3. broj.
l orttuioa plačano v gotovini.
Ljubljana, 5. marca 192 L	Godina	1.
VID O VDAN
LIST ZA KULTURNO ORIENTACIJO JUGOSL. NAPR. OMLADINE.
Izlazi svakofl 5og i 20og u mesecu. ===== Uredništvo i uprava: Ljubljana, Narodni dom I. Pojedini broj stoji 50 para; godišnja pretpiata 10 dinara.
■ tarnam 1 a—	1	—■ — mm '
RADO.)C L. KNE2EVIC, Beograd:
NAŠA GENERACIJA.
Ljudi skloni pesimizmu kažu da je u današnje vreme teško ne pisati satiru i, valjda stoga, oni upučuju veoma ostre kritike našoj generaciji. Meni ovde nije cilj da branim današnju omladinu, dakle i sebe, pošto uvidam i sam da joj nešto ne-dostaje. Konstatujem ovo: naš naraštaj ni je ono-liko bolestan kako se priča, ali istina nije ni zdrav: on se nalazi U\jednom sasvim nenormalnom stanju, u jedilom nezdravom stanju. To tako ne može i ueče ostati, i meni se cini da pesimizmu ovde nema mesta.
Prebacuje nam sc — uostalom opijavdano — da smo mi do krajnosti netolerantni. Svaki od nas, kažu, smatra da je on, i samo on, i niko više, do-stojan da nosi zastavu. Otuda jedila strašna ne-trpeljivost, naročite prema političkom protivniku. Politički protivnik, to je čovek glup, nepošten, neiskren, najgori neprijatelj naroda i okoreli reakcionar, to je, jedtiom reči, čovek protiv koga je do-pušteno boriti se svima mogučnim sredstvima. — Netolerantna, naša je generacija, samim tim, duhovno pocepana.
Prebacuje nam se — uostalom opravdano — da smo mi utonuli u sitnu, nesirnpatičnu partijsku politiku. Takva strančarska politika ne koristi ni-kome do nekolicini političkili šičardžija; ona, uz to, uspavljuje duh i kvari dušu. Mi ne raspravlja-mo o načelima ove stranke, nego o tome koliko je taj poslanik ukrao novca od države, a ovaj drugi koliko promenio metresa od kako je stekao mandat. Sitna lična pitanja, umesto da ustupe mesto velikim i plemenitim i ozbiljnim teorijskim diskusijama, istavljaju se u prvi red i apsorbuju svu našu duhovnu energiju.
Prebacuje nam se — uostalom opravdano — da se mi mnogo više baviino neplodnom politikom nego li kulturnim problemima. Politički zborovi uvek su odlično posečeni, dok sale u kojima se drže predavanja sa kulturnom temom velikom večinom zjape prazne. A ljudi — neobavešteni? — kažu da narod neče imati nikakve koristi od naj-širih političkili sloboda ako ostane neprosvečen i
dalje. Stoga nam se savetuje da obratimo malo više pažnje na kulturne probleme, jer, kažu, od njih se mogu izvuči največe koristi.
Prebacuje nam se — uostalom opravdano — da se mi vrlo malo razlikujemo od generacija koje danas nazivamo konservativnim, da smo mi usvojili njihovu metodu: puno lepih reči, rada što ma-nje, što mogučno manje. Na univerzitetima pro-sipaju se mora lepih reči, sniva se raj i zamišlja več kako po zemlji teku potoči od mleka, a narodu, koji posmatra nemo, obečavaju se zlatna brda. Kad treba prionuti na delo, radnika je malo; i u koliko se radi, to nije onako kako se pričalo, obično se radi sasvim obrnuto od onoga što se pričalo.
Sve je to tačno, mi to znamo i sami. Pa ipak!.. Ipak pesimizmu se ne smemo podavati, pesimizmu ne sme biti mesta. 1 pored svih naših mana, često ozbiljnih, izbija naša vrednost, naša sposobnost za život. Mi imamo velikih mana zato što živimo u jednoj sredini zaraženoj tim manama, zato što nismo, u mnogome, ništa drugo do produkat svoje sredine. Mi čemo se otrgnuti, mi se otrzamo več, — krenučemo jednim novim putem, znakova o tome preporodu ima puno. samo slepi ne mogu da ih vide.
Onima koji vide samo naše mane i nedostatke, koji na našu generaciji! gledaju sa najerujim pesimizmom, mi čemo na kraju reči ono što je A.Konstantinov rekao čitaocu o svome junaki'.: «Nemoj prezirati ovoga prostog, ovoga lukavog, cicijaškog nesrečnika, on je proizvod grube sredine, on je žrtva grubih vaspitača; zlo se ne krije u njemu satnomc, več u uticaju sredine oko njega. Baja-Ganje je energičan, razložan, bistar — glavno bistar! Dovedi ga do uticaja dobrog vaspitanja i videčeš kakve če podvige biti u stanju da učini. Baja-Ganje je ispoljavao dosada samo svoju ži-votnu energiju, 110 u njemu se skriva velika rezerva potencijalne duhovne snage, koja samo oče-kuje moralan impuls, pa da se pretvori u živu silu.
ANTON URBANC, Ljubljana:
NAŠ SLOVANSKI IDEAL.
Profesor Niederle našteva leta 1916. 156*7 milijonov Slovanov. Ce pomislimo, da je Nemcev samo 70 milijonov, Angležev 45, Francozov 40, Lahov 36, tedaj 'razumemo, da morajo imeti vsi ti narodi velik strah pred slovansko bodočnostjo. Veliko nas je in vendar pomenimo v sedanji Evropi prav malo; smatrajo nas vsi kot «quantite negligeable».
Svetovna vojna je končana ter pomeni za slovanski svet na eni strani velik plus, na drugi pa zopet velik minus. Nastale so tri nove slovanske države — Rusija pa se je udala boljševizmu... Vprašati se moramo, ali pomeni «slovanstvo* za nas samo etnografičen pojem ali pa vsebuje nekaj več. Znani profesor na pariški Sorbonni, Louis Eisenmann, pride v svoji knjigi «Slovanska vzajemnost« do zaključka, da je: 1.) slovanska vzajemnost dejstvo, 2.) zavest te vzajemnosti močno zasidrana v srcih vseh Slovanov in 3.) da je bila slovanska vzajemnost in da ostane važen faktor v političnem razvoju Evrope. Do istih zaključkov pride tudi T. G. Masaryk v svoji brošuri «Svet a Slovanč».
In vendar čutimo danes o vsem tem prav malo. Poljaki bijejo boj na eni strani z Rusi, na drugi s Cehi, Velikorusi z Belorusi, mi Jugoslovani pa se prepiramo z Bulgari. Na vseli straneh imamo torej nesporazumljenja, če jih smemo tako imenovati.
Vkljub vsemu temu pa se nas zapadne velesile boje, zato so nam nevoščljive. Ne govorimo tu o Nemcih, s katerimi smo v večnem in srditem boju, v katerem pomeni svetovna vojna mejnik. Velesile se čutijo nekako vzvišene nad slovanskimi narodi. Zveza narodov je njihova domena; v tej zvezi so sicer nove slovanske države zastopane, a vpliva nimajo nobenega. Častna mesta dobivajo v njej prej Grki nego Slovani. Prikrajšani na vseh straneh — naj omenim samo Primorsko, Koroško, Tracijo in Solun — čutimo naravnost instinktivno, da so nekdanji zavezniki med seboj zadovoljni, da Rusija boleha. Pripoznali so takozvane obmejne državice, da bi mogli veliki Rusiji zapreti pota k morju. Prikrajšanje torej na vseh straneh. In Slovani na zapadu (Jugoslovani in Cehoslovaki) se čutimo nekako nesigurni v Evropi, dokler nam ne stoji ob strani velika demokratična Rusija. Poleg vsega tega pa igra v vseh slovanskih državah tuji kapital veliko vlogo. Politično svobodni smo še vedno gospodarsko zasužnjeni. Naša zemlja je bogata, nimamo pa še lastnega kapitala, da bi jo izrabljali, niti lastnega gospodarstva.
K vsemu temu pride še naše kulturno suženjstvo. Siojimo še vedno pod vplivom nemške kulture, zato čitamo več nemških knjig nego slovanskih. Ker nimamo dovolj lastnih znanstvenih knjig in revij, so nam nemške knjige in revije še vedno dobrodošle.
Slovanska vzajemnost je globoko zasidrana v naših srcih — praktično uveljaviti je še ne moremo. Drugi narodi, ki so manjši po številu, igrajo v Evropi veliko vlogo, ker so politično, gospodarsko in kulturno dospeli (n. pr. Danci) — mi Slovani stojimo ob strani; še najbolj žalostno pa je, da se je največji slovanski narod dal zapeljati vsled svoje neinteligence ter se vdal boljševizmu. Tako je šla ogromna množina kapitala, s katerim bi mogli računati tudi mi, v nič. Pa tudi pri nas ni nič boljše! Ogromno število naših ljudi odhaja preko Oceana, kjer prodaja svoje duševne in telesne sile tujemu kapitalu, ki nato zopet gospodarsko zasužnjuje nas same.
Ogromne naloge čakajo slovansko inteligenco.. Jasno nam je, da ne smemo biti več zapostavljeni v Evropi kot dosedaj, ampak povzpeli se moramo do iste višine, ki jo zavzemajo drugi narodi. Da pa to dosežemo, se moramo z vsemi silami upreti gospodarskemu in kulturnemu suženjstvu, v čigar okovih tičimo še danes.
Dosedaj smo gojili Slovani med seboj samo kulturne stike, zgolj sentimentalne, če je že dovoljeno se tako izraziti. Na nas pa leži, da zgradimo v bližnji bodočnosti vsestranski slovanski program, ki bo zadovoljil vsem našim zahtevam. Otresti se hočemo enkrat za vselej tujega gospodarskega jarma. V to svrho rabimo ogromno inteligentov * praktičnega poklica. Naše tehnike, agronome, eks-portne akademike itd. čaka v tem oziru ogromno dela. Poleg tega je potrebno neprestano klicati v svet, kako smo bili Slovani prikrajšani na račun drugih narodov in da pravičnost zahteva, da se Slovanu njegova zemlja povrne. In zopet je treba napeti vse svoje sile za izgradbo slovanske znanstvene literature kot jo imajo drugi narodi, in pa za izobrazbo ljudske mase, da bo niveau ljudske izobrazbe čim najbolj visok.
V	vseh naših srcih pa naj bo zapisano: noben drug narod nas ne ljubi; če pa je napram nam prijazen, je to zgolj iz dobičkaželjuosti; zato se moramo tembolj mi Slovani med seboj ljubiti ter gojiti vzajemnost. Pomenili bomo v Evropi nekaj samo tedaj, če bomo kot zavedni Slovani skupno nastopali. Smo optimisti in kot taki hočemo iti na resno, trezno delo za boljšo bodočnost slovanstva.
MOM. D. DORDEVIC, Beograd:
PRVI PO S A O.
Istorija nije bila mnogo puta prijateljski raspo-	svetle strane, lice i naličje medalje. 1 radije no
ložena i milostivo naklonjenja prema našem tro-	dobre, ona je pokazivala svoje rdave strane sa pu-
imenom narodu. Ona je obrtala snoje tamne i	no neprijatnih, teških i štetnih posledica. Primeri
naviru pod porom,jer su tako innogobrojni i rečiti. Uzmimo samo jedan od njih, najjači i najubed-Ijiviji.
Nekoliko vekova razdvojenog istoriskog života, u raznim prilikama, pod različitim kulturnim uticajima, ostavilo je mnoge oštre posledice, ube-ležilo u narodnu dušu teške i nelagodne tragove, cesto, vrlo cesto, skretalo celokupan narodni život sa pravoga puta, sprečavalo opšti duhovni raz-vitak. Istok i Zapad nisu imali beznačalfre uloge, formiranje pokrajinskih samoživih odlika vršilo se postepeno ali stalno, i plemenska netrpljivost je bila neizbežna.
Koliko samo čudnih zabluda, koliko ukorenjenih predrasuda potiču baš iz te okolnosti što je naš narod živeo razdvojeno jedan od drugoga, što ga je različiti istoriski život medusobno otudivao. Jedna od mnogih, koja je ostavila toliko pustoši i koju nesavesni ljudi hoče još uvek da podržavaju, jeste i zabluda da verske razlike u našoj jedno-krvnoj rasi čine prepreke čvrstom i zdravom na-cionalnom jedinstvu. Srednjevekovni pojmovi ko-jili se drže ograničeni i ukalupljeni duhovi; odvratno sredstvo za propagandu koga se klerikali-zam neče ni časa ustručavati. I dok se sve te za-blude i predrasude nisu odbacile i srušile, one su trajale duže ili krače vreme, prelazile s naraštaja na naraštaj i vršile svoj kobni uticaj.
Nije čudo, dakle, što su pojedini delovi našeg naroda još uvek tudi jedan drugome, što izmedu njih postoji veliko udaljenje. I ne samo to. Danas se tako jasno oseča koliko se mi, ipak. dosta slabo i dosta nedovoljno poznajemo. Zato i potreba je-dnog širokog, svestranog medusobnog upoznava-nja sada je preča više no ikada. To je potreba koja je neoohodna kako najširim narodnim sloje-vima, tako i kulturnijim društvenim krugovima, a naročito, i najviše, današnjim omladinskem generacijama.
Onima koji lakoumno veruju da je sa formalnim stvaranjem naše države postignuto sve, koji na mnoge krupne i važne stvari gledaju sa skuče-nog partiskog gledišta, koji, sa puno deklamator-skih gestova, čak govore — bezumno, avaj! — da se baš dobro poznajemo — uči ni če se, svakako, da ovoj stvarnoj potrebi našeg medusobnog upo-znavanja pridajemo veliki, preterani značaj.
Medutim, neosporno je da je potreba našeg medusobnog upoznavanja jedna nasušna potreba, jer činjenica da se nedovoljno poznajemo postoji, i ne da se običi. Ako ista drugo, a ono sve one čudne stvari koje se danas dogadajti u našem javnom životu, sve one izbezumljene pjepirke i strahovite isključivosti koje se unose u rešava-nje mnogih važnih problema, bile bi više no do-voljne da nas utvrde u našem mišljenju.
Uopšte, nesporazumi i rascepi velikim delom dolaze od neobaveštenosti i nepoznavanja stvari. I, po svoj prilici, danas je kod nas baš taj slučaj. Zar bi Surnadija optuživala Zagorje da gaji sepa-
ratističke težnje, kad bi dobro poznavala psiholo-giju hrvatskog seljaka? Zar bi se Zagorje bunilo protiv prevlasti Šumadije, kad bi dobro poznavalo zdravi mentalitet srpskoga seljaka? Zar bi Beograd gubio s vida mnoge važne pojave, mnoge krupne stvari, kad bi bio pravilno obavešten o potrebama Zagreba i Ljubljane?
Danas se ne sme više iči tim pogrošnim, ne-savremenim putevima, i bar mi imamo da gledamo na naše medusobno upoznavanje kao na jednu potrebu od velike važnosti. To medusobno upoznavanje ima da bude jedan od prvih praktičnih ciljeva današnjeg mladog pokoljenja. Ono je danas u toliko potrebnije što, i posle pune dve go-dine jedinstva, još nema jednog stalnog, smišlje-nog i neposrednog dodira izmedu Jugoslovenske Omladine. I to upoznavanje ne sme da bude usko, skučeno, nepotpuno, nego široko, u velikim, krup-nim razmerama. Mladi naraštaj mora da bude svestan svoje uloge da je 011 taj koji, ima da budi kod nas, najživlje interesovanje za sve kulturne pojave. Sve što je značajnije u oblasti nauke i umetnosti ne treba pustiti da prode nezapaženo.
I da se to postigne ima dosta pouzdanih puteva i načina, samo ih treba umeti nači, umeti prime-niti. Naša mlada književnost, koja je u putiom toku svoga razvitka, i koja je več zabeležila nekoliko velikih i lepih imena, mogla bi biti jedno od izvanredno dobrih sredstava za naše medusobno kulturno upoznavanje. Kulturniji narodi umeju da cene sav onaj veliki značaj koji književnost može da ima. Mi moramo da podemo za njihovim primerom, i ne smemo da zaboravimo onu veliku var,pitna vrednost koju književnost ima za čoveka uopšte, a ne samo za ljude kojima je ona poziv u životu. Koliko je samo za žaljenje, koliko je samo štetno što još uvek mnoge važne književne pojave u Ljubljani produ gotovo nezapažene od velikog dela beogradske inteligencije, a naročito, što je najgore, od universitetske omladine. Bolji slučaj nije ni n Ljubljani,ni u Zagrebu..la navodim samo jedan način, jedan od mnogih, da pokažem koliko su oni i raznovrsni i korisni. A ovaj, navedeni, nije, čak, ni najglavniji, ni najneposredniji.
Ceo taj rad, iskreno prihvačen i trezveno voden, može da bude neobično plodonosan i blagotvoran. On ima da 11 epskoj širini nastavi ono što je tako pametno započeto na kongresima jugoslovenske omladine u Beogradu 1905 i Sofiji 1906. Danas su za tu akciju okolnosti daleko povoljnijc, duh vremena ide neodoljivo napred, stvarne mogučnosti za takav rad postoje, i izgledi na uspeh su ne-sravnjeno veči. Staračka buncanja mnogih i mnogih, koji su još uvek izbezumljeni plemenskom netrpeljivošču i lažnim patriotizmom, ne niogu skrenuti prirodni razvoj stvari. Ne nadajmo sc pomoči od drugih, i budimo svesni da je naša snaga u nami samima. Jedan mislilac je imao puno prava kad je uzviknuo: «Pomozi se sam, jer ti Bog neče pomoči*.
DIMITRIJ Ci„ Ljubljana:
NEKAJ O DELU IN KRITIKI.
Za vsako spremembo, ki stremi za izboljšanjem obstoječega — tako v materijelnem kot v kulturnem oziru — je potrebna izvestna notranja sila in usmerjenost, ki se kaže na zunaj kot delo. Dolgo časa smo se omamljali nad lepimi gesli in tudi nad programi smo se znali navduševati. To je bilo skoroda vse. Ko je prišel čas udejstvovanja, so se zgenile roke in omahnile, ko je prišel čas, dati svoji volji poudarka, smo se zadovoljili s tistim brezmiselnim «bo že kako». Pred nami je stalo delo, ki zahteva truda in požrtvovalnosti, mi pa smo se rajši omejili na kritiko, ki se nam je zdela lažja in mnogo prikladnejša, ker smo jo po večini lahko odpravili z jezikom. Važno se mi zdi, da v tej miselni in aktivni stagnaciji, v kateri danes živimo, poudarim pomen dela in kritike. Nešteto neprijetnosti nas je že zadelo od časa prevrata sem in z vso doslednostjo smo begali in iskali za krivci. Še do danes si nismo hoteli najti krivca, ker bi za njegovo poboljšanje morali napeti vse svoje notranje sile, kar bi nas zopet stalo dela in truda.
:Vled naprednim dijaštvom do danes ni bilo mnogo uspešnega dela; saj takega ne, ki bi zaslužilo, da bi se ga posebej omenjalo. Ne bom razpravljal o vzrokih, ker bi bilo to preobširno in zamudno, omenim naj le, da smo hoteli na mah doseči vse, nismo pa prišli niti do konsolidacije nas samih. Mnenja sem, da bo imel naš list važno nalogo, da pripomore konsolidirati naše notranje delo in da ima svoje predale odprte za vsakega omladinca, ki ni reakcijonarec. Ono kritiziranje pa, ki se je tako bohotno razpaslo med dijaštvom. da bi vsled nedostajanja stvarne podlage bolj zaslužilo, da se ga imenuje obiranje, naj nima drugega plačila kot koš in ignoriranje.
Vsako misel ali idejo moremo uresničiti in prenesti na realna tla le z delom. Ako obstoja večja struja ali organizacija z istimi mislimi in čustvi, tedaj ne leži njeno vidno bistvo v istih mislih in čustvih, temveč v delu, s katerim jih hoče v družbi uresničiti. Delo je tedaj družabni moment. Isto moremo trditi o družbinih organizmih: narodu, državi, razredu, stanu, ki svojo eksistenco pokažejo šele z delom in svedočijo na ta način, da pripadajo k organizmu in služijo skupnemu cilju. Tudi narodu je delo za njegov obstanek in rast bistveno, ako sploh hoče, da sc ga vpošteva v človeški družbi. Velike važnosti bi imelo biti za vsakega člana naroda, da si- je na jasnem o delu, s katerim kaže narod, da živi. Vse te panoge nacionalnega dela, ki prehajajo in se zlivajo ena v drugo, zavzemajo velik obseg in kompliciranost, katere ni mogoče v kratkem sestavku popisati. Toda skozi vsa ta vprašanja in probleme se vije kot rdeča nit delo, posebno podrobno, pozitivno delo. Poudarjam podrobno, pozitivno delo, zaradi svoje eminentne važnosti in zaradi tega, ker se pri nas omalovažuje. Ne vem zakaj: mogoče
zato. ker zahteva celega človeka, vse njegove marljivosti in neumornosti, ali zato, ker je o delu lepše govoriti v najvišjih superlativih. Dejstvo pa je, da ne nastane nikdar v enem dnevu palača, temveč da je zanjo treba drobnega dela vseh delavcev, da je treba zlagati opeko na opeko in da bi brez tega podrobnega dela stavba nikdar ne postala realnost. Kakor je pri navedeni prispodobi podrobno delo ogromne važnosti, tako pomeni tudi za strujo, ki ima namen postati kulturen in socijalen faktor, najbistvenejša sestavina njenega praktičnega udejstvovanja.
Kakor se vsako delo, ki ima namen dvigniti narod, pomnožiti njegovo bogastvo, izobrazbo itd., kreče v pozitivnem praven, tako se kreče ono, ki razdira obstoječe in ne kaže nobene tendence, da bi nadomestilo vrzel s čim boljšim, v negativnem.
V	to razdelitev se kritika ne da uvrstiti, ker ima ravno vsled nepopolnosti vsakega dela svoj delokrog in namen. Kritika, ki graja slabo z namenom, da se odstrani in pokaže, kaj bi imelo priti na njegovo mesto, da bi bilo boljše, je gotovo nekaj pozitivnega, posebno, če se pojavlja v pravem trenutku, ko obstoja upanje, da se poboljševalna tendenca posreči. Kritika pa, ki podčrtava le slabe lastnosti, je pojav negativnega dela. Slabo po večini vidimo prej ali slej itak vsi, težje najdemo pot k boljšemu. Čeprav bi človek mislil, da nastane po ločitvi pozitivnega in negativnega dela jasna potreba, obsoditi negativno delo, vendar opažamo, da korenini negativna kritika ravno pri nas globoko. Strast razdiranja izhaja pri nas skoroda iz aprijorizma. Domovina je rešena, če delo, ki ga je začel nasprotnik, zbrišemo in uničujemo. Kdor samo kritizira in pobija, ne izvrši pa ničesar, nima pravzaprav prava govoriti o delu drugih. Tudi način, kako se pri nas kritika pojavlja, je značilen. Gotovo, da je pri vsakem novem delu potrebna posebna izvestna rezerva, vendar pa taka skepsa kot je pri nas, naravnost ubija in goji tisto brezdelje, katerega se običajno otresemo na kratko z «bo že kako». Obsojati moramo tako kritiko, ki se pojavlja kot izrazito negativno delo, ki hoče spodrezati življenje novemu snovanju; še bolj pa moramo obsoditi skepso, ki se ne zadovolji s posameznimi pojavi in produkti dela, temveč se loti predpogojev dela, možnosti uspeha pri delu sploh.
Za vse te pojave leži vzrok v nas samih; najsi bo to že slabost ali indiferentizem ali dvom. Žalostno dejstvo bi bilo, če bi vsled navedenih slučajev sledilo brezdelje, ki bi bilo znak naše zlomljene volje in pomanjkanja moralne energije. Dvomov o bodočnosti se ne rnore ubraniti nihče; a ravno ta negotovost napravlja našo lastno srečo odvisno od lastnega dela. Rešitev je v delu, in sicer v pozitivnem delu.
Poudaril sem, da nam je treba nazorne jasnosti in notranje usmerjenosti, ako hočemo napredovati ne le na naši socijalni, temveč tudi na vseh
drugih panogah. Brez dela in volje, a s samim govoričenjem se ne da doseči vidnih uspehov; brez podrobnega in pozitivnega dela pa o napredku sploh ne smemo govoriti. Naše mišljenje nam je
JUGOSLOVENSKO DIJAŠTVO.
INTERNACIONALNI STUDENTSKI KONGRES U PRAGU. (Dopis iz Zagreba.) Koncem januara stigao je preko čehoslovačkog konzulata na Jugoslovensko akademsko potpurno društvo u Zagrebu poziv, da i Zagreba čk a univerza pošalje svoje delegate na internacionalni sfudentski kongres 11 Pragu. — Presjednik J. A. P. D. sazvao je odmah odborsku sjednicu, te sam predložio petoricu, koja su mu se činila zgodna, a odbor je ta j predlog prihvatio. Dne 18. februara obavijestilo je j. A. P. D. neka društva o svoin predlogu, pozivajuči ista, da u roku od 3 dana ulože prigovor, u slučaju da ne bi bili zadovoljni sa predloženoni petoricom. Taj postu-pak izazvao je u cijelom djaštvu nezadovoljstvo. Komunisti i klerikalci (organiziranih ima oko 200) su bili uopče proti šiljanju delegata u Prag, jer su več orga-nizovani u komunističkoj, odnosno u klerikalno] internacionali, pak bi to za njih bilo suvišno. Republikanci, zajedničari, frankovci i radičevci (ukupno organiziranih oko 120) bili su proti odašiljanju delegata iz političkih razloga; naime ti su delegati imali, da reprezentiraju jugoslavensku misao jedinstva, a to se ne slaže sa njihovim programom, Jugoslavenska napredna omladina (organiziranih oko 140) protestirala je protiv samo-voljnog izbora članova. Jedino je jugoslavenska demokratska omladina bila s tim zadovoljna, dok je srpska radikalna omladina bila indiferentna, J. A. P. D. videči toliku opoziciiu sazva skupštinu, da odluči u tom pitanju. Na loj skupštini. držatioj 24.1.1921. god., poslije otvora skupštine, prvi je počeo govoriti jedan republikanec i lo protiv odašiljanja delegata, našto mu večina onemognči da govori. Druge govornike prekidala je manjina, tako da je presjednik, nakon dva sata natezanje, raspustio skupštinu. Da se to pitanje riješi, sazove presjednik J. A. P. D. skupštinu, koja se je imala držati u nedjelju 27.11.1921. god., i na koju je došlo oko 800 djaka. U II sati otvara presjednik J. A. P. D. skupštinu, i stavlja kao prvu tačku izbor presjednika. Predlaže sani jednog demokratu, ko ji videči da tako ne ide dalje radi opozicije (naime radičevci, zajedničari, klerikaii, Frankovci, komunisti i republikanci su predlagali jednog republikanca), odustaje u korist jednog neutralca, aii ni to ne pomaže. U auli gdje se je skupština održavala, postaje pretjesno, te se napokon sporazumješe, da podju pred univerzu, te da tu nastave skupštinu. Najprije izadjoše demokrate, radikali i velik dio neorganizovanih, t. j. oni, koji su bili za odašiljanje delegata, i zauzeše desnu stranu pred sveučilištom. Poslije njih izadjoše ostale stranke i jedan dio neorganizovanog djaštva, ukupno 320, te zauzeše lijevu stranu. Tu se je pred univerzom nastavio prizor, koji je bio i u auli. Vika i buka traje i dalje, ali bez incidenata. Najednoin opaže da jedan na Ijevici ima toljagu ispod kaputa, i nastaje mali incidenat, koji se je pretvorio u opču tučnjavu. Večini je uspjelo, da palicama rastjera inanjinu, koja je bježala u sinjeru ,,Kazališne kavane“. Istovremeno padalo je i kamenje, tako da se čitava masa raštrkala, a presjednik J. A. P. D. u opčem uzbudjenju raspustio skupštinu. Osmorica ih je ranjeno s kamenjem. — Dne l.t. mj. pozvao je presjednik J. A. P. D. delegate poje-dinih djačkih grupa da se izjasne u pitanju delegata. Demokrate, radikali i napredna omladina je izjavila da je sporazumna sa šiljanjem delegata, dočim komunisti, republikanci, radičevci, zajedničari i frankovci su se izjavili protiv toga. Poslije svih pregovora zaključila je demokratska, radikalna i neorganizovana omladina, da pošalju sami svoje delegate u Prag, a vodstvo je preuzela neorganizovana omladina. Na jednoj skupštini doči če do izbora delegata i cijela stvar bit če na taj način svršena. — Kako se iz samog toka stvari vidi glav-
trebu poglobiti v smislu naprednosti, t. .i. aktivnega dela, kar je mogoče šele sedaj, ko smo politično svobodni. Poglobiti se moramo do podrobnosti v vsa vprašanja ter jih tudi realizirati.
nu krivicu nosi sain presjednik J. A. P. D., koji je bez predhodnog sporazuma sa djačkim grupama izabrao delegate, sa kojim su bili zadovoljni jedino demokrate i radikali, a tim stvorio neraspoloženje kod ostalih grupa. Druga pogrješka je bila, što su uopče komuniste i klerikale pripustili ovim skupštinama. Jer kao što ni oni nijesu pozvali ostale grupe kod izbora za svoiu inter-nacionalu, mislimo da je bilo suvišno, da se njih pozove da sudjeluju ovim izborima. U ostalom, takovoj se agresivnosti sa njihove strane nijesmo nadali, tim više što su se oni več izjavili za neku drugu inter-nacionalu. — Jugoslavenska je napredna omladina za to, da se pošalju na taj kongres delegati, iz više razloga. Jugoslavenski su delegati napokon isposlovali da se i nas primi u taj Savez, u kojemu su napokon i Cesi i Poljaci. Pitanja, koja če se riješavati na tom kongresu, nijesu za nas od male važnosti, pak i sama činjenica da je taj kongres u Pragu nalaže nam, da pošaljemo tamo svoje delegate. Naši delegati bi imali zadaču, da stupe u što uži kontakt sa ostalim Slavenima, i da one-inoguče pomisao, da je to antantin kongres studenata. Mlada Jugoslavija mora da pokaže samosvijest i zrelo shvačanje položaja i prilika, te da ne dopusti jednoj klasi da nam u tako važnim pitanjima smeta. — Jugoslavenska napredna omladina žali, što je medju akademi-čarima moglo doči do takovog izražaja političke strasti i surovosti, ali se i nada, da če to biti dobar savjet u budučim časovima rada. U ovim časovima omladina mora da se kani uličarske politike i strančarstva, a da se lati intenzivnog rada za podignuče kulture onih, čiji su očevi dali i žrtvovali sve za slobodu naše domovine. (Zaradi pomanjkanja prostora smo bili primorani poročilo skrajšati. Opomba uredništva.)
SA BEOGRADSKOG UN1VERSITETA. Velika zgraca Miše Ata nasijeviča ga svojim obnovljenim živopisnim ornamentima danas je puna mladih intelektualnih snaga iz sviju krajeva naše države. I dok je ona još nedavno mogla da. primi 11 sebe svu omladinu želinu nauke, danas je za to i suviše mala. Beooradski Uni-versitet. broji sada preko sedam hiljada stu-denata, a to je broj koji predje 011 nikada nije video. Pored fakulteta koji su več postojali dobili smo jo'-tri nova. Medicinski, agronomski i teološki fakulteti jesu te novine na našem Universitetu. Inače javni život današnjih studenskih generacija dosta je raznovrsan •i zanimljiv, ali se jasno oseea da još nema onog veli-canstvenog poleta i istrajnosti kao što je to pokazivao javni život generacija pre nas. Kroj političkih i kulturnih udruženja nije neznatan; ta udruženja granaju svoj rad sve više i više ali politički klubovi razvijaju, bar zasad, daleko veču i jaču aktivnost. Tom bav-ljenju politikom današnje omladine ne može se mnogo prebacivati, ali načinu na koji se ona bavi nesumnjivo da može. Nema ničega rdjavog u torne što se princip našeg integralnog jedinstva i mnogi važni problemi 11 društvu i politici posmatraju sa više tačaka, pod raznim uplovima. Ali je i suviše štetno kad se u tome ode do jedna strahovite jednostranosti, kad partijske strasti uzmu neverovatnog maha, kad se strančarski interesi stave iznad opštih i kad partijski programi potisnu kulturne programe. A to se češče dešava na našem beogradskom Universitetu. Čak i Pobratimstvo, koje je pre svega kulturno udruženje sviju beogradskih studenata, ne može se pohvaliti da je ostalo netaknuto i nerazriveno ovim nerazumnim i besplodnim partijskim borbama. Pored akademske lože Is ti na, H r i š č an s k e Z a j e d n i e e i pevačkog društva
O	b i 1 i č, postoje na beogradskom Universitetu i dva kulturna udruženja sa savršeno istim programima. To su Akademsko Sveslovensko Kolo i Sve-slovenska O m 1 a d i 11 a. Dok u Svesloven
h k o j O mladi ni imaju prava na članstvo i učenici višili razreda srednjih škola, dotle su u Akademikom S v c s 1 o vensko m Kolu sami študenti. To je jedina razlika po red imena, koja ih deli, to je 3 najveei uzrok koji sprečava da se spoje. A kako bi, medjutim, bolje bilo da se oba ta udruženja spoje u jednu čvrstu i jaku kulturnu organizaciju. Ovih dana osnovana je i na Universitetu sekcija F e r i j a 1 n o g S a v e z a, koja je ved uveliko, živo i predano otpo-čela svoj rad. Sudeči po prvome početku svi su izgledi da če ta korisna i prekopotrebna ustanova imati ove godine mnogo solidniju organizaciju, da če razviti širi i racionalniji rad i da če dati zamašnije i korisnije rezultate. O ostalim kulturnim i političkim udruženjima kao i o radu ovih pomenutih mi čemo u jednom od idučih dopisa dati šira i detaljnija obaveštenja. — Dj. M.
JUGOSL. NAPR. AKAD. DRUŠTVO „JADRAN" je priredilo pretekli mesec socijalni tečaj, na katerem so se razmotrivala razna pereča vprašanja sodobne družbe. Tečaj so obiskovali poleg društvenih članov še člani srednješolske organizacije ,,Preporod" in nekaj neorganiziranih akademikov. Obisk je bil še dosti povoljen. Uvodno predavanje je imel dne 28. januarja tovariš Stane Rape, ki je predaval o ženskem vprašanju. Naslednji dan je podal g. dr. Milko Brezigar jasno sliko Gospodarskih problemov v Jugoslaviji" in je obenem pokazal silno gospodarsko moč naše kraljevine, če bi se izpolnili vsi pogoji eksploatacije. V nedeljo dne 30. januarja je razjasnil g. Evgen Lovšin socializem v teoriji in praksi; po predavanju se je razvila s pričujočimi zastopniki komunističnih idej živahna debata, ki ie jasno pokazala, da sloni vsa komunistična teorija na nestvarni podlagi, ki se je v praksi pokazala kot popohioina zgrešena. Prvi del socijalnega tečaja je nudil društveni-kom kakor tudi drugim akademikom naprednega mišljenja priliko poglobiti se v nazore in stvarno razpravljati o velevažuih sodobnih vprašanjih. Drugi del tečaja sc vrši v drugi polovici marca, na kar že danes opozarjamo vse napredno studentstvo. Mimogrede bodi še omenjeno, da je nudilo društvo „Jadran" v preteklem tečaju mnogo k izobrazbi svojih članov. Vsako M‘edo so se vršili debatni večeri, na katerih so bila sledeča predavanja: Sodobna socijalna vprašanja (tovariš Rajko Kiauta), Krščanski in antični svetovni nazor (tovariš Bogo Teply), Jezikovno vprašanje v Jugoslaviji (tovariš Jan Plestenjak), Osnovne misli društvenega programa (tovariš Stanko Sila), Stališče društva na-pram religiji, v kolikor je to predmet znanosti (tovariš Stane Rape), Agrarna reforma (tovariš Ivan Kolar). Vsi ti debatni večeri so bili dobro obiskani; predavanjem je vedno sledila živahna, debata. — Želeti bi bilo le še eno: da bi bili tudi oni tovariši, ki se odslej niso brigali za društveno življenje, bolj agilni in da bi malo več mislili na svoje poslanstvo v bodočnosti. Pomniti je treba, da je od nas mladih odvisna vsa bodočnost naroda in države, da na nas samih sloni razvoj vsega socijalnega, kulturnega in političnega življenja!
NA SEMESTRALNEM OBČNEM ZBORU Jugosl. napr. akad. društva »Jadran« je bil za letni semester 1920./21. izvoljen sledeči odbor: Rap6 Stane. cand. pliil.. predsednik; Goslar Branko, stud. phil., podpredsednik; Gaberšek Miha, cand. iur., 1. tajnik; Urbane Anton, cand. iur., II. tajnik; Ranču' 1 lija, stud. med., blagajnik; Galzinija Vlado, stud. iur., 1. knjižničar; Teply Erinin, stud. tehn., II. knjižničar; Mejak Ervin, stud. iur., čitalnica r; Arnečič Pavel, cand. iur., gospodar; Tonja Ivan, stud. phil., arhivar. Namestniki so: Cok Svobodin, cand. iur.; Omahen Gustav, stud. med.; Teply Bogo, stud. phil., in Rovan Ljudevit, stud. tehn. Revizorji: Dekleva Joža, stud. iur.; Bajič Sto>an, stud. iur.; Zupančič Stanko, stud. tehn. Častni sod: Trampuž Aleksander, cand. iur.; Sivka Anton, cand. iur.; Geiger Baldo, stud. iur.; Sila Stanko, stud. phil.; Benedik Stanko, cand. iur.
AKADEMSKO ŽIVLJENJE V NOVEM MESTU.
V	Novem Mestu in okolici je okoli 40 akademikov. V velikonočnih počitnicah 1. 1920. se je ustanovil »Klub dolenjskih visokošolcev«, ki ima namen družiti vse na Dolenjskem prebivajoče visokošolsko dijaštvo. izobra-
ževati ga ter gojiti stike z drugimi kulturnimi društvi. Program, sam na sebi jako idealen, se pa ni obnesel. Izvanredne razmere so zanesle tudi med vrste tega kluba komunistične ideje. Komunistični blok je "z veliko agilnostjo skušal uveljaviti v klubu svoj program ter spraviti pravila kluba na podlago, ki bi odgovarjala njihovim načelom. Nacionalistični elementi pa naj bi mirnim srcem gledali, kako se črtajo in pre-narejajo bistvene točke pravil, ki se nanašajo na nacionalno-kulturni program. Tako je nastal nadstrankarski klub, v katerem so se povzpeli seveda tudi klerikalci do odborniških mest. Narodno-svobodomiselni elementi so bili primorani izstopiti iz kluba ter so osnovali nov klub pod imenom:	Krka«	(ferijalna orga-
nizacija narodno-svobodomiselnih dolenjskih visokošolcev). Delovanje »Krke« se v preostalem času lanskih počitnic še ni moglo razviti. Zlasti ima težko stališče z ozirom na večino novomeških akademikov, ki stoje na stališču nadstrankarstva ter so pod močnim dema goškim vplivom par starejših tovarišev komunistov. Radi tega obsojajo narodno-svobodomiselni klub kol izrodek in mahinacijo par »demokratskih« tovarišev, ki so iz sebičnih in samoljubnih razlogov ustanovili svoj novi klub »Krko«. »Krka« hoče stopiti v tesno zvezo z drugimi bratskimi narodno-svobodomiselnimi akademskimi organizacijami ter pokazati, da je uspešno kulturno delovanje mogoče edinole v organizaciji, ki je idejno popolnoma izkristalizirana in nemešana.
D. M.
,,JUR1SLAV JANUŠIČ". Ime kluba, koji se pred 13 godina osnovao na otudjenoj nam Rijeci. Šest peto-i šestogimnazijalaca osnovalo ga, kao protest protiv nerada naših starijih generacija, koje su mirne savjesti puštale, da tisuče našega naroda propada i da se pre-tapa u Talijaiiske vode. Ta mala šaka sitnih i neuglednih srednjoškolčiča nezaražena nikakvim interesnim borbama, dala je najbolje na taj način izražaja svojem čistorn svačanju idealizma i opče narodnih potreba. Srednjoškolac pred trinaest godina — i danas istim radom hoče da nastavi put izgradnje svoje individualnosti. Tu je sporedan uspjeh rada zasnovanog na malim sredstvima, največa se važnost polaže na uzgoj, na izgradnju, na uputu rada na prosvjetnom, socijalnoni i narodno obranbenom polju. Pojedinac, koji ie radio u klubu i kasnije u životu radit če istim radom. kada dodje do boljih uvjeta, koji pogoduju toin radu. On če i kasnije podupirati sva ta nastojanja drugih. Klub, koji za vreme rata ntje djelovao izvrgnut progonima on i njegovi članovi austrijskom apsolutističkom sistemu. Klub je razvio svoju djelatnost odmah nakon prevrata i u još gorim uvjetima nego prije —• pod talijanskom okupacijom Sušaka. Ni teror okupacije, ni progoni po-jediiiih članova, nije mogao da posvetna obustavi rad kluba. Uza sve te prilike, klubu je u ovo dvije godine uspjelo, da u Istri, Rijeci i Sušaku u talijanskoj okupaciji obnovi i otvori 30 narodnih knjižnica, da obdrži neke tečajeve za nepismene, predavanja, par proslava
i	koncerata i drugih narodnih provedba. Sredtijoškol-ski klub pretvorio se u akademski, ali samo po naslovu, jer u njemu i dalje u velikom broju rade i srednjoškolci. Od čisto lokalnog društva razvija se klub u opče narodni. Klubske podružnice osnivaju se u drugim tnje-slima i univerzama. U Zagrebu u godinu dana uspjelo je klubu, da okupi 75 naprednih akadetničara u svoje krilo. U Pragi i ako u ograničenoj mjeri razvija klub svoju djelatnost. U Dubrovniku, Sarajevu, Beču, Beogradu, Subotici i u mnogim drugim mjestima okupljaju se članovi kluba na zajednički rad. Detaljnih uspjeha u toni radu imat čemo prilike, da kasnije iznesemo, ov-dje iznašamo tek opčenitu sliku, koja najbolje pokazuje potrebu društva, koje če stajati na braniku jugosloven-skc i napredne ideje, koji su glavni fundamentalni dio svakog rada kluba bez ikakvih drugih upliva i zakutnih pomisli. — J- J.
DIJAŠKO-SOCIJALNI VESTNIK.
MED SC1LO IN KARIBDO. »Podporno društvo jugosl. akademikov« v Ljubljani je priplavalo v neizogibne vode, kjer gledajo iz njih gladne četi, ki ogro-
iajo njegov obstoj. Ako se bo posrečilo privoziti preko teh čeri, ki so nesporno važne, lahko govorimo, da bo P. D. .1. A. prenehalo biti institucija ad hoc ter bo stopilo v drugo fazo svojega razvoja, ki bo značila ne le stabilnost društva samega, temveč tudi uspešnejše akcije in poglobitev v dijaško socijalno vprašanje. Toliko časa pa, dokler se iz P. D. J. A. ne odstranijo vse one ovire, ki preprečujejo strpljivost in ne zadovoljujejo vseh grup, da bi se mogle uspešno udeleževati stanovskega dela, toliko časa stoji P. D. .1. A. na lončenih nogah, ki se bodo razbile v trenutku, ko bo začutila ena izmed nezadovoljnih grup dovolj moči, da socijalne prilike svojih članov in njih rešitev vzame sama v svoje roke. Bodimo odkritosrčni in poglejmo stvarem naravnost v oči, dokler je še čas, da nas dogodki ne prehite in da pravočasno odstranimo vse ono, kar bi dovedlo do neizogibnega razdora. Bilo bi naivno misliti, da bo kulturno življenje dijaštva ostalo vedno v onih meglenih sferah, v katerih se je nahajalo toliko časa. Jasno je, da se je dijaštvo razdelilo v dve veliki grupi, ki jih loči svetovni nazor. Prej Mii slej bi ta razdelitev itak morala priti. Prepričan pa sem, da se v P. D. ,1. A. na ta razvoj ni dovolj resno računalo; vsaj na napredni strani se je mislilo prav lepo idealno, dočim se o klerikalcih ne more reči tega z vso sigurnostjo. Glede klerikalne neiskrenosti naj omenim, da so pripeljali v P. D. interniste - teologe, kljub temu, da ,se je pojavil proti njim odpor na vsakem občnem zboru, ker je bilo in je še danes jasno vsem. da teologi ne tvorijo kadra delavcev, marveč le volilno število. To gospodje klerikalci tudi sami dobro vedo. Z ozirom na njihove predpise v internatu kot tudi z ozirom na njih stan, jih ne moremo šteti med aktivne delavce — ekonome, upravitelje doma etc.
—	temveč k večjemu kot častne funkcijonarje, česar pa tudi ne morejo opravljati vsled svojih predpisov v internatu. (Udeleževati se sej etc.) Prepričan pa sem, da je dijaško socijalno vprašanje preveč resno, da bi se ga reševalo s častnimi lcorifejami, ampa:< zahteva od vsakega posameznega, da je na svojem mestu. Tudi to je dorno znano. Jalov je izgovor, da tudi drugi posvetni akademiki, ki ne uživajo sicer bonitet podpornega društva, ne bi smeli ali celo ne morejo izvrševati odborniških funkcij. Klerikalcem ne gre v tem slučaju za aktivne delavce, marveč le za številno moč, ker je njih število brez teologov napram drugim akademikom premajhno. Da vas je premalo, za to mi ne moremo ničesar, gospodje klerikalci! Da pa potrebujete politične moči, odseva iz grožnje, da zapustite P\.'J- A"1	ne ostanejo teologi-volilei. Mi k tej
grožnji nimamo pripomniti ničesar drugega nego to: 1.) da se je prav nič ne bojimo in 2.) da z njo odkrijete svojo neiskrenost napram dijaškim stanovskim vprašanjem. Da bodo mize čiste, povemo i vam i komunistom, ki imajo principe in načela zaradi lepšega, da hočemo pravično in pošteno določitev odbora po grupacijah, bodisi strokovnih ali kulturnih, posvetnega dijaštva, pod nobenim pogojem pa ne internistov-teologov, ki aktivni delavci biti ne morejo. Volilna pravica sliši le onim, ki morejo delati, ne pa onim, ki tega ne morejo. Ako bi hoteli izvajati s konsekvenco svoj svetovni nazor, potem se razbije že danes P. D. J. A., kljub vsem milim glasovom. Zato je bil predlog, da postanejo internisti - teologi izredni člani P. D. kot edini možni kompromis stvarnega in načelnega značaja popolnoma in pravočasno na mestu. Vsled fenomenalne dalekovidnosti in širokogrudnosti predlog ni dobil dvotretjinske večine, ker so (udi internisti glasovali sami zase. Izreči moram pa svoje spoštovanje poštenosti tistih par gospodov teologov, ki so se glasovanja vzdržali. Poudarjam, da je to ona čer, ki grozi z razbitjem in ki sesa voljo do življenja P. D. Od občnega zbora do občnega zbora se nanjo kaže. Toliko iskrenosti ni bilo, da bi se to odkrito povedalo, ker se stanovsko vprašanje gleda bolj kot ■»špas? in brez dalekosežnih ciljev. Inicijativa za Podp. društvo je izšla iz naprednih vrst in izšla je iz socijalnega nazora in načrta, kljub vsem neokusnim psovkam iz komunističnih in klerikalnih vrst na
naprednjake. Bodite uverjeni, da nas ti izpadi ne spravijo niti najmanj iz ravnotežja, niti nas ne premaknejo za las od našega socijalnega dijaškega programa, da siravno vemo, tla bi nas klerikalci najraje sežgali na grmadah, ker se predrznemo svet gledati drugače kot oni. Za vse to pa je	potreben tudi	oni, ki se	pusti.
Mi za te eksperimente	nismo navdušeni	niti ne	voljni
jih prenašati. 1’. D. dela prepočasi, kajti kljub kapitalizmu in frakarstvu stradamo, bolehamo in obupujemo. Pokazali smo, kje je ovira v P. D., pošteno in odkrito povedali kako in kaj	je treba, da	se	odstrani. Nra
posameznih grupah in	dijaštvu leži,	da	vzame	to na
znanje. Slepomišenja smo siti in ne vemo če bomo še zgubljali časa z omenjenim predlogom, ker ni za nas socijalna beda fraza ampak fakt, ki se da rešiti edinole z dejanji in ne z jezikanjem.
DIJAŠKO STANOVANJSKO VPRAŠANJE. Vse-občo stanovanjsko krizo občutijo v današnjih časih gotovo najbolj akademiki. Po razsulu avstro-ogrske monarhije so se morali nastaniti v vseh naših večjih mestih uradi, ki so bili preje centralizirani aii v Pesti ali na Dunaju. Nekdanja provincijalna mesta so postala tako' na mah upravna središča in državni uradi so zasedli že itak pičla stanovanja, ki so bila preje še na razpolago. Ko so se vrnili študentje z bojnih poljan zopet h knjigam, niso večinoma našli več kota, kjer bi se lahko mirno posvetili svojemu študiju. Dijaki so v tem oziru trpeli največ in še trpijo; na stotine jih je brez stanovanja ali pa se potikajo po dragih podstrešnih izbah, kjer nimajo ne luči, ne peči in ne drugih udobnosti, ki so potrebne za študij. Za rešitev krize so i dijaki i vlada podvzemali različne akcije, ki pa so dosegle le polovični uspeh. Stanovanjsko krizo so skušali odpraviti najprej z akademskimi domovi. V to svrho so uporabljali šole (bivši slovenski akademski dom v Zagrebu), ali bolnišnice (akademski dom pri Sv. Duhu v Zagrebu), ali pa celo prostore, kamor so svoj čas zapirale avstrijske oblasti internirance (Ljubljanski grad). Da niso ti prostori primerni za študij, se samo po sebi razume. V eni sobi je navadno stlačeno 20 ali še več dijakov, ki jim je tako vsak resen študij onemogočen. Oblasti so večinoma gledale samo na to. da so bili študentje pod streho; za to pa, kako naj v 'takih prostorih in med tolikimi tovariši študirajo, se niso do3ti brigale. Samo po sebi se razume, da se je razpaslo v takih akademskih domovih med dijaštvom kmalu nezadovoljstvo; dijaštvo se vedno bolj udaja brezdelju — saj mu v takih razmerah ni mogoče študirati. — Stanovanjsko vprašanje so rešili najprej češki dijaki in to na prav radikalen način s tem, da so prevzeli sami inicijativo v svoje roke. V oktobru lanskega leta so se odločili, da si sami zgradijo svoj dom, ki naj bi pa ne bil kasarna kot so akademski domovi pri nas, ampak prijazna zgradba, opremljena s spalnicami, učilnicami, čitalnicami itd. Tej akciji češkega študentstva je priskočila na pomoč kot vlada tako tudi vsa javnost. V par dnevih so bile zbrane velike vsote denarja kot tudi materija!, potreben za zidavo. Z delom se je pričelo takoj. Dijaštvo je iz sebe organiziralo delavske čete za vsa pomožna dela. Sami nosijo opeko, kopljejo zemljo in pomagajo tako maloštevilnim kvalificiranim delavcem, ki delo nadzorujejo. Pri delu jim pomagajo tudi študentke, ki skrbe pred vsem za notranjo opremo doma. Do maja bo zgradba gotova in z njo bo rešeno tudi stanovanjsko vprašanje čeških dijakov v Pragi. — češkemu dijaštvu so najprej sledili zagrebški akademiki. Pred enim mesecem je zagrebška akademska omladina sklicala^ skupščino, ki jo je posetil tudi rektor dr. Rado-ničič, ki se je pravkar vrnil iz Prage od promocije predsednika T. O. Masaryka, in je prinesel s seboj natančen načrt praškega akademskega doma. Na tej skupščini je dijaštvo sklenilo, da si po češkem vzorcu samo pomaga. Izvolilo je posebno anketo, kateri so se pridružili še zastopniki različnih oblasti. Ta anketa je začela pod predsedstvom dr. Teodorja Bošnjaka takoj z energičnim delom. Razdelila se je v več pododsekov (tehnični, propagandni, financijelni in pravni). Na zadnji seji ankete, ki se je vršila dne 26. februarja, je bil sprejet načrt za zgradbo. Zgradba bo nalikovala paviljonu in bo imela
prostora za OUU dijakov. Skupin suoiki so proračunjeni na 16 milijonov kron; prispevali bodo vlada in javnost, zlasti razni denarni zavodi. Prvi dar je podaril bivši podban dr. Milan Rojc v znesku 50.000 kron. Dom bo dozidan že do jeseni.	B.	T.
IZENAČENJE ŠTIPENDIJ. Jugoslovenski študentje — posebno oni iz pokrajin tostran Save — se že nad dve leti bore za izenačenje svojih štipendij, toda doslej brez vsakega uspeha. Ministar Prosvete je sicer izda! ob začetku letošnjega šolskega leta v „Službenih Novi-nah" natančen načrt za državne štipendije, ki pa je — vsaj za Ljubljano in inozemstvo — ostal le na papirju. Dijake, ki študirajo v inozemstvu, podpirajo še vedno pokrajinske vlade, t. j. Slovence pokrajinska vlada v Ljubljani, Bosance bosanska vlada itd., srbske študente pa centralna vlada. Vse te štipendije raznih vlad se pa zelo razlikujejo med seboj. Zanimiv v tem oziru je članek v zagrebški „Slavenski Tribuni" „Naši studenti-štipendiste u Pragu", iz katerega članka posnemamo nekatere zanimive podatke. V Pragi študira okoli 1200 naših dijakov. Najvišjo podporo uživajo takozvani ,.centralni štipendisti11, to je oni, ki jih podpira centralna vlada. Vsak izmed teh štipendistov dobiva namreč mesečno 1600 češkoslovaških kron, in najsi študira že na katerikoli fakulteti. Poleg tega jim plača vlada še šolnino, izpitne takse, knjige in druge eventualne šolske izdatke. — Približno enako visoko podporo dobivajo tudi vojvodinski študentje, namreč po 450 dinarjev mesečno, poleg tega pa še po 800 dinarjev letno kot nabavni prispevek za obleko in knjige. — Bosanski štipendisti dobivajo mesečno 1000 jugoslovanskih kron, mnogi še plačano hrano v menzi. — Slovencem, ki imajo še najboljšo organizacijo v svoji „Slovenski dijaški zadrugi", izplačuje ta mesečno podporo. „Zadruga“ dobiva denar za izplačevanje podpor od Upravne komisije tehniško visokošolskih fondov za tehnike, od Zdravstvenega fonda za medicince, od Agronomskega fonda za agronome, a za filozofe in juriste pa od Poverjeništva za uk in bogočastje v Ljubljani. Štipendije je razdelila Zadruga v tri kategorije, in sicer po 050, 750 in 570 naših kron mesečno. Deloma plača Zadruga svojim članom še hrano t menzi. Na najslabšem so pač Hrvatje, ki dobivajo mesečno samo 800 naših kron brez vsega drugega; za drugi semester jim pa denar še sploh ni nakazan. Kakor vidimo iz gornjega, so štipendije silno neekonomsko razdeljene. Mi smo mnenja, da morajo biti štipendije za vse naše dijake iste, ne pa drugačne za Vojvodince in zopet drugačne za Hrvate itd., ker smo vsi državljani iste države. Skrajni čas je že zato, da se vse podpore centralizirajo in obenem razdele v več kategorij. Vsakdo nam bo rad pritrdil, da potrebuje tehnik več sredstev nego filozof — zato se ne sme metati oba v en koš. Tudi ni vsak dijak enako podkovan od doma. Država naj da dijaku toliko, kolikor mu je potrebno za pošteno življenje in študij.	B. T.
SREDNJEŠOLSKI VESTNIK.
„PREPOROD“, GLASILO SAVEZA JUGOSLOV. SREDNJEŠKOLSKIH UDRU2ENJA. Pred kratkem je izšla 4. številka s sledečo vsebino: Stane Lutman: Šola, organizacija in neuspeh. — Antun Lovrič: Ljubav. — Esen: Roža Sionska. — Božaiia Cmojevič: Za blagor očetnjave. — Esen: Memento mori. Anici! — Stane Kape: Misli pred vstopom v življenje (nadal jevanje). — Predrag Miloševič: Cma pesma. — Rideo: čovek našeg doba i stari filozof. — Sarudin Sinočka: Večer. — Vzljubil sem.
—	Dušan Atanackovič: Veče. (Iz uspomena.) — Božidar Kovačevič: O novoj lirici. — Esen: Primorski dan. Sreča življenja. — Drag. O. Blagojevič: Isposnik. —- Milan Kresič: Smrt. — Esen: Rad bi vedel... — Josip Zorčič: *** G-djici Z. M. — Ladislav Kham: Prešernove nemške pesnitve. — Razne vesti. — Pri vsej pestrosti vsebine se nam zdi potrebno omeniti predvsem skico St. Lutmana, ki skuša na podlagi izvajanj profesorjev in pa na podlagi vživljenja v položaj mladine objektivno preiskati vzroke današnjega nazadovanja v šolah. Vprašanje je načelne važnosti, zato smo pozdravili z veseljem izvajanja St. L., dasi se v posameznostih ne strinjamo z
njimi; opozarjamo pa merodajne faktorje, da stvar preudarjajo tudi iz vidikov študenta, ker le na ta način bo možno rešiti ta problem v vsestransko zadovoljnost. Članek Božane Cmojevičeve kaže iskrenost, s katero je sprejela naša jugoslovenska omladina mlado domovino, in dasi je pojmovanje razvoja tu in tam naivno, ostane vendarle vsem onim, ki hočejo rušiti edinost našega naroda, glasen opomin, naj se ne drznejo preko želj in zahtev mladine, kajti v njej je moč, njena je bodočnost. Literarni proizvodi v vezani in nevezani besedi so dobri. Pozdravljamo srednješolsko revijo, ki zadobiva vedno bolj samostojno in popolno lice in jo vsem prijateljem, ki hočejo živeti med mladino in za mladino, kar najtopleje priporočamo.	—	L	'
RAZNO.
,,SLOVENSKI NAROD“ IN „VIDOVDANa. Kri tiku „Slovenskega Naroda“ ni ,,Vidovdan“ prav nič všeč, kakor posnemamo iz notice v 50. številki z dne 3. marca t. I. Kar nič ne dvomimo, da je članek „Rim“ eden glavnih vzrokov njegovi tužni nezadovoljnosti. Zakaj povzpne se do užaljene trditve, da se „boj proti Rimu in klerikalizmu bojuje pri nas resno in stvarno ter tudi z velikimi osebnimi žrtvami že čez 50 let“. Kako ,,resen in stvaren" je bil ta boj starejše generacije proti Rimu, bi lahko pokazali na prav klasičnih zgledih iz polpreteklega časa; zato ne opažamo tudi nikjer preveč sijajnih uspehov tega boja. Gospod član-kar „Slovenskega Naroda" naj si pozorno prebere še enkrat članek „Rim“, morda se bo s primernim trudom vendarle česa novega naučil. Morda bo iz njega in iz drugih člankov vendarle posnel, da je tisto novo, česar noče videti, notranju konsekventnost našega dijaštva, ki se je neglede na. žrtve in na nevarnost borilo za jugoslovenstvo že v tistih bridkih časih, ko idealno-navdušeni „ Preporod ovci" niso našli pri „S!ovenskem Narodu" drugega kot zasmeh, in ki danes s svojimi izstopi iz katoliške cerkve dokumentira, da pojmuje svoj protiklerikalni boj vse globlje in dosledneje nego gospod člankar. Mi ne bomo delali štafaže pri procesijah, med nami in Rimom ni ni kake ga kompromisa ver. Zato naj se gospod člankar nikar nič ne zgraža, če pojde napredno dijaštvo preko njegovih ocen svojega dela ravnodušno naprej po jasno začrtani poti do svojega končnega cilja.
FRANJO JOSIP 1. JOŠ 2IV! Cudan naslov u našoj čudnoj domovini, za koju vele, da se nazivlje SHS. Taj pojain ne treba da raščinjamo, jer to je naziv naše države, koja je širokogrudno zahvatila sve slojeve, pa ako hočete: posinila vas božji svet. U svetu ima svega i sva-česa, svašta se čuje i vidi, svega se dogadja, prenatrpan je šarenih narodnosti i šarenih ljudi, pa zašto da i SHS. ne bude civilizovana kulturom, kao što je i svet
—	miniatura? U svetu ima i čudesa, pa zašto da u SHS. neima čudesa? U svetu je — kažu — g. Hrist oživeo Lazara, pa zašto da kakav Mojsije Christus ne oživi u SHS-u prejasnog F. J.I.? Vernik svoga vernika, ljubavnik svoju ljubavnicu, a zagrebačko sveučilište svoga meštra, svetitelja i posvečenoga vladara i pre-jasnoga F. J. L? — Apelujemo na zagrebački akademski senat, da pokopa jednom tog svetitelja sa željeznog žiga, kojim kvestura žiguje legitimacije slušača, ako i ne če radi SHS-a, a ono iz ljubavi i pieteta prema mrtvima.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
POPRAVEK.
V	2. broju je v članek tov. Dj. Momčila Djordjeviea: ,,Naša reč" zašla pomotoma gramatična, nemška inter-punkcija mesto logične, francoske, ki je bila v rokopisu.
Beri stran 13, 1. stolpec, 8. vrstica mesto romanskih: /zčromanskih.
Odgovorni urednik: Evgen Lovšin. — Last konzorcija ..Vidovdan". — Tiskala Delniška tiskarna d. d. Ljubljana. — Glavni urednik: Bogo Teplf.