Posamezna Številka 40 vin.
?o konfiskaciji druga izdaja I
Izhaja vsak dan razen pondeljka in dneva po prazniku.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1.
Oglase računamo po dogovoru.
Izdajatelj: Josip Petejan.
Odgovorni urednik: Rudolf Golouh
Tisk tiskarne MostbBck, Maribor.
Telefonska številka 312.
237. Bev.
Glasilo jugoslo v. socijalno-demokraiiine siraake.
Pavšalni Iranko v driavl SHS.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K.
Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. Rck!a;nacije za lbt so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6/1.
ti tjublfani, torek dne 18. novembra 1919.
Četnik ML
grzofavne vesli.
Vesti LDU.
Akcija proti draginji. Ljubljana. V Beogradu je mini-
strski svet sklenil, da uvede po vsej državi velikopotezno pomožno akcijo. Oddajala se bo na primer nepremožnim slojem bela moka po 3 K kg Jn krušna moka po 1 K 50 v kg. Razliko med nakupno in oddajno ceno plača država. Dalje je bilo sklenjeno, dati na razpolago 50 milijonov dinarjev obratnega kapitala, ki naj se uporabi za nakupovanje živil in drugih življenskih potrebščin. Sklenjene so bile slednjič tudi posebne naredbe zoper verižništvo, navijanje cen in nakopičevanje zalog v §pekulacijske namene.
Črnogorci vstopijo v vlado. — Parlament odgoden. — Izvoz tuje valute,
zlata in srebra prepovedan.
Beograd. Vprašanje rekonstrukcije kabineta bo rešeno v nekaterih dneh. Črnogorci pošljejo v vlado Spasoje Miletiča. Kot drugi kandidatje se imenujejo Kosta Stojanovič, dr. Paleček in Vuje Marenkovič. V parlamentarnih krogih govore, da parlament nekaj časa še ne bo sklican. — V ministrski seji dne 13. t. m. se je sklenilo zabraniti vsak izvoz tuje valute iz države. Nihče ne sme imeti s seboj več kot 1000 frankov francoske ali švicarske veljave, ali 100 dolarjev ali 30 funtov šterlingov. Izvoz zlata in srebra je popolnoma prepovedan. Te odredbe stopijo takoj v veljavo. Dalje se je sklenilo, da se ustanovi v Novem Sadu t. zv. apelacijski dvor.
Občinske volitve na Hrvatskeni.
Beograd. Kakor čujemo bodo občinske volitve na Hrvatskem in v Slavoniji meseca decembra t. 1. (Kdaj pa pri nas?!)
Demobilizacija In orožne vaje.
Beograd. Vojni minister je odredil, da se rezervisti ne bodo več pozivali na dvomesečne vaje. Razen tega je izdana tudi naredba, da se izvršijo vse priprave za demobilizacijo prvega poziva narodne vojske.
VpraSanje Baranje.
Beograd. Po prizadevanju vse-učiliščnega prof. Cvijiča pride mejno vprašanje Baranje pred pariško konferenco še enkrat na dnevni red. Dr. Gjurgjevič je o tem prinesel iz Pariza ugodne vesti.
Mirovni pogoji ruske sovjetske vlade.
Trst. Natančno besedilo mirovnih pogojev, katere je ruska sovjetska vlada predložila Angliji, je sledeče:	1. Vse
vlade, ki točasno obstoje na ozemlju nekdanjega ruskega carstva, obdrže svojo oblast do končnoveljavne odločitve: nobeno dejansko stanje se ne bo odstranilo s silo. — 2. Blokada se ukine; trgovinski promet in odnošaji se obnove. — 3. Sovjetski vladi se prizna pravica do svobodnega prehoda po vseh prometnih črtah in skozi vse pokrajine nekdanjega ruskega carinstva. — 4. Vsem državljanom sovjetske Rusije naj se dovoli svoboden dostop v zavezne in pridružene dTžave, s pogojem, da se ne vmešavajo v notranjo politiko teh držav. Sovjetska vlada'nudi za to recipročnost. — 5. Popolna in obojestranska amnestija, tako politična kakor vojaška. — 6. Čete inozemskih držav se imajo umakniti iz Rusije; vojaška pomoč s strani zaveznikov mora prenehati; znižanje staležev čet se izvrši na obeh straneh istočasno. — 7. Ruska sovjetska vlada izjavi, da jamči za vse finančne obveznosti bivšega ruskega carstva. Na te pogoje se ima odgovoriti najkasneje 4o 18. t m.
Ameriški senat in zveza narodov.
Pariz. „Matin“ piše: Negotovo je, če zveza narodov sploh še obstoji. Amerika namreč lahko izstopi, kadarkoli se poljubi senatu. Ako bi se Zedinjene države v resnici branile, priznati in iz vesti mirovno pogodbo, preden ne bodo izpremembe senata ratificirane po treh velesilah, se mora dvomiti, da sploh še obstoji mirovna pogodba.
Anglija in sovjetska Rusija.
Pariz. Kakor javlja „Temps“, se je Lloyd George izjavil, da Anglija ne misli več na vojaške korake v Rusiji. Lloyd George marveč namerava z modrim posredovanjem sprijazniti vse neboljševiške stranke med seboj, da bi tako izoliral boljševike. (Ogromne Svrote denarja in človeške žrtve, kakor razvidno, ne strašijo kapitalističnih držav pred tem, da bi pustili vendar enkrat že sovjetsko republiko v miru!)
Izprememba v poljski mirovni delegaciji.
Varšava. V poljski delegaciji v Parizu zastopa Paderewskega Stanjslav Patek. Paderewski je obolel in bo vodil izključno le notranje državne posle. Bivši poslanec v ruski dumi Stanislav Liwinski je postal minister prehrane.
Tešinjsko vprašanje.
Praga. Mirovna konferenca je sestavila komisijo za rešitev te^injskega vprašanja. Francija zastopa v tej komisiji De Manigule, Anglijo Wilson, Italijo Marki Borsarelli in Japonsko Ymaga. Zedinjene države nočejo imenovati zastopnika pred ratifikacijo mirovne pogodbe. Dr. Matouš zastopa čehoslovaško republiko.
Nasilje proti delavcem.
Frankfurt ob Meni. Poroča se, da je v Saarbriicken izdal general. Antlauer oklic na delavce, kjer jim za-bičuje s strogimi kaznimi, če bi poizkušali stopiti v stavko. Ustanavlja tudi v ta namen posebno sodišče, ki bo delavce ob vsakem poizkusu strogo kaznovalo.
preuredbo družabnega reda v smislu socijalne pravice in občega napredka.
O strankinem tisku.
(Sodr. Golouh.)
»Naprej “ je glavno glasilo jugoslovanske socijaino-demokratične stranke ter last strankinega izvrševalnega odbora in se ima ravnati po sklepih in direktivah strankinega zbora.
Izdajanje strankinih listov in publikacij je centralizirali ter v to svrho izvoliti posebni novinarski odsek, ki naj nadzoruje vse politično delo, daje inici-jativo, skrbi za enotno smer in združitev edicij, ki izhajajo v strankinem področju, ter ukrene potrebno v svrho izdaje strankinega lista za nemške sodruge.
lzvrševalnemu odboru se nalaga, da ukrene v prvi vrsti vse potrebno v svrho čimprejšnjega nakupa potrebnih tiskarni-ških poajeuj v primernih krajih.
Za strankine liste je smatrati liste, ki jih izvrševalni oduor kot taKe prizna.
Novinarski odsek sestavljajo vsi glavni uredniki naših listov in revij ter zastopniki izvrševalnega odbora, kojih število ima le-ta določiti.	^
Nadaljevanje. Resolucije smo pričeli priobčevati v .ttrtaukeni tipograiu’ in v 2o4., 2o6. in 236. številki .Napreja*. na kar opozarjamo svoje čLatelje.
asm fgfflffiiB h Poljskem.
Že 1. 1905. je poljska socijama demokracija poskušala v Galiciji uveljaviti svoj agrarni program. Skrbno izdelan agrarni program je izdelala 1. 1907. so-cijalna demokracija na bivšem Rusko-Poljskem. V obeh slučajih se je šlo za eksproprijacijo privatmii veleposestev, (jozdovi naj bi postali državna last, zemlja pa naj bi se razdelila v parcele in dala za dolga leta v najem poljedelskim delavcem in malim kmetom. Politične razmere pa takrat niso bile za to povoljne. Poljski kmet je poznal takrat samo dvoje: Fevdalno odvisnost od velike gospode ali pa popolno neodvisnost v samostojni neomejeni privatni lastnini. Ce tega ni bilo, so se poljski poljedelski
XI. stnnkiH zbor Jugoslov. soc -demokratične stranke.
N	Resolucije. *
Tudi rešitev poselskega vprašanja je neobhodno nujno potrebna. Posli naj se glede vseh že obstoječih socijaino zavarovalnih ustanov zednačijo z drugim mezdnim delavstvom.
Glede na to, da je treba poljedelsko produkcijo preurediti in zvišati novim razmeram in potrebam primerno, zahteva strankarski zbor preuredbo tozadevne zakonodaje, naravnost pa preuredbo lovskega in gozdnega zakor.a.
Ker je sedaj veljavni davčni sistem nepravičen posebno kmetiškemu prole-tarjatu, tirjamo preuredbo davčnega sistema v tem smislu, da se predvsem obdači v državne svrhe mrtvi kapital, ne pa delo. Tirjamo uvedbe zakona o neprodajnosti malih in srednjih kmetiških posestev.
Kot svojo najvažnejšo zahtevo pa smatramo obvezno uvedbo socijnlnega zavarovanja za starost in onemoglost vseh, toraj tudi malega in srednjega kmeta, poleg delavcev in kočarjev.
Od države tirjamo, da se polno zave svojih dolžnosti do priprostega ljudstva. Zahtevamo najvišjo samoupravo po ljudstvu, posebej še to, da si ljudstvo samo izvoli svoje upravne oblastnije in sodnike.
Končno pozivlje strankarski zbor ves slovenski kmetiški proletarjat v organizacijo jugoslovanske socialno-demokratične stranke, ki se hoče bojevati za njegove stare in nove pravice in za
delavci raje selili v tujino, kjer so delali v tovarnah in rudnikih, odkoder so pošiljali denar svojcem v domovino. — Danes je politična situacija drugačna. Ustavotvorna skupščina poljske republike je izvoljena na temelju splošne, direktne, tajne, proporcijonelne volilne pravice za polnoletne moške in ženske. Danes v poljski ustavotvorni skupščini veleposestniki in trgovci nimajo one veljave kot so jo imeli včasih. Odločajo kmetje. Če bi bila agrarna reforma odvisna samo od njih, bi jo bili izvedli v par tednih. Za nje je bila rešitev agrarne reforme jako enostavna: Država odkupi zemljo šiloma od magnatov in cerkve, od katere potem kmetje lahko kupijo, kolikor hočejo, oziroma morejo. Dne 10. julija je bila agrarna reforma rešena v narodni skupščini. Gozdovi so postali razen občinskih iti povsem majhnih gozdov državna last. Glede zemlje se je določilo, da sme posestvo imeti maksimum 400 hektarjev, in sicer le začasno. Poljski delavci brez posestev dobe po 14 hektarjev zemlje. Mali kmetje si lahko nakupijo zemlje do omenjene višine. Prvim kot drugim se daje zemlja na dolgoleten kredit. Večji kmetje si lahko do določene višine nakupijo zemlje le, če plačajo takoj v gotovini. — Jugoslavija, Romunija in Italija so edine države, ki še agrarne reforme niso izvedle in kot se vidi, še nimajo namena jo v doglednem času izve iti.
ffajragatovrgžneižže tiskovine sprejema in izvr&ije hitro In Učno tžskarna ffiostbfok, jflaribor.
Znomealfii poda o perilu.
Dne 3. t. m. se je vršila pred ljubljanskim civilnim sodiščem razprava radi dveh milijonov kron, katerih povrnitev zahteva Zadružna centrala od dežele Manjske. O celi akciji za perilo in brezvestnost tedanjega namestnika deželnega glavarja, umrlega dr. Lampeta, smo podali našim cenjenim čUateljem v treh zadnjih številkah .Hivatskega tipograia* natančno sliko. — Civilnemu sodisču je pieusedoval sodni nadsvetnik Bulovc; votanta sta mu bila g. Travner in dr. Pajnič. Zadružno centialo je zastopal dr. Natlačen, deželo Kranjsko pa dr. Triller.
Ur. iNatlačen je opiral zahtevo vrnitve dveh milijonov kion po deželi Kranjski na sledeče: Vsa kupčija se je sklenila edinole med deželo ivranjsn.0 in Ferdinandom Oruiko; vsa korespondenca, likajoča se nakupa pulla, ne omenja nikjer Zadružne centrale; potreba presmbe perila za deželne dobrodelne zavode je bila zelo velika, ker se za časa vojne še ni ničesar kupilo; ker pa bi biago veijalo 3 do 4 milijone kron, je odločil dr. Lampe, da naj celo akcijo ii.iancira Zadružna centrala.
Ur. Triller je izvajal: Potrebščina deželnih zavodov je znašala največ 1500 do <4000 garnitur. Glede taktične potrebe sem bil vsled lega zapeljan, kajti dr. Lampe Je izjavil v seji deželnega odDora 16. junija iy 18., da potrebujejo dež. zavodi i.ajinanj 20.000 garnitur perua. Ker je temu pii-trdii tudi dr. Zajc, sem za to glasoval. O Grušld pa ni dr. Lampe omenil ničesar. Zamolčal je tudi, da se ima peruo kupiti v Ukrajini. O financiranju po Zadružni cenirali se ni v seji dež. odbora ni-Cesar omenilo; in če je bilo to poirebi.0, naj bi linancirala Ueželna banka, v kar bi pa moial deželni odbor privolili. Utuška in Lampe sia zatrdila, ya nosi ves riziko transporta blaga od Kijeva do avstrijske meje Gruška sam. Zatfiužna centrala tudi 111 nikdar obvestila deželni odbor, da je izplačala Gruški 2,u00.0u0 K, kar bi morala stoiiti. Omeniti je tudi ueua, da je bil tedaj predsednik Zndmzne centrale dr. Lampe, predsednik nadzorstva p<i dr. Pegan. Jasno jc torej, da je hotel Izr.ibiti potrebščino dež. zavodov tir. Lampe ie kot kritno adreso, a perilo bi kupila Zadružna centrala; Drugače ni ,mogla priti do njega, in delati ž njim kupčije. Sele po preobra u je nagnila Zadružna ccuifdla likvidacijski Komisiji deželne upra.e Kranjske, da je izplačala Gruskl na račun oei-le 2.UOO.OOO kron, in zahtevali kritje istih. Jasno je, da je likvidacijska komisija to zahtevo odKionila.
•
Tera potom pozivamo pokrajinsko viado, da pokliče cel bivši deželni odbor pred sodišče. Z i-seže naj premoženje vseh deželnih odbornikov, zapuščino dr. Latu peta in tudi potom države premoženje bivšega deželnega glavarja dr. Šušteršiča v Švici in ga tam pokliče pred sodišče. Nadejamo sc d* bo sedanja deželMt vlada to svojo svt.o do’lžnost s oiila, kajti predsednik prejšnje deželne vlade dr. Brejc tega ni storil, ker je najraje sanjaril o cekinih in aežig-sinih baiuovclb . . • Ljudstvo ne bo plačevalo dolgov In gtiljulij raznih bivših patrijotov!
Pozi« vladL
V	Ljubljani so zaplenili ■verižnikom in g Pollaku ogromno množino usnja, baje za dva miljona. Ker se pa nahajajo razni Pollaki tudi v Mariboru, opozarjamo m poživljamo vlado, da preišče skladišča usnjarjev Halbžlrlha in Berga v Mariboru, ker se -tu nahajajo skrite ogromne množine usnja še od prevrata sem. To usnje je bilo last avstr, erarja in kupljeno po 1.89 K do 3 K kilogram!
Naj sestavi vlada preiskovalno komisijo, pri kateri 'bomo radi sodelovali 1 , Usnjarski delavec.
Dnevne vesti.
Aretacija največjega vojnega dobičkarja. Pretekli teden je nastopila pokrajinska vlada za Slovenijo energično proti verižnikom in skrivalcem blaga. Izvršila je hišne preiskave, zaplenila odkrite skrivne zaloge in aretirala lastnike skritih zalog.. Isto je zadelo tudi občezna-nega izkoriščevalca ljudstva, lastnika tovarne usnja Karola Pollaka in njegovega sina. Komisija je -odkrila ogromne zaloge usnja, katere je poskril z namenom, da bi lažje dvignil ccne istemu. To so vam patrijotje in rodoljubi! Usuja $£ je zaplenilo v celoti za dva milijona kion. To usnje se bo prebivalstvu pro* dalo po maksimalnih cenah. Ljudstvo si bo dobro zapomnilo enako gospodo iz vrst meščanskih strank in mu svoje
usode ob volitvah nikdar ne bo več zaupalo, pa najsibo ta gospoda iz »človekoljubne" klerikalne ali pa demokratične stranke.
To so vam ljubitelji ljudstva! „Glas Slobode" objavlja sledečo zanimivo vest: Duhovnik v Štipcima v Bosni zahteva za izvršitev zakonskega obreda 400 kron, svinjo, mernik žita in pečeno kokoš. Resnično, malo oderuška je ta poroka, a pop misli, da v času splošnega odiranja mora tudi on odirati s cerkvenimi obredi. Dolžnost države bi bila, da nastopi proti temu nezaslišanemu početju in z uveljavljenjem civilne poroke onemogoči duhovnikom tako odiranje! Oni namreč, ki ne morejo plačati, so prisiljeni, da žive v divjih zakonih. In duhovščina govori o svoji morali in kriči nad socijalisti, češ da uničujejo moralo! Ironija!
Zvišanje častniških plač. Izšla je naredba, s katero se zvišajo dnevnice častnikom od 12 na 20 dinarjev, štabnim častnikom seveda več.
— Plače državnih uradnikov, trgovskih nastavljencev, zlasti pri ljubljanskih trgovcih, delavcev in delavk so znane; zato ne bomo izgubljali s tem nobenih besedi,
Iz grafične stavke v Sloveniji. Peti teden grafične stavke v Sloveniji je minil. Najprej so tiskarnarji delavstvo izprli, potem so izjavili, da se hočejo pogajati le s pomočniki, nato so zahtevali, da morajo prej pričeti z delom, potem se bodo šele pogajali. Ko sve to ni nič zaleglo, so si izmislili novo „finto“, da morajo tisti vajenci, ki so jih izprli, na delo. S kaznjivim nasilstvom so to poizkusili. Ko je prišel iz Belgrada od ministra za socialno politiko s. Korača ukaz na poverjenika s. Prepeluha, da mora posredovati, so se pričeli zvijati in iskati nova vrata, kako bi ušli. Sedaj gre za to, ali se podvržejo državni oblasti, ali pa se ji upro ti koncesionirani monopolisti grafične stroke v Sloveniji. Ze s tem, da so tiskarne vseh političnih strank (klerikalci, mladoliberalci in stari liberalci) zaprle tiskarne, so jasno dokazale, da so v boj« proti delavstvu le ena stranka in da jim ni prav nič mari državni in javni interes. Med temi prijatelji delavstva je tudi tiskarna učiteljske organizacije. Grafično delavstvo je povsem složno in hoče vztrajati, ker je boj tako opravičen zlasti z ozirom na to, da od 550 stavkujočih nima nad 200 niti 50 K tedenske plače. Javnost izpočetka ni bila na strani delavstva, ker jo je časopisje napačno informiralo. Danes je to drugače.
Državna gimnazija za Prekmurje.
V	Murski Soboti se je otvorila za PreK-murje državna gimnazja. Ker pa so dijaki, ki jo posečajo, v večini revnega rodu, se namerava otvoriti dijaška menza, da se dijakom iz drugih krajev Prekmurja omogoči obisk in nudi redno in dobro kosilo. Obenem se bo revnejšim preskrbelo knjige, obleko, obuvalo itd. po znižanih cenah oz. brezplačno. Zato pa je treba ogromno denarja. Obračamo se zato na vsa društva in slovensko javnost, da omogočijo z denarnimi podporami nadaljevanje študija revnemu slovenskemu dijaštvu. Darovi naj se blagovolijo pošiljati na: Ravnateljstvo državne gimnazije v Murski Soboti. — Prekmurje.
Odpust vojaških vpoklicancev. Ministrski svet v Belemgradu je že pred tednom dni sklen 1, da se takoj odpuste
iz vojaške službe k dvomesečnim orož* nim vajam vpoklicani letniki 1885 in 1884 (3. novembra) in letniki 1883, 1882 in 1881 dne 7. novembra ter k trimesečni orožni vaji letniki 1895—1898 (dne 11. novembra). Minister za šume in rudnike s. A. Kristan je naprosil vojnega ministra, da naj ta sklep nujno izvede, ker se z zavlačevanjem ovira samo prepotrebno delo v industriji in doma.
Krona in dinar. Z ozirom na stalno padanje vrednosti krone na domačih denarnih trgih in z ozirom na odtekanje kron z ozemlja, kjer so dinarji zakonito plačilno sredstvo, je finančni minister izdal naslednjo naredbo; 1. Na ozemlju, kjer je dinar zakonito plačilno sredstvo, se pri državnih blagajnah ne morejo sprejemati krone namesto dinarjev. 2. Na	ostalem	ozemlju	države	se
morejo	izplačila,	ki se glase na	dinarje,	izplačati	tudi v	kronah	in
sicer po tečaju, ki ga bo od časa do časa odredil finančni minister. — 3. V primerih, kjer bo država izplačevala v kronah namesto v dinarjih, bo veljal za preračunanje tečaj v zmislu točke 2. te naredbe.
Nedeljski železničarski shod v Mariboru je ob impozantni udeležbi lepo uspel. Natančnejše poročilo prinesemo jutri.
Pogorela je	v nedeljo	ponoči	to-
varna glinskih izdelkov na Pragerskem poleg kolodvora. Škoda je velika.
Kovice.
Velika sladkorna afera v Pragi.
V	čehoslovaški narodni skupščini se je obravnavala zadeva Jerakova, ki je obtožen, da je osebi ministra Beneša, ne pa dispozicijskemu fondu ponudil 20 milijonov, da pregovori ministra, naj se ne bi protivil sladkorni kupčiji, ki bi se imela skleniti med Praško kreditno banko in inozemskimi bankami. Razen tega so ministrovemu tajniku kot podkupnino ponudili večje število delnic Praške kreditne banke. Oba obtoženca je preiskovalni sodnik dejal v preiskovalni zapor. Kazensko postopanje se bo izvedlo do skrajnih posledic. Sodišče bo strogo pozvedovalo po sokrivcih. Vlada bo nastrožje postopala proti korupciji.
Nad 30.000 organiziranih Članov
čehoslovaške socijalno-demokratične mladine je zastopalo 300 delegatov na zboru, ki se je vršil zadnje dni v Pragi. Socijalno-demokratična mladinskao gr* nizacija je na Čehoslovaškem, kakor razvidno, silno močna ter ima po celi republiki raztresenih nič manj kot 700 podružnic.
Pravilnik za izvozne carine je od vladnega finančnega odbora potrjen. Po tem pravilniku se jajca, riž in drva ne bodo več izvažala.
Za begunce z Reke in z reškega okraja je dovoljen kredit v znesku pol milijona kron.
Za preskrbo občin s kurivom za to ztmo bo ministrstvo za prehrano potrdilo potrebne kredite za šest mesecev posameznim občinam. Ti krediti pa se v druge svrhe ne smejo vporabljati.
Ustanove za jugosl. dijake, ki študirajo na Francoskem, se bodo povišale od 250 na 350 frankov.
Volitve v Italiji.
Ljubljana. Dne 16. t. m. so se začele po vsej Italiji volitve. Rezultat se pričakuje tako v Italiji sami kot tudi v drugih državah z veliko napetostjo. Socijalisti pričakujejo, da dobe od 120 do 200 mandatov (zbornica šteje 50tf članov), torej približno eno četrtino vseh glasov. Nasledna najmočnejša stranka, klerikalna ljudska stranka, upa dobiti okoli (50 do 100 mandatov v zbornici. Ostali glasovi bodo pripadli deloma liberalcem, demokratom, konstitucijonalni desnici, radikalcem, republikancem, reformiranim socialistom in nacijonalistom. Izid volitev bo predvsem velikega pomena za prihodnji politični položaj Italije. Italijanski socijalisti so pred volitva ni izdali na prebiva^tvo obširen oklic
jflestni kino na stolnem trgu.
od torka, 18. do četrtka, ‘20. novemnra:
mflCeR DOliOReS » e™
SJU „Med dvema ognjema"
„On kotunietnik nugosli^
3@Ž6V6C* K as"n ko’i'Hrana gl k p ra »vj
Otroški voziček In zlata
damska ura se ceno pioda. Vprašati: Maribor, Karčovin 152.
U/III 281/19-9 v Imenu Njegov* Velltan»iv» Kralja 1
Okrajno sodišče v Ljubljani je razpravljalo dan«* v navzočnosti zasebnega obtožltelja zastopniki dr. Krivica, zagovornika dr. Koruna o obtoibl, katero ie dvignil zasebni obtožltelj zoper Rudolfa Golouha* rol. 25, oktobra 1887 v Kopru, pristojnega v Trst, rim. kat, oženjenega, urednika Napreja v Liubljatrl, Piažakova ulica 31, predkaznovanega, zaradi prestopka čl. III zak. 15. 10 1868 št 142 d. z, ln je po predlogu obtožltelja na kaznovanje razsodilo tako:
Obtoženec je kriv, da je zanemarjal kot odgovorni urednik perijodičn« ilsko-vine .Naprej", izhajajoče v Ljubljani, dolžno pazljivost, vsled česar so Izs i v navedeni tiskovini In sicer v it. 103 104, .106 in 109 z dne 7., 8., 10. In 14. inajnika 1919 zoper zasebnega obtožite ja Antona Pesek članki, ki tvorijo pregrešek žaljenja časti In je b tem zakrivil prestopek v smislu člena III zakona z dne 15. oktobra 1868 it. 142 d z. ln se obsoja
po il. 5 navedenega zakona, D. odstavek na *00 (dvesto) kron globe eventuelno na 20 dni zapora, po § 39 tisk. zak., da objavi to sodbo na svoje itroike ln čez. mesec dni v listu .Naprej’ na mestu, kakor so Izill žaljivi članki — m po § 389 k. p. r. v povračilo stroikov kazenskega postopanja.
V Ljubljani, dne 22, oktobra 1919. 711	Potrato	m.	p.
Prva alov. zidarska zadruga v Liubllanl, pisarna Olince 282, i>e uljudno priporoča slavnemu občinstvu za naročila zidanja no-vlh stavb, prezidav, popravil ter vseh zidarskih izvršitev. 714
„ Podpisani bi rad zvedel za svoje siariše, Ivana in Frančiško Hafner, tri brate in šest sester Vsi rojeni v Ljubljani in tam stanujoči. Komur je kaj znanega o njih, ali pa ako sami berejo te vistlce, se prosijo, da obvestijo podpisanega sina, oziroma brata. Obenem prosim tudi slavni mestni urad, da mi poroča, ako se je kaj tej družini pripetilo, zakar se že vnaprej iskreno zahvaljujem za trud.	706
Louis Hafner, 15301 Danici Ave., Cleveland, Ohio. U. S A.
Valentin Matek, ŽSTVSSS
vsako soboto na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani stare ženske in možke klobuke v popravilo. Druge dni v tednu pa jih pobira zame g. Kovač pri »Virantu*, Zvezdarska ulica 1.	696
Spalne in jedilne sobe. ‘C’,:?'
postelje, spodnje in vrhnje mo-droce, umivalnike, vsakovrstne omare, miie in stole Iz trdega in mehkega lesa, priporočata brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Kolizej. Vabimo na vgled. 691
Urarski vajenec £ M
nasproti glavne pošte v Ljubljani.	646
Štev. 19129.
Razglas.
V mislu odloka deželne vlade za Slovenijo z dne 7. novembra 1919, štev. 7547, so poživljajo vsi oni, ki imajo ho£e( kožice la usnje v zalogi ali shrambi) da množino in vrsto tega blaga naznanijo tekom 3 dni mestnemu magistratu, v kolikor se te množino že niso komisijonalno ugotovile na licu mesta.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 12. novembra 1919.	709
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n a ■■■■■■■■■■■■■•■
■ ■
■
Cjubljana
= priporoča —
* Vse potrebščine za šolo ■ S in urade. Največja za- Z
■ loga umetniških raz- ■ S glednic in finega » S pisemskega papirja J
S na drobno in debelo. ■
■ ■
Krasna izbira
104
primernega za god in J
poročna darila \
Št. 19355.
Dragotin Žagarjeva ustanova.
Občinski svet ima oddati letošnje obresti Dragoin Žagarjeve ustanove.
Pravico do podpore Iz teh obresti imajo v prvi vrsti potrebni bližnji sorodniki gospoda Dragotina Žagarja, če teh ni, pa tudi daljni ubožni sorodniki.
Ako pa tudi takih ne bi bilo, Imajo do podpore pravico raveži bivših predmestij Krakovo in Trnovo, izvzemšl Opekarsko cesto (takoimenovano .Gmajno"), kjer so novi naseljenci.
Prošnje je vlagati do vštetega zadnjega novembra 1919 pri vložnem zapisniku mestnega magistrata.
Opozarjamo, pa so nekteri Žagarjevi sorodniki prošnje že vložili, tako da je izključeno, da bi nesorodni reveži prišli letos do te podpore.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 6. novembra 1919.	707
Št. 5630/19.
Razpis službe.
V	mestni ljudski kopelji oddati je sluibe kopeljičlka, ki mora biti izučen klučavničar in v službi kopeljščika izvežban.
Prosilci za to mesto naj svoje tozadevne prošnje vlože do 20. dezembra 1919 pri gospodarskem uradu mestnega magistrata.
Prošnji Je priložiti nastopna dokazila :
Rojstni ln krstni list ali domovinski list, Izučno spričevalo in pomočniška spričevala ali delavsko knjižico ter spričevalo o lepem vedenju.
Mestna občina pridržuje si pa pravico, sprejeti v službo pro* silca, ki ni ravno popolnoma izučen ključer, ki pa se more izkazati, da je vešč voditi kopalne naprave in zmožen tozadevnih popravil.
Plača in drugi pogoji se določijo po dogovoru.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 6. novembra 1919.	708
H n 1 U fl N IriDKks, ipidicijtka in 9 H LIIH11 komisijska diln. družba
Padrcžnica v Ljubljani. Akcijska glav. II 1,500.000.
Špedicija vsakega blaga. — Vskla-diščenje. — Zacarinanja. — Re-ekspedlclja.—Prevažanje pohištva.
Lastnica I. ljubljanski^ fkladifli
Krisper & Tomažič
Direktna zveza s progo južne železnice.
Telefon štev. 366.	654
S. Potočnik, Cjubljana
Šelenbttrgova ulica št. 6, I. nadstropje
prvi modni salon po meri za dame in gospode
naznanja, da zopet sprejema in izoršuje naročila točno po meri in modelih o najkrajšem času. Ker razpolagam s proimi diplomiranimi delaoskimi močmi, izoežbanimi o proih mestih inazemstua. — Kostimi, plašči, natančna po modelih. — Posebna delaunica za moderniziranje in obračanje kostimoo, pooršnikoo, zimskih sukenj. Prenarejanje salonskih sukenj o žakete. — naročila sprejema iz cele Slo-oenije, na željo d osmih dneh, o smrtnem slučaju
o 48 urah.	705
Garje
srbečico, hraste, lišaje uniči pri člooeku in žioini mazilo zoper srbečico. Brez duha in1 ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 6 K. Po pošti 7 K, poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnh6czy o Cjubljani, zrauen rotooža. 551
Itfe se
modelni mizar -preddelavec in tovarniški zidar za tvornico u Bosni.
Ponudbe naj se pošljejo z navedbo željene plače in prepisi izpričeval pod BS. B. 2819“ upravništvu „Napreja\ 699
Obl, kontes. informažni zavod
Drago Beseljak
Ljubljana, Caukarj na' r.5
dobavlja vse kreditne ln privatne informacije v tu- in inozemstvu.
V	abonementu ter posamezno cene zmerne.	712
Hed. Univ.
praktičen zdravnik, strokovni zdravnik za ženske bolezni ter porodništvo
ordlnira odslej redno od 1—3 pop.
Ljubljani, Cankaijevo nabrežje S
vhod Ribja ulica 5. 713
Pohištvo sba oprava)
se proda
Moderna spalna soba,	Jedilnica
Otroška soba,	Kuhinja
Ameriško biro pohištvo, pisalni stroj in različna hišna oprema.	710
Jtsnig, Grafie 8.. II. stopite. II.
priporočamo edino tovarniško zalogo
šivalnih strojev n
po&meznih delov, r--;:
POTREBŠČINE za ilvllfe, krojače In čevljarje ter galanterijsko in manufakturuo BLAGO za OBLEKE.
Jos. Peteline, Ljubljano, Sv. Petia nasip.
za vodo desno.