TAJERSKIGOSPODAH Verlaq und Schriftleitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 — Fernruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, viertel jahrlich RM 1 20 einschl. 9 Rpf Postgebühn im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeitungszustellgebühr m III. Jahrgans Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Marburg a. d. Drau, Samstag, 3. April 1943 Nr. 14 Novi obrambni uspehi na vzhodni fronti / Nemške divizije so odbile vse sovjetske napade v prostoru okrog Starajo Rusje in ob Ladoškem jezeru - Tudi ob kubanskem mostišču in jugo-zapadno od Vjasme so se izjalovili vsi sovražni napadi Kakor je razvidno iz poročila nemškega vrhovnega poveljstva z dne 25. marca, so se preteklo sredo oziroma četr tek, oslahih napadi, ki jih je sovražnik izvajal južno od Ladoškega jezera in sicer radi tega, ker je imel prejšnje dni izredno težk« izgube. V ostalem so m-odigrali zlasti na gornjem Donecu uspešni boji, v katerih so nemške čet*, zavzele več bunkarjev in poljskih postojank. Po petkovem poročilu (26. marca1) nI bilo na vzhodni fronti nikakih posebnih dogodkov. Južno od Ladoškega jezera s<» beležili znatno oslabljene napade sov-jetov. Nemško letalstvo je uspešno bombardiralo pristanišče Gelendčik ob kav-kaški obali. Preteklo soboto so nemške čete krvavo odbile močan sovjetski napad, ki jo veijal kubanskemu mostišču. Pri tem je bilo uničenk več sovjetskih tankov Južno od Ladoškega jezera so se izjalovili slabotnejši sovjetski napadi. Artile-rija je razbila deloma te napade že v pripravi. V nedeljo je bilo objavljeno, da jt potekel -dan na vzhodni fronti v splošnem mirno. Samo na nekaterih odsekih je prišlo do lokalnih bojev. Severozapa-dno od Kurska so oklopni grenadirji zavzeli po večdnevnih bojih od hiše do hi' še mesto Sevsk v naskoku. Tudi v ponedeljek so beležili na južnem in na srednjem delu vzhodne fronte le lokalne boje. Severovzhodno od Ore la so sestrelili grenadirji neke pehotne divizije sedem od osem sovražnih letai, ki so napadala v nizkem poletu. Med temi letali so se nahajala štiri oklopna, bojna letala. Južno od jezera Umen te. ob Ladoškem jezeru je obnovil sovražnik svoje napade. Ti napadi, ki so st odigravali od jutra do večera, so J>iti od biti ob velikih sovražnih izgubah. Dne 30. marca je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se na severu» fronti kubanskega mostišča ter v prostoru jugozapadno od Vjasme razbili \ nemškem ognju obnovljeni sovražni napadi ob velikih izgubah za sovjete. Samo jugozapadno od Vjasme je bilo raz" ■■lllllll II II Nicht ein Hängen an dem, was gestern war, sondern stets ein Leben aus dem, was immer ist. Moeller van den Bruck. še vedno je med nami malo število nergačev in kritikastrov, ki gledajo vsak dogodek s povečevalnim steklom, odklanjajoč to in ono. Ce * jih pa prisili usoda, da morajo sami prijeti za delo, se takoj splašijo, ker ne morejo dokazati svoje sposobnosti. Danes v ostalem ni mesta med nami za to vrsto ljudi. Danes je treba delati, in sicer trdo delati, če hočemo imeti uspehov po vseh delih naše domovine. Z brezplodnim kritiziranjem našega dela si medse-boj ne bomo pomagali, le v sl°gi in medsebojni pomoči bomo dvignili raven našega dela, tako za sebe, kakor tudi za splošnost. streljenih 27 sovražnih tankov. Y obrambni bitki južno «d Ladoškega jezera se je v ponedeljek zopet odlikovala naša sijajno se boreča pehota. V trdih bojih od moža do moža je zaustavila naval sovjetskih mas ter je povsod za- držala svoje postojanke. V prostoru pri Staraji Rusji so čete nekega nemškega armadnega zbora v večtedenskih težkih bojih odbile vse sovražne poizkuse prodora ter na ta način izvojevale popoten obrambni uspeh. Sovjeti so izgubili oo 23. februarja v tem odseku 61.460 padlih, 2978 ujetnikov, 293 tankov, 26 topov, 806 strojnic, 114 metalcev granat, 206 oklopnih pušk in 1036 strojnih pištol. Pri brambnih bojih na kubanskem mostišču so se odlikovali zlasti romunski pehotni odredi. 81. marca je bilo sporočeno, da je vlačila! na južnem in srednjem delu fronte v splošnem mir. Na kubanskem mostišču in jugozapadno od Vjasme so nemške čete s pomočjo artilerije in strmo-glavcev razbile celo vrsto sovražnih napadov. Južno <>d jezera Ilmen je bila uspešno izvedena nemška operacija za skrajšanje fronte. Kljub terenskim težavam, so bili doseženi zastavljeni cilji. V področju Ladoškega jezera Se trajajo trdi, toda uspešni obrambni boji. Prt tem so nemške čete obkolile in uničite dva sovjetska bataljona ter sestri ie ve6 sovražnih tankov. Zopet 17 ladij s 103.S00brf. na dnu morja! Sovražna oskrbovalna plovba je dobi>3 nr/ h občutnih udarcev - Žilava obramba sii v Tuneziji Operacije proti Angliji in Ameriki so potekale v razdobju od pretekle srede oziroma četrtka, kakor sledi: Nemško letalstvo je dne 25. marca podnevi napadlo angleško železniško križišče Ash ford v Južni Angliji. Bombe so zlasti razdejale kolodvor in oskrbovalne napra ve mesta. V noči na 25. marec so težka nemška letala bombardirala važne vojne cilje v zalivu Firth of Forth ob severovzhodni angleški obali. S pomočjo novodobnih bojnih sredstev so nemške torpedovke v Sredozemskem morju j»o-topile v par dneh pet angleških podmOr " nic. Na tuneški fronti so se po poročilu i. dne 26. marca razbili ob nemško-itaii-janski obrambi lokalni sunki ameriških in angleških skupin. Letalstvo je raz bilo zbirališča tankov in motoriziranih sovražnih kolon. Nemški lovci so pri tem zbili šest sovražnih letal. V Kana tu je bil v nekem nočnem spopadu v nemškimi stražnimd ladjami potopljen angleški hitri čoln. V srednji in južni Tuneziji je sovražnik po poročilu z dne 27. marca napadal s premočjo nemško-itali janske l*> stojanke. Sovražne napade so Nemci in Italijani odbili v trdih bojih. Pri tem so zamašili lokalne sovražne vdor«. Nemška bojna letala so bombardirala lu ko Alžir in neko spremljavo pred alžirsko Obalo. Bombe so padle na tri trgovske ladje. Angleški bombniki so vrgli v noči na 27. marec zažigalne in razstr« lilne bombe na več krajev zapadne Nemčije. Prebivalstvo je beležilo izgube. Troje sovražnih letai je bilo pri tem zfekih na tla. Dne 28. marca je prispela vest, da je obrambna bitka na tuueški fronti v po! nem teku. Kljub veliki premoči sovražnik tudi 27. marca ni dosegel a-kega odločilnega uspeha. Nemške in italijanske čete so odbile vse sovražne po" (Scherl-Bilderdienst-M.) Der Führer besichtigt eine Sonderausstellung der Ostfront im Zeughaus. Nach dem feierlichen Staatsakt anläßlich des Heldengedenktages im Berliner Zeughaus besichtigte der Führer die dort" ausgerichtete Ausstellung von Trophäen und Bildern aus dem 51 Ittelabschnitt der Ostfront. Rechts von ihm er- . kennt man Reichsmarschall Göiing, Großadmiral Dönitz und Generalfeldmarschall Heitel. i/.knse prodora ter so vrgle v protinapadih sovražne tankovske konice nazaj. — V noči na 28. marec so prileteli angle Ski bombniki nad Nemčijo ter prodrli vse do Berlina. Zmetali so bombe na nekatera mesta severozapadne Nemfclj« ter na področje Velikega Berlina. Nastali so večinoma požari v stanovanjskih predelih in razdejanja na javnih poslopjih in kulturnih spomenikih. Prebivalstvo je beležilo izgube. Osem napada) cev .je bilo zbitih na tla. V južni Tunezi.ji so se izjalovili 29. marca sovražni poizkusi obkolitve ob od fo^ui obrambi naših, premikajoče se bo-rečih čet. Nemško-italijanski odredi so v tem odseku fronte zavzeli po načrti, nove postojanke. — Pri napadih sovražnega letalstva na zasedeno zapadno f»/.emlje je imelo prebivalstvo velike izgube. Tu in ob norveški obali je tzgu bil sovražnik 18 letal. — Odred težkih nemških letal je v pretekli noči ponovno bombardiral angleško industrijsko me sta Norwich s številnimi zažigalnimi in razstrelilnimi bombami. Tudi po poročilu z dne 30. marca st sovražniku na številnih mestih tuneške fronte ni nikjer posrečilo, prodreti nein-ško-italijanskili postojank. Nemško-Halijansko letalstvo je neumorno podpiralo obrambo liemšku-italijanskih čet. — V noči na 30. marec so angleški bombniki napadli zauadno-netriške kraje in tudi glavno niesf» Berlin. Bombe so padale /lasti na Bochui» in na nekatere okraje hi predmestja Berlina. Zadele so večin Oni:» stauovauislia naselja. 2 7 napadalcev je bilo sestreljenih. Dne 31. marca ie bMa Situacija v Tii-t ne/.ijl iieiznremenjena. Medtem, ko je sovražni pritisk na nekaterih mestih pod «■"som usiiešiie nemfiko-itali.janske a m be fiekoMk» pomislil, je sovražtrk na drugih wlsek»h nadaljeval svoje moč-•H- uanaile V«l fi uanfldl so se izjalovili tnili 30. marca ob odločni obrambi na-«"h čet. — V Sredozemskem morju Ji neko nemško bojno letalo potopilo neko Zaključek zimskih bojev V pretežnem delu celokupne vzhodne fronte je beležilo nemško vrhovno poveljstvo zgolj lokalno bojevanje, kar po meni z drugimi besedami, da je sedaj konec zimskega bojevanja na vzhodni frouti. Na kubanskem mostišču že vlada takozvana »rasputica«: sneg se je tako-rekoč izpremenil v morje blata. Fronta ob Miusu in Donecu je popolnoma utrjena. Le v vijugah reke se vršijo še očiščevalne akcije. Inozemski tisk je označil našo protiofen/.ivo z izrazom „Nemški čudež ob Donecu". Nemški vojak odklanja tako definicijo. Za njega ni bil to nikak čudež, pač pa učinek zelo dobro odtehtanega načrta nemškega vodstva-. Ta načrt so nemške čete sijajno izvedle in tako ne more biti govora o kakem čudežu. Nemški vojak se zaveda, da mu Bog pomaga samo tam, kjer si zna pomagati on sam po navodilih svojega genialnega vodstva. Vzhodno od Harkova, med Čugujevom in Bjelgorodom, so nemške čete dosegle izvirno področje Doneča na vseh točkah. Zapadno od Kursks» so nemške čete z zavojevanjein mesta Sevsk pridobile jako ugodno Izhodišče. Prav tako je bila tudi uspešno končana bitka za O.-el. Trajala je celih osem tednov. Ta bitka bo kot del operacij na vzhodu eden izmed najslavnejših listov nemške vojne -zgodovine. V tej bitki so nemške čete razbile oziroma zdecimira- angleško podmornico. — 80. marca je nemško letalstvo iznenadno in uspešno napadlo vojaške' cilje ob južni obali Anglije- 31. marca je bila Izdana posebna vest, da so nemške podmornice prizadejalo sovražniku na raznih morskih cestah zelo težke udarce. V Severnem Atlantiku, kjer je bilo silno neurje, v Srednjem Atlantiku in v Sredozemskem morju so potopile iz spremljav 17 težko natovorje-uih trgovskih ladij s skupno tonažo 103.500 brt. — V biskajskem zalivu le 48 sovjetskih strelskih divizij, 12 strelskih brigad in 17 tankovskih brigad. Ne samo, da so nemške čete dosegle vse svoje cilje, je Imel sovražnik v tej' bitk, okrog 200 tisoč mrtvih. Jugovzhodno o« Harkova je nameraval sovražnik priti dt, Dnjepra, Sovražni napad na Orel pa j» imel namen, obkoliti zvezni prostor meil našo južno in srednjo armado. Tudi te načrt se je ponesrečil, V bojih za Orel je bil ogrožen zlasti južni del tega bojišča, kjer so se sov jeti v smeri Brjanska prerinili vse do Sevska. Toda nemško vodstvo je udarilo z veliko silo nazaj in tako je sledil taktični poraz boljševikov v polkrogu Ore-la. Sovjetske čete v tem področju niso dosegle zaželjenih ciljev ter so se pr. tem tako zmučile, da so morale nehati s svojim butanjem v nemške postojanke. Prav tako so »i Timošenkove čete pripravile svoj poraz v prostoru Cholm— Sta raja Rus ja.^ Tudi tu se je izkazalo, da je bilo nemško vodstvo na mestu, ko je izpraznilo Demjansk. Na ta na^in se •je še bolj zgostila obramba, ki je ne razbije nobena sila. Tako je kot zadnje bojišče ostal le še prostor južno od La-doškega jezera, kjer misli sovjetsko vo'->lnega učinka, kajti vprašanje Sredozemskega morja je teko za Ar.~w-, i,„> „., «_0»;irf,nce v glavnem transDortno vprašanje in ne morda vprašanje pridobivanja terena. Glavni Problemi, ki niso našli svoje rešitve interes Anglo-Amerikancev obstaja v tem, da imajo svobodno pasažo v Sredozemskem morju, zlasti pa za njihove trans-portnike. Ta problem pa ni bil rešen in ga tudi ne bi rešili niti z zavze >m kajti orožje sil osi bi tudi v tem slučaju obvladalo sicilsko c"'no kot najdelikat-nejšo točko na poti med Gibraltarjem in Suezom. To orožje bo tudi še naprej potapljalo sovražno oskrbovalno plovbo, brez katere si ni možno zan- *vez med demokratskimi orožarnami in med oporišči <* r Amerike ' -*-lcem in Indijskem oceanu. Führer je počastil pokojnega voditelja nemškega športa V mozaični dvorani nove palače Reichskanzlei se je minuli torek * vršU državni akt za umrlega voditelja nemškega športa, Reichssportführer-ja SA-Obergruppenführer-ja in Obergebiets-fiihrer-ja odredov Hitlerjugend, Hans-a von Tschammer und Osten. V imenu Fiihrer-ja je Reichsminister dr. Goebbels v globoko segajočih besedah ocenil življenje in delovanje umrlega ter izrazil sožalje v imenu vsega naroda. Dr. Goebbels je med drugim izvajal: »Tschammer und Osten je nemškemu športu pridobil zopet svetovno veljava Iz nižin strankarskih prepirov ga je ovig-nil v njegovo sedanjo visoko funkcijo, ■» službo naroda, za njegovo usposobljenje. Njegova delovna sila je izgledala kakoi da je neizčrpna. Teh par pno z njimi ter ne sme upati na nežno postopanje. Poročilo nemške oborožen«» sile ter ostala poročila nemškega radia poročajo stvarne dogodke, pa naj si gru za uspehe ali zastoje. Jasno in odkrito je javnost vedno dobila in dobiva resnično sliko o vsem. Jasno in razločno govori nemška poročevalska služba o vsem in ravno v tem tiči naša moč, s katero smo našim nosprotnikom tudi v njihovi lažnjivi poročevalski službi nadrejeni. Vsakemu človeku mora biti danei. jasno, da imajo sovražna poročila razloge, da svojega neugodnega položaja na prikazujejo v resnični luči. Ker sovražnik po frontah nima uspeha, poskuša nemško ljudstvo v domovini spravljati •v dvom in ga zrahljati. Razen sadističnega vojskovanja zoper neoborožene fent in otroke, stanovanja in bolnišnice, s® poslužuje še nesramne in lažnjive agitacije v dajanju poročil. Dolžnost vsakega, ki živi v notranjosti Reich-a je, da se izogiblje vsega, kar bi škodovalo naši notranji moči in odločnosti. To velja predvsem za poslušanje inostranskih radio-oddaj. V času, ko e» eunaj na bojiščih milijoni nemških niož bojujejo za svobodo Nemčije in za varnost domovine, pomeni poslušanje inozemskih iaži izdajalstvo. Vsak tak prestopek se bo kaznovalo z izključen jem-iz ljudske skupnosti in z ječo. Čuden pastirski list belgijskih škofov „T a g e s p o s t« poroča' iz Bruslja; „Preteklo nedeljo so prečitali v vseh belgijskih cerkvah pastirski list, ki ga v nemških krogih .po pravici in z iznena-der.jem odklanjajo. V tem pastirskem listu se namreč nahaja potvorjena 1n ten-denciozna kritika ukrepov -okupacijskih oblasti,-obenem pa b^rV'v ' pomanjkanje razumevanja za potrebe vojskovanja. Tako obsoja pasl rski list oddajo .cerkvenih zvonov ter jo imenuje Kot napad na verslca čustva TraTt^ omenja* pa pri tem da se izrecno dovoljuje vsaki cetkvi po en zvon ter da ostane'« ?godo-vinsko pomembni zvonovi i rak na svojih mestih - Pastirski list se obrača nadalje proti delovni vpostavi beltirskega oi-eM-vaistva in zlasti mladih akademikov, češ, da je ta način zaposlitve nevreden do-tičnih socialnih slojev ter da moti .rodbinsko življenje, zlasti pa, da ogroža m" ralo ženskih delovnih sil. Ta kritika-gre celo tako daleč, da primerja ukrepe'nem- fr ^JTICME bElžZKS A Zmage uemšk h podmornic ne gre j: ocenjevati. Vojaški sotrudnik španske-i a. 3ta »ABC« piše o delovanju nemških, podmornic ter ugotavlja, da se ne sme pozabiti, kako se s potopljenimi ladjami hkrati uničuje mornarje in ogromne količine vojnega materijala. B Srbija pozna svoje sovražnike. Na drugo obletnico Simovič-evega puča je spregovoril sedanji min:strski predsednik Srbije Nedič, ter med drugim dejal: »Srbiji je po usodepolnem 27. marcu 1941 grozila nevarnost, da propade, ker sta Churchill in Roosevelt tako naročila, Danes ve vsak Srb, kakšne sile s6 Srbijo vrgle v vojno zoper njeno voljo. Danes je srbski narod streznjen ter se zaveda, kdo je njegov sovražnik, kdo prijatelj.« Nedič je pozval srbski narod k slogi ter k sodelovanju z Nemčijo za svojo boljšo bodočnost.. ■ To so »junaki«! Angleški rušilec »Churchill« je patruliral po vodah Severne Venecuele. V temi je ladijska straža zagledala čisto blizu iz morja se dvigajoče telo. Alarmiralo se je posadko in poveljnik je ukazal, uničiti podmornico, ki so jo videli pred seboj. Boj z isto Je pa dokazal, da so Angleži v svojem strahu pred podmornicami napadli mali otok Lasol v mnenju, da gre za »nemško podmornico«. ■ Lord Halifax in židovstvo. Sin bivšega zunanjega ministra in sedanjega poslanika Anglije v Washing tonu je padel v bojih v Severni Afriki Sedaj je pa poslanik Halifax v Broklynu v Ameriki v neki židovski bolnišnici imenoval bolniško sobo po svojem pokojnem sinu, da bi na ta način počastil ameriške Žide. To se pravi z drugimi besedami, da se Je potom Židov poklonil Ameriki, češ, naj bodo mirni, ker se najboljši angleški sinovi žrtvujejo za interese Židov. ■ Francoska Guyana, ki je nedavno odstavila svojega, vichyski vladi zvestega guvernerja ter se priključila de Gaulle-u, meri kakih 88.240 kvadratnih kilometrov ter šteje 48 tisoč prebivalcev. Evropejci so večinoma kaznjenci ali nasledniki izgnancev. ■ Spor med grškimi emigranti in Angleži. Grški emigranti so med svojimi, v Afriki in na Bližnjem Vzhodu živečimi rojaki sestavili neko divizijo vojakov, ki naj bi kot prva korakala v »osvobojeno« Grčijo. Z Angleži je grška emigrantska vlada napravila tozadevni dogovor, ki je izrecno določal, da se v druge svrhe teh Grkov ne sme uporabljati. Sedaj se je pa izvedelo, da so Angleži kljub dogovoru to divizijo vpostavili v boj v Sevemi Afriki, kjer so jo sile osi močno zdecimira-le. To je bil povod, da se je Grk, ki je poveljnik te divizije, pri angleških poveljnikih na vse načine pritoževal ter končno izvabil samega svojega ekskralja lz Londona, da je prišel v Afriko urejati to zadevo. Sedaj, ko so Grki že lzkrva- ikih okupacijskih oblasti z dogodki Izza francoske revolucije. .Priisseler Zeitung" se bavi na uvodnem mestu s tem pastirskim !i.,tora ter povdarja, da je neodgovorno in moralno neoprostljivo, ako se ¡zkorižča stanje zavarovane atmosfere v svrho- motnje in zaviranja tistega de'a, kateremu se je zahvaliti za to stanje varnosti. Parno temu stanju -— neovirani od baljše-viškega terorja in zavarovani pred bolj-inviško brezbožno propagando — lahko ie čitajo pastirske liste v katedralah ■» Mechelnu in v Dornijku. veli za Veliko Britanijo, pač tudi ekskraij ne bo mogel nobenega več oživeti.. Anglija je pač že bd nekdaj znana po tem, da smatra svoje zaveznike za pomožne narode, ki se naj vojskujejo za Interese Angležev, ker svoje dragocene angleške krvi ne nosijo radi na trg. ■ Belgrajske ugotovitve. Na drugo obletnico državnega udara, ki ga je v Bel-gradu uprizorila klika generala Simovi-ča, je objavil »Srpski Narod« celo vrsto člankov, ki so jih napisali notranji minister Dinič, pravosodni minister Kujun-džič, bivši zunanji minister dr. Cincar-Markovič in znani voditelj »Zbora« Dimitrije Ljotič. V teh člankih obsojajo najostreje dogodek, ki je bil za srbski narod tako usodnega pomena. Omenjeni list ugotavlja tudi s svoje strani, da uvideva sedaj že zadnji Srb, da je prijateljstvo z Veliko Nemčijo za Srbijo edino možna politika. ■ židovski minister v Severni Afriki. Kakor poročajo iz Alžira, je general Gl-raud imenoval Žida René Mayer-ja za ministra v upravi Francoske Severne Afrike. To je prvi žid kot sotrudnik generala Giraud-a. Imenovanje je izzvalo zlasti v londonskih židovskih krogih veliko zadovoljstvo, kar pravzaprav radi verjamemo. ■ Strankarstvo v poljskih emigrantskih krogih. Kakor smo že poročali, izdaja sovjetska vlada v Moskvi v najnovejšem času v poljskem jeziku pisan list »Svobodna Poljska«. Švedsko časopisje pa poroča k temu, da imajo poljski emigrantje v Angliji kakih dvajset lastnih časopisov, ki pripadajo raznim politikom bivših poljskih strank ter nosijo seveda tudi različne politične barve. Eno teh glasil je nedavno baje zahtevalo, da se meje povojne Poljske potegnejo ob Dnjepru in ob črnem morju. V glavnem imajo Poljaki v Angliji šest političnih strank. Tri se orientirajo po londonski, ostale pa po washingtonski povojni politiki Že v tem strankarstvu je podan dokaz. da bi ta gospoda, tudi če bi ji kdo še izročil kako državo v upravljanje, nikdar ne bila zmožna, isto zadovoljivo vladati. ■ Tudi angleški dvor občuti vojno. Radi pomanjkanja raznih stvari, ki se v vojnem času težko nabavijo, so tudi na angleškem kraljevem dvoru morali nekoliko prelomiti s starokopitnostjo, ki sloni na prastarih izročilih. Intendant kraljevskega dvora Je radi štednje tekstilnega blaga odpravil salonske suknje ali frake, telovnike, s^moveznice in trde srajce, kar so do danes na angleškem dvoru morali nositi moški služabniki ter vse to nadomestil s temnomodro unt-formsko bluzo. Časopisje pripominja k temu, da imajo te nove bluze nekoliko »ličnosti s sovjetsko vojaško bluzo. Primer sam je pa znak, da se sam kraljevski dvor, do nedavno še najbogatejšega imperija, ne more izogniti omejitvam, ki jih diktira vojna sil osL ■ »Izkrcali smo se v jutranjem svitu«. Tako se glasi knjiga, ki jo je za obletnico ponesrečenega poskusa angleške invazije pri Dieppe-ju, izdal vojni poročevalec ln soudeleženec dotične vojaške polomije. Vsebina spominov je zadosten dokaz, da je predstavljala akcija resen poizkus izkrcanja na francoski obali in ne samo »vajo«, kakor je to zatrjeval Churchill, ko so vrgle naše obrežne straže njegovo divizijo v morje, v kolikor Je nlae pobile in ujele. ■ »Verzajska pogodba je bila vse pre-mila.« Ta izbruh sovraštva je zapisal bivši angleški letalski atašč v Berlinu, M. G. Christie, v tedniku »Time and Tide«. Višek je dosegel ta Anglež z ugotovitvijo: »Vojno moramo po zraku in po suhem prenesti daleč v Nemčijo; to bo petem potrebni nauk za nemški narod.« Taki izbruhi sovraštva nas ne morejo več iznenaditi, ker zaupamo popolnoma v zmago našega orožja. Vedno si pa predočujemo, kaj bi se zgodilo z Nemčijo, ako bi zmagala koalicija boljševiš-ko-plutokratske manjvrednosti. Nemčijo in Evropo je možno ubraniti pred strahovlado teh zločincev samo z največjim naporom ter uporabo vseh sredstev. ■ Pavolinl o pomenu sedanje vojne. Bivši italijanski minister Pavolini in sedanji glavni urednik lista »Messaggero«, Pavolini, je napisal v svojem listu uvodnik, v katerem ugotavnr ia so sicer vse vojne revolucionarnega značaja, toda sedanja vojna je to še v večjem obsegu. Italijani smatrajo fašistično revolucijo kot socialno revolucijo. Glavne zahteve te revolucije so že izpolnjene. Sedanja vojna je radi tega tako revorucljonarna, Ser ne brani samo neodvisnosti Italije, temveč tudi tekovine svoje 201etne revolucije. ■ Bolgarija je ob strani sil osi. Dne 28. marca je zaključil ministrski predsednik Filov četrto redno zasedanje bolgarskega sobranja. V svojem govoru je Filov omenil, da podpira sobranje notranjo in zunanjo politiko vlade. Filov je nadalje podčrtal nadčloveški napor, s katerim bolgarski zavezniki branijo novo Evropo in mlade narode, katerim se prišteva tudi Bolgarija. Ob koncu svojega govora je Filov izrazil svoje trdno prepričanje, da bodo v tej vojni zmagale sile osi. Končal je z besedami: »Naj živijo naši veliki in zmagoviti zavezniki!« ■ Vangčingvaj se je vrnil v Nanking. Kitajski prezident Vangčingvaj se je vrnil preteklo nedeljo iz Kantona v Nanking. Glede svojih vtisov je izjavil, da j« pri vsakem obisku Kantona opazil napredek, "za katerega se zahvaljuje Japonski vsa nacionalna Kitajska. Kitajska vlada je premišljeno vstopila v vojno proti Angliji in Ameriki, je dejal Vangčingvaj, ker se bori kitajski narod za svojo svobodo, blagostanje in za ustanovitev vzhodnoazijskega občestva narodov. ■ Amerika vzpostavlja diplomatske zveze z Abesinijo. Rooeevelt je postavil John K. Caldwell-a za poslanika Zedi-njenih držav/ v Abesiniji, ki ji pod angleško zasedbo načeluje neguš Haiie Se-lasije. ■ Spremembe v francoski vladi. Šef vlade v Vichy-ju, Laval, je šefu države, maršalu Petain-u, predložil več dekretov, ki se nanašajo na spremembe v vladt Tako se Je n. pr. združilo državni se-kretarijat za kolonije in mornarico ter podredilo vse skupaj konteradmiralu Blehaut-u. Združilo se je tudi državno tajništvo za vojno in letalstvo v en sam urad, ki ae bo odslej Imenoval državno tajništvo za obrambo. Ta urad bo vodil general Bridoux. Ministrstvo za delo bo. vodil Lagardelle. Generalni sekretarijat za družine se je združil a »ličnim uradom za zdravilstvo. Vodil ga bo dr. Gras-aet. Glavni državni pravnik Gabolde Je postal čuvar državnih pečatov in minister za pravosodje. ■ Kolika je nevarnost nemških podmornic ? V bostonskem listu »The Chri-stian Science Monitor« je odgovoril neki Drummond na sedaj tako aktualno vprašanje, kolika je nevarnost nemških podmornic, tako-le: »Nevarnost Je prav take velika kot je bila leta 1917.«. ■ »Japoncev ne bo več možno pregnati iz otokov, ki so jib zasedli v Pacifiku.« Tako je zapisal londonski list »Times« v svojem uvodniku o vojnem položaju Daljnega vzhoda Res je, tam, kjer stoji japonski vojak, tja se angleškemu in ameriškemu vojaku ne bo vač posrečilo priti ter ga pregnati. Kar so Japonci Angležem in Amerikanern v tej vojn: odvzeli, ne bodo Anglosasd nikdar več za-vojevali. ■ Celo Angležem presedajo židje. »New Statesman and Nation« se v nekem članku bavl z drznostjo in izzivanjem inozemskih Židov, ki kot emigrantje živijo v Angliji ter svari. pred prevelikim porastom protižidovskega gibanja, ki ga lahko povzroči nedostojno in slabo vzgojeno židovstvo. ■ »Severni del Atlantskega morja je roparska zver, huda zelenooka mačka, v ('■¡jem žrelu se mali ljudje obupno borijo za svoja življenja.« Tako je zapisal ameriški časopis »Life« v nekem uvodnika o stalnem boju angleško-ameriške prelto-morske plovbe z nemškimi podmornicami. Po daljšem popisu neverjetnih težav, ki mučijo ameriške in angleške mornarje, je uvodničar nadaijeval: »Tudi, če nikdo te drame ne more pravilno popisati, si lahko vsakdo predoči stvarnost, da je morska cesta preko severni Atlantik glavna prometna žila Angležev Jn Amerikancev. Tam med Islandijo in Azö-ri lahko izgubimo vojno, če bi se to glavno žilo prerezalo, bi se s tem zadavilo najmanj pet, morda tudi še več bojnih front. Anglija bi se izstradala in bilo bi nemogoče preskrbovati Sovjetsko Unijo preko te življensko važne črte. Preostala bi nam tedaj edina pot, spraviti spremljave v Sredozemsko morje okrog Afrike, če bi sploh bilo možno brez gospostva nad Atlantikom kontrolirati Sredozemlje. Ako ne bi več mogli voziti preko Atlantika, bomo doživeli katastrofo.« ■ Nov izbruh sovraštva. Znani sovražnik Nemcev, državni pod tajnik angleškega ministrstva zunanjih zadev, Vansittart, je glasom poročil iz Londona nedavno iznesel sledeče vojne -cilje Velike Britanije: 1. Popolno uničenje Nemčije. 2. Popolno zrušenje nemškega gospodarstva. 3. Popolno materijelno in duhovno razorožitev Nemčije. Celotno razorožitev Nemčije 2e predvideva znana Atlantik-karta, je nadalje izjavil Vansittart, ter zaključil svoja izvajanja s pripombo, da je za zasedbo Nemčije po vojni za nedoločen čas ter is to tako za prisilno vzgojo nemškega naroda. Nemška oborožena sila bo pa skrbela, da bodo te želje znanega nasprotnika Nemčije ostale pobožne želje. ■ Kje so Amerikand že v drugem vojnem letu. „American Magazin« je priobčil zanimiv članek, ki ga je napisal Harry Hopkins, osebni prijatelj in zaupnik pre-gidenta Roosevelt-a. Članek se bavi z ukrepi, ki jih misli vlada podvzeti v najbližjem času ter napoveduje iledeče: 1. Uvedba splošne delovne obveznosti je neizogibna. 2. Nikdo ne sme zapustiti brez dovoljenja oblasti svojega delovnega mesta v katerikoli za vojno važni industriji. 3. Delavstvo nima pravice do stavkanja. '4. Vlad» bo uvedla prisilno štedenje, obenem pa bo zvišala dohodninski davek. Končno pa bo morala vlada racionirati ne samo živila, temveč tudi oblačila. ■ Strahovit sovjetski teror v Iranu. Iranski ministrski predsednik Ali Su-heiii j« priznal preteklo soboto v iranskem parlamentu, da so se odigrali v zadnjih tednih v okolici mesta Tebris težki spopadi med sovjetskimi okupacij- skimi četami in med iranskim civilnim prebivalstvom. V smislu iransko-angleš-ko-sovjetske pogodbe se je po njegovi napovedi uvedla temeljita preiskava, ki se je bavila z omenjenimi spopadi. Pri tem je bila ugotovljena krivda sovjetskih vojakov. Borbe med sovjetskimi vojaki in iranskim prebivalstvom so trajale več tednov. Prebivalstvo so v teh bojih podpirali iranski žandarji in čete bivše iranske vojske. Na iranski strani je padlo"bkrog 3000 oseb, največ žensk in otrok. Sovjeti so izgubili najmanj 200 do 300 mož Napadi na sovjetske vo jake so bili tako pogosti, da so smeli sovjetski vojaki zapuščati svoje kasar ne samo v skupinah po štiri In več mož. _ Na črnce so streljali. V južnoafriškem mestu Laingsburg se je nedavno odigral upor čet, ki so bile sestavljene iz samih črncev. Ko je namreč vlak s temi četami pripeljal v postajo, so črnci zapustili vagone ter pričeli metati kamenje na bele civiliste. Končno so morale priti čete belokožcev, ki so oddale nekaj svarilnih salv. Ker pa te salve niso nič pomagale, so streljali na očrvl-dno pijane črnce. ■ »Psihološko vojskovanje.« Ameriško vojno ministrstvo je znanega polkovnika Donovana, ki je svojčas sprožil belgraj-ski državni udar, imenovalo za načelnika novega urada »za strategično služ- ■ bo«. Kakor poroča »News Week«, pomeni to imenovanje, da se zavezniki v tej vojni ne mislijo omejiti zgolj na topove in bombe, ker nameravajo Intenzivirati vojno proti silam osi tudi s »psihološke strani«. V delokrog tega urada spadajo sabotažni nameni, umori, revo-lucioniranje sovražnega ozemlja, sploh sama dejanja, ki nimajo nikakega opravka z odkritimi vojaškimi akcijami. ■ Ameriška kontrola tudi na Bližnjem vzhodu. Da bi vzpostavil protiutež angleškemu ministru Casey-u v Kairi, je Roosevelt imenoval ameriškega generala Hurley-a za svojega osebnega zastopnika in opazovalca na Bližnjem /zhodu. Roosevelt-u je torej mnogo na tem, da zavaruje ameriške interese tudi v tem delu sveta, kjer so doslej paševali samo gospodje Angleži. ■ De Gaulle se pogaja z Moskvo. Kakor poroča nemški tisk iz Stockholma, je pooblastil znani francoski emigrant general De Gaulle svojega diplomatskega zastopnika v Moskvi, Gerreau-a, k pogajanjem z moskovsko vlado. Dodatno k temu poroča agencija Exchange, da sta imela Garreau in Molotov dvournl razgovor, v katerem sta baj« »na prijateljski način pojasnila neka zunanjepolitična vprašanja«. Kakor se domneva, se j« nanašal razgovor v Kremlju na napor», ki gredo za tem, da bi se francoska emigracija zedinila. ■ Brazilija vedno bolj v krempljih Ze-dinjenih držav Severne Amerike. Kakor mano, stremi Roosevelt-ova politika za tem, da »pravi pod svoj gospodarsko-politlčni klobuk celo Ibero-Ameriko. Vojno zavezništvo Brazilije in Zedinjenih držav je prvo že itak izročilo v političnem tn gospodarskem oziru severoamerišklm plutokratom. Sedaj pa prihajajo preko Ivedske poročila, da dobi brazilska industrija jekla ponovna denarna posojila v Washingtonu, da bo lahko izdelovala za vojne svrhe. V zvezi s tem posojilom si je Roosevelt izvlekel iz Braziljancev še razne druge ugodnosti na področju brazilske carinske politike, kar gre seveda na račun brazilskega naroda. GOSPODARSTVO Ameriško krnsti s^o Kmetijstvo Velike Nemčije ter z njo povezanih prijateljskih in pod njeno upravo stoječih držav je tekom seuanjo vojne doživelo tako zadovoljiv razvoj, da je prehrana Evrope osigurana. Da je temu tako, gre zasluga v prvi vrsti nemški kmetijski pridelovalni bitk!, ki je najprej na področju Reich-a, pozneje pa s svojim vplivom tudi v ostalih evropskih deželah dvignila produkcijo ter Anglosasom na celi črti razbila upe po sestradanju evropskih narodov, kar so hoteli doseči z blokado, ki jim onemogoča prekomorski uvoz živil. Pravična in umna razdelitev kmetijskih pridelkov sloni v evropskih državah na '.em-ški organizatorni in gospodarski zmožnosti, in ker je pri tem vsaka špekulacija izključena, še doslej na naSsm kontinentu kljub vojne in velikih potreb nikdo ni stradal in tudi ne bo. Gospodarska poročila, ki imajo svoj Izvor v Zedinjenih državah Severne Amerike in prihajajo preko nevtralnih časopisov, pa kažejo v zadnjem času marsikatero zanimivost o nekdaj v izobilju plavajočem ameriškem kmetijstvu. Medtem, ko je Evropa problem kmetijske produkcije rešila, stojijo ameriški kmetijski strokovnjaki šele pred proučevanjem položaja. Kakor je v Evropi kmetijstvo važen steber, na katerem sloni vojno vodstvo, tako lahko tudi v Zedinjenih državah kmečka produkcija povzroči krizo, ki lahko občutno zadene ne samo ameriško, temveč celotno politiko takozvanih zaveznikov. Trenutno se ameriškim kmetovalcem že odpirajo oči ter vidijo, da stojijo p.ed nevarnostjo agrarne krize. Poklicne organizacije kmetovalcev Zedinjenih držav se potegujejo za osvoboditev iz vojaške službe vseh farmarjev in kmečkih delavcev, ki jih kmetijstvo danes najbolj potrebuje, istočasno pa piše vladno časopisje, da se bo tekom tega leta ravno iz podeželskih krogov poklicalo še najmanj milijon delavcev in kmetov pod orožje. Zastopniki kmečkih interesov stojijo na stališču, da bi tak odvzem Se obstoječih delovnih sil Agrarno produkcijo izpostavil nevarnosti, ki ne bi ostala brez posledic. Ker je na drr<*i strani nabava kmetijskih strojev radi vojne tudi otežkočena, za pogon pa nI več v tako zadostni meri bencina na razpolago je baje že veliko število kmetij usta vilo svoje delo. Zlo je namreč v tem, da ameriški kmet nikdar ni bil urejen ne popravila kmetijskih strojev in orodja, ker je nabava novih bila cenejša, kakor pa popravila. Produkcija kmetijskih strojev je namreč padla za 20 do 20 odstotkov odkar traja vojna, in ker je ameriško kmetijstvo vajeno In urejeno le na strojno obdelovanje zemlje; je to že precej občutno. . Kmetijske nadzorne oblasti Zedinjenih držav so že pridno na tem, da bi M izognilo nevarnosti, ki jo-lahko povzroči nadaljnje znižanje produkcije. Začele s» namreč ustanavljati takozvane naročim« organizacije, ki bodo kmetom, ki so radi pomanjkanja delovnih sil bi strojev prisiljeni ustavljati svoje obrate, od^u-kupovale krave-molzarice in teleta, da 1ih porazdelijo na kmetije, ki ne zabredejo v take krize. V vladnih krogih se bavijo že z mislijo, da bi svojim vojnim zaveznikom, ki jim Amerika na podlagi zakona o zakupu in pomoči dobavlja tudi živila, ne pošiljali več masla, ker je tudi pridelek mleka v nazadovanju. Dnevno časopisje pridno opozarja me-rodajne kroge, da bo problem ameriškega kmetijstva z nadaljnim pozivanjem kmečkega ljudstva pod orožje, kmetijsko produkcijo spravilo v resno krizo, kar se mora preprečiti, ker Roosevelt lahko tudi na prostranih ameriških farmah izgubi sedanjo vojno. Pri tem je seveda treba upoštevati še dejstvo, da gre ameriški delavec, ki lahko o tem odloča sam, veliko raje delati v industrijo kakor na fateie ali kmetije in je radi tega danes bolj kakoi kedaj poprej dotok delovnih rok iz podeželja v oboroževalno industrijo ogromen, ker industrija razmeroma veliko bolje plača kakor kmet. če Ameriki ne uspe tega razvoja v kmetijstvu obrniti v drugo smer, se Amerikancem radi vojne, v katero so zabredli po Roo-sevelt-ovi zaslugi, lahko pripeti, da jim bo resno začelo primanjkovati živeža, in to v deželi, kjer so v mirnih časih po zaslugah zemeljskega bogastva lahko za-vžili več mesa kakor kruha. GOSPODARSKE VESU X Bolgarija elektrificira svoje železnice. Po navodilih bolgarskega železniškega ministrstva bo Bolgarija izdelala načrt za elektrifikacijo svojih železnic, ki naj bi se izvedel v dvajsetih letih. Povod v za to namero daje velika potrošnja črnega premoga na glavnih železniških progah. X Snežke iz sintetične gume. Tovarna za izdelovanje snežk na Danskem, je lansko leto preuredila fabrikacijo svojih izdelkov iz surove gume na predelavo sintetične gume. Izkustvo je pokazalo, da je sintetični materijal enako vreden, v gotovih ozirih celo boljši kot surova guma. X Madžarska pospešuje gojitev sladkorne pese. V to svrho so uvedli obvezno gojitev, ki odreja, da kmetovalci, ki so minuli dve leti gojili peso, te kulture pod nobenim pogojem ne smejo opustiti. X Hrvatska za dvig kmetijstva. Hrvatska vlada je dovolila ponovni kredit V0 milijonov kan za pospeševanje kmetijstva. Podprli bodo strokovno šolstvo ter vzorna in državna posestva. X Ameriki primanjkuje kave. To je priznal na neki konferenci časnikarjev sam predsednik Roosevelt ter dejal, da bi Američanke raje izgubile vojno, kakor pa opustiie uživanje kave. Hkrati je priporočal uvedbo nekega tri sto let starega recepta za kuhanje kave, ki omogoča pripravo najboljše kave iz kavine sesedline. Recept je sestavil neki Anglež ter omogoča iz tričetrt unce zrnja napravo kave za celi teden. X Gospodarska konferenca za sodelovanje Japonske in Kitajske. V Tokiju se je vršila te dni velika gospodarska konferenca, katere so se udeležili član! Japonske in kitajske vlade ter finančni in gospodarski krogi. Namen konference ;e bil pospeševanje sodelovanja Japonske in Kitajske na gospočJarskem polju. X Evropa pospešuje gbjitev sladkorne pese. Po poročilih iz raznih dežel, bodo letos širom Evrope gojili veliko sladkorne pese, tako da bo računati letos z še večjim pridelkom kakor lani. Na področju Velike Nemčije gojijo to industrijsko rastlino, ki se predeluje v sladkor, tudi radi pridobivanja krme, kt je za živinorejo velike važnosti, medtem, ko so nekatere manjše države v tem pogledu šele v povoju. UMNI KMETOVALEC S spomladanskim obdelovanjem moramo zemljo izboljšati, ne pa pokvariti! Jiaslov se bo morda komu nekoliko čuden zdel, češ: »To pa vendar tudi mi vsi sami vemo!« Prav, prav! Le tega potem ne razumemo, zakaj potem mnogi naši kmetje spomladi z zemljo tako ravnajo, da se jim le posreči, da jo skvarijo za vse leto, ali celo za več let naprej. Našteli bomo zapovrstjo najvažnejše zapovedi in prepovedi glede na spomladansko obdelovanje zemlje. In — prepričani smo — marsikdo od onih naših foravcev, ki se je čutil zaradi naslova današnjega razgovora užaljen v svoji samozavesti kot dober poljedelec — marsikdo teh. menimo, se bo pri čitanju le popraskal za ušesom in priznal sam prt sebi: »Lej, šenta! Tega-le pa res nisem vedel!«, ali pa: »Bo pa znabiti le res, da sem jaz dozdaj spomladi z zemljo narobe ravnal!«... 1. Zakaj spomladi zemljo obdelujemo? Celo na tole, tako preprosto vprašanje, marsikateri naših kmečkih gospodarjev ne ve pravega odgovora. Odgovorili bomo torej mi: •Zemljo obdelujemo «pomladi iz več različnih nagibov: predvsem zato, da jo spravimo v takozvano grudičasto sestavo ali zlog, ker ob takem stanju tal najbolje uspevajo v zemlji razne talne bakterije, ki napravljajo v zemlji vsebovane hranilne snovi rastlinskim koreninicam dostopne in ker tudi koreninice same ob grudičastem stanju tal najlažje prodirajo v zemljo; nadaljnl namen spomladanskega obdelovanja zemlje je, dostop zraka v zemljo olajšati, ali pa omejiti; nadalje s pomočjo obdelovanja onemogočamo, ali pa poslujemo izhlapevanje vlage iz zemlje; potom obdelovanja tal zatiramo razvoj plevela (lahko pa ga z napačnim obdelovanjem tal tudi pospešujemo!); in končno želimo z obdelovanjem zemlje olajšati kalitev in pospešiti razvoj naših kmetijskih rastlin. 2. Po čem moramo uravnavati spomla- dansko obdelovanje zemlje? Posledice spomladanskega obdelovanja tal so torej zelo različne in so si lahko vprav nasprotne. Zato morajo biti enako različni tudi načini spomladanskega obdelovanja zemlje. In sicer moramo način spomladanskega obdelovanja zemlje uravnavati vedno po kakovosti zemlje, po vremenu, in po rastlini, katero nameravamo na tej zemlji posejati ali posaditi, oziroma, s katero je zemlja 2e posejana. Enako, kot pravi čevljar ne sme delati vseh čevljev po enem in istem kopitu, marveč mora izbrati za vsako nogo ustrezno kopito — vprav tako se mora vsak pravi poljedelec truditi, da vsako zemljo spomladi tako obdela, da doseže s tem svoj cilj: večji in kakovostno boljši pridelek ob čini manjšem trud«. 3. Najvažnejše pravilo glede na spomla- dansko obdelovanje zemlje. Ta najvažnejša zapoved oziroma prepoved, zoper katero se pregreši vsako spomlad večina naših kmetovalcev, se glasi: Ne dotikaj se sj>omladi orne zemlje, dokler ni dovolj osušena oziroma, kadar ni dovolj suha! Posebno v težkih, ilovnato-glinastih zemljah se pregreški zoper to prepoved hudo, hudo maščujejo! Kmet, ki spomladi vozi gnoj, orje in brana mokro, težko zemljo, doseže s tem isti učinek, kot lončar, ki tudi mokro ilovico gnete — in kadar se tako zgnetena ilovica posuši, je trcla kot kamen! Kdor ne verjame, naj se prepriča na svoje oči: Zemljo, ki je pozimi vsled zmrzovanja postala lepo rahla in prhka, naj preorje nekaj brazd nalašč, kadar je mokra — in še čez par let bo ta zemlja bolj trda in zbita, kot ostala, katero je preoral spomladi, ko je bila dovolj osušena. Enako, kot oranje in bra-nanje, škoduje tudi razvažanje gnoja po njivi, kadar je zemlja mokra. Torej, ljubi kmetič! Ne daj se spomladi pregovoriti in zapeljati od svoje marljive ženice, ki ti pravi: »Tak pojdi že orat! Poglej, pri sosedu so že pol njive zorali in povlekli, mi pa še nič!« Marveč reči ji lepo nazaj: »2e že, draga moja! Toda ti se meni bolj smiliš, kot pa sosedu njegova Katra; in če on njej privošči, da bo morala vse leto razbijati kepe po njivah — jaz tebi tega ne želim, in zato orjem spomladi le, kadar je zemlja dovolj suha! : In če je ženka pametna, bo svojemu razumnemu mo^u dala prav, kot se to itak spodobi. Kdaj je zemlja za otMelovanje dovolj suha, pa veste vsi: kadar se ne paca i,a plužno desko in se ne prijemlje na obuvalo. 4. Ne orji spomladi pregloboko! Kdor je hotel svojo zemljo globoko obdelati, je imel za to čas skozi vso jesen in zimo. Zdajle spomladi pa ni več umestno, zemljo pregloboko obdelovati in pre-oravati, posebno ne, ako je zemlja lahka in peščena, in posebno še, kjer je lega zelo strma, tako, da voda ob nalivih zemljo odnaša. V okoliših, kjer pade čez poletje navadno le malo dežja, je globoko obdelovanje zemlje spomladi še posebno škodljivo. Za take okoliše je mnogo bolj umestno jesensko, oziroma zimsko globoko oranje tal (zimska praha), a spomladi zenjljo le plitvo preorjemo, ali pa samo prerahljamo. V težkih zemljah in v okoliših z obilico poletnih padavin, pa globlje spomladansko oranje, ako je izvedeno ob suhem stanju tal in ako' je vsaj Se nekaj dni za tem suho, toplo vreme, tako, da se brazda globoko presuži, lahko celo koristimo. 5. Kdaj gremo z brano na preorano njivo? Tudi to je odvisno od kakovosti zemlje, kakor tudi od vremenskih prilik. Kot pravilo naj velja, da v lahkih, rahlih tleh, ki rada trpe od suše, in v okoliših z maio poletnega dežja, prebranamo zemljo takoj, čim smo jo spomladi zorali. To pa zato, da preprečimo izhlapevanje zemeljske vlage, ki je- v takih zemljah in okoliših izredno dragocena. Nekateri privežejo majhno brano, ali pa samo kakšno šino zadaj k plugu, takq, da brazde že pri oranju sproti brana. Narobe pa bomo ravnali pri težki zemlji in v krajih, kjer je spomladi in poleti raje preveč, kakor pa premalo dežja. Tu je dobro, pustiti brazde, da se dobro presušijo in prebranati zorano njivo šele, ko se dovolj osuši od naslednjega dežja, Kar se brananja sploh tiče, moramo našim kmečkim gospodarjem očitati, da so nekateri preleni, drugi pa prepridm. PreJeni so tisti kmetovalci, ki spomladi t brano komaj da nekoliko raztrgajo brazde, pa mislijo, da je že dobro. Seveda se pri takem brananju — ki je navadno združeno tudi z oranjem ob mokrih tleh_zgodi, da se ob okopavanju krompirja potegne z motiko vred cela brazda Dd tal. Kako bogato morejo ob taki pripravi zemlje obroditi okopavine, si lahko predstavljamo... Nasprotno pa se spet jvajdejo gospodarji, ki po desetkrat m še večkrat drgnejo in drajsajo z brano po enem in istem mestu. Seveda gre tudi konj desetkrat po enem in istem sledu sem in tja. Posledica tega prevnetega tarnanja je Se hujša, kot če premalo prevlečemo: zemljo stlačimo in zgnetemo tako, da talne bpVteriie in tudi rastline v nji sploh ne morejo uspevati. (Po pemško se takim preveč zbrananim zemljam pravi, da so »totgeeggt«, to je: do mrtvega zbranano!) 6. Kako naj tr abljamo moderi orodja, liot so n. pr. razni zemeljski kultjvatorji ? Zadnji čas smo dobili tudi k nam na Spodnje štajersko večje število raznih modernih orodij za obdelovanje zemlje, to je, raznovrstne »kultivatorje«. Kako bomo spomladi ta orodja uporabljali? Predvsem bomo jeseni in pozimi spra-Sene njive spomladi samo s kultivatorjem prerahljali, namesto, da bi še enkrat orali _ seveda, ako nam ni treba spomladi gnojiti s hlevskim gnojem, katerega s kultivatorjem ne moremo podorati. Prednost rahljanja s kultivatorjem pred ponovnim oranjem spomladi je v tem, ker 8 kultivatorjem lahko na hitro obdelamo velike površine. Tudi stepta se zemlja manj od konj. Razen tega zemlje ne Obračamo in zato ne izpostavljamo zemeljskih bakterij uničenju po sončni svetlobi. Seveda velja tudi za kultivatorje pra- vilo: Ne na njivo z njim, ako zemlja ni dovolj suha, posebno, ako je bolj težka! Toda tudi zemlje, ki jeseni, oziroma pozimi niso bile sprašene, lahko apomiidi samo prerahljamo s kultivatorjem, ne da bi jih preorali, ako so zelo lahke in ako niso zapleveljene s pirnico. Težke, isto-tako pa tudi vse, s pirnico zapleveljeiie zemlje pa je brezpogojno potrebno spomladi ob suhem vremenu zorati. Pač pa nam pridejo kultivatorji zelo prav, če smo spomladi bolj zgodaj orali in zaorali hlevski gnoj, nato pa leži zemlja več tednov prazna, ker bomo sejali koruzo, ali pa sadili peso, fižol, orda tudi krompir šele kasneje. V takem slučaju je priporočljivo, pred setvijo, oziroma sajenjem, zemljo s kultivatorjem ponovno prerahljati; in s tem se uniči tudi mnogo plevela, ki je v tem času že -V-A-Jil. 7. In valjar?! Da ali ne?! Njivske valjarje nekateri kmetovalci priporočajo, drugi jih zametujejo, — vsak po svojih lastnih uspehih, ali pa neuspehih z njimi. Kaj bomo pa ml rekli? Valjar tlači zemljo. S tem je fe tudi vse povedano o tem, kje je njegovo rabo priporočati, kje odsvetovati: Kjer je zemlja prav rahla in prhka, kjer rastline pri kaljenju ne najdejo trdnega oprljema-lišča, posebno še, če moramo v lahkih zemljah sejati takoj, ko smo zorali m ni časa počakati, da bi se sama spet sesedla — v takih primerih je treba spomladi z valjem na zorano njivo — sicer pa v nobenem drugem primeru! Upo-rabljajmo pa za spomladansko valjanje zoranih njiv le razne kolutaste valjarje (Cambridgewalze). Gladek valjar pride spomladi v poštev le na travnikih na lahkih tleh, ki jih je zimsko zmrzovanje »razgnalo«, tako, (ia * so korenine prav pridvignjene od tal in se lahko posušijo, če jih pravočasno ne pritisnemo k tlom z gladkim, težkim valjarjem. Obenem si na ta način olajšamo košnjo, ker izravnamo tla. V naš h gospodarskih razmerah velja isto tudi in š.-; posebno za detelj išča! Ce pa ozimna žita »srež pr.vzdigne«, jih moramo tudi takoj, ko se zemlja primerno osuši, povaljati, vendar je v ta namen priporočati robati valjar (Rauh-walze) bolj, kot pa travniški gladki valjar (Wiesenwalze). Ce pa ozimine niso od sreža privzdignjene in se nasprotno tvori skorja po tleh, ki ovira rast žita, potem žita spomladi ne valjamo, marveč s posebno brano (Unkrautstriegel) prebranamo. 8. In spomladansko gnojenje?! O gnojenju, tako o gnojenju s hlevskim, kakor tudi- z umetnimi gnojili smo v našem listu že ponovno razpravljali. Dober gospodar torej že ve, katerim rastlinam mora pognojiti s hlevskim, katerim samo z umetnimi gnojili, in katerim z obojimi. Da je treba hlevski gnoj spomladi zaorati, medtem, ko umetna gnojila navadno raztrosimo po sirovih brazdah po možnosti par tednov pred setvijo, oziroma sajenjem, je tudi splošnd znano. Posebno apneni dušik namreč lahko škoduje, ali celo zamori kaleče rastline, ako ne minejo med trošenjem nI med setvijo, oziroma sajenjem, vsaj trijfi tedni! Krompir je občutljiv tudi gledi apna. Ce ga nismo trosili že lani, ga smemo krompirju trositi samo v času, ko kali, to je, medtem, ko smo ga posadili, pa do takrat, ko vzklije! Torej za krompir ni priporočljivo trošenje apna spomladi na sirove brazde! Pač pa smemo trositi manjše količine apna na rastoč krompir seveda le ob suhem vremenu. Boljše pa je, kot rečeno, gnojiti za apnom že rastlini, ki je rastla pred Krompirjem na dotični njivi. Dr. F. J. Lukas: Ausschneiden! Izrezati! Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (NemS£ina za odrasle metodiCno in praktiöno.) 13. Stunde. Lösung der Aufgabe: I. 1. Der Friseur schneidet die Haare. 2. Die Kolonialprodukte Kommen aus den Kolonien. 3. Der Regen kommt aus den Wolken. 4. die Quelle kommt aus der Erde. 5. Die Seife dient zum Waschen. 6. Die Federn und der Bleistift dienen zum Schreiben. 7. Die Kohle dient zftm Heizen. 8. Ein Fahrrad braucht man zum Fahren. 9. Zum Nähen braucht man Nadel und Zwirn. D. Držalo grabelj je iz lesa. Drva se rabi za kurjavo, žlica služi za jed. Izvir pride iz zemlje. Voda tega vodnjaka je čista (jasna) in sveža. Globočina tega jarka znaša 4 metre. Ti vodnjaki so preplitvi, ne dajo (darujejo! nobene vode. Bi jedli kakšno pečenko? Svinjsko ali telečjo pečenko? Mislim, mi jemo govejo pečenko. Tujci kupujejo vodnik mesta Klagenfurta. Cepiča sprevodnika je modra. Italija ima obliko škornja. JH. Juden und Kommunisten sind Feinde des Staates. Diesem Bach fehlt das Wasser. Jedem Narren gefällt seine Kappe. Das Wasser dieses Flusses ist dunkelgrün. Die Federn des Hutes jener Frau sind bunt. Die Hauptteile des Kopfes sind: Die Stirn(e), die Augen, die Ohren, die Wangen, die- Nase und der Mund. Die Wagen dieses Zuges sind elegant. Den 2. Fall verlangen: Predlogi, ki zahtevajo 2. sklons statt, anstatt, während, wegen. Üburgssätze: Er kommt statt seines Vaters. Während des Regens bleibe ich zu Hause. Die Tiere schlafen während der Nacht. Er kommt nicht wegen des Gewitters. Statt des Regens kommt der Schnee. Während du Schach spielst, mache ich meine Aufgaben. Er raucht nicht wegen des Verbotes. Ich kann wegen der Hitze nicht schlafen. Wegen der Verspätung des Zuges müssen wir warten. Während des Sommers gehe ich oft baden. Anstatt eines Volksliedes singt er eine Arie. Wörter, die den 4. Fall verlangen: Predlogi, ki zahtevajo 4. sklon: durch, für, gegen, ohne, um. t)bungssätze: Wir fahren durch die Stadt. Durch Nacht zum Licht. Er ist arm durch seine Schuld. Ich arbeite für meinen Freund. Die Soldaten kämpfen gegen die Feinde. Diese Aufgabe ist ohne Fehler. Für eine Mark kann man einen Film kaufen. Ich komme gegen 3 Uhr Wir verkaufen das Haus um 20.000 RM' Für ein Kilo Äpfel zahlt man 40 bis 60 Rpf. Die Wahrheit besteht gegen die Lüge. Gegen die Dummheit kämpfen die Götter vergebens. Ohne Geld können wir nichts kaufen. Ohne meinen Freund bleibe ich nicht. Um das Haus ist ein Garten. Eine Blume ohne Duft Der Reiter reitet durch das Dorf. Dieser Fischer fischt ohne Erlaubnis. Der Vogel fliegt um den Baum. Die Soldaten kämpfen, um die Freiheit des-Vaterlandes. En Mensch ohne Familie ist arm. Er bittet um Feuer für seine Zigarette Er ist ein Mensch ohne Gedächtnis 'Dieser Mann hofft seit Jahren ohne Erfolg Wir kämpfen gegen die Juden. Dieser'Herr spaziert ohne Krawatte. Hier ist eine Kirche ohne Turm Ohne den Koffer fahre ich nicht nach Wien. Ohne ein Buch kann man schwer lernen. Dieses Abteil ist für Nichtraucher, jenes für »Mutter und Kind« reserviert. Vorwörter, die den 3. oder 4. Fall ver- lapgreedlogi, ki zahtevajo 3. ali 4. sklon: an, auf, hinter, neben, in, über, unter, vor und zwischen. Grundregel: Handelt es sich um einen Zustand, um das Verweilen an einem Ort, so setzt man den 3. Fall, (*ra 8-e- wo?) Handelt es sich hingegen um eine Bewegung, eine Richtung oder einen Platzwechsel, so setzt man den 4. Fall. (Frage: wohin?) Osnovno pravilo: Ce se gre za poloiaj, za obstanek na nekem mestu, s« t fr* taa GLÜHLAMPfcN^ gibt es laut behördlicher Anordnung zunächst nur noch für kriegswichtigen Bedarf. Deshalb rät OSRAM: Schrauben Sie jetzt nicht benötigteQlühlampendurch ein- bis zweimalige Umdrehung locker. So schaffen Sie sich eine stille Reserve für tageslichtarmeZeiten...und Strom wird auch dabei gespart. Vi. Kar se tiče uporabe apnenega solitra (Kalksalpeter) in apneno-amonijevega solitra (Kalkamonsalpeter), ki se oba v zemlji hitro talita in zato tudi hitro izgubljata iz tal, ponovo priporočamo, gnojiti rastlinam s temi gnojili v obrokih, to se pravi, po malem, a večkrat. Le del teh gnojil potrosimo že na brazde, ostalo pa uporabimo za gnojenje že rastočim rastlinam (Kopfdiingung). Tudi gnojnico dovažamo rastlinam raje 'eč-krat, kot pa enkrat preveč. Skrbeti moramo. da tako gnojnico, kakor tudi k zelenim rastlinam potrošena umetno gnojila spravimo čimprej plitvo v zemljo, ker dokler se v zemlji ne raztopijo in ne pridejo do korenin, so za rastline brez korist «tevi 8. sklon (vprašanje: Kje?); če se gre za gibanje, smer ali menjavo prostora, se stavi 4. sklon (vprašanje kam?) 3. Fall: Das Bild hängt an der Wand. (Wo hängt das Bild?) 4. Fall: Ich hänge das Bild an die Wand. (Wohin hänge ich das Bild?) Die Vorwörter verbinden sich oft mit dem folgenden bestimmten Artikel zu einem einzigen Wort. Pomni: Predlogi se često vežejo s sledečim določenim členom v eno asmo besedo. Na primer: an dem _ am vor -f dem vorm an + das _ ans auf -f das _ aufs vor + das _ vors An dem Haus _ am Haus In dem Haus _ im Haus vordem Haus — vorm Haus An das Haus _ ans Haus auf das Haus — aufs Haus vor das Haus — vors Haus — Übungssätze: Das Buch liegt auf dem Tisch. Ich gehe zur Post. Ich bin auf der Post. Wir stehen hinter der Tür. Wir gehen hinter die Tür. Das Faß ist im Kellen Wir rollen das Faß ln den Keller. Daa Bild hängt über dem Schreibtisch. Wir hangen das Bild über den Schreibtisch. Der Teppich liegt unter dem Tische. Wir legen den Teppich unter den Tisch. Das Tai ist zwischen den Bergen. Wir legen das Buch zwischen d'e Hefte. In diesem Kurs sind 35 Schüler. Wo sitzt der Vogel? Auf dem Dache. Wohin «legt der Vogel? Auf da« Dach. Wo MALE VESTi * Reichssportführer Hans von Tschammer u. Osten je minuli četrtek umrl. Führer je pokojnemu odredil državni pogreb. * Kmetijsko delo na Spodnjem štajerskem. Odredba, ki jo je izdal šef civilne uprave v pogledu kmetijskega dela na Spodnjem Štajerskem, ima namen, da se omogoči celotno vpostavo delovnih moči, in sdcer moških, žensk in mladostnikov. V to svrho so krajevni pooblaščenci za prehrano in kmetijstvo dobili pravico, da v sporazumu z Ortsgruppenführer-ji organizacije Steirischer Heimatbund in župani nepopolnoma zaposlene osebe odrejajo na kmetijska dela Obenem imajo imenovani pooblaščenci razmeram odgovarjajoče urediti vaške skupne pomoči ali Dorfgemeinschaf tshilfe. * Zaš- mater na Spodnjem Štajerskem. Na Spodnjem Štajerskem se je na podlagi odredbe šefa civilne uprave uvedlo vsa določila zakona o zaščiti mater, ki so v veljavi v Gau-u Steiermark. * Lastniki motornih vozil ln garaž! Upoštevajte oklic urada Wehrersatz-Inspektion Graz, ki je uvrščen v oglasnem delu današnjega »štajerskega Gospodarja«. ♦ Najnovejše odredbe objavlja Ver-ordnungs. und Amtsblatt des Chefs der Zivüverwaltung in der Untersteiermark št. 9, ki je izšel dne 26. marca 1943. Na prvem mestu je odredba o os'guranju nujnih transportov v naseljeniškem pod ročju A. Nadalje sledi odredba o gradnji stanovanj za kmetijske delavce. Na tretjem mestu je določba o povečanju delovnih storitev pri stavbenih delih. Važen je nadalje razglas o postopanju z visečimi ta nerešenimi upravnimi postopki z ozirom na ustavljena podjetja na Spodnjem štajerskem. Kot 5. razglas Je objavljen oklic o uporabljanju in vpo stavi kovinskih delavcev in tehnikov, ki so sedaj po javnih službah zaposleni v drugih, jim tujih poklicih. Določba ' « gospodarjenju z železom predstavlja šesto točko. Nadalje sledita dve določbi, m sicer: Druga in tretja odločba pooblaščenca za civilno pravo o začasni ur» ditvi državljanskega prava na Spodnje» štajerskem in končno okrožnica vojno-gospodarskega urada o štednji premoga pri kourjenju po javnih uradih. * Teden mladinske organizacije Deiit sche Jugend Je za nami. Dne 21. marca so se širom Spodnje štajerske vršil« jutranje proslave mladine. Simbolično jo, da Je s to proslavo bil povezan tudi spominski dan na padle Junake vsega nemškega naroda. Mladina Je pač nosilka bodočnosti in si bo prav posebno stalin-grajske junake zatisnila v dober in trajen spomin. Naslednjega dne so funkcionarji organizacije Stečri " er Heimat» bund obiskali urade mli kega vodstva, kjer so se prepričali o storjenem delu, hkrati so pa voditelji mladine spoznali urade in poslovanje Ortsgrupp. Iz-razi odličnega sodelovanja šol in mladinskega vodstva so bili najbolj vidni v sredo, ko so se vršili pogovori o skupnem vzgojnem delu. V petek se Je roditeljem omogočalo debatne večere pri uradil» Ortsgrupp, saj so tudi starši važen vzgoj ni faktor. Starši so takrat lahko iznesli svoje želje in noben roditelj nI zapustil prostora, ne da bi se prepričal da mu j« otrok v okviru organizacije Deutsche Jugend v dobrih 'r. pravih rokah. V nedeljo, dne 28. marca, se je pa kot zaključek tedna mladinske organizacije Deutcsh« Jugend Fiihrer-ju zaobljubilo vse 141etn« ter so s tem aktom postali vredni člani naše ljudske skupnosti * Naraščanje rojstev v Marburg-u. število v drugI polovici meseca marca rojenih je narastlo na 108 (zadnjič 93) od teh 54 dečkov (zadnjič 42) in ravno toliko deklic (zadnjič 51) klebt die Marke? Auf dem Brief Wir wohnen in der Stadt. Wir gehen in die Stadt. Die Blumen stehen am Fenster. Ich stelle die Blumen an das Fenster. Der Bleistift liegt neben dem Buche. Wir legen den Bleistift neben das Buch. Unser Zug steht auf diesem Geleise. Warum bleiben Sie so lange am Schalter? Weil der Beamte noch nicht hier Ist In diesem Bache sind keine Fische Wo sind keine Fische? I. Prestavi v slovenäöino: Die Magd bringt den Kühen das Futter. Die Beeren des Waldes sind schmackhaft. Die Bienen machen den Honig. Die Ratten und die Mäuse sind schädlich. Der Duft der Rosen ist angenehm. Der Schornstein dieser Fabrik ist 80 Meter hoch. Die Folgen semer Krankheit sind schwer. Die Zimmer ihrer Wohnung sind geräumig. Die Kraftwagen der Post sind rot. Ich habe ketae Schuld. Dieser Uhr fehlen die Zeiger. Der Bauer arbeitet Im Stall und auf dem Felde. n. Posta vi v pravüno obliko: 1. Die Schwester kommt anstatt des Bruders. 2. Er ist lustig trotz (seiner Krankheit). Er arbeitet oft auch während (die Nacht). Er weint wegen (der Tod) seines Vaters. Ich fahre mit (mein Freund) nach Veldes. Meine Freundin wohnt gegenüber (das Ernährungsamt). Ich mache Aufgaben mit (meine Mutter). Er geht nach (die Arbeit) mit «einem Kollegen zum Bahnhof. Er ist seit (eine Woche) krank Er iat i müde von (die Arbeit). Die Soldaten marschieren durch (ein Wald). Die Soldaten kämpfen für (da« Vaterland). Wir kämpfen gegen (der Feind). Ohne (ein Zündholz) kann ich meine Zigarette nicht anzünden. Der Keller ist unter (da« Haus). Ich lege den Teppich unter (der Tisch) (wohin?v Die Bäume sind in (der Garten). Der Hut hängt an (der Kleiderrechen). Ich hänge den Hut an (der Kleiderrechen). HL Beantworte folgende Fragen: 1. Wer repariert ein Auto? 2. Wieviel Zähne hat der Mensch? 3. Was ist Berlin? 4. Was macht der Hund? 5. Was macht die Wäscherin? 6. Wo Ist der Keller? 7. Wo ist das Nest des Vogels? 8. Wo arbeitet der Fabriksarbeiter? 9. Wo wohnen die Soldaten? 10. Wo schwimmen die Fische? 11. Wo fliegen die Vögel? 12. Wo hängen die Bilder? 13. Wo-. hin hängen wir die Bilder? 14. Wo. her kommt der Briefträger? 15. Was bringt er? 16. Womit sehen wir? 17. Womit hören wir? Wörter. Abteil (s) — oddelek an — prt anstatt — namesto anzünden — prižgati Arie (w) — aria, napev auf — na bestehen — zdržati, vzdržati, sestajati, vstrajatl » Vojaki bodo zbirali za WHW. V (oboto, dne 3. in v nedeljo, dne 4. aprila, bo dan oborožene sile. V okviru prireditve bodo cestna zbirka za WHW, dru tabni sestanki in razni programi zabavnega značaja. Po garnizijskih mestih bo dovoljen vstop v vojašnice itd. ter ima prireditev namen, že obstoječo poveza nost naroda z vojaštvom še ojačiti. Bpodnještajerci! Prispevajte v to zbirko za WHW po vaših močeh! Zbirali bodo vojaki. * Marburg je obogatel za osem dvojčkov. Veliki Marburg je v zadnji polovici preteklega meseca obogatel za malo sen Baoijo: rojenih je bilo kar osem dvojčkov. In sicer: v prvem paru dva dečka, T drugem dve deklici, v ostalih dveh parih po en deček in deklica. * Stalnost v umrljivosti v Marburg-u-Počim se število rojstev in porok v Marburg-u zelo menja, vztraja število Umrljivosti v normalnem stanju. V zadnji polovici marca je umrlo 64 (zadnjič 69), od teh 35 moških (zadnjič 33) in 29 iensk (zadnjič 26). » Civilne poroke v Marburg-u. V za dnji polovici preteklega meseca je bilo pri Standesamtu sklenjenih 59 porok, v prvi polovici marca pa 72. * Smrt Ignai-a Robitseh-a. Končno se i» našlo truplo utopljenega Ignaz-a Ro-itsch-a, ki je, kakor smo v našem listu te svoječasno poročali, na svoji poti na delo po nesreči padel v reko Drau. Podjetje, pri katerem je pokojni delal, je na svoje stroške preskrbelo prevoz ponesrečenca na pokopališče Kunigund, da počiva doma, kjer vdova in sedmero osirotelih otrok, za katere se sedaj lepo briga tvrdka, lahko obiščejo njegov grob. Robič je bil znan kot dober in priden mož, skrben oče ter priljubljen delavec. * Svinjsko mast In olje se bo dobilo počenši z 48. dodelilno perljodo, od 8. aprila do 2. maja t. 1. Spremembe v ko-Hčinah bodo samo sledeče: Nad 14 let stari dobijo namesto 125 g margarine 125 g masti in namesto 100 g kuhanega masla 100 g jedilnega olja. Tudi nad 14 let stari samooskrbovanci z maslom, imejitelji Reichsfettkart SV 1 in SV 5 dobijo namesto 100 g kuhanega masla 100 g jedilnega olja. Za normalne potrošnike se bo svinjsko mast prodajalo na odrezek z natisom »125 g Speck oder Schweinerohfett oder 100 g Schweineschmalz« brez naročilnega listka. * Ko se lastavice povrnejo . Nobena ptica-selivka ne vzbuja na splošno tolike pozornosti, kakor lastavica. In to posebno ob času povratka — normalno okrog 25. marca. Naravnost občudovanje pa vzbuja pri lastavicah njih gnezdenje! najraje na hodnikih ali predsobah Blizu mesenega parka v Marburg-u je lastavica pri neki hiši našla v šipi kuhinjskega okna toliko odprtine, da se je za silo prerila skozi. Za neko podobo je našla prostorček za svoje gnezdo. Letos so še posebno radovedni, če se" povrne. Pozornost na povrnitev pa je letos uidi sicer splošna. Pri nas je običajni rok že minil. Učenjaki, ki se s tem pečajo (ornitologi), so ugotovili troje različnih poti selitve tudi lastavk. In sicer: lastovke iz Nemčije, ?vice lete čez Alpe Italijo Sicilija in Sredozemsko morje v Afriko. Lastavke iz srednje in južne Francije, južne Nemčije in Madžarske lete ob severnem robu Alp, čez Wien in madžarsko nižavo, čez Romunijo, mimo Caiigrada v Malo Azijo in Egipt. Lastavke iz Anglije, severne Francije in Španije pa lete čez Anglijo, severno in lahodno Francijo, čez Pireneje in Španijo, gibraltarsko ožino in čez Maroko v notranjost Afiike. Iste poti veljajo — ob sicer normalnih razmerah — tudi za po-vratek Ker je v napovedanih deželah letos in baš od časa povratka dalje, kakor znano, še prav posebno živahno, je rado-vedost seveda še večja in tem splošneje povpraševanje, kedaj se povrnejo naše lastavice, največje dobrotnice naših sadovnjakov in vrtov. * Nalivnih peres in grač se ne bo več izdelovalo. Prepoved stopi v veljavo dne 15. aprila oziroma 1. maja. * Obsežna očiščevalna akcija nemških, italijanskih in hrvatskih čet v nosni. Nemške čete so uvedle skupno z zavezniškimi enotami obsežno očiščevalno akcijo zoper komunistične uporne tolpe v Bosni. Ostanki piemaganega sovražnika, kateremu se je povzročilo najtežje izgube, bežijo v gorovje ob Jadranskem morju. V težkih, deloma trdih in žilavih bojih so tolpe izgubile 13 tisoč mrtvih. V bojih zoper sovražnika, ki pozna tamkajšnja ozemlje, so nemške bojne skupine, podpirane po hrvatskih četah, v hribovitem bosanskem gorovju pokazale odlične uspehe. Najbolj težavno pri teh akcijah je bila premostitev višin do 2000 metrov sredi balkanske zime, prečiščenje gozdov, obramba pred zahrbtnimi napadi ter neprestano bojevanje s" poedinimi boljševiš-kimi skupinami S pomočjo nemškega in hrvatskega letalstva so razbile naše čete močne odrede tolp ter osvobodile številna mesta, ki so jih opustošili banditi. Tisoče kmetov se je sedaj pod zaščito nemških vojakov zopet vrnilo na svoje domove ter poprijelo kmetijskega dela. * Italijanski divizija ki general padel v Tuneziji. Med zadnjimi boji na tuneški fronti je padel za svojo domovino italijanski divizijski general Gavino Pizzo-lato. * Grške čete na otoku Cipru revolti-rajo. Preko Turčije prihajajo poroči.a, da so Se v raznih garnizijah otoka Cipra pobunile grške čete, ki so jih rekrutirali iz Grkov, ki so živeli v inozemstvu. Vzrok nezadovoljstva leži v slabi hrani, prenizki mezdi in neprimernih stanovanji», kar vse je veliko slabše, kakor za s to tam ležeče angleške enote. Angleži pac znajo svoje vazalne narode izkoriščati, kjerkoli se to da, ne da bi za iste nekaj riskirali. bitten — prositi Dummheit ane-a neko letalo. Na krovu se je i -.jalo 23 Irank, ki so našle smrt pod i tinami letala. »iurdi so umorili iranskega generala. ' niški Kurdi so nedavno umorili iran-a divizijskega generala Orfe-a, ki je alnem področju varoval za Sovjetsko ;o določene tranzitne pošiljke vojne-.laterijala. Zaščitne snovi v človeškem telesu. : nekaterih boleznih nalezljive narave r-- vorijo v obolelem telesu lastne snovi, igodno vplivajo na ozdravljenje aH onemogočajo ponovna obolenja. Tako \o obrambo se pridobi samo, če bolnik preživi bolezen v življenjski tavno-stl. i Zdravniški vedi je pa uspela potom jieškodljivih cepitev zoper gotove bolezni tvorba sličnih zaščitnih snovi na umeten način. Na takem postopku sloni tudi cepitev za zaščito zoper difterijo, ki se jsvrši z dvema nedolžnima vbrizgoma v razdjalji štirih tednov. Vsi otroci, ki stojijo med drugim in osmim letom starosti in še niso bili dvakrat cepljeni aoper fltfterijo, se naj podvržejo temu zaščitnemu cepljenju, tki so bo meseca aprila vršilo brezplačno tudi na Spodnjem štajerskem. Dan in čas cepljenja se bo objavilo na tablah. * Čangkajškov general se je predal Japoncem. Iz Hankova poročajo, da se je dne 7. marca predal Japoncem general Čin I vu, pomočnik komandanta 6. vojne skupine. Z njim vred se je predalo še sedem brigadnih generalov iz vojske maršala čangkajška. Danksagung Für die herzliche Anteilnahme an der Beerdigung am 26. März 1943 unseres lieben, herzensguten Vaters, Groß- und Schwiegervaters, Herrn Pikelz Josef Besitzer in Paulusberg sowie allen Nachbarn, Freunden und Bekannten und jedem der unseren liebem Verstorbenen während seiner Aufbahrung Liebe erwiesen, sei hier auf das herzlichste gedankt. Pi schätz bei Rann, den 1. April 1943. In tiefer Trauer: Kinder und Verwandte. * Obrtni davek bodo pobirali državni davčni uradi. Da se- davčni sistem še bolj poenostavi, bodo obrtni davek po-čenži s 1. aprilom 1943 pobirale državne daviiie oblasti. Kakor znano, je obrtni davek realni davek in so ga doslej pobirale občine. Ker so davčne oblasti (Fi-nanzamter) določile višino obrtnega davka, je iz upravnih vidikov bolj enostavno, Če ta davek pobirajo davčni uradi sami. Pobiranje zemljiščnih davkov se slej kakor prej vrši po občinah. Razen nove ureditve obdavčenja potovalne obrti, bodo izdani še nadaljni ukrepi, ki naj poenostavijo obdavčenje obrtov. * Konec morilca. Dne 13, januarja 1P43 je 231etni Franz Kuchar iz Polan-zen v vasi Wratislawetz v Kreis-u Pet-tau, umoril 611etno posestnico Marijo Petek in njeno rejenko, Marijo Ra/iue/. Zločinec, ki je večkrat predkazaovan J.i nevaren človek, je pri aretaciji trd;l, da je stari gospej izročil žganje na čuvanje, ki mu ga pozneje ni več hotela izročiti. To je dalo povod, da je ženo odstranil, hkrati pa tudi njeno rejenko, ki je slučajno prišla zraven. Dvojni morilec se je sedaj moral za ta zločin zagovarjat' pred sodniki. Pri razpravi je svoje dejanje priznal. Obsodili so ga na smrt. Sodba je bila v Marburg-u takoj izvršena. * Angleški mehaniki starajo. V nič manj kot osmih tovarnah za izdelavo vojnega materijala v Angliji je izbruhnila nedavno stavka mehanikov, ki zahtevajo povišanje plač. * Volne primanjkuje v — Irak-n. Irak je nekoč izvažal ovčjo volno \ ogromnih' količinah. Odkar so pa Anglo-Amerika.nci uvedli dolžnost oddaje volne po nezadostnih ceriah, je nastalo silno pomanjkanje volne. To pomanjkanje se čuti tembolj, ker so vse prejšnje zaloge odpeljali v Sovjetsko Unijo. * Delovna obveznost v Srbiji. Zapovedujoči general v Srbiji je izdal odredbo o uvedbi delovne obveznosti, ki je v zvezi z vojno važnimi ukrepi, izdanimi za področje Reich-a. Popisalo se bo razen Srbov tudi v Srbiji živeče nemške državljane in osebe nemške narodnostL Prebivalstva Srbije se za vojno važna dela ne bo -mnogo vpostavljalo na teritorij Altreich-a, temveč večinoma za dela v Srbiji. V tem bo Srbija doprinesla svoj delež k skupni zmagi. * Ladijske razbitine ob portugalski obali. V zadnjem času je morje naplavilo ob portugalski obali številne ladijske razbitine in tudi človeška trupla* Domnevati je, da, gre za torpedirane ladje in njihove posadke. * Japonska in Sovjetska Unija sta 25. marca v Kjuibiševu podpisali provi-zorij glede japonskih ribolovskih pravic v sovjetskih vodah. To je sedaj že osma pogodba te vrste. Pogodba poteče koncem tega leta. * O obrambni črti Mareth v Tunis-u. Vojna poročila večkrat omenjajo tako-zvano frontno črto Mareth v Tunisu. Bralce bo zanimalo nekaj izvedeti o tej utrdbi, ter naj 3luži sledeče v pojasnilot Leta 1935. so Francozi na svojem ozemlju v južnem delu Tunisa zgradili obmejno obrambno črto, ki je imela namen, da bi v slučaju morebitnega vpad« Italijanov iz sosednjega Tripolisa v Tu-nis na francosko ozemlje, služila kot obrambna črta. črta Mareth zapira jugovzhodno od Gabesa tuniško obrežno ravnino med Sredozemskim morjem in gorovjem Ksour. Pri tem gre za obrambno črto, ki so jo zgradili iz naravnih ozkih klancev in prehodov, ki vežejo Tunis in Libijo in je dobila ime po reki Ued Mareth in mestu Mareth. Danes branijo Nemci in Italijani to črto pred Angleži. Amerikanci in de Gaullisti. Gebe meinen werten Kunden bekannt, daß ich mein Geschäft von Fresen nach Oswald verlege Meinen bisherigen'Kunden danke ich und bitte um Weiterempfehlung. Auch meinen neuen Künden wird beste Bedienung zugesichert. 253 Alois Kemperle, Fresen | ZU KAUFEN GESUCHT flhfallo Altpapier, Üadei'ü. -SclincL. RDiaiie derabscbnitle, textilabfalle, Alteisen Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laulend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5. _____lbu"4 trächtig, nur große Zucht, Hasin Wird gekauft. Turin, Csilli, Grafeigasse. 13. 246'4 OFFENE STELLEN Lehrmädchen Schaffer mit nachweisbarer Erfahrung im Wein, und Obstbau, Keller- und Wiesenwirtschaft für mittleren Landbesitz in Potschgau sresucht. Penzionist bevorzugt, ktirl.cn-kett Voraussetzung. Energie «wünscht Deutsche Sprache in Wort und c» Bedingung. Offerte an Dr. G. Kösseln negg, Wien VH./62, Kirchengasse 7-L ^ „,, mit 3—4 oder noch Wmier mehr Arbeitskräften wird sofort aufgenommen. Vorzustellen: Dr. Kokoschinegg, Leitersberg Nr. 16i — rPotschgau). _ 2ol"b Kranke Zähne vergiften den Körper Kranke Zähne sind die .mmeisi verantwortlichen Herdevon sog. Fokal ¡niektionen.Sie sind daran Schuld, daß Rheumatismus und ........ andere Krankheiten von Herz und Niere entstehen oder sich verschlimmern. Verlanqen Sie kostenlos die Aufklärungsschrift „Gesundheit ist kein Zulall" von der Chlorodont.Fabrik, Dresden N 6. weist den Weg zur richtigen Zahnpflege Vor Einstellung von ArbeltsktäUen muB die Zustimmung des luständisen Arbeitsamtes ein-seholt werden für kleinere Reparatu Maurer ren, Weißigen der Räume etc. auf 2 Monate, ev. nur e;n\ge Tage in der Woche, gesucht Anzufr.: Umo-Fabrik, Landwehrgasse 23.__"10 ° . 7 7.__wird sofort aufgenom- Lehrling men. Kost u. Wohnung im Hause. Franz Reich, Schmied, Ur-sohendorf, Post Luttenberg1_____^f^ " r, für Gemischtwa- Lehrlunge renhandlung wird sofort aufgenommen. Wohnung und Kost fm Hause Stefan Rednak, Tuchern b* Cilli. . ______________ für Gemischtwaren, handel wird sofort aufaenommen, Kost und Wohnung im Haus Zuschr.' unter »DeutsChsprechend« an die Verw. .IfaückcPuckt!* TV[e«ieB IV*ei tiir den Li Wacht und tiir die Mästung der Schweift® RED IN, _ _ mit garaniiertem Erfolg ZENTRALDKOGERIE EM«. THÜR, s8 Marburg/Drau. Herrengasse 33. ¿¡ßf BURG-LICHTSPIELE MHRdURG, BURGPLÄTZ1 SO EIN FHÜCHTCHSt* mit FITA BENKOFF, LUCIE ENGLISCH, PAUL HÖRBIGEK. Jugendliche unter 14 Jahren r zugelassen! Kulturfilm-Sondervorstellungen: Sonntag Vormittag 10 Uhr, Montag, - Dienstag und Mittwoch 13.45 Uhr: Der Stern von Tetuan Für Jugendliche zugelassen! 255 jeder Art — Leder — Leicht-i iuiiiuuuii metall — Holz — orthopä-* dische Apparate, Leibbinden, Gummistrümpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EG-GER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Drau, Mellm-g-erstraße 3, Cilli, Marktplatz 13. A Li 8 Modellabnahmen für ÄCmUng . Prothesen und orthopädische Apparate finden wegen Personalmangel in Marburg jeden Freitag, in Cilli jeden Samstag,-ganztägig statt Achtung! Kaufe Eichenstämme per sofort. Faßbinder SULZER, Kasenigu-.su Nr. 7. 234 ZU VERMIETEN Bettbursche Dmu^üeSreberMar- hurg, Terbertzgasse 22. ,——_—^IL VERSCHIEDENES | d.HJnnnn aller Art, sowie Prothe-DdnUaSCll sen erzeugt die altbekannte Firma Franz Bela, Bandagist — Marburg/Drau, Herrengasse 5._____23 UNTERSTEIRER ! Deutsch ist die Sprache deiner Heimat und deiner Gesinnung. Lm gutes Beherrschen der deutschen Sprache ist daher deine Pflicht und Schuldigkeit. Darum vervoll ständige du deine deutschen • Sprachkenntnisse durch das Sprechen, Lesen und Denken in deutscher Sprache! Der Beauftragte des Relchskommissars für die Festigung deutschen Volkstums Dienststeife Marburg Drau_ Aufforderung Ret tiberorüfunsr der im Zuge der Maßnahmen zur Festigung Deut-«chen Volkstums üi^ der Untersteiermark angefallenen Vermögenswerte hat sich h erausge st e111, daß noch immer nicht alle Verwahrer sol^ Untersteiermark nachgekommen sind. Wer Vermögenswerte, insbesondere Möbel, Kraftfahrzeuge, Gebrauchsgeg^ tÄSÄ* bis längstens ^ ^ schriftlich oder mündlich bei der Dienststelle des f^f^t^n Jes Reichskommissars für die Festigung Putschen^rien-(Drau) Möbelabteilung, Baracke I, Hugo Wolfgasse Ecke wintner ^ gasse, aiwumelden^ Anmel(J wird nicht nur „ach Punkt 9■ der VerorL^ vom U.% 1941, sondert auch nach den allgemeinen strafgesetzlichen Bestimmungen bestraft werden. »»/»uuir gez. SEFTSCHNiu' SA-Standartenführer Seite 16. »štajerski gospodar« 3. April 1943 BIFFEISENKISSE MIRlIRt/im tiERRENGASSE Fernrui: 24-53 SCHULGASSE im Gebäude der früheren Untersteirischen Volksdarlehenskasse Verzinst die Spareinlagen und Einlagen in laufender Rechnung nach gesetzlicher Kündigung und laut Vereinbarung Gewährt Darlehen: kurz-, mittel- und langlristig anf Bürgschaft and intabulation, sowie Kredite in laufender Rechnung ____131 Uči se nemščine! Erste Ziehung der I. Klasse d. 9. Deutschen Reichslotterie am 16. und 17. April 1943 Lospreise: l/a RM 3, % RM .6 Staatliche Lotterie-Einnahme w E S I A C K Marburg Drau, Herrengasse 25 Fernruf 20-97 188 « i Suche zum sofortigen Eintritt mehrere Gehilfen und Lehrlinge. Kost und Quartier nach Übereinkommen. 221 I. IASBETZ - CIILI, Werkttrasse 12 Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Im 2. und 3. Vierteljahr 1943 sind die Petroleums-Berechtigungs-scheine mit nachstehenden Monatsmengen festgesetzt: April und September: L 1 Liter je Monat LB 4 ....., K 6 „ >» >, H 5 ,, ,, ,. Mai bis August: L % Liter je Monat 2 „ ,, „ 6 „ .» >, nichts LB K H Zusatznachweis angeschriebene Menge. Zusatznachwe's 50%. 248 Im Auftrage: gez. Dr- Walten. 9n alle Kraftfahrzeughalter | und Garagenbesitzer I Auf Grund des Reichsleistungsgesetzes des § 3 sind von allen Kraftfahrzeughaltern, -händlern und Garagenbesitzern (gesetzliche Vertreter oder Angehörige) bei denen Kraftfahrzeuge und Anhänger untergestellt sind, nachstehend aufgeführte Kraftfahrzeuge zu melden: ä.) Sämtliche Kraftfahrzeuge und Anhänger, fabriksneu oder gebraucht, die nicht zum Verkehr zugelassen sind, d. h., mit einem amtlichen Kennzeichen nicht versehen sirtd. b) Kraftfahrzeuge mit WH-, WL- und WM-Kennzeichen, die im Be-_ sitz von Kraftfahrzeughaltern oder bei Garagenbesitzern abgestellt sind. * c) Kraftfahrzeuge und Anhänger, die zwar ein amtliches Kennzeichen besitzen, aber der regelmäßige Standort in den Bezirk einer anderen Kraftfahrzeug-Zulassungstelle verlegt wurde und kein neues Kennzeichen erhalten haben. Bei der Meldung dieser Kraftfahrzeuge ist auch das alte Kennzeichen anzugeben. d) Meldepflicht\g sind Lastkraftwagen. Zugmaschinen, Kraftomnibusse, Personenkraftwagen, Lastkraftwagenanhänger, Elektrokarren und Krafträder (letztere über 345 ccm). e) Die Meldungen sind an die zuständige Wehrersatz-Inspektion, Graz, unter Angabe von Fabrikat, Baujahr, Typ, gefahrene Kilometer, Sitzzahl, bereift oder unbereift, bei LKW auch die Nutzlast, Aufbau, Kipper etc. und Standort der Kraftfahrzeuge bis zum 22. April 1943 zu richten. f) Von der Abgabe der Meldung sind befreit r 1. Kraftfahrzeugherstellerwerke; 2. Kraftfahrzeuge bei Händlern, die für den Verkauf im Inland nicht freigegeben sind. 247 Die Nichtbefolgung dieses Aufrufes wird gemäß Reachsleistungs-»esetz § 34 bestraft. Wehrersatz-Inspektion, Graz. VDOB v »ŠTAJERSKEM GOSPODARJU" oglašuje,f H ..Ë-^y _. uspeha se raduje$ EU