Roitntaa ptabna v gotovini —— tihaja vsak torek, četrtek In soboto. Cena posamezni itevttkl K 1-90. >'r, - * C;, s, ^ ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN O*1**” Uredništvo ta npravnlštvo Je y Ljubljani, GradiSče Stev. 17/1. - Dopisi se ne vračajo. - Številka pri ček«*' i Naročnina za ozemlje SHS: letna K 180, za pol leta K 95, za četrt leta K 50, mesečno K 20, za 1"'" 1A° Krf** LKTO IV. LJUBLJANA, dne 1. oktobra 1921. a.«-0. » - Številka telefona 552. Plača In toži se v Ljubljani. ŠTEV. 1C4. Stojan Protič. Osebnost Stojana M. Protica že delj časa stoji v ospredju političnega življenja. Večina opozicijonal. strank obrača vanj vse svoje zaupanje, da se izpreaieni sedanji režim. Politični preroki so mnenja, da njegovo aelo le počasi dozoreva in ima premagati se mnogo danes nepremostljivih te-i-av. Tiste stranke, ki venomer pov-darjajo, da vodijo načelni boj in da v političnem življenju ne smo priti do samovlasti posameznikov, češ da je to dekadenca, v Protičevem primeru pozabljajo na radikalna svoja gesla ter v posamezni močni individualnosti vidijo rešitev iz sedanjega položaja in prehod v novo dobo. Mi nismo nikdar bili tega mnenja, ker je naše prepričanje, da nosijo dnevno ™ tudi dalje segajočo politiko posa-metniki, in le velikim, preko granic človeškega življenja v stoletja upliva-jočim idejam tudi te močne individu-. alnosti morajo služiti. Okrog politične osebnosti Protičeve se je v zadnjem času že spletel pravcati nimbus tn ugibanj« o njegovih političnih namerah je vedno živahnejše. To je zunanja podoba. Ko je častitljivi Pašič z demokratsko-radikal-n° koalicijo ustvaril UBtavni zakon, je iz vrst vseh opozicijonalnih strank zadonel klic po reviziji ustave. Da ne rečemo premalo, ena jugoslovenska politična stranka, ne glede na komu-niste, je pri. tej priliki celo nedvoumno povedala, da v danih razmerah njeni politični cilji niso identični ve državnimi mejami Jugoslavije, ker pojmuje jugoslovenstvo širše nego vladne stranke, oziroma ni pozabila na historični razvoj hrvatstva v habsburški monarhiji. Sredi teh političnih gesel, ki jim ne manjka demagogije, ima Stojan Protič nalogo, da ustvari iz vseh heterogenih in deloma prav revolucionarnih struj dela-ianožno vladno koalicijo, ki naj bi brez škode za državo vrgla ves sedanji režim, izvedla revizijo ustavo in izmirjenje širokih mas jugosloven-fikega naroda. Mi spremljamo to akcijo z gotovo skepso. Predvsem se nam zdi, da mi preveč naivno verujemo v Protičevo moč in da si od njegovih prizadevanj aauejamo več, kar nam star in izkušen srbijanski politik more nuditi. Nasprotno smo mnenja, da moramo biti pri tem zelo oprezni, ker Protič bi v danem trenotku napravil pote-ze\ M ^ J11* morda slovenski in hr-vatski narod v bodočnosti bridko občutna. 1 rotičev politični koncept je brezdvomno širši kot Pašičev, če je pa v današnji dobi tudi uspešnejši, o tem bi se mogli prepirati. Kazvoj’ tudi še ni tako dozorel, da bi bivši ministrski predsednik mogel pokazati na nekaj konkretnega. Njegovo de- lo po našem prepričanju ne obeta ■m enkrat še nobenih uspehov in vsa lcevanja nanj so še politične prognoze brez prave podlage. Nedavno temu je Protič izdal proglas na javnost, v katerem obsoja sedanjo notranjo ureditev države ter pledira za avtonomistično, eventualno celo federalistično ustavo. V tem proglasu je Vsebovanih nebroj obtožb proti sedanjemu režimu. Vendar konkretnega ne čitamo mnogo, predvsem iz proglasa ni razvideti, v koliko je Protičeva akcija že napredovala. Izgleda, da je še malo upa- nja, ustvariti iz tako divergentnih političnih struj, pri katerih je danes opozicijonalni boj šel že tako daleč, da je prešel v demagogijo, delazmož-no skupino. Pri slovenskih opozicijonalnih strankah bi bilo najmanj težav, ker so še najbolj lojalne in imajo najboljšo voljo, pri izpremenje-nern položaju sodelovati v vladi. Os problema je užaljeno hrvatstvo, čigar glasniki bodo morali v vsakem primeru nekaj popustiti od svojih na-cionalno-političnih zahtev, ako bodo hoteli stopiti v delovno skupnost s Protičem. Kajti le-ta se vendarle naslanja na srbske radikalne skupine, ki v tem oziru ne bodo hotele prav nič odjenjati od svojih postulatov. Po našem mnenju moramo sploh vedno imeti pred očmi, da je danes in bo brezdvomno v bližji bodočnosti žarišče jugoslovenske politike nekdanja Srbija, pa naj bo notranja ureditev države taka ali taka, ker je to utemeljeno v postanku cele države in v njenem dosedanjem razvoju. Ta nekaka dejanska supremacija srbskega plemena se ne more preko noči zlomiti, ter slovensko in hrvatsko pleme danes še nima tiste sile, da bi izvedlo radikalno premaknitev moči. Na tem dejstvu šepajo danes vsi načrti glede izpremembe notranje ureditve države. Tudi kadarkoli se oglasi dr. Trumbič in žigosa današnji položaj, imamo isti utis. Dočim Protič kot izkušen praktični politik brez veliko besed skuša venomer stvoriti novo vladno večino, Trumbič tfvoj politični ideal slika tako doktrinarno in teoretično, da mu zaenkrat ne moremo slediti kot pristaši. Za nas vse je jasno, da pomenita tako Protičev kot Trumbičev koncept modernejšo državno , ureditev, ker sta bolj elastična kot sedanji enolični demokratsko-radikalni nazor; ali oni čas, ko jih bo mogoče udejstviti, še le prihaja, in je med tem potrebno še nadaljno čiščenje mnenj. V bližnji bodočnosti pa bomo brezdvomno vozili še v starih vodah in bomo skusili dobre in slabe strani centralizma, ki za napol balkansko državo ni prevelika nesreča, dokler se njene državne meje ne stabilizirajo in ne nastopi zadostno izmirjenje vseh centrifugalnih sil, ki zahtevajo venomer izrednih mer, da se jih privede v večjo stabilnost. Z izključno slovenskega stališča je vprašanje zelo enostavno, ako pa gledamo z Beograda, moramo postati bolj skeptični in Proti-čevi akciji zaenkrat odrekati mož-Host uspeha. P.azvoj stvari pa gre med tem svojo pot, ki je brezdvomno v Proticevi smeri, ker bo le treba pritegniti hrvtaski narod in večino slovenskega naroda k vladnemu delu, da se bodo mogle uveljaviti tudi njihove produktivne sile v korist cele države. Čistost uprave. Ministrski predsednik Pašič je nedavno v klubu radikalnih poslancev imel programatičen govor, v katerem se je pečal tudi z uradniškim vprašanjem. Pri tem je zavzel za Sr-bijanea nenavadno, moderno stališče da stoji uradnik izven politike. Na podlagi svojih mnogoletnih izkušenj jo obsodil partizanstvo v uradniškem poklicu in je izjavil, da je vlada odločena, to svojo žalostno tradicijo v korist objektivnemu strokovnemu de- lu opustiti in ves uradniški aparat v tem smislu reorganizirati. Mi smo se tem izvajanjem čudili, ker iz ust srbijanskega politika nismo pričakovali takih nazorov. To pripoznanje šefa vlade je dragocena pridobitev in pomeni prvi korak k ozdravljenju naše centralne uprave. Izvedba Pašiče-vega projekta bo seveda težka, ker partizanstvo med srbijanskim uredništvom korenini pregloboko in je bilo dozdaj samo po sebi umevno. Vladajoča stranka je imela štab svojih pristašev — uradnikov, ki so delili njeno politično usodo, in so bili pri drugačni vladni konstelaciji nemogoči ter so šli na razpoloženje, ali zapusti- li državno službo sploh ali pa delali pasivno rezistenco. Ta sistem je bil za kontinuiteto in predvsem za objektivno postopanje uprave silno škodljiv in je ustvaril razmere, ki jih mi hikdar nismo poznali. Ali pri majhni razsežnosti zemlje in pri primitivnem stanju prebivalstva se je predvojno srbsko državno življenje vkljub tem nezdravim upravnim razmeram moglo dosti povoljno razvijati. Danes pa je položaj drugi, ker živimo v veliki državi, ki zahteva brezhiben in točno poslujoč mnogo-brojni uradniški aparat, centralni kot tudi pokrajinski. Sam Pašič je uvidel, da s starimi metodami ne bo šlo naprej in da bo treba uradništvo ločiti od politike. Prvi korak k tej izpre-membi sistema tvori že določba ustavnega zakona, da uradnik nima pasivne volilne pravice. Že to je znamenje novega nazora. Uradnik delaj strokovno brez ozira na to, kdo je na vladi ter ne bodi eksponent nobene stranke! Ako se pa aktivno hočeš u-deleževati političnega življenja, ali celo reflektiraš na poslanski mandat, se oopovej državni službi 1 Ali izgleda, kot da smo še daleč od tega prepotrebnega niveau-a državne uprave. Baš v Sloveniji smo imeli dozdaj kot dobro avstrijsko dedščino objektivno upravo, proti kateri ni bilo čuti nikdar večjih pritožb. Brez o-zira na strankarski položaj je naše domače uradništvo v splošnem vestno in objektivno vršilo svojo službo In se je skrbno izogibalo političnega vrvenja. Ali baš sedaj, ko ima vlada v Beogradu resno voljo, da sanira upravni sistem, čitamo dnevno v do-mnčem časopisju, da se pri nas vrši v najnovejši dobi med uradništvom preokret iz dosedanjih tradicij in se poraja partizanstvo in javno naslanjanje na gotove stranke. Mnogo časopisnih vesti je brezdvomno pretiranih in imajo svoje posebne stransKe munene, ali nekaj resnice je brezdvomno na tem, da v tem oziru naša pokrajinska uprava propada. Mi tukaj ne pripisujemo krivde posameznim osebam, ki so pri tem udeležene, temveč današnjim nenormalnim prehodnim razmeram, ki kaj kmalu potegnejo tega ali onega v svoj korg ter mu vzamejo dosedanjo nepristra-nost. Vendar se moramo proti temu procesu boriti, ker je v državnem interesu, da ostane uprava nedotaknjena od dnevnega političnega boja. — l judstvu in interesentom je treba ohraniti zaupanje v upravne oblasti, na drugi strani pa je treba uradništvu osi^urati obstoj v taki meri, da ne bo prisiljeno, po ovinkih iskati zaslombe in podpore. Ozdravljenje teh razmer mora priti od zgoraj, ker ne sme- mo pričakovati, da bo posameznik, boreč se s svojo eksistenco, iz idealnih ozirov in ne meneč se za slabe vzglede krog in krog, mogel vstrajati na svojem objektivnem uradniškem stališču. Ako hoče vlada izvesti Pa-šičeve intencije, mora sama priskočiti uradništvu na pomoč ter ga potegniti iz izkušnjave. Politične stranke p« naj ne skušajo izrabljati uradništvo v svoje strankarske namene ter naj same v prvi vrsti spoštujejo objektivnost uprave. Kar naj vlada napravi z dobrim uradniškim zakonom, .ki bo uradniku osigural obstoj in neodvisnost, to naj pofitičnen stranke podpirajo s svojo zmernostjo v tem oziru.-Le na ta način bo mogoče najti izhod iz Bedanjih nerazveseljivih razmer v dobro in nepristransko upravo, kot sl jo je zamišljal ministrski predsednik fušič v svojem govoru v klubu radikalnih poslancev. Zakon o izvozu. Ministrski svet je v seji dne 23. septembra t. 1. sprejel zakon o izvozu in izvoznih carinah. Zakon o izvozu določa, da se plačuje samo še carina za 20 predmetov, ki jih navaja izvozna carinska tarifa. Vsi drugi predmeti, ki niso v carinski tarifi navedeni, bo carine prosti. Prepovedan je izvoz: 1. zlatega in srebrnega denarja; 2. zlata in srebra v kosih, palicah itd.; 3. izdelki zlata in srebra; 4. starinski predmeti, ki imajo umetniško in zgodovinsko vrednost (slike, rezbarije itd.). Finančni minister je pooblaščen na podlagi tega zakona, da sme omejiti ali popolnoma prepovedati izvoz dinarskih novčanic ali katerihkoli drugih plačilnih sredstev. On sme tudi izdane omejitve in prepovedi ukiniti. Gornje odredbe se ne nanašajo na nakit, ki ga nosijo posamezniki na potovanju v. inozemstvo, kakor n. pr.: prstane, uhane, verižice, ure, igle, naočala itd. Finančni minister je pooblaščen, da sme v posameznih slučajih, ki se tičejo izvoza zlatih in srebrnih izdelkov na razstave ali pri izseljevanju ali pri izvozu in uvozu v svrho predelave in popravila ali čiščenja zlatega in srebrnega pranu ali v sličnih slučajih, dajati dovoljenja za uvoz pod pogoji, ki jih bo finančni minister za vsak posamezni ali za podobne slučaje predpisal. Vlada je pooblaščena, da smo na predlog finančnega ministra omejiti ali popolnoma prepovedati izvoz posameznih proizvodov iz cele države, odnosno iz posameznih oblastev, ako to zahtevajo državni ali gospodarski interesi. Kavno tako sme vlada naredbe o omejitvi ali prepovedi izvoza ukiniti, kadar prestane potreba, ki jih je izzvala. Odrejeno omejitev ali prepoved izvoza, kakor tudi njih ukinjenje predloži vlada takoj preko finančnega ministrtstva narodni skupščini v naknadno odobritev. Vlada je pooblaščena, da sme v slučaju nujne in neodložljive potrebe, ako se gre za važne gospodarsko-trgovske državne interese uvesti, povečati ^manjšati ali ukiniti izvozne carine pod pogojem, da zadevni odlok takoj predloži narodni skupščini v naknadno odobritev. V slučaju povečanja ali vpeljave novih uvoznih carin v smislu gornjega odstavka se povečanje in upelja-vanje ne bo nanašalo na proizvode, ki so že prodani v inozemstvo, ako se na podlagi pogodb in sklepov dokaže, da so bile prodaje sklenjene že pred povečanjem odnosno vpeljavo izvoznih carin. Zadevni dokazi se morajo predložiti gen. dir. carin pri finančnem ministrstvu na oceno najpozneje tekom 30 dni od razglasa povečanih ali novih uvoznih carin in gen. direkcija carin izda o tem odlok, ki je izvršljiv. Za blago, ki se nahaja ob izda-nju prepovedi ali omejitvi izvoza odnosno povečanja ali vpeljave novih izvoznih carin ravno pri vtovarjanju z določbo za inozemstvo, se smatra da je glede njega doprinešen avtentičen dokaz, da je blago prodano v inozemstvo. Pravilnik za izvršitev izvoznega zakona bo predpisal in objavil finančni minister naknadno. Z objavo novega zakona prenehajo veljati določbe zakona o splošni carinski tarifi, v kolikor nasprotuje temu zakonu, dalje izv. carinska tarifa, ki je priložena zakonu o splošni carinski tarifi, kakor tudi vsi odloki, naredbe in predpisi, ki so bili izdani do danes glede izvoza, Nova izvozna carinska tarifa. Izvozna carina se plačuje v din., oziroma v dinarsko-kronskih novča-nicah brez pribitka agia in znaša; 1. za pšenico in rž 20 din. za 100 kg.; 2. oves in ječmen 10 din. za 100 kg.; 3. seno brez razlike 5 din. za 100 kg. Pripomba k točki 2 in 3: Vse vrste živalske hrane, vse vrste sena in slame (muhača, otrobov, ostanke dro-žja pri izdelavi špirita, melaso, krmno, repo, suho in svežo, repne oorezke, ki se pridobivajo pri izdelavi sladkorja, ter odpadke pri čiščenju žita, kakor tudi krmno moko je prepovedano izvažati. 4. Opijum 5 din. za 100 kg. 5. Konji in kobile, belg. in norčke rase, stari preko 3 let 400 din. od komada, žrebeta in mladiči belg. in norške rase do 3 let 200 din. za komad. Konji, kobile in žrebeta ostalih plemen in vrst 250 din. za komad. 4, Konji zaklani 50 din. za komad. Opomba: Izvoz konj iz točke 3 )e dovoljen samo v okviru kontingentov, ki jih vlada določi. Opomba 2. Za klavne konje se smatrajo oni, ki niso sposobni za drugo uporabo. Klanje takih konj se vrči samo pod nadzorom državnega ži-vinozdravnika. Meso od klavnih konj je carine prosto. 6. Mezgi 300 din. od komada. Osli 150 din. od komada. Opomba. Njih izvoz se dovoljuje samo v kontingentih, ki jih odredi vlada. 7. Žive ovce 30 din. od komada. Žive koze 20 din. od komada. Koze, ovce in ovni v zaklanem stanju, očiščeni in brez kože in sveže meso 50 din. za 100 kg. Opomba: Izvoz ovc in ovnov se tudi v zaklanem stanju, ako niso očiščeni in brez kože dovoljuje samo v kontingentih, ki jih določa vlada. 8. Živa drobna goveda, ou pasme buš do 300 kg 120 din. za komad, vsa ostala goveda v živem stanju 250 din. od komada. Zaklana goved v očiščenem stanju in brez kože in sveže meso 60 din. za 100 kg. Opomba: Drobna goveda preko 300 kg plačajo carino, kakor ostala živa goveda. 9. Izvoz živih svinj do 50 kg je svoboden. Za svinje preko 50 kg teže se plača 150din. carine za komad. Zaklano in sveže svinjsko meso 50 din za 100 kg, medtem ko je izvoz mesnih izdelkov carine prost.. Opomba: Izvoz žive in zaklane živine, svežega in predelanega mesa in slanine, perutnine, kakor sploh živalskih surovin in izdelkov se sme vršiti samo na podlagi odobrenja državnega živinozdravnika, katerega je določilo poljedelsko ministrstvo, in ki bo izdajal potrdilo, da so izdelki izdelani ou zdrave živine in da so v dobrem stanju. 12. jajca, 100 din. za 100 kg. 13. volna 1000 din. za 100 kg. 14. kože: a) goveje 400 din. za 100 kg; b) telečje 600 din. za 100 kg; c) ovčje in kozje 300 d. za lOOkg; d) jagnečje in jarčeve 200 din. za din. za 100 kg; e) konjske 100 din. za 100 kg. 15. Cunje in odpadki: a) volnene 400 din. od 100 kg; b) nesortirane vseh vrst 400 din. 100 kg; 16. Staro železo 100 din. za 100 kilogramov. 17. Stari baker in njegove spojino 150 din. za 100 kg. 18. Črni premog 1 dinar za 100 kilogramov. 19. Bukovi železniški pragovi 1 din. za 100 kg. 20. Hrastovi železniški pragovi in špecijalni hrastov les za železniške potrebe 20 din. za 100 kg. Opomba: Izvoz hrastovih železniških pragov in špecijalnega hrastovega lesa za železnice je dovoljen samo pod pogoji, ki jih predpiše gozdno in rudarsko ministrstvo v sporazumu * železniškim ministrstvom. V kolikor je govora o izvozni tarifi v kontingentih se kontingenti ne bodo . dovoljevali posameznikom, marveč samo načelno tako, da bo mogoče vsakomur brez razlike do izčrpanja določenih kontingentov izvažati kontingentirane predmete. Pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami. Ministrski svet je v svoji seji s dne 23. t. m. odobril sledeči pravilnik, katerega za naše interesente važno besedilo prinašamo v doslovni prestavi. a) Splošne odredbe. Celokupna trgovina z devizami in valutami se stavi pod kontrolo finančnega ministrstva in Narodne banke. Vse posle izvrševanja kontrole nad trgovino z devizami in valutami bo vršil finančni minister sporazumno z Narodno banko potom posebnih odborov, ki se imajo vzpostaviti pri Narodni banki in njenih podružnicah. Celokupna kontrola tozadevnih poslov se ima vršiti po določilih tega pravilnika. b) Valutna trgovina. Uvoz valut vseh držav, ki so priznane z mednarodnimi pogodbami, je dovoljen v neomejenih količinah. Ravnotako je dovoljen tudi prevoz vseh valut pod pogojem, da vsaki potnik pri prihodu v našo državo prija- vi količino valut, ki jo nosi s seboj, in da mu to potrdijo organi vstopne carinarnice. Tako nabavljena potrdila služijo za dokaz o tranzitu za uvožene valute, katere sme dotični potnik izvoziti najmanj v roku mesec dni od dneva, ko je dobil potrdilo. Po tem roku uvoženih valut ne sme več izvoziti, izvzemši slučaje, ki jih predvideva pričujoči pravilnik. Ako bo nastopil slučaj in potreba, da se onemogoči uvoz kake inozemske valute v našo državo, bo to pravočasno objavljeno od finančnega ministrstva v Službenih Novinah. Od dne razglasa tega pravilnika je prepovedan izvoz zlatega in srebrnega denarja. Izvoz dinarjev in vseh valut brez razlike je tudi prepovedan, vendar se sme vršiti izjemno na podlagi posebnega odobrenja odbora Narodne banke odnosno njenih filijal- Izvoz valut je dovoljen samo za potrebo potnikov in sicer za vsako osebo do 3000 fr. frankov odnosno po pariteti beograjske ali zagrebške borze do odgovarjajoče vsote drugih valut. V teh slučajih potnikom ni potreba nobenega dovoljenja niti potrdila. Za več je potrebe potu Hrom v inozemskih valutah je potrebna odreditev in potrdilo omenjenih odborov do vsote 10.000 fr. frankov. Za vsote nad tem zneskom je potrebno odobrenje in uverenje finančnega ministrstva. Obmejne carinarnice odvzamejo pri odhodu potnikov iz države izdana potrdila z zaznambo, da je dotični potnik izvozil odgovarjajočo vsoto valut. Tako nabrana potrdila pošilja carinarnica onemu zavodu, ki jih je izdal, odnosno pristojnemu odboru Narodne banke ali njenih filijalk ali pa generalnemu inšpektoratu finančnega ministrstva. Znesek v dinarskih nov-čanicah do* 3000 dinarjev za osebno porabo potnikov je dovoljen posamezniku samo enkrat mesečno. Za večjo vsoto kakor tudi za ostale valute pa je potrebno potrdilo. Trgovanje z zlatom in srebrom in valutami v notranjem prometu je dovoljeno, vendar mora vsakdo, ki se bavi s takim poslom, voditi posebno knjigo ali polo, v katero vpisuje ime osebe ali tvrdke, od katerih je nakupil, odnosno komu je prodal valute. Iz te knjige morajo biti razvidni na prvi pogled sledeči podatki: datum; ime in priimek kupca, odnosno prodajalca; kraj njegovega stalnega bivališča* številka policijske izkaznice z označbo oblasti, ki jo je izdala v slučaju, da kupec prodajalca ne pozna; znesek valute b kurzom, po katerem je bil nakup ali prodaja izvršena. Izvlečki iz teh knjig, odnosno prepisi pol se imajo pošiljati generalnemu inšpektoratu ministrstva financ. Privatni nakupovalci zlata, srebra in valut so dolžni na zahtevo državnih organov izkazati se, v kake svrhe so porabili kupljene valute ali komu so jih prodali. Nakupovalci valut lahko prodajo valute Narodni banki kakor tudi bankam, ki so pooblaščene za izvrševanje devizne in valutne trgovine po dnevnih kurzih zagrebške ali beograjske borze. Pooblaščene banke smejo na podlagi pravilnih potrdil, ki jih izdajo poprej omenjeni odbori Narodne banke, izvoziti'na ta način nakupljene valute iz države, ako se vnaprej obvežejo, da bodo ekvivalent v dobrih devizah ali kaki drugi dobri valuti uvozili iz inozemstva. Pooblaščenim bankam se dovoljuje, da polagajo vse nabavljene valute pri Narodni banki v zameno za odgovarjajoče zneske deviz proti običajni proviziji, katero predpiše ministrstvo financ sporazumno z Narodno banko. Vsak prestopek predpisov pravilnika za valutno trgovino se bo najstrožje kaznoval v zmislu odredb za pobijanje draginje in veljavnih kazenskih zakonov in v slučaju tihotapstva tudi po carinskem zakonu in finančnem 'zakonu za leto 20 in 21 (po čl. 1/9 in 181). (Dalje prihodnjič) Trošarina na vino. (Nadaljevanje.) Ker se je s 1. septembrom t. 1. uvedla na vsa vina držaVna trošarina, so zavezani tudi vsi prodajalci navadnega vina (gostilničarji, prodajalci vina na drobno in debelo) prositi za overilo po členu *z8. trošarin-skega pravilnika. V ta namen morajo svoj obrt — ne glede na to, ali že imajo dohodar-stvcno uradno dovolilnico ali ne — takoj prijaviti pristojnemu okrajnemu upravniku finančne kontrole. — Prijava, ki se mora vložiti v dveh izvodih, je koleka prosta, priložiti pa se ji mora kolek za 5 dinarjev. Ker je kolek namenjen za kote-kovanje ovenia, naj se ne prileplja na vlogo temveč v papir zavit vlogi priloži. Kdor bi opustil prijavo o začetku obratovanja, se kaznuje prvič s 50 dinarji, drugič s 100 dinarji. Proizvajalci vina (vinogradniki) kot taki po našem mnenju ne potrebujejo overila, pač pa ga potrebujejo oni vinogradniki ki točijo svoj lastni pridelek prigodno pod vejo. Za >vino« se je po prejšnjih predpisih smatralo ne samo vino iz grozdja, temveč tudi vino iz jagod, sladno vino, medica in še celo brez- alkoholni sadni soki, pri katerrn se je vretje s pasteriziranjem ali Ut kak drug način preprečilo. Sedaj je stvar drugačna. Vsaj po naših mislih se ta vina ne morejo več smatrati za vino, ker bi bili sicer ti predmeti v točki S. Člena lu8. trošarinskega pravilnika, enako kakor vinski mošt in vinska brozga, izrecno našteti, kakor so bili tudi navedeni v členu 1. pravilnika o specialni trošarini na vino. Glede pobiranja in osiguranja (kontrole) državne trošarine na navadno vino veljajo v Sloveniji, razen v Prekmurju, do sedaj še določila pravilnika o trošarini na vino, ki je bil priobčen lansko leto v »Uradnem listu« pod št. 338 in 426. Po tem pravilniku je zavezano splošni kontroli: 1. ukletenje vina pri producentu; 2. transport vina; 3. prodaja vina na debelo; 4. prejem vina prodajalcev na drobno; 5. pretakanje vina v steklenice; 6. prejem vina privatnikov aa neposredni konsum. I. Producenti vina (vinogradniki) so zavezani prijavljati svoj vsakokratni pridelek in vsakokratno oddajo vina pristojnemu oddelku finančne kontrole. Te prijave morajo vlagati vinogradniki, ki izvršujejo tudi gostilničarski obrt ali drugačno prodajo vina na drobno najmanj 24 ur, preden prejmejo (vkletijo) vino; vinogradniki, ki se prodajalci vina na debelo, in vinogradniki, ki ne trgujejo z vinom, pa najkasneje 24 ur po vklete-nju vina. V preteklem letu precejšnje število vinogradnikov ni izpolnilo svoje obveznosti, zato bi morali biti občutno kaznovani. Do tega pa večinoma hi prišlo, ker je finančna oblast —-vpoštevala njih nepoznanje predpisov in se zadovoljila že z malenkostnimi odpustninami. To je bilo do 31. augusta t. 1. mogoče, odtlej pa ne več. Vinogradnike torej prav resno opominjamo, naj za-doste svoji dolžnosti, da pravočasno prijavijo njih vinski pridelek pristojnemu oddelku finančne kontrole, ker jih sicer čakajo ogromne kazni. Kdor namreč prejema (vklete-nja) svojega ali tujega vina pravočasno ne prijavi, učini trošarinsko tihotapstvo, ki se kaznuje po novem tro-šarinskem pravilniku z najmanj petkratnim zneskom na vse neprijavljeno prejeto ali izdelano vino odpadajoče trošarine. Povrh tega mora plačati tudi še na to množino odpadajočo redno trošarino in vsa neprijavljena količina vina s posodo vred zapade v korist državne ulagajne. Vsako upanje na znižanje kazni je brezplodno, ker trošarinski pravilnik takega znižanja ali opustitve proti nizki ali vsaj zmerni kazni ne pozna in je torej vsako znižanje kazni postavno nedopustno. Kdor torej opusti prijaviti pridelano vino, mora brezpogojno plačati za vsak hektoliter vina 140 kron trošarine in 700 kron kazni in izgubi povrh dotično vino. Iz vsega tega je razvidno, da je stvar zelo resna, in čitatelji bodo storili dobro delo, ako opozorijo vinogradnike, ki našega lista ne berejo, na njih dolžnost in posebno na posledice opustitve. Vinogradniki, ki ne izvršujejo gostilničarskega obrta, ne prodajajo alkoholnih tekočin (vina, piva, žganja, špiritar itd.) na drobno in tudi ne trgujejo z njimi na debelo ne plačajo slejkoprej nobene trošarine na vino, ki ga porabljajo za domačo potrebo, če so prejem (vkletenje) tega vina po predpisu prijavili oddelku finančne kontrole. Porabljati pa smejo vino, ki je oproščeno trošarine radi porabe za domačo potrebo, le zase, za svojo družino, domače posle, za osebe, ki so pri njih na hrani in stanovanju ter za delavce, ki obdelujejo vinograd. Odvzemanja vina lastnega pridelka za domačo potrebo jim ni treba prijavljati. Vinogradniki, ki trgujejo s alkoholnimi tekočinami na debelo ali dro- bno, jih točijo ali predelujejo, se dovoli izveslua Količina vina za domačo potre uo trošarine prosta, če so svoj prmelek pravilno prijavili. Družini, ki ne šteje preko 4 članov se dovoli 400 1, če šteje preko 4, <* ne preko 8 članov, se uovoii 600 litrov, ce šteje preKo 8, a ne pre*o la članov, se uovoii 80U litrov, a te šteje preko 12 članov, se uovoii 1000 tri določanju številnosti druži-litrov trošarine prostega vina. n«, se upoštevajo le nad ip let stari družinski člani in Hišni posli, ne pa tuui aeiavci. Kuor svojega pridelka pravilno ne prijavi, mma nooene pravice na sarine prosto vino za domačo potre-la rnui opustitve prijave vse vmo za* pleniti. vino, določeno za domačo potrebo, se mora nraniti v prosiorin, ki so ločeni od onin, v katerm se nrani drugo (zatrosannjeno ali nezatroša-rinjeno) vino. 'listi, ki točijo vino lastnega pridelka le pngouno pou vejo, se smatrajo gleue prostosti trošarine na vino, namenjeno za njin uomaco potrebo, kot privatniki, vendar morajo tro-šarinen prosto vino za domačo potrebo vsaj istočasno z naznanilom o pričetku vinotoča ločiti od drugega vina. Tistim vinogradnikom, ki producirajo poleg navadnega tudi ima vina, se sme uovonu mesto trošarine proste porabe navadnega vina tudi trošarine prosta poraba tinega vina. Množina finega vina se mu določi v razmerju trošarine, ki odpade na vsako izmed teli dveh vrst vina. Mesto 400 1 navadnega vina se dovoli n. pr. 2a 1 finega vina, mesto 600 se dovoli bo 1 finega vina itd. Pratflnik o uradnem carinjenju pošiljk. Ministrstvo financ je pod C. br. 61.133 z dne 8. septembra 1921 iz- ■ dalo pravilnik o postopanju pri ura- g dnem carinjenju. Po čl. 1 omenjene-ga pravilnika se vrši uradno carinje-nje s predajo deklaracije po predpisanem vzorcu, katero mora predaja-telj sam s črnilom izpolniti. Odpiranje zabojev, tehtanje, pregled in kva-liiikacija blaga in zapiranje zabojev izvršujejo carinski uslužbenci. Za to delo se jim plača odškodnino po tabeli za manipulacijske stroške in sicer: ako se carini enostavno blago v vagonih in sicer razsuto blago ali pa mašinerija brez zabojev, ki je carine prosta, 25 din. za vagon in ako se plača zanjo carina 35 din. Blago v zabojih, katero se mora deloma tehtati in izložiti 40 din. za vagon. Ako je blago prispelo v slepih ali cisternah se plača iste manipulacijske stroške. — Manipulacijski stroški se računajo za prvin lO.OuO kg in preko te količine za vsakih nadaljnih započetih 10 ton po 20 din. Za enovrstno blago, ki se razloži v skladišča ali na rampi se plača, ako so zaboji po obliki in te-žini enaki, pri vagonskem tovoru preko pet tisoč kilogramov 50 din. za vagon in pod vagonsko težino pri kosovnem blagu 4 din. za vsak zaboj. Ako so zaboji neenaki po obliki in težini plača se pri vagonskih tovorih, to je za nad 5 ton 60 din. za vagon in pri kosovnem blagu 6 din. za zaboj. Za blago, ki se iztovori v skladišče, na rampe ali na razskladišča se plača pri dvovrstnem blagu 6 din. za zaboj, pri trivrstnem blagu 8 din. in od vsake nadaljne vrste za vrsto 2 din. več. Za blago, ki je podvrženo kemični preizkušnji ali za katero se pla-državna trošarina, se manipulacijski stroški razven pri sladkorju, ako je utovorjen v enakih zabojih po obliki in težini povečajo pri vagonskem blagu za 20%, prj ostalem blagu pa za 50 %. Za vsaki dodatek se povečujejo po tarifi proračunani stroški za 10%. Pri pregledu blaga ima biti navzoča ona oseba, katero je predaja-telj deklaracije na deklaraciji označil. Ako ni označil nikogar, vršijo carinski uradniki pregled blaga brez kogarkoli prisotnosti. Carinarnica1 ima odrediti uradnike posebej za pregled blaga, tehtanje in kvalifikacijo in poseoej za izvršitev proračuna. Uradniki, ki izvršijo pregled blaga izpolnijo rubriko »štev. in post. farite«, kamor vpišejo osnovno postavko in pod njo vse dodatke. Na podlagi tako izpolnjene deklaracije izvršijo določeni uradniki proračun pristojbin in jo oddajo potem blagajniku. La nibe v deklaraciji, ki nastanejo vsled napačnega proračuna so odgovorni uradniki sami. Ako se na-paice nanašajo na pregled blaga so zanje odgovorni uradniki, ki so izvršili pregled in klasifikacijo blaga. Po čienu 6. nared ue ni nikdo primoran, da carini na zgoraj opisan način in mu je na prosto dano, da prijavi blago s popolnim tarifnim imenovanjem. Kdor pa zahteva uradno carinjenje, mora na prazni strani unikata deklaracije naznačiti: »Pri-stanem na plačanje manipulacijskih stroškov po čl. 10 pravilnika (J. br. 611i*3-2i« s podpisom. Uradniki, ki izvršujejo pregled blaga, proračunajo na posebnem bloku manipulacijske stroške v treh izvodih, od katerih eden ostane v bloku, dva se priključujeta zadevni deklaraciji. Od priključenih pridrži blagajnik en izvod, druzega pa izroči s svojim podpisom stranki, da so pristojbine plačane. Od plačanih manipulacijskih stroškov pripade */» uradnikom in ena petina nosačem, ki si razdele na enake dele med vse uradnike, odnosno vse nosače, ki so pri dotični carinarnici uslužbeni. Trgovska in obrtniška zbornic? opozarja vse interesente na to vele-važno naredbo, po kateri stranke niso prisiljene posluževati se carinskih Špediterjev in agentov, marveč lahko v okvirju gornjih določb zahtevajo od carinskih uradov, da po svoji službeni dolžnosti izvršijo ocarinjenjo blaga. 'i Davek na poslovni promet. Po razglasu ministrstva financ v Ljubljani z dnen 26. 9. 1921 št. 2715 3 A ex 1921, uveden je od 1. 10. 1.1. dalje z uredbo z dne 27. 6. 1921 (razglašeno v »Uradnem listu« z dne 19. 9. 1921, št. 289) novi davek na poslovni promet, hkratu pa s 30. 9. t. 1. ukinjen dosedanji davek na poslovni promet, ki je bil razglašen v »Urad-nem listu« št. 436 z dne 25. 11. 1920. Po novi uredbi je temu davku zavezan ves promet stvari in osebnih storitev proti odškodnini, izvršen v državi z namenom pridobivanja dohodkov, ako ga izvršujejo pravne in fizične osebe v obsegu svojega glavnega, pomožnega in postranskega posla (poklica), promet stvari pa —■ ako presega odškodnina 20.000 K — v smislu čl. 4 te uredbe tudi tedaj, kadar je opravljen ji-državi po drugih pravnih in fizičnih osebah, ne glede na njihov poklic. Za stvari v smislu te uredbe se smatrajo vse premičnine, vse stvari spojene z nepremičninami, kolikor se prodajajo ločeno, bodisi tudi preden se ločijo, listine s katerimi se pridobiva lastninska pravica do premičnin (razkladnice, konosmani. opremni listi) potem zastavni listi in druge listine, ki dajejo zastavno pravico na premičninah, nadalje pravice, ki so predmet pravnega prometa ter predstavljajo ekonomske dobrine, kakor n. pr. avtorske pravice do žigov vzorcev itd. in osebne pravice: koncesije, obrtna dovolila itd. razen vseh pravic do nepremičnin. Davčna obveznost nastane, ko se izvrši plačilo za kupljene stvari ali izvršene storitve. Davek znaša 1% vsote, prejete za odškodnino. Poleg tega predvideva uredba za promet stvari in storitev na drobno, ki ga samostojno opravljajo ribiči, poulični prodajalci, maserji, fijakeristi in eno-vprežniki, odnosno vozniki z enim ali največ z dvema konjema, nosači ali težaki, čistilci obutev in podobni pavšalno obdačenje. | Vsi plačevalci davka po tej ure-®dbi razen ravnokar navedenih pav*- šalno obdačenili in onih oseb, ki so izvršile promet po (čl. 4, zaunji odstavek uredbe) morajo od 1. lu. 1921 dalje voditi »knjigo opravljenega prometa« po uzorcu A ali a) in sicer za vsak obrat posebe. Do nadaljnega so zavezani voditi knjigo po vzorcu A: 1. Vsa poujetja, ki so zavezana pridobnini po n. pogl. zak. o oseb-nin davkin z dne '&>. 10. 1896, drž. zak. št. 220. 2. Vse družbe z omejeno zavezo in 3. Vse protokolirane tvrdke. Vsi drugi davčni zavezanci, razen onih, ki bodo plačevali davek pavšalno, morajo voditi knjigo po vzorcu a). Glede premogovnikov vsebuje natančneje določbe Pravilnik za izvrševanje uredbe z dne *0. 7. 1921, št. 290 Uradnega lista, k členu 10. V knjigo morajo davčni zavezanci vpisovati dnevno ob sklepu poslovanja vsoto odškodnin prejetih v gotovini za opravljeni promet t j. prejeta plačila za opravljene prodaje ali izvršene storitve, iz tiskovine A je razvidno, kako je knjižiti odškodnine za promet, opravljen na kredit; oba vzorca A in a vsebujeta pa še poseben razpredel za promet z državo in navodilo, kako je knjižiti predmete in vrednost predmea, ki ga vzame lastnik iz obrata za svojo osebno in domačo potrebo. Na koncu vsakega trimesečja, torej prvič 31. decembra 1921 morajo davčni zavezanci knjigo zaključiti, od skupnega prejemka preračuniti po čl. 6 odst. ti pravilnika 1% ter preraču-njeni znesek oddati kot davek na poslovni promet brez vsakega posebnega poziva najkesneje v 30 dnenh davčnemu uradu s kuponom, ki se nahaja pri knjigi opravljenega pro-j -meta. p % Zgoraj-omenjeni pavšalno obda-“' Ičeni morajo na individualen poziv Idavčnega oblastva vložiti prijave po vzorcu b), navesti vsoto letnega prometa, izvršenega v predidočem letu, ter plačevati četrtletno davek na posl. promet — krošnjarji in drugi obve-zanci z obrtnim dovoljenjem za 1 leto ali krajšo dobo plačujejo davek na podlagi prijave b) za celo leto, odnosno za del leta vnaprej obenem s plačilom ostalega neposrednega davka. Osebe pa, ki so izvršile slučajni promet stvari proti odškodnini, ki presega 20.000 K (čl. 4 zadnji odstavek), morajo v 14 dneh prijaviti vsak tak primer s prijavo po vzorcu b) in plačati 1% ni davek. Ob zaključku leta se potom javnega razglasa pozovejo vsi davčni zavezanci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa po vzorcu A oziroma a), da predlože prijave po uzorcu B. Davčna oblastva bodo na podlagi teh prijav in uradnih poizvedb ugotovila konečni predpis davka in odredila ali odpis med letom preveč plačanega davka ali pa naknadni predpis davka, kateri se bo davčnim zavezancem naznanil s posebnim plačilnim nalogom po vzorcu v. Tiskovine vzorcev A, a) in b), se dobivajo pri davčnih uradih, razpečevalcih kolkov in trafikantih, pol pole stane 4 K. Člena 12 in 13 uredbe vsebujeta stroga kazenska določila za prestopke uredbe o davku na poslovni promet. Zopet carinsko poslovanje. 0 carinskem poslovanju je prinesel »Slov. Narod« črtico iz trgovskih krogov. Ista govori o reviziji carinskih predpisov v interesu državljanov o modernizaciji carinskega ustroja in kliče konečno na pomoč poslanca proti birokratični »carinski mentaliteti«, ki trgovce duši kakor mora. Predmet je uvaževanja vreden, ostane pa nespremenjen vse dotlej, dokler ne stavimo v ozdravljenje rane konkretnih predlogov. Ker se te strani člankar ne dotakne, ne more začetek v tej smeri škodovati. Pobiranje carine, ki ni nič drugega kakor posreden davek, se nikdar ni izvrševalo v interesu državljanov, marveč vsikdar v interesu dr- žave; pa še to ni dokazljivo, ker imamo primere, kjer je pobiranje carine celo državam škodovalo. Na vsak način je treba ločiti interes države od interesa državljanov, prečesto le se križata, če si nista naravnost nasprotna. Celota carinskih predpisov (zakon, postupci in odloki), ki se nanašajo na pobiranje carine, poklicana je predvsem ščititi interes države, ubrati čim največ in najpopolnejše državi potrebne davke, toda brez ozira na interes državljana, ki občuti izvrševanje teh predpisov kot »dušenje«. Tr‘ govec seveda, se za to »dušenje« še dovolj udobno razbremeni, ker skuša finančni učinek »dušenja« zvaliti na konzumenta, kateri šele postane resnična žrtev vsakega posrednega davka. V naravni posledici revizije carinskih predpisov ni pričakovati od tistih, ki se smatrajo poklicanim ščititi interes države, ko vendar ščitijo s tem tudi svoj lasten interes. Za državljane izvojevati kaj koristnega, Je naloga postavodajne skupščine, katero so državljani potom volitev v to pooblastili. Obečamo si, da se v doglednem času loti carinskega zakona, k čemur hočemo prispevati s pričujočim. Kakor si je carinski zakon stara Srbija v letu 1914 ustvarila, tako je je bil neizpremenjen razširjen nad nove pokrajine z veljavnostjo od 11. marca 1919. Majhne države odstopajo v skrbi za obstanek velik del svoje moči dacarjem, financarjem in carinski upravi, ker so ti v siceršni pritli-kavosti največja opora slabotnemu državnemu telesu. V velikih državah se te kategorije do neznatnosti porazgu-be, ker pač stvarjajo druge kategorije ogrodje velikanu. Kmalu po preobratu smo se seznanili z zaščitniki državnih interesov bivše male Srbije, si Kot izvrševalci carinskega zakona, so se lotili svojega posla z važnostjo, s kojo so ga izvrševali v starem okviru. Ni torej povoda tarnati nad carinko upravo prejšnje Srbije, dokler nova, povečana država ne ustvari novega primernejšega zakona, kar je nedvomno naloga zakonodajne skupščine. Zamuda v tem pogledu se bode kruto maščevala. Brez ovinkov priznamo, da carinski zakon sedanje veljavnosti, dasi ponajveč mednarodne vsebine, vendar na dveh točkah stvarja v primeri z drugimi carinskimi zakoni veliko razliko. Bolehavi točki, ki ju je treba iz zakona odstraniti, ozdravili bi že zakon v moralnem pogledu. Prva teh točk je dejstvo, da zakon ustanavlja poseben poklic takozvane »priznane privatne deklarante«, kateri kot bivši cariniki ves obširen »predpotopni« nazadnjaški« birokratizem carinarnic spretno obidejo in uspešno skrajšajo. Drugo zlo zakona stvarja člen 205, ki nudi carinskim uslužbencem gmotne uspehe, ako, primerjaje po stranki spisane deklaracije z robo, izsledijo kakršnekoli napake, da stranki naprtijo po členu 166, C. Z. kazen, od katere si zamorejo dve četrtini med seboj razdeliti. Smo nazora, da zakon ne more in ne sme gojiti pohlepnost svojih zaposlencev. Zavoljo popolnosti navedemo še tretjo hibo carinskega zakona, ki temelji na členu 233, v kojem so priznane carinskim uslužbencem za izven uradnih ur izvršene posle, dnevnice. Resnici na ljubo pa bodi povedano, da je ves carinski aparat sedaj tako ustrojen in po raznih naredbah navajen, da interesenti hitrega poslovanja za carinjenje v uradnih urah tudi plačujejo dnevnice. Žal, da trgovci in obrtniki, ki plačujejo ekspen-zarje za izvrševanje carinskega poslovanja, ne stopajo s konkretnimi številkami v javnost. Samo tem potom bi javnosti rakrana, ki se prikrita šopiri bila najjasneje in najhitreje odkrita in zajeda v sodobno carinsko poslovanje. Postalo bi predvsem očito razmerje med plačano carino in nagrado za deklarantov posel, kar bi zamoglo ožigosati poklic »priznanih«. Po vseh dosedanjih izkušnjah sodimo, da je vzdrževanje »priznanih deklarantov« edino interes carinske uprave. V interesu konzumentov že itak ni, pa tudi v interesu trgovca in obrtnika ne more biti, da plača ta ali eni, »priznanemu« za izvršenje carinskih formalnosti, t. j. za izgotovitev deklaracije in opremo s pripadnimi papirji 800, 1000 in več dinarjev. Znan nam je slučaj, da je ob plačilu 2 dinarja carine, znašala deklarantu izplačana zahteva 58 din. Znan nam je slučaj plačila ležarine, katerega je izvršil po nalogu stranke »priznani« pri železnici. Vplačilo je znašalo 14.40 D, zahteva »priznanega« napram stranki pa 56 dinarjev. Ker špediterji po sedanjem zakonu niso upravičeni izvrševati carinske formalnosti, najemajo 6i v to »priznane deklarante«. Zatrjujejo, da je to nagrada za 6trokovno znanje deklaranta. Toda na tem mestu nastane vprašanje, če niso državljani, trgovci in obrtniki, upravičeni to strokovno znanje zahtevati od carinske uprave, koji plačujejo carino in pripadne takse? Strokovno znanje naj diči carinske uradnike, ki morajo od trgovcev in obrtnikov stavljeno robo klasifiko-vati po carinski tarifi. Izvrševali bi naj ta posel po službeni dolžnosti, s čimer postanejo »priznani deklaranti« takoj odveč. Vzroka zakaj carinska uprava s tako vne« mo zagovarja ^priznane« in s tem po-deluje sankcijo za neodpustno draženje carinskega poslovanja, še nismo Izsledili. Upamo pa, da se nam tudi to posreči. »Narodov« člankar tudi tarna nad dolgotrajnim poslovanjem pri carinarnicah, ker se še ni preril do zavesti, da on ni zaupnik carinikov, o-madežuje ga še sumnja, da je morebiti »Krijumčar«, treba ga je vsled tega pretresti in po starodavnih pravilih v raznih knjigah osloboditi tega odija. Člankar še ne ve, da je zaupnik carinarnic »priznani deklarant«, po členu 35 C. Z., kajti s strokovnim znanjem razpolaga samo ta. »Priznani« ima vsled svojega strokovnega znanja, tako zatrjujejo, uprav bajno usposobljenost v zvezi s carinskimi uradniki, ki se pod hvalevrednimi pogoji vsled tega »zakoniti rad«, znatno skrajšati zastarelo proceduro. V tem kulminira osovražena »carinska mentaliteta«, ki ima v zakonu naj-ogabnejšo oporo. Torej, postavodajalci na plan! Izvoz in uvoz. Izvoz konj iz naše kraljevine. Od dovoljenega kontingenta konj se je izvozilo doslej preko carinarnice v Rakeku v celem 567 komadov, ostane še 333 komadov, a preko mariborske carinarnice se je izvozilo 1112 konj, ostane še 888 komadov. Sedaj nameravajo ta ostanek konj razdeliti na ostale carinarnice. Izvoz žita iz Rumunije ni prepovedan. V zadnjem času so se širile vesti, da je izvoz žita iz Rumunije prepovedan, kar pa ne odgovarja resnici. Ru-munska vlada je trgovino z žitom uredila tako, da je znatno olajšala izvoz žita. Za izvoz je na razpolago čez 200.000 vagonov pšenice, rži in drugin pridelkov. narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Novi družabniki tvrdke »JADRAN«. V znano izvozno in uvozno tvrdko »Jadran« d. z o. z. v Ljubljani, sta vstopila 1. t. m. kot družabnika g. Ivan Pfeifer, do sedaj ravnatelj Slov. trgovske delniške družbe v Ljubljani in naš odgovorni urednik g. Fran Zebal, trgovec Rudnik-Ljubljana, katerega zasluge so, da sc je izvedla stanovsko-strokovna organizacija trgovskega stanu. Novima družabnikoma želimo obilo uspeha v novem podjetju. Več pove oglas v današnji številki. Cena novemu čehoslovaškemu sladkorju v konsumu na debelo je 040 č. k. Ta znesek vsebuje tudi razne stroške, ki znašajo okrog 117 č .k. Cena belemu sladkorju v rafinerijah je 533 č k., eks-portnemu sladkorju pa 548 č. k. Industrija. Nova konfekcijska tvornica v Mariboru. Beograjska tvrdka »Jugoslavenski Lloyd d. d.« je otvorila v Mariboru tvor-nico za moške in deške obleke. Tvornica izdeluje tudi blago. Za eksploatacijo premogovnika. — »Rakova Bara«, ki se nahaja v okolici Požarevca, je osnovana v Beogradu delniška družba z glavnico 3 milijonov dinarjev. Družbo so ustanovile: Zemalj-ska banka, Jugoslavenska banka d. d. podružnica v Beogradu, Opča privredna banka, podružnica Praške kreditne banke v Beogradu, Beogradska banka Merkur, Srpska banka poleg nekaterih trgovcev in zasebnikov. Premog ima 4000 kalorij. Mednarodni tekstilni kongres se vrši v Parizu. Kongresu prisostvuje okrog 60 delegatov iz vseh držav. Denarstvo, Promet novčanic naše državne Narodne Banke je znašal po poročilu z dne 15. t. m. 4.uy4,/aa.l7U dinarjev. Med 8. in 15. t. m. se je promet torej zvišal za 7,548.025 din., kar sicer ni mnogo, vendar pa tudi to ne more koristi naši valuti. Metalna podlaga se je v istem času zmanjšala za 5y7.891.67 ter znaša 433.lol.8o5.57 din. Razne obveznosti Narodne Banke so Be zmanjšale za 27.4lti.8iJf.uo din. Promet novčanic v Avstriji je dosegel 61.3 miljarde avstr. kron. Ni čudno torej, če je avstrijska krona od dne do dne manj vredna. 450 mark za 20 mark. Nemška država kupuje zlate marke, da bi mogla izplačati antanti vojne dolgove. Državne banke in pošte kupujejo zlate marke v vsaki količini in plačujejo za 20 zlatih mark 450 mark, za 10 pa 225 mark. Za kg zlata plača državna banka 63.000 m., zlat denar tujih držav pa kupuje po kurzu. Carina. Kaj se ima smatrati v carinski tarifi za »grupo«? Minister financ je z odlokom C št. 59189 z dne 2. IX. 1921 rešil sledeče: 1. Pod »grupo«, omenjeno v členu 81 in 121 ctr. zakona se razume dele v tarifi, označene z rimskimi številkami. 2. Pri uvozu blaga, poslanega drugi carinarnici v svrho carinjenja ali radi tranzita prvotni carinarnici, mora pošiljatelj na spremnici vedno označiti vrsto blaga, kar bodo carinarnice v dvomljivem slučaju kontrolirale. Carinajv, nica v nobenem slučaju ne bo sprejemala spremnice, če v isti ne bo označena vrsta blaga. V slučaju, da pošiljatelj tako sprejeto blago ne preda obveščeni carinarnici, bo moral plačati dvostroko carino po najvišji postavki dotične grupe. Raba izvozne tarife za črni in rujavi premog. Da bi carinarnice ob priliki izvoza premoga točno rabile postavke izvozne tarife (Razpis C. št. 40384 od 16. VI. o spremembi in dopolnitvi »Izvozne tarife« C. št. 9802 1921) se objavlja sledeče: Po aktu ministrstva šum in rud R. št. 6631 z dne 11. 9. tek. leta se more ugotoviti razlika med črnim in rujavim premogom tako, da se zareže z nožem komad premoga. Zareza v črnem premogu je črna, zareza v rujavem premogu pa temno rujave barve. Da pa ne bi bilo dvoma, se objavlja carinarnicam, da se črni premog sedaj koplje v naši kraljevini samo v mejah Srbije v sledečih rudnikih: »Rtanj pri BoljevcU«, »Vrška Čuka« pri Zaječarju, »Srpski Balkan«, pri Zaječarju, »Podvis«, »Tresibaba« in »Dobra Sreča« pri Knjaževcu. Davki. Davek na poslovni promet. Nova uredba o davku na poslovni promet z dne 27. 6. 1921, ki je bila objavljena dne 30. 8. 1921 v Službenih Novinah št. w (Uradni list št. 289 od 19. 10. 1921) stopi v veljavo še le s 1. 10. 1921. Da se ohrani kontinuiteta med novo uredbo in dosedaj veljavnimi določili čl. 127 a do 127 n finančnega zakona za I. 1920/1921 (Uradni list št. 436 od 25. II. 1920) je ministrstvo financ (gene- i alna direkcija neposrednih davkov) t razpisom z dne 5. 7. 1921 št 21.580 odredila, naj se določila čl. 127 e točiu e in j poleg določil točke g uveljavijo za tri četrtletja tekočega koledarskega leta, torej tudi še za dobo od 1. julija do 80. septembra 1921. Ker se je začasni predpis davka na poslovni promet v smislu tukajšnjega razglasa z dne 15. 6. 1921, št. 2030 A I (Uradni list št. 72 iz leta 1921) izvršil samo za dobo do 30. 6. 1921 tako glede obratov, ki plačujejo davek na poslovni promet v izmeri se enkratne pridobnine, kakor giede denarnih zavodov in delniških družb in industrijskih ter tvormških podjetij, je lmaucna Uclegacija UaiuUui uu v umni ouiasivom m uavciiiin ui uuom, ua uinoj tzvrse po navedenem razpisu potreuuo poslovanje, a; ubvaiom, ki plačujejo oavea na posiovm promet v izmen pači o umne, naj uaveK za poslovni promet za cas od i. v. la^u uo 3u. u. la m ste-viucno izenačijo s priaoDmno, ki po predpisin za 1. 19^0 in lt«l sorazmerno oupaue ua to oobo ali — Ce ta ne oosega vsen pet četrtletij — na ooucno krajšo aooo. ivolikor je začasni, ua osnovi prioountne za leto izvršeni preupis višji ali nižji, bodo razliKo od-pisam ali naKnaduo predpisala, u nan-liatinem preupisu na tej podlagi odmerjenega navita ua poslovni promet bouo davčni uradi obvestili davčne zavezance s poštnimi položnicami, ki bodo ua hrbtu vsebovale podatKe o predpisu. Predpisani davek zapade v plačilo 1. 12. Itt21 in se bo po preteku tega roka, če bo treba, prisilno izterjal. — Davčni zavezanci, ki bi bili mnenja, da je predpisani davek napačno preraču-njen, ali tla niso zavezani davku ua poslovni promet, iaiiKo proti predpisu viože priziv tekom 15 dni po vročitvi poštne položnice, pri pristojnem davčnem ouiasivu. ^aoaije booo davčna obiastva pozvala oenarne zavode in delniške nružue, naj plačajo lOivom 14 dni uaveik ua posiovin promet še od ene cetrune Ko»u..atega aonosa uenar-nin poaiov v l. iyor* Podružnica Vuzenica Kopališka ulica štev. 11. Telefon št. 1. Interurban telefon št. 245. Ponuja Kupuje po najvlšjih dnevnih cenah pitane vsakorstni rezani (tovljene) in tesani les. svinje, govedo itd,. ************ *******XXX*X Medič, Rakove & Zanki, Tovorno UemlCnlh in rudninskih barv ter lobov. prej s A. Zanki sinovi. Centralo: Ljubljana. D. Z O. Z. Skladišče: lionlsad. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. English varnisiies: Angleški laki: COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Pini kopalov lak za znotraj. SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfin. TINE COPAL CAR-RIAOE BODY VARNISH. Lak za koči|e, fini. PALE FLATTINO VARNISH SPRF. Brusilni fftti prep, ak. PALE FLATTINO VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak. EXTERIOR COPAL VARNISH FINE. Fini zračni lak. EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. Nalfinejšl zračni rap. lak PALE SICCATIVE FLUID Sikatlf, svetel. DARK SICCATIVE FLUID. Sikatlf, temen. SPRF. WELLR10HT VARNISH. Lak za kočijske sta najfinejši. 3K3K3K3I63K3K3K3K Priznano najboljša In zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate. mavec (Gips), mastenec (Federvveiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. «MERAKL». Linoleum lak za pode. »MERAKL*. Emajlnl lak. •MERAKL*. Brunoline. gHgKjgggHKg English vornishes: Angleški lakit JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoždje, japan. FINE JAPAN BLACK VARNISH. Fini črni japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikativom. ISOLATINO BLACK VARNISH. Izollrni lak. LIQUID DRIERS PALE Terebina svetla. LIQUID DRIERS DEEP. Terebina temna. DAMAR VARNISH. Damarov lak. ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN. Emajl moder, rudeč, zelen. FINE ENAMEL VARNISH WH1TE. Emajl beli, izredno fini. i ii. nravi niz. 5H5H5H5HEH5Z15U Jedilno orodje vsake vrste, kakor žlic, vilic, nožev, zajemalk (SchSpfer) in druge kuhinjske posode iz aluminija ter svinčene plombe S s s veletrgovina manufakture dobavlja v vsaki množini Tvornica „CinaI , Celje. Novoustanovljena lastna gal-vanizacljska naprava sprejema po nizkih cenah vse predmete v poniklanje, pobakrenje in po-medenje. Ista prevzame tudi vsa vli-valna dela iz aluminija, cinka in medi (Messing). Kupuje stare kovine rzsrzsrzarzsrzsrasrzs n,ivišiih “na''' Lastnik : Konzorcij za izoaianje »Trgovskega Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. Priporoča svojo bogato zalogo po najnižjih cenah’. Samo na debelo. Na debelo. ,, J" “ izvozna in uvozna družba -5. *>. Xjj-a/blja,anLa,, JD^jl n.ao sira, c. O. Telefon interurban 113. PRIPOROČA: Sladkor v kockah in kristal, kavo, čaj, Frank in kolinsko cikorijo, riž, milo, sodo, petrolej, bencin, sveče, metle, kOlOlliaZ (Koller in Breitner, Monfalcone), »Ilirijo« in »Jadran« kremo za čevlje, čokolado »Rudin« itd. Najnižje cene! CARO IN JELINEK mednarodna prometna d. d. Sisak. Sušak. Telefon 1566. Brzojavi: Carolinek. Maribor. Jesenice. ZAGREB. CARO & JELINEK, A. O., W1EN I. DEUTSCHMEISTERPLATZ 4. Berlin, Praga, Trst, Bratislava, Breslava, Buchs, Dečin, Eger, Halbstadt, v Č. Hamburg, Karlove Vary, Innsbruck, Passau, Podmokli, Tyn N/V. |V zvezi z DANZAS & CO., Aktiengesellschaft Basel, ZOrlch, Oenf, Buchs, St. Oallen, Pariš, Lyon, Milano, Strassburg, Mulhausen, London, Mannheim, Frankfurt a/M., Stuttgart, Mainz. Priporočajo svoj skupni REDNI SPECIJALNI PROMET iz in v Švico, Francijo, Italijo, Belgijo), Anglijo in Nemčijo. Posebna organizacija za promit z jajci, perutnino, suhimi sljivami. pekmezam Ltd. VELETRGOVINA Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. Konkorentne cene — točna postrežba! Brzojavi; G1RELI&, Telefon interurb. štev. 246. nr Zahtevajte cenike I Odgovorni urednik: Franjo Zebal. Edina razprodaja vseh vrst specijalnega mavca - gipsa za celo kraljevino SHS. Tvornic: Stanz, jKindberg, Sem-ir.ering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun Kosto nouDKouit veletrgovina mavca Ljubljana, Židovska ulica il 1. Tiska tiskarna MaKso Hrovatin Ljubljani.