POMEMBNA JE POT, NE LE CILJ INTERVJU Z ANDREJO AHČIN | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 63 GLAS RAVNATELJA | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 63 Biotehniški center je javna ustanova, najve čji center v regiji, specializiran za živilske, kmetijske, hortikulturne in naravovarstvene poklice. Je izobraževalna, raziskovalna in razvojna ustanova, ki v ospredje postavlja ob čutek za naravo in so človeka, skrb za pridelavo in predelavo zdrave hrane ter skrb za urejenost okolja v sodelovanju z gospo- darstvom. Spodbuja podjetnost, inovativnost in skrb za osebni razvoj dijakov, študentov in zaposlenih. Prosim, povejte še kaj ve č o Biotehniškem centru in Srednji šoli, katere ravnateljica ste. In dovolite, da bralcem pojasnim, da je v primeru BIC Naklo poime- novanje srednje šole hkrati tudi stvarno lastno ime.  V Biotehniškem centru delujejo tri enote: Srednja šola, Višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraže- valni center. V Srednji šoli izvajamo program strokovne gimnazije in 15 poklicnih in strokovnih programov na vseh stopnjah izobraževanja. Četrtina je gimnazijcev, polovica dijakov se izobražuje v strokovnih in poklicno-tehniških pro- gramih, četrtina dijakov pa v poklicnih programih. Vpisujemo dijake iz severozahodnega dela Slovenije. Prednost tega, da se strokovni gimnazijski ter srednješolski strokovni in poklic- ni programi izvajajo v Biotehniškem centru, je umeš čenost v širši družbenoekonomski prostor. Naš center nudi zelo razno- like učne poligone na šolskem posestvu zaradi umeš čenosti v naravno okolje – gozd, travniki, ribnik, reke, potoki, naravne in kulturne danosti. V njem v okviru Medpodjetniškega izobraževalnega centra deluje ekipa sodelavcev v projektni pisarni, kjer skupaj ustvarjamo in se v sodelovanju s števil- nimi partnerji v svetu povezujemo, da lahko mladim ter vsem našim deležnikom omogočamo širše možnosti aplikativnega Dr. Špela Bregač, Zavod Republike Slovenije za šolstvo It’s the journey that counts, not the destination Interview with Andreja Ah čin izobraževanja in usposabljanja. Vseživljenjsko u čenje in medgeneracijsko povezovanje se pri nas vsakodnevno preple- tata, saj je izobraževanje odraslih in splošne zainteresirane javnosti glavna dejavnost v popoldanskih in ve černih urah. Tako je naš center ves dan odprt prostor za izobraževanje, srečevanje, povezovanje. Naš šolski prostor skupaj z vodstve- nim timom in sodelavci razvijamo skupaj s širšim evropskim prostorom ter lokalnim in delovnim okoljem. Na šoli si vsi zaposleni prizadevate, da vaši dijaki po- leg ciljev, ki so zapisani v u čnih načrtih, krepijo tudi kompetence, potrebne za življenje. Vklju čeni ste v številne projekte. Kaj ti projekti prinašajo dijakom in kaj zaposlenim?  Drži. To lahko na kratko ponazorim z vizijo u či- teljskega zbora srednje šole: V ospredju je mlad človek, njegovi potenciali, odnos do sočloveka, dana možnost za pridobivanje širšega znanja, s trudom in skrbnim odnosom do narave. Tako vedno razvi- jamo in izvajamo take projekte, ki naslavljajo prav te cilje in rezultate. Od karierne mape dijakov, ki je »samo« šolski projekt, do mednarodnih projektov, ker smo v preteklosti, Andreja Ah čin je univ. dipl. ped., prof. soc., od junija 2007 je ravnateljica Srednje šole v Biotehniškem centru Naklo, v katerem je zaposlenih 135 strokovnih delavcev, ki skrbijo za kakovostno izobrazbo 912 rednih in izrednih dijakov, 210 rednih in izrednih študentov, letno 3 do 4 tiso č te čajnikov. Gradimo na temeljih medsebojnega spoštovanja, znanja, truda in odgovornosti do narave. Naš dijak spoznava, da je pomembna pot do cilja. Odkriva, v čem je dober, katere talente in sposobnosti ima. VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 64 GLAS RAVNATELJA recimo, oblikovali skupne strokovne module in u čna gra- diva za pou čevanje vertikalnih ozelenitev v sodelovanju s partnerji iz Nizozemske, Anglije in slovenskimi delodajalci. Mobilnosti, ki jih izvajamo v okviru programa Erasmus+ in v drugih partnerstvih, dijakom in u čiteljem omogo čajo krepiti klju čne kompetence in vpogled v druga čno kulturo, organizacijo, sodelovalno in timsko delo. S tem mladim in učiteljem omogočamo veliko u čnih priložnosti za ustvar- jalnosti in razvijanje kriti čnega pogleda na svet. Se še spomnite prvih za četkov projekta? Kako so se odzvali profesorji?  Naša šolska kultura je, da na črtujemo, delujemo, spremljamo in analiziramo po načelih akcijskega razmi- sleka, kaj lahko prispevamo novega, boljšega. Na projekte gledamo kot na novo možnost ustvarjalnega okolja, kjer lahko v skupini razli čnih partnerjev soustvarjamo nove učne priložnosti. Nikoli ne pri čakujemo receptov ali samo odgovorov na naša vprašanja. Vemo, da jih moramo znati poiskati sami in v sodelovanju. Naša kultura šole/centra je, da od vsakega projekta zagotovo tudi nekaj ostane za naš šolski vsakdan. Tako so postali šolski vsakdan jabolko v šoli, jutranji pozdrav u čitelja, govorilne ure za dijake, karierna mapa, projektni dnevi/teden, naravoslovni tabori, medpredmetno delo, u čenje u čenja, naše skupno timsko delo, ki nam je tudi zdaj, v času pandemije covida-19, zelo pomagal, da smo se znali povezovati in ustvarjati nove rešitve, na črte izvedbe. Vedno povabimo vse u čitelje, velik del u čiteljskega zbora se potem aktivno vključuje v različ- ne projekte. Kdor želi, ima možnost soustvarjati. Če danes primerjate razumevanje kompetence pod- jetnosti s časom, ko ste v projekt vstopili, ali lahko rečete, da so spremembe vidne?  Ob spremljanju dela in procesov pri pou čevanju lahko še bolj zaupamo v naš, torej skupen na čin poučevanja in dela. Dobili smo pozitivno povratno informacijo, da gredo razmišljanja in na čini dela v razvoj novih u čnih okolij. Tako je prav, da tudi v gimnazijskem programu omogo čamo in razvijamo u čna okolja in priložnosti, da so lahko dijaki bolj inovativni, ustvarjalni, usmerjeni k reševanju problemov in da spodbujamo timsko delo. Tovrstne aktivnosti izvajamo in nadgrajujemo pri rednem pouku in preostalih oblikah izobraževanja. Smo srednješolski izobraževalni center in na ravni srednjih strokovnih, poklicno-tehniških in poklicnih programov je položaj pou čevanja danes precej druga čen kot na primer pred 15 leti. Ve č je izbirnosti, prakti čne vrednosti znanja, individualizacije, odpiranja in povezovanja z oko- ljem. Nekaj ve č teh elementov bi si želeli tudi v gimnazij- skem programu. Seveda je prva in najpomembnejša naloga, da gimnazijce najbolj pripravimo za univerzitetni študij. Izjemno pomembno pa je, da tudi gimnazijce navdušujemo za realne življenjske izzive. Ko pogledam na prehojeno pot projekta PODVIG, lahko re čem, da smo v gimnazijskem programu dosegli pomembne premike pri razumevanju kompetence podjetnosti in izvajanju nekaterih elementov te klju čne kompetence. Kako bi lahko dokazali, da na vaši šoli res razvijate kompetence podjetnosti? Kaj ste spremenili?  Med drugim lahko navedem, da smo imeli projek- tne dneve v preteklosti dvakrat v letu po dva šolska dneva. Zdaj smo ju združili v projektni teden, in sicer zadnji teden pred prvomajskimi po čitnicami. V tem tednu izvajamo skupno u čenje s partnerji našega centra v tujini. Tako se lahko gimnazijci udeležijo izmenjave in so navdušeni, saj ni ve č dileme, koliko rednega pouka bodo zamudili, kar smo na primer zaznavali ob udeležbi v času med obi čajnim poukom. V tem tednu izvedemo izbirno nadstandardno ekskurzijo v tujino, ki je zastavljena projektno. Dijaki izvedejo pripravo na ekskurzijo in so na njej aktivni vodi či in ne le obisko- valci, poslušalci. Vedno sledita izdelava projektne mape in evalvacija. Projektne aktivnosti so zastavljene medpredmetno, saj ak- tivnosti profesorji na črtujejo v timih ali posami čno. Zastavi- mo si realni izziv in vprašanje, ki ju rešujemo in evalviramo. Katera področja razvoja kompetenc podjetnosti ste na šoli najhitreje in najbolj kakovostno razvijali? Vidite za to razloge?  S področja zamisli in priložnosti so se najhitreje uresni čevale kompetence ustvarjalnosti, eti čnega in trajno- stnega razmišljanja. Ustvarjalnost zato, ker so k projektu že na samem za četku pristopili profesorji, ki pouk izvajajo na tak način. Trajnostno in eti čno razmišljanje pa je že vgrajeno v naše vsakodnevno delovanje in razmišljanje. Naše posestvo je ekološko, krožno gospodarjenje izvajamo v vsakodnevnem življenju, delamo tudi s tujci in otroki s posebnimi potreba- mi. Izjemno smo ponosni na zmanjšano koli čino odpadkov tako v šolski kuhinji, pri praksi in v splošnih u čilnicah. Dom brez odpadkov je naš na čin življenja. To lahko izvajamo le, če k temu pristopamo vsi in spremenimo svoje navade. Med viri lahko izpostavim motiviranost in vztrajnost ter samozavedanje in samou činkovitost. Za vse navedene ak- cije sta nujna vztrajnost in motiviranje. Vključiti je treba vse človeške vire, da potem lahko spremljamo rezultate. V sklopu kompetenc k dejanjem lahko izpostavim model delovanja po akcijskem raziskovanju, izkustveno u čenje, so- delovanje, na črtovanje in upravljanje. To so poti k idejam, ki jih postavimo v okvirih zamisli, priložnosti, pregleda stanja, iskanja vseh možnosti, aktivnosti – tudi nove sku- pne poti in evalvacija, nato se za čne nov akcijski krog ali nadgrajuje obstoje či. Izkušnjo vodenja kolektiva, ki ima izkušnje z razvo- jem podjetnostnih kompetenc, že imate. Če bi imeli ponovno možnost voditi kolektiv – ali bi se odlo čili za kolektiv, ki bi izkušnje z razvojem podjetnostne kom- petence že imel, ali za kolektiv brez take izkušnje? In če bi imeli možnost stopiti pred dijake?  Pri ravnateljevanju obstajata obe možnosti. V šoli, v kateri še ne bi imeli izkušenj, bi z veseljem za čela razvijati elemente akcijskega raziskovanja, če pa bi bili nekateri elementi že razviti, bi to vsako leto nadgradili s kakšnim novim korakom. Usvojene elemente namre č mo č- no podpiram, spremljam in nagrajujem, da postanejo naša vsakodnevna praksa. Če bi se odlo čala za pou čevanje in bi imela možnost izbire, bi se zagotovo raje odlo čila za institucijo, v kateri imajo v svojo strategijo vključen tudi razvoj podjetnostne naravnanosti. Taka šola je usmerjena k iskanju, usklajevanju, definiranju in izvajanju aktivnosti, k doseganju skupnih strateških ciljev, sistemati čnemu razvoju mladostnika kot posa- meznika. Pomembno je, kaj ravnatelj podpira, spodbuja, omogoča in kako. Menim, da s primerjanjem in promoviranjem samo dose- ganja točk na zaklju čku izobraževanja siromašimo izobra- | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 65 GLAS RAVNATELJA ževalni potencial, ki ga imamo v šolah v času odraščanja mladine. Mlado generacijo moramo navduševati za življe- nje, raziskovanje, znanost, u čenje, aktivno participacijo. Mladi se morajo videti tudi v voditeljstvu in ustvarjanju. Nekaj vprašanj nam s tega naslova postavljajo tudi rezul- tati mednarodnih raziskav, po katerih naši dijaki dosegajo odlične oziroma nadpovpre čne učne rezultate, se pa izra- zito ne veselijo učenja. Smo morda na tej poti nekje zašli? Prosim, predstavite nam, kako sistematično in na čr- tno razvijate kompetence podjetnosti na vaši šoli.  V prvem letniku dijake seznanimo z lastnostmi posameznikove osebnosti, nato dobijo skupinsko nalogo – organizacijo, pripravo in izvedbo pomladnega koncerta. S tem se povežejo kot razred. V celoti ga izvedejo sami; so povezovalci programa, nastopajo či, organizatorji, obliko- valci vabil, plakatov, spletne promocije ... Naslednje, kar sistemati čno gojimo, je karierna mapa. To je projekt, ki smo ga v pouk uvedli že pred dobrim dese- tletjem. Vsebine karierne mape so v prvih letih dijaki opravljali pri razrednih urah. Zdaj pa mapo in vsebine, ki so tesno prepletene s podjetnostnimi kompetencami, sis- temati čno izpolnjujejo tudi pri urah psihologije v tretjem letniku gimnazije. Redno smo za čeli pripravljati likovne razstave tudi zunaj na- šega centra. Dolgo že vemo, da imamo po zaslugah mentorja in u čitelja likovnega pouka na šoli izjemne razstave. Šola je naš razstavni prostor. Ker smo izobraževalni center, je pri nas veliko zunanjih obiskovalcev – udeležencev izobraževanja odraslih, te čajev in tudi študentov na višji šoli. Šolski prostor številni gostje obiskujejo ves dan. Ljudje si naše razstave radi ogledujejo, vsekakor pa je izziv, če se podaš tudi zunaj svojih prostorov. Tako smo prav na podlagi izobraževanj in aktiv- nosti v projektu PODVIG likovna dela naših dijakov za čeli sistemati čno razstavljati tudi drugod. Ponosni smo na loka- cije razstav: Planinski muzej Mojstrana, Triglavski narodni park, Center IRIS – Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne, knjižnice po Gorenjskem. V na črtu imamo še druge lokacije. Največji zalogaj je spremeniti redni, obi čajni pouk tako, da se dijaki lahko preizkušajo v timskem delu in reševanju problemov ter da vklju čujejo človeške vire. Izpostavim lahko raziskovalno delo. Pri pouku biotehnologije dijaki za maturo izdelajo projektno nalogo, ki jo lahko nadgradijo v raziskovalno nalogo. Vse te naloge se izvajajo v timih in so raziskovalno-prakti čno naravnane. Enako pripravljajo projektne naloge pri sociologiji. Tudi pri drugih predmetih bi si želeli še kakšne sistemske spremembe na ravni ma- ture, da bi bili dijaki bolj stimulirani za raziskovalno delo. Naslednja stvar, ki bi jo rada izpostavila, je projektno delo – možnost izobraževanja tudi v tujini, ki ga v gimnazijskem programu izvajamo kot projektno delo. Kako danes vidite podjetnega dijaka, kako strokovne- ga in kako vodstvenega delavca?  Podjeten dijak pozna sebe, ve, kaj so njegova mo č- na področja in v čem je dober, in to gradi. Zna sodelovati z okoljem, je aktiven, opazi priložnosti, je vajen sodelovanja v skupini, ni zagledan vase. Ima vedenje, znanje in izkazuje skrb za ohranjanje naše narave. Ve, kaj je krožno gospodar- jenje v družbi, v lokalnem okolju in lastnih gospodinjstvih. Zazna priložnosti za razvoj, ima ob čutek za druge, je veš č raziskovalnega dela in je usposobljen za delo v razli čnih timih. To pomeni, da ve, kaj so naloge v timskem delu, in zna sprejeti svojo vlogo v skupini. Je aktiven državljan v šoli, lokalnem in širšem družbenem okolju. Je ob čutljiv na družbena dogajanja in je motiviran za participativno reše- vanje izzivov. Seveda enake lastnosti pri čakujemo tudi od strokovnih sodelavcev in vodstev. Šola je mo čno vpeta v zunanji prostor. Brez sodelovanja z njim gotovo tudi v preteklosti ni šlo. Se je širitev kulture sodelovanja šole z okoljem in obratno v tem času kaj spremenila? Kako pri tem vidite svojo vlogo?  Vsako leto izberemo rde čo nit centra, torej tis- to, kar bomo prek leta spodbujali, razvijali. Izpostavimo tudi skupno klju čno kompetenco in aktivnost na podro- čju u čenja učenja in razvoja klju čne kompetence. Pouk spremljamo redno na mese čnih konferencah. Tedensko tesno soustvarjamo pedagoški proces z vodji programskih učiteljskih zborov in vodjo gimnazije ter koordinatorji. Najučinkovitejše pa je delo profesorjev samih – da s svojim delom postanejo promotorji novega, druga čnega načina pouka. Ne želim uvajati sprememb, ki bi jih odrejala z vrha, zelo spodbujam ideje, ki pridejo iz razreda – od u čiteljev. Te so najbolj realne, izvedljive. Ko navdušim nekaj profesor- jev, se »dober virus« obi čajno širi. Zavedam se, da moram ustvariti okolja in priložnosti za druga čne u čne situacije, da bodo imeli profesorji dovolj manevrskega prostora, da bodo to upali in smeli po četi. Organiziram okolja, v katerih si izmenjujemo svoje prakse. Podpiram timske pristope k delu in reševanju pedagoških izzivov. Pri tem je pomembno zagotavljati varnost, saj v časih kaj tudi ne uspe. Razvijam kulturo odprte komunikacije oziroma širokega dialoga, kri- tičnega prijateljevanja, projektnega dela, mentorske vloge. Sama sem človek, ki nenehno želim in uvajam spremembe, novosti. Sem zelo realna … nikoli ne nagovoriš vseh. Verjetno vedno ni šlo gladko …  Ovire bi pravzaprav težko navedla, v pomo č ste vi, zaposleni na Zavodu RS za šolstvo, kakšnega zunanjega partnerja bi še povabili k sodelovanju. U čitelji, ki u čijo v srednjih strokovnih in tehniških programih, so v preteklo- sti lahko sodelovali v razli čnih projektih, ki so jih organi- zirali Gospodarska zbornica Slovenije, CEED, CPI (Vrata odpiram sam, SLAVIT, JA Slovenija itd.), tako da so opol- nomočeni tudi s teh področij. Konkretno za gimnazijce je treba pripraviti okolja in priložnosti, da bodo lahko izvajali bolj podjetnostne kompetence. Šola je v okolju pomemben element. V časih je bila središče znanosti, naprednih idej, tudi kulture. Kakšno mesto ima vaša šola pri razvoju kompetenc na lokalni ali regionalni ravni? Še bolj lahko sodelujemo z lokalno in regionalno skupnostjo, Občino Naklo, Osnovno šolo Naklo, društvi. Skupaj ustvarjamo boljše pogoje za prijaznejše življenje v občini. Razvijamo in izvajamo skupne projekte. V zadnjem letu smo skupaj zasnovali in postavili novo turisti čno učno pot. Prav omenjena nova tematska pot je rezultat skupnega dela, vsebino so pripravljali naši učitelji, učitelji z Osnov- ne šole Naklo in strokovni sodelavci Centra za trajnostni razvoj podeželja ter Ob čina Naklo. Skupnost in okolje, v katerem živimo, lahko ustvarjamo le skupaj. Kar nekaj projektnih idej razvijamo in izvajamo v našem centru. Gotovo je še kaj, kar bi si v prihodnosti na področju ra- zvoja podjetnostnih kompetenc še želeli poglobiti ali pa širiti – ne le znotraj šole, pa č pa tudi navzven – v okolje. VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 66 GLAS RAVNATELJA  Vključevanje akcijskega raziskovanja oziroma delo- vanja, organiziranje lastnega časa, kariernega na črtovanja. Morda bi lahko dolgoro čno razmislili o tem, da bi gimnazijci v okviru splošne mature pri enem predmetu opravili projek- tno ali raziskovalno nalogo, tako kot jo opravijo maturanti pri biotehnologiji. Ta oblika dela res omogo ča veliko prosto- ra za razvoj novih priložnosti u čenja, reševanja življenjskih izzivov na temeljih znanstvenega raziskovalnega pristopa k delu. Kot ključne kompetence je gimnazijcem pomembno približati tudi finančno in ekonomsko pismenost. Za to pa potrebujemo bolj odprte oziroma izbirne u čne na črte in u čitelje, ki v tem vidijo priložnost. Ključni v vsakem projektu so dijaki. Zaradi njih in zanje se profesorji trudijo vsak dan. Iz dneva v dan … Kaj so v tem projektu pridobili dijaki? Nam lahko predstavite kakšno avtentično situacijo?  Dijaki so pridobili realne u čne situacije, možnost opravljanja projektnega dela v tujini, svoja likovna dela so razstavljali v prostorih zunaj BC Naklo, imeli so možnost nastopanja, raziskovalnega dela, timskega u čenja. Ponosno lahko re čem, da pri takem na činu učenja ideje dobijo pomen in da smo šola, v kateri krepimo realnoživljenjske kompe- tence. Gimnazijcem omogo čamo, da smo šola za življenje. Omenim lahko našo likovno razstavo Your Alps. To je eden od naših projektov, ki jih vodijo sodelavci projektne pisar- ne. Dijaki so bili vklju čeni v mednarodni projekt, v katerem sodelujejo šole in narodni parki iz držav celotnega alpske- ga loka. Vedno sta partnerja ena šola in en narodni park. V Sloveniji sodelujemo BC Naklo in Triglavski narodni park. Mlade želimo vzgajati in izobraževati za življenje v Alpah, iskanje priložnosti za zaposlitev, da se ne bi množi čno od- seljevali. Najpogostejši na čin oziroma oblika preživetja ali zaposlitve v alpskem prostoru je na podro čju kmetijstva, naravovarstva, gozdarstva ali turizma. Danes so razmere drugačne. Razvita tehnologija nam omogo ča opravljanje tudi drugačnih poklicev na daljavo in lahko ostaneš in živiš zelo kakovostno v alpskem svetu. Z omenjenim obli- kovanjem skupnih programov, smo postali »Alpska šola«, saj izvajamo izobraževalne aktivnosti za mlade na tem področju. Projekt se je razširil in se nadaljuje. Konkretne učne situacije lahko izvajamo tudi z gimnazijci pri rednem pouku izbirnega strokovnega predmeta kmetijstvo. Ena od naših aktivnosti je bila povezana z umetnostjo. Za svoje dijake smo izvedli fotografsko delavnico s profesional- nim fotografom. Konec tedna so dijaki preživeli s fotografom v alpskem prostoru. To je bilo vklju čeno v enega od projek- tnih dni, na drugih projektnih dnevih smo izvedli likovno delavnico, na kateri so dijaki na osnovi fotografij izdelali sliko v 3D-tehniki. Nastale so čudovite umetnine. Razstavili smo jih na izobraževanju v okviru projekta PODVIG na Brdu pri Kranju. Eden od predavateljev nas je spodbudil, naj sto- pimo v stik s slepimi in slabovidnimi, da je takšna slika lahko namenjena tudi njim. Tako smo navezali stik s Centrom IRIS v Ljubljani. Ta razstava, ki smo jo opremili z opisi v brajici, je gostovala potem v Planinskem muzeju v Mojstrani na tednu evropske in kulturne dediš čine in v Informacijskem centru Bohinjka v Triglavskem narodnem parku. Ob odprtju so z nami sodelovali člani društva slepih in slabovidnih s Primorske. Na krajšem izobraževanju smo se seznanili, kako načrtovati neko aktivnost, da je vanjo mogo če vključiti tudi ranljivo populacijo (gibalno ovirane, slabovidne, naglušne in druge). Poleti 2020 je naša sodelavka sodelovala pri obli- kovanju nove tematske poti v ob čini Naklo. Dijaki so opisne table opremili z brajico in celotno pot zastavili tako, da ni nikakršnih ovir za gibalno ovirane ljudi. To so malenkosti, ki jih človek pridobi ob u čenju z izkušnjami in vklju čevanju človeških virov. Če sodeluješ z drugimi, trajnostno razmiš- ljaš, se spopadaš z negotovostjo in si pripravljen tvegati in prevzemaš pobudo. In še mnogo drugega. Vse to so pod- jetnostne kompetence, ki smo jih mi vsi in naši sodelavci pridobili tudi prek sodelovanja v projektu PODVIG. Gotovo je danes pouk, če ga pogledamo primerjalno s tistim pred vstopom v projekt/-e, druga čen. Kaj se je spremenilo?  U čitelji laže pristopijo drug k drugemu, bolj so prip- ravljeni sodelovati, ve č jih je pripravljenih ustvarjati skupaj. Nova situacija zaradi pandemije koronavirusa nas je še bolj »prisilila« k sodelovanju. Zdaj se na primer vsi ukvarjamo z novo tehniko, veliko promocije se izvaja prek filmov. Za snemanje filmov mora biti veliko ljudi hitro odzivnih, pot- rebne so ideje, scenariji, potrebuješ to in ono, ljudje morajo sodelovati, biti pripravljeni deliti svoje izdelke, jih ustvarja- ti. Tukaj se vidi fleksibilnost – u čenje z izkušnjami. Čeprav je situacija izobraževanja na daljavo zelo zapletena in zahtev- na, smo se morali hitro nau čiti novih stvari, predvsem dela z novimi orodji in aplikacijami. V običajnih razmerah bi za to potrebovali veliko ve č časa, zdaj smo v to vrženi. Povezujemo ve č projektov, NA-MA-poti in elemente for- mativnega poučevanja in spremljanja lahko vklju čimo tudi v podjetnost. Nekako se zdi, da vsi želimo druga čno šolo – bolj u činkovito, stvarno, odprto, ustvarjalno. Gotovo se je kaj spremenilo tudi v vaši praksi pedago- škega vodenja …  Pomemben in klju čen je nenehen akcijski pristop k delovanju in vodenju. Tako je izjemno pomembno strateško načrtovanje, za kar potrebujemo analizo stanja. Sledijo klju č- na vprašanja: kaj želimo, kam želimo, kateri so naši izzivi. Ko si odgovorimo, zakaj želimo izvajati dolo čene dejavnosti, skupaj s sodelavci na črtujemo aktivnosti – najprej dolgoro č- ne, nato še kratkoro čne. Potem z viri, ki jih imamo, hodimo po skupni poti do načrtovanih zaklju čkov, ciljev. Takrat je pomembna evalvacija, ki pa je hkrati tudi osnova za naslednji akcijski krog. Ob zaklju čkih projektov in vmesnih uspešnih korakih se je treba poveseliti, dati priznanje, spodbudo. Vsak od nas ima možnost, da svojo prakso še izboljša. Ali je na podro čju razvoja kompetenc podjetnosti kaj, kar nameravate v sodelovanju in povezovanju s šolami v prihodnosti okrepiti pri sebi?  Sprejeti izziv, da še bolj izmenjujem svojo prakso in jo s tem tudi nadgrajujem. Sodeč po najinem pogovoru, vam kakovostnih idej ne bo zmanjkalo. Veseli misel na to, da so v ospredju ved- no dijaki, ne pozabljate niti na kolektiv, okolje ter na svoj lastni razvoj in napredek. Vas smem zaprositi še za zaključno misel?  Čeprav smo veliko aktivnosti, ki jih zdaj opredeljujemo kot podjetnost, že izvajali, smo dobili nova znanja, navdih in samopotrditev, naj pouk še bolj ople- menitimo s prakti čno življenjsko vrednostjo. Dobili smo nove poslovne partnerje in okrepili svoja mo čna podro čja. Želimo izvajati šolo za življenje. Pomemben je projektni in raziskovalni pristop, saj tako bolj sistemati čno vnašamo, izvajamo in širimo nova u čna okolja. Vedno skupaj z naj- boljšim timom sodelavcev. Hvala za pogovor. Prijeten, pa čeprav na daljavo …