C.  C.  Postale.  —  Esc« oqnl mircolidi * vantrdi     — 13 giugno  '9'J8
Posamtzn*   itevilka   25   stotirtk
Ixhafa vsako sredo
in  petek  zjutraj.
Si ane za celo leto 15 L
»       » pol leta    8»
»       * četrt leta 4»
Za   inozemstvo
celo leto lir 40.
Na    naročila   brez   do
poslane   naročnine ¦ se
ne  moremo   ozirati.
Odgovorni  urednik:
Polde  Kemperle.
faemmtä
a 45        V Gor id, v sredo 13. junija 1928       utox/.
Nefrankirana pis ma »¦>
nt   sprejemajo.   Ofiliu
se   računajo  po  dof>o<
vorn   in   se plačajo
naprej         List   izdafr
konsorci}   »Gor.   Sir*
že*. —  Tisk Katoliikr
ti&karne  v   Gorici.  Rr
va Piazzutta it. 18
Uprava  in  uredniitvo
ulica   Mameli   ittv
Št. pošt.iek.ruč. 11/1147.
Teles,    int.   Stev.   3fc,
Se enkrat: beg z doma.
Nič si ne prikrivamo:   morsikdo \
bo z neugodjem, celo z neviAjo pre;
bml zgornji naslov. Zagodrnjal bo,
da gospodje v Gorici ne vedo, kak*
sen je polo/aj  na  deželi. Če bi ve>
deli, kako je premnogim   pri seda-
njih  n'.'/.mernh  nemogoče vztrajati, i
tuko bo dokazoval   sam sebi, bi ne J
pissli proti izseljevanju. Tu pa iam j
se bo mogoče   porodila celo nelepa j
misel,   da   hočemo komu s svojim '
pisanjem zastaviti pot do sreče, da
govorimo iz ozkosrčne    zavisti    in
še kaj sličnega.
Vse take misli so zmotne in zgre-
sene. Vsa častna in borbena zgodo;
vina »Gor. Straže« vendar krepko !
podpričuje, da smo se vedno borili
in potegovali za dobrobit našega
ljudstva. Saj smo tudi z zadnjim
člankom dovolj jvsno povcdali, da
presoj&mo vprašanje izseljevanja
s širokega vidika splošne koristi. Za
ohnmitev nnse domačije, za samo;
obrambo, zi: naš obstoj gre. Zato
mora posameznik svoje zasebne ko;
risti do skrajne meje podrediti do;
brobitju cdokupnosti. Izseljevanja
rudi tegu ne smemo smatruti za kak
sport ali za kako korajžno poskuš;
n/o. Tudi ga ne smemo motriti z
lahkomiselno površnostjo. Naj*
manj se pa smemo duli voditi od sa?
mopašne sebičnosfi ali od varljive;
ga pričakovanja. Prebridke in groz;
ne za posumeznika in skupnost so
prepogostokrat posledice, ki nasta;
nejo, če podlezemo tern kvarnim
vplivom.
Vprašanje izseljevanja je, ponav;
Ijitino se enkrut, vazno in poslane
lahko usodno, zato ga moramo pre;
sojati trezno in resno. Kadar se po;
rodi v tebi misel na izselitev, ne
bodi šlevast slabič, ampak mož. Naj;
prej premisli in preiehtaj vzroke,
ki te navajajo k izselitvi. Mimof
idoče, trenutne zadrege in tezave
nikdar niso opravičljiv vzrok, da
zi'pustis svoj dom. Šele če je tvoj
obstoj dejansko ogrožen, potem
začni razmišljati kam, kako in ke;
daj te bo vodila pot v tujino. Pre;
tehtaj dobro posledice, ki jih bo
imel tvoj odhod v tvoji družini, na
tvojem domu, v domači vasi.   Pre;
vačunaj gospodarsko    škodo, ki jo
: utrpiš ti in tvoji, ko zbiraš   skupaj
j  tezke sioti.ke, če ne tisočuke, ki jih j
I rsbis za pot. Koliko boš moral rot \
botiti in stradati, preden boš prislu; j
žil samo ono, ki.r si si izposodil za
I stroške?    PomisU za koliko se bo
J zmanjšitlu odporna sila tvojega do; j
nut, ko tebe ne bo.   Premisli,   kako
boš izpostavljen vsem nevarnostim
j gospodarskegii in moralnega    polo;
ma, ko boš taval po mrzli tujini sam,
brez ogrevajoče in   očuvajoče   lju;
bezni svojih    dragih    in   domačije.
i Presodi, «!i boš dovolj krepak, da !
i ne vtoneš? Kako mislite o tern zlasti
j ve, slovcnska dekleta, ko vas zape* \
I Ijivd tujina tako mice in vabi?
Pot em:    kam se hočemo izseliti?
| Nikdar in nikoli se ne smemo pre; ]
pusiiti slepi sreči! Potrudimo se, da j
dobimo dobre in tocne  injormacije J
o delovnih rszmerah. Ali smo izw- \
Čeni v kakšni obrti, v kakšni stroki, j
ki jo rabi dežela, v katero hočemo?
Ali lahko računcmo, da pridemo do
zas'luzka? Ne dajmo se motiti    od
površnih  poročit prijateljev,  ki so i
mogoče odšli pred nami. Saj je stau |
,m, a vedno nova pesem: Če jih gre I
Jz ktike vasi deset v svet,   navadno
komaj eden pride   do    primernega
j kruhu. Tn potem buhavo piše o do;
brotah, ki jih v/Ava. Ostali ne pišejo
nič liii redko, in da svojce nekoliko j
potolažijo, slikitjo svoj položaj boljs j
t ši kr.kor je. Vsi domačini pa nič ne
vidiio nesreče devetih, ampak samo
srečo desetega ter tuhtajo, kako bi
čimprej zbežali za njim. Da silijo v
nesrečo. nočcjo uvideti.
Končno: premislimo tudi   dobro, \
kako bomo potovali.   Ne dßjmo se j
v roke brezvestnim agentom, ki iz j
izseljeniških  trpinov izzemajo    kri
in kujejo   rumenjake.   Saj   imamo
I vendar priliko, da se posvetujemo z
j ljudmi, ki imajo čuteče srce, ki nam
bodo   šli po možnosti radevolje na
roko.
I      Se mnogo bi lahko pisali o tern za;
lostnem predmetu, pa naj zadostu*
je. IJpamo, da smo vsaj   nekoliko
i vzbiidili zavest, da nas nesmotreno
i in prenagljeno izseljevanje nevzdr*
\ žno vodi v pogubo.
Kaj se godi po swetu?
Prctekli tedcn jc italijanska Mor*
nja zbornica razpravljala o prora*
čunu zunanje^a ministrstva. Govo
ri so bill kot po navadi strokovnja*
ski in stvarni tcr brez privlačnosti
za širšc občinstvo. Zelo veliko po*
zornost pa je vzbudila vest, da bo v
popoldanski seji dne 5. junija ^o*
voril načelnik vlade in zunanji mis
nistcr Mussolini.
Mussolini govori.
Tista seja se je prieela ob štirih
popoldne. Prvi je dobil besedo se*
nator Cippico, ki je govoril (> proti*
italijanskih izgredih v Dalmaciji.
Silovito jc napadel »stavkajoče
dijaštvo, brezposelne fakine in udo-
mačene komuniste« onkraj Jadran?
skcj^a morja in omenil »veleizdajo
v Rapallo«.
Takoj za njim jc stopil na ^ovor^
niški oder ministrski predsednik
Mussolini, ki je v zelo dolgem in iz*
erpnem .(4ovoru podal sliko zunanje«
politiencga položaja Italije. Govo-
ril jc o razmcrju Italije do vseh dr?
žav na svetu. Začel j& s Kitajsko in
z azijskimi državami (Japonska,
Siam, Indija, Afganistan), prešel v
Afriko in Ameriko ter se slednjie
ustavil v Kvropi. Ker je govor zelo
dolg, ga ne moremo objaviti v celo?
ti. Baviti se hoeemo natančneje sa-
nio s tistim delom govora, ki slika
razmere v Evropi.                             ;
Z Anglijo živi Italija v najprisrčs ;
nejšcm prijateljstvu. Sploh je prija^ !
teljstvo z Anglijo eden izmed ste*
brov italijanske zunanje politike. Z
Rusijo je italijanska vlada sklenila
trgovsko pogodbo. L. 1925. in 1926.
se je govorilo tudi o politienih zve*
zah, toda samo neobvezno in brez
uspeha. Med majhnimi baltiskimi
državami (Finska, listonska, Let?
ska, Litovska) in med Italijo vlada
lepo prijateljsko razmerje. Pol j ska
in Italija nista ob zadnjem obisku
poljskega zi.uianjega ministra Zalc^
skega v Kimu sklenili nikake polls
tiene pogodbe. Črez razmerje med
Nemeijo1 in Italijo se n.i pritoževati,
eeprav bi bilo lahko bpljše. Francija
in Italija sta že uredili nekaj spor?
nih vprašanj. O drugih pa je upati,
da se bodo v kratkem resile. Spa?
nija, Portugalska in Svica želijo
prijateljstva z Italijo.
Mussolini je nato prešel na polo*
žaj v srednji Evropi in na Balkanu.
'i'u nas posebno zanimajo izjave o
mali antanti in o razmerju z Jugo=
slavijo. O mali antanti je rekel sle^
deee: »Mala antanta, to je zveza
med Čchoslovaško, Romunijo in Ju-
goslavijo, se je osnovala za brambo
In ohranitev mirovnih pogodb.
Njen značaj je torej bolj negativen
kot pozitiven. Ako odvzamemo ta
glavni namen, nimajo elani male
antante nobenih drugih skupnih ko-
risti.«                                                !
Italijanskosjugoslovanski   odnošaji. j
Ker so italijansko^jugoslavanski
cdnošaji radi znanih dogodkov vz?
bujali pretekle tedne veliko pozors
nost, hoeemo ta del Mussolini j eve*
ga govora dobesedno objaviti. Muss
solini je izvajal:
t      »Koneno imamo tudi z    Jugoslav
vijo pogodbo o prijateljstvu, sode-
lovanju in razsojevanju, podpisano
i  v Rimu 28. januarja 1924.   Ob tern
diplomatieno-politienem      dogodku
;  se moramo ustaviti.    Smernice zu?
i  nanje politike glede na Jugoslavijo
!  so bile od nastopa lašistovske vlas
de dalje ravnoertne. Moje prepriča?
njc je, da med dvema državama, ki
|  imata skupnc meje, ne more vladati
j  brezbrižnost, ampak samo prijateljs
|  stvo ali sovraštvo.  Ko smo izklju*
eili možnost sovraštva in uporabili
naeelo pri j a tel jske politike. je Ita=
lija stalno izvajala   politiko   prija*
;  teljstva in je tako    politiko hotela J
;  videti    posveeeno v   pogodbi   iz 1.
I  1924. Ta pogodba je   predvidevala
! nadaljnc izpopolnitve. Tako smo 1.
1925. prišii do nettunskih konvencij.
S temi konvencij ami se je v oboje*
stransko zadovoljstvo uredila    za>-
pletena in važna snov,   ki    zadeva
stike med obema državama.«
»rsri leta že torej eaka Italija,« je
nadaljeval Mussolini, »na jugoslov.
ratifikacijo (odobritev, uredništvo).
Italija se niti najmanj ne namerava
vmešavati v zamotane Parlamentärs
ne razmere sosednje države; jasno
pa je, da ne more tern zapletljajem
podrejati svoje zunanje politike.
Italija je tudi prisiljena ugotoviti,
da pogodba iz 1. 1924. ni ustvarila
tistega moralnega ozraeja, po kate-
rem pride prijateljstvo iz uradnih
zapisnikov vlad v srea ljudstev.
Skrivati resnienost je nepotrebno in
nevarno. V mnogih jugoslovanskih
krogih se vrši propaganda proti
Italiji v zelo velikem obsegu. Vršijo
jo tudi ljudje, ki imajo politično
| odgovornost. Primer govora hrvat-
; skega poslanca, bivše^a in mogoče
j bodoeega ministra, ki je hujskal na
! vojno proti Italiji in prorokoval, da
i bo premirje podpisano v Benetkah,
j  ni star.
i Vse to jc v zvezi s popolnim ne*
poznavanjem rcsnienega položaja
fašistovske Italije in z manifestacis
| jami velikašarstva, ki so tako pre-
i tirane, da padajo v politieno otro?
| earijo. Lahko se smehljamo in osta«
I jamo popolnoma mirni, kakor je to
\ storila Italija v preteklih dneh; ve?
. lika napaka pa bi bila, če bi tega ne
I vpoštevali.
•      V tcm ozračju   samonapihovanja
| in nerazu.mevanja, ki ga mora svet
končno vendar spoznati,   se   lahko
razlagajo najnovejši dogodki v Spli*
tu, Sibeniku in Zagrebu, ki so skraj*
no težki radi nasilja in opustošenja
in ker niso bili izzvani po neobsto*
ječih izgredih v Zadru ali po za*
držanju italijanskih- študentov, ki
je bilo disciplinirano, kot se spodo^
bi velikemu ljudstvu, tcmvcč po
navadni vesti, da se je dr. Marinkos
vie odločil predložiti skupščini net*
tunske konvencije.
Takoj ko scm prejel poročila na*
šili konzulov in našega poslanika v
Belgradu, sem s posebnim pismom
zahtcval zadoščenja. Belgrajska via*
da je zadošeenje dala s pismom, ki
ga vsakdo izmed vas pozna. Spor
je torej z diplomatienega stališča
zajključen. Priznavam, da je dr. Ma*
rinkovic s tern, da je hitro sprejel
italijanske zahteve, pokazal dobro
voljo in namero, vzpostaviti tisto
prijateljsko politiko, ki jo hoee tudi
Italija od svoje strani gojiti, ker to
ni samo v prid obeli držav, temveč
v prid evropskemu miru.«
»Bodite previdni!«
»Ob zakljueku    tcga    koeljivcga
vprašanja hočem s tribune te visoke
zbornice reči jasno besedo nekate-*
rim elcmenrom onstran    Snežnika:
Bodite previdni in pametni! Ne po*
shušajtc praznih marcnj  protifašiz*
ma, ki vas upa izigrati    kot   karto
| svojega obupa. Vpoštevajte resnič*
nost. Italija vas ne    sovraži in    ne
nasprotujc   vašemu    mirnemu    na*
predku. Poskušajte pa nas spoznati
i in pomsilite, da je Italija, ki je   v
j v.sch časih dajala mogočen   prispe<#
; vek k eloveški omiki, danes s    fa*
šistovsko vlado država, s katero je
dobro gojiti prijateljstvo, ne pa ne*
titi sovravštva.«
i      Mussolini se je nato bavil z Ogr*
sko, Bolgarijo,    Tureijo,    Albanijo
itd., govoril o nemški vojni odškod*
| nini, o zvezi narodov, o upravi   in
| ustroju zunanjega ministrstva    itd.
Njegov üovor je trajal dve uri. Ko
! je koneal, so ran vsi navzoči navdui*
šcno ploskali.
*    *    *
V  Nemeiji se vršijo pogajanja za
ustvaritev nove vladne veeine. Vod*
.stvo nove vlade bi morali prevzeti
socialisti, ki so pri volitvah zmagali.
To so socialisti tudi sami priznali.
»Zmaga rodi dolžnosti,« je izjavilo
socialistieno glasilo »Vorwärts«. So*
j cialistiena stranka   pa je   oklevala.
! Za svojo volilno zmago se mora jo
socialisti zahvaliti dejstvu,    da    so
,bili  v opoziciji.    Staro pravilo    je
| namrcč, ki ^koraj ne trpi izjem, da
i v parlamentarnih   državah    vladne
i stranke pri volitvah izgube ali sploh
večino ali  pa utrpe mnogo glasov,
j Nemški socialisti to pravilo dobro
j poznajo in zato niso nie kaj navdu*
šeni za vstop v vlado in za sodelo*
vanje z meščanskimi strankami.
V  sredo 6. junija pa se je v Kölnu
vršila seja glavnega odbora    socia*
Jistične stranke. Na seji je bil spre*
j jet sledcči sklep: »Nemško Ijudstvo
je z volitvami izrazilo voljo, naj so*
cialna demokracija prevzame vodi*
stvo pri snovanju vlade. Odbor
stranke se strinja s tern, da se takoj
zaenejo potrebna pogajanja.« — So*
cialisti bodo torej prevzcli vodstvo
nemške vlade in s tern veliko odgo*
.vornost. Kot bodočega državnega
kanclcrja so že • označili poslanca
j Jlermana Miillerja, ki je bil že zu*
; jnanji minister in državni kancler v
prvih povojmh letih.
Danes 13. junija se je novi držav?
ni zbor prvič sestal. Nova vlada se
inn bo najb:1/ kmalu predstavila.
itran 2.
..C.OKISKA STKA2A«
Okno v svet.
Seja narodne skupščine.
V petek 8. junija se je nadalje?
valo zasedanje jugoslovanske na?
rodne skupščine. Kmečko?demo?
kratska koalicija je vlo/ila nujen
predlog, naj se notranji minister
dr. Korušec postavi pred sodišče,
ker je pri zadnjih nemirih kršil
ustavo. Ta prcdlog bo prišcl na
dnevni red v zakonito določenem
času. Takoj nato je skupščinski
predsednik dr. Peric predlagal, naj
se osem poslancev opozicije izklju?
ei od treh sej, ker so pri zadnji seji
tako nedostojno razgrajali, da je
bilo nadaljevanje seje nemogoee.
Vladna veeina je sprejela predsed*
nikov predlog. Na sobotni seji je
prišlo vsled tega do dogodkov, ka?
koršnih jugoslovanski parlament še
ni vidcl. Nastopiti je morala nam?
reč parlamentarna straža, ki je če?
tvorico od sej izključenih poslan?
cev odnesla s silo iz zbornice.
Mala antanta.
Konfercnca Male antantc se bo
vršila od 20. do 23. junija v Buka?
rcštu.
Zveza narodov.
V torek 5. junija se je pričelo 50.
zasedanjc sveta Zveze narodov.
Dnevni red ni bogve kako zanimiv.
Za piedsednika francoske zbornice
je bil pretekli teden izvoljen socia?
list Bouisson. Dobil je 327 glasov.
Njegov nasprotnik je imel samo
240 glasov.
Peking zaseden.
Južnokitajske čete so v petek
zjutraj brez boja zasedle glavno
mesto Peking.
Sprememba albanske ustave.
Iz Albanije prihajajo vesti o
spremembi ustave. Sedanji državni
/bor se bo spremenil v ustavodajno
skupščino. Inozemski listi poroča?
jo, da se misli predsednik republic
ke Ahmed Zogu oklicati za kralja
Albanije.
DNEVNE VESTI.
Dve obletnici.
Zadnjo nedeljo sta bili dve za
nas Slovenee pomembni obletnici.
Dne 10. junija 1912 ie umrl v Ljub?
ljani znani naš slovenski pesnik in
pisatelj Anton Aške-rc. — Dne 10.
junija 1918 je umrl v Gorici dr.
France Pavletie, duševni voditelj
našega krščanskega političnega gi?
banja na Goriškem.
Pobožnost k prazniku
presv. Srca Jezusovega.
V cerkvi sv. lvana začne pobož?
nost v četrtek 14. t. m. ob 5. uri: sv.
maša in go-vor in zvečer ob 8. uri
govor in blagoslov. Ravno tako bo
v petek, soboto in nedeljo. V nede?
ljo nopoldne bo sklep ob 41/» popol?
dne. Spoveduje se zjutraj in zve?
čer; vsak kdor prejme sv. zakra?
mente, zadobi popolni odpustek in
v nedeljo ob sklepu prejme pape?
,žev blagoslov. Vsak naj se udeleži
te pobožnosti za praznik presv. Sr?
ca Jezusovega, katero bo vodil preč.
g. Zdravlič, misijonar, ker obljube
božjega Srca Jezusovega mu bodo v
tolažbo v življenju in ob smrtni uri.
Vodstvo Apostol. molitve.
Pregled rojstev in smrti.
V  goriški pokrajini je bilo v apri?
lu rojenih v Gorici 63, na dcžcli 223,
skupno 386. Mrtvih jc bilo v Gorici
61, na deželi  174, skupno 235. Po*
rok je bilo v Gorici 23, na deželi
52, stkupno 75.
V  mesecu maju jc bilo rojenih v
Gorici 63, na deželi 318, skupno 381.
Mrtvih je bilo v Gorici 66, na de*
želi 185, skupno 251. Porok je bilo
v Gorici 19, na deželi 205, skupno
124.
V aprilu. je bilo v Gorici roje-
nih 63, mrtvih 61, prirastek prebi?
valstva 2; na deželi rojenih 323, mrt?
vih 174. prirastek prebi valstva 149;
skupno rojenih 235, mrtvih 386, pri?
rastek prebivalstva 151.
V maju je bilo v Gorici rojenih
63, mrtvih 66, tedaj 3 mrtvi več;
na deželi rojenih 318, mrtvih
stva 3; na deželi rojenih 318, mrtvih
185, prirastek prebi valstva 133;
skupno rojenih 381, mrtvih 251, pri?
rastek prcbivalstva 130.
Pet« in desetlirski bankovei
bodo ostali v veljavi še do 31. de?
cembra 1928. Od tega dne dalje pa
do 30. junija 1929 jih bodo spreje?
male samo še javnc blagajne. Rok
jc torej podaljšan. — Pet in dvaj>
sctlirski bankovci pa zgubijo 30. ju?
nija 1928 svojo vrednost.
Nobile rešen.
Zadnjie smo poročali, da je ru?
ska brezžična postaja ujela Nobile*
jev klic na pomoč. Dolgo časa se ni
moglo ugotoviti, ali je vest resnič?
na ali ne. Nato so v petek 8. junija
radiotelegrafisti na ladji »Cittä di
Milano« zaznali klice zrakoplovcev,
ki so natančno označili zemljepisno
lego kraja, kjer so. Po tistih po*
datkih hi bili oddaljeni kakih dvaj?
set milj od najskrajnejše severo?
vzhodne točkc na Spitzbcrgih. Po*
veljnik ladje »Citta di Milano« sc
je hotel prepričati,  ali  so klici res
Rado:
Starec ob Rečini.
Spet je Jakova sigurna roka vo?
dila »Vando - Vlado« po oljnatih
valovih mimo Opatije, Preluke,
Kantride v reško luko. Toda to ni
bila hladilna večerna vožnja po to*
pi em dnevu; trije ljudjc so zapušča*
li dom za vedno. Nič jim ne manjka
razun doma. Doma, ki ni zgolj hiša,
kjer bivaš; dom je gruda in nebna
sinjina, morje in zrak, ljudjc in kos
v grmu, domači stolp in berač, ki
pride vsalke sobote po vbogajme,
vse to je dom, kar se od ncžnih let
vsadi v sree in čc izruješ te spomi*
ne, si bre/ doma, pa če tudi si v
tujini v razkošni palači. Vlada,
Vanda in Jako so bili brezdomci.
Občudoval scm Jako, starcga kapi*
tana in pobratima Vladinega očeta.
Noče zapustiti ubogi siroti, čeprav
ga ne tira nihče od doma.
Na Reki je bilo slovo kratko.
Nihče ni hotel z dolgim in zmera*
vim poslavljanjem oteževati od?
hoda.
Ko so spravili obilo prtljago na
parnik in je sirena že tretjič zatulila,
me je Jako za slovo udaril po svoji
navadi po plečih i'n zamahnil z roko,
češ, svet je tu in tarn, če mi ni uso*
jeno na starost mimo življenje, pa
nič. In je začel tlačiti tobak v svojo
pipe Mala Vanda jc bila vsa iz sebe,
ker se bo tako daleč peljala. Skrbela
jc le pa svoje punčke.
»Na svidenje,« sem stisnil Vladi
desnico, ko so že dvigali most.
»Na tern svetu najbrže ne več ...
Še vi bi šli z nami! . .. Topo sem se
nasmehnil, ker sem uglcdal pred
sabo dom, ki je več kot sreča v tu«
jini.
»Se zadnjie, hvala vam in ne Lščite
nas, kje homo,« je šepnila Vlada in
se obrnila v stran.
Skočil sem na pomol in otipal v
žepu zvezek s pismom. Zdelo se mi
je, da je nekaj od teh dragih mi bis
tij še ostalo. Parnik se je že izgub*
Ijal na obzorju za Crespm ko sem
se prcbudil iz otrplih misli. Nameril
sem pot proti domu. Za parnikorn
se nisem ozrl ve»č.
(Dalje.)
prišli od zrakoplovcev. Zato je za-
hteval, naj mu sporočijo vojaško
številko radiotelegrafista Biagi^ja,
ki je v zrakoplovu. Zopet so čakali
na odgovor. V soboto zjutraj pa je
dospela brzojavka, v kateri je bila
lega »Italic« sc natančneje označe?
na. Poleg teh podatkov je bila tudi
stevilka 86,891, to je stevilka radio?
telcgrafista Biagi=ja. S tern je bilo
dognano, da so klici na pomoč res
prihajali iz zrakoplova »Italia«. Na*
daljnc brzojavke so javile, da se je
zrakoplovu zgodila ncsreča. Iz še
nepojasnjenih vzrokov se jc odtr*
gala ladjica od ogrodja in padla na
tla. V ladjici je bil Nobile in šc
oscm mož. Dva §ta ranjena na no-
gah. Ogrodje pa jc vetcr odncsel
proti vzhodu. V ogrodju je sedem
mož. Vcrjetno jc, da se bodo tudi
ti oglasili in rešili, kar toplo želimo.
Pri rešilnih pripravah sodclujcjo
ruska, norveška, danska, finska in
druge vlade.
Francosko notranje posojilo.
Francoska vlada je razpisala no-
tranje p(jsojilo. Ko se je podpiso-
vanje zaključilo, je višina posojila
prcscgla 18 miljard frankov.
Italijansko zunanje ministrstvo
prejme na leto 400.000 pisem in 50
tisoč brzojavk. Tako je poroeal
Mussolini v svojem zadnjem go?
\oru.
Napad na italijansko poslaništvo.
V  sredo 6. junija zvečer    so    sc
pred italijansko poslanštvo v Berli?
nu pripeljali nekatcri možje    in    s
kamni razbili vse večje šipe v pa?
lači. Nato so se takoj zopet odpe?
ljali. Policija jih i.šče, a brez uspeha.
Laški list! pišcjo, da so ti zlikovci
Jugoslovani, ncmški listi pa poroča?
jo, da so bili napadalci komunisti,
ki    so sc hotcli maščevati radi ob?
sodb komunistienih voditcljev pred
izrednim tribunalom v Rimu.
Jezikovno vprasanje
v dolini d'Aosta.
V  dolini d'Aosta živi nekaj deset?
tisoc Francozov, ki imajo po ustavi
zajamcene nckatcre jczikovne pra?
vice. Krajevna uprava se je poslužc?
vala francoščinc, vsak    uradnik je
moral znati francoski, napisi so bili
irancoski.  Fašistovska  vlada  se  je
lotila tudi tega vprašanja. L. 1926.
je bila, kot poroča »Corriere della
Sera«, vpcljana    italijanščina    kot
uradni jezik    pri   občinah in   sod?
nijah. Kmalu nato so prekrs"tili cc?
stc. Francoščina je izginila iz ljud?
skih šol. Ostala je samo še v cerkvi.
Nekdo jc celo predlagal, naj se iz?
brišc irancoski napis na spomeniku,
ki so ga prebivalci Aostske doline
postavili v svetovni vojni    padlim
vojakom. Na spomeniku naj  osta?
ncta    samo    italijanski    in latinski
napis.
Jugoslavija se oborožuje.
Rimski »Giornale d'ltalia« pravi,
da je izvedel iz zanesljivega vira. da
je dospelo v Nemčijo več jugoslo?
vanskih častnikov, da kupijo 40
milijonov patron za puške.
Socialist!   in   procesija.
V  Mattersburgu   v   Burgenlandu
imajo občinski svetovalci staro ne?
pisano pravico, da nosijo nebo pri
proccsiji na Sv. Rešnje    Telo.   Pri
zadnjih obeinskih    volitvah    pa jc
prišlo v občinski svet   več   sociali?
stov. Župnik je povabil k procesiji
samo nesocialisticne svctovalce. So?
cialisti pa so bili u/aljeni in so se
pntožili  pri  dunajskcm    kardinalu
Pit's lu, ki je njihovi pritozbi ugodil.
In    tako    bodo    zopet smeli nositi
nebo.
Manjšinsko vprasanje
pred Zvezo narodov.
Albanska vlada je tožila Greijo,
da slabo ravna z albansko narodno
manjšino. Pretekli teden se je pred
Zvczo narodov vršila obravnava.
Albanski zastopnik Frasheri je na?
štel vse krivice, ki so sc zgodile Al?
bancem v Grčiji. Grški zunanji mi*
nister Politis pa je omenil, da al?
ban ska vlada išče pretveze za spor
z Grčijo, da je Albanija zadnje ča*
se nasproti Grčiji zclo napadalna
in da si tega dusevnega stanja nc ve
razložiti. Po govorih obch zastop?
nikov je dobil poljski zunanji mi*
nister Zaleski nalogo, naj zadevo
preišče in naj še v teku tega zase*
danja poroča.
V vednost.
Poročajo nam, da hodi po Banjški
in Trnovski planoti neki mladenič,
ki pobira naroenino za »Goriško
Stražo» in »Edinost«. Pravi, da je v
to pooblaščen. Obvcščamo javnost,
da nismo nikogar pooblastili za po>?
biranjc naroenine za naš list. Ce bi
oni zlikovec hotel koga ociganiti,
naj ga kratkomalo naznani bližnjim
orožnikom.
Uprava »Goriške Straže«.
Iz zemljepisja petica.
O demonstracijah, ki so jih pri?
redili na državni praznik dne 24.
maja nemški visokošolci v Inomo?
stu (Innsbrucku) na Tirolskem, smo
v »Straži« žc pisali. Ilustrirani list
»Domcnica del agricoltore« je pa v
svoji zadnji štcvilki objavil poroči^
io, v katercm pravi, da jc skupina
jugoslovanskih visokošolccv na
praznik dne 24. maja priredila v
Inomostu protiitalijanske demon?
stracije, pri katcrih je strgala z
italijanskcga konzulata italijansko
zastavo. Potem poroča list, kako je
vsled odločnega nastopa italijan?
skega konzula dala pokrajinska
uprava, njej na čclu dr. Stumps, pri?
memo zadošeenje. Svoje poročilo
zakljueuje list: »Jugoslovansko so?
vraštvo porabi vsako priliko, da
javno pokaže svoj srd. Toda Italija
bi mogla zgubiti potrpežljivost in
potem bi se vlada na Dunaju grcn?
ko kesala radi svojega ponašanja,
čigar poslcdice so taki incidenti ka?
kor so se zgodili v Inomostu.«
D'Annunzio in dramatika.
Pri D'Annunziu sc je pred krat*
kim zglasila Emma Grammatica,
najbolisa sodobna italijanska gle?
dališka igralka. Pomenkovala sta
se o sedan j em italijanskem gleda?
lišeu, o moderni dramatiki itd. Pri
slovcsu je D'Annunzio poklonil
igralki svojo sliko s posvetilom in
podpisom: »§e neutešeni jadranski
m or ski razbojnik G. D'Annunzio.«
Govoreči film.
Na Dunaju so te dni vprizorili
film, pri katerem- vse osebe govori?
jo. Po dolgotrajnih poskusih se jim
ie stvar vendar posrečila.
Primo de Rivera se ne ženi.
Španski diktator Primo de Rive?
ra, o katerem jc sei glas, da sc bo
na stara lcta oženil, je zaroko raz?
drl. Njegova zaročenlca gospodična
Castellanos je menda igrala na
borzi.
Atentat na Kitajskem.
Pretekli teden so neznanci vrgli
več bomb na vlak, v katercm se je
vozil Čang?tso?lin, diktator severne
Kitajske. Čang?tso?lin je bil lahko
ranjen, nekaj častnikov iz njegove?
Ma spremstva je bilo pa ubitüY
Vrednost sad ja v Italiji.
Leta 1911. so računali, da so pri?
delali v Italiji za 259 miljonov zlatih
lir sadja, v 1. 1923. za 355 miljonov,
1. 1927. pa za nad 500 miljonov zla*
tih lir. Torej se je tekom 15 let vred?
nost italijanskega sadja skoraj po?
dvojila. Kako pa je v naši deželi?
Vojna je mnogo razrušila in uniči?
la, tako da smo padli glede pridelka
sadja pod polovico v primeri s
predvojno, a pridni kmctovalci so
po vojni ne le obnovili nasade tern?
več jih tudi pove"čali. In to je tudi
prav, ker pri nas sc posebno zgod?
nje sadje vedno izplača, ker je in
bo povpraševanje po njem.
»GORISKA STRA2A«
Stran 3.
Kaj je novega na deželi?
Vrtojba.                       ,
V nedeljo 17. t. m. ob 9!/2 bo pri ]
nas običajna proccsija presv. Srca
Jezusovega, h    kateri jc    vabljena
vsa goriška okolica.
Log pod Mangartom.
Do scdaj smo imcli proccsijo sv.
Rcšnjcga Telesa v nedcljo po praz*
niku, lotos pa na praznik sam. Tako
je tudi prav. Do scdaj smo obha*
jali dan sv. Res. Tel. lc z cno tiho
sv. mašo, tako, da skoraj nismo ve>
deli, da je praznik. Upamo, da se
bo lctošnja novost obdr/ala in
ohranila kot stalen obieaj. — V za*
četku meseca so prenesli naš ob*
činski urad v Bovcc. Za vsako ma*
lenkost moramo vzcti pot pod noge
in romati v oddaljeni Bovec.
Gaberje na Vipavskem.
Poročila sta se na Sv. Gori gosp.
Joško Pegan iz ugledne tukajšnje
družine z gič. Mari jo Štokelj. Poro*
čal je č. g. F. Terčelj. Ženin jc bi.1
okrožni predsednik prosvetnih dru*
štev in značajen kulturni delavec.
Veliko srcče!
Lom — Gor. Lokovec.
Umria je v solnčni mladosti Kla*
darjeva Pepca iz Gor. Lokovca. Ko j
se jc majsko evetje osulo, je odšla...
Veeni Vrtnar jo je presadil v svoj
rajski vrt, to ponižno evetko. Bila
je tiha in Bogu vdana v svoji dolgi
bolezni. Da je bila priljubljcna med
vrstnicami, je pokazal pogreb, ko
so jo spremljale na njeni zadnji
poti brez izjeme vse kljub dolgi
poti iz Gor. Lok. v Loiyi. Ko smo
stali ob odprtem grobu, je nebn ro*
silo rosne kaplje na svcžo zemljo
in orosilo se jc marsikatcro oko.
Draga Pcpca! Tvoj prostor v nc*
beškcm vrtu bo lep! Prosi še za nas
pri večnem Vrtnarju.
Pečine.
Tožimo o slabih časih. Dežja in
slabega vremena vse preveč, lepih
solnčnih toplih dni pa premalo. De*
lo jc zakasnelo, pa šc bolj rast tra*
ve in spomladanskega sadeža. Bati
se jc letos zelo slabe letinc. — Svoj
obeinski urad na Ponikvah smo iz*
gubili s 1. junijem. Scdaj nam ne ka*
že drugega, kakor vzeti pot pod
noge, pa hoditi v daljno Sv. Lucijo.
— Zvonov šc nismo dobili. Zato še
vedno sameva edini veliki zvon, ki
pa nima ljubega miru pred sosedni*
mi fanti — po noei. Neredkokrat se
zgodi, da zapoje po noči zvon in
prestraši marsikoga z bojaznijo, da
ie ogenj kje. Svetovali bi tem mo*
tileem nočncga in božjega miru, da j
naj pustijo v miru zvon, ker vsak j
nadaljni slučaj bomo javili obla* 1
stvu. Kdo so rogovileži pa tako ve*
mo vedno, da ne bomo v zadrcgi
glcdc kriveev. — Po slabem vremc*
nu smo se nekako vrgli tudi mi. To*
žimo o slabih časih, o pomanjkanju
denarja, o splošni mizeriji in pri
tem prezremo, da jc marsikdo tc
splošnc mizeriic kriv sam. Noeemo
pridigati, vendar je pa le res, da pre*
radi pogledamo v kozarec. — Ravno
zadnji /alostni slučaj naj nam bo
svarilen zgled, da bomo v bodočc
pili za potrebo, ne čez vrhano
mero.
Kai nad Kanalom.
(Smrtna kosa.) Komaj smo pre*
bolcli zal'ostno smrt ponesrcčenega
Jožefa Šuligoja, že nas je pretresla
grenka resnica, da je ljubi Bog v
Svoji nedoumljivi previdnosti po*
klical v boljšc življcnje komaj 36*
letno Lucijo Šuligoj iz Dola, ženo
našega cerkvenega pevovodje. Po*
kojnica jc bila blaga duša, katera se
je vsa žrtvovala za svoje šestere ne*
doraslc otroke in za svojega ljubljc*
nega moža. Bila jc vzorna kršč. ma*
ti in žcna. Morda jc bil nemajhen
vzrok njene nagle in ranc smrti tu*
di skrb in žalost radi njenega mo*
za, kateri jc bil    smrtno    nevarno
operiran pred dvema mesecema.
Bog jc ohranil moža pri življenjli
in mu povrnil boljše zdravje, a že*
no je rešil tukajšnjega trpljenja,
ker jo je ljirbil. Kako jc bila po*
kojnica priljubljcna in spoštovana,
je pokazal velieasten pogreb, kakr*
šnega še ni videla naša vas. Cerkve*
ni pevski zbor je pel žalostinkc pred
hišo žalosti, v cerkvi in ob odpr*
tem grobu. Na pokopališču nisi vi*
del suhega očcsa. Žclimo Ti, draga
Lucija, boljše življenje nad zvezda*
mi, kjer gotovo Boga uživaš. Saj si
že sama to srečo slutila, ker zadnje
Tvoje besede v tej solzni dolini so
bile: »Zame jc dobro.« Prosi Boga,
da bi bilo »dobro« tudi za Tvojega
neutolažljivega moža in Tvojc o>si*
rotele otročičc, kateri komaj čaka*
jo, da Te zopet vidijo nad zvezda*
mi. — Dragi France, tudi mi žalu^
jemo s Tcboj in Ti želimo, da bi
kmalu prebolel težki udarec in gren*
ko izgubo. Naj Te tolažita trdna
vera in vdanost v božjo voljo!
Bovško.
Zvonovi v Bovcu in okolici.
Te sem prcgledal in preizkusil na
| povabilo preč.    gg. dekana    Klobu*
čarja in župnika Muniha.                  |
V Bovcu so zvonovi (es1 — f1 — j
g1) pok. Broilija.   O zvonovih tega i
zvonarja    sem napisal    že    mnogo ;
ocen, da si je redni čitatclj    lahko i
napravil o njih pravo mnenje. V ob* !
če se lahko rcče, da so bovški zvo* !
novi med najboljšimi Broilijevimi; j
seveda tudi oni niso vzorno zvonilo. i
Vedno se ponavijajoč nedostatek v
Broilijevih zvonilih je    nenatančna
ubranost    med    udarnimi    glasovi;
tudi tu jc glas malcga zvonä občut* I
no previsok cclo za lajikovo    uho. !
Udarni in glavni glas se v nobenem j
zvonu ne krijeta. Srednji zvon ima {
veliko terco mesto male, on je torej  I
Ciiir a zvon; zvonoglasno pravilo pa i
zahteva, da sestavljajo zvonilo sa* '
mi dur * zvonovi ali pa sami mol *
zvonovi. Resonanca je   zadovoljiva
po vsebini, obliki in času. Liv je kot
navadno lep, nepiljen, obesilo    po*
hvalno, oblika zvonov pri j etna, ker
je premer na vratu daljši kot polo*
vica premera na krilu. Montcrju sc
ne da nieesar očitati; cdino podalj^ |
ški kcmbljcv so predolgi. Gori na*
vedeni nedostatki    se morajo    pač
prezreti, doklcr še ni dospcla zvon*
ska tehnika do vrhunca popolnosti.
Zvonovc v Čez * Soči jc vlil zvo*
nar Colbachini (Bassano Vcneto).
j V vzornem zvonu se morata udarni
• in glavni glas, spednja in gorenja
j oktava, popolnoma kriti. tega pa ni
v nobenem čezsoškem zvonu. Ob*
čutncjša je v tem zvonilu glasovno
nedostatna ubranost med udarnimi
glasovi f1, g1, a1: srednji zvon je
za 1!n glasu prenizok proti velikemu,
mali zvon pa celo za ''%. Ta zadnja
razlika jc že nedopustna, ker jo
prav lahko zaznava preprosto la*
jiško uho. Toliko je zvon ska tchni* j
ka že napredovala, da smemo zahte*
vati za udarnc glasove v zvonilu ei*
sto ubranost. Med harmonijskimi
slišnimi glasovi je nenatančna mala
terca tudi tcžko izvabljiva, čc tudi
preka.ša navadno v dobrem zvonu
po slišnosti celo glavni glas. Vse to
seveda vpliva neugodno na trajnost
resonance. Zvonovi, po teži enaki
čezsoškim, morajo odmevati 90 do
10 sekund, presega pa veliki zvon
komaj eno minuto. Dobro je, da ni
brenčanje bolj sunkovito, ampak šc
preccj mirno in v prvih sekundah
izdatno, ko odmeva po naglem
umolku udarnega glasu še glavni
glas. Sicer pa jc celotni glas zvonov
jasen in bistcr, žal da preredek in
prcmajhnc vsebine.
To ocenjevanje sc seveda spušča
v tehnične podrobnosti, ki so ljud*
skemu ušesu brezpomembne, zato
so naši Čez * Sočani gotovo   zado-*
voljni, da so prišli do novega tri*
glasnega zvonila, ki se vzdržuje še
vedno na pohvalni črti sedanjega
tehničnega razvitka zvonov.
Ljudskc zadovoljnosti in pohvale
ni pa odncsel monter. Obesila zvo*
nov niso pohvalna. Kembelj je obe-*
sen z usnjatim pasom na nepre*
mični, v avbo vliti polobroč, na ka*
terem se pas suče ter se bo v ne*
dolgem času najbrže tudi pregulil.
Zvonivci upravičcno tožijo, da sc
zvonovi nc dajo pravilno zvoniti.
Naravno: Osi na kroglicah dajcjo
zvenovom možnost, da izbegavajo
udarcem kembljev, doklcr ne dose*
žcjo (zvonovi) največjega razmaha,
takrat šcle začncjo kcmblji udarjati
enakomerno na cbe strani. Ako' pa
imajo osi zobe, zadržujejo zvonove
v kolebanju in kcmblji jih lahko
I dosegajo žc pri majhncm razmahu.
V Soči sem določil glas (f1) ve^
Jikemu, v zvoniku ostalemu Broili*
jevemu zvonu. Njcgov glas je za*
mölke 1 kot bi bil pokrit s suknjenim
pokrivalom. Zvon dobi nova tova*
riša z glasovoma g1 in a1.
Avto je sfrčal dalje proti Trenti;
i prijetna vožnja s krasnim razgle*
i dorn na naš mogočni Triglav. Kma<
lu se je avto ustavil pred lično treu*
tarsko cerkvico. G. župnik je želel
vedeti, ali bo novi, še nc obešeni
zvoneck (f") primeren tovariš sjta*
rcjšemu, manjšem,u, viseeemu v
zvoniku. Slučaj je še precej ugoden.
Zvoncck v zvoniku ima glas a~ —
'/i, torcj je nekako v sredi med mas
lo in veliko terco večjega tovariša.
Vzorni interval za dvoglasje je si*
cer mala terca, izkušnje v zvono*
glasju pa uče, da nimajo glasovnc
razlikc pri terei nikdar grdih oblik
ostrih disonanc, kakor se   uveljav*
ljajo pri drugih intervalih, zato ne
bo dvoglasje v Trenti žaljivo.
Zadnja preizkusna postaja jc bi*
lo zvonilo cerkvice Murije Device
v polju. Tarn visita dva nova zvon*
čiea e" + 1I4 in fis2 + V4- Interval
velike sekunde je za dvoglasje nc*
primeren, ker nastane konflikt med
malo terco veejega in udarnim gla*
som manjšega zvona, zlasti šc v ta*
ko majhnih zvončkih. Pri teh po?
sta ja terca tako glasna, da zatem«?
neva cclo udarni glas. In prav Iah«
ko sc pripeti glasbeniku nespecia^
listu, da vzame terco za tcmeljni
glas ter prisodi zvonu napačcn glas,
za terco previsok. Z obcsitvijo tch
dveh zvončičev pa ni doscgcl mon*
ter rekorda v svoji stroki.
/v. M—a.
Idrijske novice.
Pogreb.
Vojak, katcrega jc ubilo v Leop.
predmcstj'u, je bil z veliko častjo
pokopan. Nosili so 16 krasnih sve*
žih veneev. Doma jc bil iz Mestrc.
Odslužiti je imel še 4 mesece, toda
smrt ga jc prehitela. Tovariš, ki je
bil tudi ranjen, je že toliko okre*
val, da se je udeležil pogreba.
Prisega.
V nedcljo 3. junija je bila običajt*
na prisega in defiliranjc cet na trgu
pred cerkvijo.
Poprsva cest.
Cesta proti Sv. Luciji se že dalj
časa popravlja. Do Sp. Idrije, v bli*
žini Marofa, je posebno dosti delav*
ccv. Tudi proti Lcdinam so začcli
popravljati. — Le žal, da so pri dc*
lu domačini tako slabo upoštevani.
GOSPODARSTVO.
Črešnjev trg v Gorici.            j
Tekom meseca   junija je   prišlo  j
na goriški trg dnevno    od 300    do  !
500 q črešenj.    Najmanj jih pridc  .
ob petkih, ker naši ljudjc vedo, da  i
ne pride petck v poštcv za    izvoz
črešenj.
Pri zacetku meseca so donašali na
trg le malo belih črcšenj (* vipavke* j
ccpljenkc), tem vcč   pa   zgodnjih !
(rencanke in    solnčnicc.)    Sedaj ni ;
več zgodnjih črcšcnj, tcmveč lc be* ;
le in   dvc vrsti ernih, od katcrih je
cna znana v Vipavski dolini pod de* j
režo, v Brdih pa pod imenom Ko*
zanka, druga pa v Brdih pod imc>
nuin divjaka, kljub temu, da nima
na sebi prav nič divjcga, pač pa je
zelo žlahtna in na   goriškem    trgu
najbolj    cenjena.    To se    posebno
razvidi iz cene, ki jc redno vsaj šc
za polovico višja od belih.
Kam gredo črešnjc? Kljub temu,
da pride na trg precej črcšcnj, jih
ni nikdar dovolj; zato so cene pre*
cej visoke,
Dnevno pokupijo v Gorici okoli
100, pa tudi 150 q črešcnj za žvepla*
nje. Zažvepla se vse slabejše blago,
i ki nc stanc več kot 1.70 do 2 L za
kg. Dražjc črc.šnjc nc pridejo v po*
štev za žveplanje. Žvcplanje se iz*
vrši na ta način, da zložijo v dobro
zaprtem prostoru koše s črešnjami
enega vrhu drugega, potem v pro*
storu zažgcjo navadno žvcplo' in
prostor puste zaprt vsaj skozi 8 ur.
Črcšnjc izgubijo vso rudcčo barvo.
Zažvcplanc črcšnjc prepeljejo po*
tem v Genovo, kjer jim odstranijo
peelje (rep) in koščice, nato jih dc*
ncjo v sode s slano vodo in jih tako
potem izvozijo v Amcriko, kjer
pripravljajo iz njih različne kompo*
te in kandirane (posladkorjenc)
črešnje.
! Za žveplanje gre torej mnogo
( črcšenj. Še več bi jih šlo, čc bi bila
i cena nižja. Ostale črcšnjc se v
I manjši meri konsumirajo na doma*
! cih trgih, večinoma pa jih odpošlje?
! jo v inozemstvo. Na Ccško gre
; dnevno iz Gorice okoli 150 q    čre*
šenj (dva vagona), en majhcn va*
gon (50 q) črcšenj gre na Poljsko,
v Krakovo, kjer jih razdcle na
manjsc partije, dcloma tarn povži*
jejo, deloma pa odpošljcjo naprej.
Dunaj rabi letos malo goriškega
blaga, ker je predrago. Dunaj ku*
pujc največ črcšcnj na tržaškem
trgu, kjer so črešnje nekoliko cenej*
še in vendar dovolj dobre, da pri=
dejo nepokvarjene na Dunaj. Trža*
ške črcšnje nc morcjo konkurirati
na oddaljcnejših trgih z goriškimir
ki so bolj trpežne. V Nemčijo je
šlo do sedaj le kakih 10 vagonov
črešenj, ker so predragc. V manjših
partijah gredo črešnje v vsa mesta,
tako v Ljubljano, v Zagreb, na
Bled, v Celovec, Bad Gastein itd.
Glcdc cen ni kaj pripomniti. Žve*
plarji lahko plačajo črcšnjc po 1.70
do 2 L za kg, seveda nc smejo biti
črešnje prcvcč črnc. Bclc črcšnje
(ccpljenkc*vipavkc) stanc jo dancs.
okoli 2.30 L za kg. Naj cene jše so
bilc dne 9. junija. ko so bile po 1.80,
najdražjc pa od 1. do 4. junija, ko
so stale 2.70 do 4.— lire za kg. Div*
jake so dražje, in siccr niso bile
nikdar izpod 3 L za kg, danes 3.50*
Črešnje so letos važen vir dohod*
kov, in marsikateri kmetovalec tre*
notno nekaj lažjc diha.
Krt in njegova pravica.
V goriški provinci je prepovedan
lov na krta, kot je že poročala
»Straža«. Tudi v sosedni videmski
provinci jc scdaj izšel pret'ektov
odlok. glasom katerega jc prepove*
dan lov na krta in prodajanje krto*
vih kož v celi ravnini province. V
goratcm delu province jc lov dovo*
lien.
ZOBOZDRflVNIK
Dr. PAOLO  NETZBANDT
m«»cl.   chlr.
1COBAR1D
daje inforinaclje v lekarni in v baru ARRIG0N1.
Stran 4.
»GOKIŠKA STRATA«
Sežanski trg.
V mesecu maju jc bilo na prodaji
v Scžani 2949 glav živine, in sicer
dnc 3/5 778 «lav, 12/5 1355 ^lav in
22/5, 836 glav. Volov in krav je bilo
1231 glav, tclet 140, konj 374, pra*
šičkov 1204. Cena goveji živini živc
teže od 300—340—360 lir stot., tele*
torn po 450 lir mrtvc tcže, konji po
pasmi in lepoti, prasički 5—10 te?
denski od 100—160 lir glava. Kup*
čija v obče prav dobra, posebno z
volmi in prašieki. Na trgili v Seža?
ni, ki se vršc dvakrat v mesecu: 12.
in 22., se razprodaja tudi manufak*
tura, obleka, obuvala, železnina, le-
sena posoda, škropilnice za trtc
mehi, brusilni kamni, kose, srpi,
itd. Železniške, vozovne in avto«
mobilne zveze na vsc strani Seža*
ne. Postrežba po «ostilnah točna,
kuha dobra; toči se prvovrsten kra*
ški teran, kakor tudi bela vipavska
in istrska vina.
Tržne cene.
dnc 12. junija 1928.
Česen 90 cent, do L 1 k#; špars*lfi
L 1.80 do 2.40 kg; kolerabe 50 do 60
cent, kg;    koren je L 1  do 1.20 kg;
artičoki 20 do 50 cent, kos; čebirla
80 cent, do 1 L kg; pesa 80 cent, do i
L 1 kg; fižol navaden    L 1.80   kg; |
fižol koks L 2.60 kg; solata glavnata i
50 do 60 cent.; krompir 80 cent, do
1 L kg; grah 70 do 80 cent, kg; redič
L 1 do 2.20 kg; špinača L 1 do 1.20
kg; fižol v stročju L 5 do    6    kg;
vrzote 50 do 60 cent.; bučice L 2.40
do 2.80 kg;   črešnjc   L 2 do 4   kg;
jagode L 7 do 8 kg; limoni 15 do 20
cent, kos; maslp    sveže    L 14   kg;
maslo psesno L 17 do 18 kg; mleko
L 1 do 1.10 liter; med L 10 kg; jajca
4 do 50 cent. kos.
Knjižerasf in iimetnast.
G Janezu Ev. Kreku.
Oglejmo si naše gore cvet, knji-
žico o Janezu Ev. Kreku, ki je izsla
te dni v Gorici. Spisal jo je Tren*
tar, eden naj oč jih prijateljev Kre*
kovih, in zato pae diha vsc delce ta=
ko toplo in prisrčno ljubezen, kot
jo zmore le prijateljsko sree. V
imenu Goričanov jc Trentar posta* !
vil v tcj knjižici pomnik, ki ga mo-
ra biti vesel vsakdo, kdor jc dou=
mcl pomen Krekovega genija, ki je
iz brezo'blicnc množice malovašča*
nov zgnetel moderen, izobražen na?
rod. Jasno raste prcd nami iz knji?
ge postava moža, ki je na zdravo
podlago slovcnskc plemenske na* j
darjenosti vecpil cvropsko izobraz* I
bo, katoliško versko miscl in žlaht*
no ljubezen do zatiranih. Tako je
dozorel v moža evropskega forma*
ta, v mijvcčjcga socialnega dclavca
Slovcncev.
Trentar je najprej podal kratek
potck Krekovega življenja. Sledi
prelepc poglavjc o Krekovi osebno-
sti, preplcteno z osebnimi spomini
in dogodbami. Jedro knjige pa tvo-
ri opis Krekovega obsežnega in raz*
novrstnega dela. Tu vidiš Kreka,
vpravega kmetskega, delavskega
fanta z visoko naobrazbo«, kako
sproži mogoeno ljudsko gibanje za
prosvetno delo. Mimo bravca grc?
do trume Krekovih sodclavcev iz
vs-eh pokrajin; 'najbolj natančno
nam jc Trentar predstavil Krekove
sotrudnike iz Primorja. V sledcčem
razdclku spoznaš velikopotezno
Krekovo delo na zadružni ledini, in
vidiš, kako so vzevetele stotine na-
ših zadrug, prava zavctja revnemu
kmetu. Tu je pisatelj mimogrede
postavil par zgodovinskih znamenj
na trato goriškega zadružništva.
Velikansko idejno in praktično
prenovljenje, ki ga jc katoliško giba?
nje pod Krckovim vodstvom izvr*
šilo na socialnem polju, je pisatelj
strnil na par straneh, in je skušal
začrtati glavne obrisc. V drugi iz?
daji bi to poglavje kazalo prccej
razširiti. Za pravilno umevanje
Krekove osebnosti in njegovega
dela je pomembno poglavje. ki nam
kaže Kreka kot globoko pobožnega
duhovnika. Posebej za zdanje case
poučuje in navdušuje poslednja sli?
ka Krekova, ki nam ga kažc, kako
praviecn jc vsem narodom, kako
njegova velika duša vse z ljubavjo
objema, kako skrbi za italijanske
begunce, brani ukrajinske židc, bo?
sanskc kmcte, obenem pa se trdno
drži pravic, ki jih ima njegov lastni
na rod.
/'elimo, da bi ta mala, a tako jc?
drnata in topla knji/ica prišla v
roke tisoeerim. Starejši si bodo ob
njej obnavljali lepe spomine, mladi
pa bodo spoznali moža, o katerem
je dr. Ivan Tavear, glavar sloven?
ske narodno?napredne stranke, de?
jal: »Slovenci nismo imeli vecjega
moža od drja. Kreka in ga tudi v
sto letih ne bomo imeli.«
Knjiga sc dobiva v Katoliški knji?
garni in stane 1.50 L.
Meh za $meh.
Gotovo.                       j
»Mama, ali bi ne bilo bolje, če bi
tebc bold zob in nc mene?«
»Zakaj?«
|      »Ti vendar lahko vzameš zobe iz
i ust, jaz jih pa ne morcm.«
J                     Razgovor.
] Oče in sin sta šla v nedeljo zju?
j traj v štiri ure oddaljeno mesto.
Hodila sta mimo polj in sin je re-
kel: »Pšenica dobro kaže.« Ko sta
prišla zvečer domov, jc očc odvrnil: j
»Rž tudi.«                                         j
Nekda.j — sedaj.
»Kje so casi, ko si me imenoval
svoj ideal?«
»Ja. draga moja, medtem si po*
stala kruta. resni.čnost.«
Filozofija.
Ona je filozofieno razpoložena,
zato rcče globokoumno: »Življenje
je potovanje.« — »Da,« vzdihne on,
»in mi možje nosimo prtljago.«
Profesorska.
Prcd kratkim je prispel v Lon?
don profesor I. E. Aldermann iz
Avstralijc, da bi se udeležil nekega
znanstvencga kongresa. Iskal je
prostore za zborovanjc, a jih ni na?
šel. Ko je natančneje pogledal va*
bilo, je videl, da se bo kongres vršil
v maju 1. 1929.
Listnica uprave: Franc Skubin,
Brdice, Kožbana: Poslana zahvala
stane od 40 do 80 Lir. Ali naj jo ob?
javimo?
Darovi.
Za Sirotišče sv. Družinc: Preč. g.
Jos. Milanič 50 L; preplaeila za So=-
cialni zakonik 112 L.
Katoliška bukvarna kakor tudi
tvrdka L. Lukežič in A. Koren so
nam darovali raznih predmetov za
srcčkanjc, za kar izrekamo prav
toplo zahvalo.
Izjava.*)
Podpisani izjavljam, da umak?
nem dimnikarsko obrtnico v prilog
g. Ivanu Lapuhu, dim. mojstru v
ldriji, ker sva se ž njim pogodila, da
je znižal dim. cenik za Idrijo tako,
kakor je bilo potrebno.
Jakob Kavčič, Idrija 255.
Ivan Lapuh, Idrija 126.
*) Z'a člankc pod tern niislovom odgovarja
uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva
zakon.
Kmetje pozor! Kdor hoče imeti
pripraven šolcar, naj sc oglasi pri
kovaču Andreju Božiču v Solkanu
na Solkanski cesti. Sprejema tudi
popravila in predelavo plugov.
Ugodna prilika!   Na   prodaj   je
ma j hen kamijon »Ford« za   težo 5
do 6 q.   Primas, Gorica, Via Gari?
baldi 18.
Botri, boire! Pozor! Najlepša in
najcenejša birmanska darila dobite
pri urarju?zlatarju Antonu Vadnja?
lu, Ajdovščina.
Lukman iz Slapa ob ldriji nazna? '
nja cenj. občinstvu, da se dobc v ;
njegovi trgovini polcg manufakture j
tudi čevljarske potrebščine.              i
—    •¦......----------   1
Na prodaj je hiša z vsem gospo? |
darskim poslopjem,   dvoriščem   in
inalim    vrtom;    zraven ca 3    njive
zemlje s solnenim vinogradom, pri*
bližno za 10 hi vina. vse obdeiano. |
Posest takoj po pogodbi.   Posestvi? I
ce leži v Selu pri   Črničah v bližini |
ceste;    prodam    pod ceno za samo
13.000 lir.   Posredovalec    dobi pri?
memo    nagrado.    Lastnik:    Jejč;:
Viktor, pekarna Dobravlje.
Dražba. Dne 14. junija ob 10. uri  j
se bo vršila na tukajšnji preturi št.  j
7 dražba zemljišča pripadlega kon?  j
i kurzni masi    Alojzija    Komavli iz  j
Pevme St. 175. Naj man j ši ponudek  !
znaša Lit. 823.30.    Zcmljišee je ce?
njeno na Lit.  1.235. Eventuelne in?
formacije da pisarna odvetnika Pri?  I
možiča v Gorici, Corso Verdi 23.
Na prodaj je   čevljarski   šivalni ?
stroj »Kaiser« v boljšem stanju po j
primerni ceni. Več se izve pri Aloj?
ziju Volku, Trnovo pri Gorici št. 81.
Kdor proda harmonij za izpod
tisoč lir, naj sporoči »Goriški Stra*
ži« ceno in naslov.
Moderna zlatarna, Corso Verdi
štev. 13. — Birmski, poročni in
krštni darovi po zmernih ccnah.
Popravila ur in zlatarskih prcdme*
tov izvršujem z jamstvom in hitro.
Kupujcm krone, srebro, staro zlato
po najvišjih ccnah.
Pozor botrce in botrčki!
Prav lepa birmska darila po zni*
žanih cenah   kupite   pri   urarju   in
zlatarju Franju Keberju v ldriji.
Na prodaj je posestvo na Graho*
vem ob cesti. Zemljišča približno
2 ha. Hiša in hiev sta krita z opeko,
pripravna za vsako obrt. Istotam
čcvljarski šivalni stroj. Vse pod
ugodnimi pogoji radi selitve. Pirih
Alojzij, Grahovo št. 82.
xa xofoe in usta
Dr. LOJZ KBMHSi
sprejema  V   GORICI
Piazza ilella Vittoria štev. 20
in v svoji podružnici
pri SV. tUCIJl štev. 3S
Pojasnila prebivalcem goriške
pokrajine dajejo zastopnik fvrdlic:
Temeljita izraba mleka doma, v mle-
karni in na planini je mogoča edino
s pomočjo posnenialnika
DIABOLO
ki je prvovrsten svedski svetovni
izdelek, trpežen. priprost.
PlöiujE se lehho v obroMh.
Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop-
niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez-
plačno na razpolago.
KNUT JONSON, miUW
Vittorio Jonson -  Gorica, Via Contavalle 4-H.
in Josip Kovačič, trgovina, Idrija pri Baci 94
Vassno!                                  Važnol
Kmefovalci I
Predno kupite posnemalnik, zahtevajte moj ilustrirani ceniki,
ki ga pošljem vsakemu na zahtevo brezplačno, ali pa oglejte
si osebno posnemalnike znanike „ROTH" v moji trgovini
ali pa pri komu, ki ga ima že v rabi, in prepričali se^ boste,
da so moji posnemalniki boljsi in weliko cenejši od
drugih. Ob enem naznanjam, da je samo gospod Josip
Medvešček potnik moje tvrdke in nihče drugi.
Just Mšcij^
zastopnik tovarne mlekarskih strojev „ROTH" v Stuttgartn na Nemškcm.
Goncct, Piazza della Vltloria slev. 4
Prodaja na obroke.
PODRUŽNIGA
Ljßbljanste hreditne He 9 Borte!
Corso Verdi ^Trpovslkl Dom«
Telefon številka 50                              Brzojavni naslov: Ljubljanska bxnka
Delniška   glavnica
Din. 50,000.000
Centrals IMUM
Rczerve
Din. 10,000.000
Podujžnice in a g en ei je: Brežice, Celje, Črnomeii, Gorica, Krguj, Legatee,
Maribcr, Metkovič. Novi Sad, Novomesto,   Ptuj, P'revaije, Rakck, Sarajevo,
Siovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekEpozHur«: Rcgagkn Slatina.
VBoge na knjizice po 4 %•
VIoge v tekočen? pafciÄnw  lir  ali  dinarjev,  (nvjugodnejče
ol>restne mere).
Nakup valutj Lekcr>, de^iar irr obü     ^: sj vojne odškoci-
nine (bonov) po najugcdnfcjših cenah.
'"azila    v tu- in inozemstvo.
L.' ¦-' ^2znä in ostaü bančn! posli.