Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021 MOZAIK IRDO IRDO Mozaik Sodelujte v reviji IRDO Mozaik. Clani oglašuje-te brezplacno! Imate primer dobre prakse v vašem podjetju? Povejte naglas! Str. 16 Namenite Inštitutu IRDO del dohodnine To Vas popolnoma nic ne stane, našemu in-štitutu in družbeni odgovornosti v sloven-skem prostoru pa pomeni ogromno! Str. 17 Iz Maribora v Ljubljano Sedež inštituta IRDO je iz Maribora preseljen v Ljubljano Str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XIV, januar 2021, str. 43 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti si prizadeva povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (osebe, podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Cesta 13. julija 65a, 1261 Ljubljana-Dobrunje SI-2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.paktzamlade.si, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: clani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter, Nomi Hrast, Gašper Cvetic, Kaja Bracic in drugi mladi Glavni urednik: ddr. Matjaž Mulej Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Mentorstvo mladim: Barbara Bradac Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Josh Rosenblum https://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 IRDO razmišljanje: Slovensko Društvo za Sistemsko Raziskovanje v 2021 in naprej 6 IRDO razmišljanje: Naših pet desetletij od 'splošne' do 'dialekticne' teorije sistemov, SDSR in IRDO 9 Jubilej: 80 let zasl. prof. ddr. Matjaža Muleja 17 IRDO: Namenite Inštitutu IRDO del dohodnine 20 IRDO izobražuje: Podjetniški zacetek 22 IRDO izobražuje: Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja 26 IRDO konferenca: Pasti in priložnosti digitalizacije za trajnostno prihodnost 29 DO v Sloveniji 31 CSR Europe: Novoletno sporocilo Stefana Cretsa, izvršnega direktorja družbe CSR Europe 34 IRDO informira: Razpisi, priložnosti, seminarji, konference... 36 IRDO podpira: Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec Vsebine V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izda-lo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zapore-dno številko 2014. Novo leto, nov zacetek. Tudi za Inšti-tut IRDO, ki je preselil svoj sedež v Ljubljano in ga po novem dosežete na novem naslovu Cesta 13. julija 65 A, 1261 Ljubljana – Dobrunje. Vsi drugi podatki inštituta IRDO so ostali ne-spremenjeni. Izobraževanje o družbeni odgovorno-sti je nujno, da posamezniki potem osebno in družbeno odgovorno ravna-mo, zato vas vljudno prosimo, da Inšti-tutu IRDO namenite 1,0 % dohodnine. Še malo imate casa, da prijavite avtor-sko delo na 16. IRDO mednarodno znanstveno-poslovno konferenco z naslovom Izzivi, priložnosti in digitali-zacija za trajnostno prihodnost, ki bo potekala 10. in 11. junija 2021 v Mari-boru virtualno. Gonilna sila Inštituta IRDO zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej je januarja prazno-val 80. rojstni dan. Jana Petkovšek pri-pravlja retrospektivo. Sodelujte pri njenem ustvarjanju! Kako? Preberite v Mozaiku! Inštitut IRDO pripravlja in sodeluje še v številnih projektih. Kje vse? Odgovor najdete v tokratnem Mozaiku in vab-ljeni, da se nam pridružite pri branju in soustvarjanju družbene odgovornosti! Kako? Razmislite, preden natisnete sporocila, ugašajte luci, locujte odpad-ke, trošite samo za tisto, kar res potre-bujete. Rekreirajte in sprošcajte se, poslujte pošteno in pregledno, spoš-tujte sebe, družino, naravo in druge. Razmislite, kako lahko sami še bolj pri-spevate k družbeni odgovornosti in sodelujte z nami! Tudi tokrat smo pripravili veliko dobrega branja za vas. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Slovensko Društvo za Sistemsko Raziskovanje v 2021 in naprej Slovensko Društvo za Sistemsko Raziskovanje (SDSR), po-spešuje raziskovanje ter uporabo teorije in prakse sistem-skega in kibernetskega razmišljanja, delovanja in obnaša-nja. Bistvo Sistemskega Raziskovanja je celovitost in po-globljenost pri obravnavanju (spoznavanju, raziskovanju in obvladovanju) zapletenih pojavov in procesov s pomocjo ustvarjalnega sodelovanja, zlasti med-strokovnega. . Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec K oddaji avtorskih prispevkov organizatorji do 15. februarja 2021 vabijo znanstvenike, menedžerje, strokovnjake iz raz-licnih podrocij, vodje oddelkov, ucitelje na univerzah in v drugih izobraževalnih organizacijah, raziskovalce, vodje iz podjetij, vladnih in nevladnih organizacij, študente, mladin-ske delavce, mladinske organizacije, oblikovalce javnega mnenja in druge. Januarja 2021 je 80. rojstni dan praznoval ddr. Matjaž Mu-lej. Želite deliti svoja doživetja z Matjažem, kaj ste se od njega naucili, kaj želite z njim še ustvariti… ali pa morebiti spomniti na kakšno anekdoto, vse skupaj pa oplemenitit s slikami? Pridružite se soustvarjalcem Retrospektive ob Matjaževi 80-letnici, ki smo jo podnaslovili Dolgcas je na-porna stvar. Svoj zapis pošljite najpozneje do 15. februarja na janapet66@gmail.com. Jubilej zasl. prof. ddr. Matjaža Muleja 16. IRDO mednarodna znanstveno-poslovna konferenca—Call for papers Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec je nov certifi-kat, ki temelji na smernicah mednarodnega standarda za družbeno odgovornost ISO 26000, katerega namen in cilj je izboljšanje družbeno odgovornega upravljanja v organi-zacijah in podjetjih v Sloveniji v odnosu do zaposlenih. S tem Slovenija vstopa v obdobje strateškega upravljanja družbene odgovornosti. Pridobitev certifikata Družbeno odgovoren delodajalec je namenjena vsem podjetjem ter organizacijam, ki so regis-trirane in s sedežem v Republiki Sloveniji, ki imajo vec kot 5 zaposlenih, ne glede na panogo poslovanja. IRDO razmišljanje Slovensko Društvo za Sistemsko Raziskovanje v 2021 in naprej Avtorji: red. prof. ddr. Teodora Ivanuša, izr. prof. dr. Igor Perko in zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej Slovensko Društvo za Sistemsko Raziskovanje (SDSR), pospešuje raziskovanje ter uporabo teori-je in prakse sistemskega in kibernetskega razmiš-ljanja, delovanja in obnašanja. Bistvo Sistemskega Raziskovanja je celovitost in poglobljenost pri obravnavanju (spoznavanju, raziskovanju in obvla-dovanju) zapletenih pojavov in procesov s pomo-cjo ustvarjalnega sodelovanja, zlasti med-strokovnega. V društvu se ukvarjamo z aktualnimi problemi, razvijamo sistemska raziskovalna orodja, aktivno sodelujemo v razvoju svetovne zbirke znanja v lokalnem okolju. Razumemo, da se raziskovalne usmeritve spreminjajo, glede na aktualnost tem in naše raziskovalne sposobnosti. 1. V letih po 2020 se soocamo s pandemijo COVID-2019. Pandemija COVID-19 je nedvomno mo-numentalna globalna kriza, vredna pozornosti vsega sveta. Ce uporabimo teorijo sistemov kot vedo o trudu za cim vecjo celovitost obravnavanja cesar koli in kibernetiko kot na-daljnji korak v cloveškem delovnem procesu , se moramo za interdisciplinarno ustvarjalno medsebojno razlicnih specialistov vprašati: . Ali je COVID-19 edina globalno razširjena bolezen z neznanim in kompleksnim pov-zrociteljem ter veliko smrtnostjo? Ce je govor o NOVEM korona virusu, kako zelo se razlikuje od prejšnjih, da je govor o ne-znanih povzrociteljih? (Gre za Družino Corona virusov, RNA, »bratje in sestre« te družine so povzrocili SARS; MERS; zdaj COVID-19, kjer ima novi sev drasticne znane in zastrašujoce neznane lastnosti…) Naj poudarimo, da Cloveštvo nima cepiv za Corona družino; za viruse družine Or-tomixoviridae= virusi Influenze A, B, C jih ima… . Ce je virus korona nova verzija podobnih prej-šnjih povzrociteljev pandemij, obstajajo vec kje raziskovalni inštituti, ki se ukvarjajo z njim. Nacelno zato obstaja možnost, da je (tudi) ta povzrocitelj pandemije nekako ušel (gre za znan, znanstveno dokazan, preskok = antro-pozoonoza = iz živali na cloveka = netopirji - Weat markets - China, stres zaprtih, gosto na-kopicenih netopirjev v kletkah pred »klanjem«, njihov feces = aerosol na cloveka) in povzrocil pandemijo. . Ce to ni edina globalno razširjena bolezen z neznanimi in kompleksnimi povzrocitelji in veliko smrtnostjo, je morda smisel sedanje velike pozornosti vecji od obvladovanja te pandemije? Pokazala je cudovito vodljivost ljudi, ce in ker je ocitno, da so oblastniki vpli-ven mikrofon strokovnjakov. Iz te krize izhaja nevarnost, da bodo enako vodljivi tudi po njej, torej nevarnost za clovekove pravice in dru-žbeno odgovornost. (Virusom je malo mar za clovekove pravice, ko povsem mirno ubija, revnejše prej, na žalost je politika tista, ki lah-ko zlorabi nujne ukrepe karantene in jih v imenu varnosti podaljša). . Ta pandemija je pokazala, da je dosegljiva družbena odgovornost ljudi, kadar se povezu-je z lastno odgovornostjo sebe in do sebe; ljudje pac vecinsko niso fanaticni altruisti, da bi bili družbeno odgovorni v lastno škodo. Taki zanesenjaki so zdaj zlasti zdravstveni delavci, a tudi oni zbolijo, kar je nevarna škoda. . Je mogoce s sistemsko in kibernetsko obrav-navo te pandemije cloveštvo usposobiti za obvladovanje drugih pandemij in kriz na dru-žbeno odgovoren nacin? (Pandemije so real-nost, od prejšnje je minilo 102 leti, sicer se pojavijo na 70 – 100 let.) Zagotovo; ta je sicer prav posebna, saj gre ekonomija v depresijo in vec: recesijo = reset cloveštva, ki je pozabilo na družbeno odgovornost, sistemsko obnaša-nje, kibernetiko, socutje, odgovornost in 'kriza izobilja' (Mulej, osebni vir) nas prehiteva v kri-zo drasticnega pomankanja. Ni problem števi-lo nas, ljudi, problem je gostota in unicevanje narave, ki je udarila z vso silo … Skrb za naravo bo prioriteta, sicer … . Morda cloveštvu ta kriza, ki je ustavila gospo-darske tokove, kaže, da je ekološka kriza rešlji-va, ce so gospodarski tokovi manj intenzivni? Kar bi spremenilo pretirano potrošništvo in prakse pred to pandemijo v bolj skromno in ne pretirano porabo, zato proizvodnjo in glo-balni transport. Upajmo! Cloveštvo se mora upocasniti, tudi v reprodukciji, gostoti, sicer bomo zamudili vse, ker smo prevec hiteli. Npr: Beleži se 500% porast zlorabe digitalne tehno-logije, ljudje smo še bolj ranljivi … 26 milijonov ljudi v ZDA je brez službe in denarja … 2. Preoblikovanje družbe s pomocjo pametne teh-nologije oziroma prehod v Hibridno realnost. V sklopu hibridne realnosti raziskujemo razvoj novega sistema, ki se zacenja s sposobnostjo pametne tehnologije opazovati, razmišljati in delovati in nadaljuje v integraciji novega ko-munikacijskega in inteligentnega sistema s fi-zicnim svetom. . Kakšni so kratkorocni in dolgorocni trendi tehnološkega razvoja na podrocju opazova-nja, komunikacije, razmišljanja, in samostoj-nega delovanja tehnologije? . Kdo so aktivni in pasivni deležniki razvoja tehnološkega razvoja? Kakšni so njihovi cilji? Lahko tehnologijo štejemo med deležnike? . Kakšen je razvoj družbe, vzpodbujen z novi-mi tehnološkimi rešitvami? Na katerih po-drocjih razvoj tehnologije vzpodbuja aktivno udejstvovanje deležnikov in kje le ti postaja-jo pasivni? . Kakšen je vpliv znanosti na razvoj novih teh-nologij in vpliv tehnologij na znanost? Kak-šna je odgovornost raziskovalcev pri odkri-vanju novih tehnologij? Kakšen bo razvoj samostojnega raziskovanja pametne tehno-logije? Kakšna je odgovornost raziskovalcev do eticne presoje ucinkov raziskovalnih do-gnanj? . Kako lahko oblikujemo okolje, ki bo omogo-calo so-razvoj vseh deležnikov in postopno ucenje o kompleksnosti interakcij med de-ležniki v vseh situacijah? . Kako razumevati in razvijati pomen pojmov: sistemsko razmišljanje, zadostni holizem in družbena odgovornost? Kako preprecevati in omejevati pojavljanje patoloških vzorcev obnašanja? Kako zašcititi interese pasivnih deležnikov? 3. Oblikovanje družbeno odgovorne trajnostne družbe . Kako razširiti cilje posameznikov, organizacij in regulatorjev iz želje, potrebe proaktivno preživeti in ustvariti zaloge in skrbeti za raz-voj svojega okolja. . Kakšne temelje in okvirje postaviti, do bodo zagotavljali celovitost pogleda in vpetost vseh deležnikov? . Kako vzpostaviti mehanizme aktivnosti in kontrole v družbeno odgovorni družbi? . Kako oblikovati novo zavest, katere vzvode ucenja uporabiti? . Kako meriti ucinke družbeno odgovornega ravnanja in kako vgraditi mehanizme prila-gajanja konceptov družbene odgovornosti okolju, v katerem se oblikuje? V društvu bomo oblikovali skupine, ki se ne bodo le ukvarjale s posameznimi vprašanji, ampak s po-vezovanjem rezultatov raziskovanja. Ne le med naštetimi vprašanji, temvec tistimi, ki niso nujno zapisani v tem dokumentu. Skrbeli bomo za doga-janje, na katerem bo tekla odprta diskusija, ki bo, upamo, privedla do nepredvidljivih sklepov. Skromno smo zaceli s serijo on-line sestankov, v katerih debatiramo o razlicnih pogledih glede obravnavanih tematik. IRDO razmišljanje Naših pet desetletij od 'splošne' do 'dialekticne' teorije sistemov, SDSR in IRDO Napisal: zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej S teorijo sistemov sem se srecal na Ekonomski fakulteti Univerze v Beogradu, kamor sem se vpisal na magistrski študij 'Gospodarski razvoj' leta 1968, potem ko sem na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral pri prof. Janezu Stanovniku, ki je predaval o tem vidiku ekono-mije, odslužil vojaški rok in postal asistent za politicno ekonomijo pri prof. Ostoju Durjavi. O Teoriji sistemov je predavala prof. dr. Radmila Stojanovic. Bil sem edini iz Slovenije, a oni so imeli edini magistrski program 'Gospodarski raz-voj'. Predavanja so imeli vsak teden tri dni po-poldne. Nisem mogel biti tam in v službi v Mari-boru. Dva kolega, tamkajšnja asistenta, sta me oskrbovala z informacijami. To me ni mucilo, enak režim sem imel prej kot izredni študent v Ljubljani, kjer pa ni bilo nobenih predavanj za izredne študente, na predavanja za redne pa nisem mogel hoditi, saj sem bil v službi v Mari-boru. Pot je torej v interdisciplinarnem ustvarjalnem sodelovanju. Pomembna anekdota: ko sta Jurij in Vicko dose-gla, da mi je profesorica dala rok za izpit, sem z nocnim vlakom potoval v Beograd. Sprejela me je in se dve uri pogovarjala z menoj, da mi pove, da nima casa, da bi me vzela na izpit. Moral sem potovati ponovno cez dva tedna. Tedaj sem opravil izpit z odliko in s komentarjem, da me je preverjala, ker je ocenila po mojem sodelovanju na tistem edinem njenem predavanju, na kate-rem sem utegnil biti, da sem eden od redkih lju-di, ki bi lahko bili profesorji za teorijo sistemov. To je vplivalo na moje strokovno življenje vec kot odlocilno. Teorija sistemov se je izkazala, kot je pokazal prof. dr. Ludwig von Bertalanffy v knjigi o Splo-šni teoriji sistemov (1968 in 1979, stran VII v Predgovoru), za teorijo, ki naj ljudem pomaga premagati pretirano specializacijo. To seveda ne more in ne sme pomeniti, da ukinemo speciali-zacijo in se vrne cloveštvo v case Leonarda da Vincija, ki je bil spotoma umetnik, predvsem pa biolog in inženir konstruktor naprav za potrebe vladarjev in tudi brez narocil. Pot je torej v inter-disciplinarnem ustvarjalnem sodelovanju. Tako je nastala kibernetika. Norbert Wiener, profesor matematike na univerzi Harvard (z doktoratom pri 18. letu), je tam predaval tudi filozofijo, znal pa je tudi veliko zoologije. Tudi Bertalanffy je bil clovek treh strok: filozof, umetnostni zgodovi-nar in teoreticni biolog. Znanost je tako napre-dovala v teku 19. in 20. stoletja, da je ozka spe-cializacija znanstvenikov, praktikov in politikov tako zelo napredovala, da je prišla do veljave ljudska modrost, da 'levica ne ve, kaj dela desni-ca, zato z ritjo podiraš, kar z rokami ustvarjaš'. Posledica: dve svetovni vojni in svetovna gospo-darska kriza med njima. Generacija Bertalanffyja in Wienerja jih je doživela z grozljivimi posledi-cami. Teorija sistemov kot veda o metodah ustvarjalnega sodelovanja interdisciplinarnega tipa in kibernetika kot veda o metodah obvlado-vanja zapletenih pojavov in procesov sta odziva na njih. Žal je vpliv ozke specializacije tako mocan, da so tudi njiju 'zaprli' v okvire ozko specializiranih strok. Tako je govor o kemijski, ekonomski, strojniški in tako dalje teoriji sistemov in kiber-netiki. Kot smo nekoc analizirali, se tudi na kon-ferencah o teoriji sistemov zelo izjemoma pojav-ljajo interdisciplinarni prispevki, zelo pretežno pa prispevki posamicnih avtorjev. To ne pomeni, da niso koristni. Oboje potrebu-jemo – ozko specializirana spoznanja, vednosti in znanja na eni strani in mostove med speciali-sti iz raznih strok, da 'pokrijejo' praznine, ki jih posamicne specializacije pušcajo ob strani. Beseda 'dialekticna' izraža soodvisnost, saj se brez obcutka, da smo soodvisni ali moramo postati soodvisni, most ne vzpostavi. Zaradi takih mostov sem razvil svojo 'dialekticno teorijo sistemov'. Beseda 'dialekticna' izraža so-odvisnost, saj se brez obcutka, da smo soodvisni ali moramo postati soodvisni, most ne vzposta-vi. Prvi tekst o njej sem objavil leta 1974, slucaj-no istocasno, ko so v ZDA lansirali pojem 'kibernetika drugega reda'. Obe – brez vsakega medsebojnega stika – izpostavljata pomen in vpliv avtorja spoznanj, saj spoznanja ustvarjajo ljudje in torej ne morejo biti objektivna, od av-torjev neodvisna. Ko smo poskusili ustvariti jugoslovansko društvo za teorijo sistemov, se je trud ponesrecil. Sedež pac ni bil v Beogradu niti v Zagrebu. Poleg tega je bilo tam premalo kandidatov, ali pa jih vsaj nismo znali najti. Takoj po razpadu Jugoslavije je Maribor manj veljal za neko provincialno meste-ce in pred skoraj 30 leti smo Slovensko društvo za sistemske raziskave ustanovili. Pod vplivom prevlade omenjene specializacije je bilo precej aktivno samo nekaj let. Potem se je – podobno praksi drugod – omejilo na letno mednarodno konferenco, izvedeno vsako drugo leto devet krat z oznako STIQE. Hkrati smo se, pravzaprav že prej, ukvarjali s konferenco o inovacijskih de-javnostih, izvedeno vsako leto z oznako PODIM že 40 krat. Pred osamosvojitvijo je imela stalne udeležence, okoli 200 vsako leto. Bila je dovolj pomembna, da je pridobila za pokroviteljstvo predsedstvo Republike Slovenije in Gospodarsko zbornico Jugoslavije, ni pa bila mednarodna. Pri-vatizacija po osamosvojitvi je ukinila skoraj vsa delovna mesta, ki so podpirala inovacijske de-javnosti, in skoraj vsa društva izumiteljev in ino-vatorjev po podjetjih in po obcinah. K sreci so skrb za PODIM prevzeli mlajši in podjetni ljudje, ki so znali najti veliko odziva na tematiko o start-up podvigih. Nov primer koristne specializacije, organiziran z dialekticno sistemskim pristopom. Zdaj poskuša oživiti Slovensko društvo za sistemsko raziskovanje nova ekipa. Zacenjajo spodbudno. Nov primer koristne specializacije, organiziran z dialekticno sistem-skim pristopom. Med sistemskim ravnanjem, ne samo razmišlja-njem ali teoretiziranjem, in dejavnostjo IRDO – Inštituta na razvoj družbene odgovornosti je po-vezava zelo neposredna: v ISO 26000 je vsa clo-veška dejavnost povzeta v sedmih vsebinah, ki jih v 'tortni' sliki povezujeta soodvisnost in celo-vit pristop, torej osrednja pojma iz teorije siste-mov in kibernetike. Dobrih 15 let pomagam, z veseljem. Matjaž Mulej se ukvarja s tenisom že od enajstega leta, vcasih zelo intenzivno, saj je bil dva krat jugoslovanski prvak pa še kaj, zadnja leta pa rekreativno, ce mu le dovolijo. 20. januarja je prav poseben rojstni dan praznoval ta, ki pravi: »Dolgcas je zelo naporen!« Ddr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor in dvojni doktor - sistemske teorije in inovacijskega menedžmenta, in trikratni mednarodni akademik. Na vprašanje, koliko je star odgovarja: »Ne vem in me tudi ne briga, saj je vsak dan drugace!« Prav posebno srecanje so mu preko zooma pripravili sorodniki, prijatelji, sodelavci in znanci. Nekaj utrinkov iz bogatega življenja objavljamo tudi v Mozaiku. Matjaž Mulej, slovenski ekonomist in univerzitetni profesor * 20. januar 1941, Maribor. Prof. dr. Matjaž Mulej je zaslužni profesor teorije sistemov in inovacij Univerze v Mariboru. Vso svojo poklicno pot je deloval kot redni profesor in znanstveni so-delavec na Inštitutu za podjetništvo in mana-gement malih podjetij. V letih od 1987 do 1991 je bil dekan Ekonomsko-poslovne fakultete in prorek-tor Univerze v Mariboru. Redni profesor je postal pri 42 letih, zaslužni pa pri 60 letih. Objavil in uredil je vec kot 60 knjig in zbornikov ter blizu 2.500 del v vec kot 40 deželah in doprinesel bogat prispevek z delom v šestih dr-žavah. 15 semestrov je bil gostujoci profesor in raziskovalec v tujini, med drugim na Univerzi Cor-nell v Ithaci, New York v ZDA, krajša gostovanja in obcasna predavanja pa je imel na približno 50 raz-licnih univerzah na vseh celinah. Redno sodeluje z Univerzami Ljubljani, Celovcu, Gradcu in na Primorskem, obcasno z Univerzo v Novi Gori-ci, v Zagrebu, ANSTED, Penang, Malezija, Državno transportno univerzo Novosibirsk, Rusija, itd. Objavil in uredil je vec kot 60 knjig in zbornikov ter blizu 2.500 del v vec kot 40 deželah Je nekdanji (2006-2010) predse-dnik IFSR (Mednarodne federacije za sistemsko raziskovanje) s 36 asociacijami clanicami in clan-stvom na vseh celinah ter clan treh mednaro-dnih akademij znanosti in umetno-sti (Salzburg, Pariz, Dunaj), v tisti za sistemske in kibernetske znanosti castni ustanovni predsednik. Je tudi clan vec uredniških odborov revij in konfe-renc, med drugim skoraj vseh 30 konferenc PO-DIM, vseh 9 konferenc STIQE in vseh 15 konferenc IRDO. Matjaž Mulej je znan tudi kot aktiven šport-nik in sicer dvakratni jugoslovanski prvak v tenisu in vec kot 35 let športni funkcionar. Za svoje življenjsko pedagoško in znanstveno razi-skovalno delo na podrocju ekonomske znanosti in inovacijskega menedžmenta je v letu 2013 prejel naziv castni obcan Mestne obcine Maribor.[4] Zaslužni profesor ddr. Matjaž Mulej je 27.6.2019 dobil od WOSC zlato medaljo Norberta Wienerja za življenj-sko delo. Je 12. dobitnik v dobrih 30 letih. Atek s sinovoma Tažijem (Matjaž Mulej) in Bacijem, kot sta se takrat klicala in seveda tudi drugi. Dedek je prišel na obisk iz Ljubljane , kljub voj-ni, da je videl svojo hcerko in njeno družino. Fotografije iz dragocenega družinskega arhiva je izbrskala Jelka Mulej-Grilc, sestra dr.dr. Matjaža Muleja, in nam omogocila pogled v casovni trak Šolarcki. Slika je bila posneta decembra 1951 v ateljeju Bogomirja Pirca. Eno zadnjih družinskih praznovanj v Mulejevi hiši. Matjaževa 50-letnica. Objema tašco in sestro , zadaj stoji brat Andrej, ob tašci pa tast. IRDO akcija Bodite del Retrovizorja ob 80-letnici ddr. Matjaža Muleja »Najbolj me je naucil, kako biti Clovek. Da imamo probleme vedno, samo njihova oblika in naše do-jemanje problemov se spreminja. Da sem lahko srecna v naši naporni službi, kaj pa drugi, ki službe nimajo? Naucil me je, kaj je sinergija in kako jo dosegati. Naucil me je, da moram vztrajati: »…In samo zadnja žaba je z velikim naporom edina do-segla vrh zelo visokega stolpa. Drugi so seveda želeli vedeti, kako ji je uspelo in izkazalo se je, da je zmagovalka – gluha…« ima med drugim nale-pljeno na steni svojega kabineta naše fakultete. Od njega sem se naucila, da študentje »nic niso pridobili od njegove kravate«. Z zgledom me je naucil, da je pomembna vsebina in ne forma. Na-ucil me je, da moram študentom snov znati pribli-žati, jo poenostaviti s primeri in jim omogociti nji-hov osebni razvoj in napredek ter se jim prilagodi-ti, kolikor je možno, vendar ne na nacin popušca-nja pri kakovosti razvoja njihovih znanj in spretno-sti. Kompetenc, ki jih morajo razviti, pac ne bodo razvili ce ne bom do njih striktna in zahtevna, mi je povedal. Ta nasvet upoštevam od nekdaj.« Z zgledom me je naucil, da je pomembna vsebina in ne forma. Naucil me je, da mo-ram študentom snov znati približati, jo po-enostaviti s primeri in jim omogociti njihov osebni razvoj in napredek. »Z Matjažem je zelo lahko sodelovati, saj je vselej zainteresiran za drugacne pristope in toleranten do drugacnih idej in konceptov. Predvsem pa je izjemno vztrajen, zavzet za delo in raziskovalno plodovit. Obcudovanja vredna je njegova potrpe-žljivost pri delu s študenti, še zlasti pri doktoran-dih. Tudi pri študentih, kjer bi marsikdo vrgel puško v koruzo, je še vedno sposoben najti spod-budo za nadaljevanje dela… Matjaž pušca velik pecat na polju sistemskega razmišljanja, kjer je v svojih najbolj plodnih letih dal pomemben prispe-vek s svojo dialekticno teorijo sistemov, ki pou-darja pomen razlicnih vidikov pristopanja k obrav-navanemu problemu. V zadnjem desetletju po-dobno sled pušca v okviru intenzivnega ukvarjanja s problematiko družbene odgovornosti.« Tudi pri študentih, kjer bi marsikdo vrgel puško v koruzo, je še vedno sposoben najti spodbudo za nadaljevanje dela… »Dosti me je naucil, a redko kdaj tako, da bi me neposredno ucil. Ko sem kdaj prišel do njega z dilemo ali vprašanjem, mi je praviloma odgovoril s svojim vprašanjem. In sem odšel in razmišljal, kaj me je vprašal, pa brskal po virih in si ponavljal vprašanje. Ni trajalo dolgo, da sem tako prišel do novega spoznanja, ki je bil odgovor na moje vpra-šanje oziroma dilemo. Tako me je ucil in tako sem se dosti naucil.«… Ko sem kdaj prišel do njega z dilemo ali vprašanjem, mi je praviloma odgovoril s svojim vprašanjem. In sem odšel in razmiš-ljal, kaj me je vprašal. »Naj povem še nekaj o najinih srecanjih v zadnjih šestih letih, ko sem bil predsednik Teniškega klu-ba Branik. Reci moram, da sem imel pri tej za-htevni funkciji v Matjažu dobrega svetovalca in kriticnega opazovalca. Na zacetku sem imel obcu-tek, da je opazoval moje delo vlecenja klubskega voza iz težav z malo distance. Toda, ko sem bil pred najtežjimi odlocitvami, mi je vselej s premiš-ljeno besedo pomagal iz zagate. Tudi za to obdob-je najinega sodelovanja sem mu hvaležen in sem hkrati ponosen, da sem lahko sodeloval s clove-kom, ki se je vpisal v zgodovino našega mesta, univerze in slovenskega tenisa.« Ko sem bil pred najtežjimi odlocitvami, mi je vselej s premišljeno besedo pomagal iz zagate. Tako so svoje razmišljanje nanizali nekateri Matja-ževi ucenci, kolegi, soavtorji, teniški partnerji, pri-jatelji… Med avtorji, ki so že oddali svoj zapis, je kar nekaj tistih od 27 skupno doktorjev, ki jih je bil naš Matjaž pri doktorski nalogi mentor. Želite deliti svoja doživetja z Matjažem, kaj ste se od njega naucili, kaj želite z njim še ustvariti… ali pa morebiti spomniti na kakšno anekdoto, vse sku-paj pa oplemenitit s slikami? Pridružite se soustvar-jalcem Retrospektive ob Matjaževi 80-letnici, ki smo jo podnaslovili Dolgcas je naporna stvar. Svoj zapis pošljite najpozneje do 15. februarja na janapet66@gmail.com Retrospektivo bomo uredili in jo objavili v digitalni obliki še pred koncem karantene. Narocniki jo bo-ste prejeli v zameno za 5 evrov, izkupicek od pro-daje bomo namenili IRDO založništvu. Pripravila: Jana Petkovšek Nekaj že zbranih utrinkov ekskluzivno delimo z bralci Mozaika. Aleksander Saša Arsenovic: »Ddr. Mulej s svojim življenjskim pedagoškim in znanstveno raziskovalnim delom na podrocju eko-nomske znanosti in inovacijskega menedžmenta, za katerega je leta 2013 tudi prejel naziv castni obcan Mestne obcine Maribor, pušca v našemu mestu in širše neizbrisen pecat… Iskreno se mu zahvaljujem za ves njegov doprinos in mu želim, da ohrani bister um in nepremagljivo voljo v na-daljnjih življenjskih podvigih…. Vesel bi bil, da bi s sodelovanjem ddr. Muleja zgradili okolju primer-no trajno rešitev teniške dvorane na »najinem« Teniškem klubu Branik.« Borut Ambrožic: »Vsa ta leta se ne morem nacuditi njegovi življenj-ski energiji, pozitivizmu, predvsem pa obcudujem njegovo pedagoško plat in pripravljenost pomaga-ti vsakemu, ki se na njega obrne po pomoc ali po nasvet. V vsaki sredini, kje nanese pogovor na zasl. prof. ddr. Matjaža Muleja, so razmišljanja in izjave podobne mojim. Je neizcrpna zakladnica informacij in clovecnosti.» Dr. Borut Likar: »Celo sam sem bil presenecen, saj sva z Matjažem navedena v kar 26 skupnih zapisih. Ti segajo vse od najbolj kakovostnih znanstvenih clankov in konferencnih predstavitev, do monografij, okro-glih miz in konferenc. Delala sva tako na podrocju inoviranja v gospodarstvu kot tudi v šolstvu... Naj uporabim latinski izrek »dulce et utile«. Z Matja-žem delati je bilo koristno in prijetno. Je izjemen strokovnjak, ki inoviranje, družbeno odgovornost in sistemski pristop dejansko tudi živi.« Dr. Miroslav Rebernik: »Z Matjažem je zelo lahko sodelovati, saj je vselej zainteresiran za drugacne pristope in toleranten do drugacnih idej in konceptov. Predvsem pa je izjemno vztrajen, zavzet za delo in raziskovalno plodovit… Matjaž pušca velik pecat na polju sistemskega razmišljanja, kjer je v svojih najbolj plodnih letih dal pomemben prispevek s svojo di-alekticno teorijo sistemov, ki poudarja pomen raz-licnih vidikov pristopanja k obravnavanemu pro-blemu.« Dr. Igor Perko: »Matjaža poznam kot sistemskega misleca in de-lavca. Z manifestacijo celovitega razmišljanja v konceptu družbene odgovornosti je našel in razvi-ja tiste vsebine, ki (ponovno) osmislijo delovanje ljudi in organizacij… Njegovo delo nikakor ni kon-cano. To, ali bomo delali na istih projektih, ali se bodo poti križale pravzaprav ni pomembno. Po-membno je, da se slišimo. Kot pravi Matjaž, mora-mo za to res dobro poslušati.« Dr. Igor Vrecko: »Dosti me je naucil, a redko kdaj tako, da bi me neposredno ucil. Ko sem kdaj prišel do njega z di-lemo ali vprašanjem, mi je praviloma odgovoril s svojim vprašanjem. In sem odšel in razmišljal, kaj me je vprašal, pa brskal po virih in si ponavljal vprašanje. Ni trajalo dolgo, da sem tako prišel do novega spoznanja, ki je bil odgovor na moje vpra-šanje oz. dilemo. Tako me je ucil in tako sem se dosti naucil.« Karl Ferencak: »Z Matjažem sva najbolj povezana preko tenisa in teniških igrišc na Braniku. Leta 1959 sva postala državna prvaka Jugoslavije v dvojicah. Še bolj pa mi je v spominu ostala najina zmaga proti Olimpiji Ljubljana, ko sva prinesla odlocilno 5. tocko za naš klub Branik. Takrat sva igrala na 5. deski in ko sva zmagala, je Matjaž jokal in krical od navdušenja. Mislim, da mu je ta zmaga pomenila celo vec kot naslov državnega prvaka.» Dr. Martina Rauter: »Zelo prijetna so bila najina srecanja v casu moje-ga magistrskega študija, ko sem zacela odkrivati trajnostni razvoj, dialekticno teorijo sistemov, ce-lostni pristop…. Od »strica Matjaža« sem se nauci-la umirjenosti, prijaznosti in obcutka sprejetosti… Pomagal mi je z odlicnim mentoriranjem in vpelje-vanjem celovitosti v vsa svoja razmišljanja in delo-vanja.« Spoštovani clani! Predstavite se v reviji IRDO Mozaik. Pošljite nam vaše novice, predstavitve, mnenja, razmišljanja, intervjuje, primere dobrih praks, izdane publikacije, knjige… na: novice@irdo.si Veselimo se vaših prispevkov. POSEBNA PRILOŽNOST: CLANI LAHKO OGLAŠUJEJO BREZPLACNO! Vse do 31. maja je letos cas, da lahko davcni zave-zanec zahteva, da se do ENEGA ODSTOTKA doho-dnine, odmerjene po zakonu, ki ureja dohodnino, od dohodkov, ki se vštevajo v letno davcno osno-vo, nameni za financiranje nevladnih organizacij in za financiranje politicnih strank in reprezentativ-nih sindikatov. V kolikor je odmerjena dohodnina v višini 0 EUR, je tudi znesek donacije 0 EUR. Upravicenci so tiste nevladne organizacije, ki so uvršcene na Seznam upravicencev do dona-cij, med njimi je tudi Inštitut IRDO. Epidemija koronavirusa je brutalno izpostavila pomanjkanje zavedanja družbene odgovornosti tako v slovenskem kot v svetovnem prostoru. Iz-postavila in podžgala je družbene in okoljske pro-blematike, na katere na našem inštitutu že vrsto leto opozarjamo. Termin “družbena odgovornost” se v medijskem in v javnem prostoru neprestano zlorablja za opravicevanje lastnega neodgovorne-ga delovanja in pomanjkanja zavedanja vplivov, ki ga naša odgovornost ima v družbi in v okolju. Na IRDO – Inštitutu za razvoj družbene odgovorno-sti, vodilni slovenski organizaciji, ki z raziskova-njem, izobraževanjem, svetovanjem, povezova-njem in promocijo prispeva k razvoju družbene odgovornosti v slovenskem in v svetovnem meri-lu, že 17 let delujemo v smislu ustvarjanja odgo-vornejše in trajnostnejše prihodnosti za vse nas. Pri tem sodelujemo z domacimi in tujimi strokov-njaki, ustanovami, organizacijami, vladami in pod-jetji ter tako prispevamo k izmenjavi znanja in iz-kušenj o družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju. Prav tako delujemo tudi v javnem interesu na po-drocju mladih in nas delno financira URSM – Urad Republike Slovenije za mladino—za redno dejav-nost v povezavi z mladimi. Zaposleni, študenti in prostovoljci, ki na inštitutu IRDO z našim delom želimo širiti pomen družbene odgovornosti v lo-kalnem in nacionalnem prostoru ter skozi redne dejavnosti in projekte deležnike spodbujamo k razvijanju slednje v vsakdanjem življenju, si želi-mo, da bi o družbeni odgovornosti v Sloveniji lah-ko razmišljala vsaka družina. Naše delo, projekti, vrednote in zavzemanja. Že 17 let se ukvarjamo s podrocjem družbene od-govornosti. Smo prostovoljska (od leta 2011) in raziskovalna (od leta 2006) organizacija ter organizacija v javnem interesu na podrocju mladih (od leta 2016). Registrirani smo za dobro-delnost, izobraževanje, založništvo, raziskovanje, svetovanje … Pomagali smo spisati osnutek Nacionalne strategi-je na podrocju družbene odgovornosti in se že vr-sto let zavzemamo za njeno potrditev. Že dvanajst let zapored podeljujemo Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Ho-rus (www.horus.si) in nagrajujemo organizacije in posameznike, ki odgovorno delujemo v korist dru-žbe. 16 let zapored že organiziramo konferenco Dru-žbena odgovornost in izzivi casa (www.irdo.si), ki se je vsakoletno udeležijo svetovni strokovnjaki s podrocja družbene odgovornosti. Izobražujemo mlade, podjetnike in strokovne de-lavce za pridobitev Certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj ter pravnim ose-bam in posameznikom svetujemo na tem podro-cju. Zelo ponosni smo na naše delo z mladimi v okviru projektov, kot je Model M Slovenija (www.model-m.si) in mnogi drugi. Sodelujemo pri izvajanju evropske kampanje Pakt za mlade (www.paktzamlade.si) kot nacionalna partnerska organizacija mreže CSR Euro-pe (www.csreurope.org). Vsakoletno izdamo deset številk IRDO Mozaika – prvih slovenskih družbeno odgovornih novic, kjer predstavljamo dobre DO prakse, razmišljanja, do-godke in pobude, prav tako pa imamo zelo razvito založniško dejavnost, kjer že vrsto let izdajamo raz-licne publikacije in knjige. V okviru mladinskega dela vkljucujemo mlade v vse naše projekte in jih izobražujemo o družbeni odgovornosti. Pri URSM smo vpisani v evidenco organizacij v jav-nem interesu na podrocju mladine pod zap. št. 95: Izobraževanje o družbeni odgovornosti je nuj-no, da posamezniki potem osebno in družbeno odgovorno ravnamo, zato vas vljudno prosimo, da nam namenite 1,0 % dohodnine. To storite tako, da izpolnite priloženi obrazec, ga podpišete in ga cim prej oddate na pošto ali prek aplikacije E-davki. Dohodnino lahko za upoštevanje v koledarskem letu 2020 Inštitutu IRDO namenite vse do 31. maja 2021. PREK aplikacije E-davki Izpolnite obrazec na tej povezavi Poišcite obrazec : Doh-Don Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije. Vpišite: Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO, davcna številka 46107657, odstotek (%): 1,0 2. PO POŠTI: Obrazec najdete tukaj Izpolnite ga in v rubriko PODATKI O DAVCNEM ZAVEZANCU dopolnite vaše podatke in se spodaj podpišite. Obrazec natisnite in ga podpišite ter pošljite cim prej na enega izmed naslovov Financne uprave, ki jih najdete tukaj. Lahko tudi na naslov: Financna uprava Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, 1000 Ljubljana, tel: 01 478 38 00, e-pošta: gfu.fu@gov.si Vec o tem lahko preberete na tej povezavi. Tako boste po vaših moceh pomagali, da bomo lahko cim vec mladih in širše slovenske javno-sti informirali o družbeni odgovornosti ter jih izo-brazili za to podrocje. Za vašo pomoc že vnaprej iskrena hvala. Z vsem tem delom bomo v prihodnje nadaljevali, radi pa bi ga z vašo pomocjo še razširili, da bi o družbeni odgovornosti razmišljala vsaka družina v Sloveniji in odgovorno tudi ravnala. Zato se iskreno priporocamo za vašo pomoc (1,0 % dohodnine ali kako drugace) in nadaljnje sode-lovanje. Zahvaljujemo se vam za podporo! Veseli nas, da vam ni vseeno za prihodnost naše družbe in našega okolja. Prosimo, da bi nas priporocali tudi tistim, za kate-re menite, da bi lahko po svojih moceh podprli naše delo. Hvala vam. Sodelavci Inštituta za razvoj družbene odgovornosti – IRDO Kontakt: Inštitut za razvoj družbene odgovornosti – IRDO, Cesta 13. julija 65 A 1261 Ljubljana – Dobrunje mag. Anita Hrast, direktorica + 386 31 344 883, info@irdo.si Namenite Inštitutu IRDO del dohodnine To Vas popolnoma nic ne stane, našemu inštitutu in družbeni odgovornosti v slovenskem prostoru pa pomeni ogromno! Imaš idejo, a ne veš kako jo uresniciti? Imaš cilj pa ne poznaš prave poti, po kateri bi šel / šla? Si želiš postati podjetnik ali pa le pridobiti znanja, ki jih mora ta imeti, ali le želiš širiti svoja znanja in kom-petence? Pridruži se programu »PODJETNIŠKI ZA-CETEK«. Pomagali ti bomo tvojo strast pretvoriti v dobro podjetniško idejo. Podjetniški zacetek Ljubljana 15 februarja, 2021 'Podjetniški zacetek' je intenziven 15 dnevni pro-gram za vse brezposelne mlade med 15. in 29. letom, ki bi radi pridobili vsa znanja, ki so potreb-na, za ustanovitev lastnega podjema. Tudi Inštitut IRDO je partner projekta “BREZ VEZ(E) DO SLUŽBE”, ki je projekt investiranja v osebni in socialni kapital mladih. V projektu s seminarji, kampi, mentorstvom, coachingom in akcijskim ucenjem krepimo osebnostne, družbene, zaposli-tvene in samozaposlitvene kompetence mladih. Prijava na izobraževanje! Prijavi se!!! Ja, ti! Opis slike ni na voljo. Mladi Strategija mladinskega sektorja 2030 V zacetku leta 2020 je Odbor ministrov Sveta Evrope sprejel Strategijo mladinskega sektorja 2030. Po-men strategije je še posebej prišel do izraza med pandemijo koronavirusa, ki je pokazala, da strategija pomembno prispeva k odzivanju na nove izzive participacije mladih, kljub težkim in nepredvidljivim okolišcinam. Tematske prednostne naloge strategije so ravno v tem casu bolj pomembne kot kadarkoli prej. Razlicni deležniki na podrocju mladine so zato izpostavili potrebo po diseminaciji in prevodih Stra-tegije mladinskega sektorja 2030. V ta namen je Svet Evrope oblikoval brošuro, ki povzema vizijo, nace-la, poslanstvo, prednostne naloge in instrumente strategije. Brošura je zdaj na voljo v 36 jezikovnih razli-cicah in zajema skoraj vse uradne jezike držav pogodbenic Evropske kulturne konvencije. Brošuro z glavnimi poudarki najdeš na tej povezavi. Povzeto: mlad.si Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejci-novic Buric in veleposlanik Irakli Giviashvili, pred-sednik namestnikov ministrov, sta 23. januarja 2020 predstavila strategijo Sveta Evrope za mla-dinski sektor 2030. Strategijo je Odbor ministrov Sveta Evrope sprejel 22. januarja 2020, umešcena pa je v Resolucijo Odbora ministrov o strategiji Sveta Evrope za mladinski sektor 2030. Nova strategija bo zagotovila politicne smernice in obsežen politicni nacrt oziroma izjavo o ciljih za obdobje 2020–30 in prestavlja okvir, v katerem se bo izvajal naslednji petletni program Mladi za de-mokracijo. Temelji na vrednotah demokracije, clo-vekovih pravic in pravne države Sveta Evrope. Strategija vsebuje priloženi temeljni dokument Strategije, ki jo postavlja v kontekst življenja mla-dih in mladinske politike. Vsebuje opis mladinske-ga sektorja Sveta Evrope, kaj je njegova vloga in kaj lahko ponudi, opisuje teoreticen mo-del, doloca svojo vizijo, poslanstvo in tematske prednostne naloge, ki bodo v ospredju. Želite vecji ugled podjetja? Bolj motivirane zaposlene, vec dobicka? Vlagajte v družbeno odgovornost - Orodje za trajnostni razvoj! Clani, izkoristite 20 % popust! Neclani—ONLINE verzija je cenejša! Poglejte, kdo v Sloveniji že ima Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja, pridružite se jim tudi vi! Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja je v štirih letih pri-dobilo že 161 managerjev, strokovnjakov in mladih. Vabimo vas, da se udeležite treh ONLINE seminar-jev in delavnic z naslovom Vodenje družbene odgo-vornosti in trajnostnega razvoja podjetja ter opra-vite izpit in tako pridobite certifikat! Termini v letu 2021 so še prosti, a se hitro polnijo! Vec: www.irdo.si Pridružite se 3-dnevnemu IZOBRAŽEVANJU, na katerem boste izvedeli naslednje: . ABC o družbeni odgovornosti podjetja in trajnostnem razvoju. . Družbena odgovornost se zacne z osebnim blagostanjem. . Kljucna podrocja družbene odgovornosti podjetja. . Strateško nacrtovanje in porocanje o dru-žbeni odgovornosti podjetja, dobre prakse. Trije dnevi sklopov predavanj in izobraževanj, na koncu sledi izpit v elektronski obliki, s katerim bo-ste pridobili certifikat! Vljudno vabljeni podjetniki, strokovnjaki, mladi in vsi, ki bi vas zanimalo novo znanje za ucinkovitejše delo v vaši organizaciji. Udeležba mladih med 15. in 29. letom na izobraževanju je brezplacna. Vas zanima vec o samem izobraževanju? Poglejte sem. Vložite vase, zase in nase! Pridobite znanja, ki vam jih nihce ne more vzeti. In to kar on-line! Izzivi, priložnosti in digitalizacija za trajnostno prihodnost »Poglavitna tema konference za naslednje leto je digitalizacija. Organizatorji vabimo avtorje pri-spevkov, da le-te osvetlijo iz vec vidikov obravna-ve, potrebnih za ustvarjenje sinergije med tema-mi. Ti vidiki so: posameznik, organizacije, okolje, družba (lokalna in mednarodna), gospodarstvo. K sodelovanju vabimo kot avtorje prispevkov tako znanstvenike, strokovnjake, poslovneže, kot tudi mlade ter druge posameznike,« o konferenci v nagovoru vabila avtorjem med drugim po-ve zaslužni profesor ddr. Matjaž Mulej, predsednik programskega odbora konference. Dodaja še: »Razpisali smo naslednje predlagane teme za konferenco v letu 2021: sistemski vidiki digitaliza-cije, mednarodne usmeritve na podrocju priho-dnosti z digitalizacijo, cyber-security, digitalizacija v razlicnih dejavnostih, cloveški vidiki digitalizacije in druge teme (lahko so povezane z digitalizacijo). V okviru spremljevalnega programa konference bodo potekale še okrogle mize in srecanje Sloven-skega društva za sistemsko raziskovanje, zato va-bimo vse, da se nam pridružijo pri iskanju rešitev za trajnostno prihodnost.« K oddaji avtorskih prispevkov organizatorji do 15. februarja 2021 vabijo znanstvenike, menedžerje, strokovnjake iz razlicnih podrocij, vodje oddelkov, ucitelje na univerzah in v drugih izobraževalnih organizacijah, raziskovalce, vodje iz podjetij, vla-dnih in nevladnih organizacij, študente, mladinske delavce, mladinske organizacije, oblikovalce jav-nega mnenja in druge. Vabljeni, da na konferenci sodelujete z vašim avtorskim prispevkom in/ali kot poslušalci. Z izmenjavo izkušenj, teoreticnih in prakticnih, zla-sti z vidika digitalizacije, bodo udeleženci pomagali najti pravo pot do družbeno odgovornega ravna-nja. Kajti družbena odgovornost in trajnostna pri-hodnost sta vira velikih koristi, kot se je pokazalo ob vseh krizah doslej, vkljucno s Covid-19 krizo. Ne spreglejte! Pomembni datumi: 1. september 2020 - objava razpisa za zbiranje avtorskih prispevkov 15. februar 2021—predložitev povzetkov 28. februar 2021—informacija o sprejemu 30. april 2021 - celoten avtorski prispevek 10. maj 2021 - napoved programa konference 10.—11. junij 2021 - izvedba konference Dodatne informacije: IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Cesta 13. julija 65 A 1261 Ljubljana – Dobrunje Web: www.irdo.si E-pošta: info@irdo.si Telefon: 031 344 883 POSEBNO OBVESTILO: Inštitut IRDO spremenil naslov Spoštovani, Obvešcamo vas, da smo z dnem 13.1.2021 spremenili sedež inštituta IRDO (Sklep št. Srg Srg 2021/1551 z dne 20.1.2021, Okrožno sodišce v Mariboru) iz naslova Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, na nov naslov v Ljubljani. Sedež inštituta IRDO je iz Maribora preseljen v Ljubljano in se po novem glasi: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Cesta 13. julija 65 A 1261 Ljubljana – Dobrunje Vsi drugi podatki inštituta IRDO so ostali nespremenjeni. Vljudno vas prosimo, da bi vse uradne listine od 13.11.2021 naslavljali na nov naslov se-deža inštituta v Ljubljani. Hvala vam in lep pozdrav, mag. Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO, l.r. DO v Sloveniji .Si želite prejeti nagrado z najdaljšo tradicijo v Sloveniji za svoj spletni projekt? Še par dni je cas, da prijavite svojo spletno stran, ki živi na domeni .si in zmagate! Z nagrado Netko Gospodarska zbornica Slovenije podpira domace spletne projekte, razvoj, ustvar-jalnost in domiselnost ustvarjalcev ter hkrati spodbujajo uporabo nacionalne domene .SI. Gospodarska zbornica Slovenije in Register.si na-grajujeta najboljše spletne projekte podjetij, usta-nov, uradov in posameznikov, ki domujejo in si dovolijo odpreti vrata v digitalen svet na dome-ni .si. Nagrada Netko je pravzaprav odlicje današnjim digitalcem, ki delajo, živijo in ustvarjajo »online«. Na spletu je zrastel bogat ekosistem spletnih pro-jektov, ki si zaslužijo širšo prepoznavnost. S to na-grado komuniciramo slovensko spletno identiteto, podpiramo domace spletne projekte, razvoj, ustvarjalnost in domiselnost ustvarjalcev ter hkra-ti spodbujamo uporabo nacionalne domene .SI. Register.si, ki deluje v okviru Akademske in razi-skovalne mreže Slovenije (Arnes), opravlja funkci-jo nacionalnega registra za vrhnjo internetno do-meno .si. S svojimi storitvami omogoca spletno prisotnost vseh .si domen. Vir: netko.si Projekt Naprej: Obvladovanje stresa na delovnem mestu S stresom na delovnem mestu se obcasno sreca-mo prav vsi. Vendar pa lahko dlje casa trajajoca ali ponavljajoca se izpostavljenost stresu privede do izgorelosti, ki lahko ogrozi naše fizicno in duševno zdravje. Zato brezplacni spletni program VIVA, ponovno vabi k sodelovanju v projektu, kjer lahko kot ude-leženci pridobimo znanja in vaje za lažje in uspe-šnejše spoprijemanje s stresom na delovnem me-stu. Vec o projektu NAPREJ. Vec o poteku progra-ma, izvajalcih in prijavi na sam program si preberi-te na tej povezavi. Vir: Štajerska gospodarska zbornica Brezplacna spletna predavanja izo-braževalnega programa: Energetska ucinkovitost v malih in srednje veli-kih podjetjih V okviru evropskega projekta SMEmPower Effici-ency so organizirana BREZPLACNA splet-na predavanja, kjer po opravljenih predavanjih in izpitu pridobite potrdilo za opravljeno izobraževa-nje programa ENERGETSKA UCINKOVITOST V MA-LIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETJIH. Program je certificiran in akreditiran na vseevrop-ski ravni s strani Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani s 5 kreditnimi tockami. Vec informacij najdete tu, na strani projekta in Fakultete za strojništvo (v fazi usklajevanja zaradi situacije s COVID-19). Vir: Štajerska gospodarska zbornica Opis slike ni na voljo. NAPREJ Prostovoljstvo v casu Covid-19 Poziv prostovoljcem za pomoc! Vsi, ki ste pripravljeni pomagati, lahko aktualna prostovoljska dela najdete na Posredovalnici pro-stovoljskih del. Slovenska filantropija je dodala po-sebno podrocje dela Prostovoljstvo v casu Covid-19. Vec O pomoci v socialno varstvenih zavodih si lahko vec preberete tukaj, o pomoci v bolnišnicah in dru-gih zdravstvenih zavodih tukaj, ce lahko pomagate pri prevozih zaposlenih v domove starejših in bol-nišnice, pa so vse informacije tukaj. Na Slovenski filantropiji v okviru programa Viški hrane – obrok ljudem, ne smetem, išcejo prosto-voljce za razvoz hrane socialno ogroženim. Vsi, ki na neformalen nacin pomagate sokraja-nom, sosedom, prijateljem in sorodnikom, si pre-berite Smernice za izvajanje neformalnega prosto-voljnega dela. Vec Za vec informacij o organiziranem prostovoljskem delu v casu Covid-19 (preverjanje potreb na tere-nu, iskanje primernih prostovoljcev, prehajanje med obcinami...) smo vam pripravili dokument, ki ga najdete tukaj. Za vse prostovoljce omogocajo brezplacno E-izobraževanje. Vec Brezplacno E-izobraževanje je na voljo tudi za mentorje in organizatorje prostovoljskega de-la. Število prostih mest je omejeno. Vec Vir: Slo-venska filantropija Izbrani najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2020 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je tudi v letu 2020 izbral najbolj skrbne lastnike gozdov. Izbor najbolj skrbnih lastnikov gozda, ki je v letu 2020 potekal že dvaindvajsetic, je zaradi epidemije covid-19 potekal v prilagojeni obliki. Ker tradicio-nalne podelitve priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozda ni bilo mogoce organizirati, so se na ZGS najbolj skrbnim lastnikom gozda pred novim le-tom zahvalili pisno, objavili pa so tudi posebno tematsko e-publikacijo, v kateri so predstavili raz-loge, zaradi katerih izbrani lastniki gozdov izstopa-jo s svojo skrbjo za gozd. Zgodbam izbranih lastni-kov gozdov boste lahko sledili tudi na Facebook straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Zavoda za gozdove Slovenije. Vec in vir [POGOVOR Z DIREKTORJEM CNVOS] Forbici: Najbrž ni slovenske družine brez nevladnika Nekaj manj kot 28.000 nevladnih organizacij je v Sloveniji. Številka je fascinantna in že sama po se-bi pove marsikaj o pomenu in razširjenosti nevla-dnega sektorja na eni ter o njegovi heterogenosti in raznolikosti na drugi strani. Kaj vse nevladne organizacije dejansko pocnejo? Kakšni sta njihova družbena vloga in politicna moc? Kdaj in zakaj so sploh nastale? Kako jih razumeti v kontekstu drža-ve in kaj si misliti o dejstvu, da je izraz nevladnik danes za nekatere psovka? Goran Forbici, direktor CNVOS, je na ta vprašanja odgovarjal v Deželi pri-dnih, ciklu pogovorov v Slovenskem mladinskem gledališcu. KLIK ZA PRISLUH Skrbni .lastnik gozda iz Celja pri delu CSR Europe WEBINAR- Building a Framework for Corporate Action on Biodiver-sity Friday, February 19, 2021 10:00 11:00 CLOSED EVENT - BY INVITATION ONLY Biodiversity is our life insurance. At the One Planet Summit, Euro-pean leaders recognized once more the importance of nature for our daily lives and economies. Companies of the collaborative platform Biodiversity and Industry are committed to addressing the impact of biodiversity loss on the people and economies in which they operate. CSR Europe, together with platform partners, is designing a Biodi-versity Framework to guide companies in the integration of biodiver-sity into their decision-making processes. WEBINAR - Making the European Green Deal a Success Monday, February 22, 2021 11:00 12:30 OPEN EVENT Draft Agenda This event is organized by CSR Europe in the framework of the European Industry Week 2021. With 27 million enterprises in Europe, it is urgent for all industry sectors to roll out a mature and integrated sustainability strategy to meet the challenges posed by Europe’s transition to carbon neu-trality by 2050. WEBINAR - ESG Metrics in Busi-ness & Investment Decisions Tuesday, February 23, 2021 11:00 12:15 OPEN EVENT The event will explore climate impact measurement from a busi-ness and investment perspective, providing participants with an overview of the integration of ESG metrics in both corporate stra-tegy and financial investment decision-making. In the first part of the webinar, participating companies will pre-sent their experience and best practices in integrating ESG criteria into their strategy, investment decision, and reporting. While in the second part, we will hear from experts how science is offering guidance to help companies to align with 2°C pathways and how financial institutions have integrated these methodologies to make their landing and investing portfolio Paris-aligned. This event opens the webinar series that CSR Europe will organize in 2021 on the topic of “Financing the future for a green and inc-lusive Europe”. Za trajnostno Evropo moramo delati vec kot kdaj koli prej Novoletno sporocilo Stefana Cretsa, izvršnega di-rektorja družbe CSR Europe COVID-19 je še vedno realnost, s katero se mora-mo soociti vsi, zlasti najbolj ranljivi ljudje v naših družbah. Neverjeten tok dogodkov, povezanih z ameriškimi volitvami, je še enkrat poudaril, da je treba vkljucenost uvrstiti visoko na politicno agen-do, tik ob zašcito okolja, podnebja in digitalizacije. Hkrati smo bili v letu 2020 prica tudi pozitivnim spremembam, ki so nam omogocale, da z upa-njem, samozavestjo in doloceno stopnjo zaupanja pricakujemo novo leto, ki prihaja. Dekarbonizacija je postajala vse pomembnejša in vedno vec podjetij je zacelo ne samo, da ponovno opredeljujejo svoje cilje, hkrati pa se je s svojimi dobavitelji ukvarjalo v tej smeri. Na primer, Drive Sustainability, pobuda za globalno avtomobilsko dobavno verigo, je zacela svojo dolgorocno strate-gijo in formalizirala svoje ambicije sodelovanja z dobavitelji pri 4 trajnostnih izzivih, vkljucno z nev-tralnostjo ogljika. Leta 2020 je Financial Times v svoji seriji "Moralni denar" ugotovil potrebo po premisleku o nacinu, kako delamo kapitalizem; prispevanje k vkljuceva-nju pomena okoljskih, socialnih in upravnih meri-tev (ESG) pri financiranju prehoda brez ogljika. Od COVID-19 do pravicnega, zelenega in digitalne-ga prehoda so vsi ti izzivi razlicni deli iste sestav-ljanke; tisto, ki smo jo kot mreža zajeli v strategiji družbene odgovornosti gospodarskih družb do leta 2030, ki jo poskušamo rešiti s cilji trajnostne-ga razvoja. Medtem ko cilji trajnostnega razvoja zagotavljajo skupni jezik in smernice za vse zainteresirane stra-ni, bi morali leta 2021 preseci uporabo privlacne-ga logotipa ciljev trajnostnega razvoja za objave blagovnih znamk. Namesto tega moramo ukrepati zanje in si prizadevati, posamicno, kot podjetje in skupaj z oblikovanjem skupnih platform in zavez-ništev z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. S svojim trdim delom kot zaposleni in državljani lahko resnicno napredujemo k ciljem trajnostnega razvoja. Pri tem gre za resnicno trajnostno vod-stvo: sodelovanje z ustreznimi sektorji in / ali vrst-niki vrednostne verige, ki sodelujejo z drugimi za-interesiranimi stranmi. K temu si morajo prizade-vati podjetja v svojih srednjerocnih in dolgorocnih nacrtih. Vodstvo in sodelovanje sta jedro našega nacrta dejavnosti do leta 2021, katerega cilj je zagotoviti uspešno in trajnostno poslovno preobrazbo: COVID-19 NAS JE PRISILIL NAŠE OMREŽJE INOVI-RATI IN NADALJEVALI BOMO PO TEJ POTI Letos bomo za svoje clane razvili vrsto ekskluzivnih "CSR Europe Ateliers"; oblika izmenjave in ucenja glede specificnih trajnostnih izzivov z namenom razvijanja in izvajanja nacrtov izboljšav, specificnih za podjetje. Leta 2020 smo svoje dejavnosti razširili in privabili širšo skupino organizacij: naša ponudba je še bolj odprta in vkljucujoca. Virtualni dogodki so nam omogocili ne le sodelovanje s širšo skupino orga-nizacij, partnerjev in deležnikov, temvec tudi širše obcinstvo, s cimer smo okrepili našo geografsko pokritost, ki je dosegla vrhunec med evropskim vrhom SDG 2020, ki je vec kot 10.000 udeležencev 5 dni. Letos bomo skupaj s partnerji in zainteresiranimi stranmi, ki so že bili povabljeni, da pripravijo pre-dloge o obliki svojega prispevka, razvili nov evrop-ski vrh SDG. Da bi izkoristili svoj potencial in dosegli ucinek, bo družba CSR Europe še naprej ponujala odprte spletne seminarje v celotnem letu 2021. Evropski pakt za trajnostno industrijo, ki se je za-cel lani, se bo nadaljeval leta 2021, pri cemer bo sodelovanje podjetij na njihovi trajnostni agendi na prakticen nacin skupaj z njihovimi industrijski-mi zvezami in partnerji v vrednostni verigi. Naš namen je videti, da bi vse industrijske zveze do leta 2024 oblikovale trajnostno strategijo in akcijski nacrt. Za to moramo leta 2021 sodelovati SKUPAJ. ... Želim si, da bi lahko dosegli ta preboj. Kaj je evropsko tekmovanje za social-ne inovacije? Evropsko tekmovanje za socialne ino-vacije, ki je bilo ustanovljeno v spo-min na pionirja socialnih inovacij Dio-ga Vasconcelosa, je izzivalna nagrada Evropske komisije v vseh državah cla-nicah EU in pridruženih državah Ob-zorja 2020. Vsako leto Evropska komi-sija podeli tri nagrade v višini 50.000 EUR za najboljše družbeno inovativne projekte, namenjene spreminjanju sveta na bolje. Natecaj, ki se je zacel leta 2013, delu-je kot luc za socialne inovatorje po vsej Evropi in uporablja preizkušeno metodologijo za podporo zgodnjim fazam idej in olajšuje mrežo radikal-nih inovatorjev, ki na splošno obliku-jejo družbo. Natecaj vsako leto obrav-nava druga vprašanja, s katerimi se sooca Evropa. NE SPREGLEJTE: Tema natecaja za leto 2021 bo objav-ljena 17. februarja 2021. Razpisi, priložnosti, seminarji, konference... Objavljen mednarodni javni poziv k raziskovanju na podrocju ekološkega kmetijstva V okviru evropskega konzorcija ERA-Net CORE Organic Cofound zbiramo raziskovalne predloge, namenjene izboljšanju ekološkega kmetijstva, za kar je na voljo 5 milijonov evrov. Javni poziv z vsem gradivom ter spletno povezavo do orodja za oddajo raziskovalnih predlogov in do foruma za iskanje partnerjev pri oblikovanju razi-skovalnih predlogov je objavljen na spletni strani konzorcija ERA-Net CORE Organic Cofound. Rok za predložitev celovitih raziskovalnih predlogov je 8. marec 2021. Vec. Javni poziv za vkljucitev v Pospeše-valnik družbenih inovacij Ste vkljuceni v socialno podjetje ali zadrugo, ki s svojim delovanjem rešuje družbene izzive v lokal-nem ali globalnem okolju in potrebujete podporo pri razvoju novih produktov ali krepitvi poslova-nja? Ste clan skupine ali sami razvijate idejo za družbeno inovativen produkt, ki bo zagotovil pozi-tivne okoljske in družbene ucinke? Potrebujete pri tem podporo strokovnjakov, dodatna znanja, so-delovanje s podobno mislecimi? Ce imate družbeno inovativno idejo, ki bi jo radi spremenili v (socialno) podjetniško zgodbo, ali le izpopolnili svojo družbeno-inovativno storitev ali izdelek oziroma okrepili svoje poslovanje kot soci-alno podjetje ali zadruga, potem je ta javni poziv pravi za vas! Vabijo vse socialne podjetnike, zadružnike in skupi-ne ali posameznike iz obmocja Podravja, ki se ak-tivno ukvarjajo z reševanjem perecih družbenih izzivov, da se vkljucijo v Pospeševalnik družbenih inovacij SocioLab. Vec informacij o programu in pogojih ter postopku prijave najdete na sociolab.si. Z novimi vkljucitvami pricenja-jo marca 2021 zato pohitite in vašo prijavo posre-dujte do 29. januarja 2021, na sociolab@fundacija-prizma.si. Objavljen je razpis za institucionalno podporo Objavljen je tretji razpis v okviru Programa ACF v Sloveniji. Razpis za institucionalno podporo je na-menjen srednje razvitim nevladnim organizacijam, ki delujejo na podrocju clovekovih pravic, demo-kracije, transparentnosti in aktivnega državljan-stva. Pet izbranih organizacij bo dobilo 3-letno podporo v vrednosti 90.000 evrov in široko pod-poro razlicnih mentorjev za uresnicitev strateške-ga nacrta. Dodeljen znesek je pavšalen, kar pome-ni, da organizacije ne bodo porocale o porabi fi-nancnih sredstev, ampak o doseganju rezultatov. Rok za prijavo: 15. 3. 2021 ob 12. uri Razpisna do-kumentacija je dostopna na spletni stra-ni acfslovenia.si, objavili so tudi že prva vprašanja in odgovore v zvezi z razpisom. Vec. Razpis ameriškega veleposlaništva v Sloveniji za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij za leto 2021 Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji je objavilo razpis za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij v letu 2021, ki je namenjen podpori dobro zasnova-nih in vodenih projektov, ki prispevajo k razvoju nevladnega sektorja v Sloveniji. Sofinancirajo manjše projekte v vrednosti od 3000 do 10 000 ameriških dolarjev. Rok prijave: 15.3.2021. Vec. Evropska mednarodna konferenca o nasilju v družini v Ljubljani Inštitut za kriminologijo skupaj s konzorcijem fa-kultet Univerze v Ljubljani (Filozofska fakulteta, Fakulteta za socialno delo, Pedagoška fakulteta in Pravna fakulteta) septembra organizira evropsko mednarodno konferenco o nasilju v družini. Vec informacij o konferenci in pozivu k oddaji prispev-kov, rok je 28.2.2021, najdete na inst-krim.si. (Webinar) ABC o spletni prodaji hra-ne s podeželja Epidemija novega koronavirusa je pospešila digi-talizacijo tudi pri prodaji hrane. Po prvem valu epidemije so na družbenih omrežjih deževale po-nudbe za tedensko dostavo zelenjave in sadja, po spletu smo lahko kupili tudi mlecne izdelke in klo-base, celo buteljke vina. Slabo leto po zacetku epi-demije pri nas bomo na webinarju pogledali, kako vec lokalnih ponudnikov hrane po spletu promovi-ra in prodaja svoja živila. Od strokovnjaka za splet-no trženje bomo izvedeli, kako vzpostavimo uspe-šno spletno trgovino s hrano. Za povrh pa bomo slišali tudi, kako je splet primeren za trženje sirov in ekološkega mesa. Izvedeli boste, kako lahko izkoristite splet za trže-nje hrane in za promocijo, iskanje kupcev, gradnjo prepoznavnosti in prodajo. Med drugim boste izvedeli, kako kmetija Pustotnik iz Poljanske doline razvija svojo spletno trgovi-no. Kot smo že pisali, so po izbruhu epidemije COVID-19 lansko pomlad doživeli velik šok. Z zapr-tjem šol, vrtcev in gostiln jim je prodaja upadla kar za 80 odstotkov. Hitro so šli v akcijo in zagnali spletno trgovino, že v prvih dveh tednih pa so iz-pad prihodkov mocno zmanjšali. Vec o njihovih izkušnjah in nacrtih s spletno proda-jo sirov bo na webinarju povedala Katarina Bren-ce, vodja trženja in prodaje na kmetiji Pustot-nik, Ivo Drev, direktor zadruge Šaleška dolina, pa o tem, kako pionir v spletni prodaji ekološkega me-sa širi ponudbo in krog kupcev. Dogodek bo potekal digitalno preko aplikacije Zo-om, 18.2.2021 od 18.30 do 20.30. ure. Povezavo na dogodek prejmete najkasneje 2 dni pred dogod-kom. Webinar je brezplacen. Za dodatne informacije ali v primeru, da imate težave s prikazovanjem prijavnega obrazca, pošljite svoje podatke na maja.tanko@finance.si. PROGRAM *Govorniki so v potrjevanju 18.30 – 18.35 Pozdravni nagovor, Petra Šubic, urednica Agrobiznisa 18.35 – 18.55 Kako lahko uporabimo splet za trženje hrane: izkušnje skupine Pivka, mlekarne Planika in zadruge Zemlja & Morje 18.55 – 19.20 ABC o spletni prodaji hrane s po-deželja – kako vzpostaviti uspešno spletno trgovi-no 19.20 – 19.25 Odmor 19.25 – 19.45 Primer dobre prakse: Kako pionir v spletni prodaji ekološkega mesa širi ponudbo in krog kupcev, Ivo Drev, direktor zadruge Šaleška dolina 19.45 – 20.05 Primer dobre prakse: Recept za spletno prodajo sirov, Katarina Brence, vodja trže-nja in prodaje na kmetiji Pustotnik 20.05 – 20.30 Q&A pogovor z govorci Celoten program in prijavnico na webinar najde-te tukaj. Tematika je zastavljena tako, da bodo podana zna-nja zagotovo prišla prav še komu drugemu, ne sa-mo kmetom in tem, ki delajo v povezavi s kmetij-stvom. Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec Certifikat družbeno odgovoren delodajalec pred-stavlja strateško orodje in s tem priložnost za podjetja in organizacije, ki so že pripravljene na-slavljati kompleksne izzive današnjega casa, stremijo k bolj vzdržnemu poslovanju in želijo na podrocju družbene odgovornosti s sistematicnim pristopom preseci zgolj všecne PR projekte/sporocila, da z doslednim vkljucevanjem vseh deležnikov te vsebine smiselno integrirajo v svoj DNK. Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec je nov certifikat, ki temelji na smernicah mednaro-dnega standarda za družbeno odgovornost ISO 26000, njegov namen in cilj pa je izboljšanje dru-žbeno odgovornega upravljanja v organizacijah in podjetjih v Sloveniji v odnosu do zaposlenih. Certifikat ne vkljucuje zgolj zaveze k družbeni odgovornosti na najvišji upravljavski ravni v organizaciji ali podjetju, temvec naslavlja zapo-slene, da aktivno sodelujejo pri zasnovi in izvaja-nju aktivnosti za družbeno odgovorno poslova-nje organizacije oz. podjetja. V tem primeru go-vorimo o dvigu ravni ozavešcenosti o družbeni odgovornosti na vseh ravneh upravljanja. Certifi-kat preko nabora ukrepov ponuja delodajalcem priložnosti za izboljšanje na podrocju usklajeva-nja zasebnega in poklicnega življenja, varnosti in zdravja na delovnem mestu, medgeneracijskem sodelovanju in na vsebinah, kot so eticno vode-nje in nediskriminacija na delovnem mestu. Na takšen nacin se v posameznih podjetjih in orga-nizacijah izboljšujejo delovni pogoji, vzpostavlja-jo fleksibilne oblike organiziranosti dela, dviguje nivo pozitivne organizacijske klime in delovne kulture, s cimer se vzpostavlja privlacno okolje za delo. Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec je ko-nec leta 2020 postal del mednarodnega meta standarda Global Sustainable Enterprise Standard (GSES). To je prvi celostni verificiran in akreditiran pristop k trajnostnem rangiranju in upravljanju podjetij v svetovnem merilu, ki ga je razvila nizo-zemska organizacija GSES-system. Njegov namen je združiti standarde, ki so razviti na podrocju traj-nostnega poslovanja in tako omogociti podjetjem, da lažje porocajo o trajnostnem poslovanju ter zasledujejo tako zakonske kot prostovoljne pobu-de in standarde na enem mestu. »GSES sistemu smo se kot strateški partner in za-stopnik sistema v Sloveniji pridružili na Ekvilib In-štitutu. Certifikat Družbeno odgovorni delodajalec je bil tako uvršcen v prvo skupino certifikatov sku-paj z ISO certifikati, kar pomeni, da lahko njegovi imetniki v stebru „Družbena odgovornost podje-tja“ uveljavljajo doloceno število tock brez dodat-nega preverjanja s strani nosilca GSES sistema. S tem se je certifikat uvrstil v skupino certifikatov, ki zagotavljajo najvišjo raven kakovosti in kredibilno-sti imetnikom certifikata ter postaja tudi medna-rodno priznan in uveljavljen certifikat na podrocju trajnostnega poslovanja,« opisuje Aleš Kranjc Kušlan, direktor Ekvilib Inštituta. Izkušnje prvih prejemnikov certifikata V nadaljevanju je zbranih nekaj izjav podjetij in organizacij, ki so že pridobile pristopni certifikat Družbeno odgovoren delodajalec. Kot prvo je pristopni certifikat prejelo podjetje Sovita, ki se ukvarja s prehranskimi in facility ma-nagement storitvami. V podjetju so zadovoljni, da so v teh negotovih casih potrdili zavezanost k iz-boljšanju kakovosti življenja zaposlenih, gostov in poslovnih partnerjev. »S certifikatom želimo utr-diti zaupanje naših obstojecih poslovnih partner-jev in pridobiti nove. Upamo, da bo prispeval pri naši ambiciji, da ohranimo vodilno mesto na po-drocju izvajanja kakovostih prehranskih storitev na slovenskem trgu. Med nacrtovanimi ukrepi smo tako med drugim razširili okoljske ukrepe, kar vkljucuje projekt zmanjševanja odpadne hrane, zmanjševanje embalaže za enkratno uporabo in druge trajnostne ukrepe. Predvidevamo še vecjo povezavo z lokalnimi dobavitelji, dodali pa smo tudi kazalnike ucinkovitosti, da bomo ustrezneje spremljali napredek in doseganje ciljev,« je pove-dala Irena Žolnir, vodja službe za kakovost in higi-eno v Soviti. V postopku prejema certifikata sodelujejo tudi zaposleni. Uršula Grošelj, vodja projekta - certifi-kat Družbeno odgovoren delodajalec, in Katarina Primožic Ramoveš, direktorica podrocja kadri in kultura, iz podjetja NIL Podatkovne komunikacije sta pojasnili, da so v njihovem podjetju postopek izpeljali od spodaj navzgor, torej od zaposlenih do vodstva: »Vodstvo je med celotnim procesom zagotavljalo podporo in podajalo usmeritve, veci-na pobud in idej za vpeljavo ukrepov in drugih ak-tivnosti pa je prišla iz vrst zaposlenih. V okviru po-stopka je nastala tudi NIL-ova celostna trajnostna strategija. Glavne dodane vrednosti certifikata Družbeno odgovoren delodajalec so za nas tako ustrezne smernice za nadaljnje delo, primeri do-brih praks na sorodnih podrocjih delovanja in me-todologija, ki jo na Ekvilib Inštitutu uporabljajo za pridobitev certifikata.« S postopkom certificiranja so zadovoljni tudi v Javnih službah Ptuj. Mag. Alen Hodnik, direktor podjetja, pravi, da podjetjem priporocajo certifici-ranje: »Certifikat je izjemno dobrodošel za vsa podjetja, ki želijo dvigniti zavedanje o pomenu družbene odgovornosti, izboljšati delovne pogoje za svoje zaposlene ter povecati pozitivne vplive na gospodarstvo, družbo in okolje. Na izjemno eno-staven, pregleden in ucinkovit nacin da informaci-jo okolju, kakšne so vrednote in poslanstvo podje-tja, slednjemu pa obvezo, da te neguje in od njih nikoli ne odstopa.« »Pridobitev certifikata Družbeno odgovoren delo-dajalec nam pomeni celosten pristop v smeri inte-gracije družbeno odgovornega poslovanja, v smi-slu transparentnega, strokovnega in eticnega de-lovanja tako v razmerju do družbe kot tudi do na-šega okolja. Zavedamo se, da bodo rezultati vidni na daljši rok, vendar pa se že sedaj zavedamo po-zitivnih ucinkov, ki jih lahko pricakujemo, kot je povecan ugled agencije, vecja lojalnost, produk-tivnost in zadovoljstvo zaposlenih, vecje zaupanje in podpora deležnikov ter bolj ucinkovit nadzor in uspešnejše obvladovanje tveganj,« izpostavlja Si-mona Sirk, vodja Sektorja za splošne zadeve na Agenciji za zavarovalni nadzor. Kot eno od prednosti certifikata podjetja izpo-stavljajo tudi vkljucenost zaposlenih v postopek certificiranja. »Certifikat je primeren za organiza-cije, ki imajo posluh za svoje zaposlene in jim ni vseeno za njihovo zdravje, pocutje in zadovoljstvo. Brez podpore, razumevanja vodstva ter aktivnega vkljucevanja zaposlenih v pridobivanje certifikata pa menimo, da izvajanje teh aktivnosti ne more biti uspešno. Vsekakor priporocamo certifikat vsem organizacijam, ki želijo pridobiti vecjo moti-viranost in zadovoljstvo zaposlenih na vseh delov-nih mestih,« dodaja Sašo Rink, direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne obcine Ljubljana. OBJAVLJEN JE RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE CERTI-FIKATA DRUŽBENO ODGOVOREN DELODAJALEC V LETU 2021! CERTIFIKAT DRUŽBENO ODGOVOREN DELODA-JALEC JE POSTAL DEL MEDNARODNEGA META STANDARDA GSES Sodelavci Ekonomsko-poslovne fakultete so izdali dve znanstveni monografiji, ki spadata v izgradnjo modela za družbeno odgovorno družbo. Sta na-slednja koraka v trudu sodelavcev fakultete, ki so hkrati clani in vodilni sodelavci IRDO – Inštituta za razvoj družbeni odgovornosti. Znanstve-ni monografiji sta bili izdani pri mednarodni založbi Palgrave Macmillan, del Springer Nature, Švica. Inštitut IRDO je izvedel že 15 konferenc o družbe-ni odgovornosti, pridobil za njih preko tisoc pri-spevkov iz vsega sveta, z bistveno vlogo sodelav-cev z Ekonomsko-poslovne fakultete in z vec let sodelovanja z Univerzo v Mariboru. Objavili so še preko 20 nadaljnjih knjig. Sem spada tudi dejstvo, da je Univerza v Mariboru 'Trajnostna in družbe-no odgovorna univerza'. Globalno prvo knjigo o 'družbeno odgovorni družbi' so objavili lani (trije natisi so pošli v enem letu). Zanimivo je, da pojma 'družbeno odgovorna družba' Google ne pozna. Avtorji ga štejejo za nujno novost, da bo cloveštvo našlo pot iz sedanje globalne družbeno ekonom-ske krize in preživelo. Upravljanje in vodenje podjetij v stilu družbene odgovornosti, s katerim se mednarodna skupina ukvarja v teh dveh soavtorskih znanstvenih mo-nografijah, je med osrednjimi pogoji, da bi našli to pot. Založba je že prejela odziv na njihovo vabilo, naj pripravijo naslednjo znanstveno monografijo o družbeno odgovorni družbi. Še dve slovenski znanstveni monografiji o družbeno odgovorni družbi sta zdaj v tiskarni in nadaljnji dve v veliki meri v pripravi. Vir: Univerza v Mariboru Izdani dve znanstveni monografiji o družbeni odgovornosti in upravljanju podjetij social zelena.png hhhfghfgb.png S klikom na spodnji platnici, si lahko ogledate povzetke monografij. ODGOVORNOST DO DRUŽBE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU (1. knjiga - osnove) Uredniki in avtorji s soavtorji: dr., dr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor, upokoje-nec Univerze v Maribor in vodja raziskovanja v IRDO – Inštitutu za razvoj družbene odgovorno-sti; mag. Nastja Mulej, s.p., poslovna svetovalka za ustvarjalnost in inovativnost; mag. Anita Hrast, direktorica IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Strokovna recenzenta: prof. dr. Mirko Markic, doc. dr. Tjaša Štrukelj Jezikovni pregled: Jelena Mulej Grilc, predm. uc. slov. jezika Ostali avtorji: Andrej Kirn, Peter Glavic, Igor Perko, Nuša Basle, Sonja Sibila Lebe, Simona Šarotar Žižek Izdajatelj: IRDO – Inštitut za razvoj družbene od-govornosti, Maribor (zbirka Družbena odgovor-nost) Založnik: Kulturni center Maribor, knjižna zbirka Znanstvena monografija 014 Kljucne besede: družbena odgovornost, IRDO, ISO 26000, vzgoja in izobraževanje Postanite clani Inštituta IRDO! V Evropi je trend, da se odgovorna podjetja in orga-nizacije odlocajo za clanstvo v organizacijah, ki kre-pijo družbeno odgovornost. Na ta nacin pridobijo vecji ugled, lojalnost kupcev, vecjo motiviranost za-poslenih za delo, boljša sodelovanja s skupnostjo in drugimi poslovnimi partnerji. S tem povecujejo svo-jo konkurencnost, svoj socialni in poslovni kapital ter inovativnost. Clani inštituta IRDO so podjetja, ustanove, organiza-cije in posamezniki. Združujemo se v Svet clanov, ki podpira delo inštituta in podaja razvojne usmeritve. Izmenjujemo znanja z razlicnih strokovnih in poslov-nih podrocij, osvešcamo o pomenu družbene odgo-vornosti ter povezujemo gospodarske, socialne in druge interesne partnerje z namenom izvajanja in ustvarjanja projektov za vec družbene odgovornosti v Sloveniji in v tujini. Enkrat letno organiziramo sre-canje vseh clanov inštituta, clani pa so vabljeni tudi na druge dogodke inštituta in njegovih partnerjev. V inštitutu IRDO od leta 2008 združujemo približno 100 clanov ter vec partnerskih organizacij. Med nji-mi so tako velika, kot majhna in srednje velika pod-jetja, ustanove, zavodi, organizacije in številni znan-stveniki, strokovnjaki, raziskovalci, zaposleni, štu-dentje, upokojenci… Med kolektivnimi clani so podjetja in organizacije, na srecanjih sodelujejo clani vodstva ali posameznih strokovnih podrocij, clani uprav ter predsedniki vecjih slovenskih podjetij, organizacij in ustanov. Clani posamezniki so: študenti, raziskovalci, znan-stveniki, strokovnjaki in vsi, ki se zavedajo pomena družbene odgovornosti in jo zato so-razvijajo. V inštitut IRDO se lahko kadarkoli vclanijo pravne osebe iz gospodarstva in negospodarstva (kolektivno clanstvo) in posamezniki (individualno clanstvo), ki podpišejo pristopno izjavo oz. dogovor o kolektivnem clanstvu ter spoštujejo pravila inštitu-ta. Inštitut IRDO je nacionalna partnerska organizacija evropske mreže CSR Europe, preko katere naše cla-ne dodatno informiramo o novostih na tem podro-cju v svetu. Vec: www.csreurope.org Zakaj postati clan Inštituta IRDO? Inštitut IRDO svojim clanom omogoca naslednje pra-vice in ugodnosti: . sodelovanje pri oblikovanju programa dela in razvoja inštituta, . promocija clana in njegovih projektov na splet-nih straneh, na konferencah ter v izbranih stro-kovnih in drugih publikacijah inštituta, . sodelovanje na panožnih in tematskih razpravah v povezavi z družbeno odgovornostjo, ki omogo-cajo izmenjavo izkušenj clanov inštituta, . brezplacen dostop do baze primerov dobre prakse s podrocja družbene odgovornosti, . brezplacna udeležba na letnem srecanju clanov inštituta in objava vseh clanov v publikaciji sre-canja, . brezplacno prejemanje e-novic inštituta (e-informacije o aktivnostih clanov inštituta, aktu-alnih dogodkih v Sloveniji in tujini, porocanje o aktualnih temah…), . brezplacen dostop do virov informacij na porta-lu inštituta IRDO (informacijski portal za clane, partnerje in javnost z aktualnimi informacijami, povezavami, primeri dobre prakse, novicami clanov in drugimi novostmi), . s svojimi pobudami in predlogi lahko aktivno sodeluje pri nacrtovanju dejavnosti Inštituta, . seznanjen je z rezultati raziskav, ki jih je sofinan-ciral s clanarino, . dodatni popusti pri uporabi storitev in izdelkov inštituta (praviloma 20% popust na svetovanje, izobraževanje, založništvo, oglaševanje, raziska-ve, projekte). O družbeni odgovornosti www.irdo.si VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju rešitev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Cesta 13. julija 65 A 1261 Ljubljana – Dobrunje Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si