SLOVENSKA BESEDA
Urednišfvo: Dalmatinovo 8 * Uprava: ' Šelenburgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Din, pot-letno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun 17.152
Izhaja vsak petek
ŠTEVILKA 14	V	LJUBLJANI,	1.	APRILA	1938	||
LETNIK II.
Dr. Dinko Puc:
Nacijonalne vlade?
V	današnjem resnem položaja mora vsak pravi politik računati le z realnimi dejstvi
V	Franciji se množe glasovi, ki se zavzemajo za «nacijonalno vlado», v kateri naj bi bile zastopane vse stranke od skrajne levice do skrajne desnice. Take vlade so se sestavljale vedno, kadar je bila domovina v nevarnosti, in klic po nacijonalni vladi je dokaz, da smatra francoska javnost tako nevarnost podano. Sicer se Francija zaenkrat ne boji neposrednega napada ■a sebe. Vendar vidi, da je evropsko ravnotežje vsak dan bolj ogroženo in po pravici misli, da pride potem, ko bo porušeno in bo nasprotnik nadmočen, sama na vrsto. Vendar zaenkrat do take vlade nacijonalne varnosti še ni prišlo.
Ne toliko zaradi levičarjev, ki so se izjavili pripravljene sodelovati z desnico, kakor zaradi te same, ki bi predvsem želela vlado Meščanskega bloka, kvečjemu ojačenega z enim delom zmernejših socijalistov. Toda tudi v pogledu zunanje politike so nazori še preveč različni. Bivši ministrski predsednik Flandin, ki je skoroda nepričakovano postal vodja desnice, ima precej drugačne nazore, kakor ■* Pr* Blum ali Herriot. On je precej kratkoviden, ker misli zagotoviti Franciji mir in varnost s tem, da proglasi Francija svoj desinteresement na srednji in vzhodni Evropi, da prepusti Španijo ■jeni usodi in da je za obširne koncesije osi Berlin—Rim. To tezo podpira v senatu tudi P. LavuL, vendar so vojaški krogi nasprotni, ker so mnenja, da je Blumova politika prava.
Nacijonalna in koncentracijska vlada je tedaj v Franciji nemogoča, dokler se ne odstranijo ovire, ki obstoje v preveč različnem gledanju na notranje in na zunanje politične prilike.
Misel na slično vlado se je sprožila v proračunski debati tudi pri nas. Govorniki večine so jo odbili s precej energično gesto, češ, nobenega povoda ni za tako vlado, država ni v nevarnosti, taka vlada bi pomenila samo nepotrebno demonstracijo.
Mi, ki gledamo na to vprašanje s stališča Združene opozicije, sicer nismo mišljenja, da je položaj naše države tak, da bi ne opravičeval ustvaritve koncentracijske vlade. Toda za tako vlado Manjka isto, kar v Franciji: Enakost pogledov na notranje in zunanjepolitični položaj. Samo, da je pri nas težišče v notranjosti.
Naša država se nahaja v notranjepolitični krizi od vsega začetka.
V	začetku smo imeli posla s črnogorskim in macedonskim vprašanjem; pozneje je stopilo v ospredje hrvaško vprašanje, ki se je posebno zaostrilo zndnja leta in sedaj se mu je pridružilo še slovensko in vojvodinsko vprašanje. Šesti januar ni uspel, da bi jih bil rešil, vendar jih bo treba enkrat rešiti, saj dolgih notranjih kriz nobena država ne prenese: najboljši dokaz nam je pravkar preminila Avstrija, ki ni znala zadovoljiti svojih narodov.
Toda žal, danes smo še zelo daleč od tega, da bi mogli računati z enotnimi nazori glede notranje ureditve. Še najdalje je uspela v tem pogledu Združena opozicija. Vladne stranke pa si v tem niso edine, kar zlasti vidimo, v slovenskem delu JRZ, v kateri ima vsaka struja svoje posebno mišljenje. Tudi ostala opozicija, ki stoji izven Združene opozicije, še vedno ne računa z realnimi dejstvi, marveč s fikcijami.
Ob t a k e m položaju koncentracijska vlada nima smisla.
Dr. M. Korun :
Pred volitvami?
Ves potek dogodkov in vsi ostali znaki jasno kažejo, da stojimo tik pred velevaznimi dejanji
V demokratično vladanih državah se narod pri volitvah po-praša za odločitev o najvažnejših in najbolj perečih državnih vprašanjih. Volilci pokažejo svojo odločitev s tem, da volijo kandidate strank, katerih programi so Hjihovemu prepričanju najbližji.
Tako je v vseh onih demokratičnih državah, kjer imajo volilno pravica, ki jo ima, je protivred-ženske, vsaj prvi.
Dan volitev pomeni za take države najvažnejšo politično manifestacijo in vsak količkaj zaveden volilec odda s ponosom in zadoščenjem svoj glas, kajti volilna kravica, ki jo ima, je protivrednost za krvni in denarni davek, ki ga plačuje državi in za moralne vrednote, ki jih vlaga za dobrobit družbe.
Nedemokratične države, ki si kljub vsemu vendarle §e niso upale odpraviti volitev, so volitve izopačile. V takih državah je volilni akt izigravanje volilčeve volje. Četudi opravi volilec svoje
volilno dejanje, ve vendar že naprej, da njegovo notranje prepričanj^ ne bo našlo izraza v volilnem rezultatu, bodisi, da svoje volje ne sme notranje in zunanje svobodno izkazati, bodisi, da ne more strankam svojega zaupanja dati glasu, ker jim nedemokratičen režim in njegova volilna tehnika ne pustita političnega izživljanja.
Brez dvoma imata tudi demokracija in demokratični volilni red svoje slabe strani. Vendar smo mnenja, da napake ne leže v sistemu samem, temveč v ljudeh. Toda moti se, kdor misli, da bo slabe strani demokracije zdravil s protidemokratičnimi injekcijami. Svoboda in demokracija sami sta najboljša šola. Kdor se boji politično zrelega in zavednega ljudstva, ta je proti demokraciji.
Kakor je izjavil notranji minister g. dr. Korošec v proračunski debati pred senatom, stoji tudi naša država pred volitvami v narodno skupščino. To utegne biti točno, kajti vlada g. dr. Stojadi-
noviča želi, da jih izvede v doglednem času.
Današnji jugoslovanski narodni zastopniki po svoji večini nimajo prav nobene moralne pravice, da zastopajo jugoslovansko ljudstvo. Saj so bili, — razen onih z liste g. dr. Mačka, — vsi izvoljeni na listi g. Jeftiča in na njegovem programu, ki so se mu domala vsi izneverili takoj po volitvah. Večina narodnih zastopnikov se ni prav nič pomišljala, da preklinja danes to, kar je včeraj na agitacijskih zborovanjih blagoslavljala. V normalnih razmerah ne bi smel tak parlament niti pet minut zborovati.
2a tako narodno skupščino nam torej ne bo prav nič žal, če pojde pred časom domov, čim preje, tem bolje.
Vemo tudi, da bodo v novem parlamentu sedeli po večini drugi
ljudje, kakor sede danes. Kakšna bo nova slika našega parlamenta, je težko prerokovati. Ni še namreč znano, po kakšnem volilnem zakonu bomo opravili nove volitve, niti ne vemo, če in koliko bosta do takrat spremenjena zbo-rovalni in tiskovni zakon, ki sta dva važna elementa volilnega gibanja.
Tako torej Še ne vemo, v koliki meri bo o našem bodočem parlamentu odločala samo svobodna volja volilcev. In to slednje je, kar nam brani, da ne pozdravljamo volilne izjave Sefa notranjega ministrstva s tistim zadoščenjem, ki bi ga napoved parlamentarnih volitev zaslužila in v demokratičnih državah izzvala.
Stojimo torej pred volitvami, kakor hitro dobi sedanja vlada volilni mandat. Mislimo pa, da smo v vsakem drugem slučaju tudi blizu volitev.
Delavstvo manifestira za sporazum
Vodstvo jugoslovanske socijalne demokracije se je javno in glasno izreklo za Združeno opozicijo
Med mnogimi političnimi dogodki pretekle nedelje v naši ožji domovini stoji močno v ospredju velik shod jugoslovanske socijalne demokracije, ki se je vršil v ljubljanski «Delavski zbornici*. Na njem je nastopil znani voditelj socijalne demokracije v Jugoslaviji dr. Živko Topalovič, čigar izklesani programatični govor je našel glasen odmev v vsem jugoslovanskem političnem svetu in življenju. Tako določnih in krepkih izjav že dolgo ni bilo slišati v našem težkem, soparnem in prena-sičenem notranjepolitičnem ozračju. In take odkrite besede so našle tudi ustrezajoč in priroden odmev v najširših delavskih vrstah križem vse naše države. Nihče ne more več tajiti, da je nova doba naše domovine in našega državnega ter narodnega življenja že na pohodu in da stojimo tik pred velikimi, pomembnimi dogodki.
V	uvodu je dr. Topalovič na nedeljskem shodu razpravljal o političnem položaju v naši državi in posegel nekoliko tudi v zgodovino našega notranjega političnega izživljanja. V nadaljnih svojih izvajanjih pa je izrekel govornik glede lanskega oktoberskega sporazuma naslednje važne besede:
«Največjj dogodek polpretekle dobe je sporazum Združene opozicije (Ajftčl' ...	v
Socijalisti v načelu sprejemamo sporazum, kar pomeni očiten napredek. S tem sporazumom so se namreč vse sodelujoče stranke izjavile za demokratično reševanje vseh državno-pravnih vprašanj. Naše državno-politično življenje preživlja težko krizo. Nujne rešitve čaka cela vrsta neodložljivih, akutnih problemov, predvsem nešteto zakonov s področja socijalne in gospodarske zakonodaje. Prvo, kar je potrebno, da pridemo iz sedanjega nevzdržnega položaja, je svobodna politična organizacija naroda, oživotvorjenje političnih strank, svobodna izvolitev narodnih predstavnikov J«, titj.l.. VJr.
Trditev posameznikov, da bi pomenila osvojitev in izvedba sporazuma Združene opozicije razbitje države, je izmišljena in brez vsake podlage, zakaj sporazum predvideva eno samo državo, v njej pa popolno enako-
pravnost vseh narodov in resnično demokracijo.
Razbitje Jugoslavije ni in ne more biti nikoli program demokracije,
tnr- - -	-	—	'•	•	•a*'.
Nasprotno smo pa mi socijalisti ne le za sedanjo Jugoslavijo, ki naj bo zgrajena na bratskem sporazumu svojih narodov, temveč tudi za to. da pridejo v to državno za-jednico tudi bratje Bolgari.
Ker se je dr. Maček izjavil za rešitev hrvaškega vprašanja v okviru Jugoslavije, ga fašistični plačanci napadajo. In prav to nam nalaga dolžnost, da ga branimo tudi mi. Ni pa seveda mogoče, da bi sporazum Združene opozicije predvideval tudi vse podrobnosti glede bodoče ustave. To je stvar svobodna izvolitev narodnih pred-ščine in resnično svobodne narodne volje. Oblika in vsebina sporazuma sta za nas in za vsakogar
v	današnjih razmerah dovolj jasni in precizni, zato je prazna, zlonamerna kritika, ki jo izpovedujejo dan za dnem znani nasprotniki sporazuma in dejanske ureditve državnega življenja, povsem navadna, gola demagogija in natolcevanje.
V	naši notranji politiki smo imeli priliko zaznamovati od postanka države do danes že več usodnih političnih pogrešk. l -4	cr
Na prihod
prave, resnične demokracije v Jugoslaviji ne moremo čakati prav nič več. Demokracija je že na pohodu in le z njo se bo mogel delavski razred braniti pred izkoriščanjem. Zato smo tudi mi socijalisti za široki narodni sporazum na podlagi prave demokracije. Mi se načelno strinjamo z vsebino sporazuma in ga tudi pozdravljamo ter prožimo v tem trenutku roko podpisnikom tega najvažnejšega političnega akta s tem, da se mora dati garancija, da se vsi dosedanji politični zakoni ukinejo in uzakonijo taki zakoni, ki bodo uvedli popolno demokracijo in omogočili popolni parlamentarni
POLITIČNI TEDEN
Prišla je pomlad in zganile so se ljudske množice. Tako se ie zbral v srcu Šumadije, v Gornjem Mladenovcu, narod od blizu in daleč, da posluša svoje voditelje. Shod v Mladenovcu je najnazorneje pokazal slogo in enotnost, ki vladata v vrstah Združene opozicije, prevejane s čvrsto vero v končni uspeh. Na govorniškem odru so se nahajali poleg šefov gg. Trifunoviča, Davidoviča in dr. Kosti-ča tudi opozicijski veljaki, katerim vladni tisk od časa do časa naprti vlogo «upornikov» in *ne-vernikov», ki bi hoteli iti svit ja pota, dr. Dragoljub Jovanovič, dr. Smiljanič in dr. Ribar. Kot prvi govornik je nastopil g. Ljuba Da-vidovič, ki se je bavil predvsem s hrvaškim vprašanjem in s sporazumom ter povdaril, da se je združilo pet strank v naši domovini, da izvršijo važno delo. Ako ga bodo izvršile, potem bodo ponosne nanj in zadovoljne, četudi bi morale nato izginiti. Ker čim bo to delo dovršeno, potem bodo lahko rekle: «lmele smo se za kaj boriti!» Za g. Davidovičem je govoril g. Miloš Trifunovič, k,
«J*»V	^
, Ovrgel
je tudi očitke, ki jih je često slišati iz režimskih krogov, češ da se prvaki Združene opozicije bore za osebne koristi. Izjavil je, da bi on, kakor tudi g. Davidovič, po 6. januarju ne le enkrat, temveč Bog ve kolikokrat lahko postala ministra, če bi le hotela in je razložil svoje načelno stališče v današnjem državopravnem sporu. Za njim so govorili še gg. dr. M. Ko-stič in bivša ministra Petar Markovič in Ant a Radojevič, ki so vsi naglašali željo po čim tesnejšem sodelovanju srbske opozicije s seliaško-demokratsko koalicijo. Poslednji je govoril g. dr. Dragoljub Jovanovič o delu Združene opozicije in naglašal, da so neresnične vesti o razcepu v njenih vrstah, zlasti pa še o kaki samostojni akciji, ki naj bi jo podvzemali on in njegovi politični prijatelji. Ko je bil shod zaključen, je prirejala zbrana množica po mestu burne ovacije svojim voditeljem ter jih spremila z viharnimi klici na demokracijo in z željami na uspeh bloka narodnega sporazuma na kolodvor. Pravtako so se tudi po Hrvaškem in v Bosni vršili veliki shodi bloka narodnega sporazuma, med katerimi je bil posebno pomemben shod v Bihača.
oži tf'f!	-/>v	'l
Zavei; 'wixt ,
P •	■	’stčiw
t-/, tj./s) mo P
Pri takem položaju je mato težko razumeti, odkod taka samozavest režimskih senatorjev, ki so se z vsemi štirimi branili zamisli koncentracije, katero so sprožili neki opozicijski senatorji med proračunsko debato v senatu. Posebno hud je bil g. Smodej, ki je zastopal stališče, da bi koncentracija bila potrebna le v primeru vojne, v miru pa lahko pobere smetano že sama JRZ brez tuje pomoči, ker to očividno ni ne težko, ne nevarno delo.
T. G. Masargk:
»Najdražje, kar ima Človek, je svoboda!"
Iz knjige: „Svetovna revolucija
Sladkorno vprašanje
Zadnji čas je že, da z edino možnimi ukrepi ozdravimo našo gospodarsko „sladkorno bolezen“
Pri nas že dolgo vemo za tako imenovano »sladkorno krizo* in se je tisk že ponovno Obširno bavil z njenimi vzroki. Pričakovati je bilo, da se bodo pristojni činitelji, ki odločajo o našem narodnem gospodarstvu, vsaj kolikor toliko ozirali na nasvete, ki so jih strokovnjaki iznesli blagohotno v svojih člankih, toda v tem smo se varali vsi. «Sladkor-ua kriza* je svojo pogubno, rakovo pot nadaljevala in dočakali smo usodni trenutek, ko je «sladkor ni problem* obtičal v nevzdržni in nemogoči situaciji, kakor obtiči polomljen voz v ne-pregazmem blatu.
Sladkorna industrija v naši državi je ona izjemno maloštevilna industrija, ki svoje siro-vine za predelavo nabavlja izključno doma, v Jugoslaviji. Z ozirom na to je naša sladkorna industrija res izrazito naša domača industrija. V naši državi imamo osem sladkornih tovarn, vendar jih obratuje le sedem. Od teh sta tovarni na Bel ju in v Beogradu državni, ostalih pet, v Čupriji, Osijeku, Crvenki, Novem Vrbasu in Starem Sivcu, pa je v zasebnih rokah. Vse te tovarne so zmožne ne le, da pokrijejo potrebe domačega trga, temveč bi lahko tudi izvažale ogromne množine sladkorja. Zabredli smo namreč v neko drugo skrajnost. Naše tovarne lahko izdelajo na leto do 130.000 ton sladkorja, vendar pa ne izrabijo niti 60 odstotkov svoje kapacitete. Preteklo leto je padel ta odstotek celo pod polovico!
Stanje naše sladkorne industrije postaja še obupne j še, če ▼emo, da se pri nas proizvodnja sladkorja stalno manjša, dočim se v drugih državah relativno veča, čeprav imamo v naši drža-
vi	podane vse predpogoje, da bi lahko bili v proizvodnji, predvsem sladkorne pese. med prvimi. Lani smo predelali v Jugoslaviji v sladkor le 318.000 ton sladkorne pese, leta 1936. pa še 708.640 ton. V preteklem letu so naše tovarne izdelale 33.000 ton sladkorja, leto prej pa 75.186 ton.
Vsi vemo, da konzum sladkorja v naši državi leto za letom pada, čeprav bi se moralo dogajati ravno nasprotno, saj nas skušajo gotovi krogi dan za dnem prepričevati, da se gospodarske razmere in splošni življenjski pogoji jugoslovanskega ljudstva neprestano izboljšujejo. Zanimivo je pogledati statistične podatke, koliko sladkorja konzu-mira povprečno na leto posamezni prebivalec v kaki državi:
V	Franciji 23 kg, v bivši Avstriji 26 kg, v Nemčiji 22 kg. v Češkoslovaški 24 kg, v Italiji 8 kg, na Bolgarskem 5 kg in v Jugoslaviji le 4 in pol kg. Vzrok nizkega konzuma je predvsem v previsoki ceni sladkorja, ki ima svoj razlog zopet v pretirani državni trošarini, o čemer nas nazorno ponče naslednji statistični podatki: Na kilogram sladkorja se plača državne trošarine v Italiji 11.70 din, v Jugoslaviji 8.05 din, na Bolgarskem 5.04 din, v Češkoslovaški 3.10 din, v Nem-
čiji 2.82 din, v bivši Avstriji 2.63 din in v Franciji 1.91 din.
Ti dve statistiki: Majhna poraba sladkorja na vsakega prebivalca in visoka trošarina na ta sladkor sta v glavnem ona čini-telju, ki pri nas ustvarjata «slad-korno vprašanje*. Ti dve dejstvi, ki hodita nerazdružno roko v roki, imperativno diktirata usodno vprašanje, zakaj je pri nas sladkor tako drag oziroma je konzum sladkorja tako majhen.
Na to vprašanje odgovor ni pretežak:
Pri nas je poraba sladkorja na vsakega prebivalca zato tako nizka, ker je zaradi pretirano visoke cene nedostopen širokim konzumentskim množicam. Drag je pa sladkor zopet zato, ker pobira nanj država tako visoko trošarino, ki je bila zvišana leta
1931. od 5 din na 6.25 din, leta
1932. pa na 8.05 din. Dalje je sladkor obremenjen še z 8.7%-nim davkom na poslovni promet, kar da povprečno po 37 par na kilogram, in pa z občinskimi trošarinami povprečno po 20 par na kilogram. Predvsem je torej nujno potrebno, da se izdatno zniža državna trošarina. S tem bo postal sladkor zopet cenejši in kupovali ga bodo tudi konzu-menti z manjšo kupno močjo, s čimer se bo povečal konzum in bo država tako igraje nadomestila dohodke, ki bi ji izpadli z znižanjem trošarine. In še vel:
V	eminentno državnem interesu je, da zniža država to trošarino, ker bo s povečanjem konzuma prejela v svoje blagajne mnogo več, kakor pa z znižanjem konzuma pri visoki trošarini.
Pa še na nekaj se moramo ozreti. Letos se pridelovalci sladkorne pese silno malo interesi-rajo za setev sladkorne pese in pravijo, da se jim ta panoga kmečkega gospodarstva nikakor več ne izplača zaradi prenizkih odkupnih cen za peso. Nujno zahtevajo zvišanje teh cen v sorazmerju z rentabilnostjo ostalih kmečkih pridelkov oziroma v sorazmerju s podražitvijo delavskih dnin. Sladkorne tovarne so si letos mogle zagotoviti pri kmetih za setev sladkorne pese komaj pičlo tretjino onih zemljišč, na katerih se je pesa gojila lani m prejšnja leta. Iz tega sledi, da letos ne bomo pridelali niti tretjino sladkorja, kolikor ga potrebujemo za domačo porabo in bomo tako navezani na uvoz sladkorja iz inozemstva. Kakšne usodne posledice za naše narodno gospodarstvo pa utegne imeti ta korak, , si lahko predstavljamo.
Odločujoči činitelji so torej temeljito poučeni, kje tiči korenina vsega zla in njihova dolžnost napram državi in narodu ter celotnemu našemu gospodarstvu je, da brez odlašanja popravijo dosedanje napake in na pocTagi žalostnih, pa temeljitih izkušenj v preteklosti rešijo v splošno zadovoljstvo in občo korist to pereče vprašanje, ki je za jugoslovansko celokupnost vs« prej, kakor pd »sladko*.
Izlet CMD na Oplenac je zagotovljen
ne in restavracije. Večerja bo ob 19. uri, potem pa bo vsak udeleženec prost. V ponedeljek 2. maja bo zajutrek ob 7.15, nakar si bodo zbrani udeleženci v skupinah s posebnimi vodniki ogledali Beograd, ki ima dovolj zanimivosti. Ob 13. uri bo skupno kosilo, nato pa nadaljevanje ogledovanja beograjskih zanimivosti, če bo dovolj časa, se bomo odpeljali popoldne na Avalo. Vsem onim udeležencem, ki bi hoteli v Beogradu prenočevati pri svojcih in imeti lastno prehrano, je to svobodno prepuščeno. Akcijski odbor bo uredil vse za kar najudobnejše potovanje. Želimo, da se priglašenci čimprej de-
finitivno priglase ter pošljejo voznino za II. razred din 260.—, za III. razred din 188.—, železničarji pa plačajo za avtobus din 40.— in za režijske stroške din 10.—. Vsem državnim In banovinskim nastav-ljencem, ki se bodo udeležili izleta na Oplenac, je banska uprava dovolila dopust od 30. aprila do IncL 3. maja t. I„ kj se pa ne bo vštel v redni dopust.
Če kdo, so obvezani Cirilmeto-darji, da se poklonijo svojemu najvišjemu obrambnemu delavcu, blagopokojnemu Viteškemu kralju Zedinitelju, našemu rešitelju iz tisočletne sužnosti.
Domači pomenki
Dne 30. aprila se bomo odpeljali s posebnim brzovlakom iz Ljubljane ob 20.20. Vlak se bo ustavljal le na postajah, kjer bodo vstopali priglašenci. V Zemun bo prispel vlak v nedeljo, 1. maja, ob 6.45, odkoder nas bo popeljal po kratkem postanku v Mladenovac. Od tu se bodo peljali izletniki v skupinah z avtobusi na Oplenac, kamor bodo dospele vse skupine do 11. ure. Ob 11. uri bo sprejem
po upravniku zadužbine, nakar se bodo podali izletniki z vodstvom CMD v cerkev in v kripto, da se poklonijo Viteškemu kralju in njegovim slavnim prednikom. Sledil bo ogled cerkve in okolice, nato pa kosilo in odhod z Oplenca po 13. uri. Odhod iz Mladenovca z vlakom bo ob 15.30, prihod v Beograd ob 17.30. Po prihodu v Beograd bodo udeležencem po skupinah odkazana prenočišča, gostil-
Za narodno edinstvo
V Subotici izhajajoče glasilo JRZ «Novo slovo* piše, da je prava sreča, da so na čelu JRZ trije borci za narodno edinstvo. Poleg dr. Stoja-dinoviča je tu Spaho, voditelj jugoslovanskih muslimanov, in pa dr. Korošec, ki je bil vedno in dosledno zagovornik narodnega edinstva.
yi. .
Propaganda
Izjava Paula Reynauda
Bivši minister in desničarski politik francoski Panl Reynaud je govoril preko radia in med drugim izjavil:
«Hitler je rekel Sušniku: Od Francoske ne pričakujte ničesar, ona je nesložna! V resnici je kmalu potem Hitler zasedel Avstrijo brea težkoč. Francozi so pokazali, da se ne morejo složiti Lt*XXt*U	, \ ... ir* £■* -
Cestno skrbstvo
V slovenskem tisku beremo dan za dnem pritožbe nad slabimi, nemogočimi cestami, ki da ne delajo preglavic samo domačinom, navajenim potrpljenja in obljub, temveč odvračajo od nas tudi tujce, razvajene po krasnih cestah ostalih evropskih držav, kjer pač storijo vse, da privabijo k sebi čim več tujcev in njihovega denarja. Nato pa beremo tudi brezštevilne in brezkončne
■* pojasnila, da so te ceste prav za prav dobre in da naj ljudje vendar ne bodo prepožrešni in preizbirčni. Ljudje se s temi popravki morajo zadovoljiti, ceste se pa nočejo in zato ostajajo take, kakršne so bile.
Na naslov takih skrbnikov za javne ceste je izpustil v zadnjem «Domoljnbu», kranjskem podežel-. skem glasilu JRZ, neki prijatelj dobrih cest naslednji glas vpijočega v puščavi: «Posvetimo našim cestam več pažnje, kakor smo jo jim naklonili dosedaj. Nikar ne hodimo okrog njih s tistim ozkosrčnim: <*Zn nas so že dobre, kdor pa hoče bolj-
• ših, naj si jih pa sam naredi!« Zavedajmo se, da so v dobi avtomo-
* bilskega prometa naše ceste žile do-vodnice, ki prinašajo našim državljanom in državi sami precejšen del blagostanja, čimprej pa se dvignimo tudi toliko, da bomo z modernizacijo cesta odstranili z njih tudi oblake prahu, ki sedaj marsikje zagrinjajo naše ceste v neprodirne oblake in megle in poplavljajo stanovanja ob cestah, vrtove in naše nasade s celimi kupi nezdravega prahu. Končavam z eno samo željo: naj bi te besede ne bile samo glas vpijočega v puščavi!«
Radovedni smo le še, ali bo želja gornjega glasnika iz puščave uslišana ali pa bo morda tudi »Domoljub* dobil -v
Preobilica demokracije
Kot kronisti beležimo izjave, ki so jih dali v svojih zadnjih javnih govorih voditelji iz slovenskega tabora režimske JRZ in v katerih so povdarjali, da toliko demokracije, kolikor je je uvedel v narodno in vse ostalo javno življenje današnji JRZ režim v Jugoslaviji, pri nas še nikoli nismo imeli in poznali...
Klic po demokraciji
V	zadnji številki glasila krščanskih socijalcev »Delavske pravice« je objavljen uvodnik pod naslovom «Ustvarjajmo demokracijo!«, v katerem pisec ugotavlja med drugim: »Sedanja doba je doba ne-
iskrenosti, zmešnjav in nasilnosti. Narodi so razdvojeni. Vse samo zaradi tega, ker ni demokracije. Če govore vodilne osebnosti o njej, govore le zato, ker je taka moda. V resnici pa niso niti pristaši demokracije, niti je v svoji duši ne čutijo. Zato v teh družabnih krogih ni razpoloženja za demokracijo.« .
Šola in lov za rekordi
Slovenska mladina, zlasti v povojni dobi, se je močno udala športu. Nekateri pravijo, da je to dobro in zdravo za narodovo bodočnost, drugi pa trdijo nasprotno in utemeljujejo svoje prepričanje s katastrofalnimi šolskimi izpričevali in ocenami, s ponavljanjem razredov, z izključitvijo iz šole, s polomljenimi udi, raztrganimi čevlji in obleko ter s še bolj razcefedranim roditeljskim mošnjičkom, ki mu pretirano športno udejstvovanje nadebudnega naraščaja izsesava poslednjo kapljico krvi. Razna športna društva in organizacije so v zadnjih letih nekoliko popustila v svoji vnemi za rekordi, — ona že vedo, zakaj —, namesto njih so pa stopila v ospredje nova društva z novimi športnimi zvezdami, ki se bore za slavo svojih ustanoviteljev in podpornikov, če smatramo milo domovino sploh vzvišeno nad vse. V slovenskem »vodilnem* JRZ tisku beremo dan za dnem, opremljene s fotografičnimi dokazi, navdušene opise raznih tekem Zveze fantovskih odsekov, kar nas sicer prav veseli in nič kaj ne moti. Ni pa to očividno všeč nekemu člankarju v zadnjem »Domoljubu«, ki se je razpisal o politiki v šolah in ki ne priznava zadnjih svetovnih rekordov, ki so jih dosegli slovenski fantje nedavno na svojih tekmah na Gorenjskem. Takole se zmrduje: »Dvoje reči ubija našo mladino in je krivo, da učni uspehi niso taki, kakršni bi morali biti: to je prehudo strankarsko politiziranje in pa pretiran šport, šport se vse preveč obrača v napačno smer: v lov za rekordi.« — e*.
šolstvo in parlament
Kdo izmed narodovih rednikov in skrbnikov najmanj skrbi za naše šolstvo, čeprav je najbrže najbolj poklican za to, ugotavlja zadnji »Učiteljski tovariš« med drugim naslednje: «Narodna skupščina je letos že dokončala proračunsko razpravo in so seje odgodene za nedoločen Čas. Toda po letošnji proračunski razpravi v narodni skupščini smo za eno izkušnjo bogatejši. Učiteljstvo je lahko spoznalo, kako «zelo» se zanimajo zastopniki naroda za razvoj in dvig narodne prosvete. To pa jih gotovo ne zanima, da razvoj našega šolstva in narodne prosvete zaostaja za drugimi panogami državnega in narodnega življenja, kar je ugotovil sam g. prosvetni minister. Resnica je, da razvoj našega šolstva nazaduje od leta do leta. Še v lanskem proračunu je bilo predvidenih 800 novih učiteljskih mest, a letos jih je samo še 500. In če se ne bodo brigali za dvig našega šolstva oni, ki je to njih dolžnost, tedaj bomo nazadovali, namesto, da bi napredovali, in odstotek nepismenih bo od leta do leta večji, namesto manjši. Če se bo to zgodilo, bomo nekoč lahko s »ponosom* pokazali na to, da je bilo pri razpravi o prosvetnem proračunu prisotnih v Jugoslaviji leta 1938. vsega le 20 do 50 poslancev.« — Z analfabeti je pač povsod na svetu najlažje delati in vladati, — smo brali nekoč ▼ neki izjavi nekega ministra.. •
Zunanja politika
Mednarodni politični položaj se nahaja še vedno v odmevih pri-spojenja Avstrije k Nemčiji. Pri tem je opažati zanimive pojave v Italiji, ki so brez dvoma pod vtisom tega važnega zunanjega dogodka. V Rimu seveda tudi še danes radi poudarjajo čvrste ideološke vezi z Berlinom in skupne interese, ki jih ima «os» do raznih političnih internacijonal, zlasti proti komunizmu. Toda stvarnost je nujnejša, kakor ideologija .. iltfc.>\	_
ti	..
Zaradi tega vidimo, kako že obrača italijanska diplomacija precejšnjo pozornost zahodnim demokracijam in kaže do njih mnogo prijaznejše razpoloženje, kakor pred mesecem. Te se pa tudi s svoje strani močno trudijo, da bi pritegnile k sebi Italijo, čemur je treba pripisati, da se povolj-no razvijajo pogajanja med Rimom in Londonom. Poleg tega si Anglija močno prizadeva, da bi dosegla zbližanja med Parizom in Rimom. Iz tega razloga je posvarila Bluma, ko je hotel na prošnje^ iz Barcelone sedaj ob koncu državljanske vojne nekaj mešati v Španiji v korist republikanske vlade, kar je Franciji sovražni tisk hotel naslikati kot namero Francije, da si na razvalinah nesrečne južne sosede odreže brez vsakega truda levji delež.
V	Italiji so bili ob teh vesteh hudo razburjeni in zato je angleška vlada svetovala Blumu, naj opusti vsak korak, ki bi ustvarjal v Italiji bojazen, da res obstojajo slični načrti Francije. Pred fran-cosko-italijanskim pogajanjem naj bi se pa vršila francosko-angleška pogajanja in je v to svrho dopotoval v Pariz Winston Churchill, eden najsposobnejših današnjih angleških politikov. On je od nekdaj zastopal tezo, da morata Francija in Anglija čim tesneje izgraditi svoje pclitično sodelovanje, da bi mogli znova prevzeti vodstvo v evropski politiki in sami biez pomoči Amerike in Rusije držati ravnovesje s skupino Rim-Berlin. Churchill je svoje bivanje v Parizu posvetil tudi proučevanju francoske vojaške sile in se je najdalje zadržal v razgovorih z vojnim ministrom Daladier-jem, ki predstavlja dušo udarne sile v režimu, ki danes vlada v Franciji.
Važno je za Francijo in Anglijo. da dosežeta sporazum z Italijo sedaj, ko se španska državljanska vojna bliža koncu. Naci-jonalistične čete so razbile republikansko fronto ter se bližajo pri Tortozi morju, s Čimer bi bili Va-lencija in Barcelona med seboj odrezani. Treba bo potem le še nekaj tednov do popolne likvidacije in ta čas imata Anglija lil Francija, da uredita svoje odno-Šaje z zmagovitim režimom. Ni pričakovati, da bi Anglija^ vztrajala na odklonilnem stališču proti Francu, če bi ta zmagal, zlasti še. ker ni nikdar imela posebnega smisla za politiko ideoloških osi in je zavzemala stališče, naj bo vsak narod na svoj način srečen. Pa tudi Franco ne bo mogel svoje domovine postaviti na noge samo s pomočjo Italije in se bo moral obrniti v London, kjer se posoja denar le za politične koncesije. Tako se bo morala Italija sporazumeti glede Španije z Anglijo in potom te s Francijo, s čimer bo podana osnova za novo mednarodno konstelacijo z velikimi posledicami na mednarodne opredeljevanje v Evrope. Kolikor vedo povedati zadnja poročila, je popolen sporazum med Anglijo in Italijo že dosežen in bo svečano podpisan v prvih dneh aprila.
Širite naš list!
DOMA IN NA TUJEM
Pismo izpod Golovca
Pomlad je spet! Ne da se več utajiti: vse brsti in klije, diši in cvete. Osobito diši. Naša slavno-znana Hradeckega cesta še prav posebno, ko se tako rekoč kopljemo v močvirju še starega jesenskega, zimskega in svežega pomladanskega blata.
Novi upi navdajajo junaška srca. Propadla je sicer nada združitve z onim delom JRZ, ki ima
v	Sloveniji prepovedano ime in ki se je skrivala pod lepim imenom nacijonalne koncentracije, toda kaj bi! Živimo in že mislimo na tihem na velikonočno šunko in klobasico s hrenom. Kako žalost-fhr«M$Uk	'	*>'■
■	r:-	iv,
dfji. kaklu s*»*»i mtr
Taka stvar ti malo zagreni pomladanske občutke. Pa sem se takoj potolažil, ko sem, zroč skozi okno, opazil mestne delavce, ki so začeli postavljati oder za
Ljubljanski Sokol bo priredil v soboto 2. aprila ob pol 21. uri v restavracijskih prostorih «Zvezde» svoj običajni vsakoletni družabni večer, — sestanek starejših bratov z mlajšim sokolskim rodom —, na katerega vabi poleg svojega članstva tudi članstvo vseh ljubljanskih in okoliških sokolskih društev. Na družabnem večeru sodeluje društveni orkester.
Sočanom, prijateljem in vsem obiskovalcem predavanj naznanja društvo «Soča», da bodo imeli zopet priliko poslušati v soboto 2. aprila ob pol 9. uri zvečer v salonu pri «Levu» odličnega predavatelja g. dr. Branka Vrčona, ki bo govoril «o glavnih smereh mednarodnega razvoj^®. Predavatelj bo v poljudni obliki pojasnil, kateri so v sedanjem zapletenem mednarodnem razvoju glavni čini-telji sodobne mednarodne politike. Predavatelj želi še posebej pojasniti, v čem se konkretno kaže tako imenovana mednarodna kompliciranost naših dfii. Ker bo to, zelo aktualno predavanje predzadnje v tej sezoni — pričakujemo vsestranskega in obilnega obiska. Vstop vsem prost.
Obilo originalnega slovenskega humorja ter izvirnih melodij vsebuje najnovejša opereta naših znanih umetnikov g. Danila in ge. Metke Bučar, ki sta napisala in uglasbila izvirno delo «Smuk, smuk», ki je doživelo pri premi-jeri in pri vseh dosedanjih ponovitvah na ljubljanskem »Šentjakobskem odru» sijajen uspeh. Nova opereta je v celoti tako pristno domača in umetniško posrečena, da ne bo nikomur žal, če si jo po-
novi most čez Gruberjev kanal. Končno se bo izpolnila obljuba, ki nam jo je svečano dala občinska uprava. Delajo v podvizanem tempu in če pojde po sreči, bomo imeli zvezo s Streliško ulico sigurno že drugi teden.
Vidite, tako se dela! Počasi, a sigurno. Tako, kot ta most, bomo polagoma dobili tudi obljubljeno tržnico, mrtvaško vežo, no-
vi	kolodvor in plačane mestne dolgove. Pa tudi davke bodo znižali naši gospodje, čim sanirajo od prednikov pokvarjene budže-te. Boste že videli!
Kajti mi držimo besedo. Mi ne govorimo danes tako, jutri drugače. Mi smo dosledni in značajni.
>va --	'ky. /
Za enkrat: Pozdravljeni!
i$i'i fZ&ei	Ij.
gleda. Vrli Šentjakobčani jo bodo ponovili zopet v soboto 2. aprila ob 20.15 uri in v nedeljo 3. aprila ob 16. uri popoldne.
Vse naše cen j. naročnike, čita-telje in prijatelje opozarjamo na izredno ugodnost, ko lahko z malenkostnimi izdatki poromajo na grob nepozabnega kralja Aleksandra 1. na Oplenac in si obenem tudi ogledajo Beograd z vsemi njegovimi važnejšimi zanimivostmi vred. Izlet bo trajal od 30. aprila zvečer do 3. maja zjutraj. Priglasiti se je pri vodstvu Ciril-Meto-dove družbe v Ljubljani. Opozarjamo na danaSnji podrobni razpis tega romanja, ki ga objavljamo v našem listu.
Nlf, Vel. kraljica Marija se je po daljšem bivanju na Angleškem zopet vrnila v Jugoslavijo.
Spomenik blagopokojnemu kralju Petru I. Osvoboditelju bodo odkrili na svečan način 8. maja t. 1. na Sušaku.
Voditelj Združene opozicije g. Aca Stanojevič si je že toliko okrepil svoje zdravje, da je lahko zapustil Niško Banjo in se vrnil v Knjaževac.
Sokolski polet. V severni Dalmaciji se trenutno gradi 12 novih sokolskih domov.
Jadranska straža je priredila v Splitu komemoracijo in odkritje spomenika prvega svojega predsednika dona Jur a ja Biankinija o priliki desetletnice njegove smrti.
Zavrnjena tožba Ta-Te. Znana zagrebška veleblagovnica Ta-Ta, proti kateri se je dvignila vsa javnost ne le v Zagrebu, temveč v vsej državi, je tožila zagrebškega župana in zagrebško mestno ob-
čino za plačilo večje denarne od- 1 škodnine za Škodo, ki jo je pretrpela nedavno zaradi tega, ker je bila njena trgovina na odredbo mestne občine nekaj časa zaprta. Zagrebško okrožno sodišče je tožbo tvrdke «Ta-ta» v celoti zavrnilo.
I*. V Metkoviču v Dalmaciji so odkrili pri tamkajšnji davčni upravi nad četrt milijona dinarjev poneverb uradnega denarja, ki ga je poneveril šef davčne uprave ob sodelovanju nekaterih, podrejenih mu davčnih uradnikov.
Visoke peči za pridobivanje surovega železa v VareŠu v Bosni bodo v kratkem izdatno razširjene, tako da se bo njihova skupna kapaciteta dvignila z dosedanjih
35.000	na 75.000 ton.
Prvi kongres Jugoslovanskega društva za ceste se bo vršil pod pokroviteljstvom Nj. V. princa Pavla 2. in 3. junija t. 1. v Ljubljani.
Beograjska Trgovska zbornica
se je izrekla za obvezno pokojninsko zavarovanje trgovcev in je s tem naletela na zelo neugoden odmev pri raznih drugih trgovskih organizacijah.
V	zadnji proračunski razpravi pred senatom je bil zlasti opažen in mnogo komentiran govor senatorja iz kluba režimske JRZ Luja Vojnoviča, ki je energično nastopil proti samoupravi jugoslovanskih vseučilišč.
Velika jubilejna obrtna razstava se bo vršila v začetku letošnjega junija v Zagrebu.
Letošnji tujski promet v Dalmaciji obeta že v samem začetku prav lep razvoj in napredek. 2e doslej je pristalo v raznih dalmatinskih pristaniščih večje število prekomornikov, ki so pripeljali s seboj več tisoč izletnikov iz dežel z zdravo valuto in sijajno konjunkturo.
Dalmatinska cementna industrija je s svojim obratovanjem skoro v popolnem zastoju. Sedaj so se lastniki dalmatinskih cementarn pričeli živo zanimati za abesinski trg, kjer bo potrebovala Italija v kratkem za izvedbo raznih javnih del veliko množino kakih 100.000 ton cementa. Če se bo dalmatinskim cementnim tovarnam posrečilo dobiti to naročilo, potem bodo zopet vsi tisoči, odpuščenih delavcev preskrbljeni, z njimi vred pa tudi skoro 10.000 njihovih družinskih članov.
Uvidevna občinska uprava je prav gotovo beograjska. V svojem novem proračunu je votirala kot podporo tamkajšnjemu Društvu za prirejanje sejmov in razstav pol milijona dinarjev.
Energična akcija monopolske uprave proti tihotapstvu se opaža po vsej državi. Lani so finančni organi konfiscirali nad 10.000 kg predelanega finega inozemskega
tobaka in še večjo množino nepredelanega. Domačega predelanega tobaka so zaplenili skoro 40 tisoč kilogramov, nepredelanega pa blizu 100.000 kg. Razen tega so odvzeli tihotapcem veliko cigar in cigaret. Uničili so istočasno tudi skoro 10 milijonov tobačnih stebel, ki so bila zasajena brez oblastvenega dovoljenja. Od ostalih monopolskih predmetov so zaplenili okrog 200.000 kg soli, 1,600.000 kg navadnega petroleja in okrog
25.000 kg denaturiranega, dalje
100.000 škatljic vžigalic, 400.000 kresilnih kamenčkov, 17.000 vžigalnikov, okrog 400.000 kg saharina in samo četrt kilograma tobaka za njuhanje. Omeniti je treba mimogrede še tisoče škatelj stročnic, cigaretnega papirja, tobačnega semena, svilenega papirja itd. Z omenjenim zaplenjenim blagom bi bila država oškodovana za skoro 30 milijonov dinarjev.
Nov nemški manjšinski list je pričel izhajati po izbruhu znanega spora med nemškim manjšinskim vodstvom v Vojvodini v Novem Sadu. List se imenuje «Deutscher Volksbote fiir Jugoslavien» in izhaja dvakrat na teden. Izdaja ga poslanec dr. Kraft s svojimi prijatelji.
Izredno močen potres je zadnjo nedeljo pretresel in prestrašil zahodni del savske banovine, kjer je v nekaterih mestih povzročil veliko škodo. Potres smo čutili tudi v Sloveniji.
Rezervni podčastniki v naši kraljevini se nameravajo organizirati v posebni organizaciji. V to svrho se bo 17. aprila t. 1. vršil v Beogradu poseben pripravljalni sestanek.
Državno tožilstvo Tretjega raj-ha je naperilo obtožbo proti bivšemu zadnjemu avstrijskemu kan-celarju dr. Sušniku zaradi »kršitve stare avstrijske ustave». Tudi dobra utemeljitev
Ob angleški obali so se pričeli pretekli ponedeljek kombinirani zračni in pomorski manevri
Mestni občinski svet v Beljaku je izključil Otona Habsburškega iz svojega častnega meščanstva, češ da je nepravilno nastopal ob aneksiji Avstrije po Nemčiji.
Kneza Starhemberga, bivšega podkanclerja in voditelja «heim-wehrovcev», so aretirali pri prestopu a vstrijskošvi carske meje.
Vsa Grčife je pred dnevi na naj-svečanejši način proslavila 117. obletnico grške neodvisnosti.
Vlada kneževine Lichtenstein je izdala uradno obvestilo, da v kneževini ne obstoje prav nobena gibanja, ki bi stremela po ukinitvi kneževine Lichtensteinske in po njeni priključitvi k Nemčiji.
Nov albanski denar bo kovan ob skorajšnji poroki albanskega kralja Zoga z madžarsko grofic?* Apponyjevo.
Veletovarne Bat’a v Borovu so sklenile naročila za velike dobave gumijastih opankov za Albanijo.
Kakor poroča londonski «Daily Mail», je poljski zunanji minister polkovnik Beck nedavno izjavil da je Društvo narodov absolutno nesmiselno in nepotrebno.
Velika mednarodna razstava živine se bo otvorila 9. aprila v Novem Sadu.
Državni gostinski kongres, ki je bil določen za 10. aprila v Novem Sadu, je preložen na 11. in 12. maja.
Večja skupina nemških železničarjev bo obiskala Jugoslavijo, kjer si bo ogledala vsa večja mesta in turistične kraje.
Skupni interesi. Nemški list «Berliner Borsenzeitung» komentira zadnji Mussolinijev govor in pravi: «Mussolini je pred vsem svetom podčrtal dejstvo, da Italije in Nemčije ne vežejo le materi-jalni. temveč v prvi vrsti moralni interesi.*
V	Švici je pri nedavnih občinskih volitvah v Curihu dobila pretežno večino glasov socijalna demokracija.
Danes tukaj, jutri tam... «Daily Herald* poroča, da bo skušal Oton Habsburški sedaj, ko je propadel v Avstriji, prodreti s svojimi zahtevami glede pravic na prestol še na Madžarskem.
O priliki plebiscita v Veliki Nemčiji bodo glasovali tudi Nemci iz naše države, ki se bodo z vseh strani odpeljali v Nemčijo s posebnimi vlaki.
Angleški vladni krogi so trdno prepričani, da bodo španske uporniške čete generala Franca že v 15 dneh izvojevale definitivno zmago in s tem konec španske državljanske vojne.
Bodoča vloga Dunaja. «Volki-scher Beobachter® piše o programu gospodarske -obrambe Avstrije in pravi, da bo Dunaj vsekakor postal trgovinsko središče za vso južnovzhodno Evropo.
Italijanska vlada se zelo trudi, da bi zainteresirala Hitlerja, da bi ob svojem skorajšnjem obisku v Rimu tudi oficijelno obiskal Vatikan, kar bi izdatno pripomoglo k likvidaciji protikatoliŠke borbe v Nemčiji.
Kitajsko vrhovno poveljstvo Je
bilo obveščeno, da so bile japonske čete v zadnjih dneh na vsej fronti katastrofalno poražene in da se umikajo v divjem neredu.
Donkihotske geste. Oton Habsburški je milostno razrešil vseh dolžnosti in poslanstev vse voditelje avstrijskega legitimizma in vse svoje zaupnike v Avstriji. Obenem jih je pozval, naj prenehajo z vsakim političnim delovanjem in naj mislijo zaenkrat le na sebe in svoje družine. Najbolje bo, če bodo mislili tako na vekomaj veke in ne le zaenkrat...
Vsled preureditve lokalov
fllllillllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllll
dajemo na Vse blago
Hiuiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
10-50
POPUSTA
K.S0SS
Mestni trg 18
mednarodna špedicija
TURK
ocarinjenje
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije brezplačno. Vilharjeva c. Štev. 33 (nasproti nove carinarnice) Telefon: 24-59
LJUBLJANA
prevzema:
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in auto-mobili in to hitro ter po nizki ceni.	,
Masarykova c. št. 9 (nasproti tovornega kolodvora). Telef.: 24-57
PROSTO
1
J
I
AVNO SKLADIŠČE
gu
l VSKLAD1ŠČENJE
raznega blaga kot tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine prostem
JAVNEM SKLADIŠČU. Oskrba inkaso — povzetij. Kotnikova ul. štev. 12 (nasproti mestne elektrarne) Telef.: 30-73
ribje olje
iz lekarne
dr. O. Piccoliia v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam
Oglašujte v
„Slovenski besedi"
OPTIK
J. GOLDSTEIN
Ljubljana, pod Trančo 1
priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, triedre, tlakomere, toplomere i. t. d.
BSE
Pleskarsko, sobo- in črkoslikarsko podjetje
i
MARN JOSIP - LJUBLJANA
WOLFOVA UL. 12 - Telefon 30-68 *
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela. Priporočamo to znano tvrdko vsemt
|| Gostilna „ŠTRAJZEL“ ||
Za VaSe najdražje fini iu lahki čeveljčki v rjavi barvi z okusnim okraskom in pre-ponke preko narta, št.27—80 Binfig--, št. 81—U4 Din69-—.
Iz glasbenega sveta
Opera. — Jakobinec. Anton Dvorak, srednji izmed trozvezdja glasbenih velikanov romantične dobe (Smetana, Dvorak, Fibich), se je poleg svojih številnih skladb (simfonična, zborovska dela, samospevi, dvospevi, oratoriji itd.) želel poskušati tudi v operi. Žal pa, da je bil mož pretežno velik umetnik v simfoniškem orkestru, ki ga do danes še nihče ni nadkrilil. Njegovi »Slovanski plesi* so čudoviti vrelci, invencije od Boga nadarjenega genijalnega skladatelja. Uprava našega gledališča je uvrstila v letošnji operni repertoar tudi Dvorakovo opero «Jakobinec». Bila je to češka operna novost v lepi opremi in skrbni izvedbi.
Seveda ima to glasbeno delo slabo dejanje in še slabše besedilo. Odtehta pa vso to slabost Dvorakova gemjalna muzikalnost, ki mora doseči zaželjen učinek! Dirigent N e f f a t se je z vso svojo pridnostjo zavzel za točno Interpretacijo «Jakobinčeve» partiture. Prof. Šest in arh. Franz sta pa izvrstno poskrbela za zanimivo uprizoritev in režijo. Zbor, statisti so bili posrečeni. Ali bi navajal imenoma vse soliste? Kolacio, Rus k. g., Banovec, Marčec in Janko so vsi pomagali predstavi do lepega uspena. Ne smem pa pozabiti omeniti ge. Ribičeve in gdč. Nollijeve. Po vseh dejanjih je bilo priznanja vsem sodelujočim dovolj, pa tudi cvetličnih darov ni manjkalo. Z. P.
Redna letna skupščina Hubadove župe JPS se je vršila 13. marca v »Glasbeni Matici«. Upravni odbor je delegatom podal izčrpna in zadovoljiva poročila, nakar je skupščina izvolila pretežno stari odbor s predsednikom dr. A. Švigljem na čelu. Dolgoletni župni pevovodja, skladatelj Zorko Prelovec je bil soglasno imenovan častnim pevovodjem organizacije. Tega najvišjega odlikovanja, ki ga sme dati Hubadova žu-pa JPS, je bil prej deležen le mojster Matej Hubad.
Koliko je Čehoslovakov?
Od leta 1919., ko je štelo še 15,521.522 duš, je naraslo češkoslovaško prebivalstvo do letos na 15,186.944 duš ali za 12.25 %, Iz uradnih statističnih podatkov je razvidno, da je prirodni porast prebivalstva v ČSR stalen, vendar pa vzhod republike pokriva padec prebivalstva v zahodnih krajih. Porast ljudstva na Češkem znaša 8 %, na Moravskem in v Šleziji 10%, na Slovaškem 16% in v Podkarpatski Rusiji celo 50 %. Po številu živi na Češkem 7,259.945, na Moravskem in v Šleziji 5,654.000, na Slovaškem 5.514.186 in v Podkarpatski Rusiji 798.815 ljudi.
*
Vsak češkoslovaški državljan
plača na leto povprečno po 397 čeških kron davka. Edino v tem pogledu smo Jugoslovani pred Čehoslovaki. V nečem jih pa le posekamo...
Teža praznega srca znaša pol odstotka celotne teže človeškega telesa.
Trajno kodiranje samo Din 60'-
Frizerski salon
Barvanje la« v v»eh niansah.
Izdelava garantirano dobra.
MIRKO ZALETEL, Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) štev. 24
Dotrpela je v nedeljo 27. marca v 66. letu starosti naša nad vse ljubljena žena, mama, stara mama in tašča, gospa
MAGDALENA ŠOLAR
roi. CIMPERMAN
Pokopali smo jo v torek 29. marca popoldne pri Sv. Križu.	_
Vsem, ki ste stali njej in nam ob strani v težkih urah trpljenja in žalosti in ki ste okitili njeno krsto s cvetjem in venci ter ste jo spremili k večnemu počitku, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo.
V	Ljubljani, dne 31. marca 1938.
2alu)oči svojci.
GLAVNA KOLEKTURA ]SREČK DRIŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
»VRELEC SREČE" AL PLA]|1]jšek
Lj ubij »na
Beethovnova ulica 14
vljudno vabi cenjene igralce, da si pravočasno že za I. razred v 36. kolu nabavijo srečke v
moji glavni kolekturi._________________
Pišite takoj po srečko z dopisnico ali
zglasite se osebno v moji kolekturi.___
Strogo solidno poslovanje, hitro obvestilo in takojšnje izplačilo dobitkov.
Za konzorcij tSlovenake besedo: dr Dinko Pne. Za uredništvo: dr. Stanko Ja*. Tisk Delniške tukarne, d. d,p*edstaTnik Iran Ovsenik vsi ▼ Ljubljani.
Ugodni platneni polčevljl na zaponko z gumijastim podplatom in nizko peto. Delani v drap In sivi barvi.
Otroški gumijasti čeveljčki na zaponko praktični za šolsko deeo, ki ima daleč do šole. Vel. 27 - 30 Din 25-—, Sl — 84 Din 29--, ženske Din 85--.
Najbolj zahtevani otroški čeveljček lz finega laka z zaponko ln močnim usnjenim podplatom. Od St. 24—26 Din 40.—, od St. 27—30 Din 51)—-, »d St. 31—40 Din 69.—.
Najboljša zračna otroška obutev za pomlad so sandali iz močnega nsnja z usnjenimi podplati. St. 27-30 Din 49'-, št. 81-84 Din 59 —, St, 35 - 88 Din 79'-. Moški Din 99--.
Zenski čevlji s Stroko pre-ponko preko narta, z usnjenimi podplati, nizko podpetnico. Udobna oblika ln nizka peta očuva Vaše noge.
Odlični dekliški Čeveljček izdelan lz rnjavega boksa ln kombiniran s temnorjavim semišem. lati čeveljček Izdelan iz črnega lnkn, kombiniran s črnim semišem.
Nemirni decl za Solo ln igro so najprimernejši ti polčevljl lz močnega usnja z neraztrgljlvimi gumijastimi podplati. Od St. 31 —34 bln 49.—, od St. 35—38 Din 59.—.
Dobrim otrokom za pomlad ta fini flekslbl sandal z okraskom in zaponko preko narta. Od St. 27 —30 Din 49.—, St. 31—34 Din 59.—, St. 35—38 Din
Novi pomladni model. — Lahki udobni ženski čeveljčki izdelani v rjavi barvi so za VaS novi kostim najbolj primerni.
UDOBNOST NAD VSE! Izrezani v nartu ln bogato okrašeni čevlji. Vežejo se z okrasnimi pentljami. Jako so lahki, zato Jih kupite ta sprehod.
Močni moški polčevljl, s popolnoma novim okrasom, iz rujavega usnja z usnjatim podplatom. Stanejo samo Din 99.—.
Vas
Lahki moški polčevljl izdelaniIz rujavega usnja s kožnatlm podplatom. Luknjičasti okras pospešuje zračenje noge. Stanejo samo Din 99.—.
Idiliki damski čevlji izdelani iz močnega platna z okraskom iz deftina. Jako so lakki, n-dobai in pripravni za Upv vreme.
NAS PONOS!
Okusen moSkl čevelj, Izdelan lz finega rujavega ali črnega usnja, z usnjenim podplatom in usnjeno podpetnico.
Kleganthi, lahki in zručni damski sandali. Izdelani iz močnega belega nsnja, kombiniranega s plavim usnjem preko narta.
Okusno ln bogato perfori-ran polčevelj, ki bo popolnoma odgovarjal VaSemu kostimu. Izdelani so lz črnega ali rjavega boksa.
POSLEDNJI DUNAJSKI MODEL!
Dekoltiranl čevlji lz modrega Sevroa z okraskom preko narta ln visoko podpetnico. Zaponka je kombinirana s semišem.
Lepi damski čevlji lz modrega semiša z belim ali modrim pletenim okrasom spredaj. Neobhodno so potrebni k pomladanskim plaščem ln kostimom.
Novi model. Za elegantnega gospoda k pomladanski obleki, okusni čevlji t drap-rujavl kombinaciji.
llogato okrašeni moški čevlji iz sivega semiša ali drap usnja z usnjenimi podplati. Pristojajo k vsaki letni obleki.