Zanimiva šola
Aktiv mladih komunistov pri komiteju ob-činske konference ZKS Ljubljana-Šiška je v sodelovanju z delavsko univerzo »Boris Kidrič« iz Ljubljane organiziral politično šo-lo za mlade komuniste iz delovnih organiza-cij, šol in krajevnih skupnosti ter za kandi-date za sprejem v zvezo komunistov. Pričela se je 19. novembra in končala 13. decembra 1973.
Presenetilo nas je izredno zanimanje za politično šolo, saj se je prijavilo skoraj 100 mladincev, poleg tega pa še 80 mladincev Iz gimnazije Ljubljana-Sentvid. Ker pa delo po-litične šole zahteva predavanja in razgovore v manjših skupinah, se seveda precejšen del le-teh politične šole ni mogel udeležiti. Prav gotovo pa bo zanje v bližnji prihodnosti or-ganizirana ponovno politična šola, najbrž pri občinski konferenci ZMS Ljubljana-Šiška, o čemer smo Se že dogovarjali. Končno je imela politična šola 83 udeležencev in je potekala v dveh skupinah.
Letošnja politična šola je imela poudarek na novi organiziranosti krajevne skupnosti in mladine, ki živi ali dela v njej, saj je bil pre-cejšen del predavanj namenjen prav tej temi. Predavanja in razgovori pa so obsegali tudi ostala področja kot so: osnove marksističnega učenja; religija in sodoben človek; lik, vloga in cilji mladih komunistov v naši družbi; gra-ditev socialistične samoupravne družbe; aktu-alna gospodarska vprašanja v naši družbi in delegatska sistem.
Predavanja so zelo zanimiva, kar je ne-dvomno zasluga izvrstnih predavateljev. Di-skusije so se zaradi zanirnivosti izvajanja in same teme običajno vedno zavlekle čez pred-videno uro.
Pri organizaciji politične šole je aktivu mladih komunistov veliko pomagal predvsem komite občinske konference ZKS Ljubljana-Siška, ki je celotno politično šolo tudi finan-ciral. Sodelovali smo tudi z občinski konfe-renco ZMS Ljubljana-Šiška.
Med samim potekom šole je bilo precej težav čisto tehnične in organizacijske narave. Problem je bil prostor. Kljub temu, da smo imeli dvorano rezervirano za politično šolo, se je zgodilo, da jo je zasedel nekdo drug. Tako smo eno od predavanj imeli kar v avli občinske skupščine, pred obema dvoranama. Nagajale su tudi redukcije električne energije. Dostikrat smo sedeli v plaščih v popolnoma hladnd predavalnici in ob svečah.
Kljub temu pa smo politično šolo srečno pripeljali do konca ter jo zaključili s testira-njem, s katerim smo preizkusili znanje, ki so si ga mladinoi pridobili v politični šoli. Test je uspešno opravilo 66 mladincev, katerim bomo izdali tudi potrdila.
Janez Železnik je mladim spregovoril o religiji
Prepričani smo, da bodo mladinci, ki so obiskovali politično šolo, pridobljeno znanje koristno uporabljali pri svojem delu v mla-dinskih aktivih, organizacijah ZK in drugod.
Marko Čarman
Ob 25-letnici kovinskega podjetja »-UnHas« so podelili plakete dolgoletnim sodelavcem
Vrtec na Brodu je vendarle odprt. Napolnil ga je vrišč 250 otrok
TEHTNE PRIPOMBE
Sklad za komunalno urejanje zemljišč ob-čine Ljubljana-Siška je ob razgrnitvi urbani-stičnega načrta Medvod pripravil javno raz-pravo, katere se je udeležilo večje število ob-čanov. Predstavniki LUZ so poročali o oprav-ljenem delu na novelaciji načrta, ki razen Medvod zajema tudi okoliška naselja. Občani so podali vrsto pripomb na izdelavo urbani-stičnega načrta, ki so po mnenju strokovnja-kov zelo tehtne in jih bodo lahko upoštevali.
Tako so enotnega mnenja glede trase bo-doče avtoceste, ki je načrtovana odmaknjena od naselij, ne soglašajo pa s predlogom re-publiškega sklada za ceste o razširitvi sedanje ceste I. reda v štiripasovnico, ker bi s tem pre-sekali Medvode na dva dela. Postavljena je bi-la odločna zahteva, da občani odločajo prek krajevne skupnosti o zazidavi centralnih po-vršin ter zahteva po čimprejšnji izdelavi za-zidalnega načrta, saj je pomanjkanje stano-vanj zelo pereče. Računajo, da bo urbanistični načrt sprejet do marca prihodnjega leta.
Vaso Zlatnar
»Priznanje mi veliko pomeni, saj je edino, ki sem ga prejel za dosedanje družbenopoli-tično delo,« nam je dejal 37-letni geometer Vaso Zlatnar, zaposlen pri Geodetskem zavo-du SRS.
Vrsto let se je udejstvoval v športnih or-ganizacijah, po odsluženju vojaškega roka pa se je vključil v družbeno-politično delo na te-renu krajevne skupnosti »Binko Smrekar« in bil vrsto let predsednik krajevnega odbora SZDL. V delovni organizaciji pa je sekretar osnovne organizacije zveze komunistov in član samoupravnih organov, kjer ima prav sedaj
polne roke dela z uveljavljanjem ustavnih amandmajev in ustanovitvijo temeljnih orga-nizacij združenega dela.
»Zdi se mi, da je delo na terenu premalo družbeno priznano, saj je znano, da se uspehi ne pokažejo kar čez noč. Mnogo hvaležnejše je delo v delovni organizaciji. Prepričan sem, da se bo z novo ustavo vloga SZDL in krajev-ne skupnosti okrepila in povečala ter da bo delo na terenu mnogo lažje. Moja želja je, da bi se tudi člani osnovnih organizacij Zveze ko-munistov bolj aktivno vključevali v delo na terenu!«
Marija Humar
»Kljub temu,  tia scui  humim  Veiiivesa  bie-
vila odlikovanj, me je podelitev priznanja OF
presenetila. Vajena sem dela že od mladih nog, veselim se vsakega uspeha«, nam je hitela pri-povedovati Marija Humer, ko smo jo obiskali na domu.
Sicer pa Marija izhaja iz številne kmečke družine v Bršlinu pri Novem mestu ter si je že kot otrok morala služiti kruh z dnino pri graščaku. Leta 1941 se je vključila v NOB, bi-la sekretar okrožnega odbora AFZ Mirna peč, poslanka na Kočevskem zboru in na kongresu SPŽZ, bila v Dolenjskem odredu in v bazi Glavnega štaba v Dalmaciji dočakala osvobo-ditev. Po vojni se je vključila v izgradnjo do-movine, opravila nad 12 tisoč delovnih ur kot komandant prostovoljnih delovnih akcij, od leta 1947 dalje vseskozi dela v odborih Zveze borcev. Sedaj dela v občinskem odboru kot predsednik komisije za ohranjanje tradicij NOB.
Je nosilka Partizanske spomenice, Medalje za hrabrost, Ordena bratstva in enotnosti II. stopnje, Reda dela z zlatim vencem in še vrste odlikovanj.
»Rada delam, čeprav me moti, da je vse manj tovarištva, vse manj pristnih medseboj-nih odnosov. Moti me tudi dejstvo, da smo mnogi borci opustili delo v partiji, pa nas nih-če ne vpraša zakaj? Ali nam je res vseeno, da nekaterih nosilcev revolucije ni med člani Zveze komunistov? Vendarle je nekdo odgo-voren za to, ali ne?«