PoStnlna plaftana ▼ gotovtnL Leto XV., štev. 97 ^oiovuiilvo. L-jutJijunu. h-DHlljeva Uiica 5. — lelelOD št 8122, 8123, 3124. 3125, 3126. Laseratni JddeieK: Ljubljana, fielen-Durgova al. i. — Tel 34»2 24»2. podružnica Maribor: Gosposka ulica S,L 11. — Teleton 8t WSft podružnica Celje Kocenova ulica št 2. — TeletoD St 1»0. ctačuni pn pošt 'iea zavodih: Ljubljana št 11.»42. Praga Cislo 78J.JJ0, Wipr 4t lO.-S 241 Ljubljana, nedelja 29« aprila 1934 Cena 2.— Din NaroCmna znaša meaecm Uin Zb.— Za taozemstvr Uin 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Teletor 3122, 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon St 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev 1 Telefon St 6?» Rokopisi se ne vračajo — Oglasi p< tarifu Ban ljudske prosvete v Mariboru I>anes zboruje v Mariboru Zveza kulturnih društev. Ni to občni zbor, kakor se na njem opravljajo običajne društvene formalnosti. Zastopniki prosvetnih edinic iz cele bivše mariborske oblasti se sestanejo k izrednemu občnemu zbo-m, da pregledajo svoje dosedanje delo in si ustanovijo za bližnjo prihodnjost nov, opredeljen in sistematičen delovni program. Ze skozi več mesecev smo imeli priliko slediti posvetovanjem in pripravam naših prosvetnih delavcev in smemo zato danes pričakovati važnih organiza-tornih, pa tudi programatskih odločitev. Vsekakor nas mora z veseljem navda-jati osvežujoča volja, ki noče doseči no-:-o o življenje na polju ljudske prosvete '•P se z veliko osebno požrtvovalnostjo nosveča delu, ki ne obeta niti dobička aiti slave, ki pa bo rodilo za ves naš arod v severnem delu banovine in zla-• i v našem obmejnem pasu dragocene ■idove. ako bo plemenita volja prešla v ejanje in bosta reformnemu elanu sle-li vztrajnost in stabilnost, ki brez njih ^obena velikopotezna akcija ne more speti. V tem imenu pozdravljamo zakonike naših prosvetnih organizacij, z-ekajoč jim najboljše želje za njihovo rizadevanie in želeč njihovemu delu oni blagoslov in one uspehe ki jih naš narod in posebej naša meja krvavo potrebujeta. Misel združitve posameznih prosvetnih edinic v organizirano zvezo, ravnr v našem delu domovine ni nova. Menda =e dopolni baš letos petindvajset let, kar e bila v bivši slovenski Štajerski ustanovljena prva taka zveza. Bila je »Zveza narodnih društev« v Celju, ki je imela za narodno prosvetno delo v avstnv slrih časih velik pomen in ki je vkljub neznatnim sredstvom in političnim oviram mnogo pripomogla k podvigu narodne zavednosti. Vse javno delo. tudi ljudska prosveta, je bilo pred vojno v službi glavnega našega cilja: samoohranitve in stopnjevanja nacionalne odpornosti. Danes cilji ljudske prosvete niso nič manj važni. Danes gre za smotreno in shematično splošno državljansko vzgojo najširših množic, za pritegnitev kar največjega kroga rojakov v armado konstruktivnega dela za skupni blagor narodne in državne celote. Zveza kulturnih društev v Mariboru obstoji že vrsto let in se ji velikih zaslug ne more odrekati. Da pa se ni mogla razviti tako, kakor so njeni ustanovitelji in voditelji želeli, so krive v prvi vrsti lokalne in pokrajincke razmere, ki požrtvovalnosti posameznikov napravijo več težav kakor pa ji dajejo podpore in razvojne možnosti. Težave so zlasti v pomanjkanju gmotnih sredstev in v preozkem krogu ljudi, ki so sposobni in voljni podvreči se težkemu in vztrajnemu delu ter se boriti mnogokrat z nerazumevanjem, pa tudi z omalovaževanjem najboljših idej in namenov. Prav primerno se nam zdi, da se novi program, o katerem bo razpravljal današnji občni zbor, bavi z modernim na-ziranjem in tehnično izpopolnitvijo centrale, ki naj nadomesti dosedanji zastareli volontarizem in priložnostne, zato pa tudi osamljene akcije. Na dlani je, da je pogoji za uspešno delo ureditev in tehnična izpopolnitev osrednje pisarne. Organizacija takega obsega in pomena ne more uspevati brez stalno poslujoče-ga, smotreno opremljenega društvenega urada. Ozkosrčna štednja bi bila v tem pogledu usodna napaka. Kvalificirane moči se bodo pri nezaposlenosti inteligenčne mladine lahko našle, tako da bo društvena pisarna res srce in glava organizacije. da bo skrbela za stalni kontakt s člani, za evidenco prosvetnih potreb ter za organizacijo pomoči iz centrale. Kolikor je znano, se namerava v vodstvu samem po ljubljanskem vzoru izvesti delitev dela z razdelitvijo v strokovne odseke. Ta načrt se more le odobravati in menda se smemo nadejati, da se bodo priglasili za delo v odsekih specialisti, kakršnih je najti tudi pn nas, pa se jim je do sedaj morda posvečala premajhna pozornost. O podrobnostih govoriti tukaj ni mesto, z zadoščenjem pa je vredno omeniti načrt, da se ustanovi poseben obmejni, odnosno narodno-obrambni odsek. Misel je zelo srečna in utegne izpolniti težko občuteno vrzel v naši narodni organizaciji. Posebne potrebe naše meje in drugih narodno ogroženih krajev zahtevajo centralno instanco, ki bo vodila evidenco o vseh važnih zadevah, informirala poklicane činitelje, sama pa skrbela, da z narodno prosvetnim delom paralizira protinarodni vpliv tujega kapitala. Ne smemo si zakrivati oči pred nacionalno nevarnostjo tuje gospodarske pe-netracije. Rastoča industrializacija odpira pred vsem vrata reorezentantom tujega kapitala. To ne velja samo za nove tovarniške ustanovitve. V zadnjih NEMŠKI IZPAD PROTI FRANCIJI Ohrabren po protiSrancoskih manevrih Anglije in Italije, je nemški zunanji minister odkloni! vsako popuščanje v oboroževanju Nemčije Berlin, 38. aprila, d. Zunanji ministeT Neurath je imel včeraj pred zastopniki nemškega tiska govor, v katerem je med drugim izjavil: Že nad šest mesecev trajajoča pogajanja med glavnimi prizadetimi velesilami je Francija naenkrat prekinila, in sicer z utemeljitvijo, ki vsebuje najhujše obdolžitve proti Nemčiji. Lahko se more spoznati, da tiče pravi vzroki za odločitev francoske vlade drugod, kakor pa v številkah našega poslednjega vojaškega proračuna, proti katerim nastopa. Francoski vladi služi za presojo nemškega vojaškega proračuna edino le dejstvo, da ni bila doslej versailleska pogodbena ureditev nadomeščena še z nobeno drugo pogodbo. To kaže, da je obravnavanje razorožitvene zadeve odvisno od proste volje močno oboroženih držav in da mora nasprotno Nemčija potrpežljivo čakati, kaj bodo sklenile, pri čemer ne bi smela imeti nobene pravice zahtevati in storiti kaj, če bi se druge države še nadalje dve, 5 ali 10 let pogajale brez uspeha in pri tem neprestano povečevale svojo lastno oborožitev. Odkrito priznavam, da nisem smatral za možno, da bi kaka vlada pri sedanjem stanju stvari in spričo načina, na podlagi katerega smo se z njo pogajali, mogla danes nastopiti še resno s tako tezo. Da bi Nemčija enostavno ostala pri oborožitvi, ki ji je bila vsiljena z versaillesko pogodbo, bi bilo samo tedaj mogoče, če bi se druge države odločile, da bi zmanjšale svojo oborožitev na enanko stopnjo. Ta zahteva je bila kategorično odklonjena in odtlej so se mogla vršiti pogajanja, v kolikor gre za Nemčijo, samo glede vprašanja, na kak drug način bi se mogla uresničiti nemška enakopravnost. To je bilo v znani izjavi petih držav meseca decembra 1. 1932 obvezno ugotovbeno in potrjeno po poznejših razorožitvemh pogajanjih, čeprav so potekla še tako brez uspeha. Po vsej pravici je zato nemška vlada v svoji spomenici, poslani francoski vladi letos 13. marca, opozorila na samo po sebi umevno m na vseh straneh priznano dejstvo, da ne more priti za Nemčijo v nikakršnih okoliščinah več v poštev razorožitveno stanje, kakršno je bilo določeno v Versaillesu. Nemčija je sicer vztrajala na načelu enakopravnosti m na zahtevi po njegovem uresničenju kot končnem cilju, izjavila pa je pripravilenost. pristati za prvo razorožitveno konvencijo na režim, v katerem bi bil uresničen le skrajno skromen del tega končnega cilja. Mi smo se v naprej odnovedali vsemu ofenzivnemu orožju. Izjavili smo da pristajamo na vsako, še tako dalekosežno omejitev oboroževanj za Nemčijo, ce store to tudi druge države. Pole« tega smo «e izjavili sporazumne z uvedbo učinkovite kontrole ter smo ponudili vsa možna jamstva, da bi zagotovili nevojaški značai političnih organizacij v Nemčiji. Sli smo do skrajne meje v tem. kar je bilo še združljivo i našimi življenjskimi interesi Se nedavno je /.a olajšanje in pospeševanje mednarodnih pogajanj državni predsednik imenoval posebnega poob!a: ščenca za razorožitveno vprašanje. Da bi vprašan ie bodoče nemške oborožitve rešili enostavno z enostranskimi sklepi in ukrepi, ni bil nikdar naš namen Želimo slej ko prej skorajšnjo vključitev konvencije Vztrajamo na predlogih in pristankih, ki smo jih napravili nazadnje Potem, ko je francoska vlada zaprla od naše strani predlagamo in po našem mnenju naibolj primerno pot s svojim nenadnim sklepom, n' naša stvar, da bi jo zopet otvarjali. Zavedamo se resnosti in težkoč položaja ki je nastal s posebnim francoskim korakom. Nemška vlada k sreči ni osamljena v svojem prepričanju. Angleška m itali-ianska vlada sta že davno objavili svoje mnenje ki se v glavnih Dotezah strinja z rašhn. Tudi nevtralne države so se nedav- no izrekle za skorajšnjo zaključitev razorožitvene konvencije, ki naj bi upoštevala načelo enakopravnosti. Naj bi druge vlade izrabile veliko priliko, ki jim jo ponuja nemška vlada. Mi smo še nadalje pripravljeni za sporazum ter ponavljam, kar sem že ponovno dejal, da je samo od odločitve drugih vlad odvisno, ali hočejo sprejeti ponujeno roko. Nemci računajo na podporo Anglije Berlin, 28. aprila AA. »Lokal-Anzeiger« poroča, da vrnitev Nemčije k vojaškim obveznostim versailleske mirovne pogodbe ne more več priti na dnevni red, vendar pa je Nemčija slej ko prej pripravljena pristati na koncesije v skladu z izjavami, ki jih je dala Edenu. »Der Tag«, ugotavlja, da vztraja Nemčija neomajno na enakopravnosti in na pravici, da sme braniti svoje meje. »Borsen Zeitung« navaja članek »Timesa« in naglasa, da se je angleška politika bistveno izpremenila. Anglija je utruiena od nehvaležnosti posredovalne vloge spričo francoske trdovratnosti. Vse kaže. da bo stopila na nemško stran. »Ber-liner Tageblatt« citira članek bruseljskega »Standarda« in pravi, da poide Belgiia za angleško politiko in ne francosko, ker ne misli podpirati Francije pri njenem stremljenju po osamljeniu Nemčije v Ženevi. Odgovor Francije: če je dessar za kanone, mora biti t«di za dolgove Pariz, 28. aprila. AA. Današnji »Temps« piše v uvodniku: V Berlinu so začeli kazati neko r.ervoznost zaradi neuspeha, ki ga je doživela nacionalno socialistična vlada pri svojem trdovratnem zalitevanju od drugih narodov, da prizna io dovršeno dejstvo gle- de njenega ponovnega oboroževanja. Kaj naj tudi pomeni to velikansko oboroževanje Nemčije, ki gazi določbe mirovne pogodbe, in ogromni krediti za ojačenje kopne vojske, vojne mornarice in letalstva? Koga misli minister Neurath še prevarati? Posebno Angleži so dobro poučeni o tem, kaj pomeni velika oborožba Nemčije, in ne bi se smeli čuditi, da so Berlinu poslali resen opomin v zvezi z mogočo ukinitvijo vračanja Dawesovih in Youngovih posojil, med tem ko Nemčija meče na stotine in stotine milijonov mark za svoio ponovno oborožitev. Barthou zapustil Prago Praga, 2S. aprila č. Danes dopoldne ob 11.17 je francoski zunanji minister Louis Barthou odpotoval iz Prage nazaj v Pariz-Njegovo slovo od češkoslovaškega mesta je bilo prav tako prisrčno, kakor je bil njegov sprejem. >"a Wilsonovi postaji se je zibrala velika množica ljudstva, ki je francoskemu zunanjemu ministru in Franciji viharno aklamirala. K slovesu so se zbrali na postaji člani diplomatskega zbora, med njimi zastopniki Male antante. jugoslovenski poslanik dr. Grisogono, ru-munski poslanik Emandi in osobje njunih poslaništev, francoski poslanik Noel z osobjem francoskega poslaništva in francosko vojno misijo, predsednika češkoslovaškega senata in p-oslanske zbornice ter mnogo drugih uglednih oseb. V salonu na Wilsonovi postaji je imel Barthou na zbrane politike in diplomate kratek poslovilni razgovor, v katerem je poudaril zlasti svoje prijateljske odnose napram češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Bene-šu. Tudi v Pragi se je znova pokazala če-šikoslovaško-fra-ncoska zveza in zvestoba. Svoje slovo je zaključil z besedami, da se v odnošajib med Francijo in češkoslovaško ne more govoriti o kakem prijateljstvu, marveč zgolj le o bratstvu. Dr. Beneš se je kratko zahvalil Barthouju za njegove prisrčne besede, nakar so vsi prisotni spremili francoskega zunanjega ministra do vlaka. Slovesna otvoritev novega italijanskega parlamenta z govorom kralja Bmanuela Rim, 28. aprila d- Današnjo otvoritev italijanskega parlamenta je vlaila izj?a verzija o njih az:jski domovini nastala v prvi polovici 18. veka, ko so si Madžar' hoteli po vsei sili preskrbeti slavno zgodovino in sijaj sorodstva z izrazitimi voja škimi narodi Srednje Azije. Za učenjakom stoji tudi lep krog razumnejših ljudi, ki zahtevajo, naj se ta neresnica iztrebi iz madžarskih šol, kjer jo rnora poslušati itak vsaj polovica učencev, ki nimajo prav nobenega rasnega in krvnega sorodstva z Madžari. Bojevniki azijske teorije p« se zbirajo v zgoraj omenjenem »Turaoskem društvu« ki si je nadelo svoje ime zaradi neznanja zemljenisja Turan je namreč ozemlie med Kasp'škim moriem in Pamirom ter nima s pradomovino Mongolov i r skupnega Tur-Ki so to ozemlje smatrali za svoje davno prebivališče in takoj po mladoturšk' revolucij? so njihovi nacionalisti proglasili tu* ranski izvor svojega naroda Za Turki so prišli Madžari in so 1 ,Q!4 na llavn; skupščini svojega turanskega društva napovedali vsemu svetu, da bodo kmalu novedli 600 miliionov »Turanskih« Mongolov v odločilno borbo s Slovani Med vojno so Madžari trdno računali s stalno zvezo s Turki, ki nai »Turancem« zagotovi vlado nad Balkanom in Srednjo Evropo Po porazu je ta misel seveda nekoliko opešala, zlasti pa, ko je Kemal paša s korenino za- trl turansko gibanje v Turčiji. Tako sr. V. R. 15. obletnica žrtvovanja Srečka Puncerja Med dragocenimi žrtvami, ki jih Je pobrala naša koroška ofenziva pomladi 1919, je bil poleg Frana Malgaja njegov najzve-stejši pomočnik Srečko Puncer, jurist iz Savinjske doline, žilav dijaški organizator, idealist, ki je z dejanjem pokazal, kako se je treba truditi in žrtvovati za svobodo. Čim je Franjo Malgaj po prevratu odšel s svojo zvesto četo na Koroško, se mu je pridružil Srečko Puncer in začel v Veli-kovcu urejevati list »Jugoslovenski Koro-tan«. Prva številka je izšla 22. decembra 1918 z odločnim jugoslovenskim programom. Urejeval je list do svoje smrti, največ ga je tudi sam pisal. Vse je kazalo, da nam v Srečku Puncerju zori eden naših najsposobnejših publicistov. V noči pred 29. aprilom 1919 je bil Srečko obveščen, da se v jutru prične ofenziva naših čet, ki naj bi osvobodila ves slovenski Korotan. Takoj se je oborožil in se zarana prostovoljno pridružil oddelkom, ki so z nenadnim napadom vrgli nemške vojaške tolpe iz Vovber nad Velikov-cem. Na poti skozi pridobljeno slovensko leznid. Na večer 6. maja ga je na Tolstem vrhu pri Guštanju zadela granata. In kakor Frana Malgaja, so tudi Srečka Puncerja pozneje prepeljali v domači kraj. Ob globoki ganjenosti velikih množic je bil slovesno pokopan na braslovškem pokopališču. Tu mu je bil postavljen spomenik in svečanost ob odkritju dne 19. oktobra 1930 je znova potrdila, da Savinjska dolina sveto in s ponosom varuje spomin svojega junaškega sina. Tisoč otrok za pogrebom Ljubljana, 28. aprila Našemu poročilu o pogrebu nesrečnih treh Loeskejevih otročičev naj še dodamo: Nekaj posebno turobnega in veličastnega hkratu je bilo, v kako ogromni množici so otroci spremljali tri male bele krste obeh sestric in bratca na njihovi poslednji poti. V sprevodu samem, še bolj pa v špaliriu, ki je bil skoro strnjen na obeh straneh ceste od Sv. Krištofa do Sv. Križa, je bilo toliko otrok, siromašnih in lepo oblečenih, velikih in majhnih, da so se komaj zvrstili. Mnogo je bilo tudi takšnih, da so jih matere vozile še v vozičkih ali pa nosile na rokah. Spočetka so se odrasli pogrebci jezili, da jim neprestano delajo napoto pod nogami. Po malem pa »o menda vsi razumeli, da razen matere treh malih in njihovih dragih nihče ne hodi za tem pogrebom tako čistega, tako iskreno žalostnega srca kakor ti najmanjši pogrebci, ki so bili vsi kakor tisoč bratcev in sestric onim trem. ki so jih peljali v belih krstah. Vsi otroci so kakor ena sama velika družina, ki je izročena svojim materam in očetom na veselja ali pa tudi žalost. In kakor so samo matere mogle vsaj od daleč slutiti vso brez-danjo bolečino matere, ki je jokala za belimi krstami, tako so tudi samo otroci s svojimi velikimi očmi mogli od daleč slutiti in spoznati vso resnično tragedijo Darinke. Lee in malega Mirka. Bil je pogreb, kakršnega še ni videla Ljubljana. Muslimansko svetišče blizu revirja, pied katerim čakajo rodbine na pogreb svojih dragih. vih. Saj ni hiše, ki ne bi objokovala kakega svojega člana, ki se ni več vrnil z usodnega šihta. Tudi mrtve žrtve same so povod nekaterih domnev o vzroku in poteku katastrofe. Strokovnjaki domnevajo, da je bila ena sama strahovita eksplozija, kajti če bi jih bilo več, bi bilo gotovo precej mrličev popolnoma sežganih. Takih pa ni in so tudi najbolj žalostni ostanki nesrečnih žrtev samo ožgani in polomljeni. Če bi bila eksplozija nastala zaradi nepazljivosti kakega rudarja pri ravnanju s svetilko, bi bil do-tični rudar popolnoma zgorel. Kakor že rečeno, bodo raziskave trajale še dolgo in Zadnje žrtve odnašajo lz revirja v revne okoliške domačije. — Kako, da se ni to zgodilo? — Bog zna! Metan se je morda v velikih količinah nabral v kakem stranskem rovu ter se nenadoma razširil daleč na okrog. Tudi to je mogoče, da ga rudarji niso občutili, če je v manjših količinah prodiral skozi kake špranje. Paziti na vse pojave je pač težko v velik vnemi in naglici akord-nega dela ... — Ali je mogoče dognati, če je bila samo ena eksplozija, ali pa, če je bilo več večjih ali manjših lokalnih eksplozij. — To še nismo mogli ugotoviti. Možno pa je, da je bila eksplozija sestavljena iz več lokalnih eksplozij, ki so bile zvezane med seboj. — Če bi bilo več zračnih rovov in več ventilacije, ali bi se moglo rešiti več ljudi? — Ventilacija ne sme biti prekomerna. To bi bilo lahko škodljivo. Količina čistega zraka v rovih je predpisana. V Kaknju je bila ventilacija urejena po vseh pravilih rudarske tehnike. Pri premočni ventilaciji bi bile nevarnosti požara. Iz takih razgovorov je razvidno, da bodo skrivnosti še dolgo ali pa morda tudi vedno obdajale strašno tragedijo »Stare jame«. V »Novi jami« se delo nadaljuje in služi - čakalnica štev. 2, kjer je čakalo toliko mrličev na pot v zadnjo jamo, spet svojemu smotru — pozivanju rudarjev po številkah posadov. Pogrebi žrtev so se vrstili prav za prav ves teden. Nekatere žrtve so šele po glavnem pogrebu prinašali iz rovov. Tako n. pr. so rudarja Budimi-ra prinesli baš tedaj, ko je njegov lOletni sin Mirko opravljal službo ministranta na čelu pogrebnega sprevoda. Pri zadnjih žrtvah, ki so jih prinesli iz rovov, so bile ugotovitve identitete zelo težavne in so se zaradi tega zakasneli pogrebi, ki so jih prirejali sorodniki. Nekatere rodbine so po šest dni čakale pred »Staro jamo«, da bodo iz pekla »Pope«: spravljeni na dan ostanki rednikov. Žalostne skupine žena, otrok in starcev so imele pripravljene tudi krste, tabute in druge priprave, ki jih predpisuje muslimanski pogrebni obred. Po okolici rudnika so se vse dneve tega tedna vrstili večji in manjši pogrebni sprevodi. Po vsej rudarski koloniji in po okoliških vas^h arečuje človek žene s črnimi rutami in otroke a črnimi žalnimi trakovi na roka- se bodo morale boriti še z raznimi težavami. Med strokovnjake, ki vršijo preiskavo, sta bila povabljena tudi profesorja ljubljanske univerze gg. dr. inž. Gostiša in inž. Pehani. Ministru g. dr. Ulmanskemu so predstavniki Zveze rudarjev iz Zenice predložili in razložili med drugim tudi naslednje predloge: D'a bi se rodbinam žrtev osigu-rale rente in da bi se v primerih podobnih nesreč našlo kritje za preživljanje sirot naj bi bil sprejet poseben zakon, po katerem naj bi rudniška podjetja prispevala po 5 Din od tone premoga v korist fonda za oskrbo rodbin rudniških žrtev. Računa se, da bi se na ta način letno steklo v fond okrog 7 milijonov dinarjev. S sredstvi tega fonda naj bi se gradila tudi stanovanja pri državnih rudnikih za rudarje, rudarske upokojence in vdove. Predstavniki zveza rudarjev so tudi prosili, naj bi v preiskovalni komisiji sodelovali predstavniki rudarjev. G. minister je uvidel upravičenost teh predlogov ter obljubil svojo vsestransko pomoč. Tragična smrt starčka v gozdu Podnart, 27. aprila. V četrtek popoldne je delal na domu pri svojem sinu oče Anton Drol iz Zolo2 pri Podnartu brezove metle za domačo rabo. Ker mu je zmanjkalo trt za vezavo metel, se je odpravil v gozd po neke korenine, ki Jih je vedno rabil za vezavo. Ko se oče dolgo ni vrnil domov, Je začelo domača skrbeti, kaj je z njim. Sli so ga iskat in so ga iskali do polnoči brez uspeha. Zjutraj, ko se je zdanilo, so se ponovno napotili v gozd. Po daljšem iskanju ga Je naposled našel njegov sin Jože mrtvega. Kolikor se je dalo ugotoviti, je starčku po bregu na mokri zemlji spodrsnilo, da Je padel čez r:eko skalo. Pri padcu si Je vdrl lobanjo, da je obležal na mestu mrtev. Pokojni Anton Drol. je bil še pri dobrem zdravju, čeprav je štel že 78 let. Zato Je bil še prav dobra opora pri hiši. — Bodi mu blag spomini vas je mimogrede stopil v hišo posestnika Grila. Bil je še tešč in si je tu izprosil za zajtrk skodelico mleka z žganci. Ura je kazala baš šesto. Nenadno so v bližini jeli padati novi streli. Nemci, ki so se bili nad Vovbrami spet zbrali, so ojačeni popolnoma nepričakovano napadli vas. Naše slabotne čete so se jadrno umikale iz vasi. V hipu so se Nemci pojavili ob hišah, od koder so streljali za bežečimi. Kopica jih je vdrla v Grilovo hišo, kjer se je nahajal Srečko Puncer. Brez orožja je izjavil, da je ujet, saj je bil vsak drug izhod izključen. Toda tolpa je bila žejna krvi in je Funcerja spoznala. Strel mu je predrl prsi in Srečko se je zgrudil. Se puškina kopita so padla po njem, skozi njegova usta pa se je zajedla bajonetova ostrina še globoko v lesena tla. Podivjanci so Srečku in še štirim tovarišem pobrali vse, kar je imelo kaj vrednosti, celo tudi obleko. Nato so vseh pet zakopali v skupnem grobu ob starem cerkvenem zidu vovberške cerkve. Čez teden dni je Puncerju sledil tovariš Fran Malgaj, heroj iz St. Jurija ob južni že- Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri ka-tari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« gTenčico že desetletja pri odraslih in otrocih, obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge ri j ah in špecerijskih trgovinah. Glavni turnir LŠK Ljubljana. 28. aprila V petek se Jc pričelo IV. kolo. Ciril Vidmar se je naposled vendarle prebudit V ortodoksnem damskem gambitu je stal spočetka kot črni proti Preinfalku sicer slabše, je pa nato z močno igro prešel v napad. Beli je bil v hudi časovni stiski ter ni našel najmočnejših odgovorov. Tik pred kontumacem se je Preinfalk vdal. Longer je imel to pot črne figure. Njegov nasprotnik Gabrovšek je igral varianto Cam-bridge Springs, ki je bila do 11. poteza popolnoma enaka partiji Preinfalk : Marek. Longer ni nadaljeval najbolje in j a poizkusil obupen napad na kraljevem krilu. ki ga je pa beli odbil in z lepo zmago prekinil prej zmagoviti pohod Longerja. Tavčar se je proti Cibicu branil z meran-i ko. Beli je igral silno energično. Tavčar ie prišel v hudo časovno stisko, prezrl je figuro in izgubil zaradi kontumaca. Sikošek je v partiji s Sorlijem dosegel mnogo obetajoč napad, ni pa nadaljeval najbolje, kar je Šorli takoj izkoristil in partiio izenačil. Borba se je končala z remijem. Marek je proti Furlaniju poizkusil kraljevsko indijsko obrambo. Partija je bila silno težavna in sta oba igralca, posebno pa Marek, imela težave s časom. Partija je bila prekinjena. Furiani ima pešca več in bo najbrže zmagal. Milan Vidmar kot črni dolgo časa ni mogel Kranjcu do živega. Izcimila se je končnica, v kateri je beli izgubljen. Njegov tekač nima dobre poteze. Partija je bila prekinjena Dokončani sta bili še prekinjeni part;ji IIL kola. Furiani, ki je bil ob prekinjenju za figuro močnejši, je po kratki igri prisilil Sikoška k predaji. Milan Vidmar in Preinfalk sta vztrajala do 67. poteze. Navzlic naporom je bil remis neizbežen. Pred pričetkom V. kola se je nadaljevala prekinjena partija Furiani-Marek. Furiani je materialno prednost v nekaj potezah naglo izkoristil in zmagal. V V. kolu je vladalo največje zanimanje za srečanje obeh favoritov za prvo nagrado Milana Vidmarja in Furlanija. Milan m bil razpoložen in je njegov nasprotnik kmalu prišel v pozicijsko prednost Izpregledal je celo figuro in je moral zamenjali skakača za dva pešca. Partija je bila prekinjena. Furiani ima prednost figure, vendar njegova zmaga ne bo lahka. Longer je dosegel hitro zmago proti Cibicu, ki je v italijanski partiji že v otvoritvi izpregledal izgubo figure in se je moral vdati. V partiji Marek-Sorli je že kazalo, da se bo končala s remijem. V središnjici^pa je Ma-' rek nenadno popustil, kar je Sorli takfl»j izkoristil, dobil figuro in zmagal. Prav kratka je bila partija Ciril Vidmar-Kranjec. Se preden se je igra dobro razvila, sta se nasprotnika sporazumela za remis — kakor je analiza pokazala, povsem upravičeno. Sikošek in Gabrovšek sta svojo partijo preložila na »oboto. Stanje po V. kolu: Longer 4, Furiani 3 (1), Milan Vidmar 2 Yi (2), Sorli, Sikošek 2 ^ (1), Gabrovšek 2 (2). Cibic, Preinfalk, Tavčar 3, Marek. Ciril Vidmar 1 Kranjec X. Dom y Kraljeviči zopet vabi Poln čarov ie vtis ki ga napravi nate pogled na Dom Franje Tavčarjeve v Kra-Poln čarov je vus, ki g £ vea prenovljen. »Naš Miramar« ga naziv- om ki jih jf prevzae\aj lepot^ kakršno nudi našim očem. A največjo krasoto JtJ f nLllLPomladi ko se ti oko ne more dovolj naužiti vedrine sinjih višav £™d£iemSTM se^tl z ndadim zelenjem v čudovito harmonijo. Kolo Jugo-^nSsTster v Ljubljani nudi priliko, da lahko tudi manj primožni uživajo bla-bfJSia ob n^em^Jadranu. S 1. maj^m otvori predsezono za posamezne odrasle, stanovanle z ^so oskrto dnevno 35 Din, zi otroke v njihovem spremstvu pa po 25 Dm. Počitniška dob? — julij in avgust - Je namenjena izključno dečjim kolonijam za Snovno ^ srednješolsko mladiim: mesečno 650 Din z vožnjo tja in nazaj. Vse prijave naTse Jpošljejria naslov: Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani, Rimska cesta St. 9, pritličje. Istotam se dobe ustmena pojasnila vsak četrtek od 16. do 18. Jugoslavija - Osvoboditelju Proglas odbora za postavitev spomenika Odbor za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju je izdal naslednji proglas: Jugosiovenskemu narodu! Zgodovina jugoslovenskega naroda od dob, ko se je ustavil v sedanjih krajih naše prostrane domovine, pa do danes, je polna velikih dogodkov, silnih poletov in izrednih preizkušenj ter usodnih preobratov. 2e 12 stoletij naše narodne zgodovine je poteklo v plemenski raztepenosti in razcepljenosti naših narodnih sil. Več ko 12 stoletij je bilo izpolnjenih s trpljenjem in nadčloveškimi napori za ohranitev narodnosti in vere, da se pridobi in ohrani, vrne ali poveča politična neodvisnost. V teh tisoč dve sto letih se ni niti enemu izmed naših velikih vladarjev, niti v najsvetlejših trenutkih naše zgodovinske preteklosti posrečilo osvoboditi in zediniti ne samo ves naš jugoslovenski narod, temveč niti ne enega samega plemena. Nenaklonjenost usode je šla celo tako daleč, da nam ni dala narodnega zedinjenja niti v suženjstvu, ker niti takrat nismo robovali enemu samemu tlačitelju, temveč različnim gospodarjem. To nas je pripeljalo v tragični položaj, da smo se celo med seboj uničevali. Edini izmed naših vladarjev, ki se mu je posrečilo po dolgi, trpljenja polni in tragični, toda svetli zgodovini izpolniti tisto, kar je bil sen in ideal največjih sinov našega naroda v prošlosti, je bil krali Peter Veliki Osvoboditelj, izvoljenec Velikega Pravičnika, obdarovan z izrednimi svoj s t vi uma, srca in volje. On je uresničil tisto, kar je inspiriralo naše največje pesnike, kar Je navdihovalo naše nacionalne voditelje in mučenike in kar je stoletja in stoletja trpljenja ohranjalo duha in vero našega naroda, z njegovim prihodom na prestol po dolgih, junaško prestanih izkušnjah in pregnanstvu iz domovine se ie odprla nova in najsvetlejša stran v zgodovini Srbije in omogočila njen kasnejši triumf ln osvobodilno vlogo. 2e pri njegovem potovanju skozi Dunaj 1. 1903. ga je srbsko-hrvatsko-slovenska akademska mladina navdušeno pozdravila, ne samo kot novesra vladarja bratske države. temveč kot prvega jugoslovenskega kralja, kot svojega bodočega državnega poglavarja. V vseh. Jugosiovenskih kraiih so prihod kralja Petra v Beograd občutili Instinktivno kot prihod nacionalnega mesije: vera v narodno vstajenie je nenadoma oživela in se silno okrepila. Pod modro in plemenito vlado kralja Petra se je v kratkem času preporodila Srbija, da je postala sposobna za veliko nacionalno poslanstvo, za herojske napore, ki so se po svojem triumfu celo sodobnim udeležencem bolj zdeli epopeja kakor resničnost. S svojo jekleno voljo v uspešno ostvaritev svoiega zgodovinskega poslanstva, z nezlomljivo voljo in vztrajanjem v tej misiji ter požrtvovalnostjo, ki ga je vodila v jarke, da se je boril kot navaden vojak, je vlil svoji vojski nečloveških moči in v strahoviti zimi se mu je posrečilo, da je kakor Mojzes, samo ne v obljubljeno deželo, popeljal čez albanske gore in skale na sto tisoče živih okostnjakov, oblečenih v cape . in živečih edino še v veri v Njega, ki jih je vodil, in v brezpogojno zmago stvari, za katero se je boril. In ko je bil prisiljen, da se s svojimi razmesarjenimi in izčrpanimi polki spusti v boj na tujih tleh, se tedaj ni boril samo za obnovo Srbije, temveč za osvoboditev in zedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev in za ustvaritev naše velike jugoslovenske države. Z izpoliitvijo svoje velike nacionalne misije ob modrem in junaškem sodelovanju in podpori svoiega velikega sina, tedanjega regenta in vrhovnega poveljnika, Nj. Vel. kralja Aleksandra I., in z uresničitvijo stoletnega narodnega sna. v neverjetno kratkem času in z brezprimerno skromnimi sredstvi, z nepozabnim herojstvom in požrtvovalnostjo ter ljubeznijo do svojega naroda, v neverjetno težkih okoliščinah, z brezprimerno vztrajnostjo in neomajnostjo — z vsem tem je kralj Peter še za živega stopil v legendo, ki ga je obdala s svetlo avreolo. Naš veliki kralj osvoboditelj ln zedinltelj si je s svojim delom sam postavil večen spomenik trajnejši od brona in od vsega tistega, kar bi mogle zgraditi človečke roke: spomenik v dušah in srcih naših, vse dokler bo živel le še en Jugosloven, spomenik v naši veliki državi in v oni slavni epopeji, s katero se bodo sto tisoči navdu-ševali. Toda današnje naše pokolenje želi, da ostane trajno pred očmi vsem rodovom zgled, kako se ustvaria nesmrtno delo in hoče z vidnim znakom pokazati vso veličino narodove ljubezni in hvaležnosti do velikega tvorca naše države. Zqto smatra za svojo največjo dolžnost, da postavi spo- Casih je bilo to drugače. Počitnice smo takrat prebili običajno na domačem ali sosedovem dvorišču, podili smo se nemoteno po mirnih neprometnih ulicah, ali pa smo se po bližnjih travnikih, na Gradu in v tivolskem gozdu s tolikšnim veseljem zabavali z igrami, ki jih današnja mladina' skoraj ne pozna več. Malokateri je šel na počitnice k sorodnikom na deželo. Pa smo kljub temu bili krepki in zdravi. Danes je vse to drugače. Praznih nezazidanih prostorov skoraj ni več, dvorišča, kar jih ie, so med visokimi zgradbami brez solnca ln dobrega zraka, maloštevilna igrišča so namenjena le mali deci, medtem ko ostala m'^dina nima vsega onega, k~r smo svojčas uživali s tolikšnim zadovoljstvom. Pa je tudi mladina sama vsa drugačna in živi pod docela drugimi razmerami. Na njej se vidijo deloma posledice vojnega trpljenja in pomanjkanja, deloma pa vpliv popre-vratneg« časa. posledice, ki jih bo sedanja generacija komaj prebila. Postoterieni cestni prom°t dviga neprestano obiske prahu, mnogoštevilni industrijski dimniki kvariio zrak S'aba in tesna stanovanja, v zadnjih letih tud; pomaniVanie. povzročeno po slabih pridobitnih možnostih — vse to so okoliščine, ki delajo socialnemu delavcu prav take brige kakor povsem izpremenjen du- menik velikemu kralju v njegovi prestolnici. Ta želja je dobila vidnega izraza v enodušnem sklepu, izraženem v narodnem predstavništvu, da se to čim prej stori. Ta spomenik naj bo tako po svoji zamisli, kakor po svoji veličini vreden največjega vladarja naše dosedanje preteklosti in najpomembnejše dobe naše zgodovine. Ta spomenik naj bo dokaz ne le tistih, ki so s svojimi življenji plačali in s svojimi kostmi zgradili našo današnjo državno neodvisnost in veličino, temveč naj bo tudi dokaz globoke hvaležnosti tistih, ki ga bodo postavili in njihove odločne volje da bodo z enakim požrtvovanjem branili in varovali neodvisnost in veličino naše države Da se uresniči ta narodna želja, se je sestal »Odbor za zgraditev spomenika kralju Petru, Velikemu Osvoboditelju v Beogradu«. Obračajoč se s tem proglasom na ves narod, odbor veruje, da ga bodo vsi jugoslovenski državljani navdušeno spreieli in da bodo vsi, četudi z najskromnejšimi prispevki, omogočili, da bo mogel odbor to svojo sveto nalogo čim primernejše izvršiti. Tudi najmanjše žrtve, ki jih bodo Preko 19 let so mirno ležali pod beograjsko kaldrmo tam, kjer so prelili svojo kri in izdihnili, junaški branilci Beograda v septembrskih bojih leta 1915. Sestavljeni iz raznih vojaških in orožniških oddelkov so se ti junaki znašli na najprimitivnejših barikadah proti ogromni premoči avstrijske vojske, ki je z najhujšim topovskim ognjem pripravljala svoj pohod preko Save in Dunava. Junaki, ki so branili Beograd na dunavskem keju, so bili pod ognjem od treh strani. Za barikade jim je služilo nekaj tramovja in kamenja, kmalu pa so postale barikade tudi trupla od sovražnih krogel prerešetanih tovarišev. Tam, kjer so se borili, so ti junaki tudi obležali in skromne barikade so bile skozi dolgih 19 let njihov prvi grob. Pogreb teh mnogoštevilnih žrtev so izvršile sovražne granate, ki so skromne zaklone lesa in kamenja pometale na krvava trupla, drugi pogrebci pa so bili vozovi sovražnega trena in sovražnih baterij, ki so trupla junakov rgne-čili med ruševinami zemlje, kamenja in razstreljenega lesa. Pogrebci so se vrstili še ves čas, dokler je bil Beograd v oblasti sovražnikov. Preko trupel neznanih junakov se je v vedno večjih plasteh nakladala prst, izkopana iz jarkov, ki so si jih sovražni oblastniki Beograda kopali m utrjevali v svoje varstvo. Gradili so tudi pota za svoje kolone in tudi vsa ta dela so tvorila nove plasti grobov neznanih junakov. Z narodno svobodo ln državnim zedinje-njem Jugoslovenov pa so nastopili pogrebci, zaradi katerih so neznani junaki preiili svojo kri, ker jim je misel na njih dala moč, da so do zadnjega vztrajali v najstrašnejšem ognju, zroč ves čas smrti v oči. Ti pogrebci so napredki naše mlade države, ki so se posebno očitovali v naši prestolnici. Junaki, ki so pred 19 leti izkrvaveli, so mislili samo na našo svobodo in niso niti sanjali o veličini današnjega Beograda. In baš, ko je Beograd s priključitvijo Zemuna in 13 okoliških občin dobil površje, kakršnega nima nobena prestolnica v Evropi, so pri urejevanju dunavskega ke-ja prišle na dan kosti beograjskih branilcev iz druge polovice septembra 1915. Najprej so odkopali po naključju preko 20, nekaj dni pozneje pa še enkrat toliko okostij članov junaških čet, ki so bile v takratnih najhujših bojih, kakor je razvidno iz spominov redkih preostalih bojevnikov, zapisane smrti že tedaj, ko so si uredile skromne zaklone proti ogromni sovražni premoči. Poleg kosti so, kakor znano, našli samo nekaj ostankov orožja, municije, oblačil in ostale opreme. Med temi so bili tudi gumbi in epolete s številkami, po katerih se da ugotoviti oddelke vojske in orožništva, ki so se borili na tej najobupnejši fronti. Značilno je tudi to, da so se žalostni ostanki junakov in mučenikov prikazali iz svojega 1 ftevni razvoj naše sedanje mladine. 2ivlje- ' nje se odigrava z neprimerno večjo naglico. kakor časih, ni več tistega enakomernega in uravnovešenega duševnega razvoja v mirnem zatišju domačega ognjišča in ozkem krogu družine in najbližjih prijateljev, ni več onega skromnega zadovoljstva. Vratolomno prehitevanje za materialnimi dobrinami, vsakdanje brige za obstanek, a obenem udaianje strastem in uživanju — so pojavi, ki so prejšnje tako ozke vezi med deco, domom in starši razrahljali. Mladina je postala samostojnejša, zahotelo se jI je svojih lastnih potov, na katerih ji pa manjka odločnega, a obenem dobrohotnega In skrbnega vodstva. Stopila pa je tudi preko normalnega poteka stvari kar naenkrat v sredo življenja. Naravno Je, da pri tem prenaglem razmahu življenjskih sil lahko nastane nevarnost za pravilen duševni in telesni razvoj In da osobito tudi trpi srčna izobrazba. — Deci. ki se razvija pod takimi okoliščinami, pa 1e seveda treba neprimerno več in mnogo drugega. česar mladina še pred pol stoletjem niti poznala ni. K vsemu temu pa pride še nov pojav, ki so ga povzročila nova prometna sredstva, da se namreč današnja mladina ne zadovolji več s tesnim okoljem, v katerem je vz- prlspevali sinovi Jugoslavije, bodo kamni za gradnjo spomenika kralju Petru in nas bodo razbremenile dolga, ki ga vsi enako čutimo nasproti spominu na Velikega Osvoboditelja. Častni predsedniki: Varna va, arhiepi-skop pečki, mitropolit beograjsko-karlovafi-ki in patrijarh srbski, dr. Ante Bauer, nadškof zagrebški in mitropolit hrvatski, Ibra-him Maglajič, reis ul ulema, dr. Isak Alka-laj, veliki rabin, Petar Bojovič, vojvoda, dr. Ljubomir Tomašič, predsednik senata, dr. Kosta Kumanudi, predsednik Narodne skupščine, dr. Miroslav Ploj, podpredsednik senata.- Predsednik: dr. Ninko Perič, bivši minister, podpredsednika: Miroslav K^mer. posestnik v Zagrebu. Rudolf Maister, divizijski general v p. in častni po-bočnik Nj. Vel. kralja. Tainik: Mihajlo M. 2ivarče\nč odvetnik in nar. poslanec. B'a-gajnik: Ili^a B. M'hajlovič. trrovec in narodni poslanec. Slede podoisl članov odbora iz najus-iedneiših državljanov iz vse države. — Onomba: Vsi prispevki za soome-nik kralju Petru, Velikemu Osvoboditelju v B°ogradu nai se pošljejo po poštni hranilnici v Beogradu na naslov: *Odbor za postavitev Sr»OTT>en«V-a kralrn Petni V^lPte-mn v R"Oj>rn<»»t. čekovni ra- čun št. 56.8*7«. ali pa s po«tno položnico na naslov odbomv®fa blaealrlka: THia P. M^hajlovd. blseajn^k odbora. Beograd. Narodna skupščina. 19-letnega groba baš tedaj, ko so se prvi rekruti iz Južne Srbije pripravljali na svojo spominsko proslavo. Pri obrambi Beograda je padlo tudi mnogo prvih rekrutov iz Južne Srbije, ostali branilci pa so bili iz vseh pokrajin stare Srbije, nekateri pa tudi iz Srema in iz drugih področij našega življa pod tujim jarmom. Krvavi boji so se odigravali od 20. do 24. septembra 1915. Dunavski kej so zasedli deli 10. kadrovskega polka, čete sremske-ga odreda in orožniki. Poveljnik kadrovcev je svojim ljudem, ko se je vsipal na nje ogenj avstrijskih topov, strojnih in ročnih pušk ne samo od spredaj, marveč tudi že od desne strani in leve, odkrito priznal, da višja poveljstva ne računajo več z njimi in da so jih že izbrisala iz seznamov svojih živih bojevnikov. Čete. zbrane na dunavskem keju, so tako pred seboj videle samo smrt kot svoj delež, zavedale pa so se, da bo ta smrt važen kamen poti do zmage in svobode. Vse to se Je izpolnilo. Smrti 90 po golem naključju ušli le nekateri, ostali pa so s svojimi življenji pot do svobode tako močno podprli, da se njihove kosti Sele po polnih 19 letih ločijo Iz zemlje ter se pridružujejo ostankom drugih znanih in neznanih }ur>akov-branilcev Beograda v septembrskih boiih leta 1*915. To bo na slovesen način izvršeno jutri v nedeljo na novem beograjskem pokopaMifču. Naš letošnji zračni promet 1. maja se prične tudi iz Ljubljane redni zračni promet z vsemi večjimi centri države, s tem pa tudi dobimo dnevno zvezo z vsemi ostalimi evropskimi središči po najrajši poti. Kakor smo objavili zadnjič bomo imeli zaenlkrat zvezo Ljubljana-Zagreb-Beograd-Skoplje-Solun, dalje Ljub-ljiana-Sušak, od 1. julija dalje pa tudi dmevmo zvezo LJubljana - Celovec in nazaj. Naknadno nas obvešča »Aeroput Center LJubljana« še o cenah in olajšavah, ki jih izročamo Javnosti 2 željo, da se modernega prometnega sredstva čim bolj poslužuje. Pot Ljubljana-Zagreb velja ^80 Din, Ljubljana-Beograd 620 Di.n, LJuiblja na-Skoplje 1020 Din, LJubljana-Solun 1270 Din, LJubljana-Sušak 180 Din, Sušak-Zagreb 250 Din. L*ub'ja.na Celovec 220 Din. Pravico na polovično ceno Imajo v primeru, da so mesta prosta, stalno: aktivni j TITO SCHIPAjj B Ljubavm tan«o § rasla, temveč hoče videti svet, o katerem zaznava toliko lepega in vabljivega. Ta pojav je zdrav in hvale vreden, ne kaže ga ovirati, temveč ga moramo podpirati, a mu obenem dati koristno smer in skrbno nadzorstvo. Spričo vseh teh tako zelo izpremenjenih razmer so se socialni de^vci, ki sta Jim duševni in telesni dobrobit mladine pri srcu. naenkrat znašli pred novimi problemi. Predvsem se je pokazalo, da je treba deci. ki je vzrasla v slabem zraku in tehnin razmerah mest in industrijskih krajev, svežega in čistega zraka, da ji Je osobito treba solnca in krepke hrane. V veliko večii men kakor kedaj prej se Je pokazala potreba, da je deci treba nadomestiti dobro in vzgojno besedo starSev, ki se v origi za vsakdanji kruh ne morejo, kakor bi bilo treba, posvetiti svojim otrokom Podpreti, a obenem pravilno usmeriti pa je tudi treba stremljenje ki vodi po potu v široki avet, v tuje nepoznane kra1«\ željo spoznati njihove prebivalce, njihovo življenje 1n običaje, pot, ki je zvezana k tolikšnimi opas-nostmi za telesno zdravje in za duševni razvoj. Na ta način se je pojavil v mnogoštevilnih naših organizacijah nov pokret, ki stremi za tem. da se naši mladini, osobito neimovitim ob času šolskih počitnic omogoči bivanje v zdravem čistem zraku, ob dobri in tečni hrani in potovanje t>o domači zemlji in preko nienih meja O-grani-zaciie ki jim prvotno tako delo ni hllo namenjeno so se morale naenkrat preorientl-rati in se posvetiti udelstvovanju. kateremu so izpremenjene razmere ln volja mla- častnfkl in vojni uradniki, dalje cetotao letalsko oso.bje v rezervi, trikrat letno pa državni uradniki, rezervni častniki Ln akademiki. Odlet in dolet nazaj se smatra za enkratno izrabo pravice po znižani ceni Karte v abonementu, to je najmanj 4 do 10 voženj, imajo 10%. 10 do 15 voženj 20% in preio 15 voženj 30 odst. popusta. Karte za celotno ceno, v kolikor vzame potnik karto tudi za povratek. imajo 30% popusta na .celotno ceno. Vsak potnik ima pra vico vzeti s seboj 15 kg prtljage brezplačno. Vsak kilogram preko te določene teže stane 1% od cene vozne karte. »Aeroput« vrši tudi prevoz paketov ln drugih predmetov, ki jih lastniki žele na brzi način dostaviti svojim odjemalcem Cena po kg znaša 1% vozne cene za posa mezne proge ia sicer: za 1 kg Ljubljana-Zagreb 1.80 Din, Ljubljana-Beograd 6.20 Din, Ljtibljana-SJkoplje 10.20 Din, LJublja-na-Solun 12.70 Din, Ljubljand-Sušak 1.80 Din, Ljubijana-Celovec 2.20 Din. V vozne cene je vračunana tudi vožnja z avtobusom družbe iz mesta na letališče in obratno. O^hod avtobusa dcevno k posameznim linijam je: mi let v Zagreb odhaja rapred nebotičnika avtobus ob 8.30 zjutraj, za let na Sušak ob 13.45 popoMne za let v Celovec odhaja ob 11.45 preApol-dme. Iz prekmurskega življenja Murska Sobota, 28. aprila. Našemu kmetu je malo laže pri srcu, ker je dež napojil polja. Posevki so se pognali kar čez noč za ped visoko. Obeta se nam, če ne bo hudih neurij, prav dobra letina. V sedanjem času odhajajo delavci na sezonsko delo. Vsak dan odhajajo. V večjih in manjših skupinah. Zadnjič jih je šlo okrog 200 naenkrat. Možje, žene, fantje, dekleta. Za kos kruha bo tujina srkala njihove moči. V nekaj dneh bo spet nekaj večjih transportov. Največji bo na naša veleposestva na jugu. Okrog 1200 jih bo šlo naenkrat Pred borzo dela pa je še vedno gneča. V obcestnih jarkih sedijo in čakajo, čakajo. In če jih noč zaloti pri čakanju, kdo bi se vračal v oddaljene domove v hribovje. Tako do polnoči bi prispeli domov, potem pa bi šli spet nazaj, da bi prispeli pravočasno pred urad. Pa prenočujejo kar pod drevjem v bližnjem parku. Minejo dnevi in kolone se počasi zredčijo. Mnogo bo letos takih, ki bodo čakali zaman. Predzadnjo soboto &o prišli k nam v goste mladi mariborski harmonikarji na povabilo sreskega odbora Rdečega križa in Kola jugoslovenskih sester, ki je imelo vso organizacijo koncerta v rokah. Dobra reklama, harmonikarska pravda in glas o uspelih koncertih so napolnili dvorano do zadnjega kota. Od blizu in daleč so prišli ljudje, da slišijo malčke iz Maribora, ki so si s svojim igranjem osvojili srca vseh poslušalcev. Drugi dan so igrali še za šolsko deco. Spet naval mladine, da }e bila velika dvorana skoro pretesna. Za svoj nastop so dobili povrnjene harmonikarji le dejanske stroške, tako da je lep znesek ostal za podporo tukajšnjih siromašnih otrok. Hvala jim! K lepim prireditvam zadnjega časa spa" da tudi uprizoritev Schonherrjeve drame »Otroške tragedije« v režiji g. dr. Smrduja in v zasedli g. dr. Smrduja, g. Ferjana in gdč. Novakove. Igra je bila podana dovršeno. Poudariti moramo, da stopa agilni dramski odsek Sokola po dobri poti, ker nudi občinstvu tudi igre literarne vrednosti, kar smo doslej včasi pogrešali. V letošnji sezoni se nam obetata še Scheinpflu-govo »Okence« in Cankarjev »Hlapec Jernej« v Delakovi priredbi. ... in kdor jeclja, bo gladko spregovoril Ljubljana, 28. aprila V Ljubljano je prispel z Dunaja znameniti čudežni zdravnik jecljavcev dr. L o w, ki je po svoiih vseučiliških studiiah sicer pravnik, pa je vse svoje življenje posvetil zanimivemu, zdravstveno in psihološko pomembnemu vprašanju, kako pomagati otroku ali odraslemu človeku, ki ga je usoda udarila s to težko, nerodno govorno napako. Včeraj popoldne je dr. Lo\v pričel v državni gluhonemnici ob navzočnosti ravnatelja zavoda g. Germa, ki je obenem zastopal bansko upravo, in številnih strokovnih učiteljev ter predstavnikov tiska s svojimi eksperimenti. V zvezi s kratkim predavanjem o predmetu je predstavil tri ljubljanske dijake z govorno napako in napovedal, da jih bo v nekaj dneh priučil povsem normalni, nemoteni izgovarjavi. nakar bo vnovič demon-triral predstavnikom javnosti svoj uspeh. Delo dr. Lowa zasluži, da mu javnost jx>sveti vso pozornost. Nenrizadetemu. zdravemu človeku bi »e utegnilo zdeti, da je jecavost samo skromen, neznaten defekt, ob katerem si ni vredno delati skrbi. V resnici na ie človek, ki jeclja, v vsem svojem življenju preganjan po dine pokazale novo smer. Počitniške kolonije so ki naj vsaj za nekaj tednov nadomestijo deci to, česa celo leto pogreša in kar je nujno potrebno za njen duševni ln telesni razvoj, številna sokolska društva, krajevni odbori Rdečega križa in njegovega PodmlFdka. skoraj brez izjeme vsa dobrodelna društva pa tudi občinske uprave same so pričel? prirejati ferijaln« kolonije, deloma v gorskih krajih, zvečine pa ob naši jadranski obali. Naj bo tu omenjero Kolo jugosl oven °kih sester, ki prireja že več let svojo ferijaluo kolonijo v domu Franje Tavčarjeve v Kraljeviči, kamor tudi m°stna občir.a ljubljanska pošilja letno prav lepo »tevilo otrok. Omenjena na< bo tudi kolonija na Martinšici. kjer se zbira s^a^ti naša srednješolska mladira. F^a najmočnejših organizacij na tem poori^ču Je Ferijalnl save? za srednješolce, visokošol-ce ln učite!je. ki vzdržujejo svoje kolon11e v razni*- krajih, osoHto tudi v Dalmaciji in ki si ie radel kot glavno nalogo navajati doraččaiočo mladino k spoznavanju domovine ln jI napraviti potovanje čim cenel-še in udobnejše. S prav posebno vnemo pa «e le v zadnjem času posvetila novi ideji naša Jadranska strada, ki omosroča mladini da za prav ma*h sti sam jecljal in je prav zato nazadnje n-šel ta svoj poklic, pripoveduje, da je nek 'č na univerzi padel pri izpitu samo zato, ksr ni mogel nanaglo izgovoriti besede. Taksni primeri so kaj vsakdanji v živlienju. Pogosti pa so tudi primeri, da od ene sane napačne besede zavisi kariera in usoda je-cajočega človeka, in kdaj pa kdaj se tudi primeri, da se človek samo zavolio ene si* me take besedi ubije. Zakaj, jecliati se pravi, v najpreprostejšem pomenu besede b;ti nesrečen. V nasprotju t zdravniki m psihoanalitiki izhaia dr. Low iz teze, da iecHanjc ni organska, temveč samo psihološka napaka. On sam si je dolgo časa prizadeval, da bi se izlečil s pomočio psiboanalitske metod?, pa ni uspel. Pred šestimi leti je zgradil svojo posebno nsihološko. pedagoško rr.5-todo in od takrat je v Avstriji, v Češk »-slovaški in v Holandiii dosegel mogočne uspehe, o katerih je obširno poročal tisk teh držav. Govorna napaka jecljavca se po njegovem spomaniu veže na strah, ki ga je človek nekoč zdavnaj doživel. Znači'no je. da nrizadaiaio jeclisvcu muko predvsem neke določene besede, določeni zlogi, ki j:m iecljavec v zvezi z doživetjem svojega ni-hu pripisuje pri izgovoru čez mero vei k pomen. Pregnati iz duše ta streh, odvaditi človeka nestrpnosti, se pravi, ozdraviti jecljavca. Kdor hoče znati govoriti, mor« miti tudi molčati. In prav v tem, da uii jecljavca molka in miru, je skrivnost Lčr^o"? metode. Dr. Low »e je lotil svojega poslanstva iz idealne vneme človeka, ki je sam mno^o trpel. Zato je tudi pripravljen, da s-romaš" ne leči zastonj. V ponedeljek ob 19. bo ▼ našem radiu predaval o tem, kako se je treba jecHania obvarovati. Delo za zbližanje s Poljsko Ljubljana, 2S. aprila. Tukajšnje društvo prijateljev poljskega naroda namerava priredin v proslavo praznika poljske konstitucije dne 3. maja ob 20. uri v »Zvezdi« večer z govorom podpredsednika dr. Fr. Steleta, s predavanjem prof. Fr. Vodnika o poljski literaturi (s skloptičnimi slikami) in z recitacijami v poljskem jeziku. Vstop k tej prireditvi, ki ima kulturno - manfestančnl značaj, je prost in so vabljeni vsi prijatelji poljskega naroda, kakor tudi drugi pristaši zbližanja med Slovani. Dne 30. maja bo prispelo v Ljubljano večje število učencev in učenk dramatične šoie v Varšavi. Kakor izvemo, nameravajo uprizoriti v Narodnem gledališču neko poljsko igro Dijaštvo te šole si je za letošnje študijsko potovanje izbralo Jugoslavijo ln bo s svojimi nastopi v večjih mestih naše domovine vzpodbujalo k živahnejšim gledališkim stikom med Jugoslovani in Poljaki. V poletju se bo v Ljubljani zaključil kongres Jugoslov. - poljskih lig, ki se ga udeleže tudi Številni poljski prijatelji Jugoslavije Prireditve Jadranskega tedna Danes ob 15. tombola Jadranske straže na Kongresnem trgu. Dobitki: 5000 Din gotovine. brezplačna vožnja na morje, brezplačno letovanje na morju, kolo in drugi bogati dobitki. 1. maia: operna predstava Tijardovičeve »Male Floramve«. 2 maja: zanimiva radio-reportaža: »Po našem morju« Sodelujejo govorniki, pevci in glasbeniki 3 maja: »Potovanje po Sredozemskem morju s Kraljico Marijo« Predava gdč. Štefka Mavrinova v dvorani OUZD. začetek ob 20 uri. Brez vstopnine. 5 maja: Zaključna družabna prireditev na Taboru Začetek ob 20 uri Sodelujejo: pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« pevsko društvo »Tabor« Šentjakobski gledališki oder in plesalka Delakova s svojo umetniško skupino Prvovrstna postrežba, zlasti pristno dalmatinsko vino 6. maja: promenadni koncert v Zvezdi, pričetek ob 10 uri Miting na Kongresnem trgu z nagovori o pomenu zveze Slovenije z morjem Začetek ob 11 uri. Ves čisti dohodek gre izključno v social-no-mladinski sklad Jadranske straže, ki naj omogoči revni in bolehni mladini iz Slovenije brezplačno letovanje na morju. V ta namen kupujte tudi kolke JS! Čuvamo naš -f^ran! Žrtvujmo za mladi rod! DANES MONUMENTALNO FILMSKO VELEDELO CECILA B. DE MILLEA vihar v dufli. Mladina v boju za čast, pravico ln poštenje. Vihar v srcih -Ogorčena mladina napade ameriško podsemlje Predstave ob 3., 5., 7.% in 9url Dopolnilo nov žurnal in Naša trgovinska mornarica ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 »ranilcev Beograda Ob današnji pietetni svečanosti v prestolnici iadinska socialna ln naše morie Nov načrt za vseučfliško knjižnico Predlog kluba arhitektov na ljubljanski univerzi — Po zatrdilu projektantov je njihov načrt cenejši in praktičnejši od Plečnikovega Od kluba študentov arhitekture na ljubljanski univerzi smo prejeli s prošnjo za objavo naslednje informacije: V juniju prošlega leta je izšla brošura »Projekt univerzitetne biblioteke ljubljanske«, kjer so objavljeni načrti univ. prof. Jos. Plečnika za zgradbo vseučiliške knjižnice z namenom, da javnost o tem važnem problemu razmotriva. V naših časopisih in revijah se je javilo mnogo kulturnih delavcev, ki so z vso ljubeznijo pisali o tem predmetu, a niti eden od njih se ni dotaknil načrtov samih, da bi jih kritično pre-motril. . V seminarju svojega protesorja — g. Ivana Vurnika — smo objavljene načrte vestno preštudirali, tako kakor se s stro- študijske namene. Prihranek zaradi zmanjšane stavbne kubature bi znašal pri istih enotnih cenah za kubni meter, ki jih navaja objavljeni projekt, nad tri milijone dinarjev. V naslednjem hočemo na kratko povedati, kaka bi bila ureditev biblioteke po naši zamisli. Glavni vhod v našo biblioteko bodi iz terase na ostanku »Knežjega zidu«. Ta zid naj nam služi za rampo, s katere pridemo takoj v glavno etažo. S Fasada iz Vegove ulice, kakršna naj bi bila po načrtu kluba .Aitektov kovnimi deM postopa v vseh seminarjih na naši univerzi. Ugotovili smo, da ti načrti ia našo novo bibliotečno zgradbo niso bili zasnovani po tistih spoznanjih, po katerih ?o bile iz svojega smotra grajene vse večje bibiiotečne zgradbe prošlega in sedanjega žtoietja. Avtor teh načrtov je pustil ob »trani vse mis-lno delo neštetih duhov, ki so že od leta 1816 dalje izpopolnjevali tip i i-*_______ju. o, »omiclil himiote- vxu tega vsebujejo ------- r-očno zgradbo še vedno velike nedostatke. Tudi dobra baročna zgradba ne bi smela imeti samo na pol osvstljene glavne čitalnice, ne absolutno 'emne predavalnice, ne čitalnice časopisov, ki bi bila samo toliko osvetljena kakor skladišča časopisov, ki ga avtor sam imenuje temnega. Tudi pn baročni zgradbi bi morala b ti glavna čitalnica v isti višini kakor kata ogi in upravni uradniki. Tudi v novi baročni pnkči mo---ajo biti prostori tako jasno razvrščen:, da ni treba šele Ariadne, ki bi gosta vodila po hiši. Stranišča v moderni javni zgradbi ne smejo biti več nameščena tako kakor so po naših predvojnih gimnazij n uradniških kasarnah; ona morajo ležati centralno v kaki medetaži — blizu glavnega vhoda ali glavne garderobe. Glavna manipulacija s knjigami se ne sme več vršiti v glavni čitain-ci. Dvigala re »mejo ropotati v glavno dvorano. Pn dobro zgnetenem stavbnem organizmu se mora po normalnih stopniščih doseči trakte vseh etaž. — V projektu za našo novo knjižnico je pa uporabljena 8 m dolga dvorana predvsem za to. da je en trakt 4. nadstropja sploh dostopen. Vratarjeva loža je :na podestu kletnega stopnišča, kurjačevo stanovanje pa tako globoko v kleti, da so okna tik nad cestnim nivelom To m danes več socialno! Vratarjevo stanovanje je sicer zelo prostorno, a vsi stanovanjski prostori so proti severu. V upravnikovo stanovanje sta sicer dva dostopa, a v obeh slučajih gre pot do stopnic skozi celo vrsto vrat "mimo uradnih prostorov. — Resnično visoka cena se mora priznati na celem projektu samo zgornji polovici monu-m en talnega stopnišča — vse drugo pa vzbuja pri resnem študiju same pomisleke. Dalje smo ugotovili, da bi v smislu kalkulacije po od naših strokovnjakov sestavljenem programu ta zgradba ne mogla služiti bodočih 100 let, kakor se je želelo, marveč bi bili vsi knjižni skladišči in hodniki polni že čez 30 do 40 let. Nato smo v seminarju izdelali vsestransko premišljen načrt, ki bi ustrezal po eni strani vsem zahtevam programa, k: so ga sestavili naši bibliotečni strokovnjaki, po drugi pa upošteval čim največ mogoče vse izsledke sodobnih bibliotečnih zgradb z vidika smotrenosti. Te načrt nam je pokazal zanimivo dejstvo, da bi bila skupna kubatura stavbe, ki je zasnovana iz svojega bistva, iz svojih notranjih potreb, za eno petino manjša od stavbe, zamišljene po vzoru baročne palače, imela bi pa kljub manjšemu volumnu petkrat večjo kapaciteto knjižnih skladišč in še v I. nadstropju do mala cel trakt sob za rezervo, ki bi se mogle izrabiti za upravo ali pa za posebne tem postane relikvija zopet živa in potrebna, nam pa ni treba nobenega glavnega stopnišča za vstop v glavno — srednjo — etažo stavbe. S to zamislijo vhoda z rampe bo notranja vrednost stavbe samo pridobila, ker bo hiša bolj organsko zvezana s svojim stavbiščem. Druga misel, ki mora biti upoštevana do skrajnosti nri vsaki dobro urejeni biblioteki, je, da morajo biti čitalniški, upravni in kolikor mogoče tudi skladiščni prostori v čim večji meri na eni in isti pftoskvi. Gost naj ima vse takoj pn roki, tako kot človek, ki sedi pri svoji pisalni mizi in ima vse, kar stalno potrebuje, v svoji neposredni bližini. Tretja misel je bila pa že zahtevana v programu: vse knjige spadajo v skupno skladišče. Skladišče za knjige naj stoji poleg glavne etaže, kjer so čitalnice itd., skladišča za časopise, ki naj bi bila temnejša, pa naj pridejo pod čitalniške dvorane. Zbirke, eventualno stanovanje upravnika, posebne študijske sobe in seminarji spadajo v I. nadstropje. Ekspedit, manipulacija z dnevnim časopisjem in dovoz večjih transportov pa imamo v našem srtučaju v spodnji etaži, ki je dostopna iz Gosposke ulice in iz spodnjega dela Knežje ulice. Ob vsakem vhodu mora biti nekak vratar. V našem projektu imamo ob glavnem vhodu iz terase »Knežjega zidu« hišnega vratarja. Ob vhodu iz Knežje ulice, kjer bi prihajala v hišo pošta in časopisje, imamo knjigoveško delavnico s posebnim ok" nnom v vežo. Ob podvozu iz Gosposke ulice na dvorišč«, kjer bi prihajali v hišo eventualni težki transporti, pa imamo kurjača. Avtomobili bi mogli ostajati na dvorišču, kolesa bi pa imek svojo shrambo v spodnji etaži — ob poti. ki vodi preko dvorišča do predavalnice. Predavrfnioo, ki je v nižji etaži, je mogoče uporabljati popolnoma ločeno od knjižnic«. Fmv tako bi bil tudi dostop k seminarjem ločen od knjižnice. Glavni čitalniški prostor ®a slušatelje bi bil razdeljen v dva dela, da je kurjava v času slabejšega obiska olajšana. Osvetlitev je mogoča ali bazilikalna ali pa stropna. Ker so prostori po 6 in pol metra dovolj visoki, smo se odločili za stropno razsvetljavo, kakor jo knajo aelo mnoge velike knjižnice. Zanimiv je tudi rezultat zunanje forme, ki izhaja iz celokupne smotrenosti in uporabljenega materiala. Konstruktivna elementa sta beton in železo, polnilni pa opeka, steklo, les. Hišo bi mogli primerjati na zunaj grškemu pseudoperipterosu, templju, ki ima okrog in okrog stebre, zvezane z zadaj stoječo steno. Edino, česar bi kdo pogrešal za to predstavo, bi bil« glavice jonskih kapitlov, kakor jih imate pred hišo Glasbene Matice in primerno višji glavni zidec (Gesims). Višina glavnega dela zgradbe bi bik okrog 6 do 7 metrov nižja, kakor bi biila višina stevbe po dosedanjem projektu. Masa nove zgradbe bi se dobro vezala z hišo, v kateri je kmetijska družba. Ko bi čez kakih 100 let postala biblioteka premajhna, ali pa če bi univerza potrebovak novih prostorov — bi se sedanji trakt hiš pred križansko cerkvijo podrl in bibiiotečna zgradba dopolnik. Lepa križanska cerkev bi v tem slučaju še ved- i^-Vi 'ajgi v-i: : - V- ^ ^SŠ^V:.:• w, - * ■d- . , ■ - - - S.> ••■:.,...:• ..,. ■>• > V ..v«-; • v., .<::..::, ■■- .' . • - IP* i t'':" : KMOK'-' ..-..., ..v X. V ' »' ' <- .. • ...... v. K r v ' - ..sv-.- s . ■■ :;, no dominirak s svojim baročnim stolpičem nad vsemi okoliškimi zgradbami. Iz bloka univerzitetne biblioteke bi se pa v sredini dvigal stolp knjižnih skladišč. Zaključek terase ob Vegovi cesti bi tvoril kak spomenik — morda jezdec, ki bi se lepo vezal v silhueti z vrhom Napoleonovega spomenika v eno celoto. — Pripominjamo, da predstavlja tu objavljena slika samo maso nove stavbe in terase po naših načrtih, ne pa točnih fasad. Kaka bi bik notranjost? Mislite si moderno urejeno veliko trgovino za' knjige. Ves material pristen, v gkvnih prostorih brez ometa in beleža, kamnoseško obdelan beton, steklo, brušeno železo, pokromlje-na medenina, les v naravni barvi, linolej in podobno. Z objavo tega poročik smo odkšali že od januarja t. 1., ker so nam Tekli, da bi s kritiko sedanjih načrtov škodovali akciji za pridobitev kredita v Beogradu. Proračunska kampanja je letos končana in nekateri že hočejo pričeti betonirati temelje. Zato objavljamo to poročilo in pripominjamo, da je bil prvi načrt istega avtorja že z dopisom od 30. januarja 1930 na rektorat od naših bibliotečnih strokovnjakov zavrnjen. Ko smo imeli v proračunu s 1. aprilom 1930 kredit za leto 1930-1931. zagotovljen, je gradbena direkcija stavila avtorju zad-nii termin za dobavo novih popravljenih načrtov do srede oktobra leta 1930. — Dne 31. marca 1931 so krediti zapadli. Novi načrti so bili prvič predloženi šele 15. junija 1931, a v Beograd poslani 8. julija 1931. Do obkvljenk načrtov v zgoraj navedeni brošuri je bila vsaka kritika nemogoča, ker se je vsa zadeva obravnavala zgolj zaupno med rektoratom in avtorjem. Brezposelnim učiteljskim abiturientom Ljubljana, 28. aprila. Odsek brezposelnih učiteljskih abituri-jentov javlja vsem svojim članom, da nsj se takoj javijo odseku, in to v svojem lastnem interesu, kakor je bilo že mnogokrat pouda.rjano, zaradi bližajočih se nastavitev. Oblastva vsak čas zahtevajo te ali one podatke, ki pa jih odsek ne more dati, če jih nima. Posledica tega je zamuda. ki se težko popravi, ter slab vtis, ki ga naredi nezanimanje za odsek, ki se je osnoval prav zaradi njih samih. Tudi se je v organizirani celoti lažje boriti za smoter in ea doseči, kakor pa posamezno. Dalje se opozarjaio vsi tovariši in tova-rišice, da takoj v^ože prošnje za državno službo, in to pravilno, točno po predpisih, ker se drusrače prošnje zavrneio in nastane potem nevarnost, da se dokumenti izgube. Za $ cevni (kateriibfci prejemnik odpira ves svet onim hišam in stanovanjem, t katerih ni električnega toka, in ladjam na morju. brez akumulatorja in baterije. Prodaja tudi na dolgoročno odplačevanje ! Pojasnila daje brezplačno H. SUTTNER LJUBLJANA, Aleksandrova 6 Vsem tovarišem in tovarišicam tudi naznanjamo, da kljub vsem intervencijam in trudu nismo mogli dobiti možnosti našega včlanjena v »Ferijalni savez«, in s tem odpade tudi možnost polovične vožnje. Storili smo tozadevno tudi druge korake, ki pa za sedaj še ne vemo. kako bodo uspeli. Naslov je: Odsek brezposelnih učiteljskih abi-turijentov pri sekciji JUU, Ljubljana, Frančiškanska ulica. fkkaj finnofaorM. "UeJkska tuJda. Odličnega okusa . stunn2* Nenatknlivega učinka 0in 10 Naši akademiki v Koškaft jMgfcd na bibBotelMk kakršna naj M btta po wwem načrta Praga, aprila Slovensko dijaško zadrugo v Pragi je povabila Češkoslovaško - jugoslovenska liga v Košicah na Slovaškem na svoj jugoslovenski večer. Slovenski akademiki smo se povabilu z veseljem odzvali. Protektorat ekskurzije je ljubeznivo sprejel g. dr. Pr-vislav Grtoogono, jugoslovenski podanik v Pragi. Ekskurzije ae je udeležilo dvanajst oseb. V nedeljo 8. t. m. smo ekskurzisti prispeli pod vodstvom pomočnika tiskovnega ata-feja našega poslaništva v Pragi. g. Maj-oeta a praškim brzim vlakom v Kožice, kjer eo nam na postaji priredili prisrčen •prejem. Pevsko društvo Foerster je zapelo v pozdrav, nato pa nas je pozdravil pod-Cupan mesU Košic g. Janoud Za vojaško posadko in pokrajinskega vojaškega po-veijufika divteljakega generala g. Prchala to govoril polkovnik generalnega Štaba g. fcokačka, ki Je dejal med drugim: >Ce-flkoelovaška armada ee rada spominja he-rojetev vaše armad«. Vedno bo obnavljala gtfke z brati, s katerimi so bojevali naši dobrovoljci v Srbiji in Dobrudži. Ko se vrnete ▼ svoje rodne kraje, povejte, da če-gkodovaika armada najprisrčneje pozdravlja evoje jugosiovenske brate vojake.« Sledile »o velike ovaeije občinstva naši armadi. Nato so nas pozdravili za Ceško- slovašteo-jugoeJovensko ligo v Košicah g. In*. An dres, z« Zveso poštnih uslužbencev g. Oštahal, sa Sokola ravnatelj g. Geisler in za akademike dr. Slabej. Po pozdravih je zapel Foerster Smetanovo »Heslo« in nato se je zahvalil za prijateljski sprejem ataše g. Majoe. Naslovil je posebno zahvalo na zastopnika češkoslovaške armade. Nato pa so prejele dame eks-kurzistke cvetlice od gdč. Oštadalove, ki je bila oblečena v ljubko slovaško narodno nošo. Zasedli smo avtomobile ter smo se odpeljali med navdušenimi pozdravi občinstva v stanovanja, ki nam Jih je blago- hotno ponudila vojaška uprava. Popoldne smo odšli v Domioo, krasno podzemsko jamo v neposredni bližini če-škoslovaško-madžarske meje. Jama je polna lepih kapnikov in sten; posebno učinkovita so jezerca. Stezice v jami so lepo urejene, električna razsvetljava poudarja izrazitost posameznih apnenastih tvorb. Prijetna Je bila vožnja s čolni po podzemski vodi. Spomnili smo se naših domačih krajev ter smo zapeli »Po Jezeru bliz Triglava«. Veseli so bili gostitelji naše pesmi, ki je vzbudila prijetno razpoloženje. Moderen turistovski hotel pri vhodu v Jamo in jamo samo oskrbuje Klub češkoslovaških turistov, v katerega imenu nas Je pozdravil ln pogostil upravitelj g. Benicky. Zvečer smo se vrnili polni lepih vtiskor v Košice. V ponedeljek dopoldne mno ogledovali mestne zanimivosti. Mesto ima poleg kovaških tudi precej madžarskih in židovska prebivalcev. V sredini mesta je krasno gledališče. Jugoslovenski večer se Je vrtfl pod pokroviteljstvom pokrajinskega vojaškega poveljnika divizijskega generala g. Pehala in vladnega svetnika, direktorja pošte in telegrafa g. Raba. Dvorana je bila nabito polna. Celo v prostoru, ki je določen za orkester, so morali provizorno urediti tri vrste sedežev. Večer sam je bil lmpo-zantna manifestacija češkoslovaško - jugoslovenskega bratstva. Jugosloveni smo bili deležni burnih ovacij. Po obeh himnah, ki iih ie zapelo pevsko društvo Foerster, so nas na odprtem odru pozdravili glavni urednik dnevnika »Slovensky Vvchod« za Češkoslovaško-jugoslovensko lipo, g. dr. Paz-dus za Zvezo poštnih nameščencev in g. Kautnik za akademike. Govori so bili večkrat prekinjeni z ovacijami našemu narodu. Ataše g. Majce se je zahvalil za ova-cije in dejal, da bodo jugoslovenski gosti obdržali Košice v najlepšem spominu. Zahvalil se je tudi t imenu poslanika g. dr. Grisogona, ki se osebno ni mogel udeležiti proslave. Ko je naposled .zrekel pozdrave prezidentu M. Masaryku in Nj. Vel. kralju Aleksandru, je občinstvo viharno vzklikalo voditeljema obeh bratskih držav. Za Slovensko dijaško zadrugo se je zahvalil g. Senica. Sledil je program. Košički dnevnik »Slo-vensky Vychod« je potem zelo laskavo pohvalil vse sodelujoče. Med drugim je pisal: »Absolvent praškega konservatorlja g. Borko je občinstvo razvnel s svojimi občutno podanimi recitacijami »Smrti majke Jugo-viča« in Gradnikovih »Pesmi minerjev«. Operni pevec g. Markovič, odličen umetnik, je imel edinstveni uspeh. Pevsko društvo Foerster pod vodstvom profesorja Hnatkega je zapelo Zajčev »Večer na Savi« in Ipavčev »Slovenec sem«. Sledila je Golarjeva veseloigra »Vdova Rošlinka«, h kateri je podal nekoliko pojasnil ataše g. Majce. Kritik je poudaril: »Igra je dala možnost vsem razviti svoje igralske sposobnosti. Ga. Rogozova, predstavnica glavne vloge, je s svojo umetnostjo dosegla spontano priznanje. Drugi sodelujoči fgdč. Detičkova, gdč. Brethova, gg. Tratnik, inženjer Erjavec, Lokošek. Senica, Borko in Bantan) so s svojimi uspehi gotovo zadovoljni. Občinstvo jih je pozdravljalo, kar so v polni meri zaslužili. Vsi sodelujoči so prejeli šopke.« Po končani predstavi se je družba zbrala v Slovaškem narodnemu klubu. Bili so zbrani vsi odlični zastopniki mesta Košic. Animirano razpoloženje je povzdignilo pevsko društvo Foerster s slovaškimi narodnimi pesmimi, g. Markovič je zapel nekaj sevdalink, naši akademiki pa so prepevali jugosiovenske narodne pesmi. Na večeru je pozdravil goste g. inž. Slavik za Slo-vensky narodny klub. Za pogostitev sta se zahvalila ataše g. Majce in akademik g. Senica. V torek smo bili gosti Društva vzhodno-slovaških akademikov, ki so nas odvedli v krasno naravo do Zadielske doline. Izleta so se udeležili poleg akademikov vladni sv. dr. gtefanik, inž. Mina? dr. Ahlers, dr. Pacovsky, glavni urednik štanel in ravnatelj Hlavaček. Z večernim vlakom smo se vrniM v Prago. Na postaji so se poslovili od nas zastopniki uradov, društev in korporacij in vrsta prijateljev. Odšli smo iz Košic s najlepšimi vtiSkl o gostoljubnosti Košičanov in smo hvaležni vsem, ki so pripomogli do te edinstvene manifestacije češkoslovaško-jugosloven-skega bratstva. Anton Paličic f V Novem mestu bodo danes spremili k večnemu počitku najstarejšega dolenjskega trgovca, 821etnega g. Antona Pauči-ča, o čigar življenju in smrti je »Jutro« včeraj obširneje poročalo. Pokojnik je bil vseskozi zanimiva osebnost, tip podeželskega selfmademana, ki se je brez vsake šolske izobrazbe krepko uveljavil kot trgovec, sam zase pa se je tudi ukvarjsl z izumi. Zvestemu prijatelju vedno zavednemu narodnjaku, bo tudi »Jutro« ohranilo lep ipom^n Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" N AKOC AJ Th, aajboljšo slovenske družabno revijo - Celoletno Din 60.- »NAŠA POTA" LJUBLJANA, poštni predal št. 114 Domača vesli ♦ Proslava čebelarja Antona Janše. Pred 200 leti je bilo čebelarstvo še na prav niz-stopnji. Janša pa je bil prvi, ki je s svojim izrednim opazovalnim čutom razrešil uganko življenja in dela čebeLne družine. Postavil je osnovne čebelarske resnice na podlagi katerih čebelarimo še dan danes. Vsega tega pa Janša ni dognai b pomočjo znanstvenih pripomočkov, temveč le s pomočjo svojega izrednega duha in opazovalne spretnosti. Vsa dognana dejstva je Janša opisal v dveh knjigah, in sicer v »Popolnem nauku o čebelarstvu« in v »Razpravi o rojenju«, ki sta bisera čebelarske literature, čebelarski strokovnjaki drugih držav neprestano poudarjajo v strokovnih listih veliki pomen Janše vih naukov. Ponosni smo lahko na Jantšo, sina naše rodne zemlje. Zato smo prepričani, da se bodo čebelarji in vsi, ki se ■zanimajo za razvoj čebelarstva, udeležili Janševe proslave, ki jo priredi čebelarsko društvo v Ljubljani. Dne 20. maja, na !b>inkoštno nedeljo, bo v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti slavnostno zborovanje, 21. maja pa skunni iz-iet v Janšev rojstni kraj #ia Breznico pri Žirovnici k ondotni proslavi. NAJVEČJO IZBIRO POVRŠNIKOV IN OBLEK ZA GOSPODE IN OTROKE ima J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 12. ♦ Ekskurzija naših kemikov v Nemčijo. Bkskurzijski fond kemikov ljubljanske univerze, ki mu je poverjena naloga, 1a organizira ekskurzije, je priredil že več ekskurzij po naši državi, za letos pa je sklenil po inicijativi svojega predsednika (profesorja dr. Samca organizirati tudi 14-dmevno ekskurzijo v Nemčijo, da bodo eksKurzisti spoznali kemično veleind-u-strijo. Pod strokovnim vodstvom univerzitetnega prof. dr. Samca in dr. Rebeka si nameravajo naši kemilki ogledati središča nemške kemične veleindustrije in bodo zaradi tega obiskali Miinchen, Hei-delberg, Frankfurt, Hochst. Maimz, Kob-lenz, Kota, Diisseldorf in Bssen. SMUČARJI! Uporabljajte proti mrazu in vetru kakor tudi za solnčenje dr. Kmetovo mazilo IN OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah in drogerijab po 10 Din. ♦ Jubilejno zborovanje zveze za pospeševanje turizma na Sušaku se je vršilo v veliki dvorani mestnega magistrata. Zveza za pospeševanje tujskega prometa je bila namreč ustanovljena pred 10 .eti in je sedaj proslavo tega jubileja združila s svojim občnim zlborom. Za častnega ■predsednika zveze so zaradi velikih zaslug izvolili bana savske banovine dr. Pe-roviča. Delo zveze v preteklem poslovnem letu je bilo zelo uspešno in jamčijo ti uspehi tudi za uspešno izvedbo načrtov, s katerimi se je bavila glavna skupščina. Odbor zveze je določil tudi 1000 Din za svojce žrtev kasanjskega rudnika. ♦ 40 letnica Moravčkega pevskega društva. V nedeljo 6. maja proslavi Moravsko pevsko društvo 40 letnico svojega obstoja s pevskim nastopom, ki bo ob 3. popoldne v Zaloški graščini. Kakor se doznava, bo sodelovalo na proslavi tudi več drugih pev-sikih zborov. Iz Ljubljane bodo poleg rednih avtobusov vozili tudi izletniški. Cena izletniškega avtobusa v Moravče in nazaj je polovična 16 Din. Prav srčno dobrodošli vsi pevci in pevke ter prijatelji lepega petja. » Profesorski izpit je napravila pred iz-praševalno komisijo ljubljanske univerze gidč. Anica Kosovelova, suplentka na drž. realni gimnaziji v Mariboru. ♦ Ostavko na banovinsko službo je podal zdravnik celjske bolnice dr. JanKo Lovšin, ki bo odšel te dni v Prago, da izpopolni svoje strokovno znanje. ♦ Diplomirani so bili ljubljanski tehniki za inženjerje kult. geod stroke: gg. Brus Jože iz Prevalj, Jerin Bine lz Ljubljane in Kovačič Milan iz Maribora. Na pravni fakulteti pa sta bila diplomirana gg Halilbašič Osman iz Sarajeva in Mija-novič Mate iz Drniša ♦ Sprejemni izpit za srednje šole. Prof dr Kozina in Mlakar sta Izdala brošurieo, ki obsega snov za sprejemni izpit v srednje šele V osnovni šoli ne pripravljajo učencev za srednje šole, saj študira v srednjih šolah ie majhen odstotek naše podeželske mladine, zato to knjižnica prav dobro služila vsem, ki so namenjeni v gimnazijo ali meščansko šolo. Ko predelajo knjižico, si bodo učenci utrdili, oziroma pridobili znanje, ki jim bo potrebno Dospela je ogromna izbera modnih novosti ZNIŽALI SMO CENE za lepe dneve elegantno moderno in LEPO OBLEKO tedaj se oglasite o prvi priliki v specialni trgovini NOVAK, LJUBLJANA na Kongresnem trgu cerkvi pri nunski za sprejem, še bolj pa bo služila kot podlaga za dober napredek v prvem razredu Knjižico je založila Učiteljska knjigarna Dobi se pa tudi v vseh drugih knjigarnah, na broširani knjižici je 10 Din. ♦ Obisk nemškega zračnega orjaka. Kakor znano, je v Beograd prispel največji nemški avion, štirimotorai »Marschall von Hindeniburg«. Od Berlina do Beograda je letel ta zračni orjak 6 in pol ur, dolgo pot pa bi bil dovršil še prej, če ne bi imel močnega vetra od nasprotne strani. četudi ima letalo štiri velike motorje, skupaj 3200 konjskih sil, se delovanje motorja komaj sliši zaradi novega sistema izolacije ropota. Letalo je bilo izleia-no v Jumkersovi tovarni, dolgo je 23, visoko pa 7 m, torej po velikosti skoraj enako fasadi enonadstroipne hiše. Letalo nosi 34 potnikov, 7 članov posadke, 5000 litrov benzina in okrog 1C00 kg prtljage S polno zasedbo je letalo težko 24 ton Maksimalna brzina znaša 220 km na uro Notranja oprema orjaškega letala je raz kešna z usnjenimi fotelji, pred njimi z malimi stoli, kakor v kakšni restavraciji, 2 električno kuhinjo, s salonom za Kadilce in s posebno kabino za posadiko. V kabini za navigacijo Je kompletna gonio-metrska aparatura in vsi potrebni aparati za brezžično zvezo z zemljo. Megla reter in dež ne povzročajo orjaškemu letalu nobenih zaprek. ♦ Otvoritev zračnega prometa z LJubljano. V torek, dne 1. maja t. 1. dobimo zopet redno zvezo naše tretje prestolnice z ostalim svetom. Naš stari znanec, šef-pilot Striževski pripelje v ponedeljek popoldne svojega trimotornega ptiča na ljubljanski aerodrom, da bo naslednjega dne popeljal naše prve potnike v letošnjem letu v Zagreb in na Sušak. »Aeroput«, center »Ljubljana« nam je pripravil za letos lepo presenečenje. Sredi maja bo postavil na letališče v Ljubljani še posebno potniško letalo, ki se ga bodo mogli poslužiti izven prometa vsi oni, ki bi jim bolje konveni-rala pot na Sušak rano zjutraj. Letalo pa bo vozilo le v primeru, da se prijavi za pot vsaj pet potnikov. Cena bo malenkostno zvišana in sicer mesto 180 Din, kolikor stane vožnja v rednem poletu bo stala v izredni vožnji 200 Din. Uverjeni smo, da bo ta uredba posebno prav prišla onim, ki nameravajo iz Sušaka nadaljevati potovanje s parnikom na otoke na letovišča. Vse tozadevne informacije dajeta »Putnik in pa društvena pisarna na tel. štev. 36-21 in 34-99. Vsako nedeljo bo »Aeroput« prirejal zračna »-krščenja« na svojih potniških letalih in to po 50 Din za polet nad Ljubljano. Uverjeni smo, da bo odziv enako živahen kakor je bil lansko leto, ko je v treh nedeljah okusilo lepote poleta okrog 250 oseb. ♦ Sušak v mreži našega zračnega pro-meta. V rednem zračnem prometu, ki bo otvorjen 1. maja, bo Sušak dobil zvezo z Zagrebom, Prago in Dunajem, z Ljubljano, Celovcem in dalje z Nemčijo. Na Sušaku bosta dnevno pristajala aviona za Zagreb in za Ljubljano. Od 1. junija naprej pa bo na Sušaku tudi zveza s češkoslovaško progo iz Prage v Brno in Bratislavo. Ta češkoslovaška proga bo dnevna. Letos je popravljena cesta med Sušakom in aerodromom, na aerodromu pa so izvršena vsa potrebna dela. Tako je montirana tudi ra-dio-postaja. Aeroput je na Sušaku uredil svoj lastni potnišiki urad. Razen potnikov bodo odipremljali iz Sušaka po zračnih progah tudi razno trgovsko blago, posebno važna pa bo odiprema rib. šef Aeroputa na Sušaku je znani organizator Nikolaj Vil-har. ♦ Edinstvo slovanskih žena na Poljskem je povabilo jugoslovenske žene na 18 dnevno bivanje na Poljskem. Poljakinje bi sestram razikazale Katovice, Poznanj, To-ronj, Gdinjo, Heb, Varšavo, Zakopane, Tatro, Krakovo, Vieličko. Poleg zgodovinskih znamenitosti bi udeleženke proučevale tudi delo poljskih ženskih društev, socialne in razne kulturne ustanove. Vožnja v II. razredu brzovlaka, hrana, izleti in drugo od vstoipa do povratka na poljsko mejo bo veljala 200 zlotov, t. J. 2000 Din za osebo. Poleg te vsote bo treba plačati še voznino od nas do poljske meje in potna viza Naša skupina »Edinstva slovanskih žen« bo skušala doseči čim večje popuste tudi pri teh stroških. Potovanje bo mogoče le, ako se prijavi 30 udeleženk Poljakinje s0 določile za to obsežno potovanje po njihovi deželi zelo nizko ceno Priporočamo našim ženam, ki se zanimajo za bratsko slovansko zemljo in njeno visoko kulturo, da se prijavijo za ta zlet. Prijave sprejema »Edinstvo slovanskih žen« v Beogradu, Frankopanova ulica 11. do 10. maja, ali pa »Kolo jugosl0v. sester* Ljubljana, Rimska cesta 9. do 8. maja Kartografska razstava. V okviru letošnjega spomladanskega ljubljanskega velesejma, od 30 maja do 10. junija se bo vršila kartografska razstava, ki bo v prvi vrsti prikazala razvoj slovanske kartografije. Ker si je stavil odbor razstave nalogo, da prikaže razvoj naše kartografije čim popolneje, prosimo lastnike globusov, ki jih je izdal prof. dr. Orožen, da. sporoče svoj naslov upravi velesejma. ♦ Gozdni požari na področju sarajevske gozdarske direkcije, o katerih je »Jutro« že včeraj poročalo, so največji med vsemi gozdnimi požari v naši državi od leta 1926. Popolnoma je uničeno 2,400.000 kvadratnih metrov najboljših gozdnih nasadov, iz katerih se dobiva tako zvani industrijsk 'eg V gozdu čivčibrdo je uničenih 134* ha nasadov v vrednosti 650.000 Din. V gozdu Č a g! je vin i ,pa 42 ha v vrednosti 350.000 Din. Vsa škoda znaša po dosedanji cenitvi preko poldrugega milijona. Najhujši je bil požar na planini Kovač, ki se dviga 20 »m od čajnlča ob poti proti Plevi ju. V tej planini je nekdaj hajdukoval zloglasni hajduk Bošfkovič. Gorelo pa je tudi v drugih planinah, ki so oddaljene druga od druge no nekaj deset kim. Tudi v okoliških gozdovih Han Pijeska. kjer Je dvorec Nj Vel kralja, se je pojavil požar v manjšem obsegu ♦ Bilanca strašnega požara v Dolnjem Kraljevcu. Ugotovljeno je. da Je ognjeni element zajel 112 kmetij s skupno 340 zgradbami. Do tal Je pogorelo 46 kmetij z vsem? objekti Pr! gašenju se Je po§*o- | dovaln 20 ljudi, med njimi mnogi tudi na očeh, v bolnišnici pa se zdravi sedaj ®o še eden od poškodovancev. Pri tej i Roko na srce! pa povejte odkrito, ali ni res nebeško dobra naša rogaška slatina, pa bodisi da jo pi-jete samo, z vinom ali s sadnim sokom! Rogaška slatina je užitek in zdravilo obenem. Nikdar ni bolan, kdor jo pije vsaki dan! grozni katastrofi Je pnsebmo žalostna ugotovitev, da je bilo zavarovanih samo 7 posestnikov in da so vsi drugi popolnoma navezani na pomoč dobrotljivih rojakov in na javna sredstva. Najugodneje kupite aH naročite tiamske plašče ia kostume v damski konfekciji A. PAULIN, Liublfaaa KONGRESNI TRG 5 • Strašen požar v zetnunskem okraju. Ni še tri meseca od tega, ko je bil z največjim trudom ugašen eden največjih požarov v zemunskem srezu, ki pa je bil že tretji v vasi Surčinu. V četrtek popoldne pa je v tej vasi izbruhnil med močnim vetrom že četrti požar, in sicer na posestvu premožnega posestnika Filipa Geiderja. Ogenj se je pojavil v gospodarskih zgradbah in se je naglo prenesel tudi na stanovanjsko hišo, od tam pa na poslopja sosedov. Požar je imel tako strašno moč, da je v treh urah zgorelo 15 velikih poslopij, dasi je bilo na delu 5 gasilskih čet in poleg gasilcev še preko 250 domačinov, škoda je milijonska, o nesreči pa menijo, da je bila povzročena od neznanih zločincev. Sedaj na pomlad v Rogaško Slatino zdravilišče želodca, črev, žolčnega kamna itd.! Tu najdejo bolni svoje zdravje, zdravi pa prijeten oddih. 20-dnevna popolna penzija velja v času od 1. maja do 15. junija Din 1000.— in Din 1200.—. Prospekti in cenik: Zdravilišče in pisarne Putnika. S06S • Hrvatsko Zagorje dobi svojega »letečega Zagorca«. Zagorska železnica bo vendarle dobila svoj motorni vlatc. To vprašanje je sedaj rešeno. S prometom pa se še ne bo pričelo s 1. majem, kakor je bilo Javljeno tedaj, ko so bile ia zagorski železnici poiziku&ne vožnje z motornim rlaikom. Motorni vlaki, ki jih je že nabavila generalna direkcija državnih železnic, ne odgovarjajo vsem pogojem prometa na tej progi. Z&rarfH tega bodo ti motorni vlaki uporabljeni na progi Vm-fcovciOsljek io na krajših progah v Slavoniji. Za progo Zagreb-Zlatar-Varaždin pa so naročeni večji ln modernejši motorni vlaki. Vlaki bodo doapeli do meseca septembra in bodo takoj izročeni zagrebški želeanHtei direkciji, ki Jih bo te to jesen uvedla v promet na zagorski železnici. Tako bo na mesto počasnega »Za-gorca«, nad katerim se hudujejo zlasti trgovci, prišel »leteči Zagorac«, kakor v Zagrebu že BedaJ pravijo motornemu vlaku. KAMNOSEŠKO in KIPARSKO PODJETJE Kunovar Franjo pokopališče Sv. Križ — Ljubljana telefon 27-87 ZALOGA in IZDELAVA MODER. SPOMENIKOV Nizke cene! ♦ O popravilih železniškega mostu v Karlovcu je sklepala posebna strokovnja-ška komisija ter odobrila načrte popravil. Most je sicer na mestnem področju, je pa važna zveza na elavni državni ce sti Zagreb-Karlovac-Ogulln in bo država k stroškom prispevala 900.000 Din, dočim bo morala mestna občina prispevati 600 tisoč Din ♦ O vozninah pri šolskih Izletih. Prejeli smo: šolski Izleti se sedaj pričenjajo in to na zahtevo višje oblasti Od strani učiteljstva, ki mora učence na take izlete spremljati, pa se zopet čujejo pritožbe: učenci plačajo po železnicah le četrtinsko vožnjo, učiteljstvo pa mora plačati polovično. — če gre uradnik na komisijo, dobi dijete. učitelj pa naj živi na šolskih izletih ob svojem in plača naj še voznino kot njegovi učenci zate, ker prevzame za nje vso skrb in odgovornost. ♦ čudna praksa. V beležko, ki Je iz&a poti tem naslovom v kulturnem pregledu včerajšnje številke, se je vrinilo več tiskovnih naoak, posebno pa moti smisel napaka v stavku, ki se glasi pravilno: »Razumemo stremljenje po čim večji enot- ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 83-87 Do solz se boste nasmejali Pat in Pa-tachonu v filmu čuvarja morale Smeh — Glasba — Ples — Lepe žene Smeh Predstave: v nedeljo ob 3., 6., 7. in 9., v ponedeljek ob %7. in %9. uri Dopolnilo nov zvočni tednik PRIDE! Sezona v Kairu PRIDE' nostl v zoanatveol literaturi in ne ugovarjamo iz domišljavega malomeščanskega šovinizma.« ♦ Zakon e pokojninskem zavarovanju nameščencev je izžel dne 12. decemibra 1933. pod štev. 28o-LXXXlV, v »Službenih norinah«, dne 9. I. 1934. pod štev. I. v »Službenem Glasniku« primorske banovine in dne 24. I. 1934. pod 7-65 v »Službenem listu dravske banovine. Ker pa je marsikdo napačnega mnenja, da je s tem uzakonjen načrt novega zakona, ki ga je izdelal Pokojninski zavod, aii pa da so znižane sedanje rente Pokojninskega zavoda, ugotavljamo, da je sedaj le v celoti ln v prečiščenem besedilu objavljen le sedaj veljavni zakon. Ta zakon velja namreč obvezno le v bivši Sloveniji in Dalmaciji, a če se hoče razširiti tudi na ostale dele države, kakor se bo s 1. junijem letos na vse farmacevte in pomorce, mora biti objavljen v vsej državi. Treba je bilo objaviti zakon v celoti in skupaj, ker tak uradno še nikdar ni bil objavljen, in treba ga je bilo spraviti tudi v sklad s sedanjimi zakoni naše države, ker se v svojem prvotnem besedilu sklicuje na razne bivše avstrij. zakone, ki jih naša zakonodaja ne pozna. V sedaj objavljenem prečiščen em besedilu zakona so le tekoče številke paragrafov druge. Glede na višino rent, navedenih v § 10., opozarjamo, da so to le zakonite renDečji dom Fr. Tavčarjeve« v Kraljeviči. Dom ima lepe sobe, jedilnico, krasne terase, morsko kopališče doma Kolonira za od rasi- bo meseca maja in junija Vsa oskrba, hrana in stanovanje je 35 Din dnevno: za otroke po 25 Din. Za časa nočitnir i>a bodo v juliiu in avgustu po 4 tedne dečje kolonije pod nadzorstvom učiteljic. Vsa oskrba in vožnja tja in na zaj stane za vsakega otroka (dijaka) po 6oO Din mesečno. Pismene prijave na naslov: Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani, Ri Jaka cesta 9. pritličje. Ustmeno ob četrtkih od 17. do 18. istotam. „_ Otvoritev živilskega trga pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Mestno načelstvo v Ljubljani naznanja, da ee otvori v sredo dne 2 maja t 1. popoln živilski trg pri Sv. Jakobu, ki bo založ-en z vsemi živili ir. predmeti kakor jih prodajajo na centralnem živilskem trgu na Vodnikovem trgj. u_ Cepljenje zoper črne koze v Mostah se vrši v šoli na Zaloški cesti štev. 20, dne 2. maja ob 2. uri popoldne. Cepljenje h obvezno za vsakega otroka, ki je bil rojen v preteklem letu in za one, ki eo v letošnjem litu dosegli starost treh mesecev. u— Blagaina Poštne hranilnice podrol-nice v Ljubljani bo poslovala na željo gospodarskih krogov od 30. aprila dalje za stranke dopoldne od 8. do 12.30. popoldne od 16—17.30. ob sobotah pa od pol 8.—Id. u— Uradne ure ZKD samo dne 1. maja bodo od 9. ure do 12. ure. u— Za razstavo ženskega ročnega dela v zgodovinskem razvoju vlada med ljubitelji stare umetne obrti veliko zanimanje Prirediteljice imajo zbranega že precej zanimivega in dragocenega materiala. Tisti ki se doslej še niso oglasili, naj blagovolijo prinesti ono, s čimer so se bavile spretne roke njihovih prababic in babic v torek 1. in v sredo 2. maja od 9. do iz. ali od 15. do 18. ure v muzej, vhod z Blei-weisove ceste. Razume se, da sprejema odbor Splošnega ženskega društva le take predmete, ki so resnično razstave vredni. u— »Burja«. Včerajšnja prva predstava nam je pokazala, kako močan in lep je ta film, zadnje delo znamenitega režiserja Cecila B. de Millea. V filmu nastopa 5000 mladih ljudi po večini dijaikov ameriških univerz. Film je ponos ameriške mladine; v njem je slika mladinske volje tn ljubezni do poštenja in pravice kakor do domovine. Razgibanosti je v tem delu toliko, da drži človeka v stalni napetosti. Mladina, preprosta in nepokvarjena, se ne straši niti najdrznejših pohodov, samo da zagotovi pravici in poštenju svoje pravo mesto v človeški družbi. u_ »Gospodična tajnica« je tudi pri včerajšnji predstavi privabila mnogo obiskovalcev. Publika se smeje veselim dovti-pom Feliksa Bressarta in ljubke Renate Mullerjeve Današnja predstava ob 11 dopoldne Cene 2.50, 4.50. 6.50 Din. u— Ali že veste, da znašajo denarni dobitki 5000 Din pri tomboli Sokola m., dne 6. maja? Pridite in prepričali se boste! Radio kotiček Ljubljana, 29. aprila Jutri ob 18. stopi pred mikrofon g. dr. Branko Alujevič, ki bo predaval o pomenu morja v naši zgodovini. Zgodovinski razvoj nam kaže, kako ozko je zvezana zgodovina južnih Slovanov z Jadranskim morjem. Divna je borba jugoslovenskega naroda za svobodo Jadranskega morja proti vsem poskusom srednjeveških italijanskih državic, da nam odvzamejo morje oziroma obalo in ji dajo italijanski pečat. Svetli so primeri te borbe, ki je hotela braniti našo last pred neupravičenimi zahtevami sosednih držav. Jadransko morje je važno tudi v kulturnem oziru. Ob njem je nastala naša najstarejša literatura, Jadransko morje nam je prineslo uspehe zapadne in vzhodne kulture in ustvarilo med njimi sožitje, ki jc poudarjeno v lepih umetninah. Ob obalah Jadranskega morja so _ se združili vsi deli našega naroda. Iz realnosti je nastal jugoslovanski nacionalizem, ki se je pridružil idealnemu naziranju in stremljenju ostalega naroda. Zgodovina nam je dala morje, predniki so nam ga ohranili in pustili kot svetinjo, katero moramo braniti proti vsem nasprotnim poizkusom. r, t . jodjaln« politik« in narodno za™«W Odobreno o« ^ L 193i stenice zatirajo s ciklon izaci jo, z uporabo cianovodikovega plina, ki jih uniči in temeljito odpravi z zalego vred. Taka desinfek-cija stanovanj in pohištva je uvedena tudi v Ljubljani po mestnem fizikatu. kjer izvršuje to delo z vso točnostio in največjo pazljivostjo špecijelno izvežbano osobje. Mestni fi-zikat vabi vse gospodinje in sedaj, ob pričakovanju večjega sezonskega tujskega prometa, poživlja tudi vse uprave hotelov in prenočišč, da si za uničevanje stenic in mrčesa preskrbe pomoč mestnega dfsinfencvi-skega zavoda pri mestnem fizikata, Mestni dom, Krekov trg št. 2. Iz Celja n_ Deputacija društva »Delo in eksistenca«, in sicer predsednik Kosem Drago, tajnik Vdovič Stanislav in blagajnik Krei-tzer Pavel so predložili ljubljanskemu županu g. dr. Dinku Pucu obširnejšo spomenico, v kateri tolmačijo želje brezeksistenčne mladine in ;,,e!irajo m pjmoC in aiMova-nje m:8tne občine ljubljanske kako, tud. vse javnost Zlasti pa apelira društvo da bi se v okvira sedanjega proračuna ustvarila možnost rovih zaposlitev zlasti tam. kjer bi bila možna redukcija državnih vtokoloncev, uradnikov dvojnih zasluŽKarjev in poročenih uradnic. Zlasti pa je prosi'o društvo g. župana, da vztraja na svoji dobro zanršljeni investicijski gospodarski politiki, ki jo vodi mestna občina in naj ludi^ v bodoče prav posebno skrbi za javna dela. kei ie v6ako avno delo produkti -no, ,k>- vzdiguje pcspodarski in življenski standard občanov. Le pri večjih javnih delih je mo goče zaposliti veliko število delavcev, ki jih zasebna podjetnost trenutno ne zaposluje. Občina naj najd^ sredstva za lavna dela, ki jih je še vedno možno najti, saj je še mnogo predmetov, ki prenesejo obremenitev v eocijalne svrhe, na ta način, da se obr Meni in vzame tam. kjer se to ne pozna in občuti in da v obliki zaslužita tja, kjer je beda in potreba največja. Deputacija je zaprosila g. župana, da stoji tudi v bodoče s srcem in avtoriteto ob strani nezaposlenih občanov. G. župan je z veseljem pozdravil ustanovitev organizacije, ki naj v svojem direktnem poslovanju pomaga do kruha brezposelnim ročnim in duševnim delavcem in obljubil organizaciji vso svojo naklonjenost in pomoč. G. župan želi organizaciji, da bi našla polnega razumevanja tudi v vsej naši javnosti, ker problem brezposelnosti ni samo problem mestne občine, ampak vse javne uprave in tudi vso javnosti. Naj bi delo društva našlo polno razumevanje vse javnosti, ki naj podpre vse on?, ki imajo dovolj volje do dela in optimizma v sebi, da bo njih borba vodila do uspeha. u— Prostovoljna gasilska četa za Ljub-Ijano-Barje je prav delavna. Agiloa prostovoljna gasilska četa za Ljubljano-Barje si je omislila gasilski avtomobil, ki bo omogočil v bodoče hiter in neoviran prevoz orodja in članstva k požaru. Slovesna blagoslovitev avtomobila bo 13. maja ob pol 15. pod pokroviteljstvom narodnega poslanca minisitra g. dr. Alberta Kramer-ja pri gasilnem domu na Barju. Kumovala bosta ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc in ga. Jožica šuštarjeva, soproga irndu-strijca. če so še tako hudi časi, Je bila vendar nujna potreba, da so si barjanski gasilci nabavili trenski avto. Da pa jim bo mogoče poselnih delavcev. Letos zgrajena kanalska mreža bo merila nad tisoč metrov. Kanal v zgornji Kosarievi ulici so zvezali preko njive, ki je last Vinarske šole, s Smetanovo ulico in po Gajevi ulici z Dravo. Ta kanalska zveiza je že dovršena in meriio letos napravljeni kanali v tem delu približno 30o m. Na Bet na vek i cesti so že tudi podaljšali kanal od Delavske do Metelkove ulice in meri 141 m. Prav tako je že končana kanalizacija Koseskega ulice od De-tavske do Metelkove ulice, kjer meri novi kanal okrog 100 m. Tudi Linhartova mlica je dobila letos 200 m dolg kanal. Doslej so torei že zeradili v teh ulicah okoli 740 m kanalske mreže. Tudi v Magdalenski, Metelkovi in Kettejevi ulici eo že kanalizacijska dela v teiku. Z Jesenic s— Kino Radio predvaja ob 15. in ob 20. dramo »Goreča tajnost« z Williiem Forstom v glavni vlogi. Prihodnji spored za ponedeljek, torek in sredo najnovejši ameriški velefilm-šlager »Begunec iz Chi-caga« (Pod izmišljenim imenom)^_ ZDRAVNIK Dr. Bartol Keržai? se ie preselil v Mesarjevo hišo, Gosposvetska c. 2-L 4008 Iz K» ka— Bistriška ee*t&. Pred kratkim so pričeli z nadaljevanjem gradnje ceste v KamnlSko Bistrico. Zaenkrat je pri delu zaposlenih le okrog 20 delavcev, ko bo pa zagotovljen večji kredit, bodo pričeli delati s polno paro, da bo cesta letos gotova. ka— Kino Kamnik predvaja danes in jutri film »Pesem za tebe« s slavnim poljskim tenoristom Janom Kiepuro. Zvočna predigra- Iz Litife i— »Rokovnjačiba gasilnega društva tudi 30« Din. šefu firme, ki kot odličen arhitekt s svojimi nasveti Sokola vedno podpira, 6e ta njegovo naklonjenost Ln darežljivost najlepše zahvaljujemo. kr— Poročila sta se nastavnica meščanske šole gdč. Julija Perkova in zdravnik g. dr. Rajko Fenc. Bilo srečno! Iz Ptufa j_ Nujna potreba telefonskih zvez v ptujskem okraju. Naš srez ima 12 podeželskih pošt, od katerih imajo komaj menda tri telefonsko zvezo. Pomanjkanje telefonskih zvez se zlasti občuti v sezoni, ko je pri nas polno raznih trgovcev, ki nakupujejo sadje, poljske pridelke, vino, jajca in drugo. Res je, da poštna direkcija pri današnjih razmerah ne more sama vsega Izvršiti. Zato bi bilo potrebno, da se v tem oziru v prvi vrsti zainteresirajo občina, kl bi naj sorazmerno prispevala k gradbi telefonskih in telegrafskih prog. Ako bodo občine pokazale dobro voljo, gotov ne bo tega projekta poštna uprava zavrgla. Z ugodnimi telefonskimi in telegrafskimi zvezami se bo dvign'! tudi tujski promet, od katerega bi imele največ prav okoliške občine. Ptuj sam je dobil zdaj še drugo telefonsko celico v javni govorilnici, želeti je le še, da se uvede tudi permanentna nočna služba. Iz Gornje Radgone gr— Poslovilni večer je bil v sredo prirejen Avgustu Madileju, davčnemu uradniku, ki je odšel na novo službeno mesto k davčni upravi v Maribor. Pri nas Je služboval nad pet let. Zaradi svojega odkritega zmačaja si je pridobil mnogo prijateljev. To je pokazala tudi številna udeležba na poslovilnem večeru v restavraciji g. Elizabete Hiblerjeve. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo zadovoij-stv&i gr_ Dobrodelna prireditev. Mladinski odsek Sokola priredi v nedeljo 29. t. m s pričetkom ob 15. v grajski dvoran-mladinsko igro »Princesa ln pastirček« Ker je čisti dobiček namenjen siromašni sokolski deci, posetite igro! Iz življenja na deželi MORAVČE Preteklo nedeljo je vpri-zoril v Moravčah dramski odsek sokolske-ga društva iz Doba igro »Mati«. Vsi igralci so se potrudili in prav dobro, ponekod dovršeno rešili svoje vloge. Občinstvo le igralce toplo sprejelo in ni štedilo z odobravanjem. Želimo, da je poleg moralnega uspeha tudi gmotni zadovoljiv Moravško pevsko društvo proslavi v nedeljo 6. maja ob 15 v idilični Zaloški graščini 401etnico društvenega obstoja s pevsko prireditvijo Moravsko nevsko društvo, ki ga ie bil ustanovil g. Toman .'anko. šolski upravitelj v pokoju pred 40 leti, je bilo osnova vsem Za zdravljenje hemoroidov RECTO—SEROL Odpravi tako] arbečico in bolečine. Hemoroidi se naglo zmanjšajo. Zdravniško preizkušeno. Dobiva se v vseh lekarnah. — Zastop-itvo: »M1BRA« inž. kem. A. M i I j e v i č, Zagreb, Maruličev trg 11. registrira d pod S. br. 18371/1933. poznejšim kulturnim in gospodarskim organizacijam v Moravčah in bližnji okolici. Z majem prične voziti ob nedeljah izletniški avtobus iz Ljubljane v Moravče in nazaj v Ljubljano za polovično ceno, to je za 16 Din na obe strani. Nizka vozna cena bo gotovo dobrodošla mnogim izletnikom, ki bi se radi seznanili z idilično Moravško okolico, polno lepih poldnevnih izletov. OSELICA NAD POLJANSKO DOLINO. Od Vas smo prejeli dopis, ki pa ga na žalost ne moremo objaviti. Ker dopis ni bil čitljivo podpisan, tudi ne vemo. komu naj odgovorimo. Po zanesljivih informacijah, ki jih imamo mi. v dopisu izneže-ne obtožbe niso utemeljene. Vsekakor pa bomo Vaše pismo izročili na pristoino mesto, ki bo lahko preiskalo in ugotovilo, kaj je na stvari. Ako nam še kdai kaj poročate, pa se čitljivo podpišite. Pri vseh listih je običaj, da gredo nepodpisani do-nisi kar v koš, ker mora urednik pač vedeti, s kom ima opravka. RIBNICA. Zadnji dnevi Pompejev, epo-halni zgodovinski velefilm vseh časov v zvočni verziji predvaja danes v nedeljo ob 15.15 in 20. zvočni kino Sokolski dom. Izbruh ognjenika. Razdejanje Pompejev. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. ŠOŠTANJ. K.o smo spremili zvestega sokolskega brata Miroslava Kranjca k večnemu počitku, mu je društveni starešina, sodni predstojnik br. Anton Potočnik iz-pregovoril v slovo naslednje lepe besede: »Bridka je bila tvoja usoda, dragi brat Kranjc, ko si moral zapustiti svojo solnčno domovino na jugu. raj svojih mladih dni. Te izgube nisi mogel nikdar preboleti in spomin nanjo Ti je vedno znova privabljal solze v oči. Bridka je tvoja usoda, ko si si v okrnjeni, pa vendar svobodni Jugoslaviji komaj zgradil novo ognjišče in sezidal nov dom, da bi tu preživel plodonosna moška leta "in dočakal vedro starost, pa se je nenadno, skrivaj priplazila zahrbtna bolezen, ki ti je začela izpodjedati krepko, skoraj orjaško telo. Hud in dolgotrajen je bil ta boj z neodjenljivo sovražnico, neenak boj, v katerem si izgubil bitko in kljub vsem naporom podlegel v najlepši dobi svojega življenja. Umreti bratje, težko ni, umreti na višku svojih moči, to boli. Boli zlasti nas Sokole, katerim si bil veren in požrtvovalen član in odbornik. Kjerkoli in kadarkoli te je društvo potrebovalo, si mu bil v zanesljivo pomoč. Ko stojimo ob tvojem preranem odprtem grobu, ko te bo sprejela vase tvoja ljubljena žemljica slovenska, ti želimo mirno spanje in ti kličemo zadnji: Zdravo! Vremenski pregled Imeli smo teden slabega vremena z dežjem, ki pa je zemlji in rasti zelo mnogo koristil, dasi ga prav za prav veliko ni padlo. Naklonile so nam ga atlantske depresije, ki so svojo običajno pot z Oceana uravnale bolj v južni smeri, tako da je njihovo središče potovalo že čez srednjo Evropo. To nam je dalo vendarle nekaj več moče, pa mokre vetrove, hkrati pa se je tudi že mešal hladnejši zrak od se-verozapadmih predelov, tako da se je naše ozračje v znatnejši meri shladilo. Prave mrzle poplave pa tudi v tem tednu nI bilo. Nasprotno, topli zračni tok od juga se Je mogel v tem tednu celo še bolj razširiti ter seči tudi v predelek, kjer se je dosedaj še trdovratno držala zima 'ali vsaj njeni zaposneli zadnji sledovi. Topli zrak je preplavil tudi srednjo in severno Rusijo tja do Urala in kar čez noč je tudi tamfeaj zavladala pomlad, ampak s poletno toploto, kakor da se iz zime začenja kar neposredno poletje. Okrog Moskve, kjer Je še pred nekaj dnevi snežilo, je zavladala temperatura 15—20 stopinj C. S tem je tudi za naše kraje nehala nevarnost, da bi mogla dospeti do nas obnova mraza iz Rusije; za nadaljnje vremenske reakcije prihaja sedaj v pošrtev samo še imiport mraza neposredno od severa, iznad severnega Atlantskega oceana, odkoder izvirajo običajne majske mrzle reakcije, znane pod imenom ledenih mož. Poletni značaj vremena se uveljavlja čim-dalje bolj. Proti koncu tedna se je vreme znova popravHo. Nad vso Evropo se je zračni pritisik zelo ojačil in tudi depresija, ki je obtičala s svojim jedrom nad Velikobri-tanskim otočjem, je zelo oslabela, ohranila pa vendarle gibalno silo ogromnega vetrovnega sisitema, ki je znova potegmil Preko celine tople zračne mase izmad Sredozemskega morja. Zopet se je nad srednjo Evropo ozračje močno segrelo in ob zaključku tedna je prijetno toplo, kakor da smo v drugič pred majhnim pozdravom pravega poletja. Barična situacija je zelo podobna oni iz srede aprila, ko smo dobili čez noč pravo poletno vročino; podoba Je, kakor da se anticiklonsfko območje, ki ima svoje središče nad Rusijo, ra-zteza čez srednjo Evropo, ter nam ustvarja novo perijodo lepih dni. Angleška depresija je kot vzvod še vedmo v akciji, da dobavlja nove zračne mase od juga, toda — na drugi strani pa črna hladrni zrak od severa in mrzli severni vetrovi so že v petek preplavili Velikobritansko otočke ter tamkaj ohčutno shladili ozračje. Vremensko poročila Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 28. aprila Ljubljana 7, 763.9, 8.6, 87, ENE2, 2, —, —; Ljubljana 13, 761.8, 20.0, 44, mirno, 2, —. — Maribor 7, 761.8, 8.0, 80, mirno, 0, —, —I Zagreb 7, 763.0, 12.0, 80. SSE3, 1, —, —5 Beograd 7, 762.4, 16.0, 40, SSE3, 0. —, —; Sarajevo 7, 763.5, 9 0, 90, mirno, 0, —, —» Skoplje 7, 760.9, 16.0. 70, El, 0, —, —l Split 7, 761.3, 15.0, 80, mirno, 3, —, Kumtbor 7, 762.0, 15.0, 90, mirno, 5, —, I Rab 7. 763.6. 15.0, 90, mirno. 5, — Temperatura: Ljubljana 218, 8-2; Maribor 20.6, 7.0; Zagreb 22.0, 10 0; Beograd 26.0; 13.0; Sarajevo 24.0. 4 0; Skoplje 28^0. 9.0; Sni i t 19.0, 13.0; Kumbor 22.0, 13.0; Rab 18.0, 11.0. U -s' -T:.- 1 b® ^ Danes: Hermes:Ilirija Ob 16.30 na igrišču Hermesa z dvema p red tekmama Domači derby — nogometni — bo danes na igrišču 2SK Hermesa s pričetkom ob 15.30. Za to prv. tekmo vlada veliko zanimanje, čeprav se z gotovostjo računa na zmago Ilirije. Pri tem pa se ne sme pozabiti, da so Hermežani vztrajni in borbeni !n v nogometu presenečenja nikoli niso izključena. Ob 13.45 predtekma (prv. tekma) Svoboda-Domžale, ob 15.15 Hermes rez.-Ilirija rez. Table-tenisko prvenstvo Ves dan v dvorani Delav»ke zbornice Včeraj popoldne so se pričele prve borbe v predtekmovanjih za prvenstvo naše banovine v table tenisu. Danes se turnir nadaljuje ves dan in bodo na sporedu vse discipline s finalnimi partijami. V dam-skem singlu so se plasirale v finale: Ger-žiničeva in Cvenklova (Ilirija), Hovečar-jeva in Glavnikova (Hermes). Para \Veiss-bacher-Geržiničeva in Geržinič-Geržiniče-va sta v mixed doublu ob uri že v finalu, med tem ko se v ostalih skupinah situacija še ni razčistila. Tudi v moštvenem turnirju sta Makabi (Zagreb) in Ilirija med četvorico najboljših. Odločilni dvoboji se bodo odigrali dopoldne, popoldne pa se bodo spoprijeli naši najboljši single igralci. Za izreden športni užitek bodo gotovo preskrbeli državni prvak Hexner (31akabi), dalje 2iža, Ger-žinič, \Veiller, Nemec, Drovenik, \Veisba-cher, Maksimovič in drugi. Finale te discipline bo ob 20. in bo trajal do konca, nato pa se bodo razdelile nagrade. Službene objave LNP (Nadaljevanje seje p. o. dne 25. t. m.) S pravom nastopa dne 5. maja za Rudar, Hrastnik: Ravnikar Franc, Knez Fr., Urlep Viktor, Kosi Ivan; za Svobodo, Vič: škrjanc Viktor; za Dravo, Ptuj: Krepelc Viktor, Vari Rudolf, Luršak Alojz, Miiller Ivan; za Svobodo, Maribor: Regul Ivan, želesinger Josip, šveiger Egidij, žic KJe-ment, šifrer Ivo; za Reko, Ljubljana: Zoreč Bojan; za Slogo, Ljubljana: ševarevič Marjan. S pravom nastopa 5. maja za mednarodne, 25. julija za prijateljske in 25. oktobra za prvenstvene tekme se verificirajo za Korotan, Ljubljana: Gabrovšek Milan; za Jadran, Ljubljana: štajdohar Anton; za Reko, Ljubljana: Glušič Kamilo.; za Dravo, Ptuj: Turk Marij; za železničar, Maribor: Korada Ivan. Igralec Pantovič Budislav bo verificiran za SK Celje, igralec Božiček Josip pa za CSK čim prejme p. o. odjavnico od i entr. kartoteke JNS. Pozivajo se klubi, da pošljejo v roku 8 dni izkaznice za igralce s potrjeno odjavno stranjo, in sicer Rapid, Maribor za Korada Ivana, Svoboda, Maribor za Kramber-gerja Alojzija, Jadran, Ljubljana za Ga-brovška Milana, Svoboda, Vič za štajdo-harja Antona, SK Ptuj za Turka Marjana. Verificirajo se prvenstvene tekme: CSK : Celje 3:1, Maribor : Hermes 5:1, Oirija : Celje 3:2, Grafika : Mars 0:0. Mars : Korotan 3:2, Reka : Slovan 2:1, Grafika : Jadran 1:0. Reka : Jadran 4:2, Amater : Re-tje 0:0, Zagorje : Litija 4:0, Slo?a Zagorje : Svoboda Zagorje 3:3, Ptuj : Drava 4:2, Gradjanski : Mura 4:4, Svoboda : Drava 4:0, Ptuj : Panonija 5:0. Svoboda : Pano-nija 6:0, Sloga : Zalog 13:0. Tajnik n. (Seja u. o. dne 25. t. m.) Navzoči: Ribaf, Novak, Logar, ravn. še-tina, Jugovec, Skalar, Kačar, Vospernik, Zupančič, Kuret, Crnek, Malovrh, Dorčec, Buljevič, Kralj. Vzamejo se v znanje novi odbori klubov: Bratstvo. Jesenice, predsednik Božič Lojze, tajnik činkovic Jože; Mars, Ljubljana: predsednik Saksida Rudolf, tajnik Novak Ivan; Drava, Ptuj: predsednik dr. Lešnik Aleš, tajnik por. Berginc Miroslav. Vzame se v znanje pojasnilo Diska iz Domžal v dopisu št. 28-34. z 19. t. m. ter se ukine zapora nad igriščem. Kaznuje pa se Disk po § 59. k. p. z globo 200 Din zaradi neredov na tekmi Disk : Mars 11. marca v Domžalah. Nadalje se naroča Disku, da mora izključiti iz kluba Albrechta Huga, ker je kot reditelj pri zgoraj navedeni tekmi povzročil incident, namesto da bi vršil svoio dolžnost. Globo mora Disk plačati v roku 14 dni in poročati o Izvršitvi sklepa u. o. Dopis Ilirije z 24. aprila in prepis obiave glede bojkota v »Jutru« se odoošlje JNS. Svoboda, Tržič se predlaga JNS za sprejem v redno članstvo, ker je zadostila vsem pogojem za sprejem. Kaznuje se Reka. Ljubljana z globo 25 dinarjev, ker ni postavila stranskega sodnika na prvenstveni tekmi Reka : Tadran 15. t. m. v Ljubljani. Tajnik I. • Za današnjo prvenstveno tekmo Grafika : Slovan ob 10. na igrišču Primoria se določi za službenega odbornika Šetina R. to prireditev gotovo poselili v velikem številu. H^zenska prvenstvena tekma Atena : Korotan (Kranj), bo danes na igrišču Atene v Tivoliju ob 10.15. Igralke I. družine naj bodo najkasneje ob 9.30 v garderobi. Današnji nog/omet v Celju. Danes ob 10.30 bo na igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska tekma med Hrastnikom in Atletiki. Popoldne ob 16. bo drugorazredna prvenstvena tekma med Jugoslavijo in Olimpom. Kolesarska dirka pri Celju. Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi danes klubsko dirko na progi Celje-2alec-Celje-Voj-nik-Celje (32 km). Start bo ob 14. pri Gla-ziji v Celju, cilj okrog 15. pred gostilno Svetel na Mariborski cesti v Gaberiu. Tekma v Smuku za prvenstvo univerze. JASO priredi od 4. do 8. maia ekskurzija na Kredarico, od koder bo tudi tekma v smuku za prvenstvo univerze. Vožnja bo četrtinska. Prijave se sprejemajo na občnem zboru dne 3. maja. Službeno iz ZP. Seia medklubskega odbora za ZP bo jutri v ponedeljek ob 20. v gostilni Habjan. — Tajnik. ASi£ Primorje (Nogotuevna sekcija). Zaradi današnje trening tekme z rezervo Reke morajo biti juniorji ob 14.30 v garderobi. Ob 16.30 pa: Logar, Hasl, Bertoncelj, Zemljak, Prevolnik, Boncelj, Caleari, Pu-po, Pepček, Jež, Zemljič, Kovačevič, Moljk. SK Ilirija. Plenarna seja upr. odbora bo v torek 1. maja ob 20. v damski sebi kavarne Emona z običajnim dnevnim redom. — (Nogometna sekcija). Rediteljsko službo na igrišču Hermesa vrše: Rihter, Nered, Rohaček. Stranski sodnik pri predtek-mi Egon, pri glavni Edi. Nastop za vse ob 12.45 na Hermesu, kjer se javite službujočemu odborniku LNP. — Dopoldne oh 9. trening tekma z Marsom na našem igrišču: Jančigaj, Buljevič, Svetič, Gogala, Rohaček, Cvirn, černe, Zadel, Kos, Slapar, Eržen. Rez. Srimšek. Popoldne ob 15. pa igra B moštvo proti Hermesu v postavi: živanovič, Dernik, Franzot, Pogačnik, Cer-nač, Lah n., Kveder, Ice, Hortner, Aljančič, Primožič. Rez. Ilovar. Garderoba ob 14. pri Beliču na Kavškovi cesti. Postava I. moštva je objavljena v član. knjigi, garderoba na igrišču ob 15.30. Vsi, ki ste bili pozvani, se predstavite načelniku danes od 10. dalje. — (Težkoatletska sekcija). Za nocojšnji nastop v Zadvoru so določeni naslednji atleti rokoborci: Gorjanc. Tičar, Hinčik, Kozlevčar, Gustl. Blaž, Frenk, Ro-manjuk, Vetrih, Borovnik, Strehar, Fel-cher, šmitek. Rozman, Di Battista, Jenko I. in II., žnidaršič, Pipan. Ullsperger, Kunaver, Presetnik, Murn, Cechak. Boksač« določi Oresič, dvigače pa Krisper. Nastop je ob 20. Kdor ima kolo s kolesom, ostali z zadnjim avtobusom ob pol 19. izpred Mestnega doma. Obvezno; javite se najkasneie do pol 20. v dvorani. SK Ilirija bo imela v ponedeljek 30. t. m. ob 20. v restavraciji štrukelj informativni članski sestanek. Poročali bodo klu-bovi funkcionarji o delovanju, stanju, situaciji, aktualnih dogodkih in daljnjih smernicah kluba. Dobrodošli tudi klubovi prijatelji! Nogometnemu naraščaju! SK Ilirija bo organizirala sistematičen trening za mladino, ki jo veseli nogomet. Sestanek vseh doslej prijavljenih naraščajnikov bo dopoldne ob 10. na tribuni, kjer se bodo sprejemali tudi novi. Pridite vsi, ki želite postati dobri nogometaši in Ilirijani; čim več tem večji bo uspeh! TSK Slovan. Danes ob 8. na igrišču Primorja: Lesica, šavs, Rozman I., Batič, Smrekar, žnidarčič, šorn, Rozman n., Thuma, Ceglar, Sinček EL, Jerančič, Bri-celj in Ferkov, stranski sodnik Schlegl. Trening tekma proti Marsu. — Ob 9. prav tam: Moša I. in H., Kobal, Grm, Jovanovič, Galle, Vidic, Kolarič, Jankovič, Srebot-njak, Stojanovič, Sluga, Marchiotti I. in Globelnik. Stranski sodnik Legat Mirko. Reditelji: Vrtačnik, Zemljič, Ferkov in Sinček I. Občni zbor LZSP. V petek zvečer se je vršil v Emoni III. občni zbor najmočnejšega podsaveza v JZSS Ljubljanski podsavez šteje 18 klubov, med katerimi sta najjačja Ilirija in Ljubljana, ki dajeta tudi naiveč delavcev za delo v vrhovnih zimsko-sport-nih organizacijah. Poročila funkcionarjev so podrobno orisala delovanje podsaveza in pokazala, da se je preteklo poslovno leto v vseh ozirih končalo usnešno. Posebno razveseljivo je sportno-tehnično poročilo, po katerem je na vseh prireditvah nastopilo 360 njegovih tekmovalcev, med kateri mi so nekateri dosegli najbolj častna mesta. V novi odbor so bili izvoljeni: An-te Onidovec (predsednik), dr. Mirko Ku-helj (podpreds.). Goiko Pioenbacber (T. tajnik). Ivan Konriva (TI. tajnik). Maks Kajfež /blagajnik) in odborniki: Mahkovec. Vogrič. Kuhar Havne. Predalič (tehn. referent); v tehn. odboru so: inž Tarasov, Rihar, Mandeljc. Bohinc. Ziherl. Michel Keržan. Masle in Tinta. Razen teh je bilo izvoljeno še potrebno število revizorjev 'n članov razsodišča. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog smučarskega kluba Ljubljane. da bi se bodoče podsavezno prvenstvo vršilo na Pokljuki s pogojem, če bo dn tedaj zgrajena skakalnica. Propagandni na*top teSkoatletov Ilirije. Drevi ob 20. bo v Zadvoru pri Dobruniah v dvorani gostilne pri G'astovcu težkoatlet-ski propumndnl nastop. Nastonlio llirijan-skl dvisrači, rokoborci in boksači. Namen t#ra proparandneea težko atletsketra nastopa je. d« pridobi naša težka atletika tn-ter»**nt«» In narnS^aj v vei ljubljanski okolici. Športniki in prijatelji športa bodo SK Jadr®n. Postave za danes: Ob 1-i. na Iliriji: Pele, Oven n., Lipovšek, Marolt. Verbič, Benedetič, Modrijan, Brcar. Kalčič, Kocjan. — S. kod. Lukežič. Red. Klier, Vrančič, Goli. Blagajna Soklič. — Ob 9. na Mladiki: Karel, Florjan, Zupane, Johan, Viki, Marijan, Miro, Jože, Remec. Viki n., Ivo. Opremo prevzame ob 8.30 Marolt. SK Svoboda (Ljubljana). Postava za prv. tekmo z Domžalami: Zupet, Kamni-kar, Vinšek, šmit, Zemljak, Povh, Babnik. Petrič, Vinšek, Jakše. Samar. Rezerve: Ribič, Tenk. Reditelji: Turšič, Drapek, Dou-gan. Stranski sodnik škrjanc. Vsi na igrišču Hermesa ob 13.15. Rihar vso opremo. SK Slavija. Danes ob 15.45 na igrišču Korotana (na Rakovniku). Pogačnik, Baumgartner, Kržan, Kuharič, Keše, Oe- strin, Smolntk, Demonte, KurnOc, Skopin ln Dule. Ob 16.45 prav tam: Skrlj, Marji. Danilo, šuStaršič, Habicht, Orehek, Cimperman, Pogačar, Stopar, Eržen, Budič E. Vsi točno! MK Ilirija. Redna seja upravnega odbora bo v torek 1. maja ob 20. v restavraciji Fritz, Tavčarjeva 4. Zaradi skupnega izleta v št. Vid na Koroškem (St. Veit an GlanhZa motorne dirke koroškega avtomobilskega kluba se je prijavilo že večje število udeležencev. Prijave zaradi skupnega potnega lista in skupnih triptikov ae sprejemajo nepreklicno le do 2. maja v tajništvu kluba. — Upravni odbor. »Olimpijski športa: izhaja mesečno ln ee dohi v Ljubljani v trafiki Doler, Tyrševa 12 ln v vseh 3 športnih trgovinah (kolb & Predalič, Goreč, Alpina). sobno objavo v »Slufbenem listu« obvešča o tem kraljevska benska jprava dravske banovine vse zainteresirane tvrdk? na njenem področju s pristavkom, da so zadevne odločbe ministra za socialno politiko definitivne in proti njim niso dopustne pritožbe na državni svat. = Finančni sakon za L 1934./38. Je ▼ slovenskem prevodu objavljen v »Službenem lista dravske banovine od 28. aprila, skupaj z navodili finančnega ministra za izvrševanji tega proračuna. = Dobava. Dne 30. L m. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani javna ustmena pogodba sled? dobave mesa: dne 2. maia pa slede dobave 100f) kg kave, 1500 kg kavinih konzerv. 300 kg pra-ženega iečmfina. 150 kg čaja, 590 kg paprike in 850 kg suhih 6liv. GOSPODARSTVO pslavija v luči mednarodne statistike (Glej »Jutro« 31. marca, 8. in 22. aprila) VIII. Pnuelek pšenice In krompirja. Razvojna stoenja kmetijstva v pogledu racionalnega obdelovanja zemlje v posameznih državah se kaže zlasti v številkah, ki označujejo povprečni pridelek na hektar obdelane površine. Seveda igra pri tem tudi gotovo vlogo rodovitnost zemlje, ki se obdeluje. Ven/dar se v povprečnem pridelku na hektar zrcali predvsem napredek v pogledu racionalne in intenzivne produkcije. Naslednje številke nam kažejo pevprečmi pridelek na hektar obdelane površine v 1. 19&6-30 (v ir.et. stotih) krompir: pridelek na ha Belgija 203 Nizozemska 191 Norveška 172 Anglija 165 Švica 142 Nemčija 140 Danska 133 Avstrija 128 Češkoslovaška 122 Španija 115 Poljska 110 Rumunija 101 Francija 97 Rusija 81 Madžarska 70 Italija 55 Jugoslavija 52 Bolgarija 39 Grčija 38 Kakor nam kažejo gornje številke obstojajo tu ogromne razlike. Nizozemska pridela n. pr. skoro 3 krat toliko plenice na ha, kakor vzhodne evropske države (Ju-goslavija, Bolgarija in Rumunija). V Belgiji in Nizozemski pa je pridelek krompirja na hektar skoro 4 krat tako velik, kakor n. pr. v naši državi. Pridelek pšenice je v posameznih predelih naše države precej različen. Medtem ko je v Vojvodini razmeroma velik, je v južnem' delu naše dtržave precej nižji nego znaša povprečje. pšenica: pridelek na ha Nizozemska 29.6 Danska 27.4 Irska 27.4 Belgija 25.5 A.nglija 22.0 Švica 21.5 švedska 21.2 Nemčija 19.9 Češkoslovaška 17.1 Avstrija 15.3 Madžarska 14.0 Italija 12.4 Jugoslavija 11.5 Bolgarija 10.7 Rumunija 9.8 Španija 8.9 Rusija 7.6 Grčija 6.2 IX. Živinoreja. Razvoi živinoreje v posameznih državah nam najbolj nazorno prikazujejo podatki o številu živinet. ki odpade v dotieni državi na enako površino kmetijsko izkoriščene zemlje. Na podlagi podatkov o številčnem stanju živine v posameznih državah (ki jih izdaja Mednarodni poljedelski institut v Rimu) in obsn^a za km?ti;sko produkcijo izkoriščene zeimlie v teh državah (po istem viru), smo izračunali, koliko glav goveje živine, odnosno prašičev odpade v posameznih državah povprečno na 100 hektarov kmetijsko izkoriščene zemlje, in smo dobili naslednje zanimive rezultate: govedo: svinje: na 100 ha na 100 ha Norveška 134 Danska 137 Nizozemska 100 Nizozemska 87 Belgija 99 Nemčija 77 Danska 80 Belgija 70 6vica 73 Avstrija 45 Nemčija 65 Švica 42 Švedska 62 Madžarska 31 Češkoslovaška 54 Češkoslovaška 31 Avstrija 52 Norveška 30 Francija 44 švedska 29 Anglija 42 Jugoslavija 23 Poljska 37 Poljska 23 Italija 31 Španija 21 Jugoslavija 28 Anglija 19 Madžarska 24 Rumunija 18 Rumunija 23 Francija 18 Španija 15 Italija 14 Gornji podatki nam kažejo, da ie intenzivnost živinorejske produkcije v vzhodnoevropskih državah, ki so znane kot izvoznice živine, razmeroma zelo majhna v primeri z državami, ki živino celo uvažajo. V agrarnih državah vzhodne Evropi ie pač domači kon-sum tako nezadosten, da ie treba živino izvažati. Mnogo večja pa je pri znatnem domačem konsumu intenzivnost živinorejske produkcije v industrijskih državah, pa tudi v onih agrarnih državah, ki imajo ugodnejše pogoje za izvoz (Danska). Konsolidacija dolgov zagrebške občme Kakor smo že poročali, ie zagrebška občina razpisala posojilo 50 milijonov Din v obliki blagajniških zapisov, ki bo predloženo na vpis 1. maia. To posojilo bo srednjeročno in se bo amortiziralo v 10 letih; obrestovalo ee bo po 5°/® letno, emisijski MSaj pa znaša 97. Ti blagajniški zapisi se bodo lahko vpisali v gotovini ali pa v starih hranilnih vlogah pri G rad (=ki štedionici mesta Zagreba. Za emisijo blagajniških za.o:sov f? med vlagatelji zagrebške Gradske štedionice, kakor poročajo iz Zagreba, precej zanimanja. Na eni strani nudijo ti blagajniški zapisi vlagateljem nekoliko višje obr?sti, nego jim nosijo sedaj vloge, na drjgi strani pa je oči-vidno nekaterim vlagateljem ljubše, da zamenjajo svoio vloao pri Gradski štadionici za blagajniške zapis? mestne občine, kakor da bi čakali na zopetno vzpostavitev likvidnosti štedionice. Kakor poroča zagrebški »Jugoslovenski Llovd«. j>e zagrebška zavarovalna družba »Croatia« prijavila že pred zaznambo za nominalnih 8 milijonov Din teh zapisov, ki jih bo deloma vpisala s hranilno vlogo pri Gradski štedionici, deloma pa tudi v gotovini. Emisija gornjih blagajniških zapisov po-mmi nov korak v smeri konsolidacije občinskih dolgov. Zagrebška občina je dolžna svoji štedionici 105 milijonov Din (po že izvršenem odplačilu 18 milijonov); vrh tega pa je Gradeka štedionira udeležena z 11 milijoni tudi na kratkoročnem posojilu 63 milijonov Din. ki so sa sindicirani zagrebški denarni zavodi dali občini leta 1929. in 1930. Razen tega ima zagrebška občina le še za 20.5 milijona Din dolga, ki pa je fundiran. Skupaj je imela zagrebška občina lani ob konca kita za 190 miliionov Din najetih posojil, kar predstavlja le 5/j mestnega proračuna (s proračuni podjetij), dočim so bili leta 1914. dolgovi Zagreba 3Vt krat večji nego proračun in so znašali 23.7 milijona kron Zagrebško občino najbolj bremeni posojilo pri sindiciranih zagrebških denarnih zavodih. ker eo pogoji tega posojila zalo neugodni (obrestna mera znaša 4.5 °/t, odnosno 4 °/o nad eskomptno obrestno mero Narodne banke, to je sedaj 11, odnosno 11.5 °/o letno). Del tega posojila (41 milijonov Din) je zapadel v plačilo že 31. decembra 1931, dragi del (22 milijonov) pa 30. aprila 1932. Ker je vmes nastopila kreditna kriza, občina ni mogia izvesti konsolidacije tega letečega dolga. Da se reši težkega bremena, je nedavno občina dobila od Državne hipotekam? banke 30 miliionov Din poeoiila, ki ga mora obrestovati t>o 8% in odplačati v 8Vj letih. Teh 30 milijonov Din je občina porabila za odplačilo enakega znfnka svojega dolga pri sindiciranih zagrebških denarnih zavodih (Gradska štedionica je pr?jela neikai na.i 5 milijonov), glede ostalih 33 milijonov pa je s sindiciranimi zagrebškimi denarnimi zavodi sklenila nov aranžma, po katerem se obresti za ta ostanek znižaio na 2"/o nad eskomptno mero Narodn1? banke (sedaj 9 "M. S to transpkcojo je občina prihranila na obrestih letno 2.1 miliiona Din. Drusa akcija za ureditev visečih dolgov občine ie sedai v teku. Emisiia 5o milijonov blasajniški zaivsov bo v celoti služila za raz bremenitev Gradske štedionipe. Po izvoden: emisiji «e bo dolg občine nri Gradski štedin niči znroniSal za 50 miliionov Kolikor bo teb zapisov vpisanih s hranilnimi vlogami. ee bo istočasno zmanjšala obveznost Gradske štedionice nasnroti vlagateljem; izkupiček od vpisa v sotovini pa bo prav tako dobila Gradeka št?dioniea (vpisi v gotovini pa naj-bržne ne bodo znatni). Tudi ta transakcija pomeni za občino olajšavo glede obresti, kaiti za posojila pri Gradski štedionici mora občina plačevati 8. odnosno 9% obresti, na blag. zapise pa bo plačevala le 5"/». Seveda pa bo morala občina obe novi nosojili (pri Drž. hipotekami banki in posojila v blag. zapisih) odplačali v razmeroma kratkem roku (8'/t, odnosno 10 let). Večje breme zaradi nagle amortizacije pa se deloma zmanjša zaradi prihranka na tekočih obrestih. Vsekakor pomenila obe posojili velik korak v smeri konsolidacije dolgov zagrebške občine, pa tudi občutno olajšavo za zagrebške denarne zavode. Gospodarske vesti = Konferenea udeležencev tržaške lesne konference zaradi povišanja italijanskih uvoznih carin. Na inicijativo Stalnega mednarodnega komiteja za l?s (CIB) na Dunaju. je centralni odbor jugoslovenskega lesnega gospodarstva telegrafično pozval udežen-ce letošnje tržašk? četvorne konference (Avstrija, Rumjnija, Jugoslavija in italijanski predstavnik Rusije) na posebno konferenco, ki se bo vršila 3. maja v Beogradu in na kateri se bo razpravljalo o situaciji na italijan-skm lesnem trgu po uveljavljenju italijanskih uvoznih carin na les. = Pomanjkanje kolkov po 50 par in 1 Din. Dravska finančna direkcija v Ljubljani je pod št. 5015/8-V. izdala na podrejene davčne uprave nastopno navodilo: »Glasom pr?dstavke Zbornice za TOI v Ljuibljani od 24. aprila 1931 ne morejo dobiti interesenti v vseh večjih trgovskih centrih dravske banovine, niti v trafikah, niti pri davčnih upravah zadostnega števila kolkov po 0.50 Din in 1 Din, ki jih potrebujejo neobhodno za taksiranje svojih računov itd. po točki 1., nove tar. post. 34 taksne tarife. Da se temu izrednemu nedostatku odpomore dotlej, ko bodo kolki doeedani? emisije po 0.50 in 1 Din in tudi kolki nove emisije po 0.50 in 1 Din v zadostni meri zopet na razpolago, se izjemno dovoljuje, da smejo interesenti, ako taksnih obrazcev, odnosno taksnih znamk absolutno ne more dobiti, pri neodložljivi potrebi vplačati odpadajočo takso v gotovini pri svoji pnstojni davčni upravi, in to pod pogojem, da se računski bloki itd. (oziroma vsak komad) pred uporabo po zavezancu opremijo z uradno klavzulo »Taksa 0.50 ozir. 1 Din vplačana v gotovini dne ....... 1934 pod čl. . . .« in pritisne uradni pe<čat davčne uprave na vsak komad računa. Paziti ie seveda tudi tr?ba na strogo evidenco v smislu tuuradne okrožnice od 22. marca 1934. št. 5015-V.« = Zaposlitev inozenicev. Na tožbo neke tvrdke na državni svet proti odločbi ministra za socialno politiko, s katero je minister tej tvrdki odklonil zanoslitev inozemskega delavca na osnovi § 103. zakona o zaščiti delavcev, je drž?vni svet z odločbo 29 jan jar-ia t. 1. zavrnil tožbo tožeče tvrdke iz naslednjih razlogov: Po § 103 zakona o zaščiti delavcev ie ministru prepuščeno, da po evo-bortni oceni izdaja svoje odločbe v pogledu izdatanja dovoli^ni za zaposlitev inozemskih delavcev Proti takim odločb.im ni dopustna nritožba na državni v smislu zakona o upravnih sodiščih in državnemu svetu. S po- Položa] na naših borzah Ljubljana, 28. aprih. Na lijbljanski borzi f? pretekli teden znašal devizni promet 2.97 miliiona Din nasproti 2.21. 2.70. 2.65 in 1.11 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Na deviznem trgu v teku tedna ni prišlo do posebnih sprememb, le avstrijski šiling se re v privatnem kliringu nadalj? dvigal in se je proti koncu tedna trgoval že 9.45 do 9.4750, angleški funti pa so v privatnem kliringu za malenkost popustili. Za proste devize navaja beograjsko »Narodno bla^o^anie naslednje tečaje: ameriški dolar 49.50. angleški funt 254 Din. 100 italijanskih lir 425.50 Din. 100 francoskih frankov 325 Din. n*mška marka 19 do 19.50. švicarski frank 16.50 in 100 Kč 200 do 200.5., Din. Na zagrebškem efektnem tržišču je bih Vojna škoda v teku tedna nekoliko slabejša Včeraj se ie v ZajTrebu trgovala po 307, v Beograda pa no 305 in 304. Nekoliko je pomislilo tudi 7% Blairovo posojilo, ki je proti koncu tedna popnstilo pod 50 in se je vfe-rai na zagrebški borzi trgovalo po 48.50 do 50. Devlse. Curih. Pariz 30.36. London 15.7550, New-rork 306.36. Bruselj 72.0750. Milan 26.23, Madrid 42.2250, Amsterdam 208.80. Berlin 121.45. Dunaj 57.12. Siockholm 81.25. Oslo 79.10. Kobenhavn 70.35. Praga 12.84, Varšava 58.3250. Bukarctšta 3.05. Dnnaj. (Tečan v priv kliringu.) Beograd 10.65. London 27.58. Milan 45.84. Nevyork 534.95. Pariz 35.59. Praga 21.79, Ourih 174.4-0, 100 S v zlatu 128 S oao. Efekti Dunaj. Državne železnice 15.65. Ruže 7, Trboveliska 12, Alpine-Montan. 12.10, Šefie-rana 16. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 28. a-orila. Začetni tečaj?: Pšenica: za maj 77.125, za julij 77. za september 77.875; koruza; za maj 43.875, za julij 46.375. za semtember 48.75. + Winnipeg. 28. aorila. Začetni tečaji: Pšenica: za mai 64.625, za avgust 67.375. + Norosadska hlasrovna borza (28. t. m.) Temdenca nespremenjena. Promet je bil slab. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. srednre-bnška in sremska 94 — 96? okolica Sombnr 93 — 95: gornjebaška 95 _ 97; baška' potiska 100 — 102; ladja Tis:» 101 — 103; ladji Dumav 99 — 101; gorniebanatska. iužnob«-natska 92—94: slavonska 97 — 99. Koruza: baška In sremska stara 74 — 76: nova 68 — 70. Moka: b*ška. banatska >0r?< in »Ogg« 162.50 _ 182.50; >2« 142.50 — 162.50: >5« 125 — 145. VINO. + Vinsko tržišče v dravskj banovini in drugod (28. t m.). V Sloveniji so cene stalne. Za bela namizna vina do 10°/o Maligan-da 6e zahteva, odnosno plačuje po kvaliteti 4 do 5 Din, za sortirana od 10 do 12 °/o Ma-liganda 5 do 6 Din. za starejše letnike istotako do kvaliteti od 5.50 do 7 Din liter. Rd -5a in črna vina so po 4.50 do 6 Din. Hrvatska bela in rdeča vina imajo prilično iste cene kakor slovenska, medtem ko so cene banatskim vinom ta mesec nekoliko padi?, in sicer na 2 do 2.60 Din. Dalmatinska so na še vedno visoka v ceni. in sicer 4.50 do 5.50 Din; ne» kažejo še tendence k padcu. V splošnem ie vinska kupčija boli srtaba Repertoar DRAMA Začetek ob 20. Nedelja, 29.: Gospoda Glembajevi. Izven. Znižane f jn<» orl 6 do 20 Din. Ponedeljek 30.: Zaprto, Torek, 1. maja: Bratje Karamazovi. C. Sreda, 2.: Mojster Anton Hit. Premiera. Sreda. OPERA. Začetek ob 20. Nedelja. 29 ob 15.: Ples v Savoju. Izven. Znižam- cen?. — Ob 20.: Madam? Bji-terfly. Gostuje e*- Gita Gjuranac iz Zagreba. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 30.: Simfonični koncert: Meja domovina Unionska dvorana. Torek, 1. maja: Mala Floram^?. Gostuje g. Kovačič iz Splita. Izven. Znižane cen®. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 Nedelja. 29.: Hokusookus. Zadnjič. Znižane oene od 15 do 2 Din. POZOR! ZA BIRMO se Vam nudi ugoden nakup vsakovrstnega manufakturnega blaga po najnižjih cenah kot: gladka svila a Din 12.— vzorčasta svila > » 16.— crep de chine najboljši » » 33.— crep georgete > 50.— nogavice vseh barv damske ter moške že od Din 3.— naprej Pri večjem nakupu znaten popust. NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE Manufakturna in galant. trgovina MARA RAMOVŠ, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta §t. 26. 4026 Kraljestvo mode Njegovo veličanstvo otrok Punčka potrebuje novo oblekco, fantku je treba novih hlačk, in ni je matere, ki ne bi ae temu vprašanju posvetila z ljubečo gorečnostjo. Na prvi pogled se zdi sicer otroška garderoba enostavna, dasi je pravilna sestava otroških oblačil težja, kakor bi marsikdo mislil. Zato pa je vedno presenetljivo mnogo otrok, ki so oblečeni nesmotreno in pretirano, to je: dragoceno, pa vendar slabo. Velike važnosti je, da oblačimo otroka kar se da preprosto in da njegovo garderobo v vsakem oziru omejimo na najpotrebnejše — ne samo iz modnih, temveč tudi iz vzgojnih razlogov. Komplicirano ukrojena obleka otroka ovira in mu povzroča občutek neugodja. Prav tako važna dobra je dobra pralnost vsakega komada, ki je zlasti poleti predpogoj za vsako otroško obleko. Nakup dobrega tvoriva pomeni veliko prištednjo, kajti dobro blago vzdrži trikrat več, kakor slabo. Ker otrok hitro raste, mu ne smemo nabaviti preveč oblek, zadostujejo dve pralni obleki za šolo, po ena pa za Igro in za praznične priložnosti. Za poletje izdelamo tudi šolsko obleko lz pralnega, lahkega tvoriva. Posebno ljubke 30 široke, svetle oblekce z rokavčki v obli- MILOSTIVA VaS krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira tvrdka L. ROT, Mestni trg 5, Ljubljana. Obenem istega tekom poletja za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu. ki kepa. Tako obleko vidimo na prvem mestu naše druge skupine. Obleka ima na obeh straneh položene gube in s pisanim trakom prevezan izrez. Dečki nosijo za v šolo kratke hlače in prepasano jopice s praktičnimi žepki. Tako oblačilo naredimo ponavadi iz naravnega platna, ki je vsled svoje dobre pralnosti v otroški modi jako priljubljeno (2. skica). Za šport in Igro nosijo deklice zvončasto karirasto krilce s svetlim telovnikom, ki ima kariraste reverje, dečki pa se počutijo najbolje v kratkih knikerbokericah z usnjenim pasom in športno srajco (zadnja skica). Tudi na poletni plašč je treba misliti, ker ga rabijo otroci ob hladnejšem vremenu. Za dedke je najbolj primeren plašč iz vzor-častega volnenega blaga s položenimi gubami in pasom, za deklice pa plašč s širokim kepom v pastelni barvi (1. skica). Za praznične priložnosti preskrbi vsaka mati svojemu ljubljencu posebno lepo obleko. Mali »gospod« obleče n. pr. dolge bele hlače in temnomoder jopič z belimi reverji. Sem spada tudi finejša bela srajca z malo kravato v obliki metuljčka. »Gospodična« pa nam najbolj ugaja v nabrani oblekci z balonastimi rokavčki, ki jo okrasimo s pastelno barvno pentljo. Posebno ljubka je taka obleka iz rožastega tvoriva. V tem slučaju izberemo najraje etamin ali slično pralno blago, ki je vedno čedno in učinkuje otroško, dočim je svilena obleka za otroka iz mnogih razlogov povsem neprimerna! Lakasto usnje se je zadnje čase elegantnim ženam posebno priljubilo, zlasti v obliki okrasja na raznih kostumih. Čeprav je črn lak najbolj uporaben, se poslužujemo vendar zaradi barvne harmonije tudi drugih barv in zato nam letos moda prinaša tudi rjav, zelen ali rdeč lak... Na naši skici vidite n. pr. peščeno barven kostum z reverji, pasom in žepi iz rjavega laka. Sem spada tudi dvobarvna ovratna ruta v barvah kostuma in lakastega okrasja. Tak kostum ni samo izredno aparten, temveč je tudi vsestransko uporaben! po najnovejših žurnalih, ki so strankam na razpolago, izdeluje po najnižjih cenah modni salon ROZMAN Dvorni trg 3, poleg Univerze Keramični cvetlični lonci so vsled svoje nenavadne slikovitosti izredno priljubljeni. Posebno ugodno vplivajo takšni komadi v sobah z modernim pohi- štvom, ki je v svoji veliki preprostosti dokaj enolično, če ga ne poživimo s takimi in sličnimi barvnimi »madeži«. Naša skica predočuje nekaj modelov, ki so značilni za to stroko moderne keramike. Zdravniška posvetovalnica Jana. Sedaj, ko so se vam vsled pretiranega uživanja jodove soli zmanjšale tudi dojke, je seveda težko popraviti obliko, posebno tako ,da se ne bi zredili tudi drugje. Masažo bi morali seveda dolgo in sistematično izvajati. Poskusite s krepko hrano. — K. K. V vašem nenavadnem položaju vam svetujemo da se obrnete s popolnim zaupanjem do kakega izkušenega strokovnjaka za živčne, oziroma duševne bolezni, ki vas s sugestijo in hormonskimi preparati mogoče spravi na pravo pot. — M. St. Ce je vaša koža mastna, morate uporabljati alkoholne toaletne vode, če je suha. pa mastne kreme. Priporočamo vam, da si obraz večkrat umijete z vročo vodo, nato pa dobro odrgnete z grobo brisačo. — H. Gr. ž* večkrat smo objavili sredstva za odpravo dlak Najsigurnejše gre s pomočjo elektrolize Ce se vam zdijo vejice prekratke je najbolje, da jih nadomestite z umetnimi — V. P. Vzroki hujšanja so tako različni da se vam samo na podlagi dejstva, da hujšate, ne more brez zdravniške preiskave ničesar svetovati. Vseka- kor pa Izrabita vaš dobri tek in uživajte čim krepkejšo hrano: mleko, jajca, surovo maslo, beafteek, ribe, šunko itd. Ugodno bi vplivala tudi sprememba zraka (gorska klima). — Zvonko. Opisani pojav je posledica nervoznosti, katero morate pred vsem zdraviti. Priporočamo vam večteden-sko vzdržnost, v tem času se pa mnogo gibajte na svežem zraku, umivajte se s hladno vodo, najbolje s prhami, vzdržujte se alkoholnih pijač in ostrih jedi. V takih primerih so se prav dobro obnesla pomirjevalna sredstva (brom, baldrijan). — A. O. v Lj. Pri kronični kapavici je zdravljenje sicer dolgotrajno, vendar pa zaradi tega ni treba obupavati. Dokler traja zdravljenje, je vzdržnost prvi pogoj za vas in vašo ženo Okužitev preprečite edinole z znanimi sredstvi. Obiščite zopet vašega zdravnika. — Saxon. Ker vam otekajo noge, bi bila potrebna zdravniška preiskava, če je srce zdravo Mogoče je pa tudi, da nastopi to vsled napora. Vsekakor vam priporočamo, da nosite elastične povoje na Členkih — R St. In M. S. žal nam je, da vama ne moremo ustreči, ker se z omenjeno metodo zdravljenja hemoroidov ne mo- remo brezpogojno srtrinjatl. Ce Je v enem primeru pomagala, najbrž v drugem ne bo, ker ima to obolenje pri vsakem človeku lahko drugačen vzrok. Predpogoj v vsakem primeru pa je, da skrbite s pretežno vege-tarično hrano, za redno odvajanje in da skrbite z vsakodnevnimi sedečimi kopelmi za skrajno snago. O možnosti operacije odloča zdravniška preiskava. — Da-Tu-Be. Ker ste, kakor je ugotovila zdravniška preiskava, oboleli na vnetju žolčnega mehurja, oziroma kamna, vam svetujemo zdravljenje v Rogaški Slatini, ki je z.* to posebno pripravna. 89. Tf5Xh5 60. Th5—h S 61. Th8—c8+ 62. Tc8—d8 + 63. Td8—c8+ 64. Tc8—d8 + 65. Td8—c8 + Ta6Xa2 b4—b3 Kc4—d4 Kd4—c3 Kc3—d4 Dd4—c3 Kc3^-d3 3 (Jrefuje dr. Milan Vidmar V trenutku, ko pišem te vrstice, ima dvoboj Aljehin—Bogoljubov že 9 partij. Aljehin pa ima kar 3 zmage brez poraza. Ce bi ne bilo bistvenih sprememb več, bi smeli računati samo še z devetimi partijami. Dvoboj pa je bil preračunjen na 30 iger. Slika ni razveseljiva. Odpor je premajhen. Prireditelji bodo razočarani, škoda. Zadnjič sem že izrazil svoje mnenje, da Bogoljubov ni resen kandidat za šahovski prestol. Zdi se, da bom obdržal prav. Iz poročil posnemam, da je Bogoljubov po°*osto v časovni stiski. Očividno ni v najboljši formi. Igralec, ki ni v formi, razmišlja dolgo, ker nima domislekov. Zato ga pritiska čas. V stiski pa greši. Danes prinašam prvo partijo dvoboja. Bogoljubov jo je dobro začel. Večkrat je imel priliko, da zmaga. Toda v odločilnih trenutkih je popuščal. Se prav ob koncu se mu je zmaga smehljala. On pa je zopet zašel v časovno stisko. Zaključni remi ni zadovoljiv. Ni izključeno, da se Bogoljubovu med dvobojem vrne živahnost in stara forma. Toda le v tem primeru bo druga polovica velike prireditve odškodovala za prvo. Bog ne daj, da bi se simpatičnega pretendenta lotil obup. To bi bil velik udarec za oživljajoči se šahovski svet. Beli: E. Bogoljubov Crnl: dr. A. Aljehin 1. d2—d4 d7—d5 2. c2—c4 e7—e6 3. Sgl—f3 Sg8—f8 4. Sbl—c3 c7—c5 5. Lcl—g5 c5Xd4 Stara varianta. Dve blesteči partiji iz prejšnjih let se začenjati z njo. Slavni Pillsbury je 1. 1896. v Peterburgu z njo otvoril svojo partijo proti dr. Laskerju in — podlegel. Našel je kasneje ojačitev in jo skrbno skrival. V Cambridge-Springsu (Amerika) je 1. 1904. vnovič otvoril z isto varianto proti istemu nasprotniku. Zmagal je, maščeval se je. 6. Sf3 X d4 .... Pillsbury je vzel z damo. Prvič je igral 6 Ddl X d4, Sb8—c6 7. Dd4—h4, drugič pa močneje 6. DdlXd4, Sb8—c6 7. Lg5Xf6! 6..........d5Xc4 Varianta: 6.....e6—e5 7. Sd4—b5, d5— d4 8. Ddl—a4! LeS—d7 9. Sc3—d5, Sb8— a6 10. g2—g3 je belemu ugodna. 7. e2—e3 DdS—b6 Boljše je Lf8—e7. 8. Lg5Xf6 g7Xf6 9. Lfl Xc4 Lc8—d7 10. 0—0 Sb8—c6 • ■ -■ Nevarno bi bilo vzeti kmeta na b2. 11. Lc4—b3 Lf8—e7 Prekasno. Pravilno je bilo 0—0—0. 12. Tal—cl Ta8—d8 13. Sd4 X c6 Ld7Xc6 14. Ddl—h5 Db6—c5 Crnl ima zelo težko igro. 15. Sc3—d5 Dc5—d6 16. Sd5Xe7 .... Opozoriti moram na varianto: 16. Sd5— f4 z" grožnjo Sf4Xe6. Njemcovič, ki »ko- mari« pri dvoboju je našel: 16.....0—0! 17 Dh5—h6, f6—f5 18. Sf4—h5, Dd6—e5 19. Tel—c3, Kg8—h8! 20. f3—f4, Tf8—g8!, ki ni neugodna črnemu. 16..........Ke8Xe7 17. Dh5—a5! Th8—g8 18. g2—g3 Dd6—b8 19. Lb3—a4 Tg8—g5 20. Da5—c3 Le6Xa4 21. Dc3Xb4+ Db8—d6 22. Db4 X a4 »dS—b6 23. Tel—c3 Dg5—b5 24. Tfl—cl Td8—d7 25. Da4—a3+ Db6—d6 Dama mora venomer braniti svojega soproga. 26. Da3Xa7 Tb5Xb2 27. Tc3—c8 Tb2—d2 28. e3—e4! Preprečuje šah črne dame na d5. Beli grozi sedaj Da7—a8, razen tega Da7—e3 in De3—h6. 28..........Td2—dl + 29. Tel X dl Dd6Xdl + 30. Kgl—g2 Ddl—d3 31. Da7—c5+ Dd3—dS 32. Dc5—c3 .... Zakaj ne Dc5—h5? Bogoljubov bi bil lahko pobral kmeta na h7. Po vsi priliki je to bila zmaga. 32..........b7—b5 Aljehin začenja uveljavljati edino svojo šanso. Kmet ima veliko bodočnost. Vsa čast dalekovidnosti prvakovi! 33. Tc8—c6 Dd6—d4 34. Dc3—c2 b5—b4 35. Tc6—c4 Dd4—b6 36. Dc2—b2 Td7—b7 37. e4—e5! .... Izvrstno! Poteza razgaljuje črnega kralja. 37..........f6Xe5 38. Db2Xe5 Db6—d6 39. De5—g5 Ke7—d7 V sredini mu ni več obstanka. 40. Tc4—f4 f7—f5 41. Kg2—h3 Kd7—c6 42. Dg5—g8 Kc6—b5 43. Dg8—e8 + Dd6—d7 44. De8—f8 Dd7—e7 45. Df8—a8 Tb7—a7 46. Da8—b8+ Ta7—b7 47. Db8—e5+ Kb5—a6 48. Tf4—c4 Tb7—b5 V stiski žrtvuje črni kmeta. 49. Tc4-—c6-f- Ka6—a5 Bogoljubov je imel malo časa, zato je vnovič izpustil zmago, ki mu jo je obetala poteza 49. De5—h8. 50. De5Xe6 De7Xe6 51. Tc6Xe6 Tb5—d5 52. Te6—e2 Td5—d6! 53. f2—f4 rd6—h6 + 54. Kh3—g2 Ka5—b5 55. h2—h3 Th6—g6 56. Kg2—f3 h7—h5! 57. Te2—e5+ Kb5—c4 58. Te5Xf5 Tg6—a6 V časovni stiski je tu Bogoljubov dal remi. Imel pa je dobre šanse. Njegovi trije kmetje bi nikakor ne podlegli trdnjavi, če bi ostali sami s svojim kraljem, škoda. H st d i o Nedelja 29. aprila LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika (Pustišek). — 9.: Versko predavanje (dr. Potočnik). — 9.30: do 11.30: Prenos iz Beograda: Svečani pogreb branilcev Beograda. — 12.: Cas, plošče. — 16.: Prenos drugega polčasa nogometne tekme Jugoslavija : Rumunija iz Bukarešte. — 16.30: Turgenjeva drama »Tuji kruh«, izvaja skupina ge. Danilove. — 20.: Radio orkester. — 20.30: Vokalni solistični koncert ge. Zlate Gjungjenac. — 21.: Češke plošče. — 22.: Cas, poročila, lahka glasba radio orkestra. Ponedeljek SO. april«. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13.: Cas, plošče. — 18.: Predavanje Jadranske straže (dr. Branko Aluje-vič). — 18.30: V/estfalija (Rudolf Kresal). — 19.: O odpravi jecljanja (dr. Loewe). — 19.30: Zdravniška ura (dr. Magajna). — 20.: Radio orkester. — 22.: Cas, poročila. — 22.15: Magistrov šramel tercet. BEOGRAD 16.30: Slepčeve pesmi. — 17. Plesna glasba na ploščah. — 19.: Narodne pesmi. — 19.30: Koncert na brač. — 20.40: Verdijeva opera >Rigoletto« na ploščah. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.: Koncert godalnega tria. — 2015: Koncert tamburaškega zbora. — 21.15: Pesmi. — 21.45: Plesna muzika. — PRAGA 19.20: Blodekove ljubavne pesmi. — 20.: Himna na Prago. — 21.: Orkestralen koncert Dvofakove glasbe. — 22.30: Plošče. — BRNO 19.30: Koncert godbe na pihala. — 20.: Ves program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20.02: Koncert orkestra in solistov. — 21.15: Večer moderne klavirske glasbe. — 22.: Jazz. — 23.05: Godba za ples. — DUNAJ 12.: Lahka godba orkestra. — 16.10: Koncertna ura. — 17.15: Plošče. — 19.30: Prenos Oberleithnerjeve opere *že-lezni odrešenik« iz gledališča. — 22.30: Lahka in plesna glasba. — BERLIN 20.15: Slušna igra. — 20.50: Večer komorne glasbe. — 23.: Koncert godbe na pihala. — 23.45: Mešan program. — KONIGSBERG 19.: Koncert orkestra. — 20.15: Prenos iz Berlina. — 21.10: Pevski koncert. — 21.35: Tercet pojočih žag. — 22.: Prenos lz Berlina. — MUHLACKER 19-: Lahka glasba iz Monakovega — 20.15: Program iz Berlina. — 20.45: Orkestralen koncert. — 21.30 Iara. — 22.: Program iz Berlina. — BUDIMPEŠTA 17.: Plošče. — 19.30: Godalni kvartet. — 20.25: Dramski večer. — 2135: Koncert solistov — 23.: Lahka godba orkestra. — RIM 17.30: Komorna glasba. — 21.: Orkestralen koncert iz Milana. — 22.: Lahka in plesna muzika. Torek 1. maja. . LJUBLJANA 11.: šolska ura: O podmladku Jadranske straže (Viktor Pirnat). 12.: Predavanje o važnosti I. Jugoslovenskega protituberkuloznega kongresa. — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13.: Cas, plošče. — 18.: Otroški kotiček (lutkovni odsek Sokola I.). — 19.: Sokolstvo. — 19.30: Predavanje Jadranske straže (dr. Val. Rožič). — 20.: V spomin P. H. Sattner ju: 1. Kratek oris njegovega delovanja poda dr. Dolinar; 2. Sattnerjev zbor poje Marijine pesmi. — 21.: Radio orkester. — 22.10: Cas, poročila. — 22 30: Angleške plošče. BEOGRAD 16.30: Koncert vojaške godbe. _ 19.: Pevski koncert. — 20.: Godalni kvartet. — 20.30: Slušna igra. — 21.10: Orkestralen koncert. — 22.45: Plesna glasba na ploščah. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17.: Orkestralna glasba. — 20.15: Kompozicija Riharda šimačka. — 21.15: Pevski koncert. — 21.45: Plošče. — 22.15: Plesna muzika. — 1-00: Jugoslovenske pesmi. _ PRAGA 19.05: Delavski praznik. — 19.35: Prenos opernega večera iz Bratislave. — 22.15: Češke skladbe za dva klavirja. — BRNO 19.05: Ves program kakor v Pragi. _ VARŠAVA 18.25: Bachovi bran-denburški koncerti. — 20.05: Opereta »Viktorija in njen huzar«. — 22.30: Plesna glasba. — DUNAJ 9.15: Sangerknaben X 10.30: Dunajski filharmoniki. — 12.30: Orkestralen koncert. — 15.50: Lahka glasba. _ 17.: Operni orkester. — 19.15: Avstrijska glasba. — 20.30: Mešan program. _ BERLIN: Mešan program v okvrr-. »dneva narodnega dela« — KONIGSBERG Program kakor v Berlinu. — MUHLACKER Program kakor v Berlinu. — BUDIMPEŠTA 17.: Mešan glasbeni program. — 18.30 Cimbale. — 19.30: Prenos Puccinijeve opere »La Boheme« iz gledališča. — 22.30: Koncert orkestra. — 23.20: Lahka ln plesna glasba. — RIM 17.10: Godalni kvintet. 20.45: Violinski koncert. — 22.: Lahka glasba. OMe&s iz zelenjave Teksas, najbolj jugovzhodna država ameriške Unije, je zelo rodovitna dežela in živi skoraj izključno od svojega poljedelstva. Zato ni čudno, da obhajajo žetev tam z velikimi slavnostmi in zanimivimi običaji. Najbolj zanimivi običaji so se ohranili v dolini Velike reke. Tu prirejajo ob žetvi n. pr. velike sejme, ki so združeni z nenavadnimi lepotnimi tekmami. Tiste ženske dobivajo prve nagrade, ki si znajo sestaviti najbolj mične kostume iz _ poljedelskih produktov. Lansko leto je neka dama nosila v pravem pomenu besede ckusno oblačilo iz zeljnih in rabarbar-skih listov z vložki iz peteršilja. Klobuk je bil iz istih pridelkov, uhane pa so jI predstavljale črešnje. Druge so nosile zeljne liste pomešane s trtniml in z okraski iz rdeče pese. Nekatere so si omislile lasulje Iz pavolnatih vlaken. Prevladujoča barva je bila seveda zelena, a v njej je bilo mnogo rdečega, belega, rjavega in oranžnega tona. saj je narava s temi barvami naravnost razsipna. O tel in oni lepotici celo pripovedujejo, da je stroje Carice po končani slavnostf. ko si je natakni'a navadno obleko, očarala z nasraienlm oblačilom — v kuhani ln ocvrti obliki. Danes se zahteva kvaliteta Kvaliteta na višku in domač izdelek je »P E RI O N« PRALNI PRAŠEK. Poskusite ga in dejali boste: »Res dober in poceni je »Perion«. Krlžaljka „Mala Lili" Besede pomenijo; Navpično: 1. zabavišče, 2. belo (eks-traktivno) burgundsko vino, 3. sardele, ki se uvažajo iz Genove, 4. morski rak, 5. veznik, 7. 3 sklon od glagola imeti, 8. površinska mera, 11. dišeča orhideja, 15. osebni zaimek, 17. pridevnik, 18. da (ital.), 21. reka v Nemčiji, 23. osebni zaimek, 24. rastlina, 27. grška črka, 29. vstavi no, 30. ozi-ralni zaimek, 31. veznik, 33. francoska beseda za razne kozmetične vode, 34. predlog, 35. sveta podoba, 36. perzijska sladka močnata jed, 39. največja japonska bojna ladja, 42. čas. Vodoravno: 1. igralna karti- (hrvatsko), 4. ji, 6. perzijska plesalka, 9. pijača starih Slovanov, 10. mesto v Vojvodini, 12. nemški osebni zaimek. 13. kemični znak za lahko kovino, 14. vzklik, 15. mesec, 16. predlog, 18. član družine, 19. go, 20.'kratica pod podpisom, 22. predlog, 25. de, 26. nemški osebni zaimek, 28. škotski kolači, 31. drugače (hrv.), 32. navaden (hrv.), 34. igralna karta, 37. ruska ~eka, 38. odlika, 40. predlog. 41. isto kot 40. vodoravno, 43. aja, 44. latinski veznik, 45. kratica. Rešitev križaljke „žerjav44 Vodoravno: 1. Sara, 3. Gent, 5. pot, 6. Krn, 7. grog, 8. Pag, 9. kuna, 10. dač, 12. Tine, 13. lov, 14. tudi, 15. tukac. Navpično: 1. Sn, 2. at, 3. gong, 4. et, 5. proga, 6. Kranjčevič, 7. G. P. U., 9. ka-diluk, 11. anoda, 14. tu. švedski kralj ima srečo v igri Na svojem povratku z Rivijere v domovino je obiskal švedski kralj Gustav svojo sorodnioo veliko kneginjo Hildo v Badnu pri Freiburgu. Zaradi lepšega je ob tej priliki šel tudi v igralnico v Raden-Badnu. stavil je najprej na številko 17. Zadel je in dobil. Nato je stavil na številko 2. Tudi to pot je im»l srečo in je dobil. Občinstvo v igralnici je postalo pozorno zaradi tega in je kralju aplavdiralo, češ, denar teče vedno tja, kjer ima druščino. Kralj, stimuliran po tem dogodku, je za zabavo sedel še enkrat za igralno mizo in je vnovič stavil na številko 17. Tuda takrat je zadel. Ko so ga jeli nato oblegati z vprašanji, kako, da ima takšno srečo v igri, je izjavil, da sta števrlki 17 in 2 njegovi številki sreče. Prepovedano šminkanje Rektor kanadske univerze v Halifaxu je objavil dekret, ki prepoveduje slušatelji-cam njegove visoke šole vsakršno šminka-nje. Prepoved je motivirana s tem. da so dijakinje s svojim šminkanjem odvračale dijake in profesorje od pozornosti, ki bi se mors'a osredotočiti na predavanja. Dijakinje so vložile proti rektorjevemu ukrepu formalno pritožbo Znižane hotelske cene Praški statistični urad je napravil pregled, ki kaže. da so se hotelske cene v CSR od 1. 1930. do danes skrčile «a 10 do 50 odstotkov. Kljub temu še ni mogoče reči. da so dospele na zaključni nivo. Po vsej priliki bodo padale še naprej, dokler ne dosežejo povprečnega 30-odstotnega znižanja na celi črti. V 49 urah na luno Kilogram radija nas lahko povede do meseca in bližnjih planetov Med francosko javnostjo je zbudila veliko zanimanje izjava lyonskega astronoma Isidorebaya, ki jo je dal novinarjem v zadevi nekaterih poletov na luno. Po njegovem mnenju se bo pradavni sen človeka o potovanjih na našega nebesnega spremljevalca uresničil že v kratkem času. Znani francoski letalski inženjer Esnault-Pelterie je ta problem vsaj teoretično že skoraj popolnoma rešil. Njegova raketa bi Imela premakljiv eksplozijski ventil, ki bi omogočal s preložitvami izpuščene odprtine, to je s preložitvami smeri povratnih sunkov, ki bi gnali raketo naprej, spreminjati tudi smer raketnega poleta. Vprašanje je sedaj, kakšen eksplozivni material bi bilo treba uporabiti, da bi vse-mirsko vozilo dobilo potrebno brzino 12.000 metrov na sekundo, ki bi ga spravila do meseca. To pomeni delovno zmogljivost 6 milijonov meterskih kilogramov na vsak kilogram teže ali toplotni efekt 15.000 kalorij. Med najboljšimi običajnimi razstrelilnimi snovmi ni nobene takšne, ki bi ustrezala tem pogojem. Edino kilogram radija bi imel tolikšno silo, da bi poganjal več ton težko raketo, — če bi se posrečilo, da bi mogli poljubno spreminjati brzino njegovega pretvarjanja. V tem in ogromnih stroških za tolikšno množino radija tiči sedaj rešitev problema — vsaj po Esnault-Pelteriejevi sodbi. Vsa druga vprašanja, n. pr. to, kako bi potovalee v raketi ohranili žive, ne delajo nobenih preglavic. Pred vsem bi morala brzina rakete do viška 12.000 m na sekundo naraščati zelo počasi, višek bi morali doseči šele po 24 minutah, kajti bolj pospešene brzine človeški organizem ne vzdrži. V tem času bi prepluli že 6000 km, na kar bi propeler ustavili in bi raketa v premi črti nadaljevala svojo pot. Njena brzina bi se polagoma skrčila na 2000 m v sekundi, a potem bi začela zaradi lunine privlačnosti naraščati. 250 km pred luno bi morali brzino zavirati, propeler bi pričel spet delovati, kar bi trajalo 3 minute in 46 sekund, po 48 urah 58 minutah potovanja pa bi raketa počasi pristala na površini meseca. DrugI problem, kako vzdržati v notranjosti rakete, ki bi bila seveda neproduš- Obujanje mrtvili Doslej se je posrečilo obuditi k življenju le živali, ne pa ljudi Prof. dr. Robert Cornish s kalifornijskega državnega vseučilišča se bavi že celo vrsto let z eksperimenti za obujanje mrtvih. V zadnjem času je s svojo metodo dosegel na živalih že tako velike uspehe, da tudi uspehi z ljudmi ne morejo biti več posebno daleč. Seveda se je tudi javnost začela zanimati za njegove poskuse in doslej se mu je javilo že 5 moških in 1 ženska, ki so pripravljeni, da se mu dado na razpolago za eksperimentiranje. Eden izmed teh ponudnikov je tako navdušen, da bi bil pripravljen izvršiti samomor na kakršenkoli nebo-lesten način, samo da bi ga prof. Cornish potem poskusil znova oživeti. žal pa učenjak še ni tako daleč, da bi se mogel spuščati v takšne zadeve, ne glede na to, da bi imel potem bržkone še s paragrafi kaj opravka. Za sedaj se mora omejiti še na živali, posebno na pse. že pred dvema letoma mu je uspelo obuditi kratek čag prej umrle pse. ki so pa živeli le nekoliko minut, šele pred nekoliko tedni je učakal prvi uspeh, ki je res razveseljiv. V žilo dovodnico mrtvega foksterierja je injiciral s kasikom nasičeno raztopino soli, adrenalina, heparina in nesesirjene pas- je krvi. Potem je truplu dovajal zrak skozi nosnice, med tem ko je učenjakov asistent mrtvega psa krepko masiral. Po nekem času se je začelo telo gibati, srce je začelo utripati, spočetka silno hitro, potem normalno. Celih 8 ur in 13 minut je žival prebila v spanju podobnem stanju, nato je začela cviliti, lajati in delati poskuse, da bi vstala. Cornish je hotel porajajoče se življenje okrepiti z injekcijo glakoze. Toda s tem so morale nastati neke motnje v krvnem obtoku, kajti žival se je nekoliko sekund pozneje stegnila in je bila v drugič mrtva. Pri drugem poskusu je Cornishu uspelo oživeti drugega mrtvega psa za pet ur. Lansko leto je izvršil svoje poskuse tudi nad 2 človeškima truploma, ki jima je življenje ubegnilo pet oz. šest ur prej. Za dovajanje zraka je uporabil v teh primerih ki-sikovo masko. Toda ta dva poskusa sta se popolnoma izjalovila, nakar se je učenjak odločil, da se tako dolgo ne bo bavil več s podobnimi poskusi nad ljudmi, dokler mu do konca ne uspe oživitev mrtvih živali. Zato se tudi ne bo poslužil ponudb že omenjenih navdušencev za njegove eksperimente. Newyorška borza za demante Newyorška borza za demante se je nedavno preselila v nove poslovne prostore. Njen novi dom je na zunaj dozdevno navadna hiša, v notranjosti pa je pravcata oklopna trdnjava. Vrata ima iz jekla, od-pro se samo, kadar pove obiskovalec geslo. Vse shrambe, hodniki, vrata in dvorane so opremljeni z alarmnimi zvonci, podzemska zakladnica pa ima vhode, ki so zavarovani s strojnicami, pri katerih bde noč in dan stražniki. Okna borze so precej visoka, da lije svetloba neovirano skozi nje. To je potrebno posebno zaradi pregledovanja demantov Borza ima 500 članov, ki so, da ne bi zbujali nepotrebne pozornosti, oblečeni navadno, celo malomarno. Tudi demante nosijo borzij.anci v zamazanih papirjih, da ne bi s tem opozarjali banditov na svoje zaklade. Kupčija se razvija v prijateljskem tonu in med prekupčevalci ne pride nikoli do konflikta. Stroj za dihanje Dunajski zdravnik za pljučne bolezni, docent dr. Ludvvig Hofbauer, trdi, da ljudje ne znajo pravilno dihati in da posvečajo celo zdravniki pri zdravljenju pljučnih bolezni premalo pozornosti dihalni tehniki. Tudi splošno naziranje o metodi človeškega dihanja je popolnoma zgrešeno. Dočim polagajo ljudje — v kolikor se za to zanimajo — vso važnost v razširitev pljuč pri vdihavanju, pravi Hofbauer, da je izdihavanje še važnejše. Na tem principu je izdelal metodo za zdravljenje ali vsaj izboljšanje pljučne tuberkuloze (pa tudi drugih pljučnih bolezni), ki je naravnost nasprotna dosedanjim metodam. Doslej so skušali ustaviti prodiranje jetike v zdrave dele pljuč s tem, da so bolne dele napolnili z zrakom in jim ustavili delo; Hofbauer pa daje takšnim bolnikom nasprotno dihati s polnimi pljuči in še bolj krepko izdihavati. Pravijo, da je imel s tem že velike uspehe Vročina in kašelj sta pri mnogih pacientih izginila, izmečki so postajali manjši in pacienti so si hitreje opomogli. Da bi ljudi naučil pravilnega dihanja, je zgradil tudi aparat, ki jih avtomatično prisili dalj časa in popolnoma izdihavati. Ta aparat uporablja tudi za svoje paciente. Zadnje Kristusove besede Asirski učenjak dr. G. M. Lamsa objavlja v angleških listih trditev, da stoji v svetem pismu novega zakona 1400 napak, ki kvarijo pravi smisel tega izročila. Pri prevajanju tekstov iz originala v grščino in pozneje v latinščino, so nastale razne pomote. Tako n pr. pomenijo zadnje Kristusove besede: »Eli, Eli, lama sabaktani« dobesedno: »Moj Bog, moj Bog, moja usoda se je dovršila«, ne pa »Moj Bog. moj Bog, zakaj si me zapustil«, kakor tolmačijo vsi^ dosedanji prevodi svetega pisma. Lamsa pravi da je njegovo tolmačenje tega cffl "'•avilno Za dobro in slabo volfo Na postaji. »Nosač, hitro, hitro!« — »Sem že tu.« — »Moja prtljaga je izginila!« — »Nu, potem me pa ne potrebujete.« * Težko vprašanje. »Ali te zebe v roke?« — »Ne, gospod učitelj.« — »Potem jih pa lahko potegneš iz žepa.« — »A, potem me bo pa zeblo!« * V operi. »Prosim, dajte mi parketni sedež.« — »»Za »Marto«?«« — »Za božjo voljo, ne tako glasno, moja žena je za menoj!« Dekle z dežele. Komarjevi so dobili novo služkinjo, kmečko dekle. Nekega dne imajo goste in gospodinja ji daje točna navodila: »Če gostu kaj ponudite, se to zgodi vedno z leve strani; če pa kaj vzamete proč, napravite to vedno z desne strani. Ali ste to razumeli?« — »Da, gospa, to sem že razumela, samo tega ne razumem, kako je mogoče biti tako praz-noveren.« * Skot pride v pozen večer ves zasopljen k zdravniku v malem mestu: »Koliko zahtevate za pot do Lowntorna?« »Ali je kaj resnega?« pravi zdravnik. »Drugače se ne odpeljem!« — »Da, zelo resno je,« odgovori Škot. »Potem recimo deset šilingov,« de zdravnik. Ko se pripeljeta v Lowntorn. vpraša zdravnik: »Kje je bolnik?« — »Bolnik?« se začudi Škot. »Tu vendaT ni nobenega bolnika.« — »Saj ste sami rekli, da je resen primer!« meni zdravnik nepotrpežlji-vo. »Resen je bil zares,« odgovori Škot. »šofer taksija je namreč zahteval petnajst šilingov!« * V dobi krize, »če bi ne imel svojega psa, bi že davno umrl od gladu.« — »Kako to?« — »že petkrat sem ga prodal in vselej se je naslednji dan spet vrnil!« no zaprta, čist zrak in znosno temperaturo, tudi ni tako težak. Zrak bi vozili potniki s seboj v tekoči obliki, da bi pa ne trpeli zaradi grozovitih vsemirskih temperatur. ki se približujejo absolutni ničli (— 273 stopinj Celzija), bi prvič imeli na razpolago električne ogrevalnike, drugič bi pa raketo zgradili po vzorcu termosov z dvojno steno in izolacijsko vmesno plastjo. Razen tega bi polovico raketne zunanjosti zgladili in pobelili, drugo polovico bi pa prevlekli s črnim bakrom. Po potrebi bi sedaj to sedaj drugo polovico obrnili proti soncu oz. od njega proč, s čimer bi zaradi različne sposobnosti obeh polovic za vsrkavanje zunanje toplote regulirali temperaturo v notranjosti. V teoriji in načelu so poleti na luno torej že dosegliva stvar, na isti način bi se pa lahko vozili tudi na sosedne planete. Do Venere bi potrebovali n. pr. 46 dni in 20 ur, do Marsa pa 90 dni in 15 ur. Vprašanje je samo. kdo bo dal na razpolago potrebni kilogram radija in kdo bo odkril metodo. da bi njegovo pretvarjanje poljubno pospeševali. Pošast v Lohneskem jezera Napol pozabljena senzacija oživlja nanovo Pred nekaj meseci je vznemirila svet vest o čudni pošasti v Lohneškem jezeru. Svetovni listi so priobčevali senzacionalne reportaže, ki so opisovale, kako se pošast pojavlja. Potem so glasovi o čudovišču utihnili in menili so že. da jih je konec za vselej. Bili »o v zmoti. Kajti pravkar je prišla ▼ svet fotografija, ki jo je napravil londonski zdravnik dr. R. K. Wilson, Peljal se je nedavno v svojem avtomobilu iz Glasgo-wa proti Ivernessu mimo znanega jezera. Ko se je med vožnjo ozrl po vodni gladi- ni, je uzrl glavo, ki je štrlela iz jezera. Ker je imel kamero pri roki, je bilo treba samo pritisniti na gumb in slika je bila gotova. Trenutek zatem se je pošast potopila pod vodo. Slika pošasti je bila napravljena na daljavo 200 m, kljub temu kaže, da ima čudo* višče vitek vrat in koničasto glavo. Dr. Wilson ceni dolžino vratu na 2 m. Dr. Wil-son pripominja, da ni slika niti najmanj retuširana. Po vsem sodeč, se bo začela pravda za lohnesko senzacijo iznova. r '\Y-XV Zak. taH. srn uoda proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od higijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL ZAGREB, Radičeva (Duga) nlica 32 Pri naročilu navedite vašo naravno barvo las. 63 Najbolj izrazite oči Lohne&ka pošast, posnetek dr. Wilsona Hollywood ni za vse enako privlačen Žena nekega filmskega zvezdnika se je zaradi tega ločila od moža hollywoodskega raja so oči filmske igralke Patricije Ellisove. Tako menijo vsaj v Ameriki Dolgo časa so smatrali hollywoodskega filmskega igralca Georgea Rafta za zagrizenega samca, toda te diri so na precej nenavaden način zvedeli, da je poročen že od 1. 1923. in da mu žena, ki je sedaj vložila proti njemu ločitveno tožbo, živi v New Yorku. Ko se je Raft poročil, je bil še zelo mlad in popolnoma neznan gledališki igralec. S težavo se je prebijal skozi življenje. Bil je pa zelo stremljiv in nekega dne je odšel v Hollywood, da bi tam poskusil svojo srečo. Postali so kmalu pozorni nanj in sklenil je pogodbo, ki mu je za več let zagotovila lepo plačo. Danes zavzema med ame- (nospoflje! Moderni vzorci blaga za spomladanske obleke so dospeli. Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri Drago Schwab, Ljubljana Odkritje spomenika Štefanu Tiszi V nedeljo so odkrili v Budimpešti spomenik madžarskemu državniku Štefanu Tiszi. Spomenik stoji na Kossuthovem trgu in gleda proti parlamentu. Z letali nad kobilice Strupeni plini proti požrešnim rojem Bivši vodja entomološkega zavoda su-danske vlade King je te dni odpotoval v Severno Rodezijo, kjer namerava organizirati letalsko vojno proti kobilicam. V to svrho ima na razpolago letalo, ki ima na krilih poseben aparat, s katerim je mogoče spuščati oblake strupenega plina proti potujočim rojem požrešnih žuželk. Kako nujno je organizirati vsa mogoča sredstva proti kobilicam, je najbolje razvidno iz tega, da se spuščajo na tamošnja ozemlja roji, ki merijo na tisoče kvadratnih milj. L. 1889. je letel nad Rdečim morjem n. pr. kobilični roj, ki so ga cenili na 20.000 kvadratnih milj. Prof. King je že predlansko leto v svojem laboratoriju v Kartumu ugotovil, da umori droben dež arzenovo kislega natrija tudi najbolj odrasle kobilice skoraj v trenutku. To ga je dovedlo do misli, da bi uničeval leteče roje iz letala s tem strupom in kolonialni urad je njegovo idejo sprejel ter pospešil njeno izvršitev. Eksperimenti so sedaj končani, v maju pa se pričnejo prvi m čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Nova figova peresa za ženske V Kaliforniji ao prišla zdaj ▼ modo figova peresa v podobi slonovih uhljev poskusni poleti, škodo, ki jo povzročajo kobilice vsako leto v tropskih in subtrop-skih ozemljih Afrike, cenijo na poldrug milijon angleških funtov. Od leta 1929. je posebna komisija proučevala življenjske navade afriških kobilic in njeni izsledki bodo Kingu pri njegovem novovrstnem boju v veliko korist. Stroške kobilične vojne v Rodeziji so preračunali na kakšnih 4200 funtov. Poslali so tja že tri tone arzenovo kislega natrija. Prvotno so mislili, da bodo lahko uporabili navadno bombno letalo proti kobilicam, a poskusi, ki jih je izvršil King s takšnim letalom in apnenim prahom v isti gostoti, kakršno bo imel strupeni prah, so pokazali, da zanašajo zračni vrtinci prah v tako velikih množinah proti pilo-tovemu sedežu, da bi bilo v resnem primeru ogroženo pilotovo življenje. Tako so rajši zgradili posebno letalo in so aparaturo za iztresanje strupa namestili tako, da ostajajo strupeni oblaki za letalom. Tako so dani vsi pogoji za uspešno zatiranje škodljive živali, proti kateri doslej nismo imeli nobenega pravega orožja. Ce se bo to orožje izkazalo tako, kakor pričakujejo, ga bodo uporabili seveda tudi na dosti širšem ozemlju, nego ga predstavlja Rodezija. Komisija za uničevanje kobilic je proučevala njih posebnosti na ozemlju, ki se razprostira od Tangerja do Rodezije preko pretežnega dela Afrike in velikih sprednjeazijskih predelov in Indije. Da so se odločili rajši za strupeni prah nego za strupeni plin, je vzrok v tem, da je prah dosti lažji in je tudi lažje manipulirati ž njim. Računi so pokazali, da pada prah tudi dovolj počasi proti tlom. da more v zadostni gostoti učinkovati moril-no na kobilice, dočim je plin posebno pri višjih temperaturah silno težko ohraniti v potrebni koncentraciji. Po drugi strani pa se prah, ko dospe do tal, že toliko razredči, da ne more vplivati več škodljivo na ljudi in setve. riškimi filmskimi igralci prav lep položaj. Toda zaman se je Raft trudil, da bi svojo ženo pripravil do tega, da bi mu sledila v Hollywood. O tem kraju ni hotela ničesar slišati. Tako je bil primoran, da jo ostavi v New Yorku. Deset let sta živela narazen in on ji je vsak mesec pošiljal lego vsoto, da se je lahko preživljala. Pred kratkim pa je dočakal z njene strani tožbo za ločitev zakona, ki bi je nikoli ne pričakoval. Obtožila ga je, da jo »duševno muči« in da ne skrbi zanjo v zadostni meri. Raft je bil pri razpravi ogorčen nad načinom, kako postopa žena i njim. Dejal je, da je sama kriva, če živita tako ločeno, ker jo je že dovoljkrat pozval, naj mu sledi v Hollywood. Kar se tiče vzdrževalnine, pa jo prejema od njega toliko, da bi od nje lahko živelo veliko tuca-tov revnih družin. Sodnik je tožiteljico vprašal, zakaj ne sledi svojemu možu. Odgovorila je, da jI New York bolj ugaja in da Hollywood sovraži. če bi kdaj prej slutila, da postane nje mož filmski igralec in še priznan po vrhu, bi se ne bila nikoli poročila ž njim. Ta odgovor je zadostoval. Sodnik je zakon ločil po moževi krivdi in ga obsodil, da mora ženi plačevati še večjo vzdrževalni-no. „Fond kralja Alberta" za ponesrečene hribolazce Na pobudo švicarskih turističnih krogov so ondotni turisti v sporazumu z belgijskim turističnim društvom in z dovoljenjem bruseljske vlade ter belgijske kraljeve rodbine osnovali »Snominski fond kralja Alberta« za nonesrečene planince. Donosi iz tega fonda se bodo porabljali za podporo ponesrečenih planincev vseh narodnosti v švicarskih Alpah. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo za to, da cesto očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočiio, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ANEKDOTA Ernst von Possart je y Monakovem recitiral nekoč klasike. Navdušenje je bilo velikansko, zlasti med mladino. Ko je hotel slavni igralec po končanem večeru sesti v dvovprežnik, ki ga je čakal na cesti, so mladi ljudje vzeli Possarta na rame, ga posadili v voz in izpregli konja. »Nikar, gospodje, nikar!« se je Possart branil z vso skromnostjo. Toda njegove besede niso zalegle, mladina je prijela za ojnice in peljala igralca proti domu. Ko se je napravljala, da obrne v tiho ulioo, po kateri je bilo najbližje do igralčevega doma, se je skromnik nagnil naprej in dejal tiho: »Po Ludwigovi cesti, gospodje, po Lud-wigovi cesti!« Ludwigova cesta je ena najprometnejSih. VSAK DAN ENA Dopust »G. ravnatelj, prosim tri dni dopusta, da se oženim.« »čemu pa se niste oženili na dopustu, s katerega ste se pravkar vrnili?« »Nisem si ga hotel pokvariti.« % CENE MALIM OGLASOM Po 00 pat ta Deseti o, Om l,— davna ta vsa« oglas lu enkratne pristojbino Din 3.- za Sitrc ali dajanje naslovov plaCajo oni, kl iščejo služb. Najmanjši inmli za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ■n ženitve se &araCunajo po Din i.— za vsako besedo. Din 2.— davks vsak oglas in enkratne pristojbino Dm 5.— za šifro ali dajanje aaslovov Najmanjši enesek ea enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se /.araltinajo p< Din l.— besedo. Din 2,— davks za vsak oglas in enkratno pristojbine Dm 5.— za ^ilro ali dajanjt iqslovov Najmanjši za enkratno ohjavr oglasn Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk' Le. če zahtevate od Ofclaraeea^oddelka .Jut«. j)ja ¥ 7n£mkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, ozfroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tieoča se tnalih oglasov, fe naslavljati na: Oglašal oddelek „Jutrau, Lifibl|ana. Seseda 1 Din, davek 2 Din. ia, šifro ali dajanje na siova 5 D n. Najmanjši znesek 17 Din. Kuharico i dolgoletnim: spričevali sprejme restavracija na Gorenjskem, ponudbe na »car. oddelek »Jutra« pod 11978-1 Perfektnega mojstra k: »e spojra(i, K"j 3 Aiekran-u'ica 130. 11914-1 Ključavničarskega pomočnika dobrega, s kavcijo, ©[trajnem takoj. Naslov pove &id .}lek »Jutra« p »d šifro H., Ljubljano«. 11603-1 Plačilno natakarico *:-oAno kavcij«, t znanjem oeui4i,:ae, iščem sa Bled. Mjs'-ov t oglasnem oddelku »Jut-««. 12068-1 Natakarica pridna, pus.eua. prijetne lunanjostl, sposobna Siv« n.a na stroj in ki bi pomagala 'u-m Pon-u: M prevzel na svoj ra-fria konfekcijsko fcrjpvino t indn«t;':skem kre.ii. s« 16». 83.000 Din. zamenjam tndti za vi n o. Naslov pav« sclasnd oddelek »Jutro«. 11959-1 Prodajalko 6 -oceci jsk e etrok«. pridno Jii pošten«*, takoj sprej-V -m. N Orlov v oglasnem Of.de! ku »Jutra«. 121'M-l Dekle z dežele t raiuirre prt šiva,n"u in ta pomoč v gospodinjstvu »prej-n-em. Hrtina _ m _ sta-!K>v»u:e v toiSS. Ljub ja no, Karlovfba c. 4. 12154-1 Iščem šoferja Ponudb« n« oglasni odd«-tok »Jutra« pod »Šofer«. 12139-1 Dobrega kuharja iščem m rudnik v Juirri Srbiji (pust, toda zdrav km j v hribih). Moral bi kuhati in pospravljati »obe -3 osebam. Plaža 600 EWa ter brona io stanovanj«. — Poznanje srbohrv. prednost Ponudbe e priporočili na ■>gl«s. oddelek »Jutra« pod »Poštenje predpogoj«. 12014-1 Trgov, pomočnica dobra ma n u fo k t urieiin ja, dobi KP€'to. Neetop takoj. Ponudbe na Janko Kcn-čar, trgovina t mešanim blagom, Liti j-su 12111-1 Šiviljsko pomočnico za fino delo »prejme atol je Fani Ja-jrer, Reelieva cest« (nova hiša). 12314-1 Zobotehnik Kl Ima pravo tudi dO operativnega dela, se sprejme stalno aH v zastopstvo. Ponudbe pod »Dentlst« na ogl. oddelek »Jutra«. 12284-» Trgovski sluga s Šoferskim ispitom in 8000 do 10.000 Din gotovine, dobi mesto. Potrudbe na ogl. oddelek »Jufr-o« pM Jifro »Zaupno mesto«. 12221-1 Prekajevalca prrovriitDo eani«"OjaP moč sprejmem po,nu-d'be a:, Hldel«k »Jucra« p'Ki Jtfro »Prekajevaiec«. 12057-1 Služkinjo pr-lno. pošt«i«i in zdravo, staro do 30 tet, ki zna do-b- kuha-i lu. oprav ;ati ■••M hišna de'a. sprejmem j k majhni druiini na dejel.i. Ponudi* pod Jifro »?50 Dtn« na ogiastvi od d^.ek »Jutra«. 121f9-l šoieria k tovor, avtomobilu spremim takoj. — Ponudbe na 'jjodružtiico »Jut7«-« v Celju ;>0r«£poude.nta (-injo), ki obvlada srbo-hrva teki,_ s'o-vonski iu n«mški jezik. eicrejmom s takojšnjim nastopom. Ponudbe z opi-eom življeTva i.n ntivodbo plače na oglasni oddotek »Ju'ra« pod žifno »Stalna saposiiitev«. 120T5-1 Postrežnica rrridnc, dobra in poltena dobi slu-žbo na Jesenicah. Foizv« se v viila Frenja. 12114-1 Kol ar. pomočnika dobro lzvežbanega pri karoserijah takol sprejme Fajfar, splošno kolarstvo, Ljubljana, Trnovska ul. 25. 12269-1 Atelje Bazanella SeVnbarjov* u'tr» St. 7, sprejme takoj rei *niio stojnih pomočnic z* bMjSe delo. Začetnice ne »prejme 12072-1 Dekle ki ma kuhati in iifla ▼«-selj« dc gostilne,, prijetne zunanjosti, dobi takoj bo. Naslov v ogla-snem od-dolkn »Jutra«. 11841-1 Ljuba Jurkovjdt {Ilustriral V. Mazi) ■f -ir mt ■/ . v 69 Dve zali plngvlnski gospodični sta nenavadno spretno In vešče igrali pingpong ln s svojo ljubkostjo tolikanj navdušili malo Lili. da ju je po končani igri objela In poljubila. 70 Polarna lisica je nastopila s snežnim zajcem. Letele so, kakor da bi jim bila strela za petami. Oskrbnlka-šaferh p Mn-ega m po*te.n.egr* fanta, vojaku« prostega, spretnega pri konjih, »pnej-mem ta.ko'. N.aeJotv pri družnici »Jutra« t 0*1-V 12375-1 Šiviljsko pomočnico s 1000 TVn kavcije, spre j men, Bomu-dbe na oglaetri nddeMc »Jutra« pod Slfro »Stalno areeto«. 12511 -i Slaščičarskega pomočnika samostojnega sprejme takoj slaščičarna K. ManteL Celje. Glavni trg. 12379-1 Mlad uradnik tekstilne »troke. ve&č nemščine, knjigovodstva, korespondence — z včletno prakso, ki je podkovan tudi v ba- vanju bombaževe pre.e in bla.ga, želi preminiti vodeče ic«'0. — Pouudbe na ">g'as. oddelek »Juura« pod »Energiik-n in veeten«. 11980-2 Prodajalka pridna in pošten«, rztičen« t jppeceri'sloi in man ti fakturni trgovini, prosi na-mo&čenje Ore tndi 2 me-Feca b-'izplažno. Cenjene ponudb« no p^d-u?. Jutra v Celjn pod »Začetnica«. 12000-2 Plačilna natakarca pridna iJi prstena, stara 21 let. vajen« vseh bi Snih del. z veilet.no prakso, ieli stalno službo na prometnem kra:u — najTre v M*-;V.*u. Nas'ov v oo proso, ponudbe ojs oddelek J«'4-« pod »Šofer«. 12010-2 Dekle sdT«v»> te poSteno, vsjerro kuhe t«ir -nsesna h!®ne!Ja dela, s lepim? spričevali — išče službo. Naslov v oddelku »Jutra«. 11966-2 Inteligentna dama »rednHh imofna vceli ffojapodinjskiih poslov ter šivan''«. išče mes^o pri samostojnem trosoodu ali kaki boljSi d-it^mi. — Ponudb na oglasni oddelek »Jutra« pod »Som-ostoVn«. 11780-2 Hlapca pridnega in poštenega h konju sprejmem takoj. Pcizve se Slomškova 19 ali Stepanja vas 39. 12334-1 Poduradniki prodajale! kot nabiralo? obročnih naročil za obutev privatnikom v prostem času se sprejmejo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 12338-1 Hotel, portirja nemščine ln kalcij« zmož-tteca «pr«'me hotei Štrukelj 13S29-1 Kroj. pomočnika za vfcvijto deio eptejiuem rokoj. Punuidbe n« ckipo-ziituno »Jvtmc v Šiška pod ii'£no »Dobra moče. I34ftf>-1 Natakarici ■20—Si i«t šari oddam gostilno na raftun — jio sprejmem kot posJovodki-njo. Potrebno 5000 Din kavcij«. Naslov v oglasmem cddolku »J-utra«. 118:4-1 Dobro kuharico sprejmem v večji obrat 8 kavcijo 15—20.000 Din. — Ponudb« pod »Hitro« na oglasni oddelek »Jutra«. 12344-1 Za hišnika sprejmem starejšega samskega moškega, kl bi tudi pri strankah najemnino pobiral. Kavcije se zahteva do 6000 Din. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Hišnik 1934«. 12353 1 Brivskega pomočnika dobro moč sprejme takoj ali po dogovoru Josip Petrič, Tržič, Jezersko. 12343-1 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mladenič kompUmeuuiuiii, z znanjem nem«*'"«, bi se rad izinMJ ■Li. mu-aka. ja. Naeiov pove tfriasui oddelek »Jutra«. ldO-o-44 Zobczdravniška asisventinja vešča drž. iu neinikiga je- | iika. z enoletno p ukso, idče aveftto pri sobozd.wv-oiku. Ponudbe ua pod"UŽ-nioo »Jutra« v Mariboru pod -Takoj«. 12C96-2 Mlajši trg. pomočnik špec-.r.ist, vešč tudi nemščine in st.ro jepič.a. išče služi«). Ponudbe na o-g as. ■oddelek »Jui-.ra« pod Slfro »Majhen bonorar«. 12206-2 Prvovrstna strokovnjakinja v Dleten.lu. zelo sposobna za dona-anle novih okusnih vzorcev, sestavo barv ln dobrim krojem išče mesto za takoi. — Ponudbe na osrl. oddelek »Jutra« i>od »Prvovrstna«. 12256-2 Stručnjak za lzradbu kož (Hand-sehuhleder) U svlm bo-lam 1 kromom traži mesto. — Ponudbe pod »Strokovnjak« na o^l. odd. »Jutra«. 12220-2 Kmečki iant pošten, priden tn zanesljiv z dobrim spričevalom Išče službo h konjem ali gre tudi za vsako delo za malo plačo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12300-2 Po:nik dobro vpei.au v £itu in inok . fr za Slovenijo. Ponudbe na t.g as. odd« ek »Jutra« pod »Sposoben«. 12245-5 f raššfif PlivsV? pomočnik dober d"1« vee, »robi Stuceir. !5če stnlno natn^stitev. — O^teilo po d»srwoTii. Oni. rwvnrdbp twi na«lov: J-csiip, Kotoriba. 1195-V2 za vsa MSna de1^. v«'ena n-eprost* kuhe, iS?« f'11'bo Nns'ov v ogasnem oddelku - Jutra«. _ __ 12076-9 Mlad inženjer kemije, s opravljeno vojaško službo, išče etapno mesto 6 15. eeptembrom v večjem kemičnem podjetju — izurjen tako v tehničnih kakor tudi aJmimstrativmili delih. Ime resen tj« naj pošljejo svoj« pogoje pod »Le bor« na oglasni oddelek »Jutra«, kri mi ofert« d>o-pošljo. 11982-2 • f_______ Trgovski pomočnik pošten, vojaščine prost, s prav dobro Šolsko predns-obrasbo, iši« eluibo sa takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13016-2 Samostojna gospodinja ln kuharica, poštena, srednjih let. Grem kamorkoli. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Čisto«. 12311-2 lavek 2 ntr, 'a Slfro ali dajanj« na .!ovb 5 Oiu Ma.iman jv zneseK »? Din nitak' nin Nemščino onglf»č.in"5. f.ani-.(iwč.:no, i'o iljanščino in klavir p.-,K"u v d'pl. učiteljica. Kolo-dvorska ul. 11, pr.t'ščje. 12145-4 Nemško konvttrzao-.jo in j>ouk nudi zob-«žena g<*>;*< [«> ',0 Din :a uro. Gledališko ul 16 pritličje, pri g. Rebek 12027-4 J. Čehova šoferska šola za p»k'iene šoferje in ama terj«. Tyrševa cesta 36 — garala Jugoauto. 134-4 reseda lDln. davek 2Din. ?& šifro a!l daianje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bel športni voziček skoro nov, naprodaj. Vpra-Satii v špecerijd na Breiu št. 20. 12023-6 Služkinja vajena vseh hišnih del, tudi kuhe, išče službo. — Lekše, pri posta j ena Zelniku v St. Vidu nad Ljub'jaro. Pek. pomočnik Sfe pekamo na prometnem kraju, aii gre kot poslovodja. Ponudbe na oglas« oddeek »Jutra« pod Slfro ►f i-.ka.rna«. 12382 2 Dekle za vse vajeno ku-he in otrok, želi premeniti službo s 1. a'i 15-maje.m. A. 5.. pri g. Koluik — Stud&noi. Aleksandrova S ' 12359 2 Starejša ženska eamska, žeH mesto hiSnie« rudi postrežuic«. Nasov: iberne Antonija. Petrov- Skoberne ........_ če St. 11 pri Olju. _ Hotelski vratar m sobarica t Jamierfno hi sna« jem tuijih je®ikov iščeta sezonsko ali staJuo si iržbo. Dopise na F. K. Zagreb, Vlaška 62/1. 12137-2 Mlad šofer t peten in zanesljiv, nekadilec, išče siuibo šoferja aLi »prevodnika k avtobusu. Opravljal bi tudi druge posl«. Nekaj časa brezplačno. Cenj. ponudbe na iievc Jožef, Loka, Zidani most. 12130-2 Šivilja sa fine obleke in kostume dela za 20.— Din dnevno. Ponud'be na ogl. odiieltek »Jutra« pod »10&6« 12162-2 Dekle zanesljivo in pridno, zmožno vseh hišnih dol — išče službo postrežnlce sa čez dan. Naslov v oglasnem od-deliku »Jutra«. 12216-2 Brivski pomočnik dober delavec. 23 let star. vojašSine prost, išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12050-2 Učenka s 2 rexftxi- šo- ■e, iein lično metsto v trgovini — najraje na deželi Naslov v og.asnem oddelku »Jutra«. 1^095-44 Učenko z znanjem slovenščine ln nemščine sprejmem v trgovino s športnimi in usnjenimi izdelki v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 12230-44 Klepar, vajenca •sprejme Ma:d.a Jaubovič. RimsU cesta 19. 12393 44 Učenca (ko) v speceri.sko in delikatesno trgovino sprejme Grad iiik, Streliška ulica št. 34. 12336-44 Modni salon Jožica Doliluar, Novi trg št. 2/H, sprejme takoj va-joako. LS38-44 Beseda 50 para. davek 2 Din za šitro au dajanje naslova 3Din Najmanjši znesek 12 Din. Šivilja dobro is ur jena šče me«to pomočnice, aM Pri[>o ro6a eenj. damam na dom po 12 Din dnevno. Naslov pov« oglas, oddelek Jutra , 11902-? Gospodinja srednje starosti, vešč« slovenščine io nemščine, poštena zanesljiva, dobra ku har;ea. išče mesto k sta rejšemu boljšemu gosoodu al« zakoncema — najraje na deželo Dopise na og'. odde ek »Jutra« pod šifro »Vestna in zanesljiva«. 12019 2 Trg. sotrudnica mešane etroke. zač-etnioo, žel.i mesto za takoj. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Nas'Car. ilaek & Sohn« Hamburg: 1 čamac spo:t tipa Kajak. 1 čamao six)rt tipa Kanadler. 1 čamac šport Tipa Jedrl-lica (Segeikahn). Prvorazredna izradtoa svi d*e-iovl (geklinkert) uz po-lovlnu nabavne cijene. Hnitati: Ba'ika Maravlo ) J aren. Zaareb, Trg Kralja Tomislava 13. 12263-fi Trgovsko opremo pult, stel&*e ceno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12229-f Otroški vozički globoki in spojini, najmodernejše oblike, se po ze'o nizlrih cenah dobe pri tvrdki M. TOMŠIČ, Sv. Pet-a ce«ta 52. 959.5-6 Otroški voziček «po-tni, knp:,m. Onj. ponudbe ua Cop. K-anj, Ko-kriško 63. 12107-7 Ograjno mrežo st«-", do "i" m doltine ku p' Jrkob Krn! , Ljub jena. Ob Zelen, a-ini 1. 12201-7 Plošče Saloni ali E-erni-u, rabljene in s'are ^'essoite vrtne klopi ku]ifm. D piše na ok 220 voltov, ku-p-lm takoj. Ponudbe na na-sW: Kočevar Franc, poštena, Vrhnika. 12186-7 Kamenite stopnice kuDlm ln dobro plačam stare obrabljene kamenite stopnice. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« r>od »Stopnice«. 12255-7 Otroški voziček plobok. nvode<-en, poceni naprodaj v Kolesiji, Rihar-ieva št. 2. 3-1384-6 Poceni prodam mizo, 4 st-oie, pikast namizni prt, svilen senčnik, znstore, mede-alnaste karnlse, preprogo. Rimska 7. vrata 1. 12322-6 Cevi rebraM« }n manesmanove. naprodaj na Gliincah, cesta 1/6. 12354-6 Lux sesalec prahu !*>0 voltov, in 2 več.M pal-m.i nap-odoj pri h;5niku na Tj-rševi cesti Stev. 3fi. 1.240fi-6 »Pathe-Baby« kino - kamero in projektor prodom oli zamen jo m za »Leica« kamero. Ponudbe na Dodnvžu'00 »Jutra« v Novem mes.u pod značko »Patfoe*. 12026-6 Otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12146-6 Orehovo m'zo veliko raizteizno, in kredenco ugodno prodam. — Boh. Tobačna 14. 12063-6 Otroški voziček moderen, globok, košara na kolesih in stajica. v»e izvrstno ohranjeno, prodam. Ogled dopoldne. Gledališka ulica i/I desno. 12132-6 Postrežnica pridna iu zanesljiva, išče zaposlitve. — Ponudbe na ■oglas, oddelek »Jutra« pod »Postrežnica«. 12326-2 Krojaški pomočnik išče službo v Ljubljani ali okoici, proti manjši plači. P. Kraiger. Tyrševn 291 hodnik. 12403-2 Službo sluge sklad''ščnika ali kaj s>lWne-ga iščem. Jamčim v nepremičninah 80.000 Din. — Ponudbe na o.g'asn.1 oddelek »Jutra« pod »1455^. 13400-2 Mlad gospod trgovsko zobražen z nekaj iet služb«* pri železnici in s perfektnim znanjem slovenščine in nemščin<-:Sče zaposlitve za mitjlm« no plačo, oz. oskrbo, p nttdbe na og'as.ni oddelek »Jutra« pod »Nemščina« 12407-2 Beseda lDln, davek 2Din, za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek l'i Din. Zastopstvo za prodajo .ilanu.ak.tur-nega blaga na privatne stranke prev zamem. — Ponudbp na potlružnico »Jutra« v Celju pod: »Manufakturlst«. 12377-3 •f Beseda 50 para, davek 2 uiu. /.u siirc a-'I dajanje naslova 3Dm. Najmanjši znesek 12 Din. Spretnega potnika špecerijske stroke. išče ' j u b ja nska v el et -gov i na Ponudbe na og'asni oiide lek »Jutra« pod »Agilen« 12170^5 Potniki dobe vpeli an predmet s 30 odst. zaslužkom. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12337-5 Izvesno omarico novo, 170 visoko, 110 široko in 15 globoko pro-dojn. Poic.v« se v konfekciji Sv. Petra c. 8. 12179-6 Otroški voziček naprodaj po nizki ceni. — Vrhovčeva al. L, podpritličje. 12178-6 3 trgovske stelaže z brušenim stek.oin. 5 velikih iustrov. 5 reflektorjev in pult ugodno na prodaj pni tvrdki Mu':evelič. pasa ža Nebi>tičn ko. 12173-45 Pozor čebelarji! D;rektn.> pri udelovatulju čt-bi-.arsk h potrebščin se uabav. po najnižji ceni Xah:i-vo ct-nik ,V«-ka« Verbnik Ljutomer !09:5-6 9 gostilniških miz 4(1 stol«>v, majhen g:amo-fon in partzer za !«•' konj naprodaj v Sonič<'Vi ulici št. 2. 12056 6 Otroške vozičke in kolasa kupite počen: in tud: na Tbr"ke pr: S. Rnbolj 5t irug. V>>šnjakove ulic« 4. Mizarji Stavbo., okovje >rodje. •.ud n« knjižice dooite naj-ig«lneje pn Jeklo 8-a-' 1056 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Radio aparat lobro ohranjen, prodom po uizki ceni. Osojna pot 3, pritličje. 12168-9 Radijski naročniki! Naročaji« e« ne tednik »Radio Ljubljana« ki je ne>odvisno glasilo poslušalcev naše postaj«. — »Radio Ljubljana« >4« ie pet let bori 1« za napredek naše radiofonijel — Da »e pri naročilu .sognete ev. zamenjav.. Vas prosimo da posebno pazite na naš točni naslov ki j«: Upra va tednika »Radio Ljubljana«. Ljubjanii. Miklo šičeva cesta 7. 10882-9 Radio-aparat tricevni 220 \Yo'vsa in meša eea žita na plosko, kupim Ponudbe na vglasni oddelek »Jntra« pod S:fro »Kamne«. 11878-7 Motorno kolo tipe Puch 250 ccm. dob-o ohranjeno, skora novo. .»o ug dni ceai uaprudaj. Na-si-ov v oif.asiitiii ku »Jutra«. 12177-10 Motorno kolo znamke »j'uch« 250 cm1, v dob:.m s:a:i.u p .dam. Davek za lotos pr.ian. Pcizve se v trgo v'ni I. Buxzo-lin-i, Langarjeva ul. (za ;-ko-fijo). ' 121S4-10 »Opel« dv<*»ed<'žen, lanek, dobro ohranjen, napr-o-la.'. Pojas-ttila: L ub ara, tel. 3J'*5. 12190-10 Tovorni avto ChevroVt. 1 V4 tone. prodam. Naslov pove ojrVsnl ■oddelek »Jutra'«. 12304-10 Chevrolet š«l-rr^Wir)d«r»iki ugodno orodam »1* wmen;am za moto-n« kol« Naslov po ve oglasni oddelek Jutra 11873-10 Avtomobil limuzina) tnamke Cherno let. koma- 11.000 km vo-žen. naprodaj — eventuel no tu.i'' prod vloinin1 knji žicam. P»j««ntia daj* dr. Picej iobozdTavn:k. Slo V«njffradee. 11459 10 Trgovske pudelne ln stelaže, gostilniške vrtne stole ln bršlln že dorasel kunlm. Ponudbe pod »Kupim takoj« na ogl. odd. »Jutra«. 12265-7 Dvojna krilna vrata rabi !ena, pribV-žna Širin« 119. dolfVia 230, kupi Ku« v ŠolodTOrski uVcd M.. 11. 122S*>-7 Rabljenih sodov dobrih, od masulnega o!'a. s žetesne pločevine, večje Število kupi 0'nkorn« d. d. v Olju. 12S74-7 300 vrtnih stolov le rabljen«, vendar ?e v stanjn kupi Bo'aj M.. Poiul« »ri Oei Hi. 123T1-7 Avto Tla* 808. v selo dobre« stan in poceni proda S:rec v Celju. 12090-10 Vrtne klopi s*are, Hitože'esne. kupi N'-ko Ma'o«j. Ljubi'«na VII, Kn«wva uMo«. Stev. 19. 12411-7 Beseda lDln. davek 2Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolo zelo dobro ohranjeno poceni proda Grašek, Masa-rykova 12. 12-53-11 Damsko kolo za 500 Din naprodaj na Poljanski costi štev 53. 12249-11 Novo kolo »Stli ria« na »roda j v Trnovski ulici 8i 12398-11 seseda i Uiu aaveK i um ca šifro ali dajanje na siova S Dm. Najmanjši znesek 17 Din Prodam motor B. S. A. 350, davek za leto 1934 piačan. — Filip Bohinc, Medvode. 11697-10 Motor »Indian scout«, 600 ccm, v ■jzboraem stanju, novejša tipa, komplet električna razsvetljavo, prodam po iiiaki ceni. Doplee pod šifro »Nenadomestljiv« ca oglasni oddoi-ek »Jutra«. 12147-10 Motorno kolo 300—500 ccm, dobro o-hra nj-euo, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanes.jiv plačnik«. 12C74-10 Več motorjev dobro ohian.emh. za isto smerni tok, od 3—7 HP ugodno proda Gospodarska zv«za v Ljubljani. 12160-10 Pražilni s: j za kavo. rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« |rod »Pražilnik« 11962-7 Opel Kabriolet štirisedežen zadnji model takse plačane, kot nov. se-lo ugodno proda aii tudi zamenja Lovše. Beethov nova 14. 12185-10 Izredna prilika za letovišča! Prodam odprt e-edeiuscdežen AiKitiro-Da.imler, tipa A. D. M., v brezhibnem stanju. Vzamem tudi hranilne knjižice. Polzve »e v gosti!«! v Tavčarjevi ulici štev. 4. 12218-10 Spalnice s psthv 11 1b •>ma-e .......40-^ „ postelj«....... 200 „ kuhinjski oprave . fs<0 ,, kredence...... 425 ., Vs- lrug/, pohiš^o se dotjr. najceneje [>ri ras na obroke in hranilne knjitfiee 8« p-poroča m;za-s'v« »Sava«, K vorske oJie« 18 Miklošičeva c. 6. telefon f790. 1S257-13 Lepo mizo e dvema foteljamv omaro za knjige ln stojalo za rože prodam zaradi selitve. Naslov t ogl odd. »Jutra«. 12231-1J Mehko spalnico šperano. v moderni obliki, zelo poceni proda Biteoc, Gosposka uiica Stev. 10. 12270-1« Hrastovo jedilnico skoraj novo sa 2500 Dta, in športni voziček proda m radi od potovanj«. Prisojna ulica S. pritVčj* l«nro. 12883-18 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje ua siova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izletnike ' Vjbl»3Ske okolic* rk Vič na lep se.a6nat vrt v gostilno Marij« Jal^n 19 pridite in poskusi«. — Marija Jo-ten, ^i^Jl ka. 12166-1« Poltovornl avto »Ford*, d-obro ohranjen, 4-cilindereki. 40 HP, 500 kg ugodno naprodaj. Ponudbe na poštni predal 84. Ljub-'jana. 12213-10 Motor BSA supersport »Blue 6tar« kompleten s eocljem. nov ln povsem očuvaD (vožen šele 1000 km) proda Inž. M. Mušlč, — Novo mesto. 12*:93-10 »Puch« motor 250 cm, nov, z 25 odst. popusta, športni model 1933. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »Za eoto vino«. 12306-10 Ford lahkotovornl avtomobil za nosilnost 500 kg v brezhibnem stanju za ceno 16.000 Din proda American Motors Ltd., Trrševa 9. 12321-10 Plimut avto v sel o dobrem stanju poceni naprodaj. Nesiov pove oglasni odde-lek »Ju-tra-«, 13307-10 B. S. A. 350 OHV z aU brez prikolice. r najboljšem stanju, poceni naprodaj. Garaža I. Kopač, Ljubljana. 12330-10 oeaeda i Dm davek 2 Um za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Nijmanjšl znesek 1? Din. Več abonentov sprejmem na dobro domačo hrano v Kolodvorski ulici 23, pritličje (ie po pr«j po&nana dobra kuhinja). 12042-14 Hrano boljšo, domačo, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« XK>d »Snainost-« 12317-14 Pohišfvfr:, Beseda 1 Din davek i Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Naj man js) znesek t« Din. Več pohištva naanega, prodam. Veliki Stradon 3. 2119-12 Pohištvo predno si nabavite — oglejte si mojo zalogo spalnic (orehove korenine) trde, mehke pleska-ne ln kuhinje. Znižane cene. Analovic, Komen-ske»a ul. 34 12230-12 Danes vsi na zabavo v gostilno Cotlč pri An-gelcL ker boste postrežem z pohanlmi piščanci, žlahtno kapljico ln. drugimi dobrotami. t ^ 12236-1» Vrtno veselico priredi »Frankopaoslcl dvor«. Godba, ples, zabava, lepa ballnska lKrl-Sča, Nova pristna vina, okusna kuhinja. Vabljeni vsi«. 12292-18 Koncert Danes gremo v restavracijo čarman na če- vabčlče. ražnice ln najboljša jedila ln najboljša štajerska vina. Ogledali si bomo tudi krokodila. Za obilen obisk se priporoča čarman. "1-18 Kapital Beseda IDin, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilno knjižico z v.ogo 15.000 Dm Mustu« hranilnice v Mariboru, kupim proti takojšnjemu p-a-čiiu v gotovini. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod Šifro »100«. Ic00&-16 2—4000 Din posojila išče ločenka v s vrbo prevzema posestvu. Vrnitev sigurna. Potudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Takoj«. 12008-16 Knjižico Ljubljanske mestne branii-nice, z vlogo 50.000 Din prodam. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 18020-16 Tihega družabnika alti sodelujočega, išt* elektrotehnično podjetje s kapitalom. Dopise z navedbo kapitala ne oglasni oddelek »Jutra« pod »Kapital-« 12152-1« Halo, pozor! Šoferja družabnik« z« dobičkonosno avtobusno ia avtotaksno podjetje s oc« 60.000 Din sprejmem. Vo-dii bi deloma som. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Deloma tudi vloga«. 12099-16 Kdo posodi pnrti vknjižbi na prvo mo-sto ne no«vo vilo v leto-všču na Gorenjskem Din 7o.wHi Viia je vredna Dic 500.000. Nasov v ogla«, oddelku »Jutra«. 12104-16 Zelo p o e « n i s« oblečet« pri Preskerju v Ljub'en. Sv Petra cest« St. U 1336 Biljard dobro obran en po ugod ni cent prodam Nas ov v oglasnem .iddelkn »Ju:ra« 11818-6 Za čiščenie stroiev cca 2000 kg raznih odtad kov svilene >n flo»aste preje proda Tekstilna mdustri ja. družba z o. s. v Rib nioL 11767 6 Rjavo lisico veliko M 300 D'n pn dam Beethovnova ulic« 151 — vr«.ta 6. 12SS3-6 1 vsled ogromnega nakupa po čudovito znižanih cenah. .50 domače platno .— jadransko platno slovensko platno IL celjsko platno slovensko platno Ia i.Vera« šifon »Adria« šifon — platno za rjuhe. ngcvskidom mmri rovAVlAtmA-ti-OBLEK Celje št. 20. Zahtevajte vzorce in cenik! Bančne vlos- kupujem«' io prodajamo naj fct»la.ntnej«. Naročij« ia pro vince izvršujemo naj®anes-Ijivej-e. Za odgovor prosi nko priložit« 3 Din v znam kah. Poslovni zavod, d. d. Zagreb. Praška u..ica 6/11 * 124-16 Posredujem denar na hranune knjižice vei«kib denarnih uvodov Rudolf L 0 R E, LJubljana, Gledalka 12. U789 16 Ureditev dolgov sodne i ji izvensodne poravnave, konkurzne zadeve, ttpoljavo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knji jovodstva, sestavo bilanc, izdelavo proračunov in kal kulaoij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo kmečke zaščite, vse trgovsko obrtne infor maoije iti druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno konceeijoniran: ko mereijalni pisarni Lojze Zaje. sodni zadr. revizor ln zapriseženi knjig'>vod ekl strokovnjak. Ljubljana Gledališka ulica štev 7/1. 11502-16 Vložno knjižico Kmetskega branil, in posojilnega doma kupim proti gotovini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutro« pod šifro »Takoj 80«. 13228-16 Prve hrv. štedionice ■vioirvo knjižico kupim na obroke. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Proti garanciji« 12088-16 Vlogo Kmetske hranilnice do 300.000 Din prevzamem po 90, proti plači Iu v 3 *eti>h. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra-« pod šifro »Kmetske«. 12264-16 Prodam vlogo Kmetske posojilnice 300 tisoč Din. Najvišje ponudbe pod »Kmetska 100 «na ogl. odd. »Jutra«. 12286-1« Knjižico Zadružne zveze 10.000 dinarjev prodam za gotovino. Pišite na oglasni odd. »Jutra« pod »Zadružna«. 12271-16 Dobremu poroku ki za mene jamči enoletno posojilo 60.000 Din — plačam za to takoj 20.000 Din in mu dam povrh tega zadostno varnost. Dopise na oglasni oddelek »Jutra-« pod »Prilika«. 12380-16 Lokal v prometni ulica oddam. — Poizvedbe pri Laaa-r, Rimska cesta 21*. 12172-19 Trgovski lokal takoj oddam v najem v Mostah, ZaioAka cesta 3. 12180-19 Veliko klet lepo '.n suho, za skladišče oddamo takoj. Poizve se v drogeriji »Hermes«, Miklošičeva cesta 30. 12202-19 Mlekarno in slaščičarno sredi mesta takoj oddam Ponudbe na '»ga«, oddelek »Jutra« pod »Dobro vpe jana«. U935 19 Gostilniški lokal iščem v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Rentabilnost« 12195-19 Gostilna z vsem Inventarjem, na Drometnem kraju sredi Ljubljane zaradi bolezni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« iiod št. »888«. 12242-19 Lepi posl. prostori v pritličju, 3 sobe s pri tlkllnaml ln vsem modernim komfortom ev s pisarniško opremo, veliko železno blagajno, v nailepši mirni lesi Id v neposredni bližini kavarne Evrope, primerni za poklicno delo ali trgovsko poslovanje. 6e oddalo s 1. avgustom na željo tudi preje. V isti hiši v I. nadstropju se odda tudi Istočasno štirisob. stanovanje 7, vsemi pritiklinami. Prednost Ima reflpktant na poslovne prostore. — Vprašanja naj se naslovilo na os;!, odd. »Jutra« pod St. »65«. 11921-19 Stanovanjska hiša x vinogradom, njivo in m-donoenikom, % tire od postaje Bistrica prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11931-20 Več stavbnih parcel poljubne velikosti, naprodaj v krasni in solnčni legi, 100—800 m oddaljene od postaje Gorenja ve« -Reteče. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12036-20 Vogalno parcelo majhno, prodam b izu Šmartinske ceste. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Z« vsako obrt«. 12043-20 Vilo na Bledu ob glavni cesti v centru. 2 minuti od jezera, 11 sob. 2 kuhinji, klet in ostale pnitikiine, velika odprta veranda ta dva balkone z lepim razgledom na planine. 900 m* vrta. ugodno prodam. Naslov v ogla«, -oddelku »Jutra«. 12038-20 Hišo Trt, ojiv«, aodone«nili, gozd prodam ta 68.000 Din. potrebno 46.000 Din. Informacije: Brile j, pism-ono-ša, Rajbenburg. 12113-20 Gosposko vino-gradno posestvo eno najlepših v Halozah, 50 oralov, naprodaj do 10. maja. Pogoja in podatki se izvejo le osebno pri lastniku. Nasov v ogias. oddeiku »Jutra«. 12118-20 Stavbna parcela na Rimski cesti ugodno naprodaj. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 12155-20 Dosmrtno oskrbo dobi oseba, katera položi 25.000 Din v naprej. Ponudbe pod »Gorenjski zrak« na ogl. odd »Jutra«. 12241-19 Vložno knjižico Posojilnice Maribor, 50.000 Din, kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju »od značko »Gotovim««. 12364-1" Ugodno za kompenzacijo! Prodam najboljšemu ponudniku knjižico Zadružne gospodarske Danite 80.000 Din. Ponudbe pod »Kompenzacija« na podr. »Jutra«, Maribor. 12363-16 Knjižico Kmetske posojilnice ljubljanske 100.000 vzamem za polno vrednost, kot posojilo na dobro Intabulacljo. Obrnite se na oglasni odd. »Jutra« pod »100 odst.«. 12358-16 Prodam vlogo Kmetske posojilnice Ljubljana, približno 19 tisoč Din. Najboljše ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj denar«, 12351-16 6—8000 Din posojila rabim takoj za po! leta proti dobri garanciji. — Ponudbe pod šifro »Visoke obresti«, na oglasni oddelek »Jutra«, 12412-16 Lokali Beseda lDln, davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mlekarno dobro vpeljano, na lepi točki prodam. Ponudbe na o-glas. oddelek »Jutra« pod značko »Dobro vpeljana«. 12034-19 Kolodvorsko restavracijo e prekrasnim velikim v to m in vsem inventarjem prodam radi bolezni. Pojasnila daje Milan Velebit. »Narodna kavana«, Zagreb. Zrinjevac br. 1. 12021-19 Gostilna in trgovina z 2 orali zemlje naprodaj cb prometni cesti pri Ma riboru. Ponudbe na ogias odd-e'-ek »Jutra« pod šifro »160.000 knjižice«. 11945-19 Prostoren lokal oddam na najprometnej-š.«m delu Celovške ceste. — Krasne iz1ožbe, velik" skladišče. — Uporaben za vsako vrsto trgovine Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12127-19 Staroznano gostilno in špecerij. trgovino na prometnem križišču ne posredne bližine Ljubljane takoj oddam radi starosta podjetnemu interesentu s kavcijo. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 12222-19 Opremljen lokal za špecerijsko trgovino, e pripadajočim skladiščem takoj ugodno oddam na dobri točki v Ve-rovškovi uil. št. 56. 12232-19 Vpeljana mlekarna na prometni točki ugodno naprodaj. Naslov v oglas, -oddelku »Jutna«. 12289-19 Lokal na dvorišču na Sv. Petra cesti št. 27 takoj oddam. 12259-19 Garažo oddam. Po:a»nile daie por-tir hotela Slon. 12402-19 Troje pisar, lokalov vsak iz dveh sob in priti-klin oddam s 1. majem. — Poiizve se: Miklošičeva ce »ta 18. 12156-19 Gostilno oddam takoj na račun do bri kuharici, ki je vajena gostilne. Ponudbe na o«rl oddelek »Jutra« pod »Oo renjska 1934«. 12169-19 Poslovne prostore priH^dne. stanovanjem oddam. Naslov v o?1«s oddelku »Jutra«. 12167 19 Gostilno »-erozna.no. na prometnem kraju, rad' bolezni tako; oddam. Naslov pove ogl-oddelek »Jutra«. 12036-19 Pisarno predsobo oddam takoj. Tyrševa 36, veža. 13406-19 V najem Beseda IDin, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilno dobro vpeij-ano, na prometni cesti oddam v najem proti odkupnini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 12007-17 Brivski salon na prometni točki oddam v najem radi družinskih razmer. Tempe«, Maribor, Meljska U 12002-17 Trgovino z mešanim bago-m v letoviškem kraju oddam v najem Odkup biaige pogoj. Potrebni kapital ca Din 100.000. Dopisi n« oglasni oddelek »Jutra«. 12112-17 Hišo prodam pri postaji ta Industriji, s pekarijo in trgovino, ali oddam v najem onemu, ki bi obe obrti vodil. Naslov v ogla6. oddelku »Jutra«. 12108-17 Večjo restavracijo ali hotel vzamem v najem za e-ez-i jo ali celo leto. — Vprašanja na -oglasni oddelek »Jutra«. 12105-17 Mesarijo in klavnico na zelo prometnem kraju poleg farne cerkve na Gorenjskem oddam v najem. Obrt, pri hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutna«. 12183-17 Parna pekarna v Ljubljani se odda pod ugodnimi pogoji v najem. Naslov v oel. odd. »Jutra«. 12240-17 Beseda lDln, davek 2Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Priložnost! Radi odhoda naprodaj nova hiša, 2 sobi. kuiiinja in veiik vrt, na Pobrežju. za 32.000 Din. Potreben kapital 17.000 Din. Slokan. Pobrežje. Aleksandrova c. št. 77 — Maribor. 12005-20 Posestvo z enonedstiopno hišo. go stilno, trafiko. mesarijo, sadnim vrtom, njivami itd prodam. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 11917-20 Hiša s prav dob™ vpeljano gostilno, v Mariboru, z lepimi lokali, elektriko, pli nom. z nventarjem ved zaradi bolezni poceni ne orodaj oli se zamenja za privatno hišo. Dopise ne podružnico »Jutra« v Ma riboru pod »Dobra gostilna«. 11&27-S0 Hišo z gostilno in lokalom, pri farni cerkvi prodam za 60.000 Din. Polovica plačljiva v knjižicah Okrajne posojilnice v Litiji. po'o-vica v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« Dvostanovanj. hišo novo, elektr.. vodovod v hiši, prodam ze 130.000.— Din. Njive ra 3000 mJ. — Naslov v oglasnem od del ku »Jutra«. 12161-20 Novo vilo dvostanovanVko. z vrtom p-ode m v Ljubljani. Nasov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12174-20 Travnik prvovrsten. 4 orale velik, v Radvanta. vs'ed ugodne lege tudi sposoben za par ceBranje na stavbišča. proti gotovini naprodaj. Pojasnila v trgovini Jos'p Krempl, Zg. Radvan'e 68 12097-20 Na Kodeljevem oddam maločla-nski in točni stranki lepo, solnčno. dvosobno stanovanje z vse mn pritiklinami, po nizki cetr. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra««. 120S1J21 Prodam parcelo ci-ka lOtOOft—lo.nno m! ve 'iko. ob prometni točki v Šiški. Cena u,godna. V po-štev pri delo tudi hran i'ne knjižice Mestne hratvlniee. l.i8jsp. poslopjem, lept-ga sadovnjaka, njiv in travnikov, ugodno naprodaj. Pripravno najbolj za obrtnika ali upokojenca. Cena 74.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sa leška dolina«. 12110-20 :nonadstropno vilo eno stanovanje z dvema sobama in kabinetom, eno s tremi sobami ln kabinetom, vsemi potrebnimi pritiklinami električno razsvetljavo in vodovodom ter ob-ežnlm osrrajenim vrtom v okolici Ljubljane, tramvajska postaja. — ugodno prodam. Pnizvp «e v ogl. odd. ».Tutra«. 12309-20 D^e novi hiši visokopritlični. tristanovenj ki. tik Ljubljane na proda" - oziroma oddam stanova nja. Vselitev takoj mogoča Mišv*4j. Moste, Ljubljanska ul. 37. 12213-20 Dvostanovani. hi*o z lepim vrtom p-^dam. Na-»lov pove ogosni oddelek »Jutra«. 12203-20 Hišo z vrtom eno ali dvostanovanjsko kupim z delnim odpl som Kmetske hranilnice v LJubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Šiška 100«. 12272-20 Hišo z gostilno in mesarijo dobro ldočo, sredi mesta, sedež okrožno sodišče med Zidanim mostom — Pragerskim se ugodno proda. Prevzem hipoteke. Ostanek po d'..« - -vru. Fonud'oe p'a »Srečo kupca« na ogl. odd. »Jutra«, LJubljana. 12274-20 Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam. — Rožna dolina, a. VI/41. 12148-81 Dvosob. stanovanje in priči k lin oddam « 15. majem. Linhartova 18. 12155-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam. Pre-dovičev* ul. 9, Moste. 12141-21 Na obroke prodam več stavfcišč po D n 3—4 ms. Pripravno za k« ko tovarno, upokojence ali uslužbence. Četrt ure od r>os-aie Pesnica. Mrdvwl. Dobrenj«. 12C61-20 Posestvo s trg*vvsk'm, ffostilniSkim in mosaT=kim 'okalom. zelo rentabilno, takoj ugodno prodam — Ponudbe na podniJnico »Jutra« v Celju pod »Len« lega«. 11929-20 Lepo hišo enonadstr.. z dvoriščem 'n »ospoda^k'^ poslnrrem. na Cevnem t.rsrn v S'ovenski Bistrici, dobro mesto za obrtnike, ugodno prr>dam Ponudbe na o.g'as. nddelrk »Jutra« rod »Ugodna prilika 1934«. 11880-20 Vinograd v Halozah 8 km od Pttra. v mrbnlj ši leffi. z lepo in veliko graščinsko hišo — tud" za tajce pripravno — 3 vini-*e'ske h:5-, 8 oralov ?rašsn;a na naslov o Frubel. Sv. Vid pH P'uju 11340 20 Solnčne parcele lepe. v Koleziji (Gerbičeva ta Linhartova ulica) naprodaj. Po:asnila daje K. JuTman. Selenburgova nI. 12101-20 Lep vinograd v krasni solnčno legi nad Sevnico, z viničarijo, kletjo s stanovanjem in vsem potrebnim inventarjem prodam po izredno nizki ceni 50.000 Din. — Semo resne ponudbe na ogla6. oddelek »Jutra« pod »Vinograd«. 1.2069-20 Več stavbnih parcel v Vodmatu naprodaj. Plačljivo tudi r vložnimt knjižicami. — Poizve se pri Oražmu na Selu pri Ljubljani. 11774-20 Posestvo 2 in pol orala zemlje, obstoječe lz njive, travnika. sadonosnlka. gozda pri D«vlr-t Ma-ljl v Brezju za 60.000 Din na-orodaj. Vprašati Ferrlo Marks. Jelačlčeva ulica št. 3, Maribor. 12366-20 Novo hišo blizu cerkve in kolodvora. pripravno za obrtnika "ali upokojenca, — tgodno prodam Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celtu pod znanko: »Savinjska do"nai 12373-20 V okolici Celia na proda1 enorfru^nska hiša s če"llarrfco delavnico. polee večjega vrta ie Se ena večja stavbna parcela, cena 60.000 D!ti. da-Pe se pro1a hl*-a z trostllno. mesa rilo stvom v industrijskem vi^in pri Cellu. C°na O7nooo r»1n r>a riii mesta Cel'« se pro-rla h'Sa 5! fos+llno. tr*o- ^rio in brlvnVn +»- •"<■>* =+anovnn1. cena ono ■nin. za "se 7!«rora1 ra- "ofip.i« ob'eVt<> dnt° PO- •a=nlla Rustja. P0>ko" trg. 12378-20 Trisob. stanovanje komfortno, oddam. Naslov v ogasnem oddelku »Ju tra«. 12149-21 Enosob. stanovanje tekoj oddam. Rožna dolina, c. III 7. 12121-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo, pritiklinami. i pritličju takoj oddam od -as'»im osebam. Nas'ov ^ oglasnem oddelku »Jutra« 12159-21 Dvosob. stanovanje lepo. b'"zu tramvae. pičeni oddam za prvi 'unij na Viču. n-stia na Brdo št. 15S, Bizjak. 12171-21 Trisob. stanovanje s kopataico — kakor tudi enosob. stanovanje s pred«.(ibn tako; oddam v Lej>odvorski ulici štev. 3. 12200-21 Moderen hotel 30 sob, v letnem ln rJmskem letovišču, zaradi bolezni poceni na-orodaj. Nadalie hiše od 30.000 do 1 000.000 pose stva, trgovine, žage ln m'lnl. — Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka ul. 28. Znamko za odgovor. 12362-20 Vinograd, posestvo krasno, 4C minut od postaje Slovenska Bistrica, obstoj eie lz 3 oralov vlnoerada, 2 oralov sadovnjaka. 2 oralov erozda, pet.sobne. opremllene gosposke hiše s pritiklinami, kleti z okoli 70 hi dobre vinske posode, vlnlčarije, zraven hlev za dve kravi krme Itd. naprodaj. Cena z vsem Inventarjem 125.000 Din. Oglasite se pri: Ivan čar, trgovec, Zgornja Bistrica, p. Slovenska Bistrica. 12368-20 Prostorno stnnov?r?e nasp-ori gVvnojn kolodvora takoj oddam v na;em. Vprašati v Mariboru. A'ek-sandrova 43. I. nads*rop;e 11941-21 Petsob. starovan?9 komfortno, v vili na Vrtač-1 nddnm za aviru^t. Te-tefon »vent. na razr»nias»o. Boh. Tobačna 14. 12082-21 Trfsob. stan^vanie komfortno, t sred" ni me-s*a takoi oddom. Nas'ov v og^^nem oddelku »Jutra«. 12059-21 Trisob. stanovanie s lc-opa'n!cn in vrtom oddam maWatvV d-užin: na KodeHevem. Malejeva St. 5 li2051-21 Komfortno stanovan5e , sob. s kopalnico ln drugimi pritiklinami oddam za Junll ali kas-neie. Vodmat. Clelerle-va 18. 11669-21 Dvosob. stanovanje moderno, s kopalnico, pritiklinami in vrtom oddam z avgustom v Zarnikovi ul. št. 9, visoko pritličje. 1j2197-21 Stavbne parcele nasproti kolodvora v Dev. Mar. v Polju prodam. V pačilo vzamem tud«i bra-nilne knjiž ce aH dobro imetja pni denarnih zavo Jiih Redka prilika za do br.« naložbo denarja. Po nudbe na; Ivan Razboršek. Triič. 11766-20 Polovico hiše stanovanjske ul trgovske, prodam ob najbolj prometni cesti in centralni iegi. Za kupca šesteobno sta no vanje v aotačroi iegi. Do pise poi »Ugodna lega« n« oglasni od dolek » J u tra « 11440-20 Nad 200 hiš gostllniske, trgovske, stanovanjske v Ljubljani ln na deželi, posestva in parcele, kupite najbolj ugodno tudi za knjižice potom Beall-tetne pisarne Grašek, Ljubljana, Masarykova št. 12. 12250-20 Stavbno parcelo 1500 m1 ve:-ik« prodam \ Tacnu pod Smerno goro. Restavracija »Sava«, Tacen 12187-20 Novo vilo enonadstropno, v Slski prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Ju;a ji v Mostah. Poljska pot. 29 12124-21 Dvosob. stanovanje ■komfortno, z ma;em odda Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon £606. 12198-21 Petsob. stanovanje v vili v Levstikovi ulici, z vsem komfortom oddam s 1. avgustom. Nasov pove o.g'a^ni oddelek »Jutra«. 12215-21 Enosob. stanovanje takoj oddam v Rožni dolini, cesta VI/4. 12276-21 Enosob. stanovanje lepo in zračno, manzardno oddam s 1. majem ali pozneje. Ogledati med 3. in 6. popoldne na Bloiweiso vi cesti 9/II. 12262-21 Trisob. stanovanje •oinčno, t bl&iai banske uprav« oddam. Ponudbe na oglas, oddolek »Jutra« pod »Udobno«. 12396-21 Moderno stanovanje v novi vili prodam. Nesiov v oglasnem oddelku Jutra. 12388-21 Enosob. stanovanje takoj oddem na Glineah. cesta 1/6. 13355-21 Dvosob. stanovanie s kopalnico takoj oddam v Suvoborski uniči št. 15 — Bežigrad. 12406-21 Sobo in kuhinjo z elektriko takoj p.x>-n i oddam. Bučar. Zg. S:ška 241. (Pod hribom). 12399-21 2 tanoi arija Beseda ' t>1n davek 2D1n za šifro ali dajanje na slova S Din Nalmanlši znesek i' nin Dvosob. stanovanie s pose'sko sobo. eventue^-no kopalnico itd., v centru iščeta s"are;ša zakonca za avgust. Točen plačnik Ponudbe na ogas. odde>k »Jutra« pod šifro »Lepo zračno«. 11380-21M Dvosob. stanovanje iščem t junijem ali pozneje. — Ponudba na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto 100*. 11324-2y« Dvosob. stanovanje komfortno, v centru ali severnem delu mesta išče boljša stranka. Ponud-be na ogla«, oddelek »Jutra« pod »•Avgriet«. 12350-21/a Dvosob. stanovanje t poselsko, event. kopalnico itd., v centru mesta iščeta starejše zakonca za avgust. Točen plačnik. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod šifro »L«-po« U3S0-21/a Mesečno sobo oddam s L a i 15. majem gospodu v KorVukovi uiioi št. 18. 12225.23 Opremljeno sobo oddam s 1. maje-m blizu Tabora v Ilirski ulici 29/1 levo. 12347-23 Opremljeno sobo lepo, £ post-bnim vbodom, takoj oddam. Domobranska cesta št. % 12144--3 Dvosob. stanovanie iščem za takoj. Naslov v oglasnem od-delku »Jutra«. 12386-21/a Dvosob. stanovanie s kopalnico, iščem čimprej za 3 od-as! e osebe. — ponudite na og'osni oddelek »Jutra« pod »Vzhod«. 11811-21/e Zakonca brez otrok iščeta na Gorenjskem za m»seo ju V i sobo « kuh: n:o. Ponudbe s ceno p°d »Počitnice« na og'asni od delek »Jutra«. 12120-21« Stanovanje ene sob" in kuh:n'e išč^ u.poko;enka. Ponudbe r>od »Mosto« na oglasni odde. lek »Jutra«. 1212?-21a Trisob. stanovanie Iščem s 1. ma ;em.. Ponttdho z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« p°d novanje*. 12189-21/a Enosob. stanovanie «-li prazno sobo « kabinetom. aH z ma:hno predsobo. v sredtai mes*« iščem avgustom. Ponudbe pod Državna namoščenka« na oglasni oddelek »Jutra«. 110.54-21/« )vosob. stanovanje s kopalnico — ter samsko sobo kopalnico in vsem kom foetom, t>boje v isti hiši, centralno kurjavo, v sredini mesua iščem s 1. avgustom 1934. fiačem trimesečno naprej. Pismene »onudbe na oglasni odde ek »Jutra« pod značko Trgovec 1500«. 1-1049-21/a štirisob. stanovanje moderno, v centralnoležeči vili ali biš\ iščem za avgust. Ponud'be z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra« pod »Sončno stanovanje«. 12058-23/a Trgovec z ženo išče ze takoj eno- aii dvosobno stanovanje v centru. Bartulovič, Kolodvorska So 12194-21/a Komfortno stanovanje obstoječe lz 5 sob, na Miklošičevi cesti, v n. nadstropju, oddam s 1. avgustom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 12233-2! Dvosob. stanovanje s kopalnico in poseisko sobico, v vili oddem stranki brez otrok za junij. Nasov » oglasnem oddelku Jutra. 12318-21 Enosob. stanovanje prostorno, suho m ztačno. točnemu plačniku takoj odda Peter Starin, Kavškove št. 5/1. 13314-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam v I. nadstropju na Vodovodn cesti 44. 13347-21 Dvosob. stanovanje v Ilinsk; ulici ;2 oddam s t. majem. 12303-21 Stanovanje v kleti sončno. 1 velika soba. lepa kuhinja ln vse pri tikline oddam s 1. junijem za 400 Din. Naslov se poizve v ogl. oddelku »Jutra«. 12319-21 Dvosob. stanovanje stalno s pritiklinami, ne previsoko, išče dvooseb-na stranka (državni uradnik) za takoj ali z junijem. Ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Točen plačnik«. 12308-21 Krasno stanovanje 5—fisobno v stmgem een trn m t* t« -ddam Ponudb* na >gasn »ddeiek J u tr* poO značk'. »K-.mfortn..« 12397-21 )vosob. stanovanje « pri-tiklinamti. iščt-m za ju-Rj a'ii avgust — pod Rožnikom, v Tmoivem, Koleci-ji ali ne Mirju. Ponudbe ne o?las. oddelek »Jutra« pod »Prijazno«. 12188-il/a Stanovanja iščejo stranke potom Realltet-ne pisarne Grašek, Ma-sarykova 12. Hišni lastniki prijavite! 122!>l-21a Stanovanje 3 ali 4 sobno, komfortno Iščem za avgust. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lepo. čisto«. 12237-21a Dvočlanska družina točen plačnik, išče dvosobno stanovanje v mestu. Faganelj, Hrenova U 12226-21a Dvosob. stanovanje s kopalnico, išče dvočlan Po nudbe z navedbo na-lemnlne pod »Tri odrasle osebe* na o^l. oddelek »Jutra«. 12414-21a Beseda 50 para. davek 2 Din za šifrn ali da-janle naslova 3D1n Najmanjši znesek 12 Din. Mirno sobo neopremljeno. « posebnem vhodom, event. s konalnt-eo. v okolišu Dukičevega b'oka in m ime "a '-dna dama z avgwom ali septeirb-om. Ponudbe nn: Dr. Trtnik, Geda':ška 4. 12052-23 S 15. majem oddam r»ar sto korakov od Z v o z d> e. snrro sramnemu bo-tt-iemu jrospodu ve'iik-0. rov-no. čisto, seoarirano, onremfeno sobo V -'-ov pove ojr'as. oddotoV »Jutra«. 12243-23 Solnčno Sobo 'etw ^p^eir-' :eoo. • brano *»T; b-ez. oddam tnVoi. — W'"r v og'asnem oddet. ku »Jutra«. 12137-23 Vis a vis gl. pošte oddam takoj v najem lepo pisarniško sobo s posebnim vhodom. — V primerno najemnino všteta električna razsvetljava, topla voda. Souporaba telefona. — Ponudbe pod »Maj« na ogl. odd. »Jutra«. 12258-23 Sobe išče Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo oeneoo — z vso oskrbe iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soba«. 12041-23i4 V ceneni mesta oddam sotMnemu g-o*r»odit fisto in zračno sobo po zmerni cen«. Naslov v oddelku »Jutra«. 12102-°?, Onremlleno sobo oddam bol-'Semu ffosoodu 00'ep nnive-^e. N<".s'ov v oglasnem oddelku »Jutra« 12142-23 Solnčno sobo opremHeno in prazno, oddam v cen*"!!. Nas'ov v og'osnem oddelku »Jutira«. 12136-23 Sobo s kooalnico oddam 2 osebama z oskrbo po 750 r»>le? nebotičnika. (Lift.1 Naslov v osi. oddelku »Jutra«. 12159-23 Sobo lep. oprrmljeno. z dvem« r»ostel;ama, oddam. Moste. Poljska pot 29. 12125-23 Lepo sobo mod*rr. • opremljeno, z jn-tranjlm »olncem. vhod sena r ran « stopnišča. oddam bolnemu gospodu. — Vorašati med 1. ta 3. — Marmontova uil. 18. M- r 'e. 2x zvoniti! 12103-23 Sobo s posebn;m vhodotn oddam solidnemu gospodut Domobranska cesta 25. 12! 05- 23 Malo sobico s posebnim vhodom oddam Naslov v ogosnem oddelku »Jutra«. 112164-23 Opremljeno sobo soilnčno, mirno, poseben vbod. 7 minut od glavne pošte, takoj oddem. Gra-daška ul. 8/L 12163-23 Sostanovalko k boljši mirni gd'čni v no vi vili v lepo solnčno «*> bo sprejmem pri cerkvi sv. Krištofa. Natančneje pove oglasni oddelek »Jutra«. 12138-23 Sostanovalko sprejmem. Mestni tre št. 13. Poizve 6e spodaj v gostilni. 12273-23 Sobo oddam takoj gd5. aH sospodu. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 12295-23 Sobo s separatnim vbodom, iS?« gospM z dežel«, ki prenočuje včasih v Ljubljani. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Dežele«. 12088-23/a Opremlieno sobo oddam bolišemu gospodu s posebnim vhodom ln sprejmem nekai gospodov na dobro domačo hrano. Naslov v o=rl. odd. »Jutra«. 12296-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom ta lučjo oddam si«'ni oseb-' za ?00 D:n. Zupančič. Kolo. dvorska u':ca štev. 1.1 TI. 12297-23 Opremlieno sobo s poseb. vhodom in eVk-t —'ko oddam v Trr-ovom. Razootna 6. 12301-23 Čisto sobo oddam mirnn" osebi na HV. R-eisovi cesti 4. pritličje levo. 12:91-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, oddnm Nn«'o-r x og'asnem oddelku »Jutra«. 12316-23 Prazno sobo s štedilnikom in p.vebn:m vhodom takoj od'"«m v Z?. Šiški 176 — Soančeva pot. 13313-23 Sobo moderno oprem "'eno. z 2 balkonoma, oddam na Miklošičevi cesti štev. 19'HI. 1 £350-22 Opremljeno sobo z vhodom s ftomric itn elektriko tekoj oddam stalnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12357-22 Veliko sobo s posebnim vhodom takoj odda Pavlin v Zg. S^ki 239 (pod hribom). 12310-23 Eno ali dve osebi poceni sprejmem v popo'r-0 oskrbo. Krekov trg 1el. odd. »Jutra«. J C48-22 Sostanovalko -voHšo oro* pod :čn o sprej mem v prostorno in pri laz no sobo po zmerni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12053-23 Opremljeno sobo e posebnim vbodom, takoj oddam Cesta v Rožno dolino 14/1. 12394-33 Opremljeno sobo blizu sv. Petra poceni odda m eni ali dvema osebama. — Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra«. 1E387-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam s 1. majem v Tavčarjevi ulici št. 2/1 desno. 12395-33 Eno ali dve sobi z vhodom s stopnjišča oddam. Naslov pove oglaesni oddelek »Jutra«. 12389-23 Blizu univerze oddam lepo opremljeno ulično sobo. Elektrika, parket, vhod z hodnika. Rimska cesta 2, levo, II. nadstr. 12415-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, z vsem komfortom, separirano, zraven Evrope oddam s 1. majem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 12332-23 Separirano sobo v centru s souporabo kopalnice oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 12345-23 aeseda 1 Din davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanJ4i znesek 17 Din. Trajne kodre prvovrstno po konkurenčni ceni izvršuje Josip Holy, dplomlran lesničar ta frizer, podružnica Rogaška Slatina. Odprto od 10. maja do 25. septembra, 1187-6-30 Mojstrica kozmetike Slava Gril, Beethovnov« lo, Ljubljena, se priporoča cenj. damam. 12176-30 Slike za legitimacije izdeluj« najhitreje fotograf Hibšer Hugon, Ljubljen«, Sv. Petre cesta štev. 25. Telefon 3911. 65-90 Kožuhovino v shrambo sprejema in etrokovnjaško moderniziranje ta popravil« čez poletj« po polovičnih oeneh. Krznarstvo K e n k, Ljubi jana, Židovska al. 3. Plačilo pri prevzemu. iii0e-80 Obrtni list za trgovino mešanega blaga. ugodno oddam. Nasior r>ri podružnici »Jutra« v Ceuu. 12376-30 Sostanovalca z vso oskrbo, ali tudi brez hrane sprejmem po zelo nizki coni v zračno ta solnčno sobo v F'orijansk.i uici 19 II. nadstr. 12346-23 Separirano sobo oddam takoj ali s 15. ma jem v Rožni ulici št. 3/1 12327-23 Opremljeno sobo takoj oddam. Poizve se v trgovini Medica, Tržaška cest« 4. 12401-23 Oddam sobi eno za 2 gospoda, dru-za gospodično. na1 -ale s hrano. Sobi sta solnčnl, zračni ln se-pariranl, Znbjak, Hrenova 24. 12352-23 Beseda 2 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Poroke vseh stanov in ver posredujemo najdiskretneje. Za naše ponudbe jamčimo. — Obiščite nas s polnim zaupanjem! Prospekte razpošiljamo pnoti vposlatvi 10 Dm v poštnih znamkah. — »Fidee«, Zagreb. Tkaičičeva n-'-ca. 4. 11948-25 Ločenec ne po lastni krivdi, 50 le* star, trgovec, gostilničar in posestnik, želi dobro gospodinjo z nekaj premoženja, za skupno gospodinjstvo ali poroči tev. — Resne ponudbe na podružnico »Jutra« pod znački »Srečna bodočnost«. 11926-29 Posestnikova hči srednjih let, pridna 1n poštena. želi poročiti ftarej-šeg« železničarja ali dru-sega državnega uslužbenca Ponudb« na podraž. Jutra v Mariboru pod »Cenitev«. 11932-26 Gospodična iz boljše kmetij«, gospodinjsko naobražen«, želi poročiti gospoda od 5i5— 32 let v državni rfužbi. Dopis« pod »Sreča ▼ za bonu« d« oglasni oddelek »Jutra«. 12131-25 Uradnik podeželsko v »t-t industrije — let star domačin, čiste pretek •osti, baje čeden, strogo soliden, značajen, s č strtm.il i jonsk i m prlliia u k om — želi T svrho prižeuitve (ženitve) resnegu znan.e z boljšo, premožno dežcla.n-ko. lepe zunanjosti in približno enakih lastnosti. — L,e resne ponudbe s sliko :.-osr, ca oglasni oddelek i. 1 n.tra« pod »Ekonom«. 11764-25 Gospodično (vdovo) ot nuf.-a [—»tstvo ali i.brt, bi poro&il. Po-nud t-? n oglasni oddelek »Jutra« vd "»Državni uslužbenec«. 1212S-25 Obrtnik ••ir 29 let. želi znanj« s * mmtično gospodično obrt-a i no. z 20—»-000 Din — v „vrho ienitve. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod ,0'sta preteklost«. 13196-25 Življenjskega druga kultiviranesra. značafne- d "Z- i'*1' Električni klavir orezhiben '"m, prodam Tudi ?a vlogo Ljudske posojilnice ljubljanske. v: u ■■ na 8. 12340-26 iBeseda ) Din daven ^ f)it. za šifro šjanjp na slova S Din Najmanj znesek 11 Din Pse, nemške ovčarje z rodovnik in. 2 meseca stare, oddam sredi maja Teodor Drenig, Ljubljana. Drenikov vrh. 12150-27 Beseda 1 Din daveR 2 Din za šifro ali da^ame na slova 5 Din Najmanjši znespk 17 Din Privatne informacije strogo zaupne, zanesljive: življenje, prejšnje življenje druži1«, tmetek. zveze (za konolom. nezvestoba) preiskuje. nadzira in spremlja po vseh krajih naše in tu iih držav proti zajamčeni disk reci ji informativni za vod Hinko Glocke. Zagreb Baruna Jelačiča 2/1. Oseb ni obiski in pi«mena v[>ra tenja. absolirme diskreeija _____11 416-J1 Cenj. občinstvu naznanjam, de sem prevzel ".■n zopet o*voril ste poznan« peka-no Mi sie j v Mariboru rta Koroški cesti 21. Za c*m;. oh'sk se priporoča Pot.^vlk Matija. 12094-31 Izjava Spodaj podpisani izjavljam. da nisem plačnik doleov hčere Fran-čižke Podr^kar. Anton Podrekar. Tržič. 12325-31 Beseda 1 Din da"pk 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši rnesek 17 Din. Motor za žagan:e. znamke »1/0-renz«, dobro ohranjen, skoraj nov. prodam po zelo nizki ceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11S33-29 Pletilne stroje it. 8/80—10/80—100 — te-r entel stroj kupim. Ponudbe z navedbo cene na neslov: Kati ?,;be-t — Zidani most. 12176-29 CevTarski stroj dobro ohran en poceni pro da Antj D3garin. Moste. ■Zeloška cesta" 4. 12060-29 Tražim motor na opojni plin oko 20—40 Ks fK>d»-s«n za pogi>n svjet !a sa plinsk m gen.'rarorom za koks I svim normalnim priborom upotrebljen ali " iJ"bro.m stanju z« odmeh Ponude sa oznak-om fabr kara ' i sv'h tehr'čkil) P" i a rak* na;hir>m'je Hote' M lin »v, Ing. K-v« ganjen 12106-29 Ob nenadni, tragični izgubi mojih zlatih .:vtročičkov Darinke* Lepše In MIržka mi je došlo toliko izrazov iskrenega sočutja in toplega so-žalja, da mi ni mogoče se vsakemu posebej dostojno zahvaliti. Posebej se zahvaljujem najiskreneje gosp. direktorju pošte in telegrafa dr. Tavzesu, celokupnemu uradu pošt. in telegrafske direkcije, č. g. župniku v Sp. šiški, upravniku policije g. Kerševanu, vodstvu dekliške šole v Sp. šiški ter vsem, ki so na kakršenkoli način pokazali ume-vanje ob tem pretežkem udarcu usode. še enkrat vsem in vsakemu — iskrena hvala. Ljubljana, dne 28. aprila 1934. 4020 ŽALOSTNA MAMICA LOESKE, IN SORODNIKI. Šivalni stroji stroj za enflanje znamke »Pfaff«. za krojač'-in Čevljarje — ter šivaln' skorn novi po 7-'kt niz ki cen' nap-n-dfll VpraJnt v trg" vini J Korenčan v Ljubljani, Mestni trg 20. 12211-25 1 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes ob l/21. zjutraj nenadoma za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni skrbni oče, soprog, brat in svak, gospod i p POSESTNIK Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 29. aprila ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Kolezijska ulica 6, Trnovo, na pokopališče pri Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v Trnovski cerkvi. V Ljubljani, dne 28. aprila 1934. 4024 mm* Žalujoči ostali. Anton Šinkovec, trgovec v Ljubljani, sporoča v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je njihova predobra mama, gospa URŠULA POSESTMCA V HOMU PRI ŠT. JANŽU v četrtek 26. aprila previdena s sv. zakramenti v 73. letu starosti zatisnila za vedno svoje trudne oči. Preblago mater smo položili k večnemu počitku v soboto, dne 28. aprila dopoldne na pokopališču v št. Janžu. Naj ji bo Bog dober plačnik. Ljubljana-št. Janž, dne 28. aprila 1934. 4032 žalujsči ostali. Parketne deščice, trst je za strope, asfaltno strešno lepenko, Mttsmenfut© za izolacijo, i streSni lak ln razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri tvrdki JOS. PUH, LJUBLJANA Gradaška ulica 22 Telefon St. 2513 131 Ogriiftfalke modne ln praktične in vse vrste modnih ln športnih pletenin, blu-re, kopalne obleke nudi najceneje tovarniška zaloga Sv. Petra cesta Stev. 38 HMMMBBBBMBMBi VSEM DAMAM! Na podlagi nedosegljive kemične prepa-racije, izvršuje garantirano ln prvovrstno trajno ondulacijo SALON POLANC, Kopitarjeva ulica 1. Dame se vljudno opozarjajo, da sem čim prej prijavijo, ker se delo izvršuje strokov-njaSko in precizno. Cena 80.- do 100.- Din. AVTOMATIČEN INFORMATOR z naslovi vseh ljubljanskih trgovcev, zdravnikov, notarjev, uradov itd. ter vseh industrij cele Slovenije je postavljen pri glavni pošti. 4022 VsaU naročnik „JUTRA — fe zavarovan — za lO OOODin! u nna Prošnje je vložiti najkasneje do 15. nvaja 1934 pri občinskem uradu Muta, 4006 Predsednik: Hribernik 1. r. Z balzamskim učinkovanjem kisi-kove kopeli se Vam povrne zdravje in lepa oblika nog v štirih dneh! Otekli sklepi, kakor tudi težka tn nes.igu.r-na hoja uničujejo poponoma vtis, ki ga zamoreta os te vi ti ljubek obraz in lepa po-•tava, ker se popolnoma po pravici predpostavlja. da se žens-ka, ki ne posveča svojim S nogam n:keke [težnje, zanemari tudi v dru-| g>-m pogledu. Vraka žena lahko zadobi le-9 De sk.epe in vitke noge. ako stopi v la-8 vorju tople vode nekoliko d-ekegr^imov sv. | R.oka soli. V tej belzemski kopelji je tre-' be kopati noge 10 miimrt. V tem času pre- idejo bolečine, pečenje ne* in otekline kakor čudež. Vode. ki je nasičena e kisikom, prodre v pore, omehča trdo kožo in kurja očesa v toliki meri. da iih lahko bre« noža in bre* britve a pretiran odstranite za jed no s korenino. Izdaten zavojček «v. R-oka dobite že za ceno 9.— Din. Za polepšan je lepote uporabljajte RIV0L1 PUDER ki j« najpotrebnejše sredstvo, da ohranite svojo mladost in lepoto do pozne starosti. P-jd«r Rivoii ne somo da bei kožo, on tudi ublaiuj« in izenačuje kolo obraza in vsebuj« najfinejše sestavine. ki posebno delujejo v prilog 'epoti. Z uporabo pudra Bivoli, ki ne vsebuje niti malo Sivega srebra, postane lice nežno, gladko in ba.riun.-sto. Dobiva se" t vseh barvah po 10.—. 15.—, 20.— in 50.— Din; kjer ga nimajo T zalogi, ga vam pa pošlje PARPUMERUA IN KOZMETIKA RIVOLI francosko skladišče Osijek BreipJaSno pošljemo naš cenik in katalog «a pol epSa vanje. Razprodajam po nenavadno nizkih cenah avtomobile znamke OPEL, STUDEBAKEft, PERL, BEDFORD radi opustitve. Dajem tudi na ndobna odplačila. Primer: Studebaker pulman limuzina 7 sedežev, 8 cvl. z prostim tekom preje 260.000 sedaj Din 150.000. OPEL G. M. €. 6 cyl- lim. 4 sedežen Din 49.950. OPEL motocikl 500 ccm z elek. instalacijo Din 12.000. Izkoristite priliko polovične vožnje za časa velesejma pa si jih oglejte. Na skladišču šasije od 2—3 in pol tone osebnih voz, avtobus s 27 sedeži. Rezervni deli po najnižjih cenah 2LATKO KARDOŠ ZAGREB. Iliea 73. 3793 o / prihranka ssa gorivu Vara nudi Diesel M. A. N. V veliki žalosti, ko se je nenadoma in prerano poslovil od nas ter odšel k Večnemu naš blagi, nepozabni oče, gospod Anton Pintar tajnik Zveze združenj gostilniških podjetij Dravske banovine v p. in posestnik v Kamniku amo prejeli od vsepovsod številne izraze odkritosrčnega »ožalja in sočutja ter tolažbe v težkih urah. Zahvaljujemo se vsem našim prijateljem in znancem, ki so nas tolažili in bodrili, ki so se spomnili dobrega pokojnika v molitvi in ga v tako častnem številu spremili na poslednji poti. Posebna zahvala pa gre g. Cirilu Majcenu, predsedniku Zveze združenj gostilniških podjetij, za njegove v srce segajoče poslovilne besede na pokojnikovem domu, čč. duhovščini iz št. Vida in Kamnika, gg. pevcem iz Ljubljane za poslovilno petje, pevskemu društvu »Lira«, gasilnemu društvu in godbi iz Kamnika za častno spremstvo na poslednji poti ter domačemu časopisju, ki se je v iskrenih in toplih stavkih spomnilo pokojnikovih zaslug in njegove priljubljenosti. V Ljubljani, dne 28. aprila 1934. : i i";:--! j/v.f- • ..•-., ŽALUJOČI OSTALI. mmia ZAHVALA Za vse izraze spoštovanja, tolažbe in pomoči v času bolezni in smrti, gospe gto •• M&S&^Hf e izrekamo najiskrenejšo in najudanejšo zahvalo, posebej še gospema Mici Milčinski in Ani Arkovi, g. dr. Otmarju Krajcu in g. župniku Janku Barletu. Pravtako se toplo zahvaljujemo za vence in cvetje ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagopokojno spremili na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 27. aprila 1934. 4018 Žalafoči ostali. t h-. V neizmerni žalosti javljamo tužno vest, da nas je naš nad vse dobri oče, stari oče itd., gospod Mihael Markovič RAČUNSKI NADZORNIK V P. v soboto, dne 28. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v Vidmu, v ponedeljek dne 30. t. m. ob 16. uri pred župno cerkvijo, od koder se bo truplo pokojnika prepeljalo z avtomobilom v Zagreb, kjer se bo vršil pogreb v torek, dne 1. maja ob 11. uri dopoldne ob rodbinski grobnici na Mirogoju v Zagrebu. Videm pri KrSkem, dne 29. aprila 1934. 4023 ŽALUJOČA ŽENA, OTROCI IN OSTALI SORODNIH. tt. tt: 40 Krinka proti krinki Romao morda je bolna na živcih. Ne raz- »Pojdiva, dr. Roullier burjajva j€ ...« Tako govoreč sem izkušal potegniti dr. Roullierjia s seboj. A tisti mah se je iztegnil skozi okno samokres, in jeklen glas je zakKcal: »Stoj!« Nehote sem obstal. Dekletove oči so bile take, da se mi je zdelo najbolj pametno, ubogati jo. »Roke kvišku, gospod... gospod.... saj veste, da vas poznam ...« Nisem se upal obotavljati in sem vzdignil roke. Dr. Roullier me je pogledal z izrazom brezmejne groze. »Da, vas mislim... Onega gospoda, ki mu na žalost ne vem imena, pa prosim, naj takoj pošlje po detektiva Younga, da prime morilca!« »Morilca?« je zavpil dr. Roullier. »Da, samo podvizajte se ... Ta človek mi *je že enkrat ušel...« je rekel ženski glas skozi okno. Dr. Roullier je odhitel z naglico, ki je njegovemu nadušljivemu telesu ne bi bil prisodil. Ko se j€ dr. Roullier odstranil, sem rekel: »Ali vam smem hitro nekaj pojasniti...?« »Ce zinete le besedico, sprožim brez usmiljenja. Ne dam se vam v drugo zvoditi za nos.« Gledal sem ji v oči, in Bog mi je priča, da te oči niso postav-T.ale njenih besed na laž. Bile so polne trde odločnosti. Ubila me ne bi bila, obstrelila pa prav gotovo, da M ml onemo®o£fla beg. Vdal sem se in vzdahnil. Deset besed, če bi jih bil mogel izpregovorHi z njo v štiri oSr, bi me rešilo. Pa mi ni dovolila, da bi ji M rekel tg x dr. Roullier; cm. Poslej je bila vsaka beseda prepozna. »Kaj se godi?« j« vzkliknil Young in strme pogleda! na samokres m na moje vzdignjene roke. »Gospodična Traerjeva, kaj pa delate?« se Se obrnH proti oknu. Mrzel in miren je bil glas, ki mu je odgovoril: »Mr. Young... ta človek je tisti, ki je umorri fconrak Traerfa, mene pa obstrelil... Izvolite ga prijeti!« Videl sem, kako je Young prebledel. »Ali, gospodična Traerjeva, če se le ne motite? Mr. Svendrup je snoči dokazal...« Samokres pri oknu je izginil, in glas je Tekel, še trte hi še hladneje kakor prej: »Prisežem, kolikorkrat hočete!... A dobro!... Ne primite ga, izpustite ga... Ko priplovemo v prihodnjo luko, vas dam z njim vred zapreti kot pomagača...« Okno je bilo prazno. Young si je obrisal potno čelo in s« obrnil k meni: »Gospod Svendrup... kaj... boste odgovorili na vse to?...« Njegova zadrega se mi je kar smilila, in veselilo me Je, da mi je boli, zaupal, kakor sem pričakoval. »To, da gospodična Traerjeva mora tako misliti o meni; da pa vzlic temu nisem morilec ...« »A pojasnite mi vsaj...« »Tega zdaj na žalost ne morem in tudi nočem...« Young je pristopil k meni. »Ali veste, kaj moram potem storiti?« je vprašal resno. »Svojo dolžnost. Primite me, ne bom vam zameri!...« »Moj Bog, kake zmešnjav«...« je zastokal Young. »AKi me ne boste uklenili?« »Ne, ker ne verjamem, da bi bili morilec... po snočnji noči ne več... A zapreti vas moram... Poldiva, dovolite, da vas odvedeni ...« Krenila sva mimo dr. RoullieTja, ki je mrmral za nama: »Oh! Ta prekleta paroplovna družba s svojimi morilskimi ladjami...« A že sva ga bila minila. V ladijskem zaporu V svoji ječi nisem slišal drugega kakor Šumenje morja, butanje stroja in skozi lino, zakovano z železnim drogovjem, kdaj pa kdaj zategnjeni, žalobn-i krik kake ptice. Prostor, ki je služil na ladji za ječo, j« bil spredaj, skoraj čisto na koncu. Močno guganje ladje, ki sem ga tu na koncu še posebno neprijetno občutil, mi je izprva povzročalo slabost, a vendar sem se ga tako kmalu privadil, da mi je kosilo že izvrstno dišalo. Res je, da sem bil v obupnem položaju. Ujet, oropan svobode, ki je nisem nikoli bolj nujno potreboval kakor zdaj, po patrovem begu. Kje so bili moji dragulji? Kdo je imel zdaj mojo skrinjico? Tolažil sem se z upanjem, da se pater ni zadovoljil samo z dragulji, ampak da je vzel tudi skrinjico s seboj, zakaj prav ta mi je bila najbolj nevarna. Skrinjica je bila zoper mene najzanesljivejši dokaz obtožbe, da sem umoril konzula Traerja. Moj položaj je bil več ko mučen, o tem je bilo škoda besed. Prepričan sem bil, da Youn.g zdaj preiskuje mojo kabino in da je odkril že marsikaj zanimivega. VendaT se nisem bal. Ni ga položaja, ki se človek ne bi mogel rešiti iz njega, dokler še sope zrak in dokler ima količka'] spodoben tek do jedi. Kokošje, purje. gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čobano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakoves Telefon štev. 59, 60, 3, 4. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE. ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! KONJSKA STRUNA (Bosshaar) Zimo za žimniee (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JEŠE, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! VRTNE SOLNČNIKE kep so najpopolnejša in najcenejša, ppavijo tisoče in tisoče mojih stponka Violine odDinJl-daijei Havafske gitape, Gitape - ..143,- - iklavirske harmonike. Mandoline •• •• 98,- ~ B saksofoni, troblje in t d. Harmonike "7-5- - I po najnižjih cenah haovečja DOMAČA strokovno ODPRE MU A TVRDKA. GLAZBJLA KRALJEVSKI OVOHNi OOBAVITELJ e & PROIZVOD GLAZBIL IN POTREBŠČINA NikoUčeva ul. 12./c. ZAHTEVAJTE CENIK TUJSKO - PROMETNO DRUŠTVO V KRANJSKI GORI razpisuje oddalo e © v kopališču »J A S N A« ob Pišenci pri Kranjski gori v najem. Pogoji kakor tudi vsa pojasnila se dobe vsak dan v društveni pisarni. Pismene ponudbe v zaprtih kuvertah naj se vložijo najkasneje do nedelje, dne 6. maja 1934. 3928 Prava lepota Ako hočete t .ietini resno Tržit: pravilno nego lepote, storite to po principu bioto&k« kulture, katera nima za cilj, da k vas napravi našnnnkano lutko t. j., da samo prekrije lepotne hibe s p.aft.jo šminke, nego je njena naloga, da vzpona in odstrani vznoke postanka takih hib in da vam da naravno ietinito lepoto in madeniško sveioet. Za to biol. negovanje lepote navajamo epo-daj pair svetovnozna.menitih epeoijalnih preparatov: NEČISTA POLT izgine tekom enega tedna ali dveh e pomočjo >kure tnščenja«. Neopazno za okolico obnavljale kožo in odstranjujete za vedno pri&če, ogrce, madeže, nagubano, raekavo, mastno bleščečo, ovene'o kožo in znake staranja. Garnitur« 120 Din. CREME »REGIS« i-z najfinejših vegetabilij pnotii premalo hranjeni koži. Nenadomestljiva krema za dnevno uporabo zoper drobne gube. Tuba Din 18.— in 40.—. RADILM-CREME vsebuje zajamčeno -md-j. Pomlaja kožo in jo napravi elastif.no. napet« in mehko. Doza Din 70.—. CREMA »A« zoper rdečico aosu iti obraza. ttepeh odličen Din 50.—. CREMA »PIGMAT« odpravi v najkrajšem času eolnčne pege. Lonček Ka 50.—. BRADAVICE in madeže odstranjuj« »Ingold« brez rezanja. Din 60.—. Mandeljevo mleko »ASIAMI« čisti in krča pore, odstrani šminko in oaret-i;«. Dn 50.—. EMULZIJA limonina, blaga, za umivanje obraza., ker mi'o škodi polti. Velika (steklenica D:n 50.—. POUDRE »REGIS« blag iz najfinejših substanc. Din 40.—. NEPRIJETNE DLAČICE na obrazu odplavi s korenino garnitura vRa-pidentli* D:n 50.—, po te'esu pa >Partioutc Din 100.—. ZA PREPOROD IN RAST LAS in aor>er prhlja.] je netia dkriljiv »BALSAM« Dn 35.—. VSAK SKA2EN NOS popravi za;amčeno »ORTHODOR«. Din 90—. PROČ ŠTRLEČIM USESOM pomaga, da e« zopet lepo poležejo »RECTO-DORc Din 90. PORAST TREPALNIC IN OBRVI pospešuje »AZtJATSKI SOK« Dn 40. »WIBRA« ima enako lastnost, obenem pa prijetno diši in po-temniuje. Din 50. BLEŠČEČE OČI in živahnost vam'daje »DLiMANT«. Neškodljivost zajamčena! Din 50.—. PREKRASNE KODRE preko noči i lotionom »ISOLDEc. Din 25.— In s k od -a lom »FEMINA« Din 8.—. ■ NERAZVITIM GRUDIM dajete polnost z g>aroitmro »JOLIFEMME« po pwfesor:u dr. med. R:ern. Din 135.—. PRI MLAHAVIH IN MEHKIH GRUDIH do#e«et« z garnituro »JUN0< topet "last-ičnost in napetost. Din 70.—. Original« SCHRODER-SČHENKE razpošilja »Omnia«, oddelek 1/8. Zagreb, Gunduličeva 8/1. Poštnina p™ plačilu v naprej 6 Din; po povzetju f« 12 Din. RAZPIS SLUŽBE OBČINSKEGA DELOVODJE Razpisuje se mesto obč. delovodje občine Podvelka z na-I ,stopom 15. junija 1934. Prošnje se naj vložijo najkasneje do 15. maja 1934 na predsedništvo občine Podvelka, pošta Brezno. Pogoji za sprejem so: v Službenem listu, 22 kos. z dne 17. marca 1934. 398S ZAHVALA Ob priliki tragične izgube našega sina vestra se najtopleje zahvaljujemo občini Ljubno za pomoč pri najdbi in prevozu, g. dekanu na Ljubnem za spremstvo, g. župniku v Lučah za svečan pogreb in nagovor, kakor tudi vsem ostalim, ki so mi kjerkoli šli na roko in se v tako častnem številu udeležili pogreba. 3983 Družina OSOJNIKOVA. tideloj«: BELA FETTMANN Zagreb. Masarykova e. 9. frev tem« tudi pre rleks. — Zahtevajte »rezplačni idustrova oi seniki 121 Csrjch zofe spalne fotelje, otoma-ne, modroce in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg štev. IS. Najstarejše kronične rane ZANESLJIVO IN NAGLO ZACELI »FITONIN« lek za »tare zanemarjene rane, kar ]e dokazano in ugotovljeno po našib zdravnikih in zdravstvenih zavodih. Bili so slučaji, ko so bile take rane stare preko 20 let, a so se zacelile v teku ie ne meseca dni. Steklenic« SO Din r lekar nah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico it. 14 pošlje »FITON« dr. i o. z., Zagreb 1-78. Registrirano pod 8. br. 1S81 — od 28. julij* 1933. <7žr> fOO NA ZAGREB. VELESEJMU! tC) i k \ LEPOTA! UB&BNOST! SIGURNOST! S T E Y R - W \Y'IEN I., SCITVVARZENBERGPLATZ 18 JUGGSLA'VENSKE STEYER TOVARNE DRUŽBA Z O. Z. ZAGREB, MAŽURANICEV TRG 5 BRZINA! EKONOMIČEN IN POCENI! E R K E A. G. GOSPODINJE!!! ALI VESTE, KAJ VAS ČAKA? Čaka vas diven okras za vaše stene, radost vsakega doma, skratka — prekrasen umetniški KOLEDAR „ČEMAŽAR" ki vam ga pokloni vaš trgovec. 3976 SPOLNE + BOLEZNI SIFILIS, KAPAVICO, BELI TOK jamorete Izlečiti orez strupenih injekcij (vbrizgavanj), brez živega srebra ln salvarzana, tisoči žen in moških se Imajo zahvaliti za svoje ozdravljenje (trajno) na priroden način „ preparaiu »EROS — G. 5« BREZ OVIRE V IZVRŠEVANJU POKLICA Sijajna priznanja; tisoči zahvalnlc. »Vlgi-t,acl« deluje zajamčeno zanesljivo ln zelo naglo. Učinek je v istim presenetljiv. Prof. Herry se Je IzJavU o nJem, da »dela pravo čudo« Uporaba Je za zdravje neškodljiva. Cena Din 120.—, za pcsebno močne ln zastarele slučaje Din 200.— Uspeh zalamčen v nasprotnem slučaju vrnemo denar. Razpošilja itslfeTir ■umr Hn<-Mkovr> I ihi-ntnf Pnh* RS-Vnele Bn*effrhnv* nI 10 1 I. f^SR 11OL ZA I L