TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TgKSTlUNDUS KRANJ Leto XXVII. o Rezultati poslovanja v I. četrtletju V tem kratkem poslovnem poročilu so v zgoščeni obliki prikazani predvsem naslednji za potek in razvoj gospodarskega poslovanja delovne organizacije pomembnejši dosežki v prvem tromesečju leta 1986 kot: proizvodnja, investiranje, prodaja, oskrbovanje, zaloge in ustvarjeni finančni rezultat. V prvem četrtletju tega leta je bilo proizvedenih 903 ton preje in 6,5 milijonov tekočih metrov gotovih tkanin. Tako je bil količinski obseg skupne proizvodnje približno na povprečni ravni prejšnjih let. Ob tem je treba upoštevati pri proizvodnji preje večje prilagajanje tekočim operativnim potrebam in pri proizvodnji gotovih tkanin nove programe in višji tehnični in tržni izbor. Glede zvrsti gotovih tkanin po načinu dodelave je opazen premik nazaj k tiskanim, kar narekujejo trendi za prihajajoča sezonska in modna obdobja. Že dve leti več ali manj odprto mučno vprašanje kakovosti skupnega proizvoda v ožjem tehničnem in širšem smislu se je tekom tega četrtletja delno ublažilo na področju tehnične kakovosti, dočim glede širše kakovosti ugodnih premikov še vedno ni zaznati, čeprav je stvar življenjskega pomena za delovno organizacijo. Pri proizvodnji za kolekcije se je letos zatikalo več kot ponavadi, čeprav daje le pravočasna in zaokrožena kolekcija pogoje za ponudbo, pla-sman in iskano poslovno dohod-kovnost. Za vzdrževanje skladnejšega proizvodnega pretoka med posameznimi fazami in boljše prilagajanje proizvodnje tržnim razmeram je bilo tekom četrtletja nabavljeno ali dobljeno iz predelave 70 ton preje in dokupljeno 220 tisoč metrov surovih tkanin. Povprečni obseg zaposlenosti se je napram lanskemu prvemu četrtletju povečal za 27 na 2.288 ljudi. Število odhodov in prihodov sodelavcev je rahlo naraslo. Osebni dohodki delavcev so znašali 75.935 dinarjev na povprečno zaposlenega — po vkalk. plačanih urah — in so za 121 % višji kot lani v tem času. Pri tem izgleda, če se upošteva še njihovo, samoupravno sprejeto, povečano odvisnost od kakovostnih dosežkov pri skupnem proizvodu, da so obdržali svojo stvarno vrednost iz prejšnjega leta. Ponovno je poudariti, da kaže eventuelne občasne in delne napetosti obravnavati in reševati na umestnejši in korektnejši način. V gospodarsko investiranje je bilo tekom prve četrtine leta vloženega vsega skupaj 501 milijon dinarjev, kar pomeni nadaljeva- nje razmeroma široke in živahne investicijske dejavnosti iz zadnjih treh let. Pretežni del investicijskih naložb predstavlja uvoz strojne opreme iz zahoda na podlagi pridobljenega kredita s strani Mednarodne finančne korporacije. V sklop teh investicij spadajo predvsem: linija za mešanje vlaken, linija za čiščenje bombažnih odpadkov, visoko produktivna raztezaljka, križno previjalni stroji in konti-nuirna barvarska naprava. V drugem četrtletju bo izvršen še uvoz linije za predelavo odpadkov, škrobilni stroj in univerzalni kalander. Predvideno je, da bo vsa navedena oprema začetkom druge polovice leta že obratovala. Jeseni pa naj bi začeli obratovati tudi nov roto tiskarski stroj, katerega uvozna nabava je v pripravljalnem postopku. Te naložbe naj bi skupaj z onimi v predhodnih letih ustvarile za znatno boljše splošne gospodarske dosežke. Pri tem ni prezreti drugega, pravzaprav najvažnejšega dejstva, da je poleg obnovljene in posodobljene proizvodne opreme še veliko bolj potrebno kakovostnejše in učinkovitejše delo. Oskrbovanje z repromateria-lom je bilo slabo oziroma ga pravzaprav niti ni bilo. To se tiče seveda uvoznih nabav. V tem času je bilo uvoženo le zakasnelo blago iz prejšnjega leta, tekoča uvozna naročila in plačila se niso sprovajala. Domače nabave so potekale kakor že leta doslej s pomanjkljivo zanesljivostjo glede količine, pravočasnosti in zlasti kakovosti. Da pri tem, na srečo, ni prišlo do znatnejših motenj v proizvodnji in poslovanju gre pripisati nekaj boljši založenosti iz prejšnjega leta, ki pa se je naglo zmanjševala in desortirala. Prodaja v celoti se je odvijala še razmeroma zadovoljivo, pri tem ugodnejše po količinskem obsegu kot po dohodkovnih dosežkih. Ob premajhni podpori v lastni hiši glede ožje in širše proizvodne kakovosti in ob vse težjih pogojih za plasman na domačem tržišču je bilo potrebno pretok blaga deloma preusmeriti od znanega na neznanega kupca. Povečani obseg domače prodaje pomeni torej zaradi vprašljive kakovosti v bistvu razprodajo priložnostnemu kupcu s slabim dohodkovnim učinkom. Letos v prvem četrtletju je pretok blaga na tuja tržišča obsegal po količini dobro tretjino proizvodnje in je navrgel skoraj 2,2 milijona ameriških dolarjev, tako da je bil s SISEOT usklajeni izvozni načrt presežen za 9 %. Kljub temu izvoz ni dosegel lanskoletne ravni deloma zaradi zu- nanjih vplivov in še več zaradi kasnitve materialne priprave in izvedbe v lastni hiši. Devizno poslovanje je bilo v prvem četrtletju svojevrstna posebnost. Začetkom leta je bil uveljavljen nov devizni zakon, močno podoben tistemu izpred desetih let, za katerega se je takrat smatralo, da ni več ustrezen. Čeprav se je na začetku leta računalo, dokler se stvari ne utečejo, z raznimi manjšimi težavami in zapleti, je (ne) dogajanje v tem četrtletju in tudi še v mesecu aprilu dalo dovolj povoda za globoko zaskrbljenost v zvezi z ohranjanjem nemotene proizvodnje, vzdrževanjem branžne reproverige ter zlasti še pripravo in izvrševanjem izvoznih poslov. Letos namreč banka praktično ni izvrševala plačilnih nalogov za uvoz razen zaostalih od lani in malenkost za rezervne dele in blago iz konsignacij ter občasno za inozemske dnevnice. Nalogi za nakup osnovnih repro-materialov sploh niso bili izvrševani iz enostavnega razloga, ker »zato od zgoraj ni bilo dovoljenja«. Ob koncu marca so znašali najeti blagovni devizni krediti za vlakna, barvila in kemikalije skupaj z obrestmi vred dobrih 4,5 milijonov ameriških dolarjev, ki ji bo treba pokriti z izvozom do konca meseca septembra. Pomanjkanje tekočih likvidnih denarnih sredstev se je letos v prvem četrtletju nadaljevalo. Prav tako so se približala na mejo obračunska sredstva. To je naravna posledica boljše založenosti, intenzivnega širšega obsega investiranja, ostrejših splošnih tržnih razmer, hitro in obsežno naraščajočih stroškovnih pritiskov, povečane rasti nominalnih osebnih dohodkov ter znatno povečanih dajatev in pri- spevkov s pospešenim dospeva-njem za plačilo. Ker je računati z novim zaostrovanjem v splošnem denarnem sistemu in ker se že pojavlja potreba po obnovi nabavnih zalog surovin in repro-materiala, bo v bodoče čim hitreje ponovno vzpostaviti gospodarsko finančno ravnovesje, za kar bo potrebna tekom leta velika mera samodiscipline in omejevanja le na smotrno potrošnjo za zagotavljanje in poživljanje neposredne proizvodnje in vzdrževanje proizvodnih sredstev. Celotni prihodek od prodanih 8,4 milijonov metrov tkanin je znašal 4 milijarde 600 milijonov dinarjev in je bil za 97 % višji od lanskoletnega v tem času. Pokril je poleg skoraj še enkrat višjih skupnih materialnih stroškov oziroma porabljenih sredstev in za ena in pol krat večjih dajatev in prispevkov za splošno in skupno porabo iz dohodka kot v lanskem prvem četrtletju še za 121 % povečane osebne dohodke na povprečno zaposlenega po plačanih urah ter končno tudi 636 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka za kritje stanovanjskih potreb in začasno oblikovanje osnovnih skladov, to je poslovnega in rezervnega sklada ter sklada skupne porabe. Čeprav sta poslovni izid in njegova delitev skromnejša od povprečja tovrstnih dosežkov v predhodnih letih, sta vendar nekaj boljša kot lani v tem obdobju in ju je moč smatrati, ob upoštevanju podanih splošnih pogojev za gospodarjenje, do neke mere zadovoljiva. Očitno pa bi bila lahko tudi boljša ob kakovostnejših dosežkih pri skupnem proizvodu. Vzeto celovito in na grobo ter upoštevaje podane splošne po- (Nadaljevanje na 2. strani) V tkalnici I poteka montaža novega škrobilnega stroja Sucker Müller Čestitke ob prazniku V petek, 25. aprila dopoldne so nas obiskali učenci osnovne šole Simona Jenka iz Kranja. Obiskali so nas v dveh skupinah. Učence so pričakali predstavniki DO in jih najprej popeljali do spomenika padlim v obratu I, kjer so nam učenci s kratkim kulturnim programom čestitali ob bližnjih praznikih, dnevu OF in 1. maju. Vodja izobraževalnega centra tovariš Miha Bergelj jim je v kratkih besedah predstavil naš kolektiv, pri čemer jim je obrazložil koliko nas je zaposlenih v Tekstilindusu, kaj proizvajamo in kam prodajamo naše izdelke. Tovariš Darko Šegula pa jim je opisal, kako je pred 50 leti potekala velika tekstilna stavka. Ob koncu obiska smo učence popeljali v DE plemenitilnico I, kjer so si ogledali del proizvodnega postopka. Rezultati poslovanja v I. četrtletju (Nadaljevanje s 1. strani) goje je bilo gospodarsko poslovanje delovne organizacije torej zadovoljivo. Spremljale so ga zlasti naslednje značilnosti. Proizvodnja se je po količinskem obsegu gibala v že nekako ustaljenih okvirih. Tehnična kakovost se je deloma popravila. Povečala se je udeležba tiskanih tkanin. Kolekcioniranje kot pomembna prvina v poslovanju ni potekalo v redu. Investiranje je potekalo po predvidevanjih in je v pretežnem delu zajemalo uvoz in montažo zahodne opreme iz kredita IFC. Oskrbovanje z re-promaterialom iz uvoza se je razvijalo slabo oziroma ga praktično skoraj ni bilo razen iz prejšnjega leta zakasnelih dobav. To zaenkrat še ni povzročilo večjih motenj v proizvodnji, niso pa izključene kasnejše neugodne posledice. Prodaja je potekala še kar uspešno, pri tem bolj količinsko kot dohodkovno. Globoko znižanje zalog gotovih tkanin je, upoštevajoč sedanje težke tržne razmere, pomemben dosežek. Izvoz na konvertibilna področja je presegel s SISEOT usklajeni načrt, zaostal pa je za sicer razmeroma visokim dosežkom v lanskem prvem četrtletju. Stvari gre nujno posvetiti vso pozornost in jo dobro popraviti vsaj do začetka kolektivnega dopusta, ker je med drugim posredi za delovno organizacijo tudi vprašanje ohranjanja pridobljenega statusa deviznega aktivca in obveznosti za odplačilo najetih določenih deviznih blagovnih kreditov do konca meseca septembra. Deviznega poslovanja oziroma bolje rečeno izvrševanja nalogov za plačevanje uvoznih nabav praktično skoraj ni bilo. Kar pa ga je sploh bilo, je bilo obremenjeno z izredno počasnostjo in močno povečano zamotano in nekoristno administrativno navlako. Nastajajoče napetosti okoli finančnega poslovanja bi kazalo začasno nekoliko ublažiti in stvar omejiti le na najnujnejše neposredne proizvodne potrebe. Poslovni izid, kot skupni imenovalec poslovanja, je bil za spoznanje ugodnejši od onega lani v tem času in je, upoštevaje splošne pogoje, do neke mere zadovoljiv, čeprav ni dosegel povprečne ravni iz preteklih let. Sicer pa je prvo četrtletje le prekratko obdobje, zlasti še zaradi sezonskih vplivov, za ugotavljanje in ocenjevanje trdnejših in zaokroženejših učinkov in razmerij. Prvo polletje bo že dalo jasnejše obrise za vidike letnega zaključka. Srebrno priznanje OF — Vidu Vukašinoviču Na občinski prireditvi ob dnevu OF, združeni z 90-le-tnico Gorenjskega Sokola in 35-letnico Partizana Kranj, je bilo v petek, 25. aprila, našemu sodelavcu Vidu Vukašinoviču — podeljeno srebrno priznanje OF. Sklep o podelitvi je na predlog krajevne skupnosti sprejelo predsedstvo OK SZDL Kranj. Vid Vukašinovič je zaposlen v termocentrali obrata II kot vodar. Leta 1957 se je iz rodnega kraja Prijebljezi SR BiH preselil v Kranj in leta 1961 zaposlil v Tekstilindusu. Pred 15. leti je dobil stanovanje na Planini, ki sedaj spada v krajevno skupnost Bratov Smuk. V tej krajevni skupnosti živi cca 1.500 občanov. Vid Vukašinovič je član sveta KS, krajevne konference in najmanj 10 let predsednik hišnega sveta. Pri minulih volitvah je bil tudi predsednik volilne komisije. Rezultat volitev je bil uspešen, saj so zabeležili 82 % udeležbo. 19. aprila letos so se tudi v tej KS aktivno vključili v pomladansko očiščevalno akcijo. V jeseni lanskega leta je večina stanovanj dobila tudi telefonske priključke, za katere so odšteli posamezniki po 62.000 din. Krajevna skupnost Bratov Smuk je kupila in si uredila tudi svoje prostore, okoli katerih morajo urediti še okolico. Skupna želja krajanov je, da bi dobili čimprej svojo trgovino, za katero se planira, da bo imela 2.000 m2 prodajnega prostora, nadalje otroški vrtec ter slaščičarno, seveda pa je realizacija želja odvisna predvsem od finančnih sredstev. »Torej načrtov in dela bo tudi v prihodnje dovolj!«, pravi Vid Vukašinovič, ki ob koncu skromno pove, da je pred 3 leti dobil tudi bronasto priznanje OF. Vid je priljubljen tudi med svojimi sodelavci v VES II, kjer slovi kot delaven in poštenjak in vedno pripravljen pomagati sodelavcu. To pa so vrline, ki dajejo dober zgled tudi ostalim, in prav prijetno se človek počuti v krogu sodelavcev toplarne obrata II, kjer ob obisku dobiš občutek, da se sodelavci med seboj razumejo. Srebrno priznanje OF je bilo tokrat prav gotovo podeljeno v prave roke in Vidu iskreno čestitamo tudi mi. R. G. Izobraževanje poverjenikov sindikalnih skupin ------------------------------------------------------ Skrinjica za pobude Člani odborov samoupravne delavske kontrole v TOZD, DSSS in delovne organizacije so na seji delavskega sveta DO dne 29. 5. 1986 predlagali pobudo, da se v obratu I in II namestita skrinjici, kamor bodo lahko delavci posredovali pismene pobude, predloge in pripombe — bodisi za delo samoupravne delavske kontrole, kot tudi za druge organe in organizacije v naši DO. Delavski svet je pobudo sprejel in zadolžil kadrovski sektor, da do 15. junija 1986 poskrbi za namestitev skrinjic. Vodjo interne varnostne službe je zadolžil, da enkrat tedensko odpira skrinjice in dospelo pošto odda direktorju kadrovskega sektorja, kateri jo po evidentiranju razporedi na ustrezne organe oziroma službe. Vse zaposlene tako pozivamo, da izkoriščate možnost oddajanja pismenih pobud, predlogov in pripomb. Napišite in predlagajte, kaj se vam zdi potrebno, da se uredi v naši DO, kako naj se izboljša dosedanje delo ali tudi pohvali. Reševanje pobud bomo skušali spremljati tudi v našem glasilu z objavljanjem odgovorov. Anonimni predlogi niso zaželjeni, zato je pošteno, da se podpišete, seveda pa to ne pomeni, da bodo anonimni predlogi neprebrani romali v koš. Uredništvo V_____________________________________________________J ---------------------------- Delavski svet DO podprl pobude članov SDK v__________________________J Z namenom, da se poverjenike sindikalnih skupin oziroma člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata po izvolitvi usposobi za boljše in aktivnejše delo, je komisija za izobraževanje pri konferenci osnovnih organizacij sindikata DO Tek-stilindus organizirala celodnevni seminar v soboto, dne 17. maja 1986. Čeprav seminar nismo izvedli tako, kot smo si ga v pripravah zamislili, smo udeležencem seminarja posredovali nekaj osnovnih izhodišč ozirom tem, ki naj bi poverjenikom sindikalnih skupin služile kot dograditev njihovega znanja in usposobljenosti za vodenje in sklicevanje sindikalnih skupin. Seznanjeni so bili z nalogami sindikalnih skupin in na splošno o nalogah sindikata v združenem delu, organiziranostjo sindikata na vseh nivojih in delovanjem, predstavljena jim je bila samoupravna organiziranost v TOZD in delovni organizaciji in kakšno vlogo bi morala imeti sindikalna skupina v delovanju samoupravnih organov. Najbolj, se mi zdi, so bili udeleženci zadovoljni s predavanjem tovarišice Ive Mohorič, ki nam je predstavila poslovanje, pridobivanje in delitev dohodka, sredstev za osebne dohodke in pome- V upanju, da je bil seminar prispevek k uspešnejšemu in aktivnejšemu delu naših izvršnih odborov sindikata in oživljanju sindikalnih nu inovativne dejavnosti, predvsem zato, ker je bilo podano zelo slikovito, nazorno, konkretno in rekli bi lahko: po domače. Spregovorili smo tudi o socialni politiki na splošno in tej dejavnosti v naši DO ter posebej v sindikatih in ob zaključku smo prisotnim nakazali pomen, pripravo in vodenje sestanka in se pogovorili o nekaterih pomembnejših nalogah sindikalnih skupin s konkretnimi primeri. Obiskal nas je tudi predsednik občinskega sveta ZSS Kranj tov. Miha Rauter. Udeleženci seminarja so izpolnili tudi poseben vprašalnik, ki ga bomo sedaj analizirali in v sindikatih podatke izkoristili za nadaljne delo. Sicer pa so bili slušatelji s seminarjem zadovoljni, samo malo naporno je bilo, kajti trajal je od 7. ure zjutraj in se končal malo po 16. uri. Ocenjujemo, da je bil namen dosežen, žal pa je bila edina slaba stran seminarja slaba udeležba, ki je deloma odraz nezainteresiranosti mnogih posameznikov, odnosa do sindikalnega dela, čeprav je tudi res, da so nekateri posamezniki na prosto soboto tudi delali in so bili tako opravičeno odsotni. Podatki o udeležbi so sledeči: skupin, se vsem, ki so sodelovali pri izvedbi seminarja, iskreno zahvaljujemo. Darko Šegula Člani odborov samoupravne delavske kontrole so sklicali 28. maja posvet, na katerem so se pogovorili predvsem o svojem bodočem delu ter o nalogah in pogojih, ki naj bi zagotovili boljše in učinkovitejše delovanje odborov samoupravne delavske kontrole. Pri oceni svojega dela so bili enotni v ugotovitvi, da odbori SDK ne delujejo učinkovito, da nimajo izdelanih programov dela in da v praksi ni dovolj uveljavljena njihova vloga. Na podlagi kritične ocene svojega dela so se dogovorili, da predložijo samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam in strokovnim službam zahtevo po zagotovitvi naslednjih pogojev, ki bodo izboljšali delovanje samoupravne delavske kontrole: — Odborom SDK je potrebno zagotoviti ustrezno administrativno tehnično pomoč za sklicevanje, obravnavo in odločanje ter druge pogoje za delo. — Predsednike SDK je potrebno redno in tekoče obveščati o vseh sklicih samoupravnih organov, DPO in drugih organov ter jim posredovati vabila z gradivom. Prav tako naj se jim posredujejo zapisniki s sprejetimi sklepi. — Predsednikom SDK se mora zagotoviti posedovanje vseh veljavnih internih aktov oz. naj se jim zagotovi sposojanje le-teh. — Člani odborov SDK so se zadolžili, da bodo temeljito proučili pravilnik o delovanju organov SDK ter sprožili postopek za eventuelne spremembe ali dopolnitve. Vsi odbori SDK bodo pripravili in sprejeli programe dela za tekoče leto. Kot zadolžitev so se tudi obvezali, da bodo samoupravne organe, DPO in strokovne službe redno po vsaki seji obveščali o svojem delu, najmanj enkrat pa o tem poročali tudi na zborih delavcev. — Za vzpostavitev konkretnejših stikov z zaposlenimi so predlagali namestitev po ene skrinjice v vsakem obratu, kamor bodo delavci lahko oddajali pismene pobude, pripombe ali predloge za delo samoupravne delavske kontrole. — Sprejeli so tudi sklep, naj se na nivoju DO dosledneje izvajajo določila Pravilnika o nadomeščanju osebnega dohodka zaradi začasne nezmožnosti za delo — člen 16, ki govori o kontroli koriščenja bolniške odsotnosti na domu s strani kontrole, ki jo imenuje odbor za splošne zadeve pri delavskem svetu DO. Dosledneje naj se tudi izvajajo sankcije pri zlorabah bolniškega sta-leža bodisi pri posameznih delavcih ali proti službi, ki odobrava bolniški stalež. R. G. Tekmovanje ekip PMP Sekretariat za ljudsko obrambo občine Kranj je tudi letos organiziral tekmovanje ekip prve medicinske pomoči. Tekmovanje je bilo 24. maja 1986 ob 8. uri na PPC Gorenjski sejem. Tekmovanja se je udeležilo 34 ekip prve medicinske pomoči, med njimi tudi ena ekipa prve medicinske pomoči iz naše delovne organizacije. Ekipa prve medicinske pomoči je sestavljena iz dveh trojk in šteje skupaj 6 članov. Našo ekipo prve medicinske pomoči so zastopale naslednje tekmovalke: vodja ekipe in vodja ene trojke Marija To-poriš, člana ekipe oziroma pomožne bolničarke Branka Ro-mič in Poldka Gabrič, drugo trojko je vodila Božena Cvetan, pomožne bolničarke Mirjana Petkovič in Erika Bauman. V rezervi je bila Julka Končan. Ekipa prve medicinske pomoči Tekstilindus se je uvrstila na 7. mesto. Za tako dobro uvrstitev tekmovalkam prve medicinske pomoči iskreno čestitamo. j Koblar OO sindikata Število članov 10 OOS Udelež- ba % udelež- be — tkalnica 16 4 25 — predilnica 15 7 46,6 — plemenitilnica 15 1 6,6 — prehrana in oddih 7 5 71,4 - DSSS 13 7 53,8 Skupaj 67 24 35,8 Pesem prežene skrbi jajo in dvigajo s svojo prizadevnostjo — pevci. Cim večji in strokovno bogatejši je njihov delež, tem večji uspeh lahko pričakujemo. Tega se dobro zavedamo, zato naj povabim vse tiste, ki še premišljujete in se ne morete odločiti — pridite! Vabimo tudi vse naše upokojene delavce in delavke, naj se priključijo naši družbi, ki se ob vsakem pevskem dosežku, neizmerno veselimo in uživamo. Zakaj se ne bi veselili vsi? Naš zbor ni zaprta skupina, zato pred vklučitvijo vanj ni potrebno imeti nikakršnega strahu! To vam zagotavljam v imenu vseh pevcev, ki se jim zdi, po tem, ko so to preizkušnjo prvega srečanja prestali, vse skupaj prav otroško smešno. Torej vabljeni vsi, ki radi in dobro pojete! Vaje zbora so vsak teden dvakrat in sicer ob ponedeljkih in sredah od 14.—16. ure. Zbor vodi z neizčrpno energijo pevovodki-nja Marija Kos. S svojimi izkušnjami in znanjem skuša izvabiti iz naših grl natančen in dober zvok. Kolikokrat pri tem uspešno sledimo njenim sugestijam, ve le ona. Nismo najboljši, toda kadar je treba, se potrudimo. In kadar se potrudimo, zapojemo tako, da sodelavci presenečeni obstanejo. Ne verjamete? Vprašajte vse tiste, ki so bili na slavnostni seji delavskega sveta dne 26.4. stop so bile številne in intenzivne. Najbolj napeto smo gotovo čakali vaje, ko smo želeli slišati, kako naše petje zveni v prostoru jedilnice v tkalnici, kjer bo program potekal. To pa je bilo mogoče šele tik pred nastopom, v soboto, 26. aprila, ko stroji in hrup ne motijo. Dober občutek zvoka ter zadovoljni in presenečeni obrazi vseh, ki so bili prisotni na vaji, nam je bilo dovolj, da smo se znebili strahu in treme. Če smo pri himni, ki smo jo kot prvo zapeli, imeli vendarle še malo suha usta in tresoče glasove od treme in pričakovanja, pa smo vsako naslednjo pesem zapeli bolje in bolj sproščeno. Bilo je seveda tudi nekaj spodrsljajev, toda za prvi nastop smo bili gotovo dovolj dobri. Vse v dvorani smo prijetno presenetili in ogreli. Z njihovim zadovoljstvom je raslo tudi naše in z veseljem in radi smo ponovili spevnega Slavca, ki vasovalcu dekleta ni hotel prebuditi in omehčati srca. Ni besed, ki bi lahko opisale naše občutke po končanem nastopu! Vse ure trdega dela so bile s tem poplačane, pozabljena je bila utrujenost, nervoza in napetosti, ki vedno spremljajo priprave na nastop. Naši obrazi so se razlezli v zadovoljen smeh, oči in srca pa so žarela od sreče. Morda doživljamo bolj čustveno zato, ker smo se za- Po končanem nastopu so se pevci oddahnili ob obloženih mizah, harmonikar in tudi pevec Jože Čebašek pa je s harmoniko še bolj dvignil razpoloženje Tradicija zborovskega petja je že dolga in znana. Morda se zdi, da zadnje čase pevska vnema pojenjuje in se ponekod že kažejo znaki krize, ki ogrožajo obstoj in delovanje nekaterih pevskih zborov. To je res, saj ljudje, prežeti z vsakodnevnimi obveznostmi, nočejo žrtvovati še tistega malo časa, kar ga ostane po truda polnem delu za udejstvovanje v dejavnosti, ki pogosto zahteva veliko discipliniranega in poglobljenega dela, da o žrtvovanju prostega časa niti ne govorim. Toda eno je zagotovo res, da se ljudje, bolj ko je družba v krizi, raje združujejo in povezujejo v skupine, kjer zbrani skupaj z drugimi delijo razpoloženja lepega in slabega. Naš zbor, za nastanek katerega je dala pobudo KOOS v maju 1985, šteje za uradni začetek svojega dela datum 18. oktober 1985. Ali so razlogi za spontano formacijo zbora, ki želi in hoče delova- ti, v razlogih, ki sem jih omenila zgoraj, ne vem. Vem pa zagotovo, da vsi, kar nas je, z veseljem in dušo prepevamo. Rekla bi lahko, da vsi v našem delu, enostavno uživamo. To je tisti čudoviti občutek, ki nastane tedaj, ko se človek preprosto mora na nek način izpovedati. Nekateri to počno tako, da pišejo pesmi, prozo, drugi ustvarjajo glasbo, se ukvarjajo z likovno ali plesno umetnostjo, drugi pa preprosto — zapojemo zato, ker je prepevanje našemu izpovedovanju najbližje. Naš zbor torej deluje in močno si želimo, da jo ne bo sile, ki bi vnemo in zagnanost zmanjšala. Prav je, da zbor nekoliko podrobneje predstavim. Vanj je vključenih okrog 30 pevcev in pevk. Vedno znova prihajajo še novi, tako da nam strahu pred tem, da ne bi obstali, ni potrebno imeti. Vsakogar z veseljem sprejmemo, saj vemo, da uspešnost pevskega zbora ustvar- 1986, kjer smo se prvič predstavili! Vzdušje na slovesnosti, kjer so bile našim jubilantom podeljene tudi nagrade za njihovo dolgoletno delo, je bilo gotovo še bolj veličastno, saj smo celoten kulturni program izvedli kar sami. To je bilo prvič, da smo zaposleni v Tekstilindusu brez povabljenih nastopajočih pripravili skupaj z recitatorsko skupinico in harmonikarjem prijeten program. Priprave za naš prvi na- vedali, da naše vaje niso bile nikoli tako popolne, kot smo si želeli, kajti vsakič je kateri od pevcev manjkal, bodisi zato, ker je bil zadržan zaradi izmenskega dela, bodisi zaradi drugih razlogov. To še posebej velja za moški del zbora, ki je številčno majhen in zato glasovno šibek, in se zato odsotnost vsakega pevca še kako pozna. Toda veselje do petja in trdna volja ženeta naprej. Trud je bil poplačan. Naši recitatorji in harmonikar Janez Pirnar Tu so že načrti za naprej. Ne samo ohraniti tako raven, želimo si jo izboljšati! Prvo in najvažnejše je, dobiti več dobrih pevcev in pevk. Zato ponovno vabim vse, ki želijo peti, naj se nam pridružijo. Veseli jih bomo! Želimo in prosimo pa tudi za nekaj podpore pri vodilnih v naši DO, zlasti da omogočijo delavcem udeležbo na vajah ter pridobivajo nove pevce, kar je pogoj za oblikovanje kvalitetnega pevskega zbora. Dosedaj je bilo to prepuščeno nekaterim zanesenjakom, ki odpravljajo proble- me, kot vedo in znajo. DO ne sme biti vseeno, da zbor, ki ga je lepo sprejela, in ki je potrebo po obstoju opravičil, propade. Zagotovo so še pevci in pevke, ki poznajo tiste lepe občutke, ki jih lahko pričara petje. In naš čas bo vse bolj potreboval skupine, ki jih druži zavzeto veselje do nečesa. Veselje, ki ne sprašuje ne za čas, ne za denar. Zavzetost, ki dela iz nas boljše ljudi. N. S. Goljufija za milijardo? povedali, oziroma sem po enem, dveh ali treh dneh ugotovila, da po vsem sodeč, niso interesenti, če se niso oglasili. Sedaj nadaljujem z delom tako, da jih pismeno vabim in opozorim, če ne bodo prišli ob določenem času je smatrati, da niso zainteresirani za to stanovanje. Ob vsem tem imamo konec tedna s predstavniki DPO, občine in republike na pobudo stanovalcev delavskega doma sestanek, kjer bo govora o težkih bivalnih pogojih v delavskem domu. 3. Tudi novo stanovanje ni vedno dobro: Stevu Drinič iz plemenitil-nice II je bilo dodeljeno novo 2-sobno stanovanje na Planini v izmeri 70 m2, katerega pa ni hotel sprejeti, ker je bilo podstrešno, ker ni bila v redu razporeditev, prenizke stene, če bi šel dež, bi mu teklo skozi okno v stanovanje, in podobno. Pripravljen je bil tudi dati podkupnino, če bi se dalo dobiti boljše stanovanje. (Mimogrede — taka stanovanja na Planini so bila zelo zanimiva za etažne kupce, saj ga je kupila tudi ena delavka iz naše delovne organizacije). Driniču smo potem dodelili 2-sobno stanovanje v Šorlijevi ulici, katerega smo slučajno takrat dobili, omenjenega podstrešnega na Planini pa je dobila naslednja prosilka iz prioritetne liste, ki je izjavila: »da je dobro, če ni boljšega!« ...? 4. Kakšne težave je imela stanovanjska komisija zaradi prevoza pri ogledu stanovanjskih razmer prosilcev? Stanovanjska komisija je maja meseca v roku 14 dni ocenila stanovanjske razmere 400 prosilcev za posojila in stanovanja, razen delavskega doma. Zataknilo se je pri službenem prevozu, ki smo ga sicer pravočasno rezervirali. En teden je imel komercialni sektor ponudbe, potem je bil sejem v Zagrebu, pa prazniki, pa spet vsak dan nekaj drugega ... S tremi sodelavkami, ki urejajo prevoze, sem se dostikrat menila zjutraj za prevoz, če ga ni bilo, sem člane komisije obveščala o spremenjenem odhodu in jih prosila, da so vozili s svojimi osebnimi avtomobili, za kar pa niso bili navdušeni. Časa, izgu- Naslov tega prispevka bo sigurno vzbudil pozornost bralcev. Prav to pa želim doseči, saj bi rada opozorila na vrsto težav, nepravilnosti in celo goljufij, s katerimi se v zadnjem času srečujemo na področju urejanja stanovanjske problematike delavcev in za katere je prav, da izve kolektiv. Vsi namreč prispevamo oziroma združujemo kar precejšnja sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj v delovni organizaciji, število prosilcev za stanovanja ali kredite se povečuje, možnosti za reševanje pa so vedno manjše ob nenehnem naraščanju cen. Koliko nekateri posamezniki cenijo stanovanjski dinar, pa lahko presodimo ob naslednjih primerih: Pri montaži nove tehnologije v predilnici se bo vgradilo 1000 m cevovodov Po vrtanju ostanejo takšni izvrtinski betonski valji 1. Kako težko je Milorad Stanojevič iz plemenitilnice I čakal na stanovanje v pro-vizoriju na Savski c. 58: Najmanj desetkrat se je oglasil pri referentu za stanovanjske zadeve z vpraša-kdaj bo stanovanje popravljeno, da se bo z družino lahko vselil. Ko smo se dogovorili za datum in uro vselitve, tov. Stanojeviča ni bilo od nikoder, zaman sva ga čakala s tehnikom iz Dompla-na, da bi naredili zapisnik po predpisih. Ker se tudi naslednji dan ni javil, sem se napotila v Šenčur do njegovega bivališča in tam je povedal, da si je premislil in da ne gre v provizorij. Da bi sam to odločitev sporočil, mu ni prišlo na misel... 2. Pri tolikem številu nerešenih prosilcev bomo stanovanje lahko hitro oddali drugemu: Toda — po 10 dneh ga še vedno nismo. Odbor za stanovanjske zadeve je sklenil, da stanovanja v provizorij ih na Savski cesti dodeljujemo družinam iz delavskega doma. To pa zaradi tega, ker se stalno pritožujejo, da za družine delavski dom ni ustrezen, ker živijo zakonci ločeno. Družin z otroki pa je v delavskem domu sorazmerno veliko. Do sedaj sem poklicala na razgovor 5 delavcev, v dveh primerih sem šla osebno v delavski dom, vendar od teh nihče ni hotel sprejeti stanovanja. Običajen odgovor je bil, da se morajo posvetovati z zakoncem. Kaj so se posvetovali, pa običajno niso niti I J V ta namen se s posebnim strojem vrtajo luknje skozi betonske plošče premera 350 mm bljenega z organizacijo prevoza, je bilo preveč ... 5. Neupravičena pridobitev stanovanja — Ni huda kršitev delovne obveznosti Tako so odločili člani delavskega sveta, sindikalne organizacije in odgovorni delavci TOZD Tkalnica za Milico Andonovo, zaposleno v DE tkalnica II. Imenovana je stanovanjski komisiji pokazala napačno stanovanje (sobo 3x3), v resnici pa je stanovala v precej boljšem stanovanju. Na ta način se je uvrstila tako visoko v prioritetni listi, da ji je bilo dodeljeno novo 1-sobno stanovanje s kabinetom. Ko smo njeno goljufijo, žal že po vselitvi v novo stanovanje, odkrili, je odbor za stanovanjske zadeve TOZD Tkalnici predlagal izključitev iz DO zaradi pridobitve družbenega premoženja na nedovoljen način. Mimogrede: podoben ukrep se predlaga in ponavadi tudi izreče delavcu v primeru, če se ga zaloti pri kraji nekaj metrov blaga — vendar s to razliko, da gre v tem priemeru za vrednost stanovanja v višini milijarde dinarjev! Odločitev delavskega sveta TOZD Tkalnica se mi zdi nedopustna in tale objava v glasilu bi bila lahko izziv samoupravni delavski kontroli, da presodi pravilnost odločitve delavskega sveta. K navedenim in podobnim primerom je vsak nadaljnji komentar pravzaprav odveč. Kljub temu, da smo s Samoupravnim sporazumom o urejanju stanovanjskih zadev sprejeli merila in norme, po katerih naj bi se reševala stanovanjska problematika, prihaja do kršitev, proti katerim smo kot posamezniki nemočni, otežujejo delo odbora in pa referenta za stanovanjske zadeve. Dejstvo je, da bi z večjo odprtostjo in zanimanjem TOZD do reševanja stanovanjske problematike predvsem pa sodelovanjem, lahko marsikateri problem rešili pravočasno, bolje in brez večjih posledic. C. Novak -------------------------------- > Uvedba evidence odlikovanj, priznanj, nagrad Na osnovi sklepa predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata DO Tesktilindus Kranj, da se mora v delovni organizaciji pristopiti k uvedbi evidence dobitnikov državnih odlikovanj ter drugih nagrad, priznanj, listin in znakov, je bila zadolžena komisija za kadrovske zadeve pri predsedstvu, da opravlja tudi nalogo komisije za odlikovanja in priznanja. Poleg evidence bo naloga komisije tudi ta, da bo spodbujala in organizirala evidentiranje posameznikov za posredovanje pobude za podelitev odlikovanj, priznanj in nagrad in tudi sama predlagala kandidate. Komisija je že pričela z delom. Prva naloga je bila ugotoviti, katera državna odlikovanja, nagrade, priznanja, znake in listine so prejeli naši delavci, KI TRENUTNO ŠE DELAJO. Na osnovi zbranih podatkov bo v kadrovskem sektorju uvedena evidenca — kartotečni seznam. Sklep komisije je bil, da se zbrani podatki objavijo z namenom, da se evidenca dopolni, ker zanesljivo ni popolna in zato tudi objavljamo seznam prejemnikov. Prosimo vas, da seznam pregledate in če ugotovite, da ste vi sami prejeli katero od državnih odlikovanj, nagrad, priznanj, znak ali listino in niste navedeni v seznamu, da nam to takoj sporočite in to tovarišici MA- RINKI REPNIK, V KADROVSKI SEKTOR INT. TELEFON 243. Pri sporočanju pa morate navesti točni NAZIV priznanja, odlikovanja, nagrade, če gre za državno odlikovanje ŠTEVILKO UKAZA in za vsa priznanja LETNICO podelitve oziroma prejema. Ob tem pa opozarjam vse bralce tega obvestila, da želimo evidentirati vsa priznanja, ki so bila podeljena na nivoju občine, republike in zveze (torej ne v krajevnih skupnostih, drugih delovnih organizacijah, društvih in drugod). Za razumevanje in pomoč se vam zahvaljujemo. Za komisijo Darko Šegula SEZNAM PREJEMNIKOV DRŽAVNIH ODLIKOVANJ IN DRUGIH PRIZNANJ IN NAGRAD -DELAVCEV, KI SO TRENUTNO ŠE ZAPOSLENI V DO TEKSTILINDUS KRANJ (dne 8. 5.1986) Priimek (očetovo ime) ime Leto rojstva Naziv odlikovanja, priznanja, nagrade Številka Leto ukaza podelitve 1. Bajželj Valentin Bogomir 1926 RD s srebrnim vencem 79 1978 2. Bajželj Valentin Jošt 1937 RZN s srebrno zvezdo 94 1979 3. Belehar Jože Jože 1931 M zaslug za narod 27 1982 4. Belehar Janez Ivan 1926 RZN s srebrno zvezdo 79 1978 5. Bidar Anton Anton 1928 RD s srebrnim vencem 79 1978 6. Bizjak Zofija Marjan 1939 Medalja dela 79 1978 7. Bogataj Alojz Jože 1940 RD s srebrnim vencem 79 1978 8. Božičevič Jure Janez 1932 Medalja dela 160 1965 9. Draksler Janez Janez 1934 RD s srebrnim vencem 79 1978 10. Frelih Marija Antonija 1933 RD s srebrnim vencem 77 1978 11. Hafner F rane Ferdinand 1933 RD s srebrnim vencem 79 1978 12. Hudovernik Matevž Matevž 1932 Medalja dela 62 1969 13. Jekovec Peter Peter 1935 RD s srebrnim vencem 85 1978 Srebrni znak ZSS 1980 14. Kalan Janez Helena 1937 Medalja dela 62 1969 15. Kavčič Vinko Anton 1936 Medalja dela 79 1978 16. Kavčič Franc Ivan 1929 RD s srebrnim vencem 79 1978 17. Kelbel Alojzij Miroslav 1922 RZN s srebrno zvezdo 147 1951 Medalja za hrabrost 147 1951 RD s srebrnim vencem 79 1978 18. Kreft Alojz Marija 1938 RD s srebrnim vencem 79 1978 19. Lebar Ferdinand Matija 1934 Medalja dela 79 1978 20. Lužovec F rane Ivan 1931 M zaslug za narod 197 1975 21. Mikec Viktor Helena 1937 Medalja dela 79 1978 22. Mohorič F rane Ivana 1936 RD s srebrnim vencem 156 1975 23. Mrak Urban Franc 1927 RD s srebrnim vencem 79 1978 Srebrni znak ZSS 1976 24. Pertot Franc Boris 1930 RD s srebrnim vencem 79 1978 25. Peternel Janez Ivan 1950 M zaslug za narod 131 1980 M zaslug za narod 25 1984 26. Pirc Jože Ivan 1931 Medalja dela 105 1975 27. Pirc Peter Peter 1929 Medalja dela 62 1969 28. Plestenjak Franc Marija 1931 RD s srebrnim vencem 77 1978 29. Podgornik Avgust Ado 1937 RD s srebrnim vencem 79 1978 30. Posedi Anton Marjan 1939 RD s srebrnim vencem 79 1978 Srebrni znak ZSS 1986 31. Potočnik Franc Anton 1930 RD s srebrnim vencem 77 1978 32. Šegula Milan Darko 1944 RD s srebrnim vencem 52 1982 Srebrni znak ZSS 1982 33. Šoštarič Mihael Milan 1938 RD s srebrnim vencem 79 1978 34. Traven Janez Ivan 1931 Medalja dela 160 1965 RD s srebrnim vencem 79 1978 35. Udir Janez Avguštin 1927 RZN s srebrno zvezdo 105 1975 36. Uranič Franc Anton 1926 RD s srebrnim vencem 77 1978 37. Uzar Peter Aleksan. 1930 RZN s srebrno zvezdo 79 1978 38. Valcher Ludvik Marija 1935 RD s srebrnim vencem 79 1978 39. Virnik Anton Anton 1918 RD s srebrnim vencem 79 1978 Priznanje SO Kranj 1980 40. Zalokar Slavko Slavko 1927 Red dela z zlatim vencem 1970 Zlati znak ZSS 1981 41. Žibert Jožefa Pavle 1936 Medalja dela 62 1969 42. Žvokelj Milan Milan 1931 RD s srebrnim vencem 77 1978 Srebrni znak ZSS 1977 43. Mlakar Marija 1937 Priznanje SO Kranj 1985 44. Andrejašič Darinka 1937 Srebrni znak ZSS 1985 45. Friškovec Marjeta 1940 Srebrni znak ZSS 1975 46. Peranovič Pavla 1947 Srebrni znak ZSS 1985 47. Rehbergar Miha 1933 Srebrni znak ZSS 1981 Predstavljamo DSSS - KADROVSKI SEKTOR __________________________________________________________' V lanskih številkah Tekstilca smo postopoma predstavili vsako Temeljno organizacijo združenega dela in poljudno opisali proizvodni proces. V letošnjem letu pa smo se odločili, da serijo tovrstnih prispevkov nadaljujemo s predstavitvijo Delovne skupnosti Skupne službe, kamor spadajo strokovne službe (posamezni sektorji: kadrovski, ekonomski, kontrolni, razvojni, komercialni in finančni) ter vzdr-ževalno-energetska služba. Za začetek bomo predstavili torej KADROVSKI SEKTOR. V njem je zaposlenih 57 delavcev. Organizacijsko je razdeljen na več oddelkov in samostojnih referatov: oddelek za delovna razmerja, izobraževalni center, varstvo pri delu, interna varnostna služba, oddelek za nagrajevanje, pravni referati, opravljanje socialnih zadev, informiranje, koordiniranje dela za SIS in DPO, opravljanje stanovanjskih in prevoznih zadev, zadev s področja vojne evidence in upokojitev, itd. Vsebino dela in nalog kadrovskega sektorja kot celote, nam je v razgovoru predstavil direktor kadrovskega sektorja Ivan Peternel takole: KATERA VPRAŠANJA KADROVSKE POLITIKE SO DANES V OSPREDJU? Predvsem, kako smotrno uporabiti razpoložljivi kadrovski potencial in usmerjati njihov nadaljnji razvoj, da bi lahko v največji možni meri podprli cilje družbenoekonomskega razvoja, opredeljenega v srednjeročnih in dolgoročnih planih delovne organizacije. Poleg tega je permanentna naloga težnja po tem, da v delovno organizacijo pridobimo čimveč mladih strokovno usposobljenih ljudi. Seveda pa je potrebno poudariti, da imajo delavci v samoupravni socialistični družbi specifično pozicijo, saj nastopajo kot subjekt in objekt kadrovske politike. Delavci odločajo preko samoupravnih organov o pomembnih zadevah na področju kadrovske dejavnosti, to je: o kadrovanju, izobraževanju, planiranju kadrov, informiranju, štipendiranju, delitvi osebnih dohodkov, stanovanjski politiki in drugih funkcijah iz kadrovskega področja. Gre torej za visoko stopnjo demokratizacije kadrovske funkcije. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da je kadrovska funkcija integralni del poslovnih funkcij delovne organizacije. KAKO JE NA PODROČJU PRIDOBIVANJA KADRA TER ALI STE Z OBSTOJEČO KADROVSKO STRUKTURO ZADOVOLJNI? Kadarkoli govorimo o ustreznosti kadrovske strukture in če pri tem želimo poudariti predvsem ustrezni izobrazbeni nivo, ne smemo zanemariti dveh faktorjev, ki odločilno vplivata na to, da struktura ni na željenem nivoju. Prvi elementi je čas, torej z leti izobrazbeni nivo v družbi raste, drugi pa dejstvo, da se nemalokrat preforsira zahtevana izobrazba predvsem zaradi tega, ker elementi iz opi- sa del in nalog tvorijo tudi podlago za nagrajevanje. Lahko pa rečem, da dela in naloge, ki se sprostijo zaradi upokojitve ali odhoda delavca v drugo delovno organizacijo predvsem na srednje, višje in visokošolskem nivoju danes uspešno nadomeščamo z ustreznimi našimi profili kadrov. Da bi strukturo izboljšali, izobražujemo ob delu 29 delavcev, nekaj pa jih študira v lastni režiji. Štipendiramo tudi 43 rednih študentov. V letošnjem letu smo razpisali 118 štipendij, žal pa bodo verjetno kot že v preteklih letih predvsem za proizvodne poklice (tkalski mehanik II) tudi letos ostale večji del nepodeljene, ker interesa za tovrstne poklice med mladimi ni. Deficit tega kadra v zadnjem obdobju uspešno nadomeščamo z delavci širših profilov kovinske usmeritve. KATERI PROBLEMI SO V TEM TRENUTKU NAJBOLJ PEREČI? Padanje realnega standarda predvsem delavcem, ki opravljajo manj zahtevna dela in naloge oz. tisti kategoriji delavcev z naj nižjimi osebnimi dohodki, postaja že akutno in povzroča ponekod latentno nezadovoljstvo, drugje pa se že izraža v manifestativnih oblikah nezadovoljstva, kot so primeri izsiljenih sestankov. Kritična in kratkoročno gledano skoraj brezperspektivna je situacija na področju stanovanjskega standarda naših delavcev. Kljub temu, da smo letos dvignili prispevno stopnjo izdvajanja sredstev za stanovanjski sklad iz 7 na 10 %, nismo v stanju loviti nebrzdane rasti cene stanovanj in kupiti ustrezno število stanovanj. Visoka cena kvadratnega metra stanovanja, pa je skoraj povsem izničila možnost nakupa stanovanja v lastni režiji s pomočjo kreditov. ZNANO JE, DA INDUSTRIJA V KRANJSKEM BAZENU POTREBUJE VEČ DELAVCEV, KOT PA JIH DEJANSKO TU ŽIVI. KAKO BOMO TA PROBLEM REŠILI? Danes izredno težko dobimo proizvodnega delavca, ki ima že urejene stanovanjske in druge socialne razmere v bližnji ali širši okolici delovne organizacije. Zato smo prisiljeni zaposlovati ljudi iz tako imenovanega mehanskega priliva. Jasno pa je, da se nam kopičijo socialni problemi. Večkrat sem že poudaril v strokovnih krogih in na samoupravnih organih, da moramo zmanjšati število zaposlenih, tudi za ceno zmanjševanja proizvodnih planov. Gre torej za re-strukturiranje proizvodnje ali ponovno oblikovanje proizvodnje na kvalitativno višjem nivoju. Obdržali in razvijali naj bi dohodkovno donosne programe, ostale pa začeli postopno opuščati. No, moram reči, da se za tako orientacijo vse bolj ogrevajo vsled problemov, ki spremljajo ekstenzivno zaposlovanje, tudi drugi. Tako bi postopno v nekaj letih ob normalni fluktuaciji, ki je cca 10 %-na, lahko ustrezno znižali število zaposlenih. Seveda pa bi ob taki orientaciji moral biti izreden poudarek na delovni in tehnološki disciplini, ter optimalni organizaciji dela, ki bi se ustrezno odražal v večji produktivnosti. Res pa je tudi, da smo z intenzivno investicijsko politiko že zmanjšali potrebe po nekvalificirani delovni sili, katera je sicer tudi najbolj problematična iz vidika socialnih razmer. SISTEM NAGRAJEVANJA JE DOŽIVEL V ZADNJEM ČASU ŽE NEKAJ POZITIVNIH SPREMEMB. KAJ SE DELA SEDAJ? Dosedaj smo izvedli par faz korektur v sistemu delitve sredstev za osebne dohodke in sicer v prvi fazi smo dvignili vrednost točke toliko, da tudi delavci z naj nižjimi osebnimi dohodki dosegajo nivo, ki je skladen z usmeritvami sindikata za najnižje vrednotena delovna mesta. V drugi fazi smo uskladili vrednost točke v delovni organizaciji ter ukinili dodatno stimulacijo, ki ni bila v skladu z določili panožnega sporazuma ter v tretji sprejeli pravilnike o ugotavljanju delovne uspešnosti. Ravno ti bodo že v kratkem doživeli prvo korekturo in sicer predlagamo, da v primeru, ko delavec opravlja dela na prosti dan (prosta sobota, nedelja) zaradi izrednih proizvodnih potreb, da se takrat procent delovne uspešnosti delavca na podlagi meril za količino in kvaliteto za vsak polni dan dela poveča s faktorjem 1,5. Ravno sedaj smo končali v razširjenem strokovnem teamu testiranje metodologije za vrednotenje del in nalog oz. analitske ocene. Istočasno se preverja osnutek pravilnika o razvidu del in nalog in metodologijo za vrednotenje del in nalog. Korigirali in uskladili s spremembami v panožnem sporazumu smo Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke ter ga posredovali v javno obravnavo. Izdelati moramo še Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD (TOZD in DSSS). Tudi tu že nastajajo koncepti delovnega gradiva. Strokovni kolegij je na zadnji seji ocenil osnutke kot primerne za posredovanje v javno obravnavo. Izdelan je natančen program aktivnosti z nosilci in roki, ki bo posredovan vsem družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom. V tem rokovniku so opredeljene vse aktivnosti vse tja do sprejemanja na delavskih svetih oz. do referenduma. V kolikor bodo vsi nosilci nalog dosledno uresničevali zadolžitve iz programa, ne bi smelo biti bojazni, da ne bi bil realiziran. Res pa je, da je delo obsežno ter da trenutno od komisij še nismo prejeli vseh predlogov. Po potrebi se bomo pač morali korigirati v aktivnostih. KATERE CILJE ZASLEDUJETE V SPREMEMBAH SISTEMA NAGRAJEVANJA? Prvič je naš sistem nagrajevanja že časovno presežen. Preveč je bilo v obdobju od uveljavitve do danes tehnoloških, organizacijskih in kadrovskih sprememb, katerim pa se sistem nagrajevanja ni prilagajal. Druga pomembna stvar je potreba po uskladitvi z novim panožnim sporazumom. In tretja izvirajoča iz realnega stanja je težnja po ustreznem vrednotenju strokovnega in fizičnega dela, ki naj bi bilo vrednoteno v razmerjih, ki jih določa panožni sporazum in ki torej veljajo za vso tekstilno industrijo v Sloveniji. Sistem gradimo na predpostavki, da po novem nihče ne more dobiti nižji osebni dohodek od dosedanjega, da pa kljub temu dosežemo optimalno uskladitev s panožnim sporazumom, kar naj bi bila med drugim tudi garancija, da bo naša DO zanimiva za strokovnjake vseh profilov in za ljudi, ki so pripravljeni z dobrim delom in temu ustreznemu plačilu tvoriti temelj progresivnega razvoja DO v sicer globalno, družbenoekonomskem zapletenem položaju. Sestavni del teh ukrepov bo tudi višje vrednotenje minulega dela, saj se nam večina delavcev upokoji z varstvenim dodatkom za zajamčene pokojnine. Upamo sicer, da se bo ta problem reševal tudi na nivoju republike, pa bo vendar ta ukrep vsaj do predvidenih sprememb v pokojninskem sistemu pozitivno deloval. KAJ KOT SOCIOLOG MENITE O DANAŠNJEM DRUŽBENEM TRENUTKU? Mislim, da je družbena stvarnost bolj resna, kot pa se to prikazuje v raznih analizah družbenih in političnih razmer v Jugoslaviji. Protislovja družbenega razvoja se poglablja tako, da ne pretiravam, če rečem, da smo na robu v novejši zgodovini Jugoslavije največje socialne in ekonomske krize. Moralna kriza delovnih ljudi je dosegla nivo, ki vodi v apatijo in socialno dezori-entiranost, ki sproti izniči še tiste pozitivne ukrepe, ki bi dolgoročno lahko stabilizirali družbene razmere. Karikirano rečeno z branjanjem »njive« ne bo nove žetve, potrebno — hoteli to ali ne — bo globinsko oranje. Prepričan pa sem, da je Jugoslavija s svojimi naravnimi danostmi in ustvarjalnim potencialom mladih ter bistveno spremenjenimi družbeno-razvojnimi usmeritvami sposobna prebroditi krizno obdobje, v katerem se nahajamo. Potrebno je akceptirati realno dejstvo, da se je s spremembami v materialni in ekonomski sferi spremenila tudi lestvica vrednot. Sicer pa smo še vedno tipično »papirnata« družba na prehodu v »zaprto« družbo, bolj zahodnjaškega tipa, kot bi bilo sicer za socialistične razmere primerno. Vprašanje stabilnih družbenih razmer v Jugoslaviji je vprašanje zagotovitve perspektive mladih, obračuna s stereotipno birokratsko miselnostjo in višjega vrednotenja dela, kot temeljne ekonomske kategorije.« R.G. Nove investicije V fazi izgradnje je prizidek za novo prešo v predilnici Ob vseh naštetih montažah nove investicijske opreme pa še nekaj v razmišljanje: Kdo je za to odgovoren? Montaža rahljalno odpiralnega stroja UNIFLOC v predilnici Rekli so Resnice ne zvijmo drugemo krog glave kot mokro cunjo, temveč mu jo ponudimo kot plašč, v katerega lahko smukne. Max Frisch Uravnovešen človek je tisti, ki lahko dvakrat napravi isto napako, ne da bi postal zato živčen. J. H. Potrpljenje je ključ do veselja. Arabski rek Bolje spimo s prikrito jezo kot s kesanjem. C. Foucauld Okoli nove stavbe plemenitilnice I je bilo položeno v maju 2600 m2 asfalta Kdaj v pokoj, da bo pokojnina najvišja? Vprašanj , »kdaj v pokoj: v prvi, ali v drugi polovici leta,« je vedno več. Zaskrbljenost je razumljiva. Pri tolikšni inflaciji namreč že najmanjše razlike ob odmeri pokojnine v kasnejših letih postanejo zelo velike. Nekatere bo sicer nadomestila uporaba 25. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, druge ne. Kako torej ravnati, da bi bila pokojnina najugodnejša? Dokončnega odgovora na zastavljeno vprašanje ni mogoče dati! Da bi to lahko storili, bi morali za trdno poznati dva podatka, in sicer: za koliko bo zraslo povprečje osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike v letošnjem letu in kolikšna bo rast osebnih dohodkov zavarovanca, ki se namerava upokojiti v tem letu. Prvega podatka vsaj v letošnjem letu ni mogoče približno napovedati. Z individualnimi osebnimi dohodki je vendarle nekoliko bolje. Glede datuma upokojitve velja tole splošno pravilo: če so se zavarovancu osebni dohodki v preteklih letih in tudi letos gibali približno tako, kot se je gibalo povprečje osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike, razlike pri pokojnini ne bodo občutnejše, ne glede na to, ali se je upokojil v prvi polovici leta ali v drugi. Na to vpliva obveznost usklajevanja novih pokojnin v skladu z določili družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin. Skupnost je namreč dolžna usklajevati do pričetka uporabe 25. člena zveznega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja vse pokojnine novih upokojencev, če je bila v njihovem zadnjem letu dela dosežena višja rast osebnih dohodkov vseh zaposlenih kot v letu 1982. Prav ta uskladitev pa ob dejstvu, da so se zavarovančevi osebni dohodki povečevali približno tako, kot povprečje osebnih dohodkov vseh zaposlenih, vpliva na to, da razlike med pokojninami, uveljavljenimi v prvi ali drugi polovici leta, niso občutnejše. Pri odstopanjih v rasti osebnih dohodkov zavarovanca v posameznih letih v primerjavi s povečanjem povprečja osebnih dohodkov vseh zaposlenih pa lahko datum upokojitve igra pomembno vlogo pri kasnejši višini pokojnine. Možne so številne situacije, vendar jih lahko skrčimo predvsem na naslednji dve možnosti: 1. za izračun pokojninske osnove je v vsakem primeru upokojitve najugodnejše neko drugo desetletje osebnih dohodkov in ne zadnje; 2. za izračun pokojninskem osnove je najugodnejše zadnje desetletje osebnih dohodkov. V prvem primeru se je bolje upokojiti v prvi polovici leta, torej najkasneje do 30. junija, če bo v tem letu na območju republike dosežena višja rast povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike kot v letu poprej. V nasprotnem primeru pa, če bo v tem letu rast osebnih dohodkov vseh zaposlenih nižja kot leto poprej, pa se je bolje upokojiti v drugi polovici leta, torej 1. julija ali kasneje! Če je denimo za zavarovanca najugodnejša odmera pokojnine od pokojninske osnove, izračunane na podlagi osebnih dohodkov, doseženih v obdobju od leta 1967 do 1976, ne glede na to, kdaj bo šel v pokoj (v prvi ali drugi polovici leta), se je letos bolje upokojiti do 30. junija, če bodo povprečni osebni dohodki v letu 1986 rasli bolj kot v letu 1985. Če pa se bodo osebni dohodki vseh zaposlenih v letošnjem letu povečali manj kot v letu 1985, se je bolje upokojiti 1. julija ali kasneje. Tu je torej datum upokojitve pogojen le s poznavanjem podatka o rasti osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike! V drugem primeru pa je poleg tega potrebno računati tudi z individualnim povečevanjem osebnih dohodkov. Če je njihova rast v zadnjem letu dela višja od rasti povprečja osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike, le-ta pa je procentuel-no višji od povprečja, doseženega na območju republike v preteklem letu, se je bolje upokojiti 1. julija ali kasneje. Kadar je individualna rast osebnih dohodkov v zadnjem letu dela manjša od rasti povprečja osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike, se je bolje upokojiti do 30. junija, ne glede na to, da je sicer povprečna rast osebnih dohodkov vseh zaposlenih, merjena v odstotkih, v tem letu višja kot leto poprej. Če je individualno povečevanje osebnih dohodkov v zadnjem letu dela višje od rasti povprečja osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike, le-ta pa je procentualno nižja od tiste, ki je bila dosežena leto poprej, se je bolje upokojiti 1. julija ali kasneje, pod pogojem, da se je individualni osebni dohodek v zadnjem letu dela bistveno bolj povečal kot povprečje osebnih dohodkov vseh zaposlenih v tem letu. Kadar pa je individualni osebni dohodek v zadnjem letu dela zrasel manj kot je zraslo povprečje osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike v tem letu, le-to pa je, merjeno v odstotkih, nižje, kot leto poprej, potem se je bolje upokojiti do 30. junija. Pri ocenjevanju individualne rasti osebnih dohodkov ne smemo pozabiti na sistem nagrajevanja! Če ni uveljavljen sistem poračunavanja osebnih dohodkov za nazaj, od 1. januarja dalje, bo osebni dohodek ob upokojitvi 1. julija bistveno nižji od letnega povprečja. Tak zavarovanec bi se ob predpostavkah, ki sem jih navajal, če naj se upokoji v drugi polovici leta, moral upokojiti čim kasneje, da bi bilo njegovo povprečje osebnih dohodkov v zadnjem letu dela čim višje. Pri tistih zavarovancih, pri katerih je uveljavljen poračun osebnih dohodkov za nazaj, to seveda ni pomembno. Posebej velja opozoriti tiste zavarovance, ki so v zadnjem letu dela pretežno v bolniškem staležu. Pri teh se bo osebni dohodek v zadnjem letu dela skoraj gotovo povečal bistveno manj, kot se bo povečalo povprečje osebnih dohodkov vseh zaposlenih. Da bodo pojasnila, ki jih navajam v tem drugem primeru (ko gre za zavarovanca, čigar najugodnejšo pokojninsko osnovo predstavlja zadnje desetletje osebnih dohodkov), še jasnejša, jih bom skušal razložiti na praktičnem primeru! Predpostavimo, da gre za zavarovanca, ki je maja letos dopolnil polno pokojninsko dobo 40 let. Osebni dohodki v času od vključno leta 1966 dalje so se mu Že na prvi pogled je jasno, da da najugodnejšo pokojninsko osnovo osebni dohodek zavarovanca, dosežen v zadnjih desetih letih dela. Pokojninska osnova znaša 60.963,23 din (seštevek povprečnih mesečnih osebnih dohodkov v zadnjih desetih letih, deljen z deset), pokojnina za polno pokojninsko dobo pa 51.818,74 din (60.963,23 din x 85 %). Po doslej sprejetih sklepih o uskladitvah pokojnin, ki se nanašajo na pokojnine upoko- gibali v posameznem letu tako, da je bil povprečni mesečni osebni dohodek enak dvakratnemu povprečnemu osebnemu dohodku vseh zaposlenih na območju republike. Kdaj naj se upokoji: do 30. junija 1986 ali kasneje? Če bi se upokojil do 30. junija, bi bili pri izračunu pokojninske osnove kot zadnji upoštevani osebni dohodki iz leta 1985. Preračuni osebnih dohodkov z valorizacijskimi količniki, s katerimi bi se osebni dohodki iz prejšnjih let dela preračunali na vrednost predzadnjega leta dela, torej leta 1984, so prikazani v tabeli I. jencev, katerih leto 1985 je zadnje leto dela, bi ta pokojnina za letošnji junij znašala 121.772,71 din (povečanja za 46,8 %, 15 %, 16 % in 20 %). Če bi se upokojil 1. julija ali kasneje, bi se mu osebni dohod- ' ki iz leta 1986 upoštevali za izračun pokojninske ojsnove; zato bi.-se mu osebni dohodki iz prejšnjih let dela preračunali na vrednost leta 1985 kot predzadnjega' leta dela. Ti preračuni pa so prikazani v tabeli 2. Tabela 2: Leto Povprečni letni osebni dohodek din Valoriz, količnik Valorlz.letni povprečni os. dohodek din Povprečni mes, dohodek din 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 19.776 X 3.369,2 - 666.292,99 21.840 X 3.050,8 Z 666.294,72 23.928 X 2.784,6 Z 666.299,08 27.552 X 2.418,3 z 666.290,01 33.024 X 2.017,6 s 666.292,22 39.432 X 1.689,7 z 666.282,50 46.440 X 1.434,7 s 666.274,68 53.784 X 1.238,8 Z 666.276,19 67.56Ó X 986,2 Z 666.276,72 84.504 X 788,5 E 666.314,04 97.632 X 682,4 z 666.240,76 116.256 X 573,1 S 666.263,13 141.672 X 470,3 S 666.283,41 177.432 X 375,5 z 666.257,16 210.408 X 316,7 Z 666.362,13 273.696 X 243,4 Z 666.176,06 344.760 X 193,3 Z 666.421,08 438.216 X 152,0 z 666.088,62 666.288 X 100,0 s 666.288 319.208 X 100,0 s 1319.208 12 = 55 12 = 55 12 s 55 12 a 55 12 a 55. 12 a 55 12 = 55i 12 = 55, 12 = 55 12 = 55 12 a 55 12 = 55, 12 = 55, 12 = 55, 12 a 55. 12 = 55'. 12 s 55. 12 = 55. 12 a 55. 12 a109. .524,41 .524,56 524,92 524.16 •524,35. .523,42 .228,90 .230,16 ,230,60 ,526,17 ,520,06 5?1,92 523,61 521,43 530.17 514,67 535,09 507,36 524.00 934.00 Tudi v tem primeru bo zadnje desetletje najugodnejše. Koliko bo znašala pokojnina? Predpostavljamo, da bo povprečni osebni dohodek vseh zaposlenih v letu 1986 rasel bolj Tabela 1: Leto Povprečni letni osehni dohodek din Valorizacijski količnik Valoriz. letni Povp. mes. povp. osebni do- osebni dohodek hodek din din 1966 19.776 X 6.670,8 1.319.217,40 I 12 . 109.934,78 1967 21.840 X 6.040,3 z 1.319.201,52 t 12 E 109.933,46 1968 23.928 X 5.513,2 z 1.319.198,49 S 12 = 109.933,20 1969 27.552 X 4.788,1 z 1.219.217,31 t 12 = 109.934,77 1970 33-024 X 3-994,7 z 1.319.209,72 t 12 S 109.934,14 1971 39.432 X 3-345,5 z 1.319.197,56 * 12 S 109.933,13 1972 46.440 X 2.840,7 z 1.319.221,98 t 12 = 109.935,09 1973 53-784 X 2.452,8 z 1.319.213,95 t 12 = 109.934,49 1974 67.560 X 1.952,6 z 1.319.176,56 : 12 S 109.931,38 1975 84.504 X 1.561,2 z 1.319.276,44 1 12 = 109.939,70 1976 97.632 X 1.351,2 z 1.319.203,58 t 12 = 109.933,63 1977 116.256 X 1.134,7 z 1.319.156,83 : 12 = 109.929,73 1978 141.672 X 931,2 z 1.319.249,66 t 12 = 109.937,47 1979 177.432 X 743,5 z 1.319.206,92 : 12 = 109.933,91 1980 210.408 X 627,0 z 1.319.258,16 : 12 = 109.938,18 1981 273-696 X 482,0 z 1.319.214,72 t 12 = 109.934,56 1982 344.760 X 382,6 z 1.319.051,76 : 12 = 109.920,98 1983 438.216 X 301,0 z 1.319.030,16 t 12 = 109.919,18 1984 666.288 X 198,0 z 1.319.250,24 : 12 = 109.937,52 1985 1.319.208 X 100,00 z 1.319.208,00 t 12 = 109.934,00 1986 ? X 100,00 s ? kot v letu 1985, zavarovančev osebni dohodek pa bo rasel še bolj kot republiško povprečje. Denimo, da bodo osebni dohodki vseh zaposlenih porasli za 100 %, zavarovancev individualni osebni dohodek pa za 110 % v primerjavi z letom 1985. V tem primeru bi pokojninska osnova znašala 122.024,69 din, polna pokojnina pa 103.720,98 din. Ta pokojnina bi bila nižja od pokojnine, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi se upokojil do 30. junija 1986. Toda ta primerjava še ne zadošča za odločitev. Pokojnina, uveljavljena do 30. junija, bi se glede na doseženo predpostavljeno rast osebnih dohodkov v letu 1986 uskladila še za 24,9 % (indeks 200:160,08) in bi 1. januarja 1987 znašala 152.094,11 din. Pokojnina, uveljavljena 1. julija ali kasneje, pa se med letom ne bi uskladila, ker je pri njenem izračunu upoštevan osebni dohodek iz leta 1986. Prvič bi bila deležna povečanja po družbenem dogovoru s 1. januarjem 1987 (ker je dosežena višja rast osebnih dohodkov vseh zaposlenih kot v letu 1982). Pri predvideni rasti osebnih dohodkov bi to povečanje znašalo 48,05 %. Pokojnina, uveljavljena 1. julija ali kasneje, bi torej s 1. januarjem 1987 znašala 153.558,91 din in bi bila višja od pokojnine, uveljavljene do 30. junija. Za zavarovanca bi bilo torej bolje, če se upokoji v drugi polovici leta! Če pa bi se zavarovančev osebni dohodek v letu 1986 povečal manj kot povprečni osebni dohodek vseh zaposlenih, bi bilo seveda drugače. Recimo, da se bo zavarovancu povečal osebni dohodek za 80 %, povprečje vseh zaposlenih pa za 100 %. V tem primeru bi njegova pokojninska osnova znašala 118.726,67 din, pokojnina pa 100.917,66 din. Pokojnina, uveljavljena do 30. junija 1986 ali kasneje, pa po uskla- ditvi s 1. januarjem 1987 (za 48,05 %) pa 149.408,59 din. Za zar varovanca bi bila torej ugodnejša upokojitev do 30. junija 1986! Če bi se na primer zavarovančevi osebni dohodki v letu 1986 povečali za 80 %, povprečni osebni dohodek vseh zaposlenih pa za 75 %, bi bil zavarovanec v naslednjem položaju: če bi se upokojil do 30. junija 1986, bi njegova pokojnina 1. januarja 1987 znašala 133.097,57 din (pokojnina 121.772,71 din, povečana za 9,3 %, to je preostanek do rasti osebnih dohodkov v višini 75 %!). Če pa bi se upokojil 1. julija ali kasneje, pa bi njegova pokojnina ob odmeri znašala 100.917,66 din, po uskladitvi 1. januarja 1987 pa 133.766,35 din. Za zavarovanca bi se bilo torej ugodneje upokojiti 1. julija ali kasneje. Če pa bi bil zavarovančev osebni dohodek v letu 1986 večji za 70 %, povprečje osebnih dohodkov pa za 75 %, pa bi bilo tako: Pokojnina, uveljavljena do 30. junija 1986, bi l.juanuarja 1987 znašala 133.097,57 din. Pokojnina uveljavljena 1. julija 1986 ali kasneje pa bi na dan odmere znašala 99.983,33 din, 1. januarja 1987 po izvedeni uskladitvi zaradi višje rasti osebnih dohodkov vseh zaposlenih v letu 1986 od tiste v letu 1982 pa 132.527,77 din. Za zavarovanca bi bilo torej ugodneje, da se upokoji do 30. junija 1986! To so torej zakonitosti, ki veljajo pri določanju datuma odhoda v pokoj. Kaj torej storiti letos? Odgovor bo moral poiskati zavarovanec sam. V pomoč pri odločitvi mu lahko služi le domneva, da bo po vsej verjetnosti, če se bodo nadaljevala takšna gibanja osebnih dohodkov vseh zaposlenih kot v prvih mesecih, letošnja rast osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike višja od lanske. (iz Vzajemnosti) Je to podpora delegatskemu sistemu? Sredi meseca maja so bile sklicane vse skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in so potekale od 15. do 27. maja 1986. Dolžni smo bili sklicati seje konferenc delegacij oziroma delegate, ki smo jih izvolili na volitvah meseca marca. Pred tem prvim sklicem skupščin so se sicer delegati že enkrat zbrali, vendar vsi delegati za interesne skupnosti v TOZD in delovni skupnosti ločeno. Takrat so se delegacije in konference delegacij konstituirale oziroma imenovale vodje in namestnike vodij delegacij ter konferenc delegacij. Ob tej priložnosti so bili delegati tudi seznanjeni z osnovnimi dolžnostmi delegatov, delegacij in konferenc delegacij ter organiziranost- jo, metodami in načini delovanja. Enajstega aprila so se na sestanku sestali vsi vodje konferenc delegacij, kjer so podrobneje opredelili naloge vodij konferenc pri sklicevanju konferenc delegacij, priprav na seje konferenc delegacij, vodenju in poteku in dolžnostmi, ki izhajajo po sklicanih sejah. Pismeno so bila oblikovana posebna navodila, po katerih naj bi vodje konferenc delovali, v navodilih pa so opredeljene tudi dolžnosti koordinatorja D PO in SIS. Ena od dolžnosti koordinatorja je tudi to, da zagotovi prostor za sklic konference delegacij in v pripravah na posamezne sklice ni bilo v nobenem od okolij nikakrš- nih težav. Sklicanih je bilo 10 sej. Za konferenco delegacij SIS otroškega varstva sem zagotovil prostor v TOZD Plemenitilnici in od vodje splošnih služb tovarišice Jožice Benedik dobil soglasje, da lahko skličem v njihovi sejni sobi delegate in zagotovilo, da bo rezervacija izvedena. Razgovor je bil opravljen dne 12. 5.1986, posredovana so bila vabila za dan sklica, dne 15. maja ob 12.30 uri, je prišlo do težav, o čemer pravzaprav želim spregovoriti. Malo po dvanajsti uri tega dne je vodja konference ugotovila, da je sejna soba trenutno zasedena in je preverila, če bo do sklica seje prosta. V sejni sobi so bile štiri osebe, med njimi tudi vodja TOZD tovariš Jošt Bajželj in tovarišica Jožica Benedik. Ker je bil dan odgovor, da bo skupina delala v sejni sobi tudi po 13. uri, sem želel zadevo s tovarišem Bajžlom telefonano urediti, vendar »ni imel časa« priti na telefon. Problem sem hotel rešiti osebno in sem šel v sejno sobo prosit za spoštovanje dogovora, ki je bil predhodno potrjen. Tovariš Jošt Bajželj je povedal, da skupina nima drugega prostora, kjer bi lahko delala in da tovarišica Jožica Benedik ni pristojna, da odobri uporabo sejne sobe, temveč samo on — vodja TOZD. Pobral sem šila in kopita, organiziral, da se je 29 delegatov sestalo v drugem prostoru, vendar takoj in še danes se mi porajajo naslednja vprašanja: — Ali res ni bilo mogoče, da skupina štirih oseb v novi stavbi plemenitilnice ne bi našla ustrezen prostor in nadaljevala z delom ter delegatom dala prednost, če že ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi večjega števila? — Ali res vodja splošnih služb TOZD Plemenitilnice ne more in ne sme sprejeti rezervacije za uporabo sejne sobe? — Ali je to normalno, da v TOZD Plemenitilnica samo vodja TOZD lahko odobri uporabo sejne sobe? Tovarišici Jožici Benedik, ki je v TOZD Plemenitilnica predsednica komisije za pripravo sprememb in dopolnitev opisov del in nalog in analitsko oceno delovnih mest zato predlagam, da opis del in nalog vodja TOZD komisija dopolni z nalogami sprejemanja, usklajevanja in razporejanja uporabe sejne sobe ter te naloge ustrezno ovrednoti. Čeprav sem imel nekaj težav, so mi te težave tudi koristile, kajti za drugič vem, koga moram poklicati, če bomo še želeli koristiti sejno sobo v plemenitilnici. Nič nenavadni dogodek doživel Darko Šegula Slikovno in pisno gradivo ob 50-letnici tekstilne stavke V letošnjem letu bomo praznovali 50-letnico tekstilne stavke. Ob tej priložnosti se bo izdelala tudi brošura. Vse bralce, ki imajo iz tega obdobja slike ali pismen material, ki bi koristil pri razstavi ali sestavi brošure prosimo, da ga posodijo in oddajo v Gorenjski muzej Kranj, Tavčarjeva 43, do konca avgusta 1986 in sicer tovarišici Holynski Nadi, obenem naj napišejo točen naslov, ker bodo dobili potrdilo za oddano gradivo. PREDMETI IN DOKAZILA — industrijski izdelki, prototipi izdelkov, načrti oziroma skice izdelkov, vzorci (npr. v tekstilni industriji) — izjemoma tudi manjši stroji, ki simbolizirajo začetek ali pomemben razvojni korak neke proizvodnje — sindikalni simboli (npr. prapor) — stare napisne table (firme) podjetja ali enote, oglasne deske, stenčasi — dokazila udarniškega dela in tekmovanj: pohvale in diplomo, zastave in zastavice, druga priznanja in darila — osebna dokazila udarniškega dela: izkaznice, značke, potrdila, medalje in druga darila ali priznanja — posebne uniforme, oblačila, obutev in zaščitna sredstva delavcev pri delu — načrti, poročila, grafikoni tekmovanj v delovnih org. — zasedbe podjetij maja 1945 — zunanji ali notranji objekti tovarn ob rednem delu ali izrednih priložnostih (npr. ob obiskih, političnih manifestacijah, ob vpisu ljudskega posojila) — udarniki, skupin udarnikov, proglasitve udarnikov — udarniško delo delavcev izven tovarn (pri obnovi porušenih vasi, gradnji zadružnih domov, stanovanjskih naselij in drugih objektov, pri pomoči na vasi, delu v gozdnih brigadah in pd.) — akcije sindikata (kulturno in športno udejstvovanje, menze, ekonomije, letovanja) — zbiranje surovin, pošiljke surovin (npr. na žel. postaji) — pot na delo — izobraževanje delavcev (strokovne šole in tečaji) — novogradnje (naprimer Planike, predilnice Inteksa, Internata Iskre) — letaki in plakati ki pozivajo k tekmovanju, udarništvu, zbiranju in štednji surovin, raznih sindikalnih akcij in pd. — reklamni tisk (katalogi, ceniki, plakati izdelkov) PREGLED NOSILCEV DOLŽNOSTI V DPO, DELEGACIJAH IN SAMOUPRAVNIH ORGANIH TKALNICA PREDILNICA PLEMENITILNICA PREHRANA IN ODDIH SKUPNE SLUŽBE DELOVNA ORGANIZACIJA Predsednik izvršnega odbora 00 sindikata KRISTANC FRANC 5o JAVORNIK MARINKA 372 ANDREJAŠIČ DARINKA 1 ARNEŽ DANICA 443 GUŠTIN RINA 251 PERANOVIČ PAVLA 32 Sekretar 00 ZK ŠOŠTARIČ MILAN 4o3 LEGAT VILI 371 OKORN ŽARKO 42? KAVČIČ TONE 33o ŠUMI IRENA 266 Predsednik 00 ZSMS ŠUKALO BOROSLAV 4o2 ČIKIČ DRAGAN 44 CUDERMAN BOJAN 374 REHBERGAR HENRIK 46 KOBLER IRENA 275 ZUKANOVIČ MAJDA 52 Aktiv ZZB NOV UZAR SAŠO 455 Delegacija za zbor združenega dela JENKO MARIJA 4o2 BIZJAK ROBERT 574 KRIVEC MARIJA 4o KERN CVETKA 441 ŠEGULA DARKO 255 ŠEGULA DARKO 255 Delegacije za sk.SIS - izobraževanje BURDYCH BARBARA 35 SODNIK ANA 386 ŠTROMAJER IVA 425 KREFT MARIJA DD HAFNER MARIJA 331 BERGELJ MIHA 21 - kultura GRILC FRANC 33 SUŠNIK LOJZKA 386 HILČER PAVLE 427 GUŠTIN KATARINA 251 RAKOVEC MARIJA 361 - otroško varstvo KRMELJ TANJA 54 KLJUN JANA 386 STOJILKOVIČ MARIJA f NOVAK CVETKA 250 STOJILKOVIČ MARIJA 42J - raziskovanje LAMBERGAR LOTA 44 JEČNIK SONJA 575 GABRIČ POLDKA 425 KURALT STANISLAV 19 KURALT STANISLAV 19 - socialno skrbstvo DOLENC ANGELA 44 PINTAR TOMAŽ 374 KOPITAR BORIS 411 KERN ANTON DD PINTAR TOMAŽ 574 - S P I Z STOJANOVIČ DARINKA 52 JANC FRANC 585 TISAK METKA 42 o SKUBIC NADA 232 SKUBIC NADA 232 - stanovanjsko gosp. RAMOVŠ CIRIL 34 HOSTAR JOŽE 574 FIREDER DARKO 41 OGRIZEK MAJDA 555 OGRIZEK MAJDA 555 - zaposlovanje Kotnik ANA 52 UDIR MARIJA 574 GORNIK JOŽE 411 ANKERST ERVIN 472 ANKERST ERVIN 472 - telesna kultura HUMERCA JOŽE 33 CVIRN VINKO 574 JERANČIČ MARINKA 452 MALI ANTON 245 HUMERCA JOŽE 55 - zdravstvo SMOLEJ LADO 4ol CUDERMAN BOJAN 574 KRUH CIRILA 4o ŠESTIČ MIŠO 55 KRUH CIRILA 4o Skupščine SlŠ materialne proizvodnje BLAZNIK JOŽE 571 Predsednik delav.sveta POSEDI MARJAN 4oo TRAVEN MARICA 574 ARHAR STANE 428 FRANTAR KRISTINA 442 SRABOČAN NIKO 452 KERN CVETKA 441 Odbor samou.del.kontr. SLADIČ IVAN 4o2 MULEJ MIHA 575 RAMOVŠ ANTON 414 DOLŽAN BRANKA 17 BERGELJ MIHA 21 PRIŠKOVEC METKA 34o Disciplinske komisije FLAJNIK JURE 51 STRASNER MIRKO 374 JAKOPIČ HERMAN 428 KERN TONČKA 444 SKUBIC NADA 232 Odbor za varstvo dela SLADIČ IVAN 4o2 Odbor za gospodarstvo SUŠNIK MIHA 54 JANC FRANC 383 JEKOVEC PETER 432 ŠIRC HELENA 442 URANKAR MARJAN 452 NIKOLIČ LUKA 31 Odbor za del.razmerj a KALAN STANE 34 UDIR MARIJA 574 BENEDIK JOŽICA 424 DOLŽAN BRANKA 17 ČEBULJ JANEZ 470 Kom.za inventiva.dej. POSEDI MARJAN 4oo PERTOT BORIS 570 KRIVEC MARIJA 4o KURALT STANISLAV 19 Odbor za sploš.zadeve MULEJ MIHA 575 Odbor za stanov.zadeve HUDOVERNIK MATEVŽ 4o5 Odbor za izobraževanje ZUKANOVIČ MAJDA 52 Odbor za informiranje PRIGORA SILVO 2I0 Odbor za oseb.dohodke Koord.odbor za nagra. TER.0PŠIČ ANICA 54 JEČNIK SONJA 575 BENEDIK JOŽICA 424 ARNEŽ DANICA 443 URANIČ MAJDA 246 ŽVOKELJ MILAN 427 Humor. VARČEVANJE — Pepe, draginja je vse hujša — pravi Nežka svojemu možu. — Morala bova začeti živeti bolj varčno. — Prav — ji odvrne Pepe. — Imaš kakšen predlog? — Imam — pravi Nežka. — Ti boš nehal piti, jaz ... jaz te bom pa odvadila kaditi... MED ŠEFOMA — Vidiš, mi smo začeli tako rekoč iz nič, iz male delavnice. In zdaj imamo letno po sto novih milijonov. . . — Čistega dohodka?. — Kje pa! Izgub . . . TURISTIČNA Skupina turistov, ki potuje po Italiji, se ustavi pred Dantejevim kipom. — Ne gre mi v glavo, čemu so temu postavili spomenik — pravi eden od turistov svojemu znancu. — Ni bil ne cesar ne vojskovodja ne politik ... Mar je spomenik dobil samo zato, ker je napisal Hamleta? — Hamleta je vendar napisal Shakespeare — odvrni drugi. — No, vidiš: še Hamleta ni napisal on . .. Iz dela delegacij: SIS otroškega varstva ---------------------------------J 15. maja so se zbrali delegati konference delegacij za skupščino SIS otroškega varstva in obravnavali gradivo za 1. sejo, kjer so ob tem oblikovali naslednja vprašanja in predloge: toč. 4 Ali je 80-urni vzgojni program za petletne otroke obvezen, ne glede na to ali so v vrtcih ali v varstvu staršev? Ob tem nas tudi zanima, kakšen je način obveščanja staršev o tem programu oziroma ali se obvešča o izvedbi tega vzgojnega programa tudi starše petletnih otrok, ki pa imajo otroke v lastnem varstvu? toč. 7 Ali se obnova igral in igrač izvaja za vse vrtce v občini Kranj oziroma ali so te obnove v tekočem letu deležni vsi vrtci? Zanima nas ali predpisi predpisujejo, kakšen pesek mora biti v peskovnikih: mivka ali droban pesek? V kolikor ni predpisa, ocenjujemo, da je mnogo bolj primerna mivka. Iz katere postavke finančnega plana se bo sofinanciral nakup računalnika za potrebe strokovnih služb SIS. občine Kranj? Ocenjujemo, da prireditev ŽIV-ŽAV' ni primerna oziroma prilagojena otrokom vseh starosti, še posebej ne otrokom, mlajšim od 12 let. Zato predlagamo, da se organizatorju prireditve posreduje pobuda v tej smeri. Kaj so nevarne snovi? Pogosto zasledimo besedo »nevarna snov«, katere pomen si največkrat ne znamo razlagati. Ker pa imamo pogosto opraviti s temi snovmi je prav, da vemo vsaj najosnovnejše o njih. Strokovna in enostavna opredelitev nevarnih snovi je sledeča: vsaka snov (v trdnem stanju, tekočina, plin) je nevarna toliko časa, dokler se ne dokaže, da je nenevarna. To še posebno velja za umetne oz. kemijsko pripravljene materiale. Nevarne snovi vzbujajo zaradi svojih nevarnih lastnosti posebno pozornost, saj lahko povzročajo eksplozije, požare, zdravstvene okvare kot so akutne in kronične zastrupitve, nastanek raka (azbest), poškodbe kože, poškodbe dihalnih poti, izjede itd. K nevarnim snovem prištevamo vse snovi, ki imajo eno ali več naslednjih lastnosti: — eksplozivnost — vnetljivost — lahko vnetljivost — snovi, ki povzročajo eksplozijsko nevarno povzroča požar — strupenost in škodljivost za zdravje — jedkost in dražljivost — radioaktivnost — plini (pod tlakom) -j gobljivost in kužnost. No in s katerimi snovmi se v naši delovni organizaciji najpogosteje srečujemo? To so predvsem lahko vnetljive snovi, strupene in zdravju škodljive snovi, ter jedke snovi. Kakšne lastnosti imajo te snovi? Lahko vnetljive snovi so tiste, ki se pri manjšem viru vžiga (iskre) že vžgejo (bombažni prah, white špirit). lahko vnetljivo Strupene snovi so snovi za katere je znanstveno ugotovljeno, da lahko v določenih količinah z vdihavanjem, zaužitjem ali pronicanjem skozi kožo povzročajo smrt ali okvaro človeškega organizma (nitrozni plini). Zdravju škodljive so tiste snovi, ki z vdihavanjem, zaužitjem ali pronicanjem skozi kožo povzročajo zdravstvene okvare (perkloreti-len). X /dr.iv|u 4Kth1I|Ivo Jedke snovi so tiste, ki pri stiku povzročajo uničenje živega tkiva (žveplena kislina). jedko Hranjenje in označevanje nevarnih snovi Embalaža v kateri se hranijo in transportirajo nevarne snovi mora biti nepropustna in vedno zaprta, tako, da se vsebina ne more razsuti ali izliti. Nevarne snovi moramo hraniti na posebej za to predvidenih mestih. Embalaža mora biti na vidnem mestu označena s posebnimi simboli. Iz simbolov ali navodil že lahko razberemo s kakšno snovjo imajo opraviti. Zato se o tem velja vedno dobro prepričati, to naj velja tudi za snovi, ki jih uporabljamo doma. Prav je, da si ogledamo nekaj osnovnih simbolov, ki se uporabljajo za označevanje nevarnih snovi. O naših kolesarjih Vreme in drugi pogoji so vse bolj v prid večji aktivnosti posameznikov, ki radi kolesarijo in za čim bolj prijetno kolesarjenje je potrebna tudi zgodna in redna pripravljenost. Zato je potrebno svoje »konjičke« spraviti iz podstrešij, jih pregledati in usposobiti za nemoteno delovanje in s tem ugodnejšo vožnjo. Mnogi med nami v delovni organizaciji so to storili in se tudi že preizkusili na kolesarsko rekreativnih akcijah. Prva, ki so se je udeležili naši delavci, je bila v nedeljo, 27. aprila 1986, Kolesarski maraton Kranj—Dražgoše—Kranj, ki ga vsako leto organizira kolesarski klub iz Kokrice pri Kranju, dolg 75 km. Udeležilo se ga je pet naših delavcev: Zdenko Šivic, Štefan Žlebič, Stojan Karafatski, Dobrinko Glavendekič in Hubert Zavašnik. Vsi so v svojih prizadevanjih — priti v Dražgoše in nazaj, kljub manjšim težavam, bili zadovoljni in veseli. Vsem izrekamo čestitke. Malo manj zahtevno kolesarjenje smo organizirali v torek, dne 29. aprila za naše delavce. Relacija Kranj— Preddvor—Kranj, dolga približno 20 km. Udeležba ni bila preveč dobra, sodelovali so 3 člani in ena članica. Bilo je prijetno, ne naporno in vsi so obljubili, da še pridejo. Preverjanje moči kolesarjev V programu aktivnosti na področju športa in rekreacije za mesec maj smo organizirali preverjanje moči kolesarjev na kolesarski stezi v Stražišču. Ob sicer mrkem vremenu, vendar zelo ugodnem za preverjanje moči, se je zbralo dvanajst naših delavcev, ki so sami sebe preverili, kako hitro lahko prevozijo dva oziroma moški štiri kroge. Krog je bil dolg 400 metrov, vrsta kolesa pa ni bila pomembna, vsak pač s tistim, ki ga ima. Enajst posameznikov je imelo kolo s petimi ali 10 prestavami, le ena udeleženka je imela pony kolo. 1.52 1.70 1.77 1.92 (pony) 2.29 2.60 2.72 2.75 2.87 2.93 2.96 2.99 ženske: — moški: — Papier Olga Jerančič Marinka Pavla Peranovič Gašperšič Marinka Žlebič Štefan Stare Franc Zavašnik Hubert Šegula Darko Turkanovič Aziz Zavašnik Brane Sire Peter Glavendekič Dobrinko Jeseni bomo preverjanje ponovili in vsi bodo lahko preverili, koliko moči so si nabrali v teku sezone. Solidarnost tudi tokrat ni zatajila Pred mesecem dni, točneje v noči od 13. na 14. aprila je doletela našo sodelavko Magdo Završnik iz adjustir-nega oddelka plemenitilnice I velika nesreča. V stari, leseni hiši, ki je bila nazadnje adaptirana leta 1929, je zaradi dotrajanega dimnika zagorelo. Ura je bila 2 ponoči. V hiši so mirno spali Magda z možem in 3 in pol leta staro hčerko, njeni starši ter brat in sestra. Goreč tram, ki je padel s strehe, je najprej zbudil brata. Magda je v paničnem strahu najprej poskrbela za hčerko, ji oblekla najnujnejše, sebi pa je čez spalno srajco nataknila kavbojke in tanek pulover, ter bosa z otrokom v naročju stekla do prvih bližnjih sosedov. »Zunaj je bilo kakih 10 cm snega, vendar se sploh ne spominjam, da bi ga pod bosimi nogami kaj občutila. Bilo me je samo groza in solze so mi lile, ko sem se ozrla proti goreči hiši!«, je pripovedovala Magda. K sreči je njen brat tudi gasilec in je nemudoma začel ukrepati. Takoj je odhitel obvestiti poklicne gasilce iz Kranja in še preden so le-ti prihiteli na kraj požara, so v hiši odklopili že vso elektriko, tako da so lahko začeli nemudoma gasiti. Hiša je imela dvoje stanovanj, katere lastnik je Gozdno gospodarstvo Kranj, drugače pa z njo upravlja Domplan Kranj. Stanovanje v pritličju je bilo prazno, ker je nosilec stanovanjske pravice 14 dni pred nesrečo umrl. V I. nadstropju, ki je bilo popolnoma leseno, pa je živela Magda s starši. Hiša se je naenkrat spremenila takorekoč v gorečo baklo, iz katere se pred ognjem ni dalo kaj rešiti. Vdrla so se tudi goreča tla in dnevna soba od staršev se je pogreznila v spodnje stanovanje. In tako so čez noč ostali praktično brez vsega ... Prvih nekaj dni po nesreči so dobili streho pri Milici Ti-šlar, ki je prav tako zaposlena v naši plemenitilnici I, nato pa jim je Jože Povšnar odstopil v hiši, kjer je bila včasih gostilna, 2 sobi in kuhinjo, kjer bodo vsi skupaj stanovali do takrat, ko bodo dobili drugo stanovanje. Magdin mož je zaposlen pri Gozdnem gospodarstvu — Hiša, v kateri je Magda stanovala pred požarom TOZD Preddvor, kjer sta vpisana kot prva na prioritetni listi za dodelitev stanovanja. Hišo, ki je pogorela, bodo postavili na novo, vendar Magda še ne ve povedati, ali se bodo preselili vsi skupaj nazaj, ali pa bo njej in možu morda dodeljeno stanovanje na Jezerskem, kjer Gozdno gospodarstvo adaptira bivši kulturni dom, v katerem bo potem predvidoma 14 stanovanj. Magda je zaposlena v Tek-stilindusu komaj leto in pol, vendar je pridna delavka in sodelavke jo imajo rade. Ko se je v ponedeljek, 14. aprila zvedelo za Magdino nesrečo, so takoj stekle priprave za zbiranje denarne pomoči. Tudi tokrat se je neomajno izkazala naša solidarnost, kot že velikokrat doslej. Akcija zbiranja denarnih prispevkov je stekla po vsem Tekstilindusu. Kot prvi se je sestal tudi IO OOS TOZD Plemenitilni-ca in ji dodelil pomoč v znesku 50.000 dinarjev za najnujnejše potrebe. V DO pa smo s prostovoljnimi prispevki zbrali skupaj 715.800 dinarjev, od tega: din adjustirnica 89.000 DE plemenitilnica I 114.600 DE plemenitilnica II 33.300 De gravura 16.400 DE tkalnica I 72.680 DE tkalnica II 76.020 TOZD Predilnica 80.190 TOZD Prehrana in oddih 22.860 Strokovne službe 92.700 VESI 71.100 VES II 46.950 Na koncu je prispevala pomoč tudi konferenca OOS Tekstilindus v znesku 50.000 dinarjev. Magda je zbrani denar vložila na hranilno knjižico ter jo vpisala kot vezano vlogo na 6 mesecev, ko bo prišla do stanovanja, pa ji bo tà pomoč še kako prišla prav. In kaj naj zapišemo ob koncu? Lepo je ugotoviti, da delamo in živimo v kolektivu, kjer smo pripravljeni priskočiti na pomoč sodelavcu ob nesreči, kar se je tudi v preteklosti že večkrat potrdilo. In tudi prav je tako, saj nesreča lahko vsak trenutek doleti prav vsakega izmed nas. R. G. N Tekmovanje za najrekreativca V zadnji številki Tekstilca smo objavili razpis oziroma poziv vsem zaposlenim, da se lahko prijavijo za tekmovanje za NAJREKREATIVCA v delovni organizaciji za leto 1986. Odziv, glede na število zaposlenih in tudi glede na aktivnost na področju športa in rekreacije, ni zadovoljiv, kajti prijavilo se je manj kandidatov kot v preteklem letu in sicer 13 moških (lansko leto 17) in pet žensk (kar je napram preteklemu letu mnogo bolje). Ob teh podatkih ne moremo govoriti o množični športni rekreaciji v naši DO, še posebej, če se zavedamo dejstva, da gre pri tej zvrsti »tekmovanja« za različne športno rekreativne in družabne aktivnosti. Niti najmanj ni nujno, da si dober športnik ali zagnan rekreativec, pomembno je že samo to, da se udeležiš akcije, pa že dobiš ustrezno število točk. Prav v tem pa je tudi draž, zanimivost in privlačnost udeležbe, da si redno aktiven, da se preizkusiš v različnih aktivnostih, ki jih morda do tega trenutka še nisi gojil, da te redna aktivnost spodbuja, da se srečuješ s svojimi kolegi in se primerjaš z njimi, in končno — da te občasno ali redno ta aktivnost vzpodbudi, da zaradi boljše kondicije opraviš še kakšen trening več kot bi ga sicer. No, s takimi in drugačnimi besedami vas zanesljivo ne morem prepričati o koristnosti takega rekreativnega udejstvovanja. Potrebno se je le odločiti, vztrajati in zadovoljstvo bo prišlo samo od sebe, ob tem pa ne boste zadovoljni samo vi, temveč tudi vsi tisti, ki organiziramo te aktivnosti oziroma omogočamo, da se lahko s sodelavci preverjate v moči, sposobnosti, vzdržljivosti, vztrajnosti in še marsičem. Zato, da se vam ponudi še ena možnost, vas obveščam, da se lahko še prijavite za to zvrst tekmovanja — do konca meseca junija, sicer pa vas, ne glede na to ali se boste ali ne prijavili, vabimo, da se v večjem številu udeležujete organiziranih akcij, ki so objavljene v posebnem obvestilu komisije za šport in rekreacijo za vsak mesec posebej. D. Š. Uspešen nastop naših kegljačev na Tekstiliadi Zavidljiv uspeh na Tekstiliadi V petek, soboto in nedeljo, dne 18,—20. aprila 1986 je potekalo tekmovanje v kegljanju v okviru gorenjske TEKSTILIADE. Organizator je bila Modna konfekcija Kroj — Škofja Loka. Tekmovalo se je v sledečih disciplinah: — borbene igre (2x 10x3) — moški: ekipno 4 x 200 lučajev, dvojice 2 X 200 lučajev in posamezniki 1 x 200 lučajev — ženske: ekipno 4 x 100 lučajev, dvojice 2 X 100 lučajev, posamezno 1 x 100 lučajev — mešane dvojice 1 x 100 lučajev in 1 X 200 lučajev. V vseh disciplinah so nastopili tudi naši člani, sicer pa je sodelovalo 11 ekip, osem v vseh disciplinah, tako kot mi, ena organizacija samo v ženskem delu, dve organizaciji pa samo v moškem delu. Rezultati Borbena: 1. IBI 2. BPT 3. Tekstilindus Moški ekipno: 1. Tekstilindus 2. BPT 3. IBI 4. Zvezda 5. Gorenjska predilnica Ženske ekipno: 1. Kokra 2. Gor. predilnica 3. Tekstilindus Moški posamezno: 1. Mato Šušteršič 2. Štefan Ahačič 3. Brane Strle 4. Janez Bergant 5. Vinko Cvirn 14. Polde Balažič 39. Matija Lebar Ženske posamezno: 1. Silva Fleischman 2. Slavka Pirc 11. Cvetka Čadež 15. Marinka Jenko 18. Jožica Jerala 22. Marija Podjed Moški pari: 1. Šuštaršič-Cvirn 2. Strle-Bergant 3. Košir-Ahačič 13. Balažič-Lebar Ženski pari: 1. Fleischman-Lahovec 2. Primožič-Rupnik 6. Jenko-Čadež 11. Jerala-Podjed Mešani pari: 1. Strehovec-Fleischman 2. Šuštaršič-Podjed 3. Cvirn-Čadež 4. Bergant-Jerala 23. Lebar-Jenko r Vsaka od disciplin se je ustrezno točkovala in v skupnem plasmaju so naša dekleta in fantje dosegli najboljši rezultat in to skupaj 407 točk, pred ekipo Kokre (323 točk), ekipo IBI Kranj (315 točk), Gorenjsko predilnico (266 točk) ter BP Tržič (239 točk) in tako dalje. Maksimalno smo dosegli točke v mešanih parih, ekipno moški, moških parih, posamezno moški, v ostalih disciplinah pa takoj pod vrhom. Ta uspeh je razveseljiv, ker je plod prizadevnega treniranja, pripravljenosti celotne ekipe in posameznikov ter ne nazadnje tudi vodstva kegljaške sekcije. Na osnovi tega rezultata na regijskem tekmovanju si je celotna ekipa priborila pravico nastopa na republiškem tekmovanju, ki bo sredi meseca maja v Kamniku. Ekipi zaželimo čim boljši uspeh. Tekstilindus 801 kegelj 763 kegljev 758 kegljev 4713 kegljev 4635 kegljev 4635 kegljev 4433 kegljev 4395 kegljev 1389 kegljev 1342 kegljev 1270 kegljev 831 kegljev BPT 804 keglje Tekstilindus 803 keglje Tekstilindus 802 keglja Tekstilindus 795 kegljev Tekstilindus 771 kegljev Tekstilindus 711 kegljev Kokra 364 kegljev IBI 363 kegljev Tekstilindus 331 kegljev Tekstilindus 324 kegljev Tekstilindus 316 kegljev Tekstilindus 299 kegljev Tekstilindus 1626 kegljev Tekstilindus 1605 kegljev BPT 1584 kegljev Tekstilindus 1482 kegljev Kokra 711 kegljev Gor. predilnica 696 kegljev Tekstilindus 655 kegljev Tekstilindus 615 kegljev Kokra 1132 kegljev Tekstilindus 1130 kegljev Tekstilindus 1126 kegljev Tekstilindus 1118 kegljev Tekstilindus 1035 kegljev Darko Šegula V Kar takoj na začetku naj vam povem, da smo letos na TEKSTILIADI, v veleslalomu in tekih na Rogli dne 22. aprila, dosegli res zavidljivo dober, kaj dober — odličen uspeh v ekipnem tekmovanju: bili smo drugi v veleslalomu, takoj za Tržičani iz BPT, in PRVI v tekih. Seveda pa je plod ekipnega uspeha dobre uvrstitve posameznikov tako v veleslalomu kot tekih, koder smo pobrali skoraj vsa druga mesta po starostnih kategorijah in tudi razredih (moški, ženske). RES lepo, kaj ne!? — In kaj smo »počeli«, da smo bili tako dobri? Samo tekmovanje je bilo organizirano na delovno soboto in zahvala velja vsem, ki so podprli željo, da se tek-stiliade kljub temu udeležimo; razumljivo smo nastopili z manj številno ekipo, ki pa je še vedno zagotavljala zanesljivo udeležbo v vseh kategorijah in razredih. Tako se nas je v veleslalomu udeležilo 21 (9 žena in 12 moških) in tekih 10 (3 žene in 7 moških), skupaj 29, ker sta Jerančič Marinka in Mali Tone nastopila v obeh disciplinah. Sam sem bil določen za vodjo majhne, enotno uniformirane in zagrizene ekipe. Na pot smo šli že ob peti uri zjutraj, ker smo želeli priti na cilj malo prej, pa tudi razmere na cesti niso bile znane. Že štart je bil zelo uspešen, kajti na pot smo šli vsi člani ekipe in nas tako ni nihče pustil na cedilu. Razpoloženje je bilo med potjo zelo dobro, dogovorili smo se o posameznih podrobnostih tekmovanja in sprejeli enoten sklep, da vsi nastopajoči morajo priti skozi cilj, ne glede na eventualne težave na progi. Res je tudi, da smo bolj v šali kot zares, želeli ponoviti uspeh s »peteroboja« v Škofji Loki, ko je naša ekipa v veleslalomu, ekipo BPT Tržič premagala, računali pa smo seveda še na druge ekipe, ki v slovenski tekstilni industriji veliko pomenijo. Najvišji cilj se nam je zdel ponovitev tretjega mesta z Zelenice. Za teke pa sploh ni bilo nobenih šans. Po krajšem postanku v Slovenskih Konjicah smo se po sicer lepi cesti a lepo, na novo zasneženi pokrajini okrog osme ure pripeljali na Roglo, se ustrezno organizirali, malo še okrepčali in po- __________________________ž čili, kritizirali meglo in mraz, ki nas je na končni postaji presenetil in se kmalu odpravili na štart veleslaloma, tekači pa so si ogledovali progo, nekateri pa jo že kar preizkusili. Tekmovanje v veleslalomu se je odvijalo precej počasi, v glavnem zaradi težav merilcev, vse prisotne pa je hudo pestil mraz in veter, pa seveda tudi trema je bila prisotna pri marsikateremu. Kar dobro smo spremljali potek tekmovanja, si prenašali uspehe posameznikov med seboj, se veselili uspeha Marinke Jerančič, za katero je kazalo, da bo ostala na drugem mestu in Cvirna Vinko-ta, ki je bil po neuradnih rezultatih tretji, navijali in spodbujali drug drugega. Tekmovanje se je zavleklo tja do trinajste ure. Teke je organizator prestavil časovno za dve uri kasneje, pa tudi napovedan čas štarta ni držal, tako da se je štart pričel tri četrt ure kasneje. Naši upi so se pridno ogrevali, člani ekipe so jih spodbujali, veliko debate je bilo o mazanju ali nema-zanju smuči, kar je že običajno pred tako tekmo, še malo masaže in drug za drugim so odhajali na štart. Proga je bila po pripovedovanju vseh precej naporna, ker je bila oblikovana tako, da je bilo precej spusta in nato veliko vzpona, kar je za tako kratke proge (6 oziroma 4 kilometre) precejšen napor. Vsled nezaupanja merilcem smo nekatere tudi štopali in vse bolj ugotavljali, da »naši« prihajajo v cilj z zelo dobrimi časi in vse bolj smo razmišljali tudi o dobri uvrstitvi ekipe. Tudi razglasitev se je zelo zavlekla in še takrat nismo računali na tako velik uspeh, ko pa so napovedali naš uspeh, veselju, čestitkam in drugim oblikam radosti ni bilo konca — tudi na poti domov, v avtobusu in postajališču, koder smo seveda morali prehodni pokal in majo-liki z »zmajčkom« ustrezno proslaviti. Do doma je bilo polno ocen, čemu lahko pripišemo tak uspeh in vzrokov je seveda več, vsekakor pa drži, da je bila naša ekipa homogena in izenačena v vseh razredih in kategorijah, in da so tekmovalci dali vse od sebe. Velja jim vsa zahvala in najiskrenejša čestitka. DARKO Ansambel (narodno-zabavni) NE! V zadnji številki Tekstilca smo objavili razpis za evidentiranje posameznikov, ki bi bili pripravljeni delovati v »eventualno novo ustanovljenem narodno-za-bavnem ansamblu« naše delovne organizacije, če bi bilo kaj interesentov. In? — Interesentov ni, vsaj toliko ne in ne takih, da bi ansambel lahko ustanovili, kajti javila sta se le dva: bobnar in pianistka. Zato trenutno ni mogoče razmišljati o tem, da ansambel bomo ali ne bomo ustanovili. Zal v delovni organizaciji ni posameznikov ali niso pripravljeni, da bi ustanovili tričlanski (ljudski) ansambel v sestavi: harmonika, klarinet in bas. Če pa slučajno so, se še vedno lahko javite! Folklorna skupina — DA ALI NE! Vse, ki bi bili pripravljeni delovati v folklorni skupini naše delovne organizacije, vabim, da se mi javijo in izrazijo svojo pripravljenost, sporočijo svoje mesto delovanja DO, da se bomo ob večjem zanimanju zbrali in ocenili možnosti po ustanovitvi folklorne skupine. Še posebej vabimo tiste posameznike, ki so v preteklosti ali še sedaj delujejo v takih skupinah, vabljeni pa seveda vsi tisti, ki radi plešete. Zavrtite številko 253, Darko vas pričakuje! Spomladanski kros V soboto, dne 24. maja 1986 smo organizirali že tradicionalni spomladanski kros naše delovne organizacije in udeležilo se ga je, kljub pričakovanju, da bo število udeležencev tokrat mnogo večje, samo 13 tekmovalcev in tekmovalk. Morda je bil vzrok slabi udeležbi rahel dež, ki je padal pred pričetkom tekmovanja, vendar ni niti malo oviral tekmovalce, še celo osvežil je ozračje. 1800 metrov dolga proga ni delala preglavic nobenemu od nastopajočih, seveda pa je progo pretekel vsak toliko lažje in hitreje, kolikor je bil pač na tek pripravljen. Vsled slabe udeležbe je bilo uvrščenih tudi samo dvoje ekip iz TOZD oziroma delovne skupnosti. Rezultati: Moški, do 40 let starosti: 1. Dinko Kopčič 6.29,00 2. Štefan Žlebič 6.44,35 3. Stojan Karafatski 7.11,12 4. Tomo Grgič 7.51,30 5. Dobrinko Glavendekič 8.55,15 Moški nad 40 let starosti: 1. Jože Humerca 7.30,00 2. Darko Šegula 8.12,14 3. Franc Stare 8.36,13 4. Hubert Zavašnik 8.59,16 5. Boris Pertot 9.00,30 6. Milan Štern 9.00,75 Ženske do 35 let: 1. Vesna Kesič 10.59,05 Ženske nad 35 let: 1. Anka Rupnik 10.59,05 Ekipno: 1. DS Skupnih služb 33.38,73 44 točk 2. Predilnica 35.29,10 28 točk Darko Šegula Ekipno tekmovanje v kegljanju V počastitev Praznika dela — 1. maja je kegljaška sekcija pri komisiji za šport in rekreacijo organizirala v petek, dne 25. 4. 1986 tekmovanje ekip TOZD in DS v kegljanju — v borbenih igrah. Nastopilo je osem ekip, po dve ekipi iz vsake TOZD in DS, razen TOZD Prehrane in oddiha, ki ni imela svoje ekipe. Ekipa je štela 6 članov, med katerimi je morala biti ena tekmovalka. Borbena igra ekip je potekala tako, da je vsaka ekipa metala po šest setov, po pet lučajev, za tiste pa, ki ne vedo kako izgleda borbena igra naj še dodamo, da se vsak set prične na polno (stojijo vsi keglji) in tekmovalci si prizadevajo, da jih čim prej poderejo in nato pričnejo ponovno na polno. Dosežen rezultat po 30 lučajih je rezultat seta. Na tokratnem tekmovanju je najboljši rezultat dosegla ekipa Predilnice I, ki je v enem setu dosegla rezultat 79 keglov, kar je zelo dobro. Pri takem tekmovanju je sicer zelo pomembno, da ima ekipa čim manj »ribic«, lučajev, ki ne poderejo nobenega keglja. Da je temu res tako, pove analiza ribic najboljše ekipe in najslabše ekipe. Najboljša ekipa je imela samo 37 ribic, najslabša pa kar 118. Najmanj ribic — to je samo eno — pa je imel član ekipe Predilnice I tovariš Vinko Cvirn, kdo pa jih je imel največ, pa naj raje ostane skrivnost, ker namen tega tekmovanja ni bilo dosegati dobre rezultate, temveč sodelovanje v ekipi. Pokal v trajno last, ki bo podeljen ob zaključku letošnjih športno rekreativnih akcij, je zasluženo osvojila ekipa Pleme-nitilnice I, sicer pa so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Plemenitilnica I (Jerala, Bergant, Šprajcer, Kert, Ferato-vič, Lebar) 391 kegljev 2. Predilnica I (Pintar, Janc, Štern, Legat, Cvirn, Javornik) 347 kegljev 3. Tkalnica I (Bogataj, Frantar, Hafnar, Troglič, Leban, Uše-ničnik) 324 kegljev 4. DS Skupnih služb II (Balažič, Jenko, Strle, Draksler, Ču-brilovič, Mali) 306 kegljev 5. Plemenitilnica II (Vodopivec, Deljanin, Četič, Kristanc, Pipan, Krnjak) 249 kegljev (139) 6. Tkalnica II (Kalan, Radano-vič, Humerca, Novak, Čiča, Zukanovič) 249 kegljev (118) 7. DS Skupnih služb I (Podjed, Milinčič, Krč, Zavašnik, Šuštaršič) 248 kegljev 8. Predilnica II (Čater, Maček, Pertot, Zorec, Strasner, Udir, Trandafilovski) 219 kegljev Hubert Zavašnik Zahvale Ob smrti drage mame KRISTINE ZUPANČIČ se lepo zahvaljujem sodelavcem kadrovskega sektorja in DSSS obrata II za zbrano denarno pomoč namesto venca in izraze sožalja. Justa Strle Ob smrti moje mame MARIJA ŽAGAR se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD predilnica za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Justa Rakar Ob nenadni smrti moje mame MARIJE AHAČIČ se iskreno zahvaljujem sodelavcem tkalnice I za podarjeni venec, izraze sožalja in denarno pomoč. Vsem še enkrat hvala. Franc Ahačič Ob smrti mojega očeta ALOJZA GAŠPIRCA se zahvaljujem sodelavcem TOZD Prehrana in oddih za izraze sožalja in poklonjeno cvetje. Kristina Ob boleči izgubi moje drage žene in mamice ANICE ŠMID se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz TOZD Predilnica in skladišča bombaža za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč. Tone Šmid Ob odhodu v pokoj se naj lepše zahvaljujem sodelavcem izobraževalnega centra, kontrolnega sektorja, dezinaturi in tkalnici za poklonjeno darilo. Vsem skupaj želim napredka in veliko uspehov pri delu. Lado Gros Ob hudi elementarni nesreči, ki nas je prizadela dne 13. 4. 1986, se vsem sodelavcem delovne organizacije Tekstilindus najlepše zahvaljujem za nesebično pomoč, izkazano v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala velja OOS TOZD Plemenitilnica, konferenci OOS Tekstilindus, sodelavkam adjustirnega oddelka in vsem, ki ste mi v kakršnikoli obliki priskočili na pomoč. Magda Završnik z družino Vsem mojstrom, sodelavkam in sodelavcem tkalnice I se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za lepa poklonjena darila, ki me bodo spominjala na leta, preživeta med vami. Vsem sodelavcem želim še vnaprej veliko delovnih uspehov. Anton Bidar Ob svojem odhodu v pokoj se od srca zahvaljujem vsem svojim sodelavkam in sodelavcem iz previjalnice obrata I za lepo darilo, ki mi bo drag spomin. Sodelavki Vesni pa se posebej zahvaljujem za izrečene poslovilne besede. Kristina Aljaž Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem plemenitilnice I za poklonjeno darilo, obenem pa jim želim še veliko uspehov pri delu. Franc Čimžar TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva »Tekstilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Slavko Traven, Darko Šegula, Franc Mihelčič, Marinka Mohar in Marija Stojiljkovič.