Marija Kmetova:
Nebesa.
x ovsod je hudo za denar in tudi pri nas. A prav tedaj, ko ČJovek najbojj preudarja in obraČa diuarje aem in tja, obstane Štefau na cesti pred kakim prav lepim avtom in zaprosi:
»Oh, kupi mi tale avtoU
»Ni mogoče,« ga seveda koj zavrnem. In nato Štefan:                                                                                              ¦¦!¦*
^Pa j-utri, boš kupila?«                                          j
»Tudi juiri ne.«                                                      *.
»Pa pojutrišnjem, to pa zares!«                          ¦  t
i-Pojutrišnjem tudi ne bo mogoče.c
sOh, zakaj pa ne?«
sKer nimamo toliko denarja.«
»Ali ga ne bomo nikoli imeli toliko?«
»Nikoli,« rečem jaz in ga krepkeje potegnem naprej. Štefan se pa ne da ugnati in  reče:
»Ali nikoli ne bom imel takega avta?«
»V nebesih.«, pravim jaz.
^V nebesih pa zares?« živahno poprime Štefaii za besedo.
»Da, v nebesih pa.<                                               t    '
»Potem. pa pojdiva brž v nebesaU
»Morava še pocakati.«
»Zakaj poČakati?«  vpraša Štefan.
»Ker si moramo nebesa zaslužiti.«
>Kako pa?«
>Tako, da smo pridni,«  odvrnem.
s-O, jaz bom zmeraj zelo priden,« zatrjuje Štefan in gre kakih pet minut res prav mirno in lepo z menoj.
Odtlej pa govori Štefan zmeraj o nebesih. Kar-koli si zaželi, dostavi: »V nebesih, veš, zdaj ne jno-remb kupiti.«
lu se zdaj pa zdaj domisli:
»Kdaj bom pa veiidar šel v nebesa?«                   xn
>Le se počakaj,« ga potolažim.                               >i:
»A po kateri poti pridem v nebesa?«
»Po ta pridni,«  mu  pojasuim.                             .   j.i
»Ali je tista pot zlata?« vprasa.                              r <
»O ne, trnjeva je.«
»Zakaj?«
sRer je teŽko biti priden,« mu razložim.
>Jaz bom priden, zares bom,« in je spet kakih pet Dijnut prav miren.
Drugič se doraisli:
»VeŠ, boberi bi rad imel, pa sabljo, pa veliko puško. A ne zdaj, ko ui deuarja, ampak v uebesih. Pa kdaj bom Teadar v nebesihU In venomer sama nebesa. Kadar vidi kaj lepega, pa dostavi: i>AIi je to iz nebes?« In Če je priden, vpraša: »Ali sem zdaj za. v nebesa?« Ko mu je prinesel ata nekoč neko igračo, je Štefan  prav važno povedal:  ;Veš, takega ateta pa
^^^-^-^-^-^-^^- 53 ^^^^^^^^^
nebesa že dovolijo, kajne?« In če se pogovarjamo, da je kdo umrl, ne pozabi Štefan dostaviti: j>Ih zdaj je v nebesih in se vozi z zlatim avtom!« lu vsako jutro, ko se zbudi, vpraša iznova: »Ali pojdem danes v ne-besa?? In slefaeini večer, ko leŽe v posteljo: »Ali bom jutri že v nebesih?«
Nekoč zagleda aeroplau iu rece: :*Naj uo pride aeroplan, da bom sedel gor in ŠofiralU
¦¦Potera boš pa padel in umrl.«
»Saj res — in bom prišel v aebesa!« vzklikne ves veael Štefan.
' In kakor v nebesih« je lepa kaka knjiga in ka-kor v nebesih« se mu svetijo čevlji«, >kakor v ne-besth^ ima lepo ovratnico in zkakor v nebesih* so dobri cukrčki. Pa Če ga kdo vprasa, kaj da bo, ko bo velik, ali veste. kako odgovori Štefan? Prav moško se odreže:
»\   nebesih bom svetnik in nebeŠki generalk