C. C. Postale. — Esc« oqnl mircolidi * vantrdi — 13 giugno '9'J8 Posamtzn* itevilka 25 stotirtk Ixhafa vsako sredo in petek zjutraj. Si ane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » * četrt leta 4» Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine ¦ se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. faemmtä a 45 V Gor id, v sredo 13. junija 1928 utox/. Nefrankirana pis ma »¦> nt sprejemajo. Ofiliu se računajo po dof>o< vorn in se plačajo naprej List izdafr konsorci} »Gor. Sir* že*. — Tisk Katoliikr ti&karne v Gorici. Rr va Piazzutta it. 18 Uprava in uredniitvo ulica Mameli ittv Št. pošt.iek.ruč. 11/1147. Teles, int. Stev. 3fc, Se enkrat: beg z doma. Nič si ne prikrivamo: morsikdo \ bo z neugodjem, celo z neviAjo pre; bml zgornji naslov. Zagodrnjal bo, da gospodje v Gorici ne vedo, kak* sen je polo/aj na deželi. Če bi ve> deli, kako je premnogim pri seda- njih n'.'/.mernh nemogoče vztrajati, i tuko bo dokazoval sam sebi, bi ne J pissli proti izseljevanju. Tu pa iam j se bo mogoče porodila celo nelepa j misel, da hočemo komu s svojim ' pisanjem zastaviti pot do sreče, da govorimo iz ozkosrčne zavisti in še kaj sličnega. Vse take misli so zmotne in zgre- sene. Vsa častna in borbena zgodo; vina »Gor. Straže« vendar krepko ! podpričuje, da smo se vedno borili in potegovali za dobrobit našega ljudstva. Saj smo tudi z zadnjim člankom dovolj jvsno povcdali, da presoj&mo vprašanje izseljevanja s širokega vidika splošne koristi. Za ohnmitev nnse domačije, za samo; obrambo, zi: naš obstoj gre. Zato mora posameznik svoje zasebne ko; risti do skrajne meje podrediti do; brobitju cdokupnosti. Izseljevanja rudi tegu ne smemo smatruti za kak sport ali za kako korajžno poskuš; n/o. Tudi ga ne smemo motriti z lahkomiselno površnostjo. Naj* manj se pa smemo duli voditi od sa? mopašne sebičnosfi ali od varljive; ga pričakovanja. Prebridke in groz; ne za posumeznika in skupnost so prepogostokrat posledice, ki nasta; nejo, če podlezemo tern kvarnim vplivom. Vprašanje izseljevanja je, ponav; Ijitino se enkrut, vazno in poslane lahko usodno, zato ga moramo pre; sojati trezno in resno. Kadar se po; rodi v tebi misel na izselitev, ne bodi šlevast slabič, ampak mož. Naj; prej premisli in preiehtaj vzroke, ki te navajajo k izselitvi. Mimof idoče, trenutne zadrege in tezave nikdar niso opravičljiv vzrok, da zi'pustis svoj dom. Šele če je tvoj obstoj dejansko ogrožen, potem začni razmišljati kam, kako in ke; daj te bo vodila pot v tujino. Pre; tehtaj dobro posledice, ki jih bo imel tvoj odhod v tvoji družini, na tvojem domu, v domači vasi. Pre; vačunaj gospodarsko škodo, ki jo : utrpiš ti in tvoji, ko zbiraš skupaj j tezke sioti.ke, če ne tisočuke, ki jih j I rsbis za pot. Koliko boš moral rot \ botiti in stradati, preden boš prislu; j žil samo ono, ki.r si si izposodil za I stroške? PomisU za koliko se bo J zmanjšitlu odporna sila tvojega do; j nut, ko tebe ne bo. Premisli, kako boš izpostavljen vsem nevarnostim j gospodarskegii in moralnega polo; ma, ko boš taval po mrzli tujini sam, brez ogrevajoče in očuvajoče lju; bezni svojih dragih in domačije. i Presodi, «!i boš dovolj krepak, da ! i ne vtoneš? Kako mislite o tern zlasti j ve, slovcnska dekleta, ko vas zape* \ I Ijivd tujina tako mice in vabi? Pot em: kam se hočemo izseliti? | Nikdar in nikoli se ne smemo pre; ] pusiiti slepi sreči! Potrudimo se, da j dobimo dobre in tocne injormacije J o delovnih rszmerah. Ali smo izw- \ Čeni v kakšni obrti, v kakšni stroki, j ki jo rabi dežela, v katero hočemo? Ali lahko računcmo, da pridemo do zas'luzka? Ne dajmo se motiti od površnih poročit prijateljev, ki so i mogoče odšli pred nami. Saj je stau | ,m, a vedno nova pesem: Če jih gre I Jz ktike vasi deset v svet, navadno komaj eden pride do primernega j kruhu. Tn potem buhavo piše o do; brotah, ki jih v/Ava. Ostali ne pišejo nič liii redko, in da svojce nekoliko j potolažijo, slikitjo svoj položaj boljs j t ši kr.kor je. Vsi domačini pa nič ne vidiio nesreče devetih, ampak samo srečo desetega ter tuhtajo, kako bi čimprej zbežali za njim. Da silijo v nesrečo. nočcjo uvideti. Končno: premislimo tudi dobro, \ kako bomo potovali. Ne dßjmo se j v roke brezvestnim agentom, ki iz j izseljeniških trpinov izzemajo kri in kujejo rumenjake. Saj imamo I vendar priliko, da se posvetujemo z j ljudmi, ki imajo čuteče srce, ki nam bodo šli po možnosti radevolje na roko. I Se mnogo bi lahko pisali o tern za; lostnem predmetu, pa naj zadostu* je. IJpamo, da smo vsaj nekoliko i vzbiidili zavest, da nas nesmotreno i in prenagljeno izseljevanje nevzdr* \ žno vodi v pogubo. Kaj se godi po swetu? Prctekli tedcn jc italijanska Mor* nja zbornica razpravljala o prora* čunu zunanje^a ministrstva. Govo ri so bill kot po navadi strokovnja* ski in stvarni tcr brez privlačnosti za širšc občinstvo. Zelo veliko po* zornost pa je vzbudila vest, da bo v popoldanski seji dne 5. junija ^o* voril načelnik vlade in zunanji mis nistcr Mussolini. Mussolini govori. Tista seja se je prieela ob štirih popoldne. Prvi je dobil besedo se* nator Cippico, ki je govoril (> proti* italijanskih izgredih v Dalmaciji. Silovito jc napadel »stavkajoče dijaštvo, brezposelne fakine in udo- mačene komuniste« onkraj Jadran? skcj^a morja in omenil »veleizdajo v Rapallo«. Takoj za njim jc stopil na ^ovor^ niški oder ministrski predsednik Mussolini, ki je v zelo dolgem in iz* erpnem .(4ovoru podal sliko zunanje« politiencga položaja Italije. Govo- ril jc o razmcrju Italije do vseh dr? žav na svetu. Začel j& s Kitajsko in z azijskimi državami (Japonska, Siam, Indija, Afganistan), prešel v Afriko in Ameriko ter se slednjie ustavil v Kvropi. Ker je govor zelo dolg, ga ne moremo objaviti v celo? ti. Baviti se hoeemo natančneje sa- nio s tistim delom govora, ki slika razmere v Evropi. ; Z Anglijo živi Italija v najprisrčs ; nejšcm prijateljstvu. Sploh je prija^ ! teljstvo z Anglijo eden izmed ste* brov italijanske zunanje politike. Z Rusijo je italijanska vlada sklenila trgovsko pogodbo. L. 1925. in 1926. se je govorilo tudi o politienih zve* zah, toda samo neobvezno in brez uspeha. Med majhnimi baltiskimi državami (Finska, listonska, Let? ska, Litovska) in med Italijo vlada lepo prijateljsko razmerje. Pol j ska in Italija nista ob zadnjem obisku poljskega zi.uianjega ministra Zalc^ skega v Kimu sklenili nikake polls tiene pogodbe. Črez razmerje med Nemeijo1 in Italijo se n.i pritoževati, eeprav bi bilo lahko bpljše. Francija in Italija sta že uredili nekaj spor? nih vprašanj. O drugih pa je upati, da se bodo v kratkem resile. Spa? nija, Portugalska in Svica želijo prijateljstva z Italijo. Mussolini je nato prešel na polo* žaj v srednji Evropi in na Balkanu. 'i'u nas posebno zanimajo izjave o mali antanti in o razmerju z Jugo= slavijo. O mali antanti je rekel sle^ deee: »Mala antanta, to je zveza med Čchoslovaško, Romunijo in Ju- goslavijo, se je osnovala za brambo In ohranitev mirovnih pogodb. Njen značaj je torej bolj negativen kot pozitiven. Ako odvzamemo ta glavni namen, nimajo elani male antante nobenih drugih skupnih ko- risti.« ! Italijanskosjugoslovanski odnošaji. j Ker so italijansko^jugoslavanski cdnošaji radi znanih dogodkov vz? bujali pretekle tedne veliko pozors nost, hoeemo ta del Mussolini j eve* ga govora dobesedno objaviti. Muss solini je izvajal: t »Koneno imamo tudi z Jugoslav vijo pogodbo o prijateljstvu, sode- lovanju in razsojevanju, podpisano i v Rimu 28. januarja 1924. Ob tern diplomatieno-politienem dogodku ; se moramo ustaviti. Smernice zu? i nanje politike glede na Jugoslavijo ! so bile od nastopa lašistovske vlas de dalje ravnoertne. Moje prepriča? njc je, da med dvema državama, ki | imata skupnc meje, ne more vladati j brezbrižnost, ampak samo prijateljs | stvo ali sovraštvo. Ko smo izklju* eili možnost sovraštva in uporabili naeelo pri j a tel jske politike. je Ita= lija stalno izvajala politiko prija* ; teljstva in je tako politiko hotela J ; videti posveeeno v pogodbi iz 1. I 1924. Ta pogodba je predvidevala ! nadaljnc izpopolnitve. Tako smo 1. 1925. prišii do nettunskih konvencij. S temi konvencij ami se je v oboje* stransko zadovoljstvo uredila za>- pletena in važna snov, ki zadeva stike med obema državama.« »rsri leta že torej eaka Italija,« je nadaljeval Mussolini, »na jugoslov. ratifikacijo (odobritev, uredništvo). Italija se niti najmanj ne namerava vmešavati v zamotane Parlamentärs ne razmere sosednje države; jasno pa je, da ne more tern zapletljajem podrejati svoje zunanje politike. Italija je tudi prisiljena ugotoviti, da pogodba iz 1. 1924. ni ustvarila tistega moralnega ozraeja, po kate- rem pride prijateljstvo iz uradnih zapisnikov vlad v srea ljudstev. Skrivati resnienost je nepotrebno in nevarno. V mnogih jugoslovanskih krogih se vrši propaganda proti Italiji v zelo velikem obsegu. Vršijo jo tudi ljudje, ki imajo politično | odgovornost. Primer govora hrvat- ; skega poslanca, bivše^a in mogoče j bodoeega ministra, ki je hujskal na ! vojno proti Italiji in prorokoval, da i bo premirje podpisano v Benetkah, j ni star. i Vse to jc v zvezi s popolnim ne* poznavanjem rcsnienega položaja fašistovske Italije in z manifestacis | jami velikašarstva, ki so tako pre- i tirane, da padajo v politieno otro? | earijo. Lahko se smehljamo in osta« I jamo popolnoma mirni, kakor je to \ storila Italija v preteklih dneh; ve? . lika napaka pa bi bila, če bi tega ne I vpoštevali. • V tcm ozračju samonapihovanja | in nerazu.mevanja, ki ga mora svet končno vendar spoznati, se lahko razlagajo najnovejši dogodki v Spli* tu, Sibeniku in Zagrebu, ki so skraj* no težki radi nasilja in opustošenja in ker niso bili izzvani po neobsto* ječih izgredih v Zadru ali po za* držanju italijanskih- študentov, ki je bilo disciplinirano, kot se spodo^ bi velikemu ljudstvu, tcmvcč po navadni vesti, da se je dr. Marinkos vie odločil predložiti skupščini net* tunske konvencije. Takoj ko scm prejel poročila na* šili konzulov in našega poslanika v Belgradu, sem s posebnim pismom zahtcval zadoščenja. Belgrajska via* da je zadošeenje dala s pismom, ki ga vsakdo izmed vas pozna. Spor je torej z diplomatienega stališča zajključen. Priznavam, da je dr. Ma* rinkovic s tern, da je hitro sprejel italijanske zahteve, pokazal dobro voljo in namero, vzpostaviti tisto prijateljsko politiko, ki jo hoee tudi Italija od svoje strani gojiti, ker to ni samo v prid obeli držav, temveč v prid evropskemu miru.« »Bodite previdni!« »Ob zakljueku tcga koeljivcga vprašanja hočem s tribune te visoke zbornice reči jasno besedo nekate-* rim elcmenrom onstran Snežnika: Bodite previdni in pametni! Ne po* shušajtc praznih marcnj protifašiz* ma, ki vas upa izigrati kot karto | svojega obupa. Vpoštevajte resnič* nost. Italija vas ne sovraži in ne nasprotujc vašemu mirnemu na* predku. Poskušajte pa nas spoznati i in pomsilite, da je Italija, ki je v j v.sch časih dajala mogočen prispe<# ; vek k eloveški omiki, danes s fa* šistovsko vlado država, s katero je dobro gojiti prijateljstvo, ne pa ne* titi sovravštva.« i Mussolini se je nato bavil z Ogr* sko, Bolgarijo, Tureijo, Albanijo itd., govoril o nemški vojni odškod* | nini, o zvezi narodov, o upravi in | ustroju zunanjega ministrstva itd. Njegov üovor je trajal dve uri. Ko ! je koneal, so ran vsi navzoči navdui* šcno ploskali. * * * V Nemeiji se vršijo pogajanja za ustvaritev nove vladne veeine. Vod* .stvo nove vlade bi morali prevzeti socialisti, ki so pri volitvah zmagali. To so socialisti tudi sami priznali. »Zmaga rodi dolžnosti,« je izjavilo socialistieno glasilo »Vorwärts«. So* j cialistiena stranka pa je oklevala. ! Za svojo volilno zmago se mora jo socialisti zahvaliti dejstvu, da so ,bili v opoziciji. Staro pravilo je | namrcč, ki ^koraj ne trpi izjem, da i v parlamentarnih državah vladne i stranke pri volitvah izgube ali sploh večino ali pa utrpe mnogo glasov, j Nemški socialisti to pravilo dobro j poznajo in zato niso nie kaj navdu* šeni za vstop v vlado in za sodelo* vanje z meščanskimi strankami. V sredo 6. junija pa se je v Kölnu vršila seja glavnega odbora socia* Jistične stranke. Na seji je bil spre* j jet sledcči sklep: »Nemško Ijudstvo je z volitvami izrazilo voljo, naj so* cialna demokracija prevzame vodi* stvo pri snovanju vlade. Odbor stranke se strinja s tern, da se takoj zaenejo potrebna pogajanja.« — So* cialisti bodo torej prevzcli vodstvo nemške vlade in s tern veliko odgo* .vornost. Kot bodočega državnega kanclcrja so že • označili poslanca j Jlermana Miillerja, ki je bil že zu* ; jnanji minister in državni kancler v prvih povojmh letih. Danes 13. junija se je novi držav? ni zbor prvič sestal. Nova vlada se inn bo najb:1/ kmalu predstavila. itran 2. ..C.OKISKA STKA2A« Okno v svet. Seja narodne skupščine. V petek 8. junija se je nadalje? valo zasedanje jugoslovanske na? rodne skupščine. Kmečko?demo? kratska koalicija je vlo/ila nujen predlog, naj se notranji minister dr. Korušec postavi pred sodišče, ker je pri zadnjih nemirih kršil ustavo. Ta prcdlog bo prišcl na dnevni red v zakonito določenem času. Takoj nato je skupščinski predsednik dr. Peric predlagal, naj se osem poslancev opozicije izklju? ei od treh sej, ker so pri zadnji seji tako nedostojno razgrajali, da je bilo nadaljevanje seje nemogoee. Vladna veeina je sprejela predsed* nikov predlog. Na sobotni seji je prišlo vsled tega do dogodkov, ka? koršnih jugoslovanski parlament še ni vidcl. Nastopiti je morala nam? reč parlamentarna straža, ki je če? tvorico od sej izključenih poslan? cev odnesla s silo iz zbornice. Mala antanta. Konfercnca Male antantc se bo vršila od 20. do 23. junija v Buka? rcštu. Zveza narodov. V torek 5. junija se je pričelo 50. zasedanjc sveta Zveze narodov. Dnevni red ni bogve kako zanimiv. Za piedsednika francoske zbornice je bil pretekli teden izvoljen socia? list Bouisson. Dobil je 327 glasov. Njegov nasprotnik je imel samo 240 glasov. Peking zaseden. Južnokitajske čete so v petek zjutraj brez boja zasedle glavno mesto Peking. Sprememba albanske ustave. Iz Albanije prihajajo vesti o spremembi ustave. Sedanji državni /bor se bo spremenil v ustavodajno skupščino. Inozemski listi poroča? jo, da se misli predsednik republic ke Ahmed Zogu oklicati za kralja Albanije. DNEVNE VESTI. Dve obletnici. Zadnjo nedeljo sta bili dve za nas Slovenee pomembni obletnici. Dne 10. junija 1912 ie umrl v Ljub? ljani znani naš slovenski pesnik in pisatelj Anton Aške-rc. — Dne 10. junija 1918 je umrl v Gorici dr. France Pavletie, duševni voditelj našega krščanskega političnega gi? banja na Goriškem. Pobožnost k prazniku presv. Srca Jezusovega. V cerkvi sv. lvana začne pobož? nost v četrtek 14. t. m. ob 5. uri: sv. maša in go-vor in zvečer ob 8. uri govor in blagoslov. Ravno tako bo v petek, soboto in nedeljo. V nede? ljo nopoldne bo sklep ob 41/» popol? dne. Spoveduje se zjutraj in zve? čer; vsak kdor prejme sv. zakra? mente, zadobi popolni odpustek in v nedeljo ob sklepu prejme pape? ,žev blagoslov. Vsak naj se udeleži te pobožnosti za praznik presv. Sr? ca Jezusovega, katero bo vodil preč. g. Zdravlič, misijonar, ker obljube božjega Srca Jezusovega mu bodo v tolažbo v življenju in ob smrtni uri. Vodstvo Apostol. molitve. Pregled rojstev in smrti. V goriški pokrajini je bilo v apri? lu rojenih v Gorici 63, na dcžcli 223, skupno 386. Mrtvih jc bilo v Gorici 61, na deželi 174, skupno 235. Po* rok je bilo v Gorici 23, na deželi 52, stkupno 75. V mesecu maju jc bilo rojenih v Gorici 63, na deželi 318, skupno 381. Mrtvih je bilo v Gorici 66, na de* želi 185, skupno 251. Porok je bilo v Gorici 19, na deželi 205, skupno 124. V aprilu. je bilo v Gorici roje- nih 63, mrtvih 61, prirastek prebi? valstva 2; na deželi rojenih 323, mrt? vih 174. prirastek prebi valstva 149; skupno rojenih 235, mrtvih 386, pri? rastek prebivalstva 151. V maju je bilo v Gorici rojenih 63, mrtvih 66, tedaj 3 mrtvi več; na deželi rojenih 318, mrtvih stva 3; na deželi rojenih 318, mrtvih 185, prirastek prebi valstva 133; skupno rojenih 381, mrtvih 251, pri? rastek prcbivalstva 130. Pet« in desetlirski bankovei bodo ostali v veljavi še do 31. de? cembra 1928. Od tega dne dalje pa do 30. junija 1929 jih bodo spreje? male samo še javnc blagajne. Rok jc torej podaljšan. — Pet in dvaj> sctlirski bankovci pa zgubijo 30. ju? nija 1928 svojo vrednost. Nobile rešen. Zadnjie smo poročali, da je ru? ska brezžična postaja ujela Nobile* jev klic na pomoč. Dolgo časa se ni moglo ugotoviti, ali je vest resnič? na ali ne. Nato so v petek 8. junija radiotelegrafisti na ladji »Cittä di Milano« zaznali klice zrakoplovcev, ki so natančno označili zemljepisno lego kraja, kjer so. Po tistih po* datkih hi bili oddaljeni kakih dvaj? set milj od najskrajnejše severo? vzhodne točkc na Spitzbcrgih. Po* veljnik ladje »Citta di Milano« sc je hotel prepričati, ali so klici res Rado: Starec ob Rečini. Spet je Jakova sigurna roka vo? dila »Vando - Vlado« po oljnatih valovih mimo Opatije, Preluke, Kantride v reško luko. Toda to ni bila hladilna večerna vožnja po to* pi em dnevu; trije ljudjc so zapušča* li dom za vedno. Nič jim ne manjka razun doma. Doma, ki ni zgolj hiša, kjer bivaš; dom je gruda in nebna sinjina, morje in zrak, ljudjc in kos v grmu, domači stolp in berač, ki pride vsalke sobote po vbogajme, vse to je dom, kar se od ncžnih let vsadi v sree in čc izruješ te spomi* ne, si bre/ doma, pa če tudi si v tujini v razkošni palači. Vlada, Vanda in Jako so bili brezdomci. Občudoval scm Jako, starcga kapi* tana in pobratima Vladinega očeta. Noče zapustiti ubogi siroti, čeprav ga ne tira nihče od doma. Na Reki je bilo slovo kratko. Nihče ni hotel z dolgim in zmera* vim poslavljanjem oteževati od? hoda. Ko so spravili obilo prtljago na parnik in je sirena že tretjič zatulila, me je Jako za slovo udaril po svoji navadi po plečih i'n zamahnil z roko, češ, svet je tu in tarn, če mi ni uso* jeno na starost mimo življenje, pa nič. In je začel tlačiti tobak v svojo pipe Mala Vanda jc bila vsa iz sebe, ker se bo tako daleč peljala. Skrbela jc le pa svoje punčke. »Na svidenje,« sem stisnil Vladi desnico, ko so že dvigali most. »Na tern svetu najbrže ne več ... Še vi bi šli z nami! . .. Topo sem se nasmehnil, ker sem uglcdal pred sabo dom, ki je več kot sreča v tu« jini. »Se zadnjie, hvala vam in ne Lščite nas, kje homo,« je šepnila Vlada in se obrnila v stran. Skočil sem na pomol in otipal v žepu zvezek s pismom. Zdelo se mi je, da je nekaj od teh dragih mi bis tij še ostalo. Parnik se je že izgub* Ijal na obzorju za Crespm ko sem se prcbudil iz otrplih misli. Nameril sem pot proti domu. Za parnikorn se nisem ozrl ve»č. (Dalje.) prišli od zrakoplovcev. Zato je za- hteval, naj mu sporočijo vojaško številko radiotelegrafista Biagi^ja, ki je v zrakoplovu. Zopet so čakali na odgovor. V soboto zjutraj pa je dospela brzojavka, v kateri je bila lega »Italic« sc natančneje označe? na. Poleg teh podatkov je bila tudi stevilka 86,891, to je stevilka radio? telcgrafista Biagi=ja. S tern je bilo dognano, da so klici na pomoč res prihajali iz zrakoplova »Italia«. Na* daljnc brzojavke so javile, da se je zrakoplovu zgodila ncsreča. Iz še nepojasnjenih vzrokov se jc odtr* gala ladjica od ogrodja in padla na tla. V ladjici je bil Nobile in šc oscm mož. Dva §ta ranjena na no- gah. Ogrodje pa jc vetcr odncsel proti vzhodu. V ogrodju je sedem mož. Vcrjetno jc, da se bodo tudi ti oglasili in rešili, kar toplo želimo. Pri rešilnih pripravah sodclujcjo ruska, norveška, danska, finska in druge vlade. Francosko notranje posojilo. Francoska vlada je razpisala no- tranje p(jsojilo. Ko se je podpiso- vanje zaključilo, je višina posojila prcscgla 18 miljard frankov. Italijansko zunanje ministrstvo prejme na leto 400.000 pisem in 50 tisoč brzojavk. Tako je poroeal Mussolini v svojem zadnjem go? \oru. Napad na italijansko poslaništvo. V sredo 6. junija zvečer so sc pred italijansko poslanštvo v Berli? nu pripeljali nekatcri možje in s kamni razbili vse večje šipe v pa? lači. Nato so se takoj zopet odpe? ljali. Policija jih i.šče, a brez uspeha. Laški list! pišcjo, da so ti zlikovci Jugoslovani, ncmški listi pa poroča? jo, da so bili napadalci komunisti, ki so sc hotcli maščevati radi ob? sodb komunistienih voditcljev pred izrednim tribunalom v Rimu. Jezikovno vprasanje v dolini d'Aosta. V dolini d'Aosta živi nekaj deset? tisoc Francozov, ki imajo po ustavi zajamcene nckatcre jczikovne pra? vice. Krajevna uprava se je poslužc? vala francoščinc, vsak uradnik je moral znati francoski, napisi so bili irancoski. Fašistovska vlada se je lotila tudi tega vprašanja. L. 1926. je bila, kot poroča »Corriere della Sera«, vpcljana italijanščina kot uradni jezik pri občinah in sod? nijah. Kmalu nato so prekrs"tili cc? stc. Francoščina je izginila iz ljud? skih šol. Ostala je samo še v cerkvi. Nekdo jc celo predlagal, naj se iz? brišc irancoski napis na spomeniku, ki so ga prebivalci Aostske doline postavili v svetovni vojni padlim vojakom. Na spomeniku naj osta? ncta samo italijanski in latinski napis. Jugoslavija se oborožuje. Rimski »Giornale d'ltalia« pravi, da je izvedel iz zanesljivega vira. da je dospelo v Nemčijo več jugoslo? vanskih častnikov, da kupijo 40 milijonov patron za puške. Socialist! in procesija. V Mattersburgu v Burgenlandu imajo občinski svetovalci staro ne? pisano pravico, da nosijo nebo pri proccsiji na Sv. Rešnje Telo. Pri zadnjih obeinskih volitvah pa jc prišlo v občinski svet več sociali? stov. Župnik je povabil k procesiji samo nesocialisticne svctovalce. So? cialisti pa so bili u/aljeni in so se pntožili pri dunajskcm kardinalu Pit's lu, ki je njihovi pritozbi ugodil. In tako bodo zopet smeli nositi nebo. Manjšinsko vprasanje pred Zvezo narodov. Albanska vlada je tožila Greijo, da slabo ravna z albansko narodno manjšino. Pretekli teden se je pred Zvczo narodov vršila obravnava. Albanski zastopnik Frasheri je na? štel vse krivice, ki so sc zgodile Al? bancem v Grčiji. Grški zunanji mi* nister Politis pa je omenil, da al? ban ska vlada išče pretveze za spor z Grčijo, da je Albanija zadnje ča* se nasproti Grčiji zclo napadalna in da si tega dusevnega stanja nc ve razložiti. Po govorih obch zastop? nikov je dobil poljski zunanji mi* nister Zaleski nalogo, naj zadevo preišče in naj še v teku tega zase* danja poroča. V vednost. Poročajo nam, da hodi po Banjški in Trnovski planoti neki mladenič, ki pobira naroenino za »Goriško Stražo» in »Edinost«. Pravi, da je v to pooblaščen. Obvcščamo javnost, da nismo nikogar pooblastili za po>? biranjc naroenine za naš list. Ce bi oni zlikovec hotel koga ociganiti, naj ga kratkomalo naznani bližnjim orožnikom. Uprava »Goriške Straže«. Iz zemljepisja petica. O demonstracijah, ki so jih pri? redili na državni praznik dne 24. maja nemški visokošolci v Inomo? stu (Innsbrucku) na Tirolskem, smo v »Straži« žc pisali. Ilustrirani list »Domcnica del agricoltore« je pa v svoji zadnji štcvilki objavil poroči^ io, v katercm pravi, da jc skupina jugoslovanskih visokošolccv na praznik dne 24. maja priredila v Inomostu protiitalijanske demon? stracije, pri katcrih je strgala z italijanskcga konzulata italijansko zastavo. Potem poroča list, kako je vsled odločnega nastopa italijan? skega konzula dala pokrajinska uprava, njej na čclu dr. Stumps, pri? memo zadošeenje. Svoje poročilo zakljueuje list: »Jugoslovansko so? vraštvo porabi vsako priliko, da javno pokaže svoj srd. Toda Italija bi mogla zgubiti potrpežljivost in potem bi se vlada na Dunaju grcn? ko kesala radi svojega ponašanja, čigar poslcdice so taki incidenti ka? kor so se zgodili v Inomostu.« D'Annunzio in dramatika. Pri D'Annunziu sc je pred krat* kim zglasila Emma Grammatica, najbolisa sodobna italijanska gle? dališka igralka. Pomenkovala sta se o sedan j em italijanskem gleda? lišeu, o moderni dramatiki itd. Pri slovcsu je D'Annunzio poklonil igralki svojo sliko s posvetilom in podpisom: »§e neutešeni jadranski m or ski razbojnik G. D'Annunzio.« Govoreči film. Na Dunaju so te dni vprizorili film, pri katerem- vse osebe govori? jo. Po dolgotrajnih poskusih se jim ie stvar vendar posrečila. Primo de Rivera se ne ženi. Španski diktator Primo de Rive? ra, o katerem jc sei glas, da sc bo na stara lcta oženil, je zaroko raz? drl. Njegova zaročenlca gospodična Castellanos je menda igrala na borzi. Atentat na Kitajskem. Pretekli teden so neznanci vrgli več bomb na vlak, v katercm se je vozil Čang?tso?lin, diktator severne Kitajske. Čang?tso?lin je bil lahko ranjen, nekaj častnikov iz njegove? Ma spremstva je bilo pa ubitüY Vrednost sad ja v Italiji. Leta 1911. so računali, da so pri? delali v Italiji za 259 miljonov zlatih lir sadja, v 1. 1923. za 355 miljonov, 1. 1927. pa za nad 500 miljonov zla* tih lir. Torej se je tekom 15 let vred? nost italijanskega sadja skoraj po? dvojila. Kako pa je v naši deželi? Vojna je mnogo razrušila in uniči? la, tako da smo padli glede pridelka sadja pod polovico v primeri s predvojno, a pridni kmctovalci so po vojni ne le obnovili nasade tern? več jih tudi pove"čali. In to je tudi prav, ker pri nas sc posebno zgod? nje sadje vedno izplača, ker je in bo povpraševanje po njem. »GORISKA STRA2A« Stran 3. Kaj je novega na deželi? Vrtojba. , V nedeljo 17. t. m. ob 9!/2 bo pri ] nas običajna proccsija presv. Srca Jezusovega, h kateri jc vabljena vsa goriška okolica. Log pod Mangartom. Do scdaj smo imcli proccsijo sv. Rcšnjcga Telesa v nedcljo po praz* niku, lotos pa na praznik sam. Tako je tudi prav. Do scdaj smo obha* jali dan sv. Res. Tel. lc z cno tiho sv. mašo, tako, da skoraj nismo ve> deli, da je praznik. Upamo, da se bo lctošnja novost obdr/ala in ohranila kot stalen obieaj. — V za* četku meseca so prenesli naš ob* činski urad v Bovcc. Za vsako ma* lenkost moramo vzcti pot pod noge in romati v oddaljeni Bovec. Gaberje na Vipavskem. Poročila sta se na Sv. Gori gosp. Joško Pegan iz ugledne tukajšnje družine z gič. Mari jo Štokelj. Poro* čal je č. g. F. Terčelj. Ženin jc bi.1 okrožni predsednik prosvetnih dru* štev in značajen kulturni delavec. Veliko srcče! Lom — Gor. Lokovec. Umria je v solnčni mladosti Kla* darjeva Pepca iz Gor. Lokovca. Ko j se jc majsko evetje osulo, je odšla... Veeni Vrtnar jo je presadil v svoj rajski vrt, to ponižno evetko. Bila je tiha in Bogu vdana v svoji dolgi bolezni. Da je bila priljubljcna med vrstnicami, je pokazal pogreb, ko so jo spremljale na njeni zadnji poti brez izjeme vse kljub dolgi poti iz Gor. Lok. v Loiyi. Ko smo stali ob odprtem grobu, je nebn ro* silo rosne kaplje na svcžo zemljo in orosilo se jc marsikatcro oko. Draga Pcpca! Tvoj prostor v nc* beškcm vrtu bo lep! Prosi še za nas pri večnem Vrtnarju. Pečine. Tožimo o slabih časih. Dežja in slabega vremena vse preveč, lepih solnčnih toplih dni pa premalo. De* lo jc zakasnelo, pa šc bolj rast tra* ve in spomladanskega sadeža. Bati se jc letos zelo slabe letinc. — Svoj obeinski urad na Ponikvah smo iz* gubili s 1. junijem. Scdaj nam ne ka* že drugega, kakor vzeti pot pod noge, pa hoditi v daljno Sv. Lucijo. — Zvonov šc nismo dobili. Zato še vedno sameva edini veliki zvon, ki pa nima ljubega miru pred sosedni* mi fanti — po noei. Neredkokrat se zgodi, da zapoje po noči zvon in prestraši marsikoga z bojaznijo, da ie ogenj kje. Svetovali bi tem mo* tileem nočncga in božjega miru, da j naj pustijo v miru zvon, ker vsak j nadaljni slučaj bomo javili obla* 1 stvu. Kdo so rogovileži pa tako ve* mo vedno, da ne bomo v zadrcgi glcdc kriveev. — Po slabem vremc* nu smo se nekako vrgli tudi mi. To* žimo o slabih časih, o pomanjkanju denarja, o splošni mizeriji in pri tem prezremo, da jc marsikdo tc splošnc mizeriic kriv sam. Noeemo pridigati, vendar je pa le res, da pre* radi pogledamo v kozarec. — Ravno zadnji /alostni slučaj naj nam bo svarilen zgled, da bomo v bodočc pili za potrebo, ne čez vrhano mero. Kai nad Kanalom. (Smrtna kosa.) Komaj smo pre* bolcli zal'ostno smrt ponesrcčenega Jožefa Šuligoja, že nas je pretresla grenka resnica, da je ljubi Bog v Svoji nedoumljivi previdnosti po* klical v boljšc življcnje komaj 36* letno Lucijo Šuligoj iz Dola, ženo našega cerkvenega pevovodje. Po* kojnica jc bila blaga duša, katera se je vsa žrtvovala za svoje šestere ne* doraslc otroke in za svojega ljubljc* nega moža. Bila jc vzorna kršč. ma* ti in žcna. Morda jc bil nemajhen vzrok njene nagle in ranc smrti tu* di skrb in žalost radi njenega mo* za, kateri jc bil smrtno nevarno operiran pred dvema mesecema. Bog jc ohranil moža pri življenjli in mu povrnil boljše zdravje, a že* no je rešil tukajšnjega trpljenja, ker jo je ljirbil. Kako jc bila po* kojnica priljubljcna in spoštovana, je pokazal velieasten pogreb, kakr* šnega še ni videla naša vas. Cerkve* ni pevski zbor je pel žalostinkc pred hišo žalosti, v cerkvi in ob odpr* tem grobu. Na pokopališču nisi vi* del suhega očcsa. Žclimo Ti, draga Lucija, boljše življenje nad zvezda* mi, kjer gotovo Boga uživaš. Saj si že sama to srečo slutila, ker zadnje Tvoje besede v tej solzni dolini so bile: »Zame jc dobro.« Prosi Boga, da bi bilo »dobro« tudi za Tvojega neutolažljivega moža in Tvojc o>si* rotele otročičc, kateri komaj čaka* jo, da Te zopet vidijo nad zvezda* mi. — Dragi France, tudi mi žalu^ jemo s Tcboj in Ti želimo, da bi kmalu prebolel težki udarec in gren* ko izgubo. Naj Te tolažita trdna vera in vdanost v božjo voljo! Bovško. Zvonovi v Bovcu in okolici. Te sem prcgledal in preizkusil na | povabilo preč. gg. dekana Klobu* čarja in župnika Muniha. | V Bovcu so zvonovi (es1 — f1 — j g1) pok. Broilija. O zvonovih tega i zvonarja sem napisal že mnogo ; ocen, da si je redni čitatclj lahko i napravil o njih pravo mnenje. V ob* ! če se lahko rcče, da so bovški zvo* ! novi med najboljšimi Broilijevimi; j seveda tudi oni niso vzorno zvonilo. i Vedno se ponavijajoč nedostatek v Broilijevih zvonilih je nenatančna ubranost med udarnimi glasovi; tudi tu jc glas malcga zvonä občut* I no previsok cclo za lajikovo uho. ! Udarni in glavni glas se v nobenem j zvonu ne krijeta. Srednji zvon ima { veliko terco mesto male, on je torej I Ciiir a zvon; zvonoglasno pravilo pa i zahteva, da sestavljajo zvonilo sa* ' mi dur * zvonovi ali pa sami mol * zvonovi. Resonanca je zadovoljiva po vsebini, obliki in času. Liv je kot navadno lep, nepiljen, obesilo po* hvalno, oblika zvonov pri j etna, ker je premer na vratu daljši kot polo* vica premera na krilu. Montcrju sc ne da nieesar očitati; cdino podalj^ | ški kcmbljcv so predolgi. Gori na* vedeni nedostatki se morajo pač prezreti, doklcr še ni dospcla zvon* ska tehnika do vrhunca popolnosti. Zvonovc v Čez * Soči jc vlil zvo* nar Colbachini (Bassano Vcneto). j V vzornem zvonu se morata udarni • in glavni glas, spednja in gorenja j oktava, popolnoma kriti. tega pa ni v nobenem čezsoškem zvonu. Ob* čutncjša je v tem zvonilu glasovno nedostatna ubranost med udarnimi glasovi f1, g1, a1: srednji zvon je za 1!n glasu prenizok proti velikemu, mali zvon pa celo za ''%. Ta zadnja razlika jc že nedopustna, ker jo prav lahko zaznava preprosto la* jiško uho. Toliko je zvon ska tchni* j ka že napredovala, da smemo zahte* vati za udarnc glasove v zvonilu ei* sto ubranost. Med harmonijskimi slišnimi glasovi je nenatančna mala terca tudi tcžko izvabljiva, čc tudi preka.ša navadno v dobrem zvonu po slišnosti celo glavni glas. Vse to seveda vpliva neugodno na trajnost resonance. Zvonovi, po teži enaki čezsoškim, morajo odmevati 90 do 10 sekund, presega pa veliki zvon komaj eno minuto. Dobro je, da ni brenčanje bolj sunkovito, ampak šc preccj mirno in v prvih sekundah izdatno, ko odmeva po naglem umolku udarnega glasu še glavni glas. Sicer pa jc celotni glas zvonov jasen in bistcr, žal da preredek in prcmajhnc vsebine. To ocenjevanje sc seveda spušča v tehnične podrobnosti, ki so ljud* skemu ušesu brezpomembne, zato so naši Čez * Sočani gotovo zado-* voljni, da so prišli do novega tri* glasnega zvonila, ki se vzdržuje še vedno na pohvalni črti sedanjega tehničnega razvitka zvonov. Ljudskc zadovoljnosti in pohvale ni pa odncsel monter. Obesila zvo* nov niso pohvalna. Kembelj je obe-* sen z usnjatim pasom na nepre* mični, v avbo vliti polobroč, na ka* terem se pas suče ter se bo v ne* dolgem času najbrže tudi pregulil. Zvonivci upravičcno tožijo, da sc zvonovi nc dajo pravilno zvoniti. Naravno: Osi na kroglicah dajcjo zvenovom možnost, da izbegavajo udarcem kembljev, doklcr ne dose* žcjo (zvonovi) največjega razmaha, takrat šcle začncjo kcmblji udarjati enakomerno na cbe strani. Ako' pa imajo osi zobe, zadržujejo zvonove v kolebanju in kcmblji jih lahko I dosegajo žc pri majhncm razmahu. V Soči sem določil glas (f1) ve^ Jikemu, v zvoniku ostalemu Broili* jevemu zvonu. Njcgov glas je za* mölke 1 kot bi bil pokrit s suknjenim pokrivalom. Zvon dobi nova tova* riša z glasovoma g1 in a1. Avto je sfrčal dalje proti Trenti; i prijetna vožnja s krasnim razgle* i dorn na naš mogočni Triglav. Kma< lu se je avto ustavil pred lično treu* tarsko cerkvico. G. župnik je želel vedeti, ali bo novi, še nc obešeni zvoneck (f") primeren tovariš sjta* rcjšemu, manjšem,u, viseeemu v zvoniku. Slučaj je še precej ugoden. Zvoncck v zvoniku ima glas a~ — '/i, torcj je nekako v sredi med mas lo in veliko terco večjega tovariša. Vzorni interval za dvoglasje je si* cer mala terca, izkušnje v zvono* glasju pa uče, da nimajo glasovnc razlikc pri terei nikdar grdih oblik ostrih disonanc, kakor se uveljav* ljajo pri drugih intervalih, zato ne bo dvoglasje v Trenti žaljivo. Zadnja preizkusna postaja jc bi* lo zvonilo cerkvice Murije Device v polju. Tarn visita dva nova zvon* čiea e" + 1I4 in fis2 + V4- Interval velike sekunde je za dvoglasje nc* primeren, ker nastane konflikt med malo terco veejega in udarnim gla* som manjšega zvona, zlasti šc v ta* ko majhnih zvončkih. Pri teh po? sta ja terca tako glasna, da zatem«? neva cclo udarni glas. In prav Iah« ko sc pripeti glasbeniku nespecia^ listu, da vzame terco za tcmeljni glas ter prisodi zvonu napačcn glas, za terco previsok. Z obcsitvijo tch dveh zvončičev pa ni doscgcl mon* ter rekorda v svoji stroki. /v. M—a. Idrijske novice. Pogreb. Vojak, katcrega jc ubilo v Leop. predmcstj'u, je bil z veliko častjo pokopan. Nosili so 16 krasnih sve* žih veneev. Doma jc bil iz Mestrc. Odslužiti je imel še 4 mesece, toda smrt ga jc prehitela. Tovariš, ki je bil tudi ranjen, je že toliko okre* val, da se je udeležil pogreba. Prisega. V nedcljo 3. junija je bila običajt* na prisega in defiliranjc cet na trgu pred cerkvijo. Poprsva cest. Cesta proti Sv. Luciji se že dalj časa popravlja. Do Sp. Idrije, v bli* žini Marofa, je posebno dosti delav* ccv. Tudi proti Lcdinam so začcli popravljati. — Le žal, da so pri dc* lu domačini tako slabo upoštevani. GOSPODARSTVO. Črešnjev trg v Gorici. j Tekom meseca junija je prišlo j na goriški trg dnevno od 300 do ! 500 q črešenj. Najmanj jih pridc . ob petkih, ker naši ljudjc vedo, da i ne pride petck v poštcv za izvoz črešenj. Pri zacetku meseca so donašali na trg le malo belih črcšenj (* vipavke* j ccpljenkc), tem vcč pa zgodnjih ! (rencanke in solnčnicc.) Sedaj ni ; več zgodnjih črcšcnj, tcmveč lc be* ; le in dvc vrsti ernih, od katcrih je cna znana v Vipavski dolini pod de* j režo, v Brdih pa pod imenom Ko* zanka, druga pa v Brdih pod imc> nuin divjaka, kljub temu, da nima na sebi prav nič divjcga, pač pa je zelo žlahtna in na goriškem trgu najbolj cenjena. To se posebno razvidi iz cene, ki jc redno vsaj šc za polovico višja od belih. Kam gredo črešnjc? Kljub temu, da pride na trg precej črcšcnj, jih ni nikdar dovolj; zato so cene pre* cej visoke, Dnevno pokupijo v Gorici okoli 100, pa tudi 150 q črešcnj za žvepla* nje. Zažvepla se vse slabejše blago, i ki nc stanc več kot 1.70 do 2 L za kg. Dražjc črc.šnjc nc pridejo v po* štev za žveplanje. Žvcplanje se iz* vrši na ta način, da zložijo v dobro zaprtem prostoru koše s črešnjami enega vrhu drugega, potem v pro* storu zažgcjo navadno žvcplo' in prostor puste zaprt vsaj skozi 8 ur. Črcšnjc izgubijo vso rudcčo barvo. Zažvcplanc črcšnjc prepeljejo po* tem v Genovo, kjer jim odstranijo peelje (rep) in koščice, nato jih dc* ncjo v sode s slano vodo in jih tako potem izvozijo v Amcriko, kjer pripravljajo iz njih različne kompo* te in kandirane (posladkorjenc) črešnje. ! Za žveplanje gre torej mnogo ( črcšenj. Še več bi jih šlo, čc bi bila i cena nižja. Ostale črcšnjc se v I manjši meri konsumirajo na doma* ! cih trgih, večinoma pa jih odpošlje? ! jo v inozemstvo. Na Ccško gre ; dnevno iz Gorice okoli 150 q čre* šenj (dva vagona), en majhcn va* gon (50 q) črcšenj gre na Poljsko, v Krakovo, kjer jih razdcle na manjsc partije, dcloma tarn povži* jejo, deloma pa odpošljcjo naprej. Dunaj rabi letos malo goriškega blaga, ker je predrago. Dunaj ku* pujc največ črcšcnj na tržaškem trgu, kjer so črešnje nekoliko cenej* še in vendar dovolj dobre, da pri= dejo nepokvarjene na Dunaj. Trža* ške črcšnje nc morcjo konkurirati na oddaljcnejših trgih z goriškimir ki so bolj trpežne. V Nemčijo je šlo do sedaj le kakih 10 vagonov črešenj, ker so predragc. V manjših partijah gredo črešnje v vsa mesta, tako v Ljubljano, v Zagreb, na Bled, v Celovec, Bad Gastein itd. Glcdc cen ni kaj pripomniti. Žve* plarji lahko plačajo črcšnjc po 1.70 do 2 L za kg, seveda nc smejo biti črešnje prcvcč črnc. Bclc črcšnje (ccpljenkc*vipavkc) stanc jo dancs. okoli 2.30 L za kg. Naj cene jše so bilc dne 9. junija. ko so bile po 1.80, najdražjc pa od 1. do 4. junija, ko so stale 2.70 do 4.— lire za kg. Div* jake so dražje, in siccr niso bile nikdar izpod 3 L za kg, danes 3.50* Črešnje so letos važen vir dohod* kov, in marsikateri kmetovalec tre* notno nekaj lažjc diha. Krt in njegova pravica. V goriški provinci je prepovedan lov na krta, kot je že poročala »Straža«. Tudi v sosedni videmski provinci jc scdaj izšel pret'ektov odlok. glasom katerega jc prepove* dan lov na krta in prodajanje krto* vih kož v celi ravnini province. V goratcm delu province jc lov dovo* lien. ZOBOZDRflVNIK Dr. PAOLO NETZBANDT m«»cl. chlr. 1COBAR1D daje inforinaclje v lekarni in v baru ARRIG0N1. Stran 4. »GOKIŠKA STRATA« Sežanski trg. V mesecu maju jc bilo na prodaji v Scžani 2949 glav živine, in sicer dnc 3/5 778 «lav, 12/5 1355 ^lav in 22/5, 836 glav. Volov in krav je bilo 1231 glav, tclet 140, konj 374, pra* šičkov 1204. Cena goveji živini živc teže od 300—340—360 lir stot., tele* torn po 450 lir mrtvc tcže, konji po pasmi in lepoti, prasički 5—10 te? denski od 100—160 lir glava. Kup* čija v obče prav dobra, posebno z volmi in prašieki. Na trgili v Seža? ni, ki se vršc dvakrat v mesecu: 12. in 22., se razprodaja tudi manufak* tura, obleka, obuvala, železnina, le- sena posoda, škropilnice za trtc mehi, brusilni kamni, kose, srpi, itd. Železniške, vozovne in avto« mobilne zveze na vsc strani Seža* ne. Postrežba po «ostilnah točna, kuha dobra; toči se prvovrsten kra* ški teran, kakor tudi bela vipavska in istrska vina. Tržne cene. dnc 12. junija 1928. Česen 90 cent, do L 1 k#; špars*lfi L 1.80 do 2.40 kg; kolerabe 50 do 60 cent, kg; koren je L 1 do 1.20 kg; artičoki 20 do 50 cent, kos; čebirla 80 cent, do 1 L kg; pesa 80 cent, do i L 1 kg; fižol navaden L 1.80 kg; | fižol koks L 2.60 kg; solata glavnata i 50 do 60 cent.; krompir 80 cent, do 1 L kg; grah 70 do 80 cent, kg; redič L 1 do 2.20 kg; špinača L 1 do 1.20 kg; fižol v stročju L 5 do 6 kg; vrzote 50 do 60 cent.; bučice L 2.40 do 2.80 kg; črešnjc L 2 do 4 kg; jagode L 7 do 8 kg; limoni 15 do 20 cent, kos; maslp sveže L 14 kg; maslo psesno L 17 do 18 kg; mleko L 1 do 1.10 liter; med L 10 kg; jajca 4 do 50 cent. kos. Knjižerasf in iimetnast. G Janezu Ev. Kreku. Oglejmo si naše gore cvet, knji- žico o Janezu Ev. Kreku, ki je izsla te dni v Gorici. Spisal jo je Tren* tar, eden naj oč jih prijateljev Kre* kovih, in zato pae diha vsc delce ta= ko toplo in prisrčno ljubezen, kot jo zmore le prijateljsko sree. V imenu Goričanov jc Trentar posta* ! vil v tcj knjižici pomnik, ki ga mo- ra biti vesel vsakdo, kdor jc dou= mcl pomen Krekovega genija, ki je iz brezo'blicnc množice malovašča* nov zgnetel moderen, izobražen na? rod. Jasno raste prcd nami iz knji? ge postava moža, ki je na zdravo podlago slovcnskc plemenske na* j darjenosti vecpil cvropsko izobraz* I bo, katoliško versko miscl in žlaht* no ljubezen do zatiranih. Tako je dozorel v moža evropskega forma* ta, v mijvcčjcga socialnega dclavca Slovcncev. Trentar je najprej podal kratek potck Krekovega življenja. Sledi prelepc poglavjc o Krekovi osebno- sti, preplcteno z osebnimi spomini in dogodbami. Jedro knjige pa tvo- ri opis Krekovega obsežnega in raz* novrstnega dela. Tu vidiš Kreka, vpravega kmetskega, delavskega fanta z visoko naobrazbo«, kako sproži mogoeno ljudsko gibanje za prosvetno delo. Mimo bravca grc? do trume Krekovih sodclavcev iz vs-eh pokrajin; 'najbolj natančno nam jc Trentar predstavil Krekove sotrudnike iz Primorja. V sledcčem razdclku spoznaš velikopotezno Krekovo delo na zadružni ledini, in vidiš, kako so vzevetele stotine na- ših zadrug, prava zavctja revnemu kmetu. Tu je pisatelj mimogrede postavil par zgodovinskih znamenj na trato goriškega zadružništva. Velikansko idejno in praktično prenovljenje, ki ga jc katoliško giba? nje pod Krckovim vodstvom izvr* šilo na socialnem polju, je pisatelj strnil na par straneh, in je skušal začrtati glavne obrisc. V drugi iz? daji bi to poglavje kazalo prccej razširiti. Za pravilno umevanje Krekove osebnosti in njegovega dela je pomembno poglavje. ki nam kaže Kreka kot globoko pobožnega duhovnika. Posebej za zdanje case poučuje in navdušuje poslednja sli? ka Krekova, ki nam ga kažc, kako praviecn jc vsem narodom, kako njegova velika duša vse z ljubavjo objema, kako skrbi za italijanske begunce, brani ukrajinske židc, bo? sanskc kmcte, obenem pa se trdno drži pravic, ki jih ima njegov lastni na rod. /'elimo, da bi ta mala, a tako jc? drnata in topla knji/ica prišla v roke tisoeerim. Starejši si bodo ob njej obnavljali lepe spomine, mladi pa bodo spoznali moža, o katerem je dr. Ivan Tavear, glavar sloven? ske narodno?napredne stranke, de? jal: »Slovenci nismo imeli vecjega moža od drja. Kreka in ga tudi v sto letih ne bomo imeli.« Knjiga sc dobiva v Katoliški knji? garni in stane 1.50 L. Meh za $meh. Gotovo. j »Mama, ali bi ne bilo bolje, če bi tebc bold zob in nc mene?« »Zakaj?« | »Ti vendar lahko vzameš zobe iz i ust, jaz jih pa ne morcm.« J Razgovor. ] Oče in sin sta šla v nedeljo zju? j traj v štiri ure oddaljeno mesto. Hodila sta mimo polj in sin je re- kel: »Pšenica dobro kaže.« Ko sta prišla zvečer domov, jc očc odvrnil: j »Rž tudi.« j Nekda.j — sedaj. »Kje so casi, ko si me imenoval svoj ideal?« »Ja. draga moja, medtem si po* stala kruta. resni.čnost.« Filozofija. Ona je filozofieno razpoložena, zato rcče globokoumno: »Življenje je potovanje.« — »Da,« vzdihne on, »in mi možje nosimo prtljago.« Profesorska. Prcd kratkim je prispel v Lon? don profesor I. E. Aldermann iz Avstralijc, da bi se udeležil nekega znanstvencga kongresa. Iskal je prostore za zborovanjc, a jih ni na? šel. Ko je natančneje pogledal va* bilo, je videl, da se bo kongres vršil v maju 1. 1929. Listnica uprave: Franc Skubin, Brdice, Kožbana: Poslana zahvala stane od 40 do 80 Lir. Ali naj jo ob? javimo? Darovi. Za Sirotišče sv. Družinc: Preč. g. Jos. Milanič 50 L; preplaeila za So=- cialni zakonik 112 L. Katoliška bukvarna kakor tudi tvrdka L. Lukežič in A. Koren so nam darovali raznih predmetov za srcčkanjc, za kar izrekamo prav toplo zahvalo. Izjava.*) Podpisani izjavljam, da umak? nem dimnikarsko obrtnico v prilog g. Ivanu Lapuhu, dim. mojstru v ldriji, ker sva se ž njim pogodila, da je znižal dim. cenik za Idrijo tako, kakor je bilo potrebno. Jakob Kavčič, Idrija 255. Ivan Lapuh, Idrija 126. *) Z'a člankc pod tern niislovom odgovarja uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. Kmetje pozor! Kdor hoče imeti pripraven šolcar, naj sc oglasi pri kovaču Andreju Božiču v Solkanu na Solkanski cesti. Sprejema tudi popravila in predelavo plugov. Ugodna prilika! Na prodaj je ma j hen kamijon »Ford« za težo 5 do 6 q. Primas, Gorica, Via Gari? baldi 18. Botri, boire! Pozor! Najlepša in najcenejša birmanska darila dobite pri urarju?zlatarju Antonu Vadnja? lu, Ajdovščina. Lukman iz Slapa ob ldriji nazna? ' nja cenj. občinstvu, da se dobc v ; njegovi trgovini polcg manufakture j tudi čevljarske potrebščine. i — •¦......---------- 1 Na prodaj je hiša z vsem gospo? | darskim poslopjem, dvoriščem in inalim vrtom; zraven ca 3 njive zemlje s solnenim vinogradom, pri* bližno za 10 hi vina. vse obdeiano. | Posest takoj po pogodbi. Posestvi? I ce leži v Selu pri Črničah v bližini | ceste; prodam pod ceno za samo 13.000 lir. Posredovalec dobi pri? memo nagrado. Lastnik: Jejč;: Viktor, pekarna Dobravlje. Dražba. Dne 14. junija ob 10. uri j se bo vršila na tukajšnji preturi št. j 7 dražba zemljišča pripadlega kon? j i kurzni masi Alojzija Komavli iz j Pevme St. 175. Naj man j ši ponudek ! znaša Lit. 823.30. Zcmljišee je ce? njeno na Lit. 1.235. Eventuelne in? formacije da pisarna odvetnika Pri? I možiča v Gorici, Corso Verdi 23. Na prodaj je čevljarski šivalni ? stroj »Kaiser« v boljšem stanju po j primerni ceni. Več se izve pri Aloj? ziju Volku, Trnovo pri Gorici št. 81. Kdor proda harmonij za izpod tisoč lir, naj sporoči »Goriški Stra* ži« ceno in naslov. Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13. — Birmski, poročni in krštni darovi po zmernih ccnah. Popravila ur in zlatarskih prcdme* tov izvršujem z jamstvom in hitro. Kupujcm krone, srebro, staro zlato po najvišjih ccnah. Pozor botrce in botrčki! Prav lepa birmska darila po zni* žanih cenah kupite pri urarju in zlatarju Franju Keberju v ldriji. Na prodaj je posestvo na Graho* vem ob cesti. Zemljišča približno 2 ha. Hiša in hiev sta krita z opeko, pripravna za vsako obrt. Istotam čcvljarski šivalni stroj. Vse pod ugodnimi pogoji radi selitve. Pirih Alojzij, Grahovo št. 82. xa xofoe in usta Dr. LOJZ KBMHSi sprejema V GORICI Piazza ilella Vittoria štev. 20 in v svoji podružnici pri SV. tUCIJl štev. 3S Pojasnila prebivalcem goriške pokrajine dajejo zastopnik fvrdlic: Temeljita izraba mleka doma, v mle- karni in na planini je mogoča edino s pomočjo posnenialnika DIABOLO ki je prvovrsten svedski svetovni izdelek, trpežen. priprost. PlöiujE se lehho v obroMh. Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop- niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez- plačno na razpolago. KNUT JONSON, miUW Vittorio Jonson - Gorica, Via Contavalle 4-H. in Josip Kovačič, trgovina, Idrija pri Baci 94 Vassno! Važnol Kmefovalci I Predno kupite posnemalnik, zahtevajte moj ilustrirani ceniki, ki ga pošljem vsakemu na zahtevo brezplačno, ali pa oglejte si osebno posnemalnike znanike „ROTH" v moji trgovini ali pa pri komu, ki ga ima že v rabi, in prepričali se^ boste, da so moji posnemalniki boljsi in weliko cenejši od drugih. Ob enem naznanjam, da je samo gospod Josip Medvešček potnik moje tvrdke in nihče drugi. Just Mšcij^ zastopnik tovarne mlekarskih strojev „ROTH" v Stuttgartn na Nemškcm. Goncct, Piazza della Vltloria slev. 4 Prodaja na obroke. PODRUŽNIGA Ljßbljanste hreditne He 9 Borte! Corso Verdi ^Trpovslkl Dom« Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska bxnka Delniška glavnica Din. 50,000.000 Centrals IMUM Rczerve Din. 10,000.000 Podujžnice in a g en ei je: Brežice, Celje, Črnomeii, Gorica, Krguj, Legatee, Maribcr, Metkovič. Novi Sad, Novomesto, Ptuj, P'revaije, Rakck, Sarajevo, Siovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekEpozHur«: Rcgagkn Slatina. VBoge na knjizice po 4 %• VIoge v tekočen? pafciÄnw lir ali dinarjev, (nvjugodnejče ol>restne mere). Nakup valutj Lekcr>, de^iar irr obü ^: sj vojne odškoci- nine (bonov) po najugcdnfcjših cenah. '"azila v tu- in inozemstvo. L.' ¦-' ^2znä in ostaü bančn! posli.