Vzpomladna bučela
                          .             Pozdravljena bodi, draga bučela!
                                                Fomladi tedij «i prvi klicar?
Dvignje se t prsih mi duSa resela, Ko vgledal sera tebe, nedolžna stvar! I.evstik.
± risijalo jc iiii niih6 vzpomlailnu soliiw in se uprln s svojimi žarki v uluik. ('ufiuo so sevaln ua |wsainpznih |ia»jili Ziitcmelo jnnlobp v runienfm svito.
lz /ilkna*)* natl kiito.rfni ji' liil uaslikan sv. 1 )uh v podolu y:ololja, pri-lczla ji> lmMii'it. Zas|iiiiio sc ji» ozrln nkol« scbc, raz|in>strhi poroti in o<l-Irčala. I/.ilma sni>ic-u ,jo jo nesla pivku vrla. PolcJama tmva sp jo žc vzili-(rovala in »'lonela. Divvjo j(. lii!,, v-i'i'iui)ina š- <r»lo. Tam fioii koznlcem. kjer so rasllii šo na jrnVli knrjn f-rcvini in dnijr [ili'vi'1. sknkal je šfinkovnc Odel ji1 )iiJ v ?.(>)(!in)-i-iii)ci- kiKiišrpk. iu IdiVal ji>: «inL"-rink. — Frčala j« bn-(¦ela inimi) hišo. Oltiio ji' liilo <>i]]irt<> in ]iri nknn jo liralo na rndcro knji-žico (leklefi-o. toku Ijulicznivo ileklMrc ! IJo strehi so krieali rrabiii. a nad liiSuimi vniti jf po].ravljala bslnvif-u slarn <;ue2dii. Ko je ngledala buielioo, zalctc.la sp je iiruti iy«»j iu skoraj bi jo bila nji'l».   A vivnrter je ui!
Ocl stmlni jo treimtalo v bnfclivi srco, ko ju bitela naproj, na [loljo. Tu sta kmet in  njogov siii   orala njivo.    Nemiruo «ta strosala  konja svoji ^lavi.
•) Luknja t panji. koiier hodijo čebelc nolor in »en.
59
—   Kadar sta prišla  konceni   njive,  ostrgal jtj  kmrtiu z r>tiko prst t. lemeža, defek ji' obrnil konja in načel so j*.1 nov razor. —
Hufela jo fr&ala narl kmctmn naprej preko polja iu prilotela do potoka. Liahno so polzeli vaV-ki preko belih kamuičkov in žuboruc pozdravljali evetico \»a|pg obrezja. ln toli je bilo uehrojuo. Kvonfki so Kvanili \m'Adrav vsip<Hn-ladi. Modri podleski 80 dvigali poiiosno svojo glav^ k vi.Šku. in rm<lu pod maliovttim lirastom n» vlažnib tleli so rameii('Ji.) troiji^utici1. — BuroJiei se je tu dopadalo in sodlii je na ^rolo hr.istovo vojir-o. l'n pri«li so otroci in trgali cvetico. Dfifki so jih dcvali za klobuk in vcisehi vriskali, n deklico so si jili pripenjalo na nodrija. .Fedon izmoj otrok, piavolas dc-fek r sedel jp na breg, trgal trobentiee in jih ractal v vodico. Zraven je govoriJ: ,,Vodica, nrna vo-diea, nosi trobentir-o iloli v reko iu po reki naprej! A ti trobcntica plavaj in plavaj. In kadar jmdcs v vrliko moato, ustavi so jirod mostopi in po^Ioj proti visokej luži. Ondu bo slonola i#i*i oknu rnmlasii umja sestrii-a. ln kadav jo u^Iedaš, zatrohi jtij h rcke moj poztirav !" — Tniljcuticfi, jo pliirala po [iu-toku uaproj in iz^inila pri ovinku dci-kovim orem....
Rada l)i bila Imrolica ostala še tu, a niorala jc odlctoti. Hitola je preko tiavnikov. V meji je stala sliva odota v vzpomladno obleko. BaČelica jo sfr-i\ilft k iijoj in jej zabrenf-aia pozdrav. Od radosti jo sliva zatropotak: Ovetje se jo vsulo kakor sneg od njo. Medena vonjava so je širila med njenim ve-jevjem m flaliu- okolo nje... Bu^iica je l^ala od dvuto ilo evftta, pijof sladko pijai'o in nabirajoc obnožja. *) Kadar se je uasrkala iu obtožila, brenčala j« domuT v svoj panj. na katerom je bil naslikan sv. Dnh v podolii goloba. — A doma je povedala vesolo novico svojim scstrieam in skupaj so frčale potem proko vrtft. rnimo hiso, aad ujivaini, potokoin in travniki k bclo cvetof^ slivi.
—  A solace je sijalo z jasncga oeba in gorka sapiea je pihljala ....
Ksaverij   .