Murska Sobota, 14. februarja 1991 © Leto XLIII • Št 6 • Cena 15 dinMALO ZA ŠALO,
MALO ZARES
In naposled je (bil?) sneg — na veselje šolarjev, čeprav so na žalost počitnice minile že Prej, in v nadlogo tistim, ki ntorajo poskrbeti za pluženje rest, čiščenje pločnikov in drugih javnih površin. Zaenkrat je šlo brez večjih zastojev. Toda prava zimska idila je tam, kamor mehanizacija ne more. (J. G.)
Foto: Nataša Juhnov

VELETRGOVINA
DNEVI VOLNE v BLAGOVNICI m.sobota /pritličje/
Od 14. do 24. februarja 1991
na voljo so vam izdelki PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
teteks
OTEX bombažna predilnica Škofja Loka in iz UVOZA.
Ob nakupu 20% popust.

Letos so bili na vrsti Gerlinci. Približno dvesto maskiranih, množica radovednežev, skratka borovo gostiivanje.
Več na zadnji strani.	foto: X. Juhnov

Varstroj v stečaju
Da bi nekako presegli agonijo, v katero je zašel lendavski Varstroj, so se delavci strinjali, da je stečaj edini izhod.
Kaj drugega jim tudi ni preostale, kajti žiroračun je bil blokiran več kot 60 dni, zato je senat sodišča v Murski Soboti sprejel sklep o uvedbi stečaja. S 6. februarjem je prenehalo delovno razmerje 499 delavcem. Na zboru delavcev je direktor Varstroja dr. Štefan Špilak dobil zaupnico, da s sodelavci začne pripravljati začetek poslovanja nove firme, ki so jo ustanovili že 31. oktobra, imenuje pa se Marketing in servis varilne opreme.
Ohranila naj bi tudi blagovno znamko Varstroj. V ta namen so pripravili tudi ustrezno študijo o ekonomski upravičenosti, v začetku prihodnjega tedna pa jo bodo pregledali na ustrezni inštituciji v Ljubljani.
Dotlej pa ni mogoče reči, kdaj bo znova stekla izdelava v Lendavi in koliko delavcev se bo znova zaposlilo.
Sindikalna aktivistka Zdenka Bobovec nam je povedala, da bo interese delavcev zastopal sindikat oziroma njegov pooblaščenec, zato so jih pozvali, naj prijavijo svoje denarne zahtevke iz delovnega razmerja. Ker so se za stečaj odločili še v času, ko je veljala stara zakonodaja, so delavci, kar zadeva nadomestila med brezposelnostjo, nekoliko na boljšem. Nekaj jih je celo takih, ki so celo zadovoljni, vprašanje pa je, kako bo potem, ko bodo prejemki usahnili. Ustreznim službam Varstroja pa je že pred stečajem uspelo upokojiti 40 delavcev.
Š. Sobočan
Februai
16.	februarja bo dolžina dneva 10 ur in 25 minut.
20.	februarja bo dolžina dneva 10 ur in 38 minut.
!N PUSTNO ŠIROKOUSTENJE
Spet nam je dal koledar samo dan za pust, le en torek v letu. Premalo, da bi človek, prikrit za masko ali ne, v vinu izlil ves žolč, ki ob krohotu in norčavosti izgubi grenkobo. Spet je minil, ne da bi se izpraznili, izkričali vsega, kar se je nabralo obremenjujočega, potlačenega, smrdljivega, gnilega, tudi iz novodobnega časa. Premalo tega se je izlilo na ta dan, dan, ki ga je imela za svojega vsa leta tudi svoboda govora. Morda pa je prav zato, ker je danes skorajda vsak dan dan svobode govora, ljudstvo izgubilo občutek v stro-
JE PUKLASTI MIHA ŠE ŽIV???
Franček Majcen ga je menda videl in z njim govoril avgusta ali septembra 1949 v gostilni v Domžalah.
Karel Ouček iz Cernelavec zatrjuje, da se je z njim srečal v letu 1953 ali 1954 v Šiški v Ljubljani.
Anonimni državljan iz Rakičana pa nam je celo sporočil, daje leta 1970 ali 1971 v Rakičanu kupil od Puklastega Mihe marke. Je torej zloglasni oznovec oz. udbovec, ki si je po uradnih virih 9. marca 1948 v Ljubljani sodil sam, še živ?
SPET VESTNIKOVA JAVNA TRIBUNA — Na pobudo ljudi iz KS Stara Cesta se bomo novinarji domačega tednika tokrat udeležili javne tribune, ki bo v PETEK, 15. FEBRUARJA, ob 18.00 v domu Gasilskega društva Me-kotnjak. Beseda bo tekla o urejanju cest, odlagališču smeti in drugih vprašanjih, ki bodo zanimale navzoče. Upamo, da se bodo tribune udeležili tudi vabljeni gostje iz Ljutomera. Potem ko so uspeli z lastnimi sredstvi asfaltirati nekatere vaške poti (»kozje stezice«), kot je (o razvidno s posnetka, si prizadevajo, da bi posodobili tudi glavno (občinsko) cesto Ljutomer— Kainenščak—Stara Cesta —Žerovinci.
Foto: Š. S.
GREDIS d o. o
Novo selo Rok, R. Končara 16 — Čakovec,
tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo:
• stropni nosilci
• stropna polnila
• in ostali gradbeni material
Delovni čas od 7. do 16. ure.
• zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno
Vestnikov koledar
14.	februar, četrtek, VALENTINO
15.	februar, petek, JURKO
16.	februar, sobota, JULKA
17.	februar, nedelja, ALEŠ
18.	februar, ponedeljek, SI-
MON
19.	februar, torek, KONRAD
20.	februar, sreda, LEON
Prvi letošnji sneg, kulturni praznik, pustovanje... Je lahko še lepši teden, ko ne zmanjkuje razlogov za praznovanje. Deci za zimske radosti, dva za slovensko kulturo in tri za pusta hrusta, pa ga je že dovolj pod kapo, da se lahko počne neumnosti... Nič ne de, če ste slučajno zamudili katerega od plesov v maskah, ki jih je bilo te dni zares veliko, saj bo za razne neresnosti še veliko priložnosti. To nam navsezadnje potrjuje tudi naše vsakdanje življenje, predvsem pa aktualna politična dogajanja, ko res več ne veš, kaj je resnica in kaj ne.
»Malo morgen« (torej jutri), kot je na nedavni zloglasni seji zveznega predsedstva izjavil še bolj zloglasni Slobodan Miloševič, ki misli, da je alfa in omega vsega dogajanja pri nas, je pa že tisto, kar nas — milo rečeno — ne more pustiti ravnodušne. Naj bo malo »morgen« ali veliko »morgen«, jaz izražam svoje stališče, tako kot vsakdo med nami izraža svojega, le da mi nihče ni reke! »malo morgen«. Takšnega izsiljevanja in gledanja predstave o prihodnosti Jugoslavije, ki je ob zdajšnjih prerekanjih in metanjih polen pod noge, si namreč ne bi privoščili v nobeni civilizirani, še manj pa demokratični družbi. Res pa je, da smo v preteklosti že gledali podobne predstave in se iz njih naučili različnih lekcij. Pa čeprav se nikoli ni hotelo razpravljati o tem, kdo sploh blokira ra-
gem ločevanju pustnega torka od drugih dnevov v tednu in letu. Govorijo, saj jim tega nihče ne brani, vsak lahko pomalem kaj izpljuje, a z izpljunki ne zadeva, le sam sebe kvečjemu pomaže.
Toda bolj, ko se dnevi odštevajo, pa naj bo od pusta, pepelnice ali drugega mejnika, ljudje spoznavajo, da samo to, da lahko govoriš vsak dan, če te je volja, še ni prava demokracija. Da je pust le in samo za en dan in svoboda govoričenja ali krohotanja ali kričanja v prazno, v zrak, ne da bi kogarkoli zadevali, prav tako. Zato oblastveno raztegovanje in široko
Ob koncu tedna bo oblačno in hladno vreme.
Valentin prinese ključe od korenin.
Kar svečana (februarja) ozeleni, se rado posuši.
zna prizadevanja za lepše življenje v razviti Evropi. Ob takem zaplo-tništvu, kot se dogaja sedajle, pa je na kaj takega težko pomisliti ...
Pa se vrnimo raje v našo bližnjo sedanjost. Kaže, da bomo po novem plačevali celo davek na sonce, ki nas vendarle še greje in v vsakdanjo sivino prinaša nekaj svetlega, optimističnega... Po novi davčni zakonodaji so namreč obdavčeni tudi tisti izdelki, ki so bili zaradi energetske politike doslej oproščeni davka — sončni vodni grelniki, kolektorji in toplotne naprave, ki izrabljajo sončno energijo. Očitno je zakon najprej »požrl besedo« pri olajšavah za izolacijske materiale, zdaj pa še za »sončne«, okolju prijazne naprave. Kaj na vse to poreko zeleni in drugače obarvani pristaši naravovarstvene politike, pa je seveda druga pesem.
Čeprav je moja domneva nekoliko predrzna, jo bom vseeno zapisal: zdi se mi, da se nekaj podobnega dogaja tudi s pomursko politiko. Kot da jim je nekdo »odrezal peruti« in zdaj več ne vedo, kako in v katero smer naj bi se obrnili. Od vsepovsod namreč neugoden piš strankarskih natolcevanj, zaradi katerih so njihovi nekdanji volilci že izgubili kanček volje in poguma. Tudi oni bodo morali odstraniti maske, ob katerih se človeku nehote dvigne tlak, kajti izbire ni več!
Milan JERŠE
dovoljevanje pustnih prvin na vse dneve v letu ali tednu ne bo preživelo. Je namreč zoper človekovo stremljenje, zoper družbenost.
Ljudje so se nasitili lastnih besed, ki so letele v prazno, še bolj tistih, ki so jih dobivali v odgovor, pustovsko širokoustnih. Takih, ki opravičujejo dejanja, ki človeku vedno znova nadevajo obroče in jim ljudsko besedovanje ne more do živega.
A še vedno je bilo le tako, da je za pustom prišla pepelnica s svojim sporočilom minljivosti, pa naj je pust traja! dan ali obdobje.
Majda Horvat
VREME
aktualno
Iz Beograda piše
1 W o prikazovanju filma ["^vojaške obveščevalne -L. službe o načinu oboroževanja HDZ-ja na Hrvaškem so na kanalih beograjske televizije občasno prikazovali odlomke tega filma, zlasti tistega s Špegljem, povod pa jim je bila vsaka informacija s protestnih zborovanj v kolektivih in mestih, od koder so kar naprej zahtevali kazni za razkrinkanega generala in druge zarotnike in izjavljali podporo prizadevanju JLA za razorožitev paravojaških formacij:
Ta pojem »paravojaške formacije« me je spomnil na opozorilo Kira Gligorova v sekretariatu tretjega kongresa sa-moupravljalcev. da so se sisi spremenili v paradržavno organizacijo in da nas zato ta paralelnost že preveč stane.
Zdajšnji aktualni dogodki okrog paralelizma vojaških formacij pa nas že spravljajo ob živce. Ne samo, ker mnogo stanejo, temveč ogrožajo naša življenja, ker se spreminjajo v vojno. Zakaj bi se sicer na vseh straneh oboroževali, si postavljali ultimate in grozili z vojnim stanjem?!
O teh rečeh razpravljajo vsepovsod in na najrazličnejše načine in nam tako odkrivajo marsikaj, česar nismo vedeli in ob čemer se vedno znova zgrozimo.
Tako, naprimer, so se nedavno sestali pravniku v studiu neodvisne televizije studia B. kjer so nam povedali, da prikazovanje tajnih posnetkov brez vednosti posnetih pravzaprav ni nič novega pri kršenju pravil igre, ki veljajo za pravno državo. Obstajajo (menda še vedno) tajni zakoni, po katerih ravna policija, ki lahko brez sodnega pooblastila vstopa v stanovqpja in preiskuje na podlagi suma, ki se je porodil v inšpektorjevi glavi in morda sploh ni utemeljen ali pa je opravičilo za samovoljo.
Para-lelnost
Na tej osnovi je mogoče človeka zasledovati, mu prisluškovati, odpirati pisma, zasliševati in še kaj, so govorili gledalcem televizije odvetniki, ki imajo kajpak veliko izkušenj s tem, saj živijo od tega, da ščitijo ljudi, ki so v težavah.
Paralelnost je bila uvedena tudi v sodstvo. Kot vemo, smo se z nastankom sodišč združenega dela in pravobranilcev samoupravljanja menda znašli v dvoličnosti, ki se je še vedno ne moremo znebiti, saj je še mnogo lova v kalnem v precepu med federacijo, ki je praktično ni več, in konfederacijo, ki je tudi še ni.
Hudomušneži mislijo, marsikdo pa tudi zares, da pravzaprav tudi JLA v teh razmerah lahko prilepimo etiketo »paradržavna vojska«, in sicer toliko bolj, kolikor manj je Jugoslavija praktično federalna in kolikor manj je pozicija vojske v odločanju o prihodnji Jugoslaviji zanesljiva. Tega pa se vsi bojimo, kajti dogodki reševanja vročih vprašanj, kakor je naprimer vojska, so nepredvidljivi, a nobenemu od staršev ni privlačna slika sinov na bojiščih državljanske vojne.
Modri ljudje pravijo, da časa ni treba prehitevati niti v mislih, ker je prav čas tisto, kar zglajuje nasprotja in ohlaja vročekrvneže, kar smo navsezadnje že večkrat občutili tudi na svoji koži: saj je zdaj že precej drugače, kot je bilo pred leti, ko se je začela tako imenovana protibirokratska revolucija. Nekaj demokracije je že priteklo k vsem občanom vseh okolij, odnosi sil v oblasti se uravnotežajo, in ko bodo nove volitve, bomo tudi kot volivci modrejši: ne bomo več na vrat na nos izbirali tistih, ki so najbolj proti vsemu, kar je bilo, temveč takšne, ki vedo, kako naj bo. pa brez prelivanja iz praznega v votlo.
Viktor Širec ,
APAČI NA PREŽI — Ameriški vojaški helikopterji Apači čakajo v bližini kuvajtske meje, da skupaj s pehoto krenejo v napad. (Telefoto: Reuter)
Oster napad na Jelcina
Sovjetski armadni vrh je izredno ostro napadel predsednika ruske federacije Borisa Jelcina in ga obtožil »zaradi provokativnih izjav« ter »poskusa razbitja« armade. Povod za napad so bile politikove izjave med nedavnimi dogodki v Pribaltiku, ko je skupaj z voditelji baltiških republik podpisal sporočilo ZN, v katerem so zahtevali presojo mednarodne javnosti. Ogorčeni armadni vrh celo trdi, daje »vojake pozival k izdaji in k spopadu s svojo vestjo in sovjetskimi zakoni.«
Walensa pri papežu
Poljski predsednik Lech Walensa je obiskal Vatikan in Italijo. Gre za njegov prvi obisk v tujini v vlogi predsednika. Po njegovem mnenju je bilo srečanje s papežem Janezom Pavlom II. izredno pomembno. Sestal se je tudi z italijanskim predsednikom Cossigo, predsednikom senata Spadolinijem in premierom Andreottijem. Poljski predsednik je izjavil, da je sposoben prepričati zahodne države, naj poljski dolg v znesku 46,6 milijarde dolarjev zmanjšajo za 80 odstotkov.
Albanija se znova odpira
Albanija obnavlja diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo, ki so bili nekaj desetletij pretrgani. Poleg tega je Albanija pred kratkim zaprosila za sprejem v mednarodni denarni sklad in svetovno banko. Albanska vključenost v mednarodno skupnost je bila desetletja omejena na najnujnejše. Tako so imeli odnose z n«jpomembnejšimi zahodnoevropskimi državami, med katerimi tudi sedaj pripisujejo največji pomen Italiji, Franciji in Nemčiji. Poleg tega niso prekinili odnosa z balkanskimi državami, s tem pa tudi ne s sosedoma Grčijo in Jugoslavijo.
Zanimivo je, da je bila Albanija vseskozi članica Organizacije združenih narodov, kar je albanska tradicija že iz Društva narodov, ki je imelo sedež v Ženevi. Prav ta organizacija je Albanijo kljub ogorčenim protestom takratne srbske oziroma jugoslovanske diplomacije leta 1919 sprejela za polnopravno članico in tako zaokrožila njeno državno uveljavitev.
MLADOST KOT ARGUMENT
Ko je julija 1988 na predsedniških volitvah v Mehiki zmagal Carlos Salinas de Gortari, najbrž nihče ni niti slutil, da bo njegov prihod v predsedniško palačo pomenil začetek novega obdobja v političnem življenju Latinske Amerike. Obdobja namreč, v katerem so na latinskoameriškem političnem prizorišču stare zasluge .................................................	'	' ' ‘ minulih dveh letih zvrstile na zeleni
prej zniževale kot dvigovale »ceno« politikov v volilnih tekmah, ki so se celini. Največ'uspeha je imelo mlado in novo »blago« . . .
Od julija 1988 in izvolitve Sali-nasa v Mehiki do lanskoletnega ustoličenja Alberta Fujimorija v Peruju so volilci v latinskoameriških in karibskih državah izvolili kar 20 novih predsednikov in premierov. V političnem vrenju, ki je od začetka leta 1988 pa do danes razgrevalo Južno Ameriko, so se namreč obdržali le trije: neizbežni Fidel Castro (Kuba), neuničljivi Joaquin Balaguer (Dominikanska republika) in »črna železna lady« Eugenia Charles (Dominika). Balaguer in Charles na ta način, da sta zmagala na volitvah in tako dobila še en mandat — on petega in ena tretjega — Castro pa zato, ker se mu je uspelo vse do zdaj upirati čedalje glasnejšim zahtevam po tem, da je treba njegovo oblast in revolucijo, ki jo je vodil, preveriti z volitvami.
Poleg omenjenih treh voditeljev treh voditeljev čast stare politične garde brani še nekaj »povratnikov«: Carlos Andres Perez, ki je po osmih letih prekinitve, ker je bilo z ustavo prepovedano ponovno kandidiranje, na začetku lanskega leta znova prevzel državno krmilo Venezuele, Michael Manley in George Priče, ki sta z zmago na volitvah na Jamajki oziroma v Belizeju znova dobila priložnost, da se izkažeta kot premiera, in kontroverzni sir Erič Gairy z Granade, diktator, ki so ga levo usmerjene sile pred enajstimi leti strmogla
vile s pučem, zdaj pa je bil znova izvoljen na volitvah.
V vseh drugih državah so si zaupanje volilcev pridobili novi ljudje. Res je sicer, da sta tudi novi ekvadorski in novi kostari-ški predsednik, Rodrigo Borja in
v žarišču dogodkov
Rafael Calderon, na volitvah zmagala šele v tretjem poskusu, čilski predsednik Particio Ayl-win pa se je v politiki postaral, vendar pa vse to vendarle ne more izničiti vtisa — če že ne dejstva —, da imajo glavno besedo na latinskoameriških prizoričih povsem novi, mladi ljudje. O tem, da so v Latinski Ameriki s svojo silovitostjo dejansko prodrli mladi politiki, pričajo podatki, da ima novi urugvajski predsednik Alberto Lacalle 48 let, da je Rafael Leonardo Callejas iz Hondurasa dopolnil 46 let, da imata Cesar Gaviria Trujillo (Kolumbija) in Alfredo Cristiani (Salvador) po 43 let, leto mlajša sta Carlos Salinas de Gortani (Mehika) in Fernando Collor de Mello (Brazilija), najmlajši v tej novi generaciji Rafael Angel Calderon iz Kostarike pa ima komaj 40 let.
Dejstvo, da so tudi v Braziliji in Mehiki na oblasti mladi ljudje — torej v dveh največjih latinskoameriških državah, katerih
Vkopana iraška garda
Časnik New York Times se sklicuje na ameriške vojaške funkcionarje in piše, da dosedanje zavezniške akcije niso huje prizadele enot iraške elitne republikanske garde. Kljub nenehnemu bombardiranju je približno 140 tisoč najboljših Huseinovih vojakov še vedno v popolni vojni pripravljenosti. Vkopani so na severu Kuvajta in na jugu Iraka ter čakajo na morebitno zavezniško ofenzivo. Doslej so Iračani, kot trdijo v ameriškem obrambnem ministrstvu, izgubili 500 tankov, vendar jih imajo še vedno 5 tisoč.
Skrivnostna sporočila Iraka
V Londonu je BBC prestregel šifrirana sporočila, ki jih menda iz Iraka pošiljajo svojim simpatizerjem in somišljenikom po svetu, v katerih jih spodbujajo k terorističnim napadom na zahodne funkcionarje in ustanove. Pozivi so namenjeni »bratskim bojevnikom« po svetu in pravijo, da je treba »udariti po agresorskih državah in izdajalcih«. V BBC-ju pravijo, da jih je poslal »komandni center« v Iraku in da so v njih obtožili ZDA in njihove zaveznike v Zalivu za hude zločine, ker so bombardirali civilna območja v Iraku.
Rakete na vlado
Na dvorišče rezidence britanskega ministrskega predsednika Johna Majorja prav v središču Londona so padle tri rakete, ki so jih izstrelili iz mimo vozečega kombija. Ena od raket je eksplodirala samo 15 metrov od kraja, kjer je bil Major skupaj z vsemi ministri na seji vojnega kabineta. Na srečo ni bil nihče ubit in tudi ne ranjen. Ta akcija je v okviru zaostrenih varnostnih ukrepov — zaradi možnosti terorističnih dejanj kot maščevanje za zalivsko vojno — povzročila osupljenost. Irska republikanska armada je priznala, daso-napad izvedli njeni pripadniki.
J Do junija izstop Slovenije i
V pogovoru za nemško tiskovno agencijo DPA je predsed- ■ . nik Demosa dr. Jože gučnik napovedal, da bo Slovenija izsto- " | pila iz Jugoslavije še pred koncem junija letos. Hkrati pa je po- | Ivedal, da poleg svojega pravnega sistema pripravljamo tudi J svoj denar, vezan na nemško marko in avstrijski šiling, zaveda- g Ijoč se seveda, da proces osamosvajanja Slovenije poteka v iz- a jemno zaostrenih gospodarskih razmerah.
prebivalci sestavljajo skoraj polovico prebivalcev celotne zelene celine — potrjuje tezo, da sta minuli dve leti popolnoma spremenili politično sliko in prihodnost tega dela sveta in ga prepustili novim mladim ljudem. Ce upoštevamo tradicionalno latinskoameriško privrženost »očetovskemu tipu« voditelja naroda je bilo kaj takega mogoče pričakovati. Generaciji novih politikov je namreč uspelo izkoreniniti vojaške režime, ki so bili ovira hitrejšemu razvoju zelene celine.
Po Danasu
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
Evropa s sedanjimi mejami nas je stala v dveh svetovnih in drugih vojnah deset milijonov žrtev. Koliko mrtvih bi šele zahtevala nova Evropa po Tudmanovem receptu v današnjih časih, ob današnjem stanju tehničnega razvoja in arzenalih dejanske oborožitve?!
(Politika Ekspres — Beograd)
Jugoslavija je najbolj zapletena država v Vzhodni Evropi, in to predvsem zaradi tega, ker je v njej nastala nekakšna mešanica »realnega socializma« in nečesa, kar ni več realni socializem.
(Stav — Beograd)
Hrvaška ima glede predstave o jugoslovanski prihodnosti vrsto stičnih točk s Slovenijo, pa tudi z Bosno in Hercegovino in Makedonijo, na kar gotovo ne bi smeli pozabiti, kadar govorimo o stvareh, v zvezi s katerimi se omenjene republike ne strinjajo.
(Vjesnik — Zagreb)
Razdružitev SFRJ vse bližja
Petkova neuspešna seja zveznega predsedstva — na njej namreč ni bilo hrvaških predstavnikov, predčasno pa jo je zapustil slovenski predsednik Milan Kučan — na kateri so govorili o prihodnosti Jugoslavije, je vnovič pokazala, da so se nacionalne, kulturne in politične razlike še poglobile. Kot menijo številne tuje agencije, je temeljni vzrok za spor vprašanje oblike skupnosti suverenih držav, kar zagovarjajo Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija, in zvezno Jugoslavijo z močno centralno oblastjo, to obliko pa zastopajo Črna gora, Srbija in armada. Okoliščine, v katerih se odločamo za razdružitev, pa so nam vse prej kot naklonjene.
Prodaja je bila napaka
Madžarska vlada je po zaprti seji priznala, da je bila prodaja orožja Hrvaški napaka, do katere je prišlo »med postopkom izdajanja dovoljenj«. Poleg tega v sporočilu, ki so ga objavili v Budimpešti, piše, da so bile po vsem, kar je prišlo v javnost, napake tudi v izjavah posameznih uradnih madžarskih osebnosti. Puške so poslali iz skladišč zdaj že razpuščene delavske straže iz časov enopartijske vlade Karoly-ja Nemetha. Rečeno je bilo tudi to, daje kabinet zdajšnjega mini-
Prepoved litovskega plebiscita
Predsednik Sovjetske zveze Gorbačov je z ukazom razglasil napovedani plebiscit o državni neodvisnosti Litve za pravno neutemeljen. V Moskvi imajo litovski plebiscit napovedan za 17. marec, kot poskus blokade referenduma o ohranitvi celotne države Sovjetske zveze. Litovski voditelji so tak poskus ocenili kot nedovoljeno vmešavanje v notranje zadeve suverene litovske države.
strskega predsednika Antalla okleval zato, »da bi zadevo lahko najprej razkrili slovenska in hrvaška vlada, saj bi bilo v nasprotnem primeru videti, kot da ju madžarska vlada prijavlja zvezni administraciji«.
Za neodvisno Litvo
Pribaltik postaja čedalje večje žarišče težav. V Litvi so v soboto izvedli referendum o neodvisnosti, čeprav so to dejanje v Moskvi že vfiaprej razglasili za pravno neveljavno. Cez 90 odstotkov volivcev je bilo za odcepitev Litve od SZ.
globus
HANOI - V Južni Koreji so uvedli popolno vojno pripravljenost armade. Ta ukrep pojasnjujejo s tem, da se je Severna Koreja znašla na skrajni meji mednarodne gospodarske in politične osamitve, zato so možni izzivi severne so-
TIRANA - Visoki funkcionarji albanskega ministrstva v Moskvi pripravljajo odprtje albanskega veleposlaništva. Medtem se tudi v Tirani končujejo priprave za odprtje sovjetskega veleposlaništva. To naj bi pripomoglo k tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju.
WASHINGTON
Ameriški predsednik Bush je razmere v Sovjetski zvezi ocenil kot skrb zbujajoče, vendar je menil, da v SZ ne bo nikoli več vladal totalitarizem-Kljub velikim problemom po njegovem Gorbačov še upravlja SZ.
ATENE - Grški premier Micotakis je ameriškemu veleposlaniku izročil protest zaradi poročila komisije ameriškega zunanjega ministrstva o človekovih pravicah, po katerih Grčija ne spoštuje pravic muslimanske in makedonske manjšine.
BRUSELJ - Zunanji ministri držav Evropske skupnosti so ob koncu rednega zasedanja sklenili, da bodo sprožili diplomatsko pobudo za miroljubno reševanje jugoslovanske politične krize.
TRST — Tu sta se sestali delegaciji vlad Slovenije in dežele Furlanije* Julijske krajine. Na prvem uradnem pogovoru so razpravljali o programu sodelovanja med sosedoma, sestali pa so se tudi s predstavniki Slovencev v Italiji.
RIAD - Ameriški obrambni minister Che-ney in načelnik general" štaba Powell sta obiskala Savdsko Arabijo, kar naj bi pomenilo nov korak v vojni z Irakom. Gre pred" vsem za dogovor o kope11' skem spopadu z Irakom-
Stran 2
VESTNIK, 14. FEBRUAR
aktualno doma
PAN-AGRA PO POTI PANONIJE?
ZAZIDALNI NAČRT LENDAVE
trankarska razhajanja v največji pomurski občini so čedalje bolj očitna. Žalostno je, da se to dogaja le slabo leto po lanskih spomladanskih volitvah, ko je koalicija takratnih opozicijskih strank dokaj prepričljivo zmagala. Pri tem pa predstavniki zdajšnje vladajoče koalicije Demosa za vse, kar jim ne uspeva, krivijo ostanke stare oblasti, ki jih označujejo za naslednike nekdanje »boljševiške« politike in s tem za »rdeče«. Tem namreč očitajo, da so se še vedno obdržali na ključnih položajih v gospodarstvu, ki nezadržno drvi navzdol, medtem ko v parlamentu vešče manevrirajo in blokirajo vse napredne in radikalne pobude Demosovih poslancev. V takem položaju jim tudi občinska vlada ni najbolj pogodu. Očitki Kmečke zveze-Ljudske stranke letijo predvsem na kmetijskega ministra. Udarec pa je prišel tudi s strani stranke Zelenih, ki ne želi biti več v koordinaciji Demosa, kjer ni bila niti pred volitvami, vendar se je pozneje odločila, da s svojimi glasovi pomaga k hitrejši demokratizaciji družbenih odnosov. Po novem bodo med pozicijo in opozicijo.
Ob takih nesoglasjih se vsem skupaj seveda slabo piše. To se navsezadnje kaže tudi v Spolzke poti
strankarstva
Parlamentarnih klopeh, ko se razprave o posameznih vprašanjih razvlečejo po nepotrebnem v nedogled, nekateri s*rankarski veljaki pa dobesedno »pljuvajo v lastno skledo«, ko začnejo počez kritizirati svojo Demosovo vlado. S tem namreč onemogočajo njeno uspešnejše delovanje, med druge poslance pa vnašajo nelagoden občutek, ko ne vedo, kaj
ser v bistvu dogaja na ob-C|nski ravni. In če bo vse to Prispevalo k redčenju vrst in ohranjanju najboljših ljudi, bodo postale razprave precej "olj ustvarjalne in manj osebne, predvsem pa argumentirane, kar so doslej marsikdaj Pogrešali. Takrat bodo v par-^mentarnih klopeh res lahko Načeli voditi politiko, kar je tudi osnovni namen številnih Usedanj zborov, ki dobivajo spodbude tudi od občinske vlade. Hkrati pa bo na ta način azJe ustvariti nove, ugodnejše razmere za gospodarski in družbeni razvoj, kar si vsi želi-nio.
, Kaže, da se kaotične politi-dne razmere v Jugoslaviji kanejo tudi v tej politiki, pred-Vsem pa v parlamentarnih strankah na oblasti. To narav-nost sili k razmišljanju, kako Pfernostiti nastale ovire in str-ntti vrste, da bi se izognili ne-0'jenemu razpadu občinskega emosa. Strankarske razprti-■*e namreč ne vodijo nikamor, aniPak le v prepad, čemur pa ® Je treba pravočasno izogni-• Zato v soboški vladajoči °aliciji mrzlično iščejo reši-v ',z slepe ulice, ko je negoto-0 tudi financiranje poklicne-D .h^nika Demosa. Tako pa ia <*a d° absurdnega položa-। ’ Namesto da bi se le slabo .J* po volitvah ljudje v stran-nah vedno bolj navajali drug a drugega, zlasti pa na nov ■j. J?Zaj, in začeli delovati če-v *je manj obremenjeno in r® no bolj učinkovito, so spo-’ 'netanje polen pod noge po-razhajanja pa očit-
B J8®- Navsezadnje se s takim on °Zaj?m najlažje okoristi dr J?'ja, ki v parlamentu mo-kima in dobiva zadoščenje ditek°a?rom: z^aJ sami nare-krit; • ’ ne pa, da nas nenehno ,	Milan Jerše
Javni shod delavcev Panonije na soboškem Trgu zmage je bil povod za torkovo izredno sejo zbora združenega dela občinske skupščine, ki naj bi na zahtevo udeležencev shoda razpravljal o problematiki v Panoniji pa tudi celoviteje o problemih, s katerimi se srečuje pomursko gospodarstvo. Ali je bil pustni torek za to sejo izbran naključno, ne bomo razglabljali, dejstvo pa je, da je bila seja komaj sklepčna, saj je nanjo od 43 delegatov prišlo le 22. Tudi to po svoje potrjuje, da se problemov, ki se zaostrujejo, še premalo zavedamo in jih največkrat prepuščamo v razreševanje prizadetim sredinam.
Vmes ni nikakršna koalicija
»Gre za pomembno srečanje dveh strank, ki sta najmočneje zastopani v slovenskem parlamentu. Ker pa smo obravnavali vrsto takšnih vprašanj, ki zadevajo še posebno Pomurje, smo se odločili, da pogovor pripravimo v Murski Soboti. Prva tema je regionalizem in naši pomisleki zoper naraščajočo centralizacijo, druga pa položaj narodnosti in načrtovano srečanje s predstavniki Romov, ki nimajo priznanega ustavno-pravnega položaja, čeprav se demokratične sile v Sloveniji že nekaj časa prizadevajo za to. Sicer pa smo glavno pozornost posvetili ustavi in pogledom obeh strank na ustavna vprašanja. Tu je veliko skupnih
Vse Slogine težave...
Tudi Mercator Sloga je zabredel v težave, iz kakršnih se bo le težko izkopal. Čeprav je storil skoraj vse, prav gotovo pa več kot druga podjetja, da bi pridobil kupce in izboljšal prodajo, bo izguba neizogibna. Z novoletnim sejmom so sicer nekoliko zmanjšali zaloge pohištva in bele tehnike, vendar je tudi po novem letu v oddelkih (kljub devalvaciji) tako pustu kot prej. Mercator Sloga z novim letom ponuja kupcem še eno značilnost potrošniškega sveta: nakupovalno kartico. Skrbi jih le načrtovana gradnja nakupovalnega centra v bližini železniške postaje, saj jim banka noče odobriti posojila, občina pa zahteva svoj denar (če ne, bodo pogodbo razveljavili). Načrti so namreč že pripravljeni, zato nočejo razmišljati o gradnji nakupovalnega centra zunaj mestnega središča, npr. v industrijski coni.
Pogovarjali smo se z direktorjem Budimirjem Gaševičem, sodelovali pa so še vodja gospodarsko-račun-skega sektorja Marjana Štelcl, vodja komerciale Herbert Kumer in njegova namestnica Jožica Kaučič.
Prvo spoznanje: če ne bi bilo poslovnega sistema Mercator, bi bili že zdavnaj na psu, saj jim matična firma omogoča razne kompenzacije. Sloga do sedaj ni imela problemov (resda na račun osebnih dohodkov in dobrih odnosov z domačo banko), čeprav so se sorodne trgovske organizacije ubadale z likvidnostnimi problemi že vse leto.
Zakaj so poslovni rezultati slabi?
»Celotna jugoslovanska trgovina se v zadnjih letih srečuje z velikimi težavami, Sloga pa še bolj, ker je tik ob avstrijski meji. Sprostitev prehodov čez mejo in izenačitev vrednosti denarja sta vspodbudila naše kupce, da so prehiteli Evropo 92. Mi na to ne moremo vplivati, čeprav smo po devetmesečju sprejeli določene stabilizacijske ukrepe, s katerimi naj bi izboljšali odnose s potrošniki. Toda nakupov v Avstriji ne moremo preprečiti. Blago je poceni, kakovost je tudi dobra, prav tako izbira. Na to ne moremo vplivati, to je odvisno od države.«
Kaže pa, da država trgovcem ne misli preveč pomagati, saj bo konkurenca v prihodnje še večja. Priznati je sicer treba, da so jim nekoliko olajšali delo s sprejemom novih prometnih davkov, saj morajo sedaj namesto prejšnjih 71 obračunavati le 26 davčnih stopenj. Pri cenah pa se ti popravki skoraj ne opazijo.
Vi ste torej storili vse, da bi izboljšali ponudbo, povečali prodajo?
»Ne morem trditi, da smo odpravili vse tiste negativne stvari, ki jih imamo kot trgovci. Vendar se je odnos do potrošnika izboljšal, prav tako so trgovine bolj urejene, kakovostno blago ima primerno ceno. Kasneje smo poskušali dajati brezobrestna posojila ali brez pologa z manjšimi obrestmi. Znižujemo naše marže, le da bi čim več prodali oziroma preživeli.«
Splošno je promet v vaših trgovinah bil lani manjši za 35 odstotkov kot leto prej. Kje še vedno prodajate?
»Promet imamo še vedno v trgovinah z živili, najbolj se je zmanjšal v trgovinah s tekstilom in pohištvom. Prodaja tekstila se je skoraj ustavila. V njih vidimo le naše trgovce, pride le kaka stranka na dan.«
To traja že lep čas — trgovcev
Tudi v razreševanje težav v Panoniji se po mnenju delavcev, ki so zdaj ostali takorekoč na cesti, niso pravočasno vključile ustrezne institucije, zato je javni shod bil tudi v opomin tistim kolektivom, ki so v težavah, pa odlašajo z njihovim razreševanjem. Na seji zbora združenega dela takorekoč nismo zvedeli nič novega, razen morda za pojasnilo, da nova firma PAN AGRA, družba z omejeno odgovornostjo, ni pravna firma, saj je bila ustanovljena pred stečajnim-postopkom v Panoniji in je zato še vedno v lastništvu Panonije v stečaju. Šele po opravljenem stečaju bo jasno, kaj se bo zgodilo v novi firmi, po besedah Milana
pogledov,« je na novinarski konferenci po sestanku delegacij Liberalno demokratske stranke (vodil jo je Jožef Školč) in Stranke demokratične prenove Slovenije, ki je bilo v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti, izjavil vodja prenoviteljev dr. Ciril Ribičič. Obe stranki si med drugim prizadevata, da ne bo zmagal centralistični koncept, da bo prišlo do regionalizacije, torej ustrezne organiziranosti na pokrajinski ravni, kar bi se odrazilo tudi v dvodomnem republiškem parlamentu.
Tudi Jožef Školč je izrazil zadovoljstvo, da so se zadeve bistveno premaknile ob mirovnih pobudah stranke, eno od klju-
niste odpustili?
»Ja, to je rakova rana. Ugotavljamo, da imamo zaradi padca prodaje 40 trgovcev preveč. Vendar je to tudi 40 družin. In čeprav so ti ljudje danes presežek, niso po lastni krivdi. Ugotavljamo, da se nam bo z raznimi ukrepi posrečilo povečati prodajo, tako da jih bomo lahko obdržali. Predvsem tiste pridne. Slabše, kot je, ne more biti.«
Razmišljate mogoče o tem, da bi nekatere prodajne prostore dali v najem zasebnikom?
»Na Stari Gori smo imeli takšno nerentabilno trgovino, v kateri trgovec ni zaslužil dovolj niti za svojo plačo. Zaradi socialnega miru smo se odločili, da trgovine ne bomo zaprli. Ponudili smo jo tistemu poslovodji, vendar si je ta čez čas premislil. Ker je trgovina zelo dotrajana, mu je inšpekcija dala uporabno dovoljenje le za eno leto. Kasneje smo problem rešili tako, da smo spremenili odpiralni čas. Zdaj je to podružnica trgovine v Vidmu in Odprta tri dni v tednu. Imamo pa tudi probleme, da nam lastniki stavb, kjer imamo trgovine, dajejo odpovedi, na primer v Ivanj-cih. Tudi v trgovini v Zbigovcih ima šefinja interes, da bi prevzela trgovino. Mi se o tem ne želimo pogovarjati, ker je ta trgovina za nas še vedno rentabilna.<<
Zakaj ne opustite prodaje pohištva in se še vi registrirate za grosistično prodajo?
»Mi smo registrirani tudi za trgovino na veliko ter za gostinstvo. Vendar smo se v poslovnem sistemu Mercatorja dogovorili, da imamo v Sloveniji tri velike grosiste — v Postojni, Ljubljani in na Ptuju. Tega se držimo, kajti poslovno politiko je treba spoštovati. Da bi ukinili prodajo pohištva? Zavedamo se, da je to prehodnega značaja. In tudi, če bi jo ukinili! Nekdo bi ga vseeno moral prodajati. Razlika v ceni je vseeno takšna, da se.splača. In samo opuščanje, opuščanje ...
Bratkoviča, stečajnega upravitelja, pa je bilo doslej v njej opravljeno le dva odstotka tistega, kar bi bilo potrebno, da bi PAN AGRA zaživela. Zato je prisoten tudi strah, da jo že čez čas lahko doleti enaka usoda kot Panonijo.
Sicer pa so po protestnem shodu in pogajanjih s predstavniki občinske vlade uspeli zagotoviti sredstva za osebne dohodke delavcem za december, sredtva za januarsko plačo naj bi zagotovili iz republiških virov, nadomestila za brezposelnost pa naj bi nekdanji delavci Panonije začeli prejemati v marcu. O razpletih (in zapletih) v Panoniji bomo še poročali.
L. Kovač
čnih vprašanj pa je označil preambulo v besedilu nove ustave, ki mora urejevati razmerja med državo in državljani, ne pa graditi na nekih vrednotah ali ideoloških opredelitvah. Tudi pravico do splava naj bi zapisali v ustavo. Predvsem pa je treba zagotoviti vse pravice pripadnikom madžarske narodnosti, pri čemer naj bi avtohtono obravnavali tudi romsko vprašanje. Ko so govorili o regiji in avtonomiji narodne manjšine, je bil zanimiv predlog dr. Vaneka Šiftarja, da se ustanovi Zveza romskih naselij v Sloveniji, s čimer bi Rome otresli politične igre z njimi.
Milan Jerše
ne vem, kam bi prišli? Res pa je, da smo našo registracijo razširili tudi na uvoz in bomo odslej sami uvažali zanimivo blago, tako da bomo konkurenčni zasebnikom.«
Govorite o lojalnosti in spoštovanju dogovorov — danes, ko se vsak bori za svoj dobiček, je to redko. Kakšen je odnos z Mercatorjem Ljubljana?
»Moram povedati, da smo, kar zadeva dogovore, zelo disciplinirani. Tudi v prihodnje želimo takšen red obdržati. Kaj imamo od Mercatorja? Po resnici moram povedati, da če ne bi imeli za sabo Mercatorja, bi bili že pred leti odpisani. Poleg tega, da imamo socialno varnost, imamo tudi interno banko, finančno službo, ki nam plačuje obveznosti. Res je, da za svoje storitve zaračunava provizijo, vendar nikoli nismo bili v takih težavah, da ne bi mogli dobaviteljem blaga pravočasno plačati. Ne bi bilo nobenih problemov, če bi tudi nam vsi pravočasno plačevali.«
Kaže, da bo načrtovani nakupovalni center (v prvi etapi le večja samopostrežna trgovina) Sloge padel v vodo. Pomurska banka noče odobriti posojila, ker se boji, da bo objekt nerentabilen. V direktorjevi pisarni so meter visoko zloženi vsi potrebni načrti, ki so jih stali 400 tisoč dinarjev. Za zemljišče, ki je visoko ovrednoteno, saj je skoraj v središču mesta, pa svoje zahteva tudi občina — okrog 600 tisoč dinarjev. Ali mogoče razmišljajo o nakupovalnem centru »zunaj« mesta?
»Mi smo o tem razmišljali leta in leta, vendar pa Gornja Radgona potrebuje takšno trgovino in prostor nasproti železniške postaje je primeren. Zemljišče je drago. Graditi zunaj mesta bi bilo potrebno, vendar pa v teh razmerah nihče ne vlaga veliko, ampak vsi le gledajo, da bi čim več in čim hitreje zaslužili.«
Bernarda B. Peček
Kako do lepše podobe mesta?
Za zazidalni načrt Lendave, ki je bil prejšnji mesec v javni obravnavi, sta bili narejeni dve različici. Med njima so se občani odločili za načrt, ki ga je naredil Goran Dominko iz Lendave. Vendar pa je bilo pri javni razpravi kar nekaj pripomb na takšno planiranje. Občani so se spraševali, kakšne so možnosti za uresničitev takega načrta in zakaj so naredili le načrt mestnega jedra, saj je to močno odvisno od okolice.
Za predstavitev sprejetega zazidalnega načrta in odgovore na vprašanja, ki so se ob tem postavljala, smo poprosili kar avtorja načrta Gorana Dominka.
Kdaj ste se lotili zazidalnega načrta Lendave?
»Že ko sem med študijem nekaj časa delal na lendavski občini, smo ugotovili, da je zazidalni načrt iz leta 1974 neprimeren. Še posebej problematično je bilo z Župančičevo ulico, saj smo se zavedali, da je takšne način gradnje neprimeren.
Ko sem začel razmišljati o diplomski nalogi, se mi je zdela zanimiva prav ta tema, obnova starega mestnega jedra. Takrat se mi je tudi ponudila priložnost, da naredim načrt in z njim konkuriram Zavodu za ekonomiko in urbanizem iz Murske Sobote.«
S kom vse ste sodelovali pri strokovni analizi dosedanje podobe mestnega jedra?
»Veliko sem se pogovarjal z ljudmi — meščani, predstavniki krajevne skupnosti in raznih inštitucij, ki sem jim pojasnjeval svoje načrte in prisluhnil njihovim mnenjem in stališčem. Skupaj smo ugotavljali, kakšne so dejansko potrebe in možnosti za razvoj mesta. Sodeloval sem tudi z Zavodom za spomeniško varstvo, saj so nekatere zgradbe zgodovinski spomeniki in jim je bilo po
Takšno naj bi bilo v prihodnosti jedro Lendave.
trebno posvetiti posebno pozornost.
Le tako sem pred izdelovanjem projekta lahko naredil strokovno analizo, ki je vplivala na določene rešitve.«
•Ste prišli pri izdelovanju strokovne podlage do kakih posebnih ugotovitev o značilnostih Lendave?
»Ob analizi sem ugotovil, da je Lendava mesto longitudinalnega značaja, ob glavni osi, Partizanski cesti, ki je trgovska, kulturna in mednarodna os mesta. Mesto je organsko povezano s svojim zaledjem, goricami, vendar pa so pomembni objekti za življenje mesta, kot so zdravstveni dom, hotel Lipa, avtobusna postaja in trgovski center, močno oddaljeni drug od drugega. Lendavski grad in cerkev svete Katarine pa dajeta zaradi zgodovinske vrednosti poseben pečat staremu mestnemu jedru.
Stanovanjske in poslovne zgradbe ustvarjajo ambientalne vrednote in je zato nujno ohraniti njihov karakter. Nove zgradbe sem načrtoval tako, da bi se organsko spojila s starimi. To ni bilo težko, saj je Lendava v bistvu nastajala zelo organsko povezano z okoljem. Izjema so nekatere gradnje iz prejšnjega desetletja, kot je Župančičeva ulica in Potrošnikova blagovnica, okrog katerih pa sem gradnje načrtoval tako, da bi se prikrile najhujše napake.«
Tudi med občani je veliko pripomb na ta dva objekta. Kaj je dejansko narobe?
»Župančičeva ulica je grajena v nečloveškem merilu. To je nekonstektualna aritektura, za katero je značilna preglomaz-nost in prevelika gostota. Vendar pa, kar je, je. Problem sem poskušal rešiti na čim primernejši način. Stavbe v bližini naj bi bile nekoliko višje, s pritličjem in dvema nadstropjema. Za druge zgradbe pa predvidevam pritličje in eno nadstropje.«
Goran Dominko
Na javni razpravi so imeli občani pripombe predvsem na možnost uresničitve načrta in povezanost mestnega jedra z drugimi mestnimi deli. Kaj menite o tem?
»Občani so v razpravi pokazali osebno dojemanje prostora in odgovornost do njega. Pokazala se je tudi potreba po širšem urejanju mesta, še posebej so poudarjali problematiko prometne ureditve. Tudi okolica jedra je močno odvisna od njegove ureditve, vendar pa smo bistvene zadeve upoštevali tudi pri tem.
Ljudje so podprli moj projekt, vendar pa so imeli nekateri pripombe tudi na rešitve, ki jih je mogoče ovreči le s strokovnimi argumenti.«
Kaj pa menite, kakšne so možnosti za uresničitev načrta?
»Možna je tudi fazna gradnja, Kjer bi se najprej lotili stanovanjskega dela, šele potem drugih gradenj.
Vendar pa je to odvisno od možnosti in pripravljenosti ljudi, da vložijo sredstva. Pomembno je, da smo zastavili načrt, da se ne bi gradilo brez reda, dejansko uresničevanje načrta pa je odvisno od mnogih dejavnikov, kot so denar, iznajdljivost ljudi in pravna urejenost gradenj v prihodnje.«
J. Gabor Foto: N. Juhnov
Stran 3
Štefan Smej
aktualna tema
V slovarju (pa ne v našem, naši še niso ponovno napisani) pod geslom »menjševik« piše: »Član liberalne manjšinske frakcije v ruski socialdemokratski stranki, ki se je. . . borila proti veliko bolj radikalnim elementom, boljševikom.«
Nek vplivnejši tukajšnji prenovitelj, občinski poslanec, mi je zadnjič rekel, da oni, torej prenovljeni komunisti, pač ne morejo v skupščini glasovati tako kakor bi hoteli.
Spraševal sem ga namreč, kako to, da pri glasovanju nikoli ne podprejo ekoloških predlogov stranke zelenih. Čeprav ves čas pripovedujejo, da so za ekologijo — pa celo rože jim dobro uspevajo v njihovih prostranih pisarnah, kakor je zadnjič vsem v brk povedal Evgen Emri, prof, in v. d. vodje prenoviteljev.
Moj sogovornik je povedal, da prenovitelji ne glasujejo za ekološke predloge zato, ker jih eden izmed odbornikov zelenih izza govorniškega pulta nenehno obklada z boljševiki.
Eh da, vem kako je z vami nekdanji strankarski drugovi, vi ne zmorete hoditi po poti resnice, ker za vas ne velja tista »amicus Plato, sed magis amica.veritas« — prijatelj Platon, toda resnica mi je večja prijateljica! Tako je rekel grški filozof Aristotel o svojem nekdanjem učitelju in prijatelju Platonu. Med dvoje ljubezni se je potrebno odločiti za tisto, ki je več ljubezni vredna. Med prijateljstvom in med resnico se je potrebno odločiti! Oziroma. kar se našega primera tiče, potrebno se je odločiti med ne-prijateljstvom zaradi vzdevka in resnico. Gorje pa resnici — saj ravnajo z njo, kakor »svinja s kisilakuvov turbov«! — če jo zavržejo že zato, ker jih nekdo imenuje z zgodovinskim imenom.
Zato, vidite, prenovitelji ne morejo glasovati tako kakor bi hoteli. Reveži. Ime ali vzdevek zanje ni karkoli. »Nomen est omen«. ali po naše: »ime je znamenje«: imena pa so lahko včasih tudi »zasovražena«, ali po latinsko: »nomina sunt odiosa«. Uboga imena.
Sicer pa se moti zeleni odbornik, ki prenovitelje obklada z boljševiki in jih vleče proč od resnice in resnične politične volje. Vsi prenovitelji v resnici niso »boljševiki«. Nekateri so »menjševiki«! Toda, kakor smo malo prej rekli, »ime je znamenje«. Menjševikov je manj. Pravzaprav jih je zelo zelo malo. Tako malo, kakor je med demosovci malo naročnikov zbirke Studia Humani-tatis. To dvoje je dejansko komplementarno: tako, kakor je med današnjimi eks-komu-nisti malo takšnih, ki so bili včasih menjševiki in ne boljševiki. tako je med današnjimi demosovci malo alternativcev iz njega dni. In obe večini sta isti.
Potemtakem so menjševiki na tej in na oni strani. Boljševiki pa prav tako. Včasih je čas za boljševike. in takrat nam bog pomagaj, včasih pa za menjševike. Zdaj je čas za menjševike. ker so boljševiki zašli. Sploh pa je čas za boljševike samo skrajni čas, čas skrajne proletarske bede, skrajnega nacionalnega zatiranja in skrajne ekološke nemarnosti. Na skrajnosti se namreč odgovarja s skrajnostjo. To pa je strašno. Zato moramo paziti, da boljševizem ne bo več potreben. Za boljševike ni pomoči, teh ni mogoče popraviti. kdor se je enkrat napajal iz tega vrela, ta je zaznamovan na vekomaj.
KOT V PESMI
■ NE Ml DIHAT’ ZA OVRATNIK
POVEST O DOBRIH LJUDEH
— O nas krožijo govorice, da smo dobri ljudje in dokler smo taki, ne bomo mogli narediti nič dobrega,« po kranjčevsko razpreda misli eden od glavnih »krivcev« za forum Igor Klinar. »To je kot v tisti pesmi Ne mi dihat’ za ovratnik in mislim, da se ne bi smeli dati prevarati na tak način. Enostavno smo premalo agresivni. Regija, ki nima potence, ne more biti regija.« Rudi Cipot, hkrati kot direktor soboške Zavarovalne skupnosti Triglav, pokrovitrelj foruma: »Najbolj nas žuli ravno slovenska ustava in sedanja zakonodaja, ki postavljata Pomurje na obrobje Slovenije. Pomurci pa smo ljudje, ki ljubimo tradicijo, zagovarjamo varnost in smo za donosnost, vse skupaj pa mora biti podprto z znanjem. Bojim se, da bomo spet klečali — kot v prejšnjem režimu oz. sistemu — pred slovenskim parlamentom.«
TRAKTAT O PREK-
MURSKI REPUBLIKI
— »Začel bi tam, kjer je začela Evropa leta 1985. Takrat so države članice Evropskega sveta v Strasbourgu podpisale evropsko listino o lokalni samoupravi in regionalizmu ter ju določile za eno temeljnih značilnosti novih demokracij; ker je cenejša, bolj racionalna, bolj demokratična in ker spodbuja razvoj, »razlaga republikanec Mauricio Olenik. »V Sloveniji smo pred ključno dilemo, kaj bo zdaj z regionalizmom, kajti predlog za novo slovensko ustavo ni pretirano optimističen. Prepričan pa sem: če bo Jugoslavija konfederacija, bo Slovenija
Po murskih elektrarnah murski mlin
federacija in če bo Slovenija samostojna država, bo Prekmurje, Bela Krajina, Primorje, republika,« izzveni njegov nastop. Dr. Dušan Plut, član Predsedstva Republike Slovenije in predsednik stranke Zelenih Slovenije: »Murskih elektrarn zagotovo ne bo. Ponovno prebujajoče se ekološko gibanje je dobilo meso in kri ravno v obrobnih slovenskih pokrajinah: Prekmurje, Mežiška dolina, Zasavje, Bela krajina, Obala, Tolminsko. Regionalizem je naša resnica. Slovenske pokrajine so tako specifične in občutljive, da zavračajo centralistično pogojeno načrtovanje in razvoj. Zato je ekološko gibanje potreb
no tako oblasti kot nam, da nas brcne v zadnjico in zbeza iz t.i. velikih ekoloških tem. Le zakaj bi sodelovanje pri urejanju problematike komunalnih odpadkov potekalo preko Ljubljane? Povsem logično je, da se občine in podjetja med seboj dogovarjajo, od republike pa je odvisno kako bo take pobude podprla, »komentira navezo Horvat-Roth.
ZGODBA O ČEZMEJNI PODJETNIŠKI NAVEZI
— Gre za ustanovitev mešane slovensko-avstrijske firme za odvoz komunalnih odpadkov na ožjem in širšem območju Murske Sobote. Direktor soboškega podjetja Komunala Rudi Horvat sporoči, da so končno podpisali pogodbo o ustanovitvi omenjenega podjetja z g. Rothom, podjetnikom iz avstrijske Štajerske. S tem se odpira pot za uvedbo celotnega sistema ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, pri čemer se za okrog 50 odstotkov zmanjšajo komunalni odpadki. »Pripravljeni smo pomagati pri problematiki nevarnih odpadkov, usposabljanju strokovnjakov, zakonodaji, uvajanju novih tehnologij, modernem menedžmentu z logistiko,« se sliši od g. Rotha, ko ta — po Horvatovih okvirnih razčlembah vsega, kar je predhodilo mešani firmi (npr. zgraditev sanitarnega odlagališča komunalnih odpadkov) —• govori o razlogih, čemu se Evropa za Avstrijce ne konča pri avstrijski Radgoni. Kasneje se k zadevni čezmejni podjetniški navezi še večkrat vračamo, med drugim pri projektu Energija, Ekologija, Entropija, Ekonomija ali na kratko 4 E.
Ze pred časom je v soboškem hotelu Zvezda — po »krivdi« združbe pomurskih razumnikov in Radia Murska Sobota — prišlo do javnega (samo)izpraševanja vesti o ekoloških »pregrehah«, ki s(m)o jih zagrešili zlasti po uspelem uporu zoper projekt gradnje verige vodnih elektrarn na Muri. Nas je res — kot se bere v neki nemški pesmi — na pol potegnilo, na pol pa smo zdrsnili, ko je v igri varstvo okolja? Vodilna misel: kje smo/naj bi bili pri (de)centralizaciji oz. lokalni avtonomiji oz. regionalizmu na Slovenskem? Cvetober iskrivejših povežimo v šopek z okvirjem. Zgodil se je Ekološki forum!
SAGA O
PROJEKTU 4 E
— »Projekt bo uspel šele takrat, ko bo prišlo do stika med podjetji in državo, torej ko bo država zagotovila stvarne pogoje, da se lahko taki projekti razvijajo,« je siceršnje Klinarjevo mnenje. Cipotovo pa: »Ko smo ga pred dvema letoma predstavljali na podobnem forumu komunistov v Mariboru, smo bili sorazmerno slabo sprejeti in dobesedno vsiljevali zamisel — ne na pamet, ampak z dejstvi in številka
mi — kako do živega velikim poslovnim sistemom. Mnogi direktorji so se nam takrat smejali in tisti, ki so tedaj pisali po Vestniku, da pomurska zemlja še potrebuje umetna gnojila in škropiva, ker daje ta normativ v Evropi bistveno večji, pišejo zdaj popolnoma drugače in so najbolj na strani ekologov. Z našim projektom smo zastali, ker ni bil materialno podprt; ponudili pa smo ga pomurskim občinskim izvršnim svetom in ga tudi predstavili republiškemu kmetijskemu ministru g. Ostercu, ki ga je naklonjeno ocenil. V pomurju imamo ta čas šest pilotskih kmetij, ki upoštevajo filozofijo krožnih sprememb, kar je za okolje zelo spre
jemljivo. Sedanje Pomurkino podjetje Goričko bi lahko izhajalo iz te naše ponudbe.« Na neposreden izziv prvi človek ABC Pomurke Gusti Grof na kratko odvrne: »Projekt 4 E mora biti sestavni del projekta Goričko. Sem nosilec podprojekta za kmetijski del in bom poskrbel, da bodo vsi dokazani izsledki pri razvijanju Goričkega tudi upoštevani.« Slavko Švenda, veterinar z Živinorejsko-veterinarskega zavoda, spiritus movens Ekološkega foruma: »Pred štirimi leti smo poskusili s pasastim škropljenjem, ki predstavlja za 75 odstotkov zmanjšano porabo herbicidov in bistveno manjši vložek
energije, kajti gre za t.i. integralno kmetijstvo oz. integralno obdelavo tal. Pridelek ni bil manjši, čeprav smo s tem računali, ampak večji; večji zato, ker je bila kontrolirana tehnologija. Projekt 4 E se lepo vključuje v mešano podjetje g. Horvata in g. Rotha, ker je izredno zanimiv za območja, kjer je podtalnica, torej tam, kjer moramo varovati pitno vodo. Tak način kmetovanja bi morali vpeljati na čim večjem območju.« Plutov komentar s pojasnili: »Sem za finančno podporo konkretnih projektov v Murski Soboti in tistih, ki jih izvaja
Pritiski Ekološkega foruma na oblast in javnost
— Dr. Dušan Plut: »Denar, namenjen za hidromelioracije | I _ 90 odstotkov teh sredstev je nepovratnih. 10 odstotkov dobi ti- a Isti, kijih izvaja — naj dobi tisti kmet, ki ima močvirna zemljišča. I Vsi smo zainteresirani, da se močvirna zemlja obdrži, ker je to I ■ najbolj naraven filter za čiščenje vse bolj onesnažene vode. Kmet J z močvirno zemljo naj dobi toliko stimulacije, kolikor znaša izgu- | I ba pridelka, ker pač ne gre v intenzivno obdelavo tal.«
— Dragan Salavec: »Še iz časov prejšnje oblasti se v Slove- | | niji zbirajo sredstva za intervencije v kmetijstvu, ki niso tako ■ I majhna. Ta sredstva se danes, v času tržnega gospodarstva upo- ■ rahljajo za podpiranje raznih protekcionizmov. Ker se dr. Plut I ■ zavzema za institucionalizacijo vpliva in prevzem odgovornosti, . predlagam, naj izbori, da se za ekološke projekte v kmetijstvu | I uporabijo ta sredstva.«	■
— ban Obal: »Naš izvršni svet je že sprejel sklep, da bo I | vsem pomurskim poslancem naložil, naj v republiškem parlamen- ■ Itu izpostavijo problem denarja za projekt Goričko. Opravili smo • tudi prve pogovore z ustreznimi ministrstvi in ugotovili, da po za- I Ikonu o skladnejšem razvoju v republiki verjetno ne bodo zagato- _ vljena sredstva. Treba pa jih je terjati.«
— Marjan Dora: »Predlagani, da se navzoči direktorji ■ J (Grof, Kuharič, Salavec, dr. Slavič) zavežejo,* da bodo sodelovali I | pri postavitvi izvirnega mlina na Muri!« Božo Kuharič: »Moral- | sem ZA, materialno pa bomo še videli.« (Smeh)
Ijutomerski Mikrokozmos. Zeleni imamo opravka z zelo močnim agroindustrijskim in kemičnim lobijem, ki je zainteresiran, da se porabi čim več zaščitnih sredstev in mu ni pomembno, kakšne so posledice za okolje. Temu se je treba upreti — tudi s takimi forumi v smislu pritiska civilne druže na oblast in javnost.«
INTERMEZZO
— »Ekološka vprašanja so prekrile nekatere večje teme, recimo osvobajanje Slovenije, go
Po uspelem uporu zoper murske elektrarne povratek mlinov na Muri? (Fotomontaža: N. Juhnov)
spodarska kriza, lastninjenje, kjer ni pravega reda. Za slednje bi za zgled navedel gozdove in zahteve po privatizaciji vodotokov. Kljub vsemu je treba nadaljevati z ekološkimi projekti, ker pomeni odlaganje grožnjo za nas in naše potomstvo. Seznam potreb je izredno velik, zato moramo izoblikovati kriterije in prioritete. Ekološka gibanja se sicer odvijajo v krogu društev za varstvo okolja — v naši zvezi društev smo se opredelili za nestrankarski odnos — in v krogu stranke Zelenih,« bolj v smislu uvoda in sklepa dojemamo razpravo Jo-
žega Kneza, vodilnega moža slovenskih naravovarstvenikov, ki hkrati opozori na dva dokumenta, ki sta pred sprejemom v republiški skupščini: ustava in zakon o varstvu okolja, pri čemer je, po njegovem »vladi prepuščen izredno velik arbitrarni prostor.«
REPUBLIKE BREZ
NASLOVA
— »Formalizacija zelenih v stranko je največji blef v zgodovini političnih bojev, kajti ekološke zadeve so nadstrankarske, ta
ko težke in dolgoročne, da je stranka preslaba za zajemanje te problematike,« replicira Klinar, na kar se takoj odzove dr. Plut z grožnjo, da bo odšel s foruma, če se bo razprava nadaljevala v tej smeri. »Nisem prišel zato, da bi razpravljal o tem, zakaj so bili ustanovljeni Zeleni. Naslednje volitve in naši (ne)uspehi bodo pokazali, če je bil ta projekt pravilen in bomo lahko kasneje govorili o blefu. Ekologija naj nas predvsem združuje.« Klinar: »Ni letelo osebno na vas. Se opravičujem. Hotel sem le spodbuditi razpravo.« Prvak pomurskih soboških Zelenih prof. Štefan Smej: »Popolnoma prav ima. Zeleni morajo biti gibanje. Samo kaj naj bodo tisti, ki nikoli niso bili v gibanju, temveč ves čas aparatčiki in so to še naprej. Kar je vmes med murskimi elektrarnami in murskim mlinom — to smo mi!« Vane Gošnik, vabljen na forum kot podpredsednik skupščine Republike Slovenije ima s sabo violino. Če igra nanjo, nam ni znano, vemo pa, da se ni uspel razgovoriti o regionalizmu in novi ustavi, češ »kot slišim po šumu okrog sebe, to niti preveč ne zanima ljudi.« Za svojevrstno »štimungo« poskrbi Borut Brumen z zgodbo o tem, kaj je sodu izbilo dno oz. mu ga ni izbilo. Kar naravnost: »Ne serte ga, ker vsi vi, sladki predsedniki, direktorji in vsi vi krojite urbanistično podobo Murske Sobote. In ta podoba je grozna ... V Murski Soboti se ne da živeti!« Na kratko: mladi so največ po gostilnah (»fajn stvari se tam dogajajo!«), ni mogoče dobiti kakovostne literature in podobno. In še: »Ne si lagati. Mi izbijamo sodu dno. Hvala lepa! Zdaj pa grem tja čez
(k šanku namreč — op. pis.), kjer so ostali, ki isto mislijo.«
BALADA O KAFILERIJI
— »V kratkem se bomo sestali s predstavniki Pomurke, saj je ta pomemben onesnaževalec. Čez 15 dni bomo, dobili v roke oceno štirih variant za gradnjo čistilne naprave v Murski Soboti in tedaj se bomo z gibanjem/stranko Zelenih tudi neposredno soočili. Projekt je vreden pribl. 40 milijonov nemških mark. Kdo naj jih zagotovi?« se sprašuje predsednik soboške občinske vlade Ivan Obal. Dragan Salavec, direktor
»Pri našem ministru za znanost Petru Tancigu smo uspeli izposlovati, da bosta finančno podprta dva konkretna raziskovalna projekta ljutomerske firme Mikrokozmos, ki se med drugim ukvarja z biokme-tovanjem.« (Dr. Dušan Plut)
Pomurkine Mesne industrije: »Podjetje jih tudi ne more zagotoviti. Gre za vprašanje, kako bo sicer s projektom ekološke sanacije. Brez pomoči širše skupnosti bo težko izvedliv oz. s pomembnejšim časovnim zamikom.« Mag. Andrej Kralj na izziv odvrne, da je že‘nekoliko utrujen od te kafilerije in da razni heroji socialističnega kmetijstva (omenil je bivšega predsednika slovenske vlade Janeza Zemljariča ter nekdanja ministra Marenka in Kneževiča), ki so za sabo pustili težke sledove, zdaj ne dajo glasu od sebe. Klinar dopolni informacijo o kafileriji, češ da ta ne rešuje zgolj Pomurkine ekološke problematike, marveč siceršnje zadrege z odpadki (zlasti kadavri) na terenu, medtem ko dr. Plut pojasni, da je prašičja farma Podgrad pri Gornji Radgoni na prvem mestu za razselitev. Letos naj bi se ta proces zanesljivo začel, kajti minister za kmetijstvo g. Osterc in vlada sta program razseljevanja sprejela. Vendar pa bo treba vse skupaj temeljito pripraviti, da ne bi — recimo z dru-žinskimi kmetijami s 300 glavami živine na principu gnojevke ne na principu stelje — onesnaževanje še bolj razpršili. Dr. Plut: »Zeleni smo pomagali, da se postavi na noge zasebna firma UNI v Ljubljani, ki pripravlja projekt družinskih kmetij na steljo.« Dr. Lojze Slavič kot vodja programa za razselitev svinjske farme v Podgradu pripomni, da sta v tej zvezi odprti zlasti dve vprašanji; finančna sredstva in zemljišča, ki jih take kemtije morajo posedovati. »Če bi bilo poskrbljeno za to dvoje, bi lahko začeli z razse-Ijevanjem že jutri,« si zapomnimo.
HVALNICA MLINU
— »Mlin je majhen korak za človeka, pa velik skok za člove-štvo,« parafrazira prof. Smej med smehom in razlaga: »Če de-
»Resda imamo zdaj podjetje, ki se bo ukvarjalo s komunalnimi odpadki, hkrati pa je res, da je dobilo iz Ljubljane, torej iz centra, dopis, v katerem je navedeno: dostavite nam projekte, mi pa se bomo odločili, koliko denarja bomo dali zanje. Taka razmišljanja moramo obrniti: najprej nas poslušajte, potem pa koncipirajte zakonodajo.« (Rudi Cipot)
lamo mlin na Muri, tega ne pf čnemo iz občutka nadutost' strankarske moči, marveč zato, ker ta čas ni mogoče narediti ni' česar drugega. Ko bomo šli 0<J tod, bo kljub velikim besedam ostal les za murski mlin in sev®' da Mura, ki teče. Denar, ki sm6 ga dobili, torej nismo >razfrčkali‘ za strankarsko življenje, ampal< kupili z njim les za mlin. Ta h6 bo le objekt naravne in kulturi16 dediščine, ampak zametek blag6' ga turizma, ker se bo namreč trn ba ukvarjati tudi s socialnim1 problemi.« Po murskih elektrat' nah torej murski mlin in povta tek k tradiciji. Še eno od dopov®' dovanj Sloveniji, da so v Pomuf ju taki projekti, ki jih je vredn upoštevati pri snovanju noveg razvojnega vzorca dežele/držav na sončni strani Alp.	r
BRANKO
Stran 4
VESTNIK,! 4.FEBRU AR
komentarji, članki
Med kladivom in nakovalom
e vržeš kamen v vodo, voda vzvalovi. Če s svojo nespametno politiko »dre-• gneš koga pod rebra«, jo dobiš po nosu ali pa prizadeti vsaj tako močno zastoka, da ga lahko slišijo vsi. Akcija vedno rodi reakcijo. In kriza še vedno posvečuje cilje. Staro se podira kot hiša iz kock, vznika pa nekaj novega. Seveda se to dogaja tudi z vsakdanjo politiko. Ali to ne spominja na kameleonsko spreminjanje barv, pa je drugo vprašanje?
V takih razmerah je težko soditi, ali je ustanovitev rožnate frakcije v vijoličasti
Rožnato v vijoličastem stranki, kot se je pošalil kolega, res zgodovinski dogodek. Pa čeprav se na prvi pogled zdi, da to ni nekaj običajnega. Ob vsej zadevi pa je najbolj nerodno to, da so nas o ustanovitvi obvestili šele teden dni po tem. Glejte, mi pa naj bi bralcem prinašali sveže novice! Na tak način tega gotovo ne bomo uspeli. Opravičilo, da se oni zavzemajo za Evropo, večstrankarstvo, čisto okolje, tržno konkurenco in za to, da bi bila pročelja vseh hiš vijoličasta. rožnata frakcija pa še predlaga rožnate klopce v parkih, nas ne more povsem zadovoljiti. Še posebno zalo ne. ker je podobnih »zgodovinskih« dogodkov zadnje čase na pretek. Nekateri namreč ustanavljajo stranke, drugi frakcije v svojih strankah. tretji pa celo svoje mladinske organizacije.
Časi, ko je kvantiteta tudi v političnih odnosih za silo še lahko nadomeščala kvalite-,o. so namreč nepreklicno minili. V hitrih prelomnih Procesih, v katerih se je znašel svet na pragu novega tisočletja, se je pač treba za vekomaj posloviti od starih. Preživetih receptov razmišljala in delovanja. Veliko bolje le- da se na ruševinah okostenelega gibanja rodi novo. k°t pa da šepajoči starček mori s svojimi spomini na le-Po preteklost vse tiste, ki ho-cejo v boljšo prihodnost.
Vzporednice med starim in uovim. med »zdravimi« in naprednimi silami so zelo asociativne. Upamo lahko, da se tega dobro zavedajo ti-sh, ki krojijo politiko. Leta '992. ko se bo Evropa zdru-zda, se namreč nezadržno bliža. In če do takrat me bo-v celoti reaktivirali svoje-gibanja, se bodo pač mo-raH sprijazniti z vlogo svetov-nega paraplegika. Tisti seve-ki bodo na takem politi-cnem prizorišču strankarskih vrenj še lahko vztrajali!
Milan Jerše
Politična scena gotovo preživlja svoje najtežje in najbolj pestro povojno obdobje. Ciniki bi dejali: saj se vrača le tja, kjer je nekoč že bila. Morda, a tudi to vračanje ni kar tako, kot bi morebiti pomislili na prvi pogled. Spremljajo jo številni krči, povezani z mnogimi ideološkimi naplavinami, ki so jih v preteklosti vnašale enopartijske oblasti. Zato se v današnjem času pojavljajo najrazličnejši pomisleki ob naših družbenih, političnih, gospodarskih in duhovnih dogajanjih, ki močno stresajo skupno zgradbo. Lahko bi rekli, da se z letom 1991 v Sloveniji kot neodvisni državi zares začenja nov krog naše zgodovine, ne glede na to, kako kdo gleda »izza plebiscita«.
Prvo leto zadnjega desetletja v 20. stoletju nam je prineslo — roko na srce — obilico negotovosti, dvoumnosti in zastrte prihodnosti. Čeprav je skupni imenovalec že dolgo znan, so politične razprtije vnesle nov nemir v življenje ljudi; tudi ob naši severni meji. Politika se je pač preveč poigrala z njihovimi pričakovanji, zato so izgubili še kanček tistega potrebnega optimizma, ki bi nas vendarle pripeljal na zeleno vejo. Upajmo le, da je to kratka epizoda v prevročem političnem »kotlu«, ko vsak »meša« tako, kot se mu zdi. Ne glede na to, da bi tudi drugi radi prispevali svoj delež k okusnejši politični »jedi«. Takšna je namreč zdajšnja jugoslovanska politična scena, ob kateri ne moremo biti mir-
ni tudi v pokrajini ob Muri.
Pri nas resda ni narodnostnih trenj, toda beda delavcev je pahnila v bedo tudi politiko. Ob številnih stečajih in odpuščanjih so delavci, ki so se nenadoma znašli na cesti, upravičeno opozarjali na svojo bedo s simboličnimi klici po kruhu, hkrati pa so razgaljali svoje zaničevanje, da morajo že nekaj mesecev prosjačiti za plače. Pravzaprav sami niti niso krivi, da dinarji zanjo sploh niso zasluženi, prav tako kot niso krivi, da lahko zavidajo vsem tistim sodelavcem, ki jim niti ni treba prihajati v tovarno, pa vseeno dobivajo 80 odstotkov nezaslužene plače. Politika je morda preveč računala z njihovim potrpljenjem ali pa se sploh ni dobro zavedala, da socialnega miru ni mogoče zagotoviti samo s plača-
mi, pa čeprav nekaj dni pozneje, kot je bil dolgoletni običaj. Ljudje namreč hočejo tudi delo, ne pa igric, kadrovskih zamenjav, vedno istih obljub, pa čeprav iz drugih ust. Gotovo delavci, ki niso ali pa niso smeli gledati dalj od svojega stroja, niso krivi za tak položaj, veliko več masla pa imajo oblastniki, ki so se prerekali za že od davnine ugledne stolčke, tako pripravne za dremanje in naslanjanje v samozadovoljstvu.
Tako se je znova pokazalo, da so glede na večinsko razpoloženje prebivalstva in izraženo politično zavest, ko ljudje niso več pripravljeni vdano in brez pomislekov sprejemati rešitve in odločitve, sodbe in ocene o novi slovenski državi ter njeni socialni in politični ureditvi, v sedanjih razmerah možnosti za politično manipuliranje skrajno omejene. Ljudje zlasti pričakujejo hitrejše nastajanje novega, ki bo utrjevalo socialno državo in družbo socialne blaginje. Pričakujejo varno, prijazno in v prihodnost zazrto življenje zase in za svoje družine. Takrat bo tudi politika dobila svojo veljavo. Mar ne?!
Milan JERŠE
Obdavčeni prispevki za socialno varstvo
Ko nam v računovodstvih izračunajo plačo (bruto osebni dohodek), nas razdelijo v dve skupini, v tisto, katere plača ni obdavčena, in drugo, kateri izračunajo davek po določeni davčni lestvici. Davek pa izračunajo, upoštevaje olajšave, še preden odštejejo prispevke za socialno varstvo. To pa pomeni, da delavec z davkom državi plača tudi to, da je socialno zavarovan oziroma ima socialno varnost. Tudi prispevki se namreč upoštevajo kot prihodek delavca in se upoštevajo pri izračunu davka. Prispevki za socialno varstvo pa sploh niso majhni.
Zakon o prispevkih za socialno varstvo določa, da se le-ti zbirajo v republiškem proračunu, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Delavci
plačajo prispevke iz bruto osebnega dohodka in nadomestil dohodka, in sicer za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 14,4 odstotka (od bruto osebnega dohodka), za zdravstveno varstvo 6,6 in za zaposlovanje 1,7 odstotka.
Zasebniki, samostojni obrtniki in kmetje plačujejo prispevke za pokojninsko zavarovanje od bruto osnove, za katero se sami odločajo po veljavnih predpisih. Kmetje plačajo prispevke še za svoje družinske člane, ki so davčni zavezanci iz kmetijstva.
Zasebni in samostojni obrtniki plačajo zdravstveno varstvo in zaposlovanje od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninski sklad, kmetje pa od katastrskega dohodka in dohodka iz gozda. Njihova stopnja prispevkov znaša 22 odstotkov za zdravstvo.
Za socialno varstvo mora B plačati tudi delodajalec, prav ■ tako pred ugotovitvijo dobička, I torej od bruto osebnih dohod- J kov. Njegovi prispevki so istih | deležev, kot jih plača delavec, n Za pokojninsko in invalidsko I zavarovanje 14,4, za zdravstve- ■ no varstvo 6,6 in 1,7 odstotka " za zaposlovanje.
Tudi podjetja, ki zaposlujejo , invalidne delavce, prispevke | morajo obračunati, vendar jih ■ nakazujejo na posebni konto ■ kot sredstva za materialni raz- I voj teh podjetij.
Poleg teh prispevkov za soci- I alno varstvo lahko občine ima- -jo tudi občinsko prispevno | stopnjo za občinske programe ■ zdravstvenega varstva. Prispe- I vna stopnja v ta namen ne sme J biti večja od desetine stopnje ■ republiškega prispevka za I zdravstveno varstvo. Delodaja- B
lec za to ne prispeva.
mh
NADOMESTILA MED PORODNIŠKIM DOPUSTOM
Zaščita mater ob stečaju
Zaradi sprememb pri zaposlovanju je sedanji sistem urejanja porodniškega dopusta zelo pomanjkljiv. Prav tako ni rešeno vprašanje porodniškega dopusta za tiste matere, ki izgubijo zaposlitev zaradi stečaja podjetja ali drugih razlogov. Sicer jim pripada nadomestilo za brezposelnost, vendar le, če imajo določeno dobo zaposlitve. Na novo pa bo potrebno urediti tudi pravico do porodniškega dopusta za kmetice, ki so po sedanji ureditvi upravičene do nadomestila le, če so vključene v zadružne organizacije, ki so podpisnice posebnega sporazuma o porodniškem dopustu za kmete. Zaradi vseh
pomanjkljivosti pripravljajo v republiki spremembo Zakona o družbenem varstvu otrok v tistem delu, ki govori o pravici do denarnega nadomestila. Do nje bo prišlo še pred spremembo celega zakona.
Osnovne značilnosti sprememb pa so: predvidena je širitev denarne pomoči za vse porodnice (ne samo za študentke in iskalke zaposlitve), ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pravice do nadomestila osebnih dohodkov za porodniški dopust Ta oblika pomoči bi pomenila tudi zaščito mater, ki so zaradi stečaja ostale brez zaposlitve.
Čas prejemanja denarne pomoči se podaljša na leto dni.
Sedaj velja izračun za nadomestilo, kot da bi upravičenka delala. Tudi vnaprej naj bi bila pravica do nadomestila osebnega dohodka med porodniškim dopustom pravica iz dela ter odvisna od. gostote zaposlitve matere. Višina nadomestila pa naj bi bila 100-odstotna osnova (osnova za odmero nadomestila osebnih dohodkov je povprečni mesečni dohodek upravičenca iz koledarskega leta pred nastopom porodniškega dopusta). Tako izračunano nadomestilo se potem valorizira z mesečnimi indeksi povprečnih čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v republiki.
Velika učiteljica	i
- država	!
IČe si še kdo upa brusiti jezik o davkih, gaje treba poučiti I o velikih in plemenitih namenih države, za katere uporablja I I nadvse primerna sredstva — davke. Država je z davki tudi na- ® J ša velika vzgojiteljica, saj nas uči vestnosti, skromnosti, var- I B čnosti... Odrasli pa bodo te vrline radi vcepljali mladim. Prva ■ učna ura se bo začela z učenjem čuvanja obutve in obleke, ka- | | tere uspešnost pri učenju zagotavlja država s 13,5-odstotnim I I prometnim davkom na otroške izdelke. Staršem bo prišel pri B učenju zelo prav spomin na mladost, ko jim je zvečer strogi I | oče pregledal čevlje. Če se je na njih našla nova praska zaradi ' ■ ostrega kamenja, pa je pela šiba. Tudi za naš čas je še primeren I | pregovor Upogibaj mlado vejo, saj stare ne moreš.
Če bomo starši svoje otroke učili, da morajo čuvati obleko ■ Iin še posebej čevlje, jim vcepljali spoštovanje tudi do stvari, pa i bomo morali biti svetal zgled in strogi do sebe. Naučili se bo- I Imo skrbnosti pri zbiranju računov, jih devali v mapo, še bolje ' v predalčke. Na koncu leta nas bo država za to nagradila z. I I olajšavami pri davku. Pa niti ni tako važno, kolikšna bo njena . ■ realna vrednost, glavno je, da bo marljivosti sledila nagrada. | ! Vsak dinar je pomemben, zato je treba zbirati tudi račune po I I trideset dinarjev, kolikor stane zdravilo na recept. Kajti zrno B Ina zrno pogača, dinar na dinar palača. Blagajničarka v lekarni ■ bo na hrbtno stran računa skrbno zapisala ime in priimek kup- I Ica, potrpežljivost pa bo plemenitila ljudi, ki bodo čakali v vr- B sti.
I"
In ker vemo, da vsaka šola (vzgoja) veliko stane, niti ne | I bomo pomislili na vprašanje, koliko več delavcev bo opravlja- ■ lo ob koncu leta »obračunske« posle za državo, še manj, da I | naj račune položi še sama. Še naprej bomo zbirali tudi račune B Ipo trideset dinarjev, država pa bo še naprej pobirala davke, tu- ' di na prispevek, ki ga plačamo za zdravstveno varstvo.
Politika in turizem
»Vi boste sami krivi, če ne boste imeli gostov. Mi pa ne bomo sami krivi, kljub temu pa ukrenemo vse, da bi jih pridobili,« je dejal predstavnik ciprskega turizma jugoslovanskemu na minulem sejmu Ferienmesse na Dunaju. Njihov razstavni prostor, na katerem se je ves čas dogajalo kaj zanimivega, je bil skoraj 20-krat večji od jugoslovanskega. Na predstavitev madžarskega turizma je prišlo 40 novinarjev, na jugoslovanskega le štirje!
Prav zares — za zmanjšanje tujih gostov v naših hotelih bodo krive predvsem notranje politične zdrahe, razprtije med republikami, kajti zalivska vojna ne more toliko vplivati na zmanjšanje turističnega prometa. Nasprotno — slovenska in pomurska turistična središča bi morala imeti zaradi tega še več možnosti, kajti bližina meje, možnost potovanja z avtobusi in osebnimi avtomobili ter topla voda vedno bolj privabljajo evropskega gosta. Pa ni tako! Rezervacije sicer so, toda turistični delavci skoraj do zadnjega dneva ne vedo zagotovo, če bodo gostje tudi zares, prišli. Vse je odvisno od političnih razmer znotraj Jugoslavije, pravijo. In poleg tega se vedno bolj ozirajo v smeri madžarskih in čeških zdravilišč.
Jože Duh, direktor Naravnega zdravilišča Radenci, je dejal, da še danes nimajo potrditve za prihod gostov, ki naj bi prispeli čez dva dni. Januarja v treh hotelih (Zdraviliški dom je zaprt) še niso čutili vpliva politike na turizem, saj je to čas, ko prihajajo v glavnem domači gostje. Te dni so gostili kar 530 gostov. Bojijo pa se prihodnjih mesecev: »Februarja imamo rezervacije za 470 tujcev, vendar jih je do danes odpovedala že polovica. Vzrok, ki ga navajajo agencije, je, da se je zara-
krat še nič odpovedi. Zaradi boljše predstave o tem, kje leži Lendava, navajajo v ponudbi točne podatke o bližini meje in geografskem položaju. Kot kaže, ne zaman, kajti zadnje čase prihajajo tuji gostje v Lendavo prek Madžarske.
Hotel Diana je tako kot lendavsko zdravilišče čutil posledice politične napetosti že jeseni.
Poslovneža iz Nemčije sta pred tedni raje prenočevala v avstrijski Radgoni, čeprav sta imela posle v Murski Soboti.
st) Izraelcev je odpovedalo tritedensko zdravljenje v Moravskih Toplicah, odpovedi tujih agencij pa se kar vrstijo.
»Ne glede na lastništvo, je treba z ustavo uveljaviti participacijo delavcev. Smo za >mehki<, postopen prehod v nove razmere, ob upoštevanju socialnih razmer, da naših ljudi ne bi pahnili iz relativne revščine na rob družbe.«
Geza Farkaš, predsednik Socialistične stranke v Murski Soboti
»Zavzemam se za povsem praktične rešitve. Zato je treba prek stranke izsiliti, da bodo skupaj sedli direktorji in vlada. Drugače bodo vse lepe govorice jloskule. dokler ne >pa-de< na mizo denar. To je edino sprejemljiva realna rešitev, vse drugo pa je te luk in voda.«
Rudi Cipot, član vodstva soboške Socialistične stranke
Predlagane spremembe bodo vnesli v osnutek sprememb zakona v poglavju o porodniškem dopustu ter ga konec meseca poslali izvršnemu svetu, le-ta pa v sprejetje skupščini.
m h
»Čimprej je treba priti do ustreznih socialnih programov in do zakona o lastninjenju, sicer lahko pride do razprodaje družbenega premoženja. Sedaj je namreč kaos v zakonih in tudi v podjetjih, kjer si direktorji prisvajajo marsikatere zadeve, npr. suspenze.«
Emilija Kavaš, članica predsedstva Konfederacije sindikatov Neodvisnosti Slovenije
»Temeljni problem so programi, kajti cejth ni, so zaman vsa sredstva. Zal so nas stečaji v Tapetništvu in Temelju izučili, da nima nihče posebnega interesa za ohranitev tržno zanimivih programov. Poleg tega pa nesposobnih direktorjev, odgovornih za stečaj, nihče m klical na odgovornost!«
Janez Kovač, predsednik OS Zveze svobodnih sindikatov Murska Sobota
Pripravil: Milan Jerše
posredovalnica iz Kranja tokrat posebej vabi vsa samska, preprosta, kmečka in brezposelna dekleta in ženske, ki si želijo partnerja in toplega doma Tel (064) 34-258 od 8. do 14 ure ob četrtkih in petkih od 14 do 19. ure
di negotovega političnega položaja prijavilo premalo interesentov. Tudi za marec imamo rezervacije za 450 oseb iz tujine, vendar je poslovanje s tujino zaradi slabih političnih razmer oteženo. V svoji ponudbi vedno navajamo tudi bližino meje, vendar ne pomaga kaj dosti. Kriza zaenkrat še ni vplivala na število domačih gostov, saj jih je veliko prišlo prav iz Hrvaške,« je dejal Jože Duh.
Tudi v Naravnem zdravilišču Lendava so januarja in v prvi polovici februarja gostili predvsem domače goste. V drugi polovici meseca naj bi hotel Lipa zapolnili s tujimi gosti, vendar je prva večja skupina že odpovedla rezervacije (50 oseb). Podobno je bilo tudi lani konec avgusta in v začetku septembra, ko sta odpovedali letovanje kar dve skupini po 50 oseb, le da so takrat navedli tudi razlog: politični nemiri. Rezervacije tujcev imajo tudi za marec, april in maj in zaen-
Oktobra, ko je lovna sezona, so jim odpovedali rezervacije celo dolgoletni stalni gostje. Zanimiv je tudi zgled izpred dveh tednov, ko sta poslovneža iz Nemčije raje prenočevala v Radgoni v Avstriji kot v Diani, čeprav sta imela opravke v Murski Soboti. Kot je povedal Ivan Karaš, pa zaenkrat še ne čutijo velikih posledic, saj je hotel zapolnjen z gosti iz Slovenije in Hrvaške. Priznati pa je treba, da je zasedenost le 26-odstotna, kar je 9 odstotkov manj, kot so načrtovali.
Najbolj prizadeti so prav gotovo v Moravskih Toplicah, saj je med gosti največ tujih. V teh dneh sledijo odpovedi kot po tekočem traku. Feri Gomboc je dejal: »V minulem tednu smo imeli najavljene tri avstrijske agencije, vsaka pa naj bi pripeljala avtobus gostov. Vse tri so sicer pripeljale goste, vendar polovico manj. Razlog je politični. Za marec sta odpovedali dve nemški agenciji (100 ljudi). Res je, da je to čas predsezone, vendar bi sedaj morale deževati tudi rezervacije individualnih gostov, pa jih hi tako veliko. Rešitev so dnevni kopalci, ki se vozijo z avtobusi iz Avstrije.« Zdravilišče v Moravskih Toplicah je na neki način občutilo tudi posledice zalivske vojne, saj je Skupina 50 Izraelcev odpovedala tritedensko zdravljenje.
Najbolj so zaradi vojne zaskrbljeni Turčija, Ciper, Grčija in Egipt, medtem ko je Jugoslavija dovolj oddaljena in nevpletena. Toda kaj, ko pa imamo svoje notranje spore in grožnje z vojsko! Ce se bo kriza znotraj države hitro in dobro končala, lahko še upamo na obisk tujih turistov. V nasprotnem pa se bodo gostje, ki ljubijo vročo termalno vodo in naravno okolje, raje odločili za madžarska, češka in avstrijska zdravilišča.
Bernarda B. Peček
14. FEBRUAR 1991
Stran 5
gospodarstvo
Soboška uradna politika si vse od lanskih spomladanskih volitev naprej močno prizadeva, da bi na republiško raven končno prodrla zavest o posebnosti pokrajine ob Muri, kar naj bi upoštevali tudi pri sprejemanju ustrezne zakonodaje. Drugačnost tega območja Slovenije je namreč odvisna od spletov zgodovinskih okoliščin in izseljevanja njenega prebivalstva v preteklih desetletjih, povezanega tudi z vsemi zmotami socialističnega razvoja. Danes v soboški občini ugotavljajo, da se negativna gibanja v gospodarstvu in javnem sektorju nenehno zaostrujejo, saj postaja armada brezposelnih že skrb zbujajoča.
Zato so v izvršnem svetu pravočasno sprejeli več stališč in usmeritev, ki naj gospodarskim subjektom pomagajo pri premagovanju hudih likvidnostnih težav.
V prvi vrsti terjajo hitrejše prilagajanje novim in spremenjenim tržnim ter drugim pogojem poslovanja, pri čemer naj bi povsod po-
Dileme
ostajajo
skrbeli za večjo racionalizacijo, učinkovitost delovanja ter izboljšanje produktivnosti in konkurenčnosti na tujih tržiščih. V reševanje likvidnostnih težav gospodarstva pa naj bi se še bolj vključile bančne inštitucije ter ustrezni državni organi v občini in republiki.
Poseben problem pa so nezaposleni in tehnološki presežki delavcev, za katere bo treba zagotoviti nova produktivna delovna mesta, zato si prizadevajo za oživitev naložb. Žal pa ugotavljajo, da je dobrih razvojnih programov še vedno premalo, zlasti v izvozno usmerjeno proizvodnjo. Ob tem terjajo, da se v podjetjih dokončno opredelijo do vloge in funkcije sklada za pridobivanje novih proizvodnih programov in delovnih mest, v katerega soboška podjetja združujejo odstotek od ustvarjenega dohodka. Po sprejetju novih zakonov pa mora občinski izvršni svet, kot je dogovorjeno, poskrbeti za preoblikovanje organiziranosti v družbenih dejavnostih in upravnih organih ter skrbeti za njihovo učinkovitejše delovanje in na ta način nadaljevati s procesom razbremenjevanja gospodarstva.
Dejstvo je, da v soboški občini prve osnutke zakonodaje, ki se nanašajo na spremenjene pogoje gospodarjenja in razpolaganja s prostorom v družbeni lasti, spremljajo z nelagodnimi občutki. Še zlasti to velja za tista določila, ki prenašajo vsa pooblastila in lastništvo na republiko. Kot opozarjajo, bi sprejem takega zakona pomenil podržavljanje širšega Prekmurja in tudi Pomurja, s čimer imajo že iz preteklosti slabe izkušnje. In to se dogaja ravno v trenutku, ko so se odločili, da ponovno ovrednotimo prostor z vidika razvojnih možnosti v skladu s kriteriji in pripombami glede nujnosti pospeševanja hitrejšega razvoja celotne občine, še posebno Goričkega. Ob vsem tem se postavlja upravičeno vprašanje, ali je sploh še smiselno nadaljnje delo pri pripravi prostorske dokumentacije.
Milan Jerše
Ob 30-letnici nova centrala
Pred 30 leti je bilo ustanovljeno samostojno Podjetje za ptt promet Murska Sobota. Takrat je bilo v Pomurju 31 poštnih enot in vse so bile opremljene le z ročnimi telefonskimi centralami, ki so omogočale 863 priključkov; bilo pa je samo 539 naročnikov. Dandanes se zdi to skoraj neverjetno, saj bo kmalu priključen že 20-tisoči naročnik. Telefon je v vsaki vasi in brez njega si skoraj ni mogoče zamišljati hitrejšega razvoja.
30-letni jubilej so delavci Podjetja za ptt promet Murska Sobota proslavili minulo sredo z odprtjem nove digitalne avtomatske ■ telefonske centrale (BATC) znamke AXE-10 Nikola Tesla. Zanjo so odšteli blizu 2 milijona dinarjev, kar pa ni primerljivo s sedanjo tržno ceno. Poleg lastnih sredstev (okrog 50 odstotkov) so bila uporabljena tudi sredstva območnega sisa za ptt, združena sredstva uporabnikov in posojilo Poštne hranilnice. Nova centrala pa omogoča 2.048 lokalnih in 1.050 medkrajevnih digitalnih telefonskih priključkov. Trenutno je uporabljenih 810 medkrajevnih priključkov, priključili pa so še 3 vozelne
NOVN’A V GORNJI RADGONI
Tudi gornjeradgonska občina ni bila izjema — tako kot druge je naročala razne študije, načrte, programe. Le redki (ali pa ne) so bili uresničeni. Koliko denarja je šlo za te načrte, verjetno ne bomo nikoli izvedeli, toda kaj, ko so to bili časi potrjevanja koristnosti vladanja ob pomoči načrtov.
Kako naj torej sedaj zaupamo idejam, da bo s študijo o razvoju podeželja v občini Gornja Radgona drugače? Pa tudi, da bo uresničen velik projekt razvoja Goričkega? V prvega moramo zaupati vsaj iz treh razlogov, smo bili poučeni, in sicer so že konkretni začetki na primeru Stare Gore, kjer se je potrdila velika pripravljenost ljudi za sodelovanje; mag. Mateja Mešl, ki je odgovorna za študijo, se prav dobro zaveda vseh nepravilnosti v
Mag. Mateja Mešl: »Tu ne gre za klasičen razvojni načrt...« preteklosti, saj je dolga leta sodelovala v enem takih zavodov, kjer so pisali in risali nikoli uresničene načrte kot po tekočem traku; kot zadnji razlog pa lahko navedemo, da v pravilnost usmeritve močno verjame tudi gornjeradgonska vlada. Še več, prepričani so, da bo\to rešitev, razvojni zagon občine.
Temelji na ljudeh
Se zavedamo, da smo prišli do trenutka, ko se moramo zanesti predvsem nase, na svoje znanje in sposobnosti? Tako nas namreč prepričuje magistra Mateja Mešl, direktorica podjetja NOVN'A s Koroškega. Ves razvojni načrt (noče, da ga tako imenujemo, vendar nismo našli boljšega izraza) temelji na spodbujanju podjetništva oziroma večje odgovornosti ljudi do sa.-morazvoja. In Mešlova bi skupaj s svojimi sodelavci pomagala usmerjati ideje in jih uresničevati v praksi, predlagali bi jim najboljši možen program za razvoj podjetništva na podeželju. Poudariti je treba, da ne bi vnašali nič okolju tujega in nezdravega, ampak bi razvijali tisto,- kar je domače, značilno za posamezno
■ Bo Dimnikar dobil konkurenco? 1
Obrtnemu podjetju Dimnikar Beltinci se obeta konkurenca. Neki ob- | । čan, katerega naslova za zdaj še ne smemo izdati, bo predvidoma kmalu I I ustanovil zasebno obratovalnico za opravljanje dimnikarskih storitev. Ker ■ Ije doma iz lendavske občine, mu gre predvsem za to, da bi deloval na tem ■ območju, čeprav je v primerjavi z drugimi manj donosno. Vsaj tako skle- I
I parno iz podatkov o poslovanju Dimnikarja Beltinci. Zainteresirani ob- ■ čan, ki je seveda po poklicu dimnikar, ima za opravljanje zasebne dimni- ■ Ikarske službe že ustrezna soglasja, tako mu ne bo težko dobiti obrtnega I dovoljenja. Je pa res, da v Dimnikarju na konkurenco ne gledajo s simpa- ■ tijami. Občane, ki upajo, da potlej ne bodo imeli tako pogostih dimnikar- I
Iških obiskov, naj »potolažimo«, da je upanje lažno, saj tudi dimnikarski ■ obrtnik mora delati po zakonu o dimnikarski službi, torej v določenem ob- I ■ dobju očistiti dimnike. Res pa je nekaj: zasebnik bo najbrž cenejši. Š. S. ■
ATC in 3 končne centrale. Imajo pa že tudi opremo za priključitev 1.024 direktnih naročniških priključkov z nadzorom in krmiljenjem iz skupnega centra. Vzpostavljene so tudi tako imenovane prečne zveze z Mariborom in Celjem.
Kot je v uvodnem nagovoru
Na prvi pogled se zdi, da v prostoru, kjer je nova centrala, ni dosti kaj videti. Poznavalci telefonije pa seveda vedo, kaj vse skriva takšna centrala. (Foto: J. G.)
vas, domačijo.
»Tu ne gre za klasičen razvojni načrt, kakršne smo bili vajeni delati. Poznam takšne — ti temeljijo v glavnem na definiranju stanja in usmeritev, iskanju možnosti od zgoraj navzdol. Ta naš pristop, ki smo ga oblikovali skupno, pa temelji na ljudeh. Vemo, da se govori o ljudeh, ko se govori o podjetništvu. Se pravi: mi spodbujamo razvoj od spodaj navzgor, rezultat pa ne bo študija, lahko je to zapisana usmeritev, vendar pa morajo biti pravi rezultat konkretni nosilci, ljudje, ki zmorejo dati sebi in svojemu okolju boljšo prihodnost. Tako smo delali tudi na primeru Stare Gore, neposredno z ljudmi, s spodbujanjem njihovih znanj in । sposobnosti in s svetovanjem pri uresničevanju idej. Zato te ljudi poznamo. Po naših izkušnjah je v tem okolju ogromno možnosti ravno v tem, da imajo ljudje znanje in ambicije, ne znajo pa jih izraziti in uresničiti. Predvsem pa jih je strah, ker ne vidijo, da bi lahko bila vsa stvar tudi profitna. Zaradi tega jim moramo po eni strani ponuditi argumentirano skupno vizijo s trženjsko analizo, po drugi pa konkretno pomoč in svetovanje pri realizaciji njihovih idej,« je pripovedovala mag. Mateja Mešl.
Svetovalni center v občini
Tudi v Novn’i se zavedajo, da nima smisla delati nekega načrta le za ozko ločeno območje, zato so zelo dobro seznanjeni z vsem, kar se načrtuje in snuje na območju Slovenskih goric. Za podobno pomoč je močno zainteresirana tudi občina Ljutomer, vendar strokovnjaki s Koroškega menijo, da je bolje izpeljati do določene etape najprej prvi projekt in se šele nato lotiti drugega. Tako so razmišljanja o celostnem razvoju slovenskogoriškega hribovja in njegovega prebivalstva že bolj na zemlji. Pri načrtovanju si pomagajo tudi z vsemi dosedanjimi načrti in programi (zelo koristenje najobsežnejši in najdražji med njimi, to je program dolgoročnega razvoja pomurskega turizma), povezali so se že z obrtno zadrugo Vizija iz Maribora, ki je prevzela obnovo in oživitev negovskega gradu, s podjetjem za pridelavo biopre-hrane, oživljanje lončarstva in podobno.
»Moramo imeti neko zagoto-
med drugim dejal direktor Podjetja za ptt promet M. Sobota Zoltan Sever, bo nova centrala omogočila nadaljnjo širitev vo-zliščnih central in kakovostnejše telefonske zveze v Pomurju, pa tudi boljše zveze v Sloveniji in mednarodnem prometu.
Jože Graj
vilo, da bomo sodelovali. Projekt je v bistvu razvojni proces in ne bo nikoli končan. Letos naj bi prišli tako daleč, da bi usposobili neko razvojno jedro, vključena pa je tudi usposobitev strokovnega svetovalnega dela v občini. To pomeni, da se skušamo izogniti nevarnosti, ki je bila pri takih projektih, in sicer, daje svetovalna organizacija prišla, naredila projekt in odšla. S tem pa se je vsa stvar končala. Mi pa želimo že na začetku vzpostaviti nekakšno stalnost in v mestu ustanoviti lokalno svetovalno ekipo v smi-
Predsednik Izvršnega sveta SO Gornja Radgona Anton Tropena-uer: »Če imajo interes, bodo morali to podkrepiti tudi z nekaj denarja.«
slu nekakšnega svetovalnega centra,« je še dejala Mešlova.
Mošnjo bodo morali odvezati vsi
Je naša predstava o radodarnih zahodnih državah, ki z velikimi denarci podprejo vse projekte, za katere je znano, da pomagajo ohraniti okolje in podeželje, napačna? Ni ravno napačna, napak je le primerjati našo državo, republiko ali pa občino z drugimi. Kajti v prvi vrsti imajo naši oblastniki manj v blagajnah, zato so prisiljeni iskati vire financiranja drugod (ne bi si upala trditi, kako bo vnaprej, kajti nova davčna politika lahko marsikaj spremeni; vprašanje je le, koliko denarja bo iz republike dobilo Pomurje).
»Ljudje morajo najprej pokazati pripravljenost, da so za uresničitev načrta! Zato smo v občini že tudi sklicali sestanek z vsemi, ki bi bili zainteresirani, da zaživijo na podeželju dodatne dejavnosti. Če pa imajo interes, bodo morali to podkrepiti tudi z nekaj denarja. Računamo seveda na Radensko, ki se čedalje bolj zaveda, da je dodatna ponudba na podeželju še kako potrebna, pa na kombinat in zadrugo, ki bi lahko uporabljala svojo blagovno znamko, k sodelovanju pa bomo pritegnili tudi obrtno združenje, zasebna podjetja in seveda banko,« je dejal Anton Tropena-uer, predsednik IS SO Gornja Radgona.
Zaradi vedno več nezaposlenih je nujno, da občine iščejo razne rešitve socialnih problemov. Le da to iskanje ne bo predrago!
Bernarda B. Peček
Zavrnjena zahteva Lininih delavcev
Sodišče združenega dela zavrnilo zahtevek po odpravnini — Odločbo prejeli z dvomesečno pritožbo v imenu delavcev.
Line Apače ni več, toda problemi in nekdanji delavci Lina je bila prva pomurska organizacija, za katero je bil
so še ostali.
I. februarja
1990 uveden stečajni postopek. Več kot 200 delavcev je ostalo brez zaposlitve prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje. Novo podjetje Gallus, ki naj bi prevzelo glasbeni program Line Apače (izdelovanje pianinov) je aprila zaposlilo 57 delavcev, vendar brez pravnih odločb. Prejeli so jih šele po posredovanju inšpektorice za delo, prav tako imajo v delavskih knjižicah zapisano, da so sklenili delovno razmerje šele 1. avgusta. Njihov »kapital« oziroma sredstva, ki bi jim pripadala v okviru Skupnosti za zaposlovanje, so se »pretopila« v podjetje Gallus. Verjetno pa so ti delavci veseli, da sploh imajo zaposlitev, težje pa je vsem drugim, ki so ostali doma. Ti so verjetno še posebej je-zni na Slavka Šuštaršiča, zunanjega sodelavca Gallusa (prej je bil vodilni v Lini), ki je to že večkrat tudi občutil.
V naglici, da bi se vodilni občine čim prej odrešili problematičnega podjetja, ki jim je dolga leta povzročalo le preglavice, so preslišali opozorila sindikata, da bodo nazadnje oškodovani le delavci, občina pa ne bo imela nobenih koristi. Takratnega predsednika sindikata Marjana Neuvirta se delavci Line s podpisi pooblastili, da jih zastopa v pravni borbi za njihove pravice, ki jim pripadajo po veljavni sindL kalni listi. 15. avgusta so na Sodišču združenega dela v Murski Soboti vložili zahteve po izplačilu odpravnine v višini 6 povprečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu Republike Slovenije na dan izida odločbe ter izplačilo jubilejnih nagrad in nagrad ob upokojitvi.
Senat je na seji 19. 12. 1990 vse zahteve zavrnil kot neutemeljene, skliceval pa se je na določila od I 12. do 116. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki določajo, da se pravna dejanja, ki so bila storjena v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, lahko izpodbijajo s strani upnikov ali stečajnega upravitelja. Stečajni upravitelj Danilo Tirš pa je naroku za preizkus terjatev dne 16. 4. 1990 vse terjatve predlagateljev, ki jih v tem postopku ti uveljavljajo, prerekal in s tem dejansko izpodbijal sklep delavskega sveta z dne 25. L 1990 v okviru 6-mesečnega zakonsko določenega roka od dneva začetka stečajnega postopka.« Sodišče tako utemljeno ugotavlja, da sklep delavskega sveta z dne 25. I. 1990 nima pravne veljave in zato delavci niso upravičeni do kakršnihkoli nagrad.
Sindikat se bo v imenu delavcev pritožil na drugo stopnjo sodišča, še prej pa bi bilo dobro ugotoviti, zakaj so odločbo prejeli šele pred dnevi. Pošta z odločbo, naslovljena na pravnega zastopnika delavcev Marjana Neuvirta, seje menda trikrat vrnila na naslov pošiljatelja.
Bernarda B. Peček
Zakaj AR HOLDING?
V nekdanji Avtoradgoni preoblikovali tudi krovno podjetje — Bodo s tem rešili druge družbe? — Koliko delavcev v odprto brezposelnost?
V petek popoldne (8. februarja) je bila v Avtoradgoni maratonska seja delavskega sveta, nekaj zaslug'pri tem pa so prav gotovo imeli tudi predstavniki sindikatov. Kljub vroči razpravi od 12.00 do 18.30 so nazadnje sprejeli odločitev, zaradi katere so se sestali: krovno podjetje Avtorad-gone bodo oblikovali v družbo z omejeno odgovornostjo AR HOLDING. Le-ta se bo torej pridružila že obstoječim družbam: AR CONT, AR BUS, AR TRANSPORT, AR TRGOVINA in AR SERVISI. V krovnem podjetju je zaposlenih okrog 130 ljudi, tu pa je tudi največ presežka delovne sile.
Sindikalni predstavniki se bojijo, da bo v'prihodnje ostalo brez zaposlitve še več ljudi, kajti tudi AR BUS je skoraj brez dela. Zakaj je bilo preoblikovanje krovnega podjetja v družbo z
Potni stroški spremljevalcu bolnega
Ob uveljavljanju pravic do povračila potnih stroškov v zdravstveno organizacijo in nazaj je prihajalo med občinami do različnih razlag za pravice spremljevalca. Republiški sekretariat za zdravstveno varstvo pa je konec januarja izdal pojasnilo, po katerem znane omejitve glede oddaljenosti (100 kilometrov ali več v eno smer oziroma 300 kilometrov in več ob večkratnih potovanjih na mesec) za spremljevalca ne veljajo. Če bolnik po mnenju zdravnika potrebuje spremstvo, ima spremljevalec pravico do povračila potnih in drugih stroškov v celoti. Za bolnika pa je povračilo potnih stroškov vezano na oddaljenost zdravstvene organizacije, v katero je napoten.
mh
Beltinski kruh v Radencih
Tudi Radenčani imajo končno svojo prodajalno kruha. Prostor sicer ni naJ' primernejši, saj ni nič kaj prijetno kupovati svež kruh in žemlje na avtobusu* postaji, kljub temu pa so te začasne rešitve veseli tako prebivalci kot lastnik pe' karne.
Še pred kratkim smo pisali, da je del pokritega prostora na avtobusni P°' staji v Radencih (pravzaprav del gostinskega lokala) neuporabljen, kar je velika škoda. Lastnik prostorov Avtobusni promet Murska Sobota je razpisal ponudbo za najem prostorov, dobil tri ponudbe in se na priporočilo krajevne skupni sti odločilo za Franca Fekonjo. Tako smo prve dni februarja videli, da je bna zavesa odgrnjena, v ozadju pa so bile visoko naložene police s kruhom in drug1 mi dobrotami iz peči.
Vendar pa Franc Fekonja ni tako enostavno prišel do teh prostorov. Zam ■ je to le začasna rešitev, saj ima podpisano pogodbo za dve leti. Kruh peče v Pe' karni v Beltincih, čeprav je še pred letom upal, da ga bo lahko pekel v RadeU cih, v zgradbi na Ljutomerski cesti, ki jo je že začel obnavljati.
Apaškemu kruhu v gornjeradgonski občini se je torej pridružil še beltin5^ oba pa sta še kako dobrodošla konkurenca Intesu oziroma Pekarni Mura 1 Gornje Radgone.
200 delavcev Line Apače zamudo — Sindikat piše
omejeno odgovornostjo nujno, pa je spet drugo vprašanje. Predsednik delavskega sveta Drago Horvat je povedal: »Če predloga o organizaciji ne bi sprejeli, bi nastopila kopica pravnih in ekonomskih problemov. Če pa se bo taka organizacija sprejela, bodo vse druge družbe še naprej nemoteno poslovale. Stečaj krovnega podjetja bi v nasprotnem primeru vplival tudi na njihovo poslovanje.«
V ponedeljek zjutraj so se vodilni v AR-u že sestali s predstavniki Zavoda za zaposlovanje-Menda naj bi bilo v odkrito brezposelnost poslanih le okrog 50 delavcev!
Položaj Avtoradgone, nekoč nosilnega podjetja v gornjerad-gonski občini, bo jasnejši po 3. marcu. Prikrivanje informacij pa ni priporočljivo ne v dobrem ih ne v slabem.
Bernarda B. Peček.
Stran 6
VESTNIK, 14. FEBRUAR 1991
pisma, mnenja, stališča
Denarja
Zavarovalnica želi podpirati razvoj kmetijstva
Čakajo odločitev vlade o regresiranju zavarovanja živine in ceni veterinarskih storitev
Tehnika in normativi za postavitev pašnika
vedno
manj
Problemi pomanjkanja denarja niso obšli tudi kmetijstva in tako Je za to gospodarsko panogo že Pred iztekom lanskega leta bilo značilno, da se je njena plačilna sposobnost močno poslabšala. Dotok sredstev države, ki je svoj-£as veljala za dobrega partnerja, saJ je zaradi sezonskega značaja kmetijske proizvodnje vedno primaknila svoj delež, se je takore-koč ustavil, drug problem, ki ote-zuje likvidnost v kmetijstvu, pa so neplačane terjatve, ki,	.a jo do
kupcev. Zato tudi ne preseneča, če 'majo v kmetijskih zadrugah od easa do časa blokirane žiro račune, posledice pa čutijo seveda tudi kmetje.
Da se položaj zaostruje, dovolj govorno potrjuje podatek iz Kmetijske zadruge Panonka, kjer je se sredi lanskega leta bilo raz-merje med terjatvami in obvez-bostmi izenačeno, konec leta so bile terjatve že štirikrat večje od obveznosti, trenutno pa jim kupci dolgujejo 48 milijonov dinarjev, medtem ko neplačane obveznosti zadruge znašajo le 10 milijonov dinarjev. Zadrugi so največji dolž-ni«i mesarji, saj ji tri mesne indu-strije dolgujejo okrog 28 milijo-n°v dinarjev, plačilni roki pa so se Podaljšali že na 50 dni. Nezadovoljni postajajo seveda tudi kme-vendar si v Panonki prizadevajo, da bi plačilo do kmetov opravi-11 v 30 dneh, pravijo pa, da v takš-nem položaju dolgo ne bodo mogli Vec vzdržati. Dodatnih virov sred-stev za premostitev težav ni, Pobrska banka se premalo vklju-cuje v kreditiranje kmetijstva, saj Se je nominalni znesek kreditov v Primerjavi s tistimi pred letom ce-^o zmanjšal, pa čeprav bi bil denar kmetijstvo naložen varneje kot marsikje drugod v gospodarstvu, osojila pa tudi sicer niso najbolj-a ješitev, saj so predraga in mo-aJ° za obresti odšteti tudi 75 ali elo l()o odstotkov letno, povrhu Pa je v kreditni pogodbi še devizna
V Pomurju je bilo leta 1976 zavarovanih le 670 hektarjev zasebnih njiv, v preteklem letu pa že 6.500 hektarjev. Kot je povedal direktor Zavarovalnice Triglav, d.d. enota M. Sobota prof. Rudi Cipot, so pretežno zavarovani posevki žit, sladkorne pese, delno vinogradi in vrtnine. Iz podatkov za zadnjih 35 let je razvidno, da je ujma s točo pustošila v 14-tih letih.
Tudi v letu 1990 je Območna zavarovalna skupnost v M. Soboti izplačala večji znesek odškodnin, kot je zaslužila s premijami, predvsem zaradi velikih škod v sadjarstvu. Predstavniki zavarovalnice ugotavljajo, da sedanji sistem obrambe pred točo ni uspešen.
Na zavarovalnici posebej opozarjajo, da bi oile lahko zavarovalne premije nižje, če bi zavarovali še kmetje v občinah Gornja Radgona, Ljutomer in Lendava. Zdaj so zavarovana predvsem območja, kjer najpogosteje pada toča.
V Pomurju je zavarovane okoli polovico goveje živine iz A in B kontrole. Pozitivneje, da kljub temu, da stalež živine upada, ne upada število zavarovancev.
Soboška zavarovalniška enota je najcenejša v Sloveniji. Zavarovanje pa je za kmeta ob nizki ce-
ni mleka in mesa vsekakor dodaten strošek, zato na Zavarovalni skupnosti pričakujejo čim prejšnjo odločitev slovenske vlade o regresiranju zavarovanja, ki so ga lani regresirali 300 dinarjev na žival. Še posebej zato, ker so se povečale tudi cene veterinarskih storitev, zato bi vlada morala najti rešitev. Cena zdravljenja mastitisa pri kravah se giblje med 2.400 in 3.000 dinarji, letna premija za zavarovanje krave pa je 700,00 dinarjev.
Soboška območna zavarovalna skupnost Triglav želi biti eden od nosilcev pri razvoju kmetijske politike, zato ponuja paketno zaščito — celostno varnost kmetije. Načrtujejo odpraviti razliko v ceni zavarovanja v zasebnem in družbenem zavarovanju. Upoštevajo namreč, da je kmetijstvo integriran proces po-' Ijedelstva in živinoreje, ki sta odvisna od naravnih danosti in fizičnega obsega proizvodnje, zato mora biti pristop k zaščiti te proizvodnje drugačen kot na drugih območjih Slovenije. Skratka, ne želijo se poenotiti. Da bi ceneje poslovali, bodo koristili podatke vseh raziskovalnih in .pospeševalnih služb. Omogočali bodo čim ugodnejše zavarovanje za škode, ki niso izključno subjekti-
vne narave. Sklepajo tudi dolgoročne pogodbe ob letnem upoštevanju sprememb. ■
Proučujejo tudi nekaj »pilotskih« kmetij, da bi skupaj z raziskovalnimi inštitucijami prišli do celostne ponudbe za zavarovanje kmetije. Načrtujejo skupinsko zavarovanje celih vasi, skupin kmetov, KS, zadrug in strojnih skupnosti.
Razmišljajo o zavarovanju živine brez zdravljenja z vnaprejšnjo določitvijo zavarovalne vrednosti ob upoštevanju inflacije. Nekaj podobnega pri posevkih že imajo.
Zavarovalnica Triglav, d.d. območna enota M. Sobota je rasla na osnovi moči pomurskega gospodarstva in je do sedaj edina ponujala pomurskemu kmetu varnost ob naravnih ujmah in požarih, ko so zgorela posestva . in hiše.
V metodi dela po reorganizaciji zavarovalne skupnosti v delniško ni cilj ustvarjati dobiček, še posebej ne na račun kmetov. Zato bodo cene čim nižje ob dobro opravljenem delu. Daje res tako, kaže, širitev dejavnosti zavarovalnice Triglav, d.d. območna enota M. Sobota tudi na območje Ptuja, Ormoža in Lenarta.
Boris Hegeduš
RODOVITNOST KMETIJSKE ZEMLJE
Nastale ekonomske težave v kmetijstvu nas silijo v iskanje cenejših virov krme za živino. Travinje kot glavni vir krmne baze, ki daje voluminozno krmo za prežvekovalce, pri nas še ni dovolj smotrno izkoriščeno. Izboljšati moramo dosedanje skromne pridelke krme, zlasti pa odpraviti velike izgube že ustvarjenih hranilnih snovi med spravilom oz. konzerviranjem pridelka. V teh neizkoriščenih in izgubljenih hranilnih snoveh vidimo rezerve za povečanje in intenziviranje prireje mesa in mleka.
Velike rezerve še imamo na področju pašništva, saj z pašo izgubimo najmanj hranilnih snovi in je najcenejša poletna krma za živino. Ne bi smelo biti kmetije, ki je usmerjena v mlečno proizvodnjo, da ne bi izkoriščala travnih površin s pašo, kjer so za to dani pogoji.
Glede na to, da je bilo na območju Pomurja izdelanih že precej pašnikov (pretežno gričevnat svet), nekaj pa jih načrtujemo za leto 1991, sem se odločil,, da v kratkem sestavku prikažem normative in tehnologijo postavitve pašnika.
Zima je najprimernejši čas, da si priskrbimo potreben material za postavitev ograje pašnika, če je le-ta postavljena pa jo popravimo in zamenjamo dotrajane elemente, kajti spomladi nas travna ruša lahko hitro preseneti z intenzivno rastjo ter preraste pašno višino.
V Pomurju imamo predvsem razvito čredinsko pašo (6 do 9 čre-dink) z obročnim dodeljevanjem površine. Tako računamo, da 1 GVŽ (500 kg krava) v pašni sezoni potrebuje 0,25 ha travnih površin I a/ dan), če pa še želimo na pašniku pridelati dovolj sena za zimo (pašno-košni sistem), potrebuje 1 GVŽ 0,25 ha travnih površin.
Pri urejanju čredinskega pašnika je zelo težko določiti kolik
Zaradi takšnega položaja so j.abavno politiko v Panonki skrči-n Pa minimum, kupujejo le naj-jnejši reprodukcijski material t .^Pomladansko setev, krčijo pa ra ! njegov izbor. Tudi pri krediti-s nju spomladanske setve bodo Do*" previdni in bodo dajali teFhJ'*a lc kmetom, pri ka-do i '^aj0 zagotovilo, da jih bo-m .ahko tud' vrnili- Čeprav so zaDen.0.P00s,r'li politiko izterjave pri . obveznosti, niso redki tnon'*r'’ da kmetje kreditov ne beu6° vračati, vzrok za to pa so to a°dna cenovna razmerja. Da Poda^t d°V0,i zg°vorno Potrjuje Bra--- ’ da je bila cena pitanih zda^'CeV Pred letom dni enaka kot
razlika je le v tem, da jih je J se težje prodati.
jepdi v hranilno-kreditni službi njen likvidno-v ZaP*0^ ie Povezan s težavami Iiv drugi, zaradi premajhnih pri-0j	tudi kreditni potencial
bovih 'n ae dovoljuje odpiranja a| n baložb. Pomemben potenci-dj(n? kreditiranje v hranilno-kre-HjJ bzbi vsekakor lahko pome-hran'| an'*ne vloge, zato z novo hran'i 0 Politiko skušajo oživiti
Z januarjem so v zato 1 bo-kreditni službi Panonke hran.borcčali obrestne mere za vpo« .je vl°ge, saj že vloge na Stoni-। obrestujejo kar po 30-od-1 'etni obrestni meri.
Kmetijske obdelovalne površine so nastale na račun gozda in travnikov. Substrat za pridelovanje hrane so tla — zemlja. Tla so lahko substrat za rast in razvoj rastlin le tedaj, če so rodovitna. Rodovitna tla pa so le tista, ki dajejo rastlinam dovolj hrane, vode, zraka (predvsem kisika) in toplote.
Rodovitnost tal je poleg vremenskih razmer, sorte in agrotehnike najpomembnejši dejavnik za povečanje pridelka. Cilj kmetijskih pridelovalcev je doseganje visokih pridelkov, kar nam je v zadnjih desetletjih tudi uspelo z vedno na novo selekcioniranimi visokorodnimi sortami in s sodobno agrotehniko, predvsem z intenzivnim gnojenjem in zaščito rastlin pred pleveli, boleznimi in škodljivci. O rodovitnosti tal se v praksi ni dosti govorilo, le-ta je bila obravnavana edino v kmetijskih učbenikih. Z vedno bolj intenzivnim pridelovanjem se je
su s pretežko mehanizacijo povzroča zbitost zemlje in slabo strukturo, slabo zračnost tal in sposobnost zadrževanja vode, zato erozija (odnašanje tal) in zmanjšan pridelek.
tla — zemljo opazovati in obdelovati tako, da ne porušimo glavnih elementov ' rodovitnosti: struktura, vodno-zračni režim, vsebnost in oblika humusa, sorb-
cijska sposobnost tal
(sposob-
plodnost rastlin vendar je začela počasi upadati.
To opažamo v
sicer večala, rodovitnost tal
zadnjem času
tudi pri nas v Pomurju, medtem ko je v kmetijsko razvitih deželah problem rodovitnosti tal navzoč že dalj časa. Nekateri pridelovalci morda že sedaj opažajo, da se pridelek kljub intenzivnemu gnojenju, zaščiti in visoko-rodni sorti ne povečuje, ampak celo rahlo upada, kar zahteva vedno večja vlaganja v pridelavo. Tokrat se ozrimo na naša polja in poglejmo, kaj se tam dogaja.
Kolobar pridelovanja poljščin je vedno ožji (žita, koruza), zaradi česar je črpanje hranil iz tal enostransko in je slaba izkoriščenost mineralnih gnojil, pojavlja se slaba predelava organskih gnojil, izpiranje hranil, zakisanje tal, premajhna vsebnost humusa in organizmov (mikro in makro) v tleh, zmanjšana odpornost rastlin proti boleznim in škodljivcem ter širjenje odpornih plevelov.
Obdelava tal ob nepravem ča-
VPLIV DEJAVNIKOV RASTIŽČA NA SPREJEM HRANIL
N
P
Cu
* Fe
— velika vlažnost zraka in zmanjšana transpiracija
— zbitost tal, plazina
— slaba struktura
— prenizek ali previsok pH tal
— previsoka podtalnica
— suha tla
— mrzla tla
— čezmerna vsebnost C0>
— pomanjkanje 0>
— omejen razvoj korenin
— fitopatogena poškodba korenin, nematode
Mg
\S
k Zn
— močna transpiracija
— dobra struktura tal in preskrba 0,
— optimalna preskrba z organsko snovjo
— mikrobiološka aktivnost tal
— optimalen pH tal
— vlažna tla
— topla tla
— dobro razvit koreninski sistem
Ravnotežje dejavnikov, ki vplivajo na pridelek, se je začelo rušiti. V naravi veljajo le naravne zakonitosti in v biološki pridelavi biološke zakonitosti, zato moramo prilagoditi tehniko (tudi agrotehniko) naravi. Če hočemo ohraniti in izboljšati rodovitnost kmetijske zemlje, moramo znati
nost vezanja hranil), pH nost (kislost), kalcij in živi tleh. Dejavnikov, ki vplivajo na rast in razvoj rastiln, je mnogo, najpomembnejše pa je, da delu-
vred-svet v
jejo povezano. Na primeru (po dr. W. Bergmannu) je prikazano, kako vplivajo dejavniki rastišča na sprejem hranil.
lahko še zmeraj iščemo v tleh, pri tem pa moramo odstraniti negativne
Rezerve za povečanje pridelka ™ ---------------,------- .	„„„„	.	. .
vplive, ki zavirajo sprejem hranil ter s tem rast in razvoj rastlin. Temelj, 1 moramo predvsem na izboljšanju fizikalnih lastnosti tal (struktura, zračnost, vsebnost humusa ...). Le-te lahko izboljšamo predvsem s pravilno obdelavo, vnašanjem organske mase, apnjenjem in usklajenim gnojenjem. Z izboljšanjem fizikalnih lastnosti tal se izboljšajo tudi kemične lastnosti in mikrobiološka aktivnost tal. Ha so živi sistem (organizem)
J J	Žita Fhsar-Novak, dipl. inz. agr.
L. Kovač
materiala, kosov žice, izolatorjev itd. potrebujemo za določeno površino, zato se poslužujemo normativov, ki so normirani glede na konfiguracijo terena.
Tabela 1: Material, ki je potreben za 100 m ograje
vrsta materiala
ravno zemlj. kom, kg
valovito zemlj. kom, kg
nosilni koli distančniki nosilni izolatorji napenjalni izolatorji natezalci
žične sponke
žičniki
žica
2
8
20
6
4
2
40
5
6
16
44
10
6
4
90
5
(Vir: POZD AERO-POLYPLAST, Ljubljana)
Iz preglednice je razvidno, da je potreba po materialu za ograjo na valovitem terenu mnogo večja, kajti razgibanost terena zahteva gostejšo postavitev kolov, s tem pa tudi večjo porabo drugega materiala.
Koli morajo biti iz trdega lesa (hrast, akacija, kostranj), nosilni koli so nekoliko močnejši, postavljeni na vsakih 50 m (na ostrem zavoju) in kjer je ograja prekinjena zaradi prehoda (vrat) ali vodotoka. Vmesni koli so nekoliko tanjši, postavljeni na vsakih 10 m. Predhodno morajo biti koli inpregnirani z ibitolom, oz. odpadnim oljem ali pa ožgani. Vrhnji del kola naj bo prirezan poševno in inpregniran.
Napenjalni izolatorji, natezalci in žične sponke so vezani na napenjalnih kolih.
Nosilni izolatorji so pribiti z žičniki na nosilnih kolih in vmesnih kolih.
Montaža nosilnih izolatorjev, žice in pašnega aparata
Najprej morate določiti višino žice na nosilnih ali vmesnih kolih (prva od zemlje na višini 50 cm, druga na višini 90 cm), na to višino pribijte nosilni izolator z enim žičnikom (ne do konca), nato vstavite žico v zarezo na nosilnem izolatorju, ga zasučete za 90 stopinj in pribijte z drugim žičnikom (oba do konca).
Žica, ki jo uporabljamo za električno ograjo, mora biti dobro pocinkana in najmanj 2 mm debela, taka je dovolj vidna in močna.
Tabela 2: Glede na premer vsebuje kg žice naslednjo dolžino:
količina v kg
premer žice v mm
dolžina v m
2,0
2,5
2,8
3,1
40,3 26,0 20,9 I6,4
V Jugoslaviji imamo razne izdelovalce pašnih aparatov, ki pa se po kakovosti in ceni zelo razlikujejo. V poštev bi prišli predvsem akumulatorski z možnostjo polnitve. Na tržišču pa je tudi možno že dobiti aparat na solarno energijo. Dobro ozemljitev pašnega aparata naredimo tako, da zabijemo tri 2 m dolge pocinkane cevi premera 20 mm v.medsebojni razdalji 2 m in vsaj 10 metrov od najbližje ozemljitve električnega omrežja. Povežamo jih s pocinkano žico (0 4 mm) skupaj na ozemljitev pašnega aparata.
Lepo izdelana ograja je zgled in videz gospodarsko trdne kmetije. Pri postavitvi pašnikov na novo sodeluje poleg občinske tudi regijska svetovalna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu za Pomurje, katera vam je pripravljena s strokovnimi nasveti premagati nastale probleme.
Stanko KAPUN, dipl. kmet. inž.
Društvo vinogradnikov »Goričko« in Kmetijski zavod Maribor organizirata
tečaj za stekleničenje vin
(42 ur po programu). Pričetek tečaja bo v prvi polovici marca in bo potekal v popoldanskem času • Cena tečaja je za 25 udeležencev 1850 din na osebo, za 40 udeležencev pa 1155 din • Prijave zbiramo na naslov društva (Kocljeva 16) ali po telefonu 31-770 int. 208 ali 245.
14. FEBRUAR 1991
Stran 7
Regionalni interes nad strankarskim
Po končani plebiscitni vročici je prišel čas, ko se moramo resno posvetiti vsebini nove slovenske ustave, ki bo zakoličila neodtujljive pravice, dolžnosti, želje in potrebe vsem prebivalcem Slovenije. Ustava je najpomembnejši demokratični državnopravni dokument, ki zavezuje tudi takrat, ko se menjajo vlade, režimi, sistemi, oblast in stranke. Demokracija pa nam daje možnost in poverja dolžnost, da sodelujemo pri oblikovanju ustavnih določil, ki bodo usmerjala in vodila naše življenje v prihodnjih letih. To je tudi poglavitna tema pogovora s članom republiške ustavne komisije in poslancem v zboru združenega dela Skupščine republike Slovenije LUDVIKOM GUMILARJEM, 54-letnim direktorjem Murine Tovarne ženskih plaščev.
Kot član republiške ustavne komisije imate zadnje čase polne roke dela. Tu se nedvomno srečujete z vedno aktualnim vprašanjem osamosvajanja Slovenije. Kaj menite, kako daleč smo tu?
»Osamosvajanje je plebiscitno izražena volja naroda. V sedanjem trenutku, ko se je naše gospodarstvo znašlo v zelo težavnih razmerah, prihajamo končno do spoznanja, da si brez dobrega gospodarjenja ne moremo zamišljati napredka. Zdaj se namreč
pojavljata dva osnovna problema. Ob vztrajanju države na tej poti je v ospredju gotovo mednarodno priznanje Slovenije, še večji probjem pa je zagotavljanje mednarodne finančne podpore, kjer pa nam krizna žarišča v svetu, zlasti zalivska kriza in Pribaltik, niso v prid.«
Kot smo slišali, se pripravlja delovno besedilo osnutka ustave, pri čemer so angažirane strokovne skupine. Kjer ste vi posebno angažirani?
»Vključili so me v delo komisije za gospodarsko-socialna vprašanja. Ustavna komisija je namreč razdeljena v več podskupin, ki se omejujejo na določene aktualne zadeve. Dejstvo pa je, da je ob sprejemanju posameznih sklepov potrebno še soglasje strank, zato se razprave zavlečejo. Največ deljenih mišljenj je glede preambule, socialnih pravic in parlamentarnega sistema, ki pa so ključnega pomena. In pa seveda to, da teče poblebiscitar-no obdobje zelo hitro in smo prisiljeni staro ustavo nenehno dopolnjevati z raznimi dopolnili. S sprejetjem nove ustave bo omogočena izvedba novih volitev.«
Za nas so gotovo zanimiva vprašanja glede položaja regije in lokalne samouprave?
»Nedvomno. Mišljenja sem, da je v našem parlamentarnem sistemu nujna večja zastopanost regij in jasnejša razmejitev njihovih pristojnosti, zlasti pri finančnem razdeljevanju sredstev med vlado in regijami. V razpravah je najbolj sporno, da je še vedno čutiti prizvok k centralizaciji. Mislim, da je Pomurje med najbolj zapostavljenimi regijami, res pa je, da je tako bilo že prej.«
Kako pa je s statusom posebnih pravic narodnostnih skupin?
NESNICE — samo jarkice
NESNICE — grahaste (jarkice in petelini) NESNICE — rjave (jarkice in petelini) in PIŠČANCE TEŽKIH PASEM
za prirejo mesa že lahko naročite in kupite v prodajalni vaše zadruge.
Informacije po telefonu 87 087. Za nakup se priporoča
KMETIJSKA ZADRUGA LJUTOMER-KRIŽEVCI.
»Na vsak način se pravice narodnosti ne smejo zmanjšati. To je načelno politično vprašanje, okrog katerega se sučejo številne razprave. Sicer pa menim, da so pripadniki madžarske narodnosti izredno dobro zastopani v vseh republiških organih, kjer pripravljajo besedilo o njihovih pravicah, zato ne dvomim v pozitiven izid dogovorov.«
In v kolikšnem času bo po vašem mnenju možno sprejeti novo ustavo Slovenije? Kajpak ne na škodo vsebine in njene kakovosti!
»Po mojem ni vzroka, da nove ustave ne bi sprejeli do konca letošnjega junija. Gre namreč za to, da mora biti ustava sprejeta, kot smo se dogovorili, v čim krajšem možnem času, najkasneje pa do konca polletja.«
Kako pa ste se sicer privadili na svojo novo vlogo republiškega poslanca?
»Bolj težko, ker o tem nisem imel nobenih izkušenj. Zdaj sem se že toliko privadil in skušam biti navzoč na vseh sejah, če mi to seveda dopuščajo delovne dolžnosti. Ko se enkrat odločiš, ni več odstopanja, čeprav se zasedanje slovenskega parlamenta mnogokrat zavleče pozno v noč in me čaka še naporna pot domov, kjer je treba biti naslednji dan na delovnem mestu. Včasih pa te zbegajo tudi diskusije ob posameznih vprašanjih, ki so preveč strokovno obarvane. Problem pa je tudi v tem, da se ob ponujanju rešitev vse prevečkrat pojavljajo strankarski interesi. Tega je v zboru združenega dela vendarle manj, saj je v njem dosti delavcev iz neposredne proizvodnje in družbenih dejavnosti.«
Kakšne so možnosti, da uspete s svojimi predlogi? Kako na vaša stališča gledajo drugi poslanci v parlamentu?
»Ne glede na njihove poglede pa je marsikaj odvisno od objektivnih možnosti. Tudi sicer je očitek zboru združenega dela, da je preveč opozicijski (Ludvik Gumilarje član poslanskega kluba prenoviteljev, op. p-.), ker je v njem največ neopredeljenih poslancev in članov SDP, zato tu bolj uspevamo s preglasovanjem kot v drugih zborih. Vendar to nikoli ni cilj opozicije, ampak poenotenje stališč ob posameznih problemih.«
Ste tudi vi za poklicne poslance?
»Da. Menim, da bi morali zaradi pogostnosti in dolžine sej ter tehtnosti problematike profesionalizirati delo poslancev. Ni namreč dovolj, če si strokovnjak, ampak moraš imetu tudi retorične sposobnosti. To je treba pri naslednjih volitvah vsekakor upoštevati. Že od začetka sem izpostavljal, da mora biti regionalni interes nad strankarskim, zato sem za dvodomni parlament, in sicer po 60 poslancev v državnem in regionalnem zboru, da se bo glas Pomurja bolj slišal kot doslej!«
Milan JERŠE
0 bolnišnici
OBMEJNOST POMURJA
Ljudje ob Rabi, Muri in Dravi so od nekdaj živeli v obmejnih pokrajinah. Na tem majhnem koščku zemlje so se stikali in prepletali različni jeziki, kulture, vere, politični sistemi... Ločnica med zahodom in vzhodom je čedalje manj ostro začrtana, kajti velike politične spremembe so odstranile žične ograje, namesto pušk pa nas na »vzhodnih« mejnih prehodih pozdravijo nasmejani uslužbenci.
Pomurska splošna bolnišnica ni prišla v slovenske medije zaradi denarnih težav, čeprav jih ima, tako kot skorajda vse zdravstvene ustanove v Sloveniji. Nenehno zmanjkuje denarja, čeprav so cene vsak dan višje. Finančno se ne bo izšlo tudi lansko leto, čeprav je območna enota dobljeni republiški denar redno nakazovala. K ugodnejši finančni sliki poslovanja pa prispevajo tudi sami, kot je povedal direktor bolnišnice mag. Emerik Zver, predvsem z varčevanjem pri materialnih stroških. Največ je k temu prispevala kuhinja, saj zaradi sodobnega načina razdeljevanja pripravijo le toliko hrane, kolikor je bolnikov. Ostankov hrane torej ni.
Bolnišnični osebni dohodki pa tudi niso vzrok izgubam, saj niso previsoki. Soboška bolnišnica je bila z njimi na sredni ali v drugi polovici slovenske lestvice. Po mnenju direktorja pa tudi niso in ne morejo biti vzrok nezadovoljstva.
»Medsebojni odnosi so zadovoljivi, čeprav so tudi posamezniki, ki se čutijo prikrajšane. Mislim na otroški oddelek, kjer so odnosi na vrhu skrhani. Stari problemi pa se še vlečejo, gladijo, sodišče združenega dela pa si pri tem išče delo,« pravi direktor o stvari, po kateri je soboška bolnišnica prišla v slovenski prostor.
Pomurski zdravstveni center se pripravlja na novo organizacijo zdravstva v Pomurju in bolnišnica ima vse potrebne sklepe za samostojno pot. Vendar so mnenja, da morajo ostati skupaj, čeprav bo bolnišnica v novi organiziranosti morala imeti lastno vodenje. »V' Pomurskem zdravstvenem centru nas je skupina, ki resnično razmišlja, da je treba nekaterim stvarem v pomurskem zdravstvu nadeti pravo kapo na pravo mesto,« pravi direktor, ki ga ne bo nič presenetilo, če ga po sprejetju Zakona o zavodih zamenja kdo drug. Kljub temu pa se zavzema za najcenejšo in najučinkovitejšo organizacijo zdravstva v Pomurju, tako, ki. bo odpravila sedaj še močno mejo med osnovnim in bolnišničnim zdravstvom.
Ob novi organizaciji pomurskega zdravstva pa iz republike pričakujejo tudi odgovore na nekatere nedorečenosti. Zanima jih, kako bo po novem z naložbami, saj soboška bolnica nujno potrebuje oddelek za patologijo. Frav tako bo republiška uprava morala povedati, kako naprej z amortizacijo in ali bodo tudi v zdravstvu tako imenovani li-sing posli.
Majda Horvat
Stečaj za delovne invalide - izguba pravic?
Ce so pripombe na to, da zakonski plašč močno pokriva, pa je huje kot to, če ne, ko gre za pravice človeka. S spremembami v gospodarstvu, z odpuščanjem delavcev, so. nekateri zakoni postali prekratki ali tisti, ki delujejo v odvisnosti, neukslajeni. V takem brezpravnem položaju so se znašli delavci podjetij v stečaju, ki imajo status invalida druge kategorije in so za štiri ure prejemali denarno nadomestilo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ali drugače, da so bili štiri ure invalidsko upokojeni. Odreka se jih pokojninska in invalidska zakonodaja, saj v Ljubljani tolmačijo: če delovni invalid nima več zagotovljenega dela niti v matični organizaciji niti hi razporejen na delo v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu in dejansko tudi ne dela, niso več izpolnjeni osnovni pogoji za nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka.
To torej pomeni, da delavec, ki izgubi delo zaradi stečaja, izgubi tudi pravico do denarnega
Našo mejo tačas stražijo in na njej uradujejo trije uradni organi: graničarji (JLA), cariniki in mejna policija (RSNZ). Ponekod bi lahko dodali tudi Čelikove posebne enote. To ni potrebno, trdi policija, kajti z vstopom v evropsko skupnost bodo morali sprejeti njihove standarde — na mejnih prehodih bodo ustavili le 5 odstotkov potnikov. Seveda pa se bodo zato morali bolje organizirati pri reševanju problematike beguncev in ilegalcev.
O tem in drugem smo postavili nekaj vprašanj novemu načelniku oddelka za mejne zadeve in tujce pri RSNZ Branetu Celarju, ki je janurja letos zamenjal dosedanjega načelnika Toneta Poglajna.
Kaj si želite najprej doseči glede mejnih zadev in tujcev?
»Najprej bi želeli ustvariti možnost za evropski način kontrole in obravnave tujske populacije v slovenskem prostoru. Kot vemo, danes za to niso dani normalni pogoji, zato bi želeli v prvi vrsti pravno urediti to področje mejnih, zadev in tujcev. Nadalje bi želeli usposobiti vse kadre za nove oblike in metode dela, ki jih do sedaj v slovenskem prostoru še ni bilo. Pri tem sledimo tako pri mejni kontroli kot pri obravnavi tujske populacije evropskim trendom in standardom.«
Osamosvojitev Slovenije je (bo) vplivala na vaše naloge in vlogo?
»Nedvomno se vloga mejne policije spremeni hkrati s položajem Slovenije. Osebno menim, da bo po sprejetju ustave zadeva bistveno jasnejša, tako bo tudi bolj jasna postavitev mejne policije in policije za tujce. Moram pa reči, da že pripravljamo strokovne osnove za nekoliko drugačno in varčnejše poslovanje. Omenil bi le eno od temeljnih vprašanj, ki je tačas zelo aktualno, in sicer da bi imeli v Sloveniji svojo bazo oziroma sprejemališče za tujce. Kot je znano, je v Jugoslaviji takšno sprejemališče le v bližini Beograda, zato moramo tujce vsak dan voziti tja. Mislim, da je to v sedanjih razmerah neracionalno in da mora Slovenija to rešiti sama in samostojno.«
Ostaniva še malo pri meji — kaj pa meja in mejni prehodi s Hrvaško?
»Mislim, da je to politično in ne strokovno vprašanje. Slovenska mejna policija bo sledila političnim odločitvam in od statusa Slovenije je odvisno, kakšne bodo reakcije vseh republiških upravnih organov, med drugim tudi sekretariata za notranje zadeve.«
Obrniva se proti Pomurju, ki je zaradi obkroženosti z mejami, pa tudi zaradi slabih cest skoraj odrezano od preostale Slovenije. Kako vi vidite to območje, kot vrata, past ali prehodno mejno območje?
»Moram reči, da je UNZ Murska Sobota, kar se tiče mejnih zadev in tujcev, ena pomembnejših. Navsezadnje ima 102 kilometra meje z Madžar
nadomestila iz pokojninskega sklada, če je prejemal razliko ali nadomestilo zaradi invalidnosti.
Pod svoje okrilje pa jih v celoti ne vzame niti zavod za zaposlovanje. Njihovo navodilo za izračun osnove za denarno nadomestilo je: pri odmeri višine denarnega nadomestila osebi, ki je delala manj kot polni delovni čas, je treba določiti nadomestilo
URAVNILOVKA PO DAVKIH
Ko so v računovodstvih izračunali januarske že obdavčene osebne dohodke, so ugotovili, da je progresivnost obdavčevanja močno udarila in prispevala k uravnilovki med zaposlenimi. Še najbolj je uravnilovka prišla do izraza v družbenih dejavnostih, kjer niso povečali plač, da bi lahko ublažili davčni udar. Hudo je pri delavcih, zaposlenih v zdravstvu. V pomurskem se bojijo izplačila, saj je v nekaterih primerih razmerje
med čistilko in specialistom ena proti dva in pol. O tem je slovensko zdravstvo obvestilo podpredsednika izvršnega sveta, vendar le-ta ni pristal v kakršnekoli možnosti spreminjanja sprejetega. V zdravstvu bodo lahko naredili samo to, da drugače razdelijo kup denarja za osebne dohodke med zaposlene, kar pa bo spet na račun drugega.
mh
sko in 65 kilometrov meje z Avstrijo. Slednja je bolj gosto posejana z mejnimi prehodi, pa tudi promet je na tej strani gostejši. Vendar pa bo dobila meja z Madžarsko v prihodnosti izredno velik pomen. Mi dobro vemo, da je bilo v preteklosti na tej meji mnogo več mejnih prehodov, kot jih je danes, ko poznamo le Hodoš in Dolgo vas. Obmejno prebivalstvo, pa tudi regijska in slovenska politika, so naklonjeni odpiranju novih mejnih prehodov. Dejstvo je, da slovenska policija
Brane Celar, načelnik oddelka za mejne zadeve in tujce pri RSNZ: »Zagovarjam tezo, da so vsi ljudje, ki uradno prehajajo mejo prek mejnih prehodov, pošteni državljani te ali druge države.«
podpira take odločitve in se je pripravljena v vsakem trenutku organizirati tako, da bo prehod meje v zadovoljstvo prebivalstva, ki živi in dela ob meji. Aktualno je odpiranje štirih prehodov na meji z Madžarsko. Najprej bo prišel na vrsto mejni prehod Martinje, aktivnosti za Pince, Prosenjakovce in Kobilje pa že potekajo. Treba pa je povedati, da je to povezano z velikimi stroški, da infrastruktura, kakršno mora imeti sodoben mejni prehod v Evropi, ni zgrajena. To bo velik za-
V Sloveniji so leta 1990 obravnavali skoraj 5 tisoč državljanov. ki so ilegalno prestopili mejo. V Pomurju jih je bilo 379, število pa se je povečalo v glavnem v drugi polovici leta. Kazni za tovrstni prekršek so prav smešne — 3 dinarje.
logaj tako za regijo kot republiko.«
Sodelujete s sorodnimi organi iz Avstrije, Italije in Madžarske?
Področje mejnih zadev in tujcev je kompleksno in sodelovanje večplastno. Dejstvo je, da mejni organi in mejna policija vsakodnevno sodelujejo z mejnimi organi Madžarske, Avstrije in Italije. Poleg tega so tudi redne oblike sodelovanja na regijski in republiški oziroma državni ravni prek lokalnih organov in dvostranskih med
glede na osebni dohodek, ki ga je ustvarila v tem času. V nadaljevanju še piše, da ga prav tako pokojninsko zavarujejo le za zmanjšani delovni čas, torej za štiri ure. Delavec je tako tepen kar dvakrat.
V Pomurju se v obeh inštitucijah ravnajo po navodilih iz Ljubljane, kjer se vrhovi očitno niso dogovorili, kako s temi delavci.
narodnih komisij za izvajanje različnih sporazumov. Izredno dobro sodelujemo tudi z bavarsko obmejno policijo. Z madžarskimi uradnimi organi je sodelovanje na ravni mejnih prehodov dobro, prav tako pri mednarodnih komisijah, želimo pa si širšega sodelovanja, vključno z njihovim ministrstvom za notranje zadeve. Zavedamo se, da je meja le pravna ločnica, da pa so problemi skupni in jih je treba tudi skupno reševati. In na tej podlagi gradimo tudi vsa nadaljna sodelovanja z mejnimi in uradnimi otgani s sosednje strani.«
Ilegalno prehajanje meje je povsod po svetu, to je pravzaprav normalen pojav, zato se moramo nanj pravočasno in pravilno pripraviti. Kakšne so značilnosti ilegalnih prehodov v Pomurju?
»Ta populacija se bistveno ne razlikuje od slovenske. Tačas se je njen velik del preusmeril na italijansko mejo zaradi boljše prehodnosti, pričakujemo pa, da se bo problem prehajanja madžarske meje z demokratičnimi procesi v vzhodnoevropskih državah, posebno pa v Sovjetski zvezi, in z liberalizacijo izdajanja potnih listov v tej državi, bistveno spremenil. Organi na meji, tako madžarski kot naši, bodo morali na tem področju delati skupno, saj bo problematika bistveno drugačna, kot je danes.«
Marsikaj bi se dalo urediti pravno, na primer z vizumi. Za katere države bi vi predlagali vizume?
»To je strokovno-politično vprašanje. Kar se stroke tiče, bi' predlagali vizume za tiste države, katerih državljani so nam v zadnjih petih letih povzročali največ problemov in zaradi katerih je naša država dobila ime »rizična«. Nedvomno so to državljani Turčije, Šri Lanke, Filipinov, malo je držav afro-azij-skega območja, kjer se ne bi pogovarjali o določenih omejitvah. Ni nujno, da so to vizumi.«
Kako pri vsem tem ne ovirati in prestrašiti pravih turistov?
»Mislim, da imajo mejni policijski organi jasno predstavo o tem, kdaj imajo pred sabo prave turiste in kdaj ljudi, ki jih bo treba bolje pogledati. Zagovarjam tezo, da so vsi ljudje, ki uradno prehajajo mejo prek mejnih prehodov, pošteni državljani te ali druge države. Stvar policijskega očesa in izkušenj ter političnih informacij pa je, kdo se mora na mejnem prehodu ustaviti in iz kakšnega razloga ga je treba pregledati. Moram reči, da si prizadevamo, da bi bila mejna kontrola učinkovita in hitra s čim manj mejnimi formalnostmi, tako da bi prava policijska kontrola na mejnih prehodih zaobsegla le 5 odstotkov vseh potnikov. Vse drugo je stvar policijske selekcije oziroma teh varnostnih organov, ki se sproti pojavljajo. Samo na ta način bomo pokazali pripravljenost, da smo sposobni vstopiti v Evropo.«
Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov
Nanje so kar pozabili. Na enoti Zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti čakajo še na nova navodila, ki so jih zahtevali iz Ljubljane, saj se je ob novih stečajih število takih delavcev, povečalo.
Kdo jih vzame? Delavcem je vseeno, le da čimprej dobijo tisto, kar jim pripada. Zato pa mo; rajo odgovorni hitro sprejeti odločitev. Majda Horvat
Stran 8
VESTNIK, 14. FEBRUAR 19g1
Franc Kuzmič
Iz narodopisne zakladnice
»FAŠENEK«
Po vsem svetu znani in praznovanj pust (»fašenek, fašenik, fašink, fanjšček« itd.) je imel v preteklosti svoj viden pečat tudi med prebivalci ob reki Muri.
Danes se je vse skupaj sprevrglo v maske in dobiva folklorni pomen, kjer ga nekje spravljajo tudi med komercialno dejavnost. Namesto plesa In zabave šem, je ples v maskah. Pomen tega dneva je danes mladini in tudi drugim že malo znan.
Po mnenju veroslovcev je šemljenje in čaščenje prednikov (manizem) ter čaščenje duhov, ki uravnavajo letne čase in dajejo rodovitnost, staro ze nekaj tisoč let. Znano je na vseh celinah.
Nekdanje šeme so bile pobožnega vedenja, resne, grozne, v današnjem času pa so to neugnane burke in norčije. Krščanstvo je videlo v tem ostanke poganstva in razbrzdanosti, a ga ni uspelo zatreti. Od renesanse naprej so se začele šemiti v meščanski družbi tudi ženske.
Ze staro verovanje poudarja, da obisk šem prinaša srečo in seveda dobro letino. Take obiskovalce je bilo potrebno obdariti. Srečo so prinašali moški, predvsem mladi fantje, zato so se ti tudi šemili.
Seme navadno hodijo v skupini, na cesti ne govorijo, vmes tekajo. Poskakujejo in počenjajo razne norčije (od mazanja s sajami, posipavanja s pepelom, škropljenja z vodo ipd.). Tega šemam ne smeš zameriti.
V nekaterih krajih v Prekmurju so šeme pri hišnih vratih molile (voščile) takole:
Kusta repa, dugi len.
fašenik je celi den.
Prepelica, pepelnica, fašenik.
juhuhu . . . juhuhu . . . jujuhu!
Otroke so nato obdarili z jabolki, suhim sadjem in orehi, fantom pa postregli krofe in vino. Če v Prekmurju »fašenkov« ne bi obdarovali, bi jim usahnili studenci.
Tudi v Prekmurju je bila med šemami »gambela« (kamela), čudna štirinožna žival, ki je jedla krofe in pila vino.
Na pustni dan je bilo obilo pijače in jedače. Niti krofi niso smeli manjkati. In če je naslednji dan post, ni nič čudnega.
V Prekmurju so na predpustni večer kuhali svinjski hrbet, pobrali nazadnje z vrha mast in jo spravili v posebnem lončku. Tudi mast, ko so kuhali opoldne svinjsko glavo, so posneli. Imenovali so jo benediktova mast, ki da ima posebno moč. Celo vodo so odlili s kuhane svinjske glave 1'posebno posodo. Znana je bila kot benediktova voda. Bila je zdravilno 'n čarodejno sredstvo. Zaradi kuhane svinjske glave bodo debelejše svinje.
Celo živina mora biti na pust sita. Ljutomerčani so vedeli, če bo živina lačna na pust mukala, bo vse leto nagajala na paši.
Kdor je jedel na pust svinjski hrbet, ga leto dni ni bolel hrbet, so go-forili v okolici Radgone.
Drobljanci (flancati, »fanke«) so prav tako pustna hrana, ki jih Ljutomerčani poznajo kot »olilce«, večje pa kot »kulinje«. Toda v Prekmurju so vedeli povedati, da na pust ni prav, da bi ocvrli tak drobiž, ampak je treba ocveti debele krofe, z lepim vencem, da bi dal Bog tudi debel krompir.
V Radgoni so na pust skuhali že pred sončnim vzhodom v »krhljen-ki« svinjski hrbet in na krhlje zrezano repo in krompir, da jih vse leto ne bi bolel hrbet, Če ni bilo svinjskega hrbta, je zadostovala svinjska glava, ki so jo potlej zaužili s hrenom ali zeljem, da bodo imeli med letom »čedno glavo«.
V Babincih in Noršincih so fantje že dva dni pred pustom namakali kožo v kisu, da bi odstranili maščobo. Iz »koprnjače« so si naredili na Pust boben in preko njega navezali »namočeno kožo. Hodili so od hiše hiše, bobnali in plesali za debelo repo vse tja v pozno noč.
Na pustno popoldne pa so se v teh krajih mladi fantje oblekli v vojake in s konji dirjali proti severu na pašnik ter proti Veržeju. Po odmoru So odjezdili skozi Cezanjevce na Kamenščak in nato po veliki stezi proti Ljutomeru, iz Ljutomera pa proti domu. Med tem obredom so najraje Peli tole pesem:
Prelepo široko polje, po polji pa en fantič gre, si lepo poje in žvegliije, še lepšo žveglico ima.
Marija ga je srečala, prelepo ga je pitala: pa kaj si fantič tak vesel, kaj si tak lepo pesem pel?
Pa kaj bi ne bil vesel, ker sem per sveti maši bil. pa tam sem videl Jezusa, Marijo, svetga Jožefa.
V Ljutomeru in okolici so dejali, da je najbolj pošteno, če neseš pu-ne smeti na križpotje, da gre tako vsa nesnaga od hiše.
V lendavski okolici so na pust dah petelinu med kruh nekaj popra v 'iJu da bo bolj hud.
Ljutomeru so sadno drevje prisilili k rodnosti, če so ga ob pustu sončnim vzhodom molče obmetavali z oluščenimi koruznimi storži.
Prekmurju pa so verjeli, da jim bodo rodile jablane zelo dobro, če bodo I sdi na njihove veje na pustno jutro koruzne »stučke« (storže), ki sojih Us«li na pustni dan še pred sončnim vzhodom.
, »a pustno jutro so dali v nekaterih krajih pri Radgoni pred sončnim Obodom kokošim hrano v obroč, da tako ne bi bile plen lisice, v Prek-Urju pa so dajali hrano kokošim v obroč zato, da hi nesle vse v enem gnezdu.
V okolici Murske Sobote je odnesla »vertinja« (gospodinja) na pust I . na pepelnico na dvorišče »doužnjek« (venec, spleten iz slame pri že-'!• v sredino pa za kokoši natrosila zrnje, da bi potem vse leto pridno esle jajca.
c- V Prekmurju mak ne ho črviv, če ga bodo sejali na pust pred son-vzhodom. Če bodo želeli imeli dober pridelek koruze in varen pred p.Jadjo, morajo pred sončnim vzhodom na pust oluščiti koruzo za seme, ho:' nJ've‘ kjer bo kdo sadil buče, mora zaliti z benediktova vodo, če v ee imeti dober pridelek buč in seveda bučnega olja. Da hi pa bile buče p^t^merski okolici rodne, spravijo na ta dan gnoj iz hleva le s kram-w že pred sončnim vzhodom.
. % benediktovo mastjo so v Prekmurju naredili na vrata križ, in sicer J bi to varovalo hišo pred hudim. Mast so uporabljali tudi proti »trga-ja « nasploh pa je potrebno z mastjo namazati človeka povsod l( ’ kjer ga »reže«. Če se je kdo hudo prestrašil, so mu dali piti benedik-n ^-^do; 'n da se kdo ne bi prestrašil, je tudi dobil (preventivno) to be-atktovo vodo.
nov Mast, v kateri so se na pust cvrli kroji, so shranili v še nerabljenem oh em loncu in ga na blaževo skrivaj odnesli, v cerkev in skrili nekje oh Duhovnik jo je tako nevede blagoslovil. Mast je rabila za mažo ec'h bul in oteklin, predvsem vratne žleze (»piite«).
(nadaljevanje prihodnjič)
kulturna obzorja
OB PRAZNIKU PODELITEV PRIZNANJ
Ob kulturnem prazniku so tudi v pomurskih občinah delavcem v kulturi podelili tradicionalne nagrade in priznanja.
V Ljutomeru so ob tem pripravili kulturni program, predstavili pa so se tudi učenci gimnazije Fran Miklošič. Na prireditvi so podelili štiri priznanja Zveze kulturnih organizacij, dobili so jih: Stanko Sovec, član Kuda Anton Krempelj iz Bučkovec za oživitev kinosekcije ter aktivnost pri obnovi dvorane in v turističnem društvu; Alojz Potočnik, član kuda upokojencev je dobil nagrado za vodenje folklorne skupine; Ignac Kovačič, član Kuda Ivan Kaučič pa za aktivno delo v pihalnem orkestru od leta 1953; Cilko Jakelj so nagradili za dramsko in gledališko dejavnost v društvih Cvetko Golar in Ivan Kaučič; knjižno nagrado za delo v kulturi v ljutomerski občini pa je dobil Branko Štaman.
V gornjeradgonski občini pa podeljujejo Kerenčičeve in Sili-hove nagrade. Kerenčičeve nagrade za delo v kulturi so dobili: Zdenka Filipčič iz Gornje Radgone za več kot 20-letno delo na kulturnem in glasbenem področju, Vera Sever s Kapele za uspeh
Ingolstadt
KUD BELTINCI
Ob kulturnem prazniku so v murskosobškem Pokrajinskem muzeju odprli razstavo življenje na listkih.
v glasbi in pri plesu ter oktet Av-toradgone za 10-letno uspešno delo. Silihove nagrade za delo v vzgoji in izobraževanju pa sta dobili Marija Muhič z osnovne šole Janka Slebingerja in Erika Svenšek z osnovne šole Radenci. Priznanja pa so podelili Jožici Lazar z osnovne šole Kapela, Idi Bertalanič z osnovne šole Negova in Darji Zemljič iz vzgojno-varstvena organizacije Radenci.
V lendavski občini priznanj ne podeljujejo, ob kulturnem praz-
niku pa so v čitalnici knjižnice pripravili koncert Franca Žiber-ta, ki živi v Nemčiji in dela kot docent na badenskem konzerva-toriju.
V Murski Soboti pa so odprli 8. februarja v Pokrajinskem muzeju razstavo Življenje na listkih, podelili pa so tudi nagrado za najboljši kulturni dosežek v občini, ki jo je dobil akademski slikar Ignac Meden za projekt Tokovi mesta.	J. Gabor
Foto: N. Juhnov
Dan slovenske kulture, sprava...
Letošnji slovenski kulturni praznik je bil velik dogodek tudi za Slovence, ki živijo v Ingolstadtu v Nemčiji. Čeprav v skrbeh za svojo domovino, so ga praznovali veselega srca kot malokdaj. Veselili so se, da stopa Slovenija na samostojno pot, da so porušene ideološke pregrade in da je prišel dan >sprave< tudi med njimi samimi. Nekateri so namreč zadnja leta zahajali le v Slovensko kulturno-prosvetno društvo Lastovka, nekateri pa le v Center pri slovenski župniji v Ingolstadtu. Ampak razlogi so bili predvsem osebni. Zdaj je, kot kaže, tudi to mimo. Pripravili so sicer ločeni proslavi, ampak prišli so tudi eni k drugim. Isto velja za delegacijo in nastopajoče iz občine Murska Sobota, kar se je pravzaprav zgodilo prvič, odkar je bila pred dobrimi 13 leti ustanovljena Lastovka, društvo, ki je veliko storilo za ohranjanje slovenske besede in širjenje slovenske kulture med našimi rojaki v Ingolstadtu, še zlasti med mladimi.
Praznovanje je potekalo to soboto in nedeljo. Najprej je bila prireditev v Lastovki, na kateri je predsednik društva Zvone Kokalj v svojem uvodnem nagovoru in pozdravu vsem zbranim najprej dejal, da seje slovenski narod velikokrat v zgodovini znašel pred trenutki, ko je šlo za njegov obstoj. Njegova sreča pa je bila, da je imel velike ljudi, ki so naše prednike naučili, da je materni jezik nekaj svetega, da je domovina vredna največje ljubezni. Nismo imeli velikih vojščakov in generalov. Imeli pa smo Tru-
barja, Prešerna, Cankarja, Gregorčiča. Slomška, Gradnika, Finžgarja . ..
O velikanih slovenske besede, predvsem pa o pomenu pesniškega ustvarjanja Franceta Prešerna je spregovoril tudi slavnostni govornik na tej proslavi, predsednik SO Murska Sobota Andrej Gerenčer. Obenem je poudaril tudi velik pomen Lastovke, ki ima za sabo bogato kulturno-prosvetno dejavnost in še veliko več. Oktobra bo 14. obletnica ustanovitve tega zdomskega kulturnega društva, v katerem je skoraj največ članov iz pokrajine
Tudi v Centru slovenske župnije v Ingolstadtu je bila uspešna proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Prvič se je je udeležila delegacija iz občine Murska Sobota in prvič tam nastopila tudi kulturna skupina (na posnetku z župnikom), ki so jo s seboj pripeljali pokrovitelji Lastovke.
ob Muri. Ves ta čas je bila njegova pokroviteljica Občinska konferenca SZDL Murska Sobota. Po lanskih političnih spremembah v Sloveniji, ko se je Socialistična zveza preoblikovala v stranko, je nastalo vprašanje, kaj bo v prihodnje s pokroviteljstvom. Lastovka je bila namreč ves čas neodvisna od politike in tudi sedaj se ne bi smela preoblikovati, oziroma se navezati le na eno stranko. Zato je prišlo do dogovora, da bo pokroviteljstvo prevzela Občinska skupščina Murska Sobota, kar so na sobotni proslavi tudi slovesno razglasili. Socialistični zvezi pa so izrekli zahvalo za dosedanje sodelovanje, ki je bilo po besedah Zvoneta Kokalja zelo uspešno in koristno.
Po uvodnih pozdravih in nagovorih je sledil kulturni program. Najprej je obiskovalce navdušila skupina gimnazijcev iz Murske Sobote, nato pa še mladi člani Lastovke; vsi pa so bili zadovoljni tudi z nastopom ansambla Royal Flash iz Murske Sobote.
Podobno je bilo v Centru slovenske župnije, kjer je o pomenu slovenskega kulturnega praznika spregovoril župnik Stanko Gajšek, Andrej Gerenčer pa je imel krajši pozdravni nagovor. V kulturnem programu pa so nastopili soboški gimnazijci, člani Centra in člani Lastovke. Mozaik je bil tako popoln in vsi skupaj smo se poslovili v prepričanju, da je za nami praznovanje, ki je prineslo veliko koristnega pri ohranjanju slovenske besede med zdomci, kakor tudi pri utrjevanju narodne zavesti in ljubezni do domovine Slovenije.
JOŽE GRAJ
OB 300-LETNICI ŽUPNIJSKE CERKVE SV. JANEZA KRSTNIKA LJUTOMER-
RAZSTAVA TUDI V MARIBORU
Poročali smo že, da ljutomerska župnija praznuje 300-letnico in da so ob jubileju izdali zbornik ter pripravili razstavo. Gospod dekan Izidor Ve-leberi pa nam»je povedal, da so v počastitev visoke obletnice zadnje dni januarja odprli razstavo še v razstavnem prostoru Archivum Pokrajinskega arhiva v Mariboru na Koroški ulici. Ob pomoči sodelavcev je zbral
prof. Miran Novak najbolj zanimive listine iz župnijskega in pokrajinskega arhiva, med katerimi naj posebej omenimo dve zajetni kroniki, poslovne spise in primerke iz matičnih knjig, pa tudi liturgična oblačila, posodje, fotografsko gradivo. Na otvoritveni slovesnosti, ki se je je udeležil tudi predsednik skupščine občine Ljutomer Mirko Prelog, je ravnatelj
Pokrajinskega arhiva Maribor mag. Peter Klasinc dejal, da so razstava in druge prireditve ob ljutomerskem jubileju rezultat dobrega sodelovanja med cerkvenimi in strokovnimi ustanovami. Sicer pa je razstavo, posvečeno 300-letnici ljutomerske župnije sv. Janeza Krstnika, odprl mariborski škof dr. Franc Kramberger.
Š. S.
Kulturo tudi preprostemu človeku
Slovenski kulturni praznik so si člani Kulturnoumetniškega društva Beltinci izbrali tudi za svoj praznik. Zato ni bilo naključje, da so se prav 8. februarja zbrali na letnem občnem zboru društva. Beltinsko kulturnoume-tniško društvo ima razvejeno dejavnost, saj delujejo folklorna in tamburaška skupina, moški pevski zbor ter knjižnica in čitalnica.
O njihovi bogati dejavnosti z dolgoletno tradicijo je poročala predsednica Milica Šadl ter pri tem posebej opozorila na dva pomembna jubileja, ki so ju lani dostojno proslavili. To je 20-le-tnica delovanja društva in 20-le-tnica folklornega festivala. Kot je znano, je postal beltinski folklorni festival skupaj s prazničnimi dnevi slovenske folklore osrednja tovrstna prireditev v Sloveniji. V času jubilejnega folklornega festivala so v Beltincih pripravili tudi etnografsko razstavo, prikazali izvirne folklorne noše ter izdali brošuro. Lani so registrirali 55 nastopov folklorne in tamburaške skupine ter moškega pevskega zbora doma in v tujini, nekaj nastopov pa so morali odpovedati. To zgovorno priča o tem, da je Kulturnoume-tniško društvo Beltinci najuglednejše amatersko tovrstno društvo v soboški občini in širše. Poleg tega pa je tudi pripravilo nekatera predavanja in predstavitve knjig ter bilo pobudnik za ustanovitev turističnega društva v Beltincih, ki naj bi skrbeloza čistočo in lepši videz kraja. Žal pa niso bili zadovoljni z vrednotenjem njihovega več kot samo amaterskega dela in so izrekli kritiko zaradi odnosa občinskih in republiških kulturnih inštitucij, saj si morajo pretežni del sredstev za svojo dejavnost priskrbeti sami. To se je predvsem pokazalo ob lanskih jubilejih, pa tudi tokrat ni bilo med njimi predstavnika občinske kulturne inštitucije. Nekateri razpravljale! so menili, da amaterska kultura sploh ni kultura za občinske funkcionarje, ki pa se premalo zavedajo, da je kultura potrebna tudi preprostemu človeku. Zato sta tudi negotova obseg in kakovost letošnjega folklornega festivala v Beltincih, pri tem pa poudarili, da bi bila velika škoda kakor koli okrniti 20-letno dediščino festivala. Precej razprave so tudi namenili že toliko let opeva* ni gradnji kulturnega doma v Beltincih, ki pa lahko zagleda zeleno luč le, če bo gradnja doma prišla v novi občinski referendumski program. Pri tem pa bi morali angažirati tudi precej sredstev krajevnega samoprispevka. Beseda je tekla tudi o usodi beltinskega gradu, ki propada, in še b nekaterih drugih problemih, s katerimi se srečujejo v Beltincih. Na občnem zboru so sprejeli programske usmeritve za delo vnaprej in izvolili vodstvo. Za predsednico so ponovno izbrali Milico Šadl.
Feri Maučec
kulturni koledar kulturni koledar kulturni koledar kulturni koledar
PRIREDITVE
LJUTOMER: V petek 15. februarja, ob 17. uri bo v Domu kulture nastopilo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane s predstavo Nika Grafenauerja Skrivnosti.
RADOVCI: V nedeljo, 17. februarja, ob 13 uri bo v gasilskem domu srečanje harmonikarjev Vaški godec 1991. Srečanje bo vodil Boris Kopitar.
G, RADGONA: V petek, 15. februarja, ob 17 30 bo v kulturnem domu nastopila folklor-na skupina EMONA iz Ljubljane. Podelili bodo nagrade in priznanja za delo na kulturnem in izobraževalnem področju.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: V prostorih Ljubljanske banke je odprta razstava slik akademskega slikarja Marjana Gumilarja.
LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu je odprta stalna razstava likovnih in slikarskih del udeležencev dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij.
LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je odprta razstava žive ljudske umetnosti-obrti Železne županije.
MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bodo 22. februarja odprli razstavo likovnih del 18. mednarodne likovne kolonije v Lendavi. Razstava bo opdrta do 10. marca.
MURSKA SOJiOTA: V Pokrajinskem mu-
zeju je odprta razstava Življenje na listkih. Razstava bo na ogled do 31. marca vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 9. do 12. ure.
KNJIŽNICA
MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Uspešnice tedna v knjigarni Dobra knjiga Kronika slovenskega prelomnega leta v besedi in sliki SLOVENIJA 1990, Založništvo Slovenske knjige;
Niko Grafenauer: MAHAJANA, Domus; John Hogue: NOSTRADAMUS TISOČLETJE, Kaj nam prinaša prihodnost, Založba Borec.
^STNIK. 14. FEBRUAR 1991
Stran 9
rJANEZ JAKUC
-NAŠA AKCIJA-------------
KAJ JE V ZAKLONIŠČIH?
Bombe ne padajo, zato prostori ne smejo biti neizrabljeni • Moratorij v veselje naložbenikov in žalost gradbincev
3
Te male plemenske državice so se med seboj bojevale, zmagovale ter si podrejale druga drugo. Odkritje o uporabnosti železa in s tem povezan razvoj kmetijstva je sprožil preobrazbo sužnjelastniškega sistema v fevdalnega. Leta 212 pred našim štetjem je vladarju države Qin prvič v zgodovini uspelo združiti državice na območju današnje Kitajske. Čeprav je ta centralizirana despotska država obstajala le 16 let, pa je vendar dala Kitajski močan pečat, namreč njeno ime. Nato je sledilo dolgo obdobje različnih dinastij, ki sicer niso vedno vladale vsej Kitajski, vendar pa so se oblastniki stalno menjali v okviru tega fevdalnega sistema, ki je doživel svoje rojstvo, moč in propad z opijsko vojno leta 1840. Sledi obdobje tuje nadvlade vse do leta 1949, ko je v zgodovino vstopila narodna republika Kitajska. Ta čudoviti roman je zgodovina pisala z žlahtno pisavo kitajske keramike, bronastih kipov, izdelkov iz lakiranega lesa in vseh drugih bogastev, ki so bila v grobnicah. Različna poglavja so na debelo podčrtana s prelepimi palačami, rečnimi kanali, namakalnimi sistemi, z veličastnim kitajskim zidom... To so mogočna dela, ki so se porodila v glavah cesarjev in jih je omogočila močna mravljiščno urejena despotska država, v kateri je človek pomenil komaj kaj več kot neumno delovno žival. V tej knjigi pa so še druga svetla mesta: iznajdba samokolnice, smodnika, kompasa, tiska in še bi lahko našteva! stvari, ki so jih drugi narodi ponovno odkrivali mnogo let kasneje. Prav čudno je, da ta velika in pestra kultura ni imela močnejšega vpliva na zunanji svet, čeprav so obstajale različne trgovske poti, med njimi znana svilena pot, ni je bilo v zgodovini Kitajske več trgovskih in verskih potovanj.
bljeno tudi večje zaklonišče ob potoku Ledava, kjer si je zasebno podjetje uredilo trgovino s tehničnimi predmeti. V enem od soboških zaklonišč je izposojevalnica videokaset, v velikem zaklonišču na drugem koncu mesta pa so predmeti, ki so ljudem nujno potrebni za daljši čas prebivanja v njih (postelje, obleke, sanitarni pripomočki, pregrinjala ...), pa tudi predmeti civilne zaščite: čolni, šotori ... V prostoru so shranjena še vozila civilne zaščite. Ogledali smo si tudi zaklonišče v blokovskem naselju
Vzpon na goro Tai Shan.
V novem naselju Jurševka v Ljutomeru je vse pripravljeno za tiste, ki bi se umaknili v to zaklonišče pred nevarnostjo.
Mogoče Je odgovor treba iskati v zaprtosti njenega fevdalnega sistema, v njeni oddaljenosti, razsežnostih, kajti včasih je pomenilo poznati delček Kitajske poznati pač samo del Kitajske, žalosten poskus izenačitve tako po kulturi, obleki, mišljenju... je Kitajska doživela šele za časa socialistične dinastije.
Taian je bi! najin naslednji postanek. Po nočni vožnji z vlakom, ki je bila že sama po sebi posebno doživetje, je bil izstop na pravi postaji velik čudež. Na vlaku ni bilo nikogar, ki bi zna! angleško, nikogar, ki bi zna! prebirati latinico, najina fonetična izgovarjava imen kitajskih krajev pa pri najinih sopotnikih s poševnimi očmi ni zbujala nobenega zaupanja. Namen najinega obiska je bila pravzaprav planina Tai Shan, katere obrise sva v jutranji megli komaj slutila nad robom prebujajočega se mesta. Ta 1524 m visoki hrib je med petimi svetimi gorami najsvetejša gora Kitajske. Za Kitajce je ta gora simbol moči in veličine. Močan kakor planina Tai ali Niti z odprtimi očmi ne more videti planine Tai sta le dva pregovora, ki govorita o navezanosti prebivalcev na to goro. Za naju pa je bil ta sveti kraj tudi obupen poskus komuniciranja z ljudmi, ki se jim je poznalo, da so jim stiki s tujci enako pogosti kot stiki z marsovci. Po napornih urah, ko sva končno našla hotel, kjer so naju bili pripravljeni sprejeti, sva si ogledala svetišče Daimiao, kjer so se cesarji v dvorani božjega blagoslova klanjali planini Tai in njenim bogovom. Svetišče božjega blagoslova je tudi ena od treh največjih stavb iz lesa na Kitajskem. Naslednje jutro se je začel najin vzpon na sveto goro. Da je zgodaj, sva mislila le midva, kajti gora je že »vrela« od kitajskih obiskovalcev. Kot že prej v svetiščih in parkih, je bila tud! tu množica ljudi večja kot v mestu. I/ vročem tropskem vremenu, kjer sta se nenehoma menjavala sonce in dež, sva se po 7.000 stopnicah mukoma prebijata proti vrhu. Bog Tai je moral imeti ogromno družino, kajti ob poti je bilo veliko svetišč, kape! in kapelic.
Ob poti je bilo tudi ogromno popisanih kamnov in skal, ki so peli hvalnico gori in popotnikom, ki so se v zgodovini povzpeli nanjo. Končno sva prišla po večurnem vzponu skozi južna vrata od Templja plavega oblaka na vrhu planine Tai, ki naju je pričaka! odet v temne deževne oblake. Nekateri kitajski sotrpini, ki so z nama prišli na goro, so sklenili na njej prebiti noč in dočakati sončni vzhod naslednjega dne. Z religioznega in narodnostnega pogleda silno hvalevredno dejanje, vendar pa v tem letnem času, ko je bi! zrak nabit s soparo, žal samo jalovo početje.
Kakih sto kilometrov od svete gore je mestece, ki je še pomembnejše kot gora, in to ne samo za Kitajce, temveč za celotni človeški rod. To je Qufu, rojstni kraj filozofa Konfucija. Njegov nauk temelji na tradiciji in posnemanju starih izročil. Strogo poudarja in upošteva hierarhično lestvico, tako družinsko kot državno. Konfucij je bi! mnenja, da je moralno mogoče živeti te v družini in družbi. Po njegovem mora človek težiti k popolnosti zaradi trajnosti, napredka družine in države. Ker močno poudarja državniške kreposti, je postal konfucionizem državna religija. Vendar taka religija, ki ji manjka mistični element, ni mogla zadovoljiti ljudskih množic. Na Kitajskem so se pravzaprav spojile tri religije in se strnile v celoto, ki je ni mo- ’ goče razvozlati.
Kaj je pravzaprav Kitajec? AH je konfucianist, taoist, ali budist? Vprašanje, na katerega se ne da odgovoriti.
Taoizem je zelo drugačen od konfucianizma. Uči namreč, da biva prvotno počelo brez oblike imenovano Tao, ki je stalni vzrok vsega dogajanja in pojavnega sveta. Tao je v bistvu pokoj. S pokojem, premišljevanjem najde svetnik pot do prvotne biti. Da pride do te enotnosti, se mora odpovedati vsemu, tudi sebi, vsaki želji in stremljenju. Ker pomeni pokoj enako kot sprejeti usodo in se ji podvreči, svetnik ne posega v življenje drugega človeka, da ne bi izkrivil njegove usode. Očitno je, da sta si taoizem in budizem precej podobna. Taoizem je budizmu, ki je prišel na Kitajsko po ustaljenih trgovskih poteh, na neki način pripravi! pot, saj jima je skupna želja ubežati praktičnemu življenju. Ta spoj dveh misli, ki se med seboj dopolnjujeta, je povzroči! izreden vzpon kitajskega budizma v prvem tisočletju. Ko pa je kitajska misel izgubila stik z indijsko in je bi! tu budizem prepuščen samemu sebi, je polagoma zapade! v nekakšen primitiven taoizem. Prevlada določene religije nad drugimi je bila v zgodovini odvisna od trenutnih potreb in naklonjenosti vladajoče dinastije. Vzrok za religiozno sliko Kitajske danes pa je treba iskati tudi v obstoječem socialističnem režimu.
(nadaljevanje prihodnjič)
na »Potrošnikovem oglu«, ki pa je z lesenimi letvami pregrajeno v shrambice. Te pa sploh niso zatrpane, imajo čiste hodnike, zaklonišče ima vse predpisane naprave in — zasilni izhod.
V ljutomerski občini imajo ve-
Ste kdaj pomislili, kam bi se »skrili« pred rušilno močjo orožja, kemičnih strupov, biološkega »orožja« (insekticidi)? Najbrž velikokrat ne, kajti za take nevarnosti se nam zdi, da so daleč od nas. Prav gotovo smo naivni, ce tako mislimo. In' ker smo torej zaverovani, da se nam ne more zgoditi nič hudega, ne gradimo zaklonišč. Zlasti pa ne od lanskega marca, odkar velja tako imenovani moratorij (mirovanje) na določila zveznih in republiških zakonov ter občinskih odlokov, po katerih je bila prej gradnja za-
Najnovejša smotrna izraba zaklonišča je na Lendavski ulici v Murski Soboti, kjer je tehnična trgovina. Če bo treba, mora biti v 12 urah izpraznjena 1
klonišč obvezna, in sicer v občinskih središčih, industrijskih centrih, turističnih krajih ... V ta namen so morali prispevati tudi zasebni graditelji, seveda če se sami niso odločili za gradnjo takih varovalnih prostorov v kleteh svojih stavb.
liko neizrabljeno zaklonišče, zgrajeno po ustreznih predpisih, v naselju Jurševka. Ker sameva, sicer pa je vzdrževano, ga nameravajo nadzidati ali vsaj gospodarsko izrabljati, recimo za skladiščne prostore trgovine ali pa za trgovino, saj ima ustrezen dostop za vozila. Ob nevarnosti pa ga zapro z debelimi vrati, vhod in izhod pa sta možna skozi posebno odprtino. V občini Ljutomer, podobno kot v nekaterih drugih, pa je nekaj več občanov, ki so si v svojih stavbah sami omislili zaklonišče. Tem ni bilo treba plačati prispevka za zaklonišča, po dograditvi pa si jih je ogledala komisija.
V Lendavi so v enem od zaklonišč začasno uredili prostore za potrebe civilne zaščite in teritorialne obrambe. Zaklonišče pod posiovno-stanovanjsko stavbo Gorenja pa je neke vrste vzorčno, saj ni le zato, da bi se vanj umaknili občani, ampak ga »razkazujejo« tudi šolarjem, ki se tako neposredno seznanjajo s sred-
stvi in objekti za zavarovanje prebivalstva. V lendavski občini je še nekaj drugih zaklonišč, vendar vsa niso urejena po predpisih, tako tudi ne »zaklonišče« pri tovarnah Lek in Ilirija, kajti v času gradnje so izšli predpisi o moratoriju gradnje zaklonišč, naložbeniki pa jih seveda niso gradili dalje', ko ni bilo več obvezno.
Obiskali smo številna zaklonišča, kar pomeni, da še zdaleč ne vseh. Ta, ki smo jih videli, so — po laičnem sklepanju — dobro opremljena. Pravzaprav smo bili presenečeni, kaj vse je v njih. V mislih imamo tehnično opremljenost in predmete za tiste, ki se bodo vanje zatekli. Sicer pa vsa zaklonišča najmanj enkrat letno pregleda tehnična komisija, opozori na morebitne pomanjkljivosti, ustrezne službe (posamezniki) pa poskrbe za odpravo. Ljudi pa ne sme motiti, če so zaklonišča v mirnodobnem času namenjena za skladišča, trgovine ..., kajti tako dobe denar za vzdrževanje.
To je nujno še posebej zdaj, ko drugih virov zaenkrat ni.
Besedilo in slike: Štefan Sobočan
Zanimalo nas je, kaj je v (nekaterih) zakloniščih na območju Pomurja, zato smo obiskali vsa občinska središča, povrh pa še Radence. Ker so zaklenjena, smo povabili k sodelovanju načelnike štabov civilne zaščite; v Gornji
Izdelujemo sodobno oblikovano pisarniško pohištvo
ter opremo za študentske sobe in druge bivalne prostore
Na vašo željo vam izdelamo stavbno in notranje pohištvo, ki bo ustrezalo vašemu okusu in prostoru
Poleg glavnih imajo zaklonišča tudi rezervne, zasilne, izhode.
Radgoni Viktorja Kovačiča, v Murski Soboti Slavka Jauka, v Ljutomeru Franca Juršo in v Lendavi Janeza Bošnaka. Ti so nam pridno odklepali vsa zaklonišča, za katera smo pokazali zanimanje, zato ni mogoče reči, da smo si ogledali le tista, ki naj bi bila za zgled.
V Radencih smo si ogledali dve javni zaklonišči. V prvem, ki je blizu dijaškega doma, je bilo vse na svojem mestu, le v predprostor je vdrla voda, globoka kakih 8 centimetrov. V zaklonišču pri diskontni trgovini Sloge imajo v poletnih mesecih pivo in druge pijače, zato je ustrezno izrabljeno, kar pa ni v nasprotju s predpisi, kajti ti določajo, da je dovoljeno v njih hraniti ustrezno blago, ki ga je treba ob nevarnosti izprazniti v 12 urah. V obeh radenskih zakloniščih, ki sta tipski, je predpisana oprema, zato je v tem zapisu ne bomo posebej navajali. Zaklonišča imajo tudi v nekaterih podjetjih, vendar tudi tam niso prazna, ampak so izrabljena za skladiščenje izdelkov ali za blagovne rezerve občine.
V Murski Soboti smo si ogledali več zaklonišč. Med občani je prav gotovo najbolj znano tisto, v katerem ima Lip Bled svojo trgovino. Od pred kratkim je izra-
Pokličite nas po telefonu 22 320 ali nas obiščite!
Ll PLATANA, MURSKA SOBOTA, Slovenijales Lendavska 29, tel.: 22320
Stran 10
VESTNIK, 14. FEBRUAR 1991
Helena Ravnič-----------------5—
VRTEC IN ŠOLA V BOLNICI
Te dni smo obiskali bolnišnico v Murski Soboti, da bi spoznali, kako je poskrbljeno za predšolsko in šolsko vzgojno-izobraže-valno delo, kako ga doživljajo otroci, vzgojitelji in zdravniki.
Najprej smo potrkali na vrata otroškega vrtca. Kot da to ne bi bilo v bolnici — vstopili smo namreč v lepo igralnico z veliko tgračami, akvarijem z ribicami, nekaj mizami in stolčki in še čim. Najbolj pa nas je presenetilo, da so se otroci dokaj veselo in brezbrižno igrali. Med njimi pa je bila seveda tudi vzgojiteljica Marija Catnplin-Beba.
»Tu se zbere vsak dan od 10 do 15 otrok, dvakrat tedensko pa se nam pridružijo tudi šoloobvezni otroci. Pridejo seveda tisti, ki zdravstvenih razlogov lahko. Tiste, ki morajo biti v postelji, posebej obiščem, jim prinesem kakšno igračo, zapojem pesmico, Jth potolažim in včasih tudi s čim zaposlim. Vrtec deluje od 8. oziroma vsak drugi teden od 9. do 14. ure. Večinoma se seveda igra-mo, vmes pa je usmerjeno delo. Poudarek je na likovni in glasbeni vzgoji. Tako smo te dni risali in izdelovali pustne maske. Pogoje za delo imamo dokaj dobre, seveda pa se moramo skoraj vsak dan prilagajati. Otroci se namreč stalno menjavajo, so različne starosti in se glede na zdravstveno stanje zelo različno Počutijo. Vseeno pa sem rada med njimi.«
Čez čas se nam je pridružila tudi zdravnica dr. Jana Norčiče-va in se spomnila, kako težko je pilo pred 12 leti >izposlovati<, da Je v bolnici začel delovati vrtec. »Najprej smo se morali boriti, da so nam pristojne službe sploh Prisluhnile. Takrat sem bila Predstojnica otroškega oddelka m tudi delegatka v skupnosti otroškega varstva. Naposled smo se sporazumeli, da so vse pomurske občine zbrale potrebna sredstva za vrtec v bolnici. Zdi se mi, da smo na tem področju med prvimi uredili to vprašanje.«
In zakaj je tudi v interesu zdravstvenih delavcev, da je v bolnici organizirano vzgojno-izo-braževalno delo? Ali to tudi prispeva k hitrejši ozdravitvi otrok? Na to nam je odgovorila predstojnica Otroškega oddelka dr. Zdenka Korošec-Konič.
»Marsikateri otrok tudi v domačem ali bližnjem kraju obiskuje vrtec, zato so že navajeni, aa jih zjutraj, ko njihovi starši odidejo v službo, sprejme in se z njimi ukvarja vzgojiteljica. Pri nas je vzgojiteljica še nekaj več ~7 posredno je namreč tudi ključena v terapevtsko ekipo,
saj ob igri skupaj z njimi spoznava njihove lastnosti, njihovo zdravstveno stanje in nam tako lahko posreduje zelo koristne informacije. Ko so otroci v našem vrtcu, skoraj pozabijo, da so obenem tudi v bolnici. Vse to seveda pripomore k njihovi hitrejši ozdravitvi, k humanizaciji hospitalizacije.«
Zvedeli smo tudi to, da so ob novem letu dobili precej novih igrač, ki jim jih je prispeval Li-on’s club iz Avstrije, pri čemer sta se posebej angažirala dr. Jožef Magdič in predsednik IS Ivan Obal, Mladinska knjiga iz Ljubljane pa jim je namenila dve veliki sestavljenki.
Za delo bolnišničnega vrtca skrbi Vzgojno-varstvena organizacija Murska Sobota. Kot nam je povedal vršilec dolžnosti ravnatelja te ustanove Dane Katali-nič, bo odslej vrtec v bolnici deloval tudi ob sobotah in nedeljah, tako kot je to na Kliničnem centru v Ljubljani in morda še kje.
»Prav ob sobotah in nedeljah so lahko otroci najbolj osamlje-
TURISTIČNA AGENCIJA
VARAŽDIN, Ive Lole Ribarja 3
* GRADEC, 1 dan, cena 325,00 din
• BUDIMPEŠTA, 1 dan, cena 330,00 din
• DUNAJ, 1 dan, 450,00 din
• BENETKE—UMAG, 2 dni, 750,00 din
• OUNAJ, 2 dni, 1.080,00 din
• BUDIMPEŠTA-BLATNO JEZERO, 2 dni, 690,00 din
• TARVISIO—KRANJSKA GORA, 2 dni, 630,00 din
• Bologna-rimini-ravena-san marino,
3 dni, 1.930,00 din
'formacije po telefonu: (042) 57 400, 57 500
X VARAŽDINf^
Za 8. MAREC ORGANIZIRAMO zanimiva potovanja
Kadar mora ostati otrok na zdravljenju v bolnišnici, je to za večino skoraj nekaj strašnega, saj se morajo ločiti od staršev in biti med popolnoma neznanimi ljudmi. Poleg tega pa so še bolni. Kdo naj jih tolaži, jih stisne v objem, se z njimi igra ...? Kakor koli prijazno zdravstveno osebje jim tega ne more nadomestiti. Ampak, odkar so tudi v bolnicah otroški vrtci in oddelki osnovne šole, je marsikaj drugače.
Kot da to ni v bolnici — otroci so obdani z igračami, nekaj mizicami in stolčki, akvarijem z ribicami, med njimi pa je tudi vzgojiteljica Beba. Vsi se igrajo in tudi kaj delajo, tako da hitro pozabijo, da so v bolnici. (Foto: J. G.)
ni, posebej tisti, ki pričakujejo obiske staršev in sorodnikov, a jih včasih ni. Zato smo prisluhnili pobudi prof. dr. Pavla Korn-hauserja o tej obliki humanizacije hospitalizacije otrok, ki jo je izrekel na nedavni okrogli mizi v Radencih. Naša vzgojnovarstve-na organizacija je pred kratkim opremila bolnišnični oddelek tudi z dvema akvarijema z zlatimi ribicami, kar je prav tako prijetna popestritev za bivanje otrok v bolnici. Seveda je glavni poudarek tudi v bolnišničnem vrtcu na igri, ki je najbolj značilna in koristna dejavnost predšolskih otrok. Njena moč je v tem, da se otrok počuti ob njej svobodnega, aktivnega in čustveno razigranega.«
Tudi šola v bolnici je v veliko korist otrokom, ki so na zdravljenju. Ne gre seveda za takšen pouk, kot je v rednih šolah, saj so
Romi k samostojnosti
S tein ko je frontna organizacija. Socialistična zveza delovnega ljudstva, postala stranka, so Romi izgubili svojega močnega zaveznika. Ali je bila za Rome ta povezava ki je bila močnejša v občinah, kjer Romi žive, a nikoli ni zaživela na republiški ravni — zgodovinsko gledano dobra ali ne, bo pokazal čas. Mogoče je bila negativne le zato, ker se vprašanje romske problematike nikoli ni reševalo v slovenskem vodstvu, ampak so ga bolj ali manj prepuščali družbenopolitični organizaciji in občinam, kjer Romi živijo. Romska pripadnost frontni organizaciji pa je bila dobra, saj so soboški Romi pod njenim okriljem naredili velik korak napredka, drugje po Sloveniji pa so imeli vrata, na katera so lahko potrkali. Če ne drugič, vsaj za dan Romov.
Danes pa ne vedo, na katera vrata lahko trkajo. Resda so nove stranke Rome uvrstile v svoje programe, vendar so le-ti tako široko slovenski, da so precej odmaknjeni od konkretnih problemov Romo'?, občine pa tudi nimajo posebnih svetov, ki bi lahko sklepali, kot je bil koordinacijski odbor za Rome pri frontni organizaciji.
Strankarsko pobiranje Romov pred volitvami je bilo, kljub iskrenemu prepričanju v uspešnost, zanje brez koristi. Tudi to, da so na Pušči ustanovili sekcijo nove Socialistične stranke. Nesprejemljivo pa je v zadnjem času pobiranje njihovih podpisov samo zato, da si stranke nabijajo točke. Za resnično reševanje življenjskih vprašanj Romov strankarski okviri niso primerni, čeprav imajo kot posameznik j seveda pravico lastne politične opredelitve.
Korak v reševanju tako imenovanega romskega vprašanja sedaj mora in lahko naredi republika, saj je dolga leta le stala ob strani in to vprašanje prepuščala občinam in frontni organizaciji. Mora, ker to terjajo Romi in njihovi zastopniki, ker želi stopiti v Evropo, v kateri pa zri YP^arye ' nhrodbvrirf nhrddhoštPveljajo široka demokratična načela, in
redni predmeti le slovenščina, matematika in likovna vzgoja, preostali čas pa je namenjen predvsem za igro. Učencem se ni treba bati, da bodo pisali kontrolne naloge in da bodo vprašani za ocene. Glavno je, da lahko zapustijo bolniško sobo, da se družijo skupaj z drugimi, ne pozabijo povsem na šolsko delo in da jim bolnica ni v preveliko breme. Prav tako kot vrtec imajo na voljo dve učilnici, vendar pa jih obiskuje le ena učiteljica, tako da imajo pouk na otroškem oddelku 3-krat, na kirurgiji pa le 2-krat tedensko. Niti ob sobotah in nedeljah niti med počitnicami pa sploh ni poskrbljeno za njihovo šolo. Še dobro, da se lahko pridružijo malčkom v vrtcu. Prav gotovo pa bi bilo treba tudi za šolarje storiti korak dalje.
JOŽE GRAJ
lahko, ker je pravi trenutek, saj se pripravlja nova slovenska ustava, v kateri bi Romi morali dobiti svoje mesto kot narodnostna skupnost. To bi bila osnova za njihovo narodnostno ohranitev.
Republika bo morala opraviti svojo dolžnost (morda dolg) do Romov, vendar pa bodo odločilni korak morali narediti Romi sami. Morda je to že ustanovitev Zveze Romov v soboški občini. Čeprav so ob tem tudi pomisleki, predvsem med Romi samimi, je vendar začetek popolnoma lastne organiziranosti, torej take, ki nima zunanjega patrona. Je zveza s programom reševanja le romskih življenjskih vprašanj in nima strankarskih političnih okvirov. Ali bo tudi obstala, živela, pa je težko napovedati, vsekakor ji je treba priznati, da je začetek novega obdobja za Rome soboške občine, obdobje lastnega povezovanja in nastopanja navzven. Prav zato jo podpira predsedstvo soboške skupščine, saj je Zveza dobila prostore na Lendavski ulici, pozitivno pa jo sprejemajo tudi ljudje, v republiki odgovorni za narodnostna vprašanja. Prispevek za ohranitev pa bodo morali dati predvsem Romi sami,
Majda Horvat
Ker je bile patronažna služba iz Lendavi dobro urejena, so vsako leto pošiljali iz Višje medicinske šole v Ljubljani in iz Srednje šole za medicinske sestre iz Maribora po dve učenki letno na prakso v Lendavo. Od teh so nekatere potem ostale v Prekmurju, čeprav vse niso bile štipendistke občine Lendava, oziroma Zdravstvenega doma. V tem času je bi! zdravnik Zdravstvenega doma Lendava dr. Vladimir Breznik, ki je prišel v Prekmurje takoj po osvoboditvi. Tudi v Zdravstveni dom v Mursko Soboto so pošiljali učenke medicinskih šol na prakso.
Delo medicinskih sester v Prekmurju je bito tako pestro in obsežno, da se ga ne da na kratko opisati.
1. septembra 1957 se je iz Slovenske Bistrice in Ptuja vrnila v Zdravstveni dom v Mursko Soboto Helena Ravnič, in sicer v patronažno službo Otroškega dispanzerja, ki je bi! ustanovljen po njenem prihodu. Delala je tudi v otroških posvetovalnicah na terenu. V Zdravstvenem domu je ob svojem prihodu našla otroško negovalko Angelo Lah, s katero sta potem v Otroškem dispanzerju sodelovali vse do 1. septembra 1960, ko je Ravničeva prevzela vodstvo Zdravstvene šole.
Šef otroškega dispanzerja v Murski Soboti, dr. Jože Zorko, je zelo skrbel za napredek zdravstvenega varstva otrok. Razširi! je mrežo terenskih posvetovalnic, vpeljal enotno metodo prehrane dojenčkov in organiziral izobraževanje babic. Sodeloval je pri pripravah za izgradnjo novega paviljona za dispnazer za žene in otroke ter zobno ambulanto.	--------
1958. leta je prišla v Prekmurje iz celjske šole sestra Tončka Šuster-Sedonja. Odsek za zdravstvo in socialno varstvo Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota jo je razporedil v Zdravstveno postajo Cankova, ker pa tam »medicinske sestre niso potrebovali«, je po enem tednu odšla v Zdravstveno postajo Križevci, kjer je vso zimo prezebala v nezakurjenih prostorih. 1. marca 1959 je bila premeščena v Otroški dispanzer v Murski Soboti, Tu je delala predvsem v patronažni službi in je sodelovala tudi pri strokovnem izpopolnjevanju babic. Ko je bi! leta 1960 v Zdravstvenem domu ustanovljen Patronažni center, je prevzela vodstvo. Tedaj je bila tudi imenovana v komisijo za kategorizacijo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju za celo Pomurje. 15. februarja 1963 je postala glavna sestra Ušesnega oddelka, leta 1966 pa glavna sestra bolnišnice.
Pred prihodom sestre Šusterjeve je bila leta 1958 v notranjem delu Otroškega dispanzerja zaposlena tudi medicinska sestra Marica Verdelj, ki je nato delala na Transfuzijskem in Kirurškem oddelku bolnišnice, potem pa odšla v Nemčijo. Leta 1959je prišla v službo v Otroški dispanzer še medicinska sestra Angela Zorko, ki je kmalu odšla na Kirurški oddelek bolnišnice.
Do leta 1960 so prihajale v službo v Zdravstveni dom tudi bolničarke in babice, ki so v šolskem letu 1962/63 na Zdravstveni šoli v Murski Soboti opravile šestmesečni tečaj za prekvalifikacijo v medicinske sestre 3. vrste, ali pa so pozneje na Zdravstveni šoli obiskovale triletno šolo za odrasle. Več teh bodočih medicinskih sester je bilo tedaj tudi v zdravstvenih postajah Prekmurja in v bolnišnici.
Med pionirkami sestrskega dela v zdravstveni službi Prekmurja izstopata pred vsemi medicinski sestri Lucija Šebok in Frančiška Šimonka, ki sta vso svojo delovno dobo žrtvovali zdravstvenemu napredku Prekmurja: Šebokovo 30 let, Šimonkova pa celih 35 let. Medicinska sestra Šebdkova je skoraj vse svoje moči porabila za boj proti trahomu in k uspešnemu zatrtju tega je tudi ona prispevala velik delež. V svoji skromnosti se je spraševala, če je njeno delo rodilo sadove, če današnja blaginja v primerjavi z nekdanjo revščino in zaostalostjo ni morda samo posledica materialne blaginje in splošnega družbenega razvoja. Sestra Francka Šimonka je bila v tem pogledu bolj optimistična in v poročilu o svojem delu, ki je bilo predvsem patronažno, pravi:
»Hišni obiski so izredno občutljivo delo, sestra se prek njih približuje človeku, ki je kakorkoli prizadet in potreben njene pomoči; so pa tudi najbolj učinkovito sredstvo za dvig in širjenje zdravstvene kulture ljudi in posredno tudi za napredek zdravstvenega, kakor tudi splošnega standarda. Seveda pa mora imeti medicinska sestra veselje do patronažnega dela, kajti pri tem se dnevno srečujemo z marsikaterimi problemi, ki jih ni mogoče reševati samo z znanjem,«
Dandanes se medicinske sestre vse bolj izogibajo delu na terenu, ker je najtežje. Sestri Šimonkova in Šebdkova sta imeli veselje do terenskega dela in ljubezen do ljudi. Obe si vsekakor zaslužita posebno priznanje. Žal se jima Prekmurje še niti z najmanjšo pozornostjo ni oddolžilo za njuno življenjsko delo.
V tem poročilu je le. na kratko opisano delo medicinskih sester, ki so v Prekmurje prišle pred letom 1960. Dotlej je namreč bilo v tukajšnji zdravstveni službi razmeroma malo medicinskih sester, tako da imamo vse, ki so ostale v Prekmurju dalj časa, za pionirke našega zdravstva, iz Zdravstvene šole v Murski Soboti, ki je bila ustanovljena leta 1960. pa je kmalu začelo prihajati vse več medicinskih sester s srednjo izobrazbo; prihajale so tudi iz višje šole v Ljubljani.
Viri: Podatki so vzeti iz poročil medicinskih sester Lucije Šebok in Francke Šimonka iz kartoteke Društva medicinskih sester Pomurja, večinoma pa iz večkratnih pogovorov z medicinskimi sestrami.
----------------------------------------------KONEC-------------
GRADMAT
PODJETJE ZA PREVOZE IN TRGOVINO
s sedežem v BTC-ju v NEMČAVCIH
PRI MURSKI SOBOTI
prodaja
po zelo ugodnih cenah:
•	ves mizarski material
•	oplemenitene iverice vseh vrst
•	ves izolacijski material in
•	vse za gradnjo vaše hiše
Večje količine brezplačno pripeljemo na vaš dom!
Za nakup se priporoča vaš GRADMAT, BTC, Nemčavci pri Murski Soboti, telefon 21 813.
—i
Stran 11
^STNIK. 14. FEBRUAR 1991
ne zgodi se vsak dan
Kako postaneš milijarder?
Šestinpetdesetletni Jošaiki Cucumi je eden najbogatejših ljudi na svetu. Vsak dan bi lahko zapravil sto milijonov dolarjev, pa bi v letu dni porabil komaj desetino premoženja. Ima imperij, vreden štiristo milijard 'dolarjev, in petnajst milijard gotovine. Med drugim je lastnik sedemdesetih firm, petinšestdesetih hotelov in enaintrideset klubov za golf.
Cucumi je prav gotovo tudi eden največjih stiskačev na svetu. Nagnjenje k skoposti mu je vcepil oče. »Oče me je našeškal, če sem si naložil na krožnik več jedi, kakor sem je mogel pojesti.«
Sin zlatih naukov ni pozabil, še danes se ravna po njih. List papirja popiše na obeh straneh, svojim uslužbencem pa je ukazal, da smejo na stranišču porabiti samo dva lističa papirja. Kadar se naveliča kake obleke, naroči služabniku, da z nje odreže gumbe. Prižiga si samo z vžigalicami, ki jih zastonj dobi v restavracijah, v svojih hotelih pušča brisače v rabi leto dni dlje, kot je navada v drugih hotelih; ko so obrabljene, jih morajo uporabljati kot krpe za čiščenje.
Naročil je nove sladkornice, ker so se mu prejšnje zdele prevelike.
Tudi do sebe je neizprosen.
»Pri sebi nikoli ne nosim denarja, tako da ga ne morem zapraviti.«
PA ŠE TO . . .
REŠEVANJE UMETNIN
Trije strokovnjaki iz amsterdamskega Rijksmuseuma so prišli v Bukarešto, kjer bodo skušali oceniti poškodbe, ki so nastale na zbirkah slik nizozemskih mojstrov med decembrskimi boji.
Ekipo vodi direktor muzeja, sodelujeta pa tudi strokovnjak za slikarstvo 17. stoletja in izkušen restavrator. Pregledali bodo zbirke v bukareštanskem muzeju in v muzeju v mestu Sibiu, ki so večinoma iz 16. in 17. stoletja. Slike,
ki jih bo mogoče restavrirati, bodo prepeljali na Nizozemsko, v Rijksmuseumu bodo tako izobraževali romunske restavratorje, saj tovrstnih strokovnjakov primanjkuje, umetnine v muzejih pa so zelo poškodovane.
NADLEŽNA FOTOGRAFIJA
Takšno tihožitje na tešanovski avtobusni postaji lahko občudujete že nekaj časa. Je vaščanom, še posebej odgovornim, tako všeč, da ne ukrenejo nič? Sicer pa tako ni le v Tešanovcih, ampak na marsikateri vaški postaji, kjer imajo postaje za lepljenje plakatov in odmetavanje smeti, aa, bbp
ČUDEŽNI OTROK JE ZNAL IGRATI »SLEPO«
Mali Wolfgang Amadeus je januarja 1762 prvikrat uradno nastopil zunaj domačega kroga.
Sedem let ima in igra skupaj s sestrico Nanneri, ki je skoraj štiri leta starejša od njega in je njegova spremljevalka v prvem obdobju popotnega glasbenega življenja. Z glasbo zabava tudi bavarskega volilnega kneza Maximiliana. »Čudež narave«, hvalijo Mozarta, zmore igrati na Čembalo in klavir s pokritimi tipkami. Spretno in zanesljivo mu drsijo prsti po nevidni klaviaturi. Presunjena je celo cesarica Marija Terezija, nič manj se ne čudijo na dvoru v Versaillesu. Mozartovim odpirajo vrata v plemiške domove. Wolfgang igra klavir, violino, orgle, spremlja glasbenike in pevce, na prvi pogled zmore prenašati napev iz enega tonskega načina v drugega, mojster improviziranja je. premore nenavadno tehniko in najtanjše uho. Dvanajstega junija 1763 izvaja pred princem koncert za violino in na nekaterih delih improvizira, kakor se mu zahoče.
Aachinski časnik Europeische Zeitung devetnajstega julija tega leta zapiše, da je Wolfgang »čudež sedanjosti in preteklosti«. Osemnajstega avgusta bralci prebirajo v Frankfurtu poročila o neverjetnem dečku: »Ne samo da izvaja violinski koncert in s čembalom spremlja simfonijo — klaviaturo so mu pokrili s krpo, on pa igra po njej, kot bi imel pred očmi gole tipke. In to še ni vse. Od daleč ugane vse note, kar jih hočete, posamič ali v akordih, na čemballu ali na katerem koli drugem inštrumentu, na primer na zvoncih, kozarcih, urah in tako naprej. Zna improvizirati na čembalu in orglah.«
Takšna prezgodnja zrelost kajpak zbuja tudi dvome. V Londonu kraljevski par brez pridržkov obču-
KDO HOČE KROKODILA?
Mladima nilskima krokodiloma z imenom Šnip in Šnap ni bilo usojeno, da bi kdaj videla Nil. Dodobra pa sta okusila kalne vode mednemškega zbliževanja.
Začetek je bil nedolžen. Martin Schlumprecht (24 let), lastnik prodajalne z delikatesami v bavarskem Deggendorfu, je službeno potoval po NDR. V Chemnitzu se je seznanil z ravnateljem majhnega živalskega vrta. Ravnatelj je prosil Nemce z Zahoda, naj vzame krokodila s seboj, ker mu je država odvzela dodatek za vzdrževanje živalskega vrta. Schlum-prechta je premagalo sočutje, spravil je 75 in 86 centimetrov dolga dveletna krokodila v prtljažnik avtomobila in ju spravil čez mejo.
V Deggendorfu je plazilca izročila prijatelju Rainerju Weisnerju, ta pa si je nato zaman prizadeval, da bi ju oddal kakemu živalskemu vrtu. V stiski je,krokodila pustil pred poslopjem tamkajšnjega časopisa in o svojem dejanju obvestil policijo. Bilo je nekaj telefoni
ranja, in naposled je bil Mario Skrandies (25) v štirideset kilometrov oddaljenem Straubingu voljan sprejeti krokodila v svoj živalski azil. Čez nekaj časa je našel dobre ljudi, ki so bili pripra-vljeni prispevati denar za prevoz
duje deklico in dečka iz Avstrije, nato igrata štiriročno v nekem javnem lokalu od poldneva do treh popoldne. Wolfganga vzame v precep Daines Barrington. slavni pravnik in naturalist. Priskrbi si fantičev krstni list in prebere vse, kar je o čudežnem dečku napisanega. Strogi gospod Wolfganga
nato preskuša. Improvizirati mora na primer na besedi »čustvo« in »zahrbtnost«. Mali Mozart se tako vživi, da udari po čembalu in večkrat poskoči na stolu. Barrington oceni improviziranje z več kot povprečno oceno in ugotovi, da je deček nenavadno domiseln.
Toda od malega Wolfera, kot ga ljubeče kličejo domači, zahtevajo več in več. Oktobra 1766 se mora v Biberbachu pomeriti v tekmovanju na orglah s Sixtusom Bachmannom. ki je dve leti starejši od njega. Devetega novembra sedi v Miinchnu pri mizi bavarskega volilnega kneza. Ta mu reče, naj med eno in drugo jedjo zloži skladbo, in mali jo na splošno začudenje zaigra. Januarja 1766 je mali Mozart v Amsterdamu, in čeprav je zapovedan štiridesetdnevni post, sme imeti dva koncerta, »saj
krokodilov v Egipt. Za prevoz je bilo poskrbljeno in neki živalski vrt v Kairu naj bi bil sprejel begunca.
Preprosto, če ne bi bilo birokracije. Niso hoteli dati dovoljenja za izvoz, dokler lastnik črno na belem v to ne privoli. Mario Skrandies tega ne more storiti, ker pravno ni lastnik krokodilov. Nato se je zadeva le premaknila. Pravna zastopnica Martina Schlumprechta je poskrbela, da so krokodila prepisali na ime Skrandies. Kazalo je, da bosta Šnip in Šnap le srečno odpotovala v Egipt. Mario Skradiners je prosil za dovoljenje kmetijsko ministrstvo v Bonnu, to pa je odločilo, da ostaneta krokodila v Nemčiji. Pristojni urad je našel primerno zatočišče — krokodila je sprejel živalski vrt blizu Bitburga. Tam ju je pričakovala prava družba — dva druga krokodila, ki so ju bili zaplenili cariniki.
Mario Skrandies z rešitvijo ni čisto zadovoljen. »Ljubše bi mi bilo, če bi krokodila odposlali v domovino, v Egipt.«
Argentina je eden največjih izdelovalcev krzna na svetu. Posebno cenjeni so krzneni plašči, I narejeni iz nutrij, glodalca, podobnega veliki podgani. V mo-Ični konkurenci krznarske industrije velike latinskoameriške države je prav pri vrhu Marko Janton, človek našega rodu, krznar svetovnega slovesa. Med več kot tisoč izdelovalci krzna v I Argentini je po prometu na četrtem mestu.
Enainsedemdeset let je že našemu rojaku Jantonu, vendar jih Ine kaže in je poln načrtov za prihodnost. Število svojih pred-Istavništev po svetu namerava še povečati. Zdaj jih ima v Združenih državah Amerike, v Angliji, * Italiji in Nemčiji. Tretjino celotne letne proizvodnje krzna (za Ikake štiri milijone dolarjev) proda Janton zunaj Argentine. INa leto pripravijo njegove delavnice okrog 700.000 kosov kr-| zna nutrije, lisice, skunka, opo-J suma, tigra in vidre.
Marko Janton je eden bogatejših ljudi Argentine in je oseb-Ini prijatelj predsednika republike Carlosa Menema ter lastnik | razkošne družinske vile v naj-
čudežno nadarjena otroka častita našega Gospoda«.
Med prvim potovanjem v Italijo si Wolfgang v Roveretu zaželi igrati na orgle v tamkajšnji katedrali. Novica se brž raznese po mestu in ob napovedani uri je okrog katedrale taka množica ljudi. da morata dva krepka mladca Wolfgangu utreti pot skozi gnečo. Enak prizor se ponovi v Veroni. Šestindvajsetega marca 1770 se zbere v palači Pallavicnini k poslušanju sto petdeset bolonjskih plemičev, drugega aprila pa Amadeus pet ur igra ob spremljavi violinista Nardinija in kot za šalo izvaja najzapletenejše skladbe.
Wolfgang Amadeus je živel kot čudežni otrok. Oče mu je usmerjal korake v svet glasbe, prisvojile so si ga radovedne množice, tako da pravega otroštva ni okusil. Ni imel vrstnikov in prijateljev, če ne upoštevamo kratkega in srečnega druženja z mladim Angležem Thomasom Linleyem, violinskim virtuozom. Njegove igrače so bile klavirske tipke in violinske strune. Od šestega leta naprej ga nihče ne bi bil mogel odtrgati od glasbe, četudi bi hotel. Naučili so ga. da se je vedel kot odrasel mož, se ravnal po vzgojnih načelih, ki niso upoštevala otroštva, zato se je zelo kmalu spremenil v miniaturnega odraslega človeka. Takega si je vtisnil v spomin veliki Goethe, ki ga je leta 1763 videl v Frankfurtu: »Možiček z lasuljo in sabljico.«
KOCKE NA
VODI
Časi ameriške romantike, ko so po velikem Misisipiju pluli razkošno opremljeni rečni parniki in so iskalci sreče in užitka preživeli na njih mesece in leta ter kartali, metali kocke in vrteli ruleto do onemoglosti, so odšli za vedno. Hazardne igre za denar so že dolgo časa prepovedane zunaj uradnih igralnic. Kaže pa, da se časi kockarjev, lepih žena in razkošnih rečnih ladij lahko vrnejo, vendar kot turistična privlačnost.
Okrožja držav, katerih ozemlja leže ob Misisipiju, spadajo med manj razvite v sicer bogatih ZDA. Nekateri poslovneži vidijo možnost razvoja, novih zaposlitev in novih dohodkov v obuditvi plavajočih igralnic, ki bi kot v starih časih ameriškega juga plule po Misisipiju. Ladje naj bi pritegnile veliko turistov in hazarderjev ter oživile obrežna mesta. Za te načrte so se zagrela tri okrožja, štiri pa so odločno proti. V legalizaciji plavajočih igralnic vidijo hudičevo delo, ki bi prineslo več škode kot koristi.
Življenje pa ubira svojo pot. Plavajoče igralnice že delujejo. Ne še na Misisipiju pač pa v Mehiškem zalivu. Turistične agencije prirejajo »večerna križarjenja« na ladjah, ki so opremljene z vsem, kar je potrebno za dobro igralnico. In še predno ladja pride v mednarodne vode, že »turisti« mečejo karte in kocke ter se drenjajo ob ruleti.
imenitnejšem predmestju Buenos Airesa.
Jantonova pot do bogastva in zavidljivega mesta med svetovnimi izdelovalci krzna nikakor ni bila lahka. Rodil se je v Kraljevem Vrhu nedaleč od Stubičkih Toplic, od koder izhajajo najbolj znani zagrebški krznarji. Njegov stric Marko Požnjak ga je hotel spraviti k sebi v Zagreb, da bi se pri njem izučil krznarske obrti, a Marku ta posel nikakor ni bil všeč. Raje je šel med trgovce in je pred vojno odprl lastno trgovino na Iliči. Leta 1946 so mu trgovino podržavili in rekel si je: v Zagrebu nimam več kaj iskati, šel bom iz Jugoslavije. Ilegalno je prekoračil jugoslovansko-italijansko mejo in potem tri leta životaril v Italiji, deloma v Trstu, deloma v Genovi. Potem se je odločil, da bo dal slovo tudi Evropi.
»Vojne je bilo konec že pred tremi leti,« pripoveduje, »toda svet je bil še vedno v vojni nevarnosti. Nisem mogel živeti v stalnem strahu, kdaj se bo hladna vojna spet spremenila v vročo, in sem se odločil za mirnejši del sveta. Argentina je bila tedaj dežela blaginje, o kateri so sanjali
Minska Sobota, Cinl-Metodova uhca 50,
tel.: (069) 22 219, 22 809, 21 136
Telefaks: (069) 21 136
Za prvo osemletko — proti kanalu
• Pestra prodaja v
obeh
trgovinah
Kidričeva 33 a, MURSKA SOBOTA
• Ugodno odplačilo na 3 ali 6 mesecev
• Odprto od 7. do 19., ob sobo>ah od 1. do 13. ure
NOVOST!
Ženske obleke nemške firme RIO in fantovske obleke za birmo in ob-
hajilo.
OD ZAČETKA
ZGODBA O NASTANKU VESOLJA SE JE ZNOVA ZAPLETLA
Ho splošno sprejeti teoriji velikega poka, ki govori o nastanku vesolja, je vesolje kakršnega poznamo, nastalo pred 10 do 20 milijardami let ob silni eksploziji. Od tistega trenutka naprej se snov in energija širita v praznino. Skozi milijarde let so se oblikovale jate galaksij, zvezde, planeti, pulzarji, kvazarji in druge oblike nam poznanega snovnega vesolja. Astronomi pravijo, da je v vesoljskem prostoru poleg vidne snovi tudi veliko tako imenovane temne nevidne materije, ki je odigrala pomembno vlogo pri nastanku velikih galaktičnih jat.
Astronomski izračuni so namreč kazali, da je v galaksijah temne snovi do desetkrat več kot vidne. Brez nje bi se nekatere galaksije morale že zdavnaj razleteti, tako pa jih izračunana desetkrat večja masa temne nevidne snovi veže z močnimi gravitacijskimi silami. Na osnovi teh izračunov je nastala trdna teorija o hladni temni materiji, ki je po velikem poku v prazninah stvorila nekakšne gravitacijske žepe, v katerih se je nabirala vidna snov.
Najnovejše analize podatkov, ki jih je na Zemljo posredoval satelit za astrofizikalne raziskave, pa so kanadske strokovnjake spravile v hud dvom. Analize namreč kažejo, da so galaktične super jate, ki merijo v premeru do 200 milijonov svetlobnih let, nekaj običajnega v vidnem vesolju. Temna materija sama po sebi ne bi mogla strniti tolikšne materije niti v 20 milijardah let. Pri nastanku galaktičnih super jat so morale biti na delu še druge, neznane sile.
Tako se je zgodba o nastanku vesolja, ki so jo astronomi že skoraj povsem napisali, ponovno zapletla in postala še bolj skrivnostna, kot je tako in tako že bila.
mnogi brezdomci. Leta 1949 sem pripotoval v obljubljeno deželo.«
Dela ni bilo težko najti. Domačini so tekali za vsakim priseljencem in mu ponujali posel, seveda predvsem pri fizičnih delih. Tako delo je moral sprejeti tudi Marko Janton. Nekaj časa je garal v pražarni kave v Buenos Airesu. Potem je sprejel delo, ki se ga je v domovini tako otepal: zaposlil se je pri nekem krznarju, se tam dodobra izučil krznarske obrti in se po treh letih osamosvojil. Že prvo leto je zaslužil 25.000 dolarjev, kar je bila tedaj velika vsota. Njegovo glavno načelo je bilo: najvažnejša sta kakovost blaga in dana beseda, ki mora vedno držati. Tako je postal Janton eden od »kraljev« argentinskega krznarstva. Njegovi najboljši krojači delajo za znamenite svetovne modne hiše, kot so francoski Yves-Saint Laurent, italijanski Fendi, Varni in Mondialli Pelli.
Marko Janton ni pozabil na domovino. Mnogokrat jo obišče, zdaj pa bo vložil nekaj denarja v trgovino z usnjem na zagrebški Iliči.
V BI MU odslej ženska žalna oblačila ot vsakem času, tudi ot sobotah in nedeljah Pokličite nas po tele fonu.
Mamice, BIM misli na vas!
• v obeh naših trgovinah in preko veleprodaje prodajamo
kakovostne plenice iz uvoza SOUND ULTRA
Razen oblačil in drugih tekstilnih izdelkov prodajamo:
• šampone, lake, deodorante, mehčalce, spre-je za prostore, za prijetno počutje vsake ženske pa pripomočke za intimno nego
Umoril je prijateljico Kdo ve, kaj se je motalo po leopardovi glavi tistega usodnega dne, ko je nenadoma planil iz priprte kletke in razmesaril svojo 65-letno prijateljico Francesco Arnetti?
Leopard je bil last Francescine hčerke Elise Rossi in bil največja senzacija njenega majhnega zasebnega živalskega vrta v predmestju Neaplja. Poleg leoparda so po večini nedeljskim obiskovalcem razkazovali še tigra, jaguarja in nekaj drugih eksotičnih zverin. Vse živali so domovale v predpisano zavarovanih in varnih kletkah. Elisina mati Francesca se je posebej navezala na leoparda, ki ga je tudi sama hranila. Zdelo se je, da je med zverjo in starajočo se gospo vzklilo pravo nežno prijateljstvo.
A nikoli se ne ve. Ko se je nesrečna žrtev tega usodnega dne spet približala leopardovi kletki, je bila le-ta iz razlogov, ki še niso pojasnjeni, očitno le priprta. Zver, ki je zaduhala hrano skozi ječo, ki očitno ni bila več ječa, je v tistem hipu nehala biti prijateljski leopard in je bila za nekaj usodnih sekund spet in zgolj le divja zver. Planila je iz kletke nad Francesco, ki se je zgrudila v luži krvi. Ko je prihitela pomoč, je bilo že prepozno.
Stran 12
VESTNIK, 14. FEBRUAR 1991
za vsakogar nekaj
SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI
ČRTE NA DLANI
Zdaj, ko že vse veste o oblikah rok, hribih, nohtih, in ko pridobljeno znanje s pridom uporabljate v vsakdanjem življenju, vam ne bo težko obvladati še zadnje ovire — hiromantije.
Hiromantija deli črte na glavne, vzporedne, alternativne in zapestne (črte zapestja): Za analizo prideta v poštev tudi dva trikotnika in pravokotnik ter znaki glavne črte:
— črta življenja (1))
— črta glave in razuma (2)
— črta srca in ljubezni (3)
— črta usode ali Saturnova črta (4)
Vzporedne črte, za katere ni nujno, da jih imate, je pa dobro:
— črta umetnosti ali apolonova črta (5)
, — črta zdravja ali merkurjeva črta (6)
— črta intuicije (7)
Alternativne črte so:
— marsova črta (8)
— črta zakona ali zveze (9)
— črta otrok (10)
— črta potovanj (11)
— ria lasciva (12)
— črte vpliva (13)
— črte zapestja, ki jih je od 1 do 4 (14).
Trikotnika sta dva, mali in veliki ali marsovo polje. Pravokotnik je eden.
Pasov ali prstanov je pet.
(Na dlani bomo opazili tudi različne znake. Takšne in podobne bo-ste odkrili tudi na hribih. Te je treba analizirati ločeno od podobnih na trtah ali ob njih. Našteli bomo samo nekatere: točka, križ, otok, zvezda, kvadrat, trikotnik, krog_____
Predlagamo vam, da skupaj preanaliziramo posamezne črte na konkretnih primerih rok. Zato potrebujemo vašo pomoč.
V naslednjem nadaljevanju bomo objavili način, kako naredite od-hs s kuponom za analizo.
Vaša naloga bo, da izpolnite kupon in ga z odtisom vaše dlani posnete na objavljeni naslov.
Kupon bo vsakemu omogočil brezplačno analizo. Pričakujemo vaše sodelovanje!
Zaigrajmo in zapojmo po domače
Dolgo ste murskemu valu zamerili, da ne skrbi za ljubitelje ljudskih in narodnozabavnih viž. Vemo, da vas je veliko, ki radi prisluhnete domači glasbi in zato jo zdaj vrtimo vsako jutro od 5.00 do 5.30, poleg tega pa je že kar uveljavljena četrtkova oddaja Zaigrajmo in zapojmo Po domače.
Odslej boste v okviru te četrtkove oddaje imeli možnost glasovati 'a vašo najbolj priljubljeno melodijo, in sicer s pomočjo vašega tednika ^estnika. Tiste, ki boste glasovali, čakajo lepe nagrade, seveda če vam oo sreča naklonjena. Prvih pet viž boste lahko slišali vsak četrtek okrog JS.40, konec meseca pa bomo objavili tudi mesečnega zmagovalca oddaja Obljubljamo, da bomo najuspešnejše izvajalce povabili tudi na javne Koncerte Zaigrajmo in zapojmo po domače, ki bodo vsak zadnji konec tedna v mesecu, prirejali pa jih bomo po pomurskih vaseh.
Radio Murska Sobota torej prihaja med vas, naši in vaši gostje bo-znani ansambli, pevci, humoristi, sodelujte z nami, predlagajte — le teko bo Zaigrajmo in zapojmo po domače resnično domača, vaša!
domače |
Na murskem valu
Glasujem za:
Izvajalec:
Skladba:
KUPON 1
p Predloge pošljite na dopisnici na naslov:
Murska Sobota, Titova 29/1, M. Sobota, asovnice bomo izžrebali in nagradili.
msntv'co domačih pesmi lahko poslušate vsak četrtek od 18.00 do ^■vO v oddaji Radia Murska Sobota Zaigrajmo in zapojmo po doma-
KAKO NEGUJEMO NAKIT?
Nakit iz dragocenih kovin čistimo v topli milnici, ki ji dodamo curek salmiakovca.
Zlat, potemnel nakit se bo spet svetlil, če ga bomo zdrgnili s čebulnim sokom, pustili dve do tri ure in zloščili z mehko krpo.
Srebrn nakit in pribor ne bo potemnel, če ga bomo shranjevali zavitega v alufolijo.
Modni nakit pogosto oksidira in pušča na koži in oblačilih temne madeže. To se ne bo zgodilo, če bomo notranjo stran prelaki-rali z brezbarvnim lakom.
Pomladna priprava tal
ZA LJUBITELJE CVETJA
CVETLIČNI HOROSKOP
Čeprav je še zima, se spomladanska dela na vrtu že bližajo. Dobro je pregledati orodje, ki ga boste potrebovali. Če ga nimate, si ga pravočasno priskrbite, da bo delo na vrtu lažje in prijetnejše. Eno od teh orodij je ročna freza ali rahljalka zemlje. Prvo delo, ki vas spomladi čaka na vrtu, je rahljanje zemlje. S tem boste zagotovili, da bo v zemljo lažje prodirala atmosferska voda, voda iz globin pa ne bo izhlape-vala. Pomembno je, da povrhnjica dobi tudi zrak, ki je potreben za rast rastlin. Dandanes imajo trgovine že pestro izbiro vrtnega orodja, zato se sami odločite, kaj vam najbolj ustreza.
Če imate težave.. -
Kdor ima alergične kožne izpuščaje ali zelo suho, občutljivo kožo, mora spremeniti življenjske navade, da se mu težave ne poslabšajo. Pri tem je zelo pomembna pravilna in dosledna nega kože. Nikoli se ne prhajte s prevročo vodo in izogibajte se kopel im, ker izsušijo kožo. Uporabljajte le blago milo, po umivanju pa se vsakič namažite s kremo.
Kadar se oznojite, se čimprej oprhajte. Ne nosite volnenih oblačil na goli koži in izogibajte se sintetičnim tkaninam. Obkladki kožo pomirjajo, hladijo in blažijo srbenje.
Danes vam v sliki in besedi predstavljamo cvetlični horoskop — drugega v letošnjem letu — za vse, ki so rojeni v znamenju VODNARJA (od 21. 1. do 19. 2.).
Tokrat je naša slavljenka gospodična METODA GERIČ, dijakinja 2. letnika trgovske šole, stara lepih 18 let.
Res je škoda, dragi bralci, da
na fotografiji ne morete občudovati čudovitih barv vodnarjevega cvetličnega šopka.
Vodnar namreč preseneča z modro, modro vijoličasto, živo rumeno, oranžno in pink barvo. Tem barvam ustrezno smo za METODO izbrali cvetje in zelenje, ki se med sabo popolnoma ujemata, in oblikovali v igrivo umetelni šopek,
Otroški glavobol
Majhni otroci skoraj vse bolečine čutijo v trebuhu, šolarji pa se pritožujejo tudi že čez glavobol. Celo izkušen zdravnik pogosto težko ugotovi vzrok. Ce ta ni očiten, je treba razjasniti tri vprašanja: Kdaj je nastopil glavobol? Je povezan z drugimi simptomi? Kakšen je glavobol?
Ce ima otrok le zjutraj enakomeren glavobol, je lahko kriva nizka raven krvnega sladkorja, kar odpravimo že z nekaj keksi. Glavoboli v šoli in po pouku lahko opozarjajo na skrito slabovidnost ali škiljavost, ki pride do izraza šele pri večji obremenitvi v šoli. Ravno tako je lahko vzrok za glavobol skrita napaka v drži, ki se izrazi po dolgem sedenju v šoli.
Kuhajte z nami
Sveže zelje s svinjino
Večina gospodinjstev je v tem zimskem času »na tesnem« s svežo
zelenjavo. Marsikje pa so še na zalogi glave svežega zelja. Tudi v prodaji je cenejše od druge zelenjave, v kuhinji pa ga marsikje neupravičeno zapostavljamo pred drugo zelenjavo. Z ustreznimi dodatki in začimbami, s prizadevnostjo pri pripravi, z ljubeznijo do tistih, ki jih želimo zdravo prehranjevati tudi v deficitarnem zimskem obdobju, nam lahko zelje pomaga iz zagate.
Sveže daje malo kalorij in veliko balastnih snovi, vsebuje pa precejšnje količine mineralov, kalcija in železa ter vitaminov A, BI, B2.
Kaj potrebujemo:
60-70 dag zelja (manjša glavica)
30 dag sveže svinine, eno čebulo, žličko sladke paprike, 3 žlice tekoče masti ali olja, žlico paradižnikove mezge, sol, ščep kumine, 2 žlici kisle smetane, žlico gladke moke.
Zeljno glavico zrežemo na rezance, meso na manjše koščke. V kozici segrejemo maščobo, čebulo sesekljamo in popražimo. Dodamo meso, malo zalijemo (malo skodelico vode) in dušimo dobro pokrito, da se’zmehča do polovice. Vmes po potrebi malo zalivamo, solimo. Dodamo zelje, kumino in zajemalko vode. Ko so vse sestavine kuhane naredimo iz smetane, moke in 1 del mrzle vode podmet. Prevremo in ponudimo s krompirjevim pirejem.
ki smo ga popestrili s posebnim trakom vijoličaste barve, potiskanim z znamenjem vodnarja, in mu pripeli kartico z ustreznim besedilom iz horoskopa.
Ali ste vedeli, da so vodnarji znani iz cvetličnega horoskopa po tem, da bi radi živeli na lepi, pisani mavrici, visoko na nebu in se zabavali nad ljudmi »tam doli«? In ne poglejte jim pregloboko v oči, na mah se boste zaljubili...
To in še marsikaj boste lahko prebrali v horoskopu na karticah vsi vodnarji, pa tudi tisti, ki jih vodnarji zanimajo. Posamezne kartice lahko tudi zelo poceni kupite v soboških cvetličarnah CVET NA TRŽNICI, PARK pri vhodu v park in v CVETLIČNEM ODDELKU BLAGOVNICE POTROŠNIK. Cvetličarke vam bodo po želji rade oblikovale tudi cvetlični horoskop.
Iskrene čestitke vsem vodnarjem!
Pa še nekaj malo za šalo, malo zares. Ta mesec je namreč čas veselja in norčavosti, saj se kar vrstijo pustovanja. Zato se ne čudite, če boste s kakim vodnarjem te dni doživeli (ali pa ste morda že?) najbolj neverjetno norčave stvari! Tako jim piše v zvezdah ...
Pa igriv, norčav — in predvsem še naprej pisan »fašenk«!
Olga VARGA
SESTAVIL MARKO NAPAST	POSEBNA, REDKA JED	RISAR ZEMLJE- VIDOV	PREPREKA	TEKOČA ZAČIMBA	DAVNO LJUDSTVO V AMERIKI	PTICA SEVERNIH MORIJ, ALK	VELIKA DIVJA MAČKA
MOŠKI SUKNJIČ ZA SLOVESNOSTI							
SAMICE DOLGOREPE OKRASNE PTICE							
OPTIČNA PRIPRAVA ZA PROJICIRANJE							
HRAST Z ZELO HRAPAVO SKORJO				IRSKA REP. ARMADA RUMENILO V KORENJU			
ARABSKA DRŽAVA					KRANJ ZORANA ZEMLJA		
AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE		NOVEJŠA VRSTA JABOLK	MESTO V ROMUNIJI HUDA JEZA				
RIMSKA UTEŽ IN NOVEC						DEL BIBAVICE	TENIŠKI IGRALEC PRPIČ
IDEJNI VODITELJ							
MOŽEV ALI ŽENIN OČE					SOMBOR JADRANSKI OTOK		
ERBIJ			TRSKA HELIJ				
TEHNIŠKA ŠOLA							
AMERIŠKI PISATELJ (GEORGE)				REKA NA POLJSKEM, PRITOK VISLE			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Piatnik, estra-da, terilen, Eros, aj, rep, ale, O, Otrin, kosa, SK, op, trta, trava, Nemi, up, Imandra, kanafas.
. Ustnik. 14. februar 1991
Stran 13
utrip življenja
Srečanje s Francem Puncerjem, dolgoletnim župnikom v Gornji Radgoni
Fejst fant v črni suknji
Povod za obisk in pogovor z gospodom Francem Puncerjem so bili njegovi zapiski iz taborišča Dachau v Nemčiji, ki jih pod naslovom Iz nenapisanega dnevnika objavlja že 15 let v koledarju Pomurskega pastoralnega področja Stopinje. Seveda pa sva se dotaknila še drugih utrinkov iz njegovega 74-letnega življenja.
»Ni mi do tega, da bi pisali o meni. Če pa že vztrajate, potem naj bo!« mi je dejal še vedno živahen gostitelj. »Rodil sem se 1916. leta v Spodnjih Gorčah v Savinjski dolini. V družini je bilo 9 otrok, žal pa sta dva mlada umrla. Ljudsko šolo sem obiskoval v Braslovčah, klasično gimnazijo v Mariboru. visoko bogoslovno šolo pa prav tako v Mariboru. Zaradi grozeče vojne nas je škof Ivan Jože Tomažič posvetil v duhovnike predčasno: 6. aprila 1941. leta na cvetno nedeljo. Se istega dne sem odpotoval (peš in s priložnostno vožnjo) v Braslovče, kjer sem na veliki četrtek prvič maševal. To pa ni bila slavnostna daritev, kot jo sicer imajo novo-mašniki, saj so med obredom zabrneli okupatorjevi motorji in dekan, ki naj bi imel pridigo, je komajda lahko povedal: »Sovražnik je tukaj, mirno se razidimo!« Do oktobra 1942. leta sem bil na župniji sv. Jurija ob Taboru in oskrboval tudi sosednje župnije, ki so ostale brez duhovnika, nato pa je ge-stapo prišel tudi pome, me odgnal v celjski Pisker, mučil... Okupatorjeva policija je pač hotela uničiti dušno pastirstvo in s tem odpraviti še eno oviro za ponemčevanje. Januarja 1943. leta sem z množico drugih moral v taborišče Dachau.«
Bralci Stopinj, od katerih jih je veliko tudi naših so doživljaje gospoda Puncerja z radovednostjo prebirali. Na pisanje so postali pozorni tudi uredniki Mohorjeve družbe in ga nagovorili, da jih je izpopolnil. V knjižni zbirki te založbe naj bi izšli prihodnje leto (pravzaprav že decembra letos) pod naslovom Duhovnik v taborišču smrti. Da ne bo nesporazuma, naj povem, da Franc Puncer kot duhovnik ni imel v taborišču nobenih privilegijev. Je pa res, da je živel (če temu sploh lahko rečemo — življenje!) v zunanjem oddelku zloglasnega Dachaua v Augsburgu, kjer je delal v tovarni avionov Messerschmitt. Za avgust 1944 je zapisal: »Nemško zaledje postaja vedno bolj fronta. Ameriške zračne ladje se vedno bolj brezskrbno sprehajajo po nemškem nebu in sejejo smrt med ruševine. Kadar smo v »zaščitnih« jarkih in poslušamo, kako v dalji grmifd motoiji zračnih ladij, padajo bombe, se oglaša protiletalska obramba, si živo predstavljam, kaj je doživljal brat Viktor še pred letom dni na ruski fronti. In potem je priletela granata in ga raztrgala. Moram nekaj storiti v njegov spomin. Pa tudi spomin name naj bo v tej pesmi, ki jo bom skoval. Domov se najbrž več ne vrnem .. .« Franc Puncer, ki je bil v taborišču le številka, je v pesmi, posvečeni bratu, materi... med drugim zapisal: »Pozdravljena mi domovina, sprejmi ljubezen vernega sina, ti zvesta, sveta zemlja. V mrazu tujine v visoke sinjene po tebi kričim. Moj dom, kako hrepenim, še enkrat te videti, toplo objeti želim, pa če umreti mi je zato .,. Kaj pa ti, zlata mamica moja, kako je kaj zdravje? Bog naj te varuje, mamica moja! Pregnan od tebe v solzah mislim nate, rdečih rož ljubezni ti poklanjam . .. Mejnik življenja, smrti sem dosegel, arena boja me je oklenila, mi smrt nakloni morda, to bom vedel... Naš bratec spi konec vasi, daleč, sam pod temnimi vrbami pokopan. Tuj veter v vejah šumi prav rahlo pojoč, da ga ne zbudi...«
Gospod Franc Puncer je imel v življenju-trpljenju pravzaprav srečo, saj ni končal kot mnogi jetniki. Tudi med bombardiranjem taborišča je odnesel celo kožo. Končno so Američani osvobodili taboriščnike in naslednji dan (28. aprila 1945) je že imel
»novo« mašo v mestecu Klimach. Navzoča sta bila samo vaški župnik in Francev sofrpin Lado.
»VSlovenijo sem prišel 24. maja 1945. leta. Dokler se niso vrnili domači župniki, sem upravljal prejšnje župnije, oktobra istega leta pa me je škof postavil za kaplana v župniji sv. Petra v Gornji Radgoni. Naslednje leto, 25. julija 1946. leta pa sem postal župnik in to ostal do avgusta 1989, ko sem se upokojil.«
»Tale naš kaplan bi bil fejst fant, če ne bi nosil črne suknje!« je kmalu po vojni ugotavljal neki občinski uradnik. Pozneje, ko je bila oblast bolj naklonjena verskim dejavnostim, je bilo tudi za Franceta lažje.
»Čeprav še vedno rad hodim v rojstni kraj, tudi planinec sem. se čutim Radgončana, saj sem v tem mestu preživel 43 let v duhovništvu,« mi je zaupal prijeten sogovornik. Moram pa povedati, da je skromen, saj mu ni bilo do tega, da bi nizala vse. kar je dosegel na duhovnem in drugih področjih svoje župnije, v kateri živi 6 200 ljudi. Zajema kar 20 naselij. Delo je zahtevalo celega človeka, vendar se mu tudi zdaj, ko je upokojen, ni odpovedal, temveč rad pomaga svojim naslednikom.
Na posebno vprašanje, ali zdaj, ko je resnična demokracija in verniki niso več drugorazredni občani (ali pa vsaj takega občutka ne morejo imeti), pričakuje, da bo večja vernost, je dejal, da ni optimist. Poglobitev vernosti bo še naprej odvisna od sodobnega pastirovanja duhovnikov, pričevanja vernih oziroma njihovega resničnega krščanskega ponašanja.
Pogovarjal se je ŠTEFAN SOBOČAN
Pred 70 leti prvi avtobus
Dandanes ni noben problem priti iz Lendave v M. Soboto ali obratno. Ali se usedemo na avtobus ali pa se zapeljemo v avtomobilu. Pred 70 leti, torej ne še tako davno, pa je bilo seveda vse prej kot lahko hitro priti iz kraja v kraj. Seveda ljudje takrat niso bogve koliko potovali, na potovanja so se odpravljali obrtniki, ki so ponujali svoje blago na sejmih, pa seveda gospoda, ki je imela fijakerje. Kako je bilo v tistih letih s prometom? Pobrskali smo po starih knjigah in izbrskali nekaj zanimivih podatkov.
Osebni promet je bil do konca prve svetovne vojne vezan predvsem na konjsko vprego. Zlasti je bil promet s konjsko vprego pomemben ob večjih sejmih. Do srede 20. let so vozili tudi izvošč-ki. Ko je dobila Lendava leta 1890 železniško progo, nekaj let pozneje tudi M. Sobota, so se naši kraji odprli za širni svet, toda do železniških postaj je bilo treba priti s konjsko vprego. V starih knjigah je zapisano, da je leta 1921 začel voziti poštni avto med
ACTA, Markišavci, d.o.o.
Markišavc' 36
MURSKA SOBOTA
Lendavo in M. Soboto. Ta avto je prevažal seveda samo pošto, šele leta 1926 pa je na progi Lendava—Turnišče—Dobrovnik—
M. Sobota začel voziti redni avtobus. Tik po prvi svetovni vojni zasledimo v Lendavi in M. Soboti tudi prve osebne avtomobile, ki so bili last najbolj premožnih meščanov. Sredi leta 1930 je redni avtobus začel voziti med Lendavo in M. Soboto prek Dobrovnika in Bogojine. Ta cesta je bila v tistih časih glavna prometna vez med obema mestoma. Drugih avtobusnih prog ni bilo. Do leta 1949 je glavna cesta iz Len-
dave v M. Soboto peljala skozi Dobrovnik in Bogojino. Potem so zaradi bližine meje promet preusmerili prek Črenšovec in tod poteka glavni promet še danes. V šestdesetih letih je bila ta cesta tudi asfaltirana. Danes po sedemdesetih letih je skoraj vsako naselje z avtobusom povezano tako z M. Soboto kot Lenda-’vo. Zanimivo je, da je do prve večje prometne nesreče prišlo leta 1952, ko seje tovorni avtomobil zaletel v konjsko vprego. Od takrat se je žal začela pri nas pisati tudi črna kronika.
Jani D.
Gomilica ■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■b™
ANTONIJA SLANA IZ BOLEHNEČICEV PRI LJUTOMERU
VELIKO BERE IN - MOLI e
Novi časi, nove razmere! Veliko tega, kar so ljudje dolgo nosili v srcu, o čemer niso upali govoriti, prihaja zdaj na dan. Tudi 93-letna Antonija Slana iz Boleh-nečicev je spregovorila za javnost.
»Leta 1923 sem se iz Podgrad-ja poročila na veliko kmetijo v Bolehnečice. Zasnubil me je Jože Slana. Dobrih 20 let sva lepo živela, čeprav sem bila velikokrat bolna. Mož mi je pomagal do dobrih zdravnikov in, kot vidite, učakala sem 93 let. Njega pa že 45 let ni!«
Antonija, ki smo jo zmotili pri branju, se je razjokala. Le kdo bi se ne, ko pa se je daljnega 1946. leta zgodilo nekaj, česar ni mogoče pozabiti.
»Mož je vstal in odšel V hlev, da bi nakrmil konje in drugo živino. Pred tem je stopil na podstrešje hleva, kjer je bilo seno. Tam pa je naletel na skupino neznancev, ki se jih je prestrašil, nato, ko se je zbral, pa jih je podil od hiše, vendar se niso dali in so prosili hrano. Prišli naj bi iz Maribora. Pozneje so se preselili k drugim hišam. Kaka dva tedna potem, ko so neznanci odšli iz naše vasi, so prišli partizanski vojaki in odvedli veliko vaščanov, tudi mojega moža, v zapore v Maribor.«
Sogovornici so se orosile oči. Pred njo so se zvrstile podobe iz tistega časa. Mož Jože je namreč 14 dni potem, ko so ga odvedli, v
preiskovalnem zaporu umrl. Ne Antonije ne nikogar drugega niso obvestili o njegovi smrti, ampak so ga (udba?) pokopali na mariborskem pokopališču. Za njegovo smrt je zvedela od so-vaščank, ki so se vrnile z obiska pri svojih zaprtih možeh.
Antonija Slana je 1946. leta na nepojasnjen način izgubila moža.
Foto: Š. S.
»Prinesle so mi Jožetov rožni venec in poročni prstan, ki sem ga pozneje izročila sinu in ga še vedno nosi. Avgusta 1946. leta smo rajnega prenesli na domače pokopališče. Nikoli pa nisem dobila uradnega obvestila, zakaj je umrl. Resnici na ljubo naj povem, da je bil v dneh, preden so ga odpeljali v zapor, hudo bolan: imel je visoko vročino...
Nič ni pomagalo moledovanje, naj ga pustijo,« je pretresljivo pripovedovala Antonija. Dodala je, da so moža in sovaščane obtoževali sodelovanja s tako imenovanimi križarji. Vse pa kaže, da neznanci sploh niso bili odpadniki, ampak udbaši, ki so s svojim potikanjem od domačije do domačije, zlasti pa tam, kjer so bili bogatejši, obtožili sodelovanja z ljudskimi sovražniki. Tako dejanje pa je bilo praviloma povod za zaplembo premoženja.
Antonija Slana nam sicer ni vedela povedati, zakaj so ji vzeli okrog deset hektarjev zemlje — ali zato, ker so bili pri hiši »križniki«, ali pa zato, ker je kmetija imela kakih 20 hektarjev. Zdaj, ko naj bi nova oblast popravila krivice, njej sami premoženje ne pomeni ničesar več, kajti, kot je dejala, le še veliko bere in moli, toda ima naslednike: svoje otroke, 13 vnukov in 19 pravnukov. Sicer pa je Slanova kmetija, ki ima kar 8 družinskih članov, sodobna »farma« in ji je potrebno več zemlje. Zdaj sicer za delo ne uporabljajo več konj, ampak traktorje, kljub temu pa je v hlevih 8 konj. Kasačev! Hudo pa je bilo, ko je Antonija ostala sama z otroki, ko še ni bilo traktorjev in je orala s konjsko vprego.
Bodo Antonijine molitve uslišane?
S. Sobočan
IŠČEMO REŠITELJA ZA BAKOVSKO LOKOMOBILO
Lokomobile rja ne sme razjesti
Na Bakovski cesti v Murski Soboti rja že nekaj let razjeda lo-komobilo (po domače maga-njar), ki je svojčas poganjala mlatilnico, nazadnje pa so jo v betonarni SGP Pomurje uporabljali za pripravo pare. Nekdanji vodja »stranskih obratov«, zdaj pa upokojenec Rudi Sočič z Va-neče, nam je povedal, da so od lokomobilinega kolta speljali cevi pod gramoz in ga s paro ogrevali. Seveda pozimi. Le tako so lahko pripravili ustrezen beton. Lokomobilo so nekajkrat celo selili, recimo na gradbišče osnovne šole v Veržeju. Pozneje, ko so kupili sodobno betonarno znamke Elbe, so lokomobilo postavili na prostor pri cesti, kjer je še zdaj. Zbudila je pozornost našega novinarja, ki jo je poslikal, zapisal pa si je tudi nekaj njenih oznak: Hefher-Schranz, C 636, Clayton, Schutteworth. Stari mlatilničarji bodo to »samohodko« prav gotovo hitro »dešifrirali«.
»Z inženirjem Štefanom Jošar-jem sva prekrižarila, pomurske kraje in skušala najti lokomobilo za naše potrebe, nazadnje pa sva
Lokomobila na »stranskih obratih« v Bakovcih potrebuje boljšega gospodarja.
jo odkrila doma — v bližnjih Se-beborcih. Čeprav bi se lahko sama pripeljala na Bakovsko cesto, smo se rajši odločili za motorno vleko; šlo je pač hitreje. Sodelavec je tudi pomagal pri usposobitvi. Lokomobile pa nismo uporabljali za pogon strojev, kar pa ne pomeni, da pogonskega kolesja včasih niso — tako zaradi ra-
dovednosti — pognali, pogosteje pa je pela >fiička<,« je povedal Rudi Sočič.
Kaj narediti z lokomobilo? V stanju, v kakršnem je, ne more in ne sme ostati! Bog ne daj, da bi jo odpeljali na odpad! Je kdo pripravljen lokomobilo vzeti v varstvo, jo obnoviti, razstaviti? Pišite nam!	S.
Zakaj ni več tekmovanja v ritmiki?
HITRO IN POCENI OPRA-VUAMO:
— vse storitve pri registraciji zasebnih podjetij
— spremembe in dopolnitve dejavnosti in druge statusne spremembe (ime, sedež, ustanovitelji itn.)
— izdelava statuta
Informacije vsak dan po tej. št.
(069)22 915
Skrb za ureditev kraja
Vasica Gomilica je nekako v senci krajevne skupnosti Turnišče. Kraj premore zasebno trgovino z bifejem Martina Rajha, oljarno in vaško-ga-silski dom, kjer so shodi krajanov. V kraju so lani asfaltirali 14 tisoč kvadratnih metrov cest, in tako je naselje dobilo lepšo podobo. O letošnjih nalogah pa nam je predsednik vaškega odbora Jože Balažič povedal, da se zaradi pomanjkanja denarja, saj priteče v blagajno iz krajevnega samoprispevka letno le okrog 20 tisoč dinarjev, ne bodo mogli lotiti zahtevnejših naložb. Vsekakor pa bi radi uredili okolico vaško-gasilskega doma, sanirali streho ter uredili športno igrišče, predvsem za mali nogomet. Odpravili bi radi divja odlagališča smeti in odpadkov ter uredili izpuščanje hišnih odplak v obcestne jarke. Poleg tega pa bodo tudi uredili poljske poti ter
ob vaških kolovozih odstranili grmičevje.
Krajani Gornjega Lakoša in okolice smo bili zelo zadovoljni, ker smo organizirali tekmovanje najboljših ritmičnih skupin lendavske občine pod naslovom Ritmika. Leta 1988 se je prijavilo kar dvanajst plesnih skupin, med katerimi je zmagala plesna skupina EVE iz Dobrovnika. Tudi leta 1989, ko je bilo prijavljenih štirinajst skupin, so zmagale plesalke iz Dobrovnika. Na prireditvi smo slišali odlično glasbo, pa tudi vzdušje med obiskovalci je bilo enkratno. Žal pa je lani tovrstna prireditev odpadla, menda zaradi pomanjkanja denarja, kar je seveda velika škoda. Morda bi odgovorni razmislili o ponovni uvedbi tovrstnih srečanj plesnih skupin len-
J. Ž.
davske občine.
L Pavšič
Stran 14
VESTNIK, 14. FEBRUAR 1991
utrip življenja
Obrambni nasipi v nevarnosti
V preteklosti smo ob hitrem naraščanju voda potokov in reke Mure vedno trepetali, če bo voda predrla obrambni nasip in poplavila rodovitno zemljo in domove. Tako je bilo tudi ob zadnjih poplavah in res je voda predrla nasip ter poplavila več sto hektarov zemlje, odnesla nekaj mostov, skratka povzročila je veliko gmotno škodo. Pred nedavnim so o zadevi razpravljali v lendavski občinski vladi in ugotovili, da so obrambni nasipi dejansko v slabem stanju. Skupščina je potem sprejela odlok, ki predpisuje obnašanje v primeru nevarnosti. Odlok sam po sebi seveda ne bu zagotovil zaščite pred poplavami, če se ga ne bomo držali v praksi. Ta praksa pa je pokazala veliko nemarnost ljudi, ki so sami s svojim ravnanjem izzivali nesrečo. Na obrambnih nasipih je potekal promet z vprežno živino in traktorji, ob njih se je kopal gramoz, na njih se je pasla živina in še bi lahko naštevali. Odlok določa ob nasipih še 5-metrski zaščitni pas, v katerem je prepovedana vsaka aktivnost, tudi oranje in izkoriščanje gramoza, paša in promet. Ob pregledu obrambnih nasipov je bilo ugotovljeno, da so na nekaterih delih že prenizki. Te dele bo potrebno čim prej povišati. Odlok je torej sprejet, na nas ostane, da ga v praksi uresničujemo in tako sami prispevamo k večji varnosti naših zemljišč in lastnine.
Jani D.
Z Diamantna poroka zakoncev Veleberi
V četrtek, 31. januarja, je poteklo 65 let od takrat, ko sta se poročila Janez Veleberi in Kristina, oba iz Bogojine. To je bilo daljnega 1926. leta. Letos februarja sta se na slovesnosti, ki je bila v cerkvi sv. Križa v Ljutomeru, vodil pa jo je mariborski pomožni škof Jožef Smej, sicer njun nekdanji sovaščan, zahvalila za dolgo in vzorno zakonsko življenje. V njem je bilo mnogo lepih in manj lepih trenutkov. Eden od njih je bilo Jenezovo potova-
KRISTINA IN JANEZ VELEBERI sta poročena že 65 let, zato sta imela te dni diamantno poroko, kar je v naših krajih velika redkost.
Foto: Š. S.
nje in nekajletno življenje v Argentini. Tja je odšel, da bi zaslužil za lepše življenje svojih dotedanjih treh otrok in šestih naslednjih, ki so se rodili po vrnitvi. Živi jih osem, od njih sta dva sinova in oba duhovnika: Ernest, ki se je medtem že upokojil, in Izidor, ki je duhovnik in dekan v Ljutomeru. Zakonca Veleberi živita pri njem na župniji in v novo okolje sta se lepo vživela. Sicer pa sta zdoma že skoraj 20 let. Najprej je k sinu duhovniku Izidorju odšla Kristina, saj je ostal brez gospodinje, nato pa jo je k njej — zakonski ženi — mahnil še Janez. Dobrih deset let so živeli na Jarenini pri Mariboru, zadnjih nekaj let pa so v Ljutomeru. Oče Janez je zdaj star že 91 let, mama pa jih ima 85. Oba sta za svoja leta še dokaj zdrava, tudi vid jima ni bistveno opešal, saj sta ob našem obisku brala: on Vestnik, ona pa Družino oziroma Ognjišče. Janez je bil v mladih letih daleč naokrog znan krojač, ki je pozneje obrt opustil, ker ni bilo koga, ki bi delal na kmetiji.
STAVEŠINCI-----------
Zlata poroka zakoncev Merčnik
Pred dnevi sta v Stavešincih v radgonski občini praznovala 50-letnico zakonskega življe-nja 88-letni Anton Merčnik in 83-letna Elizabeta, rojena Irgolič. Ves čas sta se ukvarjala s kmetijstvom in sta veljala za napredna kmeto-valca. Tradicijo nadaljuje sinova družina, sa-nia pa še rada poprimeta za delo, saj sta kljub V|soki starosti še oba zdrava in čila. Jubilanta sta bila vseskozi skromna in vzor marsikomu. Taki pa so tudi njuni otroci. Na praznovanju jubileja je bilo vseh sedem otrok. Imata pa 24 vnukov in 11 pravnukov. Želimo jima še mnogo srečnih skupnih let.
F. Klemenčič
Uspešnost akupunkture
SREČANJE Z MARIJO ŠTIVAN IZ MURSKE SOBOTE
Čeprav se je akupunktura, metoda tradicionalne medicine, širila v svet z misijonarji že v šestnajstem stoletju, pa je ostala dolga leta evropske zgodovine v ozadju. Na pomenu dobiva šele zadnja desetletja, ko njeno vrednost priznava tudi sodobna zahodna medicina, oziroma spoznava, da se zelo uspešno dopolnjujeta. Akupunkturo je že leta 1979 priznala Svetovna zdravstvena organizacija, osem let pozneje pa Sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo republike Slovenije.
Za otroke in vnuke ji gre
Bo dobila nadomestilo za nacionalizirano trgovino in stanovanje?. Je kriv zgolj Puklavi Miha?. Skrb za otroke, vnuke
Svoje mesto pa je pred štirimi leti dobila tudi v Zdravilišču Moravske toplice, čeprav, kot pravi dr. Franc Žibrik, so bile negativne reakcije posameznikov v smislu omalovaževanja, neupoštevanja, celo bojkota.
Doktor Franc Žibrik se je lansko leto vrnil s strokovnega izpopolnjevanja v akupunkturi iz Kitajske, kjer zdravijo s to
Doktor Franc Žibrik z akupunkturo pomaga bolniku po možganski kapi
pet tisoč let staro metodo več kot dvesto bolezni in je zlasti v veliko pomoč pri bolečinah.
»Pristop do bolnika je pri tradicionalni medicini drugačen od tistega, ki ga pozna sodobna medicina, vendar pri svojem delu uporabljam obe. Vsakega bolnika, ki pride k nam, najprej pregledamo in upoštevamo bolezenske indikacije. Večina naših gostov je kroničnih revmatikov. Poleg gibljivostnih težav, obolenj kosti, sklepov, vezi in mišic ima vsak drugi ali tretji tudi bolečine. Te mu z akupunkturo lahko odvzememo v nekaj minutah ali vsaj omilimo do znosnosti.« Z akupunkturo pa pomagajo tudi pri migrenskih glavobolih, nevralgiji, okorelosti sklepov, tetiv in mišic, tudi pri hujšanju ter odvajanju od kajenja. Akupunktura pomaga pri nekaterih duševnih krizah, po možganski kapi (do štirih let), pri zmanjšanju seksualne potence, po prebolenju akutnih bolezni in duševni izžrpanosti.
»Bolečina pa je gotovo najhujša spremljevalka večine človekovih obolenj in po-
Planinsko društvo Gornja Radgona
Proslavili bodo tridesetletnico
Planinsko društvo Gornja Radgona, ki vključuje okrog 400 članov, sodi med najbolj aktivna pomurska planinska društva. To je mogoče sklepati tudi po njihovem vsakoletnem programu dela. Sicer pa smo se o delu, problemih in načrtih društva pogovarjali s predsednikom Rudijem Babo-škom.
— Kakšen je bil vaš program za preteklo leto in kako ste ga uresničili?
»Tudi lansko leto je bilo med planinci dokaj razgibano. Program izletov oziroma pohodov smo ob precej nestabilnem vremenu zadovoljivo uresničili. Poudarek smo dali delu z mladino. Drugi pomemben premik smo naredili pri pridobivanju in izobraževanju kadrov. Izšolali smo tri planinske vodnike, enega planinskega mentorja planinske vzgoje in enega inštruktorja. Nekaj pionirjev pa je opravilo planinsko šolo na letnem taboru. Pomembna pridobitev so tudi lastni prostori, kjer se ob četrtkih dogaja maršf-kaj zanimivega. Dobro sodelujemo tudi s pomurskimi planinskimi društvi, kar se kaže v številnih skupnih akcijah. Predvsem na področju dela z mladimi že nekaj let dobro sodelujemo s planinskimi društvi Savinjske
doline in Zasavja (Žalec, PTT in Kovinotehna Celje, Zabukovica, Laško, Prebold, Slivnica in drugimi). Vrhunec vsakoletnega sodelovanja je tabor mladih planincev.«
— S kakšnimi problemi in težavami pa se srečujete pri svojem delu?
»Naše društvo razpolaga s skromnimi sredstvi, prizadevamo pa si, da sredstva, ki jih dobivamo od ZTKO, Radenske in še koga, kar najbolje izkoristimo, predvsem za delo z mladimi. Pri tem pa predvsem pogrešamo večje angažiranje pedagoških delavcev. Tačas delajo le trije učitelji (dva v Radgoni in eden v Apačah), ustrezne pomoči pa smo deležni tudi na osnovni šoli v Radencih, kjer dobro sodelujemo s taborniki. Tretja neizogibna težava pa
škodb. Zato ti leta in leta uživajo protibolečinske tablete, ki v sedemdeset odstotkih okvarjajo prebavni trakt, zlasti želodčno sluznico, jetra in ledvice. Akupunktura pa je neškodljiva, kar je dokazano, in to je nesporno njena prednost pred protibolečinskimi zdravili.«
Paciente tako z akupunkturo pripravijo za zgodnejšo nebolečo fizikalno terapijo, kar je zelo pomembno za skrajšanje rehabilitacije in ozdravitev.
Ambulanta dr. Franca Žibrika je vedno polna, bila je tudi ob našem obisku, saj nekateri gostje prihajajo v zdravilišče le zaradi akupunkture. Ta dejavnost pa je za zdravilišče pomembna tudi s finančnega vidika.
»Z odhodom na Kitajsko — stroške izpopolnjevanja je plačalo zdravilišče — sem se pogodbeno obvezal, da bom pri nas razvijal to medicinsko veščino in prenesel izkušnje na mlajše kolege, ki se bodo za to zanimali. Interes za akupunkturo raste in povpraševanje po teh storitvah je čedalje večje. V zdravilišču smo primerno
pisarniški prostori. Ljudska (?) oblast je vse to razen polovice stanovanjskega dela, ki je pripadal Mariji) podržavila. O tem ima dokumente, saj so bili izvrševalci vsaj toliko pošteni, da so
Akupunktura je medicinska metoda za preprečevanje in zdravljenje določenih bolezni ob pomoči zabadanja zelo finih, tankih in elastičnih igel v natančno določena mesta na površini telesa. To so akupunkturne točke, ki so na točno določenih kanalih, ki potekajo različno globoko pod kožo ter funkcijsko povezujejo notranje organe in tkiva. Po kanalih se pretaka življenjska energija. Dokler je pretok stale.) in uravnovešen, delujejo organi v sozvočju, če pa pride do motenj v pretoku, so posledica funkcionalne motnje. Z akupunkturo je mogoče ponovno vzpostaviti ravnovesje.
opremili akupunkturni kabinet za klasično kitajsko akupunkturo ter kupili laserski aparat za stimulacijo akupunkturnih točk brez igel. Naslednja stopnja v razvoju pa bo elektropunktura,« pravi dr. Franc Žibrik.
»Možnosti širjenja dejavnosti pri nas bodo odvisne od naslednikov, entuziatov, pripravljenih razširiti svoje znanje in prakso z empiričnimi spoznanji, starimi nekaj tisočletij. Sicer pa se to praktično pridobljeno znanje v novejšem času potrjuje z verodostojnimi izsledki, ki potrjujejo genialnost opazovanja in logičnega sklepanja ljudstva v času, ko je naša zahodna medicina dremala v nekih nebogljenih zasnovah in potrebovala čas oziroma čakala svoje rojstvo.«
Majda Horvat
Med množico tistih, ki (vse manj) upajo, da jim bo nova oblast (po)vrnilž tisto, kar jim je nekdanja odvzela, je tudi Marija Štivan iz Murske Sobote. »Stara sem že 82 let, mož mi je umrl pred tremi leti, otroci mi pravijo: >Pusti vseh jaz pa le upam, da bo krivica popravljena, čeprav sem v to vse manj rpepričana,« mi je povedala gospa Štivanova. Zvedel sem namreč, da je tudi ona na soboškem Demosu prijavila nacionalizacijo trgovine, raznega blaga, stanovanja, mercedesa .. ., zato sem jo obiskal in se kar precej časa pogovarjal. Zdi se, da je klepet dobro del tako njej, ker se je lahko »izpovedala«, kakor meni, ki sem tako zvedel (pa ne samo od nje!), kakšne lumparije so se šli zmagovalci. Samo en »zgled«: z odločbo mestnega ljudskega odbora se je morala izseliti iz svojega stanovanja, ker je stanovanjski odsek odločil, da se tja preseli Bela Berglez, predsednik OLO, ker je »službeno navezan na središče mesta«. »Proti odločbi ni pravnega leka in je pravnomočna,« je zapisano na dokumentu, izdanem 16. decembra 1949. leta. Gospe Štivanovi so sicer dodelili drugo hišo, kar pa še zdaleč ni bilo ustrezno nadomestilo.
»To hišo smo kmalu prodali, izkupeček pa smo kaj hitro potrošili za hrano, saj drugih virov za preživljanje ni bilo, ko pa so moža Ernesta zaprli, češ, da je vojni dobičkar. Sam Bog ga je varoval, ker ni padel pod točo krogel. Med osumljence pa ga je zvabil razvpiti Puklavi Miha, češ naj pride (1945. leta, op. pisca) na občino. Moža so zaprli, odsedel je dve leti, nazadnje pa so ga le spustili. Ostal pa je zaznamovan. Kar precej časa ni mogel dobiti službe, pozneje se je vozil na delo s kolesom v Radence,
Marija Štivan je ponosna na dosežke svojih otrok in vnukov. Sama pa je ohranila ponos, ureje-nost'	Foto: Š. S.
vse popisali (tudi blago v trgovini). Marija zdaj upa, da ji bo nova oblast izgubljeno premožnje (po)vrnila. »Zase ne rabim, ampak otrokom in vnukom bi rada dala, da bi me tudi zaradi te geste ohranili v spominu,« mi je zaupala še vedno živahna 82-Ie-tnica.
Po vsem tem, kar mi je pripovedovala o svojem življenju in trpljenju, a tudi rezultatih dela, zavzemanj, žrtvovanj, vzgoje . . ., moram ugotoviti, da si nima kaj očitati in tudi nihče drug ne more kaj slabega reči čeznjo. Z možem Ernestom sta lepo poskrbela za svoje tri otroke (vsi so se izšo-
Nekam znana stavba v Murski Soboti, mar ne? Seveda je to Tehno-promet nasproti pošte. Slika je iz vojnega obdobja, ko so vladali Madžari in je moralo biti vse zapisano v njihovem (okupatorskem) jeziku.
je oddaljenost od razvitega gorskega sveta, kar od nas zahteva precejšnje napore, tako fizične kot materialne, in časa.«
— Kakšne akcije in srečanja pa načrtujete letos. Kakšen je program dela?
»Predlog programa, o katerem bomo razpravljali na občnem zboru, ki bo kmalu, je jubilejno obarvan, saj letos praznujemo 30-letnico društva. Osrednja proslava bo združena z zborom pomurskih planincev 8. septembra 1991 pri lovskem domu v Radencih. Jubilejno leto bomo zaznamovali z več aktivnostmi, naj omenim dve: prvi Trimski pohod treh src, ki ga bomo pripravili kot dopolnilni program Maratona treh src, ki bo letos 25. maja, to je mesec dni kasneje kot običajno. Ob jubileju bi tudi radi izdali bilten. Načrtujemo tudi predavanje za vse občane na temo Zdrav duh v zdravem telesu ali Zakaj hodim v hribe? Pritegniti želimo odmevnega predavatelja. Ob vsem tem pa bomo uresničili tradicionalni program dela z vrsto izletov in pohodov, s taborom mladih planincev, planinskimi krožki po šolah in drugim. Naše delo zahteva veliko truda in odrekanja ter osebne angažiranosti in časa.«
F. Maučec
upokojil pa se je kot uslužbenec v soboškem trgovskem podjetju.« .
Pred vojno in med njo pa je bilo drugače! Štivanova sta ime-U na sedanjem Trgu zmage veliko trgovino, v kateri je sedaj Tehnopromet. Prodajala sta (na veliko in malo) bicikle, motorna kolesa, pisalne in šivalne stroje, radie, gospodarske stroje, nadomestne dele, ležaje ... V sestavi trgovine je bila tudi bencinska črpalka. V nadstropju je bilo osem-sobno stanovanje oziroma
lali), zato jo imajo radi in jo vsak teden obiščejo, čeprav so nekaj sto kilometrov proč. Marija pa ne more pozabiti (le, kdo pa bi!) svojega 7-Ietnega sina, ki ga je po vojni ubila granata. Razjokala seje in dejala: »Le redkokdaj se spomnim na odvzeto trgovino, na sina pa velikokrat!« Tega ji ne bo nikoli nihče vrnil, nazaj pa utegne dobiti premoženje. Zase ga ne rabi, za otroke in vnuke ji gre! Kako dobra mama in babica!
Š. Sobočan
TEHNO IMPEKS, d.o.o.
Titova 26 (hotel Diana, vhod z dvorišča) MURSKA SOBOTA, tel.: (069) 25 049, odprto od 8. do 12. in od 13. do 16. ure.
PRODAJA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES
R 19 TR, 1,4 I
R 19 GTR CHAMADE 1 4 I SUZUKI SWIFT HB. 1,3 I MAZDA 323, 1,6 I, HB HONDA CMC, 1,5 I, HB SUBARU JUSTY, 1,2 I
VESTNIK, 14. FEBRUAR 1991
Stran 15
pisma, mnenja, stališča
Nova demokracija na tleh
Spoštovanemu gospodu Kozicu!
Če bi trezno (ni pa potrebno v treznem stanju) prebrali nekaj več kot eno knjigo, bi vam bilo nekaj jasno.
S stavkom dr. Kračuna me ne boste diskvalificirali. Z vašo interpretacijo ste to storili dr. Kračunu in sebi. Če bi resnično pogledali v knjige antičnih filozofov, bi vedeli, da ta primerjava ni izum dr. Kračuna, ampak je vzeta iz antične zgodovine, ko filozof in spoštovanja vreden retorik Seneca spregovori o uporu sužnjev o razmerju med rokami in želodcem. Če ne razumete, pokličite dr. Kračuna. Vedite pa eno, da so sužnji odšli nazaj na delo.
Če hočejo ali morajo oditi s položaja tisti, ki imajo politično -boljševistično šolo, potem mora to storiti samo en novinar v naši regiji, če pa to jemljete globalno, kdo so politologi (FSPN) pa mora s položajev oditi precej ljudi iz Demosovega vrha v občini in Sloveniji. Samo nekaj imen, ki vas bodo popeljala v svet vaše bistroumnosti, nevednosti ali sprenevedanja: minister Bavčar, Janša, Rupel, Šešerko, Gošnik, Katja Boh itd.
Le kdo ve, kje so poskriti »boljševiki« s političnimi šolami?
Lep pozdrav!
Evgen Emri
PANONIJIN CESTAR
Moj bog. kako sem se branil Prešerna in drugih slovenskih modrecev, ko bil sem še mlad. Kar zoprni so mi bili s svojo jasnovidnostjo. kar pa mi danes dušo teži. Bedak, reva, ko bi vsaj takrat malo bolj prisluhni! tovarišicam slovenščine'. ne hi nikdar postal to. kar sem danes — zarjaveli kovinar. zguba socializma in nove demokracije. izhlapela duša, polna praznih obljub in prevar, porotnik tistim, ki so me rotili in vodili, in varuh tistim, ki so že zdavnaj pod zlato streho. Prekleti! Bog jih nima rad, hudič naj jih vzame. Zase so dobro poskrbeli, saj so nam od ust 41 odstotkov kruha jemali. Meni in tisočerim drugim so le upe in prazne sanje pustili. In cesto, po kateri bomo tavali. Zdaj sem tu! Na koncu svoje sanjske poti s 45 leti starosti in 25 leti zgubljene mladosti, ki so mi jo vzele tovarne.
ŠE ENKRAT
Polproletarci, domov!?
Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ati stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo.
Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja.
Niso se uresničile besede, ki so jih obljubljali 45 let: tovarne delavcem, zemljo kmetom, delo za vse! Gola resnica je drugačna, parola pa se glasi: tovarne v stečaj, delavce na cesto, a kmetom več davka. Bojim se, da bo kmalu vrsta do Moskve. Takrat bom lahko ruskemu Ivanu bratu po krvi, revežu po očetu, v roko segel. Slepec, verjel sem »tovarišem«, zdaj gospodom, ki so mi desetletja lagali in me za nos vodili. Obljubljali so prazne besede, zgoraj in spodaj namazane z medom, vmes pa kos hloda, ob katerem sem si zobe polomil. Ostat sem brez zob. tako kot drugi cestarji. Pa se preveč ne žalostim, živim namreč v demokratični Sloveniji. na skrajnem severu, v Prekmurju. ki pa bo od vseh najbolj čutilo zobobol, ki se mu po domače reče — brezdelnost. Panonija in še nekateri drugi, to je šele začetek.
Tudi večji pridejo na vrsto. Takrat bo šele boleče, a injekcij ne bo. Ne vem, kje bo jemal soboški in republiški generator energijo za svetilke, ki bodo vržene na pot. Pomoči bratskih republik ne bo. kot osel in konj pa se človek dvakrat ne rodi. Žejnega čez vodo lahko pelješ le enkrat, drugič ti ne nasede, kot so nasedli Panonijini delavci. Zastonj so sedaj shodi in zborovanja. To je le mlatenje prazne slame. Gospoda za debelimi okenskimi stekli, s polnimi mošnjami in želodci. je gluha za vse, kar se dogaja z »rajo«. Glavno, da svoja mesta obdržijo. Cestarji bodo nekaj časa pohajkovali po Soboti, na koncu pa bo večina šla čez mejo za boljšim zaslužkom, toda z rano v srcu. Pištek bo spet ugotovil, da so mu starši obraščen gozd in njive pustili. Janci dobi miloščino od borze dela, Jožek bo na socialnem preklinjal. Franček pa bo znova ubral najlažjo pot in začet^krasti. Spet bo vse v najlepšem redu. Zadovoljni bodo vsi. najbolj pa miličniki, kajti zanje bo dela za tri šilite. Nekje vmes se bom tudi jaz vanje vrinil, saj vendar imam dve peterokraki. ki še nista pozabili delati. Spominjali se bomo lepih dni. ko smo za male denarje ustvarjali
in bili srečni. Elektrike ne bomo plačevali, ker bo tok izklopljen, stanovanja pa trikrat zaklepali pred strahom rubeža in drugimi dolgovi, pa tudi v gostilni nas ne bo videti. Ugotovili bomo, da je voda tudi za pitje, ne samo za umivanje. Tako bo čedalje huje, dokler nam ne prekipi. Bojim pa se, da bodo kleti in gozdovi takrat premajhni za vse tiste, ki bi se radi skrili pred nami. In tako pride tudi k nam mobilizacija širših razmer. Močno upam, da bom med tistimi, s palico v roki, kajti svoje račune bom nekako moral poravnati. Morda bom takrat končno spet dobil službo, če ne v tovarni, pa kot barski pretepač ah paznik v zaporu. Žena bo znova zadovoljna, a otroci srečni, ker ne bo doma nikogar več. ki bi kričal nanje. Sosed si bo oddahnil, ker več ne zahajam v njegovo klet, država pa bo presrečna, da ima zopet konja več za jahanje. Nadenejo mi nove uzde in novega jezdeca, ki me bo priganjal z večjo silo. Kaj si pač morem, saj sem le ubogi, revni, zarjaveli kovinar, cestar, ki bo presrečen, da je spet v dirki na hipodromu, ki se mu reče »demokracija«.
Tinč Mertiik
V predzadnji številki smo objavili komentar našega novinarja, v katerem med drugim piše: »Če podjetje ne more več poslovati z enakim številom delavcev, potem je treba določiti za morebitni odpust in zaposlitev posebne kriterije, v njih pa ne more biti odločujoči premoženjsko stanje, ampak delavnost, strokovnost..kajti le-to je jamstvo, da si bo firma spet opomogla.« Sicer pa je pisec dobil spodbudo za svoje komentiranje ob branju pisem Karčija z Goričkega in Marije iz Lendave, ki se zavzemata, da je ob »redčenju« kolektivov najprej treba odpustiti kmete in tiste delavce, ki imajo nekaj zemlje, tako imenovane polproletarce. Komentar je imel več ustnih odmevov, dobili pa smo tudi pismo iz Radgone.
Tudi sama mislim tako kot Karči in Marija!
Ampak gospod Sobočan, le zakaj mislite, da hodimo po plačo za (ne)delo? Mi, ki res imamo ničesar, kar bi nam doma zrastlo, da bi vsaj jedli lahko, ko bi ostali na cesti!
Jaz pa vam pravim, da so prav ti polproletarci in kmetje hodili po denar za svoje (ne)delo. Saj je njihovo mnenje: Hrano imam doma, da pa mi bo šlo malo bolje, pa prinesem domov pač še nekaj denarja. In prav to polproletarci in kmetje (tukaj ne izvzemam vodilnih delavcev) so krivi za propad mnogih podjetij. Njim je bilo prav vseeno, koliko in kako bodo svoje delo opravili: šlo jim je le za to, da prikaplja v žep še nekaj denarja.
In kako mislite s tem, da bi imeli delavci—-kmetje enake pravice kot delavci brez krpice zemlje. Prvi še lahko živijo, medtem ko lahko drugi premišljujejo, da zanje življenja na zemlji ni več, ker so pač ostali čisto brez vsega.
Le zakaj ne bi podjetja odpuščala kmetov in polproletarcev in zakaj naj bi bili ti pri odpustih vrednoteni kot vsi drugi delavci. Saj ne trdim, da med njimi ni vzornih delavcev, ampak teh je tako malo, da bi jih lahko prešteli na prste.
Vaš članek, gospod Sobočan, je bil mišljen tako, kot da navadni delavci brez premoženja in brez zemlje ne delajo, niso strokovno usposobljeni, izobraženi, in ki (po vašem mnenju) ne bi prihajali pravočasno na delo. Toda prav tukaj je mnogo takšnih, ki res nimajo potrebne izobrazbe, vendar pa je njihovo delo zelo kvalitetno, trdo, ali imajo le delno izobrazbo, pa prav tako zmorejo delo, ki ga zahteva njihov nadrejeni. Morda bi storili še več, pa jim ni bila dana možnost . . .
Karči in Marija imata prav tudi v tem, da bi bil za vse enak osebni dohodek, glede na to, da imamo vsi enake želodce, vendar pa sama mislim, da lahko oz. mora biti osebni dohodek pri vsakem posamezniku različen glede na njegovo ustvarjalnost, prav tako naj bi se upoštevalo minulo delo, pa še morda to, kolikšna je njegova pripravljenost in natančnost pri delu. Izobrazba naj bi predstavljala minimum odstopanj od osebnega dohodka vsakega posameznika.
Pa še nekaj bi rada zapisala: Tudi tiste delavce, ki so na bolniškem dopustu, naj bi obravnavali dosti natančneje in strožje, kajti mnogo je takšnih, ki koristijo ta dopust sebi v prid. Izjema je nega otroka, ki pa je že tako ali tako razvrednotena. In to tako pri refundacijah kot gledanju »po strani« zaradi preveč bolniškega dopusta žensk—mater...
Marjana ŠKROBAR
Gor. Radgona
KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK DA ali NE
Sedaj že pretekli samoupravni sistem, ki danes bolj ali manj ne velja več, je imel niz inovacij od neštetih zamisli o ustanavljanju raznih sisov do drugih neproduktivnih služb. Ta sistem si je omislil tudi krajevne samoprispevke. Čemu in zakaj? Bolj ali manj je danes razumljivo, bilo je tudi tedaj, kajti redna prihodkovna sredstva družbenih skupnosti so ostala bolj ali manj nedotaknjena ter je s tem ostalo več za ra-
zne samoZApravne odhodke. V vseh družbah so predpisani davki, žal pri nas vedno dokaj številčni, namenski in nenamenski. Danes še živeča generacija se spominja, kako so laični (ne)go-spodarji po vojni, leta 1945, kričali hvalospev, da v novi državi ne bo nobenih davkov, izkoriščanja itd. Ne čudimo se danes, niti so se umni gospodarji tedaj, da so bila taka kričanja samo pamfleti. To se je kmalo pokazalo v
--ODGOVOR MINISTRA ZA NOTRANJE ZADEVE------
»UDBA« NI SNEMALA
(Odgovor povzemamo iz zadnje številke Delavske enotnosti, ker se vsaj posredno nanaša tudi na poročanje v naših medijih in pojasnjuje v javnosti malodane bolj odmevno početje kot je bil sam protestni shod delavcev Panonije.)
Seveda se mi zdi vredno odgovoriti na vaše pismo; zakaj bom odgovarjal sam, boste lahko razbrali v nadaljevanju. Javnost dela je eden izmed naših ciljev in pojasnjevanje policijskih postopkov do tiste točke, ko nista zares ogroženi policijska uspešnost in učinkovitost, sodi v ta koncept.
Odgovarjam tudi zato, ker opozarjate na neskladje med mojimi obljubami in dejanji. Sicer pa je pravi naslovnik vašega pisma načelnik Uprave za notranje zadeve, ki je predstojnik organa in odgovarja za varnostne razmere na območju organa.
V »Opomniku za izvrševanje nalog organov za notranje zadeve v primeru konfliktnih situacij v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih povezanih s protestnimi pohodi in množičnimi kršitvami javnega reda in miru,« ki ga je RSNZ izdal leta
1988, da bi na terenu poenotil ukrepanje organov za notranje zadeve v konfliktnih razmerah, je ena izmed zahtev tudi slikovno dokumentiranje dogajanja. Cilj takega dokumentiranja je po eni strani oblikovanje gradiva za analizo postopkov milice, po drugi strani pa oblikovanje gradiva za dokazovanje storjenih prekrškov.
Takšno javno snemanje javnih prireditev ni v nasprotju z veljavno zakonodajo. Kot ste iz naslova Opomnika razbrali, pri našem delu ne gre za snemanje kar tako, ampak za snemanje v primeru konfliktov, kršitev javnega reda in miru. Zborujoči delavci, sindikalisti ali kdorkoli drugi niso naš problem, zagotavljanje javnega reda in miru pa je. Takšno dejavnost, vključno s slikovnim snemanjem, plačujejo tudi davkoplačevalci v razvitem svetu.
poznejših letih z raznimi rigoroznimi ukrepi. Da ne zaidemo od bistva krajevnega samoprispevka. Prvi so bolj ali manj dobro uspeli, saj so bili programi vedno sestavljeni tako, da je vsak zaselek ali ulica nekaj dobila. Občani so tako servirano vedno dobro sprejeli, četudi je velikokrat vse to pripravljala le peščica.
Ko se je en samoprispevek iztekel, so potekale priprave za drugega, tretjega itd., skratka, ni
Snemanje nima ničesar opraviti z »udbo« oziroma, varnostno informativno službo. Snema se za potrebe uniformirane milice, snemalci pa so za to usposobljeni delavci milice oziroma kriminalistične službe.
Ker sem s tem odgovorom ostal le na sistemski ravni, brez konkretnih odgovorov na soboško dogajanje, vas obveščam še o dveh ukrepih. Na UNZ Murska Sobota bodo analizirali svojo dejavnost ob protestnem shodu in pojasnili konkretni primer. Na Upravi milice RSNZ pa bodo vsa vprašanja snemanja vnovič detajlno proučili z vidika strokovnih standardov, ki veljajo v demokratičnih družbah in po potrebi dopolnili oziroma spremenili postopke.
Igor Bavčar
bilo več gospodarjev, ki niso vedeli gospodariti drugače kot s takimi dodatnimi davki. Tudi rezultati izidov na referendumu so bili cesto vprašljivi. Res je,'da je bil krajevni samoprispevek v glavnem vir prihodka v krajevni skupnosti, kjer je bilo tudi mesto odhodkov, vendar se le postavlja vprašanje, ali res drugače več ne znamo ali ne zmoremo.
Ko današnja večstrankarska skupnost pripravlja enoten davčni sistem ter često zaničevalno graja delo, ki je bilo bolj ali manj pod vplivom komunističnega samoupravljanja, se vprašamo, kako ob vseh že ali še obljubljenih spremembah osvaja ter podpira to rdečo nit preteklosti. Velja pravilo, da je vedno laže obljubiti kot dati, zato prevzemanje in podpiranje tudi iz »rdečega socializma«. Današnji čas ni najmanj primeren za razpise referendumov krajevnega ali celo občinskega samoprispevka. Načrtovalci nimajo v mislih problema ekonomskega stanja, ko gre za vprašanja, kako zagotoviti delo, kako preživeti, in ko slišimo dan za dnem informacije o stečajih. Skratka, življenjska raven se znižuje, da ne govorimo še o naši zdravstveni zaščiti, ki dokaj prazni žepe bolnikov. Pri vsem tem pa še vedno ne vidimo našega ogromnega aparata, ki se nikjer ne zmanjšuje, celo povečuje.
Za naslednje svobodne večstrankarske volitve bo najboljša propaganda, kako prihodke iz redne davčne obveznosti usmerimo v vse splošne dobrine kraja, občine in republike. Za vse to pa so potrebni gospodarni nosilci vseh potrebnih funkcij.
J. K.
ZABJAK 1

62250 Ptuj
Tel. 062-775-111
UGODNO!
Velika ponudba betonskega železa, armaturnih mrež, opeke in drugega gradbenega materiala po ugodnih veleprodajnih cenah za gradbene operative, člane stanovanjskih zadrug in druge cenjene kupce.

ARMATURNE
MREŽE:
BETONSKO ŽELEZO:

ŽABJAK 1

.Al p.o. 62250 PTUJ
6 7
8
10
6
7
5
x x
X X X
X X
4,2
5
6
6
6
7
5
— 396,81 din/kos - 522,52 din/kos — 903,13 din/kos — 944,49 din/kos — 576,54 din/kos
— 764,76 din/kos - 412,45 din/kos
Kolut glad. 0 8
Kolut glad. 0 10
Kolut glad. 0 12
Palice gl. 0 18
Palice gl. 0 20
Palice CBR 0 25
Palice ČBR 0 32
— 8,79 din/kg — 9,49 din/kg — 9,25 din/kg — 9,10 din/kg — 9,04 din/kg — 9,04 din/kg — 8,84 din/kg
Tel.062-775-111
in 069-74-396
Za opečne izdelke: BLOK 6/1, POLNILA 50 T, STROPNE NOSILCE, DIMNE TULJAVE, 10-odstotni popust ob takojšnjem plačilu.
Pričakujemo vas v skladiščih:
OPTE PTUJ
naših veleprodajnih
in
PE GORNJA RADGONA
Stran 16
VESTNIK, 14. FEBRUAR 1991
odsev mladosti
O Prešernu
Zob časa izbriše sledi za mnogimi ljudmi. A sledi njihovega truda in dela ostajajo. V naših srcih še vedno živi velik mož slovenske književnosti France Prešeren. O njem se veliko pogovarjamo v šoli. Ob obletnici njegove smrti se mi porajajo različna vprašanja: »Kdo je pravzaprav ta človek? Zakaj toliko govorimo o njem?«
France Prešeren je bil že v svoji zgodnji mladosti zelo delaven. Rad se je učil, saj je v Ribnici za-
pisan v Zlato knjigo. Ko sem bila še mlajša, sem ga prav zaradi tega zelo občudovala. Velikokrat sem slišala ob njegovem imenu še naziv doktor. Dokler nisem zvedela, da je bil doktor prava, sem mislila, da je bil zdravnik. V poklicnem življenju žal ni imel sreče, saj je moral veliko prestati, preden je končal študij, nato pa je še službo s težavo dobil.
Bolj kot njegovo življenje pa so me vedno zanimala njegova dela,
SKRITA RISBA
posebej balada Povodni mož. Z zanimanjem sem si ogledovala slike v slikanici s tem naslovom in moram priznati, da sem se tega povodnega moža bala. Sedaj, ko sem nekoliko starejša, gledam na to balado drugače. Povodni mož je skrit nekje v ozadju, več razmišljam o Urški. Prešeren jo je opisal kot zelo lepo mlado damo, a na žalost tudi zelo domišljavo. Vsebino sem lahko povezala z njegovim ljubezenskim življenjem.
Svojo ljubezen, tudi do domovine, izkazuje Prešeren med drugim tudi v Sonetnem vencu. To je resnično mojstrsko delo, ki me je zelo prevzelo. Vanj je Prešeren moral vložiti veliko truda.
Slovenskemu narodu v zgodovini ni bilo vedno »z rožicami postlano.« Tako je bilo tudi v Prešernovem času. S svojimi deli je vzpodbujal slovenski narod, naj se ne vda. Posebej všeč mi je njegova misel, da je bolje umreti, kot pa da si nekomu suženj. Prešeren je res ljubil svojo domovino, kar je poka: zal v svojih pesmih. Ljubezen do domovine ni naloga le pesnikov in pisateljev, ampak nas vseh. Prešeren je v svojih pesmih govoril Slovencem. da bo tudi za njih prišel boljši jutri, da se ne smejo pustiti podjarmiti. . . Slovenci smo šele takrat, ko smo izgubili Prešerna, spoznali, kaj smo v resnici izgubili. Izgubili smo zares velikega Slovenca, našega največjega pesnika. A vendar on med nami še živi. V naših srcih, živijo njegova dela. Lahko rečemo, da ga poznamo, čeprav se nismo nikoli z njim srečali, govorili z njim. Poznamo njegova dela, in ta nam povedo vse.
Veseli me, da je ravno dan njegove smrti izbran za kulturni praznik slovenskega naroda.
MATEJA DVANAJŠČAK. 8. b. OŠ ŠTEFANA KOVAČA.
TURNIŠČE
Učenje je tudi igra
Tudi jaz že znam pisati. Večkrat se igramo. Andrejki sem napisala pismo: Pridi k meni, da ti posodim radirko, potem pa bova šli v šolo! Janja Berke, 1. a, OŠ Bakovci
SAMOMOR?!?

Dokumentarno-feljtonistična rekonstrukcija osebnosti, ki na resda skrajnosten, zato pa tem bolj razviden način razkriva čas in razmere pred 40 in več leti; od vstopa v partizanske vrste v letu 1943 preko t.i. pohorske afere ali po-horskega procesa od oktobra 1943 do aprila 1944, služenja Vosu (Varnostno-obveščevalna služba) in Ozni (Oddelek za zaščito ljudstva) na Dolenjskem, Notranjskem, Štajerskem in Pomurju v letih 1944 in 1945 in sodelovanja v prekmurski četi oz. brigati v letu 1945 do povojnega opravljanja nalog za Udbo (Uprava državne varnosti) in tragičnega, skrivnostnega konca v marcu 1948 v Ljubljani. Poskus celovitega uvida v dosje Bogdan Hrovat-Puklasti Miha zajema vse tri ravni raziskovanja: primarno (izvirni, arhivski dokumenti), sekundarno (že objavljena ali še neobjavljena dela poznavalcev, strokovnjakov, publicistov) in pričevanja (predvsem avtorski prispevki). Računamo tudi na vašo pomoč pri seciranju enigme, zavoljo katere je bilo tako ali drugače prizadetih izjemno veliko število ljudi tudi iz Pomurja in ki očitno sega v sam vrh nekdanje politične policije. Oglasite se nam in naj ne bo navidez obrobna epizoda iz naše polpretekle zgodovine nič več skrivnost.
S
DAN, URA IN KRAJ SMRTI: 9. MAREC 1948 OB 3.15 URI, LANGUSOVA 14, LJUBLJANA. DIAGNOZA: SU1CIDIUM.
V)
5
s
Gre za truplo 154 centimetrov visokega, 50 kilogramov težkega, slabo razvitega, srednje rejenega grbavega moškega. V obdukcijskem zapisniku — obducent prof. dr. Janez Milčinski, predstojnik Inštituta za sodno medicino, obdukcija opravljena 9. marca 1948 ob 7. uri na omenjenem Inštitutu — se bere podroben opis strelne rane (zunanji izvid), ki so mu dodane ugotovitve iz histoloških, bakterioloških in toksikoloških preiskav ter teže organov. Sledi Primerjalna študija za identifikacijo uporabljenega orožja v zadevi B. H. s sliko in analizo preiskovanega materiala, to je tulca (»čaure«) od naboja, najdenega na mestu smrti, izstreljenega iz pištole Be-retta.
s
0)
ta
•Sl <0
G
V zgodovinskem arhivu Republiškega sekretariata za notranje zadeve (RSNZ) nam dajo na vpogled zapisnik, sestavljen ob smrti poročnika Bogdana Hrovata. Navzoči so bili: podpolkovnik Mirko Zlatnar, major dr. Jože Benigar in kapetan Albin Vengust. Čas: 9. marec 1948 ob 3.45 uri. Opis situacije povzemamo dobesedno: »V sobi št. 35/1 leži truplo med pisalno mizo in stolom v mlaki krvi in ne kaže nobenih znakov življenja. Mrtvaška otrplost sklepov še ni nastopila. Truplo je še nekoliko toplo. Verjetno je smrt nastopila trenutno v času pred pol ure. Pri
MOJA SOBA
Moja soba — vedno razmetana postelja, moj najljubši kotiček. V tem prostoru so vse stvari, ki jih rabim, moje skrivnosti in spomini.
Sedim na postelji in berem, vendar sploh nisem zbrana. Razmišljam in opazujem sobo, ki že dolgo prosi malo mokre krpe, časa, sesalca in pridnih rok. Na drugi postelji, kjer je pred leti spal bratje razmetana in nametana obleka, zvezki, moji medvedki, zajčki in punčke iz otroštva. Nad posteljo so plakati mojih ljubljencev, živali in gobelini, najde se pa še kakšno moje ročno delo in koledar. Na vseh stenah enako. Nad posteljo, kjer spim, je omara, polna nalepk diesnejevih junakov, filmskih igralcev in pevcev. Na policah so različne knjige, liki, predmeti, lutke in seveda polno prahu. Zraven je še drugi del omare, prav tako s policami in predali. Na spodnji polici imam akvarij, ki ga redno čistim. Nasproti omare, na drugi strani sobe je pisalna miza. Polna je pisalnih pripomočkov, zvezkov, knjig in okrasnih predmetov. Med temi stvarmi kuka ven televizor z računalnikom, ki ga le redko uporabljam. Na preprogi pred posteljo je koža divje svinje, ki jo je ustrelil oče, in na njej pručka. Na vratih visi lisičji rep.
Soba, ki je razmetana in prostrana, je vseeno moj najljubši prostor, v katerem preživim večino časa. Spet se zatopim v knjigo.
JANA ŠTOTL, 7. a, OŠ Karla Destovnika-Kajuha, M. Sobota
Koline
Včeraj smo imeli doma koline. Prašič je bil zelo velik in debel. Tehtal je dvesto kilogramov. Naredili smo klobase, meso pa dali v zamrzovalnik. Prišla sta tudi moja teta in stric. Bilo je lepo.
(Jasmin Kokaš)
Moj psiček
Imam psa, ki mu je ime Floki. Dobil sem ga za sedmi rojstni dan. Je črn in ima bele tačke. Je privezan in komaj čaka, da ga spustim z verige. Je zelo hiter in bi mu moralo biti ime Strel. Zelo rad se igra s sosedovim psom, ki mu je ime Lesi. Imam ga zelo rad.
Silvester Rogan, 2. b, OŠ Cankova
pregledu na vzoči spoznajo, da je ponesrečeni HROVAT Bogdan. Na pisalni mizi teži saržer s 3 naboji, med tem ko dva naboja ležita prosta. Poleg tega se na mizi nahaja knjiga Strogo zaupno od Ralpha Ingersolla, fascikel z nekoliko akti in en posamezen službeni akt. na katerem leži saržer in dva naboja. Pištola Be-retta leži na desni strani trupla pri nogah, /strelna rana Je na levi polovici prsnega kosa, izstrelna pa na desni zadaj. Iz situacije se dd sklepati, da je imenovani med službenim delom pregledoval orožje, oziroma po nabojih, ki so ležali na mizi, praznil in polnil pištolo ter se pri tem ponesrečil (podčrtal B.Z. — z vprašajem). To mnenje potrjuje tudi dejstvo, da je vstrelna rana na levi strani, med tem ko je pištola ležala na desni strani pri
Na mariborskem pokopališču na Pobrežju je družinski grob Hrovatovih: Srečko (1925-1929), Stojan (1924-1943), Bogdan (1923—1948) in Fanči, mati (1903—1970). Sestra Breda, poročena Sergo, živi prav tako v Mariboru.
NCI
V prejšnji številki smo vam zastavili tudi uganko o neki čudni živali v šoli, ki ima štiri noge, trup, je brez glave in repa, učenci pa se z njo radi igrajo. To je seveda telovadna koza, kar je uganila tudi SONJA ŠTEFKO iz Murske Sobote, ki nam je poslala tole risbo.
DEDKOVA SOLA
Z dedkom sva sedela v kuhinji. Pripovedoval mi je, kako je bilo, ko je on hodil v šolo. Takrat niso imeli ne zvezkov in ne nalivnih peres. V šolo so nosili le tablico, kamenček za pisanje in gobico za brisanje. To se mi je zdelo zelo zanimivo.	Lilijana Horvat 3 a
OŠ Odranci
FALI VESTE -?
Predvidevali smo, da vam bo odgovor na 5. vprašanje delal več preglavic, kot smo to razbrali iz vaše pošte. Le dva sta, najbrž kar tako, zaokrožila črko a in tako >postarala< telefon za več kot 500 let. Pravilen odgovor pa je bil seveda c. Telefon je bil namreč izumljen leta 1861, njegov izumitelj pa je bil nemški fizik Philipp Reis. Pravilno je odgovoril tudi Leon Poredoš iz Lipovec, ki bo kot izžrebanec prejel nagrado Knjigarne in papirnice Dobra knjiga Murska Sobota. Morda kaže še posebej omeniti pravilen odgovor, ki smo ga prejeli iz najbolj oddaljenega kraja. Poslal nam ga je Franc Kojek iz Celja. Seveda pa si vsi zaslužite pohvalo za sodelovanje. Le tako naprej!
7. vprašanje: Katera gora je druga najvišja na svetu in kje se nahaja?
Vaše odgovore pričakujemo do četrtka, 21. februarja.
Reka resnice teče po prekopih zmot, (Tagore)
Moja Pika
Moji psički je ime Pika. Imam jo pri stari mami. Kadar pridem k njej, veselo laja. Bila sem presenečena, ko sem pred dnevi prišla k njej. Zagledala sem namreč tri majhne črne psičke, kako so se stiskali okoli nje. Zdaj jo imam še rajši. (Melita Gomboe)
nogah. Ker iz situacije ni sum n j? na nasilni umor (podčrtal B.Z. — z vprašajem) po drugi osebi, se truplo preda sod. med. institutu radi obdukcije«.
Najdeni sta bili dve poslovilni pismi: obe pisani z nalivnim peresom na običajnih, srednjeveti-kih rjavih kuvertah. Brez grafo-loške veščine se da razbrati, da je besedilo nastajalo v skrajni duševni stiski/sili. Prvo je naslovljeno s »Tov. Mirko! (Mišljen je Mirko Zlatnar — p.pis.) Prosim te, da objasniš o moji smrti kot nesrečo pri čiščenju orožja. Pištolo sem izvabi] od Zdenkotove-ga sodelavca. Zal mi Je, da moram zaključiti svoje življenje na tak način. Preverite vse navedbe in ocenite ali je bil vaš korak pravilen. Sram me je pred Partijo ali tudi vi niste ravnali pravilno«. Podpisa ni. Drugo je namenjeno »Upravi: Ravnal sem strahopetno, da sem se poslužil tega načina. Odkrito pa povem, da nikdar ni bilo treba takega koraka najtram meni, kot ste se ga posluzili. Kriv sem za teh par žensk, kar se še iz daleka ni zgodilo tako, kot je v izjavah prikazano. Čas Vam bo pokazal, kdo je vedel več«. Podpis: MIHA.
Uvid v primarne vire (izvirna, gradiva) nas pripelje do Izvešta-jo Odelenju za kadrove UDB-FNRJ (na obrazcu Hitni izveštaj o smrti oficira i generala), ki ga je 8. aprila 1948 posredoval v imenu Odseka za kadre pri Upravi državne varnosti za ljudsko. republiko Slovenijo v Mini-za notranje zadeve. rLRJ, podpolkovnik Mirko Zlatnar. V izvirniku se glasi: »Hrovat Bogdan je 9. marta 1948 god. poginuo, izvršeči samoubij-stvo u Ljubljani. Hrovat Bogdan bio je grbav od mladosti i imao nove procese bolesti, tuberkuloze t sifilisa, zbogčega bio je u duševno] depresiji i demoralizaciji. Pored toga bio je pozvat na odgovornost zbog težili moralnih prekršaja u njegovom ličnom ži-Vr<?nbs,° . v?c na š,et0 ugleda UDB-e, što bilo je i opasno za njega kao organa UDB. Sve to bilo je po našem mišlenju uzrok samoubijstva. Sahranjen je u
Iz mape z osebnimi podatki
Rojen 20. maja 1923, Planina pri Rakeku, okrožje Ljubljana. Oče carinski uradnik, mati gospodinja, brat Stojan dijak. Osnovno šolo in gimnazijo obiskoval v Mariboru v letih 1930—41. Do vstopa v partizane maja oz. junija 1943 v Ljubljani, največ v učiteljskem domu na Žibertovi 27, imenovanem tudi partizanska kasarna. Od 15. junija do septembra 1943 inštruktor oblastnega komiteja Skoja za Štajersko; 17. avgusta 1943 postane član KP. Od septembra do oktobra 1943 sekretar Skoja VI. brigade Slavka Šlandra. Od oktobra 1943 do aprila 1944 šef kontrašpijonažne službe pri Pohorskem odredu in XI. brigadi Miloša Zidanška, torej ravno v času t. i. Pohorske afere. Od aprila do junija 1944 na partijskem kurzu in od junija do oktobra 1944 na Dolenjskem.
Od oktobra 1944 do aprila 1945 pri OZNI, poslan s posebnimi nalogami generalmajorja Matije Mačka v Prekmurje. Od aprila do junija 1945 šef OZNE za okrožje Ljutomer, junija in julija 1945 referent OZNE za mesto Maribor. Referent L in II. . odseka Ljubljana-okrožje od julija 1945 do septembra 1946. Imenovanje v poročnika 26. decembra 1947. Pomočnik referenta IV. odseka za Slovenijo od septembra 1946 do 29. februarja 1948. Kaj se je dogajalo z njim po 29. februarju 1948 do domnevnega samomora oz. nesreče pri pregledovanju orožja 9. marca 1948 zjutraj v sobi štev. 35/1 na Langusovi 14 v Ljubljani (v zgradbi t. i. Slavije, kot še zdaj pravijo današnjim prostorom Republiškega sekretariata za notranje zadeve na Kidričevi 2) ostaja skrivnost oz. moremo zgolj domnevati.
Mariboru, gde žive majka i sestra«.
Iz treh karakteristik. V t.i. kadrovski poli OZNE najdemo sa-mopresojo B.H. »Posečal sem ljudsko šolo. Za šolo sem se zanimal in bil med najboljšimi učenci. Bil sem precej bolan, kar je vplivalo na moj značaj. Družbi sem se odtujeval, ker me je bolela radovednost okolice radi skrivljenega hrbta (grbe). Nisem hodil na zabave, niti na prireditve. Zadrževal sem se v večini doma. Postal sem zakrknjen in samo svoj. To seje pokazalo posebno v gimnazijskih letih. Povsod sem se moral radi telesne hibe omejili, medtem ko so si ostali lahko privoščili. Dobil sem občutek manjvrednosti in to se me drži še danes . . . Čutim se zmožnega da izvršim vsako nalogo. Grešim v tem, da sem večkrat do tovarišev grob.«
Namestnik načelnika okrožne UDV Ljubljana, kapetan Pavle Kavčič: »Ima pravilno politično linijo in je precej razgledan, kakor tudi splošno izobražen. Pri
delu je precej površen, najbolj mu ugaja kak komandujoci položaj. Zelo rado ga zanese, da nastopa diktatorsko napram podrejenemu kadru. Radi njegove telesne hibe ne odgovarja za operativno delo.«
Pomočnik ministra za notra-nk zadeve podpolkovnik Niko Šilih v predlogu za napredovanje na jroložaj poročnika: »Kot sa-dasnjega posla pokazao se spo-soban, marljiv i disciplinovan. Zadale direktive u redu izvršava i sa čutom odgovornosti. Politič-ki je izgradjen i odan našoj stvari. Do nadredjenih ima pravilan odnos i do ostalih soarugova. Mirnog karaktera i zatvoren sam u sebe. Za študij se intere-suje i ima mogučnosti nadaljnog razvitka. Mišljenja smo. da se druga Hrovat Bogdana sprovede u navedeni čin.«
PRIHODNJIČ: BOJ SE ZAZNAMOVANEGA
Branko ŽUNEC
(nadaljevanje prihodnjič)
vestnik, 14. februar 1991
. . ____________________________________' - -
Stran 17
šport
Šport in motorno kolo mu pomenita življenje
Človeško življenje je polno prelomnic. Vsekakor je ena od njih rojstni dan — dan. ko se v mislih sprehodiš po petdesetih letih. ki so za tabo. Marsikdo med nami se še spominja tistih prelepih nedelj, ko se je Murska Sobota spremenila v športno stezo za cestnohitrostne dirke. Ko se je leta 1960 prvič pojavil med tekmovalci tudi domačin Edo Berden in s puchom 1250 ccm) dosegel drugo mesto, je navdušenje naraslo. Njegova že prva vožnja je namreč pokazala, da je Edi športnik, ki je nadarjen za taka tekmovanja. Že čez nekaj let smo bili Prekmurci ponosni na svojega rojaka: postal je državni prvak. Nastopal je kar v treh kategorijah: 125. 250 in 500 ccm s prikolico. V vseh treh je do leta 1972 dosegel najvišje naslove, ko je prenehal tekmovati. Edi pa se nikoli ni ločil od motorjev. Tudi danes je na njegovem dvorišču puch 125 ccm. letnik 1945.
ki je usposobljen za vožnjo. Rad se udeleži vožnje veteranov. Ko se usede na svojega jeklenega konjička, je izraz na njegovem obrazu drugačen, krasi ga nasmeh. Ko ga vidiš takega, ne moreš, da ne bi priznal: ŠPORT IN MOTORNO KOLO POMENITA ŽIVLJENJE.
-upi
NAMIZNI TENIS
Nadaljevanje s porazom
Čeprav so Sobočani v nadaljevanju prve zvezne lige pri Metalcu Oltu v Osijeku na tihem računali na uspeh, ker so to ekipo premagali v prvem delu, so prepričljivo izgubili. Če na papirju prvi igralec Sobočanov Benko v treh partijah ostane brez zmage, čeprav je Unger neporažen z zmagama nad prvima dvema igralcema gostiteljev, zamenjavi za obolelega Benkoviča nista bili sposobni za kakšno zmago. Pri tem je Kus zaigral solidno, saj je proti najboljšemu Zaki-ču osvojil set, Rihtarič pa je proti tretjemu igralcu Povreslu prikazal zelo malo in šele zdaj se vidi, kaj je za ekipo pomenil Benkovič. V naslednjem kolu igrajo v Uzdinu z Unireo in samo z zmago v tem srečanju še ostanejo v boju za obstanek, saj pri Vojvodini v Novem Sadu nimajo ničesar iskati.
Rezultati: METALAC OLT — SOBOTA 5:2 (Kneževič — Unger 8:21, 13:21, Zakič - Kus 19:21, 21:16, 21:11, Povreslo - Benko 21:15, 21:19, Zakič — Unger 19:21, 24:26, Kneževič — Benko 17:21, 21:18, 23:21, Povreslo — Rihtarič 21:14, 21:15, Zakič - Benko 12:21, 24:22, 23:21).
V prvi slovenski ligi so slavili Radgončani na gostovanju v Piranu in Kopru proti ekipama z dna lestvice visoki zmagi in tako najavili zmagovalni pohod k prvemu mestu, ki so si ga zadali v začetku sezone. V naslednjem kolu igrajo doma z-ČJorico in Melaminom iz Kočevja.
Rezultati: SEMEDELA — RADGONA 1:8 (Kuzma 3:0, Žitek 3:0, Fridrih 1:1, Sapač 1:0), PIRAN - RADGONA 1:8 (Kuzma 3:0, Žitek 3:0, Fridrih 1:1, Sapač 1:0).
Na regijskem ekipnem prvenstvu za mladince v Mariboru je ekipa Sobote (Kus, Rihtarič, Sapač, Horvat) zanesljivo osvojila prvo mesto po zmagi nad Strojno s 5:2 in se uvrstila na republiško prvenstvo. Manj uspešni so bili pionirji — Horvat, Šadl, Solar, Mataj — ki so na prvenstvu v Radljah zasedli šele šesto mesto in s tem dokazali, da v letu dni niso kaj prida napredovali, kar je skrb zbujajoče. Nič boljši niso bili Radgončani z desetim mestom, vse to pa kaže na slabo delo z naraščajem v Pomurju.
M. U.
Mali nogomet
Lendavska Nafta šesta
V Murski Soboti je bilo 7. republiško prvenstvo v malem nogometu, ki gaje v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije organizirala Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota. Na turnirju je sodelovalo 7 moštev, medtem ko se ekipa Živila Omnja iz Kranja tekmovanja ni udeležila. Pomurje je na tekmovanju predstavljala lendavska Nafta, ki pa se ni najbolje odrezala, saj si deli šesto do sedmo mesto. Nafta je igrala z ekipo Puntar Kneža iz Tolmina 2:2 ter izgubila s Kovinostrugarstvom Zamuda Ptuj z 1:2 in s Kleparstvom Vukosa-vijavič Ljubljana z 0:4. Za najboljšega igralca so razglasili Dušana Novaka (Kleparstvo Vukosavljevič Ljubljana), za najboljšega strelca Petra Breznika (Surovina Branik Talci Maribor) s 6 goli in za najboljšega vratarja Romana Kaisersa (Kovinostrugarstvo Zamuda Ptuj). Najboljši so prejeli lepe pokale, medalje in praktična darila. Prvak je postala ekipa Vukosavljevič Ljubljana. Organizacija tekmovanja je bila vzorna.
Judo
POKAL JUDOISTOM SOBOTE
V Mariboru je bilo pionirsko tekmovanje v judu za pokal Maribora. Sodelovalo je okrog 100 tekmovalcev iz 12 slovenskih klubov. V skupni konkurenci so imeli največ uspeha mladi judoisti Murske Sobote, ki so zmagali z 29 točkami pred Impolom iz Slovenske Bistrice, 22, in ekipo Ivo Reja iz Celja, 20 točk. Najuspešnejši pri Murski Soboti so bili: Žilavec (31 kg), Hašaj (34 kg), Cikajlo (38 kg) in Vehab (50 kg), saj so zasedli prva mesta. Drugo mesto je zasedel Lazar (50 kg). Tretji so bili: RančGaj (31 kg), Emiša (34 kg) in Čuk (38 kg). Peti mesti pa sta zase*’us. Lesjak (31 kg) in Šeruga (46 kg).
T. Kos
Uspešno zimovanje v Avstriji
Učenci petih razredov osnovne šole iz soboške občine so preživeli prijetne počitnice na avstrijskem Koroškem. Že deseto leto so v okviru mednarodne izmenjave otrok deležni gostoljubja družine Bar. Na dobro urejenih smučiščih C erlitzena so jih učitelji Janža, Hohstadter, Rožman in Prelog ter pedagoški vodja prof. Babič seznanjali z osnovami smučanja. Po tečaju je bilo tekmovanje. Med dekleti je bila najboljša Petra Kerčmar iz Murske Sobote, pri pionirjih Jože Sever iz Pečarovec, v starejši skupini pa Miloš Miloševič. V namiznem tenisu je zmagal Miloševič, v namiznem nogometu pa dvojica Cer-Kiršner.
J. Rožman
Nogomet
DVA REMIJA MURE
V okviru priprav za spomladanski del prvenstva so nogometaši Mure odigrali prijateljski tekmi s Kovinarjem v Mariboru in Beltinko v Murski Soboti. Obe srečanji sta se končali z neodločenim izidom 1:1. Strelec za Muro na srečanju s Kovinarjem je bil Buzetil Gola v Murski Soboti pa sta dala Cifer za Muro in Škaper za Beltinko. Povratna tekma med Beltinko in Muro bo v nedeljo v Beltincih.
Odbojka
DERBI ZOPET DOBILI LJUTOMERČANI
V prvem spomladanskem kolu prvenstva v prvi republiški moški odbojkarski ligi je bil v Križevcih pri Ljutomeru pomurski derbi med Emono Comercem Ljutomerom in Pomurjem iz Murske Sobote. Tako kot na prvem srečanju v Murski Soboti so imeli tudi tokrat več sreče Ljutomerčani in zmagali z enakim izidom 3:2. Srečanje je bilo razburljivo in zanimivo, tako da so prišli na svoj račun številni gledalci. V prihodnjem kolu igrajo Ljutomerčani z Granitom v Slovenski Bistrici, Pomurje pa gostuje v Mežici.
V tekmovanju druge republiške moške odbojkarske lige vzhod je bil prav tako na sporedu pomurski derbi med Veržejem in Radenci. Zmagal je Veržej s 3:1. V prihodnjem kolu igra Veržej na ravnah na Koroškem s . uzinarjem, Radenci pa v Vuzenici.
V tekmovanju druge republi-
— Kegljanje----------
Zmaga Radenske
V drugem spomladanskem kolu prvenstva v drugi republiški moški kegljaški ligi je Radenska premagala Emo iz Celja s 5091:4964 podrtimi keglji. Najuspešnejši v ekipi Radenske je bil Miro Steržaj, ki je podrl 926 kegljev. Sledijo: Drvarič 893, Kovačič 876, R. Smodiš 816, Kučan 800, Smolkovič 396 in Mundjar 384 podrtih kegljev. V prihodnjem kolu igra Radenska z MTT-jem v Mariboru.
Visoka zmaga Nafte
V desetem kolu tekmovanja v varaždinski kegljaški ligi je lendavska Nafta premagala Borca iz Nedelišča s 4781:4617 podrtimi keglji. Najboljši v ekipi Nafte so bili: Radakovič 821, Žalik 810 in Kopinja 805 podrtih kegljev. V prihodnjem kolti igra Nafta s Proleterjem iz Varaždina.
M. Žalik
—Šah________________
Četrto prvenstvo Pomurja
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote organizira četrto prvenstvo Pomurja v aktivnem šahu. Tekmovanje se bo začelo v četrtek, 21. februarja 1991, ob 17.30 v prostorih hotela Diana v Murski Soboti. Vabijo šahiste iz vse regije, da se udeležijo tekmovanja.
Januarski turnir
A. Kelemenu
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo januarski hitropotezni turnir za mladince in mladinke. Med 15 šahisti je zmagal Alen Kelemen s 6,5 točke pred Leo Števanec, 5,5, Mirico Marič, 5, Simonom Gomboši, 4,5 in Petrom Kelemenom, 4 točke.
Klubski prvak D. Hari
Sklenjeno je bilo prvenstvo Šahovskega društva Radenska Pomurje iz Murske Sobote. Zmagal je Danilo Hari s 7,5 točke pred Igorjem Kosom, 6,5, Bogdanom Harijem, Alojzom Kosom in Borisom Kovačem, po 6, Cirilom Logarjem, 5,5, in Robijem Radosavljevičem, 5 točk.
Tekmovanje v Bakovcih
Šahovska sekcija Partizana Bakovci vabi ljubitelje šaha na odprto prvenstvo, ki bo v nedeljo, 17. 2., ob 9. uri v vaškem domu. Tekmovali bodo nekategori-zirani in kategorizirani šahisti ter članice.
ške ženske odbojkarske lige vzhod je Prevalje premagalo Pomurje iz Murske Sobote s 3:1.
Mladost pa je bila prosta. V prihodnjem kolu igra Mladost v Celju, Pomurje pa je prosto.
Srečanje odbojkarjev Ljutomera in Pomurja so vselej razburljiva.
Foto: N. Juhnov
--Dvoranski hokej —-----------------------------
LIPOVCI IN POMURKA POMURSKA PRVAKA
V Murski Soboti je bil drugi krog pomurskega prvenstva v dvoranskem hokeju za člane in pionirje. Pri članih so bili najuspešnejši igralci Lipovec, ki so premagali vse tekmece ter postali pomurski prvaki. Rezultati — Lipovci:Pomurka 5:3, Pomurje:Po-murka 10:10 in Lipovci:Pomurje 9:4. Vrstni red: 1. Lipovci, 2. ABC Pomurka in 3. Pomurje.
V tekmovanju pionirjev je bila najboljša ekipa Pomurke, ki je premagala oba tekmeca in postala pomurski prvak. Rezultati — Pomurka:Lipovci 8:2, Lipovci:Pomurje 2:2 in Pomurka:Pomurje 8:0. Vrstni red: 1. Pomurka, 2. Lipovci in 3. Pomurje.
Košarka
Nepotreben poraz
V drugem kolu končnice prvenstva v drugi republiški ženski košarkarski ligi je Metka v Celju premagala Pomurje iz Murske Sobote s 69:55 (25:25). Sobo-čanke so bile še nekaj minut pred koncem enakovredne gostiteljicam. Po odhodu Žitkove in Brezičevez igrišča zaradi petih osebnih napak pa je bila domačim igralkam odprta pot do zmage. Koše so dale: Forstnariceva 12, Drožinova 11, Brezičeva 10, Borčeva 8, Žitkova 7, Kolarjeva 3 in Cerova 2. V prihodnjem kolu igra Pomurje doma s Šentvidom.
--Strelstvo------------------------------———
MLADINCI POMURKE PRVI
V Murski Soboti je bilo polfinalno tekmovanje republiške dopisne strelske lige. Sodelovalo je 25 ekip z 82 tekmovalci. Od pomurskih predstavnikov se je najbolje odrezala mladinska ekipa Pomurke MI iz Murske Sobote, saj je s 1087 krogi zasedla prvo mesto. Uspešni pa sta bili tudi pionirski ekipi Noršinec, ki sta s 514 krogi zasedli drugo mesto in Tišine, ki je bila s 494 krogi tretja. Pri pionirkah je zasedla ekipa Tišine s 485 krogi peto mesto. Najboljši pomurski posameznik je bil Davorin Karo, saj je s 177 krogi zasedel prvo mesto. Republiški finale bo 24. februarja zopet v Murski Soboti.
F. Matko
NAJBOLJŠI LJUTOMERČANI
V občinski strelski ligi Ljutomer je bilo na sporedu prvo kolo. Ekipno je zmagala članska ekipa Ljutomera s 1449 krogi pred mladinsko ekipo Ljutomera, 1396, in Obrtnim združenjem Ljutomer, 1360 krogov. Najboljši posamezniki pri članih Rajko Robnik, 372, pri mladincih Darko Horvat, 363, in pri članicah Petra Peischl, 354 krogov.
A. Vogrinec
Zlata puščica Svetcu
Na občinskem tekmovanju za zlato puščico v Gornji Radgoni je zmagal Milan Svetec (Elrad) s 553 krogi pred Brankom Korošakom (Videm), 550, in Davorinom Slaničem (Elrad), 548 krogov. Tekmovanje za pomursko zlato puščico bo 3. marca v Murski Soboti, organizator pa OSZ Ljutomer.
F. Matko
POMURKA PRED NORŠINCI
OSZ Murska Sobota je pripravila 10. jubilejni Bedičev memorial — tekmovanje v streljanju z zračno puško. Med devetimi ekipami je zmagala Pomurka MI s 1831 krogi pred Noršinci, 1830, in Tišino, 1828 krogov. Jubilejno 10. pomursko tekmovanje za Bedičev memorial bo 3. marca v. Murski Soboti.
F. Matko
— Šah----------------—----
VODI MALA POLANA
Na Bistrici je bil tretji turnir za občinsko prvenstvo Lendave v šahu. Rezultati: 7. kolo — Bistrica: Petišovci 1,5:2,5, Gorice Turnišče 1,5:2,5, M. Pola-na.Kovačeva 3:1, Lendava:Lendava P. 2,5:1,5, Genterovci :Pince 0,5:3,5, Ren-kovci:V. Polana 0:4; 8. kolo — Gomilica:V. Polana 0:4, Pincp:Renkovci 1,5:2,5, Lendava P.:Genterovci 2:2, Kovačeva:Lendava 3:1, Turnišče:M. Polana 0,5:3,5, Petišovci:Gorice 2,5:1,5; 9. kolo — Bistrica:Gomilica 4:0, M. Pola-na.Petišovci 2:2, Lendava Turnišče 2:2, Genterovci: Kovačeva 2:2, Renkov-ci.Lendava P..2:2; 10. kolo — Gomilica:Pince 0:4, Lendava P.:V. Polana 0,5:3,5. Kovačeva:Renkovci 3:1, Turnišče:Genterovci 3:1, Petišovci:Lendava 4:0 in Bistrica:Gorice 1:3. Vodi Mala Polana z 29 točkami pred Petišovci 26,5, Goricami 22.5. Bistrico in Kovačevo po 20 točk. Zadnji turnir bo v Gomilici.
J. Gerenčer
STOLPEC UREDNIKA
Derbi za derbijem
Derbiji so pač derbiji ne glede na raven tekmovanja. Razburljivi, nervozni, nepredvidljivi, a vendar privlačni za ljubitelje športa. Tak je bil tudi sobotni derbi v Križevcih pri Ljutomeru med pomurskima ligašema v prvi republiški odbojkarski ligi Emono Com-mercem Ljutomerom in Pomurjem iz Murske Sobote. Srečanje, ki je trajalo dve uri in pol, je bilo skoraj povsem enako prvemu srečanju jeseni i Murski Soboti. Nervozno, borbeno, a na primerni kakovostni ravni. Sobočani so tako kot na prvem srečanju tudi tokrat povedli z 2:1, vendar pa jim je na koncu zmanjkalo moči in zbranosti, da bi lahko pripravili prijetno presenečenje. Vsekakor pa je srečanje pokazalo, da si Sobočani zaslužijo boljšo uvrstitev na lestvici, kot jo imajo tačas. Morda bodo to trditev upravičili že prihodnjo nedeljo v Mežici.
Ljubiteljem športa v Pomurju pa se v soboto zopet obeta pomemben rokometni derbi. V Murski Soboti se bosta namreč v nadaljevanju prvenstva v prvi republiški rokometni ligi za moške pomerila vodeči Rudar iz Trbovelj in drugouvrščena Pomurka Bakovci. Bakovčani so na lastnem parketu nevaren tekmec in točke le malokdaj pustijo iz rok. Tako se tudi tokrat obeta razburljiv derbi, saj zmaga Bakovčanom odpira pot za najvišje mesto. To tembolj, ker se že v prihodnjem kolu na domačih tleh srečajo s tretjeuvrš-čenim moštvom Rikom Inlesom. Bakovčani so se dobro pripravili za nadaljevanje prvenstva, kar so tudi pokazale številne prijateljske tekme, ki so jih odigrali z močnimi tekmeci. To potrjuje tudi ena zadnjih preskušenj z drugoliga-šem Slovenj Gradcem, ki so jo Bakovčani dobili v gosteh s 30:27. Najsi bo kakor koli, ljubiteljem rokometa v Pomurju se v soboto obeta enkratno srečanje, ki ga ne bi smeli zamuditi.
Feri Maučec
Šah
Lani najboljši Kovač
Na desetih lanskoletnih hitropoteznih turnirjih, ki jih je pripravilo Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je bil najuspešnejši Boris Kovač, saj je zbral 110 točk. Sledijo: Danilo Hari 96, Ciril Logar 91, Igor Kos 74, Bogdan Hari 62, Alojz Kos 46, Robi Radosavljevič 39, Štefan Režonja 28 ter Anton Marič in Ivan Lukič po 27 točk.
Rokomet
Pionirji Bakovec prvi
Na sektorskem prvenstvu v rokometu za pionirje so zmagali Bakovci pred Beltinci in Slogo Murska Sobota. Rezultati — Bakovci :Beltinci 13:7, Bogojina:MS 9:14, MS:,Beltinci 8:8, Bogojina:Bakovci 13:16, Bakovci:MS 8:7, in Beltinci :Bogojina 13:7. Najboljši strelec je bil Buzeti (Bakovci) z 11 goli.
J. R.
SD Čaplja
V Domajincih so pred dnevi ustanovili novo strelsko družino Čaplja. To je poleg Graničarja iz Cankove druga strelska družina v KS Cankova.
fm
Stran 18
VESTNIK, 14. FEBRUAR 1991
kronika
Počitniška
TISKOVNA KONFERENCA NA UNZ MURSKA SOBOTA
hišica	PRAVICI NIHČE NE UIDE
Mnogi ljudje so zelo brezskrbni do svojih vinskih kleti, saj vanje zaidejo ponavadi tedaj, ko jim (doma) zmanjka vina. Ne preseneča torej, da jim vodovod večkrat zamrzne, še huje pa je, če ob poskusu natakanja vina ugotovijo, da ga ni, ker ga je pač že prej »natočil« kak tatič. Svojčas so bile take tatvine zelo pogoste zlasti v Lendavskih Goricah. Z vinsko kletjo ali počitniško hišico pa je lahko tudi drugače kaj narobe. Recimo pri električni inštalaciji! In prav to se je 6. januarja zgodilo na Ženiku pri Vidmu ob Ščavnici. Zaradi dotrajalih vodov se je vnel tram. Lastnica hišice Maribor
čanka Karolina Plahuta je imela srečo, saj je prav ta dan in ta trenutek bila na Ženiku. Z mokro krpo, ki jo je metala na tleči tram,
ni preprečila širitve ognja, pač pa so to storili videmski gasilci. Škoda sicer ni velika (2 000 dinarjev), razburjenje pa je bilo precejšnje!
Smrt kolesarja
Težke vozne razmere, domnevna vinjenost ... in nesreča je tu! Tako bi lahko označili vzroke za hudo prometno nesrečo, ki se je zgodila v petek, 8. februarja, ob 18.50. Nikolaj Cug iz Murske Sobote, Lendavska 25, se je z osebnim avtom Zastava 101 peljal po magistralni cesti Murska Sobota—Radenci. Na ravnem delu ceste, zunaj naselja, je dohitel dva kolesarja, ki sta se peljala drug za drugim. Ko ju je nameraval prehiteti, naj bi nasproti pripeljal neznan avto, zato je Cugovo vozilo zaneslo in je s prednjim delom zadel v prednji del kolesa 16-letnega F. Š. iz Gradišča. Voznika je vrglo v vetrobransko steklo, nato pa je obležal na bankini, med prevozom v bolnico pa je umrl. Delavci organov za notranje zadeve domnevajo, da je Cug vozil, glede na vozne razmere, z neprimerno hitrostjo, poleg tega pa so še ugotovili 1,3 promila alkohola.
KATERI BIK JE ODVRGEL KRAVO? Tako bi se lahko vprašali ob pogledu na tale prizor, ki se ponuja sprehajalcu ob Muri pri Kantini na Srednji Bistrici. Očitno je nekdo počistil smeti pred svojim pragom, a dobesedno oskrunil naravo. Še sreča, da je te dni mrzlo, saj bi sicer >prijetno dišalo<, in še dobro, da je zdaj to prekril sneg. Vse skupaj pa je med prvimi videl in se ob prizoru skoraj razjokal prvak Zelenih Stefan Smej.
Posnetek: Jože Graj
V letošnji zimi, ko snega ne manjka, so prišli na svoj račun vsi, ki jim je do smučanja, sankanja ... Ker v Murski Soboti ni pobočij, s katerih bi se spuščali, je v tem času zelo oblegan razbre-
BILC + TUNTBAGER GESMBH.
MELODIE. W. BtniRMANNl
HIŠA KAKOVOSTI
• LASERSKE PLOŠČE
• VELIKE PLOŠČE
• AVDIO KASETE
• VIDEO KASETE
8010 Graz, Jakoininistrase 1, ITI. 0 316/81 33 00
8025 Graz, Interkauf. Lazarettgurtel 25. Tel. 0 316/91158056
8010 Graz, Glockenspielplatz 5, Kartenvorverkauf, Tel. 0 316/82 89 86
8600 Bruck/Mur, Kommesserhaus, Koloman-VVallisch-Platz 22, Tel. 0 38 62/51 7 14
8700 Leoben, Dominikanergasse L Tel. 0 38 42/42 4 92
8700 Leoben, Hauptplatz-Rathauspassage
Versand: 8010 Graz, Weg zum Reinerkogel 45, Tel. 0 316/67 14 90, Fax 0 316/63 3 26
Če bi ostalo pri lahkih poškodbah, dogodek v lendavskem gradu ne bi vznemiril, kajti praske so tako rekoč vsakodnevni pojav. Toda pretepeni je umrl, zato upravičeno razburjenje.
V petek, 18. januarja, v večernih urah je v diskoteko Tex v lendavskem gradu prišel tudi 35-letni A. K. iz Mostja 41. Menda je bil vinjen, zato se je »sprehajal« po prostoru in tako prišel tudi od 34-letnega M. R. iz Lendave, ki je sedel za točilno mizo. A. K. naj bi ga zmerjal, mu grozil in izzval k pretepu. To naj bi M. R. razjezilo, zato ga je udaril po obrazu, A. K. je padel po tleh, kjer je med drugim dobil še brco v glavo. M. R. ga je čez čas odnesel iz lokala in ga dal v prt-
RAZMIŠLJAMO V VAŠE DOBRO
Poceni avto je (lahko) ukraden
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SVARI PRED »UGODNIMI« NAKUPI AVTOMOBILOV
Ste prepričani, da so številke na motorju in šasiji tovarniške? Ste prepričani, da prometno dovoljenje ni ponarejeno? Ali niste presenečeni, zakaj neki prodajalec zahteva za avto veliko manj kot drugi?
Še bi lahko postavljali vprašanja. In najbrž bi se lahko le red-
Kdo ve, koliko ukradenih avtov potuje čez naše mejne prehode? Nekateri tatovi najdejo kupce v Jugoslaviji, drugi jih »lifrajo« na Bližnji vzhod. Na sliki: del ukradenih in zaplenjenih vozil na carinarnici v Gornji Radgoni.
Foto: Š. S.
kokdo, ki se sprehaja po avtomobilskih sejmih ali pa se javlja na male oglase v časopisih, pohvalil, da misli na vse to, na kar smo opozorili z vprašanji. Velika večina kupcev avtomobilov, ki jih kupujejo kot povsem nove ali rabljene na sejmih, je torej prepričana, da ima pred seboj pravega lastnika avta, da so številke na
ljažnik avtomobila, da bi ga prepeljal v zdravstveni dom. Tedaj so prišli miličniki in nato je poškodovanca preložil na sedež avtomobila in ga odpeljal. Iz lendavskega zdravstvenega doma so A. K. odpeljali z reševalnim vozilom v soboško bolnišnico, kjer so v tistem hipu ugotovili lažje poškodbe, vendar so ga zadržali na tako imenovanem opazovanju. Šest dni pozneje, 24. januarja, pa so le dognali, da so poškodbe hude: prelom nosu, lobanjskega dna, krvavitve v možganih. Zdravniška pomoč poškodovanca ni rešila: v torek, 29. januarja, ob 17.15 je umrl. Obdukcija je dognala, da je smrt posledica poškodb, prizadejanih v pretepu. Preiskovalni sodnik za osumljenega storilca hudega kaz-
motorju in šasiji prve in prave... Verjame tudi, da je zahtevana cena nižja zato, ker mora avto nujno prodati, ker gre na delo v tujino . . .
Na nedavni tiskovni konferenci uprave za zatiranje kriminalitete v Ljubljani so novinarjem povedali, da so mnogi, ki avte kupujejo na sejmih, resnično lahkoverni in naivni. To najbolj spoznajo in občutijo potem, ko so ob avto in denar. Na avtomobilske sejme v večja mesta, kot' so Maribor, Ljubljana, Celje ..., prihajajo namreč tudi avti, ki so bili ukradeni. Ponavadi so to vozila iz Nemčije, recimo pri nas zelo iskani golfi. Menda dobi tat četrtino prodajne cene vozila, recimo 5 000 mark; tisti, ki vozilo spravi čez mejo, mu ceno poveča na 10 000 mark; oni, ki je to vozilo kupil in poskrbel za nove številke ali za prometno dovoljenje, »kasira« že 15 000 mark; končni prodajalec, ki se pojavi na avtomobilskem sejmu, pa avto proda(ja) za 20 000 mark. Tak (ukraden) avto je še vedno za približno 5 000 mark cenejši od drugih, zato hitro najde pot do kupca. Hudo je, če je kupec iz Slovenije ali Hrvaške, saj v teh
SANKAR PRED AVTOM
nivega dejanja ni odredil pripora, ker za to v kazenskem zakoniku ni našel razloga.
Delavci organov za notranje zadeve so na tiskovni konferenci povedali, da so zdaj, ko so zdravniki odkrili hudo telesno poškodbo (24. januarja), in še posebej potem, ko je poškodovani umrl (29. januarja), začeli zbirati dodatna obvestila o neljubem dogodku v lendavskem gradu, saj gre za sum kaznivega dejanja hude telesne poškodbe s smrtnim izidom, za katero 2. odstavek 52. člena kazenskega zakonika Republike Slovenije grozi z zaporom od 3 do 15 let. Zoper domnevnega storilca so organi notranjih zadev že podali kazensko ovadbo.
N. N.
dveh republikah-državah kaj hitro odkrijejo, s kakšnim avtom in prometnim dovovljenjem se voziš (ob registraciji, kontrolnih pregledih na cestah, prijavah itd.), medtem ko je na jugu Jugoslavije, kjer nimajo niti najenostavnejše evidence, kaj šele računalniško (kot pri nas in na Hrvaškem), za tatove in prekupčevalce laže. Zvedeli smo celo, da tam doli (na Kosovu) mnogi avtov sploh ne registrirajo.
Vedno več je ljudi, ki si ne morejo kupiti novega avta, zato se ozirajo po starem, po možnosti bolj ugledne znamke. Nekateri namreč pravijo, da rajši vzamejo dve ali več let star avto, izdelan v tujini, kot pa kakega novega domačega »jugeca«.
Včasih imajo celo prav. Hudo pa je, če kupijo avto, ki je bil ukraden, kajti potem, ko delavci organov za notranje zadeve odkrijejo, da ima nekdo tak avto, ga (avto seveda) odpeljejo na predajo pravemu lastniku, tisti, ki je avto kupil, pa ostane brez vsega.
Končni nasvet: Če že morate kupiti star avto, potem ga kupite od tistega prodajalca, ki ga poznate (sorodnik, sovaščan), drugače se lahko opečete. Že to, da včasih kdo prodaja avto, ki ima prometno dovoljenje na koga drugega (izgovor: nisem še naredil prepisa), naj vas odvrne od kupčije.
Š. Sobočan
menilni kanal, po katerem se otroci spuščajo s sankami. V soboto se je tam veselil tudi 9-letni M. R. iz ulice Staneta Rozmana v Murski Soboti. Ob 12.15 pa je stekel čez cesto, ne da bi se prepričal, če to lahko varno stori. V
tem hipu se je pripeljala z osebnim avtom Olga Vlaj iz Vadarec, ki se je iz Murske Sobote peljala proti Gederov-cem. Prišlo je do trčenja, v katerem se je mladi sankar hudo poškodoval.
poroke
MATIČNI URADI SO MURSKA SOBOTA - Franc Babič, poljedelec iz Odranec, in Katarina Forjan, administratorka iz Beltinec; Anton Pertoci, miličnik iz Petanjec, in Slavica Marič, prodajalka iz Ropoče.
ČESTITAMO!
Slovenski krščanski demokrati občine M. Sobota vabijo v petek, 15. 2. 1991, ob 18.00 uri na letni občni zbor. Zbor bo v veliki občinski dvorani v Murski Soboti.
Vabljeni!
PRETRESLJIVA TRAGEDIJA V VASI BLAGO-VAC PRI ČAKOVCU
Sin s sekiro ubil mater in očeta
29-letni Radovan Senčar je več dni prikrival zločin. Ujet na begu.
Že kaznovan zaradi poskusa uboja žene.
V soboto, 2. februarja, je 28-letna Renata Branilovič, poročena v sosednjo vas Mali Mi-haljevci, prišla v svoj rojstni dom v Blagovac (naselje, kjer je znani lokal Medžimurska hi-ža). Ker so bila vrata zaklenjena, po čemer je sklepala, da starši niso doma, jih je odklenila s svojim ključem. Na hodniku je naletela na mrtvega očeta Josipa Senčarja, rojenega 13. 9. 1937. leta. Vsa prestrašena je zbežala k sosedom, nato pa so v shrambi našli še mrtvo mater Katarino, rojeno 19. 11. 1944. leta. Poklicali so seveda delavce organov za notranje zadeve, nato pa so umorjena prepeljali v Čakovec, kjer je bila obdukcija. Ugotovili so, da sta bila umorjena s trdim oziroma ostrim predmetom. Pozneje je bilo ugotovljeno, da je bila domača sekira.
Delavci organov za notranje zadeve so v zvezi z umorom pripravili tiskovno konferenco. Komandant policijske postaje Čakovec Marjan Balabar in sodelavci so povedali, da je sum kmalu padel na sina umorjenih, saj ga po odkritju zločina ni bilo na spregled, pa tudi v Nedelišču, kjer je dotlej delal kot natakar, ga niso našli. Angažirali so svoje (so)delavce, ki so domnevnega morilca, ki je bil na begu, ujeli v torek, 5. februarja. Potem ko je naletel na miličniško zasedo, se je z osebnim avtom Yugo, ki je bil last umorjenih staršev, podal v beg. Po nekaj kilometrih nagle vožnje se je z avtom zaletel v drevo, nato pa bežal, a je obstal, ko so policisti sprožili pištole. Streljali so v zrak. V razgovoru je priznal, da je on ubil svoje starše, zato je preiskovalni sodnik sodišča v Čakovcu odredil pripor.
Šef čakovske policije nas je seznanil z morilčevo izpovedjo: Osumljeni 29-letni Radovan Senčar je najprej, in sicer 25. januarja, s topim delom sekire ubil mater, ko seje vrnila z dela iz trgovine v Čakovcu. Naslednji dan, 26. januarja, pa je s topim in ostrim delom sekire ubil še očeta. Le-ta je prišel domov z enotedenske vožnje, saj je bil voznik tovornega avta pri nekem čakovskem podjetju. Vse to naj bi osumljeni storil zaradi družinskih nesoglasij, ker da sta mu starša branila shajanje z neko ločenko. K temu naj dodamo, da je osumljeni že bil poročen, a so ju razvezali, kajti 1985. leta je ženo poskušal ubiti, zato je bil obsojen na 6 let zapora. Lani sredi avgusta se je vrnil domov, ker ga je zajel hrvaški zakon novih oblasti o pomilostitvi. Po osnovnem poklicu je bil ključavničar, po vrnitvi iz zaporov pa •je (neredno) delal kot natakar.
Marsikomu se postavlja vprašanje, kje se je zadrževal osumljeni od 25. januarja do 2. februarja, ko je sestra odkrila trupla staršev. Sosed Pavao Sr-nec je povedal, da se niso veliko obiskovali, poleg tega pa je
Hiša zločina je prazna, le hišni čuvaj — priča tragedije — se potika naokrog.
Foto: S.
med hišama visok zid. V več kot sedmih dneh ni opazil pri sosedovih nič takega, kar bi mu dalo pomisliti, daje kaj narobe. Tudi Stjepan Mesarič, sosed z nasprotne strani ceste, ni v nič posumil. Celo nasprotno: V času, ko sta bila soseda mrtva (to je seveda zvedel po razkritju zločina), je videval Radovana, da je bil doma, skrbel za svinje, psa in mačko. Človek se zgrozi ob pomisli, da je domnevni morilec »normalno« živel ob starših, ki jih je ubil. V tragičnih dneh je, kot je pozneje priznal, iz hiše celo prodal dva televizijska sprejemnika in vi-deosnemalnik.
Zanimivo (ali pa žalostno) pa je tudi to, da umorjenih Jo-
a
Darko Senčar, osumljen uboja staršev
sipa in Katarine niso pogrešali, oziroma se niso pozanimali, kje sta, v njunih podjetjih, Katarina je v trgovini Trgocentra v Čakovcu delala šele nekaj tednov, prej pa je bila trgovka v trgovini nasproti svoje hiše v Balogovcu. Tudi za Josipa, ki je bil šofer v Medimurski trikotaži, niso šli na njegov dom vprašat, zakaj ne pride na delo. Menda so mislili, da je na bolniškem dopustu, ker se je pred tem pritoževal zaradi bolečine v križu.
Ubita starša je na poslednji poti spremila množica ljudi Blagovca in okoliških vasi ter sodelavcev iz službe. Pokopali so ju na pokopališču v Malem Mihovljanu. Domnevni storilec čaka na zasluženo kazen, nihče pa ne more vedeti, kakšna bo, kajti človek (?) pri zdravi pameti ne bo šel ubijat staršev. Medtem smo še zvedeli, da je kri, ki so jo našli na sekiri, od ubitih, zato je upravičen sum, daje zločin storjen na tako krut način. Pa tudi storilec, ki je za zdaj (uradno) le osumljenec, bo zato obtoženec in obdolženec. To potrjuje tudi njegovo priznanje preiskovalnim organom in beg. Ujeli so ga med vasjo Vratišinec in Brezje, katere del je tudi na pomurski strani Mure. Sicer pa tudi ljudje z dojnjega dela Prekmurja vedo povedati, da jim je obraz storilca nekam znan, prav tako pa tudi številka avta ČK 477-90, s katerim je prevozil množico kilometrov od lokala do lokala.
Š. Sobočan
VESTNIK. 14. FEBRUAR 1991
Stran 19
Dušan Loparnik

KO JE MOSKVA EDINO UPANJE
CENA SPRAVILA KORUZE
Humanitarna akcija zbiranja denarja za zdravljenje Srečka Goloba v Moskvi je dala nepričakovane rezultate. Namesto potrebnih 150 tisoč, se je nabralo kar 530 tisoč dinarjev. Seveda so takoj prišli tudi predlogi, kam z denarjem, ki se je zbral: pri Društvu slepih in slabovidnih Pomurja bo poseben žiroračun. Z zbranim denarjem se ustanovita sklad in poseben upravni odbor, ki bo namenjal denar zdravljenja potrebnim. No, to je seveda prihodnost. Sedanjost pa je bila: čimprejšnje zdravljenje Srečka Goloba.
Priprave
Vsaj zame se je začelo pozno. V ponedeljek okoli poldneva so mi sporočili, da bom potoval v Moskvo in spremljal Srečka Goloba. Povedali so tudi, da bom
Moskvi. Pot je minila hitro. Na letališču smo opravili potrebne formalnosti in tu nas je čakalo še eno prijetno presenečenje Adrie: prijazna uslužbenka je z direktorjem letališča uredila, da nam
Srečko, Silva in njuna mama Rozalija v bolniški sobi poliklinike Glaza v Moskvi. Srečko in Silva upata, da jima bodo izboljšali vid.
verjetno odpotoval že konec tedna, saj čakamo le še potrdilo iz Moskve. Le-to je prišlo v torek in po telefaksu so sporočili, da se v Moskvi moramo oglasiti že v četrtek. Za priprave sta mi ostala torej le še dobra dva dneva. Potni list, viza, letalska vozovnica, rezervacija v hotelu v Moskvi ... in še milijon drobnih stvari je bilo potrebno urediti v tako kratkem času. Vendar se je vse izteklo v najlepšem redu. V sredo zvečer, torej pred odhodom, je bilo vse urejeno. Adria Airways je Srečku podarila povratno vozovnico, pa tudi jaz sem jo dobil s popustom. Skratka — bili smo pripravljeni za pot upanja v Moskvo.
Odhod
V četrtek zjutraj ob 3.30 smo se napotili proti Brniku, saj je od tam letelo Adriino letalo proti
ni bilo potrebno plačati letališke takse (ki je na tujih letališčih ne poznajo), in tako smo prihranili nekaj tako potrebnih denarcev. Naj ne izzveni kot reklama, toda — vsa čast Adrii. Bliža se ura poleta in točno ob 8.55 se resnično začne pot upanja za boljši vid Srečku Golobu. Kmalu smo v zraku in kljub delni oblačnosti lahko počasi razberemo nekatere podrobnosti pokrajine daleč pod nami. V glavnem ravnina, gozdovi, jezera in reke. Žal Srečko vsega tega ne vidi in triurna pot mine v klepetu o prvem potovanju z letalom, upanju, ki ga ima Srečko, in drugih podrobnostih, ki so pač v navadi ob takšnem klepetu.
Že na letalu moramo izpolniti nekakšne deklaracije o količini deviz, ki jih imamo s seboj, da bi formalnosti na moskovskem letališču minile čim hitreje.
Znamenita ruska »očered« (vrsta), ki jo srečaš na vsakem koraku, pa naj gre za trgovino s kruhom, mlekom ali kakšnim drugim blagom. Tokrat so čakali v vrsti za pomaranče, ki so jih dobili ta dan.
Na letalu smo morali premakniti tudi ure. Za dve uri naprej. Letimo proti vzhodu in tam se dan začne prej.
Dokaj točno pristanemo na moskovskem letališču Šeremetje-vo 2. Po opravljenih carinskih postopkih se najprej srečamo s predstavniki Slovenijalesa v Moskvi in kmalu nato še s predstavniki znamenite klinike Glaza, ki so prišli čakat Srečka in njegovo sestro. Tu se za nekaj časa naše poti ločijo. Srečka in Silvo odpeljejo na kliniko, Srečkovo mamo in mene pa v hotel Mo-lodežnja, kjer imam rezervirano prenočišče. Gre pravzaprav za mladinski hotel (mimogrede še eden redkih, kjer Jugoslovani lahko plačujemo z rublji — v vseh drugih hotelih morajo namreč potniki iz Jugoslavije plačevati z dolarji ali kakšno drugo konvertibilno valuto), v katerem ponavadi prenočujejo mladi iz vse Sovjetske zveze, ki prihajajo v Moskvo.
Hitro se namestim in že se začne delo. Najprej je potrebno vzpostaviti zvezo z Radiom Murska Sobota, da bi se lahko oglašal. To mi uspe šele ob pomoči predstavništva Slovenijalesa. Ko je to opravljeno, začnem iskati stik s Srečkom. Kmalu mi uspe dobiti njegovo telefonsko številko — vsaka soba v hotelu in na kliniki ima svoj direktni telefon. Tudi to mi uspe. Za začetek pravzaprav dovolj. Ob vsej tej ihti sem pozabil tudi na to, da nas je v Moskvi pričakala tipična ruska zima. Ko smo prispeli, je bilo reci in piši —23° C. Za tople — 4° C v Sloveniji, ko smo odpotovali, torej prava zima.
Še malo in pokličejo me z ra-
se tudi dogovarjati za delovne obiske z nekaterimi Slovenci v Moskvi. Urnik je kmalu gotov: petek — Slovenijales, sobota — Miha Lampreht, dopisnik osrednjih slovenskih medijev iz Moskve, nedelja — Miroslav Simič, delavec v Moskvi, ponedeljek — urejanje formalnosti za vrnitev in torek — vrnitev domov.
Čeprav ura še ni tako pozna, pa je za prvo polovico dneva v Moskvi dovolj, in ker me v petek čaka še veliko dela, se odpravim spat.
Petek — prvi dan pregledov
Po poročanju za RMS se odpravim v bolnico. Srečka čakajo danes pregledi. Res je, da je imel vse izvide s seboj, toda zdravniki želijo na lastne oči potrditi tisto, kar sicer že vedo. Zanimiv je način pregleda: ob meni je eden zaposlenih v kliniki, ki govori tekoče angleško. Zdravnica, postavi vprašanje v ruščini, nato mi ga Viktor prevede v angleščino, jaz pa v slovenščino. Srečko odgovori na vprašanje in nato ponovimo postopek v obratni smeri: slovenščina—angleščina —ruščina. Tako mine dopoldne na kliniki. Kot sem izvedel pozneje, ta dan niso opravili vseh pregledov in zato čakajo Srečka še nekateri drugi, verjetno v soboto ali ponedeljek. Mimogrede: bolnica ima poseben hotelski kompleks, ki je namenjen tujcem. V glavnem so to pacienti iz Savdove Arabije in Kuvajta. Zaradi vojne pa se je število teh pacientov zmanjšalo na minimum. Ta hotelski kompleks je na ravni hotela visoke kategorije.
Želja vseh nas, ki delamo na tem področju kmetijstva je, da imamo čim več čistih računov, zato posredujemo .odgovor na članek bralca Vestnika z dne 31. januarja, podpisanega z začetnicami !
Izračun inž. Džubana temelji na modelni kalkulaciji, ki jo je po (takrat) zadnjih podatkih izračunal Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani.
Kalkulacija vključuje kombajn manjših storilnosti z normativom v povprečnih pogojih dela 3,5 ure na ha s ceno 761,33 din, kar znese na ha 2.664,67 din. Če k temu dodamo 3,5 ure dela (kom-bajnista) po ceni 45,50 din, znese spravilo po kalkulaciji Kmetijskega inštituta oziroma inž. Džubana 2.823 din/ha.
V kalkulaciji ni navedeno, da se stroški lahko povečajo v primeru zelo visokega pridelka, visoke vsebnosti vlage, poleglosti-polomljenosti, nagnjenosti tere-
Spominki—unikati
GORNJA RADGONA
NOVI ZVONOVI ZA ŽUPNIJO SV. PETRA
dia. Zveza je torej uspela in tako lahko sporočim vsem v Pomurju, da smo srečno prispeli. Začnem	(Se nadaljuje)
SKRB ZA DRUŽINO
Družina je brez dvoma osnovna celica in hkrati steber sleherne družbe. Družba, ki se tega zaveda, posveča družini vsestransko skrb. Tudi Cerkev želi in se trudi, da bi bila družina trdna, moralno zdrava in srečna ustanova. Predvsem s to željo smo imeli v Črenšovcih predlani ljudski misijon in pred lanskim božičem še njegovo obnovo. Misijonarja Martin Panič in Janez Nanut sta imela številna predavanja in stanovske govore za zakonce, mladino in otroke.
Pred kratkim so v črenšovskem Kulturnem domu predavali zlasti mladim družinam poslanec dr. Jože Magdič, Jože Vinkovič in dr. Jože Ramovš. Slednji je med drugim avtor knjige Sto domačih zdravil za dušo in telo, kije izšla lani pri Mohorjevi družbi. Knjigo bi smeli prebrati v sleherni družini. V njej bo vsakdo našel kaj koristnega.
Pomursko pastoralno območje že prek dvajset let uspešno prireja tečaje za mlade fante in dekleta, ki se pripravljajo na zakon. Tečaj vodi in ga po župnijah izvaja s svojo ekipo predavatelj župnik Anton Fakin. Tečaji, ki obsegajo šest predavanj, so v glavnem pozimi. Poleg teh predavanj v župnijah pomurskega pastoralnega območja je v Murski Soboti še tako imenovani »permanentni tečaj za predzakonske«. Namenjen pa je tistim pripravnikom na zakon, ki se v domači župniji niso mogli udeležiti rednega tečaja. Tega tečaja se je treba udeležiti dve zaporedni nedelji po dve uri.
V prvi polovici februarja smo imeli »predzakonski tečaj« tudi v Črenšovcih. Naslovi predavanj so bili: Pota do zakona, Vezi zakona, Moralne in etične vrednote zakona. Zakon v luči razodetja in cerkvenega učiteljstva, Psihološki aspekti zakona in Duhovnost zakona. Predavali so Jože Hozjan, Štefan Kuhar, Lojze Kozar, Karel Pavlič, mag. Marija Sraka in Friderik Gumilar.
Vsi udeleženci so z zanimanjem poslušali, predavanja. Upamo, da bodo mladi ljudje, obogateni s številnimi koristnimi nasveti, nekoč kot možje in žene lažje reševali probleme v zakonu. Želimo pa predvsem, da bi bilo v njihovih zakonih čim manj problemov, tem več pa sreče in zadovoljstva.
Franc Tement
V ponedeljek, 4. 2., je bila v tovarni Feralit v Žalcu krajša pri-, srčna slovesnost ob kolavdaciji treh novih zvonov za župnijo sv. Petra v Gornji Radgoni. Skupna teža je 2023 kg. Zvonovi so bili prevzeti pod vodstvom kolavdatorja Miroslava Bonča. Skupna ocena ko-lavdatorja je bila, da so odlično vliti. Slovesnost je popestril gasilski oktet iz Gornje Radgone.
Ob tej slovesnosti smo zvonove krstili z zlato radgonsko penino, slovesna blagoslovitev novih zvonov pa bo v soboto, 27. aprila. Slovesnost bo vodil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej.
Obstoječi zvon d je posvečen sv. Petru. Novi zvonovi pa imajo naslednje tone in so posvečeni:
1.	glas e Mariji Pomočnici,
2.	glas g sv. Martinu in
3.	glas a Slomšku.
Verni in vsi dobro misleči ljudje so to veliko naložbo velikodušno podprli in se novih zvonov prisrčno veselijo.
To so že četrti novi zvonovi v tej župniji. Obe svetovni vojni sta župniji vzeli takratne zvonove. Vsi župljani si želijo, naj bodo novi zvonovi klicarji žive vernosti, sreče in miru.
Andrej Zrim
Koncert v knjižnici
Lendava je tačas edino občinsko središče v Pomurju, ki nima dvorane, v kateri bi lahko prirejali kulturne prireditve. Tako so ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku pripravili koncert kar v prostorih knjižnice. Nastopil je profesor harmonike in eden redkih koncertantov na tem glasbilu Fran Žibert. Obiskovalce je navdušil z domačimi in tujimi skladbami. Če bodo v Lendavi želeli obuditi kulturno življenje, bo potrebno čim prej zgraditi kulturni dom.
Jani D.
na, ooiiKe parcele, velikosti oziroma števila (v ha) in oddaljenosti parcel, nagnjenosti terena ipd.
Spravilo koruze, ki ga opravlja KZ Panonka, poteka s kombajni neprimerno večje storilnosti in je cena strojnika zajeta v ceno zaračunane ure (to je v našem primeru 1.400,00 din). Normativ, poraba ur na ha se v redkih primerih giblje čez 2 uri, to pomeni, da je skoraj v večini primerov spravilo s kombajnom KZ Panonke cenejše, kot ga navaja Kmetijski inštitut oz. inž. Džuban.
Vrata naših služb v KZ in služb območnega zavoda, na katerem so zaposleni nekateri naši dosedanji sodelavci, so odprta vsakemu, ki želi dobiti kakršno koli pojasnilo, tudi o spravilu koruze. Piscu pisma, podpisanemu z začetnicami, ne bi zamerili, tudi če bi se podpisal s polnim imenom.
Kerec Ernest, ing. agr. KZ Panonka M. Sobota
Guetka Gu^nou
Kiosk na kitovi uLu 9R.§>oboft
Ekspresne fotografije za dokumente • Priporoča se Niki!
^TROPICAL^
5. marca ob 19. uri v večnamenski dvorani osnovne šole Edvarda Kardelja v Murski Soboti. Organizator ZKO M. Sobota.
Osnovna šola Videm ob Ščavnici razpisuje dela in naloge
STROJNIKA CENTRALNEGA OGREVANJA - HIŠNIKA
Delavec bo sprejet za poln delovni čas za nedoločen čas.
Pogoji:
— kvalificiran kovinar ali elektrikar — izpit za strojnika centralnega ogrevanja
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
IKOKTOBER
Zadružni svet razpisuje dela in naloge
direktorja zadruge
JIIIIIIIH
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 5 oz.
10 let delovnih izkušenj pri vodilnih delih v gospodarstvu, — da ima organizacijske sposobnosti za vodenje dela v zadrugi.
— da je njegovo zdravstveno stanje tako, da ga ne bo oviralo pri delu.
Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva razpisa na naslov: OZ 14. oktober Gornja Radgona, Trg svobode 12 (za razpisno komisijo).
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo.
Komisija za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja Skupščine občine Murska Sobota
razpisuje
dela in naloge
DIREKTORJA UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČINE MURSKA SOBOTA
Pogoji:
— visoka izobrazba pravne ali ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let.
Prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah ter življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov:
Komisija za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja Skupščine občine Murska Sobota.
Stran 20
VESTNIK, 14. FEBRUAR 1991
Radijski in televizijski spored od 15. do 21. februarja
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
5.00 Prebujajte se z nami! 5.30 Prva jutranja kronika, 7.15 Dopoldanski spored (kam za konec tedna, poročila, pomurske aktualnosti), 10.00 Spored RS
16.00 Zimsko popoldne (začenjamo ga s telefonskimi čestitkami, nadaljujemo s poročili in zaključujemo z 21-232), 19.00 Spored RS
5.00 Prebujajte se z nami! (glasba, obe jutranji kroniki, poročila ob 8.30, sobotna tema ... Točno ob 9.00 pa je čas za eno uro čestitanja in pozdravljanja v živo!), 10.00 Spored RS
16.00 Zimsko popoldne (najlepše želje s čestitkami in pozdravi, poročila, glasba), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA
TV SLOVENIJA
9.00 Mozaik, ponovitev. 14.30 Svet na zaslonu, ponovitev. 15.00 Žarišče, ponovitev. 15.30 Sova, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV dnevnik 1. 17.05 Mozaik, ponovitev, Tednik. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Midasov dotik, 'angl. dokumentarna serija. 21.15 Zakon v Los Angelesu, amer, nanizanka (40. del/41). 22.05 TV dnevnik 3. 22.25 Sova.
SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Maribor: Tele M. 19.00 Domači ansambli: Ansambel Toneta Kmetca. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Koncert izraelskega komornega orkestra. 21.15 Pogledi: Portali pripovedujejo. 22.15 Yutel. 23.15 Satelitski programi, poskusni prenosi.
9.00 TV mozaik. 12.50 Rezervirano za šanson. Francija v šansonu. 13.35 Ivanhoe, ameriški film. 15.50 Žarišče, ponovitev. 16.20 Sova, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV dnevnik I. 18.30 Zdaj pa po slovensko. 19.00 Že veste? 19.12 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Titanic. 22.10 TV dnevnik 3. 22.30 Sova.
'SLOVENIJA 2
15.00 Videonoč, ponovitev. 18.55 Val di Fiemme — sv. pr-ven. v nord. discipl. smučarski skoki 90 m, prenos. 21.55/22.10 Posnetek tekov iz Val di Fiemma. 22.40/22.55 Yutel. 23.40/23.55 Satelitski programi.
9.00 Nedeljska kuhinja (spet vas bomo skušali razvedriti in pomagati k dobri kuhi — tokrat prvič z rubriko Misel in čas ob 9.10, ko dajemo besedo pomurski duhovniški inteligenci. Začel bo g. Balažič, martjanski župnik, ki vam bo spregovoril o demokratizaciji. Če želite sodelovati, lahko duhovnikom tudi pišete: Radio Murska Sobota, za rubriko Misel in čas, Titova 29, Murska Sobota.), 12.00 Madžarski spored, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Poročila, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
TV SLOVENIJA
HTV
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Serijski film. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Izbrali smo za vas. 16.25 Poročila. 16.40 Serijski film. 17.10 Šolski program. 17.40 Hrvaška danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Humoristična serija. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 22.20 TV dnevnik 2. 22.40 Poročila v angleščini. 22.45 Ekran brez okvira. 0.15 Poročila.
8.15 Poročila. 8.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 11.30 Dokumentarni mozaik. 13.30 Izbrali smo za vas. 14.30 Igrani film za otroke. 16.10 TV-teden. 16.30 En avtor, en film. 16.55 Poročila. 17.00 Sedmi čut. 17.10 Narodna glasba. 17.40 Serijski film. 18.10 Dokumentarni program. 18.55 Risana serija. 19.30 TV dnevnik I. 20.00 Inter-view tedna. 20.15 Igrani film. 21.45 TV dnevnik 2. 22.05 Poročila v angleščini. 22.55 Zabavnoglasbena oddaja. 23.40 Športna sobota. 0.00 Poročila.
8.30 Otroška matineja. 9.50 Hvala bogu za Maurica Cheva-lierja, amer, franc, dokumentarni film. 10.40 Mati in sin, ponovitev humor, oddaje. 11.10 Vi-deomeh. 11.40 Obzorja duha. 12.05, Znani umetniki v cirkuški areni. 13.10 Križkraž, ponovitev. 14.40 J. Galsworthy: Saga o Forsytih, angleška nadaljevanka. 15.30 Sova, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV dnevnik 1. 17.05 Žandar se ženi, francoski film. 18.50 Risanka. 19.00 TV mernik. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 B. Šprajc: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka, nadaljevanka. 21.20 Podarim—dobim. 21.40 Zdravo. 23.00 TV dnevnik 3. 23.20 Sova. SLOVENIJA 2
13.00/13.15 Športno popoldne. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Drugačne zvezde, potopisna reportaža. 20.30 Gozdno gospodarstvo Kočevje, dokumentarna oddaja. 21.10 Posnetek tekov iz Val di Fiemma. 22.10 Športni pregled. 22.55 Yutel.
TV AVSTRIJA
16.00 Am dam des. 16.20 Živalski kotiček. 16.35 Pregled sporeda. 16.55 Mini Čas v sliki.
17.05 Zarota na Temzi, mladinska serija. 17.30 Mini kviz.
17.55 Yakari. 18.00 Mi. 18.30 Šef zdravnik Trapper John, zdravniška serija. 19.22 Današnje znanje. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Nerešeni akti xy —- Kriminalna policija prosi za pomoč. 21.15 Ugledni kuharji. 21.25 Model in vohljač, kriminalna komedija. 22.10 Pogledi od strani. 22.20 Trailer, oddaja za prijatelje filmov. 22.50 Izga-njevalec hudiča, ameriška grozljivka, 1973 (Ellen Burstyn, Max von Sydov, Linda Blair). 0.45 Nerešeni akti XY. 0.55 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
9.10 Dekle iz Hunana, kitajski film. 10.45 Jazz-strune, glasbeni film. 15.05 SP v nordijskem smučanju. 15.55 Video novice. 16.10 Z jasno besedo. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka. 17.40 Reportaža. 18.00 Okno, uslužnostni program. 19.00 Vprašanja kristjanov. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dallas, ameriška serija. 20.55 Panorama. 22.00 Pripor, poljski film. 23.50 TV dnevnik. 0.05 Dnevnik BBC.
OVEN
DVOJČEK
TV AVSTRIJA
9.00 Čas v sliki. 9.05 Doogie Howser, serija. 9.30 Angleščina za začetnike. 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Potapljanje prepovedano, francoska kriminalka, 1987■(Phi 1 ippe Noi-ret, Guy Marchand). 12.35 Kako tjulenji spijo, film. 12.45 Medij. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Nočni studio. 14.10 Prodana nevesta, komična opera. 14.20 Koškim s petimi nogami, francoska č/b filmska komedija, 1954 (Fernandel, Francoise Arnoul). 16.00 Spored po željah otrok. 16.55 Mini Čas v sliki. 17.05 Ruska pravljica. 17.30 Oddaja
o okolju. 18.00
TV kuhinja.
18.30 Magacin Alpe-Jadran.
19.30 Čas v sliki.---------
19.53 Vreme.
20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Sanjska ladja, serija. 21.50 Srčece (Rudi Carrell). 22.15 Roparski napad, ameriški gangsterski 7 film, 1968 (Jim Brown, Ernest" Borgnine). 23.40 Čas v sliki.
23.45 Keoma — pesem smrti, italijanski western, 1976
5.00 Prebujajte se z nami! (Pet ur jutranjega in dopoldanskega druženja, glasbe, nasvetov, kramljanja ...), 10.00 Spored RS
16.00 Zimsko popoldne (začeli bomo s športno oddajo, pregledali aktualno dogajanje in zaključili z najmlajšimi v To sem jaz), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA
9.00 TV mozaik. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV dnevnik I. 17.05 TV mozaik. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 P. Van de Waterbeemd: Sandra, nizozemska drama. 21.00 Osmi dan. 21.50 TV dnevnik 3. 22.10 400 let slovenske glasbe, 7. oddaja. 22.40 Sova.
SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi. 17.10 Podarim—dobim, ponovitev. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Rezervirano za šanson. 21.45 Satelitski programi. 22.30 Yutel.
5.00 Prebujajte se z nami! (Spet vas bomo v prvem delu oddaje predvsem sproščali, izbirali boste pesem tedna, poslušali, kaj vam danes napovedujejo zvezde... Nato pa torkova tema, v katero se lahko vključite po 21-232 in 21-579), 10.00 Spored RS
16.00 Zimsko popoldne (Mali oglasi, poročila, Najlepše želje s čestitkami in pozdravi — ponudba tokratnega torkovega popoldneva, želimo vam prijeten večer!), 19.00 spored RS
5.00 Prebujajte se z nami! (V dveh delih — lahko vstanete do sedmih, lahko pa tudi po tej uri. Izberite glas NE ali MD, kakor vam drago!), 10.00 Spored RS
16.00 Zimsko popoldne (Posebej vas opozarjamo na vašo možnost opozarjanja na napake, nepravilnosti, krivice — ali pa tudi pohvale. Po telefonih 21-232 in 21-579!), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA
5.00 Prebujajte se z nami! (Gotovo vas zanima, koliko je ura — čeprav že lep čas pravimo, da smo tik pred dvanajsto!), 10.00 Spored RS
16.00 Zimsko popoldne (ob koncu delovnega dne se lahko zabavate ob različnih oddajah murskega vala, bodite z nami, morda bomo s skupnimi močmi našli kaj svežega, bodočega, skratka: vašega), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA
9.45 Poročila. 9.50 TV koledar. 10.00 Dobro jutro, nedeljsko popoldne za otroke. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, ameriška nanizanka. 13.55 Živeti skupaj. 14.25 Sestanek brez dnevnega reda. 17.00 Igrani film. 18.45 Leteči medvedki, risana serija. 19.10 TV sreča. 19.30 TV dnevnik L 20.00 TV drama. 21.00 Igrani film. 22.30 TV dnevnik 2. 22.50 Poročila v angleščini. 22.55 Športni pregled
TV AVSTRIJA
16.10 Daktari, serija. 17.00 Parada uspešnic. 17.50 Mladinski magazin. 18.30 Šef zdravnik Trapper John, zdravniška serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Ljudski odvetnik. 20.15 Grilparzer: Bratovski spor v Habsburgu, č/b žalo-igra (Attila Horbiger, Robert Lindner). 22.40 Budin nauk. 22.45 Mozartov koledar. 22.50 Mozart: Bastien in Bastienne, spevoigra. 23.45 Sibelius: Simfonija št. 7. 0.15 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
6.30 Vaška TV. 7.00 Sončnica. 9.05 Verske minute. 9.10 Za otroke. 11.20 Dallas, pon. 11.25 Panorama, pon. 12.25 Vyhonky, v slovaščini. 15.25 SP v nordijskem smučanju. 16.10 Drehsc-heibe Europa. 16.40 Domoznanstvo. 16.55 Hišni prijatelj. 17.05 Darilo. 18.35 Delta. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Iz teme na svetlobo, TV film. 21.40 AB pop-festival. 23.00 SP v nordijskem smučanju. 24.00 TV dnevnik.
8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Spored za otroke. 10.20 Čarovniška revija. 10.55 Pokalni ženski rokomet. 13.55 Benny Hill show. 14.15 SP v nordijskem smučanju. 15.15 Muzikalni kino. 15.50 Kviz. 16.40 Program reformatske cerkve. 17.00 Walt Disney vam predstavlja. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Teden. 20.00 Dnevnik. 20.15 Kramer proti Kramerju, amer. film. 22.10 Telešport. 22.25 Somogy. 23.20 Video strani.
Ona: Skupen dogovor s partnerjem ti bo končno odprl oči in te postavil na realna tla. Le kako si mogla biti tako naivna, saj se ti to zdi sedaj popolnoma očitno. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje . ..
On: Pripravljen si na marsikaj, vendar pa bodo dogodki prihodnjega tedna docela presegli tvoja pričakovanja. Toda kar brez panike, saj se ti obeta le dobro, še posebej pa bodi pozoren na ljubezenske premike . . .
Ona: Obiskala te bo nepričakovana sreča, ki pa bo le prehodnega značaja. Seveda pa to še ne pomeni, da je ne boš do konca izkoristila. Pazi se prijateljevih namenov, saj so vse prej kot odkriti in prijazni.
On: Ne razmišljaj toliko o tistem, kar si zavozil, ampak se raje posveti prihodnosti. Nepričakovano srečanje ti bo pustilo obilo lepih spominov, predvsem pa si boš pomiril svoje prenapete živce. Popazi malo na zdravje.
Ona: Zadnje čase poslušaš le glas svojega srca, vendar pa bi ne bilo slabo, če bi vključila tudi svoj razum. Sedaj je pravi čas, da si tudi ti omogočiš vsaj manjši poslovni supeh, ki bi ti vsekakor le koristil . . .
On: Opravil boš dolgo odlašajoče opravilo in ponovno boš lahko zadihal s polnimi pljuči. Še vedno pa ti ne bo uspelo urediti svoje ljubezensko življenje, saj se obnašaš, kot da ne veš, kaj hočeš. Potrudi se in ne bo ti žal.
Ona: Le tako naprej in uspelo ti bo! Sedaj si v izredno ugodnem obdobju za sklepanje novih prijateljstev, kar ti bo v veliki meri povečalo krog prijateljev. In kdo ve: mogoče bo iz vsega tega nastalo tudi kaj več!
Qn: To, da si nekaj želiš, še ni dovolj, potrebno se bo tudi angažirati in storiti potrebne korake. Predvsem pa se ne podcenjuj, saj si sposoben tudi takšnih reči, ki so bile nekoč tudi resnično nedosegljive. ............. ..	. . .	•
DEVICA
iehtnica
ŠKORPIJON
9.15 Poročila. 9.30 Oddaja za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 15.20 Dokumentarni film. 16.25 Poročila. 16.40 Oddaja za otroke. 17.10 Šolski program. 17.40 Hrvaška danes. 18.25 Rezerviran čas. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik 1. 20.00 Boljše življenje, humoristična serija. 21.00 Sedem dni v svetu, zunanja politika. 21.30 Dnevnik 2. 21.50 Poročila v angleščini. 21.55 Kinoteka Holly-wooda. 23.25 Poročila.
9.00 TV mozaik. 14.35 TV mozaik. 15.00 Žarišče, ponovitev. 15.30 Sova, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV dnevnik I. 17.05 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev. 17.55 Že veste? 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 J. Locke-J. Telfer: Daleč si prišla, Katie, nadaljevanka. 21.00 Novosti založb. 21.10 Jazz festival v Montreuxu, I. oddaja. 22.15 TV dnevnik 3. 22.35 Sova.
SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper. 19.00 Folklorna skupina Emona: štajerski in pustni plesi. 19.14 Tamburaški orkester Prosvetnega društva Artiče. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje Lota. 20.35 Umetniški večer. 0.00 Yutel.
9.00 TV mozaik. 15.00 Žarišče, ponovitev. 15.30 Sova, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV dnevnik 1. 17.05 TV mozaik. 17.50 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Jeremija Johnson, ameriški film. 21.50 TV dnevnik 3. 22.15 Poje vam Ditka Haberl. 22.45 Sova.
SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi. 18.30 Mostovi. 19.00 TV Slovenija 2 — Studio Maribor. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Metropolitanska opera, 2. del. 21.55 Mednarodno delavsko gibanje: Razpotja. 23.15 Svet poroča. 0.00 Yutel.
TV SLOVENIJA
TV AVSTRIJA
10.00 TV v šoli: Turki v Evropi, 1. del. 10.15 TV v šoli: Predkaz-novan. 10.30 Model in vohljač, kriminalka. 11.20 Komična opera: Saloma. 11.30 Ljudski odvetnik. 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tednik. 13.30 High Chaparral, westrn-ska serija. 14.20 Račji mladič, risanka: 15.30 Otroški spored. 15.35 Babar, risanka. 16.00 Am dam des: Les — bogastvo gozda. 16.20 Mini oder. 16.30 Mini srečanje. 16.55 Mini Čas v sliki. 17.05 Iskanje najbolj skrivnostne živali sveta: Afrika. 17.55 Yakabi. 18.00 Mi. 18.30 Šef zdravnik Trapper John, zdravniška serija. 19.22 Današnje znanje. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Magnum, kriminalna serija. 22.00 Pogledi od strani. 22.10 Apropos film, novice iz filmskega sveta. 22.40' Konec starih časov, češki film, 1989 (Josef Abrham, Marian Labuda). 0.15 Čas v sliki.
9.15 Poročila. 9.30 Mali svet, oddaja za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 16.25 Poročila. 16.40 Mali svet, oddaja za otroke. 17.10 Šolski program. 17.40 Hrvaška danes. 18.25 Rezerviran čas. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik 1. 20.00 Zgodovinski sporazum o Jugoslaviji. 22.00 Žrebanje Lota. 22.10 Deset zapovedi, poljski tv film.
9.15 Poročila. 9.30 Vrnitev »Antilope«, angleška nadaljevanka za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 15.10 Glasbena oddaja. 16.25 Poročila. 16.40 Vrnitev »Antilope«, angleška nadaljevanka za otroke. 17.10 Šolski program. 17.40 Hrvaška danes. 18.25 Rezerviran čas. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik 1. 20.00 Filmski večer. 22.00 TV dnevnik 2. 22.20 Poročila v angleščini. 22.55 Intervju. 23.55 Poročila.
9.00 TV mozaik. 14.40 TV mozaik. 15.30 Žarišče, ponovitev. 16.00 Sova, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV dnevnik 1. 17.05 TV mozaik. 18.40 Spored za otroke in mlade ZBIS: Pohorski steklar. 19.00 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 Simenon, TV nanizanka. 21.10 Tednik. 22.15 TV dnevnik 3. 22.35 Sova.
SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi.
17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Zdaj pa po slovensko: pogovor o pogovoru, izobraževalna oddaja. 20.50 Plesni nokturno W. A. Mozart—V. Dedo-vič: Madrigal. 21.00 Večerni gost: Mitja Meršol. 21.45 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru«. A. Hieng: Izgubljeni sin. 23.40 Yutel.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
13.50 Nasipi popuščajo, ameriški film, 1972 (Theodore Bikel, Genevieve Ambas). 15.30 Otroški spored. 15.35 Oddaja z miško. 16.00 Am dam des: Petrolej. 16.2,0 Mini tiralica. 16.30 Mini atelje. 16.55 Mini Čas v sliki. 17.05 Degrassi junior, serija. 17.30 Mini reportaža. 17.55 Yakari. 18.00 Mi. 18.30 Šef zdravnik, zdravniška serija. 19.22 Današnje znanje. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Ostanki narave, dokumentarni film. 21.00 TV živali. 21.07 Dallas, serija. 21.50 Pogledi od strani. 22.00 Mrtvi spijo bolje, angleški film, 1978 (Robert Mitchum, Sarah Mi-les). 23.35 Hammer, kriminalna satira. 0.00 Čas v sliki.
MADŽAR TV MADŽARSKA |------
10.00 Tv v šoli: Fizika v avtomobilu. 10.15 TV v šoli: Obnova vasi. 10.30 Kadmos — Tebanski tiran, italijanski film, 1961 (Pedro Armendariz, Anto-nella Lualdi). 12.20 Zabojček z igrami. 12.30 Mi. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Reportaže v tujini. 14.00 V gradu in na vasi, češki film, 1982 (Jana Brejchova, Martin Ruzek). 15.30 Otroški spored. 15.35 Novice iz račje vasi, risanka. 16.00 Dolina glasov, lutkovna igrica. 16.30 Glasbena delavnica. 16.55 Mini Čas v sliki. 17.05 Kakor pes in ma-. čka, serija. 17.30 Mini klub. 17.55 Yakari. 18.00 Me žene. 18.30 Šef zdravnik Trapper John, zdravniška serija. 19.22 Današnje znanje. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Don Camilio in Peppone, italijansko-francoski č/b film, 1951 (Fernandel, Gino Cervi). • 21.55 Pogledi od strani. 22.05 Lovec na podgane, angleški film, 1989
9.15 Poročila. 9.30 Jelenko, nadaljevanka za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 14.30 Hrvaški pisatelji na TV ekranu. 16.25 Poročila. 16.40 Jelenko, nadaljevanka za otroke. 17.10 Poljudnoznanstveni film. 17.40 Hrvaška danes. 18.25 Rezerviran čas. 18.45 Izobraževalna oddaja. 19.15 Male skrivnosti. 19.30 TV dnevnik 1. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 TV dnevnik 2. 22.40 Poročila v angleščini. 22.45 Glasbena oddaja. 23.30 Poročila.
TV AVSTRIJA
16.00 Am dam des: Premog. 16.20 Uspešnice. 16.55 Mini Čas v sliki. 17.05 Vesel in poučen magacin za otroke. 17.30 Mini leksikon. 17.55 Yakari, 18.00 Mi. 18.30 Šef zdravnik Trapper John, zdravniška serija. 19.22 Današnje znanje. 19.30 Čas v-sliki. 19.50 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Varno je varno, tv film v treh delih (Peter Weck). 21.15 Jasno in oblačno. 21.20 Jolly Joker. 22.05 Pogledi od strani. 22.15 Zgodbe o stari monarhiji, 3. in zadnji del (Fritz Muliar). 23.10 Čas v sliki. 23.15 Tujec kliče, ameriški č/b film, 1952 (Shelley Winters, Gary Merrill). 0.45 Čas v sliki.
9.05 Teden, pon. 16.05 Preiskovalec, kriminalka. 10.55 Delta, pon. 13.55 Skupščinski dnevnik, prenos zasedanja Parlamenta. 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Jezikovne uganke. 19.00 Cimbora. 19.30 TV dnevnik. 20.05 To + ono, zabavni magazin. 21.10 O glasbi za vsakogar, Schumann: Otroški prizori. 21.55 Umetnina tedna. 22.00 Vera, madžarski dokumentarni film. 23.25 TV dnevnik. 23.40 Dnevnik BBC.
8.00 Rimske stavbarske tehnike. 8.25 Risbe R. Petriašvilija. 8.40 Telovadba za invalide. 8.55 Prenos zasedanja Parlamenta.
17.00 Panonska kronika. Narodnostne oddaje. Aplavz Ferencu Beresu. Gospodarstvo. I8.30 Lepi
17.10.
17.45
18.15 mad-
žarski plesi. 18.40 Porqagač. 19.15 Angleščina. 19.30 TV> dnevnik. 20.05 Klinika, nemška serija. 20.55 Studio '91. 21.55 Iz Parlamenta. 22.25 Gyorgy Kur-tag. 23.10 TV dnevnik. 23.35 Dnevnik BBC.
Ona: Kritičen pogled na dosedanje avanture ti bo odkril tvoje realne možnosti pri nekom, ki ti nikakor ne gre iz glave. Nikar se ne podcenjuj, ampak mu pokaži predvsem tvoje dobre lastnosti, slabe pa pusti raje za drugič.
On: Nikar se ne zapiraj vase, ampak poglej okoli sebe in kaj hitro boš opazil celo kopico ugodnih kombinacij, tako v ljubezni kot tudi poslovno. Torej se ti v bližnji prihodnosti obeta precej živahnejše življenje od dosedanjega.
Ona: Skrajni čas je že, da si temeljito izprašaš vest in dokončno razčistiš, kaj v resnici pričakuješ. S partnerjem se boš zapletla v precej neprijeten prepir, ki pa se bo končal veliko bolje, kot pa boš pričakovala.
On: Nastopil boš s povsem novimi argumenti, karti bo prineslo dokajšen dvig tvojega poslovnega ugleda. Z novo prijateljico pa nikar ne delaj preveč dolgoročnih načrtov, saj jo za kaj takšnega še premalo poznaš.
Ona: Našla boš toliko časa, da boš priskočila na pomoč nekomu, ki te bo najbolj potreboval. Toda poskusi se pobrigati tudi za svoje probleme, saj se ti na obzorju bližajo karseda črni oblaki. Toda nikar se ne ustraši!
On: Le zakaj čakaš, da se bodo ostali prilagodili tebi? Ali ni že čas, da se tudi ti enkrat ukloniš večinski volji? In naj ti nikar ne bo nerodno priznati napako, saj se ti lahko zatajevanje le te kaj slabo obnese.
Ona: Vse boš stavila na eno samo karto, čeprav nisi povsem prepričana, ali bo dobitek res tolikšen, da bi te zadovoljil. Toda star pregovor pravi, da imajo »norci« srečo, pa se bo to izkazalo tudi v tvojem primeru.
On: Ne misli toliko na prijateljičine namige, ampak se raje malo bolj posvečaj poslovnim stvarem. Streznitev ob koncu tedna ti bo prinesla dokončno spoznanje, da nisi tako nezmotljiv, kot pa si misliš.. .
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.10 Tretji kanal. 9.55 Klinika, pon. 10.40 Studio '91, pon. 17.00 Video novice. 17.15 Priče preteklosti, češka serija. 17.30 Gospodarstvo. 17.50 Iz studia za kratke filme: 1. Naša dediščina, 2. Secesija v Budimpešti, 3. Zakladi Baranje. 19.00 Gledališki večer, razgovor pred predstavo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Shakespeare: Milo za drago, prenos iz gledališča Pecs. 22.35 TV dnevnik. 22.50 Dnevnik ZDF.
8	.00 Magazin za menežerje.
9	.05 Walt Disney vam predstavlja, pon. 10.50 Szia, mami! 11.20 Telovadba za invalide. 17.00 Panonska kronika. 17.20 Poklicna posvetovalnica. 18.05 Tretji kanal. 19.00 O veri za otroke. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. .20.05 100. poglavje TV romana Sosedje. 20.40 Ozadje vesti. 21.25 Prva ljubezen, zabavni program. 22.25 Izpovedi, TV igra. 23.10 TV dnevnik. 23.25 Dnevnik BBC.
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
Ona: Dober glas seže v deveto vas. To se bo pokazalo tudi pri tebi, saj ti bo dobra poslovna poteza odprla prenekatera vrata v prihodnost. Zgrabi priložnost, dokler je še tu, kajti kasneje bodo vsa prizadevanja popolnoma zaman.
On: Ko boš blizu zmagi, se je boš skoraj ustrašil. Nikar ne omahuj — vse to si si zaslužil in to več kot pošteno. Tako boš imel sedaj več časa zase in za svoje privatne načrte, ki so vse prej kot pa skromni . ..'
Ona: Tvoji namigi bodo vse preveč prozorni, da bi lahko še vedno ustvarjala vtis, da te resnejša ljubezenska veza sploh ne zanima. Prepusti se čustvom in kaj kmalu se bodo pokazali povsem konkretni rezultati.
On: Še vedno ti ne bo uspelo prepričati partnerja, da bi ti popolnoma zaupal. Sicer pa si tega tako ali tako ne zaslužiš ... Ob koncu tedna se ti bo pripetila majhna nezgoda, ki pa ne bo imela kakšnih posebnih posledic.
Ona: Čeprav ti ne bo šlo povsem tako, kot si si zamislila, se bo na koncu vendarle izkazalo, da si imela popolnoma prav. Partner ti bo priredil prijetno presenečenje, ti pa mu boš vrnila na najlepši možni način.
On: Neka pohvala ti bo pomenila še veliko več, kot pa konkreten poslovni uspeh, ki se ti obeta. Četudi izgledaš karseda samozavesten in samostojen, pa tudi ti potrebuješ oporo in varnost osebe, ki te ljubi.
Ona: Nihče ti ne želi ničesar slabega, zato se nikar ne izogibaj družbi, ki te že kar precej pogreša. Preko vikenda se ti obeta prijetna avantura, ki pa ti lahko prinese še kaj več kot pa le eno prijetno noč .. .
On: Uspelo ti bo, da si boš ustvaril odlične možnosti za ponoven začetek na poslovnem področju, kjer si nekoč že pogorel. Naj te stari neuspehi nikar ne ovirajo, saj bo tokrat povsem drugače — predvsem boljše.
VgSTNIK, 14. FEBRUAR 1991
Stran 21
kino
KINO PARK MURSKA SOBOTA
15.	feb. ob 17. uri amer, akcijski film SMRTONOSNI STREL (DEAD BANG). V glavni vlogi DON JOHNSON.
15.	feb. ob 19. uri amer, trdoeroti-čni film SUPER SEKS.
16.	feb. ob 17. uri amer, komedija ZELENCI VRAČAJO UDAREC.
16.	feb. ob 19. uri amer, akcijski film SMRTONOSNI STREL.
1*7. feb. ob 15. uri amer, komedija ZELENCI VRAČAJO UDAREC.
17.	feb. ob 17. uri amer, akcijski film SMRTONOSNI STREL.
17.	feb. ob 19. uri amer, trdoeroti-čni film SUPER SEKS.
19.	feb. ob 17. in 19. uri amer, grozljivka ZGODBE S TEMNE STRANI (TALES FROM THE DARKSI-DE). Najbolj gledana Srhljivka na ameriški top listi lani. Igralca: Deborah Harison, James Remar, režija: John Harrison.
20.	feb. ob 17. in 19. uri amer, grozljivka ZGODBE S TEMNE STRANI.
21.	feb. ob 17. uri amer, avanturistični film GORILE V MEGLI (GO-RILLAS IN THE MIST). Igralca: Si-gourney Weaver, Bryan Brown.
21. feb. ob 19. uri amer, akcijski film DNEVI GRMUENJA (DAYS OF THUNDER). Igralci: Tom Crui-se. Robert Duvall, Nicole Kidman, režija: Tonv Scott.
KINO KUD Šalovci
15. feb. ob 19.30 akcijski film SMRTONOSNI STREL.
KINO SVOBODA GOR. RADGONA
Četrtek, 14. 2. ob 17. uri — ameriška komedija NAJBOLJ NORI BO-ŽIČ, ob 19.’uri — ameriški trdoeroti-čni film SEKS V ZAPORU. .
Petek, 15. 2. ob 19. uri — italj. akcijska komed. 4 PESTI PROTI RIU, ob 21. uri — ameriški trdoerotični film SEKS V ZAPORU.
Sobota, 16. 2. ob 19. uri — ameriška grozljivka VAMPIRKA IZ SOSEDSTVA.
Nedelja, 17. 2. ob 17. uri — ameriška komedija NAJBOLJ NORI BOŽIČ, ob 19. uri — ameriška grozljivka VAMPIRKA IZ SOSEDSTVA.
Sreda, 20. 2. ob 19. uri — ameriška komedija DRAGNET.
OPEL REKORD 1983 prodam. Jud, Vrtna 2, Radenci. M-3618
GOLF J, karamboliran, v celoti ali po delih prodam. Bakovci, Mladinska 32. M-3619
ZASTAVO 101 GTL 65, letnik 1986, prodam. Brunec, Cankarjevo naselje 30, M. Sobota. M-3620
JUGO 45 A, letnik 1987, prevoženih 32.000 km, prodam. Odranci, Vrtna 5. M-3622
ZASTAVO 128, junij 1989, garažira-no, dobro ohranjeno, prodam. Ogled po 16. uri — Boldižar, Markovci 18 a. M-3626
JUGO KORAL 55, letnik 1988, december, prodam. Filovci 91, ©47 321. M-3628
SAMARO 1989/10, 5 vrat, prodam za 13.000 DEM. ©31 184 od 15. do 19. ure. M-3635
ŠKODO 100 prodam ali zamenjam za drva ali koruzo. Kumin, Satahovci 5 c. M-3637
LADO 1300 S, letnik 1985, prebarvano, prodam. ® 26 207, v petek po 16. uri. M-3638
LADO, renault 18 ali starejši vozen avto do 1600 ccm kupim. ® 23 838. M-36363
RENAULT 4, starejši letnik, in barvni TV Gorenje poceni prodam. © 82 038. M-12350
JUGO 55, star 18 mesecev, ugodno prodam. © 22 886. M-3668
JUGO 45, star 15 mesecev, prodam. ©26514. M-3673
RENAULT 4 TLS, letnik 1981, registriran do januarja 1992, ugodno prodam. ©41 012. M-3678
LADO SAMARO, letnik 1987, registrirano do oktobra 1991, prevoženih 45.000 km, nujno prodam. © 36 038. M-3683
FORD ESCORT 1.4, letnik 11/1988, prodam. Titan, Gorička 54, Černelav-ci. M-3686
FORD SIERO prodam. Puževci 36, © 49 984. M-3689
JUGO AMERIKA 55, star 1 leto, registriran do 6. 9. 1991, prodam. © 70 550. M-3665
JUGO KORAL 55, letnik oktober 1988, prodam. Martjanci 18 d, © 48 504. M-3694
MAZDO 121 (baby), letnik 1990, junij, kovinske barve, prodam. © 24 326. M-3696
WARTBURG KARAVAN, starejši letnik, registriran do februarja 1992, ugodno prodam. Tropovci, Kolesarska 72. M-MM
JE OBOGATILA SVOJO KULINARIČNO PONUDBO S PICAMI PO VAŠI ŽELJI IN MALICAMI.
SPREJEMAJO TUDI SKUPINE.
PRIPOROČA SE GOSTILNA ZVONČEK, MARKIŠAVCI.
prodam
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
MOTORNA
VOZILA
JUGO 45 KORAL, letnik 1989, november in 2> zimski gumi z platišči prodam. ® 26 607, v soboto in nedeljo. M-3690
LADO 1300, zeleno, letnik 1984, prevoženih 48.000 km, prodam. Franc Majcen, Kocljeva 9, G. Radgona. M-14585
NISSAN, letnik 1989, ugodno prodam. ©73 047. M-I4583
ZASTAVO 101. letnik 1979 (medite-ran), in obračalnik za krmo Panonija ugodno prodam. Cankova 66. M-MM JUGO SKALA 55, star 15 mesecev, prodam. © 75 774. M-13297
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1989, prodam za 19.500 DEM (protivrednost dinarjev). © 81 879. M-12356 LADO SAMARO 90, nujno ugodno prodam. Cven 58 a, © 81 988, popoldan. M-12355
MOPED PIAGGIO SI, čisto nov, prodam. ©82 726, po 15. uri. M-12354
FIAT 125 SPECIAL, registriran do januarja 1992. ugodno prodam. © 81 104. M-12353
ZASTAVO 128, letnik 1988, prodam. Sodišinci 19 a. M-3691
FIAT 125 P, letnik 1981, prodam. © 75 436. M-13323
JAWO TS 350 prodam. ©70 098. M-3644
ZASTAVO 101, letnik 1976, potrebno manjšega popravila, registrirano do 17. 8. 1991, prodam. Cena po dogovoru. Iljaševci 27, p. Križevci pri Ljutomeru, po 16. uri. M-3645
DIANO,	letnik	1980, prodam.
© 70251. M-3660
125 P, letnik	1976, . prodam.
© 46 266. M-3660
ZASTAVO 128. letnik 1989, in JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. © 23 302. M-3662
JUGO KORAL 60, november 1989, bordo rdeče barve, opremljen z gumami Michelin 165/65, prodam za 94.000 din. Informacije po © 25 522, popoldan. M-3597
JUGO KORAL 60, letnik 1989, in RENAULT 9, letnik 1988, oba registrirana . do novembra, prodam. © 42 486. M-3603
FIAT 126 P, letnik 1980, registriran do 1992, prodam. ©41 571. M-3605 JUGO 45 KORAL, letnik 1987, dobro ohranjen, ugodno prodam. Marija Komik, Krašči 43, popoldan. M-3614 ZASTAVO 101 GTL 55 in voz z gumijastimi kolesi prodam. Beznovci 44. M-3617
KOMBAJN ZMAJ 780 in leseno lopo (uto) 19 x 6 prodam. ©41 249. M-3601
TRAKTOR IMT 560 in prikolico za avto po zelo ugodni ceni prodam. M-3615
DROBILNIK .in bučno olje prodam. Lemerje L M-3639
STROJ za siliranje trave ugodno prodam. Kuštanovci 65. M-3643
ŠTIRIREDNI SADILNIK KORUZE OLT prodam. Satahovci 32. M-3666 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 830, nov, in Renault 4 ugodno prodam. Zoran Bagaroš, Slavka Osterca 4 a, Radenci. M-3684
MEŠANI GOZD prodam. Naslov v upravi lista. M-3599
HIŠO v bližini Moravskih Toplic, možnost gostinskega lokala ali druge dejavnosti, prodam. © (062) 775 181, Marta. M-3600
GARAŽO, 16 m2, v središču Ljutomera, prodam. © 82 896. M-3602 MLADA DRUŽINA IŠČE STANOVANJE V LJUBLJANI. ©22 469. M-36I0
VINOGRAD, starejši, 7 arov, šmarnica, 12 km od M. Sobote, s starejšo kletjo, na odlični sončni legi, prodam dobremu ponudniku. © 26 653. M-3612
HIŠO v Prosenjakovcih v zadnji gradbeni fazi prodam. Cena 60.000 DEM. ©77 846 ali Vučja Gomila 105. M-3629
PARCELO, približno 4.500 m2, v Grabrovniku pri Štrigovi, sončna lega, primerno za vinograd zamenjam za gradbeno parcelo (2.000 m2) v bližini Ljutomera ali prodam. Marija Dukič, Likozarjeva 3, Kranj, © (064) 25 280, po 18. uri. M-3456 NEDOGRAJENO HIŠO v četrti gradbeni fazi, v Krogu, prodam. ©(063) 852 220. M-3627
MEŠANI GOZD v več parcelah prodam. Gomboc, Pečarovci 42. M-3642 POSLOVNI PROSTOR, 60 m2, neurejen, v centru Lendave, ugodno prodam. © (042) 843-082. M-3655 SADOVNJAK NA KUKEČU, 40 arov, ograjen, prodam. Mikloša Kuzmiča 21 a, ©25 169. M-3663 ENOSOBNO NOVEJŠE STANOVANJE, opremljeno, s centralno kurjavo in telefonom, oddam dvema študentoma ali študentkama. Predplačilo 6 mesecev. Informacije po ® (061) 486 687, po 15. uri. M-3671
NJIVO, 30 arov, v bližini M. Sobote, prodam. © 23 745. M-3672
RABLJENA OKNA, vrata, vhodna vrata, lahko dvokrilna ali od stare, kmečke hiše, kupim. ® 23 838. M-3573
KOMPRESOR, s cilindrom, nemški, nov, prodam. Anton Špilak, Mala Polana 4. M-3598
VOZ z gumijastimi kolesi, železno-le-seni, po izbiri, prodam. Marjan Anto-lin, Ivanci 61, Bogojina. M-3604 ZIDNO OPEKO, ročno delano, rabljeno, prodam. Huber, G. Slaveči 89. M-3606
AKACIJO, primerno za kole, prodam. ® 48 366. M-3609
PLINSKI ŠTEDILNIK GORENJE prodam. ® 26 004. M-3611
Preklic!
Preklicujem veljavnost diplome, izdane leta 1987 na SŠDU v Ljutomeru. Sabina Dominko, Odranci 370. M-3623
Nujno potrebujem 10.000 DEM za eno leto. Vrnem 14.000 DEM. ® 36 041.
MALE PUJSKE prodam. @ 24 278. M-3607
MALE PUJSKE prodam. Krog, Plečnikova 4. M-3624
KRAVO, brejo, in mikser za gnojnico z elektromotorjem prodam. Bunčani 1, @87 130. M-3631
TELICO, visoko brejo, kontrola A, prodam. Žižki 57, Črenšovci. M-3632 TELICO, staro 13 mesecev, ugodno prodam. Puconci 38. M-3647 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom prodam. Weindorfer, Ribiška 16, Bakovci. M-3399
MALE PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. Žižki 99, @ 70 816. M-MM NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Akcijska prodaja: cena 60,00 din. Vsak,’ ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Gostilna Ti-bija Horvata Nemčavci, @ 24 393. Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, @ 77 686. M-l NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Akcijska prodaja: cena 60,00 din. Naročila sprejema in daje vse informacije: Gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a, tel.: 43 070. M-2
MALE PUJSKE prodam. Satahovci 4. M-3652
NESNICE, hisexs, po ugodni ceni prodam. Naročila sprejema in daje informacije: Fanika Stadler, Gostilna Bakovci, @43 121. M-3669 PRASICO, visoko brejo, prodam? Ignac Ciglar, G. Bistrica 191. M-3676 MALE PUJSKE, stare osem tednov, prodam. Žižki 99, ® 70 816. M-3681
VESTNIK
TRAJNOŽARNO PEČ Tobi Central 20 za etažno centralno ogrevanje prodam. © 24 768. M-3646
ŠTEDILNIK KALOREKS, nov, prodam. Kalamar, Šalovci 35 a. M-3648 SVINJSKO MAST prodam. ® 23 593. M-3649
VEČJO KOLIČINO SUHIH, trdih, mešanih drv prodam. Krog, Murska 63. M-3650
HRASTOVE PLOHE, 8 cm, in aluminijasta izložbena okna, 180 x 180, prodam. ® 73 319. M-MM PRIKOLICO za kultivator Honda prodam. Kapca 76, Lendava. M-13325
NOVO - IZPADANJE LAS NI VEČ PROBLEM? Popolnoma naravno zdravilo vam zajamčeno ustavi izpadanje ih regenerira lase ter pospešuje rast. Cena ene doze je 160 din in poštnina. Pošljemo s povzetjem: Naslov BIOMAX, p. p. 82, 63210 Slovenske Konjice. M-13326
OTROŠKO POSTELJICO, voziček in akacijeve sohe prodam. Kevc, Ivanjševski Vrh 46, Sp. Ivanjci. M-14581
DELE ZA ZASTAVO 128 in GS prodam. ® 74 838. M-14584
KAKOVOSTNO BELO VINO, 300—400 1, prodam. Cena po dogovoru. ® 74 501. M-14587
TRAJNOŽARNO PEČ, rabljeno, v zelo dobrem stanju prodam za 2.800 din. Karba, Naselje B. Kraigherja 27, ® 21 376. M-3653
Preklic!
Preklicujem zaključno spričevalo, izdano leta 1981 na SCTPU na ime: Vladimir Berden, Filovci 150. FM-3654
AKACIJEVE HLODE, debele 30 cm, KUPIM. ® 70 003. M-3656
STRUŽNICE, rezkalne in vrtalne stroje ter rezilno orodje in merila prodam. ® 22 995. M-3658
GLISER, 4 m, z novim motorjem Tomos 18, ugodno prodam. @45 014. M-3659
Preklic!
Preklicujem veljavnost končnega spričevala, št. diplome 186/L, izdanega pri Srednji agroživilski šoli Maribor, letnik 1983/84, na ime Milan Rajh, Plešivica 28, p. Ivajnkovci. IN-12352
PRIKOLICO za prevoz živine ugodno prodam. Mikola, Brezovci 57. M-3625
EMO CENTRAL 20 L, nov, in štedilnik Gorenje MIV, nov, ugodno prodam. Dobrovnik 160, ©79 050. M-3630
Preklic!
Preklicujem zaključno spričevalo, izdano 1. 1979/80 za poklicnega šoferja D kategorije na šoli v Ježici pri Ljubljani. Alojz Jančar, Stara 1, Bakovci. M-3633
POŠTEN SIMPATIČEN FANT, 32 let, z lastno novo hišo, vrtom, avtomobilom, službo, želi spoznati pošteno dekle za skupno življenje. Ponudbe pošljite na upravo lista pod: SREČA 91. M-3627
COMODORE 64 z disketnikom v vrednosti 7.000,00 din in otroško športno kolo (1.800 din) prodam. Smodiš, Lendavska 45 b, ©25 110. M-3664
VEČJO KOLIČINO BALIRANE SLAME KUPIM. ® 26 053. M-3666 SUHE BOROVE PLOHE (8 cm, 2,5mj, moped avtomatik, 150 1 rdečega vina, slamoreznico, napravo za čiščenje zrnja (»rštao«) in mletje (»šarotar«) ugodno prodam. Gorica 9. M-3.670
POHIŠTVO ZA KUHINJO z belo tehniko v celoti ali po delih prodam. ©48 369, po 15. uri. M-3674
OTROŠKO POSTELJICO KUPIM. Družina Sukič, Predanovci 40. M-3677
Preklic!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 24834-4, izdane pri H KS Panonka M. Sobota. Marija Ficko, Ran-kovci 29. M-3679
CISTERNO CREINA, 5000 1, prodam. Noršinci 62. M-3680
GUME za avto, 155 x 13, zimske, komplet s platišči, po ugodni ceni prodam. © 77 618, po 17. uri. M-3682
ZAMRZOVALNO OMARO s predali prodam. Vukajč, © 23 226. M-3688 ŠIVALNI STROJ RUŽA SELEC-TRONIC, nov, prodam. © 22 565, popoldne. M-3688
ZAMRZOVALNO SKRINJO in av-toprikolico ugodno prodam. © 77 353. M-3691
PRIKOLICO ZA AVTO prodam. © 24 336. M-MM
FANT, star 35 let, srednje postave, miren, pošten, želi spoznati sebi primerno žensko za majhno kmetijo. En otrok ni ovira. Ponudbe na upravo lista pod: PRIDI, OSREČI ME. M-PP RAČUNALNIK COMODORE 64 z dodatno opremo prodam za 4.000,00 dinarjev. Hotiza 188, ©36 008. M-ŠS
STORITVE
ZA REGISTRACIJO “PRIVATNIH PODJETIJ IZDELAMO DOKUMENTE. S 23 622. M-POP
INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO. ©48 204. popoldne. M-3651
INŠTRUIRAM MATEMATIKO za osnovne in srednje šole. Cena 120,00 na uro. Ponudbe z vašim naslovom in telefonsko številko (če jo imate) pošljite ali prinesite na upravo Vestnika pod šifro: PRIDEM NA DOM. M-3687
VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Kilan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Endre Gonter, (tehnični urednik), Nataša Juanov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefax 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za trimesečje 1991 je 150,00 dinarjev, za podjetja 300,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Po pristojnem mnenju Vestnik plačuje 3-odstotni temeljni davek od prometa proizvodov.
DELO
DELO NA VAŠEM DOMU! Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis ter kuverto z vašim naslovom in znamko. Druga navodila boste dobili pozneje. Šifra: HITER ZASLUŽEK. M-3636
DELO NA VAŠEM DOMU! Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis, kuverto z vašim naslovom in znamko. Druga navodila boste dobili pozneje. Francka Ker-man, Nazorjeva I, Radenci. M-3640 ZAPOSLIM DELAVKO V CVETLIČARNI z najmanj 3 leti delovnih izkušenj. Dober OD. Salon CVETJA CIPOT. M. Sobota, Grajska 4 a. ©22 193. M-3678
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage
Vere Kukanja
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom. Zdravstvenemu domu M. Sobota, Elektru, Planinskemu društvu in vsem znancem za darovane vence in cvetje.
Posebno se zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu v Ljubljani za vso pomoč v tistih težkih trenutkih bolezni, g. župniku za lep obred, cerkvenim pevcem in govornikom za lepe poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Vsi njeni
Iz našega okolja je za vedno odšla draga kolegica in sodelavka
Vera Kukan ja
višja medicinska sestra
Pogrešali bomo tvojo vedrino in optimizem. Ohranili te bomo v hvaležnem spominu.
Društvo medicinskih sester in tehnikov Pomurja
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame Katarine Puhan iz Murske Sobote
se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje in pospremili drago pokojnico na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. župniku in pevcem za pogrebni obred.
Hvala tudi primariju dr. Bedrnjaku za vso skrb med boleznijo.
Hčerka Marjeta z družino
Pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je — vstajenja dan!
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 83. letu starosti za vedno zapustil dobri mož, oče, dedek, pradedek in stric
Alojz Kuzmič
iz Ižakovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom za pomoč, prijateljem, sovaščanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, za sv. maše ter v druge dobre namene in nam izrekli sožalje.
Posebna hvala g. kaplanu Grabarju za lepo opravljen cerkveni pogreb, za tolažilne besede, pevskemu zboru za odpete žalo-stinke ter predstavniku KS za poslovilni govor.
Vsem še enkrat — hvala!
Ižakovci, Vojnik, Ljubljana, Ankaran, 23. 1. 1991
Vsi, ki smo ga imeli radi
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako sem ljubila Vas. šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, tašča in seštra
Marija Horvat
roj. Ciglar
s Tišine
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence in cvetje, za sv. maše in v dobrodelne namene. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. kaplanu za opravljeni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Vukanu, kolektivu VVO M. Sobota, SKZ-LS Tišina, Ljutomer in M. Sobota ter gasilskemu društvu Tišina.
Vsem — iskrena hvala!
Žalujoči: sin Franc z družino, hčerke Hilda, Marjeta z družinami in sestra Terezija z družino
Stran 22
VESTNIK, 14. FEBRUAR 1991
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
Dinka Kos
iz M. Sobote Cankarjeva ul. 50
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, nekdanjim sodelavkam in sodelavcem, vsem sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, izražena pisna in ustna sožalja, za darovane vence in cvetje, za prispevke v dobrodelne namene ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebej se prisrčno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega in pljučnega oddelka bolnišnice v M. Soboti za lajšanje bolečin med njeno neozdravljivo boleznijo. Iskrena hvala predstavniku krajevne skupnosti in Zveze borcev, tov. Maritiji Seraku za ganljive poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Stevu Marišiču za odigrano žalostinko ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi Pogrebnemu zavodu M. Sobota.
Iskrena hvala vsem športnim prijateljem soboškega TVD Partizana, judoistom, prijateljem Društva slepih in slabovidnih občine M. Sobota in Slovenije ter delovnemu kolektivu Republiške uprave za zdravstveno varstvo — Območna enota M. Sobota.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
'M. Sobota, januarja 1991
Žalujoči: mož Jože, sin Tonček z ženo Jožico, vnuk Zoran in vnukinja Renata, bratje Peter, Filip, Mario in sestra Tonkica z družinami, teta Nada z družino ter drugo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, sin, oče, dedek, tast, brat in stric
Ivan Poredoš
iz Ižakovec
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje, za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala duhovnikom za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, vsem gasilcem ter govorniku za izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna hvala dr. Zadravcu, dr. Kološevi in družini Mlinarič iz Ižakovec za nesebično pomoč med njegovo boleznijo. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi
UMRL JE NAŠ DRAGI DEDEK
Ivan Poredoš
POGREŠALI TE BOMO!
Tvoji vnuki: Katja, Danijela, Sonja, Nataša, Kristian, Mihael, Sara, Saša, Jolanda, Andrej in Mateja
A dan je črni moral priti, bridkosti dan. oj dan solzan, težko je bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ne moremo dojeti resnice, da nas je tiho, kakor je živela, zapustila naša draga
Sidonija Gerlec roj. Gjergjek upokojena gostilničarka iz Murske Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih tudi pomagali in stali ob strani, za darovano cvetje ter pisno in ustno sožalje.
Posebna hvala nečakinjama Majdi in Viti za nesebično pomoč, dr. Perkiču, dr. Rosovi, dr. Gregorčevi, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS g. Merklinu za besede slovesa, obrtnemu združenju ter Zavarovalni skupnosti Triglav.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
NAJDRAŽJI STARI MAMI
Sidiki Gerlec
ZADNJE SLOVO
TVOJE VNUKINJE: NINA, URŠKA, NUŠA IN ROMI
Si mislite lahko, da strašna je rana, katera zadela je naše srce. Nikdar več na zemlji ne bode izprana, bolela nas bode do zadnjega dne.
ZAHVALA
V 35. letu starosti je na krut/ način izgubil življenje dragi mož, sin, zet in vnuk
Alojz Kolenko mesar iz Mostja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter za sv. maše.
Hvala tudi celotnemu osebju za intenzivno nego na kirurškem oddelku v Rakičanu. Posebna zahvala g. kaplanu za ganljivo slovo, pevkam za odpete žalostinke, govorniku ABC Pomurke in gasilcem iz Mostja.
Zahvaljujemo se Lujzovim in Jadrankinim sodelavcem za darovano cvetje in izrečeno sožalje.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob prerani.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Štefana Žibrika
iz Strukovec
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem prijateljem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala gasilskemu govorniku in mnogoštevilnim gasilcem ter osebju pljučnega oddelka v Rakičanu in M. Soboti.
Še enkrat - HVALA!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Ivana Durineka upokojenega elektroinštalaterja iz Murske Sobote
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč, izraze sožalja in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste ga tako številno spremljali na njegovi zadnji poti.
Hvala njegovim nekdanjim sodelavcem iz IMP-ja Bliska, predstavnikom NK Mure, g. župniku, pevskemu zboru, prof. Zrinskemu za odigrano Tišino in g. Merklinu za tople besede slovesa.
Hvala tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka v Murski Soboti in kardiološkemu oddelku UKC v Ljubljani za dolgoletno zdravljenje.
Vsem in vsakemu še enkrat — iskrena hvala!
Vsi njegovi najdražji
Ob smrti našega
Ivana Durineka
se zahvaljujemo
vsemu osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu, posebej dr. Alojzu Horvatu za večletno požrtvovalno zdravljenje našega dragega pokojnika.
,	Družina Durinek
Tiho in mirno nas je v 86. letu starosti zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta
w
Terezija Špindler
roj. Korošec
iz Logarovec 20
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovane vence in cvetje ter darove v dobre namene. Vsem se zahvaljujemo, da so našo drago tako številno pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala za pogrebni obred, g. župniku, pevkam za odpete žalostinke, govorniku Francu Vidnarjti za poslovilne besede, solistu in trobentaču za odigrano Tišino, KS Logarovci, Berkovci in družini Kosi.
Vsem prisrčna hvala!
Logarovci, Ljutomer, Lukavci, Rožički Vrh, 24. januarja 1991
Žalujoči: hčerka Pavla z družino, sinova Lojzek in Janko z družinama in Malika
Rada rože si gojila, da cvetele bi lepo, ne bodo ovenele, jih zalivale bodo naše grenke solze.
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je po dolgi bolezni nepričakovano zapustila naša draga mama in babica
Marija Sagaj
iz Šprinca
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, posebna hvala še sosedi Danici Pergar in Elizabeti Kovačič, ki so nam darovali vence in šopke. Iskrena hvala g. dekanu za pogrebni obred in predstavniku krajevne skupnosti Razkrižje za poslovilne besede.
Žalujoči: hčerka Marija z možem Jožetom, hčerka Gabriela, vnuka Rado in Zdenka
Za vedno nas je zapustila draga
Marija Poredoš iz Murske Sobote
Ob nenadni smrti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje in vence.
Iskrena hvala g. župniku za obred in poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
V 88. letu starosti nas je zapustila naša mama, sestra, babica in prababica
Alojzija Hiill
roj. Morčič od Grada
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in nam kakorkoli pomagali.
Posebna hvala obema gospodoma župnikoma za pogrebni obred, pevcem, društvu upokojencev in govornici Kuzmičevi iz KS.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Ernest in Ludvik, hčerki Milika in Francka z družinami ter drugo sorodstvo
Že eno leto v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN
16. februarja mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil oče, dedek in pradedek
Ludvik Pondelek
iz Lucove
in 9 let, odkar nas je zapustila naša draga mama
Gizela Pondelek
iz Lucove
Hvala vsem, ki se ju spominjate in obiskujete njun grob!
Žalujoči vsi njuni
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek in stric
Ivan Ščančar
iz Bratonec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojniku darovali vence, cvetje in za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku in kantorju za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke ter govorniku KS za poslovilni govor.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sin Ivan z ženo Ireno, hčerka Emilija z možem Francem ter vnuki in pravnuki
VESTNIK. 14. FEBRUAR 1991
Stran 23
k besedi in sliki
VSAK DAN ZNOVA...
OSEM LABODOV NA SOBOŠKEM JEZERU
Na pobudo predsednika skupščine občine Murska Sobota Andreja Gerenčerja, ki je bil obveščen, da je na soboško jezero priletelo osem labodov grbavcev, verjetno iz skandinavskih dežel, so se člani Zveze lovskih družin Prekmurja lotili njihove oskrbe s hrano. Pri tem je pokazal razumevanje Mlinopek Murska Sobota, ki je prispeval 50 kg koruze. Lovci si prizadevajo, da bi labode spravili na varno k Fazanu v Beltince, vendar pa jim vremenske razmere tega ne dopuščajo. Lovci tudi prosijo vse obiskovalce jezera, da jih ne vznemirjajo, temveč jih pustijo pri miru. Lepo bi bilo, če bi se te lepe ptice obdržale na soboškem jezeru.
Foto: F. Maučec
BELTINCI
Ob spremljavi harmonike gre vse lažje. V gozdu Za goro se je zbralo nepričakovano veliko radovednežev. Maskirani so peli, plesali, skratka bili so neutrudni.

VSAK DAN ZNOVA-IN KAR NAPREJ...
BELTINCI
»Pozvanje na ftičarsko gostiivanje«
»Visoko cenjeni gospe in gospodje! Pozavlemo vas na ftičarsko gostuvanje, štero de se dogajalo ,y soboto gospodovega leta 1991, 16. februaroša ob 6. vori zvečer v gostilni Bogdan v Odrancih. Na ouder do poleg ceremonijala stoupili ešče tildi driljgi, kak moški pevski zbor iz Boltinec, tamburaši, lilcke pevke, Treza pa Števek, Veseli les pa tak dele. Poulek toga de gostuvanje snemao Radio Murska Sobota. Te de se pa itak naprej gostuvanje služilo. Pozivajo vas vaši vdani ftički.«
F. M.
Namen tega pisanja ni razglabljanje, ali imamo v Pomurju možnost gradnje manjših (zasebnih) elektrarn, ampak želimo na konkretnem zgledu dokazati, da so ljudje, ki s svojimi dejanji dokažejo, da je nemogoče — mogoče. To sta prav gotovo zakonca Kurbus iz Selnice pri Mariboru, ki sta nedavno dogradila na pohorskem potoku Plešiščica, ki teče skozi Lovrenc, pravo elektrarno. Uradna nosilka obrtnega dovoljenja je Majda Kurbus, ki je menda kot prva Slovenka uspešno končala tudi 3-mesečni tečaj in naredila izpit za upravljalko male hidroelektrarne.
Hidroelektrarno sem obiskal ob pomoči obrtničinega moža Janeza, čeprav ni bil ravno najprimernejši, saj je bil visok sneg, ki pa ga je lada niva uspešno premagovala. Moram povedati, da sem o gradnji te elektrarne slišal že prej, sploh pa si nisem mogel predstavljati, da so bila zanjo potrebna tako zahtevna in draga dela. Naj na kratko opišem, kakšna je zadeva videti! Na potoku je pretočni jez. Le-ta je zgrajen tako, da v cevi, ki so speljane do elektrarne, steče le »odvečna« voda, kar z drugimi besedami, pomeni, da se vodni režim od jeza navzdol ni okrnil oziroma spremenil. Cevovod od jezu je
TUDI MALČKI PRIPRAVILI KONCERT
e
— Med številnimi prireditvami ob slovenskem kulturnem prazniku velja omeniti tudi prvi koncert najmlajšega pevskega zbora v občini Murska Sobota — otroškega zbora, ki so ga ustanovili v vzgojno-varstveni organizaciji Štefana Kovača, vodi pa ga vzgojiteljica Majda Marenče. Koncert je bil pretekli četrtek v Kulturnem centru Miška Kranjca. Malčkom se je pridružila tudi banda Baranja-Kociper. Tako so imeli otroci obenem priložnost spoznati glasbene inštrumente, kar jih je zelo zanimalo. Obisk pa je bil množičen. (J. G.)
Foto: N. Juhnov
PRIREDITEV ZA NAROČNIKE IN BRALCE NAGRADE ZA NAROČNIKE
VESTNIK
TEDNIK MOJE DEŽELE NA SEVEROVZHODU
T. Maučec
OBISK V ZASEBNI ELEKTRARNI V LOVRENCU NA POHORJU
NALOŽBA ZA 300 000 MARK
Zasebne elektrarne postajajo stvarnost. Elektrarna Majde Kurbus daje mesečno v omrežje 35.000 kilovatnih ur.
Od jezu na potoku Plešiščica je speljan 750 metrov dolg »vodovod«, ki ima cevi premera 80 oziroma 50 centimetrov, in 53 metrov padca.
dolg 750 metrov, sestavljen (zvarjen) pa je iz železnih cevi, ki imajo ob jezu in še nekaj sto metrov dalje premer 80 centimetrov, v drugem delu dolžine pa 50 centimetrov. Višinska razlika med jezom in elektrarno, v kateri so turbina, 90 kW generator, avtomatika in tako naprej, je 53 metrov. Turbina in generator se vrtita noč in dan. Elektrarna da mesečno v omrežje slovenskega elektrogospodarstva okrog 35.000 kWh električne energije
Generator v hidroelektrarni Majde Kurbus v Lovrencu na Pohorju se nenehno vrti in mesečno proizvede 35.000 kWh električne energije moči 380 voltov.
moči 380 voltov. Seveda ne zastonj, saj obrtnica dobi za kilovatno uro energije 60 do 70 odstotkov cene kilovatne ure, ki jo plačujejo gospodinjstva.
Zakonca Kurbus sta po nekaj letih uresničila zamisel, ki je bila skorajda neizvedljiva, še posebej pa zato ne, ker sta drezala v področje, ki je bilo nekako rezervirano za državna podjetja. Področje, ki je (bilo) posebnega družbenega interesa. Uspela sta pridobiti vseh tedaj potrebnih 35 dovoljenj in soglasij. Tudi od lastnikov zemljišč, kjer so speljane (pod zemljo ali nad njo) cevi, dobila pa sta tudi denar. Pri tem
Praznik za prvošolčke
Za beltinske in melinške prvošolčke je bil zadnji dan šole pred polletnimi počitnicami posebno doživetje, saj so bili sprejeti v skupnost učencev OS 17. oktober Beltinci. Na slavnost so bili povabljeni tudi starši, tako da je več kot 160 navzočih lahko spremljalo čudovito pripravljen program, ki je bil razdeljen na kulturni del in na ogled šole z raznimi za radovedne prvošolčke zanimivimi kabineti. V kulturnem delu, ki ga je začel s pozdravnim nagovorom ravnatelj šole Avgust Farkaš, so se zvrstili nastopi pevcev, godcev in prišlo je celo do pomerjanje moči med »prve-ki in boltinskimi dečki«. Z velikim zanimanjem so slavljenci spremljali predstavitev iger, ki so jih nekoč igrali njihovi dedki in babice. Nasmejali so se ob gnilem jajcu, »pocketešu«, preštevanju, vlečenju vrvi, premetavanju, nazadnje pa so vsi skupaj tudi zaplesali.
Za »prveke« pa je bil tudi ogled šole in kabinetov novo doživetje. Potem se -je že malce utrujenim prvošolčkom prilegla malica, čakala pa so jih tudi skromna darila. Starši pa so ta čas izkoristili za informativni pogovor z ravnateljem šole. Velika zahvala za skoraj dve uri prijetnega vzdušja gre mentorjem, učiteljicam prvih razredov: Jelki Breznik, Silvi Hočevar in Mariji Farkaš, učencem višjih razredov in vodstvu šole, ki je prireditev omogočilo. Prijetno je bilo staršem, ki so bili zadovoljni ob misli, da se z njihovimi otroki ukvarjajo mentorji, ki so sposobni in pripravljeni ponuditi otrokom več kot le uresničitev šolskega programa. To pa je tudi tisto, kar se od dobrega učitelja pričakuje, zato naj bo tudi cenjen.
sta bila deležna razumevanja zlasti pri mariborski kreditni banki, ki je dokaj hitro spoznala, da gre za projekt, ki bo, tedaj, ko ga bodo pognali, noč in dan prinašal denar in da ga bosta kreditojemalca zagotovo vrnila. Še pri nekaj drugih dobrotnikih sta bila uslišana in z deli sta lahko začela. Zdaj, ko je naložba pripeljana h koncu in deluje, sta si lahko oddahnila. Ker je zadeva avtomatizirana ni treba »stražarja«, ampak le vsakih deset dni »preventivni« obisk.
Tudi tokrat je obrtničin mož pritisnil na nekaj tipk, obrnil par stikal, naravnal vodotok in ker je bilo vse v redu, je bil zadovoljen. Zadovoljen pa je bil tudi nad količino električne energije, ki jo je elektrarna poslala v omrežje od zadnjega odčitavanja števcev, kar pomeni, da bo tudi v tem mesečnem obdobju žena Majda lahko izstavila račun za okrog 40.000 dinarjev. Z zneskom bo pokrila anuitete, zavarovalnino objekta in naprav, davke in prispevke in še solidna plača ji bo ostala. Še boljše bo po desetih letih, ko bodo krediti odplačani. Od . takrat naprej pa naslednjih 40 let (življenjska doba elektrarne je menda 50 let) bo denarja več. Dovolj zanjo in njeno družino. Sin bo tudi elektroenergetik.
Zakonca Kurbus sta torej izpeljala drzno zamisel. Zdaj, ko sta si nabrala izkušnje (tudi grenkih je nekaj), ko imata znanje, že razmišljata, da bi na omenjenem pohorskem potoku zgradila še eno elektrarno. Kot sovlagatelj se ponuja celo tuj partner. Zanimivo je, da je njegadni voda Plešiščice poganjala pohorske mline in žage. Zdaj, ko so ti »iz mode« pa elektrarna!
Š. Sobočan
K Geriincih je bilo...
Minulo nedeljo so v Geriincih na Goričkem po sedemnajstih letih spet pripravili borovo gostiivanje. Okrog 200 mask je bilo (sodelovali so otroci, pa tudi tisti okrog sedemdesetih), kljub slabemu vremenu pa tudi radovednežev ni manjkalo. V gozdu Za goro kot ga imenujejo domačini, je bilo prizorišče. Dopoldne se je norelo, kradlo, sodilo, zapiralo v zapore (nekaj podobnega se je zgodilo tudi ekipi Radia Sobota), pelo, plesalo...
Okrog 13. ure je padlo, kar je moralo pasti, prepiralo se je, borilo za vršiček, kepalo in še kaj. Vrh so si domačini izborili zase. Sledila je povorka proti gasilskemu domu, kjer je bila poroka. Ves dan ni manjkalo dobrih vrtankov, peciva vseh vrst, bujte repe, bograča in dobrega gerlinskega vina. Bilo je daleč od ponorelega sveta bi lahko sklenili, pristno, domače, goričko. Fotografije pa naj povedo ...
Nataša Juhnov
Čarovnice s pravimi metlami hvala bogu niso letale po zraku.
Množica se je zbrala pred gasilskim domom, čakali so na poroko.
RK POMURKA BAKOVCI vabi vse ljubitelje rokometa na pomembno prvenstveno tekmo med Pomurko in STT Rudar iz Trbovelj. Ekipi trenutno zasedata prvi dve mesti v slovenski ligi TEKMA BO V SOBOTO, 16. FEBRUARJA OB 18.45. URI.
O Nagradno žrebanje vstopnic!