545
Uvodnik/Leading article
OB ŠTEVILKI MEDICINSKE FAKULTETE
UNIVERZE V MARIBORU
Na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru smo
zbrali več prispevkov, ki jih lahko prebirate v tem
suplementu Zdravniškega vestnika. Odziv naših so-
delavcev, visokošolskih učiteljev in visokošolskih so-
delavcev, je ugoden, bera prispevkov pa pestra in
bogata. Prepričan sem, da jih bodo bralci z zanima-
njem brali, najbrž tudi s primerno kritičnostjo, a nič
ne de: zavezali smo se h kakovosti, k temu pa sodi
tudi publicistična dejavnost. Prav je seveda, da se
naša prizadevanja odrazijo tudi v slovenskem stro-
kovnem časopisu, ne le v mednarodnih, kjer sicer
redno objavljamo.
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru želi posta-
ti ena najbolj prepoznavnih in odličnih univerzitet-
nih institucij na področju medicinske in biomedicin-
ske znanosti v slovenskem in evropskem prostoru,
predvsem pa svojim študentom zagotavljati izobra-
ževalni proces, v katerem bodo dosegli ustrezno stro-
kovno usposobljenost v zdravstvenem sistemu, pri-
merne socialne in družbene pristojnosti ter se bodo
lahko povsem enakovredno vključevali v izobraževal-
ne procese Evropske unije. Našim študentom zago-
tavljamo ustrezno bazično in klinično znanje in ob-
vladovanje veščin. Študente vzgajamo v duhu visoke
etičnosti ter za bodočega zdravnika primernega ve-
denja. Prav tako našim študentom ponujamo ustre-
zno znanje s področja javnega zdravja, medicinske
etike, kliničnih spretnosti in komunikacije.
Čeprav smo mlada fakulteta, letos se vpisuje šele peta
generacija študentov, si prizadevamo, da bi ob sodob-
nem kurikulumu in evropsko naravnanem dodiplom-
skem študiju v slovenskem univerzitetnem prostoru
ponudili še več: v prihodnjem študijskem letu bomo
pričeli povsem prenovljen enovit magistrski študij me-
dicine po bolonjskem programu. Nov program bo še
zahtevnejši, saj zagotavlja dodatne dejavnosti tako od
visokošolskih učiteljev kot študentov.
Vsako leto obogatimo z novimi izbirnimi predmeti
tudi podiplomski študij Biomedicinske tehnologije,
ki je edini takšne vrste pri nas in prav zato deležen
velike pozornosti in zanimanja. Medicinska fakulteta
UM se opazno vključuje v procese vseživljenjskega
učenja in postaja pomemben generator nadaljnjega
razvoja medicinske in biomedicinske znanosti in s
tem izpolnjuje tudi zahteve Lizbonske strategije. Na
fakulteti smo že vzpostavili široko razvejano razisko-
valno delo, kar odseva v številnih večdisciplinarnih
projektih skupaj z UKC Maribor, s številnimi fakulte-
tami znotraj Univerze v Mariboru in z Inštitutom Jo-
žef Stefan. Pomembni raziskovalni projekti potekajo
v mednarodnem okolju (Danska, Francija, Nemčija,
Velika Britanija). Razen tega sledimo mednarodnim
smernicam organizacij AMSE (The Association of Me-
dical Schools in Europe) in AMEE (The Association
for Medical Education in Europe), kar bo ob sicer
živahnem mednarodnem sodelovanju fakultete le še
poglobilo izmenjavo študentov in visokošolskih uči-
teljev.
Glede na zahteve časa in prostora ter evidentno po-
manjkanje zdravnikov bomo tudi na Medicinski fa-
kulteti Univerze v Mariboru morali razmišljati o po-
večanju števila vpisanih študentov. V času, ko še go-
stujemo v prostorih Rektorata Univerze v Mariboru,
pedagoški proces pa se odvija tudi v oddaljenem La-
boratorijskem centru ter na Inštitutu za anatomijo in
fiziologijo ter v Univerzitetnem kliničnem centru, je
seveda težko razmišljati o povečevanju števila vpisa-
nih študentov. A z načrtovano novogradnjo v nepo-
sredni bližini UKC Maribor bi lahko ob pomembnem
kakovostnem dvigu pogojev za pedagoško delo vpi-
sali tudi 100 do 110 študentov.
V prihodnjih letih bo gradnja nove fakultete, ki bo
stala na Taborskem nabrežju reke Drave in bo pod
zemljo tudi povezana z bližnjimi klinikami, naša osred-
nja naloga, ki ji bomo namenili večji del interesa in
energije, zato da bodo prihodnji rodovi študentov in
visokošolskih učiteljev delali v dostojnih pogojih. Ar-
hitekturna zamisel profesorja Borisa Podrecce in nje-
govih sodelavcev bo ob izdatni podpori in razumeva-
nju vrha slovenske politike (projekt je vključen v pri-
oritetne projekte Republike Slovenije do leta 2023)
ter financirana iz evropskih strukturnih skladov v vsej
svoji lepoti zasijala leta 2012, seveda ob pogoju, da
bo financiranje redno in v skladu z dogovorom. Zgrad-
ba bo imela dva glavna dela: v enem delu bodo ume-
ščene pedagoške dejavnosti (predavalnice, seminar-
ji, knjižnica, fakultetne servisne službe ter vodstvo fa-
kultete), v drugem delu bodo laboratorijski prostori:
ob osrednjem laboratoriju še 15 različnih laboratori-
jev, ki bodo funkcionalno povezani z že obstoječim
Laboratorijskim centrom ter Inštitutom za anatomijo
in Inštitutom za sodno medicino. Med obema delo-
ma zgradbe bo majhna restavracija, pod zgradbo pa
dovolj parkirnih mest. Stavba bo imela okrog 12 tisoč
kvadratnih metrov uporabnih površin.
Prispevki, zbrani v pričujoči številki Zdravniškega vest-
nika, so dobra popotnica našim nadaljnjim publici-
stičnim in raziskovalnim prizadevanjem. Prvič se na
tem področju preizkušajo tudi naši bodoči kolegi, da-
nes študenti: na fakulteti smo leta 2007 prvič razpisali
in podelili Dekanovo nagrado za najboljše razisko-
valne prispevke. Študenti so izziv dobro sprejeli, prav
tako njihovi mentorji, ter pokazali zavidljivo raven
strokovne radovednosti in kritične miselnosti. To pa
je ne nazadnje tudi naša želja: da namreč vzgojimo
odgovorne mlade zdravnike, ki se ne bodo ustavili
ob preprekah, temveč jih bodo s svojo mladostno
energijo, s proučevanjem in raziskovanjem razrešili.
Zdrav Vestn 2008; 77: 545–6
546 Zdrav Vestn 2008; 77
V številki je pester nabor tako kliničnih kot razisko-
valnih prispevkov s skoraj vseh področij zdravstve-
nih in medicinskih ved. Še posebej velja omeniti več-
disciplinarne članke, predvsem tiste naših predklini-
kov, ki skupaj s kliniki pomembno prispevajo k raz-
svetljevanju nekaterih bolezenskih stanj. Takšnega so-
delovanja, ki se bo zrcalilo v skupnih objavah, pa si
želimo še več.
Vabljeni torej k branju »mariborske« številke našega
vestnika in s tem k sprehodu skozi naša skupna priza-
devanja narediti drugo slovensko medicinsko fakul-
teto še boljšo, še bolj privlačno za študij mladih iz do-
movine in tujine.
Prof. dr. Ivan Krajnc,
dr. med., višji zdravstveni svetnik, dekan MF UM