POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
LETO XXXIV, ŠTEVILKA 33, 16. AVGUST 2002, CENA 259,00 S	za razjs|( dejaunost °
Ppr	I
ŠTEVILKA
m
mmm.
(stran 8)
(stran 4)
3N000L
MARKO SLAPNIK
Brez ustrezne promocije in povratne informacije gostov ni pričakovati turističnega čudeža
Kaj vodi določene lastnike gozdov, da pustošijo svoj gozd in gozd svojih potomcev?
MARJAN DENSA
Zgrf Tu S7, ] 'TlTS'i'ji
MBirfrarBlTmTl

|gjc	^ìj- ^ znr:r7<rrMWf'f'-
"JUHU SOLA"
v času od 16.8. do 28.8 v vseh poslovalnicah z živili
Zvezki A5, 52 listni - vseh vrst| I DZS, Ljubljana
55,00	SIT
PARK VZNEMERUIVIH IZKUSEI
Odhod 24. avgusta iz Celja
12.900 SIT
(prevoz in vstopnica)
•uau.
03/83:90-810
T!"Tn blagovnici
V tekstu 6orn»T^udimo po *cl° JB| _ Ljubno pa v®*j\ |lk0 izbiro solskih , UP “ ,IU cenah ve» copat...
m	godnih cen-^
% copat, trenirk, s
Zvezki A4, 52 listni - vseh vrst | DZS, Ljubljana
99,00 SIT
Nalivno pero roller,
+ brisalec+bombice, blister
Eurocom Kranj
409,00 SIT
Peresnica prazna,
Eurocom Kranj
Nahrbtnik 117-1 moder,
DZS Ljubljana
2.399,00 SIT
Nahrbtnik mala šola,
DZS Ljubljana
Čopiči šolski, 3 kosi,
VIA 2 Šempeter
343,00 SIT
Tempera barvice v kovinski škatli,
AERO Celje


Suhe barvice Jolly v kovinski škatli 12/1,
Linija Art Ljubljana
www.agencija-svit.com
MONZA, Italija 15. september
0373319018m
info,@aqencija-svitrcom
Slovenska ljudska stranka
Vas vabi na tradicionalno
SREČANJE DRUŽIN
na planini Travnik nad Novo Štifto v nedeljo, 25. avgusta ob 11. uri.
Gost srečanja bo g. Ivo BIZJAK, podpredsednik SLS in minister za pravosodje.
Program: - dobrodošlica domačinov
-	sv. maša
-	pozdrav gostov
-	kulturni program
-	družabne igre
Posebna nagrada za najštevilčnejšo družino na srečanju.
Jolanda Čeplak je prejšnjiteden ponovno navdušila ljubitelje športa. Ob takšnem dosežku, kakršen je naslov evropske prvakinje, tudi tisti, ki sicer niso zapriseženi športni navijači, ne ostanejo ravnodušni. Seveda, saj "je zmagala naša" Povsem naravno se mi zdi, da se narod ob uspehih svojih ambasadorjev, najsi bo kulturnih, športnih, gospodarskih ali političnih, veseli. A šport je vtem smislu prav poseben fenomen. Spomnimo se le evforije ob odhodu slovenske nogometne reprezentance na svetovno prvenstvo. Začetni vzhičenosti in ponosu je sledilo veliko razočaranje, celo občutek sramu zaradi nesposobnosti predstavnikov naše reprezentance, da bina kulturen in miren način pogladili nesoglasja in spodobno izpeljali predstavitev Slovenije pred najširšim svetovnim avditorijem.Ostalanamjetoiažbazmarketinškoide-jo, daje celo slaba reklama boljša od nikakršne reklame.
Profesionalni šport pridobiva vse bolj podobo velikega biznisa. Športna industrija, z nogometno na čeiu, operira z vrtoglavimi vsotami denarja. Skupaj z množičnimi občili ji je uspelo iz primarno zdrave, tekmovalne telesne dejavnosti ustvariti izjemno privlačen šov, ki po gledanosti in zvestobi gledalcev (le kdo bi se na koncert priljubljene glas-

bene skupine odpravil v daljno Korejo?) nima primerljivega tekmeca.
Rekreaciji, po drugi strani, ostaja ključna skrb za zdravje in dobro počutje ljudi vseh starosti. V sodobnem svetu dobiva vse večji pomen, saj se zaradi premajhne fizične aktivnosti ljudi, ki je posledica našega pridnega izkoriščanja pridobitev civilizacije (hojo in ročno delo so nadomestili stroji), pojavljajo številne duševne in telesne stiske, ki jih zdravstvo pripisuje ravno modernemu načinu življenja in dela.
Tudi v Sloveniji se različne organizacije vse bolj angažirajo pri vzpodbujanju ljudi, da se sami potrudijo za pridobivanje in ohranjanje lastnega zdravja. Kar je vsekakor hvale vredno. Zdravstveno stanje prebivalcev bi moralozanimatitako državo, podjetja kottudi lokalne skupnosti. Le čili in motivirani ljudje, z dobro psihofizično kondicijo, so namreč lahko dobri delavci in ne obremenjujejo prekomerno zdravstveno blagajno.
Možnost športnega udejstvovanjaje za m lade še toliko bolj pomembna v poletnem počitniškem obdobju, ko se mnogi mladeniči in mladenke v brezdeljužekardolgočasijo. Letošnje »vroče, suho« poletje pa se je že prevesilo v drugo polovico. Približuje se novo šolsko leto, zato smo v Savinjskih novicah pobrskali za zanimivimi nasveti v zvezi z izobraževanjem in nakupom šolskih potrebščin.
Uživajte preostanek poletja!
IZ VSEBINE: (§)	
Aktualno:	
Lokostrelci iz Mozirja nezadovoljni z načinom financiranja	 Poseki brez odobritve		4
v naših gozdovih: Največ črne sečnje na Ljubnem	 Logarska dolina:		6
Več nočitvenih kapacitet kot prebivalcev			 7
Ljudje in dogodki: Jože Ivanuša, čebelar iz Mozirja	 Tema meseca:		8
Na šolskem pragu			11
	
Mednarodni dvoboj v bridgeu:	
Nizozemci proti domačinom			17
mm ' ^ Tra,. % |my& , «snCst-’- - r- * n m • Sg*	M ÉF M r
Šport:
Zlata slalomska in veleslalomska
sezona za Jureta Lekiča..........20
Črna kronika:
Odpeljal brez plačila............23
Na naslovnici: Otroška radovednost in nove tehnologije
'	_	'	N
ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 33,16. avgust 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,
3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirko-vnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 230,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje
J
LOKOSTRELCI IZ MOZIRJA NEZADOVOLJNI Z NAČINOM FINANCIRANJA
Izenačeni z vaškimi ligami
Lokostrelski klub Mozirje je bil ustanovljen leta 1995 in že v prvem letu dosegel popoln uspeh. Bili so organizatorji državnega prvenstva in imeli državnega prvaka. Odslej so se tekmovalni uspehi stopnjevali in v teh letih so osvojili preko dvesto državnih prvenstev, da osvojenih mednarodnih pokalov in prvenstev posebej ne omenjamo. Po pravilniku ministrstva za šolstvo in šport ima mozirski lokostrelski klub status društva, ki deluje v javnem interesu, na podlagi zagotovila občine Mozirje, da financira lokostrelce iz proračunske postavke namenjene športu.
savinjski smučarski klub Mozirje, kateri ravno tako dosega uspehe in v katerem je od 114 članov kar 71 Mozirjanov in od tega tričetrtine otrok. V lokostrelskem klubu je 43 članov od tega 10 Mozirjanov in samo trije otroci do petnajst let starosti. Zanimivo je, da so se na prvi javni razpis za dodelitev sredstev odzvala samo tri športna društva, med njimi ni bilo lokostrelskega. "Na skupščini športne zveze je bilo dogovorjeno, da se razpis ponovi, kar se je v maju tudi zgodilo. Lokostrelci so se pritožili na višino dodeljenih sredstev, preden so dobili pogodbo v podpis," razlaga Kramer in dodaja, da so vključno z lokostrelskim klubom pogodbe o financiranju podpisala vsa športna društva.
"Stvari pogrevati za obdobje, ko so te zadeve urejali drugi ljudje, ni korektno. Kdorkoli je prišel na občino z realnimi potrebami, je denar tudi
Jože Kramer, mozirski župan:
"Sredstvaje razdelila komisija, v kateri so kar trije člani iz občinske športne zveze in verjamem, da je bil denar pravilno razdeljen. Osebno nisem sodeloval pri razdelitvi, vsekakor pa mora biti jasno, da se levji delež sredstev namenja za razvoj otrok in mladine, manj za rekreacijo in nekaj za profesionalni šport."
"Občina negativno razmišlja o ohranjanju športa," pravi predsednik LK Mozirje Dušan Perhač, ki opravlja tudi funkcijo predsednika Lokostrelske zveze Slovenije, razočaran zaradi odnosa občine in občinske športne zveze do "njegovega" kluba. Pred sedmimi
leti je bilo klubu dodeljenih 400 tisoč tolarjev proračunskih sredstev, kar je po besedah Perhača povsem zadostovalo za takratne potrebe. Občina Mozirje je že takrat s strani države dobivala posebna sredstva za šport. Od sedmih milijonov, kolikor naj bi jih namenili športnim društvom, se je del teh sredstev "izgubilo", na kar je bil opozorjen tudi takratni župan. "Vendar se ni nihče posebno pritoževal na višino dodeljenih sredstev," ugotavlja Perhač.
V preteklem letu seje zaradi uvedbe razpisov sistem financiranja sicer spremenil, vendar so se v predpisanem roku na razpis odzvala samo štiri društva od devetnajstih, kolikor jih je v mozirski športni zvezi. "LK Mozirje je imel pripombe na razpis, ker so manjkali razpisni obrazci. Moti nas tudi to, da se financirajo klubi, ki ne dosegajo niti 10 odstotkov uspehov lokostrelcev. V razpisu bi bilo potrebno upoštevati uspehe kluba, ki bi morali biti podkrepljeni z uradnimi poročili. Ker je predsednik OŠZ zamudil rok, si župan ni upal dodeljevati proračunskih sredstev OŠZ, na skupnem sestanku pa nas
je seznanil, da bo potrebno razpis ponoviti. To pomeni, da seje ponovitev razpisa pomaknila globoko v drugo polovico iefa, do rešitve problema pa naj bi se po izjavi župana Kramerja klubi financirali po starem, torej po dvanajstinah. Do tega trenutka smo iz občinske-
ga proračuna dobili 100 tisoč tolarjev, po razdelilniku komisije, ki jo je imenoval župan, pa naj bi letos dobili vsega 400 tisoč tolarjev, kar je glede na uspehe kluba prava sramota. Lokostrelci ne prosimo občine za investicijska sredstva, vendar če smo želeli ostati v tekmovalnem športu smo že v začetku leta morali plačati LZS 100 tisoč tolarjev, ob tem je vredno poudariti, da stane lok 250 tisoč tolarjev in daje potrebno za eno puščico odšteti 12 do 13 tisočakov. Številke dovolj zgovorno kažejo, da se financiramo v glavnem iz lastnih žepov, čeprav smo ime Mozirja uspešno promovirali tako rekoč po celem svetu. Razpisna komisija je očitno spregledala, da vzgajamo mlade, da organiziramo oktobra dan odprtih vrat, nenazadnje, da kot kategorizirani športniki nismo deležni posluha kot kolegi v drugih občinah.
Poleg tega se že predolgo vlečejo problemi z odbojkarskim klubom in dolgovi, kijih odbojkaricam športna zveza pokriva za nazaj. V preteklem letu naj bi bili dolgovi poravnani, kar pomeni, da bi lahko letos namenili več denarja uspešnim društvom.
Vsi se sicer izgovarjajo, da lahko dobimo sredstva od države, vendar ta namenja denar panožnim zvezam in ne klubom. Predvsem nas zanima, zakaj se ne spoštuje dogovor, po katerem bi morali mesečno dobivati dvanajstine, dokler ni dokončno sprejeta razdelitev sredstev za šport in kdaj bomo preostala sredstav sploh dobili?" se poleg ostalega sprašuje predsednik mozirskega lokostrelskega kluba, ki mu občina odmerja samo desetino potrebnih sredstev za delovanje.
Znano je, da zaradi omejenih finančnih sredstev profesionalnega športa ni mogoče financirati iz občinskega proračuna, zato bi bilo zanimivo izvedeti, koliko denarja namenja država vrhunskim klubom preko panožnih zvez, zavrača obtožbe predsednika lokostrelcev župan občine Mozirje Jože Kramer, ki obenem jasno pove, da so na re-
zultate in uspehe lokostrelcev ponosni, torej njihovih uspehov v nobenem primeru ne zmanjšujejo. "Sredstvaje razdelila komisija, v kateri so kar trije člani iz občinske športne zveze in verjamem, da je bil denar pravilno razdeljen. Osebno nisem sodeloval pri razdelitvi, vsekakor pa mora biti jasno, da se levji delež sredstev namenja za razvoj otrok in mladine, manj za rekreacijo in nekaj za profesionalni šport."
Slednje je za župana bistveno, ki za primerjavo izpostavi Zgornje-
dobil. Pogodbe so podpisane in društvom, ki delujejo, bo denar nakazan. Del sredstev smo namenili za delovanje športne zveze in razen lokostrelcev se na razdelitev denarja ni pritožil nihče. Še enkrat pa poudarjam, da zadeve niso primerljive in daje osnovna naloga občine preko športa skrbeti za socializacijo in vzgojo otrok. To nedvomno počnejo tudi lokostrelci, vendar v primerjavi z nekaterimi drugimi v bistveno manjšem obsegu," še dodaja mozirski župan Jože Kramer.
Savinjčan
Dušan Perhač, predsednik lokostrelskega kluba Mozirje:
"Predvsem nas zanima, zakaj se ne spoštuje dogovor, po katerem bi morali mesečno dobivati dvanajstine, dokler ni dokončno sprejeta razdelitev sredstev za šport in kdaj bomo preostala sredstav sploh dobili?"
©
Naša anksta Šport in rekreacija
Koliko našim anketirancem pomenita šport in rekreacija ter kakšne možnosti imajo v svojem lokalnem okolju za telesne aktivnosti, nas je zanimalo v tokratni anketi. Poglejmo si odgovore.
Martin Mlinar, šofer: Šport je pomemben za krepitev duha in telesa, za oblikovanje osebnosti in obenem oblike telesa, tudi za druženje. Ukvarjal sem se z veliko športi: kolesarjenjem, pešačenjem, zmajarjem, plavanjem. Potem pa se z leti poleniš, kar ni dobro. V dolini pogrešamo, kljub Topolšici in Velenju, kopalni sistem, druga področja so kar dobro pokrita.
Milan Peternelj, varnostnik: Šport je sigurno pomemben zaradi psihofizične kondicije, spodbuja delovno vnemo, učenje. Tudi sam se rekreativno ukvarjam z njim. Vendar je v naši dolini premalo poskrbljeno za možnost rekreacije, predvsem za mlade. V Mozirju je bilo včasih tega več, koje bil še nogomet. So sicer še krajevne lige v malem nogometu, vendar gre tu zgolj za eno zvrst športa. Moralo bi biti poskrbljeno tudi za odbojko, košarko, rokomet, smučanje. Rekel bi, da pripravljenost med ljudmi je, vendar organizacija peša. Športna društva se ukvarjajo bolj sama s seboj. Za mlajše generacije, ki se nam potikajo po raznoraznih kotičkih in gostilnah, bi to bilo dobro nadomestilo. Za športne objekte je relativno dobro poskrbljeno, večen problem pa je denar,
Nejc Klančnik, dijak: Šport je danes zelo pomemben zaradi zdravja ljudi. Ukvarjam se z nogometom. Za šport je ponekod poskrbljeno, ponekod pa ne. Med počitnicami bi lahko bilo tega za mlade več, sicer pa je kar v redu.
Breda Skornšek, upokojenka: Včasih so ljudje bolj fizično delali, danes se kar z avtomobili vozimo, zato je danes šport bolj pomemben. V preteklosti sem igrala odbojko, smučala. Mislim, daje za rekreacijo kar dobro poskrbljeno, na primer za kolesarjenje, planinarjenje. Sicer pa mora vsak sam poskrbeti za gibanje, če morajo drugi namesto tebe, je to zelo žalostno. Če se hoče, je.
Karmen Fürst, zdravnica: Šport je zelo pomemben za boljše počutje, za zdravje. Človeku dan razvedri, popestri. Jaz osebno se bolje počutim, če kaj delam. Rada bi se več ukvarjala z rekreacijo, manjka mi predvsem volje. Čas bi se našel, saj je toliko pomembna stvar, da se čas mora najti. Je tudi premalo stimulacije iz okolja, moralo bi biti več organiziranih dejavnosti. Ljudje iščejo te storitve. V Partizanu se sicer nekaj dogaja, vendar mislim, da bistveno premalo. Zelo mi je všeč, ker so v Sloveniji razni maratoni, pohodi, a to je za trenirane ljudi. Potrebno bi bilo vključiti množice, ki šele iščejo, kaj je zanje pravo, s čim bi se ukvarjali. Mozirje na žalost trpi na tem področju, dobro bi bilo imeti kakšen bazen.
Borut Fricelj, učenec: Zame je šport res zelo pomemben. Sem še mlajši, a zelo spremljam dogajanje, Sam treniram nogomet v Nazarjah, pa tudi košarko doma dostikrat igram. To mije zelo všeč, poleg tega je za zdravje pomembno, da se razgibamo. Za aktivnosti je zelo dobro poskrbljeno-veter v laseh, pa tudi turnirji v Nazaraj, Nimam pripomb.
Jure Marolt, strojni mehanik: Zelo pomembno je za mladino, da se ne ukvarja z drogami ali z alkoholom, raje s športom. Trudijo se, daje možnost za rekreacijo, a mislim, da še ni dovolj. Nogomet in smučanje sta bila v Mozirju včasih bolj razvita kot danes. Tudi objekti ne gredo s časom.
Pripravila Vesna Petkovšek, foto: Ciril M. Sem
NAZARJE
Pobuda za čezmejno sodelovanje
Biro za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi, je pred časom na slovenske občine naslovil predlog za organizacijo predstavitvenega dneva koroških Slovencev, ki naj bi nudil izhodišče za vzpostavitev tesnejšega prekomejnega sodelovanja.
Na omenjeni predlog seje poleg ostalih odzvala tudi občina Nazarje, ki je kotgospodarskosrediščeZgomjeSav-injske doline zainteresirana za vz-
postavitev sodelovanja s Korošci v Avstriji, še posebej po odprtju mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Na osnovi načelnega obojestranskega interesa
seje pretekli četrtek v Nazarjah mudil mag. Vladimir Smrtnik, vodja biroja za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi. Poleg župana Ivana Purnafa so se srečanja udeležili predstavniki Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice in Območne obrtne zbornice Mozirje.
"V razgovoru s Smrtnikom je bilo ugotovljeno, da bi organizacija koroškega dneva sodila tudi v sklop letošnjega poslovnega srečanja velikega in malega gospodarstva sredi oktobra, vendar je bilo ocenjeno, daje smotrneje organizirati omenjeno prireditev v septembru in tako zainteresiranim poslovnim subjektom omogočiti neposredno udeležbo na poslovnem srečanju, ki bo v Velenju. Koroški dan bo potekal 27. septembra v
Nazarjah insebozačelzdopoldanskim srečanjem predstavnikov občin južne Koroške in savinjsko šaleške regije. Beseda bo tekla o možnostih in perspektivah prekomejnega sodelovanja občin,"je po srečanju dejal Franci Kotnik, sekretar OOZ Mozirje.
V popoldanskem času boorganizira-na okrogla miza, na kateri bodo gospodarstveniki z obeh strani meje preučili možnostizagospodarsko sodelovanje, kijih predstavlja slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem. Srečanje bodo sklenili s kulturno prireditvijo, na kateri se bodo s svojim programom predstavileskupinesKoroške, medtem ko bo uvodni del programa namenjen domačim kulturnikom.
Vladimir Smrtnik, vodja biroja za slovensko narodno skupnost
(foto: Ciril M. Sem)
Savinjčan
POSEKI BREZ ODOBRITVE V NAŠIH GOZDOVIH
Največ črne sečnje na Ljubnem
Zaradi velikega pomena gozdov in zaradi zagotavljanja trajnosti gozdov in njihovih donosov so družbene skupnosti (države) s pomočjo gozdarske stroke že pred stoletji skušale zagotoviti, da se z gozdovi gospodari načrtno in trajnostno. Med drugim se to kaže tudi v različnih oblikah omejevanja in določanja količine in sestave možnega poseka v gozdovih. Posek drevja naj ne bi bil večji od prirastka, struktura poseka pa naj bi zagotavljala krepitev gozdov.
Lastniki posekajo drevje v skladu z odločbo in navodili revirnega gozdarja, ki temeljijo na izbiri gozdnega drevja za posek, ki jo izvaja Zavod za gozdove. Se pa seveda najdejo tudi taki, ki opravijo posek drevja brez
odobritve oziroma odločbe. Na ZGS tak posek evidentirajo in ukrepajo v skladu z navodili, iz letnega Poročila ZGS o gozdovih za leto 2001 je razvidno, daje v letu 2001 v RS znašal delež neodobrenega poseka 4,2% poseka zasebnih gozdov. Marjan Densa, vodja nazorskega odseka za gojenje in varstvo gozdov, je pojasnil, da obseg in delež poseka brez odobritve od ustanovitve ZGS vztrajno padata: »Tedaj je znašal delež odkritega neodobrenega poseka 8% vsega poseka vzasebnih gozdovih. To kaže na stabilizacijo kaotičnih razmer v slovenskih gozdovih pred dobrimi desetimi leti, ki so se vlekle vse do začetka delovanja ZGS.«
Največji delež neodobrenega pose-
Daleč največji deiež črnih sečenj je na enoti Ljubno, kjer so leta 2001 predstavljali neodobreni poseki kar 24% vsega poseka v zasebnih gozdovih.
ka (pogovorno črnih sečenj) je prav na našem, nazorskem gozdnogospodarskem območju (GGO). V letu 2001 je delež neodobrenega poseka znašal 8,6% poseka v zasebnih gozdovih. »Primerjali smo tudi delež neodobrenega poseka po krajevnih enotah. Daleč največji delež črnih sečenj je na enoti Ljubno, kjer predstavljajo neodobreni poseki kar 24% vsega poseka vzasebnih gozdovih. To je seveda zaskrbljujoče in zahteva posebne ukrepe,« ugotavlja Denša. Sledi enota Nazarje, kjer je bil v letu 2001 delež neodobrenega poseka
17%. V enoti Gornji Grad je bilo 10% neodobrenih sečenj. V ostalih enotah je delež manjši od povprečnega za območje..
»Značilnost neodobrenih sečenj je tudi, da se poseka predvsem kvalitet-
nejše drevje, slabše drevje pa se pušča v gozdu. Tako se slabi genetski fond sestoja. Na črno se seka izrazito debelo drevje, saj meri brez odobritve posekano drevo povprečno 1,19 m3 (neto), povprečno posekano drevo v letu 2001 pa 0,79 m3 (neto). Torej ima na črno posekano drevo za več kot 50% večjo prostornino. Vtakih gozdovih ponavadi izostanejo redčenja, zato so bolj občutljivi na negativne dejavnike okolja,« izvemo od Marjana Denše.
Resje, da tudi na našem območju delež neodobrenega poseka pada, vendar je bila v letu 2001 skoraj
Največji delež neodobrenega poseka (pogovorno črnih sečenj) je prav na našem, nazorskem gozdnogospodarskem območju (GGO).
polovica (po količini) črnih sečenj takih, daje gozd vsaj ogrožen. Poleg tega se izrazitejši poseki brez odobritev ponavljajo pri istih lastnikih. "Kot kaže, sploh ne razmišljajo, da jim bo čez nekaj let zmanjkalo lesa in da ne bo več kam iti po dohodek," je napisal v poročilu za svojo krajevno enoto eden od vodij krajevne enote.
»Resnično se lahko vprašamo, kaj vodi določene lastnike gozda, da pustošijo svoj gozd in gozd svojih potomcev? V obdobju, ko so imela monopol nad odkupom lesa iz zasebnih gozdov gozdna gospodarstva, je predstavljal posek brez odobritve dodaten, pravzaprav izreden
vir dohodka, saj je bilo odkazilo osnova za spremljanje razlike med posekano in prodano/oddano količino lesa. Tedaj so lastniki od vsakega prodanega kubičnega metra lesa plačevali gozdno takso (biološko amortizacijo). Taje znašala kar velik delež od prodajne vrednosti lesa. Od neevidentiranega poseka je lastnik spravil v žep neobračunano amortizacijo inje bil v primerjavi s tistim, ki je sodeloval z revirnim gozdarjem, na boljšem.
V obdobju razpadanja po tedanji zakonodaji organiziranega zasebnega sektorja gozdarstva je vsak poskušal iz razmer izvleči največ, zato je v gozdovih ponekod nekaj časa vladala prava anarhija. Mnoge je streznila šele gradacija podlubnikov, kasneje pa še ujma. Sodelovanje z revirnimi gozdarji seje okrepilo in utrdilo. So pa žal ostali tudi taki, ki zavračajo sodelovanje z gozdarsko službo in vsvojem gozdu "gospodar-
ijo" po svoje,« razloži Denša, ki se zaveda, da bodo lastniki gozdov manjši delež poseka vedno opravili brez odkazilnega kladiva, vendar se to, kot pravi, ne sme zgoditi na račun ogroženosti gozda, kar se v določenih gozdnih predelih dogaja danes.
»Danes služi evidenca odkazila zgolj strokovnemu spremljanju ukrepov v gozdovih in ni osnova za zbiranje podatkov o dohodku od lesa oziroma od gozda. Nasprotno, strokovno izvedena izbira drevja za posek krepi gozd in stem v prihodnosti zagotavlja umnemu gospodarju možnost večjega dohodka. Večina lastnikovgozdovse namreč zaveda, da v svojem gozdu dolgoročno ne morejo več posekati, kot priraste lesa, lahko pa z negovalnimi sečnjami izboljšajo kvaliteto lesa v svojem gozdu,« zaključi pogovor Marjan Denša.
Vesna Petkovšek
Godbeniki v Blatah
Že lani je sredi gozda v Blatah ob rečiških Žabjekih zazvenela glasba. Številnim obiskovalcem, ki so se udeležili koncerta rogistov, je poleg svojstvenih glasbenih užitkov pričarala drugačno podobo gozda in njegove tišine, na nek način zmotila spokojnost in vendarle poglobila lepoto narave, ki nas obkroža.
Zaradi dobrega odziva so se člani Lovske družine in Turističnega društva Rečica ob Savinji odločili, da tudi letos pri Žabjekih pripravijo koncert. Tokrat so v goste povabili člane Kulturnega drušlva Godba Zgornje Savinjske doline.
Zgornjesavinjski godbeniki se bodo tako po 25 letih dela in po številnih uspehih, ki sojih dosegli v zadnjem obdobju, s svojimi glasbenimi točkami predstavili poslušalcem, na prijazen način zmotili gozdni mir, organizatorji pa zagotavljajo, da bodo vsi skupaj uživali v nepozabnem doživetju.
Koncert zgornjesavinjskih godbenikov pri Žabjekih v Blatah pri Rečici bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 16. uri. Za pijačo injedačo bodo poskrbeli organizatorji, ki Zgomjesavinjčane vabijo na nedeljski popoldanski sprehod po neokrnjeni naravi; hkrati pa prosijo obiskovalce, da jih čimveč pusti avtomobile izven gozda, najbolje na Rečici. Tudi tako bodo, so prepričani rečiški lovci in turisti, prispevali k zmanjševanju hrupa in omogočili vsem živim bitjem, da bodo edinstvenemu koncertu v miru prisluhnili.
US
,0.
;
O
Gv
Na daleč je celo vol podoben kravi in ESNICKE gostobesednež preroku.
Savinjčan
Marjan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov:
"Resnično se lahko vprašamo, kaj vodi določene lastnike gozda, da pustošijo svoj gozd in gozd svojih potomcev?”
LOGARSKO DOLINO OBISKALO 40 ODSTOTKOV MANJ LJUDI KOT V ENAKEM LANSKEM OBDOBJU
Več nočitvenih kapacitet kot prebivalcev
V Logarski dolini so se pred leti odločili, da bodo poleg turističnega razvoja skrbeli tudi za varovanje okolja, kar jim je v pretežni meri tudi uspelo. Medtem ko se je v drugih turističnih sredinah turistična sezona že prevesila v drugo polovico, je ta v Logarski dolini komaj v zenitu. Po podatkih, ki jih dobijo od pobrane vstopnine na vhodu v dolino je bila obiskanost v prvi polovici leta kar za 40 odstotkov manjša kot lani, po občutku zaposlenih pa naj bi v primerjavi z lanskim letom enega najlepših kotičkov Slovenije obiskalo 10 odstotkov manj gostov.
V podjetju Logarska dolina d.o.o., ki upravlja z dolino, so v zadnjih letih vložili precej naporov za dvig kakovosti ponudbe, zato posebnih novosti ni.
Temeljna ponudba ostajata pohodništvo in planinarjenje, vse več pa je na Solčavskem enodnevnih gostov, ki se pripeljejo iz okoliških kampov ali preko Pavličevega sedla. Nekoliko slabši zasedenosti je botrovalo tudi slabo vreme, vendar naj bi z gosti, ki bodo prišli avgusta dosegli lanskoletni nivo obiskanosti, je prepričan Marko Slapnik, vodja informacijske pisarne v Logarski dolini.
Velik problem ostaja avtokamp sredi doline, zaradi neurejenih lastniških
dosežemo, da gostje ne kampirajo nekontrolirano po dolini," pravi Slapnik.
Marko Slapnik (foto: Ciril M. Sem)
Kot je slišati, je med domačini še vedno premaio prisoten občutek, da so gostje željni aktivnosti, zato tedenski program, ki so ga začeli izvajati ta
Obisk Logarske doline je bil v prvi polovici leta kar za 40 odstotkov manjši kot lani (foto: Ciril M. Sem)
razmerij je njegova usoda še naprej negotova. "Dejstvo je, da je avtokamp potreben. Z lastnikom poskušamo poiskati kompromisno rešitev v času, ko iščemo nadomestno lokacijo. Kamp je sicer odprt, zagotovljeni so tudi osnovni pogoji, vendar ga nismo reklamirali in tudi finančna vlaganja so letos izostala. V vsakem primeru je potrebno najti rešitev, saj potrebujemo prostor za planinske tabore in da obenem
mesec ni dosegel želenega odziva. Vsa stvarjezaenkratše v povojih, zato kljub nekoliko slabšemu odzivu računajo, da bo program uspel. "V preteklosti je propadlo že kar nekaj programov," razlaga Slapnik, "zato bomo gostom zaenkrat ponudili samo tisto, kar lahko sami realiziramo. Dejstvo je, da je premalo propagandnega gradiva, s katerim bi lahko kvalitetno predstavili celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Glede trženja in turističnih povezav je
ta še vedno na začetku," je prepričan vodja informacijske pisarne.
Logarsko dolino v zadnjem času obiskuje poleg Nemcev in Avstrijcev vedno več angleško govorečih gostov, medtem koje za hrvaški trg zanimiva celotna Zgornja Savinjska dolina. "Vendar," ugotavlja Slapnik, "brez ustrezne promocije in povratnih informacij, kako so gosti zadovoljni s ponudbo, ni pričakovati turističnega čudeža." S strategijo razvoja celot-
nega Solčavskega območja sosi tamkajšnji turistični delavci zamislili dolgoročno trženje od turistične ponudne, ki že sedaj presega kmetijsko in gozdarsko dejavnost. S postopnim zapiranjem Logarske doline za motorni promet pa želijo samo ohraniti izvirno neokrnjenost krajinskega parka, zato tudi sleherni tolar od pobrane cestnine strogo namensko porabijo za potrebe krajinskega parka.
Savinjčan
ZAHTEVKI ZA VRAČILO VLOŽKOV V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE SE BODO ZAČELI VLAGATI OKTOBRA
Trd oreh za občine
Upravičenci do vračila so naročniki, ki so v obdobju od leta 1974 do 1. januarja 1995 s tedanjim PTT-jem ali samoupravnimi interesnimi skupnostmi sami sklenili pogodbo, kot naročniki, v imenu katerih so pogodbo podpisale takratne krajevne skupnosti ter njihovi pravni nasledniki.
Vtem primeru bodozahtevekvložile lokalne skupnosti na krajevno pristojno pravobranilstvo. Te bodo sezname upravičencev do vračila pripravile v dveh mesecih po sklenitvi pisne poravnave ali pravnomočno končanem nepravdnem postopku za določitev odškodninejavno. Lokalne skupnosti bodo tudi same prejele celotno vračilo, ta znesek pa bodo v skladu s pred-pisom razdelile na sorazmerne zneske in jih vrnile fizičnim in pravnim osebam.
Po zagotovilih ministrslva za informacijsko družboje skrb upravičencev, da bi zamudili roke, odveč, saj imajo čas najmanj do začetka oktobra. Do takrat zakon predvideva ustanovitev posebne komisije, ki bo sestavila tabelo za izračunanje vračil. Na podlagi te bo mogoče izračunati koliko denarja bodo dobili nekdanji vlagatelji. Po pozivu komisije za zbiranje vlog bodo imeli upravičenci štiri mesece časa, da oddajo zahtevke.
Nekateri roki, kijih predvideva vjul-iju uveljavljeni zakon, sicer že tečejo. Zakon predvideva, da morajo občine do petega septembra izdati predpis, v katerem bo podrobno določeno, kako sestaviti seznam oseb, ki so
preveč plačale za telefonski priključek in kako ugotoviti sorazmerne deleže vračila. Po razpoložljivih podatkih je to za občine precej naporno delo, saj se z vprašanji pridno obračajo na Vseslovensko združenje upravičencev do vračila v vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje. Problem je v tem, ker so bile oblike vlaganj zelo različne in jih bo težko spraviti pod skupni imenovalec. Osnova za vračilo je pogodbena vrednost, zmanjšana za morebitno neplačano priključnino, neplačan prispevek sisom ali namenska sredstva iz državnega proračuna. Znesek, ki naj bi ga dobili upravičenci, jenižjitudizaradivračunaneamortiza-cije - za pogodbe sklenjene včasu od t974do 1980,dobijo 20odstotkovod osnove za vračilo, od leta 1981 do 1983 25 odstotkov, od leta 1984 do 1987 30 odstotkov, od leta 1988 do 1990 35 odstotkov in od leta 1991 do 199540odstotkovzneska. Država bo za vračilo potrebovala 8 milijardtolar-jev, ki naj bi jih dobila od prodaje državnega deleža v Telekomu. Vračila naj bi se začela izplačevati v treh mesecih po privatizaciji Telekoma.
Savinjčan
©
JOŽE IVANUŠA IZ MOZIRJA
»Zgornjesavinjski čebelarji delamo za dušo, ne za
denar«
Jožeta lahko brez kančka dvoma prištevamo med staroste zgornjesavinjskih čebelarjev. Svoj prvi panj je kupil že spomladi leta 1948, leto zatem, ko se je vrnil iz vojne. Za čebelarjenje ga je navdušila Lenka Stvarnik, ki mu je pozimi leta 1947 prinesla cel kup Čebelarjev, strokovnih revij o čebelarstvu.
»Preko zime sem jih predihal, spomladi pa sem si šel kupit prvo čebeljo družino. Prijatelj meje vprašal, kjejo bom imei in mi ponudil svoj panj, da bi skupaj čebelarila. Takoje
bilo vse do njegove smrti,« pravi Jože in usmeri pogled nekam mimo mene, se zamisli in utrujeno vdihne. Panjeje nato prestavil na Cesarjevo, pod mozirski Rožnik. Tam so še danes.
Čebelarjenje je bilo do leta 1977 precej lahko. Tistega leta pa seje pojavila varoja. Pri nas je bila leto kasneje in v prvih letih je padlo veliko čebel. »Zdravil še ni bilo in nismo vedeli, kako se rešiti tega zajedalca. Ko smo dobili zdravila, je bilo lažje. Kljub temu se je pričela skrb, ki je prej ni bilo. Danes se čebele zdravijo na več načinov, paziti pa je potrebno, da jih zdravimo v času, ko v panjih ni medu,« doda in občutek imam, da govorim s pravim strokovnjakom. Kako tudi ne. 54 let aktivnega čebelarjenja pač mora nekje pustiti sledi, v glavi, v mislih, tudi na telesu. »Čebele pač pikajo. Pa ne vedno,« reče Jože, ko mu tudi sam priznam, da sem medtistimi, ki se vsaj malo boje teh drobnih živalic. Zaupa mi skrivnost. »Veš, ko te piči čebela, pusti na mestu pika svoje žrelo. Tega ne smeš prijemati s prsti, ker
je na koncu žrela mešiček s strupom. Tega s prsti stisneš skozi rano v telo. Zato pik tako boli in telo oteče. Žrelo je potrebno iztisniti z nožem ali nohtom, tako imaš kasne-
je manj bolečin. Čebelo, ki piči človeka, je nato najbolje pohoditi, saj bo tako ali tako umrla. Lahko pa ji skrajšamo trpljenje.«
Tudi stare čebelarje tu in tam piči kakšna čebela. Kakšne večje škode kot je skelenje ne povzročijo. Čebelarji so utrjeni in imuni. »Včasih te piči na obrvi, na nos, lice, pa sploh ne otečem,« doda in se spomni na največjega sovražnika čebel. To so sadjarji, ki škropijo sadje ob nepravem času, ko so čebele na paši. Bližina sadovnjakovje za čebelarja pač ena izmed temnih plati čebelarjenja.
Veliki slovenski čebelarji so prišli po osamosvojitvi Slovenije v hudo krizo, saj so bili vajeni panje voziti po vsej Jugoslaviji. Ko so se meje zaprle, pa to ni bilo več mogoče. »Zgornjesavinjski čebelarji stem nimamo problemov, čebelarimo za dušo in ne za denar. Veliko medu razdelimo med sorodnike, prijatelje, za kakšne usluge, tako da ostalega pridelka ni tako težko prodati. Je pa od leta do leta drugačen. Glavne so smreka, hojka in akacija, ko te med-
ijo, je pridelek dokaj obilen,« pravi Jože in doda, da bo letošnje leto kar dobro.
Vprašam po čebelji kugi, ki seje v zadnjih letih pojavila tudi v Zgornji Savinjski dolini. Izvem, da so zanjo večinoma krivi čebelarji sami. Huda čebelja gniloba, kije le korak od kuge, se pojavi zaradi nečistoče. Velikokrat se pojavlja v panjih, ki so zapuščeni. »Je pač tako, da se velikokrat zgodi, da ko star čebelar umre, mladi pustijo čebele in ne skrbijo več zanje. Ljudje se čebel bojijo, pa ne upravičeno. No, vteh zapuščenih panjih nato čebele umirajo, gnijejo in tam so idealni pogoji za ustvarjanje čebelje gnilobe,« pravi Jože Ivanuša, ki mu lahko verjamem na besedo. Čebele pa so radovedne, pa še roparice povrhu. Včasih letijo vtakšne zapuščene panje in iz njih prinesejo tudi trose
gnilobe. Tako se bolezen uspešno razširi.
S čebelami je ogromno dela, moraš jih imeti rad. Na stara leta je to prisila, ki te nekako drži pokonci. Pa ne le Jožeta, ampak mnoge čebelar-jes podobno dolgim stažem, kotga ima on.
Naslednji dan se prepričam, da čebele res niso nikakršen bav bav. Obiščem ga v njegovem čebelnjaku, ko ravno toči med. Okoli naju je na tisoče čebel, ki radovedno poletavajo od enega do drugega. Pred čebelnjakom ima dva ogledna panja odeta v steklo. Skoznju lahko nepoznavalec opazuje burno čebelje življenje in matico, ki zalega. Izkušnja, ki bi jo moral doživeti vsakdo. Strah do čebel bi bil v ljudeh po takšnem doživetju gotovo manjši, kajne Jože?
Benjamin Kanjir
LOVCI NA ZAKLAD PREKRIŽARILI ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO
Pustolovski kviz Vola 202
Drugi program radia Slovenije je v letošnjem letu organiziral pustolovski kviz z naslovom Lov na počitnice. Odvija se pet zaporednih sobot, 3. avgust pa je bil rezerviran za spoznavanje Zgornje Savinjske doline.
Vsakokrat se v lov na zaklad podata dva tekmovalna para, ki polna informacij iz raznih enciklopedij in ostalih knjig iščeta skriti zaklad. Z njimi je seveda ves čas Val 202, skriti namigi, kijih posreduje vodja kviza, pa jima pomagajo do srečnega konca. Seveda na ta način kraje spoznavajo vsi poslušalci te postaje, ki pa jih zaradi aktualnosti in napetosti dogajanja gotovo ni malo.
Prvi tokratni namig je oba para popeljal na kraj, odkoder je pogled na najjužnejše gnezdišče planinskega orla pri nas. Za domačine to ne bi smel biti pretrd oreh, tekmovalcem pa je povzročil kar precej preglavic. Naslednji namigi so omenjali gavge, Ahaca Stržinarja, romarsko cerkev sv. Frančiška Ksaverija ter zakladnico. Poteh informacijah pa jim ni bilo več težko. Pri stari pošti v
Radmirju jih je čakala škatla, v koterije bila igla. Po premisleku sta se oba para podala proti Solčavi in Igli. V poročni sobi v Lučah jih je čakal zadnji namig. To je bila maskota Pusta Mozirskega, ki jih je popeljal v Mozirje. Skriti zaklad, star radijski sprejemnik, je bil skrit v trškem vodnjaku, prva pa sta ga našla tekmovalca iz Novega mesta, tudi skupna zmagovalca lanskega kviza, Marko in Bernarda Hrovat.
Na vmesnih točkah so tekmovalcem in poslušalcem domačini predstavili svoje kraje in razne običaje. Predstavniki občin, v katerih se je odvijal kviz, so s predstavitvami prav gotovo marsikomu ponudili dobre ideje za izlete in obiske krajev ter lokalnih prireditev. Še ena možnost dobre turistične promocije, kije nikakor ni šlo zamuditi.
Benjamin Kanjir
Čebelar Jože Ivanuša priznava, da je s čebelami veliko dela in jih zato moraš imeti rad (foto: Benjamin Kanjir)
POTEP PREKO POHORJA
Odslej sta Fejst Netopirka in Potrucan Netopir
Skupina najstarejših mozirskih skavtov, imenovanih Klan netopirjev Mozirje, se je zadnje dni julija podala na potep preko Pohorja. Pot so pričeli v Mariboru, končali pa polni novih nepozabnih doživetij v Slovenj Gradcu.
Počitek in okrepčilo med potepom po Pohorju
Lani oktobra je tudi v Mozirju zaživela skavtska organizacija. Mladi, srednješolci in malce starejši, so se pričeli zbirati ob domačem župniku Sandiju Korenu. Postal je njihovduhov-ni vodja, po drugi strani pa izkušen skavt, ki jim je lahko ponudil kopico svojega znanja. Začetno navdušenje je kaj hitro preraslo vresno delo, učenje in spoznavanje spretnosti, ki jih mora obvladati vsak skavt. Brez teh pridobljenih znanj bi bilo širjenje organizacije na prostoru Zgornje Savinjske doline nemogoče. Za pridobivanje novih članov, predvsem šolske mla-dine, mora namreč temeljiti na sposobnih voditeljih. Ti bodo iz »mozirske šole« prišli kmalu, saj je tudi zanimanje za vstop v skavtske vrste ogromno.
Skavtsko leto se pričenja oktobra, za najstarejše skupine pa končuje sredi poletja s tako imenovanim pohodom s služenjem. Tega so konec julija
LJUBNO OB SAVINJI
opravili tudi mozirski skavti.
Pot, polna pustolovščin in brezdomskega življenja, jih je preko Maribora peljala do Areha, Šumnika, mimo Črnega jezera, do Osankarice in ostalih pohorskih vrhov. Brezskrben potep je spremljalo tudi večkratno deževje,
ki pa ni premagalo dobre volje in vztrajne želje po uspehu. Vreme jim je kljubovalo zgolj vtolikšni meri, da niso mogli spati pod milim nebom, ampak so se morali sprijazniti s planinskimi kočami, kijih tod ne manjka.
Prav poseben danje bil zadnji, ko se
je skupina razdelila na manjše skupinice, v katerih so bili po trije. Vsaka skupina seje oborožena s kompasom in zemljevidom podala proti Slovenj Gradcu. Morali so si poiskati kmetije, kjer so prenočili, še prej pa si prenočišča zaslužiti. Tako so se lotevali nabiranja krompirja,fižola in podobnih kmečkih aktivnosti. Uspeh ni izostal in dobro naspani so se pred odhodom in slovesom od Pohorja zbrali v kraju svojega cilja.
Med pohodom so dobili tudi skavtska imena, zato imamo odslej v Mozirju tudi Fejst Netopirko, Potrucanega Netopirja in podobne živalice.
Polni pozitivnih doživetij in izkušenj iz nepredvidljivih položajev, so se ob prihodu v Mozirje enotno strinjali, da bodo s podobnimi aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnje. Kako tudi ne, saj je vztrajnost ena izmed vrlin, ki jo mora gojiti vsak skavt.
Benjamin Kanjir
Sloves prijazne občine
Ljubenci so svoj občinski praznik združili s tradicionalno flosarsko prireditvijo in s tem dokazali, da tudi v atomski dobi spoštujejo izročilo prednikov. Na Ljubnem so v preteklih letih največ naredili na področju modernizacije cest, precej sredstev pa so namenili za razvoj šolstva in izobraževanja. Z otvoritvijo prenovljene in povečane šole ter telovadnice so postavili temelje za kakovostno izvajanje devetletnega programa osnovnošolskega izobraževanja. Očitno se zavedajo, da je znanje temelj za kakovostno življenje in razvoj družbe.
"Občina Ljubnojeznanatudi potem, da skrbi za enakomeren razvoj vseh delov celote, torej središča občine in tudi okoliških naselij. Enakomerno razvita občina je pogoj stabilne prihodnosti in zadovoljstva ljudi, njenih občanov,"je prepričana županja Anka Rakun. Ni naključje, da je prav kraj
Ljubno na letošnjem ocenjevanju krajev Zgornje in Spodnje Savinjske ter Šaleške doline dosegel prvo mesto. "Čestitke vsem, ki se vedno znova trudite in lepšate kraj, okolico, domove, in stem bogatite življenje nam, pa tudi našim obiskovalcem turistom," seje zbranim v ijubenskem kulturnem
Franc Marovt je prejel zlato priznanje v imenu Društva upokojencev Ljubno (foto: Ciril M. Sem)
domu in vsem, ki so ostali zunaj, zahvalila županja.
Na osrednji proslavi so podelilitudi občinska priznanja in sicer zlato Drušlvu upokojencev Ljubno, Francu Marovtu in Planinskemu društvu, srebrno priznanje so prejeli Alojz Mikek, Anton Ugovšek, Urša Solar in Jože Podbrežnik, bronasto priznanje pa je
občina letos podelila Minki Krivec. Celotno dogajanje so ljubenski kulturniki scensko in vsebinsko umestili včas nekdanjih "vlcerjev", karje celotni prireditvi dalo poseben čar, kulturno bogat večer pa so ob dobrotah iz ljubenskih kmetij sklenili z domačimi godci in pevci.
Savinjčan
Anton Rosenstein s.p. Savinjska c. 25, Mozirje
GSM 041 698 252
TRAFFIC I © ©it
mm AVTO ŠOLA MOZIRJE A
TEČAJI VSAK MESEC
Tečaj CPP se prične v ponedeljek, 19. avgusta, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju.
Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic ali na pričetku tečaja v gasilskem domu v Mozirju. Nudimo vam ugodne plačilne pogoje.
VOZILI SMO
Mondeo 2.0 TDCi
Piše: Igor Pečnik
Dizel in še enkrat dizel! V srednjem razredu se bije huda bitka za prevlado na naftnem področju. Mercedes C, audi A4, BMW3 in še malo nižje laguna, passat in seveda mondeo. Konkurenca je ostra že znotraj samega segmenta, prav napeto pa postane, ko prične teči beseda o dizelskih motorjih. Najuspešnejši in še vedno najvarčnejši na tem po-dročjuje gotovo VW, kije pionirdirekf-nega vbrizga, ki gaje dandanes razvil do popolnosti. Hja, kje so časi lenih in umazanih dizlov!? Glede na cene goriva, pa se kupci z veseljem prevešajo na stran nafte, posebej če le ti nudijo ogromen navor, ki zagotavlja lagodno in športno vožnjo ob minimalni porabi goriva.
Ford se v višji srednji razred uvršča s svojim mondeom, ki do pred kratkim ni imel svojega pravega dizelske-
ga motorja, ki bi se lahko kosal s konkurenco. No, inženirji so zavihali rokave in na svet je privekala nova generacija TDCi motorjev, ki se lahko pohvalijo z izrednim navorom, tihim delovanjem in bencinskim veseljem
do vrtenja. Motor vtestnem mondeu je iz 2.0 litra iztisnil 130 KS ob velikanskem navoru 330 NM pri 1750 vrtljajih. Pri Ford Krbavcu iz Rečice ob Paki so nam poskušali dokazati, da ima sedaj mondeo pravi motor, ki ima celo "bencin v krvi". In...?!
Mondeo se uvršča ob bok passata predvsem po dolžini, saj z ponosnimi 4.731 mm (pelvratna in štirivratna ra-
zličica) krepko presega povprečje višjega srednjega razreda karavan različica pa meri v dolžino kar 4.804 mm. Velikost paje seveda osnova za veliko prostornost, kijo mondeo nudi v notranjosti.
Zunanja oblika je elegantna v stilu "new edge designa", ki ga je ford pričel sfocusom. Velika svetilna telesa in oglate linije dajejo mondeu poseben šarm. Notranjostje bogato prostorna in iz kakovostnih materialov. Udobni sedeži in nastavljiv volanski mehanizem pa zadovoljijo tudi najbolj zahtevne voznike. Paketi opreme so trije: ambiente, trend, ghia
in v njih je poskrbljeno za različno stopnjo varnosti in udobja.
Motorna paleta se prične pri 1.816 V z 110 ali 125 KS, 2.016 Vz 145 KS in za športne 2,5 litra in 6 valjev in 170 KM. Dizla sta dva in sicer obakrat
2.0	litra TDDi z 115 ali TDCi in 130 KS, koterije opremljen z dvostopenjsko črpalko za vbrizg goriva.
Vožnja mondea z 2.0 TDCi motorjem, ki namjojezaupal Ford Krbavec iz Rečice ob Paki, je bila pravo navdušenje. Sam mondeo je znan po odličnem podvozju, ki lepo blaži neravnine in športno reže ovinke. Sedeži so zelo dobri in oprijem usnjenega volanskega obroča prav tako. Motor pa preseneti s tihim delovanjem in bencinskim vrtenjem. Le hladen izdaja poreklo, potem pa utihne. Poskočnostje njegova vrlina, saj vsaka prestava vleče brez predaha. Mislim, da je to najboljša izbira med vsemi motorji. Še bolj pa preseneti cena, saj mondeo 2.0 TDCi z opremo Trend v 4 vratni različici stane "le" 4.567.000tolarjev. Prostornost, udobje, kakovost, lega na cesti, varnost in TDCi so aduti, ki govorijo v prid mondeu TDCi.
MOŽNOST AKTIVNEGA PREŽIVLJANJA POČITNIC IN OSEBNE RASTI
Oratorij zaživelo preko 200 zgornjesavinjskih otrok
Čas brezskrbnih počitnic ni le čas oddiha, saj imajo otroci energije tudi brez tega v izobilju. Slej kot prej jim postane dolgčas in vse premalo je dejavnosti, s katerimi bi se lahko ukvarjali, jih živeli. Oratorij pa je v mnogih župnijah že drugo leto zanimiv način preživetja enega tedna počitnic.
Delavnice in zabava so otrokom popestrile včasih že kar dolgočasne počitniške dni (foto: Benjamin Kanjir)
Oratorij je način dela z otroki in mladimi, ki gaje uvedel sv. Janez Boško, dandanes pa z njegovim delom nadaljujejo salezijanci. Dnevi, ki jih otroci, udeleženci oratorija, preživijo z animatorji ob različnih pestrih dejavnostih, so dobrodošla sprememba vtu intamžekarzdolgo-časenem počitniškem času.
V letošnjem letu je tema druženja Jožef iz Egipta. Ob svetopisemski zgodbi otroci preživijo pet aktivnih dni, prežetih z aktivnostmi, ki jih približajo času in krajem dogajanja zgodbe. Že naslov pove, da v letošnjem letu otroci spoznavajo Egipt, na temo te dežele pa v ustvarjalnih delavnicah izdelujejo zapestnice, modelirajo iz gline, slikajo na majice in podobno. Preko iger, ki delavnicam sledijo, spoznavajo pomembnost kolektivnega pristopa k problemom
in uporabe malih možgančkov, ki tudi preko poletja naj ne bi spali.
Oratorij je letos potekal v Lučah, Šmartnem ob Dreti, Bočni, na Lepi Njivi in v Šmihelu. Udeležilo se ga je preko 200 otrok, ki so skupaj z vodjo
vsakokratnega oratorija Barbaro Simonič in animatorji, ki so se menjavali v vsakem kraju, preživeli nepozaben počitniški teden.
Nameni oratorija pa se ne dotikajo zgolj aktivnejšega preživljanja počitnic,
ampakse vežejotudiz mnogimi drugimi pozitivnimi vrednotami, ki naj bi sijih otroci privzgojili v najnežnejših letih. Tako želijo organizatorji otrokom prikazati izkušnjo življenja s pozitivne strani, želijojih srečati s človeškimi in duhovnimi vrednotami, spoznavati Boga v vsakdanjih dogodivščinah in nenazadnje pomagati mladim, da zaživijo na zdrav način s sabo in drugimi.
Oratorij je aktivna oblika nudenja pomoči staršem in otrokom, ki v dveh poletnih mesecih ne vedo prav dobro, kaj bi s svojim prostim časom in nakopičeno energijo. Zdrav način aktivnega dogajanja je lahko dobra podlaga lažjega vstopa v novo šolsko leto, saj otroci polni pozitivnih izkušenj zdni druženja vnašajo v svoje življenje nove lastnosti, pozabljene včasih tudi s strani staršev in odraslih nasploh.
Benjamin Kanjir
1.	Na daljavo
Čeprav naša dolina "slovi" po oddaljenosti in zaprtosti, si lahko s pomočjo klika na miško privoščite vrhunsko znanje. Na internetu pobrskajte za naslednjimi naslovi:
-	Canyon College of Idaho online degrees program
-	Distance Education at a Glance - University of Idaho
-	Opportunities in Distance Education
-	Honolulu Community College -The Open University
in dobili boste veliko informacij. Najbrž pa bo treba tudi nekaj denarja.
2.	Cenejše knjige
Vsako leto je prvi teden v spetembru (običajno petek in sobota) v ljubljanskih Križankah organiziran sejem rabljenih knjig. Učbenike lahko prodajate ali kupujete.
3.	Mednarodne štipendije
Že zbrane informacije o štipendijah za tujino lahko dobite na naslednjih naslovih:
-	www.sou.uni-lj.si/mednarodna
-	www.ljudmila.org/srce
-	www.cpi.si/eusluzbe/erazmus.htm
ali po elektronski pošti: int-office.sou@uni-lj.si
4.	Vseeno kateri magisterij?
Mnogi se odločijo za nadaljevanje šolanja vse do magistrske stopnje. Tovrstni študiji, še posebej MBA, so običajno izjemno dragi. A naj vam v uteho (in potuho) zapišemo, daje
največjim slovenskim podjetjem po neki anketi prav vseeno, kateri magisterij ste opravili, samo daje!
05.	Plonki na iternetu
Tistim z izvrstnim spominom pritrjujemo, da smo nekoč o tem že pisali. A prihajajo vedno nove generacije šolarjev v občasni stiski, zato objavljamo naslove, ki vam lahko rešijo kožo, če niste napisali referata ali pa potrebujete dober plonk: -filip.zadet.net -www.stjost.org/arco - www.geocities.com/MotorCity/pit/1065 - www.sah-zveza.si/ursa/sola.html -www.svarog.org
6.	Najvažnejši napotki za dobro učenje
■ •Tj 1. Preden se začnemo učiti iz novega učbenika, presodimo njegovo zahtevnost. Če nam učenje ne steče, poišči-mo soroden učbenik drugega avtorja, danes jih je na trgu polno in vsi vodijo do enakega nivoja znanja, zato se ne obremenjujte z najbolj duhamorno izdajo, ampak pot pod noge in v knjižnico!
2.	Ločimo bistveno od nebistvenegd: podčrtujmo in izpisujmo!
.3, Rišimo miselne vzorce. To je najboljši učni pripomoček, ker je „narejen po vašem lastnem okusu. Posebej se obnesejo za učence od 6.-razreda dalje, koje snov vedno kompleksnejša, najpomembnejša dejstva pa je treba čim bolj logično in jedrnato strniti - tudi v glavi. Pa še dobra predpriprava za plonke so.
4.	Občasno ponavljajmo snov s pomočjo miselnih vzorcev in jo v skrčeni obliki skušajmo ohraniti v spominu.
5.	Ko to znanje potrebujemo, ga samo pripovedujemo ali zapisujemo - seveda v lepih razširjenih stavkih. Recept preverjeno deluje, morda je njegova "napaka" samo vtem, daje za nekoga morda preveč preprost, da bi ga preskusil!
07.	Študentska posojila
Če želite zaprostiti za bančno posojilo za študente, se pozanimajte na najbližji banki ali pa pokukajte med naslednje naslove:
- pravilnik o posojilih za študij (Ur. I. RS št.61/99, 87/99, 78/ 2000)
-www.ess.gov.si
-www.nlb.net
8.	Nabiranje izkušenj v tujini
Če si želite del študentskih let preživeti na tujem, pa imate slabe izglede za štipendijo, predlagamo, da si za nekaj mesecev na tujem poiščete delo. Varstvo otrok (au-pair) je najbolj priljubljeno v Angliji, Španiji in ZDA.
Ker terja vrsto priprav, vam predlagamo, da čim prej pogledate na http://www.erazem.net, kjer lahko uredite prijavo in podrobnosti.
9.	Naj se učita Janezek in Janez!
Vse pogosteje se dogaja, da že tri in štiriletniki divje obiskujejo vse mogoče dodatne dejavnosti. Starše skrbi, da podmladek ne bi česa zamudil, zato otroke že v vrtcih vpisujejo v dodatne aktivnosti. Kaj pa starši? Največkrat zaspijo in pozabijo nase, rekoč, da so za učenje prestari ali preutrujeni. Morda res za klasično učenje na pamet, nikakor pa ne za pouk inštrumentov, ročnih del, novih športov, nabiranja zelišč, slikanja ... Velenje, Celje in Žalec ponujajo obilo možnosti, zagotovo pa se kaj najde tudi v Mozirju ali pa v katerem od društev pred domačimi vrati.
10.	Knjiga je orožje
Tako stara modrost, In če bi tik pred šolo radi prebrali, kako zmagati v projektu uspešno šolsko leto, vam Mladinska knjiga svetuje naslednje naslove:
Kako premagamo stres, Otrok in samozavest, Čustvena inteligenca otrok, 7 navad zelo uspešnih najstnikov, Kako se pogovarjamo z otroki, da se lažje učijo, Kako urimo spomin, Umski izziv, Rojeni za uspeh, Kako uspešno opravimo vsak izpit.
®11. Maturant.com
Za srednješolce (pa tudi študente) je tako rekoč obvezen obisk spletne strani maturant.com, kjer se skriva pravo bogastvo uporabnih informacij, enciklopedij,forumov...Tako vredno ogleda, da sploh ne bi več izgubljali besed, preprosto obiščite jo in olajšala vam bo prenekatero učno uro!
PRVIČ V ŠOLO
Ne kupid te z očmi ampak z glavo
Z velikimi koraki se bliža novo šolsko leto, zato je čas, da se odpravite po nakupih šolskih potrebščin. Veliko vas to počne že vrsto let, nekateri pa se v to avanturo podajate prvič, zato je tu za vas nekaj nasvetov, ki vam bodo prihranili hude ure v trgovinah, vašim otrokom pa olajšali prve korake v šolski svet.
Ko se odpravljate v trgovino, ne pozabite dveh stvari: seznama šolskih potrebščin in pa vašega otroka.
Prav je, da se že doma pogovorite, kaj boste nakupovali in otroku razložite, da ne boste mogli vedno upoštevati njegovih želja.
Vsak šolar potrebuje šolsko torbo. Pri nakupu le te bodite pozorni na to, da ni prevelika in pretežka, da ima ojačan hrbtni del in dno. Naj bo iz mehkega materiala in pokrov naj bo dobro upogljiv. Pri barvi in vzorčkih pa le upoštevajte otrokove želje.
Peresnica naj bo čim manjša. Nikar ne kupujte velikih večplastnih peresnic, kijih otroci komaj stlači- io v torbo in kojih v šoli razprejo, na mizici ni več prostora za zvezek.
V prvem ra zredu na začetku ne potrebujejo drugega kot dva svinčnika, šilček in ra-
dirko, morda še rdečo barvico. Kasneje med letom potrebujejo tudi nalivnik. Ne kupujte nalivnikov s peresom. Otroci v začetku pisanja pisala močno pritiskajo na površino, zato se peresa zvijejo in nalivnik toči. Boljši je tako imenovan levičar-naliv-
ski
nik, ki ne toči. Barvice in flomastri so v peresnici nepotrebni, raje jih kupite posamezno, ker boste s tem prihranili tudi nekaj denarja.
Barvice naj ne bodo v kovinskih embolo ža h. Dvanajst različnih barv je za v šolo čisto dovolj, če pa otrok želi imeti največjo škatlo barvic, naj jih uporablja
doma.
Na tržišču boste našli ogromno različnih zvezkov. Ob nakupu ne glejte samo na zunanjost, ampak tudi kakšen je papir, kolikšen je razmik med črtami, če imajo listi narisane robove. Poglejte tudi, kako je zvezek vezan, da ne bo vaš otrok že prvi mesec ostal brez platnic. Poskrbite tudi, da bodo zvezki lepo oviti in opremljeni z ustrezno nalepko.
Ker otroci v šoli veliko ustvarjajo, potrebujejo tudi lepilo in škarje. Nt vas ne bo strah kupiti ostrih Škarij, saj so otroci pri delu bolj previdni, kot se vam zdi. Če je vaš otrok levičar, mu kupite škarje za levičarje, tudi te so že nekaj časa na tržišču. Najboljše lepilo pa je v stiku, ker
si otroci pri delu z njim ne zamažejo prstov in se ne popacajo. Ker se lepilo hitro porabi, ne pozabite na redne zaloge, da ne bodo otroci v šoli v neprijetnem položaju.
Na koncu pa na pozabite še na kakšno majhno plišasto igračko, h kateri se bo vaš otrok lahko stisnil, ko mu bo malce tesno pri srcu. Za njo se vedno najde prostor v še tako natrpani šolski torbi.
Pa lep začetek pouka vam želim.
Urša Kotnik
e«
neonu
KRIM CE NTER
Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje
Tel. št.: 58-33-323 PE OKONINA
Tel. št.: 58-41-441
Bliža se ca s, ko bo vaš otrok zopet stopil v novo šolsko leto.
Zato smo v KRlM-n pripravili veliko lepih oblačil za male in velike šolaije, domačih proizvajalcev po ugodnih cenali^ NOVO- NICK DANIELS JEANS -NOVO Pridite in se prepričajte, ne bo vam žal!
Piše: Aleksander Videčnik
Tudi v naših krajih so pripovedovali razne zgodbe in dogodke, ki so bili plod človeške domišljije. Toda ljudje sojih radi poslušali. Domala vsak predel naše doline je imel kakšno pripoved. Seveda je potem sčasoma, ko so ljudje že brali časopise in knjige, to pripovedništvo počasi zamrlo. Dobro je, da so nekateri pisci, predvsem učitelji, lotili zbiranje tega dragocenega ljudskega izročila. Med starejšimi ljudmi izpred 25 let, je bilo to pripovedovanje še zelo pogosto. Radi so povedali kakšno zgodbo iz
Ko še ni bilo elektrike
Danes si res ne moremo predstavljati petrolejk in sveč v naših domovih. Toda še ni tako daleč nazaj, ko so vnaših krajih svetili še vedno na način izpred sto let. Tako je bilo tudi v Šmihelu. Zato so spomladi leta 1952 ustanovili Odbor za elektrifikacijo. Šmihelčani so pač že od nekdaj bili napredni, Tudi tokrat so omrežje zgradili z lastnimi sredslvi, zato je pri njih elektrika zasvetila prej kot drugje. Odbor je načrtoval elektrifikacijo zaselkov Šmihel, Radegunda, Brezje, Lepa Njiva, Bele Vode in Skorno. To je kar obsežno območje. Seveda so po posameznih zaselkih delovali pododbori, da so se stvari hitreje premikale. Pobuda za te načrte je prišla iz Šmihela, zato je osrednji odbor vodil Šmihelčan Lovro Goličnik.
Ob izvajanju načrtov so naleteli na številne ovire, nekateri lastniki domov niso dojeli pomembnosti elektrifikacije in so zavirali prizadevanja pobudnikov. Šmihelčani so se povezali z Elektro Celje, takoj so pristopili še prebivalci Lepe Njive in Belih Vod. Popisati je bilo treba potrebe po priključkih po domovih. Ljudje so bili zelo skromni in so želeli le nekaj svetlobnih teles, morda priključke za radio, kmetje pa večina priključke za stroje. No, gospodinjskih aparatov tedaj pri nas še ni bilo. Sredstva so zbrali interesenti sami, eni v lesu, drugi v denarju, vsi pa so vložili v gradnjo veliko svojega dela. Pri vsem tem so pomagale tedanje kmetijske zadruge.
Mnogi so se razburjali zaradi velikih prispevkov, toda upoštevaje terenske prilike so bili priključki pač dražji, kot tisti v ravnini. Če so nekateri nasprotovali elektriki, so po tem, koje v hiši zasvetila, dejali, da bi je za ves denar ne dali več nazaj... In zasvetila je leta 1954.
bjudske pripovedi
svoje okolice, včasih srhljivo, večkrat pa izrazito pravljično.
Nekaj pripovedi bomo objavili, čeprav danes niso več tako pomembne kot nekaj desetletij nazaj. Naši ljudje so predvsem v zimskem času opravljali skupinska dela v hiši, to seje dogajalo ponavadi v "hiši" okoli tople lončene peči. Otroci so napenjali ušesa in se pri tem greli, starejši pa so kar tekmovali, kdo bo povedal več zanimivih zgodb.
MLINAR IN POVODNI MOŽ
Savinja je bila nekoč veliko bolj globoka, kot je danes. Posebno globoki so bili tolmuni ob jezovih, in teh je bilo veliko. Blizu Ljubnega je v tolmunu, globoko pod površino Savinje, imel svoj grad povodni mož. Baje je bil ves sluzasto zelen, Koje sijala luna je rad prihajal na suho in tam vso noč piskal. S tem je privabil vile z Rogatca, ki so rade poplesavale med senenimi kopami in jih pri tem razmetale. Ljubence je jez-
ilo, ker so morali potem ponovno grabiti seno in ga dajati v kope.
Tam blizu je živel mlinar, ki seje nad povodnim možem stalno jezil, tudi zaradi sena. Nekoč pa je vjezi izrekel hude besede: "Hudič naj vzame vile in povodnega moža." To je kralja vodnih globin in seveda tudi vile prizadelo. Povodni mož seje sklenil maščevati. Koje mlinarjevfantže malo odrasel, gaje nekoč potegnil v globino in zaprl v svoj grad. Mlinarje žaloval in tarnal za sinom. Vedel je, da se mu je povodni mož maščeval. Kadar je lovil ribe v Savinji, je vedno opazoval v globino reke, saj si je mislil, da je njegov sin nekje v teh globinah kot ujetnik povodnega moža.
Nekoč pa je med ribami zagledal sina, kako se z njimi igra. Skočil je v vodo in ga potegnil iz nje. Domaje ves srečen poslušal pripoved sina, kako mu je uspelo pobegniti iz gradu povodnega moža. Mlinar ni nikoli več preklel vil niti povodnega moža.
[ljudska verovanja
V BELI JE NEMIRNO
Visoko v hribih nad Podvolovljekom so med zadnjo vojno imeli partizani bolnišnico. Nemci so sledili sledem oskrbovalcev bolnišnice in jo odkrili. Pobili so vse ranjence in bolniško osebje. Leta 1946 sta šla Lojz in Mlačnikov Karel ob dveh ponoči na lov v bližino nekdanje bolnišnice. Kmalu sta slišala v gozdu močan šum. Lojzje povedaj, da tod okoli rado straši. Naenkrat je glasno treščilo in zabučalo za njima. Blizu Velike planine sta slišala glasno smejanje. Ko sta se po isti poti vračala, sta spet slišala ta grozen smeh. Po pripove-
dovanju kmetov v dolini so tudi oni večkrat slišali ta smeh.
DENAR NA SMREKI
V Raduškem vrhu je živel kmet, ki je daleč naokoli slovel kot velik skopuh. Privarčeval je veliko denarja, ki ga ni zaupal nikomur. Splezal je na visoko smreko in tam skril denar. Nihče ni vedel za skrivališče, koje kmet umrl.
Nekoč je šla mimo tiste smreke sosedova hči in zagledala pod njo sedeti pokojnega kmeta. Tako seje prestrašila, daje zbolela. Ko so smreko podrli, so našli skrivališče, toda denar ni več veljal - bilje le še kup starega papirja.
Družina na kmetiji Orešnik v Primožu nad Ljubnim pred prvo svetovno vojno. Sliko nam je poslala Marija Orešnik s Primoža.
RAČUNALNIŠTVO
Za lažje delo v Wordu I.
Pri delu v pisarni se vsakodnevno srečujemo z goro tipkanega materiala in brez urejevalnika besedil si resnega dela skorajda ne moremo predstavljati. Najpogosteje se na našem ekranu znajde Word, ki pa nam kljub temu, da gre za enega najboljših urejevalnikov besedil, zna delati sive lase. Za vas sem izbrskal rešitve za nekaj problemov, o katerih so me najpogostje spraševali. Upam, da bodo pomagale tudi vam.
Piše: Uroš Kotnik
SPREMEMBA STANDARDNE PISAVE V NOVIH DOKUMENTIH
Če nam Word pri odpiranju novih praznih dokumentov ponuja premajhne črke ali napačno pisavo, lahko spremenimo slog pisave za vse nove dokumente kar v odprtem dokumentu v katerem se nahajamo. Recimo, da vam računalnik pri odpiranju novega dokumenta nastavi pisavo Times New Roman v velikosti 10 pik, vi pa bi želeli, da se nov dokument vedno odpre s pisavo
Ariel v velikosti 12 pik.
Uporabimo ukazOblika/Pisava in pri tem označitev besedila ni potrebna. V oknu določimo vse spremembe in okno zaključimo z gumbom Privzeto (levo spodaj). Ob uporabi tega ukaza nas računalnik opozori, da bota sprememba veljala od tega trenutka dalje za vse dokumente, ki jih odpiramo preko gumba Nov prazen dokument.
KAKO SE VRNITI NA MESTO, KJER IMAMO KAZALEC Pri pisanju in urejanju dolgega dokumenta se nam velikokrat zgodi, da se v njem izgubljamo in ne vemo kje, imamo kazalec. Za skok na mesto v dokumentu, kjer smo pri uporabi dokumenta prenehali s pisanjem, oziroma napisali zadnji znak uporabimo <SHIFT> + <F5>. To kombinacijo uporabimo tudi za vrnitev na lokacijo, kjer imamo kazalec, če smo se premikali z drsnikom. ODPRAVLJANJE SPLETNE POVEZAVE IZ BESEDILA Velikokrat imamo opravka s pis-
anjem elektronskih in internetnih naslovov v naših dopisih. Word te naslove prepozna in jih podčrta kot internetno povezavo. Če tega ne želite potem na povezavo kliknete z desno tipko na miški. Iz menuja izberete Urejanje/ttiperpovezave in v oknu, ki se odpre, pritisnete gumb Odstrani povezavo. Od tega trenutka naprej Word jemlje to besedilo kot običajno besedilo in ne kot internetno povezavo.
NADLEŽNA VELIKA ZAČETNICA
Avtomatsko pisanje velike začetnice je prav zoprna in na trenutke povsem neuporabna lastnostWord-a. Word namreč predvideva, da so prve besede obenem začetki stavka in jih zato popravi v veliko začetnico. Ravno tako bo popravil tudi vsako črko, ki se nahaja za piko, pa četa pika predstavlja konec prejšnjega stavka ali ne. Na srečo lahko to izključite:
-	Izberite Orodja/Samopopravki (Tools/AutoCorrect).
-	Na pogovornem oknu izberite
zavihek Samopopravki (AutoCor-rect).
- Izključite opcijo Prvo besedo stavka piši z veliko (Capitalize first letter in sentences).
KAKO PREPREČITI DELJENJE DVEH BESED
Večina se nas ne obremenjuje, kje urejevalnik naredi novo vrstico, a vedno ni tako. Naprimer, da želimo, da bi besedi 'Savinjske novice' ostali skupaj. Uporabiti moramo nedeljivi presledek. To je poseben presledek, ki ga Word ne sme prelomiti. Do tega presledka pridete s pritiskom na kombinacijo <CTRL> + <SHIFT> + <PRESLEDNICA>.
RAČUNALNIŠKI INFORMACIJSKI SISTEM V MOZIRJU JE BIL V TURISTIČNI SEZONI NEUPORABEN
Izpad z razlogom
Občina Mozirje se je vključila v mednarodni projekt Phare CBC "računalniško podprt turistično informativni sistem" aprila lani, ki je nastal kot pilotni projekt 16. občin ob meji z Avstrijo. Projekt je nastal na podlagi večletnih ugotovitev, da si uspešne promocije in trženja v turizmu ni mogoče predstavljati brez sodobne računalniške podpore pri zbiranju, obdelavi in posredovanju informacij turistom. Tako tistim, ki se o kraju svojega potovanja šele odločajo kot onim, ki so že v kraju in iščejo dodatno ponudbo, zanimivosti, prireditve ali pa dobro gostilno.
Sistem naj bi torej nudil učinkovito pomoč pri turistični promociji, vendar kljub dvakratnemu poskusu v roku enega tedna računalniški sistem, nameščen ob restavraciji Gaj pred Savinjskim gajem, ni deloval. Niti se ni odzval na prijazno ponujen denar, ki naj bi ga kot plačilo turistično informativne storitve pogoltnil v vrednosti od 50 do500tolarjev. Kerje bila vsa stvar ob lanski otvoritvi in predstavitvi pospremljena s precejšnjo publiciteto, smo se za vzroke, zakaj sistem ne deluje, pozanimali pri predsednici mozirskega turističnega drušlva Mojci Finkšt. 'V zadnjih dveh mesecih je v resnici prihajalo do izpada, ker smo šli
iz navadne internet povezave na ADSL Za uporabnike računalniško podprt turistično informativni center mesec dni ni deloval."
Iz podatkov, s katerimi nam je postregla Urška Čokan, je sicer razvidno, da se je sistema v sedmih mesecih preteklega leta poslužilo skoraj 35 tisoč ljudi, od tega jih je največ iskalo informacije o teieko-movih storitvah, precej obiskovalcev Mozirja seje zanimalo tudi za Golte in Mozirski gaj. Številke so vsekakor vzpodbudne, pravi Mojca Finkšt, vendar je škoda, ker občina nima samostojne internetne strani.
Savinjčan
Računalniški informacijski aparat je zavrnil za turistično informacijo ponujeni mu denar (foto: Ciril M. Sem)
■■H
Občutljiv konjski želode«
Prehrana konj ima kar nekaj posebnih značilnosti. Konj služi človeku več let kot druge živali. Pri tem je njegova učinkovitost precej odvisna od prehrane. Za konja vemo, da je rastlinojeda žival, vendar ni prežvekovalec. Želodec konja, ki je enodelen, je v primerjavi z želodcem goveda majhen. Preden doseže hrana, ki jo je konj zaužil, takšno obliko, da jo organizem lahko izkoristi, mora preiti prebavo v želodcu ter prebavo in resorbcijo v tankem črevesu.
* h
Piše: Marija Mikek
Lahko rečemo, da je konj zaradi tega na slabšem kot govedo. Govedo namreč lahko razgradi v vampu marsikatero sestavino obroka, torej prej, preden doseže hrana tanko črevo, kjer se nadaljuje prebava in absorbcija hranilnih snovi. Zato lahko govedo pogostozauživa krmila, kijih konjem ne pokladamo in ob njih tudi dobro prirašča. Če bi ista krmila dajali konjem, bi ti zboleli za koliko.
Težko bi našli kako vrsto domačih živali, ki je bolj občutljiva za pravilno krmljenje. Konju moramo dajati obroke redno, večkratna dan. Obroki ne smejo biti obilni zaradi majhnega želodca, zato po potrebi povečamo število obrokov. Konj mora imeti za zauživanje hrane dovolj časa, saj jo temeljito žveči. Spreminjanje obrokov, uvajanje novega krmila v obroke, mora vedno potekati postopoma.
Poleg paše so klasična krmila za konje seno, rezana slama in oves. V prehrani konj pogosto uporabljamo tudi koruzno in travno silažo, ki morata biti higiensko neoporečni. Peso in korenje imajo konji zaradi sočnos-
ti in okusa radi, še posebno korenje znatno izboljša tek in je dober naravni nadomestek za pomemben karaten. Ni nujno, da dajemo konjem od žit samo oves. Danes zamenjujejo oves, delno ali v celoti, druga žita in sicer: koruza, ječmen, sirek, pšenični otrobi. Pšenice in rži konjem ne dajemo. V prehrano konj lahko vključujemo tudi suhe pesne
rezance, ki pajih moramo pred krmljenjem vsaj za nekaj ur namočiti v štirih delih vode. Danes dajemo konjem dostikrat kompletne krmne mešanice, ki so industrijsko ali pa doma pripravljene.
Minerali in vitamini odločilno sodelujejo pri najrazličnejših presnovnih procesih, zato jih moramo konjem dnevno dodajati v zadovoljivi količini in pravilnem medsebojnem razmerju. Zelo pomembna je oskrba konj z magnezijem, kalcijem in fosforjem. Za oskrbo z natrijem mora konjem stalno biti na voljo lizalni solni kamen. Še posebno je to pomembno pri športnih konjih v treningu (znojenje). Zaradi poman-
jkanja natrija se lahko pri povišanih temperaturah žival hitro zgrudi. Ključni vitamini v prehrani konj so vitamin A ter vitamini B,, B2, B12, E, biotin in folna kislina. ^
Voda mora biti čista, zdrava, sveža in konjem stalno na voljo. Nekateri konji so za okus in vonj vode posebno občutljivi, zato ne pijejo vsake. Načeloma je najmanjša količina, ki
jo konji popijejo na dan 30 litrov, lahko pa tudi dosti več, odvisno od temperature, obsega dela, znojenja, laktacije...
Glede na to, da konje navadno krmimo individualno, glede na starost, fiziološko stanje, telesno maso, namen uporabe, obremenitve, bom navedla nekaj primerov obrokov.
Primer 1:18 mesecev, končna telesna masa (TM) 500 kg
Travna silaža 5 kg, korenje 1 kg, travniško seno 3 kg, koruza 1 kg, oves 1 kg.
Primer 2:30 mesecev, končna TM 400 kg
Koruzna silaža 10 kg, travniško seno 3 kg, oves 0,5 kg, koruza 0,5 kg.
Primer 3:30 mesecev, končna TM 600 kg
Korenje 2 kg, krompir parjen in siliran 12 kg, travniško seno 3 kg, koruza 1,5 kg.
Primer 4: kobila v zadnjih treh mesecih brejosti, TM 600 kg
Travniško seno 3 kg, koruzna silaža 10 kg, koruza 2 kg, dopolnilna krmna mešanica 1 kg.
Primer 5: doječa kobila, 600 kg TM
Koruzna silaža 15 kg, travniško seno 2 kg, oves ali ječmen 3 kg, koruza 2,5 kg, sojine tropine 1,2 kg.
Primer 6: športni konj, srednje obremenjen, TM 600 kg
Travniško seno 3 kg, koruzna silaža 15 kg, koruza 3 kg, ječmen 1 kg, suhi pesni rezanci 2 kg.
V obroke je potrebno dodati mineralno vitaminsko mešanico in lizalni solni kamen. Pri sestavljanju obrokov izhajamo vedno iz kakovosti oziroma hranilne vrednosti voluminozne krme, ki jo pokladamo.
Kmetijska svetovalna služba Mozirje
Voda mora biti čista, zdrava, sveža in konjem stalno na voljo. Nekateri konji so za okus in vonj vode posebno občutljivi, zato ne pijejo vsake. Načeloma je najmanjša količina, ki jo konji popijejo na dan 30 litrov, lahko pa tudi dosti več, odvisno od temperature, obsega dela, znojenja, laktacije...
SLIKARKA IDA VOLER
lučke domačije
V sedemindvajsetih letih je naslikala preko 2.000 slik, največ krajine in tihožitja, in jih toliko, če odštejemo tiste podarjene, tudi prodala, vendar Ida Voler ni slikarka. Vsaj za tiste, ki prisegajo na akademske nazive, abstarktna videnja sveta in še mnogokaj, kar navadnim smrtnikom največkrat ni povsem razumljivo.
Zaradi splošnega vtisa pomembnosti in poznavanja stroke govorijo o umetnosti, čeprav je ravno ta največkrat naložena na zaprašene skladovnice, obsojena na staranje brez kupcev, ki naj bi bili tudi občudovalci. Vendar samoto ni merilo za presojo umetnostnega ustvarjanja, zato je tudi o Idi Voler, kije prvenstveno žena, mati in gospodinja, pošteno govoriti kot o slikarki.
Letos je po naročilu ustvarila že preko petdeset slik, toliko naj bi jih do konca leta še nastalo v njenem "ateljeju", kije podnevi kuhinja, zvečer pa, ko se umiri delo in utihne hiša, postaneslikar-
Z razstave Ide Voler ob Lučkem dnevu
(foto: Ciril M. Sem)
ska delavnica. Na razstavi ob Lučkem dnevu je postavila na ogled dvajset lučkih domačij, ki že različno dolgo krasijo stene naročnikov. Njena dela niso samo bolj ali manj cenjena darila ob raznih priložnostih, ampak in predvsem dokument nekega časa in obdobja, ki se skupaj z domačijami in ljudmi spreminja. Zgornja Savinjska dolina je po zaslugi Ide Voler ujeta skozi domačinske detaj le v kronistlčno sl ikar-ski zapis s fotografsko natančnostjo in talentom, ki bi se ob drugačni priložnosti zagotovo še bolj razbohotil.
Savinjčan
MEDNARODNI DVOBOJ V BRIDGEU V MOZIRJU
Nizozemci proti domačinom
Bridge je mnogim neznana igra s kartami, ki nima nikakršne povezave s hazardom, v svetu pa je zelo razvita in ima status tekmovalnega športa. Redno se odigravajo svetovna prvenstva in bridge olimpijade, ki bodo poslej vključene v okvir zimskih olimpijskih iger ter mnogi mednarodni tumiiji, ki se odvijajo predvsem v najbolj mondenih turističnih središčih širom po svetu. Tradicionalno uspešne so zlasti Italija, ZDA, Francija, Velika Britanija in skandinavske države, v zadnjem času pa vodilno vlogo prevzemajo Poljaki, silen razmah pa doživlja bridge tudi v Rusiji (primeijava s šahom) in zlasti na Kitajskem (veliki reformator Teng Hsiao Ping je bil odličen in strasten igralec bridgea in na ta način navezal ponovne stike z ZDA).
Najbolj množično pa se bridge igra na Nizozemskem, kjer je več milijonov registriranih igralcev in skoraj ni naselja, kjer ne bi delovala vsaj dva bridge kluba. Zato ni čudno, da sta tudi zakonca Joop in Jenny Zonneveld Piek, ki sta si svoj drugi dom našla v Lokah pri Mozirju (o njunem bivanju pri nasje bil vSavinjskih novicah že objavljen prispevek), navdušena bridgeista.
Kmalu po prihodu v Zgornjo Savinjsko dolino sta navezala stike z Bridge klubom Velenje. Letos poleti sta ob obisku svojih prijateljev iz Holandije predlagala prijateljski dvoboj s predstavniki naše regije. Velenjčani so se prijaznemu vabilu odzvali in odigrali moštveni dvoboj na 24 partij. V slovenskem moštvu, ki gaje vodil državni reprezentant in udeleženec bridge olimpijade Bojan Ambrož iz Velenja, so nastopili še Mogilnicki, Cepec iz Slovenj Gradca ter Nikolaj Marjanovič kot predstavnik Mozirja. Nizozemsko moštvo pa sta poleg para Zonneveld sestavljala še vrhunski igralec Ridder Willem s svojo partnerko Tineke.
' MIHA PRUSNIK IZ SOLČAVE
"Da bi bil enkrat polnoleten"
Glasba je njegov svet, bi lahko rekli za Miha Prušnika iz Solčave, ki je s svojo prijateljico frajtonarico postal nepogrešljiv na različnih prireditvah v domačem kraju in širše. Drugače pa se od svojih vrstnikov ne razlikuje. Kot devetletnik rad »ušpiči« kakšno vragolijo, se igra s sestrico Nežo in bratcem Jožkom. Počitniški dnevi pa mu minevajo v raziskovanju okolice.
Glasbeno zanje Miha že dve leti pridobiva ob pomoči mentorja Darka Atelška, ki je prepričan, daje maji ..'.'glasbenik veliktalent. Po Darkovih besedah si je fant v dveh letih nabral že toliko znanja,
kot ga marsikdo težko osvoji v štirih letih. Kaj malemu harmonikarju pomeni glasba, je pokazal na različnih prireditvah. Že dvakrat seje skušal v igranju na izbirnem tekmovanju za zlato har-
3pjCj
m m ;
moniko v Nazarjah, popestril prireditve v Solčavi in svojo virtuoznost pokazal na koncertih Darka Atelška s solo nastopi. Za sabo pa ima že tudi nastop na televizijski oddaji Vsakdanjik in praznik ter nastop na celjski televiziji. »Prvo harmoniko mi je prinesel Miklavž, a mije čez čas postala premajhna, tako da sem jo moral zamenjati,« resno odgovarja Miha, ko beseda nanese na njegove prve korake v svetu glasbe.
Poleg frajtonarice pogosto prime tudi za delo na kmetiji in pomaga staršem. Njegova velika ljubezen so čebele. Miha je tako zagnan čebelar, da ima že svoj panj, za katerega skrbi samostojno. Rad ribari na ribniku na Ljubnem ali pa se z očetom poda na lov. Z bratom Jožkom se pripravita tudi k obdelavi lesa. Njun samostojni izdelek - grablje sta lani že razstavila na razstavi ročnih del v domačem kraju. Poleti, ko so dnevi dovolj dolgi, se najde čas tudi za igro, nogomet in sanjarjenje. Želja ima Miha veliko. A njegova največja je: »Da bi bil enkrat polnoleten, ker bi lahko tedaj naredil izpit za lovca in ribiča.« Prva se mu bo vsekakor čez leta uresničila. Ali bo tedaj enako razmišljal, pa bomo lahko zvedeli šele čez dobrih devet let.
V štiriurnem kvartaškem maratonu v Mozirju so se domači igralci izkazali pred nizozemskimi kolegi
Dvoboj je trajal štiri ure v prijateljskem vzdušju, rist s končnim rezultatom 62:37. Ob zaključku so V sedmih igrah so bili uspešnejši Nizozemci, se-	se gostje zahvalili za prejeta priložnostna darila
dem se jih je končalo neodločeno, v desetih pa	in obljubili revanžo v naslednjem letu,
so zmagali domačini in odločili dvoboj v svojo ko-	NM
Miha Prusnik s prijateljico frajtonarico (foto: Ciril M.Sem)
Marija Sukalo
O
LEVA SCENA
Dalaj Eegol v Kokarjah
Verjetno je malo mladih, ki ne bi poznali roparja Ali en-a ali pa vsaj kakšen njegov komad. Rapar, takrat še v najstniških letih, je stopil na slovensko glasbeno sceno s komadom Burek in z njo tudi postal zvezda in idol marsikateremu fantu.
Tako je prišel na svet njegov prvi al- Dalaj Eegol: »Da, seveda, novo ime, bum z naslovom Leva scena, s kafer- nova glasba in novi komadi.« im je imel nemalo težav. Potem se	3. Boš nadaljeval z istim stilom kot v
dolgo z njegove strani ni nič zgodilo, albumih Leva scena in Smetana za po štirih letih pa je mlade spet osvojil trende? s pesmijo Who's the real Kekec, kije Dalaj Eegol: »Nov album nima bila kar 2 meseca na prvem mestu	nobene veze s starima, to bo čisto
Videospotnic. S Kekcem je prišel tudi nekaj drugega in povsem dru-nov album Smetana za trende, ki se gačnega« je od njegovega prvenca močno raz- 4. Si besedila pišeš sam? likoval, govoril pa je veliko o drogi.	Dalaj Eegol: »Da, sam. Saj veš, kako
V Kokarjah pa se nam je predstavil gre: »Včasih se usedem in napišem v čisto drugačnem glasu in stasu. Z tekst......
novim imenom, novim stilom in novo 5. Imajo tvoje pesmi kakšno skrito glasbo je njegove stare fane razočar-	sporočilo ali naj jih razumemo dobes-
al, druge pa spet navdušil.	edno?
Poglejmo, kako je odgovoril na Daloj Eegol: »Besedila govorijo res-nekaj kratkih vprašanj.	nico z mojega stališča, upam, da jih
1.	Zakaj si zamenjal ime, s katerim drugi tudi tako sprejemajo.«
si v bistvu postal zvezda?	6. Povej mi še, kako seti zdi v Kokar-
Dalaj Eegol: »Tega filma je konec, jah? želim si biti še kaj drugega.«	Dalaj Egol: »Meni je lepo, precej
2.	Lahko sedaj - z novim imenom - zdrav folk glede na druge kraje.«
pričakujemo kaj novega s tvoje strani?	Miss Galaxy
Dalaj Eegol v svetlikajoči se satenasti srajci in s slušalkami je dokaz, da je nekdanji raper s »puloverjem na kapuco« stopil v svet elektronske glasbe
Za 16. september je najavljen nov in težko pričakovani album Whitney Houston.
Ne glede na številne nerazveseljive govorice o njenem privatnem življenju, se Whitney ne da. Njen talent ni nič manjši, Še vedno je prva dama popa in soula.
ALYA je delovna tudi poleti.
Junija in julija je s svojo skupino imela mnogo koncertov po vsej Sloveniji.
Nastopila je tudi v Lendavi na največjem slovenskem srečanju motoristov, kjer se je predstavila pred skupino Lenningrad cowboys In navdušila motoriste ter njihove spremljevalke. Pravi žur pa je bil tudi na velenjski Noči ob jezeru, kjer seje predstavila mnogim, rocka željnim obiskovalcem. V
sodelovanju s priznanim avtorjem Dejanom Radičevičem pridno pripravlja gradivo za svoj prvenec. Po radijskih postajah pa na ves glas predvajajo pesem IGRA, ki je prava osvežitev za vroče poletne dni. V avgustu bo nastopila v mnogih slovenskih krajih
(Maribor; izola, celie, ruše! murska sobota, Ljubljana...), v njenem bandu je moč opaziti novega klaviaturlsta Beleta. Vsem bralcem želi hladen tuš za vroče dni.
Pravkar je izšel najnovejši in že kar nekaj časa pričakovani novi album argentinske latino vroče atrakcije M ATA Ll E OREIRO z naslovom TURMALINA!
Latino lepotico, ki smo jo decembra 2000 lahko videli tudi v Sloveniji ob peti obletnici POP TV, poznajo tako poznavalci dobre latino glasbe kot ljubitelji TV nanizank iz latino sveta. Album TURMALINA je odlična kombinacija latino ritmov, rocka, popa in zvokov, ki spominjajo na 70. in 80.leta, Odlični kitarski vložki so delo urugvajskega talenta Jaimeja Roosa. Natalia je dodobra sprostila svojo domišljijo, saj se je podpisala pod nekatere skladbe na albumu. Za skladbo „Alas de L§bertad"
(Wings Of Freedom) je dobila inspiracijo pri otrocih, ki jih je srečala v mestu Jujy v Argentini. Skladba „Mar" (Morje) opeva ljubezensko zgodbo med mornarjem in njegovim dekletom.
Foo Fighters so razpadli, šli vsak po svoje in na koncu ugotovili, da imajo še dovolj kreativne energije, da ponovno izdajo skupni album.
Luč sveta naj bi dočakal 2l.oktobra, naslov pa je že znan: One By One! Celo več kot to, znan je že prvi slngl iz albuma, ki se imenuje „Ali My Life".
Alenka
TURISTIČNA KMETIJA POGOREVC IZ PODVOLOVLJEKA
Zgoritjesavinjfanom manjka zdrave kritičnosti
Smerokaz ob cesti Luče - Podvolovljek me opozori, da zavijem na turistično kmetijo Pogorevc, ki leži na rahli vzpetini nad reko Lučnico. Tu se srečam s petimi gosti iz Belgije in tremi generacijami Pogorevčke družine. Ana in Vinko Špeh, ki gospodarita na kmetiji v Podvolovljeku, se približujeta »Abrahamu«, sin David in hčerka Anja sta v cvetu dvajsetih let, Anina starša, Marija in Anton Plesnik, pa si še nista nadela sedmih križev, zato lahko složno poprimejo za delo. Kmetija se razteza na prostoru od petsto šestdesetih pa vse tja do tisoč metrov nadmorske višine. Travnike obdelujejo večinoma strojno, za ročno košnjo pa še vedno največ skrbi oče Anton.
Špehovi se ukvarjajo s proizvodnjo mleka, gozdarstvom in v poletnih mesecih, ko sta doma tudi študent David in dijakinja Anja, tudi s turizmom, s katerim so začeli pred osmimi leti. Po Davidovih besedah je v zadnjem času vse več gostov prav tujcev, ki si preko elektronske pošte rezervirajo termine že v spomladanskem času. Zadovoljni gostje pa se v svoje domovine javljajo v živo v radijske oddaje in pripovedujejo, kako je Slovenija lepa in neodkrita dežela. Med glavnimi aduti turizma je pri Pogor-evečvih hrana, gostoljubje in naravne lepote. »Seveda pa ni vse zlato,« je kritična gospodinja Ana: »Težkoje, ker smo v naši dolini vtu-rizmu tako nepovezani. Praktično ni dodatne ponudbe, ob vsem tem pa smo še pogosto odvisni od vremena. V največjo pomoč nam je trenutno slovensko združenje turističnih kmetij s sedežem v Celju, ki vsako leti izda katalog in ga objavi tudi na internetu.«
V razgovor se vključi tudi gospodar Vinko, kije mnenja, daje stanje v kmetijstvu vsak dan slabše: »Včasih je bilo tisoč litrov mleka na mesec dovolj za položnice, danes pa ga je trikrattoliko premalo. »Med razgovorom nam je zaupal, daje pred leti prvi obisk pogajalcev iz EU za kmetijstvo v Sloveniji stekel prav na njihovi kmetiji. »V pogovoru s pogajalci sem vprašal italijanskega predstavnika, kako misli, da bomo preživeli, in mi je ta odgovoril: Zelo lepo imate tukaj, a bo težko.«
Vendar kljub vsemu še vrtam v Pogorevčke, s katerimi sedim v »hiši« in pokušam dobrote, ki jih ponuja njihova miza, kako je v kmetijstvu na splošno. Ob tem pa segospodarVinko razgovori: »Dolga leta sem v organih mozirske zadruge. Vseskozi opozarjam na tekočo problematiko. Sicer se ni takoj premaknilo, a ob letu osorej se je marsikaj zganilo. Sedaj pa imam občutek, da med kmeti vla-
Zadovoljni gostje širijo glas o lepotah Slovenije in gostoljubju domačinov
(foto: Marija Šukalo)
NIKI Dl GRAZIA Z LJUBNEGA OB SAVINJI:
»Mladi potrebujemo svoj prostor«
Ze v prejšnji številki Savinjskih novic smo poročali, da so v sklopu praznovanja občinskega praznika na Ljubnem ob Savinji odprli mladinsko sobo. V njej naj bi se organizirano družili tako osnovnošolci kot srednješolci ter tudi že nekaj let starejši mladinci, za vodenje dejavnosti v omenjeni sobi pa je ljubenska županja Anka Rakun pooblastila Nikija Di Grazio iz Oko-nine.
da neka splošna apatičnost, kar ni dobro. Ob neki priložnosti je direktor Zadruge Vrhovnik dejal, da Zgo-rnjesavinjčanom manjka zdrave kritičnosti, s čemer se popolnoma strinjam. Splošne problematike pa je toliko, da se je niti ne da popisati. Ob vsem tem, kar se danes v kmetijstvu dogaja, upam, da ob vstopu v Evropsko unijo ne bomo živeli od ministrovih obljub in svežega zraku.« David pa ga je dopolnil: »Problem bodo kvote. Če nekdo, ki ima deset krav, izgubi tri, je to trideset procentov izpada proizvodnje. Povprečna velikost slovenske kmetije je nekaj manj kot pet hektarov, pa še te so pogosto razdrobljene, povprečna starost gospodarja na kmetiji je skoraj šestdeset let. Več kot polovica gospodarjev na slovenskih kmetijah ima le osnovnošolsko izobrazbo ali manj, več kot osemdeset procentov gospodarjev pri nas je brez ustrezne kmetijske izobrazbe ali pa imajo s področja kmetijstva samo praktične izkušnje.«
Ob tolikšnih podatkih, kijihje David oddrdral kot bi bral kakšno statistično poročilo, me je zanimalo, če vidi svojo prihodnost na kmetiji. A se je le hudomušno nasmehnil: »Zaenkrat ne! Diplomiral sem na fakulteti za organizacijske vede, smer organizacija in management, trenutno pa zaključujem študij informatike.« Tudi Ani sem želela postaviti isto vprašanje, a ko sem jo samo pogledala, je smeje dopolnila brata: »No, z mamo sva v kuhinji že kar uigran par, a trenutno si najbolj želim nazaj v šolske klopi.«
Marija Šukalo
»Po mojem mnenju bi morali imeti mladi v vsaki občini takšen prostor, v katerem bi se lahko sestajali, se družili in se izobraževali.
Naš namen je, da na enem mestu skušamo združiti in izmenjati ideje, se dogovoriti za skupne programe in jih kar najbolj kakovostno izpeljati. Z rednimi srečanji bomo začeli v oktobru, in sicer vsak torek in četrtek med 17. in 20. uro, do takrat pa
bomo oblikovali tudi program aktivnosti, ki ga bomo nato po potrebi prilagajali večini udeležencev,« je povedal Di Grazia.
Ob tej priložnosti ambiciozni vodja mladinske sobe ni pozabil zahvale županji, kije našla dovolj razumevanja za podmladek ljubenske občine, zdaj pa so na potezi mladi upi, da upravičijo zaupanje.
KF
LOKOSTRELSTVO
Pridni kot mravljice
Mozirski lokostrelci potujejo iz turnirja na turnir. Tako so se udeležili dveh turnirjev: v Zagorju za slovenski FITA pokal v disciplini FITA 2x70 metrov in v Čakovcu.
V Zagorju sta Primož in Dušan Perhač osvojila 1. mesto z rezultatom 674 oziroma 662 krogov. 2. mesto sta osvojila Janja Perhač in Bernarda P. Zemljak z 439 oziroma 647 krogi. Miran Boršnerje zasedel 4. mesto z 630 krogi in Janez Pelko 6. mesto z 576 krogi. V klubski razvrstitvi od 31 klubov je v vodstvu Lokostrelski klub Mozirje, ki v
posameznih uvrstitvah še vedno zaseda 6 prvih mest.
V Čakovcu na Hrvaškem je bil mednarodni turnir, prav tako v disciplini 2x70m. Mozirski lokostrelci so osvojili kar 4 prva mesta in sicer: Primož Perhač z odličnim rezultatom 684 krogov, Dušan Perhač z 625 krogi, Janja Perhač s 506 krogi in Bernarda P. Zemljak z 630 kro-
gi. Lahko bi rekli popoln uspeh družine Perhač na Hrvaškem.
Aleksander Ošep se je s slovensko mladinsko reprezentanco vrnil iz svetovnega mladinskega prvenstva, kije bilo v Češkem Nymburgu. V predtekmovanju je z odličnim streljanjem zasedal 5. mesto z rezultatom 1.368 krogov. Pri tem je na razdalji 30 metrov z rezultatom
356 krogov od možnih 360 postavil nov evropski rekord. V posameznih nastopih je vfinainem streljanju zasedel 7. mesto. V ekipnem streljanju pa je ekipa osvojila odlično 2. mesto in je s srebrno kolajno za ekipni nastop dopolnil odlično streljanje na omenjenem svetovnem prvenstvu.
Dušan Perhač
NK ERA ŠMARTNO OB PAKI - 4. KROG SI.MOBIL LIGE
Delitev točk v Dravogradu
Varovanci trenerja Boruta Jarca so se iz vročega dravograjskega terena vrnili neporaženi in tako Korošcem preprečili naskok na prvo mesto. Od ostalih srečanj velja omeniti presenetljivo visok poraz vodilnega Kopra v sosednji Gorici, Ljubljanski derbi je pripadel izkušenejši Olimpiji, velenjski »knapi« pa so prav v zadnjih minutah odvzeli vse tri točke celjskim »gradbincem«.
Rezultati 4. kroga lige SLmobil:
Dravograd : ERA Šmartno Mura : Primorje Ljubljana V&V : Vega Olimpija Gorica : Sport Line Koper Maribor Piv. Laško : Korotan Rudar Velenje : CMC Publikum
Lestvica po 4. krogu:
1. Sport Line Koper	4	3
2. Dravograd	4	2
3. Maribor Piv. Laško	4	2
4. Rudar Velenje	4	2
5. Vega Olimpija	4	2
6. Gorica	4	1
7. Primorje	4	2
8. Korotan	4	1
9. CMC Publikum	4	0
10. Mura	4	1
11. ERA Šmartno	4	0
12. Ljubljana V&V	4	0
0	: 0	(0:0)
co	: 0	(2:0)
0	: 1	(0:1)
co	: 0	(2:0)
co	0	(2:0)
2 :	: 1	(0:0)
0	1	4	: 4	9
2	0	5	: 0	8
1	1	7	: 4	7
1	1	6	: 3	7
1	1	4	: 3	7
3	0	6	: 3	6
0	2	5	: 7	6
1	2	3	: 5	4
3	1	7	: 8	3
0	3	3	: 4	3
3	1	3	: 7	3
1	3	2	: 7	1
Preko tisoč gledalcev je na razmočenem dravograjskem štadionu videlo pravo ofenzivo domačih napadalcev na gol Roberta Srage, kije bil tokrat nepremagljiv in je obranil tudi tisto, kar se ne da braniti. Njegove parade so dobesedno spravljale v obup koroške napadalce, ki jim tudi 13 kotov ni bilo dovolj za dosego gola. Sreča je bila tokrat res na strani nogometašev
Šmartnega, pri katerih pa se znova pojavlja stara zgodba nesrečnih ali srečnih remijev iz lanske sezone, ki po sedanjem točkovanju ne prinese bistvenega izboljšanja položaja na razpredelnici. Treba bo kdaj tudi zmagati, saj je ena zmaga vredna prav toliko kot trije remiji, dokaz za to pa je prav v tem krogu rezultat Mure.
Franjo Pukart
LUČE
Zlata slalomska in veleslalomska sezona
Trinajstletni Jure Lekič smuča že od svojega sedmega leta in že v cicibanski konkurenci je dokazal, da sodi med najboljše slovenske smučarje njegove starosti. V zadnji sezoni je osvojil praktično vse možne naslove in postal državni slalomski in veleslalomski prvak ter državni prvak v skupni razvrstitvi državnega pokala.
Na mednarodnih tekmovanjih je	ni tekmoval v vrstah starejših
osvojil dvakrat četrto, enkrat peto dečkov in kot sam pravi, želi tudi v in dvakrat šesto mesto. V državni tej konkurenci mešati štrene v reprezentanci bo v naslednji sezo- samem vrhu.
Uspehi mladega smučarja so seveda rezultat dolgoletnega dela v smučarskem klubu in odrekanja celotne družine. V Lučah je trenutno 18 športnikov, ki so prijavljeni pri Športni zvezi Slovenije. Poleg smučarjev dosegajo odlične rezultate kolesar Boštjan Pa-hovnik, atleta Silva Dešman in Miha Robnik, vse bolj se uveljavljajo miadi nogometaši, zato je bila odločitev koga razglasiti za športnika leta težka in odgovorna, nam je po predstavitvi tekmovalnega športa in razglasitvi športnika leta, povedal član komisije Alojz Seliš-Trinajstletnega Jureta Lekiča so razglasili za nik.
športnika leta (foto: Savinjčan)	Savinjčan

KINO MOZIRJE
Sobota, 17.8. ob 20.30 in nedelja, 18.8. ob 19.00:
KONEC SOLE - komedija
Režija: Marco Petry Vloge: Daniel Brühl, Jasmin Schwiers, Niels Bruno Schmidt, Mina
Tander
KINO NAZARJE
Sobota, 17.8. ob 20.00 in nedelja, 18.8. ob 17.00:
KATE IN LEOPOLD - romani komedija
Režija: James Mangold Vloge: Meg Ryan, Hugh Jackman, Liev Schreiber, Breckin Meyer
KONEC ŠOLE
Napočil je čas, ko se bliža konec šole - zadnje duhovite ure, kijih bo moč preživeti s sošolci in z vsemi lepimi dekleti. Kako skupina gimnazijcev v majhnem nemškem mestecu preživlja zadnje dneve pred diplomo, preden se odpravijo resnemu življenju nasproti.
Ko bo konec šole, nič več ne bo tako, kot je bilo prej.
KATE IN LEOPOLD
Meg Ryan in Hugh Jackman igrata v romantični komediji n
Leopold, zgodbi o dveh neznancih v New Yorku, kiju ločuje več kot stoletje. Kate McKay (Meg Ryan) je moderna poslovna ženska, ki jo žene želja po uspehu. Leopold (Hugh Jackman), tretji vojvoda Al-banyja, je očarljiv in prijazen samski moški iz druge polovice 19, stoletja. Zaradi kariere in družbenih pričakovanj imata do zaljubljenosti precej ciničen odnos. Toda ko Leopold pomotoma zaide vsodobni New York, se med njim in Kate razvije moderna romanca z veliko klasike.
DOŽIVLJANJE SVETA JE NAŠA ZRCALNA PODOiA
Večina ljudi ve, da negativna čustva, ki so najpogosteje privzgojena, v človeku ustvarjajo plodna tla za nastanek bolezni. Veliko ljudi globoko v sebi ne želi ozdraveti, saj to pomeni sprejeti vso odgovornost zase. Želijo si le olajšanja. Ozdraveti pomeni dozoreti, sprejeti vso odgovornost zase. Tisti, ki so se trdno odločili, da bodo srečni in zdravi, bodo pobrskali po svoji notranjosti. Poglejno si nekaj bolezni in težav, ki jih lahko povzroči miselni vzorec:
Driska:
negotovost, zavračanje, odpovedovanje preteklemu.
Ekcem:
duševni izbruh.
Frigidnost:
strah, zanikanje užitka, nerazumevanje z očetom ali partnerjem. Gastritis:
dolgotrajna negotovost, občutek obsojenosti, nesposobnost sprejemati novosti.
Glavobol:
prevelika samokritičnost, podcenjevanje samega sebe, strah. Herpes na ustnici: zadrževanje jeze, grenkobe.
Hrbtenica, bolečine v vratnem delu:
pomanjkanje čustvene podpore, občutek pomanjkanja ljubezni,
neprožnost, trma, zavračanje drugačnih pogledov.
Impotenca:
občutek krivde, strah pred materjo.
Išias:
premajhna kritičnost, strah pred denarnimi težavami in prihodnostjo. Bolezni jeter:
nesposobnost spreminjati se, strah, jeza.
Kolena:
trma, ponos, strah, neprožnost.
Krčne žile:
tičanje v zoprni situaciji, zguba poguma, občutek preutrujenosti.
Ledvične bolezni:
kritičnost, razočaranje in sram.
Luskavica:
ranljivost, zavračanje lastnih čustev.
Migrena:
motnje v spolnosti.
Neplodnost:
strah pred življenjem, odklanjanje starševstva.
Nizek krvni tlak:
pomanjkanje ljubezni v otroštvu, obup, malosrčnost.
Otekline:
zadrževanje zaradi strahu pred izgubo.
Prostata:
strah pred ugašajočo se moškostjo, nesprijaznjenje se s starostjo. Revma:
občutek žrtve, zamera, grenkoba, občutek pomanjkanja ljubezni. Utrujenost:
dolgčas, utrujena ljubezen in odpor do svojega dela.
Zadah iz ust: slabe maščevalne misli.
JOŽE POZNIČ IZ NIZKE
Optimizem in voljo do življenja prenaša na ljudi, ki
ga obdajajo
Jože Poznič iz Nizke je kljub osemdesetim pomladim kot član rečiške krajevne organizacije društva upokojencev in predsednik mozirske območne organizacije zveze borcev še vedno aktiven sooblikovalec utripa kraja, pa naj si bo to v domači krajevni skupnosti ali širše. Že skoraj štiri desetletja in pol je lovec, nekaj več kot dve desetletji pa tudi lovski čuvaj lovišča.
Na svet je privekal materi gospodinji in očetu lesnemu trgovcu v Gornjem Gradu kot prvi od osmih otrok. Kljub številni družini niso čutili pomanjkanja. Doma so imeli žago, oče pa seje pogosto odpravil s splavom po Savinji in Savi. Pet deklet in trije fantje so doma morali krepko
poprijeti za delo med tednom, medtem ko so se ob nedeljah podali k maši, pozneje, ko so odraščali, pa tudi na različne izlete. Zelo je ponosen na svoje prvo kolo, ki gaje dobil že pri petnajstih, a žal nima v lepem spominu šolskih dni, saj je večino časa moral ostati doma v žagi. Tako je bil v zadnjem razredu več doma kot v šolskih klopeh.
Prvo leto druge svetovne vojne se je podal v Avstrijo, kjer je delal na različnih kmetijah. V Gradcu je opravil celo vozniški izpit. Kotdvajsetletnikje bil mobiliziran v nemško vojsko. »Po urjenju na Češkem so nas poslali na rusko fronto. Po letu in pol vojaščine sem končno dobil dopust in ga po prihodu domov izkoristil za beg k partizanom. Tu' pa nas je nemška policija na Slapeh zajela in odpeljala na Vransko in pozneje v Maribor ter v Ausburg, kjer so me obsodili na dos-mrtnoječo, a po pritožbi so mi kazen spremenili v petnajst let zapora. Kmalu zatem so me premestili v kazenski bataljon v Luxemburg. Sredi marca 1945 mije uspelo zbežati iz kazenskega bataljona k ameriški
vojski, kjersem ponovno pristal v ujetništvu. Po nekaj mesecih ujetništva so nas, Slovence, transportirali nazaj vdomovino,kjerso nas dočakali partizani in ponovno zaprli. Svobodo sem dočakal v gornjegrajskem zaporu Štekl,« je o vojnih dneh tiho pripovedoval Poznič, iz njegovih
besed je bilo razbrati žalost ob podoživljanju vojnih grozot in zatiranju ter maltretiranju po zaporih. «Kljub vsemu prestanemu sem srečen, da sem preživel.«
Po vojni seje zaposlil kot gozdar in si z mladenko Marijo iz Nove Štifte ustvaril družino. Rodila sta se jima sinova Joško in Drago. »Leta 1947 sem moral še na dosluženje vojaškega roka v Sarajevo. Tu pa sem bil zadolžen za kamion, saj sem bil eden redkih, ki sem imel opravljen šoferski izpit,« se smeji Poznič.
Pred pol stoletja sta z ženo kupila hišo v Nizki in jo obnovila. Leta so počasi tekla. S skupnimi močmi sta ob delu prenesla marsikatero tegobo in se veselila lepih trenutkov. Svoje delo je Jože posvetil gozdu, zato ni naključje, da je postal tudi lovec, lovec s srcem in dušo. Že štiriinštiride-set let njegov prosti čas zapolnjujejo različni »pohodi« po naravi in gozdu. Dati niso zaman, dokazujejotudi številne lovske trofeje, skrbno obešene na hodniku domače hiše. Ker je bil predan lovec, so ga člani rečiške lovske družine izvolili za predsednika
družine za eno mandatno obdobje. Delo je opravljal vestno, kar dokazuje skrbno napisan lovni načrt, ki ga Jože še vedno hrani. Pozneje pa je opravil tudi izpit za lovskega čuvaja. »Moja naloga je, da nadzorujem lovišče zaradi bolezni divjadi, preprečujem nedovoljeni lov, nadziram mlade lovce. Pri vsem tem pa moram voditi dnevnik obhodov in opažanj,«je delo čuvaja opisal Poznič. Veliko seje ukvarjal tudi z mladimi lovci in lovci pripravniki. Vodil je tečaje in pripadnikom zelene bratovščine z Ljubnega in Rečice ter iz Mozirja pomagal, da so opravili lovski izpit, ki je po Jožetovih besedah težak in obsežen.
Jože je že triinpetdeset let član zveze borcev, zadnjih pet let pa tudi predsednik mozirskega območnega združenja. »Naloge zveze skušamo izpeljati ob pomoči sodelavcev v krajevnih organizacijah, po svojih najboljših močeh. Zgledno sodelujemo tudi z občinami v naši dolini, saj župani znajo prisluhniti potrebam krajevnih organizacij in jim omogočijo financiranje iz njihovih proračunov, medtem ko območno združenje dobi sredstva na nivoju republike. Naše območje je kar precej veliko, tako da nam »kane« kar nekaj sredstev, kijih porabimo za pokrivanje različnih
stroškov, predvsem za prevoze na spominske proslave na državnem in regijskem nivoju, najemnine za pisarno, telefon in druge."
Po upokojitvi seje priključil društvu upokojencev in zadnjih deset let kot predsednik rečiške krajevne organizacije plodno deluje tudi na tem področju. »V društvu je v začetku devetdesetih let vladalo malodušje. Ljudje so se med seboj slabo družili. To se je kazalo na vseh področjih delovanja društva. Dober pokazatelj stanja je bila organizacija izletov. Ta je vedno odpadel zaradi premajhnega števila udeležencev. A seje vse skupaj obrnilo na bolje. Sedaj, ko organiziramo kak izlet, je vedno toliko udeležencev, da moramo naročiti dva avtobusa. Prav tako plodno sodelujemo tudi pri drugih nalogah in razvoju naše krajevne skupnosti. Skrbimo tudi za bolne in invalide ter za naše člane v domovih za starejše občane,« je z navdušenjem razlagal Poznič.
Kljub osmim križem, kot kaže, Jožetu Pozniču ne zmanjkuje načrtov in energije za njihovo uresničitev. Optimizem in voljo do življenja prenaša na okolico in na ljudi, ki ga obdajajo. in prav slednjaje porok, da so cilji, ki sijih zastavi, vedno doseženi.
Marija Sukalo
ČRNA KRONIKA
ZBIRALEC STARIN?
Mozirje: Oškodovanka iz Lok pri Mozirju je 5. avgusta ugotovila, da ji je neznani storilec iz kmetije na Dobrovljah ukradel leseno kolo. Leseni voz je bil postavljen pod kozolcem, tako da neznanemu storilcu ni bilo težko odmontirati kolesa. Škode je za okoli 20.000 tolarjev.
GOBAR NA DELU
Iz Zavoda za gozdove so sporočili, daje neznani storilec na gozdni poti nad Ljubnim poškodoval gozdno zapornico. Na tem območju je vožnja z motornimi vozili prepovedana, po znani registrski tablici pa so policisti storilcu že na sledi.
POBEGNIL S KRAJA NESREČE
Mozirje: 7. avgusta zvečer je takrat še neznani voznik osebnega vozila zaradi neprilagojene hitrosti na cesti Mozirje-Lefuš v Soteski zapeljal na desni rob vozišča. Pri tem je trčil v kolesarja, kije padel po vozišču in dobil lahke telesne poškodbe. Voznik je s kraja nesreče odpeljal, ne da bi poškodovancu nudil prvo pomoč. Velenjski policisti so pov-
Jože Poznič iz Nizke
zročitelja nesreče G.K. kmalu izsledili in zanj napisali predlog na sodišče.
NESREČA V LEPI NJIVI
Mozirje: 10. avgusta zvečer je prišlo do prometne nesreče na cesti Lepa Njiva-Bele Vode. V nesreči, v kateri sta bila udeležena voznica osebnega avtomobila D.B. in voznik kolesa z motorjem J.M., je slednji utrpel lahke telesne poškodbe. Vzrok nesreče je bil v neupoštevanju pravila desnega v križišču.
MLADOLETNIK ZAPEUAL Z VOZIŠČA
Gornji Grad: V zgodnjih jutranjih urah 11. avgusta je mladoletnik na cesti Črnivec-Gornji Grad izven naselja Tirosek zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča. V nesreči so trije sopotniki v vozilu utrpeli lahke telesne poškodbe. Vsi udeleženci so iz okolice Gornjega Gradu.
ODPEUAL BREZ PLAČILA
Nazarje: 11. avgusta zvečer je delavec z bencinskega servisa v Nazarjah ugotovil, daje pred tem neznani voznik osebnega vozila znamke BMW starejše izdelave natočil gorivo in odpeljal, ne da bi plačal. Škoda znaša 8.405 tolarjev.
OPOZORILO
V naslednjih dneh se v Savinjski dolini pričenja sezona obiranja hmelja. To je čas, ko se na lokalnih in regionalnih pa tudi na nekaterih glavnih cestah cestah pojavlja večje število kmetijskih traktorjev s priklopniki, s katerimi se opravljajo prevozi hmelja do obiralcih strojev. Poleg kmetijske mehanizacije se na cestah na območju obiranja pojavi tudi večje število pešcev, med katerimi prevladujejo sezonski delavci. Za osebje in prevozna sredstva, ki sodelujejo pri obiranju hmelja, veljajo na cesti vse določbe zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo varnost cestnega prometa. Za razliko od prejšnjih let, letos ni nikjer predvidena posebna rediteljska služba, ki bi nudila pomoč traktoristom pri prečkanju prednostnih cest in vključevanju v promet. Bo pa policija pogosteje kontrolirala relacije cest, kjer se običajno opravlja prevoz hmelja. Voznikom pa velja opozorilo, da so pri vožnji na tem območju še posebej previdni in upoštevajo omejitve hitrosti, postavljeno prometno signalizacijo ter razmere na cestah.
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica - niso sanje. Da te nazaj nič več ne bo, saj si za vedno vzel slovo. Spočij si delovne dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca, ne bo nikdar pozabljena.
V SPOMIN
19. avgusta mineva eno leto, odkar si odšel od nas star komaj 41 let. Dragi ati, mož, prijatelj in sodelavec
Zijad AVDIČ
Hvala vsem, ki se ustavite z lepo mislijo ob njegovem spominu, mu podarite cvet in prižgete lučko.
Njegovi najbližji
Tvojiprijatelji bodo dosanjali tvoje sanje.
Maks ZAGOŽEN
(14.2.1990-18.8.1995)
Tvoja mami, ati, Saša in Ivo
Samo smrt svobode zor je: v nji spet najdeš, kar si ljubil, večnosti ti vrne morje, kar si ljubil in izgubil.
(Alojz Gradnik)
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče
Frančiške OBLAK
(20.2.1939-11.7.2002)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Majetiču za lepo opravljen obred, praporščakoma, govorniku g. Acmanu in Šmihelskim pevcem za odpete pesmi. Za pomoč hvala Ireni in Jožetu ter Zdenki in Francu ter vsem, ki ste nam v tem trenutku na kakršen koli način pomagali.
Vsi njeni
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 04I 665-329

Ne boš verjel, tudi v tem je še en kovček!
Zakaj sodišče velike kriminalce tako hitro spusti na prostost?
Ker so sodni stroški zanje tako veliki, da mora osumljeni ven in še nakrasti denar, dajih bo izplačal.
Ce bomo šli v NATO, da bomo bolje pripravljeni na zunanjega sovražnika, ali bomo prevzeli tudi gospodarsko politiko od Američanov?
Vsekakor, to nam bo močno olajšalo iskanje notranjega sovražnika.
"Ali lahko grem na dopust?" prosi vojak Zoran poveljnika za odhod domov.
"Nič ne bo! Čez vikend si na straži," muta pove.
"Ali lahko grem na dopust?" čez teden dni Zoran ponovi vprašanje.
"Nič ne bo! Na straži si." mu povelj ni k pove.
"Ali lahko grem..."
"Na straži si!" ga spet zavrne poveljnik, še preden Zoran konča stavek.
"Poveljnik," reče Zoran naslednji teden, "ukradli so nam municijo. Ali lahko grem domov, ko ni več kaj čuvati in to s čim braniti?"
Zaslužim desetkrat več od ljudi, katerih denar jemljem. Zena, ki v življenju ni bila zaposlena, sedaj hoče polovico imetja, ker se ločujeva. Ali je to pravično?
Načelno da saj tako ona kot vi nikoli ni delala kaj takega da bi si tadenarzaslužila.
Ali je kaj narobe, če se med delovnim časom pripravljam na novo politično funkcijo?
Ni hudega če med delovnim časom tudi drugače nič ne delate.
Tole poletje ni kaj prida, ampak vsaj v službi ni prevroče. Se strinjate?
Se, če vas šef ne zaloti brez dela. V tem primeru je lahko tudi pozimi zelo vroče.
Ali kaj zaleže, ko novinarji obelodanijo finančne afere v podjetjih in javnihzavodih?
Ko pri nas novinarji razkrivajo finančne mahinacije in njihov potek, so vesti, kakor učna ura za bodoče gospodarske kriminalce.
Hči se hoče poročiti s pesnikom. Kako naj ji to preprečim?
Če boste imeli vedno kaj proti bodočim zetom, bo za vas verjetno lažje, da bo bolj nežne narave, kakor da bi hči imela poklicnega rokoborca za moža.
Mojemu fantu moji starši nikakor niso všeč. Ali naj si najdem kakšnega drugega?
Lažje boš verjetno zamenjala fanta, kakor starše.
Omožila sem moža, ki mi pomaga pri gospodinjstvu, skrbi za otroke, moje starše, nikoli me ne pušča same, ne kadi, ne pije. Kako naj mu vse to vrnem?
Ne govori okoli kakšen tepček je.
20 let sem ljubica moškemu, ki je ta čas zamenjal že štiri žene. Ali naj ga še naprej ljubim ?
Lahko. Vsekakor pa se ne poroči z njim, če hočeš, da ti bo še naprej tako zvest.
& Cvetke tn koprive
<•
A-,,
SLOVENSKE NARODNE
Mag. VladimirSmrtnik, vodja biroja za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi: "Hmmm, že res, da šef Haider ni najbolj navdušen nad Slovenci, ampak ko mu po naše zapojem Mica kovačeva pila nič plačala... potem slovenščina ni več tako zoprn jezik!" (POTEM GA PA TAKOLE ZA UŠESA PRESS)
OBISK
Rekreativec Žan iz Ljubije: "Ne vem, zakaj si takšna množica ljudi pase firbec nad mojim obiskom Ljubnega. Le kaj počnejo vsi ti vaški posebneži na vozovih, oblečeni kot nekdaj stare mame? Pa še promet ovirajo!" (KJE JE RDEČI TEPIH PRESS)
FLOSAR
Mali flosar starejšemu kolegu: "Poprimi veslo ti neroda, kaj ne vidiš, da imam na sprednjem koncu flosa slepi potnici, ki nujno rabita trdo moško roko?!" ( KOMANDA MORA BIT PRESS)
SESTAVIL
PEPINO
VSOTA
VSEH
STRANIC
LIKA
DVOJNO MESTO V ZDA, OB REKI MISSOURI
SPREMINJ. TEKOČINE V PARO PRI DO LOČ. TEMPERAT.
KRATICA
VELIKEGA
SVETOVNEGA
PROIZV.
RAČUNALN
MORSKA
ŽIVAL
OTROŠKA PESEM ZA SPANJE
PRITOK REKE MAAS NA NIZOZEMSKEM
THOMAS
ADDISON
GLAVNO
MESTO
ALBANIJE
POLOTOK V SREDNJI AMERIKI
(YUCATAN)
ERICK
RAEDER
UDOBEN
NASLAN-
JaČ.
BLAZINJAK
JABOLČNI
MOŠT.
JABOLČNIK
(NAR.)
VRSTA
•.RATKODLAK.
PSA
PAUL
EHRLICH
SOCVETJE KORUZE. V KATERIH JE ZRNO
KDOR
IZDELUJE
KIPE
MAJHEN
LESEN
PLUG
MEHANIČNO
UČENJE
AMERIŠKI
IGRALEC-
JACK
(1893-1978)
UNIVERZIT. MESTO V ANGLIJI
NARAVA.
ČUD
AMERIŠKI
PEVEC
(CHARLES)
MESTO V IRANU
ARABSKI
KNEZ
KAMEN Z AVALE
GALINA
ULANOVA
HOLANDSKI
SLIKAR
AERT VAN DER
LETOPIS.
KRONIKA
ČRESLOVA
KISLINA
MAKEDONSKI
HEROJ-
MIRČE
<4
FRANCOSKI
SLIKAR-
JACQUES
BOJNA
SEKIRA
INDIJANCEV
PIJAČA
STARIH
SLOVANOV
GRŠKA
ČRKA
NORVEŠKI
FILOZOF-
ARNE
PRIPADNIK
DINASTIJE
ABASIDI
AMERIŠKI
IGRALEC-
JAMES
CERKVENI
ZBOR
SLOVENSKA
TISKOVNA
AGENCIJA
HIMALAJSKA
KOZA
TELESNA
DUPLINA,
PREKAT
(ANAT.)
NEMŠKI
PISATELJ-
GEORGE
THOMAS
EDISON
PLINAST
OGLJIKO-
VODIK,
ACETILEN
NOVOST,
NOVOTA
SLOVENSKI
PESNIK
(ZAJC)
GEORGE
RAFT
OBDELOVA-
LEC
LESA ZA OSTREŠJE
KRIŽANKA NI NAGRADNA
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Kronika, odkop, letalonosilka, Emona, Klasinc, Oinone, EM, Nik, ples, tukalica, Ail, Anam, okač, TT, Evi, Ane, radirka, Eames, Arona, nastava, Ila, str, Eybl, Azorin, Galois, Bač, pejotl, oa, Acis, ta, kist, sitar, Nba, miš, ijekavka, reka, Davidson, star
MINI SLOVARČEK:
OAKIE- ameriški igralec- Jack (1893-1978) ANAR- mesto v Iranu
BARBOUR- škotski pesnik- John (1320-1395) READING- univerzitetno mesto v Angliji CAAN- ameriški igralec- James TSONG-tibetantski verski reformator- Kha-pa
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE
3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2
V času dopustov, ko je vaša hiša prazna in nezavarovana pravočasno poskrbite za zavarovanje pred nepridipravi proti vlomom, ropom in poskusom teh dejanj. Pokličite nas!
Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208
Savinjska cesta 4, Nazarje (Grad Vrbovec) Tei. 83-90-810
Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papiijl
Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite
DELNICE SKLADOV IN PODJETIJ.
POZOR! Za prodajo delnic obvezno potrebujete: f	- potrdilo o lastništvu delnic (zadnji izpis iz KDD)
°	- fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta s sliko
j	- fotokopijo davčne številke
g - fotokopijo prve strani hranilne knjige ali bančne kartice - za mladoletne osebe fotokopijo rojstnega lista
ZA OSTALE INFORMACIJE POKLIČITE.
STIR A
Napovednik
•	Sobota (17. avgust), ob 15.00. Mozirski gaj
Polfinale izbora Zlate harmonike
•	Sobota (17. avgust), ob 22.00. Mozirski gaj
Ogled nočnega gaja in ognjemet
•	Sobota (17. avgust), ob 10.00. Muzej novejše zgodovine Celje
Balon velikon - lutkovna predstava
•	Nedelja (18. avgust), ob 11.00. Sv. Jošt nad Šmartnem ob Dreti
Razstava likovnih del članov likovnega društva Gal
•	Torek (20. avgust), ob 21.00. Knežji dvorec Celje
Videoart - projekcije
•	Sreda (21. avgust), ob 20.30. Atrij Majolke Celje
Pogovor z Vido Žabot
Razprodaja kokoši za zakol ali nad-aljno rejo od 13. avgusta dalje. Kokoši so srednje težke, rajve barve. Cena za kokošje 150 tolarjev, tel. 583-14-40. Prodam 4 HA mešanega gozda v okolici Nazarij, tel. 041 793 063. Prodamo večjo urejeno kmetijo, na atraktivni lokaciji, cena 48 milijonov, tel., 031 836 378.
Prodam zajčke za zakol ali nadaljnjo rejo, tel. 031 396 089.
Prodam dva bikca sivčka težkega 120 kg, tel. 58 45 131.
Kupim risalno desko za tehnično risanje, tel. 031 607 376.
Prodam mobilnitelefon GSM Motorola Timeport L7089, tel. 040 777 453. Prodam R5,1. 96/97, reg. do 01 /
2003, 88.000 km, prvi lastnik, tel. 5845 402,041 323 939.
Športni voziček zelene barve z vzorcem in velikimi kolesi prodam, tel. 031 853 217.
Kupim otroške nastavljive rolerje Rocesšt. 30-35, tel. 031 650 457 ali 58 32 202.
Prodam bikca težkega caa. 110 kg, tel. 58 32 470
DKV ali drugi oldtimer, lahko tudi nevozen, kupim. Tel. 031 316 835 Kupim rabljeno otroško posteljo (kinderbet), bele barve, dobro ohranjeno, tel. 041 467 126 Prodam hrošč cabrio, usnje, rdeč, registriran do junija 2003, tel. 031 258 288
Telefon:
703 20 00 Redakcija:
572 47 24 Faks:
572 44 27
GSM: 041 404 582
Z vami smo vsak dan od 5.30 do 10. ure in od 14. do 19. ure.
Čestitke, male oglase in osmrtnice lahko naročite tudi v uredništva Savinjskih novic.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 34. številki SN
ime in priimek_____________________________________
NAROČ. ŠT.
naslov____________________________________Q ;
OHTOBÉfifÉST
MUENCHEN (21.9.-6.10.) Odhod iz Celja in Žalca
28. september
7.900 SIT
MORDA 5TG ISKALI PRAV TO
RAZPRODAJA ŽIVIH KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. Prodaja poteka od 13. avgusta do razprodaje. Kokoši so srednje težke, rajve barve. Cena za kokoš je 150 tolarjev, tel. 583-14-40.
Marjana Špende, Prihova 28, Nazarje.
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel, 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elettro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388.
Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. PESEK, GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE
Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196.
Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. STEKLARSTVO TAMŠE. MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje.
POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV
Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/ 727-861.
Servis in vzdrževanje, Dobrovc Jure s.p., Žlabor 8,3331 Nazarje.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
Helena Pečovnik, Pizzerija 902, Gornji Grad
3
Maksima Mlačnik,		Fanika Jurjevec,
Bar Pumpa,		Šport Center
Gonji Grad		Prodnik, Juvanje
1		1
■■■■

Naj natakar/ica
Število točk glede na doslej prispele glasovnice:
Glasovnica - NAJ NATAKAR/NAJ NATAKARICA Glasujem za:__________________________________
ki je zaposlen(a) v: _ Moje ime in priimek: Naslov:____________
Silvija Forštner, Bar Gams, Mozirje
Renata Kramar, Renata, Solčava
Petra Marolt, Grabenček, Mozirje
Anja Mikek, Bistro Lakner, Ljubno
Mitja Felicijan, Grad Vrbovec, Nazarje
Marija Kaker,
Gostilna Kmet, Luče
Sedaj pa veselo na delo - navijajte za najbolj simpatično natakarico, najbolj simpatičnega natakarja Zgornje Savinjske doline.
Ob koncu akcije bomo izžrebali dobitnke treh privlačnih nagrad:
O Računalniška mizica, ki jo podarja podjetje Glin K&M iz Nazarij.
Univerzalni kuhinjski aparat (multipraktik),
ki ga podarja podjetje BSH Hišni aparati iz Nazarij.
Osvežilec zraka, ki ga podarja podjetje Kovinoplastika Benda iz Nazarij
B/S/H/
Gostinstvo Laznik - Mirko Laznik s.p., Lačja vas 22, 3331 Nazarje
Gostinstvo
Hotel SAVINJA Laško
Nedelje v Venišah
Po dobrem kosilu se bodo vaši malčki lahko preizkusili v petju, saj smo posebej zanje pripravili pester program s karaokami, ki ga vodi Trio slovenski expres.
nudita:
•	malice in kosila,
•	nočitvene kapacitete,
•	jedi po naročilu,
•	nepozabne sladice,
•	ob vikendih živo glasbo s plesom.
S4VL
Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 SAM NAZAR/E 839 47 71; fax: 03/839 47 72 [e5ars),a 26, Nazarje
IZKORISTITE UGODNE CENE:
■ STREŠNIKOV Bramac in Tondadi -OPEKE Modul in Porotherm
-GIPS PLOŠČ -BARVin PREMAZOV -ŽLEBOVin PLOČEVINE -KERAMIKE
Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI OBROČNEGA ODPLAČEVANJA!
TSTAVA Z AVT0DVIGAL0M NA DO)
Za zaročence organiziramo poroko v zavetju srednjeveškega gradu, kjer poskrbimo, da se mladoporočenca resnično počutita kraljevsko.
Grad TABOR Laško |
nudi gastronomska
popotovanja
in nepozabne večere.
GRAD TABOR Laško tel.: 03/ 573 16 00
HOTEL SAVINJA Laško tel.: 03/ 734 30 30
HOTEL VENIŠE Nazarje tel.: 839 40 60
m
Celje - skladišče
Vabljeni v salon pohištva z ugodno ponui
D-Per
7/2002
Ugodna prodaja repromateriala
(ročaji, profili, ogledala...)
Obiščite nas v našem salonu vsak dan od 9. -16. ure in v soboto od 9.-12. ure.
Glin K&M d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje * http://www.glin-km.si * e-mail: prodaja@glin-km.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341
dnevnih sob predsob
-	računalniških miz
-	komod
-	pisarniškega pohištva
-	garderobnih omar
-	otroških sob
-	spalnic
COBISS
5000010830,33
Obišćitejnasfna Savinjski
....«..........
Nazarjah

internètu www.agencija-svit.com!
■ t
'