68 ZGODOVINA ZA VSE Darja Mihelič "O STVAREH, ZAKADI KATERIH LJUDI, ZLASTI VLADARJE, HVALIMO ALI GRAJAMO"1 O tradiciji zapravljivosti ljubljanske mestne vlade Steli in došteli smo leto 1994. V njegovi končnici smo se demokratično izrekli za novo upravno- občinsko razdelitev naše miniaturne države Slo- venije in na referendumu izvolili občinske vlade. Po- nekod se je glas ljudstva izrekel za enako ali podobno nazorsko in strankarsko usmeritev vladavine, kot je bi- la prejšnja, dragod paje prišlo do sprememb. To, zad- nje, seje zgodilo tudi v slovenski metropoli Ljubljani. Nova mestna vlada je poprijela za delo in za začetek pobrskala po nečednih dejavnostih stare. V prvih me- secih novega leta 1995 so mediji postregli s kostjo za glodanje: z vestjo o razposajeni zapravljivosti prejšnjih ljubljanskih mestnih veljakov. V decembra 1994, ob izteku mandata, so si (vsaj nekateri od njih) izplačali visoke dodatke za svoje odgovorno in garaško minulo delo. Imamo novo ljubljansko mestno vlado, ki pospravlja za svojo predhodnico. Se nam zato v bodoče piše kaj drugače? Je mar od oblastnikov sploh umestno pričako- vati zmernost? Prisluhnimo izkušnjam magistrac vitae - zgodovine o zadevnih vedenjskih vzorcih mestnih mo- gotcev. . % Zgodovinski dogodki in pojavi se sicer v konkretnih oblikah ne ponavljajo. Morda pa smemo iskati zgodo- vinsko stalnico v človeškem značaju, ki pogojuje rav- nanje in vedenje oblastnikov. Pod drobnogled bomo vzeli Ljubljano in nekdanje Ljubljančane oziroma nji- hove "mestne očete" v prvih stoletjih novega veka. Oglejmo si najprej tedanjo ljubljansko vlado! Mestu sta načelovala mestni sodnik in (po 15042) mestni župan. Sodnik je imel sodne pristojnosti, župan paje bil pred- stavnik mestne avtonomije. Bivši sodniki so pogosto kasneje postali župani. Sodnik in župan sta bila člana notranjega sveta, ki je štel 12 mož in je predstavljal premožne meščane. Širše telo je bil zunanji svet, v ka- terem je sedelo dva ducata moških. Še številnejše je bilo predstavništvo širše mestne skupnosti, t. i. občine ali gmajne, kije štelo 64 mož.3 M Machiavelli, Il principe: "De his rebus, quibus homines, et praesertim principes, ¡audantur aut vituperantur. " Prim. •. Otorepec, Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku IV, Ljubljana 1959, št. 44. I. Vrhovec, Topograftški opis Ljubljane in zgodovina ljubljan- skega mestnega zastopa v minulih stoletjih, Letopis Matice slo- venske za leto 1885, Ljubljana 1885, 184-270; isti, Ljubljan- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 69 Ljubljanski župan je za svoje reprezentativno delo prejemal za tisti čas lepe dohodke, ki so se v 17. stol. gibali od 100 do 200 goldinarjev na leto: 1630 se mu je plača z dotedanjih 50 zvišala na 100 goldinarjev, 1673 na 150, 1699 pa na 200. Kot član notranjega sveta je prejemal dodatek 25 goldinarjev. Za uspešnost je v drugi Polovici 17. stoletja mogel prejeti še 25 goldinarjev. Mestni svet je uspešnemu županu, ko seje le-ta poslo- vil od svoje funkcije, neredko naklonil še dragoceno darilo.4150 goldinarjev je sredi stoletja zadostovalo za nakup 3375 liber oz. funtov (po 0,56 kilograma)5 ali nekaj manj od dveh ton govedine. Govedina je bila v času pred uvedbo hlevske živinoreje v 18. stoletju raz- nieroma dražja kot danes. Za isti denarje mogel župan kupiti 600 viertlov (po 65 litrov)6 vina, torej 390 hek- tolitrov terana, ki pa je bil tedaj relativno cenejši kot danes. Sodnik je prejemal določen dodatek, saj je presojal med življenjem in smrtjo, sicer paje bil plačan za kon- kretne storitve. Svetniki so bili za svojo dejavnost Plačani s pavšalom. Za vsako dodatno opravilo so pre- jemali plačilo. Ne sodnika ne župana tedaj v Ljubljani niso postav- ljali s splošnimi volitvami, ampak so imeli pravico do odločanja mestni svetniki notranjega in zunanjega sve- ta ter zastopniki gmajne. Župana so volili vsako leto na Petek pred sv. Marjeto, ki sojo v Ljubljani praznovali '2. julija. Sodnika so volili okrog dva tedna kasneje, na dan sv. Jakoba, 25. julija. Volilni obredje bil v obeh Primerih podoben. Na dan vsakoletnih županskih volitev je dotedanji cestni župan ostal doma. Seje mestnega sveta je običaj- no skliceval župan, volilno sejo za župana paje sklical mestni sodnik. Svetniki so izmed sebe soglasno izvolili dva gospoda, da sta šla iskat dotedanjega župana na ski meičanje v minulih stoletjih, Ljubljana 1886; F. Zwitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo, Ljubljana 1929; S. Vil- fan, Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije, Ljubljana 1961, 156-161; A. Svetina, Odlomki iz pravne zgodovine mesta Ljubljane od XVI. do XVIII stoletja, Kronika 12/1964, 205-208; Zgodovina Ljubljane, Prispevki za monografijo, Gradivo s posvetovanja o zgodovini Ljubljane, 16. in 17. novembra 1983 v Ljubljani, Ljubljana 1984, zlasti prispevka S. Vilfan, Zgodovina Ljubljane do začetka 16. sto- letja (str. 75-95) in F. Gcstrin, Ljubljana v 16. in 17. stoletju (str. 105-120). A. Svetina, kol v op. 2, 206. Za maso funta, prim. S. Vilfan, Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero (XVI.-XIX. Poletje), Zgodovinski časopis 8/1954, 68; Z. Herkov, Mjere Hr- vatskog Primorja s osobitim osvrtom na solne mjere i solnu trgovinu. Historijski arhiv u Rijeci i Pazinu, Posebna izdanja 4. Rijeka 1971, 70-73. prim. S. Vilfan, kot v op. 5, 27-86. njegov dom. Slovesno sta ga pripeljala na rotovž. Župan je ob primernem nagovoru oddal svojo funkcijo in zna- ke svoje službe, to je usnjeno torbo z mestnimi listina- mi, mestne ključe in mestno skrinjico. Sodnik se mu je zahvalil za opravljeno odgovorno službovanje, potem pa seje bivši župan v spremstvu obeh izbranih gospo- dov vrnil domov. Županje bil lahko deležen ponovne- ga zaupanja in vnovične izvolitve. Podoben je bil postopek ob vsakoletnih volitvah sod- nika. Tega dne je ostal sodnik doma. Dva izbrana svetni- ka sta ga šla iskat na dom. Sodnik je prišel skupaj z njima pred rotovž. Odložil je sodno žezlo, se zahvalil za zaupano čast in se odpovedal dotedanji sodniški ob- lasti. Nato se mu je župan v imenu mestne vlade (magi- strata) zahvalil, izbrana spremljevalca pa sta ga pos- premila nazaj domov. Notranji svet je potem zunanje- mu svetu in gmajni za novega sodnika predlagal dva kandidata, od katerih je bil običajno eden dotedanji sod- nik. Izbor je bil v rokah zunanjega sveta in gmajne. "Volilno telo" glede predlaganih kandidatov ni bilo vedno soglasno. Ob volitvah je včasih prišlo do hudih razprtij, ki so jih svetniki označili kot pravi upor občinar- jev. Tako je bilo npr. leta 1605.7 Tudi s prisotnostjo (in sklepčnostjo?) pri volitvah ni bilo vedno najboljše. Na dan sv. Jakoba, 25. julija 1636, so župan, svetniki in člani občine sklenili z globo kaz- novati vse tiste svetnike in občinarje, ki se na izrecno županovo opozorilo niso udeležili volitve sodnika ter so navzlic prepovedi odpotovali.8 Volitve so se dogajale ob živahnih, ne ravno zmer- nih, zdravljicah. Tako si namreč moremo razložiti pi- sni ukaz nadvojvode Ferdinanda z dne 2. julija 1615, da se poslej volitev sodnika ne sme več opravljati po- poldne, marveč ob štirih ali petih zjutraj. Pobudnik uka- za je bil ljubljanski škof Hren, znani duhovni vodja pro- tireformacije na Slovenskem. Poštar Miha Taller gaje namreč obvestil, da so svetniki popoldan že vsi pijani. Poslej naj bi šli mestni svetniki pred volitvami še k maši, da bi volili v treznem stanju in ne bi prisegali "v rožicah".9 Mestni možje pa so tudi sicer ob vseh mogočih pri- ložnostih prirejali zapravljive reprezentančne požrtije na lastne in tuje stroške. Ob izvolitvi in ob glavnih mest- 7 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zbirka rokopisnih elaboratov, V. Fabjančič, Sodniki in župani. Na uporabo tega vira, deloma pa tudi na zamisel o pisanju teh vrstic, meje usmeril B. Otore- pec, ki se mu zahvaljujem za nasvet. 8 Kot v op. 7. 9 Kot v op. 7. VSE ZA ZGODOVINO 70 ZGODOVINA ZA VSE nih pravdah je moral mestni sodnik na lastne (glej spo- daj!) stroške vabiti na slavnostno pojedino, ki ni bila poceni.10 Jedlo in pilo pa seje tudi ob številnih dragih priložnostih. Nedvomno so davkoplačevalci že pred sto- letji - radi ali neradi - prispevali tudi za reprezentančne stroške svojih izbrancev. Izkazani izdatki za priložnostne pojedine so bili včasih tako nezaslišano visoki, daje mestni svet podvomil v verodostojnost vpisov mestnega blagajnika (ki morda pri vsej stvari tudi dejansko ni bil povsem nedolžen). Na seji mestnega sveta 17. avgusta 1635 so v delu mest- nega blagajnika Marka Vica odkrili nepravilnosti: pre- visoko je zaračunal izdatke za obede na Dolgem grab- nu, v Šujici in pri objezdenju mestnega pomirja, sploh paje "delal vpise", kakor se mu je zljubilo." Za vzorec enoletnih reprezentančnih stroškov mest- ne vlade pokukajmo v priloge h knjigam izdatkov me- sta Ljubljane za leto 1651.12 Med njimi najdemo stroškovnike za štiri obilne požrtije ljubljanske mestne vlade z datumi 22. junij, 26. julij, 8. in 22. avgust. Pri prvi pojedini je Ljubljani načeloval duo župan Jurij Ber- tas in sodnik Dominik Brogiol. V petek, 7. julija 1651, je bil Jurij Bertaš ponovno izbran za župana, na sod- niškem mestu paje Brogiola na dan sv. Jakoba 25. juli- ja zamenjal Jakob Seiter.13 Njegovemu nastopu je že takoj sledila kulinarična orgija. Ker najdemo stroške za to pojedino med izdatki mestne vlade, se upravičeno poraja dvom, da je sodnik ob izvolitvi prirejal "spre- jem" na lastne stroške. Praksa veselega žretja seje na- daljevala tudi v avgustu. Redka so znana imena srečnežev, ki so se redili na reprezentančne stroške ljub- ljanske mestne vlade. Prva pojedina je bila, kot rečeno, okrog 22. junija v Dolgem grabnu. Oglejmo si stroške zanjo, ki so datira- ni z omenjenim dnem. gld krc 60 liber govedine po 4 solde dodatek 1 tele 2 jagnjeti po 40 krajcarjev koštrunovina 2 purana 2 4014 20 2 8 1 20 54 2 40 10 11 12 13 14 J. Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje. Kulturnozgodovinski oris, Ljubljana, 1957, 11. Kot v op. 7. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Cod. XIII, 68. Kot v op. 7. Goldinar ima 60 krajcarjev; 240 soldovje v tem primeru ena- kovrednih 160 krajcarjem, sold je bil torej vreden 2/3 krajcar- 1 par kopunov 1 5 parov golobov po 12 krajcarjev 1 6 parov piščancev po 15 krajcarjev15 1 30 1 par kokoši 24 1 zajec 20 1 šunka 30 2 prekajena volovska jezika po 16 krajcarjev 32 2 petelina, 2 salami, 4 klobase 1 6 liber špeha po 10 krajcarjev 1 masleni kruh 1 drug kruh 3 52 moka 36 6 1/2 libre masla po 10 krajcarjev 1 5 9 1/4 libre masti po 10 krajcarjev 1 32 1/2 limone 6 citrone 20 18 pomaranč 18 1 libra mandljev 36 začimbe16 5 30 1 libra parmezana 40 svež sir 20 skuta 16 jajca 30 2 viertla mleka 16 svež grah 10 1 1/2 viertlaješprenja 20 sadje 48 kislo zelje 24 redkev, solata, zelenjava 30 IS ja. Za denarne sisteme, prim. S.Vilfan-B. Olorepec-V. Valen- cia, Ljubljanski trgovski knjigi iz prve polovice 16. stoletja, SAZU, Viri za zgodovino Slovencev 8, Ljubljana 1986, 168- 184; S. Vilfan, Temelji in razvoj denarnih sistemov v sloven- skih deželah do 17. stoletja, Zgodovinski časopis 40/1986, 397- 412. Za možen način priprave golobov ali piščet povzemimo enega od receptov (pod št. 33) v sicer kasnejših Kuharskih bukvah, Lubiana 1799, ki jih je iz nemščine prevedel V. Vodnik: Pishe- ta, al golobi v zherni polivki: Kader jih sakolesh, perstre.si kri vje.sihi v 'eni skle.dizi inu kri sje.siham vkup pome.shaj. Pis- heta al golobe deni v ' koso s ' srovim maslam, de se navsame- jo, sraven enmalo petershila inu dishave; posebej sturi eno preshganje s ' enmalo zukram, to deni zhes pisheta al golobe, perli ' rumene shupe, zherniga vina, pusti pisheta al golobe notri kuhati, sadnizh deni sraven kri v'jesihi, soli', inu soka od temone, pusti she enkrat savre.ti, daj na miso. Priložen je poseben stroškovnik za začimbe, ki omenja nabavo 1/2 libre popra, 2 lotov (po 17,5 grama, prim. S. Vilfan, kot v op. 5, 68) muškatovega oreška, 1/2 lota nageljnovih ibic, 2 liber sladkorja, 1/4 lota žafrana, 3 lotov cimeta, 2 liber riža, 2 liber velikih rozin, 2 liber navadnih rozin. Pri izračunu cene za sladkor je prišlo do napake, ker je upoštevana polovična cena za libro, končni seštevek vseh postavk pa je pravilen. 16 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 71 3 viertli kisa 2 libri olja17 4 viertli soli 51 viertlov dolenjca po 10 krajcarjev 63 1/2 viertla terana po 15 krajcarjev 21 viertlov vipavca po 20 krajcarjev 2 viertla vina "dicane" po 48 krajcarjev oskrbnikom, ki so v treh "rundah" Pripeljali gospode dvema oskrbnikoma za živila dvema, ki sta peljala gospode Ludwiga Schonlebla, Hannsa Keringerja, Josepha Bosio, Petra Schlafferja in Gregorja Mazóla kuharju Hannsu Planckhu 1 srebrno krono 36 32 20 8 30 15 52 1/2 7 1 36 1 20 40 30 skupaj 75 32 Cenejša in skromnejša je bila zabava na Moravi, o čemer poroča stroškovnik z dne 26. julija istega leta. gld krc 1 kozliček koštrunovina 1 par kopunov 4 pari piščancev po 12 krajcarjev 3 pari golobov 2 prekajena goveja jezika kruh Masleni kruh moka jajca 5 Hber masti po 10 krajcarjev 5 Hber masla po 12 krajcarjev sadje fedkev, solata 1 libra olja 1 viertel kisa 2 citroni *0 pomaranč 30 viertlov terana po 15 krajcarjev 30 viertlov dolenjca po 12 krajcarjev »0 viertlov vipavca po 20 krajcarjev oskrbnikom, ki so dvakrat vozili gospode dvema oskrbnikoma za živila 7 6 3 40 22 4 48 40 32 20 40 27 20 50 51 10 16 12 16 10 30 20 40 24 Šujici. O zaužitih živilih pripoveduje stroškovnik z dne 8. avgusta. gld krc 70 Hber govedine po 4 solde 3 6 2/3 dodatek 20 1 tele 2 8 2 kozlička po 40 krajcarjev 1 20 1 puran 2 8 1 par kopunov 1 2 para kokoši 1 6 parov piščancev po 12 krajcarjev 1 12 3 pari golobov 40 1 šunka 30 2 prekajena goveja jezika 32 4 klobase, 2 petelina, 2 salami 1 5 liber špeha po 10 krajcarjev 50 limone 6 2 citroni 12 12 pomaranč 12 2 libri parmezana po 40 krajcarjev 1 20 sveži sir 20 6 Hber masla po 12 krajcarjev 1 12 jajca 30 2 viertla mleka 16 masleni kruh 48 drugi kruh 3 moka 27 9 Hber masti po 10 krajcarjev 1 30 sadje 48 koleraba in zeljne glave 30 kislo zelje 40 grah 12 2 viertla j ešprenj a po 12 kraj carj ev 24 redkev, solata in zelenjava 24 4 viertli soli 20 1 libra olja 16 2 viertla kisa po 16 krajcarjev 32 začimbe18 4 57 viertlov terana po 15 krajcarjev 14 15 46 viertlov dolenjca po 9 krajcarjev 6 54 17 viertlov vipavca po 20 krajcarjev 5 40 1 star19 ovsa 1 36 mežnarju v Dobravi za seno in sol 2 20 sku Paj 28 32 Poletni dnevi so bili kaj pripravni za piknikovanje. •••• dva tedna za zabavo na Moravi je sledila nova na 17 Po okroglo 0,6 litra, prim. Z. Herkov, kot v op. S, 45-46. 18 Za začimbe je ohranjen poseben, podroben stroškovnik. Ome- nja nabavo 1/2 libre marcipana, 1/2 libre sladkorja, 1 libre riža, 1/4 libre popra, 1 lota muškata, 1 lota nageljnovih ibic, 2 lotov cimeta, 1/4 lota žafrana, po 1 libre rozin dveh boljših vrst; zanimivo je, da se v tem obračunu prvi dve postavki po- novita in sta dvakrat obračunani. Gre za dejansko stanje, za napako ali goljufijo? 19 106 litrov, prim. S. Vilfan, kot v op. 5. VSE ZA ZGODOVINO 72 ZGODOVINA ZA VSE milodar za magistrat 1 renski tolar 1 46 2/3 kuharici Uršuli 2 8 prekajen goveji jezik 0,56 kg slanine / masti 16 10 skupaj 68 25 1/3 Cene mleka in mlečnih izdelkov Četrta priložnost za veseljačenje je sledila že čez ka- ka dva tedna, ko sije ljubljanska vlada ogledala (mest- na?) vrata, grajsko utrdbo in kaznilnico, čas pa si je krajšala z jedačo in pijačo, kar dokazuje stroškovnik z dne 22. avgusta 1651. gld krc koštrunovina 8 liber govedine po 4 solde 1 jagnje 2 para piščancev po 10 krajcarjev 2 para golobov 1 petelin kruh masleni kruh jajca 3 1/2 libre masti po 10 krajcarjev 1/2 libre riža 1 citrona, 6 pomaranč koleraba in zeljne glave 6 viertlov vipavca po 20 krajcarjev 20 viertlov terana po 16 krajcarjev 3 viertle dolenjca po 12 krajcarjev začimbe 2 5 23 21 1/3 40 20 26 1/2 14 16 20 9 35 8 14 12 20 36 30 skupaj 12 452 Našteti podatki o stroških pojedin omogočajo sesta- vo cenikov za razna zaužita živila. Za lažje razumeva- nje posodobimo količinske mere in poenotimo cene v krajcarje. Cene mesa 0,56 kg govedine tele jagnje / kozliček zajec puran kopun petelin kokoš piščanec golob šunka 2 2/3 128 40 20 80-128 30-32 14 12-15 5-7 1/2 6-6 3/4 30 65 1 mleka 8 0,56 kg masla 10-12 0,56 kg parmezana 40 Cene sadja in žitaric 1 citrona 6-8 1 pomaranča 1 0,56 kg mandljev 36 0,56 kg riža 12-16 651ješprenja 12-13 1/3 1061 ovsa 96 Cene začimb in dodatkov k jedem 0,61 olja 16 65 1 kisa 12-16 65 1 soli 5 0,56 kg sladkorja 80 0,56 kg rozin 12-16 0,56 kg marcipana 40 0,56 kg popra 52-53 17,5 g cimeta 10 17,5 g nageljnovih žbic 10-12 17,5 g muškatnih oreškov 16 17,5 g žafrana 106-104 Cene vina 65 1 dolenjca 9-12 65 1 terana 15-16 65 1 vipavca 20 65 1 vina "dicane" 48 Denarne enote21 1 goldinar = 60 krajcarjev = 90 soldov srebrna krona = 128 krajcarjev renski tolar = 106 2/3 krajcarja Pogled na stroškovnike razkriva, da sta bili glavni potrošni postavki vseh pojedin vino in mesnine. Znašali sta od slabih dveh tretjin do štirih petin vseh stroškov. Visoki so bili zlasti izdatki za vino. Po zaporedju go- stij so znašali 44%, 59%, 39% in 62%. Strošek za zaužito vino je bil visok zlasti pri obeh "skromnejših" pojedi- 20 Izračun je zaokrožen navzgor, tako daje 5/6 krajcarja upošte- vano kot cel krajcar. 21 Prim. op. 14. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 73 nah (drugi in četrti). Izdatki za mesnine pa so znašali 22%, 14%, 23% in 19% porabljenih sredstev. V celotnih stroških vseh pojedin so stroški za vino znašali blizu polovice (46%), izdatki za mesnine pa so zavzemali dobro petino (21%). Vrnimo se zdaj v sedanjost. 23. marca 1995 je dnev- nik Delo objavil ceno "košarice", enomesečnih stroškov tričlanske družine za hrano in pijačo. Glede na količine živil, ki jo upošteva sodobna košarica, bomo skušali ugotoviti, koliko je znašala košarica sredi 17. stoletja in - kar je bolj vznemirljivo - koliko košaric so v mest- nem proračunu zajedle požrtije mestne vlade. Že prvi pogled na živila v sodobni košarici razkrije, da so med njimi nekatera taka, kijih Ljubljančani v 17. stoletju sploh niso uživali (npr. krompir, testenine, mar- garina, kava, sirup). Druga živila s sodobnega spiska so se sicer znašla na ljubljanski mizi 17. stoletja, a so bila tedaj neprimerno dražja kot danes (npr. olje, riž, sladkor). Za nekatera od v sodobni košarici upošteva- nih živil, ki so bila včasih ekskluzivna in zato draga, so stari Ljubljančani uporabljali ustrezna nadomestila. Pri primerjavi smo prisiljeni uporabiti konstrukt: iz sodobne košarice bomo odbrali tista živila, ki sodijo v dandanašnjo potrošnjo in so bila običajna (ali pa najde- mo zanje primerno vzporednico) tudi v jedilniku nek- danjih Ljubljančanov. Izračunali bomo, kolikšen delež stroškov sodobne košarice odpade na ta živila. Potem bomo preračunali, koliko so ustrezne količine (odgovarjajočih) živil stale sredi 17. stoletja in iz njihove cene izračunali, koliko bi bila tedaj vredna cela košarica živil, ki jih dandanes Potroši tročlanska družina v enem mesecu. Iz Delove objave smo kot relevantna odbrali nasled- nja živila: 3 litre olja, kilogram soli, liter kisa, 15 kilo- gramov krompirja, 2 kilograma testenin in 1,5 kilogra- ma riža, od mesnin 4 kilograme govedine, od mlečnih •zdelkov 1/2 kilograma masla in 30 litrov mleka, od osvežilnih" pijač pa 10 litrov piva in 3 litre belega vi- na. Stroški za omenjena živila so marca 1995 v me- sečnem proračunu za hrano tročlanske slovenske «nižine zavzemali 35 odstotni delež. Za Ljubljano 17. stoletja smo namesto olja upošteva- li ceno 3 kilogramov (tedaj bistveno cenejše in zato splošno uporabljane) masti, namesto krompirja, teste- nin in riža ceno 20 litrov ješprenja, namesto 10 litrov Piva enako količino dolenjskega cvička, namesto bele- £a vina pa teran, ki je bil občutno cenejši od belega vipavca. Ostala živila (sol, kis, govedina, maslo, mle- ko) so upoštevana in količinsko obračunana glede na znane mere. 35% živil iz (sodobne) prehrambene košarice bi 1651 stalo 92 1/2 krajcarja (oz. 1 goldinar in 32 1/2 krajcar- ja), cela košarica pa 264 1/2 krajcarja (ali 4 goldinarje in 24 1/2 krajcarja). Štiri omenjene pojedine so stale 185 goldinarjev in 14 1/6 krajcarja (11114 1/6 krajcarja), torej okroglo pro- tivrednost 42 mesečnim (sodobno izbranim in zato umetno oblikovanim) živilskim košaricam tedanje tročlanske družine. 100 goldinarjev osnovne letne županove plače je bi- lo enakovrednih ceni slabih 23 živilskih košaric, za plačo z dodatki (150 goldinarjev) pa bi lahko prehra- njeval tročlansko družino 34 mesecev. Razmeroma do- bro sta bila za svoje storitve ob pojedinah plačana tudi kuhar Hans Planckh in kuharica Uršula. Prejela sta po 2 goldinarja in 8 krajcarjev (ali 128 krajcarjev), kar je skoraj vrednost polovice upoštevane mesečne živilske košarice. Njun zaslužek je npr. zadoščal za nakup tele- ta, ki pa ni bilo umetno vzrejeno in ni dosegalo veliko- sti sodobnih telet. Podatka glede na ceno današnje košarice (32,548 to- larjev) ne bi bilo težko posodobiti, vendar skriva v sebi past: ne vemo namreč, ali so bila živila v primeri z da- našnjimi glede na zaslužek dražja, ali je bil tedaj red- kejši in "dražji" denar. Tudi razmerja med cenami raz- ličnih živil so bila nekoč povsem drugačna kot danes. Tu se odpirajo nove možnosti razmišljanja in zaneslji- vega sklepanja. Primerjava cen različnih živil med seboj znotraj iste- ga časa in prostora je povsem netvegana. Pokaže npr., daje bil 1651 kilogram govedine 20,7-krat dražji od litra vina (terana). Danes je govedina relativno cenejša, vino paje dražje: za ceno kilograma govedine smo mo- gli po Delovih podatkih marca 1995 kupiti 5,3 litra be- lega vina. To je spet pikantno zgovoren podatek. Zaužite količine mesa, o katerih pričajo stroškovniki nekdanjih pojedin, so namreč prav impozantne. Sestavljajo pre- cej jasno podobo tradicionalne nezmernosti ljubljan- skih mestnih oblastnikov. Kakorkoli že - po znanih podatkih omenjeni stroški v 17. stoletju med Ljubljančani niso vzbujali posebne- ga negodovanja. Nedvomno je temu botrovala tudi te- danja manjša obveščenost ljudi. Glede "stvari, zaradi katerih ljudi, zlasti vladarje, hvalimo ali grajamo", pa naslednje: morda je res v človekovi naravi, da tedaj, ko "pride h koritu" (beri "na oblast") postane zapravljiv. V naravi tistega, ki ni na oblasti, paje, da ima raje manj zapravljivega oblastnika, kot obratno. Meja zapravlji- VSE ZA ZGODOVINO 74 ZGODOVINA ZA VSE vosti, ki je od "mestnih očetov" običajno ljudstvo ni več pripravljeno mirno požreti, pa se oblikuje v vsa- kem času in prostoru na novo. Le kje je dandanes? Zusammenfassung "Von den Dingen, um deretwillen man Menschen, insbesondere Herrscher, lobt oder tadelt." N. Macchiavelli, Der Fürst Zur Geschichte der Verschwendungssucht der Lai- bacher Stadtverwaltung Dieser Beitrag behandelt Laibach und seine Bewohner in früheren Zeiten bzw. die "Stadtväter" in den ersten Jahrhunderten der Neuzeit, und in diesem Zusammen- hang insbesondere die Frage, wie sparsam (oder auch nicht) sie mit ihrem Geld umgingen. Die Stadtväter verkürzten sich die Zeit jedenfalls gern und bei jeder sich bietenden Gelegenheit mit einem edlen Tropfen. Auch die Wahlen der "Stadtväter" zu den Organen der Stadtbehörden waren von lebhaften, nicht immer gerade mäßig zu nennenden Trinkgelagen begleitet. So und nicht anders ist nämlich der schrift- liche Erlaß Erzherzog Ferdinands vom 2. Juli 1615 zu verstehen, der besagt, die Wahlen zum Richter dürften von nun an nicht mehr nachmittags abgehalten werden, sondern um vier oder fünf Uhr morgens. Angeregt worden war der Erlaß von dem Laibacher Bischof Hren, dem bekannten geistigen Führer der Gegenreformation in den slowenischen Ländern. Der Postmeister Miha Taller hatte ihn nämlich davon verständigt, daß die Ratsmitglieder bereits am Nachmittag alle betrunken waren. Von nun an sollten die Stadträte vor den Wahl- en zur Messe gehen, um sie dann in nüchternem Zu- stand und nicht in feuchtfröhlicher Weinlaune durch- führen zu können. Die Steuerzahler trugen bereits vor Jahrhunderten - gern oder widerwillig - auch zu den Repräsentation- skosten ihrer Auserwählten bei. Die für entsprechende Gelegenheiten ausgewiesenen Ausgaben für Essen waren manchmal so unwahrscheinlich hoch, daß der Stadtrat an der Glaubwürdigkeit der Eintragungen des Stadtkassiers zu zweifeln begann (der vielleicht wirk- lich nicht ganz unschuldig an der ganzen Sache war). Aufder Sitzung des Stadtrats vom 17. August 1635 stell- te man fest, daß der Stadtkassier Marko Vic die Ausga- ben für Mittagsmähler am Langen Graben, in der Suji- ca und bei der Umreitung des Stadtfriedens zu hoch berechnet und seine Eintragungen gerade nach Lust und Laune gemacht hatte. In dem vorliegenden Beitrag werden als Muster für die Repräsentationskosten der Stadtverwaltung während eines Jahres die Expensarien für vier Gelage der Lai- bacher Stadtverwaltung mit dem jeweiligen Datum 22. Juni, 26. Juli, 8. und 22. August 1651 aufgenommen. Beim ersten Gelage hatten den Vorsitz in Laibach Bürgermeister Jurij Bertas und Richter Dominik Bro- giol inne. Am Freitag, den 7. Juli 1651 wurde Jurij Ber- tas erneut zum Bürgermeister gewählt, auf dem Rich- tersitz dagegen wurde Brogiol an Jakobi, am 25. Juli, von Jakob Seiter ersetzt. Seinem Amtsantritt folgte gleich auf dem Fuß eine kulinarische Orgie. Das allge- meine Fressen setzte sich auch noch im August fort. Die Geladenen verzehrten an Fleisch: Rind-, Kaib- und Hammelfleisch, Lamm-, Ziegen- und Hasenfleisch, Truthähne, Kapaune, Hähne, Hühner, Hühnchen, Tauben, Schinken, geselchte Ochsenzungen, Salami, Würste, Speck, Eier, Parmesankäse, frischen Käse, Quark, Salat, Rettich, frische Erbsen, Kohlrabi, Krautköpfe, Sauerkraut, Obst, Limonen, Zitronen, Orangen, Mandeln, Gewürze (Fett, Öl, Essig, Salz, Zucker, Pfeffer, Muskatnuß, Würznelken, Safran, Zimt, große und gewöhnliche Rosinen, Marzipan). Zu diesem "Imbiß" trank man große Mengen Wein: Dolenjec, Teran und Vipavec. Ein Blick auf die Expensarien zeigt, daß Wein und Fleischwaren die beiden Hauptkostenpunkte bei allen Essen darstellten. Sie machten von lumpigen zwei Drit- tel bis zu stolzen vier Fünfteln aller Kosten aus. • Hoch waren insbesondere auch die Ausgaben für Wein. In der Reihenfolge der Gastmähler betrugen sie 4.4%, 59%, 39% und 62% der Gesamtausgaben. Die Kosten für Wein waren vor allem bei den beiden "be- scheideneren" Gastmählern (dem zweiten und vierten). Die Ausgaben für Fleischwaren betrugen 22%, 14%, 23%) und 19% des ausgegebenen Geldes. Im Rahmen der Gesamtkosten aller Gastmähler machten die Kosten für Wein nahezu die Hälfte aus (46% der Ausgaben), Ausgaben für Fleischwaren um- faßten ein gutes Fünftel (21%). Am 23. März 1995 veröffentlichte die Tageszeitung DELO die Kosten für den "Brotkorb", d. h. die Kosten, die eine dreiköpfige Familie während eines Monats für Nahrung und Getränke zu tragen hat. Im Hinblick auf die Menge an Lebensmitteln, die der moderne Brotkorb beinhaltet, wird in dem vorliegenden Beitrag festgestellt, wieviel der Brotkorb Mitte des 17. Jahrhunderts aus- machte und wieviele "Brotkörbe" in den Freßgelagen der Stadtverwaltung vertilgt wurden. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 75 Schon der erste Blick auf den Inhalt der zeitgenös- sischen Brotkörbe enthüllt, daß sich auch Waren darun- ter befanden, wie sie die Laibacher Stadtbevölkerung im 17. Jahrhundert überhaupt nicht verwendete (z.B. Kartoffeln, Teigwaren, Margarine, Kaffee, Sirup). An- dere Lebensmittel aus der heutigen Liste kannte man dagegen zwar auch schon auf dem Laibacher Tisch des 17. Jahrhunderts, doch waren sie damals noch viel teurer als heutzutage (z.B. Öl, Reis, Zucker). Für manche Leb- ensmittel im heutigen Brotkorb, die damals noch ex- klusiv und deshalb kostspielig waren, fanden die alten Laibacher eben einen Ersatz. Beim Vergleich ist man gezwungen, sich mit einem Konstrukt zu behelfen: aus dem heutigen Brotkorb Werden diejenigen Lebensmittel ausgesucht, die dem heutigen Konsum angehören und auch in den Speisezet- teln der alten Laibacher üblich waren (oder für die eine entsprechende Ware gefunden werden kann). Es wurde ausgerechnet, wie hoch der Anteil an den Kosten des heutigen Brotkorbs ist, der auf diese Lebens- mittel entfallt. Dann wurde umgerechnet, wieviel eine entsprechende Menge der jeweiligen Lebensmittel Mitte des 17. Jahrhunderts kostete, um so aus ihrem Kauf- preis zu errechnen, wieviel damals ein ganzer Brotkorb kostete, wie ihn heute eine dreiköpfige Familie in einem Monat verbraucht. Aus der Veröffentlichung des DELO wurden die fol- genden Lebensmittel als relevant ausgesucht: 3 Liter Öl, ein Kilogramm Salz, ein Liter Essig, 15 Kilogramm Kartoffeln, 2 Kilogramm Teigwaren und 1,5 Kilogramm Reis, von den Fleischwaren 4 Kilogramm Rindfleisch, von den Milchprodukten 1/2 Kilogramm Butterund 30 Liter Milch sowie von den "Erfrischungsgetränken" 10 Liter Bier und 3 Liter Weißwein. Die Kosten für die erwähnten Lebensmittel nahmen im März 1995 in der Monatsberechung für die Ernährung einer dreiköpfi- gen slowenischen Familie einen Anteil von 35% ein. Für das Laibach des 17. Jahrhunderts wurde anstelle des Öls der Preis für 3 Kilogramm Fett berücksichtigt (das damals viel billiger und deshalb in allgemeinem Gebrauch war), anstelle von Kartoffeln, Teigwaren und Reis den Preis für 20 Liter Gerstel, anstelle von 10 Li- tern Bier die gleiche Menge an Cviček aus Unterkrain, anstelle des Weißweins Teran, der spürbar billiger war als weißer Vipavec. Die übrigen Lebensmittel (Salz, Essig, Rindfleisch, Butter, Milch) wurden in den bekan- nten Maßen berücksichtigt und berechnet. 35% der Lebensmittel aus dem heutigen Brotkorb hätten 1651 92 1/2 Kreuzer (bzw. 1 Gulden und 32 1/2 Kreuzer) gekostet, der ganze Brotkorb 264 1/2 Kreu- zer (oder 4 Gulden und 24 1/2 Kreuzer). Die vier er- wähnten Gastmähler kosteten 185 Gulden und 14 1/6 Kreuzer (1114 1/6 Kreuzer), also etwa den Gegenwert von 42 monatlichen (zeitgenössisch ausgewählten und deshalb künstlich errechneten) Brotkörben der damali- gen dreiköpfigen Familie. Wie auch immer - solche Kosten erweckten im 17. Jahrhundert nach den bekannten Daten keinerlei beson- deres Mißfallen unter den Laibachern. Zweifellos war dies auch eine Folge der damals noch viel geringeren Informiertheit der Bürger. Die Toleranzgrenze gegenüber der Verschwendungs- sucht der Stadtväter, bei der das "gewöhnliche" Volk nicht mehr bereit ist, gute Miene zum bösen Spiel zu machen, wird je nach Raum und Zeit immer wieder neu gesteckt. Wo sie wohl heute Hegt? VSE ZA ZGODOVINO