DRAGA BRALKA, DRAGI BRALEC LGKVAN«*AI
Sedim. Po glavf mi rojijo misli, kot bi imel panj na ramenih namesto glave. Pred mano prazen monitor. Tipkovnica, ki si žvižga od dolgčasa, ker še kar čaka in čaka ... Kot bi hotela zavpiti: »Hej, a bo kaj, stari? Ali bo padla kakšna beseda ali ne?«
7? Take
približno zgleda, ko hočeš napisati nekaj novega. Pesem recimo. In potem tipkovnica zavija z očmi, monitor zeha, po prstih se sprehajajo gospodje mravljinci, ker se nič ne zgodi. Zunaj ... Znotraj, v čebeljem panju misli, pa roji in brni. Potem običajno vstanem, se fino pretegnem, grem na zrak. Med ljudi... Rečem nekajkrat zdravo, dodam še kako si in podobno. In v nekem trenutku prileti tista najbolj zanimiva čebela k mojim ušesom in mi zašepeta na uho. Sedem. Pišem. Pišem ... Tipkovnica spušča smešne zvoke, na monitorju pa raste nekaj, kar naj bi se imenovalo pesem.
x ict
Zdaj, ko to pišem, je že za mano. Pesem o niti, ki je bila letos naša osrednja tema dejavnosti ob dnevu šole. Nit je lahko zgolj beseda za nekaj predmetnega, lahko pa ima tudi mnogo globlji pomen. Nit zašije, povezuje in poVeže^na niti lahko kaj visi, jilt
je lahko spletena v imenitno pajkovo mi
™	A ■
čebel - takih miselnih, seveda. Da imajo tudi naši učenci polne panje idej in da jim kar iz oči švigajo, so dokazali z neverjetnimi domislicami, ki so jih uresničevali na tehniškem dnevu. V petek, ob dnevu šole, pa so svoje tudi razstavili in pokazali širši javnosti. So pa v tem zanimivem tednu potekali še številni drugi dogodki - od kviza Rdeča nit do literarnih nastopov, glasbenih in športnih dogodkov, modne reVlje in ostalih prireditev. V drugem letošnjem Lokvanju pa ob vsem tem namenjamo pozornost še športni, kulturni in ekološki
O,	seveda! Pa da ne pozabim. Še tista o nitih: Sem in tja vesele niti / danes vidimo hoditi, / skačejo po celi šoli, / nitkajo se naokoli -/ vzklile so iz domišljije, / tudi vam najkakšr
David Bedrač
in še in še
Prav dejavnostim ob dnevu šole je namenjena ta številka, v kateri kar mrgoli
čja je možnost izbire.. 4
7
8 12 14
Športne strani................................16
Dejavnosti v tednu ob dnevu šole..............19
Planinski kotiček.............................20
(dejavnosti v (m®m) m dnevu šole
Oglejte si razstavo.	Niti in vrvi lahko uporabimo tudi tako.
Niti prijateljstva nas povezujejo.	Srečo imaš na vrvici.
O
NITI TO VSTJ ŠOLI
V dneh od 9. do 13. marca je šola ob ribniku vabila med ustvarjalne ljudi vse, ki so želeli doprinesti nekaj svojih znanj, veščin in idej na temo NIT.
Klobčič idej smo začeli odmotavati veliko prej, že v začetku šolskega leta, ko smo se odločali za vzorce, barvo, obliko, način, namen, sporočilnost vseh dejavnosti in končne izdelke.
Predmet naravoslovje in tehnika, ki ga v urnike zapisujemo kot okrajšavo NIT, smo zagledali v novih razsežnostih in naravoslovno-tehnične vsebine prepletli z vsebinami z družboslovnih področij. Spoznali smo, da so dejstva, pojmi, znanja, stvari, predmeti, živa bitja med seboj prepleteni. Izdelki, predstavljeni ob dnevu odprtih vrat,
so obiskovalce navdušili, presenetili, nekaj novega naučili, predvsem pa znova dokazali, da otroška domišljija ne pozna meja.
Raznolike dejavnosti so prav vsakemu učencu omogočile, da je lahko tešil svojo radovednost in razvijal svoja močna področja ter dosegal uspehe.
V šolo smo povabili ljudi, ki so predstavili poklice naravoslovno-tehničnih usmeritev. Medgeneracijske vezi smo prepletli na koncertu pevskih zborov. Tehniški dan smo namenili ustvarjanju izdelkov iz žic, volne, preje, trakov, blaga, vrvi in preizkušanju lastnosti različnih materialov in sestavljanju le-teh v nove kombinacije. Za sprostitev in zdravje smo tekli v okolici šole in na cilju prisluhnili obetajočim besedam našega župana, da bomo kmalu tekali tudi po novi telovadnici. Za starše in druge povabljene goste smo pripravili plesne in dramske nastope, razstave, delavnice, modno revijo in kviz.
Šolski teden se je vtkal v spomin kot asociacija mnogoterih idej, uspehov, druženja, ustvarjanja in povezovanja.
Vanja Zebec Drevenšek
e
več (po%licev (pozmš, večja je
‘M o ž vose im mv
V ponedeljek, 9. 3. 2009, so učenci od 5. do 9. razreda tudi ob letošnjem dnevu šole spoznavali različne poklice. Dejavnost je organizirala svetovalna delavka Darija Erbus. Svojo odločitev za poklic, potek šolanja, delo, ki ga opravljajo, in druge zanimivosti, vezane na poklic, so nam predstavili: kustosinja Stanka Gačnik, medicinska sestra Brigita Solina, mesar-prodajalec Damjan Petrovič, cvetličarka Cvetka Brodnjak, živilska tehnologinja Mateja Strelec, gozdarja Karl in Goran Erčevič, modna oblikovalka Sanja Veličkovič, inž. elektrotehnike Miran Malovič, inž. metalurgije Miran Purg, inž. agronomije Milenka Cizerl, fizioterapevtka Dragica Šilak, farmacevtka Nataša Koltak Perčič, veterinarka Alenka Neudauer, zobozdravnica Mirjana Petrovič Foltin, arhitektka Andreja Pahor Jurc, predstavnika Ministrstva za obrambo RS, radiolog Mitja Miklošič, kostumografka Stanislava Vauda Benčevič in igralec Tadej Toš. Vsem se najlepše zahvaljujemo.
Pot do poklica arhitekta nam je predstavila arhitektka Andreja Jurc Pahor. Povedala nam je, da je študij arhitekture zahteven in da ga je končala po šestih letih. Že kot otrok je na pol leta preurejala svojo sobo in hitro vedela, da želi postati arhitektka. Večkrat je poudarila, da študij arhitekture ni lahek in zahteva veliko znanja. Predmetnik je skoraj enak kot v osnovni šoli, le kemije in biologije ni, ob tem pa je še veliko strokovnih predmetov. Sedaj je študij sicer bistveno bolj moderniziran kot nekoč, saj se projekti rišejo z računalniškimi programi. Nekoč so jih risali ročno. Pokazala nam je tudi mapo načrtov,
prerez-tloris in končni 3D-načrt. Pri svojem delu najpogosteje uporablja dva računalniška programa: Copy Cat in skečap.
Po končanem študiju se je zaposlila v nekem podjetju, vendar z organizacijo dela ni bila zadovoljna. Kmalu je ustanovila svoje podjetje, kjer deluje kot urbanistka, arhitektka in podjetnica.
Menim, da so takšne predstavitve za nas osmošolce zelo pomembne, saj nas spodbudijo k razmišljanju in nam pomagajo pri vpisu na srednje šole.
Vid Vedlin, 8. c
Poklic modne oblikovalke nam je predstavila Sanja Veličkovič, priznana modna oblikovalka. S svojo predstavitvijo je vzbudila naše zanimanje. Povedala nam je, da oblikovalci ne oblikujejo samo oblačil, ampak tudi notranjost prostorov, zunanjo okolico, pohištvo, jedilni pribor, ... Predstavitev je popestrila s figurami, na katere smo narisali oblačila; v računalniški učilnici pa nam je pokazala veliko zanimivih fotografij iz sveta oblikovanja.
Nuša Malovič, 8. c
Slovenska vojska - v službi domovine! Iz predstavitve smo razbrali, da je to njihovo poslanstvo; varovanje miru in domovine. Dva vojaka sta nam predstavila, kako približno izgleda njihov poklic. Predstavila sta nam tudi operacije slovenske vojske v tujini, to je v Afganistanu, Iraku in na Kosovem. Izvedeli smo, kako lahko postaneš vojak. Spoznali smo opremo vojaka 21. stoletja. Sledilo je spraševanje in preverjanje, če smo si kaj zapomnili. Tisti, ki so pravilno odgovorili na zastavljeno vprašanje, so dobili nagrade: spalno vrečo, majice, kape, ... Na koncu smo vsi dobili še brošure in značke.
Gozdarja Karl in Goran Erčevič sta veliko povedala o šolanju in delu gozdarja. Po končani osnovni šoli lahko nadaljuješ šolanje na gozdarski šoli v Postojni. Sledi študij, ki traja 3 ali 4 leta.
Gozdar mora imeti veliko znanja s področja družbenih, naravoslovnih in tehniških ved. Poznati mora postopek podiranja dreves, opravlja tudi pisarniško delo, načrtuje, kdaj in koliko dreves bo posekal. Gozdarstvo je
Luka Haložan, 8. c, Vito Merc, 8. b
pomembna dejavnost, saj kar tri četrtine Slovenije pokriva gozd.
Izvedeli smo še nekaj zanimivosti: da je najmanj gozda na jugu Evrope, da so največja drevesa na svetu sekvoje, ki dosežejo starost 3500 let in skozi njihova debla lahko izrežejo predore. Upoštevali pa bomo tudi pravila obnašanja v gozdu.
Marjetka Kelenc, 6. a
Poklic igralca nam je zelo nazorno predstavil vsem znan Ptujčan Tadej Toš. Poleg svetle strani, ki jo poznamo gledalci, smo spoznali tudi manj prijetna dejstva o tem poklicu.
Veterinarka Alenka Neudauer nam je razložila, kako postati veterinarski tehnik in veterinar oz. doktor veterinarske medicine. Srednjo veterinarsko šolo lahko obiskuješ v Ljubljani ali Mariboru in se potem zaposliš kot veterinarski tehnik. Če hočeš študirati veterino, je najbolje, da končaš gimnazijo in se potem vpišeš na veterinarsko fakulteto v Ljubljani. Študij traja 5 let. Kot doktor veterinarstva se lahko zaposliš na različnih področjih:	kot veterinarski inšpektor,
farmacevt ali pa zdraviš živali. Izvedel sem veliko zanimivih stvari o tem poklicu.
Najprej se moraš po končani gimnaziji zelo potruditi, da opraviš sprejemni izpit za igralsko akademijo. Igralec mora biti široko razgledan. Imeti mora veliko naravnega daru, da se lahko vživi v različne vloge. Vendar igranje ni samo zabava, kot se zdi, ampak tudi veliko neprespanih noči, truda in vaj. Veliko igralcev nikoli ne dobi dela ali zelo malo, zato morajo opravljati druge službe. Po Toševem mnenju sta v tem poklicu dve težki stvari: stati pri miru in priti v stik z gledalci.
Tonja Hriberšek in Tara T. Jacksteit, 8. c,
Lea Lah, 8. b
Jan Pavličič, 8. d
Medicinska sestra Brigita Solina dela v Zdravstvenem domu Ptuj. Predstavila nam je svoje šolanje. Medicinska sestra mora imeti poleg izobrazbe tudi zdravniško potrdilo, da ima dober sluh, vid, motoriko in kondicijo. Biti mora komunikativna oseba.
Opisala nam je svoje delo v ambulanti: otroka sprejme, ga povpraša o bolezni in mu da zdravstvene dokumente, potem pa ga pošlje k zdravniku. Otrok ima z njo prvi in zadnji stik. Medicinske sestre delajo po naročilu zdravnika: dajejo injekcije, snemajo EKG, izpirajo ušesa, asistirajo, pobirajo šive, prevezujejo ...
Medicinske sestre, ki opravljajo svoje delo v bolnišnici, skrbijo za bolnika 24 ur na dan.
Če rad pomagaš ljudem, je ta poklic pravi zate!
Ana Maja Bernhard, 6. a
Mitja Miklošič, diplomirani radiolog, se je za svoj poklic odločil, ker ga je zanimalo delo z ljudmi in z računalniškimi napravami. Podrobneje nam je opisal tudi nastanek in pomen rentgena, kar nam je s pomočjo računalnika tudi slikovno ponazoril. Dela z različnimi napravami, ki so zaradi sevanja tudi škodljive zdravju, zato rentgenologi uporabljajo posebne čipe, ki merijo, ali so preveč izpostavljeni sevanju. Nevarne naprave izločijo iz uporabe. Izvedeli smo še, kakšne so možnosti izobraževanja.
Taja Bezjak, 8. c
cTtE‘lC ZJL Z<D(RJl(V>J(E
V četrtek, 12. marca, smo imeli v šoli tek za zdravje.
Četrto šolsko uro smo se vsi učenci naše šole zbrali pred šolo.
Prvi so začeli teči deveti razredi, za njimi pa vsi ostali. Starejši učenci so tekli po nekoliko
daljši progi, mlajšim, ki so tekli po krajši progi, pa seje pridružila tudi gospa ravnateljica.
Tek smo sklenili na bližnjem igrišču, kjer sta nas pozdravila tudi gospod župan Štefan Čelan in atletinja Nina Kolarič.
Alja Jančič, 9. c
KVLTVKm STtRJLNI
St»REHe» MEO GLASBILI
V	sredo, 21. januarja, smo se odpravili v glasbeno šolo, kjer smo si ogledali bobnarsko glasbeno predstavo. Bobnarji, ki so tudi učenci naše šole, so predstavili zanimive skladbe, po tem pa smo si ogledali več vrst tolkal. Te nam je predstavila učiteljica glasbe Jerneja Bombek.
V	drugem delu kulturnega dneva smo se napotili proti gradu, kjer nas je pričakala vodička. Predstavila nam je stara ljudska
glasbila, na nekaterih pa smo se lahko celo preizkusili.
Pot smo nadaljevali v muzej, kjer smo si ogledali vrsto zanimivih, zlasti starejših glasbil. Med ogledom smo izpolnjevali učne liste. Spoznali smo veliko zanimivega.
Glasbeni kulturni dan je bil zelo poučen.
Toni Pernat, 6. c
SILI SMS V GLEDALIŠČ«
V mesecu februarju, mesecu kulture, smo se učenci šestih razredov odpravili v gledališče. Učitelji slovenščine so se odločili, da si bomo ogledali predstavo Itak Maži. Na razrednih urah so nam predstavili, zakaj v predstavi sploh gre.
Meni se je zdela vsebina zelo zanimiva, še bolj pa to, da so v gledališki predstavi igrali nekateri zelo znani slovenski igralci, kot sta Jernej Kuntner in Alenka Tetičkovič.
Predstava je bila zelo zabavna. Govorila je o mami samohranilki in njenih treh otrocih, ki so kar naprej nekaj »tečnarili«. Nekajkrat sem se nasmejal do solz.
Ta dan mi je bil zelo všeč in rad bi, da bi si takšne predstave še večkrat ogledali.
Tilen Terbuc, 6. c
a
ANKE¥A S GLEDALIŠKI PREDSTAVI
Pri pouku slovenščine smo se učili o tem, kaj je anketa, kdo anketar in kdo anketiranec, kako anketo sestavimo in kako nato obdelamo podatke.
Učenci so v skupinah izbrali temo in sestavili različne ankete. Na kulturnih straneh pa vam
predstavljamo anketo o ogledu gledališče predstave Itak Maži; o glavnih osebah in všečnosti predstave.
Mentorica: Vera Zagoričnik Novak
1.	KATERA OSEBA VAM JE BILA V PREDSTAVI ITAK MAŽI NAUUBŠA?
1. čet.
□	ivzy
□	maži
□	pixi
□	mama
2.	KAKO Tl JE BILA VŠEČ PREDSTAVA?
1. čet.
□	odlična o dobra
□	slaba
Anketo so izpeljali in zapisali: Jan Belšak, Blaž Hazemali, Tilen Kmetec in Teodora Miloševič, 6. a
NEMŠKA BRALNA ZNAČKA EPI LESEPREIS
V mesecu februarju je potekala nemška bralna značka Epi Lesepreis, na kateri so se učenci sedmih, osmih in devetih razredov lahko dokazali v znanju iz nemškega jezika.
Rezultati so bili zelo dobri, saj je od 34 sodelujočih učencev kar 27 prejelo zlato priznanje.
Luka Žižek
KNJIGA VELIKANKA
Učenci vseh treh oddelkov petega razreda so se s svojimi razredničarkami vključili v projekt Abecedarij današnjih dni, ki ga je razpisal Zavod za razvijanje ustvarjalnosti. Učenci so ustvarjali stran Abecedarija na dano črko v formatu Al.
5. a je ustvarjal na črko P, 5. b na črko S in 5. c na črko K.
Strani so odnesli predstavniki vseh treh oddelkov v spremstvu Jožice Repič prav tja, kjer je svojo pot začel tudi sam Primož Trubar - v njegovo rojstno vas Rašco, kjer so v soboto, 20. septembra 2008, na Trubarjevi domačiji slovesno odprli Dneve evropske
kulturne dediščine. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk. Na prireditvi je nastopala tudi naša plesna skupina in pevec, naš učenec, Blaž Vidovič.
Z obema kulturnima točkama, ki sta lepo zaokrožili prireditev, in s stranmi v Abecedariju današnjih dni je tudi naša šola dala pomemben prispevek k obeležitvi 500-letnice rojstva Primoža Trubarja.
Jožica Repič
LEVGS	G GPREMI KNdlGE
Tako kot vsako leto imamo učenci tudi letos možnost sodelovati pri Potrčevi bralni znački.
Bralni seznami so v šolski knjižnici Škrat od začetka šolskega leta, že nekaj časa pa potekajo tudi srečanja pod mentorstvom učitelja Davida Bedrača. Na srečanju učenci debatirajo o	prebranih	knjigah,	letos pa	ob
vsebinskem	delu namenjamo	razmišljanje
tudi opremi knjige, ilustracijam in fotografijam	v njih,	tehnični obliki	in
podobno.
Srečanja bodo potekala do konca meseca maja, ko bo za najbolj pridne bralce organiziran	zaključek	bralne	značke	z
literarnim gostom.
Ana Bedrač, 8. d
9CBER »AN, FRANCE PREŠEREN!
Spomin na Franceta Prešerna, največjega in najbolj znanega slovenskega pesnika, vsako leto obudimo 8. februarja - na slovenski kulturni praznik.
To je eden izmed praznikov, ki nas vse na šoli poveže v veliko kulturno skupnost.
Tudi letos smo ga obeležili s kulturnim programom - v petek, 6. februarja.
Učenci smo s strokovno pomočjo mentorjev pripravili prireditev za učence 2. in 3. triade ter delavce šole.
V programu je nastopil mladinski pevski zbor s slovensko himno ter pesmijo Mi. Učenci 8. razredov so predstavili Prešernovo življenje.
nastopilo je veliko mladih recitatorjev, z Blažem pa sva odpela nekaj kitic Železne ceste.
Prireditev smo popestrili tudi z glasbenimi točkami. Na violino nam je zaigral Matic Rašl, na violončelo pa Katja Rašl. Devetošolke smo zapele nekaj kitic Zdravljice. Za ozvočenje sta skrbela Nejc Vidrih in Jan Zmazek.
Prav je, da se že v mladih letih zavemo, kako je Prešeren pripomogel k razvoju našega naroda. Brez Prešerna in njegovih del Slovenci zagotovo ne bi bili, kar smo.
Barbara Lovrenčič, 9. c
\
v
y
Ana Marija Haložan, 4. b
ZANIMIVOSTI
MED MASKAMI
V petek, 20. 2. 2009, smo se s šolo odpravili na pustno povorko do Mestne hiše.
Ko smo prišli v mesto, so bile nekatere maske že v povorki. To so bile: kurenti, hudički, rdeče kapice, čarovnice,...
Potem smo pa v povorko prišli še mi. Zraven nas sta bila dva razreda. Gledalci na povorki so nas navdušeno gledali. Prišli smo do Mestne hiše in zatem smo šli nazaj v šolo.
V šoli smo se pogovarjali in se nato poslovili.
V nedeljo zvečer sva šla z mamico na obisk k babici. Tam so bili tudi: moja dva bratranca, stric in teta. Dogovorili smo se, da gremo v ponedeljek zjutraj v toplice.
Že ob pol devetih smo se odpeljali. Ko smo prišli, smo kupili vstopnice, se preoblekli in se
šli kopat. Opogumili smo se in kljub nižjim temperaturam odšli v zunanji bazen.
Ko smo končali s kopanjem, smo se šli stuširat in preobleč. Ura je bila že pol dve. Takoj smo odhiteli k babici na kosilo.
Dan je bil čudovit!
Aljaž Kokol, 4. c
MLAVNICE ZA STARŠE
V letošnjem šolskem letu so od novembra 2008 do januarja 2009 potekale delavnice za starše s pomočjo Centra za socialno delo Ptuj. Starši so ob koncu delavnic zapisali svoje misli in pozvali tudi druge starše, da se jih kdaj udeležijo. In kaj so zapisali?
Starševstvo je najčudovitejša, najbolj izpopolnjujoča in najtežja naloga v našem življenju. Na to nalogo smo tako pogosto premalo pripravljeni in razen »dobronamernega« kritiziranja naših starševskih sposobnosti prave pomoči skorajda ni. Tako je bila še kako dobrodošla letošnja Šola za starše, ki v obliki delavnic, predavanj in pogovorov starše uči novih metod za obvladovanje konfliktov. Naučili smo se, kako je mogoče med starši in otroki razviti odnos medsebojnega upoštevanja in sodelovanja, kjer ni zmagovalcev in poražencev, kako pomagati našim otrokom,
Odkar hodim v delavnice, se doma manj prepiramo. Bolj natančno se dogovarjamo in manj je konfliktov. Tega, kar se dogovorimo, se trudimo res držati.
Če bi radi imeli odgovorne otroke, moramo biti tudi mi odgovorni starši. Kako pa bomo, če nas tega niso naučili. A zdaj imamo priložnost (ki je nekateri ne izkoristijo), da izmenjujemo mnenja ob strokovni službi in se učimo odgovornega starševstva. Mislim pa, da je to želja vseh staršev. Vprašanje je, kako se potrudimo za to. Samo od sebe ne bo prišlo, treba se je zavzeti.
da odrastejo v zdrave in neodvisne odrasle ljudi, ne da bi postali njihovi sovražniki.
Mislim, da je namen takih delavnic zelo dober in da bi morale biti še bolj obiskane. To je način, da ljudje med seboj komuniciramo in da vidimo, da imamo vsi podobne probleme, ki se dajo reševati po raznih poteh.
Na delavnicah so bile obdelane zelo zanimive teme, ki služijo kot pomoč pri vsakodnevni vzgoji naših otrok. Marsikdaj sem imela ob določeni temi svoje mnenje, delavnica pa mi je dala vpogled na določeno zadevo. Samo to se mi zdi bistveno - dobro je izvedeti, slišati, prebrati čim več, za svoje otroke pa izbrati tisto, kar meniš, da bo tebi in tvoji družini najbolj ustrezalo. Delavnice bi toplo priporočila vsem staršem!
Delavnice za starše, kakor so bile organizirane, so bile zelo dobro zastavljene in izvršene. O veliko stvareh, ki jih skoraj ne zaznaš kot zelo pomembne, začneš razmišljati. Ugotoviš, da nas veliko stvari v življenju moti, pa jih sploh ne povemo naglas, ker jih ne ozavestimo.
Delavnice so dobra spodbuda za bolj kakovostno vzdušje in razumevanje v družini. Pomembno je, da se jih udeleži čim več staršev.
Darija Erbus
‘E‘KPST(RJ1NI
LE? EKeŠeLSM PCZORAV!
Za naše delo ni bil nič sušen tale marec, čeprav bi iz njegovega starega slovenskega imena lahko tako sklepali. V tem mesecu smo porabili veliko energije za učenje, dejavnosti ob dnevu šole, delo doma in šport.
V našem ekokotičku smo z razstavami in izdelki obeležili pomembnejše datume v tem mesecu:
6. marec - Svetovni dan varčevanja z energijo;
21.	marec - Svetovni dan lutk;
22.	marec - Svetovni dan voda;
23.	marec - Svetovni dan meteorologije;
27. marec - Svetovni dan gledališča,
11. marec - udeležili smo so Šolskega tekmovanja v Ekokvizu.
Sušeč ali marec je mesec, ko se zemlja posuši in jo je mogoče začeti obdelovati in na njej pridelovati hrano.
Nekaj slovenskih pregovorov za sušeč:
v' Ako sušca grmi, dobra letina pohiti.
v' Če je lepo vreme na Jožefovo, naj veselo bo srce kmetovo, v' Sušca sneg, je setvam kreg.
S Če sušca prah okrog pometa, prav dobro letino obeta, v' Kadar slive marca ali aprila cveto, ne obrodijo.
Zraven hrane je za naš obstoj zelo pomembna tudi voda. Brez hrane lahko človek zdrži nekaj tednov, brez vode pa le nekaj dni.
ZZ. MAREC - SVETOVNI DAN TODA
Pitna voda je največje naravno bogastvo na Zemlji, a ker so njene zaloge omejene, moramo z njo ravnati zelo premišljeno.
Največ pitne vode porabita industrija in kmetijstvo, čeprav bi jima zadostovala že prečiščena voda. Podobno pa je tudi doma, saj so največji porabniki vode v gospodinjstvih stranišča, pomivalni in pralni stroji.
V zadnjih petdesetih letih se je poraba vode na prebivalca skoraj potrojila in danes povprečen Slovenec na dan porabi kar 150 litrov pitne vode.
Varčevanje z vodo je eden naj preprostejši h in najučinkovitejših ukrepov pri varovanju okolja, narava pa nam bo hvaležna za prav vsako privarčevano kapljico.
KM LAHK® NAREDI VSAK IZMED NAS1?
Poskrbimo, da vodovodne pipe ne bodo puščale, in namestimo varčne pipe z nizkim
tlakom.
Za zalivanje vrta uporabljajmo deževnico.
V stranišču namestimo kotliček s prekinjalom.
Kupujmo gospodinjske aparate, ki porabijo manj vode in imajo vgrajene varčne
programe.
Namesto kopanja v kadi se raje prhajmo, saj tako porabimo za polovico manj vode.
Med umivanjem zob vodo zapirajmo.
Uporabljajmo okolju prijazna čistila in ohranimo našo podtalnico čisto.
Simona Hazimali
IGRE IZ GDRADNIH MATERIALOV
Spretni prsti
Igra je primerna za zaprt prostor in več igralcev, ki oblikujejo dve enako številčni skupini.
Potrebujete razne plastenke in škatlo. Igralci sedijo v koloni in so bosi. Na začetku kolone je kup plastenk, na koncu prazna škatla. Z
Domine
nožnimi prsti si igralci podajajo plastenke in jih poskušajo spraviti v prazno škatlo. Lahko si pomagajo tudi z obema nogama.
Zmaga skupina, ki prva prenese v škatlo vse plastenke.
Material za izdelavo:
odpadni kosi	barvnega	flomastri,
papirja,	lepilo,
časopisni papir,	škarje.
svinčnik,
ravnilo.
Postopek izdelave:
Na osnovne ploskve, ki so enake velikosti in imajo na sredini prečno črto, zalepiš na vsako polovico barvni odpadni kos papirja.
Na prvo polovico nalepi manjše krpice časopisnega papirja, na drugo polovico pa izrezano številko.
Krpice in številke obrobi s temnejšim flomastrom, da bodo prepoznavnejše. Osnovne ploskve za domine so lahko različnih oblik in velikosti, odvisno od tvojih želja.
SMRTNI BAN
Pa smo ga dočakali! Zimski športni dan. Četrtega februarja je bilo ravno dovolj snega, da smo lahko dan preživeli na in v snegu.
V šolo smo prišli v zimski opremi, saj niso manjkali ne šali in ne rokavice. Glave so nam pokrivale raznobarvne kape, tako da nekateri sploh niso bili razpoznavni.
Vsi četrti razredi smo se odpravili na nogometno igrišče v Ljudskem vrtu in se med seboj razdelili in oblikovali mešane skupine. Najprej so potekale zabavne igre, kjer smo tekali, prenašali obroče in sošolce vozili s sanmi.
To je bila zelo težka naloga, saj je bil sneg mehak in so se sani močno ugrezale. Sploh ni bilo važno, kdo je zmagal, samo da smo se zabavali in uživali.
V zadnjem delu smo domišljiji pustili prosto pot, saj smo po skupinah ustvarjali skulpture iz snega. JOOOJ, kakšna snežna čudesa so nastala! Imeli smo kosmatega snežaka, miš velikanko, gradove, igluje, ... Vsaka skupina je predstavila svojo umetnino in jo opisala.
Imeli smo se lepo in super smo se zabavali!

Učenci 4. a z mentorico Simono Hajnal
SmtČAME
29. januarja so se učenci na področnem tekmovanju v smučanju in deskanju odlično odrezali in dosegli naslednje rezultate:
Nataša Divjak: 1. mesto, Jure Medved: 1. mesto, Klara Topolovec: 2. mesto, Primož Zemljič: 5. mesto.
Vsi štirje učenci so se uvrstili na državno tekmovanje.
BCKCHET
Starejši učenci so se do zdaj odlično merili v rokometu. Postali so področni prvaki in zmagali v četrtfinalu državnega tekmovanja ter se uvrstili v polfinale državnega tekmovanja.
Ekipo so sestavljali: Renato Kenda, Nace Zavrtanik, Primož Zemljič, Matic Čeh, Vid Stremšek, Martin Vrbančič, Davorin Levanič, Rok Šalamun, Teo Prapotnik, Luka Haložan, Aljaž Mori, Luka Reisman, Filip Jerenec, Žiga Maroh in Mario Kenda.
PCDBCCN* PRVENSTVA V NAMIZNEM TENIS«
V petek, 6. 2. 2009, smo se udeležili področnega prvenstva v namiznem tenisu v športni dvorani Mladika. Ekipno smo dosegli
drugo mesto. Med posameznicami pa je Eva Zorko dosegla tretje mesto.
Vsem tekmovalcem čestitamo!
O
BAimUTTON
V	mesecu februarju so se naši učenci udeležili področnega tekmovanja v badmintonu. Na tekmovanje v posamični konkurenci so se najbolje uvrstili:
Neja Krajnc Domiter: 2. mesto,
Marko Mlakar: 4. mesto,
Luka Merc: 4. mesto.
V	ekipnem tekmovanju v absolutni kategoriji so mlajši učenci v sestavi Neja Kranjc Domiter, Nina Potočnik, Marko Mlakar in Toni Rogina osvojili tretje mesto.
STOELdANaE
Na strelskem področnem tekmovanju so mlajši dečki zasedli naslednja mesta:
Vito Petkovič: 1. mesto,
Filip Emeršič: 2. mesto,
Aljaž Volkner: 3. mesto.
Ti učenci so ekipno osvojili 1. mesto.
EKIPNO OSNOVNOŠOLSKO MŽAVNO PRVENSTVO V SAMO 2000
Naše šahistke in šahisti so se v soboto, 15., in nedeljo, 16. marca, v Novi Gorici udeležili ekipnega osnovnošolskega državnega prvenstva v šahu. Tam so nadgradili in izpopolnili svoje šahovsko znanje, ob tem pa tudi spoznali nove prijatelje.
Zbrala in uredila: Vita Gačnik, 7. a
(DEJAVNOSTI V TEDNU O® DNEVU ŠOLE
Prišla sta tudi Nina Kolarič in gospod župan.
Prtički raznih barv in oblik.
Čarovnija niti.
Kako smo pridni!
Še ena zanimiva kreacija.
Plakat o vezenju.
O
LOKVANJ: Šolsko glas/Let.:12
inv.št:AR/
20673
'LjmmKj koviček
RESEVNA
Člani planinskega krožka naše šole smo se skupaj z mentorico smo se odpravili v soboto, 7. marca 2009, na težko pričakovan spomladanski izlet.
Zbralo se je kar 140 planincev s širšega območja Ptuja.
Z vlakom (v kupejih) smo se odpeljali do Šentjurja, kar nam je bilo še posebej všeč. Planinska pot ni bila naporna. Videli smo cveteti spomladanske žafrane!
Tik pod vrhom je bila koča, kjer smo si odpočili in žigosali dnevnik Mladi planinec. Povzpeli smo se na vrh in razgledni stolp, a ga tudi hitro zapustili, saj je bilo na vrhu zelo mrzlo, ker je močno pihal veter. Ob sestopu smo se ustavili na velikem travniku, kjer je bilo dovolj časa za počitek in igro. Še posebej smo uživali v igri Črni mož, ki smo se jo igrali prav vsi.
Na travniku so vodniki podelili bronaste in srebrne značke učencem, ki so se udeležili več izletov. Tudi učenec naše šole Tomi Mulec je prejel bronasto značko za 5 izletov.
Po krožni poti smo sestopili in se v popoldanskih urah vrnili na železniško postajo.
Na izletu smo uživali in spletli tudi nekaj novih poznanstev s planinci drugih šol. Komaj čakamo naslednji izlet, ko se bomo ponovno podali z nahrbtnikom navkreber, novih spoznanjem naproti!
Zbrali smo se na železniški postaji Ptuj, kjer	Jernej Domajnko, 4. b, Matjaž Škrjanec 4. c
so bili tudi planinci z drugih osnovnih šol.
ARHIV
<ovA č/N
ZS>'
S",:
| c
<//


O