PoStnim platana t gotovini._IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO._Cona	poaameini	Merim	lila	l-py
TRGOVSKI IalST
Časopis zet trgovino, Industrijo In obrt.
Narofinina za* Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
teto XVII.	V	Ljubljani,	v	soboto,	dne	20.	oktobra	1934.	štev.	118.
BacUtii tmm$ velikega Ueolia
Suveethi in zastopniki vseU dc&av iec sioiisoU	so-	spcetniU i/ite*sUcfya Icccrffa JMcUscmdca 1, ičdinitclfa h& nfofywi •zadnji poti
v
Zaint svt&OMsU p* i/sci dczavi in v tnt+ogiU evcopsUiU pccstobucaU
Zadnji triumf velikega kralja je bila njegova zadnja pot po Jugoslaviji. Sedaj, ko je nastopil blagopokojni kralj nepovratno pot v večnost, je Sele prav začutil jugoslovanski narod, kaj je izgubil v njem. In zato se je ves narod združil v eni sami veliki žalosti za pokojnim vladarjem, zato je objela vso Jugoslavijo takšna globoka žalost, da je zastalo vse drugo življenje. S prisrčnostjo, ki jo more pokazati le do dna užaloščeni narod, je s svojo globoko žalostjo pred vsem svetom manifestiral jugoslovanski narod svojo ljubezen do svojega blagopokojnega kralja. Ta veli-častvena manifestacija narodne ljubezni je bila velika zmaga pokojnega kralja na njegovi zadnji poti, ker je odločno in jasno govorila, da sta bila kralj Aleksander in jugoslovanski narod ena nerazdružljiva celota.
A ko je žalost trgala srca Jugoslovanov, ko so solze zalivale oči Jugoslovanov, takrat tudi ni bilo Jugoslovana, ki ne bi v srcu ponavljal vzvišenih besed, ki jih je dihnila velika duša umirajočega kralja svojemu narodu: čuvajte mi Jugoslavijo!
Na dolgi poti od Splita do Topole, po vsej širni Jugoslaviji, po vsem svetu, kjer bije le eno jugoslovansko srce, so povsod odmevale te zadnje besede velikega kralja in se ob polaganju smrtnih ostankov velikega kralja v grobnico združile v eno samo mogočno zaobljubo, da bo jugoslovanski narod zvest zadnjemu sporočilu svojega kralja, da bo očuval njegovo in svojo Jugoslavijo.
Počivaj v miru! Očuvali bomo Jugoslavijo!
To je bil zadnji pozdrav jugoslovanskega naroda svojemu kralju, to tudi njegova zadnja prisega umrlemu kralju. Jugoslovanski narod ostane zvest njegovemu delu, jugoslovanski narod bo nadaljeval od kralja začeto delo.
In ta prisega zvestobe do dela pokojnega kralja je največji triumf, ki ga more sploh doživeti katerikoli vladar, a ta triumf je doživel viteški kralj Aleksander na svoji zadnji poti. Tudi še po smrti bo živelo delo velikega kralja in ves narod je prevzel sveto dolžnost, da dovrši to delo do konca, še po svoji smrti združuje tako pokojni kralj Zedi-nitelj svoj narod v plodonosnem delu za napredek in procvit Jugoslavije.
Počivaj v miru, naš veliki voditelj, ker Tvoj narod se je poslovil od Tebe s prisego, da bo očuval Tvoje delo, da bo očuval Tvojo Jugoslavijo!
Na mrtvaškem odru
Neprestano so dovažali vlaki nove in nove množice Jugoslovanov, ki so hodili kropit velikega kralja. Sto in stotisoče ljudi se je zbralo tako v Beogradu in še so prihajale vedno nove množice. Vse je bilo prenapolnjeno, nikjer ni bilo več
mest in še so prihajale nove množice in kljub dežju vztrajale ure in ure, tudi celo noč, da so mogle izkazati zadnjo čast blagopokojnemu kralju.
Od torka pa do zadnjega trenutka so se neprestano valile množice k mrtvaškemu odru, a nemogoče je bilo, da bi vsi prišli na vrsto. Deset ln desettisoči so zaman prečakali ure in ure, da bi se poklonili pred krsto kralja. Prevelika množica je to onemogočila.
Obenem z jugoslovanskim narodom pa so prihajale tudi vedno nove delegacije tujih držav in tujih armad. Prišla je italijanska in angleška delegacija, prišli oddelki češkoslovaške, rumun-ske, turške, angleške in francoske vojske, prišla sta rumunski in bolgarski kralj, prišel je kot posebni Hitlerjev odposlanec ministrski predsednik Goring, prišel je angleški princ Jurij, prišla sta bolgarski princ Ciril in ruraunski princ Nikola, prihajale so vedno nove in nove delegacije.
Evropa se je poklonila spominu kralja, ki je storil v zaflnjšh letili toliko za njen mir, ko nihče drugi!
žalni sprevod
Veličasten je bil žalni sprevod, kakor ga še ni videl Beograd in ne vsa Jugoslavija.
Otvorili so ga gojenci vojne akademije, za njimi je jahal komandant sprevoda armijski general Tomič s svojim štabom.
Sledila je konjenica kraljeve garde, delegacije vseh polkov z zastavami, ki jim jih je izročil sam pok. kralj, nato bataljon pehotnega polka garde in nato oddelki tujih armad.
Kot prvi korakajo Francozi, oddelek verdunskega polka, nato mornarji in zastopniki vojne šole v St. Cyru;
Slede angleški pehotni oddelek, angleški mornarji in angleški kadetje.
Za njimi prihajajo rumunske čete, katerim slede čehoslovaki. Trije čsl. generali vodijo ta oddelek, v katerem so zastopane vse vrste orožja.
Sledi 130 mož osebne garde predsednika Kemala in sprevod tujih armadnih zastopstev zaključujejo oddelki grških azonov, grške republikanske garde in grške mornarice.
Nato novi oddelki jugoslovanske vojske, katerim se pridružujejo junaki iz svetovne in prejšnjih vojn, nosilci Ka-radjordjeve zvezde.
Potem prihaja dolga vrsta bojevnikov, invalidov in rezervnih oficirjev, katerim slede dolge vrste sokolstva. Na čelu starešinstva jugoslovanskega, češkoslovaškega, poljskega in ruskega sokolstva, nato pa cel gozd sokolskih zastav.
Slede venci. Med njimi so venci angleškega, italijanskega, rumunskega, bolgarskega, švedskega, norveškega, danskega, belgijskega, holandskega, albanskega kralja ter predsednikov Franclje, Češkoslovaške, Nemčije, Poljske,
Grčije, Turčije In drugih. 15.000 vencev je bilo v vsem položenih v spomin pok. kralja. Kot zadnji venec so nosili trije oficirji borov venec z belim trakom z napisom »Marija«, Svojemu soprogu ga je lastnoročno spletla kraljica Marija.
Nato so se uvrstili v sprevod pevci in duhovščina vseh veroizpovedi. Na čelu katoliške duhovščine sta šla beograjski nadškof dr. Rodič in zagrebški nadškof-koadjutor, med škofi pa je bil tudi ljubljanski škof dr. Rožman.
Za duhovniki so nosili generali kraljeve insignije, nato pa je počasi sledila topovska lafeta s krsto blagopokojnega kralja. Ob krsti korakajo člani kr. civilne hiše in osebni adjutanti kralja, med njimi gen. Peter živkovič.
Vse je pokleknilo, ko je šla mimo krsta in vsi so na glas zaplakali, ko so zagledali krsto na lafeti, katero so vozili gardisti.
Kraljeva rodbina in tuji zastopniki
Takoj za krsto sta šla v prvi vrsti kraij Peter II., gologlav in v sokolskem kroju ter kraljica Marija. V drugi vrsti so bili princ Arsen, kneginja Olga in princ Pavle.
V	tretji vrsti so bili kralj Karol in predsednik Lcbrun, v naslednjih vrstah pa so bili gen. Goring, kot zastopnik predsednika Hitlerja, rumunski knez Nikola, bolgarski princ Ciril, italijanski princ vojvoda Spcletski, angleški princ Jurij, nadvojvoda Anton in princ Hohen-zollernski.
Za suvereni in njih zastopniki so šli romunska. kraljica-mati, princeze Ilca-na, Marina in Jelena, nato pa dolga vrsta tujih delegacij, ki jo je otvoril zastopnik Albanije s številno albansko delegacijo. Nato so šle delegacije Belgije, Bolgarske, ki jo je vodil zun. minister Batalov, Grške, njej na čelu zunanji minister Maksimos, Danske, Angleške (med njo admiral Fisher), Ita-Kje, Japonske, Letonske, Litvanske, Madjarske, Nemčije, republike Peru, Poljske,. Portugalske, Rumunije z zunanjim ministrom Titulescom, Turčije, Francije, kateri so šli na čelu vojni minister maršal Petain, letalski minister Denain, mornariški minister Pietri in bivši zunanji minister Paul Boncour, nato je sledila delegacija Holandske ter zelo številna delegacija češkoslovaške z ministrskim predsednikom Malypetrom ter ministri Bcnešem, Bradačem in De-rerjem na čelu, delegaciji Norveške in švedske ter kot zadnja delegacija Avstrije, ki jo je vodil drž. podtajnik Kar-winsky.
Za tujimi delegacijami sta šla namestnika dr. Perovič in dr. Stankovič, njima pa je sledila kr. vlada.
Naslednjo skupino so tvorili bivši predsedniki vlad in bivši ministri, med katerimi so bili: Ljuba Davidovič, Aca
Stanojevič, dr. KoroSec, dr. Spaho, dr. Šibenik, dr. Ninčič, MiSa Trifunovič, Krsta Miletič, DuSan Sernec, dr. Gosar, dr. Vesenjak, bivSi predsednik narodne skupSčine dr. Ribar in drugi.
Tej skupini so sledili zastopniki Pariza in Marseja, predsedniki občin Beograda, Zagreba, Ljubljane in drugih banovinskih mest, zastopniki univerz, Drž. sveta in Glavne kontrole, nakar je sledila skupina bivših ministrskih pomočnikov.
Zatem je šla v sprevodu generaliteta z vojvodo Bojovičem na čelu, nato bivši poslaniki, zastopniki gospodarskih zbornic, zastopniki občin ter raznih narodnih društev in korporacij. Pogreb je zaključila kraljeva garda.
Pogrebne svečanosti so se začele zjutraj v Saborni cerkvi, kamor je bila krsta ponoči prepeljana iz starega dvora. Po žalni službi božji je imel patriarh Varnava krasen in globoko občuten spominski govor, nakar so častni adjutanti generali dvignili krsto na lafeto in se je začel pogreb. Počasi se je pomikal sprevod skozi mesto in krenil pred kolodvor, kjer je bil postavljen oder. Tu je zadnjič jugoslovanska vojska defi-lirala pred svojim vrhovnim komandantom, za našo vojsko pa so defilirali vsi oddelki tujih armad.
Ko je bil defile končan, so prenesli krsto v dvorno čakalnico in nato- na vlak, ki jo je odpeljal proti Oplencu.
Na Oplencu
Od Beograda do Milanovem in do Oplenca je vse zavito v črr’ io in po-vsodi je narod v velikih ' urr-h izkazoval zadnjo čast kralju Zedinitclju.
Na Topoli je bil s črnim blagom prevlečen slavolok, na katerem je bilo zapisano /. belimi črkami:
»Počivaj v miru! Mi bomo čuvali Jugoslavijo!«
Na samem slavoloku pa je bila slika kralja-mučenika in pod njo trepetajoče lučke.
Ob pol treh popoldne so ponesli krsto bivši bojevniki v cerkev na Oplencu, kjer je patriarh Varnava opravil še zadnje molitve. Ob krsto se * postavil kralj Peter II. s kraljico Mar’j o, nato pa vsi člani krr>.li<' 'ske rod’ ine ter tuja odposlanstva, vlada, senat, skupščina in generaliteta. Duhovniki so blagoslovili grob, nato položili vanj krsto kralja Aleksandra, ki bo tu počival ob strani svoje matere kneginje Zorke.
Ob 14.55 je bil pogreb končan in viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj je našel svoje zadnje počivališče. Po vsej državi so tedaj zazvonili zvonovi, zagrmeli streli, ves jugoslovanski narod pa je zajokal, ker je izgubil svojega voditelja. Obenem pa sklenil, da bo sveto Izpolnjeval njegovo zadnjo zapoved in očuval Jugoslavijo pred vsako nevarnostjo.
Žalne svečanosti po vsej državi
Istočasno, kakor je bil pogreb v Beogradu in na Oplencu, so bile tudi žalne komemoracije po vsej državi. V vseh mestih so bili postavljeni katafalki, pred
katerimi so odpeli rekvieme v spomin blagopokojnega kralja.
Vse trgovine in vsi obrati so bili zaprti in za časa pogreba celo podjetja, ki ne poznajo niti nedeljskega počitka. Vsa okna so bila razsvetljena, balkoni hiš zaviti v črnino in povsod je žalovanje za blagopokojnim kraljem potisnilo vsa druga čustva v ozadje.
V	Ljubljani se je na Kongresnem trgu po žalni službi božji v stolnici zbrala ogromna množica, kakršne Ljubljana še ni videla, da je počastila spomin blagopokojnega kralja. Službo božjo je daroval stolni prošt Nadrah, ki je tudi imel pri žalni slovesnosti na Kongresnem trgu krasen govor. Za njim je govoril ban dr. Marušič, ki je v začetku govora komaj zatrl svoje solze, nato pa govoril o zaslugah pokojnega kralja z ognjem, ki je glasno pričal o njegovi vdanosti do kralja. Ves potek žalne slovesnosti na Kongresnem trgu je zopet enkrat javno manifestiral globoko vdanost slovenske prestolnice jugoslovanski misli in kraljevski rodbini.
Pa tudi v vseh drugih ljubljanskih cerkvah so bile maše-zadušnice za pokojnim kraljem. Verna srca so molila za pokoj in mir duše viteškega kralja, obenem pa prosila Boga, da blagoslovi delo mladega njegovega naslednika.
Istočasno ko v Ljubljani so bile žalne svečanosti tudi v vseh drugih slovenskih mestih in v vseh večjih krajih. Obenem pa je oddajala tudi radijska postaja prenos poročil o pogrebnih svečanostih, da je vsa Slovenija in vsa država sledila svojemu kralju na njegovi zadnji poti.
A tudi v Zagrebu, Sarajevu in po vseh drugih mestih širne Jugoslavije so bile spominske svečanosti, ki so znova izpričale v teh žalostnih dneh že tolikokrat dokazano vdanost vsega jugoslovanskega naroda svojemu vladarju in vzvišeni vladarski hiši.
žalne svečanosti v tujini
Pa tudi v tujini so bile številne žalne svečanosti po pok. kralju.
so
Naše trgovstva v počastitev mučeniške smrti Njeg. Vel. kralja Aleksandra I.
Izguba našega plemenitega, viteškega kralja, velikega borca za mir in red ter napredek v državi in za mir v svetu, je globoko užalostila naše trgovstvo. Združenja so sklicala žalne seje, trgovstvo se je udeleževalo javnih komemoracij, opremilo svoje izložbe in na učinkovit način pokazalo globoko čustvovanje ob izgubi velikega kralja.
Zveza trgovskih združenj Dravske banovine je na pogrebne svečanosti v Beogradu odposlala štiričlansko delegacijo, ki jo je vodil zvezni podpredsednik Ferdo Pinter, člani delegacije pa so bili predsednik združenja trgovcev v Ljubljani in član zveznega predsedstva Karel Soss, zvezni blagajnik in član zvez. predsedstva Pavel Fabiani ter Ivan Bahovec, član zveznega predsedstva.
Delegacija je položila na krsto Njeg. Veličanstva kralja srebrn lovorjev venec s to posvetitvijo na zlati pentlji: »Organizacije Zveze trgovskih združenj Dravske banovine Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju.«
Na listih venca so po desni in levi strani venca vtisnjena imena vseh združenj Dravske banovine, ki so včlanjena v Zvezi.
Pogrebnih svečanosti v Beogradu se je udeležilo tudi mnogo delegacij naših združenj.
Naše trgovstvo je globoko občutilo mučeniško smrt kralja — Zedinitelja, pa je po Zvezi izreklo regentskemu svetu svoje sožalje.
Naš narod je s smrtjo kralja izgubil svojega plemenitega vodnika. Dolžnost naša je, da pomagamo pri izvrševanju velike poslednje volje, ki jo je izrazil kralj ob smrti: »čuvajte Jugoslavijo!«
Na pogrebu v Beogradu je zastopal mariborsko trgovstvo predsednik Združenja trgovcev v Mariboru, g. Ferdo Pinter. Na grob je položil v imenu mariborskega trgovstva lep srebrn lovorjev venec.
Posebno velika je bila žalna spominska svečanost, ki jo je prired".' čsl. armada na Vaclavskem trgu v Pragi, kjer je bil postavljen ogromen katrfalk, pred katerim je imel spominski govor notranji minister dr. černy.
Zadruga taksišoferjev v Pragi je sklenila, da bodo vsi avtomobili v času polaganja v grob kralja Aleksandra, to je v času od 15 do 15.10 vozili s prižganimi žarometi.
V cerkvi sv. Aleksandra Nevskega v Sofiji je bil svečan cerkveni obred v
spomin kralju Aleksandru. Svečanosti so se udeležili kralj Boris, vsa bolgarska vlada, diplomatski kor, zastopniki vojske in uradov ter jugoslovanske kolonije.
Spominski govor je imel mitropolit Stefan, ki je koncem svojega pretresljivega govora izrekel upanje, da se bo kljub smrti kralja Aleksandra nadaljevalo delo za boljšo bodočnost obeh bratskih narodov in za tako potrebni mir na Balkanu in po Evropi.
V Parizu je bila zadušnica v ruski cerkvi. Zadušnice se je udeležil ministrski predsednik Doumergue, general Wcy-gand, predsednik poslanske zbornice in senata, številni oficirji ter ves diplomatski zbor. Vsi pariški listi pišejo z naj večjo pieteto o pokojnem kralju ter obširno poročajo o pogrebnih svečanostih v Jugoslaviji. Večina francoskih radijskih postaj je prenašala pogrebne svečanosti v Beogradu.
V Atenah je bila spominska svečanost v ruski cerkvi. Svečanosti se je udeležil predsednik republike Zaimis, ministrski predsednik Caldaris, gen. Kondilis ter cela vrsta najodličnejših grških in atenskih osebnosti.
V Bukarešti so izšli na dan kraljevega pogreba vsi večji listi s črnim robom. Uraidli, šole in gledališča so zaprta, vse godbe po lokalih prepovedane. Trgovine so bile zaprte od 10.—15. V glavni cerkvi pa je bila žalna svečanost, katere so se udeležili vlada, generalitela, diplomatski zbor in cela vrsta odličnikov.
Podobna poročila o spominskih svečanostih prihajajo tudi iz drugih evropskih prestolnic in iz vseh tujih mest, kjer žive Jugoslovani.
Ves kulturni svet je počastil spomin kralj a-mirotvorca.
zcdM izpove-
žalna seja Združenja trgovcev v Mariboru
Upravni in nadzorstveni odbor Združenja trgovcev za mesto Maribor se je povodom mučeniške smrti N j. Vel. kralja Aleksandra I. na svoji, dne 10. t. m. sklicani žalni seji, poklonil spominu blagopokojnega vladarja. Gospod predsednik Pinter je v izbranih besedah poveličeval vrline velikega pokojnika ter poudarjal zlasti njegove zasluge kot odiličnega pobornika evropskega pomirjenja. Težka tuga je bila čitati na obrazih vseh navzočnih, ko jih je gosp. predsednik ob koncu svojega govora pozval, da s »Slava« klici počaste spornim viteškega kraljevskega mučenika.
žalna seja Udruženja eksporter-jev in trgovcev v Mariboru
Udruženjc sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev za Dravsko banovino v Mariboru je imelo v sredo žalno sejo za našim nesmrtnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, na kateri je predsednik Udruženja gosp. Srečko Kranjc v ganljivem žalnem govoru orisal izredne vrline pokojnega vladarja in neprecenljivo izgubo, ki nas je doletela z njegovo mučeniško smrtjo. Poslane so bile sožalne brzojavke marša-latu dvora in ministrskemu predsedniku gosp. Nikoli Uzunoviču. Seja je bila zaključena z izrazom neomajne zvestobe novemu kralju Njeg. Vel. Petru II.
žalna seja Slovenskega trgovskega društva v Mariboru
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru je imelo v torek, dne 16. t. m. žalno sejo za našim blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Društveni predsednik gosp. Mcjovšek je v prisrčnih in ganljivih besedah ovekovečil vrline pokojnega vladarja in žalost, ki nas je zadela z njegovo mučeniško smrtjo. Obenem je bila izrečena neomajna zvestoba novemu kralju Petru II. Odposlane so bile sožalne brzo-
avke maršalatu dvora in ministrskemu predsedniku. Končno se je sklenilo, naj društveni 'člani nosijo za časa globoke žalosti črne samoveznice in žalni trak na rokavu.
Žalna seja uprave Zveze in-dustrijcev za Dravsko banovino v Ljubljani
Dne 16. t. m. je bila v veliki dvorani Zbornice TOI v Ljubljani ob pol 12. uri dopoldne žalna seja uprave Zveze industrij cev za Dravsko banovino, na kateri je spregovoril podpredsednik Janko Jovan ta. spominski govor:
»Nepojmljiva nesreča je iznenada zadela ves naš narod, vso našo državo: Naš iskreno ljubljeni vladar, po Božji milosti in volji naroda kralj Jugoslavije, nšš viteški kralj Aleksander I. Zedin!-telj je umrl mučeniške smrti kot žrtev odvratnega zločina. Vse svoje življenje, vse svoje misli in skrbi je posvečal blagru velike kraljevine Jugoslavije, ki ji je bil postavil mejnike, pa je slednjič moral za njo preliti še svojo srčno kri ter za njo in za nas izdihniti svojo plemenito dušo!
Sredi dela, ko je z močno roko postavljal temelje za lepo bodočnost svojega naroda, sredi visokih načrtov, ki liaj bi zagotovili mir med narodi in srečo njegovi državi, mu je omahnila roka, je nehalo biti njegovo plemenito srce. V neizmerni žalosti, ki napolnjuje naša srca, ne moremo doumeti vse veličine blagopokojnega našega kralja, niti ne presoditi vsega pomena izgube, ki smo jo utrpeli. Pokorni slednjemu povelju iz njegovih umirajočih ust hočemo storiti, kar je v naši moči, da pomagamo čuvati Jugoslavijo!
Odkar je meseca decembra 1918 bla-gopokojni kralj strnil naše dežele v enotno in nerazdružljivo kraljevino, pa do teh tuge polnih dni, smo v vseh začasnih težavah upirali oči v njegovo vzvišeno osebo, v neomajnem zaupanju, da nas njegov modri duh povede preko skrbi in zmot v lepe čase uspešnega dela in zdravega napredka. To naše zaupanje nam je dajalo poguma in moči. In v resnici so nas zavidali v bogatejših državali. Ko so drugod politični in gospodarski viharji stresali mogočne državne tvorbe, se je pri nas delalo in ustvarjalo, so bili vidni naši napredki na kulturnem in gospodarskem polju. Linija našega razvoja je šla navzgor. Zato nas hoče sedaj, ko se v bolestni žalosti klanjamo pred duhom nesmrtnega kralja, potreti še skrb pred neznano prihodnostjo.
Toda zavedamo se, da nam nalaga spomin na blagopokojnega vladarja dolžnosti, ki jih moramo brezpogojno izpolnjevati: Dolžnost neomajne zvestobe do mladega kralja, do vzvišenega doma Karadjordjevičev, do naše ljubljene Jugoslavije, dolžnost smotrenega gospodarskega dela in dolžnost socialnega razumevanja in socialne pravičnosti. Industrija Dravske banovine, industrija Slovenije, mora in hoče biti svestna si teh svojih dolžnosti ter jim po najboljših močeh vedno zadostiti.
Neštete množice naroda se zbirajo v kraljevi prestolnici, v staroslavnem Beogradu, da se v tugi in bolesti poslovijo od smrtnih ostankov njega, ki nam je bil vzor junaka in vzor državnika. Tja hitijo naše misli, in iz dna srca kličemo:
Večna slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju!
Zborovalci so zaklicali trikratni Slavci! spominu blagopokojnega viteškega kralja. Po spoštljivem enominutnem molku je predsedujoči nadaljeval:
»V teh dnevih bolestne tuge upiramo svoje poglede k vzvišenemu prvorojenemu sinu velikega blagopokojnika. Z vročimi željami, da bi mu bilo usojeno dovršiti tako slavno započeto delo njegovega viteškega roditelja, kličemo:
Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter II!
Naj živi preslavni dom Karadjordjevičev!«
Nato je predsedujoči prečital brzojavko, naslovljeno na maršalat dvora v Beogradu. Brzojavka se glasi:
»V neizmerni žalosti nad izgubo ljubljenega vladarja se industrije! Dravske banovine, zbrani na žalni seji uprave Zveze industrij cev za Dravsko banovino, klanjajo svetlemu spominu blagopokoj-nega viteškega kralja Aleksandra Prvega Zedinitelja. Svečano izjavljamo, da hočemo ostati zvesti »mernicam, ka-
tere nam je začrtal veliki pokoj n’k v svoji brezmejni ljubezni do milega mu jugoslovanskega naroda in svoji očetovski skrbi za procvit in napredek Jugoslavije. V teh tužnih dneh upiramo svoje poglede k vzvišenemu prvorojencu blagopokojnega kralja mučenika ter kličemo iz globine srca: Večna slava Viteškemu kralju Aleksandru Prvemu Ze-dinitelju! Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter Drugi! Naj' živi ves Kraljevski dom!
Podpredsednik Zveze industrij cev, Janko Jovan.«
Žalna seja v Mestni hranilnici ljubljanski
V	počastitev spomina blagopokojnega našega velikega in nenadomestljivega kralja je hranilniCni predsednik Rado Hribar za 16. t. m. sklical žalno sejo, ki so se je udeležili člani hranilničnega upravnega odbora in vse hranilnično uradništvo.
Otvorivši sejo je predsednik pod težkim vtisom pretresljive marsejske tragedije in ob globokem sočustvovanju vseh prisotnih v v srce segajočih besedah dal izraza neizmerni boli, ki se je vselila v naša srca in ki preveva naše duše, odkar smo zaznali za strašno vest, da je naš nad vse ljubljeni junaški jugoslovanski kralj Aleksander I. postal žrtev podlega zavratnega napada.
Slaveč vrline in odlične državniške sposobnosti blagopokojnega našega nepozabnega in vzvišenega vladarja je govornik posebno poudaril, da ga po pravici nazivi jemo našega kralja, zakaj bil je naš po krvi in po duhu. Vzljubil je bil in ljubil je naše gorske velikane, naše zelene gozdove, naša žitna polja, naša sela, naša jezera, naša lepa mesta. Rad je s svojo rodbino prihajal med nas na oddih, ker je s prirodnimi našimi lepotami vzljubil tudi mehko dušo slovenskega naroda.
Zato je sedaj, ko je ta naš modri in ljudomili vladar za vedno zatisnil svoje oči, naša bol tem večja. Polastiti se nas hoče malodušnost. Toda zroč na svetli vzgled naSega kralj a-muCenika, ki je bil mož resnega dela in ki tudi v najtežjih trenutkih svojega tisočerim nevarnostim izpostavljenega življenja ni obupaval, tudi mi v teh mračnih in tužnih dneh ne smemo kloniti z duhom, ne smemo tarnati, ampak s podvojene vnemo in smotreno moramo delati za boljšo bodočnost našega naroda. Združiti moramo vse sile v enotno nepremagljivo falango, ki naj očuva in izpopolni, kar je ustvaril naš veliki kralj -Zedinitelj.
Z vzkliki: Slava, večna slava Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I. in z dveminutnim molkom je bila seja zaključena.
Zveza jugoslovanskih hranilnic v Dravski banovini je poslala dne 12. t. m. gospodu ministru dvora sledečo brzojavko:
Gospodu Antiču Milanu, ministru Dvora,
Beograd.
Prosimo Vas, da tolmačite Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II., Njenemu Veličanstvu kraljici Mariji in vsemu visokemu kraljevskemu domu izraze našega najglobljega sočustvovanja in nepopisne boli, ki preveva naša srca in naše duše ob tragični smrti našega velikega in junaškega vladarja ter Ustva-riteija Jugoslavije. Prepričani, da bo njegova največja in najdražja žrtev, položena na oltar domovine, le še tesneje združila vse Jugoslovane v neomajni zvestobi in vdanosti do našega vzvišenega vladarskega doma, kličemo:
Slava očetu domovine, slava nepozabnemu kralju Aleksandru I.!
Velike besede velikega kralja
Beograjski tednik »Otadžbina« je objavil uvodnik o pokojnem kralju Aleksandru. Uvodnik zaključuje s temi besedami velikega kralja, ki jih je izrekel piscu članka:
»Morda mislite, da se ne zavedam velikih nevarnosti, katerim se izstavljam. Vem zelo dobro, da morem pasti. Bo to iiesreča za mene osebno in za mojo rodbino, toda to ni važno. Ne vzdržuje me narod na tem mestu, da bi sedel s prekrižanimi rokami in se brigal samo za varnost svojega življenja.«
Celo Sovjeti počastili spomin kralja Aleksandra
Največje priznanje velikemu delu za mir, ki ga je izvršil kralj Aleksander, je pač spominska svečanost, ki so jo priredili sovjeti, najbolj zagrizeni nasprotniki vsakega monarhizma. V komunističnem domu v Moskvi je bila ob navzočnosti vsega diplomatskega zbora spominska svečanost, na kateri je govoril Litvinov. Njegov govor je prenašal radio po vsej Rusiji. V’ svojem govoru je Litvinov naglašal, da je bil pokojni jugoslovanski vladar cdčn prvih graditeljev miru v Iivropi in da je le njegova zasluga, če je postal nekdaj tako nemirni Balkan danes najmirnejši kotiček v Evropi. Pokojni jugoslovanski vladar naj bi bil vzor vsem državnikom in narodnim voditeljem. — Je to priznanje, na katero moremo biti vsi Jugoslovani ponosni.
Fondi za počastitev kralja Aleksandra se zbirajo
Zagrebška trgovinsko-industrijska zbornica je sklenila, da ustanovi v počastitev spomina pokojnega kralja »Fond blago-pokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja za podpiranje revnih privred-nikov na področju zbornice.« Zbornični svet je v ta namen že votiral Din 50.000, vsako leto pa se bodo dovoljevali v ta namen še novi zneski.
Savez filmskih podjetij in združenj kinematografov Savske banovine je daroval v počastitev spomina blagopokojnega kralja v Fond za podpiranje revnih privrednikov ,2000 Din.
Češkoslovaška vlada je sklenila, da ustanovi »Fond viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja«, ki bo služil za dajanje štipendij jugoslovanskim dijakom, ki so vpisani na češkoslovaških univerzah in visokih šolah.
Pavelič in Kvaternik aretirana
Na prošnjo francoske policije je italijanska policija aretirala v Turinu dr. Anteja Paveliča in Evgena Kvaternika, ki je identičen z onim tajinstvenim Kramarjem.
I Oba sta pri zaslišanju izjavila, da nimata nobene zveze z atentatom. Kljub temu pa jih policija ni izpustila, temveč poslala v sodne zapore. Ker bo francosko sodišče v najkrajšem času zaprosilo za izročitev obeh aretirancev, je verjetno, da jih bo italijanska policija tudi izročila. Nato bosta takoj oba konfrontirana z že zaprtimi atentatorji, ki so pri preiskavi označili dr. Paveliča in Kvaternika kot glavna iniciatorja atentata
Kdo je dal atentatorjem denar
V	Lau^anni so našli kovček s staro obleko atentatorjev. Ta obleka je že tako ponošena m slaba, da se jasno vidi. da so jbili atentatorji čisto na psu. Iniciator je moral zato globoko seči v žep in jim kupiti ne le drago orožje, temveč jih tudi popolnoma na novo obleči in jim še dati denar, da so mogli potovati in živeti po hotelih. In kakor dokazuje njih razsipno življenje, so potrebovali mnogo, zelo mnogo. Že sedaj je ugotovljeno, da je bilo atentatorjev najmanj 7, vse pa kaže, da bo bogat material, ki ga je zaplenila policija, odkril še mnogo soudeležencev atentala. Atentat je torej veljal zelo mnogo denarja, ki ga atentatorji niso imeli. Kdo jim ga je dal? Dr. Pavelič! — A kje ga je dobil ta, saj ta plačanec le sprejema denar, ne pa da bi ga izdajal za druge namene, ko čisto svoje osebre.
Kdo jo dal torej dr. Paveliču denar? To vprašanje je treba razjasniti in potem bo znan tudi idejni zasnovatelj atentata in njegov glavni krivec. Še enkrat pa ponavljamo, da je zelo verjetno, da so nagnali zasnovatelja atentata k temu zločinu tudi materialni interesi in ne politični.
Zelo dragocene informacije je dal v fontnebleskem gozdu aretirani »Chalni«, ki se dejansko piše Mio Kralj. Priznal je, da bi moral izvršiti atentat skupno z Georgi-jevim, a da se je v zadnjem hipu skesal. Koliko je na tem resnice, koliko pa strah pred kaznijo, bo še odkrila preiskava.
5&z nami &
Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša:
V smislu člena 116 odstavek 1 in 2 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 (Ur. list št. 75/26 iz I. 1928) naznanjam, da so seznamki oseb, zavezanih pridobnini po 11. skupini čl. 42 zakona o neposrednih davkih, katerih davčne osnove za davčno leto 1934 se bodo razpravljale pred obrtnim strokovnim davčnim odborom za mesto v Ljubljani v času od 5. novembra do vštetega 19. novembra 1934, razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem v pisarni mestnega načelstva v Ljubljani v času od 20. oktobra do vštetega 27. oktobra 1931, in sicer med običajnimi uradnimi urami.
O predlogih davčne uprave bodo davčni odbori razpravljali v splošnem v istem vrstnem redu in na dan, ki ga navaja razgrnjeni sezhamek.
V prvi vrsti pa se bodo obravnavali primeri onih davčnih zavezancev, ki bodo event. čakali pred razpravnim prostorom.
O tem obveščam vse pridobnini zavezane stranke, da v lastnem interesu vpogle-dajo predlagano davčno osnovo, da morejo event. osebno ali pa po pooblaščencih pred davčnim odborom na dan razprave zastopati svoje interese.
Zadevni zakonski predpisi se glase:
Seje odbora so tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik, odnosno pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred
davčni odbor: mož za ženo, žena za moža, oče ali mati za otroke in otroci, starejši od 18 let, za starše kakor tudi vsakdo, ki se ne bavi obrtoma ali za plačo s takim poklicem, toda s pravilnim pooblastilom. Po tej določbi ne morejo zastopati strank pred davčnim odborom n. pr. zakotni pisarji. Pač pa smejo kot pooblaščenci s pravilnim pooblastilom pred davčnim odborom zastopati davčne zavezance: odvetniki, javni beležniki, notarji ali finančno pravni zastopniki.
Za pravne osebe smejo prihajati pred davčni odbor njih predstavniki, odn. pooblaščenci predstavnikov, za osebe pod skrbstvom in mase vobče pa njih skrbnik, zastopnik ali branitelj (konlcurzni upravnik).
Razpisane razprave se ne odlože, ako bi jim davčni zavezanci ne prisostvovali; tudi se določeni red za rapravo v nika-kem primeru ne izpremeni.
Podroben vrstni red razprav za posamezne stroke davčnih zavezancev in tudi pričetek seje je razviden iz pregleda pri mestnem načelstvu v Ljubljani in tudi pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg štev. 5-11. pred razpravnim prostorom.
O ostalih davčnih zavezancih II. skupine iti zavezancih I. skupine člena 42. zakona o neposrednih davkih se bodo seznami davčnih osnov pozneje razgrnili na vpogled in se bo za iste tudi pozneje dcloČil vrstni red razprav pred davčnim odborom s posebnim razglasom.
PmvUmU za	izi/ai&ft
Na podlagi člena 22 uredbe o izvajanju javnih del je predpisal gradbeni minister v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje ter z odobre-njem ministrskega sveta ta pravilnik za izvajanje javnih del.
Zaposlitev delovne sile
Čl. 1. — Za izvajanje javnih del po tej uredbi se bo v prvi vrsti zaposlovalo revno prebivalstvo iz one občine, odnosno okraja, kjer se izvajajo javna dela.
Če v tej občini ali srezu ni zadosti potrebnih strokovnih delavcev, potem se morejo v breme dovoljenega kredita zaposliti strokovni delavci iz drugih krajev države, v prvi vrsti pa iz okrajev one banovine, v kateri se izvajajo javna dela.
Organizacija javnih del
Čl. 2. — V sedežu vsakega okraja se ustanovi okrajni odbor za javna dela. Ta odbor tvorijo: okrajni (sreski) načelnik, ki je obenem predsednik odbora, po en zastopnik vsake občine (mestne ali vaške) na ozemlju okraja, katere zastopnike določi občinski odbor, odnosno mestni svet, v okrajih pa, kjer obstoje tudi cestni odbori, tudi načelniki teh odborov in njih namestniki. Občinski odbori, odn. mestni sveti so dolžni, da na svoji prvi seji po uveljavljenju tega pravilnika določijo po enega zastopnika občine in njegovega namestnika za okrajni odbor za javna dela, če niso to že storili. O tem morajo pismeno obvestiti okrajnega načelnika.
Čl. 3. — Pomožni organi okrajnih odborov za javna dela so okrajni strokovni referenti.
Čl. 4. — Okrajni odbori za javna dela se sestanejo v oktobru v sedežu sreskega načelstva. Dan in kraj sestanka določi predsednik odbora v pozivu, ki ga mora dostaviti vsakemu članu okrajnega odbora za javna dela najkasneje deset dni pr d določenim dnevom sestanka.
Čl. 5. — Na svojem prvem sestanku določijo okrajni odbori za javna dela, katera javna dela so v okraju potrebna, in to na podlagi poročil in predlogov zastopnikov posameznih občin, načelnikov cestnih odborov in pomožnih organov. Ko določi odbor potrebnost posameznih javnih del, izdela program javnih del za ves okraj in
določi za dela večjega obsega njih izvršitev.
Program del
Čl. 6. — Na podlagi določenega programa izdela okrajni odbor razvrstitev del za ves okraj, ki jih je treba izvesti, upoštevajoč pri tem nujnost del z ozirom na stanje brezposelnosti in potrebe omogo-čenja zaslužka prebivalstvu v posameznih občinah.
Razvrstitev del za ves okraj je treba izdelati v mejah kredita, čegar višino določi ban, ki to sporoči okrajnemu odboru.
Čl. 7. — Sreski načelnik kot predsednik okrajnega odbora podpiše razvrstitev javnih del za ves okraj in jo dostavi v dveh izvodih banu dotične banovine za banovinski odbor za javna dela, in sicer najkasneje do dne 1. novembra.
Čl. 8. — Na sedežu vsake banovine se ustanovi banovinski odbor za javna dela, ki ga tvorijo: ban, ki je obenem predsednik tega odbora, po en delegat vsakega okrajnega odbora za javna dela, ki ga določi odbor. Bana nadomestuje pomočnik bana.
Čl. 9. — Pomožni organi banovinskega odbora za javna dela so strokovni referenti banske uprave tehničnega, kmetijskega in zdravstvenega oddelka banske uprave in predsedniki upravnih ali nadzorstvenih odborov javne borze za delo.
čl. 10. — Banovinski odbori za javna dela se sestanejo v mesecu novembru na sedežu banovine. Dan in kraj sestanka določi predsednik v vabilu, ki ga dostavi vsakemu članu banovinskega odbora najkasneje 15 dni pred določenim dnevom sestanka.
Čl. 11. — Na podlagi predloženih razvrstitev in programov del okrajnih odborov izdela banovinski odbor letni program javnih del za vso banovino, upoštevajoč pri tem nujnost posameznih del z ozirom na stanje brezposelnosti in potrebo omogočanja zaslužka revnemu prebivalstvu v posameznih okrajih banovine, ko tudi z .žirom na važnost teh del za gospodarske razmere v teh okrajih.
Čl. 12. — Ban kot predsednik banovinskega odbora podpisuje program javnih del za vso banovino ter ga dostavlja v štirih izvodih gradbenemu ministru najkasneje do dne 1. decembra.
C i !€ O P 4 j A
Naš pravi domači izdelek 1 Dovolitev kreditov
Čl. 13. — Po potrditvi programa in razvrstitvi javnih del za banovino s strani ministrskega sveta skladno s predpisi iz čl. 4, odstavka 3 uredbe in po nakazilu kredita, dovoljenega iz državnega fonda za javna dela banski upravi, začne banska uprava izvrševati javna dela po odobreni razvrstitvi.
Čl. 14. — Za izvrševanje javnih del manjšega obsega zadostujejo referati strokovnih organov o vrsti dela, o načinu njegovega izvrševanja, o stroških tega dela in o tem, koliko stroškov odpade na delovno silo, koliko pa na nabavo materiala.
Za večja dela, ko tudi za vsa dela, za katerih izvršitev so potrebni statični in hidravlični proračuni in dovoljenje oblasti, se mora predhodno izdelati načrt.
Načrte in referate odobrava ona oblast, ki je pristojna za dovoljevanje teh poslov po kreditih iz državnega proračuna.
Čl. 15. — Za izvrševanje javnih del v breme nakazanega kredita iz državnega fonda za javna dela je potreben sklep bana kot naredbodavca prve stopnje za vsako delo posebej.
Izvrševanje del in delavske mezde
Čl. 16. — Skladno s predpisom čl. 6. uredbe se morejo dela in nabave izvrševati brez licitacije z direktno pogodbo, v mešani ali čisti režiji, v vsem pa po zakonu o državnem računovodstvu.
Pri izvrševanju del v čisti režiji se morajo plačati mezde navadnih delavcev in delavk po običajnih cenah, največ pa 20 dinarjev. Kvalificiranim delavcem, preddelavcem in nadzornikom pa se plačujejo mezde po običajnih cenah, a največ 40 Din na dan.
Čl. 17. — Delavci, zaposleni pri javnih delih po uredbi o izvajanju javnih del, se ne zavarujejo za primer bolezni.
Čl. 18 ilo 22 urejujejo postopanje pri izvajanju del v mešani režiji.
Čl. 23. — Program in razvrstitev del iz banovinskega fonda za javna dela določajo okrajni odbori za svoj okraj na isti način, kakor se določajo programi in razvrstitve del iz državnega fonda za javna dela.
Na podlagi predloženih programov o razvrstitvi javnih del okrajnih odborov, določujejo banovinski odbori razvrstitev javnih del za vso banovino v breme banovinskega fonda za javna dela, ki se izvršujejo in kolavdirajo na isti način ko dela iz državnega fonda za javna dela.
Čl. 24. — Računi o potrošnji kreditov iz banovinskega fonda za javna dela, so zavezani pregledu krajevne kontrole pri banski upravi.
Čl. 25. — Dohodke iz banovinskega fonda za javna dela razdeli ban po določenem programu in razvrstitvi javnih del za vso banovino. Banovinski fond za javna dela je pravna oseba. Njega upravlja in z njim razpolaga ban po določilih pravilnika, ki ga ban predpiše.
Členi od 26 do 38 določajo način izplači' in potrošnje kredita iz fonda za javna dela.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko je objavljen v »Službenih novinah«.
Dr. Dirčevd slatina kava
je prvovrsten tlcmač izdeZelt, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše olroSce. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijeteega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
'Politične
Svet Male antante je imel pod predsedstvom Titulcsca v petek vsodnevno konferenco, na kateri je zlasti razpravljal o ozadju in posledicah marsejskega atentata. Isti dan je imel konferenco tudi Balkanski sporazum.
Po konferenci sta sprejela kralj Karl in princ Pavle najprej zunanje ministre držav Male antante, nato pa zunanje ministre držav Balkanskega sporazuma ter odobrila kominike obeh konferenc.
Kominike Sveta Male antante je prebral novinarjem Titulescu. V kominikeju izraža svet najprej svojo veliko bol nad izgubo kralja Aleksandra in zunanjega ministra Barthouja. Konstatira, da spada marsejski zločin v delokrog zunanje politike. Konstatira nadalje, da je bilo v zadnjem času izvršenih že več terorističnih aktov proti osebnostim, ki so bile v navečjo oporo edinstva držav. Ta mednarodna anarhija kukninira v marsejskem atentatu.
Zato izjavlja Svet Male antante, da treba ugotoviti aktualno odgovornost za atentat. Če bodo storjeni potrebni mednarodni ukrepi, potem tudi ne more priti do nobenih konfliktov. Nikdar pa Mala antanta ne bo dopustila, da bi se s terorističnimi dejanji izpreminjala njena politika in v tem je popolnoma solidarna. Končno se naglasa, da bo Mala antanta nadaljevala svojo politiko miru.
Kominike ministrov Balkanske zveze se vsebinsko popolnoma krije s kominike-jem Male antante.
Zunanji minister Jevtič pa je imel še daljšo konferenco z bolgarskim zunanjim min. Batolovim, tako da je ves Balkan gled/e presojanja situacije po marsejskem atentatu enoten.
Narodna skupščina in senat sta imela zaključne seje svojega zasedanja. Po počastitvi spomina R. Polncarčja in L. Barthouja je bilo sklenjeno da se vsi nerešeni predlogi izroče v novo zasedanje, ki je bilo sklicano za 20. oktobra.
Malinov, bivši predsednik bolgarskega sobranja, je v članku o novonastali politični situaciji v listu »Novo Vreme« napisal med drugim te besede: »Ne dopuščam možnosti, da bi zaradi strašnega marsejskega dogodka trpela notranja konsolidacija Jugoslavije«.
Bolgarski vojni minister Zlatev je izjavil beograjskim novinarjem na vesi, da je atentator Makedonec: »Žalibog se potrjuje vest da je atentator identičen z Bolgarom Georgijevim. To vojska nad vse obžaluje. Toda morilci nimajo narodnosti. Oni so posebna vrsta, ki se jih dobi povsod, a ki ne pripadajo nobenemu narodu. Zločin pa, ki so ga izvršili, obsoja vse.«
Zn predsednika grško republike je narodno predstavništvo zopet izvolilo Aleksandra Zaimisa. Od 330 oddanih glasov je dobil Zaimis 197, opozicija je oddala 112 praznih glasovnic, drugi glasi so bili razcepljeni,
Albanski parlament se je sestal dne 16. t. m. k rednemu zasedanju.
Poseben gospodarski oddelek je bil ustanovljen pri češkoslovaškem ministrskemu predsedništvu. Novi oddelek naj bo posvetovalni organ ministrskega predsednika ter mu objektivno poroča o vseh gospodarskih predlogih, če ti odgovarjajo vsedržavnim interesom.
Francoski pravosodni minister Cheron je odstopil, ker je na seji ministrskega sveta zahteval vojni minister maršal Petain njegovo demisijo. Za njegovega naslednika je bil imenovan senator Henry Lemery.
Novi francoski zunanji minister Laval bo nadaljeval od Barthouja začeto politiko prijateljstva z Italijo, kakor poroča pariški »L’Oeuvre«. Novembra meseca odpo-uje v Rim, pred njim pa obišče Rim dr. leneš.
Avstrijsko stanovsko ustavo, ki jo je iz-lelal kršč. soc. minister dr. Endert predenje sedaj hajmverovski minister Neu-itadter-Sturmer. Ustava bo zato precej drugače izglodala, kakor je bila prvotno za-nišljena.
Boji v Španiji med vladnimi četami in vstaši se še nadaljujejo, vendar pa odpor vstašev vedno bolj pojenjuje. V Barceloni e zavladal že popoln mir.
Švicarski socialisti so odklonili sodelova-ije s komannistično stranko ter nadalje -klonili, da je treba strankin program revi-iinati.
Madjarski ministrski predsednik Gdm->bs odpotuje v petek, to je dan po pogrebu v. Varšavo, kjer ostane dva dni.
Jz trgovinskega —— ------------registra
Vpisali sta sc ti tvrdki:
»Samida & Co.«, trgovina z mešanim blagom (razpošiljalnica) v Ljubljani. Javna trgovska družba. Družabnika: Srečko Šorli, zasebnik v Ljubljani, Franc Samida, elektrotehnik iz Gomilskega pri Celju. — Prokurist: Mihael Samida, trgovec v Ljubljani. Družbo zastopa in za njo podpisuje prokurist Mihael Samida.
Sport-Kmct, družba z o. z. v Ljubljani. Obratni predmet: trgovina s športnimi potrebščinami vsake vrste na debelo in drobno. Od osnovne glavnice v višini 200 tisoč dinarjev je vplačano v gotovini 100 tisoč dinarjev. Poslovodje: Milan Kmet, uradnik v Ljubljani, Stiefel Oton, trgovski zastopnik v Ljubljani. Če je le en poslovodja, zastopa ta družbo samostojno, če pa je več poslovodij, zastopata družbo dva poslovodji kolektivno ali en poslovodja in en postavljeni prokurist. Vendar pa je v vseh primerih potrebna privolitev, oziroma sopodpis poslovodje Milana Kmeta.
Vpisale so se te izpremembe in dodatki:
»Lire, kovinska industrijska komandit-na družba, Kogovšek Alojzij v Št. Vidu nad Ljubljano. Izstopil je osebno jamčeči družabnik Alojz Kogovšek, vstopil pa Franc Okorn, posestnik in kovač na Rašici. Besedilo tvrdke odslej: »Liv«, kovinska industrijska komanditna družba F. Okorn; Prokurist Ivan Kogovšek, kovač in livar v Dravljah.
Izbrisala se je tvrdka:
Zupan & Wand, v Ljubljani — zaradi opustitve obrata.
Iz zadružnega registra
Vpisala se je »Bojevniška tiskovna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani«. Zadruga bo izvrševala tiskarniške, založniške in knji-goveške posle ter si oskrbela koncesije in tehnične naprave, potrebne v ta namen. Zadruga bo nadalje zalagala in izdajala časopise, knjige in druge literarne proizvode. Vsak zadružnik jamči s svojim deležem in enkratnim jamstvom. Načelstvo, ki sestoji iz najmanj 9 in največ 15 članov, ni v »S. L.« imenovano.
Izbrisali sta se: Stan in dom, r. z. z o. z. v Ptuju, ker je končana likvidacija in iz istega vzroka Agrarna zajcdnica v Račah.
Že v 24 urah »Z
klohnke itd. Skrold in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Selebnrgova ul. 8. Telelon št. 22-72.
Kcmlkurzi in
■prisilne poravnave
Poravnalni narok v konkurzni zadevi »Korotan d. d. Prevalje« se določa na dan 29. oktobra ob 9. uri pri sodišču v Prevaljah. Prezadolženec ponuja 20odstotno kvoto, plačljivo v 2 letih v osmih enakih četrtletnih obrokih.
Odobrena je poravnava mizarskega mojstra Toma Jegliča v Radovljici.
Poravnalno postopanje v zadevi Rozalije Tominc, trgovke v Št. Rupertu, se v smislu § 56. t. 2. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja ustavlja.
Končane so poravnave: Martina Mahkote, lastnika pletilne industrije v Ljubljani VI., posestnice Terezije Potnik in trgovca Franca Žmitka v Boh. Bistrici.
MARIBORSKA TISKARNA D. D.
V MARIBORU
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
IvanJelarm
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Tofria in solidna postrežba! Zahtevajte cenik!
GG. trgovcem se priporočamo kot edino narodno podjetje te stroke
za izdelavo reklamnega
ovoinega papirja
TELEFON INT. ST. 20-24
»Velika pratika« izšla 90tič
Med Slovenci prav dobro znana Blazni-kova »Velika pratika« je letos izšla že 90 tič.
O njej se lahko reče, da je našega kmeta naučila branja. Ta pratika je postala slovenski kmetski družini tako potrebna kot kosa, plug ali brana. Vsaka hiša jo ima, ponekod tudi po več članov družine vsak za sebe.
Tekom dolge dobe 90 let so že večkrat posamezni špekulanti to pratiko skušali ponarediti. Poskušali so z raznimi prevarami, toda vsi ti ponarejevalci so imeli to veliko napako, da so prezrli, da je Blazni-kova »Velika pratika« rodila ljubezen do naroda, do kmeta in spoštovanje do njegovega dela.
Ljudstvo je prav dobro občutilo to veliko razliko in je ostalo po geslu »Zvestoba za zvestobo« zvesto Blaznikovi pratiki.
Nekateri kraji Slovenije so bili pred vojno podvrženi izvenslovenskim vplivom in so trgovski agenti širili med ljudstvom koledarje sosednih dežel. V teh krajih je treba sedaj to tujo robo nadomestiti z domačo Blaznikovo pratiko.
Trgovci, ki posredujejo med ljudstvom razno blago, to delo najlaže izvedejo.
Letos se je ta naša staroslovenska pratika podvizala, da ljudstvu prav posebno ugodi.
Poleg koledarske in druge raznovrstne vsebine prinaša izvirno ali pravo podobo Jezusa, tiskano na izbran papir in lakirano, kateri list se lahko odtrga in porabi za malo tablico v hiši.
Za kupce te pratike je založba sklenila z zavarovalnico »Dunav« posebno zavarovalno pogodbo, po kateri plača za vsakega odjemalca pratike tri zavarovalne premije v ljudskem zavarovanju po posebnih, z lo ugodnih cenikih, ako se kupec tekorii leta odloči zavarovati se, bodisi za pogrebnino, varčevanje ati doto.
Trgovec, ki razproda najmanj 100 komadov Blaznikove pratike, prejme od založništva »Velike pratike« zanimivo leposlovno knjigo po izbiri ali pa 1 serijo razglednic narodnih noš.
Poleg Blaznikove »Velike pratike« izide letos tudi »Mala pratika«, ki obsega koledarski del in lunine spremembe. Ta je namenjena zlasti za tiste kraje, kjer imajo doslej nemško »Neuer Bauernkalender« iz Gradca. »Mala pratika« ima isti obseg, toda je tiskana na boljšem papirju in lepše ter je za 1 dinar cenejša, velja namreč le Din 2‘50.
f>©fecive~Iicif€ici|e
dne 27. oktobra za dobavo železa; dne 29. oktobra za dobavo 5700 kg železne pločevine in 5000 verig;
Gradnja vojaškega objekta v Crkvenici se odda z ofertno licitacijo dne 30. oktobra pri Inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Pogoji so na vpogled pri oddelku.)
Popravilo aero-foto-aparatov in njih delov se odda s pismenimi ponudbami, ki jih je vložiti do 26. oktobra pri Komandi pomorskega zrakoplovstva v Divuljah.
!Doma —
il
Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 23. oktobra ponudbe o dobavi 78 kub. metrov borovih mostnic. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija drž. železarne Varcš sprejema do 24. oktobra ponudbe o dobavi 4080 kilogramov žičnikov, 30.000 kg drobnih ši-ber, 100 kg cinka, 10 kg bronce in o dobavi strokovnih knjig.
Direkcija drž. rudnika Scnjski Rudnik sprejema do 29. oktobra ponudbe o dobavi 2 vnanjih avtomobilskih gum.
Komanda podmorske flotiljc Tivat sprejema do 25. oktobra ponudbe o dobavi 2 tisoč kilogramov asfaltnega laka.
Pri Vojno-tchničnem zavodu v Kragujevcu bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 26. oktobra za dobavo 55.000 bakrenih obročev in 30.000 kg bakrenih cevi;
Aca Stanojevič, bivši predsednik radikalne stranke, je bil med prvimi, ki je poslal ministrskemu predsedniku Uzuno-viču sožalno brzojavko zaradi smrti kralja Mučenika. — Na pogreb v Beograd je odpotoval tudi dr. Spaho z nekaterimi voditelji bivše muslimanske stranke.
Glavni zadružni savez kraljevine Jugoslavije je imel v sredo, dne 17. t. m. žalno sejo, na kateri je izpregovoril globoko občuten govor v spomin blagopokojnega kralja njegov predsednik dr. Anton Korošec.
40.000 sožalnih brzojavk je prejel dvorni marš&lat, in sicer nad 29.000 iz Jugoslavije in nad 10.000 iz tujine.
Žalne poštne pisemske znamke izda naša poštna uprava. Na novih znamkah bo obrobljena kraljeva slika s črnim robom. Žalne znamke so prišle dne 17. v promet najprej v Beogradu, nato pa bodo v prometu po vsej državi.
Marsejska občina je sklenila, da imenuje najlepši trg v Marseju po kralju Aleksandru I. Nadalje je sklenila, da postavi spomenik na mestu, kjer se je kralj izkrcal, na mestu pa, kjer se je izvršil atentat, pa postavi spominsko ploščo.
Donavska finančna direkcija je izdala pojasnilo, da odviei le od sporazuma med prodajalcem in kupcem, kdo plača takso na račune.
Banka Josip Krausz v Osjeku je sklenila poravnavo s svojimi upniki, ki so pristali na 40% kvoto.
Med'našo državo in družbo Donava-Sa-va-Jadran (bivšo južno železnico) je bil dosežen sporazum glede odplačila zaostalih anuitet in obresti od leta 1932. dalje, ko je naša vlada ustavila vsa tuja izplačila. Po novem sporazumu bo poravnala naša država zaostanke v 17 mesečnih obrokih po 300.000 zlatih frankov, za preostale terjatve pa bo dala država družbi 5 odstotne zakladne bone, ki se bodo začeli obrestovati počenši s 1. septembrom 1934 in se amortizirali v 25 letili Nov domač proizvod. V današnji številki javlja Mariborska tiskarna v svojem inse-ratu, da izdeluje reklamni papir za zavijanje. Pozdravljamo z veseljem tudi to emancipacijo našega domačega trga. Mariborska tiskarna je eno najstarejših nacionalnih domačih podjetij; v tej tiskarni je- zagledal luč sveta tudi list »Slovenski Narod«. — Priporočamo.
Na Češkoslovaškem pripravljajo veliko akcijo, da se vsa čsl. armada, zlasti pa njena artiljerija, motorizira.
Češkoslovaške predilnice so morale zmanjšati zaposlenost delavcev in delajo samo še s 50 do 60 odstotki svoje kapacitete.
Angleška vlada je naročila svojemu delegatu v Berlinu, da obvesti nemško vlado, da bo prepovedala vsak izvoz v Nemčijo, če Nemčija takoj ne plača dolžnih 2 milijonov funtov angleški industriji.
Tiskarna pariškega dnevnika »Journa-la« je pogorela. En stavec se je zaradi silnega dima zadušil, okoli 80 oseb pa je dobilo več ali manj nevarne opekline. List tiskajo sodaj v drugih tiskarnah.
Iz Tunisa poročajo o silnih nalivih, ki jih je povzročil strahovit orkan. Promet v vsem južnem Tunisu je ustavljen, materialna škoda pa znaša nad 10 milijonov frankov.
Tudi iz Danske poročajo o silnih povodnjih. Posebno je trpela od nalivov Vzhodna Jitlandija.
BLASNIK0VA »VELIKA PRATIKA« ZA LETO 1935 JE IZŠLA LETOS ŽE DEVETDESETIC. Za ta jubilej jc prav lepo in primerno opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slovenci samo to pratiko, ne samo pri nas doma, temveč tudi v inozemstvu, v Ameriki, Avstriji, Nemčiji, Italiji itd. Ta edino prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni I. Blasnika nasled. v Ljubljani.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK. Ljubljana.