Matevž vedren, ^prijetna jesen. Murska Sobota, 15. september 2005, leto LVII, št. 37, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Vreme V petek bosa sončno in top nato oblačno s padavinami Ogovor z Borutom Mehom, bednikom uprave Mure, ^80-letnici družbe Mura ostaja »peta v do- str. 3 10 let Mestne občine MURSKA SOBOTA TEAzmuj ho v soboto, 17. septembra 2005 mače okolje povirni pristopi do dose-Ra višje dodane vrednosti Ob 17.00 na grajski ploščadi Zvonko Bogdan & Tamburaški orkester Janike Balaža Ob 19.00 na mestnem stadionu Fazanerija Kontrabant, Posodi mi jurja, Vlado Kreslin z Malimi bogovi Str. 10 - Uspešen »pohod« Ljutomerčanke Barbare Hoicman po kanadskih univerzah »V Sloveniji se še vedno učimo na pamet« Po magisteriju še doktorat iz politologije in mednarodnih odnosov Začetek sodnega epiloga afere z Murlnimi oblekami iz leta 2003 Slavic: »To je haj ka proti meni« Letno naj bi zmanjkalo do tisoč oblek -Zameril se je direktorju Mdrcu... Str. 16-Spet daleč nazaj Irena Šavel In Branko Kerman kopljeta na trasi avtoceste Pince-Lendava NAROČNIK Vaš novi naslov za vozila Audi PORSCHE MARIBOR Šentiljska c.128 o, tel.: 02/ 65-40*334,040/ 950*950 AKTUALNO 15. september 2005-vbw Porodnišnica opremljena do konca leta? Štirinajstčlanska strokovna komisija za nakup operacijskih miz za pet slovenskih bolnišnic, tudi za murskosoboško porodnišnico, je zadnji dan avgusta proučila ponudbe štirih ponudnikov Kot popolni je sprejela ponudbi Aico meda in Sanola-borja. Oba ponujata kakovostno opremo istega proizvajal ca, vendar pa je težava v ceni. V državnem proračunu je namreč v ta namen v povprečju kar 21 odstotkov manj denarja od ponudbene cene. Član komisije Štefan Vučak iz murskosoboške bolnišnice je zato predlagal, da bi razliko plačale bolnišnice same, kar so podprli člani komisije iz novomeške bolnišnice, s predlogom pa je bil zadovoljen tudi minister za zdravje Andrej Bručan, ki je sodeloval na seji komisije. Toda pravniki so potegnili zavoro in bodo ta predlog v enem tednu še proučili. Če ga bodo zavrnili, bo sledil postopek pogajanj z vsemi štirimi ponudniki, kar pa bo spet zavleklo postopek naročila. Kor je še poročal Štefan Vučak, bi nakupno pogodbo lahko takoj sklenili za murskosoboško porodnišnico, torej sklop ena. saj se ponudbena cena Sanolaborja ujema z razpoložljivimi sredstvu v proračunu. To pomeni, da so v Murski Soboti zelo dobro in sprotno ocenjevali vrednost javnega naročila. Več možnosti pa daje naročilu za murskosoboško porodnišnico tudi možnost iz razpisa, da lahko naročnik odda le posamezni sklop javnega naročila. Vsaka bolnišnica je namreč obravnavana koc samostojen sklop. Seveda pa imajo neizbrani ponudniki tudi možnost, da vložijo zahtevo za revizijo. Še naprej pa se zapleta tudi z nakupom preostale opreme za porodnišnico, saj je eden od ponudnikov vložil zahtevo za revizijo postopka in sedaj o tem odloča državna revizijska komisija. Če mu bo pritrdila, se bo postopek nadaljeval s pogajanji. M, H. Občinski svet o SRC, štipendijah in kreditu AMD pobira parkirnino in jo porabi za tožbo Gornjeradgonski svetniki so se zelo dobro pripravili na zadnjo sejo občinskega sveta, ki je bila 8. septembra Če bodo v občini Gornja Radgona hoteli zgraditi vso komunalno infrastrukturo, kakor so obljubili in načrtovali, bodo morali najeti 170 milijonov posojila. V prihodnje pa bodo morali biti previdnejši pri oddajanju del z javnimi naročili, prijavljena podjetja bodo morali preverjati, občinski organi pa bodo morali biti previdnejši pri izpolnjevanju formalnosti. Na tokratni septembrski seji gornjeradgonskega občinskega sveta se je opazilo, da so imeli svetniki kar dolg počitniški premor, saj so že v uvodu veliko časa namenili vprašanjem, predlogom in pobudam. Večina jih je bila povezana s cestami, prometom in vodo. Tako je Dušan Zagorc spraševal, kdaj bo pripravljena prometna študija za mesto G. Radgona, kdaj bodo začeli upoštevati modre cone in kdaj bo začel z delom občinski redar. Zvonimir Klemenčič je spraševal o obnovi »goričke ga-se«, opozoril je na nujno obnovo kužnega znamenja, predlagal odstranitev carinskega poslopja in opozoril na nerazumno odločitev, da parkirnino na stadionu v času sejma pobira AMD -le-ta je namreč v tožbi z občino, kljub temu pa že nekaj let pobira parkirnino in ostanek denarja porabi za pravdne stroške. »V imenu vseh otrok, staršev in Športnikov vas gospod Feliks Petek prosim, da prepričate kolege iz AMD in odstopite od tož- Rado Vindiš, predsednik gornjeradgonskega občinskega nadzornega odbora be, ki se vleče že Šesto leto,« je svoj nastop končal g. Klemenčič. Feliks Petek ga je v nadaljevanju opozoril, naj spoštuje poslovnik, saj je s tem, kar je govoril, močno prekoračil pooblastila. Milena Matovič je opozorila na zapoznelo objavljanje rezultatov analize vode. Ta čas lahko vidijo rezultate z dne 17. avgusta, poplave in neurje pa so bili 21. in 22. avgusta ™ lijem Žunkovič je op°2 katastrofalno slabo vodo r škem polju, Ivan K j ■ imenu občanov opozori . manjkanje smerokazov r-šanam, na preglasno g J■ hrup v nočnih urah v središču mesta ter na n P. i no cesto Črešnjevci-Zb'^ Poleg proračuna in P nadzornega odbora o nadzora Zaključnega fr ■Jl a računa občine Gornja ter o izvedbi nadzora ga poslovanja krajec ■ sti Črešnjevci - Zbig* - ° . 2004, katerega je P°° Vindiš, je bila med mivimi in med mlaj' pričakovana točka dodeljevanju kadrov skih štipendij Tako gornjeradgonska oW žila redkim občinam, ju je jo občinske stipetl" kot socialno stanje pr vi je pomembna izjava |" r želijo podpirati šolam j poklice, ki jih v občim P kuje. , »it" Bernal3 E 7. praznik občine Križevci pri Ljutomeru Priznanja najzaslužnejšim Občina Križevci pri Ljutomeru je proslavila sedmi praznik. Ob tej priložnosti je na slovesni seji občinskega sveta župan Feliks Mavrič podelil priznanja najzaslužnejšim društvom, podjetjem in posameznikom. Priznanje s plaketo in listino je prejelo podjetje Vipoll, d. O. o, iz Bučečovec. Gre za družinsko podjetje s 43 zaposlenimi, kjer proizvajajo opremo za industrijo tekočin Začetki poslovanja segajo v leto 1984, ko sta zakonca Marija in Stanko Zver odprla zasebno obratovalnico. Vipoll, d. o. o., je bil ustanovljena leta 1990, njegova glavna dejavnost pa je področje inženiringa in proizvodnje malih polnilnih linij. Dve leti pozneje so izdelali prvi stroj za sterilizacijo vinskih steklenic, nato pa razvili univerzalni stroj za čiščenje steklenic malih in sre Na posnetku dobitniki letošnjih priznanj občine Križevci pri Ljutomeru z županom (desno) dnje velikih polnilnic vina. Sledita razširitev razvojnega programa in uvedba prvega polnilnega stroja za polnjenje piva z mehanskim krmiljenjem polnilnih ventilov. Tehnološke novosti so redni spremljevalec podjetja Vipoll, za kar gre zasluga njihovim strokovnjakom. Zaradi obsega proizvodnje je podjetje v letošnjem letu pristopilo k izgradnji nove industrijske hale, kar bo omogočilo posodobitev dela, večje zmogljivosti in možnost dodatne zaposlitve. Pisno občinsko priznanje je prejel Karel Bezek iz Lukavec. V obdobju od leta 1962 do 1984 je opravljal funkcijo direktorja Cestnega podjetja Murska Sobota. V svojem delovanju je namenjal posebno pozornost vzdrževanju in obnovi cest v takratni občini Ljutomer in KS Križevci. Ima posebne zasluge, da je bila leta 1968 asfaltirana prva cesta na relaciji Ključarovci-Lukavci in pozneje do Grab. Pisno priznanje občine je prejel tudi Matija Kovačič iz Vučje vasi, ki je vrsto let deloval v kulturi in gasilstvu. Še vedno je aktiven v vrstah ljutomerske godbe na pihala. Več kot 30 let je poučeval tamburaše v Vučji vasi. Pisno priznanje je bilo podeljeno Prostovoljnemu gasilskemu društvu (PGD) Stara Nova vas in Dobrava, ki delujeta že polnih sto let. Ob obnovi gasilskega doma je bil v lanskem letu prevzet tudi nov prapor. V PGD se lahko pohvalijo s podmladkom, ki se aktivno vključuje v tekmovanja na ravni občine, regije in republike. Priznanje župana je prejela Oiga Antič iz Križevec za dolgoletno ljubiteljsko delo v kulturi. Besedilo in foto: N. Šoštarič 9. občinski praznik Občine Moravske Toplice Josip Benko posthumno imenovan za častnega občana in simpozij V prostorih Ljudske univerze PUM v TeŠanovcih je minuli sobotni dan zaznamovala priklenitev velikemu humanistu Josipu Benku ob 60. obletnici njegove usmrtitve. V duhu počastitve največjega gospodarstvenika v obdobju med obema vojnama v Prekmurju je bilo njegovemu imenu podeljeno najvišje priznanje, naziv častnega občana Občine Moravske Toplice. Dopoldne sta bila v prostorih PUM-a v TeŠanovcih ob uvodnem nagovoru župana Franca Cipota odprtje spominske razstave in simpozij z naslovom Lik Josipa Benka, katerega prispevki so prikazovali različne vidike življenja in delovanja največjega in najpomembnejšega prekmurskega industrialca: njegovo biografijo, družbeno udejstvovanje in časovno umeščenost so predstavili referenti Ludvik Sočič, Štefan Kuhar, Ernest Edry, Geza Bačič in Geza Erni-ša, gospodarskopolitično vlogo pa so orisali Franc Kuzmič, Jože Vugrinec, Metka Fujs, Branko Žunec in Janez Malačič. Ob naslednjem občinskem prazniku bodo referati tpW ‘n zbrani v monografije o Josipu Benku z namenom, da bo iz primerne zgodovinske distance postavljen v prostor in čas, ki ga je vsestransko revolucioniral in soustvarjal. Otvoritev razstave s fotografijami in materialom v obliki različnih zapisov m dokumentov je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor. »Maloštevilno ohranjeno gradivo je,« kakor je povedala Gordana Šovegeš - Lipovšek iz Pokrajinskega arhiva, »hranjeno v dveh fondih, prvem Trgovine in tovarne Josipa Benka in drugem Kreditne zadruge za trgovino in obrt, v glavnem so to dokumenti finančne narave, bilance, zaključni računi « Franc Cipot in kipar Ferenc Kiraly ob slovesnem odkritju SP0111 " Dodatni । 1 '>r"" ' ’'''a i 'b spevalaPokf’g^i^ knjižnica krajinski ' > Osrednja slo e ^.j.. j-■. danskem Času J' vana z odkritji f, po pa Josipa jenem Benkom ,aVliost govo glasitvijo za , fopl11- tji'' Občine ditve so sc U' p/ plakoni in pcjik^ laki.kiwJ^ a' no spominja)0 h fd VESTNIK Izdaja: Podjetje« informiranje d. d., M. Sobota IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Ima tenko (direktorica), Janet Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Ri taper Rode;, Bernarda Balažič Pece k, Jože Graj, Majda Horvat, M ।,. : jz l (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročnica služba - ( , 37>'■ *. e stoika) Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo, Naročnina u M mesece je 3,700,00 tolarjev, letna naročnina 14.800,00 tolarjev, letna naročnina za MrteriM * jffejSer> C# naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 11,100,00 tolarjev. Izvod vkolportazije 300,00 SIT. Celoletna naročnina za Internetno Izdajo je 12.400,00 SIT oz. 52 EUR Transakcijski račun za naročnin« 1 p" 9000247884 Tisk: Podjetje ta usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednostjo vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni us' proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št 103, Naklada: 15.100 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p mtsi, Venera; venera@p-inf.si. Naročnika služba: oglasi.vestnikep-irh* tj. VESTNIK-15. september 2005 AKTUALNO Začetek sodnega epiloga afere z Murinimi oblekami Anton Slavic: »To je hajka proti meni« naj bi zmanjkalo do tisoč oblek - Zameril seje direktni] u Morcu, ki naj bi stal za tem ''-'"n Slavic se je v ponedel-in odgovarjal । ’T'Wta n|ji pred sodiščem, /’'ha mu očita kaznivo de-tatvine, ker naj bi ■ I kM oblek in tri suk-icioma 2002 in mar-? 2i^3 1 z Skladišča tovarne \ ‘'tu,Sobote. ’ woiiut. । ui?, c □ Bojana Mi-izjavil, da »nima poj- '^1 to pomeni, in da ni kriv. V j^ripjuiru ir razložil, da sta hl »habo nek d| pred deseto t^tčcrv Četrtek, 13 marca hirala varnostnik in kri- Ko |r dri il obhod po pro-* ’o jr Juli njegova dol-" > skočila iz teme in ga . ^i leni m je prevrnilo sto-L''črtani tako da so bile le-^""■:,,l Preiskovalci so vse i,,brali. Naslednje jutro je sle-lj preiskava pri njem do-k ’lovcih, kjer so mu, tako , ’*
  • - ga je vpra- tehnični direktor Milan Moreč, se-' dokaže, da je kupil daj član uprave, take nakupe do- M« k v vrancu Mercatorjeve zj petih letih wa prodaja? Petimi leti je Alojz Behek govoril o prijali 11 Radenske in v to prijateljstvo s Pivovarno i« Tv,.' verjet. V tej veri je tudi podpisal sporazuma C Taško in Radensko, ki naj bi slednji zagota- 'u nadaljnjo rast ter širitev glede na us-l £Toda že leto po tem so začele padati glave. k, * k‘' '■ ofilo o prodaji Radenske Agrocorju. Tako kot je Tur- ■/1' |K . ' ’ Niri scenarij ustanavljanja holdinga slovenske indu-k.^proj^dlrektor Jamnice Ivica Sertič govoril o namenu, postati hi tol-- mineralnih vod in brezalkoholnih pijač na območju 's Do *''vsem ie *c tantal jasno, da je ta cilj mogoče '*”■ lenega deleža Jamnice predvsem na slovenskem >lsdni . ' Radenske. Ta teden je Mladina objavila Dogovor na Y: ■ „ r' ■ 112. avgusta med predsednikom vlade Janezom Janšo, B|’ T°netom Turnškom in Matjažem Gantarjem. Tu naj *1» J* Znanju prodaje in nakupa Mercatorja, v katerem se je *■. / ■'in Pivovarna Laško naj bi Radensko prodala Agro t „' p- 'di^i Delti holding, s čimer naj bi prišlo v trgovini na ■ • p -• --V - | | Vr ' ■* “ “Tli sodelovanja med Mercatorjem, Agrokorjem in JL,,'p ,PrC'Kkt Herkul. Naši viri so verjetnost dogovora na ,% 'r 'J Lju 11J'' : ltiw vrednostnih papirjev pa tudi povedali, da t tli naš? '-TaiT zadolženosti že nekaj časa prodajala Fructal, ■ 3 tak, * krogih jc tudi že ves čas znano, da 1 ' ie n, " ko jo je prevzela Pivovarna Laško, na očeh Agro-L^D Jn^ '"•ri'mr.ilj 111,11 Luni zagrebška družba z znanimi bla-.: c ' tiv izdelkov, brezalkoholnih pijač in keksov, hj. c Vznika poskušali preveriti tudi neuradno in-’ ।ni nr 1 11 P°sel s prodajo Radenske že sklenjen. Nihče od ti rb. ifn, 011 takega pa se ni dogajalo niti na borzi. Trgo- .i gVovarne Laško do dvanajstih ali zaključka redakcije L '" Pa je minimalno ali skoraj nično. k. Majda Horvat voljeval in da se je vse zabeležilo na plačilni listi. Sam je zato večkrat naredil tako. Druga preiskava Pričal je še, da ga je v priporu v petek popoldne obiskal kriminalist Bojan Rons Za Rousa je dejal, da mu je bil prijatelj, saj sta skupaj igrala nogomet. »Bil je v trenirki. Želel je, da mu povem imena in da mu dam obleke. Začudil sem se in gj vprašal, kakšna imena.« Nato sta se Rous in še en kriminalist - tako je trdil Slavic - odpeljala k njemu domov v Dankovce. »Rous je dal ženi podpisat neki dokument. Sanja ga ni prebrala, ker mu je kot prijatelju verjela, zato gaje podpisala. Nato pa sem v javnosti in iz časopisov izvedel, da so v greznici in poljskem stranišču našli obleke.« Slavic je med zagovorom večkrat omenjal prvo in drugo preiskavo. Slednja naj bi bila nepravilna. Prepričan je, da so mu obleke podtaknili. Tožilec Mišja je vprašal, kaj je bilo z nalepkami za obleke, ki so jih tudi našli med preiskavo. Slavic je pojasnil, da so bile te nalepke presežek in neuporabne. V tovarni so jih metali stran. Sam jih je vzel domov: »Nalepke sem si Šival na klobuke ipd. Dal sem jih tudi prijateljem.« Kot dokaz je Mišja nato pokazal Murin dopis, ki pravi, da če so bile nalepke zunaj tovarne. potem so bile vzete protipravno. Moreč nad Slavica Slavic je še podrobno opisal »pripetljaj« z Milanom Mdrcem. Dejal je, da se je zgodilo v letu 2002, ko so zamujali z roki. Kot obratovo-dja je predlagal Morcu, če bi lahko rok premaknili s petka na ponedeljek, ker so bili delavci utrujeni, saj so delali tudi ponoči. Po Sla-vičevih besedah se je Moreč razjezil in ga udaril, tako daje padel v vrata. »Zgrabil me je za roko in vrgel pred pisarno. So priče, ki so to. videle.« Slavic je šel k Ernestu Eben-špangerju in mu razložil, kaj se je zgodilo. Ta mu je dejal, naj gre na bolniški dopust, na katerem je bil od marca do septembra 2002. Isto leto je tri mesece delal na Hrvaškem v Koprivnici. »To je bila ka Ni milijonov Ko je prišla informacija o nečednih poslih marca 2003 v javnost, so se pojavile številke, ki so govorile o večmilijonski vrednosti ukradenih oblek. Številka seje gibala blizu desetih milijonov. Slavic je dejal, da mu je poslala tovarna Mura na dom račun za devet milijonov to-latjev, ki naj jih bi bil dolžan za manjkajoče obleke. Tožilstvo pa ga bremeni povzročitve škode v višini 655 tisoč sit zen. In od takrat sem mu bil v napoto,« je sklenil Slavic, Janeza Perša, ki na sodišču zastopa podjetje Mura, je zanimajo, ali ve, da so ga posnele varnostne kamere, ko naj bi preskakoval ograje znotraj tovarne. Slavic mu je odvrnil, da mu to ni znano. Perš ga je še vprašal, kako komentira, da so našli obleke v greznici pri njem doma. »Ne vem, kaj so našli. Nisem bil doma. Bil sem v priporu. Vem pa, kaj so našli pri prvi preiskavi,« je odgovoril. Perša je tudi zanimalo, zakaj se ni zagovarjal med postopkom v podjetju. Po slabih dveh urah je sodnik Milan Forštnarič sojenje preložil na 26. oktober, ko bodo zaslišane priče - takratni Slavičevi sodelavcu njega so odpustili takoj, ko se je izvedelo za afero, in policijski preiskovalci. Andrej Bede k, foto: N. J« M. Sobota še vedno brez predsednika sodišča Sestal se je sodni svet, ki pravosodnemu ministru predlaga v imenovanje nove predsednike sodišč. Čeprav je bilo pričakovati, pa na dnevnem redu ni bilo razprave o kandidatih za predsednika Okrožnega.sodišča v M. Soboti. Kot je znano, so se za mesto predsednika prijavili Branko Palatin, Dezider Novak, Jožef Časar in Kristina ŠoošTrajbarič. Sodni svet je Palatina izbral kot najprimernejšega, zunaj seznama pa je ostala Trajbaričeva. Vendar pravosodni minister Lovro Šturm Palatina ni imenoval za predsednika, temveč je počakal na sprejetje novele zakona o sodiščih - podrobneje smo o tem pisali v 34. številki Vestnika -, ki sodnega sveta številčno ne omejuje več pri predlaganju kandidatov, in nato naložil svetu novo odločanje. A. B. Komentar Inštituta pa ne Nedavno Je dvignila veliko prahu izjava Stanka Polaniča, da Pomurju pri- manjkuje izobraženega kadra srednje generacije. Generacije, ki premore največ potenciala. Odzivi so bili v glavnem negativni, čeprav gre za realno dejstvo. Namesto iskanja rešitve, kako potegniti voz navkreber, je regija pred novo blokado - v nasprotju z drugimi regionalnimi okolji, kjer je opazna visoka stopnja enotnosti med župani različnih političnih barv, ko gre za razvoj in zaščito lastnih interesov. Ne gre samo za papirnato, ampak tudi za materialno enotnost. Vpretežnem delu drugih okolij županom namreč ni problem zbrati denarja, ki so ga pripravljeni vložiti v izobraževalne programe in tako posredno prisiliti državo, da jim finančno sledi in jih pri uresničevanju programov podpira. Pomutje, kot kaže, ima razvito vso drugo infrastrukturo (akademijo ipd), kar samo po sebi ni nič slabega, nima pa tiste enotnosti in politične pa tudi podjetniške Širine, ki bi za sabo potegnila vlaganja v šolske programe in infrastrukturo za kakovosten razvoj višješolskih in visokošolskih programov, da o kakem razvojnem institutu ne izgubljamo besed. Kot kaže, visi dislociran elektro program višješolskega študija na nitki, ker lokalni veljaki pač niso pripra vljeni vložiti nekaj kapitala v vzdrževanje in širitev programa. Podobno je tudi z drugimi programi, ki imajo bodisi dolgo porodno pot ali so bili zatrti. Če je po prepričanju nekaterih dolžnost države, da financira elektro program, žal ni tako. Država namreč lahko tudi reče, da imajo Pomurci možnost Šolanja po tem programu, vendar če lokalna skupnost ni pripravljena ničesar vložiti v njegovo »preživetje«, naj se gredo šolat na njegov sedež v Velenje. Podobno Je s pobudo akademika dr. Igorja Emrija, ki se zavzema za ustanovitev Slovenskega tehnološkega inštituta v Pomurju. Potem ko ga je podprl minister za znanost in, kot kaže, ima podporo prifinančnem ministrstvu, se začenja zapletati na lokalni ravni, ko spet ni tiste vizije in tudi ne zaupanja v strokovnjaka najvišjega ranga, ki ga premore ta drža va. Četudi inštitut ne bi vplival ali zagotovil odprtja tisoč ali več novih delovnih mest, kar Je očitno »maksimalna vizija« tega prostora, bi zagotovo ustvaril in akumuliral neko kritično maso tehničnega znanja, ki ga prostor krvavo potrebuje. Pa ne samo to, zagotovil bo pretok znanja iz centra na periferijo, in to ne samo s tukaj zaposlenimi raziskovalci, ampak tudi s prihajanjem in angažiranjem sodelavcev na tem inštitutu. Minila so že leta, ko sem pisal, da bi se Pomurje moralo učiti na Idrijskem, ki se je po ugasnitvi rudnika znašlo na dnu, vendar je postalo po zaslugi mladih vodstvenih ekip in odprte kadrovske politike tehnološko eno najboljpropulzivnih okolij v Sloveniji. Pri nas so nekateri župani iz protesta vstali in odšli, ko jim je bila predstavljana ideja o Slovenskem tehnološkem inštitutu, v Tolminu pa je bil v tem času odprt nov tehnološki razvojni center idrijske Hidrie. Ta želi priti s pomočjo vlaganj v svoje razvojne centre v krog treh največjih svetovnih proizvajalcev na svojem področju. Žal dokler ne pride do miselnega premika znotraj lokalne politične in podjetniške srenje, tačas se bomo še naprej navduševali nad velikimi tovarnami kompozitnih elementov in podobnim. Saj z navduševanjem ni nič narobe, vendar je za take proizvodnje potrebno znanje, ki pa mu okolje ni pripravljeno dati domovinske pravice, ampak ga izganja. J. V. Hitri tehnični pregledi, zavarovanja, registracija vozil in servisne storitve Za vas v Lenartu: pon. - pet. med 8. In 17. uro ter vsako prvo soboto v mesecu med 8. in 12. uro Popusti in ugodnosti za Člane AMZS www.amzs.si LOKALNA SCENA 15. september 2005 - VEJf Deset dosedanjih in prihodnjih let MO Murska Sobota Smo regijsko središče! Največji projekt je vsekakor obrtno-industrijska cona, vse pa je nared za gradnjo podvoza v Lendavski ulici - Bo imela ekonomska šola mecena? »Na neznanih poteh do izvirov, med iskanjem Velike Skrivnosti, napet kot struna, sem se vračal k poeziji-* poezijo, po nove moči, zagone, spodbude. Izviri pa sod* leč in po vsakem izviru se nova žeja zopet pričenja. Z# mi slikami, naslovi podnapisi se prepletajo misli poetov, med katere sem se umikal pred trgovci z dušami (JOŽE KOLOŠA, 20. november 1989, Iz monografije MojaRW3^ Jože Kološa - Kološ, Pomurska založba 1990) V prihodnje naj bi bila višja kakovost življenja in enak standard vseh občanov na prvem mestu tudi v MO Murska Murska Sobota. Pravilo za to pa je enostavno: čim več poslovnih objektov, več delovnih mest, več stanovanjske gradnje, višje plače... in standard ljudi bo višji. Deloma naj bi te načrte uresničili z izgradnjo severne obrtno- industrijske cone pa tudi v mestu je in bo veliko gradbišč. Oziroma, če povzamemo besede župana: »Občina mora predvsem služiti svojim občanom, kajti s tem namenom je ustanovljena. To pa bo lahko dobro opravljala le, če bo imela bogat proračun. Le-tega bo napolnila z davki in prispevki zaposlenih in podjetij, torej si mora prizadevati za čim več proizvodnje in delovnih mest. In kdor polni proračun, ima vso pravico, da ima od njega največ koristi.«In kaj je dober standard - za nekoga je to asfaltirana cesta in kolesarska steza, za druge urejeno parkirišče, za tretje gledališke in filmske predstave. Podvoz v Lendavski ulici Kmalu se bo v Lendavski ulici odprlo novo gradbišče, saj bodo začeli jeseni graditi premostitvene objekte preko Puconskega potoka. Problem je nastal zaradi odstopanj v ponudbah za delo tudi do 50 odstotkov glede na planirana sredstva države (posamezna dela, s katerimi se posega na železniške tire, lahko opravljajo le Slovenske železnice, cena njihovega dela pa je zelo visoka, npr. 80 mio. za 24-urni najem strojev). Kljub temu so na Ministrstvu za promet zagotovili, da se bodo dela začela izvajati jeseni, nato pa sledijo še drugi postopki. Zdaj imajo že tudi pridobljena vsa zemljišča, torej ni več ovir, da ne bi mogli najkasneje oktobra pridobiti gradbenega dovoljenja. Prihodnje leto bodo dela na vrhuncu. Elektrifikacija železniške proge Urad za prostorski razvoj je na prostorski konferenci minuli teden zabeležil priporočila iz Murske Sobote, da je treba upoštevati dolgoročni plan izgradnje železniških povezav, torej tudi planirano obvozno železniško progo in izvenivojska križanja ter protihrupne pregrade ob celotni progi skozi mesto M. Sobota. Tudi za napajanje z elektriko bo treba zgraditi reducirne postaje. »Naj ne pričakujejo, da se bo mestna občina ponovno podredila njihovim pogojem glede na izkušnje, ki jih imamo z obnavljanjem železniške proge proti Puconcem, in ne bomo dovolili le priglasitve del Povedal sem jim, naj ne jemljejo to kot grožnjo, ampak kot opozorilo, ker v preteklosti niso naredili vse kot bi morali,« je povedal župan Anton Štihec. Železniška proga seka dve vpadnici v mesto, z načrtovano obvozno progo pa je povezana tudi gradnja obrtne cone, na kateri je predvidena tudi gradnja velikega dalj- Anton Stihec, župan Mestne občine Murska Sobota: »Ne morem se igrati regijsko središče in vsem vse plačati, meni pa so druge občine dolžne 90 milijonov. Neko mesto je regijsko središče, če ima dejavnosti, ki so regijskega pomena. Nekateri mi oporekajo, daje Lendava že postala kulturno središče. Toda Gornja Radgona se lahko obme na glavo, pa ne bo regijsko središče. Če bomo pridobili več investitorjev, bo več stanovanjske gradnje, več dela, več plač. Regijsko središče Murska Sobota bo in bo ostalo le, če bo zagotovilo nova delovna mesta.« če zgraditi še eno progo, kot predvideva elektrifikacija, kajti zemljišče pri pokopališču je namenjeno parkirišču, proti Trstenjakovi ulici pa bodo naredili podhod za pešce in kolesarje. Ne ’ strinjajo se, da bi obvozni tir gradili šele leta 2015, saj je to predolga doba. Gospodarski atašeji in severna obrtno-industrijska cona Ta čas poteka vrhunec medijske promocije za severno obrtno-industrijsko cono, ki se komunalno že ureja. Izdelan je prospekt in film tako za Slovenijo kot za tujino; predstavljajo ju predvsem investicijskim družbam in razvojnim agencijam v Sloveniji pa tudi velikim koncernom iz tujine, ki razmišljajo o širitvi. Povpraševanje je veliko. 21. septembra bodo s tem namenom povabili v Mursko Soboto gospodarske atašeje s tujih veleposlaništev v Sloveniji. S tremi investitorji je že sklenjena predpogodba(Družba PAVLINJEK, Imo-Real in SGP Pomgrad). Kmalu bo z njimi podpisana tudi pogodba, ki je bolj zavezujoča za investitorje in povrne občini del vloženega denarja. Pogovarjajo se tudi s tujimi investitorji in največje zanimanje pričakujejo septembra, oktobra in novembra. Ekonomska in glasbena šola Ta čas so črni časi tako za gla-<14#-mi knr rlmnnmskn Sni o 7ara- voljuje, da bi se mi sami lotili te investicije; lahko bi izločevali tiste, ki ne želijo sodelovati, vendar to izločevanje ne more iti v nedogled, ker potem ostanemo sami in ostane ves finančni zalogaj nam. Upam, da bodo v novem proračunu tudi druge občine planirale sodelovanje y tem projektu, drugače ne vidim možnosti, da bi to financirali,« je povedal župan Šti-hec. Ekonomska šola pa naj ne bi bila ob Noršinski ulici, ampak na območju Vrtnarije. Del zemljišča bi občini podaril denacionalizacijski upravičenec (ga. Benko), del pa bi odkupili od novih lastnikov vrtnarije. Ministrstvo za šolstvo je ta čas ustavilo vse inve di slabega odziva pomurskih županov in prepovedi zadolževanja občin na lizing se je gradnja glasbene šole ponovno odmaknila »Proračun mestne občine ne do- Mestna občina MURSKA SOBOTA Ponovljen razpis za gledališki abonma? Soboška občina seje odločila, da bo v prihodnje subvencionirala le ceno gledališkega abonmaja za občane MO Murska Sobota. Ti bodo plačali 15 tisoč tolarjev, vsi drugi občani, ki so prav tako bili vsa leta redni abonenti, pa bodo plačevali polno ceno 24.500 sit, če njihova občina ne bo pristala na subvencioniranje. Do sedaj sta pozitivno odgovorili le občini Puconci in Grad. Na vprašanje, zakaj takšna odločitev, je župan Anton Štihec odgovoril: »Pomurske občine dolgujejo MO Murska Sobota še okrog 90 milijonov tolarjev za izgradnjo in delovanje pokrajinske in študijske knjižnice, zato sem se odločil, da bomo poravnali del stroškov le za občane MO Murska Sobota. Vse župane sem pozval, vendarje večina odgovorila, da nimajo predvidenih sredstev za subvencioniranje. Občinski proračun polnijo in ga lahko tudi trošijo občani naše občine. Ker imamo v proračunu 90 milijonov manjka za regijske projekte in se nekatere občine do nas tako obnašajo, je to najmanj, kar lahko storimo za naše občane. Vsaka občina mora poskrbeti za svoje občane, tudi če je lokacija ustanove zunaj njihove občine.« Mestno jedro Sobota se razvija in J'' se kakovost življenja v ni'' L blem je pomanjkanje '■ j proračunu. 85 d videnih samo za med galerijo, knjižnih Lp co, 370 milijonov pa t”« y vali za celotno mestnoi" tega denarja nimaj0-^^ tev v središču mest* ‘‘ . _(l tolarjev le »začasni", mesto kakovostnih1 " časno le zelene । ' vani vodomet v vre-an' lijonov bodo finJ-1Lira|Up|''T zorjem, zaenkrat pa h ’ časna« cenejša r^1'1' vodomet z lučkami-'1 ; J* šli sponzorja, bo sbenim motivom inu' delom. . bi]o4 Glede na to, kak'd1 'c o ’ ob občinskem prazno- ., no ne bo težko dobiti sp ^tein mecenov tudi za »itd? sticije na lizing pa tudi vse investicije za ekonomske šole po Slovenije, ker da je preveč ekonomistov, je nazadnje pojasnil minister Milan Zver. Rešitev za soboško ekonomsko šolo bi bila le, če bi se uresničila zamisel o mecenstvu, kajti nasledniki Josipa Benka so pripravljeni tudi finančno pomagati pri gradnji, če bi se Šola imenovala po Josipu Benku, ki je prav tako obiskoval ekonomsko šolo in je bil tudi med ustanovitelji sedanje ekonomske šole. Primestna naselja Za primestna naselja ima MO Murska Sobota narejene projekte, ne le za prostorske ureditve, ampak v okviru tega tudi, kakšne 10 let Mestne občine MURSKA SOBOTA v soboto, 17. septembra 2005 Ob 17.00 na grajski ploščadi koncert Zvonka Bogdana & Tamburaškega orkestra Janike Balaža, ki ga poklanja Klub PAC dejavnosti naj bi se v določb kraju razvijale Ne želijo W1®' da bila ob mestu le spalna naseli1 V preteklosti je Avtobusni P met opravil testne vožnji "f' nega avtobusa, ki je vozil n^1 ciji rakičanska bolnica, sc* ■ vstveni dom in do trgov»l&li,e trov, vendar se jim financ«0'! izšlo. Bi se izšlo; Če bi bile te v® nje zastonj kor spodbudah tev mestnega problema za'-‘ ' sičenosti z avtomobili-bilno,« je osebno mnenje F »da bi uvedli povezovanj od teh vasi do mesta, ker ■ £ vozi z osebnim avtomoW- -j selno pa je urediti čim *-1 sarskih poti. Zdaj je navr-’1'' sarska steza proti Mar- - ' prav tako pa se želimo m na kolesarsko pot aličt*1 vske Toplice mimo špottnn-' tra v Nemčavcih« Ta .o ■ f. vljen razpis za nadstresi' tobusnih postajah J Ob 19.00 na mestnem stadionu Fazanerija koncert skupin: KONTRABANT, POSODI MI JURJA, VLADO KRESLIN Z MALIMI BOGOVI Na obe prireditvi je prost vstop! vestnik-15. september 2005 LOKALNA SCENA z-'' K* Iti. V Moravskih Toplicah podelili priznanja In nagrado Cipot: Letos toliko investicij kot še nikoli doslej ' TEMPIRANO ^enu nagrajencev se je zahvalil Geza Puhan JwujIu That v Moravskih To-|t bi| n , okviru 9- občin-^praznika slovesna seja mo-^'»pliškega občinskega sve-‘J ^teri so podelili letošnja ®nanja in nagrado. častnega občana je posthu-’ industrialec, velepose--Mpurnjk lovstva, gasilstva, kulture ter Član Sokola in J/™ pushnec [imp Benko izTe-w*tr. Si-Ina ’ Ben^° se ie za' l* - 1 podelitev naziva Josipu j. ® ' obenem opravičila, ker prisostvovati slovesni seji, naziv častnega občana za predali ob odkritju nje-doprsnega kipa v Tešano-, Ogrado občine v višini 500 čj dobil Geza Puhan iz Mot-*n sicer za svoj prispevek k 1 gospodarstva na manj razvi-(1^Mnostno mešanem območ-’■ društveno angažiranost in RSkn DRUŠTVO “HOTI RAKI: Mnrska Sobot*, 411 Sc* ark. Novaka 2 b, ' prispevke obcifwv na račoau pri / banki: 02340-0010232476 ^»AROVANA SREDSTVA ^SE ZAHVALJUJEMO! razvoj kraja. Priznanja občine so prejeli; Rajko Janjič iz Prosenjakovce za uspešno delo v društvenem življenju, Ivan Žerdin iz Krncev za humanitarno delo v krvodajalstvu in Kvar- Letošnji nagrajenci občine Moravske Toplice: Rajko Janjič, Ivan Žerdin, Geza Puhan in predstavnika Kvarteta ljudskih pevcev pri KUD-u Jožefa Košiča iz Bogojine; naziv Častnega občana je posthumno dobil Josip Benko. J« Parkirišče, kako z otroki do vrtca? 71^ ^_ra&>ričičevj ulici je bil to poletje temeljito obnovljen, še vedno pa se - ki nai h. Rženega dostopa. Zelo prometna Gregorčičeva ulica je nevarna, na oh * ^^enjena starsem, pa se večkrat znajdejo parkirani avtomobili. $avel jc gramozno parkirišče, ki je občinsko in je po besedah M Sobota namenjeno potrebam vrtca oziroma staršev, ki pn-'Ille tržni,> , . pa Je parkiriJče že zjutraj tako zapolnjeno, predvsem zaradi bliž-I® dvo> ; "a 1uc|i tukaj notoj skorajda onemogočen. Staršem tako večkrat Kq,- *02113 ja 'e ‘ricj r pa je sicer namenjeno drugim potrebam (dovoz hrane, in-^Park^j. ' 'poskrbel za ta pereč problem in postavil vsaj opozorilno ta-u sče namenjeno vrtcu? - B. B. P., foto: N. J. tet ljudskih pevcev pri KUD-u Jožefa Košiča iz Bogojine za uspešno delo v ljudski kulturi. Slavnostni nagovor je imel župan občine Franc Cipot: »Še nikoli doslej ni bilo na tem območju toliko investicij in vlaganj kot letos, ko se lahko pohvalimo z naložbami v višini 7 milijard tolarjev, kar je ogromno. Tako bi naslednje leto lahko bilo leto velikih otvoritev. Nekatere ljudi je mogoče gradnja oziroma težka gradbena mehanizacija motila, vendar so se stvari polegle, saj se vsi zavedamo, da je to sestavni del napredka. Občina Moravske Toplice bo svoj razvoj še naprej usmerjala v turizem in njegove danosti. Ta drugi del Stavka je pomemben. Turizem ni samo hotelirstvo, gostinstvo in kopališče. Pomembni so tudi ekološko kmetovanje in dopolnilne dejavnosti. V občini ni vse črno - belo. Ni vse najboljše. Daleč od tega. Imamo še skrbi in težave, na primer v šolstvu in pri asfaltiranju cest v nekaterih vaseh. Vendar je bilo v preteklih desetih letih veliko vloženega in narejenega. Vsega ni mogoče storiti naenkrat. Ampak z našim znanjem in iznajdljivostjo poskušamo doseči tudi tisto, kar se zdi na prvi pogled nemogoče.« V kulturnem programu je nastopila pevka Moira (Mateja Horvat - Zver, op. p.), svoje čestitke občini pa so izrazili predstavniki drugih pomurskih občin ter poslanca Mitja Slavinec in Jože Ficko. V imenu nagrajencev se je občini zahvalil Geza Puhan, škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Geza Erniša pa si je zaželel še boljše sodelovanje med pripadniki vseh veroizpovedi v občini, T. K. Borut Meh, predsednik uprave Mure: »Na Muro vsi v Pomurju gledajo zelo pazljivo, kar je glede na njene razsežnosti povsem razumljivo. Je pa dejstvo, da če zaposleni v Muri in vsi, ki tu živimo, ne bomo imeli pozitivnega od- nosa do nje, ga tudi Meh sam ne bo mogel zgraditi. Sam iz Mure ne morem narediti ničesar, to lahko naredim le skupaj z vodstveno ekipo, kije dobra, to lahko naredim skupaj z Murinimi delavci. Ti so že neštetokrat pokazali pripadnost in tudi trdoživost, da so pripravljeni delati, pa ne za ideale, pač pa se zavedajo, da so obsojeni nanjo, in kolikor bolje bo Muri, toliko bolje bo tudi njim. Zato bi želel, da bi bil ta praznik tudi praznik dobronamernosti do delavcev in tudi do Mure kot institucije.« Slavko Korenič: »Družba je z nakupom delnic postala delničar CATV Murska Sobota. Sicer pa družba UPC Telemach upravlja 16 kabelskih sistemov v Prekmurju, štiri v Prlekiji in šest na območju Savinjske doline. Velikost sistemov je od 100 do 1800priključkov. Skupno Število naročnikov je okrog 11.000 tisoč.« Ema Bac iz Struko-vec: »Šivanje gobelinov me pomirja, veseli; tudi med kuhanjem ‘pikam’; če ne bi šivata, ne vem, kako bi bilo z mano.» Občina Puconci sprejela tri lokacijske načrte Praznovali bodo vVadarcih Na zadnji seji svetniki sprejeli tri lokacijske načrte o prihodnjem turističnem razvoju Tadeja Kisilak, zlata maturantka: »Lep ob-čt^ek je biti eden od šestih zlatih maturantov na naši šoli. Naslednji generaciji maturantov svetujem, da naj se ne prestrašijo mature, ampak naj zaupajo vase in v svoje sposobnosti. Sicer pa komaj čakam, da se naužijem še zadnjega meseca počitnic, preden bom oktobra začela s študijem medicine v Mariboru.« Letošnji 8. občinski praznik bo potekal od 23. septembra do 16. oktobra, osrednja prireditev bo v Vadarcih, slovesno pa bodo predali namenu tudi vodovod v Pečarovcih. Tudi tokratno sejo občinskega sveta Občine Puconci je vodil podžupan in ravnatelj osnovne šole Ernest Nemec. Z dnevnega reda so umaknili varnostno oceno s področja prometne varnosti ter javnega reda in miru, kajti Jože Prša in Ivan Pintarič (komandir in vodja policijskega okoliša) bosta podala celovito poročilo na oktobrski seji. So se pa svetniki seznanili s poročilom o notranji reviziji poslovanja Občine Puconci v letu 2004 ter s programom letošnjega 8 občinskega praznika. Lani so predali namenu vodovod v kraju Va-neča, letos pa so dokončali vodovodno omrežje v Pečarovcih. V prihodnje bo na vrsti vodovod v vasi Vadarci, v tem kraju pa bo letos tudi osrednja občinska prireditev. V celodnevnem programu bo pripravila v vaŠko-gasilskem domu v Vadarcih Zveza kulturno-turističnih društev občine Puconci prikaz različnih dejavnosti. Med pomembnejšimi zadevami z zadnje seje moramo omeniti sprejetje treh pomembnih odlokov, ki bodo lahko spremenili prihodnost celotne puconske občine, po drugi obravnavi pa so sprejeli odloke lokacijskih načrtov za turistično-rekreacijsko območje v Pečarovcih, za turistično naselje v Moščancih ter za zdraviliško-rekreacijski center Rimska čarda. Odpravljanje škode po neurju, ki je avgusta močno prizadelo tudi pu-consko občino, bo močno oklestilo občinski proračun. Bernarda B. Peček Sončkov piknik je sijal Smejmo se, kajti dan, ko nam sonce ne izvabi nasmeha na lice, je za nas izgubljen. S tem sporočilom je Pomursko društvo za cerebralno paralizo Sonček Murska Sobota pripravilo tradicionalni Sončkov piknik na dvorišču Dvorca Rakičan. Veselega dogodka se je udeležilo 120 članov društva, njihovih družin in prijateljev, popoldan pa je minil v prijetnem druženju ter vožnji z grajskim turističnim vlakom. Bilo je veselo in zabavno ter zato nepozabno. In zakaj so si za veselo druženje izbrali prav rakičanski dvorec? Nekateri člani društva namreč pri Konjeniškem klubu Rakičan koristijo usluge terapevtskega jahanja, ta pa jim je tudi pomagal, da so navezali stike s sorodno invalidsko organizacijo na Madžarskem. Tako so se že dogovorili za obisk na njihovem ustvarjalnem taboru že ta mesec. - M. H. Tadej Ružič, direktor Pomgrada, o objektu v Kocljevi ulici: »Objekt je zelo lep in na m je v ponos. Na celotnem območju je bilo prej veliko razdejanje. Obstajal je načrt, vendar v osnovni varianti finančno sploh ni bil sprejemljiv. Ta del, ki ga moramo mi izvesti v okviru objekta, ne zajema niti gradnje pločnikov, ampak samo nekaj metrov le-teh ob objektu. Investitor ureditve preostale okolice je MO Murska Sobota. Tudi mi smo ureditev okolice objekta poskušali prilagoditi prihodnjemu videzu celotne okolice. Kakšen je ta, pačje. O tem ne bi rad dajal nobenih izjav. Vem, kakšen material uporabljajo, šli smo gledat. Nekako smo se pač morali dogovoriti, da se ta trg tu vmes končno vendarle uredi. Če je to res tisto pravo in dolgoročno najboljša varianta, pa bi težko rekel • prav gotovo je nekaj več, kot če bi bil ta objekt brez urejene okolice! Tega ne bi želel komentirati. Mi smo na različnih bregovih - kot izvajalec našega objekta in ponudnik drugih komunalnih del si vsekakor želimo, da bi bila vsa stvar finančno veliko močnejša, kot bo verjetno sedaj!« GOSPODARSTVO 15. september 2005 - VBM | V poročilu Krka Ljutomer le v poglavju o družbeni odgovornosti Vitamini in minerali gredo dobro v prodajo V Ljutomeru letno 32 milijonov pakiranj Megras in Geo-vrtina Gazela s »prirobnicaml« Minilo je deset let od začetka poslovanja podjetja Megras iz Murske Sobote - Ponovno širitev dejavnosti z novim podjetjem Generalni direktor Krke Jože Colarič je ob svojem zadnjem obisku v Ljutomeru, ko se je udeležil tudi otvoritve skupne čistilne naprave, izjavil, da je k odličnemu lanskemu poslovnemu izidu pomembno prispeval tudi obrat v Ljutomeru.»V tem obratu naredimo na leto 750 milijonov tablet oziroma 32 milijonov pakiranj. Te tablete, vitamine in minerale, ki se proizvajajo tukaj, potem prodajamo po celotni Evropi in srednji Aziji. Na lokaciji v Ljutomeru redno zaposlujemo 175 sodelavcev, dajemo jim kruh, dajemo jih zagotovljene plače. Zaradi velikih naročil iz vsega sveta v Ljutomeru zaposlujemo tudi od 20 do 25 honorarnih sodelavcev, v glavnem prek študentskega servisa. Skupaj tako za proizvodnjo v Ljutomeru skrbi približno 200 sodelavcev, ki so izredno privrženi družbi.« so bile besede prvega moža Krke. O tem, koliko prihodkov ustvari ljutomerski obrat, ni govoril, tako kot že nekaj časa na to vprašanje za Vestnik ne odgovarjajo iz Krkine službe za stike z javnostmi. Zato si lahko pomagamo zgolj z izpeljankami. Ob predstavitvi Krkinih polletnih rezultatov poslovanja so v sporočilu za javnost zapisali, da so med najbolj prodajanimi izdelki za samozdravljenje Bilobil, Septolete in Pikovit, slednja pa proizvajajo prav v obratu Krke v Ljutomeru. V strukturi prihodkov predstavlja prodaja izdelkov za samozdravljenje desetino (skupina Krka je ustvarila ob polletju 65,9 milijarde tolarjev prihodkov) ali v primerjavi z lanskim polletjem za 1,4 milijarde (26 odstotkov) več. Za primerjavo, prihodki od prodaje zdravil na recept so v primerjavi z lanskim polletjem porasli za 14 odstotkov. Skratka, vitaminski in mineralni izdelki, ki jih proizvajajo v Krkinem obratu v Ljutomeru, gredo dobro v prodajo. (Po podatkih iz osebnega arhiva so tu ustvarili v letu 2001 5 milijard tolarjev prihodka in za naslednje leto načrtovali 20-odstotno povečanje.) V zadnjem Krkinem sporočilu za javnost je Ljutomer omenjen zgolj v poglavju o družbeni odgovornosti, S sofinanciranjem gradnje čistilne naprave so izkazali - tako iz Krke • spoštljiv odnos do naravnega okolja in prizadevanje, da bi bila okoljska bremena in vplivi na okolje čim manjši Krka je v ta namen prispevala 298 milijonov tolarjev ali dobrih 29 odstotkov vrednosti ljutomerske investicije. Majda Horvat Tri milijarde iz evropskega sklada za zaposlovanje težje zaposljivih Finančne spodbude zanimive za delodajalce Delež brezposelnih žensk v Pomurju presegel polovico Evropski socialni sklad financira dva programa za spodbujanje zaposlovanja. Namenjena sta invalidom in osebam z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo na območju z najvišjo stopnjo brezposelnosti. Zavod RS za zaposlovanje je razpis objavil 26. avgusta, delodajalci pa se nanj lahko prijavljajo do konca septembra oziroma do 20. januarja 2006. Skupna vrednost obeh razpisov je 1 milijarda in 84 milijonov tolarjev. Glavni namen razpisa za usposabljanje na delovnem mestu v učnih delavnicah in učnem podjetju je dvig usposobljenosti in zaposljivosti invalidov ter drugih brezposelnih oseb z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo. Usposabljanje na delovnem mestu v učni delavnici in učnem podjetju lahko traja največ šest mesecev. Drug razpis je namenjen usposabljanju na delovnem mestu in integriranemu programu usposabljanja za invalide. Tu se oseba vključi v delovni proces na konkretnem delovnem Konec avgusta je bilo v regiji nekaj več kot 9 tisoč brezposelnih, to je na ravni lanskega leta. Junija je bila stopnja brezposelnosti 16,9-od-stotna in je še vedno ena najvišjih v Sloveniji. V državi je okoli 10-od-stotna. Med brezposelnimi je več kot polovica brez izobrazbe, veliko pa jih na zaposlitev čaka več kot leto ali dve. Povečuje se delež brezposelnih žensk, saj je že presegel 50 odstotkov, med brezposelnimi pa seje nekoliko znižal delež mladih. mestu ali področju pri delodajalcu z namenom, da se usposobi za konkretno delo, ki naj bi omogočilo njeno zaposlitev za Tradicija, vztrajnost in natančnost pa še preudarnost in osebna skromnost - vse to so oznake podjetja Megras (oziroma vodilnih in zaposlenih), ki je za večino Prekmurcev, ki se ne ukvarjajo z gradbeništvom in strojništvom, neznanka. Podjetje je bilo ustanovljeno 1991. leta, toda z rednim poslovanjem je začelo 1994. leta. Začetek je spodbudil oglas v reviji Obrtnik o najemu strojev in hale. Mešič gradbene storitve ali MEGRAS je ustanovil že Draganov oče, začetki podjetja pa sežejo v Malo Kanižo, ko jim je s sredstvi pri nakupu strojev pomagala še babica iz Nemčije. Seveda je bila to le osnova za začetek, rezultati so odvisni predvsem od vloženega dela - oče je delal od jutra do večera. Po osamosvojitvi je bila kriza na vseh področjih, še posebej na področju njihove osnovne dejavnosti - prevozov in gradbenih storitev. Ker niso hoteli biti vezani zgolj na gradbeništvo, ki ga vsake toliko časa doleti kriza, so se želeli usmeriti v proizvodnjo ali trgovino. Tako so odprli proizvodni obrat v obrtni coni v Murski Soboti. Danes je MEG-RAS kratica za »Mešič gradbeništvo strojništvo«. Izkoristili so priložnost ter se prijavili na oglas za nakup strojev v Avstriji in najem kredita. »Kupili smo stroje, čeprav niti nismo točno vedeli, kaj bo »vo kapalo«. Sam sem najmanj eno leto s subvencijo za zaposlitev za najmanj eno leto za polni delovni čas. Zavod RS za zaposlovanje pa objavlja še štiri nove razpise, ki jih prav tako financira evropski socialni sklad. Namenjeni so spodbujanju zapo-.. slovanja predvsem žensk in starejših od 50 let. Gre za različne oblike usposabljanja in izobraževanja, ki bodo pripomogle k hitrejšemu vključevanju teh skupin na trg dela in spodbujale delodajalce k njihovemu zaposlovanju Programi naj bi zajeli 2750 udeležencev v tem letu in 325 v prihodnjem, nanje pa se lahko prijavijo delodajalci. Za te razpise sta na voljo 2 milijardi tolarjev. Murskosoboška območna služba Zavoda RS za zaposlovanje je razpise predstavila tudi pomurskim delodajalcem, direktorica Branka Kuzma Smolič pa je o njih dejala, da so lahko zanimivi, saj ponujajo konkretne finančne spodbude. Majda Horvat bil strojni tehnik, študij strojništva sem prekinil zaradi posla, vendar ga sedaj nadaljujem. Z nabavo stroja smo začeli s proizvodnjo prirobnic, ki so že najmanj dvesto let znani izdelek je enostaven izdelek za spajanje cevi. To torej ni bil novi izdelek, know how so dali stroji šele s privarčevanim materialom in velikoserijsko proizvodnjo. In prav tu smo uspeli postati konkurenčni. Naša konkurenca se je istočasno razvijala na češkem, Slovaškem in Poljskem, Oni so vsi propadli, obdržali smo se le mi. Naši kupci ta naš polizdelek spremenijo v izdelek - plastificirana robnica za kanalizacijo, vodovod, plinovod, ki se potem vrne nazaj v Slovenijo,« je povedal Drago Mešič. Izdelovanje prirobnic so v zadnjih desetih letih izpopolnili, izboljšali kakovost in povečali produktivnost. V zadnjih desetih letih so imeli kar precej težkih preizkušenj. V prvih letih obstoja so se komaj rešili uničujočega posojila z R+17, nato pa je propadal njihov prodajalec stroja in s tem so v celoti izgubili stik s trgom. Pomagali so si sami: preko naslovov na reklamacijah so sčasoma uspeli ponovno pridobiti vsa podjetja, drugega za drugim. »Naša prednostjo, da smo zanesljivi in da njiho va proizvodnja ne stoji, zato so pripravljeni tudi nekoliko več plačati. Do leta -o- JOMCEIC " ” I prostovoljne prispevke nskaiujt* na račun: 02496-0092393969 POMORSKO DRUŠTVO I* CGRC1RALN0 PARALI1O Gonilna sila Megrasa in Geo-vrtine: Dragan Mesič. Mešič in Aleksander Bokan. .J* nost, nato kakovost 1 Z lastnim znanjem s0 večati produktivnost, ■ , reklamacij pa izb^L vost. 75 odstotkom P' ustvarijo v proizvodni1' 1 p lo pa še vedno s beno mehanizacijo. .£)]1p Ta čas je redno delavcev (v pol^*11^ ^el^' imajo po 10 sezoni1, $ študentov) ozifoinl če k temu P1,15^^^, slene v novem p° Lje ustanovili lam apr' nuje GEOVRTI^4' Presenetljivo je, da se na območju o.d Lendave do Maribora do sedaj ni našel Še nihče, ki bi se profesionalno ukvarjal z vrtanjem vrtin za pitno vodo in drugo, čeprav za to potrebujejo le specializirane strojnike in vrtalne stroje, kompresorje in vrtalne drogove. 2000 so propadli naši konkurenti in cena se je ustalila, sami pa smo se naučili delati dovolj kakovostno,« še pravi Mešič, kajti njihovi kupci potrebujejo te izdelke sproti, ne morejo jih imeti v zalogi niti jih ne morejo uvoziti iz Kitajske, kjer je nasploh vse poceni. Ploščato železo, ki ga potrebujejo pri izdelovanju prirobnic, uvažajo iz Italije. Najpomembnejša je funkcional- Toplota zemlje & ogrevanje vode Zadnje čase V!tina naročila tab delavo »toplotnih & individualne/lito sta potrebni dve J ena črpa vudoš01. Še nazaj vzemljb, voda segreje do ee temperature šlje v hišno omrežje- Dejstvo je, da /c 0 zgolj v cm gi , Rt Aleksander H« ri'Wcini diplomr^ jt geologije, je bil p™^, !, e Posten v podjetju te rim je delal vrbne?0 kem in tudi v gjdrnr',: tuJ' dl/o lahko razlicor ^‘j/r 2a raziskovanj nazo, sanacijo S pi»DOČjO u’ plasti in og/c^ll ko tudi najde/o nJI2rt lokacije- za vtidol rukov. 1 Uuihirj -df stroj, s k.nvrini * d tudi vihkugh'^ potrebe vec mirnem1 dnje so sanirali i tino vode v Doli1'11111 Dobrovniku. „ Berna^1 www.»* tehnik-15, september 2005 GOSPODARSTVO Z obnova Jeruzalema bodo začeli konec leta Jeruzalem kot marketinška zgodba vinske turistične ceste Jl*11 “btine Ljutomer Jo-^'ilkrlu direktor dru-Ormož WS -■ ^dniii, vina nivo, T*”® Silvo Žižek sta ja-(j.1 podpisa Li pogudbo n starega go-»j. rcrkvkj najaruza-ktanhxt "° 50 let. S tem se '“isk končalo dvelet-Ito. *!je oživitev Ih«.^ turističnega kra-n’ okolišu, ki radi imenu-' ^er Prlekije. Na-’Ktak ’ekta se ie namreč & zvezal, da ga bo v ''' Urcdd za svojo go-K 10 turistično ponu- Ik ^’tvenih ^ecleta m.. I" 'a pogodbe je torej 11 mesecev> ven* ne kaže nobenih IL h »Videti ni nič, je pa , 1 narejenega,« je o tem Žižek, direktor druž-m vrmož WS. 50 Si pridobili gra-buljenje in drugo po-^“^umentacijo, petega %i- Xl ^^daii vlogo za V.,' ."^vratnih sred-v, „ cua novega na-/ tu r ” ' °bjektu še ne £Saii>ri"h'kL F vla«ateiJ >ra "He za pridobitev Shrunk**sme opra-Jftiq Infer Jidnhr' 'l|j i™ bodo sred-r' ’ v Ormožu pri-' n ' Stebra, morda ' "■r m bm tako da bi % začeli pre- , ’'oneclCta V la blizu r. 1 ju to mer-Predvideva, da bo obnova vredna 180 milijonov tolarjev, Silvo Žižek pa že napoveduje, da jih bo z opremljanjem stala blizu 300 milijonov tolarjev. »O ceni je danes še zelo težko govoriti, ker ne vemo, kakšna presenečenja nas še čakajo pri obnovi stavbe,* je še dejal sogovornik. Evropska sredstva bodo krila največ 20 odstotkov vrednosti investicije, preostalo pa bodo plačali z najemanjem dolgoročnih sredstev. Zeleno luč za obnovo Jeruzalema so dali lastniki ormoškega podjetja, pomembnejši pa so Kmetijska zadruga Ormož, ormoško gradbeno podjetje IGD Holermous in Kmečka družba. »Program raz voja turistične infrastrukture sta možnosti za ugodnejšo prodajo njihovih proizvodov. Gre torej za marketinško zgodbo, ki pa ji bo srečen konec dalo oživljanje celotne jeruzalemske vinske turistične ceste. K ustvarjanju le-tega pa bodo svoj prispevek morali dati tudi drugi. »Naš namen ni ta, da na vinski cesti turisti dobijo samo naše izdelke, ampak da so vsi izdelki, ki jih tu dobijo, takšne kakovosti, da se bodo radi vračali in jih kupovali. V tem trenutku pa na vinsko turistični cesti, razen redkih izjem, ni ničesar,* je še dejal Silvo Žižek. Silvo Žižek, direktor družbe Jeruzalem Ormož WS: »Formalno tu poteka meja med občinama Ljutomer in Ormož, vendar mislim, da je treba delati tako, da to za turiste ne bo pomembno.« Z obnovo Jeruzalema, kjer bodo uredili tudi prenočišča, bodo začeli konec leta. podprla predvsem prva dva partnerja, seveda z namenom vzpostavitve prodajnega kanala, torej da ob vinu ljudem ponudimo še nekaj več,« je povedal Silvo Žižek. Jeruzalem, marketinška zgodba V Ormožu priznavajo, da je Jeruzalem zanje zelo pomemben. Najprej zaradi imena in bla- in tesnjenje nasipov ob reki Muri I °spešeno, toda z dovol ^ji lastnikov zemljišč V, bm.! Te minbucr za okolje in pro-J ’ ।11 sestal s predstavniki Mini-M. 1111 DARS-a. Na predhodnem se- ■to . - 1W , r —— *VA«U1U1 aikkipiRVOM it VM-S.,' hje UT'* Crenšovcih se Je seznanil s uarasla reka Mura, in z q,’ov1 da sc kritična mesta navi-Sb!Sene^,lpi11 Oniprej obnovijo. Stanku so se predstavniki okoljske-p?1 ^^trstr* dogovorili, da je treba ’ ^r'J r.4 za izvedbo državnega loka-• je . ’'in:,L ijn visokovodnih nasipov ob ‘(’■ r< •, '■sprejela uredbo že julija lani. Tre-^'leki h, । tn razpisno dokumentacijo, ' zahtevalo največ naporov, kVd^a ।številnih lastnikov. Prav pri tem tJSl^borno IV:’pnrtl ri pomoč vse župane in °" । 1 ra' tal ’n ne zavlačujejo uradnih K ' < $ARS in okoljsko ministrstvo Sk ?etjn ''zdržavne^j lokacijskega načrta za Odvoz 1 vas podpisala sporazum, ki Presežkov gradbenega materiala z omenjenega avtocestnega odseka na traso nasipov, ki jih je treba rekonstruirati in povišati. Do sedaj so odvečni material z gradbišča vozili v Boreče. Ta sanacijski program pripravlja Agencija RS za okolje oddelek za porečje reke Mure v Murski Soboti, v sodelovanju z VGP MURA (za pripravo sanacijskega programa sta odgovorna Jože Novak in Jože Dominko), v njem pa bodo opredelili najbolj kritične odseke reke Mure, kjer je treba nemudoma sanirati nasipe, pripravili oceno potrebne količine gradbenega materiala, konkretno vsebino sanacije in oceno stroškov. Jože Novak, odgovoren za porečje reke Mure ima te dni ogromno dela: »Nujno moramo sanirati najbolj kritične dele nasipa, kjer je voda pronicala ali so bili nasipi prenizki. Z županom in vaškimi predsedniki na lendavskem območju smo se dogovorili, da nam dovolijo uporabljati vaške in občinske ceste za vožnjo materiala do nasipov. Prav tako bomo morali dobiti soglasja lastnikov zemljišč, da bomo lahko opravili dela na nasipih, še preden bo država od njih odkupila zemljišča.« Bernarda B. Peček govne znamke, saj enako ime nosi tudi njihovo podjetje, potem zaradi izjemno lepe pokrajine, ki daje velike možnosti za razvoj turizma, in seveda tržnih Mejnik trgatev 2006 Ob načrtovani obnovi gostiš-. ča najeruzalemu so vlagatelji že začeli razmišljati tudi o vsebini, ki bi mu jo dali. Ker že imajo nedaleč od Jeruzalema zidanico Malek, kjer se obiskovalci lahko zadržijo le na krajšem obisku, bodo najeruzalemu uredili prenočišča. Osnovna zamisel je, da v zgornjem delu objekta uredijo štiri, morda pet apartmajev višjega standarda, v spodnjem delu pa prostor za manjše skupine obiskovalcev, ki pridejo zgolj na ogled kraja. Svojo ponudbo pa bi zaokrožili z dobrim vinom in pristno hrano. »Naša ciljna publika so gostje iz Avstrije, vse tja do Dunaja, ter gostje iz Madžarske in Hrvaške. Z dokončanjem avtoceste pa tudi izlet iz Ljubljane ni več problem. Sploh pa moram omeniti mariborsko in ljubljansko letališče ter ugodne letalske prevoznike, ki nam lahko pripeljejo na obisk veliko tujcev,« je povedal Silvo Žižek. Letos za pokušino, drugo leto pa tako že začnejo s sistematičnim ponujanjem njihovih produktov turističnim organizacijam, vse skupaj pa bodo prepletli z organizacijo raznih prireditev, kot so Pozdrav jeseni, Martinovanje, Vinska trgatev, in drugim. »Želja nas vseh je, da bo mejnik najeruzalemu trgatev 2006. Obljubiti pa ne morem ničesar,« je napovedal sogovornik. Majda Horvat Pomembna pridobitev za Beltince Nov Šparov supermarket Sodobni nakupovalni center s 25 zaposlenimi Za Beltince in okoliške kraje je bil petek nekaj posebnega, V Panonski ulici v Beltincih, kjer je nova poslovna cona Granar, so namreč odprli 51- supermarket podjetja Spar Slovenija, V rekordnih štirih mesecih je bil nakupovalni center zgrajen in opremljen. Trgovina s prijetno in sodobno notranjostjo obsega več kot 1250 kvadratnih metrov površin. Vanjo je Spar Slovenija vložil 560 milijonov tolarjev. S to prido- bitvijo so odprli tudi nova delovna mesta, saj bo za poslovanje trgovine skrbelo kar 25 zaposlenih delavcev. Izvajalec del je bilo podjetje SGP Pomgrad, ki je v ureditev celotnega nakupovalnega središča na površini več kot 3200 kvadratnih metrov investiralo 800 milijonov tolarjev. Za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela je poskrbelo podjetje SGP Pomgrad Gradnje, ki jih je izvedlo skupaj s podizvajalci. Ob centru bo za kupce na voljo več Ob slovesni otvoritvi je Spar Slovenija namenil milijon tolarjev za nakup dodatne laboratorijske opreme za zdravstveno postajo Beltinci. Ta denar bo zadoščal za nov optični mikroskop, centrifugo in drugo ambulantno opremo. SGP Pomgrad pa je prispeval pol milijona tolatjevza nakup didaktičnega materiala v vzgoj-no-varstvenem zavodu Vrtec Beltinci. Tako bodo otrokom na voljo nove igrače in športni rekviziti, dobili pa bodo tudi leseno uto za shranjevanje igrač, ki jih upo- kot 200 parkirnih mest. Trgovski center je prvi objekt v poslovni coni Granar, kjer je na voljo še 13 parcel, velikih od 1250 do 3929 kvadratnih metrov, namenjenih obrtni, skladiščni in servisni dejavnosti ter splošni in gostinski ponudbi. V novem trgovskem centru bodo kupci našli raznovrstno ponudbo, od oblačil in športne opreme do papirne galanterije. Najzahtevnejši del trgovinske ponudbe pa je sveže blago, čemur namenjajo posebno pozornost. Tu bo bogato založen oddelek sadja in zelenjave, pestra bo ponudba svežega mesa in mesnin ter svežih rib, raznovrstna izbira bo tudi na delikatesnem oddelku, kjer bodo na voljo polpripravljene jedi in različne solate. Kruh in drobno pekovsko pecivo pa bodo v trgovini pekli kar sproti. Poleg tega bodo v nakupovalnem središču še prodajalne z avtomobilskimi deli in opremo ter mobilnimi telefoni. Milan Jerše, foto: N. J. (IZ)BRANO 15. september 2005 - «11 Barometer Stogovci bodo ostali brez šole Vrtec ostane! Občinski svetniki naj bi na zadnji seji sprejeli sklep o ukinitvi šole in vrtca v Stogovcih, toda zalomilo se jim je pri vrtcu Dragan Mešič je mlad podjetnik, po družinski tradiciji znan v gradbeništvu. Toda na tujih evropskih trgih je njegovo podjetje Megras znano kot eden od najkakovostnejših proizvajalcev pritobnic za spajanje cevi. Daniel Verzel, podžupan radgonske občine, sicer Član SDS-a, dokazuje, da na lokalni ravni lahko idejno različni politični tabori uspešno sodelujejo, če so razvojni cilji lokalnega okolja jasno definirani. Nekaterim bi to lahko bil zgled, ne pa ka- Branka Kuzma Smolič, nova direktorica soboškega Zavoda za zaposlovanje, je delodajalcem predstavila razpise, ki jih financira evropski socialni sklad in so namenjeni spodbujanju zaposlovanja žensk in starejših od petdeset let. »Trideset let sem delal v prosveti in vrtcu in vem, s kakšnim trudom smo odpirali vrtce v manjših krajih, zdaj bi jih pa nekdo kar tako ukinjal. Tega ne morem mirno gledati,« je bil odločen svetnik Vinko Rous in veliko prispeval k temu, da svetniki tokrat niso izglasovali ukinitve stogo-vskega vrtca. »Z žalostjo v srcu bom prebral ta sklep. Tudi v Spodnji Ščavnici smo pred leti zaprli šolo, zato vem, kaj to pomeni za kraj, « je povedal gornjeradgonski župan Anton Kampuš, preden je prebral sklep o ukinitvi Podružnične osnovne šole Stogovci pri Osnovni Šoli Apače. V šolskem letu 2005/2006 ostaneta v Stogovcih dva oddelka, in sicer kombinirani oddelek 3. in 4 razreda devetletke in oddelek 4. razreda osemletke s skupno dvajsetimi učenci. V letošnjem šolskem letu niso imeli več vpisa otrok na to šolo, devet otrok iz tega šolskega okoliša pa so starši raje vpisali kar v apaško šolo. Od 1 septembra 2006 dalje v Stogovcih torej ne bo več pouka v stavbi osnovne Šole, kaj bo z objektom, pa zaenkrat še ne vedo Vendar pa svetniki niso tako enoglasno dvignili zelenih listkov ob glasovanju za ukinitev vrtca v Stogovcih. Če velja za šolske otroke, da potrebujejo enake pogoje in možnosti za šolanje, je v vrtcih drugače, skorajda nasprotno. Manjše skupine so lahko prednost za otroke, še posebno, če je objekt tako primeren in lepo urejen, kot je v Stogovcih. V skupini je deset otrok, lahko pa bi jih bilo 16 (nekateri vozijo otroke v druge enote), to pa je povsem primerna vrteška skupina. Za občino bi bilo vsekakor racionalneje, da se organizira otroško varstvo za Apaško polje le Ta čas poteka pouk le v novejšem delu stogo-vske osnovne šole, kije bil zgrajen konec osemdesetih let. Če bi »nekdo« bolje skrbel za šolski objekt, bi morebiti imeli v njej tudi več učencev. Mercator Plese 1 - Murska Soba ta Sobota, 17. september, ob 10.30 uri ZABAVNA PRIREDITEV ČAROBNE BESEDE Stefan Vučak, član državne komisije za izbor ponudnika opreme za soboško porodnišnico, je potem, ko je ugotovil, da ministrstvu primanjkuje dobra petina denarja za nakup opreme, presekal gordijski vozel s ponudbo, da razliko prispeva bolnica sama. Barbara Holcman, študentka v Kanadi, opozarja, da bi šole v Sloveniji morale končati z učenjem na pamet. 03 O J Čira ■ čara, hokus pokus..... Poznate še kakšno čarobno besedo? Če boste z nami, se bomo lahko skupaj naučili pravih čarovniških trikov. Še preden pa postanemo čarovniški mojstri, si bomo izdelali čarovniško palico ter klobuk in že lahko začnemo s čarovnijami. ’j MercatorimjMjšiinstil Vinko Rous: »Nisem bil seznanjen s tem, kaj nameravate. Vedel sem, da se ukinja šola, ne pa tudi vrtec. Več kot trideset let sem delal v vrtcu. Najprej bi se morali pogovarjati s starši, ne pa da boste najprej sprejeli sklep občinskega sveta in se šele nato šli pogovarjat s starši. Če bi se prej pogovorili s starši, morebiti ne bi vozili otrok v Apače. Ni tako preprosto ukiniti institucijo v nekem kraju, Kaj bo z objektom? Se bo ponovila zgodba No-ričkega Vrha, bomo drugo leto razpravljali o ukinitvi vrtca včrešnjevcih...« v enoti v Apačah, toda nihče se ni vprašal, kaj to pomeni za kraj in starše. Vidno presenečeni predlagatelji odloka ukinitve vrtca v Stogovcih so se morali sprijazniti z odločitvijo svetnikov, da vrtca v Stogovcih ne ukinejo. K odločitvi svetnikov so pripomogli Vilijem Žunkovič, Milena Matovič in Vinko Rous. Bernarda B, Peček Razvojni javni sklad Lendava postal upravljal# stanovanj Kurili bi trije Razvojni javni dava je postal <£1'1 novanjskega sklada neprofitnih vanj tudi upravljale , novanjskih blo^ lendavski upram temkojeKomun^ va odpovedala vs ■ ■ ;[ ker je ogrevanje * » * upravljalca, se povedala tudi tej Sklad si je za prevzem potrebna soglasja ■ ■ 9 (z novim upravljate® strinjati več kot valcev bloka) m P° ■ razpis za izvajanje s10 _ vanja. Prispele ki so jih odprli * P komisija pa bo o n lašetateden.W P ir torej kaže, da davi vendarle .'.i|L'- ■ jjjtf Komunala Len vanje odpovedala zar VC vanja sun<>'llr. /Ji? ker občine in ■ ■ " lad Lendava niso da« J plačilo. Toda dolg neprofitnih aliL' jj<1 občinskih stanu' skupnem 10 u’ 'I'1 'n zadnje kurilne sez° ■ , ;■ zadnje kurilne 3,5 milijona tolar^^# dobrih 12 ni Ker leskhdv^ -ini1* secih s sistem2” dolga le-tega^ ^; poldrugi nalij011' LlU mnenj*. stal predvsem1 f^r j J1 sprotne stanovalci v ud vanjih jih je 25,^^^ že uvedli rešitvijo tega m vo naj bi torej uf p kopičenja dolg0 žulite v kino Vse. ktfp b top iti. jb. da iaberete pravi teden! _______________________________________J BRtIPLAČN VSTOPNICA; 30%P0PUS te Kolose) v Mariboru obiščete v vašem tednu, boste ob vsakem nakupu vstopnic1’ ' , brezplačno vstopnico ter kupon za 30% popust pri naslednjem obisku kina, biljarda -h 1)0 PREKMURJE in PRLEKIJA od 16. do 22. septembra UE l enari t, UE Gornja Radgona, UE Murska Sobota, UE Lendava, UE Ljutomer n koriščenje ugodnosti ob nakupu vstopnice predložite osebni dokument (osebna i/k d--, volj trnje ali potni list), več informacij na www.kolosej.si in na blagajni kinocentra Kolosej WSIHIK -15. september 2005 (IZ)BRANO 9 »c Odziv na nedavno odločitev Protikorupcijske komisije Mirko Hanžekovič: “Kot svetnik ne nameravam odstopiti!« Zaradi rojev komarjev postaja neznosno Varovanje pred Barometer r 1,3'pasku tistih, ki komisiji aTf«prečn1anje korupcije ni-s“ Tosial j obrazca o premo-n« stanju, je tudi znani Rejski podjetnik Mirko 7®tkovič, sicer član Občin-Občine Veržej. Kot Uwla< je tu storil izključno iz l^testa ker se po eni strani ’^racija bohoti, po drugi -i srednje veliki pod boriti za golo preživet-'J151 fa nikakor ne bi ho-ubiinski problem. Kot svetnik ne namera-^^opitih je dejal Mirko 11 MESECEM URČEVANJA ZAČNEMO p0% PREJ! Znano je, da je Kosova protikorupcijska komisija zahtevala, da občinskim svetnikom, ki jim do določenega roka niso poslali predpisanih obrazcev o svojem premoženjskem stanju, preneha mandat v občinskem svetu. To se v veržejskem primeru očitno ne bo zgodilo, saj je župan Drago Legen, podobnega mnenja pa so bili tudi drugi svetniki, povedal, da Mirka Hanžekoviča ne bo poklical k odstopu Kot poglavitni razlog je navedel, da je Hanžekovič ves čas svojega mandata v občinskem svetu deloval pošteno in korektno, kar velja tudi za njegovo delovanje v ob činskem odboru za gospodarstvo, zato ni nobenega suma o njegovi morebitni korupciji. »S svojim znanjem, je pomembno prispeval k hitrejšemu razvoju občine Veržej, kar so navsezadnje potrdili tudi volivci, ki so mu na volitvah potrdili že dva mandata v občinskem svetu,« končuje Drago Legen. Milan Jerše P>nce-Lendava uprava te naprej zavlačuje z objavo izbranega L. a ra gradnjo avtocestnega odseka Lendava-Pince. V,:| naj bi se odločila za konzorcij izvajalcev, zbranih T P. Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da naj V r/ Prizadeval razveljaviti razpis, ker je izpadel naju-\ m 1 dampinški) ponudnik Alpinbau skupaj s Ce-Sai) Maribor. CPM, ki je blizu politični opciji \čne’ ' promet, potrebuje velik posel, da reši t kw, b.i so si jih nakopali z nakupom Preven-hi »pokasirall« med 2,5 in 5 milijardami Jerali finančno luknjo. Njihova smola je pač, da so '% pričL?ren dežnik, ki jih je pokrival kot nosilec posla, e razveljavitve razpisa, potem je jasno, da od Vletn . omenjenega odseka pred pomladjo našle- '1 Predpostavke odločno zanikajo in pravijo: »Vaši viri, }1 ;tj., 'z1, llc' da naj bi strokovna komisija, imenovana s skle-'r'a'd d., za vodenje postopka oddaje javnega naročila • ^^benih del na avtocestni trasi Lendava-Pince, izbrala 0 ž, 4t " J in priv ia | operirajo z netočno informacijo. Izbiro Ik i|J 7:'^u oddaje javnih naročil v skladu z Zakonom o jav-d a ’’1 ' Opravi naročnik, ki ga v tem primeru predstavlja . r uprava družbe. Strokovna komisija naročnika Ejhtjjr " rjJ pomoč naročniku, ki za naročnika pripravlja anali-najugodnejših ponudnikov ter vodi postopek 'K / Jr, j 1 ^'^ila ne odloča pa o oddaji del. Naročnik (Dars, d. i,. J lnci'' javnem naročilu še ni opravil izbire bVDr službe Darsa, d. d., so namreč pri preverjanju d v" " /J °ddajo naročila, ki gaje le-ta posredovala upravi u8°tovile nepopolnost analiz v obrazložitvi Jlr4v™- »• uprava Darsa, d. d , naložila strokovni lk,"'0ini službam inženirja ponovno Prevcn“J^^ stanja in odpraviti nejasnosti neskladja v o S* i"l*ek izbi« najugodnejšega ponudnika jev p _ . ^"'ItiiMtlgrMiisje odseka Lendava-Pince v višini 71:10 Odgovorna naloga, ki zahteva sode °van^ kj Mužb naročnika in inženirja ter strokovne komis^ S ti u ?tavile v»ega dela v celoti. Ko bo naročnik prej P ;“hL^ne predloge strokovnih služb in strokovne komis je, °dločil in s tem opravil izbiro izvajalca. L prav ' „ C ‘^o odloča le na podlagi celovito m pravilo g ? * * stanja, ker lahko le odločitve, ki uP°2„0Sti vzdržijo pravno in strokovno presojo p Sl. ^popolnosti m pravilnosti ponudbe «rv«h p^ S । cena edino merilo za ocenitev hC h? d d., bo o oddaji del v tem postopku JSL ^do strokovna komisija in strokovne službe >n J ’ kd°datnem preverjanju vse dokumentacije poj '017 drži vaša tr-.P‘bdri:iluMari' rl K’ 01 prijavilo +r'Uf|.v ^P'*1 P* pa je Rjavil^Podizvajalec r 11 | J u' ■ zaradi kakšnih !■■ dajalec del, ki Cvrtem razpisu, Posel«, kot to na- __________________ J. Votek njimi m javni problem Dokler ne prenašajo kužnih bolezni zgolj nadloga? Ladislav Lipič, načelnik generalštaba Slovenske vojske, ne uspeva pridobivati števila profesionalnih vojakov po zastavljenih načrtih. Najprej so nam življenje zagrenile poplave, za njimi pa roji komarjev. Toda ti niso javni problem vse dotlej, dokler ne nastopi sum, da bodo s pikanjem prenašali kužne bolezni. Te nevarnosti pa sedaj ni. A če so roji komarjev v javnem smislu zgolj nadloga, so za no, na celotnem območju, ne pa samo lokalno,« je povedala mag. Jasna Zver, vodja enote za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo pri murskosoboškem Zavodu za zdravstveno varstvo. Tega pa ne delajo zato, ker ni plačnika storitev. Zatiranje komarjev je namreč samoplačniško. Sicer pa murskosoboški Zavod za zdrav- Pri nas obstajata dve vrsti komarjev Culex in Aedes, ki zalegata v umazanih močvirnatih vodah. Anopheles, kije prenašalec malarije, za razmnoževanje namreč potrebuje bistre čiste vode in ga pri nas ni. V idealnih razmerah, te pa so vlaga, sopara in temperatura nad petnajst stopinj, potrebuje komar za svoj razvoj deset dni, ena samica pa zaredi do tristo potomcev. Piki komarjev lahko povzročijo pri ljudeh s povečano občutljivostjo na mestu pika lokalno alergično reakcijo, drugače pa zaenkrat niso nevarni za zdravje ljudi. vendar ne v vode, kjer so ribe, saj jim to sredstvo škoduje Komarje v letenju pa uničujejo z zamegljevanjem ali škropljenjem, v ta namen pa uporabljajo adulticide. Ti niso škodljivi za ljudi in živali, razen za čebele in ose. Spadajo namreč v skupino priretrinov, kar pomeni, da so izdelani iz naravnih snovi. Ker je uničevanje zaroda veliko dražje od zamegljevanja, se naročniki pogosteje odločajo zgolj za zmanjševanje nadloge, zato so učinki zamegljevanja ob tako množičnem pojavu komarjev, kot ga imamo sedaj, dosti slabši, saj se populacija komarjev zmanjša le za kratek čas. Zamegljevanje in Škropljenje komarjev s posebnimi stroji opravljajo zaposleni na Zavodu in ne z letali, kakor so prepričani nekateri, saj bi bilo to predrago pa tudi ustreznega letala s strojem za zatiranje komarjev ni na razpolago »Sredstva za zamegljevanje lahko Silvo Žižek, direktor družbe Jeruzalem Ormož WS, upa da meja med občinama Ljutomer in Ormož ne bo kamen spotike za razvoj. ljudi veliko več. So ovira za gibanje v naravi in delo na poljih, ljudem, ki živijo na podeželju in ob vodah, pa so močno načeli kakovost bivanja. Toda varovanje pred njimi je prepuščeno posameznikom, kar pomeni, da si s kupovanjem dragih sredstev za odganjanje komarjev ali njihovo zatiranje vsaj v okolici domov življenje naredijo znosnejše. Brez tega je pač težko živeti. »Najučinkoviteje bi bilo, če bi se komarji uničevali sistematič- Priporočilo prebivalcem: okolico bivališč si lahko s pomočjo motornih škropilnic poškropite s preparatom za uničevanje muh, ki ga dobite v semenarnah. V stanovanju lahko uporabljate sredstva za zatiranje ko-maijev v obliki sprejev ali električnih odganjal-cev.stem daje po uporabi sprejev prostore treba dobro prezračiti. Priporočljivo je tudi, da so. okna v stanovanjih odprta tudi ob uporabi električnih vtikačev. Letos je Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota za lendavsko občino pojavnih naročilih opravil Štiri akcije zamegljevanja komarjev, in sicer v mestu Lendava ter v naseljih Dolga vas, Čentiba, Dolina, Pince, Petišovci, Dolnji Lakoš, Gornji Lakoš, Gaberje, Kapca, Hotiza, Brezovec del, del Dolgovaških in Lendavskih goric, Mostje, Genterovci in Radmožand. Občino Lendava je to stalo 4 milijone in 342 tisoč tolarjev. »Pomurske občine bi se morale čim prej dogovoriti glede uporabe učinkovitejših načinov zatiranja, kar je strokovno vprašanje,« so o tem sporočili z Lendave. stveno varstvo storitve zatiranja komarjev že več let opravlja za pomurska zdravilišča in mesto Lendava, kar so letos razširili še na naselja v lendavski občini, kjer so imeli štiri akcije Komarje pa so zatirali tudi ob Bukovniškem jezeru. Najučinkovitejši način zatiranja komarjev |e, da se ustavi njihov ražvoj Sredstvo za uničevanje razvojnih oblik se imenuje larvicid in ga v obliki tablet ali granul mečejo v stoječe vode, OD 15.9. D014.10. PODARIMO 50% VSTOPNE PROVIZIJE dobimo v dveh dneh, težava pa je z larvicidom, ki nam je pošel in ga tudi ni več mogoče dobiti. Če bi naročili velike količine in bi potem stekla proizvodnja, bi ga lahko dobili šele v enem mesecu. Zaradi množice komarjev pa bi bilo priporočljivo uporabljati oba načina zatiranja Ali bo Še kakšno naročilo za zatiranje komarjev, je seveda odvisno od naročnikov, problem pa je v tem, da so predvidena sredstva za to že porabili,« je še povedala Jasna Zver. Rojem komarjev bi torej lahko prišli do živega le s sistematičnim uničevanjem, za kar bi bil potreben dogovor občin o sistematičnem zatiranjem komarjev vsaj s poplavnih in močvirnih območij. Z nadlogo pa seveda lahko opravi le še mraz, česar pa si v želji po topli jeseni nihče ne želi. Majda Horvat o« vlite« 15- »• 2W5 te vMjuai* M. ». 2005 prvič pristopi) k pravem upravIteH «aj«teH0 Ah* h Itewifc pristijm« lija« M . - — »Jk ',ia '¥^emtetekjB9taateiub5O%DAiii,kiwtel.če' £ se jim odpiralo več možnosti in vei 1' Prav zaradi tega pripravljam te delavm1 * g 1? dvsem namen, spodbuditi pri mlad*1' ' O nastopu Imerja Traje Brizanija na romskem taboru v Murski Soboti smo že poročali v eni od prejšnjih številk. Gre za glasbenika in skladatelja, ki ima romske korenine in se je iz Prištine preselil v Ljubljano pred dvajsetimi leti. Morda širšemu krogu poslušalcev ni tako znan, ker pač ne ustvarja komercialne glasbe, je pa zelo cenjen med znanimi slovenskimi glasbeniki. Jazzu, bluesu in drugim zvrstem je sčasoma dodal romske ritme in tako začel iskati svoje korenine. Zadnje čase pa se poleg ustvarjanja glasbe ukvarja rudi z glasbeno pedagogiko in poskuša med drugim na delavnicah motivirati romske otroke za izobraževanje v glasbeni ali kakšni drugi smeri. Gostovanje v Murski Soboti, kjer je imel eno od takšnih delavnic, smo izkoristili in se z njim pogovorili o njegovi glasbi in romskih problemih. Čeprav imate romske korenine, romski ritmi niso bili od začetka v vaši glasbi? Ko sem se v osemdesetih letih preselil v Slovenijo, kjer sem dokončal študij stomatologije in se kasneje vpisal na študij muzikologije, sem najprej igral pop, blues in predvsem jazz. Sodeloval sem z različnimi znanimi slovenskimi glasbeniki, s katerimi sem gostoval po raznih jazz festivalih doma in na tujem. Leta 1996 pa sem poslušal neko romsko kaseto. Takrat se je vse obrnilo. Zavedel sem se svojih korenin in tudi ugotovil, da je ta glasba dobra in bogata. Tako sem začel iz nje jemati motive in jo kombinirati z drugimi glasbenimi zvrstmi. Kmalu zatem je nastal ansambel Amala, s katerim tudi največkrat igram to glasbo tako doma kot na tujem Moram pa povedati, da sam ne vem, kako naj to svojo avtorsko glasbo imenujem. Gre za nekakšno mešanico jazza, rithem&bluesa, soula ipd. Na te različne stile v moji glasbi je verjetno vplivalo tudi različno življenjsko okolje, saj sem na Kosovu živel v okolju, kjer so me obdajale različne nacionalnosti in kulture, prav tako multikulturna pa postaja tudi že Slovenija, kjer živim sedaj. V zadnjih letih pa ni povezano z Horni le glasbeno ustvarjanje, ampak počnete Še nekaj drugega, kar je povezano z njimi? Začel sem pisati knjige in članke o glasbeni pedagogiki. V sodelovanju s Šolskim ministrstvom zadnje časa pripravljam tudi okrogle mize in glasbene delavnice za romske otroke. Na njih se pogovarjamo predvsem o glasbi in izobraževanju. Osnovni namen je predvsem motivacija romskih otrok za izobraževanje na različnih področjih. Vemo, da je izobraževanje zelo pomembno in edini pravi izhod za romsko populacijo. Poleg nekaterih ritmičnih vaj in petja smo se tudi tukaj na delavnici v Murski Soboti z Romi veliko pogovarjali o pomenu izobraževanja. Kot kaže, so potrebne pozitivne motivacije, saj so me poslušali več kot tri ure in na koncu hoteli slišati še več. Z mano sta prišla tudi moja sinova, ki sta lahko dober zgled in motivacija udeležencem delavnice, da lahko tudi otroci z romskimi koreninami nekaj dosežejo v neromskem svetu. Starejši Armando (15 let) igra klavir in je bil pred kratkim drugi na državnem tekmovanju, mlajši Bernardo (12 let) pa je državni prvak v igranju violončela. Eno do vprašanj na delavnici je bilo tudi, ali je v glasbi bolje biti samouk ali izobraženi glasbenik? Vi ste odgovor povezali s simboliko življenja Romo v. Glasbeni samouki so sicer zelo cenjeni in dobri, toda dolgoročno se bo samouk, ki ne obvlada not, prej manje za izobraževanje. Zakaj se ne izobražuje več Ront^1 ‘ ‘ To je neki začarani krog. Predstavlja11 . jji otroka, ki odrašča v romskem n-1"1 niso najboljše. Tukaj mislim na , razmere, kot so hrana, voda ipd, ko<1 ® _ u .j- rk in družbene razmere. Doma ga ni^L'.^eVst1! pomenu izobraževanja. Če pa ž* nekod naleti na slab odziv nerom^' ^jop .. pač otroci zaradi razmer, v katerih ni. Kako naj ima takšen romski ocr0, k^/ Potrebno je, da se tega zavedo tako ■ ^0 p* kalne skupnosti in druge institutih * gajo s sredstvi ali kako drugače. Nekaj Romov se je na deto'***1 za izobraževanje na Romska glasba se danes t tukaj nekateri najdejo tnož^ |( p Nekoč sem rekel: »Ne marajo R j radi.« Romska glasba se danes pr-- L* t Romi lahko tudi tukaj najdejo prilog glasku’ ti jo je treba čim prej. Danes nat®1 vedno več neromskih glasbenik"*■l* Romov odločil za takšno giaM*'11«1 piling ih" pomagati. Treba je razumeti, d« 11 ^^ukf 1^^, v institucija, ki razpolagaš sredsm 1 ^ps1' tujem, jih motiviram in uporabit11 P sbenem svetu. ...C- vestnik 715. september 2005 KULTURA 11 Kultura 2000 ^muiskem akademskem ^»Murski Soboti je predstavitev pnia Evropske unije >2000 in drugih ^nanciranja Nedejavnosti Slavičev večer v Križevcih pri Ljutomeru Izšla Monografija občine Lendava 450 let prevajanja biblije v slovenski jezik J It d di it e H iJ J b o b t s,a Pripr»' 34»*^? razvojna *® Kulturna “t * j ' v Sloveniji. .pM Horvat z Mini-I* Y kulturo ft opisal Enotl,e&a pro-iii dokumenta na kulturnem m- 11 *n predstavil financ-°'>do^e . vud|a Kultur-Miiie 1 Sloveniji, ki "k n h m Zavoda Xn je sprego-V ' Pf<»gramu Kultura 'Vi^^Ealoih razpisih za 'Jrc^ni letni razpis, a tropske dediščin-^'■’torije, razpis za šoti^ ■ stalnih dejavno-"ih kulturnih orga-S j *'T Postavila splet-l> <^w. evrokultura. Prevod biblije je bil za Slovence vedno ne le verski, ampak tudi kulturni in predvsem jezikovni praznik. Vsekakor to velja za naš prvi prevod, ki ga je opravil Jurij Dalmatin leta 1584. Ta dogodek je umestil Slovence med kulturne narode Evrope, saj je dokazal razvitost in vsestransko izrazno zmožnost našega jezika. Kot vsi drugi pa se je skozi stoletja spreminjal tudi slovenski jezik in spremembe so zahtevale tudi nove prevode. V obdobju razsvetljenstva je biblijo znova prevedel janzenist Jurij Japelj, v 19. stoletju je poskrbel za nove prevode ljubljanski škof Wolf, v 20. pa dr. Matija Slavič, izjemna osebnost svojega časa, zadnji pa je slovenski standardni prevod iz leta 1990. Osrednji gost večera, dr. Marjan Peklaj, biblicist in profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, tudi sam prevajalec pri najnovejšem prevodu biblije, je v svojem predavanju označil predvsem Slavičevo prevajalsko delo. Dr. Matija Slavič, duhovnik, predavatelj in rektor na Teološki fakulteti v Ljubljani, je bil vsestransko izobražen človek in poznavalec izvirnih jezikov, v katerih je bila zapisana biblija: hebrejščine, ar-mejščine in grščine V času med obema vojnama se je na svoje delo temeljito pripravljal, tudi tako, da je potoval v svetopisemske dežele ter jih proučil z verskega, arheološkega, geografskega in zgodovinskega stališča. Leta 1939 je izšel prvi zvezek novega prevoda petih Mojzesovih knjig in Jozuetova knjiga, nadaljevanje pa je preprečila vojna. Po vojni je prevajal naprej, čeprav razmere verskemu tisku niso bile naklonjene. Celotno sveto pismo je izšlo v štirih knjigah med letoma 1959-1961. Za lepo izdajo je poskrbel mariborski škof dr. Maksimiljan Držečnik. S skrajšanimi opombami je bil ta prevod prvič ponatisnjen v ekumenski izdaji leta L 974 in nato še večkrat. Dr. Peklaj je povedal marsikaj zanimivega tudi o prevajanju svetega pisma nasploh - zlasti o tem, kako je nastajal slovenski standardni prevod pod vodstvom uglednega strokovnjaka dr. Jožeta Krašovca, pri katerem je sodelovala skupina prevajalcev, delo pa je trajalo 15 let. Razstavo v župnijskem domu je pripravila mag. Francka Kranjc Vrečko, vodja Teološke knjižnice v Mariboru. Tu smo si lahko ogledali faksimile prvega bibličnega besedila v slovenščini, Matejevega evangelija, ki ga je prevedel Primož Trubar, pa seveda Dalmatinovo Biblijo, Japljevo, Wolfovo, mariborsko izdajo in na posebnem mestu knjigo, ki nikoli ni izšla - Uvod v Sveto pismo Stare zaveze, ki ga je dr. Matija Slavič pripravil kot priročnik za študente. In naj ne pozabimo - pri razstavi je sodelovala tudi PISK iz ■ Murske Sobote z deli prekmurskih protestantskih piscev. Na Slavičevem večeru, ki so ga v Križevcih priredili ob svojem občinskem prazniku, se je zbralo precej ljudi, tudi iz kulturnega in političnega življenja, program je povezovala Vera Slavič, sodelovali pa so Še učenci osnovne šole in tamburaška skupina iz Beltince. B. B. L. Monografija kot kažipot do ljudi Ob izidu Monografije občine Lendava, katere izdajo je financirala Občina Lendava, izdalo pa Podjetje za promocijo kulture Franc - Franc, so jo v avli koncertne in gledališke dvorane v Lendavi predstavili uredniki In avtorji besedit Monografija, ki sta jo uredila Franci Just in Feri Lainšček in so jo izdali v Zbirki Monografije, vključuje obsežno predstavitev občine Lendava s poudarkom na njeni zgodovini ter naravnih in kulturnih znamenitostih. Besedila v monografiji so napisana v slovenskem, madžarskem in angleškem jeziku, vključuje pa tudi veliko fotografij znanega fotografa Jožeta Suhadolnika in fotografije iz arhiva Galerije - Muzeja Lendava Predgovor je napisal župan občine Lendava Anton Balažek, ki je poudaril, da »monografija Občine Lendava želi biti kažipot do nas: pokazati želi, kdo smo, od kod prihajamo in kam smo namenjeni S sliko in besedo predstavlja reprezentativne koščke naše preteklosti in sedanjosti. Je povabilo na sprehod po lendavskih ulicah in okoliških krajih, na ogled naših kulturnih in naravnih znamenitosti, naših šport- Monografijo so ob izidu predstavili izdajatelji in avtorji besedil. Dr. Matija Slavič Človek, ki biga zaradi velikega znanja, delavnosti in raznolikih področjih delovanja lahko imenovali renesančnega - to pomeni, daje do konca izrabil vse svoje darove. Rodil se je leta 1877 kmečkim staršem v Bučečovcih. Po osnovnem šolanju v bližnjih Križevcih in nato v Radgoni je nadaljeval na klasični gimnaziji v Mariboru in se nato v tem mestu vpisal na Teološko fakulteto. Po novi maši je šel študirat na Dunaj -kjer se je predal poglobljenemu študiju orientalskih jezikov. Tam je opravil tudi doktorat, nato je nekaj časa deloval v Celju, leta 1910 pa je začel predavati na Teološki fakulteti v Mariboru biblične vede stare zaveze in orientalske jezike. Leta 1920, po prvi vojni, pa je isto delo opravljal na TeploŠki fakulteti v Ljubljani, večkrat tudi kot dekan in prodekan. Pisal je številne strokovne razprave o svojem predmetu in se pripravljal na prevajanje svetega pisma stare zaveze v slovenščino. Prvi del je izšel leta 1939, celotni prevodpa v letih 1959-1961. Na žalost ga ni dočakal, umrl je malo pred tem, leta 1958. Drugo veliko dejanje, po katerem ostaja v spominu naroda, je bilo sodelovanje na pariški mirovni konferenci leta 1919- Kot izvedenec za Prekmurje je s svojim vsestranskim poznavanjem problema bistveno pripomogel, da se je Prekmutje lahko priključilo svoji matični domovini. Po osvoboditvi leta 1945 se je za nekaj let umaknil v tujino, ker so ga nove oblasti hotele zapreti zaradi domnevnega sodelovanja z Italijani, in to kljub njegovim očitnim zgodovinskim zaslugam. Leta 1948 seje vrnil in spet prevzel delo predavatelja na ljubljanski Teološki fakulteti. Vse do smrti je bil malo zamolčan, a nikakor ne pozabljen. jini,voaJa ^u|tume stič-, ^’overiiii k^Hih^1'1 formacije o ■.’> &ramih EU za k k J। lh,re- Kultura entletni (traja do ., ' k sP°dbuja ,med evropskimi k '*■’91 fo ’ lem /o., ^ega kulturnega J od leta 7nau ^nrtJ pj irc 1>f odstotka V'le Ham' ^n C tramu le Pto-* >^000. pr°8rama ^Prestolnica /1 'e znano, d^>dek Ev-J3'1« kulture ll "kupu| s traciia splet-SE111 k uirUn,Ct'’ itc' w' Slu mene- or^, ki ši* dnevno ^P1-\Xai ™ sodelo->1 ^evanje doma T. K„ too T. K. Izšla je knjiga o življenju dr. Antona Trstenjaka Napisala in predstavila jo je Cilka Dimeč - Žerdin V avli OŠ G. Radgona je potekala predstavitev knjige Oj, hišica očetova, ki jo Je napisala Cilka Dimeč - Žerdin iz Gornje Radgone. To je prva knjiga, ki na poljuben način opisuje življenje in delo slovenskega znanstvenika, teologa, filozofa, psihologa in antropologa dr. Antona Trstenjaka. Predstavitev že devete knjige avtorice Cilke Dimeč - Žerdin, ki je potekala pred številnim občinstvom, je vodita Marija Šedivy, krajše tekste iz knjige pa je prebirala Alenka Regoršek Knjiga, v kateri je zbranega m predstavljenega veliko gradiva iz življenja dr Antona Trstenjaka, okolice, kjer je živel, in iz stikov s prijatelji ter še mnogo kaj, je popestrena s številnimi fotografijami. Naslov knjige Oj, hišica očetova, je povzet po Trstenjakovi družinski kroniki, ki jo je pisal pri 21 letih in ji je dal naslov Oj, hišica očetova, Bog te živi. Knjiga je dragocen o-kument o življenju dr. Antona r-stenjaka in krajih, od koder izhaja Kot je v predstavitvi povedala avtorica knjige, izdala jo je v samozaložbi, si je dr. Anton Trstenjak, ki je bil rojen 8. januarja 1906. leta v Rodmošcih, to tudi zaslužil. Dela se je lotila tudi zato, ker že nekaj let živi v Rodmošcih, le nekaj sto metrov od Trstenjakove rojstne hiše. Na platnicah knjige je avtorica zapisala: »Gospod doktor! Tudi pričujoča knjižica odstira del vašega življenja, tisti del, o katerem niste radi govorili. Naj vas v drobnih niansah in prisrčnih podrobnostih spoznajo ljudje, ki so nadvse uživali ob branju vaših najbolj dragocenih knjig - o človeku, o njegovih stiskah, željah, ljubeznih padcih in vzponih. I udi vi ste bili v svojem najglobljem bistvu eden od teh ljudi.« Večji del knjige prinaša zgodovinsko gradivo, ki ga je avtorica zbrala z velikim trudom Zadnji del knjige pa je namenila izpovedim nekaterih, ki so se v življenju srečavali s Trstenjakom in ob tem doživeli kaj zanimivega. Tako so v njej svoje spomine zapisali: nekdanji Naslovna stran knjige Cilke Dimeč -Žerdin Oj, hišica očetova. Foto: L Kr. radgonski župnik monsgr. Franc Puncer, Andrej Zrim, do nedavnega župnik v Gornji Radgoni, hčerka dr. Janka Šlebingerja Vera Marentič, Nada Novak Brejc, mag. Milan Lovrenčič, slikar Lojze Veberič in Ludvik Kramberger. Njihova pričevanja o srečanju z njim so prav tako dragocen dokument časa iz Trstenjakovega življenja. L Kr. nih in etnografskih prireditev, na sproščen oddih v naših zdraviliščih in navsezadnje tudi k intenzivnemu vključevanju v naše okolje. Je povabilo, da postanete del naše zgodbe.« V nadaljevanju monografije je dr. Lajos Bence napisal besedilo Mesto v objemu meja, kjer je povezal preteklost s sedanjostjo mesta, dr. Laszlo Goncz je zgodovinsko predstavitev naslovil Čas Lendave, Tanja Šimonka in dr. Lajos Bence sta napisala besedilo z naslovom Duh Lendave, kjer je predstavljen duhovni razvoj občine skozi zgodovino. V sklopu besedil Utrip Lendave pa so predstavljeni kulturne in naravne znamenitosti, kot so grad, kapela sv. Trojice, sinagoga, postilla, mrtvice, spidvej v Lendavi, vinogradništvo in drugo, kar postavlja občino v poseben položaj Avtorji teh tekstov so dr. Lajos Bence, Boštjan Hac, Alenka Galič, dr Laszlo Goncz, Ivan Koncut, Sonja Kreslin, Tanja Šimonka in Rozalija Vajdič. Monografijo končujejo predstavitveni teksti s skupnim naslovom Okolica Lendave, katerih avtor je dr. Laszlo Goncz, v njej pa so predstavljeni vsi kraji v okolici Lendave - Pince, Lendavske Gorice, Gente-rovci, Kapca in drugi. Za prevode so poskrbeli Andreja Kovač, Marijana Sukič, Liana Mihelič in Gabriella Gaal, za oblikovanje monografije pa akademski slikar Ignac Meden. Ob predstavitvi monografije je urednik Franci Just povedal, da so se truditi celovito predstaviti občino. Večina takih celovitih predstavitev v knjižni obliki v Pomurju je nastala pred dvajsetimi m tridesetimi leti, od takrat pa se je precej spremenilo. Ko so monografijo občine Lendave pripravljali, se je zelo jasno pokazalo, da ima občina Lendava svojo razvojno vizijo in da v okvir le-te spada tudi ustrezna promocija občine. To jih je pri pripravljanju monografije zavezalo, da pripravijo vsebinsko tehtno in duhovno privlačno monografijo. Vsi, ki so sodelovali, so se trudili, da bi knjiga res naletela na dober odziv tistih, ki jo bodo vzeli v roke, saj dokazuje, da imajo gostom v občini Lendava pokazati in ponuditi res veliko zanimivega. Trudili pa so se, da bi imela monografija tudi neko globljo, duhovno dimenzijo, da na novo oblikujejo videnje preteklosti in prepoznavajo vrednote. Med zanimivimi spoznanji so potreba po prepoznavanju bogate meščanske tradicije Lendave, opredelitev multikulturnosti kot dragocenosti in vrednosti ter razvojna paradigma, ki v ospredje postavlja trajnostni razvoj in človeka. J, Ga. Retrospektivna razstava likovne kolonije Lindart V novi razstavni galeriji, ki so jo uredili v podstrešnih prostorih lendavskega gradu, so odprli retrospektivno razstavo mladinskih mednarodnih likovnih kolonij Lindart. Razstavo je odprla in predstavila umetnostna zgodovinarka Tanja Šimonka Ljubitelji likovne umetnosti si tako lahko v zanimivem ambientu podstrešnih prostorov, kjer je bilo doslej skladišče, ogledajo dela, ki so nastala v desetih letih na desetih mednarodnih likovnih kolonijah Lindart, kjer so sodelovali dijaki likovnih šol in študentje likovnih akademij iz Slovenije in tujine. Dubravko Baumgartner, ki je razstavo organiziral, je povedal, da so z ureditvijo podstrešja dobili zanimiv razstavni prostor, saj je konstrukcija podstrešja iz 18. stoletja. Veliko del pri ureditvi prostorov so naredili sami, zahtevnejša dela pa so naredili strokovnjaki. Na prvi razstavi so tako predstavili likovno ustvarjalnost mladih likovnikov, med katerimi so mnogi v preteklih letih že diplomirali na likovnih akademijah Na kolonije, ki so trajale po deset dni, so prihajali mladi iz Madžarske, Avstrije, Italije, Slovaške, Hrvaške in Slovenije, ki so ustvarjali pod mentorskim vodstvom akademskih slikarjev, kot so Zlatko Gnezda, Zoltan Gabor, Suzana Kiraly Moss, Dime Temkov in drugi. j. Ga, 12 INTERVJU 15. september 2005-VESTNIK Pogovor z Borutom Mehom, predsednikom uprave Mure, ob 80-letnici družbe Mura ostaja vpeta v domače okolje Z novimi pristopi do doseganja višje dodane vrednosti Mura praznuje letos častitljiv jubilej, 8l)-]etni-co delovanja. Podjetje je v svoji dolgoletni zgodovini doživljalo vzpone in padce, vendar se mu je tudi zaradi trdoživosti uspelo ohraniti. Mura je začetek tranzicije dobro prestala, pred najhujšo preizkušnjo pa se je znašla na prehodu tisočletja, ko je njena usoda visela na nitki. S programom prestrukturiranja, ki ga je takratno in sedanje vodstvo pripravilo v sodelovanju z državo, so v Muri začrtali novo razvojno strategijo, ki naj bi družbi zagotovila mesto med sodobnimi in modnimi evropskimi podjetji. O izvajanju zastavljenih programskih ciljev in aktualnih razmerah smo se pogovarjali s predsednikom Murine uprave Borutom Mehom. Vsak program se pripravlja ob nekih predpostavkah Ko smo v Muri delali program prestrukturiranja, začelo ga je že prejšnje vodstvo, nismo predvidevali, da se bo recesija, ki je bila takrat v Nemčiji, ki je naš glavni partner, nadaljevala ali celo zaostrovala. Takrat prav tako nismo predvidevali, da bo globalizacija tudi na področju tekstilne in oblačilne industrije tako hitra. Na vprašanje, ali prestrukturiranje poteka po načrtu, lahko odgovorim, da aktivnosti tečejo po programu, vendar je program potreben prenove in v njem je treba upoštevati spremenjene razmere. Zato smo v Muri pripravili strategijo razvoja do leta 2015, ki jo je nadzorni svet že obravnaval na dveh sejah, dokončno pa naj bi jo potrdil oktobra Strategija v bistvu dopolnjuje program prestrukturiranja, predvsem pa pospešuje izvajanje temeljnih elementov, ki smo si jih zadali S programom prestrukturiranja, Pri tem mislim predvsem na preoblikovanje čiste proizvodnje v obvladovanje proizvodnega inženiringa in še agresivnejši nastop z lastnimi blagovnimi znamkami na ciljnih trgih, ki so v srednji in jugovzhodni Evropi Spogledujemo se tudi z zahodno Evropo, saj v tej močni konkurenci naši poslovni partnerji niso več tako občutljivi, če z lastnimi blagovnimi znamkami nastopamo na njihovih trgih. Program prestrukturiranja jefinančno podprla tudi drža va. Bi Mura brez te pomoči preživela? Upam reči, da Mura brez te pomoči ne bi preživela. Preživela bi le, če bi imele banke razumevanje in bi ta vir, ki ga je dala država, nadomestile z dolgoročnimi krediti po izredno ugodnih pogojih in z določenim moratorijem. Bi pomoč države dala boljše rezultate, če bi prišla pravočasno, saj vemo, da je prihajala s Časovnimi odlogi? Brez dvoma bi bilo ugodneje, če bi prej zagotovili tekočo likvidnost podjetja. Je pa slovenska vlada s to pomočjo pokazala razumevanje do Mure in Pomurja. Od aprila spremljamo tudi poslovanje Mure EHM in ta je imela do konca julija okoli 600 milijonov tolarjev prihodkov in v tem času je ustvarila 42 milijonov tolarjev dobička. S tem se potrjuje pravilnost odločitve, da smo šli v njeno ustanovitev. Ta dobiček pa je treba seveda gledati v sklopu konsolidiranih rezultatov poslovanja Mure kot skupine. Bi v teh treh letih vašega dela v Muri lahko poudarili aktivnosti, ki so dale najboljše rezultate? Bolj sem zadovoljen z dosežki oziroma z usmerjenim razvojem dogodkov v proizvodnji kot pri lastnih blagovnih znamkah Zdi se mi, da smo ključne elemente projekta vitke proizvodnje uspeli realizirati. V mislih imam obvladovanje kompleksnosti proizvodnje, saj smo v tako velikem sistemu, kot je Mura, sposobni izdelati relativno majhne serije zahtevnih izdelkov v času, za katerega se dogovorimo s partnerjem. Drugo je prehod na eno izmeno, ki omogoča večjo prilagodljivost v našem izredno sezonskem poslu. Zelo pomembno se mi zdi tudi to, da smo uspeli najti skupni jezik s svetom delavcev in sindikatom, saj vsako leto podpišemo dogovor o izvajanju socialne politike oziroma zagotavljanju socialnega miru v podjetju, saj brez tega Mura ne more obstati. S tem tudi sindikat in svet delavcev kažeta svojo zrelost. Pozitivne učinke daje tudi odločitev, da smo šli v dogovoru s partnerji, Escado in Renejem Lezardom, v ustanovitev novih obratov, s čimer nismo le dolgoročno zagotovili dela tem delavcem, pač pa smo tudi Muri zagotovili dolgoročne pogodbe $ tema dvema partnerjema, in to za večje količine, kot smo jih proizvajali zanju dotlej. Na področju blagovnih znamk smo dosegli premike, smo jih profilirali in se uidi poenotili, katere blagovne znamke bomo proizvajali, vendar so rasti na tem področju počasnejše od načrtovanih. Vzrok je v vedno hujši konkurenci, saj sem prepričan, da je prav na področju oblačil trg najbolj odprt in je zato izredno težko uspeti. Muri s svojo kakovostjo to uspeva, v prihodnje pa bo treba pokazati še več tržne žilavosti, zagnanosti, predvsem pa inovativnosti v pristopu do trga in vsakega potrošnika posebej. Vsaka poslovna odločitev je seveda po svoje tvegana. Ste v tem času morda naredili kakšno napako, kije zdaj ne bi ponovili? Tudi napak je bilo prav gotovo veliko, vse odločitve niso bile dobre. Ne morem si odpustiti, da se takoj na začetku nisem bistveno bolj posvetil naši družbi v Beogradu. Tudi kadrovska rešitev, ki smo jo z zamenjavo vodje naredili, ni bila najboljša. Seveda zdaj razmere saniramo, žal pa mi je. da se tega nismo lotili prej. Po moji oceni in oceni uprave smo takrat pač imeli veliko zahtevnejše naloge, Dokončanje dogovora s stečajnim upraviteljem Westmura ni bilo enostavno in to nam je v tistem prvem letu vzelo ogromno Časa. Vendar to ne more biti opravičilo, da smo pozabili na družbo v Beogradu. Računam, da bomo letos razmere v Beogradu dokončno razčistili in v letu 2006 bomo lahko začeli na povsem novih osnovah. Ena od prednostnih nalog prestrukturiranja je bila povečanje deleža prihodkov od lastnih blagovnih znamk in zmanjšanje klasičnih dodelavnih poslov. Sami ste ugotovili, da tu zaostajate za načrti? Če bi ocenjevali trende, bi ugotovili, da lastne blagovne znamke rastejo, dodelavni posli pa padajo, tudi na račun zmanjšanja števila zaposlenih za 1.060 v tem obdobju. Vendar blagovne znamke ne rastejo v skladu z našimi pričakovanji. Vzroke za to je delno treba iskati tudi znotraj, pogrešam živahnost in inovativne) si pristop. Je pa res, da si Mura zaradi omejenih finančnih sredstev ne more privoščiti kakšnih posebnih tržnih akcij, predvsem ne na novih trgih, kamor bi lahko vstopali V tem času smo stopili na ruski trg in rezultati so dobri, podobno je na poljskem trgu, računali pa smo, da bomo več naredili na avstrijskem in nizozemskem trgu. Osnovni problem pri tem pa je, da nimamo dovolj sredstev za propagando. Brez velikega vložka v promocijo na teh trgih ni rezultatov. S tako skromnimi sredstvi kot na poljskem trgu na nizozemskem ni možno uspeti. Ima Mura preveč, premalo ali ravno dovolj blagovnih znamk? Tu pravila ni. Mi smo šli prav zaradi prej navedenih problemov tržne promocije v sistem monobrandinga in uporabljamo blagovno znamko Mura s podznamka-mi, Želimo, da nas ljudje poznajo kot Muro. Multibran-dinga si iz finančnih razlogov ne moremo privoščiti. Mura svoje izdelke prodaja kupcu, ki je relativno dobro situiran, ki je zahteven, želi biti modno in kvalitetno, ne pa trendovsko oblečen. S tem motom prepletamo našo blagovno znamko Mura in v okviru nje nastajajo podznamke, s katerimi skušamo nekoliko diferencirati posamezni nivo izdelave in materialov Mura kljub vsemu še nekaj časa ne bo mogla brez dodelavnih poslov, vendar tudi tu iščete višje oblike sodelovanja s tujimi partnerji. Čisti lohn za nikogar ni prihodnost, zato iščemo višje oblike sodelovanja. Z višjimi oblikami sodelo- Ko sem prišel v Muro, je naša finna Trendline v Nemčiji večino svojih oblačil šivala na Slovaškem. Zdaj vse plašče in jakne, ki jih prodajo, šivajo v Sloveniji. To je firma, ki je v stoodstotni lasti Mure, zaposluje 39 ljudi ter naredi letno več kot 110 tisoč plaščev in jaken, stem da pri njih nastane kreacija, vse drugo naredimo pri nas. Firma ima 13 milijonov evrov prihodkov letno in pri njej se kaže usmeritev v modno podjetje. Trendline je v bistvu že modno podjetje in po tem vzoru smo šli tudi v ustanovitev družbe EHM. vanja lahko dosežemo tudi višjo dodano vrednost. Z našimi partnerji smo te višje oblike sodelovanja že začeli izvajati. Z njimi smo računalniško povezani, za nekatere od njih izdelujemo prototipe, izdelujemo tudi kolekcijske modele in tudi nekatere zahtevnejše operacije zan je se izvajajo pri nas. Naša težnja je, da bi čim več tega strokovnega modelarskega, profesionalnega krojaškega dela, vključno s prikrojevanjem, opravili pri nas, čim več Šivanja pa bi prenesli na druge izvajalce Prve take poizkuse že delamo in so se dobro obnesli. S katero tujo firmo ste dosegli najvišji nivo sodelovanja? Prav gotovo je med njimi treba omeniti firmo Boss. Pri nas za njega že izdelujemo nekatere kolekcije, kar pomeni, da s tem prodajamo tudi delo naših modelarjev, pri čemer je dodana vrednost bistveno višja, zanj pa opravljamo tudi dela v zvezi s prikrojevanjem. S kakšnim namenom je bila ustanovljena družba EHM, Evropska hiša mode? V vodstvu smo ocenili, da je prestrukturiranje pri lastnih blagovnih znamkah prepočasno, zato mu je treba dati nov zagon, Ugotovili smo tudi, da je bil prejšnji profitni center za marketing preveč podrejen proizvodnemu delu, hkrati pa smo se ozrli še po tujini in videli, kako tam delajo modna podjetja. Nismo želeli, da je profitni center za marketing podaljšek proizvodnje, pač pa smo želeli, da postane modno podjetje. Zato pa je potrebno samostojno podjetje in ustanovili smo družbo EHM, ki smo jo tudi prostorsko zaokrožili in nanjo prenesli kompletno prodajno mrežo Princip dela z Muro EHM je podoben kot s Trendiineom, saj Mura zanjo opravlja posel izdelave oblačil lastnih blagovnih znamk na podlagi pogodbe. Mura v bistvu za EHM opravlja dodelavne posle. Kakšen je odnos EHM z drugimi odvisnimi družbami, ki jih ima Mura v Beogradu in Zagrebu? Naš cilj je, da bi bila vsa proizvodnja Mure v eni izmeni, saj bi si js tem zagotovili potrebno fleksibilnost za sezono. Vprašanje je le, kdaj 8e bo to realiziralo. Mislim, da ne prej kot v treh letih, saj zdaj še od 35 do 40 odstotkov zaposlenih dela v dveh izmenah. Ne bi bilo normalno, da bi Mura, d. d., ko1 *** EHM vplivala na poslovno politiko firm v Beogradu, saj sta to podjetji, ki sta odgovorni3 FJ dajo lastnih blagovnih znamk. Zato smo z M* , in z vsakim od teh podjetij naredili tripartita : • be in določili, da ju v imenu Mure, d .d., upri1'J EHM. Kompletno upravljanje lastnih blago' "-je zdaj v pristojnosti Mure EHM, lastnik Ns‘u' znamk pa še naprej ostaja Mura, d. d. Mura dolgo ni imela lastne prodajne ■ pa jo v zadnjem času zelo intenzivno si Mura ima zdaj že 62 prodajnih mest. Pre‘! sem bil na Poljskem in prijetno me je preše« , ima Mura v uglednih nakupovalnih «5®^1 firme Royal Colection ugledno mesto me-1 °*' svetovnimi firmami. Murino prodajno označeno podobno kot v naših prodajalna1 p je naša težnja. Ne želimo, da bi imeli v la«1 mesta, želimo pa, da jih obvladujem0 in ,la dajna mesta, kjer se prodaja Mura. Verjem0 je od pomanjkljivosti razvojne politike vetdesetih letih, ko so bili na voljo viri, uh"1« širila prodajne mreže, saj je takrat že bito m titi, da se bo obstoječi sistem prodaje v vw<■' cah končal. Kakšni so rezultati tekočega poslovi\ Po sedemmesečnih podatkih smo s prot li 8,6 milijarde tolarjev prihodkov. Sev«*F mesecih še vedno izguba, ki je tudi sezon" zadovoljni, da smo junija ustvarili 84 nnW° lija 62 milijonov tolarjev dobička, kar j«' enakem lanskem obdobju. Pomeni, da so h sezone kapacitete zasedene, kar navs«*-tudi izkoriščenost delovnega časa, ki )e 11 lanskem letu. Se pa še vedno srečujemo s bolniških izostankov, sa j je bil vsak Jd2' al* dmih mesecih vsak mesec v povprečju J J _ < niškem dopustu. Je pa tudi to manj kot t®11 Šali bolniški izostanki 17 ur na mesec ..f ‘ Od 8,6 milijarde prihodkov je bilo ® o-larjev izvoza, kar potrjuje, da je Muriu",' j nanjih trgih. Je pa dejstvo, da gre to,dai odstotkov Murinih prihodkov, kar ' vedno prevladujejo dodelavni posli- S P’ jp/1 stnih blagovnih znamk, kjer je vkljub -Trendline, imamo zasedenih 16,3 prihodki od njihove prodaje pa znašaj0 Naš cilj je, da do konca leta 2006 več ■'4 ‘f -uj kapacitet zapolnimo s proizvodnjo ' znamk, delež prihodkov od njih pa °1 l' stotkov vseh prihodkov. b Mura letos praznuje 80 let. I f***"'' y V* t' okolje, v katerem je delovala, tudi zdaj, kar navsezadnje doka-dejanji. V skladu z možnostmi smo vseM ’£ da živimo v Pomurju, da delajo v Mu p. । -T zato naj bi se tu tudi dobro počutili ' .- da se jubileja ustrezno spomnim0 F „ mačem okolju. Iz teh razlogov smo se '• cijo knjig PISK, podoben namen je,tn' J dr, Šiftarjevi fundaciji in tudi razita' J Mure, ki bo na ogled v soboškem gr* ni lovanje z okoljem. Mura pa tudinl.' Športa, in če smo pokrovitelji < ,n^rrJ;i s smo se odločili, da podpremo tudi e •" kije na tem območju najbolj ^<1 pokrovitelji novega nogometnega Ludvik ' VESTNIK 715. september 2005 KMETIJSTVO 13 j :;da zaradi divjadi iz leta v leto večja Divjad prihaja v naselja kradi škode, ki jo povzroča divjad, se vedno več kmetijskih zemljišč zarašča 7^del vsakdanjosti, Jele Win divji prašiči so se tu _*°rJz.mnnii|t, da njihove I skorajda ni mo-I Lovci sicer I nacrt odstrela 1 W-ikjo, divjad pasena-I množi. Ker os- ^■»■ivK«mlje obtne- I t>aTdl kode, ki jo povzro-I “Vdelane in se I tj'3 "M* prašiči in jele-I P0 l‘rano v no' l ^*sl<^)irKkega, celo v na-kmetovanja so na Go- 1 eiiL hribovit teren in | rt'"11 ”. ■* So Pod jetnikov in posameznikov za i” ter za 11 tu/iH 'X P°^icno dejavnost Prav gotovo je dejstvo, r I ' '' --'ii * ■ * Preteklosti kmetijstvo reševalo nezaposle-1 ' vil _ samozaposlenih kmetov, ki si tako zago- stara leta, skrb zbujajoče. Franci Klemenčič Ha Šafarskem so se zbrali rejci drobnice iz Pomurja Kulinarična razstava dobrot Na Šafarskem so se obiskovalcem predstavili rejci drobnice iz Pomurja i različnimi izdelki iz mleka in mesa drobnice. Kompan z Oddelka za zootehniko, svetovno priznan strokovnjak na področju reje drobnice. Na predavanju so bile predstavljene številne pasme ovac in koz Govorili so tudi o usklajevanju z uredbami Evropske unije, o rejskem programu, sistemu zakonodaje in nadzoru rejskih organizacij, o kriterijih tega nadzora in o smereh razvijanja v ekološko kmetovanje, ohranjanje in varovanje okolja. Predavanje so sklenili s slavnostno podelitvijo nagrad in priznanj Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS za najboljše reje koz in ovac, ki jih je rejcem razdelila generalna direktorica direktorata za varno hrano mag Bety Breznik. Po predavanju so člani ZDRDS goste sejma na razstavnem prostoru drobnice pogostili z odlično jagnjetino, domačim kozjim in ovčjim sirom ter okusnim domačim vinom. S. K. Posledice poplav v gomjeradgonski občini Le dvanajst prijav škode Komisija za ugotavljanje škode ob elementarnih nesrečah Občine Gornja Radgona je v minulem tednu sprejemala vloge za prijavo škode, ki je nastala na kmetijskih površinah, rastlinah in živalih med 21. in 23. avgustom na območju občine. Komisija je v roku prejela le dvanajst vlog, ki se v glavnem nanašajo na nastalo škodo na traviščih, pri bučah in v enem primeru na koruzi. Zbrane zahtevke je komisija za ugotavljanje škode ob elementarnih nesrečah posredovala ustrezni regijski komisiji, ki bo nato posredovala podatke ustrezni državni komisiji. Sicer pa je nastalo po zadnjih podatkih v gomjeradgonski občini med 21. in 23- avgustom še na lokalnih cestah za 27,3 milijona tolarjev škode, na stavbah za 6,1 milijona in na drugih objektih še za 616.000 tolarjev. Franci Klemenčič V organizaciji Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, Društva rejcev drobnice Pomurja in občine Raz-križje je potekal na domačiji Nade in Jožeta Mužiniča na Šafarskem dan rejcev drobnice Pomurja. Cilj društva je, približati ljudem dobrote iz mesa in mleka drobnice, pospešiti njihovo porabo ter povečati rejo drobnice ln zmanjšati zaraščenost pomurskega podeželja. Ob tej priložnosti so pripravile svetovalke za dom, družino in dopolnilne dejavnosti pod mentorstvom Zdenke Tompa pri KGZ Murska Sobota ob sodelovanju članov in članic Društva rejcev drobnice Pomurja bogato kulinarično razstavo dobrot iz drobnice. Lepo pripravljena in aranžirana razstava, kjer je bilo na ogled veliko različnih izdelkov iz mleka in sira, je vzbudila pri obiskovalcih veliko zanimanja. Jože Žerdin VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. C, UL 13, Mareka Sabol« 14 IZ NAŠIH KRAJEV 15. september 2005 - <60 I Skuhali najboljšo juho Kljub dežju in odpovedi Radgonske noči so v okviru te prireditve izvedli tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe. Ekip je bilo sicer nekoliko manj kot v prejšnjih, »normalnih« letih, strokovna komisija, ki jo je vodil znani kuhar Sebastjan Žitnik iz Radenec (zraven sta bila še Emil Šmid iz Rihtarovec in Tomaž Pučko iz Gornje Radgone), pa je imela kljub vsemu težavno delo z ocenjevanjem. Na koncu se je izkazalo, daje zmagala ekipa Trend Cafe (Marko Mastinšek & Darko Felkar), na 2. mesto seje ponovno uvrstila ekipa Reflex (Evgen Podlesek, Marjan Hamler in Rudi Hajdinjak) iz Gornje Radgone, na 3. mesto pa ekipa Sallon Jahač (Irena in Darko First) z Janševega Vrha itd. 0. B, Rekonstrukcija ceste v Borečih V Borečih (občina Križevci pri Ljutomeru) končujejo dokaj obsežna dela pri urejanju komunalne infrastrukture. Tako so rekonstruirali In obnovili cestišče, vodovod, cestno razsvetljavo in kabelsko razdelilni sistem ter zgradili pločnik v dolžini 1560 metrov. Konec del je predviden v jesenskih mesecih, ko bo končan dovoz zemlje s trase avtoceste Vučja vas-Cogetinci, Gradijo tudi pločnik okrog kapele v Borečih, z gradnjo pa bodo nadaljevali do križišča v Kijučarovcih. Naložbo financirajo Družba za avtoceste in delno Občina Križevci, vrednost pa je ocenjena na okoli 200 milijonov tolarjev. Občina Križevci prevzema stroške odkupa zemljišč, geodetske meritve in delno stroške cestne razsvetljave ob državni cesti. J. Ž, Na kmetiji Horvatovih V dolini Fokovec nas je z odprtimi rokami sprejela prijetna družina Horvat z dolgoletno tradicijo kmetovanja. Najprej nas je na dvorišče z velikim nasmehotn povabila 3-letna Ksenija, njeno mamo Eriko in očeta Jožeta, babico Olgo in deda Aleksandra pa smo našli pri opravilih v hlevu. Ukvarjajo se s poljedelstvom in živinorejo, saj imajo dvajset glav goveda. Horvatovi so bili v preteklosti posestniki, ki so celo zaposlovali hlapce in dekle. Poleg krav so imeli takrat na kmetiji še junce in konje. Njihovi predniki pa so se ukvarjali tudi z lončarstvom, ker je zemlja naokrog tudi ilovnata. Poleg je namreč potok, ki so ga nekoč usmerili čez tristo metrov dolg izkop in vodo speljali na mlinsko kolo. Danes mlin ni več ohranjen. Ko nam je družina postregla z domačim vinom, so nam opisati, kako so nekoč želi in mlatili. Žito so poželi s srpi, ga spravili v snopiče, naredili križe in ga prepeljali s konji ali kravami do mlatilnice na traktorski ali še prej na parni pogon. Pokazali pa so nam tri evangeličanske cerkvene pesmarice neprecenljive vrednosti, vse iz obdobja okrog leta 1900 in s prav posebno filigransko izdelavo platnic ter napisanimi v prekmurščini. Horvatovi skrbno zbirajo svojo dediščino in poleg pesmaric tudi druge ohranjene častitljive dokumente preteklosti dajo na vpogled in preslikavo tamkajšnjemu društvu BRV. S. K. Vas Fokovci skozi čas Društvo BRV skrbno ohranja dediščino Fokovcev Na rodovitnih pobočjih razpotegnjenih slemen gričev se v območju Krajinskega parka Goričko na 603 hektarjih razteza izjemno lepo vzdrževana vas Fokovci, sestavljena iz osmih zaselkov. V listinah je bila leta 1340 prvič omenjena kot Fel-seulak. Skozi čas je imela še več imen, kar je odsev tega, da so vasico, danes z okrog 220 prebivalci, bistveno preoblikovali politični režimi, vrsta soobstoječih konfesij in predvsem posamezni prebivalci, katerih povsem praktične potrebe so zahtevale iznajdljivost pri iskanju načinov za preživetje in zaslužek. Zgodovina se skriva na podstrešju Pogovarjali smo se s Tihomirjem Kržankom, aktivnim članom društva BRV, ki ob strokovni in sploh angažirani pomoči drugih članov že sedem let ljubiteljsko zbira, vešče arhivira in skrbno sestavlja starodavna gradiva v zgodbo življenja posameznih občanov, ki so sooblikovali podobo vasi. Pomembno vlogo v hitrem razvoju vasi je imela judovska skupnost. Leta 1880 je bilo 22 prebivalcev Judov. Društvo za promocijo in napredek Goričkega BRV, ustanovljeno leta 2000, je pripravilo že tri velike razstave o Fokovcih z izbranimi fotografijami, dokumenti in predmeti muzejske vrednosti, zbralo določene in-serte v kvalitetni dokumentarni film in letos ob 80. obletnici us- tanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Fokovci izdalo odlično obdelano brošuro s številnimi zgodovinskimi podatki in zanimivostmi Bogat arhiv društva BRV še vnaprej vneto dopolnjujejo novi primerki, ki jih domačini hranijo na podstrešjih, v kleteh in starih družinskih albumih. Tihomir Kržanko pravi, da je na sprehodu na oddaljenem hribu odkril razpadajočo hišo in v njej naletel na nepričakovan zaklad za zbiratelje starin, na kupe dobro ohranjenih starih listin, dokumentov in pisem Po elementarnem kon-zervatorskem delu in ob natančni proučitvi njihove vsebine jih predano sestavlja v mozaik življenja: pripadali so Adolfu Len-gerju, konjaču, po domače »ptiču«. Izjemno je, da ga je iz drugega vira našel tudi na fotografijah, tako da imajo papirji sedaj zraven tudi podobo. Med številnimi dokumenti je mogoče najti Lengerjevo prošnjo za pridobitev koncesije za mrhovišče in obrt, dovolilnice za lov in za registracijo njegovih dveh lovskih psov ter prav tako listino s sodišča, kjer mu je bila izrečena denarna kazen za tihotapljenje blaga čez mejo. Zgodbo o konjaču, sicer tudi članu »Pucoske bande* iz Fokovcev, bi bilo mogoče opisati celo v knjigi. Takšnih zgodb je še veliko, in da ne bi zapadle v pozabo, bi jih bilo treba ustrezno zbrati in zabeležiti, za kar pa so potrebna sredstva in predvsem čas. Sodobni Fokovci Fokovci pa ne živijo le v duhu preteklega časa. Poleg naravnih bogastev, zdravih gozdov, lepih pašnikov, bogatih polj in treh močnih vodnih izvirov (Repca oz. Kobiljskega potoka, Lipnice in Dajčevega potoka) imajo posodobljeno osnovno Šolo s kar Cvetoča kmetija Rože krasijo mnoge slovenske domove. Tudi hiša družine Kaučič - Kozar na Meleh pri Gornji Rairgir'2irru^> njej živijo tn generacije mseukvarjajo les kmetijstvom, vsi pa imajo radi tudi rože. Mama Marj' r $^0'-povedala: »Naša kmetija je zelo stara, Veseli smo, dajo vodita mlada gospodarja, hčerka Jožica z najeto zemljo obdelujemo 30 hektarjev. Smo mešana kmetija in se ukvarjamo s poljedelstvo'^ z . Danes večino del opravimo s stroji, zato je več časa za rože. Kot vidite, nam kar dobro uspevajo ifn v nekaj pa tudi visečih pelargonij. Čeprav je z njimi veliko dela, nam to poplača pogled nanje, ko 1 wasij° . r Te dni so res čudovite. Ker so zaščitene pod kapjo, jih ni prizadelo letošnje obilno deževje stran lepo in vzorno urejene kmetije. Po naši oceni je njihova hiša najbolj »cvetoča« na Melef • vili. Da ne bomo krivični, domove imajo lepo okrašene z rožami tudi drugi Melanjčani. L. Kr. linica bet T ti oWku lUjwrFWj pr« rta, ta* Nekdanja »domovnica« konjača Adolfa 125 učenci. V začetkih je bila državna šola z madžarskim učnim jezikom, v kateri je kasneje poučeval tudi Karel Kučan, oče nekdanjega predsednika Slovenije. V Fokovcih najdemo še pisan otroški vrtec, trgovino, pošto, gasilski dom, aktivni vaški odbor in Panonkino zadrugo, po zaslugi katere so preživele številne družine najhujša obdobja, saj so ženice pešačile kar do trga v Murski Soboti, kjer so prodajale češnje in si tako služile denar. Vas se lahko ponaša z izredno nizko svetlobno onesnaženostjo, zato v njej deluje astronomsko društvo Krnica, Lengerja dokončan pa je tudi rij Magašov brej g. M tri h so v Fokovcih p*1 ’ ' vrtine odkrili termalno ’ 55 stopinjami meravajo izkoristiti "‘j prihodnosti Vaščan* niki treh veroizpovedi ličanske, katoliške m c registrirane binkciRn^T&i vasi danes mirno sobiv^. Angleži, ki so odkupi r rah nekaj kmečkih mno uspešnemu JC'■K|, društva BRV gre ranitev skupne čine g. Poletje se izteka. Uradno se bo jesen začela v petek, 23. sept-1' prida to poletje niti ni bilo. Tropska vročina je trajala le tede’ jei nas zalile padavine, nevihte in celo poplave. Vsi pravijo. e Ms.'1'1 ? veseljem molzla, poiein p; ne-Molznim strojem. Op-seveda Še druga ra2ume se>da ^•u^'Hi'la- Veseiil° jo ■ Jhinft. To, da je dobra K o- je kmalu razširilo, ^fltv '! k:K,:T1 prosili, da je . '' kuharica na gostu-tej ali oni hiši. 8 ne. he rada »vrti« ok-v domači kuhinji. M največje veselje pa je ^belinov in vezenje pr-h^n)enhobi, s katerim si T J'i že v mladih letih. ■ je izdelala že okrog ^Mlinov Precej jih i s m/k’1 r '<2nan bste"^Xire0Stalipa Btzjsceinapa jih kot je bila mA 1 Za Emo Bac iz Strukovec so na jesen življenja na prvem mestu v njenem vsakdanu - gobelini. poslednja Kristusova večerja Dokler je lahko šla večkrat zdoma, si je sama kupovala skice, zdaj jih ji prinaša hčerka Olga. »To delo me pomirja, veseli; tudi med kuhanjem 'pikam'; Če ne bi šivala, ne vem, kako bi bilo z mano,« nam je dejala med pogovorom. Zanimalo nas je tudi, katerih minulih dogodkov se posebej rada spominja, da ji je bilo lepo. Odgovorila je, da še vedno ne more pozabiti tistih časov, ko je z možem hodila na kmetijski sejem v Novi Sad Tam je postorila kaj pri razstavljeni živini Živino-rejsko-veterinarskega zavoda Murska Sobota, pripravljala narezke in drugo, s čimer so postregli gostom. »Ob tem sem se počutila nekaj več, pomembnejša Besedilo in foto: Jože Graj Člani gasilskega društva iz Stročje vasi že več let dobro sodelujejo z gasilci iz avstrijskega Treffna. Medsebojno obiskovanje in prirejanje strokovnih srečanj je postalo domala tradicionalno. Pred dvema letoma so se avstrijski gasilci izkazali s podarjenim gasilskim vozilom, tokrat pa so v Stročji vasi bogatejši še za njihovo motorno brizgalno z močjo 800 litrov na minuto. Seveda sojo morali gostitelji takoj preizkusiti. N. Š. Radgonska Pikapolonica brez kril Končno je Gornja Radgona dobila pravo slaščičarno. Znana slaščičarska družina Hamih, ki ima priljubljeni lokal že v Radencih, je tudi na gomjeradgonski avtobusni postaji prav zgledno obnovila in razširila lokal. Razširili so ga skorajda malo preveč, kajti pokrito teraso so uredili na pločniku, kije občinska last. Vso zadevo so želeli »popraviti in legalizirati«, zato je bila tudi parcela s številko 650/1, ki je v katastru zabeležena kot park, na zadnji seji občinskega sveta predlagana na seznam za prodajo občinskega stvarnega premoženja in nato omenjena še v naslednji točki, ko naj bi ji odvzeli status grajenega javnega dobra. Čeprav je bilo na seznamu za prodajo kar 15 nepremičnin in pet za odvzem statusa javnega dobra, se je zalomilo le pri »parku«. Odbor za varstvo okolja, urejanje prostora in gospodarske javne službe je ocenil, da dela avtobusne postaje pač ne morejo prodati zasebniku, sicer pa bodo celotno območje [»staje in vojašnice kmalu celostno uredili. Bernarda B. Peček Še lansko leto sem pisal, kako seje pri nas organiziral boj proti odvisnosti. Nisem pa omenjal, da odvisnost pušča jl-zične in psihične posledice. Nočem že na začetku moralizirati, saj Je znano, daje odvisnost družbena, socialna in družinska bolezen. Veliko ljudi tega ne ve, tudi tisti ne, ki sedijo v parlamentu in krojijo zakone. V Uradnih listih Republike Slovenije moraš brati med vrsticami, da izveš, kaj pomeni kateri člen. Tudi če je člen napisan v dobro vseh državljanov, sega marsikje ne držijo in si dovolijo krojiti svoje lastne različice. Preden preidem na svoje osebne težave, vam hočem prikazati dve stvari, ki se mi zdita nesmiselni. Kot prvo, vsak državljan ima pravico uveljavljati nadomestilo za potne stroške iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Preseči mora ceno avtobusnih vozovnic v višini 3.520 tolarjev. To velja tako za zaposlene kot nezaposlene. Normalno, da takoj zopet udari po žepu nezaposlene državljane. Kot drugo so položnice v bankah. Če prejemaš socialno nadomestilo, si ne moreš odpreti trajnika (čeprav imaš odločbo za prejemanje denarnega nadomestila za šest mesece v), tako da plačaš za plačilo položnice od 150 tolarjev naprej. Seveda imajo tisti, ki so zaposleni, trajnik in za plačilo svojih položnic odštejejo manj. To se ml zdi zelo nekorektno, saj tisti, ki nimajo skoraj nič, plačajo več kot drugi z rednim osebnim dohodkom. Tukaj se začne moja zgodba. Moja odvisnost seje začela že v osnovni šoli, sedaj sem star 39 let in komaj deveto leto abstiniram. Drogo, alkohol in tablete sem odpisal, sedaj imam znova stike s hčerko in spoznal sem, da lahko srečno živim brez vseh teh dodatkov. Aktivno sodelujem z Društvom za preprečevanje odvisnosti kot prostovoljec in moram priznati, da ko komu pomagam, s tem pomagam tudi sebi. Redno obiskujem psihiatra, ki mi pomaga z nasveti, hodim tudi v šolo - smer ekonomsko-ko-merclalni tehnik. Ko se tako bere, se sliši, kot da mi nič ne manjka. Manjka mi zdravje, imam poškodovana jetra, želodec, hrbtenico, prostato... Dalje ne bi niti našteval. Zato sem vsaj trikrat mesečno na pregledu v bolnišnici. Ob moji socialni podpori se to pozna, obenem bi moral plačati vse položnice, tako da mi ne bi ostalo niti za prehrano. Tako vsak mesec nekaj položnic ne plačam, ker pač moram živeti Neplačane položnice se nabirajo in to je težava, še posebno, če dolguješ še kaj denarja, ki si si ga izposodil. Potem pa še pritisk Preživninskega sklada za hčer... Počasi človek izgublja voljo. Na srečo sem toliko osveščen, da ne razmišljam o vrnitvi k sedativom. Vendar žalostno, da ne najdem izhoda. Lefos sem dvakrat zaprosil za enkratno socialno pomoč, vendar so mojiprošnji zavrnili Kosem vprašal, kako to, so mi povedali, da za zdravstvo ne dajejo denarja in da Je takšnih prošenj vedno več. Tako sem se pozanimal, kako je v Lendavi ali Murski Soboti, in - povsod je enako. Nato sem šel k zdravstvu, kjer so mi dejali, da oni vračajo potne stroške, če presegajo 3.520 tolarjev, to pomeni, da na tak ali drugačen način ne moreš dobiti denatja. Zelo sem ogorčen, da se to dogaja ravno pri nas. Ne verjamem več našim politikom, saj ti ne vedo, kako je preživeti mesec s 46 tisoč tolarji in ob tem plačati vse položnice, moraš pa še preživeti. In še to, če greš za dan ali dva delat na črno, ti za tri mesece odvzamejo socialno podporo. Sedaj sem oddal tretjo prošnjo za enkratno pomoč. Čakal bom na odgovor in med tem vadil govorico rok, ki jo zadnje case uporabljajo naši politiki. Samo Avguštin, Gornja Radgona Iskali in prijeli indijskega kosa ^ll' 11111 Potekal do 9. ure so Mi "k ;‘h Svilni SS.bhpni*člh izdel- Otn° d0’ lj%Mi,i ‘f^mbiloza-V>Sp^‘-vve-M h U p'Mi potek 103-letna Rozalija še ni doživela česa takega Priljubljena Rozika, na posnetku s hčerko Mariško, sicer pa s polnim imenom Rozalija Bogdan, je 17. januarja letos dopolnila 103 leta. Ujeli smo jo v objektiv na dvorišču njene skromne domačije v Dobrovniku - razpoloženo in dobre volje. Okrevala je po nerodnem padcu pred mesecem dni, sicer pa se, kot pravi, rada giblje in tudi kaj postori na dvorišču ali v kuhinji. Zdravi prehrani in gibanju se ima zahvaliti, da je dočakala tako visoko starost. Povedala nam je, da ne pomni, kdaj je bila narava v teh krajih tako neusmiljena kot letošnje poletje. Celo sredi Dobrovnika je potok prestopil breg in voda seje razlila prav po njenem vrtu. Pa je tako dobro kazalo pr papriki, paradižniku... F. B. Prebivalce Gornje Radgone pogosto povežejo humanitarne in druge akcije. Tako je bilo tudi pred kratkim, ko se jih je kar precej podalo na iskanje pobeglega kosa. Da ne bo pomote: ne gre za kakšnega navadnega ptiča, temveč indijskega kosa, kije prava redkostv Sloveniji in tudi v Evropi. Ne le da izgovarja Kakšno besedo, temveč sestavlja tudi cele stavke. In takšnega kosa je pred nedavnim dobil za darilo od hčerke Nike in soproge Nade Franc Marinič iz Panonske ulice v Gornji Radgoni. S tem seje uresničila njegova dolgoletna želja, saj si je skoraj štirideset let želel imeti takšnega ptiča. Ko pa se je že dobro »povezal« s svojim pernatim prijateljčkom Beom, ga je slednji nekega večera nenadoma zapustil, ko je Franc pozabil zapreti okno. In takrat je večji del Radgone stopil v akcijo. Še posebej sta se aktivirala Polona Fekonja in Branko Švagan, Med drugim sta klicala tudi na Radio Murski val, tako da se je v akcijo iskanja in prijetja vključilo še več ljudi. Franc ga je tudi sam vsako jutro z žvižgi priklical, tako da so mu potem, ko se je tudi sam oglasil, lahko sledili. Večinoma se je zadrževal na Šlebingerjevemu in Simoničevem bregu, kjer je kar nekaj vrtov in dreves, nikakor pa ga niso mogli prijeti. Vsak večer je odhajal na počitek v žleb oz. odtok kakšne od hiš. Nekega večera so zaprosili domačega podjetnika Sašo Fekonjo (ELSA), da jim je posodil dvigalo s košaro, In Branko Švagan ga je potem le ujel v mrežo. To so seveda tudi proslavili. Vsi so bili veseli, Mahničevi pa tudi srečni. 0. B. 15. september 2005 - VESTNIK 16 REPORTAŽA H ■ Delavci - študentje pridejo na vrsto za bagrom in natančno očistijo traso. Spet daleč nazaj '•'s Očiščeni »negativi« pilatov, ki so podpirali bivališča. Irena Šavel in Branko Kerman kopljeta na trasi avtoceste Pince-Lendava Kdorkoli vsaj za pol ure po-stoji ob kakšnem arheološkem najdišču, ga zajame tisti skrivnostni čar preteklosti, ki sili iz odkopane zemlje, posebno še, če je to tam, kjer si doma; pod istim nebom, istim soncem, kjer je tisočletja pred teboj dihal nekdo, tebi podoben, povezan s teboj v tistem »neskončnem di hu< Irene Šavel, ki skupaj z Brankom Kermanom spet odkriva davne človeške sledi v naši pokrajini. Letošnja nagrajenka MO Murska Sobota in avtorica številnih razprav, monografij in člankov tokrat raziskuje manjše približno dva hektarja veliko najdišče Pri Muri - Lendava. Gre za tako imenovana zaščitna izkopavanja. ki so omejena na določen čas trajanja in na traso avtoceste, s katere se ne smejo odmakniti. Verjetno tokratno izkopavanje ne bo tako spektakularno kot tisto pred dvema letoma, ko so v bližini Kroga našli žarno ■ grobišče iz bakrene dobe, staro 5000 let, a nikoli ne moreš vedeti, kaj skriva in odkriva zemlja. Izkopavanja so se začela julija, na razpolago imajo 75 delovnih dni, ekipo pa sestavljajo trije arheologi, šest tehnikov in 22 delavcev - študentov različnih smeri Doslej so naleteli na tri poselitve iz različnih obdobij. Prvo -tako imenovano lasinsko kultu- rova la naseli1 % » -W’r - ro iz časa zgodnje bakrene dobe - 4200 pr. n. š., drugo iz pozne bakrene dobe - leta 3200 - ba-denska kultura, na tretjo poselitev pa kažejo strukture iz srednjega veka. Včasih je bilo težko ločiti med njimi, pravi Irena, saj mlajše poselitve prekrivajo in deloma tudi uničijo starejše. Iz prvih dveh obdobij so našli ostanke polzemljank in zemljank, iz srednjega veka (11.- 13. st.) pa vodnjak z lesenim dnom in ostanke ognjišč. Kot najdbe se pojavljajo predvsem keramične posode in na njihovi podlagi ugotavljajo tudi starost naselbin. Ena od možnosti določitve starosti je primerjalna s podobnimi najdišči iz istega obdobja - Čiščenje »struktur« temnih lis, ki kažejo na najdbo. l itfia Savel pred bivališčem rzigodtije bakrenedobe -tako imenovane lasinske kulture to je relativna druga, absolutna metoda z ogljem, pa se opravi v laboratoriju Keramične najdbe v črepinjah čakajo na obdelavo, nekatere najzanimivejše pa so že odpeljali v Ljubljano. Poleg keramike so našli še kamnita orodja, vendar manj, saj so bili v tem času predmeti redki, ljudje so se selili in svoje premoženje odnašali s seboj. Delo traja deset ur na dan, je naporno, utrudljivo, a daje navdušenje in motivacijo za naprej. Delo arheologa je vedno najprej terensko, nato sledi muzej in v tem je Čar arheologije, meni Irena Šavel. Veliko večje, kar osem hektarjev, pa je najdišče Pod grunti - Pince, kjer vodi izkopavanja Branko Kerman, naš začetnik prospekcijske, to je arheologije iz zraka, in avtor številnih razprav. Na najdišču, ki ga že od Najdbe so prikukale iz zemlje, tuje potrebno že previdno delo z lopatko. dobne, le da novoodkn $ bina sega v mlajše o grafitu izkopanih sten f vidne plasti iz posam«" Mladi arheolog , Lazar je izkopavanjih začelje Še daleč izdajajo ogromne krtine izkopane zemlje, so našli naselbino iz srednje bronaste dobe -okoli 1500 pr. n št., ki pa mogoče sega celo do začetka kulture žarnih grobišč. Naselbino bivalnih prostorov bi lahko zamejevala lesena ograda, na kar opozarja temnejša Črta dolgega ka nala v zemlji. Med najdbami so bronaste kovinske igle, bodala, ena najpomembnejših je puščič-na konica, najdba, ki je v slovenskem prostoru redka, ogromno je keramičnih najdb. Naselbino bi najlažje lahko primerjali z Olo-nsom v Dolnjem Lakošu, keramične forme so.ji namreč po- Vodja izkopavanj na najdišču Pod grunti Branko Kerman potoki. Ni °cl’7iko i(fe tel” odkrili številno ^jel negative jam. pf' nejše strukture^* ostanki razpa' 1 J1 podpirali ših obdobij -ga veka. . Delo poteka । r bagrom odstra »no1' > -.0^0 vajo zemljo. fe do iskanih stijo, fotograf J d j/ izmerijo ter na pijejo ^^praV^J/^ Na terenu op^_ 5 .^1 marno kom’1 n gj/P -Jr pa spet bager vse, kar je bilo in zanimivo. l„ p. p WlIK^ september 2005 KRONIKA sd- Ni T ok i-p l* i* inf if KI" il' 15. obletnica ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite Pomurja Uporniki z razlogom W.»Nato Mmo ponosni« Minuli petek so ob 15- ob-usdmovitvc Manevr-*®ruklart narodne zašči-Pomurja slovesno spntid nsko ploščo pri ^kOMrtMJškc m dijaškem Mer je bil 8. »ptem 11 ;,X> prvi sestanek orga-Mrukture v Pomu-Prostorih doma so še razsinvu Uporniki z tMa«-.... '■'“■“■neju spontanega od-’*«l nezakonitemuodvze-L ' i/1 uku z o razorožitvi jg^krt obrani bc Slovenije / ^15''naial990’°Pp-) litima mjbiiljt oigam^ir.i ^^ili akcij v novejši zgo-JC^Knijr - Manevrska narodne zujčnt v Mn J"1K bik । treba organizi-* hi skupaj s takratno demokratične v Slovenkii. Nasta-/ je bilo neposredno V °s pripravami na njeno ^''ijilc. v Pomurju se je projekt MSNZ v začetku ■ra 1990. Prve informa-^Jni'x'l Ivan Smodiš s se- onetom Krkovičem 6. 'aT1 ra v Tepanju. K sodelo--E' Pckmuu^i j:, vodstvu le bila povabljena večina Zgodilo se je Na fotografiji levo načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Lipič in desno prvi načelnik Manevrske strukture narodne zaščite Anton Krkovič. takratne sestave TO Pomurja. Najpomembnejša naloga je bila, ustanavljanje enot in njihovo opremljanje z orožjem. Pregledali so sezname vojaških obveznikov in tiste, za katere so presodili, da jim lahko zaupajo, vključili v novoustanovljene enote Enak postopek je veljal za častnike rezervne sestave, ki so bili predvideni za poveljevanje Po preselitvi orožja vjkladiš-ča TO, ki so bila v vojašnicah v gozdu pri Vaneči JŠli moško truplo 9a pogrešanega Franca Belingerja ■’n riteimv od vasi Vaneča " 1 ‘m so v ponedeljek našli ' 'irupi,. Policijski preiskovai-^’‘Ihgr zbiranja obvestil in Kl.anj;i identitete ugoto-t tj •*" Sl, ,r|. •.uur^rtsiicaot-J ^°bote. Poročali smo, M^k'' 'nger pogrešan od I. 1 u rj Lu je odšel od doma. ' med Puconci in iru. ’ 'Eniški progi, kjer m? b i.'"ga nazadnje tudi vi-"I'm, i**-—■ M. Soboti in G. Radgoni ter pod nadzorom takratne Jugoslovanske armade, so imeli septembra štabi TO le nekaj več kot 450 kosov orožja in pripadajoče strelivo. MNSZ je uspelo na različne načine odpeljati blizu 350 kosov orožja iz skladišč, ki jih je varovala Jugoslovanska armada. V začetku oktobra 199Q je tako razpolagala z 800 oboroženimi pripadniki. Natq je, formalno prenehala obstajati in podobno kot drugod v Sloveniji prešla v strukturo TO. Iz MSNZ je nastala nova slovenska TO. Pomembno vlogo pri uspešni izvedbi projekta so imeli tudi pripadniki milice oz. policije. Le-ti so ščitili premike orožja, pomagali skrivati in varovati orožje in strelivo ter sodelovali pri zbiranju obveščevalnih podatkov o dejavnosti pripadnikov Jugoslovanske armade. Kakor je povedal slavnostni govornik načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Lipič, smo lahko ponosni, ko se ozremo nazaj na pot, ki smo jo prehodili, saj smo skupaj dosegli nekaj, kar je bilo leta 1991 skorajda nepojmljivo. Hkrati pa moramo negovati zgodo- vinske izkušnje, iz njih se moramo učiti, morebitne napake naj nam bodo v poduk, da jih v prihodnosti ne bi ponavljali. Slovesnost je priredil Pokrajinski odbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo. V kulturnem programu so nastopili trobilni kvintet orkestra Slovenske vojske, upokojenski zenski pevski zbor Piingrad in učenci dijaškega doma. A. foto: N, J. H ----. jU| l1dSll policisti organizirali več iskalnih akcij. :| 11 s°deloval tudi helikopter. Vse osebe, ki so bile ■■ alki so jih letos iskali, so našli nepoškodovane. A. B. ^^Pešna« je abolicija Lr°jjurju 4619 ^ščenih zadev ^ti,' '"n- V" Se P°sPe^* reforma prekrškov, zlasti pa, da se za-^*9žtnPj°^emc,liio že tako preobremenjena sodiščaje _______ iC prjv*)*xlie pripravilo t i. abolicijs i za ju- 11 ^l" uveliavitve z2*1003 ^mar . te„a na so-V ‘ r^1' ^134 zadev, v Pomurju 4619 za e ’ in v CiC1' 901, V Lendavi 1007, v Lju omeru. - Pravosodno ministrstvo kmalu pr^i , 'b 'odišč o dokončani aboliciji. A. B. ^Nl K lahko kupite tudi pečini pošt v Pomurju. Podjetje te lnl«*:io|e. d. d.. 1» s- Novake 13. Solwt8 Med 7. in 14. septembrom se je zgodilo na pomurskih cestah 30 prometnih nesreč, v katerih se je ena oseba hudo in 13 lažje telesno poškodovalo, pri drugih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Policisti Policijske uprave Murska Sobota so 25-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda In miru, od tega 11-krat na javnih krajih in 14-krat v zasebnih prostorih. Pridržali so dve osebi. Kaznivih dejanj je bilo 30, med njimi 13 vlomov, 10 tatvin, dve poškodovanji tuje stvari, ogrožanje varnosti, izsiljevanje, goljufija ter povzročitev lahke telesne poškodbe in splošne nevarnosti. Na mejnih prehodih so zavrnili 30 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Motorist brez izkušenj = nesreča V soboto popoldan se je zgodila prometna nesreča v Spodnjem KamenšCaku. Motorist je zaradi neprimerne hitrosti v desnem ovinku zapeljal s ceste in trčil v drog. Ima zlomljeno stegnenico, škode pa je za 300 tisočakov. Motorist nima ustreznega izpita. Skrajno neprevidno Kriminalisti so v nedeljo v Lendavi opravili ogled kraja požara. Ugotovili so, da je lastnik stanovanja v večnadstropnem stanovanjskem bloku na plinskem štedilniku grel oije in da je med tem odšel k sose- du. Olje pa se je pregrelo, zato so se vneli kuhinjski elementi, nato je zagorelo še stanovanje. Požar so pogasili lendavski gasilci. Škode je za dva milijona tolarjev Zoper neprevidnega lastnika sledijo ustrezni ukrepi (beri kazenska ovadba zaradi povzročitve splošne nevarnosti). Ni jim uspelo Prav tako v nedeljo je poskušalo več mladoletnikov vlomiti v hišo v Gederovcih. Ker se je med nasilnim odpiranjem okna zlomilo steklo, so pobegnili. Po hitri akciji policistov vodnikov službenih psov in policistov soboške policijske postaje so mladoletnike prijeli v bližini. Spet sledijo ustrezni ukrepi. 500 tolarjev v kovancih Med vlomi »izstopa« vlom v Lendavi Storilec, policisti so ga že izsledili in prijeli, je vlomil v frizerski salon v Lendavi. In njegov plen? (Skromnih) 500 tolarjev v kovancih. Ukradel psa Minulo sredo so v Gor. Ivanj-cih ukradli pasjega mladiča pasme rottweiler. Mladič je vreden 70 tisoč tolarjev. Storilca so že dobili, žival pa vrnili lastniku. Gradbeniki Nepridipravi, ki pogosto udarijo po gradbenem materialom, so tokrat »odnesli«: 200 litrov nafte v Kupetincih, tri bakrene cevi v Dolini, 4 role itisona v Radencih, keramične ploščice v M. Soboti... A. B. CM Nove ideje, boi j5 ovtotTMbil j 17 samomorov Corso - do 200 000 SIT prihranka Meriva - 250,000 SIT prihranjca Vedra Platinum - do 727.000 SIT prihranka Možje postave so v juliju in avgustu obravnavali 160 tatvin, 77 vlomov, 54 poškodovanj tuje stvari in pet goljufij. Raziskali so tudi J 6 požarov. Na področju prometa sta se zgodili dve prometni nesreči s smrtnim izidom in 23 s hudimi poškodbami. Kršitev javnega reda in miru je bilo 177 na javnem kraju in 209 v zasebnih prostorih. Storjenih je bilo še 17 samomorov oz. poskusov samomorov. A. B. Štiri vrste privlačnosti Astra - 300.000 SIT prihranka Predajte se privlačni ponudbi vozil Opel, ki si želijo, da jih odpeljete. Izkoristite možnost menjave Staro za novo in izbirajte med modeli Corse, Merive, Astre in Vectre. Corsa Cosmo vas pričakuje že obuta v brezplačna platišča iz lahkih kovin in z elektronsko klimatsko napravo po ugodni ceni. Še več lohko prihranite pri nakupu simpatične Merive ali neustavljivo privlačne Astre, medtem ko boste pri bogato opremljeni Vectri Platinum prihranili do 727.000 SIT! UUW.1AM* IN OKOiKA VB AVTO1E+4NA VB m kOAC 01/ 721 40 92 AVTO^Sa ŽALAK v««« utr*, ou w n« AVTCItHMA vB *1MAHKOVEC M lM 0i/T97 « »8 AVT CTEKtA VB k> OMaMh 0 v 786 09 »a AVTOH*$A MOSTE 1**!>W.0U»0(F2OO AV1OH1!aAVCMK AVTOTE*«A VB I* SEVER Vrtwilkq. <11/750 41X WkVl$TROMC Lm6N»aOVAa2&3S AVTOTE W VIS m U»A5 RxA<* 01/ JUS 17 25 fftCKMUUI: AVTOMISA kOLMAHlč $ 00*1 5obo»p. O2J 5W asm KUhtOASKA: SAWAL 1*5« Oortw.CS/WO « 39 5AWAL to«« 03/734« 44 BtRAAVTG KBp«, 05/468 23 96 33 33 AVTOHtSA fcumanhC SCO MorfcCT 02/45029 Ml AVTOtfUKOUwaiCS Ca pockvtrAc KHAUTMIKifRd.o.e Rodte - AVTXtk ODAR isosd«, or M2 n 3$ <*> 72Z.D0GSir pri v« Di vdjr> kO tr.rxtele . rr* - in Oma:^i EHrtipn ji<-piBr!>e Plateumn. FMnjdta vtHjp 70 mocfevo količino writ, v pfBTicru menjav« St^o to novo poreko wrute* po vsitmM fkjiota« Siska lahko prik^mieoprffnio. ki ni icfij^ci VAvw.opd.Si Za dodatno potasnlfa se obrnite no pooblolhteae lipovce z voi>l) Opel Po naših znanih poteh Turistične prireditve Kapela - V soboto, 17. septembra, bo na Kapeli tradicionalna prireditev Praznik jeseni, ki jo organizira kapelsko-radensko vinogradniško društvo. Prireditev, ki jo pripravljajo že dvanajstič, se bo začela ob 10. uri z vinogradniškimi igrami, ob 12. uri bo otvoritev tradicionalne razstave vzorcev najbolj priljubljenega vina na tem območju, traminca, ob 13. uri bodo pripravili kulturni program, ki se bo ob 15. uri prevesil v zabavno-glasbe-ni program. Tišina-V nedeljo, 18. septembra, ob 12. uri bo pod šotorom pred cerkvijo na Tišini prireditev Dan repe na Tišini, ki bo tudi prvi praznik Društva kmečkih žena in deklet občine Tišina, ki prireditev nidi organizirajo. Program vključuje otvoritev razstave, kulturni program, pogostitev s prekmursko bujto repo in zabavo. Murska Sobota - V soboto, 17. septembra, organizira Planinsko društvo Matica pohod po Pohorju od Ribnice do Slovenj Gradca. Po širši okolici Radencev »Med vrelci življenja« -s Beltinci Zaklad I Turistična karta občine Beltinci Občina Beltinci ter Zavod za kulturo in turizem občine Beltinci sta v okviru mednarodnega projekta z naslovom Zakladi panonskega podeželja, ki ga sofinancira Evropska unija iz programa Phare, izdala tudi turistično karto občine Beltinci. Zemljevid občine Beltinci, na katerem so posebej označene tudi kulturne in naravne zanimivosti, gostišča s hrano, kolesarske poti, pešpoti in drugo je v razmerju 1:25.000. Besedila so napisana v angleškem, madžarskem, nemškem in slovenskem jeziku, zemljevid pa dopolnjujejo tudi predstavitve največjih zanimivosti s fotografijami. Med največjimi znamenitostmi so tako posebej poudarili med drugim grad v Beltincih, cerkev sv. Ladislava, Otok ljubezni v Ižakovcih, brod na reki Muri, folklorno in glasbeno tradicijo, »ciglarstvo«, sodarstvo in drugo. Za kartografsko In tehnično Izvedbo ter tisk je poskrbel Geodetski inštitut Slovenije, izdali pa sojo v nakladi 5.000 izvodov. ■ J. Ga. Ko govorimo o širši okolici Radencev in Gornje Radgone, se poleg vinorodne dežele spomnimo tudi na mineralno vodo. Območje med Muro in Ščavnico je bogato z vrelci mineralne vode, ki jo ponekod uporabljajo v industrijske namene, drugod pa so vrelci še ohranili svoj naravni videz. Da bi lahko nekaj teh vrelcev videli ali celo poskusili vodo iz njih, so pred časom odgovorni začeli urejati pot, ki so jo poimenovali Pot med vrelci življenja. Pri ureditvi poti ima prste vmes občina Radenci, ki je sredstva za projekt pridobila iz programa Phare za čezmejno sodelovanje Vodo iz Železnega vrelca si lahko Zdravilni vrelec je eden najprepoznavnejših simbolov Radencev. Začetek Črne mlake, katere večji del je v gostem logu. stvo okrog njih, analizirati mineralno vodo ter urediti okolico. Med te pa sodijo še postavitev informacijskih tabel in kažipotov, izdaja vodnika za pot ter oblikovanje internetnih strani Projekt, ki gre h koncu, so hoteli predstaviti konec avgusta s pohodom po omenjeni poti, ki pa ga je žal pokvarilo vreme. Tako smo pred dnevi pot med vrelci za vas prehodili Vestnikovi potopisci. Pot sicer sestavljajo tri krožne poti, radenska, radgonska in negovska, za vsako pa porabite do dve uri hoje. Mi smo se podali po prvi od teh. Ta se začne pri Termah Radenci z ogledom muzejske zbirke Radenske v muzeju, ki stoji sredi smrekovega se je že leta 1869 začel ukvarjati s črpanjem slatine na tem območju. Od tu pelje pot mimo nekaterih industrijskih vrelcev preko lesenega mostu proti reki Muri. Takoj ko prečkamo most, se znajdemo na območju mokrišč, kjer je tipičen obmurski svet rastlin in živalstva. Nedaleč pod petanjskim mostom najdemo Petanjski vrelec, ki je obdelan z lesom, presežek mineralne vode pa se izliva v reko Muro in je videti kot ognjeno rdeč plaz Pot vodi naprej ob toku ure navzgor vse do Železnega vrelca Ta je v grapi tik za naseljenim delom Radencev. Ime je dobil zaradi velike vsebnosti železa v mineralni vodi. Vrelec je travniku je powbiuw i^P9, dela - Črna mlaka. Mlakiv'' likosti manjšega jezeri se P naša s posebno floro in 1*’^ Voda v njej je popolnoma čm1 - verjetno zaradi bog^'' ganskih snovi vi.jejin nf11' ge, saj večinoma leži v zaraščenem travniškem " tako da svetloba težko pn^ ’ vodne gladine, . V okvir te poti spada tuJ podjetja Radenska, d *L j ci v Bonačevi, kjer vatu ‘ boste prišli ob praven eku, tudi predstavili P' '1 t dnjo brezalkoholnih p J" nas od tu vodi do OW ’ j vrelca, ki stoji ob njivami, in nato še n«” TERME LEN®AVA www.terme-lendava.si Terme Lendava nagrajujejo Vestnikove naročnike Nagrada: dnevna vstopnica s kosilom. Nagrajenka: Terezija Špiclin, Gaberje 4, Lendava. Nagrajenec dobi potrdilo o nagradi po pošti. Posvetovanje o vinskih turističnih cestah Kako do večjega turističnega obiska? Kako do večjega turističnega obiska in dodane vrednosti na vinsko turističnih cestah Slovenije je bil naslov posvetovanja, ki je potekalo v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni v organizaciji Turistične zveze Slovenije. Osnovni namen posvetovanja je bil, kot je v uvodu povedal predsednik Turistične zveze Slovenije dr Marjan Rožič, predstaviti vsebinske zasnove prihodnjega razvoja vinskih turističnih cest in z izmenjavo izkušenj spodbuditi njihov uspešnejši razvoj. Ob predstavnikih Turistične zveze Slovenije so na posvetovanju sodelovali še predstavniki Slovenske turistične organizacije, Skupnosti občin Slovenije, Kmetijsko-gozdarske zbornice, ponudniki na vinsko turističnih cestah in drugi. Podpredsednik komisije za razvoj turizma na podeželju pri Turistični zvezi Slovenije Franjo Šauperl je predstavil ALI STE PREUTRUJENI? ŽIVITE V STRESU? Če je odgovor da, potem PAt h je REGENERACIJSKA ----------— KOMORA PANHTHIRMAL najboljša relate v rai fr __ « h;« problemov. Inf. in rezervacije terminov {$1.02 577 44 55. NOVO V TERMAH LENDAVA! vsebinske in organizacijske zasnove razvoja in delovanja vinsko turističnih cest. Pri tem je poudaril, da je izvajanje programa vinskih turističnih cest Slovenije že od začetka podrejeno potrebi po celostnem organiziranju vseh akterjev in aktivnosti z namenom, da priložnosti, ki jih ponujajo območja Slovenije in Madžarske. Poleg tega so nekaj sredstev prispevali še radenska občina, občina Gornja Radgona in Podjetniško razvojna agencija Gornja Radgona. Pomembno vlogo pri tem so imeli še nekatere osnovne Šole s tega območja, turistična društva in ena od osnovnih Šol iz Madžarske Naloge sodelujočih so bile, popisati vrelce in rastlin- vinskih turističnih cest Slovenije, ne bi več prepuščali zgolj naključju. Mag. Milan Krišelj, predsednik komisije za razvoj turizma na podeželju pri TZS, je govoril o razvoju VTC v povezavi z naravnimi vrednotami in kulturno dediščino. Jernej Golc je predstavil analizo dosedanjega turističnega obiska parka. Ob tamkajšnjih hotelih je dovolj parkirišč za tiste, ki želijo tam pustili svoje jeklene konjičke. Od tu vodi pot do verjetno najbolj prepoznavnega Zdravilnega vrelca, ki je tudi simbol tega zdraviliškega kraja. Prav iz njega je pritekla prva mineralna voda z imenom Radeiner Sauer-brunn. Tako jo je poimenoval študent medicine Karl Henn, ki VTC v vinogradni deželi Podravje in jo primerjal z obiskom v sosednjih državah, kjer je ugotovil, da je pri nas še veliko neizkoriščenih možnosti. V nadaljevanju so govorniki spregovorili o strategiji razvoja turizma v Sloveniji, promocijski dejavnosti, predstavljeni pa so bili rudi primeri dobrih praks pri razvoju VTC. Med primeri dobrih praks z različnih območij Slovenije se je predstavil med drugimi tudi Vinotoč • prenočišča Daniela Borko iz Kapelsko-Radgon-skih goric. Sodelujoči na razpravi so se strinjali, da je treba še naprej oblikovati raznoliko in pestro ponudbo na območju VTC z razvojem razpoznavnih, ciljno usmerjenih in kakovostnih proizvodov. Ob ponudbi vina in hrane to vključuje še celovito trženje pridelkov, izdelkov in storitev območja, vključno z naravno in kulturno danostjo ter dediščino. J. Ga. urejen, tako da smo lahko vodo tudi poskusili. Kot nam je povedal eden od domačinov, vodo iz tega vrelca redno uporabljajo. Dodal je še, da jo nekateri zdravniki priporočajo bolnikom, ki jim primanjkuje železa, tako da si jo prihajajo natakat tudi ljudje iz drugih krajev. Po poti se nato podamo proti Šratovcem Za vasjo na širokem h Dan pristavskih pogač kultu' Pri starem gasilskem domu v Pristavi je pripravilo TunsillT^ pi Mak iz Pristave tudi letos prireditev Dan pristavskih sol*' tradicionalno predstavili domače jedi iz Pristave in o*'" dinje sproti pekle v krušni peči. Največji poudarek scgosp« vskim kvasenicam in postružnjači, po kateri so pri’1’’ . fit posebno znane, saj jih znajo pripraviti zelo okusno. poiP^L' Gre za preprosti jedi, ki sta bili v preteklosti v Pm ‘ jed1 ” Obiskovalci so pristavske kvasenice. postružnjace ih plakniti z domačim vinom in drugimi pijačami. poL To prireditev so dopolnili še z drugi m sreča njem 1 *a stih, ki so se v preteklosti odselili, ki so ga pripravili PflS pisa turnem programu so si obiskovalci ogledali čednimi1 domačinov, odtepencev, pritepencev, snahami in z«-' ■ poti, ki vodi j । do Zemljičevega ’ u tinski cesti ca je, da je v kleti e«* vanjskih hiš. ni pC(i f viru radenskega d' vrelci življenja pa I' , u > kvesv.CirilamM^^ vodi krožna pot poti proti radensk .. c. Besec«'0 ■ <1 % * RABAC 4* Lanterns, notranji bazen, brezplačne za otroka do 7 let 299.-6.11720/POL 12.980 TERME LENDAVA 3* app. Lipov gaj, neomejeno kopanje, brezplačno za otroka do 12 let 149.- 28.10J2D/POL 13.990 poglej in odpotuj! CRES 2* dep. Krmen, brezplačno za otroka do 12 let 14.9.-28.1073 D/POL 14.100 PORTOROŽ 3* Lucijama rbarar brezplačno za otroka do 12 let 149-W10/3D/POL od 26.340 TOSKANA 3-dnevm avtobusni [zlet slovensko vodenje 30.9U3D/POL 42.900 TUNIZIJA 3* Golf Residence, letalo h U, brezpl, parkiranje (14D od 81.000} 24.9,k8.10J7CVPOL od 64.900 GRČIJA, Rodos 2* AK letala tz Ljubljane, brezplačno parkiranje 25.9/7D/NZ 76.400 GRČIJA. Kreta 3* Erato, letalo U Ljubljane, brezplačno parkiranje 24977O/POL 89.900 TURČIJA, Alanya 4* Drnler, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje 25.9., 2. W7D/AI od 96.900 EGIPT, Hurgada 4* Saegull Resort letalo It Ljubljane 7.14.. 21.1O/7O/POL111.300 Murska Sobota, Slov***** T«L prodaj; 090 * 1 VESTNIK- 15. september 2005 ŠPORT pragu nove strelske sezone Novi izzivi pred Robijem Markojo ^•bija Markoje, svetovnega '"’»Ei hi rekorderja s samo-ni treba posebej pre--^'■ipti, S wo| Im i odličnimi fo*’G rt je vtisnil neizbrisen v 31 v slovenski strelski špo-rt Minula sezona je bila zanj naporna. ' * sr r začelo z naj-1 hi tekmovanji, kot je evrop-ptvenstvo z zračno puško ^tidi v estonskem Talinu, po-” P»«ir vse še bolj stopnjeva-\®tlokalibrsko puško, s kate-praktični) od '.'Id' j /Hi. natrpan program. .“«' :in od 1. junija do 17. ju-:-4 rangi, kot mi “Pnci pokal s puško velikega svetovna pokala z ^J^nluHhrsko puško, sre-igre, evropsko prven-koncu še državno pr-■ j malokalibrsko puško. ^ie krojilo kitate »Na začetku sezone velik* težave z malokali-^l*Sko. Vreme mi nikakor ^naklonjeno, ker smo st-i? / odprtih streliščih. Kot je hd< letošnjo pomlad temperature ^ni i1A Prilagajati sem se i in vetru. Ze na pr-■ T pripravah v Mhn streljali le pri Celzija. V takih raz-D težko prideš do prave ^tva kontrolna tekma v ^merah je bila tudi na -dnetn tekmovanju v za četku maja, ki šteje za sestavo reprezentance, zato nisem dosegel vidnejših rezultatov niti predpisanih norm Strelske zveze Slovenije. Zaradi tega je naraščala psihična napetost in pritiski so bili čedalje močnejši. Kljub temu sem se uspel zbrati na svetovnem pokalu v začetku junija v Munchnu. Tam sem bil zelo zadovoljen z doseženim rezultatom 1164 krogov, kar je pomenilo tudi najboljši rezultat sezone z malokalibrsko puško v disciplini 3 krat 40. Zasedel sem 19. mesto. S tem sem potrdil normo za sredozemske igre in evropsko prvenstvo.« »Obetala se mi je medalja« Potem so sledili solidni nastopi na svetovnem pokalu v Milanu in na sredozemskih Igrah v Španiji, kjer si zasedel dve peti mesti. Spodbudno, mar ne? Markoja: »Z malokalibrsko puško sem nastopil v dveh disciplinah: 60 leže in v trojnem položaju 3 krat 40. Če bi mi kdo prej ponudil ti dve peti mesti, bi ju zagotovo z veseljem sprejel, toda na koncu sem bil vendarle malce razočaran. V disciplini 60 leže se mi je obetala celo medalja. Po osnovnem delu sem delil drugo mesto, a žal v finalnem delu nisem bil najbolj natančen pri zadnjih desetih strelih. Obratno se je zgodilo v trojnem položaju 3 krat 40, kjer sem po slabšem osnovnem delu fenomenalno streljal v finalnem delu tekmovanja in se prebil s sedmega na peto mesto.i Zatem je sledilo evropsko prvenstvo v Beogradu.»Tu sem nastopil v petih disciplinah, in sicer dvakrat z malokalibrsko puško in trikrat s puško velikega kalibra v disciplinah standard 3 krat 20,60 leže in 3 krat 40. Na tem prvenstvu nisem bil zadovoljen s svojim streljanjem z malokalibrsko puško 60 leže, ker so se pojavljale težave, za katere nisem vedel, od kod izvirajo Šele na naslednjih treningih sem ugotovil, da težave izhajajo iz položaja. Napaka je bila v določenem položaju roke, ki ni bil najidealnejši. Po vseh analizah s selektorjem sva ugotovila, da je do tega prišlo tudi zaradi precej težkega strelišča v Beogradu. K temu je prispevalo tudi vetrovno vreme, ki me je motilo že na treningih. Tako se mi je prikradla tehnična napaka v položaju Tudi na tem evropskem prvenstvu je bila moja najboljša uvrstitev 19. mesto. Na koncu nisem bil najbolj zadovoljen, ker sem pričakoval nekaj več. Takoj po vrnitvi domov je bilo v Ljubljani še državno prvenstvo, kjer sem tekmoval v disciplinah 60 leže in 3 krat 40 z malokalibrsko puško. Tu sem osvojil le eno medaljo, in sicer bronasto v trojnem položaju.« Ali ni bila posredi zasičenost s tekmovanji? Markoja: »Za mano je bilo takrat že preveč tekmovanj in enostavno nisem zmogel več zaradi preutrujenosti Takrat sem komaj čakal, da se spočijem in odidem na počitnice. Že na evropskem prvenstvu v Beogradu se mi je zgodilo, da sem prišel do faze, ko ne morem več, in bi najraje odšel domov. Potem pa sem se vendarle uspel umiriti in se dovolj motivirati za naslednje tekme. Nato sem si privoščil tri tedne počitka in odložil puško. Da sem se regeneriral, sem odpotoval v toplejše južnejše kraje na morju. In tam sem dobesedno napolnil akumulatorje za nove treninge ter novo sezono in tekmovanja.« S samostrelom na EP v Franclji Si tik pred novo sezono. Kaj te čaka? Markoja: »Začel sem se pripravljati s samostrelom, kajti čez približno mesec dni me čaka evropsko prvenstvo v Franciji. Takoj za tem pa imamo še svetovno vojaško prvenstvo v Švici s puškami velikega kalibra, zato bo oktober zelo naporen. Hkrati se bo začela tudi sezona streljanja z zračno puško, zato se malce bojim, da se ne bom uspel dovolj pripraviti. Ker se s streljanjem ukvarjam poklicno, kar mi omogoča Ministrstvo za obrambo oziroma Slovenska vojska, sem jim vsakič zelo hvaležen za tovrstno obliko zaposlitve. Drugače gotovo ne bi bil sposoben streljati v toliko različnih disciplinah. Menim, da bom uspel vzdržati vse te obremenitve in bom pri nas uspešno štartal v novi sezoni.« In kakšna so tvoja pričakovanja? Markoja: »Na evropskem pr-venstvu s samostrelom bom zadovoljen s kakršnokoli barvo medalje - naj bo to posamezno ali ekipno. Ker bo julija naslednje leto v Zagrebu svetovno strelsko prvenstvo, bo velikega pomena dosegan je kvot za olimpijske igre leta 2008 v Pekingu, zato sem selektorju predlagal, da bi se pozimi čim bolje pripravljali z malokalibrsko puško in se udeleževali skupnih priprav v tujini, predvsem na zaprtih streliščih v Avstriji in Nemčiji. Zaradi bližine Zagreba pa bi Či-mveč priprav lahko opravili v sosednji državi S tem bi se namreč lažje prilagodili tamkajšnjim razmeram, ki nas čakajo na svetovnem prvenstvu.« Milan Jerše . 'nnarske konference Uniona Olimpije v Termah 3000 'ls°ki evropski cilji povsem prenovljene ekipe ^ Podatek, da sta ekipa in vodstvo Uniona žv če(rto leto Zapo- v Termah ^'ravskih Toplic, je do ^tvoren. V enem od naj-C kalnih kompleksov SZ??"*' se namreč Kgbredno lepo, saj mnc razmere za va’ ... '* Oporno tekmoval-2O05/20Q6. eč Pogoji so narav-evropski, ‘ sliši Edina težava so .. * ni v, i trener prve JMbo Grdovič, ki je, ' lsr*kl ’^ha, navdušen nad *Pr,,l4,””irn osebja ’ kvf?’1.”1 'otela Ajda v Mort s0 av' septembra opravili Prenovljena ekipa Uniona Olimpije bazične priprave. Nič čudnega, da je obraz Štefana Voroša, direktorja marketinga Panonskih Term, sijal od zadovoljstva. Proračun presega milijon evrov »Končni cilj Uniona Olimpije je odlična prva ekipa in stabilen mladinski »pogon«, ki ima jasno vizijo, da spravi čimveč mladih talentov v prvo ekipo. Verjamem, da je nov program dobro zastavljen. Zelo sem vesel, da je ta start zopet v Moravskih Toplicah, da bo t. i. famozna »črna voda« naredila zopet nove čudeže, hkrati pa pričakujem, da se nam bosta čim-prej pridružila poškodovana Saša Ožbolt in Manučar Markoišvili. Vsekakor pa so zarisani tudi prvi obrisi poslovnih ciljev. Verjamem, da vam bo ta ekipa izredno všeč in da jo boste z veseljem spremljali. Letos bo proračun za plače igralcev za 20 odstotkov višji kot lani in presega milijon evrov,« je povedal direktor Uniona Olimpije Gregor Fric. Mladi novinci na kaljenje v Postojno In Krko Po besedah športnega direktorja Hrvoja Ciketiča je ekipa bolj ali manj zaokrožena. Ne samo po tem, da so prišli med »zmaje« številni novi obrazi, ampak predvsem po velikih spremembah v vodstvu kluba. »Ekipa je tako rekoč sestavljena na novo, kot zadnji je štiriletno pogodbo podpisal 22- letni branilec Vedran Morovič, ki prihaja iz zagrebške Cibone. Zapolnili bomo še edino vrzel v povsem prenovljeni ekipi, to je center. V dogovoru smo z 28-letnim Bolgarom Vascom Evtimovim, ki ima sicer francosko državljanstvo in je nazadnje pol leta igral v Romi. Obenem smo se z ekipama Postojne in Krke uspeli dogovoriti, da bodo nekateri naši mladi novinci, kot so Pietras, Žižič, Zorič, Vrkic in Črešnar, igrali pri njih. Dobro se namreč zavedamo, da igralec, ki ne igra, nikoli ne bo pravi igralec. Gre za vrsto talentov, ki so prihodnost kluba, ki bodo za dve ali tri leta člani prve ekipe kluba. Union Olimpija je bila že sedaj v Evropi znana kot ekipa, kjer se dela trdo in veliko.« Med 16 najboljših v evroligi In kateri so poglavitni cilji Uniona Olimpije? »V Evropi je naš cilj preboj med 16 najboljših v evroligi, v ligi Goodyaer finalni turnir, v domačem tekmovanju pa državni in pokalni naslov Delamo seveda tudi dolgoročno in načrtno z mladimi. V letošnji sezoni jih bomo kar nekaj posodili v Postojno in Novo mesto. Vsi potrebujejo priložnost za igranje, saj se drugače ne morejo razviti. Ti igralci naj bi se prvemu moštvu pridružili v dveh ali treh ie-lih.- |e zatrdil Clkrtlc. Sicer pa bo Union Olimpija odigrala prvo javno tekmo 21 septembra v italijanskem Trbižu s Snaiderom, 23. in 24. septembra pa bo na turnirju za nagrado mesta Ljubljane gostila letošnjega prvaka pokala ULEB Lietuvos Rytas pod vodstvom Toma Mahoriča, Dinamo Moskva in domžalski Helios. Že 28. septembra jih čaka v Škofji Loki tekma za superpokal s Pivovarno Laško V ekipi tudipomurski rojak Blaž Črešnar Med množico novih obrazov smo opazili tudi zelo visokega mladega košarkarja otroškega videza. Šlo je za edinega pomurskega rojaka v velikim moštvu Unionu Olimpiji Blaža Črešnarja. »Doma sem iz Nasove pri Gornji Radgoni, nekoč pa sem igral tudi v majici Radenske Creativa. Tu sem namreč začel svojo košarkarsko pot, potem pa sem pristopil h kranjskemu Triglavu in zdaj k Unionu Olimpiji. Moram reči, da so treningi zelo težki, toda z močno voljo se da tudi to zdržati. Medtem sem že tudi podpisal 4-let-no pogodbo.« In kaj si obetaš? »Čeprav tega še ne vem, se bom morda kalil kot posojeni igralec. Vsekakor pa si želim čim hitreje napredovati in dobro igrati. Zelo sem bil vesel ponudbe iz velikega kluba, kjer iščem svoj prostor na soncu. Zdaj sem se bolj navadil na Kranj, v Murski Soboti, kjer smo trenirali v telovadnici Osnovne šole 1, pa sem se srečal z nekdanjimi prijatelji, Ti so me bodrili in mi dejali, da so zadovoljni z mojim prestopom k Unionu Olimpiji. Kot perspektivni igralec imam precej možnosti, da v prihodnje zaigram v prvi ekipi kluba. Potem bi se rad preizkusil Še v profesionalni NBA-ligi,* je dejal 19-letni Blaž Črešnar, ki je končal strojno šolo. Dve leti jo je obiskoval tudi v Murski Soboti, eno leto pa v Škofji Loki Zdaj stanuje v Ljubljani. Dodal je še, da ima bolj malo stikov s svojim rojstnim krajem, edinole z očetom se večkrat sliši. Milan Jerše, foto: M. J. Trap Maček dvojni prvak Na finalnem turnirju državnega prvenstva v trapu je na Pragerskem avgustovski uspeh z mednarodnega prvenstva v Budimpešti ponovila ekipa SD Štefana Kovača iz M. Sobote in osvojila naslov ekipnih državnih prvakov med 13 ekipami. Nastopili so: Boštjan Maček, Evgen Pap in Alojz Potisk. V posamični konkurenci je med 54 strelci naslov državnega prvaka osvojil Boštjan Maček, doma iz Bodonec, član SD Štefana Kovača iz Murske Sobote, s 133 zadetki. Dani Šmid iz Gornje Radgone je za Mačkom zaostal za dva zadetka (131), 33. je bil Karel Pojbič, 38. Dean Gomboc, 44 Jože Bertala-nič in 40. Milan Pelci. T. G. 20 ŠPORT 15. september 2005 — VRTIM Kasaštvo Šulinčani proslavili jubilej DP triletnikov pripadlo Izi Dvajset let športnega društva Na ljutomerskem hipodromu so potekale predzadnje kasaške dirke letošnje sezone. Bile so posvečene 7. prazniku občine Križevci pri Ljutomeru. Osrednja pozornost je bila namenjena državnemu prvenstvu triletnih kasačev. V skromni zasedbi peterice nastopajočih je zanesljivo slavila Izza na vajetih Marka Slaviča mlajšega, saj je vodila od starta do cilja. Dirka je bila izjemno hitra, saj je po prvem kilometru vodilna dosegla odličen čas 1:16,0. Kot je povedal zmagovalec Marko Slavič, gre največ zaslug za izvrstno pripravljenost kobile lastniku Francu Kosiju. V dirki za pokal občine Križevci pa je zmago slavil Dušan Zorko zjohnssonom, medtem ko je dosegla najboljši kilometrski čas tretjeuvrščena Perla. V lepo urejenem športnem centru v Šulincih se je zbralo na proslavi 2O-)etnice športnega društva veliko ljudi. Športno društvo je eno od prvih v občini Gornji Petrovci, za svoje uspešno delovanje pa so prejeli tudi občinsko priznanje Na pobudo Milana Gašparja je bilo športno društvo ustanovljeno 14. maja 1985 Za ustanovitev je bilo potrebnih 12 polnoletnih članov. To so bili: Ernest Kovačec, Milan Gašpar, Jože Sukič ml., Jože Balek, Štefan Časar, Ernest Bedek, Franc Dovidija, Štefan Belec mL, Štefan Barber ml., Ankica Barber, Karel Belec in Štefan Bočkorec Vlogo so vložili aprila na krajevnem uradu v Gornjih Petro-vcih, že naslednji mesec pa je bi- Namizni tenis Plohl nepričakovani zmagovalec Rezultati - 1. dirka za 2-letnike: 1. Dinga MS (M. Slavič ml.) 1:21,0, 2. Roki (Puhar) 1:21,0, 3. Apofis (Ma. JureŠ) 1:21,1; 2. dirka za 3- do 12-letnike: 1. Feniks (Makovec) 121,1, 2. Amito (Tramšek) 1:21,8, 3 Fru (Slana) 1:21,9; 3. dirka za 3-do 12-letnike: 1. Pepelka I (Novak) 1:19,6,2. Drava (Vargazon) 1:20,9, 3- Frida AS (J. Slavič) 1:21,2; 4. dirka za 3- do 12- letnike, pokal občine Križevci: 1. Johnsson (Zorko) 1:22,4, 2. Fenita (Seršen) 1:21,7,3- Perla (Osterc) 1:19,9; 5> dirka. DP 3-letnikov; 1. Iza (M. Slavič ml.) 1:17,3,2. La Luna (R. Hanžekovič) 1:17,8,3 Damara MS (Mi. Slavič) 1:18,0; 6. dirka, za 3- do 12-letnike: 1. Iroks Way (D. Heric) 1:16,3,2. Sara MS (M. Slavič st.) 1:16,7,3- Alain Delon (M. Šonaja) 1:16.9- Niko Šoštarič Odbojka Pomurje boljše od Salonita v Murski Soboti je OK Pomurje Galex Mir, novi član 1. slovenske lige, v okviru priprav za začetek državnega prvenstva, ki se začenja 24. septembra, pripravil dvodnevni mednarodni odbojkarski turnir, na katerem so nastopile štiri prvoligaške ekipe, tri iz Slovenije in ena iz Avstrije. Najbolj dramatična je bila finalna tekma, kjer so varovanci trenerja Sabahudina Peljta (v preteklosti tudi uspešen soboški trener) s prekmurskim igralcem Andrejem Totom vodili z 1: 0 in 2 1, a na koncu so zmagali domači odbojkarji. Rezultati: Salonit - Prevent Gradnje IGM Maribor 3 :1 (23, 21, -23, 19), Pomurje Galex Mir - Hartberg 3 0(11,16,20), za tretje mesto: Prevent Gradnje IGM - Hartberg 3:0(11, 29, 27), za prvo mesto: Pomurje Galex Mir - Salonit 3 :2 (-18, 22, -23,21,7). Zmagovalna ekipa Pomurja Galexa Mira: Novitovič, Marič, A. Grut, B Grut, Čeh, G. Horvat, P. Horvat, Panker, Kovačec in Dačo vic. T. G. Na 1 odprtem državnem turnirju v Kranju je nastopilo 81 igralcev iz 20 klubov, z izjemo državnih reprezentantov Tokiča, Ignjatoviča in U. Slatinška. Med njimi je bilo tudi 10 Pomurcev, ki so dosegli velik uspeh, saj so imeli kar tri igralce v polfinalu. Nepričakovano, vendar zasluženo je postal zmagovalec Lenda-včan Plohl. Prikazal je najboljšo igro in na svoji poti do zmage v zaključnem delu premagal Kom- Rolanje - Melisa Agič prva V Kranju je bila 8, tekma za pokal Alpe - Jadran v hitrostnem ro-ianju. Melisa Agič (Roller klub Murska Sobota) je bila prva med mlajšimi deklicami Druga mesta so zasedli mladinka Tina A. Kuplen, mlajši dečko Blaž Šeruga (oba MS) in st. deklica Natalija Novak (ŠD Dokonča Lendava), tretja pa sta bila ml. dečko Simon Novak in st. deklica Tadeja Donko (oba Lendava). Ekipno je bil Roller klub Murska Sobota tretji, ŠD Dokonča Lendava pa je delilo 6. do 7 mesto. M. J. Strelstvo Tenis Čerpnjaku kar trije naslovi Grand slam v Radencih. Foto: N. J. K lij Ormožu pokal Lendave SD Varstroj Lendava je bilo organizator 9. pokala Lendave v streljanju z zračno puško. Udeležilo se ga je 64 strelcev iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Prvo mesto je zasedlo SD Ormož silil krogi in dobilo pokal organizatorja. Sledijo: Arcont Radgona (1071), COAL Peti sovci (1051), Sebeborci (1050) itd Tudi posamezno je slavil Ormožan Voča-nec (372) pred klubskima kolegoma Habjaničem (370) in Vesno Mele (369). Od Pomorcev je bil Robert Čontala (Sebeborci) četrti s 366 krogi, Kristjan Bertalanič (Varstroj) pa sedmi (357). F. H. M. Utrinek s strelskega tekmovanja. Foto: N. J. Končana je pomurska letna te- niška liga, v kateri je sodelovalo 30 igralcev iz Pomurja in Štajer- ske. V Teniškem centru Radenci je bil zadnji (8.) turnir na kate- rem je zmagal 29-letni Aleš Čerp- njak, ki je v tekmi za 1. mesto z 9 : 2 premagal Alena Kelemena (oba MS). V tekmi za 3 mesto je bil Damjan Novak (Ljutomer) z 9 : 5 boljši od Danijela Ulčarja (Radenci). Za 5. mesto je Tomi Žnuderl (G. Radgona) z 9 : 5 odpravil Igorja Novaka (Ljutomer), tekmo za 7. mesto pa je Matjaž Hanželič (Ormož) dobil brez boja. V skupnem seštevku vseh 8 turnirjev je prvi Aleš Čerpnjak, ki je zmagovalec tudi v kategoriji do 35 let, s 1.251 točkami, kolikor jih je zbral tudi drugouvrščeni Tomi Žnuderl, najboljši v kategoriji nad 35 let. Tretji je Damjan Novak (1184), četrti Danijel Ulčar (1062), peti Matjaž Hanželič (955) itd. Miha Potočnik (Rakičan) pa je prvi v skupini nad 45 let. Ob vsem tem ne gre prezreti presenetljivo solidnega Robija Na fotografiji so častni člani športnega društva. Foto; E. Š. Hokej na travi Začetek državnega prvenstva V novem državnem pir stvu je lanski državni pn« Lek Lipovci zamenjal urn’ pokrovitelja - poslej Pliva zultaci; Pliva - D^R Pomurje ■ 1(0 D^rrlnaPIn^^ sarič 2, D. Mešanem h za goste Županek. M Triglav (Predanovci) 2 । i1 0), za M. Toplice Hrn**'" ® za Triglav Grah lo društvo registrirano. Njegovi člani se udeležujejo vseh športnih prireditev v občini, zlasti v malem nogometu. So člani lige ca s 4:1, Ungerja s 4:2 in v finalu J. Slatinška s 4:3. Odlični tretji mesti sta si razdelila Sobočan Kocuvan, ki je pripravil največje presenečenje turnirja, ko je v osmini finala premagal prvega favorita in nosilca Pucončana Horvata s 4 : 3, v četrtfinalu Petrovčiča s 4 2 in potem izgubil s Slatinskem z 2: 4, ter Pucončan Unger, ki je premagal Zafoštnika s 4 : 3 in za vstop v finale izgubil s Plohlom. Lasan je pristal med osmeri- Gabra, ki je s samo enim porazom v igri s Fickom zasedel 9 mesto Klepačeva prva v dvojicah Andreja Klepač je igrala v Madridu na 25.000 ameriških dolarjev vrednem turnirju Po zmagah s 351 tekmovalko WTA Lucio Jimenez - Almendros (Španija) s 6:2 in 6: 2 ter Nemko Tatjano Priachini je bila v četrtfinalu boljša od 8 nosilke (287. na svetu) Nizozemke Sede Noorlan-der s 7: 5,4:6 in 6:0. Šele v polfinalu jo je ustavila Čehinja Olga Blahotova z 1:6,6 2,3:6. Klepačeva pa je uspešno nastopila tudi v dvojicah. Skupaj z Niko Ozegovič (Hrvaška) sta premagali bolgarsko-estonski par Mario Geznenge in Margit Ruutel 6 : 3, 6 : 2, v četrtfinalu tretji n-asilki Angelico Bachmann (Nemčija) in Olgo Blaho-tovo (Češka) s 6 : 2, 7 : 5, v polfinalu prvi nosilki Kildine Chevalier (Francija) in Joano Cortez malega nogometa Goričko, ki obstaja že nekaj let. Ob koncu proslave je bil tudi nogometni turnir. Ernest Škerlak Atletika Matej Fujs dvakrat«1 državni co, Sobočana B Ropoša in Koščak pa med 16. najboljšimi. Za prikazano igro velja pohvaliti mladinca Roudija, ki je v 2, kolu finalne skupine izgubil s Slatinskem z 2 :4. Dan pred turnirjem je igral Horvat kot edini Slovenec na velikem mednarodnem turnirju v Linzu in se ob dobri igri uvrstil med osmerico. Pot v polfinale mu je preprečil avstrijski reprezentant Lengerov (0:4). M. U. prvak vljubljanijcMI”*;* prvenstvo za pionm . rke, na katerem , j tudi predstavniki - P D U Še posebej} 1 zal Matej Fujs, ki je naslova državnega P. . sicer v teku na (2:44,38) in 2000 m Z odličnimi nastop1 e priboril mesto v pio1 b? prezentanci SloveniJejj^ pomerila z vrstniki iz1 Hrvaške. , Odlično je absolutni piotik' 1 .f(£3 Ut Opravila ml aj^ .j SaraVombek^ije^ ZM Branik ^po^' Vrhniko l^-. (23). Prva Pomgrada (č‘8 Kovač, f^LdtUP n" nov(Gombl,L' j()r vač, Radost1’ zmagala Yjf1 drugi Soboška z^ osma (9,5) *1 s 5 ■ . ■ s 1 $ 1 I t t 4 nsmiK-15. september 2005 ŠPORT n-ik io 4: lesi, L iL G. s Mali nogomet '.'HMm.ftm LissaDokležovje »'Mil 6. Bu E - Čemelavci 4: Meteor- Kranja tzolaterm 2:7. •W- Hitet Baby 4 2,Ledava •Weml;5. 'wliga: Nemčavci - Ba-'7 : 9, Doklezovje - Čemelavci 3 Rojs - Borejd 0.3, Sebebor-’’■Caifawa 2:3, Mladost - Noršin u ■ 4,Rakičan - Carda 3:0. „ 0-MNM Toplica: Vučja Miw>2:3,Sebeborci-7*1 >r,:i4-.5,Tešanovci-Filo-’i'^Carda - Mlajtinci 3:6, M. - Ivanci 11:2,Trnje - Sveti '**>4:1 ^ICKMN Goričko: Netadno-Martinja 4:2.6. ’^-Kereka Čepinci 2:2,Tr-*‘0i^l2.7, Staneti Do-T?*3 3:2, Mri^rci - Lucnca 5 ;W-Budincil:3,lsypŠalo-A^UMa-kovci 6:3, Pizzeria w ’Doll£O'111 ^ul,nc' 7 (zaostala tekma). ^fHSn. ut. ||(B:ipSt»-k’!>WG.Sfavea4:2,ŠOSfe- ŠD Grad 1:4, All Stars * G. Stoik 6:4, Slovenska -Vs Vincu 11:0, SRD :'o-Tromejnik Oldys 1:6. %- Nogomet Prepričljiva zmaga Nafte Igrišče v športnem parku Beltinci, 2000 gledalcev, sodnik Janez Babnik (LJ), strelci: 1: 0 Cel-car (3), 2:0 Benko (35), 3:0 Dominko (45 iz 11 m), 4:0 Bukovec (82), 5: 0 Srša (90). Nafta: Luk, Dominko, Celcar, Sklepič, Zemljič, Bukovec, Zore, B. Gerenčer (Srša, 75), Ristič, Vogrinčič (MatjaŠec, 67), P. Gerenčer (Benko, 28). ši Nafte dosegli šele v 35. minuti. Le sedem minut po vstopu v igro je v potno zadel Benko, ki je odlično izkoristil globinsko podajo v gostujoči vratarski prostor in žogo poslal v desni kot. Isti igralec v 41. minuti ni izkoristil idealne priložnosti, ko je bil sam pred vratarjem gostov, toda njegov strel je šel mimo vrat. Tudi gostje so imeli dve izjemni Rezultati 7. kroga: Nafta - Rudar 5:0 (3: 0), Anet Koper - Domžale 2:2 (0; 1), Primorje - Drava 6: 2 (3:1), CMC Publikum - Bob krajina 0 3(0:1), Maribor PL - Hit Gorica 2:1 (1:0). Domžale 7 4 3 0 23:4 15 Nada 7 5 0 3 14:5 15 Gorica 7 4 1 2 12:6 13 Maribor 7 3 2 2 8:7 11 Primorje 7 3 1 3 15:9 10 Drava 7 3 1 3 8:11 10 Koper 7 2 2 3 8:9 8 Publikum 7 2 1 4 6:13 7 B. krajina 7 2 1 4 7:16 7 Rudar 7 1 0 6 4:24 3 Pari 8. kroga: Drava - Maribor PL, Hit Gorica - Nafta (sobota ob 19.00), CMC Pu-blikum - Anet Koper, Beta krajina - Rudar, Domžale - Primorje. Ženski nogomet Pomurke obdržale vodstvo poraz Mure 05 3 nu£a te I ^'^'gfedalcev.sod-yJr^wlwi'cei. strelca: O 4; . Fras, Vidmar, Kaučič, Vogrinčič, (Cmareč, 62), Puhar, Sun-A^.',':dnOr": ^ras< Osterc; ^egar, Ozim, Repina. ^Četrti (36). <'ur» 0 5 - Paloma 0:1, .'1'- Ormož 1:0, Kovinar ^orje 4:0, Stojnci -Ma-। Y VartE; Beltinci 3: J, ; Višina 2:2, Šmarje pri ^1:0. Veržej jAXuitltl0 ^erielcev, sod- 10 Hor-^2 2 Br« 2; 1 Vognnčič J '^Ws^Zavec A ; rac. Vidmar, J^i JI '^(A.Hanže-ta^SunOc. Sš&Duh-Balažič, B. V A fona. J ’°’ Horvat (Brez-J^Gruškovnjak. Osterc, Vo-‘ ° ■ Du|i. Kavaš. Aid ** Prodtndnjl lh'60 'A ^miediOKul-^4lt jT,"’11 Ho^n US. ■ (D. Hozjan, &« T Horvat ^‘KuJčai, tta|aii V^B Rn p '•Horvat, Kolarič; ^Pravili 100 gM*'«*-Starte f.Ptuj), »nič, 0:1 W*>MKbčo(48) 1’2 %* £ 5 -2^1089) Reč« ifar Ko«. Šnuret, Grah, >^nau( TTj.PuonA'ediiu’ Vc?*”' Mačukal, Verdnik. Ar 72;’nvJtlp. Rdeči • 4 o o 1 1 o o 2 3 2 2 1 3 1 1 J 1 2 2 1 1 2 2 3 2 4 4 13:2 12 10:4 12 10:2 10 9:8 10 7:5 6:6 7:6 3:4 8:8 5:9 9 13 2:5 ? U 5:15 9 9 8 6 5 5 4 3 3 1 Ta ' Holermuos v^^ltlncl- X^-Teiw- MuraO5-Želez- Bukovec (svetlejši dres) je bil med najboljšimi. N. J. Rudar: Veršovnik, Jeseničnik, Kraljevič, Softič, Borštnar, Kolenc (IbrahimoviČ, 40), Grbič, Pušnik (Rahmanovič, 40), Pavlovič, Komljenovič, Dragič (Omladič, 78). Rumeni kartoni: Ristič, Dominko, Šklepič; Rahmanovič, Omladič. Čeprav so Lendavčani nastopili brez poškodovanih Kožni ja, Cifra in Bunca, so uspeli prepričljivo zmagati. Zmaga je povsem zaslužena, saj so izkoristili slabo igro gostov v obrambi. Povedli so že v 3. minuti. Po prostem strelu Rističa z leve strani blizu roba kazenskega prostora je bil v gneči pred vrati gostov najprisebnejši Cekar in z nogo spravil žogo v mrežo. Prvi polčas je minil ob premoči igralcev Nafte, ki so si ustvarili veliko priložnosti. V10. minuti je Bukovec streljal v roke vratarja VerŠovnika, v 22. minuti je slabo streljal Vogrinčič, v 28. minuti pa je po prodoru Bukovca po desni strani Peter Gerenčer z glavo poslal žogo naravnost v vratarja. Drugi zadetek so nogometa- priložnosti. V 20. minuti se je Komljenovič znašel sam pred vratarjem Lukom, vendar je ta njegov strel odbil v polje. V 33. minuti je Pavlovič iz prostega strela z desne strani zadel stičišče prečnika in stative. Tretji zadetek so dosegli domači igralci ob izteku prvega polčasa. Po samostojnem prodoru sta Rističa v kazenskem prostoru podrla dva obrambna igralca Rudarja. Enajstmetrovko je zanesljivo izvedel kapetan Dominko. V drugem delu so bili gostje nekoliko aktivnejši, saj so v napadu igrali kar s tremi napadalci. Kljub temu so imeli prvo priložnost gostitelji. VSI. minuti je Veršovnik Rističev strel izbil v kot. Pri gostih je bil izredno nevaren nekdanji reprezentant Zoran Pavlovič, ki je večkrat zagrozil s streli od daleč. Vse upe gostov je razblinil četrti zadetek domačinov. V višini kazenskega prostora je Ristič lepo podal na levo stran do Bukovca, ki je z močnim strelom po tleh ugnal VerŠovnika. Ta je bil nemočen tudi po samostoj- nem prodoru Srše. Damir Rob, trener Nafte: »Fantom čestitam za lep rezultat, gostom pa za fer igro Menim, da je zgodnji zadetek presekal igro gostov. V prvem polčasu smo uspeli zadeti še dvakrat, kar je bilo odločilno. Gostje iz Velenja so sicer poskušali, vendar je naš razpoloženi vratar Luk ukrotil vse priložnosti, škoda le, da smo izgubili Dominka, ki zaradi kartonov ne bo smel nastopiti na sobotnem derbiju v Novi Gorici Benko se je ponovno izkazal kot džoker. Menim, da imamo najboljše navijače v Sloveniji.« Drago Kostanjšek, trener Rudarja: »Gostitelji so danes dosegli pet čudnih zadetkov, ki pa SO bili povsem regularni. Naše izkušeno moštvo si takih zadetkov ne bi smelo privoščiti. Imeli so tudi dve izjemni priložnosti, vendar nismo zadeli v polno. Ko je Nafta dosegla četrti gol, je bilo vsega konec. Tekmovanje je še dolgo, zato menim, da se lahko zgodi še marsikaj.« F. Horvat M. Nogomet Maskota ni prinesla sreče Mestni stadion Fazanerija v Murski Soboti, 3000 gledalcev, sodnik Klinc (Ptuj), strelec: 0.1 M. Stojanov (29). Mura: Kamnik, Balažič, V. Horvat, Kerčmar, Pojbič, Smolkovič, Š. Horvat, Janža (Baler, 62), Prett-ner (Lebar, 46), Zlatar, Snajder (Buzeti, 46). Paloma: Ranilovič, Podho-stnik, Sajko, Unger, Viher, Petrovič (Topolinjak, 89), Krajnc (Vajngerl, 74), Velički, M. Stojanov, Lau-fer, Žabota (S. Stojanov, 71). Rumeni kartoni: Prettner, Pojbič, Smolkovič; Velički; Podho- stnik. Rdeči karton: Velički (87). Tekma se je pričela v prijetnem vzdušju, čemur je dala posebno obeležje tudi nova maskota NK Mura 05 »črni kovran«, ki pa žal ni prinesla želenega uspeha domačinov. Ti so v začetku agresivno napadali na vrata gostov, za kar so poželi aplavz na odprti sceni. V 6. minuti je v gneči pred vrati Palome Štefan Horvat streljal mimo, v 12. minuti pa Šnajder ni izkoristil lepe priložnosti, saj je vratar uspel žogo ustaviti. Še lepšo priložnost je imel po podaji Šnajderja v 26. minuti Zlatar, vendar je zgrešil. Maskota »črni kovran« V 3- krogu 1. slovenske ženske nogometne lige so igralke Pomurja Davidovega hrama na gostovanju v Velesovem premagale Kamen Jerič s 3:0 (1:0) Strelke: Štibelj (41, avtogol) in dvakrat Mateja Zver (60,80). Preostala izida: Krka - Slovan 2 : 0 (0 : 0) in Slovenj Gradec -Senožeti-VODE 3 :1 (1:0). Na lestvici strelk vodi Mateja Zver z 8 zadetki, Anica Korpič in Karmen Vais pa sta zadeli po štirikrat. Že v naslednjem krogu bo v nedeljo ob 16. uri v Filo- vcih veliki derbi med vodilnima ekipama Pomurje Davidov hram in Krka. V 2. krogu državnega prvenstva nogometašic do 16 let so igralke Pomurja Davidovega hrama v gosteh zabeležile pomembno zmago z ekipo Kamen Jerič s 3 : 2 (2 : I). Vse tri zadetke je dosegla Staša Titan. Pomurje 3 3 0 0 19:2 9 Krka 3 3 0 0 13:0 9 Slovan 3 2 0 1 7:5 6 Sl. Gradec 3 1 0 2 6:15 3 Kamenj. . 3 0 0 3 1:12 0 Senožeti 3 0 0 3 2.14 0 M. J. Nogomet Devet zadetkov Rome 5. krog pomurske lige: Roma -Hotiza 9:4, Zvezda Diana Rakičan - Panonija Gaberje 4:0, Ižakovci - Odranci 3:5, Grad - Polana 0:1, Petišovci - Triglav Bakovci 6:1, Bistrica - Tromejnik 3 :3, Renkovci - Čarda 0:2. Odranci 5 4 0 1 21: B 12 Petišovci 5 4 0 1 13:5 12 Roma 5 3 11 18:9 10 Tromejnik 5 3 11 14:810 Čarda 5 2 2 1 6:4 8 Bistrica 5 2 2 1 5:7 8 Panonija 5 2 12 10:8 7 Rakičan 5 2 12 8:7 7 Grad 5 2 0 3 6 13 6 Ižakovci 5 113 9:9 4 Hotiza 5 1 13 8:14 4 Polana 5 1 13 6:15 4 Bakovci 5 1 13 5 14 4 Renkovci 5 1 0 4 4:12 3 3. krog 1. MNL Murska Sobota: Ljutomer- Serdica KI. Šinko 0:1, Kerna Puconci - Niros Cankova 2: 1, Slatina - Dokležovje 2 :0, Šalovci - Apače 3:0, Bogojina - Bratonci 1: 0, ZMG Gančani - Hodoš 3:1. Vrstni red: Gančani, Bogojina in Serdica po 9, Kerna 7. 3. krog2. MNL Murska Sobota: Rotunda - Lipa 1: 2, ŠD Motvarjevci -ŠD Cven 1:0, Goričanka Liv - Pušča 5 :1. Vrstni red: ŠD Cven, Goričanka Liv in Lipa po 6, Pušča 4. 3. krog 1. MNL Lendava: Mostje -Turnišče 2:9, Dobrovnik - Veterani Turnišče 1:1, Nedelica - Tip Tours Kobilje 5:4, Čentiba - Kapca 2:1. Vrstni red: Turnišče 9, Kapca in Čentiba po 6, Veterani Turnišče 4. 3. krog2. MNL Lendava: Dolina -Nafta veterani 0:1, Olimpija Dolga vas - Graničar 2:2, Lakoš - Žitkovci 0:1. Vrstni red: Olimpija Dolga vas 7, Žitkovci 6, Graničar 5, Nafta veterani 4. Visok por«,za V zaostalem srečanju 1. krog.i tekmovanja za pokai Hervisa je tretjeli-gaška ekipa Malečnika v Ižakovcih kar z 9:1 (1:0) odpravila domačine, ki igrajo v pomurski ligi. Po prvem polčasu ni kazalo na katastrofo Ižakovčanov, ki pa so povsem popustili v drugem delu tekme. Kolesarstvo V Lendavi 200 kolesarjev ŠD Dokonča iz Lendave je organiziralo kolesarski maraton Nafta group, na katerem je kolesarilo 200 kolesarjev iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Ti so imeli na voljo tri razdalje: 20 km, 45 km in 65 km. Najkrajšega tekmovanja (Lendava-Pince-Lendava) se je udeležilo 30 kolesarjev, na 45 km (Lendava-Dobrovnik-Turnišče-Gomilice-Ne-delica-Lendava) jih je bilo 90, medtem ko se je vožnje po najdaljši progi (Lenda va-Redics-Kob i I je-Dobrovn ik-Tu rn išče-Gom ilice-Nede-lica-Lendava) udeležilo 80 kolesarjev. Najstarejši udeleženec je bil 76-letni Siegfried Schubert iz Nemčije. V sklopu kolesarskega maratona so pripravili še Peugeotov pohod po Lendavskih goricah, kjer je sodelovalo 50 pohodnikov. Na koncu so izžrebali nagrade, Fiatov avtomobil Seicento pa je prejel Marjan Donko iz Dolge vasi. F. H. M., foto: N. J. Paloma (temnejši dresi) srečnejša Žal se je pregovor Če ne daš, dobiš! kmalu uresničil. V času največje premoči gostiteljev so nogometaši Palome izvedli hiter protinapad in Milivoj Stojanov je po lepi podaji z desne strani iz neposredne bližine z glavo premagal nemočnega Kamnika. Murini napadi niso pojenjali, saj bi v 33. minuti gostje skoraj dosegli avtogol, dve minuti kasneje pa je nekdo iz obrambe z nogo rešil zanesljiv zadetek. Na začetku drugega polčasa je Smolkovič sprožil odličen strel od daleč, toda vratar gostov je žogo odbil v kot. V 67. minuti je s podobnim strelom poskušal Buzeti, vendar se Ranilovič ni dal presenetiti. In tako je ostalo do konca. Milan Jerse, foto: N. J. S starta lendavskega kolesarskega maratona Rekordno število kolesarjev Ob 9. občinskem prazniku je bil v Moravskih Toplicah 10 kolesarski maraton Terme 3000, na katerem je nastopilo 478 kolesarjev iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Najstarejša kolesarja sta bila 86-letni Lojze Fajdiga in 73-1 etna Marija Fajdiga, oba iz Maribora, najmlajši v tretjem letu starosti pa so bili Maja Rengeo (Rakičan), Žan Perkič (Bakovci) in Zoja Voroš (M. Toplice) Najštevilčnejša skupina je bila kolesarska sekcija ŠD Triglav iz Predanovec (33 kolesarjev). Ob tej priložnosti sta Evgen Titan in Milan Lah izboljšala svoja rekorda. Prvi je v vzvratni vožnji na 100 m s ponijem dosegel 18,95 s, drugi pa s kolesom 13,97 s. T. G. MULARIJA 15. september 2005 — Moja mamica Moja mamica ima rjave oči in Črne lase. Vsak dan pomaga očku v hlevu. Rada Šiva. Vedno mi pregleda zvezke. Vsak dan posluša, ali dobro berem. Veliko se tudi igrava, včasih pa greva nabirat rože. Matej Kuzma Moja mamica je stara štiriintrideset let. Je zelo prijazna. Vedno me posluša, ko berem. Če je potrebno, ji pomagam pri delu. Z njo se tudi veliko igram. Včasih me tudi skrega, če je ne ubogam. Z mamico in očkom se večkrat skupaj rolamo. Eva Zorjan Čudeža Pred davnimi časi je stala čarobna hiša. V njej so živeli škrati, vile, zajčki, pikapolonice in še druge živali. Na drugem koncu mesta pa sta živela zakonca Marjetka in Oton, ki nista mogla imeti otrok. Zelo sta sijih želela. Neke noči je škrat Hihitavček prišepnil Marjetki: »Jutri boš rodila hčerko Češnjo. Zelo bo spretna in prijazna.-Marjetka ga ni videla, ker je bil škrat majhen kot žebljiček v slami. Naslednjega jutra je mislila, da so bile to le sanje. Toda nenadoma je čutila bolečine v trebuhu in zares rodila hčerkico. Dala ji je ime Češnja. Hčerka je hitro rasla. Na ulici in drugod so se ji smejali, ker ji je bilo ime Češnja in seje pisala Zajec. Ona pa je bila kljub temu prijazna do vseh. Ko je dopolnila osemnajst let, seje poročila. Tudi ond ni mogla imeti otrok. Ko je že hotela enega posvojiti, je neke noči prišel k njej zajček Bobek in ji rekel: »Ti si zelo dobro dekle, zato ti povem, da boš čez eno leto rodila peterčke. Tri bodo deklice in dva fanta.« In resje bilo tako. Z možem Binetom sta se zelo razveselila. Mama Marjetka in njena hčerka Češnja sta molčali o čudežih, ki sta se jima je zgodila. Nekega dne pa sta druga drugi le povedali za čarobne živali. Spraševati sta se, od kod prihajajo. Končno sta zvedeli za čarobno hišo in jo šli iskat. Sprehajali sta se po mestu, če bi opazili kaj nenavadnega. Dolgo sta hodili in naposled zagledali zelo lepo zlato hišo. Vstopili sta. Marjetka je zagledala malo večjega Hihita-včka, Češnja pa zajčka Bobka. Videli sta še druge škrate, vile, pikapolonico in druge živali. Zagledali sta tudi princeso Trobentico in vilo Lepotinko. ki je stopila k nima in ju prijazno vprašala: »Ali kaj potrebujeta?« Onidve pa sta še kar najprej začudeno gledali. Ko sta prišli k sebi, sta spraševali živali, kako delajo čudeže in kako ju poznajo. Odgovorili so jima, da pomagajo samo dobrim ljudem. Trobentica ima od vsakega podatke. Pokazala jima je seznam, komu vse so že pomagali. Ni pa . jima povedala, da se mora vsakdo tudi žrtvovati, da si potem zasluži nagrado. Po tridesetih letih postane čarobna žival. Tako so napovedali, da se bo tudi Marjetka čez eno leto spremenila v žival, čez dvajset let pa bo na vrsti Češnja. Češnjini otroci Lenka, Binka, Tinka, Tonček in Smejko so hitro rasli in hitro je minilo tudi leto dni, ko je mama Marjetka ob pomoči Hihitavčka nenadoma izginila in se preselila v čarobno hišo. Pogledala se je v ogledalo in videla samo škratko. Njen mož jo je nekaj časa iskal, nato pa prosil hčerko, naj jo gre iskat še ona. Češnja se je odpravila v čarobno hišo. Iskala je mamo, a je ni našla. Tedaj je prišla k njej neka skratka in ji dejala, da je ona njena mama. Hči jo je vprašala: »Kaj pa si storila s sabo?« Mama ji je odgovorila, da nič ni storila, ampak da sojo spremenili drugi. Rekla ji je tudi: »Ubij princeso in vse živali bodo rešene! Tako se potem tudi ne boš spremenila v žival.« In češnja je ubila princeso, vse živali v zlati hiši pa so se res spremenile v ljudi. Barbara Šipoš, 5. raz., OŠ Beltinci Dragi mladi dopisniki! Med vami je veliko dobrih pesnikov, pisateljev, slikarjev in fotografov ali pa ste na dobri poti, da to postanete. Zelo smo veseli, kadar lahko v Vestniku objavimo tudi nekaj vašega. Prijazno pa vas prosimo naslednje: - pisni prispevki naj ne bodo predolgi (praviloma do ene tipkane strani aii okrog 2.200 računalniških znakov), - risbe (umetniške slike) naj bodo največ v velikosti A 4 formata, fotografije pa naj bodo v formatu .jpg, če jih boste pošiljali po elektronski pošti. Lepo bi bilo, če pri dopisniških krožkih besedila tudi natipkate (ali pa vam to stori kdo drugi) in nam jih pošljete na elektronski naslov joze.graj@p-inf,si ali pa posnamete na disketo (lahko seveda tudi CD) in pošljete vse skupaj po pošti na naslov Uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, s pripisom »Za Mularijo«. Hvala za sodelovanje tudi vašim mentorjem! J, G. 080 J113 MLIN NA MURI Nitki ter OŠ dr. Janka = potrjuje, da gosP‘ lastnim težavah skupaj s svojim c* 5KAFAR MltMEL ODRANCI Prvič v šoli JMttC T0?0l.0V^ D Z J Arčoni e šol3^ ■-L. Prvi šolski dan je za učence, ki prvič prestopijo šolski prag, nepozaben dogodek. Polni pričakovanj so se ob 11. uri skupaj s starši zbrali tudi učenci prvega razreda 9-letke OŠ Fokovci. Po kulturnem programu so de-vetietkarji v spomin na prvi šolski dan dobili nahrbtnik. Suzana Panker, Osnovna šola Fokovci kratkem nagovoru Pu',“h,Jr,rt’ ka Svetec Soos, 111 ^-L'’ zdravega okolja nas vseh - vse". W tem prostoru, vse?1f našega planeta- n« ali ljubiteljskih apt#1" nikov. »Pikapo10^ : cesti ni knjiga J di. To so zgodbe ' povedi o sreči. Ko P ? knjigo, dojamem", srečanju srečnih-čarno le v lepem ir ie Ju. Če nem ne ve/,v šajte mh^jiar'nP sti* je dodala Metka ki je vsem otrw:air z letno tiranje. ■ C- P Ljubezen Ljubezen Je. če imaš nekoga in to s srcem r» Ljubezenje, če spoštuješ brate, sestre .'f Ljubezen če imaš rad letne c. moj odnos do planeta ~ ki daje življenje za n Mateja MertuK 6^' OŠ Turnišče knjig6 n I' ' Nadvse slovesi trti dan novega j-’’ veliki zbornici .ooSj vodJ na. Metka Svetec gicS* HR M (človeških ' službe v rec radgonskim ' la lepo darilo vom Pikapolonica sti. Podobno dan tudi tri druge š°ie ■ p’ občine (OŠ Otroci in prometni kaos Želim le opozoriti na težave, s katerimi se predvsem srečujejo naši otroci. Mene, kot prebivalca Lendavske ulice v M. Soboti moti to, da morajo moji in vsi drugi otroci, ki obiskujejo OŠ lil, vsak dan mimo dveh gradbišč in mimo takšnih ovir, kot so vidne na posnetku. Pešci in kolesarji se morajo s pločnika, na katerem je zarisana kolesarska steza, umakniti na vozišče ter se na milost in nemilost izpostaviti mimo vozečim avtomobilom. Zadnjih sedem let je bilo na Gregorčičevi ulici vsako leto eno ali več gradbišč, ki so pomenila veliko oviro šolarjem na njihovi poti, vendar se mi zdi, daje prav na začetku tega šolskega leta kaos okoli gradbišč največji. Doslej tudi nisem videl,da bi policija voznika katerega od napačno parkiranih vozil kaznovala, mu dala obvestilo. Vse je tiho, policija, inšpektorji .... da se komu velikemu ne bi zamerili. Tudi policist, kije viden v levem delu fotografije, je kar tako nadaljeval svojo pot. Niti kolegov ni poklical, če že on m odgovoren za ta del ceste. - J. K. kstnik -15. September 2005 NA SCENI B ia’ 4» & sT slf $ K* j** its* j t/ i? tč iff’ p" ^delitev maturitetnih spričeval murskosoboškim gimnazijcem »Zlata peresa« za najboljše -■i kratkim so se letošnji murskosoboške zadnjič, vsaj kot K'SreČa'" 2 vodst‘ wie m profesorji. V kinodvorani (j.h r’’ minuli petek po-Podelitev maturitet-'Wceval n.i Gimnaziji Murska j^^Pomljdanskrrn r ?ku ktruL.| maturantov, s či-' a uspešnost okrog 90-c '>i pr;n . ravnateljica ,CT'". so lahko stem re- zultatom zadovoljni glede nato, da se pri njih vpisujejo učenci s precej različnim osnovnošolskim uspehom in znanjem, saj nimajo omejitve vpisi Še posebno pa so lahko zadovoljni, saj je letos kar šest dijakov doseglo več kot 30 točk na splošni maturi in tako prejelo naziv »zlati maturant«, kar je pri njih največ doslej. Do sedaj je na murskosoboški gimnaziji, letos je deseto leto, odkar se opravlja matura, maturiralo 1606 maturantov. Mnogi od njih so se izkazali tudi \ Tadeja Kisilak: »Lep občutek je biti eden od šestih zlatih ma-Naslednji generaciji maturantov svetujem, da naj se ne ■F arnpah naj zaupajo vase in v svoje sposobnosti. Sicer pa »■' e* naužijem še zadnjega meseca počitnic, preden bom okto-s s študijem medicine v Mariboru.« Uspešni maturanti mature 2005 prejemajo spričevala. v dodiplomskem ali podiplomskem izobraževanju, saj, kot pravi Cipotova, skorajda ne mine leto, ko ne bi kakšen od njihovih dijakov doktoriral. Letošnje podelitve spričeval so se poleg uspešnih maturantov, vodstva ter delavcev šole udeležili tudi nekateri starši in drugi dijaki. Maturantom, večina jih je v tem trenutku že vpisanih v študijske programe, je ob tem slavnostnem trenutku ravnateljica Cipotova izrekla želje po uspešnem nadaljevanju izobraževalne poti ter predvsem upanje, da si bodo po končanem študiju našli zaposlitev. Sest med njimi, Jernej Celec, Tadeja Kisilak, Sana Koudila, Andreja Nemec, Iztok Štefanec in Nastja Šimunič, ki so bili zlati maturantje, je ob tej priložnosti prejelo tudi posebna priznanja, t. i. zlato pero. Besedilo in foto: C. K. Vaša čustva Ocean razlitih čustev moč srca razkriva, brazde tegobe izbriše, novo pot zariše, prestrašenim spanec podari, v sanjah sinje zazveni. Valerija Vaše pesmi Življenje, ki živiš ga, ljubi, so mi rekli davno že tega. Rekli so mi, da lepše se živi, če trpljenje se konča. Nisem razumela njihovih besed, ne vedela njih pomen. Mislila sem, da motijo se njihove glave. Mislila sem preveč, tuhtala brez veze, nisem slutila, da vse resnica je, in življenje ljubiti sem pozabila. Bela vrtnica Ko je hudo, me pokliči! Dls j* ga dljakov v pomurskih srednjih šolah —J ■■ ■ ■ -VB -V »J«« ■ -V -V ■ ■ ■ Ponekod upad za več oddelkov '^enij i loi.ooo srednješolcev, od tega v Pomurju 4.500 '^hl — ----------------------------------------------- 10 u’Začetku po- bili, so imeli letos na srednji zd- dtem ko jih je v prvih letnikih n o številu * ’» Sred '^a^ov v osnov-^dah. Znano ravstveni šoli v Rakičanu. V obeh 66; Število dijakov se je ustalilo, Delavnice na temo o mladih v ustvarjalni družbi -v te nekaj let upada, pomurskih osnov-'|,tno objavili v cQ* \ ‘W*lUt številk, tokrat pa tudi Številke s sre-(" Skupna značUuost C^Mrvilu v primerja letom ustalilo i«, ’^'rnan takšen upad letih. Ponekod So pa tudi \ le dijakov manj kar C'' “Cm merilu bo v tem Valetu mi srednje '" i* je lani bi-te8a iib ie v 1)0 skupno k / H 'krviIn na nekate-'%? M 'vedno nekoliko '*n’1' Posamezne šo-*° Bi »preme mb pri VOfiir n* prejšnja Mi ’h pnmurskili gitnna-•soboški je letos ^Ih ' in dijakov, od letnikih 2D’ Sl P*lev obeh pro i dijakinj in ‘ ko je v prvih 162. Na srednji ‘ Lendavi, kjer programa Skl. " Jnigih progta-iX^^kimiak'iv 1 k''bjw.tencka|nt»ni P’avi.m.. jih letos val m S’’se ie t0 zS°diIo jh..*!un 'ct’h. Se manj pro-dijakov, i h n*v cej0 pj-Jdo “ programih jih je 531, v prvih letnikih pa 163. Pri njih pravijo, da je zanimanje za vpis na njihovo šolo tudi za naslednje leto velik, toda bojijo se prihodnjih let, saj se število otrok v osnovnih šolah manjša. Nekaj več dijakov kot lansko leto bo letos tudi na srednji kmetijski šoli v Rakičanu, kjer se je število manjšalo predvsem v prejšnjih letih. V treh programih jih bo skupno 177, me- potem ko jih je val upada zajel pred leti, tudi na srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih. Letos jih je 432, v prvih letnikih pa 106. Nekoliko več upada so zaznali na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota. V vseh programih bo letos okrog 700 dijakinj in dijakov, kar je za en oddelek manj kot lansko leto. Nekaj manjši pa je bil tudi vpis, tako da jih je letos v prvih letnikih manj kot dvesto. Kot pravijo, se je znižal predvsem vpis v strojništvo, povečal pa interes za program elektrotehnik elektronik ipd. Največji upad pa je na ekonomski šoli v Murski Soboti, ki je tudi ena največjih srednjih šol pri nas. Potem ko so lansko leto Še imeli v vseh programih več kot tisoč dijakov, natančno 1032, jih je letos za več kot sto petdeset manj. C. K. Za ustvarjalne ideje je potrebno primerno okolje NJA SOS a LENDAVA Pred dnevi se je v galeriji v Murski Soboti končal projekt Mladi v ustvarjalni družbi. Ta je imel cilj, narediti nekakšen vpogled v naše okolje ter primerjati ideje mladih in njihove možnosti ustvarjanja z drugimi mesti po Sloveniji. Predvsem pa ugotoviti, kakšne osnove je treba zagotoviti mladim, da so lahko ustvarjalni. Kot pravi Blanka Denko iz Murske Sobote, ki je tudi pripeljala ta projekt v mesto ob Muri, se strinja s svetovno znanim strokovnjakom za regionalni razvoj prof. Richardom Florido, ki trdi, da je gospodarski razvoj uspešen samo v krajih, kjer imajo močno koncentracijo ustvarjalnih oseb. Ustvarjalnost je v sodobni družbi glavni vir gospodarskega razvoja, ki je na ta način drugačen kot v prejšnjih družbah, ko so se poudarjali viri, kot so: zemlja, surovine, energija, kapital ipd. Kot dodaja Blanka, so bile tovrstne delavnice v sklopu tega projekta organizirane že v nekaterih drugih večjih mestih po Sloveniji, eno od njih pa je želela pripraviti tudi pri nas Na njej so bili udeležencem predstavljeni rezultati analize ustvarjalnosti v naši regiji. V analizo je vključila nekatera pomurska podjetja, v katerih so zaposleni predvsem mladi. Kot ugotavlja, ti imajo ideje in so ustvarjalni, manj ugodno pa je za njih okolje, v katerem ustvarjajo. Ker pa je po teoretičnih smernicah poleg preostalih dveh pogojev, kot sta tehnologija in talent, za razvoj zelo pomembna prav strpnost okolja do novih in ustvarjalnih idej, je osnovni namen projekta razvijanje ustvarjalnega okolja in ustvarjalne skupnosti Na delavnici, kot je bila ta, se je poskušala ob pomoči dr. Stanka Blatnika z Inštitita za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij iz Velenja z mladimi iz Pomurja pogovoriti o problemih v našem okolju. Ob tem pa zbrati ob pomoči skupinskega dela tudi nekaj ustvarjalnih idej. Uvodnega dela prireditve se je udeležil tudi murskosoboški župan Anton štihec, ki je med drugim povedal, da so v Pomurju mladi, ki želijo spremembe in so tudi ustvarjalni, vendar se zaveda, da jim je treba dati več možnosti, odgovornosti in participacije pri odločanju. Del uresničevanja teh možnosti vidi v ureditvi grajskih prostorov, kjer bi lahko potekale različne dejavnosti mladih. Prav tako je omenil mu Iti medijski center, ki naj bi ga dobilo mesto. C. K. 24 DOBRO JE VEDETI 15. september 2005 - VESTNIK Svet digitalnih tehnologij MURSKE www. pomurske-leka rne.si S R KI E razkrivajo zdravilne skrivnosti Tiskanje brez računalnika (2) Tiskati je možno tudi brezžično Za to potrebuje tiskalnik vmesnik - infrardeči ali Bluetooth. Ta drugi je v obliki majhnega adapterja, ki se vtakne v vtičnico Pictbridge. Običajno ni v osnovnem kompletu. Seveda mora tudi naprava, ki pošilja slike, podpirati komunikacijo Bluetooth (mnogi mobilni telefoni s kamero) in biti dovolj blizu tiskalnika. Ko se obe napravi »najdeta«, lahko sprožimo tiskanje Pri funkcijah smo v tem primeru večinoma zelo omejeni Tiskanje preko priklopne postaje (docking station) je še ena dodatna možnost. V začetku so bile te postaje mišljene samo za napajanje fotoaparata in prenos slik na računalnik. Leta 2004 pa so firme Kodak, Konica Minolta, Nikon, Pentax, Ricoh in Sanyo sestavile standard Image Link Ta omogoča preko polnega vtikača priklop fotoaparata neposredno na tiskalnik. Na ta način tvorita fotoaparat in tiskalnik eno enoto. Slike izbiramo in gledamo na fotoaparatu. Ob pritisku na gumb se želena slika natisne. Takšnih naprav je trenutno še zelo malo. Ponujata jih Kodak in Olympus. Če primerjamo naštete možnosti, lahko povemo, da delujejo dobro. Največ nadzora nad tiskanjem imamo pri tisku s spominskih kartic. Ta način je še najprimernejši za tiste, ki želijo slike obdelati brez uporabe računalnika. Seveda je udobje odvisno od tega, ali ima tiskalnik lasten ekran. Najbolj omejeni smo pri brezžičnem tiskanju z mobilnega telefona, kjer ne moremo kaj dosti vplivati na rezultat. Pri tiskanju je tudi pomembno, kateri podatki jn parametri se ob fotografiranju shranijo skupaj s sliko in katere lahko pred tiskanjem še spreminjamo. Obstaja nekaj standardov, ki hranijo te podatke in jih posredujejo tiskalniku. Exif-Print je standard japonske organizacije Cipa in je neodvisen od naprav. Omogoča zajemanje mnogih fotografovih parametrov med fotografiranjem. Podpirajo ga skoraj vsi tiskalniki in fotoaparati. Dpof (Digital Print Order Format) je prav tako japonski standard, ki določa, kaj se bo z določeno sliko zgodilo ob tiskanju. Določimo lahko, katere slike bodo vsebovane v indeksu slik, število kopij, Število slik na eni strani ipd Podatki so shranjeni v posebnih spremljajočih datotekah. Pri standardu PictBridge gre samo za komunikacijo med tiskalnikom in fotoaparatom preko vmesnika usb. Tudi ta standard je rezultat dela japonske organizacije Cipa. Vidimo lahko, da je na področju neposrednega tiskanja precej možnosti. Pri nakupu moramo le paziti, ali naprave določen standard podpirajo in koliko. Le v primeru podpore tiskalnika in fotoaparata bomo lahko vse prednosti tega načina tiskanja tudi izkoristili Dr. Matej Gombošl Nasveti za dobro spanje V posteljo se odpravimo vsak dan ob isti uri, prav tako vstajamo vedno ob isti uri. Tako bomo najbolje ujeli svoj ritem spanja in budnosti. Šest ur pred spanjem ne pijmo poživljajočih pijač (kava, pravi čaj), dve uri pred spanjem ne kadimo. Sprostimo se v topli vodi (34 do 36 stopinj Celzija) z dodatki eteričnih olj (sivke, hmelja, melise, baldrijana). V vodi ostanimo od 30 do 45 minut, potem pa se takoj odpravimo v posteljo. Postelja je za spanje, ne za delo, poslušanje glasbe in tudi ne za prepiranje. Če je mogoče, pojejmo zadnji obrok ob 18. uri, odpovejmo se težkim in mastnim večerjam. Vsak dan naj bi bili vsaj pol ure telesno aktivni. Najboljši so vzdržljivostni športi (plavanje, hoja, kolesarjenje), Nikar se ne premetavajmo budni po postelji, namesto tega vstanimo in vzemimo v roke knjigo, poslušajmo glasbo ali glejmo televizijo. V posteljo se vrnemo, ko smo utrujeni. V spalnici naj ne bo nikoli več kot 18 stopinj Celzija, optimalna vlaga (50-odstotna) in tema. Če prostora ne moremo zatemniti, si kupimo mehka očala za spanje, če ne moremo utišati hrupa, pa še čepke za ušesa. Pol ure pred spanjem popijmo skodelico toplega mleka z žličko medu in 20 grami mandljev (spodbuja izločanje spalnih hormonov). Kolike Medicina jih definira kot krčevito bolečino v trebuhu, ki jo povzročajo krči gladkega mišičja in se navzven kaže kot neutolažljiv jok dojenčkov, ki traja vsaj tri ure dnevno, vsaj tri dni tedensko in vsaj tri tedne. Matere jih ponavadi opisujejo kot jok, ki se pojavi pozno popoldan in zvečer. Otrok, ki se ne more pomiriti, postane rdeč v obraz in zaradi bolečine vleče kolena k sebi. Pogosti so tudi vetrovi in težavno iztrebljanje. Pojavlja se pri enem od petih do dvajsetih dojenčkih. Natančen vzrok nastanka trebušnih krčev (kolik) pri dojenčkih Še ni pojasnjen. Mogočih je več vzrokov: - prebavni sistem in encimi pri novorojenčkih so še nerazviti, zato se določene snovi iz mleka ne morejo popolnoma prebaviti; v črevesju nastanejo plini, ki povzročajo napetost in krče; - otrok med hranjenjem požira veliko zraka, ki prehaja iz želodčka v črevo, tam pa povzroči napihnjenost in pojavijo se krči, ta težava lahko pogosteje nastane pri hranjenju s stekleničko s preveliko odprtino na dudi; - otrok ne prenaša določene vrste hrane, tudi tiste, ki jo je zaužila doječa mati; - hrana, bogata z ogljikovimi hidrati; - slaba tehnika dojenja. Čeprav kolike pri dojenčkih niso škodljive, pa so zelo stresne tako za dojenčka kot njegove starše. Ponavadi se začno v prvih nekaj tednih po rojstvu ter ponehajo pri starosti treh do štirih mesecev. Zaskrbljene starše, ki se obrnejo na nas v lekarni, skušamo najprej potolažiti, da sami niso čisto nič krivi ter da bo dojenček težavo dokaj hitro prerasel. Raziskave sicer nakazujejo na povezanost med pojavnostjo^ko-lik in kajenjem matere, zato seveda to razvado strogo odsvetujemo. Hkrati pa upamo, da je mati, ki hoče svojemu otroku ter tudi sebi le najboljše, kajenje opustila najpozneje ob začetku nosečnosti. Pri materi, ki doji, svetujemo, da iz svoje prehrane izključi kravje mleko. Po enotedenski dieti lahko ugotovimo, ali pride do izboljšanja, ter nato z dieto nadaljujemo. ■ V primeru, da se dojenček hrani po steklenički, svetujemo enotedensko poskušnjo posebne mlečne formule. Sojino mleko se ni izkazalo za učinkovito. Poskusimo lahko tudi z zeliščnimi čaji. Le-ti ponavadi vsebujejo poleg komarčka še janež in kumino. Delujejo tako, da pomirjajo krče in pomagajo odvajati črevesne pline. V lekarni je na voljo tudi kuminov sirup, ki naj ga dojenček zaužije eno majhno žličko med obroki. Seveda ne smemo pozabiti na pravilno hranjenje in podiranje kupčka. V preteklosti se je domnevalo, da lahko kolike povzroča preveliko obremenjevanje dojenčkov, zato so svetovali, naj dojenčka ne nosimo preveč oz. ga ne pestujemo po nepotrebnem ter ne reagiramo takoj na jok. Tega s pomočjo načrtovanih raziskav niso uspeli potrditi. Dandanes priporočamo, da otroka, ki ima trebušne krče, nosite, zibljete ali peljete v vozičku na sprehod. Otroka nežno masirajte po spodnjem delu trebuščka. S konicami prstov in dlanjo krožite po trebuščku v smeri urinega kazalca. Starši tudi pogosto posežejo po zdravljenju z dimetikonom (Sab simplex®), ki ga priporočamo, če nismo uspeh z drugimi metodami ali starši želijo poskusiti. Dimetikon je učinkovina, ki na fizikalen način zmanjšuje površinsko napetost plinov v želodcu in črevesu. Zmanjšuje prostornino plinov, ki se izločijo po naravni poti ali se absorbirajo. Odmerjamo ga po 15 kapljic, ki jih damo pred dojenjem s pomočjo majhne žličke, ali pa ga primešamo mleku oz. drugim tekočinam Pomembno je, da se zavedamo, da kolike niso edini razlog joka in nelagodja. V primeru, da je dojenček neutolažljiv in se ne more pomiriti, svetujemo obisk pri zdravniku. Če le-ta izključi kakšno drugo težavo (ukleščena popkovina ali dimeljska kila, zapora črevesa, vnetje sečil...), nam ostanejo tile nasveti in spoznanje, da bo težava minila dokaj hitro, najpozneje čez 12 tednov. Preden bo dojenček shodil oz. vas poklical mama ali očka, boste na nevšečnost že zdavnaj pozabili Bojan Madjar, mag. farm. Ne uživajte tablet s sokovi Tablet, antibiotikom^ gih zdravil na splosn°n ali pravim čaje^G sok, na primer, k«? zdravil, ki znižujejo« zato se zdravilne ua1 preveč nakopičijov L s( je škodljivo. Najvarne^)^ jih vedno vzamete le1 no vodo in t^o rf'_ . morebitno medseb°j kovanje. Živahne barve za popestritev Pohištvo, s kateri111^ mo otrokovo Čim kakovostnejši nih) materialov. jp ba posebej kakovostni materi ijC vejši, naravni ma«r _ jih obdelali z oi mi postopki, Pa P »f zdravja otroka- ’ skoparimo z bar in\ S pestrim izbore . ko začnemo že Prlj sten. Nežen odm" ijp modre, rumene ■'1 y ge zanimive , vo naredi! Kot pravijo n^ Mju’ njaki, naj pn »P h je sobe sodeluje j i Sodeluje lahk°>r>^ izboru barv poh'^nijgfl^ Če si želi na P°^c '■ iz svoje najljubr c to p* risanke, upo^^ nakupu Poste tem bomo zag ntr° S" k svoji sobici Čitn 'e Omilimo bolečine v sklepih Vedno več ljudi se zjutraj zbuja s trdimi in bolečimi sklepi. Hrbtenica, kolena in boki so kot zarjaveli, vstajanje je muka, vse boli. Najpogostejši vzrok bolečin v sklepih je artroza ali obraba sklepa. Vzroki so lahko napačna obremenitev, poklic ali prirojene napake. Vnetje lahko pozdravijo z zdravili, ki lajšajo bolečine, bolezni pa žal ne znajo pozdraviti. Ko mine vnetje, se bolečine poležejo - do naslednje priložnosti. To je lahko napačen gib, hoja po stopnicah, preutrujenost. Najboljše zdravilo je gibanje. Krepi mišice, močne mišice pa pomagajo sklepu pri delu. Spravimo se na kolo ali v vodo, tečemo na smučeh in hodimo, najmanj 30 minut po trikrat na. teden. Boleče sklepe lahko ogrevamo, vsake tri dni pa jim privoščimo fango obloge. Tako bomo izboljšali prekrvitev in spodbudili izločanje sklepnega maziva. Vnete, rdeče, vroče, otekle in zelo boleče sklepe nekajkrat na dan hladimo (z gelom iz hladilnika, ledeno vrečko, oblogo iz skute). Ce smo začeli zdraviti artrozo takoj po prvih znakih in če bolečine niso prehude, si lahko pomagamo z naravnimi zdravili, ki zavirajo vnetje in delujejo protibolečinsko. Seks brez perspektive ne obstaja Kakšni poskusni rok mora ženska dati svojemu oboževalcu, preden mu dovoli dostop do svojega najdražjega telesa? Zakaj ga sploh »voditi za nos«, tudi če ji je neznosno všeč? AH veste, da za žensko seks brez perspektive ne obstaja? V ženskem organizmu so vse ljubezenske melodije, skupaj z nagonom raz- ploditve, povezane z nagonom samoohranjevanja. Ženska z zavrnitvijo fizične ljubezni moškega namerno sili v zakonski jarem. V tem ni nasprotujoče si logike, ker si moški, razvajeni s prejšnjimi zmagami na ljubezenskem področju, zaradi lastnega samoljubja ne dovoli odpovedati temu, da bi dosegel želeno. Za to je on pripravljen narediti predrzno potezo - posloviti se od svojega samskega stanu. Ampak, če se taktika ne obnese, ženska lahko ostane ne samo brez moža, pač pa tudi brez ljubimca. Zato ne vztrajajte in ne hitite. Sicer želja po spremembi svojega oboževalca v zvestega moža ni edini vzrok, zaradi katerega ženska drži svojega »bojfrenda« v seksualnem postu. Popolnoma verjetno je, da priigrana frigidnost kot lakmusov papirček izda eno od skrivnosti vašega oboževalca - ali je zloglasen skopuh ali radodaren pokrovitelj. Plemenit moški zaradi nedostopne lepotice ne bo skoparil in bo vsak dan k njenim nogam vrgel šopek rož. Dobrosrčna moška narava razprši vse dvome o njegovi zanesljivosti in ženska bo nemudoma nagradila svojega potrpežljivega oboževalca s p°' co kave s samo po sebi ra.'i11'^ . JLh Ji|||ljti ■ šanjem večera. Tudi če se p1 )>lr ' if’ i pobudo moškega konča, zenska ka, očitati si za kratkotrajno h cev ostanejo lepi spomini. Brezhibna atletska postava intimno zbližan je z žensko Lep' ^-|Lni Einsteinovo teorijo rdun* dela italijanskega slikarja Da V1 hl : raci je v citat. Nobena ženska skušnjavi, roditi prihodnjeg j.pn l|t,i nagrade, in z vso pri pravlien^, mu, o pameti katerega ne dv ' Psihologi menijo, da i“. j prihodnost in jo poskusa "'P ( njeni previdnosti in trezni P-" j£ dovoljuje ženski določiti, veJiiP oboževalec pripravljen od?' a življenju, jo zagotoviti finančno preskrbeti družin0. L » 6 WSTMIK- 15. september 2005 DOBRO JE VEDETI 25 Združenje potrošnikov Pomurja svetuje drr jen ki” vkit i#1 d* Vil* kat iv4 itit dt «r ir**-it* i* id? 9* J j# Zloraba bančnih kartic / pisarno smo prejeli opozorilo, da T^dnjem času pojavlja precej goljufij s ®o-kreditni mi karticami Visa in Ma-Sfrrard. vas neznanec po telefonu in se vam ^vi kot zaposleni v procesnem centru -Mastercard. Pove, da je opazil neobičaj-.^,nsakcijo z vašo kartico, ter želi preveriti '" kartice. Ta oseba pozna številko vaše lttni vam |n umJi pove, da bi vzbudila zau-’as želi potrditev številke kartice, P’>e ^mtstnti številko, ki je na hrbtni I®1 trtice, za 16-mestno številko kartice. ■ Doveip> te}] trep številk! Pridobljene 7?^ bh k t> uporabijo za plačilo po internetu HjJT'tiiv.j ponarejene kartice. Če prejmete 1 b*, prosite osebo, ki vas je poklicala, za ■’k" številko in recite, da jo boste pokli-1 Jk'i| pokličite policijo in procesni t /fr jih opozorite, da imajo goljufi števi-5^* kartice. Obratovalni čas pisarne v M. Mrtonsld । svetovanje v ponedeljek, to-^etrtek °d ?- do 14 ure, osebno nje v ponedeljek in sredo od 9. do 14. ■ Js^hni.i svetovanje po predhodnem Ut ’ Td (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 sanage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota. Andrej Čimer, predsednik ZPP iH-' old ti1 š- v e? । . liisnij Xf- Ariprav0ena hrana nam sicer vsem nas " Lr "r Goriča v naših želodcih. Po-kstj čf 'n|' ostane v zraku, začne motiti. / tned kuhanjem tudi kaj prismo-vonja po prismojeni hrani se Znebimo tako, da v posodi, v kateri ■' ltni lim 1 'Irano’ prevremo vodo z nekaj " 'ne vonjave ostanejo v prostoru k° sm° 8a dobro prezračili, bo tre-S"' Lahko prižgemo di-£Pa si j9. 3,1 palčko, namesto umetnega vo-pkt Vir| ° °mislimo tudi bolj naravnega: v *3vrimo nekaj nageljnovih žbic, 1•'' na Viator. V stanovanju lati ' Pa ir zrak bomo hkrati navlažili, v teh dneh prišlo še kako prav. dl1! K‘- % 1 Lovenjaku S,M |Uha z bučkami 5 cl ol .50 g korenja, 20 g pe-p< 'l čebule, s g česna, 20 g zelene, n sol, 80 g bučk, 15 g masla, 200 cl Kn. P P*' i' J1 h / na ne prevelike kose, v hladni ^0til|p ,to'lko ^a»a> da je meso mehko J tia'° k*1*0’meso odluščimo od kosti in 3»!?^n * 'sl°jllho P0110^0 Pristavi" J ^'ščke narezano meso, prevremo, "K OjuZ^dimo z narezanimi bučkami, ki ^tnaslu. X Otlica s slivami ''Ui ^irir. b. Jp L; 1 stegna, 100 g belega kruha, 1Uasla, I0o g sliv, 50 g sladkorja, Naučite se kritizirati Večkrat se vam zgodi, da ste v odnosih z ljudmi nezadovoljni -z njihovim vedenjem ali načinom, kako so opravili kakšno nalogo. To želite tudi povedati. Toda: kako izraziti kritiko, ne da bi človeka prizadeli ali podcenjevali? (C. Weisbach in U. Dachs) Vsak od nas težko sprejema kritiko. Razlog za to mogoče tiči v dejstvu, da nam ljudje s svojo kritiko pravzaprav želijo sporočiti nekaj drugega. Mogoče nam želijo povedati, da sami vedo nekaj bolje narediti, da se kaj takega njim ne bi zgodilo, da obžalujejo, da so se zanesli na nas... Nekateri pa želijo svojo neobvladano jezo, ki sem jim je nakopičila, spustiti na piano in se s tem sprostiti. Ta vrsta kritike je žaljiva zato je njen vpliv uničujoč. Tisti, ki trdi, da ga je sogovornik prizadel ali napadel, se ni sposoben osredotočiti na vsebino izjave. Takrat se ukvarja s tem, kako se bo ubranil napada. Če želimo, da bo sogovornik sprejel kritiko, moramo poskrbeti za sproščen pogovor. Še prej pa mu pokažite, zakaj ste začeli pogovor. Tako v ospredju ne bodo točke kritike, temveč možnosti za izboljšanje položaja. Pet pravil za izražanje kritike 1. Opišite dejstva, ne da vrednotili. 2. Vživite se v položaj drugega, namesto da se mu takoj postavite po robu. 3. Sogovornika upoštevajte kot enakovrednega, namesto da mu kažete premoč. 4 Ukvarjajte se z zadevo, s problemom. 5. Odzivajte se spontano, namesto da se držite vnaprej pripravljene strategije. Vir: Christian Weisbach in Ursula Dachs: Kako razvijemo čustveno inteligenco, DZS, Ljubljana. IW, str 116. Upravičena kritika v treh korakih Christian Weisbach in Ursula Dachs pravita takole: »Če se želite upreti skušnjavi, da bi nekoga spreminjali, je kritiko bolje izreči na ravni dejstev. S svojo kri- tiko sledite določenemu cilju in to izrazite v treh korakih: 1. predstavitev ciljev, 2. preverjanje poti, 3. dogovor o skupnem ravnanju. V okviru prvega koraka, predstavitev ciljev, je treba ugotoviti, ali imata oba pred seboj isti cilj. Če je cilj poenoten, potem preverite, ali si oba predstavljata izid in kako ga nameravata doseči. Če so cilji različni, lahko pogovor, v katerem ste nameravali izraziti kritiko, takoj končate in raje razmislite o tem, kako bi oblikovali skupni cilj in kaj je treba za to storiti. To lahko ponazorimo s primerom. Tomaž: »V tem trenutku plačujeva visoke obresti negativnega stanja. Z'ame je pomembno, da zapraviva samo toliko denarja, kot ga zasluživa. Kaj praviš ti na to?« Ana: »Če te že zanima, naj ti povem, da je včasih stanje na najinem računu pozitivno, včasih negativno Na koncu se vse to izravna.« Vidimo lahko, da dokler se Ana ne obremenjuje z dolgovi, je vsaka kritika na račun njenih izdatkov neproduktivna. To je trenutek, ko bi Tomaž moral načeti pogovor o tem, kako bi lahko uresničila različne 60 g skute, 1 jajce, sol, poper, majaron, rožmarin, 10 g moke, 15 el rdečega vina, 10 cl sladke smetane, 20 d divjačinske osnove Srnino stegno v hladni vodi splaknemo, s krpo osušimo in narežemo na štiri enake rezine (zrezke), ki jih na deski tanko potolčemo. Nadevamo, začinimo in zvijemo. Povežemo z vrvico in povaljamo v moki. Olje »kozici segrejemo in na njem opečemo ruladice. Zalijemo z vinom in divjačinsko osnovo ter vse skupaj pokrito dušimo do mehkega. Nato meso poberemo iz omake, odstranimo nit in narežemo. Omako precedimo, začinimo in ponudimo z mesom. Priprava nadeva: Kruh narežemo na drobne kocke. Maslo v ponvi segrejemo, na njem karame-liziramo sladkor, dodamo na kocke narezan kruh, prepražimo, dodamo slive in premešamo. Malo ohladimo, dodamo skuto in jajce ter začinimo. Dobro premešamo. Nadevane riževe kroglice 100 g čebule, 80 g zelene, 150 g sveže rdeče paprike, 20 g česna, 3 cl olja, 20 g paradižnikove mezge, sol, poper, 40 g graška, 10 cl zelenjavne osnove, peteršilj, origano, 240 g riža, 1 jajce, 20 g masla, 20 g naribanega parmezana Sestavine za paniranje: jajca, moka, drobtine in olje za cvrenje Olupljeno čebulo in zeleno svežo rdečo papriko narežemo na drobne kocke. Česen sesekljamo. Olje v jjonvi segrejemo in na njem posteklenimo zelenjavo. Dodamo sesekljan česen in preme cilje. V primeru, da si tudi Ana ne želi dolgov, bi lahko odgovorila: »Strinjam se s tabo, da bi se morala izogibati visokim obrestim negativnega stanja. Prijateljica Tanja mi je svetovala, naj preveriva pogoje posameznih bank, saj po njenem mnenju ena od bank obračunava nižje obresti za negativno stanje. Da bi lahko prenesla najin tekoči račun na to banko, se bom jutri šla pozanimat « Drugi korak je preverjanje poti, v katerem sogovorniku, čeprav počne nekaj, kar vam ni všeč, pokažete, da ga spoštujete. Poslušati morate njegovo pojasnilo o poti do cilja. Pri tem se morate vzdržati očitkov, raje pokažite, da si resnično želite izvedeti, kakšni so njegovi nameni in predstave. Tomaž: »Če zamenjava banko, bova prihranila nekaj, vendar če bova Še na prej nenadzorovano zapravljala, nisva storila nič. Predlagam, da se o izdatkih dogovarjava.« Ana: »Lahko se dogovoriva, vendar to pomeni, da boš tudi ti spoštoval najin dogovor in se odpovedal nenačrtovanim nakupom. Naj te spomnim: zadnjič si kupil DVD-predvajalnik« Zadnji korak je dogovor o skupnem ravnanju. Če od sogovornika, ki ste mu izrazili kritiko, nekaj pričakujete, mora tudi on predstaviti svoje predloge, saj bo samo tako prevzel odgovornost. Tomaž: »Če zdaj sprejmeva dogovor, bo najino stanje na računu vedno pozitivno. Kako pa naj to doseževa? Ne vem, če je ustrezno to, da bi te vedno moral vprašati, preden bi neko stvar kupil « Ana: »Vsak od naju bi imel na razpolago določen znesek in tisti, ki bi ga presegel, bi plačal obresti za negativno stanje.« »NajcisteJša kritika sveta je tista, s katero nekdo ne pove le, kar mu ni všeč, ampak predstavi tudi kaj svojega, boljšega.« (Emanuel Geibel) Mag. Simona Šarotar Žižek šamo, da zadiši. Dodamo mezgo in zalijemo z zelenjavno osnovo. Pridamo še grašek in sesekljan peteršilj ter začinimo s soljo, poprom in origanom. Kuhamo pet minut, nato odstavimo in ohladimo. Riž podušimo, ohladimo ter primešamo jajce, maslo in parmezan Iz riža oblikujemo kroglice, vsako kroglico nekoliko sploščimo, obložimo z žlico zelenjavnega nadeva in ponovno oblikujemo kroglico. Riževe kroglice paniramo in ocvremo v vročem olju. Makove rezine 350 g gladke moke, pol zav. pecilnega praška, 80 g sladkorja v prahu, 1 zav. vanilin sladkorja, ščep soli, 100 g masla, 4 cl mlačnega mleka, 1 jajce Sestavine za makovo maso: 80 cl mleka, 130 g pšeničnega zdroba, 200 g sladkorja, 200 g mletega maka, 100 g mletih lešnikov, 1 zav. vanilin sladkorja, naribana limonina lupina, 2 jajci, 2 cl ruma Iz navedenih sestavin ugnetemo krhko testo. Pustimo počivati 20 minut, nato ga razvaljamo 3 milimetre debelo in položimo na pomaščen ter z moko potresen pekač. Po testu enakomerno premažemo makovo maso, poravnamo ter damo v pečico in pečemo 40 minut pri 180 °C. Priprava makove mase: Mleko zavremo, odstavimo in vmešamo mak, pšenični zdrob, mlete lešnike, sladkor, vanilin sladkor, naribano limonino lupino in rum. Dobro premešamo in pustimo, da se ohladi. Ohlajeni masi narahlo primešamo rumenjaka in trd sneg beljakov. Besede mode Verižna reakcija Veriga je simbol zvez in razmerij med nebom in zemljo, v splošnem pa tudi med bitjema. Platon namiguje na svetlečo se vrv, ki povezuje univerzum. V jesenski modi so ključni element bodisi Čevlji iz elegantnega usnja bodisi zlata ovratnica. Slednja obrazne gube omili samo zaradi mehke barve zlata. Veriga Na splošno je veriga simbol komunikacijskih vezi, koordinacije, združitve; torej tudi poroke, mesta, naroda, družine, države, skupnosti in vsake skupne akcije. V sociopsiliološkem pome-,nu simbolizira prilagoditev kolektivnemu življenju. Zaznamuje fazo osebne evolucije, torej spontano privoljenje. Sijaj k vojaškemu suknjiču ali damskemu ozkemu krilu Ne glede na stil oblačenja lahko opažamo, da se veriga ujame na vsako obleko ali telo, le če um dopušča. Tako jo najstniki lahko kombinirajo k uporniškim hlačam, dame pa okrasijo vrat z dolgim naborkom verig oz. verižic Kovinski sijaj je lahko hladen ali topel, odvisno od tega, kaj želimo sporočati. Ne pozabimo, da je oblačenje komunikacija brez besed. Pove tudi tisto, česar si včasih ne želimo; lahko pa marsikaj odlično skrije. Kljub vsemu nam daje možnost, da kažemo tudi svoje sanje in hrepenenja. Oblačenje je tako lahko muka ali zabava. Ne pozabimo, da gre za vsakodnevno zadevo, zato je normalno, da je največ odvisno od našega razpoloženja. Da slabemu ne damo dosti možnosti, opremimo omaro takrat, ko smo dobre volje. Barve nas bodo v slabih trenutkih spravile v nov dan z več svežine in morda bo storilnost večja. Ce verigo razčlenimo, dobimo njen člen, to je krog ali njemu podobne oblike. Kako pomem ben je ta zgodovinski element, se lahko zavedamo takrat, ko sedemo na kolo ali za volan. Tatjana Kalamar Morales Filtri za vodo Zaradi vse večje skrbi za zdravje in ozaveščenosti o pomenu čiste pitne vode gredo filtri za vodo dobro v prodajo. S pomočjo filtrov lahko iz vode odstranimo tudi apnenec in druge usedline. Prav tako naj bi pomagali odstranjevati klor, težke kovine in pesticide. Na voljo imamo več vrst filtrov: mikrobiološki, kemijski, opto-leptični, proti trdi vodi ali kombinirani filter. 15. september 2005 - VESTNIK 26 O TEM IN ONEM Vidne in nevarne poškodbe na OŠ v Veliki Polani Se bo strop porušil? V Veliki Polani je neuije s točo med letošnjim poletjem pustil0 vidne poškodbe tudi na tamkajšnji zgradbi OŠ Miška Kranjca. Arzenal sodelovanja... 4? ^ 3, MEDNARODNI SEJEM ZNANJA, TEHNIKE IN SREDSTEV ZA OBRAMBO GORNjA RADGONA OD 22. DO 25. SEPTEMBRA 2005 Predstavitev vojaških poklicev in možnosti za zaposlitev v Slovenski vojski V soboto. 17. septembra 2005, SODOBNA VOJSKA Delovni čas: od 9.00 do 19.00 ure, zadnji dan sejma do 18.00 ure. IJ ■ POMURSKI SEJEM ww. pomurski-S«] em.s i bo v Kocljevi uiiei 3, Merska pobota,, (poslovni objekt »Kocljeva«). Razvojni center uspešen na razpisu PHARE Vzpostavitev mehanizmov vaf stva biodiverzitete Prekmurja Razvojni center Lendava je uspešno kandidiral na razpisu Ministrstva RS & in prostor za sredstva PHARE iz Programa čezmejnega sodelovanja Slovenj Avstrija s projektom Vzpostavitev mehanizmov varstva biodiverzitete Prekuj • Vojaška oprema in orožje • Transportna in komunikacijska sredstva • Preskrba vojske • Predstavitev Slovenske vojske • Atraktivne predstavitve vojaške tehnike in izurjenosti vojaških enot (vsak dan ob 11.00 in i 6.00 £ § s 1 1 3 f • Predstavitev oboroženih sil sosednjih držav • Brezplačne pokušnje vojaške hrane • Predstavitev Gasilske zveze Slovenije in Uprave republike Slovenije za zaščito in reševanje • Gasilstvo, zaščita in reševanje • Strokovne in kulturne prireditve ter predstavitve vrhunskih športnikov Ker je šola pokrita s salonitnimi azbestnimi ploščami, ki so stare 26 let, so le-te »preperele« in dotrajane. Streha je zato med neurjem z dežjem puščala skoraj na vseh koncih in krajih. Voda je dobesedno zalila knjižnico in del nadstropja z učilnicami, telovadnico in druge prostore. Luknje v strehi zaradi toče pa so povzročile zatekanje vode po vsej stavbi, v vseh prostorih Občina Velika Polana, ki je kot ustanoviteljica šole dolžna zagotavljati sredstva za njeno vzdrževanje, je dala sanirati streho, tako da so zamenjali približno 60 preluknjanih in polomljenih plošč Vendar tisti, ki bolje poznajo razmere, ugotavljajo, da je bila ta rešitev le začasna. Ob obilici padavin, ki so se nadaljevale vse poletje, je stavbo vztrajno zamakalo še naprej, streha pa je tako slaba, da se bojijo, da ne bo vzdržala zime. Namočena je tudi plast steklene volne, ki je na lesonitnih ploščah na stropu stavbe. Le-ta s svojo vlago grozi, da se bo ob še enem močnem deževju sesul strop, s čimer bi bilo ogroženo tudi bivanje in delo v Šoli. Ravnateljica Marija Horvat in zaposleni na šoli so o vsem tem obvestili občino cer skupaj s podžupanom Alojzom Jerebicem in poslancem Jožetom Hor- < ' R vatom tudi Ministrstvo R Slovenije za Šolstvo in šport. Le to se je medtem že odzvalo in obljubilo finančno podporo. Emanuel Čer če k, ki je odgovoren za investicije v šolstvu, si je medtem šolo in stanje v njej že tudi ogledal (v petek, 2. septembra) skupaj s poslancem Jožetom Horvatom. Ker je streha na Šoli res potrebna takojšnje sanacije, bodo z deli na njej začeli že to jesen. Šolska stavba v Veliki Polani pa je potrebna tudi celotne obnove, saj prostori z zastarelo opremo ne ustrezajo normativom dela po devetletnem programu. Dotrajana je tudi vodovodna in strojna instalacija, obnove so potrebni kuhinja, telovadnica, Razpoke v polanski šoli knjižnica, racunalmšk- a-'1" kotlovnica in celotni del stavbe. Ponovno Bi ba preplastiti asfaltna ip’’*' s svojimi razpokami na nevarnosti. Velikonj energije uhaja tudi rela in dotrajana okna, ., prav tako potrebna Po besedah ravnatelj"' _ vatove bodo le s načrtovanjem vlaganj zgradbo tudi vellkoP^ učenci in delavci šole žnost delati in se učiti ■ ? nih in sodobno °Pr' ’’"Ask! j prostorih, kot je hijeno na večini šol '' n lendavske upravne . I I ib It pričel pmlqvatii POMARANČA^BAR, l r iMabi TrpomaraTrc !fi VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje ia informiranje, d. dUl-V Novaka 13, Murska Sntxna Projekt bo dal v trinajstih mesecih, kolikor bo trajal, mnogo konkretnih rezultatov, njegove glavne cilje pa bi lahko razdelili v tri sklope: - izdaja knjige o rastlinah Prekmurja z oceno njihove ogroženosti, - varstvo in dolgoročni načrt upravljanja naravovarstveno pomembnih travnikov, - ustanovitev Prekmurskega konzorcija za Naturo 2000. S projekti, kot je ta, se poskuša negativni trend siromašenja biodiverzitete vsaj upočasniti, naj naj cene AO % ROLERJI Iz sezon* 200* Toka&M co^sti Escalate m 30 % ROLKE It sezona 2005 5 -20$ M ROLANJE U »KOM MO? xninM s povečanim blatenjem, razdvojen petni del. adiPRENE za absocbdjo naleta, 3D Torsion System, fleksibilne zareze na prednjem ddu stopala, podplat adiWEAR, varjeni šivi, ženske št.: 37 do 42, moške št.: 42 do 46 Ponudba velja od 15. 9. do 5. 10. 2005, oziroma do odprodaje zalog Popust velja » posebej olmcfw izdelke v zalogi vkidp prodajaln. Popust ra čeladi in lorbke velja od 16. J. do J7. 9.2DO5, za kolesa pa od 13, 9. do 5. JO- 2W5. Popusti te ne seštevajo. Če že ne povsem ustaviti. Življenjska raznolikost, biotska raznovrstnost, pestrost živega - vse to so sinonimi za biodiverziteto, ki postaja v zadnjem času nekakšna enota za oceno stanja v okolju. Zdrave življenjske razmere in s tem povezana bivanjska kakovost - ne samo človeka, ampak vsega živega - so več kot očitno tesno soodvisni. Zato bi moralo biti v interesu vsakega Prekmurca in Slovenca, da bodo npr. vodotoki zopet čisti, da bo na voljo dovolj pitne vode - če že ne zaradi rib in drugih rastlinskih in živalskih vrst, ki jih v onesnaženih vodah ni več, potem že zaradi nas samih, ki zagotovo ne želimo svojega življenja preživeti bolni ali v stalni nevarnosti, da bo zaradi onesnaženosti okolja naše zdravje ogroženo (dokazane so vzročne povezave med prisotnostjo nitratov in pesticidov v tleh in hrani ter slabokrvnostjo, neplodnostjo, pojavnostjo raka, alergijami...). Skupaj z uglednimi partnerji iz Slovenije in Avstrije pa lahko pričakujemo, da bomo v RC Lendava s tem projektom, ki se bo financiral iz sredstev Phare, MOP- a in lastnimi sredstvi, uspeli vsaj delno izboljšati trenutno dokaj sivo sliko narave Prekmurja. Med partnerji so Naturpark Sudsteirisches Weinland, občine Črenšovci, Odranci, Turnišče, Velika Polana, Dobrovnik, Kobilje, Beltinci in Puconci, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Institut za ekološke raziskave ERICO Velenje, Kmetij-sko-gozdarski zavod ter Krajinski park Goričko. Že s seznama je razvidno, da gre za zelo močno in pestro mrežo partnerjev, ki zajema po em strani strokovne institucije, ki se poklicno ukvarjajo z varstvom narave, po drugi strani pa za lokalne skupnosti in KGZ, ki so »neposredni* upravljavci velikega dela površin. Veliko pozornosti bo namenjene animaciji in ozaveščanju mladih ter promociji projekta in njegovih dosežkov v medijih. Želja pripravljavcev tega projekta je bila, da bi se z njegovo pomočjo v razmeroma kratkem roku »prijela« ideja o nujnosti skupne skrbi za stanje bivanjskega okolja in za stanje narave med velikim delom prebivalcev Prekmurja. Z močno poudarjeno pro- močijo se bo p"*al|ii»J ta usmerilo nar . K« ranje javnosti o ■! ’ žj tih deta ter širši *' * varstveni kont^ , projekta. Preds“ Jtfij^jH je tako velik Iz [ur^ Ji vsem njegovim pr', zunanjim Prekmurcem, % sprejeli k"’ P<'1 . brodoslega bod‘s p ^1’ videli le nepulfd^ serije aktivnosti [p j. Prepričano 3,3 ' zultati projekta 1 > vi, da bodo Ppl Is4 i Razvojni61 K J S 02496 O mud SINCE 1925 TITAN SU*A SPOLNOST (KRAJŠE) uro KRANJ ferski novoporočenci Miša Šoštarič Ljutomera, Grossmanova 16 a; a Sintic iz Murske Sobote, Gregorčičeva ulica Rešlter li priimek Mask«: Brat Džouži SEVERNI JELEN GRŠKO MOŠKO IME DEL PAORKA OSNOVNA MERA ka trbej glavi loj dati za jesti kaj, kale v želoudec kaj prijde nazaj. FRANCOSKI NORMANDIJI POLOVIČNA MAVČNA TON JONES PRKJČESNA LEČA KORJEMK (ZASTAR.) SV. OBALO AVSTRALIJE TRTNA PtESCN JAGNJE NA GORENJSKEM KITAJSKA PROVINCA OTOK V KVARNERJU MADŽARSKI KMEČKI UPORNBO VOJAŠKI PAKT DIVJA MAČKA MANJŠI LOKAL VRTNA HIŠICA OSNOVNO ŽIVILO ODMEV, EMO ADAMOVA DRUŽICA POŠKODBA TKIVA KVALITETO BLAGA ZASILNA STAVBA STIKALNA NAPRAVA 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj, Branko Časar in 3.-7. nagrada je praktična. LOVSKI PLEN PROVINCA NA SEVSIU RSKE PISANA VRTNA CVETLICA LASTNIK MUNA TOPILO ZA LAK MESTO V SRBUI, ZNANO PO SMU AMERIŠKI TENISAČ (ANDRE) EGIPTOVSKI DRŽAVNIK (GAMAL ABDEL) NAŠA PJSATELNCA (BERTA) RUSKI S L KAR (IVAH) ŠTEFAN HAJDINJAK NAŠ SLIKAR (BME) DRŽAVNI PRAVNIK ° z Jeruzalema 12 in Mateja Mihorič iz Plešivice f 'f Vajgna 51 a in Alenka Lipovec z Zg. Kamen-Ftanc Stajnko iz Pristave 34 in Tadeja Madjar od Gda tuje Bela, moj pajdaš, ka že pa odpirajo kakši novi odsek avtoceste v Sloveniji, ga sigdar ftrgne notri pri dujši pa pri srci. V kratkon de zadnji falajček že drujge avtoceste odprejti v bližini Novoga mesta. Glij v tiston kunci je pede-setosmoga leta Bela udarniško delo prvo avtocesto, pa zdaj že drtijgo končaviejo. Mi pa eti v ton srtnaškon pa promet-non konci države ešče ne vejmo, či rejsan gda prvo dobimo ali pa nej. Pa si je, gda je brodo od vsega toga, tak spopejvo: pioo MmMOHM VBOSKE KROMKE temeuni Rešitve križanke: MARIJA KERČMAR, ŽENAVUE, GORNJI PETROCI 1. nagrada: KNJIGA Lahko jem, mag. Branislava Belovič Simona Sever, Dankovci 13, 9202 Mačkovci 2. nagrada: KNJIGA Boug žegnjaj, Branko Časar Nuša Mataj, Slovenska ulica 36,9000 M. Sobota 3.-7. nagrada Vestnikova majica Franc Žemljic, Dobrovnik 281,9223 Dobrovnik Jolanka Števanec, Borejci 34 a, 9251 Tišina Erika Škerlak, Vaneča 50, 9201 Puconci Terezija Horvat, Zatak 39, Čentiba, 9220 Lendava Darja Kočar, Cankarjeva 47,9000 Murska Sobota VISOKO tropsko DREVO AŠKERČEVA PESEM KRAJ V 0EU KRAJINI MESTO V VZHODNI SRWR11 (ANTON) HAKŽ DON- SKO KOLO AAMRIŠKA PISATELJICA (BRICA) K5T0V MAKEDONIJI AMERIŠKI IGRALEC (TW.Y) RUMENO RJAVA BARVA ŠKOTSKI OTOK VOLKULJA IZ KNJIGE O DŽUNGLI TREBUŠA-TOST ŠTORA ROKOMETNI VRATAR PERIČ ABSOLVWT SREDNJE ŠOU MINERALNA VODA IZ ROGAŠKE SLATINE NAV1QACU-SKA NAPRAVA uradih UE Ljutomer so se poročili: Boris Kosi in ° iz Vučje vasi 53 a; Daniel Zupanec z Razkrižja 5 a in r Martina na Muri; Andrej Osterc iz Veržeja, Ko SPLET CVETJA M ZELENJA SUROVINA ZA KRUH , J " Razkrila se bo skrivnost, ki ste jo dolL j skrivali v sebi, pa čeprav ste se zaveda - ^hniij-' ' '° n' naibolje Sedaj si boste končno ^Menje tako, kot ste si želeli. ,n_ H skušali pojasniti svoje ravnanje, L?"5« । navkljub vsem prepričevanjem i nePriX razumeti. Le kako uspete biti 0! »pni? Pazita da vam ne b0 maščeva- HEMMUU ŠVEDSKI SMUČARSKI TEKAČ (GUN DE) ZDRAVILNA RASTUNA RISBA. VREZANA V KOVINO MRŽHJA . (LAT.) ITALIJANSKA NAFTNA DRUŽBA ČEŠKO MOŠKO ME NAŠA PISATELJICA (LELAB.) čestita In vse najlepše na novi želi tudi Vestniki RJBJE JAJČECE KRKO RIMSKE KONJENICE MESTO V KOTORSKI, ČRNA GORA h \2/ °NA: Končno boste dočakali konkretno 1^4 pn,fen prijatelja, ki se že preveč dolgo obo-C ^stvad0 vas.Prvebe- > 11 .. " ^r precej nerodne, a se bosta kaj hitro £ °kniice 1 ujela. ON; Na veliko začudenje vaše J -t bn uspelo realizirati načrte, za katere ste Jt menil, da so le pobožne ljubezenske y Priloz- ''se Preveč ne čudite, ampak zagrabite 'z °bema rokama. - 6NA; če boste narediti prvi korak k ponovnemu zbližanju i vašim partnerjem, bodo k ''-it '^^dnjl koraki sledili kar sami od sebe in JI ’»lin D^?d° uredile celo hitreje, kot si to v tem tre-■ bo , tavhate. ON; Vse je odvisno od tega, S 54 Pre«6 P°Svetl1' s*°j° naklonjenost. Toda nikar I ^^ain ampak ocenite situacijo kar naj-M ° možnosti za uresničitev vaših skri- ONA; Pazite na svojega prijatelja, saj vas 1 lahko spravi v zelo neprijeten položaj. Raje • Sl $e mu nekaj časa izogibajte, vendar pazite, da vam tega ne bo zameril. Torej: diskretno in brez hitrih korakov. ON: Sodelavcem v službi oe razkazujte svojega zmagoslavja, ker se v neki zadevi vaša predvidevanja ne bodo potrdila. S pravo mero skromnosti se vam bodo odprta tudi tista vrata, ki so vam bila do sedaj zaprta. ONA: S partnerjem se boste podali na priT jeten sprehod in izvedeli novico, ki vas bo najprej presenetila, nato pa odkrito razveselila. Konec tedna bo najprijetnejši del dneva. ON: Krepko si boste zavihali rokave in postorili vse tiste zadeve, ki ste jih že kar nekaj časa odlagali. Pri tem vam bodo pomagali tudi prijatelji, za kar jim boste odkrito hvaležni. f*T.M ONA Še preden se boste dobro znašli, bo 1 ob vas prijatelj, ki vas bo povsem osvojil s • 'ul svojim pristopom. Prepustite se občutku, ki vas ne bo pustil na cedilu. 2a obveznosti bo čas tudi kasneje. ON: Slišali boste novico, ki vas bo več kot razveselila, saj se vam bodo odprle možnosti, o katerih ste lahko do sedaj samo sanjali. Novico boste delili tudi s svojo partnerko, karvam bo le Še polepšalo konec tedna. ’T' RIBI ONA: Nikarne ravnajte preveč po svo-[C “'"J ie’ saJ nimate vse modrosti tega sveta v malem prstu. Poslušajte tudi, kaj vam svetujejo drugi, in poskušajte te nasvete kombinirati s svojimi idejami Splačalo se vam bo! ON; Poskusite malo bolj tvegati - splačalo se vam bo. Toda nikar preveč na lahko ne zapravite pridobljenega, ampak držite v rokah tisto, do česar ste se prikopali. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. KIRURŠKA IGLA oeSHt PRtTOK VOLGE SEKRETAR OZM (TRTGVEl CTKW, IGRALEC BAN VPLIVNA INTERESNA SKUINNA TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA SUR BOB-. 9KJ PESNIK LITERARNA JUNAKDUA KARENMA —Erar BUDAU TKANIMA ZAJADRA AMERIŠKI SMUČARSKI CENTER « ONA: Zelo ugoden teden za resne odločitve v ljubezenskih odnosih. Posvetite se svo-'Jr jemu partnerju, kajti to bo najboljša naložba za prihodnost, ki vama bo prinesla veliko več. kot sta mislila na začetku. ON: Dižite se nasveta in ne rinite z glavo skozi zid. Imate vse možnosti, da uspete zato pretehtajte svoje reakcije. Seveda vam nihče ne more jamčiti, da ne boste tetf tudi zapravili, saj ste za kaj takšnega pravi mojster. ONA: V vaše življenje bo vstopila cela kopi-1 M novth ljudi, kar vas bo na začetku sicer ji malce zmedlo, vendar se boste kaj hitro dobro znašli in iz tega potegnili tudi nekaj koristi. Ste na pragu nadvse ugodnega obdobja. ON: Navezali boste stike z vplivno osebo in si tako zagotovili odločilno prednost pred tekmeci. Toda naj vas to nikar ne uspava, saj bo za dokončen uspeh potrebno še marsikaj več. mm ONA: Sreni izvoljenec bo prišel na dan 2 zanimivim predlogom, ki vas bo sicer naj-57 *3 prej pošteno presenetil, vendar boste v vsem skupaj našli zelo zanimivo priložnost Pripravite se na burno ljubezensko obdobje. ON: Zdelo se vam bo da ste nekaj zamudili, v resnici pa prehitevate dogodke Umirite se in poglejte okoli sebe in videli boste da se vse razvija tako, kot ste si želeti. Ne pozabi te, vse ob svojem času! ONA; Srečanje v dvoje bo burilo vašo do-MFa mišljljo. Bodite realni in ne nasedajte stvarem. ki bi vam lahko samo škodovale, pa še veliko razočaranje bi lahko doživeti. Torej stopite nazaj na trdna tla in poglejte resnici v oči. ON: Obeta se vam zanimivo srečanje z osebo, ki jo že dalj časa skrivaj opazujete. Od začetka vam sicer beseda ne bo šla z jezika, a se boste kaj hitro znebili treme. Izvedeli boste nekaj, kar že dolgo sumite. Zdaj naša je sveta dežela, ■ prejk cejle države je križ, po dugon pa šorkon je cesta, je tak kak prejk rane obliž. Tak je država ta naša Slovenija /kuper povezana s cestami vsa. Je samo vo s ceste ostala ta glava od kiire tu gor, so čista le z nudičkin flajštron okou zakelili njoj dol Naj kura tak slejpa ta bloudi kak ftrgnjena, naj le ne vijdi, ka tejlo vse ma. So kuri možgani ostali, pa brodi zdaj z njimi si tak, mogouče tan v bejloj Lublani se najde li čeden nikak, 5 « . ■ Vaša skrb je bila popolnoma odveč, , .’l| *Sl! st. in tudi brez vas razpletale n drt h,lD ra vas najbolje. Imate pa ' lmate tako dobre in zanesij ive prijatelje. J^Ui i„ ,1'n't*‘l način oddolžiti. ON: Prijete n 'r^j pJ‘ '^IfKl vam bosta dodobra pospešila pne. si boste avanturo, ki vam bo po' ‘ *$$1 zasPano kri po žilah. Morda pa se bo "" razvilo tudi kaj resnejšegal Nagrade za izžrebane reševalce Nagrajenci Vestnikove križanke Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 23. septembra 2005. 28 15. september 2005 - VESTNIK 11 Mozaikovcl nadaljujejo z ekograditeljstvom Spoznali tudi slovenskogoriško »šolo« pokrivanja streh s slamo Svojo »cimpračo« bodo začeli graditi naslednje leto O Mozaiku - društvu za socialno vključenost iz Murske Sobote smo v zadnjem času pisali že nekajkrat. To pa predvsem zaradi tega, ker so skozi celo leto pripravili vrsto projektov in delavnic, ki so namenjene predvsem socialno ogroženim in drugim marginalnim skupinam. »Eden izmed projektov, ki ga že nekaj časa peljemo vzporedno z drugimi, poteka v okviru programa Regionalne razvojne Franc iz Radovec: »Vdruštvu Mozaik sem že štiri leta. Skupaj z drugimi uporabniki sem se v tem času naučil marsikaterega dela.Tako pomagam pri pokrivanju streh, pri žetvi, na polju ter pri drugih delih. Takšno delo mi odgovarja, saj imam tukaj družbo, kjer se z mentorji in preostalimi, ki so še vključeni, dobro razumem.« Na strehi so tisti, ki so bolj vešči tega dela. vzpodbude Tukaj se ukvarjamo predvsem z ekološkim graditeljstvom, ekološko pridelavo in predelavo živil ter drugimi podobnimi dejavnostmi,« pravi predsednik društva Alojz Kavaš. V društvu so vključeni predvsem ljudje, ki so zaradi bolezni, različnih nesreč ali drugih razlogov težko zaposljivi, ter njihovi mentorji. Tako mozaikovci že nekaj časa delajo in pomagajo ustvarjati tako imenovano lončarsko vas v Filovcih, kjer nastajajo značilne prekmurske hiše iz blata. V gosteh so imeli že različne mojstre, ki so jim prikazali različne načine pri gradnji teh hiš. Med drugim so že spoznali prekmurski način pokriva- Mojster Anton Krajnc iz Trnovske vasi pravi, da sejezmozaikovci zelo dobro ujel in da ti radi poprimejo tudi za takšno delo, ki ni tako enostavno. nja hiš s slamo, pred dnevi pa so v goste pripeljali tudi mojstra Antona Krajnca iz Trnovske vasi, ki jim je pokazal, kako so to počeli v Slovenskih goricah. Ta je med drugim povedal, da se s pokrivanjem hiš ukvarja že skoraj 40 let, Gre namreč za družinsko obrt, ki se pri njih prenaša iz roda v rod. Kot je še razložil, je razlika med pokrivanjem pri njih in v Prekmurju predvsem v izbiri slame, nekaterih malenkostih, na slemenih ter debelini slamnatega sloja strehe. Kot dodaja Alojz Kavaš, trenutno pokrivajo četrto hišo izmed petih v lončarski vasi. S pokrivanjem bodo nadaljevali do konca septembra, potem pa bodo začeli z ometavanjem hiše z blatom Lončarstvo Bojnec iz Filo-vec, pri njih je tudi nastala ideja o lončarski vasi, jim je pred kratkim podarilo tudi parcelo, kjer si bodo lahko sami zgradili svojo »cimpračo«. Kot pravi Kavaš, se bo gradnja te začela naslednjo leto, saj je potrebno urediti še nekaj dovoljenj. Ko jo bodo zgradili, naj bi ta postala hiša kulinarike, v kateri bodo pripravljali domače jedi iz ekoloških živil. To naj bi bila ena izmed dodatnih turističnih ponudb znotraj lončarske vasi, ki jo že sedaj, ko še nastaja, obišče mnogo turistov Besedilo in foto: C. K. motorna vozila KARAMBOLIRAN AVTO, tudi totalka, plačam takoj, kupim. Uredim prepis in odvoz. Tel:. 041 679 029,041 726236. m23068 KARAMBOLIRANO VOZILO kupim, Tel.: 040 256 963. m23000 GOLFO, letnik 1985, zelo ohranjen in registriran, prodam. Tel.: 577 10 04, 041584 440. m23468 MAZDO 626, letnik 1987, neregistrirano, prodani za 50.000 sit. Tei.: 031 622 459. m23509 živali NESNICE, MLADE, HIŠEN, rjave, gra-baste in črne, opravljena vsa cepljenja, pred nesnostjo, prodaja Farma pri Mostu, Vzrejališče vseh vrst nesnic. Naročila sprejemajo: Gostilna Horvat Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Movrin Petanjci, tel.: 546 15 05. gostilna Železen Bežno-vci, tel.: 549 1025, gostilna Rajser Grad, tel.: 553 1148, gostilna Čeh Nedelica, tel.: 573 51 53. m21829 KRAVO, brejo v 9. mesecu, kontrola A, prodajo. Tel.:. 559 1144, Šalo-vci 20. m23462 ZAJCE, nemške lisce, belgijske orjake, velike in mlade, tudi za zakol, prodam, Tel.: 562 12 75 ali 041 285 660. m23473 NESNICE, rjave, cepljene, stare 14 tednov, prodani. 600 SIT/kos. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71, m23480 NEMŠKE OVČARJE, brez rodovnika, prodam. Tel,: 571 13 45. m23489 BERNARDINCE, stare 2 meseca in pol, prodam. Tel.: 041 959 186. m23500 NESNICE, RJAVE, grahaste, pred nesnostjo, Vzreja nesnic Tibaot, Ba-bincl 49, tel:. 582 14 01. m23503 PUJSKE prodam. Veščica 55 pri M. Soboti. m23512 posesti HIŠO NA KAPCI, v IB. gradbeni fazi, na mirni lokaciji, 34 arov zemlje, prodam.Tel,: 0043 5522 388 63, m23099 V Moravskih Toplicah prodam stanovanjsko hišo s sobami za turiste, IV. gradbena faza, novogradnja, tel.: 041941906. m23423 HIŠO, 140 m2, v bližini Gornje Radgone, staro 20 let, v celoti obnovljeno, parcela 800 m2, prodam. Tel.: 041 685 185. m23439 HIŠO, 250 m2, možnost gostinskega lokala, lokacija Le n dava-Peti sovci, z uporabnim dovoljenjem, prodam. Tel.: 041685 185. m23440 GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE VZAMEM V NAJEM. Tel.: 031623 624. m23441 ENOSOBNO STANOVANJE, 43 m2, v Lendavski ulici, staro 14 let, prodam. Tel.: 031245306. m234$3 KVALITETEN MEŠANI GOZD NA GORIČKEM, 80 arov, prodajo. Tel.: 041 694 079. m23464 ENOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, v stanovanjski hiši v M. Soboti dam v najem.Tel: 522 17 92. m23475 TAKOJ VSELJIVO STANOVANJSKO HIŠO V ČRENŠOVCIH prodam. Tel.: 031 821 387. m23492 STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, 53 m2, cena okrog 10,4 mio., prodam. Tel.; 040 993 394. m23506 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Ul. Staneta Rozmana 2 v M. Soboti prodam. Tel.: 576 13 42, 031 298 087. m23511 na internetu: ww.vestnik.si Podietj? formiranje., d- d-. UL # Novaka 13,M. Satwta kmetijska mehanizacija DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG REGENT prodam. Tel.: 031 498 566. m23442 Prodam traktor ZETOR 7341. Oprema: vklop polovičk, blokada diferenciala in prednjega pogona na tipko. Informacije po telefonu: 031236906. m23437 KMETJE, POZOR! KUPIMO KMETIJSKE STROJE - traktorji, cisterne, trosilniki, prekucna prikolica, obiralnik koruze in druga kmetijska mehanizacija. Plačilo takoj. Tel.: 040 676 557.m23469 KROMPIR po 60 sit, droben za krmo živine, in bučno olje prodam. Panker, Noršinci 36. m23470 TRAKTOR IMT, URSUS, ZETOR, PLUG IMT, obračalniki, kose OLT in Dobrava, trosilnik gnoja, prekucne prikolice - dobro plačilO.Tel:: 041 579 539. m23477 SAMOHODNI DVOREDNI KOMBAJN BA-RIGELI ZA SLADKORNO PESO, 4 x 4, prodam. Tel.: 579 10 58.m23482 CISTERNO ZA GNOJEVKO, 42001, prodam. Tel.. 041 711 854. m23483 10-C0LNI PLUG, 3-DELNE BRANE, 2-REDN1 SADILNIKOLT, LIČKALNIKZA KORUZO IN DROBILNIK NA TRAKTORSKI POGON PRODAJO. Tel.: 555 10 59. m23484 SILOKOMBAJN SIP IN TRANSPORTER ZA SILAŽO prodamo. Tel.: 546 14 34. m23486 KOMBAJN DRONINGBOORG MF, širina kose je 4 m, prodam. Tel.: 041 793 377. m23487 TRAKTOR ZETOR 49 11, letnik 1980, s kabino, kompresorjem, s 4 novimi gumami, obnovljen, odlično ohranjen, prodam.Tel.: 04 1 911872. m23490 NEKAJ KMETUSKE MEHANIZACIJE prodam. Tel.: 031 606 595. m23494 STISKALNICO ZA GROZDJE, 350,650, 1200 in 16001, obračalne pluge, 4-brazdne, prikolico za grozdje, rotobra-no in škropilnico za njivo prodajo. Tel.: 031550 988. m23502 PREDSETVENIK, 2,20 m, prodam, kupim trosilnik umetnih gnojil Vikon. Tel:, 041 897 649. m23507 PREDSETVENIK, 2,8 m, prodam. Tel.: 041543 684. m23508 TRAKTORZETOR 7341, oprema: vklop polovičk, blokada diferenciala ter prednjega pogona na tipko, prodam. Tel.: 031236 906. m23510 kmetijski pridelki GROZDJE iz Lendavskih goric, različnih sort, po izbiri, prodam. Tel:. 041836 333. m23494 JABOLKA (jonagoid, mucu, zlati deli-šes, idared) po ugodni ceni - 50 sit/ kg- nabirate sami, v sadovnjaku v Dolgi vasi prodajo. Tel.: 040 828 357 ali 576 10 07. 0123474 BELO MEŠANO VINO iz Lend, goric, kakovostno, z analizo, prodamo. Večjo količino tudi dostavimo. Tel : 041 649 209.m23481 KRMNI GRAH in luščeno koruzo, pakirano v vrečah, prodamo. Tel.: 54122 03, Martin Duh, Melinci 142. m23485 razno Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel o Zidarstvu Draga Balažiča, s. p.,Cuber22 a, Ljutomer in se zahvaljujem, daje odstopil od tožbe. Anton Kosi, Desnjak 20 a, 9240 Ljutomer. nr>23438 OTROŠKO DEKLIŠKO KOLO, roza barve, lepo ohranjeno, za 6 do 9 let, prodam. Tel.: 040427 510. m23467 3 PVC-SODE ZA VINO, 1000 I, prodam. Tel..041 746 088. m23495 PLATIŠČA ZA TRAKTOR STEYR 18 KS, za zadnja kolesa, 9,5 cola, premera 28 cm, kupim. Tel.: 538 16 11 m23498 delo Mlajšim moškim ponujamo zaposlitev, honorarno ali redno, tudi za pridobitev kvalifikacije v gradbeno obrtniškem inženiringu. Možnost stanovanja. Sprejmite izziv in pokličite: 051 652 055, Potočar, d. o. o., Pod vinogradi 8.8351 Straža m23385 Če kdo išče pomoč na domu (starejšim, bolnim...), naj pokliče 031 233 485. Zdenka Štiblar, Satabovci 22, M. Sobota. m23465 nja. Posredovalnica v »Zdravilnem do-tiku« Majda Šiftar, a |i„ Strtem* 14 Černelavci, tel.: 521 14 25,1 ' 285 615. 0123515 storitve srečanja V DVOJE JE LEPŠE IN LAŽJE, zato vabi mo vse nevezane v posredovalnico, kjer imamo za vas primernega partnerja za resno zvezo ali občasna sreča- NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM 3 vse šole in prevajam. Tel.. dH 972, 541 14 56, Tanja Huber,5.p. Kardoševa 4, M. Sobota. Iščejo žensko za invalidni^ ( Hrana in stanovanje v iiSl, Tel.. ' 644, Jože Balek, Šulinci 28. odprava hudih bolečin . hrbtenici in odprava nwf'1 težav, tudi z magnetno resen- ■J-vilni dotik, Majde Šiftar, s- p., vska 14, černelavci, tet. 521 W 041285 615. m23516_____________. Spomin je edini cvet, ki ne ovene. ZAHVALA V 84. letu je v bolečini in trplj«nlu za vedno zaspala naša draga mama, babica in sorodnica Kristina Ščavničaf roj. Cor iz Zelene ul, 1 v Murski Soboti Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremilini zadnji poti 5. 9. 2005, za izrečeno sožalje, za vsak ki ste ji ga prinesli v spomin, in za vsako misel Hvala vsem tistim med. sestram, ki so zadnja dva j** lepo skrbele zanjo v Domu starejših Rakičan, in vsem sestram pljučnega oddelka, ki so ji P' Lepa hvala tudi g. župniku Martinu Horvatu za po^ obred, pevcem in pogrebništvu Komunal* S hvaležnostjo! Vsi njeni ZAHVALA Trenutek le za bežen kip pretrgan bil najdražjegd utrip odšel si več te ni v srcih ta resnica nas bok Nepričakovano nas je v 69- letu zapustil dragi mož, oče, brat in sorodnik Štefan Vučkič iz Sebeborec Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljuje vsem sorodnikom, dobrim sosedom in ' 111 ki ste ga v tako velikem številu posprem 1 na zadnji poti, grob zasuli s cvetjem, darm11 ' in v dobrodelne namene, nam pa izrekli soa1 Iskrena hvala g. duhovniku in govornikonlJ za besede slovesa ter pevkam- Hvala gasilcem, nekdanjim sodelavce”1 in sodelavcem sinov Vojka in PišteJt1- Sebeborci, 8. september 2005 Žalujoči vsi njegovi KOMUNALA Javno podjetje, d- o o». Kopa Nike ul. 2, Murska SoboU 74-1JRMADEŽURM SLUŽBA. GSM: 0^1 KOMPLETNE POGREBNE ’ । UREJANJE POKOPALIŠČ Brezplačni prevozi opreme na dom, br^P^ do 40 km, plačilo na več obrokov brci 'K' . Vladimir Hozjan, s. p. Ssll’1'' Tel.: 02 55 69 046. GSM. 041 712 536 -d MtlLONA® KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km l PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA DAMIR BANFI . D. E. POGREBNI^0 toUtoi: 02 S2131 P« KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, Vz'MKz1 , POKOPALIŠČ IN ZELENIC BREZPLAČNI I A NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO V PLAČILO TUDI NA VEČ F OBROKOV BREZ OBRESTI ksthik 15. September 2005 29 ito- Ml ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. U3 71» U- 1 61? .4 0» W> 2» V 51. letu nas je zapustil naš dragi sin in brat Franc Budja iz Radoslavec 56 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem Sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, w * ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. S župniku j j pogrebni obred, pevcem za odpete f ^nbe za odigrano Tišino in pogrebništu Bratuša, hvala osebju Doma starejših iz Ljutomera za vso pomoč. Žalujoči njegovi najdražji Sredi temne dolge noči mi ostali smo sami. V mislih se sprašujemo, kam odšla si ti. Usoda kruta je med nas posegla, žalost, bolečino nam postregla, ki zelo boli. ZAHVALA 41. letu nas je nepričakovano in prezgodaj Zapustila draga zena, mama in hčerka Suzana Novak roj. Ropoša iz Kroga tei boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem . ' sosedom, znancem iz Gornje Rijeke darln na Hrvaškem za izrečena sožalja, fvano cvetje in sveče ter za dobrodelne namene. 14 Dejanu Horvatu in župnikoma ■ Pobote ter ravnatelju semenišča Maribor, Pevcem in pogrebništvu Hozjan. mozjože, sinova Tonček in Uros, Mania z možem in teta Terezija Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in tožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA kratki, a hudi bolezni nas je v 80. letu ' ° zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat Stefan Štefanicki $ iz Neradnovec 33 ' ■Oteči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, na 8a v tako velikem številu pospremili d ^0VQ ^dnjo pot, darovali cvetje, sveče in ° rod?lne namene ter izrekli ustno sožalje. 1 Osebno lepo se zahvaljujemo Dev*1' 1 Jani Kerčmar za pogrebni obred, veem žalostink in pogrebništvu Hozjan. p.,l ''!" ,Uj! 1 osebju ušesnega oddelka in 'ntenzivnega oddelka za lajšanje bolečin. Žalujoči vsi njegovi najdražji Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja T«l-: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031876 949 - kamnoseštvo Rjavec, Marjan Erjavec, s. p.. ^blška pot 1 a. 9231 Beltinci Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. 7AWMA N15- letu je po težki bolezni za vedno ugasnilo življenje naši dragi ženi, mami, babici, prababici, tašči in sestri Sidoniji Horvat roj. Žekš iz Pečarovec 95 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in vsem, ki ste jo pospremili na njen zadnji dom. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše, za cerkev in bolnišnico ter nam izrekli sožalje. Hvala dr. Arpadu Norčiču st., dr. Potočnikovi za pomoč med boleznijo in sestram kirurškega oddelka -11. nadstropje za lajšanje bolečin. Lepa hvala sodelavcem Mure - 312. brigadi Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke in govornici Heleni za besede slovesa ob odprtem grobu ter pogrebništvu Banfi za vse storitve in odigrano Tišino. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi! DRAGA PRABABICA Pogrešali te bova Taja in Naja ZAHVALA V 63. letu nas je sredi ustvarjanja in poin nedokončanih načrtov zapustil ter se odselil h Gospodu naš dragi brat, sorodnik, binkoštni pastor, dekan Evangelijske teološke fakultete v Osijeku dr. Mihael Kuzmič Od njega smo se poslovili žalostnih src na ljubljanskih Žalah Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in drugo pomoč, nam pa izrazili ustno ali pisno sožalje. Posebej se zahvaljujemo govornikom na pogrebnem obredu, pastorjema dr. Petru Kuzmiču in dr. Danielu Grabarju, ter govornikom na komemoraciji v BCC Ljubljana in vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči bratje, sestre, otroci, vnuki in drugo sorodstvo Brajda pred hišo nemo stoji in se sprašuje, zakaj pod njo ne posedaš več ti. ZAHVALA V 71. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat, stric in sorodnik Geza Šiplič - Pipaš iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, svete maše in v druge dobrodelne namene, nam izrazili ustno in pisno sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. Eriki za ganljive besede slovesa, g. kaplanu Horvatu za pogrebni obred in opravljeno sveto mašo ter pevcem za odpete žalostinke. Hvala za vse storitve pogrebništvu Komunala in godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena hvala tudi medicinskemu osebju Splošne bolnišnice Murska Sobota, Rakičan. Žalujoči vsi tvoji najdražji Dedi, pogrešamo te Barbara, Nina, Petra, Mateja in Miha Čeprav te več ni med nami, spomin nate še vedno živi. V SPOMIN 11. septembra mineva leto dni žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga trma Kuzma iz Puževec 28 Vsem, ki se jo spominjate z lepo mislijo, postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje - iskrena hvala! Njeni najdražji Nešteto sveč ti je zagorelo, nešteto solz preteklo, a nič več te ne zbudi, samo vsak dan bolj boli, ker te več med nami ni. V SPOMIN 16. septembra minevajo Štiri leta od takrat, ko si nas zapustil, naš dragi Andrej Tornar iz Lipovec Vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, obiskujete njegov prerani grob, mu prižigate sveče ali poklanjate cvetje, iskrena hvala. Tvoji najdražji Ati, pogrešava te Anja in Janja Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ... ZAHVALA V 59. letu nas je nepričakovano zapustil dragi oče, dedek, tast in brat Martin Gujtman iz Bretonec Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam pa stali ob strani in izrekli sožalje. Hvala g. župniku, pevcem, gospodu Viragu za besede slovesa in pogrebništvu Jurič. Žalujoči vsi njegovi Le eno upanje še jaz imam, da svojega moža bom videla. Tam gor med zvezdami, kjer sreča večna je doma, se z njim spet srečava. SPOMIN OČETU... Usoda nam z udarci ne prizanaša, brez milosti dragim življenje ugaša. Globoke nam rane zasaja v srce, brezčutno se ozira na naše gorje. SPOMIN 18. septembra minevajo tri leta žalosti od takrat, ko je prenehalo biti tvoje srce, ljubi mož, oče, ati in zet Štefan Gjergjek iz Gorice 64 a Iskrena hvala vsem, ki prižigate sveče, prinašate cvetje in postojite z dobro mislijo ob njegovem preranem grobu. Vsi, ki te imamo radi 30 OGLASI 15. september 2005 - VBM in >1 Otročje lahko Poglejte čez plo*- MEDIAFIN KOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana 9 9 UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031 797 715,031 589 448 VEDEŽEVA-NJE STROLDGIJA *090+54 07 priznane vedeževalke AVTOTRGOVINA »TIGRA« MTD TIMA KALIA Vse informacije lahko dobite po tel.: 031512911. SEMENARNA Ljubljana, d.d„ Dolenjska c. 242, Ljubljana, www.semeriarna.5i KEMA Salon keramike in kopalnic NOVO - NOVO - NOVO - NOVO ANET PREČUDOVITO POTOVANJE V PERU PETROL *J80 22 66' VELIKA IZBIRA REZERVNIH DELOV ORIGINALNE KAKOVOSTI ZA VSE VRSTE AVTOMOBILOV Vrtni center Kalia: Murska Sobota, Tišlnska 1, te!.: 02/530-42-60 li a. D.ir^kd. Nun-. |j. N-: uviic •Jc;>n|.*, lukstnntii.rii h.« > ip. Ar Kerna d.d., Ulica Štefana Kovača 23, 9000 Murska Sobota tel.: +386 (0)2 52 13 600, fax: +386 (0)2 52 13 609, e-mail: salonkeramike.ms@kema.si KURILNO OLJE. PREMOG Ugodne cene In možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ. Jikilč Bojan, s. p.. Gornji Hitrici 51. tel: $7 tt MII GEO-VRTINA, D. O. O., tibmo .-ka ML turo Manin Safati, Ni^bb; Ul »jO Hi ht.CiM Mi JU (2) >. bUtM 1. Pol.s- i. Znlder’s Slovenija In Znider’s Holidays Llma/Peru vabita na 12-dnevno potovanje v PERU CENA: 525.000 slt/osebo, OPHOO: 26. oktober 2005 , Žnidefs Sobočanka, Lendavska 18, Murska Sobota Tel.: 02 52710 64. Ul. Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor Ko iščete dober finančni nasvet, se ne omejujte le tur1' dvorišče. Ozrite se širše in poiščite najuspešnejše n-" ■ Varčevanje v vzajemnem skladu NLE Skladi - Sklad evr^k ,iJ; je odlična priložnost, saj ponuja vlaganje v delnice ev' m hkrati dobro razpršeno naložbo v delnice ■' EU-15 , držav Srednje Evrope', Švice in Norves naložba za evropske donose. m "142 603 Manozver, s p pE AVTO Tl G RA-A NET, Tišlnska ul. 5, 9231 Beltinci 9000 M. Sobota, tel.: 02 S30 83 90 bitim vrtin in vodnikov ib rajam podzemnih vod pšnpniFtrknlb In pouilhvabnlh »rtin, gconithnBiluL aštonjii rednah« POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Uporaba rezervoarja za plin, najbolj preprosta energija! © 02 228 43 (35], (12), (66} www.plinarna-maribor.si PLINARNA MARIBOR I < SKUP/NA O ISTRABENZ J * Pozdrav jeseni petek, 16. september, od 9. do 18. ure sobota, 17. september, od 9. do 14. ure Jesen je Čas, ko nas narava razveseljuje z raznovrstnimi sadeži, ki jih lahko uživamo sveže, naredimo iz njih sokove ali kis, jih sušimo in drugo. Vabimo vas, da se nam pridružite na dogodku, ki smo ga poimenovali Pozdrav jeseni, kjer vam bomo predstavili različne načine shranjevanja in predelave sadja ter uporabo pripomočkov za ta namen. DOGAJANJA: * prikaz sušenja jabolk in predstavitev sodobnih sušilnic za domačo uporabo * prikaz predelave jabolk v sok brez vkuhavanja in domači kis * prikaz postopkov predelave grozdja v mošt oziroma vino * predstavitev vseh potrebnih artiklov * razstava zgodnjih sort jabolk in gobarska razstava ‘ družabno srečanje z nagradnim žrebanjem ’ degustacija zgodnjih sort jabolk, suhega sadja, mošta in domačega kisa. KURILNO OLJE IN PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 Bodite del uspeha evropskih : z novim vzajemnim skladom Skladi - Sklad evropskih delnk- II plet sanitarne keramik Jv >PAN%KI- Kt-KAMIKt- Talna keramfka serija Ca Murska Sobota Gornja Radgona TnnT«s>Tn I popust -25% Kopalniška keramika seri lit telta Fondo popust -12% en program •Til ■ ust -10% rf* % umivalnik 500, WC Školjka z deskopbide) od 31.100,00 SIT PONUDBA VELJA DO 10.10.2005 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOGI Vzajemni sklad NLB Skladi - Skled evropskih delnic, ja katerega opr^J5 p* I Ljubljanska banke d.d , Ljubljana. storitve trženja in proda« investicijskih kup000* X o ir J družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. Podrobnejši podatki in m’ so v$ebcva.ni v prospektu vzajemnega sklada i vključenimi pravili ,ri pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja vzajemnega sklada morata »f® ljubljanska banka vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta :n;rr’ J 'J morata vlagatelju brezpla^o izročiti tudi prospekt 2 vključenimi pravili upra*lJ’tP^ letno m polletno poreči lo vzajemnega sklada izvleček prospekta pravili upravljanja, zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo «41* podatki in informacije o vzajemnem skladu sci vlagateljem dostopni na sadP ulici 3 v Ljubljani vwk delovni dan med 1Q. in 12. uro. na pooblaščenih vpisni’ med nj ihovim delovnim časom ter na spletn i strani nlbskladi Si Vzajemni sklad n| bančni produkt in ne prinaša zajamčene ali garantirane 1 sklad tudi niso vključene v sistem zajamčenih viog. ki velja za vloge fizični1 transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zap ’ ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah Zaradi neugodnih g J In vafut obstaja možnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjen " Investicijske kupone vzajemnega sklada NLB Skladi Ko je hudo, me pokliči! 13 ui« r o« KU / .I t. .1. glasba - 24.00 SNOP 'r - aiS' ^tember • 05.00 Vedro v nedeljsko C '» Panonski odmevi, oddaja o porabskih M’ 'Siba ir 11 - 08 00 Misel in čas, duhovna duhovnikov - 08.30 Zamurjenci -P®5111’ tedna - 09.30 Srečanje na Murskem j ^Nedeljska kuhinja: Dorica Sever, misio-FEtkinu (Branko Žunec) 537 17 10, 11 -SJ*11’ - 12.35 Obvestila - 13-00 Minute za Bp21 - :va Eory) - 13 30 Čestitke, šport - Na na f?1 - 19 m 1 Poročila - 20.00 Furjanek (Kdo je - 24.00 SNOP [ 1 WSK, 19 september ■ 05.00 Vedro v dob Vain Boštjan- 07.40 Pismo iz Porabja, Marja: J, < -15 Internetna anketa - 10.00 Poročila —, - - K, ] 9. september 05.00 Vedro v dobro t'J1 Boštjan- 07.40 Pismo iz Porabja. Marjana Poročila - jurski . 94 e Mhz jn 105 7 Mhz GLASBE ^,’^ovenski oktet I 1 I'lllTH . bl|tl:' l’ Kenija - Strici 'ctA.r/ ''^n-srce “"‘t s prijatelji Korenine GLASBE lu^li ^ oh.i - Kon trabant ■ - Cim tnj^ svet - Jasna kS??* za veter %^dwalk Casino ’ ‘t limfo njaj - Torpedo Band * p Tv . ’'•go ti imaš - Energy Ml ^rin':r glasbene založbe Man-C ',r klatil; d ne prejme Igor Kutoš, 15, Murska Sobota. do ponedeljka, 19- sep-*turski vaL Ulica arhitekta Mnr*U Sobota, za glasbene lestvice. M. 3 7 - glasujem za skladbo ________________________________i Delimo vstopnice za kino Herbie v filmu Herbie: S polnim gasom je avtomobil. Našo nagrado dobi Ksenija Erdcla, Lešane 16,9253 Apače. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: Katere narodnosti Je filmski igralec Heath Ledger? 10.05 Obvestila - 10.15 Vaš sosed znanstvenik -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.15 Oaj, kak san zlufto (po vročem gostovanju v Novi Gorici) -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17 20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila -1915 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Kak je indak fajn bilou - 21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 20. september - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - 08.15 Odmevamo - 09 00 Poročila - 09.15 Aktualni gosi -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Specialiteta tedna - 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.15 - Kratki stik -12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila - 1315 1 oseba ednine - 14.00 Poročila • 14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17 20 Obvestila -17.30 Murski val nagraju je - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 1900 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukeboks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP SREDA, 21. september - 05.00 Vedro v dobro jutro (Gabika in Duško) • 07 40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Specialiteta tedna, -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev -12.00 Poročila BBC - J2.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13.OO Poročila -1315 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19 00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 22. september - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Nadežda Čačinovič - 09.15 Kuharski nasvet- 10.00 Poročila - 11.00 Poročila - 1115 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19 00 Poročila -19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20 00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade.... 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 15. septembra: ob 18.00 ameriško-nemška akcijska drama Gospodarji Dogtovvna (Emile Hirsch, Heath Ledger, r : Catherine Hardwicke), ob 20.00 ameriška komična grozljivka Chucky se vrača (Brad Dourif, Jennifer Tilly, r.; Don Mancini) Petek, 16. septembra: ob 18.00 Gospodarji Dogtow-na, ob 20.00 Chucky se vrača Sobota, 17. septembra: ob 18.00 srbska komedija Mi še vedno nismo angeli (Nikola Kojo, r: Srdjan Dra-gojevič), ob 20.00 Gospodarji Dogtowna Nedelja, 18. septembra: ob 18.00 Gospodarji Dogtowna, ob 20.00 Mi še vedno nismo angeli LJutoanr Sobota, 17. septembra: ob 20 00 ameriška komična grozljivka Chucky se vrača (Brad Dourif, Jennifer Tilly, John Waters, r: Don Mancini) Nedelja, 18. septembra: oB 20.00 ameriško-angleška znanstvenofantastična pustolovska komedija Stoparski vodnik po galaksiji (Martin Freeman, Sam Rockwell, John Malkovich, Stephen Fry, r.: Garth Jennings) Gornja Radgona Septembra ni filmskih predstav! Kupon št. 37 - Odgovore pošljite do torka, 20. septembra, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: torno.koles@p-inf.si Napoved prireditev GLEDALIŠČE LENDAVA V soboto, 17. septembra, ob 20. uri bo izvedla v Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi Baletna trupa Croatia baletno predstavo P. I. Čajkovskega: Hamlet OTVORITEV MURSKA SOBOTA V četrtek, 15. septembra, ob 19. uri bo v Galeriji PAC odprtje razstave del akademskega slikarja Radovana Jokiča iz Novega Sada v okviru projekta Novi Sad v Murski Soboti. KULTURNI DOGODKI VELIKA POLANA V petek, 16. septembra, ob 19. uri bo v domu kraja nov v Veliki Polani spominski večer na pisatelja Miška Kranjca. V programu bodo sodelovali Matjaž Kranjec, Andrej Bakovnik, Staša Pavlovič, učenci OŠ Miška Kranjca Velika Polana, člani KD Miška Kranjca Velika Polana, Andi Sobočan udeleženci Šole za cimbale in učenci Glasbene šole Lendava. Slavnostni govornik bo predsednik društva slovenskih pisateljev Vlado Žabot. LJUTOMER V petek, 16. septembra, ob 19.30 bo v dvorani Glasbene šole Ljutomer predstavitev knjige Cilke Dimeč Žedin Oj, hišica očetova. Prireditev pripravlja KD Ivana Kaučiča Ljutomer ob bližajoči se stoletnici rojstva prleškega akademika, filozofa in teologa dr. Antona Trsten jaka. V predstavitvi sodelujeta komorna skupina Tuti Fluti in Mira Rebernik Žižek, pogovor z avtorico pa bo vodila Cilka Jakelj BOGOJINA V nedeljo, 18. septembra, ob 20, uri bo v dvorani kulturega doma v Bogojini Folklorni večer POLANA V petek, 16. septembra, ob 18. uri bo v gostilni Lovenjak v Polani'predstavitev knjige kuharskega mojstra Branka Časarja z naslovom Kuhanje v kotlu, ki je izšla pri založbi Franc - Franc. Knjiga je redkost na našem tržišču, saj so v njej recepti jedi, ki jih pripravimo v kotlu. Srečanje bo popestrila skupina Halgato band. DRUGI DOGODKI ČRENŠOVCI V nedeljo, 18 septembra, ob 8. uri se bo začela na igrišču ob Osnovni šoli Črensovci prireditev Dan pomurskih gasilcev 2005 z gasilskim regijskim tekmovanjem in strokovnim spremljevalnim programom. Na prireditvi, ki bo trajala do 16, ure, se bodo ob pomurskih gasilcih predstavili še slovenska vojska s helikopterjem, policija in potapljači. SEBEBORCI V nedeljo, 18. septembra, ob 10. un bo pri vaško-gasilskem domu v Sebeborcih avto-moto rally. SEBEBORCI V soboto, 17. septembra, ob 13- uri bo v Sebeborcih razvitje veteranskega prapora Območnega združen ja veteranov vojne za Slovenijo. MARTJANCI V petek, 16. septembra, ob 16. uri bo pri vrtcu proslavitev 30-letnice vrtca v Martjancih. LENDAVA V soboto in nedeljo, 17. in 18. septembra, bo pripravilo na igrišču Nogometnega kluba Lendava Kinološko društvo Lendava 9. Mednarodno razstavo psov vseh pasem na kateri bo sodelovalo 1010 psov 193 različnih pasem iz 18 držav. Otvoritev razstave bo v soboto ob 9- uri. MURSKA SOBOTA, BELTINCI, LENDAVA, GORNJA RADGONA Društvo Joga v vsakdanjem življenju organizira začetne tečaje joge vsako sredo od 19.15 do 21.00 v Dvorcu Rakičan, vsako sredo od 9.15 do 11.00 v gasilsem domu v Murski Soboti, vsak ponedeljek od 19.15 do 21.00 v Osnovni šob Beltinci, vsak ponedeljek od 17.15 do 19- ure v telovadnici Dvojezične osnovne šole II Lendava in vsak torek od 17.45 do 19.30 v Vzgojno-varstvenem zavodu Man-ka Golarja v Gornji Radgoni. Napoved prireditev KONCERT MURSKA SOBOTA V soboto, 17. septembra, ob 17 uri bo na ploščadi pred soboškim gradom koncert Zvonka Bogdana in Tamburaškega orkestra Janike Balaža. Ob 19. uti pa bo na mestnem stadionu Fazanerija koncert skupin Kontrabant, Posodi mi jiirja in Vlada Kreslina z Malimi bogovi. MURSKA SOBOTA V petek, 16. septembra, ob 19. uri bo v prostorih PAC-a v Murski Soboti koncert ansambla Juava-vum Brass Quintett BOGOJINA V soboto, 17. septembra, bo v Plečnikovi cerkvi v Bogojini koncert Slovenskega komornega zbora. PREDAVANJE GORNJA RADGONA V četrtek, 15. septembra, ob 18. uri bo v zbornici OŠ Gornja Radgona peta prireditev iz cikla Ostrine meje - meja ostrine, in sicer okrogla miza o perspektivah šolstva v Gornji Radgoni z naslovom Kreda, pero in dlančnik. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Galeriji je do 25. septembra na ogled razstava 1 dela stalne zbirke Galerije Murska Sobota na temo Slikarstvo. Odprto od torka do petka od 10. do 18. ure ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure. - V Pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in razstava ob 50. obletnici ustanovitve muzeja. Informacije: 527 17 06’ - V trgovini Mass v BTC-ju je na ogled razstava članov Fotokluba Murska Sobota na temo Pokrajina. V bifeju v pritličju je na ogled fotografska razstava Iz mojega revirja avtorja Jožeta Pojbiči - V lokalu Art Caffe je na ogled razstava slik kubanskega slikarja Barbara Reyesa - Panga. Odprto vsak dan razen nedelje do 16. ure. - V mini restavraciji Šinjor v Mercator centru je na ogled razstava slik treh članov likovne sekcije: Ernesta Bransbergerja, Vlada Sagadina in Draga Fiale. MORAVSKE TOPLICE V hotelu Vivat je na ogled razstava Prekmurska vas (Fokovci) skozi čas. LENDAVA - V gradu je na ogled razstava z 10. mednarodne likovne kolonije Lindart. Na podstrešju gradu je na ogled razstava Lindart -10 let. - V Centru interesnih dejavnosti (Kranjčeva 22) je na ogled razstava fotogalerij in recenzij dosedanjih festivalov Adi jo poletje. BOGOJINA V veroučnih učilnicah je do konca septembra na ogled razstava del likovne delavnice Likos. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU V župnijskem razstavnem prostoru je odprta razstava Slovenski prevodi svetih pisem ob 450-letni-ci prvega natisnjenega dela Svetega pisma v slovenskem jeziku. GORNJA RADGONA V razstavni galeriji kulturnega doma v Gornji Radgoni je odprta prva samostojna likovna razstava mag. Pavle Kranjc iz Gornje Radgone z naslovom Pogled v naravo. Razstava bo odprta do 25- septembra, za ogled pa se je treba oglasiti v Turistič-no-informativnem centru. TURNIŠČE V cerkvi Marije pod logom je do 26. decembra na ogled razstava Mi zidamo Bogi na čast’ marec 1914-december 1915, ki jo je pripravil Gorazd Bence, oblikovala pa Gordana Bence LJUTOMER V Muzeju je na ogled Grossmannova spominska soba. V galeriji Anteja Trstenjaka bo do 22. septembra na ogled prva mednarodna razstava likovnih amaterjev upokojencev, na kateri se predstavljajo slikarji in kiparji iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije. BISTRA PRI VRHNIKI V Tehniškem muzeju Slovenije je do konca oktobra na ogled razstava Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote Na prelomih tisočletij. Odprto od torka do petka od 8. do 16., v soboto od 8. do 17. ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 18 ure, v ponedeljek zaprto! Informacije: (01) 750 66 70 ali 750 66 72! LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je do 24. septembra na ogled razstava Personal Spaces devetih avtorjev iz Španije, Nizozemske, Srbije in Črne gore, Makedonije in Avstrije. Odprto od torka do sobote od 14.00 do 18.30. 32 ZADNJA STRAN 15. september 2005 - VESTNIK VESTNIKOV KOLEDAR NIKODEM 15. september, četrtek 16. september, petek LJUDMILA 17. september, sobota FRANČIŠKA 18. september, nedelja IRENA 19. september, ponedeljek SUZANA 20. september, torek SVETLANA 21. september, sreda MATEJ V dvoje je lepše 16. septembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 41 minut, zašlo pa ob 19. uri in 11 minut. Dan bo tako dolg 12 urin 30 minut. 18. septembra ob 4. uri in 2 minuti bo na nebu nastopit ščip. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 7. septembra 2005 država oz n. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8643 239,5830 240,3017 Hrvaška HRK 191 1 32,1703 32,2671 32,3639 Madž. HUF 348 1 0,9771 0,9800 0,9829 Švica CHF 756 1 154,3549 154,8194 155,2839 V Brit. GBP 826 1 354,7138 355,7811 356,8484 ZDA USD 840 1 194,6416 195,2273 195,8130 WN3K-VICI Avtobus V mestnem avtobusu sedi lepo dekle nasproti starejšemu moškemu, ki jo ves čas slači s pogledom. Po nekaj postajah mu dekle reče: »Bodite tako prijazni in me zdaj oblecite. Na naslednji postaji namreč izstopim.« Vodna moč »Voda ima zelo veliko moči« pove profesor biologije. »Ali mi kdo zna povedati kakšen primer?« »Če moja mama dovolj dolgo joka, lahko od očeta dobi, kar hoče!-' se oglasi Mihec. Spremembe Upokojenca sedita na klopci, nakar prvi pravi: »Nekoč, če si želel videti žensko zadnjico, siji moral sleči hlačke. Drugi: »Ja, to je resnica.« Prvi: »No vidiš, če bi pa danes rad videl hlačke, ji moraš najprej trakec od tangic potegniti ven.« Korenček »Si slišal, da je korenček dober za vid?« »Si že videl zajca z očali?« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Kadar se dva, ki se imata rada, odločita tudi za življenje v dvoje, je to vsekakor prelomen in lep življenjski dogodek. Še lepše je, ko se družina širi, ko pridejo na svet otroci - eden, dva, trije ... In vsa srečna sta postala tudi 24-letna Alenka Sintič iz Dobrave in 31-letni Boris Cigan iz Murske Sobote, ko je pred osmimi meseci priveka-la na svet njuna Lina. To ju je še bolj povezalo in ju spodbudilo k odločitvi, da postaneta žena in mož. Prvič sta se srečala iz oči v oči 19. novembra leta 2001, in sicer v Domu Lukavci, kjer je tega dne nastopil službo Boris, Alenka pa je začela delati tam le tri dni prej. Oba sta dobila dela in naloge negovalca/-ke v istem oddelku. Kakšno naključje' Kmalu sta se spoprijateljila in po nekaj mesecih sta postala več kot let tesna sodelavca, Boris se je zaljubil predvsem v njen nasmeh, Alenka pa v njegovo dobrovoljnost in hudomušnost. Seveda sta bila drug drugemu tudi všeč. Večkrat sta šla skupaj na pijačo, odločilna iskrica med njima pa je preskočila po vsej verjetnosti na igrah za varovance doma. »Da« sta si rekla 20. avgusta -najprej na matičnem uradu v KRI NI I Ljutomeru, nato pa še v cerkvi v Križevcih pri Ljutomeru, to je v Alenkini matični župniji, kamor spada njen rojstni kraj Dobrava. Njej je bila priča prijateljica Klavdija Polanec, njemu pa bratranec Danijel Hanžič. Ampak še prej je moral Boris kar precej globoko seči v žep za odkup neveste, preden so mu v Dobravi odstranili »rampo«. A mu ni bilo žal, saj so jim izročili lepo darilo in obljubili, da bodo pripravili velik piknik za vso vas. Gostu-vanje pa je seveda že bilo. Najprej se je okrog 120 svatov in gostov zbralo v restavraciji Purest v Murski Soboti, kjer sta bila mladoporočenca Še posebej navdušena nad okrasitvijo, za katero je poskrbela agencija Wind, izkazali pa so se tudi člani ansambla Horizont in vsi dru- gi. Naslednji dan pa je bilogo-stiivanje še v Dobravi, in to na posebno željo Alenkinih staršev. Tudi tam je bilo zelo lepo in zanimivo. Na poročno potovanje pa zaenkrat nista mogla iti zaradi 8-mesečne hčerke. No, skoraj gotovo je, da bosta prihodnje leto odpotovala na švedsko, kamor ju je povabil Borisov krstni in birmanski boter Ficko. In njuni družinski načrti? Predvsem bi rada imela svojo hišo, ker sedaj živita v najemniškem stanovanju v Murski Soboti, želita si vsaj še dva otroka ,„ Jože Graj P S.: Veseli bomo, če ste tudi vi pripravljeni sodelovati v tej rubriki. Objava je seveda brezplačna, pokličete pa lahko na tel. številko OJ l 681JJ2 ali se oglasite v uredništvu Vestnika. Sekajo lipe Iz Gornje Radgone smo prejeli tik pred koncem redakcije klic, da so se Vrbnja-kovi delavci lotili sekanja več kot 70 let starih lip ob stanovanjskem poslopju na železniški postaji v Gornji Radgoni. Dopis, s katerim občina Slovenske železnice naproša za sekanje stare vrbe (in ne lip), je menda star nekaj let, podpisal pa ga je prejšnji župan Miha Vodenik.-B B. P. Gasilsko tekmovanje Za pokal Slovenskih goric Že tradicionalnega 15-gasilskega tekmovanja za pokal Slovenskih goric v Cerkvenjaku se je v soboto udeležilo šestnajst moških in pet Ženskih članskih ekip. Tekmovali so v disciplini vaja z motorno brizgalno suha izvedba in v metu torbice v cilj. V moški konkurenci je zmago slavita ekipa PGD Tinje, druga ekipa je bila PGD Gabernik in tretja PGD Kapela Pri ženskah so bile najuspešnejše gasilke iz PGD Gaber-nik, drugo in tretje mesto pa je pripadlo domačinkam ekipe A in B. Organizatorji so pripravili presenečenje (sloven-skogoriški klopotec) za najbolj oddaljene ekipe, ki sta ga prejela ženska ekipa PGD Bistrica ob Dravi in moška ekipa PGD Muta. - F. Bratkovič Nadaljevanje sojenja Alenu in Elizabeti Todorovič iz Finžgarjeve ulice v M. Soboti Še zmeraj ni jasno, kje je umrl pokojni Velimir Na soboškem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje Alenu in Elizabeti Todorovič, ki ju tožilstvo bremeni umora očeta in moža Velimirja 10. oktobra lani. Obtožena sta, da naj bi pokojnika s kovinsko vodno tehtnico v garaži hiše večkrat udarila po glavi. Nato naj bi ga odpeljala na železniško progo v Bratonce, kjer ga vlak obglavil. Branita se s prostosti. Na torkovi obravnavi so pred sodni senat, ki ga vodi sodnik Dezider Novak, stopili Štirje izvedenci, ki so naredili strokovna mnenja o vzroku pokojnikove smrti. Ker so mnenja različna, je zahteval okrožni državni tožilec Bojan Mišja njihovo soočenje. Obducent Milan Kranjc, ki je prvotno menil, da je Velimir umrl, ker ga je povozil vlak, je kasneje na podlagi Elizabeta in Alen Todorovič Trije izvedenci trdijo, da je smrt nastala že zaradi udarcev po glavi v garaži po pretepu z Elizabeto. Četrti pa meni, da je Todorovič umrl šele na železniških tirih, ko ga je povozil vlak, kamorsta ga odpeljala Alen in Elizabeta. Mnenja izvedencev so Alena deloma oprale krivde. Sicer pa je njun zagovor skladen. Elizabeta je krivdo prevzela nase. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica); Ime in priimek: Kraj: Ulica: številka: Poštna številka: pošta: Davčna številka: Datum: Naročnino želim plačevati (obkroži): a) po položnici - letno b] po položnici - polletno Pozomost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK V c) po položnici - trimesečno pregledov histoloških vzorcev ugotovil, da je smrt nastopila že prej, in to zaradi vdihavanja krvi, ki je pripeljala do zadušitve. Da je kri prišla v pljuča, je bila posledica udarcev po glavi in močne krvavitve. Tudi člana komisije medicinske fakultete Tomaž Jožef Rančigaj in Borut Pre-stor menita, da je Velimir umrl v garaži hiše. Tako je bil pokojni mrtev, preden sta ga Alen in Elizabeta položila na železniško progo. Tomaž Zupanc z Inštituta za sodno medicino pa pravi, da je bil pokojni Velimir v garaži v psocesu umiranja, vendar je umrl Šele na tirih, ko ga je povozil vlak Sicer pa izvedenci niso uspeli določiti časa smrti in niti ne natančne kronologije do- gajanja 10, oktobra lani. Med razpravo je poskušal tožilec Mišja, ki umora bremeni oba, Alena in Elizabeto, dokazati, da je pokojni umrl na progi in da je bil med prevozom živ. Obrambo obtoženih, Alena zagovarja Franc Weindorfer, Elizabeto pa Danilo Hari, pa je zanimalo, ali bi lahko njuna varovanca, mislila sta predvsem na Alena, ugotovila, da je Velimir še živ, ko sta ga peljala na progo. Obramba obtoženih je na koncu obravnave še podala nove dokazne predloge. Odvetnika želita, da se priskrbi zdravniška dokumentacija za Elizabeto, ki bi lahko dokazala, da je bila večkrat pretepena. Predlagala sta tudi, naj jo pregleda izvedenec psihiatrične stroke, ki bi ocenil njeno duševno stanje v času umora. Sodnik Novak je predloga sprejel in sojenje preložil za nedoločen čas. Andrej Bedek, foto: N. Juhnov Na Bistrici raj^če^ vska občina g J naj tub' res tako. Je u rannih J31*^' „{d ni mano toke soeUa'1 |:Osesti, patud po preUr^t z oddajo^^i^ avtoceste tve mostu cez r mosta diM'1^^ in dobre nove. . Jeruzalemčan1 da** cinama Lju"1 časno 'K11" trg^^his8 glasili za pm* =»□ naj ristično izognili mo--pri oživljanju »g ** Čepravjev'n ^enot dokončam pr ^ia^.^ i . bilo rečeno v Mrmalno kCF j» ^iki" dnozaWju^1^^ j , ano**^* .dt" talizakljucki ' iti. Tudi Sobota 0 izvoru ^de’?ajD>' l*' tlfuR10 5 Krati«' J narstvos^ .gaiib .. industrijske^^ skozorog<^p>>; penaS%edoP°IO? diiihssose njenih taj^ pncai‘1- .. StOP1^ ni zavod ni^ vljenŠirsU Potem hD^]favi|ajS^ / gekak*111 KESEOW