil vlado nad vicm svetom." Inoeenlj 111. je veUk političen int^igant in intrige je snal tsko spretno iaigravati, da je nemški cesar kmalu lagubil vee vpliv v Klinu. Cerkvena država je poste-jsla od dneva do dneva večja. Inooencij se je savedal, da so menihi najboljši agitatorji aa vtr-jevanje papeževe moli, aa to- je menihe po^pi.-al ia potrdil nove raenRke rede, ki ao eluilli aveeto rimaki cerkvi. Menihi eo bUi njegova avantgarda, ki je obdelovala ljudatvo, vplivala na ženske ln ki se je snela vtlhoUpit! na knežje dvore, kjer je nalla poaluina ule-ta sa svojs strupene pripovedk« o nevarnosti, ki prihaja od krivo-vercev sa rlmako cerkev in kr-ščaustvo. Inocencij je a»al/eeniti veliko vcednoat, ki je tb-ala v u-danosti meniŠke armade do papc-štva. 4* tO ae je poalulil povaod menihov, kjer je mislil, da a drugimi sredstvi ne doeeie uspehov ss pepeltvo in rimsko oerkav. V letu 1903 je naroifl Inoecn«?ij elatersljaaeklms menihoma Petru ČaUonufakemu in Rudolfu v klo-itru Fronkfroide v nerboneki Galiji, da pridigeta proti krivover-atvu, katerega razširjajo albigen- Papež je ondotnlm eekvenim knezom sabkbl, da BM>rajo odpo-sUnce aprejetl a ¿aatmi ia jim povaod pomagati, kjar zahtevajo pomoči. Tak ferman jc pepel Udal tudi na poevetne kneze. N^m je k posebno naročil, da motajo pomagati menihoma pri kaznovanju krivoverccv, katere morajo spoditi Is avojik dežel. V prihodnjem letu je papel ato-ril kot pravi jiajek korak dalje. Imenovsl je meuiha ia opete Ar-nolda v Ciuauau papežkim lega tom, da lahko^ nastopijo popolnoma neodviano od škofov. V fer* msnu na opeta je papež povdar jul, da miali iztrebljenje privover-atva poveriti menihom qjsterizl-jsnskega rede. Ukszal je opatu, da js poaluŽi vseh sredstev, da vr nc krivoveree sopet v naročje rim ske ecrkve, Uke krivoveree, ki ee nočeje spreobrniti, nsj po Uoble p ju ia rimske cerkve tsro£l posvet nim oblastim, da jih kszkujejo. Menttii so imsii prav malo uspe ha. fttevflo epreobrnjencev je bi Skvenki Ntrtdai U*Ua«Yli«M a. IS04. I Podporni Jcdnoti IT. |aat>« »aOT v èkvt ttkeels. GLAVNI IT AN i WI4M ta LAWNDALK AVE., CHICAGO, ILLINOIS. !i^*«Talni odbori - __J ¿ UPPRAVNI ODSEK, k Vltml Calakar, glaaUa *. P. O. T,* IW M.ltk.w TmA, tajaih WaUIAk aa • J «i« Za Jaka UadaewaadL pia4>s» ..... ,m, ■■■ 2alaaatk.r, Ba« 170. Barkartaa, Okla, FraJ A. Vida». Umm ST3. tly. Mla«.. Tae4alJ, Saa N, M.aésn.aaUla, Pa4 Mm Garlak. 414 W. Hay »L. C«Hllna. : -r t POHOTNI OOIIKi W. Har 91., itelavtMd. «» • Martta BOLNIŠKI OOfRKi Mav-as i«. Lawadala Av^ ____ Rua. Pa* I Aea* Clavalaa4. O, SevUi'ML^lL OSREDNJE OKHOUVi Blat Nevek. peaiaeiaâà, CMsagrn pT VZHODNO OKROCJBi JaaaO A«WaM4, Baa iae, N Jaka GeaAalJ. t Uit Peapa* A»a.. CI IAPADNO OKROUKi Aataa Satar, Baa IB^flkaaa, Raaa.. i Mas is® l^^sMa MlaStf Hiks taa^di 94S9 ^^ •« ^ , Nadaomi odbor: BSh Cklaaea, III., P f* i 11 Har, 0404 •%. Clalr Bt, «v A va* C la «ala ad. O., WNBa» _ seasraaapeA Marrar. Utak. Praak Zalta. MIT Pre« ClaTalaa4, Okie. Zdruitaranl odbori Pr»|i»4alk. Praak Alai, 1184 ta. Crawfeed A«a^ Cklaa«a. IU. Jai ka Ovaa, 1440 W. Mlk St., Cklcaa«. III. Jm. Skuk. 0404 Ovtaa Ct, OavlaaA Okla. VRHOVNI ZORAVNIRi De. P. J. Kara, MM 9t. Clair A«^ Oaaalaad. O. POZOR t—Kara«rM>4aaae e «k a4kor«lkl. y 4alaja |ltf» VIA PISMA. U aa aaaaiaia aa ra4a aL araMLlka - aaaU««i Pra4aa4aiil«a S.N. P. J, MST-SS Sa. UvadaU A«a^ Ckl««ea. lil. VSE ZADEVE BOLNIŠKE POOTORR SZ NASLOVE. Balallka laj-alllva S. N. P. J., S4ST-S4 Sa. Lavradala A««.. CMee«a» III. DENARNR POSIUATVE IN STVARI. M m Maja «I. Iiarlaaalaefa adkara la Ja4aata «ak4a m aa»l«asi TaJaUl«« S. N. P. J., saaf-se Sa. U«a. 4ala A««« Cklaafai. HI. VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI s« aellljaja aa aaelavi Bk«ajaiit«a S. N. P. A, SOST-Sf Sa. Lewadala Ave., Ckiaa»a. NI. Vm pillalks ilaia pealaaaaja « «L larriaaalaaas «4kara m aaj peAUJeJa Je e«a«aj. Vti^rlaia^M fi rara tai adtak-aa aej palSJaJe ae aaalaai Jaka Ua4ar« Har M- SrrtafflaU. lil. Vri 4aplrl ia 4ra«i «rUl. aaeaeaUa, a«|ari, aaraialaa ia . ta svari a »larile«i Ja4aata. aaj ae paltija ae aarla«i '•Pra.aata'; aaav-aa . Lawa4aW A«a^ Cki«a«a, NI. Lawa4aW M lo aelo majhno. Opat Arnold ae je aladkor jeail aaradi neuspehov la akllcal' je avoje na kapiteljsko posvetovanje. Teh poevetovanj sta ee udo-leži I s dva fipaneo, ki sta bila po-koms služabnika Rima In velike nasprotnika krivoverccv, ker ao pridige krivoverccv zniževale (\o-hodko rimske cerkve. Kdcn je bil ikof v Osmi, Dominik de Gusman, ki jo kasneje poetal avetnik Dominik. -flll je reden korar ali ka< nonik av. Avguština in snbprlor katedrale. Ko «e je Škof vrnil r Francijo, mu je bila dovoljeno o-«teti r nji ln sprcobračatl krivo, verce. V Frsuulji Je oetel do leta 1215. Menili ln pepelov legst Peter Calenufskl je e svojim preganjs-ujem izsval tako ljudsko jezo, da so ga ljudje ubili v januarju 190U. To je bila voda jia utlln epeU Ar nolda. Zdaj je naročil Dominiku in avojim dvanajst menihom, ds naj prično pridigati krilarsko voj-no proti albigeuaoui iu drugim krlvovereem. Menihi ao svojo do bi o izvršili. Pridigali ao, da je treba vsa krlvovereka gnezda u-nlčiti do tal. — Te posdravlja Tvoj prijstelj — Peter Psjselj. •) Aibigenzi so se prvotno imenovali» prebivalci Albija, mesta v Južni Franciji. Koncem 12. stoletja so dobili kstsristi, petard ln drugI' krščanski aektaši veliko privržencev, Id so kasneje raslirili po vsej južni Pranofjt. Nekateri do jih imenovali tudi veldeoašrjr. Zadnje ime prihaja od PeUr Val deza ali Wa1dues, bogaUga me-ščeAa v Lyonsu, ki ee je odpove-dal svojemu bogsstvn in js s sov jlmi učenci hodil p» južni Franciji in učil. de ae morejo ljudje odpovedati bogestvu, da ae sopet vrne pravs ilva Krietova vera. Nek ta je imela svoje privrioaee tUdI t It si I Ji, Nessiiji, aa Češkem in tudi na Blovenakem. Od pre vili so spoved, sedem sakrsmenotov in ao bili proti dnhovaiškemo oe le betu. V ravnik deželeh eo isaeli tudi rszlična Imena. Kaanej« so mi sekuml.' Rimska cerkev jih je silno pregsnjsls. Rimska cerkev j« dals na tisoče Iu tleoče teh vernikov poklati. Rabi ji In hUp el rimske cerkve nleo prlsanaiali otrokom in ženem. HI mrka eer kev je agaaJeU včael poseben šport z njimi. Ko je poklala sta riše, je dala otroke kloitrom v vzgojo. Leta 1SM je armada, ok stoječa iz Franeosov in Italijanov poklale SJMD vsldenserjev, 10JWj j« bile vrženih f ječe, okoli tri tiso^! otrok, katerim ao podarili la poklali storile, ell jik pa vrgli v jeAo, eo pa razdelil po najbolj katoliških krajih, da jih zgoje kot verne ketollšane. Sele 17. febru Od drfo do dno bogatejši. Peonl ns Kubi In olruškl d«Uv. rt na poljik aladkorue pese v Co-lorsdu, Nebraekl. Wyomiugu ln Montani so bUi iakorlščanl Istos v toliko, da je Ameriški slsdkornl trurt kakor druge sladkorne kor-poreelje dobil dvajeet odstotkov več, kot j« Investiral v iadaalrijo. Od skupnega iskupčka p Cid oklov dels vstvo te imluetrij* r no-* benem elučeju ni deblb» 40 odstotkov — ker je ogromen del šel v žepe trustjenov. Henzseijonalnl skok eledkorue čepe nsvsgor je omogočil podjetnlaopi ogromne dobička. Ohrstui dobiček Puats Alegre sladkorne družbe je znašel l«t in kako spretno Je snele napraviti o* pravi««. V Nemčiji eo velden I î^m. Pozneje je papež privetno komunisti ln unijaki uradniki, ee u tvoril tudi z diktatorje« MN*M •»• ?» J™ ^.'l^TIÎ! n rx i reč jo produkcije. Toda dragi eejiz njene avojo pouiino deklo, ki ji ;s«r>i pri4eli evobodoeje dihati, ko morala s««sto «lužlti« da raro- je proteetentlze« etri moč rimske kako je béU mogoč« Isvr o«r1nc. Iks HI v vrečo za profit. Frsnclseo sladkorna družba poroče o avojih^l,091.696 Alstc. ge, |>ot«m ko je pUČsla vae strol-k«, obresti, davke, r«žiJo itd., ksr J« toliko kot člatlh dvajset od atotkov. Laatniki petmlljoneke delniške družb« bodo prejeli na ves ko delnjro $21 .M,, 1 Poročilo Fsjsrdo «ladkoree dražb« ne Portorika, ki J« tudi s* meriške dražbe, pokezii)« ¿uto-ga 91.120,149. ell 419,44 aa M ni eo. povišanje cene fcladkorju sa dva centa pom*ni za Great Western družbo pe»u«ga aUdkorje liovišrk profila za SlO.OOO/lOO. Njih člati dobiček ne leU bo 12 ufiljoaov. Teko Unjejo sUdkornl trurti, Izžemajoč obrnem kuiije po svo Jih plrntsžsh ia ror|iodiaJ«, ki morajo plakati «ieok« ««»« ia Great WeateriW p« Coloradu, NebrasJM, >vyomingii iu Moutaul velike sku-plue otrok, ki ae mučijo na poljih sladkorne pese sa borne uente, ki jih plača družba izkoriščevalcev, r _ Japonska polletja iakopala ubite Tokljo, 19. nov. — Truplu petnajstih delsvaklh voditeljev, kl ao boli maeakrlrunl prve dni septembra po potreeul katastrofi, ao bila v soboto iskopana v tukajšnjih predmeatjlh. Izkopali so jih noli* eajl, ki ao bili preoblečeni v kult* je. Močan obroč polluije je obkrožal delo In ao rudniki ubitih socUliatov in komuuistov tilao 'fuel I bliiu. Polipi js Je sopet uvedlaMSensuro aa laSt£i»je iu brsojavna časul-karaka poročila. IKI POZOR Î t. do patsčs M lo Jo. (Nor. 30-23) aarošnins Pomorilo i do vam Halo Ako Iblft m jo Bsogoča valov-IJottf bor nI bil plačan. Ako jo vaš liet plačan In ga oo projmoto, |o Bsogsto uaUv-ijon, rslod nopatooga našlo-ro, pililo fmm dopienico in nnrodllo stori in nori naslov. NolI toalopniki so vsi dni-lojniki in drogi pH knlorib NoročnUso so colo loto jo Cloni S. N. F. J. ploiojo bo pol lote f 1 JO in bo colo loto 13 JO. ' Zo nioalo Cbkogo io bo 9olo $6 JO, pol loto Zo Evropo stono so pol lo« to M.00. so vso loto po $100. Tod nii steno so Evrooo $1.70. Clonl doplačajo samo aOc so poitnino. * Norolotno lokko lodi somi poli joto no noslori UfHAVNlSTVO •TROSVETA^ 2657 So. Loomdolo Ara., CHICAGO. ILL. sssssssaaaaaiiaaaiftiifliiiiiiiiiflišiiiiiiiiiiiiMHil MinillHIHHnlllllllllllllllllllllllllllllllllll RAZRARILO Rojakom v Huluih-u In Ž«lea« nem okraju Mlnn«aot« naznanjam, de e«m ud pri moj ured ne 210 Torr» y flulldmr iNilutk, Mliin... kjer aeoi na r«Z|K*lago rojakom r vseh zedevah. OKO L BEOZICH. lllItlllillllllUKHHHHIIlIllilllllllllHIHIM PROSVETA \s_£ TOREK. 20. NOVEMBRA, 1923, 0 koleri m Kranjski«. Zbornik Motit« Slovensko xni. rvezek is let* 1911. Beata vil Franc Kobal. (Dalje.) ^ Fracege tudi sedaj ie niao mogli vedeti, vedeli so le, da je kolera bres dvoma nalezljiva bolezen, da zapiranje ne pomaga in da je snainoat najboljše varstveno sredstvo proti njej. To uozi-rsnje je morsio tedaj vladati po vsej Avstroogrski, v kolikor jc bila prosvetljena, soj smo videli, kako so " odpravo strogih naredb proti kugi zshtevali vsepovsod prebivalci sami. Ni pa to nazl-ronje moglo na površje v Italiji. Italijani, o katerih bomo še večkrat slišali, da se niso držali pre-pogumno, ao se radikalnih proti-kužnib naredb držali a krčevitim strahom in s« nikakor niso dali prepričati, da so v zmoti. H tem pismom je torej cesar Frsnc odpravil vse na predpise zoper kugo opirajoče se nsrcdbe' in nsprsve, znotraj meja svojih držav odpravil kordone in zauka-zal, da se je odaihmal z odrom na kolero ravnati po predpiaih zopar epidemično nalezljive bolezni aploh. Ds vsaj nekoliko razumemo o-bupuo aplašenost, ki je tedaj vladala po Avatriji, naj navedemo nekaj številk. Kako je kolera 1831. divjala po Galiciji in po Ogrskem, amo ž« . povedali. Na Dunaju, kjer je kolčra izbruhnila Voncem avgusta meacca, je v mestu in predmestjih tekom 4mesecs (31. VIII. do 15. XII., ko je pojenjsls) za kolero obolelo 4058 ljudi; od teh jih je umrlo 2059 (torej dobra polovica!), o-zdravclo 1941, ostsli pa ao ¡>ili Ob sklepu poročil šc v zdravniški o-skrbi. — V Pragi je do 5» jsnu-arja 1832. na koleri obolelo 1064 ljudi; od teh jih jo umrlo 496 (torej nekaj manj ko polovica), ozdravelo 285, v oskrbi pa jih je takrat bilo še 284. Glaaom navedene cesarske na redbe z dne 10. oktobra 1831 je torej odalej proti koleri bilo po stopati po predpisih zoper epi demične nalezljive bolezni, n« več po predpiaih zoper kugo. Ti predpisi zoper epidemično nalezljive bolezni, datirajo iz leta 1806. in ki eo jih takoj priobčili in prebivalstvu države v spomin poklicali" vsi avstrijski vlAni lieti, se v prevodu glase takole» ' "Normative s dne 27. februarja 1806 s lede ravnanja ob epidemifi-no nalezljivih^ zlasti tifoznih boleznih.*' ----r„.....-T--------------; —— 1. Sedaj črez večji'del Evrope več ali manj razširjeno bolezen povzroča ponajveč že tako^__ 'dolgo trajajoče vlažno, mokro in [odpreti tako, da sra*ni celo pozimi tako malo mr;Jo vreme. Dogodki v vojaki seveda tudi znatno pospešujejo njen razvoj iu njeno razširjanje. 2. Bolezen potemtakem ni nova, marveč smo jo že videli, Hako se je vedno pojavljala ob aličaem dolgo trajajočem neugodnem vremenu in v sličnih okoliščinah. Tudi smemo, ker je letni čas že toliko napredoval in ker že nastopa boljše vreme, zanesljivo u-pati, da nam bode Bog to bolezen kmalu popolnoma odvzel. 3. Da se pred to boleznijo za varujemo, nI treba nikakšnih zdravil, fte prav zelo škodovalo bi, če bi si kdo dal puščati kri ali če bi zdrav jemal trebušna in čistilna sredstva ali druga hvalisa-na zdravila, da bi ae te bolezni obvaroval. * ^ i. Treba biti vedrega duha in trdno treba zaupsti v Boga; pri tem pa treba žiVeti redno, opravljati avoje poalc, ogibati ae ne-zmernostl v jedi in pijači in vsakršne razbrzdanosti, najveatneje treba paziti na snažnost stanovanja, obleke, večkrat treba menjati perilo. Vsaj enkrat, še bolje po dvakrat na dan odpri okna svojega stanovanja, in sicer nied 10. in 4. uro» To odpiranje je tem potrebnejše, Čim manjša je soba, čim niže leži in čim več ljudi biva v njej Izogibaj se uživanja nezdravih in pokvarjenih jestvia. Tem je prištevati skoro vse jest-vine, katere ai za navzočnosti vojnega sovražnika zakopal ali jih akril na zatohel kraj. Če so popolnoma skvarjene, jih uniči, če pa niso, jih moraš, predno jih zaužiješ, razpoložiti na suh, soln-čnat kraj in jih večkrat obrniti, da jih zračni pih izboljša in napravi manj škodljive. Zlasti se tudi varuj prehlajenja in ne zamudi, če se čutiš bolnega, takoj stopiti k zdravniku po pomoč. 5. Iz veega tega je pač raz-vidno, da tistim, ki so «iveli redno in pametno, ni treba prav nie premeniti načina življenja, ker bi si sieer utegnili škodovati. 6. ' Če se pripeti, da kdo v rodbini oboli, treba obolelega, če le mogoče, apraviti v posebno, prostorno sobo. K njemu naj hodijo samo tiati, ki mu strežejo. 7. 8 podvojeno pozornostjo treba skrbeti za čistoto bolnikove sobe in postelje. Vsak dan po enkrat ali večkrat treba eno okno pih re more do bolnika. Bolnikove Ia-, mečke (otrebke) treba vedno takoj odstraniti iz sebe. Bolnikovo perilo in njegovo poeteljno perilo treba večkrat izmenjati a poprej zadoztno pogretim, avežim perilom, to pa tako oprezno, da re bolnik pri tem ne prehladi. 8. Ako bolnik ozdravi ali če umre, ne ame njegovega perila, njegove obleke in poateljne oprave uporabljati nihče, dokler ni akrbno oprano in očiščeno in dokler ni obleka, ki ae ne da izprati, nekaj tednov visela na zračnem prepihu. 9. Slamo, na kateri je bolnik lešal, treba sežgati na prostem, v sobi pa, v kateri je bil bolnik, morajo okna in Vrata nekaj dni biti odprta. 10. Prav tako treba ravnati, če so bili v hiši nastanjeni vojaki, zlasti še, Če so bili dolni. Slamo, na kateri so ležali zdravi vojaki, je uporabljati edinole za pognoji-tev, ono pa, na kateri zo ležali bolniki, je pod milim nebom sez- Tako t^rej. Kolika raslika med prejšnjimi strogimi nsredbami in temi skoro doeela modernimi navodili 1 Sicer pa, kakor bodemo videli, nf ostalo pri teh ponižnih odred bsh, marveč so jih sčasoma sledile še druge, bistvu kolere vse bo!j primerne. Ta navodila so bila naperjena v prvi vrsti proti legarju, čigar žalostne učinke so tedaj do bro poznali. Proti koleri so jih u-veljavljali zgolj zaradi tega, ker niso vedeli boljših sredstev. Tako je bilo tisto leto po Av stri ji; tako so se odločujoči možje kretali proti koleri — končno treba v#ndar že pogledati, kaj so tiato leto počeli pri naa na Kranj akem.. Utegnil bi kdo očitati, da amo t naalovom svoje razpravo pra vzaprav edinole to obljubili, da nekaj takega gnoja v svoje oči, bomo pripovedovali, kako je. bUo kar ae lahko zgodi na najrazlič- v Kranjski, ko je nadnjo prihru mela kolera, zdaj pa govorimo o vsem mogočem. Proti takemu očitku M postavili mnenje, da ne more škodovati, če ob tej priliki povemo še ,lwj dragega, kar se tiče na|aga predmeta, čeprav'leli nekako zunaj začrtanega ožjega okvira, zlasti ker utegne v teh dodatkih kaliti marsikatero poučno zrno. Napo-aled pričujoče razptave ni smatrati zgolj za zgodovinsko pripoveden, ampak tudi za zdravstveno poučen spis, ki naj marsikomu da nekaj koristnih migljajev za priliko, katere si ne želimo. Kolera se zadnja leta drži v Evropi tako trdovratno in se plazi krog naših domačih meja'tako vztrajno, da ni.izključeno, da se poslovi, dokler ni posetila tpdi nas. (Dalje prihodnjič.) s -- [ Primarij dr. L. Ježe: • . . Trahom ali egiptovska očesna bolezen. Visoška kronika. ■aataasassi aamsaissasaaip|p(pam srn i DR. IVAN TAVČAR. (Dalje.) ' Omenjeni ravnini pravijo "Na Svrčušah", ker avrči aredi njo iz zemlje močan in mrzet stu-denee, ki okrepčuje utrujenega in izdelanega potnika. V bližini studenea pa atoji drevo, katero daje obilo in dobro senco. V tej aenci je sedelo troje žensk: ena stara In dve inladi. Ti dve sta bili brez dvojbe grešnici, ker se jima je bralo z obrazov, da bi so ničesar na avetu ne aramovali. Starka je imela pred sabo košek ln s roko ae ga je oklepalu, kakor bi imela v njem spravljene velike zsklsde. Tik studenca se je kurilo in nekaj loncev jc i stalo pri ognju. Prišla sva torej k južini iu Luke* si je Žo mel roke, ker mu je lz lonccv prav prijetno dišalo. l'ri druSbi je bila Šc druga starka, o kateri dosedaj še nisem ničesar zapisal, katera pa Jc vzbujula najino poaebno radovednost. V edin ae Ji* namreč prečudno, da n« zapišem prepohujšljivo. Kaj takega se ni ne prej, ne pozneje d"U0tniTo mojega pogleda, dasi sem prehodil veliko sveta in •lasi sem bil v vojskah na l.aškcm ln na Ogrskem, kjer je vodil, kakor sem že aapisal, cesarske ar-mnde naš gospod Kugetiiua. Ta žcn»ka je nosila zakrpano obleko in gotovo je živela v pomanjkanju in revščini. Tedaj pa jc bosonogi nlcsnln iu sknkala, da je bila v obraz vsa potim in da ji je vse telo tikalo v vodi. Najin prt-hod je ni čisto nič motih plesala in skakala je, kakor bi šlo za življenje. Odložila sva bisoKl ter legla v trn\o. Kna mlajših ienak. katera je bila po moji sodbi cigan-sken« rodu, je položila prst na usta, da ld molčala. Starki pa je po.tajalo prevroče. Zatorej je med skakanjem pričala metati obleko raz sebe. Pri \sakem kosu je zakričala: "figa* a je taohlckuT" Ciganka je točno odgovarjala; "Nsšcfa ljubega Jeauaa." /e sem ae tresel, da bo ostudua grešntea do uagrgs odmetala svoje oblačilo; pa jo je ples ven« darle premagal. H penečimi ustmi in z labuljcnlm ašeeom je omahnila, padle po tlrh ter obležala kakor mrtva. , "Ta ientka ml ni neznana," j»- šepetal l.ukež. ' fikaknvkn je, «pela Oeepkova! V svojih mladih letih sem bil sam skakavec ln takrst smo so pr» plesu dostikrat do golega slekli" Nato se je obrnil hlapec do starke pri košku, katera se nI dosti brigala ra poletje ft|»ele Oeep-kove. ker je bila ošivlduo ž« navajena takih pri-»o rov. "Ohlauo," jo j# ogovoril, "-»tsra Pasaverfca! lile j no. da še živil! Delaš dobre kupčijel" "KupčiJet!" je vsebovala starka. "Ljuha daaa. kje naj bi jas jemala dobre kupeija! Poje mi jih žc sedemdeset in pet! Kaj pa misliš f Pasa venca ni veš trdna, Pasaverica že komaj leze!" "Ali tiatega mazila," jc vprašal Lukež, "boS pa še vendar kaj imela v košut" . Zatogotila ae je ter brodila z roko po svojem košku: "Kje čem vzeti mazila t Ko'jc bila še nemška vojska, ko jc gospod Tilly kosil na travniku človeškega življenja, tiste dni se je Šc dobilo človeške masti, ker so bili mrliči cenejši od hrušk v jeseni! Takrat sem prišla vJtraje, kjer je na vsak korak ležalo človeško trpploj dezerterji pa so klali tudi ženske in otroke, tako da se je človeška mast kaj lahko dobila. Ljuba duša, kje pa naj jI danes dobim f Za kupčevalef z mazili so slabi časi. — Bog se nas usmili!" Hlapec LukcŽ ni oduehal. "Nekaj že šc nosiš s sabo." Zatarnala je: "Vse skupaj ,ksr nosim s sabo, ni skoraj niS vredno in malokdo kaj takega kupi. Tu imam neksj res lepih podoble, katere je blagoslovil sam akof v Pasavu. Pa vse to ne gre po vaših dolinah. Verjemi mi, da jc tako, da dostikrat nimam niti vinarja denarja! Tudi danes jp nimam." Tu ao je plaho ozrla po mlajših svojih tova-rišicah, kateri sta se porogljivo smejali njenemu govoru. Nato se jc sklonila k meni ter dejala tiho: "Zate bi morda nekaj imela." f Brodila je po avojem košku ter izvlekla la njega obširen zavitek. "Če peg v sodim, si z Visokega. Tam je denar." Skrivnoetno je doatavilar . " Spoved ni listki so. Ponarejeni ao, ali oddajo se lahko, šc jih pomešaš z onimi, katere oddajaš za družino. Povem ti, da se prav radi kupujejo, ker je le situo, če moreš letati okrog spovednlce. Morda jih kaj kupiš. — niso predragi." . Z velikim ogorčenjem sem zavrnil hudobno ponudilo, ker nisem hotel, da bi prišel sin v sramoto, kakor je prišel v njo oče na Visokem. — Videl sem, da je bila vsa ta družba tu pred mano popačena, malopridna ln božji službi nevarna. Hlepeč Lukež ae je isnova ogUsil:'"Nekdaj si s platnom kllpčevsls." t Pobahala se'je» "Kupčujem še tudi. Od tegs živim sebe In vnukinjo-siroto, ki ml je edina tolsžba v starosti.'r Porogljivo je nadaljevalat "Pa niaem tako nespametna, da bi nosila platno po gorah ali pa še eelo denar, a katerim ga plačujem. Paaaveriea je poštena in Paaaverico pozna vse pogorje. Vsa moja trgovina gre skoai roke Joromna Oblaka is Žirov. Kar sem kupila, prlneso ljudje v Loko. kadar pride Oblak tja s svojim to-\orom. Ta prevaame In plača, ker so moji denarji vsi pri njem saloženi. Potem mi ps stovori blago do Donave .do nemškega Paseva. Oj ne. niaem ta-kova kravica. da bi denar po teh gozdovih s sabo vlačila I" Tu je zmagonoano pogledala mlajši avoji tovarišiei, keterima ee je kar videlo, kako pazljivo vlečeta vae njene besede. Tedaj m j« prebudila skakavka, Apela Oeep-kota. Nekam kalno ja pogledala okrog sebe. vzela v roko leaeoo sklediro. si natočila vanjo vod« ter j« iaplla. (Dalje pnhoiajič.) Ime egiptovska očesna bolezeri ima avoje posebno zgodovinsko o-zadje. Ko je bil namreč Napoleon koncem 18. stoletja s svojo armado v Egiptu, je večji del njegove vojske zbolel na neki posebni očesni bolezni. Armada je to bolezen pozneje zanesla v Evropo. Dejali so ji egiptovska holezen, misleč, da je to nova bolezen, znana le v Egiptu. Poznejša/&uciskavanja pa so dognala, fla je bila ta bolezen žo prej v Evropi dobro znana. O menjajo jo že stari grški zdravniki v svojih spisih in pišejo o nje nem zdravljenju. Napoleonova ar mada jo je torej le zanesla v kraje* kjer je do takrat še niso po zibali. », , Nekaj stičnega je povzročila zadnja zvetovna vojna. Pred vojno jg bil tratiom v večji množini omejen le na gotove pokrajine: Rusijo, "Vzhodno Prusko, Poljsko, Galicijo itd. Na teritoriju sedanje Slovenije je bil trabom epidemi-čen v Prekmurju in v občini Loški Potok na Kranjskem. Drugod je bilo le nekaj posameznih slučajev. V vojni oboleli vdjaki pa so ga prinesli domov in ga raztrosili tudi v kraje, kjer ga dosedaj še niso Ihteli. v ' Bolezen napade zunanje dele o Česa ,in sicer veznico, dostikrat pa tudi površne dele rpjženiee. Oboli ta obe očesi hkrati ali zaporedo ma, redkokdaj se omeji bolezen le na eno oko. Pričetek ni vedno e nak. Včasih nastopi bolezen bol; akutno, navaduo pa prav polagoma in oboleli se zave svoje bolezni šele, ko#je bolezen že precčj na predovala. Trepalnice ponavad zatečejo, postanejo debelejše in težje. Zato ima tak bolnik zaspan pogled. Veznica takisto zateče postane hrapava (trahis —» hra pav, odtod beseda trahom),^n njej se pojavijo karakteristične zrnom podobne tvorbe. Iz oči Se «Izceja» vedno tfhojna tekočina. Vča sih pa so oči suhe, brez iztoka. V težjih primerih oboli tudi roženi ca. Čez njo preraste neka tenka kožica, liadi tega trpi roženica no prozornosti in vid pri takem bol niku več ali manj oslabi. Bolezen traja eno ali več let včasih tudi celo življenje. To je odvisno od tega, koko ae bolnik zdravi. Je ozdravljivo. Pri vztraj nem zdravljenju oldravi bolnih brezSsakih vidnih posledic ln po navadi brez škode za vid. Pri ne zadoatno ali nič zdravljenih pa pusti trahom posledice, ki so več krat uaodepblne zu vid. Oimpre prične zdravljenje in čim vptraj neje se bolnik zdravi, tem več u panja ima na popoln uspeh. Trahom jo nalezljiv in se prenn ša z gnojem, ki teče iz oči. Nalez-Ijlvost je v prvem stadiju večja, kakor v poznejšem. Kali bolezni so v gnoju. Zboliš le. če zaneaea svojce obolelega in jih kasnej» šs večkrat nadzoruje. 3. Temeljito vztrajno adravUt, nje obolelih .ia eicer y okuženih krajih v poaebnih ambulantah ali bolnicah. Zdravljenje bi morala biti priailno in na državne stroške Privatno zdravljenj« bi se smeli dovoliti le premožnejšim in intelU gentnejšim alftjem, o katerih s« ima jamatvo, da ae bodo zdravili do konca in se držali vseV ¡)Pe(|. pisov, da ne okužijo svojem. So Počuti Prenovljenega. Zaladaa Ja sdravi «pi dobro. Wn». H. gh«rma» U Mtan«apoli*. Min. pit« > "Trm* «moki pr.j.l Mm V vUd. nI«» m4ra.Ua. Naa.-Ton.. UnW ki .«n Jo k«op«t sdrav f» ,X dobro. V».k m Uhko obrne n. mc „|J, vaSosa »dr»vII« ln pov.4ol mu bom k.i .. M m. storilo. Wm. H. Sb.rm.i, - " čl t. Ulj I tocs UaU bodo noili Kuct-To» ii.Mtao «dr.vilo v takih .lutejih p,„k„ slu ga. lato Jo tako priproato. prij.tao u .fti.aU ia Uko .¿tokovito, da •« ko,t, „ Uku por dal Čudili kako dobro a. wuUt, laU po vato vaio mo« la krepko, t. 0ja4l kri' U.eo in Ulo. daj. otivljojo* .paner u,;"' liro jatra la na prijotra aa«in rvculira f.io. doc ia «ravnjo, lato Jo pooiti.no jam«ta. da vam bo pomacalo. ali p« a« vam vru, ■ Pri. ""i „ . p II SO narav no, t n. National Laboratorjr. 104« S. Wabaah Av«_ Chlcago, III. S (Ad.ortitammt) | iiOK SS POSTARNA ŽENSKA domača hišna dela, štirje v za nejše načine. Karkoli rabi in karkoli prijemlje bolnik a svojim z gnojem one-snaženimi rokami, vse to je pku-¡eno, in od vseh teh predmetov si lahko nekoplješ bolezen, še ae jih dotikaš in potem prideš is takimi rokami v dotiko s svojimi o£mi. Zelo nevarna je voda, v kateri ai bolnik umiva ohraa; nevarni sta brisača 4n robec, ki jih uporablja, nevarna je njegova posteljnina, zlasti «blazina; nič manj njegovo jedilno orodje, toaletni predmeti, očala itd. Iz tega je razvidno, da se bolezen najlažje prenaša tam, tjer stanuje skupaj dosti ljudi in ci morebiti uporabljajo skupno iste predmete: v šolah, zavodih, vojašnicah, kacnilnlcah itd. Samo ob sebi se razume, da ima bolezen ugodnejša tla pri ubožnejših slo-ih, ki žive v alabih materijalnih in higijenakih razmerah, kakor pa pri imovitejših. / | Glavno pravilo je torej t na tra- N» .vak#m MVO«u J# homu oboleli bolnik imej navede--f^f-; ^ ne predmete aamo za avojo upora-jo. Drugo ravno tako važno: bolnik naj ima vedno čizte roke. Kadarkoli ima opravka a svojimi bolnimi očmi, vedno naj ai jih takoj dobro umije svoje roke najprej v kaki razkuževalni tekočini (n. pr. vaublimatu), na to pa še z vročo vodo in milom. Bolnik z vedno či-stimi rokami ni nikdar nevaren drugim. \ Vso to veljk tudi-«a vse tiste, ki imajo opravka a takimi bolniki (zdravniki, strežniki, svojci). Če zboliš, podaj se takoj k zdravniku in ravnaj se točno po njegovih navodilih. Zdravi ae vztrajno, dokler niai. popolnoma o-zdraveL Ne obupaj in be naveličaj ae prezgodaj zdray]jenja. Vedi, da traja bolezen eelo leto, če se prav dobro zdraviš. Če pa pre-nehaš s zdravljenjem prezgodaj, se ti bolezen povrne.. Ce si malomaren, ae je ne iznebiS celo življenje. f i Trahom je prava nadloga za pokrajin^ kjer je epidemiČen. Treba je zastaviti v?e sile, da se jlkoda, ki nam jo. je prinesla vojna, popravi. V Prekmurju, ki je najbolj okužen, je poveril zdravstveni odsek to nalogo posebnim zdravnl-kom in strežniškemu osobju. Glavna načela zaV>bijanje tra-homa bi bila: v ' 1. Periodična preiskovanja šol, zavodov itd. po izkušenih zdravnikih in takojšnja izločitev obolelih ali sumljivih- 2. Vsak primer se mora uradno, naznaniti ,nc aamo radi statiatike. temveč v prvi vrati v ta namen, da uradni zdravnik takoj preišče družini, dober dom za pravo žen-ako. Plača po dogovoru; za pojasnila pišite na naalov: "Hišna oakrbnica", 2657 So. Lawndalo Ave., Chicago, IU. (Adv.) ZA KUHANJE PIVA r DOMA imamo v zalogi slad, hmelj, sladkor In vsa druga potrebidine. Poikuiiie in sa prepričajte, da ia doma pri ns«, kuhani vodno la najboljši in nsjee-nejšl. Dobiti jo tudi zbirko sodov, steklenic ln rsznih loncev, itd. Mi vam dostavimo naročilo po pošti, točno v vsa kraje. Grocerijam, sladčičarjem in v prodajalne žalaznino damo primeren po-pust pri večjih naročilih. Piiite po informacije na t v FRANK OGLAR, ' •401 Suparior Aroauo, CU.oland, O. Domače prekajene KLOBASE Izdelujem in razpošiljam fine prekajene klobase z Česnovim okusom in pr« kaj eno maao. Jamčim, ds je moja roba prava delikatesa, ravno-taka kot sta jih včasih oče in mati naredila. Pošiljam od P funtov naprej. Cena 35c funt, poštnina posebej. Denar aa lahko pošlje z naročilom ali pa pošljem po poštnem povsod u ............. LA SAVOIC ............... No«. ruta po4 SaJMoo • mm**4M »"'■>»*. al« ao s«. aroSi— French line «SS No.iS SaaiWia »iroat. Cbt«o«o. - Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Pater Malgvcntura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko Žele. Fina trda vezba. Cena 9 poštnino vred $1.50. Slovenako-angleška slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jimmie Higgina. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega prdetarijata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred. Zajedalci. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. Zakon biogenezije. Spisal Howard J. iloore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, I tolmači mnoge naturne zakone in pofca-Aije, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupai, dobite za tri dolarje. Vse zadnje štiri knjige za šest dolarjev. Vredne so! , Naročbe, sprejema Književna Matica 2C57-S9 Se. Lawndale Ave., Chicago, III. s katerimi je poslati denar,