Murska Sobota, 21. november 1991 • Leto XLIII • Št. 46 • Cena 30 tolarjev Ušli mobilizaciji Ob sprejemanju lastninske zakonodaje se je vnelo na političnem prizorišču. Stranke so se in se še brusijo, celo strokovnjaki so se še bolj razdelili. Stanovanjski zakon pa sploh ni dvignil toliko prahu, čeprav ga lahko štejen^o med lastninske zakone in je prvi uspel uzakoniti prodajo družbene lastnine. Brez velikih zapletov je zakon prehodil pot do sprejetja, kar pa niti ne preseneča. Če se vanj poglobimo, ugotovimo, da na osebni ravni ne prizadeva nikogar. Če ne pogrevamo krivice do Daj mi kg kruha, štiri žemljice in eno dvosobno stanovanje tu za menoj. s MURA IN GOSPODARSKE SANKCIJE EVROPSKE SKUPNOSTI Ob 2 milijona mark mesečno? Ce je Slovenija morda še pričakovala, da jo bo Evropska skup- sijaj hrastnik SVETLOBNIH TELES od 20.do30.nov.’91 V PRODAJALNAH: BLACOVNfCA DOM TEHNIKE BLAGOVNICA Beltinci kiti ^LETRGOVINA nost pri napovedanih gospodarskih ukrepih izvzela, so se pričakovanja razblinila z objavo ukrepov v Uradnem listu, ki je izšel 15. novembra. Evropska skupnost je suspendirala sporazum o gospodarskem sodelovanju z Jugoslavijo, uvedla količinske omejitve uvoza tekstila, suspendirala ugodnosti iz splošnega sporazuma o trgovini in carinah ter pomoč, ki je bila dogovorjena v okviru programa pomoči Evropske skupnosti vzhodnoevropskim državam. Slovenijo zaenkrat prišteva med neposlušne oz. nekooperativne republike po dveh merilih — ravnanje na bojišču in vedenje na pogajanjih, vendar obstajajo realne napovedi, da bodo te sankcije prizadevale Slovenijo samo do 2. decembra, ko se bodo sestali zunanji ministri ES. Z omenjenimi ukrepi so najbolj prizadeti tekstilci, še posebej šesttisoččlanski kolektiv Mure, ki večino svoje proizvodnje nameni izvozu. »Mura je letos namenila izvozu več kot 90 % svojih proizvodnih zmogljivosti, z njim naj bi zaslužila od 120 do 125 milijonov mark,« pravi Alojz Šadl, direktor izvoza, »Zato nas omenjeni ukrepi Evropske skupnosti še posebej prizadenejo. Ukrepi obremenjujejo tako klasični izvoz kot dodelavne posle, pri klasičnem izvozu so se carine povečale od 14 do 17 odstotkov, za dodelavo pa velja, daje carina odvisna od vrednosti materiala. Pri nekaterih Murinih izdelkih bi se tako carina lahko povečala tudi za 22 odstotkov. Izračunali smo, da nas omenjeni ukrepi stanejo do 2 milijona mark mesečno.« Kljub ukrepom teče proizvodnja za izvoz v Muri nemoteno, izdelki so opremljeni z enakimi deklaracijami kot prej. Poleg velike finančne obremenitve pa ukrepi prinašajo še drugo nevarnost. Čeprav tuji partnerji Mure čez noč ne morejo izločiti, pa bosta za njih v prihodnje zelo zanimivi Poljska in Madžarska, če bosta imeli brezcarinski status. V Muri z velikim upanjem pričakujejo drugi december, ko naj bi bila Slovenija uvrščena med kooperativne republike in s tem izločena iz gospodarskih sankcij. Za pomoč in posredovanje pri zunanjih ministrstvih so se v Muri obrnili na številne partnerje v tujini, na združenje moških in ženskih konfekcionarjev in neposredno na Bruselj. Nekateri Murini partnerji so povečane stroške pripravljeni deliti z izdelovalcem, drugi pa ne. V prihodnjem letu .Mura načrtuje izvoz v višini 150 milijonov DEM, in to pretežno na tržišče Evropske skupnosti. Za zasedenost zmogljivosti se ne boji, če pa bodo ukrepi obveljali, pa bo vprašanje finančne obremenitve in dohodka izredno pereče. Svojo usodo polaga v roke slovenske vlade, saj je ta težak gospodarski problem izrazito politični. Še vedno pa je nejasno tudi vprašanje izvoznih kvot, ki jih je do sedaj dodeljeval Beograd. Mura se je o svpjih kvotah poskušala sama dogovarjati v Bruslju, vendar zaenkrat brez konkretnih rezultatov. Količinske kvote za tekstil iz Jugoslavije obravnava tudi Uradni list Evropske skupnosti, iz katerega je razbrati, da bo uvoz iz jugoslovanskih republik limitiran, vendar tako, da ne bo prizadel lastnih potreb tr-. žišča Evropske skupnosti, osnovno vodilo bodo namreč potrebe na trgu. RENATA FICKO vestnikov koledar N 21. november, četrtek, MARIJA OVpn.i, 22. november, petek, CILKA 2| *nber 23. november, sobota, KLEMEN ur' ^OVernhr-i Kr, j 1 n 24. november, nedelja, JANEZ 2 'n H mit d " d°,g 9 25. november, ponedeljek, KATA- J' novemk c RINA athcni - b° Luna V 26. november, torek, VALERIJ JU sčipa. 27. november, sreda, ZDRAVKO PREGOVORA Sveta Kata sneg pred vrata. Katarine dan ne laže, če po sebi prosincu vreme kaže. Ob koncu tedna bo oblačno z občasnimi padavinami. VREME Pa si kupimo stanovanje (ali tudi ne!) tistih, ki so delali in gradili družbeno lastnino, če zanemarimo, da ob prodaji gubijo tudi nekatera podjetja, zakon stanovalcev ne meče na cesto, daje jim dokajšnjo varnost, ob tem pa ponuja pot do lastnega stanovanja. In kaj pomeni za prihodnost, prihajajoče generacije, kakšni bodo vsi odtenki njegovih zamisli? Lahko bi napovedovali, ampak zakon je tu, velja takšen, kot je, čeprav v teh negotovih časih za njegovo trdnost, obstojnost le ne moremo dati roke v ogenj. Srž stanovanjskega zakona je torej ukinjanje družbene lastnine in prodaja stanovanj. Začela se je tako hrupno, s takšno ihto, da bi skorajda verjeli, da bodo v mesecu in kaj prodajalci razprodali ali kupci pokupili stanovanja. Ampak ne kaže soditi po prvih dneh, bolje je verjeti tistim, ki napovedujejo, da bodo stanovalci odkupili četrtino stanovanj. Zakon, ki je zanimiv ne le po tem. da se je ob njem pojavila paleta špekulacij, ampak zaradi popustov na stanovanje, kupcev ne postavlja v enak položaj. Ni treba biti strokovnjak, da ugotoviš, da je z odplačevanjem na daljši čas negotovost velika, izničijo pa se tudi popusti. Ampak mora stanovalec, ki v nogavici nima toliko, da bi stanovanje plačal v celoti s 60-odstotnim popustom, a stanovanje vendar želi kupiti, izbrati drugo pot. Ugodnejša bi bila tudi pot na banko po posojilo za nakup stanovanja v celoti. Ampak banke razmišljajo poslovno. obresti pač ne smejo prinašati izgube, minister Miha Jazbinšek pa tu ne misli pomagati s subvencijo obresti. Računa na močan stanovanjski sklad, ki da bo sam kreditiral tiste, ki si urejajo stanovanjsko vprašanje. Po vsem tem pa je odločitev za nakup stanovanja ali sploh stvarna možnost odkupa za mnoge stanovalce že težja. Dodatno pa jo bre-mexni še dolžnost vzdrževanja stanovanja in skupnih objektov ter zakonska dolžnost urejanja vpisa v zemljiško knjigo. Majda Horvat • In kako priti do Vestnikovih daril? • Srečneže bomo izžrebali med naročniki. • Če še niste NAROČNIK VESTNIKA, nam čimprej pošljite izpolnjeno naročilnico, ki jo objavljamo v vsaki številki Vestnika! aktualno po svetu "POLITIČNI BAROMETER--------------------------------- Čim dlje od Evrope Evropska skupnost še ni vrgla puške v koruzo in vztraja pri nadaljnjem reševanju zapletene jugoslovanske krize. Predsedujoči mirovne konference lord Carrington je dobil nov mandat za posredovanje, zato se je z novim mirovnim načrtom znova mudil na ozemlju razpadajoče Jugoslavije. Po vsem sodeč bo temu načrtu težko oporekala celo Srbija, saj naj bi bila srbska manjšina na Hrvaškem pod nekakšno mednarodno zaščito. Varovale bi jo mednarodne mirovne sile. Enote jugoslovanske armade se bodo umaknile s hrvaškega ozemlja, potem pa bi pod mednarodnim nadzorom izvedli referendum, na katerem bi se Srbi na Hrvaškem izrekli, ali se želijo odcepiti ali na ostati v okviru Hrvaške. ■) Po drugi strani pa je Evropska skupnost sklenila vprašanje ukrepov proti trmoglavim jugoslovanskim sprtim stranem proučiti tudi v varnostnem svetu OZN, kar bi morebitnemu splošnemu embargu vsekakor dalo večjo težo. V zvezi s tem so zunanji ministri Evropske skupnosti sprejeli deklaracijo o Jugoslaviji, v kateri so zahtevali, naj varnostni svet čimprej prouči razmere v Jugoslaviji in uvedbo gospodarskih ukrepov, zlasti prepoved pošiljanja nafte neposlušnim republikam. Tako so vlade evropskih držav na zasedanju v Haagu Francijo, Veliko Britanijo in Belgijo ter članice varnostnega sveta OZN iz Evrope zaprosile, naj v okviru varnostnega sveta še pospešijo prepoved prodaje orožja Jugoslaviji ter uvedbo naftnega embarga. Dvanajsterica je tudi sklenila, da bo od varnosjnega sveta zahtevala, naj čimprej prouči vsebino nedavnih zahtev sprtih jugoslovanskih strani za namestitev mirovnih sil Združenih narodov v Jugoslaviji. Predsednik varnostnega sveta, romunski veleposlanik Monteanu, je že opravil vrsto nejormalnih posvetovanj v okviru svetovne organizacije, kjer so. obravnavali jugoslovansko krizo. Nesporno so gospodarski ukrepi proti neposlušni Jugoslaviji skrajno sredstvo Evropske skupnosti. Če le-te ne bodo dosegle prekinitve ognja, se bodo kot bumerang vrnile v obliki notranjega spora ES in predaji štafete Združenim narodom. Srbija, ki je po rimskih sankcijah v zelo težavnem položaju, je ubrala novo pot. Ker v Haagu njena argumentacija vojne na Hrvaškem in rešitve jugoslovanske krize nikoli ni bila deležna pretiranega razumevanja, kar bo verjetno tudi v prihodnje, se poskuša iz evropskih mirovnih »klešč« izvleči z manevrom, ki je tvegan, vendarle pa pušča nekaj možnosti. Pustimo ob strani še kako pomembno podrobnost, kje naj bi bile nameščene modre čelade: na administrativni ali etnični hrvaško-srbski meji. Ta čas je veliko pomembneje, da morebiten začetek razprave o modrih čeladah jugoslovansko problematiko avtomatično prenaša na Združene narode oziroma njegov varnostni svet. Torej stran od Bruslja in Haaga in kar je verjetno glavni adut Beograda: v okolje, kije integralističnim silam v Jugoslaviji bistveno bolj naklonjeno kot nam vsaj malo bližja Evropa. Zdajšnje okoliščine pa žal niso v prid možnosti prihoda mirovnih sil na Hrvaško. Navsezadnje ozemlje nekdanje Jugoslavije ni več tako strateško pomembno, kot je bilo še med hladno vojno. MILAN JERŠE Priznanje decembra V Bonnu so dali vedeti, da nemška vlada že pripravlja listino o priznanju Slovenije in Hrvaške. Z njenim osnutkom je seznanila parlamentarne stranke, priznanje pa bi razglasili v prvih dneh decembra. Da je po haaškem neuspehu priznanje obeh zahodnih republik nujnost, je nakazal v intervjuju tudi lord Carrington. V-mirovna prizadevanja za Jugoslavijo se je vključil tudi mednarodni Rdeči križ, ki je ponudil svoj sedež v Ženevi kot mesto za pogajanja. globus MOSKVA — Ruski voditelj Boris Jelcin je soglašal s sklepom ruskega parlamenta o razveljavitvi njegovega ukaza o uvedbi izrednega stanja v Čečeno-Inguški republiki. Tiskovni predstavnik je dejal, da Jelcin ni bi nikdar zagovornik nasilnega reševanja sporov. HAAG — Tu je potekalo dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov Evropske skupnosti. Na njem so sklepali o uveljavitvi evropske politične in denarne unije, o čemer bodo dokončno odločali voditelji držav ali vlad ES.sredi decembra na vrhu dvanajsterice. ZAGREB — Predsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesič je varnostnemu svetu OZN poslal pismo, v katerem je zahteval, naj v Jugoslavijo pošljejo mirovne sile OZN v skladu z 42. členom sedmega poglavja listine OZN. PARIZ — Zaostritev spopadov v Jugoslaviji so odločno obsodili tudi na zasedanju ministrskega odbora Sveta Evrope in pozvali vse strani k dejanski prekinitvi ognja in pogajanjem. BONN — Sešla sta se nemški kancler Kohl in francoski predsednik Mitterrand ter se pogovarjala o pripravah na uvedbo gospodarske, denarne in politične unije zahodne Evrope, dotaknila pa sta se tudi jugoslovanske krize. PHNOM PENH - Princ No-rodom Sihanuk se je vrnil v prestolnico Kambodže in tako končal okoli trinajstletno izgnanstvo. Hkrati je pod pokroviteljstvom OZN sprožil načrt o odpravi dve desetletji trajajočega konflikta v tej državi. PEKING — Ameriški državni sekretar Baker se je mudil na tridnevnem obisku na Kitajskem. Baker je najvišji ameriški funkcionar, ki je obiskal to državo po tragičnih dogodkih leta 1989 na Tiananmenu, ko so se odnosi močno ohladili. MOSKVA — Člani državnega sveta SZ so potrdili, da bo politična zveza subjektov nekdanje SZ vendarle ustanovljena. Imenovala se bo zveza suverenih držav. globus •s ■' ‘ Bush obtožuje Gadafija Ameriška vlada (hkrati pa tudi britanske oblasti) je obtožila dva pripadnika libijske obveščevalne službe, da sta 21. decembra 1988 povzročila eksplozijo Pan Američanovega jumbo jeta boeing 747 nad škotskim mestom Lockerbie. V eksploziji je umrlo 259 potnikov, smrt pa je na tleh doletela še 11 ljudi. Med potniki je bilo 189 Američanov. Ameriške oblasti zahtevajo od Libije, naj jim izroči obtožene, toda Libija zavrača obtožbe in trdi, da je za vso zadevo kvečjemu pristojno mednarodno sodišče v Haagu. Predstavnik Bele hiše je povedal, da so teroristične dejavnosti ves čas povezane z libijskim voditeljem Gadafijem. Predsednik Bush se posvetuje z drugimi državniki, po nekaterih govoricah pa naj bi Busheva vlada razmišljala tudi o »kazenski ekspediciji« zoper Libijo. Bolni Husak se je pokesal Bivši češkoslovaški predsednik in voditelj komunistične partije Gustav Husak, ki je bil prisiljen odstopiti v češkoslovaški »žametni revoluciji« pred dvema letoma, se je v bratislavski bolnišnici spovedal in pokesal za stare grehe. 78-le-tni Husak, ki je bolan že mesece, še vedno pa niso odkrili, za kakšno bolezen gre, je sam poklical trnavskega nadškofa, ki je opravil ta obred. Sicer pa je Gustav Husak postal predsednik po posredovanju varšavske zveze leta 1968 in se je obdržal na oblasti dvajset let, ko je v Pragi vladal eden najbolj strogih komunističnih režimov v vzhodni Evropi. Leta 1969 je postal tudi predsednik CK češkoslovaške partije. Te dni pa je Gustav Husak umrl. mMMMHH Za izredni sklic varnostnega sveta Francija in Velika Britanija sta zahtevali izredni sklic odprte seje varnostnega sveta OZN o jugoslovanski krizi, saj ta grozi, da bo prerasla v širšo krizo. Neuvrščene države, članice varnostnega sveta, pa so sporočile, da ne bodo podprle glasovanja o uvedbi naftnega embarga proti Jugoslaviji. Medtem pa je Bela hiša sporočila, da podpira prizadevanja lorda Carringtona za odpravo jugoslovanske krize, vendar pa še nima svojega dokončnega stališča glede morebitnega angažiranja mirovnih sil v Jugoslaviji. »Upanje za rešitev je« Odposlanec Združenih narodov za Jugoslavijo Vanče je varnostni svet seznanil s svojo oceno razmer v Jugoslaviji in s pogovori, ki jih je imel v okviru prizadevanj za odpravo jugoslovanske krize. Dejal je, da se položaj v Jugoslaviji še slabša, kljub temu pa »upanje v rešitev obstaja«. Seveda ob pomoči mednarodnega posredovanja oziroma internacionalizacije problema. JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Svet Srbiji pušča odprta vrata in se obotavlja z zadnjo potezo, ki ne vsebuje nobenih lepih rešitev, ampak bi le-te Srbijo spravile na kolena. Zato bo morala pristati na neko politično rešitev. Delo. Ljubljana Ozemeljsko popuščanje Sloveniji, s katerim bi Umag. Novigrad, Buje, Grožnjan in Buzet ločili od Hrvaške, je prevelika nevarnost za vsako hrvaško vlado. Slovenska vlada pa najbrž ne bo vztrajala pri novi meji, saj bi jo to oviralo na lastni poti v Evropo. Nedjeljna Dalmacija. Split Takoj se vrni domov, bolje je biti glava družine kot Kadijevičev rezervist! Nova formula za mir? Predsedujoči mirovne konference o Jugoslaviji lord Carrington je med obiskom pri nas svoje sobesednike, in sicer hrvaškega predsednika Tudmana, srbskega predsednika Miloševiča, generala Ka-dijeviča in predsednika BiH Itd' begoviča, seznanil z najnovejso mirovno pobudo ES. Pogovore? hrvaškim in srbskim voditeljem je ocenil kot ohrabrujoče ter menil, da so možnosti za sklenitev premirja. Carrington je dejal, da mirovne sile, ki jih predvideva njego* načrt, ne bi smele biti na sedanji frontni črti, marveč zlasti na območjih, kjer je nevarnost hrvaške-srbskih spopadov. Priznal pa Je’ da bo v nekaterih primerih težko oblikovati takšna tamponska območja, saj bi to lahko pomenilo mednarodno priznanje takih mej-Lordova živahna diplomatska dejavnost se je končala na sarajevskem letališču, kjer je med drugim izjavil, da sta nadaljevanje konference kot tudi morebiten prihod mirovnih sil odvisna zg°‘J od takojšnje ustavitve ognja na Hrvaškem. Vukovar je padel! Vukovar, ki je bil za Hrvate simbol odpora srbsko-armadni agresiji, je padel. Po poročilih hrvaških krogov in britanske televizije so mesto po ogorčenih uličnih spopadih zavzele elitne vojaške gardne enote in teritorialna obramba Srbije. Po mnenju agencije Reuter ni več nobene vojaške poti, da bi Hrvaška še lahko rešila Vukovar. O razrešitvi Markoviča in Lončarja Delegati zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ so izglasovali nezaupnico predsedniku zvezne vlade Anteju Markoviču in zveznemu sekretarju za zunanje zadeve Budimirju Lončarju. Pred tem jima je podpredsednik predsedstva SFRJ Branko Kostič očital, da se v haaških pogajanjih premalo zavzemata za jugoslovansko opcijo. Seje se tudi tokrat niso udeležili delegati iz Slovenije, Hrvaške in Makedonije. V skladu s poslovnikom skupščine se bo mandat Markoviču in Lončarju končal šele, ko bo tak sklep sprejel tudi zvezni zbor. Srbski plebiscit po pričakovanjih Plebiscita Srbov v Bosni in Hercegovini seje udeležilo okrog milijon in 400 tisoč ljudi, je sporočil Tanjug. Med njimi je bilo tudi okoli 50 tisoč pripadnikov drugih narodov. Povprečna volilna udeležba je nad 90-odstotna, v nekaterih občinah pa je bila celo stoodstotna. Po pričakovanju je bilo zelo malo takih, ki so glasovali proti življenju v skupni državi Jugoslaviji. Vodja Srbske demokratične stranke Radovan Karadič je na tiskovni konferenci izjavil, da s tem plebiscitom lahko preprečijo odcepitev Bosne in Hercegovine od Jugoslavije. Prizadevanje za mednarodno priznanje Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in zunanji minister dr. Dimitrij Rupe' sta bila na daljši skandinavski turneji. V pogovoru z /'J sokimi finskimi predstavnik1 so jima povedali, da bo Finska upoštevala slovenske že; Ije po priznanju in vključi1/' v mednarodne gospodarske tokove in združenja, vendar pa bo glede uradnega priznanja Slovenije Finska sledila članicam Evropske skupnosti. Podobno razmišljajo na Danskem, kjer so slovenski delegaciji zagotovili, da si bodo prizadevali za ublažitev gospodarskih sankcij pr®1 Sloveniji. Tudi Švedska je naklonjena priznanju Slovenije, kar ostaja le še vprašanje časa, hkrati pa kaže veliko razumevanja za naše politične in gospodarske cilje. V ŽARIŠČU Čigav je Vukovar? Gospoda Gunterja H. časopisi, ki so poročali o njegovem podvigu, niso imenovali s polnim imenom, najbrž je tudi ime Gunter izmišljeno. Mož je bivši vzhodni Nemec in ima zasebno gradbeno firmo. Časopisi pišejo o njem, ker se je po naročilu novih oblasti lotil demontiranja največjega Leninovega spomenika v nekdanjem Vzhodnem Berlinu. Nemci odstranjujejo vse, kar je socialističnega. Na nemški način, s skrbnostjo. »Nekje bodo mogoče nekdaj spomenik znova postavili«, je rekel gospod z gradbeno firmo. Zato so njegove sestavne dele oštevilčili. Začetek odstranjevanja so nekajkrat prestavili. Zaradi nasprotovanja prebivalcev soseščine v kateri je stal 19 metrov visoki vodja oktoberske revolucije iz ukrajinskega granita. V združeni Nemčiji nemški »vzhodnjaki« iz nekdanje socialistične države čedalje bolj sovražijo kapitalistične »zahodnjake«. Zdaj nam odstranjujejo še naše spomenike, pravijo. To pravijo tisti, ki so se še pred letom z upanjem združevali s svojimi kapitalističnimi rojaki. Delavci gospoda Gunterja H. so se slednjič spravili k delu v spremstvu policije. Njegovega polnega imena časopisi ne omenjajo — zaradi njegove varnosti. 73. obletnico oktoberske revolucije je župan dotedanjega Leningrada dal počastiti tako, da je mesto znova preimenoval v Petersburg. Veliki knez Vladimir Kirilovič, poglavar carske družine Romanovih, je tega istega dne, ko se je izvedlo preimovanje, v svojem prvem govoru na ruskih tleh, s katerih je bila njegova družina pregnana vse od revolucije sem, obljubil, da bodo Rusi Japoncem vrnili Kurilske otoke. 3000 petersburških poznih vernikov komunizma je praznovalo letošnjo obletnico ob križarki Aurori, s katere je padel začetni strel za Leninovo revolucijo. Glasovi komunistov ob Nevi so bili pritajeno preteči. Nekdo je molel v zrak Leninovo podobo in vpil: Ne boste uspeli! V čem ne bodo uspeli? V preimenovanju mesta ali pa v tem, da bi Japoncem vrnili Kurile? Kako jim bodo to preprečili? Kaj je prevzelo gospoda Gunterja H., da je pomislil na ponovn postavljanje spomenika? Na evropski celini se nekaj kuha. Ne saj tam, kjer je do nedavnega vladal socializem-mo brbotanje, ki se je zaslišalo, ko so dvigu' pokrovko s stare ideologije, je tukaj glasnejs.^' Nekakšne čudne strasti se čedalje bolj dvigajo 1 , nihče ne more reči, da se »jugoslovansko besne nje« ne bo sprostilo tudi drugod. Balkan je vsezadnje kotišče norosti. Norost pa se rada s''' Nenehno išče svojo potrditev na tem svetu. Ce je to norost, kakšni so vrelci iz katerih 5 napaja? So ideološki, nacionalistični ali gospodarski? Se nemški vzhodnjaki upirajo O stranjevanju socialističnih spomenikov zato, * je bila prej zobna proteza cenejša? Ali pa Z®'' ker je stara ideologija iz njih v štirih desetleU naredila narod z lastno nacionalno zavestjo ponosom? Pa Petersburg in Kurili? Kaj bo h1 čnejše, zgodovina ali ideologija? , . Kaj pa če ne gre za norost? Kaj če je to nuj” pot zgodovine? So morda naši načini po kat/ a razlagamo krvave zgodovinske dogodke slep' 1 prihodnost? Kdaj v zgodovini je bilo pravzapr jj že mogoče kaj predvideti? Potem ničesar f preprečiti ne moremo? a, S svojimi razlagami prihajamo vedno šele krat, ko so besneča delovanja že za nami. P016:: vidimo v njih učinke nacionalizmov, ideolog F gospodarskih interesov. Prav, recimo da je tako. Kdo pa so kem tisti pobiti, ranjeni in osiroteli otroci pa vaških bojiščih? So nacionalisti, ustaši ali ijc, rialisti? Nikar naj nihče ne reče, da so sam0 , tve vsega tega. Živa bitja, ki so samo žrtve n kakšnih -izmov. Ali ni to podlo? Kaj je mog razbrati z ruševin Vukovarja? Kako jih bo upravičevali Srbi, in kako Hrvati? Tako, da j, eni dolžili ustaše in drugi četnike? Ali niso tu že drugi pobijali otrok in rušili mest? j. Vendar pa: čigave so danes vukovarske j. ne? Ali niso to tudi ruševine iz uganke o Pr'^°cj nosti človeštva? STEFAN SM'- Stran 2 VESTNIK 21. NOVEMBRA) aktualno KMALU CARINSKA IZPOSTAVA ZA BLAGOVNO CARINJENJE v LENDAVI Močno obremenjeni mejni prehodi s Hrvaško Kolumna------- Stanovanja so brlogi Po začetnih zapletih in nejasnostih je sredi oktobra promet čez mejne prehode s Hrvaško stekel kot hudournik. Že prej je bila povezanost med Medžiinur-jem in občinami ob Muri zelo te-5na, zaradi zapor na cesteh sredi Hrvaške pa so te povezave še bolj obremenjene. Na sedmih novih mejnih prehodih na meji s Hrvaško, ki so pod nadzorom Carinarnice Gornja Radgona, je še vedno zaposlenih isto število delavcev kot pred mesecem, delovne razmere so skrajno neprimerne, saj nimajo nadstrešnic za ^rinjenje na prostem, niti miz, stolov in telefonov za normalno opravljanje dela v začasnih zabojnikih! Najbolj obremenjeni mejni Prehodi so Dolga vas, Petišovci Središče ob Dravi. Z naslednjih številk bo najbolj očitno, ko-hko tovornjakov in avtobusov Potuje čez območja občin Lenda-va, Murska Sobota, Gornja Radina in Ormož. Na mejnem prehodu Gibina so zabeležili le 38 hsoč, v Razkrižju pa 40 tisoč po-mikov. Promet je v glavnem ločini. že nekaj mesecev je mo- čno obremenjen mejni prehod na meji z Madžarsko, to je mejni prehod v Dolgi vasi blizu Lendave. Oktobra je mejo prestopilo 72 tisoč potnikov, 7805 tovornjakov in 375 avtobusov. Cestnino, ki jo pobirajo le od naloženih tovornjakov, so pobrali v 1740 primerih, 1058 tovornjakov blaga pa so prijavili za carinjenje. V Petišovcih, prav tako v bližini Lendave, je mejo s Hrvaško prestopilo več kot 229 tisoč potnikov (od 8. oktobra naprej), 3785 tovornjakov in 1131 avtobusov (slovenskih je bilo 406). V Središču ob Dravi je mejo prestopilo 97 tisoč potnikov ter več kot 10 tisoč tovornjakov; od 2478 tovornjakarjev so morali pobrati cestnino, za 2000 pa izpolniti carinske prijave. Poleg teh mejnih prehodov criniki nadzorujejo tudi železniške postaje v Lendavi in Ormožu. V Lendavi so pregledali 766 vagonov, ki so naloženi v glavnem z nafto, gnojili, pa tudi z živino iz tujine. V Ormožu so cariniki oktobra pregledali 11 868 vagonov, dnevno pa na postajo prihaja in odhaja 76 vlakovnih kompozicij. Meja in mejni prehodi še vedno niso urejeni tako, kot bi to zahtevali predpisi in razmere za delo uslužbencev carine, pa tudi šola, pri špediterjih pa delajo to ljudje s končano trgovsko šolo. Našim delavcem bom naročil, da naj tisto deklaracijo, ki jo bodo na primer danes zavrnili, ponovno sprejmejo šele naslednji Od 28. oktobra do 9. novembra so na Carinarnici Gornja Radgona zbirali vloge za sprejem v službo. Zaposlili bodo 51 carinikov, od tega največ s končano srednjo šolo (nekaj z višjo in enega z visoko); v dveh tednih pa so prejeli več kot 600 prošenj. Rijeva ePubliška carisnka uprava je vsem svojim enotam poslala naslednje Uradno obvestilo: : VNOS IN IZNOS SLT IN JUGOSLOVANSKEGA DI-^podlagi sklepa Ur. list Republike Slovenije št. 17/91 in 21/91 pojas- ’• Domače in tuje osebe smejo iz Slovenije odnašati oziroma vanjo pri-, pasati največ 5000 SLT. ' Domače in tuje osebe smejo iznašati iz Slovenije največ 5000,00 din tuje gotovine v jugoslovanskih dinarjih. Domače in tuje osebe prosto vnašajo jugoslovanske dinarje, ker se s,ejejo za tujo valuto. vsoto denarja (domačega in tujega), ki je dovoljena, ni potrebno no-en° bančno potrdilo o dvigu! kot bi si to želeli potniki. Podjetja se pritožujejo zaradi dolgega čakanja pri blagovnem carinjenju, vendar upravnik Carinarnice Janez Sever zavrača takšne obtožbe na račun carinikov: »Stranke mislijjo, da če oddajo zadevo pri špediterju, da so jo že oddale carini. Pa ni tako! Vzrok za počasnost je neizkušenost špediterjev. Imamo primere, ko moramo špediterju tudi po trikrat zavrniti zadevo, ker ni dobro izpolnil formularjev. To ni v redu. Na naši carinski izpostavi je zahtevana izobrazba visoka dan! Podjetjem pa priporočam, da si sami organizirajo špediter-sko službo in zaposlijo človeka, ki bo opravljal ta posel strokovno, saj bodo tega človeka potrebovali tudi v prihodnje. Nista dovolj registracija za uvoz in izvoz in direktor tega sektorja, potrebujejo dobre operativce.« Kmalu (mogoče že letos decembra) bodo organizirali blagovno carinjenje na mejnem prehodu Dolga vas, najverjetneje pa tudi v Središču ob Dravi. Še prej morajo dobiti zadostno število delavcev. Bernarda B. Peček Ob meji z Madžarsko je zdaj drugače Najpomembnejše v stanovanju evropskega podnebja, vštevši tiste. ki ležijo ob mediteranu. je ognjišče. Tudi stanovanja v toplejših evropskih krajih ne morejo brez njih. Pa naj se imenuje kakorkoli: kurišče, štedilnik, kamin, centralna kurjava, sončni kolektor. toplotna črpalka. Sele ko so si stanovalci uredili ogrevanje, je bilo mogoče misliti na drugo opremo. Ko so si nekako zagotovili toploto v bivanjskih prostorih — to iskanje pa je ljudi najprej pognalo v brloge in toplota jim je potem vodnica skozi vso zgodovino stanovanja — so lahko mislili na videz stropov, tal, sten, vrat in oken. Vse dotlej so se morale te sestavine stanovanja na območjih z mrzlimi letnimi časi ravnati po toploti. Kadarkoli so na to pozabili, se jim je maščevalo. Morali so si pomagati z vnašanjem stvari v stanovanje, ki si jih tam niso želeli. V Parizu je bila njega dni ulica z imenom Fourare. v kateri je stala Fakulteta za književnost in znanost. Beseda »fourrage«, iz katere je izpeljano ime ulice, pomeni po francosko krma, klaja, tisto, kar se polaga ozira poklada živini v jasli. Ulica je dobila ime po tem. ker so v predavalnici fakultete v zimskem času prekrivali tla s steljo, da slušateljev in predavateljev ni zeblo. Drug zapis pa pravi, da je mesto Pariz junija 1549 priredilo Katarini Medičejski pojedino — dvorano. v kateri so se gostili, pa je bila posuta z »nežnimi, dišečimi bilkami«. V takšnih mestnih sobanah je pač hladno še poleti. O zimi pa ni. da bi govorili, še za kraljevo mizo sta vino in voda zmrzovala v kozarcih. Pozneje so se znašli, najbrž po zgledu izvenevropskih kultur, in so iz slame, bičevja in protja, ki so ga dotlej poleg tega, da so ga na-stiljali po podu, polagali tudi ob stene, začeli plesti rogoznice. Tisti stanovalci, ki jim ni šlo za razkazovanje premoženja v stanovanjski opremi, so se s. temi rečmi začeli ukvarjati šele takrat, ko je bil rešen problem ogrevanja. Tja do !2. stoletja ob steni ni bilo ognjišč. Stala so v sredini stanovanj, v kuhinji. Kamine ob steni so imeli najprej v Benetkah, od koder so se razširili vse tja do severnomorskih, moskovskih in atlantskih območij. Eden od virov navaja da se je pri premagovanju mraza v stanovanjih prelomilo tam okrog leta 1720. Dimne cevi se začenjajo po tem letu kriviti in zadrževati v stanovanju, da bi iz njih pobrali čim več toplote, pojavijo se peči in štedilniki. Tako gre to potem vse tja do naših dni. Vendar pa ne v enem toku, temveč v dveh. Kajti ogrevanje skupinskih stanovanj, teh »množičnih brlogov« — r nasprotju z zasebnimi, kjer je vsaka družina sama samcata obdana s trdovratnim mrazom, ki ga mora premagovati sama — je cenejše. V naših časih to že dokaj očitno pomeni, da je tudi bolj gospodarno in bolj ekološko. Kar je bilo seveda vedno, toda v preteklosti je bilo manj ljudi in manj stanovanj, pa več gozdov, več premoga, več nafte in več plina. Celo sonca je bilo več, ker nam ga v naših časih kradejo vsi tisti dimi, ki smo jih s sežiganjem fosilnih goriv poslali tja gor. Vsaka pametna država bi si zato morala zelo želeti, da bi čim več ljudi pristalo na življenje v skupnih stanovanjih, kjer je manj zasebnosti. zato pa bolj toplo. Država ima od tega samo energetsko korist. Državljani pa tudi. Ker jih je. več na enem mestu in je okolje manj pozidano, imajo več prostega prostora, kamor lahko pobegnejo iz svojih brlogov. Predvsem iz tistih skupinskih! Glede na to neizmerljivo korist ta država družbena stanovanja predrago prodaja, posojila za zasebno gradnjo pa je podarjevala z neumnostjo — brez določil za energetsko varčno gradnjo. .. Pripadniki madžarske narodnosti iz soboške občine oziroma nJ>hovi predstavniki so želeli te dni dobiti konkretne odgovore na več vprašanja, ki so povezana z njihovim življenjem in delom. Na skupščino narodnostne skupnosti so zato povabili kar najširši krog predstavnikov oblasti in tistih, ki sodelujejo pri oblikovanju narodnostne politike. . Kako bo z asfaltiranjem cedstne povezave Hodoš—Domanjšev-Cl-Prosenjakovci — Cikečka vas—Motvarjevci, torej ceste, po kate-r' se vozijo učenci in nekateri učitelji v centralno dvojezično osno-Vn° šolo v Prosenjakovcih? , Predsednik Izvršnega sveta SO Murska Sobota Ivan Obal je a' širšo informacijo po posodabljanju občinskih cest v občini in Povedal, da so v programu posodobitve tudi odseki Berkovci — ?omanjševci-Središče, Selo-Čikečka vas-Motvarjevci, Ho-,°š—Domanjševci in Ivanovci — Panovci — Križevci. Izdelani so e Projekti in v postopku je podpisovanje pogodb. Kaj bo prišlo Prej na vrsto, pa bo odvisno tudi od 10-odstotnega deleža, ki ga °(ajo zagotoviti krajevne skupnosti. Zato bi kazalo o tem čim-Prej Pripraviti pogovore na terenu. Predsednik občinske vlade pa *> denimo, če bi to lahko storil, prepovedal, da bi ljudje zbirali tu-do 6000 DEM za telefon, kolikor bo prišlo na nekatere naročnina območju pošte Prosenjakovci. Kdaj in kdo bo popravil most v Domanjševcih? Zakaj v zvezi s ern problemom nihče nič ne ukrene, so spraševali nekateri. Pred-ednik občinske skupščine Andrej Gerenčer je dejal, da ni res, da OŠ Rogašovci ali Sveti Jurij? H ^jHokdaj se zgodi, da bi kate-t0|“,d občinskih odlokov sprožil Ut ■ >u8ovorov< 'n P°lemik> Je to prinesel predlog o reor-Javn'h vzgojno-izobra-osn n'h zavodov na področju ska <;Vnega šolstva v občini Mur-se°bota. Le-ta predvideva, da tli o°do Vse osnovne šole v obči-Sa2r®anizirale s L januarjem kot Ut st°jni javni zavodi, torej bi Pravne osebe. Hkrati pa naj d° preimenovanja, tako 1 se šole imenovale po kra- jih, kjer je njihov sedež, v Murski Soboti pa bi dodali še rimske številke od ena do štiri (I, II, III, IV), kot so to doslej tudi pogosto uporabljali. Tako naj bi se OŠ Rogašovci preimenovala v ‘OŠ Sveti Jurij, saj je njen sedež v tej vasi. Svet tamkajšnje krajevne skupnosti pa temu oporeka oziroma predlaga, naj se njihova šola še naprej imenuje OŠ Rogašovci, saj je to ime uveljavljeno med prebivalstvom in so ga tudi ves čas uporabljali. Po njihovem dejanje zdravstvenega varstva za tuje delavce Sf^n3* so w ustavili denarni pretoki med Slovenijo in Hrva-/Jhia. Pr- us,av,jena tudi plačila zdravstvenih storitev med republike*nas zaposleni delavci iz Hrvaške sicer niso ostali brez R ',0 skl morda pa bi do tega lahko prišlo, če ne bi pri- ^"MikZci ° Pobofafy“ obveznosti med republikama. Izvršni svet ^nosf । vef**Je jv namreč izdal odlok o obveznem pobotanju s $ ost- r f.erla,ev n,ed 'pravnimi osebami. / ^'»sne in 'J?' rePubHkamf Pa ostaja možnost pogodb o cesiji. saj je ’VnaVn Hercegovine že prišlo nekaj tovrstnih predlogov za po S V SJ VWnos,i- »^itev pa so moraii rešiti tudi problem plačila zdravstvenih *«r tik begunce. Račune sedaj zbirajo na ministrstvu za zdrav- trn bodo poslali na Hrvaško. (mh) se nihče ne bi ukvarjal s tem vprašanjem, saj je občina že naročila predračun del, le-ta pa znaša kar 2 milijona tolarjev. To je precej denarja, ki ga v občinski blagajni ni mogoče kar tako zagotoviti. Ker je bil most poškodovan v času, ko so delavci Vodnogospodarskega podjetja Mura tamkaj izvajali melioracije, bo treba od njih terjati, da sodelujejo pri popravilu mosta. Zakaj v osnutku odloka o reorganizaciji javnih vzgojno-izo-braževalnih zavodov na področju osnovnega šolstva v občini ni zapisano, da je v Prosenjakovcih dvojezična osnovna šola, v Domanjševcih in na Hodošu pa dvojezični podružnični šoli? Odgovor: V predlogu odloka bodo to upoštevali. Medtem je to že realizirano. Enako bodo uredili tudi za vrtce v Prosenjakovcih, Domanjševcih in na Hodošu. Kako zagotoviti hitrejši razvoj in boljše možnosti za življenje ljudi ob meji z Republiko Madžarsko? Precej bodo k temu prispevale posodobitve cest ter širitev telefonskega in vodovodnega omrežja. Zaželjeno pa bi bilo, da bi imeli domačini več lastnih pobud za črpannje sredstev iz sklada za pospeševanje demografsko ogroženih območij, kajti političnih tovarn in drugih objektov ne bo več možno graditi. Ker kmetovalce ogroža divjad, ki prihaja na našo stran v glavnem iz sosednjih gozdov na Madžarskem, je potrebno ta problem reševati skupaj z njimi. Če ne bo šlo drugače, pa nekateri predlagajo tudi zagraditev meje zaradi divjadi. In če je bila meja z Madžarsko prej zavora za hitrejši razvoj, so se zdaj razmere bistveno spremenili, kar bo morala upoštevati tudi republiška vlada. Jože GRAJ mnenju poimenovanje po krajih ni najustreznejše in se v mnogih primerih ne uporablja. Tako imata pošta in krajevni urad Gornji Petrovci sedež v Šulincih, mejni prehod Kuzma je v Sotini, mejni prehod Gederovci pa v So-dišincih itd. Če naj bo poimenovanje javnih zavodov in ustanov po krajih, kjer imajo le-ti sedeže, naj bo to dosledno v vseh primerih, se je glasila pripomba na zadnjem zasedanju zborov občinske skupščine. Občinska vlada pa kljub vsemu vztraja pri svojem predlogu, ker primeri drugih poimenovanj niso stvar tega odloka. Prav tako ni soglašala s pripombo, češ zakaj naj bi upravni občinski organ nadziral finančno poslovanje, ko pa imamo finančno organizacijo, ki to uradno opravlja — Služba družbenega knjigovodstva. Vendar, Če je občina odgovorna za financiranje osnovnega šolstva, mora imeti tudi pravico do nadzora. Glede pripombe, da naj se natančno določi, kako bo z vodjem Skupnosti zavodov, ki jo bodo ustanovili za opravljanje skupnih pravnih, kadrovskih, računovodskih in administrativnih del ter za pedagoško-svetovalno delo in organizacijo šolske prehra- ne, pa je obveljalo stališče, da bo vodja pač eden od zaposlenih na Skupnosti, ki bo poleg svojega dela odgovoren tudi za vodenje skupne službe. Kdo bo to, ne kaže vnaprej določiti, temveč se bo potrebno o tem dogovoriti skupaj z zaposlenimi. Člani izvršnega sveta pa ši niso bili enotni o tem, ali naj v odloku piše, da je prehrana na šolah namenjena' >amo učencem, učiteljem in drugim zaposlenim delavcem na tej ali oni šoli (ne tudi za domov) ali pa je to stvar drugih aktov. Podpredsednica Brigita Bavčar je namreč opozorila, da se v zvezi s šolsko prehrano dogajajo nepravilnosti in da ne bi smeli dovoliti, da nekateri nosijo malice ali kosila tudi domov. Pripomba je bila dobronamerna, da se ne bi res kje dogajalo, da bi drugi dobili za enako plačilo boljše obroke kot učenci. Kot smo že poročali, pa je to opozorilo dvignilo v šolah veliko prahu in negodovanj. Sicer pa je obveljal sklep, da bodo vprašanje šolske prehrane podrobneje opredelili v šolskih statutih. JOŽE GRAJ ZAKAJ TAKO? Zapisniška podtikanja Iz zapisnika z nedavne seje predsedstva občinskega odbora Socialdemokratske stranke Murska Sobota, ki je bila za zaprtimi vrati, lahko razberemo celo kopico kritik po dolgem in počez na račun občinske vlade. Očitajo ji, da ob veliki brezposelnosti ne daje izhoda iz težav. Med drugim je zapisano, da se član občinskega izvršnega sveta Drago Šiftar, ki je obenem tudi podpredsednik omenjene stranke, obnaša samovoljno in ne sprejema nikakršne kritike. Nezadovoljni so tudi z delom predsednika občinske vlade Ivana Obala in podpredsednika IS Janka Halba, ki bi se moral končno odločiti, če bo še opravljal to funkcijo ali pa bo postal poklicni republiški poslanec. Slišali smo tudi pripombe na račun neodločnosti podpredsednice izvršnega sveta Brigite Bavčar, ki da nima jasnih stališč do žgočih problemov v družbenih dejavnostih. Soboški socialdemokrati so celo predlagali, da bi lahko eno od podpredsedniških funkcij ukinili in omenili, da bi to lahko opravljal Vlado Kerec. Hkrati zvemo, da so vse stranke razen krščanskih demokratov nezadovoljne z delom občinske vlade, zato omenjajo možnost, da bodo posamezne stranke zahtevale odstop predsednika in omenjenih članov občinskega izvršnega sveta. M. JERŠE I GORNJI PETROVCI Pri ravnatelju se »zapleta« Minili so časi, ko je šlo pri imenovanju ravnateljev šol v glavnem povsod dokaj 'gladko'. Zdaj, ko imamo večstrankarski sistem, je marsikje v ozadju tudi več političnih iger. Zato je takšno politično življenje tudi zanimivejše. Nič več ni tako rekoč vnaprej znano, kdo bo izvoljen oziroma imenovan. Na to kaže tudi zgled OŠ Gornji Petrovci. Potem ko je moral odstopiti prejšnji ravnatelj Zdravko Horvat — očitali so mu več nepravilnosti — se je brž začelo zapletati, kdo ga bo nadomestil. Nazadnje je bil imenovan za vršilca dolžnosti ravnatelja predmetni učitelj na tej šoli Branko Sapač. Medtem je svet zavoda razpisal prosto delovno mesto ravnatelja šole in spet se je zapletlo. Prijavili so se trije kandidati (Ša-rika Breznik, Aleksander Ružič in Branko Sapač). Svet šole je sprejel sklep, da se imenuje za ravnatelja Branko Sapač, in zaprosil za soglasje še ustanovitelja, oziroma je svoj predlog naslovil komisiji za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja pri SO Murska Sobota. Potem ko seje komisija seznanila z vlogami kandidatov in še z mnenjem Zavoda za šolstvo in šport OE Murska Sobota, ni sprejela odločitve o soglasju k imenovanju. Trije člani so glasovali za Branka Sapača, ker so se ozirali na mnenje sveta šole, trije pa so bili proti, ker so bolj upoštevali mnenje Zavoda za šolstvo, v katerem je med drugim zapisano, da njegovo dosedanje pedagoško delo ne daje zadostnega jamstva za uspešno opravljanje funkcije ravnatelja. Večina njegovih sodelavcev pa meni, da je sedanji vršilec dolžnosti uspešen pri svojem delu in ga podpira tudi pri imenovanju za ravnatelja. Do razpleta bo očitno še 'zanimivo'. Jože Graj 21. NOVEMBRA 1991 Stran 3 politični golaž KOMENTAR DEMOS NA RAZPOTJU Komu (še) verjeti? Na bodočih volitvah bo imel slovenski volilec zelo težavno izbiro. Moral bo namreč izbirati med samimi »dobrimi« strankami in kandidati, ki bi se vsi dali »raztrgati« v dobro Slovenije, ne glede na osebni prestiž in prestiž stranke, kateri pripadajo. Žal pa zdajšnje odnose med strankami v parlamentu pa tudi znotraj vladajoče koalicije ter med vodilnimi ljudmi v strankah najbolje označuje vulgarni srbski rek, ki pravi: »Ja držim tebe za čoveka, a ti mene za . . .!« V kriznem času, ko bi potrebovali učinkovito in enotno vlado ter razumevajočo opozicijo, da bi rešili Slovenijo pred gospodarskim razsulom in socialnim kaosom, pa se politiki žal gredo prestižne osebne in strankarske igrice za padec vlade in nove volitve. Največji optimisti trdijo, da bodo priprave na nove volitve trajale najmanj šest mesecev; tega časa pa Slovenija nima. Bojazen, da bo komaj rojena samostojna Slovenija umrla v agoniji socialnih nemirov, stopa vse bolj v ospredje. Del prebivalstva se je že, potem ko je dodobra spoznal učinke nove vladavine in ko se ob naraščajoči revščini ni mogel prepoznati v njenih »vzvišenih ciljih« pri uresničevanju »tisočletnih sanj«, preprosto umaknil iz politike in javnosti v zasebno resignacijo. Drugi del pa je zajela kriza politične identitete, povezana tudi s tem, da so si stranke v prizadevanju, da bi »uprizarjale« Evropo, kar povprek nadevale imena, ki imajo komaj kaj opraviti z njihovimi usmeritvami in početji. Ko gledaš vse to strankarsko prerivanje, te mine, da bi še naprej ostal strankarski človek. Najraje bi se zapisal med anarhiste, če bi to kam peljalo. Na političnem turnirju se množica strankarskih vitezov dobesedno drenja, da bi rešila Slovenijo. Slovenija pa ob strani joka in kakor Alenčica čaka svojega kralja Matjaža. Potemtakem kaže, da kljub prizadevanjem sedanje vladajoče koalicije in njene vlade brez sprememb v političnem vrhu ne bo šlo. To seveda ni presenetljivo, saj je v svetu tako rekoč pravilo, da zahteva vsako obdobje drugačne ljudi, kar je naše javno mnenje tudi hitro spoznalo ! Izhod iz slepe ulice so sicer čimprejšnje nove volitve, vendar je vseeno potrebno takojšnje ukrepanje. Demos lahko zamenja glavo, plavuti, rep ali celo telo vlade, saj ima v roki oblast. Zato bi bilo v tem trenutku najbolj modro, če Demosovi poslanci trezno premislijo o kritičnem položaju in izglasujejo nujno potrebno nezaupnico sedanji vladi. Notranje vrenje v različnih strankah, pozicijskih in opozicijskih, naravnost kliče k takšni rešitvi pat pozicije. MILAN JERSE Zdenka Vidovič Lokalna samouprava po novem V Švici spada lokalna samouprava v pristojnost kantonov in je enonivojska. Občina je v tej državi edini tip lokalne samouprave. Okraji so le oblika administrativne decentralizacije, le dislocirane enote oblasti. Skupno je v državi 3100 občin, od najmanjše, ki šteje 12 prebivalcev, do največje s prek 600.000 prebivalci (Zurich) oziroma v povprečju z 2.000 prebivalci v občini. Lokalna oblast ima sicer številne pristojnosti, vendar so le-te manjšega pomena. V Franciji so lokalne oblasti pod močno kontrolo višjih organov in imajo le minimalno stopnjo samoupravnosti. Kot vidimo, je v svetu lokalna samouprava dokaj različno urejena. KAKO SE JE RAZVIJALA LOKALNA SAMOUPRAVA PRI NAS Slovenija se je kot nacionalna upravna celota oblikovala leta 1918 in 1954, ko je okrog ene tretjine njenega ozemlja in prebivalstva ostalo v Italiji na Primorskem, v Avstriji na Koroškem in na Madžarskem. Upravnopolitično se je Slovenija znotraj pogosto spreminjala. V letih 1929—1936 so občine preuredili v okraje, od 1946. do 1952, so se oblikovali krajevni ljudski odbori in okraji ter prve povojne občine. Po dokončni ukinitvi okrajev leta 1963 so dobile občine svojo inštitucionalno potrditev z ustavo 1974. leta. Nastala je dvonivojska komunalna ureditev z republiko na čelu in občinami. Da tako postavljena lokalna skupnost ni najboljša, so dokazale dopolnitve, ki so vpeljale krajevne skupnosti, nekakšne »mirti« občine in dopuščeno interesno združevanje občin v medobčinske skupnosti. Samouprava seje s tem preoblikovala v štiri-nivojsko. Vpliv občinske birokracije in njene samovlade je bil še vedno prevelik, čeprav smo z uvedbo krajevnih skupnosti stvari nekoliko demokratizirali. Tudi medobčinsko dogovarjanje ni prineslo željenih rezultatov in občine so še naprej ostale preveč zaprte v meje lastne lokalne ssamouprave. To smo občutili tudi v pomurski regiji. Sicer smo se samoupravno dogovarjali in sklepali skupne planske dokumente, vendar smo ostali pri izvajanju skupnih nalog pogosto preveč zaplotniški. Najbolj so to občutile regijske ustanove, zlasti zdravstvene. Kako pogoste so bile spremembe v družbenopolitični ureditvi Republike Slovenije, kaže tudi pregled za občino Murska Sobota, ki smo ga za čas od leta 1945 najprej naredili na komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj leta 1983. Na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov in dobrega spomina dveh delavcev komiteja, danes že upokojena Marije Kuplen in Jožeta Klara, ki sta službovala v upravnih organih še v času okrajev, smo z veliko vloženega dela dobili zanimiv pregled družbenopolitične ureditve občine Murska Sobota. V prvih letih povojnega obdodja je bilo območje, ki ga danes pokriva občina M. Sobota, upravno razdeljeno na 72 krajevnih ljudskih odborov, organiziranih v okraj M. Sobota. V tem so bili 4 odbori na sedanjem območju občine Lendava. Okraj M. Sobota se je od 8. 9. 1945 do 24. 1. 1947 povezoval v mariborsko okrožje, od 25. 10.1949 do 22. 1. 1951 pa v mariborsko oblast. Leta 1952 sta se okraja M. Sobota in Lendava združila v en okraj za Prekmurje, ki je pokrival 22 občin. Na območju Prekmurja so bile takrat občine: Beltinci, Bodonci, Bogojina, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Ga-berje, G. Petrovci, Grad, Križevci, Kuzma, Lendava, Mačkovci, Martjanci, M. Sobota, Polana, Prosenjakovci, Puconci, Rogašovci, Šalovci, Tišina in Turnišče. V letu 1955 je ponovno prišlo do združitve okrajev, in sicer se je okraj za Prekmurje združil z okrajem, ki je nastal leta 1952 z združitvijo G. Radgone in Ljutomera. Nastal je pomurski okraj, ki je zajemal 10 občin: G. Radgona, Lendava, Ljutomer, M. Sobota, Videm ob Ščavnici, Martjanci, Beltinci, Cankova, Petrovci —Šalovci in Grad. Leta 1958 so bile ukinjene občine Cankova, Grad, Martjanci in Videm ob Ščavnici. Leta 1962 so v Sloveniji ukinili manjše okraje, med njimi tudi M. Soboto. Z 20.12. 1962 seje oblikoval okraj Maribor, v katerega pristojnost so spadale tudi pomurske občine. ... (Nadaljevar^p prihodnjič) Strankarska bibavica ali razkol Dogajanja na politični, natančneje na strankarski sceni, so v zadnjem obdobju skoraj nepredvidljiva, navkljub trditvi, da je začel Demos odmirati v tistem trenutku, ko je nastal. Že nekaj časa lahko ugotavljamo, da je Demos v resni krizi, zato so vse glasnejša prizadevanja po njegovi ohranitvi, čeprav vendarle ne za vsako ceno. Tega, ali še ima večino v parlamentu, za zdaj še ne vedo, vsekakor pa brez jasne večinske podpore ne more učinkovito opravljati svojega poslanstva. Nedvomno je Demos opravil pomembne premike v slovenskem političnem življenju, položaj Slovenije, ki je tik pred priznanjem in v težkem gospodarskem primežu, pa zahteva stabilnost in energično ukrepanje, kar si je nemogoče predstavljati brez močne koalicije in s tem tudi vlade. Če Demosa vendarle ne bo možno utrditi, bo treba najti čim hitrejšo pot do novih volitev. Najslabše bi bilo pristajati na tiho umiranje ali nefunkcionalnost Demosa, zato se je treba v skrajnem primeru odločiti za zaključek njegove epizode; in to z odprtimi kartami. Po drugi strani pa je res, da se politične stranke doslej še niso znale prav razvrstiti. Levica je po mnenju mnogih poznavalcev v krizi in še išče svoj prostor pod soncem, desnica pa prehitro dviga glavo. Očitno je za slovensko politično srenjo prišel čas vmesnih bilanc, ki naj bi posamezne stranke ali skupine poučile o njihovem položaju in možnostih, konkurenco pa naj bi preslepile. Kako naj si drugače razlagamo obče deklarativno obleganje političnega centra, medtem ko diagnoze »dežurnih agensov javnosti« govorijo ravno o nasprotnem. Govorijo namreč o praznini v centru ter o čedalje jasnejši in manj spravljivi dvodelnosti našega političnega prizorišča. Struktura oblasti se namreč ni bistveno spremenila. To navsezadnje dokazujejo prizadevanja za koncentracijo vse oblasti v rokah novih oblastnikov, od katerih se nekateri niti ne pretvarjajo več, da jim gre za demokracijo, saj kot programsko geslo razglašajo »odpravljanje krivic preteklosti« ter »moralno prenovo« družbe in posameznikov, povezano s strogim spoštovanjem družbene in ideološke hierarhije. Če upoštevamo povedano, potem je jasno, da sprememba ob volitvah iz zornega kota strukture oblasti ni bila tolikšna, da bi zagotovila resnično spremembo režima. Razmere v opoziciji pa so žal podobne razmeram v vladnem bloku, le da opozicija ni koalicija, tako da imajo opozicijske stranke veliko več manevrskega prostora. Vendar seje obeh neposrednih naslednic nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, SDP in LDS, lotila kriza identitete, predvsem zaradi heterogenosti članstva in podedovanih obrazcev v notranjem delovanju. Nenormalnost političnega prostora kaže na nujnost korenitejših premikov, ki naj bi pospešili demokratizacijo politike in njeno večjo prepoznavnost v primerjavi s podobnimi evropskimi strankami. Nevarnost, da Demos ostane brez večine Politika ne pozna moraliziranja, ampak nekaj velja le razdelitev političnega vpliva in učinkovitost njenih odločitev. To, kar se dogaja v parlamentu, je neke vrste klinč, zaviranje in proceduralni boj. Nova slovenska republika, tako rekoč čisto zelena, kar zadeva njeno notranjo gospodarsko in pravno strukturo, si tega ne bi smela privoščiti. Bolj kot kdajkoli prej potrebujemo močno državo in vodstvo, ki bo lahko resnično odločalo. Nekakšen razkol v vladajoči koaliciji, ki smo mu priča, pa že močno pretresa slovensko politično prizorišče. Na to jasno opozarja tudi predsednik Demosa in Socialdemokratske stranke Slovenije dr. Jože Pučnik, ki se zavzema za energično ukrepanje, saj brez jasne večinske podpore v parlamentu ni mogoče delovati. »Če ne bo šlo več naprej po začrtani poti, naj se Demos dostojanstveno razide,« pa dodajajo Zeleni. »Zaradi razcepa pri slovenskih demokratih je prišlo prvič, odkar obstaja Demos, do neke krize in nevarnosti, da Demos nima več večine v skupščini. Če je temu res tako, je to potrebno na tiskovni konferenci povedati vsej slovenski javnosti. Iz tega je treba izvleči tudi določene zaključke. Čeprav se o tem v Demosu še nismo pogovarjali, bomo s strani neodvisnih poslancev skušali dobiti potrebno število poslancev. Teoretično je možen dogovor z manjšimi opozicijskimi strankami, v poštev pa pride seveda samo Socialdemokratska unija, ki ima nekaj poslancev med neodvisnimi. Druga možnost pa je, da poiščemo čim hitrejšo pot do novih volitev, čeprav bo to zelo težavno, ker imamo še vedno stari zakon o volitvah. Obmurci pa od nikoder ne slišijo klica divjih gosi Obmurski pokrajini sta vsaj dve. Ena je fizična pokrajina in vključuje Prekmurje ter Prlekijo, druga je politična. Politična pokrajina je takorekoč pokrajina v gornjem nadstropju. Nekdaj, takrat, ko je bila spodaj še baza, vsenaokrog pa uradni socializem, bi rekli, da je politična pokrajina del »nadstavbe«. Ta terminologija je nekoliko anahronistična, če pa gledamo na dejstva in se ne damo zapeljati zunanjim simbolom, ni danes ne spodaj in ne zgoraj, ne pri delu in ne pri vladanju, nič drugače, kakor je bilo v onih dneh. V političnem in gospodarskem smislu je tukaj še vedno socializem. Socialistična nagnjenost do dela utriplje globoko pod našimi pazduhami. Zakoni so še vedno socialistični, samoupravni družbeni pravobranilci samoupravljanja komajda počasi odhajajo v penzije — v nizki starosti in s pokojninami, ki so za večkratno zajamčeno plačo. Namesto SZDL imamo DEMOS, ali še bolje, zdaj imamo oboje: partije in partijce obeh taborov, ki se med sabo razlikujejo samo deklarativno in kadijo meglo nad politično pokrajino. Vse je, skratka, bolj ali manj tako, kakor je bilo. No da, političnega pluralizma prej ni bilo, možnost samovolje in tudi dejanska delujoča samovolja je bila prej izrazitejša. Vendar pa je to principielna razlika, razlika med dvema političnima svetovoma. Nas pa tukaj ne zanimajo principi, temveč učinkovanje politične pokrajine. Ti učinki pa niso nič drugačni kakor so bili poprej. Osamosvojena Slovenija? Državnost, neodvisnost od Beograda, srednjeevropska pripadnost? Kje pa vidite kaj takšnega? Jug nekdanje južnoslovanske države je v naših kitah, v naših ustanovah, gozdovih, na železniških postajah, vsepovsod. ____________________ Toda vrnimo se k naši pokrajini in jo preletimo. Recimo tako, kakor divje gosi. Najprej letimo čez zemljepisno pokrajino. Na jesen ponekod v tej pokrajini, ki je v zadnjih desetletjih z melioracijami izgubila večji del svoje potočne vijugavosti, zrastejo hribčki nekakšnih rjavo-srebrno-zelenih grud. Sladkorna pesa. Pojdimo zdaj še malo tja dol, na tla pokrajine. Ali še bolje, poniknimo malo pod ta tla. Zgoraj je torej sladkorna pesa in kupi odpadkov. Prsti v kateri so pesa in vse druge poljščine zrastle, pa je čedalje manj in čedalje bolj je izsesana. Pridelek, ki ga s ceno vsiljujejo kmetom, je iz zemlje izčrpal skoraj vso sladkost. Prstena Sladkost se odceja tja proti Ormožu, v »cukrno fabriko«. Zemlja je vsa premešana z različnimi strupi. Pitno vodo nam bodo zdaj scen-tralizirali. Drugače ne gre več. Medtem ko se na vse kriplje upirajo državni administrativni centralizaciji, so tukaj na tleh pokrajine primorani centralizirati neobhodno dobrino. V vodi iz menda vsakega lokalnega vodnega zajetja so že kdaj, vsaj enkrat, namerili več nitratov kakor je dovoljeno. Drugače, tako na zunaj, v zemljepisnem oziru, pa je pokrajina še kar za pogledati. V Prlekiji in v lendavskem koncu, pa tudi tu in tam po Goričkem, je ježasta. Tako, iz zraka. Kakor ježeve bodice štrlijo v zrak vinogradniški koli, kolči in stebriči. Pod njimi pa je natreseno ru- meno trtno listje. Po drugod, tam, kjer se tisto kar štrli iz zemlje razcvete v vejevje, torej tam, kjer so gozdovi, pa je razsuto žareče listje bukovih dreves. Tamle spet pa je ozkolistna sivina vrbovih logov. Lepa pokrajina! Toda pomislite: vse te lepote nihče ne plačuje! Bi morda porekel kak mrzlooki menežer, ki bi letel nad pokrajino in bi se mu ravno zahotelo, da o vsem kar iz letala vidi, razmišlja kot o tržnem blagu. Kot o turistični ponudbi. Eh, da, pred letali je zdaj mir, letalske proge nad nami so zaradi vojne ukinjene, zato se to ne more zgoditi. Kvečjemu kakšna divja gos bi lahko zavzdihnila kaj podobnega. Letos jih še, doslej, ko to pišem, ni bilo slišati. Političnih strank ne briga onesnaževanje, nimajo gospodarskih načrtov ne vizij. STRANKE NISO KAKOR DIVJE GOSI Klici divjih gosi so svarilni in bodrilni. Ljudje pripravite se, zima prihajal, se sliši čez pokrajino, ko čeznjo letijo divje gosi. Storite čim prej, kar morate storiti! Nobeno naravno znamenje, noben naravni glas ne kliče tako kakor klic divjih gosi. Ko se oglasijo one, je časa še malo. Na drugi strani tega časa je sicer znova pomlad, govori tisto bodrilno v njihovem klicu — toda vmes je zima. Kako je kaj slišati glasove v politični pokrajini? Kaj je za videti? Kaj počnejo politične stranke? V glavnem se ukvarjajo same s seboj. Preletimo pokrajino teh narcisov in se pri tem ravnajmo nekako po zaporedju, ki ga narekuje njihov uspeh na zadnjih volitvah v Prekmurju in Prlekiji. KRŠČANSKI DEMOKRATI. V Turnišču jim je v soboto predaval predsednik slovenske vlade Peterle. Njihov človek. Na obmurskih tleh je njihova molčeča »zemeljska« moč, ki jo črpajo iz uporabe imena »krščanski«, posebej izrazita. Najprej jih ni nikjer, potem se nenadoma od nekod vzamejo v velikem številu. V tej pritajeni moči je tudi edini praktični učinek krščanskih demokratov v obmurskem političnem prostoru: klerikalni, nekdaj privilegirani levičarji se jih silno bojijo — in nemalokrat celo organsko sovra žijo. Stranke s krščanskim imenom so v državah z demokratično tradicijo običajne, tukaj v post-komuni- Morda bi prek referenduma o volilnem zagonu lanko hitro prišli do take rešitve. Vse pa kaže, da bi do obletnice razglasitve rezultatov plebiscita vendarle lahko sprejeli novo slovensko ustavo, kar bi bil velik korak naprej,« je na pogovoru s soboškim) socialdemokrati poudaril dr. Jože Pučnik. Nesporno je, da je treba, neodvisno od prej navedenega, voditi državo p° ustaljenih kolesnicah. Znano je, da socialdemokrati podpirajo vladni predlog zakona o lastninjenju, ki po njihovem omogoča, da se čimprej začne z reformo gospodarskega sistema. Ta zakon ima, kot navajajo, prednost, ker daje nekaj tako zaposlenim kot upokojencein, kakor tudi vsem drugim državljanom. Med drugim tudi tistim, ki nimajo podjetij, recimo v zdravstvu, upravi in prosveti, je treba omogočiti razpolaganje z delnicami. Odločitev o tem, kateri model lastninjenja bo Slovenska demokratska stranka podprla, pa bo vplivala vsaj na prihodnjo sestavo Demosa, če že ne na njegov nadaljnji obstoj. Če namreč stranka ne bo podprla Umkove-Pleskovičeve-Sachsove zakonodajne različice, bo vlada v parlamentu izgubila večinsko podporo poslancev, kar zadeva izvedbo privatizacije. Ker pa naj bi projekt privatizacije pomenil tudi enega od še neuresničenih programskih ciljev Demosa, bi odtegnitev podpore vladnemu modelu pomenila tudi, da Demos v zdajšnji sestavi in s skoraj dve leti starim programom ne obstaia več. Kdo ribari v kalnem? Nesprejemljivo je seveda, da nekdo, ki je podpisal sporazum o Demosu, potem od tega nenadoma odstopi. V vsakršni koaliciji namreč veljajo določen3 pravila igre, ki jih morajo spoštovati vsi, sicer je vsa zadeva zgolj mrtva črka na papirju. Zanimivo je, ko demokrati zastopajo stališče, da po razcepitvi ne pre * stavljajo nove stranke, ampak staro z nekaterimi vsebinskimi popravki, ki J1 pač prinaša demokracija. »Narodnjaki«, kot radi poimenujejo del novoustanovljene Slovenske demokratske stranke, od katere so se ločili, pa so očitno v po*1 tični krizi, ker še iščejo svojo identiteto. Vedeti je treba, da je prav zaradi neizo blikovanega stališča demokratov do vladnega predloga zakona o lastninjeI^Ju propadel zadnji sestanek sveta Demosa, kakor zatrjuje njegov predsednik Jože Pučnik. »Kar zadeva premik v levo, o katerem govori nova stranka demokratov,J to le izgovor za druge reči. Prepričan sem, daje do razcepa prišlo zato, ker njen dosedanji predsednik dr. Dimitrij Rupel ni hotel pristati, da bi ga odstavil*, skupina je politično zdaj na suhem, to so generali brez vojske. Med njimi paS° zelo sposobni politiki, ljudje z velikim političnim ugledom. Toda, celo PraV^°! da oni niso več v Demosu, ampak le znotraj prostora Demosa. Kaj je to? N povedo, kaj in kje so, ne pa, da ribarijo v kalnem! Hočejo namreč živeti od pitala Demosa, kolikor ga pač ima, istočasno pa udrihajo po Demosu. In če s še gremo koalicije, smo se obvezni dogovarjati z drugimi,« pripominja vo J Demosa. Odgovarja mu novi lider narodnjakov dr. Rajko Pirnat, ki zatrjuje, da 111 od ničesar odstopili. Dodaja pa: »Trdno vztrajamo v Demosu kot ena od osre njih Demosovih strank. Temeljni programski cilji narodnih demokratov so odločnem vztrajanju na odstranjevanju vseh ostankov realsocializma, kakor di zavzemanje za narod kot zgodovinsko povezani skupnosti ljudi.« Če je s0^ aldemokratska stranka res stranka centra, ki se približuje levi liniji in ima aiu^ cijo, da postane tvorka levega centra v Sloveniji, je seveda drugo vprašanje-tistem, kar se je dogajalo zadnje čase s soboškimi socialdemokrati, kjer so pojavljala velika razhajanja v vodstvu stranke in odsotnost pravega načina mokratičnega dialoga, so dvomi v takšno opredelitev tolikanj večji. Zdi se, Demos še vedno nastopa kot gasilec razvnetih političnih strasti, manj Pa oblikovalec novega sistema. . v Če se medsebojna obtoževanja v strankah, kar se navsezadnje zrcali tu pomurskem političnem življenju, prenašajo tudi na vlado in v parlament, pot je nekaj hudo narobe. Brez hitre rešitve nesporazumov in napetosti pa je ne goče pričakovati tvornejše sodelovanje ob pomembnih političnih odločitvah,. jih še čakajo. MILAN JEK$ zasedajo vodilna mesta v gospodar- stičnem političnem prostoru pa pri-tikanje »krščanskega« imena povzroča izgubo pomembne sile. Ljudi združuje ime namesto programa. Program gospodarske desnice, ki bi ga po definiciji morali imeti krščanski demokrati, pa je tukaj pomembnejši od vsega. Peterle se nemara zaveda te politične nekonsistentnosti, tega izključno verskega nagona v stranki. V Turnišču je namreč izjavil: »Nikoli nisem v vladi poudarjal imena krščanskih demokratov ...« Za kaj pravzaprav gre? Gre za to, da se je okrog krščanskega etosa v obdobju vladavine komunizma nabiralo vse tisto, kar naj bi nasprotovalo socialistični nemarnosti in nebogljeni navezanosti na skrb države. Krščanski demokrati bi zato danes morali biti tisti, ki bi dajali glavne pobude na področju podjetništva. Večina prakticirajočih katolikov, ki so danes standardno tkivo stranke, je v času komunistične vladavine preždelo v političnem molku, v neke vrsti političnih katakombah. Brez predsodkov so uživali vse lagodnosti takratnega sistema. »Uživali so socializem« in se obnašali kot drobtinčarska buržoazija: znašali so si skupaj svoja imetja in se izmikali slehernemu političnemu tveganju. Zato so zdaj v nekakšni samoblokadi, ker so brez prepričljivega moralnega in socialnega naboja. Iz njihovih vrst, kljub temu, da so za to nekako preddoločeni, ni mogoče kmalu pričakovati prepričljivih pobud za prevrednotenje delovne morale. STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE. To, da so soboški prenovitelji priredili martinovanje, je pomenljivo za to stranko. Grozi ji, da bodo njeni v resnici privrženi člani, ki se s stranko eksistencialno istovetijo, v čedalje večji meri iz vrst lumpenproletariata. Stranka z nekdaj najmočnejšim potencialom namreč trpi zaradi neporavnanih računov. Kakor nam je zadnjič, prav tako v Turnišču (!), povedal dr. Pučnik. Ne more napisati svoje zgodovine, priznati preteklih napak in postati dejanska socialdemokratska stranka evropskega formata, ker ji to preprečujejo generacijsko stari komunisti. Na določen način mu je, tako Pučnik, to priznal tudi sam vodja stranke C. Ribičič. Delovanje stranke se vzdružuje personalno pozicijsko. To pomeni, da se med zdajšnjimi prenovitelji kot najvišja moralna vrednota propagira vztrajanje v stranki, s čimer držijo v njej nekatere sposobne posameznike, ki Stvu. SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA - LJUDSKA STRANKA-Stranka poka od prevelikega pohle-pa po vplivu. Težišče izvajanja vph-va je v republiškem centru, zato Je vsa pozornost tukajšnjega regijskega delovanja »nastrojena« vertikal' no. Dejanskega vpliva nad kmeti tako nima kmečka stranka, marveč sefi kmetijskih zadrug, ki so v glavne^ vključeni v socialistično stranko. J’ po svoje delijo bonitete, ki jih v republiških lobijih za kmečki stan izborijo protagonisti SKZ. Na terenu obstaja kmečka stranka samo nom1' nalno, brez vrednostnega vpliva-Podobno kakor krščanski demokrati. SOCIALISTIČNA STRANKA Loteva se velikih tem, ki jih pač more spraviti do kosti in mesa, ker Je prešibka. Podobno kakor pri kom**' nistih je tudi vpliv socialistov personalno pozicijski. Svoje ljudi imajo na mestih, ki so ključna za transf6 kmetijskih pridelkov in ustreznega repromateriala ter se tako okoriščajo z rezultati republiškega kmečkega lobija. Vse, kar ta lobi tam izsn1’ višje cene pridelkov in kredite, Prl' kazujejo kot svojo zaslugo in P°' sredno s tem kot zaslugo stranke-^ ZELENI. Živijo v samodopaolJ1' vi zavesti, da so teme, ki so jih ko ekologi odpirali že v času, ko so še alternativno gibanje in so se up1' rali gradnji neprimernih elektrarn na Muri, šele zdaj prišle do tako1' menovane velike politike. Gre za zapiranje TGA Kidričevo, za razs^ litev velikih farm in sploh za prf strukturiranje gospodarstva. Če L to, kar počnejo mogoče imenova politika, je njihovo politično delovanje minimalistično. Začeli so vi gati tožbe proti onesnaževalcem napoveduje se spor z inšpekcijskim službami. V splošnem pa je tudi nje značilna samoblokada — z^ra politično nepragmatičnega vodstva-SOCIALDEMOKRATI. Ed^ znotrt preokupacija: obračuni ^LIBERALNODEMOKRATSKA STRANKA. To je »one wome’ band«: poslanka Zdenka Vidov se loteva regionalizma po IjubU skem receptu. Dejavnost strankc s tem začne in neha. SLOVENSKA DEMOKRA' SKA ZVEZA. Nekateri iz te b<0v stranke so se po njenem razcep^-nasprotju s svojim intimnim p0" čnim prepričanjem, iz črednega “ gona zvrstili za najvišjimi vodnik' stranki. Za Bavčarjem, ki je teles največji, in drugimi iz DSS. Tisi' SDZ-NDS se še formirajo. . Kaj je tukaj še za upati? Vsaj da bodo kmalu nove volitve id j, bodo nad politično pokrajino P gnale klicanje divjih gosi? Nav-zadnje je potrebno imeti neko . drilo. ŠTEFAN Stran 4 VESTNIK 21. NOVEMBRA^ gospodarstvo Korenine krize niso v razpadu jugo tržišča V teh dneh doživlja EIrad s svo-W 1300 delavci težke čase. Z za-Pttjein južnih tržišč, kamor je Prijetje prodajalo 65 % svoje pro-^odnje, je na dan izbila kriza, ki je spodjedala že dalj časa. Ta-je na čakanju 500 delavcev, za •••ere ne vedo, kdaj se bodo lah-•° vrnili na delo. Intenzivno sku-”1® povečevati izvoz, pripravili so novo družino izdelkov in ča-••jo, da se bo tržišče na jugu zo-P*t odprlo. Predvidevajo, da bodo Poslovno leto sklenili z 21 milijoni olarjev izgube. Razmere na tržiš-® so EIrad prisilile, da intenzivno ^misija o preustroju. Pripravlja ki naj bi optimiral proiz-in delovne resurse z razvo-P in ustanavljanjem manjših s^sprilagodljivimi programi, r a ^i ? cena> ki jih bo sedaj El-•" plačeval za zamujene prilož-°sti, bodo veliki. Prav zaradi te-? bo potrebna podrobna analiza voskov izgubljenih priložnosti, • se sedaj ne bi ponavljale napa-• v smislu nesmiselnega plačevalo stoječega dragega stroja ali ^Produktivnosti, ki se tam, ka-niOr želimo, ne da vnovčiti. Kje so korenine krize, ki je sedaj izbila? Prav gotovo v ekstenzivnem zaposlovanju manj kvalificirane delovne sile, kar si je EIrad lahko privoščil v letih svojega največjega razvoja kot proizvajalec izdelkov za jugoslovansko tržišče in množično porabo. Kot monopolist brez prave konkurence — s podobnim programom so se v Jugoslaviji ukvarjali samo trije: Iskra Vrhnika, Elektron Bačka Topola in Nikola Tesla — je imel proizvodnjo, ki je šla v neverjetne številke — 400.000 vtičnic, 80.000 strešnih anten, 300.000 kanalnikov, praktično razprodano. Za delo, kjer bi zadoščal en sam delavec, sta bila zaposlena dva ali celo trije. Zaposlovanje je bilo podrejeno proizvodnji in takratni politiki, ne pa razvoju in dolgoročnim potrebam domačega in tujega tržišča. V dobrih osemdesetih letih je bil tržni delež Elrada na jugoslovanskem tržišču več kot 75 %, z leti je padal in pristal na sedanjih 65 %. Že takrat bi ta padec moral biti zadosten razlog za alarm v smislu preustroja proiz- vodnje, postavljanja diagnoze podjetju in ugotavljanju njegove senzibilnosti. Slednje v analizi cene in količinske prodaje, variabilnih oz. fiksnih stroškov, analize kupcev, izdelkov in selekcije le-teh. Padec domačega tržnega deleža bi moral podjetje prisiliti v in- ELRAD tenzivno iskanje novih tržišč. Težko je verjeti, da se to ni dalo zaradi nepoznavanja tržnih poti ali anonimne blagovne znamke. Takrat je bil EIrad še v sistemu Gorenja in zaradi tega našteti razlogi niso upravičeni. Bolj je verjeti, da izdelki tehnološko niso ustrezali zahtevnemu tržišču in da je bila cena tista, ki je EIrad izločila iz zahodne konkurence. Če si lahko na jugoslovanskem trgu v ceno vkalkuliral nekako-vost, nedelo in velike stroške ekstenzivnega zaposlovanja, se na zahodu to ne da. Cena na svetovnih tržiščih so uravnovešene. El- 0 mešanem podjetju, kjer se ne cedita med in mleko Tovarna polnilne opreme ali R & S Tuji kapital le po kapljicah prihaja do podkapitaliziranih in nelikvidnih slovenskih podjetij. Zakaj, je ‘»ano. Ce bi prihajal iz usmiljenja, bi ga bilo prav gotovo več. Vendar ga ni, ker priteka samo iz lastnega inte-?’•• Krvavo ga potrebujemo, vendar — ali se bomo vdali in se v tem partnerstvu samo slabo prodajali ali pa 1,13 tudi sami poskušali iz njega izvleči maksimum? m Y Hsdenskini tovarni polnilne tehnike, ki je pred 'e,om dni postala mešana firma v navezavi z ®»kim partnerjem Steilejem, ni vse tako, kot bi . ralo biti, tako kot je obljubljal podpis pogodbe, bi privabil partnerja z denarjem in predvsem sle'xem’ Tačas je na čakanju 36 ljudi od 230 zapo-j.®1" delavcev, ki bodo, kot vse kaže, morali ostati »?? š®st mesecev. Po sicer zelo intenzivni proiz-vse sedaj v tovarni ni veliko delo, posle'za partnerja -končujejo, domačega trga ni, hrJ^dnja za tujino pa naj bi stekla v začetku pri-Jniega leta. Vendar takrat nekoliko drugače, saj J Partner pripravlja reorganizacijo proizvodnje za J' *rg po svojih merah in potrebah. Koliko ljudi bo vi? 0 zaposlenih v firmi R & S, bo v končni fazi od-in1,0 Radenske in velikosti poslov na slovenskem Prejšnjem jugoslovanskem tržišču. Puci ?Varn' polnilne opreme in tehnike so domov 'ali delavce, ki delajo v začetnem postopku tiihI2v°dnje, in tiste, ki delajo pri programu pral-v kjer dela ni. Tačas končujejo v proiz- dva kompleta paletizacije za firmo Steinle, " koncu leta pa bodo odposlali še manjši stroj območje. Vakuum v proizvodnji želijo Pie ?rn’ izkoristiti za temeljito reorganizacijo fir-se 1 kjer se bo morala spremeniti tudi miselnost in p^^^goditi zahtevam in potrebam nemškega ^terja. ^^anizacija po merah zahoda tiči; ?Varn' se pripravlja reorganizacija po dispo-šL?a nemških firm in konkretnih potrebah nem-Pstri Partnerja. To, da je v tovarni, kljub nekajlet-w 7? Precejšnjemu odlivu kadra, zaposlenih pre-v Radenski že dolgo vedo. In nemara bo ji, u.Zakteva nemškega partnerja po reorganizacija tere bistvo je zmanjšanje zaposlenih, ob tem, ^VnOra osnovno vodilo firme — korektnost, kale v 'n spoštovanje dobavnih rokov — obveljati prav naPrej, Radenski v tem trenutku prišla zelo R& o^|dnji čas je, da se podjetje očisti, pravijo v Prer • ^elja Radenske, da bi presežek delovne sile he poredila v polnilnico mineralne vode, zdaj itn, t .uresničljiva, saj je Mineralna voda z zaprt-Proi,?’^a> kamor je prodajala 40 odstotkov svoje ŠL, °dnje, še v večjih težavah. Po ocenah nem-Partnerja je v vseh fazah proizvodnje — od struL?®a sklepanja poslov do projektno-kon-PrOi *tske faze, priprave dela in izdelave končnih °dov — preveč zaposlenih. Koliko, ne ve- mo, bo pa končno število delavcev odvisno od obsega posla v Sloveniji in drugih republikah, ki ga bo morala zagotoviti Radenska. Zaenkrat večjih potreb po polnilni tehniki v nekdanji Jugoslaviji ni, se pa bodo verjetno pojavile. Polnilno opremo za različne medije bo potrebovala Hrvaška, firmo R & S pa potrebuje tudi Srbija, in to kot proizvajalca, serviserja in dobavitelja rezervnih delov. Partner ni upravičil pričakovanj Po hudih časih nekajletne krize, ko se je Tovarna polnilne opreme srečevala z velikim odlivom pameti, zahodnim tržiščem, ki je bil zanjo praktično nedosegljiv, z negativno izkušnjo kooperacijskih poslov z Winterwerbom, z zapiranjem domačega tržišča, kjer so polnilci raje posegali po kreditirani uvoženi opremi, in ko je bila edina vizija nadaljnjega obstoja daljna Kitajska, je bila naveza s tujim partnerjem pravilna in je omogočala izhod iz začaranega kroga rdečih številk. Vprašanje pa je, ali je bil tuji partner pravilno izbran ali je v tovarno res prišel partner s svežim kapitalom, velikim znanjem, tržiščem in imidžem, ki bi ga zahod cenil in poznal. Nekam čudno zveni podatek, da je firma Steinle delničar v podjetju s tridesetodstotnim deležem ter 50% upravljalskimi pravicami. Težko je ocenjevati, pravijo v Tovarni polnilne opreme, ali so bila njihova pričakovanja previsoka ali pa je odpovedal delničar. Ta se vse bolj usmerja v spretnega prodajalca in menedžerja, pričakovanega tehničnega znanja pa ni od nikoder. Dejstvo je, da bo Steinle iz tovarne iztisnil maksimum, za to ima vse možnosti, med drugim tudi močan vodilni glas, ali pa bo svoje sposoben iztržiti tudi TPO, pa je vprašanje. Prepustiti tehnični in tržni diktat tujcu, je na dolgi rok prav gotovo polomija. O posojilu, ki ga ni Tudi letošnje leto, ne glede na to, daje mešana, bo firma R & S končala z rdečimi številkami. Malce čudno, če dela predvsem za izvoz, vendar tako je če propade trg, ki bi poplačal izvozne izgube, ki je’ požiral vse, kjer si lahko dobro vnovčil »šlam-parijo«, nekakovost in kompenziral nedelo. Ni pa tudi posojila, na katerega so v Tovarni polnilne opreme računali in ki bi ga v firmo moral pripeljati nemški partner. Ali zato, ker je Slovenija za nekatere še vedno preveč tvegano območje, ali pa zato, ker nemški partner svoje 'tak dobi? RENATA rlCKO Občutek prave vožnje ^OACMC HATCHBACK 1,4 GL '782 DEM in 112.680 SLT >OA CMC HATCHBACK 1,6 i dem in 138.000 ŠLT {1°NDa CIVIC SEDAN 1,4 GL S95 DEM in 120.000 SLT CIVIC SEDAN h6 ' 488 DEM in 140.000 SLT ^°A CMC CRX;1.6 DEM in 150.000 SLT &°A aCCORD 2.0 i r, DEM in 190.000 ŠLT Hhonda. <04? •• spreminja glede na • e' Japonskega jena. strožki so obraču-2^ oanovi L DEM = 13 število voxi! Hudi SIT! ?J mesa učencev in drugih porabnikov šolske kuhinje1 .(j v prid vsem otrokom, katerih starši ne upajo (iz zn jjj razlogov) zagnati takšnega vika in krika, kot so S3 preko svojega sindikata učitelji. Da se bom neka( f med njimi tako zamerila, si nisem mislila, posebej. sem s predlogom poprej seznanila ravnatelje na a k na katerem se pogovarjamo tudi o vsebinskih 'P |9, njih osnovnega šolstva; res pa, da (preveč) tudi OK čah. Odgovorna sem namreč za celotno področje benih dejavnosti in ni mi vseeno kam gre dobršen -e občinskega proračuna. Očitki SVIZA (sindikata in izobraževanje) da se nisem hotela udeležiti P°8° pipa so iz trte zviti. Vabili so nas štiri, odzval pa *e krat (po dogovoru) predsednik izvršnega sveta, ker 0. imela druge obveznosti. Tudi javno pa povabila vse, p^. sebej pa računovodjo, da skorigira številke oziron)3 da kakšno je stanje v šolskih kuhinjah zdaj. V zap'5'^ SDK z dne, 14. 3. 1990 pa je nedvoumno napisano-navedenih izračunov (ti so priloženi, kakor tudi sp J() abonentov, ki odnašajo kosila na dom) je razvidno, se bile preveč zaračunane malice in kosila učencem, k jj vidi iz pozitivne razlike šolske prehrane. Potrebno P tudi navesti, da se s kontrolo niso ugotavljale k° T se posameznih obrokov zaužitih v šoli in obrokov. . odnašajo na dom.« uliiuH Tako naj ministrica odstopi, če je kaj narobe cit" podpredsednica pa (zaenkrat) zaradi takoimenova" plih obrokov ne bo. Po nasvetu PREZID1JA RUBK ap KRI NI ZEMLJA v lokalnem tedniku VESTNI" mi je tokrat namenil pozornost celo na naslovnic«)- hjpj zalogaj prismojenih toplih obrokov iz šolskih * p$-požrla ali izpljunila, da se mi ne zatakne v grlu. 5 ju grevanju pa se naj izkažejo za to pristojni v inšpek SDK ter še kje, če se jim bo zdelo vredno. aavč3r Brigita B3 VESTNIK 21. NOVEMBRA1!?. Stran 8 MARKO JESENŠEK S 6 kulturna obzorja PRODOR mladega kiparja na slovensko umetniško prizorišče, ki je v svojo BELEŽNICO ZAPISAL: »Življenje je smešna, smrtno-resna stvar« Negovski kipar Mirko Bratuša je tačas prav gotovo ena osrednjih osebnosti v sionskem umetniškem prostoru na področju kiparstva, čeprav še ni dopolnil niti trideset et> V Nemčiji, Angliji ali Ameriki to ne bi bilo presenetljivo, je pa nekaj novega in raz-'Mjivega v Sloveniji. Le redko se zgodi, da bi o ne-umetniku in njegovih delih 'tako kratkem času (v drugi ponvici letošnjega leta) pisalo toli-™ Priznanih likovnih kritikov. O Mirku Bratuši in njegovih kipih So _v zadnjih mesecih pisali To- Brejc (o vrtni razstavi v Lju-6 Jani), Aleksander Bassin (o raz-stavi v Equrni), Zdenka Badovi- (v katalogu ob razstavi Kriti-,! izbirajo 1991) ter Janez Bala-?lc in Meta Gabršek-Prosenc (v ^talogu ob samostojni razstavi Malega tihožitja in Tomaželova bqurni, razstavnem salonu Ro-“vžv Mariboru in v Galeriji Mi-t 0 Kranjec v Murski Soboti — u bo razstavljal spomladi). Če "tf Pred manj kot štirimi leti o |^| mr— ii.ii --— . . hod^-Kek d' Giotto (les, kovano železo; 230 x 230 + 65 cm) bo v pri-e del stalne zbirke Moderne galerije Ljubljana. v kulturnem domu v J' Radgoni pisali le v lokal-govJedniku Vestniku, se je nje-vijal ltne v zadnjih tednih poja-skik v vseh osrednjih sloven-h Adijih. kitni^^do se sprašuje, kako je L osemindvajsetletniku od So fispelo ustvariti dela, ki ^Prepričala« kritike in obi-Usplj Ce galerij? Predvsem mu je iogei° Uresničiti zastavljene na-tto . poleg tega pa je dovolj hi- ZnaL da je potrebno dela ampak jih tudi po-Potreh Ptavim ljudem. Seveda je UsPeh na tud’ močna vera: vera v Ao n’ vera v dobro, vera v izbra-* 'n vera v $e nekaj • • • Pa v Pozna slikarje in kiparje, PotreeL da so za slavo in uspeh ke j ni tudi žulji, umazane roje (neprespane noči. Potrebna ' vztrajnost, včasih že prav k avo vztrajanje pri svojih U»dava Dnevi madžarskega filma sk^džarska narodnostna tos ast v Lendavi je tudi le-sk^.^rsvila dneve madžar- fi'ma. Filme bodo pred-ku 1 v Lendavi in Dobrovni-sko e pa za najnovejšo film-Produkcijo naših sosedov. Pi-m'" novembra bodo filmsko komedijo, preostali, 30. no-^ertt;a ’.n L decembra pa ko-fil«ia Zdrava erotika. Dva ha, To sta bila ie predvaja- '4,lska organizacija PoL * "ladžarskega filma je ske a’ da občani madžar-filhis?rodnosti radi obiskujejo * predstave in se tako ki n.avaj° s filmskimi dosež-Mek^renega naroda, Tudi 4 letos kaže- da bodo fitl ob vsakem predvaja-n’a polne. J D odločitvah. Kajti uspeh le redko pride na pladnju! Tako kot je umetnik poln nasprotij (na eni strani navidezna telesna šibkost ter trdoživost in fizična moč na drugi) so si navidezno v nasprotju tudi njegova dela. Kakor da imena ne bi ustrezala njihovi podobi. Ironija, vprašanje prostorske (ne) zapolnjenosti, navezanost na etnologijo domačega kraja — so to res značilnosti Bratuševega kiparstva? Meta Gabršek-Pro-senc je zapisala: »... Mirko Bratuša je pripadnik najmlajše slovenske 'kiparske generacije, kot vemo izredno prodorne, ki pa se ne ukvarja toliko s teorijo kiparstva kot predvsem z vnašanjem eksistencialne problematike v skulpturo kot metaforo predmetnosti. V tem je blizu skupini sodobnih evropskih in ameriških kiparjev (Tony Gragg, Albert Hien, Magdalena Jetelova, Bill Woodrov...)... Če smo pri obeh starejših plastikah (Neiztrohnjeno jabolko in Makurjus, op.a.) v njunem jedru naleteli na simboliko materiala in oblike (shranjeno vino, peščiš-če in pecelj), pa nas ri simbolu in Pladenjčku njuna odprtost postavi pred problem napolnitve ...« Zdenka Badovinac poudarja regionalno ruralno obarvanost Bratuševih del. V katalogu ob razstavi Kritiki izbirajo 1991 v Jakopičevi galeriji v Ljubljani je zapisala: Sobota mora živeti! Vesel sem članka v Vestniku: Soboto bodo umrli! Vesel, ker vidim, da se tudi mlajši zavzemajo za starodavno slovensko ljudsko rabo imena našega glavnega kraja (tiskano v tej obliki že 1807. v Starišinstvu i zvačinstvu in potem v vrsti knjig, listov, do 1919. nikoli Murska!) Naj spomnim na pisatelja Juša Kozaka, ki v knjigi Za prekmurskimi kolniki (1934) pripoveduje, kako sta z ženo šla z vlaka peš iz Sobote v Velko Polano k Mišku Kranjcu. Spotoma sta se ustavila v Beltincih pri nekdanjem dijaku, ki ga pa ni bilo doma. Rekla sta, da prihajata »iz Murske« — tako jima je verjetno že na vlaku dejal sprevodnik (kot slišimo stalno danes na avtobusih!): »A, do Murske?« — No, tu sta naletela, na vročega zagovornika domačih imen in besed, veterinarja, ki ju je vprašal: Kdaj pa je tak mrska postala?! Takrat smo dijaki in študenti vsakega, ki je »mur-skaril«, zavrnili: »iz mrske?!« In pisatelj Kozak, profesor zemljepisa in zgodovine, je z razumevanjem sprejel to »občutljivost« za pristno obliko krajevnega imena. Knjige nimam pri roki — posodil sem jo beltinski profesorici, ki je še ni brala — da bi dobesedno navedel, kaj piše. Že to, da seje ustavil ob tem pačenju ljudske stoletne oblike, glasno govori. K članku M. Maučeca bi dodal le še to: poleg vseh naštetih razlogov, ki sem jih pred tremi leti sam navajal in ste to ponatisnili, bi dodal le še: za edino, skoro tisočletno domačo ljudsko obliko Sobota govori tudi in predvsem spoštovanje jezikovnega čuta (ki ga žal danes mnogi nimajo več), ki se kaže v vsem ljudskem govorjenju. To pa je povezano tudi s poštenjem in dostojanstvom človeka, da se ne pači in ne da vplivati od površnih ljudi, naj spreminja jezik svojih prednikov, svojega naravnega okolja pod vplivom nekega uradnika birokrata, ki je v uradovanju-zgubil jezikovni in človeški čut, pa je začel »murskariti«. Ali nekega šoferja na avtobusu, vlaku (čast izjemam), trgovca, gostilničarja, ki se mu zdi, da govori bolj gosposko, fino, če posnema svoje mestne »gosposke« goste. Po takih se širijo take spačene oblike. Mnogi pametni učitelji, profesorji, duhovniki »s Preka«, vsakovrstni uradniki so že med vojnama spoštljivo prisluhnili ljudskemu jeziku in tudi govorili ter pisali le — Sobota. Posnemajmo jih! Vilko Novak ».. . Kipi Mirka Bratuše se dotikajo realnosti tam, kjer se nam nudijo vizualni dokazi njegove osebne izkušnje, njegove prisotnosti v konkretnem okolju. Ravno s svojo regionalno ruralno obarvanostjo zavzemajo njegova dela posebno mesto in razpoznavnost v slovenskem prostoru. Kot posebna kvaliteta njegovih del se kažejo tisti elementi, za katere smo navajeni, da v službi subjektivne ekspresivnosti opisujejo prvobitnost, naravnost in nostalgično opozoarjajo na pozabljene vrednosti. Kot prepletanje enostavnega, primitivnega z zapletenim in rafiniranim, znanega z neznanim, realnega z imaginarnim, umetnosti in življenja. Kot organizmi mnogih podob ponujajo tudi vizualni komentar, kjer zvemo, da ni ene same same podobe, ki bi ustrezala objektivni resnici sveta.« Janez Balažič pa je dela Mirka Bratuše takole označil: »Kipi Mirka Bratuše izpričujejo izjemno kakovostno gradnjo, ki je preverljiva znotraj visoko-modernistične produkcije, a hkrati v zasnovah izkazujejo visoko stopnjo avtorjeve inventivnosti. Problemi, ki jih razrešuje, so resnično opredeljivi po enkratnih specifičnih vrednostih. Bra-tuševe skulpture se sestavljajo v serijo — po Baudrillardu — kot členi v svoji specifični različnosti. Posamični elementi serije, objekti nikoli ne izključujejo predhodnega, vendar pa tudi ni nujno, da jih razvrščamo po časovnem zaporedju nastanka. Zaporedje relativizira predvsem po- Prostorski top slovenski (les, železo; 230 x 230 x 245 cm) so med kiparjevo odsotnostjo (bil je na izpopolnjevanju v Nemčiji) uničili delavci, ki so »čistili« negovski grad. Mirku Bratušu mnogi v šali rečejo tudi »graščak«, saj si je svoj prvi atelje uredil na negovskem gradu, vendar se je moral spomladi od tam zaradi nepovedane obnove gradu izseliti. Zdaj si ureja atelje na radgonskem gradu. Se bo moral izseliti tudi iz Gornje Radgone? menska vrednost posamičnega kipa, ki je v nekaterih objektih intenzivirana do abstraktne polnosti. Ta je v nekaterih skulpturah tako neposredna, da jo zaznavamo čutno — haptično. Bra-tuševe kipe prav to dviguje nad povprečje zvečine estetiziranih, hladnih, postmodernih artefaktov ...« Kiparska dela Mirka Bratuša od Negove v občini Gornja Radgona so novembra na ogled v Razstavnem salonu Rotovž v Mariboru (samostojna razstava) ter v Jakopičevi galeriji v Ljubljani (skupinska razstava del slikarjev, kiparjev, oblikovalcev in arhitektov, ki so jih izbrali likovni kritiki). Spomladi, predvidoma aprila, bo Mirko Bratuša razstavljal tudi v Murski Soboti. Bernarda B. Peček Dve različici slovenskega knjižnega jezika Tu gre zlasti za tiste možnosti, ki kažejo na kontinuiteto slovenskega (vzhodnoslovenskega knjižnega) jezika s starocerkveno-slovanščino (deležniško izražanje istodobnosti in preddobnosti, razlikovanje med nedoločnikom in namenilnikom, trpni način izražanja ter krajšanje zapleteno zloženih povedi). Na razvoj prekmurskega jezika je na poseben način vplivala tudi cerkvenoupravna razdelitev med dve škofiji. Južne prekmurske župnije, ki so bile ves čas pretežno katoliške, so pripadale zagrebški škofiji od leta 1094. Vpliv kajkavskega knjižnega jezika je bil zato v okolici Lendave in Turnišča zelo močen. Duhovniki, poslani v ta del Prekmurja iz Zagreba, so se večinoma šolali v obeh kajkavskih središčih — Zagrebu in Varaždinu — in od tam so prinašali v prekmurski obredni jezik številne vplive, ki so zabrisali jasno razločevalno mejo med obema že od začetka različnima jezikovnima sistemoma. Podobnost jima je dajal zlasti skupni slovensko-hrvaški panonski narečni prostor. Severni del Prekmurja s središčem v Murski Soboti in Porabje pa sta bila priključena gyorski škofiji, ki je bila dolgo časa središče protestantskega gibanja. Duhovniki, ki so službovali v tej škofiji, so se šolali večinoma na Madžarskem ali pa tudi v Bratislavi na znamenitem protestantskem liceju, ki ga je obiskoval tudi Štefan Kuzmič. Vpliv kajkavščine je bil v severnih prekmurskih župnijah zato precej manjši, saj so se njihovi molitveniki, evangeliji in drugi tiski le redko uporabljali pri službi božji. Zato pa so prekmurski protestanti v 18. stoletju prinašali iz Bratislave, kjer so se dobro izobrazili v klasičnih jezikih in slovanščini, tudi ideje o narodnem in jezikovnem prebujanju. Sočasno z normiranjem prekmurskega knjižnega jezika je na slovaškem potekalo prizadevanje za formiranje slovaškega knjižnega jezika. Odnos med češkim in slovaškim knjižnim jezikom je bil precej podoben razmeram na slovenskem etničnem ozemlju in razmerju med osrednjeslovenskim in vzhodnoslovenskim knjižnim jezikom. Protestanti na slovaškem so sicer uporabljali Kralicko biblijo in si prizadevali za (tudi jezikovno) zbližanje s češkimi protestanti (uporabljali so t.i. biblično češčino), vendar pa sta se vzporedno s temi prizadevanji v administraciji, pravni in kulturni rabi že uveljavili kulturna zahodna in srednja slo-vaščina. Razlike med obema jezikovnima sistemoma so bile dovolj velike, da se je lahko že konec 18. stoletja ob češčini oblikovala tudi slovaščina kot samostojni knjižni jezik, ki je ohranil kontinuiteto jezika Cirila in Metoda, medtem ko je imela češčina tipične zahod-noslovanske značilnosti. Podobno je tudi prekmurski knjižni jezik izhajal iz panonske narečne baze in se je od osrednjeslovenskega knjižnega jezika, ki ima alpske narečne zakonitosti, v 18. stoletju že tako razlikoval, da je bila potreba po tiskih v vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku povsem upravičena. V nasprotju s slovaškim jezikom, ki se je z nastopi bernolakovcev in šturovcev osamosvojil in dokončno potrdil kot knjižni-jezik ob starejšem češkem, pa je prekmurski knjižni jezik v prvi polovici 19. stoletja takšno možnost opustil in — zaradi poenotenja jezikovne norme — pristal na združitev v enoten slovenski knjižni sistem. Leta 1777 so se prekmurski Slovenci v Ogrski prvič združili. Resda samo cerkveno, ko se je ozemlje Gyorske škofije razdelilo in je bila ustanovljena nova škofija v Sombotelu, ki je cerkvenoupravno združila Slovence iz zagrebške in gyorske škofije; na začetku je to pomenilo za protestante in katolike možnost prevajanja in tiskanja knjig v prekmurskem jeziku, ki se je leta 1771 dokončno potrdil v Novem zakonu in dosegel vrhunec v delih M. Kuzmiča. Njegova Knjiga molitvena (1783) je z 19 ponatisi postala najbolj bran prekmurski priročnik, ki je imel ob Novem zakonu tudi najmočnejši jezikovni vpliv. Pri tem je potrebno upoštevati, da pomen prekmurskih verskih tiskov ni bil omejen ozko cerkveno, ampak so knjige oblikovale tudi zavest prekmurskih preprostih ljudi, vplivale na njihov besedni zaklad in predvsem budile v bralcih narodnostni občutek. To je bilo še zlasti pomembno, ko so Slovenci, združeni v som-botelski škofiji, postali žrtev nasilne madžarizacije. Kulturne, politične in jezikovne razmere v Prekmurju konec 18. in na začetku 1-9. stoletja so bile podobne tistim na Kranjskem v 16. stoletju. Protestanti, ki so se v protireformaciji umikali iz Ljubljane na sever proti Nemčiji, so se ustavili tudi v Prekmurju in mnogi so tam ostali. Najprej sc se močno razširili kalvinisti, po augsburški veroizpovedi (cuius regio, eius religio) pa so postajali vse številnejši tudi protestanti. Čeprav je reformacija osveščala kmete in neuke množice, pa so le-ti morali sprejeti vero svojih gosodarjev. V Prekmurju »je že pred uradno priznano pravico veljalo in gospodovalo načelo: zemljiški gospod določa vero svojim podložnikom«. Prav zaradi takšne prakse pa se je vera v Prekmurju pogosto spreminja-lo (nadaljevanje kulturni koledar kulturni koledar PRIREDITVE LENDAVA: 23. in 24. novembra bodo v Dobrovniku in Lendavi dnevi madžarskega filma. Prikazali bodo dva filma: Desetar in preostali in Zdrava erotika. Oba filma sta iz najnovejše madžarske filmske produkcije. MURSKA SOBOTA: V ADRA — centru bo vsako nedeljo v novembru in decembru Adventno srečanje. Na programu bo Svetopisemsko proučevanje s pomočjo videotehnike. RAZSTAVE RADENCI: V razstavnem salonu hotel Radin je razstava slikarja Draga Bukovca iz Maribora. Odprta bo do konca novembra. MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca se pripravljajo na 10. mednarodni likovni bienale. Odprt bo v decembru. LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu bodo 22. novembra ob 17.00 odprli razstavo 19. mednarodne likovne kolonije. Na njej so letos sodelovali: Zoltan Gabor, Endre Gonter, Ja-nos Horvath, Marika Danč-Roth, Štefan Galič, Štefan Hauko in Piero Canestabo. Razstava bo odprta do 31. novembra. MURSKA SOBOTA: V prodajnem oddelku galerije Kulturnega centra Miška Kranjca prodajajo vsak dan novoletne voščil nice, ki so jih izdelali akademski slikarji. MURSKA SOBORA: V prostorih muzeja je razstava Denarništvo v antiki na Slovenskem. Pripravila sta jo Narodni muzej Ljubljana in Pokrajinski muzej Murska Sobota. Odprta bo do konca novembra. Knjižnice MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8.00 do 18.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00. GORNJA RADGONA: Občinska matična knjižnica je odprta vsak dan razen torka od 8.00 do 18.00. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10.00 do 18.00, čitalnica pa vsak dan od 7.00 do 17.00. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8.00 do 17.00, ob torkih in petkih pa od 8.00 do 15.00 Vsak ponedeljek ob 16.00 so pravljične ure za otroke. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: VATIKAN, Državna založba Slovenije; Tone Pavček: BESEDE ZA SLADKOSNEDE, ZSK založba Mihelač; Marija Bavdaž: JESENI MED DREVJEM, Državna založba Slovenije. Pokrajinska in študijska knjižnica iz Murske Sobote vabi na otvoritev razstave Pesnik, pisatelj in publicist Edvard Kocbek, ki bo r petek. 22. II. 1991. ob 18. uri v stolpnem prostoru soboškega gradu v /. nadstropju. Razstava bo na ogled do 14. decembra. ne zgodi se vsak dan Poročni rekord gospe Linde Linda Essex Chandler je Američanka, stara 51 let in prihaja iz Andersona v ameriški zvezni državi Indiana. Med Američani, ki ljubijo rekorde, je splošno znana in, lahko bi rekli, tudi ugledna. Drži namreč svetovni rekord največkrat poročene ženske, ki ga bo, kot kaže, v naslednjih dneh še izboljšala. Niti mesec dni ni preživela v objemu izvoljenca, ki jo je kot 22. zakonski soprog zapovrstjo popeljal pred matičarja, in že ji je bilo zakonske izkušnje dovolj. Ne da bi izgubljala čas in živce, je vložila peticijo za razveljavitev zakona s 63-letnim Jessijem Chandlerjem. V slabem mesecu dni, poročila sta se 4. oktobra, je pri soprogu odkrila, da ji ni povedal vseh resnic o sebi. V peticiji za razveljavitev zakona namreč navaja, da se je omožila s prevarantom. Tudi pri marsikaterem od preostalih 21 soprogov je v preteklosti vedno našla »hudo napako«, zaradi katerih jim je prej ali slej obrnila hrbet. Sicer pa je mladostna Linda zapisana na straneh Guinnessove knjige rekordov kot ženska, ki je bila poročena večkrat kot katerakoli druga na svetu. Moj prijatelj politik Huda ekološka Koliko Francozov je norih na značke? Zdi se, da prav vsi. Od Pariza do Provanse je dežela polna bančnikov, prodajalcev časopisov, taksistov in malčkov, ki se jim majice in suknjiči pobešajo pod težo značk. Elegantne Francozinje si jih pripenjajo na večerne obleke, mladi v diskih pa jih včasih nosijo po petdeset in več. Les pin’s (francosko-angle-ška beseda, ki jo prav vsi uporabljajo) imajo svoje klube, časopise in telefonsko številko, kjer dobijo najnovejše informacije, posebna televizijska oddaja pa sproti poroča o položaju na trgu z značkami. Povprečna cena je deset dolarjev za kos, mnogi primerki pa so vredni tudi desetkrat toliko. »Značke so bile sprva samo promocijska zadeva, reklama in nič več,« pravi Gilles Bertoni, direktor marketinga za teniški turnir French Open. Prvo serijo značk je oblikoval v letu 1987; leto pozneje so mu podarili lastne kreacije predstavniki IBM-a, Peugeota in Perrierja. Zdaj v Franciji ne najdete več izdelovalca, ki se ne bi predstavljal tudi z vsaj eno priponko. Guerlainove, Chanelove in Ungarove imajo obliko stekleničk za parfum, divizija Daguet, ki se je borila v zalivski vojni, pa se lahko pohvali z zelenkasto kreacijo, ki spominja na tank, Večina priponk, ki jih nosijo Francozi, je bila narejena na Tajvanu, najboljše pa so tiste, ki jih izdeluje pariški draguljarski koncern Arthus Bertrand. Arthusova priponka, izdelana za BMW, je odličen miniaturni posnetek avtomobila; v njem celo sedi eleganten par. Koncern si lahko mane roke: samo v svoji prodajalni v Latinski četrti so lani prodali za šest milijonov dolarjev priponk, letos pa bo izkupiček bržkone vsaj dvakrat tolikšen. Les pin’s meni, da »ne bodo preplavili planeta, vendar se bodo obdržali, dokler bo uspešna nova tržna strategija izdelovalcev priponk«. Sploh pa — že imate katero? Moj, no ja recimo prijatelj Pepe, je politik. Vem, da nihče, ki se ima za poštenjaka, ne more imeti prijatelja politika. Pa vseeno, človek ima lahko najprej prijatelja, ki sčasoma postane politik. Sedaj je, kar je. Ostati hočeš pošten, vseeno pa imaš takšnega prijatelja, ki ti to omogoča. Toda pot nazaj je vedno težavna. Začel je pri zelenih. Potem so ustanovili stranke, Pepe se je včlanil v vse po vrsti, razen v eno. Popolnoma jasno je, v katero se ni včlanil. Toda to sedaj sploh ni bistveno. Tako je menil, da bo na lep način povečal število članov opozicije. Potem so se te stranke registrirale, postale so bolj izbirčne, Pepe se je moral odločiti za eno. Popolnoma podobno je z ženjenjem in poroko. Mlad fant se lahko ženi z vsemi vprek, po določilih zakona pa se lahko poroči le z eno. Pepe si je izbral svojo. Ni težko ugotoviti, da je ta stranka postala del zmagovite koalicije. Sedaj je bil Pepe prvič v življenju na oblasti, ne pa večno preganjani drugače misleči. Spomnimo se samo čudovite Rose Luxemburg, ki je izrazila eno največjih resnic vseh časov: Svoboda je svoboda drugače mislečih. Teh prvih toliko in toliko desetletij sva bila s Pepetom drugače misleča. Svoboda je bila najina, zdaj pa, naenkrat, sprememba. Jaz sem bil pred tem drugače misleči, sedaj pa spet. Pepe, ne, Pepe je bil sedaj pravilno misleči, svoboda naenkrat ni bila več njegova. »Kaj ga serjete?« sem ga vprašal brez retoričnih olepšav. Takoj se mu je povesil nos. »Kako to misliš?« »Tako, kot sem vprašal.« »Na kaj pa misliš?« »Smo se grizli za Slovenijo?« »Da.« »Za svobodo?« »Za neodvisnost?« »Za pravičnost?« »Da.« »Da.« »Da.« »Kaj imamo sedaj?« »Vse to.« »Vsi smo se šli Slovenijo, sedaj pa imamo Slovenijo, bogatih, takšnih, ki lahko živijo, in takšnih, ki komajda živijo. Zame je pojem Slovenija, pojem ljudi, to se pravi Slovencev. Tratam, gozdovom, poljem in rekam je vseeno, kako se imenujejo. Ta zemlja je za- to Slovenija, ker na njej živijo Slovenci...« »Natančno to počnemo. ■ »Samo jaz sem si jo predstavljal drugače, Slovenijo dostojanstvenih, ponosnih IjudL ne pa zemljo s četrtino nezaposlenih, z drugo četrtino, k' se trese, kdaj bo dobila odpoved, in s tretjo četrtino, ki s plačo ne more plačati niti vseh položnic...« »Ti tega ne razumeš,« je re' kel Pepe. »Da dečko, ne razumem, tudi tisti pred vami so mi g°' vorili, da ne razumem, jaz sem vedno tisti, ki ne razume. Zanima me, koliko vaših strankarskih prvakov ima nezaposlene žene, otroke, starše, strice, tete, koliko vaših strankarskih prvakov ima devize ’ krempljih bank, koliko vaših ...?« Opazil sem, da me gleda z drugačnimi očmi kot toliko in toliko preteklih desetletij. Jasno, jaz tega ne razumem. Verjetno je Roza LU' xemburg le imela prav. To, da sem vedno tisti nesrečni drugače misleči, pa je moja osebna napaka, nihče me ni silil v to. Borivoj RePc bomba Posledice zrušenja rdečih imperijev in končanja hladne vojne so vsesplošne. In kakor se je porodilo olajšanje, je z njim priplavalo na dan tudi precej novih problemov. ZDA in Sovjetska zveza sta se kot svetovni jedrski velesili znašli pred goro jedrskega orožja, ki nima več pravega pomena in se je iz pomembne zadeve spremenilo v odpadek, vendar hudo nevaren. Kako je s sovjetskim jedrskim orožjem, je bolj ali manj neznano, ve pa se, da je v ZDA uskladiščenih kakih 3.000 jedrskih bojnih glav, zrelih za upokojitev. To pomeni 23 ton urana in 9 ton plutonija, torej visoko radioaktivnih in nevarnih snovi. Čas zahteva, da se kolesje vojne industrije začne vrteti v drugo smer, ne v izdelavo, marveč v razgradnjo jedrskega orožja. Od leta 1945 so v svetu izdelali od 40 do 60 tisoč kosov jedrskega orožja. Večina tega orožja je deaktiviranega in ni več primerno za vojaško uporabo, kar pa ne pomeni, da je tudi nenevarno. Dokler je vojaška industrija delala s polno paro, so večji del zastarelega jedrskega orožja predelali in radioaktivne snovi ponovno uporabili, odkar pa se izdelava ustavlja, te snovi postajajo odveč. Že zdaj v ZDA nimajo primernega odlagališča, še huje pa bo, ko se bo izdelava povsem ustavila in se bo radioaktivnim snovem pridružila še gora radioaktivnih odpadnih snovi, ki spremljajo tovrstno izdelavo in so zdaj nakopičene na tovarniških dvoriščih. To je huda ekološka bomba, ki bo okolje ogrožala nekaj tisoč let. Človekov najzvestejši prijatelj kaj lahko živi pravo pasje življenje. Morda so ga, siromaka, prezgodaj vzeli materi, skoraj gotovo je imel kakšne težave z bratci in sestricami v leglu, prav možno je tudi, da ga muči alergija. Veličastne doge postanejo zaradi notranjih stisk plahe kot zajci. Bobtaili so nagnjeni k temu, da sami sebe iznakazijo, baseti se včasih spremenijo v grozo vseh sosedov in poštarjevih nog. Peter Neville, vodilni pasji terapevt v Veliki Britaniji, pozna zdravilo za prenekatero pasjo revo. Dopoldne svetuje po BBC-ju. poleg tega je nedavno napisa! knjigo z naslovom Ali psi potrebujejo psihiatra? Kaže, da so lastniki psov tak vodnik skozi pasje težave zares potrebovali. Peter Neville je pred časom s kolegoma odprl posvetovalnico za vedenjske motnje pri živalih. Po družnice imajo v šestih britanskih mestih. Ura za svetovanje gospodarju s psom stane 40 funtov, za mačke z duševnimi motnjami pa 30. V čakalnicah je vselej gneča. Po navadi sedijo v njih malo moteni ljudje z zelo motenimi živalmi. Za duševno zdravljenje dostikrat plača zavarovalnica, če ima gospodar živali sklenjeno zavarova nje. Zdravljenje pa je preprosto. Devet let staremu bokserju, ki je doma razgrizel perzijsko preprogo, so predpisali urjenje, s katerim poskušajo zmanjšati stisko in okrepiti samozavest. Prenekateri pes se kmalu poboljša, če ga začne gospodar povsod jemati s seboj, da žival nikoli ne trpi zaradi osamljenosti. Za nekatere grde razvade predpiše Peter Neville stroge ukrepe. Kletka v stanovanju ni koristna samo zaradi preproge, ampak tudi zaradi psa. ker se v njej ne počuti kot v peklu, ampak kakor v varni votlini. »Ljudje se ne utegnejo več posvečati živalim.« spoznava Neville. »Psa jemljejo za enakopravnega družabnika. Žival spi v hiši name- Policija v indonezijskem glavnem mestu je v treh mesecih do golega ostrigla 571 gimnazijcev. Tiskovna agencija Antara poroča, da je to del kampanje proti nediscipliniranim dijakom. Vsega skupaj je policija med pocestnimi bitkami ali med potepanjem prijela 786 šolarjev. Avgusta je v obračunih med dijaki med seboj tekmujočih šol umrlo več mladih fantov, zato so oblasti kot enega od ukrepov uvedle tudi striženje las. sto zunaj. Ne dajejo ji za hrano tistega, kar ostane ljudem, ampak ji zmerom pripravijo kaj posebej. Zaradi tega se psu zmede čut za predanost in podrejenost. Ljudje opažajo, da se odziva kakor človek. Vede se kot majhen otrok in hoče nagrado, če naredi kaj pohvalnega. Ko nastanejo problemi, mora pomagati kdo, ki se na te reči spozna.« Ždravljenje vendarle še ni tako razvito kakor pri ljudeh. Mnogim napadalnim psom ali psom s spolnimi motnjami še vedno grozi kastracija, če odpovesta prigovarjanje in vzgoja. Nevillova knjiga obsega tristo strani in je priporočljiva za vsakogar, ki bi o sebi in svoji živali rad izvedel kaj več. Trojanski zaklad na razstavi Sovjetska zveza bo morda kmalu organizirala razstavo razkošij ga antičnega nakita, znanega podi imenom trojanski zaklad, ki so konec druge svetovne vojne odnesli iz Nemčije. Sovjetske čete so skupaj z vojnim plenim odnesle iz Nemčije tu ’ zlat nakit, ki ga je Heinrich Schlimann odkril na območju nekdaj antične Troje leta 1873. Nakit naj bi bil last trojanskega kralja ‘n ama, ki ga opeva Iliada. Sovjetske oblasti so dolga leta zanikale, da imajo trojanski Za klad, sedaj pa so priznale, da so pripravljene tudi na pogovor o ug® tavljanju lastništva. Oglasile so se že turške oblasti, ki zahtevajo, dragocenosti vrnejo, od koder sojih odnesli. Nemčija pa meni, da J najdbo Schlimann zapustil njej. Zaklad hranijo v Puškinovem muz6!11 v Moskvi, razstava pa bo verjetno v Ermitažu. Smrt čarovnikom! Afrika se sicer silovito hitro spreminja, navade belega Zahoda so marsikje prekrile izvirno tradicijo, vendar pa izročilo živi. Še posebej je trdovratno tisto, ki nas spominja na mračna obdobja zahodne civilizacije. Ljudje v mnogih predelih tako imenovane črne Afrike še vedno trdno verujejo v čarovnice, čarovnije, duhove in podobne stvari, in to ne samo preprosti ljudje, tudi izobraženci s črno magijo niso opravili. Nič nenavadnega ni, če univerzitetni študentje pred pomembnejšimi izpiti obiščejo katerega od vaških vračev, da jim nakloni prijaznost duhov pri opravljanju izpita. Žal ne gre samo za nedolžno praznoverje. Če so vrači, ki zdravijo in pomagajo pri izpitih v korist ljudem in jih ljudje spoštujejo, pa je vse drugače s tistimi, ki jih ljudski glas obsodi, da se ukvarjajo s črno magijo. Nenadne smrti zaradi kapi, strele ali česa podobnega so zanje znamenje, da v vasi deluje čarovnik, hkrati pa je to že klic k iztrebitvi črne zalege. Ljudstvo vzame pravico nad življenjem in smrtjo v svoje roke. Najpogosteje čarovništva osumljene posameznike kamenjajo ali pretepejo do smrti. Lani je bilo samo na ozemlju Južne Afrike, kjer živi ljudstvo Venda, 16 masakrov domnevnih čarovnikov. Najbolj krvav obračun s čarovniki in čarovnicami je bil v Folovhodweyu, kjer so vaščani izvlekli iz kolib devet nesrečnežev, jih polili z bencinom in zažgali. Precej čarovnikov in njihovih družin je bilo izgnanih iz vasi in se zdaj skrivajo, da jih ne bi doletela podobna kruta usoda. Ukradeni sveti Anton Iz cerkve svetega Antona v Padovi so neznanci ukradli svet" ve relikvije. Stvar je vse prej kot zabavna, saj je Padova na ta kar dobro živela: vsako leto se namreč zgrne k relikvijam s’® Antona kar štiri milijone vernikov z vsega sveta. Kolikšen d0®., jj, turistični zaslužek je to za mesto, najbrž ni treba poudarjati-ki se na te reči spoznajo, menijo, da so tatove zamikali predvse^ . to in dragi kamni na prelepi skrinjici, v kateri so hranili svetn' ostanke. To skrinjico kaže fotografija. Stran 10 VESTNIK 21. NOVEMBRA za vsakogar nekaj SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI ZA LJUBITELJE CVETJA Šifra: Opal Mnogo dlani je že bilo analiziranih. Zanimivo je, da odtise pošiljajo posamezniki, kjer že bežen pogled na njihovo dlan po-Ve> za kakšno vrsto problema 8re. Izpostavljena so tri področja: ljubezen in zakon, poklicne ambicije in materialne dobrine ter zdravje in dolžina življenja. Povedano na kratko, zanima jih njihova lastna usoda. In kaj je namenila usoda današnjima dve-®a odtisoma? Rada bi bila žena in mati. Če boste lahko svoje poklicne želje uskladili z družino,Je pričakova-*i zakon in otroke. Čas bo vaš sovražnik. Okrog 30. leta spremembe pri delu. Možna zamenjava delovnega mesta. Kar najbolj skrbi, je vaše zdrahe- Že zgodaj vam bodo pošle življenjske moči in pričakovati je daljše obdobje slabšega zdravstvenega stanja in izolacije od hudi ter zaprtost vase. Mučili vas bodo glavoboli in srce bo bolj nervozno kot ponavadi. Nasvet: Sami si otežujete življenje. Ste zelo načelni. Ljube-zni in čustvom pa ne dajete pra-Vega poleta. Ne pozabite, da življenje hitro mine. V ljubezni ste lastniški in med dvema dekletoma boste hitro izbrali eno in jo popeljali na matični urad. In to iz enega samega razloga, ker bi bili radi vsak dan srečni. Takšna vaša strategija mi je zelo všeč. Nasvet: Za svoje sošolce ste lahko pravi biser zaupljivosti, odkritosrčnosti in energičnosti. Pred mano je bila vaša leva dlan. Prihodnost bo pokazala, če smo imeli prav. Mogoče pa bo že jutri drugače. Kot že veste, so se pred nekaj leti, ko je krzno uprizorilo svojo zmagoslavno vrnitev na svetovno modno sceno, ekologi končno zganili. Svoj lonček so ob pravem času pristavila tudi društva za zaščito živali in pri ustvarjalcih mode zelo uspešno prebudila ekološko zavest. Potrudila se je tudi sodobna tekstilna tehnologija in rezultat je tu — na tržišču so se pojavila umetna krzna, domala enaka dragocenim naravnim krznom. Kreatorji imajo več možnosti, saj se pojavljajo krzna v barvah. Krzno zasledimo v letošnji modi velikokrat in na najrazličnejše načine. V zelenjavnem vrtu Drobni nasveti Stanujete v bloku? Spravljate spodnje sosede v slabo voljo, ko zalivate svoje lončnice? Korita ali lončne podložke podložite s penasto gumo. To bo dvakrat dobro tudi za rastline: guma bo popila odvečno vodo in podaljšala vlažnost prsti. x Rastline v lončku na balkonu ali terasi boste zavarovali pred nevarnostjo, da zmrzne prst v posodi, tako da jih boste zalili z grozdnim moštom. V cvetličnem horoskopu v znamenju škorpijona vam, dragi bralci, predstavljamo gospo Natašo Praprotnik, propagandistko iz Murske Sobote. Škorpijoni prodirajo pri sebi in drugih do srži bitja in stremijo k temu, da bodo vse ali nič. Imajo izrazito željo po ustvarjanju, omamljajo s samokontrolo in močjo. Nihče ne ve, kaj se skriva v njih, a prav to je tisto, kar oni hočejo. Globoko so vdani tistim redkim, ki jim uspe, da jih osvojijo. Nihče se tako ne znajde v kriznih razmerah kot prav škorpijoni. V težkih časih se je nanje mogoče popolnoma nasloniti. A gorje ti- Med ljudmi je bilo že od nekdaj razširjeno to prepričanje, ki ga je pred kratkim potrdila tudi znanost: plešasti in po prsih kosmati moški so v povprečju spolno aktivnejši, pa tudi več alkohola prenesjo brez vidnih posledic, kot pa njihovi vrstniki, ki imajo bujne lase in niso poraščeni po prsih. Po raziskavi, ki so jo opravili sodelavci dunajske univerze, namreč povzemamo, da sta plešavost in poraščenost po prsih zanesljiva znaka za več moških hormonov, le-ti pa, kot je znano, ne spodbujajo samo v spolnem pogledu, ampak tudi pospešujejo delovanje encimov v jetrih, ki razgrajujejo alkohol. Toda bielfeldski profesor medicine Ernst Niederer v tem pogledu svari, kajti še tako močna in »moška« jetra imajo seveda svoje meje. Zato priporoča, naj moški ne bi zaužili več kot 60 gramov alkohola dnevno (to pomeni tri steklenice piva ali eno steklenico vina), za ženske pa je priporočljiva kvečjemu polovica te količine, ciroza jeter, ki jo povzroča alkohol, zaenkrat še ni ozdravljiva in utegne človeku kar za 20 let skrajšati življenje. stim, ki jih spravijo v bes. Škorpijoni so namreč najbolj maščevalni znak v astrologiji — nikdar ne pozabijo, nikdar ne oproste. Celo bližnjim osebam je težko prebiti nji-hov ledeni oklep, a če se to le zgodi, in to le izbranim, postanejo pristni in neizmerno vdani. Moški ŠKORPIJON deluje nekam »kraljevsko«. Ni Košarica iz limone Na pladnju, na katerem boste gostom postregli s koktajli, bo takšna košarica dobrodošel okras. Naredimo jo čisto enostavno, pazimo le, da ne bomo po pomoti odrezali ročaja. Pa še košček motovilca ali vejica peteršilja — in že je nared, tudi za poživitev krožnika s cvrtjem. Vsak gost naj dobi svojo. naključje, da je tudi britanski prestolonaslednik princ Charles škorpijon. Ženska ŠKORPIJON je najbolj seksipilna od vseh znakov, a deluje kot hladnokrvna, kontrolirana dama, misteriozna, redko pokaže svoje ranljive točke. Kot soproga je enkratna, z ogromno potrpežljivosti in požrtvovalnosti za partnerja, tudi ko je potrebno z njim začeti od nič. Zelo ljubi zasebnost. Pravemu partnerju je brezmejno vdana. Slabemu partnerju bo ušla ali ga preprosto pusti na cedilu brez občutka krivde. Roditelji škorpijoni, bodisi moški ali ženska, so idealni za vse otroke, a ne, da bi bilo to njim preveč očitno. Cvetje za škorpijona je v rdeči, oranžni in rumeni barvi. Iskrene čestitke vsem ŠKORPIJONOM! Olga Varga Tudi slika vašega zdravstvene-S® stanja, posebej v srednjih le-ni najboljša. Ste otrok sre-,n,h, usodnih naključij, zato se °do te reči uredile in pred vami 0 še daljše obdobje zadovoljne-8a življenja. .y delu boste našli kompenza-'Jo in zadovoljstvo. Znate računat 'n na^rtovat'. zat0 b' vam ^Jbolj ustrezal poklic na teh po- Zelenjavni vrt zahteva veliko potrpljenja in skrbno roko. Zdaj je čas, da ga pognojite, okopljete in prekopljete. Špinačo, motovilec in radič prekrijte s polivinilom, da ne bodo zmrznili, če bo nastopil mraz. Začnite puliti glave endivije, porežite jim zunanje liste. Izkopljite jamo in vanjo zložite glave tesno drugo poleg druge ter zasujte z zemljo, premešano s peskom, pred tem pa jih še temeljito zalijte. Plast zemlje in peska naj bo debela 0,25 m. Zasuto jamo nato še prekrijte s suhim listjem. V zdravo zemljo posadite česen. Če se bojite, da bo zgnil, po- trosite v brazdo mešanico pepela, žveplovega prahu in peska (v enakem razmerju). Glavnice česna posadite v razdalji 0,10 m, brazde pa naj bodo med seboj oddaljene 0,30 m. Nato lahko vrt prepustite zimskemu spanju . .. Kuhajte z nami i pogače ! J »A MURSKEM VALU | glasujem za: | OVAJALEC: ^KLADBA: Kupon 39 lestvica narodnozabavnih melodij minulega tedna. '■ ^NORČEK — Modra kronika .. 3' ^UZIKA NAJ ZAIGRA - Ans. vlada Sredenska -■ KUŽEK LAJA — Štirje kovači s' KAMELA RAFAELA - Ansambel Vinoteka ' BRHKE GORENJKE - Alpski kvintet l9Sturea je na SP°redU MURSKEGA VAEA °b ČCtrtkih °d d° K^GRajencI: ^KMEN BELAK, Banovci 22, 69241 Veržej . RUDIJA GREBENAR, Dolenci 77 a, 69204 Šalovci G1NATA KOROŠEC, Užiška 3, 69240 Ljutomer T'dsovnice (tudi z novimi predlogi) pošljite na MURSKI VAL, Ova 29, 69000 Murska Sobota. KRHKO TESTO: 40 dag moke, I zavitek pecilnega praška 15 dag margarine ali 12 dag masti, 10 dag sladkorja, ščep soli 1 rumenjak, 1/2 del belega vina in toliko (6 do 7 žlic) kisle smetane da dobimo čvrsto testo, ki se da lepo gnesti, margarina za pekač’Dobro zamešeno testo povaljamo in položimo v pomaščen pekač. Ob straneh naredimo za prst visok rob iz testa. VANILIJEVA KREMA: 5 del mleka, 14 dag sladkorja 3 rumenjake, 3 velike žlice ostre moke, 2 zavitka vanilija 1/2 stroka va nilije. Vse razžvrkljamo v skledi (v hladnem mleku), postavimo nad soparo in stepamo toliko časa, da se segreje in zgosti kot puding kise strjuje. Kremo, ki se že težko meša, odstavimo in ohladimo OBLOGA: 5 do 6 srednje debelih, bolj kislih jabolk olupimo narežemo na kocke (1 cm ), potresemo s tremi žlicami sladkorja in’ noževo konico cimeta. Prilijemo 4 žlice vode in kozico dobro pokrijemo. Dušimo, da se zmehčajo, pazimo, da ne razpadejo. Namesto jabolk lahko vzamemo sadje iz kozarcev (kompota): češnje, višnje breskve ali marelice, ki jih primerno narežemo J ’ SNEG: 4 beljake, k. so nam ostali pri dosedanji pripravi sladice, stepemo v trd sneg. Trdemu snegu postopoma dodajamo eno po eno žlico sladkorja v prahu (skupaj 4 žlice) in vmes močno stepamo da dobimo zelo gosto snežno peno. H ’ a) Razvaljano testo spečemo do tri četrtine b) Nanj namažemo vanilijevo (ohlajeno) kremo. c) Kremo izdatno potresemo s sadjem. d) Čez sadje poravnamo sneg. e) Spečemo do konca Zgoraj naj bo sneg svetlo rjav, v sredini mora ostati bel. Režemo ohlajeno. J eu,nl SESTAVIL MARKO NAPAST BOLEZENSKO STARENJE TKIV VRSTA MATEMATIČNIH ŠTEVIL DEL VODOVODA ODLIČEN ANGLEŠKI TEKAČ (STEVE) ŽENSKA, KI IGRA ŽE UMRLI ITALIJANSKI POLITIK (PIETRO) SUMERSKA BOGINJA fT. OPERNI SKLADATELJ (»TOSCA«) SNOV, KI POVZROČA ALERGIJO FABRIKA ZNAMKA ITALIJANSKIH KAMIONOV NEMŠKI PISATELJ VRTNA ■ CVETLICA MODERNI PLESNI RITEM TUJE ŽENSKO IME TRISTANOVA IZVOLJENKA KEMIČNA PRVINA (0) PIPANJE, RUVANJE TUJE MOŠKO IME RIMSKO ŠTEVILO PETDESET FR. PESNIK (TRISTAN) NOGA NAD KOLENOM ŠPANSKI VELETOK VLADIMIR DEDUER HODNIK NA ALPSKI HIŠI ARZENOVA RUDA (RDEČA MIŠNICA) OSEBNI DOHODEK ATLETSKI SELEKTOR KORICA MANGAN REKA V DALMACIJI BEOTUEC PEVEC KERSHAW REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Pestner, omorika, relativ, tron, PE, os, Sven, Foppa, Engadin, R, raza, rute, MČ, aranžer, instant, O AS, RAL Stran 11 21 . NOVEMBRA 1991 odsev mladosti Ges pa moji problemi Bilou je ednok met počijtnicami. Glij san vgojdno gor stanola, ka iden v kopalnico. Te pa gda vužgen posvejt, san pa mislila, ka de me kap. Večer san si na obraz namazala nikšo kremo prouti mozoulon. Jezoš, jezoš!!! Ges tiso kremo nikaj časa doj voščin z žajfov, te s šanpounon, te san že ščela iti po razredčilo, pa san si premislila. Kremo san kumaj doj spravila, ka pod njof zaglednen nikše rdeče fleke. Bijla san kak kujani rak. Jezoš, če bi me te stoj vido, bi se me zosogo pa zbejžo, ka ga več nišče ne bi stavo. Te san se pa še spomnila, ka man večer randi. Gda san se mujla pa oblejkla, san si obraz tak napudrala, ka je se z mejne teklo. Sidejla san v sobi, v rouki pa držala ogledalo. Moji so bilij preveč zaposleni s svojim delon, ka bi se ukvarjali z menof. »Ko pa, če bi ges nika pekla?« san si pravla. Ges reson iden v šoulo pijtat mamo, ka naj pečen. Mami mi je predlagala rižof narastek. Ges fajn tisti recept prešten, pa delan tak kak pijše. Vse fkuper denen v pejč, pa čakan. Po par desetij minutaj zemen plej vo. Za mejne je bil dober. Kda pa pride mami, se je že voni držal« za V Veržeju je veliko zanimivega Učenci 4. c-razreda smo imeli pred kratkim naravoslovni dan. Pot nas je vodila v Veržej. Peljali smo se s kolesi. Najprej smo se ustavili pri zadružnem domu, kjer nam je predstavnik krajevne skupnosti pripovedoval o zgodovini Veržeja ter nam razkazal spominsko sobo skladatelja Slavka Osterca. Druga postaja je bil vzgojno-izobraževalni zavod, kjer so nas pogostili s toplim čajem in sendviči. Od šole smo peš odšli na ogled cerkve. Gospod kaplan nam je pripovedoval o njeni zgodovini in nam razkazal freske. Ogledali smo si tudi orgle. To pa še ni vse, kar se da videti v Veržeju. Sredi vasi stoji doprsni kip Slavka Osterca. Ogledali smo si tudi spominsko ploščo Frana Kovačiča — borca za sverno mejo. Nato smo odšli do Seršenove kmetije, ki je bila izbrana za naj kmetijo v Pomurju. V njihovem hlevu smo lahko občudovali tudi kasaške konje. Od tam nas je vodila pot proti Babičevemu mlinu na Muri, ki ga je narasla reka lani odnesla, letos pa so postavili novega. Mlinar nam je rade volje pokazal, kako melje moko. Ko smo se vračali, smo se ustavili še pri ključavničarju Mulcu. Tudi v njegovih delavnicah je bilo zanimivo. Srečno smo se pripeljali domov z mnogimo lepimi vtisi iz Veržeja. Dragan Zdovc, 4. c, OŠ Ivana Cankarja, Ljutomer Bilo je super Bili smo v Halozah v vasici Preša. Tam imajo sorodniki hišo in vinograd. Zjutraj smo zgodaj vstajali in iskali gobe. Našli smo jurčke, sivke, lisičke in brezovčke. Popoldne sem pomagal čistiti gobe. Sosedova muca pa nam je pojedla nekaj jurčkov, ki smo jih sušili na prostem. Tudi mi smo seveda poskusili gobje dobrote. Zelo okusne so bile sivke na žaru. Tudi gobove omake so bile boljše od mesa. Kako sladke pa so bile robide! Se vam kaj cedijo sline? Meni se. Petra Mesarič, 2 r., Podružnična OŠ Cven TO SMO Ml Tokrat začenjam z majhno serijo člankov o sexizmu. Poskušal bom predstaviti vsaj nekatere delčke tega perečega problema. Seveda je sexistično že to, da bo govora o »ženskah« in o »moških«, vendar je v tem primeru to »potrebno«. S sledečim nočem nikogar prepričati, da nima prav, da naj ravna drugače ali karkoli že. Hočem le predstaviti tudi stvari, o katerih se večini ne ljubi razmišljati ali pa se tega vneto izogibajo. Na vas pa ostaja ostalo. Posilstvo Povsem zmotna je predstava, da je posilstvo sex. Gre za akt nasilja, za ultimativno obliko zatiranja žensk. Moški ne posiljujejo, ker bi nos. Se je fejst smrdelo. Gda pa še ges tisto pro-ban, san mislila, ka de se mi v guti stavilo. Nej je bilo pocukrano, pa preveč trdo. Se kfiiper san ta sipala. »Gnes pa mon reson srečo,« san si pravila. Rajši san šla štet knjigo. Vora se je bližala trojki. Inga prijde za dvej vori, ge san se pa šla pokivat. Se cote san fkuper prnesla. Od očkovih pulo-vrov, Boštjanovih srakic do Senkinih kavbojk. Te san se pa po enoj vor seeno odločila za svoj polo-ver, srakico in kavbojke. Z obraza mi je tisto skoraj odišlo, pa san si seeno dala gor malo pudra. Gda sve z Ingo prišle v Radence, san najprlej šla iskat svojoga dragoga. Nindrik san ga nej mogla najti. Tak kak če bi se v zemio pogrezne. Pijta-la san njegovoga kolego, če ga je ge vido. Tej mi pa pravi, ka je na morji. Se mi je nainok gratalo brez veze. Ka mo tu, če ga nega?! Na Ingino željo san ostala tan. Bilou je še kar znosno. Gda san prišla domou, san šla fčosi spat. Takšne so van problemi gnešnje mladine. Andreja CIPOT, 8. b, OŠ Tišina Mir vsem otrokom sveta Ko sem bila še majhna, sta mi dedek in babica pripovedovala, kako je bilo v 2. svetovni vojni. Ob njunem pripovedovanju mi je bilo zelo hudo, vendar si nisem mogla predstavljati, kaj je pravzaprav vojna. Bila sem prepričana, da se kaj takega pri nas ne more več zgoditi. Žal ljudje še vedno umirajo zaradi vojne krutosti. Žrtve so tudi otroci. Mar ne bi namesto orožja kupovali kruh lačnim otrokom, gradili vrtce, šole...? Jasmina Reiter Ob tednu otroka sem si zaželela, da bi na Hrvaškem zavladal mir, a ta želja se mi ni • izpolnila. Vsak dan spremljam po televiziji poročila in kar stiska me pri srcu, ko vidim, kako morajo mamice, očetje in otroci bežati v> zaklonišča. Tam so dneve.in noči, namesto da bi se zunaj igrali, sprehajali, se veselili... Staša Gaber, 4. a OŠ Daneta Šumenjaka, Murska Sobota Romska deklica Na našo šolo je prišla romska deklica. Stara je 14 let in hodi v peti razred. Ime ji je Višnja. Večkrat jo opazujem, kako sama sedi na kaki klopi daleč stran od nas. Nikoli se z nami ne igra ali pogovarja. Družbo ji delajo avtomobili, ki drvijo po cesti in jih vedno z zanimanjem opazuje, pa veter, ki ji piha okrog ušes. Včasih se sprašujem, zakaj se nihče noče družiti z njo, zakaj je nihče nikoli ne pozdravi, jo povabi k pogovoru, igri... Njen obraz je vedno žalosten. Vedno je lepo oblečena in urejena, a vseeno sama. Včasih mislim, kaj bi naredila, če bi jo kdo izmed nas povabil kakemu pogovoru, igri. Bi rekla ne ali pa bi se nam pridružila in se veselila z nami? Bi takrat mislila drugače o nas? Kaj si misli ona o nas? Nas sovraži, ker smo taki do nje, ali pa nas razume? Kdo ve? Čeprav je Rominja, je človek kot mi, je kot mi otrok, ki si želi ljubezni, družbe in razumevanja. Aleksandra Meolic, 7. a, OŠ Bakovci Ali veste? Prav so imeli tisti, ki so na 32. vprašanje odgovorili, da v Radencih deluje naravno zdraivlišče 109 let. Ce bi vas vprašali še, kdaj so odkrili prvi vrelec, bi bil pravilen odgovor pred 158 leti. Ampak tega nismo zahtevali. Žreb pa je tokrat dodelil knjižno nagrado, ki jo prispeva Dobra knjiga Murska Sobota, Robertini Vlaj iz Bodonec. Čestitamo! -------(KUPON)------------------------ 34. vprašanje: Ali veste, katera rastlina (del, na katerem je plod) na naših poljih doseže največjo dolžino? Pravilne odgovore bomo žrebali 28. novembra. jim »primanjkovalo« sexa, saj ima večina posiljevalcev razmerje ali pa so poročeni. Posiljujejo, da bi dokazali lastno moč in premoč nad žensko. Naslednja zmotna predstava je ta, da so posiljevalci vedno neznanci. Po podatkih, ki jih mi je uspelo izbrskati, naj bi kar v 50—70% primerov šlo za znance, stare prijatelje, sosede, zakonske može ali očete. In največkrat se posilstvo zgodi kar v žrtvinem stanovanju. Okoli krožijo tudi smešne zgodbice, da so ženske, posilile moškega. Prvo, kar tukaj ni v redu, je sama tehnična izvedba in drugo, kot da bi za žensko bilo nekaj najlepšega, da ga ima »notri«. Še ena zmotna predstava, ki pa nažalost blodi po glavah mnogih moških in žensk, je ta, da ženske s svojim oblačenjem in nastopom provocirajo posiljevalca. Krasno! Torej so si ženske kar same krive, če so posiljene. In pravtako se morajo oblačiti in obnašati, kot je to po volji moškim. Po eni strani le-ti od ženske pričakujejo, da se oblači sexy, da se šminka in podobno, istočasno pa je tako urejena ženska okrivljena za provociranje posiljevalca. Nažalost mnoge ženske v tej zmotni zablodi prevzemajo vlogo, krivca in obtožujejo same sebe. Pred sodiščem podrobno raziščejo žrtvino zasebno in spolno življenje, kot da bi to bilo relevantno. Recimo: imela je dosti prijateljev, tako ali tako je cipica in »takšno majhno« posilstvo ji je komaj kaj škodilo. Prostitutka po tej logiki sploh ne more biti posiljena. Isto velja za zakonske partnerje. Če si mož zaželi spolnosti, jo mora tudi dobiti. Zanimiva in obenem vznemirjujoča so tudi naslednja dejstva: če možu posilijo ženo, je to zanj osebna žalitev in pokaže se, da se razburjajo, ker je posilstvo zanje poseg v njihovo lastnino. V posilstvu vidijo predvsem spolnost in ne nasilje. Sicer pa moški močno razlikujejo med posilstvom, ki ga je zagrešil znanec in posilstvom, ki ga je zagrešil neznan napadalec. Kadar je posiljevalec znanec, pogosto krivijo ženo. Obsojenih je samo 30% obtoženih moških in še vedno ostaja tabu ovadba proti moškim na višjih položajih. Na sodišču je mogoče slišati najbolj neverjetne stavke. Neki sodnik je izjavil: »Socialna podpiran-ka nima pravice hoditi ven!« Ko je neki drugi videl posiljevalca, je dejal: »Kaj vam pa je pravzaprav, saj to je zelo privlačen človek.« Navkljub vsem teoretičnim razpravam pa ostaja ženskam strah, da se posilstvo lahko zgodi kadarkoli. Še en adut v rokah patriarhata. Po logiki moške moči je torej za žensko najboje, da se zaklene v stanovanje in ne odpira vrat nobenemu moškemu. Kajti, če katerega vendarle povabi na kavo, ima ta vso pravico, da jo posili. Navsezadnje ne ostaja ženski nič drugega, da se oboroži s solzilci in se vpiše na tečaje samoobrambe. (Nekateri priporočajo uriniranje med aktom nasilja.) Posilstva pa so samo vrh ledene gore. Eden izmed mnogih izrodkov naše dvojnomoralne patriarhalne družbe. Odsevajo odnos moči moči med moškim in žensko in imam vtis, da moški mislijo, da imajo opraviti s primitivizmom. (Se nadaljuje) . . . Tomaž »Feminist« Trplan šport ŠPORTNI OBRAZI Slovenski prvak in reprezentant Med mladimi pomurskimi športniki, ki so se zelo hitro prebili v slovenski vrh, je atlet, 15-letni dijak Srednje družboslovne in ekonomske šole v Murski Soboti, Jože Kolar iz Večeslavec. Z atletiko se je začel ukvarjati povsem po naključju. Kot učenec rogašovske osnovne šole ie lani zmagal na občinskem krosu in se uvrstil na republiški kros Dela v Velenju, kjer je med starejšimi pionirji zasedel prvo mesto. Po tem uspehu so ga pritegnili v Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote, kjer je začel načrtno trenirati pod vodstvom trenerja Mirka Šeruge. Da je zelo nadarjeni atlet, je pokazal že na letošnjih tekmovanjih. Sezono je začel na spomladanskem krosu Slovenije v Slovenski Bistrici, kjer je pri starejših pionirjih zasedel drugo mesto, na državnem prvenstvu v Zagrebu pa je bil sedmi. Sodeloval je tudi na spomladanskem krosu Dnevnika v Domžalah in zasedel prvo mesto. Potem je nastopil na prvenstvu Slovenije v Ljubljani in v teku na 300 m zmagal ter postal prvak Slovenije pri starejših pionirjih. Na tradicionalnem tekaškem Maratonu treh src v Radencih je v trimskem teku na 10 km žase-del drugo mesto. Na pionirskem prvenstvu Slovenije v Novi Gorici je v teku na 300 metrov zasedel drugo, na 1.000 metrov pa tretje mesto. S temi rezultati je bil uvrščen v slovenj sko atletsko reprezentanco, ki je sodelovala na tekmovanju treh dežel na avstrijskem Koroškem, ter v teku na 400 metrov zmagal. Izkazal pa se je še na krosu Dela v Mariboru, kjer je v teku na 1.000 metrov zasedel prvo mesto. To so vsekakor zavidanja vredni rezultati, ki mu dajejo nove spodbude za še zavzetejše delo. Zato tudi ne skriva želje, da bi poleg uspešnega šolanja nadaljeval s tekmovalnimi dosežki tudi na atletski stezi. Želi pa si tudi, da bi se v Murski Soboti izboljšale razmere za vadbo, saj so predvsem od tega odvisni tekmoval* ni dosežki. FERI MAUČEC DRAGO DREVENŠEK - TRENER ODBOJKARJEV EMONA COMMERCE LJUTOMER »Sodimo v vrh slovenske lige« V letošnji tekmovalni sezoni v slovenski ligi vodi odbojkarje Emonacommerce Ljutomer novi trener Drago Drevenšek, profesor telesne vzgoje na Univerzi v Mariboru. Gre za izkušenega odbojkarskega strokovnjaka, saj ima za seboj 11 let trenerske kariere. Najprej je eno leto vadil ekipo Rogoze, zatem pa deset let mariborskega Stavbarja, nekdaj člane prve zvezne odbojkarske lige. Z njim smo se pogovarjali o delu in načrtih v novem okolju. — Treniranje odbojkarjev Emonacommerce Ljutomer ste prevzeli na začetku prvenstva v slovenski ligi. Zakaj ne pred začetkom priprav? »Moram povedati, da sem imel zdravstvene težave in sem razmišljal, ali se bom sploh ukvarjal s treniranjem, pa tudi pri OK. Emonacommerce Ljutomer so se morali dogovoriti in sporazumeti o zamenjavi trenerja. Ker se je izkazalo, da moje zdravstveno stanje ni takšno, da bi mi škodovalo, sem se potem odločil in prevzel ekipo. Moram povedati, da sem zadovoljen, ker sem se tako odločil, saj ugotavljam, da sem prišel v zdrav športni kolektiv, kjer z veseljem delam. Igralci so prizadevni m voljni delati, kar je tudi pogoj za uspehe.« — Za nami je skoraj polovica jesenskega dela prvenstva v slo; venski odbojkarski ligi. Kaj bi lahko rekli o tem tekmovanju? »V dveh delih je liga zefo izenačena. V zgornji del lestvice sodijo Brezovica, Žirovnica, Topolšica in Emonacommerce, ki se bodo tudi potegovali za naslov prvaka. V drugem delu pa so preostale ekipe.« — Kakšne pa so možnosti Em®" nacommerce Ljutomer v letošnjem prvenstvu? »Eno so želje, drugo pa možnosti. Dogovarjali smo se za cim boljšo uvrstitev v slovenski hg1, Ker pa smo že na začetku prvenstva ostali brez Rajnarja, se J® stanje nekoliko spremenilo. M1' slim pa, da bomo lahko s PrN' nim delom dosegli dobro uvrstitev in da se bomo v spomladanskem delu prvenstva lahko Prl' družili najboljšim ekipam.« — Kakšna pa je sicer prih0**' nost ljutomerskih odbojkarjev? »To je mlada in obetavna ekipa, ki je voljna delati. Glede m* njihove sposobnosti in dobro organizacijo v klubu rezultati ne o smeli izostati. To tudi zato, k® smo jpovečali število treninge^ saj vadimo štirikrat tedensko,1 ker bomo v Ljutomeru kmalu oo bili novo telovadnico.« FERI MAUČEc KMN KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Finale v novi telovadnici v Ljutomeru V novi telovadnici v Ljutomeru bo v soboto, 23. novembra 1991,11 nalni turnir slovenskega revijalnega pokala v malem nogometu, ki S pod pokroviteljstvom Križevskih opekarn Boreči organizira Klub ma1® ga nogometa Križevci Virje. Ni naključje, da se je na šestem sklepn®*" tekmovanju v Ljutomeru zbralo 12 najboljših slovenskih ekip maRg nogometa, in da je organizacija tekmovanja poverjena prizadevnim šp°® tnim delavcem iz Križevec pri Ljutomeru. Z dosedanjim delom in rezm' tati so Križevčani pokazali, da so sposobni organizirati najzahtevnejši tekmovanja in da z malim nogometom živi ves kraj. Ekipe, ki so se u*®' stile v sklepni del tekmovanja, bodo v predtekmovanju sodelovale v , rih skupinah. Sodelovanje pa so si zagotovile na predhodnih tekmo*^ njih razen ekipe Branik Talci iz Maribora, ki se je kot lanskoletni zrn* govalec neposredno uvrstil v finale. Kot so povedali organizatorji na 1 skovni konferenci, je vse pripravljeno za to kakovostno tekmovanj® malem nogometu v Sloveniji, ki bo v soboto v Ljutomeru. Slavnostna 0 . voritev turnirja bo ob 12. uri, ob 17.40 pa bo atraktivna tekma n> sponzorji ekipe Križevec in ljutomerskimi politiki. Ljubitelji športa, z1 sti pa malega nogometa te enkratne prireditve ne bi smeli zamuditi- F. MAUCEl VESTNIK 21. NOVEMBRA Stran f2 g Kovina SOBOTA Strojna Ingrad Ilirija Novotehna Merkur RADGONA Pretekla nedelja ni bila nič kaj prijetna za nogometne tekme. Poleg žoge so morali nogometaši obvladovati tudi razmočeno igrišče. Tako je bilo tudi na tekmi SNL v Beltincih med Potrošnikom in Izolo. Foto: N. Juhnov NT super liga 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 3 0 0 o 2 4 4 4 5 36:9 34:11 32:13 21:24 15:30 11:34 16:29 15:30 10 10 8 6 2 2 2 0 Razglasitev športnikov v Beltincih । v Uredništvo Vestnika, domačega tednika, se je odločilo, da bo nošnje športnike, športnice in športne kolektive Pomurja razglasilo nedeljo. 1. decembra 1991, v Beltincih na prvenstveni tekmi pred-4dnjega kola v slovenski nogometni ligi med Potrošnikom in Mari-'*rom/Branikom. V predtekmi pa se bosta srečali ženska ekipa ^•»simirja iz Zagreba — državne prvakinje — in reprezentanca novinarjev Slovenije. KEGLJANJE Deržaj podprl rekordnih 963 kegljev ie R^^trtem kolu tekmovanja v drugi slovenski moški kegljaški ligi glji genska v Radencih premagala Krško s 5158:4903 podrtimi ke-re|(0Jjnak srečanja je bil Miro Steržaj, saj je podrl 963 kegljev, kar je 86» d kegljišča. Za Radensko so poleg Steržaja nastopili: Kučan keJ- Očnjak 853, Kovačič 851, Drvarič 825 in Salamon 798 podrtih je^/gV; V prihodnjem kolu igra Radenska v Mariboru s Konstruktor- JVDo Sobočani uspešni v Avstriji Jud' \,^e°bnu v Avstriji je bilo mednarodno pionirsko tekmovanje v r9ci' S°ddovalo je 258 tekmovalcev iz Italije, Češko-Slovaške fede-W j’, Madžarske, Nemčije, Slovenije in Avstrije. Med njimi so bili Žil OsKi judoisti in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Nauspešnejši je bil Ranx®c’ki Je v kat. do 33 kg zasedel drugo mesto. Lesjak je bil peti, Petn aj pa sedmi- v kat- do 40 kgje Hašaj zasedel tretje, Cikajlo pa tr ?. mesto. V kat. do 45 kg je bil Cuk peti, v kat. do 55 kg pa Vehab Jl> Lazar pa sedmi. T. Kos Ivanje Bencik tretji Mariboru je bilo prvo državno prvenstvo slepih in slabovidnih v tlogu" u* Vdeloval je tudi Geza Bencik iz Murske Sobote in v prostem zasedel tretje mesto. PREDSTAVLJAMO VAM LISTA STRELCEV Slovenska nogometna liga 9 golov: Kukič (Mura); 8 golov: Škaper (Potrošnik); 7 golov: Sabjan (Nafta), M. Zver (Potrošnik); 6 golov: Prekazi (Mura); 4 gole: Voroš (Potrošnik), Vickovič (Mura); 3 gole: Šarkezi (Mura) Rob (Nafta), Graj (Nafta), Hartman (Potrošnik). Slovenska super rokometna liga 46 golov: Petek; 33 golov: Okreša; 27 golov: A. Lovenjak; 26 golov: Meolic; 25 golov: Š. Lovenjak; 15 golov: Žugelj; 11 golov: Buzeti; 3 gole: Bedekovič; 2 gola: Gaberc. Slovenska rokometna liga 43 golov: Varga; 26 golov: Šernek; 19 golov: Prem; 18 golov: A. Titan; 16 golov: Lukač; 12 golov: Meolic; 8 golov: D. Titan; 6 golov: D. Kolmanko; 5 golov: Virag; 3 gole: Babič; 2 gola: Legenič; 1 gol: A. Kolmanko. Visoka zmaga Lendave V četrtem kolu tekmovanja v drugi slovenski šahovski ligi je Lendava z visokim rezultatom 5:1 premagala Impol iz Slovenske Bistrice. Za Lendavo so zmagali: Ivanec, Cofek, Časarjeva in Pukl. Remizirala pa sta Gerenčer in Vidič. Pionirska šahovska ekipa Lendave je sodelovala na tekmovanju Alpe Jadran v Celovcu in med 41 ekipami zasedla 7 mesto, kar je lep uspeh. J. Gerenčer Tokrat zmagal Kos Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo novembrski hitropotezni turnir. Zmagal je Alojz Kos s 6,5 točke pred Borisom Kovačem, Danilom Harijem in Štefanom Režonjo po 6 točk. Bakovci jesenski prvak v SNL letoma, vendar jim je v končnici tar, Abakumov, Buzeti in Dom-zmanjkalo moči za dokončni jan iz soboške Mure. Tako so uspeh. Sicer pa so bili Bakovci imeli r, ■ trikrat prvaki pomurske nogometne lige in pet let igrali v vzhodni conski nogometni ligi. Pred letošnjo tekmovalno sezono v pomurski nogometni ligi so imeli v Bakovcih težave s trenerjem. Zato je v zadnjem trenutku prevzel vadbo moštva nekdanji igralec in trener Jože Rantaša. Do nekaterih sprememb pa je prišlo tudi pri igralskem kadru. Klub so zapustili Lipič, Zver in Maligec (odšli so k Dokležovju). Prišli pa so Šif- Jesenski prvak v pomurski nogometni ligi je postalo moštvo °okovec. Dosegli so sedem dva poraza, dvakrat pa '^raH neodločeno. Izgubili so v Rakičanu in na Tišini, neodloče-n.° Pa igrali doma z ekipo Roga-Sovec in v Lipi. Osvojili so 16 kar je dve manj, kot so nakovali. Najnevarnejša tekmeca Prvo mesto so imeli v nogo-^etaših Ižakovec in Ljutomera, aierih moštvi zaostajata le za Med temi tremi je možno .a,i tudi končnega zmagoval-3- Naslov jesenskega prvaka so akovci osvojili tudi pred dvema 7-" —--------- imeli na voljo 19 igralcev, a se je število zaradi poškodb treh igralcev in odhoda Nemeta v A vstrijo zmanjšalo. Kljub vsemu pa so s pridnim delom uspeli zasesti prvo mesto, za kar so predvsem za- služni vsi igralci, saj so igrali kolektivno ter požrtvovalno. Veliko zaslug za uspeh imata tudi trener in vodstvo kluba. Moštvo Bakovec pa se je tudi uvrstilo r četrtfinale pomurskega nogometnega pokala. Po končanem jesenskem delu M. rj v S-»K »J \Oln gojijo Bak°vec — jesenski prvaki » pomurski nogometni ligi, reg : , 'er^: Rantaša (trener), Tratnjek, Šiftar, Buzeti, Horvat, dan, Čepijo: J. Idič, A. Titan, Abakumov, D. Idič in R. Foto: F. Maučec km**: j prvenstva v pomurski nogometni ligi so nogometaši dobili krajši odmor, vendar bodo že v teh dneh začeli z rekreacijsko vadbo v telovadnici. Z rednimi pripravami za spomladanski del tekmovanja pa bodo začeli v drugi polovico januarja prihodnjega leta. Poleg članskega moštva pa v Bakovcih pridno delajo tudi z mlajšimi selekcijami, saj so-tako pionirji kot mladinci v pomurski ligi po jesenskem delu tekmovanja na drugem mestu. V zimskem prestopnem roku bi se Bakovčani radi okrepili z nekaterimi igralci iz sosednjih klubov, v vadbo prvega moštva pa bodo vključili tudi tri mladince. Želja vodstva kluba, igralcev in gledalcev v Bakovcih je, da bi moštvo postalo pomurski prvak in v novi sezoni delalo družbo nogometašem Turnišča in Bel-transa iz Veržeja. FERI MAUČEC SNL Maribor 17 13 1 3 39:17 27 Izola 18 11 4 3 29:11 26 Naklo 17 11 4 2 28:12 26 Olimpija 17 10 4 3 34:11 24 Gorica 18 8 7 3 40:20 23 Koper 18 10 2 6 19:16 22 Kladivar 17 7 6 4 23:22 20 MURA 17 8 3 6 28:24 19 Slovan 17 7 4 6 21:12 18 Ljubljana 17 7 4 6 19:17 18 Rudar (V) 17 6 5 6 23:23 17 Zagorje 17 7 2 8 27:20 16 Svoboda 17 6 4 7 24:28 16 Steklar 17 5 6 6 22:29 16 POTROŠNIK 17 6 3 8 28:36 15 NAFTA 17 5 2 10 10:35 12 Rudar (T) 17 5 1 11 20.29 11 Primorje 17 4 3 10 18:32 11 Domžale 17 2 4 11 10:27 8 Medvode 17 3 2 12 13:37 8 Jadran 17 2 3 12 8:36 7 II. SNL ■■ vzhod Jesenski del Železničar 13 8 4 1 16:4 26 Ojstrica 13 8 3 2 24:10 19 Dravinja 13 6 4 3 21:13 16 Hmezad 13 6 4 3 17:13 16 TORNIŠČE 13 6 3 4 29:21 15 Korotan 13 6 3 4 18:16 15 Pohorje 13 4 5 4 15:13 13 Rače 13 4 4 5 17:22 12 Pekre 13 3 5 5 16:16 11 BELTRANS 13 2 7 4 12:15 11 Kovinar 13 3 5 5 14:22 11 Partizan SG 13 1 5 7 14:22 7 Središče 13 1 2 10 11:37 4 SOL moški Brezovica 6 6 0 18:2 12 Topolšica 6 5 1 16:8 11 Šempeter 6 4 2 15:7 10 Žirovnica 6 4 2 14:8 10 VIGROS 6 4 2 13:13 10 Bled 6 3 3 12:11 9 EMONACOMMERCE 6 3 3 11:11 9 Črnuče 6 2 4 10:15 8 Vileda II 6 2 4 9:14 8 Celje 6 1 5 9:16 7 Izola 6 1 5 4:16 7 Mislinja 6 0 6 5:15 6 SR super liga Pivovarna 8 8 0 0 241:153 16 Nova Oprema 8 5 0 3 186:188 10 Kolinska 8 5 0 3 195:164 10 Velenje 8 5 0 3 196:183 10 Rudar 8 5 0 3 181:175 10 Jadran 8 4 13 191:199 9 Ajdovščina 8 3 1 4 158:185 7 POMURKA 8 3 0 5 186:191 6 Drava 8 3 0 5 206:214 6 Presad 8 2 15 171:185 5 Inles Riko 8 1 2 5 162:198 4 Preddvor 8 116 171:225 3 SRL — moški Pivovarna 8 6 1 1 192:149 13 Grosuplje 8 6 0 2 195:159 12 Dobova 8 5 1 2 173:156 11 Krško 8 5 1 2 168:153 11 Šešir 8 5 0 3 179:170 10 Izola 8 5 0-3 168:167 10 8 8 8 8 8 8 8 8 158:163 175:164 159:159 159:183 145:172 170:190 173:188 143:183 4 3 4 3 2 1 2 0 1 1 2 1 1 3 3 4 4 5 5 6 7 9 8 8 7 5 4 3 1 Kamnik Črnomelj KROG Radeče V. Nedelja Ormož Dol Mokerc 1 0 I. » . Nova oprema RADENSKA Velenje POLET MLADINEC Drava RAZKRIŽJE moški 7 6 6 7 7 A. Besednjak ( — 1) 7 5 4 4 4 3 2 1 0 1 0 2 0 2 2 1 3 2 4 4 6 198:179 185:157 149:128 168:126 149:134 148:167 154:185 119:194 10 9 9 8 7 5 4 I. MNL MS mladinci Jesenski del Dokležovje Gančani Šalovci Tromejnik Čarda Cankova Bratonci Grad Puconci Filovci Serdica Hodoš 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 7 7 7 7 5 3 4 3 2 2 1 0 2 1 1 0 2 3 1 3 0 2 3 3 4 4 5 6 7 6 8 9 69:6 41:20 31:20 30:20 32:19 26:28 25:24 17:29 23:40 19:37 14:33 12:57 22 16 15 15 14 12 9 9 7 5 3 — NAMIZNI TENIS -------------------------------------------- Velika zmaga v derbiju Vrhunska predstava, izredno kakovostna in borbena srečanja, daleč najboljša igra Sobočanov v letošnji sezoni, presnetljiva in zaslužena zmaga Sobočanov v velikem štajersko-pomurskem derbiju v Mariboru so značilnosti dramatičnega srečanja. Domačinom ni pomagal niti odlični romunski reprezentant Revisz, ki je sicer dobil tri partije, saj sta pri Sobočanih blestela Benko in Unger vsak z dvema zmagama, hladnokrvni Benkovič pa se ni dal presenetiti v deveti odločilni partiji. Radgončani so doživeli pričakovan visok poraz v Ljubljani, tudi njihov najboljši igralec Rihtarič je ostal brez osvojenega seta proti »profesionalcem« Kovine. V naslednjem kolu igrajo Sobočani doma z Merkurjem iz Kranja, Radgončani pa z Ingradom iz Celja in zadnji čas je, da dosežejo kakšno zmago. Rezultati: STROJNA-SOBOTA 4:5 (PIohl-Benko 19:21. Revisz-Ben-kovič 18:21, 21:14, 21:15. Grbič-Unger 19:21, 23:21, 18:21. Revisz-Benko 21:12, 21:17, Plohl Unger 17:21. 18:21, Grbič Benkovič 17:21, 21:14, 21:10, Revisz—Unger 21:10, 21:14, Grbič—Benko 18:21, 21:12, 18:21, Plohl —Benkovič 17:21, 10:21: KOVINA-RADGONA 9:0 (Zalaznik-Kuzma 2:0, Smrekar—Žitek 2:0, Ignjatovič—Rihtarič 2:0, Smrekar—Kuzma 2:0, Zalaznik —Rihtarič 2:0, Ignjatovič—Žitek 2:0, Smrekar —Vršič 2:0, Ignjatovič—Kuzma 2:0, Zalaznik—Zitek 2:0). Na republiškem kvalifikacijskem pionirskem turnirju na Ptuju je edini Po-murec Mitja Horvat z rezultatom 6:3 zasedel dobro četrto mesto v svoji skupini in se uvrstil na republiški TOP-turnir, kar pomeni, da imajo Sobočani po treh letih na tem turnirju spet igralca. M. U. —SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA---------------- Pomurski ligaši brez točke V osemnajstem kolu slovenske nogometne lige pomurski ligaši niso osvojili niti ene točke. Koper, ki je gostoval v Beltincih, je z boljšo igro zasluženo premagal domači Potrošnik s 3:1. Vsi goli pa so bili doseženi v prvem polčasu. Časten zadetek za Potrošnik je dosegel Škaper. Soboška Mura je gostovala v Ljubljani pri nekdanjem prvoligašu Olimpiji in po dobri igri v prvem polčasu, ko je bil rezultat 1:1, doživela visok poraz 1:4. Edini zadetek za Muro je dosegel Kukič. Lendavska Nafta pa je že v soboto gostovala v Ljubljani in izgubila s Svobodo z 0:3. V prihodnjem kolu igra Mura doma z Domžalami Lekom, Nafta pa s Steklarjem, medtem ko Potrošnik gostuje v Ljubljani pri istoimenskem moštvu. — DRUGA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA -------- V Veržeju brez zmagovalca V zadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja v drugi slovenski nogometni ligi vzhod je bil v Veržeju pomurski derbi med Turniščem in domačim Beltransom. Srečanje se je končalo brez zmagovalca, saj moštvi nista uspeli zatresti mreže. V prvem polčasu so imeli rahlo pobudo igralci Turnišča. Najlepšo priložnost za gol je imel Kdveš v 18. minuti, vendar je žoga zadela vratnico. V nadaljevanju je bila bolj ali manj izenačena z občasnimi napadi enega in drugega moštva. Sicer pa je neodločen rezultat po dogodkih na igrišču realen. — SUPER ROKOMETNA LIGA Poraz oslabljene Pomurke v Velenju V osmem kolu tekmovanja v slovenski super moški rokometni ligi je Velenje premagalo Pomurko iz Bakovec z 22:19. Čeprav je Pomurka nastopila oslabljena brez Okreša in Škrabana, je bila večji del tekme enakovreden tekmec gostiteljem, saj je bil rezultat tik pred koncem 18:18. Žal pa Bakovčani niso izkoristili zadnjih treh napadov, kar je bilo usodno. Strelci za Pomurko: Petek 6, Meolic 4, Š. Lovenjak 3, Žugelj 2, A. Lovenjak 2, Bedekovič 1 in Buzeti 1. V prihodnjem kolu igra, Pomurka doma z Ajdovščino. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA Krog premagal vodeče Grosuplje V osmem koki tekmovanja v slovenski moški rokometni ligi je Krog pripravil prijetno presenečenje, saj je nepričakovano, vendar zasluženo premagal vodeče Grosuplje v gosteh z 21:2O. Rokometaši Kroga so tokrat zaigrali zelo dobro in sproščeno. S to zmago pa so si tudi precej izboljšali položaj na lestvici. Gole za Krog so dosegli: Šernek 9. Varga 8. Prem 2, Lukač 1 in Titan L V prihodnjem kolu igra Krog doma, v soboto ob 17. uri v športni dvorani v Murski Soboti s Pivovarno Laško. — DRUGA SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA Pomurski derbi dobila Radenska V zadnjem jesenskem kolu tekmovanja v drugi slovenski moški rokometni ligi se je pomurski derbi med Radensko iz Gornje Radgone in Poletom iz Murske Sobote končal z zmago Radgončanov z 21:20. Najboljši strelci: Žalodec 14, Merčnik 3 in Husar 2 za Radensko ter Kreft 8, Srečko 6 in Kirstl 3 za Polet. Razkrižje je z Velenjem igralo neodločeno 27:27. Najboljši strelci: Bedekovič 15, Majerič 3 in Rozmarič 3. Nova oprema iz Slovenj Gradca pa je premagala Mladinca iz Murskih Črnec s 30:18. Najučinkovitejša pri Mladincu sta bila Gregorinčič 5 in Buzeti 4. — SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA Vigros premagal Žirovnico V šestem koiu tekmovanja v slovenski moški odbojkarski ligi je Vigros iz Murske Sobote prijetno presenetil, saj je v gosteh premagal Žirovnico s 3:2. To je bila četrta zaporedna zmaga Sobočanov. Vigros je igral v postavi: Ratkai, Novak, Gobec, Munih, Horvat. Janža, Poredoš, Šiftar. Tekma, ki je bila zelo zanimiva, je trajala dve uri. Vodeča in še neporažena Brezovica pa je premagala Emonacom-merce Ljutomer s 3:0. Za Emonocommerce so igrali: Prelog, Krajcar, Drvarič, Belec, Šumak, Savič, Škrobar, Grut. V prihodnjem kolu igra Emonacommerce že v petek z Bledom, Vigros pa gostuje v Topolšici. —DRUGA SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA ------------------- Derbije dobili Veržej, Pomurje, Oven in Puconci V predzadnjem jesenskem kolu tekmovanja v drugi slovenski moški odbojkarski ligi je Veržej v pomurskem derbiju premagal Pomurje H iz Murske Sobote s 3:1. Radenci pa so s 3:2 premagali ekipo Tehnomobila iz Maribora. V zadnjem kolu igrajo Veržej Tehnomobil. Fužinar II — Pomurje H in Radenci -Turbina. V šestem kolu tekmovanja druge slovenske ženske odbojkarske lige je Pq-murje v pomurskem derbiju premagalo Mladost s 3:1. Puconci pa Ljutomer prav tako s 3:1. Ptuj pa je premagal ( ven s 3:0. V prihodnjem kolu igrajo — Ljutomer-Braslovče. Ptuj Puconci. Pomurje Cven. Ruše Mladost. Stran 13 IZOBRAŽEVANJE ZA UPORABA PC-ja jk " : Tečaj za osnovno usposabljanje WORDSTAR m LOTUS 1-2-3 WORDSTAR - začetek 2. 12. 1991 LOTUS 1-2-3 - začetek 9. 12. 1991 Število tečajnikov je omejeno. Tečaja bosta popoldne. Cena posameznega tečaja je 8.500 SLT. Telefon (069) 21-842 V SRBIJI HOČEJO POSLATI NA FRONTO TUDI SLOVENCE Milan Šanko Murska Sobota, d o.o. PREHRANA LENDAVA, d.o.o. Skupščina družbe razpisuje za 4 leta delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima najmanj V. ali VI. stopnjo izobrazbe živilske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj; — da za svoje mandatno obdobje poda okvirni program razvoja družbe. Kandidati naj svoje vloge, program razvoja družbe in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo skupščini družbe najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po izbiri. INDUSTRIJA DEŽNIKOV INDIP LENDAVA, d.o.o. Skupščina družbe razpisuje za 4 leta delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima najmanj VI. ali VII. stopnjo izobrazbe ekonomske, tehniške ali pravne smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj, — da za svoje mandatno obdobje poda okvirni program razvoja družbe. Kandidati naj svoje vloge, program razvoja družbe in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo skupščini družbe najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po izbiri. Okrnjeno predsedstvo (nekdanje) Jugoslavije je sprejelo odlok o odhajanju oziroma potovanju jugoslovanskih državljanov v tujino. Z njim je določeno, da vojaški obvezniki in rezervisti (moški, stari od 17 do 60 let) morajo imeti pri prestopu državne meje poleg potne listine še potrdilo vojaškoteritorialnega organa, v katerem mora biti navedeno, da ni nikakršnih ovir za potovanje v tujino. Brez tega potrdila ni mogoče prestopiti meje. V samostojni Sloveniji odloka okrnjenega predsedstva nekdanje SFRJ ne upoštevamo, saj se ravnamo po svojih predpisih. Za potovanje državljanov Slovenije v tujino, seveda prek slovenskih meja, ni nobenih zakonskih zadržkov, žal pa potujemo vse manj, ker za naše skromne osebne dohodke ne moremo kaj prida kupiti. Povsem drugače pa je, če hočemo iz nekdanje Jugoslavije oziroma iz republik, ki so še vedno pod vplivom jugoslovan-sko-srbskih oblasti, še zlasti pa, če hočemo prestopiti mejni prehod, ki je na območju Srbije. Tam je dovoljenje za izhod nujno. Tudi za Slovence, saj naše države (še) ne priznavajo. Pa še nekaj je: večina Slovencev ima še vedno jugoslovanski »pasoš«, zato jih imajo za Jugoslovane in tudi zanje velja zvezni predpis. Slovenske oblasti odsvetujejo potovanja v Srbijo, saj je upravičena bojazen, da bodo našim državljanom onemogočili vrnitev prek zdaj že običajne trase čez Madžarsko. Še več: lahko se zgodi, da jih bodo mobilizirali — vpoklicali v armado in jih poslali na fronto, od koder pa se vrne le redkokateri Nesrb, saj je splošno znano, da v prve borbene vrste pošiljajo »tujce«, celo svoje Črnogorce. Nič kaj prijetno pa tudi ni maltretiranje naših državljanov v »bratski« republiki, saj jim Osebni avto je zgorel kronika Kaj se je zgodilo s trojico iz Elektromateriala? V boj od Ušli mobilizaciji 17. do 60. leta — Šikaniranje slovenskih državljanov — Pretresljive zgodbe na mejnem prehodu odvzemajo devize, četudi imajo zanje bančno potrdilo, Slovenec ne sme imeti dinarjev, kaj šele tolarjev. Najpogostejši potniki so seveda vozniki tovornjakov, ki prevažajo blago, saj trgovske vezi niso povsem prekinjene, res pa je, da se uveljavlja trgovanje, ki je bilo v praskupnosti: blago za blago. Na upravi za notranje zadeve v Murski Soboti imajo spisek voznikov tovornjakov in drugih potnikov, ki so po vrnitvi iz Srbije (prek Madžarske) na mejnem prehodu v Dolgi vasi pri Lendavi orisali svoja doživetja, kot so maltretiranje, odvzem denarja in poskusi prisilne mobilizacije). To so, da jih vsaj nekaj naštejemo: Ivan Vušič iz Celja, Stanislav Operčkal iz Šmarja, Franjo Pongrac iz Dolnjega Mihajlovca, Milan Kaučič iz Kamnice, Jože Gašparič iz Male vasi pri Ormožu, Marjan Kos iz Maribora, Alojz Vrbnik iz Postojne, Peter Bačlija iz Ljubljane in Klavdija Zupančič iz Jevnice pri Litiji. Lahko bi zapisali več zgodbic tistih potnikov, ki so se uspeli izogniti mobilizaciji in so se srečno vrnili v Slovenijo. Za naše bralce bomo navedli doživljaje potnikov, doma v notranjosti Slovenije, in težke trenutke potnikov iz Lendave. Že omenjena Peter Bačlija in Klavdija Župančič, zaposlena pri ljubljanskem podjetju Sever, sta bila predzadnji torek službeno v Subotici v Srbiji. Vračala sta se čez mejni prehod Horgoš. Srbski policisti so jima na prehodu odvzeli potna lista SFRJ ter ju napotili k parkiranima avtobusoma, rekoč, da velja splošna mobilizacija. Bačlija je zned domnevnim parkiranjem osebnega avtomobila izkoristil ugoden trenutek in se prebil na sosednji madžarski mejni prehod. Madžari so našli zanju dovolj razumevanja in sta na osnovi osebne izkaznice (potna lista so jima Srbi vzeli!) dobila potrili, da sta lahko potovala čez Madžarsko in na prehodu v Dolgi vasi vstopila v Slovenijo. Tu sta med drugim povedala, da sta videla starešine JLA in vojaške policiste, ki nasilno zavračajo ljudi in jih vodijo v avtobuse, ti pa vozijo v vojašnice, iz njih pa na bojišča in — v smrt. Na vse to so (po)mislili direktor lendavskega Elektromateria-la^Štefan Šooš, vodja finančnega sektorja Jože Tkalec in vodja prodaje Ivan Copot, ki nam je o tem pripovedoval. 5. novembra so se z avtom podali na pot v Skopje. Potovali so čez Madžarsko, nato čez osrednji del Srbije v Aleksinac, kjer so imeli poslovne pogovore z dolgoletnim partnerjem, in naposled še v Skopje. Tja grede ni bilo večjih nevšečnosti, razen tega, da so bili na trnih, ali bo bencin v rezervoarju osebnega avta, ki so ga nalili v Mohacsu na Madžarskem, zadoščal za pot čez Srbijo, saj tam goriva hudo primanjkuje. Vozili so tako, da so ga porabili čim manj, in se prebili do Skopja, kjer so »natankali«. Med potovanjem so jih imeli na cestninskih postajah za tujce in so morali plačevati temu ustrezne pristojbine. K sreči jim denarja niso vzeli. 8. novembra, ko so se peljali proti mejnemu prehodu Bački Breg, so se veselili prihoda na Madžarsko, a se je zataknilo. Mejni organi jih niso pustili čez mejo! Zahtevali so (poleg itak veljavnih, še vedno jugoslovanskih, potnih listin) še pisno dovoljenje vojaškoteritorialnega organa. Nič ni pomagalo prepričevanje, češ da so slovenski državljani, v neki meri tujci, saj da so jih povsod po Srbiji imeli za tujce in kot takim krepko zaračunavali, denimo samo za cestnino Ministrstvo za finance, Republiška carinska uprava — Carinarnica Gornja Radgona objavlja, da bo v torek, 3. 12. 1991, ob 9. uri v prostorih Cl Gornja Radgona javna dražba rabljenih osnovnih sredstev in inventarja. Prodajajo se naslednja sredstva: 1. Osebni avto FORD TAUNUS 1,6, letnik 1980, nevozen. Izklicna cena 40.000,00 SLT. 2. Kombi — zaprt MB 508 D, letnik 1976, ni vozen, ni registriran. Izklica cena 60.000,00 SLT. 3. Moped TOMOS APN 4, nevozen, izklicna cena 6.000,00 SLT. 4. Rabljena pisarniška oprema, fotokopirni stroj, računski stroj in drugo rabljeno blago po spisku 01-4293. Prometni davek za avtomobila ni plačan in ga plača kupec. Pred javno dražbo je potrebno položiti varščino v višini 20 % od izklicne cene pri blagajni carinarnice. Vsa osnovna sredstva bodo prodana po sistemu videno-kupljeno in kasnejše reklamacije niso možne. Informacije po tel. št. 61-160. Josip Drk iz Miklavca, Hrvaška, se je 15. novembra ob 17. uri peljal z osebnim avtom iz Dobrovnika proti Filovcem. Na mostu čez filovski potok ni upošteval prometnega znaka »prednost vozil iz nasprotne smeri«, zato je trčil v traktor, ki je peljal nasproti, upravljal pa ga je Herman Škaper z Vaneče. Po trčenju se je osebni avto vnel, Josipa Drka in njegovega sopotnika (otroka), ki sta se hudo poškodovala, pa je iz vozila še pravi čas potegnil traktorist Škaper. Kaže, da je bil osebni avto zelo dotrajan, saj so škodo ocenili le na 20.000 tolarjev. Cerada je začela tleti Kaj je vzrok tlenju cerade na Potrošnikovem tovornem avtu? Je kdo pustil na tovornjaku cigaretni ogorek? Se sreča, da sta voznik Janez Lazar iz Borejec in spremljevalec Stanislav Horvat iz Male Polanc pravočasno zaznala dim in tako ogenj pogasila, sicer bi bilo njuno vozilo, ki je razvažalo blago po trgovinah, potujoča bakla. Tlenje sta zaznala predzadnji torek, ko sta se peljala proti Črenšov-cem. »Manevriranje« ni uspelo V četrtek, 14. novembra, ob 16.10 seje Davorin Želar iz Slamnja-ka peljal z osebnim avtom iz Plešivice proti Železnim Dverim. Med vožnjo po klancu navzdol je začel zavirati v ostrem desnem ovinku, da bi tako preprečil trčenje z vozilom, ki gaje dohiteval. Ko je zaznal, da z zaviranjem ne bo uspel, je zavil v levo; tedaj pa je nasproti pripeljal tovorni'avto. Da bi preprečil trčenje, je Žalar zavil še bolj v levo in zapeljal na njivo. Na vozilu je nastala škoda za 20.000 tolarjev, sopotnik Matej Makoter iz Ljutomera pa se je hudo poškodoval. NAROČILNICA Podpisani ulica poštna številka pošta naročam VESTNIK. Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. Vestnik, Titova 29, 69000 Murska Sobota. Tesno prehitevanje v Črešnjevcih Franc I rank iz Gornje Radgone se je 11. novembra peljal z osebnim avtom skozi Črešnjevec. Pri domačiji številka 117 je dohitel pešca Franca Šantla iz Črešnjevec in ga skušal prehiteti. Kaže, da pretesno. saj ga je s prednjim delom zadel. Pri lem se je pešec hudo poškodoval in so ga prepeljali v bolnišnico. Na vozilu pa ni večje škode. PODPIS Ukradel pol milijona tolarjev Jože H. iz Ivanec je v sredo, 13. novembra 1991, nič hudega sluteč odšel z doma in hiše ni zaklenil. To pa je izkoristil neznanec, ki je prebrskal mize in omare in našel razne vrste denarja v protivrednosti 500.000 tolarjev, povrh pa je pobral še nekatere dokumente. Za storilcem poizvedujejo. Ta zgodba znova opozarja, da marsikaj, kar imamo v hiši, še zlasti pa denar, ni varno, zato je treba prostore zakleniti, četudi jih zapustimo le za krajši čas. 1400 dinarjev. Obrnili so avto proti Somborju — proti negotovosti. Vse mogoče misli so jint rojile po glavi, tudi možnost, °a jih oblečejo v uniforme in pošljejo na fronto. Pomislili so tudi, da bi se v Slovenijo vrnili čez Hrvaško ali Bosno, hkrati pa se zbali, kako bi se končala taka tvegana pot. Naposled so se le pripeljali do vrat vojnega odseka. Tam je bilo še nekaj drugih državljanov Slovenije. Dežurni uslužbenec seje končno omehčal in poklical načelnika, ta pa je obljubil, da b° poslal svojega »potčinjega«- ln resje prišel. Kapetan 1. razreda Slavko Soklič, menda po rodu iz Ljubljane, in brez večjih težav izdal »odobrenje broj 83/1-44«, s katerim je bilo (kot prilog0 k potnemu listu) omogočeno pot°' vanje v tujino. Običajne rubrike za rok veljavnosti (čas vrnitve) n1 izpolnil, saj se naši junaki tako in tako ne bi javili v 8 dneh P° vrnitvi. Potem so se vrnili na pre' hod na Bačkem Bregu in ga pre’ čkali, ne da bi jih kdo »zajeba-val«, prišli v Mohacs, »natankali« avto, si privoščili izdatno večerjo in se sicer okrepčali. Za njimi je bila naporna noč. Ivan Copot nam je še p°“e' dal, da od nas ni mogoče telefonirati v Srbijo, medtem k° tam lahko kličejo v Slovenijo-nedeljo, II. novembra, so elek; tromaterialovci odšli v bližnji madžarski Redics in od tam P°' klicali svoja šoferja tovornjak0'’ naj si v Beogradu, kjer sta se mu' dila, ja pridobita dovoljenje z potovanje v tujino. Kaže pa, se nista veliko menila za apel 1 v gneči, ki sicer vlada na preh°; du v Subotici, uspela prevoz' mejo. K sreči so jima ostale tud devize, saj si jih nista dala vzeti-Najbrž pa je pomagalo, da g0'® rita madžarsko, pa tudi v taki letih sta, ko človek ni ravno z na fronto. Mar ne? Ukrep »pre ' sedstva dr. Branka Kostiča« s nanaša na moške v starosti od do 60 let. ŠTEFAN SOBOČAN Trčil v prikolico V ponedeljek, 11. novembra,0^ 18.35 se je zgodila huda pronte,n^ nesreča v ulici Štefana Kovača Murski Soboti. Pri odcepu ces proti Živinorejsko-veterinarskc zavodu je Karol Sever iz P0^0, ustavil traktor s prikolico, da bi odprl vrata na ograji. Tedaj Pa J za njim pripeljal z osebnim avto Jože Pintarič iz Murske Sobo » ki je spregledal prikolico trak*0 ja, se zaletel vanjo in se hudo p škodoval. poroke MATIČNI URADI SO SKA SOBOTA - Marjan miličnik iz Dolnje Bistrice, in , men Fartek. komercialna iz Murske Sobote; Ferenc šivalec s Hodoša, in Dragiču u ' likalka, iz Krplivnika; rec, strugar od sv. Jurija, in oe° Farič, operaterka iz Vidonec. , ČESTITA^ / TRG — družba za opravljanje V) trgovinske dejavnosti M GORNJA RADGONA, Ljutomerska cesta 30 Telefon: 61-511, 61-691 Fax: 61-359 Kompresorji FIAC za obrtnike, kmetovalce in druge! Prostornina od 10 do 400 litrov • če ste obrtnik, plačate le 3 % davka © Možnost nakupa na tri obroke brez obresti • Zagotovljena servisna služba Stran 14 VESTNIK 21. NOVEMBRA^ utrip življenja V MURSKI SOBOTI REDOVNIŠKA SKUPNOST hčera marije pomočnice Od 22. avgusta deluje v Mur-SW Soboti redovniška skupnost Hčera Marije Pomočnice. Zaenkrat jo tvorijo le tri sestre, doma lz različnih koncev Slovenije. Sestra Simona Komar prihaja iz tri-glavskega raja Gorje pri Bledu, sestra Ivanka Zakrajšek z razgi-“anih dolenjskih gričev Šentru-Perta, sestra Marija Kociper (si-^r predstojnica) pa je naša roja-k'nja iz Odranec. Zastavili smo J® nekaj vprašanj, na katera so zVesseljem odgovorile. Morda bi na začetku povedale, ‘daj so nastale prve ženske redovniške skupnosti in ali delujejo v Pomurju — poleg vaše — še redovnice, ki pripadajo kakim dru-8>>n skupnostim? Vsaka redovna ustanova je “ožji in človeški odgovor na potrebe časa. Božji odgovor zato, ker nobena redovna ustanova ni z8°lj človeško, marveč predvsem b°žje delo. Človeški odgovor pa Zato, ker Bog deluje po ljudeh, ki Se Po njegovem delu svobodno odzivajo. V 19. stoletju je nastalo Ved ženskih redovnih ustanov, ki ?° se (in se še) posvečajo vzgoji ln šolstvu ženske mladine, skrbi Za. bolnike in reveže ter delu v ^■sijonih. Pri nas v Pomurju de-.njojo: Magdalenke (sestre sv. . arije Magdalene) v Dokležov-Iu> Slovenjebistriške šolske sestre ^Beltincih, Sestre sv. Križa na pradu in me — Hčere Marije r°ntočnice v Murski Soboti. rAdo pa je ustanovil vaš red, s®Hn kakšno je njegovo poslan-. Družbo Hčera Marije Pomo-tice je v sodelovanju s sv. Mari-“ Dominiko Mazarello ustano-■ ' v južnem Pijemontu v vasici WJzahodno od Turina sv. Janez P°sko. To je bilo pred 121 leti. .Ozja previdnost ju je poklicala, ? bi se zavzela za zapuščeno in °°go mladino. ..Trenutna dejavnost Hčera Ma-v s Pomočnice po svetu in pri nas Sloveniji? Posvečajo se predvsem vzgoji mladine. Dom v hiši dobrotnice. Kdaj bodo imele redovnice vrtec? Po tistem skromnem začetku si je Družba utirala pot skozi nerazumevanje, revščino in žrtve. Družba seje naglo širila po Italiji in prek njenih meja. Danes pripada naši Družbi okrog 17 000 sester. Prisotne smo v 72 državah. Sestre hčera Marije Pomočnice vodimo šole vseh stopenj: od otroških vrtcev prek osnovnih in srednjih, do višjih ter strokovnih šol. Skrbimo za sirotišnice in zavode za zapuščeno mladino. V misijonskih deželah pa imamo še zdravstvene ambulante in bolnišnice. Leta 1936 so prišle prve naše sestre v Ljubljano, kjer so odprle zavod za dijakinje, otroški vrtec in nedeljski oratorij. Prva slovenska sestra pa je naredila redovne zaobljube že 1916. leta v Italiji. V povojnem času je bilo pri nas delovanje sester onemogočeno. Danes pa delujemo v Sloveniji in na Hrvaškem. Poučujemo verouk, vodimo duhovne vaje, razna srečanja, otroške in mladinske pevske zbore in oratorij. Nekatere sestre hčera Marije Pomočnice pa so zaposlene kot gospodinje po salezijanskih domovih. Omenili ste »oratorij«. Bi hotele pojasniti, v čem je bistvo takega organiziranja? Oratorij ali mladinski center je izvirna — salezijanska vzgojna ustanova, ki podarja mladrnrpri-jateljsko — družinsko ozračje vere, zaupanja in veselja. Ob nedeljah in prostem času se mladina zbira k razvedrilu, kulturnim predstavitvam, športu in drugim aktivnostim. Deluje oratorij tudi v Murski Soboti? V Murski Soboti deluje oratorij vsako soboto med 14. in 17. uro v dvorani katoliške cerkve, ob nedeljah imamo pa oratorij od 14.30 do 17. ure v Veržeju. V oba mladinska centra prihajajo predvsem šolarji. Program za posamezne dneve pa je različen. Ponavadi je v začetku kaka športna igra, denimo odbojka, potem ročna dela, nato verski Sestre hčera Marije Pomočnice so se v Murski Soboti naselile v hši dobrotnice gospe Marije, v ulici Juša Kramarja. Foto: J. Zauneker Krajevna skupnost Dobrovnik Termalna voda, telovadnica, mrliške vežice hik y krajevni skupnosti Dobrovnik, ki vključuje naselja Dobrov-^U odi OvaZna nase,Ja- fako so v Žitkovcih končali z napeljavo te-tda redst °mrežJa- Priključke je dobilo 17 gospodinjstev. Večji v^^e^ S° PrisPevali naročniki sami, delež pa je prispevala kb 0,^ni 7 ?kuPn°st. V. Dobrovniške gorice so speljali vodovod ojj Pa konupirati<-________ On: Končno bo odkrita tvoja velika skrivnost, vendar pa bo vse minilo brez hujših posledic. Izlet v dvoje ti bo prinesel prijetno osvežitev v ljubezni, ki si jo iskal že dalj časa. Pazi se -'nekdo ti hoče škodovati! On' Vaša sumničenja se bodo pokazala kot povsem zgrešena, zato je najbolje, da se č m-prej opravičite. Kar pa se tiče vaše poslovne naložbe se nikar ne vznemirjajte, ampak se kar pogumno spustite v nameravano naložbo! On: Poskrbeti boš moral za kopico stvari, ki so ti bile včasih le zabava. Obeta se ti kar resen zaplet na poslovnem področju. Dobro bi bilo, če bi se resnično potrudil, kajti stvar, se lahko zelo poslabšajo. On‘ Poskusi se skoncentrirati na svojo okolico bolj v smeri prijateljstva kot pa poslov To ti lahko v prihodnosti še zelo ko-SGlede partnerja so tvoje skrbi povsem odveč m dobro h. bilo, če bi se ji opravičil. Ona: Počitek, ki si ga načrtovala, bo potrebno še malo preložiti. A vseeno se boš prav prijetno zabavala, saj boš proste trenutke preživela v bližini nekoga, ki ti že dalj časa ne gre iz glave. On: Veliko si boš prizadeval zaradi kratkotrajne zaljubljenosti, končalo pa se bo precej komično. Toda tega nikar ne razglašaj, saj bo edini efekt ta, da se ti bodo smejali tudi drugi. STRELEC Ona: Izlet v neznano ti bo odprl neslutene možnosti v ljubezenskem življenju. Obeta se ti teden, poln neobičajnih, toda prijetnih presenečenj. Nasploh bo vse skupaj na prvi pogled povsem nora zadeva, toda pomembno je uživati. Ona: Živiš v popolnem kaosu, vendar pa te lahko tudi takšen življenjski stil kaj hitro privede do nepričakovanega dobitka — predvsem v ljubezni. Prijateljice ti bodo poskušale nekaj podtakniti... DEVICA Ona: Zaupala se boš človeku, ki ti je nekoč že pomagal. Vendar pa so se časi od takrat temeljito spremenili, takšna pa bo tudi njegova reakcija. Potrebno se bo odločiti ali pa za vedno odnehati. TEHTNICA Ona: Nikar se ne obotavljaj, ampak se pogumno spusti v tisto, kar si resnično želiš. Obnašaš se vse preveč rezervirano in zadržano, to pa v trenutnih razmerah ni ravno velika prednost, 5KORPUONPrei težava. On: Prišel si tako daleč, da se nima smisla obračati in vrniti v staro življenje. Bila bi resnična škoda, da bi ti sedaj vse skupaj padlo v vodo. Glede ljubezni se posveti raje eni partnerici, toda tej pošteno. On: Poklicala te bo stara prijateljica in ti predlagala nekaj, česar enostavno ne boš pričakoval. Toda kaj hitro se boš uspel otresti začetne zmedenosti in vse skupaj se bo izteklo natanko tako, kot boš načrtoval. Ona: Viharna odločitev te bo pripeljala na dokaj nezanesljiva \ tla, a si boš kaj hitro opomogla. / Na pomoč ti bo priskočil dober prijatelj, ki pa bo v zameno zahteval manjšo uslugo. Glede KOZOROGPos'ov Pa s* nikar ne delaj odvečnih skrbi. Ona: Uspelo ti bo nekaj, kar ti bodo zavidale mnoge prijateljice. Glede neke občutljive poslovne zadeve pa rajši počakaj na ugodnejši trenutek, saj se ti sedaj ne piše prav nič dobrega. VODNAR Darilo! On: Navada, ki ti jo prijateljica sicer ne očita, je stvar, ob kateri bi se moral vsaj malo zamisliti. Ona ti sicer veliko pomeni, vendar ne toliko, da bi zaradi nje podiral stara prijateljstva. On: Videl boš, da se stvari razpletajo kar same od sebe, torej so bile tvoje skrbi popolnoma odveč. Poslovni partner ti bo predlagal poglobljeno sodelovanje, tebi pa preostane presoja, ali se ti bo to tudi splačalo. On: Potreben bo povsem konkreten nastop, saj je le tvoja dobra volja odločno premalo za uresničitev tistega, kar si si zamislil. Vsekakor pa je veliko bolje, da storiš eno stvar dobro, kot dve polovično. On: Vsi okoli tebe se bodo čudili tvoji zagnanosti in delavnosti, kar ni ravno tvoja prirojena navada. Pazi, da se s takim ravnanjem ne boš preveč oddaljil od svoje stare družbe, ki te že rahlo pogreša. RIBI Ona: Partner bo precej slabe volje, saj bo začel sumiti, da se za njegovim hrbtom dogaja nekaj, kar ni ravno v njegovem interesu! Le stežka ti ga bo uspelo prepričati, da si vse skupaj le domišlja, saj je resnica nekaj povsem drugega. On: Poskusi se prilagoditi trenutnemu toku v družbi, v kateri se giblješ. Ona te že dalj čas opazuje in potihem upa, da jo boš opazil. Pripravi se na precejšnje poslovno presenečenje! 21. NOVEMBRA 1991 Stran 17 MOTORNA VOZILA (EminidOO LENDAVA I | Partizanski 52, tel.: (069) 75-271, int. 386, 75-128, obvešča vse lastnike trgovin z živili, gostinskih lokalov in drugih obratov, da smo v Lendavi na Industrijski 4 (prej Gorenje-Varstroj) odprli: VELEPRODAJNO SKLADIŠČE kjer lahko za vaše lokale kupite vse vrste domačih in uvoženih pijač ter živilske in druge izdelke. • Cene konkurenčne • Brezplačen prevoz do 30 km • Količinski in vrednostni rabati • Akcijski popusti in velika izbira izdelkov vas bodo najbolj prepričali o kakovosti naše ponudbe. • Obiščite nas in se prepričajte sami. TRG — družba za opravljanje /TV p) tr9ov'nske dejavnosti /J >j GORNJA RADGONA, Ljutomerska cesta 30 Telefon: 61-511,61-691 Fax: 61-359 Posebna ponudba za november! • Rezervni deli za traktorje IMT in Rakovica • Akumulatorji vseh vrst • Motorne žage Cene konkurenčne! ZASTAVO 750, letnik 1982, registrirano do septembra 1992, prodam. ® 51-234. M-0057 ZASTAVO 750 S prodam. Murska ulica 16, Krog, 26-275. M-l 15 JUGO 55, letnik 1985, prevoženih 66.000 km, prodam. Korovci 42, Ficko. M-l 17 LADO SAMARO 1500, staro 8 mesecev, prodam. Maje, Titova 15 (nad Samoizbiro). M-122 OPEL KADETT 1.3 AVTOMATIC, letnik 1989, in FIAT 126 P, letnik 1986, prodam. Murski Črnci 44. M-0124 MAZDO 323 F 1.6 i, junij 1990, rdeče barve, uvoženo iz Avstrije, s kataliza-. torjem, »injection« radio, garažirano, prodam. ® 21-687, popoldan. M-127. LADO 1200 in ZASTAVO 101, za dele, in 126 P prodam. ® 51-258. M-130 ZASTAVO 750, letnik 1976, neregistrirano, vozno, ugodno prodam. Bra-tonci 8 a, ©41-411. M-134 LADO 1200 S, letnik 1977, vozno, neregistrirano, z dodatnim motorjem, in EMO central 20, rabljen, prodam. ©24-052. M-136 MERCEDES 200, dizel, letnik 1986, registriran do aprila, prodam. ® 26-467. M-140 LADO SAMARO, letnik 1987, registrirano do oktobra 1992, prodam. Velika Polana 6, ® 70-558. M-146 DOBITKI ZA PRVO ŽREBANJE 29. DECEMBRA 1991 lx NISSAN MAXIMA lx URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota Leto XXVII Št.: 24 Murska Sobota, dne 21. novembra 1991 175. Odredba o spremembi Odredbe o določitvi najvišjih cen v občini G. Radgona 176. Seznam pravno veljavnih kandidatur za nadomestne volitve delegatov v Zbor združenega dela Skupščine občine M. Sobota v volilni enoti št. 9. in 20. dne 5. decembra 1991 175 Na podlagi 3. člena Zakona o cenah (Ur. list RS, št. 1/91) in 1. člena Odloka o prenosu pristojnosti za določanje cen na Izvršne svete skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list RS, št. 2/91) je Izvršni svet SO G. Radgona na seji, dne 6. 11. 1991 sprejel ODREDBO o spremembi. Odredbe o določitvi najvišjih cen I. člen V odredbi o določitvi najvišjih cen (Ur. objave pomurskih občin, št. 20/91) se v 2, členu spremeni in dopolni alinea stanarine — najemnine tako, da glasi: — stanarine s 1. 11. 1991 za 25% — najemnine s 1. 11. 1991 za 15% 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 381-2/91-11 PREDSEDNIK Datum: 6. 11. 1991 Izvršnega sveta SO Gornja Radgona: Anton TROPENAUER, ing. gr. 176 Občinska volilna komisija v M. Soboti objavlja na podlagi 67. člena Zakona o volitvah v skupščine (Ur. list SRS, št. 42/89 ter Ur. list RS, št. 5/90 in 10/90) SEZNAM pravno veljavnih kandidatur za nadomestne volitve delegatov v Zbor združenega dela Skupščine občine M. Sobota v volilni enoti št. 9 in 20, dne 5. decembra 1991. Volilna enota št. 9 — ABC Pomurka — skupina podjetij Voli se 1 (en) delegat KANDIDATA STA: I. Stanislav FLISAR, Černelavci Liškova48, roj. 13. II. 1952, ekonomist, zaposlen ABC Pomurka Zunanja trgovina Predlagatelj: ABC Pomurka — Zunanja trgovina 2. Jelka ORBAN, Murska Sobota, Naselje ljudske pravice 1/a, roj. 7. II. 1953, ekonomist, zaposlena ABC Pomurka — Skupna finančna organizacija Predlagatelj: ABC Pomurka — Skupina podjetij Volilna enota št. 20 — AGROSERVIS Voli se I (en) delegat KANDIDATI SO: 1. Jože MENCINGAR, Pertoča 116, roj. 21.4. 1957, inženir gradbeništva, zaposlen Podjetje komunala M. Sobota Predlagatelj: Podjetje komunala M. Sobota 2. Anica LAPOŠI, Krog Plečnikova 32, roj. 27.5. 1957, krojač, zaposlena Kroj M. Sobota Predlagatelj: Kroj M. Sobota 3. Franc SLAVIČ, M. Sobota, Lendavska 25/a, roj. 6.2. 1958, poslovodja, zaposlen Kroj M. Sobota Predlagatelj: Kroj Murska Sobota Predsednik občinske volilne komisije Emerik BENKO dipl, prav., I. r. NISSAN PATROL lx NISSAN PRIMERA ________10 x______ NISSAN SUNNY 20x NISSAN M1CRA ________lx 1 MILIJON TOLARJEV lx 700.000 TOLARJEV ___________4x__________■ 50.000 DEM IZPLAČLJIVO V DELNICAH ROGAŠKE DOBITKI ZA KONČNO ŽREBANJE 1. 1. 19 9 2 GLAVNI DOBITEK 6 MILIJONOV TOLARJEV IN DENARNI DOBITKI ZA ENO IN DVE PRAVILNI VRSTICI CENA KARTICE: 1IM) TOLARJEN OPEL VEKTRO 1.8, letnik 1991, in VOLVO 740, letnik 1986, prodam ali dam v račun za stanovanje, hišo ali parcelo v Murski Soboti ali Mariboru. ©42-140. M-143 TAM 2001 in ŠKODO 120 LS po ugodni ceni prodam. Ravenska 53, Odranci. M-144 ZASTAVO 128, letnik 1986, ugodno prodam. Ivanci 54, p. Bogojina. M-151 VARTBURG 1.3 z golfovim motorjem, letnik 1989, julij, prevoženih 20.000 km, prodam. ® 22-978, po 17. uri. M-152 KADETT C prodam. Gjerek, Cvetkova 23, M. Sobota. M-153 OPEL VEKTRO 1.6 ugodno prodam. ® 22-582. M-158 ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do avgusta 1992, za 8.000 ATS, balkonska vrata 80 x 180 in okno 100 x 90, novo, prodam. Flisar, Ska-kovci 34 a. M-162 ZASTAVO 128, letnik avg. 1987, 36.000 km, kot novo, ugodno prodam. ® 23-149. M-164 LADO SAMARO, letnik 1989, ugodno prodam. Jože Kouter, Titova 25, ® 22-173. M-165 PZ 1500 po delih prodam. ® 87-284, Čemel, Vučja vas 3. M-173 VW PASA IT GLS, letnik 1978, avto-matik, prodam. ® 46-384. M-177 FORD TAUNUS 1.6 GL prodam. ® 25-351, Gederovska 2, Černelavci. M-179 VW HROŠČ prodam za 2.800 DEM. ® 22-590. M-181 ZASTAVO 101, staro 12 mesecev, in ALFA SUD prodam za 20.000 tolarjev. ® 48-635. M-183 LADO 1500, letnik 1981, in krmilno peso, 5000 kg, prodam. Jože Pušnik, Ziberci 14, Apače. M-3026 OLTCIT CLUB 11 R, nov, registriran do oktobra 1992, prodam. Cena 7000 DEM. ® 69-097. M-3027 ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano, in salonitne plošče, bele, osem-valne, 120 kosov, ugodno prodam. Sp. Ščavnica 17 a. M-3028 FORD ESCORT, letnik 1976, vozen, prodam. ® 61-282. M-3032 FORD SIERO 1,8 XL, star 1,5 leta, prodam. Škerlak, Sv. Jurij, 12 d, blok, Rogašovci. M-JN MOPED TOMOS ATX, letnik 1988, generalno obnovljen ter dodatno opremljen, prodam za 900 DEM. ® 82-136, po 21. uri. M-3384 FIAT 126 P, letnik 1986, prodam. Pečarovci 118, ® 51-227. M-OP MOTORNA VOZILA W JETTO, staro 2 leti, rdeče barve, ugodno prodam. ® 23-418. M-185 MAZDO 323 F GLX, staro 8 mesecev, ugodno prodam. ® (069) 32-195. M-188 ZASTAVA 750, letnik 82, registrirano do 11/92, in KOSILNICO BCS s sedežem, originalno cirkularko, prodam. Jože Kovač, Segovci 44 c, pošta Apače, ® 69-180. M-191 PASSAT CL 1,8, star 6 mesecev, ugodno prodam. ® (069) 87-631. M-194 R 9 EXCLUSIVE, letnik 88, odlično ohranjen, 31 500 km, prodam ali vzamem v račun manjši avto ali manjše stanovanje. ® (069) 23-470, po 15. uri. M-196 JUGO KORAL 45, letnik 1991, avgust, prodam. ®24-845. M-198 ZASTAVO 101 prodam. Porabska 2, Radenci. Ogled popoldan. M-199 OPEL REKORD, letnik 1982, prodam. BREZOVCI 19. M-201 ŠKODO 105 L, letnik 83, zelo dobro ohranjeno, prodam. Rogašovci 67. M-209 ASCONO, letnik 1979, varilni aparat COi, Iskra Sentra 280, nov, kuhinjsko peč za centralno ogrevanje, moč 30.000 cal, nov, L priklop, kabino za traktor STEYR, tip 430, in druge stvari, vse po ugodni ceni, prodam. Ogled v soboto in nedeljo, Vajngerl, Apače, n. h. M-86 KMETIJSKA MEHANIZACIJA KOSILNICO BCS prodam. Satahov-ci 9. M-142 DROBILNIKA KORUZE SIP 51 in BLISK, tip 500, prodam. Skakovci 36. M-171 TRAKTOR IMT 39, IMT 45 ali DE-UTZ kupim. ® 79-186, po 17. uri. M-4355 TRAKTOR FERGUSON 35, letnik 1982, obnovljen, z novimi gumami, prodam. Geza Černjavič, Tropovci, ® 46-062. M-OP ZETOR 7211, star 1 leto, 900 delov--nih ur, prodam. Naslov v upravi lista. M-186 2-osno PRIKOLICO TEHNOSTROJ s poviški, 4-tonsko, in 3-redni okopal-nik koruze, prodam. Partizanska 30, Bakovci. M-197 KMETOVALCI, ugodno prodamo nov traktor TOMO VINKOV1Č TV 818 in plug, dvobrazdni, NT s spojko. ® 82-676 po 11. uri. IN-3387 VESTNIK VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik (namestnik odgovornega urednika), Renata Bakan-Ficko, Bernarda Balažič-Peček, Jani Dom>n* j Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gbf (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). j. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovorni nik 21-383; 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21'3 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračaifd’ . Naročnina za IV. trimesečje 1991 je 350,00 STL, za podjetja 700,00 STL, za naročnike v tuj 70 DEM letno. : Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni računi pri A-banki LjubljaI1 50100-620-00112-5049512. . 0. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen temeljnega davka od prometa pro>z dov. HIŠO, dvojček, v Beltincih, prodam. Ravenska^9, ® 42-343. M-l 18 ZAZIDLJIVO PARCELO, 10 km iz M. Sobote, prodam. ® 45-394. M-128 KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, 10 km iz Murske Sobote (voda, elektrika, takoj vseljivo), in približno 3.000 m' zemljišča (vinograd, sadovnjak in travnik) prodam. ® (063) 21-392. M-128 GOZD, hrastov in bukov, prodam. ® 23-531. M-157 POČITNIŠKO HIŠO v Sebeborcih ugodno prodam. Cor, Stara 1. M. Sobota. M-159 8 arov zemlje za parcelo prodam. ® 26-327 ali 25-294. M-174 STARO HIŠO na lepo urejeni parceli z vrtom v Bakovcih, Panonska 34, prodam. ® 23-875. M-178 1,5 HA njiv v KO Gorica, stanovanjsko hišo v 4. fazi v Otovcih in nov avtomatski telefonski odgovornik ATO 02T z garancijo, 25 % ceneje, prodam. ® 45-373. M-180 STAREJŠO HIŠO z 8-arskim zemljiščem v Trimlinih v novem naselju blizu Lendave ugodno prodam. Ladislav Koša, Lendava, Cankarjeva ul. 11. M-4354 STARO HIŠO s parcelo v Radmo-žancih prodam. Centiba 278 a. M-4356 STAREJŠO HIŠO z velikim ograjenim vrtom in 25 arov zemlje v Gente-rovcih ugodno prodam. ® 76-073. M-4358 TRAVNIK z gozdom, 30 a!, v okolici Ivajnševec, primeren za počitniško hišico, prodam za 3.000 DEM. ® 61-072. M-3029 GOZD, 73 arov, v Stari Novi vasi prodam za 10.000 DEM. ® (062) 796-139. M-434 HIŠO, v 3. gradbeni fazi, Jurij — Goričko, prodam. ® 57-081 ali (064) 83-757. M-l 17 LESENO HIŠO v Jeruzalemu št. 2, elektrika z ohišnico, možnost odkupa še druge parcele, prodam. Franc Vogrinec, Veličane 72, Ivajnkovci. M-3383 DIP. ING. IŠČE ENOSOBNO STANOVANJE v Lendavi ali bližnji okolici. ® 75-565. M-4352 VINOGRAD na brajdah, 240 trsov, in 4 are sadovnjaka, cena po dogovoru, prodam, (vinograd je v Strehovskih goricah). Strehovci 21, ® 79-358. M-4345 2 HA GOZDA v Križevcih v Prekmurju prodam. ® 54-013. M-3434 PARCELO na Vaneči, 33 arov, primerno za vinograd z MARLESOVO HIŠICO, možost nadomestne gradnje, prodam, ® 069 26-008. M-189 PARCELO, 31 arov sadovnjaka in 33 arov gozda v Jeruzalemskih goricah, prodamo najboljšemu ponudniku. ® (061) 340-124. M-190 NJIVO, 36 arov v Bakovcih, prodam. ® 26-428. M-193 PARCELO za počitniško hišico z vinogradom prodam. Pečarovci 86. M-207 NJIVO, 35 arov, primerno za vinograd, (Kapelski Vrh), prodam. Štefka Adanič, Okoslavci 80, Videm ob Ščavnici. IN-3388 ŽIVALI MALE PUJSKE in svinje, 130 kg, prodam. Tišina 11 a, ‘S’46-728. M-125 KRAVO, staro 4 leta, dojnico, zaradi bolezni lastnika, prodam. Viljem Vo-roš, Pordašinci 13 a. M-150 NEMŠKEGA OVČARJA, prodam. ® 72-101. M-182 NEMŠKE OVČARJE, z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. Karaš, Krog, Plečnikova. M-184 SALON ZA PSE IN MUCE! Želite da je vaš ljubljenec ali ljubljenka po-strižen(a), skopan(a) ali zaščiten(a) proti bolham? Želite posvet z veterinarjem? Pokličite ® (062) 775-629. M-130 DVE MLADI KOZI, stari 5 mesecev, prodam. ® 51-344, zvečer. M-0054 delo NARODNOZABAVNEMU ANSAMBLU SE PRIDRUŽITA BAS IN SOLO KITARIST. ® 57-078. M-l55 MLADE PETELINE IN SVEŽA JAJCA dobite vsak dan in po ugodni ceni v prodajalni VERŽEJ, telefon: 87-083. Beltinci, Ravenska 27, tel/ 42-151 • bunde • tunike • volnene pajkovke... storitve INŠTRUIRAM MATEMATIKO » srednje šole. ® 23-435, Andrej. M-138 nul PO ŽELJI TISKAM NOVOLETNA DARILA, koledarje, izdelujem reklamne table itd. ® 22-280 a 24-783. M-141 Srečanja SAMSKA, 59 let, s hišo, manjše postave, želi spoznati življenjskega s potnika od 62 do 65 let. Ponudb^ upravo lista pod: BODI ISKRb M-3379 Razno SADIKE JABLAN, novejših in starih domačih sort, prodam. Stefan Fra gež, Prežihova 10, G. Radgona ® 61-245. M-1019 l7 KOMBINIRAN ŠTEDILNIK, 2 + nov, Gorenje, prodam. ® 41-012-120 STRUŽNICO, možnost obdelav« 600 mm, prodam. Jože Karaš, Ru" šinci 53, ® 23-583. M-121 HLADILNIK in kuhinjski kotice* prodam. Škafar, Vrtna 6. M. Sobo M-131 nam PRIKOLICO za osebni avto proo<“ ® 24-336. M-132 nQ. PEČ KUPERBUŠ, NOVO, in rep.^ reznico, novo, prodam. K°va. Okoslavci 62, Videm ob Sčav ® 65-141. M-137 „o „ SYINTHESIZER JAMAHA P’K -36 in stojalo prodam. Zvonko M Trnje 62. M-154 /.e, BASS KITARO IN BASS OJA,^ VALNIK, prodam. ® 51-102. M-DV TERMOAKUMULACIJSKO P* -6 kW, prodam. ® 26-133. M-D® VLEČNO KLJUKO in dve platI1“v. zimskimi gumami Trajal za osebmi to Lada Riva rabljeno eno zimo, P dam. ® 23-179. M-163 .nuO SYNTHESIZER DX 7 S in Ktjn 707 prodam. Štefan Sečko, »al1 33, ® 45-441. M-166 .o. BARVNI TV z daljinskim “Pr^VJog. cem, star 3 leta, prodam. ©24-1 M-168 PREKLIC! k0. Preklicujem veljavnost obračuna operacija, izdanega pri H KS Pa . ka M. Sobota, št: vezave 1-2998 Jože Rous, Ivanci 70. M-170 POHIŠTVO za dnevno sobo. plet, prodam. Murski Črnci 31 a-172 HLODE po meri za ostrešje proo» ® 25-110. M-175 Preklic! jt Preklicujem "veljavnost ”M-13313-2, izdane pri H KS Panonk a, Sobota. Ludvik Lovenjkak, K novci 31. M-176 pfč TERMOAKUMULACIJSKO 2,5 kW, staro 3 Ista, nerabljeno, ug no prodam. ® 87-671. M-0068 KAVČ, posteljo, pink barve, Pr0 ® 57-143. M-0077 di|- PEČICO za vgradnjo in večj« 7 ali ne omare prodam. ©31-1“' 23-278. M-0078 . „|e- KAVČ s fotelji, omaro in barvm Sa' vizor prodam. Mladinska 60, M' bota. M-0088 BARVNI TV ISKRA, star 9 let,^e, nerabljen, dve stari skrinji — za„A ugodno prodam. ® 24-791 - M' Preklic! knji- Preklicujem veljavnost bramln« žice št. 125872, izdane pri HK . j| Sobota. Štefan Žohar, Motvarje’ a. M-0091 Stran 18 VESTNIK 21. NOVEMBRA PRIKOLICO za avto, prodam. ® 46-572. Petanjci 76. M-0093 ŠTEDILNIK na trda goriva in moped spetimi prestavami prodam. ObMuri M. Bakovci. M-0094 bobne s Činelami ugodno prodam. ® 25-361. M-0095 PEC NA TRDA GORIVA in elektriki štedilnik prodam. ® 22-186. po '0. uri. M-121 Risalno desko in garažo za osebni avto prodam. Bokan, 1. Regen-'a9. M-IOI ZELJE, po 6 SLT/kg. prodam. ® 46-631. Tišina 56. M-102 starejšo majhno hišo z vrtom v Murski Soboti (lahko tudi za mirno obrt) izdam. Naslov v upravi lista. M-103 KOŽE P1ŽMOVK IN DIVJEGA ZAJCA, strojene, prodam. ® 82-983. M-3378 STROJ za žično pletivo prodam. * 89-054,^popoldan. M-3377 TRAJNOŽARECO PEC FERRO-TERM prodam ali zamenjam za TA^I Stadler. ® 82-628. M-3376 ODKUPUJEMO SUHO BUČNO SEME golic po ugodni ceni. Agria, Moravske Toplice, ® 48-075. M-PF OTROŠKE AVTOSEDEZE s H-si-stemom zapenjanja prodam. ® 69-122. Ma-3030 SOBNI SESALEC in 8 kom VENTILOV za radiatorje, prodam. Alojz Ganza, Radoslavci, ® 86-017. IN-3390 TRAJNO ŽAREČO PEČ in štedilnik na trda goriva, prodam. ® 51-144. M-192 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala in diplome za Srednjo kemijsko šolo Ruše, izdano 1980/81 na ime Terezija Bedernjak, Trnje 6, p.69232 Črenšovci. M-I95 GARAŽO pri Šopingu v Murski Soboti prodam. ® 24-130, zvečer. MOP COMMODORE 64 z disketnikom, kasetnikom in modulom prodam. ® 24-732. M-200 INŠTRUKTORJA za srednješolsko matematiko iščem. ® 23-813. M-202 BREZ NEPOTREBNIH POTI IN Z MINIMALNIMI STROŠKI VAM UREDIMO VSE POTREBNO ZA USTANOVITEV ZASEBNEGA PODJETJA, ZUNANJETRGOVINSKO REGISTRACIJO, KUPOPRODAJNE IN DRUGE POGODBE. »ACTA«, d.o.o. ® 069-22-915. TELEVIZIJSKE ANTENE, logaritemske, prodam. ® 46-709. M-0P Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si. Zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti in grenka solza jo rosi. N SPOMIN 17. novembra je minilo leto dni bridke žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče Stanko Horvat s Suhega Vrha Za teboj je ostala v našem domu praznina in v naših srcih neminljiva bolečina. Vsem, ki se ga spominjate, se ustavljate ob njegovem grobu in mu prižigate sveče — iskrena hvala. Žalujoči: žena Irena ter sinova Stanko in Bojan Ne zaide več tvoje sonce, zakaj Gospod ti bo večna luč in dnevi žalosti so pri kraju Iz 60,20 23. novembra se spominjamo druge obletnice smrti Jožeta Šantaka roj. 2. 2. 1951 umrl 23. 11. 1989 ZAHVALA V 85. letu starosti je prenehalo biti srce naše drage mame in stare mame Marije Car iz Šalamenec Združeni smo s teboj v molitvi. Vsi tvoji Zaspala mama draga si, zaprla trudne si oči. bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA Ob prerani izgubi drage žene in ljube mame Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih in vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Prisrčna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem, upokojencem in govornici Marti Severjevi za poslovilne besede. v Šalamenci, 30. 10. 1991 Žalujoči: sinova Štefan in Ludvik, hčerki Erika in Marta z družinama in drugo sorodstvo Anice Špilak iz Radenec Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znan-p cem za darovane vence in cvetje ter za pomoč. ?°sebna zahvala dr. Kosu iz Radenec in vsemu zdravstvenemu °sebju bolnice v Rakičanu ter g. župnikoma za pogrebni obred, pevcem pa za pesmi slovesa. Žalujoči: mož Drago ter sinova Bojan in Drago V 79. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Alojz Barbarič iz Krašč Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, 5°-odnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v tez ■ 'b priskočili na pomoč, dragega pokojnika pospre govi zadnji poti in nam darovali vence in cvetje. P°sebna zahvala župniku Vinkoviču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Osebna zahvala župn žalujoči žena Apolonija, hčerki Marija in Angela z družinama ter vnuki Dušan, Suzana in Jožica ZAHVALA Boleče in mnogo prezgodaj, v 66. letu starosti, smo izgubili našo drago Marjeto Korošec roj. Kovač iz Kobilja lietlen° se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-znancem, ki ste bili v teh bolečih trenutkih z nami nam njP5- no pomagali ter jo v tako lepem številu pospremili na Vali ' zadnJ' poti, nam ustno in pisno izrazili sožalje ter daro-1 vence, cvetje in za svete maše. Hvala g. župniku in pevcem PQjl,®anUiv obred in govorniku za tople poslovilne besede. gol,..0 zahvalo dolgujemo sestrama Marti in Brigiti za dol-^etDo zdravstveno skrb na domu, še posebej pa medicinske-°Sebju internega osebja bolnišnice v Rakičanu, ki soji pomagali do zadnjega diha. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama in stara mama Marija Vučak iz Kupšinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sovaščanom in znancem,-ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: sin Geza in hčerka Valerija z družinama V SPOMIN 2. decembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in ljubi ajta Jože Trstenjak z Gorice Večer je, v okna veter se zaganja Poslednja lučka v srcu je zamrla in mojo pot je tvoja dlan zastrla. Tam v daljavi — si res to ti? V prividu lik tvoj oživi, a dohiteti mogoče te ni. Ob spominu nate le oko se orosi. Žalujoči vsi tvoji ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame Marije Lutar iz Beltinec se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter za svete maše. Posebna zahvala vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali med njeno boleznijo, predvsem pa zdravnikom ter zdravstvenemu osebju žilne kirurgije in reanimacijskega oddelka mariborske bolnišnice, ki so se do zadnjega trenutka trudili za njeno življenje. Hvala dobrim sosedom in vsem, ki ste nam pomagali v najbolj žalostnih dneh. Zahvaljujemo se gospodu župniku za pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnikom za organizacijo pogreba in vsem od blizu in daleč, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mimo spal. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi ■ oče, tast, dedek in pradedek Viktor Glavač iz Dolnje Bistrice ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku Romanu Vučku za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Dolnja Bistrica, 31. 10. 1991 Žalujoči: otroci Magda, Stanislav, Viktor, Marija, Martin in Cilka z družinami ter sestra in brat z družino ZAHVALA V 78. letu starosti nas je po težki bolezni v tihem jesenskem popoldnevu zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Viljem Kukojca roj. 23. 9. 1914 iz Križevec v Prekmurju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke, izrekli sožalje ter darovali v dobrodelne namene. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Lovski družini Križevci-Cankova, g. Karlu Pojbiču za poslovilne besede, rogistom, lovskemu pevskemu zboru, dr. Kiršnerju ter patronažni sestri Eriki za pomoč. Križevci pri Prekmurju, 5. 11. 1991 Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman. ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 80. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Aleksander Horvat iz Otovec 75 Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Zlatica, sin Franc z ženo Eriko, vnuka Andrej in Vladimir ter Štefan, sestri Sida in Giza ter brat Geza z družinami 1^^’K 21. NOVEMBRA 1991 Stran 19 v besedi in sliki OB 20. NOVEMBRU - DNEVU TERITORIALCEV PREZIDIJ RUBRIKE KRI NI ZEMLJA SPOROČA IN S TEM POČAŠČUJE IZID PETE KNJIGE SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA: Če ne bo šlo drugače, si bomo izvolili drugo ljudstvo! Kajti zaskrbljeni smo nad krvjo in nad zemljo ljudstva, ki hoče tako zelo oklestiti svoj besedni zaklad. Prezidij namreč dobiva sporočila, da so bralci njegovih okrožnic, nezadovoljni, ker včasih nekaterih besed ne razumejo. Prezidij svoje nezadovoljstvo utemeljuje z naslednjim: Pred kratkim je izšla zadnja knjiga Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Vseh knjig je 5, vseh strani več kot 5000, število obdelanih gesel in podgesel pa je 107.000. Prezidijsi zato dovoljuje, da včasih uporabi kakšno besedo nad petstotimi, kolikor bi si jih ljudstvo najraje privoščilo sebi. Prezidij priporoča občasno uporabo slovarja. Prezidij (pomen besede prezidij, ki je toliko kot predsedstvo, je mogoče izluščiti tudi še iz imena organa nekdanje najvišje sovjetske oblasti: Prezidij vrhovnega sovjeta in iz organe nekdanje najvišje ljudske oblasti: Prezidij Ljudske skupščine FLRJ) še enkrat dela izjemo in pojasnjuje. Množično ugibanje je povzročila omemba »seraja« v besedni zvezi »Ismajlovičev seraj« v prejšnji prezidialni okrožnici. Slovar slovenskega knjižne- , ga jezika, 4. knjiga, stran 632, geslo »seraj«: L zlasti v fevdalni Turčiji — večje razkošno grajeno poslopje, sultanovo bivališče . .' Leksikon Cankarjeve založbe, stran 874, geslo »seraj«: nekdanji turški dvor s haremom. * * * RES JE, Prezidij si ne more privoščiti, da bi zdaj rekel eno ( v zbalkaniziranem ljudskem ; jeziku, čeprav bi rad izrazil svoje nezadovoljstvo nad po- • znavanjem slovenskega jezika. Zato bo namesto »spolni organ vam stricove žene«, rekel to isto po latinsko; vulva uxo-ris patrui vobis. PREZIDIJ PRIPOROČA. DA NAJ SI BRALCI RUBRIKE KRI NI ZEMLJA URIJO »BESEDNI ZAKLAD« OB NASLEDNJEM RASISTIČNEM VICU. TISTI, KI GA BO RAZUMEL, NAJ BERE j RUBRIKO TUDI V PRI- | HODNJE. V kupeju na vlaku sedijo: mlada privlačna mati, ob njej njena godna prikupna hči na eni strani, na drugi pa Prlek in Prekmurec. Vsem je nekoliko nerodno in molčijo. Vlak zapelje v predor. V popolni temi je nenadoma slišati značilni »cmok«, ki nastane ob poljubljanju. Za tem v prostoru odjekne zaušnica. Ko se vlak po svetlem oddaljuje od mesta dejanja in so vsi znova vsak na svojem mestu v prejšnji drži, na nikogaršnjem obrazu pa še ni videti sledov zaušnice, razmišljajo: Mati: Dobro sem vzgojila hčer. Eden od teh nasilnežev je izkoristil temo in jo na silo poljubil, hčerka pa mu je eno pri-mazala. Hči: Glej glej našo matko! Kar brez odlašanja in brez vpitja mu je prisolila eno okrog ušes, ker jo je cmoknil. (Za levi breg Mure): Prlek: Vražji Prekmurec, ta ti je pa tič. Takoj, ko smo zapeljali v predor, je izkoristil priložnost in eno od žensk poljubil. Lopnila pa je mene. Prekmurec: Ko pridemo naslednjič v predor, še enkrat cmoknem kar tako v zrak in potem Prleku še enkrat pritisnem eno okrog ušes. (Za desni breg Mure so moške vloge obrnjene). sesedam konj Slovenska vojska v soboški vojašnici Slovenska vojska praznuje 20. novembra dan teritorialcev. Osrednja slovesnost je bila v Cerkljah, kjer so teritorialci slovesno prisegli. Ta prisega se razlikuje od prejšnje v JLA, saj vojak ne prisega več, da bo dal za domovino življenje, temveč takole: »Slovesno prisegam, da bom branil samostojnost, neodvisnost, svobodo in ozemeljsko celovitost moje domovine Republike Slovenije ter vestno in odgovorno izvrševal svoje dolžnosti pri njeni obrambi.« Tako je zapisano v Zakonu o obrambi in zaščiti, ki ga je republiška skupščina sprejela letos spomladi. Slovenska teritorialna obramba je opravila zrelostni izpit ob letošnjem junijskem napadu na Republiko Slovenijo, saj je s skromno tehniko in majhno številčnostjo opravila s sodobno oboroženo JLA. Iz boja je izšla kot zmagovalka zato, ker se je večina teritorialcev hotela boriti in je vedela, zakaj se bori, tega pa na nasprotni strani ni bilo. Pri ustvarjanju slovenske vojske je v učnem centru v Pekrah končala izobraževanje prva generacija 120 slovenskih mladeničev, med katerimi so bili tudi mladi vojaki iz Pomurja. Mnogi od njih bi želeli poklicno delati v slovenski vojski. Ob letošnjem dnevu teritorialne obrambe se lahko na prehojeno pot ponosno ozre tudi pomurska teritorialna obramba, ki postaja vse bolj prava slovenska vojska. To je pokazala tudi v minuli vojni. V prihodnje pa bo svojo sposobnost za boj lahko samo še okrepila. Teritorialci naj bi se kmalu preselili v zapuščeno soboško vojašnico. Vsaj takšen je zahtevek 75. območnega štaba TO v Murski Soboti, ki ga je poslal Ministrstvu obrambe Republike Slovenije, ki se načelno tudi strinja. Sedanji prostori soboškega dijaškega za slovensko vojsko namreč niso najbolj primerni. Vestnik odslej tudi pri uličnih prodajalcih Mednarodna firma išče sodelavce za predstavitev in zastopanje v svetu visoko priznanega izdelka. Nadpovprečni zaslužek v tuji valuti. NAUTOS, d.o.o., Gorkega 35, MARIBOR. Telefon (062) 37-902 in 301-130. Kako še lahko shajamo? Da realni osebni dohodki že lep čas nezadržno padajo, je več kot očitno. Vse več je takšnih, ki komaj shajajo iz meseca v mesec in postavlja se vprašanje, kako sploh lahko shajajo. Če namreč primerjamo povprečne osebne dohodke povprečne pomurske družine s stroški za košarico življenjskih potrebščin, lahko ugotovimo, da je kakovost življenja močno padla pod raven izpred enega leta. Samo v obdobju od letošnjega maja do oktobra so se po statističnih podatkih v Sloveniji življenjski stroški povečali za blizu 80 odstotkov, osebni dohodki pa so v tem času močno zaostali. Za primerjavo navedimo, da je bil v lanskih devetih mesecih povprečni mesečni osebni dohodek v Pomurju okrog 4.770 tolarjev, letos v enakem obdobju pa je bil za 78,6 odstotka višji. Tudi zadnji podatki o izplačanih osebnih dohodkih za september ne kažejo optimistične slike, saj so Pomurci v povprečju za- Hercog -Radenska? Še ta teden naj bi podpisala pogodbo o sodelovanju pri prodaji največji slovenski polnilec mineralne vode iz Radenec in Milan Hercog, »dobrosrčni« podjetnik iz Apaške doline, ki ima podjetja v različnih državah. Kakor je povedal podpredsednik gornjerad-gonskega izvršnega sveta, ki je spremljal Hercoga na obiskih več podjetij, se v latinskoameriških državah močno zanimajo za mineralno vodo v plastenkah Miral in Radin. Še ta teden naj bi pripravili predlog pogodbe o prodajnem sodelovanju, s katero bi se Hercog zavezal, da bo v štirih letih na ameriškem trgu prodal 10 milijonov enot nizkogazirane mineralne vode. V zameno zahteva ekskluzivno pravico za prodajo na tem trgu. V Latinski Ameriki so velike možnosti tudi za prodajo izdelkov iz proizvodnega programa Elrada, pri posodabljanju njegove proizvodnje pa bo poskušal pridobiti partnerje za vlaganje iz tujine (s pomočjo Alcatela). Eden večjih projektov je povezan tudi z Me-soizdelki, saj naj bi v prihodnjih letih končno zgradili novo klavnico v industrijski coni in tako preselili najbolj umazano predelovalno industrijo iz središča mesta. Pri tem naj bi sodelovala nemški partner ter EEK Videm. Vse kaže, da se v latinskoameriških državah močno zanimajo za izdelke iz gornjeradgonske občine. Velike možnosti imajo tudi Marles, saj je njihova notranja oprema bistveno cenejša, in zabojniki AR CONT-a. bbp FERI MAUČEC služili le 11.360 tolarjev, če ta podatek primerjamo s košarico življenjskih stroškov, pa je vprašanje, zapisano v naslovu, še toliko bolj upravičeno. Čeprav težko, smo doslej še nekako shajali. Da ni prišlo do večjih socialnih pretresov, pa je pripisati tudi temu, da v Pomurju ne prevladujejo čiste delavske družine in je mnogim kmetijstvo še vedno vsaj dopolnilni vir za preživetje. Se bodo pa težave gotovo zaostrovale, saj je število brezposelnih že tudi v Pomurju doseglo kritično mejo, kot vse kaže, pa se bo ta problem še zaostroval. Pa še podatek, ki kaže, kako se nam je v zadnjih letih poslabšala kakovost življenja. V letu 1983 si je povprečna tričlanska slovenska družina lahko nakupila košarico življenjskih potrebščin, za katero bi morala zdaj plačati 50.000 tolarjev, štiričlanska družina pa celo 60.000 tolarjev. In koliko si lahko privošči danes? L. Kovač MURSKA SOBOTA, Kidričeva 33 a c'’’1'O® MURSKA SOBOTA, Ciril-Metodova ulica 50, tel. 22 219, 22 800, 21 136, telefax: 21 136 X Prodajamo po izjemno ugodnih plačilnih pogojih. 9° BAKOVCI, Vrtna ul. 8 Vzemite si čas! Splačalo se vam bo pobrskati po bogato založenih policah v naši prodajalni v Bakovcih. Naše priporočilo: Pravočasno pomislite na Miklavža! Cene rabljenih avtomobilov Na nedeljskem sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti ni množične udeležbe. Vzrok je bilo slabo vreme, saj je deževalo in prodajalci ponujali le 10 avtomobilov, med njimi pa so prevladovale ** stave. V zameno za avtomobile so prodajalci zahtevali od 550 do '' nemških mark, odvisno od znamke in starosti. Sicer pa objavljamo n kaj cen: Znamka avtomob. Letnik Prevoženih km Cena Proda"0 R 4 1979 96.000 1.600 DEM R 4 1979 125.389 550 DEM —. —- Z 101 GT 55 1986 60.000 4.000 DEM — —' Z 128 1,1 GX 1987 34.000 4.300 DEM —• r" Z 128 1,1 GX 1987 43.000 5.000 DEM .— •— 126 P 1981 37.000 1.500 DEM — Moskvič Aleko 1989 20.000 7.000 DEM — ■—’ Opel Ascona 1983 104.000 7.500 DEM — LASTNIKA TOKRAT NI ZAMENJAL NOBEN AVTO. Pomurska banka d.d //// Murska Sobota TEČAJNA LISTA ŠT. 4 Z DNE 20. 11. 1991 Ocenjeni življenjski stroški tri in štiričlanske družine v oktobru 91 Skupina dobrin iz košarice tričlanska delavska družina štiričlanska delavska družina indeks cen življenjskih potrebščin X./V. 91 poprečni stroški minimalni stroški mini, mes stroški poprečni stroški minimalni stroški mini. mes. stroški 1. Hrana 12750.78 9841.59 9841.59 16275.72 12210.27 12210.27 183.60 2. Pijača 1465.86 554.75 554.75 1472.04 557.40 557.40 159.70 3. Kajenje 525.47 284.04 284.04 525.47 284.04 284.04 157.80 4. Oblačila 5106.72 3069.53 173.90 6186.13 3753.54 191.80 190.10 5. Obutev 1117.20 867.58 0.00 1323.46 962.11 0.00 171.20 6. Stanovanje 2640.18 1891.45 1587.53 3225.17 2278.72 1910.83 157.50 7. Ogrevanje, razsvetljava 3061.73 2091.73 1489.37 3800.09 2555.74 1833.23 207.60 8. Gospodinjska oprema 2770.41 1446.59 0.00 3299.82 1675.62 0.00 175.60 9. Higiena, zdravstvena nega 2216 05 1810.85 1568.77 2553.19 2073.99 1826.18 185.20 10. Izobr., kultura, razvedrilo 4373.59 1963 40 1266:t6 4939.77 2228.69 1310.84 158.20 11. Prometna sr. in storitve 8891.88 2562.41 449.59 11126.02 3659.50 590 82 173.40 12. Razni predmeti in stovitve 463.10 321.86 0.00 585.04 364.21 0.00 178.30 13. Drugi izdatki 3891.45 915.19 788.43 4217.39 951.40 788 43 178.30 SKUPAJ (v tolarjih) 49274.42 27620.97 18004.12 59529.30 33555.24 21503.83 stopnja rasti X./V. 91 77.30 79.02 79.14 77.65 79.23 79.64 Država Enota Za devize Za efektivo^ nakupni srednji prodajni nakup prod^ Avstralija 1 40,2309 40,3520 40.4731 47,10 56,50 Avstrija 100 453,2601 454,6240 455,9879 580,00 610^ Belgija 100 154,8301 155,2960 155,7619 154,90 Kanada 1 45,4313 45,5680 45,7047 53,00 63,6° Danska 100 820,4114 822,8800 825,3486 821,00 Finska 100 1186,8288 1190,4000, 1193,9712 1301,70 Francija 100 932,7134 935,5200 938,3266 1073,50 1287,5° Nemčija 100 3190,4000 3200,0000 3209,6000 4160,00 4350^ Italija 100 4,2209 4,2336 4,2463 4,90 5,60 Japonska 100 39,6567 39,7760 39,8953 - Nizozemska 100 2831,1610 2839,6800 2848,1990 2831,30 Norveška. 100 811,7973 814,2400 816,6827 813,60 Švedska 100 872,0958 874,7200 877,3442 1000,00 1170^ Švica 100 3596,5379 3607,3600 3618,1821 4600,00 4750^ V. Britanija 1 92,1388 92,4160 93,6932 92,50 ZDA 1 51,2602 51,4144 51,5686 66,90 Jugoslavija 100 — 80,000 — 90,00 100^ Španija 100 50,5359 50,6880 51,8401 50,70 A' jp, 1. Tečaji za devize so iz TL št. 27 Banke Slovenije in veljajo od 11. 1991 od 00,00 ure dalje. |j9p 2. Tečaje za efektivo oblikuje LB Pomurska banka d.d., in veJ od 20. 11. 1991 od 00,00 ure dalje do spremembe. 3. Občani lahko opravljajo prodajo tuje efektive v vseh menjalo |£g V vseh enotah LB Pomurske banke d.d., M. Sobota lahko P prodaje opravljajo občani tudi nakup tujega denarja. sen« 4. Valute, ki nimajo kupnega oz. prodajnega tečaja za efekti*0 kupujejo oz. prodajajo. Odobravamo kredite za stanovanjsko izgradnjo in tudi nena gotovinske kredite. Naše varčevalce prosimo, da hranilne knjižice, s katerimi več ne slujejo, prinesejo ob priliki v banko. Z Lastnik — najemnik. V novi stanovanjski zakonodaji ni več imetnika stanovanjske pravice, torej pojma stanovanjske pravice pa tudi ne pravice uporabe (v primerih zasebnih najemnih stanovanj). Po novem poznamo le lastnika stanovanja in najemnika. Profitna in neprofitna najemnina. Najemnina za profitna in službena stanovanja se oblikuje prosto, za socialna in neprofitna pa po določeni metodologiji. Profitna in neprofitna stanovanja. Profitno najemno stanovanje lastnik oddaja zaradi profita. Neprofitna stanovanja oddajajo posebne organizacije pod posebnimi pogoji, na primer socialnim upravičencem. Razlikovanje je pomembno zaradi možnosti odpovedi. Siužberto stanovanje. To je stanovanje, ki ga delodajalec namenja za oddajo zaradi zadovoljevanja službenih potreb. Stanovanja niso prostori na gradbiščih, barake, samski in študentski domovi, prostori za počitek in oddih, počitniške hišice, kakor tudi ne prostori za turistične namene. do Primerno stanovanje. Primerno stanovanje je tisto, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje, sanitarije in predsobe še toliko spalnega prostora, da zadošča stanovanjskim potrebam najemnika oziroma lastnika in ožjih družinskih članov. Spalnica se šteje za dve osebi, kabinet pa za eno. Večstanovanjska hiša. Za njo je bistvena ena hišna številka. Družinska stanovanjska hiša. Je hiša z enim ali več stanovanji, ki so v lasti ene osebe oziroma v sola-sti ali skupni lasti oseb, ki so si med seboj v sorodu. Etažna lastnina. Stanovanje kot posamezni del stanovanjske hiše je lahko v lastnini pravnih ali fizičnih oseb — etažnih lastnikov. Upravljanje stanovanj. Lastniki stanovanj bodo po novem zakonu morah prevzeti upravljanje ali skrb za to. Upravljanje obsega opravljanje stanovanjskih storitev, vzdrževanje, obratovanje hiše, vzdrževanje funkcionalnega in skupnega funkcionalnega zemljišča, skrb za varstvo bivalnega okolja. ivališče je za človeka tako kot hrana, obleka, zdravo okolje ali čist zrak, je človekova osnovna g J dobrina Stanovanje pa ni samo streha nad glavo, je tudi dom, s katerim se istovetimo in ga imamo radi. Stanovanje torej ni samo gospodarska dobrina, največje narodovo bogastvo, največja družinska vrednost, je tudi pogoj obstoja družine. Je tudi tehnični konstrukt in likovna vrednost. To je dejstvo, ki se ne spreminja čeprav se bo spremenilo še toliko družbenih sistemov. Stanovanje pa v nobeni družbi ni izključno zadeva posameznika, vedno in povsod je tudi zadeva družbe. Razlike so le v tem, koliko je katera družba videla svojo vlogo na stanovanjskem področju. Industrializacija in urbanizacija sta v stanovanjsko kulturo ali kulturo bivanja vtisnili močan pečat, kakor tudi socialistični sistem z načrtovano stanovanjsko gradnjo ter veljavno ideologijo, po kateri je bila družba posamezniku dolžna preskrbeti streho nad glavo. Bilo je to obdobje družbene lastnine, ki ga sedaj zapuščamo ali spreminjamo, najmočneje z lastninsko zakonodajo. Stanovanjski zakon je tako prvi iz sklopa lastninske zakonodaje, ki je tudi že v veljavi. Kakšni bodo njegovi učinki, lahko samo napovedujejo, za vse še zdaleč ni mogoče vedeti. Zagotovo vemo le to, kaj nam je prinesel novega. Stanovanjski zakon — odprta pot stanovanjske reforme • S stanovanjskim zakonom se ukinja družbena lastnina stanovanj, ker so določeni dediči te družbene lastnine. To so republika, občine, podjetja oziroma pravne osebe, ki imajo pravico do uporabe teh stanovanj. Lastnik stanovanj pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa postane Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. • Stanovalci ali po stari zakonodaji imetniki stanovanjske pravice bodo postali najemniki stanovanja in bodo z lastnikom morali podpisati najemno pogodbo. Lahko pa bodo sami postali lastniki, in sicer po pogojih, kot jih predpisuje zakon v poglavju o privatizaciji- • Privatizacija je naslednja pomembna novost nove stanovanjske zakonodaje. Vsako stanovanje ima odslej lastnika, v naslednjih dveh letih pa bo veljal poseben režim prodaje donedavno družbenih stanovanj. S prodajo stanovanj se bo lahko oblikoval stanovanjski sklad republike. • Dosedanje gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji se z uprave prenese na nove lastnike stanovanj. Zakon pa določa, da se stanovanjsko hišo upra vlja tako, da je uporabna ves čas bivanja lastnika ali najemnika. Skrb za upravljanje v celoti prevzemajo lastniki. stran Prodaja stanovanj in stanovanjskih hiš Najemna stanovanja in stanovanjska najemna razmerja stran 24 stran stran stran Stanovanja in davki Odgovori — Vprašanja Lastnikom slabo vzdrževana stanovanja Kreditiranje nakupa stanovanja pri SKB Ljubljana Storitve podjetja z nepremičninami 21. NOVEMBRA 1991 Stran 21 Kupili bi, če... Vsa stanovanja v blokih in drugih stavbah, ki so bila doslej last podjetj, šol in drugih ustanov (kadrovska stanovanja), pa tudi tako imenovana solidarnostna stanovanja, so oziroma bodo po novem zakonu naprodaj. Kupili naj bi jih predvsem tisti, ki v njih že prebivajo. Kakšni kriteriji oziroma pogoji so postavljeni, pojasnjujemo v drugem prispevku današnje priloge. Z anketo pa smo hoteli ugotoviti, kakšno je zanimanje med morebitnimi kupci in kakšni so njihovi pogledi na novo zakonsko določilo o prodaji dosedanjih družbenih stanovanj. BORIVOJE HORVAT iz Murske Sobote: »Z ženo prebivava v 3-sob-nem stanovanju, ki sva ga dobila od mojega, to je Ptt-podjetja Murska Sobota. Z njim sva zadovoljna, zato sva tudi zainteresirana, da ga kupiva. Kot je bilo to potrebno, če si hotel skleniti pogodbo po starih cenah, ki so veljale do 11. novembra, sem se že oglasil na Stanovanjski skupnosti in se vpisal med potencialne kupce. Priložiti je bilo treba potrdilo o državljanstvu in najemno pogodbo za stanovanje. Mislim, da mi bodo poslali odgovor v 30 dneh, potem pa bo treba v 2 mesecih plačati določen znesek. Ker sem se odločil za enkratno plačilo celotne kupnine, bo to naenkrat zelo velik izdatek. Lahko se zgodi, da bo prišlo blizu milijon tolarjev. Kje vzeti toliko denarja, zaenkrat še ne vem. Nekaj si bo treba sposoditi, nekaj prodati in mogoče bo možna še kakšna druga rešitev. Zdi pa se mi, da je ta cena izredno ugodna, zato ne bi rad zamudil priložnosti.« MARJANA MIHOLIČ iz Ljutomera: »Smo 4-članska družina in živimo v 2-sobnem stanovanju, ki ga je mož dobil pred 12 leti od Mizarstva Ljutomer, kjer je tudi zaposlen. Jaz pa delam kot trgovka. Skupaj zasluživa mesečno okrog 15.000 tolarjev, okrog 6.000 SLT pa znašajo izdatki za stanarino, elektriko, ogrevanje, smeti in še za nekatere druge stroške. Skoraj vse ostalo pa gre za prehrano, šoloobvezna otroka, oblačila in obutev. Kako naj torej še varčujemo, da bi lahko imeli sedaj pripravljen denar za nakup stanovanja? Ves čas pa si želimo, da bi bili na svojem. Razmišljali smo že tudi o gradnji lastne hiše, ampak to bi najbrž trajalo 20 let. Z možem se večkrat pogovarjava, da bi bilo dobro, če bi lahko kupila sedanje stanovanje. Blok je novejši in kmalu ni pričakovati večjih vzdrževalnih del. Prošnje za nakup še nisva vložila, ker pričakujeva, da bodo takšni pogoji, ki nama bodo to omogočali. Drugače ne bo šlo.« VINKO KUMP iz Radencev: »Tudi naju z ženo mika, da bi kupila stanovanje, ki sva ga dobila šele pred dvema mesecema, in sicer solidarnostno. Nanj sva čakala 2 leti. Zaposlena sva v Elradu, zasluživa pa zelo slabo, ker v zadnjem času ni dela. Komaj sva si nekaj prihranila, da sva se lahko vselila, zato sploh ne vidiva možnosti, da bi sedaj to stanovanje še kupila. Za mlade družine z otroki bi morali najti drugačne rešitve, saj nas sicer večina ne bo mogla kupiti stanovanja. Čaka nas torej visoka ekonomska stanarina in tako bomo živeli še teže. Lahko se tudi zgodi, da bomo ostali brez službe, še dobro, da nama lahko pomagajo starši. Zato jim hodiva pomagat delat. Eno so torej želje, drugo pa možnosti.« ŠTEFAN ZRINSKI iz Murske Sobote: »Imamo dvoinpolsobno stanovanje, ki sem ga dobil od izobraževalne skupnosti. Sem namreč profesor glasbe na soboški glasbeni šoli. Odločili smo se, da stanovanje kupimo in v ta namen sem že vložil ustrezna potrdila. Podpisal sem tudi na Stanovanjski skupnosti, da bomo kupnino poravnali v enkratnem znesku, kar bo okrog 453.000 tolarjev. Toliko prihrankov seveda nimamo, zato bomo prodali avto in si okrog 200.000 tisoč tolarjev nekje še sposodili. Mislim, da bomo dolg v dveh letih lahko vrnili, kar je bolje, kot pa odplačevati posojilo 15 ali 20 let. Bojim pa se, kako bo s financiranjem skupnih vzdrževalnih del, saj je stavba, v kateri je naše stanovanje, že precej stara. Mogoče se bom zaradi tega še premislil. Za končno odločitev imam čas do 8. januarja, ko bo treba položiti denar.« IVANKA MARKO iz Ljutomera: »Zaenkrat nismo šli v zvezi z nakupom stanovanja še nikamor, ker bodo ravno te dni v tovarni Krke v Ljutomeru, kjer je mož zaposlen, stanovanje pa so mu dodelili oni, pogovori s predstavniki matične tovarne iz Novega mesta, kako bo potekala prodaja tovarniških stanovanj. Naše je 2-sob-no in meri 58 kvadratnih metrov. Smo 4-članska družina. Res ne vem, kako se odločiti, saj gotovine za enkratni polog nimamo, posojila s slabimi pogoji in previsokih obrokov, pa se bojimo, saj že sedaj težko shajamo iz meseca v mesec. Mislim, da bo naše stanovanje ocenjeno na okrog 1,3 milijona tolarjev, tako da bi 10-odstotni polog znašal 130.000 SLT. Tudi toliko bo težko zbrati. Morda pa bodo še kakšne druge možnosti. Komaj čakam, da lahko zvem o tem kaj več tudi v prilogi Vestnika.« LJERKA ŠUBINSKI iz Murske Sobote: »Razmišljam, da bi tudi jaz kupila stanovanje, v katerem živim že 20 let. Zdi se mi, da je v našem bloku že polovica stanovalcev kupila stanovanje prej, ko je bilo to možno. Dobili so posojilo in kmalu so plačevali le tolikšne obroke kot bi sicer za stanarino. Če bo tudi sedaj možno odplačati dolg, tako da ne bomo obubožali, po- tem bo šlo. Bojim pa se, kako bo z vzdrževanjem skupnih prostorov oziroma pročelja in strehe, če si lastnik, moraš dati tudi za to. S plačo socialne delavke na OŠ Tišina bo to najbrž težko. Ugodno pa je, če imaš toliko denarja, da plačaš v enkratnem znesku, saj je potem potrebno plačati le 40 odstotkov celotne vrednosti stanovanja. V mojem primeru bi to zneslo najbrž okrog 500.000 tolarjev.« JOŽEF KREMPL iz Radencev: »Da bi kupil stanovanje? Kako naj bi to storil, ko pa moja pokojnina, ki znaša okrog 5.500 tolarjev, komaj zadošča za stanarino, kurjavo, televizijo in časopis VestAik ter za skromno prehrano! Lani aprila sem se preselil v enosobno stanovanje, ker je bilo prejšnje večje in predrago. To pa seveda tudi mene zanima, saj berem o novem stanovanjskem zakonu v časopisu, na televiziji pa je bila posebna oddaja. Jaz druge možnosti nimam, kot da ostane tako, kot je, da bom torej še naprej plačeval stanarino. Želim pa si, da le-ta po novem ne bi bila previsoka.« Nacionalni stanovanjski program - državni vpliv V' sedanjem času je proces lastninjenja oziroma prodaje stanovanj zasenčil preostale dele stanovanjskega zakona. Mlini lastninjenja so resda začeli mleti, ne da bi jasno vedeli, do kam bo ta proces prišel oziroma koliko stanovanj bo prišlo v zasebno last stanovalcev, koliko sredstev se bo od prodaje steklo v republiški in občinske sklade ter koliko v blagajne podjetij. Pa vendar je pritok sredstev od lastninjenja zelo pomemben za oblikovanje republiškega stanovanjskega sklada, le ta pa bo finančna osnova nacionalnega stanovanjskega programa. Nacionalni stanovanjski program resda še ni izdelan do podrobnosti, pa vendar je lahko zelo zanimiv tudi za naš, pomurski, prostor. Zakaj je torej nacionalni stanovanjski program lahko zanimiv za naš prostor? Predvsem zato, ker država z njim nadomešča plansko gradnjo stanovanj ter uveljavlja svoj vpliv na poselitev prostora ter na stanovanjsko problematiko. Pomemben je predvsem 77. člen stanovanjskega zakona, ki govori tudi o tem, da bo določal pogoje spodbujanja in pridobivanja stanovanj na demografsko ogroženih območjih. 76. člen Nacionalni stanovanjski program mora biti v skladu s socialnim, prostorskim in razvojnim programom republike. Nacionalni stanovanjski program se izvaja na osnovi opredelitve javnega interesa na področju poselitve slovenskega prostora z vidika smotrnosti izrabe prostora, kakovosti bivalnega okolja ter identitete širšega prostora. Nacionalni stanovanjski program izhaja pri opredeljevanju kakovosti stanovanjske gradnje iz upoštevanja razvojnih tokov v načinu življenja in diferenciacije potreb oziroma standardov v okviru humanizacije bivalnega in delovnega okolja. Nacionalni stanovanjski program — na kaj se lahko ali mora nasloniti Slovenija spada po številu stanovanj v srednje razvite države Po številu novozgrajenih stanovanj je Slovenija pred Italijo, Švico, Švedsko (obdobje 1987—1989), vendar pa je po številu sob pod standardom. Kar 53 odstotkov stanovanj je manjših, ki pa niso zaže-Ijena v družbi, ki teži k višjemu standardu. Formalno imamo tudi več stanovanj kot gospodinjstev (tu so v številu 47 524 zajete tudi počitniške hišice in sekundarna stanovanja) ali po oceni 1 785 000 sob. Če bi vsakemu prebivalcu pripadala ena soba, potem kljub navideznemu presežku stanovanjskih enot primanjkuje približno 189 800 sob. Problem presežka ali pomanjkanja stanovanj ni tako preprost. V ljubljanski, mariborski in celjski regiji je zgoščenega 55 odstotkov stanovanjskega fonda. Tu se bodo verjetno tudi v prihodnje pojavljali največji stanovanjski problemi. Ali pa tudi ne, če k temu dodamo parametre demografije in regionalnega razvoja. Če v Sloveniji ne bo sprejeta drugačna družinska politika, potem so pričakovanja, da se ob nespremenjenem priseljevanju po letu dva tisoč število prebivalcev zmanjša. Število gospodinjstev pa se bo povečevalo zaradi pričakovanega zmanjševanja velikosti gospodinjstev. Stanovanja so v glavnem dobro zasedena Stanovanja so torej dobro zasedena, bolj družbena (po stari zakonodaji) kot lastna. Takih stanovanj, ki bi jih lahko označili kot neracionalno izkoriščena, je 10 odstotkov. Kar 7 odstotkov stanovanj pa je pod minimalnim standardom, 63 odstotkov stanovanj je v mejah minimalnega ali primernega, 20 dobrega in 10 odstotkov stanovanj več kot dobrih. V najslabših in podstandardnih stanovanjih večinoma živijo mladi ljudje, stari od 25 do 34 let, ter družine z enim roditeljem. Vsak četrti prebivalec Slovenije, ki ima eno od teh socialnih in starostnih do-ločiinic, prebiva v stanovanju, ki po površinskih merilih ne dosega niti minimuma. Revna gospodinjstva ter stanovanjsko vprašanje Izračunali so, da je pri nas cena kvadratnega metra stanovanja v razmerju do povprečnega osebnega dohodka že kar 7:1. V evropskih državah je ta odnos kvečjemu 2:1. Fond stanovanj Republike Slovenije Stanovanjskih enot (popis 1991) Štev. 689.329 % 100,0 % Zasebna stanovanja 459.823 66,7 % Družbena najemnja 229.566 33,3 % — od tega solidarnostnih 27.249 4,0 % Stanovanjska površina 46.140.000 m’ J 00,0 % Zasebna stanovanja 34.051.132 m’ 73,8 % Družbena stanovanja 12.088.868 m1 26,2 % STANOVANJA PO DOBI GRADITVE % od 1918 16,9 % o(M919do 1945 8,9 % od 1946 do 1950 3,4 % od 1951 do 1960 9,3 % od 1961 do 1970 17,9 % od 1971 do 1980 25,8 % od 1981 do 1991 12,3 % neznano 5,6 % povprečna starost 37 let POVPREČNA VELIKOST STANOVANJ (1989) 94,6 m’ zasebna 108,9 m' družbena 53,9 m’ STRUKTURA PO ŠTEVILU SOB % zasebna družbena garsonjere in 1 -sobna stan. 5,3 31,5 2-sobna 8,9 48,6 3-sobna 27,3 17,3 4-sobna 34,3 3,6 5 in več sobna 24,2 — Število sob (popis 1991) 1.785.000 Število prebivalcev 1.974.800 Število gospodinjstev 641.900 Razlika med številom stanovanj* in številom gospodinjstev (1991) 47.489 'všteti vikendi Gmotni položaj gospodinjstev se je v letu 1988 v primerjavi z letom 1983 poslabšal za 1,5-odstotno točko. S povečevanjem števila družinskih članov se gmotni položaj slabša. V letu 1988 kar 30 odstotkov gospodinjstev s svojimi sredstvi ni moglo pokrivati minimalnih življenjskih stroškov in kar 70 tisoč družin je upravičenih do subvencije najemnine. Ne gre prezreti, da se je ekonomski položaj družin do leta 1991 še poslabšal, po oceni pa bi še vedno 50 odstotkov gospodinjstev bilo sposobnih najeti stanovanjsko posojilo. Ocena je tudi, da bi imelo 28 odstotkov gospodinjstev tolikšno kupno moč, da bi v dveh letih stanovanje lahko odkupilo v celoti. V Pomurju preveč ali premalo stanovanj? Letošnji popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in posebej kmečkih gospodarstev v Pomurju je med drugim pokazal, da je v občini Gornja Radgona 6.273 gospodinjstev (samostojnih družin) in 3 imajo 7.003 stanovanja. Tako naj bi bilo 730 stanovanj odveč ali Praz' , . . 7 75- nih. Še večja razlika je v občini Lendava — 9.162 stanovanj m gospodinjstev. Tudi v ljutomerski občini je več stanovanj (6.033) gospodinjstev (5.508), prav tako pa tudi v občini Murska Sobota 19.515 stanovanj in 18.247 gospodinjstev. Ti podatki zvenijo d° čudno, saj naj bi bilo v Pomurju 4.833 stanovanj preveč in tako ni potrebe po stanovanjski gradnji. V resnici pa je vedno več predvs mlajših družin, ki zaman trkajo na vrata ustreznih stanovanjskih sl in v podjetjih, kjer so zaposleni, da bi jim dodelili stanovanje. *° nanaša predvsem na mestna središča in nekatere policentre v P0111 ju. Tam torej stanovanj zelo primanjkuje, presežek pa so v gla7a v stare hiše na podeželju ali stanovanja, ki so si jih nekateri uredi počitniških hišah. . . v Dokaj visoko raven stanovanjske površine na enega prebiva 1 ■ Pomurju — le-ta znaša okrog 19 kvadratnih metrov — pa zelo podatek, da precej stanovanj nima ustreznih sanitarnih in drugih P štorov. DRUŽBENA STANOVANJA Gornja Radgona - V Gornji Radgoni je 1338 stanovanj. Največ stanovanj je v JaS. । podjetij, organizacij 838 (od tega imajo Radenska 227, Kmetij5 . kombinat 182, Avtoradgona 109 in druga). Solidarnostnih st3!10^ je 256 ter splošnega fonda 219 — slednji dve skupini sta prišli v 1 občine. ... Garsonjer je 84, enosobnih 315 enoinpolsobnih 10, dvosobd’ 514, dvoinpol 53, trisobnih 331, triinpol 17 in štirisobnih 14 s*8tl vanj. Jo Nad sto let je starih 195 stanovanj, od štirideset do sto M8’ v deset let starih je 921 stanovanj, 104 stanovanja pa so bila zgrajen zadnjem desetletju. V Gornji Radgoni imajo 71 stanovanj, ki imajo manj kot točk in bi bila nujno potrebna delne prenove. To so stanovanja, s* q od 30 do 60 let. Primerno stanovanje naj bi bilo ocenjeno vsaj z točkami. Kar 227 stanovanj pa bi morali povsem obnoviti, saj 5 r, povprečju ocenjena s 96 točkami. To so vlažna stanovanja z nepr>n' no inštalacijo ali brez vode ter s skupnimi sanitarijami. Lendava . V lendavski občini je 934 družbenih stanovanj, od katerih J šlo v last občine 375 stanovanj. Etažnih lastnikov je deset. Nafta dava ima 206 stanovanj, Gorenje Imo 37, ostalih 33 podjetij p3 264 stanovanj. ]40 Deset stanovanj je starih nad sto let, 38 stanovanj nad ' ’ jo stanovanj nad 40, 256 stanovanj je starih nad 20 let, 189 od des dvajset let, 301 stanovanje pa je staro od tri do deset let. Murska Sobota h po V soboški občini je 3052 stanovanj, od tega 2657 družben'^ stanovanjskem zakonu je prišlo v občinsko last nad tisoč stan.ovaf' etažnih lastnikov je bilo že 358, 20 stanovanj je bilo last Jugo® ske armade in 20 carine. Večina družbenih stanovanj je dvosobnih (približno $ stanovanj je enosobnih, 257 trisobnih, 254 enoinpolsobnih t po dvoinpolsobnih. Pet stanovanj ima štiri sobe, 193 pa je garsonj jn točkah so stanovanja razporejena: sedem stanovanj ima 80 _oVaHl manj, dve imata do 100 točk, sedem stanovanj do 150, 97 ^^-taiit1' do 205, 886 stanovanj do 265, 567 stanovanj do 305 točk, 979 vanj do 340 in 112 stanovanj do 990 točk. .. Nad sto let je v soboški občini starih 5 stanovanjskih his, do 90 let pa 23 stanovanjskih hiš. gt Do dve leti ima 22 stanovanjskih hiš, 41 pa je starih do 119 je starih do 20 let ter 81 stanovanjskih hiš od enaindvajset deset let. Ljutomer V Ljutomeru so januarja 1990 upravljali 732 stanovanj, k' • paj merila 40 209,90 kvadratnih metrov. Povprečna velikost nja je bila torej 54,93 kvadratnega metra. Od skupnega števila nih stanovanj je bilo 208 solidarnostnih, 21 pa je bilo etažnih kov. ,68 Sestava družbenih stanovanj: garsonjer 58, enosobnih 1° tj F inpolsobnih 40, dvosobnih 314, dvoinpolsobnih 69 ter trisob° stanovanj. V letih od 1986 do 1990 je bilo v občini zgrajenih 42 stanovanj, kar je skoraj polovica manj kot v prejšnjem dobju. Zgradili so 21 družbenih najemnih stanovanj, 20 solit*8 nih, eno stanovanje pa so prodali etažnemu lastniku. . od Stanovanja po starosti: nad sto let starih je 32 stanovanj*,,A' do 99 let 80 stanovanj, od 31 do 60 93 stanovanj, od 21 do 30 1jj’ novanj, od 11 do 20 let 242 stanovanj, od 3 do 10 let 118 stanov stanovanj je starih do 16 let. y ------------------------ ___------------— _______ VESTNIK 21. NOVEMBR*^ Stran 22 Stanovanja in davki Do preteklega leta je bil promet s stanovanji brez vseh davkov zgolj v primerih menjave (fi-zKne) ali ob prekrivanju kupnine s ceno drugega stanovanja, si-cer pa so bile obdavčitve znatne. Namen zakonodaje je bil jasen ~ preprečiti odlivanje sredstev, toženih v stanovanjski fond, v osebno porabo. Sedanja davčna zakonodaja uvaja temeljne spremembe v osnovi sami, v odnosu do vložene-I9 kapitala in obdavčitvi dobička pri prodaji stanovanja. Če bi ze sedaj povečali davek na nepremičnine, bi s tem tudi dvignili peno nepremičnine na trgu (najem, nakup) in bi se zaradi tega Povpraševanje utegnilo zmanjša- Država pa želi, da vsaka nepremičnina čim prej dobi svoje-8a lastnika. V prihodnje bodo Plačevali davek od lastnine tudi ki imajo stanovanje, manjše od 160 kvadratnih metrov, kdaj “0 to, pa še ne moremo povedati. Modrost obdavčevanja je v tem, koga, kje in za kakšno vsoto ob-oavčiti, zato nekateri strokovnja-ki že sedaj namesto linearnega Predlagajo selektivno obdavče-Vanje. Razlikovati bo potrebno Primarno in sekundarno stano-Vanje (ali gre za stanovanje, v ka-Je[em biva družina, ki si ga je s težavo kupila, ali pa za neizko-ttsčeno naložbo, počitniško hišo) ter dejansko povpraševanje. Pro-ttet s stanovanji bo prav gotovo Večji v velikih mestnih središčih, '■-odstotni davek od pogodbene vrednosti Občinske uprave za družbene Prihodke v Murski Soboti, Len-aav>, Ljutomeru in Gornji Rad-8°ni še nimajo velikih izkušenj Pri obdavčevanju prometa s sta-”Ovanji. V soboški občini so mi-Nuli teden rešili le štiri pogodbe, M jih je bilo že v postopku, v °stalih občinah pa so se šele *učili« na prvih primerih. Upoštevajo zakon o davku na promet 2 PePremičninami, ki je nadome-stl1 starega iz leta 1972. Promet z Nepremičninami je bil do sedaj močno obdavčen, celo 45-odstot-"9 in več, vendar so bile po dru-strani predpisane tudi številne ®Prostitve, glede na to, kdo je .“Poval nepremičnino in čemu N bil namenjen izkupiček od Prodaje. novem je davčna stopnja 2 "Stotka od prodajne cene ali od *zJ'ke v ceni pri menjavi nepre-""cnine ali pri prodaji pravice Porabe nepremičnine v javni la-'■ Oprostitev po tem zakonu ni! novim zakonom so prenehali ■ .Jati tudi vsi občinski odloki, J so določali višino stopnje tega avka, saj občine nimajo več Pavice določati višine davkov t^seeno so jih letos še morali Prejemati, čeprav so bile kopije epubliškega zakona). , Davčni zavezanec (tisti, ki pla-Č 2-odstotni davek) je prodajali® nepremičnine (čeprav upora-JJaJO še stare tiskovine, kjer pi- 1 da plača davek kupec), lahko l9 Se kupec v pogodbi zaveže, da 0 sam plačal davek. Davčna Kakšna bo vloga davkov pri prometu s stanovanji, je težko napovedati, saj o tem še kimamo praktičnih izkušenj, zato lahko le ugibamo o možnih posledicah. Dejstvo je, da se bodo nekateri davki kmalu spremenili (če ne prihodnje, pa čez dve leti), saj je njihova naloga v tem prehodnem obdobju aktivirati in pospešiti proces redistribucije (prodaje in nakupa) stanovanj. uprava, ki sumi, daje cena, napisana v pogodbi, nerealna, ima pravico sama oceniti nepremičnino in odmeriti 2-odstotni davek na tako ocenjeno vrednost. Zavezanec mora v 15 dneh po sklenitvi pogodbe napovedati davčno obveznost na davčni upravi v občini, kjer je nepremičnina, davčni organ pa ima mesec dni časa, da izda odločbo o odmeri davka, davčni zavezanec pa še mesec dni, da davek plača. , Posebna ugodnost, ki jo bodo lahko koristili vsi kupci in prodajalci po novem stanovanjskem zakonu, je, da bo pri prvi prodaji osnova pogodbena cena (upoštevane bodo vse olajšave, torej bo obračunan davek na vrednost, ki jo bo moral kupec plačati), pri naslednji prodaji (če bo ta kupec želel prodati stanovanje naslednjemu interesentu) pa bo osnova za davek od prometa z nepremičninami že tržna vrednost stanovanja. Pri tem je še nejasno, opozarjajo na davčni upravi v Murski Soboti, če bo pogodbena cena kot osnova za davek veljala za tiste kupce, ki se bodo vselili v stanovanje, ali za stare stanovalce, ki bodo stanovanje le kupili. Davek od premoženja se plačuje le za stanovanja, večja od 160 kvadratnih metrov (zaenkrat); stanovalci bodo plačevali le nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki se spreminja vsako leto, odvisno pa je od uporabne tlorisne površine. Majda Peček je tudi opozorila, da se vse prodaje stanovanj knjižijo v zemljiško knjigo — kupec stanovanja bo lahko stanovanje, kupljeno pod posebno ugodnimi pogoji, prodal šele takrat, ko bo v celoti plačal vse obveznosti; prej ga ne more ne podariti in ne izročiti. Brez dokaza, da je plačan prometni davek, torej ni mogoče overiti podpisov na pogodbi o prenosu nepremičnine. Nadaljnja prodaja z davkom na dobiček Šele, ko bo kupec stanovanja v celoti odplačal kupljeno stanovanje, bo lahko z njim trgoval - torej ga bo lahko tudi prodal. Pri tem bo moral plačati davek na dobiček. Cvetka Peterec z davčne uprave v Lendavi je razložila: »Po zakonu o dohodnini bodo pri nadaljnji prodaji stanovanj morali plačati davek na dobiček od kapitala; osnova za odmero davka je razlika med prodajno ceno kapitala in valorizirano vrednostjo kapitala (stanovanja) med pridobitvijo. Valorizira J s koeficientom rasti cen na drobno v Sloveniji. Ta davek se plača, če lastnik stanovanja le-te- ga proda pred iztekom 10 let. Dobiček od prodaje stanovanja se prišteje tudi k osnovi za dohodnino.« Davčna osnova je torej razlika med valorizirano nakupno ceno (ki se ji prištejejo valorizirani zneski plačil za dolgoročno vzdrževanje in naložbe) in prodajno ceno. Davčna osnova se zniža za plačani znesek dvoodstotnega davka na promet nepremičnin in tako zmanjšana obdavči po petnajstodstotni stopnji. 52. člen Zakona o dohodnini določa, da se plača davek od dobička iz kapitala s prodajo: ». .. nepremičnin, ne glede na to, ali so bile prodane v spremenjenem ali nespremenjenem stanju, če je bila prodaja izvršena pred potekom desetih let od dneva, ko je bilo nepremično premoženje pridobljeno, zmanjšan za plačane davke, razen v primerih, ko se od prodaje ne plača davka na promet nepremičnin . . .« Ce bodo lastniki stanovanj želeli posamezne dele stanovanja ali celotno stanovanje dati v najem, bodo plačali davek od dohodkov iz premoženja. Davčna osnova je najemnina, ki jo zaračunava; če le ta da stanovanje v najem komu drugemu, je davčna osnova razlika med najemnino, ki jo zaračunava, in najemnino, ki jo plačuje. Breda Erlih z davčne uprave v Gornji Radgoni, je pojasnila: »Stranka mora že prej napovedati davek od dohodka z najemnino. Priznajo se 40-odsto-tni stroški vzdrževanja, če pa so bila potrebna še kakšna večja dela, bo imel pri davku še večje olajšave, če bo to ustrezno dokazal z računi. Pri oddajanju opremljenih sob (turističnih in najemnih) so brez dokazila priznani 60-odstotni stroški vzdrževanja, z ustreznimi dokazili pa je lahko olajšava še večja.« Davčni zavezanci, ki pridobivajo dohodek z oddajanjem premoženja (stanovanja) v najem za dlje od enega leta, vložijo na posebnem obrazcu davčno napoved do 28. februarja. Kdo je oproščen plačila davkov? Občinske davčne uprave bodo v prihodnjih dneh morale dobiti odgovore na nekatera vprašanja, ki lahko bistveno vplivajo na trgovanje s stanovanji. Tako jih na primer zanima, kateri datum morajo upoštevati pri obračunavanju 2-odstotnega davka na promet z nepremičninami — ko je bila vloga oddana, ali ko so jo davčni organi obravnavali. V dneh, ko se stopnje in številke nenehno spreminjajo, bo to zelo pomembno. Še več nesoglasij je glede Podjetja - lastniki stanovanj, ki so na prodaj Stanovanjski zakon s svojimi določili las J moženjsko stanovanj podjetja različno prizadeva, ven I ‘ . da bj za 8'edano, gubijo prav vsa. Nekateri so tud vei:avnih cenžh no-50 prodanih kvadratnih metrov stanovanja vJ kvadratnih me-^gradnje lahko ponovno kupili deset do enajst kvadratnih me trov stanovanja. Pa vendar je za nekatera podjetja zakon jar"proda- ^sta, ki pričakujejo, da jih bo prizadela denacmnahzat^ Janje stanovanj s popusti ali pod pravo ceno J ohjia sveži de-podjetij, ki jim gre slabo in bodo na ta način dobila sveži Podjetja pa morajo ob Prod^ st“^dstotkov^Spnine ob ta-' na republiški stanovanjski sklad, 20 o , । tu t0 je no- ^nji prodaji stanovanj ter prvi in sedmi ob.okv letu- ki ga predlog stanovanjskega zakona se m vsebo 1V*UFa J Podjetje Mura je s svojimi 615 v Gornji Radgoni, N'mi metri stanovanj (550 v Murski S jivalo na urbanizacijo, 4 \ Ljutomeru in 9 v Lendavi) moč cfanovaniskem zakonu po-‘ Rredvsem mesta Murska Sobota ter, po- < j j kupilo od talo lastnik velikega stanovanjskega, fonda. Na 1 j* 15 do 20 stanovanj, ki so v povprečju stara petn j a lastnini vrnjeno upravljanje in v, . Čeprav je dobila tudi Mura ob las zakon prizadeva, saj . drževanje stanovanj, pa ugotavljajo, J jnteres lastnika Je '“Vres stanovalca oziroma kupca postavil pr z,roma podjetja. . h izgubili okoli xH . Do zakona so torej kritični, saj bo op' ■ UpOštevati. Ker .''■‘deset odstotkov stanovanj, vendarg b|iški stanovanjski sk?raJ0 ob kupnini del sredstev nakazat P prihodnje ob Jad> tudi pričakujejo, da se bodo ljudje mo^ a|. Sevanju stanovanjskega problema ob oprostitve plačevanja davka. Po novi davčni zakonodaji ni nobenih oprostitev pri plačevanju davkov za promet z nepremičninami. Prometni davek pri prodaji stanovanja bi morale plačati vse fizične osebe, podjetja in občine. Tako namreč določa Zakon o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS, št. 47, 27. 12. 1990). V 3. členu je zapisano: Davek na promet nepremičnin se ne plačuje od: — prenosa nepremičnin na tuja diplomatska in konzularna predstavništva, če velja vzajemnost, in na druge mednarodne organizacije, za katere je v mednarodnih sporazumih dogovorjena oprostitev; — prenosa nepremičnin iz naslova razlastitev ati drugih zakonskih ukrepov oziroma na podlagi kupne pogodbe, ki je bila sklenjena namesto razlastitve; — prenosa kmetijskih zemljišč v zvezi z agrarnimi operacijami; prenosa nepremičnin v postopku prisilne izterjave družbenih obveznosti. N stanovanjskem zakonu je pod poglavjem o lastninjenju (111. in 112. člen) zapisano, da postanejo Republika Slovenija in občine z dnem uveljavitve tega zakona lastnice družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, katerih pravico uporabe so imele delovne skupnosti državnih organov, organov družbene skupnosti in nekdanjih družbenopolitičnih organizacij ter lastnice družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, namenjenih za nosilce družbenih funkcij ter drugih družbenih stanovanj, katerih pravico uporabe imajo republika in občine. Druge pravne osebe, ki imajo pravico uporabe družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, postanejo prav tako lastnice teh stanovanj. 132. člen stanovanjskega zakona pa še navaja: Ce lastniki iz 112. člena tega zakona dokažejo, da bodo sredstva, pridobljena s prodajo stanovanj, namenili za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, so oproščeni davka na promet nepremičnin. Nakup stanovanja — manjša osnova za dohodnino Zakon o dohodnini uvaja obdavčevanje skupnih bruto prejemkov iz različnih virov na letni osnovi, pri obračunu pa se bodo upoštevali vsi že plačani davki (akontacije dohodnine), osnova pa se že pred tem zmanjša za posamezne olajšave ter za plačane prispevke za socialno varnost. Najvišje, 10-odstotno zmanjšanje osnove omogoča tudi nakup stanovanja. 7. člen Zakona o dohodnini določa, da se osnova za dohodnino zmanjša (davčni zavezanec mora to posebej dokazati z dokumenti) za: »... znesek sredstev, porabljenih za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje teh objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalide v teh objektih ...« iskati rešitve. Podjetja verjetno ne bodo imela več tolikšnega stanovanjskega fonda kot doslej, kvečjemu službena stanovanja. Zakon torej velja in v Muri so se ustrezne službe orgaizirale tako, da bodo lahko čim hitreje podpisovali kupoprodajne pogodbe. Zato so podaljšali tudi delovni čas. Vodstvo podjetja je namreč menilo, da bodo delali v interesu kupca ter pogodbe podpisovali hitro, predvsem zaradi spreminjajoče se vrednosti točke, ki vpliva na kupno ceno stanovanja. Vse druge probleme bodo reševali pozneje. Nejasnosti z nekaterimi kadrovskimi stanovanji Ali podjetje del kadrovskih stanovanj po prejšnji zakonodaji sedaj lahko preimenuje v službena stanovanja in s stanovalci sklene pogodbe za določen časl Stanovalci ali po starem imetniki stanovanjske pravice imajo pravico do odkupa stanovanja, tudi najemna pogodba mora biti sklenjena za nedoločen čas in za neprofitno najemnino. Če stanovalec stanovanja ne bo kupil ter se bo izselil, pa podjetje stanovanje lahko poimenuje v službeno. Praviloma tisti stanovalci, ki imajo ali gradijo hišo, nimajo absolutne pravice do nakupa stanovanja. Je pa od podjetja odvisno, ali bodo takemu stanovalcu stanovanje prodali pod ugodnimi nakupnimi pogoji ali ne. Nejasnosti nastajajo tudi pri prodaji tistih stanovanj podjetij, kjer je na primer delež podjetja 40 odstotkov vrednosti stanovanja, 60 odstotkov pa je prispevek solidarnostnega sklada. Brez zapletov, ko oba lastnika s kupcem brez zadržkov podpišeta pogodbo, problemi pa so tam, kjer je podjetje svoj prispevek za stanovanje spremenilo v posojilo. V treh letih vpis lastninske pravice Čeprav je bil že leta 1976 sprejet zakon o etažni lastnini, so le malokje v Sloveniji lastništvo vpisovali v zemljiške knjige pri sodiščih. Ker veljavna zakonodaja očitno ni bila ustrezna, so to vprašanje sedaj posebej opredelili v novem stanovanjskem zakonu. Tako je določen 3-letni rok, v katerem bo lastninska pravica do stanovanja stanovanjske hiše ali solastniškega deleža morala biti pisna in vpisana tudi v zemljiško knjigo. Kot smo lahko prebrali v pojasnilu tega zakonskega določila, je triletni rok predpisan zato, ker bo v tem obdobju končan proces privatizacije stanovanj in tudi postopkov po predpisih o denacionalizaciji; sprejeta pa bo tudi nova zakonodaja, ki bo poenostavila vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. Kako je bilo v pomurskih občinah doslej oziroma kaj pravijo o vpisovanju stanovanjskega lastništva pri zemljiških knjigah sodišč v Murski Soboti, Ljutomeru, Gornji Radgoni in Lendavi? Čeprav je bil že leta 1976 sprejet zakon o etažni lastnini stanovanj, so malokje v Sloveniji vpisovali lastništva v zemljiške knjige pri sodiščih. Kakšno je stanje v Pomurju? Kot nam je povedala vodja enote Temeljnega sodišča Murska Sobota Rozalija Nemec-Šiftar, so ob sprejemu omenjenega zakona nameravali nastaviti tako imenovano E-knjigo, vendar niso dobili niti enega predloga za vpis. Ko so lastniki etažnih stanovanj ugotovili, kaj vse morajo predložiti za vpis — načrt posameznih delov stavbe, pogodbo o vzajemnih razmerjih in pogodbo o nakupu — so si vsi premislili. »Že nekaj let smo govorili, da bi se moralo to poenostaviti, in upam, da bo do tega res prišlo, drugače bodo z vpisovanjem stanovanj v zemljiško knjigo res nastali veliki problemi. Zaenkrat pa k nam stranke še ne prihajajo.« Zakona o etažni lastnini niso izvajali tudi v občini Ljutomer. Edino lani so v primeru stare osnovne šole Vučja vas, ki so jo preuredili, vpisali, da je 2/5 last Stanovanjske skupnosti Ljutomer, 1/5 pa Gasilskega društva Vučja vas. Ampak to še ni urejeno tako, kot bi moralo biti po zakonu o etažni lastnini. »Kdaj bomo začeli vpisovati oziroma knjižiti lastninsko pravico v zemljiško knjigo, še ni dogovorjeno. V novem zakonu to ni časovno opredeljeno. To bo vsekakor odgovorno in zamudno delo, saj bo treba vse vpisovati z roko. Potrebno bo tudi dodatno izobraževanje tistih, ki bodo to izvajali,« smo med drugim zvedeli pri vodji zemljiške knjige v Ljutomeru Darinki Sobočan. Tudi vodja zemljiške knjige za občino Gornja Radgona Marta Gjerek nam je posredovala podobne ugotovitve. Opozorila pa je še na problem nacionaliziranih zemljišč in stavb iz leta 1946. Sicer pa vodijo za primere, kjer so stanovanja na zemljiščih splošnega ljudskega premoženja, po 2 vložka — ZKTI (zemljiško-knjižna telesa I) pomenijo stavbe, ki so last posameznikov, ZKT II pa vključujejo zemljišča, na katerih imajo imetniki stanovanj pravico do uporabe, niso pa lastniki teh parcel. Po novem se bo tudi to moralo drugače urediti. Upravne organe čakajo meritve vseh takšnih zemljišč, da bi lahko na osnovi tega rešili tudi vprašanje lastništva, kajti splošnega ljudskega premoženja očitno ne bo več. »Tudi pri nas delamo tako, in sicer se to nanaša na Lendavo z okolico, Črenšovce in Odrance; tam so gradili hiše na zemljiščih, kjer so poskrbele za zazidalne načrte krajevne skupnosti ali stanovanjska skupnost. Mislim, da bomo lastnike hiš oziroma stanovanj vpisali v zemljiško knjigo tudi kot lastnike ustreznega deleža teh zemljišč, saj so jih dejansko tudi že kupili. Zdaj imajo le vpisano pravico do uporabe, nam je povedal vodja zemljiške knjige za občino Lendava Ladislav Bažika. Pri zemljiških knjigah se torej zaenkrat še ne bojijo večje gneče kupcev družbenih stanovanj, saj bo trajalo kar nekaj časa, da si lastniki priskrbijo vso potrebno dokumentacijo. Vsekakor pa bo to nujno potrebno opraviti. Stanovanja lahko kupijo le državljani Republike Slovenije Stanovanjski zakon sicer ne dela razlik med državljani Slovenije in tujci, vendar pa je treba upoštevati določbo 16. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91). Ta namreč določa, da do ureditve pravic tujih oseb do nepremičnin fizične osebe ne morejo pridobiti lastninske pravice in drugih stvarnih pravic na nepremičninah na območju republike Slovenije, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti. Ta določba torej preprečuje prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš, ki ob sklenitvi nakupoprodajne pogodbe niso državljani republike Slovenije. Zato si je treba za nakup stanovanja pridobiti pri občinskih ali krajevnih matičnih uradih listino o državljanstvu. Torej ni dovolj, če je stanovalec samo vložil prošnjo za državljanstvo. Kdor ne more dobiti državljanstva ali le-tega nima urejenega, pravice do nakupa stanovanja tudi ne more prenesti na drugega. Predkupna pravica Stanovalec ali najemnik stanovanja, za katerega ima podpisano najemno pogodbo za nedoločen čas, nima pred kupne pravice v vsakem primeru. Stanovanjski zakon namreč priznava močnejšo pravico solastnika ter občine, ko gre za uveljavljanje javnega interesa. Če obstaja solastnik stanovanja ali zakonita predkupna pravica po drugih predpisih, ima najemnik predkupno pravico le, če se solastnik oziroma občina kot zakoniti predkupni upravičenec temu odpovesta. —imiu iii m jiiijiimiMi^ .m« Stran 23 21. NOVEMBRA 199’ Najemna stanovanja in stano- vanjska najemna razmerja Kdaj lastnik lahko sklene najemno pogodbo za določen čas Osnovno načelo stanovanjskega zakona je, da lastnik odda stanovanje ali stanovanjsko hišo stanovalcu za nedoločen čas. Zakon pa je tudi določil izjemne razmere, v katerih lastnik stanovanja s stanovalcem sklene najemno pogodbo za določen čas. 40. člen Najemna pogodba se lahko sklepa za določen čas: — če gre za službena stanovanja — če najemno stanovanje oddaja fizična oseba, ki ne oddaja več kot tri stanovanja — če je najemno stanovanje predvideno za rušenje, prenovo ali je predlagana sprememba namembnosti — če najemno stanovanje ni v stanovanjski hiši — če se najemno stanovanje začasno odda ljudem, prizadetim zaradi elementarnih in drugih nesreč. Najemno pogodbo je mogoče podpisati tudi, če lastnik da v najem del stanovanja ali stanovanjske hiše, v kateri živi sam ali njegovi ožji družinski člani, ter če se bo stanovalec zaradi gradnje hiše kmalu izselil iz stanovanja. Kaj pomeni, da stanovanje ni v stanovanjski hiši? Stanovanjska hiša je tista, v kateri je večina stanovanj, vse druge zgradbe pa so nestanovanjske (na primer poslovna stavba, v katerem je stanovanje za hišnika). Kdaj lastnik lahko odpove (razdre) najemno pogodbo Če stanovalec lahko razdre najemno pogodbo, ne da bi za to navajal razloge, ter ima še 90-dnevni odpovedni rok, pa lastnik pogodbo lahko razdre le iz določenih krivdnih razlogov. 53. člen Lastnik lahko odpove najemno pogodbo iz naslednjih krivdnih razlogov: — če najemnik ali oseba, ki z njim stanujejo, uporabljajo stanovanje v nasprotju z zakonom in najemno pogodbo; — če najemnik oziroma osebe, ki z njim stanujejo, povzročajo z načinom uporabe stanovanja večjo škodo na stanovanju ali skupnih prostorih, delih, objektih in napravah v večstanovanjski hiši; — če najemnik ne plača najemnine in stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, dvakrat zaporedoma ali dva meseca v zadnjih dvanajstih mesecih; — če najemnik ali osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe stanovanja pogosto ali huje motijo druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja; — če najemnik izvršuje ali izvrši v stanovanju in vgrajeni opremi spremembe brez poprejšnjega soglasja lastnika; — če stanovanje brez vednosti lastnika več kot 30 dni zaporedoma uporablja poleg najemnika oseba, ki ni navedena v najemni pogodbi; — če najemnik odda najeto stanovanje v podnajem brez soglasja lastnika oziroma zaračunava višjo podnajemnino, kot to določa 49. člen tega zakona (podnajemnina ne sme biti višja od najemnine ter drugih stroškov); — če najemnik ne dopusti vstopa v stanovanje v primerih iz 47. člena ter v primerih iz tretje alinee 44. člena tega zakona (najemnik lastniku mora dopustiti vstop v primeru popravil in izboljšav v stanovanju, ter da preveri pravilno uporabo stanovanja); Še preden lastnik stanovalcu zaradi krivdnih razlogov odpove najemno pogodbo, ga mora opomniti. Stanovalec pa ima potem še 15 dni časa, da odpravi odpovedni razlog. Če najemnik kljub opozorilu razloga ne odpravi, lahko lastnik s tožbo zahteva, da najemnik stanovanje izprazni. Ob izvršitvi sodbe lastnik najemniku ni dolžan iskati drugega stanovanja niti drugih najpotrebnejših prostorov. Socialna stiska najemnika in odpoved najemnine Če najemnik stanovanja zaradi socialne stiske ni mogel poravnati najemnine in drugih obveznosti, mu lastnik ne more odpovedati najemne pogodbe 53. člen Potrdilo centra za socialno delo mora najemnik predložiti lastniku in občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve, v 15 dneh po nastanku okoliščin iz prejšnjega odstavka. Ce center za socialno delo ugotovi, da najemnik in osebe, ki z njim uporabljajo stanovanje, niso zmožne v celoti poravnati najemnine ali drugih obveznosti, zagotovi lastniku stanovanja razliko do pogodbeno določene najemnine in drugih stroškov po tem zakonu občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, sicer mora najemniku dodeliti v najem primerno socialno stanovanje. Socialna stiska ne sme nastati zaradi lastne krivde. V primeru, da občinski upravni organ oceni, da se socialno stanje družine kmalu ne bo spremenilo, ji lahko poišče tudi socialno stanovanje. Najemnine Lastnik si ne bo prosto izbiral, kakšno najemnino bo določil najemniku. Stanovanjski zakon namreč določa, da se najemnina za stanovanja, za katera je bila do uveljavitve zakona dodeljena stanovanjska pravica, oblikuje skladno z metodologijo, ki bo predpisana za oblikovanje najemnin — v neprofitnih stanovanjih. Omejitev velja vse do izselitve po starem imetnika stanovanjske pravice, oziroma tistega, ki je to pravico imel ob uveljavitvi stanovanjskega zakona. Prav zato bo imela v začetku večina najemnikov neprofitno najemnino. Najemnina za socialna in neprofitna stanovanja Najemnina za socialna in neprofitna stanovanja se bo oblikovala skladno z metodologijo o oblikovanju najemnin v neprofitnih stanovanjih. Metodologijo predpiše predstojnik republiškega upravnega organa, pristojen za stanovanjske zadeve. Lahko pa občina določi za svoje območje nižjo najemnino, kot je po navedeni metodologiji. V takem primeru je lastniku socialnega stanovanja dolžna izplačati razliko. (Z ustanavljanjem neprofitnih stanovanjskih organizacij občina ne bo več edina lastnica socialnih stanovanj.) Najemnina za službena in profitna stanovanja Lastniki službenih in profitnih stanovanj bodo najemnino določali prosto. To velja tudi za občino, če bo imela profitna stanovanja. Vendar tudi najemnino profitnih stanovanj ne bo mogoče »prignati do plafona«. Občini je namreč dopuščeno, da z odlokom, vendar ne za več kot šest mesecev, predpiše najvišjo dopustno najemnino oziroma omeji profit ob smiselnem upoštevanju Prodaja stanovanj Stanovanjski zakon, čeprav je že sprejet in se začne uresničevati, je deležen največ kritik prav zaradi popustov pri prodaji stanovanj, zaradi razprodaje družbenega premoženja. Tako poceni stanovanja, pravijo nekateri, nikoli več ne bo možno kupiti. Drugi spet: Za stanovanje se splača prodati avto. Miha Jazbinšek, minister za varstvo okolja in urejanje prostora, na take pripombe odgovarja: »Govor je torej o krivičnosti do družbene lastnine, rekli bi, da je privatizacija kraja družbene lastnine. Vendar moram povedati, da s polno ceno te družbene lastnine ne bi nihče kupil, kar pomeni, da bi še naprej imeli mrtvo strukturo, kot smo jo imeli. Popusti so morali biti toliko zanimivi, da se je ta razprodaja zgodila. Biti lastnik, ni tak luksus, kot nekateri mislijo, saj je stanovanje treba vzdrževati.« Prodaja s 30-odstotnim popustom Republika Slovenija, občine, druge pravne osebe (torej tudi podjetja) in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja morajo imetniku stanovanjske pravice, ki zahteva odkup, to tudi omogočiti (razen v določenih primerih). 117. člen Prejšnji imetnik stanovanjske pravice ali njegov ožji družinski član ima pri nakupu stanovanja pravico do popusta v višini 30 odstotkov vrednosti stanovanja, zmanjšane za še nerealno vrnjeno lastno udeležbo in za lastna vlaganja, ki se kažejo v povečani vrednosti stanovanja. Preostala vrednost je pogodbena cena, ko jo je kupec dolžan poravnati na naslednji način: — 10 odstotkov od pogodbene cene v 60 dneh po sklenitvi pogodbe; — preostanek v 20 letih, pri čemer morajo biti mesečni obroki ves čas odplačevanja v vrednosti enakega deleža stanovanja. Če je tako izračunan obrok višji, kot znaša tretjina mesečnega osebnega dohodka kupca, se doba obročnega odplačevanja ustrezno podaljša. Če je tako izračunan obrok nižji, kot bi znašala neprofitna najemnina za to stanovanje, lahko lastnik določi tudi krajšo odplačilno dobo. stotna, kot se kaže, potem kupec, ki stanovanje plača v celoti z dvomesečnim odlogom plačila, pridobi. Pri njegovem plačilu čez dva meseca inflacija ne bo upoštevana. Drugače pa je za kupca, ki bo plačeval stanovanje na daljši rok. Temu se bo plačilo, razen desetodstotnega pologa, čez 60 dni revaloriziralo že od podpisa pogodbe. K temu moramo dodati tudi negotovost ob padanju kupne moči oziroma realne vrednosti osebnih dohodkov. Odgovorni minister ugotovitve ne zanika, vendar pravi, da je ta ugodnost ali prednost tudi nagrada za hitrost kupcu, spodbuda za čim hitrejši dotok denarja tako v občine, podjetja in tudi v stanovanjski sklad republike. Izračun vrednosti stanovanja Vrednost stanovanja = število točk x vrednost točke x uporabna površina stanovanja x korelacijski faktor za popravek končne vrednosti stanovanja zaradi vpliva velikosti stanovanja. Korekcijski faktorji za popravek končne vrednosti stanovanja: tevek za nakup> ik ce, da bi pog°dbepJa rhl kupca pa je, P®* ke, da bi pogodbo p N zahtevku. Pogodbena cena st Pogodbena cena s vanja - realno nep la stna vlaganja-30 tkov) Realno nepo*r“f teli valeč za plačilo as । t t dobi tudi, če tem primeX vljeno razi® < -v „i; ie 0’1 di hišo ali je še. Kdaj kupeC kot jih j\Pf” f ali s.ka^n^ odtujiti, pre stanovanja- Vračanj® Po letU „0*3™p vah za *a«^ družbeno® J vanjskega J. So« j kretna visi povprečne^ li čiana stna udelez obrestno ® Stran 24 stanovanjskih hiš 'sili]0 prodajal-a (Utreje. V interesu o J.Vrednosti toč-reJ Po oddanem 4'Vrednost stano-£ udeležba - la-; la (ali 60 odsto- « Wba: (ko stano-Tpajel posojila pri lastno udelež-utanovanja. To je Tkanih sredstev in Ft je plačal 18,66 lit udeležbo moral F po desetih letih Prestno mero. La-potkov vrednosti plastne udeležbe M lastne udelež-mesečno obja-parstvo okolja in F ki ga ni vrnil v F drugače izraču-f'astne udeležbe. Hio večja dela, ki posameznega F Primer central-ptorov in drugo. tf1’Vsako izboljša-pšene gre šteti za za ku- , ^si °brokov za L’ določb tega i *MflecrddNne po’ V,, d?lzan P°' zmanj- ' pCe"i skleniti <>h obro' v soraz-. Sanovanja. ) X ki. i >cu ne gre anovanja, ki stanova- I, ) '3 k zasede- Afic da> mož-AoS pravice v ! »^izprazni, ’ ."ja > Pravnino ' Waa manJše- V gra-°vanjske hi- j L , »tanovanje ( ieD i ^3 Rodnostih, * SmSrne Prodati Vg0*ed živimi 6°dbene cene Stanovalci, ki se bodo odločili za nakup stanovanja, pa tudi tisti, ki stanovanja v dveh letih ne bodo odkupili, ki pa so vplačali lastno udeležbo, lahko uveljavljajo vračilo lastne udeležbe v realni vrednosti v dveh letih po uveljavitvi zakona. Pri nakupu družbenega stanovanja bo pravico do valorizirane vrednosti lastne udeležbe kupec uveljavljal že pri izračunu pogodbene cene stanovanja. Pravico do valorizirane vrednosti lastne udeležbe ima tudi občan, ki je že dobil vrnjeno lastno udeležbo, pa je bila realna vrednost-vrnjenega zneska zmanjšana za več kot polovico. Dosedanji imetniki stanovanjske pravice, ki stanovanja ne bodo odkupili in bodo sklenili najemno pogodbo ter še niso dobili povrnjene lastne udeležbe, imajo v dveh letih prav tako pravico zahtevati vračilo valorizirane vrednosti lastne udeležbe. Ce pa je občan za plačilo lastne udeležbe najel posojilo in ga ni vrnil v realni vrednosti oziroma je bila realna vrednost vrnjenega posojila zmanjšana za več kot polovico, ni upravičen do vračila lastne udeležbe. Ce je občan za plačilo lastne udeležbe najel posojilo, pa realna vrednost ni bila zmanjšana za več kot polovico, sme tak občan zahtevati valorizirano vrednost v celoti plačane lastne udeležbe. V gornjem primeru je občan upravičen do valoriziranega dela le tistih lastnih sredstev, ki so pomenila namensko varčevanje, na osnovi katerih so mu bila odobrena ugodna kreditna sredstva. 153. člen Če prejšnji imetnik stanovanjske pravice v roku iz 123. člena tega zakona ne odkupi stanovanja, ima pravico do povrnitve lastne udeležbe, revalorizirane skladno s količniki, ki jih objavi republiški upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve. Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi občan, ki je dobil vrnjeno lastno udeležbo, pa je bila realna vrednost vrnjenega zneska zmanjšana za več kot polovico. Pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena ne more uveljavljati občan, ki je za plačilo lastne udeležbe najel posojilo, pa je realna vrednost vrnjenega posojila zmanjšana za več kot polovico. Pravica iz prvega in drugega odstavka tega člena se ob smrti upravičenca prenese na njegove dediče. 1 k ! ki so { k0 °Vanjskem osno- I )i?°dr^xUpravn*b ( Lkad°Čju stano-! Mni srs, iPlača-ikkov0^1 d°20 j ^la ^nJa> kon-#|A ri°dvisna od JdAd?dnskega % s da se la- 1 J'Odstotno ZGLED Občan je meseca oktobra 1982 poravnal lastno udeležbo v višini 18,66 dinarja. Lastna privarčevana sredstva so znašala 5,83 din, posojilo banke na privarčevana sredstva pa je znašalo 220 odstotkov, kar je nominalno pomenilo 12,83 din. Kreditna sredstva se niso revalorizirala. V tem primeru je občan upravičen do vrnitve valoriziranega lastnega privarčevanega zneska. Lastna udeležba je bila poravnana oktobra, valorizirani znesek pa je treba ugotoviti za december 1982. Po podatkih zavoda za statistiko so se cene na drobno povečale v mesecu novembru istega leta za 1,9 odstotka, v decembru pa za 1,5 odstotka v primerjavi s prejšnjim mesecem. Konec decembra so znašala valorizirana lastna sredstva občana 6,03 din (5,83 din x 1,9 % x 1,5 %). Tako izračunani znesek se pomnoži z zadnjim možnim količnikom za valorizacijo vrednosti lastne udeležbe, ki ga mesečno objavlja Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora. Pravilnik o načinu valorizacije vrednosti lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice (Ur. list RS 18/91) Lastna udeležba, ki so jo morali plačati imetniki stanovanjske pravice pred vselitvijo v družbeno stanovanje, se valorizira glede na leto, v katerem je bila plačana na podlagi količnikov porasta cen na drobno v Republiki Sloveniji. Količniki za valorizacijo zneska lastne udeležbe so izračunani za vsako leto na stanje 31. december, razen za tekoče leto. Znesek lastne udeležbe, plačan v določenem mesecu med letom, se najprej valorizira do konca leta z mesečnimi indeksi porasta cen na drobno, ki jih spremlja Zavod za statistiko Republike Slovenije. Tako dobljeni znesek se pomnoži s pripadajočim količnikom porasta cen na drobno, in sicer: (velja za oktober!)________________________________ Leto plačane lastne udeležbe Količnik porasta cen na drobno 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 13.611,83 10.531,47 6.752,12 4.246,35 2.362,00 1.189,98 428,07 122,59 4,27 2,08 1,00 Vračanje soudeležbe tudi tistim, ki so se iz stanovanja že izselili Zakon torej govori o občanih, ki so vplačali lastno udeležbo in so jo ali niso (v realni vrednosti) dobili vrnjeno. To pomeni, da vračilo lastne udeležbe lahko uveljavljajo tudi tisti občani, ki so se iz stanovanja že izselili, torej niso več stanovalci. y (po starem) družbenem stanovanju. Dve leti. Prejšnji imetnik stanovanjske pravice ali stanovalec se v dveh letih od začetka veljavnosti novega stanovanjskega zakona (Stanovanjski zakon, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 18, je začel veljati 19. oktobra 1991) lahko odloči za nakup stanovanja pod pogoji, kot jih določa zakon, torej ima v tem času pravico stanovanje kupiti z določenimi popusti. Trideset dni. V tem času mora lastnik s kupcem skleniti kupoprodajno pogodbo. Po tridesetih dneh vrednost točke za odkup stanovanja zamrzne. seveda na škodo lastnika. Šest mesecev. V pol leta mora lastnik z najemnikom skleniti najemno pogodbo. Petnajst dni. Stanovalec, ki mu lastnik odreče možnost sklenitve najemne pogodbe, mora v petnajstih dneh sprožiti postopek na sodišču. Šestdeset dni. V šestdesetih dneh mora kupec plačati ali 10 odstotkov od pogodbene cene stanovanja ali 60 odstotkov, odvisno pač, za kakšen način nakupa se je odločil. Najemna stanovanja in stanovanjska najemna razmerja metodologije za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. S tem bi občina preprečila zlorabo prevladujočega položaja lastnika ter špekulacije Oderuška najemnina Oderuška najemnina je tista, ki za več kot 50 odstotkov presega povprečno prosto oblikovano najemnino za enako ali podobno kategorijo stanovanja, pri čemer je treba upoštevati tudi lokacijo in opremo stanovanja. V praksi bo to mogoče preverjati, saj je občini naloženo, da spremlja povprečno najemnino po vrstah in kategorijah stanovanj. In zakaj je dobro vedeti, kaj je oderuška najemnina? To je namreč meja, ki jo bo občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, še sprejemal kot sprejemljivo, če bo najemnik zahteval preverbo najemnine. Stališče upravnega organa bo v pomoč najemniku pri presoji, ali bo sprožil sodni postopek. Sodišče mnenja upravnega organa ne more vzeti kot merodajno za odločitev. Svet za varstvo pravic najemnikov Občinska skupščina mora ustanoviti svet za varstvo pravic najemnikov, skupščina pa mora razpravljati o pobudah in stališčih sveta. Sveti za varstvo pravic pa se lahko združujejo tudi v republiški svet. Pred republiškimi organi zastopa interese najemnikov, kadar obravnavajo vprašanja stanovanjske politike. Prodaja upokojenskih stanovanj Tudi upokojenci ali stanovalci, ki stanujejo v stanovanjih, katerih lastnik je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, lahko stanovanje odkupijo pod pogoji, kot jih določa stanovanjski zakon. Skupnost ni dolžna prodati samo tistih stanovanj, ki so v stanovanjskih hišah, ki so bile v celoti grajene za upokojence (na primer domovi za upokojence). Ne glede na določbe prejšnjih členov Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ni dolžna prodati stanovanja v stanovanjskih hišah, ki so bile v celoti namensko zgrajene za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in imajo poseben status. Postopek odkupa in pogoji so torej tudi za upokojence taki, kot jih določa stanovanjski zakon. Ali bo Skupnost upokojencem dala posoji- lo za nakup stanovanja Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja tokrat za nakup stanovanj upokojencem ali stanovalcem, ki živijo v njenih stanovanjih, posojil ne bo dajala. To pomeni, da si bodo tudi upokojenci, če želijo kupiti stanovanje in nimajo dovolj denarja, posojilo lahko najeli pri bankah ali pri republiškem stanovanjskem skladu, ko bo seveda začel delovati. Koliko upokojencev si bo lahko kupilo stanovanje? Odvisno bo tudi od tega, koliko jim bo kot socialno ogroženi skupini z ugodnimi posojili pomagala država (iz republiškega stanovanjskega sklada). Upokojenska stanovanja — last Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Stanovanjski zakon je za dediča družbenih stanovanj določil tudi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Upokojenci so namreč od svoje pokojnine vsa leta plačevali prispevek za gradnjo stanovanj. Od tega denarja so dajali tudi stanovanjska posojila. Do leta 1988 je bil ta prispevek celo 4-odstoten, potem se je zmanjševal in je bil leta 1988 le še 1,5-odstoten ter leto pozneje 0,8-odstoten glede na pokojnino. S tem denarjem so se gradili tudi domovi, na primer v Rakičanu in Lukavcih, čeprav so sedaj opredeljeni kot zavodi. S tem vprašanjem ali lastninskim deležem Skupnosti teh zavodov se bodo verjetno morali še ukvarjati. S tako zbranim denarjem so po letu 1972, ko je bila Skupnost ustanovljena, zgradili v letih od 1973 do 1980 1366 stanovanj ter devet prostorov za društveno dejavnost upokojencev, od 1981 do 1985 1753 stanovanj ter 15 društvenih prostorov. Dajali pa so tudi posojila za obnove stanovanj upokojencev ter za individualno Pomembnejši časovni roki pri nakupu in prodaji stanovanja gradnjo. V obdobju od 1986 do 1990 so zbrana sredstva namenjali le za gradnjo domov upokojencev, posojila ter za izboljšanje bivalnih prostorov. Iz republiškega pokojninskega stanovanjskega sklada so denar delili po regijah glede na število upokojencev. Tako so v Gornji Radgoni po 73. letu zgradili 25 stanovanj za upokojence. Imajo 4 garsonjere, 16 enosobnih, 5 dvosobnih ter kletne in klubske prostore. Stanovanja so velika od 16 do 58 kvadratnih metrov. V Murski Soboti je 53 stanovanj upokojencev ter klubski in društveni prostori. Dvosobnih je 26, enosobnih 18 ter 9 garsonjer. Stanovanja merijo od 14 do 60 kvadratnih metrov, največ pa jih je velikih od 25 do 30 kvadratov. Dvanajst stanovanj je bilo zgrajenih med 1981. in 1985. letom, ostala pa so starejša. Ljutomer ima 23 stanovanj upokojencev ter društvene prostore. Trinajst stanovanj je bilo zgrajenih pred 73. letom, enajst pa po tem času. Šest stanovanj je enosobnih s kabinetom, 14 je enosobnih ter 3 garsonjere, velika pa so od 27 do 55 kvadratnih metrov. V štirih stanovanjih v Ljutomeru ne živijo upokojenci. Služba Skupnosti ima tri stanovanja, eno garsonjero in dve trisobni stanovanji. V Lendavi je 23 stanovanj, 4 garsonjere, 4 dvosobna ter 15 enosobnih stanovanj. Njihova velikost je med 17 in 58 kvadratnimi metri, trinajst stanovanj pa je mlajših, grajenih v letih od 1981 do 1985. Stran 25 Vprašanja — odgovori Lastnikom slabo vzdrževanega stanovanja Zanima vas, kdo dobi ob izselitvi iz stanovanja 30 odstotkovod-pravnine od vrednosti stanovanja. Praviloma tisti stanovalec, ki se zavestno odloči za poslabšanje lastnih bivalnih razmer, na primer če se odseli v stanovanjsko hišo k staršem ali kam drugam. Odpravnino pa dobi tudi tisti stanovalec, ki se preseli iz večjega v manjše stanovanje. V tem primeru mu izračunajo 30 odstotkov od razlike med stanovanjema. • • • Sprašujete, ali lahko sin kupi stanovanje, čeprav imate starši zgrajeno hišo. Stanovanje je last carine! Carina nima interesa prodajati stanovanj, prav tako o tem nimajo potrebnih navodil. Zato bo najbolje, da se oglasite pri ustreznih službah lastnika in jim poveste svojo željo. • • • ' Sporočili ste nam, da so v enem mariborskem podjetju tistim stanovalcem, ki so zapustili njihovo stanovanje ter se vselili v lastno hišo, izplačali še 30 odstotkov vrednosti stanovanja odpravnine. Kako so to lahko storili, če so sedaj razlage, da stanovalec, ki stanovanje zapusti in se vsfli v lastno hišo, ni upravičen do odpravnine. Ali je torej kaka razlika med socialnimi stanovanji ter stanovanji podjetij! Po zakonu lastnik stanovalcu ob izselitvi v lastno hišo res ni dolžan izplačati odpravnino. To pa še ne pomeni, da tega ne sme storiti. Če so kje stanovalcem izplačali odpravnino, so gotovo imeli motiv za to, torej da so prišli do prostega stanovanja. Pri nakupnih in prodajnih pogojih stanovanjski zakon ne dela razlik med socialnimi stanovanji in stanovanji podjetij. • • • Zanima vas, katera vrednost točke velja, ali na dan oddaje vloge ali na dan podpisa pogodbe! Velja vrednost točke na dan podpisa pogodbe, razen v primeru, da prodajalec zamudi rok tridesetih dni. V tem času mora namreč pripraviti vse potrebno za podpis pogodbe, če pa ne, ostane vrednost točke zamrznjena na trideseti dan. • • • Stanujete v stanovanju v ulici Staneta Rozmana. Vašega stanovanja že dvanajst let nihče ni popravljal, zato vas zanima, če je točkovanje ustrezno in kaj bo s takimi stanovanji! Če menite, da je vaše stanovanje previsoko točkovano, sodni cenilec lahko ponovno oceni stanovanje. V prihodnje pa bo za obnovo stanovanj odgovoren lastnik ali lastniki stanovanj v stanovanjski hiši. • • • Živite v stanovanjski hiši, v četrtem nadstropju. Ker je streha ravna vam zamaka. Zanima pa vas, ali bi vam zaradi tega lahko zmanjšali število točk za stanovanje! Če menite, daje vaše stanovanje previsoko točkovano glede na kakovost, si lahko najamete sodnega cenilca, ki vam bo na vaše stroške stanovanje ponovno ocenil. Ta ocenitev se bo potem štela pri nakupu stanovanja. Seznam sodnih cenilcev ali izvedencev lahko dobite na tajništvu sodišča ali na posameznih enotah temeljnega sodišča. Na banki imate devize, ki pa jih ne morete dvigniti. Zanima vas, ali z njimi lahko kupite družbeno stanovanje oziroma obveznice ter z njimi plačate stanovanje! Seveda ste slišali za pripravo zakona o javnem dolgu, ki predvideva, da bi za blokirane devize lahko dobili v protivrednosti obveznice Republike Slovenije ter z njimi stanovanje. Ko bo zakon sprejet v skupščini, in če bo sprejet v taki vsebini, kot je pripravljen predlog, potem boste z obveznicami lahko kupili družbeno stanovanje. Zato — počakati morate, da bo zakon o javnem dolgu sprejet. • • • Avgusta ste se izselili iz stanovanja, pa vas zanima, ali imate sedaj do njega kakšno pravico! Imate pravico do izplačila lastne udeležbe v realni vrednosti. • • • Ob vselitvi v družbeno stanovanje sem plačala 9 tisoč dinarjev lastne udeležbe, ob izselitvi pa sem dobila vrnjenih 15 dinarjev. Lastna udeležba je bila takrat moja plača. Ali imam pravico do vrnitve lastne udeležbe v realni vrednosti! Lastnik stanovanja, v katerem ste stanovali, vam je dolžan izplačati lastno udeležbo v realni vrednosti, čeprav ste se iz stanovanja že izselili. Pri izračunu realne vrednosti lastne udeležbe bodo upoštevali, če ste za to dobili posojilo in ali ste ga odplačali v realni vrednosti. Če vam je bila lastna udeležba izplačana v manj kot 50-odstotni realni vrednosti, ste upravičeni do izplačila lastne udeležbe v realni vrednosti. • • • Ali je partner po razvezi dolžan drugemu partnerju zagotoviti nadomestno stanovanje? • • • Če se partnerja sporazumeta, kateri bo ostal v stanovanju, je problem rešen, drugače pa mora razsoditi sodišče, komu stanovanje. Po razvezi zakonec, ki je ostal v stanovanju, partnerju, ki je stanovanje moral zapustiti, ni dolžan iskati stanovanja. • • • Odselil se bom v dom ostarelih in zapustil enosobno stanovanje. Ali sem upravičen do odpravnine? V tem primeru ste upravičeni do odpravnine v vrednosti 30 odstotkov vrednosti stanovanja. Ali lahko odkupim hišniško stanovanje? Hišniškega stanovanja stanovalec ne more kupiti, lahko pa se oglasi na občini, če bi mu v nakup lahko ponudili katero drugo stanovanje. Gradnja naših stanovanj ne slovi po kakovosti, prej ugotavljajo, da so slabo grajena. Ob tem pa so bila stanovanja v obdobju petdesetih let najprej socialna kategorija in temu primerno seje določala tudi stanarina. Vsi poskusi po osemdesetih letih, da bi ujeli ekonomsko ceno stanarine, s katero bi lahko primerno ali bolje vzdrževali stanovanja, so bili zaman. Stanarina oziroma njeno določanje je bilo v pristojnosti izvršnih svetov, ki pa so jo skoraj vedno zadrževali pod izračunano ravnijo, predvsem zaradi socialnega uravnavanja. Večja obnovitvena dela so v preteklih letih še lahko opravili, kar so prelivali sredstva iz sklada solidarnosti in vzajemnosti — pri osebnih dohodkih smo imeli namreč prispevno stopnjo za stanovanjsko gradnjo. Stanovalci v družbenih stanovanjih, ki se bodo odločili za nakup stanovanja, ga bodo kupili pač takšnega, kot je, in tam, kjer je, čeprav bi si ga želeli drugje. Na splošno lahko rečemo, da so stanovanja prej slabo kot dobro vzdrževana in da bo vse breme potrebnih popravil v ustreznem deležu odslej padlo na ramena lastnikov. V tej luči lahko razumemo tudi mnenje odgovornega ministra, da biti lastnik stanovanja ni privilegij. Obnova stanovanj in skupnih objektov po občinah Stanovalec naj bi ob nakupu stanovanja od lastnika dobil tudi opis potrebnih vzdrževalnih in obnovitvenih del. Vendar bo to težko, lahko pa je v pomoč pregled opravljenih obnovitvenih in vzdrževalnih del na stanovanjskih hišah v krajšem preteklem obdobju. Gornja Radgona V Gornji Radgoni so izračunali, da ji, če naj bi imelo primerno stanovanje 280 točk, v stanovanjskem fondu manjka še 48.558 točk. Po lanskih decembrskih cenah bi tako za obnovo vseh manj primernih stanovanj potrebovali 140 milijonov, obnoviti pa je treba 13 tisoč od 76 tisoč kvadratnih metrov stanovanjske površine. Tudi njihova stanarina je bila vedno pod ravnijo potrebne za primerno vzdrževanje, saj je pred dvema letoma predstavljala le 0,9 odstotka vrednosti stanovanjskega fgnda (primerno vzdrževanje zagotavlja stanarina v višini 2,4 odstotka vrednosti stanovanjskega fonda, z zadnjim povišanjem stanarine so se približali dvema odstotkoma). V desetih letih pa so v radgonski občini le uspeli popolnoma obnoviti deset stanovanjskih hiš ali 50 stanovanj. To so: v Radencih 153 ali trgovina Vrelec, stanovanjske hiše na Kerenčičevi ulici v Gornji Radgoni, in sicer z naslednjimi hišnimi številkami: 4, 5, 6, 9, 11 in 16. Obnovili so tudi Holtovo vilo v Črešnjevcih 82, v Apačah stanovanjski hiši številka 33 in 35 ter hišo v Paričnjak 24. Lendava Tudi v lendavski občini ugotavljajo, daje stanovanjski fond prej slabo kot dobro vzdrževan. V celoti bi morali prenoviti vsa stanovanja, ki so stara od 40 do 50 let. Sem spadajo stanovanja v Tomšičevi ulici 12 in 14 ter Rudarski od druge do osme številke (nacionalizirane stavbe na Partizanski ulici niso upoštevane zaradi predvidene denacionalizacije). Celotna prenova teh stanovanj bi po sedanjih cenah stala do 50 milijonov. Poleg tega bo treba v vseh stanovanjskih hišah zunaj mesta Lendava (Turnišče, Dobrovnik, Velika Polana, Črenšov-ci, Odranci, Kobilje) ter v stavbah, starih nad 25 let (Mohorjeva, Mlinska, Kidričeva), prenoviti hišno kanalizacijo in sanitarije, kar bi po sedanjih cenah stalo nad 40 milijonov. Pokriti pa bo treba tudi vse ravne strehe na Kidričevi od številke 3 do 9 ter na Trgu ljudske pravice M in Tomšičevi od 4 do 7. Opravljena večja vzdrževalna dela: V celoti so obnovili stanovanjska bloka v Tomšičevi 10 in 8, zamenjali žlebe ter oporavili strehe in dimnike v vseh stanovanjskih blokih zunaj Lendave ter v Tomšičevi 12,14, Mlinski ulici 1,8, 10, Kranjčevi 2, Mohorjevi 2, 4, ravne strehe v Kidričevi in Tomšičevi ulici. Prekrite so bile tudi vse starejše zgradbe na Partizanski ulici. Prenovili so 6 stanovanj na Stanovanjski ulici 20 ter na Partizanski 44. V Tomšičevi ulici od številke 1 do 7 in na Kidričevi ulici od številke 3 do 9 so prepleskali stavbno pohištvo. V letu 1985 so kupili in montirali kalorimetre. Prenovili so tudi vse kotlovnice v Lendavi ter toplovodno omrežje, v Kranjčevi in Kidričevi ulici je bil poleg kotlovnice obnovljen celoten sistem ogrevanja ter kupljeni dodatni novi kotli ter razširjeni dimniki. V letošnjem letu pa so obnovili kopalnice (vsi odtoki in zamenjava vseh sanitarnih elementov) na Trgu ljudske pravice 6,8, 11 ih 13, v polovici stanova^ v Kobilju, Črenšovcih, Turnišču, v Veliki Polani ter v Kranjčevi 2 v Lendavi. Murska Sobota 1985 — vzdrževalna dela Lendavska 15 — obnova fasade, Stara 20 — obnova strehe, Gregorčičeva 55 — obnova strehe, Štefana Kovača 29 — obnova strehe, Severjeva 1 — obnova strehe, Kocljeva 2 — obnova kotlovnice, Staneta Rozmana 3a — obnova kotlovnice, Vrtna 2,4 in Lendavska 4 — zamenjava kotlov. 1985 — obnove Obnova kopalnic — Štefana Kovača 6, 7, 29, Arhitekta Novaka 15, Fokovci, Mačkovci. Obnova fasad — Stara 3, Mojstrska 2. 1986 — vzdrževalna dela Šalovci 164, Kocljevo naselje Beltinci — prekrivanje strehe, Lendavska 10 — obnova razdel. in popravilo rolet, Lendavska 7 Rakičan — obnova strehe in fasade, Stara 2,4, Vrtna 3 — obnova strehe, Stara 1, Mojstrska 2 — ureditev okolice. Večja vzdrževalna dela v kotlovnicah — Titova 25, Stara 3, Vrtna 3, Kocljeva 2. Cankarjeva 25 — obnova fasade. 1986 — prenove Fokovci, Štefana Kovača 21, 19, II, Cankarjeva 50, Lendavska 13 Rakičan — obnova kopalnic. Šercerjevo naselje — priključek na vodovod in kanalizacijo, Rakičan, stanovanjski objekti — kanalizacija. Toplotna izolacija fasad — Kocljeva 4, Naselje 14 divizije. Len-davska — kotlovnica, plinsko ogrevanje, tehnična dokumentacija. 1987 — vzdrževalna dela Šercerjevo naselje 21, 22 — prekrivanje streh in obnova tlakov. Ravenska 3 Beltinci — prekrivanje strehe. Lendavska 10 — obnova dvigala. Sanacija ravnih streh — Vrtna 3, Cvetkova 14, Staneta Roz' mana 12, 14. Oktobrske revolucije 1,3 — ureditev okolice. Kidričeva 16 — zamenjava radiatorjev. 1987 — obnova Obnova kopalnic — Štefana Kovača 1, 5, 15, 19, Arhitekta Novaka 7, Zvezna 1, Markovci 20, Rakičan, Lendavska 1, Beltinci Ravenska 5. Toplotna izolacija fasade — Vrtna 3, Cvetkova 14, Staneta R°z' mana 12, 14. Toplotne podpostaje — Oktobrske revolucije 1, 3, Lendavska 10, 4, 6. 1988 — vzdrževalna dela „ Obnova ravnih streh — Cankarjeva 50, Kidričeva 16, Stara 8,1 ■ Prekrivanje streh — Bogojina, Pečarovci. Popravilo oken — Severjeva 1, Lendavska — sever. 1988 — obnove Obnova kopalnic — Stara 20, 22, Štefana Kovača 9, 13, Križevci 147, Bakovci Poljska 6. 1989 — vzdrževalna dela Obnova ravnih streh — Gregorčičeva 55, Lendavska 15, A. N3' doša 4, 6, 8, Titova 15, 17, Staneta Rozmana 15, 17, Stara 3, 6, 12, Kidričeva 16, 18. Kanalizacija — Rakičan, Beltinci. Obnova kanahza cije — Kocljevo naselje 1, 2, 3, Staneta Rozmana 4, Titova 15, 17,2> Obnova stanovanjskega objekta — Jezera 53. Popravila inštalacije > dimnikov — Cankova 25. 1989 — obnove Obnova kopalnic — Kidričeva 20, Lendavska 15, Štefana Ko)? ča 3, 17, Bogojina 134, Domanjševci, Titova 15, 17. Toplotna izolacij fasad — Kidričeva 16, 18, Stara 6, 12, 14, Gregorčičeva 55, Stane Rozmana 17. v 1990 — vzdrževanja Obnova strehe — Titova 15, 17. Prekrivanje — Tišina 20, Tit°va 31. Zamenjava kotlov — Staneta Rozmana 3, Stara 3. Popravilo t°' plovoda — Stara ulica. Obnova kanalizacije — Titova 22, 15 in Stane ta Rozmana 4. Zamenjava dotrajane avtomatike — Alija Kardoša -6, 8. Obnova elekt. razd. — Lendavska 15. Obnova kanalizacije " Kocljeva 6, 6a. 1990 — obnove , Obnova kopalnic — Titova 15, 17, 16, 22, Severjeva 1, Puc°n • 8a, 8b, 11, Lendavska 15, Kidričeva 16, 18, 20, Grad 172a, Belt"£ Kocljevo naselje 2, 3, Oktobrske revolucije 1, 3. Toplotna izolacija i sade — Cankova 2Ib. Ljutomer V letih od 1986 do 1990 so se v Ljutomeru odločili za obnovo sj3 novanj, predvsem da bi izenačili bivalne razmere med stanovale' starih in novih stanovanjskih hišah. Tako so obnovili 21 družbenih 22 solidarnostnih stanovanj. Obnovili so 9 garsonjer, 7 enosobnih, enoinpolsobni ter 25 dvosobnih stanovanj. . . V tem obdobju so v Ljutomeru opravili tudi številna vzdrževal dela in delne obnove. Vzdrževalna dela so opravljali na stanovanjsk objektih predvsem v središču mesta, ki so stari nad 60 let, ter v stan vanjih, ki so bila grajena pred 30 leti. Zamenjati so morali kritino, 0 noviti ostrešje, prenovili so dotrajane inštalacije za (elektriko, vo? vod in centralno ogrevanje), izboljšali pa so tudi toplotno izo*aC^j stanovanj ter zamenjali stavbno pohištvo. Potem so ta stanovanja W ponovno točkovali. V letu 1986 so obnovilL5,574 kvadratnih metrov stanovanj, l9 4.868, 1988 14.234, 1989 6.218 ter v lanskem letu 3.516 kvadratnih 111 trov stanovanj. Obnovili so torej 630 stanovanj ali 34.412 kvadratnih metrov. Zaposleni ste v Pomurski založbi in pred desetimi leti ste od podjetja dobili posojilo za gradnjo hiše. Stanujete v stanovanju podjetja. Sprašujete, ali vam podjetje stanovanja ni dolžno prodati, ter ali ste upravičeni do odpravnine! Podjetje vam stanovanja res ni dolžno prodati, bo pa pri tem prihajalo do razlik. Nekatera podjetja oziroma lastniki bodo imeli interes stanovanje prodati, čeprav stanovalec gradi hišo ali jo že ima. Po zakonu tudi niste upravičeni do odpravnine. • • • Živite v osem let starem dvosobnem stanovanju na Lendavski 23 a. Zanima vas, koliko bi morali plačati takoj, če bi stanovanje kupili na 20-letno odplačevanje, in koliko bi plačevali mesečno. Plačali ste tudi 20-odstotno lastno udeležbo! Niste nam napisali, s koliko točkami je vaše stanovanje ocenjeno, zato vam točnega izračuna ne moremo narediti. Vrednost točk vašega stanovanja ima tudi lastnik stanovanja (če je sedaj občina, potem jih imajo na pristojnih službah za stanovanjska vprašanja). Če se odločite za nakup stanovanja na 20-letno odplačevanje, imate 30-odstotni popust, v 60 dneh od sklenitve kupne pogodbe pa boste morali plačati 10 odstotkov od izračunane pogodbene cene stanovanja. Preostali obroki pa bodo ohranili realno vrednost. Pri izračunu pogodbene cene vam bodo upoštevali tudi plačano lastno udeležbo v realni vrednosti. • • • Živim v enosobnem stanovanju v Gornji Radgoni, podstrešne prostore pa bi si rada preuredila v stanovanje. Ali za to potrebujem kako soglasje, in ali bi bila v tem primeru, da zapustim enosobno stanovanje in se preselim v podstrešno stanovanje, upravičena do odpravnine (razlika med stanovanjema in 30 odstotkov odpravnine)? Če bi si urejali podstrešno stanovanje, bi morali dobiti soglasje vseh lastnikov v stanovanjski hiši in (verjetno) za to lastnikom tudi kaj plačati. To je seveda stvar dogovora med vami in lastniki stanovanj. Do odpravnine niste upravičeni. Denacionalizacija - lastnik stanovanja - stanovalec V primeru denacionalizacije ali vračanja stanovanja prvotnemu lastniku stanovanja se srečujeta ali trčita dve individualni pravici, torej pravica nekdanjega lastnika in stanovalca ali imetnika stanovanjske pravice. V tem primeru se je zakonodajalec moral odločati, katera pravica je prednostna. 125..člen Določila najemne pogodbe ostanejo v veljavi tudi po vrnitvi stanovanja upravičencu do denacionalizacije. Eno leto po tem, ko je bilo stanovanje vrnjeno upravičencu do denacionalizacije, lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice uveljavlja pravico do nakupa stanovanja na način, določen v tem poglavju. Če se lastnik, ki mu je bilo stanovanje vrnjeno na podlagi predpisov o denacionalizaciji, strinja s takim načinom prodaje, ima pravico do nadomestila za popust iz drugega odstavka 117. člena oziroma 119. ali 120. člena od zavezanca za vrnitev stanovanja. Če lastnik, ki mu je bilo stanovanje vrnjeno na podlagi predpisov o dencionalizaciji, stanovanja noče prodati na način, določan v tem poglavju, ima prejšnji imetnik stanovanjske pravice pravico do izplačila 30 odstotkov vrednosti stanovanja in posojila iz 81. člena tega zakona v višini 30 odstotkov od vrednosti stanovanja, če stanovanje izprazni v dveh letih po tem, ko je bilo stanovanje vrnjeno upravičencu do denacionalizacije. Izplačilo iz prejšnjega odstavka lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice zahteva od zavezanca za vrnitev stanovanja, posojilo pa iz sredstev stanovanjskega sklada Republike Slovenije, neodvisno od kriterijev iz 91. člena tega zakona, če kupuje stanovanje ali gradi stanovanjsko hišo. Stanovalec torej ima pravico do najema stanovanja, čeprav s? bo vračalo bivšemu lastniku in ne glede na to, ali si bo nekdatij1 lastnik to želel ali ne. Omejuje pa se pravica do nakupa stanovanja s strani stanovalca. Če pa se lastnik le odloči, da bo stanov®' nje prodal, ga bo stanovalec kupil po pogojih, kot jih določa za' kon, lastniku pa bo vrnjeno nadomestilo za popust, torej 30 odstotkov vrednosti stanovanja. To mu mora izplačati zavezanec za vrnitev stanovanja (najpogosteje bo to občina). Če lastnik stanovanja ne misli prodati, dobi stanovalec od za' vezanca za vrnitev stanovanja 30 odstotkov vrednosti stanovanj3-če se seveda izseli. Če pa se odloči za nakup drugega stanovanj3' ali za gradnjo hiše, je upravičen do posojila iz republiškega stanO' vanjskega sklada v višini 30 odstotkov vrednosti stanovanja, ki 8a ni mogel kupiti. Poleg tega še lahko konkurira za pridobitev posO' jila iz sklada, enakopravno z drugimi ob natečaju. Po mnenju odgovornega ministra: — Lastnik stanovanja ne bo imel interesa imeti stanovanj6-za katerega bo imel stanovalec trajno najemno pogodbo, — Stanovalec pa, lahko dobi če se v enem letu z lastnikom n6 bo mogel dogovoriti o odkupu, 30 odstotkov odpravnine in se ugodno posojilo iz stanovanjskega sklada. Nacionaliziranih stanovanj še ni mogoče kupovati Stanovalci ali prej imetniki stanovanjske pravice se bodo z lastnikom stanovanja, ki je upravičenec do denacionalizacije sta' novanja, o odkupu lahko pogovarjal, ko bo pravnomočno konča11 postopek, ki ga predvideva zakon o denacionalizaciji. V enem let.u od tega lastnik stanovalcu mora povedati, ali mu bo stanovanj6 prodal ali ne, če seveda stanovalec to želi. Stran 26 VESTNIK 21. NOVEMBRA^ Vprašanja — odgovori Kreditiranje nakupa stanovanj pri SKB Ljubljana Stanovanjsko komunalna banka, ki je pred kratkim odprla svoje poslovne prostore tudi v Murski Soboti, se poleg drugih bančnih poslov ukvarja tudi s kreditiranjem novogradenj in nakupa stanovanj. Podrobnejše informacije o pogojih in možnostih za pridobitev stanovanjskega posojila nam je predstavila pomočnica direktorja za poslovanje z občani Alenka Juhart. Možnosti za pridobitev posojila »Kljub novemu stanovanjskemu zakonu ponudbe za stanovanjska posojila nismo spreminjali. Občan lahko dobi posojilo na osnovi namenskega varčevanja, vezave sredstev ali hipoteke.« Namensko varčevanje Na kakšen način lahko pride občan do posojila z namenskim varčevanjem? »»Občan sklene z našo banko varčevalno pogodbo, v kateri so določeni pogoji varčevanja. Varčevanje je možno z enkratnimi ali večkratnimi pologi. Najkrajša doba varčevanja je 12 mesecev in začne teči z dnem vplačila prvega pologa. Varčevanja je 12 mesecev in začne teči z dnem vplačila prvega pologa. Varčevalno dobo lahko varčevalec v sporazumu z banko skrajša ali podaljša, ' prekine ali pravice iz pogodbe prenese na druge osebe. Če varčevalec pisno prekine namensko varčevanje, mu za varčevalno dobo priznamo obresti po obrestni meri, ki velja za sredstva, vezana za enako dobo. Po končani varčevalni dobi banka nakaže privarčevani denar z obrestmi vred na bančni račun varčevalca ali pa ga izplača v gotovini. Letna obrestna mera (r — realna obrestna mera) na privarčevana sredstva je 5-odstotna, za posojila pa 9-odstotna. Za ponazoritev si oglejte tabelo o višini posojila, ki je odvisna od povprečnega stanja privarčevanega denarja in obresti ter dobe varčevanja. Doba varčevanja v letih Odstotek posojila Najdaljša doba odplačevanja v letih 1 200 10 2 350 12 3 450 14 4 550 17 5 ali več 700 20 Vezava sredstev Ali to pomeni, da ima možnost najetja posojila samo občan, ki je namensko varčeval? »Ne. Stanovanjsko posojilo lahko najame tudi občan, ki se odloči za vezavo svojih sredstev in z našo banko sklene pogodbo o vezavi tolarjev ali tolarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz. Najkrajša doba vezave sredstev in vračanja posojila je dve leti, najdaljša pa'15 let. VIŠINA POSOJILA JE 400 odstotkov vezanih tolarskih sredstev in 500 odstotkov VEZANE TOLARSKE PROTIVREDNOSTI PRODANIH KONVERTIBILNIH DEVIZ. Tudi pri tako najetem posojilu so letne obrestne mere enake, in sicer za vezana sredstva 5-odstotne in za posojilo 9-odstotne.« Hipoteka Posojila na osnovi hipoteke do sedaj nismo bili vajeni, ali jih imate v svoji ponudbi? »Stanovanjsko posojilo je mogoče dobiti tudi na osnovi zastave nepremičnine, in sicer tiste, ki jo je mogoče zastaviti ali prodati, in je vpisana v zemljiško knjigo ter še ni obremenjena s hipoteko. Višina posojila znaša do 30 odstotkov tržne vrednosti zastavljene nepremičnine, ki jo oceni banka. Letna obrestna mera za tovrstno posojilo pa je 14-odstotna.« Revalorizacija Kako pa je z revalorizacijo posojil oziroma vezanih sredstev? (R — ohranjanje vrednosti sredstev na osnovi rasti drobnoprodajnih cen) »Banka privarčevana in vezana sredstva ter posojila revalorizira, in sicer po stopnji rasti drobnoprodajnih cen v tekočem mesecu.« SKB BANKA D.D. Podrobnejše informacije o možnostih najetja stanovanjskega posojila za nakup stanovanja pri SKB lahko dobite v ekspozituri SKB v M. Soboti na Kocljevi 6 in v G. Radgoni. Nam lahko posredujete zgled izračuna obveznosti za stanovanjsko posojilo na osnovi vezave sredstev? »Za stanovanjsko posojilo v višini 500.000 SLT na odplačilno dobo 15 let in 9-odstotno realno obrestno mero (r) je mesečna anuiteta (ob upoštevanju pričakovane revalorizacije R) 6010 SLT. Za omenjeno višino posojila (500.000 SLT) mora občan vezati 125.000 SLT. Če se pa odloči za prodajo deviz, mora vezati 100.000 SLT protivrednosti prodanih deviz. Za ta znesek mora imeti občan 24.000 SLT mesečne plače.« Plačilna sposobnost posojilojemalca Znano je, da so se plače zmanjšale, zato se srečujete s problemom nesposobnosti odplačevanja posojil, kako ravna banka v tem primeru? »Če občan ne more več odplačevati posojila, kar banka ugotovi iz predloženih dokazil o kreditni sposobnosti, poskuša z njim najti ustrezno rešitev. Možnosti so različne: - uporabi se lahko del vezanih sredstev za delno odplačilo dolga, — odplačilna doba se lahko podaljša, — zmanjša se dolg z delnimi poplačili, s tem se delno zmanjša anuiteta, — pridobi se dodatne plačnike ali posojilojemalce. Kako bo rasel obrok za odplačevanje stanovanja, če ga kupim na 20 let. Ali se bo obrok povečeval glede na povečanje najemnin ali pa bo vrednost obroka rasla z inflacijo? Če boste stanovanje kupili na dvajset let boste po 60 dneh od sklenitve nakupne pogodbe morali plačati 10 odstotkov pogodbene cene. Preostanek dolga pa se vam bo povečeval z rastjo maloprodajnih cen takoj po sklenitvi pogodbe. Tudi obroki za odplačilo bodo ves čas odplačevanja ohranjali realno vrednost, zato se bodo mesečno spreminjali skladno z vrednostjo točke stanovanja oziroma s porastom cen na drobno, ki jo mesečno ugotavlja in objavlja Zavod Republike Slovenije za statistiko. Rast obrokov ob nakupu stanovanja torej ne bo naravnana na rast neprofitnih najemnin, ampak na rast malopr-dajnih cen. • • • Pred šestimi leti sem plačal lastno udeležbo, in sicer 7 odstotkov vrednosti stanovanja. Kako se mi bo ta vrednost obračunala v primeru odkupa stanovanja. Vaša vplačana lastna udeležba se bo preračunala v realno vrednost (upoštevali bodo, če ste zanjo najeli v banki ali drugje posojilo in ga niste odplačali v realni vrednosti). Preračunali jo bodo po znanih koeficientih — tabelo za posamezna leta smo objavili na straneh priloge — pomembno pa je tudi, katerega meseca ste lastno udeležbo plačali. Koeficiente za posamezne mesece, torej tudi v letih 1985 — 1986, ko ste stanovanje kupili, imajo na pristojnih službah po občinah. Tako izračunano realno vrednost vaše udeležbe bodo pri odkupu stanovanja odšteli od vrednosti stanovanja. Pravi naslov za pojasnila Murska Sobota: Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora (telefonska centrala 31-000) ter oddelek za stanovanjsko gospodarstvo, Vlasta Ipša (telefon 22-201). Lendava: Lahko kličete na skupščino občine (telefon 75-080). Z informacijami vam bosta pomagala Vera Hozjan in Emil Bukovec. Gornja Radgona: Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, referentka je Terezija Cipot (telefonska centrala 61-671). Ljutomer: Sekretariat za upravne in gospodarske zadeve, odsek za gospodarstvo, referent Stanko Lebar (telefon 81-712). Zahtevek za odkup stanovanja je treba poslati lastniku Stanovalec bo moral ob nakupu dokazati, da je imetnik stanovanjske pravice, torej bo moral predložiti stanovanjsko pogodbo ter potrdilo o državljanstvu. Stanovanjski sklad Republike Slovenije - za ugodna posojila Zakonodajalec je prepričan, da bo s prodajo stanovanj pridobil denarja za spodbude na celotnem stanovanjskem področju. enar naj bi se stekal v poseben republiški stanovanjski sklad. Po Cenah pristojnega ministrstva naj bi se zbralo že prvo leto po uvelja-jltvi stanovanjskega zakona v sklad 5 151 milijonov slovenskih tolar-„(4 947 milijonov od prodaje s takojšnjim plačilom kupnine, preo-";al1 del pa od obročnega odplačevanja). S tem denarjem bi, prav tako £°.,Oceni, lahko pomagali rešiti nekaj več kot sedem tisoč stanovanj-'n vprašanj. Po enem letu poslovanja sklada bi lahko dobilo ugod-a.Posojila naslednjih tisoč prosilcev, vsako naslednje leto pa še dva-aJst odstotkov več. , Sredstva stanovanjskega sklada naj bi bila predvsem namenjena rcševanje stanovanjskih problemov mladih, mladih družin, družin si otr°ki> invalidov in družin z invalidnim članom, torej za tiste, ki d° sedaj niso rešili stanovanjskega vprašanja. *L člen Sklad iz zbranih sredstev: ~~ Pomaga pri odplačevanju posojil, ~~ oaje posojila z ugodno obrestno mero ~~ zagotavlja manjkajoče za izvedbo nacionalnega programa. n>er . K'od usmerja de! sredstev v nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev, pri če-vrednostne papirje po kriterijih varnosti in donosnosti naložb. d kod skladu denar? nova^^'na sredstev sklada naj bi se zbrala od prodaje družbenih sta-kupej?' Prodajalec mora 20 odstotkov kupnine nakazati v sklad, če stanovS1^n°^anJe Plača v celoti, ter prvi in sedmi obrok v letu, če je anje bilo prodano na obročno odplačevanje. Preostali prihodki a*10 do posojila iz sklada? sD|. .^ePrav je stanovanjski sklad s sprejetjem stanovanjskega zakona tudi va pa še ni začel delovati. Prav tako še ni znan pravilnik o njegovem delo-Vor^ *n na^ančni pogoji za pridobitev ugodnih posojil. Kot je povedal odgo-Nan' minister< h« sklad pripravljal natečaj za pridobitev posojil iz sklada. Iti :J s,e bodo lahko prijavili verjetno vsi, prednost pa bodo gotovo imeli tisti, So « e zakonodajalec že izpostavil, torej predvsem mlade družine in tisti, ki trezni protivrednosti sta bili e Pred leti za graditelje stano- vanj izredno zanimivi. Zanimanje za stanovanjska posojila se je zmanjšalo pred dvema ali tremi leti, ko so banke začele v pogodbe vstavljati revalorizacijsko klavzulo, saj so imeli mnogi posojilojemalci slabe izkušnje. Razmere so se zaostrile zlasti v letih 1988, 1989, ko so mnogi prišli v položaj, ko pogodbenih obveznosti več niso bili sposobni plačevati. Tudi zdaj za mnoge položaj ni ugoden, v banki pa si prizadevajo, da bi skupaj s posojilojemalcem našli ustrezne rešitve. Pomurska banka sicer ni specializirana za stanovanjska posojila, po vsej verjetnosti pa se bo zdaj, po uveljavitvi nove stanovanjske zakonodaje, zanimanje zanje med občepi pove- čalo. Že zdaj se v tej banki oglaša vedno več imetnikov stanovanjske pravice, ki bi ta stanovanja želeli odkupiti. Zaenkrat se v banki posebej na to niso pripravljali, so pa vsem pripravljeni dati ustrezne informacije in tudi posojila v okviru možnosti. Za reševanje stanovanjskih problemov bi lahko Pomurska banka mesečno ponudila okrog 15 milijonov dinarjev, to pa niti niso tako skromna sredstva. Odgovorni za stanovanjsko kreditiranje pri Pomurski banki so konec prejšnjega tedna pripravili pogoje za stanovanjska posojila. — Stanovanjska posojila na osnovi prodaje deviz in vezave ustrezne tolarske protivrednosti. Na ta tolarska vezana sred- jih pravnih in fizičnih oseb in prihodki, ustvarjeni z lastnim poslovanjem. Stanovanjski sklad — konkurenca bankam Odgovorni minister Miha Jazbinšek je povedal, da je stanovanjski zakon tako zasnovan, da bi občani čim manj hodili po posojila v banko, saj kupca kreditira prodajalec. Če pa bi jih že potrebovali za rešitev svojega stanovanjskega problema, jih bo po ugodnejših pogo-■ jih dajal stanovanjski sklad. S svojimi obrestnimi merami bo po napovedih odgovornega ministra stanovanjski sklad konkurenčen bankam, čeprav moramo dodati, da bo tudi ta ohranjal realno vrednost oziroma upošteval inflacijo. Napovedujejo, da bo realna obrestna mera pri stanovanjskem skladu 2- ter pri bankah približno 5-odstot-na. Je pa tudi res, da bo stanovanjski sklad omejen in bo posojila . verjetno po strogih merilih dajal res tistim najbolj potrebnim pomoči. Nakup družbenega stanovanja z obveznicami Mnogi stanovalci pričakujejo, da bodo stanovanje lahko kupili tudi z republiškimi obveznicami, izdanimi deviznim varčevalcem za devize, ki so jim obtičale v bankah. O tem, da bi stanovalci stanovanje lahko kupili tudi z obveznicami, govori osnutek zakona o javnem dolgu. Ali bo sprejet ali ne, je torej v tem času še odprto vprašanje, prav tako tudi ne moremo odgovoriti varčevalcem, ki imajo na bankah blokirane devize, ali jih bodo lahko pretopili v obveznice Republike Slovenije ter si z njimi kupili stanovanje. Če bi bila taka rešitev v interesu varčevalcev oziroma stanovalcev in če se zanjo ogrevajo tudi banke, pa je ne odobrava republiško ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora. Ugotavljajo, da s tem ne bi bila ogrožena samo dokapitalizacija podjetij (ki bi želela prodati stanovanja za sveži denar), ne bi bili prikrajšani občinski proračuni, ampak bi osiromašili tudi republiški stanovanjski sklad ter zavrli uresničevanje nacionalnega stanovanjskega programa. Sklad bi se namreč polnil z vrednostnimi papirji namesto z gotovino, le-ta pa za svoje delovanje, za dajanje posojil, potrebuje gotovino. Delnice naj bi bile vnovčljive in prenosljive v desetih letih, zato bi se načrti sklada lahko časovno odmaknili, če pa bi jih nesel na trg, pa bi jih zaradi velike ponudbe moral prodati pod ceno. Nekateri celo napovedujejo, da če se bo to zgodilo, bo zamišljena stanovanjska reforma spodletela. Odkup stanovanj z obveznicami bi namreč izničil razvojni cilj novega stanovanjskega zakona. stva bodo občani lahko dobili 500 odstotkov posojila za dobo vračanja do pet let s 5-odstotno realno obrestno mero in revalorizacijsko obrestno mero R (R pomeni stopnjo rasti drob-noprodajnih cen v preteklem mesecu). Vezana sredstva banka obrestuje le po revalorizacijski obrestni meri. Administrativna prepoved ne sme presegati 80 odstotkov tretjine mesečnega osebnega dohodka ob odobritvi posojila. — Stanovanjsko posojilo na osnovi vezave tolarskih sredstev. Na vezana tolarska sredstva dobi posojilojemalec 250 odstotkov posojila po enakimi pogoji, kot veljajo za posojila na osnovi prodaje deviz in vezave ustrezne tolarske protivrednosti. O državljanstvu — novo dopolnilo Če imetnik stanovanjske pravice ni državljan Republike Slovenije, pa svojo pravico prenese na družinskega člana, le-ta lahko kupi stanovanje! Zaenkrat vojaških stanovanj Z merili za upravljanje z nepremičninami, ki so bile v lasti Jugoslovanske armade, se določa njihov status v prehodnem obdobju, v katerem lastninska raz- ni mogoče kupiti — Stanovanjska posojila na osnovi odkupa obveznic Republike Slovenije in vezave ustrezne tolarske protivrednosti. Občani banki lahko prodajo že kupljene obveznice, za vezano protivrednost pa dobijo 400 odstotkov posojila. Tudi pri teh posojilih je doba vračanja do 5 let in tudi zanje veljajo enaki pogoji kot pri ostalih dveh. — V Pomurski banki pa pripravljajo tudi nenamenska gotovinska posojila z dobo vračanja do 6 mesecev in s fiksno letno obrestno mero, ki znaša zdaj 1142 odstotkov. Za obračun uporabljajo konformno obrestno mero, ki znaša mesečno 23,4 odstotka. Teh posojih zaenkrat še ne odobravajo, jih pa bodo že kmalu. merja še niso določena. Nepremičnine, s tem pa tudi stanovanja so sicer predana Republiki Sloveniji, vendar se lastništvo nad njimi ne spreminja do sprejetja delitvene bilance. Da pa stroški vzdrževanja vseh vojaških objektov ne bi padla na ramena države, jih je mogoče najeti. Slovenija bi morala dobiti do 20. oktobra popolno dokumentacijo o objektih jugoslovanske vojske, tudi o stanovanjih. Tega niso dobili, prve ocene pa so, da je vojaških stanovanj 7800, od tega 200 praznih. Stanovanjski fond naj bi se uporabil za pokrivanje obrambnih potreb, na obmejnih območjih pa deloma še za obrambne potrebe organov za notranje zadeve. Vsako oddano stanovanje po 25. juniju je po slovenskih predpisih nezakonito, saj je znano, da so posamezna vojaška poveljstva stanovanja razdelila različnim osebam. Po sprejetju tako imenovane delitvene bilance pa naj bi sprejeli tudi sklep, da bi bili stanovalci v vojaških stanovanjih izenačeni s tistimi, ki so bili v družbenih, ter imajo po novi zakonodaji možnost odkupa stanovanj. ^JNIK 21. NOVEMBRA 1991 Stran 27 Pravice in obveznosti lastnikov stanovanj Lastnik stanovanja lahko pobira najemnino, seveda v skladu z zakonom, ter odloča o prenehanju najemnega razmerja, ko gre za sklenitev najemnega razmerja za določen čas ali če so za to krivdni razlogi. Njegove obveznosti pa so zapisane v 42. členu zakona. 42. člen Lastnik stanovanja mora: — izročiti stanovanje kot predmet najema po najemni pogodbi v stanju, ki najemniku stanovanja omogoča normalno uporabo stanovanja, skladno z veljavnimi normativi in standardi; — vzdrževati stanovanje, skupne prostore, dele, objekte in naprave v stanovanjski hiši v stanju, ki zagotavlja najemniku normalno uporabo stanovanja ter skupnih prostorov, delov, objektov in naprav stanovanjske hiše ves čas trajanja najema; — odgovarjati za pravne in stvarne napake na oddanem stanovanju. To pomeni, da mora lastnik poleg stanovanj vzdrževati tudi skupne prostore, dele, objekte in naprave v stanovanju. Prav tako mora sam plačati vsa potrebna popravila, razen če je napaka nastala zaradi napačne in malomarne uporabe najemnika. Upravnik stanovanja bo torej moral poznati dogajanje v celotni stanovanjski hiši, pa tudi v posameznih stanovanjih in bo v večini primerov tudi razsodnik med lastnikom in najemnikom. Če se bo lastnik stanovanja izmikal izpolnjevanju teh določil, ga najemnik lahko prijavi stanovanjski inšpekciji. Kaj so stvarne napake, za katere prav tako odgovarja lastnik, če je zanje vedel ali pa tudi ne? Kot stvarne napake se šteje, če pušča streha, če je v stanovanju mrčes ali je prevelika izguba toplote in podobno. Lastnik pa ne odgovarja za tiste napake, ki so najemniku bile znane ob sklenitvi najemne pogodbe ali mu niso mogle ostati neznane, razen če je lastnik zanje vedel in jih je zamolčal. Vsaka pravica do stanovanja še ne pomeni pravne napake, pač pa gre za pravno napako takrat, kadar kakšna pravica nekoga tretjega ovira pravice najemnika. O tem najemnik mora obvestiti lastnika. Upravljanje v večstanovanjskih hišah Ne le da stanovajski zakon lastniku točno določa, za kaj vse mora skrbeti oziroma kakšni bodo njegovi stroški vzdrževanja stanovanj, ampak tudi predpisuje, kako bo moralo teči upravljanje. 22. člen Lastniki v večstanovanjski hiši sklenejo zaradi urejanja medsebojnih razmerij v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča pisno pogodbo o upravljanju. Zaradi upravljanja skupnega funkcionalnega zemljišča več stanovanjskih hiš. skupnih objektov in naprav sklenejo lastniki pogodbo o upravljanju skupnega funkcionalnega zemljišča, s katero opredelijo način upravljanja. Pri upravljanju so lastniki stanovanj v pravicah in obveznostih izenačeni, ne glede na to, ali v stanovanju prebivajo ali ne. Upravljanje stanovanj obsega stanovanjske storitve, vzdrževanje, obratovanje hiše, vzdrževanje funkcionalnega in skupnega funkcionalnega zemljišča, skrb za varstvo bivalnega okolja in storitve v zvezi z upravljanjem. Stanovanjske storitve bodo opravljale fizične ali pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje organizacijskih, pravnih, finančnih, administrativnih, tehničnih, plansko-programskih in drugih storitev. To določilo daje možnost za ustanavljanje svetovalnih firm ter firm zasebnikom, ki bi želeli ponuditi svoje storitve lastnikom stanovanja. Materialna vlaganja, ki ohranjajo uporabno vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš, stanovanjski zakon opredeljuje kot vzdrževanje. Tu je mišljeno tako vzdrževanje stanovanja kot tudi skupnih prostorov, delov in naprav. Zakonodajalec pa bo sestavil tudi podzakonski akt, kjer bo določil standarde in normative za vzdrževanje, ki jih bo lastnik moral upoštevati ali pa bo ukrepala stanovanjska inšpekcija. Tudi pri obratovanju stanovanjske hiše nastanejo stroški, torej obratovalni stroški. To so stroški čiščenja, ogrevanja, razsvetljave skupnih prostorov, porabe vode za skupne prostore in za urejanje funkcionalnega zemljišča. V pogodbi o upravljanju se bodo lastniki dogovorili, ali bodo te stroške še naprej delili in pobirali najemniki, ali pa bo to zanje opravljal upravnik. Med obratovalne stroške so šteti tudi dosedanji tako imenovani funkcionalni stroški zaradi zavarovalne premije, stroški bančnega poslovanja, pro.vizije službi družbenega knjigovodstva, deratizacije, stroški za hišnika in podobno. Upravnik v stanovanjski hiši z več lastniki V hiši z več kot dvema lastnikoma in več kot desetimi stanovanji se v pogodbi, ki jo sklenejo lastniki v večstanovanjski hiši, določi tudi upravnik. Pogodbo o upravljanju mora upravnik registrirati pri pristojnem občinskem upravnem organu, ki vodi register pogodb. Če pa ni imenovan upravnik, mora to narediti eden od lastnikov stanovanj. Upravnik pa ne more biti kdorkoli, ampak zakonodajalec s posebnim členom določi, kdo je lahko upravnik, z utemeljitvijo, da se prepreči »ljubiteljsko« opravljanje stanovanjskih storitev. Upravljalci so po zakonu lahko fizične in pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje stanovanjskih storitev, torej za organizacijske, pravne, finančne, administrativne, tehnične in plansko-pro-gramske storitve. Upravnik bo uresničeval: — odločitve lastnikov ter skrbel za izvajanje pogodbe o upravljanju; — skrbel za nemoteno uporabo skupnih prostorov, delov, objektov in naprav v stanovanjski hiši, naročal bo tudi potrebna morebitna popravila in redne servise naprav in drugih skupnih delov, tako da bodo ves čas uporabe vsem stanovalcem zagotovljena najboljša izraba; — razdeljeval stroške in izterjavo prispevkov skladno s pogodbo o upravljanju ter za redno poravnavanje obveznosti za vzdrževanje in funkcioniranje hiše; — poleg tega rednega upravljanja stanovanjske hiše lahko lastnik upravnika pooblasti tudi za posle, ki presegajo ta okvir, na primer odtujitve, spremembe namembnosti, oddaje v najem skupnih prostorov stanovanjske hiše, ustanovitev hipoteke na najem kreditov, prenovo ali revitalizacijo hiše in drugo. Upravnik lahko v okviru svojih pristojnosti lastnika zastopa celo na sodišču ter pred upravnimi organi v sporih o njihovih pravicah. Upravljanje za lastnika gotovo ne bo poceni Zakon torej določa, da s stanovanji ne bo mogel upravljati kdorkoli, zatorej se bodo za to lahko registrirala posebna podjetja za upravljanje. Jasno tudi določa, kaj vse bo sodilo k upravljanju. Opravljanje teh storitev pa tudi za lastnike ne bo poceni. Lastnik stanovanja torej mora ob stroških vzdrževanja računati tudi na plačilo upravljalskih storitev. Kako drago bo upravljanje za lastnika stanovanja, sedaj še ne moremo reči, stanovanjski zakon o oblikovanju upravljalskih stroškov ne govori. Stroški bodo verjetno različni, lahko pa pričakujejo, da bodo tudi od 30 do 40 odstotkov izračunane neprofitne najemnine za stanovanje. Storitve Podjetja z nepremičninami »Kot že rečeno, je ustanovitelj našega podjetja Stanovanjsko Komunalna banka, ki je tudi 100-odstotni lastnik. Ustanovila ga je za uresničevanje enega od svojih temeljnih razvojnih ciljev, in sicer da lahko občanom, podjetjem in drugim poslovnim partnerjem ponudi poleg finančnih storitev tudi storitve, ki niso povezane samo z nakupi in prodajo stanovanj, ampak celo vrsto drugih naložb občanov, obrtnikov in podjetij. Ob tem podjetju je še ustanovila investicijsko podjetje, ki opravlja lastne naložbe v imenu in za račun banke. V letošnjem letu pa je bilo ustanovljeno še podjetje za promet z zlatom, dragim kamenjem in umetninami, imenovano Auring.« S čim konkretno se ukvarja vaše podjetje? »Naše podjetje opravlja storitve na področju prometa z nepremičninami. Poleg storitev za občane, podjetja in druge pravne osebe se podjetje ukvarja z nakupom nepremičnin za svoj račun in njihovo nadaljnjo prodajo. Poleg tega opravlja različne vrste strokovnih storitev na področju prometa z nepremičninami. Če se omejim, je to področje denacionalizacije ali zahtevkov, ki jih bodo vlagali denacionalizacijski upravičenci. Eno od obsežnejših V lanskem letu smo na Slovenskem dočakali prva podjetja in agencije, ki se ukvarjajo s prometom nepremičnin. Eno največjih in strokovno ter kapitalsko najmočnejših podjetij je Podjetje za nepremičnine, d. o. o., pri Stanovanjsko komunalni banki. O dejavnosti podjetja in njegovi vlogi pri privatizaciji stanovanjskega fonda smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Francijem Gerbcem. vljali smo tudi cenitve, ki so bile po dosedanjem zakonu podlaga za sklenitev kupoprodajnih pogodb. Po naših dosedanjih izkušnjah se je približno četrtina imetnikov E < I stanovanjske pravice odloči- la za nakup stanovanj. Odziv pa bi bil večji, če bi bil gospodarski položaj nekoliko boljši. Glede na dosedanje izkušnje se z novim zakonom to ne bo bistveno spremenilo. Zemljiškoknjižna past »Na osnovi izkušenj, ko se dogovarjamo s podjetji in občinami, se nam zdi nesprejemljivo, naravnost škandalozno, da valijo vsi prodajalci stanovanj F kupoprodajnih pogodbah breme zemljiškoknjižne ureditve stanovanj na kupce, ob tem da se jih večina zaveda, da kupci tega sami objektivno ne morejo narediti. To je nepošteno, ker prodajalci prodajajo stanovanja s pravno napako. Napaka je, da blok ni vknjižen v zemljiški knjigi. Zato bi po naši oceni morala vsaj kupec in prodajalec skupaj poskrbeti za zemljiškoknjižno izvedbo. Za zgled: v 100-stanovanjskem bloku začne posamezen kupec golgoto za zemljiškoknjižno ureditvijo, ko pa pogosto niti blok ni vknjižen v zemljiški knjigi. Zato bi morali imeti inventarizacijo vseh potrebnih strokovnih postopkov za zemljiškoknjižni vpis. Nemalokrat se srečamo s problemom, ko niso urejeni niti odnosi z nekdanjimi lastniki zemljišč. Ob tem je potrebno določiti tudi funkcionalno zemljišče, narediti delilni načrt, določiti skupne objekte, naprave, določiti idealne deleže solastništva na objektih ipd. Vse to morajo opraviti strokovno usposobljene organizacije, navsezadnje bo ob individualni lastnini še vedno obstajala skupna lastnina, zatem vzdrževanje skupnih objektov. Naše podjetje že končuje pripravo ustreznih strokovnih modelov. Pri pripravi teh smo se naslonili na zglede iz Italije, Francije, Nemčije. Izhajamo skratka iz večdesetietnih izkušenj v tujini, glede upravljanja, urejanja lastninskih razmerij in vzdrževanja. Etažnim lastnikom bomo ponudili te modele in ji potem poskušali tudi uresničiti. Za urejanje teh razmerij pa so dolžni skrbeti lastniki stanovanj in ne imetniki stanovanjske pravice.« področij, ki se odpira, je urejanje etažne lastnine, ki je strokovno izredno zahtevna storitev. Podjetje bo opravljalo lisinške posle, to pomeni, da bo na osnovi posojil banke ustanoviteljice in posojil drugih domačih in tujih bank kreditiralo kupce vozil in opreme. Podjetje bo opravljalo svoje posl$ na območju Slovenije, saj nam to omogoča poslovna mreža enot SKB, sami pa imamo poslovno enoto v Mariboru.« Vključitev podjetja v prodajo družbenih stanovanj Glede na to, da se ukvarjate s prometom nepremičnin, za vas posel pri lastninjenju stanovanj ni novost, kako ste se vključevali v promet s stanovanji pred sprejetjem zakona in kako se boste ob privatizaciji družbenih stanovanj? »Že pred sprejetjem stanovanjskega zakona smo organizirali prodajo stanovanj za celo vrsto podjetij. Pri tem smo iskali možnosti in opravili pogovore z zainteresiranimi kupci stanovanj, pripravili pogodbe, celotno dokumentacijo, overitev pogodb pri pravobranilcih in zemljiškoknjižno izvedbo. Opra- Ob tem se odpira celo vrsta neurejenih odnosov na tem področju. Pri podjetjih smo naleteli na neurejeno dokumentacijo okrog lastništva. Zato bi bila po naši oceni nujna neka prehodna odločba, ki bo urejala, da bosta lahko kupec in prodajalec problem lastništva uredila pozneje.« Stanovanjski bloki zemljiškoknjižno neurejeni »Največji problem je, da večina večstanovanjskih hiš in blokov ni vknjižena v zemljiško knjigo ali pa je običajno knjiženo samo zemljišče kot družbena lastnina. To pomeni, da nas ne čakajo samo tri leta dela za knjiženje etažne lastnine, ampak desetletje, če ne celo več strokovnega dela, kajti potrebno je urediti vse za vknjižbo stavb in etažne lastnine stanovanj. Če to ne bo narejeno, potem bo bistveno oviran nadaljnji promet ali prodaja teh stanovanj. Če to ne bo urejeno, ni možno uresničiti zakonskega določila o prepovedi odtujitve stanovanja, dokler le-to ni v celoti odplačano, npr. če gre za obročni odkup.« Najemnina višja od stanarine!? Na kakšnih temeljih bo izračun neprofitne najemnine, bo višja od stanarin ali se bo približala nekdaj izračunani ekonomski stanarini? Vemo le, da bo vsebovala stroške amortizacije, vzdrževalnih del in minimalni delež profita. Kakšen bo ta delež, danes še ni znano, prav tako ne, ali se bo tudi neprofitna najemnina zviševala kot maloprodajne cene, kar velja za vrednost točke? Podpisnikom kupne pogodbe bodo najemnino znižali na raven etažnega prispevka in funkcionalnih stroškov. Celotna ponudba strokovnih in finančnih opravil Kakšne usluge ponuja podjetje prodajalcem stanovanj? »Kar se našega podjetja tiče, smo v tem trenutku strokovno ustrezno usposobljeni, da lahko zadovoljimo vse zahteve kupcev in prodajalcv pri organiziranju prodaje in nakupa ter pripravi potrebne dokumentacije. V nobenem primeru pa nismo sposobni zadovoljiti celotnega interesa prodajalcev stanovanj, kot so podjetja in občine, za odkup stanovanjskega fonda ali dolgoročnih terjatev, ki jih imajo do kupcev stanovanj, ker zato nimamo dolgoročnih sredstev.« Kaj torej ponujate prodajalcem in kaj kupcem stanovanj? Strokovne storitve »Prodajalcem smo ponudili celotne strokovne storitve ne samo pri sestavi kupoprodajnih pogodb, ki so skorajda najlažji del, čeprav tudi tu najdete celo vrsto pomanjkljivosti, kjer manjkajo zemljiškoknjižni izpisi, parcelne številke ipd. Predvsem so pomembne finančne storitve, ko gre za kreditiranje kupcev stanovanj in odkup celotnega stanovanjskega fonda. V banki smo definirali pogoje za odkup terjatev za odkup stanovanj. Mi bomo po znižani vrednosti, odvisno od dolgoročnosti terjatev za prodana stanovanja, odkupili terjatve. Če se npr. terjatev prodajalca do kupca glasi na 20 let, potem bomo ali bolje smo pripravljeni izplačati 37 odstotkov od ocenjene in prodajne vrednosti, če pa je to 10 let, pa izplačamo 58 odstotkov vred- varno, da bo prodana po najbolj optimističnih napovedih največ polovica stanovanjskega fonda, potem je vrednost takšnega sklada največ med 15 in 20 odstotki. Več pa ne zato, ker zakon določa kupcem stanovanj 60-odstotni popust.« Kaj pa kupci stanovanj? »Kupcem stanovanj ponujamo kreditiranje za 40-od-stotno kupnino pod že znanimi pogoji, in sicer posojilo za dobo 15 let po 9 odstotni obrestni meri. Mi smo sicer Funkcionalno zemljišče »Funkcionalno zemljišče omogoča normalno uporabo stanovanj', ske hiše. Zakon sicer določa, kaj vse spada k temu, npr. park, dostopne poti, parkirišča ipd. Marsikje to ni urejeno, čeprav je bilo v urbanističnem načrtu predvideno ati določeno, vendar ni bilo pridobljeno v skupno etažno lastnino vseh etažnih lastnikov v posameznem bloku. j deležni kritike zaradi obrestne mere, toda zakonodajalec kreditira kupce pod enakim' pogoji, saj je tistemu, ki plača 10 odstotkov kupnine, ostalo pa v 20 leti, priznal samo 30-odstotni popust. Po naših izračunih pa razlika med w odstotki in 70 odstotki kupa'? ne, kot jo mora dati kupec, ki se odloči za kreditno odplačevanje, pomeni 7,5-odstotn° obrestno mero in revalorizacijo. Poleg tega smo prepriča-ni, da bi morala republika za posamezne sloje prebivalstva določiti benefikacijo enega dela obrestne mere.« Neprofitna najemnina Zakaj pa postavljate tak° nizko ceno stanovanjskega fonda? »V zakonu je jasno dolo^f no, da se za stanovanjsk' fond, ki ne bo prodan, pobira neprofitna najemnina. To P3 pomeni, da bodo tekoče najemnine komaj zadoščale z3 enostavno reprodukcijo a' bolje tekoče vzdrževanje, ka pa pomeni, da ne moremo računati na neki normalen donos vloženega kapitala. Točkovna ali cenilna vrednost stanovanja . Zakon omogoča imetniku stanovanjske pravice, da odkupi stanovanje po točkovni, ampak cenilni vrednosti. V zadnjem času je vedno več pridi*'j da ljudje zahtevajo cenitev stanovanj kot podlago za določitev pogodbene r nosti. To pa zato, ker je v številnih primerih stanje večstanovanjskih m blokov slabše, kot je bilo takrat, ko so bila stanovanja točkovana, zlasti čun slabega vzdrževanja skupnih objektov in naprav (kotlovnice, strehe, id itd.). In nemalokrat bo cenitev pokazala, da to stanovanje ni vredno ^'pe’„aši je bilo pred 10 leti, pa četudi odbijemo samo normalno amortizacijo. Po oceni je prodaja po točkovni vrednosti sporna, kajti glede na povedano, gosto nerealen odsev vrednosti stanovanja. Zato stanovalcem preostaja cen^^ nosti. Do tega podatka smo prišli na osnovi izračuna donosnosti tega kapitala, če bi ga naložili v banko. Tako bomo pod omenjenimi pogoji začeli odkupovati terjatve in posamezne stanovanjske fonde. To smo že storili pri nekaterih podjetjih, ki so bila velik dolžnik banke in niso sposobna vračati posojil. Srečujemo se s številnimi ponudbami stečajnih upraviteljev, ki ne vedo, komu prodati stanovanja. Ko sva pri podjetjih, moram opozoriti, da je teoretična vrednost stanovanjskega sklada posameznega podjetja največ 32-od-stotna, kajti 20 odstotkov od kupnine je potrebno dati republiškemu stanovanjskemu skladu. In če sedaj predvide- K temu naj še dodam, j primeru, ko se bomo odloc za odkup terjatev, to ne P c meni, da se bo kakorko spremenil položaj imetnLi stanovanjske pravice, se,.e. bo namesto skladu ali P0^. tju plačeval najemnino h3 ki. In kako je, če odkupim0 ceL fen stanovanjski sklad, N»ve 0 bom konkreten zgled: m« . odkupili celoten stanovanj fond podjetja UNIŠ — gta-v stečaju, to je nekaj čez novanj. Imetniki stanovanj pravice sedaj od našega P‘. od-kot lastnika vseh nepremičn"''j kupujejo stanovanja pod en?^ pogoji, kot jih je predpisal z? To sem navedel v ponaZOrlUe da v nobenem primeru ne F'j. do spremembe položaja inl ka stanovanjske pravice. Vrednost točke stanovanja J ste a* V oktobru in prvi polovici novembra je veljala vrednost t°c i/o nakup stanovanja 66,60 tolarja. Vrednost točke, ki naj bi se me spreminjala, skladno z rastjo cen na drobno, naj bi se povzpel? P ' vidoma na 72,16 tolarja. -z 1 VESTNIK — Kako do stanovanja . .. kov" Pri pripravi priloge so sodelovali Janez Votek, Ludvik p Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj in Majda Horvat. Tehnično jo je uredil Endre Gonter, fotografije Nataša J in Jure Zauneker, lektorirala Nevenka Emri.