3 Nove knjige FRANCI JUST: VERŠUŠI; JANEZ BALAŽIC: ZVENI PODOB Založba Franc-Franc (ki je nih tiskov. pokrajini ni bilo, in do zadnje mnogo širše v srednjeevrop-tov, Poteze urbano-gradbepred kratkim ugasnila) je V sklepnem delu študije pre-tretjine 19. stoletja Prekmurci skem kulturnem prostoru. nega razvoja Sobote skozi izdala dve strokovni publika-beremo, da se je obravnavana niso imeli lastne knjigotrške Misel o srednjeevropski spe-čas, Prekmurje na križišču ciji, in sicer sta avtorja Franci literarna ustvarjalnost v prek-in tiskarske dejavnosti. »Knji-cifiki prekmurskega spome-umetnostnih tokov, Prispevki Just, ki je pripravil pogled na murskem jeziku razvila na ge so sprva tiskali v oddal-niškega fonda nikakor noče Plečnika k prekmurski idenliterarno ustvarjanje v pre-območju med Rabo in Muro, jenih Halleju, Budimpešti, zbujati vtisa o nezmožnosti titeti, Kološeva umetniška kmurskem jeziku do 1919 kjer so Prekmurci živeli kot Sombotelu, Šopronu, kasne-domačega človeka -ustvar-fotografija, Zven podobe, Du-Veršuši, pripovedávke in avtohtona in večinska etnič-je tudi v bližnjih Gradcu in jalca, temveč govori v prid šanove duše in že omenjena zménje, in dr. Janez Balažic: na skupnost. Pokrajina je bila Radgoni, šele od osemde-tezi, da je bilo to ozemlje Umetniška odličnost Mirka Zveni podob - setih let 19. stoletja naprej Rajnarja, kate izbrani pogledi tudi pri domačih tiskarjih rega delo avtor na prekmursko v Monoštru, Murski Soboti spremlja tri de umetnost. in Lendavi. Ti tiskarji so v setletja. »Naj naši nas obdobju od 1715, ko je izšla Za naslovnico ledniki ešče i prva prekmurska knjiga, do knjige je izbral te, kda se mi leta 1919 natisnili 327 prek- Pokrajino ob že dávno na murskih knjig, od slednjih vodi Ludvika práj in pepeo največ šolskih. Med njimi Vrečiča. Sicer obrnemo, spoz ni bilo samostojne leposlov pa Janez Balažic najo, ka so se ne knjige.« predstavlja dela njihovi prade- Iz sklepnega dela izvemo tudi likovnih ume di nej samo za o tem, da v pokrajini ni bilo tnikov Franca napunjavanje založb, ne literarnih revij ter Küharja, Karla žepov, nego kdaj in s čim so se razmere Jakoba, Ladi za oplemeni začele spreminjati oziroma slava Kondorja, tenje svojega kateri so bili pri tem odločil- Jožeta Kološe zapüščenoga, ni dejavniki. Denimo: prvi Kološa, Ladisla zavrženoga, prekmurski časopis Prijatel, va Danča, Šteali njim záto dönok lüble-najzahodnejši del Madžarske koledar Kalendar srca Jezu-ves čas dovzetno za pobu-fana Hauka, Lojzeta Logarja, noga naroda skrbeli,« na-in je civilnopravno spadala v šovoga, mesečnik Marijin list de močnejših umetnostnih Franca Mesariča, Štefana vaja Franci Just pismo Jožefu Železno ter Zalsko županijo, in tednik Novine. Tedaj so bili centrov, prav gotovo pa se to Galiča, Nikolaja Beera, Zden-Borovnjaku, 1858, za motto cerkvenoupravno so bile ka-tudi začetki pripovedne proze ozemlje vklaplja, seveda kot ka Huzjana, Ignaca Medena, svoje študije v Pregled na li-toliške župnije od leta 1777 v prekmurskem jeziku. integralni del, v širši kultur-Marjana Gumilarja in Sandija terarno ustvarjanje v prek-naprej vključene v sombotel-Franci Just zaključi: »Gleda-ni prostor.« Avtorjeva »zgod-Červeka. Podrobneje je predmurskem jeziku do 1919 ali sko škofijo, evangeličanske no na splošno in poveda-ba« se začne, rečeno skrajno stavljena Kološeva umetniška Veršuši, pripovedávke in cerkvene občine pa so spadale no v prispodobi: literarno posplošeno in novinarsko, z fotografija, več avtorjev je opizménje 1. v prekodonavsko evangeli-ustvarjanje v prekmurskem romanskim portalom v Do-sanih pod naslovom Zven po-Franci Just najprej obrav-čansko superintendenco in se-jeziku v obravnavanem ob-manjševcih pred sredino 13. dobe in Dušanove duše (fonava literarno ustvarjanje v stavljale spodnji seniorat Žele-dobju je veršuš z naslovom stoletja, nadaljuje z znano ro-tografije Dušana Šarotarja). predzdružitvenem obdobju, zne županije. Avtor opozarja in nekaj prvimi kiticami, tundo v Selu iz prve polovice Za knjigi Francija Justa in pozdružitvenem obdobju in v na tedanje pomanjkljivosti, pripovedavka z nekaj začet-13. stoletja in konča s slikar-dr. Janeza Balažica velja, da samostojni Sloveniji, torej vse ki so bile v politiki, šolskem nimi pripovednimi prizori stvom Mirka Rajnarja. sodita v trajno zakladnico do današnjih dni, predstavi sistemu, kjer je bila večina šol in zménja, ki še iščejo obli-Dr. Janez Balažic je študijo prekmurske in slovenske strodosedanje obravnave literar-verskih in tudi v madžarskem ko...« razdelil na: Prekmurje kot kovne literature. nega ustvarjanja v prekmur-jeziku. »Zato«, ugotavlja, »ne Če so monografije o likovnih ozemlje umetnostnih inpor-Ernest Ružič skem jeziku do leta 1919 in preseneti podatek, da tudi umetnikih podroben vpogled objave starejših prekmurskih med avtorji prekmurskih li-v ustvarjalnost, v njihovo literarnih besedil. Nadalju-terarnih besedil v tem obdo-»delavnico«, delo dr. Janeza je s socialno-zgodovinskim bju prevladujejo duhovniki Balažica Zven podob opredeozadjem in piše o avtorjih, in s krepkimi šestdesetimi ljuje širino podnaslov Izbraposrednikih in bralcih. Tako odstotki tvorijo najpogostej-ni pogledi na prekmursko od katekizmuša do veršuša, ši avtorski tip, to je pisatelj umetnost. Umetnostni zgodood rokopisa do časopisa in -duhovnik.« Torej se niso vinar poudarja dejstvo »da se od časnikarja do pesnika. ukvarjali zgolj s pisanjem in umetnostna dediščina Prek-Osrednjo pozornost namenja objavljanjem, razen študenta murja ni nikoli kazala kot veršušem -pesništvu, pripo-Jožefa Baše Miroslava, ki je bil samosvoja, da je nastajala vedávkam - pripovedni prozi izrazit in prvenstveno literar-v prepletu različnih slogovin zménjem - igram. Besedila ni ustvajalec. Tudi kulturnih nih in programskih pobud, ilustrira s fotokopijami značil-in znanstvenih institucij v katerih prvine generirajo 4 Marko Bošnjak prevzel devetletni sodniški mandat Odvetnik Marko Bošnjak, ki ga je Svet Evrope izbral za novega slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, je prevzel devetletni sodniški mandat. Bošnjak je nasledil Boštjana M. Zupančiča, ki je bil tam sodnik že od leta 1998. Mandat je Zupančiču potekel 31. oktobra lani, a je na položaju ostal do nastopa naslednika. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je Bošnjaka za novega slovenskega sodnika izvolila, potem ko ga je pristojni skupščinski odbor članom skupščine priporočil kot najbolj kvalificiranega kandidata med tremi. Dvainštiridesetletni Bošnjak je po študiju leta 2002 doktoriral na ljubljanski Pravni fakulteti. Na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici je bil od leta 2012 izredni profesor za kazensko pravo, predaval pa je tudi na drugih fakultetah. Pred prihodom v Odvetniško družbo Čeferin leta 2009 je bil višji znanstveni sodelavec Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti in svetovalec ustavnega sodišča. Slovenski javnosti je znan predvsem kot zagovornik v nekaterih odmevnih sodnih zadevah -v zadnjem času predvsem v postopkih proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju in nekdanjemu prvemu človeku Istrabenza Igorju Bavčarju. Tomo Križnar se je vrnil domov Slovenskega humanitarnega delavca in aktivista Toma Križnarja, ki je bil v Sudanu aretiran 19. maja, so po posredovanju slovenskega zunanjega ministrstva izpustili iz zapora. Križnar je iskal pot čez naftna polja, po kateri bi lahko v Nubske gore pripeljal 175 tisoč evrov vredno napravo za iskanje vode. Oblasti v Južnem Sudanu so ga aretirale, ker ni imel pravega dokumenta. Ob aretaciji so mu zaplenili kamero, pozneje pa še telefonsko kartico. 61-letni aktivist in humanitarni delavec je bil že večkrat zaprt v tujini. Leta 2006 je bil zaprt v Sudanu, kjer je v zaporu v kraju El Fašir preživel približno mesec dni. Leta 2003 je bil zaprt tudi v zaporu v Etiopiji. Martin je tö na konji gezdo Slovenci iz Sombotela pa Andovec se padašivajo že več kak deset lejt. Edno leto pridejo člani drüštva z najmenjše porabske vesnice v center Železne županije, drügo leto pa naaupek. Kotrige bejdvej drüštev se trüdijo, ka aj bi se njini padaške dobro čütili pri nji. Andovsko skupino je v Somboteli orpvin gorprijala predsednica Sombotelske slovenske samouprave Marija Kozar, štera je je pelala po Glavnom trgi varaša. Vküper so se spominali na 1700. jubilej svetoga Martina, vej se je tá svetnik naraudo v indašnjom Somboteli, kak se je zvau, v Savarii. Na toga patronuša spomina v centri mesta dosta vse: na priliko mozaik staroga varaškoga törma pa razstava o tisti lidaj, šteri so čestili svetoga Martina. Njegvi železni kip kaže, kak je kaudiši -že kak püšpek tö -dau svoj gvant. V slovenskoj iži v Škanzeni Železne županije so goste že čakali člani domanjoga drüštva. Veselo so se poklanjali stari poznanci, depa en par nauvi obrazov smo ranč tak leko vidli. Andovčare smo posadili na ladno znautra v rami, predsednica samouprave Marija Kozar pa je zbranim Slovencam držala »dén mater-ne rejči«. Oprvin so navzauči leko čüli, kak je bilau, gda je Avgust Pavel v Andovci odo, pa gorpoisko dosta ramov, ka aj bi vüdo, kakšo gniške majo. V svojoj študiji je dojspiso tau tö, ka so se od njega v toj vesi sploj bodjali, vej je pa odo s plebanošom pa pogledno vsi kšo dijnato künjo. Čüli smo ižino ménje dosta držin, šteri so se andovske ženske spominale. Ništerni -med njimi predsednik drüštva Karči Holec -so se čüdivali, ka je tistoga ipa (v 1920-lejtaj) eške tak dosta ramov bilau, pa kak so računali, je te več kak dvejstau lüdi v Andovci živelo. Od etnologinje Marije Kozar smo leko čüli, kak je vövidla v tistom cajti dijnata künja pa kak so go nücali. Najbaukša špila pa je bila ta, gda so mogli navzauči gorpriti, štera indašnja domanja rejč ka znamenüje, pa kak se tista stvar zové po vogrskom. (börkle, drvenka, greblo, košünta, korito, korbeu, láboška, lopar, maužar, ponev, prtejpanca, omela, parkovač, ribaš, škaf, sklejdnjek, solenka, vrč ptt.) Prejk té špile smo se Slovenci z Andovec pa Sombotela spominali na 130. jubilej rojstva Avgusta Pavla, pa pokazali čest do svoje slovenske materne rejči. Depa spominali smo se svoji mater pa babic tö, vej so pa domanje ženske spekle figice po recejptaj svoji mamic pa babic. Ranč tisti dén so v Škanzeni držali dén s konjami pa kordami pa je sploj dosta lüstva vküpprišlo v lejpom vrejmeni. Na programi z imenom po svetom Martini smo vidli, kak so konje nutnavčili plesati, dojležti pa vsefelé trike. Lidam se je sploj vidlo, gda so huzari kaulivrat gezdili ali gda so se gezdeci v rimskom gvanti pred casarom trüdili, ka bi se najbole brž pelali s kordami na dva potača. Lüstvi je sapa stanila, gda so edne korde vrazmo spadnile, pa so konji po zemlej vlejkli nesrečnoga gezdeca. Eške bole pa té, gda se je eden moški po hrbti vužgo pa so ga komaj-komaj dojvogasili. Vekša baja pa je nej gratala, vejpa so tau vse kaskaderge bili. Andovčarom se je sombotelski program sploj vido. Od domanji so dobili eden amulet od svetoga Krištofa, ka aj bi po njinoj dugoj pauti z Maloga na Veuki Triglav patronuš skrb emo na nji. Za porabsko domačijo na steno pa eden talejr od svetoga Martina, ka aj bi vsikdar oči na domanjaj držo. Pomalek se je spistila kmica, na tomboli so ednoj mladoj deklini prejkdali ednoga poni-konja, Slovenci pa so nutodišli v sinčarsko cimpračo. Naprej so prišle fude, pa so člani bejdvej drüštev eške dugo v nauč spejvali. Zdaj majo člani Porabskoga kulturnoga in turističnoga drüštva z Andovec edno leto časa, ka si nika vözbrodijo za prišešnjo leto za Sombotelčare. Edno je gvüšno: padaštvo med najvekšim varašom pa najmenjšov vesjauv ostane. -dmfotografije: -dm- Porabje, 9. junija 2016 5 Podiranje mlaja Mlaj, ki je bil postavljen 30. aprila pri Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, je bilo treba konec maja tudi podreti. Ker pa podiranja mlaja ni brez plesa, smo organizatorji pripravili kulturni program z dvema folklornima skupinama, nato pa še veselico. V soboto, 28. maja zvečer, smo se zbrali pri Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, da bi podrli skupni mlaj Društva porabske mladine, Slovenske vzorč ne kmetije in Slovenske narodnostne samouprave Gornji Senik. Začeli smo s kulturnim programom, v katerem sta nastopili Folklorna skupina ZSM Gornji Senik in Folklorna skupina ZSM Sakalovci. Obe skupini sta zaplesali splet porabskih in prekmurskih plesov. Za konec pa so folkloristi povabili na plesišče še gledalce in so skupaj zaplesali. Potem so fantje in moški podrli bor. Od 20. ure naprej vse do zgodnjega jutra pa je obiskovalce zabavala glasbena skupina Veški dečki. Petčlanska skupina je prišla iz Prekmurja, iz Žmana je gé, dobra je gé… Kakoli gledamo, kakoli stoj povej, grbanjova prtepena župa je najboukša. Leko, ka stoj kaj o toj župi ovak povej, depa za mene boukše župe nega. Pa nej samo za mene! Eške dosta takši bi se najšlo, ka bi gnako prajli. Za koga volo mi je v toum pismi iz Sobote ranč grbanjova župa na pamet prišla? Samo zatoga volo, ka sam prvoga grbanja v toum leti najšo. Ne vejm, gda sam grbanjovo župo oprvin djo, depa če se bar gnouk na teden na stoli ne najde, leko pri nas nevola grata. Zatoga volo jo radi sküjamo tö na takši den, gda stoj k nam pride. Gda kakši pajdaši ali pa žlata na dveri pokloncka. Tak smo eden den čakali nekšno našo dalešnjo žlato. Na rejci se najdemo, zatoga volo smo vsi vküper že eden den prva vsefele küjali pa pekli. Škem prajti, sva tou z ženo delala, ka moja tašča Regina, trno čedna ženska, se v tou delo bole aj ne mejša. Na drugi den sam samo eške grbanjovo župo mogo naprajti. Na, sam jo mogo sküjati. Posüšene grbanje iškem po cejlom rami, je išken, depa ji ne najdem. Spitavam čerko pa sina, če kaj vejta, kama ji je sto zatepo. Kak bi pa aj vedla? Tou je nej od njiva delo, samo aj je gesti na stoli, drugo njiva ne briga. Žena tö nika nej vedla. Eške se je skur korila z meuv, zakoj go tou sploj spitavam. Grbanjova župa je tvoje delo, mi je zabrüjsila pod naus. Iškem tadale, grbanjov nin nega. Rejsan, vse vküper je skur tak vövidlo, kak bi kakšnoga grbanja srejdi trde zime po gouški isko. Slejgnja je na red prišla moja tašča Regina, trno čedna ženska. Pitan go, če leko una kaj od moji grbanjov vej. Vejdla je! Kak bi pa nej vejdla! Njena najboukša pajdaškinja Rozina go je prišla prosit, če njoj leko malo grbanje posoudi, ka bi rada župo delala. Pa njoj je vse moje grbanje tadala. Nej trbej dvakrat prajti, ka sam skur nouri grato. Tak nouri, kak bi noure gobe djo. Nika, nut v auto trbelo, pa po bautaj posüšene grbanje iskat. Si leko brodite? Takšo delo je za mene grej gé. Pa je za vsikšoga takšoga grej gé, steri grbanje pa druge gobe bere. Kak zarejzani kokout sam lejto po bautaj, dokejč sam v enoj dun nej najšo, ka sam isko. Tisti mali pak grbanjov je dragi biu, kak bi zlat küpo. Kak najbole brž domou priletim. Eške malo, malo pa pridejo. Grbanje močati dejem, po tejm pa vse tadale delam, samo aj župa kak najbole žmana bou. Dun sam jo eške pravi čas zgotouvo. Tisti trge od naše dalešnje žlate se na dvour pripelajo. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, skuze toči, ka jih je že tak dugo nej vidla, ge pa sploj nikoga ne poznam. Depa eške tam venej na dvouri spidjemo aperitiv, na, vsikši en štamprlin domanje slivojce pa pomalek za sto demo. Sto je skur tak napravleni, kak bi se gostüvanje držalo. Doj si sedejo. Moji domanji so že cejli lüistični, kuman čakajo, aj mojo najboukšo grbanjovo prtepeno župo začnejo gesti. Župo na sto dejem, tej naši dalejšnji pa samo gledajo. Gledajo najprva posoudo z župo, po tejm se kiselo med seuv gledajo, dokejč tisti najstarejši sin ne povej. Povej, ka uni takše ne gejo. Pa eške kcuj povej, ka uni doma sploj nikšne gobe ne zejo. Leko si brodite, ka se mi je svejt začno vküper sinjavati. Nika, eške gnouk v auto pa nazaj v bauto. Tam küpim nekšno takšo zrejzancovo župo v tistoj maloj žački. Doma je voda že vrejla, samo sam tisto nut sipo, malo zmejšo pa je župa gotova bila. Tou bi vi mogli videti! Geli so jo tak žmano, kak so moji domanji grbanjovo župo geli. Pa mi je tisti najstarejši eške povedo, ka sam trno dobro župo sküjo. Nika sam njemi nej nazaj povedo. Boukše je tak bilou. Leko bi še zatoga volo brž nazaj domou odišli. Miki Stranka Jobbik bi volila predsednika države neposredno Stranka Jobbik je prejšnji teden v parlamentu vložila predlog za spremembo ustavnega zakona, po katerem naj bi se naslednji predsednik države volil neposredno. Njegov mandat bi trajal pet let. Po sedaj veljavni zakonodaji predsednika države volijo parlamentarne stranke, ta način temelji na referendumu iz leta 1989, ko so stranke tranzicije (liberalna stranka, FIDESZ, Stranka malih posestnikov in socialni demokrati) na tak način preprečile, da bi zmagal kandidat socialistov in demokratskega foruma. Povod za predlog Jobbika je bil verjetno nek stavek predsednika pravosodne komisije v parlamentu, ki je dejal, da premier Viktor Orbán ne računa s ponovnim mandatom sedanjega predsednika Jánosa Áderja. Po mnenju Jobbika bi neposredne volitve lahko vplivale na to, da bi bil predsednik države manj odvisen od strankarskih vplivov, zato bi imel večji politični manevrski prostor, kot ga ima sedanji predsednik. Po menju analitikov je sprememba ustavnega zakona le želja, kajti zakona, ki potrebuje dvotretjinsko večino, se ne da spremeniti brez sodelovanja vladnih strank, ki si neposrednih volitev gotovo ne želijo. Več kot 6 milijard forintov dobička Kazinoji – preko štirih podjetij – znanega filmskega producenta madžarskega rodu Andyja Vajne so leto 2015 zaključili z več kot šestmilijardnim dobičkom. Lansko leto je bilo veliko bolj dobičkonosno kot leto 2014, ko je bil dobiček istih podjetij le 2,8 milijarde forintov. Njegova podjetja so skupaj z DDV-jem prispevala v državni proračun za leto 2015 8,5 milijarde forintov davkov. Štirje kazinoji zaposljujejo skoraj tisoč ljudi. Podatke o finančnem poslovanju podjetij so morala podjetja objaviti na spletu do 31. maja. Beltincev. Ustanovljena je bila leta 2004 in od takrat nastopa po vsej Sloveniji in tudi v tujini. V Porabju pa so nastopili prvič. Člani skupine igrajo različne pesmi, od prekmurskih, preko dalmatinskih, do slovenskih narodno-zabavnih. Slovenska vzorčna kmetija pa je na ta dan pripravila tudi dan dödölov, tako so se lahko nastopajoči ter vsi ostali okrepčali z dödöli. Organizatorji menimo, da so tisti, ki so obiskali prireditev, odšli domov z lepimi občutki. Hkrati se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali. Hvala tudi nastopajočim. V imenu organizatorjev: Martina Zakoč, predsednica Društva porabske mladine Porabje, 9. junija 2016 PETEK, 10.06.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 Z VRTA NA MIZO, 11.40 UGRIZNIMO ZNANOST: BODO LETOS V NAŠEM MORJU MEDUZE?, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.20 NA POTI: Z BOSO NOGO, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVIDNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 14.25 BREZ REZA: DR. JANKO PRUNK - SLOVENSKI NARODNI VZPON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJATV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.30 DUHOVNI UTRIP, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.00 ČHAVORO, DOKUMENTARNI FILM ZA OTROKE IN MLADE, SLOVENIJA, 18.15 RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 ALPSKI VEČER, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 VELIČASTNI AMBERSONOVI, AMERIŠKI FILM, 0.40 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.00 ALPSKI VEČER, 3.15 INFO-KANAL PETEK, 10.06.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: ČISTILEC OBJEKTOV, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 NAVRTIČKU: BIODINAMIKI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 10.30 NA OBISKU, 11.00 HALO TV, 11.55 DOBRO JUTRO, 14.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.30 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 15.00 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 16.00 MEHEK KOT SKALA, DOKUMENTAREC O MARJANUFABJANU, 17.00 HALO TV, 17.45 DRŽAVLJANI SVETA ZA BOLJŠI JUTRI, 18.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 NOGOMET -EP 2016: FRANCIJA : ROMUNIJA, 23.15 NOGOMET - EP 2016: VRHUNCI TEKME, 23.30 POLNOČNI KLUB: KVIZ, 0.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.30 HALO TV, 2.15 ŠPORT, 4.20 ALPSKI VEČER, * * * SOBOTA, 11.06.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.00 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NAVRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.50 ROKOMET: SLOVENIJA : NORVEŠKA, KVALIFIKACIJE ZA SP 2017 (M), 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 JEDI ZA VSAK DAN Z RACHEL ALLEN, 18.30 OZARE, 18.40 ZU: ZU SPEČEPITO, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.05 KOT ŽENSKA, BELGIJSKO-ANGLEŠKO-FRANCOSKO-KATARSKI FILM, 21.30 TONE, JAVI SE!, DOKUMENTARNI FILM, 22.45 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.15 PRETESNA KOŽA, ITALIJANSKI FILM, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.00 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 2.55 INFO-KANAL SOBOTA, 11.06.2016, II. SPORED TVS 5.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 6.30 10 DOMAČIH, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 DOBER DAN, 10.00 NOGOMET -EP 2016, FRANCIJA : ROMUNIJA, 12.25 KAJAKKANU - SVETOVNI POKAL: SLALOM NA DIVJIH VODAH, 14.50 NOGOMET - EP 2016: ALBANIJA : ŠVICA, 17.00 POT V RIO, ODDAJA PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI, 17.50 NOGOMET -EP 2016: WALES : SLOVAŠKA, 20.00 NOGOMET -EP 2016: ANGLIJA : RUSIJA, 23.15 NOGOMET -EP 2016: VRHUNCI TEKEM, 23.45 DRŽAVLJANISVETA ZA BOLJŠI JUTRI, 0.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 1.15 ARITMIJA, 1.50 ARITMIČNI KONCERT - RED FIVE POINT STAR & BIG BAND VRHNIKA, 3.15 ŠPORT, 4.15 10 DOMAČIH, 4.45 POLNOČNI KLUB: KVIZ, * * * NEDELJA, 12.06.2016, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.25 NABRITI DETEKTIVI: STISKA ZARADIOCEN, NEMŠKA OTROŠKA NANIZANKA, 9.55 10 LET NOVOMEŠKE ŠKOFIJE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI: GLUHOSLEPI, SVETTIŠINE IN TEME, IZOBRAŽEVALNA ODDAJA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: MLADI MLADIM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 ALPSKI VEČER, 15.05 POLETJE V ŠKOLJKI 1. DEL, SLOVENSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VSE JE MOGOČE, 18.45 PUJSA PEPA: KROMPIRJEVO, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 MODNA HIŠA VELVET: OBLIKOVALEC, ŠPANSKA NADALJEVANKA, 21.20 INTERVJU: MIHA KOVAČ, 22.10 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.35 ŽREBANJE LOTA, 22.45 POTOVANJE SKOZI NEVIDNO VOJNO, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.15 PRISLUHNIMO TIŠINI: GLUHOSLEPI, SVET TIŠINE IN TEME, IZOBRAŽEVALNAODDAJA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.05 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 2.00 INFO-KANAL NEDELJA, 12.06.2016, II. SPORED TVS 6.00 DUHOVNI UTRIP, 6.15 ŽIVO - ŽIVLJENJE IN VODA NA KRASU, DOKUMENTARNA ODDAJA, 6.30 GLASBENA MATINEJA: SPEVOPLES ZELENI JURIJ, MUZIKAL POLJUDSKIH MOTIVIH: FS TINE ROŽANC, MKZ LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, KARIN MOŽINA IN GREGOR VOLK, 7.40 NOGOMET - EP 2016, ALBANIJA : ŠVICA, 9.40 NOGOMET -EP 2016, WALES : SLOVAŠKA, 11.55 KAJAK-KANU -SVETOVNI POKAL: SLALOM NA DIVJIH VODAH, 13.00 NOGOMET - EP 2016, ANGLIJA : RUSIJA, 14.15 POT V RIO, ODDAJA PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI, 14.50 NOGOMET -EP 2016: TURČIJA : HRVAŠKA, 17.00 ŽOGARIJA, 17.50 NOGOMET - EP 2016: POLJSKA : SEVERNA IRSKA, 20.00 NOGOMET -EP 2016: NEMČIJA : UKRAJINA, 23.15 NOGOMET - EP 2016: VRHUNCI TEKEM, 23.45 VSE JE MOGOČE, 1.10 ŠPORT, 2.50 ZABAVNI KANAL, 4.55 ARITMIČNI KONCERT - RED FIVE POINT STAR & BIG BAND VRHNIKA, * * * PONEDELJEK, 06.06.2016, I. SPORED TVS 5.55 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, 10.15 JEDI ZA VSAK DANZ RACHEL ALLEN: ZIMZELENE DRUŽINSKE JEDI, 10.35 10 DOMAČIH, 11.05 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 11.40 NAGLAS! 12.10 DRUŽABNOŽIVLJENJE ŽIVALI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 SVETO IN SVET: »NASILJE V IMENU VERE JE NAJVEČJE NASILJE NADVERO«, MUFTI DR. NEDŽAD GRABUS, 14.20 OSMI DAN, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.00 BREZ REZA: FRANCE BUČAR IN JOŽE PUČNIK, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 RAZRED ZASE: SEKS, OTROCI IN VSEOSTALO, 17.55 NOVICE, 18.00 ERTEVE, 18.15 PAVLE, RDEČI LISJAČEK: DEŽNIKOV DAN, RISANKA, 18.30 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIOCITy, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OPUS, 23.40 GLASBENI VEČER, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.35 INFO-KANAL PONEDELJEK, 06.06.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 NA POTI: NA KRIŠKO GORO, DOKUMENTARNA ODDAJA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.35 BREZ PIK IN VEJIC O VENU TAUFERJU, PORTRETNI FILM, 10.25 DUHOVNI UTRIP: JUDOVSKADEDIŠČINA, 11.00 HALO TV, 11.45 DOBRO JUTRO, 14.10 POLNOČNI KLUB: PISMONOŠA, 15.35 LJUDJE IN ZEMLJA, 16.25 AVTOMOBILNOST, 17.00 HALO TV, 18.00 VEM!, KVIZ, 18.35 TO BO MOJ POKLIC: URAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 SKRIVNOST OPIC - PREUČEVANJE KULTURE PRI ŠIMPANZIH, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 LOV (II.), ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 22.30 SPOMINI: MARICA ANTOLIN, POGOVORNA ODDAJA, 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.05 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 0.50 ZABAVNI KANAL, 5.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * TOREK, 14.06.2016, I. SPORED TVS 5.40 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 Z VRTA NA MIZO, 11.40 OBZORJA DUHA: MLADI MLADIM, 12.15 PRAŠNA DEŽELA?, DOKUMENTARNA SERIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITy, 14.20 NAGLAS! 15.00 POROČILA, 15.10 POTEPANJA -BARANGOLÁSOK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.35 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL: JANI NOVAK, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 KLEKLJANA ČIPKA V RISU ČASA, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.55 NOVICE, 18.00 UTRINEK: TRAJNOSTNA ISTRA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 JANI NANI: IGRAJMO SE, RISANKA, 18.10 A VEŠ, KOLIKO TE IMAM RAD: TI ZA EN DAN, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 ANNO DOMINI, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 20.55 VSE DUŠE MOJEGA TELESA, DOKUMENTARNIFILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI, POGOVORNA ODDAJA, 0.55 KLEKLJANA ČIPKA V RISU ČASA, DOKUMENTARNA SERIJA, 1.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 3.10 INFO-KANAL TOREK, 14.06.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: ZLATAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 PODOBE SLOVENIJE: PIVŠKA KOTLINA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.30 ŽOGARIJA, 9.10 ALPSKI VEČER, 10.40 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.30 NOGOMET -EP 2016: ŠPANIJA : ČEŠKA, 13.40 NOGOMET -EP 2016: IRSKA : ŠVEDSKA, 15.45 NOGOMET -EP 2016: BELGIJA : ITALIJA, 17.50 NOGOMET - EP 2016: AVSTRIJA : MADŽARSKA, 20.00 NOGOMET - EP 2016: PORTUGALSKA : ISLANDIJA, 23.15 NOGOMET - EP 2016: VRHUNCI TEKEM, 23.35 FIČO BALET, 1:0, TV PRIREDBA PLESNE PREDSTAVE, 0.15 SLOVENSKA JAZZSCENA: ZORAN ŠKRINJAR INTERNATIONAL JAZZ CONNECTION, 0.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.40 ARITMIČNI KONCERT -RED FIVE POINT STAR & BIG BAND VRHNIKA, 2.50 NOGOMET - EP 2016: AVSTRIJA : MADŽARSKA, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * SREDA, 15.06.2016, I. SPORED TVS 5.40 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 SLOVENSKI VODNI KROG: BOROVNIŠČICA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 11.40 PLATFORMA: ARHITEKTURNI BIENALE, 12.25 NA VRTIČKU: IRMA IN MIŠO, DOKUMENTARNAODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: MIHA KOVAČ, 14.20 PRAVA IDEJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ DOŠ I LENDAVA IN OŠ DRAVLJE, KVIZ, 16.25 PROFIL: KARMINA ŠILEC, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 NA NAŠI ZEMLJI: DOLNJA BRIGA, 18.05 SARA IN RAČEK: STRAH PRED STOPNICAMI, RISANKA, 18.15 MEDO IN MICA: KAČA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: ZANIČ NA SVETU, ŠPANSKI FILM, 21.40 KINO FOKUS, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 ŽREBANJE LOTA, 23.15 BESI, RUSKA NADALJEVANKA, 0.20 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.45 VSE DUŠE MOJEGA TELESA, DOKUMENTARNI FILM, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 3.00 INFO-KANAL SREDA, 15.06.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: ZLATAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 PRAŠNADEŽELA?, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.45 10 DOMAČIH, 9.30 TEHNIKA LJUDSTVU, DOKUMENTARNI FILM, 10.40 NOGOMET - EP 2016, AVSTRIJA : MADŽARSKA, 12.45 NOGOMET - EP 2016, PORTUGALSKA : ISLANDIJA, 14.50 NOGOMET - EP 2016: RUSIJA : SLOVAŠKA, 17.50 NOGOMET - EP 2016: ROMUNIJA : ŠVICA, 20.00 NOGOMET - EP 2016: FRANCIJA : ALBANIJA, 23.15 NOGOMET - EP 2016: VRHUNCI TEKEM, 23.45 ŠPORT, 1.30 ARITMIČNI KONCERT - HAPPy OL' MCWEASEL, KONCERTNI PORTRET, 2.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 3.15 NOGOMET - EP 2016, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * ČETRTEK, 16.06.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 Z VRTA NAMIZO, 11.40 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.20 NA VRTIČKU: NEKOČ IN DANES, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 VSE DUŠE MOJEGA TELESA, DOKUMENTARNI FILM, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 POD DROBNOGLEDOM -NAGyíTó ALATT, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 MOJ POGLED NA ZNANOST: AKAD. PROF. DR. IVAN BRATKO, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 NA NAŠI ZEMLJI: AJBELJ, 18.05 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM NARISAL SVOJ PORTRET, RISANKA, 18.10 POLDI: DAN, KO JE POLDI SREČAL MORSKO DEKLICO, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 20.55 GLOBUS, 21.25 PRAVA IDEJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 PANOPTIKUM, 0.35 MOJ POGLED NA ZNANOST: AKAD. PROF. DR. IVAN BRATKO, DOKUMENTARNA ODDAJA, 1.00 OSMI DAN, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.50 INFO-KANAL ČETRTEK, 16.06.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: VZDRŽEVALEC TEKSTILIJ, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 NA VRTIČKU: IRMA IN MIŠO, DOKUMENTARNA ODDAJA, 6.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.35 NOGOMET - EP 2016, RUSIJA : SLOVAŠKA, 10.40 NOGOMET -EP 2016, ROMUNIJA : ŠVICA, 12.45 NOGOMET - EP 2016, FRANCIJA : ALBANIJA, 14.50 NOGOMET -EP 2016: ANGLIJA : WALES, 17.00 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.50 NOGOMET -EP 2016: UKRAJINA : SEVERNA IRSKA, 20.00 NOGOMET - EP 2016: NEMČIJA : POLJSKA, 23.15 NOGOMET -EP 2016: VRHUNCI TEKEM, 23.45 AVTOMOBILNOST, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 NOGOMET - EP 2016, 2.40 ZABAVNI KANAL, 5.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, Pred kratkim so v Murski Soboti priredili 15. Pomurski tek. Ker je tekmovanje del Pomurskega pokala, so se ga udeležili tekači tudi iz drugih koncev Slovenije. Monošter so zastopali trije člani družine Borbély, ki so bili edini udeleženci z Madžarske. Raznolikost podlag, kajti bežali smo po gozdu, na travi in makadamu, in tudi nenavadna vročina sta precej izčrpali tekmovalce na tekmovanju, ki je bilo odlično pripravljeno. Med fanti od 14. do 15. let na 2 km dolgi progi je Attila Borbély zasedel 2. mesto. Prav tako je bila druga njegova mati Judit Wekker Borbély med tekačicami od 40 do 49 let na šestih kilometrih. Na osemkilometrski progi je Sándor Borbély med tekači od 60 do 69 let zasedel 2. mesto. Poročevalec: VOSSEN ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA DIGITALNI TISK D.O.O. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstvo za človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB