Komentar tedna Kaj je lepšega kot slediti otroku, ki se razvija in rase. Slediti njegovemu vsestranskemu razvoju tja do 15. leta, ko se ta otrok spremeni, tako po videzu kot tudi po pomembnosti. V nederjih nove Jugoslavije se je rodilo mnogo krajev. Rasli so v povojni socialistični graditvi. Eni hitreje, drugi počasneje. Vsak izmed njih se je izoblikoval v svojstveno podobo. Novo Velenje je eno izmed slovenskih mest, ki so zrasli po vojni. Pravzaprav je Velenje, mesto ob bregovih Pake, dobilo Odrasel otrok mestne pravice šele pred 15. leti. Takrat je dobilo na levi strani, na nekdaj močvirnatem zemljišču, svoje mestno središče s kulturnimi, poslovnimi in drugimi zgradbami. To pa je za novo slovensko mesto pomenilo preporod. Dobilo je novo podobo, tako po zunanjosti kakor tudi v miselnosti. [Ljudem, ki so živeli doslej v tem novem mestu, sicer niso stopile v glavo „meščanske pravice". Priznanje, da živijo v mestu, jim je pomenilo nekaj več. Od njih je terjalo nove napore, da^v novem in tudi mladem mestu zgradijo vse tisto kar pripada kraju z večjim številom prebivalcev. Gradili so stanovanjske zgradbe, ob njih pa šole, otroške vrtce, kulturni dom, knjižnico, športna igrišča, dom upokojencev, zdravstveni dom, trgovine, kopališče, zelenice in sodobne poti. V mestu je živelo čedalje več ljudi. Malo prebivalcev se je izselilo, v mesto pa so prihajali novi. Tu so si itvarjali dom in se utapljali v novo okolje. Kaj naj pravzaprav zapišemo odraslemu otroku, ki letos >raznuje 15-letnico? Na kaj naj opozorimo, da bo še naprej :o lepo raščen? To brez dvoma ni zgolj naloga pisca teh rstic, pač pa vseh, ki v tem mestu živijo. Zdaj je ta otrok že toliko odrasel, da morajo v večji meri na njega vplivati v: )rebivalci. Odrasel je začetno obdobje razvoja. Zdaj prehaja v mladeniška leta. Za letošnji občinski praznik občine Velenje želijo temu Iraslemu otroku dati pomemben poudarek. Ne zgolj s tem, da bo osrednjo slavje na njegovi največji mestni ploščadi. Delegati bodo na slavnostni seji vseh treh zborov občinske skupščine sprejeli listino o mestu. Čeprav bo mestna listina sprejeta na slavnostnem zasedanju, pa nikakor ne bo zgolj manifestativni akt. Listina je potreba časa, je potreba razmer! Zdaj živi v zaokroženem mestnem območju nekaj nad 20 tisoč prebivalcev. Okrog mestnega središča so zrasle nove soseske, ki so nerazdeljivo vezane na mesto. Zato je potrebno mestu določiti meje, ga z listino uzakoniti in zavrtati njegov nadaljni razmah. Takšno potrebo narekujejo še druge okoliščine. Velenje je pravzaprav že priznano, da je središče širšega okoliša. Ob njem so kraji, ki ne nazadujejo. Ves razvoj mesta in krajev ob njem smo zapisali v srednjeročni razvojni program do leta 1980, torej v (dokument, ki načrtuje obsežnost določenega območja. Če je Velenje središče razvoja Šaleške doline, precejšnje pokrajine na Slovenskem, mora njegov razvoj biti načrtovan tudi v vseh republiških urbanističnih in drugih načrtih. Tega sestavljalci teh ne bodo smeli prezreti, saj Šaleška dolina in Velenje v narodovi naprednosti nista nepomembna dejavnika. Prezreti pa tudi ne bodo mogli zavoljo tega, ker Velenje še naprej raste, se razvija in dobiva čedalje vidnejšo podobo večjega mesta z vsemi potrebnimi institucijami in mestnimi hišami. Že zaradi vseh omenjenih dejstev bo podpisana mestna listina akt, ki bo dejansko uzakonil vse kar je potrebnega za nadaljnji razvoj mladega mesta Velenje. LJUBAN NARAKS V VELENJSKI OBČINI OBČINSKO PRIZNANJE SKUPŠČINE OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH Občanom občine Velenje ŠMARJE PRI JELŠAH -9. september (ln) — Ob letošnjem občinskem prazniku je skupščina občine Šmarje pri Jelšah podelila sedem občinskih priznanj in štiri denarne nagrade. Občinsko priznanje za solidarnostno akcijo pri gradnji nove osnovne šole v Zibiki na Kozjanskem so prejeli tudi občani občine Velenje. ZBORI OBČANOV PRED N PRAZNIKOM [V velenjski občini bodo od do 24. septembra zbori ov, na katerih bodo razgali o izvajanju planov kra-ih skupnosti do konca leta [74, o predlogu krajevnih > Podpisali pogodbo za dobavo opreme _ za TEŠ 4 VELENJE, 10. tembra - Popoldne _ glavni direktor Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje, dipl. ' inž. Mirko Bizjak, predstavniki temeljne organizacije združenega dela 1 Termoelektrarna Šoštanj, celjske Kovinottehne ter ; nekaterih inozemskih firm podpisali pogodbo o dobavi opreme za novo Termoelektrarno Šoštanj IV. sep-so skupnosti za prihodnje leto, potrdili bodo srednjeročni razvojni program do leta 1980 in izvolili predstavnike, ki bodo ta načrt podpisali na svečanem zasedanju občinske skupščine letos 5. oktobra. Poleg tega pa bodo občani še razpravljali o predlogu statuta njihove krajevne skupnosti. Zbori občanov bodo po naslednjem razporedu: v Belih vodah 15. septembra, Bevčah 22., Cirkovcah 15., Gaberkah in • REGIJSKI ODBOR ZA POMOČ KOZJANSKEMU Svet osmih občin širšega celjskega območja jc na zadnji seji v Velenju sklenil, da v prizadevanjih za odpravo posledic potresa in sistemske ureditve zbiranja sredstev ustanovi poseben Odbor za izdelavo programa za sistemsko zbiranje sredstev za odpravo vzrokov posledic potresa in manjše razvitosti tega območja. Odbor mora preučiti celotno prbblematiko in jo predložiti v razpravo in sprejem prisiojnim republiškim organom, kot Gospodarski zbornici, slovenskemu Izvršnemu svetu itd. Pri pripravi tega programa mora odbor upoštevati, da bo zbiranje sredstev urejeno predvsem za intenzivno razvijanje gospodarstva na manj razvitih območjih celjske regije. Za predsednika odbora je bil imenovan Nestl Žgank, predsednik Skupščine občine Velenje, za člane pa Jože Lojen, predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, Jože Marolt, predsednik Skupščine občine Celje, Vinko Jagodič, predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju, Franjo Tcpej, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice ter Janez Zahrastnik, sekrctai Medobčinskega sveta Zveze komunistov Celje. PETNAJST LET MESTA VELENJA - Letos mineva 15 let odkar je Velenje dobilo mestne pravice. Velenje ima zdaj nekaj nad 20 tisoč prebivalcev in spada med večja mestna središča na Slovenskem. Občani velenjske občine bomo zadelj tega svoj občinski praznik proslavili v Velenju, na njegovi osrednji ploščadi na Titovem trgu. Delegati vseh treh zborov pa bodo na svečanem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine podpisali listino o mestu. 13. septembra 1974 leto X št. 35 (243) cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks Delovni ljudje in občani velenjske občine so začeli 3. avgusta graditi v krajevni skupnosti Zibika novo šolo za tamkajšnje otroke. V to solidarnostno delovno akcijo so se zelo množično vključili tudi mladi iz vse občine, med njimi tudi mladinci iz Gaberk, ki so 17. avgusta navezali prve stike z mladimi v krajevni skupnosti Zibika. Družmirju 21., Gorenju 22., Lokovici 20j Podkraju in Kav-čah 15., Paki 15., na Plešivcu 22., v Pesju 24., Skorno - Florjanu 22., Škalah 21., Šentilju 21., Šmartnem ob Paki 20., Topolšici 22., Šoštanju 24., Zavodnjah 15., Starem Velenju 19., Stari vasi 23., Šaleku 21., Konovem 14. 9. Šmartnem 20. septembra. Vabimo občane, da pridejo v čim večjem številu na zbore občanov. Ob tej priložnosti so se dogovorili, da bodo mladi Gaberčani pomagali tudi pri obnovi posameznih kmetij v Zibiki, ki jih je junijski potres najhuje prizadel. Poleg tega so se dogovorili, da bodo sodelovanje_ krepili tudi potem ko bodo ublažene posledice junijskega potresa ter ga razširili še na področje kulture, športa -in druga področja. Zato so sklenili, da se bodo pobratili. V soboto, 17 septembra so se sešli v gasilskem domu v Gaberkah na skupno sejo predstavniki obeh mladinskih aktivov. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Zibike in Gaberk. Trideset mladincev iz Zibike je najprej pozdravil predsednik mladinskega aktiva iz Gaberk Rajko Slamek in poudaril, da jih bo njihova odločitev skupno vodila po poti samoupravne socialistične usmeritve, na čelu katere je tovariš Tito. Darko Šega, predsednik mladinskega aktiva iz Zibike pa se je mladim Gaberčanom zahvalil v imenu mladih in krajevne skupnosti za dosedanjo pomoč. Nato sta predsednika podpisala listino o trajnem pobratenju aktiva ZMS Zibika in ZMS Ga-berke. S sobotne slovesnosti v Gaberkah so mladi poslali tudi pozdravno pismo predsedniku SFRJ in Zveze komunistov Jugoslavije Josipu Brozu Titu, v katerem mu sporočajo, da so navezali trajno sodelovanje ter ga seznanjajo z akcijo velenjske občine v Žibiki. V pismu tovarišu Titu so med drugim še zapisali: Odločili smo se, da bomo odslej mladi iz obeh krajev skupno negovali in čuvali temeljne pridobitve naše socialistične skupnosti bratstvo, enotnost in solidarnost. Ob podpisu listine o sodelovanju in trajnem pobratenju ti mladi, dragi tovariš Tito, znova obljubljamo, da bomo varovali vse pridobitve naše socialistične skupnosti. Vsi pa želimo, da nas še dolgo vodiš na naši samoupravni socialistični poti! Po končanem podpisu listine so mladi iz Gaberk pripravili svojim sovrstnikom iz Zibike še pester kulturni program. Listino o trajnem pobratenju in sodelovanju sta podpisala predsednika mladinskih aktivov Zibike in Gaberk Darko Šega ter Rajko Slamek. ■ : ZADNJE DNI PO SVETU... Po sprejemu v skupščinski dvorani so si delavci občinskega sodišča ogledali skupaj s predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij gradbišče novega sodišča, ki bo hkrati tudi dom družbenopolitičnih organizacij. Sprejem sodnikov Predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank je sprejel 3. septembra ob dneyu slovenskega sodstva sodnike in delavce občinskega sodišča v Šoštanju, jim čestital ob njihovem prazniku in jim zaželel, da bi tudi v prihodnje delali tako uspešno kot doslej. Predsednik občinskega sodišča Milan Topolovec je na kratko orisal tridesetletni razvoj novega sodstva ter se še posebej zahvalil predsedniku in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij občine, ki so vseskozi podpirali delo sodstva in upoštevali njihove želje. Prav tako sc je zahvalil predsedniku, ki je na sprejem povabil tudi nekaj delavcev, ki so na tem področju delali v- najtežjih letih novega sodstva, zlasti v prvih povojnih letih. 9 SPLETIMO ZA OTROKE___ PORUŠENE ZIBIKE Gospodinje, dekleta, žene, vse. ki znate plcsti, pozivamo vas k novi akciji. Pozivamo vse, ki pletete na stroj ali na roke, spletite otrokom porušene Zibike, karkoli gTeje. Izdelki naj bodo delo naših rok, vseeno pa je, če so pisani ali narejeni iz preparane preje. Zbirališče izdelkov bo v avli občinske skupščine v Velenju. Sprejemata tovariša Hajsinger in Kranjc. Žena, ki je vseeno pripravljena sodelovati, a ji pletenje ne gre od rok, lahko prinese volno. Spletle bodo druge. Izdelke prinašajte dopoldan ali popoldan. Tovariša sprejemata od 7. do 17. ure. Akcija pletenja bo trajala do 5. oktobra, ko bi delegacija žena, ki so pletle, izročile zibiškim pionirjem darila velenjskih žena in deklet. Sodelujte v tej enkratno resnično samo ženski akciji! Najhuje je, če matere vidimo prezeblega otroka! Ne dopustimo tega! DPM VFLFNJE • SKLEPI SVETA OSMIH OBČIN VSI V AKCIJO! Poročali smo že, da je bila 29. avgusta v Velenju seja sveta osmih občin širšega celjskega območja. Na seji so bili sprejeti naslednji sklepi: V zvezi z odpravljanjem posledic potresa v občini Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju se poziva vse temeljne organizacije združenega dela, samoupravne organizacija in skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji, da se vključijo v solidarnostno akcijo za pomoč prizadetim in po zgledu velenjske občine, ki bo v dveh mesecih zgradila v Zibiki na Kozjanskem „Solo solidarnosti", po svojih močeh pristopijo h konkretnim oblikam pomoči. Predstavniki v svetu osmih občin bodo v svojih občinah še posebej poskrbeli za akcijo temeljnih organizacij združenega dela pri odpravi posledic potresa in na prvi seji sveta osmih občin poročali o uspehu teh akcij. To poročilo se bo objavilo. V vseh občinah širšega celjskega območja se organizira ponovna akcija „13. julij", to je delo na prosto soboto s tem, da gre ta zaslužek v poseben sklad za odpravo posicdic potresa. Zaradi enotnosti te akcije se predlaga, da se izvede v soboto, 21. septembra, in da enodnevni zaslužek tega dne odstopijo vsi zaposleni v kakršni koli obliki zaposlitve in ne glede, ali je to soboto resnično delal, bil na rednem cziroma bolniškem dopustu, ali bil kako drugače odsoten. Pristojno banko, ki odobrava kredite prizadetim po potresu se pozove, da preko svojih organov ter republiških in zveznih, omogoči tak postopek pri odobravanju kreditov, da bodo prizadeti izjemoma lahko koristili kredit ne glede na obvezni 20 % polog, toleranco merske enote in kreditno sposobnost kmeta. Za izvršitev tega sklepa sta zadolžena predstavnika Skupščine občine Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah. Svet osmih občin širšega celjskega območja imenuje v komisijo za ugotovitev stanja v samoupravni in poslovni organiziranosti Skupnosti temeljnih organizacij združenega dela elektrodistribucijskega preskrbovalnega območja Velenje in za pripravo predlogov za sodobno organizacijo v samoupravni in poslovni sferi v korist potrošnikov in v korist delavcev v skupnosti temeljnih organizacij združenega dela za dvig njihovega osebnega in družbenega standarda Jožeta Jana, predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec. Drugi člani te komisije so še Boris Božič iz Celja, Janez Močan iz Sevnice in Janez Pelko iz Velenja. 8 ■ ■ ■ 8 ■ ■ • NEMIRI PO PRIZNANJU Samo nekaj ur po podpisu sporazuma, s katerim je Portugalska priznala neodvisnost Mozambiku, so se začeli v nekaterih večjih mestih te dosedanje portugalske kolonije na vzhodni afriški obali nemiri, ki so jih začeli belci, nezadovoljni s sklenjenim sporazumom. Ni verjetno, da bi ta upor bele manjšine v Mozambiku lahko preprečil uresničitev v Lusaki podpisanega sporazuma, po katerem se je Portugalska obvezala, da bo priznala Mozambiku neodvisnost, možno pa je, da bi to za nekaj časa zavleklo prevzem oblasti osvobodilnega gibanja v tej vzgodno-afriški deželi. Tak razvoj dogodkov je bilo mogoče predvideti, pri čemer ne more ostati prikrito, da so upor bele manjšine v Mozambiku aktivno podprli rasisti iz bližnje Rodezi-je in Južne Afrike. Obojim so se s priznanjem neodvisnosti Mozambika ,v precejšnji meri zamajala tla, saj predstavlja Mozambik, še posebej za Rodezijo, okno v svet, brez katerega bi njeno gospodarstvo ne zmoglo nadaljevati svojo ekspanzijo. Nov portugalski režim je tako izpolnil že dve izmed treh obljub, saj je,ostala na seznamu kolonialnih ozemelj samo še ena dežela -Angola. Sodeč po napovedih, ki prihajajo tako iz Lu-sake kot iz Lisbone, lahko pričakujemo skorajšen začetek pogajanj tudi med L.is-bono in predstavniki osvobodilnega gibanja v Angoli. In če se bodo tudi ta uspešno zaključila, se bo Portugalska rešila mučne dediščine preteklih stoletij, ki jo je obremenjevala. • NA CIPRU NIČ NOVEGA Medtem pa minuli teden s Cipra ni bilo nikakršnih novic, in če je to na prvi pogled videti vzpodbudno, je v resnici žalostno. Žalostno je zaradi tega, ker pomeni, da ostaja Ciper še vedno usodno razdeljen. Z drugimi besedami: kljub "precejšnjim diplomatskim naporom (med njimi tudi jugoslovanskim) ni uspelo povrniti neodvisnost, suverenost in samostojnost nekoč neuvrščene države. Zadnji teden je minil v medsebojnem obtoževanju Turčije in Grčije: oboji so trdili, da so nasprotniki zagrešili množične poboje nedolžnih prebivalcev, vendar pa večine teh trditev ni bilo mogoče dokazati. Po obisku v Parizu, kjer se je sestal med drugim tudi s ' predsednikom Giscardom, se je grški zunanji minister ustavil v Ženevi, da bi se pogovoril z zakonitim zastopnikom predsednikom Maka-riosom. Po sestanku je Ma-karios sporočil, da se bo prihodnji mesec vrnil na Ciper. Ta trenutek je za Ciper možnih več praktičnih rešitev, izmed katerih bi bila vsekakor najboljša naslednja: vrnitev zakonite vlade s predsednikom Makariosom, ohranitev neodvisne in suverene države 7. neuvrščeno zunanjo politiko. Toda resničnost Cipra morda ne bo imela posluha za tako idealno rešitev, pa bi zato ne bilo preveliko presenečenje, da bi v bližnji bodočnosti bili priče bolj ali manj formalni razdelitvi otoka na turški in grški del, ki bi bila združena v nekakšno federacijo ali konfederacijo. • NEMIRNA ETIOPIJA V Adis Abebi se je ta te- zmore več. den zgodilo nekaj za to deželo docela neverjetnega: na ulice so prišli demonstranti, ki so odkrito vzklikali proti cesarju Haile Selasieju. Kaj takega se v tej deželi ni zgodilo še nikoli, saj so vsi dosedanji, že več kot leto dni trajajoči nemiri bili upirjeni predvsem zoper ministre bivše vlade, ne pa tudi proti osebnosti cesarja. Dejstvo, da so v Etiopiji začeli terjati odgovore na nekatera mučna vprašanja tudi od cesarja, zgovorno priča o izjemno globokem nezadovoljstvu množic z načinom, kako je Haile Selasie, posredno ali neposredno, vodil svojo deželo. Vse to kaže, da je mogoče v naslednjih nekaj mesecih pričakovati v Etiopiji bistvene, in morda že kar revolucionarne spremembe v družbi, ki teh sprememb ni doživljala dolga desetletja. Etiopija je namreč zelo zaostala, skorajda fevdalna dežela, v kateri je velikanska večina ljudi brez kakršnekoli politične oblasti in prepuščena na milost in nemilost volji tankega sloja vladajoče elite. V tej eliti je tudi cesar Haile Selasie, ki je doslej s svojo avtoriteto še uspeval zadrževati dramatične izbruhe nezadovoljstva v množicah — sedaj pa tudi tega ne ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I i ! ■ ■ ■ ■ ■ ■ 8 ■ S, ZBOROVANJA - Odpo-slanec predsednika republike Stane Dolanc je govoril na velikem zborovanju na Visu ob priliki 30.letnice bivanja in dela Vrhovnega štaba, CK KPJ, Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije in tovariša Tita na tem našem otoku. Sicer pa je bilo tudi v Sloveniji nekaj zborovanj na katerih so govorili znani družbeno-politični delavci. Tako je predsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj govoril na proslavi v Brkinih, predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič na zboru aktivistov Osvobodilne fronte v Litiji, predsednik republiškega izvršnega sveta inž. Andrej Marine pa na zborovanju v Rogatcu ob 30 letnici osvoboditve Kozjega: NUKLEARKA - Podjetje Hidromontaža iz Maribora je nosilec vseh montažnih del v jedrski elektrarni Krško, ki jih bo izvajalo skupaj s podjetjem „Djuro Djakovič" iz Slavonskega Broda. Skupna vrednost teh del je več kot 300 milijonov dinarjev. V „Hidromontaži" se zelo resno pripravljajo na obveznosti, ki so jih prevzeli, predvsem zato, ker je jedrska elektrarna prvi tak objekt na katerem bodo delali. Določene izkušnje je podjetje pridobilo pri graditvi reaktorja v Vinči in v ljubljanskem inštitutu Jožef Štefan. Intenzivno pripravljajo tudi transport opreme, ki bo večinoma prihajala z ladjami, od koder jo bo morala „Hidromontaža" prevažati do Krškega. Najtežji komplet ladijskega tovora bo tehtal 320 ton, kar bo doslej največji tovor, transport iran v naši državi. PRIDELKI - Letošnja jesen bo našo državo obogatila z nekaterimi, lahko rečemo, dokaj nepričakovanimi rekordi v kmetijski proizvodnji. Poleg rekordnega pridelka pšenice, ki znaša kar nekaj nad 6 milijonov ton, računajo, da bo tudi rekorden pridelek koruze (in sicer 8,370.000 ton) in pa sladkorne pese (4.250.000 ton). Manj kot lani pa bomo pridelali sončnic (približno za 22.000 ton manj). Računajo, da bo pridelek te kulture znašal okoli 410.000 ton. KATASTROFA - Po človeških žrtvah ne, toda po obsegu materialne škode predstavlja potres, ki je opustošil Kozjansko, največjo naravno katastrofo v Sloveniji po zadnji vojni. Takšno trditev je moč izluščiti iz dokončnih podatkov o oceni škode. Ti podatki terjajo še nadaljnjo so- ...IN DOMOVINI lidarnost od slovenske in tudi vse jugoslovanske skupnosti, ki skrbi za pomoč po potresu. Skupna škoda znaša 681 milijonov dinarjev, od tega škoda na objektih 634 milijonov. Od 5000 kategoriziranih objektov terja novogradnje 730 stavb, 1432 stavb pa je treba temeljito popraviti.. DOHODKI Poprečni mesečni osebni zaslužek Jugoslovanov, zaposlenih v družbenem sektorju, je bil v prvi polovici tega leta za 500 dinarjev večji kot v enakem obdobju lani. Po najnovejših statističnih podatkih je bil poprečni mesečni zaslužek 2285 dinarjev ali za 502 dinarja več kot v prvi polovici 1973. To pomeni porast.za 28 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Zaposleni v Sloveniji so letos poprečno na mesec zaslužili 2590 dinarjev, kar je hkrati tudi najmanjša rast (24 odstotkov) osebnih dohodkov glede na lansko leto. CENF. - Cene na drobno in življenjski stroški so kazali v preteklem mesecu izjemno dinamičnost. Po najnovejših podatkih so bile cene na drobno v avgustu letos v primerjavi z istim mesecem lani višje za 30.3 odstotka. Povečanje življenjskih stroškov v minulem mesecu je precej obremenilo družinske proračune. V avgustu so bili v primerjavi z julijem višji za 3,7 odstotka, v primerjavi z istim mesecem lani pa kar za 23,4 odstotka. CESTE - Primorska bo ta mesec dobila kar tri nove ceste. Pred dnevi so odprli odsek tako imenovane Slemenske ceste, ki povezuje Brkine, prihodnje dni bodo odprli podaljšano avtomobilsko cesto Vrhnika-Postojna do Razdrtega, konec meseca pa bodo dokončali novo cestno povezavo Pirana z drugimi obalni* . mi mesti. Nekaj pozneje pa bodo zaključili tudi obsežna dela pri gradnji tako imenovane ankaran-ske deteljice, ki je prvi objekt pri gradnji hitre obalne ceste. SOBOTE - Na izredni seji delavskega sveta zasavskih premogovnikov Trbovlje so delegati sklenili, da bodo delali v premogovnikih tudi ob prostih sobotah, ki so bile načrtovane kot „proste". To pomeni, da do konca leta zasavski rudarji ne bodo imeli niti ene proste sobote. Ta sklep so sprejeli zaradi izredno kritičnega stanja v proizvodnji premoga: NAFTA - Podjetje INA-Naftaplin sc pogaja s predstavniki rotterdamske ladjedelnice za gradnjo najsodobnejše naprave v državi za vrtanje raziskovalnih naftnih vrtin v Jadranskem morju. Če se bodo pogajanja uspešno končala, bo ploščad zgrajena in opremljena do konca leta 1976. S pomočjo te plošča-, di je mogoče z enega kraja vrtati : devet vrtin do globine 600P mc- ; trov. luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihm^ ...............................IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH AKTUALNI KOMENTAR Zabrneli so šolski zvonci, razposajena mla-dež se počasi umirja v hramih učenosti. Vseh stopenj. Še nekaj dni in odprla se bodo tudi vrata fakultet, visokih in višjih šol. Nič posebnega, boste dejali. Pač - kaže, da smo pozabili urediti vprašanje štipendiranja dijakov in študentov. O tem je dnevni tisk že pisal, poslušali smo ugotovitve (izgovore?) zakaj je temu tako. Dejstvo je, da nekaterim dijakom grozi, da bodo morali predčasno zapustiti dijaške domove, ker pač nimajo denarja za plačevanje svojega bivanja. Ne glede na to, kakšne so ugotovitve ali izgovori, moramo ugotoviti, da jc takšno stanje nevzdržno in vredno obsojanja. Gre za mlade ljudi, ki se kalijo, da bi iutri prevzeli no svoja pleča odgovornost za dograjevanje socialističnega samoupravljanja. Samo človek, ki čim več zna, kije strokovno, družbeno in kulturno razgledan, se ho mnogo hitreje in bolje znašel v življenju. To je hkrati najboljši kapital, ki ga lahko skupnost da človeku. Najrazličnejši dejavniki - od rapublike pa do občine - skrbe za štipendiranje dijakov in študentov. Nesmiselno bi bilo reči, da so v množici nalog pozabili za štipendiranje -morda gre bolj za to, da akcija ni bila usklajena. Tu pa prihajamo do bistva problema. Danes ni v ničemer zmanjšana potreba po boljši organiziranosti in še večji aktivnosti vseh samoupravnih činiteljev. Predvsem moramo usposobiti Socialistično zvezo delovnega ljudstva, da bo na vseh ravneh, predvsem pa v temeljnih družbenih celicah, iz katere raste mlado samoupravno drevo naše skupnosti, usmerjevalec in organizator akcij, ki bodo utrjevale, branile in širile samoupravne pravice in dolžnosti. To so besede predsednika RK SZDL Mitje Ribičiča. Osnovno vsebino delovanja Socialistične zveze smo zapisali tudi v novo ustavo. •Govorimo o enotni fronti vseh socialističnih sil, o družbenem usklajevalcu akcij delovnih ljudi in njihovih organizacij. To so načela, ki jih je praksa že potrdila in jih še potrjuje. Toda močno se zdi, da v primeru štipendiranja Socialistična zveza še ni opravila vsega tistega, kar bi morala: pravočasno in razumno uskla dila akcije posameznih dejavnikov. Zamujeno bo treba popraviti. Ne na dolge roke, kajti mladost ne more čakati in je nestrpnd. Čakati pa ne more tudi družbeni interes, ki je viden: da zaradi napredka vseh in vsakega omogoči j mladi generaciji dobro in kvalitetno šolanje, j Ob vsem tem ponovimo staro politično i modrost: noben, pa tudi ne samoupravni si-1 stem se ne bo razvijal v samoteku, brez zavesi- j nega vplivanja organiziranih družbenih sil, brez Zveze komunistov in zlasti brez SZDL kot enotne fronte teh sil. Prizadevajmo si, da bi prišla ta vloga jasno in hitro do izraza tudi v 1 primeru štipendiranja in regresiranja dijaških j domov. MILAN MEDEN] iliiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB 2 naš c 914823484801000102010000000223530100482353534823020153534823235323532353484848232353485353235348532353234823480248482353482348235348234801534848485348235323532348482348482348532353234823482323484848485323535353534823532323535348234848232353482353 SKUPŠČINA OBČINE VELENJE • SKUPŠČINA OBČINE VELENJE • SKUPŠČINA OBČINE VEL VPRAŠANJE: delegacije krajevne skupnosti Velenje - center desni breg Na območju krajevne skupnosti Velenje - center, desni breg živi okoli 5.600 prebivalcev, od katerih je več kot 3.000 starih več kot 18 let. Večina teh prebivalcev stanuje v stanovanjskih hišah družbene lastnine, ki so bjle zgrajene v prvih povojnih letih in se stanovanja v njih ogrevajo še na klasičen način. Enako se ogrevajo stanovanja v nekaj deset hišah, ki so jih na območju krajevne skupnosti zgradili zasebniki. Klasično ogrevanje stanovanj v zimskem času močno onesnažuje ozračje in povzroča druge nevšečnosti. Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti si že dolgo želijo, da bi se tudi njihova stanovanja ogrevala s pomočjo daljinskega toplovoda. V skladu s to željo občanov je novoizvoljeni svet krajevne skupnosti začel akcijo, da bi se v vse hiše na območju krajevne skupnosti napeljal toplovod za ogrevanje stanovanj. Akcija je uresničljiva, ker bi se toplovod napeljal predvsem y stanovanjske bloke v družbeni lastnini in bi se ( dala v ta namen zagotoviti sredstva stanovanjskih podjetij ter podjetij - lastnikov stanovanj. Tudi stroški ne bi bili preveliki glede na bližino primarnega toplovodnega omrežja ter na gosto naseljenost. : Iz teh razlogov se je svet krajevne skupnosti nedavno povezal z upravo podjetja ..Toplovod" Velenje s prošnjo, da bi to podjetje vneslo dela v zvezi z napeljavo toplovoda v svoje programe in da bi izdelalo okvirni investicijski program z r okvirnim prikazom sredstev, ki bi bila potrebna za izvedbo tega programa. Svet krajevne skupnosti jc pri podjetju „Toplovod" pričakoval vso razumevanje in pomoč pri uresničitvi te družbene koristne I iniciative, saj je razširitev toplo-I vodnega omrežja na nova območja f v končni fazi tudi v korist delov-I. nih ljudi, ki so zaposleni v tem t podjetju. Zaradii tega je odgovor podjetja povzročil pri svetu kra-Ijevne skupnossti razočaranje. I Podjetje „Top\ovod" je namreč Lpred kratkim svetu krajevne skup-fnosti pismeno soročilo, da od-[ klanja vsako sodelovanje pri iz-[ vedbi programa toplifikacije ob-[močja krajevne skupnosti. To je k odklonilo s pojasnilom, da so v f zadnjem času prvotno rezervirane zmogljivosti toplovoda za naše območje preusmerili drugam in daje z družbenim planom občine Velenje do leta 1980 predvidena toplifikacija drugih zazidalnih okolišev. To je res. V tem planu je prvenstveno predvidena toplifikacija predvsem novih zazidalnih okolišev, kjer se gradijo zasebne hiše. Razširitev toplovodnega omrežja na območju naše krajevne skupnosti, kjer so predvsem stanovanjski bloki v družbeni lastnini, pa ni predvidena. Dvomimo, da je to družbeno najbolj upravičeno, čeprav ne nasprotujemo prizadevanjem, da se napelje toplovod v zasebne hiše v novih zazidalnih okoliših. Če pa bi se napravila primerjava stroškov toplifikacije enega stanovanja v naši krajevni skupnosti s stroški za napeljavo toplovoda v hiše v drugih okoliših, pa bi se ugotovilo, da bi bili ti stroški v : naši krajevni skupnosti najmanjši in investicije družbeno najbolj ^upravičene. Spričo zagate, v kateri smo se našli, prosimo za odgovor na tole prašanje: Ali je občinska skupščine s svo-ii organi pripravljena podpreti zadevanja sveta naše krajevne skupnosti za toplifikacijo celotnega območja krajevne skupnosti? Kakšne konkretne ukrepe je pripravljena storiti v ta namen? Odgovor na delegatsko vpraša-bo zanimal delovne ljudi in :ane krajevne skupnosti in zato idlagamo, da ste odgovor na to •ašanje objavi v Našem času. ODGOVOR: V izdelavi je štiudija o toplifika-ciji mesta Velenje v zvezi z nalogo družbenega plana razvoja občine Velenje do leta 1 980. Študija bo vsebovala tudi graifičen prikaz območij, ki so prtedvidena za toplotno ogrevanje. Oba dokumenta bo izvršni svet pretdložil v obravnavo in potrditev olbčinski skupščini. Sedanje zmogljjivosti pri elektrarni III v Šoštasnju so trenutno izčrpane; nadaljnji toplifikacija je odvisna od izgradnnje IV. faze TEŠ, ki bo predvidoma i dograjena v letu 1978. Do leta 1978 ne bo mogoče ogrevati nobenih dodatnih površin, razen stanovanjskih sosesk, ki so sedaj v gradnji. VPRAŠANJE: delegacije krajevne skupnosti Velenje center - levi breg -Hrastel Kristian in Fužir Jelka Zaradi usklajevanja in poenotenja interesov ter skupnega izvajanja programov na območju mesta Velenje je bilo dogovorjeno, da bo do konca julija ustanovljen Mestni svet krajevnih skupnosti Velenje. Predlagamo Izvršnemu svetu, da v tem času formira tudi ustrezno strokovno službo, ki bo opravljala naloge mestnega sveta, ki bodo v strokovnem pogledu obsežne in zahtevne. Ta služba naj bi skrbela za neposredno izvajanje postavljenih nalog v okviru programa in dogovorov mestnega sveta KS Velenje. Strokovna služba bi se Financirala iz sredstev mestnega sveta KS Velenje. ODGOVOR: Z družbenim planom do leta 1980 so bile postavljene osnove za urbanistični načrt občine Velenje, ki je osnovni dokument za reševanje vseh urbanističnih vprašanj. Občina Velenje nima izdelanega urbanističnega načrta, ki pa bo zajet v družbenem planu za leto 1975. Nosilec naloge je Zavod za urbanizem v sodelovanju z vsemi krajevnimi in družbenopolitičnimi. faktorji. Del starega Veicnja sega v že sprejeto industrijsko jamo TGO Gorenje, ki pa za to področje nima izdelane dinamike izgradnje objektov. SO Velenje nudi možnost jizbire nadomestnih parcel v okviru sosesk, ki so predvidene za stanovanjsko izgradnjo. Vse informacije je možno dobiti pri Zavodu za urbanizem Velenje. VPRAŠANJE: delegata KS Gorenje Že v lanskem letu jc KS Gorenje zaprosila občinsko skupščino za pojasnilo, kaj bo TGO Gorenje gradila na območju vasi Gorenje. Občani bi namreč želeli vedeti, kako se bo industrija v tem kraju razvijala, koliko zemljišč bo za tc potrebe odtegnjenih kmetijstvu in v kakšno smer bo šei industrijski razvoj? Občani bi želeli biti s to zadevo seznanjeni. Novi jašek. Štetje motornih vozil je bilo izvedeno dne 13. avgusta 1974 ob konicah prometa. V teh konicah prometa se jc ugotovila sledeča frekvenca: med 4,30 do 6,30 je prevozilo križišče 1066 vozil, med 12,30 in 14,30 uro je prevozilo križišče 1420 vozil, med 20,30 in 21,30 uro je prevozilo križišče 786 vozil. Iz navedenega prikaza sledi, da je v vseh časih kontrole frekvenca prevoženih vozil takšna, da to križišče nujno potrebuje semaforsko ureditev prometa. Režim delovanja semaforjev se bi moral urejati na način kot jc to urejeno pri TGO „Gorenje" Velenje (vklapljanje semaforja ob konicah prometa). Ker je odcep iz ccste Velenje — Šoštanj industrijska cesta za področje in potrebe REK Velenje, smatra oddelek za notranje zadeve, da bi bila prvenstvena skrb za ureditev tega križišča REK Velenje s tem, da seveda nosi stroške ureditve tega odcepa. VPRAŠANJE: delegata KS Šoštanj Laha Bojana Sporočite nam in krajevnim skupnostim z območja mesta Velenje, ali lahko predlagano službo formirate v tem času. ODGOVOR: Z ustanovitvijo nove mestne asociacije - njeno ustanovitev bo obravnavala in potrdila občinska skupščina na svoji seji 24. 9. 1974 - bo ustanovljen tudi mestni svet krajevnih skupnosti mesta Velenje z ustrezno strokovno službo. Obseg pristojnosti te službe pa mora urejati samoupravni spora zum med krajevnimi skupnostmi mesta. VPRAŠANJE: delegata KS Šoštanj Laha Bojana Cesta skozi Metleče do priključka na cesto Florjan - Bele vode je bila predvidena za ureditev v programu investicij iz referenduma. Krajevno skupnost zanima, zakaj ta cesta ni več v programu? ODGOVOR: Po investicijskem programu sklada za negospodarske investicije, ki je bil sprejet z občinskim odlokom o krajevnem samoprispevku v letih 1970 - 1975 za gradnjo in obnovo šolskih poslopij in kulturnih objektov ter modernizacije cest številke 2/70 je bila predvidena tudi rekonstrukcija ccste Metleče - Bele. vode. Za realizacijo rekonstrukcije ccste je bil imenovan gradbeni odbor, ki je v sodelovanju s KS Šoštanj in Bele vode pripravil in organiziral vso potrebno dokumentacijo za rekonstrukcijo ceste od mostu preko Flotjanščice na robu Metleč do gostilne Grebenšek. Cesta od Šoštanja skozi naselje Metleče torej ni bila predvidena v programu NGI za rekonstrukcijo in bo izvedena v okviru komunalne ureditve soseske Pohrastnik. Sredstva '.a ureditev kompletne komunalne ureditve, torej tudi ceste SKozi Metleče, se zbirajo v skladu za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč pri SO Velenje v obliki komunalnega prispveka, ki ga plačujejo investitorji družbene in individualne gradnje za sekundarno komunalno . ureditev naselij. Ker je ta cesta bodoča ulica nove soseske Pohrastnik pomeni, da se bo reševal problem v okviru komunalne ureditve Pohrastnika. VPRAŠANJE: delegata KS Staro Velenje -Mire Skaza Kdaj bo izdelan urbanistični plan za Staro Velenje ter plan nadomestnih parcel za oškodovane in prizadete občane v industrijski coni? ODGOVOR: Družbeni plan do leta 1980 predvideva tudi namembnost površin na področju Šmartnega ob Paki in Gorenja. To je osnova za izdelavo zazidalnega načrta za industrijsko cono Gorenje, ki je odvisen od programa TGO. Predlog zazidalnega načrta bo izdelan v letu 1975 in bo v javni razpravi predvsem na področju KS Gorenje, pri kmetijski skupnosti in ostalih strokovnih in družbeno političnih forumih občine. Dana bo torej možnost najširšega sodelovanja, ker le na takšen način bo možno najracionalneje izkoristiti vse površine, ki so predvidene za gradnjo. VPRAŠANJE: delegata Rudija Kortnik Kdaj sc bo uredilo prometno vozlišče na relaciji ccste Velenje -Šoštanj, odeep novi jašek? ODGOVOR: Zaradi točnejšega odgovora na zastavljeno vprašanje je služba oddelka za notranje zadeve izvedla štetje avtomobilov in motorjev na odcepu ccste Šoštanj - Velenje - Zakaj in po katerih merilih dobi KS Šoštanj premalo sredstev za redno vzdrževanje in za investicijsko dejavnost? ODGOVOR: Financiranje KS v letu 1974 se vrši po enotnem kriteriju, ki jc bil objavljen v osnutku družbenega plana občine Velenje za leto 1974 in sprejet na skupščini dne 1. 3. 1974. Dokončna delitev finančnih sredstev pa je bila izvršena na skupnem sestanku vseh predsednikov krajevnih skupnosti dne 27. maja 1974. Viri sredstev KS za leto 1974 1) dotacija proračuna občine 300.000,00 2) prispevek prebivalcev za uporabo mestnega zemljišča, ki se steka v komunalni zavod 606.000,00 3) prispevek gospodarskih organizacij za uporabo mestnega zemljišča, ki se steka v komunalni zavod 4,998.000,00 Skupaj 5,904.000,00 Razporeditev dohodkov: 1) Za redno dejavnost KS (na občana 36,64 din) 1,100.000,00 2) Prispevek občanov za mestno zemljišče 606.000,00 3) 30 % stimulacijo razvitim KS 2,478.000,00 Skupaj 4,184.000,00 - Udeležba na zbrana sredstva prebivalcev KS 1/1 1,000.000,00 - udeležba na priznano vloženo delo in material občanov nerazvitih KS 720.000,00 PRED DEVETIM KONGRESOM ZSMS Mladinska poletna politična šola Tretje mladinske poletne politične šole, ki je bila letos od 25. -27. avgusta v šolskem centru miličnikov kadetov v Vikerčah pri Ljubljani, se je udeležilo preko 300 mladincev iz cele Slovenije. Med delegati je bilo 193 članov ZK, 79 mladink in 124 delavcev. Šola je delovala na samoupravnem principu, delo pa je potekalo po skupinah. Z občinske konference Velenje so se je udeležili naslednji mladinci: Drago Ribič, Ciril Grebenšek, Milan Kretič, Rajko Slamek in Vlado Videmšek. Glavni namen mladinske politične šole je bil, dokončno oblikovati kongresne dokumente. Udeleženci so se v razpravah zavzemali za tak statut ZSMJ, ki bo mladim v posameznih republikah in pokrajinah omogočil organiziranost in delovanje glede na posebne pogoje na teh področjih. Ugotovili so namreč, da sc posamezni koncepti organiziranosti in tudi metod delovanja v republiki razlikujejo, sedanji osnovni statut pa za te razlike ni dovolj širok. V razpravah so se mladi zavzeli ze enotno ime nove organiziranosti Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Poudarjeno je bilo, da se to ime marsikje že spontano uporablja. in da že samo izraža večjo razredno usmerjenost organizacije, katere glavna naloga je - vzgajati članstvo v socialističnem samoupravnem duhu. Govora je bilo tudi o tem, da se že v statutu bolj določeno opredeli organiziranost študen-tovske mladine in njihova povezanost z ostalo mladino, tako da ne bi več govorili o ločenih delih mlade generacije. Prav tako naj bi bila v statutu bolj opredeljena povezava mladih s socialistično zvezo in sindikati. Veliko pozornost v razpravi so namenili tudi sprejemanju mladih v ZSMJ. Predlagali so, da naj bi zvezni in republiški statuti postavili enotno starostno mejo 14 let. Včlanjanje pa naj bi bilo v 7. razredu OŠ. Na mladinski politični šoli so se zavzeli za natančnejšo opredelitev avantgardnosti v ZSMS in dati večji pomen aktivom mladih komunistov. Ti naj bi bili oblika hitrejšega vključevanja novosprejetih mladincev v ZK. V času mladinske politične šole sta bili tudi dve javni tribuni. Na prvi je spregovoril Miran Potrč, član IK predsedstva CKZKS, na temo „Gospodarski razvoj socialistične republike Slovenije in Jugoslavije do ieta 1980". Še posebej je poudaril, da se mora nujno tudi mladina v celoti aktivno vključiti v vsa gospodarska dogajanja in tako skupno z vsemi delovnimi ljudmi uresničevati zastavljeni razvojni načrt. Na drugi tribuni pa je mladim spregovoril predsednik CK ZKS France Popit. Mlade je seznanil z nalogami po obeh kongresih, opozoril pa je na tri bistvene elemente, ki se tičejo dela mladih v okviru organizacije ZK. Te so: Precej formska organiziranost in delovanje v preteklosti, vpliv klerikalnih sil na odraščajočo in šolsko mladino ter pomen vpliva delovne mladine in neposrednih mladih proizvajalcev na delo v ZK. Z mladinske politične šole so udeleženci poslali tudi pozdravno pismo predsedniku republike Josipu Brozu Titu. Letošnja mladinska politična šola se je od prejšnjih dveh razlikovala predvsem po tem, da je v razpravah bila vsakemu mlademu človeku dana možnost, da izrazi svoja hotenja. Pomembno je tudi to, da so o dopolnilnih predlogih seznanili širok krog mladih iz vse Slovenije. Naloge, ki jih mladi prinašajo z letošnje politične šole v občinske konference, so povezane s pripravo na IX. kongres ZSMS. Težko bi bilo govoriti o vseh podrobnostih in predlogih, ki so jili podani v razpravi, ker bodo ti izoblikovani šele čez čas. Da pa bi mlade vendar lahko sproti seznanjali o novi organiziranosti tako na nivoju zveze, republike kot aktivov, je prav, da najprej spregovorimo o vprašanju novega imena ZM. Zakaj ime Zveza socialistične mladine Slovenije? Nova organizacija se ne bo razlikovala od prejšnje samo po pridevku »socialistična". Bodoča organizacija naj bi bila veliko bolj razredno usmerjena, torej s prevladujočo vlogo mladih delavcev. Člani nove organizacije bodo lahko samo tisti mladi ljudje, ki se bodo zares zavestno borili za samoupravne socialistične odnose, torej ne bo v njej mesta za omahljivce, dvoličneže, karieri-ste . . . V preteklosti so sodelovali v naših vrstah žal tudi ljudje, ki so nasprotovali našim samoupravnim težnjam. Kaj pa osnovnošolska mladina? Marsikdo se sprašuje: kako naj 14-letni mladinec, ki še nima izoblikovanega svetovnega nazora, zavestno postane član ZSMS? Če trdimo, da se bodo morali mladinci zavestno opredeljevati za ZSMS, z na- -prednim socialističnim programom, potem je razumljivo, da tega ne moremo pričakovati od mladinca-osnovnošolca. Najbrž ne moremo pričakovati da bodo prav vsi, ki so v osnovni šoli vstopili v ZSMS, v prihodnje sprejemali tudi naš program v celoti. Vendar bo naša organizacija še najprej tudi vzgojna organizacija. Mlade ljudi bomo vzgajali v duhu naprednih socialističnih idej: v njej si bodo mladi oblikovali svoj svetovni nazor. Tudi tisti, ki bodo sprejeti s 14. letom. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Številka: 06-20/1974-1 Datum: 6. 9. 1974 t Na podlagi 184. člena Statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/74) SKLICUJEM 3. skupno sejo vseh zborov občinske skupščine, in sicer: - zbora združenega dela, - zbora krajevnih skupnosti in - družbenopolitičnega zbora, ki bo v torek, dne 24. septembra 1974 ob 7,- uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Za skupno sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti; 2. izvolitev overovateljev zapisnika za skupno sejo vseh treh zborov; 3. ugotovitev sklepčnosti na osnovi poročil verifikacijskih komisij; 4. odobritev zapisnika skupne seje vseh treh zborov prejšnjega sklica; 5. obravnavanje predlogov odlokov in sklepov in sklepov o ustanovitvi in imenovanju stalnih delovnih teles pri občinski skupščini in obravnavanje sprememb v številčnem stanju posameznih komisij in upravnih odborov skladov: - komisije za družbeno nadzorstvo - komisije za odlikovanja -=- komisije za statut - komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu - komisije za podeljevanje Kajuhovih nagrad - komisije za ugotavljanje izvora premoženja občanov -*- upravnega odbora sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč ' - upravnega odbora sklada za zadeve borcev - upravnega odbora sklada za intervencije v gospodarstvu - upravnega odbora sklada za negospodarske investicije - upravnega odbora sklada za komunalno dejavnost - upravnega odbora sklada za ceste - upravnega odbora gasilskega sklada in - upravnega odbora sklada za kmetijstvo. 6. Obravnava predlogov komisije za volitve in imenovanja o: - razrešitvi ravnatelja Osnovne šole Šmartno ob Paki, - imenovanju ravnatelja Osnovne šole Šmartno ob Paki, - izvolitvi sodnika Občinskega sodišča v Šoštanju, - imenovanju ravnatelja osnovne šole Miha Pintar - Toledo Velenje, - soglasju k postavitvi namestnika občinskega javnega tožilca v Čelju; 7. Obravnava smernic za izdelavo družbenega plana občine Velenje za leto 1975 in kratke analize gospodarjenja v I. polletju 1974; 8. Obravnava odloka o .spremembah odloka o zakloniščih na območju občine Velenje; 9. Obravnava predloga sklepa o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1973; 10. Obravnava predloga sklepa o potrditvi računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1973; 11. Obravnava predloga kraja praznovanja občinskega praznika v letu 1974; 12. Obravnava nalog izvršnega sveta v" zvezi z družbenim planom razvoja občine Velenje 1973 - 1980; 13. Obravnava deldgatskih vprašanj; 14. Razno. Vso gradivo, ki se bo obravnavalo na skupni seji vseh treh zborov, je objavljeno v Biltenu št. 1, ki so ga prejeli vsi delegati z vabilom. V tem Biltenu je objavljeno tudi prečiščeno besedilo družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanih funkcionarjem v smislu sklepa vseh treh zborov zadnjega sklica. Vse delegacijc prosim, da pošljejo na sejo svoje delegate. Predsednik Skupščine občine Velenje NESTL ŽGANK John Kennedy je bil zadnji v vrsti žrtev... Ali je atentat na predsednika mogoče zanesljivo prepreCiti? Ceke ponarejajo ljudje iz skoraj vseh družbenih slojev. Nekaj primerov: V začetku jeseni leta 1969 se v različnih mestih zvezne države Louisiane vnovčili več kot 200 ponarejenih čekov. Večina čekov in državnih obveznic, ki so jih ilegalno vnovčili, je bila ukradena med bančnim ropom in vlomom .v neko trgovino v zvezni državi Južni Dakoti. Tajna služba je začela z obsežno preiskavo. V začetku je bilo kaj malo otipljivih sledov. Šele po več mcsecih trdega dela je uspelo strokovnjakom v laboratorijih Tajne službe ugotoviti prstne odtise osebe, ki je vnovčila čeke in obveznice. Kako je to uspelo, je za zdaj še skrivnost. Za ponarejevalcem so izdali tiralico. Toda v začetku leta 1971. ko so vsa poizvedovanja za ponarejevalcem bila še vedno povsem brezuspešna, se je izkazalo, daje medtem vnovčil še več vrednostnih papirjev — topot ponarejenih obveznic zvezne vlade. Lov se je pospešeno nadaljeval, ampak brez sreče in uspehov. Aprila lani je nekdo v Portlandu, v zvezni državi Oregon, povozil Med identifikacijo se jc izkazalo, da je to oseba, ki jo že mesece Med identifikacijo se je izkazalo, daje to oseba, ki je že mesece in mesece iščejo zaradi ponarejevanja. Med obsežno preiskavo so ugotovili, da je ponaredil in vnovčil 751 čekov, obveznic in drugih vrednostnih papirjev v skupnem znesku 71.825 dolarjev. Obsojen je bil na petnajst let ječe. Rekli smo že, da so med ponarejevalci vrednostnih papirjev ljudje iz vseh družbenih slojev. Primer, ki to dokazuje: Septembra 1970 je finančni direktor velike državne gimnazije po dveh mesecih preiskave naposled priznal, da je ponaredil in vnovčil 400 čekov finančnega ministrstva. To so bila nakazila, s katerimi je vlada plačevala različne izdatke te državne gimnazije. Ceke je vnovčeval sam fi- nančni direktor, toda namesto da bi denar nakazoval (ah pa preprosto kar pošiljal čeke) vsem ustanovam, ki so opravljale usluge za gimnazijo, gaje pridržal zase. Tako mu je uspelo spraviti v svoj žep okroglo 100.000 dolarjev, s katerimi si je zgradil lepo vilo in plačeval potratne počitnice na Floridi. Poseben primer predstavlja neka ponarejevalka. Aprila 1970 so jo izpustili predčasno iz zapora zaradi dobrega vedenja. Obsojena je bila zaradi kraje. Samo pet mesecev kasneje - medtem je obiskovala tudi tečaje za prevzgojo obsojencev - so jo znova dobili, ko je poskusila vnovčiti ponarejen ček. Izkazalo se je, da je v petih mesecih svobode - in kljub temu, da je medtem obiskovala poboljševalni tečaj - vnovčila nič manj kot 170 različnih ponarejenih čekov zveznega finančnega ministrstva. Vse te čeke pa je vnovčila v najrazličnejših krajih, ko so zasledovali njeno pot po zemljevidu, so ugotovili, da jc praktično prepotovala vse Združene države Amerike. Prijeli so jo na newyorškem letališču, ko je hotela dvigniti iz garderobe svojo potovalko. V potovalki je bilo še 52 ponarejenih čekov finančnega ministrstva . . . Lani je Tajna služba raziskovala 22.193 primerov ponarejenih čekov različnih zveznih institucij, leto dni prej pa samo 16.236. Zaradi ponarejanja čekov, ki so jih izdali zvezni organi (tu torej niso všteti čeki privatnih oseb, podjetij intd.) so aretirali 145 oseb, 18 odstotkov več kot leto dni poprej. Pri tem delu je lajna služba tesno sodelovala z nekaterimi drugimi oddelki .:nančnega ministrstva, kije po ukazu predsednika ZDA organiziralo posebne Udarne sile, ki se ukvarjajo z bojem proti organiziranemu kriminalu. Udarne sile imajo svoje podružnice po vseh Združenih državah Amerike in imajo izključno nalogo boriti se proti kriminalcem, organiziranim v večje ali manjše skupine zaradi ponarejanja, goljufij pri stavah intd. Lani so agenti Tajne službe spravili pred sodišča zaradi 1» =" i različnih prekrškov vsega skupaj 3.818 oseb. Velika večina teh je bila obsojena zaradi ponarejevanja. Strokovnjaki Tajne službe zatrjujejo, daje sicer njihovo delo precej uspešno in to tudi dokazuje s številkami, toda hkrati opozarjajo na izreden napredek pri svojih nasprotnikih - ponarejevalcih. Ti so namreč izredno na tekočem z vsemi sodobnimi grafičnimi dosežki in jih s pridom uporabljajo. Sodobne fotografske in tiskarske metode omogočajo ponarejevalcem relativno precej kakovostne izdelke - zaradi česar jih je tudi zelo težko izslediti in prijeti. Prav tako pa kriminalci z velikim uspehom uporabljajo sodobna hitra komunikacijska sredstva, kar jim omogoča, da prenašajo svoje operacije z enega konca celine na drugi. Izkušnje kažejo, da ponarejevalci redkokdaj tudi razpe-čavajo svoje izdelke. Običajno svoje izdelke prodajajo naprej skupinam ali posameznikom, ki so specializirani zgolj za razpečevanje. Cena za ponarejene bankovce se suče okoli le do 50 odstotkov njihove dejanske vrednosti -odvisno od tega, kako dobro so ponarejeni. Najbolj pogosti kraji, kjer je moč srečati ponarejene bankovcc, so supermarketi, bari in trgovine. Kriminalci, ki ponarejajo in potem vnovčujejo čeke in državne vrednostne papirje, jih običajno ukradejo v pisemskih nabiralnikih ali predalih v večjih stanovanjskih hišah. V Združenih državah Amerike namreč upokojenci v ve-" ■•i primerov ne prejemajo pokojnine v gotovini, marveč v ooliki ?eka, ki ga potem vnovčijo. Te čeke puščajo včasih poštarji kar v pisemskih nabiralnikih svojih strank, ki pa jih pogosto ne dobijo, ker posežejo vmes tatovi.. . Kriminalci so tudi tukaj razdelili področja dela Ena skupina krade čeke in nakaznice, druga jih ponareja in tretja oo^Vu&s vnovčiti. — V """ SŽ8SS AJV*^3®58 ' ■ t' m Is š Znano je, da so Angleži ljubi lji čaja, vendar je Ken Fitzp znano je, da so A telji čaja, vendar je K.en Htzj rald iz Leedsa pri tem presej vse meje. Pred kratkim je nai reč porušil svetovni rekord tem, da je v 10 urah popili skodelic čaja.. Sicer pa slehen dan popije včasih tudi do ! skodelic. S; NAŠ ROMAN 26 Zakaj od odgovorov gospe Despierre je bila v glavnem odvisna Tonyjeva usoda. - Ob kateri uri ste zjutraj odšli v trgovino? - Zjutraj sedemnajstega? Ob sedmih, kot pač vsako jutro. — Ste videli zaboj? — Še vedno je bil na istem mestu. — Nedotaknjen, še vedno prevezan z vrvico in v papirju? -Da. - Za pultom ste ostali do deset do osmih, tedaj vas je prišla zamenjat snaha in od- • GEORGES SIMEN0N V uvodnem zaslišanju, kateremu je sledilo Tonyjevo, je Andreja ponosno izjavila sodišču in pa občinstvu, kot bi izpovedala svojo vero: - Svojega soproga nisem zastrupila, po vsej verjetnosti pa bi ga bila, če ne bi dovolj hitro umrl. Ljubila sem Tonyja in še vedno ga ljubim. - Kako ste se nameravali otresti gospe Falcone? - Tega ne vem. To sem mu tudi pisala. Rekla sem mu: „Na tebi je!" in čakala sem, zaupala sem mu. - Čakali, kaj? - Da postane prost, kakor sva se zmenila. - In niste pomislili, dajo bo ubil? Tedaj je z dvignjeno glavo izgovorila s svojim lepim hri-pavim glasom: - Ljubiva se! na. In samo s tem so se ukvarjali s tako smešno svečanostjo, razpravljali so o stvareh, ki jih ni, razpravljali o človeku, ki ga ni več. Tožilec je potem neko popoldne govoril, potnega obraza, in naposled za oba obtoženca zahteval smrtno kazen. Ves naslednji dan je bil namenjen obrambi in ob osmih zvečer so odšli porotniki na posvet. Čakala sta še pol ure, potem sta se vrnila na svoje mesto. Ena izmedstropnih luči je bila zamrežena. Spoznali so jo za krivo za naklepni umor svojega moža, toda oproščena je bila Giseline smrti. ... .kar zadeva Andrejo Despierre, rojeno Formier, je odgovor porote na prvo vprašanje: da. Na drugo USODNO SREČANJE M Is § šli ste na malico? Je to točno? - To je res. - Koliko ljudi je bilo v trgovini takrat, ko ste odšli? - Bili so štirje. Ravnokar sem postregla Marguerite Chauchois, ko sem zagledala tega moža. Odšla sem prek vrta. Lagala je. In ni se mogla upreti želji, da ne bi izzivalno pogledala Tonyja. Če je bil zaboj v tistem trenutku že odprt in po vsej verjetnosti je bil odprt že prejšnji večer, tedaj Andreji pač ni bilo težko primešati strupa enemu izmed kozarcev z marmelado. Če pa zaboj v nasprotnem primeru še nibil razvezan, Andreja nikakor ne bi utegnila opraviti takšne operacije v borih dveh minutah, kar jei bil Tony v trgovini. Gospe Despierre ni zadostovalo, da za Nicolasovo smrt plača Andreja. Moral je plačati tudi Tony. . - Rad bi nekaj dopolnil ... je začel odvetnik Demarie. Iz dvorane je bilo slišati hrupne glasove. - Vsak hip boste imeli priložnost, da porotnikom razložite svoje stališče. V dvorani je tako zahru-melo, da je predsednik zagrozil, da bo izpraznil dvorano. , Že od vsega začetka je bilo vse igra. Začetek je bil drugega avgusta prejšnjega leta v modri sobi, obsijani s soncem. Tony s je bil gol postavil pred ogledalo, zadovoljen sam s sabo in v ogledalu je videl Andrejino podobo.- — Te boli? -Ne. — Mi zameriš? -Ne. — Te bo žena spraševala? — Mislim, da ne. — Te kdaj sprašuje? Gisele je tedaj še živela in kmalu po teh besedah se ji je pridružil, njej in Marianne. V njihovi hiši. — Lep hrbet imaš. Me ljubiš, Tony? — Mislim. — Nisi prepričan? Jo je ljubil? Orožnik gaje ločil od nje in od časa do časa se je nagnila k njemu in ga pogledala s prav takim pogledom kot v sobi v Tri-antu. , — Bi rad vse življenje živel z menoj? — Seveda! Besede so bile brez pome- vprašanje: da. Tretje in četrto vprašanje: ne" „... kar pa zadeva Antoina Falconeja, se odgovor por te glasi..." Oprostili so ga Nicolasove smrti, kriv pa je bil za smrt svoje žene in tudi pri njem so poudarili, da je bil umor storjen namenoma. Naposled je predsednik izrekel razsodbo. Na zahtevo porote je bila smrtna kazen za oba spremenjena v dosmrtno prisilno delo. V dvorani je zahrumelo, množica je naenkrat vstala, ljudje so se med seboj klicali. Tedaj je vstala tudi Andreja in se počasi obrnila proti Tonyju. Tokrat ni mogel umakniti pogleda, preveč gaje prevzel njen obraz. Nikdar, niti v trenutkih, ko sta bili njini telesi najbolj združeni, se mu ni zdela tako lepa, tako vroča. Nikdar se mu njena usta niso tako nasmehnila, izražala so zmagoslavje ljubezni. Nikdar ga ni z enim samim pogledom i tako popolnoma objela. — Vidiš, Tony, je zakričala, niso naju ločili! II PRED SREČANJEM Z GE0RG0M F0REMAN0M BO CLAY ZMAGAL »Sem najmočnejši, najboljši in najlepši. Premikam se kot metulj«. „Sem najmočnejši, najboljši in najlepši. Premikam se kot metulj..." Takšne in podobne izjave so začele polniti strani ameriških in svetovnih časopisov takoj po olimpijadi leta 1960, ko je Casius Clay osvojil zlato medaljo v težki kategoriji. Štirinajst let kasneje se je marsikaj spremenilo, še več zgodilo, toda njegove izjave so ostale iste. Sedaj je izzval trenutnega prvaka Georea Foremana in obljublja gledalcem veliko borbo, v kateri bo, po njegovem mnenju, brez dvoma zmagovalec. - Kako se počutite, ko stopite na ring? - Kako se počutite, ko hodite po ulici? - Naravno. -Kako se počutite, ko vdihavate zrak? - Naravno. - Kako sc počutite, ko jeste? To je nekaj, kar morate storiti. - Zame jc to nekaj povsem naravnega. Prepričam se, da moram to storiti in uspem. - Vas je česa strah? - O, ne. Ničesar se ne bojim, ker vem, kaj rečem in kaj delam in kako moram oboje združiti. - Kaj mislite o svojih pesmih? - Mislim, da so moje pesmi zelo lepe. Še nikoli prej nisem slišal tako lepih pesmi in te pesmi lahko [ navdahnejo veliko ljudi. - Mislite, da ste zelo privlačni? - Navdušujem ljudi. Pravim: tako sem lep, tako I lep, da je škoda, ker sem bokser. Poglejte me! SemJ najprivlačnejši bokser! Se nikoli ni bilo tako pega... Ob takšnih izjavah mislijo ljudje, da sem nor.l - Vaše ..posestvo" je zelo lepo. Tu imate vso I udobnost za treninge in življenje. Kako se je vse za-1 čelo? - Pred dvema letoma sem kupil ta košček zem-1 lje in počasi začel obnavljati staro kolibo. Pri tem j sem pazil, da ni izgubila svoje duše. Zbrali smo naj-1 starejše stvari, ki so stare več kot sto let in se potni-1 dili, da nadaljujejo svojo prvotno funkcijo. Nimai niti električne razsvetljave. Naše svetilke so na olje. | Nimamo radia. Lepo je pobegniti od civilizacije, ko | si tako zelo neresnično srečen. - Sedaj trenirate in se pripravljate na dvoboji j Georgom Foremanom. Kaj boste storili potem? - Ne vem. Verjetno se bom umaknil iz javnosti I Nisem povsem pripričan. Morda sc bom vrnil k du-1 hovščini, k muslimanski veri in jo razširjal po vsq| Ameriki. Casius Clay v družinskem krogu KONEC Križanka VODORAVNO: 1. čast. ponos-nost, 6. srebrna perjanica na pokri-valu ali člani, 8. skrajni konec polotoka, 9. žival, ki živi pod zemljo, 10. tesnost, tesnina, tesnota, 13. zadruga v carski Rusiji, 14. lehe, 17. kdor vodi razne posle, prireditelj, manager, 19. tovarna gospodinjske opreme v Celju, 20. avtomobilska oznaka za Peč, pa tudi za Peru, 21. kraj ob cesti Ljubljana Postojna, 24. vnetje sluznice. NAVPIČNO: 1. moško ime (pe-vcc Ambrož), 2. pijača starih Slovanov, 3. nikalnica, 4. zdravnik za novotvorbe, specialist za onkologijo, 5. briga, 6. poteza, nepretrgana vrsta točk, 7. oče, 11. strigalica, striga, 12. skrb, oskrba, varstvo, strežba, gojitev, 15. električna enota prevajanja (po škotskem matematiku), 16. prebivalec Irske, 17. ime filmskega igralca Ferrerja, 18. vrsta malajske blaznosti, 22. arabski žrcbcc, 23. kazalni zaimek. 1 ! 3 4 6 a 8 •• % 9 >0 11 12 13 M 15 is 17 18 11 • • \ 20 n 22 23 1 — Kaj so mi operirali? 1 mam pojma ... ves čas s bil pod narkozo! STRAN 24 T" "" " • •—"J----------■-^ POSEBNA IZDAJA PRED PRAZNIKOM NAS ČAS Organizirani v krajevni skupnosti Naloge s področja komunalnega in socialnega razvoja se bodo najuspešneje reševale tam, kjer občan živi in kjer se vsakodnevno srečuje z raznimi problemi. Zato je nujno potrebno, da se bodo občani v krajevni skupnosti organizirali tako, da bodo pri zadovoljevanju svojih potreb čimbolj uspešni. V naših družbenih pogojih bodo krajevne skupnosti hkrati samostojne interesne ip samoupravne skupnosti; interesne zato, ker se v njih soočajo in uresničujejo interesi občanov in delovnih ljudi, samoupravne pa zaradi tega, ker se v njih občani in delovni ljudje sami odločajo in vplivajo na trošenje svojih sredstev. Krajevna skupnost ni le skupnost občanov, ki se po interesih in hotenjih organizirajo v različne oblike svojega delovanja, temveč tudi skupnost vseh delovnih, družbeno-političnih in drugih organizacij. Skratka, v krajevni skupnosti se nudijo zelo pestre oblike dela in povezovanja občanov. Čimbolj jih bomo znali izkoristiti, tem večja je verjetnost aktiviranja občanov in demokratizacije samoupravnega življenja v krajevni skupnosti. V zadnjem času si skoraj vse krajevne skupnosti zelo prizadevajo, da bi čimbolj jasno in konkretno določile svoje naloge in opredelile svoje pravice in dolžnosti. Določanje nalog pomeni vsebinsko usmeritev delovanja krajevnih skupnosti, ki naj bi opravljale naslednje naloge: — Upravljale bodo družbeno premoženje, ki jim je dano v uporabo ali so si ga pridobile, sodelovale pri odločanju o izkoriščanji^ zemljišč družbenega premoženja svojega območja, spremljale izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje komunalnih objektov, vzdrževanje čistoče, videza kraja, javnih nasadov, zelenic, otroških igrišč, nezazidanih površin, urejenost gradbišč in podobno. S tega področja predlagajo občinski skupščini tudi ustrezne ukrepe in pripravljajo programe komunalne ureditve. Sodelovati morajo pri oblikovanju zazidalnih načrtov in v sodelovanju z občinsko urbanistično službo proučevati možnost lokacij za razne družbene in druge komunalne objekte v okviru svoje krajevne skupnosti. — Varstvo in vzgoja otrok je dejavnost, ki jo morajo krajevne skupnosti skrbno spremljati. Proučevati mora- jo potrebe po varstvu dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok in skrbeti, da so socialno in vzgojno ogroženi otroci sprejeti v organizirano varstvo. 'Staršem in mladini morajo pomagati s posredovanjem pri dodeljevanju raznih štipendij in pomoči za šolanje, pomoči pri šolski prehrani ter pozneje tudi pri zaposlovanju mladine. Sodelovati morajo z ustrteznimi organizacijami pri reševanju problemov mladine. Sodelovati morajo z ustreznimi organizacijami pri reševanju problemov mladoletnih prestopnikov in njihovem vključevanju v družbeno življenje in družbeno aktivnost. -r- Tudi področje socialne pomoči in varstva odraslih spada v delokrog krajevnih skupnosti. Strokovna patro-nažna služba je prešibka in ni zmožna pomagati tistemu, ki potrebuje pomoč. Vsled tega morajo krajevne skupnosti v sodelovanju z Rdečim križem organizirati pomoč na domu za osamljene, starejše in bolne občane. Ta pomoč se kaže v prinašanju kurjave, negi bolnikov in podobno. Krajevne skupnosti morajo voditi evidenco pomoči potrebnih občanov, da jim lahko pomagajo, kadar ti občani zaradi bolezni, začasne brezposelnosti, nesreče in drugih vzrokov zaidejo v težave. Krajevne skupnosti bodo predlagale tudi skrbnike in rejnike za socialno ogrožene otroke in odrasle osebe in skrbele za vključevanje oseb, ki se vračajo v družbeno okolje po končanem prestajanju kazni. — Na področju zdravstva bodo krajevne skupnosti sodelovale s šolskimi zavodi in zdravstveno službo in spremljale zdravstveno stanje mladine in predlagale ukrepe za izboljšanje stanja. Lahko bi organizirale tudi obiske in nego bolnikov na domu. - Na področju stanovanjskega gospodarstva krajevne skupnosti v različnih oblikah sodelujejo s hišnimi sveti in stanovanjskimi podjetji ter samoupravno stanovanjsko skupnostjo, organizirajo skupne sestanke v zvezi z investicijskimi problemi, sprotnim vzdrževanjem hiš, programi vzdrže-"anja hiš in izvajanjem raznih del na stavbah družbenega premoženja. Krajevne skupnosti povezujejo hišne svete in jim nudijo pomoč s tem, da je njihov vpliv na politiko stanovanjskega gospodarstva bolj organiziran in učinkovit. Hišne svete opozarjajo na vzdrževanje stanovanjskega fonda in na čistočo v hišah ter njihovi okolici. Vplivajo tudi na-medsebojne odnose stanovalcev in na večjo skrb za hišni red ter javni red in mir. Velik del hišnih svetov ni aktiven, zato se bodo morale krajevne skupnosti angažirati za njihovo aktivizacijo." Tudi mladinski hišni sveti bi lahko v mnogočem pomagali pri vzdrževanju čistoče in reda v hišah, na dvoriščih, v okolici stanovanjskih blokov in na javnih zelenicah. Krajevne skupnosti pripravljajo tudi letne in srednjeročne plane nalog, letne finančne načrte, spremljajo njihovo izvajanje in pripravljajo vsakoletne zaključne račune. O izvajanju teh programov svet krajevne skupnosti redno poroča na zborih občanov. Krajevne skupnosti spremljajo tudi gospodarska gibanja raznih dejavnosti na svojem območju, ocenjujejo razvoj predvsem terciarnih - usluž-nostrtih dejavnosti, ki so večjega pomena za občane, spodbujajo in pomagajo pri razvoju posameznih, predvsem uslužnostnih dejavnosti, ter spremljajo in s svojimi stališči vplivajo na oblikovanje davčne politike. — Krajevne skupnosti se morajo tesno povezovati z družbeno-političnimi organizacijami, društvi in šolami in z njimi sodelovati pri organizaciji proslav in ostalih kulturnih prireditev. Povezovale naj bi se tudi z delavsko univerzo pri organizaciji tečajev, seminarjev in predavanj (pouk prve pomoči, nega bolnikov na domu, demonstracija uporabe novih aparatov v gospodinjstvu in strojev v kmečkem gospodarstvu, šiviljski, kuharski tečaji in podobno. Na področju telesno-vzgojne dejavnosti si morajo krajevne skupnosti prizadevati, da se bodo mladina in ostali občani čimbolj množično vključevali v razne oblike športne in rekreativne dejavnosti, za kar pa morajo biti dani objektivni pogoji (telovadnice in druge športne naprave). — Izredno pomembno nalogo imajo krajevne skupnosti pri splošnem ljudskem odporu v pogledu samozaščite in priprave prebivalstva. Koncepcija vsesplošnega ljudskega odpora temelji na aktivnosti vseh občanov, kar je možno uresničevati le v dobro organizirani aktivnosti krajevnih skupnosti. — Krajevne skupnosti tudi ščitijo interese potrošnikov in zagotavljajo večji vpliv občanov na-preskrbo z življenjskimi potrebščinami. Za opravljanje te naloge bo treba ustanoviti komisije ali svete za zaščito interesov potrošnikov. Krajevne skupnosti pa sodelujejo tudi s sanitarno in tržno inšpekcijo. Delo v krajevni skupnosti se naj odvija preko odborov in komisij, v katere je treba pritegniti čimvečji krog dela voljnih in zainteresiranih občanov. Te komisije bi lahko delovale stalno ali pa začasno za rešitev enega samega konkretnega vprašanja. Za opravljanje vseh teh nalog in za družabno življenje si morajo krajevne skupnosti urediti primerne prostore. Posebno izdajo pred praznikom je izdal NAŠ ČAS Velenje -Odgovarja Ljuban Naraks - Naklada 15.000 izvodov — Stavek, prelom in filmi ČZP Dolenjski list Novo mesto - Tiska Ljudska pravica Ljubljana POSEBNA IZDAJA PRED PRAZNIKOM Naš DA do leta 1980 Občinski praznik je priložnost, da se znova dogovorimo, kako bomo izpolnjevali že sprejete obveze vami je srednjeročni c/J H SO Pred vami je sreanjei razvojni načrt občine Velenje do leta 1980. V posebni praznični izdaji Našega časa ga objavljamo zaradi tega, ker bomo občani velenjske občine o njem spet spregovorili na bližnjih zborih občanov. Vsem našim bralcem smo posebno praznično prilogo vložili v redno izdajo časnika, drugi občani pa ga bodo dobili od krajevnih odborov SZDL. Oba zbora prejšnje občinske skupščine sta razvojni načrt sprejela na skupni seji dne 1. marca 1974. To pomeni, da je njegova realizacija že živo prisotna med našimi občani. Ker pa gre naš razvoj naglo naprej, je dobro, da ta pomembni dokument znova pregledamo. In ne zgolj to! Naš srednjeročni družbeni plan do leta 1980 so oblikovali občani. O njem so se delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih dogovorili, potemtakem so se dogovorili o smernicah in skupni razvojni politiki nadaljnega družbenoekonomskega razvoja občine Velenje. Zaradi tega je potrebno, da je naš plan vedno živo prisoten med nami. Slavje kakršno, je občinsko praznovanje je primeren trenutek, da srednjeročni razvojni program znovič potrdimo, takšnega kakršen je ali pa ga v posameznih določilih dopolnimo. To bomo v velenjski občini letos tudi storili. Na svečanem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine bodo pooblaščeni predstavniki temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih in interesnih skupnosti podpisali družbeni plan razvoja ob- čine Velenje do leta 1980. V krajevnih skupnostih bodo te predstavnike izvolili na bližnjih zborih občanov. Načrtovanju družbenoekonomskega razvoja posameznih področij daje velik poudarek nova slovenska ustava. Tega v preteklosti v velenjski občini sicer nikoli nismo zanemarjali, ker smo se vseskozi dobro zave- • dali, da brez dobrega in od občanov ter delovnih ljudi potrje- nega planiranja ne bo uspešnega razvoja. Naše izkušnje na področju načrtovanja bomo zavoljo tega še bolj utrjevali na najrazličnejše načine. V občini Velenje se namreč zavedamo, da bomo naš srednjeročni družbeni plan do leta 1980 realizirali, če ga bo poznal sleherni občan. Zato ni nikoli odveč njegovo prebiranje in znovično razpravljanje. Vsakdo mora vedeti kako bo čez šest let izgledal kraj v katerem prebiva. Kaj vse bo novega v posameznem kraju in kaj bo treba storiti, da bomo načrtovano napravili. Poleg tega pa se mora vsakdo dobro zavedati, in predvsem vedeti, kakšna je njegova naloga. Tudi tokratno razpravljanje o planu do leta 1980 je namenjeno še globljemu spoznavanju plana in nalog vsakega posameznega občana. Naš DA do leta 1980 smo skupaj sprejeli že takrat ko smo potrdili razvojni načrt. Naš DA bomo znova potrdili v prazničnih dneh, ko bomo pregledovali in morebiti dopolnjevali posamezna določila v razvojnem načrtu in izvolili predstavnike, ki bodo plan svečano podpisali. Naš DA pa bomo končno izgovarjali vseskozi, pri delu, pri odločitvah, torej tja do leta 1980 ko bomo začeli uživati sadove začrtane razvojne politike. LJUBAN NARAKS llllllllllllllllllllllllilllllllH.....Illllllllllllllllllll iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih Delovni dogovor občanov Sprejeli smo ga v široki in demokratični javni razpravi Družbeni plan razvoja občine Velenje v letih 1972-1980 je dokument, na osnovi katerega so se delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih delovnih»organizacijah ter samoupravnih interesnih skupnostih dogovorili o smernicah in skupni razvojni politiki nakazanega družbeno-ekonomskega razvoja. Ta dokument je rezultat strokovnih obravnav mnogih komisij in odborov, ki so sodelovali v pripravi koncepta razvoja in rezultat široke javne razprave, v kateri so delovni ljudje tvorno sodelovali pri usmeritvah in osnovah za zboljšanje delovnih in življenjskih pogojev. Za pripravo koncepta razvoja je bila ustanovljena posebna komisija, v okviru katere so delovale naslednje strokovne komisije: 1. komisija za razvoj gospodarstva - z odbori: - za industrijo, gradbeništvo in proizvodno obrt, - za kmetijstvo in gozdarstvo, - za terciarni sektor (promet, trgovina, gostinstvo in turizem, storitvena obrt), 2. komisija za razvoj negospodarske sfere - z odbori: - za komunalno gospodarstvo,' - za stanovanjsko gospodarstvo, - za vzgojo in izobraževanje, kulturo, socialno varstvo in zdravstvo, - za telesno kulturo, - za kadre in delovno silo, - za zaščito okolja, - za urbanizem 3. komisija za proučevanje demografskega razvoja in razvoja krajevnih skupnosti - z odbori: - za demografski razvoj, - za oblikovanje krajevnih skupnosti, - za uporabo in gospodarjenje z občinskim prostorom, 4. komisija za finančna vprašanja, 5. komisija za obveščanje, propagando in organizacijo razprave v zvezi z družbenim planom. V komisijah in odborih je sodelovalo 150 strokovnjakov z najrazličnejših področij gospodarstva in družbenih služb. Osnutek družbenega plana so obravnavali delovni ljudje v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih (kjer je sodelovalo preko 10.000 delavcev) in v krajevnih skupnostih (kjer je sodelovalo preko 2.500 občanov). Delovni ljudje so v javni razpravi podali mnogo koristnih pobud, predlogov, mnenj in utemeljitev za dopolnitev posameznih področij družbenega plana; večina dopolnilnih predlogov je bila upoštevana pri dokončnem oblikovanju plana. K dobri obveščenosti delovnih ljudi je prispeval svoj delež tudi NAS ČAS, ki je obširno poročal o naših skupnih razvojnih težnjah in nalogah. Osnovni nosilci razvoja bodo delovni ljudje, ki bodo v svojem in skupnem interesu in v razmeijih povezovanja, medsebojne odvisnosti in sodelovanja uresničevali osnovne naloge in. cilje plana: a) v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih, kjer bodo delovni ljudje ustvarjali materialne pogoje za gospodarski in družbeni razvoj; b) v krajevni skupnosti, kjer bodo delovni ljudje zadovoljevali svoje skupne potrebe in interese; c) v samoupravnih interesnih skupnostih na nivoju občine in republike, kjer se bodo delovni ljudje povezovali zaradi uresničevanja, skupnih interesov, kot so vzgojno-izobraževalna in raziskovalna dejavnost, področje zaposlovanja, zdravstveno zavarovanje in zdravstveno varstvo, otroško varstvo, kulturna in telesnokulturna dejavnost, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, stanovanjsko in komunalno področje, energetika, promet in podobno. Glede na to, da ima vsak človek tudi svoje posebne interese, ki so hkrati tudi interesi drugih ljudi in osnova za povezovanje in skupno delo, bo treba v naslednjih letih - poleg že sedaj znanih oblik povezovanja, kot so interesne in krajevne skupnosti - vse bolj razvijati tudi nove oblike povezovanja med ljudmi in ustvarjati materialne pogoje tudi za ta na videz drobna vprašanja za človeka. Posebno pozornost bo treba posvečati združevanju in povezovanju kmečkih proizvajalcev in zasebnih obrtnikov, ki se morajo glede samoupravnih pravic in pogojev dela in življenja čim bolj približati delovnim ljudem v družbenem sektorju. Samoupravno tako organizirani delovni ljudje v občini se bodo pri programiranju in reševanju širših problemov razvoja vse bolj povezovali z delovnimi ljudmi v drugih občinah. Medobčinsko sodelovanje bo prišlo do izraza predvsem na tistih področjih aktivnosti, ki so interesantna za več občin in ki zaradi vzajemnih angažiranj ustvarjajo ugodnejše pogoje za družbeni in ekonomski razvoj sodelujočih. Z nakazanim družbeno-ekonomskim razvojem občine ne želimo ustvariti potrošniške družbe na višji stopnji materialnega razvoja, ampak družbo s humanimi odnosi med ljudmi in vrednotami kot so: svoboda, socialna trdnost, delovna ustvarjalnost, socialistična zavest, izobrazba, kultura, solidarnost in enakost, ki temelje na zavestnem hotenju vse družbe in na njenih materialnih temeljih. Na teh načelih bomo zviševali družbeni in osebni standard, pri čemer bomo dajali prednost v razvoju družbenemu standardu, da bi postopoma zmanjšali socialne razlike med delovnimi ljudmi. Ker je socialna neenakost odraz nizko razvitih proizvajalnih sil in družbene neenakosti ljudi za pridobivanje dohodka, jo bomo morali s konkretnimi ukrepi zavestno obvladovati na vseh področjih gospodarske in negospodarske sfere, kar bo pospešilo izenačevanje osnovnih pogojev prebivalstva za razvoj njegove delovne sposobnosti. Poleg razvitega samoupravljanja - na temelju družbene lastnine proizvajalnih sredstev -so razvita proizvajalna sredstva osnovni pogoj za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer delovnega človeka. Zato bo treba nadaljnji družbeno-ekonomski razvoj občine zagotavljati z upoštevanjem vseh dosežkov sodobne znanosti, tehnike in tehnologije, z nenehno modernizacijo in racionalizacijo delovnih procesov, s stalnim iskanjem optimalne perspektive, da se poveča produktivnost dela in dvigne akumulativnost in reprodukcijska sposobnost gospodarstva. Osnova za reševanje vseh problemov na področju gospodarstva in družbenega in osebnega standarda ljudi je naraščanje produktivnosti dela. K povečevanju obsega družbenega proizvoda v prihodnjem obdobju mora vse večji delež prispevati produktivnost dela, vloga živega dela pa se mora postopoma zmanjševati; le tako bomo lahko prešli z ekstenzivnega na racionalnejše zaposlovanje, ki ga narekuje vsesplošno pomanjkanje delovnih moči. Temu cilju bodo morale temeljne organizacije združenega dela podrediti tudi svojo investicijsko politiko v tem smislu, da bodo vlagale sredstva predvsem v boljšo opremljenost delovnih mest. Izobraženi in strokovno usposobljeni delovni ljudje postajajo vse bolj pomembni dejavnik v razvoju. Zato bo treba iskati in uveljavljati optimalne oblike. načrtovanja in izvajanja izobraževanja, ki bodo prilagojene družbenim potrebam. Uresničiti bo treba socialistično angažirano šolo, ki bo na osnovi znanstvene misli in telesne povezanosti z okoljem usposabljala mladino za uspešno delo in življenje v prihodnjem obdobju. Uvajati bo treba tudi najrazličnejše .oblike dopolnilnega izobraževanja in obveščanja o vsem, kar lahko prispeva k uspešnosti človeka v proizvodnji materialnih in duhovnih dobrin. K oblikovanju družbene zavesti in dvigu izobrazbene ravni prebivalstva mora prispevati večji delež tudi raziskovalno delo. Organizacije združenega dela gospodarstva bodo morale v večji meri kot doslej razvijati lastno raziskovalno dejavnost, kar je pogoj za izboljšanje organizacije dela, izpopolnjevanja tehnologije in dvig produktivnosti dela. Osnovni nosilki gospodarskega in družbenega razvoja občine bosta še nadalje ostali energetika in kovinsko-predelovalna industrija, ki sta tudi v preteklosti največ prispevali k hitremu razvoju občine. Pomembnost energetskih virov velenjske občine se bo s predvidenimi novo zgrajenimi elektroenergetskimi zmogljivostmi v Šoštanju še povečala, zato je naša osnovna naloga, da optimalno izkoristimo proizvodne, tehnološke in sociološke pogoje za pridobivanje premoga in električne energije. Energetsko gospodarstvo v občini se mora organizacijsko, poslovno in samoupravno (na nivoju občine in republike) organizirati tako, dw bo zagotavljalo potrebne količine električne energije in da bo v materialnem pogledu sposobno reševati tudi vse tiste probleme, ki nastajajo v občini kot posledica izkoriščanja premoga in izgradnje elektroenergetskih zmogljivosti. Ti pa so predvsem skrb za zagotavljanje življenjskih pogojev ljudi zaposlenih na področju energetike, skrb za sanacijo ugreznin in zaščito življenjskega okolja. Razvoj ostalih gospodarskih dejavnosti ima v odnosu na energetiko dopolnilno vlogo v tem smislu, da zagotavlja predvsem pogoje za zaposlovanje ženskega prebivalstva in omogoča enakomernejšo porazdelitev naporov pri zagotavljanju življenjskih pogojev delovnih ljudi. Poleg energetike se bo s povsem samostojnim konceptom razvijala kovinska industrija, ki s svojim obsegom proizvodnje in široko integriranostjo dela z drugimi organizacijami združenega dela - kot nosilka razvoja že prerašča okvire občine in republike. Energetika in kovinska industrija (ki je tudi močan izvoznik industrijskih proizvodov) vse bolj dobivata na pomenu v domačem in mednarodnem gospodarskem prostoru. Gospodarstvo in socialni razvoj sta v takšnem medsebojnem odnosu, da njuna povezanost omogoča hitrejši in celovitejši razvoj družve. Socialni razvoj - kot sestavni del splošne družbene politike — odseva stopnja ekonomskega razvoja, hkrati pa vpliva na ekonomski razvoj družbe in ga usmerja. Z uresničitvijo nakazanega družbeno-ekonomskega razvoja -v naslednjih' letih bomo dosegli znatno višji nivo gospodarske in družbene razvitosti in tudi bogatejšo osnovo za odpravljanje protislovij na ekonomskem in socialnem področju v naslednjih dvajsetih letih. Z 78.500 dinarji družbenega proizvoda na prebivalca bo dana dejanska možnost, da se bo gospodarstvo ustrezno moderniziralo in avtomatiziralo, kar bo vplivalo na znatno nižjo stopnjo rasti zaposlenosti. Dosežena razvitost prostora velenjske občine bo narekovala tudi bolj umirjeno stopnjo gospodarske rasti. Ekonomski in tehnološki viški zaposlenih v sekundarnem sektorju in pa splošni višji družbeni standard delovnih ljudi bodo omogočili v mnogo večjem obsegu terciarizacijo življenja, kar pomeni, da se bo s pospešenim tempom preslojevalo delovno prebivalstvo v storitvene dejavnosti. Šele v obdobju zadnjih dvajset let tega stoletja bo mogoče doseči bistvene spremembe v sektorski strukturi delovnega prebivalstva in družbenega proizvoda, da bi se približali stanju, ki ga imajo danes razvite dežele. V odvisnosti od pričakovanega družbeno-ekonomskega razvoja bo tudi prebivalstvo v občinskem prostoru naraščalo nekoliko počasneje. Demografska projekcija kaže, da bo ob koncu tega stoletja živelo na območju velenjske občine okoli 54.000 prebivalcev. Ocenjujemo, da bo v tem obdobju proces urbanizacije zajel okoli 74 % prebivalstva, kar praktično pomeni, da bo na urbaniziranih mestnih območjih občine živelo okoli 40.500 prebivalcev. Da bi nakazane cilje in naloge v obdobju do leta 1980 in po tem obdobju dosegli, bomo morali biti v združenem delu čim bplj učinkoviti. ve na njih - Ur. list SFRJ, št. 47/68) Zavod za urbanizem pa mora težiti za tem, da bo pri snovanju prometnega omrežja usmerjal težak transportni promet mimo naselij. Varstvo pokrajine Varstvo okolja vključuje tudi pojem varovanja pokrajine. Neracionalno izkoriščanje ih uporaba prostora in intenzivni razvoj gospodarstva, so že povzročili precej problemov. Srečujemo se s posledicami izkoriščanja premoga, odpiranja novih kamnolomov in peskolomov, prekomernega izkoriščanja gozdov, divje gradnje poti in podobno, kar vse degradira kvalitete okolja. Gozdovi Da se bo v bodoče preprečilo nesmotrno gospodarjenje z gozdovi je Skupščina občine Velenje katerih uporabo in varstvo velja poseben režim. Varovalni gozdovi se se določili na podlagi njihove kvalitete in ambientnega značaja. Za varovalne gozdove so razglašeni: - gozdovi, ki obdajajo objekte termoelektrarne Šoštanj, stari grad v Šoštanju in reber nad Šoštanjem (pare. št. 534/2, 534/3, 551/1, 511/2, 510/1, 509/10, 517, 509/7, 509/8, 516/1, 516/6, 490/2, 509/9, 490/1, 488, 485, 483, 482, 489. 480, 480/1 479/4, 479/8, 520/3, '479/5, 479/1, 479/3, 471, 463, 460/1 460/2, 459/1, 458/1, 458/5, 457/1,456/1, 455/1, 455/2, 484, 481, 470, 461, 469, 510/2 v k.o. Šoštanj). - gozdovi nad elektrarno (pare. št. 626/1, 627/1, 628/1, 628/2, 629, 630 632, 633, 634, 635, 636, 637, 639/1, 6^0/1, 641/1, 642/1, 645, 646/1, 638/2, 639/2, 640/2, 641/3, 642/3, 646/2, 647, 631, 627/2, 626/5 in 274/3 v k. o. Lo-kovica). - gozdovi, ki obdajajo vilo Široko (pare. št. 71/1, 74/4 v k.o. To-polšica); - gozdovi, ki obdajajo skladišča sanatorija Ravne pri Šoštanju (pare. št. 1257/1, 1258/1 v k.o. Ravne) - gozdovi, ki obdajajo razvalino Šalek pri Velenju (pare. št. 2356, 2345, 2354, 2372, 2373 in 2358 v k. o. Velenje); - gozdovi, ki obdajajo vodni rezervoar za Velenje (pare. št. 2039/2, 2039/1, 2038, 2037, 2036, 2026, v k. o. Velenje); -gozdovi, ki obdajajo«dom počitka Šalek (pare. št. 2472, 2473, 2485, 3255/1, 3245/2, 3255/3, 3257 v k.o. Velenje). - gozdovi, ki obdajajo grad Velenje - rudarski muzej (pare. št. 2811, 2810, 303£ 3000, 3003, 3004, 3037, 3148, 3132, 3203, 3210, 3200, 3155, 3215, 3218, 3215, 3420, 3436, 3449, 3457/1, 3243,3244, 3408, 3407, 3405, 3404 v k.o.Velenje - gozdovi, ki obdajajo jezero, športne naprave, weekend naselje, del naselja Velenje do Šmartna (pare. št. 708, 710, 705, 316, 317/2, 317/1, 309/1, 309/2, 309/3, 309/4, 296/1, 314, 309/7, 309/8, 309/10, 396/3, 295, 296/2, 322, 530, 525, 524, 523, 516, 515, 505, 499, 581, 1962,497, 502, 491, 490, 489, 488, 487, 486 in 501 k.o. Velenje. V teh gozdovih se odvija gospodarjenje v skladu s potrjenimi gozdno-gospodarskimi načrti, ki se izdelajo vsakih 10 let za posamezno gospodarsko enoto, ki z njimi upravlja. Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov pa morata imeti elementa rekreacije in etike nasproti gospodarskim učinkom poudarjeno vlogo. Vsa gozdnogojitvena dela in odkazi-lo sečnje izvaja gozdarski strokovnjak organizacije, ki gospodari z gozdovi na območju občine. Sečnja na golo in krčitev gozda v tako imenovanem zelenem pasu je prepovedana razen v primerih, če je zaradi škodljivega gozdnega mrčesa, bolezni ali druge naravne nezgode ogrožena večina dreves v gozdu. Prepovedana je tudi gradnja campingov, igrišč in zabavišč. V občinskem predpisu o varovalnih gozdovih je tudi določeno, da mora rudnik po umiritvi zemeljskih površin v enem letu rekultivirat/vse tiste gozdne površine, ki so se zaradi izkoriščanja poškodovale. Na primernih mestih bo treba urediti: - objekte za nedeljske turiste s kurišči in odlagališčem smeti, - sprehajaln c poti v gozdovih in prostore za taborjenje, ki bi bili popolno urejeni. Na, ta način sc bomo izognili mnogim nevšečnostim, ki jih povzročamo s svojim negativnim odnosom do varovanja gozdov. # Zelenice, parki Tako kot zavarovane gozdove je treba tudi s posebnim občinskim predpisom zavarovati zelenice in parke v občini. Občinska skupščina je že v letu 1972 sprejela predpis o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v mestih in naseljih občine. Namen tega predpisa je, da se zelene površine v mestih in naseljih urejajo, vzdržujejo in varujejo tako, da se zagotovi njihova estetska vrednost. Z zelenimi površinami bomo gospodarili v skladu z „registrom zelenih površin", vsekakor pa moramo zagotoviti učinkovitejšo službo komunalne inšpekcije in inšpekcije za varstvo narave. Kamnolomi, peskolomi, prometnice Odpiranje in koriščenje kamnolomov ter peskolomov narekujejo gospodarske potrebe; prav ta dejavnost pa pušča zelo vidne sledove v naši pokrajini, (na Paškem Kozjaku, v Paki pri Velenju, v Slanici, ob cesti Šoštanj - Gorenje, v Podgori, v Gorenju itd.). Poleg aktivnih kamnolomov in peskolomov pa je še mnogo starih, opuščenih; te posege v naravo ni kasneje nihče saniral. Zato moramo nujno sprejeti predpis, s katerim bi vse koristnike kamnolomov zadolžili, da so jih po končanem koriščenju dolžni ha lastne stroške sanirati. Le na ta način bomo dosegli, da bi se te rane pokrajine ponovno vključile v zdrav ambient. V zadnjem času je opaziti tudi precejšnjo težnjo in nestrpnost pri gradnji novih cest, pri tem pa se dovolj ne zavedamo, da lahko z nena-črtno in divjo gradnjo cest zelo degradiramo okolje. Do nenačrtne gradnje kolovozov prihaja predvsem na podeželju, kjer je pokrajina še prav posebno občutljiva za tovrstne posege. Ceste je treba trasirati tako, da se čim bolje vključijo v okolje in ga čimmanj prizadenejo. Tudi na tem področju bo treba zagotoviti učinkovitejšo inšpekcijsko službo. « iifl Mit Frf§ J iSsS S tem družbenim planom kot najširšim družbenim dogovorom prevzemajo vsi nosilci družbene in gospodarske aktivnosti odgovornost, da v okviru svoje dejavnosti zagotavljajo uresničevanje temeljnih ciljev in nalog tega plana. Samoupravni nosilci politike razvoja na posameznih področjih bodo usklajevali svojo aktivnost in razvojne programe z osnovnimi smernicami tega plana in v njih zagotovili potrebno konkretizacijo in skladnost nalog in akcij. Nadalje je treba razvijati planiranje k kot nujni element učinkovitega samoupravljanja na vseh področjih združenega dela, zlasti tam, kjer nosilci še nimajo izdelanih programov in na teh osnovah krepiti zavestno usmeritev naporov delovnih ljudi k uresničevanju njihovih lastnih in širših, dogovorjenih ciljev razvoja. Nosilci družbene in gospodarske aktivnosti morajo zagotoviti stalno spremljane in obveščanje o izvajanju občinskega družbenega plana, srednjeročnih programov samoupravnih interesnih skupnosti in drugih razvojnih programov, da bi omogočili pravočasno sprejemanje potrebnih ukrepov in skladno uresničevanje politike razvoja. Skupščina občine Velenje bo občasno obveščala javnost o izvajanju tega družbenega plana in predlagala v okviru vsakoletnih družbenih planov konkretne ukrepe za uresničitev sprejetih ciljev in nalog, po potrebi pa tudi spremembe in dopolnitve, ki jih bodo narekovale konkretne gospodarske in družbene razmere. V uresničevanje ciljev in nalog tega družbenega plana, zlasti v uveljavljanju odnosov v novem komunalnem sistemu, se bodo morale z jasno opredeljeno in aktivnejšo vlogo vključiti tudi Zveza komunistov, Socialistična zveza, Zveza sindikatov in druge družbeno-politične organizacije. Te organizacije bodo morale posvečati izredno skrb krepitvi in razvijanju zavesti delovnega človeka in zagotavljanju možnosti, da se v demokratičnem postopku samoupravnega in političnega odločanja opredeli za tiste rešitve in alternative, ki upoštevajo - poleg trenutnih, konkretnih potreb in interesov - tudi širše in dolgoročnejše interese delavskega razreda. Družbeno-politične organizacije si morajo prizadevati za uspešno funkcioniranje novega delegatskega sistema in občinskega sistema. Delovnim ljudem je treba omogočiti, da bodo večino zadev - učinkovito in družbeno racionalno - urejali v združenem delu, v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih neposredno in s polno odgovornostjo za svoj današnji in jutrišnji dan. Na vsa ta vprašanja moramo biti zlasti pozorni ob pripravljanju in sprejemanju statuta občine in temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti, ki naj ne bodo le in skladnost nalog in akcij. Nadalje je treba razvijati planiranje kot nujni ki bodo jasno izrazili potrebe, možnosti, posebnosti in življenje vsake skupnosti posebej. ne Velenje in ugrezninskih jezer. Nadalje poteka približno ob Paki do izliva Lepene, prečka južno od vasi 1---.--:rit- ->-* ->-5 w_i_ Prologe mejnike 32 in 33. Meja nadalje dvakrat prečka železnico Šoštanj - Velenje in prečka mejnik 34, kije lociran ob porušeni hiši Rudolfa Lenarta v Družmiiju. Od tu dalje teče ob železnici do vzhodnega dela železniške postaje Šoštanj do mejnika 35a, dalje poteka preko severne strani glavnega mostu preko Pake in poslopij TUS-a na mejnik 37a. Meja nadalje prečka zopet Pako in poteka do mejnika 38a, ki se nahaja na polju med Pako in železnico nakar prečka železnico in gre ob mejniku 39a na mejnik 40, ki se nahaja severovzhodno od mostu preko Toplice pri Penku na vogalu hiše Rudolfa Imperla. Od tu dalje gre po dolini Šentflorjana še cca 1000 m in se nato vzpne na mejnik št. 1. Eksploatacijsko območje močno vpliva na usmerjanje urbanizacije naše doline, saj se pliocenski sedimenti, ki vsebujejo debele plasti lignita nahajajo v njenem osrčju. To območje pa je vsled izkoriščanja rudnega bogastva prepovedano za-grajevati. Eksploatiranje premoga bo na vsak način povzročilo precejšnjo preobrazbo pokrajine, ki bo zahtevala intenzivno angažiranje pri realizaciji sanacijskih načrtov. Priložena karta prikazuje plan eksploatacije in naraščanja vodnih ugreznin do leta 1985. Danes leže vodne ugreznine v različnih .višinskih nivojih, z nadaljnjim izkopavanjem lignita pa bo nastalo takšno stanje, da se bodo jezera pretočila v ugreznino pri Družmirju. Po programu izkopavanja premoga je predvideno, da bo naselje Družmirje prišlo v naslednjih letih v rušno območje, zaradi česar tu ne bo več pogojev za bivanje. Sedanja jezera m njihovo neposredno okolje so predvideni za sanacijo šele po letu 1980, ko se bo teren umiril. Potrebno pa je, da se sredstva za sanacijo zagotovijo že prej oziroma v času intenzivnega izkoriščanja lignita. Predvideno je, da bo rudnik v letu 1975 saniral kompleks 4 hektarov umirjenega zemljišča na jugovzhodnem delu eksploatacijskega območja (pri Tičnici). Ta kompleks bo izravnan in pogozden. Ker bo izkoriščanje premoga povzročilo tudi spremembe pri obstoječih komunikacijah, bo treba do konca leta 1975 zgraditi novo cesto med Hrastovcem in Skalami; sedanja ccsta zaradi ugrezanja ne bo več uporabna. Cesta med Hrastovcem in Skalami bo del tako imenovane nove severne ceste", ki bo povezovala naselja med Velenjem in Šoštanjem. V istem obdobju, bo treba zgraditi tudi nadomestno cesto Gaberke -Ravne - Šoštanj, ker prehod skozi Družmirje ne bo več mogoč. S to novo cesto se bo razdalja Gaberke -Velenje precej povečala. Zaradi izkopavanja premoga bo treba izvesti tudi prestavitev potokov Lepene in Velunje. Dokument, ki je podlaga za urbanizacijo pretežnega dela občine, je odlok o urbanističnem redu, ki ga je skupščina sprejela v letu 1973. Z urbanističnim redom se urejajo vsa naselja in območja v občini, razen mesta Velenje z gravitirajočimi področji v k.o. Velenje (Pesje, Selo, Bevče, Konovo, Paka), mesta Šoštanj, naselja Šmartno ob Paki in zavarovanih zemljišč (gozdovi, območja virov pitne vorle itd.). Gradnja novih objektov na podeželju se bo dovoljevala le v okviru coningov. Coningi se bodo oblikovali v okviru tistih obstoječih naselij, ki izkazujejo progresivno demo-erafsko rast, imajo prostorske mož- nosti za razširitev in gospodarske pogoje za razvoj. Ta manjša, komunalno opremljena naselja, se bodo Bfelilcovala na površini čča 10 ha. V njih se bo dovoljevala gradnja stanovanjskih in drugih objektov, v skladu s programom razvoja do leta 1980. Coningi Topolšica, Pohrast-nik, Zavodnje, Gorenje, Ravne, Gaberke, Skale, Hrastovec, Podkraj-Kavče, Arnače pa obenem predstavljajo gravitacijska jedra ostalih območij v sklopu urbanističnega reda, ki bodo vezana nanje tako glede preskrbe, šolstva in ostalih potreb. Vsled tega bodo morali biti tovrstni objekti v gravitacijskih jedrih temu primerno dimenzioniranj. V naseljih in območjih izven coningov, ki se bodo urejevala po urbanističnem redu, pa se bo dovoljevala samo gradnja nadomestnih stanovanjskih objektov, objektov, ki bodo služili potrebam gospodarske dejavnosti, s katero se na teh območjih ljudje ukvarjajo (objekti za potrebe kmetijstva in gozdarstva) in objektov javnega značaja (komunalni objekti). Za ta pretežno agrarna območja je značilno, da so že dalj časa v depopulaciji, čemur je vzrok odhajanje prebivalstva v urbane centre. V urbanističnem redu so zajeta tudi rekreacijska območja v občini kot so Bele Vode, Zavodnje in Paški Kozjak. Ker zanje velja poseben režim urbanističnega oblikovanja, se bodo morala v bližnji bodočnosti dokumentacijsko obdelati z zazidalnimi načrti. Iz urbanističnega reda pa so izvzeta območja občinskega središča s širšim zaledjem, mesto Šoštanj, naselje Šmartno ob Paki in že omenjena zavarovana zemljišča. Obe mesti in naselje Šmartno ob Paki se bodo še nadalje zagrajevali in dopolnjevali v skladu z urbanističnimi načrti in zazidalnimi načrti. V skladu z njimi se bo odvijala gradnja vseh stanovanjskih, družbenih, gospodarskih in rekreacijskih objektov. Omeniti moramo, da je mesto Velenje z gravitirajočimi območji v k.o. Velenje izdelano več zazidalnih načrtov. Naselja v obrobju centra, kot so Salek II, Selo, Salek - Bevče, Konovo, se bodo v bližnji bodočnosti spojila z njim in bodo zajeta v urbanistični načrt mesta Velenja. V ta načrt bo zajeto tudi rekreacijsko območje, ki se razteza ob cesti Velenje - Salek, med zazidalno sosesko Gorica in kompleksom ob avtobusni postaji. Dokončni ureditveni načrt za njegovo izgradnjo je že pripravljen. Z zazidalnimi načrti pa smo predvideli tudi industrijske komplekse: CONA 1 - GORENJE obsega kompleks med zelenim pasom ob Celjski cesti v Velenju in začetkom naselja Pesje ter med železniško progo in reko Pako. Na tem kompleksu je še precej prostih površin za nadaljnjo izgradnjo objektov za potrebe TGO Gorenje. CONA 2 - JAVNA SKLADIŠČA, DINOS, GARAŽE, CARINARNICA obsega kompleks cone 1 med železniško progo, eksploatacijskim področjem in Staro vasjo. CONA 3 - območje bivšega EKK obsega del eksploatacijskega območja zapadno od Pesja, do prečkanja industrijske proge iz TE s cesto Velenje - Šoštanj. CONA 4 - SELO obsega kompleks med tovarno IGE proti Paki do vključno industrijske cone SGP Vegrad. CONA 5 - Termoelektrarna Šoštanj I, II, III, IV obsega kompleks Z od cone 3 do mesta Šoštanja CONA 6 - INDUSTRIJSKA CONA ŠOŠTANJ obsega območje Tovarne usnja Šoštanj in novo predvideno območje od tovarne do naselja Pohrastnik. To območje omejuje cesta Šoštanj - Penk, naselje Pohrastnik, meja eksploatacijskega območja in na vzhodu mesto Šoštanj. CONA 7 - Vas Gorenje zajema sedanje industrijske objekte in zemljišče, predvideno za izgradnjo tovarne kemičnih ploščic. CONA 8 - ŠMARTNO OB PAKI zajema skladišča za tranzitni promet železnice in objekte predelovalne prehrambene industrije. To območje omejuje na jugu železnica Šmartno - Celje, na severu vznožje Pod-gore, na vzhodu cesta Rečica - Polzela, na zahodu pa poteka meja cca 400 m od železniške postaje. CONA 9 - ŠMARTNO OB PAKI zajema kompleks podjetja „Vino" ter objektov za potrebe kmetijstva. Kompleks leži na zahodni strani šolskega coninga, izmere cca 200 x 200 m. Nakazani družbeno-ekonomski, socialni in prostorski razvoj občine je osnova za urbanistični program in za usmeijanje urbanističnih rešitev, dokler urbanistični program ne bo sprejet. Urbanistično dokumentacijo pa bomo še izpopolnili z zazidalnimi načrti za določena območja, ki jih trenutno še zajema urbanistični red. To so zazidalna območja v co-ningih in rekreacijska območja. Z odlokom pa moramo zavarovati kmetijske in gozdne površine, trase predvidenih komunalnih objektov in področja vodnih izvirov. • Varstvo narave in zaščita okolja V občini smo že močno soočeni s problemi, ki povzročajo onesnaženje in uničevanje okolja in s tem degradirajo njegove kvalitete. S temi problemi se srečujemo na področju varstva voda, ozračja in pokrajine. • Varstvo in onesnaževanje voda Za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj občine, predvsem pa ožjega območja Šaleške doline, so vodnogospodarske ureditve izredno velikega pomena. Ker se rešujejo vodnogospodarski problemi v Sloveniji prvenstveno v izrazitejših centrih oziroma virih onesnaženja, to v negativnem smislu močno občutimo v naši občini. Za območje naše občine jc najvažnejše porečje reke Pake. Paka še vedno v svojem toku skozi Šaleško dolino povzroča poplave, ker regulirana dela še niso končana. Vodno območje Pake se vsled tega mora urediti tako, kot predvideva vodnogospodarski plan do leta 1980. Paka je problematična tudi iz vidika onesnaženja. Vsled negativnega odnosa do prečiščevanja odpadnih vod so posledica dejavnosti tovarne usnja, peskoloma SGP Vegrad in TGO Gorenje zelo vidne. Zaradi pomanjkljivega prečiščevanja industrijskih odplak in fekalnih voda, ki se spuščajo v Pako, je v njej ogrožena eksistenca vseh živih bitij. Ne izginjajo samo ribe, ki so najvidnejši indikator življenja v vodi, pač pa tudi ostala favna in flora. Znanstveniki tretirajo Pako že kot „mrtvo reko". Škodljivi vpliv izpuščanja odplak pa sc ne odraža le v njej, ampak tudi v njenem neposrednem okolju. Območje vzdolž vodotoka Pake in Velenja do izliva v Savinjo je neprimerno za rekreacijo, saj Paka s smradom in umazanijo negativno vpliva na okolje. Zato moramo vložiti velike napore v reševanje tega aktualnega problema, kar od nas zahteva tudi temeljni zakon o vodah. Zakon predpisuje, da se morajo vse odpadne vode po uporabi in pred izpustom v vodotok obvezno prečistiti. Za obvarovanje Pake in njenega neposrednega okolja morajo vse gospodarske organizacije in zasebniki, ki s svojo proizvodnjo onesnažujejo vodotoke do leta 1980 zgraditi čistilne naprave za odpadne vode (TGO Gorenje, Tovarna usnja Šoštanj, peskolom SGP Vegrad, zasebni galvanizerji). Delo pri izgradnji kolektorja in čistilnih naprav na območju Velenja in Šoštanja se mora nadaljevati. Kolektor s čistilno napravo pa mora biti zgrajen do ieta 1976. Investitorji novih industrijskih objektov, ki bodo vezani na odvod odplak v reke in potoke na območju občine, bodo morali pred izdajo gradbenega dovoljenja predložiti projekte za izgradnjo čistilnih naprav in zanje zagotoviti sredstva. » • Varstvo in onesnaževanje ozračja_ Onesnaženost zraka jc posledica človekovih proizvodnih in neproizvodnih dejavnosti. V občini je najbolj občutno onesnaženje ozračja vsled delovanja TE Šoštanj in apne-nice SGP Vegrad v Šmartnem ob Paki, ter uporabe industrijskih in zasebnih kurišč. Škodljivi plini negativno vplivajo na favno in floro, posebno pa še na zdravje človeka. Vsled tega je nujno, da skupščina občine Velenje - še v tem letu sprejme odlok, ki bo urejal področje varstva ozračja pred onesnaženjem; odlok mora vsebovati določbe, da morajo biti vsi novi objekti grajeni tako, da iz njih ne bodo uhajale take količine škodljivih snovi, ki bi po-\, vzročalc v zraku večje koncentracije, kot je dovoljeno. Odlok mora vsebovati tudi ukrepe, s katerimi bomo postopno odpravljali že povzročene posledice dosedanjega onesnaženja zraka iz obstoječih virov onesnaženja. Zaradi tega moramo stremeti za tem, da se bodo v proizvodnji uvajali takšni tehnološki procesi, ki bodo manj onesnaževali zrak. Elektrarna Šoštanj mora v enem letu od sprejetja tega plana predložiti ateste kvalitete ozračja in vpliva koncentracije žveplovih plinov ter vlage na zdravje prebivalcev in na pokrajino. Dokler rezultati vplivnega območja ne bodo znani, ni mogoče dokončno izdelati urbanističnega načrta mesta Šoštanj in njegove neposredne okolice. Pri izgradnji TEŠ IV pa je treba vgraditi take čistilne naprave, ki bodo v največji možni meri preprečevale onesnaženje ozračja. Onesnaževanje ozračja je deloma tudi posledica kurjenja v zasebnih kuriščih. Zato moramo za Vsa družbena stanovanja v blokih zagotoviti toplovodno ogrevanje. Ker tudi prometna sredstva povzročajo onesnaževanje ozračja, bo treba poostriti kontrolo kvalitete izgorevanja pri motorjih z notranjim izgorevanjem in izločiti iz prometa vsa vozila, ki izpuščajo dim nad predpisano črnino (pravilnik o napravah in opremi vozil, ki vozijo po cestah ter o tehničnih pogojih za posamezne napra- GOSPODARSKI RAZVOJ Globalni kazalci projekcije gospodarskega razvoja _ Ocene možnosti gospodarskega razvoja občine Velenje v razdobju 1973 - 1980 kažejo, da obstajajo ustrezni materialni in splošni pogoji za okoli 13,3% povprečno letno stopnjo rasti realnega družbenega proizvoda. Udeležba posameznih dejavnosti in sektorjev v družbenem proizvodu (v %) Predvidevanje upošteva doseženo stopnjo razvitosti, naravne pogoje, razpoložljive zmogljivosti in realne možnosti za njihovo povečanje ter dosežke in tendence v tržni usmerjenosti in organizaciji gospodarstva; izhaja iz nakazanih pogojev gospo-daijenja na enotnem trgu in uresničevanja predvidene politike delitve in pospeševanja razvojnih dejavnikov. Ob upoštevanju problemov, ki so povezani s prilagajanjem gospodarstva novim pogojem poslovanja in Celotno gospodarstvo - družbeni sektof - zasebni sektor Primarni sektor - kmetijstvo - gozdarstvo Sekundarni sektor - industrija in rudarstvo - gradbeništvo - proizvodna obrt Terciarni sektor - promet - trgovina - gostinstvo in turizem - storitvena obrt - stanov, kom. dejavnost 1972 100,0' 95,5 4,5 3,4 3.3 0,1 85,5 80,0 4.4 1,1 11,1 1,1 6.5 1,5 1,2 0,8 1980 100,0 97.1 2,9 2,0 1,9 0,1 86,7 80.2 4,8 1,7 11,3 1,2 6,7 1,5 1,0 0,9 Povprečna letna stopnja rasti v % 13,3 13,5 7,2 5,8 5,7 9,1 13,5 13.3 14,8 19,0 13,5 14,7 13,7 13,7 10.4 14,7 DRUŽBENI PROIZVOD (v tisoč din) Skupno gospodarstvo - družbeni sektor - zasebni .sektor 1,065.261 1,017.460 47.801 2,889.732 2,806.337 83.395 271,2 275,8 174,4 13,3 13,5 7,2 Prebivalstvo od tega: kmečko prebivalstvo (v %) 9 7,6 Zaposlenost v družbenem sektorju - gospodarstvo - negospodarstvo 14.369 12.446 1.923 22.613 19.671 2.942 157,3 158,0 153,0 5.8 5.9 5,5 Produktivnost dela v družbenem sektorju (DP na zaposlenega v din) 81.749 142.663 174,5 7,2 Realni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v družbenem sektorju (v din) 2.027 3.425 169,0 6,8 Izvoz in uvoz (v USA dol.) - izvoz indc izdelkov - uvoz reprod. materiala Bruto investicije v osnovna sredstva (v tisoč din) povprečna letna vlaganja:. - v gospodarstvo - v negospodarstvo Družbeni proizvod na prebivalca (v din) 21,960.722 114,606.206 521,0 28,437.669 124,399.222 437,0 185.558 151.823 33.735 36.450 653.960 352,4 503.960 331,9 150.000 444,6 programom stabilizacije, pričakujemo v razdobju do leta 1980 nekoliko počasnejšo gospodarsko rast, kot smo jo dosegli v preteklem razdobju. V razdobju 1973 - 1980 se bo realni družbeni proizvod predvidoma povečal za 171,2 % nasproti letu 1972. Rast nominalnega družbenega proizvoda v obravnavanem planskem razdobju pa bo odvisna od dogovorjene politike cen, ki bo težila za tem, da bomo gibanje splošne ravni cen v glavnem zadržali v mejah pričakovane rasti cen v državah z razvitim trgom. V letu 1980 bomo ob cenah iz leta 1972 dosegli okoli 78.500 din družbenega proizvoda na prebivalca. Ob takšnem povečanju družbenega proizvoda bo občina Velenje dosegla stopnjo razvitosti, ki jo imajo danes razvite evropske dežele. Višja raven gospodarske razvitosti občine bo omogočila širše materialne okvire povečevanje življenjskega standarda ter reševanje nekaterih infrastruk-turnih problemov, nastalih v dosedanjem razvoju. Hkrati pa bo prehajanje na višjo raven raz- vitosti terjalo intenzivne kvalitetne spremembe in strukturne premike v gospodarstvu. Sekundami sektor, zlasti razvoj industrije in rudarstva, bo imel še naprej odločilno vlogo pri povečevanju družbenega proizvoda. V osnovni strukturi gospodarstva se bo še nadalje zmanjševala udeležba primarnega sektorja in postopno povečevala udeležba terciarnega sektorja. Delež družbenega sektorja gospodarstva v celotnem družbenem proizvodu bo v letu 1980 znašal okoli 97 % nasproti 9595,5% v letu 1972. Na podlagi predvidene rasti družbenega proizvoda in pričakovanih sprememb v strukturi investicijskih naložb bodo posamezni gospodarski sektorji in dejavnosti dosegli naslednjo dinamiko in udeležbo v strukturi družbenega proizvoda: k Predvideni družbeno-ekonomski razvoj občine v razdobju do leta 1980 bo uresničen na osnovi naslednjih dejavnikov rasti: 1972 Plan Indeks Povprečna 1980 1980 letna stop^ 1972 nja rasti 1973-1980 Položaj gospodarstva v delitvi družbenega proizvoda V preteklem razdobju ni bila uresničena usmeritev družbeno-eko-nomske reforme na povečanje udeležbe organizacij združenega' dela v delitvi družbenega proizvoda. To dejstvo in neizgrajenost sistema razširjene reprodukcije ni omogočalo bistvenega izboljšanja deleža samo-financiranja razvoja organizacij združenega dela. Takšen položaj je oviral hitrejše napredovanje pri razvijanju samoupravnega sistema, hkrati pa je bil eden izmed po 1972 Str. v% membnih vzrokov nestabilnih gibanj in nezadostne konkurenčne sposobnosti gospodarstva v gospodarskih odnosih s tujino. V prihodnjem obdobju smemo pričakovati, da se bo ob predvideni politiki delitve sredstev družbene reprodukcije v merilu federacije in republike ter s predvidenimi spremembami sistema družbenih obveznosti in sistema financiranja splošne in skupne porabe izboljšal položaj in bistveno povečal vpliv organizacij združenega dela na delitev dohodka. Ocena bilance delitve družbenega proizvoda družbenega sektorja kaže, da se bo glede na navedene spremembe povečal delež družbenega proizvoda, ki ostaja gospodarstvu, za okoli 5 %-nih poenov v letu 1980 nasproti deležu sredstev v letu 1972: - v tisoč din - v cenah leta 1972 Plan Str. Indeks Povpreč. 1980 v% 1980 letna 1972 stopnja rasti 1973-80 22,9 20,2 17,4 16,1 20,5 78.476 215,2 - 10,0 Družbeni proizvod 1,017.460 100,0 a) delež družbe 256.400 25,2 - zakonske obveznosti 26.454 2,6 - prispevki na OD 142.444 14,0 - pogodbene obveznosti 87.502 8,6 b) delež za gospodarstvo 761.060 74,8 Položaj gospodarstva v delitvi pa prav gotovo ne bo odvisen le od predvidenega obsega deleža za družbene dejatve. Izreden pomen bodo imeli kvalitetni procesi znotraj samega gospodarstva. V tem okviru bo zlasti pomembna realizacija ekspan-zivnih poslovnih konceptov organizacij združenega dela, zasnovanih na možnostih domačega in tujega tržišča, intenziv- 2,806.337 100,0 275,8 13,5 566.880 20,2 221,1 10,4 2.339.457 79,8 307.4 15.1 nejša uporaba domačih in tujih tehnoloških dosežkov in seveda razviti samoupravni odnosi, sodobna organizacija dela ter smotrna politika notranje delitve dohodka organizacij združenega dela, ki bo upoštevala razvojne potrebe in spodbujala interes ter iniciativo delovnih ljudi za izboljšanje poslovnih rezultatov. Oblikovanje sredstev za razširjeno reprodukcijo_ Oblikovanje potrebnega obsega in ustrezne strukture sredstev za razširjeno reprodukcijo sodi med, temeljne pogoje za uresničitev predvidene razvojne smeri. Nakazana prerazdelitev družbenega proizvoda v korist gospodarstva, urejeni odnosi v finančnem poslovanju gospodarstva, predvideni ukrepi na področju kreditnega in bančnega sistema ter takšna notranja delitev dohodka, ki bo dajala prednost hitrejšemu oblikovanju sredstev za razvojne potrebe gospodarstva in družbenega standarda (pred osebnim standardom), bodo vplivali na povečanje deleža podjetniške akumulacije (skladi in amortizacija) v družbenem proizvodu organizacij združenega dela. Predvideno je, da se bo delež podjetniške akumulacije v družbenem proizvodu postopoma povečeval tako, da bo v letu 1980 znašal 51,1% nasproti 45,2 % v letu 1972 (na povečanje v višini 5,9 %-nih poenovbo vplivala porazdelitev družbenega proizvoda v korist gospodarstva za 5,0% poenov in zmanjšanja deleža osebnih dohodkov v korist skladov skupne porabe za 0,9 % poena). Na tej osnovi bo mogoče zagotoviti tudi hitrejše naraščanje sredstev za razširjeno reprodukcijo (sredstva skladov in amortizacija nad predpisano minimalno stopnjo); le-ta se bodo po ocenah do leta 1980 v realnih merilih povečala za dvain-polkrat (za 251,6%) nasproti letu 1972. Takšna rast akumulacije bo zagotovila 4.566.548,000 din ali 76 % skupno predvidenih sredstev za materialne naložbe, kar bi omogočalo le 10,1 % letno rast družbenega proizvoda. Za predvideno 13,3% rast družbenega proizvoda bo treba zato pritegniti še dodatne vire sredstev izven občine (kredite za izgradnjo novih elektroenergetskih zmogljivosti in za razširitev proizvodnje premoga) in pa sredstva prebivalstva. Izredno pomembno pa bo, da bomo v delitvi družbenega proizvoda dosegli naslednjo prerazdelitev: 1972 Str. Plan Str. IndeksPovprečna v% 1980 v% 1980 1972 letna stopnja rasti 1973-80 Družbeni proizvod 1,017.460 100,0 2,806.337 100,0 275,8 13,5 v tem: delež gospodarstva 761.060 74,8 2,339.457 79,8 307,4 15,1 a) osebni dohodki (neto) 301.392 29,6 804.937 28,7 267,0 13,1 b) sredstva za reprodukcijo 459.668 45,2 1,534.520 51,1 333,8 16,3 - sklad skupne '— porabe 17.500 1,7 173.447 2,6 991,1 33,2 - ostali skladi 225.876 22,2 763.323 27,2 337,9 16,4 - amortizacija 216.292 21,3 597.750 21,3 276,1 13,5 Sredstva za razšir- jeno reprodukcijo 351.468 34,5 1,235.645 44,0 351,6 17,0 S predvideno delitvijo družbenega proizvoda se bo delež lastnih sredstev organizacij združenega dela za financiranje razvojnih programov povečal od 43,3 % v obdobju 1965 - 1972 na 76,0% v obdobju 1973 - 1980. Zaradi nekoliko počasnejšega naraščanja osebnih dohodkov od produktivnosti dela oziroma zaradi zmanjšanega deleža osebnih dohodkov v družbenem proizvodu bo dana možnost, da bodo lahko organizacije združenega dela hitreje povečevale sredstva skladov skupne porabe za naložbe v družbeni stan- - v tisoč din - v cenah leta 1972 Znesek Struktura Bruto sredstva iz akumulacije gospodarstva vtem: - amortizacija nad predpisano minimalno stopnjo - skladi skupne porabe - ostali skladi Zmanjšanje razpoložljivih sredstev za odplačilo posojil Neto sredstva iz akumulacije gospodarstva Ostala sredstva - bančni krediti - sredstva negospodarstva - sredstva skladov in interes-' nih skupnosti - sredstva zasebnikov Vsa sredstva skupaj 4,566.548 1,375.959 518.490 2,672.099 1,054.676 3,511.872 2,491.510 1,950.000 68.510 199.000 274.000 6,003.382 76,0 22,9 11,9 41,2 17,5 58,5 41,5 32,5 1,1 3,3 4,6 100,0 Pomemben vir sredstev razširjene reprodukcije bodo v prihodnjem razdobju predstavljala tudi sredstva prebivalstva, predvsem denarno varčevanje. V prihodnjih leti je - ob čanjem interesa prebivalstva za varčevanje. Zato ocenjujemo, da se bo delež sredstev prebivalstva v novih investicijskih naložbah povečal. Predvideno je, da bodo v naslednjih letih v okviru skupnih sredstev, razpoložljivih za materialne naložbe, hitreje naraščala sredstva za naložbe i v osnovna sredstva; tako se bo delež investicij v osnovna sredstva v družbenem proizvodu povečal od 31,2 % v razdobju 1965 - 1972 na 33,6 % v razdobju 1973 - 1980. Hkrati pa se bodo - odvisno od stabilizacije tržišča -zmanjšale potrebe po vlaganjih v zaloge; delež sredstev, potrebnih za prirast zalog, se bo zmanjšal od 11% v razdobju 1965 - 1972 na 4,9% v razdobju 1973 - 1980. Z ukrepi za odpravo vzrokov nelikvidnosti se bodo postopoma sproščala sredstva, ki so prekomerno vezana v terjatvah. Vse to bo omogočalo boljšo likvidnost in večjo udeležbo lastnih obratnih sredstev v organizacijah združenega dela. V preteklem sedemletnem obdobju, zlasti v prvih letih tega obdobja, se je zelo zmanjšal obseg investicij v družbeni standard; udeležba negospodarskih investicij v Naložbe 1965-1972 družbenem proizvodu je znašala le 5,6 % kar nikakor ni bilo v skladu s težnjami po usklajenem gospodarskem in družbenem razvoju. V skladu z usmeritvami tega družbenega plana je treba v naslednjem 1 osemletnem obdobju povečati delež investicij za družbeni standard. To nakazujejo potrebe interesnih skupnosti za posamezna področja družbenih služb ter problemi na stanovanjsko-komunalnem infra-strukturnem področju. Kljub temu, da so bila v zadnjih treh letih vložena v izgradnjo družbenega standarda znatna sredstva (na osnovi zbranih sredstev iz samoprispevkov občanov, prostovoljnega dela občanov in prispevkov gospodarstva na osnovi družbenega dogovora), bo treba v prihodnjem obdobju zagotoviti hitrejšo dinamiko vlaganj v družbeni standard. Ocenjujemo, da se bo moral delež negospodarskih investicij v družbenem proizvodu povečati vsaj na 7,7 %. Na izboljšanje dinamike vlaganj na tem področju bodo vplivala tudi višja sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Materialna vlaganja v osnovna sredstva gospodarstva in negospodarstva in v prirast zalog bodo v razdobju 1973 - 1980 predvidoma naslednja: - v tisoč din - v cenah leta 1972 NaložbeUdeležba naložb 1973-1980v družbenem proizvodu 1965-72 1973-80 1,298.911 1,062.762 236.149 459.341 Jard. Celotna sredstva, potrebna za materialne naložbe v družbenem in zasebnem sektorju, bodo po ocenah znašala 6,003.382.00 din. To je povprečno okoli 38,5 % družbenega proizvoda v načrtovanem razdobju, nasproti 42,2 % v razdobju 1965 - 1972. V razdobju 1973 - 1980 bo struktura oblikovanja sredstev za naložbe v osnovna sredstva gospodarstva in negospodarstva ter za povečanje zalog predvidoma naslednja: 1. Investicije v osnovna sredstva - gospodarske - negospodarske 2. Prirast zalog Skupna materialna vlaganja v osnovna sredstva in zalpge Skupna sredstva za gospodarske in negospodarske investicije bodo v razdobju 1973 - 1980 predvidoma naraščala po 17,4% povprečni letni stopnji rasti (v tem sredstva za gospodarske 5,231.687 4,031.687 1,200.000 771.695 1,758.252 6,003.382 31,2 25,6 5,6 11,0 42,2 33,6 25,9 7,7 4,9 38,5 investicije po - v tisoč din - v cenah leta 1972 16,1 %, sredstva za negospodarske investicije pa po 20,5 % povprečni letni stopnji rasti.) V posamezne gospodarske in negospodarske dejavnosti so predvidena naslednja vlaganja: Znesek Struktura v% Skupna vlaganja 5,231.687 100,0 - gospodarske investicije 4,031.687 77,0 - negospodarske investicije 1,200.000 23,0 1. Gospodarske investicije 4,031.687 100,0 - industrija in rudarstvo 3,5liS.631 87,4 - kmetijstvo 15.370 0,2 »- gozdarstvo 7.760 0,1 - gradbeništvo 212.139 5,3 — promet 20.600 0,5 - trgovina 82.650 2,1 - gostinstvo in turizeiri 86.300 2,1 - obrt ' 91.237 2,3 2. Negospodarske investicije 1,200.000 100,0 - stanovanjska dejavnost 701.000 58,4 - komunalna dejavnost 292.000 24,3 v tem: primarne komunal, napr. 125.000 10,4 sekundarne komunaL napr. 167.000 13,9 - infrastrukturna izgrad. 74.000 6,1 - kulturno-socialna dejav. 133.000 11,2 Investicijska sredstva za naložbe v gospodarstvo in negospodarstvo bodo zagotovljena z naslednjimi viri: . .. - v tisoč dm - v cenah leta 1972 večji stabilnosti tržišča, ob skladnejšem razmerju med obrestno mero in gibanjem življenjskih stroškov ter ob spodbudnejših oblikah varčevanja - mogoče računati s pove- Skupne Naložbe v Naložbe v naložbe gospodar- negospodar- stvo stvo - sredstva gospodarstva 3,350.177 2,831.687 518.490 - bančni krediti 1,340.000 1,200.000 140.000 - sredstva negospodar- stva 68.510 _ 68.510 - sredstva interesnih skupnosti in skladov 199.000 — 199.000 - sredstva zasebnikov 274 000 — 274.000 SKUPNA SREDSTVA 5,231.687 4,031.687 1,200.000 HRAST0VEC Pogoji za razvoj kmetijstva Hrastovec je središče območja, v katerega gravitirajo tudi Škalske Cirkovce. Za gradnjo stanovanjskih hiš je predviden y Hrastovcu poseben zazidalni predel, izven tega predela pa bo možna gradnja nadomestnih objektov in objektov za kmetijske namene. V skladu z razvojem naselja bo treba skrbeti tudi za dopolnitev komunalnih objektov in naprav. Predvideno je asfaltiranje nadomestne ceste Konovo-Skale in ureditev cest Hrastovcc-Vclcnjc, Hrastovec-Sola, Cirkovce, Konovo-Bric. Tako kot v Skalah, bo treba tudi tu zagotoviti lokalni avtobusni promet Hrastovcc-Velenje in dnevno dostavo pošte. Na tem območju so pogoji za razvoj kmetijstva, predvsem živinoreje, pa tudi za razvoj kmečkega in lovskega turizma. Naselju je treba zagotoviti boljšo dnevno oskrbo (trgovino in gostišče); gostišče bi bilo potrebno tudi v Skalskih Cirkov-cah. V Hrastovcu in Skalskih Cirkovcah je treba urediti športno igrišče za mladino. V Hrastovcu je treba urediti primerne prostore za varstvo otrok. rtoocnvnoNtno-t i r>fHr^iom-oooinr- rs oo —«c -H —« ««o -«rs Trrs~*s OhhHMHN« g »oo^HiNmtsoj —« *o rs oo er\ I ■ -« j «o«o rs en 3 mosr- ooooc»«r> rs -h O rs S o* rs m -h —« -H-H^fir-o*-)—< rs o oo min« ■Hooof) »o rs rs o* č- Si dS § H •< U« r 2 35 3U cmm ss so^^rsr^vjosr^so^sorsvoosrsoo^sor^ ffMOvo^r-r^^co^-HOvr-^isvooovo-H —»©©rsrsrsmrsr-o* —<■♦—«—«■'*• Os —i m -H Os oo©r»«Nr»maor*>t^oso*fnvo—«o\cn©r^«o iCNiom^oOnOSOHONOm^^NN Osr-OOOOvDoooop — ^^rscTN-j-. N©r-r~rsrsr^«r>«o^^osr* *o—«r~--*rsONrs*o*or-40rsrNr>4 «/->- ^ tj- -i rs —« m —so osm«om*o*o—«ooosrsovso—vo — —< rs v> Ooo-HTj-rsw-iTj-oorN-*tr-Tf>ooooooors*ors rso\©oocMr»©r-*ro oo —> -<*or^ Uporaba prostora Vsa družbeno-ekonomska dogajanja se odražajo tudi v prostoru, zato predstavlja prostorsko planiranje skupaj z ekonomskim in socialnim planiranjem integralno celoto. Na področju uveljavljanja prostorskega vidika razvoja je pomembna tudi dejavnost občine, saj so po ustavi delovni ljudje v občini dolžni skrbeti za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi, za urbanistično ureditev naselij ter za prostorsko urejanje in varstvo človekovega naravnega okolja. Z urbanizacijo smo prišli tako daleč, da ne smemo več dovoljevati stihijskega razvoja v prostoru. Doslej je njegovo izkoriščanje mnogokrat potekalo zgolj na osnovi občutka. Ce bi temu sledili, bi utegnilo priti v prihodnosti vsled pomanjkanja prostora do neracionalnih urbanističnih rešitev in izrabe površin. Celotno območje naše občine se bo zgrajevalo v skladu z urbanističnim programom, urbanističnimi načrti, zazidalnimi načrti za manjše komplekse in urbanističnim redom. V urbanistično programiranje pa ni zajeto eksploatacijsko območje rudnika lignita, ki obsega prostor ležišča lignita z rušnim in vplivnim območjem. Eksploatacijsko območje Rudnika lignita Velenje je določeno z eksploatacijsko mejo, ki poteka v ravnih črtah med mejniki, ki so vkopani in vidno označeni ali pa na vogalih stanovanjskih poslopij. Meja eksploatacijskega območja poteka takole: Pri Veselovi kapeli v Šent- florjanu se nahaja mejnik št. 1 in od tu prehaja na mejnih 2a kjer prečka potok Loko in poteka mimo kozol- ca Jožefe Navodnik. Mejnik 2a se nahaja ob ustju vrtine A4 in je lociran severno od Slamovnika. Od tega mejnika dalje seka potok Toplico nekoliko zahodno od kozolca Rožič v Topolšici, med hišama Venišnik in Praznik. Dalje teče preko kozolca Marije Menih na mejnik 3, ki je na jugozahodnem vogalu hiše Karnični-ka v Topolšici. Do mejnika 4 poteka po hribovitem terenu in prečka Pe-čovnico pri mejniku 4, ki je na vogalu jugovzhodnega dela hiše Alojzije Globačnik v Ravnah. Severno od sa-natorija Ravne prečka Gorice do mejnika 5a, ki pa se nahaja že v dolini Velenje med hišama Rafka Grila in Marije Borovnak. Od tod se vzpne na vrh Ležnja na mejnik 5b, od tam pa se spusti v dolino na mejnik 5c, kjer seka Sopoto cca 200 m severno od kmetije Ludvika Arliča v Skalah. Nadalje poteka vzhodno in vzporedno ob cesti do mejnika 6, ki j'e na jugovzhodnem vogalu hiše Franca I riškovca, prečka cesto in se vzpne mimo osnovne šole Skale na mejnik 8. Od tu dalje teče ob vznožju apne-no dolomitnih hribin do gradu Turn, kjer je mejnih 14a. Meja nadalje poteka preko Tičnicc in gre mimo ustja nadkopa oziroma ventilacijske postaje do vkopanega mejnika 15 a, ki je lociran severovzhodno od kmetij Zaberšek, Kovač. Od tu dalje gre na mejnik 16a, kjer se pravokotno lomi proti zahodu do mejnika 17a. Ta se nahaja ob cesti na turistično jezero pri nogometnem igrišču. Od tu poteka na vogal Rudarskega doma in dalje na mejnike 18a, 19a, 20a, 21a, 28 in 31, ki se nahajajo na polju južno od elektrar- 2' < vo^o*OvO*oooocnO*»o i fcomo rsr*0\r-*oo~r-*ors O* TJ rn s oo o ^ rs -h o* rr> m o* o* — © N«nr« r-. —i © (Nmoom nnnn vo »n oo m ^ f* »*r«.-T»r>rs»nv>00*O'O00©^rs«^ ©fr>©rsoooo~«©»*©r*rs»r» —«^©oorsos^v>o*r»v">~Hrs«o^ <■«-> — rs © Tf ©orooo ooTf^aor-»or-rsroc^*-orirs*0 rs«r>©rowwo*5«o^*0»0©rr»<5 OfONiniN^inOO^r^mo jco -H vt*-vo«^t^*Otj- —< rs osr-« oo rs t m ro O 793 196 285254 31009 4623 1274 19745 341905 259231 34 360 293591 24686 22704 682885 757 239 347836 7459 30209 2309 18849 406662 247463 32800 280263 23565 21673 372163 m no\rs**o«r>-rr- os o © »o W rs *o r- o*so»o*o csrs-nri —I m uj j rs rs oo os o* | oo tj m 3 »o »o r- rs m so r^ r- —• o* ^ « m ■ — o* ^ © rs © oooo oo rs m m j rs*OTj-o*>or»io\rnos-HrsmTj-T»«n 1 —. r--M^«oos©rsrs«r>©r-^rs J io oo<*»rs— J os m *o : o* ^ oo © ^ ^ Tt »o rs 10 **■> os v 2 «o*^*o*or-oof*>so«r>rr>«n . ^ _ ,. oo tj so rs »o O rs S M rs »o »o *o r- rs *o os tj o* r»s 5 rs rs *o rs © rs ^ t» o* »o » m r^*oo*o*o ___kr»mr>nr» tr% f* r- rs rs 6 —< m r oo^oooooo«o©rsooosr^©os^rot^r-jNJ2 ©moors*ooo*oooTr —«-«r-©sojN2Jsoorj 00 00 Os r- f* © rr» ro — — rs O rs 00 00 ** m rs ™ sos©©5oo^Tr©^f2©«o^©-«sg ^»•Trssor^r-visoooo^^oot^-rorsr^j-rs ^rsmmr<%rsooo*Osr —---_ —1 rs t». v^w-)*ors00r>-.00Trv-)rr»r^*0O —oorsooob rs rn r^ © ro ^ *o r-os •<>--rs-4 tj-00 «so rs tj- *o r^ ^ «r> Os rs ro r- rs rs ososoo^r- ©osoo | ttso ©2 js»o -j O «0 r- — o* *o o* »o S^SS^J^^SCJ rs so *0 00 t* 00 »o 00 •HfiXrnfnoT t g r^ 00 5 ZAVODNJA 292316 451534 - 159218 154,4 0,8 1,3 RAVNE 944669 1256521 - 311852 133,0 2,7 3,5 DRUZMIRJE-GABER 1142835 1163758 - 20923 101,8 3,2 3,3 LOKOVICA- • KE 336645 763298 - 206650 137,1 1,6 2,2 TOPOLŠICA 1388841 1431127 -42286 103,0 3,9 4,0 ŠMARTNO OB PAKI 1807343 1943766 - 135923 107,5 5,l' 5,5 GORENJE 846506 822305 + 24201 97,1 2,4 2,3 SKUPAJ: 35444618 35444618 100,0 100,0 P0DKRAJ - KAVČE Dobrine za vsakdan Na južni strani Vplenja se na valovitem gričevnatem svetu nahajata naselji Pod-kraj in Kavče, ki ju bo v bližnji prihodnosti še tesneje povezala nova cesta. Kot velja za vsa naselja v bližini Velenja, tudi tu ne kaže razvijati širših urbanih funkcij, temveč je treba prebivalstvu zagotoviti tiste dobrine, ki so za vsakdanje življenje nujno potrebne. Ti dve naselji sta po svojem zunanjem videzu kmetijski, vendar je velika večina prebivalstva zaposlena v nekmetijskih dejavnostih. V Podkraju in Kavčah je predvidena stanovanjska gradnja v okviru zazidalnih predelov, drugod pa bo možna le grad- nja nadomestnih objektov za potrebe kmetijstva. Obe naselji bo treba komunalno ustrezno opremiti (razširitev vodovoda v Podkraju in Kavčah, kanalizacija v Podkraju) in ju vključiti v odvoz smeti. Asfaltirati bo treba cesto med Pod-krajem in Kavčami in med Kav-čami in Ložnico ter podaljšati asfaltno cesto Podkraj-Pesje. Zagotoviti je treba tudi lokalni avtobusni promet in urediti primerno avtobusno postajališče. Kljub temu, da je mnogo prebivalcev zaposlenih v nekmetijskih dejavnostih, bi kazalo tu hitreje razvijati kmetijstvo (predvsem sadjarstvo, zelenjavo in vrtnarske pridelke) in s temi pridelki zalagati velenjsko tržnico. V Podkraju in Kavčah bi bilo treba urediti tudi primerna gostišča z domačimi spccialitetami. Za obe naselji skupaj bo treba urediti dom za družbeno in kulturno življenje. Raziskovalna dejavnost Čeprav sodi uresničevanje možnosti za povečanje ustvarjalnega dela in vnašanje novih znanstvenih izsledkov na vseh področjih družbenega dela med temeljne naloge, se pri organizacijah združenega dela ip pri raziskovalnih institucijah še vedno kaže premajhna medsebojna povezanost pri večanju vloge tega dela in pri uporabi dosežkov znanstveno-raziskovalnega dela v razVojnih in poslovnih odločitvah gospodarskih in družbenih dejavnikov. Stanje na tem področju se bo izboljšalo z zakonom o raziskovalni dejavnosti ter samoupravnimi sporazumi in dogovori, ki bodo zagotovili tesnejše in enakopravnejše sodelovanje raziskovalcev in uporabnikov rezultatov raziskovalnega dela. Prav to pa naj bi skupaj s samoupravnim združevanjem sredstev zagotovilo uspešnejše povezovanje različnih vrst raziskav različnih raziskovalnih organizacij ter večjo uporabo raziskovalnega dela v praksi. Ob tem bo treba tudi zago- toviti večjo javnost in dostopnost rezultatov raziskav, kar bo prispevalo k večji uporabnosti in večji kvaliteti raziskovalnega dela. V razvoj raziskovalne dejavnosti bo treba vlagati tudi znatno večja sredstva, ki naj bi v naslednjih letih znašala okoli 2 % družbenega proizvoda. Večje organizacije združenega dela bodo morale bolj razvijati lastno raziskovalno dejavnost in posebno skrb posvečati lastnemu raziskovalnemu kadru. Raziskovalno delo v organizacijah združenega dela naj bo usmerjeno predvsem v tiste smeri, ki bodo prispevale k hitrejši rasti produktivnosti dela kot osnovnemu pogoju za hitrejši gospodarski in družbeni napredek. V temeljnih organizacijah združenega dela je treba vzpodbuditi interes za najrazličnejše tehnične in druge izboljšave proizvodnih postopkov in skrbeti, da bodo no-vatorji ustrezno nagrajeni. V samoupravne akte delovnih organizacij je treba vnesti tudi določbe o ustrezni stimulaciji za dosežke na tem področju. Smeri gospodarskega razvoja Predvidena dinamika in smeri razvoja po posameznih gospodarskih področjih in dejavnostih upošteva srednjeročne plane organizacij združenega dela, potrebe po prestrukturiranju občinskega gospodarstva in nakazane splošne pogoje gospodarjenja na ravni federacije in republike. Medtem ko bo usmerjanje gospodarskega razvoja na ravni federacije osredotočeno predvsem na urejanje vprašanj, ki naj zagotovijo enotnost in stabilnost jugoslovanskega tržišča, bodo morale ostale družbeno-politične skupnosti (republika, občine in interesne skupnosti) sprejemati smernice in ukrepe, ki jih tržišče samo ne more dovolj učinkovito in skladno reševati. Med temi ukrepi in smernicami so - poleg širših družbenih dejavnikov, kot so kadri, raziskave in socialna varnost - najbolj pomembni naslednji: - krepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, povečanje obratnih sredstev in likvidnosti, izboljšanje strukture in učinkovitosti naložb in boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti; - pospeševanje menjave in drugih oblik gospodarskega sodelovanja s tujino; ^ združevanje delovnih organiza- cij na podlagi skupnih razvojnih programov, predvsem zaradi opti-malizacije proizvodnje in intenzivno razvijanje in vključevanje v kooperantska razmerja: - razvijanje proizvodnje za zboljšanje oskrbe gospodarstva z doma- -čimi surovinami in reprodukcijskim materialom; - spodbujanje modernizacije proizvodnje in poslovanja v organizacijah združenega dela; pospeševanje razvoja gospodarske infrastrukture in - pospeševanje razvoja manj razvitih območij predvsem z ustanavljanjem proizvodnih obratov na teh območjih. Nakazano usmeritev morajo upoštevati organizacije združenega dela pri načrtovanju kot izhodišče svojega nadaljnjega razvoja. Te smernice morajo biti tudi osnova za samoupravne sporazume in družbene dogovore ter vsebinski okvir za tekoče in dolgoročne ukrepe pri uresničevanju družbeno-ekonom-skega razvoja občine. Ob navedeni usmeritvi, učinkovitosti investicij in tendencah v gibanju produktivnosti dela je pričakovati naslednjo dinamiko rasti družbenega proizvoda v posameznih gospodarskih dejavnostih: 1972 Plan Indeks Povprečna 1980 1980 letna stop- 1972 nja rasti 1973-1980 Celotno gospodarstvo 1,065.261 2,889.732 271,2 13,3 - družbeni sektor 1,017.460 2,806.337 275,8 13,5 - zasebni sektor 47.801 83.395 174,4 7,2 Industrija 852.384 2,318.098 271,9 13,3 Kmetijstvo 35.197 54.845 155,8 5,7 - družbeni sektor 4.554 7.042 154,6 5,6 - zasebni sektor 30.643 47.803 155,9 5,7 Gozdarstvo 1.276 2.552 200,0 9,1 Gradbeništvo 46.446 139.912 301,2 14,8 Promet 11.209 33.577 299,5 14,7 - družbeni sektor 8.874 29.561 333,1 16,2 - zasebni sektor 2.335 4.016 171,9 7,0 Trgovina 69.536 194.440 279,6 13,7 Gostinstvo in turizem 15.709 43.998 280,0 13,7 - družbeni sektor 13.863 40.971 295,5 14,5 - zasebni sektor 1.846 3.027 163,9 6,4 Obrt 24.868 76.519 307,7 15,1 - družbeni sektor 11.891 47.970 403,4 19,8 - zasebni sektor 12.977 28.549 219,9 10,4 Stanovanjska in komu- nalna dejavnost 8.636 25.791 298,6 14,7 S predvideno dinamiko gospodarske rasti posameznih dejavnosti bomo v razdobju do leta 1980 dosegli nekatere premike v strukturi družbenega proizvoda; kljub predvidenemu intenzivnemu razvoju terciarnega sektorja, se bo njegov delež v skupnem družbenem proizvodu povečal le od 11,1 % v letu 1972 na 11,3% v letu 1980. Dominantno vlogo pri povečevanju družbenega proizvoda bo še vedno imel sekundami sektor (industrija, gradbeništvo, proizvodna obrt), kjer se bo delež v družbenem proizvodu povečal od 85,5 % v letu 1972 na 86,7% v letu 1970, udeležba primarnega sektorja (kmetijstvo, gozdarstvo) pa se bo v družbenem proizvodu še nadalje zmanjševala. V poglavju ..Oblikovanje sredstev za razširjeno reprodukcijo" je predvideno, da bodo organizacije združenega dela gospodarstva vložile v nove zmogljivosti ter v modernizacijo in rekonstrukcijo obratov 4.031.687.000 din investicijskih naložb. Od skupno predvidenih naložb v oyiovna sredstva gospodarstva je predvideno za nadaljnji razvoj industrije in rudarstva kar 87 %. V okviru novih investicijskih naložb na področju gospodarstva mora imeti prioriteto predvsem boljša tehnična opremljenost temeljnih organizacij združenega dela. Zaradi zaostajanja terciarnega sektorja (prometa, trgovine, gostinstva, turizma in storitvene obrti) za splošnim gospodarskim razvojem občine bi morali v ta sektor v razdobju do leta 1980 vložiti znatno več sredstev kot v preteklem obdobju. Predvideno je, da bi morali v ta sektor vložiti vsaj 7 % razpoložljivih sredstev za skupne naložbe v gospodarstvu (t. j. 280.787.000 din). # Industrija in rudarstvo Osnovni nosilki gospodarskega in družbenega razvoja občine bosta še nadalje ostali energetika in kovin-sko-predelovalna industrija, ki sta tudi v preteklosti največ prispevali k hitremu razvoju občine. Pomembnost energetskih virov velenjske občine se bo s predvidenimi novozgrajenimi elektro-energetskimi zmogljivostmi v Šoštanju še povečala, zato bo treba optimalno izkoristiti proizvodne, tehnološke in sociološke pogoje pri pridobivanju premoga in električne energije. Energetsko gospodarstvo v občini se mora organizacijsko, poslovno in samoupravno (na nivoju občine in republike) organizirati tako, da bo sposobno dajati potrebne količine električne energije in da bo v materialnem pogledu sposobno reševati tudi vse tiste probleme, ki nastajajo v občini kot posledica izkoriščanja premoga in izgradnje elektroenergetskih zmogljivosti. To pa so predvsem skrb za urejene življenjske razmere zaposlenih v energetiki ter skrb za sanacijo ugreznin in zaščito življenjskega okolja. Razvoj ostalih gospodarskih dejavnosti ima v odnosu na energetiko dopolnilno vlogo v tem smislu, da zagotavlja predvsem pogoje za zaposlovanje ženskega prebivalstva in omogoča enakomernejšo porazdelitev naporov pri zagotavljanju življenjskih pogojev delovnih ljudi. Poleg energetike se bo s povsem samostojnim konceptom razvijala kovinska industrija, ki - s svojim obsegom proizvodnje in visoko stopnjo integriranosti dela z drugimi organizacijami združenega dela -kot nosilka razvoja že prerašča okvire občine in republike. Predvideno je, da se bodo v naslednjih letih dokaj hitro razvijale tudi industrija gradbenega materiala, kemična industrija, lesna industrija in grafična industrija. Nekoliko počasneje pa se bosta razvijali tekstilna in usnjarska industrija pri katerih bo nadaljnji razvoj odvisen predvsem od uspešnejšega prilagajanja zahtevnejšim potrebam tržišča in izvoza; zaradi tega bodo morale te panoge dajati poseben poudarek modernizaciji proizvodnje ter izboljšanju kvalitete in izbire izdelkov. Nakazana gibanja ponazarja naslednja tabela rasti in strukture družbenega proizvoda posameznih panog industrije in rudarstva: 1972 Str. Plan v % 1980 v tisoč din v cenah leta 1972 Str. Indeks v % 1980 1972 Povpreč. letna stopnja rasti 1973-80 Industrija in rudarstvo v tem: - elektroenergija - premog - kovinska ind. - kemična ind. - ind. gradb. mat - lesna industr. - tekst. ind. - usnjarska ind. 852.384 100,0 2,318.098 100,0 271,9 13,3 127.897 233.832 429.673 9.728 17.035 7.297 3.441 23.481 15,0 27,4 50,4 1,1 2,0 1,0 0,0 2,7 302.560 303.982 1,383.533 63.305 128.098 71.500 7.320 57,800 13,1 13,1 59,7 2,7 5,5 3,1 0,0 2,5 236,5 130.0 321,9 650.7 751,9 979.8 212,7 246.1 11.3 3,3 15,7 26.4 28,7 33,4 9,9 11,9 K nakazani rasti družbenega proizvoda v industriji in rudarstvu, ocenjeni na podlagi srednjeročnih programov organizacij združenega dela, tendenc in pričakovanih splošnih pogojev razvoja, bo poleg obsežnejših rekonstrukcij in modernizacije proizvodnje v znatni meri prispevala tudi izgradnja nekaterih večjih novih objektov, kot so elektrarna IV. v Šoštanju in razširitev zmogljivosti v rudniku lignita. Predvidene večje zmogljivosti bodo vplivale na povečanje obsega in- dustrijske proizvodnje; količinski obseg pomembnejših industrijskih proizvodov. V prihodnjem obdobju je treba ustanavljati in razvijati tudi manjše proizvodne in storitvene obrate, ki naj bi dopolnjevali industrijsko proizvodnjo in popestrili ponudbo na tržišču. S ciljem, da bo združeno delo -na temelju samoupravljanja in proizvodnih sredstev v družbeni lasti -produktivnejše v ekonomskem širšem družbenem smislu, je treba samoupravnemu povezovanju in združevanju posvečati trajno skrb. Prizadevanja v tej smeri morajo biti prisotna tako pri združevanju delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, kot pri združevanju temeljnih organizacij združenega dela v delovne organizacije in v njihovem povezovanju v proizvodnem procesu. Pri tem je zlasti pomembno povezovanje organizacij združenega dela na tistih področjih, ki imajo - zaradi svoje pomembnosti - značaj posebnega družbenega interesa (predvsem energetika). Kmetijstvo Enota mere 1972 Plan 1980 Indeks 1980 1972 a) Električna energija GWh b) Premog tona c) Kovinska industrija - električni in plinski štedilniki kos - ostali štedilniki kos - pralni stroji kos - sušilni stroji kos - hladilniki kos - zamrzovalne skrinje kos - pomivalni stroji kos - likalni stroji kos - televizorji kos - mali gospod, aparati kos - ostali kovinski izd. tona d) Kemična industrija - predmeti iz plastičnih snovi tona - konfekcijska galant. nos. - pohištvena galant. kos - armirana plastika kg —cestne markacije kv. m - ostali izdelki iz plastike kos e) Industrija gradbenega materiala - zidaki EFE , kos - tuf kub. m - gramoz in pesek kub. m - mleto negašeno apno tona - hidratizirano apno tona - mleti apnenec tona - mavčne plošče tisoč kosov - silikatni zidaki kos - cementni izdelki tona - montažno betonski izd. kv. m - fasadne in krovne plošče kub. m - strešniki kos - slemenjaki kos 0 Lesna industrija - kuhinje garn. - stavbno pohištvo kub. m —garažna vrata kos - žagan les kub. m - lesena embalaža garn. - lesna volna tona g) Usnjarska industrija - podplatno in tehnično usnje tona - vrhnje usnje ooO/kv. m - rrkavice ooo/par - predpasniki ooo/kom - svinjsko vrhnje usnje ooo/kv. m 1.479 3,700.000 4.449 4,500.000 300,8 121,6 453.246 600.000 132,4 160.697 280.000 174,2 361.743 500.000 138,2 — 200.000 - 315.444 500.000 158,5 3.827 100.000 _ — 100.000 _ — 50.000 _ 31.973 100.000 312,7 376.511 2,000.000 531,1 2.768 5.000 180,6 146 2.500 _ 169.700 450.000 265,2 1,150.000 2,100.000 182,6 16.000 100.000 625 9Q5 9.500 - 550.000 1,200.000 218,2 36,332.000 45.000.000 123,9 — 110.000 _ 117.595 160.000 — — 32.100 — — 53.500 _ — 32.100 — 165.000 — 11.000 — 14.637 60.993 416,7 - 89.338 - 81.760 _ 1,500.000 8,000.000 533,3 35.000 160.000 457,1 4.066 18.750 461,1 1.700 3.500 205,9 — 50.000 - 5,000 4.600 92,0 180.000 1,980.000 _ 2.360 4.000 169,5 630 1.028 163,1 494 _ 43 90 210,8 9 12 130,4 15 1.271 Kmetijska proizvodnja bo v prihodnjih letih - zaradi modemizacir je družbene, predvsem pa zasebne proizvodnje, večje proizvodnosti dela in zaradi predvidene preusmeritve kmetij - hitreje naraščala kot je do sedaj. Zaradi verjetnih sprememb v strukturi prehrane v prihodnje se bo namreč še vodnji in predelavi hrane. S tem pa se bo večal tudi dohodek kmečkega prebivalstva, ki danes ne presega polovice povprečnega osebnega dohodka zaposlenih v nekmetijskih dejavnostih v Sloveniji. Naraščanje števila prebivalstva in družbenega standarda zahteva intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo, ki bo morala kriti potrebe prebivalstva po boljših vrstah hrane. Poleg proizvodno usmerjenih kmetij, ki se bodo postopoma preoblikovale iz mešanih gospodarstev v čiste kmetije, je treba razvijati tudi dopolnilne dejavnosti, kot so kmečki turizem, obrtne storitve v kmetijstvu in podobno. Najbolj primerni kraji za razvoj kmečkega turizma so v višje ležečih predelih, posebno pa v Be- lih vodah, Zavodnju, Plešivcu in Cirkovcah. Za uvajanje kmečkega turizma pa so poleg naravnih pogojev pomembni še drugi, kot so: vzorno urejene kmetije, komunikacije, stanovanjski standard in primerna strokovna usposobljenost kmečkega prebivalstva za turistične storitve. Seveda pa je ob vsem tem potrebna določena skrb družbene skupnosti, predvsem občine in krajevnih skupnosti, organizacije združenega dela s področja kmetijstva, trgovine in prometa. Tak razvoj pa bo vsekakor vplival na ugodnejše reševanje socialne problematike na vasi. Eden izmed pomembnih pogojev za povečanje kmetijske proizvodnje je tudi potrebna delovna sila. Starostna struktura kmečkih proizva: jalcev v občini pa kaže, da v tem pogledu ni posebnih perspektiv, saj je 75 % vseh kmetov - zavarovancev starih nad 5p let. Zaradi tega bo treba kmetijsko dejavnost čim bolje modernizirati in opremiti s posebnimi stroji. Po zadnjih podatkih je v občini 607 kmetij, katerih struktura je glede na velikost obdelovalne površine naslednja: do 3 ha od 3-5 ha od 5-8 ha od 8-10 ha nad 10 ha 120 kmetij ali 19,8 % 135 kmetijah 22,2% 185 kmetij ali 30,5 % 74 kmetij ali 12,2 % 93 kmetij ali 15,3 % Že v srednjeročnem programu razvoja občine za obdobje 1971 -75 je poudarjeno, da mosa biti srednjeročna in dolgoročna politika kmetijstva usmerjena v preprečevanje nadaljnjega zmanjševanja števila kmetij kot tudi kmetskega prebivalstva. Zato pa je treba sprejeti nekatere ukrepe, ki bodo zagotavljali kmetovalcem več dohodka in boljši družbeni standard. Tu imamo v mislih boljše kooperacijskc odnose, specializacijo proizvodnje, strokovno izobraževanje, realne odkupne cene, razvoj kmetskega turizma in povezovanje s trgovino. Prvi rezultati so že vidni, saj je bilo do leta 1974 načrtno preusmerjenih 43 kmetij v blagovne proizvajalke, povečal pa sc jc tudi fizični obseg proizvodnje določenih kmetijskih pridelkov. Po programih kmetijstva bo do leta 1980 preusmerilo svojo- proizvodnjo 20 kmetij letno tako, da bi imeli na koncu planiranega obdobja 163 proizvodno povsem usmerjenih kmetij. Z enakim tempom razvoja moramo računati tudi po letu 1980. Dani pogoji v kmetijstvu nakazujejo predvsem možnosti za privede živinorejske proizvodnje (me- so, mleko), proizvodnje perutnine in proizvodnje, hmelja ter sadja. Naraščajočemu obsegu povpraševanja po kmetijskih pridelkih v prihodnjih letih bo morala slediti večja intenzivnost izkoriščanja obstoječih kmetijskih površin. Velike rezerve so še v hektarskih pridelkih, v pri-rastih in mlečnosti v govedoreji. Razvoj sadjarstva je možen v najbolj tehnološko dovršenih oblikah, saj lahko le tako pričakujemo potrebno kakovost in količino. Zato jc upoštevana proizvodnja sadja le iz plantažnih nasadov družbenega sektorja. Novo zgrajena tržnica v Velenju bo omogočala prodajo najrazličnejših povrtnin. Zato bo proizvodnja vrtnin rasla na obrobju mesta Velenja in Šoštanja ter ostalih krajev. Razvoj kmetijstva temelji predvsem na razširitvi kooperacijskih odnosov v zasebnem kmetijstvu in delno na osnovi povečanja proizvodnje v družbenem sektorju, ki pa zaradi znanih razlogov nima možnosti za večji razvoj (krčenje kmetijskih površin). Predvidoma bo kmetijska proizvodnja do leta 1980 dala naslednje tržne viške: Predvideni integracijski procesi v svetu v smeri krepitve tehnološko-tehničnega napredka in koncentracije ekonomske moči in integracijski procesi doma bodo zaostrili pogoje poslovanja. V takšne pogoje razvoja se bodo uspešno vključevale organizacije združenega dela, ki bodo po sredstvih, kadrih, organizaciji, razvojno-aplikativni sposobnosti in širini svojih poslovnih konceptov lahko nosilci kooperacije in integracije v naši gospodarski strukturi ter poslovno enakopravni partnerji tujih firm. Integracijske procese je treba pospešiti na področju industrije gradbenega materiala in grafične industrije. S tema dvema dejavnostim a se danes ukvarja več delovnih organizacij v občini. Predvideni hitri razvoj teh dejavnosti v prihodnjem razdobju nujno terja načrtno usmerjanje in večje usklajevanje, predvsem pa skupno reševanje nekaterih nalog, kot so raziskave osnovnih surovin in novih materialov, raziskave tržišča, reševanje tehnologije in tehnoloških procesov in združevanje sredstev. Kmetijski enota 1972 Plan Indeks proizvod mere 1980 1980 1972 - mleko hI 7.490 15.000 200,3 - živina-govedo tona 428 650 152,0 - piščanci-meso tona 52 500 961,5 - hmelj tona 115 118 102,6 - sadje tona 12 500 4.166,6 - ribez tona 8 30 375,0 - ribe (mladice) kom. letno - 2 milj. - Vrste stanovanj glede na število sob sam. sobe 1 in 1,5 2 in 2,5 3 in več druž. garsonjere sobna sobna sobna hiše 1973 139 51 160 54 107 1974 145 65 216 71 92 1975 155 49 216 95 142 1976 337 50 142 89 128 1977 93 27 88 37 55 1978 96 28 91 39 56 1979 99 29 94 40 58 1980 102 30 97 41 60 Skupaj 1.166 329 1.104 466 698 Skupno število stanovanj 511 589 567 746 300 310 320 330 3.763 delavcu upravljalcu ne daje možnosti, da bi uresničeval svojo ustavno pravico do delitve dohodka, saj ne more zadovoljiti niti svojih osebnih potreb niti potreb po razširjeni reprodukciji. • Stanovanjska gradnja Ustavne spremembe, resolucija o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva, zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj ter zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu dajejo novo vsebino stanovanjskemu gospodarstvu, katerega osnova je v samoupravnem dogovarjanju vseh dejavnikov stanovanjskega gospodarstva. Vse oblike samoupravnega delovanja na področju stanovanjskega gospodarstva bodo v bodoče združene v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti, ki jo sestavljajo delovni ljudje, zaposleni v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, je predvsem v tem, da vodi stanovanjsko politiko na širših družbenih osnovah in tako skladno rešuje stanovanjske probleme na območju občine. V tem okviru bo imel pomembno vlogo solidarnostni stanovanjski sklad, ki bo reševal stanovanjske probleme določenih socialnih kategorij občanov, kot so občani z nižjimi dohodki, stari ljudje, borci NOB, upokojenci in nezaposleni uživalci invalidskih pravic. Pri reševanju stanovanjskih problemov morajo sodelovati tako urbanisti in projektanti kot komunalna in gradbena podjetja ter njihovi kooperanti in stanovanjska podjetja. Ob organiziranosti vseh naštetih dejavnikov je odvisno usklajeno reševanje stanovanjskih problemov in pocenitev stanovanjske gradnje. V zvezi z uresničevanjem predvidevanj na področju stanovanjske izgradnje jc treba torej razvijati vse tiste oblike samoupravnega delovanja in usmerjanja stanovanjske gradnje, ki bodo zmanjšale stroške gradnje in zagotavljale racionalno izrabo prostora. To jc še posebej pomembno zaradi tega, ker sc za te namene izločajo velika sredstva, ki jih s svojim delom ustvarjajo delovni ljudje s problemi stanovanjskega gospodarstva, je treba pospešeno delati na ustanovitvi ustrezne interesne skupnosti, ki bo skrbela za programiranje in razvoj komunalnega gospodarstva, posebej še tistega dela, ki je tesno povezan s stanovanjsko izgradnjo. V občini že imamo izdelan in sprejet srednjeročni program stanovanjske graditve za obdobje 1973 1976, potrebe do leta 1980 pa so že tudi.znane in bo mogoče nadaljevati s kontinuirano stanovanjsko gradnjo. Pri ugotavljanju potreb na področju stanovanjske gradnje smo upoštevali več izhodišč, kot so stanovanjski primanjkljaj in predvideni družbeno- ekonomski razvoj občine oziroma porast števila prebivalstva. Ker pomeni stanovanje eno izmed osnovnih dobrin in pogojev za urejene delovne in življenjske razmere človeka, smo sc odločili, da moramo v obdobju do leta 1980 zgraditi v občini 3.763 stanovanj (ali 537 povprečno na leto). S tako zastavljeno dinamiko stanovanjske graditve bomo že ob koncu leta 1976 povsem odpravili stanovanjski primanjkljaj (ki znaša 853 stanovanj). Za predvideni obseg stanovanjske graditve bomo potrebovali okoli 700 milijonov dinarjev. Organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti so se na osnovi samo- upravnega dogovora odločile, da bodo za potrebe stanovanj odvajale 9 % od kosmatih osebnih dohodkov. Ta sredstva pa bo treba obogatiti še z raznimi drugimi viri, kot so bančna sredstva in sredstva zasebnikov, da bomo lahko uresničili program gradnje stanovanj. Tako kot pri razvoju ostalih dejavnosti, bomo morali tudi pri stanovanjski graditvi upoštevati racionalno uporabo prostora, to je še zlasti pomembno za naše razmere, ko smo zaradi eksploatacijskega oziroma rušnega območja rudnika močno omejeni v razpoložljivih površinah. Predvideno je, da sc bodo družbena stanovanja, ki bodo predstavljala preko 80 % vseh novozgrajenih stanovanj, gradila predvsem v Velenju na kompleksu med Celjsko, Koroško, Kidričevo, Jenkovo in Prešernovo cesto, v soseski Šalck-Bevče, v Šaleku (na prostoru med Kidričevo in Šaleško cesto ter Pako) in na kompleksu Šalek-Selo. Poleg družbene gradnje sc bo izvajala tudi zasebna gradnja stanovanj na območjih za katera so sprejeti zazidalni. načrti in v coningih, za katere je sprejet urbanistični red. Coningi se bodo oblikovali v okviru naslednjih naselij: Topolšica, Pohrastnik, Zavodnje, Gorenje, Ravne, Gabcrke, Skale, Hrastoyec, Podkraj, Kavče in Arnače. Vzporedno s stanovanjsko gradnjo je treba graditi tudi zaklonišča po posebnem vsakoletnem planu pristojnega organa za narodno obrambo. Zaklonišča naj bi se gradila tako, da bi jih lehko uporabljali tudi za druge namene. Dinamika stanovanjske graditve do leta 1980 bo potekala takole: vsak petek naš čas (V letu 1973 je bilo že zgrejanih 587 stanovanjskih enot, kar pomeni, da moramo do leta 1980 zgraditi še 3.176 stanovanj.) Pri gradnji stanovanj moramo upoštevati širše družbene potrebe stanovalcev; to pomeni, da stanovanje ne predstavlja samo bivalnega prostora, temveč tudi vse ostale dobrine za urejene življenjske razmere. Sem vsekakor sodijo urejeno okolje, urejene ceste, preskrba z vodo in energijo ter druge socialne, kulturne in telesnokulturnc dobrine. Šele ob upoštevanju vseh navedenih dobrin dobimo pravilno predstavo p tem, kaj je družbeno stanovanje. To naj bo tudi napotilo vsem dejavnikom, ki sodelujejo pri oblikovanju novih stanovanjskih sosesk. Vsekakor bo treba vsa nova naselitvena jedra oblikovati tako, da bo človeku zagotovljeno vse, kar potrebuje v vsakodnevnem življenju in da mu bo okolje omogočilo zdravo fizično, psihično in družbeno življenje. Soseska mora biti harmonično zaokrožena cclota, ki bo ustrezala vsem zahtevam stanovalcev in v kateri se bodo oblikovali najugodnejši življenjski pogoji. Samoupravno organizacijo stanovanjskega gospodarstva moramo razvijati in utrjevati v tem smislu, da bo čimbolj prišel do izraza interes pričakovalcev stanovanj in organizacij združenega dela za učinkovito politiko v stanovanjski graditvi kakor tudi interes stanovalcev in vlagateljev stanovanj za smotrno gospodarjenje s stanovanjskim skladom. V tej zvezi bomo morali ponovno vzpodbuditi iniciativo hišnih svetov, da se bo povečala njihova vloga v gospodarjenju in upravljanju s stanovanjskimi zgradbami. Povsem razumljivo je, da bodo morali dobiti hišni sveti tudi določena sredstva, da bodo lahko izvajali naloge v okviru svojih pravic in dolžnosti. Tudi v družbcno-socialnem pomenu bodo morali hišni sveti izvajati določene naloge, saj bodo glede na svojo funkcijo posegali na področje družbenih odnosov med ljudmi v sredinah, kjer bodo delovali. Da bi lahko hišni sveti vse omenjene naloge uspešno opravljali, bodo morali imeti na voljo tudi ustrezne prostore, ki jih bodo morali graditi v okviru stanovanjskih zgradb. ARNAČE - ŠENTILJ Živinoreja, sadjarstvo in vrtnarstvo To je središčno območje, ki je naravno zaključeno, kamor gravitirajo sosednja naselja Silova, Ložnica in Laze. Arnače bodo tudi v prihodnosti središče tega območja, zato bo treba tu urediti potrebne gospodarske in komunalne objekte. Stanovanja se bodo gradila v predelih Arnače in Laze, v ostalih naseljih pa bo možna gradnja nadomestnih objektov in tistih, ki služijo za kmetijske namene. V Arnačah bo treba urediti komunalne probleme (razširitev vodovoda, ureditev pokopališča in smetišča) in asfaltirati ceste Gorica-Obirc, Laze-Arnačc, Arnačc-Ložnica in Silova-Arnače, ter urediti avtobusno postajališče. V Arnačah je potrebno razširiti obstoječo trgovino ter primerno urediti gostinstvo.. Pri šoli je treba zgraditi telovadnico in manjši bazen ,ter športno igrišče za mladino in odrasle, v okviru šole pa urediti prostore za varstvo otrok. Za vsa naselja je treba zgraditi skupen dom za družbeno in kulturno življenje. Zaradi neposredne bližine Velenja, do katerega vodi nova asfaltna cesta, so dani vsi pogoji za razvoj živinoreje, mlekarstva, sadjarstva in vrtnarstva. ■ Med kulturno-zgodovinskimi ■ znamenitostmi moramo omeniti Gradič, s katerega so v reforma- ■ cijski dobi graščaki širili Dalmatinovo biblijo in cerkev Sv. Iljna, ki sodi med najstarejše ohranjene zgradbe na območju občine Velenje. Njen nastanek sega v ■ XIII. stoletje. ki naj bi prikazoval življenje in ustvarjalnost delovnih ljudi v občini. - Pristopiti je treba tudi k ustanovitvi lastne radijske postaje, ki je zaradi izboljšanja obveščanja prebivalstva o vsakodnevnih dogodkih iz gospodarskega in družbenega življenja nujno potrebna. - Široka kulturna dejavnost, ki jo bomo razvijali v občini, je pogojena tudi z dobrimi kadri-strokov-njaki. Potrebno strokovno vodstvo bo treba zagotoviti predvsem na področju gledališke, glasbene in upodabljajoče umetnosti in pri organizaciji kulturnih akcij. - Z organizacijo medrepubliških in mednarodnih srečanj na področju kulture in umetnosti bo treba tudi v prihodnjih letih nadaljevati, saj taka srečanja zbližujejo in bogatijo ljudi. - Na kulturno-prosvetnem področju bo treba - poleg doma kulture v Šoštanju, ki je že v gradnji -zgraditi v Velenju prostore za glasbeno šolo in posebno galerijo za občasne razstave, ki bi se lahko, uporabljala tudi za stilne komorne koncerte. Tudi v večjih krajih kot so Šmartno ob Paki, Topolšica, Šentilj in drugi, bo treba dograditi oziroma urediti ustrezne prostore za razvijanje najrazličnejših oblik kulturne aktivnosti. b) V času, ko hitro narašča življenjska raven delovnih ljudi, pogosto pozabljamo na telesno kulturo, ki zaradi velikega angažiranja delovnih ljudi pri ustvarjanju družbenih dobrin postaja resnična vsakodnevna potreba. Cilji telesne kulture, kot so oblikovanje osebnosti in razvijanje ustvarjalnih sposobnosti Človeka, zdravje, podaljšanje aktivnega življenja, vzgoja, počitek in razvedrilo, so tolikšnega pomena, da jim moramo v prihodnje posvetiti vso pozornost, še posebej zato, ker ugotavljamo, da telesna kultura zaostaja za razvojem drugih dejavnosti. Tudi v organizacijah združenega dela mora postati telesna kultura pravica vseh zaposlenih, za kar so še posebej odgovorni samoupravni in strokovni organi v teh organizacijah. Vsekakor bo pri reševanju teh problemov imela odločilno vlogo temeljna telesno-kulturna skupnost, ki mora v svoje dejavnosti vključiti čimveč mladih ljudi. Da bomo te cilje lažje uresničevali, moramo v načrtovanem obdobju nadaljevati z gradnjo športnih objektov in naprav. Različne športne objekte bomo gradili tudi v drugih krajih občine, saj ugotavljamo, da j objekte za svojo dejavnost. Tako bo treba v Velenju kompleksno urediti športni center ob Šaleški cesti z dograditvijo igrišč za šport in rekreacijo, bazene za potrebe ljudske tehnike in športnega strelišča. Z nekaterimi športnimi napravami bo treba dopolniti tudi rekreacijski ccnter ob jezeru. Predvideni večnamenski objekt v Velenju bo služil tudi za potrebe športa in rekreacije. Trim steze bo potrebno zgraditi v Velenju in Šoštanju ter v obeh krajih obnoviti atletski stezi in stadione. V Lajšah bo treba zgraditi športno letališče in v okviru letališča igrišča za rekreacijo. Športna igrišča za mladino in odrasle bo potrebno zgraditi v naseljih Topolšica, Zavodnje, Šalek - Selo, Paka,-Šalek - Bevče, Škale, Pohrast-nik, Podkraj Kavče, Pesje, Loko-vica, Gorenje (tudi za Paško vas) in Gabprke. Smučarske vlečnice bo treba zgraditi še v Šmartnem ob Paki in Zavod nji, bazene v okviru šol pa v naseljih Šmartno ob Paki, Pesje in Arnače. Igrišča v okviru šol bo treba zgraditi v Šmartnem ob Paki, Ravnah in Cirkovcah, otroška igri- šča pa v naseljih Zavodnje, Salek-Selo, Šalek -Bevče in Pesje. Telovadnice za šolsko mladino bo nadalje treba zgraditi v Šoštanju, v Skalah, Pesju in Arnačah. V Šoštanju bo treba izvesti sanacijo obstoječih športnih objektov in naprav. Igrišča za mladino in odrasle bi naj bila večnamenska za igranje različnih iger z žogo, vsi predvideni bazeni naj bi bili v okviru telovadnic in z ogrevano vodo. Telovadnice v podružničnih šolah pa bi morale biti praviloma manjše, vendar funkcionalno opremljene. Pri izgradnji novih naselij in pri večjih stanovanjskih blokih moramo graditi tudi otroška igrišča. • Življenjska raven prebivalstva Nakazani družbcno-ckonomski razvoj občine zagotavlja izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev ter povečanje materialne in socialne varnosti občanov; nadaljnji pospešeni razvoj družbenega standarda bo pomembno vplival na rast življenjskega standarda in bo hkrati odraz socialne solidarnosti in osnove za zmanjševanje socialnih razlik. Ob predvideni gospodarski rasti in produktivnosti dela lahko računamo z okoli 7 % rastjo realnega življenjskega standarda na prebivalca, rast družbenega standarda pa bo znatno intenzivnejša in bo predvidoma znašala okoli 100 % letno. Nakazana usmeritev temelji na predpostavki, da bodo realni osebni dohodki zaposlenih naraščali nekoliko počasneje kot produktivnost dela in da bomo sredstva - do katerih bi bili upravičeni glede na doseženo produktivnost dela — vlagali v razvoj družbenega Standarda. Hitrejši razvoj družbenega standarda bo prispeval pomemben delež k zmanjševanju socialnih razlik med prebivalstvom. Predvidoma bodo realni osebni dohodki na zaposlenega v prihodnjem obdobju naraščali po povprečni letni stopnji 6,8 %; produktivnost dela v družbenem sektorju pa po 7,2 % povprečni letni stopnji. Realni mesečni dohodek na zaposlene^ v družbenem sektorju bo na tej osnovi porasel od 2,018 din v letu 1972 na 3.425 din v letu 1980. Na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov bodo potrebne zlasti naslednje usmeritve: - v tisoč din v cenah leta 1972 1972 Plan Indeks Povprečna 1980 1980 letna stop- 1972 nja rasti 1973-1980 Izplačana masa neto osebnih dohodkov 349.572 929.454 265,8 13,0 v tem: — gospodarstvo 301.392 804.937 267,0 13,1 — negospodarstvo 48.182 124.517 258,4 12,6 Število zaposlenih 14.369 22.613 157,3 5,8 v tem: — gospodarstvo 12.446 19.671 158,1 5,9 - negospodarstvo 1.923 2.942 153,0 5,3 Mesečni neto OD na zaposlenega (v din) 2.027 3.425 169,0 6,8 v tem: - gospodarstvo 2.018 3.410 169,0 6,8 - negospodarstvo '2.087 3.527 169,0 6,8 Produktivnost dela (DP na zaposlenega v din) 81.749 142.663 174,5" 7,5 - da bo v konkretni delitveni politiki zagotovljena zadostna materialna spodbuda za produktivnost dela, kvaliteto in ustvarjalno delo; - da bo dosežena večja skladnost dohodkov za enako delo in podobne delovne pogoje; - da bo uveljavljen sistem bruto osebnih dohodkov in da bo tudi na tej osnovi zagotovljen večji vpliv in interes delovnih ljudi na politiko skupne porabe; - da bomo vodili našim razmeram ustrezno politiko najnižjih in najvišjih osebnih dohodkov, pri čemer bi morali s postopoma zmanjševale. V letu 1980 naj bi znašalo razmerje med povprečnim najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom 1 : 3, z družbenim dogovarjanjem za uresničitev tega cilja moramo začeti takoj in podvzeti vse potrebne ukrepe, da bomo iz leta v leto zmanjševali razlike v osebnih dohodkih. Ponovno je treba poudariti, da so za uspešen razvoj in doseganje do- brih proizvodnih in poslovnih rezultatov gospodarstva odločujoči predvsem znanje in intenzivni razvoj tehnične, tehnološke in organizacijske ravni. S tem pa je tesno povezana potreba po naraščanju investicijskih nalaganj, hitrejši rasti osebnih dohodkov in izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Organizatorji proizvodnega procesa in drugi strokovni kadri bodo morali nenehno iskati takšne rešitve, ki bodo vplivale na rast produktivnosti dela in na večanje materialne osnove za razvoj gospodarstva, naraščanje osebnih dohodkov in hitrejši razvoj družbenega standarda. Pri tem pa bodo morale tudi družbene službe v večji meri kot doslej soustvarjati pogoje za hitrejšo dinamično rast in večanje produktivnosti dela. Proizvodnja, ki ni sposobna zagotavljati enostavne, še manj pa razširjene reprodukcije karje danes prisotno, ko se investicijska vlaganja v gospodarstvo zmanjšujejo, ob tem pa zaostaja realni standard delavcev LOKOVICA Naselje Lokovica je z novo asfaltno cesto dobilo možnosti za hitrejši razvoj, kar omogočajo tudi ugodni prostorski pogoji in neposredna bližina Šoštanja. Nadaljnja izgradnja elektroenergetskih objektov v Šoštanju (negativni vplivi na zdravstveno stanje prebivalstva in škodljivi vplivi na rastlinstvo) pa ne bodo dopuščali večjega razvoja naselja. Zaradi tega se bo v tem naselju dovoljevala le gradnja nadomestnih objektov in potrebnih komunalnih objektov in naprav. Glede oskrbe in vseh ostalih dobrin bo prebivalstvo še Namesto kmetijstva — razvoj drugih dejavnosti nadalje vezano na Šoštanj, potrebe pa kažejo, da bi bilo treba v kraju urediti primerno gostišče in športno igrišče za mladino in odrasle. V kolikor se ne bo gradila nova cesta Velenje-Lokovica-Gorenje, bo treba rekonstruirati in asfaltirati, že . obstoječo cesto Lokovica-Penk. Ker ni pogojev za večji razvoj kmetijstva (zaradi negativnih vplivov elektrarne), je treba razpoložljivi prostor koristno uporabiti za druge dejavnosti, predvsem za razvoj lahke industrije. V skladu z načrtom za razvoj kmetijstva je nosilec kmetijske zemljiške politike v občini kmetijska zemljiška skupnost, ki bo zlasti skrbela za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini, sodelovala pri izdelavi in sprejemanju osnutkov občinskih prostorskih planov, spodbujala razvoj različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela, gospodarila s skladom kmetijskih zemljišč, sodelovala pri izvedbi arondacij in komasacij ter pri drugih posegih, urejanju in rabi kmetijskih zemljišč.;. Poleg te skupnosti bo šc posebno pomembna vloga kmetijskega sklada, ki bo skrbel za racionalno rabo kmetijskih površin. Zaradi hitrejšega in bolj smotrnega razvoja kmetijstva v prihodnje bi le-tega kazalo osamosvojiti in povezati z eno večjih kmetijskih organizacij združenega dela. # Gozdarstvo Razpoložljivi proizvodni potencial gozdov v občini in vedno večje potrebe po lesu zahtevata postopno povečevanje surovinske osnove za potrebe lesno-prcdeloval-ne industrije. Ta cilj bo mogoče doseči s trajnostjo gozdne proizvodnje in donosov gozdov in z izpolnitvijo sistemske ureditve gospodarjenja z gozdovi ob večjem upoštevanju interesov in pravic kmetov - lastnikov gozdov pri skupnem gospodarjenju z njihovimi gozdovi. Zaradi čedalje večjega družbenega^ pomena in koristnosti gozdov bo moralo gozdarstvo svojo- dejavnost razširiti ter jo uskladiti s širšimi družbenimi interesi. Poleg učinkovitejšega gospodarjenja z gozdovi in večjih naložb za razširitev gozdno-surovinskega zaledja bo ta dejavnost pomagala razvijati kmetijstvo, z večjo gostoto gozdno-cestnega omrežja pa vplivala tudi na razvoj turizma in na povezovanje odročnih podeželskih predelov z mestom. V občini jc od celotnih 18.230 ha površin pokritih z gozdovi 10.255 ha oziroma 56.2 %. Gozdnatost znaša 57 od skupne površine pa je v zasebni la^ti 80 % gozdov, 20 % gozdov pa je last splošnega ljudskega premoženja. Skupne zaloge bruto lesne mase znašajo 1.674.324 kub. m. Prirastek znaša približno 4 kub. m. na ha, posekano pa je povprečno 65 % prirastka, kar jc pogojeno s stanjem sestojev. V prihodnje bo treba doseči, da bo posekano več prirastka, okoli 85 %, kolikor znaša sečnja v družbenih gozdovih. V obdobju do leta 1980 bo posekano v gozdovih splošnega ljudskega premoženja 44.556 kub. m bruto lesne mase (od tega 37.902 kub. m iglavcev in 6.654 kub. m listavcev) in v zasebnih gozdovih 187.990 kub. m lesne mase (od tega .156.457 kub. m iglavcev in 31.533 kub. m listavcev). Skupno bo znašala v letu 1980 posekana bruto lesna masa 232.546 kub. m. Poleg tega bo posekano izven območja etata šc 7.000 kub. m tehničnega lesa listavcev. Skupna letna blagovna proizvodnja neto mase lesa znaša 14.900 kub. m, takšne količine pa bodo posekane tudi do leta 1980. Vzrokov za stagnacijo blagovne proizvodnje je več; čedalje več kmetovalcev - lastnikov gozdov išče dohodek v industriji in smatra gozd kot nekakšno naložbo, vse manj je primerne delovne sile, pa tudi cena lesa je prenizka. V planu gojitvenih del so predvidena obširna dela, kot so: žetev, čiščenje, priprava tal, sajenje, podsadnja, spopolnjevanje in varstvo; na teh delih bo opravljeno 171.650 delovnih ur. Gospodarjenje z gozdovi je močno otežkoče-no, ker je gozdna posest v zasebnem sektorju razdrobljena, saj znaša povprečna velikost 3,8 ha s povprečnim etatom 7,80 kub. ,m, gozdnih posestnikov pa je kar 2.150. Zaradi tega je še posebej pomembno vsakoletno načrtovanje gospodarjenja z gozdovi v okviru organizacije združenega dela, ki gospodari z gozdovi. • Gradbeništvo V gradbeništvu ugotavljamo veliko razdrobljenost in ekstenzivnost proizvodnje, neenakomerno porazdelitev zmogljivosti in fluktuacijo delovne sile. Te pomanjkljivosti pa bo možno odpraviti z boljšo organizacijo gradbeništva, z uvajanjem-nove tehnologije gradnje in s povezavo vseh gradbenih zmogljivosti ob učinkoviti izrabi surovinske osnove za gradbene namene, ki je na območju občine bogata; razpolagamo tako s kvalitenim kamnom kot z lesom in drugimi osnovnimi gradbenimi surovinami. V občini so predvsem ugodni pogoji za razvoj popolnejše industrije gradbenega materiala, zlasti industrije sodobnih gradbenih materialov. Predvsem je treba preusmeriti klasično izgradnjo v tipizirano industirijsko proizvodnjo, pri čemer bo še posebej pomembna industrija gradbenega materiala. Ta industrija bo proizvajala različne betonske elemente za izgradnjo tipiziranih industrijskih objektov, betonsko galanterijo za gradnjo stanovanjskih objektov, načrtuje pa se tudi proizvodnja mavčnih plošč in silikatnih zidakov. Pomembna bo šc proizvodnja elektrofilterskih zidakov, ki nudi v povezavi z ostalo gradbeno industrijo velike možnosti za proizvodnjo najsodobnejših gradbenih materialov. Še naprej pa moramo razvijati in izpopolnjevati že obstoječo industrijo gradbenih elementov, predvsem strešnikov. Proizvodnja kvalitetnega apnenca omogoča povečano proizvodnjo apna in asfalta, pridobivanje tufa pa je izrednega "pomena za cementno industrijo . Uporaba apna je vsestranska, predvsem pa bomo izdelovali iz njega plinobeton in drobljeni apnenec za kozmetično in gumarsko industrijo, visokokvali-tetno apno pa za potrebe metalurške industrije. Iz plinobetona pa je možna proizvodnja krovnih in fasadnih plošč ter predelnih sten. Predvidena investicijska vlaganja v izgradnjo novih industrijskih kapacitet in objektov družbenega standarda, predvsem pa stanovanj zahtevajo takšne kapacitete, ki bodo organizirane na industrijski način s sodobno tehnologijo in pravnimi proizvodnimi metodami. V gradbeništvu bomo razvili ustrezno gradbeno operativo, ki bo s pridom uporabljala izdelke industrije gradbenega materiala. Za izpolnitev zastavljenega cilja pa je potrebno vse obstoječe gradbene in sorodne zmogljivosti združiti in jih opremiti z moderno in težko mehanizacijo. Potrebno bo torej skladno načrtovanje, pri čemer ne gre zanemariti raziskave tržišča in pozabiti na kvaliteto in ažurno projektivo. • Promet Področje prometnega gospodarstva doživlja močno tehnološko preobrazbo, ki narekuje, da se borijo morali tudi v občini bolj prilagoditi tem spremembam. Gospodarsko in družbeno je v sodobnih razvojnih tokovih izredno pomemben cestni promet, saj povezuje najrazličnejša področja in območja. V prihodnjem obdobju bo treba postopoma glede na razpoložljiva sredstva in v zaporedju, ki najbolj ustreza našim potrebam, modernizirati cestno omrežje, predvsem pa poskrbeti za modernizacijo tistih cest, ki nas povezujejo s širšim gospodarskim in družbenim prostorom. Predivedno je, da bo v naslednjih letih naraščal javni cestni promet, delež režijskega in tudi zasebnega pa bo vse manjši. Takšni usmeritvi se bo moral organizacijsko prilagoditi tudi prevoz blaga in potnikov v občini. Sedanje razdrobljene zmogljivosti bo treba združiti in ustanoviti samostojno organizacijo, ki bo opravljala javni promet na področju blaga in potnikov. Okrepiti bo treba tudi vozni park, da bo prilagojen naraščajočim potrebam po prometnih storitvah. # Trgovina Trgovinska dejavnost v velenjski občini ima vse pogoje, da se poleg industrije razvije v eno izmed perspektivnejših gospodarskih področij. Z izboljšanjem prometne povezave Dravograd - Velenje - Arja vas in Velenje - Polzela s priključkom na novo avtocesto se kažejo velike možnosti za razvoj trgovine, ki sc bo morala v prihodnje še bolj povezovati s proizvodnjo. Povezovanje s proizvodnjo z združevanjem dela in sredstev, dogovarjanje in usmerjanju proizvodnih programov in raziskovanju tržišča, dogovarjanje o delitvi rizika, zniževanje stroškov, večja vlaganja v trajna obratna sredstva in izgradnja in modernizacija skladišč so bistveni dejavniki pri nadaljnjem razvoju trgovinske dejavnosti. Seveda pa ne gre prezreti, da bo morala trgovina uvajati moderne oblike prodaje blaga v veleblagovnicah in samopostrežnih trgovinah, organizirati dobavo standardnega blaga po naročilu in predvsem približati kvalitetno blago potrošniku, kar pomeni pestro in kakovostno založenost trgovine, ki bo izraz želja in potreb potrošnikov v občini in izven nje. Za področje trgovine je bilo že ugotovljeno, da sc je v zadnjih letih izredno razvila, še posebej v izgradnji maloprodajnega trgovinskega prostora. V letu 1972 je bilo v velenjski občini 0,36 kv. m trgovinskih površin na prebivalca, kar jc zelo ugodno in nad slovenskim povprečjem (za primerjavo navajamo podatke za isto leto za nekatere druge občine v Sloveniji: Celje - o,33 kv. m/preb., Kranj - 0,21 kv. n\/preb., Ljubljana — o,32 kv. m/preb.) V letu 1973 je bilo v občini že 0,42 kv. m prodajnega prostora na prebivalca, za leto 1980 pa jc predvideno 0,45 kv. m prodajnih površin na prebivalca. Prodajne površine se bodo povečale za 6.151 kv. m (od 10.436 kv. m v letu 1972 na 16.587 kv. m v letu 1980). Za takšno povečanje prodajnega prostora bo potrebno zgraditi tudi 4.344 kv. m skladiščnih prostorov. V letu 1980 naj bi bilo v občini 5.802 kv. m maloprodajnega pro-,«tora za živila (0,16 kv. m na prebivalca) ter 10.785 kv. m prodajnega prostora za neživilske proizvode (0,30 kv. m na prebivalca). V skladu s koncentracijo prebivalstva in težnjo po razvoju modernega trgovskega centra naj bi bilo največ trgovskih površin v mestu Velenje in sicer 13.155 kv. m ali 80 %. Na območju Šoštanja je predvideno 2.231 kv. m maloprodajnih površin, v Topolšici 149 kv. m in v Šmartnem ob Paki 1.052 kv. m. Ob taki razporeditvi trgovinskih zmogljivosti ostaja odprto vprašanje trgovske preskrbe krajev izven navedenih območij, kjer ni ekonomskih pogojev za ustanavljanje trgovinskih lokalov. Sem sodijo kraji Zavodnje, Ravne, Gaberke, Hrasto-vec in Plešivec. Dnevno preskrbo takih krajev bo potrebno reševati bodisi z zakupno trgovino ali pa z obliko potujoče trgovine. Posebno pozornost bomo morali posvetiti krajem, oziroma soseskam, ki nastajajo ali se širijo, kot so soseske Šalek - Bevče, in Šalek - Selo, kjer bo treba urediti dnevno preskrbo, v Pesju pa sedanje trgovinske zmogljivosti znatno razširiti. Na območju Šoštanja bo treba dnevno oskrbo locirati v Pohrastniku, te zmogljivosti pa naj bi zadostovale tudi za oskrbo Belili vod, Skorna in Sv. Florjana. V Šmartnem ob Paki, kot pretežno kmetijskem območju, bo treba zgraditi trgovski lokal za promet s kmetijskimi stroji. Nadaljnji razvoj trgovine bo bolj umirjen kot razvoj drugih terciarnih dejavnosti, ki znatno zaostajajo v razvoju. Seveda velja ta ugotovitev lc za izgradnjo novih trgovinskih zmogljivosti, saj moramo zgraditi v obdobju 1975 - 1980 le še 1.050 kv. m prodajnih površin, medtem ko bomo morali zelo povečati maloprodajni trgovinski promet, ki bo v letu 1980 predvidoma znašal okoli 712.000.000 din ali 2,2 krat več kot v letu 1972. • Gostinstvo in turizem Splošni gospodarski razvoj občine zahteva tudi primerno razvito gostinstvo in turizem. Ker smo tu v močnem zaostanku, bomo morali to dejavnost hitreje razvijati tako, da se bo do leta 1980 povečala za okoli 1,8 krat v. primerjavi z letom 1972. Takšno usmeritev pa nc narekuje samo sedanje neugodno stanje turizma in gos.tinstva v občini, ampak tudi potreba po večjem vključevanju občine v turistične tokove ožjega in širšega slovenskega prostora in v naraščajoč inozemski turistični promet. Kot osnova za hitrejši razvoj nam bodo služile že zgrajene turistične in gostinske zmogljivosti, ki jih bomo morali z boljšo organizacijo in povezovanjem bolje izkoristiti. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti domačemu turizmu, saj bodo delovni ljudje ob vse večjih delovnih naporih čutili potrebo po aktivni rekreaciji. Za razvoj turistično-gostinske dejavnosti je predvsem pomembno dejstvo, da se doseže ravnotežje med primarnimi in sekundarnimi turističnimi objekti in napravami. Za občino Velenje lahko ugotovimo velik primanjkljaj tako nočitve-nih kot tudi sedežnih zmogljivosti. Že v srednjeročnem programu občine Velenje za obdobje 1971 -75 je bilo ugotovljeno, da bi bilo potrebno zgraditi take turistične in gostinske zmogljivosti, s katerimi bi pridobili letno 72 ležišč in 380 sedežev. Vendar pa lahko danes ugotovimo, da se ta predvidevanja niso izpolnila in so zato potrebe danes še večje. Ob upoštevanju števila prebivalstva ob koncu leta 1980 in ugodnejšega razmerja med prebivalstvom in gostinskimi in turističnimi zmogljivostmi, moramo v naslednjem obdobju pridobiti 690 novih ležišč in 2.178 sedežev. To pa pomeni, da moramo dinamiko izgradnje novih gostinskih in turističnih zmogljivosti zastaviti tako, da bomo povprečno letno pridobili okoli 86 ležišč in 272 sedežev. Tako bomo v letu 1980 imeli na razpolago 969 ležišč in 5.660 sedežev. Glede na koncentracijo prebivalstva in pomembnost posameznih krajev bo treba nove gostniske in turistične zmogljivosti graditi predvsem v Velenju (kjer bo potrebno zgraditi 592 novih ležišč in 2.764 sedežev), v Šmartnem ob Paki (40 novih ležišč in 233 sedežev) in v Topolšici (kjer bo treba zgraditi 58 ležišč in 181 sedežev). Treba je poudariti, da so pri tem mišljena širša območja teh krajev in so torej upoštevane tudi zmogljivosti bodočega kmečkega turizma kot tudi nadaljnji razvoj zasebnega gostinstva. Potrebe kažejo, da bi se morale sedanje gostinske zmogljivosti povečati predvsem v Zavodnju (tudi tujske sobe) Gaberkah, Skalah, Pesju, Arnačah, Gorenju, nove gostinske lokale pa bo treba urediti še v Ravnah, Lokovici, Hrastovcu, Podkraju-Kavčah (vinska klet), Skornem in Paški vasi. V navedenih krajih so ugodni pogoji predvsem za razvoj zasebnega gostinstva, ki ga bomo morali v bodoče bolj načrtno razvijati. Vse te zmogljivosti ne bodo dajale pričakovanih rezultatov, če ne bomo dovolj pozornosti posvečali tudi sekundarnim turističnim objektom in napravam, ki jih delno že imamo, vendar jih bomo morali še dopolniti, da bi lahko zagotovili kompletno turistično ponudbo. Glede na to, da Šaleška dolina nima. nekih posebnih prirodnih in družbenih dejavnikov, ki bi pomenili posebno zanimivo turistično ponudbo, bomo morali optimalno izkoristiti predvsem naslednje: - ugodno klimo v Topolšici - ribolov in veslanje v jezerih - gradove in druge kulturne in zgodovinske znamenitosti, - oglede rudnika, termoelektrarne in tovarne Gorenje. Območje velenjske občine je zanimivo predvsem za tranzitni, izletniški in poslovni turizem; pogoji so pa tudi za razvoj rekreativnega turizma, zlasti še, če bi se v tem pogledu tesneje povezali z občinama Mozirje in Slovenj Gradec in zdraviliščem Dobrno. Ne glede na to možnost pa bi lahko povečali turistične zmogljivosti že s tem, da bi zdravilišče v Topolšici postopoma nreusmerili v zdraviliški in rekreativni turizem. Vsekakor bo treba možnosti razvoja tega kraja v turističnem pogledu posebej proučiti. Poleg primarnih turističnih objektov (ležišča, sedeži) manjkajo za kompletiranje turistične ponudbe naslednji sekundarni objekti: - boljša prometna povezava znotraj občine kot tudi prometna povezava z Ljubljano, Mozirjem in Slovenj Gradcem, - urejene telefonske zveze, - lokalna radijska postaja, - urejena parkirišča (parkirne ure), - javne telefonske govorilnice, - večji in dobro organiziran avtoservis, - primerna prireditvena dvorana (za sejme, razstave, športne prireditve in podobno) - športni objekti (drsališče, avtodrom, hipodrom, dograditev letališča), - avtocamp in prostor za piknik, - mednarodna otroška vas (otroška Forma -viva), - zabaviščni park večjega obsega. Z izgradnjo omenjenih sekundarnih turističnih objektov bi mogli organizirati najrazličnejše, turistično privlačne prireditve. Zato bo treba vse napore usmeriti v to, da bomo postopoma kompletirali turistično ponudbo in tako zagotovili hitrejši turistični razvoj. • Obrt Glede na to, da v velenjski občini obrtna dejavnost, tako storitvena kot proizvodna, močno zaostaja za splošnim gospodarskim razvojem, bo treba posvetiti tej dejavnosti v prihodnje izredno skrb. Ta gospodarska dejavnost se bo morala v naslednjih letih izredno hitro razvijati; njen obseg proizvodnje in storitev se bo mosal povečati za dvakrat. V občini primanjkuje danes 800 obrtnih delavcev najrazličnejših poklicev. Glede na predvideno število prebivalstva v letu 1980 in na veljavne normative bomo morali obrtno dejavnost razviti tako, da bo zaposlovala okoli 1.440 obrtnih delavcev. Iz priložene tabele je mogoče razbrati, da mnogih obrtnih strok v občini sploh nimamo in da so posebej kritične nekatere kot so: krovstvo, parketarstvo, mehanika koles, finomehanika, avtoclektri-čarstvo, popravila poljedelskih strojev, žaganje drv, čiščenje prostorov in oken, vulkanizacije, krznarstvo in graverstvo. Nič boljše ni stanje v proizvodni obrti. Glede na to, da potrebuje velenjska industrija za finalizacijo svojih proizvodov veliko kooperan- tov iz vse Slovenije, bo nujno treba doseči, da bo večji delež teh poslov opravila domača proizvodna obrt. Tako za storitveno, kot za proizvodno obrt lahko ugotovimo, da se ne razvijata dovolj hitro, med drugim tudi zaradi pomanjkanja primernih lokacij. Zato je potrebno določiti v okviru urbanističnega Obrtna stroka Zidarstvo in fasadarstvo ( Tesarstvo Krovstvo . Parketarstvo Teracerstvo in izdelovanje betonskih tlakov Polaganje tlakov iz umetnih mas Soboslikarstvo in pleskarstvo Pečarstvo in oblaganje s ploščicami Kamnoseštvo Steklarstvo Stavbno kleparstvo in ključavničarstvo Inštalaterstvo za vodovod, plinske napfeljave, centralno kurjavo in klimatske naprave Inštalaterstvo za hladilne naprave Elektroinstalaterstvo I. STAVBNA OBRT Mesarstvo in izdelovanje mesnih izdelkov Pekarstvo Slaščičarstvo programa potrebne zazidalne površine za razvoj proizvodne obrti, v stanovanjskih soseskah pa zagotavljati lokale za potrebe storitvene obrti. V nadaljevanju so prikazani podatki o sedanjem stanju in predvidenih potrebah po obrtnih delavcih v posameznih strokah: Število Potrebno Potrebno delavcev število število vi. 1972 delavcev novih vi. 1980 obrtnih delavcev 1973-80 192 144 22 6 11 11 3 3 11 5 5 103 75 26 26 9 "8 11 11 22 17 92 45 1 1 81 76 589 428 26 10 48 16 11 28 1 5 47 5 161 16 VELENJE Mesto Velenje je nastalo in se razvilo v povojnem obdobju predvsem zaradi intenzivnega izkoriščanja naravnega bogastva - lignita. Mesto se je najprej začelo razvijati na severni strani med Staro vasjo in Šalekom. Zaradi hitrega povečanja proizvodnje lignita se je mesto postopoma širilo proti jugu na prostor med Starim Velenjem, Salekom in cesto Celje - Slovenj Gradec, kjer je danes središče mesta. Hiter gospodarski razvoj je povzročil izredno hitro naraščanje prebivalstva; le-to se je povečalo od 1.656 prebivalcev v letu 1948 na 12.798 prebivalcev ob koncu leta 1973 (ob upoštevanju naselja Konovo, ki dejansko spada pod ožje mestno območje, je imelo Velenje ob koncu leta 1973 13.253 prebivalcev). V navedenem obdobju se je prebivalstvo Velenja pomnožilo za sedemkrat; tako hitrega razvoja v prebivalstvu ni doseglo nobeno mesto v Sloveniji. S hitrim razvojem rudnika, ki je dajal možnost za zaposlova- Središče doline nje predvsem moški, fizično zdravi delovni sili, je nastal problem zaposlovanja žena. Potrebe so narekovale razvoj neke nove dejavnosti, ki bi zaposlovala predvsem žensko delovno silo. Zaradi tega se je pristopilo k načrtnemu razvijanju kovinsko-predelovalne industrije, katere' predstavnik je TGO Gorenje. To podjetje je doseglo v zelo kratkem času izredno hiter in močan razvoj, saj se je razvilo iz skromne kovaško-ključavni-čarske delavnice v veliko sodobno tovarno gospodinjskih aparatov, ki se je uspešno uveljavila tako na domačem kot na tujem tržišču. Nagel gospodarski razvoj in nenehno odpiranje novih delovnih mest sta narekovala razvijanje in urejanje vseh tistih dejavnosti, ki so pogoj za delo in življenje človeka. Naraščanje prebivalstva je terjalo dinamično graditev stanovanj z vsemi potrebnimi komunalnimi napravami in izgradnjo objektov na področju kulturno-socialne dejavnosti. V Velenju je bilo do konca leta 1973 zgrajeno 4.048 stanovanj in razni drugi pomembni objekti družbenega standarda. Prav gotovo je, oa Velenje ne bi doseglo tako hitrega razvoja, če ne bi vzporedno z gospodarsko izgradnjo vlagali veliko naporov tudi v izgradnjo in razvoj družbenega standarda. Urejene delovne in življenjske razmere so pritegnile sem - iz vseh koncev Jugoslavije - številno prebivalstvo, ki se je tu zaposlilo in naselilo. Mesto Velenje ima zaradi svoje gospodarske strukture mlado prebivalstvo, zaradi česar je treba še z večjo zavzetostjo reševati tiste probleme, ki jih imajo mladi ljudje in rhlade družine, to pa so poleg stanovanjskih problemov predvsem problemi na področju varstva, vzgoje in izobraževanja. V izgradnjo šolskega prostora je bilo v preteklem obdobju vloženih ogromno sredstev in naporov, saj so bile zgrajene tri nove osnovne šole, rudarsko-šolski center z vrsto poklicnih in sred-nje-tehničnih sol, ustanovljena je bila gimnazija. K uspešnejšemu reševanju problemov in urejenosti mesta je mnogo prispevalo prebivalstvo, ki je s prostovoljnim delom urejevalo parke, zelene površine, otroška igrišča, izredno mnogo prostovoljnega dela pa je bilo vloženega v regu- POSEBNA IZDAJA 1" I* I I> PRAZNIKOM STRAN 17 Da bomo ta cilj ustvarili, moramo: - ustvariti vsem otrokom čimbolj enotne temeljne pogoje za življenjski razvoj, z usklajenim družbenim delovanjem na področju otroškega varstva, izobraževanja, zdravstva, stanovanjske gradnje in urbanizacije; - povečati odstotek predšolskih otrok v dnevnem ■ varstvu na najmanj 40 %. V enakem obsegu moramo zajeti tudi osnovnošolske otroke v celodnevno bivanje v šoli. To je nujno tako zaradi vzgojnih in socialno-varstvenih potreb kot tudi iz ekonomskih vidikov, zlasti zaradi visokega odstotka zaposlenih žensk, ki ga je možno zadržati in še povečati le ob bistveno večjem obsegu dnevnega varstva predšolskih in šolskih otrok; - razlike v osnovnih eksisteni-čnih pogojih med otroki je treba -poleg otroškega dodatka - zmanjševati tudi z drugimi oblikami neposredne družbene pomoči otrokom (prehrana, šolske potrebščine, oskrbnine, in podobno); - posvetiti vso skrb telesno, in duševno prizadetim otrokom. Da bi lahko zajeli v organizirano varstvo 40 % predšolskih in šolskih otrok, bo treba zgraditi v Velenju 2 otroška vrtca za 300 otrok, en vrtcc v Pcsju za 80 otrok in en vrtec v Topolšici za 80 otrok. V okviru novih varstvenih ustanov bo treba zagotoviti varstvo tudi za dojenčke. V drugih naseljih v občini bo treba urediti varstvo predšolskih otrok v okviru podružničnih šol, za kar obstajajo potrebni prostorni pogoji. Zajetje večjega obsega šolskih otrok v celodnevno bivanje v šoli bo omogočeno z gradnjo novih osnovnih šol, na osnovi česar bomo pridobili potrebne prostore tudi za to obliko varstva otrok. Pogoji vzgoje in izobraževanja prizadetih otork se bodo občutno izboljšali z gradnjo nove posebne šole z internatom v Velenju in oddelkom v Šoštanju. d) Iz predvidene starostne strukture prebivalstva v letu 1980 izhaja, da se bo znatno povečalo število starih ljudi, zato bo treba občutno okrepiti obseg in kakovost varstva starih ljudi in vseh tistih, ki zaradi zdravstvenega in slabega materialnega stanja ter drugih vzrokov niso sposobni skrbeti zase in za svoje družine. Reševati bo treba probleme, ki se v sodobni družbi - zaradi občutnega podaljšanja življenjske dobe prebivalstva, razpadanja patriarhalnih družinskih vezi in hitrega razsloje-vanja vasi - čedalje bolj zaostrujejo. Poleg zagotavljanja materialnih sredstev za uspešno reševanje problemov na tem poročju bomo morali mnogo naporov usmerjati tudi v oblikovanje pozitivnega odnosa do starih ljudi nasploh, do njihovega delovnega in družbenega angažiranja, do spoštovanja njihovih življenjskih izkušenj in ustvarjalnega dela v preteklosti. Da bi lahko nudili ustrezno pomoč in varstvo vsem tistim, ki so varstva potrebni, bomo v naselju Šalek Bevče zgradili dom za starejše ljudi s kompletno oskrbo. Dokler splošno pokrajinsko zavarovanje ne bo zajelo vsega prebivalstva, bo še treba dodeljevati družbeno denarno pomoč socialno ogroženim občanom, denarne pomoči pa morajo biti usklajene z materialnim blagostanjem v občini. Na podlagi novih ustavnih določil dobivajo temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti povsem drugačno funkcijo pri programiranju in razvoju posameznih dejavnosti, kar vsekakor velja tudi za socialne dejavnosti. Tako bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela skrbeli za neposredno zadovoljevanje tistih socialnih potreb, kijih lahko zadovoljujejo v lastni delovni organizaciji (beneficiranje materinstva, reševanje stanovanjske problematike, omogočanje izobraževanja in kvalifikacije zaposlenim, organizirana prehrana, prevozi delavcev, higiensko tehnični pogoji dela, položaj in oprema delovnega mesta delavcev -invalidov in podobno), kar bo vse vsebina statutov in programov razvoja organizacij združenega dela. Bistvena perspektiva za integriranje socialnega razvoja pa je v pravici in obvezi delavcev v različnih orga-• nizacijah združenega dela, da se glede potreb, ki jih nc morejo zadovoljiti v lastni delovni organizaciji, med seboj povezujejo in le-te integrirajo v plane krajevnih skupnosti (tam, kjer bivajo), občine in republike (otroško varstvo, izobraževanje, razne oblike zdravstvenega in socialnega varstva in podobno). Krajevna skupnost ima v tem spletu še posebej poudarjeno vlogo socialnega vidika, kjer delovni ljudje rešujejo skupne probleme svojega ožjega območja kot so: urejeno okolje, različne vzgojne, kulturne, telesnokulturne, zabavne in ' podobne dejavnosti za otroke, mladino in odrasle; humanizirajo in socializi-rajo odnose v vsakodnevnem neposrednem življenjskem stiku in sodelujejo pri medkrajevnem, občinskem regionalnem in republiškem dogovarjanju . Potrebna sredstva za nakazani so-caialni razvoj bomo zbrali na osnovi družbenega dogovarjanja,pri čemer morajo sodelovati delovne organizacije, krajevne skupnosti in prebivalstvo. Kultura in telesna kultura a) Kultura ima pomembno vlogo v sodobnem družbenem življenju, še posebej pri oblikovanju duhovnih kvalitet današnjega človeka kot proizvajalca in samoupravljalca v našem družbenem sistemu. Kulturne vrednote moramo v bodoče znatno popestriti, k temu pa lahko pred vsem pripomorejo različni mediji kot so gledališče, film, radio, kakovostna tiskana beseda in druge oblike kulturnega in umetniškega izobraževanja. V prihodnje bomo morali tudi bolj poskrbeti za načrtno kulturno vzgojo prebivalstva, predvsem pa mladine in delovnih ljudi, saj bo tako tudi mogoče zmanjševati prevelika nesorazmerja v kulturnem življenju občanov, kulturne dobrine pa bodo dostopne vsem občanom. Za uresničitev tega cilja bomo morali doseči tesnejše povezovanje in sodelovanje vseh za kulturo in družbeni napredek zainteresiranih dejavnikov; za razvoj kulture bomo morali zagotoviti tudi več sredstev na osnovi družbenega dogovarjanja z delavnimi ljudmi v gospodarstvu, kar bo vsekakor imelo svoj pozitiven odraz na nadaljnji razvoj kulture. Iz programa kulturne dejavnosti izhaja, da bo treba v obdobju do leta 1980 uresničiti naslednje naloge: - Knjižnici v Velenju kot centralni občinski ustanovi, je treba zagotoviti ustrezne materialne pogoje, da se bo lahko preusmerila iz do-sedaj zaprte splošno-izobraževalne knjižnice s pretežno zabavnim čti-vom v ustanovo oziroma izobraževalni zavod z možnostjo posredovanja najrazličnejše literature. Kljub temu, da je bila zgradba za knjižnico šele pred kratkim zgrajena, se že danes kaže potreba po razširitvi knjižničnih prostorov; knji- žnica mora imeti ustrezne prostore za poslovanje z odraslimi, za otroke in mladino, čitalnice, posebne zbirke, skladišča, prostore za obdelavo knjižnega gradiva in upravne prostore. Knjižnica mora imeti po republiških normativih najmanj 1,5 knjige na prebivalca, zato bomo morali do leta 1980 knjižni fond povečati vsaj na 60.150 enot, s čimer bi dosegli šele današnje slovensko povprečje (letno bi morali knjižni fond povečati za 700 naslovov iz slovenske knjižne produkcije, 300 naslovov iz druge jugoslovanske in tuje literature, 60 naslovov slovenskih časnikov in časopisov in 30 naslovov ostalih jugoslovanskih in tujih časnikov in časopisov.) Le s tako urejenim knjižničarstvom si bomo pridobili pravico in možnost za verifikacijo; le verificirane knjižnjce bodo lahko sodelovale v medknjižnični izposoji, kar je pomembno tudi za naše razmere, saj si bomo morali izposojati strokovno in znanstveno literaturo drugod. V tem obdobju bo treba pridobiti tudi primerne prostore za delovanje knjižnic v Šoštanju in v Šmartnem ob Paki in razvijati knjižnično omrežje tudi v ostalih večjih krajih občine. - Dom kulture v Velenju mora postati kulturno žarišče občine, zato mora biti njegova aktivnost usmerjena predvsem v razvoj kulture; v tej zvezi bo treba vse razpoložljive prostore v domu kulture nameniti izključno za to dejavnost, za tiste dejavnosti, ki danes gostujejo v tem domu (glasbena šola in tiskarna), pa zagotoviti druge prostore. Razvojne potrebe kažejo, da bo treba v občini oziroma v Velenju formirati lastno profesionalno gledališče. - V naslednjih letih je treba poenotiti razvoj kinematografije v občini tako, da bomo iz sedanjih treh samostojnih kinopodjetij ustanovili enotno delovno organizacijo. Ker je kino-dvorana v Velenju neustrezna sedanjim, še manj pa pri? hodnjim potrebam, bo treba pristopiti k izgradnji nove kinodvorane, v okviru katere bi morali zagotoviti potrebne prostore tudi za razne kulturne društvene dejavnosti. - Obstoječo muzejsko zbirko v Velenju - ki jo sedaj sestavljajo pre-mogarska zbirka, zbirka NOB in delavskega gibanja, stalna razstava mastodonta in Foitova zbirka črnske umetnosti - je treba dopolniti še z oddelkom, ki bo prikazoval etnografske značilnosti občine Velenje in oddelkom, ki bo prikazoval razvoj občine Velenje v povojnem obdobju. - Mesti Velenje in Šoštanj bo treba tudi na zunaj kultivirati s postavitvijo spominskih obeležij, ki naj bi mladino, in obiskovalce teh mest spominjala na zaslužne može, ki izhajajo iz Šaleške doline, kot so Kajuh, Napotnik, Korun- Koželjski in drugi, V sodelovanju z zavodom za spomeniško varstvo je treba restavrirati „šaleški kompleks". - Ob močno razvitem zborovskem petju je treba razvijati odrasle pevske zbore in težiti za tem, da bomo čim prej dobili reprezentativni mešani pevski zbor odraslih. Prav tako dozoreva čas za ustanovitev komornega orkestra. Pihalna orkestra Velenje in Šoštanj sta že doslej dosegla izredno lepe uspehe, zato je treba podpirati njuna prizadevanja še za kvalitetnejšo rast. Razvejana glasbena dejavnost v občini vsekakor narekuje gradnjo nove glasbene šole. - Posebno pozornost je treba posvečati kulturnim društvom v občini, pri čemer jc treba težiti za tem, da se bo v te aktivnosti vključeval čim širši krog prebivalstva, predvsem mladine. - Pristopiti je treba k rednemu izdajanju zbornika občine Velenje, V neposredni bližini naselja Šalek je predvidena izgradnja povsem nove soseske, v kateri naj bi v zaključni fazi živelo okoli 8.000 ljudi. Soseska sc bo gradila v okviru že sprejetega zazidalnega načrta. Gradnja soseske je predvidena v etapah. Predvidena je gradnja 2.500 stanovanjskih enot (individualnih in družbenih stanovanj)- Soseska bo opremljena z vsemi gospodarskimi in negospodarskimi objekti in napravami, ki so za urejene življenjske razmere potrebni. Sem sodijo trgovina, razni gostinski objekti, obrtni servisi za pomoč v gospodinjstvu, popolna osnovna šola, otroški vrtec, dom za starejše ljudi, dom za družbeno in kulturno življenje ter rekreacijske naprave (telovadnica, športno igrišče za mladino in odrasle, otroško igrišče). Vzporedno z razvojem soseske se bodo gradili tudi komunalni objekti in naprave, kot so vodovod, kanalizacija, ceste in peš poti, parkirni SALEK - BEVČE Nova soseska prostori, zelene površine in parki. Sosesko je treba povezati z lokalnim avtobusnim prometom in jo vključiti v telefonsko omrežje. Sedanje naselje Šalek pa moramo zaradi kulturno-zgodovin-ske značilnosti ohraniti tako, kot je in zaščititi razvaline Šaleškega gradu, Eggensteina, ki sta izredno zgodovinskega pomena. Oba gradova in naselje Šalek se omenjajo že v XII. stoletju. V sedanjem naselju Bevče so ugodni pogoji za kmetovanje, zato je treba tu še nadalje razvijati živinorejo in pospeševati proizvodnjo mleka. V tem naselju ni predvidenega posebnega zazidalnega okoliša, pač pa bo tu dopustna gradnja nadomestnih objektov in objektov za potrebe kmetijstva. Naselja Šalek, stare Bevče in Lopatnik se bodo oskrbovale z vsemi potrebnimi dobrinami v novi soseski Šalek-Bevče oziroma v Velenju. zani družbeno-ekonomski razvoj potreboval, To pa so - poleg že obstoječih poklicnih šol rudarske, kovinarske in elektro stroke (za jaki in šibki tok) in poleg tehniške rudarske šole za šibki tok - naslednje šole: - poklicna šola za risarje, - tehniška šola, elektro odsek jaki tok, - tehniška šola, strojni odsek. Vzporedno s poklicnim in tehniškim izobraževanjem rpladine je treba skrbeti tudi za dopolnilno izobraževanje odraslih. Tu je treba - poleg rudarske nadzorniške šole - razviti še: - poklicno šolo elektro stroke za jaki tok - tehniško šolo, elektro odsek za jaki tok - tehniško šolo, elektro odsek za šibki tok - tehniško šolo, strojni odsek. Ker je v občini veliko pomanjkanje kadrov z višjo in visoko izobrazbo, bo treba v naslednjih letih razviti tudi nekatere višje šole, predvsem pa naslednje: - višjo šolo za organizacijo dela - višjo tehniško šolo, elektro odsek - višjo tehniško šolo, strojni odsek - višjo tekstilno šolo, konfekcijsko smer. Z nakazano usmeritvijo izobraževanja v poklicnih ter srednjih in višjih tehniških šolah bomo v razdobju 1973-1980 pridobili naslednje številc strokovnih kadrov: - poklicne šole 2.034 absolventov - tehniške srednje šole 1.645 absolventov v tem: redne šole 895 absolventov šole za odrasle 750 absolventov - tehniške višje šole - gimnazija i - višje in visoke šole izven občine Skupaj Pomembnejše mesto v izobraževanju prebivalstva bo morala dobiti tudi delavska univerza, ki bo morala prevzeti predvsem skrb za dopolnilno izobraževanje odraslih. • Socialno zdravstveni razvoj S krepitvijo gospodarskega razvoja sc krepi materialno stanje družbe kot osnova za zadovoljevanje potreb socialnega razvoja. Hkrati pa sam gospodarski razvoj narekuje potrebo po hitejšem socialnem razvoju, saj terja za lastno prosperiteto bogatejšo socialno infrastrukturo - urejen položaj otrok in družine, bogat obseg znanja vedno večjega kroga ljudi, hitro in učinkovito zdravstveno intervencijo in podobno. Tako socialni razvoj v glavnem nastaja kot reakcija na proces hitrega ekonomskega razvoja in postaja njegov sestavni in neločljivi del. Neusklajen razvoj ali vidnejše zaostajanje enega ali drugega področja poraja vidne negativne posledice v obeh sferah. Razvite dejavnosti na socialnem področju, kot so: - elementi socialne varnosti ljudi (zdravstveno varstvo, socialno varstvo, pokojninski in invalidski sistem, varstvo pri delu in zaposlovanje invalidov), - elementi splošnega družbenega napredka (vzgoja in izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo) - element zagotavljanja in ohranjevanja moralne, fizične in delovne kondicije (telesna kultura), - element oblikovanja osveščene in kultivirane osebnosti (kultura), - elementi osnovne družbene reprodukcije in človekovega zadovoljstva (pogoji za oblikovanje družine, materinstva, ustvarjalno in zadovoljno življenje družine in podobno), so temeljni pogoji za višjo produktivnost in splošno ekonomsko rast. a) Pokojninsko in invalidsko zavarovanje je področje, ki močno vpliva na oblikovanje življenjske ravni velikega števila prebivalstva, ki je z minulim delom soustvarjalo sedanjost. Reševanje problemov s tega področja spada v pristojnost republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Iz programa te skupnosti izhaja, da bo njena aktivnost v prihodnjih letih usmerje- 341 absolventov 400 absolventov 240 absolventov 4.750 absolventov na predvsem v uresničevanje naslednjih ciljev: - k zagotavljanju stabilnih finančnih virov in utrjevanju socialne varnosti človeka, zasnovane na delu in njegovih rezultatih; - k zagotavljanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja za vse prebivalstvo, da bi na ta način zagotovili osnovno življensko eksistenco vsem ljudem; - k stalnemu usklajevanju pokojnin z osebnimi dohodki aktivnih zavarovancev; - k izboljšanju sistema varstva dclavcev pri delu in medicinske in poklicne rehabilitacije, kar naj bi prispevalo k zmanjšanju obsega invalidskih oseb in pospešilo vračanje invalidov v delovni proces. b) Povečanje materialne blaginje bo trajalo in obenem omogočalo tudi občutno povečanje ravni zdravstvenega varstva prebivalstva, kar se bo pokazalo med drugim tudi v daljši življenjski dobi in v večji delovni sposobnosti prebivalstva. Za uresničitev tega cilja bo treba: - uveljaviti za vse prebivalstvo enoten sistem zdravstvenega varstva, zasnovanega na splošni vzajemnosti in solidarnosti zavarovancev ter njihovem samoupravnem odločanju o pravicah in obveznostih; -povečati obseg in kvaliteto zdravstvene zaščite prebivalstva, pri čemer je treba več pozornosti posvečati preventivni zdravstveni dejavnosti, zlasti preventivnemu varstvu žena, otrok in mladine ter aktivnih zavarovancev; - posebno pozornost posvečati zobozdravstveni zaščiti prebivalstva, ki sedaj ni zadovoljiva, saj zajema le 30 % prebivalstva; v tej zvezi je treba posebno skrb posvečati predšolski in šolski mladini ter ortodontski službi; - razširiti obseg sistematskih pregledov v dispanzerju za medicino dela - za kar! se bo treba tesneje povezovati z gospodarstvom — kar naj prispeva k zmanjšanju obolenj in preprečevanju novih obolenj; v tem okviru je predvidena tudi ambulanta za športnike; - razširiti nevropsihiatrično službo v tem smislu, da se bo ambulanta spremenila v nevropsihiatrični dispanzer; - razširiti fizioterapevtski oddelek ter doseči večje sodelovanje te službe z dispanzerjem za predšolske in šolske otroke in šolami; - razširiti specialistične ambulante; zdravnik-specialist za ginekologijo, rentgenologijo in internist naj bi ordiniral vsak dan. Do leta 1980 je treba izpopolniti specialistično službo tako, da bo postala sodobna poliklinična ustanova; - odpreti logopedsko ambulanto za nudenje strokovne pomoči osebam z govornimi motnjami; - posebno pozornost posvečati službi splošne medicine, za kar bo treba povečati število zdravnikov v splošnih ambulantah; - v večjem obsegu poskrbeti za zdravstveno prosveto prebivalstva, za kar je treba ustanoviti poseben oddelek, ki bo skrbel za to dejavnost v povezavi z ,vsemi delovnimi enotami zdravstvenega dotna, RK, šolami in ostalimi delovnimi organizacijami v občini; - doseči večje sodelovanje in povezavo med patronažno službo, službo splošne medicine in socialno službo; v tej zvezi bo treba organizirati nudenje laične in strokovne pomoči bolnikom na domu; - razširiti obseg poslovanja lrigi-ensko-epidemiološke postaje in več GABERKE Razvojne možnosti Naselje Gaberke ima možnosti za nadaljnji razvoj, zlasti še, ker bo sosednje naselje Družmirje prišlo v naslednjih letih v rušno območje, zaradi česar tu ne bo več pogojev za gradnjo in bivanje. Predvideno je, da se bo naselje Gaberke širilo na zahodni strani doline Velunje, središče naselja pa se bo razvilo v predelu, ki je že danes najbolj gosto poseljen. Naselje bo v prihodnje povezano s Šoštanjem z novo nadomestno severno cesto, ki bo povezovala naselja med Velenjem in Šoštanjem. Sedanja cestna povezava preko Družmir-ja s Šoštanjem bo zaradi rušnega območja prekinjena. Da bi zagotovili še nadaljnji razvoj tega naselja, bo treba podaljšati asfaltno cesto proti Vclunjske-mu grabnu in na nekaterih mestih izvesti regulacijo Velunje. V kraju bo treba še naprej razvijati kmetijsko dejavnost, kljub temu, da se veliko število prehivalstva preživlja z nekmetijskimi dejavnostmi. V kraju bo treba urediti trgovino z osnovnimi življenjskimi artikli, gostišče in športno igrišče za miadino in odrasle ter dom za družbeno in kulturno življenje, Po letu 1980 pa bo verjetno treba v Gaberkah zgraditi štirirazredno osnovno šolo, katero bi obiskovali otroci iz Gaberk, iz dela Raven, Plešivca in Razbora. Zagotoviti bo treba tudi prostore za varstvo otrok. pozornosti posvečati varstvu okolja; — okrepiti kadrovsko zmogljivost zdravstvene službe tako, da bo na voljo dovolj zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev; — povečati in modernizirati prostore in tehnične zmogljivosti zdravstvene dejavnosti v skladu s potrebami po zdravstvenih storitvah in naglem napredku medicinske znanosti. Zdravstveno dejavnost opravlja Zdravstveni dom Velenje, ki ima svoje prostore v Velenju, kjer je zdravstvena služba najbolj razvita, v Šoštanju in v Šmartnem ob Paki. Z dograditvijo novega trakta zdravstvenega doma Velenje in adaptacijo že obstoječih prostorov so podani pogoji za nemoteno delo zdravstvene službe v Velenju do leta 1980. Da bi razbremenili obstoječe zobne ordinacije, je predvideno, da bo v okviru predvidene nove osemletne šole v Velenju ustanovljena šolska zobna ambulanta, v kateri bodo nudili zobozdravstveno zaščito učencem vseh šol. Zdravstveni postaji v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. delata v neprimernih prostorih. Zato bo treba že v letu 1974 pristopiti k novogradnji prostorov v obeh krajih. V ta namen bi bilo treba v skladu zdravstvenega zavarovanja oziroma v interesni skupnosti zdravstva še nadalje zagotoviti 1 % namenskih sredstev za investicije. Z izgradnjo ustreznih zdravstvenih prostorov v Šoštanju in Šmartnem ob Paki bo rešen problem izgradnje zdravstvenega prostora do leta 1980; zato v gradnjo objektov ne bo treba več vlagati sredstev, pač pa v nabavo raznih aparatur, da bi jahko izvajali sodobno diagnostiko in zagotovili kvalitetno zdravljenje prebivalstva. V letu 1980 bo potrebno pristopiti k pripravam za nadaljnjo razširitev zdravstvenega doma v Velenju. Zmogljivosti lekarniške službe ne ustrezajo potrebam prebivalstva, zato je predvideno, da bo v letu 1974 izvedena adaptacija lekarne v Velenju, v Šoštanju in Šmartnem ob Paki pa bodo novi lekarniški prostori urejeni v okviru novih zdravstvenih postaj. V obdobju do leta 1980 bo treba posebno pozornost posvečati invalidnim osebam predvsem v tem smislu, da bomo iskali načine in rešitve za njihovo čimprejšnjo vključevanje nazaj v delovni proccs. Tukaj bo potrebno zelo tesno sodelovanje med zdravstveno službo, delovnimi organizacijami in zavodom za zaposlovanje. V prihodnje bo treba doseči tudi tesnejšo povezavo med zdravstvenim delom in bolnico v Topolšici, za katero bo treba posebej izdelati razvojni program. V tej zvezi je potrebno nadaljevati delo na žc začetih hidrogeoloških raziskavah, ki bodo osnova za odločitev, v katero smer se bo razvijala bolnica v Topolšici. Vse te naloge bodo zahtevale mnogo naporov ih sodelovanja med zdravstvenimi delavci in vsemi ostalimi dejavniki, ki so zainteresirani za čimbolj zdravo in v produktivnem smislu učinkovito prebivalstvo. Potrebna sredstva za nadaljnji razvoj zdravstva bo treba zagotoviti na osnovi družbenega dogovarjanja z gospodarstvom, pri čemer bo treba skrbeti, da bodo razpoložljiva sredstva čimbolj racionaino naložena v zdravje in ustvarjalno sposobnost delovnega človeka. c) V naslednjih letih bo treba krepiti razne oblike družbene skrbi za otroke in družine ter njihov razvoj. To smo dolžni uresničevati tako zaradi humanih vrednot naše družbe, kot zaradi čim boljšega izkoriščanja vseh človeških zmogljivosti za optimalni družbeno-ekonomski napredek. II. ŽIVILSKA OBRT Kovaštvo Ključavničarstvo Mehanika koles Finomehanika Popravila motornih vozil ter čiščenje in mazanje Avtokleparstvo in ličarstvo Avtoelektričarstvo Popravilo poljedelskih strojev Elektromehanika za gospodinjske stroje Radio in TV mehanika Mizarstvo (pohištveno in stavbno) Žaganje drv Dimnikarstvo Čiščenje prostorov, pohištva in oken Tapetništvo in dekoraterstvo Vulkan izacija III. STORITVE ZA GOSPODINJSTVA IN TEHNIČNE STORITVE Krojaštvo Šiviljstva Pletiljstvo Krznarstvo Čevljarstvo Urarstvo Graverstvo Zlatarstvo in juvelirstvo Optika Moško frizerstvo in britje Žensko frizerstvo Barvanje in kemično čiščenje Pralnica in likalnica Fotograf IV. OSEBNE IN DRUGE STORITVE OBRTNE STORITVE SKUPAJ 16 26 10 8 22 14 6 22 16 _ 5 5 - 15 15 6 162 156 5 22 17 8 8 - 17 17 2 15 13 2 18 16 22 147 125 — 4 4 - 8 8 _ 9 9 8 13 5 — 8 8 59 495 436 19 70 51 24 44 20 1 7 6 — 11 11 15 40 25 8 15 7 — 3 3 1 4 3 1 4 3 15 37 22 30 66 36 11 11 _ 5 11 6 2 7 5 1,32 330 198 368 1.440 1.072 okviru poslovnih bank. Zaradi tega, boljšega izkoriščanja obstoječih in novih zmogljivosti, razvoja optimalnejših kapacitet in hitrejšega osvajanja zahtevnejših kriterijev v proiz- 1972 letno stopnjo rasti. Na tej osnovi bo gospodarstvo občine Velenje doseglo v letu 1980 izvoz v višini 114.606.206 ameriških dolarjev; izvoz na konvertibilna področja bo - v ameriških dolar. Plan Indeks Povprečna 1980 1980 letna stop- 1972 nja rasti 1973-1980 Izvoz industrij- skih izdelkov 21.960.722 114.606.206 521,0 22,9 od tega: na koh-vertabilna področja 17.608.565 98.815.281 561,0 24,1 Uvoz reprodukcijskega materiala 28.437.669 124.399.000 437,0 20,2 od tega:,iz konvertibilnih področij 25.526.385 96.740.892 378,9 18,1 vodnji in prodaji, smemo pričakovati, da se bo dinamika izvoza industrijskih izdelkov v razdobju do leta 1980 močno povečala. Organizacije združenega dela predvidevajo, da bodo v naslednjih letih hitreje povečevale izvoz industrijskih izdelkov kot industrijsko proizvodnjo. Predvideno je, da se bo obseg izvoza povečal za 42,1 %, kar pomeni 22,9 % povprečno • Reševanje razvojnih infrastrukturnega in znašal 86,2 % skupnega izvoza. Najmočnejši delež pri izvozu bo imela kovinska industrija - 90 %. K izravnavi bilance izvoza in uvoza v občini bo prispevalo svoj delež tudi kmetijstvo (izvoz hmelja), gradbeništvo (s svojo dejavnostjo v tujini) in turizem (neblagovni devizni priliv.) Možnosti se odpirajo tudi za večje sodelovanje z deželami v razvoju. problemov komunalnega pomena # Menjava s tujino Predvidene spremembe deviznega sistema bodo povečale odgo- vornost organizacij združenega dela za večjo lastno pokrivanje deviznih potreb, ozirom^ za usklajevanje ponudbe in povpraševanja deviz v V preteklih letih je občina za-ostajaia pri reševanju problemov na infrastrukturnem in komunalnem področju, zlasti zaradi prioritete, ki je bila dana razvoju industrije in rudarstva. Ob prehajanju na razvitejšo gospodarsko strulcturo bi se ta razkorak v odsotnosti odločnejših posegov še povečal in predstavljal resno lacijo Pake in napeljavo vodovoda. Zaradi svoje arhitekture in lepe urejenosti je Velenje postalo zanimivo za mnoge obiskovalce doma in iz tujine, o čemer priča zelo razviti izletniški turizem. Zaradi svojega izredno hitrega družbeno-eiconomskega razvoja je Velenje postalo tudi družbeno-politično in gospodarsko središče velenjske občine, ki pa že prerašča v pomembno regijsko središče. Sedanja funkcija mesta Velenje se bo s predvidenim družbeno-ekonomskim razvojem v prihodnje še okrepila, za kar bo pa treba hitreje razvijati tiste dejavnosti, ki jih mora imeti vodilno urbano središče, to so pa predvsem terciarne in kvartarne dejavnosti. Predvideno je, da se bo v Velenju izvajala nadaljnja stanovanjska izgradnja na zazidalnem kompleksu med Pako in Kidričevo cesto, Kidričevo cesto in Šalekom ter na zazidalnem kompleksu Salek - Bevče. Pri nadaljnji stanovanjski gradnji moramo še naprej ohranjati prvotno zasnovo, to je gradnjo stanovanjskih objektov v zelenem okolju. Vzporedno s širitvijo mesta bo treba graditi tudi potrebne komunalne objekte in naprave. Z zazidalnimi načrti so predvideni industrijski kompleksi; na zahodni strani mesta leži industrijska cona, ki je od stanovanjskega dela mesta že delno ločena z zelenim pasom. Ta pas se bo v prihodnosti razširil vse do južnega roba doline in tako v celoti ločil industrijsko cono od mesta. Poleg industrijske cone na zahodu mesta bodo potrebne še dodatne industrijske površine, ki so predvidene na severovzhodnem robu mesta na desnem bregu Pake. Ker je Velenje tudi trgovsko središče občine in širšega območja, bo potrebno poleg trgovinskih lokalov za dnevno oskrbo razvijati specializirane trgovinske stroke. Za hitrejši razvoj poslovnega, izletniškega turizma bo treba razširiti gostinske in turistične zmogljivosti in jih prilagoditi zahtevam sodobnega turizma. Zaradi predvidenega močnega povečanja prebivalstva (v letu 1980 bo imelo Velenje z naseljem Kono-vo okoli 19.000 prebivalcev) bo treba zgraditi dve novi osemletni osnovni šoli in razširiti sedanje poklicne in srednje tehnične šole še na druge stroke (predvsem elektro stroke za jaki in šibki tok, kovinarske stroke in šolo za tehnične risarje). Ustanoviti bo treba tudi nekatere višje šole, kot so šola za organizacijo dela, tehniška šola — elektro odsek in strojni odsek, tekstilna šola - konfekcijska smer. Za varstvo predšolskih otrok bo treba nadaljevati z gradnjo Otroških vrtcev (dva otroška vrtca). Zgraditi bo treba tudi nove prostore za glasbeno šolo, posebno galerijo za občasne razstave in koncerte, novo kino-dvorano in posebne prostore, ki bodo služili za namene razstav, športa in rekrea- cije. Za potrebe rekreacije bo treba dokončno zgraditi rekreacijski center ob Šaleški cesti, z nekaterimi športnimi napravami pa bo treba dopolniti tudi turistični center ob jezeru. Novo zgrajeni trakt zdravstvenega doma bo predvidoma zadostoval za potrebe zdravstva do leta. 1980, po tem letu pa bo treba zdravstvene zmogljivosti v Velenju ponovno razširiti. Za starejše ljudi bo treba zgraditi poseben dom s kompletno oskrbo in zdravstvenimi storitvami. Da bi Velenje v celoti dobilo tiste funkcije, ki bi jih moralo imeti kot vodilno urbano središče, bo treba izredno skrb posvečati razvoju kvartarnih dejavnosti. Pri kulturno-zgodovinskih znamenitostih Velenja moramo omeniti velenjski grad, ki je eden redkih ohranjenih srednjeveških objektov, ki imajo tudi danes še ustrezno funkcijo. Grad se omenja že leta 1275, v začetku 16. stoletja pa je dobil današnjo obliko in zasnovo. Od sakralnih spomenikov moramo omeniti predvsem čerkev Matere Božje, v kateri sta dva nagrobnika. Prvi nagrobnik je bil postavljen v spomin Hansa Wagena Wagensberšega, lastnika velenjskega gradu v 16. stoletju, drugi pa je nagrobnik Friderika von Gabelkhover.a, lastnika gradu Turn iz srede 17. stoletja. Oba spomenika sta izredno lepo izdelana ter sodita med najbolj dragocene primere renesančnih spomenikov na Slovenskem. oviro celotnemu razvoju. Zato bo treba v naslednjih letih pospešeno reševati te probleme in ustvarjati pogoje za kontinuirano izvajanje nalog. # Ceste_ Ob hitrem gospodarskem razvoju občine ugotavljamo, da nastajajo vse večje težave na področju cestnega, pa tudi železniškega prometa, ki sta za naše območje najpomembnejša. Tu imamo v mislih prometne poti, ki nas povezujejo s širšim slovenskim prostorom, kakor tudi ceste na območju občine, ki povezujejo posamezne kraje. V obdobju do leta 1980 bo potrebno postopoma in po določenem prednostnem vrstnem redu modernizirati oziroma zgraditi hitre in sodobne este z visoko propustnostjo oziroma možnostjo velikih obremenitev, tako za blagovni kot tudi za potniški promet. Vrstni red gradenj cestno-prometnega ožilja bo potekal takole: - do leta 1976 izvesti rekonstrukcijo ceste Arja vas - Dravograd na odseku Huda luknja - Velenje z novim odsekom skozi Selo - Salek, - po letu 1976 izvesti rekonstrukcijo ceste Velenje - Arja vas, - do leta 1980 zgraditi novo cesto Velenje - Polzela s priključkom na bodočo novo avto cesto, - na podlagi študije, ki je v izdelavi, se bo treba odločiti za gradnjo nove ceste Velenje — Lokovica -Gorenje ali za rekonstrukcijo ceste v isti smeri Šoštanj - Gorenje, - izvesti rekonstrukcijo ceste Šoštanj - Črna. Na območju občine je skupno 51 km regionalnih cest, od tega je 39 km asfaltiranih. V letu .1980 bo v občini 57 km regionalnih cest, od tega 39 km asfaltiranih. V letu 1980 bo v občini 57 km regionalnih cest, vključujoč novo cesto proti Polzeli v dolžini 6 km, ki bodo v celoti asfaltirane, saj bo v tem času rekonstruiranih kar 30 km teh cest. Poleg že omenjenih cest bomo morali skladno z razvojem naselij graditi asfaltirane poti in ceste v novih stanovanjskih soseskah Šalek - Bevče in Šalek II in istočasno skrbeti za izboljšanje cestnega omrežja med naselji na območju občine. V občini je danes 93 km lokalnih cest, od tega je 41 km asfaltiranih, 52 km pa makadamskih. Z zgraditvijo nove ceste severno od premogovnega območja v dolžini 7 km in odseka cestne povezave od Podkraja do ceste Šoštanj-Gorenje skozi Lokoitako velike, da nismo uspeli sproti zagotavljati potrebnih zajetij. Zaradi co v dolžini 3 km, bo leta 1980 v občini 103 km lo^ kalnih cest, od katerih bo makadamske ceste le 7 km na Paški Ko-zjak. 1980 84 km, torej za 35 km več kot jih je danes, od tega pa bo le še 5 km gramoznih poti v conin-, gih. • Vodno gospodarstvo Predvidena pospešena stranovanj-ska graditev in gradnja industrijskih objektov zahtevata urejen vodnogospodarski režim. Potrebe po pitni vodi so tako velike, da nismo uspeli sproti zagotavljati potrebnih zajetij. Zaradi tega se že od leta 1971 dalje čuti pomanjkanje pitne vode, kar je še posebej kritično v sušnih mesecih. Zato je v vodnem omrežju padel tlak, kar povzroča velike težave pri oskrbi stanovanj z vodo v višjih nadstropjih, pa tudi nekatere zasebne hiše so bile v letu 1973 brez vode. Podobna situacija je tudi v industriji, kjer je tehnološki proces odvisen od uporabe pitne vode. Treba je namreč povedati, da porabi industrija 60 % celotnih količin pitne vode. Zajeti viri dajejo danes 110 1/sek vode, kar predstavlja letno 3,468.960 kub. m vode. V letu 1980 pa bomo potrebovali 312 1/sek. pitne vode. Tako bi se dvignila dnevna poraba na prebivalca od 120 litrov v letu 1974 na 293 litrov v letu 1980. Na področju vodnega gospodarstva moramo do leta 1980 zgraditi naslednje vodnogospodarske objekte in opraviti naslednja dela: - razširiti vodovod Velenje z zajemom izvirov Lampret, - dograditi glavni kolektor s čistilno napravo, - razširiti vodovd v Šmartnem ob Paki, - izdelati II. triadni vodnjak v Skalah, - izdelati podzemni kataster vodovoda in kanalizacije, - izdelati študijo obstoječega stanji vodovoda Velenje in Šoštanj, - kanalizacija Šmartno ob Paki, - povezati vodovoda Velenje — Šoštanj, zajeti in napeljati vodovod iz izvira Ljubija, - zgraditi ozonske naprave za dezinfekcijo pitne vode, - zgraditi vodovod in rezervoar na Konovem (za industrijsko cono II), - zgraditi rezervoar Bevče in črpališče Bevče, - zgraditi vodovod Bevče, - zgraditi nove rezervoarje v Šoštanju in Pesjem, - zagotoviti prečrpavanje odpadnih voda iz Šoštanja v čistilne naprave v Pesju, - zajeti Mazejeve vire s potokom Strmina v Šoštanju, - zgraditi avtomatiko in signalizacijo pri vodovodnih napravah, - nabaviti stroje in opremo, - zgraditi krajevne vodovode. V letu 1973 je bil zgrajen del glavnega kolektorja za odpadne vo- de v Pesju, ki ga bomo morali skupno s čistilno napravo dograditi do leta 1976. Za potrebe industrije bo potrebno zgraditi industrijske vodovode in uporabljati tehnološko vodo (jezera), saj pitno vodo spričo omejenih količin nikakor ne smemo uporabljati v industrijske namene. Za vodno območje Pake v Šaleški dolini je bila že leta 1962 izdelana študija ..Vodnogospodarska osnova Šaleške doline", ki jo je izdelal Zavod za vodno gospodarstvo SRS v Ljubljani. V okviru izdelave perspektivnega programa vodnega gospodarstvi SRS pw je Splošna vodna skupnost Savinja Celje izdelala v letu 1970 „ Perspektivni pro -gram vodnega gospodarstva za območje občine Velenje" za razdobje 1970 -1985. Za območje občine Velenje je najvažnejše porečje Pake, v katero se z desne stra i izlivajo Ponikva, Lepena, Velunja, Bačovnica s Klančnico in Toplica s Šentflorjan-ščico. Njeni levi pritoki pa so Tre-bušnica, Veriželj in Hudournik. Paka je v svojem toku skoz Šaleško dolino vsako leto povzročala poplave. Zaradi tega in pristopa k načrtni ubranizaciji doline je bila v obdobju od 1.1961 - 1970 izvedena regulacija od Penka do Šaleka. Vzporedno z regulacijo Pake pa so se delno urejevali tudi njeni pritoki Florjanski potok, Toplica, Veriželj, Trebušnica, Lepena ter Hudournik. Na ta način se je pred poplavami zaščitilo 350 ha zemljišča. V naslednjih letih bo treba izvesti še naslednja dela: - regulirati odsek Pake skozi Šalek do naselja Pake, - regulirati Pako skozi območje Šmartna ob Paki a Rečico ob Paki do naselja Gorenje',' - regulirati Pako pri Košanu, Čuježu in v Doliču, - urediti Florjanski potok (možnost izšušitve 35 ha zamočvirjenih zemljišč), - urediti Velunjo (ta problem bo potrebno reševati v zvezi z izrabo rudniških ugreznin za akumulacijo industrijske vode). Z izvedbo navedenih del v obdobju do leta 1980 se bomo izognili zamočvirjenim predelom in obenem pridobili več uporabnega zemljišča za potrebe gospodarstva (kmetijske in zazidalne površine). PTT promet Tako kot vse ostale dejavnosti je tudi razvoj telekomunikacijskega omrežja, konkretno PTT storitev, izrednega pomena za nemoteno poslovanje organizacij združenega dela in za normalno odvijanje družbenega življenja. V občini Velenje predstavljajo PTT storitve že nekaj časa velik problem kar še posebej neugodno vpliva na normalno komuniciranje z ostalim slovenskim in jugoslovanskim prostorom. Stanje se je sicer v zadnjem času nekoliko izboljšalo, vendar je še vedno nezadovoljivo. Da je temu res tako, lahko ugotovimo na osnovi podatkov, ki kažejo, da je bilo leta 1972 v občini Velenje 5,4 telefonskih aparatov na 100 prebivalcev, medtem ko jih je bilo v istem času v Celju 10,5. Leta 1975 bo po predvidevanjih v občini Velenje 9,5 aparatov na 100 prebivalcev (v Sloveniji 11,5), v letu 1980 pa že, 15 telefonskih apara- tov. To pa pomeni, da se bo število 1564 telefonskih aparatov iz leta 1972 povečalo na 5.530 v letu 1980 ali za 3.966 aparatov. Zato se bodo v prihodnjih letih izredno povečale potrebe po telefonskih priključkih. Na območju občme so 4 ccntrale, od teh dve avtomatski in 2 ročni. Trenutno je v občini 720 telefonskih naročnikov in 81 spojnih poti. Zmogljivosti, ki se bodo zgradile za nadaljnjih 15 let, bodo v letu 1980 povečane za 289 spojnih poti. V tem obdobju bo treba v prvi vrsti povezati vse centrale z vozliščem v Velenju in jih avtomatizirati. Ker je obstoječe priključne kapacitete v sedanji, PTT zgradbi možno povečati od sedanjih 1400 na 3.000 telefonskih priključkov, bo do leta 1980 zgrajena avtomatska telefonska centrala, v Velenju z zmogljivostjo 15.000 telefonskih naročnikov; s tem bodo potrebe krite do leta 2.000. Z dograditvijo lokalnega telefonskega omrežja bo v občini v letu 1980 8.000 telefonskih priključkov. Da ne bi razvoj te dejavnosti prepuščali naključju, bo treba v bodoče organizirati te storitve v okviru temeljne organizacije združenega dela v občini. Elektroenergetski objekti V naslednjih letih bo treba pospešeno širiti elektroenergetsko omrežje in graditi potrebne elektroenergetske objekte. Pri tem stopa v ospredje zahteva po zanesljivi in kvalitetni preskrbi z električno energijo. Sedanje stanje elektroenergetskih objektov — zaradi hitrega porasta konzuma, zastarelih naprav in premajhnih in prepočasnih investicijskih naložb - ne omogoča realizacije zahteve po kvalitetni električni energiji. Mesto Velenje je dbseglo v razvoju prebivalstva in gospodarstva izredno dinamiko, kar zahteva mnogo hitrejši razvoj tudi na področju elektroenergetskega omrežja. Napajanje mesta Šoštanj in njegove okolice je nezanesljivo, saj je v primeru defekta na deset KV daljnovodu to območje brez električne energije. Slabe napajalne razmere so tudi v drugih naseljih, ki jih povzročajo dolgi m neustrezno dimenzioniranj prenosni vodi. Osnova za izračun povečane porabe električne energije in moči v naslednjih letih so podatki o prebivalstvu in gospodinjstvih in predviden razvoj gospodarstva. Na tej osnovi je predvideno, da se bo morala poraba električne energije in moči v obdobju do leta 1980 povečati takole: ŠOŠTANJ Drugi največji kraj Šoštanj jc drugo največje naselje v občini. Nekoč je imelo pomembne upravno-politične in druge družbene funkcije. Šoštanj je še danes pomembno gospodarsko središče z največjo termoelektrarno v Sloveniji, z dolgoletno usnjarsko tradicijo ter z vrsto drugih industrijskih dejavnosti. Prav tako so močno razvite druge dejavnosti, kot so trgovina, gostinstvo in obrt. Nadaljnji razvoj mesta je prostorsko omejen zaradi eksploata-cijskega območja rudnika, nadaljnje izgradnje elektroenergetskih zmogljivosti (elektrarna IV) in industrijske cone tovarne usnja in podaljšane industrijske cone do naselja Pohrast-nik. V samem mestu bo možno graditi le manjše stanovanjske objekte. Vzporedno z nadaljnjo sicer omejeno stanovanjsko izgradnjo bo treba dopolnjevati komunalne objekte in naprave (vodovod, kanalizacija, čiščenje odpadnih voda, ceste, trgi, javna snaga). Predvidena je razširitev trgovinske dejavnosti (nova blagovnica) in nadaljnji razvoj gostinstva in obrti. Zaradi neprimernih prostorov za zdravstveno službo je predvideno, da se bo že v letu 1974 zgradila nova zdravstvena postaja, v okviru te pa bodo urejeni tudi lekarniški prostori. Nadalje je predvidena izgradnja telovadnice, trim steze in obnova obstoječih športnih objektov in naprav. Predvideno je, da bo posebna osnovna šola imela v Šoštanju svoj oddelek. Kulturni dom je že v izgradnji, kjer se bo odvijalo kulturno in družbeno življenje. V Šoštanju je več fevdalnih in sakralnih spomenikov, ohranjeno je pa tudi srednjeveško tržno jedro mešta; vse te znamenitosti je treba ohraniti. Omeniti je treba razvaline Pustega gradu nad Šoštanjem, ki so edini primer ohranjene romanske profane arhitekture na območju občine; nastanek gradu sega v drugo polovico 12. stoletja. Nad Šoštanjem se dviguje dobro ohranjena graščina, ki služi danes v stanovanjske namene, izhaja pa iz XVI. stoletja. Od sakralnih spomenikov je predvsem pomembna podružnična cerkev Sv. Mohorja in Fortuna-ta, ki je eden izmed osrednjih objektov srednjeveške arhitekture na območju občine; posebno dragocenost cerkve predstavljajo freske iz prve polovice XIV. stoletja. Družbeno gospodarska preobrazba prebivalstva_ Vzgoja in izobraževanje V dosedanjem družbenoekonomskem razvoju nismo posvečali dovolj skrbi delovni sili in kadrom. Iz obstoječe kvalifikacijske strukture zaposlenih lahko sklepamo, na premajhno zavzetost organizacij združenega dela za dvig izobrazbene ravni zaposlenih. V skupnem številu zaposlenih je še vedno 49,9 % oseb brez ustrezne šolske izobrazbe (od tega dve tretjini z nepopolno osnovno šolo). Tudi v tekočem prilivu mladina med zaposlene je še vedno okoli 47 % mladih brez strokovne usposobljenosti. Izrazito zaostajamo pri kadrih s srednjo strokovno izobrazbo, ki so v strukturi zaposlenih udeleženi le z 9,2 %. Tudi 3,6 % delež kadrov z višjo in visoko izobrazbo zaostaja za potrebami družbeno-ekonomskega razvoja. Premajhna skrb za izboljšanje izobrazbene ravni prebivalstva pa se ne kaže le v neustrezni kvalifikacijski strukturi zaposlenih, temveč v izobraževanju celotnega prebivalstva. Znano je, da je občina Velenje po izobrazbenem produktu izpod slovenskega povprečja; v letu 1969 je znašal izobrazbeni produkt v občini 35,9% (slovensko povprečje 50,1 %), kar praktično pomeni, da ostaja v občini 64,1 % ene generacije na nivoju osnovne šole. Nizka stopnja izobrazbenega produkta ne kaže le na nizko stopnjo izkorišče^ nosti izobrazbenega potenciala, temveč še zlasti na slabo oziroma neustrezno kadrovsko zasedbo delovnih mest (64,1 % otrok ene generacije ostane na izobrazbenem nivoju osnovne šole. kvalifikacijska struktura delovnih mest pa vsebuje le 30 - 35 % mest ozkega profila. Da se položaj v kratkem še ne bo izboljšal, lahko sklepamo na osnovi podatkov vpisanih slušateljev iz občine na višjih in visokih šolah; v šolskem letu 1972/73 je bilo na 1000 prebivalcev v naši občini 9 slušateljev, medtem ko je bilo slovensko povprečje 12 slušateljev na 1000 prebivalcev. S tem pokazateljem je občina šele na 28 mestu izmed 60 občin v Sloveniji. Mnogo boljše je stanje pri srednje šolskem izobraževanju, kjer smo po številu učencev na 1000 prebivalcev nad slovenskim povprečjem (v šolskem letu 1971/72 je bilo v naši občini na 1000 prebivalcev 40 učencev, slovensko povprečje pa je znašalo 34 učencev na 1000 prebivalcev. Ker spada faktor znanja in dela med osnovne dejavnike rasti družbe- no* ekonomskega razvoja in ima odločujoč vpliv na produktivnost in ustvarjalnost, je nujno, da bomo v naslednjih letih ustanovili takšne materialne in družbene pogoje, v katerih bomo dosegli večjo usposobljenost delavcev oziroma prebivalstva za vključevanje v aktivno delo. V skladu z nalogami in potrebami nakazanega družbeno-ekonomskega razvoja bomo morali v prihodnjem razdobju doseči kvalitetne spremembe v kvalifikacijski strukturi zaposlenih in v izobrazbeni ravni prebivalstva. Predvsem je treba poskrbeti, da bomo v nadaljnje izobraževanje zajeli večji delež generacij (v poklicne šole okoli 5 %, v srednje, višje in visoke šole pa vsaj 12 % generacij) in da bomo v večjem obsegu skrbeli za izobraževanje tistih kadrov, ki prispevajo k hitrejšemu razvoju gospodarstva in produktivnosti dela. Da bi izboljšali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih in dvignili izobrazbeni nivo prebivalstva, bo potrebno: - da bomo na vseh ravneh dosledno izvajali resolucijo republiške in občinske skupščine o kadrovski ^politiki; - da bomo dosegli večje in tesnejše samoupravno povezovanje med nosilci izobraževanja in gospodarstvom; - da bodo organizacije združenega dela ter druge delovne in interesne skupnosti posvečale več pozornosti programiranju kadrov ter ustvarjanju materialnih in organizacijskih pogojev za povečanje strokovne usposobljenosti, kvalifikacije in prekvalifikacije delavcev; - da bomo pri štipendiranju upoštevali predvsem deficitarne kadre, pri čemer naj imajo prednost kadri za neposredno proizvodnjo; - da bodo za izobraževanje zainteresirani družbeni dejavniki spodbujali mladino k načrtnemu izobraževanju, da bi povečali izobrazbeni produkt v občini; - da bomo izboljšali kadrovsko politiko in politiko delitve osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela in drugih delovnih organizacijah; - da bomo vplivali na izpopolnitev vzgojno-izobraževalnega sistema v tem smislu, da bosta njegov razvoj in vloga usklajena s cilji družbeno-ekonomskega in socialnega razvoja; nosilci nadaljnjega samoupravnega socialističnega sistema bodo morali biti strokovno in družbeno razgledani. Struktura v % 1972 Plan Indeks 1980 1980 1972 Osnovne šole 49,9 41,6 83,4 Poklicne šole 37,3 39,8 106,7 Srednje tehnične in druge šole 9,2 11,5 125,0 Višje in visoke šole 3,6 7,1 197,2 Skupaj 100,0 100,0 a) Za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih in dvig splošne izobrazbene ravni prebivalstva bo treba v osnovnošolskem izobraževanju doseči kvalitetne premike; le kvalitetnejša osnovna šola lahko v veliki meri kompenzira negativne ,'aktorje, ki vplivajo na nizek izobrazbeni produkt. V osnovnošolskem izobraževanju bo treba vse napore usmeriti v povečanje stopnje uspešnosti izobraževanja (v doseganju višjega odstotka učencev, ki v rednem roku zaključijo osemletko). Stopnja uspešnosti izobraževanja se bo morala iz leta v leto povečevati tako, da se bomo ob koncu obravnavanega obdobja približali 80 %. Na osnovi predvidenih programov in ukrepov resolucije o vzgoji in izobraževanju v SRS republiške izobraževalne skupnosti, zavoda za šolstvo SRS in republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, ki bodo usmerjeni v povečanje izobraževanja pedagoškega kadra, v posodobitev pedagoških metod in učnih programov, in ob vsestranski skrbi občinske skupnosti za vzgojo in izobraževanje za zagotavljanje potrebnega šolskega prostora, za občutno povečanje opremljenosti šol s sodobnimi tehničnimi sredstvi za nazorni in praktični pouk ter za modernizacijo šolskega prostora, bomo v naslednjih letih dosegli višjo stopnjo uspešnosti osnovnošolskega izobraževanja. K uspešnosti izobraževanja bo prispevalo tudi podaljšano celodnevno bivanje otrok v šolah, ki vključuje kulturne, telesnokulturne, tehnične in druge dejavnosti in omogoča otrokom, da sc duševno iri telesno bogatijo za prihodnji čas. Nujno potrebno je mladini zagotoviti tudi potrebne prostore za shajanje v prostem času, kot so mladinski domovi, pionirski klubi in podobno. Uspešno izvajanje te naloge pa bo odvisno predvsem od samih šol in od večjega samoupravnega povezovanja prosvetnih delavcev z delavci v gospodarstvu, ki bodo odločali o višini materialnih sredstev za redne, občasne in izvenšolske dejavnosti in za nova vlaganja za razširitev šolskega prostora. Glede na predvideni razvoj prebivalstva in njegove starostne strukture se bo v naslednjih letih občutno povečalo število šoloobveznih otrok, zato bo treba izgradnjo novega šolskega prostora prilagoditi temu porastu in zagotoviti 1,5 izmenski pouk. Tako je predvideno, da bo treba v Velenju - kjer bo prebivalstvo tudi v prihodnjem razdobju najhitreje naraščalo - zgraditi dve novi osnovni šoli (prvo v letih 1974-1975, drugo v letih 1976-1977). Solo bo treba zgraditi tudi v Pesjem (ki naj bi postala popolna osnovna šola) in v Topolšici. Nadalje je treba zgraditi posebno osnovno šolo z internatom v Velenju in oddelkom v Šoštanju. Sredstva za novogradnjo osnovnošolskega prostora bo potrebno zagotoviti na osnovi družbenega dogovora z gospodarstvom in samoprispevka občanov. b) Posebno skrb je treba v naslednjih letih posvečati nadaljnjemu razvoju srednjega in poklicnega šolstva. V tej smeri je treba zlasti razvijati šolski center, ki mora vključiti v svoj program predvsem izobraževanje tistih poklicev, ki jih bo naka- GORENJE Blizu turističnega centra Zaradi ugodne lege naselja Gorenje, ki ježi ob cestnem križu Gorenje-Mozirje in Gorenje-Letuš, bi bilo to naselje v prihodnosti središče območja za bližnje kraje Paška vas, Gavce, Skorno, Veliki vrh in del naselja Slatine. Vsi ti kraji pa so tako blizu naselja Šmartno ob Paki, da bi določene urbane funkcije v tem središču ne kazalo razvijati. Stanovanja se bodo gradila v okviru zazidalnih predelov v Gorenju, Paški vasi in Gavcah, izven teh naselij pa bo možna gradnja nadomestnih objektov in objektov za potrebe kmetijstva. V Gorenju bo treba razširiti trgovinske zmogljivosti, v Skornem, Gorenju in Paški vasi pa urediti primerna gostišča s tuj- skimi sobami. Ti kraji so zaradi bližine mozirskega turističnega centra zanimivi tudi v turističnem smislu. Ta naselja bo treba primerno komunalno opremiti (vodovod razširiti v Gorenju in Paški vasi ter zgraditi kanalizacijo) in urediti ceste v Skornem, Paški vasi in Gavcah ter postaviti avtobusna postajališča v Gorenju in Paški vasi. V Skornem, Gavcah in Paški vasi so izredni pogoji za razvoj kmetijstva (živinoreja, mlekarstvo in Perutninarstvo) in obrti. Za družbeno in kulturno življenje vseh teh naselij bo treba zgraditi primeren dom za mladino in odrasle, v Gorenju pa športno igrišče. RAVNE Četrti v občini Naselje Ravne je četrto največje naselje v občini, ki je raztreseno od Šoštanja po prisojnih gričih in v dolinah potokov Klančnice in Baččvnice. Središče tega kraja se bo v prihodnje oblikovalo na mestu, kjer je že danes najmočnejša stanovanjska gradnja in kjer je predvideno, da se bodo tudi v bodoče gradile . individualne stanovanjske hiše. Glede na število prebivalstva bo treba v Ravnah čimprej urediti trgovino za dnevno oskrbo in primerne gostinske zmogljivosti; pri osnovni šoli bo treba urediti otroško igrišče. Zagotovitev lastne dnevne oskrbe ne narekuje samo številno prebivalstvo, temveč tudi razdalja do Šoštanja, ki se bo z gradnjo nove takoimenovane severne ceste še povečala. V Ravnah so ugodni pogoji za razvoj kmetijstva in gozdarstva, predvsem pa za razvoj živinoreje in mlekarstva. Za namene družbenega in kulturnega življenja bi bilo treba urediti posebne prostore. Med kulturno-zgodovin-skimi objekti moramo omeniti graščino Gutenbucchel, ki je danes preurejena v sanatorij za živčne rekonva-lescente. Severno od te graščine pa so razvaline gradu Forchtenegg iz XII. stoletja, ki so danes še komaj vidne. Vrtnarski pridelki Zaradi ugrezanja površin na območju nekdanjega naselja v Skalah se danes močno razvijajo naselja na prostoru ob šoli in po dolini proti Plešivcu, kjer so ugodne možnosti še za nadaljnjo gradnjo. Predvideno je, da se bodo zasebna stanovanja gradila le v okviru zazidalnega predela, izven tega predela pa bo dopustna gradnja nadomestnih objektov in objektov za potrebe kmetijstva. V zvezi z razvojem naselja bo treba vzporedno reševati tudi komunalne probleme; sedanje smetišče je treba sodobno urediti in zaščititi, da ne bo neposrednih škodljivih vplivov za življenje prebivalstva. Predvideno je asfaltiranje nadomestne^ ceste Konovo— Hrastovec-Škale in ureditev ceste Skale-Plešivec, po dokončani eksploataciji pa obnovitev ceste Škale-Velenje (mimo jezera). Zagotoviti je trebajokalni avtobusni promet Skale—Velenje in dnevno dostavo pošte. Četudi je to območje kmetijsko, se čedalje bolj deagrarizira, saj je vse več prebivalstva zaposlenega v industriji. Ker imato naselje tudi v prihodnje možnosti za razvoj, bo treba tu zagotoviti primerne trgovinske in gostinske zmogljivosti. Obnoviti bo treba šolo in zgraditi telovadnico, ter zagotoviti prostore za varstvo otrok, poleg tega pa zgraditi športno igrišče za mladino in odrasle. Glede na to, da je na območju Škal še precej ravnega sveta, bi kazalo razvijati vrtnarstvo in s temi proizvodi oskrbovati Velenje. V novo nastalo jedro tega naselja gravitira le vas Plešivec. Dolgoletni podatki o gi- banju prebivalstva v Plešivcu kažejo, da to naselje stagni-ra, zato tudi v prihodnje ni računati s porastom prebivalstva. Zaradi teugotovitve v Plešivcu ni predviden poseben zazidalni predel, pač pa bo tu dopustna gradnja nadomestnih objektov in objektov za potrebe kmetijstva. Komunalne objekte in naprave bo treba dopolniti in zagotoviti boljšo oskrbo z dnevnimi življenjskimi potrebščinami. Urediti je.treba igrišče pri šoli. Ker je vasica Plešivec že danes priljubljena izletniška točka in zgodovinsko pomemben kraj (pohod XIV. divizije, Graška gora), bi jo kazalo usmeriti v turizem. Na območju Plešivca proti Graški gori so dane možnosti za razvoj rekreacijskega letnega naselja (weekend). SALEK - SELO Območno središče Šalek-Selo naj bi bilo v prihodnje novo središče na ravnici ob cesti Velenje-Slovenj Gradec pod Konovem. Sem gravitirajo naselja Paka, Paški Kozjak, Šmartinske Cirkovcc in Konovo. Ker ekonomski pogoji ne dovoljujejo, da bi vsakemu od navedenih naselij v bližnji prihodnosti zagotovili lastne oskrbovalne funkcije, bo treba primerno zgraditi in opremiti predvideno novo središče. Na tem območju je predvidena stanovanjska gradnja le v Selu in Konovem, v ostalih naseljih pa le gradnja nadomestnih objektov in objektov za kmetijske namene. Na tem območju je predvidena tudi industrijska cona, kjer se bo razvijala predvsem lahka industrija. Osnovno preskrbo (trgovina, gostinstvo, storitvena obrt) bo PESJE TRGOVINA, BAZEN IN ŠPORTNO IGRIŠČE Naselje ima ugodno lego ob glavni cesti med Velenjem in Šoštanjem. K Pesju gravitirajo tudi naselja Prelo-ge in Podgorje. Po številu prebivalstva je Pesje peto največje naselje v občini. Zaradi tega dejstva bi sicer kazalo dati naselju širše urbane funkcije, vendar zaradi neposredne bližine Velenja to ne bi bilo smotrno. Zato bo treba tukaj za- gotoviti tiste oskrbovalne funkcije, ki jih prebivalstvo dnevno potrebuje. Pesje je izrazito rudarski kraj. V Pesju se bo tudi v prihodnje iz-N vajala stanovanjska gradnja v okviru zazidalnega načrta, prav tako tudi v Podgorju (v okviru urbanističnega reda). Naselje Pesje bo treba tudi komunalno primerno urediti (vodovod, kanalizacija), ga vključiti v odvoz smeti in urediti smetišče v Podgorju. Razširiti bo treba pokopališče, urediti smetišče v Podgorju, urediti most pri pokopališču in modernizirati cesto Pokopališče-Podkraj. Nadalje je treba v Pesju urediti ceste, avtobusno postajo, parkirne prostore, javno razsvetljavo in železniško postajališče s prehodi. Zaradi številnega prebivalstva je treba tu urediti sodobnejšo trgovino in gostišče, obnoviti dom družbenih organizacij in zgraditi telovadnico in manjši bazen pri šoli, manjše športno igrišče za mladino in odrasle in otroško igrišče. treba razvijati predvsem v tem središču. V ostalih krajih, kot so Konovo, Šmartinske Cirkovce, Paka in Paški Kozjak, pa so ugodni pogoji za razvoj turizma, za kar bi bilo treba primerno urediti predvsem gostišča in planinski dom na Paškem Kozja-ku; tu bi bilo treba urediti terene za smučanje in postaviti vlečnico. Vzporedno z razvojem tega območja bo treba urejevati tudi komunalne objekte in napravo (vodovod Selo, Konovo, Šmartinske Cirkovce, Paški Kozjak in Paka, kanalizacija Konovo, Selo). Naselji Konovo in Selo bo treba vključiti odvoz smeti, v Cirkovcah in Paki pa urediti smetišča. i V prihodnjem obdobju ' bo treba asfaltirati oziroma urediti ceste in parkirne prostore na Konovem in v Selu ter urediti ceste: Konovo - Sv. Bric -Cirkovce, gostišče Hcrlah do Greben ška v smeri Cirkovc, podaljšanje" ceste Cirkovce -Graška gora, ureditev ceste Paka - Paški Kozjak, ureditev avtobusnega postajališča' v Paki in Selu. Zagotoviti bo treba lokalni avtobusni promet v Selu in-Konovem,- Za potrebe vseh krajev je treba v središču zgraditi dom za družbeno in kulturno življenje, urediti športno igrišče za mladino in odrasle in po potrebi urediti tudi otroško varstvo. t i Leto Maloodjem Energija 1000xkWh Veleodjem Moč Energija 1000xkW 1000xkWh Skupaj Moč \ Energija 1000xkW 1000xkWh 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 26.000 28.500 31.000 33.500 36.000 38.000 40.000 7.000 7.700 8.400 9.000 9.700 10.300 10.800 83.600 95.800 107.500 120.400 135.100 151.900 172.300 16.000 16.800 18.100 20.000 22.300 24.700 28.200 109.600 124.300 138.500 153.900 171.100 189.900 212.300 Moč 1000xkW 23.000 24.500 26.500 29.000 32.000 35.000 39.000 Poraba električne energije se bo povečala od 109.600 kWh v letu 1974 na 212.300 kWli v letu 1980 ali za 94 %. Maksimalna moč, ki bo morala biti na razpolago v glavni transformatorski postaji v Velenju, pa se bo povečala od 23.000 k\V v letu 1974 na 39.000 k\V v letu 1980 ali za 70 %. Da bi lahko potrošnikom električne energije zagotovili kvalitetno encigijo, bo treba v obdobju do leta 1980 zgraditi vrsto novih in izvesti temeljito rekonstrukcijo zastarelih elektroenergetskih objektov. Sedanja glavna transformatorska postaja za občino bi glede na se- danjo moč transformacije 2 x 20 MVA in kasnejšo moč 2 x MVA zadoščala za predviden porast moči do leta 1980. Ker pa je locirana na rušnem območju rudnika, jo bo treba prestaviti v Pesje. V zvezi s tem bo treba izvesti tudi povezavo daljnovodov in kablovodov na novo trafo postajo in prestaviti daljnovod 110 K V v dolžini 2 km. Nadalje bo treba do leta 1980 zgraditi v občini 35 transformatorskih postaj, ki naj bi omogočile napajanje novih potrošnikov in izboljšanje napetostnih razmer na podeželju: Transformatorske postaje 20/0,4 kV 10/0,4 kV Velenje 10 5 Šoštanj 4 Ostala naselja 16 Skupaj 30 5 Tako bomo postopoma prešli z 10 kV napetostnega nivoja na enotni 20 kV nivo. Porast odjema električne energije do'leta 1980 narekuje ureditev a) daljnovodi' Pesje-Šoštanj Hrastovec-Šalek Ravne-Topolšica daljnovodi za interp.olacije TP 10,0 km b) kablovodi: Pesje_Bevče priklop na RTP Pesje in TP 12,0 km Tako zasnovan in uresničen razvoj elektroenergetskih objektov je eden izmed pogojev za uspešen gospodarski in družbeni napredek ob- Skupaj 15 4 16 35 električnega omrežja 20 kV. Zato bo treba zgraditi 20 km kablovodov in 21,5 km daljnovodov (brez industrijskih vodov) na naslednjih relacijah: 4,Q4cm 2,5 km 5,0 km 8,0 km čine. Celotno problematiko preskrbe z električno energijo v občini bo potrebno podrobno in strokovno obdelati v posebnem elaboratu. Oskrba s toplotno energijo Zaradi naraščanja števila odjemalcev toplotne energije je postala oskrba z energijo že kritična, saj so zmogljivosti TEŠ III že skoraj povsem izčrpane. Tako že danes beležimo primere, ko v konicah veliko število stanovanjskih in poslovnih prostorov ni primerno ogrevanih. Ob predvideni stanovanjski in ostali izgradnji v prihodnjih osmih letih pa bodo potrebe po toplotni energiji še hitreje naraščale. Potrebe kažejo, da bomo morali v okviru IV. faze TE Šoštanj do leta 1980 zgraditi nove kapacitete z močjo 70 Gcal, tako bomo ob sedanjih zmogljivostih 55 Gcal imeli v letu 1980 skupno 125 Gcal priključne moči. Od celotnih kapacitet, ki jih daje danes TE Šoštanj, odpade ,36% toplotne energije na ip^nstrijo, 64 % pa na vse ostale potrošnike. Približno takšno razmerje porabnikov bomo imeli tudi v letu 1980. Zato bo potrebno - poleg osnovnega vira toplotne energije v okviru IV. faze elektrarne - zgraditi do leta 1980 še naslednje objekte: - napajalni vod od Bevč in v Bevčah do TP, - toplovodno omrežje na Z1 in Z2, to je na kompleksu med Celjsko, Koroško, Kidričevo, Jenkovo in Prešernovo ulico v Velenju, - toplovodno omrežje v Ulici bratov Mravljakov v Velenju, - povečanje kapacitet v centralni energetski postaji v Velenju, - nov cevovod Šoštanj -' Velenje - razširitev razvodnega omrežja v Šoštanju • P0DHRASTNIK Novo naselje Ob sotočju Floijanščice in Pake bo nastalo novo, večje naselje — Podhrastnik. To naselje bo nastajalo in se razvijalo v skladu z že izdelanim zazidalnim načrtom, po katerem je tu predvidena gradnja individualnih hiš z vso potrebno komunalno ureditvijo (vodovod, kanalizacija, ceste). Ker k temu naselju gravitirajo kraji Bele vode, Skorno in Sv. Florjan, bo treba tu zagotoviti nekoliko močnejše oskrbovalne funkcije (trgovino, gostišče, obrtne servise za pomoč gospodinjstvom in kmečkim gospodarstvom), po letu 1980 pa verjetno tudi štirirazredno osnovno šolo, prostore za varstvo otrok in dom za potrebe družbenega in kulturnega življenja. Ker bo naselje Pohrast-nik do leta 1980 že sorazmerno močno razvito, bo potrebno v naselju urediti športno igrišče za mladino in odrasle. Novo naselje v Pohrastniku bo treba zgraditi zato, ker v Šoštanju ni primernih površin za nadaljnjo gradnjo. Nova asfaltna cesta ob potoku Florjanščica do gostišča Terče v Belih vodah in urejena cesta do vasi Bele vode ter bližina naselja Skorno pri Šoštanju, še posebej pogojujejo izgradnjo naselja Pohrastnik. Kraji Bele vode, Skorno, Sv. Florjan imajo ugodne pogoje za razvoj 'kmetijstva, gozdarstva ter kmečkega, zimskega in planinskega tu- rizma. V tej zvezi bi bilo treba proučiti možnosti razvoja zimskega turizma v Belih vodah in predvsem na Smrekovcu, kjer so ugodne snežne razmere. Dani so tudi naravni pogoji za razvoj lovskega turizma. Predpogoj za hitrejši razvoj vseh teh dejavnosti pa so urejene ceste, zato bo treba z modernizacijo cest na tem območju še nadaljevati. Kot zanimivost na tem območju moramo omeniti Morno-vo zijalko, kjer je bilo najdeno kameno in koščeno orodje iz stare kamene dobe in bronasti predmeti. Med fevdalnimi in sakralnimi spomeniki na tem območju sta pomembna razvalina gradu Katzenstein iz XII. stoletja in podružnična cerkev Sv. Florjana z znamenitim ravnim stropom s staro slikarijo. V bližini cerkve stoji kapelica, v kateri hranijo krogle iz časov turških napadov. V Skornem pa je treba omeniti podružnično cerkev Sv. Antona, ki je eden najstarejših in redkih srednjeveških arhitektur v občini; v tej cerkvi so ohranjeni še ostanki velike freske iz začetka XVI. stoletja. ŠMARTNO 0B PAKI n , Pomembno urbano naselje Naselje Šmartno ob Paki predstavlja naravno zaključen predel v spodnjem delu porečja Pake, kamor gravitirajo kraji Slatine, Rečica ob Paki, Podgora ter Mali in Veiiki vrh. Poleg tega leži naselje na važni prometni poti, ki povezuje Šaleško dolino z Gornje in Spodnje—Savinjsko dolino. Vse te značilnosti posebej poudarjajo njegovo pomembnost kot tretjega urbanega naselja v občini. V Šmartnem ob Paki se bo tudi v bodoče izvajala zasebna in družbena stanovanjska graditev. Na področju terciarnih dejavnosti bo treba hitreje razvijati trgovsko, gostinsko in turistično dejavnost ter storitveno in proizvodno obrt. Ker je kraj pretežno kmetijski, bo potrebno tu zgraditi trgovski lokal za promet s kmetijskimi stroji. Na področju komunalne ureditve kraja bo treba izvesti obsežna dela pri regulaciji Pake, čiščenju odpadnih voda, napeljavi vodovoda in izgradnji drugih komunalnih objektov in naprav (mostovi, kanalizacija, parki, peš poti, pogrebna služba). V zvezi s prometom je treba omeniti pomembnost povezave z ostalimi kraji z železnico, skrbeti bo treba za rekonstrukcijo cest, načrtuje pa se tudi izgradnja priključka na avtocesto. V kraju bo treba zgraditi avtobusno postajo, bencinsko črpalko in okrepiti mrežo PTT storitev. Za potrebe gospodarstva (industrijske cone Gorenje in Šmartno ob Paki) pa zgraditi potrebne skladiščne prostore. Na širšem območju so ugodni pogoji za nadaljnji razvoj kmetijstva, predvsem pa za večjo proizvodnjo mleka, govejega mesa, hmelja in sadja. Za potrebe kraja in njegove okolice bo treba zgraditi dom za družbeno in kulturno življenje odraslih in mladine, v rekreacijske namene pa urediti smučišče z vlečnico. V okviru šolskih objektov bo treba zgraditi manjši bazen z ogrevano vodo. Poskrbeti pa bo treba tudi za varstvo predšolskih otrok in dnevno varstvo šolskih otrok. Za potrebe prebivalstva bo potrebno zgraditi tudi zdravstveni dom. • Prebivalstvo Ljudje so osrednji dejavnik gospodarskega in družbenega življenja, saj dajejo družbeni proizvodnji na razpolago delovno moč, hkrati pa so potrošniki ustvarjenih dobrin. Ozemlje občine Velenje obsega 182 kv. km. kar predstavlja 0,8% slovenskega ozemlja. Na območju občine jc ob koncu leta 1972 živelo 29.225 prebivalcev, kar pomeni 1,6% slovenskega prebivalstva. Prebivalstvo velenjske občine živi v 9.430 gospodinjstvih in 42 naseljih. Gostota prebivalstva v občini /.naša 160 piebivalccv na kv. m in je za enkrat večja kot v Sloveniji s 85 prebivalci na kv. km. Dinamičen gospodarski in družbeni razvoj, ki ga je doživela občina v povojnem obdobju, se kaže tudi v dinamiki rasti prebivalstva in zaposlenosti. Območje občine kaže v vsem povojnem obdobju izredno hitro naraščanje prebivalstva; rast prebivalstva v obdobjih med posameznimi popisi kažejo naslednji podatki: Število prebivalcev v občini v mestih v ostalih Skupaj Velenje Šoštanj naseljih 1948 1953 1961 1971 Indeksi porasta: 1948-1953 1953-1961 1961-1971 1948-1971 15.972 3.633 17.759' 4.9 22.245 8.902 29.024 15.310 111.1 135,7 125.2 180,5 130,4 171,9 181,7 421,4 1.656 2.553 6.016 11.751 154,1 235,6 195,3 709,6 1.977 2.378 2.886 3.559 120,2 121,3 123,3 180,0 12.339 12.828 13,343 13.714 103,9 104.0 102,7 111.1 Prebivalstvo občine se j4 v povojnem obdobju (1948-1971) povečalo za 81,7 %; izredno hiter razvoj jc doseglo prebivalstvo v mestnih območjih, kjer sc je povečalo za več kot trikrat (v Sloveniji za 72,4%), na kar ima vpliv predvsem nastanek in razvoj mesta Velenje, ki izkazuje v obravnavanem obdobju več kot šestk at povečanje prebivalstva. Ta1 snega razvoja v tem obdobju ni d seglo nobeno mesto v Sloveniji. K hitremu naraščanju prebivalstva v občini sta prispevala tako naravni kot selitveni prirast; koeficienti naravnega in selitvenega prebivalstva so v občini mnogo višji kot v Sloveniji. Hkrati z naraščanjem prebivalstva Udeležba posameznih starostnih Številokategorij v skupnem številu prebivalcevprebivalstva (v %) prebivalci od 0-14 let prebivalci od 15 do 59 let v tem: - mlajša delovna sila od 15-39 let — starejša delovna sila od 40-59 let prebivalci stari nad C ) let Skupaj 7.844 18.420 12.826 5.594 2.760 29.024 Občina 27,0 63,5 44,3 19,2 9,5 100,0 SR Slovenija 24.0 61,0 39.1 21,9 15,0 100,0 Starostna struktura prebivalstva občine je ugodnejša od starostne strukture prebivalstva v Sloveniji, kar se odraža predvsem v večjem deležu mladine v starosti od 0 do 14 let (v občini 27 %, v Sloveniji 24 %) in v večjem deležu prebivalstva v starosti od 15 do 59 let (v občini 63,5 %, v Sloveniji 61,1 %); občina pa izkazuje le 9,5 % prebivalstva, starega nad 60 let, medtem ko znaša v Sloveniji ta delež 15,0 %. Za območje velenjske občine je značilen tudi proces hitre urbanizacije; v letu 1953 je na mjestnih območjih občine živelo 27,7 % prebivalstva (v Sloveniji 29,1 %), v letu 1971 pa sc je ta delež dvignil že na 52,7 % (v Sloveniji 38,7 %). Ob predvidenem nadaljnjem druž-beno-ekonomskem razvoju občine stotek urbaniziranega prebivalstva še mnogo višji. Rast prebivalstva v posameznih naseljih občine bo odvisna predvsem od učinkovitosti dejavnikov, ki pospešujejo gospodarsko in socialno rast; v tej zvezi bodo na razvoj prebivalstva v posameznih naseljih močno vplivale tudi prostorske možnosti za nadaljnjo izgradnjo oziroma širitev naselij. Na osnovi dosedanjega demografskega razvoja in drugih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj prebivalstva, predvidevamo v posameznih naseljih naslednjo dinamiko rasti prebivalstva: Število prebivalcev je hitro potekalo tudi razslojevanje kmečkega prebivalstva; delež kmečkega prebivalstva sc je iz leta v leto močno zmanjševal (od 30% v letu 1948 na 9 % v letu 1971) kot posledica širokih možnosti zaposlovanja kmečkega prebivalstva v nekmetijskih dejavnostih. Iz gospodarskih vidikov je pomembna tudi starostna struktura prebivalstva, saj od te v veliki meri zavisi razmerje med gospodarsko tivnim in vzdrževanim prebivalstvom. Na osnovi podatkov popisa iz leta 1971 izkazuje prebivalstvo velenjske občine naslednjo starostno strukturo: Leta 1971 Leta 1980 % porasta Arnače 226 249 10,0 Bele vode 326 326 — Bevče 222 222 — Družmirje 426 - - Gaberke 523 683 30,6 Gavce 242 292 20,7 Gorenje 136 166 22,1 Hrastovec 304 304 - Kavče 249 349 40,0 Konovo 455 555 22,0 Laze 331 371 12,1 Lokovica 621 621 . Lopatnik (del) 80 SO - Ložnica 82 82 — Mali vrh 249 249 — Paka pri Velenju 520 520 - Paška vas 207 247 19,3 Paški Kozjak 157 157 - Pesje 909 969 6,6 Plelivec 386 386 - Podgora 222 222 - Podgorje 143 183 28,0 Pod kraj 451 551 22,0 Preloge 115 115 - Ravne 1.021 1.081 5,9 Rečica ob Paki 326 426 30,7 Silova 154 154 - Skorno 204 204 - Skorno pri Šoštanju 335 335 _ Slatine 142 142 - Sv. Florjan 385 425 10,4 Šalek 424 480 13,2 Šentvid pri Zav. 81 81 - Škale 724 824 13,8 in ob zagotavljanju ugodnih delovnih in življenjskih pogojev prebivalstva računamo tudi v naslednjih letih s približno enako dinamiko rasti prebivalstva. Ocenjujemo, da se bo število prebivalstva v obdobju do leta 1980 povečalo p 2,7 % povprečpi letni stopnji; ob tej predpostavki bo ob koncu obravnavanega obdobja živelo v občini 36.823 prebivalcev ali za 26,8 % prebivalcev več kot ob popisu leta 1971. Pričakujemo, da bo proces urbanizacije tudi v prihodnjem obdobju zelo intenziven in da se bo koncentracija prebivalstva na mestnih urganiziranih območjih še povečala. Predvideno je, da bo v mestih živelo okoli 60 % vsega prebivalstva; z razširitvijo sedanjega mestnega območja Velenje na naselja v njegovi neposredni bližini pa bo od- T0P0LŠČICA Glede na ugodne klimatske razmere, na katere vplivajo iglasti gozdovi, veliko število sončnih dni, svež gorski zrak brez megle in toplo termalno vodo, je bilo že pred vojno tu zgrajeno zdravilišče za tuberkulozo, danes pa je tu bolnica za notranje bolezni. Zaradi ugodnih klimatskih razmer in že začetih hidro-geoloških raziskav bo treba za to naselje izdelati posebni razvojni program, ki bo nakazal najustreznejšo razvojno smer tega kraja. Zaradi termalnega vrelca, ki danes ni smotrno izkoriščen, so tu izredni pogoji za razvoj zdraviliškega turizma. V tem primeru tfi bilo potrebno sedanje bolnišnične zmogljivosti preurediti v nočitvene zmogljivosti v turističnem smislu in zagotoviti Zdraviliški turizem kraju ustrezne oskrbovalne funkcije (novo trgovinske in gostinske zmogljivosti ter druge potrebne turistične objekte in naprave). To območje bo še posebej zanimivo zaradi izgradnje letališča v Lajšah, ki ne bo služilo le športnemu letalstvu, ampak tudi poslovnim in turističnim namenom. Ne glede na smer razvoja kraja v prihodnje, bo treba_tu zgraditi novo štirirazredno osnovno šolo z otroškim vrtcem in urediti športno igrišče za mladino in odrasle. Zaradi pomanjkanja primernih zazidalnih površin (premogovno rušno območje) je v tem naselju predvidena poleg individualne tudi blokovna stanovanjska gradnja. Z < K H CA Škalske Cirkovce 141 141 _ Šmartinske Cirk. 111 111 — Šmartno ob Paki 415 527 27,0 Šoštanj 3.559 3.682 4,5 Topolšica 1.168 1.368 17,1 Velenje 11.751 18.342 56,1 Veliki vrh 224 224 - Zavodnje 277 277 - Občina skupaj 29.024 36.823 27,0 1972 Str. v % Plan 1980 Str. Indeks v % 1980 1972 Povprečna letna stopnja rasti 1973 80 Starostna struktura prebivalstva, ki je osnovna za planiranje gospo- darskega in socialnega razvoja občine, pa bo predvidoma naslednja: Udeležba posameznih kontingentov v skupnem Število številu prebivalstva prebivalcev (v %) predšolski otroci od 0-6 let šoloobvezni otroci bd 7 do 14 let delovni kontingent v tem: - mlajša delovna sila od 15 do 39 let - starejša delovna sila od 40 do 59 let prebivalci stari nad 60 let Skupaj Glede na to, daje v preteklem obdobju deagrarizacija v občini potekala silno intenzivno, je potrebno, da z najrazličnejšimi ukrepi izboljšujemo delovne in življenjske pogoje kmečkega prebivalstva, da se ne bi 4.696 5.200 23.212 16.238 6.974 3.715 36.823 12,7 14.1 63.2 44,1 19,1 10,0 100,0 število le-tega še naprej zmanjševalo. Kljub temu pa se bo delež kmečkega prebivalstva v skupnem številu prebivalstva še nadalje zmanjševal (od 9,0% v letu 1971 na 7,6% v letu 1980). Zaposlovanje in produktivnost Projekcija razvoja prebivalstva in njegova starostna sestava nakazujeta, da se bo aktivno prebivalstvo povečalo za okoli 3.600 prebivalcev, kar pomeni, da bi lahko s prilivom domačega aktivnega prebivalstva pokrili le 42 % predvidenih novih delovnih mest. Zaradi intenzivnega zaposlovanja kmečkega prebivalstva v nekmetijskih dejavnostih v preteklem obdobju ni mogoče pričakovati v tej kategoriji prebivalstva nobenih rezerv delovne sile. Tudi dosežena stopnja aktivizaci-je žensk v starosti od 15 do 55 let je zelo visoka in ne kaže večjih rezerv (od skupnega števila 8.395 žensk v starosti od 15 do 55 let je aktivnih 5.037 žensk ali 60 %>). Na delu v tujini je iz občine okoli 400 prebivalcev, kar predstavlja le 2,9 % prisotnega aktivnega prebivalstva. Te ugotovitve in predvideni hitrejši razvoj sosednjih območij, ki danes pokrivajo okoli 22,6 % delovnih mest v občini, resno opozarjajo, da postaja delovna sila vse bolj omejitveni faktor razvoja. Zaradi tega mora postati racionalno zaposlovanje ena izmed primarnih nalog razvojne politike, ki jo morajo upoštevati organizacije združenega dela, druge delovne skupnosti in interesne skupnosti v svojih razvojnih programih in pri konkretnih odločitvah. V skladu s tem načelom se bodo morali zlasti industrija in rudarstvo, gradbeništvo in proizvodna obrt preusmeriti na bistveno boljšo opremljenost delovnih mest, na večjo modernizacijo tehnologije in avtomatizacijo proizvodnih postopkov, kar naj bi prispevalo k hitrejši rasti produktivnosti dela oziroma k zmanjševanju deleža živega dela v proizvodnem procesu. a) družbeni sektor: Industrija in rudarstvo 10.064 62,3 Kmetijstvo 56 0,3 Gozdarstvo 35 0,2 Gradbeništvo 688 4,3 Promet 104 0,6 Trgovina 817 5,1 Gostinstvo 250 1,5 Obrt 196 1,2 Stanov, kom. dej. 236 1,5 Gospodarstvo skupaj 12.446 77,0 Negospodarstvo 1.923 1,9 Zaposleni skupaj 14.369 88,9 b) zasebni sektor 1.797 1 1,1 Zaposleni v občini 16.166 100,0 Ker je osnova za reševanje vseh problemov na področju gospodarstva in družbenega ter osebnega standarda naraščanje produktivnosti dela, bomo morali vse svoje napore in najrazličnejše ukrepe usmerjati predvsem k doseganju tega cilja. V napore za naraščanje produktivnosti se bodo morale vključiti tudi vse negospodarske dejavnosti, ki morajo -v večji meri kot doslej - soustvarjati pogoje za naraščanje produktivnosti dela. V obdobju do leta 1980 bomo 15.368 57 45 1.190 218 1.436 473 457 427 19.671 2.942 22.613 2.085 24.698 62,2 0,2 0,2 4,9 1,0 5.8 1.9 1,8 1,7 79,7 11,9 91,6 8,4 100,0 152,7 101.7 130.0 173.1 209.6 175.8 189.2 233.2 180.9 158,0 153,0 157.3 116,0 152.7 5,5 0,2 3,3 7,0 9,7 7,3 8,3. 11,1 7.7 5,9 5,5 5.8 1.9 5,5 morali povečati produktivnost dela za 74,4 %, kar pomeni 7;2 % povprečno letno rast. Ta naloga ni majhna, če upoštevamo, da bi se naj v tem obdobju produktivnost dela v Sloveniji povečavala po 5 % povprečpi letni stopnji. l.e na tej osnovi bomo lahko v naslednjih letih uresničevali cilje in naloge, ki smo si jih zastavili na gospodarskem in socialnem področju in dosegli naslednji družbeni proizvod: 1972 1980 Skupaj (v tisoč din) 1,065.261 2,889.732 število prebivalcev 29.225 36.823 DP na prebivalca (v din) 36.450 78.476 Razvojni programi organizacij združenega dela so še vedno preveč zasnovani na ekstenzivnem zaposlovanju oziroma na povečevanju obsega proizvodnje in storitev na osnovi novega zaposlovanja. Zaradi takšne usmerjenosti gospodarstva tudi ni pričakovati, da bi lahko v razdobju do leta 1980 bistveno povečali delež produktivnosti v naraščanju družbenega proizvoda. Ocenjujemo, da bomo morali za predvideno 175,8 % povečanje družbenega proizvoda v družbnem sektorju gospodarstva povečati zaposlenost za 58, % produktivnost dela pa za 74„5 %. To pa pomeni, da bo imelo zaposlovanje 43,9 %-ni, produktivnost pa 56 %- ni delež pri ustvarjanju družbenega proizvoda. S takšnimi razmerji daleč zaostajamo za usmeritvijo razvitih dežel, ki izkazujejo 75 % več odstotni delež produktivnost pri naraščanju družbenega proizvoda. Zato bo nujno potrebno, da bodo organizacije združenega dela pri svojih investicijskih odločitvah v večji meri kot doslej upoštevale preusmeritev na zmanjševanje živega dela v proizvodnem procesu. Iz ocenjenih potreb po novem zaposlovanju, ki so jih na podlagi svojih srednjeročnih programov nakazale organizacije združenega dela, sledi, da bi morali v razdobju do leta 1980 na novo zaposliti 8.244 delavcev (od tega 7.225 delavcev v gospodarstvu in 1.019 delavcev v negospodarskih dejavnostih). Dinamika zaposlovanja bo močna predvsem v terciarnem sektorju gospodarstva, na skupen obseg povečanja obsega zaposlenosti pa bo imela odločilen vpliv industrija, na katero odpade 73 % predvidenih novih delovnih mest v družbenem sektorju gospodarstva: V kolikor pa planiranih rezultatov v družbenem proizvodu in produktivnosti dela ne bomo dosegli, se bomo morali sprijazniti s počasnejšim reševanjem problemov tako na področju gospodarstva kot družbe- nega in osebnega standarda. K reševanju problemov zaposlovanja bo moral večji delež prispevati tudi zavod za zaposlovanje in sc s svojo dejavnostjo sproti prilagajati družbenim potrebam. ^ 'L Naselij Zavodnje in Šentvid sta najbolj oddaljeni od občinskega središča in Šoštanja. Ležita ob pomembni cesti Šoštanj Črna, ki občutno zmanjšuje razdaljo med velenjsko občino in Mežiško dolino, posebej pa še s Črno, ki ima odlične pogoje za razvoj zimskega turizma. Predvideno je, da bo cesta Šoštanj -Šentvid do leta 1980 v celoti asfaltirana. Omenjeni naselji sta na zunaj še tipično kmetijski, vendar seje tudi že tu začel proces presloje-vanja kmečkega prebivalstva; mnogo prebivalcev hodi vsakodnevno na delo v dolino in si. išče dodatni dohodek v nekmetijskih dejavnostih. Treba je poudar-iti, da so tukaj izredno dobri pogoji ža živinorejo in gozdarstvo. Naselji Zavodnje in Šentvid sta že sedaj priljubljeni izletniški točki; dani naravni pogoji nakazujejo možnosti za nadaljnji razvoj turizma (kmečki, lovski in zimski turizem). V tej zvezi bi bilo treba bolje urediti planinski dom na Slemenu, ki danes ne ustreza s sodobnim turističnim zahtevam. Dom ima ugodno prometno lego ob cesti 'Šoštanj - Črna, poleg tega pa je tu stečišče gozdnih ccst iz smeri • ZAVODNJE Kmečki turizem Slovenj Gradec, Črna. Mozirje in Bele vode. Tu so primerni tereni za smučanje, ki bi jih bilo treba urediti in opremiti z vlečnicami. Tako bi se lahko na tem območju odvijala turistična aktivnost skozi vse leto. V naselju Zavodnje jc predvidena stanovanjska gradnja, izven naselja pa samo gradnja nadomestnih objektov in objektov za namene kmetijstva in turizma.,V neposredni bližini naselja Zavodnje je predvidena tudi gradnja \veekend naselja. Zaradi oddaljenosti od Šoštanja bo treba v Zavodnju urediti primerno trgovino za dnevno oskrbo, tujske sobe in športno igrišče za mladino in odrasle. To območje je pomembno tudi v zgodovinskem smislu, saj se je tu bojevala XIV. divizija, pri Žlebniku pa je padel domačin, partizanski pesnik in narodni heroj Karel Destovnik-Kajuh, o čemer priča tudi spomenik, postavljen na tem kraju. Med fevdalnimi Spomeniki moramo omeniti razvaline gradu Šamberg, od katerega so danes vidni le temljno zidovje in trije obrambni jarki: po poročilih so ta grad razdejali Turki. ZA PRAZNIK OBČINE MOZIRJE ČESTITAJO 5 RNJA SAVINJSKA DOLINA PRAZNUJE RAZNIK OSVOBODITVE iroslavi 30-obletnice osvoboditve Gornje Savinjske doline, ki bo pojutrišnjem v Gornjem gradu, bo govoril A. Marine ••NSX\XXXVvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXX\XXVVCvXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'7 I SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADBENIK« Ljubno ob Savinji ČESTITA OB PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE ,EB ESTI IVALCEM GORNJE SAVINJSKE DOLINE ITAMO ZA NJIHOV PRAZNIK kličite naše gostinske obrate GOSTINSKO PODJETJE TURIST Mozirje Pridružujemo se čestitkam ob občinskem prazniku [ PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE ISKRENO ČESTITA |SEM POTROŠNIKOM IN OBČANOM KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »SAVINJA« MOZIRJE ■*®*xwxsx>xxx>xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxwxvxxxxw1\xxv^ Prebivalci občine Mozirje so že začeli praznovati letošnji občinski praznik. Gornjesavinjča-ni ga praznujejo v spomin na osvoboditev Gornje Savinjske doline leta 1944. Letošnje praznovanje so občani in delovni ljudje iz sosednje občine Mozirje začeli že prejšnjo soboto. V Šmihelu nad Mozirjem so odkrili spominsko ploščo padlemu partizanu Karlu Fužirju. Tega dne so predali svojemu namenu obnovljeno cesto od Šmartnega ob Dreti do Brda. V nedeljo pa so v Mozirju otvorili strelišče, zatem pa je bilo tekmovanje z MK puško in odprto tekmovanje z zračno puško. Jutri, 14. septembra bo ob 16. uri v Gornjem gradu slavnostna seja občinske skupščine, na kateri bodo podelili letošnje občinske nagrade občinski strelski zvezi in krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti. V nedeljo pa se bodo v Gornjem gradu zbrali borci IV. operativne cone in aktivisti celjsko savinjskega okrožja. Ob 10. uri bo proslvvva 30-obletnice osvoboditve Gornje Savinjske doline, na kateri bo govoril predsednik slovenskega izvršnega sveta Andrej Marine. V kulturnem sporedu pa bodo sodelovali pevci, godbeniki in recitatorji iz Trbovelj. JIVALCEM WE SAVINJSKE INE ITAMO JIHOV PRAZNIK 8 SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZTCIJE \ OBČANOM, DELOVNIM LJUDEM, ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA, TEMELJNIM ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA, KRAJEVNIM IN SAMOUPRAVNIM INTERESNIM SKUPNOSTIM, DRUŠTVOM IN ORGANIZACIJAM ČESTITAJO ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE MOZIRJE c^cfaen-ječa-vln-jisLa. LnteiljtfLa. zadruga, azt.tr]e VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE ! ,XXXXXXXXXXXXXXVvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV vxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxv\xxxxxxxxxxx\\vv NOVIIH DELOVNIH DOSEŽKOV ČESTITAMO OB PRAZNIKU ;INE MOZIIRJE L KC R 0 J PROIZVODNJA MODNE KONFEKCIJE MOZIRJE .Z OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # iZ OBČINE SLOVENJ GRADEC © IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVE PISMO UPRAVNEGA ODBORA SKLADA ZA FINANCIRANJE NEGOSPODARSKIH DEJAVNOSTI IN ODDELKA ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE: Najmanj polovico obveznosti takoj IMa kratko Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec je predlagal Lekarni Slovenj Gradec, da skupaj z drugimi lekarnami na območju Koroške preuči možnosti za združitev vseh lekarn v regiji. Kmetijska zadruga Slovenj Gradec je dobila po sklepu občinskega izvršnega sveta 300.000 din iz sredstev občinskega investicijskega sklada za ureditev trgovin v Doliču in Turiški vasi. Ker je tudi v Mislinjski dolini premalo obrtnih lokalov naj bi v prihodnje pri izdelavi načrtov za družbeno stanovanjsko gradnjo oz. stanovanjskih blokov predvideli tudi prostori za obrtno dejavnost. Prav tako naj bi tudi na območju posameznih krajevnih skupnosti določili območja, kjer naj bi obrtniki gradili poslovno - stanovanjske zgradbe. V Slovenj Gradcu se pripravljajo na adaptacijo oziroma rekonstrukcijo hotela. Ker pa Gostinsko podjetje Pohorje Slovenj Gradec samo ni sposobno najeti potrebno investicijsko posojilo, niti odplačevati anuitet zanj, predlagajo, da naj bi nadaljevali s pred časom začetimi pogovori o vključitvi Gostinskega podjetja Pohorje Slovenj Gradec v temeljno organizacijo združenega dela GLIS Slovenj Gradcc za gostinsko in turistično dejavnost. Skupščina občine Slovenj Gradec in temeljne organizacije združenega dela oziroma organizacije združenega dela z območja občine Slovenj Gradec so pred tremi leti sklenile samoupravni sporazum o skupnem financiranju potreb na področju šolstva, zdravstva, komunalne ureditve, štipendij in izgradnje sodnega poslopja. Za to bi delovni kolektivi prispevali v letih 1971 in 1972 1,5 % od bruto osebnih dohodkov zaposlenih, v letih 1973,1974 in 1975 pa po 2 % od bruto osebnih dohodkov. Prvi dve leti so delovne organizacije sproti, oziroma skladno z določili dogovora, izpolnjevale obveznosti. Pozneje pa so nastopile težave. gospodarstvo in finance Skupščine občine Slovenj Gradec naslovila posebno pismo na vse podpisnike samoupravnega sporazuma in jih prosila, da takoj poravnajo letošnjo obveznost in omogočijo normalni potek del. TEDEN TRIM V SLOVENJ GRADCU Temeljna telesnokulturna skupnost Slovenj Gradec je ganizirala v dneh od 7. do 15. septembra prvi TEDEN TRI v Slovenj Gradcu. Pripravila je tekmovanje v namiznem tei su, kegljanju, streljanju in pikagu, obisk steze trim in koles; sko vožnjo. Udeleženci prvega TEDNA TRIM v Slovet Gradcu bodo prejeli posebna priznanja, in sicer zlate, srebrn oziroma bronaste medalje TEDNA TRIM. Organizacije združenega dela oziroma temeljne organizacije združenega dela so se obvezale, da bodo v petih letih združile 20 milijonov dinarjev. Skupščina občine Slovenj Gradec pa je prevzela obveznost za investicijske naložbe, pri čemer je računala, da bodo podpisniki samoupravnega sporazuma redno poravnavali obveznosti. Vendar temu ni tako. Zato so se pojavile težave pri gradnji novega poslopja za Ekonomski šolski center Slovenj Gradec, pa pri investicijah v zdravstvo in komunalo, prav tako pa tudi pri gradnji novega sodnega poslopja. Ker so se podpisniki samoupravnega sporazuma zavzeli, da bodo že med letom vplačali polovico obveznosti za leto 1974, je upravni odbor sklada za financiranje negospodarskih dejavnosti sklenil, da se nadaljuje izgradnja novega poslopja za Ekonomski šolski venj Gradec. center Slo- Po Koroški OSREDNJE SLOVESNOSTI PLANINCEV OB DNEVU SLOVENSKIH V Mežici so bile zadnjo soboto in nedeljo osrednje slovesnosti ob letošnjem dnevu slovenskih planincev. Slavimo ga vsako drugo nedeljo v septembru, letošnje slavje ma je bilo že šesto zapored. Nad 25o planincev se je zadnjo soboto povzpelo na vrh Pece, v nedeljo pa je bilo pred Narodnim domom v Mežici zborovanje, ki so se ga zraven številnih planincev udeležili tudi gostje, med katerimi je bil tudi član Predsedstva Socialistične republike Slovenije, Tone Bole. Slavnostni govornik na zborovanju je bil predsednik Planinske zveze Slovenije, dr. Miha Potočnik. ZA KOZJANSKO TUDI GASILSKI DINAR Pobudam za dvojno pomoč območju, ki p je prizadel junijski potres, so se pridružili tudi gasilci - veterani Železarne Ravne na Koroškem. Na njihovo pobudo sta Občinska gasilska zveza Ravne na Koroškem in izvršni odbor Občinske konference SZDL Ravne na Koroškem predlagala republiškemu koordinacijskemu odboru za pomoč Kozjanskemu in Gasilski zvezi Slovenije, da bi v naši republiki začeli z zbiranjem gasilskega dinarja, tako zbrani denar pa bi namenili za nakup potrebne opreme ter za popravilo porušenih gasilskih domov. Na Ravnah na Koroškem pa bodo zraven dinarja zbirali tudi gasilsko opremo, Občinska gasilska zveza Ravne na Koroškem pa je tudi že sklenila, da bo prevzela patronat nad enim od gasilskih društev v občini Šmarje pri Jelšah. Ker sredstva tudi zdaj ne dotekajo tako, kot je bilo dogovorjeno, sta upravni odbor sklada za financiranje negospodarskih dejavnosti in oddelek za Višje socialne podpore v Mislinjski dolini Na predlog Oddelka za skupne in družbene službe Skupščine občine Slovenj Gradec je sprejel Izvršni svet slovenjgraške Občinske skupščine sklep o zvišanju denarnih pomoči zaradi porasta življenjskih stroškov. Občani, ki jim je denarna pomoč edini vir preživljanja, bodo prejemali od 1. avgusta naprej za 60 dinarjev višjo denarno pomoč. Takšno pomoč prejema 50 občanov, v poprečju pa je znašala ta pomoč pred zvišanjem 540 dinarjev na mcsec. Tistim pa, ki jim družbena denarna pomoč ne predstavlja edinega vira za preživljanje, pa bodo prejeli za 30 dinarjev višjo denarno pomoč na mesec. Tako pomoč prejema 127 občanov, ki so prejemali v poprečju 262 dinarjev družbene denarne pomoči na mesec. Od 1. avgusta naprej se bodo tako družbene denarne pomoči v občini Slovenj Gradec zvišale v poprečju za 11 %, na začetku leta pa so to obliko pomoči že zvišali za 20,58 % tako, da znaša skupno zvišanje zdaj 31,58%. Medtem ko so lani v Slovenj Gradcu izplačali za družbene denarne pomoči skupaj 630.945 dinarjev, so za letošnje leto namenili 758.000 dinarjev. Vendar zaradi zadnjega zvišanja družbenih denarnih pomoči prvotno odobrena sredstva ne bodo zadoščala. Dodatno bo treba zagotoviti še 34.000 dinarjev za zadnje zvišanje, ob sprejemu proračuna pa je bilo premalo dodeljeno za to obliko pomoči 30.000 dinarjev tako, da bo treba skupaj dodatno zagotoviti kar 64.000 dinarjev. SMUČARJI, POZOR! Za letošnjo zimo so vam na G0LTEH pripravili presenečenje: SEZONSKE VOZOVNICE ZA 2IČNIŠKI SISTEM po izredno ugodnih cenah. 1. Vozovnica za celotni žičniški sistem z veljavnostjo od 1. 10. do 30.4. - 650 din; 2. Vozovnica za celotni žičniški sistem z veljavnostjo od 1. 10 do 30. 4 brez sobot, nedelj in praznikov -350 din. Navedene vozovnice je možno nabaviti v poslovalnicah Izletnika v Celju, Velenju in Mozirju ter v recepciji hotela na Gol teh. Pri nabavi najmanj 30 vo zovnic nudimo 3-obroč no plačilo. Ostale cene: Dnevna vozovnica: a) sobota, nedelja, proz nik-70din, b) delavnik - 50 din, c) poldneva ob delav kih - 35 din. SKI-B00M za šolske ski pine v času od ponedel ka do petka 30.- din p< osebi na dan. Vse informacije dobite Izletnikovih turističnih poslovalnicah. SMUČARJI, NE POZABITE VROČE POLETJE - HUD ZIMA S delavcev pri zasebnih delodajalcih Obvezno kolektivno zavarovanje - CELO ZAVAROVALNO VSOTO ZA PRIMER SMRTI upravičei cu (ženi, otrokom), takoj po predložitvi dokazil o smrti zaradi nezgodi - CELO ZAVAROVALNO VSOTO ZA PRIMER INVALIDNOST ZAVAROVANCU, ki je postal zaradi nezgode 100 % invalid; - DEL ZAVAROVALNE VSOTE ZA INVALIDNOST ZAVARC VANCU, ki postane zaradi nezgode DELNI INVALID (npr. 20 vsote za izgubo palca na roki) - DNEVNO ODŠKODNINO za čas, ko je bil zavarovanec ne soben za delo in to takoj po končanem bolniškem staležu, vendar na 200 dni. Za posameznega zavarovanca veljajo zavarovalne vsote nevarnostne razreda, ki ustrezajo"ncvarnosti poklicnega dela. Poklici so po nevarn« razvrščeni v pet nevarnostnih razredov. Navajamo nekaj primerov. I. nevarnostni razred....... pisarniški delavci; II. nevarnostni razred........krojači, brivci, frizerji; III. nevarnostni razred........steklarji, lončarji, mizarji brez stroji IV. nevarnostni razred..........ključavničarji, avtomehaniki, mizi s stroji; V. nevarnostni razred.......poklicni šoferji, tesarji. V Uradnem listu SRS številka 26, z dne 12. 7. 1974 so objavljene spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci. Tako je odslej kolektivno nezgodno zavarovanje delavcev pri zasebnih delodajalcih v obrti in gostinstvu obvezno. Že obstoječo polico številka 5001 bomo preuredili le glede zavarovalnih vsot, ki se bodo glasile: - za nezgodno smrt 75.000,00 - za invalidnino 150.000,00 - za smrt zaradi bolezni ^ 2.000,00 Letna premija ostane nespremenjena in sicer din 240,00 na eno osebo. Po dogovoru se lahko sklene tudi druga premija. Menimo, da jc treba nemudoma pričeti s sklepanjem zavarovanj pri vseh zastopnikih. Ker je zavarovanje obvezno, se šteje premija za nezgodno zavarovanje kot pogodbena obveznost in je kot taka odbitna postavka pri odmeri davka, na kar nosilca obrti posebej opozarjamo! Po istih pogojih se lahko sklene.tudi zavarovanje za nosilca obrti in njegovo ženo. Zavarovalne vsote za mesečno premijo: A) - 10.-Nd I - II - III - IV - V - 20.-Nd smrt 69.600.-46.400.-34.800.-27.850.-23.200,- invalidnost 139.200,- 92.800.- 69.600.- 55.700.- 46.400,- smrt 139.200,- 92.800.- 69.600,- 55.700,- 46.400,- invalidn« 2 7 8.400, 185.600.-139.200, 1 1 1.400, 92.800. Zato zavarujte vaše delavce pri Zavarovalnici Sava B) I Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci, zahtevajo v členu 26, da morajo obrtniki obvezno zavarovati vse delavce, ki jih združujejo v svoji obrtni dejavnosti. Zavarovalnica SAVA je s svojimi dosedanjimi zavarovalnimi storitvami dokazala visok nivo teh storitev. Predlagamo vam, da delavce, ki jih zaposlujete, nezgodno zavarujete pri VAŠI zavarovalnici, saj je to Zavarovalnica SAVA. Kolektivno nezgodno zavarovanje nudi vsestransko zavarovalno zaščito v službi in izven službe. Premije so izjemoma nizke v primerjavi z ostalimi nezgodnimi zavarovanji. Zavarovanje se lahko sklene: a za primer smrti in za primer popolne ali delne delovne nezmožnosti; b) za primer smrti, popolne ali delne invalidnosti ter za primer začasne delovne nezmožnosti (dnevna odškodnina). Zavarovalnica SAVA izplača: II - III - IV - V - 10.-Nd smrt 23.200. 15.470.-11.600,-9,280. -7.730.- 20.-Nd invalidnost DO 46.400. 23,20 30.940,- 15,47 23.200,-18.560,-15.460,- 11,60 9,28 7,73 smrt 46.400.-30.940,-23.200,-18.560.-15.460.- invalidnost 92.800,-61.880,-46.400,-37.120,-30.920,- D0 46,« 30$ 23) 18J 15,« Zavarovanje lahko sklenete tudi za višjo mesečno premijo; zavarovil vsote bodo potem sorazmerno višje. Omenimo naj tudi, da se vam prei ja, katero boste plačali za zavarovanje, upošteva kot strošek pri odra davka. V zavarovanje lahko vključite tudi zakonce. 18 NAŠ C h INVALIDI ZA KOLAJNE Rastko Lah na svetovno prvenstvo Zveza za šport in rekreacijo alidov Slovenije je v Velenjem zimskem bazenu organizi-a zvezno prvenstvo invalidov »lavanju. Sodelovale so repu-ike ekipe Srbije, Hrvatske, kedonije in Slovenije. V ipi Slovenije so nastopili tudi ije Velenjčani: Rastko LAH, iton TRATNIK, Jože ANGE-in Anton OSOLNIK. Na tekmovanju so se najbolj azali invalidi Slovenije, ki so Zmagali gostje V nadaljevanju tekmovanja I. zve-lige so se dvigalci uteži Rudarja lerili z dvigalci Spartaka iz Subo- Gostje so zmagali z rezultatom [6 predvsem zaradi tega, ker Ve-jčani niso imeli popolne ekipe. V ntamski in perolahki kategoriji ni-imeli tekmovalca in Subotičani dobili 4 točke brez borbe. V alih dvobojih so trikrat zmagali lenjčani, dvakrat pa gostje. Zma-i so Silvo Benčina, 190 kg; gdan Adamič, 217,5 kg in Franc ilanšek 240 kg. Tone Sušek in Inko Oder pa sta imela močnejša rotnika. Opozorilo Oddelek za gospodarstvo pščine občine Velenje opora vse občane-. - nekmete in nekmetijske organizacije, ki so lastniki oziroma imajo pravico be na kmetijskem zemlji-v večjem obsegu, kakor do-Zakon o kmetijskih zemlji-:ih (Uradni list SRS št. 26/73), je rok za prijavo vseh kmetij-in gozdnih zemljišč potekel i avgusta 1974. V 3. odstavku 115. člena je oločeno, da morajo premoženj-ra-pravnim referentom občine a katere območju je to zemlji-če, do navedenega roka vložiti rijave vsi občani, ki imajo v rav-inskih predelih več kot 1 ha netijskih in gozdnih površin kupaj, od tega največ 0,5 ha goda in 0,5 ha vinograda, v gor-ikih in hribovitih predelih pa eč kot 3 ha, od tega več kot 1,5 ha gozda in 0,5 ha vinogra- Po 52. členu Zakona so bile olžne prijaviti istemu organu ot občani tudi nekmetijske or-inizacije združenega dela vsa metijska in gozdna zemljišča, a katerih so imele pravico upo-BC Izjemoma se podaljšuje rok za rijavo zemljišč za občane ne-mete in za vse organizacije iruženega dela, ki nimajo kme-skega značaja do 15. oktobra 974,' po tem datumu pa bo pri-tojna inšpekcija ukrepala v smili 111. in 116. člena Zakona o metijskih zemljiščih. Za občane nekmete, ki niso rijavili zemljišč do 24. avgusta ■ lahko naloži denarna kazen po 5.000.- din, nekmetijskim izacijam združenega dela 50.000.— din, za odgovorno :bo take organizacije pa do .000,- din. Opozarjamo (udi, da veljajo zakup zemljišč določbe, 20. 22. člena Zakona o kmetijah zemljiščih iin mora zakupo-ijalec ponuditi kmetijsko :emljišče v zakup najprej kmetij-ki zemljiški skupnosti ali kme-ijski organizacijji združenega de-, tretji prednoistni upravičenec kmet. Zakupodajalecc, ki daje zemlji-£e v zakup, ne da bi ga prej po-udil tistim, lki imajo pred-ostno pravico zakupa, se ka-inaje za prekrššck do 5.000,-din. Oddelek: za gospodarstvo SKUPŠČINE OBBClNE VELENJ1- osvojili vsa tri prva mesta med posamezniki v dveh štafetah in pa ekipno. Posebej velja omeniti Velenjčana Rastka Laha, kije osvojil prvo mesto v plavanju na 50 m prsno in se tako uvrstil v izbrano vrsto invalidov Jugoslavije, ki bodo nastopili na prvih svetovnih športnih igrah v Londonu od 13. do 22. septembra letos. To je velik uspeh in priznanje članu društva telesnih invalidov Velenje. Želimo mu tudi v Londonu čim boljši uspeh, saj ima možnosti za visoko uvrstitev, kajti jugoslovanski invalidi so na podobnih tekmovanjih vselej med najboljšimi. Rudar — neodločeno Več kot 400 gledalcev je bilo na velenjskem stadionu nezadovoljnih s prikazano igro Rudarja in Aluminija. Velenjčani so bili boljši, več so napadali, vendar so dosegli le en zadetek. Strelec je bil Martič. V začetku drugega dela so gostje izenačili, po krivdi slabo postavljenega domačega vra-taija. Domači napadalci so bili v zaključnih akcijah premalo odločni, da bi lahko tekmo, ki se je končala 1 : 1 (1 : 0) zmagali. Šmarčani drugič zmagali V drugem kolu tekmovanja v VCLN so nogometaši Šmartne- ga zopet igrali pred domačim občinstvom, tokrat z Dravinjo OBISK m RUDIJU MEŠIČU TUDI RIBIŠTVO JE ŠPORT Že nekaj let lahko zasledujemo uspehe članov ribiške družine Paka iz Šoštanja v športnem ribolovu. Med njimi so najuspešnejši Rudi Mešič iz Šoštanja in njegova sinova Rudi in Vlado. Zato smo sklenili obiskati to ribiško športno družino. Ob vstopu v dnevno sobo obiskovalce prevzame pogled na številne ribiške trofeje, preparirane glave velikih rib, med katerimi je Rudi Mešič najbolj ponosen na glavo 8 kilogramov težkega sulca, ki ga je ulovil v Savinji. Pohvali se lahko z več kot 80 diplomami in 24 pokali, ki jih je osvojil v petnajstletnem nastopanju na najrazličnejših tekmovanjih. Zadnja leta pa že pridno zbirata priznanja tudi sinova. Rudi Mešič starejši je že več let republiški prvak v petero-boju, ki obsega mete obtežilni-ka in muhe v daljavo in cilj z ribiško palico na suhem. Največji uspeh je dosegel prav v le- • Zmagali gostje Voznik rešilnega avtomobila CE 519-10 je 28. 8. peljal po cesti II. reda iz Velenja proti Slovenj Gradcu. V avtomobilu jc imel porodnico, a ni vklopil plave luči in sirene za nujno vožnjo. V Paki je prehiteval mopedista Kaša in pri tem zapeljal čez sredino cestišča. Iz nasprotne smeri mu jc pripeljala voznica osebnega avtomobila CE 403-56 Ivanka Pristan, ki kljub zaviranju trčenja ni mogla preprečiti. Telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda pa znaša 1.000 din. tošnji sezoni. Postal je republiški prvak. Kot član slovenske ekipe je osvojil ekipno državno prvenstvo, ki je bilo v Karlovcu, med posamezniki pa je bil tretji. Medtem ko je njegov sin Vlado dobil srebrno kolajno med mladinci za drugo mesto na državnem prvenstvu. Sin Rudi pa je bil republiški prvak pri mladincih. Kot je povedal Rudi Mešič zahtevajo taka takmovanja veliko vadbe. V glavnem trenira skupaj s sinovoma tri tedne po dve uri na dan pred pomembnejšimi nastopi. Za boljše dosežke je treba seveda še več trenirati, vendar ne utegne. Drugo tekmovanje ribičev, pa je lovljenje rib. V triurnem tekmovanju gre za to, kdo bo ulovil več rib. Za dobro uvrstitev na državnem prvenstvu je treba uloviti tudi 500 rib. Meši-čev rekord znaša 460 rib v dveh urah. Na takih tekmovanjih je treba imeti veliko znanja v lovu, predvsem pa v privabljanju rib na lovno mesto, kar je odločilno za dober ulov. Lovijo le majhne manjvredne ribe. Besedilo je teklo tudi o delu v ribiških družinah. Pred leti je onesnaženje reke Pake povsem uničilo ribe v spodnjem toku od Velenja do Smartnega ob GIP »VEGRAD« Velenje razpisuje prosto delovno mesto VODJA POSLOVNE ENOTE SELO V TOZD GRADBENA INDUSTRIJA Pogoj: diplomirani gradbeni inženir in 5 let prakse. Osebni dohodek v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi osebnih dohodkov. Obvezno poiskusno delo. Prošnje sprejema kadrovska služba podjetja 20 dni po izidu razpisa. ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA EKSPOZITURA ZASTOPSTVA CELJE VELENJE SLOV. KONJICE ŠENTJUR ROGAŠKA SLATINA iz Slovenskih Konjic. Že v 13. minuti je Prašnikar iz 11-met-rovke povedel domačine v vodstvo in štiri minute kasneje z zadetkom iz igre vodstvo še povečal. Izredno groba igra gostov ter slabo sojenje sta povzročila, da smo do konca prvega dela igre gledali zelo nezanimiv nogomet. Tudi v začetku drugega polčasa je bila igra dokaj slaba, dokler niso domačini uredili svojih vrst in zopet nevarno ogrožali nasprotnikova vrata. Iz enega takih napadov je Prašnikar po napaki gostujočega vratarja še tretjič zatresel mrežo in tako postavil končni rezultat tekme. J. KRAJNC Paki. V zadnjem času pa se stvari zboljšujejo. Ce ne bo ponovno kakšne zastrupitve vode, potem računajo ribiči, da se bo Paka v Penku normalizirala in da bo ponovno privabljala ribiče, saj so v preteklem letu vložili v tem delu reke več ton mladih rib. Upajmo, da se bodo prizadevanja vseh, posebno gospodarskih organizacij v Šaleški dolini za čistočo zraka in voda uresničila in da bo skozi sotesko Penk tekla čista reka polna rib. Petek, 13. 9. ob 17.30 ameriški pustolovski film PLAMEN IN PUŠČICA Režija: Jacques Tourneur. Igrajo: Burt Nacaster, Virginija Mayo, Robert Douglas. Sobota, 14. 9. ob 17.30 in 19.30 ameriški pustolovski film PLAMEN IN PUŠČICA Nedelja, 15. 9. ob 17.30 ameriški pustolovski film PLAMEN IN PUŠČICA Torek, 17. 9. ob 17.30 in 19.30 ameriški vestem PRAVI KAUBOJI Režija: Dick Ruchards. Igrajo: Gary Grimes, Billy Green - Bush, Luke, Askew. Sreda, 18. 9. ob 17.30 in 19.30 francoski barvni kriminalni film DOVOLJENJE ZA UBIJANJE Režija: Yves Boisset. Igrajo Michel Bouqu-et, Francoise Fabian Četrtek, 19.9. ob 17.30 in 19.30 francoski barvni kriminalni film DOVOLJENJE ZA UBIJANJE Petek, 20. 9. ob 17.30 ameriško italijanski vestem TRIJE DOLARJI SEJEJO SMRT Režija: Irving Ja-cobs. Igrajo: Charles Southwood, John Heston, Julian Mateos, Alida Chclli Sobota, 21. 9. ob 17.30 in 19.30 ameriško italijanski vestem TRIJE DOLARJI SEJEJO SMRT Nedelja, 22. 9. ob 17.30 in 19.30 ameriško italijanski vestem TRIJE DOLARJI SEJEJO SMRT KINOGLEDALIŠČE VELENJE Četrtek, 12. 9., petek, 13. 9., sobota, 14. 9. ob 20 uri MEDNARODNI FESTIVAL ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV Ponedeljek 16. 9. ob 20 uri ameriški vestem PRAVI KAUBOJI Režija: Dick Richards. Igrajo: Gary Grimes, Billy Green - Bush, Luke Askew Kupim Kupim zemljo v Bevčah ali na Konovem. Gusti Dobnik, Šmartno ob Paki, Poi -gora št. 28 IŠČEM STANOVANJE za tričlansko družino za leto dni. V Velenju gradim hišo in se bom sigurno izselil. Tomo Bedenicki, Tavčarjeva 15, Velenje Prodam Osebni avtomobil AUSTIN 1300 ugodno prodam. Informacije dobite na telefon 86207 od 18. do 20. ure. POROČNO OBLEKO -belo dolgo prodam. Velikost 38 do 42. Cena po dogovoru. Škrubelj Slavica, Šaleška 2 c, Velenje. Neprevidna voznica Z osebnim avtomobilom CE 294-77 je 24. 8. Martina Potočnik vozila v smeri Šoštanj — Gorenje. V ostri nepregledni desni ovinek je pripeljala nekoliko prehitro in preveč proti sredini ceste. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal voznik tovornega avtomobila CE 340-49 Janez Poljanšek. Zaradi nepravilne vožnje ' Potočnikove je prišlo do trčenja. Na osebnem avtomobilu je nastala precejšnja škoda 10.000 din. KOZMETIČNO - FRIZERSKI SALON JRIS' VELENJE vam nudi frizersko-kozmetične usluge. Brezplačno vam daje nasvete o uporabi utrjevalca za nohte „NOHTIN", ter LO-SION EXTRA 2000, ki se uporablja proti mozoljem scliiedel -YU- kamin montažni dimniki z gibljivo — kislinoodporno — ognjeobstojno Samotno cevjo PROIZVAJA GRADNJA ŽALEC edništvo in tuprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063)85-087 - Glavni in odgovorni ednik Ljubani Naraks - Redakcija Liza Podpečan-Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula -ehnični uredniik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. luatja 1973 — Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 72 dinarjev. - Za inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje — Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava CZP Dolenjski list Novo mesto - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ CAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. • TRŽNI INŠPEKTORJI NA DELU KAJ JEMO V VELENJU Tržna inšpekcija velenjske občine.je 16. in 17. avgusta izvedla dve akciji v trgovinah v naši občini. Hoteli so preveriti kvaliteto, količino in znesek kupnine. V prvi akciji so pregledovali delikatesno blago (sir, šunka, slanina, salame) in sadje ter zelenjavo, kjer so to prodajali na klasičen način. Kvaliteta sadja in zelenjave, ki ga prodajajo na klasičen način (prodajalec ne pripravi blaga vnaprej v vrečke, ampak ga sproti tehta) je bila primerna, pa tudi delikatesno blago je bilo v dvanajstih primerih uporabno, le v Delikatesi (Kolin-ska Ljubljana) je bil sir preveč izsušen. Če je bila kvaliteta blaga slil, da je vse to pripravljeno za prašiče. Kvaliteta blaga je bila obupna. Gnilo, plesnivo, izsušeno sadje in zelenjava. Poslovodje pa so nemo strmeli na polno mizo. Nihče seveda ni bil ničesar kriv. „Kaj pa morem, če do- primerna, pa tega ne moremo reči za točnost tehtanja. Kar devet poslovalnic je bilo zaradi netočnosti kaznovanih. Razlike med dejansko, in izračunano ceno so bile med 0,05 in 1,18 dinarja (seveda v škodo kupca). V Standardu so tako „prisluži-li" 49 par, v Delikatesi 51 par, v Nami 81 par, v Merxu (na Celjski) pa celo dinar in osemnajst par! Deset poslovalnic pa je bilo kaznovanih zaradi neoznače-vanja cen. Tako se je v blagajni nabralo vsega skupaj kar za 1500 dinarjev kazni. Druga akcija pa jc potekala po vsej Sloveniji. V Velenju jo je vodila Francka Štiglic, tržna inšpektorica. Nekaj uslužbencev občine je nakupovalo v enajstih prodajalnah. Vsak je pri nakupu izbral tri vrste sadja ali zelenjave in to blago nesel v prostore občine, kjer je ob sodelovanju kmetijske in sanitarne inšpekcije potekala kontrola kvalitete, cene, teže in embaliranja blaga. Ob pregledu pa so bili prisotni tudi poslovodje obravnavanih prodajaln. Ko bi takrat kdo slučajno prišel k mizi z vsem sadjem in zelenjavo bi verjetno mi- bim takšno blago!" je bil najpogostejši odgovor prizadetih. Če pa je šlo za razlike v ceni so se zgovarjali na hitrost pri strežbi, ali pa je bilo krivo blago, ki se je v času od pakiranja do prodaje izsušilo (v nekaterih primerih so prodajalci pakirali blago tudi nekaj dni pred proda- jo). Kakšni pa so rezultati? Najbolje, da se ozremo na uradni zapisnik. Najbolj sta zadovoljila ljubljanska NAMA in KIOSK Velenje. Njuno blago je bilo primerne kvalitete. Povsod drugje pa so bile pripombe na kvaliteto, npr: Delikatesa (ERA) - paradižnik je bil mehak in prezrel; čebula je bila gnila, plesniva, nc-kaljena; korenček je bil izsušen; najslabše pa je bilo zelje, saj ga je bilo kar polovico gnilega. Več v Delikatesi niso kupili. Podobno (čeprav malo manj) so se „izkazale" tudi naslednje prodajalne: Tržnica, Standard, Vse so še enkrat natančno stehtali ob navzočnosti poslovodij. Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje razpisuje v skladu z Zakonom o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Ur. list SRS št. 42/66) in Odloka o urejanju in oddajanju'stavbnih zemljišč (Skupščinski šaleški rudar št. 2/71, 4/71 in 8/72) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo I. faze ..Mednarodne vasi" v Velenju Za gradnjo dveh objektov ..Mednarodne vasi" z dvema individualnima stanovanjskima hišama za trg se oddaja stavbno zemljišče, ki zajema del parcele št. 2400/3 k.o. Velenje v približni izmeri 2400 m2. Pogoji natečaja so naslednji: 1. Izklicna cena za zemljišče znaša 35.— din za m2 oz. za celotno površino 84.000,- din in se mora plačati v roku 20 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 11 % obresti. Cena zemljišča je določena na približno izmero in se dokončno določi po odmeri zemljišča. 2. Zemljišče se oddaja komunalno neoprcmljeno in je zato investitor dolžan zemljišče v celoti sam komunalno opremiti po potrjenem načrtu in nosi s tem v zvezi vse- stroške. Sklad ne prevzema s tem v zvezi nobenih obveznosti. 3. Rok za pričetek gradnje je šest mesecev po prejemu odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo in za končanje gradnje dve leti po pričetku. 4. Varščina znaša 40.000.- din in jo mora ponudnik vplačati najkasneje dva dni pred odpiranjem ponudb. Ponudnik se lahko udeleži javnega natečaja samo, če predloži dokazilo o plačani varščini. V primeru, da ponudnik na natečaju ne uspe, se mu varščina vrne, ob uspeli ponudbi pa zadrži in vrne po končanju gradnje, če se ponudnik drži vseh razpisnih pogojev javnega natečaja. Varščina zapade v korist sklada, če ponudnik kasneje od ponudbe odstopi ali se ne drži razpisnih pogojev natečaja. Varščina se nakaže na račun št. 52800-652-28073 - Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje. 5. Uspeli ponudnik mora povrniti tudi stroške postopka v višini 2.000.- din. Javni natečaj je pismen in se ga lahko udeležijo samo družbene pravne osebe. Pismene ponudbe se morajo poslati na naslov Zavod za urbanizem Velenje - Tomšičeva 18 z oznako „Javni nate-čaj-mednarodna vas" najkasneje do 28. 9. 1974. Pismena ponudba mora vsebovati: točen naziv in naslov ponudnika, izjavo ponudnika, da sprejema vse razpisne pogoje natečaja, ponujeno ceno za zemljišče, roke plačila ter rok za začetek in končanje gradnje. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi: višjo ceno za zemljišče, boljše plačilne pogoje in krajše roke za končanje gradnje. Odpiranje ponudb bo dne 30. 9. 1974 ob 8. uri na Zavodu za urbanizem Velenje - Tomšičeva 18. Pri odpiranju ponudb so lahko navzoči ponudniki, ki se izkažejo s pismenim pooblastilom. Vsa pojasnila in informacije o gradnji in pogojih gradnje dobe interesenti na Zavodu za urbanizem Velenje v uradnih dneh. Številka: 464-A-27/74-3 Datum: 6.9. 1974 Trg, Market^MERX Šoštanj (poslovalnica Šmartno ob Paki) Kiosk II Šoštanj, Kiosk Pesje, in Tehnomercator T market. Torej kvaliteta je bila - milo rečeno -na psu! Pa tudi na drugih področjih ocenjevanja so bili rezultati slabi. Zaradi odstopanj pri ceni je bilo kaznovanih osem (8) od enajstih prodajaln. Nadalje so ugotovili, da so etikete na pred-pakiranem blagu izpisane pomanjkljivo, ponavadi le količina. Na vseh etiketah je manjkala oznaka kvalitete, ponekod naziv blaga, izvor in datum pakiranja. Pri embalaži pa je bila edina napaka, ki se je dostikrat pojavila, ta, da so bile PVC vrečke ne-preluknjane in sc jc blago še hitreje kvarilo. Splošna ugotovitev akcije je bila, da jc najbolje, da vse prodajalne, ki tega še niso storile, znova preidejo na klasičen način prodaje sadja in zelenjave, saj je kvaliteta blaga pri tem načinu primernejša. Upajmo, da se bo to čimprej zgodilo, saj sadje in zelenjava, ki ga sedaj kupujemo, dostikrat ni za uporabo. V. VRBIC • Seja komiteja občinske konference ZK Velenje V sredo, 11. septembra, je bila v Velenju seja komiteja Občinske konference Zveze komunistov, na kateri so razpravljali o pripravah na seminar za sekretarje organizacij Zveze komunistov, sjclepali pa so o ustanovitvi statutarne komisije ter komisije za ka"drovska vprašanja. • Predavanje o poglabljanju samoupravljanja V četrtek, 12. septembra, je direktor Raziskovalnega centra za samoupravljanje pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, Mitja Svab, govoril predsednikom osnovnih organizacij sindikata, konferenc sindikatov, sekretarjem organizacij Zveze komunistov, predstavnikom samoupravnih organom in članom občinskih vodstev Zveze sindikatov in Zveze komunistov o poglabljanju samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v organizacijah združenega dela. Za to predavanje sta se dogovorila Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje in Komite Občinske konference Zveze komunistov Velenje na nedavni skupni seji. • Blagovnica NAME tudi v Slovenj Gradcu SLOVENJ GRADEC, 10. septembra - Dopoldne so s priložnostno slovesnostjo predali svojemu namenu novo veleblagovnico „NAMA" v Slovenj Gradcu. Nova veleblagovnica, prva v Mislinjski dolini in na Koroškem, bo pomembno vplivala na nadaljnji hitrejši razvoj blagovnega prometa ne samo v Slovenj Gradcu, pač pa tudi na širšem območju. Pridobitve pa so zagotovo najbolj veseli občani, saj bo poslej ponudba in izbira blaga zagotovo precej boljša, kot jc bila doslej. Obvešča in priporoča Priporočamo vam, da obiSCete restavracijo »JEZERO«, kjer vam*vsok dan nudimo sveže postrvi. Ob dobro pripravl|eni ribi in dobri kapljici igra glasba za ples in prijetno razvedrita. Partija MINI GOLFA za vas, vašo družino in prijatelje. V hotelu »PAKA« pa si privoščite urico kegljanja Bar je zaradi adaptacije ta mesec zaprt. VOBA-VAŠ HIŠI Voha SOBOSLIKA z vobabarvo boste sami polepšali svoj dom po lastnem okusu hitro enostavno in poceni CIMKARNA Voba barva-zanesljiva pot do uspeha PIONIRJI POSEBNE OSNOVNE ŠOLE VELENJE SE VKLJUČUJEJO V AKCIJO POMOČI Učenci višjih razredov Posebne šole Velenje bodo za pionirje zibiške šole sešili 30 parov copat. Tako se bodo s svojim znanjem in spretnostjo vključili v vse splošno akcijo, ki je nujna in človeška. Kot da bi vedeli s kakšnim veseljem bodo zibiški pionirji stopili v novo šolo in kako skrbno jo bodo pazili. Kot da bi jim hoteli z neslišno govorico pokazati, kako velika pridobitev je to. Morda je zamisel porojena v dejstvu, da v istem času v Velenju gradimo tudi zanje novo, svetlo šolo. Ali ni slutiti v tej akciji, da so naši mlajši in starejši povezani v nenehnem boju za lepši svet, lepše odnose; otrok do otrok, otrok do odraslih in odraslih do otrok; predvsem pa nas vseh do vsega našega. Izkazana pomoč naših občanov v akciji „Velenje - Zibiki" je najlepši vzgled na mlade, kako si moramo pomagati med seboj. In to je nekaj. Morda bomo s šolo, ki jo gradi naš občan v Zibiki, zgradili tudi v srcih novih otrok nekaj, kar je veliko vredno. L. Lukič TABLICA PA KAMENČEK Ponavadi se novega šolskega leta najbolj bojijo šolarji, ker je zopet treba začeti z resnim delom. Letos je bilo huje za starše. Ob astronomskih cenah šolskim potrebščinam, se je marsikdo vprašal: „Le kje so stari časi, ko sem še jaz hodil v šolo? Tablica pa kamenček . . ." ZA PLESALCE Ste strasten plesalec? Potem je najbolje, da plešete v Restav- raciji jezero. Ampak, pozor! šite med odmori, ki jih ansambel, med glasbo pa p vajte. Le tako boste imeli 1 priložnosti, da se naplešete. j SREČA Zadnjič sem imela pa ;cs| čo. V kopici Viatorjevihj vodnikov sem trčila ravno ■ stega, ki mu je mama neb rojstni dan kupila Bonton. Gostinsko podjetje PAKA Velenje