Leto VII., Ste*. 39
LJubljana, sreda 17. februarja 1928
PoStnlna pavSallrana.	Cena 2 Din
Ljubljana, Knaflova ulic« itev. 5/L	_	_	.	_	,	Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljub-
tcc on st|ve ^0^ tud, Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko ^^
sa lahaja ob 4. »jutraj. e^
Stane mesečno Din 15-—; za ino» temstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo 1
UpravnlStvo! Ljubljana, Prešernov« ulica St. 54. — Telefon St. 36.
Inseratnl oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Teleton št. 49*
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. i, — Celje, Aleksandrova cesta.
Ljubljana. 16. februarja.
Z velikim ropotom napovedana era »narodnega sporazuma*, ki se je pričela z nastopom vlade RR. se z naglico bliža svojemu koncu. Najzanesljivejši dokaz za to je včerajšnja objava besedila sklenjene tozadevne pogodbe med NRS in HSS. Take pogodbe se objavljajo v prijateljski slovesnosti takoj po sklepu; če pa takrat izostane objava in se izvrši šele več mesecev nato. je to skoraj vedno dokaz medsebojnih težkih in globokih konfliktov med pogodbeniki. Politični dogodki zadnjih tednov so že sami dovolj jasno kazalu kam plove režim RR. z objavo gorenje pogodbe je samo še ugotovljeno, da je že čisto na koncu.
Ni dvoma, da znači objava pogodbenega protokola predvsem udarec po glavi gosp. Stjepana Radiča. Ona naj t>red vso javnostjo desavuira Radičeve brbljanje zadnjih tednov in Radiča samega pred najširšo javnostjo razgali kot verolomca, čegar dejanja in govori so v kričečem nasprotju z njegovimi slovesnimi obvezami in obljubami. Objava pogodbe je javen apel na trezne Hrvate, ki so morda še do včeraj v dobri veri sledili Stjepanu Radiču, kot mojstru neke nove ideje, a vidijo sedaj, da tudi njegova politična modrost ni dospela dalje, nego do priznanja faktov, ki jih je več nego šest let negiral. Objava »sporazuma* je kruto maščevanje radikalov nad Stjepanom Radičem.
Objava protokola bo tudi razdrla bajko o »narodnem sporazumu*. Radič je pod to besedo neprestano prepovedoval nekakšno nagodbo med Hrvati in Srbi kot dvema narodoma. Napraviti narodni sporazum, se pravi v radičev-skem žargonu, ki je služil za vzor vsem separatističnim špekulantom in političnim naivnežem, skleniti pogodbo na račun osnovnih načel naše države, t j. 'državnega in narodnega edinstva ter nje nega osnovnega zakona, ustave, v prid gotovim plemenskim aspiracijam in av-tonomističnim, odnosno federalističnim težnjam. A kaj nam razkriva protokol? Nič nego prosto in brezpogojno priznanje Radičeve stranke, da so jo »dobljene izkušnje* prepričale o absolutni pravilnosj načel, ki jih je zastopaj Narodni blok. formalno kapitulacijo cele Radičeve politične teorije in prakse pred načeli narodnega in državnega edinstva z vsemi posledicami, izraženimi v vidovdanski ustavi. Vse kar je Radič dosedaj blagoslavljal kot sveto hrvatsko stvar, je v protokolu prokle-to. vse kar je proklinjal. je slovesno blagoslovljeno. In HSS se je po vrhu obvezala, da bo pod vodstvom 2. Pašiča zvesto služila radikalom . . .
V luči teca protokola je sedaj tudi razumljivo, zakaj so razne Radičeve iz. jave v zadnjem času toliko revoltirale radikale. Vida se popolna njegova nelojalnost. Slovesno je zapisano, da Radi-čeva stranka smatra Hrvate in Srbe kot dele enega in istega naroda, ki nI !e dejansko združen pod eno streho, temveč se tudi čuti kot eno — Radi( ;>a je zopet pričel govoriti, da je narodno edinstvo bedarija, izključena je v protokolu vsaka sprememba ustave, temveč je nasprotno proglašena obveznost vlade RR, da to ustavo strogo izvede povsod, v vsej državi brez izjeme. gosp. Radič Da namiguje zopet o reviziji in snuje Hrvatsko in hrvatsko stranko. Objava protokola razkrinkuje vso neiskrenost Radičeve politike.
Lepe besede o protokolu seveda ne morejo zakriti dejstva, da je sporazum RR posledica politične kupčije, napravljene med obema strankama. HSS, katero je politika Narodnega bloka nagnala v katastrofo, je prodala svoj program, da z vrtoglavim skokom reši Radiču preteče obsodbe in sebi eksistenco. Avtorjem protokola se je pravi značaj tega sporazuma tako neodo-Ijivo vsiljeval, da so smatrali za potrebno, ga v samem protokolu izrecno demantirati. Seveda so ga s tem le še bolj potrdili.
Protokol je tudi dokaz, kako dobro se je radikalska stranka zavedala fe-lonije napram Narodnemu bloku odn. samostojnim demokratom.. Visokodo-neče fraze, da so višji državni interesi zahtevali to felonijo, so le figovo pero. Vsak ve, da bi bili radičevci sprejeli pogodbo tudi s celotnim Narodnim blokom. ki bi bil s svojo politično tehtnostjo znal protokol tudii oživotvoriti. Tako pa je ta dokument ostal po večini le kos papirja in je Radiču in radičevcem bilo omogočeno, da so dnevno izigravali slovesne obljube in obveze z dne '6. Julija 1925.
Sedaj, ko se sporazum PR lomi na vseh straneh, objavljajo radikali historično pogodbo — a ne več kot svečano pro-'damacijo novega velikega dela za državo. temveč kot obtožnico proti g. Radiču . . .
Ali ste naročili vsaj enega znanca ali znanko na tednik
»DOMOVINO"?
Objava pogodbe med radikali in radičevci
Veliko delo «narodnega sporazuma« se je izkazalo kot kapitulacij ska pogodba bivše HRSS pred radikali na osnovi principov
Narodnega bloka.
Beograd. 16. februarja, n. Danes dopoldne ob pol 3. je sprejel predsednik radlkalskega kluba Zivkovič zastopnike časopisja ter jim je po kratkem formalnem nagovoru izročil prepis sporazuma, sklenjeaega med radikali in radičevci dne 16 julija 1925. Ta sporazum se glasi:
Delegati Narodne radikalne stranke hi Hrvatske seljačke stranke so na svojih sestankih, začenši s 2. julijem t. L stalno delali na to, da ugotove, da se obe stranki nahajata na popolnoma istem stališču glede podlage naše kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in da je izjava vodstva HSS v Narodni skupščini dne 27. julija t. 1. razultat evolucije v politiki HSS, ki je priznala enotnost države, dinastijo Karadjcr-djevičev, toliko zasluženo za osvoboditev in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev in obstoj enega samega parlamenta za vso državo. Za HRS ima ta evolucija v HSS odločilen pomen, ker predstavlja HSS ogromno večino Hrvatov, čijih naziranje glede države se bo tekom časa, kar upamo, postavilo na ediino možno, zdravo podlago, in ravno tako tudi drugih politi čnih krogov na Hratskem. Na ta način so odstranjene vse težkoče, ki so ovirale razvoj naše države. Po izjavah vodstva HSS v Narodni skupščini, ki so jih narekovale zadobljene izkušnje, se more reči, da se dva dela dejanski enega naroda, ki sta živela mnogo stoletij vsak pod drugo vladavino in ločeno. sedaj ne nahajata samo dejanski pod eno streho, ampak tudi po prepričanju in čutenju in se hočeta sedaj zaradi skupnega blagra skupno braniti pred sovražniki. HRS in HSS sta se znašli druga poleg druge, in to je v današnjih prilikah najvarnejša pot narodnega in državnega edinstva. Ugotovili sta, da se ves narod čuti enega in da se da kot tak voditi k napredku in blagostanju .navezan drug na drugega v skupnem delu in čim več trajnem skupnem delu, ker uživata obe stranki zaupanje prevladujočega števila prebivalstva ln predstavljata veliko večino naroda.
• Ti dve stranki donašate s sledečim aktom svojo odločitev, da je njuna želja, da se sestavi skupna vlada pod predsedstvom g. Nikole Pašiča. Ta vlada naj bi vzela nase obveznost za integralno uporabo ustave v državi in njeno izvedbo z aoorabo novih zakonov, kakor to predvideva ustava. Ta uporaba ustave naj se izvede na vsem ozemlju kraljevine SHS brez sleherne Izjeme tako, kakor to določa ustava za našo eno in nedeljivo kraljevino. Razen tega si obe stranki stavljate za nalogo, da bosta izvedli velike in važne prihranke v kraljevini, da bosta živahno delovali na poenotenju zakonov in da bosta skrbeli za spoštovanje dr-življenskih in političnih pravic, ki ostanejo zajamčene vsem poštenim državljanom v kraljevini, in da bodo predstavniki oblaslev človeško in pravično postopali z državljani. Napravili bosta vse, kar je potrebno, da se ustvari resna kontrola nad delovanjem državnih nameščencev.
Posli, ki se imajo Izvršiti v Narodni skupščini, so nastopni: Sprejeti se imajo že predloženi zakonski načrti o tisku, o dvanajstinah, o ustrojstvu sodišč, o sodnikih, o invalidih in o ljudskošolskem pouku. Za jesensko zasedanje Narodne skupščine se imajo pripraviti in po možnosti donesti v Narodni skupščini tudi sledeč zakonski predlogi: o občinah, ki je predvsem potreben zaradi izenačenja zakonov o občinah, veljavnih v poedi-nih krajih države; v Bosni se imajo ustvariti občine, kjer še ne obstojajo; spremembe v zakonu o uradnikih, s katerimi se imajo izvesti redukcije državnih nameščencev, zvišati prejemki onim, ki ostanejo v službi in zvišati število let. ki se sedaj zahteva 7- dosego pravice do pokojnine, ker je dosedanja mera 10 let za pokojnino premajhna; nadalje zakonski načrt o izenačenju davkov, o agrarni reformi, o ureditvi rek, osuševanju močvirji In namakanju polja, kakor tudi zakona o vodnih zadrugah: potem zakonski načrt o obrtniških kreditih. Vsi zakoni, ki so že pred parlamentom, naj se izglasujejo v jesenskem zasedanju Narodne skupščine. Razen tega ima bodoča vlada skrbeti za podpiranje in pospeševanje brodar-stva in ribarstva. Ko bo končan ta program, bosta koaliirani vladi sestavili nadaljni program za notranje delovanje.
Kar se tiče zunanje politike, naj ostane v dosedanjem duhu z našimi zavezniki, velikimi in malimi, ki so. bodisi neposredno ali posredno, dali možnost za ustanovitev naše države. Nova vlada bo skrbela za to. da ta politika ostane ln se še nadalje razvije, brez ozira na žrtve, k| jih bo treba doprinesti za resnične potrebščine in za vojaško moč dr-
žave. Dokler je na sveta krepka vojaška sila, je to jamstvo za varnost od zunaj.
Tekom pregovorov delegatov obeh strank, ki so dovedli do tega sporazuma, je prišlo stalno na razgovor gotovo vprašanje kot resna ovira, da se pride do definitivnega sporazuma. Dočim so namreč predstavniki NRS živahno zahtevali, da se tudi Samostojna demokratska stranka udeleži našega delovanja v svrho sporazuma, so zastopniki HSS izjavljali, da bi bil sporazum o skupnem delovanju med njin i in radikali nemogoč, ako ostanejo radikali pri svoji zahtevi. Ne odnehajoč od svojega stališča, so spravili predstavniki HSS delegate NRS v tak položaj, da so morali ali skleniti sporazum s Hrvati brez Samostojnih demokratov, ali na sploh ne. Ker stoje interesi države nad vsemi drugimi interesi, in naj si bodo tudi še tako resni, so se morali delegati NRS ukloniti pritisku razmer, ki je bil močnejši kot stališče Narodne radikalne stranke.
Ta sporazum ni rezultat strankarskega pogajanja in kupčevanja, ampak, ako se dobro pomisli, plod pravilnega razumevanja narodnega in državnega edinstva in onega medsebojnega zaupanja. ki je med tema dvema strankama polagoma narastlo v skupnih pregovorih in je postalo tako čvrsto, d i se je ustvarila možnost, da bo mogla ostati v bodočnosti v skupnem delu v vladi, v parlamentu, pred krono in v narodu.
Dovolj je bilo pogrešk, dovolj se je doživelo zablod, da je bilo movoče priti do tega obojestranskega zaupanja, ki je glavni pogoj za uspeh tega našega sporazuma in za bodoče delovanje koalicije dveh največjih strank v državi.
Ta akt sporazuma ima štiri strani.
Dne 16. julija 1925. v Beogradu.
M. N. Trifkovič, M. S. Guiričič, Pavle Radič, dr. B. Šuperina, Ljubo Zivkovič, dr. Nikola Nikič.
Satisfakcija nunciju Pelegrinettija
Beograd, 16. februarja, p. Papežev nun. cij Pelegrinetti je izročil zunanjemu mi« nistrstvu protestno noto radi napada Stj. Radiča. V tej noti papežev nuncij ne zahte« va nobenega zadoščenja, smatra pa za po. trebno, da se Radičeva izjava popravi. Ra. di tega se je snoči vršila daljša konferenca dr. Ninčiča z ministrom ver Mišo Trifuno« vičem in ministrom agrarne reforme Pav« lom Radičem. Razpravljalo se je o nuncije« vi noti kakor tudi o interpelacijah, ki so bile vložene ▼ skupščini radi Radičeve Iz« jave. Minister Pavle Radič je prosil, da se počaka na povratek Stj. Radiča v Beograd, da bi se mogel nastali incident dogovorno ž njim poravnati. Ministra dr. Ninčič in Trifunovič sta na to pristala.
Glavna skupščina industrijske centrale
Beograd, 16. februarja, p. Danes se J®
vršila letna glavna skupščina Centrale industrijskih korporacii Predsednik Bajloni |e pozdravil delegate Iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Subotice Itd. ter zastop nike vlade m. dr. poslanika dr. Rybara pomočnika min. trgovine dria Gospodnetfča pomočnika prometnega ministra inž. B. Po-povlča delegata finančnega ministrstva načelnika Letico. Glavni tainfk Curčin Je podal potem poročilo o delovanju Centrale v preteklem poslovnem letu, nadalje o kreditih, industrijskih obveznicah In o specijadnl zakonodaji. Izvoljen je bil odbor četvorice, ki sestavi resolucije. Delegat dr. Gregorta Je nato govor ii o carinski korupciji. Na njegov predlog je občni zbor sklenil, da država ne sme sklepati gospodarskih unij ampak le trgovinske pogodbe, ki fh smatra za koristne. Predsednik Bajloni Je zaključil glavno skupščino.
Konferenca jugoslovenskih borz
Beograd, 16. februarja p. Danes je bila tu konferenca delegatov jugoslov. borz. ki ie bBa sklicana na pobudo trgovinskega ministra dr. Krajama. Razpravljali so o spremembi zakona o borzah. Prisotni so bili iz Zagreba Perušič, lz Bombora PalvlK, iz Ljubljane dr. Dobrila in Iz Novega Sada Milosavljevič.
Fašistovska morala
. Rim, 16. februarja, o. «Popo!o di Roma* poroča iz Costanze. da je znani faSist dr. Antonio Carreri poslal notranjemu mini« strstvu ovadbo, da pripravljata fašistovska poslanca Manzini in Fausto atentat na Mus« »linija. Varnostno oblasti so po skrbni preiskavi dognale, da ovadba ni utemeljena, fašist dr. Carreri je ovadil Imenovana po« slanca z namenom, da si o)ača na Tišjem mestu svojo pozicijo. Dr. Carreri je bil da. nes aretiran. Vest Je vzbudila v rimskih političnih krogih različne komentarja
Dve senzacijonalni odkritji v radikalskem klubu
Ljuba Jovanovič se je izkazal naenkrat kot nasprotnik «spora-zuma» z Radičem. — Jovan Plamenac razkrinkan kot snova-
telj umorov v Črni gori.
Beograd, 16. februarja, r. Med odmorom dopoldanske seje Narodne skupščine se je sestal radikalni poslanski klub. Ob tej priliki je imel Pašič kratek govor, v katerem je obrazložil glavna načela, na katerih temelji sporazum med radikali in radičevci. Pašič je naglašal, da je Radiič na svojem agitacijskem potovanju mnogo pretiraval, vendar pa je v demantijah svoje izjave mnogo omilil. Zato je treba objaviti besedilo sporazuma. da se bo lahko videlo, v koliko ena ali druga stranka izpolnjuje dogovor. Taka rešitev je potrebna, ker v Panjem trenutku volitve niso primerne, četudi bi jih nekatere stranke rade izzvale. Nato je predsednik radikalskega kluba Ljuba Zivkovič prečkal besedilo sporazuma med radikalno stranko in HSS. Seja je bila prekinjena, da se nadaljuje popoldne.
Na popoldanski seji se je kot prvi oglasil poslanec Ljuba Jovanovš6 s predlogom, da se takoj otvori debata o objavi protokola med radikali ln radičevcl, ker je ta zapisnik tak, da,je treba o njem razpravljati. Ta predlog Jo-vanovičev je izzval v klubu splošno začudenje. Tolmači se ga kot nepričakovan ln nenavaden preokre: v nazira-nju g. Jovanoviča ln kot dokaz, da je ta stari politik šel v opozicijo proti »sporazumu*. Predsednik Zivkovič je odgovoril, da mu je žal, da pa ne more do-
pustiti debate brez privoljenja strankinega šefa Pašiča. Obvestil bo o tem ministrskega predsednika in potem odgovoril, kdaj in kako naj se začne zaželje-na razprava. Predsednik Zivkovič ie takoj nato odšel k predsedniku vlade Pašiču.
Potem je dobil besedo Črnogorec MI-lutin Tomiič. Dejal je, da je dobil danes s Cetinja brzojavko, po kateri se je uvedla preiskava proti odmetnikom, ld so ubili inženjerja Miklošiča. Roparji so priznali, da so ubili inženjerja Izjavil! pa so, da so to storili po naročilu Jovana Plamenaca, ki je nedavno dobil čin našega pooblaščenega ministra. Izpovedali so nadalje, da je Plamenac organiziral celo vrsto umorov, ki so se izvršili že poprej. Cetinjskosodišče zahteva se. daj od beograjske policije, da takoj Izsledi, prime in odvede na Cetinie Jovana Plamenaca kot glavnega krivca naro. čenih zločincev. Poslanec Tomič je apeliral na radikalski klub, naj vse stori, da se ta afera ne potlači, ker zahtevata morala in vest, da se morilec kaznuje za svoja hudodelstva. To odkritje je izzvalo izredno mučen vtis v klubu.
Potem se je začela razprava o raznih manjših tekočih vprašanjih in se je danes posebno mnogo govorilo o državnih avtomobilih. Seja se jutri nadalinie in vse je radovedno, kaj odloči Pašiii glede debate o pogodbi RR.
Dr. Benešev ekspoze o madžarski aferi
Dr, Beneš ugotavlja zvezo med ponarejanjem češkoslov. bankovcev in francoskih frankov. — Falziiikatorska afera izraz madžarskega rovarenja proti povojni Evropi — Novi parlamentarni predsedniki
Praga, 16. februarja, s. N današnji seji parlamenta je zunanji minister dr. Beneš odgovoril na interpelacijo koalicijskih strank v zadevi madžarske fal-zifiikatorske afere.
Dr. Beneš je dal najprej pregled o dosedanjem razvoju afere in o po preiskavi ugotovljenih dejstev. Opczarjal je na zvezo te afere s ponare.ievanjem češkoslovaških bankovcev 1. 1919 in leta 1921 ter je kot dokaz za to zvezo navajal, da je bil Nadossy preiskovalni organ v aferi ponarejevanje češkoslovaških bankovcev in da ima tudi največjo zaslugo, da se je vsa zadeva potlačila. Minister je nato povdarjal, da je sedanja falzifikatorska afera in njena preiskava vrgla na ponarejanje češkoslovaških bankovcev docela drugo luč.
Opozarjal je na urgenco, ki jo je 27. januarja poslala češkoslovaška vlada madžarski vladi ter je izjavil, da je madžarska vlada odgovorila 28. jan., da se je odrejena preiskava zaradi pomanjkanja dokazov končala. Minister je nato izrazil pričakovanje, da bo mad" žarska vlada brez nadaljnjega pritiska češkoslovaške vlade Imela v vidu tudi afero ponarejanja češkoslovaških bankovcev. Ako se to ne bo zgodilo, si pridržuje češkoslovaška vlada svoje po stopanje. Madžarska vlada bo vsekakor razumela, kaj je dolžna Češkoslo-slovaški, njenemu prestižu in pravnemu redu Evrope.
Olede politične strani te afere je minister dr. Beneš ugotovil, da z zuna-
njepolitičnega stališča pomenta ta afera sovražno orijentacijo, ki nI v skladu s pravnim stanjem v Srednji Evropi. Ir. ki je naperjena proti konsolidaciji sedanjih razmer. Minister meni, ds£ I ta gibanja sicer ne morejo povzročiti prevrata, vendar pa je njena orijenta-oija nevarna mirovni politiki, ker nasprotuje sporazumom Madžarske s svojimi sosedi. Falzifilkatorji samo so želeB škodovati sosedom Madžarske in Franciji.
Minister je nato zavračal argumentacijo Telekyja in Apponyja, ki sta poizkusila spraviti vso zadevo v zvezo s trianonsko pogodbo. »Afera,« Je dejal dr. Beneš, »jo izraz madžarskeega mi-lieja. da v Srednji Evropi ne bo prišlo do miru, dokler obstoja trlanonskl mlr.»
Svoj govor je konča! z besedami: »Vse te zadeve nas ne bodo zmotile v našem mirnem delu. V naših odnošajih' do Madžarske bodo ostali pri ljubezni do miru ter smo prinravljeni danes, jutri ali kadari<oli skleniti z Madžarsko srednje-evropski garancijski pakt pod egido Zveze narodov.«
Pred govorom dr. Beneša so bili izvoljeni štlirje podpredsedniki, m sicer češkoslovaški socijalni demokrat Stiviij s 165 glasovi, češkoslovaški socijalnf demokrat Slaviček s 157 gl.i^ovi, Do-stalek (ljudska stranka) s 157 glasov! in dr. Spina (zveza poljedelcev) s 159 glasovi
Debata o izjavi dr. Beneša Bo 18. t m.
Političen atentat v Budimpešti
Da bi zatemnili falziiikatorsko afero, izvajajo madžarski naci-jonalisti teroristične napade na glavne obtožitelje sedanje ko-
•ruotne vlade.
Budimpešta, 16. februarja, s. Dva mladeniča, k| sta bila oborožena s palicami In revolverji, sta danes na cesti napadla poslanca Vaszonyja. Očitala sta ma tudi, da vedno napada ministrskega predsednika Bethlena. Redarji so odpeljal! atentatorja, ki se Imenujeta Ladislav Vadnal ln Fran Molnar v upravo mesta. Poslanec Vaszony je lahko ranjen. Atentatorja sta člana organizacije Probuja očib se Madžarov.
V parlamentu je bila vest o napadu na po slanca Vaszonya znana še pred otvoritvijo seje. Pri opoziciji Je povzročilo veliko razburjenje, pa tudi večina članov edinstvene stranke le obsodila atentat
Pred odhodom na dnevni red je povzel besedo poslanec Pakots ter orisal zbornici potek atentata. Takoj se ie dvignil ministrski predsednik ter odgovoril poslancu Pa-kotsu. Socljalnl demokrati so ga pozdravili c velikanskim truščem. tako da je govor mL nlstrskega predsednika ostal skoraj nerazumljiv. Njegova vsebina se je Izvedela šele kasneje, ko je grof Bethlen v kuloarih zbor nlce ponovil svoja Izvajanja članom edinstvene stranke. Grof Bethlen Je Izjavil, da le napovedal najstrožjo preiskavo ta da I« na medklice socijalnlh demokratov odgovo ril t Iriavo. da bo njegova vlada ostala na svojem mestu, ln da se bo znala braniti pro U napadom.
O zasliševanju grofa Pavla Teleky}a se izve. da je še pred svoiim zaslišanjem nred
parlamentarim odboram obvestil polfeijo o tem, kaj mu je znano o falzifikatorski aferL Na njegovo prošnjo so prisostvovali zasliševanju tudi francoski detektivi ter pooblaščenci Francoske banke. Grof Te1eky je dal svoje Izjave na protokol. Tudi Francozi so stavili nanj razna vprašanja, na katera je Teleky odgovoril v francoskem Jeziku, tako da je prišio končno do neposredne konver-zacije med grofom Telekyjem In Francozi
Zopet nov načrt za reorganizacijo prosvetne uprave
Beograd, 16. februarja, p. Prosvetni mi« nister Stj. Radič ima zopet nov načrt za reorganizacijo prosvetne uprave. Odpravili naj bi se oblastni prosvetni oddelki in usta« covile nekake pokrajinske prosvetne instan ce. Prvotno je nameraval osnovati šest pro« svetnih direkcij, za katere so bi-'e že v no« vem proračunu vstavljene postavke, kar pa je finančni odbor odklonil, ker ni bilo za nje nobene zakonite podlage. Sedaj name« rava Radič osnov.ti šest prosvetnih inšpek« toratov in sicer v Beogradu. Skoplju, Sara« jevu, Splitu, Zagrebu in v Ljubljani. V to svrho pripravlja poseben zakonski predlog, ki pa nima izgleda, da bi bil sprejet
Darujte za Sokolski Tabgrl
Nov radičevski škandal v zbornici
Ka včerajšnji seji Nar, skupščine je prišlo do težkega konflikta rr»ed Radičesi m posl. Vcljkovičem. — Radič postavlja novo separatistično tezo. — Mučen vtis njegovih izpadov.
Beograd, 16. februarja, p. Današnja seja Narodne skupščine je bila zopet zelo burna. Povod je dal minister pro-svete g. Radič, ki je očivldno že zopet nekoliko pozabil svoje najnovejše obljube. Takorekoč v trenutku, ko je bilo v radikalskem klubu prečitano besedilo sporazuma RR, v katerem Radič slovesno priznava narodno in državno edinstvo, je isti Radič v zbornici postavil novo separatistično tezo. da so Bolgari bližji Srbom, nego Srbi Hrvatom! Tudi s stališča parlamentarne dostojnosti jc današnji Radičev nastop izzval težak utisek. a kot posebno karakterističen se komentira njegov konflikt s posl. Velj-kovičem, ki je danes še pravi šef Davi-dovičevega kluba. Burna seja je potekla tako-le:
Po prehodu na dnevni red je najprej govoril črnogorski federalist Drljevič, ki je s svojega programatičnega stališča kritiziral vidovdansko ustavo ter se ogreval za historične avtonomije. Hvalil je Radiča, da je pognal iz državne službe devet zagrebških profesorjev »centralistov*. Posl. Vilder: Ne falzifi-cirajte dejstev. Oni niso penzijonirani ker so centralisti, temveč ker so odločni pristaši narodnega in državnega edin stva. Drljevič končno kritizira budžet. a izjavlja, da bo glasoval zanj. Ves čas je minister Radič izvajanjem posl. Drlje viča ostentativno prikimaval ter opeto-vano odobraval, kar je vzbudilo na klopeh vladine večine precejšnjo nervoz-nost
Po Drljevičevem govoru je bila seja prekinjena ter se je medtem zbral radi-kaiski klub.
Ob pol 11. sa je seja nadaljevala. Besedo je dobil davidovičevec posl. Voja Veljkovič, bivši finančni minister, ki izredno ostro kritizira budžet ter politiko vlade RR. Pri tem napada Stjepana Radiča, kateremu očita, da v nepravem času koketira z Bolgari Kakor besen prične Radič kričai: Vi ste srbski fran-kovcc! Veljkovič: Akcija gosp. Radiča ie prozorna. On bi hotel s pomočjo Bolgarov se bojevati proti Srbom. Radič kriči: Molčite. Vi nič ne razumete. Bolgari so bližji Srbom nego Srbi Hrvatom! (Oho, oho! Živahni protestni klici.) Veljkovič nato obsoja delovanje St. Radiča kot resortnega ministra ter njegove nastope, češ. kar Radič dela, to ubija v narodu vsako avtoriteto in znova draži plemenske strasti, snujoč hrvatsko fronto. Radič kriči, da se čuje na hodnike, odkoder drvijo poslanci v dvorano: Mislil sem da ste inteligenten človek, pa ste slabši od Svetozarja Pribičeviča! Jaz imam pravo klicati Hrvate na okup! Vi mi tega ne bodete prepovedali! Nastal je velik prepir in iz dvorane je čuti burne proteste ter krik in vik. iz katerega se razločuje Radičev glas. V največjem neredu končuje Veljkovič svoj govor in predsednik zaključuje burno sejo ter naznanja, da se vrši prihodnja jutri dopoldne. Na vrsti je kot govornik posl. dr. Trumbič.
Tajnik Zveze narodov v Berlinu
Angleško časopisje proti dodelitvi stalnega sedeža v Svetu Zveze narodov Poljski in Španiji.
Berlin. 16. februarja, d. Tajnik Zveze narodov Sir Eric Drummond je dospei včeraj semkaj in se je nastanil v hotelu Bristolu. Popoldne je sprejel Drum-monda zunanji minister dr. Stresemann. Danes pa je obiskal državnega kanclerja. ki je priredil zajtrk njemu v čast. Tajnik Zveze narodov ostane v Berlinu kak teden dni. Glavni razlog za njegov obisk je vprašanje, kateri Nemci pridejo v tajništvo Zveze narodov. Sma tra se kot gotovo, da dobi Nemčija eno izmed treh podtajniških mest Največ se navaja kot oseba, ki zasede to važno mesto, sedanji nemški poslanik v Varšavi. Rauscher. ki je bil pozvan v Berlin, da razpravlja z Drummondom.
London, 16. februarja, d. Časopisje
podpira skoro enodušno nemško zahtevo, da mora Nemčija dobiti svoj stalni sedež v Svetu Zveze narodov brez ozira na enako zahtevo Poljske, Španije in Brazilije. Časopisje poziva vlado, naj se energično zavzame za nemško pred-pravico. «Westminser Gazette* je celo prepričana, da bi Nemčija mogla končno še umakniti svojo prošnjo za vstop v Zvezo narodov, v katerem slučaju bi locarnski pakt sploh ne stopil v veljavo.
»Daily News» smatra, da bi izzvala dodelitev stalnega sedeža Poljski in Španiji veliko nezadovoljstvo v Ameriki, ki ne dopušča, da bi se ti dve državi stavili v vrsto velesil.
Velika nemška vohunska afera na Polfskem
Čez 40 aretacij in več
Varšava, 16. februarja. V Gornji Šle-ziji so poljske oblasti odkrile široko raz pleteno špi}ona?no organizacijo poljskih podanikov nemške narodnosti, ki je delovala v Prid Nemčiji Poročila iz Kato-vice javljajo, da }e zapletenih več sto oseb. Hišne preiskave so prinesle na dan silno obtežilen materijal. Preiskave so se izvršile v vseh večjih mestih Gornje Šleziie. Središče špijonažne zarote je bilo v Katovici in v Kral. Huti. Proti
sto hišnih preiskav.
aretirancem se je uvedla preiskava radi špijonaže, veleizdaje in drugih zločinov.
Berlin, 16. februarja. V poljskem delu Gornje Šlezije se nadaljujejo aretacije uglednih Nemcev. Zaprtih je že čez 40 oseb. Vsi aretiranci so člani »Nemške ljudske zveze«, ki zadnje čase živahno agitira za ustanavljanje nemških ljudskih šol. Nemška vlada je protestirala v Varšavi radi aretacije 28 nemških državljanov.
Odločilni dnevi v Franciji
Po sobotni zmagi cela vrsta neuspehov za vlado. — Briand graja zbornico in preti z ostavko. - Odločitev pade pred senatom. Izvolitev desničarja Tardieua.
n Pariz, 16. februarja.
V zadnjem zborničnem poročilu, ko smo javili Briandovo sijajno zmago v vprašanju davka na zapuščine, smo pristavili na koncu, da je še dolga pot do sestave nove vladne večine iz centru-ma in desnice. Naslednji dnevi so takoj potrdili to mnenje. Socijalisti so se že parkrat maščevali za neuspeh, ki jim ga je zadal Briand. Zanimivo je. da glasuje proti Briandu zopet vsa skrajna desnica.
Najprej je vzela zbornica navzlic protestu splošnega poročevalca finančne komisiie Lamcureuxa v pretres pred log poslanca Lafonta, ki pridržuje v korist države velik del dobička zavaroval nih družb ter je izročila ta predlog komisiji v izdelavo.
Včeraj dopoldne pa se je pečala zbornica z izvoznim davkom Navzlic odporu finančnega ministra in poročevalca je bil predlog z 295 glasovi proti 175 vrnjen finančni komisiji Odgodilo se je zvišanje davka na avtomobile in podvojitev trgovskega davka za trgovske zastopnike in agente.
Na popoldanski seji je očital predsednik finančne komisije Malvy zbornici, da ni ničesar storila na polju posrednih davkov. Govornik je pozval vlado, naj v tej težki situaciji prevzame odgovornost za predloge, ki jih je izdlelala komisija sporazumno z vlado. Vsi posredni davki so bili eden za drugim odklonjeni. Kako se naj potem še doseže ravnotežje v proračunu? Lahko se je poslancu hvaliti pred volilci, da ni hotel glasovati za nove davke. Ce pa se položaj še poslabša, pride do poloma, ki se ne ustavi niti pred strankarskimi politiki. Zbornici se bo smelo Po pravici očitati, da ni storila svoje dolžnosti. Prosim zatorej zbornico, nai opusti svoje dosedanje obnašanje. Vlada poziva zbornico, naj ji da potrebna sredstva.
Navzlic Briandovem plamtečem govoru je zbornica odklonila z 291 proti 216 glassvom zvišanje davka na tobak. Ko se jc izvedel izid, je prišlo do silnega ropota. Socijalist Renaudel je
očital Briandu, da je to glasovanje sam zakrivil, ker je razbil levičarski kartel, namesto da bi se postavil na njegovo čelo. Briand ne vodi notranje politike, ki bi odgovarjala locarnskemu duhu.
Briand je takoj odgovoril, vidno razburjen, da je socijalistična negativna taktika zadnjih mesecev kriva za današnji položaj. Ta negativna politika je pokopala že tri finančne ministre. Nekateri ljudje mislijo menda, da je napočil trenotek, da se mi izkoplje grob. Kai bi imeli od tega, če bi jaz padel? Jaz se nisem silil na to mesto. Zakaj pa niste naredili vlade brez mene? Kajne morda zato, ker se situacija nikomur ni zdela vabljiva? Ce hoče zbornica vlado vreči, naj to pove na nedvoumen način Jaz sem pripravljen se umakniti in prepustiti drugim odgovornost za neznosni položaj.
Zaenkrat hoče vlada vztrajati do konca v svojem prizadevanju. Storila bo vse, da zamaši luknje v proračunu. Nato pojde pred senat. Iz njega sc bo vrnila pred poslansko zbornico, predložila bo svoj končni načrt postavila bo vprašanje zaupnice in bo jasno izjavila: »Tu je moj finančni predlog. Ali ga sprejmete ali pa ga odklanjate. Da ali ne?» (Pritrjevanje v centrumu in v nekaterih klopeh desnice.)
Važen dogodek v francoskem političnem življenju je izvolitev bivšega glavnega urednika «Tempsa» Tardieu za poslanca v Belfastu. Z njim se vrača v parlament eden nabojev!tejš'.h in najintransigentnejših predstavnikov biv šega nacijonalnega bloka. Mnogi vidijo v njem novega šefa opozicije. Nekateri ga že imenujejo francoskega Mussoli-nija.
Splošno se smatra, da bo Briand nadaljeval v zbornici dosedanjo taktiko in bo šele v senatu stavil odločilno vprašanje zaupnice.
•
Pariz, 16 februarja, s. V debati o finančnem zakonu v zbornici je izjavil finančni minister Doumer, da ceni celokupne dohodke novih virov na 1600 mi-
lijonov, dočim znaša deficit 4 milijarde. Pri glasovanju o celokupnem zakonskem načrtu so desnica in komunisti glasovali proti. Socijalisti so se vzdržali glasovanja.
Pripovedka za hrvatske
seljake
Kako Radii v »Domu« predstavlja situacfo.
Zagreb, 16. februarja, n. Jutrišnji »Dom* piše: Krize ni in je tudi ne bo. Krize ne more biti, ker vlada med obema prvakoma vladnih strank popolno taupanje in enako naziranje o potrebi, da se narodni sporazum obdrži in nadalje razvije s plodonosnim zakonodajnimi delom, kakor to zahtevajo življenje in Interesi naroda naše države. Med člani vlade ie medsebojno zaupanje popolno z neznatnimi izjemami. Te izjeme so nastale vsled razdornega delovanja brezvestnih spletkarjev zunaj kroga udruženih strank. V kolikor je bilo potrebno, je dal predsednik Hrvatske seljaške stranke pojasnila predsedniku vlade in ministrskemu svetu, da se tako odstrani tudi najmanjša sled nezaupanja Popolnon-ia izmišljene so trditve o nekakem varuštvu nad predsednikom HSS, Id da osta ne v vladi le zato, ker je baje prevzel nekatere obveznosti in pristal na nekako kontrolo nad svojimi potovanji in govori. Tega nI od prosvetnega ministra nihče zahteval, ln tudi, ako bi to zahteval, ne bi dosegel
Nadalje piše »Dom«: Slovenski popovac Hohirec se hoče proslaviti ln ie zato napravil izpade na zunanjega ministra, baje tadi zaščite katoliške cerfcve in vere in baje užaljen v svo}i občutljivosti za mednarodne Običaje. Njegova interpeiaciia j® bila povsem prostaška ln žaljiva za ministra zunanjih zadev in prosvete. Razen tega je tako jasno sestavljena, da bo prav lahko nanjo odgovoriti. Od vseh popovcev ii Hoh-njec najhujši. On je vedno stremel za tem, da kvari dobre odnošaje, ki so sicer vladali vsaj v kulturnih in gospodarskih vprašanjih med nami Hrvati in Slovensko ljudsko stranko. Slovenskih predstavnikov v parlamentu je z dr. Korošcem vred 20, takih farjev,. kakoršen ie Hobnjec, pa nI k sreči niti deset.
Med Prago in Moskvo
Te dni bi se moralo v Pragi izreči priznanje sovjetske vlade. Nenadoma pa se je stvar zavlekla; priznanje se ni realiziralo in kakor je podoba, se zares še ne bo izvršilo takoj.
O tem, kaj je vzrok odložitvi, se ni objavilo ničesar, niti oficijelno, niti ofi-cijozno, in časopisi so navezani na ugibanje. Najprej se je zatrjevalo, da se sovjetska vlada ni marala odreči komunistični propagandi v češkoslovaški republiki in da je v ta namen hotela imeti tudi dovoljenje za ustanovitev nenavadno velikega števila konzulatov v češkoslovaški republiki, osobito v njenem vzhodnem delu, ki bi ji služili kot izhodišča propagande.
Ta interpretacija se je takoj zdela malo utemeljena. Zakaj ne sme se pozabiti, da sovjetska vlada vedno in dosledno naglaša, da se ne mara vmešavati v notranje zadeve drugih držav, ki naj se prav tako ne vpletajo v interne stvari sovjetske Unije. To stališče je sovjetska vlada prakticirala napram vsem evropskim državam, s katerimi je že stopila v redne diplomatske stike, in ni najmanjšega povoda za domnevo, da bi ga napram češkoslovaški republiki ne hotela uveljavljati.
V zadnjih dneh se je odložitev priznanja pričela komentirati na drug način. Trdi se, da zahtevajo boljševiki povračilo škode, ki jo je imela sovjetska vlada vsled nastopa češkoslovaških le-gijenarjev, dočim se na drugi strani brani priznati pravico Češkoslovaški, zahtevati-povračilo škode, ki so jo utrpeli Čehi v Rusiji za časa prevrata in nacionalizacije imetja.
Nedvomno bo v kratkem praška vlada podala avtentično izjavo o vzrokih odložitve priznanja. Glede navedenega komentarja pa je pripomniti, da vprašanje medsebojnih dolgov in povračilo stroškov ni treba, da bi tvorilo predmet pogajanjem glede priznanja. Bodisi Francija kot Anglija sta izrekli priznanje sovjetske vlade, preden se je uredila stvar glede priznanja dolgov in sličnih finančnih diferenc.
Seveda pa se ne da zanikati, da je zadeva glede povratka medsebojnih finančnih zahtev baš glede češkoslovaške republike izredno težavna. Sovjetska vlada se je postavila na stališče, da ima pravico zahtevati odškodnino za one vojne stroške, ki so jih jej povzročili beli generali, podpirani po antantnih državah. Češkoslovaška je bila za časa legijonarske borbe v Rusiji že tudi priznana in konstituirana država, katere armade so se že borile po evropskih bojiščih; češkoslovaške legije, ki so se bile v Sibiriji, na Uralu in na Voloi z rdečimi četami, so bile tedaj del legalne češkoslovaške armade, organ one iste češkoslovaške republike, ki želi danes priznati sovjetsko vlado. Če moskovska vlada s tako dosledno trdo-vratnostjo stoji na stališču, da je za te vojne zahtevati odškodnino, n. pr. napram Franciji, je popolnoma razumljivo, da bo isto zahtevo postavila tudi napram ČSR., to tembolj, ker so legijo-narji v borbi proti boljševikom igrali najvažnejšo vlogo, stopili prvi na pozo-rišče v ruski notranji vojni in zapustili med boljševiki zelo — recimo — neugodne spomine. Zahteva glede odškodnine ima prav posebno težino še radi komplikacij s Kolčakovo vlado in njeno blagajno. V tem oziru tedaj prav gotovo ni pričakovati, da bi sovjetska diplomacija odnehala.
Svojčas je sovjetska vlada naglašala. da bo stavila državam, ki se bodo še obotavljale s priznanjem, neugodnejše
pogoje, nego onim, ki store to takoj. Videti je, da misli Moskva napram ČSR. prakticirati to metodo. Iz tega in vsega navedenega se razvidi, da je v meritornem pogledu sporazum med Moskvo in Prago dokaj težavnejša stvar, kakor formalno priznanje samo. Če se te dve stvari ne ločita, tedaj je pričakovati, da bo preteklo še nekaj časa, preden bodo zavladali med obema državama normalni odnošaji.
Konflikt med sovjetsko Rusijo in Latiško
Med baltiškimi državami in sovjetsko Rusijo še nikdar niso vladali posebno prijazni odnošaji. Ni. medsebojnega zaupanja, ki bi moglo tvoriti osnovo za prijateljsko razmerje. Baltiške države, ki so bile do velike revolucije 1. 1917. sestavni del ruske države, se boje za svojo eksistenco. Strah pač ni popolnoma neupravičen, zakaj baltiške države zapirajo sovjetski Rusiji prosto pot do Baltiškega morja in ji puščajo odprt samo koridor do Finskega zaliva pri Petrogradu - Ljeningradu, kar za promet do morja nikakor ni ugodno. Zato se v teh državah, ki so vrh tega neznatne, ako jih primerjamo glede števila prebivalstva s sovjetskim kolosom, zelo boje komunistične propagande, smatrajoč, da bi mogla prevlada komunističnega elementa služiti Moskvi za pretvezo, da se jih polasti in napravi konec njihovi državni samostojnosti. Radi tega iščejo baltiške države čim boljše zaslombe na zapadu in se trudijo, da imajo zlasti z Anglijo dobre od-nošaje. Nasprotno pa vidi sovjetska Rusija baš v tem naslanjanju na zapad znake, da so baltiške države napram njej sovražno orijentirane in jim očita, da se dajo zlorabljati kot sredstvo angleške politike, ki po vsem svetu organizira fronto zoper sovjetsko vlado.
V to razpoloženje medsebojnega nezaupanja je padla kakor iskra afera s sovjetskima kurirjema. Pred dobrimi tremi tedni sta potovala dva boljševi-ška diplomatska kurirja po železnici skozi Latiško. V vlaku sta ju napadla dva moža ter ju ubila, a tudi morilca sta bila na begu ustreljena. Izkazalo se ie, da sta bila morilca iz inozemstva, in sicer iz Li-tavske.
S tem je pričela afera. Sovjetska vlada se je takoj obrnila na Rigo v zadevi Latiška vlada pa je takoj izjavila, da je pričela s preiskavo, da pa se je že prve dni pokazalo, da je bil umor navadno delo roparjev, brez vsakršnega političnega ozadja. Sovjetska vlada je takoj naglasila, da smatra zadevo za politično in je indignirana radi umora njenih diplomatskih potnikov, ki da oči-vidno ne uživajo dovolj varstva državnih oblasti. Sovjetska vlada pa je šla še dalje ter je naravnost osumila baltiško vlado, da je namenoma obrnila preiskavo v napačno smer, da ie namenoma hitela naglašati, da umor ni politično delo, ko se vendar ni mogla tako hitro prepričati o takih rezultatih preiskave. Sovjetski listi so celo navajali podronosti pri izvršitvi umora, ki se mo rajo smatrati kot argumenti za domnevo, da je bil umor politično delo, naperjeno zoper komunistične ruske zastopnike, pa tudi za trditev, d^ so bili lafi-ški organj pri tem vedoma pasivni. Naposled je sovjetska vlada poslala lati-ški vladi noto. kjer navaja gorenje sum-nje in kjer končno izraža željo, da jo riška vlada informira o rezultatih preiskave. Latiška vlada pa je vse to krat-komalo odklonila. Nato je moskovska vlada ogorčeno izjavila, da pada vsa odgovornost za posledice afere na Latiško in da jo izrecno proglaša za odgovorno v vsej zadevi.
Sovjetsko časopisje ob tej priliki strastno napada Latvijo. Boljševiško ogorčenje je tem večje, ker so baš povzročila veliko pozornost pogajanja za sporazum s Švico, s katero je imela sovjetska vlada skoro natančno enako afero. Moskva smatra, da gre za to, da se njeni inozemski diplomatski organi spoštujemo v taki meri kot ie to v med narodnem svetu običajno, zato vztraja tako energično na svojem stališču.
Politične beležke
+ Novi shodi Sv. Pribičeviča. V Sarajevu se vrši prihodnjo nedeljo veliko zborovanje SDS, na katerem bo govoril Sv. Pribičevič. Za to zborovanje se vrše velike priprave in vlada zanj veliko zanimanje med seljaki sarajevskega okrožja, zlasti pa med dobrovoljci, ki se nameravajo udeležiti shoda v velikih množinah. Shoda v Sarajevu se bo udeležilo poleg Sv. Pribičeviča tudi več drugih poslancev ter članov glavnega odbora SDS. V Sarajevo pride Sv. Pribilčevič že v soboto zvečer ter mu bo ob tej priliki sarajevsko meščanstvo priredilo slovesen sprejem. Po zborovanju v Sarajevu bo Sv. Pribičevič govoril 28. t. m. na shodu v Bosenskem Šamcu, 7. maca v Baranji in 14. marca v Izbištu. Za shode v Subotici, Topoli in Senti še ni določen dan. Kakor poročajo iz Beograda, prejema Sv. Pribičevič mnogoštevilne pozive iz raznih krajev države, naj priredi shode 'n govori na njih.
+ Pelegrinettl In -klerikalci. Včeraj šnje »Vreme* energično obsoja nastop slovenskih klerikalcev povodom Incidenta med Radičem in papeževim nuncijem kot netakten, češ. da so nastonili proti državnim interesom v službi Vatikana. »Vreme* je mnenja, da je ostri nastop klerikalca dr. Hohnjeca r->oram zunanjemu ministru in napram celi vladi v obrambi Vatikana vsekakor olajšal
položaj St. Radiča. Radikalno glasilo pravi, da se z ozirom na ta nastop slovenskih klerikalcev more sklepati, da je imel St. Radič v resnici prav. četudi se mora obsojati način, kakor je nastopil proti nunciju Pelegrinettiju.
+ Formalni konec Samostojne kmetijske stranke. V nedeljo je imel v Ljub-ljani sejo glavni odbor Pucljeve zveze kmetskega ljudstva, ki je sklenil, da se ta zveza reorganizira in pretvori v enotno stranko. To se pravi, da se Fucljevi pristaši tudi formalno popolnoma združijo z radlčevci in da bodo odstranili zadnje morebitne razlike, ki so še na videz obstojale. Kakor se vidi, se posl. Pucelj po enem letu brezuspešnega sodelovanja z radlčevci ni prav ničesar naučil in hoče požgati za seboj zadnje mostove, ki bi mu ob priliki morebiti še lahko omogočili povratek od radi-čevske politike. Ker je glavni odbor Pucljeve zveze izdal tudi komunike, v katerem pravi, da ostane ta zveza še nadalje na dosedanji politični liniji, nam je to dokaz, da hočejo slovenski radi-čevci še nadalje vztrajati ob strani dosedanje režimske politike davčnih ekse-kucij v Sloveniji in zapostavljanja gospodarskih interesov Slovenije, ter da se strinjajo z vsemi zadnjimi predpustnimi harlekinadami svojega vrhovnega šefa. Z ozirom na to je res nujno potrebno, da se Zveza slov. kmetskega ljudstva temeljito prekrsti, da bo tudi na zunaj izgledala v resnici, kar je, in sicer kot zveza gg. Radiča in Janeza Puclja v škodo slovenskega ljudstva. Z reorganizacijo »Zveze* v enotno stranko, je v nedeljo nedolžno smrt storila tudi bivša SKS. «Zveza» je namreč nastala iz bivše SKS in iz slovenskih republikancev (SRS), SKS so postavljali v kot, odkar so osnovali »Zvezo*. V nedeljo je bila proglašena tudi formalna smrt bivše SKS, ki je v objemu z g. Prepelu-liom najprej izgubila kmetijski značaj, zdaj pa je tudi sicer izginila. Tako proglašajo radičevci. Koga so pri tem vprašali za svet in dovoljenje, ni znano. Vsekako slovenskih kmetov ne. Pač pa »zelene generale . . .*
+ Radič ln jugosiovenstvo. Z ozirom na nedavno Radičevo infamno izjavo, da so največji avstrijakanti in Madžari sedaj Jugosloveni in da je jugosiovenstvo »švindel*, objavlja včerajšnja »Politika* daljši članek, v katerem pravi, da je Radičev sporazum v svoji osnovi pravzaprav narodni razdor in ponovno razvnemanje plemenskih strasti. Radiča, ki trdi, da so največji Avstrijci in Madžari danes Jugosloveni, bo nekega dne demantiral sam hrvatski narod, čegar usoda je danes še črna in težka. Bilo bi zaman dokazovati, pravi »Politika«, da je zbral vse separatistične elemente pod svojim okriljem ravno St. Radič osebno. In kdo so avstrijakanti* Jugosloveni, preganjani danes kakor pod Avstrijo, ali pa razni Be-goviči, ki prejemajo nagrade za svoje avstrijske slavospeve? Ali pa morebiti Jugosloveni, ki jih preganjajo z univerz in iz šol, ali pa razni frankovci, ki jih je RadJc postavil na najvišja mesta v pro-sveti? Kje so ti Židi in Madžari, kakor pravi Radič, Jugosloveni? In v čem obstoji «švindel»? Ali sta morebiti Stross-mayer ali Rajič »švindel*? Ali so mogoče »švindel* Jugoslovenska akademija v Zagrebu, najsvetejše hrvatske naci-jonalne tradicije, iskreno izpovedovanje jugoslovenstva ali pa razvnemanje plemenskih strasti pod zaščito sporazuma, republika in mirotvorstvo? A nekaj mora biti «švindel». Ali je Radič prevaral narod, ko mu je obljubljal republiko, ali pa ga je prevaral, ko je priznal monarhijo? Današnja politika St. Radiča,, pravi vodilni beograjski list, je politika narodnega trovanja, podaljšanje brez-umnosti, kakor je podaljšanje reakcije politika njegovih zaveznikov. Kakor pod Avstrijo in po osvobojenju so Jugosloveni tudi danes med dvema ognjema, toda vsi napadi nanje jih ne bodo uničili. Politično dozorevanje naroda, padanje povojnega materijalizma, gospodarska konsolidacija in velika pravica bodočnosti bodo pokazali, kdo je bil slepar! Bravo »Politika*!
+ Kterikalno slovenstvo. »Slovenec* piše, da ni treba danes slovenskemu in-teligentu biti nič drugega kakor dober in zaveden Slovenec, pa bo s tem tudi našel pravo pot v klerikalno stranko. To se pravi, da je dober in zaved-n Slovenec samo tisti inteligent, ki podpira klerikalni separatizem in ki se vdi-nja v klerikalno službo. Vsi drugi ne morejo biti dobri in zavedni Slovenci. Čudno je to, da je škofov list šele leta 1926. znašel pravi tip »dobrega in zavednega Slovenca« Včasih pod Avstri-io klerikalci niso čutili potrebe po dobrih in zavednih Slovencih, ampak so nacijonalizem označevali za poganstvo! Ako bi biii klerikalci res dobri Slovenci, bi ne bili zagovorniki separatizma, ki je škodljiv slovenskim interesom pa bi tudi n. pr. ne nasprotovali uvedbi slovenskega jezika v katoliško bogoslužje. Vsekakor bi posvečali tudi več skrbi narodno - obrambnemu delu na Koroškem in v Primorju, ki sloni skoro popolnoma na ramenih neklerikalnih krogov. Tu bi imeli več povoda pokazati svojo ljubezen napram slovenstvu, kakor pa govoriti v Jugoslaviji o ogro' ženosti slovenstva, ki je ravno z ustanovitvijo države SHS dobilo vsa jamstva za nadaljni obstoj in razvoj. Klerikalna propaganda za slovenstvo tudi ne izvira iz narodnih nagibov in čustev, ampak iz strogo strankarskih ozirov. pa je zato klerikalno navdušenje za slovensvo zgolj hinavščina, s katero Pravih inteligentov ne bo vjela na svoje limanice. Ako bi bili klerikalci dobri in zavedni Slovcncl bi to lahko že davno dokazali z dejanji, kar pa žaJ doslej še niso storili.
• 0
m r vM*v| 1	•
Vseuciliska knjižnica v Beograda
Med letošnjimi svetosavskimi sveča-»ostmi v Beogradu je bila prvotno v načrtu tudi otvoritev beograjske vseučili-ike knjižnice. Radi nepredvidnih zaprek pa. se je morala otvoritev odložiti za par mesecev. Poslednji del opreme, namenjen knjižnici, ki je na potu v Beograd, je namreč zaostal na poti in brez njega je izpopolnitev zavoda nemogoča. Pohištvo bo vsekakor v najkrajšem času na mestu in merodajni krogi upajo, da se otvori knjižnica najpozneje koncem aprila ali začetkom maja,
Z otvoritvijo univerzitetne knjižnice bo Beograd obogatel za kulturen zavod prve vrste. Dijaki bodo imeli priliko in možnost delati na podlagi prvovrstnih virov, ki rim bodo dostopni in se bodo lahko temeljito pripravljali na poklic, katerega so si izbrali. Ni dvoma, da se bodo dobre posledice takega dela kmalu pokazale v našem splošnem kulturnem življenju in napredku.
Univerzitetna knjižnica se nahaja v lastnem poslopju na takozvanem »Trka-lištu». kjer se bodo gradili tudi drugi instituti za visoke šole. Camegijev fond v znesku 100.000 dolarjev, ki je prinesel pri nas z obrestmi vied 3 milijone dinarjev. je dal pobudo za ustanovitev te knjižnice. Država je 1. 1923. priložila še 1,143.000 Din. Dne 23. julija 1921 so položili temelje za poslopje, decembra 1924 pa je bila zgradba pod streho. Načrte za zidavo sta napravila univ. prof. Dragutin Gjorgjevič in Nikola Nestoro-vič. Tekom lanskega leta so uredili notranjščino poslopja, ki je opremljeno s centralno kurjavo, z električno razsvetljavo. vodovodom in stičnimi napravami ta dela so požrla cel milijon Din. Računi pravijo, da je postavitev zgradbe brez pohištva stala čistih 5.200.000 Din. Pohištvo za vse prostore je prišlo iz Nemčije na račun reparacij in stane 193.000 zlatih mark.
Prostori vseučiliške knjižnice so ta-ko-le razdeljeni: spodaj na levi strani je garderoba, poleg nje pisarna uprave, upravnika, njegovega tajnika In pomožnih uradnic. Na desnj strani je čakalnica z dvema sobama za kataloge. Katalogi se vodijo po abecedi in po strokah. V čitalnici vise na zidu zadnje številke domačih in tujih časopisov, v veliki železni omari pa so razprostrte zemljepisne karte in zemljevidi. Blizu vhoda se nahaja glavna čitalnica z galerijo. Ta čitalnica bo imela 44 prostorov za bralce z električnimi svetiljkami. Dijaki bodo imeli na razpolago slovarje, enciklopedije. ročne knjige in druga dela. Na galeriji bodo stale štiri mize za 16 ljudi. Dvorano bo razsvetljevalo 42 električnih žarnic. Na obeh straneh opisanih prostorov pa bodo shrambe za knjige. Po številu jih bo osem. Te shrambe so zvezane med sabo z železnimi stopnicami ter z lestvami, visokimi dva metra.
V prvem nadstropju palače bo čitalnica za profesorje. Tujim učenjakom pa sta namenieni dve manjši sobi ob strani tega prostora. V suterenu poslopja je še ena čitalnica za dijake, ki bo pri-prosto opremljena ter bo nudila možnost 120tim ljudem, da v njej študirajo. Te čitalnice se bodo dijaki posluževali le tedaj, kadaT bo pritlična čitalnica natrpana in ne bo drugega študijskega prostora na razpolago. V suterenu bo tudi buffet. več oddelkov za knjige, knjigoveznica in drugo.
Knjižnico upravlja sedaj univ. prof. dr. Uroš Džonič. Značaj knjižnice ie vseskozi znanstven. V prvi vrsti obsega biblioteka znanstvena dela iz tistih strok, ia katere obstojajo stolice na beograjski univerzi. Knjižnica je že sedaj bogato založena z vsakovrstnimi publikacijami in njena naloga je. nabaviti si vso potrebno literaturo, tako. da bodo naši znanstveni delavci lahko študirali doma in jim ne bo treba hoditi v inozemstvo. Sedaj razpolaga knjižnica s 30.000 knjigami. Francoska Sorbonna ji je poklonila 5000 del. večje število knjig je prejela od zunanjega ministrstva ter iz privatnih knjižnic polkovnika Petroviča, ge. Lapkovičeve in Kne-ževičeve. Mnogo publikacij je tudi pri-
šlo iz Rima. Eno največjih dragocenosti knjižnice tvori 300 starih cerkvenih knjig broječa zbirka, ki vsebuje same redkosti. Knjižnica razpolaga tudi z rokopisi in slikami srbskih vojvod iz Ka-ragjorgieve dobe ter iz časa kneza Miloša. Numizmatično zbirko je poklonil zavodu gosp. Filip Ferari in enak dar ie obljubil tudi industrijalec Vajfert.
Knjižnico bo upravljal poseben odbor, kateremu bo vedno predsedoval rektor univerze. V odboru bodo -tudi zastopana vse fakultete. Knjižnica bo imela poleg upravnika tudi zgolj administrativnega ravnatelja in večje število uradnikov. Ti so danes že deloma nastavljeni.
Konferenca profesorskih delegatov v Beograda
Enodušen nastop proti sedanji prosvetni politiki.
Beograd, 15. februarja.
Včeraj je bila zaključna konferenca razširjene glavne uprave profesorskega udruženja. ki je od 12. do 14. zborovala na II. moški gimnaziji pod predsedstvom prof. Jeremije Živanoviča. Konference so se razen članov glavne unrave udeležili tudi delegati poedinih sekcii. ljubljanska sekcija je bila zastopana po prof. Jerana in dr. Dolarju.
Konferenca je obširno razpravljala o reorganizaciji Udruženja. a je končno zmagalo načelo, da ostane vse pri starem. Za upravo fonda profesorske samopomoči se osnuje posebna zadruga. Po referatu prof. Jerana o današnjem stanju srednje šole se je razvila daljša debata, iz katere je izzvenelo načJo, da bi ne smela nobena vlada in noben prosvetni minister uvajati v srednje-šolstvo reform brez predlogov in mnenja profesorske organizacije. Ljubljanska sekcija je dobila naročilo, da izdela učni načrt za poedine predmete za vseh 8 razredov, ki naj bi služil kot podlaga novega učnega načrta za uni-ficirano srednjo šolo. Isti sekciji je bila tudi poverjena naloga, da izdela predlog, kako bi se današnja srednješolska uprava, ki ječi pod težo formalizma in birokratizma, poenostavila. Sklenjeno je bila nadalje, da se vrši letošnji profesorski kongres 6., 7. in 8. julija v Novem Sadu, drugo leto pa se bo ta skupščina vršila na Cetinju.
Veliko živahnosti, zlasti pa ogorčenja je izzval na konferenci referat o prosvetni politiki sedanjega prosvetnega ministra Stjepana Radiča. osobito še poročilo v persekuciji ravnatelja Giorgje-viča. Konferenca je soglasno ugotovila, da je bila temeljna točka programa nro-fesorske organizacije — stališče državnega in narodnega edinstva — od sedanjega šefa prosvetne politike opeto-vano kršena. Konferenca enodušno odobrava memorandum, odnosno nrotest proti nezakonitemu in samovoljnemu postopanju šefa prosvetne uprave v zadevi ravnatelja Gjorgjeviča. (Protest smo že objavili. Op. ur.).
Po končani konferenci profesorskih delegatov se je vršil v nedeljo na čast udeležencem pozdravni večer, na katerem je sodeloval dijaški orkester beograjske realke^_
Poljski glas o Sloveniji
Jeseni lanskega leta se je Daničičeve proslave v Beogradu kot zastopnik krakovske akademije udeležil profesor univerze v Krakovu. slavist K. Nitsch. Mudil se je tudi v Ljubljani, (pri g. prof. Ramovšu). Spremljala ga ie njegova soproga in ona je v krakovskem »Prze-gladu wspoIczesnem» decembra 1925 pod psevdonimom A. Gruszecka napisala informativen članek o Sloveniji in o Slovencih pod gorenjim naslovom. V njej daje dober pregled zgodovinskega in literarnega razvoja Slovencev do današnjega dne in pravilno prikazuje, .kako smo I. 1918. izgubili Primorje in Koroško. Opisuje racijonalnost našega poljedelstva in čistočo naše vask ki jo primerja s švicarsko vasjo, ter kulturo Ljubljane.
Slovenska govorica je neobičajno zve neča. v prvem trenotku dela prej vtis italijanskega jezika kakor slovanskega. Zdi se, kakor da je bil jezik skozi sto-
letja v delavnici draguljarjev!, kjer sc je popolnoma opilil. Vtiske dopolnjuje še milo podnebje; »mnogo solnca, čudovita prozornost zraka.« »Listje dozoreva polagoma in, lahko bi rekli, srečno, brez madežev in nakai . . . drevje stoji svečano . . .» Ker razlika med vasjo in mestom ni velika, so se kmečki sinovi v slovenskem življenju lažje uveljavili. Na koncu govori pisateljica obširneje o Otonu Župančiču ter objavlja odlomke nekaterih niegovih pesmi v slovenskem izvirniku in v poljskem prevodu.
Sijajna veseloigra! Obilo ameba Vam nudi najboljši nemški komik
/ Reinhold Schilnzel /
0 mestnem parka in olepševalnem društvu
(Slika iz mariborske novejše zgodovine.)
Mestni park v Mariboru je skoro največji ponos te severne postojanke in daje mestu posebno prijazen značaj in poveča vrednost hiš v ulicah, ki deloma obkrožajo park, kakor Ciril Metodova, Maistrova, Trubarjeva in Vrazova ulica, deloma pa ležijo v neposredni bližini kakor Cankarjeva ulica. Tom šičev drevored. Koroščeva in Kamniška cesta. Na obeh. nekdaj nezazidanih straneh mestnega parka je v zadnjih desetletjih pred vojno nastala najlepša mestna četrt raznih vil ob vznožju Piramide in Kalvarije.
Za početek in razvoj parka ima mestni občinski svet največ zaslug. Prvi početki parka segajo v leto 1871.. ko je 19. julija mestna občina kupila od grofa Brandisa večji del zemljišča sedanjega »starega« parka. 2e takrat je vodil kostanjev drevored od gradu v mestu proti grajskemu marofu pod Piramido. ki je last barona Twickela. Ob vzhodni strani tega zemljišča, kjer je sedaj Ciril Metodova, to je ena najlepših mestnih ulic, ie takrat tekel potok v globokem jarku. Ko se je leta 1872. zasadil park. so morali ta jarek zasipati z zemljo, ki so jo dobili na ta način, da so izkopali umetni ribnik, ki je znan po svojem labudu in malem drsališču v zimskem času. V letih 1882. in 1883. se je park razširil z nakupom novih parcel na severni strani, kjer so morali izsušiti poprej tamkaj se nahajajoči ribnik. Za odtok vode iz »treh ribnikov* služi posebni kanal, ki pelje pod županijsko palačo, Trgom svobode in Scherbaumovim paromlinom v Dravo.
Za »novi park«. ki meri nad 11 oralov, je občina kupila leta 1889. velik travnik za 20.000 goldinarjev, zasajen pa je bil po načrtih nekdanjega mariborskega odvetnika dr. Feldbaclierja. Leta 1890. je bil sezidan posebni god-beni paviljon.
Mestni park je od leta 1877. oskrbovalo mestno olepševalno društvo, ki je bilo nekdaj med mariborskim meščanstvom najbolj popularno in je uživalo vsestransko podporo. Radi tega se je lepo razvijalo. Prevzelo je vso skrb za olepšavo mesta in za tujski promet in si pridobilo precej premoženja. Med njim in mestno občino obstoja posebna pogodba. Vzdrževalo je tudij dobro uspevajoče vrtnarstvo v Ljudskem vrtu.
Po prevratu je prešlo društvo v slovenske roke. kar ie povzročilo bojkot nemškega in nemčurskega meščanstva, ki se ne smatra več interesirano na olepševanju mesta. Slabe valutame razmere in neugoden gmotni položaj slovenskega uradništva, ki ga sedaj po večini nahajamo med člani, je vzrok, da olepševalno društvo pri najboljši volji odbora in članstva ne more več vršiti svoje naloge v polnem obsegu. O tem pričajo večne pritožbe občinstva, da se park ne goji več tako. kakor nekdaj. Tudi vsakoletna mestna podpora ni zadostovala.
Radi tega je mestni zastop pravilno presodil položaj in votiral veliko vsoto, s katero bo po svojem stavbnem uradu zopet uredil mestni park in izvršil naloge, ki jim privatno društvo ni več kos. Saj je mesto kot tako predvsem interesirano na lenem parku in od tujskega prometa ima koristi splošnost
Ureditev parka in vrtnarstva bo seveda zahtevala ogromne vsote in pri
kot berlinski .Stlefelputzer* v velet Umu
»Cvetličarka iz Polsdaniskega trga«.
Pikantne scene berlinskih nočnih zabavišč. — Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. url.
Kino «LJUBLJANSKI DVOR» Telefon 124. Prednaznanilo: »Žene, ki ne smejo ljubiti". Eilen Karti, Olaf Fjord.
racijonelnem gospodarstvu ne bo mogoče niti misliti na uresničenje načrta mestnega župnika, da bi nai občina prevzela še staro pokopališče in ga preuredila za dobo najmanj 50 let v park.
Parkov imamo v Mariboru več kot dovolj: stari in novi mestni park, nasadi na Jugoslovenskem trgu in Zrinj-skega trgu ter Magdalenski park potrebujejo skrbne nege. potem pa za novi park ne bo potrebe in sredstev.
Pust v predmest ju
Ljubljana, 16. februarja.
Predpust in posebno pustni torek v naših predmestjih — to je nekaj posebnega. Vse oživi ta dan in zvesti starim tradicijam uganjajo ljudje vse mogoče šale. Mize so obložene s krofi, flancati in šunkami, vsakdo si privošči ta dan tudi vinca in kar spada zraven. Ceste v predmestjih ožive že kmalu popoldne in pred hišami se gnetejo kopice razigranih ljudi. Kmalu udarijo na ušesa glasovi harmonike, klarineta in drugih instrumentov. Ljudi se polasti čudna opojnost in z vriski najbolj čudno našemljenih prikazni, ki hodijo od gostilne do gostilne, se mešajo vzkliki občudovanja. priznanja in veselja množice, ki pritiska za njimi, ali pa ostaia pred hišami. V vsaki gostilni zaigrajo muzikanti po par komadov, plesaželjna dekleta, pa tudi že bolj zalite okrogle mamice, pa se vrte, da se iskre krešejo pod nogami. Pod maskami se skrivajo razpa-Ijeni obrazi, žeja je strašna in gorje gostilničarju, če se pošteno ne odreže. Na mizi mora biti kar naenkrat »Štefan*, sicer je velika zamera.
Cez čas se vsuje množica zopet na cesto in hajd naprej. Ljudje ugibajo, kdo je Kitajec, Zamorec. Indiianec, nerodna baba, avša itd. Z drugega konca se prikaže medtem nova skupina mask z «brno», čudovito živaljo, ki neznansko obrajta krofe in druge dobrote in pije tudi samo vino. Poganjač je navadno neusmiljen samo napram gledalcem, ki ničesar ne dajo, velikanske živali pa se dotakne s korobačem samo tedai. kadar na noben način noče slediti njegovim poveljem. Tudi skupine na konjih niso redke in uboge, živinčeta si gotovo dobro zapomnijo pustni torek, kajti jahači jih dražijo venomer.
Do večera so vse gostilne okrašene z zelenjem, preprežene s pisanimi trakovi in lampijončki. Komaj se zgrne mrak in zavije hiše v svoj plašč, se vžgo luči in veseli narod v predmestjih se pripravlja na veliki direndaj. Žalost in maček se pojavi šele na pepelnično sredo, posebno v hišah, kjer visi zunaj ploh ali slamnati možic, turobno zna-
menje, da je dečva v hiši ostala še ved* no dečva.
Zrel ptiček
Kulturni
Gledališki reioe?*©arii
• Ljubljanska drama
Začetek cb 20. url
Sreda. 17.: «Naša kri». E.
Četrtek, 13.: «Ana Christie*. C.
Petek. 19.: Zaprto, (generalka).
Sobota, 20.: Zaprto. (Ob pol 20.: »Deseti
brat® v operi.) Nedelja, 21.: ob 15.: »Obrt gospe \Varreno. ve.» Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Zvečer zaprto. (Ob pol 20.: »Deseti brat« v operi.)
Ljubljanska opera Začetek ob pol 20. url Sreda, 17.: »Večni mornar«. Premijera. Izt, Četrtek, 18.: »Zvedave žene». F. Petek, 19.: »Tosca«. A. Sobota, 20.: ob pol 20.: »Deseti brat». Pro. slava 501etnice umetniškega delovanja g. Antona Danila. Izv.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20 uri. Sreda. 17.: »Hlapec JerneJ in njegova pra« vica». B. Premijera v proslavo 501etnice rojstva Ivana Cankarja. Četrtek, 18.: »Hlapec Jernej*. C.
Današnla premliera »Večnega mornarja« v ljubljanski operi. Generalna skušnja za Wagnerievega »Večnega mornaria« je pokazala, da ie vsa zasedba pravilna, srečna In prav dobra. Zato le popolnoma opra-vfčeno pričakovanje, da bo ta opera velikega svetskega glasbenika tako uspela, kakor pri nas še nobeno Wagnerievo delo. Naslovno vlogo poie g. Holodkov. ostale glavne partije ga. Čaletova (?enta). g. Knittl (Erik) in g. Betetto (Daland). OrkesteT in zbor sta v polni meri kos svo:im težkim nalogam. Inscenacira le vsa nova. prav tako tudi kostumi. Vse ie izdelano naravno, pravilno In efektno. Dirigent ie g. Balatka, režiser in Inscenator e. Šest. Premijera se vrši Izven abonmaja, začetek ob pol 8. url zvečer.
Gostovanje g. Janka ▼ »StambulskI roži«. V nedelo, 21. februarja bo gostoval v opereti »Stambulska roža« v vlogi Ahmeda-bega g. Janko, ki je Igral in pel pri nas v lanski sezoni z jako iephm uspehom. Opozarjamo cenj. občinstvo, da bo g. Janko gostoval v tej vlogi samo enkrat.
Proslava 50 letnice roistva Iv. Cankar-la v mariborski drami. Danes v sredo, ob 20 se vrši v Mariboru premiiera Cankarjeve po režiserju Skrbinšku dramatizirane povesti »Hlapec Jernej in njegova pravica«. To Cankarjevo oomeenbno umetniško delo se
vprizorl v proslavo 50 letnice niegovega rojstva. — Režija ss trudi podati delo našega nesmrtnega genija čim dostoineje. Posebno zanimiva bo ta vprlzoritev tudi s sce nične strani, ker bomo pri te) predstavi prvič videli vzfročeni horizont, ki si ga le gle dališče nabavilo v zadniih dneh. Režita rav-nateli drame Valo Bratlna. ki igra tudi naslovno vlogo. Dalje bo nastopil v večjih in manjših vlogah ves dramski ensemble. O priliki proslave bo Izpostavljen v vestibulu Cankarjev doprsni kip. Obenem se bodo prodajale slike Iv. Cankarja v prid njegove ga spomenika. Dolžnost naše iavnosti je, da poseti to proslavo v čim večiem številu In na ta način pokaže razumevanje In spoštovanje do našega najizrazitejšega stvaritelja slovenske besede.
Mariborsko gledališče: «Cigani»
V soboto, dne 13. t m. le vprizorflo Narodno gledališče »Cigane« malomestno šalo-Igro J. Dolinaria (F.. MiKrnskega). Ta odrski prvenec priznanega humorista In felito-nista ie skromna stvarca brez visokih pre-tenzil. Namen dela ie zabavati In ta ie dosežen v polni meri. Sodnčjski prizori so pristni ter vzeti h življenja. Imenitna h tudi satira na diletantske predstave.
Igralo se je dobro. Vloge so bile pravilno razdeljene. Inscenaciia g. Koviča J- le bila dobra, režlia primerna ter zlasti v parodl-stični predstavi »Rokovnjačev« plastično izdelana. Ljubavni parček sta podala simpatično gdč. Savlnova ter a. Plrnat, dobra
mati le bila ga. Bukšekova. primeren odvetnik g. Grom. Izmed ostalih voz. ki so večinoma J>rav posrečene ie vstvari! zanimiv tip g. Zeleznik. Originalen c. kr. sluga je bil g. Rasberger, kabineten In prvovrsten pa cadsvetnik g. Urvaleka. »Cigani so bili prav zanimivi in zabavni, v malih vlogah sta zanimala gg. Kovič Joško In Barle. Občinstvo se te zabavalo Izvrstno ter ni štedilo s priznanjem.	Dr. I. V.
Sedemdesetletnica Helneleve smrtL Danes. 17. februarja obha'amo 70 letnico smrti nemškega pesnika Heinricha Heineja. Heine je bil prvotno namenjen trgovskemu poklicu, po par nesrečnih poskusih v tej stroki pa se le popolnoma posvetil literaturi. Po pokolenju Žid, se le dal krstiti ter živel v Monakovem. Londonu, Berlinu, v Italiji v Parizu. Najslavnejša Helnejeva knjiga je »Buch der Lieder«, na glasu so tudi njegove romance In druga dela. Značilne črte Heinejevega pesniškega talenta so močna čuvstvenost, strastvenost. duhovitost, nazor nost ter Individualen jezik. Svoie čase so le Žale Heinejeve pesmi tudi na mizi slovenskega izobraženca: kako je v tem oziru dan danes. Boz vedi.
Zavod za slovanske študije v Pariza le dobil v zadnjem času pravico Javnosti. Kakor mano. se je ustanovila ta važni Institucij na pariški Sorbonnl na Izrecno prizadevanje velikega prijatelja Slovanov, pokojnega prof. Denisa.
Celje, 16. januarja.
V zaporih celjskega okrožnega sodišč« se nahaja ptiček, kateri ima že precej gre« hov ra sebi in katerega že dolgo zasledu* jejo razne oblasti. Aretiran je bil na celj« skem kolodvoru dne 28. januarja in sicer radi hudodelstva goljufije, katero je za gre« šil s tem, da je pod obljubo zakona izvabil od neke kuharice v Celju nad 1500 Din. Ka« kor dekle samo pripoveduje, se je seznani« la z Josipom Bohom potom ženitbenega oglasa v časopisu. Začela se ž njim dopi« sovati. Boh jo je pozneje obiskal in ji pra« vil, da je poslovodja žage gospoda Zurca v Semiču v Belikrajini in da je moTal zalo« žiti kavcijo v znesku 7500 Din in imel še stroške za nabavo živil v kantini. Ker se je revici obetala lepa bodočnost in ker je Imel tudi potrebne dokumente, je bila kmalu pripravljena, da se poroči in mu posodi omenjeni znesek. Bila sta v Celju tudi že oklicana, a k poroki čednega ženina ni bilo.
Ker na pisma ni bilo odgovora, je eško* dovanka naznanila zadevo policiji. Izkaza« lo se je, da pri tvrdki Zurc ni bil pošlo« vodja Boh, temveč neki Konrad Runovec, ki pa je neznano kam odšel, potem ko jo tvrdko oškodoval za 976 Din. Bunovca za* sleduje zagrebška policija radi goljufije, pa tudi pod napačnim imenom Karlo Ru« dolf. Najbrže je aretiranec istoveten z Ru* novcem in je dokumenta n« ime Boh ukra* deL
Najlepše je pa še, da je Runovec Istovec ten tudi z nekim ženitovanjskim goljufom, ki so jo izdajal za Antona Tomeka, Ober« echlagmeistra L ki. avstrijsko telesne gar« de. Ta je trdil, da je upravitelj posestva nadvojvode Salvatorja v Pisarovini na Hr« vatskem. Pravil jc, da je bil rojen leta 1880. v St. Petru pod Svetimi gorami, oče da je bil učitelj in šolski nadzornik, kar je seve« da vse izmišljeno. Ta Tomek je izvabil Isto tako pod pretvezo zakona od neke Pavlin« ce nad 2600 Din. Določen je bil tudi že dan poroke, a tička ni bilo. Na isti dan bi so imel poročiti z neko Božico na Sušaku, pa tudi tam je čakala nevesta zaman na svoje« ga ženina. Pa še več takih podobnih zarok je imel, ki so mu vse nesle mnogo denarca. Tudi na naslov dobave živil je izvabil pre* cej denarja od preveč zaupljivih žensk.
Vsi ti slučaji so si tako podobni, da ob« stoja sum, da je aretirani Boh « Runovec • Tomek pravi tiček, ki- se je končno ujel na limance, katero je sam nastavljal. Ako bi bi Io komu kaj znanega o tem nevarnem pu« stolovcu, naj naznani to policijski oblasti ▼ Celju. V interesu javnosti Je, da se tak tiček za delj časa zagojbL
s» ® s b s s 9 ■ e b s a ® a s s-besmebob sasa® 1	Danes	""<> S
■ filmovanih šest strani Iz raznih dnevni- C S	kov pod naslovom	®
m i
Izven šablonsko dejanje. — Razkošna oprema — Velika eleganca. — Pride
„Pariški cunjar"
Predstave pop. 3., pol 5., 6., pol 8. In 9.
Kino Ideal
BBBBBBBBBBBnEBBI
Pred sodniki
Tiskarski škrat nam je prekrstil v petek krojača Lorenca v Gorenca in ga spravil tako v napačni obleki pred sodnike. Loreno pa ostane seveda vedno Lorenc in bo kot tak tudi moral nositi vso posledice rvoje vroče kegljaške krvi.
Bruno Kastner
pride v imenitni veseloigri v kino »Dvor"
* JUTRO. It 39
Im* 17. IL 19»
Postni mtermezzo na ljubljanski ulici in pri policiji
Ljubljana, 16. februarja.
Gospod uredniki Čo mi na pepelnično »redo plačate slanika in špricer, Vam po» vem svoj pustni doživljaj, ki ni karsibodi, marveč edinstven in vreden zabeležbe za letošnjo pustno kroniko v Ljubljani. Za« četek zgodbe je tak kakršen js kot finale oštarijskih veselic običajen: tam nekje v kolodvorskem okraju se je vršila pustna zabava in ko so ob policijski uri gospodje stražniki izpraznili lokale, so sc fantje stepli ra ulici.
Vrag vedi, zakaj I Zavoljo dekleta, pija« le, ali kar tako na korajžo?! Stepli so se pač in se temeljito krepeličili tam doli po Kolodvorski ulici — ravno, ko je nas jutra« r.je pasante privedla mimo pot na kolodvor. Tak»le fantovski pretep si velja ogledati, ker se nemoteno razvija v vseh fazah: od pridušanja do votlih udarcev, krvavih bu» tic vzdihovanja blesiranih in javkanja skr« bi polnih ženščin tam naokrog.
Vse se razvija "v pro pisno pretepaško idi« lo, kakršne postajajo na ljubljanskih ulicah tradicionalne, tembolj, ker lahko žvižgaš na vse pretege toda njega, stražnika, pa od nikoder ni, kakor pravi stara pesem. Pač, končno jih prihiti nekaj, ampak ker so za« mudili najgenljivcjše prizore pretepa, sto« pijo zdaj v tem bolj rigorozno akcijo in povabijo vsakogar, ki ga vidijo in najdejo na prizorišču, seboj na policijo. In če s« drzneš kot nedolžen opazovalec izraziti svo jc pomisleke o umestnosti tako vestnega izpolnjevanja varnostne službe, že visiš na la-iu opasnosti, da te pob o de paragraf 104. m jo že ogenj v strehi in pendrek pokonci, da ti nehote šine v glavo veličanstna ideja, kako imenitno bi lahko Hamleta karikiral v pozi hudega ljubljanskega stražnika z dvignjenim pendrekem in v znamenitem monologu: «Biti aii ne biti, to je zdaj vpra šanje!..
Salamcnski špas, dolgo se že nismo tako ©d srca smejali, kakor letošnji pustni torek z ar it. a v stražnici, kamer so nas v senci pendrekov peljali k zasliševanju in smo službujočemu uradniku zanimivo opisali pretepaško idilo, ki so jo gospodje stražni« ki malce zamudili. Pa nič zato. Da so le ras prijeli, saj bi se po svetem pismu lahko reklo, da je en nedolžen opazovalec v ro« kch policije vreden več kakor devetinde« vetdeset pretepačev... V ostalem pa je tre« ba priznati, da je policija ujela tudi prave rebelante in smo po končanem zaslišanju imeli v lopi priliko ogledati si jih podrob« rceje po prestani hudi borbi, ki je na buti« cah in obrazih zapustila par prav izdatnih lis in krvavih m a rog. Želeli smo srečen pust in se nato — kar je glavno — še pravočas«
odpravili na vlak z zabavnim spominom va ljubljanski intermezzo v ranih urah piist nega torka. Tako, gospod urednik, jutri pa r.a svidenje pri slaniku!
*	70-letnIca velikega izumitelja Nikcle Tesle. Letos dne 10. julija praznuje Nikola Tesla, eden največjih izumiteljev v svetovni zgodovini, redom iz Smiljane v Liki, ki živi sedaj v Ameriki, 70-letnico svojega rojstva. Tesla je inženjer svetovnega slovesa, ki je obogatil moderno tehniko z ne-broj silno važnim: in praktičnimi izumi Beograjsko Udruženjc arhitektov in inže-rjerjev je na svojem nedeljskem občnem zboru sklenilo da počasti jubilej tega slavnega Srba čim najsiovesnejše.
*	Ukinjanje izplačila n.-dur. Ministrstvo le ustavilo izplačevanje nadur profesorjem z utemeljitvijo, da mora v bodoče glede ureditve tcra vprašanja biti dosežen sporazum med fin. in prosv. ministrom. S to odredbo so nastavniki na naših srednjih šolah težko udarjeni.
*	Fran Presrenik f. VčcTaj zjutraj je preminul na Vranskem po dolgem bolehanju tamkajšnji župan, notar g. Fran Presečni k. Njegova smrt bo njegove številne prijatelje in znance zelo užalostila. Pokr-Jnik ]e bil izredno ljubeznivega in odkritega rrnačaja. Na Vranskem je bil duša naprednega in narodnega življenja ter voditelj demokratske stranke. Kot predsednik kr. o. SDS si je stekel posebnih zaslug za napredno politično crg.-ftiizacijo. Užival ]e v celem okraju velik ugled. Zapušča soprogo •ln tri otroke. Njegovo truplo bo jutri ob 11. dopoldne blagoslovljeno in prepeljano na/to v rojstni kraj v Gornjigrad, kjer bo položen dne 19. t. m. ob II. dopoldne k večnemu počitku. Odličnemu možu blag spomin, težko žalujočim naše iskreno so-žalje!
*	Razpust občinskega sveta v Zagorja.
Kakor nam poročajo, je lani izvoljeni obč. svet v Zagorju, ki si je izbral komunističnega župana, razpuščen. Za gerenta le postavljen g. I. Korbar, ki b0 vodil občinske posle s pomočjo posebnega gerentskega sveta. Gerent ima takoj izvršiti vse priprave za nove volitve.
*	Kiaen. Poročil se jc dne 14. t. m. v Toplicah pri Novem mestu žlvinozdravnlk g. Jože Ju d nič z gdč. Doro Zupančiče-i vo. Bito srečno!
*	Brež-Sko-scvnsško učiteljsko drušvvo je imelo dne 13. februarja v Brežicah svej letni redni občni zf>oc, na katerem je z večino glasov odklonilo znano deklaracijo. V spomin počeščenja nepozabnega svojega najboljšega tovariša Justeka Tominca je društvo iz svoje blagajne nakazalo učiteljskemu konvflrtu v Ljubljani 500 Din. Za
bodoče poslovno leto tvorijo odbor: Voglar, Vadnal, Suligojeva, Aparaik, Kladriik in Ja-kopec.
*	Zmanlianje poštnih tarifov. Minister poŠte dr. Šuperina se bavi z načrtom zmanjšanja poštnih, brzojavnih In telefonskih taks in tarlfov. Minister upa, da bo mogel to Izvzeti v najkrajšem času.
*	Nora telefonska zveza Beograd - Bukarešta. Poštno in brzojavno ministrstvo je sklenilo, da prične prihodnji mesec z gradnjo nove telefonske proge Beograd-Nego-tln-Bukarešta, da upostavi novo zvezo z Romunijo.
*	Švicarski kapital na Jadrana. Po poročilih iz Dubrovnika so dobili tamkajšnji hotelirji cd švicarske zveze hotelirjev ponudbe, da odstopijo švicarskemu kapitalu razne hotele ob Jadranskem morju. Švicarji nameravajo plasirati kapital in svoje strokovnjake ter zgraditi več novih hotelov ob Jadranu.
*	Opozorio ruskim emigrantom. Uprava ljubljanske kolonije ruskih emigrantov opozarja vse one- Ruse v Sloveniii. da se bodo vršile volitve delegatov za kongres ruskih emigrantov v Parizu 21. t. m. od 10.—IS. ure v prostorih uprave (Jurčičev trg 3). Vsa pojasnila o volitvah daie uprava kolo-ni:e.
*	Suspendiran odvetnik. Odvetniška zbornica v Sarajevu ie suspendirala tamkajšnjega odvetnika dr. I. Strutinskega, ki je baje zagrešil razne nepravilnosti. Za njegovega namestnika je imenovan odvetnik dr. Nikolinovič.
*	SenzacijonaL-a tihotapska afera. V Ze-munu je bila v nedelio razkrita senzacionalna tihotapska afera, v kater0 je zapleteno ime znane delniške družbe »Tungsram«. Ta velika družba le namreč že dve leti utihotapljaia svoje žarnice na ta način, da je na omotih, v katerih so se nahajale žarnice po 500 in 1000 sveč, bilo tiskano, da so v omotih žarnice po 16 in 32 sveč ter je tako plačevala mnogokrat manjšo državno pristojbino za žarnice. Ker se je ta manipulacija vršila celi dve leti, ne more niti carinarnica točno dognati škodo, ki jo je pretrpela država. Odredila se ]e posebna kontrolna komisila, ki je zapečatila vsa skladišča družbe »Tungsram« ter dala aretirati nekatere uradnike omenjene družbe ter uvedla preiskavo tudi preti nekaterim uradnikom zemunske carinarnice, ker niso točno vršili svoje dolžnosti.
*	Velike nepravilnosti v mestni hranilnici v Karlove«. Ze ieta 1924 je bila policija v Karlovcu obveščena, da so bile v tamkajšnji mestni hranilnici izvršene razne nepravilnosti. Tekom lanskega leta se je vršil dolgotrajen pregled hranilniškega poslovanja. Rezultat je bil, da Je vzelo preiskavo v roke državno pravdništvo. Sedaj je državno pravdništvo ugotovilo težke slučaje goljufije in poneverbe. Škoda znaša več milijonov. V bližnjih dneh se pričakujejo senzacionalne aretacije.
*	Težka usoda malega Ljubomlra. Na stopnicah hiše št 4 na Jelačičevem trgu v Zagrebu so našli pred kratkim 8 mesecev staro m-oško dete z vsemi dokumenti. Malega Ljubomira so najprej izročili neki stranki, ki pa ga je čez en dan zopet vrnila policiji. Portem ga je prevzel neki sluga, ki pa ie zahteval od socijalnega skrbstva za to odškodnino. Ker pa Je ni dobil, je dete zopet vrnil policiji. Kaj sedal z njim? Policija ie bila v zadregi in ga Je odposlala v njegovo domovinsko občino; Ta se bo nedolžnega otročiča morda vendarle usmilila in ga rešila večnega romanja.
*	Preprečena železniška katastrofa. Po
poročilu iz Sombora bi se v noči od pon-delika na torek zgodila na progi Sombor-Vinkovci kmalu velika železniška katastrofa. Ob enih ponoči se ]e pripeljal med postajama Sv. Ivan-Bukovački Salaš par minut prezgodaj iz Sv. Ivana odlšlemu potniškemu vlaku nasprotni tovorni vlak tako, da se je zdela katastrofa skoro neizogibna, prisotnosti duha obeh vlakovodij, ki sta oba vlaka z največjim naporom še pravočasno ustavila, pa se ie zahvaliti, da ni prišlo do nesreče. Obe lokomotivi sta bili oddaljeni druga od druge samo še štiri metre.
*	Napad. Josip Kralj, posestnikov sin v Malem Tabru, občina Hum ob Sotli, Je dne 12. t. m. pevasoval pri sosedu. Ko se je vračal po noči domov, ga je nekdo na potu ustrelil v desno rame. Poškodba je težka. Kralj je bil oddan v celjsko javno bolnico, neznanega storilca pa zasleduje orožništvo.
*	Nesreča. Levo roko si je zlomil pri delu 3S-letni rudar Ignac Verčnik v Hudija-mi. — Franc Polajžer, 16- letni posestnikov sin v Kostrivnici, pa se je vsekal s sekiro v levo nogo. Baje mu je nekdo poleno spodmaknil. Oba se zdravita v celjski bolnici.
*	Grozna tramvajska nesreča v Beogradu. V Beogradu je v ponedeljek zvečer na progi Teraziie-Smederevski Gjeram ravno pred palačo Izvozne banke povozil tramvaj neznanega mladeniča. Kolesa so mu zrneč-. kala obe r.ogi Nesrečnikovega klicanja na pomoč tramvajski vodja ni slišal in je ustavil voz šele, ko ga je občinstvo k temu prisililo. Ko je bil tramvaj ustavljen, ie bil mladenič že mrtev in ves razmesarjen, tako da identitete ni bilo mogoče ugetovi-ti. Razdraženo občinstvo ie demonstriralo proti električni železnici in proti beograjski občini, ker tramvajski promet skoraj dnevno zahteva svoje žrtve.
*	Smrtna razsodba v Varaždinu. Dne 3. januarja se je gospodarski referent Adolf Sampl vračal z dopusta v Marulevec, kjer je služboval pri državnem sekvestru na graščinskem posestvu viteza Pongratza. Ko se je vozil zvečer skozi drevored pri Calincu, sta pridrvela pred njega dva neznana moža: eden ga je udaril dvakrat s sekiro po glavi. Lairp! je v nezavesti padel na tla, kjer ga je drugi udaril še s kol-cem parkrat p0 glavi ln ubil S pomočjo
detektivskega psa sta bga napadalca kmalu tteledeira in dne 12. februar! a se Je pred sodnim stolbm v Varaždtau vršila sodna obravnava. Atrton Gradišek iz Maruševca je Bfl obsojen na smrt, njegov maloletnl sokrivec Mi j o Škarika p ana 15 let tei&e Ječe, Vzrok umora je bila okolnost, da Je Laanpl odpustil iz službe Gradiškovega očeta.
*	Samomor brezposelnega brivca. S savskega mostu pri Zagrebu se je predvčeraj« šnjim vrgel v Savo neki moški. Slekel je suknjo, skočil v reko ter kmalu izginil v valovih. Identiteta se ni mogla dognati. Ko se je vest o tem samomoru razširila v Za« grebu, je prišla na policijo Pavla Omerza ter naznanila, da bi utegnil biti samomori« lec njen podnajemnik Franjo Miše; spozna« la je tudi suknjo, ki jo je slekel na mostu, kot njegovo lastnino. Predvčerajšnjim se je od najemnice stanovanja poslovil z bese« dami: «Z bogom, nikdar več...!» Miše je bil že dalje časa brez dela in bolehen. Brez dvoma je šel iz obupa v smrt.
*	Roko si je poškodoval Martin Obad, 24-letni Žagar pri tvrdki Jaklin v Vitanju, ker je prišel preblizu cirkularke pri delu. Poškodba na levi roki ie težka. Obad se leči v javni bolnici v Celju.
*	Otr. ka zadaviia In v gozdu pokopala. Te dni so našli otroci v gozdu pod Zem-Ijičevo vilo v Ljutomeru truplo novorojenčka, ki ga je brezsrčna mati bržkone najprej zadavila, potem pa prinesla v gozd, kjeT je truplo za drevesom pokrila z listjem. Trupelce je moralo že več dn! ležati v gozu in je že v stanju razkroja. Orožniki so takoi uvedli pre'skavo in Je baje brezsrčni materi na sledu.
*	Pri sekanju lesa ponesrečil. Na Mladem vrhu nad Škofjo Loko se je v soboto pripetila težka nesTeča. Posestnik Matevž Demšar se je s sinom in hčerjo podal v gozd sekat les za drva. Ko So podžagali veliko bukev, Je Demšar zakllcal hčeri, naj pazi, da se ji kaj ne pripeti. V tem trenutku pa ]e močna veja zadela Demšarja na glavo tako, da Je padel. Težka bukev ss je zvalila nanj ter mu zlomila tilnik in hrbtenico. Bil je takoj mrtev. Kot lesni trgovec je bil ponesrečenec znan po vsej Gorenjski.
*	Utrujene živce si osvežite s kapljo ko-lonjske vode. Najbogatejšo'izbero prvih fran cosklh znamk (Coty, Houbigant, Offrande, Caba Double itd.) vam nudi drogerija »Sani tas«, Ljubljana, Prešernova ulica 5. 284
*	Družbi sv. Cirila in Metoda sta darovala p. n. gg. Anton ln MaTa Žvan 10) Din v počastitev spomina na pokojnega Janka Pfeiferja. Iskrena hvala!	282
ogle i te si grandi.ozne plakate razkošnega velefiima .Maciste, kralj Sardnije". Plakati so razstavljeni v našem vestibuiu.
Elitni Kino Matica
Iz Ljubljane
u— Kje naj bi stal Vtdaiko-v spomenik.
Včeraj dopoldne se ie na povabilo mestne občine ljubljanske vršila anketa, na kateri sta bila poleg magistra triih organov zastopana Udruženje slovenskih umetnikov po prof. Janll-u in spomeniški odboT po dr. Steletu. Prernotrili so vse tozadevno na-svetovane projekte ter je anketa končno izrekla mnenje, da ie edini in najboljši prostor za Vodnikov spomenik na platformi za stolno cerkvijo, kjer se nahaja star majhen park. V zvezi s tem je seveda vprašanje izpraznitve Pogačarjevega trga cd tamoš-njih stojnic. Izpraznitev tega trga se utegne uresničiti v doslednem času, ker namerava mestna občina na obeh bregovih Ljubljanice med frančiškanskim in Zmajskim mostom zgraditi po enotnem načrtu lične prodajalne lope za vse vrste tržnega blaga.
u— Zdravstveno stanje v Ljub!] nI. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizika-ta se je v dobi od 8. do 14. februarja rodilo v Ljubljani 23 otrok (13 moškega, 15 ženskega spola), med temi 2 mrtvorojenč-ka, umrlo pa 14 moških in 8 žensk, skupaj torej 22 oseb in sicer: 5 oseb za jetiko, 4 za boleznijo na srcu, 4 za ostarelostjo, 3 pa za pljučnco, 3 za prirojeno slabostjo, 2 osebi vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov,
1	oseba pa Je Izvršila samrmor. Izmed umrlih sta 2 osebi dosegli starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih je obolelo 6 oseb:
2	na ošpicah, 2 na vnetju možganov, 1 na davki in 1 na šenu.
u— Umrli v Ljubljani. Zadnje štiri dni so bili prijavljeni slede-ii smrtni slučaji: Rud. Lapanja, desinfektor, 27 iet; Janko Pfeifer, akademik, 20 let; Franja Prek, žena mizar, porn., 29 let; Mihael Merzlikar, m. uboga., 78 let; Amalija Bajda, rudarjeva žena, 31 let; Franc Krejan, posestnik, ^0 let; Ivan Kavčič .hlapec, 26 let; Franja Kurent, žena hran. uslužbenca, 65 let; Josip Kregar, žel. nadsprevodnik, 54 let; Marjeta Zupa-nič, zasefcnica, 77 let
u— Pretepi na ulici. Predpustna kronika razburjenih duhov, prekomernega zauživa-nja alkoholnih pijač in ponočevanja beleži tudi prece! pretepov. V ponedeljek ponači sta se spoprijeli v Šiški pred Levičarjevo gostilno dve skupini veseličarjev, ki sta se prav pošteno obdelali s pestmi in raznimi drugimi pripomočki. V torek zjutraj pa je nastal pretep med množico moških, ki so se vračali z domače veselice pri Mikliču v Kolodvorski ulici. Poleg več manjših telesnih poškodb, ki so jih dobili najhujši petelini, so strgali trgovskemu potniku Alojziju B. tudi 1000 Din vreden dežni plašč in sicer na kose tako, da ga Je oškodovanec
ZažsSjcns in odbita . . ■ Iskane in zaničevane ... PoIfubSjene in zavržene ...
so
»Žene, ki ne smejo ljubiti"
ki pridejo v kino »Dvor",
pustil kar na mestu. Prepir se je izmtrfl
šele na stražnici, kamor to bSi privedeni vsi pretepači u— PoBdjske prijave. Od ponedeljka na
torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 2 pretepa, 3 prestopki nedostojnega vedenja, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 najdba vojaškega orožja, 1 ogenj v dimniku, 2 bega Iz bolnice, 1 nezgoda, 12 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 1 poškodba tuje lastnine. Aretiranih je bilo 6 oseb in sicer: 2 radi vlačugarstva, 1 radi javnega nasilstva, 1 radi beračenja, 1 radi tatvine in 1 radi kaljenja nočnega miru.
u— Ni ju vzdržalo v bolnici. Ob priliki racije v nočnih lokalih sta bili pred nekaj dnevi aretirani in po zdravniškem pregledu oddani kot spolno bolni v bolnico 21 -letna tajna prostitutka Geza MantcI in njena tovarišica Kristina Pečaver. Obe Imata za seboj že vrlo pisano zgodovino. Mant-lova je presedela na Dunaju, kjer Je živela popreje, že nad poldrugo leto ječe, ker ie tairtkal v družbi nekega apaša Izvršila rafinirano zamišljen vlom. Spustila se je po vrvi v stanovanje žrtve in ga popolnoma cpljačkala. Pečaverjeva pa ima poleg vlačugarstva na vesti tudi več tatvin. Slovi posebno kot prevejana žepna tatica. Obe prevejanki sta se v ponedeljek popoldne dogovorili, da iz bolnice pobegneta, kar sta v noči, ko ie vse spalo, tudi res storili. Skrivate se sedaj bržkone pri svojih prijateljicah v mestu.
u— Skrivnosten rb!sk v stanovanju. Ana Petkovlčeva, ki služi kot gospodinja pri svojem stricu Jakobu Malovrhu v Alešev-čevi ulici št 29., je pustila v noči na 13. t m. kuhinjsko okno samo priprto. Zjutraj ie našla na oknu prislonjeno veliko lestvo in hkrati opazila, da je zmanjkalo iz stanovanja več kosov raznega moškega In ženskega perila. Neznani tat je opazil, da je okno odprto, privlekel od nekod !est\ro in se splazil v kuhinjo, ne da bi ga kdo čul, u— Tradicijonaini mesarski pustni ples Je tudi letos privabil v dvorano Kazine polno čestilcev Terpsihoze. Prireditev Je počastil s svojim obiskom tudi veliki župan dr. Bal-tič, gerentskl trosvet pa Je zastopal g. Josip Turk. Zabava le bila lzredn0 animirana ta neprisiljena ter je prirediteljem na iz-bornem aranžmanu !e čestitati!
RESTAVRACIJA ZVEZDA
Danes slanikova pojedina!
u— Napredno gospodarsko izobraževalno društvo za dvorski okraj Prihodnje predavanje v četrtek 18. t. m. ob 8. zvečer v dru štveni knjižnici. Rimska cesta. Predaval bo prof. Rado Pavlič »o ljubezni In trpljenju najlepše žene starega sveta«. Člani in prijatelji društva vljudno vablieni.
u— Pevsko društvo »Ljubil. Zvon V sre do, 17. t. m. ob osmih moški zboT v društvu, nato v operi, v četrtek tudi moški zbor, v pondeljek mešani zbor. — Odbor
u— Prodaja čevljev tovarn Peter Kozina & Ko. po znižanih cenah v trgov. Aleksandrova cesta 1 in Breg 20 se izjemno podaljša do konca tega meseca ker se ni moglo vseh odjemalcev postreči, nakar se cenj. občinstvo opozarja.
u— »Bajtar, stavbena in kreditna zadruga uslužbencev drž. železnic, r. z. z o. z. va bi na drugi redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo dne 7. marca ob 8.30 dop. v stekle nem salonu kolodvorske restavracije v Ljub ljami glav. kol. Dnevni red: Poročilo na-čelstva in nadzorstva, odobritev letnega računa, volitev načelstva in nadzorstva sprememba pravil in slučajnosti. Zadružna knjižica služi za legitimacijo. — Načeistvo.
u— Društvo Treznost v Ljablianl ima red no sejo, dane, dne 17. t. m. ob 18. v brezalkoholni točilnici v Lattermannovem drevoredu.
Iz Maribora
a— Sokoiska maškerada. Princ Karneval ie pomežiknil z levim očesom ter ie prešerno zasmejal v vrvečo farandclo raznovrstnih, pestrobojnih mask, ki so šumele po svetli dvorani v razposajenem veselju. Za-bučala je godba v radostno vihravost, zavrteli so se plesalci po gladkem parketu. Maškerada sokolskega društva dne 13. februarja je uspela izvrstno. Veseličtiemu odseku (na čelu mu br. Volčič) vse priznanje. Dekoracija dvorane In paviljonov je bila okusna in diskretna. Prvenstvo pa zasluži originalno zamišljeni bar v gornji mali dvorani, ki je bil v dekoraciji in razsvetljavi velezanimiv in izvrstne pogojen. Požrtvovalno delo dekoraterjev, predvsem bratov Cotiča in Ježovnika je želo najlepše uspehe. Čast in hvala tudi blagajniku br. Hallerju, ki je opravljal svoio težko in naporno shrž-bo s pravim idealizmom. Udeležba s strani občinstva je bila sijajna, skoraj je zmanjkalo prostora, mladini za ples, starejšim pa za opazovanje. Prireditev so poselili vel kl župan dr. Pirkmajer, podžupan dr. Lipold, sreska poglavarja dr. Poljanec in dr. Ipa-vip, potpukovnik Fetkovlč ter mnogo od-ličnera občinstva. Razipck-ženje je bil0 vseskozi izvrstno, od vseh strani je zvenel smeh ter brezskrbno, so!nčnoJasno veselje je razprostHo svoja zlata krila nad množico. V veliki dvorani ie rajala mladež ob zvokih sokoiske godbe p-j-J požrtvovalnim vodstvom br. Šušteršiča, v skritih kotičkih na galeriji in v baru pa so zvenele čaše in pokali šampanjski zamaški. Za vsakovrstna okrr-pčila je bilo dobro preskrbljeno, v prešernem razmahu Je množica pričakala beli dan.
a— Brezobzirnost avt-mobliistov. V času, ko so zlasti predmestne ceste cede Mat« ne brozge, imajo nekateri avtomobilisti po« sebno vveseljc. ako lahko pešce prav pošte« ro oškropc. Vozijo se po takih ulicah z največjo brzino, da blato daleč naokrog oškropi pasante in hiše. Malo več obzirno« sti vsaj do pasantov bi že lahko imeli, ako se že res nočejo pokoravati ce«tno*policij« skim predpisom.
a _ VhskI duhovi p.-cdousta se širijo po Mariboru. Od sobote dalje ima policija vse polno posla z ljudmi, ki ▼ pijanosti ne
vodo, kaj počoajajo. Polici Jaki »t por i bo
polni pijanikov. Nekateri kar po tri dni za« poredoma prenočujejo pod nadzorstvom policije. Posebno se je izkazi neki Tone D., ki je bil v enem dnevu kar trikrat prijav« Ijen radi razgrajanja, pa še Di miroval, do« kler ga nI končno stražnik vtaknil v luknjo. Danes se ti pijančki seveda že vsi kesajo in poleg prazne mošnje občutijo še hud gla« vobol, ki ga povzročajo policijske globe ra» di pijanosti.
a— Skrb za deložlrance. V Maribor bo v bližnjih dneh deložiranih kakih deset strank. To so večinoma delavske družine, ki morajo izprazniti stanovanja, deloma, ker jih potrebujejo hišni gospodarji za sebe, deloma pa radi prezidave. Spričo velike sta« novanjske bede ne more stanovanjsko so« dišče nakazati tem revežem drugih stano« vanj, tako da bodo dobesedno na cesti. — Društvo stanovanjskih najemnikov je že svoječasno interveniralo pri mestni občini in prosilo, naj bi občina zgradila zasilne barake. Predlog pa ni našel odziva in danes nimajo deložiranci v Mariboru strehe. Ze« lo umestno bi bilo, ako bi se vsaj barake v Danjkovi ulici dale v ta namen na razpo« lago. V njih bivajo sedaj večinoma ljudje, ki v mestu nimajo nobenega posla.
a— Ljudska knjižnica v Narodnem domu izpesojuje kivige vsakomur proti zadostni legitimaciji. Ura.dr.e ure v četrtek In soboto zveOer ter v nedeljo dopoldne. Na razpolago okrog 10 tisoč knjig svetovne literature, zlasti najnovejših modernih romanov. Poseben rrlad!nski oddelek.
a— UiKijenska razstava v Mariboru. Hi-gijenski zavod v Ljubljani priredi v okvirju »Liudske univerze v Mariboru« od 21. do 28. t. m. higijensko razstavo, ki bo namešče na v veliki kazinski dvorani. Razstavo otvo ri v nede!;o, dne 21. t. m. ob 11. op. Inšpektor -ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani dr. Katičič.
a— Himen. V Mariboru se Je poročil v frančiškanski cerkvi gosp. Franc R e d n a k, lončarski mojster In posestnik v Velenju, z gospodično Štefko Schwartz fz Ve-lenj. Novopcsrcčencema želimo obilo sreče!
a— Delovni trs v Mariboru. Pri državni borzi dela je bilo v minulem tednu prijavljenih 164 prostih mest, 158 oseb Je iskalo službe in v 456 slučajih je borza posredovala z uspehom. Brezposelnost še vedno narašča. Veliko povpraševanje Je po hlapcih na deželo, toda malokdo sprejme to službo. Večina išče lažjega zaslužka po tovarnah kjer pa spričo splošne stagnacije itak primanjkuje dela.
a— Klub dobrovolicev v Mariboru poziva svoje člane, da se z znakom polnoštevllno udeleže odbodnice g. dr. Betreša, 20. februarja ob 20. uri v Narodnem domu. V pondeljek ob 20. le nadaljevanje občnega zboTa. — Odbor.
Iz Celja
e— ReJni sestanek članov krajevne °r-ganizaclje SDS za Celje mesto se vrši vsako sredo v khrbovi sebi Celjskega doma.
e— Sestanek članov krajevne organizacije SDS za Celje okolico se bo vršil v četrtek dne 13. t m. cb 8. zvečer v gostilni Ceček v Gaberju.
e— Iz stranke. V Celju se bo vršila 20, 21. in 22. februarja politična šola samostojne demokratske stranke. One krajevne organizacije celjskega okrožja, ki še niso priglasile gojencev, naj to nemudoma storijo. — Gojenci se morajo Javiti v soboto dne 20 .t. m. točno ob pol 8. zjutraj v klu-bovi sobi Celjskega doma. Okrcžn0 tajništvo.
e— Vlak Jo Je povozil. Frančiška Cflen-Jek, 80 let staTa ln na po! ghiha zasebnica, Je hotela prekoračiti progo na prelazu v Čretu pri Celju v trenotku, ko ]e prevozi! prelaz tovorni viak proti Mariboru. V istem trenotku pa je pridrvel v nasprotni smeri brzovlak Iz Maribora in povozil nesrečni-co do smrti. Ponovno je treba opozoriti občinstvo, da je skrajno nevarno prehajati tez progo, dokler so zatvornice zaprte, zlasti pa takoj ra zadnjim vozom vlaka. Previdnost je vedno na mestu!
e— Koncert društva »Drave« v C lju. Društvo «Dravr.» v Mariboru priredi sroj letni koncert dne 18. marca v Celju. Izva« jala se bo Sattnerjcva »Jeftejcva prisega® s soli in orkestrom. Pri koncertu bo sede« loval tudi operni basiat g. R impelj iz Ljub« Ijane. Razen tega sc bodo izvajale r.ajrr.o« derneiše skladbe za ženski, moški in me« šani zbor.
e— OdJaja zemljišča v zakup. Mestni magistrat celjski razglaša: Dne 18. februar« ja cb 9. dopoldne se bo cddalo nekoliko občinskega zemljišča (njiv) v zakup za te« koče leto na Sp. Lar.ovžu, dne 19. t. m. ob 9. dopoldne pa na tako imenovanem Žim« njakovem posestvu.
e— Otvor'tev nove knjigarne v Celja. S 15. t. m. je kupnim potom prevzela bivio Fric Raschcvo knjiga:ha. trgovino z ninanil, muzikalijami in papirjem v Prešer« rovi ulici ga. Ilora Lager«I\ekerman. Svojo dosedanjo trgovino na Kralja Petra certi pa bo vodila še nadalje kot filijalko. Podjetni« ca je profila t.:di za ioneesijo za prodajo knj g. Nova trgovina js v domačih rokah.
e— Pustna ned:lia v Celju ni bila s:e«* solnčna, vendar je lahko našel vsakdo 'svoje veseije. Jupiter P.uvius je po obilnem blagoslovu pretečenega tedna vsaj za kratek čas odtegnil tudi Celju svojo predarež-Ijiv.) roko. In kdo tega ni bil vesel! Ljubite ji narave so pohiteli na bližnje hribe in griče, da prežive daleč vstran cd pustnega veseljačenja v sanio-j par prijetnih uric ter se rad-:ieJo nad prvimi cvetlicami, oznanjc-valkami bližnje pomladi. Mnogo jih je privabi! praznični popoldan v bližnjo okolico. Kdcr pa je imel pretežko sapo in pretrud-no glavo se Je podal po kratkem popoldanskem počitku v kavarno. Dame so bile to pet čudovito molčeče. Važne tajnosti bližajočega večera so težile njih srca, najmanjša indiskreciia bi aa lahko privedla do mednarodnega konflikta. Komaj pa so zažare'e
Sans Gane"
Mai«
'JSfŠI <1
Zn ni Sardonov komad je filmiran na licu mesta. Ogromni stroški!
Frifie ▼ kino »DVOR".
•JUTRO, it *
5
Sred« fh n. rr»» «
Maši onstran grame
Poroke. Na pustno nedeljo je bilo v Trstu 42 porok. Poročenci so sami mladi ljudje. Na municipiju je bilo celo dopol« dne živahno. Vseh 42 parov je zvezal za življenje poročni funkcijonar IC Arch. Lan« ako leto je bik) največ porok na en dan 29.
p— Celo zbirko italijanskih imen ponu« j« tržaški «Piccolo» slovenskim staršem za njihove otroke. Opustiti se morajo imena, ki so jih po «Piccolovem» modrovanju pred par leti uvedli panslavistični duhovniki in advokatje in ki so neznana in tuja rimski cerkvi. Imena dajejo znak deželi. Zato mo« rajo dobiti slovenski otroci samo italijan« ska imena, kajti Julijska Krajina je italijan »ka. «Piccolo» se naslanja na rimsko cer« kev, kakor da ona povsem soglaša z njego« vimi izvajanji. Mirko, Dušan, Milan, Ljud« mila. Zora ali Zorka, takih imen ne bo več med Slovenci, ker se bodo delila po občin« skih uradih le italijanska imena. Pa naj se vpisujejo kakršnakoli imena, slovenski star« š: bodo klicali svoje otroke, kakor bodo sami hoteli. In tako ostanejo tudi v bodoče v slovenskih hišah priljubljena domača ime na, pa če se zdijo «Piccolu» še tako ekso« tična.
p— Predavanje. V četrtek bo predaval pri Sv. Jakobu v Trstu g. dr. D. Sardoč o spolnih boleznih.
p— Pred poroto v Gorici se je vršila raz« prava proti 31 letnemu trgovcu A. Lusicke« mu, rojenemu v Borovnici, ki je bil obtožen da ja dne 30. avgusta 1924. v Avčah umoril Gabrijelo Gorjup in ranil mater Avgusto, riicno sestro in svojo ženo. Razprava je pre ložena na prihodnje zasedanje zlasti radi tega, ker treba zaslišati še mnogo prič, ki niso mogle k razpravi radi bolezni.
p— Iz Istre. Na meji med Roverijo, Sv. Vičentom in Barbanom stoji cerkvica, ki služi okoliškemu ljudstvu. Hodil je tja brat mašo pop Zustovich iz Sv. Vičenta aii ma« ša je bila draga, stala je 30 lir. Verniki so našli drugega duhovnika, ki je bral mašo za 15 lir. Fasistovski pop Zustovich je vzro jil in mu prepovedal mašo po 15 lir. Po nje« govi odredbi stane maša 30 lir in pokopati
p—• TržaSki tipografi v faštstovskem tiru dikatu. V nedeljo se je vršilo zborovanje tipografov v Trstu za vstop v fasistovski sindikat. Poročilo naglaša, da je to prvi slu čaj v Italiji, da se organizirajo tipografi v fašistovskem sindikatu. Vsi pa še niso pri« stopili
se ne sme mrliča izpod 120 lir. Revščina je vedno večja, brezsrčnost popa Zustovicha je pa tudi vedno večja. — Na Cresu so ple« sali fašisti v Narodnem domu potem, ko so prireditelji izpolnili vse pogoje župan« stva. Fašistovsko glasilo v Trstu pa trdi da so fašisti okupirali Narodni dom, kar pa ni res. Marko Bunifiič na Cresu je bil izvoljen za predsednika pomorskega dobro delnega društva. Na fasistovski pritisk je moral odstopiti in na njegovo mesto pride Italijan. Potem pa še govore o potrebi mir« nega sožitja z drugorodci.
p— »Frontna in Jurina* v Ameriki. V Hobokenu v Ameriki si je osnovala istrska kolonija društvo «Franina in Jurina* (tipič« na Istrana, ki sta prerešetavala domače in druge zadeve pred vojno v »Naši Slogi«, sedaj pa delata to v »Istarski Riječi«). Vpi« sanih je že 50 članov, pristopa Jih še rano« go. Društvo bo prirejalo zabave, predava« nja, izlete, društvo hoče biti bratsko in kul« turno shajališče izseljenih Istranov. Dru« štvu želimo popolnega uspevanja.
k— Pomanjkanje izobraževalnih društev se živo občuti po mnogih krajih med koro» škimi Slovenci. V minulem predpustnem času se je videlo, kako mladina rada pleše ali raja. Posebno je znano nagnjenje Zilja« nov k plesu. Po Žili ni izobraževanja, med ljudstvom ni knjig in ni prijetnega družab« nega razveseljevanja, kakor ga nudijo dru« štva. Pa tudi še drugod je enako. Seveda ako bi šola dala pobudo k prosveti, bi bilo že drugače, tako pa nemška šola le ubija ctroka, mladeniča in mladenke nemška knji ga ne zanima, slovensko pa citati ne zna. To vede v pogubo našega življa. Slovencem slovenskih šol! Slovenska mladina v izobra« ževalna društva!
poulične obločnlce falske nagajivke, to pot ce!o presvetle, so se že plazile prve sence cb starodavnem celjskem zidovju. Med rbrnnimi akordi iz razsvetljenih dvoran so te kmalu pomešali škripajoči glasovi harmonike ln zarajalo je vse, bodisi r.a polz-kem parketu, bedis! v nizkih in zaduhlih gostilniških sobah. Za trenutek so bile pozabljene vsakdanje skrbi, da tam hujše izbruhnejo na "dan. Kdor pa ie na pustno nedeljo štel svoje zadnje pare in se z mrkim obrazom pedal k vsakdanjemu počitku tega vsaj prihodnjega dne ni bolela glava.
e— Soktolska maškerada v Celju. Celjski Sokol priredi vsako leto na pustno nedeljo svojo maškerado. V nedeljo dne 14. lebru-aarja se je vršila v Celjskem domu tfir je privabila tudi mnogo občinstva cd zunaj. Kmalu po 21. uri je nudila napolnjena velika dvorana pestro sliko, v stranskih prostorih in na galeriji pa se je razvilo ob neumornih zvokih godbe prav kmalu naj-živahnejše pustno razpoloženje. Gb po-gledu na raznovrstne maske si lahko obču-djval žensko iznajdljivost in bujno fantazijo. Orij en talke, Turkinje, Kitajci, Rusinje, Kozaki, Pijerotke in klovni hudički s samim Mefistom, vitezi in sobarice, žokeji, pahljače, stare ženske, šahovska deska, noč, deteljica in še cela vrsta fantastičnih kostumov je bilo pomešanih. Po polnoči je sicer doživel marsikateri kavalir bridko razočaranje, a nič ne de; zato-pil se je v kupico rujnega ter razmišljal o varljivosti tega sveta. Cela prireditev pa in veselo razpoloženje je zopet pokazalo, kako priljubljen le celjski Sokol med vsemi sloji celjskega in zunanjega občinstva.
e— Prijava psov ln nabava pasjih znamk. Mestni magistrat celjski razglaša: Posest« r;ki psov se opozarjajo na razglas z dne 24. oktobra 1924. št 2774/24 po katerem se :;,ora vsaka izprememba v stalnem pasjem katastru najkasneje v treh dneh prijaviti mestnemu magistratu. K citiranemu razgla« su se dodano odreja, da se mora ravno ta« ':o naznaniti mestnemu magistratu in sicer najkasneje tekom treh dni tudi vsako sum« lj;vo obolenje psov, pobeg in zopetna po« vrnitev. Za vsakega psa se mora takoj po izvršeni prijavi nabaviti pri mestnem knji« govodstvu pasja znamka, ki stane 4 Din in plačati pasjo takso 100 Din. Mladiči mora« jo dobiti pasje znamke takoj, kakor hitro so sposobni za življenje, ne glede na to, iko dolgo so pri psici. Takse so oprošče« ci le psi varuhi, ki so na verigi. Katerega P3a je smatrati za varuha, o tem odloča mestni magistrat na strankino prošnjo. Psi varuhi dobijo posebno znamko. Stranke, ki privedejo svoje pse v Celje in so z njimi fastanjenene tukaj več kot 14 dni, morajo iste prijaviti pri mestnem magistratu in na« bavi ti za nje predpisane pasje znamke. Ko« njač ima glede psov brez znamk najstrožji nalog, vrhutega se bo proti strankam, ki ne hodo upoštevale gornjih odredb, kazensko postopalo.
Iz Trbovelj
t— Delavski zaupniki so pred kratkim in« terveniraii pri centrali TPD, da bi prejema« ii r.:darji ob plačilnih dneh vso mezdo do zadnje pare. Dosedaj se je namreč prakti« ciralo tako, da so prejemali le okrogle vso« te. Kar je ostalo preko te, se jim je izplača« lo za približno toliko več prihodnjič. Naj« več jim je cetalo v blagajni na ta način >■75 Din. Opravili niso nič pozitivnega, ker j- ta stvar združena z velikimi tehničnimi težkočaml Tako se je zgodilo, da so 15. t m. prejeli denar zopet po starem.
t— Vsa nova stavbna dela v Hrastniku m letos so postala brezpredmetna, ker hoče i P D štediti v najširšem obsegu. Med temi ja zgradba nove sepaTacije, katere na« črti so že iz predvojnega časa, osrednje de« •avnica in razne druge obratne stavbe. Sta« rovanjske hiše se bodo najbrže še zidale.
t— V naše državljanstvo je sprejet zdrav »k dr. Avgust Kumar iz Hrastnika, rodom Siovenec, ki se je kot otrok brez starišev vzjajal v sedanji Avstriji pri svojih so« rednikih. Po prevratu je služboval v Ljub« jjani in v Zagrebu. V Hrastnik je prišel na jmcijativo višje zdravniške inštance ter se irnaino Krastničani prav njemu zahvaliti, nismo ostali brez zdravnika. Dr. Ku«
mar je član napredne politične in kulturne organizacije ter konzorcija Narodnega do« ma, njegova žena pa je stara Sokolica, zna« r,a iz afere srbskega Sokola pred vojno v Zagrebu, ko je sodelovala pri skrivanju so« kolske zastave in arhiva tega društva pred avstrijskimi oblastmi. K sprejemu v naše državljanstvo mu iskreno čestitamo.
t— Občni zbor nanredne posojilnice v Trbovljah se bo vršil jutri 18. t. m. ob 18. zvečer v posojilniških prostorih z običaj« nim dnevnim redom.
t— Nemško korespondenco uvajajo v zadnjem času razni dobavitelji naših trgov« cev v trboveljski občini. Ti dobavitelji so csši državljani, bivajoči izven Trbovelj. Če ne bodo prenehali s svojo nemščino, se jih bomo v kratkem spomnil tako, kakor jim re bo ljubo.
Iz Preknmrja
Popravki volilnih imenikov. Po uradno izvršenih popravkih volilnih imenikov zna« ša število volilcev v vseh občinah sodnega okraja Murska Sobota 14.801.
Dijaško podporno društvo v M. Soboti. Redni letni občni zbor Dijaškega podpor« pega društva v Murski Soboti se bo vršil v soboto, 20. t m. pri Dobraju. Začetek ob 8. zvečer.
Gradbeno gjbanje v M. Soboti. Za leto« šnjo pomlad se pripravlja v M. Soboti ži« vfhno gradbeno gibanje. Pripravlja se gra« ditev desetih hiš, med temi nekaj enonad« stropnih. Samo država noče zidati nujno potrebnega poslopja za številne urade, am» pak raje plačuje visoke najemnine po za« sebnih poslopjih ter s tem zapravlja de« r.ar in poostruje stanovanjsko krizo.
Licenciranje bikov v Prekmurju se je vr» šilo od 10. do 15. t. m. Premiranih je bili? razmeroma malo bikov, ker večina bikov ni najboljše kakovosti.
Pred izredno glavno skupščino LNP.
K naši včerajšnji notici o izredni glavni skupščini LNP nam tajništvo LNP poroča, da je danes dobilo spomenico podpisano od devetih v LNP včlanjenih klubov, v ka« teri se v zmislu pravil zahteva, naj se te« tem 14 dni skliče izredna glavna skupščina. Podpisani klubi svoje zahteve niso uteme« ljili in le predlagali dnevni red, ki se glasi: Volitev novega upravnega in revizionalne« ga odbora. Spomenico so podpisali nastop« ni klubi: Hermes, Ilirija, Jadran, Slavija Svoboda (vsi v Ljubljani), Rapid Svoboda (cba Maribor), SK. Šoštanj in celjski Atle« tik.
K temu pripominjamo od svoje strani: To bi bila po redni glavni skupščini že dru« ga izredna glavna skupščina, ki bi se mora« la sldicati na zahtevo nekaterih klubov. Ta« ka zahteva je sicer v pravilih formalno upravičena, vendar pa menimo, da tako po« stopanje nikakor ni v interesu razvoja na« šega športa, zlasti ker se dosedaj ni slišalo v javnosti nikakih pritožb proti delovanju sedanjega odbora in jih tudi omenjeni klu« bi ne navajajo, očividno, ker jih navesti ne morejo! Povdarjati moramo še to, da uživa sedanji odbor LNP zaupanje JNS. ki je ka« kor je n. pr. razvidno iz danes objavljenih službenih objav LNP potrdil že marsikate« Ti važen sklep sedanjega odbora ljubljan« skega podsaveza. Šport ae nikakor ne sme smatrati za boj za oblast v športnih orga« nizacijah. Nikakor nočemo braniti sedanje« ga odbora, ker to bo že sam storil. Vendar pa smatramo, da na noben način ni bila potrebna zahteva po sklicanju izrednega občnega zbora, ker morajo biti za tako za« htevo vzroki pač zelo tehtni in bi bila r mestna le tedaj, ako bi se bilo dosedanje delovanje odbora LNP izkazalo naravnost t a škodljivo našemu športu. Tega si pač ne bo upal nihče trditi Že pri zadnjem izred« nem občnem zboru vzroki niso bili baš taki da bi bili dokazali nujnost za sklicanje obč« nega zbora. Pri vseh društvih Je običaj, da se obračuna s slabim odborom na redni glavni skupščini. Treba je vsakemu odboru dati priliko, da pokaže svojo zmožnost. Kri« tika delovanja odbora pa mora potem tudi biti objektivna in ne sme kazati, da je dik« tirana od žalibog dosedaj še ne poravna« nega nasprotstva med dvema kluboma. Z metodami, kakršne prakticirajo sedaj ne« kateri klubi, ki očividno ne morejo prenesti, da so pri volitvah v LNP. ostali v manjši«
nI n razvoj športa n« podpira, temveč io Šport spravlja v javnosti ob ugled fn ve« ljavo. To pa je ravno nasprotje tega, kar mu vsi pravi prijatelji želijo.
Službene objave LNP.
Na seji dne 15. IL t L je u. o. JNS«a odobril svoječasne kazni LNP.a proti gg. Betettu, Lukežiču, Barlu in Kepecu ter za. vrnil njihove prizive. Imenovani so bili ka« znovani po čl. 33. kaz. p. JNS«a, ki govori o «nedoličnem ponašanju prema savezu (potsavezu)* in ki slove v zadnjem, v po« štev prihajajočem odstavku: «Ako počini« telj nije igrač nego funkcijonar iii član sa« veza iU kluba, kažnjava se izključenjem iz saveza, odnosno kluba za vrijeme od 2 do 12 mjeseca.® Imenovani so zagrešili kaznji« vo dejanje z demisijskim pismom z dne 28. IX. 1925., v katerem so opustili navesti stvarne demisijske argumente ter očitali LNP«u, da «®i mogoče računati na stvarno, pošteno in nalogam doraslo delovanje se« danjega vodstva LNP.» Pozivata se SK. Ilirija in ŽSK. Hermes, da izvedeta izklju« čitev gori imenovanih članov tekom 8 dni, počenši z dnevom objave v «Jutru». G. Be« tetto je kaznovan radi predkazni od šport, foruma z 8 meseci, a gg. Lukežič, Kepec in Bari, ki niso še bili kaznovani s 4 meseci izključenja iz kluba.	Tajnik L
Seja p. o. z dne 10. II. 1926.
Verificirajo se za S. K. Slavijo igralci Ahčan Stane, Frece Ivan, Povše Ivan, Čer« ne Ivan in Svetek Stanko s pravom nasto« p? dne 18. II. 1926., nadalje igralec Smoljan Anton s pravom nastopa dne 10. VIII. 1926. Verificira se za SD. Rapid igralec Tscher« tsehe Ivan s pravom nastopa dne 14. VII. 1026. — Popravlja se objava seje k. o. z dne J4. II. 1926. v toliko, da se v objavi imenovani igralec imenuje Urbančič Z. in ne Zupančič Z.	Tajnik IL
Iz LHP. (Službeno). Za dne 18. t. m. določena seja upr. odbora se vrši dne 19. t. m. ob 20. uri v Emoni Prosim točne ude« ležbe. — Predsednik.
Službeno iz LNP. Danes, v sredo, qb 19.30, seja k. o., ob 20. p. o. in ob 20.30 u. o. v kavarni Evropa. Na sejo k. o. sc poziva igr. Zalokar. A.
Še nekaj nedeljskih tekem. Praga: Sparta : Viktorija Žižkov 3 : 3, Slavija : Slavoj Žižkov 6 : 1, Nuselsky : Čechie Kar« lin 4:2, Vršovice : Liben 6 : 1, DFC. ama« terji: Malostransky 10 : 1, Union Žižkov : Meteor VIII. 5 : 4. Budimpešta: Komb. bu« dimpeštansko moštvo : DFC (Praga) 2 : 0.
Svetovna prvenstva v umetnem drsat nju so se vršila v nedeljo v Berlinu. Prijav ljenih je bilo toliko tekmovalcev kakoT še nikoli pri tej konkurenci. V moškem tekmo vanju je zopet dunajska šola triumfirala. Prvo in drugo mesto sta zasedla Dunajča« ra, in sicer lanski prvak inž. Bockl in dr. Freisegger. Pač pa je moral dunajski par j8rosz«SzaboAVrede prepustiti prvenstvo francoskemu paru Joly»Brunet, ki jc že lani bil oster konkurent. Izidi so bili: Gospodje
1.	inž. \V. Bockl (Dunaj), 2. dr. Preisegger (Dunaj), 3. Page (Anglija), 4. Rittberger (Berlin)* 5. Si iva (Češkoslovaška). Prvcnt stva parov: 1. Joly«Brunet (Francija), 2.
2.	Scholz«Kaiser (Dunaj), 3. Jarosz*Szabo» \Vrede (Dunaj).
Naknadno k smuškim prireditvam v Kranjski gori. Predsednik JZSS. dr. Souvan je prejel na eavezno pozdravno brzojavko Nj. VcL kraJju sledečo zahvalo: VzTado« ščen izjavom udanasti, poelanom prilikom smuških tekem za državno prvenstvo v Kranjski gori, Njegovo Veličanstvo Kralj blagovolil je odrediti, da se sporoči njego« va srčna zahvala. Sef kabineta.
Končna klasifikacija pri mednarodnih vojaških smuških tekmah v Tatri je nastop na: 1. Češkoslovaška (223.9 točk), 2. Poljska (166.70), 3. Francija (138.21), 4. Rumunija (104.82), 5. Jugoslavija (90.91). Naši tekmo valci, se niso udeležili tekmovanja na 7 km z zaprekami, vsled tesar so padli na zadnje mesto. Tudi pri teh tekmah je zmagal Če« hoslovak Nemeckv. Tekme v skokih, ki so se vršile v nedeljo, sa niso računale za kla« sifikaoijo.
Floridsdorfer A. C. na Malti. Na svoji turneji na Malti je dunajski Floridsdorfer A. C. doživel le en poraz z 0 :1, in sicer proti nogomet, moštvu vojne ladje «Ma« laga».
Smuške tekme na Poljskem v Zakopat nech, ki bi se imela vršiti v dneh 19. do 21. februarja, in na katere so odpotovali v
fiondeljek ponoči tudi tekmovalci iz Ljub« jane, so po brzojavki, ki jo je prejel danes savez, odpovedane, ker je vreme nepovolj« no. Isto se je pripetilo prošlo leto.
Vremenska napoved od 16« t, m.
Bohinjska Bistrica ob 7. zjutraj: Tempe« ratura + 4 stp. C, za zimski šport ne« ugodno.
Kranjska gora ob 7. zjutraj: Temperatu« ra — 1 stp. C. Barometer stoji mirno, brez oblakov, toda še megleno, snega 10 cm, sren, saninec ugoden.
Velika planina ob 7. zjutraj: — 6 stp. C, brez oblakov. Snega 10 cm pršiča na stari podlagi. Smuka idealna.
listnica uredništva
«Premišljavanje». Nerabno. Šlo je v koš!

g
SKI
je 2e na vožnji.
Kino Ideal |
Ja* |
i i
so najboljše ln najcenejša kajti trpežnost enega para nogavic z llgom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
IS
Je Ista kot trpežnost štirih drugih parov. S3-a i
Ms ia prsprfčajie sel
Licenciranje bikov
V čaisu od 10. februarja 1926. do 1. aprila se vrši tolentno licencovanje bikov po vseh okrajih mariborske ob!£ sti. Ker je licenciranje bikov najvažnejši oblastveni posel na polni povzdige živinoreje, je treba zanjo zainteresirati tudi širšo javnost. Namen Iicenciranja ie naslednji-Iz celotnega števila bikov st odberejo oni. ki no zunanjo sti in po izvoru povsem odgovarjajo namenom zboljšanja govedoreje. Samo lastniki teh bikov dobijo dopustnico ln s tem dovoljenje da Jih smejo vporabljatl za plemenske svrhe proti primerni odškodnini. Pri puščanje nelicenciranih bikov ie zabranieno in se kaznuje z denarno globo 10—250 Din. Zato je potrebno, da prižene vsakdo svojega nad 1 leto starega bika v pregled in morebitno licenciranje.
Da se olajša onim požrtvovalnim kmetovalcem, ki drže dobre plemenske bike, za občo blagostanje prevzeto breme se določene denarne nagn.de iz državnih sredstev po 500 in 400 Dtn ter številne manjše nagra de Iz okrajnih blagajn. Za nagrajene bike dobijo posestniki potnico iz okrainih sredstev.
Kot častno priznanje za vzgoievalce najlepših bikov so določene diplome mojstrstva za kmetijstvo in vode in pohvalnice ve likega župana. Ob priliki Iicenciranja se vrši povsod tudi kratko strokovno predavanje o smernicah za povzdigo živinorele. Naj se zanimajo za to prireditev tudi oni gospodar ii, k! sami nknaio bika. Največje važnosti je licencrranja bikov tudi za vsa občinska pred stojništva Med glavne naloge občin spada tudi skrb za zaJistno štrvilo Fcencnanih bikov. Štaierski govedore'ski zakon z dne 17. aprila 1896. določa v tem oziru naslednje: %Ako ne zadostuje v občini brol spu-ščalnrh bikov, katere imajo zasebniki v splo šno vporabo te Ista dolžna, da skrbi za na. bavo ln vzdrževanje še potrebnih bikov. S tem imajo občine velike izdatke, h katerim še pridejo stroški za nskladno licenciranje takih obfčnskih bikov. Zato nai pridobi vsaka občina čimveč zas-bnikev za držan:e bikov, katerih ie treba na vsakih 80—100 krav naj mani po enega. Llcenclranja se vrše po pori' bnem spored j k<.tr-«ga sestavi lkrajn! odbor, odnosno srezki poglavar. Ta soored se objavi po vseh občinah. Ing. D. W.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza. (16. t. m.1 Pšenica: baška. 1 vagon 295: baška 77 kg, 2% 5 vagonov 292.5—297.5. Turščica: baška, stara, 1.5 vagona 148; baška, nova, 1.5 vagon 109; baška za februar 1 vagon 115; baška za marc, 3 vagoni 117; baška za marc - april 3 vagoni, 135; sremska, nova, 5 vagonov 112.5—115; sremska, za marc, 5 vagonov 135: sremska bela, 2% žolte, 1 vagon 125; sremska za maj, 5 vagonov 136. Moka: baška, »0s<, 1.3 vagona 472.5. Otrobi: baški. debeli, v ju tastih vrečah, 5 vagonov 135. Tendenca mirna.
Dunajska borza za kmetijske produkte
(14 t. m.) Ameriški tečaji so bili koncem minulega tedna zopet slabši. Mlačna tendenca ameriških tržišč na dunajskem tržišču ne pride v polni meri do odraza, ker primanjkuje ponudb. Uradne notice so ostale nespremenjene. Notirajo vključno blagovio-promietni daivek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 39.50—40, madžarska potiska 44—46.50; rž: marchfeldska 26.75—37.25; turščica: 20.2&—21.25; oves: domači 28—29. •
Dunajski goveji seiem (15. t. m.) Dogon 2134 komadov; od tega iz Jugoslavije 152. RazpoložeMe mlačno. Cene so se komai ob držale. Biki in slaba živina oa so se celo pocenili za 10 grošev pri kg. Za kg žive te-e notirajo: vo!i I. 1.55—1.80, (izlemno 1.85— 2.15), II. 1.30—1.50. III. 1.05—1.20. biki 1.05 —1.45 krave 1-4.40 (1.55). slaba živina 0.50 —0.90 šilinga. _
= Vprašanje trgovinske pogodbe s Španijo. Iz Beograda poročajo, da pripravlja ministrstvo za trgovino ln industrijo gradivo za trgovinsko pogodbo s Španijo. Kakor je znano, je Španija velik odjemalec obdelanega tugoslovenskega lesa Ker trgovinski odnošaji med Jugoslavijo In Španijo niso urejeni, se morajo naši lesni izvozniki posluževati Italijanskega posredništva in Italijani izvažajo potem naš les pod svojim ime nom. Z uvelavljeno trgovinsko pogodbo bo to posredovanje odpadlo.
= Konferenca zastopnikov mlinske industrije se je vršila v nedeljo v Beogradu. Predsedoval je predsednik Centrale Ignat Bajloni. Prometno ministrstvo ie zastopal šef tarifnega oddelka Cugmus. Konferenca ie razpravljala o efektu nove železniške tarife. Predlog, nai bi se sedanji tarifni režim zamenjal s principom reekspediciie, je samo slovenski zastopnik odklonil Čim je ta svo je stališče pojasni! so ostali zastopniki pristali na to, da se eventualna škoda, ki bi jo Imeli slovenski mlini ublaži z izrednimi ukrepi. Dokler načelo reekspediciie ne stopi v veljavo ostane v veljavi sedanja tarifa na moko in žito.
= Mlinski koncern »Viktoria« ln nlesovl Jugoslovenskl mlini Po časopisnih vesteh bo sanacijska komisija madžarskega mlinskega koncema »Viktoria«, ki se nahaja v težkočah. prisiljena prodati svoie mline, ki se nahajajo v nasledstvenih državah, češ, da sanacija drugače ni možna. K »Viktoriji« spadajo v Jugoslaviji Prvi novosadski valč ni mlin In tvornica testenin »Dambius«, dalje Go nvčba&ki rr.ilin v Subotici in Bajfno-ku.
—	Polom delniške družbe v Beograda. Beograjska »Politika« poroča, da ie razglašen konkurz nad d. d. »Jugoslov. Lloyd«, kateri je biia dovoljena likvidacija. Prijavni rok da 24. mnrca narok 26. marca t. I.
= Lombardiranje Vojie škode pri Poštni hranilnici. V 1. 1925. ie izdala Poštna hranil r.ica okrog 15 milijonov dinarjev za lombar de obveznic Vojne škode. Ta posojila je da ja!a samo državnim uradnikom, vpokojenirn duhovnikom In invalidom. Šlo je večinoma le za manjše svote. Posojila ie dajala Poštna hranflnica po 8% za tri mesece s pravico do podaljšanja tega roka. Iz statističnih podatkov je razvidno, da so jemali ta posojila pretežno siromašni sloji. Od več strani je posojilnica dobila prošnje, r.ai razširi !om-bardiranje obveznic Voine škode tudi na druge sloje. Temu se doslej še ni ugodilo.
—	Za enotno vojvodinsko trgovinsko In obrtniško zbornico. Med vojvodinskimi gospodarskimi krogi se je sprožila misel, da bi se v svrho koncentracije gospodarskega življenja Volvodine združili novosadska ki velikobečkereška zbornica v Vojvodinsko
trgovsko in obrtniško zbornico v Novem Sa du. Področje te zbornice bi se raztezalo tudi na Srem do Osijeka, dočim bi spadala Baranja pod osiješko zbornico.
= Prodaja. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani se bo vršila 15. marca ofer-talna licitacija glede prodaje raznih vrst starega železa. Pogoji na vpogled pri ekonom skem odeleirjn te direkcije.
= Položaj na hmeliskem tržišču v Zatcu. (Poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu) Žatec, 12. februarja. Živahnejše pevpraševa n:e je trajalo tudi v minulem tednu. Prodanih je bilo 400—450 stotov. v začetku po 3750—3900, pozneje po 39f«—4050. danes pa po 4150—4400 Kč za 50 kg. Končno razpoloženje zelo čvrsto, živahno povpraševanje dvigajoče se cene.
= Lrpskl veieseiem Iz statističnih pregledov o prireditvah Lipskega velesejma je razvidno, da ie število poslovnih posetnikov ob priliki lanske pomladanske iPriredrtve znašalo 180.000, a število razstavljalcev 13.996. Razstavni prostor ie narasel od 100 tisoč kvadratnih metrov v 1. 1920. na 335.COO kvadratnih metrov v 1 1925. Končno še omenjamo, da je bilo med 1S9.000 posetniki lanskega pomladnega se'ma 17.162 inozem-cev, a med 13.995 razstavljale! 692 inozemskih tvrdk. Zanimanje inozemstva za ta ve-lesejem zadostno izpričuje njegovo mednarodnost. Kakor je po letošnjih pripravah so diti bodo številke posetnikov pomladnega velesejma, ki se bo vršil od 28. t. m. do 6. marca (tehnični ve!ese'em do 10. marca), znatno nadkriiile število posetnikov lanske pomladne prireditve.
= L'kvidn:i'a mlinskega koncema »Vik. toria« v Budimpešti. Ustanovila se ie družba »Molinum«, ki nai izvede likvidacijo kon cerna Viktoria, ki je prišel v težkoče zaradi ponesrečenih špekulacij.
—	Likvidacija dunajske banke. Z Dunaja poročajo, da ie Oesterreichische Centralbo-den kreditbank na izredni skupščini sklenila likvidacijo zavoda. Likvidacija bo trajala, kakor se ceni. 1 do 2 leti.
—	Oijratne omejitve v avstrijski premogovni industriji. Z Dunaja poročajo, da je premogovnik v VVoKseggu odpustal večje število delavstva. Enako pripravljajo gornje štajerski premogovniki omejitev obratovanja. Vzrok je slabo razpečavanje premoga
16. februaria.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe in v oklepajih kupčijskl zaključki.) — Vrednote: investicijsko 76—78, Vojna škoda 276—280, zastavni Kranjske 20—22. komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 230—204, Ljubljanska kreditna 20-0—0, Merkantilna 100—102, (102) Praštediona 956—972, Slavenska 49—0, Kre ditni zavod 175—1S5. Strone 0—425, Vevče 110—0, Stavbna 90—100, Sešir 115—120 115). — Blago, les: bukovi pragovi 260. 16X26X16, fco Jesenice 38—0; sniekovi hlodi od 20 cm naprej, od 4 m doli., in 1.20 m dolž., fco nakl. post 190—0; premog: kosavec (ca 35C0 kalorij) 0—170, v kockah 100 mm, 0—150, orehovec 50 mm 0—140. zdrob 0—130, rovni 0—120 fco vagon Novo mesto kosovec 7000 k. 0-500. kockovec 0— 45C<orehovec 0—400. zdrob 0-350. fco vag., kal. 3655—5136, fco vag. Ormož: kosovec nad 60 mm 0—260, kockovec, 35—60 mm 0—240, orehovec, 20—35 mm, 0—210, zdrob 10—2J črna O—190 za tono; p o 1 j s k i pridelki: pšenica: baška, fco nakl. post. O— 295, sremska, foo vag. nakl post. 0—290, turščica: času primerno suha, fco vag. Postojna tranz. 5 vagonov 155—155. (155), času primerno suha, fco slav. post. 0—123, umetna sušena, fco Postojna tranz. 0—182, ječmen: 62 kg. fco vag. baška postaja 0— 155, pomlad, pivovarn., 66/67 kg par. Ljub liana 0—260; oves rešetani, foo slav. post. 0—193; ajda domača, fco vag. prekm. post. 0—250; r ž: domača, fco vag. prekm. post. 0 —210 71-72 kg, par. Ljubljana 0—220; proso- rumeno, fco vag. prekm. post. 0—210, rumeno medjiiir.fur., foo Ljubljana 0—220; otrobi drobni pšeničnl: fco vag. naklad, post. Vin ko v ci 0—115, par. LJubljana 0—140 ježice, zlatorumene. fco vag. dol. post. 250 —0; konoplja v steblih, fco vag. slav. rost. 0—90. cemont nespremenjen.
ZAGREB. V bančnih in industrijskih vred notah ni bilo nikakih sprememb. Vojna ško da je slabša. Promptna se je trgovala po 2/5. — Dinar je nesprememen. Na zagreb škem deviznem tržišču ie bila tendenca slabša in so zaključni tečaji vseh deviz zabeležili padec, zlasti Pariz, ki je oslabel v Curihu. Intervencije ni bilo. Skupni promet v devizah 10 milijonov Din. Notirale so devize Amsterdam 22S0—2293. Dunaj 79S.2— 802.2. Berlin 1351.5—1355.5. Budimpešta 0.0793—0.0892. Italiia izplačilo 22S.83—233.03 London izplr.čilo 276.34—277.54, Newyork ček 56.657—56.975. Pariz 205.44—207.44. Pra ga 168.1—169.1. Švica 1094.0«—1098.08; valute: dolarji 55.95—56.25; efekti- bančni • Litorale zaključek 43.5, Eskomptna 121 —122. fiipo 66.5—67.5, Jugo 105—106, Ljubljanska kreditna 200—0. Praštediona 965— 970, Slavenska 49.5—50.5; industrijski: Eks-ploatacija 31—33. Gutmann 300—310, Sla-veks 150—160, Slavonija <2.5—44. Trbovlje 380—0. Vevče 110—120, državni: investicijsko 77—78, agrarne 44.5—45, Vojna škoda promptna 275—276, za februar 276—277, za marc 278—280.5.
BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2280 —2284, Dunaj 799—S00, Berlin 1353—1354, Budimpešta 79S—799. Bukarešta 24.25—24.4 Italija 229.35—229.5. Londcn 276.75-276.85, Ne\vyork 56.8—55.81 in pol, Pariz 207—237.5 Praša 168.4—16S.5. Švica 1C96—1C95.25.
CURIH. Beograd 9.12. Beriin 123.625. New york 519.25, London 25.2525, Pariz 18.865, Milan 20.945, Praga 15.37, Ru-dimr>2Šta 0.007270, Bukarešta 2.23. Sofiia 3.725. D-jr.aJ 73.075.
TRST. Devize: Beograd 43.60—43.9). Dunaj 348—353, Praga 73.20—73.70, Pariz 90.95—91, London 120.50—120.60. Ne-vyork 24.70—24.80. Curih 478—4S0, Budimpešta 0.0346—0.0353, Bukarešta 10.95—11; valute: dinarji 43 25—43.75, dolarji 24.60-24.75. 20 zlatih frankov 94—97, zlata lira 478.97.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4725— 12.5125, Berlin 160.91—169.4. Budimpšta 99.43—99.73, Bukarešta 3.0325—3.0525, London 34.5050—34.6050, Milan 23.58—28.70. Newyork 709.15—711.65, Pariz 25.75—25.91, Praga 21.0025—21.C825. Sofiia 5.12—5.16, Varšava 9635—96.85, Curih 136.59—137.09, valute: dinarji 12.44—12.50, dolarji 709.25 —713.25.
Deviza Beograd na ostalih borzah- v Berlinu 7.375, v Pragi £9.49, v Londonu (opoldne 277), v Newyorku (zaključno 15. t m.) 1.76 in četrt
Predpustna potegavščina loterijskega šarlatana
Znorelost italijanskih množic, ki se lahkoverno vdajajo napovedovanjem invalida Torrace.
Italija }e doživela v predpustu nenavadno zabavo. V San Fernandu di Puglia blizu mesta Bari se Je nedavno
pojavil loterijski prerok Ignac Torraca, 33 let star. brez desne roke. stanujoč s svojo materjo in sestro v pritlični hišici ki ima samo eno sobo. Priporočal je svoje loterijske številke, češ da bodo izžrebane. Vsak četrtek popoldne se je odstranil iz hiše in je lepil po zidovih plakate s številkami, ali pa je Pisal številke z ogljem na zidove, pri tem pa glasno oznanjal in vabil ljudi: »Stavite visoko, stavite visoko!« Nekaj časa se ni nihče zmenil za invalida. Ker pa jc prebivalstvo San Fernanda zelo lahkoverno in je Torraca parkrat pogodil številke, ki so bile naknadno izžrebane, so se kmalu začeli okolu njega zbirati ljudje, ki so iskali sreče v loteriji.
Torraca je pridno vzrajal pri svojih napovedih: Zatrjeval je, da mu številke razodeva samo božje razsvetljenje. Ljudje so začeli staviti na njegova priporočila in so parkrat resnično zadeli Ko se je to ponovilo drugič in tretjič, je začel svet oblegati njegovo hišo in ga prosil za svet, na katere številke naj stavi Cele južne Italije se je polastila nepopisna vročica. Ženske, starci to otroci, vse je tiščalo v San Fernan-do in vlaki, ki vozijo v Trinatopolis. ki je najbližja postaja Torracave rojstne vasi so bili zadnji teden dobesedno natlačeni San Fernando je postal Mekka lahkoverne in sreče željne Italije. Delo je počivalo in San Fernando je bil kakor oblegana trdnjava.
V južnih krajih so se mrzlično ustanavljale nove loterije in prodajalne za srečke. Naval na poslovne lgkale te vrste je bil velikanski. Prišlo ie tako daleč, da so morali orožniki delati red, v San Fernandu pa je bila koncentrirana cela četa orožništva. Pomagati so morali celo miličniki, kajti ljudstvo Je zahtevalo. da se Torraca pokaže in da govori ter pove številke, ki bodo prihodnjič izžrebane. Poštni urad je imel ogromno delo. Cele noči je pel telefon, je razbijal brzojav.
Invalid je medtem čepel v svoji bajti in se skrival v kotu. Bajta je bila močno zastražena. Ko se je zbralo pred njo kakih šest tisoč ljudi, ki so se samo radi loterije pripeljali v San Fernando. je moral Torraca stopiti iz rezerve ter se pokazati ljudstvu. Vse ie vzklikalo in se drlo, da so odmevali klici daleč naokoli. Torraca je stal nekaj časa kakor zamaknjen in čakal, da se vihar navdušenja poleže. Nato je dvignil roko in iz-oregovoril:
»Rojaki! Moje delo je delo za veli-Sino Italije. Ker mi ne daste pravega miru. vam ne morem sporočiti sigurne kvaterne. izdam pa vam lahko dve številki. na kateri lahko stavite. Krai žrebanja je Napoll številki sta 33 in 48!»
Pismeni so si zabeležili številke na papir, drugi pa so iih ponavljali z nepopisnim zmagoslavjem- Torraca se je zopet umaknil in ljudstvo se ie razkropilo na vse strani. Eni so hiteli na vlaK, drugi1 so najeli kočije, tretji so se odvažali z avtomobili Smoter vseh skupaj pa so bile loterije, katere so začele množice takoj oblegati. Vse je stavilo na Napoli in na številki 33 in 4S.
Za vsako ambo iziplača italijanska držaya 250 kratno stavljeno vsoto. Ljudje so hoteli zadeti kolikor mogoče mnogo, nato so nekateri vložili v loterijo vse svoje imetje. Zgodilo se je. da so reveži prodali zadnji kos zemlje in nesli denar v loterijo.
Zadnji dan pred žrebanjem je prej.I Torraca 300 kg pošte. Ljudstvo je bilo silno žalostno, ko mu ie bilo oznanjeno, da mu ne bo mogoče odgovoriti na obširno korespondenco. Med došli:ni pismi so se našla vsakovrstna pisanja. Neka dama je n. pr. prosila invalida, nai ji sporoči prave številke, ker si želi kupiti klavir in ne more do njega.
ker nima denarja. Dekleta so ponujala Torraci srce in roko. če jih osreči s številkami, ki bodo izžrebane. Med dopisniki so bili družinski očetje, državni uradniki ki so tožili da imajo velike družine, katerih ne morejo prehranjevati brez dobitka v loteriji. Občinski tajnik iz Terama je prosil Torraca pomoči v imenu svoje siromašne občine in ea je rotil, naj ii pripomore do blagostanja. O. in še več. oglasila se je celo princezinja Cerami, ki stanuje v hotelu »Park« v Rimu in si želi srečnega dobitka v loteriji. Ravnatelj nekega jazz-banda le poslal invalidu pismo, v katerem toži. da ima tri ljubice, katerih se ne more odkrižatl Ce bi mu bila sreča mila. in bi zadel v loteriji, bi se lahko otresel nadloge in šel svoboden po svetu.
V Milanu in Rimu so bile ulice silno živahne. Vse je čakalo pred loterijami v dolgih vrstah. Policija je morala delati red. pa kljub temu je prišlo na več mestih do pretepov, ker je vsak hotel biti orvi. Neko banko so ljudje celo naskočili in io popolnoma opustošili, ker je izjavila, da nima več srečk na razpolago. V Rimu so morali dovažati nove srečke z avtomobili. Še nikoli nI bilo takšnega navala na loterijske prodajalne kakor topot.
Pričakovanje je bilo tem večje, ker ie Torraca prisegel, da bodo njegove številke izžrebane ter je napoved spremil z besedami: »Ce ne bosta izžrebani 33 iu 48, mi lahko odsekate še levico!«
Na dan žrebanja so se vršili v Na-polju neverjetni prizori. 2rebanje je bilo na dvorišču svete Klare. Prostor je policija močno zastražila. Navzoča je bila desettisočglava množica, ki je čakala, da se prikažejo napovedane številke. Kolo se je zavrtelo, številka je bila izžrebana. A številka ni bila niti 33 niti 48. temveč popolnoma druga. Nastal je vrišč. godrnjanje, čuli so se glasni protesti. V tem se je kolo zavrtelo drugič Vse Je utihnilo in dvignilo glave. Tudi topot nič. Vpitje, kričanje, grožnje. V gneči so besni ljudje pomen-dralj dve ženski in nestrpnost je dosegla tako stopnjo, da je morala varnostna oblast izprazniti dvorišče, kar je šlo silno težko. Svet se ie umikal šele pred nastavljenimi baioneti.
Zunaj dvorišča je razjarjeno ljudstvo čakalo, da bo žrebanja konec. Številki 33 in 48 sta ostali v kolesu. Z glasnimi klici ogorčenja so se loteristi naposled
£iena di Sangro
(nepozabna POPEJA iz velefilma
.Quo vadiš?") partnerica slavnega MACISTE-a v
monumentalnem lilmu:
Naciste, kralj Sardinije
Pride v
ELITNI HINO MATICA
mmm^mmm mmmm
razšli. Lotila se Jih je globoka depresija.
V San Fernandu je med tem časom poskrbela za mir policija. Odpeljala je Torraca neznano kam in ga skrila pred ljudstvom, ki je iz zaupanja do njegovega šarlatanstva vložilo v loterijo nad 180 milijonov lir, v dobri veri in nadi, da mu bo žrtev obilno poplačana v 250 kratnem iznosu. Toda nihče ni prejel vinarja. Torraca ie izginil, o njem ni ne duha ne sluha, po svojih sorodnikih pa ie razglasil, da se bo pojavil zopet čez šesi mesecev in da bo takrat nadaljeval loterijska prorokovania. V tem času se bo po niegovem šarlatanskem instinktu ohladila jeza prevaranih lahko-vernežev. nakar bo zrapet mogoče obnoviti srednjeveške razmere, ki so napravile. da govori danes v Italiji vse samo o treh možeh: o Mussoliniju, Stre semannu in o Ignaciju Torraci.
S konierence Male antante v Temišvaru
Zunanji ministri, in sicer zgorai doktor Ninčič, v sredini Duca in spodaj doktor Beneš.
Morski puščavnik
Amerika ie dežela čudakov in čudežev. Vse. kar si more človek izmisliti in kar ie v naši suhoparni dobi na svetu sploh še originalnega in novega, pri-de v Evropo iz Amerike. Nj čuda. Tam je denar in zlato, tam so nekronani kralji ki imajo svoje zveste podložnike po vsem svetu. Dežela dolarskih princes si lahko privošči marsikaj, kar je nam Evropejcem nedosegljivo.
Tako si je privoščil čisto ameriško življenje tudi milijonar Scripps. ki je slavil baš te dni desetletnico svojega potovanja okrog sveta. Deset let je tega. odkar Scripps ni zapustil svoje razkošne jahte. Osemkrat je že premeril pot okrog sveta, pa se še ne misli ustaviti Vseh deset let ni stopil na suho.
Scripps ie v Ameriki splošno znana oseba. Do 61. leta ni bil navdušen za samotarstvo. Živel je brezskrbno življenje ameriškega mogotca in njegova žetev je bila res blagoslovljena. Zdaj jc lastnik 2S velikih dnevnikov v Zedinjenih državah, pripada mu 28 tiskarn, več krasnih palač v New Yorku in nebroj posestev. Pred desetimi leti se ie pa naenkrat spomnil da ima že dovoli dolarjev. Dal si je napraviti razkošno iah-to, pravo plavajočo palačo, in se zaprl v to morsko rezidenco. Vendar pa nc pase lenobe. Na ladji ima ogromno knjiž nico. iiz katere sj daje čitatj osobito dela starogrških filozofov. Sam čita malo. ker ima slabe oči. Z njim se vozijo
Popolnoma novo I Prvič v LJnbljani! Popolnoma novo I
ARKA
>3 ki
Krasna razkošna drama iz dobe terorja Benetk nad Dubrovnikom.
ISSS^i^S:1^^ Hanni Ufeisse, BS Slovenec, Mariborčan OLAF FJORO,
naravni"3 ffisSfff.™ Dubrovnika in Benetk. *fiSK
— ^rc - lere Lua tte. - Benetke. — Lepa Alinda kot Devica orleanska v boju za svobodo Dubrovnika. — Mučenje sunjev. — Liubav in mrinja. — Moč ljubosumnosti. — Živi ljudje kot levja hrana. — ljubav, močnejša kot meč . . . Posebno Vas še opozarjamo na izvrstno godbo pri tem krasnem hl.-nu!
1
Predstave točno ob: 4., pol 6., pol 8., in 9 url	Cene navadne!
Predproda;a vstopnic vsak dan od 10. do pol 1. ure.
ELITNI SIK® BIATZSA.
Telefon 124,

i M
okrog sveta trije osebni tajniki, ki se vrste v čitanju. V vsakem pristanišču se ladja ustavi in dva tajnika lahko stopita na suho. Scripps oa principijelno nc zapusti ladje za vse na svetu. Mož pravi. da hoče na ladji umreti.
Čudak Scripps je star zdaj 71 let. On je nekak moderni Robinson, samo da živi na plavajočem otoku. Tu ima vse udobnosti, ki si jih more človek izmisliti. Na ladji je cela vrsta krasno oprem ljenih sob. Poleg knjižnice ima Scripps salon, kjer dnevno pokadi najmanj 30 pip finega tobaka. Ameriški listi so prinesli povodom jubileja Scrjppsove vožnje okrog sveta obširna poročila o tem morskem puščavniku. Izračunali so, da mora Scripps še dvakrat prepluti okrog zemlje, pa bo imel za seboj toliko kilometrov. kolikor znaša razdalja med zemljo in luno.
Ali mora človek umreti?
Prah si in v prah se boš povrnil! Je nauk Pepelnice.
Voronovi in Steinachov) pomlajevalni eksperimenti so zbudili po vsem kulturnem svetu splošno zanimanje. Temu se nj čuditi, saj je na svetu malo ljudi, ki bi si želeli smrti. Prvotno so se ljudje vsem vestem o pomlajevanju smo-jali. češ. človeški razum se s smrtjo kot enim glavnih naravnih zakonov ne more boriti Toda kakor vse kaže, ie stvar vendarle resna in trditi a priori, da ie vsako pomlajevanje izključeno, bi bilo nespametno. Ore za prve poizkuse na tem novem poliu moderne kirurgije, pa kdo vč. kaj še prinese bodočnost!
Obema učenjakoma, ki sta prva sprožila misel da se da starost odgoditi in življenje podaljšati, se je pridružil zdaj še češkoslovaški učenjak prof. dr. Ru-žička. ki dela poizkuse na podlagi Stei-nachove metode. Dr. Ružička ima v Pragi na Karlovem trgu skromen laboratorij. Tu predava o svojih uspehih na poliu pomlajevanja. Njegova predavanja poseča 600 slušateljev, večinoma medicincev. Ker ie pa prostor zelo majhen. so se razdelili slušatelji na 8 skupin. Prof. Ružička je prepričan, da se dajo pomlaievalni procesi uveljaviti na ljudeh v mnogih primerih.
Senzacijo ie zbudila nedavno vest učenjaka VVilhelma iz Čilskega Santia-ga. Wilhe!m dokazuje, da se s pomlaje-valno operaciio pomnože rdeča krvna telesca in utrdijo živci, kar je velikega pomena za lečenje nekaterih bolezni.
O vzrokih starosti imamo vse polno teorij. Prof. Ružička je dokazal, da se tvarina človeškega telesa sčasoma zgosti in to je tudi pravj vzrok starosti Ružičkovo delo je strogo laboratorno. Učenjak za enkrat še noče objaviti vseh svojih uspehov, pač pa izda v kratkem poljudno razpravo o »Staranju in pomlajevanju«. s katero hoče vsaj deloma potolažiti radovedno javnost.
Zelo zandimivo ie. da se vrši v živem telesu mnogo procesov, ki imajo slično časovno podlago, kakor staranje, ki temelji kot rečeno na zgostitvi žive
tvarine. Ta zgostitev ie pa razumljiva, ker se vrši malone vedno sporedno z njo tudi proces razredčanja tvarine. Na mnogih delih telesa se tvarina stara in pomlaja. zakaj pomlajevanje Po Stei-nachovi metodi spravi tvarino v labil-nejše stanje. Vsakemu oslabljenju pa sledi potencirana zgostitev in tako pridemo do začaranega kroga. Prof. Ružička pravi, da ni izključeno, da bo sledilo vsakemu pomlajevanju naglo staranje in naloga znanosti je. ugotoviti, da - li se lahko ta posledica prepreči in kako.
V prirodi vidimo povsod neko edin-stvo in sistematičnost. Da se bliža vsa. ka mrtva tvarina staniu absolutnega miru. to ie davno znano. O živi tvarini se pa to ne da tako zanesljivo trditi. Sigurno je. pravi prof. Ružička. da se bo v doglednem času izpolnila človeštvu želja in da bo mogoče življenje podaljšati. Vendar pa pomlajevalna metoda ni tako močna, da bi mogla smrt za vedno pregnati. Človek torej mora umreti in vsi tisti, ki so si obetali od pomlajevanja večno življenie. so se temeljito zmotili. Prah si in v prah se boš povr-nil! ie nauk Pepelnice, ki se ga tudi največji optimisti ne upajo ovreči
Sleparski milijonar
Povsod je dandanes najti ljudi, kl pod pretvezo poštenja in dobrih lastnosti trgujejo z najumazanejšimi nameni. Policija je polovila zadnja leta po svetu nešteto bogatašev, ki so bili čisto navadni goljufi in pustolovci ter so prišli do svojega premoženja na skrajno nepošten način. Zadeva juvelirja Moran-skega na Dunaju je značilna. Mož, ki Je igral na Dunaju veliko vlogo v najvišjih krogih, je bil navaden tat in je kradel širom Evrope ter nosil na kup, kjer je ukradene predmete prodajal brez strahu. da mu pridejo oblasti enkrat na sled.
Nekaj podobnega se Je pripetilo zadnje dni v Rimu. Bankir Maksimilijan Bondi je naenkrat pobegnil iz Rima ter odpotoval — na Norveško. To je storil v trenutku, ko je proglasil konkurz svojega podjetja. Preden pa ie prišlo do tega naznanila, je vzel Bondi pri nekem draguljarju v Rimu za 300 tisoč lir dragocenosti. Prodajalec mu je u^Jnostne predmete kreditiral, ker ni vedel, da je Bondi na koncu s svojo poštenostjo.
Pa ne samo to. Bondi je tudi »kupil« za tri milijone frankov draguljev v Parizu. Plačal je ta dolg s čekom za dvestotisoč lir! Ko si je tako nagrabil dovolj zaloge za pustolovsko življenja izven domovine, jo je popihal Zdaj ga po širnem svetu išče tiralica, ki ga bo pa bržčas le s težavo pritirala na zatožno klop v Mussolinijo.
Da najboljši je to znaj, Ip. Nf Colombo Ceylon čaj!
59
Ivan F. Kovač:
Godovniki
i.
Oblaki, kl so že nekaj dni trdovratno viseli nad našo dolino brez solz in radodarno namakali rodovitne in nerodovitne površine, so se utrujeni razlezli na vse štiri strani in skozi modro nebeško okno ie posijalo tako lepo in toplo soln-čece, da ni bilo prav nič podobno, da kažejo koledarji še vedno mamko zimo, Solnce je prijazno božalo prazne njive in travnike in prižigalo radost v očeh vseh ljudi Vseh?
Okno čevljarja Šimna le bilo na ste-£aj odprto. Toda odprla ga je njegova po zakramentu svetega zakona že več prestopnih in neprestopnih let mu dodeljena pomočnica in varuhinja njegovih kreposti. Šimnu solnce ni sijalo. Po glavi mu je brnelo, v grlu ga ie mučila žeja in on nikakor ni bil posestnik židane volje ta dan. Izpod klopi so gledali vanj čevlji kakor risi in mu z računsko natančnostjo pripovedovali, kdaj bo rabila gospa Sitar jeva svoje, dalje da je gospodične Končanove že dvakrat poslal domov s sladkimi obljubami in da je gospod Potokar že tretjič zastonj bil pri njem. Čevlji pod klopjo so bili neusmiljeni in zlobni in Šimen bi dal svojo dušo. če bi v tom trenutku mog-il postati karkoli, samo čevljar ne več. Oči je umikal v stran, toda škrpeti so se mu prikazovali na vseh koncih in to
čedalje več in nazadnje celo v večji in pokvečenj obliki Obup se ga je loteval. V prepoln kelih pa je prilivala grenkega pelina še bojazen: zdaipazdai se od-pro vrata in vstopila bo Sitarica. ali pa nepotrebne Končanove in tako naprej s Potokarjem vred In plaho je večkrat poškilil proti vratom in se vselej stresel, ko so se odprla in je vstopila skozi nje njegova »ona«, vidno znamenje nevidne njegove vesti in temeljita njena razlaga v narodnem jeziku. Popolnoma na milost in nemilost je bil izročen Šimen notranjim in zunanjim sovražnikom in muke so obetale biti dolge in prav nič lažje. Na oknu se je v ugodnem razkošju solnčila prelepa bela muca. siimbol posledic, ki jih ima pre-eoreče praznovanje zapovedanih in ne-zapovedanih praznikov.
Toda vsaka sila ima svoje meje in prenapet« struna poči. V Šimnovi razburkani notranjosti se Je naenkrat nekaj obrnilo. Zgrabila ga je neznanska sveta jeza in z enim mahom je presekal vrvi. ki so ga s svojo moralo tako nežno objemale. Divje je pogledal proti oknu in le čevelj, ki ga je imel v roki. z vso silo zalučal v nedolžno belo muco. da se je kar prekucnila z okna, ne da bi se utegnila ustrašiti.
Boja s svojo poročeno Nežiko niti začel ni. temveč se. svest si svoje notranje svobode, junaško opravil in šel »po opravkih* kakor se je mimogrede modro izrazil Ti opravki pa so bili doma
pri Cebetu. aktivnem in koncesijonira-nem izvrševalcu mokrega gostoljubja. II.
Pri Sitarievih ni bilo že dolgo časa nič novega in Sitarica ie docela solidno cvrla običajne krofe. Pač sta pa pri Končanovih dve dušici in sestrici kar plavali v nenavadni radosti: Cilka in Milka, na krilih osemnajstih in devetnajstih let plavajoči ptičici. gospodarici nad mnogimi premnogimi mladeniškimi srci. Prav še o pravem času sta namreč pravkar prejeli od šivilje novj obleki. kakor iih zahteva čas na plesu. Do podrobnosti sta preštudirali moč svoje lepote in sta to moč stopnjevali pri ne-številnih preizkušnjah in vsestranski kritiki s stoterimi sredstvi in sredstve-ci. ki jim samo ženske glavice vedo izvor in recept. Od pete do ostriženih kodrov bosta Cilka in Tilka novi na plesu in na tihem sta gojili drgetajo-čo radostno nado. da bosta prvi med prvimi in da bosta zatemnili vse ostale zvezde in zvezdice, če jih sploh kaj bo. (Cemu bi iih sploh treba bilo!) Vse do podrobnosti sta preudarili. če je vse pripravljeno in v redu: kajti očarati morata vsaka svojega na tihem v srcu izbra-neea dragega, ali pa vse drage sploh in še nedrage po vrhu. Cilka in Tilka pa sta tudi imeli pravico, gojiti imperijali-stične nade. Saj sta dobro vedeli, da sta lepj in starši niso kar tako brez nič.
cJqL» se naenkrat prestraši Cilka.
• Kdo vč, ali je Šimen že napravil nove čevlje!«
»Jej. saj res!« se prestraši tudi Tilka.
In sta šli takoi vprašat.
Toda od strahu sta kar okameneli. ko sta začuli jokajoče Nežikino poročilo o položaju: da Šimen že par dni prav nič ne dela in da Cilkinih in Tilkinih čevljev še načel nj.
Zdaj sta izgubljeni! V starih čevljih na ples? Pa pri novi obleki? Kaj pa bo rekla Smukova Tončka, in pa objestna Resarjeva Majda in nevoščljiva Komar-jeva Rezika, in škiljasta Novinova Ana? In še toliko in toliko drugih pre-vzetnic. ničemumic in prismod. ki love moške na najbolj zvite načine, pa so nekatere še grde navrh. da. celo šena-ste, ali pa tako rejene. da je kar čudno. In pa kakšne jezike imajo! Na priin-r Strmova Pepa ie pravi gad. Do belih kosti obere vse. tega pa ne pomisli, kaj se ie o njej govorilo tam jeseni!
Cilka in Tilka sta bili nesrečni do svetlih solz in sta napravili obupen poizkus. da se še rešita: Odšli sta revici namreč k Cebčtu po Šimna. da ga pripravita do tega. da jima gre čevlie delat. Med potom jima je nada rastla in celo prijazno sta pričeli govoriti o Šimnu.
»Saj je dober človek, ta Šimen. Ie malo preveč pi.ie.«
»Mislim, da naju bo us!išal.»
Šimen sj je bi! pri Cebetu pregnal že vse skrbi in je postajal že poeumen ta
se ni bal prav nikogar več. ne Sitarice. ne Končanovih punc in ne Potokar.a, niti Nežike ne več. niti čevljev in niti vrat pa tudi mačka na oknu ne!
Cilka in Tilka sta odjokali domov, ko sta slišali vse to in še mnogo drugega! Celo njima samima ie sirovo omenil, da sta šemi in da sta pametnih mož ne sicer vredni pač pa potrebni. Tak neotesan kmet! Kam naj zdaj gresta? Ali jima bo Šmohor hotel napraviti v par dneh. ko Lma pa polne roke dela za tiste. kj so Prej naročili!
Izgubljeni sta!
In tako se ie zgodilo, da ie Cilkinemu in Tiikinemu veselju in zmagoslavju na pustnem plesu bilo primešane mnogo skrite bridkosti in skrbi zaradi starih čevljev. Pa je Smukova Tončka njih stare čevlie tudi opazila, in Resarjeva in Komarjeva tudi. Strmova Pepa pa je cclo rekla, da utegne še kaj drugega biti staro in ne Ie čevlji.
Pa je tudi Šimna čakala pokora. Poleg prahu in pepela na pepelnico mu je osvežila spomin s spokornimj psahni doma še Nežika. katere se je Šimen trezen vedno bal. In kmalu se je kakor prej bal zopet tudi čevljev, vat, Sitarice in drugih s Potokarjem vred. Najbolj pa se je bal Cilke in Tilke. ki mu nista nikoli odpustili, da ju je spravil v tako sramoto na plesu, kakor da bi pametnih mož res ne bili vredni temveJ ie željni
JANKO J. SRIMŠEKi
Kurent
Južne sape so privihrale kar čez noč iz obmorskih krajev. Sneg se je topil in kopnel v čudovito toplem solncu, kot bi ga stiskale in gnečile neizmerno velike dlani. Res! Daleč je še bilo do pomladi. No ti vetri so budili prve slutnje o njenem prihodu. Njeni prvi, ljubi pozdravi so bili.
Z Lojzom sva slekla plašče, jih zvila in položila na dvoje peščenih vreč, ter sedla na nje, da se ubraniva vode, ki si [e v rebri nad linijo izgrebla žleb in silila k nama.
Na fronti zatišje in mir . . . Ze par dni . .. On nekod prihajajo skozi vedrino zvoki harmonike. Z njimi pesem. Pritajena in nerazločna. Brez besed. Napev samo. Pri šesti na desni so dobre volje. Z leve pri četrti v presledkih izgubljen strel kot iz dolgočasja . . . Iz šale ...
»Kmalu bo pomlad, Lojze, in ž njo ali vsaj na poletje se konča.«
»Konča?«
»Morda.«
»Tako, da. Morda! Pa veš, meni je vseeno! Danes ali jutri ali nikoli.«
»Oho!«
»Ker . .
< .. . ker?«
Zamahnil je z roko, kot bi odganjal nadležno muho. «Ne morem ti povedati.« NagniJ je puško, ki mu je tičala med koleni, pred obraz, zamižal na levo oko in z desnim zastrmel v cev. Dolgo in zamišljeno.
»Kaj buljiš v to luknjo?« sem se zasmejal. «Ce veš, da je rjava, potem vsai zapirač izvleči iz nje in patrono.«
»Rjava ali ne, kaj marim!« je odgovoril. «Toda ... Od sinoči se mi plete po glavi samo ena stvar. Daj, ugani, ako moreš!« Položil je puško popreko v naročje, potisnil kapo na tilnik in dvignil obraz solncu naproti. »Dobro si rekel. Skoro pride pomlad . . . No, ugani!«
»Kako bi?«
»Ali se spominjaš Jemejevega Kurenta?«
»Kaj praviš?«
»Jernejevega Kurenta!«
»Lojze!«
«Da, da. Ti z Gusteljnom. Miheljnov
Mihec. Še Iz dolnjega konca trga so se
pripcdili: Kovačeva dva in drugi . . . Hahaha! Jernejev Kurent!«
»Kako se ti je to zaredilo v glavi? Sedaj? Tu»
«Ce bi vedel! — Koliko let je od tedaj« — Devetnajst sem jih dopolnil jeseni — Menda trinajst ... O, kako je že daleč to, prijatelj! In vendar tako blizu..»
Na oni strani pri Rusih je zarohnel top velikega kalibra.
»Tridesetak in pol! Ali velja nam?«
Prisluhnila sva. V višavah je zatulilo. Na levi. V debelem basu. Nato se je raztegnilo v tanko piskajoče žvižganje.
»Potujoča smrt!«
»Četrti nagajajo. 2al je svetu pesmi in lepega vremena. — Ne bo hudega!« je dodal, ko je zagrmelo daleč pred ovirami in se je črn steber dima in zemlje pognal pod svod nebeški.
»Prekratka!«
»Tem bolje!« je menil Lojze malomarno in stresel z rameni. — »Trinajst let je od tiste pustne srede. Pri vas na dvorišču ste me preoblekli. V torek ves dan so noreli odrastli, v sredo, ko je že vse bilo pri pepeljenju in sito neumnosti do grla, smo Kurenta pokopavali paglavci . . . Oj, ti solnčece božje,* je vzdihnil. »Po jaglecih, se mi zdi, diši v zraku, po petelinčkih in cvetoči resi. Cisto tako kot pod bukvami in smrekami v Priških hostah in na krovčevega strica Peljavi. Dve vreči ste mi nataknili na noge in jih nabasali s slamo in listjem. Preko glave, preluknjano, še tretjo. Podvezali ste jo v pasu, pa zopet stelje vanjo. Pred prsi in na hrbet. Papirnato masko čez obraz in v desnico bič. In ste me pognali od cerkve proti Paradižu. Mimo Plantariča in Mi-heljnovih. Po mlakah in blat. in sneženi blojdri: »Kurent! Kurent!«
Radoval sem se tistega neumnega pogreba cele tedne naprej bolj kot nove obleke za farno žegnanje. Pa se je vse izpremenilo v kalvarijo in križev pot. Pač ni drugače na tem svetu . . .
V drugič je zagrmelo . . . Završalo .. . Razpočilo se . . . To pot gori pred šesto . . .
Lojze je samo pljunil: »Ko bi vsaj znali meriti! ... Po prvih korakih me je oblil znoj in me je prevzela slabost. Noge okorne v vrečah in težke. Ce bi mi bili svinčene krogle priklenili na njih,
laže bi jih bil vlekel. Maska na obrazu me Je dušila. Vi pa: »Teci, Kurent! Teci! Ako ne, jih dobiš! Teci, Kurent!«
Teci? Hahaha! In sem jih dobil. Še kako dobil! Sneženo kepo, kamenito trdo, v hrbet. V prsi. Nič! Vreča me je branila in listje in slama v njej.
»Kurent! Jernejev Kurent! Pazi! Čuvaj se! Hop!«
Gruda je prifrčala v glavo. Druga, z blatom umešena, naravnost v obraz...
«Kurent! Brani se! Jernejev Kurent, brani se!«
Sredi Paradiža tam pred Strahovo hišo ste me stolkii v blojdro sneženo in v blato in mlake.
»Vstani, Kurent! Vstani!«
Kako bi vstal in se vzdignil kos lesa? O! Ove tri vreče! In če bi vsaj videl! Toda papirnata krinka se je razcefrala, pomešala se z brozgo in se zalepila v lica in oči. In roke! Mesto, da očistijo obraz, so z rumeno godljo napolnile še usta. Zavpil sem. Zaprosil. — Še večji vrisk in semenj!
»Kurent! Jernejev Kurent! Beži! Beži!«
Blato in sneg sta se vsipala z vseh strani v divji nevihti. Tudi kamen je zadel v vrat.
»Mati! Mati!«
Matere ni bilo in ni čula mojega joka.
»Kurent! Kurent!«
»Lojze!«
»Da! . . . Kako je blizu vse to, prijatelj!' Pa vendar tako daleč ... Ti! Ali vam ni bilo nikoli hudo za vse ono, kar ste tisto popoldne počeli z menoj? In vas ni nikoli zabolelo v srcu, da ste me še leta in leta klicali za Kurenta? Za Jernejevega Kurenta?«
»Lojze!«
»Sinoči me je obiskalo in za menoj hodi vse jutro in celo dopoldne. Poskušam misliti na kaj drugega. Otresam se spomina. Pregnati ga ne morem. Ne morem . . .»
»Bog naj te razume, Lojze, jaz te ne!« Vstal sem in pogledal skozi strel-nico.
»Kaj zato?« Pa malo pozneje: »Tako tesno je! Niti nog ne moreš iztegniti. Tesno kakor v grobu. In tudi vlažno prav tako.« In se je po dolgem prevr^el po vrečah.
»Tam preko se nekaj kuha, Lojze I
Ali čuješ? Pri Rusih šumi po jarkih kot v čebelnjaku.*
»Naj! — Ona pesem, ki nam je bila na vasi najbolj všeč, mi tudi od davi neugnano sili na usta. O rožmarin — Ali jo še znaš?*
»Katera?*
V	pol glasu je zapel, z očmi v nebeški modrini:
»Ko rožmarin je bil požgan, zadele kroglje tri v srce so fanta in vršič mu pal je v črno kri . . . Zakaj ne pomagaš?«
»Kaj ti je, Lojze?*
»Pusti me! O sijaj, sijaj, solnce ti, na mrtvi, mrtvi rožmarin . . .»
Pod obzorjem je v hipu zatreskalo v topovskih salvah. Dvakrat — Trikrat — Petkrat — Vse gostejše — In iz nasprotnih jarkov so v lomast topov posegle puške. Zalajale strojnice. Vzdolž celega odseka.
Po rovu je zasvirala piščal.
»K orožju! Alarm!*
»O, bedaki nesrečni!* je psoval Lojze. »Tak božji dan, pa . . .»
V	topotu žurnih korakov klici. Kletve. Udarci železa ob železo in ob kamenje. Tik pred žične ovire so udarile granate, nam namenjene. Nad glavo je zasikalo in zabrlizgalo iz razletavajočih se šrapnelov . . .
»Krlj se! Streljaj!*
Koliko časa je trajalo? Nihče in nikoli ni gledal na uro ob začetku niti ob koncu. Lojza je položilo na vreče, kjer sva prej sedela. Njegov še skoro otroški obraz je bil bel in lep kot samo tisto dopoldne in globoko nazaj v solnce nagnjen. Na ustih, s prvim mahom obrobljenih, mu je počival sanjav nasmeh brez sledu vojnih grozot. Samo izpod desne veke se je prikradla solza in ob-visela med trepalnicami. Bila je podobna drobnemu, prosojnemu biseru . . .
Ounnai* ToBnaes
o komur smo zadnjič poročali pride « najnovejšem filmu
felsBja^adža
v kino „DtfOP((
MENGEŠ- Sokol ska maškerada se Je nad vse pričakovanje izborno obnesla. V okusno okrašenem salonu staroste runtka, ki je bil do zadnjega kemika zaseden, se je zbrala plesa željna mladina in radovedna starina, da preživi v objemu kurenta pustno nedeljo. Maske, trideset po številu,, med katerimi so bile nekatere prav krasne, so vzbujale posebno zanimanje in občudovanje. Došle so iz r azil. h dežel in krajev, toda razumele so se dobro in ljubko kramljale med seboj. Sploh je vladalo neskaljeno razpoloženje.
PETROVČE. V soboto dopoldne se je vršil ob častnem spremstvu občano-v iu zastopnikov uradov domače in bližnjih občin ter arnovske požarne brambe pogreb tuk. posestnika in župana g. Antona Korena, ki je po večmesečni bolezni umrl v 76. letu svoje starosti. Načeloval je petrov ški občini 30 let. Kljub večkratnim ostrim volilnim bojem — imenovani je bi pristaš SLS — je bil vso dolgo dobo vsakikrat Izvoljen županom. Tako se je izvršilo prerokovani e nekdanjega, zidaj že pokojnega žalskega kaplana, poznejšega odvetnika v Gradcu dr. Ovsenjaka, da bo do smrti župan. Kot tak je bil preti vsakemu občan« uslužen, mnogokrat tako, da je pustil delo na polju ter ustregel stranki v uradnih zadevah. Za njegovega žirpanovanja se je kraj Petrov-če znatno olepšal. Za zasluge, ki si Jih je pridobil v dolgi dehi županovanla. mu je podelil občinski odbor leta 1920. častno ob-čanstvo. V zgodovini petrovške cbčine bo njegovo ime stalo vedno na častnem mestu. Časten rmi spomin!
MURSKA SOBOTA. Čudna doslednost SLS. »Slovenec« se je v eni zadnjih številk spodtikal nad izvolitvijo z. velikega župana dr. Pirkrnajerja za častnega občana naše občine. Dvomi o pristojnosti gerent-ških sosvetov za taka imenovanja in se dela nevednega, ali le bila tevolrtev res soglasna. Od zastopnikov svoje stranke v sosvetu bd lahko izvedel, da so tndi ti glasovali za izvolitev obeh častnih občanov, da ie bila izvolitev res soglasna in da Jima Je krai. organizacija SLS po svojih zastopnikih tudi izrecno čestitala k imenovanju. Na eni strani torej glasujejo sa predlo« to čestitajo, na dragi pa napadajo!
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjti znesek Din 5'—%
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1'—. Najmanjši znesek Din 10*-%
•Ifcra«, stavbna re-gistr. zadr. z o. z.
t »b i gg. zadrgnite na
sestanek
ki se viši dne 13. t. m. tcfcu ob 20. uri v salonu restavracij« pri «Lcvu» na
Gosposvetclci ccsti. Poročilo o c:.kupu stavbnih parcel ir. « era 'nji hiš v nastopajoči itivtai sezoni. Važno. —
Kač ■! tvo.	=811
Splošnega ženskega društva
»eja v sredo 17. t. m. ob
6. popoldne. Rimska cesta ii. 9. C':::nlce in zastopnice drc-ili ženskih organizmi) dobrodošle.	3325
(dobe)
Šivilja
dobro izvežbana, zmotna voditi samostojno modni falon, ee išče za Vranje. Naslov pove upr. «Jutra».
3790
»Kluba Primork*
nžna odborova feja se vT?i ▼ Četrtek 18. febr. IOiS ob 17. uri v damski sobi katarje «Emona». — 1'redred-Bica.	oSDS
»Ljubljanski So!io!»
priredi, kakor že objavljeno, v soboto dne 27. t. m. * veliki dvorani Narodnega doma
komers
aa čast svojih bivših In letanjih članov štirideset-, Petdeset- in šestdesetlelni-kov. — Društveni odbor bkri.no želi, da se zberejo »a ta večer vsi, ki so bili »▼oj Čas člani našega dru-a delujejo in so v 51*-Bjeni dane? v drugih brat-uih društvih sirom naše domovine in vsi, ki so že danes v našem društvu. — V prijetni pokolski duZbi si koče m o poklicati v »pomin one burne čase, ko se je fradil temelj jugosiovenske-®u Sokolstvu in seznaniti Vas, ki sto gradili ta te-z mlajšim Članstvom. Prav iskreno vabimo na ta •okolski večer vse ostale brate 30—40ietnike ter član-»tvo sploh; ravno tako ia-kreno vabimo tndi bratska ljubljanska in okoliška «o-ka drnžtva. — Zdravo! Odbor.	8867
OR. JU. NA. Šiška
fcrr.anja svojemu članstvu, da se Trii
redni občni zbor
*	nedeljo dne £1. t tn. ob H. uri v prostorih brata Sapica v Šiški. Udeležba etvezna. Odbor.	8664
Pravljice za deco
*	petek dna 13. t. m. p*1-
Atena v mali dvorani •Karodnega doma. -ečer pravljic. Pripovedovala bo Juvanova, odlična Ela->'"a naše dram«. Začetek •b 5. ari popoldne. 3863
Društvo »Ekskurzij-s^i FonfJ akadeir.sk. ^tuba efektrotefm.»
T Ljubljani Ima evoj ustanovni občni zbor ▼ soboto SO. t. m. ob IS. uri v Posvetovalnici mestnega magistrata, na kar vljudno •pozirja pripravljalni odbor 8868
Učenca in učenko
za trgovino * mešanim blagom in deželnimi pridelki sprejmeta takoj Adam Kin-cl in drug v Sv. Juriju ob južni železnici. Hrana in ::tar.ovanje prosto v hiSi, druge po dogovoru. Ponndbe naj ee pošljejo naravnost na gornji naslov.
3763
Strojnik
za lokomobilo »Esterer. — zmožen tudi ključavničarskih in kovaških del, se sprejme. Istotam se sprejme tudi vesten in trezen ža^ovodja. — Ponudbe na postni predal S3, Ljubljana 3725
Kuharica
prvovrstna, za hotelsko restavracijo. se takoj sprejme. Naslov povo uprava <Jutra>.	3700
Tovarna papirja
išče strokovnih moči. Cenj. ponudbo z označbo dosedanjih nameščenj in e prepisi izpričeval pod značko •Za — 7659» na Publicita« d. d., Zagreb, Gunduličeva ul. 11.	8677
Čevljar, pomočnik
priden in pošten, se sprejme z vso eskrbo na stalno mesto. Nastop takoj. — Ponudbe na upravo »Jutra, pod »čevljar*.	8669
Išče se deklica
stara 14—16 let, za razna-Banje pisem in pospravljanje pisarniške sobe. Naslov v upravi »Jutra».	3836
Kot samostojna kuharica
se sprejme za takoj ali s 15. marcem boljša, zdrava in zmožna mladenka k 3-čianski trgovski obitelji. — Cenjene ponndbe na upravo •Jutra, pod »Snainost*.
3831
Sobarica
izobražena, marljiv« ln poštena, ki na tudi nemSko, se sprejme. — Naalov pove uprava »Jatia*.	3653
Učenka
notna, pridna la tirava, U Je vajena vsakega dela, se »prejme v vedla trgovine t mešanim blagom u delali. — Imeti mora tmI 6 razredov ljSdske, ali t razr. meščanske lole. Ponudbe na upravo »Jutra* pod .Učenka*.	8Č69
Gospodična
poštena, zdrava, gre k boljši družini za dojiljo. Naslov pri podružnici »Jutra* v Maribor«.	8S66
Užžeioj
Trgovski pomočnik
star 19 let, leli vstopiti t manufakturno ali v špecerijsko trgovino na deželi ali v mestu. Nastop s 15. ali 1. marcem. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko •Trgovski pomočnik..
3745
Stenograflnja-
strojeplska
perfektna, išče službe. Ponudbe pod »Notarska pisarna. na upravo «Jutra».
3588
300 Din nagrade
dobi, kdor preskrbi službo skladiščnika ali kako drugo primerno mesto trezne-mo ln zanesljivemu bivšemu podolicirju, vajenemu tudi pisarniških poslov. — Naslov pove npr. .Jutra., 3300
Mesta gospodinje
k boljšemu gospoda Uče ffospodična Brednjih let. — Opravljala bi vsa domača dela. — Ponndbe na uprave •Jutra, pod značko •Gospodinja 1997».	8398
Mesto gospodinje
išče gospodična srednjih let prt dobro situiranem gospodu, za vsa domača dela. Gre tudi na deželo. Glavni pogoj stalnost. Naslov pri upravi «Jutra» pod značko •atedljiva gospodinja*.
KOKS — ČEBIN
WoUova lrtl. Telefon: 56.
481/111
Deček
14 let star, sin kmetskih staršev, se želi izučiti mesarske obrti, najraje v LJubljani ali kakem drugem mestu. Ponudbe na upravo cJutra. pod <Ueearlja».
3837
Mlada gdč.
z lastnim Šivalnim strojem želi službe, najraje pri kaki šivilji, kjer bi v prostem Času pomagala pri šivanju. — Naslov pustiti r upravi •Jutra..	3S34
Slaščičarski
pomočnik
išče slulbe v kaki boljši slaičliarnl ali T hotelu. — Dopise prosim na upravo •Jutra* pod »Dobra meč, 10. marec..	8827
Postranski zaslužek
ilče abeolviran visokošoleo Slovenski, italijanski, nemški. — Ponudbe na upravo •Jutra, pod šifro <Par ur*.
3344
Mesta v pisarni
tiče abselver.tinja trgovskega tečaja. — Gre tudi kot blagajničarka. Cenjene ponu dbe na upravo «Jutra. pod značko »Marljiva 2279» 3735
Korespondentinja
• pisarniško prakso, « znanjem tujih jezikov ter strojepisja, išče mesu pri ve8jem podjetja. ron«db« pod »Korespondentinja. aa upravo .Jutra..	8874
Gospodična
■ večletno trgovske prakse HI« mesta, najraje ▼ odvetniški pisarai. — Izurjen* ttesoUpMlnJa. Pismene ponudbe na upravo .Jutra, pod »Zanesljiva ln ««*tna>.
3S6J
Dekle
leli službe kot pomoč kuharici ali ket natakarica začetnica. Naalov povo upr. »Jutra*.	8S73
Starinsko pohištvo
krasno, ie proda v Rožni dolini Stev. 28, cesta V.
3615
Motorno kolo
S prestavi, prostotek, gre z mesta, skoraj novo, prodam u 6000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod «6000».
8617
Na obroke dobijo
čevlje
državni ln zasebni nameščenci pri II. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
3442
Jedilnico
popolnoma novo, lz orehovega lesa, prodam. Naslov v upravi «Jutra». 3848
Motorno kolo
z S prestavama, N. S. U., 4Vi BP, debro ohranjeno, se ugodno proda. Naslov v upravi »Jutra».	3849
Opalograph
skoro nerabljen. In reglstr. omaro (6 predalov za Bto-Ječe registraturo) ugodno prodam. Naslov v upravi »Jutra*.	3815
Železna konstrukcija
ta pleskanje mostov In le-lezna žiea M zelo ugodno proda. Naslov pove uprava •Jutra«.	S857
K n p 1 m dobro ohranjen
pisalni stroj in opa-lograf
Pismene ponudbe pod iifro »Opalorraf. na upr. »Jutra.
8804
Fotoaparat
6/1 cm • prvovrstne optiko se kupi. Ponadbe • opisom tn ceno na upravo «JTtfra» #47»
se kupi. tn ceno pod »Aparat
Star
Pisalni stroj
kupim. Ponndbe na upravo »Jutra* pod Iilro »Novejši sistem..	8843
Str,
Ia trapistovski, kg £0 Din, delavski, k}? 15 Din, Ia grojer in tilzitei, kg 23 dinarjev, dokler traja zaloga, razpošilja po pošti, na željo proti povzetju mlekarna Laznicky, Dcf.a-novao.	8382
Semenskega
krompirja
soropoljskega, več vagonov ima naprodaj Anton Križnar, Etražišče, Kranj.
2941
Kovaška dela
vieh vrst izvršuje redno, solidno in po primerni ceni V. Urbančič. kovaški mojster v Ljubljani, fcabjak. Preskrbi tudi kolarska dela 57
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon HibSer, Ljubljana. Vaivazorjev trg.	168
Radio-klinika
f i o p r a v 1 j a sestave, de-
e, slušalke in akumulatorje — Polnitev akumulatorjev. J. Goreč, Ljblj kreditna banka.	2f>-a II

Steklena :trešna opeka
Je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani.	433
[* t. eabič *)
Vo. Ljubljana ČJ
S&vobskkS?
Manjše posestvo
blizu rudnika, prodam. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Trbovlje*.	8767
Kupim hišo
eno- ali dvodružiasko, na periferiji Ljunljane, v ceni da 150.000 Din. Ponudbe s ceno na upravo »Jutra* pod Iilro »Kupnina takoj>.
3733
Dve lepi hiši
na periferiji Ljubljane, naprodaj posameano ali skupaj Ponudbe na opr. »Jutra* pod Iifro »Porilerija 2079».
Stavbna parcela
na najlepšem prostoru T Ljubljani naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra*. 3633
Enodružinsko hišo
(vilo) v Ljubljani kupim za vsoto do 150.000 Din. Stanovanje mora biti na razpolago začetkom avgusta 19il3 Plača se takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Dom*.
S431
Dne 26. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne bo na so-dišea v Ljubljani St. 16
dražba posestva
na Predovičevem selu 48, obstoječega iz hiše, njive in travnika. Cenilna vrednost 193.760 Din. najmanjši ponudek 110.123 Din 32 p 8837
Kupim hišo
z vrtom, v dobrvm stanju, na Posavjn. Ponudbe z natančnimi podatki in ceno se prosi na opravo »Jutra* pod šifro »Posavje*. 8833
Proda se hiša
nova. tik rudnika Huda Jama pri Laškem; pripravna za krojača ali čevljarja, ker se oba obrtnika rabita. — Naslov: Ignac Koritnik. Dol pri Hrastniku. 3871
Trgovina meš. blaga
se odda. — Proda se kompletna trg. oprava. Naslov v upravi »Jutra*. 3765
Trgovski lokal
opremljen s opravo, se odda v najem na periferiji mesta. Ponudbe na upravo »Jutra* pod Šifro »Najem*.
8631
Trgovski lokal
ia 2 sebi se takoj oddajo v najem v večjem trgu Sa-vinske dollue. Naslov pove uprava »Jutra*.	3584
Prazno u>bo
zračno, v kaki vili, t posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo, v Trnovskem predmestju, na Prulah ali na Mirju išče gospod. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Trgovec, lepa soba*.	3609
Išče se kabinet
s posebnim vhodom. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Kabinet*.	8842
Gospodična
išče separirano sobo. Naslov v upravi »Jutra* pod »Snažna 2337*.	3830
Lepa, solnčna soba
se odda r bližini glavnega kolodvofa. Naslov v upravi »Jutra*.	3829
Opremljena soba
velika, t dvema postelja, ma, v sredini mesta, se s 1. marcem odda. Poizve se ▼ upravi »Jutra*. 3828
Sobo
s hrano ali brez, Išče gospa s Sietnim dečkom. Nastop takoj. Ponudbe na uprave »Jutra* pod Šifro »Dobro plačilo 2353*.	3847
Dve stanovanji
se lahko dozidati iz skladišča. — Ogleda se lahko vsaki dan. Naalov v upravi
»Jutra*.
3835
Mesečna sobica
snažna, s posebnim vhodom, se odda gospodu. — M Cesnlk, Gorupova ulioa št. SIIU.	8854
Zakonski par
ki se mimogrede večkrat tu ustavlja, išče opremljeno sobo v dobri hiši, kot začasno bivaliSč«. Ponudb« na upravništvo »Jutra* pod »St. 2362».	8851
Iščem stanovanje
2 sob, kuhinje ln pritiklin, tudi v novi itavbi na Trnovskem pristanu, Kožni dolini, pod Rožnikom ali v Sp. Šiški. Plačam uo dogovoru. Ponudbe pod značke »Mirna stranka 2366» na upravo »Jutra*.	S855
Majhno sobo
t bližini glavnega kolodvora, išče miren gospod. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Takoj 8362». 3852
Iščem sostanovalca
na prometni cesti — pod ugodnim pogojem. Naslov v upravi «Jutra>.	3850
Mesečno sobo
lepo opremljeno, z elektr. razsvetljavo, v sredini mesta, oddam i 15. februarjem Vprašati pri g. Prešernu v Dalmatinovi ulici It. 3/111.
8655
Prazno sobo
ISče Šivilja v Sp. SiSki. — Ponudbe u upr. »Jutra, pod »Šiška*.	8861
Rudolf Novak
se prosi, da dvigne pismo v upravi »Jutra*. 8825
Solzno oko!
Javi se rožica zlata č« hočoS imeti Slovenca lz Banata. — J. B. 3783
»Mladostni sen*
Dvignite pismo Se danes.
Trije mladeniči
želijo znanja < inteligentnimi gospodičnami. Dopise o* upravo »Jutra* pod zjiačko »Spomlad, Poletje, Jesen*.
8872
'u n «j b o t »11« lUrorJeVoga »Koi oulokaikoa* t ma«
Dva orožnika
podofieirja, želita znanja t svrho poznejša ienitv« I dvema izobraženima gospodičnama z dežele s primarnim premoženjem. Dople« a sliko na npravo »Jutra, pod »Maj dolazl. in »Vel&aneS-nl pirhi>.	8858
Mala vsota denarja
ln Wertlu>lm ki jut se Je nailo. — Dobi se pri sloji Obrtne baake.	8841
Export — Import
Trgovinski časopis Com. mercio Italo - Jagoslavo — Viale XX Settembre 65, objavlja naslove uvoznih ln izvoznih tvrdk, kakor tudi ponudbe ln povpraševanja po robi vsakršne branže. — Oglasna pristojbina za objavo 8 lir«.	2932
Gosposki koleseij
Stirisedežni, skoraj nov, zamenja aa Jovskl voz^uprava
graščine Zid. mo
Buda, p.
pri
Abonemeot
o izdajo onveraati-moeeinih ob-rakih po 100 Din, odstopim Vpralanja pod »Abomment. aa (pravo »Jutra*. 8S4S
Družabnika
išče HUI in pretajrvaloe (začetnik | koncesijo). — Naslov pore upr. »Jutra*.
Sgtt
Družabnika
namestnika r Ljubljani sa realltotoo pisarno, • stanovanjem tat 10.000 Dts pristopnine sprejme Petek, Maribor, lUtankMhora ul. St. IS.	8839
Štefan Vincek
auto-tepetalk In sedlar
Tržaška cesta 9, Glince
Specijalnt delavnica za tapeciranje avtomobilov in otročjih vozičkov, Izdelovanje denarnic, aktovk, damskih torbic, ter vseh usnjatlh popotnih predmetov.

Primerjajte ialo ia cene
in prepričali se bodete, da so Izdelki poslovnih knjig
kniiioveznk@ K. T. O. v LJubljani,
Kopitarjeva ulica štev. 6 II. nadstropje BREZ KONKURENCE. En gros.	43 4	En deta!!.
Umrl je danes zjutraj, ob 7-30, moj ljubljeni soprog, otrokom Marijanu, Bojanu in Bredi najskrbnejši oče, svoji materi dobri sin, gospod
Frane Presečnak
notar na Vranskem
Truplo dragega pokojnika bo dne 18. februarja, ob 11. dopoldne blagoslovljeno in nato prepeljano v rojstni kraj Gornji grad, kjer bo pogreb dne 19. februarja ob 11. uri dopoldne.
S459
Trgovska hiša
pripravna za vsako večjo obrt, v lepem prometnem trgu Slovenije, kjer je srezko poglavarstvo, sod-nija, davkarija, notarijat itd., se takoj proda. Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Trgovska hiša*.
3612
Vransko, dne 16. februarja 1926.
Žalujoča soproga Vera Presečnih.
Pr-..
m -
mm
. . ,. ^^ mmmmmmm&i ' ■
t,
Sax Rohmert	46
Rčeči četektiu
32. poglavje. Na pasjem otoku.
Ko je pofllcii=ki čoln zapustil svoje stajališče v kitajskem predmestju, je začel pihati svež južno vzhodni veter in trgati meglo. Za trenutek st je pokazala iž nje velika obločnica na mostu, pod katerim se je čoln ravnokar peljal, potem pa je luč spet izginila, kajti nova plast megle jc je zakrila.
Lahno valovje je skrivnostno udarjalo ob čoln in noben izmed mož, ki so bili v njem, ni bi! rasi?« tžen, da bi se pogovarjal. Čoln jd hitel po reki naprej v smeri proti nevidnemu Pasjemu otoku. Radi megle je bil ves ladijski »romet na reki ustavljen. Ker se je megla že trgala, so ta in tam za par trenutkov videli obrežje. Z desne stra ii s-? je iazlegalo razbijanje v ladjedelnicah. Ob obrežju je bil zasidran velik paiobrod in čakal, da se dvigne megla, da bo mogel nadaljjvati svojo vožnjo.
Čoln je hitel naprej ln čez precej časa so slednjič zapazili luč pred seboj v megli. Kerry je slednjič spregovoril:
—	Pasji otok. Tu izstopimo.
Policijski čoln je dospel do lesenih stopnjic. ki so vedle navzdol k Temzini vodi. Kerry ln Seton sta šla po stopnjicah navzgor in sta prišla na prazen neprijazen prostor.
—	Dal sem nadzorovati Pasji otok, je dejal Kerry. Ali vam nisem tega pravil?
—	Da, je odgovoril Seton. Toda kam gremo sedaj?
—	K Dougalu.
—	Kaj pa je to? je vprašal Seton. Javna hiša?
—	Ne, je odgovoril Kerry, to Je kavarna, v katero zahajajo mornarji najnižje vrste. Upam, da vsaj mene ne bodo spoznali. Saj že več let nisem bil tu.
Kerry je bil res čudno preoblečen. Videti je bil kot star umazan mornar. Seton je bil pa isti umazani ladijski kurjač, kot ga je Kerry že poznal.
Prišla sta do precej velik« barake, zgrajene iz desk in železa. Ko sta vstopila, sta se znašla v zakajenem silno vročem ozračju, ki je smrdelo po slabem tobaku, žganju in neumitih ljudeh.
V sobi so stale umazane, lesene mize ln veliki sodi. dve peči in par oljnatih svetilk, ki so visele s stropa. V kotu za prodajalno mizo
so kuhali čaj, kavo in kakao. Soba Je bila prenapolnjena, toda obiskovalci so se le pol tiščali obeh peči Bili so delavci iz ladjedelnic, mornarji, Kitajci, Arabci, zastopniki raznih narodov in plemen. Gospodar, ki je natakaj pijačo, je bil rdečelas hrust, Irec, po imenu DougaL Pri natakanju je govoril tako sirovo, da se je celo Kerryju gabilo. Ta možak je bil bivši atlet in je bil znan kot najmočnejši mož v londonskem pristanišču.
Ko sta Seton in Kerry vstopila, se ni skoraj nihče zmenil zanje. Kerry je imel svojo čepico globoko potisnjeno na oči in ovratnik svoje suknje zavihan. Gledal je na vse strani, kakor da bi nekoga Iskal. Ko sta stopala k Dougalovi točilni mizi, je velik dečko, eblečen kot delavci iz ladjedelnic, stopil k višjemu nadzorniku in ga po domače udaril po rami, rekoč:
—	Stopi z mano. Mike. Kava je izborna.
Kerry mu je zašepetal:
—	Ali je kdo tu, Jervis?
—	George Matin je v baru. Zvedel sem, da trguje z opojninami Saj se spominjate, da sem ga omenil v svojem zadnjem poročilu.
Kerry je komaj vidno prikimal in vsi trije so šli k točilni mizi. Navidezni ladijski delavec je bil detektiv, ki je nabolje poznal vse tihotapce in zločince vzhodnega predmestja.
—	Tri kave. Pat! je zakričal rdečelasemu Dougalu, ki je točil, ln dva kosa sladkorja v vsako skodelico.
—	Vrag vzemi sladkor, je zakričal Dougal. ko je nalival kavo iz velike posode. Sladkorja nam je danes zmanjkalo.
—	Tudi rjavega sladkorja nimate? je vprašal detektiv.
—	O rjavega pa že. je zakričal Dougal, in naglo porinil tri skodelice kave pred detektiva. Ta je položil na mizo en šiling, ki ga je Dougal divje gledal.
—	Rekli ste s sladkorjem! je dejal jezno.
Še en šiling je sledil.
Dougal je spravil oba novca v miznico in se obrnil k nekemu drugemu možaku, ki je tudi zahteval kavo.
Detektiv in njegova dva tovariša sta vzela kavo ln se usedla k mizi v kotu sobe. Tu so se začeli tiho pogovarjati. Detektiv Jervis je dejal:
—	George Martin, ki tihotapi opojnine, je natakar. Tu v bližini Ima skrit čoln in čaka na plimo.
—	Lepo. je dejal Kerry, ali lahko dobimo tukaj čolne?
—	Lahko. Zunaj je več priklenjenih. Toda ali niste prišli v policijskem čolnu?
—	Da. Toda hočem ga poslati nazaj. Rabimo ozek čoln.
—	Prav. Vzeli si bomo enega.
—	Kaj zato! je dejal Kerry in pomežiknil Setonu s svojimi Je-
klenimi očmi, rekoč: Kaj pravite vi k temu?
—	Jaz sem istega mnenja kot vi, je dejal Seton mirno. Najti moramo čoln in prežati na Martina.
—	Torej se dvignemo, je dejal čez nekaj časa detektiv. Čez ena uro bo visoka plima.
Popili so kavo tako naglo kot mogoče in Jervis je odnesel skodelice nazaj na točilno mizo.
—	Lahko noč, Pat! je zaklical, ko se je vrnil k Setonu in Kerryju.
Odšli so v noč. Zadnje plasti megle so bile izginile in svež veter
Je bril v smeri od Severnega morja. Jervis jih ie vodil mimo kupov raznih odpadkov v severo vzhodni smeri. Slednjič so spet došli do reke, ob koje obrežju je bilo priklenjenih več čoinov.
—	Mi smo ravno nasproti Greenwicha, je dejal Jervis. Saj vidita tamle oni veliki gazometer... Tale zadnji čoln je Martinov.
—	Ali ste ga preiskali? je vprašal Kerry, ki je vtaknil svež komad žvečilnega gumija med svoje zobe.
Da, toda Martin je previden človek!
—	Predlagam, je dejal Seton, da si izposodimo enega od ostalih čolnov in se spustimo po reki navzdol do pomola, ki leži ravno pred nami. Lahko se skrijemo za njim in opazujemo našega možaka. Mislim. da se bo s pomočjo plime peljal po reki navzgor in mu bomo sledili.
—	Prav, je dejal Kerry, vzamemo si tale ozki čoln. Dosti velik je za naju oba.
Nato se Je obrnil k Jervisu:
—	Vrnite se k nadzorniku VVhiten in recite mu, naj nas opazuje, toda naj ostane skriL
—	Prav, gospod višji nadzornik!
Jervis je odšel in izginil za kupi odpadkov, Seton ln Kerry sta pa odpela čoln in se spustila v valovje. Kerry je sedel spredaj, Seton pa je držal za krmilo.
—	Oho, voda pa tu naravnost dere! je dejal Kerry, ld je prije! za vesla in začel zavirati naglo napredovanje čolna.
Tudi Seton je začel veslati in pomagal Kerryju, dokler nista prispela do malega pomola in se skrila s čolnom za njim.
—	Pstl je dejal Seton. Ne premikajte vesel! Poglejte! Zadnji ča? je bil. da sva se skrila.
Neposredno pred njima, na obrežju, ki sta ga bila ravnokar zapustila, se je prikazal možak s svetilko. Kerry in Seton sta ga napeto opazovala. Mož je dvignil svetlko in ž njo mahal semtertja.
—	Aha! je zašepetal Seton. Znamenja daje na breg v Green-wichu.
Kerryjevi zobje so divje tlesknili; žvečil je naprej, a nI odgovoril. Slednjič je dejal:
trnm ročka
ruja.ua.
/nljablfenain prijetna, čajna mešanica
za cbitelj, tudi vri trajnemu uživanju nobena okusna utrujenost.
Za uspešno duševno In telesno delo ter za uspeh v življenju sploh, je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo. — Ne mučite svoiega telesa pri vsakem koraku z trdimi usnjatiml oetami, ker one povzročajo močne potrcHaje — Nosite tudi VI PALNIA-KAVČUK potplate in pete. Vi se potem n« bodete hoteli nikakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku, — Palma-kaučuk pete so trikrat tako Izdržljve in še ceneje kot usnje.	69 •
mm s mm
Radi reklame prodi jamo naslednje dni partijo šaiuli z našim prvovrst niml in poznanimi pro:zvod'. V vsaki 20. šatuljl se nahaja po 'li srečke drž. razredna loterije, s čimer je vsakemu nagemu odjemalcu dana motnost doh ti, poleg naše prvovrstne In cenene parfumerije v srečnem slučaju še
1,000.000 D 3 £3 AR J EV.
V relo elegantni šatulji se nahaja : 1 velika steklen ca Eau de Colognea prlma, 1 Poudre des Perlcs Fines, 1 Crfime Ninette, 1 Snampooing, 1 Dryodont pasta za zobe in 1 patfumska esenca „Le Rftve*. Vse to za neverietno nizko ceno 150 dinarje«
mesto 250 Din, ako nam vpošljete denar napre|. (Po povzetju 5 Din več.) Interesentom dovoljujemo vsako kontrolo
Srečke zamenjavamo na naše stroške do konca kola, v kolikor ne bi bile preje Izžrebane.
PARFUMS DFIIIY — PARIŠ
kraljevi SHS dvorni dobavitelj.
Pošljite denar takoj na nssiovi DEPOT ORIAY, LJUBLJANA 1/49, ker je število šatulj omejeno. 7tt4-a
Drisinalne potreiištlle
Preservat in Fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil.
LUDVIG BARAGA	27a iv
LJUBLJANA, Šelenburgova uiica št. 6. Telefon št. 980
Z S OPALOGRilPH.
^□□□□□nnaonnao
Polenovko
namočeno 66°
marlnade vseh vrst
pp konkurenčnih cenah
morske ln sladkovodne ribe
dobite vsak dan v sse-cijalni trgovini „RIBA •
Gradišče št. 7. Ljubljana
anonnDDDLjoncoo
Sfanovaxr"e
In hrano
pri boljši rodbini v sredini mesta LJubljane, - **
boljši trg. pomočnik.
Cenj. ponudbe po! šifro „1. marec'* na unravo .Jutra' Maribor lnri a

ploiče in filme, d«!i« Mimota, Satrsp, Ko-dakpapirja, »m loto-po-
trebsčln. In lotografltne spirate Erneman, Conteta, Ktdak Oflrti ti od I6u D ki naprti 35 ima »tatno t zalogi
drcprija: Solen Kant sinova,
Ljubljana, Zldonka ulica Itn, S
i Išče se Inženler
s prakso, po možnosti oblastveno auto-riziran, kot nastavljenec ali družabnik za stavbeno podjetje. — Cenjene ponudba na upr. .JiAra" pod „Praksa 1926",
L. Mlkuš "
LJUBLJANA, Mestni trg 13
izdelovale!} dežnikov
Na drobno 1	Na debelo?
Zaloga sprehajalnih palic Stari dEŽniki si oanoio ereoblete i.
dQQGQQQQQQ@GQQ9
Stanje vloženega denarja nad 180 milijonov dinarjev ali 720 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju.
Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Telefon štev. 16 Ustanovljena 1. 1889	Poštni ček 10.533
testna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
LJUBLJANA, Prešernova ulica.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodi&ča denar nedoletnih, župnijski uradi, cerkveni in občine občinski denar,	37
dale posojila po nizki obrestni meri na posestva In menice.
Da se cenjenim odjemalcem našega priznanega mila „GAZELA" oddolžimo, smo se odločili, da jih za njihovo dolgoletno naklonjenost tudi primerno nagradimo. Z ozirom na to smo sklenili, da bomo od sedaj naprej na vsakih 1000 kosov našega mila (vseh vrst, ki ga izdelujemo)
vtisnili v en kos mila po 1 slatrti
164 •
Milo .GAZELA' zavzema vsled svoje izborne kakovosti vsekakor prvo mesto tred sorodnimi izdelki. Izdelano je iz najboljših surovin, ki tkaninam ne škodujejo. Daje takoj zelo obilno peno, ki nesnago razkroji in temeljito odloči od tkanine, tako da je močno mencanje popolnoma odveč. Ako se z našim milom namilano perilo nato prekuha v vroči vodi ter temeljito spere v čisti vodi, zadobi naravnost, snežno belino in jako prijeten vonj po svežosti. Jasno je torej, da z našim milom zelo mnogo prištedite Dri geriiU in zdravju. Poleg tega Vam je pa mogoče sreča tudi toliko naklonjena, da dobite v kupljenem kosu še 1 zlatnik povrhu Zahtevajte torej pri Vašem trgovcu.
samo prvovrstno in pravo milo »GAZELA"
S