mfsvMaMrmmts»
Mi____________
43. številka.	Dne 21. ektobra 1920.	EL lete.
obmejnih Siow@n©ew,
Uredništvo: Maribor, Cirilova tiskarna, Koroška e. Upravništvo v Gornji Radgoni, Sp. griz 7, I. nadstr. Rokopisi se ne vračajo.
izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnine vred za celo teto 30 K, za pel leta 15 K, za četrt teta 8 K. Posamezna številka stane 80 vinarjev.
Inserati: Ena petstolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) K 1*50.
Pri večkratni objavi primeren popust
Naša severna meja.
Razmejitvena komisija, v Mariboru si Je privoščila precej dolgi oddih. Antantni odposlanci so izza potovanja v Beograd krenili na Dunaj, da se predstavijo avstrijski vladi. V odgovor na pozdrav avstr, državnega tajnika je predsednik komisije, angleški polkovnik Craven zatrjeval, da komisija postopa strogo nepristransko. 'Japonski delegat major Nohamoči ie bil odpoklican in je na njegovo mesto imenovan nek polkovnik. Vesti o imenovanju namestnika ponesrečenega italijanskega majorja Calina niso resnične, ker je CaJma že precej okreval in bo ostal na svojem mestu. Razmejitvena komisija je te dni počela nadalje vati svoje delo. V sredo je na; Košenjaku pregle -dala dosedanje tehnično delo ter določila točke za mejnike. Medtem so se vršila, pogajanja med jugoslovansko in avstrijsko delegacijo glede razmejitve na mejni črti med Sv, Duhom in Muro. Avstrijska dele-
gacija je vstrajala pri zahtevah, IV so za nas ne -sprejemljive, vsled česar so se pogajanja razbila. Videti je, da avstrijska delegacija Se vedno ni na jasnem, kako daleč, sega moč in pravica razmejitvene komisije; baje zahteva mejo, ki bi bila v nasprotju z mirovno pogodbo. Za nas je desni breg Mure po -polnoma nedotakljiv in Mura meja, ki je Avstrija na podlagi senžermenske mirovne pogodbe ne more in ne sme prekoračiti. Upamo, da bo prihodnje dni morala antantna delegacija spregovoriti odločilno besedo in pokazati svoje karte. Z določitvijo meje od Sv. Duha do Mure se bo razmejitveno delo zelo pospešilo. Obmejni Slovenci zahtevamo, naj se določevanje meje ne zavlačuje, ker sedanji položaj nanaša škodo ob -mejnemu prebivalstvu to in onstran demarkacijske črte.
Tedenski
Maribor, 20. oktobra, jj Po lepih jesenskih dneh so se pojavila znaine- i nja zgodnje zime. Na gorah je padel sneg. Mraz in | ledeni dež tiščita k tlom. Ljudje, ki se pečajo z vre - I atenskimi prerokbami, trde, da bo imel november be- s lo zimsko suknjo. Našim kmetom bi bilo ljubše, če bi | te rajši grel na solncu, kakor pa se v ledeni kuti iz j prehajal po polju. Jesenski pridelki še niso vsi pod j streho. Mnogo težav dela dobava drv. Kako bo letos j s kurjavo, o tem se razmišlja ne le na kmetih, tem - j več zlasti po mestih. Ce bo zima zgodnja, bo marši- j kogar zatekla v neprijetnem položaju. Premoga je ma- \ lo in cena se vedno viša; še dražja in redkejša reč j so drva. Z mrzlo jesenjo nastopa problem kurjave, a j za njim pa tudi problem razsvetljave in prehrane, j Mraz požene ljudi v stanovanja in tu se vedno bolj j razgalja današnja beda. Važno postane vprašanje o- j bleke. Kmetski stariši že ugibajo, kako naj oblečejo jj svoje šolarje. Tudi odraslim je treba kaj toplejšega j za zimo. Cene manulakture so v zadnjem času zopet < narasle. Dohodki so se skrčili na skromno mero. V j .vinorodnih krajih je vinska kupčija zaostala, ker vse j čaka na višje cene. Kmetje tožijo, da šo cene žita in j živine prenizke. Delo se ne izplača, ako se človek ne \ more obleči in dostojno preživeti. Delavstvo zahteva j znižanje žitnih cen. Delavec (duševni in telesni) mo- j ra obupati, ako draginja ne pade. Cenejši kruh, ce- j nejša obleka, cenejša kurjava — vse^ te potrebe se ] najbolj občutijo v pozni jeseni, ko počne zima kazati | svoje rogove. Začenja tudi doba stavk in vsakovrst-nih kriz. Na Angleškem so te dni pričeli stavkati » premogarji. Zahtevajo tišje mezde in cenejši premog, j Na videz si to dvoje nasprotuje, toda delavske mno- i ?ice vedo, da preje ne bo prišlo do boljših razmer , j predno se kapitalistični krogi ne sprijaznijo z manj- j šim zaslužkom. Na Češkem, v Pragi, so se pa vršili ; draginjski izgredi po ulicah. Vse se pripravlja na ? dolgotrajno zimo.	\
Pred zimo hočejo rešiti tudi jadransko vprašanje. Italija se boji zime. Njeno podnebje ima sicer južni značaj, a v teh mescih je navadno najiVečji križ s prehrano. Množice so nezadovoljne in jih je treba kakorkoli pomiriti. Eno izmed učinkujočih’ sredstev bi bila aneksija zasedenega ozemlja. A vlada je ne more proglasiti, dokler je med Italijo in 'Jugoslavijo toliko nerešenih vprašanj. Rimska vlada j upa, da bo sporazum z Jugoslavijo izpadel po nje - 5 nih načrtih. Upajmo, da se bo vseeno vštela. Kraj pogajanj še ni določen. Naši delegatje bodo danes zvečer odpotovali v Benetke. Zunanjega ministra Jr. Trumbiča bo spremljal ministrski predsednik dr. VesniS in finančni minister Stojanovič. Ministrski svet se je opetovano bavil z navodili, ki jih dobe na-ši odposlanci za pogajanja. Kaj natančnejšega pa ni >
znano.	’	,	j
Na Koroškem je položaj vedno jasnejši. » Naše čete, ki so zasedle glasovalno cono 'A, so dobi- . le ukaz, da. morajo zapustiti koroška tla. Plebiscitna | komisija prevzame upravo glasovalnega ozemlja v la- j
pregled.
sine roke. Naše orožništvo in uradništvo ji bo podrejeno, dokler celo ozemlje ne preide pod avstrijsk i u-pravo, Sklep glasovalne komisije je formalno pravi len, mi se mu moramo udati, dokler si nismo v svebti zadostne fizične in nravne moči, da se mu upremo Vprašanje je, ali bi vzdržali pod težo te odgovorno -sti. Naš notranji položaj je zelo težaven; na mejah imamo edino zaščito v mirovni pogodbi. Nasilstva koroških Nemcev nad slovenskim prebivalstvom so nekoliko ponehala. Navzlic temu se pa mnogo naših ljudi pripravlja, da zapusti nesrečna koroška tla. Nar. svet za Koroško je izdal poziv, naj po možnosti dalje vztrajajo. Mirovna pogodba jamči, za zaščito manjšinskih pravic. Posebna koroška deputacija se je pod vodstvom deželnega predsednika dr. Brejca predsia-vila regentu in mu predložila spomenico o nemških sleparstvih pri plebiscitu. Zal da je tudi potvorjen plebiscit — veljaven.«
Važnega pomena za ureditev naših odnošajev do Avstrije je izid volitev v Avstriji. Volitve so se vršile pretečeno nedeljo za narodno skupščino in hkrati za štajerski deželni zbor. Pokazale so, da je avstrijsko ljudstvo sito socijalno-demokratične vlade in da se hoče vrniti k svojim starim tradicijam. Pri volitvah so si namreč priborili največje Število mandatov krščanski socialci. Dobili so 89 mandatov, socijalni demokrati pa samo 66. Velenemci so prodrli z 21, kmetska stranka s 4, Vprašanje je, ali se bode krščansko-soeialna stranka zvezala z vsenemško, .Vse-nemci so sicer svobodomiselnega svetovnega naziva -nja, ali Nemci bolj nego mi vpoštevajo interese naroda in države, pa je verjetno, da bi bili obe stranki v principu za zvezo, ki bi omogočila dosego kakega velikega cilja. Z zmago krščanskih socialoev je zmagala nemška nenaklonjenost slovanskim drž ivarn, zlasti Jugoslaviji in Cehoslovaški. Znano je dovolj. da je krščansko-sooialno časopisje tekmovalo ssvobo-domiselnim, da pred nemškim ljudstvom pokaže našo državo kar v najslabši luči.
Značilno je, da avstrijski komunist'! niso dobili niti enega mandata, dasiravno so vpora-bili vsa agitacijska sredstva za volilno borbo. Razmero na Dunaju so še vedno tako slabe, dabi eni, ki sodi nemško delavstvo po naših nezadovoljnež li-komunistih, stavil glavo, da bodo komunisti dotrli večino glasov. Vest, da so bili tako silno poraženi, deje tudi nam Jugoslovanom mnogo misliti.
V Avstriji in v Nemčiji so vojne rane že pre -cej zacelile. V obeh državah imajo sicer slabe pre -hranjevalne razmere, draginjo, visoke davke, oddajo premoženja, izvršitev težkih mirovnih pogojev, torej v splošnem vse slabše kakor pri nas. Toda to so samo rane na koži; nevarnejše so one notranje, ki se kažejo v razpoloženju najširših ljudskih množic. ‘Zakaj ljudstvo je nosilec naroda in države, ne pa f olja. plavži in tovarne, ki so brez ljudstva brezpomembni mrtvi kapitali. Te notranje poškodbe so torej začel1 lo že bolj nego pri nas. Socialno zatirani sloji uvide vajo, da se po ruskem vzorcu ne da zlomiti nemširega
I
kapitalizma, ki je preveč trden in kompliciran, da hi ga ubila boljševiška nagajka. Nemški delavec ne mara izdati svojega naroda in svoje države, noče porušiti lastne hiše, kakor je to storil ruski tovariš»' ki nima sedaj ne naroda ne države in tudi —internacionalo ne. Nemški delavec čuti, da je treba internacionalo graditi s smotrenim razvojem svojega lastrrvga naroda.
Današnje Slovanstvo kaže tudi v tem o -¿iru veliko slabost. Kakor se človeka, ki je slaboten, lažje in hitreje primejo razne bolezni, tako se tudi Slovanstvo bori z boljševizmom, ki sili med ljudska množice, da zastrupi še ono malo državotvornost, ki je imamo Slovani po svojem značaju. Rusija se vedno bolj razkraja. Že zadnjič smo poročali, da .,e morala priznati neodvisnost dveh novih slovanski dr žav. Pred sto leti so bili vsi Rusi, zdaj so Beli Rusi in Ukrajinci. Drugi narodi se spajajo, slovanski pa drobe. O ruskem boljševizmu sodijo, da se ne bo dolgo vzdržal. Zadnje tedne so se pojavili v večjih me-ctih upori, ki jih sovjetska javnost sicer taji, ali naglica, s katero je Rusija sklepala mir s Poljaki, je bila dovolj sumljiva. General Wrangel šo vedno pro-1 dira. Velika nesrečna Rusija ne bo našla tako km a--Ju miru in počitka.
Misli k porazu na
Koroškem.
i	jugoslovensko vojaštvo zapušča Koroško. Ura-
di se i selijo. Slovenski trgovci in obrtniki odhajajo. Neredki koroški domačin rajši poveže culo in gre , kakor da bi postal suženj Nemcev in janičarjev»
|	Da, končano je. Bitko smo izgubili. Več kot,
| 15,000 naših je ostalo v ujetništvu in ti se ne vrnejo
¡nikdar več pod skupno streho. Kdo je krivec poraza? Kakor po vseh takih ali podobnili polomih» opažamo tudi pri nas, da javnost hoče najti krivce. Kakor vedno, tako tudi sedaj govore razdraženi živci in zbegana domišljija. Morda so krivci prav blizu, kar z | roko bi segli po njih, toda v tej zmedi jih nikdo ne o-] pazi. Končen izid vsega iskanja, ugibanja in natol-l oevanja je, vendarle spokorno priznanje, da največji | del krivde odpada na, naše splošne razmere, Ker pa ! te razmere niso nič drugega, kakor mi sami, Je kri-I vda na nas vseh. Naše nervozno razpoloženje pa se ne more zadovoljiti s to preveč enostavno obtožbo. Tako se šučemo v omotici» kakor človek, ki Je butnil ob zid in ne more razumeti svojega napol nezavest -nega stanja-
Kmalu se bodo pojavili klicarji — trobentam, in bodo zatrobili: Na nova pota! Popravimo, kar ni zamujenega ! Tudi to je običajen pojav, ki nastopat redno po vsakem polomu. Klic: Na nova pota! Je po zvoku mnogoobetajoč, po zmislu pa samo dokaz, da je kriza prestana, solze posušene, rane obvezane . Pričenja se staro življenje in klicarji bodo obrnili druge strune.
Na nova pota gre počasi poedinee, še počasneje množica.' Na nova pota se ne kolesari, temveč stopa korak za korakom. Da pride narod na nova pota, mu je treba v odločilnih dneh njegove zgodovine velikih idealov in velikih mož. Vsi narodi in vse države, ki so jih usodepoline ure zatokfje brez velikih ideaUov in brez velikih mož, so bili zapisani smrti- Dokler je stara Grška imela svoje bogove, svojo umetnost in svoje duševne velikane, je z lahkoto kljubovala barbarskim močem Vzhoda» Ko ji je filozofija vzela bogove, domača politika umetnost in nravna lahkomiselnost vodilne značaje, je bila oropana vsega^ in je nastopila neizprosno pot nazaj. Narodi ki so bili obdarjeni z velikimi ideali in velikimi možmi, so prene-jli tudi največje krvavenje svojih žil, prebili vse težave in celo trenutni poraz jim je bil navsezadnje v korist. Pokazali so, da voda pot do zvezd preko trnja' —, per aspera ad astra — toda verovati se mora V zvezde.
Naš narod je stopil v • najusodepolnejšo dobf
I'-voie zgodovine brez velikih vzorov in brez velikilr' mož. Moral je najprej preživeti večletno vojno, ki j« oslabila njegove telesne in nravne moči, in šele v
popolni izčrpanosti svojih sii je ugledal velik ideal J
—	Jugoslovanstvo. To je bilo dote njegovega trpljenja, njegove rnržnje in sovraštva, njegove negotovosti
—	dete, kakor ga ni pričakoval. Preveč je bil izmučim. preveč zmedeno pojme je imel o svetu in o sebi, Ša hi blagoslovil to srečno uro.
Sama akademija, kaj ne?; Priznam,, 'da je tudi meni zoprno lepobesedno čvekanje o filozofiji, če me je sosed okradel, pretepel in osramotil ter mi ne priznava pravice do življenja. Iščimo rajši krivce * . . Kdo je kriv, da izgubljamo po osvobojenju kos za kosom tepe domače zemlje, da nas je vedno manje, da nikjer ne dosežemo polnega uspeha?
Ideal je bil pred nami, skozi omotico vojne izčrpanosti ga je gledal ves narod, kakor večernico skoz tanke oblačke. Pa ka: so storili z A jim? Pustimo teorre tn stopimo na trda tla našega javnega življenja:
Malo ljudi je bilo pri nas, ki se ne bi veselili narodne svobode in ujedinjenja. Dasiravno je na ljudstvu še ležala vsa teža. vojne, križali se vsi mogoči Vplivi, se borilo suženjstvo s svobodo, gospodar z ¿Japoem, laž z resnico itd. — vendar so najširše ljudske množice v bistvu dobro razumele velikansko pridobitev, ki je je bil deležen ves narod % osvobo -jenjbin. Kaj so pa storili naši vodilni možje? Na mesto, da bi narod dvignili in opogumili za veliko do -bo, ki je stala na pragu, so Še bolj zmedli zmedene pojme, še bolj zvalili na ljudstvo težo vojne, še bolj razvneli suženjski nagon, še več uslug napravili la. ži. Slepomišili so prav z vsem: s svobodo, z ujedin-jenjem, z ustavo, z valuto In po vrsti naprej. Strankarski boj se je razvnel in oslepil oči narodnim voditeljem. Pokazalo se je, da velikih mož sploh nimamo, imamo le malenkostne ljudi, ki se trudijo, da bi po- : stali veliki
Radi tega nismo več spoznali ne sebe ne zunanjega sveta, O vsem smo imeli posebne pojme. In če smo y tem omotičnem tavanju občutili kako bolečino, smo postali Še bolj zmedeni,- razdraženii in še manj-
Volilno
Vedno živahnejše postaja volilno gibanje. Kmalu ijodo objavljene volilne liste vseh strank, ki nameravajo samostojno nastopiti. Približno se lahko pr e meri moč posameznih skupin.
V Sloveniji bo brez dvoma, najmočnejša Slovenska ljudska stranka. Naše ljudstvo ve, da je ta stranka vedno in povsod zagovarjala njegove zahteve. zastopala njegove potrebe in delala nesebično za njegov blagor. Slovenska, ljudska stranka je s svojim zadružništvom rešila slovenskega kmeta gospodarskega poloma. Brez zadružništva bi naš narod morda že podlegel gospodarsko močnejšemu Nemcu, ki je ob -vladal vsa pota in imel na razpolaganje vsa sredstva da nas na. ta način ugonobi. Poslanci Kmetske zveze so trdno stali na kmetskem programu in storili vse, kar. se je dalo storiti v avstrijskem državnem zboru jo v štajerskem, deželnem zboru. Ko se je med vojno zopet sestal avstrijski parlament, sta dr, Krek in dr. Korošec zbrala krog sebe vse jugoslov, poslance, ki so v lepi slogi delovali za; edino rešitev slovenskega naroda — osvobojenje in ujedinjenje. Znano je, s kako vnemo je stranka nastopala proti rekvizieijam. V, novi državi s’e je takoj postavila na stališče pametne avtonomije. Takrat so planili vsi po nji, toda čez dve leti se je pokazalo, da je blilo njeno stališče pravilno. Kolikor se je le dalo, je Slov. ljudska stranka storila za koristi slovenskega kmeta,, viničarja in delavca . Bila je vedno v ožji zvezi s srbsko radikalno stranko katera ima največ pristašev med kmetskim prebivalstvom. Težave so bile takoj v začetku, prav posebe še pa zadnje mesece naravnost ogromne. Država še nima mej in ni tudi na znotraj trdna. Ustavodajna skupščina bo morala rešiti celo vrsto življenskih vprašanj našega ljudstva in naše zemlje. Stranka je razvila širok program za nadaljne delo, ki smo ga že objavili, v našem listu. Volilne priprave v stranki so jako živahne, Ljudstvo se v velikih množicah udeležuje strankinih shodov, podrobna organizacija je raz predena v sleherno slovensko vas. Volilna lista bo i-mela večino kmetskih kandidatov, zastopani pa bodo tudi delavci in srednji sloj, ker stranka ne stoji na. stališču razrednega boja, marveč skuša vse sloje in stanove zedinili na skupnem temelju prave krščan -ske demokracije*
Samostojna kmetijska stranka ostaja daleč v o-zadju, dasi bo v posameznih krajih pridobila precej glasov, ker bodo vsi bivši demokrati kmetskega stanu glasovali za njen program.
Jugoslovanska demokratska stranka bržkone ne bo okrevala od zadnje krize, ko je iz njenih vrst izstopila večina kmetov, ki so osnovali Samostojno, ter mlajša inteligenca, ki ni mogla daljo sedeti v družbi starih kapitalistov in vojnih dobičkarjev in je po češkem: vzoren ustanovila Narodno socialistično stranko. JDS se bo vzdržala k večjemu med meščan -šivom.
Agrarna reforma na
Umljivo je, da se v zadnjem Času mnogo govori o hrvatskem vprašanju. Bliža se konstituanta, ki bo -posegla globoko v sedanje razdrapane razmere v mladi Jugoslaviji, dvignila marsikaj, preko česar še smo do danes hodili in vrgla med staro šaro več reči, ki so dozdaj stale v oposrcdju. Da omenimo samo
ši. y svojih mislih in dejanjih. Strankarski boj nas Je prispravil ob to, da nismo imeli v najvažnejših dneh pravega parlamentarnega življenja, da smo bili dr žava brez državljanov. Toda to ni bilo najhujše. Čutih smo, da bi bilo treba zelo močne volje, ki bi se vsilila vsem ostalim, da bi jih zajela v novi državni krog. Torej — diktatura! Ampak nismo imeli diktatorja, ki bi rekel: Tako bodi v začetku! Videli smo pa, kako mali ljudje na državnem krmilu segajo po diktatorskem biču, ne z namenom, da bi obvarovati državo, temveč da bi z otročjim veseljem ošvrknili svojega političnega, nasprotnika. Nikogar, ni bilo pri nas, ki bi gojil državni Idealizem; vse polno pa jili je bilo, ki so — v državnem interesu blatili jired ljudstvom ideal, države in izpodkopavali njeno avtoriteto.
Na ta način smo prišli tako daleč, kakor v Le-\ stikovem Norotanu: imamo svet narobe. Imamo na rodnjake, ki so proti državi; podle rovarje, ki so o-boževalci državnega absolutizma; monarhiste, ki so republikanci; militariste, ki so anarhisti; dobrodušne meščane, ki so revolucijonarci; zagrizene kapi taliste, ki so za boljševizem; kramarje, ki so filozofi, filozofe, ki so verižniki, kmete, ki se bore za večje posestvo na komunistični podlagi;, velike Srbe , velike Hrvate in velike Slovence, ki bi radi imeli samostojno Veliko državo, če ne bi trčili drug v drugega in če bi jim antanta priznala njihovo — novtral -n ost v svetovni vojni.
Dovolj je teh misli. Končno so vse lepe misli iii vsa spoznanja kakor jesensko listje. Veter ga prinaša in zopet zaveje dalje na blatna tla. Ostanejo samo stara, razdrapana, blatna pota in jesensko nebo nad nami. Naš mali slovenski narod ni razumel svoje zgodovine. Le počasi mu prihaja spoznanje, a pride prepozno. Na nova pota, kamor ga po porazu vabijo kričavi klicarji — trobentači* ne bo mogel dospeti pravočasno. Primorcev ni več pri nas, Korošci so od šli. Koliko nas je ostalo in kdo od nas ve, kaj hočemo? Manjka nam velikih idealov in velikih mož, to je vse.
• ' ' ■__-______ ' _____________________ '
gibanje.
| Jugoslov. socijaluo-demokraiska stranka je, ka-j kur znano, razcepljena v manjše skupine, od kate -1 lih imajo znatno moč komunisti, ki bodo nastopili s S samostojno listo. Odkar se ie vrnil iz Amerike stran-| kiri voditelj Etbin Kristan, raste moč J SDS, Pod | Kristanovim vplivom se je stranka postavila na re -1 publikansko stališče. V vrstah komunistov se zbirajo | ljudje, ki niso zadovoljnt z ničemur na svetu in ho-| čelo čimprej popolen polom vseh dosedanjih socijal-
Inih in gospodarskih naprav. V tej stranki je mnogo zagrizenih slovenskih janičarjev, ki so slaba rekla/- j ma za. mternacijorialo,, Narodno socij ali stična stran - ] ka bo nastopila s samostojno listo. Na Štajerskem bo j | njen nosilec znani tržaški politik dr, Ot. Ribar,! S ] ! stranko bodo šli v prvi vrsti begunci Iz zasedenih i | krajev.
$	l
Na Hrvalškem vlada stara zmeda pojmov in i - j | dej. Najmočnejša stranka bo najbrž Hrvatska zajed- j | niča, ki nima nobenega enotnega pozitivnega progra- j I ma, stranka, ki ve samo, kaj noče, njene zahteve se I l pa vzgubljajo v megleni nejasnosti. Demokratska j | stranka ima precejšnjo moč po mestih. Nosilec njene j l liste bo znani Svetozar Pribičevič, Hrvatska pučka j | stranka je v nekaterih krajih, zlasti v Sremu, zelo I I trdna in njena zdrava organizacija se razpleta od j : dne do dne globlje med kmetsko ljudstvo. Radičeva : | in Frankova stranka posežete tudi v volilno borbo , l v ta namen iščeta zaveznic. Mogoče bo šla na lima- i ! niče Hrvatska zajednica, ki je v svoji breznačelnosti pripravljena za vsak kompromis, ki pripomore nje -i n im ljudem do moči. Socijalni demokrati šo razcep -Ijeni še bolj kakor pri nas. Zelo močna je komunistična stranka, ki pa ima že tudi menda sedem razlč -nih skupin.
V Srbiji bo v glavnem dvoboj med radikalno stranko in med demokrati. Radikalci so se po zad -njem velikem zborovanju mnogo pridobili. Večina srbskih kmetov bo volila z njjimi. Socijalni demokrati spadajo med manjšinske stranke, katerih je v Srbiji cela vrsta, med njimi tudi takozvana republikanska partija,
V Bosni in Hercegovini ima volilna borba bolj plemenski sin verski značaj, kakor pa politični. Ra -| dikalci stoje iz plemenske mržnje do Hrvatov še ve-| dno na velikosrbskem programu, radi tega tudi kr _
; vatske stranke prehajajo v ekstrem. Muslimani tvoji rite močno skupino, ki ima zelo omejen političnli pro-I gram.
V Vojvodini se opaža med Sokci in Bunjevci j močno gibanj’0 za krščansko ljudsko stranko. Močna | je tudi radikalna stranka, ki je že pod Ogrsko imela j večino za seboj. Demokrati si v tej pokrajini šele i -t ščejo tal, a bodo tudi važen politični čini tel j, ker bo-I do imela mesta precej besede.
Hrvatskem in pri nas,
j eno: Ustavodajna skupščina bo odpustila grehe vsem s onim, ki so od ujedinjenja sem zastopali stališče, da | je strog centralizem škodljiv obstoju Jugoslavije, in | da doben Jugoslovan ni istoveten s centralistom. Ta-j ko bomo mogli še dalje govoriti o srbskem, hrvatskem | in slovenskem vprašanju, ne v plemenskem smislu,
temveč s stališču gospodarsko-političnih razlik, ki jili more izenačiti le dolgo skupno življenje in k skupnemu cilju stremeči razvoj-
Nekdo je značil za bistvo hrvatskega vprašanja — agrarno vprašanje. S tem, kako se*bo rešila agrarna reforma, je v zvezi cela vrsta najvažnejših kulturnih, gospodarskih, socialnih in političnih pro -blemov. Hrvatska je res tipična agrarna zemlja, ki kaže močen vpliv vzhoda Kakor po vseh vzhodno -evropskih deželah — Rumuniji, Poljski, Rusiji, Madžarski — najdemo tudi na Hrvatskem dobro ohran -jene sledove fevdalizma., ne samo v gospodarskem, temveč tudi v politično-kuUurnem zmislu. Gospodar -sko so se ohranili ti sledovi v velikem številu malih kmetij in malem številu velikanskih veleposestev. U-kinjenje fevdalnega razmerja med ljudstvom in grajščaki, t. j. prva. agrarna reforma, je imelo to poste -dico, da so kmetje sicer prišli do lastne zemlje, toda živeli so razmeroma v večji gmotni odvisnosti in v večjih gospodarskih stiskah, kakor poprej. Na Rus -kem je nekoliko let po „osvobojenju“ mnogo kmetov zahtevalo, naj ostane vse „pri starem.“ Nepopolna a-grarna reforma je zamorila upe kmeta in njegovih i-dealnili prijateljev iz vrst izobražehstva, a grajščaki so rajali veselja. Oni so ta pojav razlagali na ta način, da so veleposestva v življenju držav in narodov tako važen in neizogiben pogoj, kakor n. pr. vojaška hramba. Ruski kmet pa je v svojem srcu čutil, da sp ga pomješčiki ogoljufali, samo da ni vedel najti pravega izraza tem čustvom in je postal top, apatičen.
Hrvatska je taka malokmetijsko-veleposestniška dežela. Po neki Statistiki iznaša število takozvanih :* „patuljastih“ gospodarstev (0—5 oralov) 44.23%, ali po površini 8.46%, število malih kmetij (5—20 oralov) pa 47.80%, ali po površini 41.46%. Srednjih kmetij (20—200 oralov) je samo 8.38%, vseh gospodarstev in veleposestev (čez 200 oralov) le 0.14%. Mala kmetijska gospodarstva so tedaj po številu v ogromni večini (91.53%), po površini pa v manjšini. Srednja in velika gospodarstva zavzemajo pa preko 50% celotne površine.
„Patuljasti“ posestniki (največ 5 oralov zemlje) so navadni kmetski proletarci, navezani v svojem ob--ioju izključno na srednje in velike posestnike. Mali kmetje (do 20 oralov) so pa tisti agrarni reveži, ki zapuščajo svojo lepo zemljo in se selijo čez morje, ki delajo v tujih plavžih in tovarnah, ali pa. životarijo doma od milosti — Zida. V mnogih krajih (v Liki -Krbavi, deloma v Hrvatskem Zagorju in drugje) je zemlja tako slaba, da tudi srednjemu kmetu pri 20— 50 oralih zemlje trda prede.
Agrarna reforma, ki stoji pred nami, pa bo samo pomnožila število „patuljastih“ in malih kmetij « Kaj pa, če se ponovi, kakor na Ruskem, da bodo novi gospodarji še bolj nezadovoljni in kljub lastni zemlji — dalje od zemlje, kakor sedaj?
Prva stopnja agrarne reforme, kakor jo je spoznalo ljudstvo iz besed kraljeviča-regenta Aleksan * dra: „Zemlja bodi last onega-, ki jo obdeluje“, je razlastitev dosedanjih veleposestnikov. Da se bo ta prva stopnja dosegla, o tem ni nobenega dvoma. Velik korak k razlastitvi je že storjen; veleposestnik-grajš -čak ne razpolaga več prosto s svojo zemljo in ne bo dolgo, pa bo tudi pravnoveljavno razlaščen. Agrarna reforma je torej že obračunala z grajščaki v tistem trenutku, ko smo jo sprejeli v program. Toda agrarna reforma ni zgolj razlastitev veleposestnikov in razkosanje njihove zemlje; nad tako reformo bi bili razočarani i kmetje i vsi drugi sloji, grajščaki pa bi se smeli veseliti. Agrarna reforma je latinska beseda:
5 cii bi jo lahko prestavili, preustroj poljedelstva, pre-| osnova kmetijskega gospodarstva. Kdor hoče kako reč | preustrojiti ali preosnovati, t. j. reformirati, no bode | napravil iz slabega še slabše, ampak iz slabega bolj-l še in najboljše. Tako je tudi agrarna reforma pre -| ustroj priznano slabih poljedelskih razmer v boljše I razmere; odprava veleposestniškega stanu je samo le
¡del preustroja, nikakor pa ne bistveni del. Agrarna reforma mora poseči globoko v narodnogospodarske , socialne, politične, kulturne in državnoiinančne razmere. S tem, da posega tako vsestransko in globoko, | ne sme splošnega stanja razkrojiti, temveč prenstro-| jili na boljše. Radi tega je vprašanje agrarne reforme v njenem pravem smislu res temelj in izhodišče ne le vseh problemov agrarne Hrvatske, temveč cele agrarne Jugoslavije. To bistveno vprašanje pa se je osredotočilo ravno na Hrvatskem, kjer so se bolj nego v Sloveniji in Srbiji ohranile vse sledi starega a-grarnega sistema in kjer je to vprašanje tako v ce* loti, kakor tudi v svojih sestavnih delih najbolj pereče.
Razen gospodarskih' je zapustil fevdalizem tudi kulturno-politične sledi. Hrvatski kmet po večini še vedno črpa svoje nazore o svetu in življenju iz preteklosti. To pomeni: on misli konservativno, drži se starih šeg in navad, težko umeva spremembe razmer in goji globoko nezaupanje do vsega novega. Ni čuda, če je nastal nekak prepad med narodom in nje-
Igovim izobraženstvom, med deželo in mestom, med kmetom in. „kaputašem.“ Hrvatsko izobraženstvo pač ni nikdar iskalo pravih in odkritosrčnih stikov z ljudstvom in ta njegov greh je rodil nešteto ljudskih' napak. Po< vpadanju fevdalne moči so se hitro dvignila mesta, ki so vsled narodnega gibanja sprejela hrvatski značaj. Toda to meščanstvo ni imelo in nima še danes zmisla za demokratično kulturo in razumevanja za ljudske potrebe. Ljudstvo ni moglo opustiti svojega strahu pred prejšnjimi grajščaki; ni videlo v oblastih in uradnikih ustavni način vladanja, temveč zgolj gospodstvo novih ljudi. Kmalu se je pre-| pričalo, da je bila tudi osamosvojitev kmeta nekakai
gospodska „komedija“, ker večina gospodarjev ni mogla živeti; selili so se v tujino, ali pa so padali v pest kakor nalašč pripravljenemu 2idu in drugim njemu ! podobnim oderuhom. Hrvatski kmet je postal top kakor njegov ruski tovariš. Vzroki so, kakor vidimo, precej enaki. Tam in tu so se po mestih odpravile spone fevdalizma, na deželi pa so obstojale dalje in sicer v gospodarskem ter v politifino-kulturnem oziru.
Današnje razmere na Hrvatskem samo potrju -jejo to stališče. Hrvatski kmet je nezadovoljen, se u-pira oblastim in kaže globoko mržnjo do „gospode.“ Znane debate v Narodnem predstavništvu so vrgle precej luči na te razmere in pojasnile marsikateri vzrok. Takrat so se drugod Čudili, zakaj hrvatski kmet ne razume nove države, zakaj toliko veruje brezvestnim hujskačem in se da zapeljati k dejanjem. : ki nasprotujejo interesom njegove ožje domovine. — Vzroki, da je hrvatsko ljudstvo premalo svobodoljub- , m, ali pa da si razlaga svobodo v popolnoma napačnem zmislu, leže ravno v tem, da med njim še vedno živi politično-kulturni fevdalizem.	;
Agrarna reforma, da se zopet vrnemo k temu bistvu hrvatskega vprašanja, mora tedaj odpraviti sle- : di Ifevdaližma na gospodarskem in politično-kulturnem ; polju. Ali naj novo in poslednje kosanje in drobljenje ! velikih zemljiških kompleksov samo poviša število malih' gruniarjev. ki bodo čez nekaj let prav tako be- ; žali v tujino ali pa ječati pod dolgovi, kakor njihovi stari tovariši? Ali je vsa rešitev v tem. da ima nekoliko stotin proletarskih družin lastno zemljo ? In če se na račun veleposestniške zemlje poveča nekoliko malih kmetij, da bo zagotovljen vsaj njihov obstoj, ali ho s tem pomagauo splošni kmetski nevol|i?	i
Kakor povsod, tako je tudi na Hrvatskem ag - ' rarna reforma brez povišanja produkcije uezmisei, i rakova pot v slabše razmere. Več in boljše pridelati — \ tem tiii jedro resnične agrarne reforme.	I
Krnet je velemoč, ker njegovo delo prehranjuje vse druge sloje. Dokler so to velemoč predstavljali veleposestniki, je kmet samo delal in garal kot živina, nikjer pa ni prišel do veljave. Danes pa postaja tunel več ali manj zaveden socialni činitelj. Zato ima : tudi važne socialne naloge. Kmet mora pridelati kar največ ne le radi tega, ker si s tem zboljša svoje gmotne razmere, temveč tudi zato, ker na ta način : koristidružbi, državi in vsem slojem; ker podpira s svojim delom splošno blagostanje.
izvesti agrarno reformo ne pomeni tedaj samo: razlastiti veleposestnike in dati njihovo zemljo malim gruntarjem. Osvobojenje kmeta in zlasti še hrvatskega kmeta leži v temeljiti zemljiški reformi, v preos - j novi in izboljšanju obdelave zemljišč in načina kmets- j kega gospodarstva. Pota in sredstva, ki vodijo k res- j nični, popolni agrarni reformi, ki more edina zadovo- i Ijiti steber našega naroda in jugoslovanske države , ' našega, kmeta, so mnoga in različna. Bilo bi preob - : širno, ako bi v tem članku razpravljali o njih. Po - j Irebno je, da se na Hrvatskem s smotreno agrarno ; politiko izbrišejo vsi "sledovi fevdalizma, da se narod dvigne kulturno in sprijazni z zahtevami nove dobe. j V tem smislu mora .delati vlada in vsa javnost, v po- j seboj še pa izobraženstvo. Buržoaska kultura je do - j volj pokazala svoj škodljivi učinek. Demokratizacija \ javnega življenja in energično pobijanje nepismeno - j sli utira pot agrarni reformi. V šolah mora zavladati j nov duh in širi naj se zlasti gospodarska izobrazba, j Le na ta način bo hrvatski kmet premagal svojo oto- j pelost in stopil iz ozračja politično-kulturnega fevda- ) l.zma. Ko bo uvidel, da je glavna ost agrarnega vpra- ) sanja v tem, da se zemlja obdeluje intenzivno in ne 1 ekstenzivno, bo tudi gospodarsko osvobojen in ne bo j mu treba bežati čez morje. Spoznal bo velikansko va- j žnost in nujno potrebo zadružništva, ki mu bo stavi- j to na razpolaganje sredstva za intenzivno izkorišča- j nje rodovitne domače zemlje. Konec bo židovskemu o- | deruštvu in mržnja do „kaputašev“ bo izginila sama po sebi, ker bo meščanstvo zavrglo buržoasko kul -turo istočasno, kot kmet fevdalno.
Pri nas v Sloveniji in v Srbiji ni razdelitev veleposestniške zemlje preveč pereča, ker prevladuje tu srednji posestnik in ker je le malo fevdalnih sledov. Radi toga pa agrarna reforma ni nič manj važna tudi za nas. Slovenci bomo morali posvetiti vso skrb razvoju našega kmetijstva, ki bo v bodočnosti najbrž «pustilo pridelovanje žita, ker bo spoznalo, da tudi srednja kfnetija ne reši pred pasivnostjo, in se bo po" vzgledu male Danske oprijelo živinoreje ter intenzivne, racijonelne gojitve onih rastlin, ki služijo industriji. V Sloveniji ima tedaj uspešna agrarna reforma drugačen obraz kakor na Hrvatskem. Naš krnel j je že zdavnaj premagal politično-kulturni fevdalizem; naše meščanstvo, kolikor smo ga imeli do zadnjega Časa, ni moglo vsled pritiska nemške in laške raznarodovalne politike izgubiti organičnega stika s kmetom, t. j. z najširšimi ljudskimi plastmi. Pri nas je precej zmisla za zadružno delo in za društveno or -ganizacijo. To nam daje riade, da bomo kmalu našli pol k pravi agrarni reformi in preustrojili naše kmetstvo na način, ki bo najbolj odgovarjal značaju naše dežele in nas ščitil pred gospodarskimi krizami . Trenutno — po vojni — je naš kmet v slabem položaju. Mnogo se jih pripravlja na tuje, ostali gledajo s skrbjo v bodočnost. Razdelitev veleposestniške zemlje na Slovenskem bo imela tako malo vpliva na kmetijske razmere, da v javnosti sploh ne računamo več z njim. Zato pa smemo upati, da, bo pri nas agrarna reforma posegla še globlje, nego v drugih deželah naše Jugoslavije, zakaj rečemo lahko, da smo od vseli prispeli najdalje in da imamo vse pogoje, da dovoli -mo na našem kmetijstvu korenit preustroj, ki bo vse
naše gospodarsko, kulturno ifi socialno življenje po-t ta vil na nova tla.
Iver umevamo agrarno reformo v mnogo .širjen» zmislu, kakor kriče o nji razni agitatorji, *i V,o rešitev tega vprašanja zgolj v razlastitvi in razkosanju veleposestniške zemlje, je po našem mnenju pogubno, ako nekatere politične stranke proglašajo agrarno reformo za politično geslo, ki si z njim pridobivajo pristašev. Agrarna reforma je vclcvaiuo vprašanje celega naroda in vse državo; vprašanje, ki je — kakor rečeno — v zvezi s številnimi problemi vseh mogočih vrst. Najmanj® so pa k temu zlorabljanju a-grarne reforme upravičene stranke, ki stoje na kapitalističnem stališču in jim je resnični blagor ljudstva postranska stvar.
Agrarna reforma je globoka socialna reforma . Zato ji daje naša doba moč, ki bo zlomila vsak odpor in podrla vse ovire.	B.
Tedenske novice.
Nemci priznavajo, da je Koroška po svojem narodnem značaju slovenska dežela. Preveč so si v sve sti svoje zmage, da bi še, dalje skrivali resnico. Dr. j Renner je v narodni Skupščini priznal, da so večino glasov za Avstrijo oddali — Slovenci. Enaka priznanja so prišla zadnje dni iz ust mnogih nemških po -I litikov, ki so se do plebiscita na vse kriplje trudi i \ 'da dokažejo izrazito nemški značaj glasovalnega o-; zemlja. Dr, Renner je šel še dalje. Dejal je, da je pridobitev slovenske Koroške nekako nadomestilo za ; za izgubljene nemške kraje v mariborskem in celi -j skera okrožju. Tej politični potezi ne manjka duho -i vitosti, dasiravno je danes brez pomena. Nemci kaže-• jo s prstom na Slovensko Štajersko, češ, to je nem -| ška dežela! V Mariboru, Celiu in Ptuju so pred le-I tom 1918 gospodarili nemški uradniki in njihovi re -j negatski priganjači, radi tega naj bi segala avstrijska meja do Zidanega mošta. Kateri narod pa je v i pretežni večini, to bi priznali na Dunaju in v Gratl-: cu šele takrat, ko bi spravili slovensko Štajersko v svojo malho. Zopet bi se oglasil dr. Renner m bi | dejal: Dobili smo pokrajino s slovenskim prebival-j šivom. Imamo še pravico do Kranjske, ki je tudi j nemška dežela, o čemur se lahko vsakdo prepriča v kočevskem okraju. Toda Kranjsko prepustimo Italijanom v zameno za Južni Tiirol, ki je skozi in skozi s nemški. Dr. Renner in tov, hoče s posebno lahkoto l spraviti Slovence s sveta. Dobro da nima moči, ka-j kor tisti svetopisemski junak, ki je ustavil solnce.
[ Ke pa je stezal prste po tujem, so Rennerju doma iz-i podmaknili sedež.
Ne varajmo se. Nekateri slovenski listi so nas j pričeli tolažit! z mnenjem praškega dnevnika „Na -[ rodni Listy“, ki piše, da jo imel plebiscit na Koroš-[ kem zgolj informativen značaj in da bo posebna ko -j misija ozemlje s slovensko večino prisodila Jugosla-j vi ji, ono z nemško večino pa Avstriji. Ta vest je zo-\ pet nekoliko pogrela slovenski optimizem. Menimo, da ) smo se varali dovolj in da je že čas za trezno prešo-j jan je in hladen račun. Primera med koroškim in tje-] finskim glasovalnim ozemljem ne drži, ker na Tje-j finskem sploh 'nt prišlo do glasovanja. Položaj je bil ! podoben koroškemu: nobena stran ni bila gotova j zmage. Nemiri, ki so zadnje tedne pred odločitvijo | nastali v Tiješinu, niso nič preveč vzburili ne polj-j ske ne češke javnosti in tudi v Parizu jih niso Šteli | v zlo. Diploma,tje Iso sami namignili, 'da bi bilo bolje.
; ako bi sploh ne prišlo do glasovanja. To se je tudi 1 zgodilo. Tješinsko so precej pravično razdelili med | Poljake in Cehe, Za koroško glasovalno ozemlja so pa | meje v splošnem že določene in mirovna pogodba iz-i ’-ec n o pravi, da se Jugoslavija odreče vsem pravicam l 'fo glasovalne cone A, če plebiscit izpada povoljno za i Avstrijo, ali pa obratno. Nastop antantnih krogov i pove dom zasedbe cone A po jugo3 iv. vojaštvu in njih odločna zahteva, da izročimo uprave plebiscitni ko -misiji, priča dovolj jasno, da vstrajo antanta do pičice natančno na določilih mirovne pogodbe. Potom -takem ni upanja, da bi se 1 v v izpremeo ie nam v prid, zvzemši morda kako .•	rektifikacijo pri
poznejši določitvi definitivne mejne črte.
Samoodločbo za Spodnje Štajersko zahteva list „Deutsche Grenzvvaeht“ v svoji zadnji izdaji, ko poroča o izgredih v Mariboru, Pri tem hinavsko obrača oči k antanti; češ, pomagaj tudi tu. List pozablja, da je samoodločba že izvršena.' Znano je, da je Slov, Štajerska še v senci avstro-ogrskih bajonetov oddala največ glasov za jugoslov. deklaracijo. Mirovna po - i godba z Avstrijo je samoodločbo Slovencev, ki so Se ujedinili s Srbi in Hrvati samo potrdila, a na mirovnih pogodbah sloni danes moč in oblast antante. Vse, kar se dogaja tostran jugoslovanskih mej, briga Ljubljano in Beograd, antanto pa le toliko, kolikor dopušča mirovna pogodba. Ker pa živi med nami par tisoč Nemcev, je mirovna pogodba tudi tem priznala polno samoodločbo. Izbirajo lahko med državljanstvom Jugoslavije in Avstrije. Opcijske pravice ne odrekamo nikomur, zlasti še ne nezadovoljnim Nemcem v Mariboru. V, Gradcu bi hoteli zavoljo samoodločbe teh naseljencev potvoriti samoodločbo ogromne slovenske večine. Nemci hočejo povsod izjemne pravice! Nadutost „Herrenvolk“ še ni mrtva!
Banditska slava ne mine. Iz Radgone nam poročajo: Tukajšnji slovenski zdravnik dr. St. se je moral preseliti v Jugoslavijo, ker v pranemški Radgoni ne bi imel miru. Pretečeni petek je dal spraviti, svoje pohištvo na radgonski kolodvor, kjer je ostalo čez noč v plombiranem vagonu. Naenkrat se pa vagon vname in pohištvo je postalo žrtev plamena. Po mestu so se ljudje zlorado muzali, o kaki nezgodi pa
ni Vedel nihče. Ker pa je gotove ljudi vendar pričelo skrbeti, da dr. St. he bo te nesreče mirno sprejel, so poslali na kolodvor posebno uradno komisijo, ki je dogodek natančno preiskala in dognala, da ne gre j za požig, temveč je požar zakrivila iskra, ki je slu-j čajno padla iz lokomotive skozi neko odprtino (!) v j vagon. :Kakor je videti je nemška čast zelo po ceni.
| Menimo, da zadeva ne bo zaspala in bo tudi dotična komisija poklicana na odgovor. Čuden je namreč slučaj. da zažge lokomotiva ravno vagon s pohištvom, Ki je lasi pid radgonskih renegatih najbolj osovraženega Slovenca! Znano je, da so nedavno načelniku postaje M. jav no grozili s, požigom njegovega pohištva, čemur se je izognil samo na ta način, da ga je spravil z vozovi čez Slov, gorice na sedanje službeno mesto.
Regent Aleksander pride v bližnjih dneh v Zagreb, kjer namerava ostali kakih 10 dni, Kraljevič je ierazil željo, da se ob tej priliki natančneje seznani s kulturnimi in gospodarskimi napravami Hrvatov.
Jugoslovanski klub je vložil na vojnega ministra spomenico o nedostatkih v naši armadi, zlasti o zapostavljanju in slabemu ravnanju z vojaki iz slovenskih krajev, ki službujejo na jugovzhodnih mejah Jugoslavije. V spomenici navaja več značilnih, pojavov,, ki so jih zakrivili razni mali in veliki koman dirji in ki škodujejo ugledu naše države, ter vzbujajo med prebivalstvom nezaupanje do armade. Skrajni čas je že, da vojni minister te nedostatko odpravki
Vpoklici k orožnim vajam so ustavljeni. Vse. rezerviste, ki še opravljajo orožne vaje, morajo pristojne vojaške oblasti v času od 27. oktobra da 3, novembra odpustiti. Odlok vojnega ministra se upira na člen 3. volilnega zakona za ustavodajno skupščino , ki določa, da imajo rezervni vojaki volilno pravico Povrh tega se je minister oziral tudi na linančne razloge, ki zahtevajo, da se število vojaštva nekoliko zniža.
Velika stavka. Angleški premogarji so stopili v
stavko. Sodi se, da število stavkajočih presega milijon. Posledice se že čutijo v tem, da je moralo mnogo industrijskih obratov; ustaviti delo. Ministrski predsednik Lloyd George je v posebnem maniiestu 0-bsodil to stavko in pozval ljudstvo, naj se ji postavi v bran.
Grški kralj smrtno bolan. Grški kralj se }e nedavno sprehajal po vrtu in se igral z opico. Opica pa je segla po njegovi beli roki in ga vgriznila. Kina lu so se pojavila znamenja težkega zastrupljanja krvi. Kralju postaja vsak dan slabše in zdravniki pravijo, da mu ni pomoči. Nekatere vesti pa zatrjujejo, da je kraljeva nezgoda z opico — pravljica. Strupeno opico j'e iskati kje drugje. Kdo je kriv kraljevega zastrupljen j a, ni mogoče reči1, a navajajo 'dve stran-ki: Venizelosovo in stranko odstavljenega kralja, ki živi v Švici. Venizelosu očitajo, da* hoče proglasiti grško republiko, staremu kralju pa, da bi rad ob Konštatinovi smrti vrgel Venizelosa in sii s pomočjo svojih pristašev priboril nekdanji prestol. Vsekakor je kraljeva opičja nezgoda zelo zanimiva, zlasti če se spomnimo, 'da je tudi prejšnji' kralj dolgo bolehal, šele ko so ga pognali z prestola, se je izvedelo, da je zdravil rano od nekega skrivnega bodalca. Kakor znano, se nahaja Grška pred volitvami, Poročajo, da je Venizelosova zmaga zagotovljena.
Slovanski d’Aimunzio. Poljski general Zeli-gowski ie s svojimi četami zasedel Vilno, ki pripada Litvinom. Poljaki in Litvini se pogajajo že dve leti, kakor mi in Italijani. Nedavno so se sporazumeli, a premirje je trajalo le par dni. Zdaj je general Zeli-gowskj z zasedbo Vilne postavil Litvine, Poljake in antanto pred izvršeno dejstvo, Zeligowskega bi potrebovali Slovenci na Koroškem dn Primorskem.
Nova lekarna pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani je podelil lekarniško koncesijo za Sv, /Lenart v Slov, gor. mag. phatm. Bogdanu Devideju.
Ljutomer. Zopet krožijo po Ljutomeru anonimna pisma, dobivajo jih pa — kar je zelo čudno — ce-najbolj poštene osebe. Ker se ne čutijo krive grdih očitanj, jih vsebina takih podlih pisem pač nič ne razburja, lo tc povedo njih pisateljici, da jo dobro poznajo in nje ime razkrinkajo pred javnostjo, kakor hitro se spet pojavi kako tako pismo. Naj se pazi in sramuje! Poštenim je čast bližnjih sveta. — Pošteni Ljutomeržani.
Ljutomer. Umrla je 18. t. m. gospa Marija Kocuvanova rodom iz Ribnice, soproga sodnega nadofi-cijala v pokoju in trgovka, stara 53 let. Pokojnica je bila vzor narodne žene; sodelovala je vselej rada pri vsakem narodnem podjetju, zato jo bodo naša narodna društva težko pogrešala. Bodi ji ohranjen trajni spomin!
Ljutomer. V trgu se je pojavilo nekaj slučajev griže. Ena oseba je že umrla.
Gornja Radgona. Za naše stanovanjske in splošno razmere je značilno: Nek znani trgovec, ki se hoče preseliti v Maribor, odda v najem svoj tukajšnji trgovski lokal, ki se nahaja na zelo neugodnem prostoru in ni niti pripraven za dobro trgovino, proti najemnini 40.000 K na leto, z vporabo štelaž in pulta
50.000	K. Pratijo, da hoče na ta način pokriti svojo izgubo pri vojnih posojilih. Seveda je izključeno, da bi mu kdo nasedel.
Našim kolporterjem. Uredništvo v Mariboru dobiva od kolporterjev nerazprodane iztise „Murske Straže.“ Prosimo, da se vrnjeni iztisi naslove izklju-i čno na upravništvo v Gornji Radgoni.
Tiskarna „Panonija“ v Gornji Radgoni je deloma že v obratu. Družba je 'dobila tiskarniško, knji-govezniško in prodajalniško koncesijo. V kratkem žs prevzame tudi tisk našega lista..
Narodno gospodarstvo. j
Žetev in draginja. Priznani strokovnjak v gospodarskih zadevah g. Jovan razpravlja v 236. številki „Slovenca“ o vzrokih draginje živil. Vlada namerava napovedati draginji odločen boj, sama pa po-dražuje celo one predmete, ki jih imamo v izobilju in ki bi morali biti cenejši ko drugod, S trošarino in monopoisko takso hoče finančni minister kriti gradinj sl-ro doklade uradništva. Vzrok, da se je podražilo ži-' to, je kriva vlada sama. Ko je padla, cena' žjtu na 5 kron in eelo izpod te cene, te Centralna uprava na - | kupovala s ceno 7 K 20 v. Nekoliko ¡pozneje je vlada j pobijala draginjo in sicer na ta način, da je plače- | vala koruzo po 4 K 80 v Ir. Bos. Brod v času, ko je ?
' stala koruza v Bački 3 K do 3 K,20 v. V obeh sluča- j jih je vlada cene dvignila. Drugi vzrok tiči v pro - ; stem izvozu. Značilno je, da vladni krogi niso imeli j pravdi podatkov o stanju žetve. Finančni minister je ] m podlagi Statistike iz letu ISMS' naračunil, da bomo ) Imeli letos najmanj e 58.000 vagonov pšenice za izvoz. ! Vsled tega so na eni strani smatrali letošnjo žetev za j sijajno. Ministrstvo za prehrano pa je na podlagi j drugih podatkov sklepalo, da bo letos—primanjkljaj. , Križale sta se dve Statistiki. Obveljalo je stališče ii- | nančnega ministra, da se mora dovoliti lizvoz ipšenioe j dasiravno najbrž ne bo krita niti lastna poraba. Tr- j govci so se z največjo vnemo vrgli na nakup za iz - ! voz, kar je tiralo cene dnevno navzgor. Kljub temu j so naše cene žita če v pošte varno kurz naše valute nižje kot svetovne cene. Vlada je predložila Gospodarskemu svetu v pretres maksimiranje cen, prepoved pretiranega zaslužka in prednost zadrug ter javni a-provizacij pri žitni kupčiji. G. Jovan meni, da dolo -hite v naj višjih cen ne bi pobila visokih žitnih cen ; uspeh bi imela le tedaj, če bi se vlada odločila k re-Icvizicijam. Izvoznih cen nima smisla maksimirati in radi tega bi trgovci v Vojvodini prodajali v Avstrijo in na _Češko po poljubnih cenah, Mi bi sicer imeli najvišje cene, a za te cene bi nikdo ne prodal svojih pridelkov, ker bi zakotna trgovina nudila veliko več. Voznih tarifov pa finančno ministrstvo pod nobenim
pogojem ne more znižati, ravno tako ni upanja na kako finančno pomoč zadrugam, ker vlada že svoje redne izdatke s težavo krije.
Kmetijsko-gospodinjski tečaji. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi to jesen pet gospodinjskih tečajev, ki bodo trajali od 15. oktobra do 23. decembra t. 1. Za naše kraje je tak tečaj v Ormožu pod vodstvom g. Premrov. Ker pa lahko tečaj obiskujejo samo dekleta iz bližnje okolice, bi bilo želeti, da se slični tečaji prirede tudi v Ljutomeru, v Gornji Radgoni in v Murski Soboti.
Izvoz konjev in žrebet. Od konjerejcev dobi -varno pritožbe, da so zelo nezadovoljni, ker ne morejo prodati ne konjev ne žrebet. V jesenskem času je konjska kupčija najživahnejša, a letos skoraj popol -noraa stoji. Kupcev ni, ker je izvoz čez mejo prepo -vedan. Le redkokdo kupi konja za domačo rabo, žrebet pa sploh ni mogoče prodati. Krme je malo, zima b« dolga, kaj naj kmet stori s konji, ki jih ¡ne more prehraniti ? V Beogradu so svojčas obljubili zastop -nikom naše konjerejske družbe, da bodo dovolili izvoz žrebet. Na to obljubo so menda že pozabili, naš konjerejec pa trpi škodo. V Medžimurju in v Prek -murju vlada radi tega nejevolja nad vlado, ki se ne briga dovolj za kmetske koristi. Opozarjamo naše po-flance, naj vplivajo pri osrednji vladi, da se dovoli 'vsaj izvoz žrebet.
situacijsko poročilo. Naglasa,1 je, da se mirovni pogodbi ne moremo upirati, ker bi to imelo dalekosežn* posledice. Nato je prišlo v razpravo vprašanje, a» je sedanja vlada dovolj močna, da rešava tako dal«* kosežni problem, kakor je jadranski. Ker pa Italijan* ski opravnik v Beogradu še ni dostavil oficijelneg» vabila, kakor bi ga bil moral, se smatra, da Itali a; zavlačuje jadransko konferenco in delegatje niso o (L potovali. S tem je nastala nova situacija.
Razno.
Novejše!
N a r o d n o p r e 'd s t a v n i Š t v o bo r a z -p u š č e n o. Zadnjih sej se je udeležilo samo 40 poslancev. Vlada je razpravljala o vprašanju, ali je še res potrebno, da životari življenja nezmožno narodno predstavništvo. Odločitev še ni padla.
Jadranske konference ne bo? Včeraj bi morali naši delegatje odpotovati v Benetke. Pred njihovim odhodom se je vršila seja ministrskega sveta, ki je bila dolgotrajna in zelo burna. Minister dr. Kukovec je zahteval od vlade pojasnilo radi koroškega plebiscita. Dr. Trumbič je podal obširno
Umesten pueilog. Ker je znano, da se Jugo* slovani na ljubo našim zaveznikom povsod umikamo, in nas ;je vsled tega umikanja vedno manj, nam it> došel iz vrst občinstva predlog, ki je res umesten i» času primeren: Da se še bolj prikupimo zaveznikom in si zaslužimo njihovo pravo hvaležnost, preselim® se n. pr. v Mandžurijo ali pa magari v Saharo. T« je tem lažje, ker je vsled čudovitega uspeha žadu j» svetovne vojne „morje prosto.“ S tem svojim činom bomo pokazali vse svoje slovanske čednosti, hkrati pa bomo od naših prijateljev odvrnili sum o njihovcti Čutu za narodno samoodločbo in pravičnost. Zato za* htevajmo pri pogajanjih z Italijo Samo brodovje in 1® brodovje. Pričakovati je, da bomo uspeli. Ne bode nam več krčili odškodnine, temveč navrgli še kak« odpravnino: treu und gesund entlassen.
REPERTOfiSlE
Sliv. mritiBiga ¡¡ediliiii v Mariboru,
Četrtek, dne 21, oktobra: Charieyeva teta. Izven abon.
Soboto, dne 23. oktobra: Sen kresne noči. izven-abon.
Nedeljo, dne 24. oktobra, popoldne: Gdč. Josette — moja žena. Izven abon. Zvečer: Španska mu -v ha. Izven abon.
Torek, dne 26. oktobra: Sen kresne noči. A bo A-6.
Gospodarska zadruga
za Prekmurje, Morsko polje lis Slov. gor. r.z.zo.z.
Im» v lujogl p« naj nižjih dnevnih eeeah
razno msnnfaktcsno blago za moško in ženske obleko, barhsnte, vseh vrat platno, kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko, usnje, podplat«, molke iu ženske čevlje. Vseh vist moko, zdrob, otrobe, testenine.
S.Bi ¡¡sv*)» srnjo, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedeljske pridelke. Po»re«!»aji«:‘ pri nakupovanja strojev in vseh gospodarskih potrebščin.
Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani.
Novi Člani se sprejemajo v zadružni pisarni ia pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna v Gornji Radgoni. Podružnice: Cankova, Mtarsk a Sobota, Beltinci, Dolnja Lendava, Križevci pri Ljutomeru.
Bakrene kulte
za kuhanje žganja, od 30—300 litrov ji r£	izdeluje in razpošilja	||
iovrcmc Temaiii v H®r§fe©ris, ||
Cene zmerne. ni. 24. Toč. postrežba.
Ur?
Kdor
ni obnovil naročnine, naj jo poravna
takoi
Ostanovl$ano 1009.
tampilje
bkaiM&iBkffrk
fKateleg ženit» |
V%- »-ir
SlMlM Si tu
Modeli za predtiskanje parila Itd.
aiAaaA a ftot» »n.žlumnUU
PlOVOl lastnega Izdelka.
ANTON ČESNE
graveur
Ljubljana, Dvorni trg 1
!
GARJE
erbefriee, krast«,	uašči pri
čkmika mast preti garjam. Brez voaja ia ne maže perila. 1 lonček «a «o» osebe s poštnin« K 12 50 v lekarni T B K li O Z T v
Zadruga za proizvodiji sjimenja u Zagrebi.
Preradovičeva ulica št 20.
TELEFON 17—74. Prodaja semena vseh vrst žita, detelice. sočivja in cvet lic. Semena so najizbornejše kakovosti, gojona in dobavljena pod strokovnim nadzorstvom, za njih izbornost se v vsakem oziru jamči. Uustrovani ceniki se pošljejo na naktevo brezplačno Naročila se izvršujejo poštno-obratno, v tuzemstvo po povzetju ali plačilu naprej.
¡srečajte naše liste!
Delavska
družina
z štirimi delavskimi osebami od 14. do 60. leta, za poljska dela, se takoj sprejme proti prostema gt&uovanja, eni kravi in lepemu delu polja. Dnevni«« za osebo po dogovoru, Oskrbnišri« posestva Steinhof (Zlatorog), Plitviiki vrh, p. Gornja Radgona.
Pristaši! Sirite naše liste I
iiisr
stenice, iirli
ia m 98lM«a mora pogininiti ako porabljate moja najbolje p*e-istkošeaa in apioiao hvaljeaa wred-stva kot: proti poljskim nitim K 10za podgane in miši K 10, za ščurke E 20 —, posebna močna tinktura za stenice K 12—, nni-ševaloo moljev K 10 —, prašek za uši v obleki ia perila E 10 —, in E 20"—, proti mravljam E 10, proti »šem pri peratmini E 10 —, prašek proti mrčesom K 10 in 20 E, merilu proti ušea pri ljudeh K 5-— in K 10'—, mirilo za »ši pri širini E 6-— in 10 —, rinktera preti mrčesu na sadju in zelenjavi (»*Hte»al«ev rastlin) E 10 —, mazilo preti garjam K 12'—. Pošilja po povzetja zavod za ekspert
On te. Zagreti Petrifijiia ulica 3.
primešaj krni; vsak pezt, če pa s« rabi kot nadomestilo aa kram tedzj pa dve pesti Pet zavojčkov Mariina, prahu z» pitanje zdrave, deb«ie širine, z«, 6 meeeeev «a vsako iivinče. Dobil je sajvižjo kolajno v London«, Pariza, Rimu, Denejo. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuj«, Zahtevaj ga pri lekarna*)» ril trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši kfe&mit Nifenj v Ljubljani, Kranjska, po 5 zavojčkov, Stane E 30*Bš b
Pohištvo prodaj s
Kompletna spalna soba is masivni ga črešnjevega lesa in enss miza z štirimi steli, za 18.0C9 K pri Karolu Hojs, mizarski mojster Gornja Radgona.
CROATIA
íí zavarovalna zadruga t Zagrebu
—— ustanovljena lata 1881. ——-
Podružnica za Slcieni!© v Ljubljani, Stari trg il.
ZAVARUJE: Življeseke rcate, doto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe ia prmižnize proti škodi požara in strele, steklene Spe proti razbitju, proti vlom« in telesnim nezgodam. — Posebne zavarovanj« preti nezgod um na železnici in parobrodu za cele žh ijenske dobo. Sprejema v vsoh krajih Slovenije sposobne zastopnike in potnike, katerim se nudi pri lika „znatnega zaslužka. — Zastopnik v Gor. Radgoni ie gospod ZDRAVKO TRLIC, Spodnji gria št» 7.
POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
Hranilne «loge
sprejema in jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se priplujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestevanje prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam ta razpolago položnice kr. poštno-ček ornega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v te-
Posojila košem računu deje ped
trni pogoji, iz-dragih denarnih
posojuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pn zavodih prevzema Posojilni«» na sebe in dolžnik plačuje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 kron. Prošnje za vknjižbo novih, kakor tudi ata izbris plačanih posej il dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le kolek«.
■ jjf», SPfifpfc#*- 1# |T A 80 v«»k poudeljek, torek, četrtek in petek cd 2. do 12. ure čop. Ako pride n» ta dan Dem Se«, ttfsilm	dajejo, prošnje «prejemajo I» vri drugi
mlinv: K" ® praznik,uraduje «e naslednji 'dan. Ob uradnih dnerih: «e sprejema in izplaiuie denar, rvjti	poali izvršujejo esak delavnik od 8. do 12. i
Uradni ppostopi so vr lastni hiši, Glevnn cesta štev. 14, zraven kolodvora.
izdaja „Tiskovna zadruga“ v Gornji Radgoni.
Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk tiskamo sv. Cirila v Mariboru.