Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za Četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 12. februarija 1879. Obseg: Vzroki, zakaj propadajo kmetije, in ne kateri pomočki, kako propadu v okom priti. tijske kranjske 29. januarija. (Dal.) Gospodarske skušnje. Nova poraba petroleja. Občni zbor družbe kme Slovansko slovstvo, Letopis Matičin za 1878. leto. Cerkvene pesmi 0 dr. Jos. Perwolfovem delu „Slavjansko - orientalno vpra sanje u (Dalje.) Crtice iz Bosne. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Vzroki, zakaj propadajo kmetije, in nekateri pomočki, kako propadu v okom priti. Glas iz kmetov. {■ < v r Jaz živim na kmetih, in imam svojo kmetijo, pri-dem pa tudi včasih v mesto in berem slovenske časnike. Po takem vem, kaj se po svetu godi, in vidim, da kmetije ne samo pri nas, temveč tudi v drugih deželah propadajo, da je groza. Ker pa je to vprašanje velike važnosti ne za kmetijski stan , temveč tudi za dotično deželo in nazadnje za celo državo, zato naj v městu slišijo, kaj mislimo na deželi o tem vprašanji. Našteti hočem po svojem prepričanji vzroke kmetij-skega propada, pa tudi po svoji pameti nasvetovati po-močke, kako v okom priti vzrokom. Vzrok 1. V prvi vrsti tlačijo kmetovalca pre-silni davki in raznotere přiklade na davek. Sila davkov izvira iz tega, da se državni stroski čedalje bolj množijo , in ni varčnega gospodarstva pri državni vladi, katera zmirom le dolgove delà, Cem bolj pa ra-stejo stroški, tem bolj napenja davke in ne misli na njih zmanjšanje. PomoČek. Gotov in edini pomoček je tukaj, da visoka vlada nastopi pot dobrega gospodarja, kateremu je varČnost (šparacje) na vse strani glavno vodilo. Prepričan sem, da bi gospodje ministri in usta-voverski poslanci vae drugače šparali, ko bi iz svojih žepov morali denar jemati za poplačanje državnih stro-škov. Tako pa mislijo: ,,e, e, bojo že plaoali, če tudi godrnajo". Vzrok 2. Čedalje veča spačenost in spride-nost med ljudstvom viših in nižih stanov, po kateri propadajo rodbine in narodi. Tako se godi tudi pri za-nikerno odgojenem in s slabim zgledom podpíraném kmetu. Ce tak prevzame gospodarstvo uže zadolženo, pa ima vrh tega še delež odrajtovati, mora, kakor pra-vijo: „8koz komat lezti", dokler ne pride vse njegovo posestvo na kant. Naj pritisnejo zdaj še vremenske in druge nesreče, postane tak slabo odgojen kmet obupen, malosrcen ali pa lahkomiseln, ter se uda pijaci in začne razkosovati posestvo, ali pa pade oderuhom v pest, ki mu nazadnje tudi vrat zavijo. Pri večem delu tacih kmetij, ki so na kant prišle, se vidi to. Pomoček. Naj bi se na vse mogoče načine skrbelo za zboljšano moralno življenje. Naj bi se kmečko ljud- stvo podučevalo v glavnih kmetskih naukih po najce-nejši poti, to je, po dobrih potovalnih učiteljih; kmetijske šole so sicer dobre, pa koliko fantov more v tako solo priti, in koliko celi deželi pomaga peščica takih mladencev? Prav, prav malo! Naj bi se kmetije ne preobkladale s prevelikimi dotami. Naj bi se kar mogoče hitro naredila postava, katera zabraňuje trganje in pokončevanje kantnih posestev. Živa potreba nam je zopet postava zoper odrtijo; če se ta ne upelje, bode oderuhov po 10 potih Čedalje več. Naj bi se, kakor v Galiciji, tako tudi pri nas naredlia postava zoper pijančevanje, in se žganj arije (šnopsarije) zeló omejile. Vzrok 3. Velika nesreča je za kmetije , če po se- danji vojni postavi mora gospodar puško na ramo vzeti in vojak biti, kmetija pa domá ostane brez gospodarja, ki je ob enem tudi delavna moč. Star pregovor je, da ,,kmetovalec je steber države" in da redi druge stanove v državi ; dandanes pa se je pozabilo na to, kar je nek-daj veljalo, kajti gospodar zemljišca mora ob enem, ko mu je treba plug peljati po njivi, prijeti za puško. PomoČek. Samostojni gospodarji morali bi opro-ščeni biti vojaščine, ali le v največi sili naj bi se je-mali v armado za voznike. Potem bi tudi ne potřebovali hoditi k vojaškim vajam , pri katerih zapravijo časa in denarja. Vzrok 4. Da kmetije propadajo, je tudi to krivo, da se sme vsak hlapec ženiti in vsaka dekla m o žit i. Ta prostost jemlje kmetijam poslov, občinam pa naklada velika bremena, če taki berači zbolijo in si nič prislu-žiti ne morejo, pa vrh tega še tudi otrok za prerejo občinam na glavo vržejo. Pomoček. Nazaj naj se seže in to prav hitro do tište pametne postave , po kateri se nikdo ni smei ženiti, komur županstvo ni dovoljenja dalo. Vzrok 5. je deloma tudi mala 1 oterija, v katero najrevniši ljudje svoje krajcarje znosijo, pa so vendar pri vseh sanjah bogastva zmirom berači. Pomoček. Naj se odpravi mala loterija in na njeno mesto naj stopijo grošne hranilnice in pa založnice, pri katerih bi se manjši zneski brez posebnih težav dobili na pósodo. 10 let sedijo uže ustavovorci na Dunaji v državnem zboru, grozno veliko dražega časa so potratili z nepotřebními obravnavami, — na nadloge kmetijstva še mislijo ne! 29. januarija 1879. (Dalje.) Pri 3. točki (poročila in predlogi podružnic ali po- samesnih udov) predsednik podružnice vipavske in vodja deželne sadje- in vinorejske sole na Slapu gosp. Dolenec na drobno objavlja sadno drevje, trte in vina slapenske sole, ki so v današnjem zboru razstav-ljena, h koncu dostavlja vabilo, naj po zborovanji go-spodje tudi pokusijo vina, da vidijo, kaj se dá z umno trtorejo in umnim kletarstvom tudi pri nas doseći. Poleg tega govornik obraća tudi pozornost na solski panj in Ponižev precednik, katerih smo uže v zadnjem listu omenili. — Gospod predsednik se v imenu družbe zahvaljuje gosp. Dolencu za razstavo solskih pridelkov, ki kažejo hvale vredne prizadeve in korist tega deželnega učilišča. — V imenu centralnoga odbora poroča potem dr. Jan. Bleiweis zboru, da je si. deželni odbor družbi raz- odel željo, naj v današnji zbor prinese razpravo: 1) v katere kraje na Dolenjskem naj bi vodja slapenske sadje- in vinorejske sole — če bode si. ministerstvo kmetijstva državno subvencijo za potovanje dovolilo — letos se podal s popofcnim poduôevanjem , in 2) katere predmete naj bi si posebno izbral za to predavanje? Deželni odbor misli, da utegne od več izvedenih strani o vsem tem kaj izvedeti, učitelju ljubo biti. Dr. Bleiweis je o 1. vprasanji zboru poročal, da centralni odbor misli, da bi zadostilo, vće bi se iz- brali letos 3 kraji, morebiti Novomesto, St. Rupert in Semič za potovanjske štacije, — predmete predavanja pa naj bi si učenik izbral po svojem presodku tako iz vrste sadjerejskih kakor vinorejskih naukov in kletarstva, vsakako naj bi se v sadjereji ne prezrl poduk, cešplj e, katerih se na Kranjskem obilo přiděla, tako sušiti, da bodo v kupčiji mogle konkurenco delati dobrim suhim češpljam druzih dežel. — 0 1. prašanji tega predloga se prične živahna razprava: g. župnik Jerič miali, naj eno potovalno predavanje na-mesti na Raki bode na Bučki, ker tu se bode lahko zbralo vinorejcev od veČ strani; drugo predavanje naj pa bode v Krškem ali kje unkraj Krke. Gosp. župnik dr. Sterbenec priporoča ne le Semič, ampak tudi Vinico, kamor bi došli tudi vinorejci sosedne Hrvatske. Gosp. župnik Krčon priporoča Metli ko, kjer bivajo dandanes najbolji vinorejci kranjski. Gosp. Dolenec misli, da bi najbolje bilo, ako bi se za stacije potovalnega podučevanja taki kraji izbrali, kjer ste zemlja in lega vinoreji ugodna, pa vendar slabo vino se prideluje; tudi bi ne bilo, ako bi sepreveĆ krajev odločilo na korist potovalnemu predavanju, ker vsako tako podučevanje, da ima kaj koristi, potřebuje več časa in učenik se mora malo dalje pomuditi pov-sod; tudi preveč predmetov izbrati za predavanje na enem kraji, bilo bi na kvar dobrému namenu. — Dr. Po kl u kar stavi po vseh teh debatah predlog: centralni odbor naj deželnemu odboru poroča o vseh krajih, ki so jih ravnokar nasvetovali gospodje , ki dolenjsko stran na drobno poznajo, in še morebiti tudi o druzih, po kaki podružnici nasvetovanih ; se ve, da vse potovanje z izbiro krajev je odviano od državne subvencije, za katero je si. ministerstvo kmetijstva uže naprošeno. — Ta predlog je bil soglasno sprejet z do-stavkom predsednikovim, da pred konečno rešit-vijo te zadeve, naj si. deželni odbor v dogovor stopi s potovalnim učenikom g. Dolencem. Dr. B lei we i s objavlja potem zboru dva sklepa vipavske podružnice, o katerih želi, naj bi v raz- pravo prišla danes, prvi predlog zadeva davkovske eksekutorje, drugi pa čebelni da vek. Prvi predlog se glasi: „Nova naredba davkovskih eksekutorjev je kmetijstvu na kvar, naj bi se tedaj družba kmetijska obrnila do c. k. ministerstva z nujno prošnjo, da se ta nova naprava zopet odpravi." — Dr. Bleiweis v imenu centralnega odbora priporoča zbora, naj sprej me popolno opravičeni predlog vipavske podružnice ter v podporo tega nasveta^ iz peticije , ki jo je okrajni Št. Lenartaki zastop na Štajarskem nedavno po poslanců Hermanu izročil zbornici poslancev, bere davkarijske eksekutorje zadevajoče vrstice, katere po-vdarjajo, da so davkarijski ekaekutorji „pooštren eksekutiven meč", ki davkoplačevalcem sekucije še dražje delà , kajti eksekutor ne posluje kot državni alužabnik, ampak kot uradnik, in kot tacemu se ma morajo pota piaČevati. — Poleg tega dodaja dr. Bleiweis, da tudi podružnica Met liš ka povdarja živo potrebo, da bi se pri iztirjevanji davkov milostljivo ravnalo. — Tudi ta predlog se je po mnogih govornikih živabno razpravljal. Deželni poslanec gosp. Robič ga podpira in nasvetuje, naj bi se si. vladi reklo, da bi se uvedel zopet stari način pri iztirjevanji davka, namreč ta, d& dotični finančni uradi pošiljajo županom izkaze o zaostalih davkib, in ti naj opominjajo ljudi na plačilo. — Gosp. De kle va toži, da so davkarski iztirjevalci velika nadloga za kmetsko ljudstvo, in da je občna želja, naj se odpravijo. Tudi je iztirjevanje zaostalih davkov pred mesecem septembrom kmetskim davkoplačevalcem jako neprilično; ker niso še pridelkov prodali, ni-majo denarja. Zato nasvetuje, naj bi se vlada naprosila, da ne iztirjava davkov prej kot meseca septembra. — Gosp. Dolenec opisuje, kako so davkarski iztirjevalci pravi zavezniki oderuhov, katerim morajo ubogi kmetje, po davkarskih iztirjevalcih nepreneboma proganjani, strašne obresti plačevati. Tako se je dogodilo v Vipavi, da je nek kmet oderubu za to, da mu je posodil 2 gold., da plača davkarskega iztirjevalca, moral dati vinski sod v vrednosti 8 gold. — Predsednik baron Wurzbach tudi gorko priporoča vladi, naj od-pravi davkarske iztirjevalce. On pravi, da naši kmetje radi plačujejo davek, če le morejo, kar najbolj dokazuje to, da ni še přišel državni zaklad nič na škodo. Davkarski iztirjevalec pa napravi nesrečnega kmeta, ki bi rad plačal, še bolj nesrečnega. Predsednik potem raz-laga, kako drago je eksekutivno postopanje. Vaaka ekaekucija, će je le nekolikokrat dražba prestav- ljena, veljá do 30 gold., in tako se zgodi, da kmet že dve leti plačuje, in če vprasa: koliko je še na davku dolžan, reče se mu, da je sodniške stroške pač plačal, — davka pa da je dolžan toliko kot prej! Predsednik opozori tudi vlado, naj bi skušala, da bi se ekse-kucije ce ne je vršile. Pri glasovanji se sprej me predlog za peticijo, da se odpravijo davkaraki iztirjevalci, enoglaano. K predlogu goap. Dekle ve, naj bi se davki iz-tirjevali se le meseca septembra, stavi gosp. Seitner predlog, naj bi se, ker so odnošaji po deželi različni, vladi prepustilo določiti, kdaj bi se davek iztirjeval. — Dr. Po klu kar nasvetuje, naj bi se vlada naprosila, naj po tem , kakor se prodajo pridelki v raznih delih dežele, določi tudi obrok za eksekucijo. — Gosp. D e-kleva svoj predlog potem umakne, in sprejme se predlog dr. Po kluk ar jev. (Da. prih.) Važna obrtnijska novica. * Nova poraha petroleja. Amerikanec Salisbury je v petroleji našel novo veliko moč. Napravil je nam- řeč iz njega vročino 5000 stopinj, tako da v tej vro- venski stvari manj ali več neugodno, neprijazno, ki bu čini se železo topi o 5 min u tah, kar se pri drugem diteljem narodne svesti ni vedeia nikake hvale ki o urab steklo se stopi v sicer se o 16 urah. ognju zgodi še urah z vročino petroleja iznajdba bo neizrečeno veliko spremenila v fužinah vačnicah in druzih fabrikab, ki z ognjem delajo. J® i Ta ko- Gospodarske skušnje. slovensko produkcijo v gledišči stela za zlosluten do godek in izdajanje kmetijskega časnika za izpodkopa« vanje državnih podslomb. Mislimo si pa nasproti, da smo leta 1830. o dôbi slovanskega prebujenja po Avstriji krenili na drug pot siren in Kose ski udarila za St. Vrazom klenivši se brvatsko-srbskega jezika, da sta so se Kako A V « A i V U «U JJh V U V U a A iiuuill« LÀ KJ l« ¥ 1 Cb Là \J tu y UO OU O' po krmi, ki jo preŠič dobiva, spreminja dobrota „Novice" in knjige vse tiskale v brvatskosrbskem je njegovega mesá Na več krajih Angleškega so živinorejci delali ziku > bi pri kih vladnih načelih peh biti onolik, kolik zdaj mogel 9 če tudi nas v skušnjc , «« m* u^vcu^v mesó pitavnih prešičev. Časnik da bi natanko zvedeli, kako delà krm na j> biatťť nam o tem poroča sledeče Prag landw. Wochen vsem se ne zaao ne bi bil. Pusti volja va? Vsakdo mora odgovoriti } da na stran uganjko meni nerazrešno Prešiči ki so bili odkod bi bili vzeli pisateljev veščih hrvatskemu y pitani z mlekom in siratko, so dali naj bolj okusno meso, pa so se tudi odebelili v najkrajšem času. Tudi zječmenom pitani prešiči so dali unim precéj enako meso. Meso z grahom in o bilo okusno, pa nekako bolj ziku in poznavajočih slovenske okolnosti in potrebe, dovolj je vzeti na um, da bi hrvatska pesem, hrvatska ne razume po knjiga katere Slovenec brez učitelj m pitanih prešičev je vitrasto, njihova slanina vsem } kod razume čisto mč, ne bila ali odmeva v njegovem srci f da tudi (špeh) je bila dobra in jedrnata. Meso samo s t pitanih prešičev je premehko in taka odebelili pa pitani 9 niji bil odp rokracije, mnogo jačji in drz z ki svoj mškutarske strani, po imenu od bi o mržnjo do slovanstva rada zakriva močno. Prešiči samo s krom pi rj em službenimi obziri in kateri uže doslej čistiti sloven- dali so slabo, neokusno, bolj gobasto meso, ki se zeló ukuha, prešičev Je barve. Ce Meso s f bilo neokusno dečo deteljo pitanih ščino in hrvatiti jo bilo eno ; z eno besedo, da bi nem štvo bilo precvetalo, slovenstvo umiralo in ke posebne rumene drugače bi se bilo mogl iziti so se prešiči večidel pitali z lanenim hotela Slovence in Hrvate zliti v en 9 da je vlada sama 9 da se v prešami in pa ječmenovim tr o b imeli so ta smoter nastavila in pognala cela državna mašina rahlo, mastno meso z fižolom pitani prešiči so dali zopernim okusom , lUiCll v --C -O--- bobom ali urftd, to prižnica itd 9 to bolj trdo, težko prebav Takisto bi res šlo! Nego kar ni bilo, kar v se « ne hvali, daj ne kaj okusno meso. Pitanj< tudi manj okusno meso z želodom se D1> to nam tukaj ne more biti merodavno zdaj Da sadne peske in koŠČice hitrej kalij 9 Naj se poišče kraj blizo hiše ali hleva ali 9 kamor podnevi soince najbolj sije god redi pa po množini dru Slutim, da se utegne komu uže pri sami misli o tem milo storiti, a vsilovati vprašanje : ali bi bilo želeti da nam se kedaj. slovenščina zlije v hrvasćino? Kakor sem uže gori namignil, to vprašanje ni danes na vrsti da naj se na- torej volim na nj ne odgovoriti; samo toliko stoji 9 č meseca luknja en čevelj globoka, široka je hrvatski, recimo abranih peská. Ta luknja naj sena pol vatsko-srbski jezik da zamere ne bode 9 s konjskim gnojem napolni, čez-nj pa naj se potrese za jajoč se kak pale na debelo dobre čiste prsti Ko to storj dnim potem jlepših eder j bolj m ogoč 9 razvi- bilo se vzamejo peške in s čisto prstjo pomešajo Ullt* y J T ÍÍWUJV j V AU Kl VÍIU i J f VV1 take pomešane peške se denejo v platneno ćulo, ki se zaveže, da peške iz nje ne padejo, in cula naj se z roko potlači tako, da peške ne ležijo na debelo v njej. Tako na široko podelana cula pešká se položí v gori Po danjem stanji stvari veleva nam vse še dr žati se vztraj poti ; po kateri smo do zdaj hodili ene strani dalje neutrudno delati na to, da jezik V • 0C1 tim nesnago peg ki ga grdijo, in da otrebim Jiaua vuia pcoAa oo putusi v gvit ucouagu , katCTO je tUjstVO U<*-UJ uaucoiu j - Zj Ul'UgO njo se pa za en palec na debelo strani pa je treba po dobrih vzonh lika ti jezik, da se naneslo popisano luknj z njega z drug 9 Do potrese dobre čiste prsti ta luknja polivati z mlacno vodo peške že gotovo kaliti. Ko se to zapazi, naj se luknje nico nesó palcu narazen suhem vremenu se mora prileže, djal bi, tudi gospôskim ustom tedna zaČno b o g a ti t m cula jat iz — - - boli o UUlj Cj UO puijuui feUUl ULUltVaUl »VCL, Yž*- prav rahlo vzame in peške naravnost v dreves- jen vseh tenkosti, odličic ali nuans in finosti drugih - X U:__^ 3.1 »nlnn r^ I, ^ c ____________v__ in ga bolj ne odmikajoč se od drugih Slo da ga priljubi tudi omikani svet, va- se v gredic po dijo in potem z roko /4 palca globoke po jezikov, katerih doslej, žalibog, pogostoma v našem po t 11 1 • • # -m L. % « hlo grebejo. greša : ustanoviti za trdno č ali t 9 Je vřeme suho 9 Je treba vodo v škropilnici polit Kdo čudil, kako hitro začnó peške kaliti in skoro vse enako v drevesica zrašati se. Tudi pozneje tako izrejena dre- ajenke večkrat s postano izraze (terminologijo), a to največ po zgledu napred- nejših Slovanov, sosebno Rusov in Hrvatov; z eno be- kateri si bode z lepoto f» to skusil, se bo kar vesica lejše in krepkejše rastejo memo unih > ki 80 po navadi bila v jeseni v gredice vsejana češpljeve in Češnj Koščice itd. naj se pa že v jeseni meseca 9 sedo, ostvariti in ugladiti jezik svojo, srca. *) 9 z notranjo svojo vrednostjo in izvrščino ajal (Dal. prih.) Slovansko slovstvo. m bra tako ravnajo in vidilo se bo, da bodo ka kor peške začele spomladi kaliti * Uvodno predavanje Što ga je imao na hrvatskom Jezikoslovne stvari sveučilištu Franje Josipa I. dne 25. listopada god. 1878. učitelj slavenskih jezika dr. Fr. J. Celestin. — U Za- Haj smo? in cesa hočerao? grebu. Tiskarski i litografički zavod C. Albrechta. 1878. Mala 8°. 13 str. Gosp. dr. Celestina imé je vsakemu prijatelja pri tem (Dalje.) to je poglavitno slovenskega slovstva novejše dobe dobro znano. Svoj ne pustimo iz prvi „debut", če se ne motimo, je imei ta odlični naš misli, pod kako vladavino (vladno sistemo) se je iz-vedlo vse to. Zgodilo se je največ pod vladavino slo- * V zadnjem listu na strani 46. v 35. vrsti odzgoraj beri: ,,lika si narod sam govorico * pisatelj v nekdanji Jurčičevi „Vili" (1. 1865.) } so natisnene ena njegovih poveati in nekatere pesni kjer potem se je rodu glaail v „Glasniku", 9 a v 99 Zvonu' i itd. 9 v „Na- Izdal je tudi leta 1875. obširno nemško pisano delo „Russ land se it Aufhebung der Leib- eigenschaft", katero se je z navdušenjem sprejelo v Slovani v Andaluziji ; prevél Fr. Hubad. Zakaj Slovani spostujejo lipo; po dr. B. Šulekovem spisu posnel Jos. Charpentier. Oroslaf Caf; spisal Raičev Božidar. Fómuška in Fimuška; prevèl prof. F. M. Sfciftar. Dvoje imenitnih dolnje-stajerskih mest: a) Staro- ucenjaških krogih, kajti véšči g. pisatelj je proučeval davno město Ptuj; zgodovinska črtica; po Krempljevih Rusijo v nje srci in je nam narisal natančno sliko spisîh J. L. b) Ljutomer; po spisih Mucharjevih, Krem- nje političnih, socijalnih in literarnih razmér, kakor se nikdo pred njim. Zdaj je dr. Celestin učitelj slo- pljevih in Hofrichterjevib, sestavil L. vanskih jezikov na zagrebškem Franc-Jožefovem Navrati 1. Crnogorski in srbski zdravniki samouki; spisal J. Kres v Istri zapisal V. vseučilišču, kjer je imel dne 25. novembra 1878. leta svoje uvodno predavanje v hrvatskem jeziku. Tega predavanja tendencija je tudi za nas Slovene v nekaterih Lavoslav Gorénjec, Podgoričan. Pesmica pri Krešu. Obrazci iz prirode in života na Tatrah ; priredi! točkah jako važna, zato spregovorimo nekolik o nji početka svojega predavanja čestiti nas rojak po- vdarja važnost staroklasičnih jezikov in slovstev, katera januarija 1878. leta. so temelj formalnemu našemu razvoju. ,,Ali na tem te- Pisma o Bosni in Hercegovini; spisal J. Na vrati I. Bibliografija slovenska od začetka 1877. leta do 1. melju nam je zidati dalje u pise dr. Celestin dopolnovati nam je splosno naobraženje s poznavanjem kulturnega razvoja vseh evropskih narodov. In v tem obziru so često imeli naopačne misli filozofi od Platona in Aristotela do današnjih dni. Osobito mlajši in manji narodi so v nevarnosti, ako si ne umó razširiti króga svojih nazorov, zato je zlasti spoznavanje slovan- stva in slovanskih tem prevažno za nas, ce tudi m reseno s 9 da bi vsak posameznik se imel učiti vseh slovanskih jezikov, kakor zahtevajo nekateri ognjeviti domoljubi. Posameznikom se je učiti nekaterih slovanskih jezikov, a tako bode kedaj celina národně inteligen- za „s 1 a veno z na n j e". cije dosegla pogojev, potrebnih Dalje razvija gosp. dr. Celestin slušalcem praktično svojo metodo, po kateri bode predaval slovanské jezike in omenja tudi nekaterih razlik med njimi rušcini 9 9 na pr. piše, „da se je razvila na osnovi cerkvenoslo-venskih knjig in pod uplivom mestnega govora, posebno velikoruskega jezika, ki se deli na moskovsko na- recje i na „rjazansko' na novgorodsko (na sever od moskovskega), (na jugu) in na vladimirsko (na iz- toku) itd. Sploh se more reči, da je ruščina vrlo bogata v oblikah, ako tudi imajo svoj korén v iz- točnikih. Potier navaja g. dr. Celestin nekatere prilike iz ruščine in sklepa svojo zanimivo brošuro z opomi- nom na svoj nálog, učiteljsk in domoljuben 7 pišóč 9 da vine << smo vsi pozvani, po najboljši kreposti svoji pospeševati napredek in razvoj svojega národa in mile nam domo- To je tudi naša misel, in srečno je zagrebško vseučilišče, ker ima takega izvrstnega učenjaka. Charpentier. Slovstvene stvari. Poročilo o delovanji „Matice Slovenske" 1878. leta; sestavil Andrej Praprotnik. Imenik Matičinih udov. Glasbeiie stvari. Cerkvene pesrai. * 16 cerkvenih pesmi je zložil P. Hugolin Sattner, znani iskreni Cecilijanec. Mi Slovenci moramo, ako hočemo častno město med drugimi narodi zavzeti, v všem tudi ž njimi napredovati; kar je dobrega, pridržimo radi, kar pa je slabega, nevrednega , nadomestujmo z boljim blagom. Ce zaostanemo, gremo nazaj kalném oziru imamo gotovo še mnogo delati, da muzi-se pri- bližamo drugim slovanakim narodom, zato so nam dobro došle mile, lepe peamice v prav labkem slogu (atilu)! Zložena so za mešani zbor, pet napevov pa je vzetih iz zbirke „Cecilija" od Mohra 9 so Marijine ergo Jezusu Jih je za sv. mase, 4 križev pot in 2 Tantum Dobivajo se pri gosp. skladatelji v Novomestu samostanu) ali pri vredništvu „Cerkv. Glasbenika" (v Alojznici v Ljubljani) po 50 krajc. Zgodovinske stvari. dr. Jos. Perwolfovem delu „Slavjansko-orien talno vprašanje" zvaném. Piše Fr. Potočnik. (Dalje.) III. Letopis Matičin za 1878. leto * katerega in snopič se ravno z sega na 30 pôlah sledeče članke : daj razposilja 9 ob- Običaji slovanski, spisal prof. Fr. Hubad. Nemčij > koj cesarj so navadno ob enem kralji česki in ogerski, prvi vrsti pokl tarske gola 9 Poljaka in Rusija, bile so v odrešiti Evropo od turške in tar Druge pske države so bile deloma premale in odvisne, deloma pa, kakor Fraucija, Anglija Življeji človeški in njih upliv na organizem čio- in Španija, preveo oddaljene od vzhoda. Nemčij veški; prirodopisno-fiziologične Bleiweis. crtice, spisal dr. Janez imela svoje laatne zmešnjave in bój 9 zdaj a pa je Francosko > Bori n. Inocencij III.; zgodovinska podoba, po virih spisal zdaj z Burgundom, zdaj z Italij malo , kakor danes, in se tačas tako brigala za trpljenje Slovanov na Turškem; potem pa so se začele nesrečne verske voj Nebeske komedije (Divina commedia^) Dante Ali- , po originalu poslovenil > in Nemcem se je bolj važno zdelo, pobijati se med ghieri a L oddelek : ,,Paklo" Jovan Koseski. oljo kakih verskih prepirov, nego v zvezi z Staro- in novoslovenske črtice, spisal R. B Elen ali Elend: slovanska beseda 9 t spisal N ske seboj drugimi narodi, osobito z Rusi, vdariti na skup vražnike vsega kristijanstva. Cehi sicer so vplivali na svojega kralja, nemškega cesarja so Tomaž Chron 9 pesnik pravi nek kopi8 iz leta 1594 > mecéa umeteljnoati in pod- timi sovražniki kristjanstva ,Naš česki narod ima s Turki, zakle di bramb Og pornik vednosti ; kultumo-zgodovinska študij . Radies. ) spisal liko ou v i aziuljtvi okliokjauotva j a a i a u j w i a ui u u v ^ « » (sic!) že več ko sto let sem, posebno pa zdaj ve • 1 V • i • • * ii opraviti, in bo še opraviti imel Češki vojvoda Jenik Mečkovski je délai na to t da nih znamenjih, da se bodo vršile vse drugače in da bi se združili Cehi, Nemci, Poljaki in Rusi, ter Tarke ustavoverci ne bodo imeli več tište izdatne vladne po ^ _ * » « m Mm 4 m t t # 1 w • 1 « « . : 4 pregnali. Pa razen nekaterih malenkostnih boj nič iz tega. Nemci niso imeli srca za tuje trpljenj bilo moči, kakor so jo imeli do zdaj, če jih prav ne bo Poljak jbolj sramotno, kakor še danes, so se že taĆas Tudi grof dilo tako ministerstvo, kakoršno bi bilo Hohenwartovo a ff ni iz mesa in krvi decembristov, nje obnašali. Nobena slovanska država ni imela gova politika je veliko bliže Hohenwartovi tako pripravne leg nov, kakor Poljska } da Na . ---—--------- o---r------- J~ ^Iiuunauwïi , 06g0 prO- po8tala Bredišče vseh Slova- gramu tako zvane „ustavoverne" stranke. Če bode o padu naslanjali so se na Po- novih volitvah ministerstva predsednik grof Taaffe, ljake polabski in pomorski Slovani, Cehi in Moravci, na pornem to toliko > da iztoku mnogoštevilni Rusi, katere primerja že krakovski škof Matevž z brezštevilnimi 1150 to ministerstvo namenjeno gladiti Hohenwartovemu ministerstvu t pot zdami na Grof Taaff Ruthenia quasi alter orbis, gens Ruthenica prej državop nebu multitudine innumerabili sideribus adaequata" na in če bo s svojim ministerstvom odprl naj-opoziciji vrata v zbornico poslance? bo ve- 3uga zamog je Poljska s posredovanjem Slovakov Ju- čina na desni strani kar se je nadejati — tudi přidej Cehi Po h volitvah pa Taaffo goslovanom roko podati. Da se to ni zgodilo, da Polj- menda ne bo ostal več na čelu ministerstva, kajti to, ni post d i š č e S > teg so m k Uže tačas so imeli tako so- protivna, to ne kar mu zdaj prednost daje, da mu ni nobena stranka Poljak vraštvo do Rusov, da ni bila mogoča sprava med tema danes s pomočj bode one ljalo vprihodnje, vladati pa vrasivo ao IvUSOV, ua Ul una lAivgu^a opiar« w ťVUJUUJw uuo) jutri s pomočj u uiugo suai narodoma. In ker niso ne Poljaki, ne Nemci nič storili, to ne gre. Auerspergovo ministerstvo je bilo pogublj drug stranke ; celo to delo brž, ko začelo barautati da bi zavrnili prodirajoče Osmane, ostalo Kozakom, o katerih poje narodna pesem : „Slava koza- godba z Ru m u ni j UMUU V/JLLi^ v T J --- ----i / / ' J ti L j.--------— kov ne bo nikdar zginila. Slavili jih bodo kozaki to- njegovo smrtno trugo, ker od te dob stránkami. Trgovinska po- postala prav za prav žebelj za e dalie ie rastlo variši 9 vitezi in junaki. Bog okrepčaj kršceni ljud cara nasprotstvo ,,ústavo ruskego, r----- —----- žavah Dnjepra, na mnogaja leta, do konca svetá zoper to ministerstvo. Enaka porogske in donské polke in narod na ni- bi se godila grof Taaffejevemu ministerstvu. Danes bi prio s to, jutri z ono stranko, následek tega bi bil, Da so se Ruai sami bojevali s Turki, prizna tudi da bi uže tretjič pri giasovanji o kakem zeló vazném poljski godo Paprocki v svoji peami Pol ti „t u i- vprasanji ne imelo večine na svoji strani. Pariamen-s Turki, tamo življenje je v Avstriji toliko razvito , da more v Hrabri Rusi boré se jakom" (1575) kateri so ljutejš Herkul. Kakor oroslani branij m od hidre ) t koj* Rusi nekdaj bořil vladati dl trankarsk kršćanski svet, nasprotniku popolnoma brezobzirna 9 in skoraj vsi so tam Hektorji. Od vas ne dobij no- bene pomočí povsodi, in se bo vedno množila _ •__/_• . 1 1 » Slava tega hrabrega naroda se 9 pog (sic leta 1575) (Dalje prihodnjič.) p Poli Politične stvari. Ali uže přišel cas, da Hohenwart prevzame ministerstvo ali na d vlada Toraj ki je proti gl ) d politična teža vselej je ie tako bolj zavoljo lepsega v zboru, ker ti gospodje nimajo eamostalnega trdnega programa; oni gredó za vsako vlado. Dvojna prememba je tedaj vprihodnje potrebna: prememba državnega zbora po novih volitvah to ima domoljubje volil ce v skrbeti, in pa prememba ministerstva, zato bo modrost cesarjeva skrbela. Gorje Avstriji, če bi zopet v novi zbornici poslancev ponav 9 za 9 taki možje, kakor dosedanji, zvonec nosili ljale bi se vse tište žalostné reči, ki jih trpeti moramo uže 10 let! U8tavoverska stranka je s svojim lOietnim gospodstvom Avstrijo tako na kant spravila, da jo iz ogromnih nadlog rešitimore le Hohenwart — mož, Čegartalent in eneržijo pripoznavajo najhuji nasprotniki. Ni tedaj da se zdaj ustavovercem nekaj sanja, da pride > Čuda Hohenwart zopet na krmilo, in zato rogovilij eno slog 3 pO o raz- drte zdaj ustavoverske stranke, ako bi Hohenwart zopet jih časnikih in žugajo s po no vij postal minister Res je pri da ustavoverci so se med seboj uže tako 9 da tišti čas ne pride več, ko so tako za- šil no dovoljni vkup sedeli in „harmonično" Auerspergovo mi nisterstvo jim pa muzikant bilo. Al popolno se še niso snedli, zato treba, da pred Hohenwartom pride mož na krmilo, Čegar program ni tako odločen, kakor H f henwart dobra, a tudi nobena sovražna, ■■■IJ^HHip^HMPHIfPVHRl! moz, kateremu nobena stranka prav in to je grof Taaffe ; v različnih slučajih minister bil. On ima biti na- za tišti čas . ko se na Du zbor 9 povednik Hohenwartov naji prične čisto nov držav Kar se tedaj uže zdaj tiče strahu Herbstovcev pred Hohenwartom, je pac prazen, kajtiza-nj Še ni přišel Mnogovrstne novice, zasluïkïh v Bosni nam je došlo sledeče zani mivo poroČilo, katero 9 se ve da i brez poroštva za to 9 da bi bilo po vsem resnično, podamo svojim bralcem: ,.Enemu stanu je zeló obrekovano zasedanje Bosne vendar veliko dobička přineslo, namreč vozni kom. Leta in leta 80 pretekla, služili, in ne bo se zopet kmalu zato taka prilika našla. ■p m odkar niso toliko denarja za- Posebno zadnji čas se velikánská vožnina plačuje. Da si voznik po 16 — 18 gold, na dan zasluži, je čisto na- poroča se nam tudi, da se je nedavno celo vadno; krdelo iz Bosne vrnilo, katerih vsak voznik si je za dan in voz po 24 gold, zaslužil. Ti vozovi so za erarične stavbě z Broda v Sarajevo žeblje in železo prevažali ; zanimivo bilo si 9 dolgi zimski večer kratiti z raču- nom Pa 9 koliko stane tak v Sarajevo pripeljan žebelj. naj bo to tako ali tako , vozniki se smejajo in v trumah derejo v Brod si denarja nagrabit." * Ruskih judov je v Bosni vse polno, ki od p i raj o čas Tudi se ni bil pokl cesarju zato, da bi se- „šnopsbotike"; Če se tej kupčiji ne pride kmalu v u stavil novo ministerstvo. Kedar pa pride njegov čas, okom, ee pokvari ubogo in bolj leno ljudstvo v Bosni takrat se ne bo vstrašil žuganja ustavovercev, vsaj jih popolno. Tako piše Graška liberalska „Tagespost bode po novih volitvah zeló malo ostalo. Gledé prihod- „Gratz. Volksblatť' pa „Tagespošto<ť, zagrizeno sovraž- njih volitev za državni zbor se je nadejati uže po raz- nico Rusov, dobro zavrača s to le opazko: „Naša misel je pa ta, da ne samo ruskim , ampak tuđi ski m judom bi se morala ustaviti snopaarija u trij- naučil, kako mi je storiti, kedar bom kandidat za turški državni zbor. Eden najodlićnišib duhovnikom * Stevilo vseuČiliŠČinih studentov v Zagrebu je letos više kakor vsa prejšnja leta in znaša skupaj 355, med katerimi je bogoslovcev 52, pravoalovcev 244, modro- slovcev 59. naše nadškofije se je častni službi odpovedal in stpil v Rimu v neki m niski red. Ta novica je vzročila ve* liko senzacijo med nami. Naši dopisi slav. Broda sveč. R. Ker vem, da naši ljudje tudi o vožnji in voznikih tu na turški meji radi -kaj zvedó, naj jim povem , da sem od vseh svetih s pet pari prav lepih kónj tukaj , pa veliko trpljenja přestal ta Čas. S prvega nisem mogel stale dobiti ? samo Tahilljske doline 3. sveč. (Lan — druga letina Bosna — in pa vratna bolezin ) Da vstrežem si. kmetijski družbi, naj tudi jsz povem, kako se je lanaka in predlanaka setev ruskega lanu obnesla. Leta 1877. je dobro obrodil, predivo bilo je lepo, semena pa komaj toliko, kolikor se ga je vsejaio. Lani ga je komaj polovica ozelenela, pa še tega je le ena tretjina odrastla? vse drugo pa je pri tleh ostalo, dasiravno se mu je tako postreglo , kakor prejšnja leta , pozneje se je še precej za streho čez konje sem moral vsak dan 3 gold, pla- 28 dni sem pa plačal od majbne in tako tesne , da še konji niso imeli prostora ležati, vsak dan čati, stale dobro obnesel; predivo je bilo lepo, semena pa malo. Ne vem, ali je bilo seme napačno, ali ni pri nas zemlja Kar se lanske le ti ne pri nas tiče f po 8 gold., za 28 dni 224 gold. Ob novem letu sem se selil v svojo štalo, ki sem jo postavil na tako imenova-nemu ,,Zvěřinců" med mestom in novim kolodvorom za-nj ugodna. *) bila je srednja; jesen in zima ste se nam prav slabo obnesle , kajti mnogim gospodarjem gre prav hudo za steljo , nekateri še listia ne moreio dobiti. — Prešičev i pri cesti prav na lepem kraju ; zraven imam sobe za stanovanje ljudi in pa kovačnico na tri ognje so naši kmetje veliko odebelili, pa imajo prav nizko To me gold. ceno, po 16 je stalo čez 3000 gold. Přibita podkev veijá Voznikov je biio na tavžente po ceatah in v mestih. Ceste so bile od kraja zrezane in tako zvožene, da vsak voznik pri pražném ali polnem vozu je na vozu sedeti moral; zraven konj iti mu ni bilo mogoče zavoljo stra- ven- šanskega blata. Trda zima je voznike odpravila dar veliko jih je posilenih ostalo, ki so noč in dan pod prostim nebom. Konjem, ki do kolen stojijo v blatu 17 krajc. stari funt. Tudi pšenica in oves sta dober kup, druzega žita pa naši kmetje celó nič ne prodajajo. Semenske detelje nobeden noče kupiti. Ker denarja silno pomanjkuje, je tudi iz nasaga kraja šlo veliko ljudi v Boa no, da bi si kaj prislužili in s tem davke poplaćali, pa svojo družino přeživili. — Tudi v našem kraji imamo tisto budo vratno kužno bolezin so po kateri posebno otroci mrjó Kostanjevice. 7 Podbregar. primrznile včasih noge k zemlji tako, da so jih s krampom morali odkopati. — Ker vsak dan peljá čez 150 voznikov iz Broda v Sarajevo in v druge Bosenske kraje se lahko misii, koliko mraza pretrpé. Tudi 15. dne januarija smo imeli novo volitev v občinaki zastop, pri kateri so bili izvoljeni: za župana Janez Kuntarič, posestnik, za svetovalce pa Anton Straus, France Mařen či č, Janez Kalin in Janez Bučar, vsi iz Kostanjevice. Rusov je blagá naložilo in so bili že čez Savo v tur-škem Brodu, al po pismu iz Ruskega so blagó v Brodu z vozov zmetali, in brez odloga se domů podali. Pre- Ribnice. Pri volitvi občinskega starešinstva 10. dne januarija so bili izvoljeni za župana Janez Kijun, posestnik in trgovec iz Ribnice, za svetovalce povedana jim je bila vožnja Jaz v Bosno še nisem Pa: Anton Ar ko iz Ribnice, Janez Zadnik iz Pod vozil Tv«ti, in ostanem raji v Brodu, pa za trdno upam, bom za svoje stroške in skrb že tukaj dobro povračilo da stene, Anton Perjatelj, France Pucelj in Antoa Pogorelc, vsi iz Goriške vaši. dobil. Bizovifca 11. sveč. čitalnici naši smo v ne Gorici febr. Ustanovili so v našem mestu deljo imeli prav lepo veselico, ki je veljala najbolj na novo dobrotno društvo imenovano po sv. Vin- šemu slavnému udu gosp. dr, Jan. Bleiweisu. Vme cen cij u Pavlánském. Namen temu društvu je, po- btili smo namrec njegovo od podobarja Zajca narejeno speševati pobožnost in nravnost v ubozih družinah ter podobo čitalnični dvorani, kamor jo je nesel njegov podpirati jih materialno. Začetnik te družbe > Bresciani, je umri preteklo jesen; njena pravila so zdaj baron iskren prijatelj A. Ko je bila podoba na svojem vladno potrjena prvostolni cerkvi Přetekli petek, črno opravljeni mestu. je Janez Babnik ga slavil v navdušenem govoru, ) t. m., je bila v naštevši zasluge in lastnoati prvega boritelja za pravice slovesná maša našega naroda. Konec govora pa: „VeČni Bog naj nam za rajncega Pij a IX., katere se je mnogo gospode ohrani še mnogo mnogo let našega očeta!" je bil z gro-udeležilo; njej na čelu francoski dvor. Maševal je preč. movitimi živio klici sprejet. Potem je pristopila mlada in s krasnim lavorovim gosp. prošt baron Codelli. Tukajšnji dež. sols ki deklica Marija Brajerjeva s vèt je dobil na Par i žk i razstavi zlato medaljo vencem ovenčaia podobo, rodoljubna Bizoviška dekieta za razne razstavljene reči, med katerimi se odlikuje pa so zapela ,,Naprej zastave Slave". Po tej sloves-zemljevid naše domačo dežele, ki ga je izdelal nad- nosti je na korist čitalničin bila tombola, potem pa pri kateri se je mladi svet ves veâel šukal, sta- učitelj gosp. Pik. — Mnogo neumnega je kvasil te dni godba > 99 U Isonzo" zastran tistega ministerskega razpiaa od reje kostí pa pri kozarčku vinca zadovoljno gledale po lanskega meseca julija, vsled katerega nista deželna jezika več obligatna v srednjih sola h. Trdil šteno veselje. Je 9 da je ministerstvo ta razpis preklicalo. Resnico Ljubljane. Visokospoštovani vitez Schneid t je menda zadela „Soča". Ministerstvo je na dotično vprašanje odgovorilo, da red v maternem jeziku pri klasifikaciji vel já. (Nekateri so namreč mislili, da na pr. slab red iz tega predmeta nič ne stori dvorni tajnik v pisarnici cesarjevi in poseâtnik grajšine Zapriške pri Kamniku 9 katerega je družba kmetijska 9 > da ima učenec v druzih predmetih dobre redove). — Nulla dies sine linea ; vsak dan se člověk kaj navadi. Včeraj y na pr. sem slišal prvikrat ta-le lepi domači pogovor : „Cast in hvala sta se po blatu metala: čast je ušla na hrast, hvala je v blatu ostala". Danes pa me je nekdo za svojega dejanskega uda izvolila, je centralnemu od boru poslal 5 cekinov s željo, naj odbor razpiše ka-košno kmetijsko, naši deželi koristno vprašanje; kdor na to vprašanje najbolji odgovor dá in to v slovenskem jeziku, da ne bode „Novicam" še le treba. * Brž ko ne ni seme v vseh sodčekih enako bilo. Vred prestave, dobi dařilo onih 5 cekinov. Izvolitev primer- à 4 nega vprašanja in vse drugo prepušča blagodušni vitez Schneid, ki je zdaj po posestvu tudi nas deželan9 društvo", ki hoče delati na povzdigo slovenskega slov Radosten nam je dosel glas, da so slovenski vseučiliščniki na Dunaji ustanovili „slovensko literarno centralnomu odboru družbe kmetijske. (Iz seje deželnega odbora dne t. 771.) stva. Na čelu mlađemu društvu stoji gosp. Anton Tr- Deželne sten jak, podpredsednik mu je g. Jos. H u bad -i % stipendije po 60 gld. za učence živinozdravniške in pod* nika sta mu gosp. Podgornik in Štrekelj, kovijske sole v Ljubljani je deželni odbor podělil An- njih pa še odborniki gospodje Hostnik, Šubic dreju Rovanu iz Cela, Janezu Lesar-ju iz Ribnice Suhač. in Franců Mrvi iz Vač : taj zraven in zarad oddaje vincarske službe se je podaljšal čas za prošnjike do 2. marcija in se (F današnjem „Oglasniku") so natančni pogoji na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu oddaje že zadnjič omenjenih mi zar s k ih, ključar skih v časnikih „Soča razpis razglasi tudi občini Polhovograški se dovoli direktne davke za cestne potrebe ; a in „Edinost"; ) steklarskih in barvarskih del za noriš- 16% přiklade na občini Stari trg nico na Studencu. (Potres.) Ravnokar 3/4 3 smo v Ljubljani precej bud čutili > kupčijski podzemeljskim bobnenjem čutil se ure popoldne sekund trajajoč po- , Med dvakratni močan (V èitalnici) je v nedeljo zopet mali ples v črnomeljskem okraji pa 50% priklada na direktne tres. Qibanje prihajalo je od izhoda proti zahodu davke za zidanje župnikovega poslopja ; zbornici kranjski se dovoli 100 for. iz deželnega zaklada potis nakviško za nakup modelov iz pariške svetovne razstave; prošnja filhar m o ničn ega društva za brezplačno po-rabo redutne dvorane za koncerte se ni vslišala, druga prošnja tega društva za deželno podporo za filharmo-nično glasbeno šolo se bode pa izročila prihodnjemu deželnemu zboru s proračunom deželnega zaklada za > ki se je letos našim goapojam in gospodom močno prilju- bi ) godel bode tudi ta večer gledališki kvintet Opo- zorujemo pa V se posebno na šaljivo pustno vese pribodnje leto, „»u. program ravnoKar razpošilja. I lister-ovega premoženja za občinske podpore se raz- kakor nam vabilo kaže, vabita • v 1 • Ivi 11 1 1 1 7 razpoBojilo 12000 gld. iz Jan. Ka- li co s plesom na debeli četrtek (20. dne t. m.), za katero se po zgledu takih veselic v Pragu jako šaljivi program ravnokar razpošilja. Na pise; — dopis deželne vlade, da se stroški za shode (konference) ljudskih učiteljev ne prevzemó na državni zaklad, vzel se je na znanje; — deželnemu solskemu _ svetu se odgovori, da naj se učiteljska služba na ljud- vidnih duhov igro v enem u to „debelo besedo", Njegova predpustna Visokost knez Kurent in Njena predpustna Debelost kneginja Donda"; program, katerega izvršiti hočeta s ski šoli v Dvoru (pri Zužemberku) zarad definitivne oddaje razpiše; — predlogu krajnega in okrajnega sol-skega sveta za definitivno oddajo učiteljske služba v Velike m Gab ru Jožefu Zajc-u se pritrdi. Deželni odbor je revnim družinám reservistov, pripomočjo Satire in Humorja ter druzih vidnih in ne , obsega šaljive pesmi, strašno romantično dejanji in 7 osobami, velikánsko loterijo in ples. Vstopnina udom čitalničnim je prosta, neudje plačajo 1 ranjš ali 1 gold. Začetek ob 7% uri. No, to bode šala za popokati ! 4 kateri so v vojaški službi v Bosni in Hercegovini, mesečno podporo v znesku 546 gold. 50 sold. iz v ta namen nabranih denarjev naukazal. (Vincarska služba na Slapu.) Da bi se več sposobnih kompetentov za službo vincarja na deželni vino-in sadjerejski šoli na Slapu z letno plačo 300 gold, in z naturalnim staaovališčem oglasilo, je deželni odbor Čas za vlaganje prošinj do to prenaredbo razpisa od 19. decembra )) Brencelju Štev. 2.) je s svojo podobo naredil veliko senzacijo med učiteljicami in pripravnicami. Podoba kaže namreč zgorej učiteljico, dokler je še mlada i šoia je Še primerno mirna, otroci poslušajo, klopi je kak nagajivec. Vse drugače spodej. učiteljica stara samica, vsa grbasta, brez zob ima tobačnico, s katere noslja, okoli nj® je marcija t. 1. podaljšal s v zadnji Tu je v roki več maček tako ) 9 } da se za to službo zahteva znanje samo slo ve n sk ega jezika v govoru in pisanji. Na tukajšni Stremajerjevi „nemški" realki je dobil Nemec dr. Binder profesuro. in psiČkov, ki se med seboj in z otroci ravsajo da je vse pokonci. Misel in izpeljava podobě je dobra, času primerna, kaže nam zopet kos nove šole. drugem je tudi ta „Brencelj" muhast in bodeč, kakor je njegova navada. Solskemu nadzorniku gosp. Solar ju f ki se je v nedeljo jako ljubeznjivo poslovil od učiteljskih zbo rov tukajšnje gimnazije in realke, so gimnazijsti hoteli napraviti bakljado v znamenje velikega spoštovanja ; na željo gospoda nadzornika so ovacijo opustili. Novićar domaćih tujih dežel. Dunaja 12. svečana. Ćakali smo in čakali f Matice „občni zbor" bode 12. marcija Tako pa ničesa nismo pričakali. Novega ministerstva še ni. Grof Taaffe je prejel od cesarja nálog, naj sestavi novo ministerstvo. Grof je bilo sklenjeno v poslednji seji Matičinega odbora se je veliko trudil, na- dne m. Prihodnjič prinesó „Novice" zapisnik te seje (Katolisko društvo) napravi v svojih prostorih v sterskih. govarjal marsikaterega, tudi si i i i se mu je marsikdo, zato smo zadnje dni dobivali cele litanije imen mini- Ni bilo tedaj dvombe, ko smo vČeraj pisali dr. Ahačičevi hiši št. 13 na starem trgu 16, dne t. m. uvodni članek današnjim „Novicam", da se grofu Taaffe-u veliko tombolo. Začetek ob pol šestih zvečer. Da naši bratje na Českem slaj tudi sloven posreći sestaviti novo ministerstvo. Kar nenadoma poČil glas, da groi Taaffe nič ne opravši se pa je vceraj sede p e s e m vidimo iz došlega nam programa ,,be- je vrnil nazaj v Inspruk. Kaj pa zdaj ? Boli kdo drug a ) ki jo pevsko društvo ,.Lipa" v Lipniku napravi dobil nálog, ki ga Taatta ni izvršil? Uo li mr in v katerem se s slovenskim in češkim erspergovo ministerstvo zopet iz groba ustalo? Lip v Lipniku napravi dobil nálog, ki ga Taaffe ni izvršil? Bo li mrtvo Au- . marcij tekstom i > Ali se zvonov u ahaj lep Ri harj pesem )) Žalostěn Gosp. Fr. Goršiču na čast objavlja „Cerkveni darstva v blato zavozila bode morebiti začasno ministerstvo uradnikov sestavilo? Tako je ustavoverska stranka 10 let svojega gospo državni voz, da si po Taaffe-u Glasb." v zadnjem listu, kako lepo se mu je zopet po- na pomoč poklicani možje ne upajo, ga potegniti iz srečilo popraviti gij Cecilijanske orgljarske šole i ki mlake! jih je skazil mož, ki se domišljuje velikega orgljarskeg; mojstra. „Cerkv. Glasb." tedaj po pravici obrača po VJW^AM« y J V/ VA u f I Vfl tu U V/| V4M f Jl f zornost cerkvenih oblastnij na domoljubneg petih Zbornica gosposka je dne t. m. v beri minutah rešila berlinsko pogodbo, za Goršića. katero je zbornica poslancev potřebovala za vsako najmanj po ure v katerih je g niti prošnjo, da odvrne silo, s katero Magjari namera I pu -X ui cj — v Aavci iu jo ^ u v u i i i u uni pi uou jUj ua uu * i uc duu, o a acci. u txxagj ax i u c ki je zapravila prav za niČ 30.000 gold., vajo zatreti vse druge narode pod Ograko krono. AngleŠka. Molzna sistema angleška je naklonila 32 poslane ki so jih poslanci za dnino potegnili. In vsega tega je zopet kriva ustavoverska klika. Zbornica gospôska je jim zdaj vojsko z Zulujci na skrajnem koncu Afrike ob dala samo odsekovanemu poročevalcu govoriti in predlog Kapu. Dne 27. u. m. so bili hudo potolčeni, Zulujci so vedela, da se da predrugačiti veô, jim pokoočali vso četo čez 500 vojakov in 60 častnikov je bil sprejet; vsa) kar so v Berlinu zbraně evropske vlade o Turčij Hile ukre „Zora", tukajšnje srbsko ) ter vzeli vse, kar je streljiva in živeža. Qoverner zahteva nagle Zulujci ne bi vzeli glavnoga města Natale. sabo imela, in to je bilo sila veliko pomočí, da akademično društvo napravi 27. dne t. m. v dvoranah vrtnarskega društva S Crnogore. , Glas Crnogorca", politični list na Ce veliko besedo s plesom", katere čisti dobodek je od- tinji, je zacel zopet izhajati% Unidan je pisal v uvod- ločen blažemu namenu, v podporo namrec rodovini nem članku obširneje, ďa Crnogora ni zadovoljna se » umrlega srbskega pesnika Gjara Jakšića. Koliko boste Avatrija in Ogerska letos sklepom berolinskega kongresa, kajti vsaka ped zemlje, ktero so junaški crnogorski sokoli pridobili ) Po- rn o r a 1 i denarja na posojilo vzeti? — ».u ------j- ----- j------ — j- ----- ----- je tudi ogerski finančni minister grof Szapary razložil linskega odtrgali so Jim mnogo pridob!jene dežele. Zdaj ko močena je bila z junaško krvjo, a vsled sklepa bero- denarni stan Magj arov, se more na gori stavljeno vpra- Al pogum ne zapušČa Crnagorca nikdar, zatoraj se bodo sanje precej zanesljiv odgovor dati. Po računu Szapa- vedeli o priliki hrabri sokoli za svojo zgabo odškodvati ryevem bode primanjkava (deficit) letosnjega leta na Bosna. Baron Schwarz dobil je od ceaarja pra- Ogerskem znasala 17 milijonov gold., za stroške zasede vico, da sme železnice staviti iz Dalmacije v Hercegovino in Bosno. Tu pa tam so uže začeli meriti pa tudi mi- > t Bosne in Hercegovine za leto 1878. potřebuje še lijonov in 85.000 gld., za te stroške letos 10 milijonov in delavci tje vreti, posebno iz Kranjskega in Goriškega 36.000 gld., za poplačanje bonov drž. zaklada 76 milij. nedavno jih je 100 samo iz Tolmina odrinilo. Urica 5000 gold., skupaj tedaj 117 milijonov in 71.000 gold, magjaron in tudi posestnik v Slatini, bil je nekaj časa Ogerski minister pa zna svoje račune — to je uže več- policijski načelnik v Mostaru. Sedaj je nekaj zakřivil krat pokazal — tako kovati, da niao reanični, in zato mu „Pol. Frag." dokazujejo, da si bodo Ogri let03 morali 141 milijonov gold, izposoditi. da ga je sodnija Zagrebška dala zapreti. r Iz TurČije. Mir med Rusijo in Turčij o je bil pod- Koliko pa Av- pisan za trdno 8. t. m. Po njem odstopi Turčija Rusom strija? Primanjkava leta Í879. bo znesla 48 milijonov v Aziji Batum in velik del Armenije do Erzeruma, rain 3000 gold., za stroške zasede Bosne in Hercegovine zen tega plača vojnih stroškov 300 milijonov rubljev, za leto 1878. potřebuje še 17 milijonov in 2000 gold., P» povrne stroške za vse vojne vjetnike, kar jih je bilo ----------i-----~ ~ ^— * . -....., ~ - ~ . b^'^'J za letošnje leto pa 20 milijonov, tedaj bode skupaj Av- v Rusiji. Ta ogodba se ima v 14 dneh v Petrogradu strija si morala na posojilo vzeti 85 milijonov in 5000 in Carigradu potrditi, potem pa se Ruske armade umak gold. Po takem boste Avatrija in Ogerska skupaj mo- nejo nazaj rali 226 milijonov in 5000 gold, posojila iakati. To te reči zopet kaj prekrižala. ; to se ve, če ne bo ustaja v Macedoniji Sklepa miru, po kate- pač je strašanak znesek, če pomislimo, da živimo v rem bo konec skoro dveletni vojski, so veseli tudi Rusi mirnih časih! Tako daleč sta nemčursko ustavoverstvo in to po pravici, kajti koliko jih je stala ljudi in denarja! Čeravno niso dosegli vsega, kar so nameravali v Avstriji, na Ogerskem pa magjarako goapodaratvo pri- tiraia cesarstvo, v katerem uže toliko let gospoduje na smejo s svojim delom vendar le zadovoljni biti. Turki eni strani Herbst s svojimi privrženci , na drugi pa Pa> popolnoma izmolzeni, so tudi veseli, da pride mir Tisza s svojimi kalpaki, vsi drugi narodi pa so v kot vsaj za nekoliko časa. potisneni. Med tursko vlado in crnogorskim knezom je Tudi na Ogerskem stoji Tiszino ministerstvo na zdaj vse poravnano. Turske posadke so izpraznile trd Prav očitno se je vidělo to v petek. ko medlih nogah. je zbornica predlog vládni o 100 Ogerska zopet na posodo vzeti, sprejela lez 185 glasovi njave Podgorico, Spuž in Žabljak in tako imajo Crno milijonih, ki jib ima gorči na albanski strani vse kar jim gre proti 111, tedaj samo z majbno večino 14 glasov. začne t Iz Levova se sliši, da se Gališki deželni zbor lz Rusije. — Hrup o azijski kugi, ki je šel po Evropi kakor najhujši potres, zdaj pa se je uže izdatno polegel. Ruska vlada je pa tudi storila vse, kar se 18. aprila, in to zato uže spomladi ker julija ali more storiti zoper tako pošast i da se duši vsaj omeji, ukazala je celó, da ce ne ze zase imajo okužene avguata meseca se pričnó nove volitve za državni zbor, oktobra me3ca pa se ima začeti novi državni zbor. vaši do tal požgati, prebivalci pa na vladne stroške Iz Zagreba Društvo sv. Jeronima v Zagrebu drugam preseliti. enako slovenskomu društvu sv. Moborja, je imelo 30 dne u. m. občni zbor, katerega je pričel predsednik tako že popolnoma zginila. tega nikjer treba ni bilo, kuga je kanonik G a j d e k s kraanim ogovorom, v katerem izvratno lepo 8pominjal , da delokrog društva bode V • • f 1 i • V i TA • • TT m Resitev zastavice v zadnjem listu „Novic". širneje, ker bratj naši tudi potřebovali duševne hrane v Bo8ni in Herceg bodo Tajnik P Ce odšteješ 9 + 8+7 + 6 + 5 + 4 + 3 + 2+1 1 + 2 + 3 + 4 + 5 + 6 + 7 + 8 + 9 45 45 je potem obširno poročal o delovanji društva v prete-klem letu, katero šteje 4448 udov, društvena glavnica je koncem lanskega leta znašala 46.796 gold. 25 kr. i Mag- vseb dru- oatane ti 8 + 6 + 4+1 + 9 + 7 + 5 + 3 + 2 45 Ogersko Zop jari svoj gih narodov, Slova k vpeljati, celó silo, s katero nameravaj Žitna cena 1 i u d s k t na Ogerskem, so se kakor „Osten Nemcev in Rumunov, ki bivaj piše, v Ljubljani 8. februarija 1879. Hektoliter v nov. denarji: pšenice domaće 6 fl. 50. banaske dignili 8 fl. 43. — tursice 4 fl. 60. — soršiee 6 fl. 80. — rži 4 fl. 34. V 8 1 kofje in uže vložili prošnjo preavitlemu cesarju, jemena 5 fl. 63. — prosa 7 fl. 5. — ajde 4 fl. 50. ovsa 3 fi da smejo pred-nj na Dunaj priti in osebno mu poklo- 60 ^ ~ Krompir 3 fl. 21 100 kilogramov. Odgovorni vrednik : Alojzi Majer Tisk in založba : Jožef BlazDikoYih naslednikov v Ljublj