CELJSKI TEDNIK Celje 17. novembra 1961 Leto XI. štev. 44 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DEI,OVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISKt ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO GLOBOKE BESEDE NAM V DOMOVINI IN VSEMU SVETU Na veliki svečanosti v Skopju ob 17. obletnici osvoboditve glav- nega mesta Makedonije in ob za- ključku letošnje mladinske de- lovne akcije, katere plod je po- daljšanje avtoceste do Skopja, je pred več desettisoč poslušalci go- voril predsednik Josip Broz-Tito. Uvodoma je predsednik Tito čestital makedonskemu ljudstvu, prebivalcem Skopja k prazniku, nato pa tudi mladini, ki je z iz- graditvijo ceste do Skopja častno izpolnila svojo obljubo. Nato je dober del svojega go- vora posvetil naporom naše gra- ditve, našim notranjim proble- mom. Odkrito, kot vedno, je go- voril o težavah in napakrfh, ki spremljajo naš razvoj. Zavzel se je ponovno za pristnejše demo- kratične odnose na področju sa- moupravljanja, pri čemer je po- udaril, da mora volja večine biti dosledno spoštovana. Kritiziral je primere, ko dobrohotno kritiko nekateri preveč samoljubni ele- menti vračajo s konsekvencami, ki naj bi bile tuje v našem socia- lističnem sistemu. Kritiziral je negativne posledice napak v na- ši trgovini s tujino. Pri tem je poudaril, da preveliko število ta- kih izvoznih posrednikov nastopa na tujem trffu v medsebojni ne- lojalni konkurenci, kar našim proizvodom potiska cene navzdol. Hkrati je dejal, da imajo naša podjetja premalo posluha za sve- tovni trg. Ko je govoril o ponovnih teža- vah v kmetijski proizvodnji, ki so posledica suše. je dejal, da je skrajni čas, da kmetijstvo reši- mo odvisnosti od vremenskih pri- lik. Razmeroma visoki pridelki socialističnih posestev niso mogli odpomoči izpadu pridelkov na zasebnih kmetijah, ki še vedno obsegajo okoli 85 odstotkov vse zemlje. Rešitev je le v tem, da se kmečko prebivalstvo zave svo- je vloge, da se posluži moderne agrotehnike in kompleksne pro- izvodnje v okviru zadru^r. Nato se je predsednik Tito po- svetil zunanjepolitičnim proble- mom. Najprej je govoril o vzro- kih sklicanja beosrrajske konfe- rence nevezanih držav, njeni ve- liki afirmaciii in uspehu, pa tudi njenim koristnim posledicam za ves miroljuben svet. Kot najvaž- nejše uspehe, ki so posledica konference, je navedel skunno akcijo nevoTnnih držav v OZN in zmago stališča glede sprememb v strukturi vodstva sekretariata OZN. Proti jugoslovansko gonjo v ne- katerih krogih na Zapadu, zlasti v ZDA, je komentiral tako, da je Jugoslavija doslej in bo tudi v bodoče vztrajala na svojih miro- ljubnih izvenblokovskih stališčih in da se ne ho podredila nobenim političnim in ekonomskim priti- skom. Pri tem je poudaril vedno večjo potrebo po ekonomskem sodelovanju med nevezanimi dr- žavami ter z ostalimi prav tako Do vprašanja Nemčiie je za- ^^^Lv^®. jugoslovansko stališče in ob primeru aretacije tovariša Vrnčariča in militariz- ma v Nemčiji očital Zapadn sla- bo politiko, slabo uslugo člove- štvu, če ne osvoiijo načela, da naj bi bila Nemčija miroljubna, ne pa militaristična država, izvor revanžizma ter stalne vojne ne- varnosti. Na koncu je govoril o ponov- nih napadih na Jugoslavijo, in sicer v zvezi z 22. kongresom KP ZSSR, o odnosu Kitajske do Ju- goslavije in o razmerah v sosed- nji Albaniji, ki postajata zaradi nevzdržne in do kraja zavožene politike njenega vodstva resna nevarnost za mir in sožitje na Balkanu. V. VARNOST NA DELU PRED PRISTOJNIM AVDITORIJEM v sredo je bila v celjskem Narodnem domu seja zbora proiz- vajalcev OLO Celje. Seja je bila razširjena, saj so bili navzoči za- stopniki številnih političnih organizacij, strokovnih združenj, usta- nov, zavodov, zastopniki občin, organov družbenega in delavske- ga upravljanja. Seja je bila posvečena problemom nezgod in obolenj ter je predstavljala izredno važen in koristen posvet najbolj poklicanega avditorija, hkrati pa je seja s takšno vsebino dela simbolično sov- padala s "-Tednom varnosti-«. j Na seji, ki ji je predsedoval predsednik zbora proizvajalcev ing. Djinovski, je najprej poročal direktor Okrajnega zavoda za so- cialno zavarovanje tov. Milan Loštrk. V svojem poročilu je ob- širno razložil problem nesreč in obolenj, ki se stalno povečujejo in ne predstavljajo več zgolj veli- ko breme družbi z izdatki, ki jih terjajo, temveč tudi močno ogro- žajo proizvodne uspvehe. Samo po- datek, da je v okraju od 17.000 uživalcev pokojnin okoli 7.000 in- validskih upokojencev, da nada- lje okoli 3.000 delavcev v okraju dnevno izostaja od dela, da je bilo v prvem polletju letošnjega leta 3.100 nesreč, kar na izgubi delovnih dni in narodnega dohod- ka predstavlja vsoto 240. milijo- nov dinarjev. Izven delovnega mesta je bilo v istem času okoli 5.600 nezgod, kar izraženo v de- narju znaša nadaljnjo 1 milijardo 770 milijonov dinarjev škode. Prištejmo še 5 smrtnih nesreč in 3 prometne smrtne nesreče, da ne omenjamo obolenj, ki tudi izvi- rajo z nerodnosti pri prehrani, pri neurejenosti delovnih mest itd. V svojem referatu je tov. Lo- štrk nanizal predloge za letošnjo akcijo na tem področju in sicer: Pravočasno analizo in obravnavo preventive v pogledu obveznosti socialnega zavarovanja in komun. Zagotoviti znižanje delovnih ne- sreč in invalidnosti z vsemi sred- stvi. Posvetiti bo treba pozornost vzrokom nesreč pri delu v gospo- dinjstvu ter jih odpravitt. Po- škodbe izven dela je treba bolj kritično obravnavati. Posebej se je treba spoprijeti s problemom prometnih nesreč in nesreč, ki izvirajo iz pretepov itd. Zlasti bo treba povečati zaščitne mere na področju kmetijstva in obrti, povečati obseg kolektivnih zava- rovanj, okrepiti in razširiti nad- zorstveno službo in končno biti vedno sproti pripravljeni na nove možnosti nesreč zaradi rastoče avtomatizacije proizvodnje. Koreferat k isti problematiki, toda zasnovan na izhodišču zdrav- stvene preventive, je imel dr. Ja- nez Lovšin. Poudaril je pravo grozovitost s podatkom, da pri nas zaradi različnih vzrokov, ki pa jih je mogoče odpraviti, oboli ali pa se ponesreči vsak osmi dr- žavljan. Ko je analiziral vzroke nesreč je ugotovil, da mnogokje, kjer so razmere okoli higiensko- tehnične zaščite delovnih mest urejene, naletimo na neverjetno število nesreč. Torej, tako je za- trjeval, izhajajo te nesreče iz sub- jektivnih vzrokov. Le-ti so: Neu- rejena prehrana povzroča pogo- sta obolenja prebavil. Velik po- rast prehladnih obolenj izvira od različnih vzrokov, začenši pri pri- prtih vratih, skozi katera vleče, pa do voženj z motornimi kolesi brez dobre obleke. V razpravo je posegel tudi dr. Sušteršič, primarij kirurškega od- delka celjske bolnišnice. Prisot- nim je postregel z zanimivimi, toda neprijetnimi podatki. Nave- del je, da je število poškodb od leta 1955 močno naraslo. Takrat so v bolnišnici zdravili 5.900 pri- merov, lani pa že 13.700 poškodo- vancev. Pojav je s polno pravico imenoval »poškodbena epidemija-« s pripombo, da bi med prebival- stvom nastala panika, če bi bilo recimo toliko primerov obolenj s kakšno nalezljivo boleznijo. Na- vedel je primere, da v celjski bol- nišnici navkljub pomanjkanju ka- dra ni več problem reševati še tako težke primere (navedel je nekaj primerov izmed 20 dose- danjih operacij srca), toda takoj je pristavil, da pa ni bolnišnica zmožna uspešno reševati tistih srednje težkih in lažjih poškodb da bi bilo čim manj posledic Zato bolnišnica enostavno ni o- premljena, prevoz je premalo or- ganialran, intervencija kirurga na mestu nesreče bi rešila marsi- katero veliko škodo in smrt. Kri- tiziral je primere, da so morali v nuji iz Ljubljane sprejeto kri pla- čevati, hkrati pa pohvalil člove- koljubje, ki je dosl/.krat rešilo življenja, pri čemer je mislil na prostovoljne darovalce krvi. V prvem delu razprave je so- deloval še dr. Jurko, ki je govo- ril o očesnih poškodbah, ki v celj- skem okraju predstavljajo vsekeg četrtega poškodovanca. To je naj- občutljiva stvar, kot je oko samo, saj zdravljenje nima tolikšnih u- uspehov in le redko prepreči težje posledice. Tu bo treba več storiti na področju preventive, ker je kurativno zdravljenje dostikrat brez moči ali pa z zelo šibkim upanjem. Med glavnimi poročevalci sta bila tudi tov. Turk, ki je razprav- ljal o prometnih nesrečah in na- vedel vrsto predlogov za zmanjše- vanje le-teh in tov. Jonak, ki je govoril predvsem o rehabitilaciji poškodovanih oseb, njih prekva- lifikaciji in'podobnih problemih. V drugem delu razprave so so- delovali številni odborniki in gos- tje. Seja je z nakopičeno proble- matiko pokazala nujnost, da bi bilo treba ta vprašanja pogoste- je in mnogo bolj na široko obrav- navati, saj rešitev teh perečih za- dev ni odvisna le od materialnih sredstev, temveč tudi od zavesti, prosvetljonos^' in doslednosti vsa- kega posameznika. Več pazljivosti I Po podatkih je največ nesreč pri delu med ru- darji, kovinskimi delavci, v obratih črne metalurgije in na cestah. Po navadi so to nesreče zaradi premajhne pazljivosti. ZA VZGLED SEKCIJA SZDL NA VRHU NAD LAŠKIM Tudi v laški občini so v zad- njem času sekcije pri krajevnih organizacijah Socialistične zveze poživele svojo dejavnost. Najbolj aktivne so zunanje politične sek- cije, kjer člani živahno razprav- ljajo o perečih problemih in do- gajanjih v svetu. Najbolj delovna pa je sekcija za komunalna vprašanja na Vrhu nad Laškim. Uspeh te sekcije je, da je uspela zainteresirati tam- kajšnje prebivalce za gradnjo kulturnega doma. Kraj je dokaj odmaknjen, zato so potrebe po kulturno-prosvetnem izživljanju velike, nimajo pa za tako dejav- nost primernega prostora. Zato je zamisel o gradnji kul- turnega doma v tem kraju nale- tela na razumevanje vseh prebi- valcev. V ta namen so kmetoval- ci že obljubili okoli 120 kubičnih metrov lesa, pripravljeni pa so tudi pomagati s prostovoljnim de- lom. Ce bodo to koristno zamisel za- čeli realizirati, bo pri tem gotovo priskočila v pomoč tudi lonetij- ska zadruga in še verjetno kdo drugi, saj bi v kulturnem domu dobile primerne prostore tudi množične organizacije, ambulan- ta in pa skladišče kmetijske za- druge. Direktor Milan Loštrk poroča... OBVESTILO Ker bomo prihodnjo števil- ko našega lista posvetili dne- vu republike, bo list izšel v soboto, 25. novembra, name- sto v petek, 24. tega meseca. Uredništvo ZA BOLJŠO VSEBINO DELA OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK Pretekli teden je Občinsiki ko- mite Zveze komunistov v Celju razpravljal o vsebini dela osnov- nih organizacij, o delu tovarni- ških komitejev in občinskega ko- miteja samega. Živahno razpravo o organizacij- skih n vsebinskih problemih dela osnovnih organizacij je sprožilo poročilo občasne komisije, ki je imela nalogo napraviti pogloblje- ne j šo analizo o tem, kako so os- novne organizacije doslej osvojile že nov demokratični način dela, v kolikšni meri so in če so od si- stema vodenja prešle na sistem prepričevanja in vzgoje. Komisija ki je v preteklem mesecu obiska- la vrsto osnovnih organizacij po kolektivih in na terenu, skoraj ni- kjer ni naletela na primere, da bi komunisti neposredno iz organi- zacije ZK posegli v razne proble- me, da bi z drugo besedo — ko- mandirali. Pač pa je komisija na- letela na drugačne probleme. Na primer na pojave, da osnovne or- ganizacije ZK še niso našle prave vsebine dela v novih pogojih. Zla- sti to velja za osnovne organiza- cije v nekaterih velikih kolekti- vih, kjer je delo tovarniških ko- mitejev sicer pestro, programsko bogato in aktualno, v osnovnih organizacijah, ki so pogosto v ok- viru ekonomskih enot, pa se vrti- jo okoli organizacijskih vprašanj, ali pa od časa do časa sprovajajo akcije, ki jih priporočajo od zgo- raj. Nadalje se v osnovnih orga- nizacijah komunisti vse premalo seznanjajo z občimi političnimi in gospodarskimi vprašanji, pogosto pa tudi odločno premalo z nepo- srednimi gospodarskimi nalogami v lastnem podjetju in hkrati z ekonomsko-političnimi problemi v kolektivu. Odkar se v občinskem merilu odvija intenzivnejše delo na po- dročju političnega šolstva in izo- braževanja (seminarji ter študij- ska predavemja) so osnovne or- ganizacije več ali manj opustile izobraževalno nalogo, češ, saj to dobivajo člani na prej omenje- nih šolah in seminarjih. Kako je to zgrešeno, dokazuje ravno pred- hodni podatek, da mnoge osnovne organizacije ne načenjajo drugih problemov razen organizacijskih. Politično šolstvo opravlja sicer zelo važno in koristno nalogo, toda njegov obseg je preozek in hkrati programsko ne more zaje- ti vseh številnih družbeno poli- tičnih nalog. Osnovne organizaci- je bi morale nadalje ostati jedro, v katerem bi komunisti rastli ta- ko ideološko, kot tudi na podro- čju družbeno političnega ter eko- nomskega znanja. Osnovne orga- nizacije bi morale marsikje preu- smerita svoje delo tako, da bi njeni člani v neposredni praksi spoznavali in utrjevali svoje zna- nje o novih ekonomskih nalogah in sistemu neposredne demokra- cije, katerega težišče je ravno pri njih — v ekonomski enoti, na terenu v stanovanjski skujmosti itd. Po zelo bogati razpravi so na seji komiteja osvojili nov prog- ram za delo komiteja v naslednjih treh mesecih. Ta sistem dela se je v Celju zelo obnesel, saj taki načrti na krajšo stezo zajamejo najbolj aktualne naloge in zago- tavljajo odločnejše zavzemanje komiteja za izvršitev sprejetih nalog. Tako so sklenili, da bodo v pri- hodnje posvetili vso pozornost de- lu osnovnih organizacij in skrbeli za čim tesnejše stike med komi- tejem in osnovnimi organizacija- mi. Komite bo organiziral vrsto debatnih in informativnih ses- tankov z vodstvi osnovnih orgsmi- zacij. Nadalje bo komite posvetil večjo pozornost delu aktivov ko- munistov in bo nekatere na novo ustanovil. Nekateri aktivi komu- nistov bodo vezani na občinski komite in bodo tako komiteju v veliko pomoč po raznih posebnih vprašanjih. Nadalje je komite sklenil osvojiti stalno prakso last- nega izobraževanja in informira- nja. Tako se bodo člani komiteja sestajali tudi na debatnih sestan- kih, na katerih bodo obravnavali najaktualnejša vprašanja tako s področja naših notranjih politi- čnih in ekonomskih nalog in raz- mer, kakor tudi o zunanjepoli- tičnih vprašanjih našega časa. Dela cez glavo, ce ... Na zadnji seji sekretariata pri Okrajnem odboru Zveze borcev v Celju so med dru- gim razpravljali o problemih borcev, ki jih letos, ko pro- slavljamo 20-letnico ljudske vstaje, po vseh občinah po- spešeno in zadovoljivo rešu- jejo. Vendar so pri tem ome- nili primer, ki kaže, da pov- sod le ni tako, in prav to me je vzpodbudilo, da sem napi- sal tele vrstice. Na seji so omenili primer v žalski občini, kjer upravni organi občine ne razumejo in ne upoštevajo dovolj dela re- ferenta za borce pri občin- skem ljudskem odboru. To- varišica, ki vodi ta referat, je po mnenju nekaterih na občini premalo zaposlena. Zato so ji celo zbili precej točk pri ocenitvi dela za na- grajevanje po učinku in ji vsilili še posle invalidskega referenta. Tako so menili nekateri v žalski občini, ki so zagovar- jali in speljal to stvar. Sta- nje pa je seveda drugačno. Omenjena tovarišica, ki vo- di referat za borce, bi imela dela čez glavo, če bi bilo za vprašanja borcev več razu- mevanja, če bi ji pomagali pri reševanju problemov bor- cev. Ta problematika je zelo obširna in občinska organiza- cija Zveze borcev bi jo mo- rala posredovati občini, od- nosno referentu za borce v rešitev. Tu gre za vrsto vpra- šanj od zdravstvenega, soci- alnega stanja borcev, šola- nje in kvalifikacija, vzgoja otrok padlih borcev, stano- vanjsko vprašanje, zaposlo- vanje invalidov itd. Ta organ pri občinskem ljudskem odboru in občinska komisja za borce, so menili člani sekretariata, bi imela polne roke dela, če bi hoteli bolj uspešno reševati vsa ta vprašanja. Potem se tudi ne bi zgodilo, da v nekaterih podjetjih borce radi zapo- slujejo na slabša delovna mesta, da invalide najraje zaposlujejo kot vratarje, na- mesto da bi jim našli primer- nejša delovna mesta. Zlasti bi bilo potrebno v tem letu storiti vse za prekvalifikaci- jo borcev za primemo delo, priznanje priznavalnin in po- kojnin pa uveljavljati le, če so vse ostale možnosti izčr- pane. -ma- za čas od 7. do 27. novembra Sredi novembra dvo do tri- dnevno zboljšanje vremena, nato močne ohladitve s snegom do nižin in burja. Nekako od 20. do 26. novembra brez bistvenih pa- davin in hladno vreme. Okoli 27. novembra padavine. 2 CELJSKI TEDNIK STEV. 44 — 17. novembra 1961 POGLED PO SVETU Izbirna kronika preteklega ted- na: SZ je dala nov predlog o ure- ditvi berlinskega vprašanja in nemškega problema. Najprej naj bi se uredilo vprašanje mesta, na- to šele naj pride na vrsto mi- rovna pogodba. Osebni stiki med Hruščevom \in nemškimi diplo- mati so bili pogosti, zahodni ve- leposlaniki so konferirali, Angle- ži so ocenili predlog kot veliko koncesijo zahodu, medtem ko ZDA in Zahodna Nemčija v pr- vih komentarjh trdita, da sov- jetski predlog ni nič novega. V Nemčiji ne moremo pričako- vati kake posebne spremembe. Adenauer bo spet kancler in bo še ta mesec obiskal Kennedya, najbrž z istimi predlogi in oblju- bami, ki so prepričali svet pred- vsem o tem, da Nemci zamerijo Hitlerju samo eno stvar, to je, da ni zmagal. To je uradno potr- dila tudi vlada Zahodne Nemčije ob primeru našega ^ Vračariča. Antikomunistična histerija in re- vanšizem je osnova te zahodno- nemške politike in že so tu zna- menja, da jo oh eksploataciji blo- kovskih nasprotij nemška vlada že skoraj neodvisno vodi, ne gle- de na svetovno javno mnenje, ki še ni pozabilo nemških vojnih zločinov. Nemško ravnanje je odločno obsodil tudi »Times-^, glasilo angleškega Foreign Offi- cea. V ZDA je prispel Nehru. V pogovoru s Kennedyjem sta se sicer zedinila, da je treba vodi- ti mirovno politiko, nič kaj vzpodbudna pa ni Kennedyjeva beseda, da naj v nemškem vpra- šanju »-izbira ljudstvo, ki je naj- bolj neposredno zainteresirano«. Načelno je to že prav, toda na nemškem vprašanju je zaintere- sirana vsa Evropa, če ne ves svet, predvsem pa tisti narodi, katerim je Nemec grozil z narodno smrtjo. V tem je težava nemškega vpra- šanja. Kennedv je nadalje izjavil, da bo Amerika pripravila atom- ske eksplozije v ozračju, da ne bi bila prevarana od SZ. Hruščev je ob 44-letnici Okto- brske revolucije govoril že pod vtisom Kennedyjeve izjave o pri- pravljanju poskusov. SZ ne more prenehati s poiskusi, kajti začela je z njimi Amerika nad Hiroši- mo, po vojni z njimi nadaljevala, v rnoratoriju pa z njimi na pobu- do SZ prenehala, ni pa prenehala z njimi Francija in za Francijo in z njo skupaj sega po atomske- mu meču še kdo drug. Roka za sklenitev mirovne pogodbe ni po- stavil, iz njegovih besed pa zveni grožnja: »Se vedno bomo potrpe- žljivi, ne bomo pa čakali neskon- čno. Zdaj je na vrsti Zahod, da spregovori-^. Toda ZDA so se tudi na foru- mih OZN izjavile zoper atomski moratorj, ki ga terjajo azijske in afriške države SZ je po XXII. kongresu za- jel val destalinizacije. Ce to po- meni odpravo šibkih strani sov- jetske družbe in utrditev ugleda najstarejše socialistične države, potem bo destalinizacija pomeni- la, upajmo, tudi za svetovni mir pozitivno postavko. Pred končno rešitvijo je baje alžirski problem, če smemo ver- jeti de Gaullu. V Bastiji na Kor- ziki je de Gaulle dejal, da prizna Alžircem načelo samoodločbe, da se je pobotal tudi z ustanovitvijo alžirske države, ki bi dala jam- stvo evropskemu prebivalstvu v Alžiriji ter zagotovila francoske interese v Sahari. Taka rešitev bi bila v interesu Francije in po- gajanja se lahko takoj prično, sa- mo da FLN ne bi postavila še kakih drugih pogojev. Ce pa bi alžirsko ljudstvo odklonilo sode- lovanje s Francijo, je de Gaulle pripravljen prepustiti deželo Al- žircem, toda to bi pomenilo, da v Alžiru ne bi zmagal zdrav razum. Priznal je, da je večina Alžircev za FLN, da, celo s tem bi se spri- jaznil, da bi se alžirski Francozi preselili v Francijo, ker Francija mora krepiti svoje vojaške sile. V šestih mesecih je Alžir lahko ne- odvisen, je dejal de Gaulle. To je velika novost za ves svet, posebno ker je v istem času ge- n^ral Salan izjavil, da ima ves Alžir za seboj in da niti malo ne misli, ukloniti se de Gaullu,_ raz- pusiti OAS in prepustiti Alžir do- mačinom. Francija je imela Al- žir 131 let in da ga bo imela zme- rom, on pa da se zanj bori, kzr si prizadeva izriniti komunizem iz Alžirije. T. O. SZDL in skrb za delo družbenih organizacij Čedalje bolj pogostni so prime- ri, ko na sestankih odborov in organov Socialistične zveze raz- pravljajo in analizirajo proble- me, ki se pojavljajo v zvezi z de- lom nekaterih organov družbe- nega upravljanja, družbenih or- ganizacij itd. Na dnevne rede takih sej prihajajo vprašanja šol- skih Ddborov, hišnih svetov, de- Iu.vskils univerz, raznih strokov- nih združenj, družbenih organi- zacij in podobno. Razumljivo Jci da bo morala Socialistična zveza posvetiti vsem tem problemom, družbenim orga- nom in organizacijam še več skr- bi, oziroma, pozornost Socialistič- ne zveze za ta vprašanja bo mo- rala rasti vzporedno z razvojem družbenega upravljanja in pove- čane vloge, ki jo bodo v tem si- stemu imele družbene organiza- cije in organi upravljanja. Kajti delo organov upravljanja in druž- benih organizacij postaja sestavni del razvoja na posameznih pod- ročjih družbenega življenja. Zato ni in ne more biti vseeno, kak- šno vlogo imajo pri tem organi upravljanja in družbene organi- zacije. Toda, če bi se samo za hip u- stavili pri nekaterih analizah, ki prikazujejo delo teh organov, bi lahko ugotovili nekatere tenden- ce, ki potrjujejo prakticistično, oz- ko in zelo površno obravnavanje takih problemov. Ne moremo za- nikati, da je za oceno dela nekega organa ali organizacije zelo važ- no, da vemo,' kakšen je sestav te- ga telesa, koliko ljudi dela v njem, koliko je bilo sestankov, kakšne oblike dela uveljavljajo itd. Čeprav so ti elementi zelo važni, vendar niso edini, na os- novi katerih bi lahko napravili zaključke. Ce bi ocenjevali delo samo po teh kriterijih, bi lahko prišli celo do napačnih ugotovi- tev. Bili so primeri, kot na pri- mer, da je nekdo delal analizo del'~. nekeg". delavskega; svetr. sa- mri n". osnovi podatkov, d^^i toliko in toliko ljudi dela v tem organu delavskega upravljanja, da je vsak peti ali osmi proizvajalec član enega ali drugega organa upravljanja, da je bilo toliko in toliko sestankov in podobno. Ce pa bi šel pri tej analizi nekoliko naprej in pogledal, kakšno je de- jansko stanje v podjetju, kakšno je poslovanje, kako je z delitvijo osebnih dohodkov, kakšni so no- tranji odnosi, bi prišel do popol- noma drugačne slike, kot jo je dobil nr. osnov; prejšnjih pokaza- teljev. Prav tako bi delali napak, čo bi razpravljali o delu nekega strokovnega združenja samo s stališča, da imajo toliko in toliko članov, da so izdelali svoj letni načrt dela itd., če ne bi vsega te- ga povezali z dejanskim vplivom takšne organizacije na okolje, v katerem deluje, če ne bi upošte- vali prispevkov, ki jih je dala takšna organizacija pri obravna- vanju in reševanju določenih pro- blemov v komuni in slično. Organizacij ne ustanavljamo in nimamo zato, da bi bile same sebi namen, temveč edinole za- radi reševanja določenih proble- mov, ki obstajajo v družbenem dogajanju in se z njegovim raz- vojem tudi porajajo na novo. Vrednost nekega organa uprav- ljanja, oziroma organizacije ce- nimo ravno po tem, kako uspeva pri odkrivanju takih vprašanj, kako jih obravnava in išče zanje ustrezne rešitve. Težko si zamiš- ljamo uspešnost dela in uveljav- ljanje organa upravljanja ali ne- ko organizacijo, če se posveti sa- mo reševanju ozkih notranjih vprašanj, ne zmeni pa se za doga- janja okoli sebe. Življenja dru- štev, organizacij in podobno ne moremo ocenjevati samo na os- novi njihovega lastnega dela, temveč moramo te organizacije in njihove organe gledati skozi živ- ljenje in probleme društev, ozi- roma okolja, v katerem delajo. Poznavanje vseh teh proble- Riov, njihovih vplivov in ciljev, je silno važno predvsem zavoljo tega, da politične organizacijo, predvsem pa Socialistična zveza, dosti bolj realno ocenjuje delo posameznih organov in organiza- cij, da jJm nudi ustrezno nolitično pomoč in pripomore k njihovemu izpopolnjevanju in boljšemu delu ter boljšemu vplivu na razvoj družbenih dogajanj. V kolikor bodo politične organizacije in zla- sti še Socialistična zveza upošte- vale vse te momente, potem je gotovo, da se pomoč družbenim organizacijam in organom uprav- ljanja ne bo omejevala samo na ozka organizacijska, metodska ali kadrovska vprašanja, temveč na širše osvetljevanje resnične vsebine njihovega dela. M. D. S KOMPASOM V MOSKVO Uspešnim in nepozabnim izle- tom v domače kraje in tuje deže- le, ki jih je pripravila celjska po- slovalnica Kompasa sama ali pa skupaj s centralo v Ljubljani, se bo enajstega decembra letos pri- družil še eden, vsekakor najpo- membnejši in najznačilnejši — izlet z letalom »AA« podjetja v Moskvo. Zanimanje za ta izlet je bilo tolikšno, da so bila razpo- ložljiva mesta v letalu zasedena že nekaj dni po razpisu. Zasedli so jih člani Društva inženirjev in tehnikov ne samo iz Celja in Slovenije, temveč tudi iz nekate- rih druj?ih krajev naše države. Na pot bo odšlo kar sedemdeset potnikov. Med enotedenskim po- tovanjem si bodo ogledali Kijev in Leningrad, štiri dni pa ostali v Moskvi. Tu sta na snoredu celo dve poučni ekskiirziji, ena za agronome, druga za metalurge in kemike. Pot se bo začela v Zagrebu, kajti ljubljansko letališče ni pri- merno za velika letala CD-6. V celoti bo dolga b.lOO km. Kot je bil propaganden razpis, tako je Kompas nudil tudi propagandno ceno — celokupno potovanje bo stalo enega potnika samo 159.000 dinarjev. -mb Po dežju Okrajnega odbora SZDL v prvi polovici decembra bo redna konerenca Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva v Celju. Na njej se bo zbralo tri sto sedemdeset delegatov, ki so jih izvo- lili spomladi na konferencah Občinskih odborov SZDL. Medtem, ko bodo delegati že te dni prejeli tiskano poroči- lo o delu organizacij Socialistične zveze na območju celjskega okraja v razdobju od zadnje konference, 17, aprila 1959. leta, pa bo na konferenci poročal predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Frnac LUBEJ o tekočih nalogah organizacij SZDL. Konferenca bo imela delovni značaj. Na njej bodo pola- gali obračun dela v zadnjih dveh letih, razen tega pa se po- govorili o tekočih in prihodnjih nalogah. Pri tem bo glavna pozornost osredotočena na vlogo in delo Socialistične zveze v sedanji stopnji komunalnega razvoja. Konferenca bo tra- jala en dan in bo ves čas zasedala v plenarnem sestavu in ne v komisijah. Na njej bodo izvolili tudi člane nonean ok- rajnega odbora SZDL, člane izvršilnega ter člane nadzornega odbora. ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT LAHKO BI BIL REKORD Kot smo že poročali, je celjski atlet inž. Jože Brod- nik zmagal pretekli teden ha velikem mednarodnem tek- movanju desetero bo jce v v italijanskeni mestu 1'ormii. Ob povratku domov je pri- povedoval, da je na mitingu sodelovalo štirinajst atletov. Nastopili so na stadionu ita- lijanske atletske šole. — Ce bi nas ne spremljalo slabo vreme, je dodal, kajti zlasti prvi dan je močno deževalo, pa tudi temperatura je padla pod normalo za te kraje, bi ne samo zmagal, temveč do- segel tudi nov jugoslovanski rekord. Najslabši rezultat sem dosegel v metu diska, kjer sem zaostal za skoraj za deset metrov za običajni- mi meti. Tako sem samo v tej disciplini izgubil več sto dragocenih točk. Za osvoji- tev prvega mesta sem prejel zlato medaljo. Sicer sem pa dosegel naslednje rezultate: 100 m — 11.3, dal.iina — 668, krogla — 13.08, višina — 183, 400 m — 51.9, disk — 38.37, pnlioa — 400 rm, kopje 67.88, 1..500m — 4:39 2. Brodnik je zbral 7.147 točk, drugoplasirani ItaiJjan Sar pa G.094. S tem je najboljši italijanski deseterobojec iz- polnil normo za udeležbo na evropskem prvenstvu, ki bo drugo leto v Beogradu. -an KAJ PRAVITE K TEMU? Od 359 anketiranih al- koholikov v nekem našem večiem mestu, jih je 46 iz- gubilo 20.966 delovnih ur, ki v proizvodnji nredstavljajo skorai 55,5 milijonov dinar- jev. In to vse samo zaradi alkohola! 9 Po anketi Sveta za pro- sveto in kulturo LRS, ki jc bila narejena v sedmih vi- norodnih in osmih nevino- rodnih občinah Slovenije, jc med učenci višjih razredov osnovnih šol v vinorodnih predelih kar 12.7 % takih, ki redno uživajo alkohol, v ne- vinorodnih pa samo 0,5 %. Leta 1954 smo poročali Organizaciji združenih na- rodov: V Jugoslaviii popije- mo letno za 120 milijard di- narjev alkoholnih pijač. (Prav toliko znašajo tudi vse socialne dajatve.) V naši državi izdelamo povprečno 11.296 vagonov žganih pijač na leto. Ker za- radi visoivih zaščitnih carin izvozimo letno komaj deset vagono teh pijač, pomeni, da celotni pridelek steče po naših grlih. Nad 60 % vsega žganja skuhamo iz sliv. Mnogokrat dodajamo slivam še sladkor, ki ga za te potrebe celo uva- žamo. Proizvodnja umetnih vin ie danes v Juffoslaviji za 1.100 odstotkov večja, kot jo bila pred drugo svetovno vojno. Letno pridelamo v Ju- goslaviji (novprečno^ 42.450 vagonov vina. Izvozimo ga okrog 2.100 varronov, 400 va- gonov ga predelamo v razne vinske des+ila+e, 250 vagonov pa v vinski kis. Vse ostalo ostane doma. Na vsakega prebivalca lugoslaviie odnnde letno 55.8 litrov alkoholnih pijač in sa- mo 0,5 do 0.5 litra sadnih sokov. Švicar pa popije v enem letu od deset do tri- deset litrov sadnih sokov. Petek, 10. novembra V MURSKEM SREDIŠČU je več kot deset tisoč ljudi spremilo k zadnjemu počitku šest rudarjev, šest žrtev tež- ke nesreče v tamošnjem rudniku. Sobota, 11. novembra DELAVCI zagrebškega podjetja Me- ga so priredili prisrčen sprejem svo- jemu direktorju Vračariču, ki ro ga zahodnonemške oblasti v Munchenu nezakonito aretirale in nato na zahte- vo jugoslovanske vlade in prpcej^^n.ie- ga dela svetovne javnosti, izpustile. Nedelja. 12. novembra ODBOR partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« je priredil slovesnost ni kateri ."e njegov zastop- nik razdelil spominske listine tistim ljubljanskim podjetjem ter mladin- skim in pionirskim aktivom, ki so po- stavili spominska znamenja, oziroma prevzeli patronate nad spominskimi ?^amni in d-evesnimi nasadi prav tam, kjer jc nekdaj potekala žična ovira. Ponedeljek, 13. novembra OB 17-LETNICI osvoboditve Skopja, je predsednik Tito odprl letos dogra- jeni del avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost« skozi Srbijo in Makedo- nijo ter govoril na velikem zbo^ova- nMi v sodIti "a katerem se je zbralo nad 200.000 ljudi. Torek, 14. novembra IZ LJUBLJANE je krenila s »kom- bijem« na pot prva potujoča knjigar- na. » V SANATORIJU Emona v Ljublja- ni je umrl akademik, predstojnik ki- rurške klinike ter tvorec monerne slovenske kirurgije prof. dr. Božidar Lavrič. SE VEDNO PREVEČ NESREČ PRI DELU Po podatkih Okrajnega higien- skega zavoda za občino Celje je bilo v prvem polletju letošnjega leta samo poškodb pri delu 1.584, zaradi njih pa izgubljenih 30.412 delovnih dni. Podatek kaže, da število nesreč pri delu stalno na- rašča, namesto da bi bilo obratno. To pomeni, da so ukrepi za za- ščito Ln varnost pri delu še zmeraj premajhni in nezadostni in da organi samoupravljanja temu pro- blemu še niso posvetili dovolj skrbi. Afirmacija Socialistične zveze pri pojasnjevanju novega gospodarskega sistema (MISLI IZ POROČILA OKRAJNEGA ODBORA SZDL) Letošnje leto je značilno za naš nadaljni družabno pol/itični raz- voj. Sprejeti so bili mnogi ukrepi, tako na področju gospodarstva, kakor tudi na področjih družbe- nih služb. Prešli smo v novo eta- po. Spremembe v gospodarskem sistemu ne pomenijo samo uve- ljavljanje načela: za enako delo, enako plačilo. Spremembe v go- spodarstvu bodo odslej spodbuja- le vsesplošno smotrno gospodar- jeaije v podjetjih in.komuni. Tudi družbene dejavnosti so le- tos na važni prelomnici. Tudi v njih se uveljavljajo merila za de- litev dohodka po vloženem delu. Spremembe v gospodarskem si- stemu, zlasti decentralizacija u- stvarjenih sredstev v kolektivih in komuni, so na moč razšiirile materialno osnovo, kar spodbuja intenzivni razvoj samoupravlja- nja v vseh družbenih dejavnostih. Pričenja se piroces vrednotenja človeškega dela kot osnovne ka- tegorije za reguliranje ekonom- skih odnosov na sploh in reguli- ranja odnosov med ljudmi. Hkrati s tem s 3 je b setveno spremenil položaj proizvajalca, ki odslej ne bo le sodeloval v upravljanju in razdeljevanju dohodka, marveč bo postal aktiven upravljalec, ki odloča o menlilih za osebno nagra- do, po kniiteriju količine in kvali- tete individualnega deleža v ko- lektivni proizvodnji. V smislu teh načel so organiza- cije SZDL celjskega okraja zače- le obravnavati in pojasnjevati značilnosti iapoipolnjenega gospo- darskega sistema. Upravičeno u- gotavljamo, da so se organizacije SZDL prav v pojasnjevanju tega sistema zelo afirmirale. V svojem delu so napravile določen preob- rat. ko so prvič učinikovLteje po- segla v obravnavanje na širšem področju. V obravnavanju značilnosti iz- poipolnjenega gospodarskega siste- ma in z njim v zveza v obravna- Vcinju samoupravljanja v podjet- jih dn drugih družbenih dejavno- stih so organizacije SZDL morale izhajaiti liiz celote, dz kompleksa problematike, morale so upošte- vati splošno družbeno politične cilje ter stališča komune in njene nadaljne usode. V tsm smislu so skušale argamizacije SZDL mo- bilizirati vse sile znotraj komune zategadelj, da bi se čim prej za- čela v praiksii izvajaibi načela nove- ga gospodarskega sistema. Proizvaialci že v ipraksi uresni- čujejo načela boljšega gospodar- jenja. Uresničujejo se načela ra- cionalizacije proizvodnega proce- sa, pospeševanja mehani2scije in delno tudi avtccnal zacije. Eko- nom^e enote v mnogočem izbolj- šujejo notranjo organizacijo p>od- jebij. Težnje po zaposlovanju no- ve delovne sile so čedalje manjše. Zavoljo nastalega položaja se morajo kolektivi vedno bolj orien- tirati na tržne i*asmere. Čeravno še zmeraj pmtavljajo vprašanje ublažitve ndtaterih instrumentov. da bi se tajko laže znašli na tr- žišču, pa je zadnji čas takh poja- vov vendarle manj. To dokazuje uspešno uveljavljanje načela, da je treba ustrezno reštev vselej iskati znotraj kolektiivov. ne pa v administraitivnih predpisih dr- žavnih organov. Čeravno ocenjujemo stanje in decentrailizacijo materialnega u- pravljanja kot določen proces, v katerem ne bi smeli biti nestrpni, pa je vendarle res, da smo na tej poti ugotovili precej slabosti, ki so v prvi vrsti posledica nepozna- vanja družbene stvarnosti. Pre- hod od mezdnih odnosov, tarifnih postavk in drugih ostankov sta- rega sistema na udeležbo proizva- jalcev pri delitvi dohodka je bil težaven. To je po svoje tudi ra- zumljivo, saj se morajo proizva- jalci v neposredni praiksi svojega kolektiva sami učiti in isikati naj- ustreznejša merila za nagrajeva- nje po učinku. CELJSKI TEDNIK STEV. 44 — 17. novembra 1961 3 URBANISTIČNI IN TURISTIČNI PROBLEMI DOBRNE KORAK PO KORAK K CILJU Dobrna že od nekdaj slovi kot priznano zdravilišče za ženske bolezni in hkrati kot zelo priljubljen in prikupen turistični kraj. Ta ugotovitev pa ne bi bila popolna, če ne bi pristavili, da sloves Dobrno upada, ker razvoj zdravili- šča in kraja ne gre v korak s časom, ki zahteva sodobnej- šo ureditev zdravilišča in okolja, predvsem pa ureditev ceste od Vojnika do Dobrne. I,e-ta je namreč v takem sta- nju. dobesedno luknja pri luknji, da turist, ki bi se po njej pripeljal v ta kraj, gotovo nikdar več ne bo tvegal z vo- zilom tako vratolomne vožnje. Prav zaradi teh nasprotij, ki niso v skla('u z razvojem zdra- viliškega in rekreativnega turiz- ma, se je pred dnevi v Dobrni se- stal svet za turizem in gostinstvo celjske občine, da je na licu me- sta in v pogovoru s predstavniki zdravilišča in krajevnega odbora ugotovil, kaj bi se dalo v skladu z razpoložljivimi denarnimi sred- stvi, ki jih bo imela občina v na- slednjih letih na razpolago, sto- riti, da bi to zdravilišče in leto- višče modernizirali in ga tako približali sodobnim turističnim z;i lite vam. V poročilu, ki ga je podal pred- sednik krajevnega odbora in di- rektor zdravilišča Zmago Likar, je stopil v ospredje prvi problem, ki bo treba raiprej rešiti — ureditev ceste. Takšna, kakršan ,»e danes, je skoraj neupora'>na. Cesta je torej prvi predpogoj za ra/.voi izletniškega turizma na Dobrni. Razen tega bi bilo potrebno na Dobrni zgrjiditi rov, so'loben zdravstveni objekt z zmogljivost- jo okoli 200 postelj in sezidali •tanovanjski blok za zdravniški kader in druge strokovnjake. Prav zaradi ponuinjkania stano- vMj v Dobrni nimajo zolK)zdrav- nika. ki bi bil nuino |)otreben. S:'j hodijo domačini seda i po- T>rčivljati zobovje celo v Celje in na Polzelo. Tiidi sam kraj bi bilo potr<;bno uredili, da bi odgovarjal vsem /aht<^vam izletniškega tUrizma. Stfj-o pekarno bodo kmalu po- drli, v tekn so tudi že zaključna r'el?i Z", dokončanje vodovoda na Klan"n. Predvsem pa bo potreb- ijo^rrodifi vns, odstraniti mostov- po z ines^«, kier se se- daj nahaja, in nred'+i vhod v Do- l»ri70. Po urbanističnem načrtu, r.i so ^a arhilckli izdelovali 8 let in za katerega so izdali že sko- raj ) milijone dinarjev, čeprav .se je v tem času že nekoliko spremenil in ga merodajni še ni- ^o potrdili, je predvidena še gradnja odprtega športnega ba- zena, gradnja blokov oziroma vrstnih hiš, ureditev trgovskih lokalov in stojnic za prodajo sad- ja, weekend naselja, avtobusne postaje in ne nazadnje ureditev pokopališča. Koncept razvojnega programa je jasen: Dobrna naj bi se raz- vj»a'n v turistično zdraviliški kraj, ker so za to ugodni pogoji in ena dejavnost bi drugo dopol- njevala. V ta namen bo potrebno zjrraditi 20 do '50 objektov. Ker pa občina za vsa ta dela še zdaleč nima dovolj sredstev in ker urbanistični načrt še ni dokončno izdelan in potrjen, so bili člani sveta mnenja, da bi bilo potrebno najprej na podlagi iz- delanega realnega programa, ki bi vsekakor upošteval tudi mne- nja domačinov, izdelati dokonč- ni urbanistični načrt in določiti prioritetni red gradenj po eta- pah v skladu s sredstvi, ki bodo na razpolago v prihodnjih letih. Svet bo predložil občini, da bi drugo leto najnre} začeli asfal- tirati cesto do Dobrne. Predsednik občine Franc Ru- pret, ki je bil tudi na tej seji navzoč, je to zamisel podprl s pripombo, če bo dovolj denarja, kajti drugo leto je v načrtu grad- nja dveh šol v Celin in ureditev ceste proti Rogaški Slatini. Te gradnje pa bodo angažirale ogromno sredstev. Vsi navzoči so se tudi strinjali, da bi zaenkrat odstopili od gradnje kulturnega doma, ki v Dobrni zaenkrat ni nujno potreben, dosedanji urba- nistični osnutek pa to gradnjo predvideva. Prav tako naj bi ostal spomenik padlim na mestu, kjer seda i stoji, saj njegova pre- stavitev, ki jo tudi predvideva osnutek sedanjega urbanistične- :<-zadeva Ljudski magazin-« pravzaprav še- le pred nekaj tedni, ko se je v mestu razvedelo, da so v Ljud- skem magazlnu goljufali. In po- tem je bila veleblagovnica nekaj časa osrednja tema vseh pogovo- rov in prav gotovo se ni v nje- nih prositorih še nikoli i>rej zbira- lo toliko ljudi kot prav tiste dni. Govorice kot »-tudi ta in ta je imel prste vmes«, so se širile kot dim v vetru in sko^raj bi bili začeli že sami sebe sumljivo opazovati. Pa je "-zadeva Ljudski magazin« — kot marsikatere druge — pri lju- deh kmalu utonila v pozabo. Ra- dovednost se je polegla, govorice uti'hniile.... Tak je bil začetek v javnosti, v resnici pa sega njegovo rojsitvo daJeč nazaj v leto 1952. Odtlej so pomanjMjivosti v organizaciji de- la, zlorabe, osebna okoriščanja in podobna dejanja zajela tolikšen obseg, da bi razvodijevanje vsega tega zamotanega sistema zahteva- lo veliko časa. V.«-Ljudskem ma- gazinu« so ravnali spretno, ven- dar je tudi to pot obveljala sitara resnica, da' enkrat vse pride na dan. Ker je bilo poslovanje po- manjMjivo, dokumenti črtani, zneski stomirani in zbrisani, pa marsikaj uničenega, zaenkrat o številkah še ne bi mogli govoriti. Povemo lahko le to, da so drug drugega vlekli v blato, pri tem svetovali in učili. Nekateri so ve- deli, pa so molčali — v zadevo je bilo vpleteno preveč odgovor- nih ljudi — in služba v »Ljud- skem magazinu« navsezadnje ni tako neprijetna, da bi zavoljo re- snice silili iz nje. Raje so zati- snili oči. Drugi pa so bili še manj >*rahločutni«. Delavski svet podjetja je spre- jel za poslovanje pravila, ki pa so pomanjkljiva predvsem glede dolžnosti oddelkovodij in jim v marsikaterem pogledu puščajo povsem proste roke. Pa tudi po tem kar določajo, se je malokdo strogo ravnal. Tako je bilo na pri- mer v komercialni službi, ki je v podjetju sicer centralizirana in i- majo tudi stalnega nabavnega re- ferenta, pa je vendarle nabava in prodaja ostajala v glavnem v ro- kh oddelkovodij in poslovodje. Samostojno so nabavljali blago in sami formirali cene, osrednja ko- mercialna služba pa je izgubila pregled nad poslovanjem Za tak način delitve dela in »-decentrali- zacijo podjetja« se je zavzemal celo direktor, ki je tudi sam blago večkrat nabavljal. Ce k temu prištejemo še po- manjkljivo evidenco materiala v sklad-šču, tak sistem dela v poslo- vodski pisarni, ki je omogočal zbiranje sredstev za gotovinska izplačila čekov potrošniškega kre- dita (samo v letošnjem letu je bi- lo tako vnovčenih čekov — se- veda le prijateljem in znancem — za milijon tri sto petdeset tisoč), nato povsem formalno delo ko- misije, ki naj bi kontrolirala ce- ne in poslovanje s paragonskimi bloki, prodajanje kilogramskih ostankov blaga v metrih, zniiže- vanje cen blagu, ki so ga kasneje sami pokupili, okoriščanje z u- stvarjenimi viški — in ča končno pristavimo Š3 to, da je za vse to vedel tudi direktor, dobimo že jasnejši odgovor na vprašanje, kako je mogoče, da je ostalo tako poslovanje tako dolgo prikrito. Viške in primanjkljaje so izrav- navali z internimi prenosa med oddelki ali pa so likvidacijo raz- lik odložili do prihodnje inven- ture. Vse to jim je omogočalo, da so v naslednjem poslovnem oMo- bju viške prikrili in si jih prila- stili, primanjkljaje pa poravnali z zvišanjem cen na račun potro- šnikov. Vsak oddelek pa je imel poleg tega nekaj prijateljev in znancev; tem so blago prodajali na kredit, vodili o dolgovih po- sebno evidenco, ob inventurah pa namesto dolžnikov izkazovali za- loge blaga. Zavoljo teh znancev in prijateljev so se nekateri bavi- li tudi s komisijsko prodajo Pro- dajali so že rabljeno blago, tiho- tapske predmete, ukradene stvari itd., znancem, prijateljem in so- rodnikom — ki so imeli domačo obrt — pa so dajali blago v pre- delno in jim plačevaLi usluige draže kot podjetjem socialistične- ga sektorja. Tako so na primer prav bojkotirali »Vezenino« in uslužbenci »Vezenine« so tu dol- go časa prejemali samo osemde- set odstotne plače, ker ni bilo do- volj dela zanje. Uslužbenci v »Ljudskem maga- zinu« pa so imeli marsikatere o- lajšave. Tako je na primer nekdo potreboval zase obleko in za očeta plašč, pa so mu z dovoljenjem di- rektorja ceno zaželenega blaga znižali kar za več kot petdeset od- stotkov. Zanimiv je tudi postopek z »darili« in »preizkušnjami«. Prve so dajali svojim stalnim kupcem in njihovo vrednost zara- čunali pri drugem blagu, »preiz- kušnje« pa so prišle prav nekate- rim uslužbencem. Tako je imel nekdo na »pro.zkušnji« pleblllni stroj kar dva meseca, nekdo drug radioaparat, tretji preprogo, ne- katere uslužbenke pa jopice in krila; vse te predmete so kasneje prodali kot popolnoma nove. Inšpekcijske službe so podjet- je le redkokdaj obiskale. Kadar pa so to storile, se za njihova pri- poročila in ugotovitve ni skoraj nihče zmenil. Tako je bilo tudi le- ta 1959, ko je tržna inšpekcija ugotovila med drugim tudi izred- no malomarno vodenje in izpol- njevanje paragonskih blokov. O tem je delavski svet sicer razprav- ljal, na predlog direktorja pa so tržnemu inšpektorju poslali od- govor, v katerem ne priznavajo nobene krivde in celo omalova- žujejo njegove ugotovitve. Dolgi in obžalovanja vredni so zapiski o Ljudskem magazinu, ža- lostni tem bolj, ker je vanje vple- teno toliko ljudi, ki jim je druž- ba zaupala odgovorne naloge. To pa so predvsem starejši ljudje, iz- kušeni v trgovski praksi, ki bi morali biti svojim mla-ddm sode- lavcem v pomoč, ne pa da so jih vodili na pot, ki iz nje ni lahke- ga izhoda. »Mama,... ti boš ljudem naj- laže dopovedala, da nisem bfla takšna kot bom prikazana... Nikdar nisem ničesar vzela ali u- kradla, to pa so me drugi nauči- li... Vem, da bo sedaj vse dru- gače izpadlo kot bi moralo, saj precej reči ne bodo izvedeli kot je... Bolje je, da napravim tako, kot pa da sem v zaporu, ker bi sigurno od žalosti umrla...« Tu- di te besede sodijo v ta dolg, ža- losten zapis. Gre za mlado življe- nje, ki ni moglo prenesti sramo- te in gorja, ki ga pravzaprav ni samo povzročilo. Pa se je odločilo, da preneha živeti in šlo je po po- ti, odkoder res ne more več nazaj. Vprašamo se upravičeno kdo je soodgovoren v tem primeru za izgubo mladega življenja. Ni bil naš namen, da bi kogar- koli po krivem obtoževali. Tudi tega nismo hoteli doseči, da bi za- govarjali tiste, ki kazen zaslužijo. O tem bo zadnjo besedo poveda- lo sodišče. Teh nekaj besed smo zapisali v iskreni želji, da bi nam jih ne bilo treba nikoli več, ne za Ljudski magazin ne za katero- koli drugo podjetje. ij- IZ NAŠIH KOMUN BILANCA OB TEDNU VARNOSTI v okviru tedna varnosti je bilo pretekli četrtek v Žalcu razširjeno posvetovanje, ki ga je sklical občinski sindikalni svet, občinski zbor proizvajalcev, podružnica Zavoda za social- no zavarovanje ter občinski odbor SZDL. Obravnavali so vpra- šanja o varnosti. Iz poročil posameznih komisij, ki so prikazala varstveno proble- matiko v občini, je bilo razvidno, da so zlasti vprašanja varstva pri delu še močno aktualna in pereča, da pa ni bilo kakšnih bistvenih sprememb tudi na drugih področ- jih, kjer človek živi in dela. Med- tem ko je bilo pričakovati da bo u- vajanje novega gospodarskega si- stema vzpodbudno vplivalo na ve- čjo varstveno zaščito, so mnoge gospKKiarske organizacije nanjo pozabljale. Tako so analize nesreč pokazale, da je šlo v več ko polo- vici primerov za nezadostno de- lovno disciplino, slabo organizaci- jo dela, neprimerno orodje in za- starele stroje. Analiza je tudi pokazala, da so zavarovanci v žalski občini izgu- bili lani 11 tisoč 294 delovnih dni zaradi nesreč in 86 tisoč 219 dni zaradi bolezni. Izdatki zdravstve- nega zavarovanja so znesli preko 251 milijonov dinarjev. V prvih osmih mesecih letošnjega leta bi- lanca ni dosti boljša, saj znaša- skupna izguba 77 tisoč 535 delov- nih dni, izdatki pa i>reko 197 mili- jonov dinarjev. Ko je podružni- ca Zavoda za socialno zavarova- nje ugotavljala, koliko izgubljenih dni odpade na e>osamezno osebo v večjih gospodarskih organiza- cijah, je prišla do zaključka, da je ta številka najvišja v rudniku Za- bukovca (32) in najnižja (6) v ob- činskem ljudskem odboru. V o- stalih podjetjih pa se giblje med 10 in 23. Visok odstotek bolezen- skega staleža v Rudniku Zabu- kovci povzročajo delovne nezgode, ki so posledica zastarelih in do- trajanih naprav. Podobnim oko- liščinam je pripisovati visok od- stotek nesreč v žalski oF>ekami in na kmetijskih gospodai^stvih. Tako je bilo v prvih osmih me- secih letošnjega leta evidentiranih skupaj 534 primerov poškodb, med njimi ena smrtna, pri čemer se je število v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo za 53 pri- merov. Iz nadaljnih analiz izhaja, da se je pripetilo največ nesreč ob torkih in četrtkih (106 in 93) ter ob četrti in peti uri (76 in 69). Vzroke je predvsem iskati v al- koholu (zlasti kar zadeva promet- ne nesreče), v nezadostnem počit- ku, slabi prehrani in predolgem potovanju do delovnega mesta. Razne ankete namreč kažejo, da nekateri ljudje potujejo na delov- na mesta tudi po več ur, s kole- som ali celo peš. Med vprašanji, ki so jih obrav- navali na posvetovanju, so bila še vprašanja požarne varnosti in varnosti lokalnega prometa. V ob- čini je 140 gospodarskih podjetij, obrtnih delavnic in drugih objek- tov, ki so splošno družbenega po- mena, zato je razumljivo, da ter- jajo tudi urejeno požarno zaščito. Kljub temu so še pogostni vzroki požarov prav v malomarnem od- nosu do teh vprašanj, saj gre v mnogih primerih za slabo elektri- čno instalacijo, neurejena skla- dišča vnetljivih snovi, neprimerne dimnike in tako dalje. Tako je bilo lani na področju občine 34 požarov, ki so povzročili okrog 22 milijonov škode, medtem ko je bilo obvarovanih 183 milijonov. V tem sklopu je opravila po- membno delo tudi komisija za varnost lokalnega prometa, saj ji je predvsem uspelo na vseh osem- letkah ustanoviti prometne krož- ke in s tem doseči pomemben vzgojni smoter. Razen tega je iz- vedla nekatere konkretne var- stvene ukrepe. Bilanca ob tednu varnosti je vsekakor dovolj zgovorna; da pa bi preprečili čim več nesreč in ob- varovali človeka povsod tam, kjer živi in dela, pred telesnimi hiba- mi ali celo smrtjo, bi bila za to potrebna trajna skrb vseh mero- dajnih činiteljev. DAN REPUBLIKE IN 20.LETNICA JLA V ŽALCU Proslave dneva republike in in dneva JLA bodo predstavljale zaključek letošnjih proslav 20- letnice vstaje. Praznovanje dneva republike bčxJo pripravile krajev- ne organizacije SZDL v povezavi s Svobodami in prosvetnimi dru- štvi ter šolami. Na te proslave se organizacije in društva že pri- pravljajo. Posebno svečano pa bodo letos prosalvili dan JLA — 22. decem- ber, saj predstavlja 20-letnico rojstva naše ljudske vstaje. Za 20-letnico JLA bodo priredile pro- lave vse šole v občini. Vse razen nekaj manj dostopnih šol bodo obiskali oficirji JLA — pripadniki celjske gamizije v času od 14. do 19. decembra. Zbranim pionirjem bodo na proslavah govorili o na- stanku in razvoju naše ljudske vojske, o njenih uspehih in pod- vigih, o svojih doživetji^ iz NOB, itd. Sole bodo pripravile lastne kulturne programe, nekatere pa tudi posebne razstave o nastanku in razvoju JLA. Poleg tega bodo dan JLA pro- slavili delovni kolektivi posamez- nih krajev skupno. Take prosla- ve bodo v Šempetru, Polzeli, Pre- boldu, Grižah in Libojah. V Žal- cu pa bo občinski odbor ZROP priredil občinsko proslavo, na ka- ro bo povabil renomiran pevski zbor. Tudi drugod bodo v kraj povabili druge ansamble, če sami ne bodo mogli prirediti primerne proslave z lastnim programom. Organizacije Zveze borcev bo- do pred dnevom JLA položile vence pri spomenikih padlih v občini. Priredili pa bodo tudi pa- trolni tek članov Zveze borcev. JG Šolski odbori v žalski občini Letos je Socialistična zveza de- lovnega ljudstva v žalski občini posvetila izvolitvi šolskih odborov mnogo več pozornosti kakor pri volitvah pred leti. Zato so bili v šolske odbore izvoljeni primer- nejši državljani. O kandidatnih listah so vsepovsod najprej raz- pravljale organizacije SZDL. Pa poglejmo, kakšen je sestav šolskih odborov. Skupno je bilo izvoljenih 23 šolskih odborov in 3 upravni odbori, Ti odbori šte- jejo 252 članov. Od teh jih je 64 ali 25 odstotkov imenoval občin- ski ljudski odbor, ostale pa so izvolili učiteljski kolektivi, de- lovni kolektivi in organizacije ter zbori volivcev. Med njimi je 39 delavcev, 76 uslužbencev, 56 uči- teljev, 45 kmetov, 24 gospodinj, ostalih pa 12, Število delavcev v šolskih odborih še vedno ne za- dovoljuje, vendar je precej večje, kakor je bilo v prejšnji mandatni dobi. Število žena v šolskih odborih nikakor ni majhno, saj jih je 85 ali 33,7 odstotkov. Ce pa upošte- vamo, da je od teh približno po- lovica prosvetnih delavk in da je iz vrst državljanov bilo izvolje- nih toliko manj žena, nas pa sta- nje ne more zadovoljiti. Zlasti ne zato, ker jih je bilo v prejšnjih šolskih odborih okrog 40 odstot- kov. Šolski odbori so se tudi nekoli- ko pomladili. Povprečna starost članov znaša izpod 40 let, do 40 let starosti je okrog 60 odstotkov članov. Se vedno pa je precej prenizko število mladincev, saj jih ni niti 10 odstotkov. Šolski odbori so že pričeli z de- lom. Na prvih sejah so razprav- ljali o sistemizaciji delovnih mest na učnih in vzgojnih zavodih, o pravilih učnih in vzgojnih usta- nov; izvolili pa so tudi komisije za šolske kuhinje. Prvim sejam so prisostvovali tudi člani občin- skega sveta za šolstvo. JG USPEŠNO DELO PORAVNALNIH SVETOV Komisija za družbeno upravlja- nje pri Občinskem odboru SZDL v Žalcu je pred dnevi sklicala posvetovanje predsednikov in taj- nikov poravnalnih svetov žalske občine. Na posvetovanju so razpravlja- li o delu in o problemih teh or- ganov in ugotovili, da delajo ze- lo uspešno. Le ponekod nastopa vprašanje sklepčnosti poravnal- nih svetov, ker so seje zaradi obi- lice gradiva dokaj pogoste in pre- cej zaposlujejo te organe. Letos je bilo vloženih skupno 268 spornih zadev. Od tega je bi- lo 180 kazenskih in 88 civilnih. Poravnalni sveti so obravnavali 229 zadev in jih od tega rešili s poravnavo 140. Že teh nekaj skopih podatkov pove, da so se poravnalni sveti v žalski občini že v prvem letu uve- ljavili s svojim uspešnim delom in je torej njih obstoj vsekakor upravičen. JG Skrb za varnost pri delu Letošnjemu tednu varnosti pri delu so tudi v mozirskl občimi po- svetili posebno skrb. Steviiilo nesreč pri delu pred- stavlja v občini resen problem, 6 ka^im se zadnji čas ukvarjajo številnd činitelji. Lani je bilo v občini 188 nesreč ali za 73 manj kot v letu 1959, ki so terjale izgu- bo nad 23 tisoč delovnih dni, iz- gubo narodnega dohodka pa v vi- šini nekaj nad 21 milijonov dinar- jev, Se vedno se poškuduje naj- več nekvalficiranih delavcev. Po dnevih v tednu pa je naj,več po- škodb v ponedeljkih. Po delih te- lesa je bilo lani največ poškodb na rokah in nogah. Komisija za varnost pri delu pri občinskem sindikalnem svetu je pripravila v tednu varnosti ob- širen program. Posebno skrb so posvetili poučnim predavanjem s področja varnosti pri delu, pove- zanimi s poučnimi filmi. Preda- vanja so bila po vseh večjih pod- jetjih v občini. Pred dnevi je po- sebna komisija pregledala vse varnostne naprave po podjetjih in izvedla ustrezne ukrepe, nato pa bodo ocenili delo in uspehe na področju varnosti pri delu v le- tošnjem letu. Najbolj prizadev- nim predsednikom komisij za hi- giensko tehnično zaščito in var- nostnim tehnikom bodo podelili nagrade. Priprave na praznovanje 29. novembra v moziirski občini se že priprav- ljajo na letošnje praznovanje 29. novembra — dneva republike. Ob- činski odbor Socialistične zveze delovnih ljudi je pred nedavnim imenoval poseben odbor iz pred- stavnikov občinskega odbora SZD in drugih političnih organizacij, ki je prevzel skrb za letošnje pra- novanje. Praznovanje bo letos ix)- vezano z 20, obletnico vstaje ju- goslovanskih narodov. Tudi kra- jevne organizacije SZDL so usta- novile posebne odbore, ki bodo poskrbeli, da bodo prireditve kar najbolj svečane in kvalitetne. Pro- slave bodo na predvečer praznika po vseh krajih v občini. V kultur- nem programu bodo sodelovala prosvetna društva, telesnovzgojna društva in šolska mladina. V Mo- zirju bo tudi svečana seja Občin- skega odbora SZDL in ostalih ob- činskih političnih forumov. Velenjska slika Posvetovanje o spolni vzgoji — Te dni je bilo v Velenju po- svetovanje o spolni vzgoji in pro- blemih organizacije šol za življe- nje in šol za starše. Posvetovanje je organizirala delavska univer- za za predavatelje in predstavni- ke raznih političnih organizacij, ki so zainteresirani za delovanje omenjenih šol. Vsi so bili mne- nja, da so šole za življenje in šole za starše izredno pomembne pri formiranju socialističnega člove- ka. Te šole so priporočali tudi večjim gospodarskim organizaci- jam. Vprašanje finansiranja šol te vrste je delno rešeno s samopri- spevkom, vendar bodo morale politične organizacije, posebno SZDL prispevati glavni delež za realizacijo načrta te oblike po- lj udno-znanstvenega izobraževa- nja, ki je po svoji vsebini in po- menu že prešla v družbeno izo- braževanje in jih je treba vred- notiti kot politične šole. Nov TV pretvornik v Zgornji Savinjski dolini v soboto so se sestali v Mozir- ju predstavniki občinskega ljud- skega odbora, občinskih političndli organizacij, večjih podjetij v ob- čini, RTV Ljubljana in Elektro- signala Ljubljana in se pogorvorili o gradnji novega telev\izijskega pretvornika z močjo 5 watov. Pret vomik bo zadostoval za celo Za- dreško dolino in Zgornjo Savinj- sko dolino vse tja do Luč. Pret- vornik bodo postavili na «-KORO- SlCI« pod Creto. Nov televizijski pretvornik bo stal brez električ- nega voda blizu 5 milijonov di- narjev. Zgraditi bo treba tudi ne- kaj nad 800 metrov novega elek- tričnega voda. Gradnjo pretvor- nika bodo v glavnem finansirala večja podjetja v občini in občin- ski ljudski odbor Mozirje. Raču- najo, da bo nov televizijski pret- vornik pričel obratovati konec le- tošnjega leta. Številnim prebival- cem Zgornje Savinjske in Zadreš- ke doline bo s tem omogočen do- ber sprejem televizijskih oddaj, ki jih sedaj zaradi oddaljenosti ne morejo gledati. Tudi število TV sprejenmikov bo verjetno poras- lo. -er VEČ SKRBI PREVENTIVI V okviru tedna varnosti so v konjiški občini obširno razprav- ljali o problemih delovne, požar- ne in prometne varnosti. Podatki so pokazali, da se je v letošnjih desetih mesecih število obolenj in nezgod zmanjšalo za okrog 4,5%, toda hkrati se je za več kot 2 % zvišalo število dni zaradi bolezenskih izostankov z dela v primerjavi z istim obdobjem lan- skega leta. Najmanj bolniških iz- ostankov so zaznamovali v TKO Zreče, in sicer za 50 % manj kot v lanskem letu. Seveda imajo pri tem največ zaslug organi uprav- ljanja, politične organizacije in vodstvo podjetja, ki so o tem večkrat razpravljali. V tem pod- jetju so tudi formirali posebno režijsko skupino takih delavcev, ki so se v proizvodnji lažje po- nesrečili, so pa še sposobni za opravljanje drugih, lažjih del v obratu. Tako lahko ti kljub ne- zgodi opravljajo delo, seveda tako, ki odgovarja njihovim zmožnostim. Zaradi delovnih nezgod, nesreč in obolenj je bilo izgubljenega narodnega dohodka v proizvod- nji za več kot 150 milijonov di- narjev. Ce k temu dodamo še iz- plačila za nadomestilo plač, iz- datke za zdravila in bolnišnico, ki znesejo več kot 30 milijonov dinarjev, je popolnoma razum- ljivo, da so vprašanja delovne varnosti zelo važna. Popolnoma pravilna je bila ugotovitev, da je prav v preprečevanju in zniža- nju nezgod še največja oziroma ne dovolj izkoriščena notranja rezerva. Predstavniki podjetij so na po- svetovanju zlasti poudarili, da lahko ugodno vpliva na zmanj- šanje nesreč večje upoštevanje navodil o delovni varnosti in pra- vilna uporaba zaščitnih sredstev. Podjetja sicer v te namene letno vlagajo precejšna finančna sred- stva, vendar rezultati, ki so bili doseženi, še ne kažejo, da so bila res najbolje izkoriščena. Podobno je tudi pri prometni varnosti v občini. Na cestah je vedno več vozil in zato seveda tudi vedno več nesreč. Po mne- nju navzočih bi morali posvetiti več pozornosti prometni vzgoji. Tako naj bi tudi v šolah uvedli posebne učne ure o prometni vzgoji mladine, istočasno pa bi morali uvesti še druge oblike de- la z mladino prav na tem področ- ju. ODDOLŽILI SO SE JIM Že lansko leto je občinski od- bor Zveze borcev v Žalcu sprejel veliko nalogo in sicer, da spome- niško uredi grobove padlih bor- cev ter jih obeleži s primernimi sjjomeniki. Postavili in odkrili so sedem spomenikov in obeležij ter uredili grobišča, kjer ležijo p^li borci. V trajnem spominu bodo veličastne proslave, ko so na Stopniku, na Cmem vrhu, na Vinski gori, Le- tušu, Zaplanini, Galiciji in na Do- bro vi j ah odkrili spomenike. Na vseh teh proslavah so domačini z veliko udeležbo izkazali spošto- vanje padlim borcem in s pono- som sprejeli spomenike v svoje varstvo. V žalski občini gre prepočasi Ugotovitve seje občinskega odbo- ra SZDL o problemih delitve do- hodkov v gospodarskih organiza- i icuah. Razlog za to, da so v Žalcu gklicali posebno sejo SZDL, da bi razpravljali o problemih notranje delitve dohodka v gospodarskih organizacijah, je bil v dejstvu, da je od 65 gospodarskih organiza- cij v občini doslej sprejelo pravil- nike o razdeljevanju čistega do- hodka in delitvi osebnih dohod- kov le 5 podjetij, med katerimi je pomembnejša le Keramična in- dustrija v Libojah, ostale pa so manjše gospodarske organizacije. Analiza je pokazala, da so v večjih podjetjih resno pristopili k pripravljanju pravilnikov, da pa je zaskrbljujoče stanje v manjših podjetjih, kjer še niso ničesar sto- rili v tej smeri. Obstaja nevar- nost, da jih bodo kasneje »na hi- tro roko« napravili oziroma pre- pisali od drugih, čeprav zanje ne bodo primerni. Zbor proizvajal- cev, ki bi naj analiziral stanje, dal kolektivom sugestije in pri- poročila, se glede tega še ni se- stal. Problematično je tudi to, da v občinski upravi ni človeka, ki bi se sistematično ukvarjal s te- mi vprašanji in pripravljal gra- divo za organe družbenega uprav- ljanja. Ugotovitve v podjetju kažejo, da še vse premalo javno raz- pravljajo pred vsemi člani ko- lektivov in da se razprave zaen- krat omejujejo le na komisije za sestavo pravilnikov. Skoraj v vseh gospodarskih organizacijah še vse premalo razpravljajo o gibljivem delu dohodka, morda pa nekoliko preveč zgolj o stalnih mesečnih prejemkih. Dogaja se tudi, da ponekod fa- vorizirajo delovna mesta stran- skih oziroma pomožnih dejavno- sti (električarji, ključavničarji in podobni poklici v tekstilni tovar- ni), premalo poudarka pa dajejo delovnim mestom glavne dejaV- nosti podjetja. Zelo veliko je razprav o razpo- nih med najvišjimi in najnižjimi prejemki v podjetjih. Taka raz- prava je včasih nekoliko razpih- njena ali pa neutemeljena, mar- sikje pa tudi upravičena. To pa zlasti tam, kjer imajo delavci brez kvalifikacije očitno prenizke mesečne prejemke, na primer po- nekod celo izpod 10.000 din. Ne gre za zagovarjanje primitivne parole o »enakih želodcih«, pri- znati pa je treba, da taki prejem- ki ne zagotavljajo danes življenj- skega minimuma. Zato bi bilo prav, da bi tudi delavcem z naj- nižjimi mesečnimi prejemki nu- dili možnost, da bi bili nagraje- ni po učinku. Marsikje govore skoraj zgolj ali pa vsaj preveč le o povečanju osebnih dohodkov, premalo pa o dobrem gospodarjenju ter ustvar- janju večjih sredstev za svoje sklade. Hkrati z razpravami o de- litvi čdstega in osebnega dohodka v podjetju bi morali reševati tudi vprašanje prenosa pristojnosti na ekonomske enote in njihove druž- bene organe. Razumljivo je, da bodo morali kolektivi resno pretehtati, koliko ustvarjenih sredstev bodo vložili v razne sklade za lastne potrebe, za poslovanje, za rekonstrukcijo itd. Pri tem pa ne bodo smeli prezreti obveznosti in dolžnosti, ki jih imajo do svoje komunalne skupnosti, katere del so. Ko raz- pravljajo kolektivi o delitvi sred- stev za družbeni standard, bi mo- rali upoštevati potrebe vse ko- mune (n. pr. stanovanjska izgrad- nja, počitniške skupnosti, šolstvo, zdravstvo, vzgojno-varstvene u- stanove, komunalne potrebe itd.). Tudi potreb in obveznosti, ki jih ima žalska komuna do skupnosti komun, ne smemo prezreti, če bo- mo hoteli, da bo le-ta lahko re- ševala problematiko zaostalejših področij. Na podlagi take razprave je zborovanje sprejelo nekatera pri- poročila in sklepe: Upravni organ občine naj takoj imenuje komisi- jo, ki bo sproti analizirala spre- jete pravilnike v gospodarskih or- ganizacijah in posredovala ugoto- vitve občinskemu zboru proizva- jalcev. Zbor proizvajalcev se mo- ra sestati v najkrajšem času in razpravljati o nekaterih načelnih stališčih, ki jih je načelo to po- svetovanje ter obravnavati in spremljati vse pravilnike. Občinski sindikalni svet naj bi nudil konkretno pomoč predvsem manjšim gospodarskim organiza- cijam, ki doslej za sprejem pra- vilnikov niso še nič storile. Posvetovanje je bilo zlasti po- membno zato, ker je prvič in še pravočasno razpravljalo o tako aktualnem vprašanju notranje delitve dohodka v gospodarskih organizacijah, hkrati s tem pa tn- di o vprašanju odnosov podjetje- komuna ter dalo nekatere kon- kretne zaključke. IZ ŽIVLJENJA NA VASI s SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV V ŽALCU Še o agrokombinatu v ponedeljek je občinski komite Zveze komunistov v Žal- cu obravnaval probleme kmetijstva na svojem območju in s tem v zvezi določil naloge komunistov pri nadaljnji sociali- stični preobrazbi vasi. Seje se je udeležil tudi organizacijski sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Jože Marolt. Uvod v razpravo, v katerem je orisal napredek kmetijstva v zadnjem obdobju, je podal direktor žalske kmetijske zadruge Karel Kač. Reorganizacija kmetijskih zad- rug je v začetku letošnjega leta močno spremenila zadružno poli- tiko. Odločno so se spoprijeli z močnim vplivom privatnih pro- izvajalcev, začeli smotrneje tro- šiti zadružna sredstva in ne na- zadnje — v zadrugi so se odločili tudi za boljši in demakratičnejši sistem upravljanja. Seveda pa je tudi ta nova zadružna organiza- cija preživljala začetne težave. Te so izvirale predvsem iz stroge centralizacije poslovanja, ki je marsikdaj iniciative proizvodnih okolišev utesnjevalo. Zavoljo te- ga so kmalu formirali ekonomske enote in jim prepustili dobršen del odgovornih nalog. Odtlej se je upravljanje še močneje okrepilo in sredstva so začeli smotrneje trositi. V zadnjem času so dosegli tu- di lepe uspehe v proizvodnem so- delovanju. Dosegli so boljšo in večjo proizvodnjo v hmelju, za- gotovili boljše izkoriščanje meha- nizacije in poleg ostalega popra- vili tudi stanje v živinoreji. Med- tem ko je bilo še pred kratkim povprečje pri goveji živini 0,60 glave na hektar, danes že govori- jo o povprečju, ki znaša 0,90 od- stotkov. Pri proizvodnem sode- lovanju pa je še vedno slabosti in ena največjih je prav gotovo v tem, da je proizvodno sodelovanje marsikje dopuščalo tako privatno akumulacijo, ki ni bila vsa plod dela in prizadevanja kooperantov. Cas je zatorej že, da tudi tu zago- tovimo čiste ekonomske odnose. V preteklem obdobju je bilo tudi premalo tesnega sodelovanja med proizvodnimi okoliši zadrug in obrati kmetijskih gospodarstev, kar je marsikje na vasi povzro- čilo dvotirno politiko. Tako je bi- lo pri zbiranju zemlje za sociali- stični sektor, pri mehanizaciji, ki ni bila vedno izkoriščena in še drugod. Na družbenih posestvih marsikje ugotavljajo proizvodne stroške in v takih primerih govo- rijo vedno o subjektivnih vzrokih za to. Proizvodnjo pa podražuje prav gotovo tudi to, da proizva- jalna sredstva niso v skladu s po- vršinami zemlje. Mehanizacija, ki je včasih neizkoriščena, je draga in je prav zavoljo tega tudi treba zagotoviti hitrejše povečanje so- cialističnega sektorja. V zvezi s tem nalaga perspek- tivni plan žalske občine kmetij- stvu velike naloge. Medtem ko je bilo pred kratkim šele 9 odstot- kov zemlje v socialisitičnem sek- torju in je je zdaj že 13 odstot- kov, pa perspektivni plan govori o 29. odstotkih. Ko bo ta odstotek dosežen, naj bi na površinah so- cialističnega sektorja proizvajali 70 odstotkov tržnih viškov. Za to pa bo treba kar najbolj izkoristiti materialna sredstva za nakup in zakup zemlje ter razvoj in speci- alizacijo proizvodnje. Virov za dotok zemlje v socialistični sek- tor pa je precej. Poleg odkupa zemlje, je tu še skrčevanje gozd- nih površin v nižinah, nadalje ureditev hidromelioracijskega si- stema, razbremenitev delavcev, ki poleg redne zaposlitve drugod, imajo še svojo zemljo, doslednej- še izvajanje agrominimuma itd. V Zadnjem času so v žalski ob- čini veliko razpravljali o tem, kakšna kmetijska organizacija bi bila sposobna rešiti vse te velike naloge. Govorili so o združitvi družbenih posestev z zadrugo, na- zadnje pa so se vendarle najbolj ogreli za predlog o velikem agro- kombinatu, ki bi povezoval zem- ljo socialističnega sektorja žalske in celjske občine in ki bi mu pri- ključili še nekatera podjetja kot na primer mlekarno. Mesnine, Veležitar, Hmezad, Agroservis v Šempetru, Mirozan itd. Ker je področje spodnje Savinjske doli- ne enotno, je taka politika edinole pravilna. Da pa bi bilo čimmanj začetnih težav, se bodo za vse te številne naloge morale zavzeti tu- di vse politične organizacije. -ij Laško potrebuje novo pekarno v Laškem že dalj časa raz- pravljajo o graditvi nove pekar- ne. Dosedanja pekarna je nam- reč že toliko zastarela, da ne od- govarja več higienskim pogojem, razen tega pa je njena zmoglji- vost premajhna za preskrbo s kruhom Laškega in okoliških kra- jev. Na občinskem odboru pravkar razpravljajo, kako bi najbolje re- šili ta problem. Zamisel, da bi Laško in kraje kot so Rimske toplice, Jurklošter in Crh nad La- škim, ki tudi nimajo pekarne, pre- skrbovali s kruhom iz celjske pe- karne, so odvrgli, ker bi bila do- stava kruha vsled daljave težav- na pa tudi kruh iz Celja ni naj- boljši. Zato se predstavniki občine v Laškem ogrevajo, da bi zgradili novo pekarno. Po razgovorih, ki so bili te dni s predstavniki pod- jetja Veležitar iz Celja, naj bi pe- karno izgradilo to podjetje. Del denarja za gradnjo pa naj bi pri- spevala laška komuna, ki bi raz- pisala v ta namen posojilo. Za- misel bo ostvarjena seveda le, če bo podjetje Veležitar v ta namen prispevalo dovolj sredstev in če bodo prebivalci Laškega in tam- kajšnja podjetja prispevala pri- meren delež v obliki posojila. Ve- kakor pa bo potrebno problem laške pekarne prej ali slej na ta ali oni način rešiti. -ma- Žalostna bilanca Zadnja leta srečujemo na pro- metnih cestah vse več opozoril voznikom motornih vozil, naj med vožnjo ne pijejo alkoholnih pijač. Marsikateri na alkohol niti ne po- misli, drugi pa tešijo žejo, utap- ljajo žalost aii zalivajo veselje s strupom, ki jih lahko zapelje v smrt. Natakarji pa točijo, brišejo polite mize, preštevajo napitnino, računovodje gostinskih podjetij si manejo roke nad dohodki pretek- lega meseca — in vsi skupaj niti ne pomislijo, da alkohol, ki ga to- čijo in ki jim prinaša dobičke, ogroža na cestah poleg njih sa- mih tudi številne druge ljudi. Motorizacija narašča, ceste se v primerjavi z njo prepočasi izbolj- šujejo in iz dneva v dan zapisu- jemo več prometnih nesreč. Mar- sikateri botruje alkohol. Leta 1954. smo v celjskem okraju za- beležili 96 prometnih nesreč, Pri katerih je izgubilo življenja de- set ljudi. Do leta 1959. je število prometnih nesreč naraslo na 503 primerov, število smrtnih prime- rov pa na 35 oseb. V zadnjih dveh letih so številke nekoliko nižje, vendar le zavoljo tega, ker stati- stike zajamejo le težje nesreče. In kako je z alkoholom in nje- govim deležem pri prometnih ne- srečah? Kadar govorimo o tem, po navadi vso krivdo zvračamo samo na voznike motornih vozil. Podatki pa kažejo, da je to pre- cej krivično. Petnajst odstotkov prometnih nesreč, ki jim je bo- troval alkohol, so povzročili pešci, dvajset odstotkov vozniki motor- nih vozil, kar 45 odstotkov pa vi- njeni kolesarji. Kako žalostna bi- lanca! Prometna nesreča je tu in treba je določiti krivca. Hud je prekr- šek, če nesrečo povzroči vinjen voznik, pešcc ali kolesar. Obso- dimo ga. Nikoli pa ne povpraša- mo za neposrednim krivcem ne- sreče, za tistim, ki je povzroči- telja opil. Toda, če bi bilo tako, bi v gostinskih podjetjih prav go- tovo bolj spoštovali pravila o pre- povedi točenja alkoholnih pijač vinjenim in mladoletnim osebam, zapirali bi lokale ob uri itd., pa tudi prijatelji in znanci bi člove- ka manj silili s pitjem, če bi ve- deli, da bodo soodgovorni za mo- rebitno nesrečo. Res je, da bi s tem marsikatero podjetje oškodo- vali za nekaj tisočakov, res pa je tudi to, da bi obvarovali marsika- tero življenje. Premalo jabolk? Prav presenetljivo se sliši letos, da je bilo premalo jabolk. V Šmarju pri Jelšah pa pravijo, da je tako. In to celo na Šmarskem, kjer je letos, lahko bi rekli, re- kordna letina. Trg se je odprl in šmarska zadruga na veliko odku- puje jabolka, kjer odkupna cena že dosega do 35 din za kilogram. Taka cena pa je pri letošnji leti- ni tudi za proizvajalce razveselji- va. Vprašanje je samo, kako bodo zadovoljni potrošniki, ko jabolka običajno na poti do trga tako ob- čutno »prezorijo in se odebelijo«, da je cena včasih celo dvakratna. Verjemite pa tudi to. da si kmet- je, ki so jabolka sproti prodajali po dnevnih cenah, zdaj pulijo la- se, čemu niso počakali vsaj s ti- stimi sortami, ki so pozne, da bi dobili kakšen dinar več. BOGAT PLEN Letošnji zelo ugodni vre- menski pogoji so pripomogli, da se je divjad lepo razplo- dila, obila letina pa ji je nu- dila skozi vse leto bogato po- grnjeno mizo. Rezultati seve- da niso izostali. Navadno so prvi lovski pogoni slabi; le- tos pa je bUo nasprotno. Že na prvem lovu so člani lov- ske družine iz Vojnika uple- nili 24 zajcev in enega faza- na. Ce bodo vremenske raz- mere še naprej tako ugodne, bodo lovske družine prav go- tovo predčasno dosegle svoje plane odstrelov. V. D. Več pomoči mladini Na zadnji seji občinskega komiteja Zveze komunistov so govorili tudi o nekaterih problemih organizacij Ljudske mla- dine v občini. To pot so uspehe mladine obšli in dali pou- darka predvsem takim vprašanjem, ki zanje ni odgovorna samo mladinska organizacija, ali pa, da jih ta organizacija mladih ljudi ne bo mogla rešiti. Zanimivo je, da so v žalski ob- čini v zadnjem letu opazili, da je članstvo v Ljudski mladini na- raslo pravzaprav le v šolah in na vasi, številčno stanje organizacij v večjih podjetjih pa je ostalo ne- spremenjeno. Podatek je prese- netljiv še zavoljo tega, ker so or- ganizacije Ljudske mladine v de- lovnih kolektivih v preteklem le- tu dobro delale. Letos pa jim občinski mladinski komite ni po- svečal dovolj pozornosti. Zanašal se je na uspehe v preteklosti in prišlo je do tega, da se danes ob kritikah marsikdo začudi. Napak pa bi bilo, če bi vso krivdo za- vračali predvsem na občinski ko- mite ali mladino samo. Za delo mladine v kolektivu so odgovor- ne tudi druge organizacije, pred- vsem pa Zveza komunistov, ki v svojih vrstah vključuje marsika- terega mladinca ali mladinko. Ta organizacija bi morala mladini v podjetjih nedvomno bolj poma- gati. Ce pa k temu prištejemo še ugotovitev, da v mladinski orga- nizaciji ponekod slabo delajo celo mladi komunisti, ne moremo mi- mo priporočila, naj bi Zveza ko- munistov v takih podjetjih delu svojih članov posvetila več po- zornosti. V tovarni nogavic na Polzeli na primer je okrog sto deset mladih ljudi. V organizaci- jo Ljudske mladine jih je vklju- čenih samo petinštirideset, od teh pa se je letne konference Ljudske mladine udeležilo samo 21 mla- dincev in mladink. Ce pa povemo še to, da je v podjetju 23 mla- dih komunistov, prav zares ne po- trebujemo nobenega komentarja več. Letos se je slabše delo mladin- ske organizacije v podjetjih po- kazalo ne samo v Žalcu. Jubilej- no leto z velikimi gospodarskimi spremembami je postavilo pred delovne kolektive gospodarskih organizacij toliko odgovornih na- log, da se mladi ljudje niso zna- šli. Zatekali so se v nekakšno splošnost, probleme obravnavali le površno in se izogibali vsake konkretnosti. Vse to zavoljo tega, ker jih o velikih nalogah letoš- njega leta ni nihče dobro infor- miral. Tako je bilo prav malo or- ganizacij, ki bi bile razpravljale o delitvi čistega dohodka, o u- pravljanju, socialni problematiki članstva itd. Seminarji in šole še ne pomenijo vsega — največja šola mladih ljudi je družbena praksa. Mladi ljudje potrebujejo pomoči. Nekateri se ogrevajo za neke vrste mentorstva, ki pa bi moralo temeljiti na enakopravni podlagi, na podlagi resnične in ne le formalne avtoritete. Tako so- delovanje naj bi temeljilo na iz- menjavi nrmenj in izkušenj, na utrjevanju naprednih stališč, ki pa so lahko seveda na eni ali na drugi strani. Prav zavoljo velike odgovornosti, ki jo nosijo ostale politične organizacije za vzgojo mladih ljudi, je čudno, da v ne- katerih gospodarskih organizaci- jah še vedno govorijo o dobrem delu Zveze komunistov, hkrati pa kritizirajo mladinsko organiza- cijo. Prav tako je težko razumeti, da bi organizacija Socialistične zve- ze dobro delala, če se na njenem področju mladinska organizacija — ki pa je član Socialistične zve- ze — bori s težavami in je brez pomoči. Vse tri organizacije bi morale biti za idejno usmerjenost mladega človeka enako zaintere- sirane. Medtem, ko je naloga or- ganizacije Ljudske mladine v tem, da prisluhne družbeno koristnim interesom svojih članov in te tu- di krepi s tem, da organizira pri- merne delovne oblike, pa bi mo- rala Socialistična zveza preveriti delovne programe ostalih organi- zacij in vztrajati na tem, da ko- rigirajo tisto, kar ni v skladu z vzgojo mladine na sploh. Občinski komite Zveze komu- nistov v Žalcu je poleg tega o- pozoril tudi na številne druge probleme Ljudske mladine v svo- ji občini. To je kritično finančno stanje Občinskega komiteja Ljud- ske mladine, pomanjkanje prosto- rov itd. Pokazal je veliko pri- pravljenost mladini nuditi vso svojo pomoč. -ij Tudi na šmarskem je krompir dobro obrodil Ko je stric gledal iz vzpetine ob Bistrici ob Sotli, se je čudil tudi tej novi šoli v Kumrovcu PA JE RES DRUGAČE stric Jože že dolga leta ni bil doma. V Ljubljani živi, uživa po- kojnino, poleg tega pa je še ho- norarno vratar, tako da se že ne- kaj let ni napotil v Obsotelje, kjer prebiva še sestra. Oni dan pa je le prišel, z obsoteljskim vla- kom se je pripeljal. Stopil je s stopnic, globoko vzdihnil, pri- vzdignil klobuk, kot bi se name- raval odkriti in vzkliknil: »Pa je res drugače!« Ni se zmotil. Takrat pred leti, ko je fantoval tod naokrog, so po hišah brlele še zakajene pe- trolejke, v celi vasi ni bUo tele- vizijskega sprejemnika in tudi časopis so imeli samo tisti bolj petični. Tudi Sotla je bila čisto drugačna. Zvijala se je med gr- movjem kot kača, danes pa se je vzravnala ob progi in grmovja skoraj ni več. Samo cesta v doli- ni, tista je slabša, kot je bila ne- koč, ker je bolj jamasta. Preveč je vozil na cesti, preveč avtomo- bilov, da bi mogla vzdržati. Ce pa pogledamo na Virštanjsko, pa je spet čisto drugače. Tam nekoč niti s tremi pari volov niso mogli speljati voza skozi blato, v ka- tero se je živina pogrezala do tre- buha, vozovi pa čez osi. Danes imajo novo avtomobilsko cesto. Pa kaj bi, stric Jože! Res je dru- gače. To nam povedo tudi goli statistični podatki. Televizijske sprejemnike so komaj predlan- skim spoznali tukajšnji ljudje, danes jih je na območju šmarske občine že 42, kar pomeni, da na vsakih 75 občanov imajo televi- zijski sprejemnik. Radijskih apa- ratov pa je preko 3200, torej na vsakih deset občanov po eden. To je že precej, če pomislimo, da so elektriko večinoma dobili šele v zadnjem desetletju. Včasih je navadno kolo bila prava imenitnost, danes pa si je kmetič z Rudnice kupil avtomo- bil. Tega stric Jože, ki pozna rud- niške klance, skoraj ne more ver- jeti, pa je vendarle resnica. Dosti je novega povsod in v vsakem kraju. Povsod, verjemite, se ču- dijo strici, ki dolga leta niso bili v domačih krajih, s. Krompir 30—35 (30), belo glav- nato zelje 30 (22—30), rdeče glav- nato zelje 30—40 (30—40), kislo zelje 60—70 (70), kisla repa 50, oh- rovt 40—50 (40), rdeča pesa 40—50 (40). korenječek 20—60 (40), kole- raba 50—60 (60), peteršilj 100—150 (100), špinača 250—400, solata 50— —100 (60—70), motovileč 300—400, radič 150—200, cvetača 100—140 (100), fižol v zrnju 120—150 (115— —130), paprika 80, paradižnik 80_ —100, jabolka 35—55 (35—60), hruške 60—100 (70), sveže gobe 200—500, suhe slive 150—200 (210), grozdje 60—100 (180), pomaranče (420), limone (220), jajca 32—35 (29), smetana 320, skuta 200. »Ta presneta jaca! Tako visoko ceno imajo, da bi morala bjti vsaj tako debela kot so gosja. 'Na ža- lost pa so včasih celo bolj podob- na golobjim kot kurjim«, je nek- do pripomnil, ko je slišal za ceno jajc. »Kaj se razburjaš! Tudi, če bi bila po sto dinarjev, bi jih mo- rali kupovati,« ga je nekdo zlob- no zavrnil. Brez komentarja — ker je v tem prav gotovo nekaj resnice! KULTURA IN PROSVETA Nekaj kritičnih pripomb po Četrti premieri Za četrto premiero letošnje gle- dališke sezone si je celjsko SLG izbralo komedijo hrvatskega av- torja Fadila Hadžiča, ki nosi mal- ce senzacionalen in morda tudi malce delikaten naslov — »Hotel za norce«. Kar zadeva to plat te svojevrstne literature, je treba se- veda brž povedati, da se lahko si- cer tudi za ponesrečenimi naslovi skriva kakšna užitna »jed«, da pa je to delo na koncu vendarle re- zultat »kuhe«, ki tako z umetni- škega kakor z estetskega vidika ne more zadovoljiti niti povpre- čnega okusa. Gre naposled nam- reč tudi za komedijo, katere ko- mičnost bi nemara laže odkrili z optičnimi napravami kakor z mo- čjo razuma. V tem pa je seveda poleg odstotnosti vsakršne dra- maturške zgradbe njena poglavit- na hiba. Tam, kjer izsiljuje neka komedija kiselkaste \nasmeške, namesto da bi tvorno oblikovala smeh, se znajdemo tako rekoč že v ^sferah tragikomedije. S sredstvi, ki se jih je avtor poslu- žil pri gradnji svojega hotela in ki so zapopadena predvsem in sa- mo v jezikovnem »materialu« (ki se ponekod približuje že banal- nosti), bi bilo pač težko prčakova- ti kaj več. V čem je pravzaprav smisel »Hotela za norce« in ali so norci — vsekakor tudi kot predmet posebnega področja medicinske znanosti — še dovolj pri pameti za komedijo? To je po vsej prili- ki zamotano vprašanje. Avtor jih je pripeljal v »manjši pla- ninski hotel nekje pri nas« in jih pustil tu »od danes do negotove prihodnosti«. To pomeni, da jih že jutri lahko ne bo več tu, kakor tudi, da bodo tu morda še čez štirinajst dni. To, kar se potlej dogaja, je nekaj, kar je prekleto malo za komedijo, pa malone do- sti preveč za tako klavrno burko. Ker se je torej avtor odločil za varianto, ki ne samo da ni docela izvirna, marveč je hkrati kljub rahli satirični struni tudi bolj ali manj idejno vodena, se nujno po raja vprašanje, ali je bila kome- dija sploh vredna uprizoritve na odru širšega formata?! Kakorko- li že, avtorju nikakor ne gre od- rekati očitnih prizadevanj, da bi iz snovi, brezpomembne po svoji teži, ustvaril komedijo, toda gle- dališču IS pretenzijami resne iii zrele umetniške ustanove bi bilo teže pripisati in še teže priznati, da je s tako odločitvijo izpolnilo svoj smoter. Celjska uprizoritev je sicer s spretno režijo Mirča Kraglja ka- kor s simpatično igro ansambla prav gotovo odluščila iz komedije to, kar je mogla, toda mar je v tem zadostni razlog za opravičilo, s katerim pošiljamo na pot pred široko občinstvo tako bledolično delo? S tem se seveda odpre pred nami problematičnost repertoar- ja, ki vsaj doslej na žalost še ni dokazal, da bi bil plod skrbne in pretehtane izbire. Logično se namreč zdi, če gledališče naredi uslugo temu ali onemu avtorju, ker ga pač pri tem vodi recimo skrb za afirmacijo domače dram- ske ustvarjalnosti, toda nelogično se zdi, če ta skrb zapostavlja u- metniška merila. Slovenska dra- matika pozna vsekakor dramo, ki bi umetniško prepričljiveje re- prezentatirala ustanovo oh praz- novanju jubilejnega leta, kakor pozna navsezadnje jugoslovanska dramatika nekoliko učinkovitej- šo komedijo. Javorškov Shake- speare je brez dvoma največ, kar nam je repertoar doslej nudil, ne glede na to, da je v njem Shake- speara pač bolj malo. Ce presojamo letošnje dosežke celjske gledališke hiše po teh — prav gotovo splošnih in suhih u- gotovitvah, je sicer res, da morda zadovoljujejo pokrajinskega in morda celo provincialnega duha, toda po vsej priliki ni res, da bi zadovoljevali ali celo bogatili tudi tisti sloves, ki si ga je gledališče ustvarilo v širšem okviru z vse odgovornejšim in zrelejšim reper- toarjem preteklih sezon. Zora Hudalesova in Janez Skof, ki bi bil lahko »upravnik« bolj- šega hotela Nova šola v Lihojah Za Dan republike bodo ©tvorili nvoo šolo v Libojah. To je prva šola, ki je bila zgrajena v občini Žalec po osvoboditvi. Sredstva za gradnjo je priskrbel ObLO, dosti pa so pripomogli domačini s kra- jevnim samoprispevkom. Nova šola je dolgoletna želja Libojčanov, ker je sedanja za po- učevanje neprimerna. Sola je bil« zgrajena v dveh letih. Libojsko šolo obiskuje 120 učen- cev in je nižje organizirana, v bližnji bodočnosti se bo priključi- la k Osnovni šoli Petrovče. Nov« poslopje je visoko pritlično in ima v zgornjih prostorih 3 velike učil- nice in pisarno. V spodnjih pro- storih pa bo opremljena tehnična delavnica, kabinet za učila in mlečna kuhinja z jedilnico. Na zadnji seji šolskega odbora je bil sprejet sklep, da se bo šola imenovala: Osnovna šola bratov Hrvatin Liboje. Družina Hrvatin je znana partizanska družina. Dne 1. maja 1942 sta odšla sinova Ja- kob in Avgust v partizane. Oba sta bila zaposlena v rudniku Li- boje kot rudarja. Sin Avgust je bil v I. Savinjskem bataljonu. V borbi na Dobro vi j ah pri Sv. Joštu nad Vranskem so ga 4. novembra 1942 Nemci ujeli in odgnali v Ce- lje. Tu so ga vodili po mestu v skupini dvanajsitih partizanov — med njimi je bila tudi Tončka Cečeva. Pozneje so ga z ostalimi odpeljali v Maribor. Bil je popol- noma gluh in slep od mučenja. Drugi sin Jakob je bil v I. Sa- vinjskem bataljonu. V borbi pri Sv. gori nad Trbovljami je 17. ju- nija 1942 padel. Očeta Jakoba so zaprli junija 1942. Nekaj časa je bil v Celju, potem pa so ga od- peljali v taborišče Mauthausen, kjer je umrl. Mater Jožefo so zaprli dva me- seca pozneje in jo odpeljali v ce- ljske zapore, od tam pa v tabori- šče Auschwitz, kjer je februarja 1943 umrla. Istočasno z otvoritvijo šole bo- do pionirji razvili svoj prajpor. Začetek politične šole Pretekli teden je začela z 'delom politična šola v Velenju, ki ma svoj oddelek tudi v Šoštanju. So- la ima 90 umi učni program. Na oddelku v Velenju je vpisanih 30 rednih slušateljev in nekaj izred- nih, v šoštanjskem oddelku pa nekaj manj Sola je letos zboljšala metode pouka. Tako bodo poleg predavanj organizirali tudi grup- no diskusijo z zaključno konfe- renco, ki jo bo vodil predavatelj. Že pred predavanjem pa podelijo teze za predavanje vsem slušate- ljem. Delavska univerza je delno preskrbela tudi literaturo za slu- šatelje, delno pa jo bodo lahko do- bili v knjižnici občinskega koma- teja ZKS v Saštanju. V. V. Jože Horvat Jaki v Chicagu in Benetkah Jože Horvat Jaki je zdaj že mnogim znan pojem. Razstavljal je v več mestih doma, v Nemčiji, lani v Parizu, na posebni razstavi v Galerie Lambert, letos na Bie- nalu v Parzu, v Chicagu v Sodo- bni galeriji in v Bednetkah v ga- leriji »XXII Maržo«. O njegovem prodornem uspehu v Parizu smo že poročali lani. O Jakiju so re- prezentativni pariški listi pisali v superlativih. Letos je uspel tudi v Ameriki, ponovno v Parizu in v Benetkah. »Gazzettina Biena- le« je pisala: Gosta umetniške galerije »XXII Maržo« sta bila ob koncu sezone ameriški kipar Joan Fitz Gerald in Jugoslovan Jože Horvat, bolj poznan pod imenom Jaki. Jože Horvat (Jaki) nas v nena- vadni tehniki (slikanje na vosek) prenaša v stev, v katerem bere- mo, zelo jasno vidno, odraz bizen- tanske kulture. Cenkve, notranjost cerkva, sve- ti predmeti, kmečki prazniki, kar- nevali, živali, vse to predstavlja slikar na skoro grafični način, toda barva ima pri tem posebno, pretežno važnost in govori z živo, poduhovljeno govorico o izsanja- ni stvarnosti. Marsikakšno delo tega mladeniča vzbudilo pozor- nost: »Ladja v pristanišču«, s svo- jo hromatično igro prosojnosti, ki je v tej tehniki izvedena z redko občutljivostjo; »Karneval«, »Cer- kev«. Jakijevo razstavo smo gledali z ugodjem in zanimanjem tudi za- to, ker smo ob njej videli, kako se razvijajo stvari zunaj naših me- ja mimo doslej veljavnih akade- mičnih. »Chikago Scene Art« je Jožetu Horvatu-Jaki ju posvetil naslednje vrste: »Jaki rad eksperimentira in je bolj intelekutalen. Njegove barve v teh delih so žareče pur- pume, rumene, rdeče in močno črne. Jaki je poživel tkivasto lastnost svojih risb s tem, da je razdelil ploskve voščenih barv v obliki mozaika z ostrim orodjem in raz- mazal posamezne barve z rokami. Razstavil je tudi nekaj dekora- tivnih del, polnih čudovito svo- bodnih oblik. Ta dela kažejo sigu- ren smisel za linijo in ritem, na in štedljiva uporaba barvnih kombinacij še poudarja občutek neokrnjene svobode. Članek spremlja reprodukcija Jakijeve slike, grafike brez naslova. Glasba iz časa Trubadurjev Drugi koncert iz letošnje sezo- ne, ki bo 22. novembra pomeni, redko posebnost v celjski kon- certni dvorani. Florentinski glasbeni mojstri, ki so se posvetili izključno tol- mačenju prastare glasbe, bodo go- stovali pri nas. Imena slovitega ansambla: Nives Poli, Rolf Rapp, Irma Bozzi Lucia (sopranistka), Marialuisa Mescoli (sopranistka), Luciano Arcangeli (baritonist), Elena Belloni Filippi, Antonio Maatucci in Giancarlo Cardini. Mojstri razpolagajo s srednje- veškimi in baročnimi instrumenti, kot so lutnja, psalterij, žvegle, tolkala, gambe, viola da braccio in spinet. Spored koncerta, ki bo izvajan na originalnih instrumentih, ob- sega dela od srednjega veka pa do renesanse. Izvajani bodo tudi odlomki ene prvih oper, namrač Evridika skladatelja Jakopa Pe- rij a. IZ KONCERTNE DVORANE Adam Harasiewicz Poljski pianist Harasiewicz nam je uvodoma predstavil Variacije v h- molu svojega rojaka Szyma- novskega. Po tem delu, ki dokaj medlo osvetljuje velikega polj- skega skladatelja, smo slišali zo- pet variacije, tokrat Brahmsove »na Paginijevo temo«. Z obema skladbama se je pianist izkazal kot mojster klavirske igre, ki in- terpretira suvereno in se ne ustra ši tehničnih prohlemov.Z manj uspeha je Harasiewicz tolmačil HI. sonato ruskega modernista Ser- geja Prokofjeva, čeprav to delo v pogledu izraza ne more hiti po- sebno trd oreh, ker je naslonjeno bolj na preteklost, kot na mo- derno. Ta skladba v enem stavku je zgrajena na klasični diatonski osnovi, razpoloženjsko je pa moč- no romantična. Stavek te sonate ima vse elemente klasične forme. Ekspozicija je dvotematična z zna čilnim tradicionalnim kontrastom med temama. Začetek sicer nima izrazite motivike, je pa povdarje- no dramatičen s strastnimi vzpo- ni, nakar se umiri in preide x> li- rično zamišljeno temo, kjer raz- glablja, nato pa energično skoči v izpeljavo, grajeno iz motivike obeh tem. Široko zasnovana iz- peljava, kot pri poznem Beethov- nu, je vsebinsko bogata in vodi v kratek, toda prepričljiv zaključek. Izvedba te, muzikalno vseskozi logične kompozicije, je bila šibka v primerjavi z ostalimi pianistov- mi stvaritvami. Kot v podrobno- stih, je bila Harasievoiczeva neko- liko počasna interpretacija nepre- pričljiva in nejasna v celoti. Vse drugače so zaživele spod njegovih rok mojstrovine Fride- rika Chopina, v katerih je raz- vil mladi virtuoz izredno izrazno moč in suveren občutek za slog. Njegova interpretacija nemara presega vse, kar smo Chopinove- ga slišali v naši dvorani v zadnjih letih. To je bila strastna in dovr- šena govorica, kakršna je lahko v sentimentalnem stoletju izvablja- la solze, gane pa tudi človeka na- šega časa. Z nastopom poljskega pianista je torej uspešno pričela nova kon- certna sezona. V. M. Dva semmprja Letos so bili izvoljeni nov šolski odbori pri vseh šolah v šoštanjsiki komuni. Da bi se člani šolskih od- borov lahko bolje spoznali s svo- jimi pravicami in dolžnostmi, je občinski svet za šolstvo, prosveto in kulturo v okviru delavske uni- verze priredil nekaj seminarjev za člane šolskih odborov in sicer dva seminarja v Velenju in dva v Šoštanju za mestne osemletke in osnovne šole okoliških krajev in druge šole v občini. Na seminarju sta predavala upravitelja osem- letk iz Velenja. Na seminarjih so govorili o vsebini in cilju splošne- ga šolskega zakona ter zakona o osnovnem šolstvu, kaj in kako naj dela šolski odbor in o drugih ak- tualnih nalogah šolskih odborov, ki izhajajo iz specifičnosti vsake politična šola v Velenju, ki ima nekaj manj. Sola je letos zboljšala teja ZKS v Šoštanju. D. Hribar Iz dnevnika s poti po severni liatifi Medtem ko nam je ogled FIA- TA in Olivettija nudil docela teh- aične podatke o italijanskem ka- pitalu, smo v razgovoru s pred- stavniki sindikata, prirejenem v Domu sindikata v Torinu, našli ob vprašanjih o sodobnem itali- janskem delavskem gibanju še nekatere vsebinske dopolnitve in izpolnitve. S tem je bil osrednji program izleta izčrpan in tako smo se na- slednjega dne odpeljali v Milano, da bi v naglici nadoknadili to, kar smo ob prihodu zamudili. Mi- chelangelova Zadnja večerja — freska v refektorlju samostana Santa Maria delle Grazie, umet- nostna galerija v "ulici Brera z zbirko slovitili mojstrov beneške in lombardske šole — to dvoje in ena sama ura časa naj bi za- dovoljilo občutek, da smo nazad- nje vendarle bili v Milanu! Ob dvanajstih smo se znova vkr- cali v avtobus- in po štirih urah vožnje zagledali pod vencem go- rovij GARDSKO JEZERO največje in hkrati eno najlepših italijanskih jezer s 370 kvadratni- mi kilometri površine. Obstanek v zgodovinskem me- stu Salo je odpadel, ker nam je bil za petami čas, pač pa smo ob jezeru nadaljevali pot do Rive. Vožnja do sem je trajala še celo uro, pri čemer je treba priznati, da je bila zelo slikovita. Sprem- ljala nas je južna flora — limo- novi grmi in oleandri, pa vitke ceprese, vrstili so se hoteli in vile, pa počitniška naselja (sem zahaja baje že polnih deset let na dopust med drugimi magnati in zvezd- niki sam presvitli gospod Ade- nauer); tu je pravcati počitniški raj. Ker pa je znano, da živi torej ta raj predvsem od inozemskih, zlasti avstrijskih in nemških tu- ristov, in da jih je bog mednarod- nega turizma letos izobčil iz raja (zaradi spora okrog Tirolske), se je prebivalcem, posebej pa še tr- govcem Rive di Garda tako nu- dila izjemna priložnost, da izka- žejo svojo finančno čast vsaj pre- bivalcem Kompasovega avtobusa. Posledice letošnje turistične suše so namreč močno prizadele trgo- vino, ki pač živi od trgovine, in zato ni nič čudno, če smo lahko menjali dinar za liro malone v razmerju 1:1, in če je recimo pad- la cena i>osameznih artiklov ma- lone za polovico. Toda kaj! Kaj, ko je bilo preveč nesporazumov med tem, kar bi bil človek rad kupil, in tistim, kar mu je dovo- ljeval žep! Vseeno so seveda konč- ni računi govorEi o koristnosti ta- ke »trgovine v škripcih«. (Nazad- nje je stvar tudi ta, da bi utegnila v primeru normalnih deviznih o- koliščin razlike izravnati — cari- na!) Od Gardskega jezera je vodila pot v BENETKE kamor vodijo pravzaprav vsa po- ta. Kakor znano tvorijo Benetke tri mesta in pridemo v Benetke po 6 kilometrov dolgem mostu čez morje; znano pa je najbrž tudi, da ležijo Benetek na 100 otočkih, da imajo Veliki kanal in mnogo malih kanalov, pamike in gondo- le (in seveda gondoljerje). V re- snici so naposled Benetke lahko tudi Markov trg, kajti brez Mar- kovega trga bržkone ne bi bilo Benetk. Do tja pridemo, če smo turisti, najlaže in najenostavneje po Velikem kanalu s Piazalle Ro- ma, po polurni vožnji s parnikom. Ko smo tu, moramo imeti pred- vsem dovolj časa, drugače je na- vsezadnje bolje, da ne hodimo sem. Ce kljub temu pridemo, se lahko zgodi, da se zadovoljimo s tem, da vidimo bore malo. Tako se je namreč zgodilo nam. Resnici na ljubo je seveda treba priznati, da smo p>oleg golobov videli zna- menito Doževo palačo (pač od zu- naj) in da smo si malce pobliže ogledali prav tako znamenito cer- kev Sv. Marka. Tu je poleg arhi- tekture, ki izžareva vse razkošje nekdanje beneške republike, vse- kakor omeniti mozaik, ki upoda- blja prizore iz življenja sv. Mar- ka. Gre namreč za izredno ume- tniško tvorbo. Cerkev hrani napo- sled tudi delo pomembnega itali- janskega slikarja Tintorettija — mučenje sv. Marka, in kar je pri tem še turistično in morda finan- čno zanimivo, je to, da je sika v okviru, v katerem je poleg ne- štetih briljantov tudi 13 kilogra- mov čistega zlata. Beneška republika je sicer že davno propadla, kakor je že dav- no Sitrohnelo vseh 73 dožev, tod« njen sijaj še ni ugasnil. Človek ga lahko samo občuduje — če m« je seveda to dano. KONEC Most vzdihljajev — eden izmed mnogih mostov, le da je med vsemi najvišje »v zraka, pa tudi narobe — ki se mu marsikdaj ne znajo prialgoditi. Ne znajo zadovolje- vati svojih potreb, ne najdejo si zdravega razvedrila in se preda- jo alkoholu. Sprva pijejo v majh- nih količinah, nato v večjih in kljub temu, da niso pijanci, du- ševno in telesno čedalje bolj pro- padajo. In tisti, ki padejo na dno in tvorijo nekako vsedlino alko- holne navade, postanejo kronični alkoholiki. To pa so bolniki, ki potrebujejo zdravniške nege prav tako, kot vsi drugi bolni ljudje. V bolnici v Vojniku imajo dve sto petdeset pacientov — od tega je sedemdeset alkoholikov. Zdrav- ljenje takih ljudi traja včasih tu- di po več let. Napačno pa je mne- nje tistih, ki mislijo, da je alko- holik »rešen« že takrat, ko ga od- pustijo iz bolnice. Odločilno vlo- go pri zdravljenju človeka, ki je bil predan alkoholu, odigra šele okolje, v katerega se vrača. Zal pa je mnogo delovnih kolektivov, ki se branijo takih napol ozdrav- ljenih ljudi. ZA MALE BRALCE NOVA ZAGONETKA Namesto nove nagradne zagonetke naj vam najprej povem to-le zgodbico. Bilo je pred dnevi, ko sem obiska- la znanko in njenega dva- najstletnega sinka. Sva zelo dobra prijatelja in mislila sem že, da je hud name, ker je na vsako moje vprašanje odgovarjal le z enozložnica- mi »da« in »ne«. Pa ni bilo tako. Šele kasneje sem nam- reč opazila, da leži na mizici poleg njega drobna knjižica, ki jo je verjetno moral od- ložiti takoj ob mojem priho- du. Branje pa ga je tako mi- kalo, da je že medtem, ko sva z mamico klepetali, zno- va segel po knjigi. »Kaj pa bereš?« sem ga vprašala. To- krat sem dobila nekoliko daljši odgovor: »Ptičke brez gnezda berem. Si jo ti že prebrala?« me je radovedno in pričakujoče vprašal. Pri- trdila sem, nato pa sva se zapletla v pomenek o pisa- telju. Ugotovila sem, da moj mladi prijatelj dobro pozna življenje tega moža, da po- zna poleg dela »Ptički brez gnezda« še nekatera druga in da sploh mnogo bere.; Zgodbico sem vam poveda- la zavoljo tega, ker je tesno povezana z nagradno zago- netko, ali bolje rečeno z na- gradnim vprašanjem, ki vam ga bomo zdajle zastavili. Od- govorite nam, kdo je napi- sal knjigo »Ptički brez gne- zda«, navedite pa vsaj še eno delo tega znanega pisatelja. Odgovore nam pošljite naj- kasneje do 27. tega meseca. Pravilne odgovore bomo zbrali in žreb bo določil na- grajenca. Pripravili smo tri nagrade — eno po tisoč in dve po pet sto dinarjev. Le- po pozdravljeni in nasvide- nje! CELJSKI PIONIRJI nacMu Julija letos so nas obiskali be- ograjski pionirji, ko so sodelovali na pohodu po poti slavne Štirinaj- ste divizije. Oktobra pa smo jim mi, celjski pionirji, vrnili obsk. Odpotovali smo v tednu ko se Sr- bi in z njimi vsi jugoslovanski na- rodi spominjajo dveh velikih zgo- dovinskih datumov — 20. oktobra, dne, ko so leta 1944. partizani s pomočjo rdečearmejcev osvobodili naše glavne mesto Beograd in 21. oktobra, dne, ko so Nemci 1944. leta pobili nad sedem tisoč pre- bivalcev šumadijske metropole Kragujevca. Po prisrčnem sprejemu v Beo- gradu smo si ogledali grobnico o- svoboditeljev Beograda, Vojno akademijo, muzej 4. jula. Pionir- sko mesto. Dedinje itd. Najbolj smo bili veseli obiska v Vojni a- kademiji. Videli smo življenje pi- tomcev in ko smo se od njih po- slavljali, je marsikateri deček sklenil, da bo tu nadaljeval šolan- je. V petek smo sodelovali_ v po- hodu »Po poteh osvoboditeljev Beograda«. Od vseh srečanj nas je najbolj pretresel razgovor s pisateljico in pesnico Desanko Maksimovič, ki nam je pripovedo- vala, kako je nastala njena zna- na pesem »Krvava bajka«. Tudi recitirala nam jo je. V mislih nas je njena pesem ponesla na ogolelo Sumarico, kjer je pod nemškimi rafali padlo toliko gimnazijcev. In še dolgo potem so nam v mi- slih zveneli verzi: »Bilo je to u nekoj zemlji selja- ka, na brdovitom Balkanu, umrla je mučeniške smrti četa djaka u istom danu ...« Na to pesem smo se spomnili tu- di naslednji dan, ko smo se zav- tobusom pripeljali v Kragujevac. Tam so nas sprejeli domači pio- nirji in pri njih smo tudi prespali noč. Že od desetih dalje se je od glavnega kragujevskega trga va- lila velika množica ljudi proti Su- marici.V tej dolgi povorki smo bi- li tudi mi, celjski pionirji. Usta- vili smo se pri grobnici ustrelje- nih gimnazijcev, zapeli žalostinko in položili na grob venec. Pretre- sljiv je bil pogled na Sumarico, posebno na stare šumadijske ma- me, ki so objokovale izgubljene sinove in hčere. Pobili so jih Nem- ci, ki so se bali tudi otrok. Popoldne so nam kragujevski pionirji pripravili sprejem v Sred- nji medicinski šoli, kjer so nam podarili zračno puško. Mi pa smo izvajali program. Poleg nas so na- stopili tudi pionirji iz Makedoni- je, Cme gore in Hrvatske tako, da je bil to res večer bratstva in enotnosti sinov in hčera tistih, ki so to trdno vez začeli. Ko smo se vrnili v Beograd in tam preživeli odmerjeni čas, smo se od ljubeznivih beograjskih pio- nirjev poslovili. Bilo je tudi mno- go solza. Tako so se končali lepi ^dnem v Beogradu. Na koncu se zahva- ljujemo vsem tistim, ki so nam omogočili teh lepih sedem dni v- našem glavnem mestu.. Radovan Teslič, I. osnovna šola Celje »Za spomin na tople dni«, bi lahko napisali pod tole prijetno sličico. Posneta je bila na trgatvi, ki jo je za otroke pripravila stanovanj- ska skupnost Center v Celju. Na din osvoboditve Beograda Na dan osvoboditve Beograda — 20. oktobra — se je ves naš razred z razrednikom vred napo- til na pokopališče partizanov, ki so padli za osvoboditev Beograda. Vs^ učenec je nosil v roki šo- pek cvetja. Bili smo zelo resni. Na pokopališče smo prišli počasi in dostojanstveno. Vsako ploščo smo okrasili — pa čeprav samo z enim cvetom. Brali smo imena. Bilo je moških in ženskih. Usta- vila sem se pred neko ploščo z ženskim imenom in pomislila na to. kako veliko je bilo gorje in ogorčenje, zaradi katerega je ta žena zvila svoje kite pod titovko in se s puško v roki borila proti fašistom. Vera Javomik, Sanska 5. Beograd Nagrajenci Torej: odločili smo se za tele odgovore: 1. Pazi, da te kakšen renčeči ljubitelj buč ne izpodrine! 2. Fantek je mlad, na buči je rad, veselo se smeje, ker sonce ga greje. 3. Zadnje jesensko sonce je prav gotovo močno segrelo te-le buče ob steni. Ni čudno zatorej, če je tako prijetno sedeti na njih. Prvega je napisala Anica To- fant z Vrh 48 — pošta Teharje. Poslali ji bomo tisoč dinarjev. Drugega je sestavila Manica Godec, prav tako iz Teharja 26. Dobila bo pet sto dinarjev. Tretjega pa je napisala Nada Tržan iz Smarjete pri Celju. Vsem trem nagrajenkam iskreno česti- tamo, vse ostale pa toplo po- zdravljamo. IZ NAŠIH KOMUN Povesi o prihodnosti Ne samo v šmarsld občini, ki velja še danes za močno zaostalo, povsod so v zadnjih desetih letih napravili krepak korak naprej. Zaustaviti pa se ne smejo nikjer. Oni dan so se zbrali v Šmarju pri Jelšah predstavniki ZK in SZDL ter se posvetovali o prihodnosti. To opravičeno rečemo, ker so u- gotavljali, da morajo gospodar- ske organizacije pripraviti deset- letne delovne programe, na osno- vi katerih se bo načrtno utrjeva- lo gospodarstvo občine. IZOBRAŽEVALNO SREDISCE ZA STEKLARJE V steklarni so se odločili zgra- diti četrto talilno peč, svojo eks- perimentalno peč gradi tudi stek- larska šola, ob kateri se pričenja razvijati prvi jugoslovanski inšti- tut za steklo. Pravijo, da bo za utrditev šole, opremo in novo peč v šoli potrebno kmalu investirati 35,000.000 dinarjev, ki jih ne bodo mogli črpati iz lokalnih virov. Za to pomembno delo bi bilo po- trebno, da bi prispevale svojo po- moč tudi ostale steklarne, saj bo- do imele vse steklarne korist od tega stelclarskega izobraževalne- ga središča v Kog. Slatini. Posebne pogoje za razvoj so si ostvariii tuui v oortnein podjetju »Ključavničarstvo«, ki postopo- ma prehaja že v industrijsko pod- jetje. Serijsko so že pričeli pro- izvajati polnilne stroje za stek- lenice, v načrtih pa imajo tudi proizvodnjo krogličnih ležajev. Desetletni delovni program, ki ga bodo nedvomno pripravili, bo vse- kakor nakazoval korenito preo- brazbo tega podjetja. ZDRAVILIŠČE BO SPREMENILO SVOJ OBRAZ Pomenili so se tudi o proble- mih v gostinstvu, ki so dostikrat zelo zamotani v Rogaški Slatini. Poleg Zdravilišča delujejo tam še tri gostinska podjetja, med kate- rinu so vcasin Kar euone raziuce. Nekateri menijo, da bi bilo pri- merno, če bi se združila pod enot- no vodstvo, drugi pa so mnenja, da je konkurenca potrebna. O tem bodo morali temeljito premisliti in upoštevati tudi to, da je zdra- vilišče in letovišče namenjeno tu- di našim delovnim ljudem. Veliko pričakujejo še od gradnje osred- nje zdraviliške stavbe, za katero so elaborati že pripravljeni in jo bodo predvidoma pričeli graditi spomladi 1963. Takrat, pravijo, bodo rešili precej ugodno tudi vprašanje prostorov. Vse investi- cije, ki so jih uporabljali doslej, so večinoma vložili v obnovo ob- stoječih objektov, vse premalo pa za modernizacijo teh, kar bi ob vedno večjem obisku bilo res po- trebno. Da, obisk je v porastu: leta 1953 so zabeležili 151.000 noč- nin, zdaj pa že 244.000 nočitev, kar je občutno več. Vsekakor bo Rogaška Slatina v prihodnjih le- tih spremenila svoj obraz, kakor to terja novi čas. IMENSKO POLJE — SRiiimSCli: ŽIVINOREJE Kmetijstvo na Smarskem tudi dozivija odločilne spremembe. Se ni doigo, ko so iz manjših kme- tijskih zadrug nastale štiri ob- sežne zadruge in se je okrepilo tudi Kmetijsko gospodarstvo Šmarje. PravKar pa se posvetu- jejo, da bi bolj smotrno in enot- no gospodarili na področju celj- ske občine. Morda t>i bilo resnič- no primemo, če bi velik agrokom- binat usmerjal celotno kmetijsko proizvodnjo/ Kdo ve, kaj bo še v prihodnjih desetih letih? Prepri- čani pa smo lahko, da bo tudi kmetijstvo, ki je na Smarskem naj"obsežnejša gospodarska zvrst, doživelo odločilno prebujenje. Imensko polje, doline ob Mestin- ščici in Bistrici, te bodo prav go- tovo središče šmarske živinoreje, saj bodo po ureditvi posotelske- ga vodovja izredni pogoji. ŽELJE PO PREDELOVALNEM OBRATU Danes je v šmarski občini 36 gospodarskih podjetij, ki pa niso povsod najboljše razvita. Očitno so najboljše utrjena steklama »Boris Kidrič«, Ključavničarstvo, Oblačila, Zdravihšče. Ljudje bi želeli, da bi kakšno podjetje osno- vali še nekje v Obsotelju, kjer trenutno ni ničesar podobnega. Morda bi uspeval kakšen prede- lovalni obrat kmetijskih pridel- kov, ki si ga prav kmetje želijo najbolj. O prihodnosti so se po- svetovali v Šmarju pri Jelšah, to- da dobro se morajo zavedati, da je prihodnost odvisna od priza- devanja vseh občanov in uteme- ljenega načrtovanja, ki mora imeti kritje v delu in proizvodnji občine. Dr. Viktor Lorger sedemdesetletnik V prijetnem razpoloženju je pred dnevi proslavljal šmarski ro- jak in zdravnik dr. Viktor Lor- ger svojo sedemdesetletnico. Za- koreninjen v svojem ljudstvu o- krog Šmarja pri Jelšah je 36 let opravljal humano dolžnost zdrav- nika, ki v najtežjih trenutkih po- maga tistim, ki iščejo njegovo po- moč. Se ni tako dolgo, ko smo pi- sali, kako se je razvijala zdrav- .«-':vena prosveta na Smarskem, pri čemer je jubilant opravljal pio- nirsko delo. Se danes je klen in vedno razpoložen ter z zadošče- njem gleda, kako se razvija kraj in celotna občina. Sodoben zdrav- stveni dom, ki so ga pred nedav- nim spravili pod streho v Šmar- ju pri Jelšah, je nekaj, o čemer je jubilant nekoč samo sanjal la- hko. Napredek je lep in pogled na to izvablja jubilantu srečen na- smeh na obraz. Vsi na Smarskem mu želimo, da bi še dolgo vrsto let uspešno de- loval med nami in zdrav užival plodove svojega vztrajnega dela. Ljudje med seboj Poznam ga že vrsto let. Profe- sor je. Kdo ve koliko mladih lju- di je naučil spoštovati in spozna- • vati svojo domovino, kdo ve ko- liko rodov je naučil našega pra- vilnega jezika. Ce k temu prište- jemo še lijegovo zavestno delo v boju proti fašističnim osvajalcem naše zemlje, po zadnji vojni p>a še vsestransko pomoč, ki jo je nu- dil ne le kot odličen pedagog, tem- več tudi kot delaven človek pri izgradnji naše upoštevane domo- vine, lahko njegovo življenje oce- nimo kot zelo plodno in uspešno. Ko se v svoje domače mesto vračajo njegovi bivši učenci, zdaj že odrasli ljudje, ga spoštljivo po- zdravljajo. Ne le zato, ker imajo pred sabo osivelega moža, temveč tudi zato, ker jim je njegov nauk pri vsakodnevnem delu koristen. Pred nekaj dnevi sem stopala za njim po ulici. Iz premišljeva- nja me je zbudil glasen pozdrav treh deklet. Pozdrav je veljal nje- mu. Kot on, tako sem bila tudi jaz pozdrava vesela. Toda. kako sem bila osupla, ko so dekleta za hrbtom svojega profesorja plani- la v pritajen »-hi, hi, l^i-«! Kakor da so doživele ne vem kakšne burke. Dopovedovala sem si, da gle- dam preostro, da mladi ljudje pač ne morejo biti tako resni kot smo odrasli, da je to mladostna neug- nanost in razigranost. Vendar me je ob vseh teh opravičilih nekaj le motilo; dekleta namreč niso bi- le one male deklice s prvih šolskih klopi. Med njimi je bilo celo ti- sto dekle, ki mi je pred dnevi go- vorilo, da ima namen postati uči- teljica ... Zal mi je dekleta, žal mi je za vse. ker ne znate spoštovati in žal mi bo za vas, če boste tudi ve morale kdaj zaradi mladostne ne- ugnanosti zatisniti oči pred svo- jimi dijaki in šteta kot »-iskren-« tudi tisti pozdrav, ki ga bo sprem- ljal pritajen «-hi. hi, hi-«. D-ca Teden varnosti v Laškem v Laškem so v tednu varnosti organizirali v prostorih za druž- bene organizacije razstavo, ki pri- kazuje sredstva za higiensko teh- nično zaščito, podatke o številu nesreč, vzroke nesreč itd. Lani so to razstavo v Laškem ocenili kot najboljšo v okraju. Razen tega so v tem, tednu ime- li predavanja in razgovore o ne- srečah in vzrokih nesreč pri delu in izven dela v vseh laških pod- jetjih. Da bi tudi svojci delavcev spoznali nevarnosti pri delu in delavce nanje tudi doma op)ozar- jali, so pivovarno v tednu varno- sti obiskali svojci tamkaj zapo- slenih delavcev. -m- Pohiteti je treba v laški občini so doslej spre- jeli pravilnik o delitvi dohodka in čistega dohodka le v trgov- skem podjetju Izbira, v kmetijski zadrugi in še v dveh manjših podjetjih, v laškem mdniku pa so dali te dni pravilnik v razpravo. V drugih podjetjih pa šele pra- vilnike pripravljajo, kar kaže, da bo potrebno izdelavo pravilnikov o delitvi odhodka pospešiti. -ma- O delu podkomisij . . . Podkomisije pri komisiji za družbeno upravljanje pri občin- skem odboru SZDL so deloma že pričele s svojim delom. Na prvem skupnem sestanku so se njihovi člani seznanili z nalogami, katere bodo morali opravljati kot po- možni organi občinskega odbora SZDL. Pri svojem delu bodo vse- kakor morali sodelovati z krajev- nimi odbori SZDL in njihovimi sekcijami. Svoja poročila o delu bodo podkomisije podajale na se- jah odbora SZDL. Med prvimi, ki bo poročila podala bo podkomi- sija za kmetijstvo, ki bo obrav- navala nadaljnji razvoj te pano- ge v občini in sicer proti koncu tega meseca. L. V. Krvodajalska akcija v občini Mozirje je bila pred dnevi končana krvooajalsKa aK- cija. Odvzem krvi je bil v Ljub- nem ob Savinji in Nazarju. Ak- cija je dobro uspela. Računajo, da bo z naknadnim odvzemom krvi v kraju LUCE, ki je zaradi poplave tokrat odpadel, letošnja akcija presegla vse dosedanje, saj računajo na 150 odvzemov krvi več kot prejšnja leta. Akcijo je vodila organizacija Rdečega kri- ža ob pomoči dmgih političnih organizacij zlasti še sindikalnih podmžnic. -er O šolskih problemih Občinski sindikalni svet v Slo- venskih Konjicah je pred kratkim obravnaval financiranje šolstva na področju občine. Iz splošnih podatkov je bilo razvidno, da so pri tem še nekatere težave, ki jih bo potrebno urediti do konca te- ga leta. Zato so odborniki pripo- ročali posebni komisiji, da pri- pravi potrebno gradivo in pred- loge, ki bodo kasneje podani po- litičnim organizacijam v občini za obravnavo. Prvič bodo praznovali v Bistrici ob Sotli bodo 22. no- vembra prvič praznovali svoj kra- jevni praznik. Minilo je dvajset let, odkar so prebivalce ob Sotli prav v novembrskih dneh izga- njali iz domov, kjer so v miru živeli že stoletja, in jih odpeljali v tujino. V spomin na težke do- godke so Bistričani proglasili svoj krajevni praznik, ki ga namera- vajo prav slovesno proslavljati. V jutranjih urah bodo uprizorili na- pad na Bistrico, nakar bo akade- mija in pogovor s prvoborci Ko- zjanskega odreda. Odslej bodo vsako leto na isti dan praznovali. VAŠE VRSTICE KDO JE KRIV Tovariš urednik! »Kdo je kriv?« se sprašujejo Laščani in okoliški prebivalci že tri mesece, da so nam vzeli edino knjižnico, kamor smo hodili ob prostem času nabirat kulturno znanje. Občinski ljudski odbor v La- škem je namreč pred tremi me- seci izdal odlok o izselitvi knjiž- nice iz dosedanjih prostorov, ker so se v ta prostor vselili grad- beni delavci, ki v bližini gradijo zgradbo, namenjeno za sestanke družbenih organizacij in seje ob- čine. Delavci bodo ostali v teh prostorih najmanj eno leto. Knjižnica pa se je »preselilac v zaboje, ki počivajo v premajhnih prostorih TVD Partizan. Društvo Partizan se je usmililo knjig, ki sedaj tu spijo spanje pravičnega. Predsednik odseka za knjižni- co pri društvu Svoboda je sicer dejal, da bi radi odprli knjižni- co, vendar je prostor, kamor so knjige prenesli, dosti premajhen za normalno poslovanje. Cez leto dni šele, ko bodo zgradili poslop- je za družbene organizacije, kjer bo dobila svoje prostore tudi knjižnica, bo knjižnica začela redno poslovati. Ker pa je leto dni le preveč dolga doba, da bi knjige ležale kot mrtvi kapital, zlasti še, ko se bliža zimski čas, v katerem po knjigah najbolj posegajo, menijo pri občinskem svetu Svobod, da bo potrebno vendarle ta problem na en način le rešiti. Prepričan sem, da je knjižnica v takem mestu kot je Laško iz- rednega pomena in bo potrebno ta problem čim prej rešiti, četudi bo treba poslovati v premajhnih prostorih doma Partizan. Bolje nekaj kot nič! Leš Ker je preselitev knjižnice Svo- bode v Laškem v neprimerne prostore, kjer ne more poslovati, dvignila precej prahu med La- ščani, o čemer so se razpisali tu- di nekateri časopisi, smo se za- nimali kaj je na stvari. Politični in oblastni predstav- niki v laški občini so nam fflede tesra pojasnili, da se je knjižnica zares morala začasno preseliti zaradi firradbenih del v bližini stavbe, kjer je do seda i bila, ker so so v prostore knjižnice vselili gr-^dbeni delavci. ^^enijo pa. da ne bi bilo tk>- trebno. da knjige ležiio v zabo- jih. saj so predlpsrali 0dne- zaposlena«, čeprav čutim, da mi moja volja do dela tega ne na- rekuje. Ob vsem tem se vprašujem; ali se res za vajence te stroke ne more urediti drugače? Čeprav imam ta poklic rada, mi je žal vsakega dekleta, ki se odloči zanj, saj vem, kakšna pot je pred njo. In slednjič, v drugih poklicih se delodajalci kvalificirane de- lovne sile veselijo, jim nudijo celo možnost napredka, pri nas iia se z dnem. ko »uradno« prene- haš biti vajenec, »kolo sreče« ustavi. Ali ni škoda let, ki jih mlad človek izgubi z učno dobo, za industrijo bi se namreč lahko usposobil tudi brez te kvalifika- cije. -Ml- Čitajte CELJSKI TEDNIK Mlad kolektiv VELIKI USPEHI Današnji Elkroj v Mozirju je nastal iz nekdanje preproste de- lavnice, ki je premogla le en sani idvalni stroj, eno mizo in nekaj polic; vse ostalo je bila privatna last Mojster Lado Matko in štir- je pomočniki so se z izredno vol- jo vrgli na delo. V dobrih desetih letih je Elkroj zmagal. Uvrstil se je m^ največje delavnice te vr- ste. Človek težko razume, kako se je mogel mlad kolektiv brez bo- gatih izkušenj tako hitro prebiti v ospredje in resno ogroziti druge obrate, ki imajo tradicijo v tej proizvodnji veliko let več kot ELKROJ. Zato sem v pogovoru s tovari- šem Matkom in nekaj člani u- pravnega odbora — bilo je po se- ji upravnega odbora — najprej vprašala: »-Kako vam je vse to uspelo?-« Trije činitelji so omogočili EL- KROJU. da se je prebil na zače- tek seznama modne konfekcije. Glawio zaslugo za vse lahko pri- pišemo predvsem samemu kolek- tivu. Brez izredne prizadevnosti vsakega člana kolektiva, ki je ta- krat štel le šest ljudi, bi ne šlo. Prostovoljno delo ob večerih in tja v noč, zlasti pa prvi uspel po- skus serijskega dela za maribor- sko podjetje je pomenil velik na- predek. Prihajala so vedno nova naročila in vsak, tudi najmanjši uspeh je bil nov spodbudnik za delo. Drugi činitelj uspeha je kako- vost. Glede tega so pri ELKRO- JU zelo strogi. — Izdelek se mora zares "-zrini- ti skozi šivankino uho-«, preden ga damo iz rok — je dejal tovariš Matko. Tako smo prepričani, da ne bo reklamacij in da ne bomo izgubili hitro pridobljenega slo- vesa. Tretje »bojno orožje« ELKRO- JA so cene. Kolektiv je hitro do- umel, da bo mogel osvojiti širši okoliš in premagati privatno kon- kurenco le s cenami. Le^te so mu omogočile hitri prodor. Po vsem tem so upravni or- gani sklenili razširitai delavnico in povečati proizvodnjo. S kre- ditom so si omislili opremo, ure- dili delavnico na dva oddelka: na oddelek po meri in oddelek se- rijskih naročil ter so kot edini v Savinjski dolini razprostrli mre- žo odjemalcev daleč po Sloveniji. Naročila prihajajo od vsepov- sod: iz Maribora, Celja, Sloven- skih Konjic, da o bljižnjih in dalj- njih krajih Savinjske doline sploh ne govorim. — In če povemo, da je delav- nica pričela z delom leta 1947 in da se je takratni letni promet su- kal okoM milijona, lahko danes zapišemo, da planiramo letos 20 milijanov. Številke so vsekakor dovolj zgovorna Ce povemo, da je ko- lektiv pričel z enim šivalnim strojem, da pa jih zdaj v delav- nici kar mrgoli — je razvoj več kot viden. Prav s temi specialni- mi stroji so lahko dosegli pri serijski proizvodnji zvišano storil- nost in s tem kajpak nižjo ce- no uslug. Zato se ves kolektiv z vso vnemo pripravlja na sesta- vo pravilnika o delitvi čistega in osebnega dohodka. — In končno: velike zasluge za naš razvoj moramo pripisati tudi podjetjem, ki so nas v težav- nih dneh podprla z naročili. To so LIN-Nazarje, GG-Nazarje, Zg. Savinjska KZ Mozirje, »Gorenje-« iz Velenja, Rudnik lignita iz Ve- lenja ter Pivovarna Laško. Brez teh podjetij bi tudi naša dobra volja ne zalegla in ELKROJ bi shiral ali omagal. Vse naše delo, prav od prvih začetkov pa do danes, je neneh- no spremljala občina. Da je EL- KROJ postal to, kar je, namreč središče modne konfekcije v Sa- vinjski dolini je nedvomno zaslu- ga mozirske občine, podjetij in požrtvovalnega kolektiva. Mi M. 10 CELJSKI TEDNIK STEV. 44 — 17. novembra 1961 ŠPORT 1 točka - PREMALO Predzadnje kolo jesenske- ga dela tekmovanja v slo- venski conski nogometni ligi je minilo za celjska pred- stavnika zelo klavrno. To ve- lja tudi za Kladivarja, če- prav se je srečal z nasprot- nikom, ki mu že več let ni bil kos in četudi je odnesel iz dvoboja s Slovanom eno točko. Tekma se je tudi za Kladivarja končala neuspeš- no predvsem zaradi tega, ker sta pri obeh golih, kolikor jih je moštvo celjskih plavih sprejelo, botrovala lastna ig- ralca. Celjski železničarji so ra- zočarali, oziroma zapeljali na slepi tir. To se pač po nava- di zgodi z moštvom, ki pod- cenjuje svojega nasprotnika in že v naprej govori o lahki zmagi in golih, ki jih bo do- seglo. Namesto, da bi se iz- polnile napovedi, so borbeni Goričani z enim samim ne- varnim strelom na gol posta- vili rezultat dvoboja in tako odnesli iz Celja ves izkupi- ček dveh točk. Tako sta obe celjski moštvi od štirih ponujenih točk vze- li sanao eno. To pa je pre- malo. Po desetem kolu je moštvo Celja padlo na šesto mesto. Ima pa enajst točk ter še zmeraj negativno razliko v golih 26:28. Kladivar zaseda trenutno sedmo mesto s prav tolikšnim številom točk ter pozitivno razliko v golih 21:20. V zadnjem kolu, ki bo na vrsti šele v nedeljo, 26. no- vembra, bo Kladivar doma sprejel vodeče moštvo ljub- ljanskega Triglava, celjski železničarji pa se bodo na igrišču pod Rakovnikom spo- prijeli z enajstorico Krima- Odreda, ki zavzema zaenkrat osmo mesto s sedmimi pika- mi, V ostalih tekmah se bo- do srečali: Kovinar—Rudar, Sobota—Ljubljana, Gorica— Slovan in Ilirija—Triglav iz Kranja. Kladivar: Gorica 7:0 Ob zaključku redakcije smo prejeli vest, da je pri- stojna komisija pri Nogo- metni zvezi Slovenije regi- strirala prvenstveno tekmo slovenske conske lige med Kladivarjem in Gorico z re- zultatom, ki je bil dosežen na tekmi, to pa je z 7:0 za Kladivarja in s tem razve- Havila prvotni sklep o dolo- čitvi moštva iz Gorice za zmagovalca dvoboja z izi- dom 3:0 po protestu. Navzlic tej spremembi, je Kladivar ostal na sedmem mestu lestvice, toda le s to izjemo, da ?raa zdaj devet točk ter razliko v golih 28:17. POMEMBNA MEDNARODNA ZMAGA REPREZENTANCA CELJA PREMAGALA EKIPO GRADCA V KROSU 12:6 Atletska reprezentanca Celja, ali bolje rečeno AD KLADIVaR je letošnjo sezono zaključilo s po- membno mednarodno zmago. V nedeljo dopoldne je bil v Mest- nem parku dvoboj mestnih repre- zentanc Celja in Gradca v krosu. Tekmovanje je bilo vzorno pri- pravljeno in prav tako brezhibno izvedeno. Zraven tega pa je še pokazalo, da sta Mestni park in njegova okolica zelo primerna za taKsna tekmovanja. Zato ni na- ključje, da se je vodstvo AD Kla- divarja odločilo, da bo tu pri- pravljalo tradicionalna tekmova- nja z reprezentanco Gradca in bržkone tudi nelcatere druge po- dobne prireditve. VsaKo reprezentanco so sestav- ljali člani, članice, mladinci in nuadinice. VeiiKa premoč celjskih reprezentantov je biia očitna zla- sti v zensKin discipiman. 'laKO se je pri miaainKan najooljsa, ozi- roma edina teKinovaiKa iz ciradca uveljavila šele na osmo mesto. Jfri članicah je bila najboljša gostinja tretja. Največja konKurenca je bila med mladinci, medtem, ko so člani iz Ceija z lahKoto opravili s svojimi avstrijskimi tekmeci. Mladinke so teKie na l.lUU met- rov dolgi progi. Po zaslugi izred- nega finiša je prvo mesio osvo- jila šprinterka Zinka Serbčeva. Vrstni red najboljših pa je bil: 1. Serbec 3:46.8, 2. Vodišek 3:47.4, 3. Čebela 3:49.4, 4. Marš 3:50.4, 5. Razpotnik (vse Celje) 4:04.0. itd. Točke: Celje 52, Gradec 3. Članice so morale premagati 1.750 metrov dolgo progo. 2e ta- koj po startu je vodstvo prevzela Ančka Slamnik-Gradišnikova, ki je ves čas diktirala zelo oster tempo. Tako si je do cilja zagoto- vila skoraj sto metrov prednosti. Dosti bolj ogorčena pa je bila borba za ostala najboljša mesta. Gašparutova si je drugo mesto zaslužila v ogorčeni borbi s tek- movalko iz Gradca. Rezultati: 1. Slamnik-Gradišnikova 6:10.8, 2. Gašparut (obe Celje) 6:22.8, 3. Szyszkovitz (Gradec) 6:231.1, 4. Belaj 6:25.1, 5. Požlep (obe Celje) 6:28.5 itd. Točke: Cfelje 46, Gra- dec 9. Zelo zanimiv je bil tek mladin- cev. V prvem delu teka je vod- stvo prevzel Celjan Potrata, po- zneje pa sta na čelu precej dolge kolone tekla dva tekača iz Grad- ca, tesno za njima pa mladi Štaj- ner. Končni vrstni red je bil od- ločen šele v ravnini pred ciljem, kjer je bil Štajner hitrejši od vseh zasledovalcev. V cilj pa so pri- tekli: 1. Štajner (Celje) 8.42.0, 2. Chibidziura (Gradec) 8.42.2, 3. Po- trata (Celje) 8:53.8, 4. Oswald (G) 8:59.5. Zierler (G) 9:07.2 itd. Toč- ke: Celje 30, Gradec 25. Proga je merila 2.500 metrov. Začetek teka pri članih, ki so morali premagati 4.500 metrov dolgo progo, je pripadal Ojster- šku. Pozneje pa se je le izobliko- vala vodilna skupina, v kateri so imeli Celjani številčno premoč. V zaključnem delu je bil Naraks najhitrejši. Rezultati: 1. Naraks (C) 13:38.8, 2. Wicher (G) 13:39.2, 3. Lamut 13.50.4, 4. Male 13:53.0, 5. Važič (vsi Celje) 14:01.2. Točke Celje 56, Gradec 18. Tako so v vseh skupinah zma- gali člani celjske atletske repre- zentance, ki so za ta uspeh pre- jeli v dar pokal Okrajne zveze za telesno kulturo. Po posebnem točkovanju za po- samezne ekipne uspehe, pa se je končna zmaga glasila 12:6 v ko- rist reprezentance Celja. Žive izložbe MODNA REVIJA LJUDSKEGA MAGAZINA Nazadnje smo tudi v Celju vi- deli »žive izložbe«, to, kar neka- tere velike trgovske hiše v ino- zemstvu poznajo že dolgo časa. Za celjsko novost in prijetno presenečenje ter posrečeno revi- jo jesenskih in zimskih konfek- cijskih oblačil je poskrbel Ljud- ski niagazin. .'šestkrat na dan, v sredo in četrtek, so se v izlož- benih oknih sprehajali nianeke- ni in pokazali ne samo jesenska in predvsem še zimska konfekcij- ska oblačila ljubljanskega pod- jetja »Modna oblačila«, temveč tudi konfekcijo vseh tistih to- varn in drugih proizvajalcev, ki jo lahko kupite v celjski vele- blagovnici Ljudski maguzin. Na vsaki reviji so prikazali po okoli petintrideset modelov moških, ženskih in otroških jesenskih in zimskih konfekcijskih oblačil. Prskus je uspel, gneče pred iz- ložbenimi okni Ljudskega maga- zina pa več kot preveč. Kot so povedali v veleblagov- nici, bodo z modnimi revijami v izložbah, ali z »živimi izložbami«, še nadaljevali. Naslednjo revijo bodo pripravili v spomladanskih mesecih prihodnjega leta in se predstavili z bogato zalogo kon- fekcije za spomladanske in po- letne dni. -an Seminar za vodstva klubtv OZN v sodelovanju z okrajnim cen- trom mladinskih klubov Organi- zacije združenih narodov v Celju, je občinski komite Ljudske mla- dine v mestu ob Savinji pripra- vil konec prejšnjega tedna semi- nar za člane vodstev klubov OZN. Namen seminarja je bil seznaniti vodstva aktivov Ljudske mladine z osnovnimi principi dela klubov OZN, z njihovim pomenom, jih zainteresirati za ustanavljanje takšnih klubov v celjski občini in podobno. Zato so se seminarja v prvi vrsti udeležili predstavniki celjskih srednjih in strokovnih šol; namenjen pa je bil tudi za- stopnikom mladinskih aktivov iz delovnih kolektivov, ki se pa žal sestanka niso udeležili. Udeleženci seminarja so spre- jeli sklepe, da naj bi mladinske klube OZN ustanovili povsod tam. kjer so za to ustrezni pogoji. Na večini celjskih šol bodo klube OZN ustanovili že do konaca te- ga meseca. Razen tega so menili, da bi bilo prav, če bi ustanovili še centralni klub OZN v Celju, ki naj bi vključeval vso tisto mla- dino, ki sicer dela v mladnskih aktivih, pa te organizacije Ljud- ske mladine niso ustanovile klu- bov. Ta klub pa naj bi Zajel tudi one mladince, ki doslej še niso člani mladinske organizacije, ass zanimajo za delo klubov OZN. -it KLUB OZN NA EKONOMSKI ŠOLI V soboto je bil na E'-:onomski šoli v Celju ustanovni sestanek mladinskega kluba OZN. Sestan- ka se je udeležilo okoli 30 mla- dincev, ki so se vsi včlanili v klub. Pravijo pa, da bodo število njegovih člSnov še povečali. Na sestanku so se odločili za sistem študijskih grup. Tako so zaenkrat ustanovili štiri skupine, v katerih bodo proučevali razne mednarod- ne probleme. V delovni program pa so zajeli še organizacijo raz- nih proslav, predavanj itd. Za vodjo kluba so izbrali Teo Petrinovo. -jt Živahno delo ORGANIZACIJE SZDL CENTER V CELJU Krajevna organizacija SZDL Center v Celju sodi med najbolj- še osnovne organizacije na ob- močju celjske občine. Letos je ta organizacija razpisala tekmova- nje med vsemi osmimi podružni- cami, ki jih združuje. Tekmujejo v pridobivanju novih članov, v pobiranju članarine, v obvešča- nju članov, v uspešni organizaciji in izvedbi sestankov, v ureditvi evidence, v sodelovanju z mladi- no, aktivizaciji žena itd. Uspehi tekmovanja niso izostali, saj je doslej že sedem podružnic po- bralo članarino v celoti, na ob- močju petih pa so ustanovili tu- di pionirske hišne svete. Razstave o VARNOSTI PRI DELU V okviru tedna varnosti je več celjskih delovnih kolektivov pri- pravilo lepe razstave, na katerih s slikami, grafikoni in tudi z za- ščitnimi sredstvi opozarjajo na varnost pri delu, na delovne ne- sreče in njihove vzroke, pa tudi na težke posledice. Zelo lepo raz - stavo o varnosti pri delu so pri- pravili pri celjskem Ingradu, pri- merne pa so uredili v železarni Štore, v Cinkarni, Lesno indu- strijskem kombinatu Savinja ter v Tovarni emajlirane posode. Več skrbi za zdravje Zdravstvena služba v športnih in partizanskih društvih je močno za- nemarjena. Kljub sorazmerno dobro razviti zdravstveni službi v okraju, pa na področju telesne kulture moč- no zaostajamo v skrbi za zdravstveni nadzor nad aktivnimi telovadci in športniki. Športne ambulante so prak- tično ukinjene, pristojni organi pa se bržkone še niso lotili vprašanja o re- šitvi zdravstvene službe med aktiv- nimi športniki. V ospredje sili zahte- va po ureditvi zdravstvene službe tu- di v športnih in partizanskih dru- štvih, ki bi jo naj vodili zdravstveni referenti. Vsako društvo bi moralo imeti svojega zdravnika, ki bi bdel nad zdravjem aktivnega članstva in opravljal potrebne preglede in kon- trole. Okrajna zveza za telesno kulturo se je pod vodstvom predsednika komi- sije za zdravstvo, Borisa Sinigoja, z vso vnemo lotila tega problema. Ta- ko bo v prihodnjih dneh v Laškem tridnevni seminar za zdravstvene re- ferente v športnih in partizanskih društvih. Tu bodo predavatelji sezna: nili udeležence seminarja z vsebino dela zdravstvenih referentov v os- novih enotah za telesno vzgojo. Strokovno vodstvo bo v rokah dr. Alojzija Šefa iz Ljubljane. Trenutno je prijavljenih že 15 udeležencev. Preseneča pa ugotovitev, da med nji- mi ni niti enega zastopnika iz šmar- ske, mozirske in šoštanjske občine. J. K. ZMAGALI STRELCI IZ ŠTOR v počastitev dneva republike je ob- činski strelski odbor v Celju organi- ziral tekmovanje z zračno puško. Na- stopilo je petnajst ekip. Ekipe so se zvrstile takole: 1. Kovniar, Store 714, 2. Branko Ivanuša 708, 3. Ivo Lola Ri- bar 700, 4. Avtoobnova 677. Posamezniki: 1. Strajhar 187, 2. Ho- čevar 180, 3. Medved 185, 4. Rozman 184. S kolcscm so padli in se poškodo- vali na glavi: Franc Maček iz Pe- trovč, Alojz Pažon iz Pijevce pri Šmarju pri Jelšah, Ivan Geršak.-z Je- šovca pri Kozjem, Feliks Bratuž iz Celja in Danijel Motoh iz Podgaja, — Ivan Jamnišek iz Višnje vasi pri Vojniku je sekal drva in se vFjkal v roko. — Anton Senica iz Praprot- nega pri Planini se je s koso vrezal v roko. — Stanko Končnik iz Ložnice pri Žalcu je padel z lestve in si pre- tresel možgane. NAMIZNI TENIS Čedalje več odstopanj Zadnje dni preteklega meseca se je | na pobudo Občinske zveze za telesno | kulturo v Celju začelo namiznoteni- j ško tekmovajne moških in ženskih sindikalnih ekip, pa tudi partizanskih | društev in igralcev celjske gimnazije. 1 Organizatorju tekmovanja se je pri-! javilo štirinajst moških in šest žen-1 skih ekip. Vsekakor zadovoljivo šte-! .vilo! Vendar, čedalje bolj se bliža tekmovanje svojemu koncu, toliko več Je odstopanj in lahko rečemo neres- nosti. To še posebej velja za moška moštva, saj so že po prvih dvobojih tekmovanje zapustila moštva Zelez- ninarja. Klime ter Emajlirke. V na- sprotju s to neresnostjo in ponekod tudi osebno užaljenostjo, pa kažejo ženske dosti večjo pripravljenost, da tekmovanje zaključijo v takšnem se- stavu, kot so ga začele. Na precejšnjo neresnost in izmika- nje dvobojev kažejo tudi nepopolna kola. V drugem so bili doseženi na- slednji izidi: Ingrad : Elektro 0:5, IFA : Aero 5:1, Kovinotehna : Parti- zan Celje 0:5, Emajlirka : Tapetni- ,štvo 0:5, Tehtnice : Celjski tisk 5:2. ' Tretje kolo: Tapetništvo : Tehtni- ce 2:5, Partizan : Emajlirka 5:0, Ae- ro : Kovinotehna 5:3, gimnazija : IFA 4:5, Skofja vas : Ingrad 0:5. Četrto kolo: IFA : Elektro 0:5 (po protestu), Emajlirka : Aero 0:5, Teht- nice : Partizan 5:1, Celjski tisk : Tapetništvo 3:5. Peto kolo: Partizan : Celjski tisk 2:5, gimnazija : Emajlirka 5:0, Skofja vas : IFA 0:5. Šesto kolo: Emajlirka : Elektro 0:5, Tapetništvo : Partizan 5:3. Sedmo kolo: Aero : Tapetništvo 1:5, gimnaziia : Celjski tisk 5:3, Skofja vas : Emajlirka 5:0. Osmo kolo: Celjski tisk : Elektro 5:3. Ženski dvoboji pa so doslej dali na- slednje rezultate: Partizan : Kovino- tehna 0:3, gimnazija : Celjski tisk 0:3, ObLO : Elektro 3:0, Elektro : Parti- zan 3:0, Celjski tisk : ObLO 1:3, Ko- vinotehna : FJektro 3:1, gimnazija : ObLO 0:3, ObLO : Partizan 3:1. Po dosedanjih rezultatih kaže, da se bo pri moških borba za prvo mesto razvijala med gimnazijo ter ekipo Tovarne tehtnic, za ostala boljša me- sta pa se bodo potegovali IFA, Ta- petništvo in Celjski tisk. V ženski konkurenci ekipa celjske občine ni- ma konkurence, za drugo mesto pa se bosta spoprijeli vrsti Celjskega ti- ska in Kovinotehne. JI -mb 1. Tehtnice 2. Emajlirko... v soboto zvečer je v konkuren- ci sedmih sindikalnih moštev ter ekip)e partizanskega društva iz Celja zmagalo na ekipnem tek- movanju v namiznem tenisu mo- štvo Tovarne tehtnic, ki je v fi- nalu odpravilo Emajlirko 5:2. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Tapetništva, na četrto pa Celj- ski tisk. NAŠ KOMENTAR ZMAGA ZA VSAKO CENO Na pobudo Občinske zve- ze za telesno kulturo v Ce- lju se je konec oktobra za- čelo namiznoteniško tekmo- vanje moških in ženskih sin- dikalnih ekip. Namen tek- movanja je bil očiten — po- živiti zanimanje za to šport- no panogo zlasti med člani delovnih ko'ektivov: zato jim omogočiti udeležbo na zanimivih tekmovanjih, na medsebojnih srečanjih, kjer nai, tako kot v drugih pano- gah. velia načelo, najvažnej- ša ie udeležba, /maga pa naj prinada najboljšemu. Kot so pokfizala že prva kola, vsa sindikalna moštva niso najbolie razumela na- mena in smisla tefra tekmo- vanja. Namesto. Ha bi to več- mesečno nrircditov izkori- stila za aktivizacijo članov svoiih kolektivov, jim omo- gočili. da sodelujejo na tur- nirjih in podobno, so šli v težnji, da si pril)orjTn zmasro za vsako ceno, nekoliko pre- daleč. Klasičen primer takšnepra gledan ia je vsekakor nami- znoteniško moštvo sindikal- ne podružnice in^lustriie fi- nomehanike — TFE. V tem moštvu igrata dva člana, ki sodita med najboljše ip^alcc namiznecra tenisa v Colju. Toda. ker ekino sestavljajo trije tekmovalci, sta si tret- iesra izposodila iz delovnega kolektiva Industrije kera- mičnih izdelkov v T.ihojah. Zakaj sta to storila je iasno. Vodila ju je želia po zmagi za vsako ceno. Zato sta po- teptala projiozicije tekmova- nja in se odločila za skrajno nešportno gesto. Pa še več, ko je stvar prišla na dan, sta celo pismeno zatrjevala, da je tov. Mitja Urisek (član delovnega kolektiva Indu- strije keramičnih izdelkov iz Liboj in tudi član tamkaj- šnje sindikalne podružnice) član njihove sindikalne po- družnice itd. Seveda. i)a je hkrati prišlo tudi pismo iz Liboj, kjer je tainošnja sin- dikalna organizacija potrdi- la stanje, kakršno je, nam- reč, da je tov. Urisek član njihove podružnice. Primer zasluži ostro ob- sodbo. Namesto, da bi šli v IFI na to, da bi tudi ostalim članom njihove sindikalne podružnice omogočili sode- lovanie na turnirju, so si sposodili igralca od drugod in lažno zatrjevali, da je »njihov«. Zakaj? Vprašuje- mo zakaj so to storili in ko- mu so napravili s tem uslu- go? Sebi prav gotovo ne! Saj je bila tekmovalna ko- misija prisiljena razveljavi- ti nepošteno zmago tako kombiniranega moštva in jo pripisati tistemu, ki jo je izgubil. Sicer pa ne gre za zmago, gre za poštenje, za pravilno vrednotenje šport- nih tekmovanj, za športno in človeško moralo! i -an Celjska slika CELJSKI TEDNIK STEV. 44 — 17. novembra 1961 11 ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - ŠPORT — ŠP RAZOČARANJE... gorica : celje 1:0 (0:0) Celjski železničarji so tokrat doživeli globoko razočaranje ne samo nad samimi seboj, temveč so pripravili celo svoje simpati- zerje do tega, da so jih ob za- ključku tekme pozdravili z žviž- ganjem. Domačini so v dvoboju z enajstorico Gorice igrali slabo. V celoti je odpovedal napad. Zaradi tega tudi odlična obramba Gorice ni imela težkega dela z igralci, hi so igrali premehko, drugič pa vse preveč kombinirali in zadrževali žogo v prostoru, ki zahteva bolj odločne ljudi. Celjani so dvoboj z Gorico vzeli premalo resno. To pa se jim je tudi bridko mašče- valo. Ce bi ocenjevali igro po nje- nem poteku, potem bi si zmago zaslužili domačini, saj so- skoraj ves čas pritiskali na nasprotni- kova vrata. Toda, ker v takih dvobojih odločajo goli — so si zmago priborili gostje, ki so nekaj minut pred zaključkom z odlič- nim strelom Uršiča dosegli edini gol. V predtekmi je mladina Mari- bora visoko premagala sovrstnike Celja z rezultatom 5:0. Remi - brez potrebe slovan : kladiv ar 2:2 (1:0) Četudi je že ena točka zadovo- ljivo plačilo za tekmo s takšnim nasprotnikom, kot je Slovan in to še za tekmo na igrišču v Kode- Ijevem, pa si je Kladivar vendar- le zaslužil več. Kakor v nedavni pokalni tekmi, ko ga je sprem- ljala očitna smola, tako ga je tudi sedaj zapustila bojna sreča. Slo- van je prišel v vodstvo 2:0 edi- nole po zaslugi dveh Kladivar j e- vih igralcev. Prvemu golu je bo- troval Sarlah, drugemu pa Vodeb. Navzlic temu, Celjani niso popu- stili. Tako so v drugem polčasu rezultat izenačili. Strelec obeh go- lov je bil Lukač. V predtekmi pa je mladina Slo- vana premagala mlade igralce Kladivar j a 2:1. Velenjčani v vodstvu v devetem kolu okrajnega prven- stva v nogometu so bili doseženi na- slednji rezultati: Šmartno ob Paki : Store 0:1, Žalec : Konjice 1:6, Rogatec : Olimp 0:5, Zre<:e : Šoštanj 0:3, Kla- divar B : Velenje 0:2, Steklar : Na- zarje 7:0. Na lestvici vodijo Velenjčani s 13 točkami, sledijo: Store 14, Olimp 13, Šmartno 12, Konjice 11, Šoštanj 10, Kladivar B 10, Steklar G, Rogatec 6, Žalec 5, Nazarje 2, Zreče 2, Vransko brez točke. Kegljanje Društvena rekorda V nedeljo je bil v Celju troboj kegljaških ekip Ljubljane Elektra in Celja, ki je prinesel nekaj od- ličnih rezultatov. TaKo so Ljub- ljančani v narodnem slogu 8 krat 200 lučajev podrli 6.903 kegljev, ali 864 v povprečju na enega igralca. Nič slabši nista bili celj- ski ekipi, ki sta postavili nova društvena rekorda. Rezultata pa st ase glasila: Celje 6.683, Elektrc 6.436 kegljev. Med člani ZKK Celja so bili naj bolj .ši: Truglas 878 (osebni re- kord), Vanovšek 873, Lubej 872 Kohne 829, itd. Pri Elektru pa sc se najbolje izkazali: Ivo Krajnc 864, Štefan Krajnc 853, Druško- vič 817 itd. Šah Tekmovanje sindi- kalnih moštev Pred dnevi se je začelo tekmo- vanje sindikalnih moštev celjske občine v šahu. Moštva tekmujejo v dveh skupinah. V prvi so: Cin- karna, Emajlirika, Klima, LIK Sa- vinja, Aero, Tapetništvo in PTT, v drugi pa: Gradiš, Ingrad, Žele- zarna Štore, Tovarna tehtnic, banka in Kristalija. V prvem kolu -so bili doseženi naslednji rezultati: A skupina: Cinkarna—Emaj lirka 3 in pol : 2 in pol, Klima—Savinja 3 -in pol : 2 in pol, Tapetništvo—PTT 3:3, Aero je bil prost. B skupina Gra- diš—banka preloženo, tehtnice— Kristalija 3 in pol : 2 in pol, In- grad—železarna 2 in pol : 3 in pol. DVOJNA ZMAGA ŠPITALIČA Strelska družina v Spitaliču je mi- nulo nedeljo pripravila zanimiv dvo- boj s strelci iz Dramelj. Čeprav je bilo slabo vreme, si je tekmovanje ogledalo nad sto ljudi; vodil pa ga je upravitelj špitalske šole, Jože Vi- šnar. Doseženi pa so bili naslednji re- ^lultati: EKIPE — ČLANI: 1. Spita- lič 643, 2. Dramlje 620. POSAMEZNI- KI: 1. Debeljak (D) 168, 2. T. Zidan- šek 168, 3. A. Zidanšek (oba S) 164, 4. Pintar (D) 163. PIONIRJI EKIPNO: 1. Spitalič 224, 2. Dramlje 135. POSAMEZNO: 1. J. KlokoCovnik 86, 2. Selih 54, 3. Napot: nik (vsi S) 54. V nedeljo veliko strelsko tekmovanja v počastitev dneva republike ter pod pokroviteljstvom Okrajnega od- bora SZDL, je Okrajni strelski odbor razpisal za nedeljo, 19. novembra tek- movanje moških in ženskih ekip. Po razpisu lahko vsaka občina pošlje na tekmovanje po pet moških in pet žen- skih ekip, od katerih vsaka šteje po štiri strelce, oziroma strelke. Streljali bodo z zračno pušljo. Medtem, ko bodo moški nastopili v telovadnici o.j'jske gimnazije, bodo ženske tek- movale v dvorani doma JLA ob Te- harski cesti. Začetek tekmovanja je določen za osmo uro zjutraj. Z začetkom šolskega leta so za- živele tudi telovadnice partizan- skih društev. V večini društev so •že začeli z redno vadbo vseh od- delkov, od najmlajših do starej- ših. Ponekod so imeli in imajo težave zaradi pomanjkanja va- diteljev. Vsem tem društvom bo v zimski sezoni pomagala Okrajna zveza za telesno kulturo, ki bo pripravila več seminarjev in te- čajev. Previden voznik varna vožnja Prometne nesreče predstavlja- jo še zmeraj velik družbeni pro- blem. Po statističnih podatkih so v stalnem porastu, namesto, da bi bilo obratno. Tako je bilo v prvih devetih mesecih letos v Sloveniji 5.800 nesreč, pri katerih je izgu- bilo življenje 15 ljudi, 298 pa je bilo teže ranjenih. V oktobru je bilo v Sloveniji 140 prometnih nesreč. Statistika tudi pove, da je al- kohol najčešči pvozročitelj pro- metnih nesreč. Razen tega pa kot pogosti povzročitelji nastopajo prevelika hitrost, nepoznanje cest- no prometnih predpisov itd. Stro- kovnjaki nadalje ugotavljajo, da vozniki motornih vozil zaostajajo v obvladanju vozne tehnike za razvojem prometa. Zato bo v kratkem poskrbljeno, da bodo vozniki motornih vozil prišli do znanja, ki jim je potrebno za var- no vožnjo. Ostrejši ukrepi se izvajajo tudi proti vinjenim voznikom, ki jih danes ni malo in so v mnogih primerih krivi težkih prometnih nesreč. Po novih predpisih vin- jenim voznikom odvzamejo voz- niško dovoljenje že pri koncen- traciji 0,5 promile alkohola (za lo koncentracijo ustreza 1 do 6 me- secev zapora). V primeru, da ima voznik pri taki koncentraciji al- kohola prometno nesrečo, mora vse Ltroške, ki nastanejo, plačati sam. F. J. Priprave na praznovanje dngva JLA V mozirski občini bo letošnje praznovanje 22. decembra — dne- va JLA bolj svečano kot prejšnja leta, saj praznuje naša armada 20. letnico ustanovitve. Skrb za praznovanje je prevze- lo Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev v sodelovanju z drugimi političnimi organizacija- mi. Letošnje praznovanje dneva JLA bo obenem tudi zaključek številnih proslav, ki so bile v po- častitev 20. letnice revolucije. Osrednja proslava bo na sam praznk v Mozirju z bo^gatim kul- turnim programom. Proslave bo- do še v Gornjem gradu, Rečici ob Savinji in Ljubnem ob Savinji. Posebna delegacija bo obiskala graničarje v Logarski dolini. V dneh od 1. do 20. decembra bodo organizirali po večjih šolah v ob- čini posebna predavanja »O raz- voju in pomenu JLA<-<. Predavali bodo aktivni oficirji celjskega gar- nizona. Pokal za učetljišče ucitel]isce Na okrajnem prvenstvu srednjih in strokovnih šol v odbojki je že tretjič zaprred zmagala vrsta celjskega uči- teljišča, ki si je s tem pr'borila pre- hodni pokal v trajno last. Ostala mesta pa so zasedli: 2. Ekonomska šola.5. In- dustrijska steklarska šola Rog. Slatina, 4. Tehniška srednja šola, 5. gimnazija. 6. Industrijska rudarska šola Velenje, 7. Vajenska šola Borisa Kidriča. Motiv iz Logarske doline (Foto Tone Kavčič) OBJAVE IN OGLASI KINO UNION: 18. dO 21. 11. 1961 »SLADKO ŽIVLJE- NJE«, italijanski Csc film. 22. do 25. 11. 1961 »TOM ROBINZON«, ameriški barvni film. KINO METROPOL: 16. dO 18. 11. 1961 »ZORANA LEDINA« II. del, ruski barvni film. 19. do 21. 11. 1961 »ZORANA LEDINA« III. del, ruski barvni film. MATINEJA: 19. 11. 1961 ob 10. uri »PIKO-DIRK.\ ZA MOTORJEM«, jugoslovanski film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER v SAVINJSKI DOLINI 16. novembra »KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA«, ameriški film. 18. do 19. novembra »TISTI NJEN NASMEH«, ameriški barvni Csc filnn 22. do 23. novembra »NE POZABI ME« italijansko-nemški barvni film. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 18. novembra 1961 ob 19.30 uri: Fadil Hadžič: Hotel za norce. Izven. Nedelja. 19. novembra 1961 ob 15.30: Fadil Hadžič: Hotel za norce. Izven. Petek, 24. novembra 1961 ob 20. uri: Vinko Strgar: Heroica. Gostovanje v Šentjurju pri Celju. Sobota, 25. novembra 1961 ob 20. uri: Vinko Strgar: Heroica. Gostovanje v Vojniku. Nedelja, 26. novembra 1961 ob 15. uri: Vinko Strgar: Heroica. Gostovanje v Zrečah. Ob 20. uri: Vinko Strgar: Heroica. Gostovanje v Storah. MALI ODER SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE Petek, 17. novembra 1961 ob 15.30: Shakespeare-Javoršek: Iz take smo snovi kot sanje. I. šolski abonma in izven. Ponedeljek, 20. novembra 1961 ob 19.'0: Shakespeare-Javoršek: Iz take smo snovi kot sanje. Gostovanje v Ljub- ljani: Drama. Sobota, 25. novembra 1961 ob 19.30: Milan Dokovič: Ljubezen. Premiera. Izven. Nedelja, 26. novembra 1961 ob 10. uri: Milan Dokovič: Ljubezen. Izven. Ob 15.30: Milan Dokovič: Ljubezen. Izven. 2ENITBENE PONUDBE Starejši moški razočaran želim sebi primerno tovarišico. Pod šifro »Tajna ljubezen«. Na Kersnikovi ali Dečkovi cesti sem izgubil dne 14. 11. ob 14. uri usnjene rjave moške rokavice. Najditelja pro- sim naj jih proti nagradi odda. Kri- vec Vinko, Saramovičeva ulica 11. Dne 7. t. m. sem izgubil temnorjavo rokavico od bolnišnice do ul. M. Pi- jade. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne: Oblakova 4 (Ločnikar). POSEBNO OBVESTILO KOMPAS CELJE obvešča in opozar- ja vse udeležence, ki so prisostvovali odkritju spomenika v Grazu, da mo- rajo vse neizkoriščene šilinge vrniti proti odkupu v naši poslovalnici v roku 8 dni. Z LETALOM V MOSKVO Sedemdnevni izlet z letalom v Mo- skvo. Istočasni ogled Kijeva in Lenin- grada. Odhod 11. decembra. Prijave sprejemalo vse naše poslovalnice, kjer zahtevajte programe izleta. Po posebnem naročilu delovviih kolek- tivov in orfrnnizacij prirejamo z moder- nimi lurističnimi avtobusi IZLETE po domovini in v inozemstvo. Zahtovnit«" programe v nnibližji naši poslovalnici. Kolektivom nudimo pri avtobusnih pre- vozih poseben popust. KOMPAS — prodaja vse vrste vo«ov. nic za tu- in inozemstvo, za železnižki, pomorski in letalski promet in vozovnioe za lastne avtobusne proge. KOMPAS — posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov, obmejnih do. volilnio in vseh tujih vizumov. KOMPAS — rezervira hotelske sobe. kabine na ladjah obaln« in rečne plov- be in postelje v spalnih vagonih lu vseh progah JZ in v inozemstvu. KOMPAS — menja tudi plačilna sred. stva in sprejema depozite. KOMPAS — daje brezplačno vse tw ristične in prometne informacije, daja razglednice, turistične publikacije (avtokarte, vodnike, priročnike itd.). KOMPAS — vzdržuje na področju ino zemskega turizma poslovne stike s pre. ko 1250 potovalnimi urada po vsem sve- tu. Pred vsakim potovanjem obiščite po. slovalnico KOMPAS Celje. Tomšič^-^ trg 1, tel. 23-50. Komisija za sklepanje in odpovedo- vanje delovnih razmerij pri Gozdnem gospodarstvu Celje razpisuje delov- no mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: več let prakse in sposobnost samostojnega dela. Ponudbe pošljite na naslov: Gozdno gospodarstvo Celje, Celje, Ljubljanska c. 13 najkasneje do 1. 12. 1961. Komisija za imenovanje direktorjev pri ObLO Celje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, štev. 52- 650/57) RAZPISUJE mesto direktorja »CINKARNE«, meta- lurško kemične industrije v Celju. Pogoji: Vsoka tehnična ali ekonom- ska izobrazba in najmanj lo let prak- se na vodilnih mestih v gospodarstvu. Prošnje z življenjepisom in doku- menti o strokovni kvalifikaciji in praksi poslati do konca novembra 1961 Občinskemu ljudskemu odboru Celje. ZAHVALA Podpisani se najtopleje zahvaljujem šefu oddelka za ušesne bolezni, pri- mariju dr. Gvidu Cadežu, dr. Ivanu Dolinarju, dr. Silvani Lukič, med. sestri Neli Sajovic, vsem bolničarjem in bolničarkam ter ostalemu strežne- mu osebju za izredno skrb in uspešno zdravljenje ob n^oji težki bolezni. Avtoprevoznik Kazimir Podgornik, Celje, Ljubljanska 52. PROTI takojšnjemu plačilu kupim hi- šo v bližini CeMa. Ringpr Ivan, Šent- vid 20, Grobelno. VRTNICE sadike najnovejših sort nu- di in se priporoča »Vrtnarstvo«, Za- puška cesta 6, Ljubljana. NIZKE vrtnice dobite še ta mesec pri Jamnikarju, Teharje. Na željo potrošnikov bo trgovina s čevlji »Alpina«, Prešernova 12 odprta od 7.30 do 12. in od 14. do 18. ure. V soboto neprekinjeno od 7.30 do 17. ure. Preskrbeli smo lepo izbiro zimske obutve. Se priporoča kolektiv »Alpi- na«. ZA dopoldansko pomoč v gospodinj- stvu iščem za nekaj ur dnevno. Na- slov v upravi lista. BOLJSO OSEBO sprejmem v skupno gospodinjstvo na lep miren sončni dom. Naslov v upravi lista. GOSPODINJO ali gospodinjsko po- močnico sprejmem k tričlanski dru- žini. Muršec, Šentjur pri Celju 36. ZA LAZJA gospodinjska dela 3 ure dnevno iščem starejšo žensko. Na- slov v upravi Gostinskega podjetja »Gaber.ie«, Celje, Mariborska c. 79, dopoldne. ČEVLJARSTVO Celje, Trg Svot»ode 3, razpisuje 2 prosti mesti za čevljarja, s takojšnjim nastopom. VAJENCA za vrtnarsko in cvetličar- sko obrt sprejmem. Hrana ii? sta- novanje preskrbljeno. »Vrtnarstvo« BERLIC Andrej, Ljubljana, Zapu- ška cesta 6. POŠTENO dekle ilče sobo. Proti na- gradi. Naslov v upravi lista. MLAJŠA upokojenka išče prazno ali ooremljeno sobo. Naslov v upravi lista. UPOKOJENKA šivilja išče prazno so- bo v Celju ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. DVE uslužbenki iščeta opremljeno ali prazno sobo v centru mesta ali v bližnji okolici. Naslov v upravi lista. DAM nagrado za dvosobno stanova- vanje. Zakonca upokojenca brez otrok. Ponudbe pod šifro 400.000. ŠTUDENT išče sobo, gre tudi za so- stanovalca. Naslov v upravi lista. DELOVNI KOLEKTIVI: Izletnik turistična agencija posloval- nica Celje organizira za delovne ko. lektive izlete, ekskurzije z moderni- mi turističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo. Za večdnevne izlet* nudimo izredne popuste. NUDIMO SE NASLEDNJE TURISTIČNE USLUGE: NABAVA POTNIH LISTOV IN TUJIH VIZITMOV. prodaja AVIONSKIH, LADIJSKIH vo. zovnic, SPALNE KARTE ZA VLAKE doma i« inozemstvo, REZERVACIJE itd. Cenjene stranke obveščamo, da imamo na zalogi avtokarte SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE, ter avtobusne in že- lezniške vozne rede. Poslovalnica je odorta vsak dan od 8. do t), ure in od 16. do 18. ure. ob sobotah od 8. do 13. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure. Za cenjena naročila se priporoča IZLETT- NTK tin-istična asenHin rtnslnvalmfl« CpHp. Titov tre 3. tplofnn 2S-41 SMUČARSKO SILVESTROVANJE Smučarska zveza Slovenije organizira za vse člane smučarskih društev in klu- bov SILVESTROVANJE V DOLOMITIH — NEVEGAL (1600 m). Prijave sprejema naša poslovalnica do 5. decembra 1961. 7 dnevno potovanje na svetovno smu- čarsko prvenstvo v CHAMONlX-U. Pri- jave sprejemamo do 10. decembra 1961. PRODAM enodružinsko hišo takoj vseljivo 10 minut od postaje Grobel- no. Na-^Iov v upravi lista. ŠTEDILNIK zidan levi skoraj nov prodam. Ogled od 14. do 15. ure. Na- slov v upravi lista. PRODAM dve lepi kravi, in sicer: 1. tretjič breja v devetem mesecu, 2. drugič breja v drugem mesecu. Cena 200 in 190 za kg. Franc Musil, Dobrna. V NAJEM oddam malo posestvo na lepem kraju ženski, katera bi imela veselje do skupnega gospodinjstva. Naslov v upravi lista. PRODAM nenošeno moško zimsko suknjo. Naslov v upravi lista. ODDAM garažo v najem. Naslov v upravi lista. Uredništvo Celje, Titov trft ^ - poStni predal 16 — telefon 25.23 n 24-23 uprava Celje, Trg V. koa, gresa 5 — poštni predal 152 — te. lefon 23- ?5 in 20.89 - Tekoči raču« pri Narodni banki Celje: 603.11-1 656 — izhaja ob petki — letaa oaročnina 800, polletna iOO, četrt- letna 200 din — Inozemstvo 2400 -- posamezna številka 20 dinariev Rokopisov ne Tročamo — spre- jem Oglasov, razpisov m objav vsa- ko sredo do 12. ure v oglasnem od- delku, Trg V. kongresa 5 Informacije o oglasih, razpisih i* objavah dobile le v upravi CelJ skega tednika! KOMPASA ZANIMIVOSTI Antifašizmu vporog 1941 1961 Vest o nezaslišanem škandalu, ko je zahod- nonemško sodišče v začetku novembra aretiralo jugoslovanskega državljana Lazo Vračariča, je vzbudila po svetu val ogorčenja. Lazo Vračariča, ki je bil leta 1941 pripadnik gverilske skupine zagrebških mladincev in je sodeloval pri napadu na nemške aviatičarje v okupiranem Zagrebu, je prišel v nemški zapor na osnovi tiralice, ki jo je pred 20 leti izdala fašistična gestapovska policij- ska oblast. Mimo Jugoslavije se je v protestu dvignil ves svet, zlasti pa države, ki so bile same žrtve hdtlerjevega »Blitakriega-«. Lazo Vračarič, borec iz leta 1941, partizanski invalid in rezervni kapetan je seveda že teden dni spet med svojimi, v krogu svoje družine, v kolektivu >»ME-GA-«, toda val razburjenja in ko- mentarjev se še vedno ni polegel. Zakaj? Zato, ker je s podporo zahodnonemške oblasti sodišče v Konstanti dregnilo v preobčutljivo rano. Kdo ve, če nacistično usmerjeni sodnik ni hotel pre- iskusiiti možnosti za legalno preganje borcev pro- tifašističnega odpora? Ce je to hotel, potem je dobil tudi odgovor, toda ne takšnega, kakršnega sd je želel. Res se nam mora vsiliti misel, kdaj bo utegnila priti svetloba v jeklenotrde buče nemških obl^t- nikov? Vračariča so zaprli samo zato, ker ni bil v času napada v uniformi, ker ni nosil znakov pri- padnosti vojaški organizaciji. Zaprli so ga zato, ker je kot zvest sin domovine branil svoje ljudstvo pred okupacijo in na- siljem. Po nemški logiki bi se nihče več ne smel upirati, če je vlada (kralj) kot predstavnik ob- lasti že kapitulirala. Preganjan je bil zato, ker Nem- ci niti pred dvajsetimi leti, pa kot kaže tudi danes ne priznavajo, da je gverilsko vojskovanje, da je partizanski boj bil že leta 1907 s haško konvencijo legaliziran. Se manj pa jim pade na pamet, da je tako boj toliko bolj utemeljen, saj Izhaja iz najširših ljudskih množic, nemeneč se za generale in papirnate sporazume in pogodbe. Najbolj pa je dogodi treba pripisovati dejstvu, da Adenauer- jeva Nemčija še zdaleč ni dena- cizirana, če pri njih veljajo tira- lice, ki nosijo od vsega sveta oso- vražen znak — kljukasti križ. Na prvi pogled bi človek mi- slil, pred seboj imamo birokrata in z viteštvom preobloženega mili- taiusta. Nekako takega, ki smat- ra, da ni fer, če nekdo potegne meč in ne zavpije »hopla-«. Toda kolikor se Evropa spominja, pred dvajsetimi leti ni imela pred se- boj te sorte »-vitezov-«. Od 52 mi- lijonov mrtvih v drugi svetovni vojni je vsaj dobra tretjina žena, otrok, starcev, civilistov brez ob- rambe, Ziidov, grešnikov, ki so zagrešili samo to, da se Hitlerju niso do tal prikloniili. Se je sodnik dr. Gulden spomnil viteštva v češ- kih Lidiicah, viteškega streljanja 3000 dijakov gimnazije v Kragu- jevcu, se je spomnil esesovske zaščite milijonov lagerašev od Dachaua do Mauthausna. Ali je sploh pomislil na reči, kot je bil >*-živi zid-M šolskih otrok pri Rim- skih Toplicah? Ali je bil en sam dan nemške vojne pustolovščine vreden imena »fer-« vojne. In končno! Poglejmo sd zgornjo sliko, kii prikazuje, da ni bilo ljudstva v okupirani Evropi, kjer bi ljudje ne bili prisiljeni seči po slehernem orožju in taktiki, da bi se lahko obranili popolnega iz- trebljenja. Partizani so se borili v Rusiji, na Poljskem, Češkem, biM so v Franciji, Italdji, Norveš- ki, Albaniji. Krogle odporniških gibanj so vrtale nemške glave na Danskem, v Belgiji in v Nizozem- ski. Kot drugod, je tudi v Jugo- sdavji bil sprejem okupatorja og- njen. Ce je bila pest jugoslovan- skih partizanov najbolj trda, smo na to ponosni. Kakšen naj bi bil sicer odgovor naših narodov na udarec, ki je priletel iz Berlina? So zapori, ki so častni za tiste, ki morajo vanje in ki so hkrati sramota za tiste, k imajo ključe temničnih vrat.., J. Krašovec Plus-minusO stopinj Celzija Hladna vojna v Berlinu ima različne obraze. Med dru- gim je tudi živahna zidarska dejavnost ena izmed oblik. Vzhod- ni Nemci so v glavnih ulicah, ki mejijo na zahodni Berlin^ zazidali vsa okna proti zapadu. V njih so pustili le strelne line. Početje odraslih pa radi posnemajo otroci. To od nekdaj in povsod. Tako se deček in deklica na dvorišču igrata >*hlad- no vojno^. Žalostna tema za otroške igre... Škoti prodajajo vodo Sale o Škotih so različne, toda njihov konec je vedno enak: Skot je skopuh. Toda kot kaže so Skoti tudi ze- lo iznajdljivi ljudje. Imajo svoje specialitete, kot vsi narodi, toda najbolj je cenjen škotski whisky. Ponarejevalcev mrgoli po svetu. Vsaka žganjamja že dela »-Scots whisky-«. Zato so Skoti sklenili prodajati svojo vodo. »Ekiino s pravo škotsko studen- čnico je škotski whiBky origina- len!-« Taka reklama (glej sliko) je preplavila svet. Zdaj preplavljajo (boljši) svet tudi steklenice »ori- ginalne škotske stiidenčndce-«. Prodajajo jo baje na tisoče hek- tolitrov. Pa naj kdo reče, da je voda za- stonj. Ce nima cene, ji jo je treba pač dati... Družinska zahava Ko se je Robert Crancera izro- čil z Barbaro Hoff, hčerko ameri- škega magnata, je nevestin oče objavil, da bo poročni obred skro- men in da bo »ohcet-« v družin- skem krogu. Pozneje se je zvedelo, da je . ta tiha hišna zabava potekala precej hrupno. Gostje so bili člani jek- larskega nočnega kluba, ki šteje nad 1000 članov. No comment! V hipnozi človek ne laže Misel o odkrivanju laži s pomo- čjo hipnoze, ni nova. 2e leta 1892. je neki znanstvenik predlagal, da bi s pomočjo hipnoze izpraševaU srce in jetra, pri čemer je mislil na najbolj skrite misli krivca. Poslej so mnogi znanstveniki poizkušali najti metode odkrivan- ja laži s pomočjo merjenja pulsa, krvnega pritiska, dihanja, reflek- sov in reagiranja kože itd. Metodo je izpolnil dr. Chairies Santies in sicer v dveh smereh. Po eni odvzamejo osumljeni ose- bi zavest, da bi lažje prodrli v njeno podzavest, kar pa ni rodilo toliko sadov kot druga pot, po ka- teri zazibljejo sumljivo osebo v umetni sen. Dandanes so znano- sti na rasspolago številna sredstva. Tako so uspeli obdržati človeka preden je globoko zaspal, precej časa v polsnu. Pri tem so odstra- nili njegovo zavest s katero je kontroliral samega sebe, sprosti- li pa njegovo podzavest. Talko uspavan človek ne more izbirati odgovorov in odgovarja na vpra- šanja tako, kot bi nikoli ne odgo- varjal v normalnem stemju. ta na- čin uporabljajo običajno psihi- atri, kadar hočejo doseči točno oceno duševnih motenj pri bolni- kih. Sodno medicinska služba se ra- da poslužuje narko-diagnoze, pri čemer odkrivajo pretvarjanje ta j it ve in podobno. Uspeh je tc- lo pogost, da osebe priznajo zloči- ne, ki so jih v normalnem stanju zanikale. Preiskovalni orgatnd se poslu- žujejo tudi drugih načinov od- krivanja resnice. Poligraf je na primer aparat, ki beleži še tako skrite reakcije pni odgovarjanju na vprašanja pri polni zavesti. No saj sami dobro vemo, da se le malokdo zna lagati, ne da bi ka- korkoli reagiral. Nekateri se po- tijo, drugim srce bije močneje, tretji zardijo, četrti jecljajo, peti spreminjajo glas. No, so pa tudi taki, ki lažejo, da verjamejo sam sebi, toda tudi tem je pdiigraf kos. Kajti kakorkoli je zločinec prevejan, notranjih sprememb, ki jih beležijo občutljivi aparati, ne more zatreti. Tako so preiskovalci vedno na pravi poti pri iskanju dokaznih sredstev za razčišava- nje krivičnih deL Lepa oikoborka v Španiji je bikoborba največja strast. Bikoborbe so močan ma- gnet za Španijo, ki vabi tujce. Umrli pisatelj Emest Hemingway je nekoč dejal, da so bikoborbe edino, kar je vrgdno videti v tej mračni in ubogi deželi. Španski torerosi so med naro- dom vsaj taki oboževani junaki, kot so v južnoameriških državah nogometaši (tudi pri nas fetiši- zem svinjskega usnja ni od muh). Toda kadar se v areni pred razbesnelim bikom in z rdečo rjuho v rokah znajde bikoborka Tamara, takrat vsem zastane dah. Kot se lahko sami prepričate na sliki, ta toreros ni iz tistega testa, da bi bilo gledalcem vseeno ali ga bik nabode ali ne. Tako okle- vajo med zahtevo po dobrem boju in med strahom za lepotico. Zdaj pa še izjavo, ki se zdi sko- raj neverjetna: Na vprašanje, zakaj je postala bikoborka je odgovorila, da zato, ker ima rada živali in ker ni ime- la sreče z moškimi. Pravi, da so biki kot moški, vsak je drugačen. Luthuli in Vikingi Luthull bo šel v Oslo. Toda tam bo govoril. Govoril pa bo o stra- hotah diskriminacije... ne o Vi- kingih! Ministrski predsednik Južno- afriške unije in oče najbolj gro- bega rasnega razlikovanja, se je pred kratkim močno razjezil: — Dobili smo udarec v obraz s strani tiste dežele, ki nikoli ni nič zalega storila Švedski!... Kaj bi tako razjezilo politika, ki je pri nedavnih volitvah spet z včliko večino >zmagal«, poli- tika. ki sicer nima veliko prija- teljev v svetu, si jih pa lahko kupuje. Naposled se tudi zaradi črnccv nima kaj jeziti, saj pravi, da je v rezervatih že nekaj me- secev mir. No. pa vendar je bil Verwoerd zelo jezen. Jezcfn je bil, ker je državljan Južnoafriške unije do- bil Nobelovo nagrado za mir. Nobelova nagrada, boste vzro- jili, vendar ni nekaj, zaradi če- sar bi se bilo treba jeziti. Na- sprotno. to je v čast in ponos vsaki državi. Tudi Verwoerdu bi bilo v čast, zasul bi dobitnika tudi z držav- nimi častmi, če bi nagrajenec bil — belec. Ker pa ni belec...? Letošnji nagrajenec Nobelove nagrade za mir je črnski vodi- telj Albert John Luthula (na sliki je skupaj z vnukom). Ta postav- ni, zdaj že sivolasi in dvainšest- desetletni politik stoji na čelu Afriškega nacionalnega kongre- sa, ki se vse preveč potrpežljivo bori z južnoafriškimi rasisti. Po nekakšnem gandijevskim vzoru je Luthula za miren, predvsem pa nekrvav boj z rasizmom. Na- grada za mir, ki jo je dobil za to, je s te strani precej utemeljena. Kajti če bi Luthula med »obar- vane«, ki predstavljajo preko 10 milijonov nasproti 3 milijonom belcev, vrgel samo štiri besede, bi zaropotalo kot še ni nikoli in ni- kjer v Afriki. Te besede, kot Luthula pravi sam, bi bile: — Vrzite belce v morje! Tega pa Luthula ne stori, ker želi rešiti svoj črnski narod v miru. Toda kot kažejo razmere, se bodo Bantu črnci nekoč odpo- vedali taktiki mirnega odpora. Zato bi Luthuli morali prav belci zgraditi največji spomenik, da so se tako dolgo in kakor dolgo se bodo še obdržali na oblasti manj- šine nad večino. Z nagrado, ki jo je Luthula do- bil, so se začele hude sitnosti. Sprva je izgledalo, da mu oblast sploh ne bo dovolila odhoda v ()slo. Saj je bil po dolgih letih zapora jetnik v lastni hiši, ker so mu oblasti vzele »potno knji- go«, brez katere si noben črnec v tej deželi ne upa na pot. Nek list, ki je blizu Apartheidu in rasistični vladi, je tarnal: — Ce Luthula ne bo šel v Oslo, bo hudo, ker nas bodo napadali huje kot Ruse zaradi Pasternja- ka. Ce bo šel, potem je spet sla- bo. Nobelovim nagrajencem svet verjame in Luthula v Oslu goto- vo ne bo govoril o nordijskih prednikih Vikingih ... Albert Luthula bo šel v Oslo, kjer se bo srečal z našim nagra- jencem za književnost Ivom An- dričem. Toda pisec članka, kate- rega kratek citat smo povzeli, ima prav. T.uthula gotovo ne bo govoril o Vikingih, ker zdaj ni era drevnih nordijskih pomor- ščakov. temveč je stoletje osvo- bodilnih gibanj, stoletje naciona- lizma — stoletje Afrike. c. k.