^JS.®"" Leto VIII, *«. 97
Ljubljana, nedelja 24. appila 1927
Cena 3 Otn
«= lih»ja ob 4. »jatr«). ss
Stane mesečno Din «5-—; sa teo-semstvo Din 40-— neobvezne.
Oglasi po tarif«.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št. 307« in 2804, ponoči tudi št. 2034.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo. LjuDijana, Prešernovi, ulica št. 54. — Telefon št. 2036
Inseratni oddelek: Liubliana, PreSei-nova ulica št. 4. — Telefon št. 249?
Podružnici: Maribor, Barvarska ulic« it. x. — Celic. Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček.zavodu: Liutv iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180 W,en. Nr 10^.241
Ljubljana, 23. aprila.
2e več kot tri mesece je od tega kar so klerikalci popolnoma pozabili, da so Slovenci in da bi bila njihova stranka kot večinska stranka v Sloveniji dolžna zastopati predvsem slovenske interese. Pri oblastnih volitvah se je SLS združila v Mariboru in v Celju z Nemci proti Slovencem ter sklenila z nemškimi nacijonalci sramoten pakt na škodo Slovenstva. SLS je samo radi svojih strankarskih interesov vstopila v vlado g. Uzunoviča, zagovarjala vse krivice, naperjene proti Slovencem, glasovala za davčne preobremenitve zlasti slovenskega malega človeka, zasebnega uslužbenca in delavca, potisnila v pravno nesigurnost slovenskega uradnika, oropala stanovskega zastopstva slovenskega obrtnika in trgovca ter prezrla in omadeževala celo interese slovenskega kmeta, četudi je njena eksistenca odvisna v največji meri baš od njega. «Mi sami in samo mi» je bilo geslo klerikalne gospode, ki ni na ničesar drugega mislila, kakor na to. kako bi. kakor vrabci na žitnem polju, odnašala živež samo v svoje partizansko zakotje. Slovenci in Slovenija bo imela od klerikalnega režima samo velikansko škodo. Te škode žal ne odtehta zadoščenje, da so klerikalcem drobtine. ki so jih hlastno pobirali z vladne mize, pri nepričakovanem skoku iz vlade obtičale v grlu. Tako jih je zadelo, da udarca ne morejo sami prenesti in da bi ga sedaj najraje preložili kar na
—	slovenski narod.
V stiski klerikalci radi istovetijo kle-rikalizeni z vero in narodnostjo. Na kmetih je pred volitvami vedno vera v nevarnosti, recept za Beograd pa se, kadar pride SLS v skrajno zagato, glasi, da ie razžaljen slovenski narod in da je SLS edina zastopnica Slovencev. Tako se ie včeraj tudi «S!ovenec» spomnil, da so klerikalci tudi lahko Slovenci. SLS pa zastopnica slovenskega naroda.
Formalno je -res videti, kakor da bi bila SLS reprezentantinja Slovenije in Slovencev, ker ji je uspelo dobiti skromno absolutno večino slovenskih glasov in ogromno večino mandatov, dejansko pa je ta reprezentanca slovenskemu ljudstvu izsiljena. Klerikalna večina .ie pridobljena z duhovniškim pritiskom in 7. zlorabo vere in cerkve. Pri zadnjih vblitvah v oblastne skupščine je dobila SLS v ljubljanski oblasti od 100.000 oddanih glasov 58.066. v mariborski oblasti pa od 109.354 oddanih glasov 48.954. Ako upoštevamo, da so volili klerikalno listo tudi Nemci, je očividno. da je število slovenskih klerikalcev še znatno manjše. Dajte Slovencem svobodne volitve, osvobodite slovensko ljudstvo duhovniškega terorja, pa bodo klerikalni glasovi v Sloveniji skopneli pod eno tretjino vseh oddanih glasov! Kar se mandatov tiče, je treba upoštevati, da favorizira klerikalce tudi volilni red tako, da pride že na 1000 glasov en klerikalni oblastni mandat, dočim je treba za izvolitev enega neklerikalnega poslanca najmanj 3000 glasov. Menda se SLS sama zaveda, da ona ni in ne more biti edina legitimna zastopnica slovenskega naroda. Žalostno bi bilo za vsak narod, ako bi moral priznati za svojo izključno reprezentanco skupino, ki ni le prišla do numerične premoči potom nesvobodnih volitev, marveč v glavnem tudi s pomočjo politično najmanj razvitih krajev.
Kar je med Slovenci pridobitev, ki lahko vzdrže tudi mednarodno kritiko in oceno, na kulturnem, gospodarskem in socijalnem polju, vse to z malimi izjemami, ne izhaja iz klerikalizma. SLS nima med Slovenci niti v eni stanovski organizaciji pomembnejše večine. V vseh stanovskih zbornicah je SLS v neznatni manjšini in tudi v Kmetijski družbi nima večine. Vse važnejše narodne in kulturne organizacije so v rokah naprednih ljudi. Vzemite Slovencem napredne kulturne reprezentante, izbrišite napredne gospodarske predstavi-telje ter napredne borce na socijalnem polju, pa bo zavladala v Sloveniji tema in srednjeveška reakcija.
Kakor je že skrajni čas, da preneha klerikalna zloraba vere in cerkve v politične svrhe. prav tako je pa tudi potrebno, da že neha klerikalna demagogija in zloraba Slovenstva. Ako so se hoteli klerikalci pokazati Slovence, bi to lahko storili tedaj, ko so bili na vladi. Sedaj, ko je njihova politika po lastni neprevidnosti in nespretnosti skrahira-la. sedaj, ko je klerikalizem dobil brco, kakršne še nihče ni dobil, pa naj SLS
—	ako ima količkaj ljubezni in spoštovanja do Slovencev — nikar ne identificira klerikalizma s Slovenstvom, svoje stranke pa ne s slovenskim narodom. Slovensko ljudstvo, četudi je v svoji zaslepljenosti in pod duhovniškim pritiskom dalo SLS formalno numerično večino pri volitvah, res ne zasluži, da bi ga na ta brezvesten način diskredi-tirali skrahirani politiki
Daruite za spomenik kralja Petra Osvoboditelja
Velikonočni prazniki v Beogradu
Končna odločitev o zamotanem političnem položaju se pričakuje okrog 1. maja. — Vukičevičevi poskusi za ojačanje vlade. Nervoznost v Davidovicevi stranki. — Napovedi ministra Sr-
skiča. — SDS in vlada«
Beograd, 23. aprila, p. V Beogradu je nastopilo popolno zatišje radi pravoslavnih velikonočnih praznikov. Političnih dogodkov ni bilo nobenih. Na dvoru so bili popoldne ministri dr. Ma-rinkovič, Stankovič in Šumenkovič.
Končna odločitev v zamotanem političnem položaju se pričakuje okrog 1. maja. Iz vseh podatkov se vidi, da še vedno ni odločeno, ali se skupščina razpusti, ali pa se skliče k novemu zasedanju. Vlada g. Vukičeviča nima volilnega mandata, upa pa, da ga dobi, ako zavleče sklicanje parlamenta vsaj do druge polovice junija.
Vedno bolj se pojavlja vprašanje, kakšne cilje zasleduje akcija gg. Vukičeviča in Marinkoviča. Konkretno obliko zadobiva mnenje, da gre za ustanovitev nove politične frakcije, ki naj se ustanovi iz dela današnje demokratske in radikalne stranke. V tem pogledu se obe skupini radikalov nadata, da prideta pri spopolnitvi vlade v poštev Kaže, da ima Maksimovičeva skupina več upanja na uspeh. Pri demokratih se vedno bolj opaža razkol v dva tabora. Vidi se tudi, da pomenja akcija dr. Marinkoviča implicite poskus izoliranja Liube Davidoviča. Z obeh strani se razmišlja o osebah, ki naj bi zasedle mesta nekakega mini-stra-rojaka za Hrvatsko in treh državnih podtajnikov. Davidovičevci kandidirajo za mesta podtajnikov Vidoia. Višoviča za notranje ministrstvo, Mi-haila Kujundžiča za agrarno reformo in Svetozarja Gjorgjeviča za socialno politiko. S tem bi se povečal vpliv da-vidovičevcev v vladi. G. Vukičevič se razgovarja s skupinama g. Maksimoviča in pašičevcev in tako zavlačuie izbruh njihovega nezadovoljstva proti vladi Vsekakor ie izključeno, da b. mogel ministrski predsednik spraviti k sebi obe skupini radikalov, kar pomenja. da mora priti z eno ali drugo grupo do konflikta. Odločitev za eno ra-dikalskih skupin pomenja nove volitve, ki naj bi se razpirale v drugi polovici junija. Ni dvoma, da visi vlada, čeprav je dobila zaupnico v demokratskem klubu, še vedno v zraku. Vedno bolj ji
pripisujejo značaj eksperimenta, katerega uspeh je povsem nesiguren.
Pozicija Samostojne demokratske stranke se ie znatno ojačaia. Splošno se priznava, da se preko nje ne more. Zato se v političnih krogih mnogo govori o pozivu, naj bi samostojni demokrati aktivno sodelovali pri razčiščenju razmer, ki so nastale vsled raznih po-grešk.
Beograd, 23. aprila r. Dasi ie trenotno radi praznikov postala konkretna akcija za zasedbo praznili resorov Ln imenovame drž. podtajnikov, vendar se tihi boj za kulisami krepko nadaljuje. Demokratska zajednica s precejšnjo nervoznostjo opazuje navidezne poskuse g. Vukičeviča za zbližanje Uzunoviča in Maksimoviča.
Minister dr. Srskič je izjavil v Sarajevu, da je popolnoma gotovo, da bo Boža Maksi movič v kratkem vstopil v vlado. Najprej bi prevzel kak drug resor, pred volitvami pa iiotranie ministrstvo. Istotako je napovedal, da bo v najkrajšem času vstopil v vlado tudi Uzunovič kot resorni minister. K temu je izjavil eden izmed muslimanskih prvakov v Demokratski zajednici, da ne more biti niri govora o tem, da bi se Maksi movič vrnil v vlado in celo prevzel notranje ministrstvo Za odnošaie med Demokratsko zajednico in radikali je značilna tudi izjava dr. Srskiča, da se režim v Bosni ne more spremeniti kakor to zahteva Demokratska zajednica. Radikali niso pristali na zahtevo Demokratske za.iednice, naj se izmenjata velika župana v Sarajevu in Mostam. Pristali so samo na zamenjavo nekaterih občinskih komisarjev, ki imajo izvesti občinske volile. Radikalsko glasilo v Sarajevu »Sloboda« se z veliko vnemo zavzema za povrnitev Maksimoviča in Uzunoviča v vlado.
Zagreb, 23. aprila n. Vaš dopisnik se je obrnil do dr. Šurmina, ki se je par dni mudil v Beograv . mošnjo, naj mu pooa nekaj izjav o vwsih," ki jih ie dobil v Beogradu. Dr. Šurmin je dejal, da je prišel v stik z raznimi politki, ki imajo vpliv na naše politično življenje. Po njegovem mnenju se položaj še ne da docela presaditi. Ni še rešeno vprašanje, v kateri smeri se bo situacija izkristalizirala. Dr. Šurmin je potrdil, da je bil tudi sprejet v avdijenci.
Neverjetna drznost naših Jtaliianov"
«Italijanaši» s Krka manifestirajo javno svoj iredentizem, če
prav uživajo pri nas vse nacijonalne privilegije.
Reka, 23. aprila. 1. Povodom proslave obletnice ustanovitve Rima na Reki in odkritja beneškega leva so poslali
«Italijani» s Krka pozdra, Rečanom. v katerem pravijo med drugim:
«Ob obletnici ustanovitve Rima odkrivate na Reki beneškega leva, ki bo s skrajne točke Italije zrl proti Dalma-
ciji. Gledal bo proti našemu Krku, ki željno pričakuje dneva, ki ne more izostali. Na dan vaše proslave se spaja troje imen v eno trojico (Reka, Benetke, Rim), ki mora biti nam vsem simbol. Ta trojica nam vsem Svetih imen ima en sam zvok, ki mora odjekniti v enem samem imenu: «Italija>.
Rumunifi konvenira politika Ma e antante
Značilne izjave romunskega zunanjega ministra, — Zdi se, da je tudi Rumunija v zadregi s svojo politiko glede Jugoslavije
in Francije
Pariz, 23. aprila g. »P e t i t P a r i s i e n« objavlja razgovor, ki ga je imel dopisnik v Bukarešti z zunanjim ministrom Mitilinom
(O razgovoru smo že včeraj poročali. Ur.) Minister ie med drugim rekel, da se je javno mnenje v Rumuniji in tudi Franciji razburilo zaradi podpisa prijateljske in raz-sodiščne pogodbe med Italijo in Madžarsko. Madžarska sicer ne goji ravno prijateljskih čustev do Bukarešte, vendar se mora vlada veseliti takih arbitražnih pogodb z balkanskimi državami. Sicer je pa rumunski narod prepričan, da goji Musso-lini prijateljska čustva do Rumunije, kar se najbolje vidi iz tega, da je ratificira! bes-aTabsko pogodbo. Zelja vlade je, da bi se čimprej ustvaril balkanski Locarno, v katerem ne bi bile zastopane le države Male antante, ampak tudi Madžarska; ker le na ta način se more delati za zagotovitev miru v Evropi.
Na vprašanje dopisnikovo glede prihodnjega sestanka Male antante je odgovoril Mitilineu, da se sestanejo zunanji ministri Male antante dne 15. maja na Češkoslovaškem. Izrazil je željo, naj bi se vršil sestanek v Pragi, ker bi rad govoril s predsednikom Masarykom, ki ga že dolgo ni vide!. Minister je naglašal, da so se še pred vsakim sestankom Male antante čuli v inozemstvu glasovi, da Mala antanta nikakor ni tako trdna, kakor se govori in da se opažajo naraščajoča nasprotstva med njenimi članicami. Mala antanta ie čvrsta, ves svet se bo pri prihodnjem sestanku lahko uve-ril, da je Rumunija ostala zvesta svojima zaveznicama.
Mitilineu je v nadaljnem poteku razgovora naglašal, da zbližanje med Rumunijo in Italijo nikakor ne more škodovati prijateljskim odnošajem med Bukarešto in Parizom Vladi je na tem, da stoji prijateljstvo s
Francijo na prvem mestu. Minister je dodal, da se po končanem sestanku Male antante pelje za par dni v Pariz, kjer bi se rad sestal z Briandom.
Ministri na počitnicah
Split, 23. aprila, n. Danes se je pripeljal semkaj prometni minister general M i losa v. ljevič z rodbino. Na kolodvoru so ga po. zdravili veliki župan, župan mesta Splita in komandant mesta. Ministrov poset je popolnoma privaten. General ostane tukaj čez pravoslavne praznike.
Sušak, 23. aprila, n. Danes je prišel sem« kaj iz Beograda finančni minister dr. Boga dan Markovič.
Obisk mariborske Ljudske univerze v Zagrebu
Zagreb. 23.- aprila n. Zvečer ob pol 7. se je pripeljalo semkaj z brzovlakom iz Maribora, kakih 100 članov tamošnje Ljudske univerze. Na kolodvoru jih ie pozdravilo Društvo Hrvatskega zmaja, nadalje žensko društvo, društvo Hrvatska žena in druge korporacije. V imenu mesta sta pozdravila goste prof. Rudolf Horvat in dr. Srkul.i. Zahvalil se jima ie predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec. Slovenci so r,a-stanjeni v hotelu Esplanad. Zvečer ob 9. je bila prireditev v prostorih društva Hrvatskih žena. Jutri dopoldne si Mariborčani ogledajo mesto in okolico, zvečer pa se vrnejo domov.
Proračun splitske oblastne skupščine
Split, 23. aprila, n. Finančni odsek oblast ne skupščine je konča! proračun, ki znaša 7 milijonov dinarjev. Zvečer je odpotoval
predsednik oblastnega odbora Vukovič s še enim članom orlh-vo <• Zncreb in Beo« gvad v službenih zadevah
Pred najvažnejšim političnih
dogodkov po vojni
Predsednika francoske republike bo spremljal na posetu v London zunanji minister Briand. — Kakor vse kaže, se pripravlja v resnici nova zveza med Anglijo in Francijo
Pariz, 23. aprila, g. Definitivno je sklenjeno, da predsednik republike Doumergue poseti 15. maja London.
Njegov poset je popolnoma oficije-len. Že delj časa se je govorilo, da poseti angleško kraljevsko dvojico. Priprave za obisk so v poleni teku.
Posetu predsednika Doumerguea se pripisuje velik pomen. Na potu v London ga spremlja tudi zunanji minister Briand, ki hoče to priliko porabiti za temeljite razgovore z zunanjim ministrom Chamberlainom,
v prvi vrsti o dogodkih na Kitajskem in o jugoslovensko-italijanskem sporu. Z raznih strani se čuje, da misli Briand vplivati na Chamberlaina. da bi pomirjevalno interveniral v Rimu.
V zvezi s temi razgovori je omeniti, da časopisje obširno razpravlja o izjavi pariške vlade, da je pripravljena z Anglijo in Japonsko sodelovati pri sankcijah, ako bi se to pokazalo za potrebno, da se zaščitijo interesi inozemstva na daljnem vzhodu.
Resnost spora med Beogradom
in Rimom
Tudi v Parizu so skeptični glede posredovanja pri Mussoliniju. Francoska vlada ne dvomi v našo miroljubnost. — Kdo je za
vojno in kdo proti
pele vse sile. da preprečijo konflikt.
Pariz, 23. aprila, d. Krogi, ki stoje blizu zunanjemu ministrstvu, ne prikrivajo več svojega vznemirjenja zaradi spora med Rimom in Beogradom in odkrito priznavajo, da je zadeva resna. «T e m p s» prinaša očividno in-spiriran članek, v katerem pravi, da je naloga, ki si jo je stavila mednarodna diplomacija za poravnavo tega spora, zelo težavna in silno delikatna. Z za-vlačevalnimi pogajanji poslednjega tedna je diplomacija izgubila mnogo dragocenega časa. To je tem bolj pomembno, ker se je med tem napetost med obema državama še povečala in so zato zunanji pogoji za posredovanje velesil postali še neugodnejši.
Ta članek je vzbudil že precejšnjo pozornost v javnosti, ker je «Temps» z niim prvikrat opustil svojo dosedanjo nevtraiaosU in ^precej neprikrito pripisuje Italiji odgovornost za povečanje ' spora. List pravi nadalje, da je Jugoslavija od vsega začetka želela sporazum, dočim se Rim še vedno odločno brani, vzeti tiransko pogodbo za podlago direktnih pogajanj.
Od koraka, ki sta ga Francija in Anglija ponovno storili v Rimu, ni pričakovati mnogo uspeha. Tudi se na me-rodajnem mestu ne potrjujejo vesti, da 'e angleški veleposlanik Graham ponovno interveniral v Rimu in energično obrazložil stališče Chamberlaina.
Praga, 23. aprila, (pr.) «Prager Tag-blatt» piše. da je napetost v mednarodni politiki radi albanske krize popustila. To dokazuje, da so velesile na-
Svetovni pomen kitajskih dogodkov
Nacionalistična akcija generala Čangkajška. — Japonska politika napram Kitajski in Rusiji. — Kantonska vlada prepovedala splošno stavko
kot dokaj energične politike Japonske proti Kitajski. Tanaka svari kitajske naeijonalide ter pravi, da Japonska ne bo ostala ravnodušna do razširjenja komunizma. Japonska je pripravljena sodelovati z drugimi državami pri akciji proti komunizmu. Tanaka je izrekel željo, da se bo upoštevalo prijateljsko stališče Rusije.
London, 23. aprila, (be.) General Cangkajšek je imenoval za zunanjega ministra nove nacionalistične vlade v Nankingu dr. Vttia.
London. 23. aprila, s. Ker je kantonaka vlada v Hankovu zaradi zastoja v trgovini in zaradi zmanjšanja dohodkov vznemirjena, je zunanji minister Cen sklical konferenco. Kantonska vlada zaplenjuje vse srebro.
Hongkong, 23. aprila, s. Kantonska vlada je razveljavila povelje za splošno stavko, ki ga je izdala splošna delavska zveza.
London, 23. aprila, s. <Westminster Gaz-zettes poroča iz Pekinga, da »o pogajanja glede vrnitve angleškega koncesijskega ozemlja v Tientsinu končala z uspehom.
Zanimivo je dejstvo, da kaže Francija, ki razpolaga z najbolj močno armado v Evropi in Jugoslavija, katere vojaki so neprekosljivi v bojaželjnosti, miroljubnost. medtem ko je Italija z manj-številnim prebivalstvom in slabejšo armado mnogo bolj bojevita. Tudi bogata Anglija se je izjavila za mir. Brez-dvomno je bila politika francoskega finančnega ministra Poincareja, ki ti i hotel zmanjšati vojni proračun, pravilna. Ako bi se države popolnoma razorožile, bi to gotovo poživelo bojne instinkte. Sedanja politična situacija v Evropi zahteva, da se s preventivnimi vojnimi odredbami prepreči mednarodni spopad.
Pariz, 23. aprila, g. Diplomatski razgovori zastran posredovanja v sporu med Rimom in Beogradom so se obnovila, ker ie splošno mnenje, da je sedanje stanje nevzdržno, ker se mora sicer konflikt nevarno poostriti. Spričo nepopustljivosti Mussolinija stvar ne more priti pred Društvo narodov, ker bi sicer Italija izstopila iz njega. Angleški veleposlanik Graham je posetil Mussolinija in mu nujno na-svetoval v imenu svoje vlade, naj se odloči za direktna pogajanja z Beogradom. Pri tem pa ni mogoče izločiti tiranske pogodbe, ker je napetost med obema državama nastala baš zaradi nje. Italijanska vlada naj ta pakt razlaga po željah Beograda, ker le na ta način se bo dal spor poravnati.
Pariz 23. aprila s. «Petit Parisien* poroča iz Šanghaia: General Cangkajšek zastopa v svoii politiki tri načela: 1. upa, da velesile ne bodo odrekle podpore po boljševizmu osvobojeni Kitajski; 2. da je pripravljen sporazumeti se 6 Čangtsolinom, ako ta prizna načela Sunjatsena; 3. bo kaznoval osebe, ki so odgovorne za incidente v Nankingu ter da bo dal zadoščenje za odškodnino za žrtve. Cangkajšek bo sploh zelo energično nastopil proti boljševističnim elementom v 6voji vojski. General Gallont je že pobegnil.
Tokio, 23. aprila, d. Novi ministrski predsednik baron Tanaka je pri nastopu svojega mesta podal odločno izjavo, da Japonska nikakor ne more biti brezbrižna spričo komunističnih nemirov na Kitajskem in da bo z vsemi sredstvi ščitila svoje državljane in njihovo imetje. Tudi je odločena, kaznovati krivce.
London, 23. aprila, s. Izjave novega ministrskega predsednika Tanake se smatrajo
-3SS-
Ovire ameriško-angleški
zvezi
Nasprotje med anglosaškim in ostalim svetom.
Manchester, 23. aprila, d. Tukajšnja tr. govinska zbornica je priredila obed, kate* rega se je med drugimi udeležil tudi ame* riški veleposlanik Houghton, ki je izjavil, da je po njegovem mnenju odvisna b0» dočnost sveta od prisrčnega sodelovanja Amerike in Velike Britanije. Temelji za tak sporazum so že tu, ker se govori v obeh dr"avah angleški jezik in si žele isto bodočnost. Vendar se pri tem ne sme že. leti ali celo upati, da bi ti koristni in na. ravni odnošaji med Ameriko in Anglijo doveali lo t" ':r"neko!i zveze, čeprav je ideja mamljiva. Ako hi se angleški govore, či svet združil k oboroženi skupini, ki imel takoi proti sebi vse ostale države. To pa bi pomenilo začetek nove vojne, ki jo je ven-iar treba v interesu splošnosti za vsa« ko ceno preprečiti.
Preganjanje romunskih
novinarjev
Bukarešta, 23. aprila, d. Glavni urednik «Cuventula» Enacovici jc pred kratkim napisal članek, vsled katerega se je čutil državni podtajnik v prometnem ministr. stvu, ki je aktiven general, užaljenega in je vložil tožbo. Enacovici, ki je rezervni častnik, leži bolan v Cluju, kjer pa je hil medtem prijet. Sodne razprave se je ude. ležil po zastopniku. Glavni urednik je hil obsojen na pet mesecev zapora in 50.000 globe. Rumunski novinarji so zaradi te razsodbe zelo vznemirjeni in nameravajo prirediti veliko protestno akcijo proti dc'= stvu, da sc je mora! novinar zaradi easo. pisnega članka zagovarjati pred vojnim so diščem in da je razsodba tako nasilna.
Izgon mehikanskih škofov
Mexico City, 23. aprila, s. Vlada je iz. gnala mehikanskepa nadškofa, dva drug-i nadškofa in pet škofov. V političnih kro. gih povdarjajo, da so bili škofje izgnani zato, ker je episkopat podpiral upore ter je vsled tega odgovoren tudi za napad na železniški'vlak, pri katerem je sodeloval zastopnik Zveze za religiozno svobodo.
Kaj pripravlja Vukičevic-Marinkovičeva vlada?
Dve tendenci pri osnovanju nove vlade. — Situacija v Davide viče vi stranki. — A. g. Davidovič? — Načrti pašičevcev. Usoda Uzunovič-Maksimovičevega centra. — Do volitev je
dolga in opasna pot
(Od našega rednega beograjskega političnega sotrudnika.)
* Beograd, 22. aprila. Prevario sam se. Prevario u posljed-
nom mome dopisu, kad sam izrazio na kraja nadu, da če antiparlamentarne tendence u našoj državi nakon poduke iz inostranstva. ne samo umukniti, nego možda i pokušati, da isprave ono, što se dosada u tom smeru grešilo. Da če reakcionarni Šavii postati demokratski Pavli,-
Ali, ako odbijete onu skromno izra-ženu moju nadu, možete u onom prikazu nači tumačenje posljednjem naglom rešenju vladine krize. Kampanja protiv šefova stranaka, protiv parlamentarizma uopšte. uvodjenje neparlamentara-ca, što više samih aktivnih gjenerala u vladu, ovlaštenja vladi za sve probleme, da ih može rešavati bez parlamenta — od toga svega ostao je samo korak do onoga, što se je 27. aprila odigralo u Beogradu. Demisija Uzunovi-čeva, imenovanje nove današnje vlade sa ukazom o odlaganju sednica Narodne skupštine na tri i pola meseci samo je jedna karika u sistemu.
Sve je to doduše logički zamišljeno, ali, izgleda, loše izvedeno. To se vazda dešava kod mnogo veštački iskombino-vanih mahinacija — tek jedan mali pogrešni potez a plan se poljuljava od osnovke svoje.
Dve su se tendence u glavnom ukr-štavale kod obaranja Uzunovičeve i stvaranja ove Marinkovičeve vlade. Prva misli na cepanje i radikalne i Da-vidovičeve stranke, na pregrupisavanje stranaka. te tako stvaranje treče stranke od jednog dela Davidovičevih demokrata i jednog dela radikala i još koga. Močnog Pašiča sa njegovim silnim av-toritetom i jakom strankom treba, da zamene slabije stranačke formacije, ko-je bi zavisile još i više od vlasti i prema tome udešavale čitavo svoje drža-nje. Drugu tendencu predstavlja sam g. Voja Marinkovič. On se je akomodo-vao pr>oj. primio ju — ali s tim svojim dodatkom, da što više koncentriše vlast u svojim rukama, da sadanju koaliciju prema tome suzi na minimum i da sa izbornim mandatom, koji očekuje. uz-mogne praviti sam kombinacije na sve strane, držeči druge poiitičke faktore sve pomalo u nadi, ali što dalje od fak-tične vlasti. I na taj način bi hteo da u dalnjoj fazi stvori dobro probranu. pravu konservativcu, desničarsku stran, ku i večinu.
Ove dve tendence danas se još ne sukobljuju. jer imadu neposredni zajed-nički cilj: obaranje radikala sa njihove odista neprirodne veličine. No, videče se doskora, da li mogu da harmoniraju, da se nadopunjuju i dalje.
Sama pojava nove vlade nije dovela do cepanja. nego je obrnuto od oče-kivanja prve tendence, ujedinila sve davidovičevce. a podigla nade pašičev-cima. Kad su stranke na vlasti, kod nas se uopšte teško cepaju. Davidovičevci dugo su več jeli gorki opozicionalm krušac. Lepo, sad su morali da pro-gutaju i svoju optužbu protiv Maksimo-viča i anketu o korupciji, i gjenerala u vladi i antiparlamentarni ukaz o odlaganju Narodne skupštine i imenova-je ministara bez pitanja kluba i degrada-ciju svoga šefa Davidoviča i postavljanja novog faktičnog šefa u ličnosti g. Voje Marinkoviča i oduzimanje Ku-manudija sa predsedniške stoiice beo-gradske opštine i njegovu čudno sme-štanje na ministarsku stolicu, dok u klubu imade toliko nezadovolienih ambicija — sve same gorke pilule. aii vlast je vlast. Oni se teše naprama tome. da su za sada bolje prošli, nego li sami radikali: u vladu su dobili jake. gotovo najjače svoje ljude. Izoorni mandat doduše još nemaju, ali jedino za ovakovom politikom mogu zaslužiti. Onda radikali moraju da na izborima opadnu. a demokrati mora da se d>-dignu. Ovi su argumenti odlučili, da sa i oni najnezadovoljniji morali da učute.
A g. Ljuba Davidovič?
On je več duže vremena predosečao. što mu se sprema. U svome je kluba cesto znao zapita ti: a koji če kod nas biti naš Uzunovic? Koji če njega, kao Uzunovič Pašiča. odgurnuti u stran? I našao se je. Samo još mnogo opasniji od Uzunoviča, jer je pametniji. G. Davidovič neprispodobivo je jači u narodu. nego li g. Marinkovič. Onaj ima narod, a ovaj vlast. Obojica su za sada tako prisiljeni na kompromis. Medju njima vodiče se nesumnjivo zakulisna borba, jer g. Marinkovič imade misiju. da što više eliminira ne samo upiiv g. Davidoviča. nego i njegove uže prijatelje ... No sve to zavisi o dalnjem razvoju stvari. Danas mora i gospodtn Davidovič praviti «Gute Miene zum bosen Spiel».
Kod radikala danas su najzadovolniji uz onu malemu grupicu g. Velje Vuki-čeviča — još sami pašičevci. Oni kao da još pravo ne osječaju. da je ova kombinacija konačno uperena protiv njih. Kolikogod osudjuju sve tako oči-gledne antiparlamentarne metode, toliko im je u prvi čas odlanulo: caknuti su Uzunovič in Maksimovič! Oni. koji su izradili sebi čitav sistem i montirali za sebe čitav policijski aparat nemi-losrdno suzbijajuči pašičevce. bačeni su s vlasti. a na njihovo je mesto došao Velja Vukičevič. koji nema ni vremena ni energije, a valjda ni volje, da nastavi ondje. gdje je Maksimovič prekinut A dotle — dotle če pašičevci reorga- i
nizovati radikalnu partiju, uzeti u svoie ruke Glavni odbor, osvojiti izgubljene pozicije i tako sačekati dalnje dogadja-je. Bez njih, nadaju se, ne če onda moči da se sastavi izborna vlada, a kamoli protivnjih. Nakon lutanja ovaiuo ona' mo, merodavni če se faktori morati opet osloniti na one, koji znaju i umeju vladati . . . Tako misle pašičevci.
Uzunovič-Maksimovičev centru m stoji kao gromom ošinut. Tome se nije r,a-dao. No, dosada se je »edina njegova akcija i manifestacija životu. očitova'a u — oprosnoj večeri, pnred.ier.oj Boži Maksimoviču. Na toj ih je večeri bilo oko 60. poslije desetak. mesec dana. ako se g. Maksimovič dotle ne vrati na vlast. biče ih trideset, a onda svake nedjelje pet manje.
Ali oni se nadaju na povratak u vladu. Pet je portfelja praznih. Nema ni govora o tome. da bi klerikalci ili radi-čevci ušli u vladu. Kod skorog po-punjavanja može, da se radi jedino o tim t. zv. Uzunovičevcima. Da li če to biti baš gg. Uzunovič i Maksimovič, -O je drugo pitanje. Davidovtičevci i pašidevci uveravaju. da je Maksimovič u ovoj kombinaciji isključen.
Dok ovako jedna i druga grupa u ra dikalnoj stranci snuje, dotle ie izbrisan na tabli radikalnog kluba poziv na sednicu. Jedna vlada pala. a druga do-šla. Narodna skupština ie ukazom odlo žena, a veliki, največi radikalski klub ne može ni da održi iednu sednicu o tim dogadjajima! Tu se vidi. kako ne vredi broj. velik broj mandata, kad jedna stranka izgubi ideju i program.
A šta dalje?
Marinkovičev deo u vladi gura što pre na izbore, da se njihov radni ukazni mandat promeni u izborni. Oni moraju da žure. jer ovako uči u vladu. a ne provoditi na kraju izbore, bila bi za stranku smrt. A ako hoče da to postig-nu, mora da hitaiu. jer iskustvo nas sve uči. da stalna u Jugoslaviji samo — kriza jest. Šta se sve može dogoditi do 1. avgusta! Kako su došli. tako ih može jednog lepog dana i nestati.
Situacija ove vlade može se dakle označiti kao nervozna bojazan od ne-izvesnosti narednog dana. Ma da bi sada imala večinu u Narodnoj skupštini ne sme pred nju. jer kad bi i htela. sam opstanak slobodne diskusije u parlamentu. sukobi radikala i demokrata zbog administracije u Srbiji, ugrozio bi život ove veštačke. eksotične biljke. Zato: Što pre i brže na izbore Ali izbori se teške daju . . .
Zato se nalazimo još u stadiju pravljenja kombinacija na sve strane. Za kulisama poiitičke pozornice. na kojoj je zastor spušten. živo se šuška i radi. Sprema se nova predstava.
Aretacija velikega mojstra italijanske lože
Rim, 23. aprila, o. Ob 5. zjutraj je policija prijela velikega mojstra fra-mazonske lože Domicija Torrigiani a. Takoj je bi! odveden v ječo Regina Coeli, kasneje pa odpeljan v konfina-cijo. Na njegovem stanovanju je bila izvedena natančna preiskava. Torrigiani je živel že od novembra 1925. dalje pod stalnim policijskim nadzorstvom. Sedanja aretacija je v zvezi s pisanjem fašističnih listov, ki so povodom Zanibonijevega procesa ostro napadali bivšega velikega mojstra framazonov in ga dolžili, da je on zamislil atentat na Mussolinija in da je pripravljal oboroženo vstajo proti fašističnemu režimu.
„Vae vietis"
Mussolini in Zaniboni.
Rim, 23. aprila, d. Pred razsodbo v Za« cibonijevem procesu je imel besedo še nje« gov zagovornik Cassinelli, ki je med dru« gim navajal, da se nameravani atentat ni« kakor ne bi mogel posrečiti. Saj je poli. cija vse vedela in bi torej Mussolini go« tovo ne bil stopil na balkom, ker je bik) vendar tudi njemu znano, kaj se priprav, lja. Zagovornik je parkrat vprašal kako to, da policija že pTej ni prijela zarotni. kov. Vsakdo mora dobiti vtis, da pome. nia kazen, ki jo predlaga državni pravd« nik. «gorje premagancem*. Zanibonijev čin ie bil pač zgodovinska pomota. Kajti ako bi njegova krogla zadela, bi morda odstra« nila edinega loža, ki bi bil v stanu prive« sti Italijo k onemu cilju, ki si ga je stavil Zaniboni. Ako je fašizem močan, naj bo razsodba mila. Ves svet gleda na Rim. Za* to naj sodniki dokažejo, da se Italija še vedno opira na ono pravo, ki ga je <mekoč '•č';a vsemu svetu«.
Grško odlikovanje Masarvku
Atene. 23. aprila, (be.) Predsednik re» publike Konduriotis ie podelil češkoslova« škemu predsedniku Masarvku ob priliki njegovega poseta veliki križec reda Zveli« čarja.
«Svetovni mir»
Ženeva. 23. aprila (bn.) Mednarodni urad za svetovni mir je posla! članom pri. pravljalne razorožitvene konference nujen poziv, v katerem iih spominja og-omne odgovorno^. ki si jo nakopljejo pred sve. ravno zgodovino, glco konferenca ne pride do pozitivnega uspeha.
Francka in komunizem
Pariz. 23 apri!a. (rva> Minister Albert Sairaut ie ostro napo.del komuniste, češ os so oni in treria mternaciionala krivi vseh nemirov v Franci ii in v francoskih kokmiiah Zaradi rege or>vora ie zg!a* si! pn zunan;?m m;r.istru Priandu soviet. ski komisar Rakovski
Klerikalna socijalna likvidacija
Vse za di^x>zici)ske fonde, nič za socijalno politiko. — Problem brezposelnosti je problem lenuštva. — Ljubljančani brez stanovanja naj gredo v Višnjo goro. — O socijalnih problemih
— konec debate!
Z demagoško gostobesednostjo so kleri. k&lci zadnja leta neprestano zatrjevali, da so najidealnejši zagovorniki pravic in po. treb delavnega ljudstva. Postavljali so naj. smelejše socijalne programe, zagotavlja* joč, da jih takoj izvedejo, kakor hitro pri. dejo do oblasti. Proračunska debata v oblastni skupščini je pa dokazala, da ima. jo klerikalci velik del svoje socijalnosti Ie na jeziku, in so v stanu brezvestno za ta.« jiti vse svoje obljube delovnemu ljudstvu. Zopet se je pokazalo, da je vodstvu kle. rikalne stranke povdarek socijalnosti le agitatorično sredstvo za pridobivanje pri. stašev in za slepomišenje med delavci in nameščenci.
Oblastni proračun izkazuje potrebščine za mladinsko skrtistvo 1,400.#00 Din (vtem sta glavni postavki za zavod za gluhone. me in za slepe otroke), za vse ostalo so. cijalno skrbstvo pa 650.000 Din. Pri prora. čunu 50 milijonov dinarjev je brez dvoma 650.000 Din naravnost sramotno nizka vso. ta, ki so jo določili klerikalci za splošno socijalno skrbstvo. Že iz navedbe samih številk zadostuje za ugotovitev, da je kle. rkalcem samoupravno socijalno skrbstvo deveta briga.
Klerikalni proračunski referent g. Jarc je utemeljitev proračuna o socijalnih potreb« ščinai opravil z nekaj brezpomembnimi stavki in končno izjavil, da se smatra za socijalno prenezrelega, da bi si usvojil predloge opozicije, katerih cilj je bil. zboli, šati mizerni proračun za socijalno skrb« stvo. Jasno se je pokazalo, da odločuje v kierikaini večini reakcijonami instinkt, do. čim so takozvani krščanski socijalci popol. roma potisnjeni v stran, kadar rešuje na odločilnih mestih SLS socijalno politiko.
Najvažnejša socijalna problema dana. šnjega časa sta brerdvotlino brezposelnost in stanovanjsko vprašanje. Preko obeh problemov je pa šla klerikalna večina z gesto najzakrknenejšega reakcijonarca.
V Sloveniji je do 20.000 brezposelnih. Vsi ti bedni med najbednejšimi so izpo« stavljeni s svojimi družinami vred največ« iemu pomanjkanju. Zavedamo se, da se brezposelnim pomaga najuspešnejše na ta r.ačin, če se jim preskrbi delo. Ni pa s tem rečero. da se dotlej, ko brezposelni ne dobe dela in se nahajajo v največji sti« ski. ne bi priskočilo na pomoč z denarno podporo. V vseh kulturnih državah se de« r.arno podpira brezposelne iz javnih sred« stev. Nemogoče je dopustiti, da bi brez. poselni. dokler ne dobe dela. od lakote umirali na cestah. Država, oblasti in obči* ne so poklicane, da zbero sredstva za pod* piranje najpotrebnejših brezposelnih de« lavcev in nameščencev.
Klerikalna gospoda, ki odločuje v ljub« Ijanski oblastni skupščini je drugega mne« n.ia. V proračun ni vstavila nobene vsote za podpiran ie brezposelnih. Gladko je od« klonila predlog- poslanca Ivana Tavčarja, da se določi 300.000 Din za podporo brez« poselnim in utemeljil« svojo odločitev z medklicem, da ne bo*j^ipirala lenuštva. V oblastnem ptv>računu je vse polno di« spozicijskih fondov, s katerimi misli pod« pirati klerikalna večina svoje partizanske ustanove. Za te nepotrebne izdatke upajo dobiti klerikalci kritja. Le za brezposelne, ki so prišli v nesrečo brez lastne krivde, klerikalci nimajo denarja!
V VUL poglavju oblastnega proračuna, ki vsebuje razne stroške, je postavka eac
ga milijona dinarjev, ki se naj po kleri« kalnem mnenju porabi kot proračunska rezerva za povečanje proračunskih po» stavk. Vsako pogiavje proračuna pa ima že itak svoje rezerve in je tudi v največ« jem obsegu dopuščeno virmanisanje. Po« sebna velika proračunska rezerva je Ie še poseben veliki dispazicjski fond. Poslanec Tavčar je predlagal, da se ta nepotrebna proračunska rezerva črta in določi znesek etega milijona za podpis 6 odst obliga* cijskega posojila ljubljanskega mesta za zgradbo stanovanjskih hiš. Klerikalci so ptedlog odklonili in proračunski referent K- Jarc je na pripombo, ali se Ljubljani ne nnsli ničesar dati iz oblastnih sredstev, s prstom pokazal na napredne poslance: Ljubljana je vaša zadeva! Pri tem pa je na ljubljanskem magistratu nasilno ustoličen klerikalni režim! Tako kruto se klerikalci norčujejo iz širokih slojev ljubljanskega prebivalstva in iz njegove stanovanjske bede!
Sploh so šli klerikalci preko stanovanj« skega vprašanja z lahkomiselnostjo, kate« ri je težko najti primere. Na tisoče je ▼ ljubljanski oblasti brezstanovanjcev. En sam glas gre po deželi: Poklicani faktorji zidajte, ali pa vsaj omogočite predpogoje, da se bo zidalo še letos, kajti drugače se bližamo z ukinjenjem stanovanjskega za« kana neizbežni socijalni katastrofi. Obči« ne zbirajo vse moči, da vsaj za prvo silo omilijo stanovanjsko bedo. Klerikalci so se pa v oblastni skupščini izognili stano« vanjsketnu problemu s plehkim izgovorom, da sestavljajo nek meglen investicijski pio gram bodočnosti. Za sedanjost pa so jim važnejši dispozicijski fondi, kakor stano vanjske hiše!
Da se še točneje označi klerikalna social na mentaliteta, bodi pripomnjeno, da je na opis stanovanjske bede v Ljubljani, porogljivo zaklical klerikalni višnjegorski poslanec: V naši občini je pa 38 praznih stanovanj! Kot bi v Ljubljani nameščen človek, ki je brez stanovanja, moral pro« siti v Višnji gori za stanovanje.
S strani opozicije se je nadalje predla« galo, da se v proračunu za socijalno skrb« stvo s primernimi vsotami dotira početke organizacije za starostno in invalidsko za« varovanje in okrevališče revnih, bolehnih in slabotnih otrok ob Jadranskem morju, ki se ustanavlja na inicijativo Zveze slo« venskih avtonomnih mest — vse so pa kle« rikalci odklonili brez motivacije, in pustili proračun o socijalnem skrbstvu v sroji prvotni škandalozni izmeri.
Za vse mogoče potrebne in nepotrebne stvari so imeli klerikalci v proračunski de« bati čas na dolgo in široko razpravljati. Ko je pa prišla na vrsto socijalna politika, so takoj, ko je prenehal govoriti prvi opo» zicijonalni govornik, sklenili — konec de« bate. Zavedali so se, da ne vzdrže pod udarci uničujoče kritike. Z absolutistično večino so lahko v oblastni skupščini pre« prečili, da se ni mogla popolnoma razkrin« kati njihova =ociialr.: -eakcija. ne bodo pa mogli preprečiti, da bo sedaj javnost še glasneje govorila in obsodSa njihova stremljenje po sociialni likvidaciji v oblast« n' samoupravi.
Zadnja seja mariborske oblastne skupščine
Poročila odsekov večinoma brez debate odobrena. — širša debata o stanovanjski zaščiti. — Klerikalci glasujejo proti sklepu svoje večine v odseku, — Prihodnja seja bo sklicana
pismeno
Maribor. 23. aprila. Danes se je vrSila še štiriurna eeja. Izpolnila so jo poročila odsekov, ki so bila po
veliki večini sprejeta brez vsake debate. Le pri predlogu posL Petejana, ki si ga je odsek usvojil soglasno, v zadevi podaljšanja zakona o stanovanjski zaščiti, je prišlo do daljše debate in ;e bilo zanimivo, da je klerikalna večina glasovala s predsednikom in člani odseka vred proti sklepu odseka, v katerem je istotako klerikalna večina.
Poročilo finančnega odseka.
Poročevalec dr. V e b 1 e. Predlogi se tičejo večinoma raznih želj in potreb dede »gradb in popravil potrebnih cest. Dalje so predlogi za podpore občinam za vzdrževanje občinskih eest in popravo mostov, za kar je predvidena postav, v proračunu, enako za podpore krajem, poškodovanim po plazovih. Slede predlogi: za utrditev dravskega obrežja pri Pobreijn pod Mariborom, marskega obrežja pri Podtnrnu t Medjimurj« in nasipov v Prekmurju. Predlog za ustanoTiteT gramoznih postaj in najetja enomiiijonskesa posojila v to evrho, se sklene izročiti gradbenemu uradu, da poda strokovno mnenje glede rentabilnosti.
Slede predlogi dede raznih regulaeij rek in potokov in slednjič še predlogi za razne isradbe želMnie.
Predlogi, oziroma prošnje za podpore občinam za zaradbe novih šol (Sv Primož nad Muto. Preloe. Mala Subotica. Novakov&c itd.) so se upoštevali po večini že v proračunu.
Za rešitev vseh glavnih predlogov bo pa predvsem potrebno, da oblastni txlbor izdela natančen investicijski program za prihodnje leto s pomočjo STadbeneei urada in hi-drotehničnega odseka. Treba ho pa tudi ra-jeti več e investicijsko posojilo v te svrhe.
Poročilo kmetijskega odseka. Referent posl. Levstik. Odsek je obravnaval 16 predlogov. Večinoma so upoštevani že v proračunu Odsek predlaga med brusim:
Kjer je šmarnica nasajena in se pride!ek rabi samo za domačo potrebščino, naj se nasadi ne zatirajo. Novi nasadi naj se prepovedo. istotako naj se prepove prodaja in točenje šmarnice;
naj se vpelje dveletna kmetijska šola v Maribora;
pouk o hmeljarstvu naj se vrši po celi
oblasti:
z ozirom na izcedno važnost kurjereje za
prebivalstvo mariborske oblasti, k-er se za ia.iea izkupi ve? ko za izvoženo živino, r.aj oblastni odbor povzroči ustanovitev več^ja 5tevi!a vzornih kurnikov v oblasti in več tečajev o ra<"iJo-ialni kurjer^jlt oblastni odbor naj izvrši potrebne pripra-
ve ter predloži načrt za ustanovitev zavarovalnice za govejo živino.
Predlogi se sprejmejo.
Poročilo odseka za prošnje in pritožbe.
Referent posl. Rozman, izredno inteligenten viničarski sin. Odsek je imel dveje sej, rešil je 82 predlogov, ki 90 tudi že zvečine bili upoštevani pri sestavi proračuna.
Predlogi so bili sprejeti brez debate.
Poročilo odseka za oblastne nredbe.
Poročevalec dr. Ogrizek. Odsek pred-nese samo one predloge, ki so bili dovoljno instruirani, ostale vrne oblastnemu od bom. da pribavi podatke.
Posl. Rozman predlaga spremembo ri-nižarskeca reda. Sklene se, naj oblastni odbor izdela in predloži načrt novega viničar-skega reda,
Posl. P e t o v a r predlaga uvedbo stroge kontrole pri točenju ponarejenih vin- Kon-štatira se. da je veliki župan že začel strogo postopati.
Dr. Leskovar predlaga, naj &e skuša doseči sprememba zakona o oblastnih in srezkih samoupravah v tem smislu, da se izroči nadzorstvo nad sreei in nad občinami z avtonomnim statutom oblastim, srezom p2 nadzorstvo nad občinami, in sicer v vseh samoupravnih poslih.
Predlog za nstanoviteT viniearskih šol. zlasti v ptujskem in ormoškem srezu, naj oblastni odbor uvažuje pri uporabi proračuna.
Predlog glede uvedbe jesenskih počitnic na osnovnih šolah se sprejme v modificirani obliki, da naj se uvedejo jesenske počitnice samo tam. kjer eo svoječasno že bile vpeljane, kier to ni bilo, naj ostane pri starem. V tem smislu naj oblastni odbor vpliva na merodainih mestih.
Istotako nai izdela načrt za novi pozami red za celo oblast in ga predloži skupščini.
Z ozirom na to, da se pri vožnjah s privatnimi lastniki avtotaks mnogokrat zgode nesreče, ne da bi oškodovanci dobili odškodnine. naj oblastni odbor stori potrebne korake pri državni upravi, da bo stn>go postopala pri podeljevanju koncesij ia jih dala samo onim, ki ao zavarovani zoper nezgode.
Občina Slivnica pri Celjn prosi, da se izloči iz sreza Šmarje in prideli srezu Celje. Enako prošnjo je vložila občina Dohje za izločitev iz sreza Šmarje in priključitev srezu Celje, občina Šmartno ob Poki pa za izlo- ! čitev iz srez« Gornnsrad in priključitev «■«- j zn Slovenisradec. Sklene se. vse tri prošnje ' s priporočilom oddati ministrstvu za notranje zadeve
Oblastni odbor naj posreduje na merodaj-nih mestih, da ee podriari okrajna cesta ,
Celje - La&o - Zidani most - Brotice in da
se to vneee v novi državni cestni zakon.
PosL P e t e j a n stavi predlog, naj se store primerni koraki pri vladi za ukinitev davka na ročno delo. Enak predlog je vložen od klerikalnega posL Stabeja, dasi je njegova stranka v Narodni sknpššini glasovala proti ukinitvi.
Oblastni odbor naj pripravi načrt noTesa lovskega zakona in ga predloži skupščini. Oblastnemu odboru se tudi naroča, da protestira pri velikem županu proti clovskemu monopolu> članov Lovskega društva. Poročilo socijalno • političnega odseka. Poroča refereslt posl. S a g a j. Predlogi sa sučejo večinoma okrog uvedbe socijalnega zavarovanja poljedelskih delavcev, viničap-jev in poslov za slučaj bolezni, starosti, onemoglosti, nezgod in «mrtL
Oblastnemu odboru se naroči, de izvrši potrebne predpriprave za ustanovitev oblastno zavarovalnice proti toči.
Predlog pod. G r č a r j a, naj oblastni odbor stori potrebne korake pri vladi za ukini ter zakona o zaščiti države, odstavi predsednik na podlagi § 26. poslovnika z dnevnega reda, k« ne spada v delokrog oblastne skupščina Ker posL Petejan ugovarja, vpraša predsednik skupščino, ali naj se vrši debata o predlogu. Večina debato odkloni
Oblastnemu odbora se naroči, da predloži uredbo o mladinskem skrbstvo.
0 predlogu posl. G r č a r j a, da se oblastna skupščina zavzame pri vladi za podaljšanje zakona o stanovanjih do L 1930.. se razvije daljša debata. Dasi je odsek, v katerem ima SLS večino, 6 od 9 članov, usvojil ta predlog, je član ista večine dr. Ogrizek danes stavil popolnoma drug predlog. Utemeljeval je, da se s podaljšanjem zakona razmere ne bodo izboljšale, ter da ni umestno. da se še dalje omejuje privatna lastnina. Oblastna skupecina naj opozori ministra, da izdela osnutek novega zakona in da se zaščitijo le še najemniki do 3 oseb brez zvišanja najemnine, v ostalem pa naj velja za najemnino zlata pariteta.
Dr. O d i č (radičevec) je za podaljšanje sedanjega stanovanjskega zakona čez zimo do 1. aprila 19KS.
Posl. Petejan vztraja pri predlogu za podaljšanje zakona dc L 1930. Sklicuje se na to, da Društvo stanovanjskih najemnikov zahteva celo podaljšanje do 1. 1934. Istotako brani svoj predlog pos. G r č a r. Posl. dr. K o v a k izjavi v imenu kluba SDS, da je za zaščito ekonomsko slabih; do donošenia novega zakona naj ostane v veljavi sedanji zakon.
Radi razgovora med strankami se soja prekine, vendar ne pride do soglasja.
Posl. P e t o v a r je mnenja, da vsebujejo predlogi dr. Ogrizka smernice za novi stanovanjski zakon, za kar skupščina ni kom-petentna. Nepravilno pa je gotovo, da se o tako važnem predmetu stavi sredi seje predlog, ki bi ga naj enostavno požrli, dasi je treba o taki stvari mirnega razmišljanja in pretresanja v klubih in b ise po poslovniku morala vršiti o njem generalna in specijalna debata. Predlog je veliko premalo preštudiran. Čudi se zlasti, da ja večina sama med razpravo spremenila pred}^ odseka, kjer sa je večina iste stranke soglasno sprejela. Predlaga, da se o predlogu splo?i ne glasuje in naj se vsi predlogi vrnejo odseku.
Večina odkloni predlog posL Petovarja, istotako odkloni predlog, ki ga je usvojil odsek, ter sprejme predlog pos!. dr. Ogrizka. Značilno je, da niti klerikalni član odseka r načelnikom vred ni glasoval za odsekov predlog.
Konec zasedanja.
Predsednik dr. Leskovar izjavi, da je s tem dnevni red izčrpan in se zahvali poslancem za stvarno sodelovanje ter zaključi ob yt na 1. Prihodnjo sejo bo sklica! pismo-nim potom.
Politične me
Vukičevičeva vlada framazonska
Klerikalna »Narodna Politika« v Zagrebu piše, da obstoji oznaka nove vlade v tem. da ie pod največjim vplivom framazonske lože. To dokazujejo imena: dr. Voia Marinkovič, dr. Tliva Širmenkovič in dr. Kumanudi Loža je tudi zahtevala, naj se klerikalci vržejo iz vlade. Pri tem so imeli vidno vlogo tudi »bratje« iz Londona in Pariza. Isti list tudi poroča, da je ob sestavi nove vlade Demakratska zajednica poleg drugih pesto-vfla pogoj, naj se Jugosiovenski khib izključi iz vladne kombinacije. Istotako je ugleden radikal izjavil dopisniku »Narodne po-litSce«, da je tudi sam Velja Vukičevič nasprotoval vstopu klerikalcev v vlado. Torej so doigoletm zavezniki klerikalcev posta!: sedaj naenkrat framazoni, ker so jih p-jstihi na cedilu. Ako bi bili v vladi tudi klerikalci. bi seveda o framazonih ne b5o niti govora. Zanimiva je tudi sorodnost pisanja klerikalne »Narodne Politike« s nisan sm fašistovskega »Giornaie d' Italia«. ki vidi istotako v Jugoslaviji same framazone.
Ugotovitev
"Včerajšnji »Slovenec« piše, da je novi min- predsednik Velja Vukičevič bil od nekdaj vnet in iskren prijatelj Slovencev. Zagrebška »Narodna Politika« od 23. L m. pa ugotavlja, da je Velja Vukičevič sam nasprotoval vstopa Slovencev v vlado. Ker sta oba lista glasilo edino zveličavnega klerikašizma, moramo verjeti obema. V tem slučaju pa si te stvari ne moremo tohnači-ti drugače kakor, da ;e Veija Vukičevič res vnet in iskren prijatelj Slovencev, da pa ni vnet in iskren pri vate!; klerikalcev. To bo tembolj verjetno, ker o sestavljanju nove vlade klerikalcev niti obvestil ni
Akcija za amnestijo Radoslavova
Beograd. 23. aprila, p. Neki sofijski list je pred dnevi objavil beležko, da je ministrski predsednik Ljapčev sprejel deputacijo naci-jooalno - liberalne stranke, ki je zahtevala, naj se bivši ministrski predsednik dr. Rado-slavov amnestira in da je ministrski predsednik Ljapč«v baje obljubi! tej denutariji, da bo predložil sobranju predloc v tem smislu. Kakor znano, je bil dr. Radoeiavov eden najzvestejših pristašev bivšerra carja Ferdinanda ter je sokriv. da je Bolzarija stopila v svetovno vojna na strani Nemčije in Avstrije.
t
DANES
najpopularnejša opereta v filmu:
CIGAN BARON
(ZIGEUNERBARON)
LYA MARA 1
kot ciganka So Hi
Kdor ae hoče dobro zabavati in nekaj lepega videti, ne sme zamuditi ta film, v katerem je Lya Mara, najlepši in najdraie6tnejši!
Kino »Ljubljanski dvor"
Telefon 2730. Danes ob pol 11., 3., pol 5., 6, pol 8. in 9. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 2. dalje. Pomnožena godba i
Jugosloveni na poletu Pariz-Bombay in nazaj
v Novi Sad
Sijajen dokaz velike spretnosti naših letalcev
Naša letalca inž. Tadija Sondermayer ln poročnik Leonid Bajdak sta dosedaj absolvirala progo Pariz—Novi Sad. Novi Sad— Alep in Alep—Basora.
Po vojni so se vse države začele mrzlično udejstvovati na razvoju avi-jatike. Pomagale so v težki gospodarski krizi aeroindustrijam do razvoja, obenem so pa skušale povdarjati napredek v avijatiki z organizacijo velikih poletov, s kojimi so se postavljali svetovni rekordi. Dan za dnem čujemo iz inozemstva kako proslavljeni aviatiča-ri nosijo slavo imen držav, kojih državljani so, širom sveta. Tudi pri nas. kjer je razvoj letalstva šele v povojih,
čanov in Novosadčanov srečno pristala v Novem Sadu. Dne 21. aprila sta se dvignila ob 7. uri 30 min. iz novosad-skega aerodroma in ubrala smer direktno proti Alepu v Siriji, hoteč v enem samem poletu premeriti progo 1800 km. Za seboj sta pustila Pančevo, Njegotin, prešla Lom—Palanko v Bolgariji, zavila severno od Kirkilisa v Turčiji mimo Carigrada, pasirala južno od Angore in severno od Ademe do Alepa. Pot po drugi etapi, ki je bila poleg svoje velike dolžine vezana tudi s terenskimi težkočami, kjer je največji del nedostopen za pristajanje z letali, sta naša vrla letalca sijajno prestala.
je bil organiziran sedaj prvi veliki let Jugoslovenov v Indijo, da pred vsem svetom dokažemo sposobnost našega letečega materijala. Res je. da je že več naših pilotov dovršilo daljše polete tudi preko mej naše države, vendar do danes razen leta Pariz—Novi Sad, ki ga je izvršil poznani naš pilot-lovec kape-tan Rupčič, tovrstnih velikih transkon-tinentalnih poletov še nismo organizirali.
Tem večje važnosti je tedaj let Novi Sad—Bombay—Novi Sad, ki se je pričel 20. aprila ob 5.30 zjutraj iz Pariza na aparatu »Potez XXV», ki ga pri nas uporablja bojna avijatika. Cela etapa do Novega Sada znaša 1500 km. Letela sta preko Lyona južno od Ženeve, prekoračila Alpe, letela ob reki Pad, nato se podala do Trsta, pozdravila v nizkem poletu Ljubljano in Zagreb in po 8 ur 25 min. trajajočem ietu viharno pozdravljena od velike množice Beograj-
Dne 22. aprila sta nadaljevala pot do Basore. Tudi ta del sta prešla brez vsakih neprilik, kar je gotovo po že dosedaj izvršenem napornem letu sijajen dokaz, ne le o prvovrstnosti letala «Potez XXV.», temveč predvsem tudi dokaz o sijajni izdržljivosti in sposobnosti naših pilotov.
Vsa jugoslovenska javnost sledi z mrzlično napetostjo letu svojih sinov, ker se zaveda, da bosta baš onadva nase ime ponovno proslavila v kolu tekmujočih svetovnih narodov.
Aero-klub v Ljubljani je v prepričanju. da ustreže publiki izvesil dvoje krat, ki predstavljata pot naših letalcev in markira z zastavicami dosego točk takoj ob prejemu brzojavnih poročil. Karti sta ena v inseratnem oddelku «Jutra» v izložbi v Prešernovi ulici, druga pa v Jugoslovenski tiskarni Pred škofijo.
Dr. ing, prof. J. V. Hrasky - 701etnik
V dobi slovenskega narodnega preporoda so nam bili bratje Cehi učitelji in pomočniki. V mnogih strokah sami še nis>:no imeli dovolj sposobnih in inicija-tivnili inteligentov, zato smo klicali Čehe. da so izpolnili vrzeli. V slovenskem denarništvu, tehniki, glasbi, dramatiki, gozdarstvu in še v marsičem so bili Cehi. priznani strokovnjaki, med pionirji našega razvoja.
.1 utri, v nedeljo proslave v češ. Po-debradih 70 letnico moža, ki si je s svojim širokim obzorjem kot tehnik pridobil izrednih zaslug za Češkoslovaško in za Slovenijo, vseučil. prof. dr. inž. Jana Vlad. Hraskega, Čehos^ovana, ki je kot mlad inženjer plodovito posegel v naše, iz primitivnosti se dvigajoče javne razmere.
Deloval je kot inženjer v kranjskem deželnem stavbnem uradu v Ljubljani
od leta 1886. dalje preko deset let in bil obenem občinski svetovalec ljubljanski. Kmalu po vstopu v deželno službo je prevzel stavbno vodstvo deželnega muzeja, znanega takrat »Rudol-finum» ter je s sodelovanjem arh. Hin-berga projektiral in vodil gradnjo novega dežel, (danes opernega) gledališča. Dalje je izgotovil načrte novega deželnega dvorca (današnjega vseučilišča), ki je po svoji notranji razdelitvi in stopnjišču vzoren. Zai, da je tako na zgradbo gledališča kakor dežel, dvorca vplival dežel, odbor in pokvaril marsikaj. Projektiral je in vodil stavbo celjskega Narodnega doma ter različne nove hiše v Ljubljani in na deželi. Nadalje je trasiral in izvršil deželno cesto čez Bogenšperk, projektiral in izgotovil železni most preko Save pri Radečah ter izvršil sam ali s pomočjo dodeljenega osobja celo vrsto vodovodov na primer v Begunjah. Črnomlju, Logatcu. Kočevju, Ribnici, Vrhpolju pri Vipavi in Novem mestu z okolico. Napravil je načrt vodovoda za Stari trg ob Kolpi, ki se še ni izvršil in generalni projekt vodovoda za Kranj in okolico.
Projektiral in izvrševal je tudi različna obsežna obrambna dela ob Savi, Kamniški Bistrici i. dr., napravil načrt za regulacijo Mirne ter izvršil mnoge zgradbe v ukrotitev hudournikov, na primer Bele pri Vipavi, Pišnice pri Kranjski gori i. dr. Bavil se je z regulacijo Vipave in njenih dotokov, z odvajanjem visokih vod iz kraških dolin in okrožju Krke ter je sodeloval pri osuševanju ljubljanskega barja.
Od leta 1887. do 1897. je bil ljubljanski obč. svetovalec ter je kot načelnik in poročevalec stavbnega odseka obč. sveta vso dobo, zlasti pa po velikem potresu o veliki noči 1. 1S95. deloval agilno in inicijativno. n. pr. pri načrtih in gradnji ljubljan. vodovoda, mestne elektrarne, mestne kanalizacije ter je bistveno sodeloval pri novem mest. re-gulačnem načrtu.
Tako si je inž. Hrasky postavil v Ljubljani in po Sloveniji spomenike, ki
govore o njegovi vsestranski temeljiti izobraženosti in moderni duševnostL Slovenci torej nismo pozabili Hraskega in mestna občina mu je k jubileju 70-letnice hvaležno čestitala. Živel zdrav še dolga leta!
Dr. Kugy o krasoti naših gora
«Aus dem Leben einer Bergsteigers« je naslov prekrasni knjigi dir. Julija Kugyja, tega velikega alpinista, ki slovi danes po vsej Evropi. S kako ljubeznijo in navdušenjem piše o naših slovenskih planinah ln naših ljudeh! A ne samo to! V zadnjih mesecih je priredil tekom dveh turneji po Nemčiji in Avstriji preko 60 predavanj, v katerih je mnogobrojnian poslušalcem odkril z besedo ln skioptičnimi slikami vse krasote naših gora. Povedal jim Je pa tudi, da tu prebiva kulturen ln gostoljuben narod ki je vreden zaupanja turistov-ino-zemcev. Sadovi teh predavan] so se pokazal že v pretekli turistovskl sezoni, ko je posetilo našo Gorenjsko oebroj nemških in drugih alpinistov, ki niso mogli prebva-liti lepoto naših krajev ln vljudnosti našega naroda.	s ?
Občni zbor Zveze trgovskih gremijev
Ptuj, 23. aprila.
Danes so pričela tu predposvetovanja delegatov za občni zbor Zveze trgovskih gremijev Slovenije. Posvetovanja se udeležile 64 delegatov, ki zastopajo 24 gremijev iz Slovenije. Razdrapanost naših trgovskih in gospodarskih razmer sploh je najbolj označena s tem, da je bilo predloženih delegatom nad 50 raznih predlogov glede sprememb taksnih predmetov kakor tudi davčnih ter glede intervencij pri raiznih oblasteh. Debata se je vršila radi ureditve razmer stanovskega glasila »Trgovski list«. Sklenjeno Je bilo, da se pooblasti na občnem zboru novo izvoljeni odbor, da uredi te razmere. Da more zveza poslovati, se je določil nov način pobiranja doneskov posameznih gremijev na ta način, da so se ti doneski z ozirom na številno članstvo posameznih gremijev pavšalirali. Jutri se nadaljuje občni zbor.
Tako je postal dr. Julij Kugy naš najboljši prijatelj, naš drugi Hermatin Wen-del! Čeprav po rodu Nemec, je vzljubil naš narod, saj je prebil vse proste dneve v naših hribih med našimi ljudmi. Jutri, v ponedeljek bo dana Ljubljančanom prilika, da se spoznajo s tem našim iskrenim prijateljem. Pod okriljem turistovskega kluba »Skala» nam bo čital lz svoje knjige v veliki dvorani hotela »Union« t&r ob enem pokazal okolu 100 najlepših skioptičnih slik o Julijskih in zapadnih Alpah. Predavanje bo v nemščini, ker dr. Kugy ne obvlada popolnoma slovenskega jezika. Kljub temu nai to ne ovira nobenega planinca in ljubitelja narave, da poseti to velezanimi-vo prireditev in s tem dokaže simpatije možu, kateremu dolgujemo ravno mi Slovenci vso hvalo za sloves, ki nam ga je pridobil s svojim delom v inozemstvu. Pa tudi same slike, ki jih bo predvajal in jih je skozi vse svoje življenje zbiral, so vredne, da si jih vsakdo ogleda, ker bodo prvovrstno projicirane. Vstopnice se dobe v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Gibanje prebivalstva v Ljubljani
Neznaten padec v prvem četrtletju.
Po statistiki popisovalnega urada mestnega magistrata je od 1. januarja do 31. marca 1927 priglasilo svoja nova stanovanja v LJubljani 3563 strank, oziroma družim, dočim se je odglasilo skupaj 3088 strank. Od priglašenih strank se je priselilo v Ljubljano skupaj 1478 oseb, in sicer 658 moških in 820 žensk. Preselilo sc je v Ljubljani skupaj 2796 oseb in sicer 1409 moScih in 1387 žensk; iz Ljubljane pa se je izselilo skupaj 1679 oseb, in sicer 869 moških in 810 žensk.
V	I. četrtletju je bilo rojenih v Ljubljani skupaj 195 otrok - domačinov, in sicer 106 moškega in 89 ženskega spola. Dalje je bilo v navedenem času v Ljubljani mrtvorojenih 8 otrok - domačinov, in sicer 1 moškega in 7 ženskega spola ter 13 mrtvorojenih tujih ne ljubljanskih otrok, in sicer 8 moškega ter 5 ženskega spola,
V	istem času je v Ljubljani umrlo skupaj 167 domačinov in sicer 73 moških, 14 žensk in 20 otrok pod 14. leti ter 141 tujcev, povečini v tukajšnjih bolnišnicah in sanaiori-jih, in sicer 62 moških, 43 žensk in 36 otrok pod 14. leti. Od 167 umrlih domačinov so izvršile v Ljubljani samomor 3 osebe, in sicer je skočil 1 moški skozi okno, 1 moški se ie zastrupil, medtem ko se je od 141 v Ljubljani umrlih tujcev ustrelil 1 moški. Potemtakem je v I. četrtletju ',927 umrlo v Ljubljani skupaj 308 domačih in tujih oseb.
Iz gorenjih navedb je torej razvidno, da se je število prebivalcev v tej dobi skrčilo v Ljubljani za 173 oseb.
V	I. četrtletju 1927 je sprejel mestni magistrat 121 strank oziroma družin v domovinsko zvezo mestne občine Ljubljane, in sicer 65 moških,.. 101 žensko in 109 otrok, skupaj 275 oseb. Sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo je pa bil na podlagi obstoječih določil domovinskega zakona odklonjen 72 strankam, oziroma družinam, in sicer 50 moškim, 58 ženskam in 59 otrokom, skupaj torej 167 osebam. Dalje je mestni magistrat na podlagi določil domovinskega zakona priznal v I. četrtletju tega leta ljubljansko 'domovkistvo 59 prosilcem, oziroma družinam, in sicer 53 moškim, 45 ženskam iin S6 otrokom, skupaj 184 osebam, tako da si je v I. četrtletju te-
Diven dunajski športni film. Prekrasni posnetki Dunaja, Kreuzensteina in dir» kališč Freudenau in Bad Aussee. — V glavni vlogi LIANE HA1D in ALFONS FRYLAND. Pride v KINO »DVOR«
Tatra avtomobil prvi na Šmarni gori
Dne 20. aprila ie znani hribotazec, mali Tatra-avtomobil 4/12 HP pod vodstvom g. Karla Cam&riiika, družabnika tvrdke Jugo-Avto v Ljubljani, zopet dosegel nov, splošno občudovan rekord.
S severna strani je — kakor kak romar ali tu ris: — samo bolj hitro (v 12 minutah) ter broz napora splezal na vrh Šmarne
gore. Premagal je lahko vse strmine in neprilike ter gorske poti in dospevši na vrh gore k cerkvi presenetil gostilničairja. ki prihoda takega malo pobožnega romarja
pač ni pričakoval.
Vsekakor se pa romarjem in turistom ni bati. da iili bodo avtomobili motili po Šmarni gori. ker ie po: za taka vozila prestrma in pregrda.
ga leta nanovo pridobilo ljubljansko domovkistvo skupaj 459 oseb, in sicer 118 moških, 146 žensk in 196 otrok. Sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo pod pogojem, da si pridobe naše državljanstvo, se je zagotovilo 7 prosilcem z družinam, in sicer 4 moškim, 7 ženskam ln 9 otrokom, skupaj 20 osebam. Končno je popisovatni urad mestnega magistrata izdal tekom 1. četrtletja 261 domačinom domovinske liste, 7 domačinom poselske knjižice ter 88 strankam delavske knjižice.
Pomen 1. maja 1927. po
stanovanjskem zakonu
Letošnji prvi maj bo za prebivalstvo naših mest, posebno pa za Maribor in Ljubljano, kjer vlada kljub pospešeni gradbeni podjetnosti zadnjih let med nižjimi sloji še ogromna stanovanjska beda, nedogted-nega pomena. S tem dnem se namreč začne v smislu predpisov sedaj veljavnega stanovanjskega zakona, to je novele k stanov. zakonu z dne 27. oktobra 1926, končna likvidacija zaščite ekonomsko šibkih najemnikov. Ker je glede pomena 1. maja za razmerje v najemninskih zadevah razširjenih mnogo napačnih nazorov med stanovanjskimi najemniki in še bolj med hišnimi lastniki, je umestno, o tem nekoliko natančneje izpregovoriti.
Predvsem je treba v splošnem povdariti, da s prvim majem ne prenehajo veljati določila sedanjega noveliranega stanovanjskega zakona, kakor to pomotoma domneva menda večina hišnih gospodarjev. V veljavi torej ostanejo do 1. novembra 1927 (ako stanovanjski zakon ne bo morda med tem podaljšan, kakor zahtevajo organizacije stanovanjskih najemnikov) še dosedanji predpisi na pr. o od omejitev izvzetih stanovanjih po čl. 2, o prepovedi izpre-minjanja stanovanj v poslovne prostore, o prepovedi posesti dveh stanovanj v enem kraju, o prepovedi bivanja v tuji stari zgradbi, kdor ima lastno hišo v istem kraju, o zameni stanovanj, o prepovedi pod-najema brez privoljenja hišnega lastnika, o odpovednih razlogih po čl. 10 (vsled potrebe za osebno prebivanje, vsled podiranja stare zgradbe, vsled potrebe po razširjenju stanovanja iz rodbinskih razlogov, vsled neplačanja najemnine, vsled izkoriščanja ali kvarjenja najemne imovine, vsled oteževanja prebivanja lastniku ali drugim strankam in vsled žalitve ali telesne poškodbe hišnega lastnika), o določitvi višine najemnine za zaščitene najemnike po stanovanjskem sodišču, o prijavi vseh izpraznjenih stanovanj, o ustroju in postopanju stanovanjskih sodišč ter o taksah in stroških.
Edina bistvena izprememba nastopi s J. majem glede dodeljevanja izpraznjenih stanovanj ter tozadevno določa čl. 8 novele 4 stanovanjskemu zakonu sledeče:
^Dodeljevala se bodo stanovanja po odredbah tega zakona zaključno do dne 1. maja 1927. Odločbe o dodeljevanju, ki ne postanejo do tega dne izvršne, se ne smejo več izvrševati. Izvzemajo se državni uradniki, premeščeni po službeni potrebi v medčasiu od dne 1. maja do dne 1. novembra 1927.»
Važna izprememba je torej ta, da od 1. maja naprej ne bodo imeli pravice do dodelitve stanovanja vsi dosedanji zaščiteni najemniki po čl. 6 stanovanjske novele, na pr. državni upokojenci, duševni in fizični delavci, aktivni duhovniki, vojni invalidi, vojne vdove, trgovski in industrijski nameščenci, samoupravni nameščenci, ampak principijelno samo državni uradniki.
Kakor vsi naši v največji naglici izdelani zakoni tako je tudi novela k stanovanjskemu zakonu nejasna in sicer pri vprašanju, na katere državne uradnike se ta dobrota nadaljega dodeljevanja stanovanj nanaša. Predvsem: ali samo na uradnike, ne pa tudi na zvaničnikc in služitelje? Ali samo na državne uslužbence po »Zakonu o civilnih Uradnikih in ostalih državnih uslužbencih« in ne tudi na državne nameščence po »Zakonu o ustroju vojske in mornarice« in po »Zakonu o državnem prometnem osobju«?
Pred odgovorom na to važno vprašanje si oglejmo čl. 10 stan. novele, ki se glasi: «Ce bi ostalo katero izmed stanovanj v zgradbah, ki spadajo pod omejitev po tem zakonu, v času od dne 1. maja do dne 1. novembra 1927 prazno, morajo lastniki to prijaviti stanovanjskemu sodišču prve stopnje; če to sodišče tega stanovanja ne dodeli komu izmed uradnikov iz čl. 6. v dveh mesecih po prijavi, sme lastnik svobodno razpolagati z njim.«
Ako naj ima ta čl. 10 sploh' kak smisel, se ga mora smatrati kot interpretacijo čl. 8, t. j. pod v čl. 8 omenjenimi izvzetimi »državnimi uradniki«, je treba razumeti državne nameščence v splošnem in ne morda samo »uradnike« v ožjem pomenu besede v razlita od zvaničniknv in služitc-Ijev in tudi ne od oficirjev ter vojaških uradnikov in železniških nastavljencev. Za to razlago govori tudi dejstvo. da zakon o stanovanjih kakor tudi novela nikoli nista izrečno restiringirala državnih nameščencev samo na tisto uradništvo, ki jc nameščeno po »Zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih« in da ČL 6 novele na primer zvaničnikov sploh ne našteva, dasi ni še dosedaj nihče dvomil o tem, da so bali tudi zvaničniki (pod-uradniki) zaščiteni. Pravilno Je torej na-ziranie, da je imel zakonodavec pod izrazom »državni uradniki« v mislih vse državne uslužbence brez razlike.
Ko je zakonodajavec določil v čl. 8 novele, da se nai dodeljujejo stanovanja še zgolj drž. uradnikom, premeščenim v tnea-časju od 1. maja do 1. novembra 1927, J«
predpostavljal, da so vsi državni nameščenci-brezstanovanjci prišli že poprej do primernih stamovaoj, ker so jih marala stanovanjska sodišča prvenstveno upoštevati po či. 7 točka 1). To se pa v naših mestih vsled pomanjkanja stanovanj ni moglo zgoditi, tako da čaka še več stotin državnih uradnikov brez uspeha že po eno ali več let oa dodelitev stanovanj.
Ker zakon brez dvoma nima namena, starejše prosilce preskočiti na korist novim, bodo stanovanjska sodišča v duhu zakona in pravičnosti tudi take starejše prosilce smela upoštevati in jim dodeliti stanovanja. Šele ako izpraznjena stanovanja takim prosilcem tekom dveh mesecev po prijavi ne bodo dodeljena, bode smel hišni lastnik z njimi prosto razpolagati.
Ravnateljstvo in upravni odbor celjske hranilnice nasilno razpuščena
Člani niso dobili niti odstavitvenih dekretov
Celje, 23. aprila.
V smislu hranilničnega regulativa iz leta 1844. je bilo ustanovljenih in posluje v raznih mestih ljubljanske in mariborske oblasti precej hranilnic, do katerih je dobilo prebivalstvo vsled njihovega solidnega in mirnega poslovanja in vsled posebne varnosti naloženega denarja veliko zaupanje. Vsako četrtletje je objavljala finančna delegacija v Ljubljani izkaze teh hranilnic, iz katerih je posneti, da se te hranilnice lepo razvijajo. Večinoma so te hranilnice samostojni zavodi, ki nimajo z mestom, v katerem obstojajo, nikake druge zveze, kakor da dotično mesto ali okraj za vloge hranilnice jamči. Izjemo dela v tem oziru mestna hranilnica v Ljubljani, ki ie mestna ustanova in ki zato tudi deli usodo te uprave. V Celju obstoja mestna hranilnica nad 60 let. Je to samostojen, od mesta popolnoma neodvi: sen zavod, ki ima svojo lastno upravo, obstoječo iz upravnega odbora in iz tega izvoljenega ravnateljstva. Mestni magistrat, oziroma občinski svet nimata na poslovanje tega zavoda nikakega vpliva, izvzemši, da mu je za to. ker je mesto prevzelo jamstvo za vloge, poverjena v pravilih hranilnice pravica voliti izmed oseb, predloženih od upravnega sveta člane upravnega odbora. Po vojni je bil zadnji upravni svet mestne hranilnce, ki je bil seveda nemški in v katerem ni bilo niti enega Slovenca, razpuščen ter je bil imenovan gerent. Bil je to upravni čin, ki je bil v prevratnem času razumljiv in dopusten. Za normalne razmere, kakršne so nastopile po prevratu, je pa tak razpust pravilno izvoljenega upravnega sveta in ravnateljstva mestne hranilnice nedopusten in znači nasilje. S takim činom se zavodu v normalnih razmerah izredno škoduje, ker se s tem vlači v politično borbo. Leta 1922. in 1923. je predloži! takratni gerent hranilnice lekarnar Vojko Arko seznam dvakrat toliko oseb. kakor jih je bilo voliti v upravni svei občinskemu svetu. Občinski svet je volitev izvršil ter sta se nato upravni svet in ravnateljstvo v redu konstituirala. Potrebne spremembe v upravnem svetu in ravnateljstvu se vršijo v smislu pravil hranilnice z žrebanjem in dopolnilnimi volitvami. Upravni odbor je do aprila tega leta v redu posloval in vodil vse posle vestno in nepristransko s takim uspehom, da se .ie hranilnica na znotraj popolnoma kon-solidirala, da je vojno posojilo 7 milijonov kron in razne druge predvojne vrednostne papirje odpisala ter povrh zopet nabrala rezervnega zaklada, katerega skupna vsota znaša že 1,500.000 dinarjev. Mestna hranilnica je pod vodstvom tega upravnega sveta s polnim razumevanjem podpirala celjsko prebivalstvo v stremljenju po odpravi stanovanjske bede. Kupila ie stavbišče v Celju v svrho zgradbe trinadstropne stanovanjske hiše ter je sploh gospodarstvo v Celju in okolici kolikor mogoče z ugodno obrestno mero za kredite vsestransko podpirala. Ker radikalna in klerikalna stranka niste imeli večine v upravnem odboru mestne hranilnice in ker ste hoteli na vsak način tudi to mesto zavojevati, je bila že lani oktobra stavljena zahteva, da pravilno izvoljeni in zakonito poslujoči upravni odbor odstopi in napravi prostor radikalom in klerikalcem. Pripomniti je treba, da zakonito izvoljeni upravni odbor ni bil sestavljen na podlagi strankarskih vidikov, temveč se je takratni gerent držal pri izbiri oseb, ki so prišle v poštev. zgolj stvarnih razlogov, ki so mu bili: popolna neodvisnost dotičnih oseb. zaupanje ljudstva in neomadeževana preteklost. Ker radikalna in klerikalna stranka s svojo zahtevo rednim potom niste mogli prodreti, sta se poslužili politične moči kleroradikalskega režima. Klerikalci so. ko so bili še v vladi, izsilili, da je izdal minister trgovine odredbo od 2. aprila 1927., s katero se upravni svet mestne hranilnice razpu-šča in postavlja gerent v osebi radikalni stranki pripadajočega lekarnarja An-dra Posavca. Ta čin je golo politično nasilje, ki ne odgovarja hranilničnemu regulativu niti pravilom mestne hranilnice. niti ne odgovarja tozadevnemu postopanju, ki je predoisan v administrativnem postopku. Ministrstvo za trgovino in obrt za tak pravni čin sploh ni pristojno, temveč bi bilo pristojno veliko županstvo v Mariboru, proti katerega odloku bi se lahko vložila pritožba na ministrstvo. S tem. da si je ministrstvo prilastilo pravico do razpusta. se je kršila določba o pristojnosti ter onemogočila upravi hranilnice inštančna pot. Razpust pomeni nasilje tudi v tem smislu, da se sploh nI preiskovalo, ali so sploh kake pritožbe glede poslovanja upravnega odbora in ravnateljstva utemeljene aH ne, kar bi se moralo preiskati in ugotoviti, predno se je sploh moglo misliti na morebitne ukrepe vladnih organov, ki imajo nadzorovati hranilnico. Tudi način, kako se je izvršil razpust, Je edinstven. Srezko poglavarstvo ni hranilnice niti predsednika ravnateljstva o tem obve-
stilo in mu tozadevnega dekreta ni vročilo, pač pa je dobil predsednik ravnateljstva, ki ima po štatutih voditi tekoče posle, ob pol 13. odlok, s katerim se obvešča,
da je novi gerent, ki poslovanja še sploh ni prevzel, določil za pol 16. uro sejo na prevzem poslov, radi česar se naj za to uro skliče seja ravnateljstva.
Jasno je. da se seja ravnateljstva, o kateri morajo biti vsi člani ravnateljstva obveščeni, v tako kratkem času ni mogla sklicati, zlasti ker je bil eden član ravnateljstva v Ljubljani. Ravnateljstvo je zato protestiralo proti takemu postopanju ter je bilo ob pol 20. obveščeno o rešitvi protesta s tem, da se je prevzem izvršil med tem časom brez predsednika ravnateljstva in brez tozadevne seje ravnateljstva na ta način .da je srezki poglavar, ki niti nI komisar Mestne hranilnice izročil posle novemu gerentu!
Odloku o razpustu niso dodani nika-ki razlogi. Predsednik ravnateljstva ni dosedaj niti obveščen o razpustu uprave in članov ravnateljstva. Nedvomno pod vplivom političnih faktorjev je izvršilo veliko županstvo in srezko poglavarstvo odlok ministrstva trgovine. S prenagljeno izvršenim sklepom se je hotelo ustvariti izvršeno dejstvo, kar pa zainteresiranim političnim strankam ne bo pomagalo, ker mora biti na pritožbo upravnega sveta Mestne hranilnice tozadevni odlok po državnem svetu razveljavljen in dosedanja uprava hranilnice zopet vpostavl.iena v svoje posle. Na nekvalificiran način se je postopalo o tej zadevi zlasti proti članom ravnateljstva in upravnega odbora. ki so pet let požrtvovalno in z največjo vestnostjo sanirali ter vodili zavod ne da bi bil kdo dobil ali sploh zahteval za to lepo gospodarsko delo kako odškodnino. V zahvalo zato jih sedaj policijsko izganjajo iz zavoda! Predsednik ravnateljstva na svoj brzojavni protest ni dobil od velikega župana niti odgovora, akoravno ga je plačal.
Kaj je v zvezi s tem nenadnim postopanjem. izhaja iz dejstva, da je gerent Posavec 24 ur predno je prevzel posle naročil pravnemu zastopniku zavoda, da se ne sme vložiti tožba znanemu dr. Vilku Pfeiferju radi 4 milijonov Din. ki jih dolguje zavodu, akoravno je bila ta tožba od ravnateljstva sklenjena in naročena. Predmetna terjatev je bila hranilnici cedirana od Slavenske banke, pomeni torej del likvidacije zadeve s Siavensko banko, radi katere je baje izvršen razpust. In prvi čin noveera ge-renta je, da prepreči to iztirjanje. akoravno se je dr. Pieifer branil dati hranilnici kakršnokoli kritje in zavlačuje plačilo! Dr. Pfeifer je bil prejšnji dan v Celju in je konferiral z novim gerent-stvom ter je prišel sam v pisarno pravnega zastopnika hranilnice, da ga nai ne toži. češ da prevzame naslednji dan zavod nova uprava in da mu ie ta dovolila odlog Tako se pri nas postopa. Dokaz, kam bi še dovedle nasilnosti in nezakonitosti kleroradikalskega režima. da ni medtem žalostno skrahiral.
Iz Kranja
r— Volitve v okrajni cestni odbor. Da» nes ob 10. dopoldne volijo Sani kranjske, ga občinskega odbora dva člana v kranjski cestni okrajni odbor.
r— Občni zbor kranjske podružnice SPD bo v ponedeljek dne 25. aprila ob 20. uri v mestni posvetovalnici
r— Predavanje o Zofki Kvedrovi. V pe» tek zvečer :e predavala v okrilju kranjske podružnice Kola iigoslovanskih sester v gimnaziji ga. pisateljica Manica Govekar. ieva o pokojni pisateljici Zofki Kveder« Demetrovičevi. Na podlagi bogate in vele* zanimive korespondence je očrtala preda* vateljica tragiko življenja gospe Kvedrove in njeno bogato literarno delovanje. Podala je njeno sliko z največjo skrbnostjo in naj« toplejšim razumevanjem in povdarkom, da je številno občinstvo občutilo plemenito dušo gospe Kvedrove kot žene. matere, pi« sateljice, bojevnice za narod in človeštvo. Predavanju je sledilo občinstvo, ki je zla« sti iz vrst ženstva in dijaštva v lepem šte« vilu prisostvovalo, s stalno pozornostjo ter hvaležno aplavdiralo predavateljici ra uži« tek večera.
r— Okrepčevalnica na kranjskem kolo* dvoru. Te dni je otvoril na peronu tukaj« šnjega kolodvora g. Franc Vozel, najem« rik restavracije »Pri kolodvoru*, okrepče« vdnico. S tem je končno ustreženo potu« jočemu občinstvu.
r— Pred razširjeniem električnega omrežja elektrarne tvrdke V Maidič. — Včeraj se je pričel na poziv srezkega po« glavarja komisijonelni ogled projektirane« ga razširjenja električnega omrežja, ki ga ic predložila tukajšnja elektrarna tvrdke V. Majdič. Po načrtu ho vodil kabelski vod iz elektrarne pri državnem mostu do spodnjega kokriškeffa mosta, kier bo po« leg tovarne Kari Pollak transformatorska postaja, od katere bi se odcepili posamez« ni vodi v tovarno Tntelcs. Pollak in v vas Čirčeče ter Hrastje. Drugi kabelski vod Ko napeljan od Save preko gimnazijskega vrta. kier je predvidena ra-zdelilna 'n trans formatorska posta i"., od katere bi vodili k^bli v tovarno »Vulkan®, v puškarno in tiskarno «Sava». Nadalie ie proieV+rran zvezni prosti vod med elektrarno in 5md« k*\)ev<o parno žago pred kolodvorom- Ka>
kor znano, so gradbena dela nove MajdU čeve elektrarne v nolnem teku in je pri* čakovati dovršitve v najkrajšem času.
r— Gradbeno gibanje se giblje sedaj še samo v obsegu raznih adaptacij in renovi« ranja. Na dvorišču hotela «Stara pošta® ob Pokopališki poti je pričelo stavbno podjetje J. Stavec z gradnjo velike mo« derne avtog-araže ter s preureditvijo lo« kalov tvrdke Ahačič & Siffrer. Pokopali« ška pot se bo zelo razširila ravno na tem ovinku, ker bo zid nove garaže pomaknjen za poldrug meter od ceste proč. — Mesar M. Osterman preureja spodnje prostore v svoji hiši na glavnem trgu, da bo pridobil nov trgovski lokal
r— Nedeljska predstava v Stražišču. Danes ob 16. uri popoldne vprizori Sokol« ski oder v Stražišču v svojem domu igro »Vstajenje®. Drama, ki je v rokah naj« boljših moči. je že lansko leto dosegla lep uspeh.
r— Prihodnja vajeniška preizkušnja Za* druge rokodelskih in sorodnih obrtov se bo vršila tekom enega meseca, nakaT se opozarjajo v to zadrugo spadajoči, da se pravočasno pri g! ase!
Iz Metlike
m— Naša električna razsvetljava. Naše mesto kar ne more priti do poštene elek« trične razsvetljave. Preteklo leto ustanov« ljena »Gospodarska strojna in električna zadruga® je vsekakor premalo agilna. Ne zadostuje, da kdo samo prevzame važno funkcijo, ako je pa ne izvršuje s potreb« ix> vestnostjo. S tem samo ovira še druge pri delu. Pogajanja s Karlovcem glede do« bave električnega toka in naprave voda iz Ozlja do mestne elektrarne v Karlovcu je treba na vsak način nadaljevati in to tem« bolj, ker je Karlovac pripravljen popustiti ■ ceni.
m— Starinsko narodno kcflo na iPunger» /ti». V našem mestu je star običaj, da se na »Pungertu® na velikonočni pondeljek zaigra narodno metliško kolo. Že lansko leto so obnovili ta narodni običaj, a letos je zopet skrbel naš načelnik Sokola brat France \Veiss, da se tako lep starinski obi« čaj ne opusti. Prav nič ne pokvari slike, če igrajo sedaj kolo same «bubi®«glavice. V pondeljek popoldne je ponovno vkljub neprijetnemu pihanju vse usmerilo svoje korake proti »Pungertu®, da se tam raz« igra in razvedri. Mestna godba je odigrala prav čedno nekaj koncertnih točk skupno z mladimi godbenimi tiara;cajniki; nazad« nje je bila primorana mladini zaigrati tu« d' parkrat rcSeljančico®. V mraku že se je vračala Metlika nazaj v mesto z godbo na čelu, a mladina je nosila svoj »tura® do trga, kjer je bil razhod.
Iz Trbovelj
t— Promenadni koncert. Danes ob 5. popoldne bo koncertirala na glavnem trgu v Trbovljah rudniška godba pod vodstvom k pelnika g. Hudarina.
t— /f*ra »Eden od izvoljenihGojenec rudarske nadaljevalne šole v Trbovljah Teme Sajovic, ki je spisal že več ljudskih iger, je spisal zopet novo igro z naslovom «Eden od izvoljenih«. Uprizore jo drevi ob 7. na Vodah.
t— Davčni urad v Laškem naznanja, da zapadejo neposredni davki za drugo četrt« letje 1. maja v plačilo ter je davčni urad upravičen pobirati poleg 8 odst. zamudnih cbresti še 1 odst terjanega zneska za opo« min.
t— Iz rudarske nadaljevalne šole. Ru« darska nadaljevalna šola v Trbovljah za« ključi šolsko leto koncem maja. Učni uspe« hi so ze!o zadovoljivi. Šola je napravila poučni izlet v Ljubljano, kjer so si ogle« dali gojenci razna industrijska podjetja. V projektu je še eno poučno potovanje okoli 15. maja.
t— Sociialistična Zveza rudarjev Jugo» slavije v Trbovljah sklicuje za danes po« poldne občni zbor.
t— Novo pekarno v Trbovljah otvori g Orešnik.
t— Otvoritev damskega salona *Chik» pri Ferencu. Najnovejši damski klobuki. Vsa popravila najceneje.	647
Iz Novega mesta
n— Dvoje plenarnih sej občinskega za> stopa. Danes ob 10. dopoldne se bo vršila izredna plenarna seja občinskega zastopa z dnevnim redom: Volitev člana v novo« meški okrajni cestni odbor, v torek 26. t m. ob 5. popoldne pa redna seja z dnev« nim redom: Zidava stanovanjskih hiš, raz« noterosti.
n— Poučno potovanje obrtne šole. V petek zvečer je odšla obrtno«nadaIjevalna šola pod vodstvom upravitelja učitelja go« spoda Kožela, tovarnarja Joška Povha in Jevška na poučno potovanje na Sušak in Kraljevico Potovanja se je udeležilo 100 učencev in učenk. Vrnejo se tekom dana« šrjega dne
n— Kolo Jugosiovenskih sester priredi danes narcisni dan v dobrodelne namene.
n— Praznovanje prvega maja. Na pred« veder 1. maja se bo vršil promenadni kan« cert na glavnem trgu, 1. maja zjutraj bud« niča z obhodom po mestu, popoldne pa ljudska veselica na Mrvarjevem hribu Ci« sti dobiček je namenjen v prid mlademu novomeškemu Godbenemu društvu.
n— Novomeški drobiž. Pri občinskem uradu so razni naideni predmeti. Intere« senti se pozivajo, da =e zglase na magi« stratu v uradnih urah. — Ing. g Jeglič uieja na trgu pred i x>žniško postajo cvet« lični park. s katerim bo Novo mesto veli« ko pridobilo.
Iz Zagorja
z— Izpopolnitev gerentskega sosveta Ker so se odpovedali prisedniki gerentstva čoba! Miha, Repovš Jože Prosenc Anton in Hočevar Janko, so imenovani sledeči: Robert Ranzinger, Kos Jakob, Viktor Fli« stk, Micilovšek Engelbert in Vrstovšek Alozij.
z— Ustanovni občni zber NSZ. Danes, ob 3. pop. bo v Sokolskem domu ustanov« ni občni zbor Narodne strokovne zveze. Želimo pokretu narodnega delavstva naj« več uspeha.
z— Proslava delavskega prrfnika. Na« redno delavstvo, združeno v NSZ, prosla« vi 1. majnik sledeče: Dopoldne slavnost. no zborovanje v Sokolskem domu ob 9. Opoldne odhod v St Lampert, kier bo prosta zabava v prostorih 2 Vrtačnika s sodelovanjem tambursšev »Bratstva® iz Zagorja.
z— Občni zbor Jugoslnvenske Matice. Podružnica Ji'gocloven=ke Matice v Za gor« 'u ima svoj redni občni zbor v četrtek 28. t. m. ob pol 8. zvečer v občinski rbo>
rovalnici. Ako kdo ni prejel vabila, naj smatra to za obvestilo.
z— Premovanje plemenskih bikov. Te dni se je vršilo premovanje plemenskih b'kov v Hotiču, Vačah, Kandršah, Izlakah in 22. t. m. v Zagorju. Ugotovilo se je, da ima litijski okraj precej lepih plemenja« kov.
z— Osebna vest. Gospod Franc Goleš, podpreglednik fin. kontrole, je premeščen iz Leskovca v Zagorje.
z— Letošnji prazniki niso bili tako vese« li v naši dolini, kakor pretekla leta. Re« dukcije, praznovanje dela, slabi zaslužki, iploh neugodno materialno stanje je vpli« valo na vse stanove, da ni bilo običajne« ga razpoloženja. Gostilničarji gotovo niso bili zadovoljni, z izjemo gostilničarja v Dolenji vasi. Velikonočna nedelja je bila v oblasti burje, veter je odnašal opeko taz streh kakor biike. Posebno hiša g. Juž« re je bila zelo prizadeta. V pondeljek so napravili Zagorjani izlete na Kum, Sv. Planino in Sv. Goro, kjer so našli precej obiskovalcev iz Ljubljane. Naši klerikalci pa so imeli za praznike še prav posebne« ga mačka, ker so bili njihovi ministri za pirhe pognani iz vlade.
Železniška nesreča v bližini Vinkovcev
Jankove! 23 aprila.
Snoči, okrog 11.30 ie prišlo na tukajšnji postaji do težke železniške nesreče. Brzi vlak. ki odhaja ob 19.10 iz Beograda proti Ljubljani, se ie ustavi! na postaji, kjer se križa s tovornim vlakom, prihajajočim iz nasprotne smeri. Kretnica je bila pravilno postavljena. Ko ie tovorni vlak že vozil v postajo, je kretničar iz doslej še nepojasnjenega vzroka obrni! kretnico, vsled česar ie tovorn: vlak zavozil na isti tir, na katerem je s'al brzi vlak. Strojevodja je sicer kmalu zapazil pred seboj drug vlak, ni pa ime' čisa, da bi vlak pravočasno ustavil. Njegov s^roi je zavozil v lokomotivo brzovlaka. Pri udarcu so ostali vozovi brzovlaka sicer nepoškodovani in se tudi od potnikov n' nihče ponesrečil, pač Pa se je vsled sunka 'drobi! služben' voz tovornega vlaka, ki ie pod svojimi ruševinami pokopal vlak i vodjo Žarka Milakoviča. Tudi naslednr voz se je razbil. V brzovlakti se ie vozil med drugimi tudi tainik Rdečega križa dr. Kojič, ki ie priše! takoj na pomoč. Ko so ruševine razbitega vagona nekoliko odstranili, so zapazili, da so drobci vagona popolnoma razmesarili Milakoviča, ki ie bi! na mestu mrtev. Vlako-vodja je bil star 32 iet in zapušča ženo in dva otroka.
Kretničar Vasilije Dabovič je iz strahu pobegnil in ga doslej m" mogoče izslediti. Na kraj nesreče je takoj odšla preiskovalna komisija. Po poldrugourni zamudi je brzovlak nadaljeval vožnjo proti Zagrebu. Promet se vrši na kolodvoru po drugem tiru, dokler razbitih vagonov ne odstranijo.
Šport
Osmo kolo ljubljanskega nogometnega prvenstva 1926-27.
Danes na igrišču Ilirije ob 14.30 Ilirija rez. : Primorje rez., ob 16. uri Ilirija I : Primorje I. ob 10. aop. Slavija : Svoboda.
Z današnjim dvojnim srečanjem med Ilirijo in Primorjem stopi tudi v Ljubljani prvenstveno tekmovanje v odločilno fazo. Preostanejo nato le še tri tekme manjše« ga pomena v Ljubljani, semifinale Rapid : Atletiki 1. V. in finale, v katerem se 15. V, predvidoma drugič srečata Ilirija in Ra« pid.
Primorje in Ilirija veljata od nekdaj za riajostrejša športna rivala. Prvenstvena sre čanja med njima predstavljajo pri nas že nekoliko let krajevna športno atrakcijo prve vrste in privedejo na igrišče poleg športne tudi širšo publiko. Navadno nudi« jc ta srečanja tudi v resnici dober šport in skrajno napeto igro in napravijo naj« boljši utis, ako se zna tudi publika vzdr« žati v pristojnih mejah. Oba kluba sta se na današnji sestanek dobro pripravila in rastopita zopet z dokaj enakimi šansamL Rezervni garnituri utegneta v predigri nu« diti lepšo, I. moštvo pa bolj napeto igro. Lani sta igrali I. moštvi trikrat in sicer z rezultati 4 : 3 in 1 : 0 za Primorje ter 2 : 1 za Ilirijo. Rezerva Ilirije je zmagala spomladi v prvenstvu z 8 : 1, jeseni je LNP prisodil zmago pri zeleni mizi Pri« morju brez tekme, ker rezerva Ilirije ni nastopila.
Tekmo 1 moštev bo vodi! beograjski sodnik Šneler. za nreigro je delegiran Pla« n:nšek. — LNP apelira tem potom na na« so publiko, da sama pomaga vzdrževati na športnem prostoru brezhiben red. da se brezpogojno pokori rediteljem ter da se vzdrži vsakegs vmešavanja v igro.
Izid dopoldanske prvenstvene tekme Sla« vija : Svoboda ie velikega pomena za končno stanje tabele II. liubljanskega raz« reda. Slavi ia. čelni k!ub II. razreda zade« ne v Svohod' na dobrega, vsega vpošteva« nja vrednega nasprotnika, ki je dovoli močan, da ogrozi nieno pozicijo na čelu tabele.
Ilirija : Primvrie. Predprodaja vstopnic in sicer tribunskih sedežev in navadnih stojišč v trafiki Sever. Selenburgova ulica. Znižane diiaške vstopnice se dobe le pri dnevnih blaga inah na igrišču. ki bodo otvorjene ob 14 Dijaške vstopnice izdaja LNP tudi verificiranim nogometašem, ako se izkažejo s pods2vezno legi tirnici jo. LNP
močno družino; o Veliki noči je igrala kot reprezentanca Ljubljane z reprezentanco Zagreba sicer negativno 3 : 6, a je poka« zala dobro, Zagrebčankam enakovredno igro.
K današnji prvenstveni tekmi nastopita oba kluba z enakimi šansaimi; zmago bo odločila boljša dispozicija, tekma pa bo brez dvoma lepa in skrajno napeta.
Pred prvenstveno tekmo nameravata od« igrati obe družini odločilni lOminutski po. daljšek mladinske tekme za pokal LHPa. ki je jeseni ob regularnem času končala s senzacijonalnim neodločnim rezultatom 16 : 16.
Nočni tek skozi Ljubljano
Kakor lani ob tem času je tudi letos pri« redil ASK Primorje nočni tek skozi Ljub« liano. Snoči ob 19. se je zbrala pred pala« čo Ljubljanske kreditne banke znatna mno« žica ljudi, ki je z zanimanjem motrila pri« prave za start. Start je bil točno ob 19.15. Nastopilo je vseg-a 10 tekmovalcev, 9 od teh od ASK Primorje, eden od SK Tržič. Tekmovalo se je v dveh kategorijah Pro« ga prve kategorije je znašala 4500 m; prvi je prišel na cilj Perko, drugi Pinterič, tret« ji Smerke. vsi ASK Primorje. V drugi ka. tegoriji (2600 m) je bil prvi Žorga, drugi Stupica. tretji Sketelj, sledila sta še Zor (vsi ASK Primorje) in Hadnik (SK Tržič). Na startu smo pogrešali nekatere lanske »zvezde®, zlasti je padlo v oči, da se je prireditve udeležil razven prirediteljev sa« mo še atlet SK Tržič, zato je tembolj iz« nenadil uspeh nekaterih novincev, ki so prišli na cilj v kratkem presledku za pT« vim. Tu je posebno omeniti Stupico, Sket« Ija in Zora. V prvi kategoriji je nadvse prijetno iznenadil Perko s svojim uspehom nad Pinteričem, ki se je smatral za favo« rita. V splošnem je prireditev vkljub skromni reklami uspela, ker je vzbudila nemalo zanimanje, kar je tudi bil njen namen.
Fazcna SK Mu-a : Ilirija Pričetek hazenskega prvenstva LHP. |
Danes ob 11.30 predpoldne se vrši na igrišču TKD Atene v Tivolskem parku otvoritvena tekma hazen=ke prvenstvene sezone 1927 Takoi v prvem Volu se sreča« ta dve izmed naimočneiš:h družin Slove* nije. dospdani' p-vak bazenskega podkve« ! za SK Iliri ia in Mura iz Murske Sobo« te. v kateri igra letos in -odi trenrng zna« ve internacionalna v-ratarica Pimprmano« va. Mura je bila le^os na do-n3Č'h tleh Se v vsrh tekmah zmagovita Med dragim ie premag?!a s 7 • 6 CVmcordiio ter s 5 : 0 ir R : 6 V?<tw. dve izmed na;Kr>!iših dru« žir> Zagreba. Tudi Ilirija razpolaga z jako
Današnji tekmi v Mariboru. ISSK Ma« ribor : SK Svoboda. Danes se bo odigralo v Mariboru zadnje kolo prvenstvenih tek« movanj, ki pa nikakor ne more več izpre. meniti stanja prvenstev. Rapid je pred Mariborom z eno točko, ki jo je »Mari« bor® zapravil lani v Ptuju, sicer bi kljub porazu radi ugodnejše diference v golih obdržal s ± : 0 priborjeno jesensko prven« stvo. Maribor je v nedeljo sigurni favorit, kajti Svoboda ne pomeni nobene nevarno« sti, ravnotako kakor je v tekmi SD Rapid : TSK Merkur sigurni zmagovalec Rapid. Kljub temu pa presenečenja niso izključe. na, kajti Merkur se je proti Rapidu vedno trdovratno upiral in vedno podlegel s pič« lo zmago nasprotnika. Za obe tekmi v!a« di upravičen interes. Pred tekmo Rapid : Merkur se bodo vršile na igrišču težko« at'etske prireditve.
Primorje, nogom. sekcija. Slačil« niča za L in rezervno moštvo je v gostilni »Peininghausi.. Sledeči igrači naj bodo tam ob 13.45: Korče, Sv., Turkovič, Sočan, Ko« radini, Vidic, Dramzčanin, Birs_. Pečar, J* " I in U, Bervar, Zalar, Može in Terček. Prvo moštvo naj bo v gostilni ob 15.15. Vso opremo prinesti seboj. Za reditelje so določeni gg.: Lazar, Pišek I in II, Čuk, Pe« ro, Sancin G., Ček in Breskvar, ki morajo biti v R innighausu ob 13.30, kjer prejme« jo rediteljske znake. — Načelni«. '
ASK Primorje (hazena). Danes ob 10. uri trening z Ateno na igrišču Atene. — Igralke: Kaiser, Zarmer, Podboj II, Jenko, Vidic, Oman, Erbežnik, Modic in Kramer naj bodo četrt ure prej na igrišču. Drese ir copate ie prinesti sebuj. Za ostale igral« K^ napovedani trening odpaae. Prihodnji trening za vse igralke v pondeljek ob 1730 ra našem igrišču. — Načelni!:.
ASK Primorje, lahkoatletska sekcija. Opozarjajo se članice in člani sekcije, da se vršijo sedaj redno treningi vsak pon« deijek, sredo, četrtek in soboto od 15 ure naprej. — Načelnik.
Službeno iz LLAP. Seja upravnega od« bora v pondeljek ob 19. v damskem salo. nu kavarne »Emona®. Važno! — Tajnik I.
Rapid : Admira. Včerajšnja pokalna tekma na Dunaju med Rapidom in Admi« ro, ki spada k semifinalu, je kljub j>odalj« šanju ostala z 2 : 2 neodločena. V norma!« rem času je tekma končala z 1 : 1 (1 : 1).
Zmaga hazena družine Maribora v Zs» grebu. Včeraj, v soboto, je hazena družina ISSK Maribor igTala v Zagrebu proti dru« žmi Concai-diie ter zasluženo zmagala z 10 : 8 (5 : 4) Gole so zabile za Maribor Verica 4, Vuga 3 in Vodeb 3, za Concordi« io Bobinski 4, Znidaršič 3 in Tcrakovič I. Sodil je g. Sancin.
Dopisi
TRŽIČ. Novoustanovljeni krajevni odbor Rdečega križa v Tržaču je sklenil, da "pošlje letos o oočitnicah za štiri tedne čim več revnih in slabotnih otrok k moriu. Zaio priredi s sodelovanjem tukajšnjih iti zunanjih dam dne 1. maja cvetlični dan. V Tržiču, izrazito industrijskem kraju imamo jemalo sokica in sploh ne primerne vode, kjer bi se deca mogla kopati in zibati na orostem. Kako nai deca dobi čez počitnice primerno okrepčik)! Edino na ta način, da gre tia. kier je več solnca. kjer ie več priložnosti za gibanje na prostem Premožni sloji tudi delajo s svojimi otroci tako. Da bo tudi revnim dana možnost, da uživajo naravna okrepčiia. posegajte pridno po cvetlicah na cvetlični dan. Vsak najmanjši dar je dobrodošel.
LITUA-ŠMARTNO. 1. maja prirede vsi ^ddeUi telovadečega članstva razen dece i^okols Litija-Šmartno-Vače dogovorno z bratsk-m društvom Zagorje enodnevni peš-izlet. V slučaju deževnega vremena iziet odoade. Obeka in oprema do možr- :: turistovska. Cas odhoda bo cb-avlien ? d : !*>t>rej na tabli v Sokolskem domu. Ne.e-kivadeče članstvo in prijateMi Sokolova se v'judno vabijo
PERTOČA. Dne 20. t. m. smo položili k večnemu počitku na tukajšnjem zupnem pokopaFšču ironkoienegs šolskega upravitelja z. Leoi>o'da Kolarša. ki ie služ I tu kot učiteli nad 40 let stopi! pred par leti v pokoj kot organist (kamor) pa deloval med svojimi žuolja-ni do sTrt;. Bi! ^e blaga duša so!o<no priUubjen in spoštovan kar ie pokazal tudi veličasten njegov pogreb katerega se je udeležilo ljudstvo v mnogobrojnem številu
Darujmo za spomenik kralju Petru Osvoboditelju!
Domače vesti
*	Svima našim čitaocima, pretpiatni-cima, oglašivačima i prijateljlma pravoslavne vere želimo sretne uskrsne praznike Hristos Voskrese!
UREDNIŠTVO I UPRAVA «JUTRA.
*	Izpremembe v državni službi. Z odlokom ministra za narodno zdravje ie dr. Karel Matko imenovan za okrožnega zdravnika v zdravstvenem okrožju Loka pri Zidanem mostu, državni pravdnik dr. Ivan Likar pa za sodnika pri upravnem sodišču v Celju. Inž. Anton Dietrich pri gradbeni direkciji v Ljubljani je napredoval v 7. skirpino I. kategorije.
4 Naia delegacija za trgovska pogajanja
*	Švico, ki je odpotovala prejšnji pondeljek v Bern, se je sedaj izpolnila z načelnikom ministrstva trgovine in industrije gosp. Rudolfom Steinmetz Sorodolskim, ki se je ravnokar vrnil iz Pariza in takoj odpotoval v Bern.
+ K občnemu zboru Zveze trgovskih gre-mljev in zadrug za Slovenijo. Pišejo nam: Po soglasnem sklepu lanskega občnega zbora Zveze gremijev in zadrug, ki se je vr šil v Kranju* se bodo danes v Ptuju zbrali delegati gremijev in trgovci iz vse Slovenije k obč. zboru zveze, na katerem se bo polagal račun za minulo poslovno dobo in se bo sklepalo o smernicah dela v bodočem letu. Ce je nam majhnim provincijalnim in podeželskim trgovcem kaj potrebno, potem »o nam predvsem potrebne dobre zveze, osebno spoznanje ta pogosti stiki z onimi faktorji, ki izvršujejo požrtvovalno m nesebično odgovorno in vseskozi nehvaležno delo na sanaciji naših povojnih trgovinskih in splošnih gospodarskih razmer. Ker ie to delo v prvi vrsti nam v prid je naša dolžnost, da mi vse to kvitiramo s primernim priznanjem, katero se danes ln jutri najlepše izraža na ta način, da se polnoštevilno udeležimo vsi, brez izjeme in brez izgovora občnega zbora ter da postane sleherni trgovec reden naročnik našega stanovskega glasila »Trgovski list«. S tem bomo pripomogli v največji meri popolnemu moralnemu uspehu občnega zbora. Za razvedrilo po končanem delu občnega zbora bo skrbel odbor ptujskega gremiia med drugim tudi s tem, da inscenira korporativni ogled ptujskih znamenitosti iz dobe Rimljanov, kakor muzeja, templa Mitre, gradu Herberstein itd. pod Ijubeznjivim in strokovnim vodstvom gospodov funkcijonarjev muzejskega društva.
* Izpremembe v naši voiski. Računski preglednik komande I. armijske oblasti Dra ko Kneževič je imenovan za pomočnika načelnika intendanture komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. V našo vojsko so sprejeti prejšnji rezervni oficirji avstro-ogrske vojske: Vencesiav Cernigoj kot pehotni rezervni kapetan II. razreda; Vilko Oražem, Ervin Kern in Maks Smerdu kot re zervni poročniki; Matija Kolar in Josip Ko-larič kot rezervna podporočnika; Karel Fa biani kot rezervni artiljerijski poročnik in dr. Milan Perko kot rezervni artiljerijski podporočnik: Leon Kosam kot rezervni konjiški poročnik. Po potrebi službe so določeni za službovane: administrativni kapetan II. razreda ekonomske stroke Miroslav Vavroh za blagajnika komande Jadranske divizijske oblasti; administrativni kapetan II. razreda ekonomske stroke Lju-devit Martinčič za blagajnika 1. konjiškega polka; administrativni podporočnik ekonom &ke stroke Franc Zoreč za blagajnika 18. pehotnega polka; administrativni podporočnik ekonomske stroke Milan Globočnik za blagajnika Zetske stalne vojne bolnice; administrativni podporočnik ekonomske stroke Robert Rebolj za blagajnika 22. pehotnega polka; administrativni podporočnik ekonomske stroke Alojzij Lukež za blagajnika 1.3. a-rtiljerijskega polka; administrativni poročnik ekonomske stroke Pavel Než mahen za blagajnika 29. artilerijskega polka. administrativni kapetan II. razreda ekonomike stroke Ivan Jane za intendanta komande Donavske divizijske oblasti; administrativni kapetan II. razreda Gregor Zoreč za intendanta komande Potiske divizijske oblasti; administrativni kapetan n. razreda Josip Pieifer (dosei v Vevčah) za intendanta komande Savske divizijske oblasti; administrativni poročnik Veiičan VVester za knjigovodjo v intendanturi komande Jadran ske divizijske oblasti; administrativni poročnik Fran Malgaj za knjigovodjo v intendanturi komande Bregalniške divizijske oblasti; administrativni kapetan I. razreda Ferdo Vončina za intendantske posle pri II. konjiški diviziji in administrativni podporočnik Radoslav Šrmic za blaajnika 46. pehotnega polka.
*	Osebna vest. Dr. Leopold Mejač, privatni zdravnik,, se ie za stalno nastanil v Mokronogu m ordinira vsak dan v Tratar-jevi hiši, kier je do sedaj ordinlral g. dr. Češarek; prevzel je tudi ordinacijo za bolniško blagajno.	631
*	Iz zdravniške zbornice za Slovenija V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan dr. Ivo Pavešič, zasebni zdravnik v Metliki.
*	Tudi bančni uradniki proti Radiču. Na
seji 21. t. m. zagrebške oblastne skupščine na kateri je Stjepan Radič nazval novinarje »kup smeti« vsled česar so novinarji proglasili bojkot nad njim, se je posl. Josip Predavec spravil nad bančne uradnike in jih imenoval «Ienuhe», ki dobivajo za svo-ie neznatno delo visoke plače. Savez bančnih uradnikov in nameščencev ie sklical radi te grde žalitve bančnih uradnikov sejo centralne uprave, na kateri je sklenil soglasno energičen protest proti Predavčevim izpadom, pozrvajoč ga, naj nastopa za svoje ožie familijarne interese na drugačen način, ne pa z blatenjem stanu bančnih nameščencev, katerih ekonomski in socijal-ni položaj se niti približno ne more primer-
jati s položajem predsednika upravnega sveta Hrvatske seljačke zadružne banke, g. Predavcem.
*	Češkoslovaški zdravniki v Jugoslaviji.
V Split je prispelo v petek preko Dubrovnika 30 češkoslovaških zdravnikov pod vodstvom profesorjev bratislavske univerze. Izletniki so obiskali doslej Beograd, Vrnjač-ke banje, Sarajevo, Ilidže in Dubrovnik. Iz Splita odpotujejo na Plitvička jezera, v Zagreb, Ljubljano, Bled in Rogaško Slatino, odkoder se vrnejo preko Dunaja v domovino.
*	Novi pravilnik za drogerije. V ministrstvu za narodno zdravje se dovršava nov pravilnik za drogerije v naši državi, po katerem drogeristi ne bodo več smeli direktno prodajati občinstvu ker so se pogosto vršile zlorabe, ki so škodljive splošnemu interesu in tudi principu varovanja ljudskega zdravja. Za drogeriste bo s posebnim pravilnikom točno določen delokog. Drogerije bodo smele le na debelo prodajati zdravila samo lekarnarjem in zdravnikom.
*	Slovensko planinsko društvo naznanja svojem članom, da na podlagi dosedaj od društva izdanih potrdil ne uživajo več polovične vožnje po državnih železnicah, člani, ki že posedujejo taka potrdila, naj ista vrnejo z legitimacijami vred pisarni SPD, ker jih mora po novem odloku potrditi tudi Direkcija državnih železnic v Ljubljani; potrdilo preskrbi društvo za vsakega člana samo.
*	Razpis natečaja. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Podbrezje (IV.-2). Jamčevina 600 Din. Letni prejemki: redna plača 4800 Din doklada (50% redne plače) 2400 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 91 Din za prenašanje pošte pa 4368 Din. Taka služba je razpisana tudi pri pošti Vurberg pri Ptuju (II-l) Jamčevina 1000 Din. Letni dohodki: redna plača 9000 Din, doklada (50% redne plače) 4500 Din za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 182 Din, za selško dostavo 10.764 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani do 25 aprila t. 1. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti, da ima prosilec zagotovljen prostor za pošto, kakor določa čl. 16 pravilnika o pogodbenih državnih poštah.
*	Smrtna kosa. V splošni bolnici v Ljubljani je umrl g. Ivan A n ž 1 o v a r, skladiščnik drž. železnice. Pogreb bo danes, ob 4. pop. iz bolnice. — V isti bolnici ie preminul mizarski pomočnik g. Matevž Tomšič. Pogreb bo danes. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Majniška proslava v Ptuju. Podružnica Narodne strokovne zveze v Ptuju priredi v nedeljo dne 1. maja majniško proslavo. Ob desetih dopoldne bo zborovanje v Narodnem domu, na katerem bo govornik iz Ljubljane poročal »o proslavi 1. maja« ob dveh popoldne ob sviranju mestne godbe zbirališče na Florjanskem trgu pred mestno hišo ter odhod na veselični prostor, kjer se ob štirih prične zanimiva veselica, h kateri se vabi občinstvo, zlasti zavedno prebivalstvo.
*	Velika slavnost v Petrovčah. Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne priredi proslavo odkritja spominske plošče vsem padlim vojakom Iavantinske škofije na dan Vnebohoda dne 26. maja z velikim sporedom. Popoldne ob 3. uri se bo igrala velika bojna igra na prostem »Kalvarija«. I. dejanje na dan mobilizacije I. 1914. II. dejanje pri kadru; III. dejanje na gališki fronti, IV. dejanje na Doberdobu, V. dejanje pa v fašistovskem robstvu. Vabijo se bivši vojaki Iavantinske škofije. Kdor hoče pose-titi Petrovče ima polovično vožnjo ter zahtevajte pri Vaših župnih uradih legitimacije. Vsi župni in občinski uradi se prosijo da našo idejo podpirajo ter udeležencem gredo na roko. Torej dne 26. maja vsi v Pe trovče iz cele Iavantinske škofije. Sporedi so nabiti na vseh postajah mariborske oblasti.
*	Požar na Ptujskem polju. Snoč.i je izbruhnil požar nekje med postajama Hajdin in Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Alarmirano je bilo ptujsko vojaštvo, da pohiti na pomoč. Predsinočnjim pa je drugi požar uničil okoli 3 km2 gozda g. Herbersteina na Ravnem polju.
Potres v Brodu. V noči od četrtka na petek so v Brodu na Savi ob 1.16 zjutraj čutili tri potresne sunke v smeri od juga proti severu. Potres ie bil valovit. Znatne škode ni napravil; samo na eni hiši je raz-pokalo zidovje. To je bil v kratki dobi drugi potres.
*	Na razstavi krojev diplomiranega krojnega učilišča v Ljubljani je bil odlikovan gosp. Anton Gubina, krojaški mojster v Sv. Petru pod Sv. Gorami.
*	Nesreča ali zločin? Blizu železniške postaje Gjeletovci so našli v petek grozno razmesarjeno truplo žandaTmeriiskega kaplana Dragotina Miketa OTOžniške postaje Vrpolje. Vodi se preiskava, da se dožene ali gre za nesrečo ali zločin.
novo moderno blago v vseh barvah za ženske obleke, kostume in plašče in se prodaja po zelo nizkih cenah v manufaks turni trgovini
Josip Šlibar, Ljubljana, Stari trg 21, poleg Zalaznika.
*	V zdravilišču »Terma« v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani za dva zasebna nameščenca — svoja zavarovanca za dobo od 15. maja do 15. junija 1927 za vsakega za po! meseca prosti mesti s prvovrstno preskrbo, in sicer s prosto sobo, popolnoma vso prehrano zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. Kolka proste prošnje se vlagajo pri zavodu do dne 5. maja opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja, in z zdravniškim potrdilom, da boleha za protin-skim revmatičnim obolenjem lažje vrste, aa bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od 15 dnevnega zdrav Ijenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva. Prosilec mora navesti, koliko družinskih članov živi z njim v skupnem gospodarstvu in koliko imajo dohodkov.	641
*	Predsezija v Šmarjeških toplicah pri Novem mestu. Te slovite toplice, ki s svojo prijetno naravno ogljikovo kislino vsebujejo 27° R toplino blagodejno vplivajo na revmatične s srčno hibo, nevrastenike, ženske bolezni in vobče živčne bolezni, se otvorijo s 1. majem. V predseziji do 30. junija stane celokupna 20 dnevna oskrba (soba, trikrat dnevno izvrstna in zadostna hrana, dnevne kopeli, kakor tudi 2 zdravniški ordinaciji vožnja iz kolodvora v Novo mesto v toplice in nazaj) skupno Din 900. Iz Novega mesta odhaja v toplice dnevno voz ob 1. uri pop. Vsa nadaljna pojasnila daje »Upraviteljstvo Šmarjeških toplic Novo mesto 2«. 632
*	Proti arterlosklerosl zapisujejo zdravniki Radenski zdravilni vrelec, ker vsebuje jod in kremenovo kislino. Vodo razplinitl in požirkoma piti!
Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, gihtu, nevralgijah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zaipne-nju žil, motenju preosnove, ostarelosti, kron kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km) Sezona od 1. maia do 30. septembra Ves modem komfort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon.	142
*	Sveži svetlopisni papir, negativni in pozitivni, prvovrstrfe znamke, ozalid za suho proizvajanje kopij skicni in pavzni papir najfinejših specialnih vrst, vse tehnične in risalne potrebščine priporoča stavbenim podjetjem trgovina s papirjem Iv. Bonač Ljubljana.	120
*	«Načrte» za županstva, občine, urade, stavb, podetja itd. kopira pri vsakem vremenu takoj. Ozalid ta Pozitiv 20 Din, Negativ 15 Din za kvadratni meter. Papirol, Ljubljana, VVolfova ulica 8.	642
— ITO - pasta za zobe ie najboljši
*	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljnbljana, Tavčarjeva ulica 7.
*	Chinoferrin kina .vino z železom za slabokrvne in rekonvalescente. Krepi kri, daje tek za jelo Dobiva se v vseh lekarnah. 592
Rogaška Slatina je najceneiše in naj-udobnejše zdravilišče za zdravljenje želodčnih in črevesnih bolezni posebno v .času pred glavno sezono. Zalitevaite prospekte!
" Urejeno prebavo In zdravo kri dosežemo z vsakdanjo rabo pol kupice prirod-ne grenčice »Franz - Josef«. Strokovni zdravniki za motenje prehranjevanja hva-ijo vodo Franz - Josef, ker vzpodbuja delovanje želodca in črevesa, poživlja pre-snavljanje, poživlja kri in omiljuje razdraž-Ijivost živcev.	46L
Ugoden nakup nogavic, vezenine in žepnih robcev je pri O. Dobeic, Pred Škofijo št. 15.	109
*	Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge.	53
' Petdeset pisalnih strojev, najboljših znamk radi preureditve prostorov po ceni proda tvrdka Ant. Rud. Legat & Co„ Slovenska ulica 7, telefon 100. Natančneje v oglasnem delu.	645
*	Senzacija za motocikliste! Angleška svetovna zmagovalna znamka AJS dospela. Najboljši motocikK sveta ameriški Excelsior and Henderson 2 in 4 cilinderski dospejo v nekaj dneh za Jugoslavijo pri generalnem zastopniku O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11.	643
Namesto venca na krsto biagopokojne gospe Fialove je daroval Podpornemu društvu slepih 500 Din g. Viljem Bizjak parna pekarna Ljubljana.
Slntinenfal
K plašču „Centi" spa-V.C¥P. oa cev „Centi". Ne jemlje drugih; oba skupaj dajeta uno tesno zvezo, ki zagotavlja največjo tvornost.


Hikftor Bohinec, Ljubljana. Danes ob 16. uri popoldne "
ljubljanski derby na igrišču »ILIRIJE"
PRIMORJE
Ob 14*30 predtekma rezervnih moštev.
4573
Iz Ljubljane
u— Dr. Julius Kugy pride danes ob 16.16 z brzovlakom v Ljubljano. Planinci vsi na kolodvor! Opozarjamo občinstvo, da se bo vršilo njegovo prvo predavanje v pondeljek dne 25. t. m. ob 8. zvečer v Unionu, drugo predavanje pa v petek, dne 29. t. m. ob 8. zvečer istotami.
u— Z ljubljanskega magistrata. Gerentski sosvet ljubljanski je v svoji zadnji seji razpravljal o raznih tekočih magistratr.ih zadevah, ne da bi storil važnejše sklepe. Prc-tlakovanje Dunajske ceste med Figovcem in Gajevo ulico je prevzela občina v lastno režijo ter izročila nabavo kock celjski kamnoseški družbi. Odločitev glede ponudbe družbe cestne električne železnice za odkup njenega obrata se prepušča bodoče mu občinskemu svetu. Oddajo se regulacij ska dela na Gradaščici. Mestna klavnica začne s 1. majem izdelovati umetni led tudi za prodajo strankam. Za Peričev spomenik se votira 15.000 Din, za vojne žrtve šent-peterske fare drugi obrok v znesku 5000 Din; za Narodno galerijo pa 300.000 Din Izvrši se inkorporacija Kodel.ievega do pro ge državnih železnic. V svojem komunikeju javlja mestni magistrat, da bo grentski svet na prihodnjih sejah razpravljal o zidanju delavske zbornice ter mestnih stanovanj skih hiš s pomočjo obligacijskega posojila kakor tudi o napravi javnega kopališča Koleziji, odnosno na Savi
u— Kataster ljubljanskih psov. V prvem četrtletju letošnjega leta je izdal popisoval-ni urad mestnega magistrata ljubljanskim lastnikom psov 1055 pasjih znamk za leto . 1927 (a 100 Din ter 17 duplikatov pasjih znamk po 10 Din). Do dne 31. marca 1927 je bilo v Ljubljani oproščenih plačila pasje takse za tekoče leto 107 lastnikov psov čuvajev. Skupno je bilo torej koncem prvega četrtletja vpisanih v katastru popisoval-nega urada mestnega magistrata 1162 ljubljanskih psov.
u— Promenadni koncert muzike Dravske divizijske oblasti v »Zvezdi« bo danes cb 11. uri. Dirigent višji kapelnik dr. Josip Čerin: Spored 1.) Štolc: Marš prezidenta Masaryka; 2.) Strauss: Uvertura »Princ Methusalem«. 3.) Paraia: »Zlatorog«: 4.! Balfe: Arija iz opere »Falstaff«; 5.) Sedla-ček: »Za moje prijatelje«, srbski potpuri; 6.) Kalman: »Pojd z menoj v Varaždin«
u— Vandalizem. Te dni so mestni vrtnarji po načrtih prof. Plečnika zasadili ob obeh straneh Zoisove ceste male piramidaste hrastiče, stoje že tudi jagnedi ob začetku ceste, pod zidom pa je zasajen bršljan in divja trta. Ko bo drevje in s travo posejana greda ozelenela, in se bo svetlozeleno listje hrastov odražalo na temnem bršljinu, jeseni pa na rdeči divji trti, bo občinstvo šele spoznalo lepoto te ceste. Seveda so se tudi že našli divjaki, ki so pokradli več korenin šele vsajenega bršljana. Policija naj bi pa žila tudi na tatove po nasadih, če ne bo mestna občina primorana opustiti nasade, ki so največji okras našega mesta. Komur je pa do bršljana, naj se javi v mestni drevesnici, kjer mu prav radi postrežejo z njim. Sosedje Zoisove ceste in pasanti naj pa eventualno zasačene pobaline brez usmiljenja izroče policiji.
u— Ljubljanska borza za blago in vrednote razpisuje 3 senzalska mesta za devizni ta valutni oddelek, ki se popolnijo po potrebi. Reilektanti moraio predložiti dokaze a) o jugoslovenskem državljanstvu; b) o polnoletnosti; c) o dosedanji neoporečnosti; č) o svobodnem oskrbovanju lastne Imovine; d) o dovršenih trgovskih študijah in večletni bančno-novčarski ali mešetarski praksi; e) o mešetarskem izpitu opravljenem z dobrim uspehom (izpit se lahko opra vi tudi po eventualnem imenovanju v roku ki ga določa pravilnik za borzne senzale. f) o znanju slovenskega in drugih jezikov.
Najnovejša damska oblačila
obleke, krila, bluze Vam nudi po najnižjih cenah Belihap In Velepič, Mestni trg 13.
,,HLAN1NKA" zdravilni čaj
deluje vsled svoje krvi osvežujoče in kri čistilne lastnosti, deloma blago odvajalno, deloma žene na vodo, kakor tudi čisti ka« tar, urejuje torej ta' > važno delovanje že« Iodca in črev. — Cena Din 20.—. — Zahte* _ vaj te ga v lekarnah.
Preselitveno naznanilo.
Cen j. naročnikom in inserentom v Mariboru vljudno naznanjamo, da se naša tamošnja podružnica uprave te dni preseii in da posluje od ponedeljka, t25. t m. dalje v novem lokalu
na Aleksandrovi cesti it. 13
v hiši g. Šoštariča.	„JUTRO".
Po eventualnem imenovanju morajo reflek-tanti položiti kavcijo Din 75.000 Din. Položena kavcija ostane vezana na naslov jamstva do preteka 6 mesecev po izstopu ali odslovitvi iz mešetarske službe. Detaj-liranc ponudbe z navedbo referenc naj se pošljejo do dne 10. maja 1927 tajništvu ljub Ijanskc borze za blago in vrednote v Ljubila ni. Kongresni trg št. 9-1. (Filharmonija) kjer se dobivajo vse nadaljne podrobne informacije
u— Vijolinski koncert Vide Jerajeve. V
petek. 6. maja se bo vršil v Filharmonični dvorani vijolinski koncert slovenske vijo-linistke gdč. Vide Jerajeve. Ta koncert je njen prvi samostojni koncertni nastop po dovršenih študijah na konservatoriju in pozneje v Parizu. Vstopnice, ki so bile prvotno kupljene za sonatni večer Jadvige Poženelove in Vide Jerajeve, ki bi se imel vršiti 7. aprila ostanejo v veljavi tudi za ta koncert. V nasprotnem slučaju vrne Matična knjigarna znesek ob predložitvi vstop niče.	.3027
RUPUJTE 1
pomladanska oblačila lastnega izdelka!
Dokazano najnižje cene.
JOSJfšOJINA, Ljubljana
u— Požar v Stožicah. V Stožicah pri Ljubljani je v petek popoldne nastal v kozolcu posestnika Verbiča požar. Vsled močnega vetra se je ogenj naglo razširil in je bi! mahoma ves kozolec v plamenu. Gasilci iz Stožic in Jezice so Iokalizirali požar in srečno preprečili, da ogenj ni objel tudi blizu stoječe gospodarsko poslopje. Ogenj je baje zanetil otrok, ki se ie igral na kozolcu.
u— Ubegel dečko. Včeraj je policija prijela na cesti 12 letnega dečka Balt. Arharja. doma iz Trate in pristojen v Ziri. Pri zaslišanju ie izjavil, da ga je poslala mati v Ljubljano k stricu, a tega »strica« ni bilo mogoče nikjer najti. Dečka odpošljejo zato odgonskim potom v njegovo občino.
u— Poskusen vlom. V noči na petek se je utihotapi! na dvorišče posestnika Frana Slovše v Razlagovi ulici zlikovec, ki je hotel udreti v gospodarsko poslopje. Ob strani je odtrgal že dve deski v namenu, da se splazi v notranjost. Lomljenje desk pa je povzročilo ropot, s čimer je bil opozorjen na vlomilca pes čuvaj, ki je jel silovito lajati. Lajajoči pes je priklical na dvorišče domače ljudi, ki jih je pa svedrovec še pravočasno opazil in pobegnil. Pred odprtino je Slovše pozneje našel ročno svetilko, s katero si ie hotel svedrovec posvetiti pot do mesa in drugih dobrot, nalia-jaječih se v podstrešju.
u— Mast je kradla. Brezposelna služkinja Betka 2. se je spomnila, da je svoječasno gospodinjila na Tržaški cesti gospodu, ki je imel vedno dobro založeno klet z raznimi jestvinami. Ker je bila v zadregi, se je odločila, da zleze v klet svojega bivšega delodajalca in mu odnese kar se odnesti da. Plen pa je bil malenkosten, kajti našla je le posodo z 2 kg masti, ki jo je skrila nekam na vrt v grmovje. Tamkai so zjutraj našli njo in mast. Ukradena mast se je preselila kmalu nazaj v klet Betka pa v zapor.
u— Kopališče v hotelu «Slon» ostane od pondelika nadalje do preklica zaprto. 6.SS u— Planinci in izletniki k Sv. Katarini pri Medvodah se opozarjajo, da ho na Vrabčilu, 5 minut pod cerkvijo ob poti na Grmado odprl v nedeljo, 1. maja domačin Anton Dobnikar zopet prejšnjo, popolnoma preurejeno gostilno. Gostom se bo postreglo po zmernih cenah z najboljšimi gorkimi in mrzlimi jedili in z izborno pijačo (tudi brezalkoholno).	637 u— Malinovec in 9 vrst najboljših sokov nudi »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljasia, Poljanski nasip 10-b. 540 1— Zoper mole najboljše sredstvo Tar-mol. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah, proizvajalec Chemotechna, Mestni trg 10.
143
u— Redni občni zbor Kluba trg. akademikov se vrši v nedeljo dne 8. maja ob 9. dopoldne v klubovem lokalu.	636
u— Angleško snkno po solidnih cenah pri Francu Pavlinu, Gradišče 3.	635
u— Razglednice, umetniške, v erw-in večbarvnem tisku, nudi po reklamni ceni dokler traja zaloga po Din 25 in 10 za 100 komadov tvrdka M. Tičar. Ljubi'ana.	130
u— Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4.	93
Iz Maribora
a— Pastirski Ust zoper napredno časopisje pripravlja todi mariborski g. škof, kakor je razvidno iz zadnje številke njegovega uradnega lista »Oglasnik lavantinske škofije*. Na odd dekanijski konferenci je bil namreč stavljen predlog, »naj bi poseben pastirski list o brezverskem tisku čimprej e priskočil na pomoč dušnim pastirjem v boju zoper slabo časopisje«, ter je ta predlog rešen z obljubo, da se bo izraženi prošnji prili&o ustreglo. Vidi se, da se bližajo volitve!
a— V ponedeljek, dne 25. aprila se vrši v tajništvu SDS, Cankarjeva ulica 1, seja celotnega, tored ožjega in širšega odbora Gospodarskega in političnega društva za I. in IV. okraj. Ker je na dnevnem redu važna zadeva, so odborniki naprošeni, da se polnoštevilno udeleže te seje. — Tajnik.
a— Program današnjega parkkoncerta vojaške godbe. 1. Obrača: Masarikove žu-pe, marš; 2. VaUace: Marijana, uvertura: 3. Nedbal: Kavalir valček iz opejete »Poljska kri«; 4. Čajkovski: Fantazija iz oper t »Evgenij Onjegin; 5. Remec: Zagorski glasi, potpuri; 6. Desornes: Boulanger, marš.
a— Autobus promet. Ob nedeljah in praznikih vozi sedaj redno vsak popoldan mestni avtobus iz Maribora v Ruše. Odhod iz Maribora gl. kolodvor ob 14.50. prihod Ruše 15.30, vmesna postajališča Studenci, Limbuš, Bistrica. Odhod iz Ruš ob 17. Proga Maribor—Selnica se podaljša do Fale (gostilna Šturm) in prihaja avtobus na Falo ob 7.45, popoldaa ob 13.45 in 19.45. Odhod iz Fale (Šrurm) ob 7.47 popoldan ob 13.47 in 20.17.
a— Magdalenski park bo koncem meseca dovršea Prosimo občinstvo, da ne kvari nasadov in zlasti ne pusti tekati otrok po zasejanih livadah, ker s tem pokvari poganjajoče travo. Za deco je otroško igrišče na razpolago, tam se lahko poljubno giblje in igra. Upoštevajte trud in ogromne stroške, ki smo jih imeli, da ustvarimo nekaj lepega in ne kvarite izvršenega dela. Ako se naša prošnja ne bo upoštevala, bomo primorani poseči po najstrožjih sredstvih, da očaramo park pred poškodbami. — Olepševalno društvo za rnagdalensko predmestje
a— Specijalist za ženske bolezni in porodništvo med. urnv. dr. Fran Toplak se je v mil iz inozemstva ia zopet redno ordini-ra Maribor. Glavni trg 18, od 10.—12. in od 14.—16 ure.	611
a— Čuden obisk. Včeraj js posetil ravnatelj cirkusa Rsbernigg, ki se mudi prav te dni v Mariboru, našo mariborsko upravo. S seboj ie imel krasnega leva. ki pa na osobje ni napravil baš prijetnega vtt-sa. Lev je bi] slrer miren in prijazen, a se ga je skušalo čimhitreje odpraviti. Cirkus ostane nekai dn; v Mariboru, kjer T>o prirejal predstave. Zanimanje zanj je veliko. Opozarjamo na današnji oglas.
a— Senzacija v Mariboru. Nekaj odličnih dam se je hotelo prepričati, ali je aparat za trajno ko dr 12; e las (aparat je najnovejši švicarski tip) res tako prvovrsten in ceprekosljiv, kakor ga opisuje skoraj vse evropsko časopisje. Uspeh je bil popoln. Bujmm kodrom ne škoduje poljubno umivanje glave. Kodri so ostali trajni, česar ni dosegel do sedaj nobeden aparat. V damskih krogih se je ta posebnost seveda hitro raznesla, in ker si hoče vsaka dama večkratno kodranje. tako radi denarja, kakor tudi radi prihranka časa, omejiti na minimum, se ni čuditi, da ima lastnik če-salaega salona g. Dobaj v Mariboru, Gosposka u!ica 36. b: si je ta aparat nabavil v zadovoljstvo mariborskega ženskega sve:a. najživahneiši obisk. Obveščamo o tem ves mariborski ženski svet, ki želi imeti frizuro vedno v lepem trajnem ko-dramem stanju ter prihraniti denar in omejiti večkratno kodranje.	646
a— Dovoljujem si naznaniti ceni. občinstvu, da sem prevzela zobotehničai atelje g. Dr. \Viesingerja. Maribor, Gosposka ul. 40. Margareta Schurta, kooces. zoboteh-cica.	644
Iz Celja
e— Beograjski dijaki v Celju. V četrtek 28. L m. se pripelje iz Maribora ob 11.28 skupina 20 beograjskih dijakov v Celje. Tu ostanejo do 29. t. m. Da jim bo bivanje prijeme;e, je prevzela dijaška organizacija »Sloga« nalogo, da jim preskrbi brezplačno hrano in stanovanje. Ker so celjski dijaki rada pousa preprečeni sprejeti tovariše na kolodvoru, je naprošeno občinstvo, da se sprejema polnoštevilno udeleži. — Odbor.
e— Izprememba posesti. Kosovo hišo v Prešernovi ulici je kupila družba Sv. Mohorja. Kakor je videti, se bodo nade naših klerikalcev, da pripeljejo v Celje veH-ko število svojih agitatorjev uresničile. Da bodo s tem prikrajšani naši koroški Slovenci, klerikalcev pač ns briga.
e— Praznovanje 1. majnika. Združene razredne socijalističoe organizacije bodo letos proslavile 1. mainik v Celju dokaj slavnostno 30 aprila zvečer bo v veliki dvorani Narodnega doma socialistični kulturni večer z godbo, predavanji in igro Dopoldne 1. majnika ob desetih bo manife-sracijsko zborovanje na Dečkovem trgu, ra katerem bo govoril oblastni poslanec 2. Petejan io .obhod so mestu Popoldne "ob štirih zopet obhod po mesta in velika Und-ska veselica na Zelenem travniku.
Gospodarstvo
„YORK"
angleška motorna kolesa 330, 500 in 750 cm1 ELEGATEN model s svetov* noznanim «J A P» < motorjem, konku« renčna cena, PETLETNA GARAN* CIJA ZA OKVIR, dobavni rok 6 dni samo pri tvrdki
A. Lampret, Ljubljana, Dunajska cesta 22, — Zahtevajte ponudbe.	1000
Gospodarski položaj trgov-stva v Sloveniji v I. 1926.
(Tajniško poročilo gosp. Ivana Mohoriča za obeni zbor Zveze gremijev t Ptuju.)
Danes 24. t m. dopoldne se bo vršil v Ptuju občni zbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo. Poročilo, ki ga bo poial na zboru tajnik gosp. Ivan M o h o r i č, nam nudi prav izčrpno in pregledno sliko položaja našega trgovstva. Zato bomo to zanimivo in poučno poročilo, katerega pričetek prinašamo v današnji številki, objavili po posameznih poglavjih v celoti v naslednjih številkah. Začetek poročila se glasi:
Na poslovni položaj trgovstva v Sloveniji so v preteklem letu posebno vplivale slaba letina in mala zaposlenost industrije, številne redukcije nameščencev in delavstva in s tem zmanjšana kupca zmožnost odjemalcev, favna bremena so ostala neizpremenjena, re-I zija enaka, dohodek pa se je zaradi zmanj-! šanega prometa in znatnih poslovnih izgub i 7tnanjšaL To potrjujejo tudi številne statisti-i ° za preteklo leto. posebno izkazi o davku j ia poslovni promet
Davka na poslovni . promet ^e ie v naši državi pobralo v letih 1921., 1922.. 1923., 1924.. 1925, in v času od 1. januarja i o 30 septembra 1926 skupno 839.591.446 Din.
Na posamezne pokrajine ee to plačilo razdeli tako-le: Slovenija 1S3.249.S76 Din, Dalmacija 29.867.840 Din. Hrvatska in Slavonija 223.CS8.828 Din. Vojvodina 160.860.409 Din, Bosna in Hercegovina 94,418.222 Din. Srbija in Črna gora 147.906.271 Din-
Sorazmerje med posameznimi pokrajinami gotovo ne odgovarja njihovi gospodarski moči. najmanj pa še gospodarski moči Slovenije. ki ie v navedeni dobi plačala skoro 22 vsesa pobranega davka na poslovni promet. Padec poslovnega prometa se jasno zrcali tudi v nazadovanju donosa prometnega davka. Leta 1925. je znesel davek na poslovni promet'v Sloveniji 47 milijonov dinarjev. leta 19*6. pa 39 milijonov dinarjev. Iz tega se vidi. da je poslovni promet nazadoval za najmanj 800 milijonov dinarjev.
Kako napeta je v Sloveniii gospodarska situacija, dokazuje tudi statistika rubežni.
Tekom vsega leta 1926. je finančna uprava vročila za izterjanje neposrednih davkov 461.438 opozoritveDih položnic in 114.032 opominov, izvršila 29.795 rubeži in prodala premičnine 160 davkoplačevalcem. Vrhu tega je izvršila vkniižbo zastavna pravice na nepremičninah v 394 primerih za okoli 5.5 milijona dinariev davkov. Število konkur-zov v ostalih pokrajinah naše države rapid-no narašča in stopa vprašanje revizije kou-kurznega postonka in izveikonkurzne poravnave ve^no bolj v ospredje.
Po 20rr>ej:ečni stabilizaciji d'narja opažamo na našem indeksu »-Privrednega Pregle-da> zopet naraščanje napram lanskemu letu (izven oklepajev številke za februar 1927: v oklepajih prve številke za februar 1926. druge za avgust 1926): poljski pridelki 16R7 (1377. 14661. živina in živinski produkti 1574 C1548, 1371). sadie in zelenjava 1180 (1538. 1050). gradivo 193« '1751. !W. kolonija'nc blago 129«	1330). industrijski izdelki
1553 (1556. 1443)
Te številke govore dovolj iasno. da gospodarske krize še nismo prebrodili.
Zakon o pobi;aniu draginje. po katerem je bilo v preteklem letu v Sloveniii kaznovanih 120 oseb. povečini radi neoznačbe cen. na tem naravnem procesu tvorbe cen ne more ničesar spremeniti
1. Položaj trdovstva v Sloveniji
Za presojo poslovnega položaja trgovstva v Sloveniji je važno številčno razmerje golote prebivalstva in trgovinskih obratov po posameznih gremiialnih okoliših Tako pripada v okraju (prve številke pomenijo število prebivalcev, druge število trgovinskih obratov, tretje od teh število trgovin z mešanim blagom):
Ljubljana, mesto 56.464 1406 147 Ljubljana, okol. 67.398 777 194 Radovljica	32.712 486 124
Kranj	54.943 858 212
Kamnik	35.297 471 63
Litija	37.506 100 93
Ribnica	24.531 380 60
Novo me* t o 50.415 390 98 Kočevje	19.784 176 69
Logatec	28.00? 391 104
Krško	5^.659 297 94
Brežice	32.901 274 82
Laško	32.045 334 102
Celie. mesto	7 754 247 33
Celje, okolica 59.510 818 222 Maribor, mesto 30.739 503 Si Mariboj, okolica 60.416 430 117 Ptuj. mesto	4.449 165 32
Ptuj. okolica 50.488 350 73 Slovenferadec 27.204 493 122 Slov. Bistrica 18.728 154 50 Ormož	17.683 220 38
Konjice	30.262 189 44
Ljutomer	34.020 227 92
Sv. Lenart	16.895 116 32
DoL Lendava 38.346 401 66 Murska Sobota 53.676 527 109
Iz gornje sestave se vidi. da pride v Celju na 31. v Ljubljani na 40 prebivalcev po en trgovski obrat, dočim pride v litijskem okraju komaj na 375 prebivalcev ena trgovina. V resnici je tudi v tem okraju razmerje manj ugodno, ker poslujejo v rudniških revirjih in industrijskih krajih poleg trgovin še velika konzumarska podjetja. Ta statistika dokazuje, kakor omenjamo, da so vsi okraji v Sloveniji s trgovinskimi obrati skoro saturirani. posebno, ako upoštevamo, da poleg navedenih trgovinskih obratov tudi po deželi posluje še 8S konzumnih in kmetijskih ter 124 gospodarskih zadrug z okroglo 100 podružnicami v vseh večjih konzumnih centrih, nadalje nabavljalne zadruge državnih nameščencev, gospodarska poslovalnica za železnice, ki razteza svoj delokrog preko celega omrežja Slovenije. Zadružna trgovska podjetja in poslovalnice železnicarit-r imajo, dasi po številu v primeri s trgovinskimi obrati neznatna, izredno velik blagovni promet Mnogobrojne so pritožbe, da pre-koračajo svoj delokrog. Povprečno pripade po en trgovinski obrat na 110 prebivalcev, v
katero število so vračunani tudi otroci in ostale pridobitne neaktivne
Tedenski borzni pregled
Krepek dvig italijanske lire.
Zagreb, 23. aprila. Na deviznem tržišču je bil po praznikih promet živahnejši Dnevni promet je v pri-četku tedna znašal 8—10 milijonov Din. De-viza Italija je v preteklem tednu mednarodno občutno napredovala. Danes je v Curihu dosegla rekordni tečaj 27.65, v zagrebškem svobodnem prometu pa je prekoračila 300 Din; tekom zadnjih 4 dni se je mednarodno dvignila za 6.5 %. Kot vzrok ponovnemu dvigu se navaja zmanjšanje italijanskega obtoka bankovcev, ki je od februarja napredoval za 114 milijonov na 19.438 milijonov lir. To nazadovanje obtoka pa je v resnici malenkostuo (0.5 %), zato se z druge strani pravilneje naglaša. da je zadnji dvig povzročil velik dotok deviz na račun inozemskih posojil italijanske industrije.
Na tržišču efektov ni bilo večjih izpre-memb. Od industrijskih papirjev se je edino Slavonija trgovala živahnejše; njen kurz je tekom tedna nazadoval od 29 na 20. Nekaj zaključkov je bilo tudi v delnicah Trboveljske premegokopne družbe, katerih tečaj se je dvignil na 505 — 510.
Zanimanje za državne papirje je oslabelo, kar se opaža vsako leto za časa mrtve se-zije. Vojna škoda je nekoliko nazadovala; trgovala se je po 338.5. Ravno tako je bila tendenca v ostalih državnih papirjih mlač-nejša. Investicijsko se je trgovalo po 85-50. agrarne obveznice pa so se nudile po 54.59 V današnjem svobodnem prometu se je Vojna škoda nenadoma učvrstila. Medtem ko se je na včerajšnji borzi nudila še po 33^.75 do 339. se je danes iskala po kurzu 339. Razen devize na Italijo, ki je krepko porasla, so drugi tečaji ostali v glavnem nespremenjeni.
Ljubljanski trg
Položaj na ljubljanskem trgu je ostal minuli teden v glavnem brez sprememb. Včeraj je bilo zopet izredno mnogo krompirja na trgu, in sicer okrog 60 velikih vozov. Spričo te velike ponudbe cene krompirju popuščajo. tako da se kg prodaja po 1.25—1.50 Din na debelo. Obilo je na trgu zelenjave, Id enako pokazuje tendenco popuščanja cen. Jabolk prihaja na trg že prav malo, vendar so jim cene nespremenjene na 8 do 12 Din za kg. Enako so ostale nespremenjene cece ostalim živilom.
— Konkurz je razglašen o imovini »Mexi-de<. mednarodne ekspertne in importne družbe z o. z v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani 29. t. m. ob 10 Oglasitveni rok do 31. maja t. 1. Ugotovitveni narok 10. junija t. 1. ob 10. — Odpravljen ;e konkurz Karoline Dolenčeve, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Redni občni zbor bo imela Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 27. maja t 1. ob pol 16. v poslovnih prostorih v Ljubljani (Dunajska 17) z običajnim dnevnim redom.
Mariborski trg
Ka včerajšnji trg so pripeljali slaninarji na 23 vozovih 50 komadov zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 15—27.50 Din za kg na debelo. Krompirja je bilo ua trgu 48 vozov po 1.50—2 Din kg '
Ostale cene: Perotnitia: kokoši 30—50, piščanci 17.50—25, gosi 100 Din komad. Kozli či (20 komadov): 50—110 komad. Zelenjava id podobno: KarfijoLa 5—12 Din komad, česen 12—16. čebula 5—6, kislo zelje 4, kisla repa 2, glavnata solata 10, grah v stročju 12 Din kg. Sadje: jabolki 6—14 Din kg. Mlečni prqizvcdi: mleko 3. smetana 12—16 Din liter, sirovo maslo 46— 50, čajno 50—65. kuhano 50 Din kg. Jajca 0.75—1 Din komati. Med: 30—40 Din kg.
Nadalje so pripeljali kmetje 20 vozov na, 6 otave. 10 slame in 4 skopov. Spričo obilnega dovoza so cene malo popustile. Cene: seno 75—80. otava 75—85, slama 30—45 Din za 100 kg. škopi 1.25—1.50 Din za komad.
—	Vaien sporazum v trgovini s papirjem.
Producenti in veletrgovci papirja, papirnih izdelkov in pisalnih potrebščin so sporočili svojim odjemalcem v območju Udruženja trgovcev v Hrvatski in Slavoniji, da so v interesu trgovskega stanu sklenili sporazum, po katerem so se zavezali prijaviti omenjenemu udruženju vsakega odjemalca, ki v gotovem roku ne bi poravnal svojih obveznosti. Udruženje pa bo vsako prijavo sporočilo vsem proiucentom in veletrgovcem. ki so sklenili ta sporazum. Dokler prijavljena tvrdka ne bo poravnala svojih obveznosti, ji bo onemogočena nadaljna dobava blaga. Sporazum je podpisalo 18 tuzemskih in inozemskih veletrgovcev in produ-entov.
—	Priprave našeca narodnega odbora ra Kongres Mednarodne trgovske ibornic*. V prostorih beograjske Industrijske zbornice se je te dni vršila prva seja našega narodnega odbora Mednarodne trgovske zbornice. Razpravljalo se je o pripravah za Kongres Mednarodne trgovske zbornice, ki se bo vršil koncem maja v Stockholmu. Odbor ie sklenil izdati posebno brošuro, tiskano v angleškem, francoskem in nemškem jeziku, ki bo obravnavala vse naše gospodarske panoge, našo zunanjo trgovino, stanje valute, državnih financ. prometa itd. Brošura, na kateri bodo sodelovale vse naše gospodarske organizacije, bo razdeljena vsem delegatom Kongresa. — Za predstavnika našega odbora v upravi Mednarodne trgovske zbornice je bil izvoljen g. Vasa U. Jovanovič. za tajnika našega oi-bora pa g. dr. Stevan Popovič. tajnik beograjske Industrijske zbornice.
= Lesni trg. V zadnjem času smo izvozili v Italijo precejšnje množine gradbenega lesa, čepra- se je v zvezi z nejasno situaciio glede obsega letošnje gradbene delavnosti pojavila nekam mlačna tendenca v cenah. V splošnem je lesna industrija z naročili zadostno preskrbljena. Večina podjetij obratuje ? polno kapaciteto. Ponovni dvig lire je s strani Italije povzročil večje zanimanje za naš les. — Rumunska lesna industrija je zaradi
KLOBUKE, PERILO
4447
nairowejSi vzorci, obleke, čevlji, nogavice, kravate dežiiki itd po naisolfdn rjš>h cenah pri
tvrdki
JAKOB LAH, Maribor, samo Glavni trg 2.
zadnjega dviga leja prišla v skrajno težko situacijo. Predsednik sindikata lesnih trgovcev v Galacu je izjavil, da je situacija ru-munskega lesnega trga brezupna. Jugoslavija. Češkoslovaška in Poljska oferirajo v inozemstvu po tako nizkih cenah, da je rumunski izvoz nemogoč. Številne velike tvrdke so zaradi neugodnih izgledov sklenile likvidacija
— Problem komereijalizaeije naših železnic. Sarajevska železniška direkcija je izdelala predlog za komercijalizacijo naših železnic. Obširni elaborat dokazuje, da ni mogoče upravljati naše železnice po zakonu o državnem računovodstvu, zato je potrebno, da se uvede popoln trgovinski princip, posebno glede knjigovadstva. V elaboratu se posebno poudarja ogromna škoda, katero trpijo železnice in privatniki zaradi dosedanjega biro-kratičnega vodstva.
= Iz obrtne banke SHS. Za nadzorni odbor Obrtne banke SHS je finančni minister s strani države odredil naslednja dva člana: načelnika ministrstva trgovine in industrije Milivoja Savčica in glavnega inšpektorja Državne hipotekarne banke v Beogradu Mihajla Cociča. Za komisarja pri banki je imenovan inšpektor ministrstva trgovine in industrije Milutin Lazarevič.
= Vpisi r trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: Franc Purkart družba z o. z_. trgovina z mešanim blagom v Bevškem pri Sv. Urhu: Banka Hauptman & Ko., družba z o. z. v Ljubljani; »Mirnagozdna produkcijska družba z o. v Ljubljani; E. Peric & Ko., družba z o. z., trgovina z lesom, raznimi deželnimi pridelki in industrijskimi izdelki v Ljubljani; Export Kotnanditna družba za mednarodne transporte z jamstvom g. Sabine Suša na Rakeku.
CURIH. Beograd 9.13. Berlin 123.25, New York 520. London 25.255. Pariz 20.37. Milan 27.a5. Praga 15.40. Budimpešta 90.70, Bukarešta 3.S-5 Sofiia 3.75. Dunaj 73.0925.
TRST. Devize: Beograd 32.90 — 33.40. Dunaj 260 — 270, Praga 55.50 — 56, Pariz 73.75 — 74.25. London 91.15 — 91.65. New York 18.75 — 18.85. Curih 360 — 364. Budimpešta 320 — 330. Bukarešta 12 — 12.50; valute: dinarji 33 — 34. dolarji 18.40 do 18.80.
DUNAJ. Devize: 12.45 in sedem osmink do 12.49 in 6edem osmink. Berlin 168.21 do 168.71, Budimpešta 123.69 _ 123.99, Bukarešta 45725 — 4.5925. London 34.46 — 3456. Milan 37.7750 — 37.8750. Xewvork 79050 no 812, Pariz 27.78 — 27.88, Praga 21.01—21.09. Sofija 5.11 in ena šestnajstinka do 5.15 in ena šestnajstinka, Varšava 79.25 — 79.75, Curih 136.43 — 136.93; valute: dinarji 12.44 in pet osmink do 12.50 in pet osmink. dolarji 707.30 — 711.30.
Deviza Beograd ua ostalih borzah: v Pragi 59.24. v Berlinu 7.4.
Ia dober denar
zahtevaj tudi dobro blago kakao »Van Kaster«.
Javna zahvala
Podpisani se najiskreneje zahvaljujem vrem za ves požrtvovalni trud pri gašenju pogorelega mi hleva in kozo/ca na mojem posestim v Mošeniku. Prav posebno pa se zahvaljujem še vsem bližnjim sosedom °g. oiožnikom, njihovemu vodji g. poročniku, gasilskemu društvu Zagorje pod vodstvom g. Hočevarja, in vsem gasilcem iz Litije pod \^odst\Kim g. Koprivnikarja. 634 IVAN ROTAR. LITIJA.
Naznanilo
Vsem cenj. odjemalcem naznanjam, da bo tvrdka R. Andretto pod tem imenom obstojala tudi še naprej. Zenvaljujem se ji za zaupanje in jih prosim, da mi isto izkazujejo tudi fa naprej ter se bom potrui dila, vse cenj. odjemalce k*r najbolje po* streči.	633
Z odličnim spoštovanjem
WALLY ANDRETTO.
Delovanje
soli sv. RoRa ze Kopeli noo
prvi dan
četrti dan
Raztopimo ii manjšo količino so-I Sv. Roka za noge v topli vodi, dobimo vodo, nasičeno z oksigenom, ki izredno ublažujoče deluje na bolno nogo ter ustavlja boli, povzročene s pritiskom čevljev. Leči tudi naj-trdovratnejše ozebline ter trganje, povzročeno z ozeblino ter vsako rano na nogi. Po daljšem mehčanju postanejo kurje oči in trda koža tako mehki, da se morejo odstraniti brez noža in britve. Docela je sigurno. da sol sv. R?ka tudi nazapuščenejše noge popolnoma v red postavlja Tesni, četudi novi čevlji, postanejo tako udobni, kakor da ste jih več let nosili. Morete hoditi kolikor Vas je volja, morete cele ure stati na enem mestu, ne da občutite tudi najmanjšo bol ali utrujenost Veliki zavitek sol; sv Roka za kometi nog stane Din 16.— Dobiva se v vsaki lekarni. — Ako ga tam ne dobite, obrnite se na: Glavno zastopstvo za SHS:
Nada drogerija Kolar i Gabrič,
Subotica, Strcssmaverova ul. 2. Tel. 637. ili na
drogeriiu *SAN1TAS». Ljubljana. de» Dot za Sloveniiu.
Pohištvo
elegantno — prvovrstno iz tovarne pohištva
A.Amann, Tržič
zaloga	144 a
Ljublfana, Dvorni trg 1.
luigiiiiBSHiuiiiimimii
Priporoča se
tfelikotesns trgovina
na Aleksandrovi c. 31, v bližin kolodvora.
Velika izbira vedno svežega delikatesnega blaga ter vedno svežega peciva od prvovn ne tvonnce V. Bizjak in drug. Rogaška Slatina. Na drebno ;n debeio po originalnih tvorn ških cenah,
iStotako se priporoča
zafutrkovalnica in vlnarna
s pristnimi domačimi in dalmatinskimi vini ier prvovrstnim odnrtim pivom iz Maribora.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Kurinčič - Maribor.
■■■■■BBBBMMBai
10H0M0B11E MOTOR]! 19RMENIHI
177
DIESELOV1 in na sesani plin PIN1 & KAV kompletne žage
Povoiini plačilni pogoj:
d. d.
Zagreb, Pantovčak 1b.
Brača Fischer
Vremensko poročilo
Meteorološki ja»nr; v Ljubljani 23. aprila 1927.	Višina barotnei-a
Kraj	Cas	1 a 30	Tcmpci	= | ►	Srce! vciru ir hrzint v metrih	c c o ■-.j zz li O
/pazovanid						
	7.	/o3'4	i 1-2	HA	NTE 1	10
Ljubljana	a	763-0	150	75	E 2	a
(dvorec) . .	14.	758 5	20-4	47	SW 6	7
	21.	757 8	14-8	66	SW 2	10
Mariboi . . .		760-2	150	61	SW 5	0
Zagreb ....		7-;l*5	16-0	Si	\VS\V 4	t
Beograd . . .	8-	762 0	190	59	SE 4	0
Sar»;evo . . .		763-2	16-C	51	E 2	1
Skopije ....		765 9	15-0	63	mirno	2
Dubrovnik . .		7,16-2	13-0	74	E 1	0
Split ....	7	765 3	14-0	78	SSE 1	0
Praha		75-8	lo-O	—	SE S	1
Padavine
Vrsta ' 3® o«
Soince vzhaja ob 53, zahaja ob 18-54, lu Najvišja temperatura danes v Ljubljan;
Vreme ee je nad Evropo v poslednji dobi popolnoma spremenilo. Najvažnejše je. da je silni mraz nad Rusijo naposled vendarle izginil. Sedai je zavladala tudi nad širokimi ruskimi ravninami višia temperatura in tuii tam se je pričela pomlad.
S tem. da je izginil iznad Rusije mrzli zrak, ki se je trdovratno držal na svojem mestu letos izredno dolgo, je izginila ona ovira, ki je preprečevala atlantskim depresijam pros*o pot proti vzhodu. Qdtlej je postala severna Evropa zopet torišče za sprehode velikim zračnim vrtincem, ki se podijo. kakor je to običajno za Evropo, drug za drugim od Islandije proti =evememu Uralu in ob sibirski obali dalje okrog zemlje, uo-vzročujoč na svojem potu vsakovrstne vremenske neprilike. nalive ali meteže. vihar in nevihte, zdaj nenadno visoko toploto, ako potegnejo z juga segrete zračne plasti, zdaj nenaden mraz, ako zajame vrtinec s svojo zadnjo stranjo mrzli zrak od severa.
Vse to sme doživeli v zadnjem tednu, ko so potovale preko Evrope kar tri velike depresije. Za praznike smo dobili poplavo mrzlega zraka, ki ga je zagnala odhajajoča depresija v zadnji strani 6vojeea vrtinca daleč na jug; tekom velikega petka in sobote je drl mrzli zrak prihajajoč s Severnega Ledenega morja, ob Skandinaviji na jug; tekom sobote ie preplavil Nemčijo in Poljsko in je v ovinku okrog Alp v noči od sobote na nedeljo dospel do Jadranskega morja. Burja je divjala čez Jadran in je naslo-
na vzhaja ob 059. zahaja ob S.30. 20.9 C, najnižja 11.? C. pila v siloviti obliki tudi na italijanski obali; mrzel naval je prodrl tudi preko Italije na Tirensko morje in celo v bližino Severne Afrike. Sele v torek je bil ta mrzli val, kakor se imenuje pojav v meteorologiji, pomiril: napravil je dovoli dolgo pot s Severnega Ledenega morja do afriške obale in povzročil obilo vremenskih anomalij, viharjev. snežnih meteiev itd.
Sredi tedna se ie nad južno polovico Evrope ustanovil visok zračni tlak ki je ime! z* posledico pomirien;e vremeni. Nova velika depresija, ki je po»ova!a daleč tam čez severno Skandinavijo, nas ni dosegla: njen vpliv je še! samo do srednje Evrope.
Koncem teln? se razoreza čez nas nova depresija, ki je bila še v petek zjutra' s svojim središčem med Islandijo in Škotsko: južnozapadni veter je zagnal čez zapadno in srednjo Evropo močno segreti zrak s Sred> zeroskega morja in nas takorekoč preko noči postavil v pravo pomlad, ki "mo morali nanjo letos tako dolgo čakati. Seveia pa smo se s tem približali tudi deževnemu pasu depresije.
Dnnaj-ka vremen'ka napoved za nedeljo:
Južne Alpe: Izpremealjivo, oblačno, hladneje.
TrHška vremenska napoved za nedelje:
Lahni vetrovi z reznih =?rsni. nebo izpre-menljivo: temperatura od 13 do 19 stopinj; morje nekoliko razburkano.
Mamutove kosti na Madžarskem
Blizu Kelenfolda na Madžarskem so delavci popravljali železniško progo. Kopali so pod 30 m visokim hribom Petri in so nenadoma naleteli na kosti, ki so jih iznenadile zlasti po svoji velikosti. Delovodja je o najdbi obvestil antropološki zavod v Budimpešti, ki je poslal na lice mesta več izvedencev in ti so ugotovili, da izvirajo izkopane kosti od mamuta, in sicer od več živali, ki so živele v prazgodovinski dobi.
Mamuti so morali poginiti ob času kake velike katastrofe. Ker so se v bližini ostankov mamutovih kosti našle tudi okamenele morske školjke, domnevajo starinoslovci, da je v davnih časih segalo do Kelenfolda morje. Antropološki zavod je sklenil nadaljevati raziskovanja in postopa pri kopanju zelo previdno, ker kosti razpadajo že ob najmanjšem dotiku.
Eckenerjevi letalski načrti
Ravnatelj tvornice nemških Zeppeli-nov v Friedrichshafnu se nahaja trenutno v Madridu, kjer se pogaja s špansko vlado glede ureditve zračnega prometa med Nemčijo, Španijo in Južno Ameriko. Za Veliko noč je dr. Eckener povabil k sebi časnikarje, katerim je razložil svoje bodoče načrte. Dejal je:
Moj namen je, zvezati zemljo potom zrakoplovov z dveh strani. Ena črta naj bi šla skozi Španijo v Južno Ameriko, druga skozi Nemčijo, Poljsko, evropsko in azijsko Rusijo čez Tihi ocean v Severno Ameriko. Polete iz Španije v Južno Ameriko bi oskrboval Zeppelin, ki se pravkar gradi v Friedrichshafnu ter ima nad tisoč kubičnih metrov vsebine. Ta ?račna ladja bo lahko prevažala na krovu 40 ljudi in 100 tisoč kg pošte. Ustavljala bi se redoma v Argen-tiniji. Poletne poskuse bo izvršil dr. Eckener sam, ki bo preplul z Zeppeli-nom kontinente in morja.
Na.iinteresantnejša točka v Eckener-jevem programu je nedvomno polet čez severni tečaj in polet v Kanado in Kalifornijo. Eckener namerava to progo tako urediti, da bo odmor letala na cilju trajal kvečjemu šest ur. Zračna pot poide iz Friedrichshafna čez VladivOstok v Vancouver na kanadskem ozemlju.
Komandant Byrd,
sden izmed najresnejših kokurentov za prelet Atlantskega oceana, se je zadnjič, kakor smo poročali, pri preskušanju &vo* jega aparata ponesreči!.
Verska gorečnost, ki prinaša smrt
Iz Alaliabada poročajo o strašni nesreči, ki se je pripetila v Hardvarju, znani božji poti Hindustancev. Verniki imajo navado, da vsako leto na spomlad pritisnejo v ta kraj in se kopljejo v vodi. ki se steka v ondotno sveto jezero. Letos ie bil naval romarjev posebno velik. Pred templjem so se gnetle množice in prerivanje je bilo tolikšno, da se je pod romarji udri neki mostič. Ljudstvo, ki je pritiskalo od zadaj, ni vedelo, kaj se je zgodilo in se je fanatično vrglo naprej. Na stotine ljudi popadalo v sveto jezero, kjer so utonili. Iz jezera so potegnili doslej 35 mrtvecev, dvajset moških in petnajst žensk.
Policijske oblasti v Hardvarju se boje novih nesreč, kajti število romarjev neprestano narašča. Nad tri milijone ljudi se .ie zbralo in tabori v okolici tega kraja. Vernikov ni mogoče brzdati in apelirati na njihovo uvidevnost, ker so tako prožeti od fanatizma, da hočejo za vsako ceno k vodi. Poleg tega prihaja med posameznimi verskimi sektami do neprestanih spopadov. Procesije se vrše pod strogo policijsko kontrolo.
Posebnost romanja v Hardvar obstoji v tem. da mora vsak romar sedemkrat plavati mimo templja, ki stoji na otoku sredi svetega jezera. Kdor stori to, so mu vsi grehi odpuščeni. Hindustanske svečanosti dosežejo višek v drugi polovici aprila, ko planejo v vodo duhovniki, menihi in asketi in se začne med nfl-
Pokrijte svilo pri likanju
s tenko krpo!
Ali ste že kdaj pomislili, zakaj se svila pri pranju mnogo bolj kvari kakor pri nošenju? — Običajno ribanje pri pranju je za svilo škodljivo, ker se ista pri tem dere in trga. Namiljenje s trdim milom škodi nežnim svilenim nitim. — Lux je za pranje svile najprimernejše sredstvo, z njim je prihranjeno vsako ribanje in ni škodljiv, kakor ni škodljiva čista voda.
Perite svilo na sledeči način: Napravite iz čistih milnatih lističev
Luxa v vroči vodi gosto peno, kateri prilivajte vodo, dokler ne postane mlačna. V to raztopino vložite predmet, katerega hočete čistiti in stiskajte v istega peno spretno in temeljito. Vendar ne ribajte in ne ožemajte nikdar. Očiščeni predmet izperite dobro v mlačni vodi, iztisnite istega dobro in zavijte ga v čisto krpo. Ko je skoro suh, likajte ga s toplim (nikdar pa vročim) likalnikom. Pri likanju pokrijte pravo stran svile s tenko krpo, da ohranite nje sijaj.

mi tekmovanje, kdo pride prvi na cilj. Ker je tudi ob teh tekmah doslej prišlo vedno do kakih incidentov, je angleška vlada dala zgraditi mostič, ki naj bi od-pomogel gnječi in reguliral naval, toda baš ta mostič je letos povzročil veliko paniko in zmedo in zahteval toliko človeških žrtev.
Ameriški afront proti dobičkanosni morali
Po Chaplinovem zakonskem škandalu se je pojavila v Ameriki močna struja proti ženskemu spolu, ki sramoti in izziva moža na tako podel način kot ie to storila Lita Greyeva. Pobuda za to značilno gibanje je izšla iz sodniških krogov, kjer se je našlo nekaj pogumnih mož, ki so vzeli boj proti tradiciji in slabim razvadam v zaščito.
Stvar se je začela s tem, da je neki sodnik, ki je razvedel dva zakonca, določil, da ločenki ne gre pravica do gmotne odškodnine. Ločenka je namreč sama zelo premožna ženska. Sodnik, zvita buča, je zato šel še dalje in odredil, da mora ona plačevati vzdrževal-nino svojemu možu. Ločenki seveda razsodba ni teknila, a morala jo je vseeno sprejeti, kajti pravica je pravica in se ji ne moreš postaviti po robu.
Nič boljše se ni godilo 18-letni damici Peuches, ki je omrežila bogatega milijonarja Brovvninga in ga prisilila, da jo je vzel za ženo. Peuches je zahtevala ločitev in milijonsko odškodnino. V prvo je sodišče privolilo, zahtevo po drugi je odločno zavrnilo. Ko se je Peuches nato hotela pokazati na platnu, ji je
cenzura zabranila celo nastopanje v filmu in pozneje pa v varijeteju. Obe ti dve pravdi sta učinkovali v Ameriki senzacijonalno, ker izgleda, da ondotni sodniki niso voljni trpeti ženske muhavosti, za katero bi morali trpeti denarno škodo ločeni zakonski možje.
Salomonska razsodba
Brzovlak Marseille-Pariz je dirjal z velikansko naglico. Vagoni so bili polni, kupeji vseh razredov natrpani. Povsod je vladala stiska in gnječa. Ljudje so godrnjali, ker so morali stati celo na hodnikih.
V kupeju I. razreda sta si sedela nasproti dva meščana. Oba sta bila namenjena v Pariz. Prvi je bil poslanec v parlamentu, drugi senator. Oba sta bila videti nejevoljna. Čakala sta na sprevodnika, da se mu pritožita radi neudobnosti, kateri sta bila izpostavljena in oba sta se merila z nekam neprijaznimi pogledi. K sreči je sedel v oddelku še tretji gospod, ki ni bil ne poslanec, ne senator in sploh ne politik in je motril zadevščino bolj s humori-stičnega vidika.
Pojavil se je kondukter. <Gospod sprevodnik®, ga je nagovoril poslanec ter mu predložil poslansko izkaznico, «mene zebe. Gospod, ki mi sedi nasproti, noče zapreti vrat; in če jih ne zapre, mi grozi nevarnost, da dobim pljučnico!* Zdaj se je oglasil poslančev vis-a-vis: <Hvala Bogu, da ste prišli gospod revizor! Jaz sem, kakor vidite po legitimaciji, senator in sem precej obilen. Težko diham, ker me tlači naduha. Bo-
jim se zadušiti in zato prosim, da ostanejo vrata odprta. Imam nujno delo v senatu in se peljem naravnost k seji.»
Sprevodnik je prišel v veliko zadrego. Odločiti se ni mogel ne za poslanca ne za senatorja, kajti če bi ukrenil nekaj zoper enega ali drugega, bi se nezadovoljni pritožil. Tu mu je priskočil na pomoč tretji potnik. «Res je težek vaš položaj, gospod!® je dejal. «Toda saj lahko storite tako, da bo obema gospodoma prav. Pustite vrata odprta, da bo g. poslanec dobil pljučnico in umrl, kakor se je sam izrazil; potem zaprite vrata, da se bo gospod senator zadušil, in mi bomo lahko mirno spali celo pot do Pariza.»
Za katero izmed predlaganih alternativ se je odločil sprevodnik poročilo molči. Verjetno pa je, da sta i poslanec i senator izstopila v Parizu živa in zdrava.
rj vv., v
Zaščita zene
Berlinski policijski prezident je izdal odredbo, ki je povzročila veliko krika. Stražniki so dobili povelje, naj branijo ženske pred nagajivimi spremljevalci. Nesmrtni stavek: »Gospodična, dovolite, da vam ponudim spremstvo« je zdaj vreden na policiji 50 mark (750 Din) globe ali 3 dni zapora. Toda kje je nedopustna meja? Ali sme tujec vprašati služkinjo ali gospodinjo za hišo, katero išče? Prezidentova okrožnica se glasi: »Zločin zoper naredbo se ugotovi v primeru, da trdovratno sledi moški nepoznani dostojni ženski, jo nagovori in spremlja kljub njeni odklonitvi.« Stražnik naj sklepa o zločinu »po obleki in zunanjosti zasledovane, po njeni hoji in kretnjah«.
Seveda nastajajo radi tega nesoglasja. Nekatere lepotice še vedno tožijo, da je postava premalo stroga. Neko žensko društvo celo zahteva od policije, naj vpošteva angleško navado, po kateri pozdravlja dama vedno prva. Moški, ki pozdravi neznano damo ali ji reče kaj priliznjenega, naj zapade globi in ječi obenem. V Ameriki imajo ženske stražnice prikupljive zunanjosti, katere spretno love poulične Don Jua-ne. V obrambo moških pa je nepričakovano nastopila v listu »Vossische Zeitung« neka znana pisateljica. »Drage sestre!« piše dama. »Povejte ali ne nudite moškim, če tudi nehote, priliko za nadlegovanje? Nobena policijska odredba ne bo spremenila življenja štiri-milijonskega mesta! Učite se boksa in japonske borbe jio-jitso, kakor je to običaj v Ameriki. Časi, katere je popisoval Ibsen v »Nori«, so zapadli preteklosti za vedno.«
Japonka Suzuki,
najbogatejša ženska na svetu, ki je s svo» jim finančnim polomom povzročila padec japonske vlade. Nakopičila si je med vojno ogromno premoženje, s katerim je pre» pregla ves svet. Vsled neugodne sodobne finančne konjunkture na Japonskem je njen koncem doživel polom in potegnil za seboj v nesrečo vso državo.
Vojvoda Yorški na Novi Zelandiji
Sin angleškega kralj« pomaga vloči ujetega soma v doda.
Čudna tatvina
Diplomat Olivier Tenuis v Parizu je sklenil lani v decembru postati hišni posestnik. Hotel je kupiti lepo vilo na Ave-nue Wilson, kjer je stanoval. V to svrho je dvignil v banki za 600.000 frankov vrednostnih papirjev in jih skril v dobro zavarovanem predalu toaletne omare v svoji spalnici. Ključ je skril v blagajno s šifrirano ključavnico. Kljub temu je izginil že drugi dan sveženj državnih obveznic, tretji dan pa na-daljna serija istih papirjev, četrti dan je zmanjkalo vrednosti za 200.000 frankov. Predal pa je bil vedno nedotaknjen.
Ključ je med tem časom ležal v blagajni Tenuis je vprašal svojega slugo Francoisa Raumeja, če ve on kaj o stvari, a sluga ni vedel nič in je zatrjeval svojo nedolžnost. Tenuis je poklical policijo. Detektivi so prigovarjali Raumeju, naj vrne ukradene papirje, ker jih ne bo mogel prodati. Lakaj se je zdel policiji sumljiv, ker si je kupil novo obleko, drage cigarete za 120 frankov in je celo posodil par frankov hišnici. Prijeli so ga in izročili sodišču.
Dan pozneje pa je prišel Tenuis do prepričanja, da njegovi papirji sploh niso bili ukradeni. Padli so med steno in omaro, ko je odpiral natlačeno polni predal. To se je moralo ponoviti večkrat ker so se našli vsi manjkajoči papirji za omaro. Lakaj je kriv nerodnosti Ie toliko, v kolikor se je zlaeal. Trdil je, da je premaknil v spalnici vse pohištvo, v resnici pa je bil prelen. da bi odmaknil omaro. Preiskavo so sedaj ustavili in lakaja izpustili, a mož zahteva 100.000 frankov odškodnine. Te-
nuis se opravičuje s tem, da se je zmotil nehote. Končno je dobil užaljeni sluga 20.000 frankov za prestani zapor, S tem je zadeve za enkrat konec.
Mis Italia
Signorina Maria Gallo, najlepša Lahinja,
Ponarejene starine
Belgijski tisk je zelo razburjen radi nekega odkritja starinarja Lequaisa. Ta človek je dal kopati teren v Severni Afriki, kjer je naletel na lepo orodje in na vrče s podobo svustike (tkzv. Ha-ckenkreutza, indijskega križca, ki kaže smer premikanja zemlje okoli solnca). Na temelju najdenih izkopnin so nastale cele znanstvene teorije o zvezi med Indijo in Atlantido. Čuli so se tudi dvomi, a Lequaisa je podpiral znani profesor Ruteanlt, strokovnjak v vprašanju Atlantide. Dobil je za svoje tozadevno delo tudi 120.000 frankov državne podpore.
V družbi z Lequaisom je pričel na novo raziskovanja v okolici Magadora v Maroku, kjer se je nadejal dobiti sledove Platonove Atlantide. Tukaj je naletel Lequais zopet na krasne starine, s katerimi je presenetil bruseljsko akademijo. Poslal ji je namreč fotografije bronastih kipov starih atlantskih kraljev. Končno pa so drugi učenjaki dognali, da je Lequais ponaredil svoje starine in jih zakopal. Prof. Ruteault je priznal v pismu na Akademijo, da je postal »po domišljiji omamljena slepa r-jeva žrtev«. Škandal je nepopisen, profesor je blamiran, starinar pa pride pred sodišče.
Sreča
v nesreči
Lani je umrl v Kaliforniji ruski po-krajinar Ivan Kalmikov, ki je zapustil za en milijon dolarjev vrednosti. Pobegnil je svoj čas pred boljševiki na Vzhod in je po dolgem potovanju oostal dvorni slikar siamskega cesarja Čulali-korna. Ta je namreč študiral v Petro: gradu in si ohranil mnogo simpatij do Rusov. Kalmikov je veliko zaslužil, dobil tudi dosti daril in si končno napravil lepo zbirko slik, draguljev in brona. L. 1922. je zapustil Kalmikov službo in šel v pokoj v Los Angeles. Svoje zbirke je zapustil ruskim muzejem pod pogojem, da bodo poslane tja šele deset let po njegovi smrti, oziroma »po padcu boljševikov«.
Moskovski listi sedaj poročajo na podlagi zadnjih pisem Kalmikova, da se je umetnik pozneje premislil in naročil, naj se njegova zapuščina izroči takoj prosvetnemu komisarijatu v Moskvi pod pogojem, da ne bodo zbirke razstavljene javnosti prej nego 10 let po njegovi smrti. Vprašanje o veljavnosti ene ali druge oporoke je menda nejasno. Najbolj neprijetno pa je, da se je posrečilo pravnemu zastopniku SSSR v New Yorku Charlesu Rightu dobiti le 5 slik, ki jih cenijo na 8000 dolarjev vrednosti. Te slike so zdaj na poti iz San Frančiška v Moskvo. Vprašanje je sedaj, kje se nahajajo ostale umetnine in predvsem kje je ostala 500.000 dolarjev vredna zbirka draguljev, katere je nakupil Kalmikov na Daljnem Vzhodu. Dediči jo seveda iščejo, a bog zna, kaj je prišlo vse vmes.
Davek na ženske klobuke
V angleški spodnji zbornici so imeli nedavno' kaj zabaven intermezzo. Polkovnik Applin, član konservativne stranke, je vprašal angleškega zaklad-nega ministra, zakaj se pri iskanju virov za pokritje državnega proračuna ni spomnil ženskih klobukov in zakaj jih ni obdavčil z 10 odstotki kupne cene. Parlament je bušil v smeh, med katerim je finančni minister razložil, da se je gospod polkovnik zaenkrat prepozno spomnil ženskih klobukov, ker je davek nemogoče uvesti tako sredi sezone. Toda ApjJIin je trdovratno vztrajal na svojem stališču in je krepko agitiral da kupijo angleške dame vsako leto povprečno 50 milijonov klobukov. Pri tem ogromnem konzumu, bi se davek pač izplačal. Obenem pa bi okrepi] moško fronto in potlačil nekoliko žensko kaprico. Z 10 odstotnim davkom na ženske klobuke bi angleški proračun lahko pridobil letno pol drugi milijon funtov šterlingov.
Churchill je poslušal Applinov govor do kraja, potem pa je vstal in z grozo in strahom izjavil, da se takega davka ne upa uvesti, ker bi se mu ženske preveč krvavo osvestilo.
Pustolovska vožnja treh mladeničev po Vzhodnem morju
V pristanišču Sassnitzu na polotoku Riigen so se za velikonočne praznike trije mladeniči polastili večjega ribiškega čolna, na katerem so razpeli jadro in odveslali proti Rusiji. Hoteli so se pač nekoliko pozabavati m ker je bilo vreme jasno in lepo. so mislili, da bodo brez težave prišli na cilj. Njihovo veselje pa bi se bilo skoraj spremenilo v žalost in smrt. Na visokem morju jih je zdajci zajel vihar in ribiči, lastniki čolna, ki so jih nekaj časa zasledovali, so se skoro vrnili domov preverjeni, da bodo tatiči itak poplačali pustolovščino s svojim življenjem.
Tri dni in tri noči se je čoln podil po Vzhodnem morju. Veter je napenjal jadra, vesla so se mu upirala, toda valovi so bili neizprosni. Končno se je zlomil jambor in ker je trojici pošel pro-vijant, so jim začele tudi pešati moči. S poslednjim naporom so se izkrcali na najbližnjem kopnu, na otoku Bornhol-mu. od koder so jih dobri ljudje prepeljali na švedsko obalo pri Istadtu. Vihar jim je Čoln razbil na kose in ker so bili brez denarja, so se morali vrniti nazaj v Nemčijo kot kaznjenci pod policijskim nadzorstvom. Tako je ta njihova odisejada vzela tragičen konec.
Vraiarstvo v Rusiji
Boj proti verstvu, ki ga vojujejo sov-jeci, je pokazal kaj malo všečen rezultat: vražarstvo, ki je bilo v Rusiji že od nekdaj doma, je pognalo še globlje korenine. Tako je zadnjič objavil pop neke vasi v gomelski provinci, da je njegova gospodinja, Oria po imenu, umrla. In čez tri dni je razglasil svojim ovči-catii, da ie Oria vstala od mrtvih.
Med vsemi vaščarii ni bilo niti enega, ki bi te vesti ne bil verjel. In od smrti vstala ženska je začela pripovedovati kmetom, kaj jc videla in doživela na onem svetu. Srečala je tamkaj sorodnike in znance svojih sovaščanov. Pritoževali so se ji nad brezverstvom svojih domačih, ki so še ostali pri življenju. Eden teli mrtvecev, je pripovedovala čudodelka. ji je lkiročil. naj sporoči njegovi vdovi njen ukaz: da mora od mrtvih ostalo gospodinjo od nog do glave obleči v nova oblačila. Dasi je bila stvar za vsakega normalnega človeka prozorna, je sleparka dosegla, kar .ie želela. !n tako se ji je njeno »vstajenje« bogato izplačalo.
On in ona
Čudni in zapleteni so včasi odnošaji med obema spoloma ne sanio pri ljudeh, ampak tudi v živalstvu.
Vsi žabji lovci vedo, kako krčevito stiska samec svojo žabo v mrzlem objemu — medeni tedni žab sledijo neposredno prebujenju iz zimskega spanja. Pri tem naravnost iztisne jajca iz samice in to kepo jajc oplodi. Bogve-kakšno strast bi človek pripisoval tem žabam, da niso prirodosiovci celo — žabje ljubezni podvrgli eksperimentu: odsekali so samcu glavo in ta pohabljenec brez glave in možganov je še vedno reagiral na vsak dotik prsi — s krčevitim objemom! Živčno središče tega objema je namreč v hrbtnem mozgu in ves gib se izvrši avtomatično brez sodelovanja možganov.
Izredno komplicirane so spolne razmere pri mehkužcih. Naši navadni na kopnem živeči polži so dvospolniki, vsaka žival je obenem samec in samica. Predigra h kopuli (združitvi) traja včasi par ur in je zelo rafinirana; celo pšico iz aragonita, ki nastane v posebni vrečici notranjih 'spolovil, izstrelita pri tem partnerja drug v drugega — pri nekaterih vrstah drug drugega nekoliko obgrizeta! Nemec ne pravi zastonj: »Ich hab' dich zum Fressen gerne!«
Neka vrsta lazarjev — polžev brez hiše — lazi pri mokrem vremenu po drevju. Kopula se izvrši na ta način, da se dva polža oviieta drug drugega in kiti podobna obvisita par ur na niti iz goste sline.
V seksualnem oziru pač niso sesalci najrazvitejše živali — prej bi tu prisodili prvenstvo — polžem.
Pa oglejmo si še druge živali. Samice nekih pajkov so pravi kanibali. S
smrtnim strahom se bliža mnogo šibkejši samec svoji izvoljenki in preži na ugoden trenutek. Posrečilo se mu je, da izpolni namen svojega življenja in z oploditvijo ustvari pogoje za pomno-žitev svojega rodu, potreben ni več na zemlji; takoj po kopuli ga njegova boljša polovica — požre.
Pri nekih vrstah rakov in črvov so samci izredno majhni — mnogo tisočkrat manjši od samice. Ni Čudo, da so jih deloma opisali kot parazite teh samic. Črv Bilharzia pa kakor v velikem plašču skriva svojo samico, ki živi v tej gubi kakor majhen privesek.
Še zanimivejše so razmere pri črvi-ču Dipložoon, ki ima na hrbtu malo bunko, na trebušni strani pa jamico, notabene: oboje brez zveze s spolnimi organi. Dipložoon je dvospolnik. Le v mladosti živi vsaka živalica zase; kasneje se spojita po dve taki živali v obliko črke X in tam. kjer sta omenjeni bunkici in jamici, dobesedno zrasteta skupaj, kakor da je to eno samo bitje. Zdaj šele preraste semenovodnik enega individua do ženskih spolovil drugega in narobe in ta »dvojna žival< — Dipložoon — živi potem v stalni kopuli.
Boli asketično se obnašajo sarodniki navadne sipe. Eno svojih nog napolni samec s spolnimi produkti. Nato se ta noga odtrga in svobodno plove po morju — pomislite: amputirana noga, ki nosi moško seme s seboj! Ta amputirana noga (»hectocotylus«) najde na doslej nepojasnjen način samico in izvrši oploditev. V tem slučaju pač ni čudno, da so prirodosiovci smatrali ta hectocotylus za parazita in šele v novejšem času so spoznali stvar, kakor je v resnici. Aristotelu, velikemu priro-aoslovcu starega veka. točnemu opazovalcu prirode, je bila znana tudi ta ekstravagantna oploditev — nasledniki mu niso verjeli in šele novejša znanost mu je dala prav.
Despotizem v nekdanji Kitajski
Svoje dni je bila na Kitajskem navada, da je poslal cesar neposlušnemu mandarinu lepo polakirano dragoceno škatljico, ki je bila bogato okrašena z zlatnino in dragulji. V nje.i pa se je nahajala svilena vrvica
Kadar je mandarin dobil tako pošiljko, je vedel, da se mora v gotovem roku, ki ga ie predpisovala tradicija, obesiti.
Pa se je nekoč primerilo, pripoveduje inženjer. ki je vodil gradnjo železnice iz Pekinga v Hankov. da je dobil zloveščo poslanico mandarin ki je stalno trpel na pomanjkanju denarja.
Ta mandarin je bil filozof. Nasmehnil se je. prodal škatljico z vrvico vred, z izkupičkom pa si je kupil vozni listek in pobegnil čez mejo.
Ko je cesarski eksekutor posetil man-darinovo hišo. je bila prazna.
In razkačeni cesar je dal eksekutirati eksekutorja.
Moderni plesi
»Kraljica ruskega baleta-«, svetivno-znana plesalka Ana Pavlova, je sprejela v Berlinu dopisnike velikih listov, ki so jo vprašali, kai misli o diarlvstonu in sličnih plesih. Slavna haleri-.i Je dala na to vprašanje povsem negam tn odgovor. Izrazila ie orepričnnie, du je usojeno modernim plesom 'e l.iko kratko življenje. Na vprašanie. kako razlaga ničvrednost modernih plesov, je odgovorila Pavlova z uriičiii'n:o kritiko tehnike, gracije in spretnosti, ki je danes plesalcem potrebna le v minimalni količini. Sedanji plesi so čisto b-ez au-ševnosti. Nastali so kakor oeue na vreli vodi. iz splošnega razburjenja. Umrli bodo obenem s povoinim mišljenjem, človeštvo se hoče omamiti po prelitvi krvi. Predvojni plesi bi oživljali nekdanje spomine, spominjali bi na srečne dni in na mrtve plesalce.
Treba se je bilo temu umakniti. Tako je nastal nov plesni slog, nretirari in' skakajoč, ki ne zahteva o>fb:it izrazitosti. Plesi, ki se ileliio skoro celo noč, obstoje iz mehaničnega pora\ Ij.a-nja brez ljubkosti in 'zbranosti. Valčki, polke in sploh navadni plesi so izginili s površja, a bodo kmalu zonet oživeli, je zaključila Pavlova in bo to Drvi korak k premagani podivjanosti današnje dobe.
Grehi človeštva
Senzacija dneva!
KOKAIN MORFIJ — OPIUM
Najlepše filmsko delo nove sezije! Prekrasna igra največje filmske umet* niče, slavne
ASTE NIELSEN
= daleč prekaša vse dosedaj videno! —
==	Napetozanimiva vsebina! — Sijajni
=	momenti! Izvrstna fotografijal Bogata
■	oprema. — Kolosalna režija. — Raz«
—	košje in sijaj. — Najnovejše toalete
Moderno. — Salonsko. — Senzacijo nalno! — Originalna godba.
3., y2 5., 6., % 8. in 9. ELITNI KINO MATICA
Senzacija dneva!
KOKAIN MORFIJ — OPIUM
Presfcrbite si pravočasno vstopnice, ker je zanimanje za to grandijozno film* sko delo ogromno! — Velefilm Kokain se že cele mesece predvaja s triumfal« nim uspehom v največjih kinematogra« fih Londona in Berlina. — V glavnih vlogah samo elita filmskih umetnikov, med njimi v prvi vrsti nedosegljiva
ASTA NIELSEN
\VERNER KRAUSS — ALFRED ABEL — ELIZA LA PORTA itd. — Velefilm KOKAIN nam razkriva ta j« ne razkošno opremljenih skrivnostnih lokalov, kjer se uživa, kokain, morfij
in ostali «sladki» strupi... ■Prcmijcro tega kolosalnega velefilma prinaša v Jugoslaviji
ELITNI KINO MATICA rši
Povratek iz vojnega ujetništva po 13 letih
Dunajski listi so polni vesti o 34-let-nem Adolfu Riighamerju, bivšemu strelcu 24. domobranskega polka, ki se je vrnil iz ruskega vojnega ujetništva po trinajstih letih.
Riighamer je bil vjet leta 1914 skupno s 300 tovariši na bojišču. Odpeljali so ga daleč v Rusijo, kjer se baje nahaja še mnogo pripadnikov bivše av-stro-ogrske armade. Kdor bi se rad informiral o svojcih ali znancih, mu lahko piše na naslov, ki se glasi: Wien, V. Qiessaufgas.se, 5.
fiaifinejši kamgarn
za moške obleke po neverjetno nizki ceni je dospel. Vsako množino oddaja tvrdka Drago Schwab. Ljubljana
procesija
Na predvečer otvoritve letošnjega kongresa ruskih sovjetov je korakala po ulicah Moskve čudna procesija, ki je navdušila vse mesto. Scrtdaj je šlo več vojaških godb. ki so neunicrno igrale internaciionalo in druge revol;'-cijske pesmi. Za godci po so š':i v neskončnih vrstah cetverostopi psov. ki so izredno vneto podpirali godbo s svojim lajanjem. Psov ie bilo 6^). Uradni listi razlagajo to pasjo oredlgro kot srečno izražanje »duha časa*.. Mislijo pač na »Dvanajstorico« pesnika Bloka, ki je naslikal sovietom sovražen buržu-azem svet kot starega psa. Ver,dar se zatrjuje, da se ne bo oasia urocvi-ija več ponovila, ker ie izzvala pre\ eč pikrih opazk pri gledalcih.
Več žensk kakor moških na Angleškem
Leta 1921. je izkazovala statistika ljudskega prebivalstva na Angleškem in v Walesu 37,750.000 duš. 2e takrat je bilo med angleškim prebivalstvom več oseb ženskega kakor moškega spola. Od 1 1911. do 1. 1921. se je nadštevilo žensk pomnožilo za 1.200.000 duš. Od 1. 1921. do letos pa ie to število še bolj poskočilo in znaša danes pol milijona duš več, torei 1.700.000.
Povprečno računano živi na kvadratni milji angleškega ozemlja 649 ljudi. To je naravnost velikanska gostota, ki skoraj nirfia primere na svetu. Seveda se je tudi v Angliji prebivalstvo nekoliko skrčilo v letih svetovne vojne. V splošnem pa čuti Anglija glede prebivalstva manjše posledice kakor druge dežele. Najnovejše statistike dokazujejo poleg porasta ženskega prebivalstva tudi znatno skrčenje družinskih članov, obenem pa naraščanje starosti Angležev. Seveda je treba smatrati nazadovanje družinskih članov samo za časoven in prehoden pojav. Tudi Anglijo tarejo gospodarske stiske in nadloge in
ko se bo položaj izboljšal bo tudi v tem oziru nastopila boljša doba. Za Angleške gospodarske razmere značilno dejstvo pa je. da se tudi število inozemcev brez kakršnegakoli pritiska stalno manjša.
Kralj in podkralj
Ignacij Jan Paderewski. svetovno-znani pianist in prvi prezident poljske republike, ie imel koncert v Sidneyu. Avstralski namestnik lord Stonhaven je napovedal svoj obisk. Na.nestnik ima čin podkralja in se mu torei izkazuje kraljevska čast. Oblasti so opozorile Padere\vskega. nai bo pri klavirju v trenutku, ko pride lord Stonhaven v dvorano. Pianist ie sta! z uro v roki in čakal, toda njegova ura ie zastajala za deset sekund, ne da bi za to vedel. Radi tega je prišel podkralj v dvorano, ko ni bilo Paderewskega na odru. Pianist je Stopil na oder desst sekund pozneje in je pričel igrati. Razžalieni podkralj je odšel takoj po prvem kosu in ni čakal do konca koncerta. Rekel je, da ne sme kralj pianistov žaliti zastopnika angleškega kralja. Drugi dan je dobil Paderewski pismeno obvestilo o svoji nesposobnosti in ie moral pojasniti, da je vsega kriva njegova ura.
Zdravilo za gluhost
Originalen recept ameriškega zdravnika.
Dr. Paul \Vinslow, specijalist za otorinolaringelogijo v brooklynski bolnici. je našel originalno sredstvo za zdravljenje gluliosti.
Njegovo tnlado služkinjo je nenadoma začela nadlegovati akutna nagluš-nost. In kaj je ukreni! zdravnik? Posadil jo .ie lepo v avijon, ki io je potegnil v višino 15 tisoč čevljev. Tedaj je pilot začel uganjati akrobatije. loopinge in skoke, globoke po 5000 čevljev in več. in ko se mu ie zdelo dovolj, je lepo zopet pristal na tla.
Služkinjo je polet seveda dodobra
£drav duh w zdravem telesu
se soseže najsigurneje
*	^	Ji 5 uporabo originalni:
*	BRAZAV
Obi> v* se povsodS francosko žganje
N€«AWE
rr
rrJIN^IlLJil ti Ž
najbolfše.najtrpežne/še, zoto najcenejše.
pretresel in ko je stopila na trdna tla, je bila jedva še pri življenju. Winslow jo je nemudoma preiskal in ugotovil, da je njena naglušnost znatno popustila.
Še par takih poletov, meni učeni ameriški doktor, in deklica bo popolnoma ozdravela... Le škoda, da je to zdravilo malce drago in težko dostopno slabše situiranim glušcem!
Kako je Dumas zaslužil
zajtrk
Aleksander Dumas je dobil za večino svojih romanov honorar od vrste. In neke« ga jutra je začel svoj novi roman takosle: «Si nko moj!» «Mati!» »Poslušaj!® «Govorite!» «Vidiš...» »Kaj?®
»Tole bodalo.* »Vidim.®
«Kaj opaziš posebnega na njem?*
«Madeže.»
«Da, od krvi.®
»Čigave krvi?®
«Krvi tvojega očeta!:
«Ah!®
»Tako.® si je dejal Dumas m odložil pero, travno za zajtrk bo.»
In je vstal in se podal naravnost li »Krvavi pašteti®, kjer so takrat točili izbomo pijačo in servirali še boljšo jedačo.
X Kakšen je bodoči madžarski kralj. Madžarski aristokrat grof Zichy se je vrnil pred dnevi iz Lequeitia na Španskem, kjer je bil na obisku pri Žiti Parmski. Zichv pri* poveduje o Otonu Habsburgu tako»le: Fant jc sedaj star 14 let, govori perfektno mad« žarski ter je za kroja leta duševno zelo razvit. Prihodnje leto pojde nadaljevat štu« dije na Angleško in ko pride ugoden tre« nutek, zasede prestol v Budimpešti.
X Nenavadna dvojčka Neka Francozi« nja se je vozila v avtomobilu, Na poti v mestece Lačen so jo popadle porodne bo« lečine in porodila je brez zdravniške po« moči dvojčka v avtomobilu. Avto je drvel z brzino 130 km na uro. Tako je prišel prvi otrok na svet v mestecu PontavTeux na severnem Francoskem, drugi pa v me« Suecu Laon. in tako se bo zgodilo, da bosta imela dvojčka v krstnem listu isti dan in isto uro, toda vsak drug kraj.
X Prepovedane barve. Turška vlada je prepovedala nositi sinje in oranžne trako« ve na beli obleki, ker tvorijo te barve ar« mensko, oziroma grško zastavo. Svojčas sta bili prepovedani na Angleškem oranžna in zelena barva, ker sta bili znak irskih sinfajnovcev. Višek v tej »barvni politiki« pa je dosege! vsekakor zamorski general Toussaint d' Are. Ko je izgubil svoje oko. S' je naročil v Parizu umetno oko, ki je bilo izdelano v barvah njegove domovine, republike Haiti. Oko je bilo zeleno in rdeče.
X Predrzen vlom v gotoborško banko. V noči od velikega četrtka na petek so neznani tatovi poskušali vlomiti v tresor ljudske banke v Gotoborgu. Poslužili so se pri tem napadu vseh modernih sred« stev kisika, dinamita in vitrihov. Najprej so izdolhili luknjo v jeklenih vratih, ki so jih hoteli razgnati z dinamitom. Oklopna vrata pa so bila tako močna, da se je vlom izjalovil. Vlomilci so morali oditi, nc da b' dosegli svoj namen, in tako je ostala gotovina četrt milijona švedskih kron nc« dotaknjena v tresorju.
Frigid:
List iz Zagreba
Sredi aprila.
Kolodvori so nekaj tako zelo žalostnega. Čakalnice, blagajne, peroni, signali, ljudje — vse ena sama velika, bridka ločitev, vse ena sama pot v negotovost. Matere, ki poslednjikrat križajo in poljubljajo sinove, ki odhajajo v vojsko. Delavci brez posla, ki so vse razprodali, da bi bilo njim in družinam za pot v Francijo, v Ameriko. Ljudje, ki trudni, sključeni sedijo na svojih svežnjih in čakajo vlaka kdovekam. — Ne vem, kako je tistim na kolodvorih, ki se vračajo v domovino; toda videl sem že človeka, petdesetletnega, na smrt izmučenega stafea, ki so ga kakor našega Hlapca Jerneja gnali iz Amerike v daljno domovino, od meje do meje. od policijske do policijske postaje — sam Bog ve, če jim ni spotoma umrl; in v majhnem beloruskem mestecu na Poljskem sem videl židovske mladeniče. ki so odhajali v Palestino, in njih slovo: stare, grbaste matere, dekleta iznakaženih lic in tele*, starce, može. fante, otroke, solze, strastne, neraz-družljive poljube in židovsko nacionalno himno, strašno in nerazumljivo kakor Jehova — nisem še videl ljudi, ki bi se
tako z vsem telesom in dušo radi imeli, in slovesa, ki bi bilo tako čez mero grenko. Strašno mora biti Židu, ki se iz sveta vrača v svojo izgubljeno domovino.
Kolodvori so nekaj tako zelo tujega. Toliko tujih ljudi je na peronu, toliko obrazov, zariplih od piva v restavraciji, okroglih od obeda in od popotnice. Skozi okno v drugem, v tretjem nadstropju gleda kdo zaspan in nepočesan in motri pisani vrvež pri vlaku, komoden. brezbrižen — živo nasprotje ljudi, ki se napol nori z gorami prtljage pehajo ob vozovih, kričijo nemirni in se izprašu-jejo v skrbeh, ali vozi ta vlak v Ljubljano. v Beograd ali Bog ve kam. Človek, ki se je pripeljal do cilja — (kakor sirotnih bebcev je človeška govorica: saj vedar nikoli nihče ne pride do cilja) — se z nasmeškom rine skozi gnečo, potem pa stopi na peron in na cesto in pri srcu mu je tesno od tujstva. ki je okrog njega. — Morda ni vsakomur tako; morda ie samo tistim, ki so tujci povsod, še doma. še pri sebi.
Droben dež prši in snažilci črevljev, ki sedijo onkraj trga. se stiskajo pod široke dežnike ali ba kar tako pod milim nebom čakajo odjemalcev in vedrine. Dve služkinji gresta težko obloženi iz štacune. Na levi tlijo temna, kalna
okna gosposkega »Esplanade« kakor oči stekle zveri; spodaj hodijo vanj ljudje, drobni, majčkeni mravljinci pred njim. prav tako majčkeni kakor ti-le snažilci. služkinje in jaz. samo denar imajo in bežijo vanj pred dežjem in pred vsemi stvarmi; vsakdo izmed nas bi tako-le rad bežal ,samo vsi nimamo kam. potikamo se okrog, hodimo, hodimo, sam Bog ve, kako se bo to izteklo.
Berem časopise, zagrebške novice in novice iz vsega sveta. O Kitajski, o mednarodni komisiji za albanski spor; o rumunskem kralju Ferdinandu, ki se je opomogel in toži, da bi bilo težko umreti človeku, ki ve. da bo za seboj pustil nered; o osmih udarcih, ki jih je radičevski prvak Rudolf Herceg dobil na seji zagrebškega občinskega sveta ali kje: o tajin^tvenem inozemcu Roere-kitzu Dooerlitzu iz kraljevine Hedžas — prijeli so ga, bosjaka-popotnika, ki lomi vse jezike sveta in mu nobeden ni materinščina. na zagrebških ulicah, da ga pošljejo kamorkoli čez mejo, policija še sama ne ve, čez katero mejo in v katero smer; o štiriinšestdesetletnem beraču, ki so ga sinoči prignali v policijski zapor, davi pa so ga zaman budili — kaj biga budili onemoglega revčka, sai ie gledal s steklenimi očmi. — o številnih odborih neumornih in dobrodelnih za-
grebških gospa: odbor za spomenik kralja Tomislava. odbor za Dom bisku-pa Langa. odbor za Strossmajerjev spomenik — Hrvati imajo silno veselje do dveh stvari: do svoje zgodovinske i preteklosti in do svojega katoličanstva.
Za tem grmom, se mi zdi, tiči tako zvani srbsko-hrvatski problem. Čisto jasno je. da so vsem tem širokim hrvatskim političnim gibanjem na dnu gospodarski razlogi, tako med kmetsko množico kakor med zagrebškimi židovskimi finančniki; toda v^e ultra-hfvat-ske stranke so prežete romantičnega, nostalgičnega historizma in vse. celo stranka liberalne inteligence kakor je federalistična, in stranka židovske gospode, kakor je pravaška. vse stoje na izključno katoliškem stališču; ti dve dejstvi — hrvatska zgodovina, hrvatska vera — živita v psihologiji hrvatskega človeka kot bistveni ločnici med hrvatskim in srbskim narodom. Zanimivo in za abnormalnost vseh teh političnih razmer simptomatično pa je. da ravno ona stranka, ki je katolicizem pred vsemi drugimi stvarmi postavila na svoj program. to je Hrvatska pučka stranka, in ki bi bila torei zaradi svojega verskega značaia naravnost predestinirana ^za hrvatski separatizem, ni samohrvat.sKa. dasi tudi iskreno jugoslovenska ni. Ta-
ko se je ta stranka ognila vsaj tiste sramote, ki jo je Krleža očital Hrvatom: da jih namreč od Srbov loči Bog.
V	restavraciji igra trinajst postarr.ih muzikantov kakim trinajstim gostom. Vsi godci so plešasti, brkati, vsak ima menda ženo in po nekaj otrok. »Regiment po cesti...«, »Dekle, dekle, delaj ...« Dvoje dajemo Zagrebu Slovenci: svojo narodno pesem in natakarice.
Na ilici srečam znanca. Dež prši, hladno ie. brez plašča hiti po trotoariu. roke v žepih, srajca z belim ovratnikom umazana. Pred štirimi meseci so ga reducirali. mesec dni je brez stanovanja in brez vsega. »Skitnica«. ki se je vso noč plazil po samotnih ulicah in ga bodo. izvržek iz družbe, aretirali zdaj zdaj in ga izgnali iz mesta. Tako-le poženejo človeka, ki bi rad delal in živel, čez prag in ga gonijo do njegove smrtne ure: ne sme se ustaviti, ne sme sesti kraj ceste, ne sme leči na trato izven mesta, nikjer ne sme biti. še poginiti sme samo tam. kamor so ga prignali.
V	Zagrebu aretirajo približno vsakih 55 minut po enega človeka. Veliko mesto ie Zagreb z vseh strani se zbirajo ljudje, mlada dekleta, otroci za kruhom. Vsem tem ljudem ostane Žagreb tuj, Zagreb izmed hotela »Esplanade« in Hi-ce. Taka velika mesta so krivični gospo-
Kraljestvo mode
Telečja koža
je nemara edina koža, ki se uporablja za garniranje pomladnih plaščev in kostumov. Na trgu je telečja koža v dveh odtenkih: v
Jopičaste obleke
Malo izpremembo, ki obeta večje modne izpremembe, tvori v zadnjem času tako zva-ni kostumni komplet ali kratko kostumna obleka, ki je letos potisnila popolnoma v ozadje še lani prevladujoče kompletne plašče. To je velika modna pridobitev, o kateri pravijo upoštevani modni desinaterji in umetniki, da predstavlja pomembno modno novotarijo in prejkone bodočo modno idejo.
Bistvo teh kostumnih oblek ali kostumnih kompletov obstoja v tem, da obstojajo iz enega dela, da 60 zadaj ravne in kakor iz enega kosa, spredaj pa bohotno markirajo, in sicer samo markirajo jopiče, kakor bi bili povsem oddvojeni. Jopičaste obleke imajo to prednost, da z uprav malenkostnimi sredstvi dosegajo glavni smoter mode, mladost-nost in eleganco.
Vse topredmetne modele lahko izgotavljaš iz blaga ali pa iz svile. Te obleke nosiš lahko dopoldne, popoldne ali zvečer. Radi svoje apartnosti se lahko prikazujejo tudi med večernimi toaletami. Porabne so zlasti v letovišču.
Kroj teh oblek je sila preprost. Razlika med preprosto in kostumno obleko obstoii s;-mo v dveh rahlih sprednjih delih, ki markirajo in poudarjajo jopico. Glavni modni učinek teh oblek pa je pridržan plastronu, ki se prikaže samo, kadar so krila dozdevne jopice odpro. Plastroni obstojajo običajno iz plisejev, pisanih in pestrih svil aii pa iz nežnih vezenin. Razume se, da je treba sestaviti obleko tako, da ima plastron drugačne barvne odtenke, kakor ostala obleka. Plastroni so vsekakor vedno svetlejši.
Prvi dve skici na levi predstavljata najpreprostejšo obliko take kostumne obleke s pli-siranimi krilci ter sila preprosto gornjo partijo v obliki markirane jopice. Te sprednje, gornje, jopičaste partije so zapete poševno na en gumb ali pa so obrnjene na stran. V tem primeru pripada plastronu posebno učinkovita vloga. Na hrbtu je seve ta obleka popolnoma enotna in brez vidnega ločila. Tudi sledeča skupina tovrstnih modelov prikazuje markantne črte nove modne ideje. Tu je zanimiv še močnejši poudarek jopice s pomočjo pasu, ki loči navidezno spodnji jopičasti del od gornje jopičaste partije. Zadnji dve skici pa nam predočujeta že komplicirane oblike jopičastih kostimov, ki se jim pozna rafini-ranost in sugestivna eleganca Ob robovih in na koncu rokavov so umetniško izdelane garniture vezenin. Pri prvih dveh skicah na levi je še omeniti prav prijetno učinkujoče garniture čipk na vratu in na rokavih.
Največjo in na lepšo izbiro vsa kovrstnih čipk gumbe, svilo, trakove, kakor tudi vse potrebščine za šivilje dobite le pri tvrdki T. EGER, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 2.
Ploščati
ki eo prej služili športnim namenom, zlasti za tenis, pomenijo zadnjo novost elegance na ulici. Čeveljčki s ploščatimi podpetniki se že nosijo k vsem dopoldanskim oblekam, kostumom in preprostim plaščem, na izletih ter na potovanjih. Mesto podpetnikov se nahajajo tudi gumijaste plošče, ki so velikega
čeveljčki,
zdravstvenega pomena. Nove ploščate čeveljčke kombiniramo, kakor nam kaže skica, v belem in črnem usnju, zlasti k poletnim, belim in svetlejšim oblekam. Mogoče pa so tudi druge indiferentne barve, ki se prilegajo ostalim modnim blagovom in barvam.
Črni ali v rjavi barvi na belem ozadju. Mogoči pa 90 tudi drugi barvni odtenki. S tako telečjo kožo garniramo ovratniške in manšetne dele najnovejših modelov. Iz nje pa izdelujemo tudi klobučke, pasove in ročne torbice, * katerimi dosegamo prav čedne efekte. Nekak defnier crj so končno umetne cvetke iz telečje kože, ki učinkujejo izredno apartno.
Radio
Izvleček iz večernih programov
DUNAJ (517 m 7 kw). PRAGA (349 m 5 kw). STUTTGART (379 m 10 kw). FRANK-FURT (428 m 9 kw). BRNO (441 m 3 kw), RIM (449 m 12 kw), LANGENBERG (468 m 60 kw), BERLIN (484 m 10 kw). VARŠAVA (1111 m 10 kw). Nedelja. 24. aprila. DUNAJ 19.25: Komorna glasba. — Smetana: Klavirski trio. (Iz mojega življenja.)
PRAGA 20.40: Mešan večer (Orkester na
pihala in t&mburaški zbor.) STUTTGART 20: Mešan večer. — 1. Flo-tov: »Alessandro Stradella«. (Uvertura.) — 2. VValdteufed: »Na drsalkah«. FRANKFURT 19.30: Simfonični koncert. —
1.	J. VVeismann: Klavirski koncert v B-duru. op. 33. — 2. Bruckner: Simfonija št. 8 v C-mohi.
BRNO 30.30: Program iz Prage. RIM 21: Odlomki iz Verdijeve opere »Hernani«.
LANGENBERG 20.15: Beethoven: »Fide-
lio«. Opera v 2 dejanjih. BERLIN 20.30: Koncert orkestra na pihala. VARŠAVA 17: Prenos z nove postaje v Poznanju.
Pondeljek, 25. aprila. DUNAJ 20.05: Mojstri francoske operete. (Isouard, Planquett Messagre, Ganne in Varney.) PRAGA 20,40: Koncert. — 1. Mendelssohn: Pesmi. — 2. Vojaček: Tri skladbe za klavir. — 3. Brabms: Ljubavne pesmi.
4.VaIla:	Aragonesa. — 5. Grieg: Improvizacije dveh norveških narodnih pesmi. 6. R. Strauss: Tiha gozdna pot. — 7. Pesmi.
STUTTGART 20: Simfonični koncert. — 1. Cherubitii: »Ali Baba«. (Uvertura.) —■
2.	Brahms: Dvojni koncert za violino, čelo ta orkester.
20.30: Melodije, pesmi in dueti iz klasičnih operet. FRANKFURT 20.15: Koncert komorne glasbe.
BRNO 19: Koncert. — Mozart: Trlo v Es-duru. za klarinet, violo ln klavir. 20: Koncert moravsfcih skladateljev. RI.M. 21: Večer mednarodne glasbe. LANGENBERG: 20.15: Produkcija solista
Roberta Koppla BERLIN 20.30: A. Bronnen: »Anarhija na Silliariti.«
VARŠAVA 20.30: Koncert Beethovnove komorne glasbe.
Torek. 26. aprila. DUNAJ 18: R. Strauss: »Ženska brez sence« Opera v 3 dejanjih. (Prenos iz dunajske Državne opere.) PRAGA 20.40: Mešan večer. — 1. Lehar: Eva. — 2. Drigo: Vestalka. — 3. Pesmi. — 4 Krečmer: Narodne pesmi. —
5.	Fctržs: V sedmih nebesih. STUTTGART 20: LetiSi: »Vesela vdova«.
Opereta v 3 dejanjih. FRANKFURT 19.,30: Regerieva proslava; koncer' na orglah. — 1. Fantazija na koral: Ne kaznui me v svoji jezi. — 2. Moteta: O smrt, kako si grenka. — 3. Sonata za orgle op. 60. — 4. Moteta: Ne kaznuj me, o Gospod. — 5. Fantazija in fuga v D-molu, op. 135 b. BRNO 20: Koncert gojencev brnskega kon-servatorija. — t. Handel: Koncert za ob66 in klavir. — 3. Mozart: Godalni kvartet v B-duru.
RIM 20.15: Večer lahke glasbe. LANGENBERG 20.15: Koncert skladateljev Haydnove šole. — 1. A. Rosetti: Simfonija v C-duru. — 2. L. Bocherinl: Simfonija v C-duru. op. 16. št 3. — 3. Dittersdorf: Simfonija v C-duru. BERLIN 20.15: Uvod v orkestralni koncert 20,30 : 200 let orkestra. — 1. Mozart: Simfonija v Es-duru. — 2. Schubent: Simfonija št. 7. v C-duru. VARŠAVA 20.30: Orkestralni koncert.
Sreda. 27. aprila.
DUNAJ 21.05: Večer duetov. — 1. Schuman: Poslanstvo, Pokrijte me z rožami. —
2.	Brahms: Poslanci ljubezni. Sestri. —
3.	Dvorak: Ločitev. Slovo brez bolesti. Prstan. Divja roža.
PRAGA 20.40: Koncert. — 1. Mozart: Figa-rova svatba. (Uvertura.) — 2. Beethoven: Romanca. — 3. Dvorak: Poetična suita. — 4. Lalo: Andante iz »šipanske simfonije«. — 5. M»lique: Fandango. — Debussv: katlja igrač. — 7. Liszt: Po-loneza v C-duru. FRANKFURT 19.30: Orkestralni koncert. (Proslava Maksa Regerja.) — 1. Simfonija op. 90. — 2. Mozartove varijad-1 ie, ap. 131. BRNO 19: Koncert Brahmsovih skladb. RIM 20.45: Vokalen in orkestralen koncert. LANGENBERG 20.15: Zabaven večer. BERLIN 21: Veselost. (OrkesteT in solisti;
pesmi, dueti, kuoleti itd.) VARŠAVA 20.30: Večerni koncert operetne in druge lahke glasbe.
Četrtek. 28. aprila.
DUNAJ 20.05: Simfoničen koncert. — 1. Mozart: Rop iz Serajla. — 2. Haydn: Simfonija v Es-duru. — 3. Lanner: Štajerski plesi. — Mozart: Adagio v E-duru za violino in orkester. — 5. Beethoven: Romanca za violino in orkester. — 6. J. Straussove uverture. PRAGA 20.30: Večerni koncert. STUTTGART 20: Komorna glasba. — 1. Bčriot Adagio. — 2. Schubert: Iz klavirskega tria v B-duru. — 3. Brauer: Rondino. — 4. Brahms: Iz klavirskega tria v H-duru. — 5. Schumann: Sanjarjenje. — 6. Novaček: Lovska simfonija. 21: Večer italijanskih oper. FRANKFURT 20.15: O. Wilde: »Bunburry«.
Komedija. BRNO 19- Orkestralni koncert. RIM 20.45: Koncert »Rimskega kvarteta«. LANGENBERG 20.45: Uvod v tragedijo »Gyges ta njegov prstan« 21: F. Hebbel: »Gyges in njegov prstan«
BERLIN 21.25: Sonata. — Schumann: Sonata za violino in klavir v D-molu. op. 131.
VARŠAVA 20.15: Prenos koncerta i z Kra-kova.
Petek, 29. aprila.
DUNAJ 20.05: Sil-Vara: »Obsipa štiridesetih
let«. Drama v 3 dejanjih. PRAGA 19.30: Orkestralni koncert. STUTTGART 20: Simfoničen koncert; Mendelssohn. — 1. Hebrid-ska uvertura. — 2. Četrta simfonija. FRANKFURT 20 20: Zabaven večer. BRNO 19: Svoboda: »ljubeznivi papa.' Veseloigra.
19.30: Program iz Prage. LANGENBERG 20.30: Koncert pevskega
zbora »Rhetaland«. BERLIN 20. 10: K. v. Franckenstein: »Li-
Tal-Pe«. Opera v 3 delanjih. VARŠAVA 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz varšavske filharmonije.
Sobota. 30. aprila.
DUNAJ 19: Verdi: »Falstaff:. Komična opera v 3 dejanjih PRAGA 20.40: Večerni koncert lahke glasbe
STUTTGART 19 30: Prenos Regerjeve proslave iz Frankfurta. FRANKFURT 19.30: Orkestralni koncert. (Regerieva proslava.) — 1.. Simfoničen prolog on 108. — 2. Baletna suita v D-duru op 130. — 3. Psalm št. 100. BRNO !9: Orkestralen koncert. (Operetna glasba )
RIM 21- Prenos iz gledališča. BERLIN 20.30: Vesel zaključek tedna. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert lahke
glasbe.
„Y" kretalni kondenzator.
Pri dosedanjih kretalnib kondenzatorjih se natiskajo vse postaje na doljnjem kraju skale, vsled česar se med seboj motijo pri sprejemu — taki sprejemalci niso »selektivni« Ta kondenzatorski problem je popolnoma rešil >Y« kondenzator tt. »TUNGSRAM« S specijalno obliko loč se doseza enakomerna razdelitev emisijskih postaj preko vse skale: karakteristika kondenzatorja je pravec; s premišljeno konstrukcijo so spojeni električni gubitki na minimum, a porelna kapaciteta je samo 3 odst. popolne, torej velik valovni obseg. Kontakt z okre-talnim slogom daje napajana spirala tako <ia nima nikakih »kontaktnih« motitev. — Pri speriialnih spojih se lahko »Y« kondenzatorji opremijo z mikloskalo Kondenzatorji s takimi kvalitetami dajo seveda z ostalimi priznanimi radio sestavnimi deli tt. TIJNOSR AM« najboljše rezultate pri sprejemanju.	79-b
MIM
zvezde o ToHy.
JeiMiy Golder. ena naših največjih' sodobnih gledaliških zvezd podaja sledečo kategorično izjavo: »Za uničevanje nepotrebnih diačk in mozoljev obstoja samo ena pomada in to je Taky. — Namažite svojo kožo s to lepo dišečo pomado kakor prihaja iz tubice. počakajte 5 minut ter se umijte potem z vodo: to ie vse Očaram boste z uspehom in rekli boste z bogom nevarnim britvam ki povzročujejo kožne izrašfaje in za katerima dlaka postaja le močnejša ter porašča le še hitreje. Odslovili boste tudi komplicirane depilatorije, ki tudi tako nepriietno diše.
Taky ekonomična in nenevarna pomada. dlako razkrtji. ki nazadnje popolnoma izgine Odkar ie bila Iznajdena pomada Taky, jo vedno uporabljam ter sem nad njenimi uspehi naravnost očarana.«
Glavna zaloga H E N R Y H N E U M A N N. ZAGREB
Boškovlčeva 42. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah In parfumerllah.	80-a
[
Najnovejša moda
Poudre Mon Parfum l	Bouriois-Paris
]
Nekuhajte^kave brez KolinsKe c/konje, ki ji je,zdrava podlaga/

sredstvo
Proti gripi, astmi, kataru
se inhalira SMREKOVO OLJE «TRO« I IST». — Razpošilja vsaki dan po povzetju Din 15.— *Trolisi, Logatec. — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah.
LE Z
DrOETRER
JEVIM
Najbolj preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in prusto od poštnih pristojbin
Dr. Oettter, d. z o. z., Maribor.
dar ji malim ljudem; kakor odrtni krč-marji so, ki oberejo svojega gosta do belih kosti, potem pa ga po svojih služabnikih vržejo na cesto. Tako malo sentimentalnosti je v njih kakor v tistem »čestitem, marljivem trgovcu-sam-cu, u najljepšim godinama«, ki išče »go-spodju ili majku sa hčerkom ili par ljudi sa gotovinom oko sto hiljada dinara za kompanjona«.
A. Gorenjko:
Nesrečni trokot
Mimo lekarne, najstarejše na Balkanu, ga je vojak mestne komande vodil po stopnicah na prastare utrdbe. Zupan južnodalmatinskega mesta mu je naročil: »Gospod Vuga. pojdite in preglejte. ali se je ob zadnjem potresu obzidje kaj razpokalo. Danes menda niste preveč obloženi?«
Inženjer Zoran Vuga, doma iz Goriške, ie z veseljem stopil na visoke trd-njavske zidine. V krasnem februarskem solncu so visele med ulicami in po strehah rjuhe in srajce. Po južnih krajih je to kaj navadno, da v pomanjkanju prikladnih prostorov v podstrešju perilo kar tako razobešajo. »Te vražje mačke, koliko jih je in s kakšnimi glasovi se kličejo. Seveda, zdaj je veljača, zdaj se
včljajo, kakor se govori tod, a pri nas, bolj na severu, pride svatovanje šele v breznu, pri nas se pa breznajo.«
Zidovje se je zdelo nedotaknjeno. »Kako tudi ne, saj ie stavljeno za večnost. Ako je preneslo sunke 1. 1667...« Prišedši na morsko stran, je mahoma zapazil, da ie severni del zidov nekak trokot
»Trokot?« se je vprašal Vuga. »Odkod pa ta misel?... Aha. tista žen-ščina. moja gospodinja na Sušaku, ta mi je nekaj brbljala o trokotu. Kaj je že bilo? Kako pa! Predlani je bila tam egiptovska čarovnica. Stanovala je pri moji gospodinji. Ta pa je cele dneve tiščala uho na vrata one sobe. kjer se je vedeževalo. Ej. koliko slavnih dogod-bic nam je vedela povedati po svojem prisluškovanju. Častite gospe, ugledne gospodične ... Nekoč Je čula izpoved: j Oženjena sem 25 let. V letih sva že, mož in jaz. A jaz se še čutim dovolj mlado za ljubezen. Ali moj mož se je v svojem poklicu že ves izčrpal. Trpela sem radi' tega, trapila in trpinčila sem. se podnevi, še bolj pa ponoči. Ko sem videla, da ni druge pomoči, sem si. čeprav s težko muko in s težko vestjo, dobila mladeniča, ki je imel umevanje j in usmiljenje za mojo bolest. Dolgo sem ga iskala, bila potlej srečna, kakor I
ženska, ki v mojih letih ponovno začuti in preživi nekaj ugodnih trenutkov. Ti nas delajo mlajše in srečnejše. Pol leta, pa me je še on zapustil, ostavil za vselej na cedilu. Pomagajte mi. ž nagrado ne bom štedila ... Pokažite roko, je velela vračarica.. Blagor vam. gospa, je dejala, ko je dolgo strmela v razorano dlan. vaša sreča še ni povsem zatonila. Tu vidim trokotnik. Vidite, ta črta: ona jo v ostrem kotu. seče: tretja, malo manj vidna, pa reže obe. Na tem križišču stojite vi, na na temle vaš mož. a tretje mesto, no. na tretje mesto spada nujno še nekdo. Semkaj mora priti nov ljubimec. Pospešila pa se bo zadeva, če daste svojemu izvoljencu čudodelni napitek. Ta seveda stane znatno več...«
S pomilovalnim nasmehom za babje vere in vraže je inženjer ostavil krasni razglednik z mestnega zidovja in se napotil po širokem trgu Kralja Petra v občinski urad. da bi poročal načelniku o uspehu svojega nadziranja. Med tem ko je sedel za mizo v globokem naslonjaču. si je mel roke in se zazrl v svojo levico. Vražja reč! Saj ima tudi on tisti nesrečni trokot zarisan v dlan. Načelnik, besedljiv odvetnik, je večidel sam govoril, inženjer ga je komaj posluša!. Ta preklicani trokot 1 Spom-
! nil se je, kako je moral pred tremi leti ; bežati iz Gorice zbog laške nasilnosti. ; kako se je začasno uslužil nekemu pod-i jetju na Sušaku in kako ga ie potem mi-; lejše podnebje zmamilo semkaj, v pra-j staro, slavno mesto, kjer se je v krat-j kem času oženil z brhko mladenko. Dr-i žislavo Iličevo. Služba ni bila slaba. | Pet tisoč pet sto dinarjev na mesec. S j tem se da že prebiti Celo drugim je po-' magal. Tako posebno ubogemu srbske-| mu novinarju, ki je prišel semkaj k i morju pred meseci. Jovan Toševič je ! bil tam nekje na skrajnem našem vzho-| du doma. Oženjen. Stalne plače 900 dinarjev. Ostalo je bilo treba loviti s peresom. Ali to je grenak kruh, tako nestanoviten. Delaš morda dva tri dni. pa si ustvaril nekaj za — koš. Toševič-koševič, je novinar včasi smešil samega sebe pred Vugo. Ali podsmeh ga je minil, ko mu ie morala žena v porodnišnico. To so bile stiske in težave za oba. Vuga ni varčeval s podporami. Nosil je otročnici v bolnico koristne darove, vabil moža na obed in večerjo. In prav udomačili so se Zlobni jeziki so jeli ugibati, da so se še preveč. Vuga ie bil mnogo zunai. po poslih, nadziral delavce, hodil na komisije. Potres mu je dal dokaj zaslužka... Žena mu je pred meseci povila srčkano bitie. na-
vihanega angelčka, ki bo kedaj skrbel, da se rod in ime ne zatre. Za naprej pa sta bila sporazumno zaprla duri novemu obisku štorklje.
»Prekleti trokot. da mi ne gre iz glave,« si je rekel stopaje po ulici Pri-jekom, kjer so iz gostilne »Triglav« odmevali neubrani glasovi »Po jezeru bliz' Triglava .. .< Malo je postal in pomislil: »Gotovo so naši mornarji.« A skoraj so se lotili koračnice »Regiment po cesti gre...« Vse to ga je spomnilo slovenske pokrajine, zlasti goriškega dela. Bo li duh Jugoslavije dovolj močno žarel preko mej in držal neprekinjeno zvezo med srci? Tako nekako kakor si spiritisti predstavljajo perisprit ali obdušec, ki nalik nevidni megli ovija človeško osebnost preko njenih telesnih mej? -
»Sluga van se.« ga nagovori njegov hišnik, stopivši iz gostilnice. »Čisto prav. gospod Vuga. da vas vidim. Že nekaj dni me tišči neka skrivnost, a si prav ne upam na dan. Saj mi ne boste /amerili?«
Ozrla sta se naokrog, a ker ni bilo nepotrebnih prič, je hišnik, upokojen poštni uslužbenec, ki ie bil sedaj tudi črevljar, ako mu je kdo prinesel kaj dela, približal usta inženjerjevemu ušesu in zašepetal: »Pazite na svojo ženo.
Ob 50 letnici rusko-turške vojne
Danes, dne 24. aprila, poteče petdeset let, odkar je car Aleksander II. napovedal Turčiji vojno. V slovanski zgodovini je to eden najznamenitejših dogodkov, saj pomenja rusko-turška vojna ne samo začetek konca turškega gospodstva v Evropi, marveč tvori tudi temeljni kamen svobode vseh slovanskih narodov na Balkanu.
Ako bi ne bila Rusija L 1877. posegla po orožju, da osvobodi balkanske Slovane izpod turškega jarma, bi se bil zgodovinski proces brez dvoma razvijal v docela drugI ■meri, kakor se je, in Se danes bi nemara
Car Osvoboditelj Aleksander DL
robovali balkanski Slovani Turku, avstrijski Slovani pa Nemcu in Madžaru. Da pomenja rusko-turška vojna preokret in mejnik v slovanski zgodovini, tega so se že takrat instinktivno zavedali vsi slovanska narodi. Zalo so z navdušenjem, ki se ne da opisati, pozdravljali rusko vojno napoved Turčiji. Bili so pač podzavestno uverjeni, da znaži ta vojna začetek onih velikih dogodkov, ki morajo ob koncu koncev donesti tudi vsem podjarmljenim Slovanom solnce svobode. Balkan je bil takrat ves v ognju. Slovanska r: ja ni mogla več prenašati turškega jarma, ki jo je duševno in telesno ubijal, zato se ja zatekla k revolucijanamemu pokretu, da bi s številnimi vstajami, ako ne popolnoma razbila, i>a vsaj zrahljala težke suženjske verige. Turčija je nato odgovarjala s še hujšimi nasilstvi. Slovanska kri je takrat tekla v potokih. In ko je sila prikipela do vrhunca, je car Aleksander II., videč, da obstoja nevarnost, da Turki iztrebijo z ognjem in mečem ves slovanski živelj na Balkanu, iz-pregovoril evojo rešilno besedo.
Dne 24. aprila 1877. je izšel glasoviti njegov manifest, v katerem je sporočil vsem svojim podanikom in celeimu svetu, da je potrpljenje Rusije izčrpano ter napočil trenutek, ko mora Rusija z orožjem v roki nastopiti v obrambo svojih bratov po krvi, veri in jeziku na Balkanu.
Isti dan, ko je izšel ta carski manifest, je ruska voj3ka že prekoračila rumunsko mejo, ia kar ei je že prej, 16. aprila, izposlovala dovoljenje Rumunije, ter se jela pomikati proti Donavi, ki je takrat tvorila turško granite.
Ta dogodek je odjeknil po vsi Evropi, zlasti pa med slovanskimi narodi, ki jim je energični ruski nastop vlival v srca nove na-de, da pride dan, ko se Rusija, ko opravi svoj posel s Turki, zavzame tudi zanje.
Tudi na Slovenskem je povzočila napoved vojne Turčiji nepopisno oduševljenje, združeno z zavestjo, da pomenijo veliki dogodki na Balkanu preokret v zgodovini podjarm-ljenih slovanskih narodov.
»Slovenski Narod« je takrat priobčil plam-teč uvodnik, v katerem je dal glasnega izraza čustvom, ki so napolnjevala vsa slovenska srca, pišoč: »Ves slovanski svet je z navdušenjem, z velikimi nadami, z veliko vero in z vročimi željami najboljšega uspeha pozdravil rusko osvoboditeljsko vojsko, ki je šla na sv. Jurja dan čaz Prut, da raztepe temo, katera je morila jugoslovenski svet !n da vrže ob tla barbarskega tirana iz Azije, ki je uničil slovanske države na jugu . . . Ni ga poštenega Slovenca, ni ga poštenega Slovana, kateremu je mar prihodnjost in svoboda našega plemena, da bi svoje molitve ne združil z molitvijo silnega slovansko-ruskega carja za srečen uspeh ruskega orožja. Vsak Slovenec in vsak Slovan ve in čuti. da je sorodna kri, ki bo tekla v Bolgariji, naša in da je uspeh ruskega orožja uspeh občega Slovanstva, torej tudi naš.«
Dogoditi na Balkanu so slovansko narodno zavest tako mogočno dvignili, da eo sicer kot jagnje krotki avstrijski Slovani neustrašno na ves glas izjavljali, da bi odpovedal; pokorščino Avstriji, ako bi le-ta — Dunaj, zlasti pa Pešta sta mislila na to — v tem usodnem trenotku zahrbtno napadla Rusijo.
Z neustrašenostjo, ki nam mora danes im-ponirati, je takrat izjavljal »Slovenski Narod« (1. maja 1877.): »Na jugu se je začel sveti slovanski boj za osvobojen je naših bratov.	' ^
Medtem eo se pričele vojne operacije na Balkanu in v Aziji. Dve ruski armadi sta prekoračili turške meje. Evropski armadi je poveljeval carjev brat veliki knez Nikolaj Nikolajevič, azijski pa general grof Loris-Me-likov. Sprva so se operacije dokaj počasi razvijale. šele 22. junija je ruska vojska prekoračila Donavo, dočim je na azijskem bojišču že prej padla turška trdnjava Ardahan. Težke borbe so se razvile za trdnjavo Vidin, a končno je tudi Vidin padel v ruske roke. Meseca julija je general Gurko prodrl t svojo
muniji del svojega ozemlja ter dovolili, da se onsuje neodvisna bolgarska kneževina, ki bi naj segala od Črnega morja do Ohridskega jezera.
Ta veliki uspeh Rusije, ki bi ji dal možnost, da zavzame gospodujoč položaj na Balkanu, pa ni bilo po volji Angliji, pa tudi pe Nemčiji in Avstro-Ogrski. Da se izogne novi vojni, je bila Rusija prisiljena, da privoli v revizijo sanstefanskega miru, ki je bila izvršena na kongresu v Berlinu, seveda na škodo Rusije in na škodo tudi ostalih Slovanov. Ozemlje bolgarske kneževine je bilo zmanjšano, poleg nje pa je bila še osnovana avtonomna Vzhodna Rumelija, ki je ostala še nadalje sestavni del otomanskega carstva.
Vrhovni poveljnik ruske vojske veliki knez Nikolaj Nikolajevič
Dolžnost do nas samih sebe je, da glasno zavpijemo: Vara in moti se Madžar in Nemec, če misli, da smo tako neumni, da bomo Slovani bratu Busu nosili nesrečo in tako kopali svoj lastni grob! Grob naš pa bi bil, če bi mi hoteli za madžarski in dunajsko* pruski šovinizem doprinašat; kakršnekoli žrtve . . .<
Prelaz Šipka
Sobarica ju je zadnjič presenetila, kako sta se poljubljala, namreč vaša gospa in tisti dvorepec, tisti frakar To-ševič. Okrog se že o tem govoriči in uobezda. Meni se zdi sitno, ker naša hiša je poštena.«
Dasi je imel pred nočjo še posla, je inženjer ves bled naglo odšel domov v ulico Pobijano, planil v sobo in se postavil pred ženo: »Tisti tvoj Toševid mi je pravkar priznal, da se v moji odsotnosti shajata in se poljubujeta. Nič nikar ne taji. Hitro priznaj. Je li resnico govoril?«
»Oh Zorko,« je zaplakala skesano,
*jaz nisem kriva. Sam si ga vabil na dom. In vedno si zunaj. Kaj vem, kako je to prišlo! Tako zna govoriti.«
»A tako! Jaz po ves dan robotam, vidva se pa včljata in valjata po blazinah. Takoj ga poiščem in ga izplačam, kakor mu grele
»Za pet Kriščevih ran! Nikar krvi ...« je še izustila Držislava, on pa je ni poslušal. V glavi tnu je šumelo: Trokot, trikrat preklet. Jaz tam gori na skrajnem našem zapadu, on tam na vzhodu, ona tu na jugu... Vsak na svoji točki! Kakšen imeniten trokot smo naredili!
Skozi ozke prehode se je vijugal ko vihra v tesno ulico Za Rupam in skoro
vdrl v temačno čumnato, kjer je Toše-vič sedel za mizo in pisal.
»Tako mi plačujete gostoljubnost! Prihajam od svoje žene, ki mi je priznala, da je z vami zanosilaU
»Jaz o tem nič ne vem. To je njena stvar. Ne razburjajte se. Ne bom vam dolgo v napotje. Dobil sem boljšo službo v drugem mestu. Jutri odpotujemo. Mislim, da bosta moja dva že sposobna
za kratki prevoz z ladjo.< ★
Štirinajst dni je bila vsa ta zgodba popisana v listku večernega dnevnika. Sklepne vrstice so se glasile: »Zeni je bilo ob slovesu jako hudo. Tekla je kri.« A končni dostavek je bila zgolj iloskula in dvoumna iioritura. Niti samokresa ni bilo. ne bridke sablje. Bil je edino operaterjev nož, ki je posegel vmes, ker inženjer ni maral za tuje dete. To vemo mi vsi v mestu prav tako kakor veliko oko v trokotu nad cerkvenim oltarjem.
NEOBČUTLJIVA URA
ie Patent F. E. Roskopf s plombo. Priporočljiva za športnike oficirje, železničarje. 2e prenzkušene z jamstvom dobavlja :-: — :-: — :-: F. Čuden, LJubljana. Prešernova 1.
Car Aleksander II. in takratni Karel Rumunski pred Šipko
Dr. Jo«. Cir. Oblak:
armado preko Balkana, ni pa mogel svojih operacij uspešno nadaljevati, ker je imel za hrbtom še močno turško trdnjavo Plevno. Za Plevno je nato nastala ena najbolj krvavih borb, kar jih pozna zgodovina. Trdnjavo je junaško branil Osman paša. Prvi ruski naval na Plevno je bil krvavo odbit in tudi turškemu vrhovnemu poveljniku Sulejmanu paši je uspelo rusko armado potisniti do soteske in prelaza Šipke, za katere posest se je vodila tako krvava borba, kakršna nima primere v povestnicL
To borbo sta ovekovečila Vereščagin ia Vješin s svojimi vojnimi slikamL Vereščagi-nova grandijozna slika »Na Sipki je vse mirno . . .« ja zaslovela po vsem svetu. Toda bajeslovni hrabrosti ruskega vojaka se trajno ni mogla upirati še tako junaško hranjena Plevna.
Dne 10. decembra 1877. je kapituliral Osman paša in izročil trdnjavo svojemu nasprotniku generalu Skobeljevu.
Turčija je morala Angliji odstopiti otok Ki-pros, Avsitro-Ogrski pa dovoliti, da zasede Bosno in Hercegovino. Rusija ni za morje prelite svoje krvi dobila drugega, kakor razmeroma skromno vojno odškodnino v znesku 802 milijona frankov.
Z berlinskim kongresom ni bila pogašena žrjavica, ki je jela opasno tleti na Balkanu, nasprotno Anglija, Avstro-Ogrska in Nemčija so ji pridejale novo netivo, ki je leto za letom povzročalo na Balkanu nove požare, dokler ni prišlo leta 1912. do balkanske in končno 1. 1914. do svetovne vojne, ki je v njenih temeljih spremenila evropsko karto in prinesla svobodo tudi vsem podjarmljenim slovanskim narodom.
Rusko-turška vojna 1. 1S77-—1878. je bila torej usodne važnosti za razvoj zgodovinskega procesa, ki je tekom polstoletja popolnoma preobrazil jugovzhodno Evropo. Ako bi pred polstoietjem Rusiia ne bila potegnila meča v zaščito svojih krvnih bratov na Bal-
Iz bojev pred Plevno
Padec Plevne je zapečatil usodo turške TOjske in odločil tudi končni izid vojne.
Koloealen je bil vtis tega dogodka na vso evropsko, zla3ti pa slovansko javnost.
Petrograd in Moskva, Varšava in Praga, Beograd, Zagreb in Ljubljana, vsa ta mesta so plavala v razkošju nepopisne radosti in navdušenosti. Vse se je zavedalo, da jo z rusko zmago napočila nova doba za slovanske narode. Tudi Slovenci so delili ta čustva in »Slovenski Narod« je dal duška tem čustvom, pišoč: »Od vseh mest, trgov in vasi po celi slovanski domovini se razlega radosten klic: Plevna je padla! In v teh treh besedah se izgovarja veliko dejanje: dobljena je velika in odločilna bitka, ki uničuje starega dednega sovražnika Slovanstva, bitka, dobljena za osvobojenje slovanskih naših bratov na jugu, za moralično dviženje narodnega duha tudi nas avstrijskih Slovanov. Padec Plevne je tudi padec otomanske države v Evropi ... To bo zadnja rusko-turška vojna, čeprav morda ne bo z njo še popolnoma rešeno orijentsko in slovansko vprašanje.«
Na bojišču so se po padcu Plevne vrstili dogodki s kinematografsko brzino: padel Je Kars, Plovdiv. Pirot, Erzerum in končno tudi Jedrenje; koncem leta 1877. se je ruska vojska že opasno bližala Carigradu. Turčija je bila na tleh in ni bilo več nade, da bi se mogla rešiti iz opasne situacije. Sultan Abdul Hamid je 6icer imenoval novega vrhovnega jjoveljnika v osebi Ahmeda Alija paše, toda ne zato, da bi nadaljeval voine operacije, marveč da bi skušal skleniti mir. Med tem je ruska vojska prodrla že pred vrata Carigrada iu rusko vrhovno poveljništvo se je nastanilo že v carigradskem predmestju v San Štefanu. Rusija je sedaj diktirala mir, ki ga je Turčija morala sprejeti v obliki, kakor je bil narekovan. V preliminarnem miru v San Štefanu, sklenjenem dne 31. januarja 1878., so Turki priznali popolno neodvisnost Srbije in Rumunije, odstopili Rusiji del Armenije, takisto tudi Srbiji, Črni gori in Ru-
kanu, bi bili zapadni in južni Slovani nesporno še danes robje in hlapci Turkov, Madžarov in Nemcev.
To je velika zgodovinska istina, katere se najživije zavedamo baš danes, ko stojimo ob polstoletnici onega znamenitega dogodka, ki je dal prvi povod, da se je pristopilo k rešitvi slovanskega vprašanja.
Evo, zakaj 6e danes s čustvom največje hvaležnosti, a tudi radosti spominjamo slavnih dni pred petdesetimi leti, ko je jelo ob Donavi in pod Balkanom v krvavi zarji vzhajati — slovansko solnce.
»Naj živi slovanska Rusija!« je takrat gromko odmevalo v vseh slovanskih srcih, a danes? Rusija, ki se je borila za svobodo 6vojih bratov, leži ponižana na tleh, toda kakor so naši predniki 1. 1877. skalnatotr Jno verovali v matuško Rusijo, tako verujemo neomajno tudi mi, da vstane slovanska Rusija že v bližnji bodočnosti k novi slavi, moči in veličini. Naj živi Rusija, naj živi blagorodni ruski narod!
Najboljši liker za želodec je
i Zdravnik želodca
Dobi se povsod, koder cenijo dobro in zdravo pijačo, kjer ga še ni, naj se ga takoj naroči pri tvrdki L0VR0 SEBEVIK. žganjarna in rastlinska destilacija Ljubljana VIL
Ave Kugy, med nami!
Kugvja sem prvič omenil v slovenski javnosti, ko sem 1. 1904. napisa! v >Slovanu« študijo o Zlatorogu, primerjajoč Aškerca ;n Baumbacha. To ni prav nič čudnega, kakor ni nič čudnega, da tudi Kugv v svoji knjig., ki je vsebina njegovega življenja, vedno in vedno omenja Baumbacha, s katerim ga je, dasi 17 let starejšim, vezalo nerazrušljivo prijateljstvo in duševno sorodstvo.
Nemec iz Turingije ie bil poklican, da nam poda našega Zlatoroga v umetniški oblik;. Kdor zna tako zadeli narodni ton naše najlepše planinske pravljice in jo odeti v t* ko veleumetniško obliko, kakor je to storil Rudolf Baumbach, je skoroda — naš. In danes jx> 40 letih je največji Baumbachov prijatelj dr. Julij Kugv z najnovejšo knjigo tudi postal — naš. Izdal jo je še le na večer svojega življenja, tedaj, ko je prišla ura za njo . .. »Aus dem Leben eines Bergsteigers«. Tudi ta knjiga je — naša!
Kot pomočnik prirodoznanca, kot prijatelj pesnika je postal Kugv po svoji naravi iz reden človek, več kakor navaden športnik. V mladosti ga je tržaški menlor botanik po5,-Ijal iz Trsta na Kras po cvetice. Prav v istem času je imel tudi to veliko srečo, da se j" seznanil z Rudolfom Baunibachom. Ta ga je vpeljal v kraljestvo poezije in v Julijske Alj>e. Ko je iskal teden za tednom redkejše rastline na našem Krasu, se mu je odprla knjiga prirode, da je čital v njej že kot mlad fant v malem in da čita v njej še danes.
Silno preprosto je njegovo življenje. Sin je sicer milijonarske trgovske hiše. a se kre-če že v prvi dobi svoje mladosti vedno v naravi. Baumbach ga uvede v enega najskri-tejših in najlepših kotov naše alpske domovine, v visoko Trento, kjer je dozoreval v Baumbachovj duši eden najlepših umotvorov svetovne literature — naš »Zlatorog«.
Vsebina Kugvjevega življenja od zorne mladosti do njegovega večera je nerazrušno združena z našim Triglavom, Jalovcem, Kaninom, Višem, Moctažem, Trento in z vsem, kar je tam gori v tistem čarobnem, bajnem, skritem planinskem kotu. Tri četrtine obsežne Kugyjeve knjige so posvečene le njemu. Kdor zna pisati s tako ljubeznijo o naših gorah, o našem narodu tam gori, kdor je zmožen takega iskrenega spomina — našemu vodniku Andreju Komacu, ta je v duhu naš! Sicer pa tudi njegov rod izvira iz naših krajev; oče mu je rojen v Lipi pri Podkloštru (Kugy — Kogoj?). Na tem rodnem kraju visi sin tega očeta; tudi njegovemu spominu poklanja to knjigo s tisto pobožno vdanosti!), je lastna vsem velikim duhovom. Kugv piše nemško in se čuti Nemca, piše pa naša krajevna imena nepotvorjeno vseskozi z našo abecedo. Kugy ni šovinist.
Kugy je izšel že iz one dobe, ko se je razvil tako zvani šport in vsi njegovi izrodlci, med njimi tudi tako zvana »bergfekserija«. On pa ni >bergieks< in planinstvo mu ni šport, nego mu je vsebina njegovega življenja, bistvu Kugvja-človeka- Planine so mu njegov alter ego jn planinstvo mu je srčna zadeva.
Kugv je poet. Baumbach se je vtopil t kraljestvo planinske pravljice iu poezije in je skozi napol priprta vrata pogledal sam in je dal pogledati nam v planinski svet. Njegov vredni drug dr. Ivugy nam jih v svoji knjigi kot planinec odpre na steza). On ;e poiskal vse najskritejše kotičke triglavskega kraljestva. Tako kot Kugv, ne pozna Trid.i-va noben Slovenec — karto — in geografsko morda — toda Kug.v ga je zajel celega z vso dušo. »Jaz sem ljubil te gore in sem vedno zopet k njim vračaL Nisem tega storil skokoma, nego, ko sem enkrat stopil na vrli temena Triglavskega, me je kakor začaranega priklenil nase, in potem sem stikal v njegovi okolici, kakor da sem tam nekaj izgubil ali pozabil. V alpinski družbi so dejali: Kugv študira Julijske Alpe sistematično. Toda jaz mislim, da je bil to le videz. Jaz tega namena nisem bil svest. V resnici je bilo le hrepenenje, da preinotrim goro, ki me je privezala nase, od vseh strani, vsako njeno kretnjo, vsako njeno potezo do popolnega spoznanja. V tem iskanju iu motrenju in v svečanosti zopetnega svidenja sem hotel najti staro srečo, ki mi jo je naklonila, in zgraditi vedno novo. Ta ko je zraste 1 Triglav pred mojimi očmi do ostro zrisaue veličastne osebnosti, ki me je tem bolj navezala nase. čim jasnejše in globokejše sem spoznal bistvo »e osebnosti in njen pomen. Zdj se mi, da narodna duša občuti ravno tako in hodi [x> { istih potih, da krsti gore šele potem, ko je j po stoletnem opazovanju docela spoznala in I zajela njih osebnost in značaj. Za«o je trela narodna imenovanja ohraniti. (Ali čujete to vi, ki dan za dnem pačite in poivarjate naša krajevna imena?) Z vsem spoštovanjem in ljubeznijo jih je iskati tam. kjer so se poza bila, in naravnost ljubosumno jih čuvali. Ha jih kdo samolastno ne izpremeoi ali umetno prikroji; kajti po svojem samoraslem zvoku in izvirnosti so postala del gorske oselinostj"; ,0 .i?T.irno .in,e d8'" £°ri pečat, boljši, tni-nejsi in primernejši ko vse popisovanje: ono ustvarja pesniški vtis in nastroj. v katerem so gore takorekoč stopile v zavest in v krojj opazovanja naroda iz teme preteklosti . . .< — Kdor tako piše o naših gorah in prav posebno o našem Triglavu — ta ie za vedno naš! — >In tako je prišlo, da sem bil morda 40krat na Triglavu _ natančno tega ne vem. Triglav je bil ideal med gorami m.'-je mladosti, kakor je Trenta moj mladostni ideal visoko-gorske doline. On je najvišji v Julijskih Alpah. Iz čarobne dežele Zlatorrnra-ve je segal v moje sanje in jih obvladoval skozi leta. Nobeni gori nisem posvetil toti-ko oltarjev kakor njemu . . . Resnično, me.l listi, ki vsebujejo zgodovino moje gorske mladosti, pač ni enega, v katerega ne bi bil častiti otec Triglav zapisal svojih skrivnostnih znamenj.«
Kugvjeva knjiga ni zbirka slučajnih spiskov. To je knjiga življenja, slika in izpoved duše velikega vernega sina prirode.
Znani Hacquet je našel pre-i okoli 100 le!i v gorah Trente novo. sila redko cvetko, ki io je krstil »Scabiosa Treutat. To cvetko je iskal Kugy tako rekoč celo življenje, a je ni našel. Končno se je izkazalo, da ta cvetka ni nič drugega nego že znana »Scabiosa (Cepbn-laria Schrader) leucantha, Linnč«. Kugv „e posvetil tej cvetki celo poetično poglavja.
Kugv je idealist. Zato tem bolj blesti v letni današnjega materijalizm a njegova ljubezniva, svetla postava. Kugv je Nemec, a iskren prijatelj našega naroda- Nemci imajo tudi v današnjih časih razmeroma mnogo idealnih delavcev. Izmed najidealnejših se zbirajo okrog svojega »Kosmosa«, ki vzbuja občudovanje sveta- Kugy jim stoji jako blizu .. .
In ta dobri, izredni mož pride v našo sredo, da čujemo njegovo — 6icer nem>ko — a iskreno besedo. Pozdravljen, Kugy, med nami!
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji Ljubljanska drama;
Nedelja, 24. ob 15.: cLumpacij vagabund*. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Pondeljek, 25.: <Božji človek,. B.
Ljubljanska opera:
Nedeljo, 24. ob H20.: <Orlov>, opereta- Izven Pondeljek, 25.: Zaprto.
Mariborsko gledališče:
Nedelja, 24. ob 15.: «Učiteljica>. Kuponi. Znižane cene. — Ob 20.: (Logarjeva Kri-sta>. KuponL
Nedeljski predstavi ▼ ljubljanskem gledališču. Danes, v nedeljo, imamo v ljubljanskem gledališču popoldansko dramsko in večerno operetno predstavo. V drami se uprizori kot ljudska predstava po znižanih cenah Nestroy-eva burka »Lumpacij vagabundusc. — V operi se poje zvečer ob pol osmih opereta »Orlov«. Napovedana popoldanska operna predstava odpade.
Nedelja v mariborskim gledališču. Danes popoldne je zadnja predstava priljubljene tra-gikomedije »Učiteljica« po znižanih cenah, zvečer pa se uprizori vrlo uspela opereta »Logarjeva Krista«.
William Shakespeare — Oton Župančič:
Momenti iz komedije
„KAR HOČETE"
Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani.
Če godba je ljubezni hrana, dalje igrajte, dajte mi je zvrhoma, da slast se prenasiti in premine.
O duh ljubezni, bister ves in živ! Čeprav obsežnost tvoja vse sprejema kot morje, vate le se nič ne vlije, naj še tako je vredno in visoko, da ne bi v ceni palo isti hip!
Vojvoda, I. 1.
*
Čista lepota, ki narava zlila ji s sladko je, umetelno roko beldto z rdečico: gospodična, vi ste pod solncem najbolj kruta
ženska,
če te miline v grob odnesete in svetu ne ostavite posnetka.
Viola. I. 5.
★
O, kam hitiš, premila deva? O, stoj in čuj, tvoj dragi peva, tiho zdaj in zdaj glasno: dušica, korak ustavi, pod večer je čas ljubavi, vsak razumen fant ve to.
Norec, II. 3.
*
............Ženska jemlji zmer
starejšega; tako se zrašča ž njim, in ravnovesno vlada možu v srcu: zakaj, čeprav se, dečko, hvalimo, nam čut je bolj lehak, nestanovit, bolj muhast, omahljiv, se prej vleti nego-li ženskam.
Zato izberi mlajše si dekle, če ne, ti čustvo ne vzdrži napona; saj ženske so kot rože: cvet krasan razpnč se in ospi jim isti dan.
Vojvoda, II. 4.
Pesmi Mirana Jarca
Miran Jarc, ki je izdal za letošnjo veliko noč prvo zbirko svojih pesmi »Človek in noč«,* je v našem slovstvu znano in prizna« no ime. Sodeluje pri vseh važnejših slo« venskih literarnih revijah; pokazal je tako svojo pesniško noto kakor čut za razgiba« no in sočno moderno prozo; oblikoval je samega sebe v eseju in se motril v oc©» njevanju novih literarnih pojavov, oseb in knjig. Šteje se h generaciji, ki je stopila na plan zadnja leta pred premirjem in se razmahnila prva leta po vojni, generaciji iskateljev, upornikov in bojevnikov. To pesniško pokolenje je dalo Evropi novo za« vest njenega duhovnega edinstva v nega« ciji in v iskanju nerazodetih vidikov; raz« gibalo je tisoče mladih duhov od meglene* ga Lj en in grada do babilonskega Pariza in navdalo nešteto mladih src z žgočim pre« pričanjem, da v ognju sovraštva in v krvi
* Miran Jarc, Človek in noč. 1927. Sa* mozaložba. Cena 25 Din.
sramote niso izginile vse maksime človeške vzvišenosti. Tako se je razvila tista umet« iiost, ki smo ji pravili po vojni, da je kao« tjčna; naša beseda ni bila zasmeh, zakaj kaos je še danes vsa Evropa, v kolikor je ne motrimo od filistrskega omizja. Slaven« cem je prineslo to kipenje duhov, ki je po svoji intenziteti in naglem razmahu preko« silo n. pr. romantično valovanje pred do« brim stoletjem, le oddaljene kolobarje. Slo« vensko občinstvo se je težko sprijaznilo z novim oblikovanjem umetnostnih del in je odklonilo razne eksperimente. Zopet je obveljalo zgolj to, kar je resnično umetni« ško in kleno, ne glede na modo in reklamo. - Miran Jarc je kot pesnik tipičen glasnik našega povojnega pokolenja, vendar pa ne v negativni obliki njegovih literarnih mani« festov, temveč, v razgibanosti in časovni usmerjenosti svojega občutja. Nanj so po* sebno vplivali moderni francoski poetje, kakor je sploh v njegovi osebni kulturi veliko francoskega duha. Jarčeva kultura, ki je posebno črpala iz živih vrelcev ča« sovnosti in nosi tudi značaj njene no« tranje razcepljenosti, je nekoliko skalila vedrino njegovega izražanja in jezika, zato je včasi bolj okoren in moten kot lehak in jasen. V ostalem pa je Jarčeva pesniška zbirka knjig«, ki ni značilna samo za av« torja, ampak je tudi odtis oasovnosti, nje v -^ona kvišku in nje "duhovnega razkola, njenega bolj kot kdaj poprej akutnega bo« ja med gmoto in duhom, sonvjo in obliko.
Naslov Jarčeve pesniške knjige »Človek in noč« je pomenljiv tudi za pesnikovo ge« neracijo, čije psihologija se tolikanj razlo« čuje od naših tradicij in le prepogosto na« mišljenih »okusov«, da jo filistrizem za« vestno odklanja. Noč je temu pokolenju pTav tako kot starim mistikom metafizičen simbol_ tietega stanja, ki iz njega črpajo umetniki vseh časov svoje navdihnenje in snov. Človek, ki gre skozi noč, je človek, ki se je potopil v vesoljstvo, stopil na pradno in 3e očistil v tajnostnem, notra« njem bleščanju njegovih temin. Noč je več kot dan, zakaj dan se rodi iz noči in tema je večna rodnica človeških spoznanj in občutij. Tudi simbo^stična poezija se je opajala z »metafiziko« teme, ki je antipod fiziki dneva; le«ta stori vse reči jasne, a zato tudi brezduševne in vsakdanje.
Miran Jarc je pesnik tega starega, a v svojih neskončnih oblikah večno novega boja med dnevom in nočjo, med človekom in bogom, med jazom in vesoljstvom. V načinu, s katerim izpoveduje v svoji poe« ziji doživetje konflikta, ki je pravir reli« gije in filozofije,- je Jarc v našem slovstvu nov pojav. Jarc ni čisti larpurlartist, ni pa tudi refleksiven lirik. Njegove pesmi so v spdijned tako zvano »čisto poezijo«, ki je pravkar v Franciji predmet razprav in po« lemik, in poezijo emocije; imajo svoj vna« nji in notranji ritem; vidljive tipke in slišni glasovi vzbujajo daleč v ozadju nevidljiva, neslišna, v metafizično brezbrežnost ob« čutja pogreznjena valovanja. Zbog tega t>o rad vzel Jarčevo pesniško knjigo v roko vsak naš človek, ki je dojemljiv za »muzi« ko vesoljstva«, tisto večno zasenčeno, samo trenutkom uživanja razgaljeno »resničnost«, ki je ne doumeje nobena estetika in še manj poetika ali stilistika. So verzi v Jar« čevi zbirki, ki se nam zde čista muzika — ne v smislu besednega blagoglasja, marveč po svoji notranji stmjenosti in uglasbe« r.osti.
JaTČevemu noter obrnjenemu pesniškemu pogledu se riše vnanji svet v samih kon« turah in silhuetah; to je izraznost noči, kjer so vsi ostri kontrasti zabrisani in je vse nazven zaprto in obrnjeno v notranjo brezbrežnost, ki je skrivnostna in molčeča, ki rodi sanje in se zdi, kakor da je smrt. Takemu pogledu se prikazuje stvarnost v simbolih, zato je bila poezija simbolov zna« na že v stari Indiji in je ne bo razveljavila niti vsegamogočna mehanska civilizacija. V novem, individualno prožetem izražanju simbolifinosti vnanjega in notranjega sve« ta je Jarčeva osebna nota. Kdo nam je po« dal v tako čitem sozvočju med človekom in vesoljstvom lepoto človekovega zlivanja z nočjo, kakor Jarc ko j v prvi pesmi:
Vsa ogromnost neutešitve
divje v srce se mi zagreba.
V	svoji nemoči bi kriknil do neba
v strašno vsemirje: rešitve, rešitve.
V	brezbrežja hrepenenja lijo 1 . .
O, da zajamem jih v težkem zvokul
Air, kakor drevo sem, ki vanj vetrovi
bijo,
a ono razjeda se v neizraznosti joku.
Ti verzi, četudi niso najbolj značilni v vsej knjigi, kažejo še dokaj »poljudnoa pesnikov odnos nasproti poeziji, ki mu je izražanje človekove nemoči, da se izmota iz samega sebe, iz minljive snovnosti in oblike, v kaitero ga je vklenila slepa nuja prirode.
Kako zre Jarc na človeško družbo, priča pesem »Izgnanci«: nad vsem kaosom, nad proletarei, težkimi kapitalisti in jeklenimi prekupčevalci pojo »vijoline, spravljivke —
tolaživke«. Tudi to je simbol tiste »meta« fizične« sile, ki odvrača človeka od »res« ničnosti« in ga podi k sanjarijam, h kan* templaciji, k bogoiskateljstvuTTT prestreza* nju večnostnih zvokov v minljivem hrupu vsakdanjosti. Nasprotje vsemu »realne* mu«, »življenskemu«, »naravnemu«! Ali pa je brez tega pravira sploh mogoča umet« nost; ali ne bi bile brez njega vse pesmi zgolj rodoljubne prigodnice ali ljubezenske igračke in proza le boljše stilizirana poli« cijska poročila in novinske vesti? Miran Jarc je šel v naši povojni poeziji zelo da» leč^vsekakor dalje od vsakršne »publike«; pesmi so mu za občino izvoljenih, ki imajo osnovni pogoj: posluh za notranji izraz be* sede. Vsekakor " pa se bodo morale tudi poznejše generacijo pomuditi pri tej nje* govi knjigi, če bodo hotele spoznati odziv slovenskega pesniškega duha na dinamično in dionizijsko umetnost v povojni Evropi.
Knjigo »Človek in noč« je opremil gra« fik Božidar Jakac z lesorezi, ki se lepo zli* vajo z Jarčevo poezijo. Izšla je v grafični opremi, ki je za naše razmere uprav vzorna.	B. B.
Udruženje književnikov v Beogradu. V Beogradu se snuje Udruženje književnikov. V pripravljalnem odboru organizacije so poleg Jase Prodanoviča, ki vodi začasno predsedniške posle, dva podpredsednika: Rista Odavič in Svetislav Petrovič. Nadaljni člani uprave so: Svetislav Stefanovič, Dragiša Vasic, Ksenija Atanasijevič, Velimir Živojino-vič, Mflam Bogdanovič, Milan Kašanin, Miloš Crnjanski in Svetislav Predič. Redni člani Udruženja lahko postanejo pisatelji beletri-stičnih del in kritiki, vedoslovci in znanstveniki pa bodo uvrščeni med izredno članstvo. Članarina društva je določena na 120 Din letno.
Berlinska gonja proti Emi Destinovi. češka pevka Ema Destinova, članica newyorške Metropolitanke, je napovedala za konec proš-lega tedna svoj prvi povojni vokalni koncert v Berlinu. To priliko so izrabili nemški šovinisti, ki so začeli gonjo prot koncertu, češ da se je Destinova v začetku svetovne vojne zaklela, da ne položi nikdar več svoje noge na nemška tla. Dunajski tisk ta nastop odloč-no obsoja in poudarja, da ima v zadevah umetnosti šovinizem molčati.
Slovenski rojak tenorist dr. Maks Adrian, član nemškega gledališča v Pragi, je dosegel prošli teden v Straussovi od Komgolda predelani spevoigri »Noč v Benetkah« prav lep uspeh. Listi hvalijo njegovo kreacijo v pevskem in igralskem oziru. Dr. Adrian gostuje letos stalno tudi v Ustju nad Labo.
Krsta Odak na letošnjih glasbenih svečanostih t Donaueschingenu. Jury za moderno glasbo v Donau«9chingenu je sprejela v program letošnjih glasbenih svečanosti Drugi godalni kvartet, op. 7., skladatelja Krste Odaka. Kvartet ima dva stavka: prvi nosi naslov »Dumki«, drugi pa iPlesc. Delo bo izvajal Hindemithov kvartet.
Bivši Reinhardtovi igralci v Beogradu. Dne 26. in 27. aprila bo gostovala v Beogradu skupina bivših igralcev režiserja Maksa Reinhardta. Umetniki prihajajo v našo državo iz Rumunije in nastopijo dvakrat, prvič v Hauptmannovi komediji »Bobrov kožuhe, drugič v Shavvovi drami »Pygmalion«. Skupina se je v Beogradu obvezala naštudirati in prikazati na svoji turneji tudi eno dramo naših pisateljev.
Likovna razstava v Novem Sadu. »Matica Srpska« v Novem Sadu pripravlja razstavo jugoslovenske likovne umetnosti. Razstava se otvori meseca junija. Udeleže se je vsi naši znamenitejši slikarji in kiparji. Aranžerji razstave se nadejajo, da se jim posreči prirediti likovno razstavo naše umetnosti, kakršne še ni videla naša država do danes ne pred vojno in ne po vojni.
Trinajst predstav »Ane Karenine« v sarajevskem gledališču. Sarajevsko gledališče ima sedaj na repertoarju Leva Tolstega dramatizirani roman »Ana Karenina«, v katerem igra naslovno vlogo Rusinja Lidija Mansvjetova, glavno moško partijo pa režiser Bek. Dramatizacija je za sarajevsko publiko tako privlačna, da se je delo te dni vprizorilo že trinajstič.
Umetnostna razstava Vojinovica - Pelikana v Somboru. V petek, dne 22. aprila se otvori v Somboru umetniška razstava znanega srbskega slikarja B. Vojinoviea - Pelikana. Istočasno razstavi motive iz južne Srbije slikar Muhanovič.
Vladimir Majakovski v Pragi. Ruski poet Vladimir Majakovski je dospel na svojem inozemskem potovanju v Prago, kjer ostane več dni in priredi recitacijski večer svojih lastnih pesnitev.
Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. VI. letnik. Ljubljana 1927. 8«. 300 strani. — Naroča se pri upravi (Ljubljana, univerza) ali pa v knjigarnah. Cena Din 80. Pravkar izišli 6. letnik «Časopisa» ima sle« deoo bogato vsebino: Petar Skok: O zamje« ni vit. u — si. y. — Fr. Ramovš: Razvoj psi. e v slovenskih dolgih zlogih. — Fr. Ra« movš: O naravi psi. tort« in t e r t* v pra* slovenščini. — R. Kolarič: Nosni lokali v prvotni slovenščini. Jok. Kelemina: Krajev« i;a imena iz spodnjepanonske marke. — Fr. Šturm: Refleksi romanskih palatalizira* nih konzonantov v slovenskih izposojenkah
—	Fr. Ramovš: O kajk. — čak. prehodu d' v j. — A. Breznik: Popovičev Specimen vo* cabularii vindocarniolici ter Pohlinov Glos« sarium slavicum. — M. Rupel: Trubarjevi Artikuli. — I. Prijatelj: Klasje. — Fr. Ki* drič: Prešerni od konca 15. do srede 19. stoletja. — M. Premrou: Vatikanski doku* menti iz 1603—21 o vladiki Hrenu in cerk* veni vizitaciji Kranjske 1607—8. — M. Kos; Rimana pesem o ustanovitelju Jurkloštra vojvodu Leopoldu VI. — Male vesti. Fr. Ramovš: Prof. Rajko Nahtigal, 1877—1927.
—	Fr. Kidrič: Ob Šlebingerjevi SOIetnici. —
P. Skok: Država — dežela. — Isti: Kupljc« Bik = Kupelbnik. — Fr. Ramovš: Dudlebi — Teindles. — Isti: Opomba k škofjeloške* mu refleksu za e. — A. Gspan: Vrba od Prešernovih časov do danes. — Fr. Kidrič: Kastelčeva prošnja za dovolitev Čbelice. — Fr. Ramovš: O postanku slovenskega dialek« tičnega sunce. — Fr. Šturm: Dodatek k raz* pravi »Refleksi rom. palataliziranih konzo* nantov v slov. izposojenkah«. — M. Murko: Matija Čop v Lvovu. — Fr. Ramovš: K raz* lagam o postanku glagola morati. — J. Slebinger: Bibliografija.
POMEN BESED:
Vodoravno:
1.	krajevni piislov; 3. mesto v Nemčiji; 6 čutilo; 8. egiptovsko božanstvo; 9. del trupa; 11. del voza; 13. prijetna slika; 15. prometno sredstva; 16. vrsta pesništva; 17. kraj zveličanih; 18. oblika glag. »rdeti«; 19. veznik; 20. »hočem« (hrv.); 2i. števnik; 22. kratica; 25. ruska reka; 27. množina nabra« nih reči; 31. azijska planota; 34. pesnitev (množ.); 35. veznik; 38. kanton v Švici; 39. »on« (nem.); 41. žuželka; 42. drevo; 46. »ljubljen« (italj.); 49. kratica; 50. gorovje v Švici; 51. kazal zaimek; 53. mesto v Ita* 11 ji; 54. pom. glagol; 55. drž. institucija; 56. pustolovščina; 59. mesto v Sloveniji; 60. turški naslov (množ.); 61. poljska cvetlica; 62. žen. krstno ime; 64. azijska planota; 65. izvirek; 66. žen. krstno ime; 67. med« met; 68. grška črka.
Navpično:
2.	množina čebel; 3. kraški veter; 4. ru* ska reka; 5. medmet; 7. »večer« (franc.); 9. oblika glag. »bdeti«; 10. nepriljubljena družba; 11. poljski delavec; 12. ime svet* nika; 13. »ali« (hrv.); 14. veznik; 15. hrva* ška kratica za »štev.«; 18. grška črka: 22. kratica, rabljena za časa vojne; 23. kazalni zaimek; 24. predlog; 25. nikalnica; 26. pu* ščavnik: 28. morska ožina; 29. žen. krstno ime; 30. izraz pri kvartanju; 31. ogrska ravnina; 32. ploskovna mera; 33. oseb. zaimek; 35. veznik po Prešernu; 36. nota; 37. veznik; 40. pamet; 41. mesto v Rusiji; 42. vsakoletna narodna veselica Ljubljan* čanov; 43. naplačilo; 44. žensko krstno ime; 45. me9to v Turčiji; 46. hribina; 47. teža; 48. žival sv. Jurija; 50. azijski denar; 52. pripadnik divjega naroda; 57. turški na* slov; 58. veznik po Prešernu: 63. opojna pijača; 69. vas pri Ljubljani.
Pravljice o Grahi. Telesno*kulturno dru* štvo »Atena« je izdalo v svoji založbi naši mladini za piruhe »Pravljice o Gralu«. Po francoskih virih jih je priredila Anka NU količeva. Iz prebopatega gradiva pravljic o Gralu, o čudežni posodi z Jezusovo krvjo in iz obsežnega romana o legendarnem kralju Artu in njegovem omizju slavnih vitezov je pisateljica poskusila sestaviti 10 pravljic -r.a. našo mladino. Pri tem jo je vodila v prvi vrsti želja, podati knjigo, ki nai zabava, zanima, a ima tudi gotovo li* terarno vrednost. Knjiga je namenjena mladini od osmega leta dalje in je tudi po* sebno primerna za pomožno čtivo v Ijud* skih in nižjih srednjih šolah. A tudi ma* micam bo nudila gradivo, ki ga bodo lahko
na dolgo in široko razpletale in slikale svoji deci, kajti predvsem naj bi ostale to, kar so, namreč pravljice. Knjiga, ki vse« buje 10 zanimivih in mičnih pravljic o Gra« lu, o Parsivalu, o omizju kralja Arta itd, obsega 80 strani in je tiskana na finem pa* pirju v okusnem formatu, z lepo naslovno sliko. Cena v knjigotrštvu je Din 20.— za broširan izvod. Naročila sprejema in izvaja *Uprava založbe Atena«, Ljubljana, Kar« levška cesta 20, I. Knjigo toplo priporoča« mo in vabimo ljubitelje lepe knjige, po« sebno prijatelje mladine in stariše sploh, da sežejo za svoje otroke po lepem darilu nove slovenske pisateljice.
Rešitev križanke «Velikonočni zvon»
Krili. Vodoravno: 2. us, 4. rt, 5. ar, 6. no, 8. p. c., 10. ud, 12. corp., 14. aloa, 15. gib, 17. onda, 21. princip, 24 Secolo, 25. Anam, 26. ata, 27. ud, 28. sa, 29. vesele praznike, 39. Mesina, 40. Abano, 41. Belt, 42. Anam,
47.	a, e, i, o, u, 50. krš. — Navpično: 3. puran, 3. strop, 7. duca, 9. Capablanca, 11. dolg. 13. roi, 16. pop, 18. NRS, 19. die, 20. Pilatus, 22. cona, 23. pomada, 29. Velda, 30. est, 31. ena, 33. lan. 34. Ra, 35. abd, 36. zar, 37. N. N., 38. Io, 39. Meta, 43. at, 46. Dora,
48.	Ika.
Zvon. Vodoravno: 1. narod, 5. dno, 7-Adam, 9. prag, 10. koren, 12. ar, 13. dis, 15. šum, 17. blago, 19. est, 21. Ana, 22. grehi, 23. rat, 24. Ural, 25. n. r., 27. srd, 29. 1. s., 31. dukat, 38. Veno, 36. Kleona, 39. aja, 4-0. P. P., 42. Jera, 43. pod, 44. as, 45. roka, 47. ss, 48. navada, 51. Alko, 54. oker, 56. rat, 57. Artemis, 59. so. 60. tri, 62. vatel, 63. la, (15. et, 66. dolina, 70. ped, 71. volna, 74. real, 75. du. — Navpično: 1. Nogi, 2. rak, 3. Odo, 4. dar, 5. dr., C. nada, 8. mesar. 9. prah, 11. nuna, 12. aleluja, 14. sen, 16. Matej, 17. brada, 18. Gina, 20. tir. 22. gr., 26. rt, 28. dve, ?9. Leon, 30. sodar. 32 Kasa. 34. erar, 35. nas, 37. 1. p„ 38. A nato!, 40. prota, 41. po, 42. Ja-kil, 46. komet, 49. vas, 50. akt, 52. la, 53. krv, 55. es, 58. eter, 61. Izidor, 64. ad. 67. op., 68. lev, 69. Arnaut, 72. led, 73. al'. Rrešitev križanke »Zajec«.
Vodoravno: 1. Krn, 4. kurjava, 8. birma, 12. grob, 16. ahat, 17. Havaj, 18. mrav, 20. rano, 21. oko, 22. Etna, 23. ajda, 24. naknadno, 25. Ada. — Navpično: 1. krma, 2. rjav, 3. na, 4. ki, 5. Urh, 6. vaja, 7. ali, 8. bik. 9. amen, 10. trta, 11. Ivan, 12. grad, 13. Rajna, 14. ondod. 15. boa, 19. Anka.
Jan Bartoš:
Problem modernega gledališča
(Prevel C. Debevec.)
V sodobnem gledališču se dviga zavesa, toda mi ne drhtimo več od vznemirjenja — kajti pred nami se ne javljajo več skrivnosti, tiaše oči ne gledajo več v začudenju in naša srca ne utripljejo več od ganotja.
Na odru prav za prav ni več gledališča in v gledališču ni več gledalcev.
Vsi poskusi za obnovo današnjega gledališča niso storili drugega kakor, da so poskušali skriti očitna dejstva njegovega razkroja; stilizirali so sceno bodisi v strogem poenostavljenju ali pa so jo napolnjevali z bosatim dekorativnim razkošjem.
Reformatorji teoretično razpravljajo o temeljih gledališča in ga skušajo iz prvin, iz katerih je vznildo, obnoviti za današnjo dobo: stikajo po razvojnih zvezah z velikim gledališčem preteklih časov in navezujejo na tradicijo bodisi antičnega in srednjeveškega nabožnega ali pa poznejšega klasičnega posvetnega gledališča. Pričakuje se, da 6e 44 obnoviti gledališče kakor kak splošni obred, v katerem bi bil tudi gledalec aktivni udeleženec ali pa se poskušajo razmakniti meje razrednega gledališča (kar ji danaSnje gledališče postalo) do narodnega gledališča. Ampak kje eo potem razlogi za brezupnost in breeuspeSnost vseh teh naporov? Brez-
dvoma v modernem znanju in čustvovanj«: ono nas s svojo hladnostjo dovolj jasno opominja, da oetaja popolnoma ravnodušno napram vsem današnjim naporom, ki se omejujejo na to, da predstavljajo in slogovno popravljajo staro gledališče.
Toda, ali je upravičeno misliti, da se v globinah modernega znanja in čustvovanja ne skrivajo predstave novih gledaliških, od starih tradicijskih popolnoma neodvisn.h oblik in da je to pojmovanje in čustvovanje nezmožno za nov gledališki pokret?
Prevdarimo, zakaj je današnje gledališče modernemu znanju ;n čustvovanju tako oddaljeno. Ali najdemo vzrokov v razvajeni utrujenosti in zblaziranosti duševnosti in čutov modernega gledalca? Zagotavljam vas, da to niso vzroki. Razumeti je treba, da reagira moderni gledalec na današnje gledališče z mrzlo ravnodušnostjo enostavno samo zato, ker čuti neko čudno neskladnost med predstavo, ki jo gleda na odru in pa med predstavo, ki jo vidi v svoji lastni domišljiji. Obrača se od današnjega gledališča samo zato, ker ni več zmožno ganiti njegovega kaotičnega srca, oživeti njegove raz-drapane domišljije in prikleniti njegovih oči in posluha.
Moderni gledalec želi videti na odru zagonetna duhovna dejanja, v ostrih in tako snevnih oblikah. Toda kaj vidi v resnici? Mehanično reproduciranje brezizrazne historične ali sodobne resničnosti na trivijalno realistični ali pa dekorativno stilizirani sceni. Po glavi mu blodijo histrionski koturni ta
fantastične maske, v reanici pa srečuje navadno zmedo nastopajočih, kostimiranih ali nekostimiranih postav, vedno enako dolgočasnih in brez vsake izvirne iznajdljivosti. San^i o modernem ritmu gibanja in recitacij — v resnici pa se mu neizpodbitno dokazuje, da se gledališče ni rodilo iz petja in plesa.
Problem novega gledališča je izpolniti sa-njave predstave modernega gledalca: postaviti mu pred oči gledališče skrivnosti v njegovi nekdanji zasnovi, toda v oblikah, ki so ustvarjene neposredno iz modernega znanja in čustvovanja. K rešitvi tega problema pridemo težko kdaj po potih novega klasicizma, po katerih so šli vsi dosedanji gledališki poskusi, temveč preje z abstraktnim postopkom naivnega dojemanja in ustvarjanja primitivnih prabitij, s kakršnimi išče svoje obnove vsa moderna umetnost.
Premišljujmo o tem postopku.
Gledališče je umetnost ritmičnih gibov in govora, ki nam predstavlja večne skrivnosti človeškega življenja, torej skrivnosti ljubezni in smrti. To so duhovne skrivnosti vseh skrivnosti, ki morajo biti izražene v obrednih in nenavadnih oblikah. Zato bosta ostala kotnrn in maska za vselej neminljiva simbola gledališke umetnosti. Vsako gledališko dejanje, ki je skrivnostno, nadprirodno in zagonetno, se mora vršiti v osamljenem in od vsake naravne resničnosti strogo ločenem prostoru.
Nedostopna izolacija je temeljni predpogoj notranjih ciljev gledališke umetnosti: njena
učinkovitost ra6te z obredno, skrivnostno scenerijo, v kateri nastopajo igralci s teatralno vzvišenostjo in v temni sastrtosti maske, izrazu joči nadriaravnost dejanja, ki sa odigravajo, z ritmično mimiko in recitacijo, s stopnjevano nenaravnostjo kretenj in govora.
Treba je ponovno dvigniti komedijantstvo gledališke umetnosti, ki je vrtanje in notranie alfa in ornega njenega izraza, kajti ona, le malo razodeta igra in razigrava z daljnim fantastičnim odmevom.
Toda one večne skrivnosti človeškega živ-ljenia, ki naj se v gledališču pred nami pojavljajo, skrivnost; nas samih občutimo ravno v trenotkih, ko nas igra zgrabi bodisi do groze, bodisi da vznemirjene ginjenosti ali pa do pritajenega smeha.
Mar ne kliče vse to po tem, da bi bilo prizorišče še bližje in še ostreje odorto in da bi se igralec in gledalec začutila še v nepo-sredneišemu stiku? Tloris scene je vprašanje gledališke arhitekture in tehnike; ali bi ne bilo zanimivo in pametno spremeniti ustaljeni četverokotnik prizorišča v obliko, ki bi nam bila po svoji izrazitosti bližja, pomakniti ga v prostornejšo globino in razmakniti ga v bokih, da ne bi morali gledati na oder vedno tako enolično naravnost?
Kar se tiče inseonaeije. nam je že jasno, da smo z naturalistično smerjo pri nas praT-tako že odpravili kakf>r z iluzinnistično; na odru nočemo niti doslovno verne podobe resničnosti, niti nienega naznačenja. Na odru hočemo gledališko plastično »amopravne res-
ničnost. samostojno živo obstoječo, neodvisno od vsake kakršnekoli realne resničnosti, v novih globoko utemeljenih oblikah in samo sehi odgovornih barvali.
Potrebna je kolikor sploh možna razgibanost scene v ostri živahnosti in silnem lomljenju. Igralec se mora zavedati predvsem duhovnosti svojega poslanstva, potruditi se mora za najabstraktnejšo dematerializariio svojega človežanstva in dezindividualizacijo svojega osebnega temelja, razumeti mora temeljni zakon igralske umetnosti, to je n--naravnost, vrniti se mora vdano k večnim gledališkim simbolom: h kotiirnu in maski in potruditi se za mimični in recitativni izraz temnega, zlomljenega in ostrega ritma modernega človeka.
K rešitvi problema novega gledališča, na katerega bi gledali z nekdanjim začudenjem, pridemo enostavno z neomajno doslednostjo poduhovljenja, ki bo zrušila t prah mrtve razvaline naturalistične scene z njenim mehaničnim in mrtvim igranjem, jn z idealisti? no tvorbo smelih novih oblik, porojenih spm> tano iz modernega znanja čustvovanja.
HaifiafiiST
Kdor želi imeti letos prvovrstno ir ua modernejšo slikarijo, naj naroči le p-tvrdki
Ivan Martine,
Mbnt slikar in pleskar. LJUBLJANA. Po.
Ijanska cesta 20 Koakorenčne solidne cene! >—:
M. Zevaco	129
Papežinja Favsta
Roman
».Milost! Nikoli več ne storim tega!'« je ponovila Roussotte, kakor bi iznova preživljala strašno trenutje. »In glejte, še tisti mah sta konopca odnehala!... Glas, trd in prijazen obenem, odkod je prihajal, sama ne vem, naju je vprašal: ,Ali se kesata?' - ,Oh, da! Da!' sva zaihteli obe. — ,Ali bosta še kedaj zalezovali svete skrivnosti?' — .Nikoli več! Oh, nikoli več!' — .Dobro!' je rekel glas. ,To pot vama Bog še prizanese. Idi ta in bodita zvesti!' — Ko sva začuli to besedo, sva se obe onesvestili. Zbudili sva se v krčmi. Ce bi ne bilo skeienja, ki sva ga še vedno čutili za vratom, bi bili mislili, da sva sanjali strašne sanje...«
Roussotte je umolknila. Paquette si je drgnila vrat z roko.
»Vraga,« je rekel Pardaillan, »čim delj vaju poslušam, tem bolj «e mi hoče, da bi šel pogledat.. .<
Krčmarici sta prebledeli.
»Čuvajte se tega!« je zamrmrala ena,
»Nesreča bi se vam zgodila!« je rekla druga.
»Nu, nu, nikar ne pretiravajta. Tako strašno gotovo ni, kakor je bila železna stiskalnica...«
Med tem besedovanjem in pripovedovanjem se je bilo zmračilo. Svetiljke in svečniki po gostilni so zagoreli Praznih steklenk na Pardaillanovi mizi je bilo čedalje več. Roussotte in Paquette, ki sta marljivo pomagali vitezu, sta rdeli kakor dve potoniki. Naj sta bili še tako dobri pivki, Pardaillanu nista bili kos in rujna kapljica jima je temeljito lezla v lase.
»Nu,« se je zdajci spomnil vitez, »kaj bi rekli, če bi vaju prosil, da mi pokažite znamenje?«
»Znamenje?« je zajecijala Roussotte.
»Nu da, način, kako je treba trkati na skrivnostna vrata, da se odpro...«
Tako govoreč se je Pardaillan blaženo smehljal. Toda Roussotte in Paquette sta bili baš zaradi svojega netreznega življenja toliko vajeni pijače da ju pamet ni pustila na cedilu, pa da si ju zalival noč in dan.
»Gospod vitez,« je odgovorila Roussotte z nekakšnim dostojanstvom, »bila sem se za vas, ko ste sedeli v Templu, in tudi Pa-quette je tvegala življenje za vašo rešitev. Od tistega dne še ne pomnim večera, da ne bi bili z občudovanjem govorili o vas, kadar sva se greli ob ognjišču. Častili in spoštovali sva vas kakor kralja. Ali hočete, da se skesava tega? Znajte, da nama brez usmiljenja zavijejo vrat, če odgovoriva na vaše vprašanje! Ali nama res želite smrti?«
»Ej, tako vama solnca in še česa!« se je zasmejal Pardaillan z nenadoma izpremenjenim glasom. »Ali vama želim smrti ali ne, je postranska stvar; glavno je to, da vaju zakoljem kakor dve putki, ako mi ne izdasta znamenja.«
Tako govoreč je izdrl bodalo. Ženski sta se prestrašeno spogledali in zastokali iz dna svoje groze. Naposled je zajecijala Roussotte:
»Na vratih je križ iz petih debelih žrebljev. Potrkajte na vseh pet zaporedoma, zgoraj, spodaj, na levi, na desni in nazadnje v sredini.. .<
Nato si je zakrila obraz z rokami in zaplakala:
»Izgubljeni sva!...«
»Dobri ženski sta,« je dejal Pardaillan z nepričakovano mehkobo. »Oprostita mi, da sem grozil... Vajina gostilna je vredna dvanajst do petnajst tisoč liver. Ali hočeta, da vama jo odkupim?...«
Pri teh besedah je iztresel vsebino svojega usnjatega pasu na
mizo in mignil Karlu, naj stori enako. Pogled na kup zlatnikov je takoj utolažil Roussotto in Paquetto, čeprav sta še trepetali ob misli na maščevanje, ki jima je grozilo. Usta so se jima krivila v jok. toda oči so se že smejale.
»S tem denarjem lahko pobegneta,^ je rekel Karel.
»Nu da,« je vzkliknila Roussotte, »pobegneva, ako ne bo drugače! Toda najprej priseževa, da ste stopili v gostilno z gospodom, ki je bil preje tu, in da vam je on povedal znamenje.«
»In če ne bodo verjeli?«
»Tedaj si nabrusiva pete.«
Čudeč se ženski lahkomiselnosti, je Pardaillan vstal izza mize in stopil s Karlom Angoulemskim v razkošno sobano, ki je spajala krčmo z dvorcem. Ko je prišel do vrat, je res zagledal na njih križ iz petorice velikih žrebljev. Brez pomišljanja je jel s pestjo udarjati nanje po naznačenem redu. Pri petem udarcu so se vrata odprla!...
Po Maurevertovem odhodu je ostala Favsta sama v sobi, kjer je navado prebivala. Strežnice, ki so jo prišle zabavat s petjem in brenkanjem na lutnjo, je odslovila, da se je mogla nemoteno predati svojim mislim.
Čeprav je na videz mirno sprejela vest o Pardaillanovem begu, vendar je ta novica razburila vso njeno notranjost.
»Napovedal mi je, da izpodbije vse moje načrte,« je mrmrala sama pri sebi, sedeč v velikem naslanjaču. »Kakor vidim, drži besedo. Dokler ni stopil on v moje življenje, je šlo vse po sreči. Odkar ga poznam, se vse podira in ruši... Zakaj?... Ali je moč njegovega uma in njegove volje res tolikšna, kakor se zdi? Ali pa je le moja lastna slabost tisto zlo, ki izpodjeda Guisev uspeh, zmago Lige in bodočnost nove Cerkve?...«
In zdajci so jo zaskelele na licih solze. Plakala je. Toda še bolj od njenih oči je plakala njena duša.
Vse avtomobilske znamke so dobre, volite najboljšo
Vse tipe 1927, 12, 28, 35 HP, luksuzni 2. 3. 4 in 6 sedežni, pom ški, prosti državne takse promptno dobavljivi od tukajšnega sklad;šča in vsi rezetvn' deli. — Oes! Autcmobilfabriks A G vorm. „AUSTRO FiAT" tovorni avtomobili za 1750, 3000 in £000 kg, na mudernejši avtobusi z nizko šasijo (Niederrabmenc.hassi) za 16 do 35 oseb, sanitetni avtomobil", avtomobilske požarne brizgalne, vsakovrstni avtomobili za požarne brambe i. t. d. Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljub Jana, Tavčarjeva ulica št. 11.
ebernigg
v Mariboru, Tomšičev drevored.
Z ve
Danes v nedeljo
slavnostni predstavi
prva ob pol 4. popoldne, druga ob 8. uri zvečer.
Dnevno ob 8. uri zvečer veiika preds'ava, ogledovanje zverinjaka in skušnje od 9. ure dopoldne dalje.

■
Zaščitna znam a
KRUNA
podkovskl žeblji
so iz na boljšega železa za podkovanje. S svojo dovr=eno izvedt>o nadkrlbuiejo vse cs a-le znamke podkovskih žebljev.
Kupujte samo
JRUNiT podhousbB žeblje.
Mustad 6CM3B! Karlovsc
B
B □
□ b
e □
B □
ra
E B B B B B B B B B
Parno žago
sestoječo iz 1 polnojarmenika, 1 venecijanke in krožne žage z lastnim industrijskim tirom
iT oddamo takoj za več let
v najem oziroma prodamo.
Ponudbe je poslati do 15. maja 1927 na naslov: „Krim* lesna industrijska družba, Preserje nad Ljubljano.
ID □
S
m □
□ □
n □
n □
a a
Za potovalno sezono
priporoJa kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi, vseh vrst in tudi v vseh cenah
IVAN KRAVOS. Maribor.
Specijalni kovčki in torbice za potnike in vzorce se izgo tove v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu št b
t
Potrtim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je zapustil za vedno naš sično ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Ivan Anžlovar
skladiščnik drž. železnioe
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 24. apiila 1927 ob 4. uri popoldne iz drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 23. aprila 1927.	il6b
Vata za odeje
10—40 l>ifl kg. odeje oo 153 Din naprej Boln» nI St 19	43
■■■■■■■■■■■■M
Pave! Nedo
čisti kemično m barva vs? obleke in sukna. Žalne obleke izgotovi v 24. urah
najcenejt- n naisolidneje.
&]<80s'<a ulica 33 MARIBOR Razlagava ulic* U
Moč osebnega vpliva
sug sti i. hipnoze. < sebnega magnetizma itd. Naioopol
ne še učno de o Fakojši n us:>eh za jamčen I Zah'evajte »ospektl — V tisku je nova zanimiva knj ga Couttizem

mmm
jm
»VEDA IN ZNANOST«. Celje. Razlagova ulica 8.
DEŠIJENOV SIRUP
(Syr. Deschien, Pariš) se v vseh kulturnih državah sveta z najboljšim uspehom opo> rablja kot
krepilno sredstvo,
zlasti pa učinkuje Dešijenov sirup najbolje pii: neurastenijl, nervozi, splošni oslabelo* iti, seksualni neurasteniji, rekonvalescenci itd. Dešijenov sirup proizvaja: Dr. Deschien Pariš Zaloga za detajliste: *SALUS* d. d Generalni depot za Ljubljano: Lekarna Mr. BAHOVEC, Kongresni trg, za Celje lekar. na »Pri Mariji Pomagaj«, za Maribor: «Sa« lus» d d in lekarna «Pri Orlu«.
JNDIAN
11\D1A]\ oto- MOTOLVCLE COMPAJS Y
Gen. zastopstvo za Kralj. S. H. 6. liom. l'e.likavt. Marlhor
Zastopstva ter um a a. čagieb, American Motors. L/ubnana. Bagy Woij & Comp.. Sarajevo Ve lamo t — Split. SV bi OVNA ZNAMKA
„ fCLE CO >rii\£field.-Mass-
BIG - LHIEf- 1206 ccm. 9124 HP, doiar iet 495'— CH1EF	998 ccm. 7/18 HP dotanev 480-—
SCOU1 598 ccm, 5/9 HP. domnev 415-— PRINCE 350 ccm, <$>/* HP. dolar tev 333-— Sid-car PRINCES dolarjev 185 — Sid-car Scout dolar/ev 175-—
Električna razsvetljava in s tachometerom. Solventne kra/tvne zastopnike sprejmemo.
Veliko skladišče nadomestnih delov.
i •»
Bili
kakršnikol časi i
brez
Palma
-življenje
717.
u ostal pogrebni (»rod.
Žalujoči ostali.
Velika tekma
Čokolade nestle
Nagrade: srebrne švicarske ure za dame in gospode, fotografski aparati, švicarski gramofoni Oglefte si alakat .Nestle* pri svojem dobavitelju
4606
Za pravilno negovanje telesa

pokazuje se Fellerjev pravi blagodlšeči .Elsafluid* koristnega delovanja že od časa naših dedov. On daje oslabelemu telesu novih moči in svežosti, oživlja živce, jača mišice in kite in rrija vsem telesnim delom. — Drgnienje in umi-vanie z Elsafluidom krepi utrujene oči in iabranjuje nahod. — Z vodo razredčen izvrsten za ispiranje grla in ust Da je Elsafluid povsod tako priljubljen je storila baš njegova vsestranska vporaba odzunaj in znotraj kod zanesljivo domače sredstvo in kosmetiknm. Močnejši zato boljšega delovanja kod francosko žganje.
Zahtevajte za poizkus povsod lz« rečno «FELLERJEV» pravi blagodi« šeči Elsafluid. v poizkusnih stekleni, čicah po 6.— Din, v dvojnatih ste« klenicah po 9.— Din ali specijalnih steklenicah po 26 — Din, po pošti pride tem cenejše, čim več se naroči naenkrat; z zavojnino in poštnino stane: 9 poizkusnih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici 61 Din; 27 poizkusnih ali 18 dvojnatih ali 6 speci talinh steklenic 133 Din; 54 po. izkusnih ali 36 dvomatih ali 12 spe. cijalnih steklenic 250— Din
Naročila nasloviti razločno tako»le: EUGEN V. FELLER lekarnar v Stubici Da-.il, E'satrg š«. 245 Hrvatska.
-n i i in Id........ggiaB^
pisalnih strojev
najboljših znamk, tvorniško nove ali rabljene, se radi preureditve prosto« rov po nizkih cenah odda, in sicer:
HALDA,
UNDERSVOOD,
SMITH & BROS,
CONTINENTAL,
REMINGTON,
ADLER,
MERCEDES,
IDEAL,
OLIVER,
COURIER.
Razkazovanje brezplačno in brezob« vezno. Izven Maribora z avtom.
Ant. Rud. Legat & Co.,
Maribor, Slovenska ulica 7.
Telefon 100.
^are^nfoJcLuL za^oxj3oJ<
Klolulci Perilo kravate Modne Pofrel?scine PUtemnc Palice D«/filtri"
osr
M*xtnt tr£
-■v-- Zahtevajte povsod
riiev ISrolb
znamke ,Hoffmann4
varstvena znamka „MACKA". Skladišče Filip Mayer Zagreb, Gunduličeva 5.
Trgovina
Marija Rogelj
LJUBLJANA, Sv. Peira cesta 26,
poleg Kolodvorske ulice. — Priporoča krasno pomladansko zalogo štofov, delena, kamrika in sifona. Surovo svi» lo in plavnino. Belo in rjavo platno za rjuhe Izgotovljene plašče, obleke, perilo, kravate, nogavice; vse domač izdelek. — Zelo nizke cene.
0CAR1NJENJE
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik, Ljub. Ijana, Masarykova cesta 9, nasproti čari. narnice. — Revizija pravilnega zaračunava* nja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Vabilo na
redni občni zbor
gremija za srez Logatec
ki se bo vršil
dne 1 maja 1927 ob 10. uri dopoldne v Dolenjem Logatcu pri A. Kuncu.
DNEVNI RED:
1.	Ciitainje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelnika in tajniško poročilo.
3.	Račun za leto 1926 ta proračun za leto 1927
4.	Poročilo pregledovaleev računov, absolutorii.
5.	Volitev celotnega odbora. 6 Sprememba pravil.
7. Samostojni predlogi.
V slučaju, da občni zbor ob naznačenem času ne bo sklepčen, se uro kasneje vrši občni zbor ob vsakem številu članov.
Novavas. dne 24. aprila 1927.
Načelnik: Stanko Lenarčič L r.
Gornja znamka na motociklu Vam garantira
najboljšo kvaliteto največjo precizijo najvišjo delazmožnost največjo eleganco
J Vsi modeli 1927 svetovno zrane angleške zmagovalne znamke S I	dospeli in na oged pri glavnem zastopstvu:	g
j 0. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. [
m
STROJ ZA SEŠTEVANJE
do 99,999.9i>9 P9 dolar. 180 do 999 999 99 do ar. 140
U 18 TOČilj!) ODTOKOV
Iščemo prepr da alce po vseh večjih krajih.
GlOMI&CO.
BEOGRAD,
Gospod. Jovanova 19/1
ZAGREB,
Račk<ga ulica 7b
mezanlu
Obleke perilo
m blago za iste kup;te na;bol,e pri tvidki
v	*
J. H. Soštari£, Maribor,
Aleksandrova cesta št. 13
znana kot izvrstni izdelki tvrdke
! H. KIELHAUSER, «u j
dobavljajo se slej ko prej. Zastopstvo v Mariboru po
M.Lenče
Slomškov trg Ste v. 14.
4963
Pohištvo
prvovrstne masivne spalne oprave, javorjeve, češnjeve, hrastove in vsakovrstne kuhiniske oprave po izredno nizkih cenah, se dobe v sta ni zalogi pn
JOSIP KUHAR, splošno mizarstvo,
v Ši. Vidu nad Ljubliano	49,3
Našim cenjenim odjemalcem in interes sentom vljudno sporočamo, da smo pove« rili naše :.r_stopstvo za Ljublano in okolico
g. Roku Arharju
v Št. Vidu nad Ljubljano štev. 2
kjer se nahaja tudi pisarna. Prosimo, da se izvolite v potrebi obrniti z dopisnico na našega zastopnika, kateri Vas takoj poseti ir. predlož naše ugodne ponudbe. Zastop« nik sprejema tudi stara ogledala v novi prvovrstni in prirnano najbol-ši oblog po najnižji ceni. — Zahtevajte ponudbe.
«KRISTAL» d. d..
tovarna ogledal in brušenega stekla Maribor.
Javna dražba.
Dne 27. aprila 1927 ob pol 10. pri okraj« nem odišču v Kamniku, soba št. 6, javna d.ažba za obrt ali manjše podjetje zelo prikladnega poslopja z vrtom in večjo par« celo v Eiomžalah. Ugodni plačilni pogoji. Najma '.i ponudek 98.300 Din, varščina 18.495 Din. — Informacije pri dr. Emilu Staretu, odvetniku v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 4.	4988,a
*
»SATURNIA«
mm najfi frejša io Baiiotalo« motorna ladja m (24.000 Hita itifflr frii ton, 21 morski!) mili)
Prva vožnja
na Blo de Janelro, Santos, Montevldeo to
Bnenos Aires
iz Trsta.....21. septembra 1.1.
» Neapla .... 23. „ Marseiile ... 24.
Oceanski prevoz v 9 dneh.
Pojasnila in naročila prostorov pri
COSULICH - LINIE
SIMON KMETEC, L1abl<aoa, Miklošičeva 13
Stara tovarna nogavic in pletenin
M. Franzl sin
Ljubljana, Pri voz štev. 10
3484
priporoča
svoje prvorstne izdelke po znatno znižanih cenah.
Sprejema se tudi bombaž in volna v pletenje
Pri jutranji toaleti ne sme manjkati PE8EKO!
Vsemu kulturnemu človeštvu je znana vrednost redne nege zob in ust. RaMte redno vsako jutro in na večer pasto z>. zobe PEBECO pa bodete sigurni, da pravilno in sigurno gojite zobe. PEBEKO je nekai posebnega, ni slatkast in neprijeten, je prijeten in odlično deluje!
Ne pozabite na PEBEKO £
astopnik
za mesto Ljubljana za dobro vpeljano blago se išče. Prednost imajo v papirnati široki dobro izvežbani Ljubljančani Ponudbe z referencami pod »Pošten"
na Oglasni zavod Kovači", Maribor.	,
iti/
DALMATINSKA KLET
v Mariboru, Mesarska ulica 5
toči od danc-s naprej ravn kar prispelo garantirano pristno črno in belo dalmatinsko vino z otoka Visa (Lssa) 14% Malllg stopini alkohola. — Dnevno se pečejo
W vsakovrstne morske ribe 1H
po brez on k renčno niz*i ceni; vsa1« peten se prodajajo sveže morske ribe, istotam dobite damatinsko oljčno olje n vinski S kis na drobno in debelo	*
Poskusite, da ste prepričani. 4939	Se priporočam Jos. Povodnik
Svetovnoznano in izkušeno kolo znamke Styria na 12 mesečne obroke se dobi samo pri glavnem zastopstvu
ALOJZIJ U S S A R
'Maribor, Gosnoska ulica ite«. 20 I. nad - r
Priporoča se
70
MAST J. P.
lastni Izdelek tvrdke: £vald Popovič« Ljubljana.
Cena nizka, blago Izborno.
Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg
PREKAJENO MESO
vedno v zalogi po izvanredno nizki ceni.

s Vaša obleka bode izgledala z pet kakor ■ nova, ako jo pustite kemično čistiti v
tovarni Jos. Reich
Tovarna: Poljanski nasip 4-č Ljubljana. | Podružnica: Selenburgova ul. 3.	|
i Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom I I	24 ur.	I
| Barvanje oblek v različnih barvah. *
Po znižani ceni
vokolesa, motorji, vsakovrstni otrusk ki, namestni deli in pneumatlka. Po»u> ddelek za popolno popravo emajliranje poniklian. .«<>'••». noskih vozičkov šivalnih stroiev itd Proda ta obroke — Ceniki tranko
,,TRIBUN i" F. B. L., tovarna dvokoles tn otroškm vozičkov L;ub:jana, Karlov&ka cesta St. 4
Hrvatsk« Rivijeri
nasproti Opatije na otoku Krku, kraj Njivice, parobrodsko pris'ani«če, z dnevnim prometom s Sušakom, v prekrasnem gozdnem in od vseh strani zavetnem poloraiu zimsko leči lišre se proda z odlokom Kr. sodišča na Krku, dne 21. maja t. 1. ob 9. uri dopo dne.
KOMPLEKS.
1.	Dvonadstropni hotel zgrajen 1. 1923, masiven s hišo za služmčad 4 sobe) nahajajoč se na senčnatem vrtu cca. 2000 mJ. Hotel ima 18 opreml;en:b sob s skupno 32 posi ijami, nekoliko sob z balkonom jedilnico za 80 o^eb, ne-Koliko postranskih prostorov, kuhinja z inventarjem itd Dobra pitna voda.
2.	Jako lepa vila deoandance, enonadstropna, zgrajena I. 1^23 s 6 opremljenimi sobami s skupno 10 posteljami. Klet, vrt, velika veranda.
3.	Lastno peščeno ograieno morsko kopališče, plitva voda za otroke v neposredni bližini gornjin ob ektov Kom-
leks je sodno cenjen na Din 1,300.000'— najnižja ponudba Din 650.000 —
Nataotei It nformacije daje Dr. G i u r o Cervar, advokat, Sušak.
Poslužujte se lepo pregledno črtanih trgovskih knjig v solidni in tiv pežni vezavi, katere izdeluje:
A. Janežič
Ljubljana, Florijanska ul. 14.
Knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig.
1
Rdečllo obreza!
S kremo .A", ki stane samo 45 Din preženete za vedno neprijetno rdečico 12 obrazi Lice dobi lep čist ten Rdeči I o rok odstranite s .ročnimi povoji*. Roke postanejo nežne, mehke la prijetno bele. Povoje dobite v elegantni obliki za Din 65--. - Rdečilo nosa odpravit, ako nos kopljete v posebni kopelji, ki gotovo odstrani ic tako ukoreninjeno rdečico Stane Din 85-—. Ozebline pa najbolje preženete t balzamom proti oteklinam, ki stan« Din 30-—. - Vse to vam nudi „Centifolia" kosmetičnl uvod H. J. Hojka, Zagreb, llioa SO. — Zahtevajte brezplačne cenike.
a pletene potne košare v različnih velikostih in kvaliteti razpošilja po najnižjih cenah
Fel ks Toman, Maribor
Gosposka ulica 38
Revmatizem
Izjava zahvalnosti.
Gosp. Dr-ju i. Rahlejevu, Beograd, Kosovska ul. 43.
Lepo se Vam zahval uiem za Vaše zdrav lo RADIO-BALSAM1KA Ki me je ozdi?vil -evmatizn a bolečin, ki sem t"pel na nj h tri leta. Zato se Vam z vsega srca toplo zahvaljujem in bom vedno hvslil Vaie zdravilo Pros m Vaš, da mi za vsako varnost poš jite še eno steklenico o povzet u
Vedno hvaležni Vam
Spasoie Zakič
majstor Fabike Ca tana
1'ETOVO, dne 5 XII. 1926.
Lek „RA MO BALSAMIKA" >zdeiu e, prodaja n razpo tlja z dople-čtiom pu povzeiju ia oratorij RA >lO BaLS\MIKA Dr. I in
Rahlejev, Beograd, Kosovska ulica 43, parter & 4463 a
„SPECTRUM" d. d.
Inž. Kopista, Oubsky in Krstič, tvornlca
ogledal in brušenega stekla, Ljubljana Vil, Medvedova oL 38, tel. 343 Zagreb, Beograd. Ostek. Središnjica: Zagreb
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm. ogledala, brušena vseb velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe Izbočene plošče, vsteklevanje v med Ptaa, navadna ogledala	X/
Doi
obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne kupujte v trgovinah, kjer vam nudijo slabo robo za drag denar, ampak kupite še danes dopisnici za 50 para in pišite takoj po ilustriiani cenik z več tisoč slikami na veletrgovino
R. STERMECKI, Celje 20,
v katerem najdete po čudovito niz. kih cenah obleke, čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, britve, toalet« ne, modne, jeklene in galanterijske predmete. — Naročila Din 500.— ooštnine prosto. — Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
š
Xeiro£iLa, tn, vse dopise hičoit, s<* malih»oglasov, j*, poAalu ruv OgLasni oddelek JVTRA,LjiiMfajiaf PnJcrnova, ul.4. četurvrus ractui, porbu. krgjulau*. Ljubfjanajt. 11X41.			Sprejemanje, tnalih, oglasov za prC-hocLnjo steoilko- JUTRA se, zaključi, dan, pred, izidom, lisla, ob 17. uri. Porsieje, sprejeli, oglasi, bodo pru-oboeni, ir naslednji stevtLku Usta,.
Tolafoth stajUkcL 2492	Hah. oglasi, h. služijo v posredovalne, uisiotijaLria. tiamejit. občinstva: vsaka beseda, so par. UajmsmjšL zn&sck Vin, Pristojbina za. šifro Vin3—. Zenitov, dopuovanjain oglasi.	trgovskega, aLi nklaMinega, zriala^ tnaka. beseda Vuur-. Najmanjši, zsusek Vin icr-. Pristojbina za Iifro Vin, 5-. Vse pristojbine. je. vposlati obenem, z naročilom,, sicer se. oglase ne. priobcycr.	TdUfarb šbiLLuIko^ 24 g 2
Naslovi JMalih oglasov" se dobivajo tudi v podružnicah „ Jutra" v Mariboru, Barvarska ulica ter v C e 1 j u, Aleksandrova cesta
mnm eesssss
7 cim . pa nam '
Prijatelji gasilcev!
Kun pa 1. mala? Vsi na
Ilovico h g. Vrtincu, kj« priredi prostovoljno gasilno dndtvo Barje veliko vrtno v»elieo. — Sodeluje
ČrroTCTtna godba. Za do-ro kapljico preskrbljeno. — Odbor.	12443
Dalmatinsko vino
pristno in po selo nizkih c enih dobite v gostilni «Tabor» v Kroja&i ulici (Mestni trg).	12461
Šmarnogorskim izletnikom
zlasti onim, ki pridejo po novi poti preko Grmade, priporočam gostilno pri (jorjancu na žmarnogor-skem sedln. Vedno topla in m rila jedila, vino in brezalkoholne pijače. 12526
Ruska računala
izdeluje Anton Kozina — Kette Mctrnova 8. 123S3
Anton Fuchs, klepar
Lljnbljana. Križevniška 6
izvršuje lesnocetnentne strehe, kritje z lepljenim papirjem, napeljuje strelovode itd. Kleparska dela pri uovih zgradbah, kakor tudi razna popravila izvršuje solidno ter najceneje. Zahtevajte proračun.	141
FRANC F U J A N
srovstvo in zaloga .trešnib ootrebšfiio
Ljubljana-Galjevica 9.
105
Za legitimacije
izvršuje slike najhitreje tn najceneje fotograf Primoži 6. Zidani most	71
Dvokolesa
popravlja najbolje, najhitreje in najceneje FlorjančiS-Kunska ulica 3	32
Vulkaniziram
v«» vrste avtogume. kakor tudi
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa in motorje P Škafar, Ljubljana. P.itnska resta 11	12
Vsakovrstne vožnje
sprejmem po najnižjih cenah Prevzamem tudi vožnje stavbnega materijama za celo stavbo. — Vinko Krže. Trnovski pristan štev. 22.
8210
Amerikanske žage
Atkins-Saws
velika lakira v-eh velikosti
RUDOLF DERŽAJ
Ljubljana Slomškova ulica i.
Štefan Speletič
•obni in dekoracijski	slikar
v Ljubljani. Rimska	c. 16
>c priporoča za vse	vrste
slikarstva.	12343
Damske plašče
in športne kostume izdeluje najbolje ia najceneje lokave i: Meden, modno k rojstvo za dame i a gospode, Poljan-ki nasip 8 — jK»>gr • -varne Reich. 12474
Pohištvo
jo najnižjih cenah ter naj-.«■• idcfji izdelek nudi I. Vidmar, mizar v Zg. Šiški št. 2.	12231
Vata
svilena. vi/.nt-ua. pamučna — o !*je izdelujem rn popravljani v Rožni ulici 19.
12521
Damske slamnike
pre v z.-mam v p*eoblikova-i najnovejši fazoni.— Novi fi .V) Din naprej. Tu varna >'amnikcv Alojzij S-.mk.r. Domžale. 143

dobe
Pisarn, uslužbenca
zmotnega slovenščine, nemščine in po mogočnosti italijanščine — sprejmem v manjšem mestu na Dolenjskem v lesno trgovino. — Moški imajo prednost, tudi Btarejli vpokojenci niso izključeni. Služba stalna. — Ponudbe s prepisi spričeval kakor tudi zahtevo plače je vposlati najkesne-je do 26. aprila 1927 na oglasni oddelek »Jutra* pod značko .Zanesljiv 27».
12402
Mlado vzgojiteljico
izvežbano tudi v gospodinjstvu, sprejmem k 3 otrokom. Ponudbe s sliko na Radio Eeklam, Subotica — poštni predal 48. 12465
2 mizarska pomočnika in vajenca
sprejme Joža Vižin, mizar-Etvo. Dorfarji, p. Skofja Loka.	12459
Potnike
gospode in gdč. sprejmem v stalno službo z lepim zaslužkom od 5—8000 Din mesečno za vso državo. — Poleg tega letna nagrada. Jugo-Fortuna. Ljubljana — Gosposka ulica štev. 9/1.
12426
Čevljar, učenca
sprejme takoj Alojzij Ber-toncelj, čevljar. Ljubno pri Podnartu. — Stanovanje in hrana v hiši. Starost do 15 let.	12414
Kontoristinjo
ne pod 24 l^t staro, izurjeno v vseh pisarn. poslih, z lepo pisavo, ki govori nemško in slovensko, sprejmem Ponudbe z zahtevo plače poleg prehrane in stanovanja v hiši na oglasni oddelek cJutra* pod značko <Agilna 83»	12083
15—20 tesačev
dobrih za jelovino, rabi Ozren šumsko industrijsko A. D., Srednje pri Sarajevu 12189
Prodajalko
popolnoma veščo slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ki bi izvrševala tudi pisarniške posle, pošteno in zanesljivo, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*
12540
Trg. učenca
poštenih staršev, sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cDober račun a,r». 12494
Nemško gdč.
inteligentno, srednjih let. solidno, domačo, z dobrin? znanjem kuhanja in šivanja, sprejme takoj samostojna dama za družbo in v pomoč. Glasbe zmožna ima prednost. Ponudbe e skromnimi zahtevami plače na gospo Ireno Bali, Kar-lovac.	12493
2 vajenca
15—17 let stara, sprejmem za mizarsko obrt po dogovoru z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 12537
Za buiet
na zelo prometnem kraja v Ljubljani sprejmem trg. naobraženo gospodično — katera je zmožna več jezikov. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod Šifro cZnačajno 100». 12596
Kro.aškega
Domocnika
sprejme takoj za veliko delo Josip Sever, krojač. Celovška cesta 8. 12592
Nadmlinarfe
oženjenega. sprejmem večji umetni mlin. Ponudbe na podružnico cJutra: v Celju pod šifro cMIin*.
12339
Izobraženo dekle
sprejmem takoj čez dan k dvema otrokoma. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.
12547
Pošteno dekle
čedno, z Gorenjskega, čez 20 let staro, sprejmem k majhni družini. Znati mora kuhati, likati, opravljati druga hišna dela Ln v popoldanskih urah šivati. — Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod značko »Pridna in poštena*.	12606
Opekarnarje
za srednjo parno opekarno, za sirovo opeko iščem v akord po 50 Din od tisoč komadov. — Josip Zurc, Gradac.	12336
Trg. pomočnika
dobrega prodajalca mešane stroke in
učenca
sprejme Fr Prijatelj —
Tržišče, Dolenjsko. 12331
Trg. vajenca
r- primerno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom na Gorenjskem. Vstop 1. maja. — Ponudbe ra oglas, oddelek «Jutra* pod «Pošten 19».
12329
20 kamnosekov
dobrih z.i granit, verzira-nih v izdelovanju granitnih kock in navadnem kamnoseškem delu, sprejme Granitom Cezlak. Oplotnica pri Konjicah. Dobro akord-no plačilo.	12194
Kolesa in
šivalne stroje
r ; j naj.-eneje Nardin in • mg. Poljanska cesta SI. Izvršuje vsa popravila. —
Oglejte za'<-<ro in ceno n~-.lv.. v-	12280
Kuharico
srednjih let. ki bi znala samostojno kuhati in obenem opravljati vsa gospodinjska dela. sprejmem. — Pl.-t^a po dojrovoru. — Po nudbe na oglasni oddeleS «.lutra» tod <Dobra kuharica.	12242
Več potnikov
za zavarovanje proti toči,
sprejme zavarovalnica v Ljubljani. Ugodne kondici-je. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jir.ra» pod šifro cToča*.	12449
Zanesljivo hišnico
ki dobro razume vrtna dela. takoj sprejmejno. Lepo naturaln o stanovanje in plača. Hišnica, katere mož je vrtnar, ima prednost. Ponudbe z navedbo dosedanjega -luž bo vanj a, zahtevki plače in rodbinskimi podatki je poslati na Poštni predal 113 v Ljubljani.	12455
Krojaške pomočnike
sprejme za takoj modni salon <Tip-Top», Ljubljana Tavčarjeva 3.	12621
Šiviljo
za moško delo sprejmem takoj na Celovški ceoti 41.
12624
Natakarico
pridno in vestno, s prijaznim nastopom, sprejmem takoj. Dohodki lepi. potrebna kavcija. Predstaviti se je osebno pri Francu Kurenčič, delikatesna trgovina. Maribor, Aleksandrova cesta.	12630
Čevljarskih
pomočnikom
več dobro izvežbanih sprejme takoj v trajno delo Ivan Prešern v Kranju.
12608
Krojaškega vajenca
zdravega in s primerno šolsko izobrazbo sprejme po dogovoru s hrano in stanovanjem v hiši Anton Sorn, Klane 7. Kranj. 12607
Služkinjo
vajeno kuhanja in pospravljanja, sprejmem. Biti mora snažna, pridna in poštena, z dobrimi spričevali. Naslov v oglasnem oddelku * Jutra ».	12618
Praktikantinjo
za krojenje sprejme tovarna perila Genica Vojska, Ljubljana. Gosposka ulica št. 16. Absolventinje obrtne šole imajo prednost. Pogoj 1 leto brezplačno. 12552
»V V 0
iscejo
Dipl. komercijalist
s prakso, išče primerne službe. Vešč vseh trgovskih poslov. Naslov v ogl. oddelku <Jutra». 12394
Prodajalka
zelo dobra, išče službe v mestu ali na deželi. Pismene ponudbe na oglasni oddelek <Jutra* pod šifro cVestna in zanesljiva 1S».
12360
Kot učenka
bi šla v damski frizerski salon ali kaj druzega. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	12542
2 šivilji
dobro izurjeni, želita stalne' službe. Dopise na oglasni oddelek <Jutra* pod šifro «Dobro izurjeni*. 12538
Izurjen mesar
išče službo pomočnik;'. — Event. prevzame mesn:<-o na račun. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra* pod šifro cMesar*.	12005
Strojnik
s prav dobrimi spričevali, išče službe. Verziran je v obratovanju z bencinskimi in parnimi stroji. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro «Strojnik 651*.
12651
Provizij, potnika
ki potuje po Hrvatski, Slavoniji in Vojvodini, iščemo za dober predmet. Ponudbe pod cLep postranski zaslužek* na oglasni oddelek «Jutra*.	12278
Absolventinja
drž. d vo razred ne trgovske šole išče službo začetnice v pisarni v Ljubljani. Gre tudi na deželo. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek <Jutra* pod cPoštenost 58» 12358
Pletilja
izurjena v pletenju nogavic in drugih del, išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cPletilja 103*. 12473
Korespondentinja
perfektno v slov. in nemškem jeziku, stenografiji, v strojepisju itd. želi službo za tu. — Cenjene ponudbe pod šifro »Takojšen nastop Din 500* na oglasni oddelek cJutra*.	12454
Odvet koncipijent
abs. pravnik želi službo. Ponudbe na oglas oddelek cJutra* pod cPravnik 100*.
12451
Službo hišnika
išče zakonski par z enim otrokom. Gospa je šivilja. Ponudbe na oglas, oddelek c Jutra* pod šifro cDober hišnik 649*.	12649
Prodajalka
začetnica, izučena v delikatesnem bufetu in špecerijski stroki, išče službo. Ponudbe na upravo cJutra* v Mariboru po l «Zvesta*.
12632
Gospa
perfektna kuharir-a — želi vodstva večje kuhinje. Dopise na podružnico <Jutra* v Mariboru pod «Prvega ali 15. maja*. *	12634
Upokojenka
išče službo pri majhni družini kot gospodinja, proti nizki plači — Ponudbi na podružnico cJutra; v Mariboru pod <Upokojenka--.
12640
Gospodično
ki ima veselje do izvrševanja obleke v popoldanskih urah, naj se zgla-si do 1. maja. Natančne informacije osebno. Naslov v oglasnem oddelka cJutra*.
121303
Šoferska šola
izobrazuje kandidate praktično in teoretično za samostojne vozače (šoferje) Dame in gospode sprejemamo dnevno Pouk temeljit in uspeh siguren. — Zahtevajte prospekte. Auto-Skola. Zagreb. Kaptol 15, telefoD 11-95.	128
2 čebeljnaka
za 6 in za 15 A. 2. p«anjev ugodno proda Anton 2i?on v Rožni dolini, cesta IV/7 pri Ljubljani.	12625
Štedilnik
dobro ohranjen, prosto stoječ, na 3 % plošče, prodam ali zamenjam za manjšega (2 V2 plošče), desnega. — Janez Knaplč, Tacen št. 31 12428
Novo spalnico
češnjevo. politirano. proda R. Berllč. mizar, St. Vid nad Ljubljano.	12375
Spalno opravo
2 postelji, 2 nočni omarici in 5 om:;r z dvojnimi vrati, v najboljšem stanju poceni prodam radi preselitve. — Sp. Šiška št. 96. 12293
Dama poučuje
francoščino za zameno slovenščine ali nemščine. — Dopise pod značko <Apr£s midi* na oglasni oddelek «Jutra».	12501
Nemščino
poučujem po 5 Din uro. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod «Temeljito».
12620
IS letna deklica
išče službo k otrokom. — Gre tudi na deželo. Naslov pri podružnici < Jutra* x Mariboru.	1264:
Šofer
zanesljiv, ki bi delal tudi vsako drugo delo — išče službe. Pozneje lahko položi kavcijo. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cMalj zahtevek*. 1^115
Skladiščnik
želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod značko «Poštenost 58*.	12258
Skladiščar
ekspeditOT. kontoarist — vešč slov., srbohrvaškega in nemškega jezika, marljiv in zanesljiv, išče primerne službe. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Marljiv 64*.
11964
Gospodična
zmožna kavcije, išče mesta v trafiki Ponudbe na ogl. oddelek <Jutra> pod šilro «Kavcija 84*.	12484
Šivii;o
prvovrstno, sprejmem za prokrojevanje plasčev in kostumov. Ponudbe na ogl. oddelek <Jutra» pod šifro <Samostojna 39». 12539
Potnike
zanesljve, delavne in poštene sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutr*» pod šifro «Pijače».
1Ž571
Trgovskega vajenca
s primerno šolsko izobrazbo sprejmem. Naslov pove osriasni oddelek «Jutra».
12568
Kuharsko učenko
sprejmem s 1. majem v brezplačno učenje. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šfro «Takoj 75». 12575
Služki.ijo
za vsa hišna dela in samostojno kuho sprejmem v Gradišču štev. 10/1. desno.
12563
Službo
dopoldansko ali popoldansko išče dipl. komercijalist prakso. Naslov v oglas, uelku
od>
<Jutra».
12393
Gospodična
zmožna šivanja, z znanjem nemškega jezika, želi službo k otrokom pri boljši obitelji. — Gie eventuelno tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.
12486
Gospodično
s trgovsko prakso, verzi-rano v knjigovodstvu in korespondenci, iščem za dobo 5 tednov. — Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cVerzirasa 94».
12481
Trg. učenca
močnega in zdravega, z dobro šolsko izobrazbo sprejme Ferdo Pustek, trgovina z meianim blagom, Šmarje pri Jelšah.	12491
Kuharico
ki bi opravljala tudi draga hišna dela, iščem k dvema osebama na defelo. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra»
a ogi. oda« pod cDolenjako it. 19». MMtop takoj.
mm
Dobro kuharico
popolnoma samostojno sprejmem v najbližji okolici Ljubljane. Nastop takoj. — Naslov v oggasnem oddelku cJutra*. ^	12564
Šiviljo
za ženske obleke iščem na dom. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 12570
Gospodično
ki govori event tudi nemško, iščem k 2 otrokoma. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	12602
Klepar, pomočnika
mladega, sposobnega vseh kleparskih del in ki zna izdelovati tudi trtne briz-galne, sprejmem v stalno službo. Istotako sprejmem
vajenca
proti popolni oskrbL Ferd. Kmet, klepar v Trebnjem.
12581
Brezplačni posli
Zakonski par brez otrok sprejme kjerkoli zaposlenost. 2ena kot samostojna ali opora gospodinji, naj-sibo pri kuhanju, šivanju, pranju, prašičjereji, kakor tudi pri drugih opravilih. Mož je zmožen vseh gospodarskih ia kmetijskih del, živinoreje in tudi raznih popravil pri gospodarstvu. Trezen in vesten, z dobrimi spričevali in lastnim pohištvom. Pogoj hrana ia soba. Grp tudi kot oskrbnik, hišnik ali skladiščnik. Ponudbe na oglasai oddelek cJutra* po. j «Brezplačno*.	12523
Starejše dekle
šivilja, vajena vsega gospodinjskega dela, nekoliko trgovine in gostilne, išče primerne službe. — Prevzame tudi kako manjšo, dobro idočo gostilno na račun in položi ""8000 Dia kavcije. — Ponudbe pod cPoštena 33* na podružnico cJutra* v Mariboru.
12499
Bivši trgovec
išče primerno nameščen je
kot poslovodja podružnice, zadruge, skladiščnik ali podobno, event. pri lesni industriji. Dopise na oglas, oddelek cJutra* pod šifro c Delaven 81*.	12509
Šofer-mehanik
trezen in zanesljiv, z večletno prakso, išče primerne službe. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cTrezen 4». * 12612
Mizarski pomočnik
išče služl>». Naslov v osrl oddelku cJutra*. 12553
Fotografski
pomočnik
dober nesr. r^tušer. L1 Če službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cjutra» pod cRetušer*.	12543
Stenotipistinia
za slovenski, nemški in srbohrvatski iezik. z daljšo prakso, išče službe. — Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod značko «Per-fektno nemško 6». 12594
Trg. pomočnik
špecerijske stroke, izobražen. išče službo v mestu ali večjem trgu. Gre tudi za potnika. Dopise na o tri. oddelek cJutra* pod Šifro c Vestnost 1000». 125&9
Mlada gospa
inteligentna, s štirirazredno meščansko šolo n lepo pisavo, išče službo blagajni-čarke. event. qre v kako pisarno Ponudbe na ogl. oddelek cJutra* pod šifro c Zanesljiva št. 333». 12585
Zastopnike (ce)
za prodajo vrednostnih j-a-pirjev in srečk sprejmem. Poleg provizije stalna nagrada Ponudbe pod šifro c Dobra nagrada* na Oirlas. oddelek »Jutra*	1^364
Razne jezike
angleško, francosko in špansko poučuje po lahki metodi in prestavlja učiteljica Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	12555
Vrtno lopo
železno, ugodno prodam. Pojasnila daje hišnik na Miklošičevi cesti Štev. 6.
12396
Police in pulte
starejše, dobro ohranjene, za manufakturno in špecerijsko trgovino, proda Ivan Krošelj, Kette-Murnova c. št. 15	12356
Trg. opravo
za špecerijo, popolnoma novo, prodam po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	12520
Prešivalni stroj
(Heftmaschine) kupi Ivan Prešern. Kranj. 12409
Pozor!
Kupujem stare moške obleke, čevlje, pohištvo itd. — Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — A. Drame, Ljubljana. Gallusovo nabr. št. 29.	12382
Pisalni stroj
dobre znamke želim kupiti ali proti dobri odškodnini izposoditi. — Pismeno pod cPisalni stroj* na oglasni oddelek cJutra*. 12362
Les za ograjo vrta
ugodno proda Kovač, Zelena pot (mjava hiša) — Trnovo.	12517
Elegantno jedilnico
črno, novo. prodam v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku cJutra*. 12532
Premog, drva,
koks in oglje
cllirija*. Kralja Petra trg 8
— Telefon 2820.
23
Spalnico
in nekaj kuhinjske oprave
prodam radi selitve po zelo nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*.
12314
Pisarniški inventar
plahte za vozove, tehtnice in drugo prodaja v.-aki dan od 3—5 t-opoldne 2itni zarod v Ljubljani, Krekov trg 10/1	12350
Spalnica
politirana, nov3. masivna, naprodaj za 3600 Din. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	12458
Stroj
za rezanje mesa
Wol?maschine) z rezervnimi ploščami in nožL pripraven za elektr. posron ali na roko, prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.
12441
Pisarniška oprava
elegantna, dobro ohranjena takoj naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.
12431
Vsled opustitve detajlne prodaje koles prvovrstnih znamk, prodajam iste po neverjetno znižani ceni. — O. 2užek. Ljubljana. Tavčarjeva 11.	12647
Tovorno dvigalo
za transmisijski ali elektr. pogon, za 300 kg teže. proda po nizki ceni A. Aman, Tržič.	12622
Hlode
hrastove sn smrekove kupuje parna žaga V Scag-netti v Ljubljani	252
^rebrne krone
Kupuje ud piača dobro s Čuden Ljubliana. Prešernov* aiicj l	238
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe — juvelir
Ljubljana. Wolfova nI 3.
38
Smrekove hlode
za takojšnjo dobavo kupi Cenjene ponudbe z navedbo cene na ogla=ni oddelek cJutra* pod šifro cSmre-kovi hlodi*.
Tovorni avto
majhen, dobro ohranjen, za vožnjo sposoben, nakladne teže 400 kg, naprodaj. — Celje, Gosposka ulica 19.
12467
Motorno kolo
cDouglas* — skoraj novo, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.
11819
«Peugeot» auto
štirisedežen. skoraj nov, naprodaj na Glincah, Tržaška cesta 6 — Gospodarska pisarna Tribuč. 12423
2 automobiia
malo rabljena, v brezhibnem stanju, z garancijo, pripravna za 2utotakso — eden od teh Štirisedežen, drugi šestsedežen. ugodno naprodaj pri A. Lampretu. Ljubljana, Dunajska c. 22 12530
Voziček za invalida
kupim. Hrenova ulica 19.
12448
Generator
za vrtilni tok 220/380, 50 per. 5—8 KW. dobro ohranjen. kupi Hrovat & Ko. Ljubljana.	124S3
Sesalka
(Baupumpe) naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*.	12627
Tennis raquette
za gospoda, prodam. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*.	12652
Barako
z opeko krito, iz katere napravite lahko hišico, prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 12628
Tračna žaga
nova, poceni naprodaj. — Maribor, Jelačičeva ul. 12.
12631
Damsko kolo
prodam. Pojasnila v kantini na Poljanski cesti ,40, Ljubljana.	12597
Vrhniško opeko
trboveljski premog tu bukova drvs nudi najceneje Lovto Krže. Trnovski pri stan 12 Postrežbo točna!
61
Državne uradnike
giine in rettengvirane — j kakor tudi dobro izvežba-ne zastopnike in zastopnice sprejmemo za razpečavanje drž. vrednostnih papirjev proti visoki provizij — Dopise na oglasni oddelek Jutr:i» pod cA?ilen 31«»
12439
Drva
nra<tove parketne odpadke od žag* ter mehka drva po a;zki ceni dostavlja na dom parna Žaga V Scag-
nettt. Ljubljana, za sorenizkim kolodvor«) j	36
Kolesarji!
Trgovcem
podjetjem itd., kater: niri.a-jo lastnega pisarn osobja,. urejuje in vodi knjigovodstvo prvovrsten strok.vr.ja*. Pride tudi na deželo Vprašanja pod cBrez personala* oglasni oddelek cJutra* 11706
Zr.:iaa»- ce-c: Ugiejtt si zaloge dvokoler- naj nove j-tijia Tribuna. Rekord. Champion. Styriv Biankini, Favor. Perla Diamant že od 130») Din naprej — Pnevmatika Mi^ritiin. Dun-iop itd Ceniki frankov Prodaja na obroke - Tribuna F. B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana	SI
2 orleandra
in več lepih palm prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	12557
Dirkalno kolo
cPeugeot». še nerabljeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra». 12550
Puško
dvocevko. 16 kal. prodam za 500 Din. — Na ogled v oglasnem oddelku cJutra*.
12558
Starinske ure
proda	zelo nizki ceni
L. Bešf^r. Ljubljana. Vegova ulica 12; n. 12560
Kostanjevih drv
kupim vsako množino plačam po najvišji ceni proti duplikatu ali akreditiv. — Ponudb« na poštni predal 21. Brežice. 12497
Damsko kolo
dobro ohranjeno kupi Marija Izlakar, 2idovska steza št. 4.	12519
Otroški voziček
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* p>od «Takoj 11
12511
Les za zgradbo hiše
suh. zdrav, ne razpočen in ostro četverokotno tesan ali žagan, jelov, še : smrekov rabim in sicer 24/26 cm: 11/6.2, 5/5.7, 27.-6/6.3. 6:6.9. 5 5.8, 2/7.4, 6 '6.35. 6/6.95. 5.5.85, 2.7.45 . . 22.37 m
14-26	cm: 10/6.2. 4 5.' 2 7.4. 8/6.3. 4/5.8. 2.7.4. 8 6.35, 4/5.85. 2 7.45 — 10.08 m«;
20/24 cm: 12/4.00, 9 4.SO.
12 4.20, 9/5.00 8.95 in Nadalje zdrave in očiščene jelove deske 4 m dolge.
15—35	cm široke za tesarska dela: 25 mm debelih 27.5 m8 in 15 mm debelih 10.0 m8. Ponudbe s ceno franko va?on drZ. železn: ce, najkrajši rok dobave in ostale pogoje poslati na naslov: Milan H a u s 1 e r. STad. činovnik. Zagreb — Magistra:	~ 12513
Štedilnik
desni, na 2 piate. dobro ohranjen, kupi Jaa^-z Knapič v Tacnu štev.
12546
Kočijo
skoraj novo in popolnoma
nov kupe voz
tapeciran z najfinejšim usnjem proda oboje za 5000 Din Antoa Roječ, Stična.
125&4
Pletilni stroj
9,32. zeio cjber. prodam. — Istotako tteklena vrata, mize, omare in umivalnike Naslov v oglasnem oddelku cJutra*	12G01
Služkinja
z dežele, pjridna in j»štena, išče službo pri manjši družini Ponudbe na oglasci oddelek cJutra* pod šifro c Služkinja*.	12512
Šofer - ključavničar
24 let star, ki govori slovensko. hrvatsko in nemško, išče službe. Nastop po ielJL Naslov v oglasnem oddelka -cJutra*. 12508
Inteligentne
gospade
in damp za obi-i privatnikov _ sprejmem z vi<0ko provizijo. Ponudbe na podružnico cJutTa* v Mariboru pod šifro cZdravio*.
12637
-m---
Zastopnik
stalno potujoč po celi Sloveniji, z najboljšimi zvezami, želi rprejeri zastopstvo Se kake<ra predmeta, katerekoli stroke. Ponudbe pod cMala kolekcija* na o«rlas. oddelek cJutra*. 12493
Šiviljo
ki. va :<-ra krparin manjših del. sprejmem na dom. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 12527
2 brivski toaleti
kompletni, z 12 predali za abonente. jrodam po zelo nizki ceni. Naslov v oel. oddelku cJutra*. 12277
Šivalne stroje
nudi najceneje m z garancijo Nardin m drug. Poljanska cesta SI. Vsa popravila in nadomestni deli Vprašajte za ceno in prepričani bodete.	12281
Moško kolo «Eska»
skoro novo, poceni proda krojač Bukovnik na Starem trgu št. 2. 12453
Jedilnico in spalnico
p>o!it?rano. prvovrstno d*io. prodam Na^ov pove oglasni oddelek cJutr2».
125S6
Šivalni stroj
malo rabljen, po ugodni ceni naprodaj. Naslov pove
oglasni oddelek c-Jutra*.
12587
Moško obleko
(žake-" ia črn površnik — vse skoraj novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	12578
4 orleandre
prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 12530
Motor 16 HP
nov. nerabljen za bencin in ae? plin (Saugcas) z Ha? generatorji 2 za-mašnj. na prodaj ali ga zamenjam motor 6 HP z mlatilnico srednje velikosti J. Skrbinšek, Haj-dlna pri Ptuju. 126^8
Boljše pohištvo
popolnoma novo. spalnico, kuhinjo in event. jedilnico po usrodni ceni kupim. — Ponudbe na o.ela-. oddelek cJutra* pod šifr- cPlnčam takoj 45*.	12345
Ženski šivalni stroj
zaklopci. kupim. Ponudbe pod «{»00 Din» ta oris oddelek cJutra*. 12616
Sedežni voziček
sobni, za odrasle, kupim. Ponudbe na Brata Suin*>r. Celje.	12015
Bukova drva
polena, kupim. Ponudbe na oz!a«r.i oddelek cJutra* pod c Ljubljana*.	12222
?Odol» prazne steklenice
* u p o j e drogerija Anton Kane tinova. Židovsfca al št L	282
Dobre jaboičnice
prodam 3000 i 'rov. Črna po dogovoru Novak. Kroe-vina Štev. 43 pri Ptuju — (Maierhof V. Blanke'.. 12190
Dahiije (Georgine)
v najžlahtnejših vrstah prodajamo, dokler traja zaloga. 5 korenin v trr-h vrstah 30 Din. 10 korenin v p^tih vrstah 50 Din. — cVrt*. Džamonija in tlv-j. Maribor.	12492
Sladko krmo
proda Remec,
Šiška 92 12514
2 motorni kolesi
eno lažje in eno težje —
fotokamero
in trijrstno
harmoniko
proda Pavšič, Hrenova ul. št. 4.	12522
Automobili
Citroen. 5 H P. dvo trosedežen. s kompletno opremo; Renault. 32 HP. luksusna izdelava. odprt ali s kompl. za pno karoserijo; tovorni Arbenz za 5 toa tovora, polne gume. skoro nov; tovorni Austro-Fiat za &—4 tone tovora, dobro ohranjeni, naprodaj — Na zahtevo podrobnejše informacije. Vprašanja ali ponudbe na predal I. Ljubljana.	12535
ICapiUU
Kot družabnik
z 20.000 Din bi rad sodeloval v tehničnem, mefcan. ali sličnem podjetju. Sem zanesljiv, polten ter vesten v sodelovanju. — Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cPridnost*.
12290
Družabnico
za trgovino z mešanim blagom v prometnem kraju r.a Gorenjskem, s kapitalom do 50.000 Din sprejme SOletni sam-ki trgovec, radi povečanja obrata. Zenitev ni izključena. Prednost imajo trgovsko izobražene gospodične. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek cJutra« pod cDružabnica 70*. 12470
100—150.000 Din
kot kavcijo za dobro idoč« komisijsko blago, proti visokim obrestim in primerni garanciji iščem za dobo 6 mesecev. — Ponudbe na cApollo*, Stari trg št. 10 II 12531
S 15.000 Din
se udeležim dobičkano-n« trgovine. — Ponudbe pod šifro cTrgovec 44» na (■:!. oddelek cJutra*. 12644
Rabljenih avtomobilov
največja izbira različnih znamk. 2. 3. 4 in O-sed^ž-nih luksuznih ter tovornih 1 2 in 3-tonskih. po neverjetno nizkih cenah nudi O. 2užek. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. 12646
Harley Davidson
novi motocikli 31«, 7 9 in 10/12 HP, z in brož prikolice globoko pod tovarniško ceno. — Istotako več malo rabljenih Harlev vseh modelov, po zelo nizkih cenah Vsi rezervni deli na skladišču. Nadalje rabljeni motocikli Indian. BSA. Bian-chi itd. O. 2užek. Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 11 12650
Motorno kolo
Harlev Davidson, 3 32 k. 2500 "km vožen. z elektr. razsvetljavo — popolnoma kompleten, po riizki ceni naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek cJutra* pod šifro Motor 48*.	12648
Kolesarji,
avtomobilisti!
Da vozite sigurno in brez strahu, da Vam ne odpove zračnica, uporabljajte samo kemični preparat, ki ga dobite r-ri cJngostandart>, Moste 25. Naročite še danes in priložite 10 Din za zavitek. Sprejmemo tudi preprodajalce.	12561
Motorno kolo
3 IIP, v najboljšem stanju, takoj uporabljivo prodam za 4000 Din. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra».
12562
Motorno kolo
3.5 HP. s prikolico in kar-bidno razsvetljavo — zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* r*,d ^'fro <BSA>.
Auto Fiat
pel tovorni, le HP. popolnoma nova JBcheiin guma. električno razsvetljen, popolnoma kontakt en z rezervno. v usnje tapec;rauo luksuzno karoserijo. rezervnimi deli, rezervno pumo itd. prodam za ---"fl prevemu ponudniku. Anton Kojvc. Sličic. 125.-.-;
Družabnika
s premoženjem 4't--G0.000 I>in v gotovini i-.-c-in ?a brezkonkure-nčno in doK-čkanosno podjetje. Por^e na oglasni oddelek «Jutra» pod značko »Podjetje 54».
12554
Gostilno
prodam a! i pa sprejmem družabnika v komisijo in kapitalom 25.000 Din." Ponudbe na oglasni oddeVk <Jutra> pod »Posestnik J:*-124>i4
2000 Din iščem
za kratko dobo pruti vrnitvi Din in garanciji. Ponudbe na ogias. od-iV- i «Jutra> pod »Garancija..
22585
Družabnika
za razširjenje že obstoječ* velike, dobro idoče trgovine z manuf&kturo, zelo >-pimi lokali in brezplačni™ stanovanjem na najlepšem in cajprometnejšem prostoru v večjem trgu. Ponudbe na orlas. oddelek »Jutra* pod šifro »Kapital.
125«j9
Enodružinsko hišo kupim na Jesenicah
Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* p*>.i šifro- »Jesenice*. 1240"
Zemljišče
ob progi južn- i-letmee, poleg tovarne »Saturnu?* v Uostatu v skupui iz:o-ri 24 800 m' ra prodaj i- o primerno ta reij* iišfa ali taloge. sa-.jr tudi ta indnstrijo itpr:;»-ia^tnega tira ombgoč--n. t majnmmi otroški ker je industrijski tir tik or»d zemljiščem le Izpeljan — Naslov v ofirlasn»-m o M* - i »Jutra*	3237
Lepo posestvo
ca. 30 jobov, njive, tra-r.^ ki, sadni vrt, vinogra.) 4 johe), lepo poslopje, v prometnem kraju Slovenije v mestu, blizu Zagreba "prodam ali dam v naj<--m. :.r iu mrtev inventar. Vpra- •-nja na oglasiti odde:ek »Jutra* po-i »Povoijni plačilni pogoji*.	12K'3
Duševno življenje žene
\ današnji življentk; dobi potrebujemo vrelec, iz katerega naj črpa ž<-r.a vse informacije in nasvete, ki ■-o ji dnevno potrebni. Tak važen posel vrši naš domaii časopis za modo. zabavo in gospodinjstvo. Ženski I!=t
esee prinaša naj.
ki vsaki m no ve je o modi," koMuetifcj, higijoa:, urejevanju doms. kuhmji itd. t*r duševno ivljenje ženske z obilnim zabavnim itivom. — .VaSa urednica, znana p«ttelji<-a Zagorska odgovarja svojim titateljream r.a v.-a najrazličnejša vprašanja. Koncem tesa meseca izide prva št. 111. letnika, kot sv.-čana majska Številka v znatno povedanem obsegu. Predplačila tudi nadalje znašaio » St leta 40 Din. Uprava /enssega lista. Zagreb — tia*o«ansia ulica št. 2;I.
12420
Die Umschau
i!iu?tr. Woeben.scr.rift flber
orttckritte ia
baft und Tecbnik. letnik 192S prodam po ugodni »ni. event. ta obrokr. — Naslor v oglasnem oddelka »Jetra*.	1S15
Hišo z gostilno
delikateso, vinotočvin n i kaj silčnega kupim, event. vzamem tudi v najem. Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod »Slovenija..
Hišo
dvostajiovanjsko, po 2 sobi s kuhinjo in pritikiina-mi, kletjo in veliko r-1 zraven, kupim ^rot- takojšnjemu plačilu.' Ponudi.' ' a ogiasni oddelek »Jutra* . 1 značko »Zanesljiv ku*»
125^4
Stanovanjsko hišo
manjšo, p»rodam s pogoj da isto podere in celokupni materijal odp>elje. 1'— jasnila v gonilni Ogrir. •..% Lav^rci.	125 iS
Lepo posestvo
prodam po zeio nizki čeri. Lepa, zidana ia z o:*--o krita hiša, gozd. 12 j:L-'r zemlje, vse na ravnem. — Event se tudi zamenja » manjše p-^sestvo ali za - -mo hišo v kakem \<r nem kraju. — Ponudi-* -a oglasai oddelek cJutra* r»od cRedka prilika 4». 12»>34
Dobro gostilno
in nekolko posestva ▼ Ljubljani ali okolici kupim Pi.«mene ponudbe na ogia«. oddelek cJutra* px>d šifro c Dobro idoča 303*. 12645
Lepo hišico
eno«tanovanj»ko. novo. davka pro^o ra drž. cesti ▼ mestu Mariboru. 20 minut od glavnega tr^a. prodam za 54.000 Din in kup>ec
lahko v 30. dneh vseli. _
Vprašati pri podružnici cJutra*, Maribor. 13535
Hišo v Ljubljani
ei,r>Da'Mropuo. prodam z» J5.i.i(i0 Din. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 12544
Gostilna
i relil.0 vrtnarijo. 5 sob, 3 kleli. 4 orale zemljišča ;„ gosda, pol ure od Glav-trja v Mariboru, zelo ugodno "naprodaj. Xa6lov: Ivin VVelt, 1'obrežje pri Mariboru.	1^633
Vrtnarji pozor!
Kovu zidana dvostanova-tjeka biša, davki prosta, , Gospodarskim poslopjem jB 71V10 m2 lepe orane umije, popolnoma pripravno za vrtnarja, na lepi ioinčni le(,T pri kolodvoru
i« P"
mestu Mariboru za
nitko ceno naprodaj. — Vprašati v upravi «Jutra», Maribor.	12635
Josest"
Reaiitetna pisarna
družba e o. z.
Ljubljana
Miklošičeva cesta 4
proda:
HBO. enodružinsko, 1000 iu' vrta. Trnovo — Din 80.000;
VISOKOPRITLIČNO — vili slično hišo, lep ograjen vrt, parketi, elektrika — Trnovo — 125.000 Din; HI SO. enonadstropno, večje število htanovaoj, veliko tjr.>rLšce, blizu deželne bodice — 180.000 Din; VIIJJ. enonadstropno, naj-fioii'lneje novozidano — komfortno, 6 sob, pritikline, lep vrt, par minut o»l Kongresnega trga — Din 300.000: VILO. ^nonadsfcropno, novozidano, 3 stanovanja po i sobi, pritikline, vrt, Trnovo — Din 180.000; VILO, visokopritlično, štiri parketirane sobe. ku-i hinja, kopalnica, 1800 m* rna. pri klavnici — Din I 160.000;
VILO, novozhlano. euonad-jtro|>no, v pritličju 2 po-M0v:ia prostora, 1 komfortno trisobno stanovanja 2 stanovanja po 2 sobi. pritikline. lep vrt, za Bežigradom, 320.000 Din. Letni donos 50.000 Din;
VILO, enonadstropno, tri-etanovanjsko — trisobno ■taiiovanje na razpolago, 11()0 ni2 vrta. Rožna dolina — 150.000 Din; HIŠO, dvonadstropno, večje število stanovanj, tri-sobno takoj razpoložljivo. veliko dvorišče, tik 'imenske cerkve — Din 180.000; H ISO. visokopritlično, dve veliki sobi, kuhinja, pod hišo kleti, svinjak, 2000 m2 sadnega in zelenjad-nega vrta. posebej 3 njive, 20 minut od Laz — Dia 36.000; H l SO. pritlično, 3 sobe in [iritikline, velika mizarji delavnica, 6000 m* vr a. ure od LjubljaJie - Din" 100.000; ^aOSADSTR. HOTEL ▼ Bos. Novi. v pritličju obratni prostori, v prvem nadffropju in manzardi 10 stanovanjskih sob, bo-be ;:a tujce, kompletno opremljeno, dvorišče, vrt Din 140.000. Ugodni plačilni pogoji. 12576
Delavnico
svetlo in večjega obsega rmo. Ponudbe na oglas. - Metek «.Tutra» pod šifro »Solidna obrt 893». 12390
Lepo skladišče
!&'.»'ai. za vsako obrt pripravno. « pisarno in dvema stranskima prostoroma dam 1. majem v najem. Šu-!: ■ va ulica št. 3/1, desno.
12366
Pisarniški lokal
justične palače, od-•■aj takoj proti odfcupu prave. Naslov y oglasnem oudeiku <Jutra>. 12430
Majhen lokal
primaren za špecerijo, ozir. ^■likateso iščem v sredini mesta. Naslov v oglasnem tHnelku «Jutra>. 12349
Lokal
i* špecerijsko trgovino v Ljubljani išoem — event. ^rev/amem že obstoječo tr-rovino v najem. Razpola-:am g kapitalom do 120.000 '»in. Prijazne ponudbe na glasni oddelek «Jutra» pod inačko «M. B. Št. 1734».
12307
Gostilno v Zagrebu
■redi mesta — na prometni točki, radi odhoda z vsem nventarjem poceni prodam fismera vprašanja na naslov: Hofer. Zagreb, Beri-»Iavideva ulica 4. 12422
Gostilno
ia prometnem kraju oddam [>Joti kavciji na račun. — S"aslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	12502
Več sob
^damo v TT. nadstropju v '^eoburgOTj ulici, oziroma 'a Aleksandrovi resti —
za poslovne prostore. Analov v oglasnem oddelku ••Tutra».	12510
Lokal
> skladiščem, oz. delavnico
- event. tudi z manjšim tanovanjem oddam. Naslov >ri [»odTužnicI <Jutra» v lariboru.	12641
Lokal
i stanovanjem 2 pob in tubiflje oddam v industr. :;aj'j. Trgovina obstoja že >. let. Mesečna najemnina COft Din. — Ponudbe pod :n»žko .Gospodar odsoten» ia oglasni oddelek .Jutra* 118»
Trgovino
z mešanim blagom na naj-prometnejšem kraju na Vrhniki takoj oddam. Pojasnila daje P. Šimenc, Vrhnika 12469
Zemljišče (njive)
dobro obdelane in prehojene oddam takoj v najem poleg tovarne «Satornu8> v Mostah. » skupni izmeri S6.000 m* — in aieei enemu ali rel reflektantom — Nado* t oglasne© oddelku .Jutra«,	8236
Brivnico
na prometnem kraju v Ljubljani prodam, ali dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra.. 12435
Gostilno
na prometnem kraju v bližini Ljubljane vzamem v najem, event. na račun. — Naslov v oglasnem oddelku <Jutra>.	12490
Trgovino
z vsem inventarjem, brez zaloge da takoj v najem Alojzij Gimpelj, Toplice pri Novem mertu.	12496
Lokal za trgovino
že stara postojanka, oddam v najem. Pojasnila v pekarni Lubej, Lajteisi pri Mariboru.	15
Trgovino na deželi
pri farni cerkvi iu Joli vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra* pod Šifro »Kapital 40.000».
12613
Foto atelie
oddam v najem. Ponudbe na oglaanf oddelek <Jutra> pod »Atelje*.	12568
Veliko trgovino
na Dolenjskem poleg kolodvora, glavne ceste in na križišču dveh dei. cest, na zelo prometnem kraju oddam takoj v najem, event. tudi z gostilno. Letni promet 4,000.000 Din. Resni in sposobni interesentj« naj javijo svoje naslove na oglasni oddelek .Jutra* pod »Prometna točka*. 12582
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin iščem Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dve osebi 7*.	12471
Stanovanje
2 sob, kuhinje, pritiklin in souporabe pralnice ter kopalnice, vrt, takoj odda ob Dunajski cesti »Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani*.	114
Brezplačno
prijavite oddajo stanova-nji. cobe. lokala gostilne, trgovine, delavnice itd. — Posredovanje ia oddajale« popolnoma brezplačno. — »Posredovalec*. Sv. Petra cesta 1&	8247
Stanovanje
4 sob, z vsemi pritiklinami (kopalnico, jedilno shrambo itd.) v sredini mesta iščem in dobro plačam za mimo stranko 3 oseb za takoj ali do 1. avgnsta t. 1. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Komfortno stanovanje*. 11764
Stanovanje na deželi
blizu postaje, elektrika, lepe in snhe sobe, polje — odda za 100—150 Din mesečno Jos. Zurc, Krapa, iel. postaja Gradac. 12337
Stanovanje
sobe in kuhinje v Sp. Šiški
zamenjam
aa enako v mestu ali izven mesta. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 12457
Stanovanje
1—2 sob ter kuhinje išče
miren zakonskj par brez otrok. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mirno 95..	12495
Dijaka
sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	12424
Sobo in kuhinjo
išče uradnica za avgust ali november. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »November*.	12541
Stanovanie
2 sob in kuhinje išče v podnajem za kratko dobo tTgovska družina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 17». 1262S
Zamenjam
lepo. dvosobno stanovanje y mestu z enakim ali večjim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod š:fro »Zamenjava 59». 12559
Stanovanje
z opremljeno sobo in kabinetom. v sredini mesta takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod :Meblirano 8S>. 12388
Opoldansko hrano
dobro, želim v bližini Martinove ceste. Plačam dobro. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Hrana IS*.	12412
Za otroka
28 mesecev »tarega, iščem popolno oskrbo pri dobri in
snažni gospodinji-zasebnici v Ljubljani ali najbližji okolici. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Mart*,	12385
Lepo sobo
prazno ali opremljeno, separiranim vhodom s stopnic in električno razsvetljavo iščem. Plačam dobro. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Separi-ran vhod*.	12352
Opremljeno sobo
lepo. na solnčnem kraju, z električno razsvetljavo oddam s 1. majem 2 boljšima gospodoma. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 12475
Sobo
z električno razsvetljavo oddam 2 gospodoma. Kje, pove oglasni oddelek Jutra 12262
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, z vso oskrbo, na Taboru ali neposredni bližini želi miren m soliden uradnik. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Stalen 88».
12309
Spalno sobo
za samca, dobro ohranjeno, čisto, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Spalnica*.	12308
Gospodično
sprejmem na stanovanje in hrano za 500 Din. Soba je velika in zračna, z elektr. razsvetljavo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
12598
Pošteno dekle
dobi brezplačno čedno — opremljeno ali prazno sobico, če mi pomaga kot po-strežnica od 2.-4. ure. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	12417
Majhno sobico
oddam takoj po nizki ceni. Lahko tudi sostanovalec. Poizve se v Sp. Šiški, Le-podvorska nI- 28, vrata 1.
12506
Sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v pritličju oddam za 150 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	12505
Sobo
veliko in solnčno, z 2—3 posteljami oddam, event. s souporabo kuhinje, v sredini mesta.. Naslov v ogl. oddelku »Jutra». 12594-a
Opremljeno sobo
lepo, o d d. a m s 1. majem stalnemu in solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12500
Opremljeno sobo
belo, z električno razsvetljavo oddam boljši gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 12507
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12556
Sobo
g posebnim vhodom oddam z vso oskrbo 2 goepodoma Naslov v oglasnem oddelku
t—a.____1 o - < r
« Jutra*.
12545
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo, event. z uporabo kuhinje oddam zakonskemu paru ali 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*.
12524
2 opremljeni sobi
separirani, z elektr. razsvetljavo oddam posamezno. — Naslov v oglasnem oddelku <Jutra». 12525
Majhno sobico
s posebnim vhodom oddam mirni gor^podiČni, ki je čez dan v službi. Nadov pove oglasni oddelek «Jutra».
12528
Elegantno sobo
s separatnim vhodom iz stopnic, v sredini mesta iščem s 1. majem. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod «Elegantna».
12529
2 sobi
pripravni za pisarno — v centru mesta oddam. Ceaii. ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod «Pisarna 33*.
12533
Sostanovalce
sprejmem po zmerni ceni v veliko zračno sobo, ev. tudi s hrano. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra*.
12573
Lepo sobo
oddam takoj v sredini mesta boljši gospodični. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*.	12549
Opremljeno sobo
veliko in lepo oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
12518
Opremljeno sobo
s 6trogo separiranim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj 1 ali 2 osebama v Jenkovi ulici št. 20.	12482
Opremljeno sobo
s souporabo kuhinje oddam zakoncema, event. 2 gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
12599
Opremljeno sobo
v neposredni bližini kolodvora oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
12567
2 gospodični
mladi in inteligentni, želita dopisovati z mladima inteli-gentoma. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Lepi in cvetoči maj*.
12376
«Perunika»
Žal, ne morem priti. Dvignite pismo. Stfuž. 12489
Annemarie!
Zelo 6e mi toži po Tebi. — Piši, iskreno prosim! 124S7
Opremljeno sobo
veliko, oddam s 1. majem boljšim gospem ali gospodičnam s hrano — na Miklošičevi cestL — Istotam oddam
prazno sobo
Naslov v oglasnem oddelku <Jutra>.	12617
Sobo
v sredini mesta, oddam 2 gospodoma z dobro domačo brano. Prost vhod in elektrika. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra*. 12643
Mansardo
elegantno, g poipolnoma novim modernim pohištvom oddam dvema solidnimi goepodoma ali gospodična^ ma. Cena zmerna. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
12210
Opremljeno sobo
v novem stanovanju v bližini vladne palače, z električno razsvetljavo oddani s 1. majem solidnemu samcu. — Naslov v oglasnom oddelku »Jutra* pod šifro 'Vlada 90».	12590
Odsoten
Pridem v 6redo 27. aprila s popoldanskim vlakom. — Krka.	12586
Uradnici
8 stalno službo, želita vsled pomanjkanja družbe znanja z inteligentnima gospodoma, nad 35 let. Ponudbe z navedbo imena in poklica na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Izven Ljubljane.
12609
Mirko Mlaker
brivski pomočnik, naj takoj pošlje svoj naslov ali se osebno javi pri Martinu Završnik, brivcu v Eajhen-burgu.	12611
Kapetan
Slovenec, 28 let star, inte-ligent — začasno v južnih krajih, išče v svrho ženitve vsled nepoznanja tem potom primemo slovensko dekle, veselega temperamenta in dobro gospodinjo. Dopise pod »150.000» na oglasni oddelek »Jutra*. 11795
Veleposestnik
in trgovec, star 23 let, želi poročati gospodično v starosti 16—20 let, ki bi imela veselje do trgovine. Eesne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sreča 1112».	12488
Gospodična
tJgovsko in gospodinjsko izobražena, vestna in šted-ljiva. z večjim premoženjem, želi znanja v svrho skorajšnje ženitve 2 gospodom trgovcem ali boljšim državnim nameščencem Dopise pod »Poštenost 60» na oglasni oddelek »Jutra* Tajnost zajamčena. 12504
Gospodična
stara 20 let, z nekaj gotovine, želi znanja v svrho ženitve z gospodom pod-oficirjem ali uradnikom. — Ponudbe pod »Takojšnja ženitev* na upravo »Jutra* v Celju.	12614
Radi pomanjkanja znanja
ee želim seznaniti z gospodom srednje starosti. Ženitev ni izključena. Eesne ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pomlad 577*.	12577
Trgovec
30 let star, ločen ne po lastni krivdi, posestnik nad 50 let obstoječe ugledne srbske trgovine, izvežban v žitni, kolonijalni in špecerijski stroki, naslednik gospodarstva, ki donaša letno okoli 100.000 Din, želi pošteno, simpatično gospodično ali mlado vdovo kot družabnico. Potreben kapital 50—100.000 Din. Zenitev ni Izključena. Dopise naj pošljejo skromne in solidne iz boljših hiš po mogočnosti s sliko in točnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra* pod »Jovanovič*.
12508
Vdovec
dobro situiran, 27 let star, velike postave, z dvoletnim otročičem in lastnim stanovanjem, želi resnega znanja v svrho ženitve ^ gospodično staro 20 do 27 let. Nekaj premoženja zaželjeaio. — Prednost imajo šivilje ali z lastnim obratom, kot trgovino ali kaj sličnega. Vdove z lastnim obratom niso izključene. — Dopise s sliko, katero na željo vrnem, je vposlati na ogl. edd. »Jutra» pod šifro »Tajnost zajamčena*
12626
Klavirje
harmonije na obroke in posodo svetov-no^ najboljše:
Steinway. Hfilzel. B8sen-dorfer, FSrster. Stingl original etc dobite le v veliki zalogi in izber: strokovnjaka in bivšega učitelja »Glasbene Matice*
ALFONZ BREZNIK
Ljubljana, Mesta) trg št. 3
(poleg magistra: a). 117
Glasovirje
in harmonije
uglašujem. popravljam strokovno in eenol Tudi potu-jem! Naročajte po dopisnici
G. Jurasek, Ljubljana VVolfova ulica 12.	40
Vijolino
staro, kupim. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko «200*.
12572
J. Stjepušin — Sisak
priporoča boljše tamburice. strune, oartiture, šole tn ostale potreb-Ume u vsa flasbila. Odlt covan na pa-izložbi!
Izvoz in uvoz lesa,
ter drugih poljskih pridelkov posreduje ivan Tomec. 4 rue Brode Marseille — Francija.	12619
Pozor trgovci!
Potujem v Beograd in prevzamem event. tamkajšnja opravila. — Naročila sprejmem v ponedeljek dne 25. t. m. do 3. ure pop. Škofja ulica štev. 15 — pritličje.	12565
Ščurke
miši in podgane uniči brezkonkurenčno sredstvo. — Razpošilja: Zastopstvo Marstana, Ljubljana, Lončarska steza.	12579
Preklic
Podpisani preklicujem vse žaljive besede — izrečene prot! Ivanu Mokorelu — ter se mu tem potom zahvaljujem za oastop tožbe. — Janez Dornig.	12610
imvanjg oiM
v najrazličnejših barvah izvršuje vsa dela v najkrajšem času po najnižjih cenah ANTON BOC Seleaourgova ul- B. t. Tovarna: Vii-GUnce.
^TRMPltOE
Psa
nemškega ovčarja, lepega, dresiranega. 6—8 mesecev starega kupim. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra*.
12551
Psa ptičarja
krasen eksemplar, 9 mesečev starega, ugodno proda A. Nanut, učteij v Mengšu 12425
2 koklji ^
kupim ali zamenjam. Večna pot it. 1 — pod Rožnikom 12591
Nemškega ovčarja
3 mesece starega, čistokrvnega, radi preselitve ugodno prodam. Naslov v o<iL oddelku cJutra*. 12600
£m. Fischer,
Zagreb, Sudnička ulica 3/11
dobavlja dvokolesa, dele za dvoklesa, pnevmatike, šivalne stroje, gramofone, gramofonske plošče ter nogometne žoge po najnižjih cenah. — Mehaniki popust. Zahtevajte veliki brezplačni katalog ter pošljite znamko za Din 3.— za poštarino.
Ze o poceni imam
S
dokler traja zaloga
SIsvo Koiar.
adSS
.ežnine strte
Portorose
Pension Fortuna. tik ob morju, oddaja sobe s hrano v aprilu in maju po 24 lir dnevno.	11529
Ameriško šotorsko letovišče!
Vsak naj ima pravico in priliko uživati lepoto in dobrote narave v cenenim šotorskem letovišču po ameriškem vzorcu. Za ustanovitev prvega takega letovišča v naši državi iščemo osebe aH društva, ki bi hoteli pomagati ustanoviti to splošno koristno podjetje. Stroške bomo povrnili, vendar le je vsaka Špekulacija na lahek dobiček izključena Lega je na gozdnatem vrhu blizu Radovljice, s prekrasnim razgledom čez najlepši kot Slovenije. Središče številnih kratkih izletov: na Bled 1 uro peš; v bližini je kisli studenec «Vrčica», ki vsebuje jod, železo, ogljik itd. Dopise na oglasni oddelek cJutra* pod šifro »Narodni delavec*. 12440
Proč
z gumijevimi špecijaltteta-mi! Zahtevajte pojasnilo, zdravniško priznano zanesljivega, v porabi enostavnejšega ter cenejšega sredstva. Pišite pod »Poštni predal 48, Ljubljana* ln priložite dinarsko raamko.
12516
hestle-ovo
dječje brašno
Utpuha hm« u
mkorvautsccnte i
ftUBOUE *UWtSSO

luOt
■Mbuikti o OUM »•»
lum - btogmd
Za zdravje Vaših otrok je Ne steljeva moka za otroke nai bolj priporočljiva
gTTTTOJoarroooca:
8
□
□
H a
n □
□
o □
3000000
k Din 180
po povelju Dan 170 nudi
Sndolfladovan
tapeti ik Krekov trg št, 7
Vse kupuje le
D O KO
čevlfe
Ki so domač izdelek, najtrpežnejši in vedno po najnovejši modi.
Trgavina ,,D0KG . Prtš rnova ul. 9 dvorišče
)«»Mt»»«»»«>»M«mmt»«mtMni«Mt'
Uprava lesne družbe ..JEZERSKO"
: \> Kokri	:
išče zanesljivega, treznega
žagovodjo
veščega izkoriščanja me. kega lesa in izunenega strojnih popravil. — Služba stalna, ponudbe na „Jezersko" d. z o. z. Ljubljana, Kreditni zavod.
Damski slamniki v vseh najmodernejših oblikah in barvah ^e dobijo po konkurenčnih cenah
pn
FRANC BEPNIK
tvorn ca klobukov LJUBUANA 7	ŠIŠKA
Popravila vseh vrst
naprav na surovo olje, sesalni plin in na bencin ter hladilnih naprav, dalje sesalnih in parnih naprav. Montira in demontira električne motorje in diname strogo stro* kovnjaško in po nanižjih cenah takoj in ca vsakem mestu. — Priporoča se KAROL PISOF, monter Maribor, Mlinska ulica 15.
Feliks Tomaa,
dospos&a ulica štev. 38
nudi po najnižjih cenah
steklen papir šmirkov papir flint papir šmirkovo platno
Vse vrste «NAXOS»ašmirgel v prahu in zrnu za trgovino in industrijo. Zahtevajte vzorec in cene.
liiii ss iraii ii cenah:
Rafinirani špirit 95% la rafmada 96% Rum Ia
Rum extra fin 40% Slivovka la Slivovka močna 40%
liter	Din 22 —
liter	Din 22.25
liter	Dim 9.50
liter	Din 11,—
liter	Din 11.50
liter	Din 13.—
počenši od 50 litrov, brez soda, plačana železniška prevazirina in državna trošarina.
ALBERT FIŠER. ZAGREB. Vlaška ul. 125.
Od 22. aprila do 26. aprila:
Ljubljana. Hotel Slon. 4945-a
OCXXX»OCOOCOOOCXXXXX)OOOOOOfiC
»■SMBHIIBHMBaaaaBMIlIVHBaBBl
IcSrawn8ilis mventar
Instrumenti, inštrumenti za porod (Geburtskassette), operacijska miza itd. vse v najboljšem stanju je kompletno za oddati. Eventuelno se odda tudi ordinacijske prostore v večjem kraju Slovenije. — Ponudbe je poslati po »Takojšnji plačnik" na HINKO SAX. Maribor, Grajski trg 8. 4947 a
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
Občinski tajnik
z državnim občinskim izpitom in 15 letno prakso zmožen slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in italijanščine
išče primerno zaposlitev v občinskem uradu Slovenije.
Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra" pod „Občinski tajnik".
Najpopolnejši
$toewer
šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to iziednost pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljane Šelenburgova ulica 6 1.
Vesalačen jouh 15-letnfc garancij.
Telefon št. 980. it
Originalne potrebščine za Opalograph
preservat, Hxat in ostale potrebščine vedno v zalogi pri
LUD. BARAGA, Liubljana,
Šelenburgova ulica štev. 6/1. 49 2	Telefon it 980.
ostania¥ taniriski les
3526
potrebuje za celoletno dobavo
3BNEST mmmc, celle, Zreškega al. 4
Riečilo za ustne
KHASANA
SUPERB
je za poljub čvrsto rdečilo za šminkanje usten in lica. Skoro brezbarven je. ali daje takoj za čudi naravno, individualno raznoliko prilagodeno, čvrsto držeče rdečilo, ki se more zopet odstraniti samo z milom »Kha-sana-Superb«. V svoji nežni sestavi daje ustom mehko linijo, prirodno barvo, a obrazu rdeči
žar mladosti. »Khasana-Superb« je nekaj m> veza na tem polju. Ne odpušča barve. Uporaba je nevidlijiva in neškodljiva.
Dr. AL ALBERSHEIM Frankiurt a. AL--London.
Novost! KHASAN PARFEM v
draiestnih malih steklenicah. Dobiva se povsod!
.JOBLER"
slovita svetovna tvornica
Čokolade, bombo.
nov in kakava prodaja že v 2000 prodalnicah v kraljevini. Konsumentom je podarila samo v letu dni preko 1200 lepih poklonil.premu. (iener. zastopstvo in zaloga v Beogradu „OBC)ROT", Trgovačka. Telefon 31—89.
Naznanilo preselitve.
Najvljudneje naznanjam, da sem preselil svojo modno krojftčnioo iz Sv. Petra cects
na Aleksendrovo cesto
poleg cKina Ideal*. — Priporočam se ce6j. občinstvu za izdelavo oblek, površnikov, raglanov itd. — po najmodernejših angle. ških in francoskih krojih. — Prevzamem obleke v moderniziranje in likanja — Toč* na postrežba. — Nizke cene.
PREMLC FRANJO.
I mačete mnogo radosti i uspeha kod Vaših cveča ako kupujete
KANIPOS biljna hraniva so
Zdrav rast i divne cveče so posledice
Kanipos cvedne nege. Dobiva se u apotekama, drogerijama i cveča Klicama. —:: Cena 12.50 Din ::— ZOLTAN SCHUHMACHER _ Crvenka (Bačka)
— Chem. et Farm. Laboratoriurn. —
II
Svetujem Vam da si naročite
ii
UCH-koio
ki je najboljše!
Dobi se po solidni ceni in tudi
na obroke
le pri tvrdki
IGN. VOK,
LJUBLJANA,
Tavčarjeva ulica 7.
■■■■■■■■■■■■aa*
Prešite posteljne odeje
vsake vrste, sprejema v delo in popravilo po konkurenčnih cenah mehanična iz« delovalnica prešitih odej, J. PAUL1N & CO., Ljubljana, Metelkova ul. 5.
■IRRi -Ii -Ni "H 'H 'ti -II -IRT-lf |H
C j
•i?' i*
IB
: :
t
Pripravljen
SEDAJ
novi
kateri zadovoljuje vse ko zahtevo, na moderne avtomobile.
Io morete staviti dandanes
Moderne linije in izvanredna silhueta Vam pokaže takoj, da CHEVROLET 1927 izpolnjava vse najnovejše zahteve elegantnega avtomobila.
Popolnoma v letošnji modi je nova DUCO barva, nižja karoserija s poudarjenimi linijami in izbočninami v celi dolžini karoserije. Okusni blatnki iz enega dela so konstruirani na isti način kot oni najdražjih avtomobilov na svetu. — Rekonstruirani so tudi reflektorji in masivni okvir hladilnika. Vse to napravi privlpčljiv in izvanredno soliden vtisk in poda celota voza eleganten pojav, kateri je bil doslej izključno znak luksurijoznili in dragih avtomobilov.
Le vsled ogromne produkcije, 4000 vozov dnevno, Vam more CHEVROLET nuditi ta izvrstni voz po izvanredno nizki ceni.
Gotovo ne -morete biti dalje zadovoljni z vozom, kateri ne odgovarja? povsem ~Vqgim željam, ker ni potrebno, da še dalje plačujete več kot zahtevajo to Vaše potrebe.
ELEGANTNOST — LEPOTA.
Ravno tako stalna je izvanredna lepota CHEVROLET-a, važnost, katere ne morete preiti. Vse zaprte karoserije so izdelane od FISCHER-a, največjega graditelja karoserij na svetu. To pomeni resnično solidnost celotne konstrukcije brez kakega tresenja ali ropotanja karoserije. — DUCO na vseh modelih jamči, da ne najdete nikdar kakega mehurja ali razpoke na laku, ravno tako ne obledi sijaj, pa da bi bil voz še tako star.
Dovršena je istotako tudi notranja oprema vozila. Elegantna prevleka, nova armaturna deska z vsemi instrumenti te&kljtlke-na vratih, katere brezhibno zapirajo.
MEHANIČNA DOVRŠENOST.
Ako sami šofirate ali pa se vozite, občutite takoj, kako dovršeno Je delo CHEVROLET motorja. Z isto pazljivostjo in isto izvanredno kvaliteto materijala kot chassis, grajena je tudi karoserija.
J
CHEVROLET
IZDELEK GENERAL MOTORS CO, NEW YORK.
V CHEVROLET-u ima udobno mesta 5 oseb ter vozi z isto lahkoto po ravnini kot po klancih. Sedeži so zelo udobni in bodete gotovo iznenadeni, kako absorbirajo na slabih cestah peresa vse udarce in tresljaje.
Še ugodneje nas iznenadi ekonomičnost v pogonu, posebno ako ste bili privajeni na večja ali pa na cenejša in neelastična mala vozila.
Znali bodete ceniti posebnost CHEVROLET-a, ker ne potrebuje popravil, čeravno obstojajo v vseh mestih naša zastopstva, katera so Vam vedno na razpolago.
Že prva vožnja Vam bode pokazala, zakaj je CHEVROLET dosegel tako ogromen uspeh.
Navedeni zastopniki so vedno pripravljeni na poizkušno vožnjo in bodete imeli priliko videti novi CHEVROLET tudi v pogonu.
VRLO ZMERNI STROŠKI POGONA IN CENE.
Obratovalni stroški CHEVROLET-a so najnižji od vseh vozov njegovega razreda na svetu. — Cene so mnogo nižje kot bi Vi smatrali za tako dovršen avto, kot je n. pr. naš prvorazredni TOURING, kateri stane samo 56.000 dinarjev, za Vi tonski TRUCK CHASSIS, RO-ADSTER, COACH. COUPE, SPORT-CABRI-OLET, SEDAN & LANDAU SEDAN izvolite zahtevati ponudbe od našega zastopnika.
♦
: :
: :
*
*
4 v
: ♦
: »
: ♦
♦
«AUTO-OMN1A-», Beograd, Kr. Aleksandra 11—13.
Sarajevo, Aleksandrova 6S. Podzastopniki: S kopi je. Bit olj, Niš, Mostar, Gruž in Peč.
V. <Sf M Barešič Sf Co.
Centrala in glavno skladišče rezervnih delov: Zagreb, Kukuvičeva ulica 30. Podružnica: Ljubljana. Dunajska cesta 12.
<VEL-AUTO», Dušan Zečevič, Novi Sad, Aleksandrova 6. Podzastopstvo: Subotica.
<
♦
i
Vsi rezervni deli stalno na skladišču našega zastopnika.
Naibolia kvaliteta po najnižji ceni.
GENERAL MOTORS IV E AR EAST S. A., ALEXANDRIA.
: :
| ♦
: