ZS7. Stnilta. I IW|Bl, I Mfc I. HMhi UH XUX. Ma. .Slovu*! Kttođ* vai|B po p#*ttt zb Arstrc Cgrstes > u Ncmfljo: ^P Teto skupaj lupnj . K »— I ctk> teto ntprej . . . . K 30-— Sh5» : : :£ : % I "Arccrlkotayitdru«e^^« u meste • w • • . 240 ' ćelo tate aaprej . • . . K JI— VpraJanjeiii gfede bucutov st a*j ptiožf xt ©đgovat dopisnici ali znanika« f^JMifT v«W°: peteroitopaa pcflt w*U sa enkrat po 30 vftk, xa đvakrat I* 18 viiL, n trikrat ali večkrat pm 16 Ha. Parte In sahvata vnta 2S vin. taatano vnta 30 vio. Pri vtCiib interdjah po dogovora. Upravnlatvu naj ae poSOjajo nnočaiiie; reklamacije, lasentl L t 4» to Je idmiaiftfttiTB« stvari. ■ ■ PftMMaMsa itivUka vajlfa lt vtnarla«. —— Ni plinu aarottU brez istodotae vpoaiatve uročnioe ti M osim. .Slovenski Narod* velja t L$ubi;ani na dom dostavljen; « v upravništvu prejeman: cdo leto naprej . . . . K 24*— ćelo Ieto oaprej • t • • K 2*— pol leta , . • • . • 12-— pol leta . . ♦ • . • 11*— četrt leta „ . .... 6*— fetrt leta . . . .V. . 5*50 na mesec m « • • . 2*— na mesec m »••'*» 1*90 Dop!s! naj se franfcirajo. Rokcpisi sa ne vrafajo. Vfrcđnlitvoi SaanoTa ulica 6i. 5 (v prifflčju levoj telafoa ŠL 94. Đuiiaj, 7. novembra. (Kcr. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO DOJISCE. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla. V odseku prelaza V6r6storony smo z objemainitti napadom pregnali sOvražuika z višin severno od Spi-nija, pri čemer smo mu vzeli 10 čast-nikov in 1000 niož. Severo - zapadno od Campoliinga ie ^avrnila neka naša preizkušena gorska brigada 6 romiin-skHi naskokov. Južno od Krafne smo IztrgaK sovražniku neko visino. Pri Tofgyesu so Rusi našo fronto v ob-mejnem gorovju v večdnevrih žilavih bojih potisaMi za neka] kilome-trov nazaj. Goro Bodul (vzhodno od Kirliba-be) srao pred sHnini ognjem ruske artiljerije zopet zaptssttii. Fronta generalfeldmar-šalaprinca Leopolda Bavarske g a. Pri avstro - osrrskih bojnih s!lah nobenih posebnih dogođkov. ITALUANSKO BOJIŠ ČE. V Vipavski dolini in na Kras u včera] ni prišlo do večsih boiev. Položaj Je neizpremenjen. Italijani so ostali mirni. Nfih veliko zasnovani napad prvih novemberskfh dni se je ponesrečfl. JUGO - VZHODNO BOJIŠČE. Ničesar novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. Itto aradno psioi. Berolin, 7. novembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJlSCE. Armadna skupina pre-stolonaslednika Ruplehta Bavarskega. | Kljub jasnemu namenu Angle-žev, da včerai nadali^i^jo svoje na-pade, se jim ie posrećilo samo vzhodno od Eaucourt L* Abbavea pripra-vk2 infanterijo, da |e zapustila jarke. Takoj smo jih prisiliH, da so se vr-nffi. Attgleske izgube na mrtvih z dne S. novembra so se iz kazale kot po-sebno velike, zlasti pri avstraiskih div i zijah. Tuđi francoski napadi preko polja posu tega s patilimi, so se Ie v maiem obsegu obnovili. Izvršili so se med Les Boeufscm in Rancourtom z večer in ponoći ter so se večinoma že v našem ognju zfomili. Nemška letalska flotilja ie s ponoćnim napadom z bomhami zazgala veliko munictjsko skiadtšče v Ceri-s>*iu ob Sommi (jugo - zapadno od Braya). Doige raogočne eksplozije so se čutile do S*. Ouentina. Armadna skupina nemške-ga prest olon asledni ka. Odgovarjaii smo na ogenj fran-coskik v južnem deju Reintsa stojećih baterii na kraje za na^o fronto ter smo v maščevanie obstrellevali mesto Rdms* V pokraiini ob Mosi nobeoih posebnih dogodkov. VZHODNO BOJIŠĆE. Fronta gfm. princa Leopolda Bavarskega. RiK*a art^terUi Je razvijate med Dvfriskojn in NareškUn jezerom de- *<»swic. kl ie vesevto omotom?* ro. Slabotne sovražne napade severo - vzhodno od Godužickov in južno od moskovske ceste snio z lahkoto zavrniii. Severo - vzhodno od Vrhov snio brez !as-nih izgub vzeli majUno rusko mostišće na levem bregu Sto-heda ter vjeli nekaj mož. Armadna fronta generala ka val. nadvojvode Karla. V odseku Tolgves so pridobili Rtisi po večkrat brezuspešnih napati ih končno na nekaterih točkah tal. Zapadno od ceste v nreiazu Bodzay snro v neskoku zopet zavzeli ob Si- riu izgubljene crte. Zapadno od doline Tagului so izvršili Romuni čez noč 6 brezuspešnib protinapadov. Jugo - vzhodno od prelaza Vorosto-ronye se ie v okolici Spinija naš napad ugodno nadaljeval. Sovražnik ie pustfl 10 častnikov in 1000 vjetih v naših rokah. Tuđi južno od prelaza Vulkan smo napredovali. CUKANSKO BO.!!ŠČE. Položaj je na obeh frontah v splo^nem nefzpremenjen. Prvi generalni kvartirnl mojster v. L u d e n d o r f f. Kooec ifalpske ofenzive. \ cerajšnje uradno poroči.u nam je že naznaniio konec devete itali-janske ofenzive. Napad je bil zasnovan obsežno in upali so, da dosežejo velike uspehe. ali rezultat je ta. da se je nHhov ogromni naval razbil ob neomajnih braniteijih. V sredo so za-Čeii, v nede'jo so že končali. Italijan-ske izgube so oeromne, uspeli mini-malen, tako da s strahom gleđajo v bodoenost in racunajo, koliko oien-ziv pravzaprav bo se pcireba, da dospo_ itali.ianske čete v zazeljeni Trsi. iozauevno jim drje malo upa-n]a sloveči itaiijanski opisnvalec bojev Luisi Barzini, ki govori v »Cor-rieru della sera« o »armadi strahov«. Barzini pravi, da so Itaiijanski topovi kruto obdelali vsak odsek, vsak kvadratni mčter ie bil zadet in raztre-šćen, italijanske poizvedovalne pa-trul;e so otinale vse naokoli, pa nišo našie živega bitja, ali glej, ko je ita-liianska inianterija začela jurišati, so nastopili kakor pričarani iz razvalin sovražm svezi roji. opremljeni na boj, prava armada strahov. nadnaravna prikazen. ki se prikaže nepri-čakovano tuđi za hrbtom in ob strani itaiijanskih mas. Barzini razlaza nato, kako se stekajo avstrijski jarki v kraške jame. v katerih so ogromni prostori za ćele fcataljone in tja se skrijejo in od tam se pojavijo kot armada strahov avstrijski borilci. 'tako pomagajo kraške jame, tako krijejo branitelje in tako ti vderejo na dan, kadar treba, proti jurišajo-čim italijanskim masam. Barzini bo imel še dosti prilike, razlagati koristi kraških jam za branitelje in slikati itaiijanski javnosti grozno »ar-mado strahov«. — Vsaka bitka za-hteva žrtve na tej in oni strani. Italijanske izgube pa so naravnost pgromne v primeri z našimi. To, kar vrše naši branitelji na Krasu, je nad- vjJoveiko. mučeniško delo. takega junaštva, takega vztrajanja. tako neizčrpne obrambne sile ne pozna vojna zgodovina. In ako se naša od-porna moč Še ojači, bo stala pred Trstom taka obramba. da bo videl Barzini in ž njim italijansko armad-no vrodstvo po Krasu še več strahov kakor doslej. Tuđi a.Ko se premotriva vojni položaj v Primoriu samo iz Cador-novih poročil, ki nišo vedno povsem resnična, še od dalec ni tak. da. bi mogli Italijani radi tega položaja topiti se v brezmejnem veselju. Res je, da so Italijani od početka vojne dalje na Goriškem nekoliko napredovali.za približno 12 kilometrov in od početka devete bitke za 4 kilometre, ako so res dosegli koto 229 zapadno Ko-starnevice. Itafiiani imajo do Trsta približno še tako dolgo pot kakor do tja, kjer so sedaj. s to razliko pa. da pot ne vodi čez soško ravnino, mar-vec čez Kras. Gabriele d' Anmunzio ne bo mo^el nikdar kot general vko-rakati v Trst. ako bo njegov avance-ment odvisen od navzočnosti pri za-vojevanju nadaljnih oporišč. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu generalnega štaba 6. novembra: Kakor se vidi, so se Italijani zopet izdivjali za nekaj tednov. Njihova nova strategija veli. da se par dni s kar največio množino čet zaganjajo in v vsaki kratki bitki dosežene uspehe razvijejo dalje v nastopni bitki. Sedma bitka se je končala z za-vojevanjem Mirenskega grada, osina z osvojitvijo prostora ob Opatjem-selu, Novi vaši in Doberdobskem jezeru, deveta doslej s pomikom fronte v crto Bilje - Hudilog. Na ta način hočejo Italiiani počasi vendar pribii-žati se svojemu velikemu cilju. ITALUANSKO URADNO POROCILO. 6. novembra. V dolini Con-cei (dolina Lebro) so napadli so-vražni oddelki eno naših izpostav-ljenih pozicij. Mi smo jih odbili in jim provzročili izgube. V dolini Asti-co in na visoki planoti Asiago delo-vanje sovražne artiljerije, katero je pobijala naša. Na Krasu so napadle sovražne čete v noči od 4. na 5. no-vember naše pozicije v smeri iz Lu> katiča. Bile so cdbite z bajonetom. Včeraj artiljerijski dvoboji. Naša artiljerija je bombardirala vojaške objekte v Kostanjevici, naša infanterija je rektificirala pri svojem prodiranju nekatere odseke naše fronte in vjela okoli 50 mož. Poroča se o izrednem gibanju na železnici iz Trsta na Opčine. Zvečer 4. novembra so vrgli sovražni letalci bombe na Tržič, ne da bi provzročili žrtve ali škodo. En aparat, ki ga je zadel ogenj naše artiljerije, je padel goreč na tla. Italijjanski opisi kraške bitke. Lugano, 5. novembra. (Kor. ur.) Poročila itaiijanskih listov s fronte so taka, kakor bi bili Italijani veliko število utrdb prve vrste zavojevali, dokazali bajno voiaško ženijalnost in neomajnost in pridobili možnosti za maneversko vojno izrećne obsef.no-sti. Poročila pa vsebujejo v nasprotju z oficijoznimi opisi tuđi marsika.l i> učinkovanju avstro - ogrskega pro-tiobstreljevanja. ki se je pričelo ob pol 7. zvečer, trajalo 12 ur in strašno obdelalo Italijane zlasti na koti 308. Med drugimi sta bila težko ranjena en brigadni general in en polkovnik. Tuđi v Lokvici in v OpatjemseMi so Italijani pod sovražnim ognjem hudo trpeli. Pri koti 208 se je približal pro-tinapad prav jako italijanskim pozi-cijam, katere so bile močno obložene z granatarm. in je provzročil bajo-netno borbo. Avstro - ogrska letala so pluln tako globoko in spretno nad italijanskimi pozi ci jami. da so mogle njihove strojne puške uničujoče učinkovati, predno so Italijani prav umeli. kaj se je pravzaprav zgodilo. Italijanska »letcča rezervna armada znova zasedli. V okolišu gozda Mie-ščiščo-a in Lipnice Dolne je boi po-nehal. Južno Dornevatre so naže čete nekoliko Drodrle ter so zasedl« neki vrh med goro Lamuntelu in vasjo Hallo. Ravnotako iugozap#dno Pmrt-na (to mesto ni jasno). Nova niska ofenziva. Rotterdam, 6. novembra. »Weit-minster - Gazette« javlja iz ruskega glavnega stana, da so storjene priprave za veliko ruskp ofenzivo na vsah frontalu ni pa še dotočeno. kctaf Rusi Proti Nmbcmb. Iz Petrograđa poročajo: MM-strstveni odsek za borbo proti nem-škemu gospodstvu izdeluje načrt za likvidacijo vseh nemlkih električnih družb, neizvzemši moskovsko družbo. Bitka za Bitolj. BOLGARSKO URADNO POROČILO. 6. novembra. Makedonska fronta. Južno od jezera Ma-lik so prepodile naše čete sovražno konjenico. Na fronti od Prespanske-ga jezera do obali Egejskega morja slabotno delovanie artiljerije in me-stoma boji med izvidnimi oddelki. Ob obali Egejskega rrorja mir. Bitka ob Sommi in boji pri Uerdunu. Berolin. 7. novembra. (Kor. ur.) \Volffov urad poroca: Velik uspeh naših opazovalnih flotilj ob Sommi! Zopet veliko skladišće municije uni-čeno! V noči od 6. na 7. november Je napadia flotilja nemških hidroplanov franeosko taborišče čet v kotlini Bois Gressaire in Bois Celestine (sevemo od Cerisvja ob Sommi) z bom-bami. Spoznati je bil dober učinek v šotorih in barakah. kjer so izirruhnili požari. Druga nerr;Ška flctHja letal je obložila isto noč municijski koiodvoi v Cerisvju. kjer so stali dol^i tovor-nl vlaki. z bombami. S številnimi bombami smo zažgali to rostajališče. ki tvori sred^šče za dovoz municije Francozov ob Scmmi. ter sosedna skladišča municije in kmalu je začelo s plamenom goreti. Požar se je raz-širil na veliko municijsko skladišče, ki je zletelo v nerrestanih eksplozi-iah v zrak. Naši hrabri letalci so s strojnimi puškami obstrel^evali prostor, kier :e gorelo in pozicije reflek-toriev. Velikanski oblak dima je stal nad pogoriščem ter ie bil čutiti še 2500 metrov visoko. Eksploz:!e kro-^gel je bilo čutUi !e v St. O^entinu, kjer se ie tresla zemlja. Do d^eva ie bilo vlćeti nožar. Dru?e nemške le-talske flotilje so nar>ad!e z hombami isto noč 20 z Rusi obloženih knriev in tabv">risc za sovraino fronto. Tuđi tu smo konstatirah* dober učir»ek na števHnih rožarih. Tuđi smo z bom-bam: poškodovali železniške naprave pri Prova rtu, Amiensu in Lon-eoeau. Na nrn^i Amiens - Pont de Metz ie uničHa .=o ke težka bom^a neki vl?v med vožnjo. FRANC^CVO IPAĐNO POROČFLO. 5. novembra popoldne. Nemci nišo obnovili svojih napadov na franceske jarke pri gozdu Saint Pierre Vaast. Število od Francozov v tem odseku vjetih znaša kakih 50 mož. N"a desnem bregu Mose precej živahen topovski ogenj v okolici Douaumonta, Vauxa in La Laufčeja. Vzhodno od forta Vaux so razširili Francozi svoje uspehe ter zasedli tekam noči vas Damloup, kjer so vjeli već mož. Na ostalih frontah no-benega važnega dogodka. 5. novembra zveče r. Se-verno od Somme so izvršile naše čete čez dan več uspešnih napadov ter so napredovale med pokrajino južno od Translova do južno od gcz-da St. Pierre Vaast. Med Lesboeuf-som in Saillv - Saillislom smo potis-nili svoje crte za več sto metrov v smeri na Translov naprej. Vzhodno od Sailiy - Saillisla smo se polastili nekega jarka in zavzeli večji del vaši Saillisel. Južno od te vaši so na-padle na.^e čete rs+o^asnn s treh ctrn-ni gozd St. Pierre Vaast, ki ga je bil sovražnik močno utrdil, ter so do-seTle resen uspeh. Naše čete so iztr-gale sovražniku zapored tri jarke, ki so branili severni del tega gozda, tei ćelo crto pozicij na jugo - zapadnem robu. Boj ie bil na tem delu fronte posebno Ifut. Silne nemške protina-pade smo v boju z ročnim! orranatami in z bajoneti Mjaino zavrnili. Tekom teh bojev smo v)eli 522 mož% med njimi 15 častnikov. Na desnem bregru Mose se je nadalieval artiljerijski boj v okolici Douaumonta. Vas Vaux smo popolnoma zasedli. Na ostalem delu fronte je bil dlan razmeroma miren. 6. novembra popoldne. Severnood Somme 90 Tranco-zi nekoliko nanredovali med Lesbo-eufsom In 5aHly - Saillislom. Pozno zvečer in ponoći so izvrSlli Ncmci močne protinapade na pozicije Safl-ly-Safllise| do gozda St. Pierrc-Va-ast. ki so jih bfli Francozi zasedli. Vsi njihori napadi na Jarke v scvemem kotu in na zapadnem robu so se zlo-mili v opija strojnih puik in artilj«- m v Saillisl« to Hmmci pridobili m^ lo tal. Na desnem bregu Mose živahno otetretjevaitl* ▼ okollel Du»-loupa. Nobenen tetarterijskeca of-nja. Povsod dnifod Je Ma noč mira* Msttsko iiridil poroOo. 5. novembra. Dan je bil skoro na ćeli fronti miren. Obojestran-sko obstreljevanje z artiljerijo na odseku Boesinghe. 4NGLESKO URADNO POROČILO. 5. novembra popoldne. Danes smo napadli na več točkah naše fronte, napredovali in vjeli več mož. Na skrajni desni smo izpraznili gnezdo Nemcev. V centrumu smo napredovali na fronti več kakor 10G0 nittrov in si zagotovili visoko leže-čo pokrajino v sosedstvu Butte in VVarlencourta. Vreme je še nadalje vihamo. 6. novembra. Ponoći nas je prisihl močan sovražni protinapad, da smo opustili del pokrajine, ki smo c:a bili zavzeli v okolici Butte de VVarlencourta. Vzhodno oj Les Bo-eufsa smo zasigurali svoje včeraj-snje pridobitve. Izvršili smo tri uspešre napade na strelske jarke v pokrarini pri Armentieresu in Ypresu. Ms!io!i poveljntk na Irskem. Generallaitnant sir Bryan Ma-hor>, bivš' an?Ierki povel!nik v Makedoniji in v zaradnein Egiptu je bil in-.enovan za povelmika Irske. Sir Frmcis \Vingate. vrhovni poveljnik e^iptov^ske armade. je bil imenovan za vladnecra komisarja v Egiptu. Boji na moriii. Potopljena ankleška križarka. London« 5. novembra. (Kor. ur.) Sporočilo aćrniralitete pravi: Poročilo nemskega admiralskcga štaba z dne 4. novembra, da je nemški podmorski čoln dne 23. oktobra potopil neko majhno angleško križarko sta-rejšecra tipa zapadno od Irske, se na-naša najbrže na potopitev iskalca min *Kenista«. če^car izguba je bila dne jfc. oktobra uradno naznanjena. Torpediran nemš!d đreadnought? London, 7. novembra. (Kor. ur.) Admirali teta r.poroca: Neki angleški podmorski čoln, ki je operiral v Se-vernem moriu. ie izstre^il rredvče-raj5Tij!m v blizini danske obali torpedo na nemškć ladjo dreadnought. tipa. Ladja je bila zadeta. Velikost škode ni znana. ItalijanSka križarka »Ouarto« potopi fena? Lugano, 6. novembra. Tesinski listi prinašajo preko Curiha došlo porGČilo, da se je v neapeliskem pri-staniSču dne 9. oktobra vžgala itali-janska križarka »Ouarto* in se potopila. Ako se ta vest petrdi, je izgubila Italija naihitrejšo ladjo italijan-ske vojne mornarice. Vozi 29 vozlov v minuti, drži 3500 ton in ima stroje 25.000 konjskih moči. Spuščena je bila v morje leta 1911. Izgube anglesVejja vojnega brodovja. Beroiin. 6. novembra. (Kor. ur.) Wo!ffov urad javlja: Z uničenjem male križarke je dosegla skupna iz-guba angleške morrarice več kakor 500.000 ton vseh linijskih ladij in kri-žark, kar jih je imela začetkom vojne. Uničenih je bilo 24 angleških linijskih ladii in križark, ki so imele skupaj 501.555 ton: pobožne križarke. pomožne ladje in razdiralci nišo všteti. Izguba znaša pri linijskih lad-jah kakih 14 odstotkov, pri oklopnih križarkah 30 odstotkov, pri zavaro-vanih križarkah nekaj nad 14 odstotkov. 39 linijskih ladij in križark z vsebino 443.500 ton so .uničile nemške pomorske sile v pomorskih bit-kah ali podmorski čolni ali nemške mine: ostale ladje so uničile ali bojne sile naših zaveznikov, ali so na morju ponesrečile. Skupna tonaža franeoskih 27 linijskih ladij in 22 oklormic ie pre3 vojno znašala 497.450 ton, dočim je italiiansko bro-dovje nbsegalo 335.700 ton. Vštete so vse italijanske ladje izvzemši 8 topovskih čolnov in razdiratcev. An-gleška je doslej izeubila 50 torpe-dovk z vsebino 41.000 ton in 26 podmorskih čolnov. Bo] med podmorskim Cofaiom in Panikom. Pariz, 6. novembra. (Kor. urad.) Glasom poročila »Tempsa* iz Tou-lona je neki podmorski čoln napadel franeoski parnik »Doukkala«. Par-nik je začel streljati ter lc po bo|u 40 minut ašeL Voinia podmorafctf Sotaa »U 53«. Đ^roflta, 5. novembra. (Kor. ur.) Wolffov arad poročm o ameriSk! vožnji »U 53«. Kljub slabemu vremenu Je bil na stop in navduŠenje častnikov in moStva skoztnskoz izboren. Pri povratku se fe voall zaradi itabegm ▼renena dva dneva pod vodo sever-no od Škotske. Aneriike mornanške oblasti v New Portu so bile skozin-skos Hubexnive. Signalska Itacija je bila prihod poehnorskega čolna spo-ročihu tako da so bile oblasti za sprejem pripravljene. Prva prijeta ladla je Bila američki parnik »Cau-sa«. Izpnščen ie začel takoj živahno brezžično poročati, kar pa ie podmorski čoln motil z brezžičnimi va-lovt Na angleškem parniku »Strath-đenec so bili skoro izkljucno Kitajci in zamorci. NorveSki parnik »Chri-stian Knutsen« je imel 75C0 ton ko-trana za London na krovu. Podmorski čoln ni izpopolnil svojih zalog olja. Za resitev moštva je dobil »Ćhristian Knutsen« posebno mnopco časa. Angleški parnik AVestpoint« je dajal, ko je zapazil podmorski čoln, neprestano signale za silo, da-siravno je bil Ie v vojaški stiski. An-gleškemu osebnemu parnicu >Ste-phano« se je posebno mudilo, spraviti papine in moštvo v čolne. V celem se je zbrafo tekom operacij »U 53c< v blizini potopljenih parnikov 16 ameriških rušilcev. ki se pa nišo vmesavali v vojaške odredbe pod-morskega čolna, niti jih motili. Novo minsko polje v Alandskera raorju. Stockholtn, 6. novembra. (K. u.) Glasom sporočHa Švedskim oblastim so Rusi zaukazali, da se ima položiti novo polje nr'n ob švedski teritorijalni meji med 59° 40* in 39° 52' sever-ne širine. Potopljene ladje. Potopljeni so bili ti - Ie angleški parniki: »Spero«, »Olan«, »Leslie«. ^Statesm^n« in »Marqui5 Bacque-hem* (4396 ton). Homatiie na Grškem. Grško brodovfe pod franeosko zastavo. Atene, 6. novembra, (Kor. ur.) Poroca se, da je 5. novembra zvečer grško lahko brodovje v Keratsiniju razobesilo franeosko zastavo. Oborožitev grških ladii Pariz, 5. novembra, (Kor. urad.) »Petit Journal« javlja iz Soluna: Provizorična vlada je razpravljala o možnosti oborožitve grških parnikov v prometu med otoki. Dalje se je sklenilo, da se v Solunu in Kaneji ustanovi sodni dvor. Poljska spomenica o obno-vitvi poljske kraljevine. Dunaj. 6. novembra. (Kor. urad.) Nagovor poliskih veljakov, ki so do-speli iz Varšave preko Berolina sem in ki jih je 30. oktobra sprejel baron Burian, se glasi: »Pozvani, da naznanhno želje Poljakov, si štejemo v veliko čast, da smemo stopiti pred Vašo eksce-lenco. Sicer nismo pooblaščeno za-stopstvo poljskega naroda, saj je popokioma nemogoče v sedanjih vojnih časih ustvariti tako zastopstvo, mislimo pa, da smo upravičeni izreci v imenu poljskega naroda, da ne-omajno stremi za tem, da se zopet osnuje poljska država. Globoko smo prepričani, da more Ie ustvaritev močne. na vse strani se razvijajoče poljske države, ki jamči enakoprav-iiost vseh svojih državljanov, zago-toviti Evropi trdne podlage trajnega miru, fn da bo Poljaka zvest zavez-nik onim državam, ki bodo izvršile to delo. Zmagovite bitke so položile uso-do Poljske v roke centralnih držav. Poljska spada k zapadu. Smelo tr-dimo, da bo zopetna ustvaritev Poljske v skladu z Iastnimi interesi centralnih držav ter od zgodovine zari tevan akt pravičnosti. Še vedno traiajoča voljna morda še ne dovo-Ijuje že danes ustvariti državo z do-ločertimi mejami zlasti proti vzhodu, vendar pa zahtevajo vsled vojne ustvarjene razmere, da se izda državni akt. s katerim proklamirala glavana centralnih držav satnostoj-no Polfsko in jo garantirata. Potern pa nai bi se, kolikor to dovoljujejo vojni dogođki, takoj začel realizirati ta akt, da se ustvarijo trdne in trajne podlage poljske države. Po našem prepričanju se da to doseći s temile ukrepi: 1. Imenovanje regenta, kl naj ima v rokah vso vladno moć v poljski državi. 2. Odstranitev meje med obema okupadjskima ozemljema. 3. Ustvaritev provizoričnejra dr-žavncira sveta \t domačlh poljskih elementov kot organ, Id \A fmel na-logo: a) izdelati tistavo hi zakonske nacrte, b) organizirati poljsko državno upravo. * 4. Ustvaritev vojaškega depar-tetnenia pri državnom svetu, dt a* ganizira bodočo poljsko vojsko, ka-teri nai služijo poljske legije kot kadri. Zadnji moment realizacije poljske države tvori proklamacija polj-skega kralja in. kot končno veljavna oblika zopetnega vresničenja Poljske« natančna določitev mej ob sklepa miru. Nato je baron Burian Odgovoril, kakor že znano. Volitve v Ameriki. Včeraj, 7. novembra, so se vršile v Ameriki »velike volitve« in narod Združenih držav si je izbral poglavarja zveze svojih republik za dobo od 1917. do 1921. Ali je izvoljen zopet Wilson, ali postane predsednik republikanski kandidat Haghes, še ne vemo. Poro-Čilo bo dospelo pač še Ie tekom ju-trajšnjega dne, saj je bil volilni akt, ki se zaključi ob 8. zvečer, končan po našem čašovnem računu, za ka-ćerim zaostaja Amerika vsled svoje zapadne lege za 12 ur, še Ie danes zjutraj. Nedavno smo v obširnem članku popisali potek burnega amerikap-skega volilnega boia in način volitve. Pondariti je, da se včeraj ni vršila formalna volitev predsedni-ka samega (to se zgodi še Ie v ja-nuarju), temveč, da so bib* izvoljeni Ie elektorfi, volilni možje, ki volijo predsednika kot pooblaščenci naroda, ozirotna strank, ki so jih kandidirale; ker pa so elektoni pooblaščenci strank in v zmislu dolgo-letne tradicije obvezani oddati svo; glas otiemu predsedniškemu kandidatu, katerega stranka jim je samim pomagala do zmage, je jasno, da je z volitvijo eleRtorjev tuđi že odlo-čeno vprašanje, kdo bo predsednik. Ako nam bo torej poročal brzojav, da imajo Wilsonovi možje večino v elektorskem zboru, potem vemo, da je zopetna izvolitev dosedanjoga ameriškega predsedtiika gotova stvar in da je formalni volilni akt, ki se vrši v januarju, Ie nekaka uradna ugotovitev dejanskega stanla. Zbor etektOTjev §te|e 531 vođinih mož. Pred kakim teđnom }e bila situvacija ta, da je imela demokratična (\ViIsonova) stranka zasigurar nih v 21 zveznih državah 197 elek-torjev, republikanska (Hughesova) pa v 18 državah 175 glasov. V nekaterih državah, s skupaj 46 glasovi, položaj še ni bil popolnoana jasen, računalo se je, da dobe v teh državah republikanci 24, demokrati pa 22 glasov. Volilne šanse bi bile torej za Wilsona 219:197. Odločilnega pomena }e bil tuđi tokrat izid volitev v 4 največjih. ozirotna najobljudenej-§ih državah New York, Illinois. Indi-ana in Obio, ki razpolagajo s 113 elektorji. Izid volitev v teh državah je bil do zadnjega poix>lnoma nego-tov. Ako }e bila izvoljena Ie polovica demokratskih kandidatov, je Wilson zmagal. Volitve so se pričele v vsa-ki državi ob 6. zjutraj cer so trajale do 8. zvečer. Ker vol! vsaka država zase (toliko elektorjev kolikor ima poslan-cev in senatorjev), ne zmaga pred-sedniški kandidat, ki ima večino v vsej republiki oddanih glasov, temveč zmago odloči večina držav, v katerih so zmagali elektorii dotične-pra kandidata. Tako je bfl Wihon leta 1912. izvoljen s 442 elektorskrmi glaso^4, ki so reprezentirali Ie 6*6 milijontrv volilcev, njegova protikan-didata Roosevelt in Taft sta dobila Ie 89 elektorskih glasov. ki pa so za-stopali 7*5 milijonov volilcev. flvstPijskB fin^nčne pazmere Dunaf, 7. novembra. (Kor. ur.) V današnji seji državnozborske komisije za kontrolo državnih dolgov je finančni minister Marek odgovar-laje na prezidentov pozdrav izvajal, da je treba osređotočiti pozornost na to, da bo sedaj pod orožjem stoječi narod vrniv^i se domov našel ureje-ne razmere. Na vsak način je treba zagotoviti plačevanje obrest! in za to fe treba neprestano misliti na zvi-šanje državnih dohodkov. Vojne do-klade k sedanjim davkom se zde fi* nančnemu ministru Ie začasno pri-rnerna oblika za zvišanfe doho, da je pri bankah velflea napetost med aktrv-nimt hi paslvnln* obrestm! fn da *G to pripravlja tud! pri hranSnicah. Z37\ StCV. .SLOVENSKI NAKUU", ane 8. novembra iaio. Stran 3. Kazne politične vesti | — Za sklicarfe državnega zbora se je izrekel tuđi dalmatinski klub, katerega načelnik dr. IvČević je pi-sal prezidentu driu. Svlvestru pismo, ki poudarja, da je zasedanje parlamenta potrebno, zlasti ker se cenzura razprostira tuđi že na vpraša-nja vehkega javnega mtere>a, ki ni-rnnjo sicer z voiaškimi zadevami ni-wesar opraviti. Bojazen, da bi se pri-petili v državu em zboru nepatrijo-*ični in škodljivi dog>dki, ni upravljena. Posamezne oštre besede pa je clišati tuđi v nojbolj discipliniranih parlaraentih. = Ministrskž predsednik dr. Kqr-ber je konieriral te dni z zastopniki nemške kršćanskosocijalne stranke. = Delavski dan je priredilo vodstvo nemške socijalne demokraći]e v nedeijo na Dunaju. Shoda so se ude-ležili zastopniki vseh večjih socijal-nodemokratienih organizacij. Kot referenti so govorili poslanec Domes o pravnem položaju delavca v vojni, cr. Eldersch o aprovizačnih vpniša-njih in dr. Viktor Adler o ženi v voj-nem času. Posebno porrcembno Je, da se je soc. demokratične priredit-ve ućelezila tuđi vlada in so se dali vsl ministri na shodu zastopati^ To je prvi siučaj v zgodovini avstrijske socijalne demokracije. = Skupni nemški poiitičui odbor. Kakor smo že poročalu so ustanovili nemški *> National verband«, kršćansko - socijalna stranka in duri ajsko kršćansko - socijalno vodstvo skupen \t. 18 zastopnikov se-stoieci odbor, ki naj skrbi za solidarno postopanie vseh nemških me-Ščanskih strank. Ta odbor je sklica! za 9. t. m. sestanek vseh nemških poslancev in članov gooodarske zbornice. = O konsekvencah gališke av-tonomne piše dunajska »Arbeiter Ztg".«: Ukrajinci (Rusini) se čutijo ogrožene. Popolnoma jasno Je, da se more rusinsko vprašanje razrešiti !e stočasno s poljsko avstrijsko zade-vo in da išče in zahteva avtono-i)i I j a ene^a naroda svoje dopolnilo v avtonomiji a - u g i h narodov. Zato se ponavlja s srečno oričeto reformo sploSno vprasanje avto-7i omi je avstrijskih narod o v, h kateri nas tuđi sicer si-vn razmere. Upamo toref, da ob-kviđeni ukrepi kar narboM srečno od-™-mo pot za notranfe reformatorič-"^ delo v A vs trlji. = Rezolucija nemških poslanec v na Ceškem. O zbor rvanju nern-kih poslancev s Ceškega se še po-roča z Dunaja 6. novembra: Včeraj se ie v Pragi vršilo zbor rvanje nemških deželnih in državnih poslancev s češkega, ki je soglasno sklenilo re-sofucijo. v kareri zopet izrekajo svojo zvesto vdanost cesarju in državi, •ivaležno pozdravljalo hrabre bojovnike zveznih armad in izražajo svoje obČudovanje prebivalstva, kl za fronto požrtvovalno in neomajno nosi bremena vojne. Zastopniki nemškega deia Češke bodo \rztrajno aelali na to, da bo prebivalstvo pre--leslo v^se, dokler ni izvojevan traien rinesljiv mir. Obenem pa morajo dločno zahtevati, riaj se store potrebne priprave, da nastanelo ob koncu vojne redne razmere v poh-tičnem življenju in borno dorasli 941-rmn naJogara, ki nas čakajo, pri če~ nier morajo Nemci na češkem rjo-staviti vr ospređje že leta zahtevana jamstva svojega narodne^a razvoja. Resolocifa pravi, /Ja je velika Škoda, da je od začetka vojne nstavrjeno parlamentarno življenje, vendar se more državni zbor sklicati i»a uspeh obetajoče zasedanje Ie tedaj, Čc se ukrenejo gotove uredbe m ustvariio potrebni predno^oji. Resolacija zahteva končno, naj Nemci v Avstriti sprico splošiie^a političnesra položaja jiozabijo vse. kar jth Icči m na] zastavi jo vse svoie sile za izpolnitev \isoldh eiljev in dužnosti nemštva v Avstrifi. = Neinški državni zbor ki pof}-sko vprašante. Glavni odsek nem-škeg-a državnega zbora ie sklican za. cetrtek na sejo ter je pričakovati sporoči! državne^a kanelerja glede poljskegra vprašanja. = Peto TOino posolilo. Zadnji teden so bila pri poštni hranihiici na Dirnaju nosvetovanja o naietjn n o -ve?a vojne^a posojiU To vo peto vojno posojilo. Za podpiso-vznje l>o naibrž dc^očec cas od 20. novembra do 16. decembra. — O predigri rojoe. Poleg vojnih dogodkov se Haiijan. novinstvo največ bavi z razpravanii o Jnžno-slovanskem problemu. In znaČilno Je, ■ia se mnenja križajo. Pa hidi ▼ m-ski javnosti se avo debatira o tenj ' pralanju. seveda T drugračaih gje-cišč, nego v ItaJifi. Netniki profesor Pohrbach poroČa v lista »Deutsche Poiiti4c<, da }e pozjiani ruski polftfk Miljukor poda] v »Riječi« fanimrvih Dodatkom o predisrri sedanje svetov- ne vojne. Mi^ukov je bil već let za-up»k bivšega ntskega ministra za vnanje stvari, Sazanova, in je torej dobro poučen o vsein. O Srbih pravi Miljukov: »Z nastopom Karagjor-gjevićev nameslo cKnastije Obreno- vićev leta 1903. je bila Srbija poteg-njena z avstrijske na rusko stran ter je pričakovaia od Rusije svojega narodu e^a ujedinjenja in neodvisnosti. Po zbližanju Srbije in Rusije se je tradicionalna interesna zona na Balkanu bistveno pretnaknila in so bili t^ko ogroženi interesi Avstro-Ogr-ske, ki je stremila proti Solunu.« Rohrbach pravi, da iz te izjave oiit-no sledi prizadevanje Rusije, da Bosno, Dalmacijo. Hrvatsko in Slavonijo pripoji Srbiji. O aneksiji Bosne in Hercegovine leta 1908. piše Miiju-kov: -Po aneksiji Bosne je videla Srbiia. kako se ruši njen narodni ide-rl ujedinjenja Srbov v Veliki Srbiji. Povsem naravno je. da je resno računala na podporo od strani Rusije. Srbija je ostala pred dilemom, ali nai stremi v naredno ujedinjenje v me-jah habsburške monarhije, ali izven njih — a?i naj se nasloni na rusko pomoč, ali naj se podredi monarhiji?« Rchrbach dodaje: »Rusija ie tore] stremila za tem. da fci vse 5rbc odccpila od Avstro-Ogrske, ker bi se sicer morala sprijazniti z tem. da se Srbi poklonijo pred Avstro-Ogr-sko, ter da jih ta združi z njihovimi istorodnfmi brati. = Kardinal deHa Volpef camer-ler^o katoličke cerkve, ki ie vodil zadnji konklave, je umri. Bil je 72 let star. = Prezidentska volitev v Ame-rik!. Amsterdam, 5. novembra. vTimes« javlia. da je tzid volitve pre-zfdenta Združenih držav še negrotov. V nonedeljek sta imela \V?1son in Hucche°- zadnje voliine provore. — Frankobrod, 5. novembra. Dasi se je Hujrhes izrekel proti temu. da bi Združene države prepovedale izvoz rmmicife, ga nemško Časr^nis.ie v Ameriki toplo podpira. \Vi!son svari javnost, provzročiti sredi svre-tovne voine nremembo v vladi. IsrM JbIk Mffln W. Avrstrijsko društvo Rdečega križa je priredilo, kakor znano, v Času od 31. aprila do 7. maja t. 1. v vseh kronovinah »Teden Rdeče§:a križa«, tekorn katerega so se povsodi nabi-ralflparovi In elani za Rdeči križ. — Dvltretjini dohodkov sta bili name-njeni deželnim in gospeinkn pomož-nim društvom Rdeče^a križa v okre-pitev njihovih zakladov. iz katerih se vzdržujejo bolnišnice v zaledju. ena tretjina dchodkov pa deželnemu vojno pomožn em u u rad u v svrho mladin skega skrbstva v kronovinah. — Zvezno vodstvo RdeCega križa na Dunaju, ki skrbi za ogromne zdravstvene potrebsčine armade na boji-šču, ni imelo deleža pri bogatih do-hodkih »Tedna Rde:e?a križa-. Za obračun vseh dohodkov se je rabilo već mesecev, ker so se morali izde-lati obračuni od več tisoč krarcv-nih odborov posameznih občm in mno-gokrat tuđi še došli dodatki. V zadnji seji zvezjiega vodstva pod pred-sedstvom grofa RitdoJfa Trauna je poročal fioančoi referent notar dr. Kolisko, da )e uspeh tetkta. prav ago-den. Poročila deželnih društev izka-zujejo sledece denarne dohodke (v darovih, iz prodaje znakov in iz pri-reiem'h predstavah itd.) v posameznih kronovinah: Mžie - Avstrijsko (z Dunajerr.) 646.323 K; Oornje - Avstrijsko 442.v597 K: Solnosrraško S6.829 K: Tirolsko in Predarlsko 221.337 K; Štajerska 329360 kron; Koroška !82.4fM kron; Kranjska 226.986 kron; Primorska 166.269 K; Dalmacija 104.813 K; Češka 1.431.174 kron: Moravska 917.562 K: Sleska 293.6S3 K: Galicija 1,024.352 kron; Bukovina 46 192 K. Avstrijske kronovine so torej iskazale kot skupen d'ohodek v.Tedna Raećega križa« 6,039.781 kron. Del teh za oskrbo mladine v deželah nabranih dohodkov 2,029.927 kron je vojno - pomožni nrad v notran}em minJstrstvTi, katerernn se je zahvaliti za inicijativo te^a veteduŠnega pod-jetja za mladinsko skrbstvo, posebno za varstvo mladine pred zaae-marjanjem v r>očitnicah pomnoŽil z zBeskom 800.000 kron iz sredstev vojno - pomožnega fonda. Tako visoka vsota za preskrbo mladine do-sedaj še ni bila na razpoJa£o. Ona tvori podlogo pri vpefiavi nmtoeo-brt>*nfb akcfl v vseh deželafc, »od katei liiii se flnofte ne ormJpo 9sbk> na počrtaice, temveć bodo ddovale tad! pocrtele in briScofie tra)no po končani vojni, da se mladom ob v»-f»le ggncmiufuiila, Število priđobljenth članov med »Tednotn Rdečega krffaj« Je znamenito. Samo na Nižiem - Avstrijskem sa fe povttalo itevflo Banov m 31.000. Skupni stroSk!. katere fe Irfiehi dimateka centrala za iisH«iiijs »1»» dna Rdečega krkim*9 se omejijo so-sebno na tiskovine, papir, porto in pisarniške potrebsčine v znesku 35.037 K, od katerih dve tretjini pri-padeta zveznemu vodstvu avstrij-skega društva Rdečega križa, ena tretjina pa vojnemu pomožnemu ura-da v notriinjein ministrstvu. Zvezni preclsednik groi Traun je poudarjal, ! milijona prebivalcev in kicr so se med vojno nakopičila oeromna bo^astva. ni nabrala niti trikrat več kakor Kranjska. Tndi Koroska ie za našo deželo znatno zaostala, ravnotako Staierska. ki ima trikrat več r>rebiva1stva; pa }e zbra-la Ie za 100.000 kron več kakor Krr>niskn. Posehno so se odlikovale tuči če^ke dežele. Češka nima dva-Icrat t<^TVo nrcMvalstva bnkor Vi?!e-Avstrijska. nabn»b pa ?e 1.431.000 kron. vTeđen Pdeče^ra kri?** daie slovanskemti nrehivalstvn Avstrije r>T2V karakteristično spričevalo. Vesfl ft nfmtt W. Poročnik Imijske lađje Gustav Klasing t. Iz Trsta poroča korespon-denčni urad 7. novembra: Poroćnik linijske ladje Gustav Klasing, eden naših najuspešnejših letalskih oficir-jev, je včeraj umri junaške smrti za domovino. Kakor znano, je Klasing 8. jurija 1915 zažgal in uničil italifan* sko zračno ladjo »Citta di Ferrara« s pomorske^a letala ?>L 48x. V ruske tu v*ein!štvu se nahaja Franc Florjančič. Lir. 27. že od 2. ju-lija. FlorjanČič je doma iz vaši Grabova št. 36 v tolminskem okraju in leži ranjen v Rostovu. Zrelostn? giTnn2z??ski Iznit je na-nravi! v T.jub]iani enoletni prostovo-Ijec TecKior T o m a ž i č iz Kanala. »Kniečka banka« iz Gorice na-znania. da u rad u je odslej na Glincah št. 217/1. pri Ljubljani. Županstvo Oze!]an - Sv. Mihael naznanja, da se nahaja občinski urad sedaj v Perovem št. 26, pošta Kam-nik na Gorcnjskem. Uradne ure so v ponedcljek in retek ves dan; v sla-caja potrebe se opravi tuđi druge dneve. Občinarji naj pošl)ejo natanč-ni naslov svojega sedanjesa bivanja in hf^no Številko iz domaćega kraja, ker leži pri županstvu več vateifi pišem v volaških zadevah, kakor tud! podpornih listov. V kor?st v»-kc?a občinarta je, da se rakoi o^tasi. 2upan: Franc Loverčič. — Ob tej priliki ermerriam©, da občinaiil \z Prvačine. Dornberga fn V r t o j b e še vedno zaman povpra-šujejo, kje poslujejo sedaj njihovi občinski uradi. Dotična žirpanstva nai bi se vendar pobrkala, da obvesttfo javnost, ali Še eksistirajo in kje. Na Preserfah v rihemberški ob-čini je granata ranila sedemlettto Emflijo Ličenovo. V g^adn so de-kletce takoj operiraH, ali med ope-racljn je umrlo. JtigostovansfcJ bogiuicl as Ce-Škem fai na Moravskera. V 34 poli-tičrjiii okrajih na Češkem živi 10116 hrvatskih in 1665 slovenskih besun-cev; v 10 političnih okrafHi aa Mo-ravskem pa 2342 hrvatskih in 434 slavenskih beguncev.Za poduk otrok je na različoe načine preskrbtfcoo. Po«ekod so poeehne hrratake Sole, poaekod obiskvfejo otroci čeike al ■emške Sole; slovenskih $o) rrf b4-kjer. V Čeških Šolah govore hrvatski in slovenski otroci že )ako dobro češko; v nemških šolaJi knajo »eve-da silne težave. Hnratske sole so v Hofelicfa pri Kladau, ▼ Schiedbersv na Morarskem in v okottcf Moravske Trebcnre. Takom mfcoAiJfc toonov botffo ustflBO^fli se več hrraft* skih Sol, atoveoBkf Mi im te mwumo-vfta v Lfbavf na Ceikem ta v KM-iiokfa mi MofW9konE> >ti zelje 80 vtn.; korenje 48 vin.; kostanj 1 K 28 vin.; cvetni karfijol 30 vin.; čebula 1 K; pesno perje 24 vin.; jabolka I. 1 K 28 vin. do 1 K 60 vin.; jabolka II. 88 vin. do 1 K 24 v; orehi 3 K; paradižniki 96 vin. do 1 K 04 vin.; peteršilj 60 vin.; redkev 10 vin. komad; sladka repa 28 vin.; ki-sla repa 64 vin.; endivija, sdata 60 do 68 vin.; spinača 12 vin.; ohrovt 44—4S vin. Umri je v Tinjanu v Istri sosp. fiiiic D e f a r. oče pred dvema roe* šećerna umrlega sina doktorja prava in nadporočn'ka - avditorja. Pokojni Deia.r je bil vcc časa župan v Tinjanu. Frašiči za pitanje, nabavljeni za Istro. Akcija deželne upravne- komisije mejne grof i je Istre, uvedena v namen, da se poveča število prašičev za pitanje v tej pokrajini, se nadalju-je in izvaja po programu. Minule dn! je dospela tuđi tretja partija rečenih prašičev, od katerih je bilo 120 glav nabavljenih po deželnem veterinarju na Štajerskem. Ta partija se je prodala v p^r dneh v Poreču ob živahnem sodelcaniti poliedelcev, došl-'h iz pore?ke. vr?arske: višnjanske in vlžiniadske občine. ki so se jako zadovoljno izražali o dobri vrsti in zmernih cenah nabavljene živine. Nasfednje partije bodo na prodaj v občinah Buje in Motovun. Dnevne vesti. — Z bolsarskim vojaškim srebrnim križeem za hrabrost so odlikovani : Aloizij S e t i n a iz Crnom-Ija; Jcrnei Sirnik in Franc Šin-kovec. Vsi trije so se odlikovali v boju proti Romuniji na donavskih monitorjih. — Vojne olajšsve »redniešolcev. C. kr. ministrstvo za uk in bogočast-je je za srednjesolce z vštetim rojst-nim letnikom 1898, ki so podvrženi vojaški službi, izdalo posebne naredbe. Po tej naredbi se pripuste k pred-časni zrelosrni skušnji oni srednje-šclci, ki so v šolskem letu 1916/17 javni ali privatni učenci zadijih raz-redov srednjih šoh ako jim bo iti k vojakom, in pa oni, ki so meseca ju-nija 1916 dovršili predzadnji razred srednjih sol ter so že odšli k vojakom. Srednješolcem, ki so že pri vo-iakih In so uvrščeni pri nađomestnih krdelih, se dovoli na prošnjo 4teden-ski dopust, da hsdijo v zadnji razred sredrriih ^ol m da napravilo pred-časni zrelostni izpit. Srednješolcem, ki so na bojišču, se dopusti za obisk sofe in za zrelostni izpit ne dovo-Uujejo. — Nabava rarnili pređnietov za c. tn kr. vofsko. C. fn kr. vojno ministrstvo nabavi meseca novembra med drusimi sledece predmete: razne znake za častrnke in moštvo, emajlirane skodelice s pokrovi, emajlirano kozarce, Častniške poljske ku-hinje, s\retiljke. siirnalne rotare, pod-kve za Čevlje z žeblji vred. žfčnike, ročne sekire s toporišči za mfanteri-fo. razne jrumbe. iermena za čevlje, krt^Če za blato, heležnice s svinčni-kl, iparo iz rar^ria. svilo za štvarrie, kovčejre za častniško prtfjago, ki-ftalne 2»boje, krtače za lase Jn za ob-leko la častTtike. zlate in srebrne ivesde, sfižbene pase sa častnike, sekanoe, šhranke. naprstnike. risal-no kredo, krojaške Slrarje. kleSčc, brnsftne karrme, stislrače, čerijar^ko smolo, ledene cerke za podfrtnte, šče-rrnc, čcvfjarsko prejo, gumbe iz sn-kanca, trake za perflo Hđ. Ponudbe Je slrapno s potreba>wi V35orcf v enem lavHkn podali najkasnefe do 20. novembra !#1<5 13. oddelfcv c. in kr. vrrtneg* mrnistrstva na Danahi. Po-f*olen rczpis z natančnej^nni podetkr Je v ptmrnf toj&rske )n obrtničke xr>ocnfcc v LJfeiulJnni liitoposoirHHn na Tpoir^d- — Protf povISnfo staaarin« Ma-fistrat v Badintpeštl Je sklenil, poslati vlađ! pro§n)o, v kateri pradlaRa, (te na| vlada odredi, da za čas vojne ne gre zahtevati viSJe stanarine, kakor je «ta§ala v času od 1. febraarja 1914 do 31. oktobra 1916. Vsaka po-irođba al vsafc pofroj, ki toma na-apc»la)t, ie ner^ave«. Stasoralec je upt đvičoif, zaMevat! piuocJek tekom enira tedna naza). — ZrlSamV dra0fi|sk!h dokfad sa vlifvs mwsd0bo^ Z Đmafa poročafo, da bo £ ncvhn letom svilana dralrMska doklada držamih •rattnfkov na 50%. — Oaataa ^«t Cmmr |e z od-IoOIjo s om 1. BOvonioTa t. I. podciil ■■vmivooo u anamv gimiMjuie v ijBMhrt dr. Lovru Požarla po- slov vfantiiega ivetnika. — Iz sred^rtofske službe. Prof. ĐofTOMil R e m c c, ki se Je po odpu-stn kot ravnatelj deželne trgovske fclCv povnrtl wi srofe včvo mosto ▼ Novo mesto, ie sedaj tfodeljen za I. tečaf 1916/17 prvj državni gimnaziji vU«b4Mk. —\Mddžar$čina na avstrHskai fjoinazlKifi! 'KUTioT^orocaio zTUBa«' ja, izdeltriejo v naučnem ministrstvu nacrt, kako vpeljati na naših gimna-zijah madžaršcino. V prvi vrsti na* • meravajo znižati število ur za latin* ščino in grscino. Madžarščina bo ob-vezni predmet. Posebno se bo pa oziralo na to, da se bo na vsaki gimnaziji vršil pouk še tuđi iz enega aM več deželnih jezikov. Do tozadevne končnoveljavne odločitve še ni prišlo. — Firman!, ki iraajo terjarv© proti umrlemu trgovcu s pohištvom Vladirnirju Angelu Cvetkovu v Sofiji, se svetuje, da priglase svoje za-hievke proti zapuščini odvetniku dr. Tccdorju Gatevu v Sofiji, ulica grofa Igiia tijeva št. 5. Na Škoiljici ie umri gospod Ivan R e p a r, po daljši bolezni. Pogreb je v cetrtek ob 9. uri dopoldne. Naše sožalie! Umorien posestsiik. V Nanenjah pri Sv. Barbari na Spodnjem Štajerskem so doslej neznani zločinci umorili posestnika \T. nrrteršiča in ^a oropali. Iz ran in raztr^ane obleke umorjenca Ie sooznati, da je bii med rjim in napadale! strahovit boj. Prvi naslon proslule plcsalke Olge Đesmotid v drami »Svalčičari-ca Uza« Ie vznućil snoči v Kino-Idealu največje zanimanje. Ol^ra Des-niond, ljubka in dražestna plesalka, je izmed najbolj prikupljivih filmskih igralk, ki tuđi s svojimi lepimi toale-tami očara gledalce. Fina ie tuđi ve-seloigra v treh tiejanjih »Leon saner-lotar«. Miči Parla in Leon Peukert v glavnih vlogah. Krasne slike ima najnovejši »Sascha - Mcsstrov teden št. 103 b«. Spored ni za mladino in se predvaja še danes in jutri 9. novembra. — V petek: »Fakir v fraku«. Indiiska legenda v štirih deja^ njih. — V soboto 11. do ponedeljka 13. novembra: Homunculus I. def ali Umetno ustvarjen človek. Senzacij-sko filmsko delo v 6 dejaniih, z dan* skim umetnfkom Olaf Fonssom. — Tđeal. Izgubljena je bila v cetrtek, dne 26. oktobra zvečer od Tržaške ceste, Rimsko obzklje (Mine), Cojzov pre-kop do Sv. Jakoba rnostn zlata za^ ponka z rubini in biseri. Pošten naj-ditelj se prosi, da vme izgubljeno zaponko proti nagradi Pot v Rožno dolino §t. 30. Aprovizacija. Ha: 6 mMM prodale krala ie meke v LjubljaoL Vsled lažjega nakupa kruha hi vsled delne izpremembe tuuradnega razglasa z dne 27. septembra 1916 o prodaji mok©, odredi mestni masi* strat sledece: 1. Številke na krušnih In močaih Izkazaicah. Kakor močne izkaznice. bodo v prihodnje tuđi krušne izkaz-nice opremljene s tekočimi številka-mi, in sicer za vsak okraj posamično. 2. Rezanje krušnih in močaih Iz-kaznic. Odrezki, ki jih stranke same ođrežeio od srednjega dela krušnih in močnih Ukaznic, so nevcfjanii — Stranke morajo pri ti po krah in mo-ko z vsemi celrmi kru^nimi, os^iroma roočain izkazntcami. « 3. Nakasflo $trank na prodala*-ne. Vsaki posmmični prodajalni se ođ-kale đoločeno število kruSnih in močnfh izkmzmc. Odda)a kruha ali moke na druge kakor njim odkaza-ne številke se bo strogo kaznovahe. Posestnild krušnih in močaih izkaz-nic Miofejo kupovati kruh in moko Ie v onih prodajalnah, ki prodajajo se številke, ki jih dobe stranke s krušno in moćno izkaznico. 4. Prodavalac kruna In moke. Kruh m moka se srne v vseh desetih krvšnik okratfh prodajati Ie v spodaj navedenih prodajarnah. Dostavljati krali ali moko na dom, ali shranje-vati za stranke je strogo prepovo-dano. 5. OpravlČenci za nakup kruha fai moke. Prodajati kruh ali moko se srne Ie posestnikom krušnih in rooČ-nih izkaznic in Ie proti oddaji odrez-kov Hradnlh krušnih, osiroma moćnih izkaznic. Gostilnam, točilnicant, kavarnam iiđL se vsled že objavlje-nega ukaza c kr. deželne vlade v Ljubljani ne srne đajatf kruha ali moke. teien^ glede zavodov Itd. Do-Vrodslnim, ačnim in vzgojevalnim zavodom, prisilnim defavnicam. kas* nflnicam, zavetiščem itd., ki imajo v smislu § 8 ministrske naredbe z đne 26. marci 1915« dri. zalc It 75, pravico, sa osebe, ki so pri njih v popol-nl oskrbl, kupovati kruh in moko brez krušnih in moćnih izkaznic smejo prodajati kraji \m moko te on prodajaine,ki jih določl mecrni magi strat in Ie proti prc|enintcl, ki Jo W stavi magistrat na dotično prodala' no. Ti zavodi itd. morajo najpoznejt Diran 4. #C5i.OV£NSi\l nakuu", uuc & novern&r* i^io. 257. stev. razgiasa oddati s pečatom zavoda opremljeno izjavo, koliko imajo oseb v popolni*oskjrbi. da se iim izstavi potrebna prejemnica. 6. Količina kruha in moke. Vsa-kokrat na krušno in močno izkazni-co odpadajoča količina kruha in moke se bo objavila pravočasno. 7. Cas prodaje. Prodaja kruha in moke se vrši v vseh prodajalnah, ob delavnikih od 7. do 11. ure dopol-dne in od 4. do 7. ure zvecer. ob ne-deliah in praznikih od 8. do 11. ure dopoldne. 8. Objava tega razglaba. Ta raz-glas se vpošlje vsakemu prodajalcu kruha in moke v svrho, da ga raz-obesi na za stranke vidnem kraju svoje prodajalne, ražen tega se objavi isti kakor v tem kraju običajno. 9. Kazenske določbe, Prestopke tega razglasa bo v smislu § 35 cesar-ske naredbe z dne 11. junija 191*6, đrž. zak. št. 176, mestni magistrat najstrožje kaznoval.* 10. Velfavnost tena razglasa. Ta razglas dobi moi v ponedeljek. dne 13. novembra 1916. Proda?a!ci kruha in moke: Za L krušni okra*. Prodajalci kruha: Na štev. 1 do 1600 Dolinar, Pred Škorijo 11; od stev. 1601 do 3200 Bizjak. Poljanska cesta 25; od Stev. 3201 naprej vojna prodajalna, Šolski drevored 8. — Prodaialci moke: Od stev. 1 do 1600 Ravhekar. Pred Škofiio 20; od štev. 1601 do 3200 Šober, Vodnikov trg 2; od štev. 3201 naprej Špenko, Kopitarieva ulica 1. Za II. krasni okraj. Prodajalci kruha: Od štev. 1 do 1600 Zužek, Sv. Florijana ulica 8; od štev. 1601 do 3200 Zalazr.Ik. Stari trg 21; od štev. 3201 do 4S00 Mole, Sv. Florijana uiica 21; od št. 4801 naprej vcina prođajalna. Stari trg 34. — Prodajalci moke: Od štev. 1 do 1600 Se-ver. Sv. Jakoba trg: od 1601 do 3200 Zere. Sv. Florijana ulica 26; od 3201 do 4S00 Držaj. Sv. Florijana ulica 25; cd 4801 naprej Zorman, Stari trg št. 34. Za HI. krušni okral. Prcdajalc! krujia: Od štev. 1 do 1000 vojna prodajama. Rimska cesta 5; od 1W1 do 2CĆH voina prođajalna, Rimska cesta 5: od 2001 do 3000 Konzum. Krakov-ei\ Sv. Petra cesta 42: od 3201 do 4800 Oman« Radeckegfi cesta ?; oć 4801 naprei Jerše, Sv. Petra cesta 12. Za VTL krušni okraj. Prodaialci kruha: Od štev. 1 do 2000 Konzum, Spodtija SiSka 56; od 2001 do 4000 Okom, Spocftija SiSka; od 4001 do 6000 Skubfc, Spodnfa SisTca 199; od 6001 naprel Kaučič, Spodnja Siska 185. — Prodajalci moke: od 1 do 2000 Konzum, Spodnfa ši§ka 56; od 2001 do 4000 Simončič, Spodnja SU ška 2; od 4001 đo 6000 Skubic, Sp. Siska 199; od 6001 naprej Zortnan, Spoćnja Žiška 91. Za Vffl. krasni okrai Prodajalci kruha: Od štev. 1 do 1600 Konzum, Zaloška cesta 15; od 1601 do 3200 Stupica, Martinova cesta; od 3201 do 4800 Cizej, alokarjeva ulica; od 4*01 do fAOO Bla'ič. Martinova cesta; od 6401 do 8000 Jezeriek, Za-JoSka cesta; od 8001 npreiKon- daialci moke: Od. Itev. 1 do 1600 Konzum, ZaloSka cesta 15; od 1001 do 3200 Šarabon, Martinova cesta 14; od 3201 do 4800 Sarabon, Za-loška cesta 1; od 4801 do 6400 Men-cinger. Martinova cesta 13: od 6401 do 8000 Sušnik, Zaloška cesta 21; od 8001 naprei, Konsum, Bohoričeva ulica. Za IX. krušni okraj. Prodajalci kruha: Od štev. 1 do 1600 Starič, Sv, Florijana ulica 31; odl601 naprej Vr-tačnik. Karlovska cesta 30. — Prodajalci moke: od štev. 1 do 1600 Kle-menc, Doienjska cesta 13; od 1601 naprei Marenče, Doienjska cesta 20. Za X. krušni okrai. Prodajalci kruha: Od št. 1 do 1100 Konzum, Glince 207; od 1101 do 2200 Konzum, Giince' 245; od 2201 do 3300 Drobti-na, Olince; od 3301 do 4400 Aubelj, Glince; od 4401 naprej 2vagen, Rož-na dolina. — Prodajalci moke: od št. 1 do 1100 Konzum. Glince 207; od 1101 do 2200 Konzum. Glince 245; od 2201 do 3300 Marn. Glince 141; od 3301 do 4400 Jelačin, Glince 3; od 4401 naprej Jeločnik, Rožna dolina 148. • » • -f- Prodaja moke strankam. Od petka naprej se bode prodajala moka strankam na vsaklh desnih 10 moćnih odrczkov V* kg bele moke št. 1 in 1/4 kg koruznega zdroba in sicer izkljuono na moćne odre2ke, ki so vcljavni za SO. in SI. teden. Cena kg moke 98 v in kg zdroba S4 v. -r Prodaja kruha. Stranke se vnovič opozarjajo: »ne režite sami kn'šrih izkaznic, ki iih dobite v pe-tek pri komisiji^. Te izkaznice so ve-Ijavne sele v p o n e d e 1 j e k 13. novembra. Kdor pa hoče kupiti kruh, mora prinesti v ponedeljek vse ćele krušne izkaznice k peku ali crodajalcu kiiiha. Kje bcx3e stranka debila kruh, je odvisno od tega, ka-tero Stcvilko ima na krušni izkazni-ci. Vse to je razvidno iz lepakov. ki so nabiti na vogalih in kateregra ima tuđi že vsak prodajalec kruh?. Be-sedilo tega raz^Insa se nahaja tuđi v našem današnjem lista. -- Način, kako se bode prodatal kruh, to pa bode razvidno v petkovi in sobotni številki našega lista. Stranke, berite torej v petek in so-boto' ljubljanske dnavn'ke. — Krušne karte. Za «2. in S3. kruŠn; teden. to ie za dobo od 12. do vštevšega 25. novembra 1016. se boda o^daiale krušne karte pri vseh desetih koinisijah. ne le v oetek dne 10. novembra ^016. tadi v sobo to dne 11. novembra 1916. vselei od 8. zjutraj do 1. popoidns. Ker se pri ko-rriisijah skoro gotovo zonet zahteva previsoko število krušnih kart, ki ne odgovaria pravemu stevilu mestnesa prebivalstva. je gosood župan odre-dil, da se vrši vnovič večja in na-tančnejša reviziia y Ljubliani izdanih kart. Vsakdo, ki priđe to pot po krušne izkaznice. mora sefcoj prinesti Ilsisk, na katerem na» ?o zapisana imena vseh tistib pseto, za ka-tere se krušne izkaznice zahtevajo. ObčinstVT) se \Tiovič opozarja, aa na-znani le resnično število apraviče-nih oseb. ker bi dru^ače imela vsaka kriva naznnnitev neprijetne postav-ne posledice. -r Oddaja krompfrja za IL okrai. Na vrsto pridejo jutri, v četrtek, dne 9. t m.: Od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 140, od 9. 10. št. 141 do 280, od 10. doli. št. 281 do 420, od 2. do 3. popodne št. 421 do 520, od 3. do 4. popoidne št. 521 do 620, od 4. do 5. št. 621 do 720. V petek od 3. do 9. dopoldne št. 721 do 860. od 9. do 10. St. 861 do 1000. od 10. do 11. št. 1001 do 1140. od 2. do 3. popoidne št. 1141 do 1240, od 3. do 4. št 1241 1340, od 4. do 5. št. 1341 do 1440. V soboto od 8. do 9. dopoldne št. 1441 do 1580. od 9. do 10. št. 1581 do 1720. od 10. do 11. št. 1720 naprei ter zamudniki II. okraja. -f Nečuveno postopante nekate-rih srastitničatiev. Dognalo se ie. da so nekateri ljubljanski gostilničarji kar čez noč ustavili svoje lansko vino, češ, da Hm je pošto. Resnica pa je, da se ga ne upalo preveč očitno 7X>pet podražiti, ker so bili nekateri že vsled takih prestopkov kaznova-ni. Pa so iznašli novo pot. Staro, mnogo ceneiše kupljeno vino se zrneša z novim letošnjim, ki ie dokaj dražfe, pa so je na ta način podra-žilf po ovinkih in dosegli svoj mmau Tuđi si daiejo od vinogradnikov po-trditi. da so plaćali mnogo viSje cene kakor v resnici, samo za to, da bi se ]\h ne moglo prijeti nuM draženja. Tako postopanje }e oderuitvo aaj-urnazane)še vrste. Pa šc nekaj inajo ti ljudje na vesti. Uradno Je doloSe* no, da me sine porcija p«fferifre te-htat! več nego 15 dkg; v gostifoah pa se prodajajo porefle po 1 K 60 v do 2 K fn Se čcz. To Je vsekako kri* vičoo. Ce se gostflničar drži odred* be glede 15 dkg. Je to silno draženje živi!, ker stane 1 kfc teletine 3 K 60 v do 4 K, če pa se ne drži, ]e pa tuđi ktrmv. Strofo tmđBorstvo t kn BQ|AttflB wš MM|ttH SDflHi^ltt Bal ^BIU. + Za prtdMdtfui nrckrari* vat-Mta Hfttda je imenovan, kakor poro-čajo dunajski listi, bivši mjnistrski predsednfk baron B e c k, katerega uradna oblast bo neodvisna od ostalih ministrstev In ki bo podrejen ecfinole ministrskemu predsedniku. Baron Beck namerava prehranje-valno centralo popolnoma reorganizirati. Ministrski svet je njegove to-zadevne nacrte že odobrit. Novi aprovizačni nacrt za ćelo državo bo publiciran prihodnje dni. — Kakor poročajo listi, namerava vlada zago-toviti soglasno postopanje vojaSKih in civilnih oblasti v vseh, prehrane prebivalstva tičočih se vprašaniih na ta način, da dobi pri uradu za prehrano zastopnik vojaške oblasti vplivno besedo. Buzne sfvdfL * Ustrelil se je na Dunaju v stanovanju svoje matere grof Otmar Khevenhiiller. * Potres na Ruskem. V mestu Edžmjazin se je primeril sila moćan potres. Mnogo hiš je zelo poškodo-vanih. nekatere so se ćelo podrle. Tuđi stolna cerkev je poškodovana in ravno tako vse vaši v okolici. * Koliko vina ie zapustil §kof Krapac? Iz zaouščine pokojnega škofa Krapca bodo 11. t. rn. v Dja-kovu prodali 1230 hektolitrov različ-nega vina, iz uprave šk^fijskeRa imerja pa 40 hektolitrov starega in 500 hektoi^rov novela vina. * Poskus sanomora v cerkvi. V stolni cerkvi na Dunaju se ie dne 6. t. m. poskusil usmrtiti mesarski po-nicčnik Anton Schmidt. Pognal si je '"z stare pištole kro^rljo v prsa in se težko poškodoval. Cerkev so zaprli in jo bodo vnovič blagoslovili. * Amerika za franeoske sirote. »Matin« javlja iz Novega Jor-ka, da hoče za preskrbo francoskih siret ustanovljeni odbor razdeliti med te sirote ogro-mno svoto 650 mi-in'OTiov f ran kov. Svoto je odbor na-bral po vseh sevsroameriških dr-žavah. * Surovi staršL Zavarovalni agent Franc Ortner v Hetzelsdorfu na Štajerskom in njegova žena sta Ortnerjevesra tri leta starega otroka ze dolio časa grozovito trpinčila. T.ani sta mu zlomila rogo. pred krat-kem pa mu je oče z žlico pobil zob-čke. Končno ie otrok po strasnih mu-kah umri. Taki starši bi pač zaslužili najhujšo kazen. 4 Zaradi nevliudnega vedenia v 7a??or. Pri odda.!an;u moke iz 2aloge Rauchovega mlina v Inomostu. je poslovodja tako nespodobno hrulil odjemalce, da ga ie policija aretirala in ga ie sodisče obsodilo na osem dni zapora. Uradno je bilo tem povodom razglašeno. da naj bo ta obsodba svarilo tištim prodajalcem, ki ravnalo z občinstvom surovo in naj iim pokaže, da bodo nespodobnosti brez-obzirno kaznovane. * Zasačena zločinca. Dimnikar-ski pomoćnik Rudolf Konig na Du-uaju je bil svoj čas obsojen na smrt na vešalah. a posrećilo se mu je po-begniti iz zapora. Zdal mu Je prišla policija na sled in ga iztaknila v družbi nekega mnogo zasledovanega Rudolfa KiJhnla. Oba zločinca sta se rnudila v drugom nadstropju neke hi5e, a Čim se }e prikazala policija, sta skočila z okna na dvorisče. Po-begniti pa ništa mogla, ker sta se oba poškođovala. * Aretiran dunajsld trgovec s prašfči. Policija v Zomboru na Ogr-skem je dala zapreti velikega dunai-skega trgovca s praš&i Ivana Bin-derja, ker je pFačeval prašiče dosti dražje, nego je določeno po maksimalni ceni. Bfnder ]c v svoje opra* vičenje povedal, cla na Ogrskem sploh ni dobiti nobene stvari, če kupee zanjo ne plača veliko več, kakor je dovoljeno po določbah o naivišjih cenah. Aretiranec Je dal 50.000 kroo taivcije, da so ga pustili iz zapora. * SIIMMlfcL Pomanjkanje mila )e spravilo na noge vsakovrstne slepar-je, ki poskušaio izkoristfti občno nh drego. Pri raznih sodnih obravnavah se je pokazalo, da so nrefična »nado-mestila za mRo«. ki se prodajajo ▼ velikanskih množinah, prava slepari-Ja, Že \mn je bila v teh nadomestiUh kotnaj še sled masti, letm pa Je ni nič. — Predrme so tuđi ffoljnllje % žhnM. Vst porao Jt sređstev, ki naj nadomeste tajca, a nhnafo ta nado* mestHa prav nikake vrednoati in da )e o*oljafan, kdor Jih kiioi — zm je prišla na dan rodi velika goij«g|a» kl Jo nfranja nnna Heidtke v Bccofi-nn. Prodajala je mnetno surovo om^ slo. To je bUo narejeno \z — krom-pirjeve moke; vođe. soii io barve. A izkazalo,.da so salata In salato! preparati, ki Jin izdelujejo v Đerolinu in priporoCajo kot nadamestilo za ocet in olje pri salati, velika sleparija; v teh preparatih je 48 do 50 odstotkov vode, pa sod islanskega mahu, nekaj barve in nekaj kisiine. — Takih stvari so sodišča že mnogo dognala in kaznovala, a kaj ko kazni takih sle-parjev nič ne poboijšajo. * Voina posojila v prejšnjih ča-sih. V velikih bojih, ki jih je vodil pruski kralj Friderik II. proti Avstri-ji, je bila tedanja avstrijska cesarica Marija Terezija Ucstikra; v denarnih zadregah. Pomagala 6i je s posojili pri raznih bankirjih. Dunajska zida Arnsteifi in Eskeles sta bila njena glavna posojevalca, mnogo denarja pa ji je posodil tuđi bankir Beth-mann - Molhveg. Prusija se je tedaj skrbno varovala vojnih dolgov. Še leta 1793. je pruski kralj Friierik Vi-ljcm II. rekel anglcškemu poslaniku, da Prusija nima toliko gospodarske sile, da bi prenesla Rak državni dolg. V Nemčiji pa je tedaj že bilo nekaj znatnih bankirjev, ki so za vojne na-mene preskrbovali denar. Prvo me-sto med njimi je zavzemal — volilni knez helenski, vladar in bankir. Vladarske posle je očitno opravlja!, bankirske pa pod imenom franko-brodskega menjalca — Rothschilda. Tuđi takozvani »Wittgensteinov bankirski komptoar« v Kasslu je bilo podjetje volilnega kneza hesenske-ga. Pri te] Wittgensteinovem komp-to;rju si je tuđi Napolson I. leta 1806. izposodil nekaj denarja. Pravi bankir Nanolcona I. se je pisal za Ouvar-da. Napcleon ga je sovražil in je stor'l več zavratnih poskusov, da bi ga uničil, ker se je bal njegove de-narne moči. Ta bankir ie prežive! Napoleona in je po cesarievem padcu por-tnl bankir novegra franeoskega kralja ter mu preskrbe! 700 milijonov f ran kov: Darila. ^estaemn aprovixaćnemu zakladu rn ^rehraco nbotnih rodbin ljnblian-skih noklonil je neimenovan dobrotnik že v dni^ič znntno svoto 1000 K. V isti namen darovala sta drusja neimenovana dobrotnika zne-ska 500 K in 200 K in pa gdč. Marija Brod-nik svoto 5(K) K. Meito venca na krsto umrlemu nadzorniku užitnins'Kega zakupa g. Ignaciju Valentin-čiču izročila sta gg. ravnatelj in podravnatel-uŽitninskega zakupa po 10 K za vdove in sirote padlih Ljubl.iančanov. / VIII. iexnamei{ povodom dni darovanja došiili daril. Nabiralne poic gosp. Jele Korun, Zore Hudoverntk, Marije Legvart, Helene Re-mec-Pollak in gostie dr. Ta\čarjcyc. Ljubljanska kreditna banka, Mestna hranilnica po 200 K; Vzajemno podporno društvo 150 K; Kmetska posojilnica, Jadranska banka, Schneider & Ve-rovšek, Zavod za pospeševanje obrti. dr. Šu-ster5ič. Neimenovan, Delniška stavb. dr. Union, Ivan Hribar po 100 K; A. Grobelnik in Karei Poliak mi. po 30 K; Franz Mally, Paul Magdič, Nečitljiv; Hedviga Šare, Lad. Pečanka, Helena Suyer, Marija Tičar, Ivan Mejač, Franc Pcterca po 20 K: Kami Planinšek, nečitljiv, F. Seunig, O. Z. Verovšek, Hanuš Krofta, N. N., nečitljiv, Fr. iglič, dr. Ivan Cemv, A. Zabret, nečitljiv, J. KorenČan, Ivan Seunig. K. Jurman, dr. Dr-ganc po 10 K: darila pod 10 K; 36 K. 2. na-biralna pola gospe dr. Nsuberger; dr. Neuber- Per 24 K; Ranzinger st. in ml. 20 K; dr. rane pl. Kočevar, Einst StOdcl, Wil|em Treo, Albin Kubelka, gospa dr. Herzman, st zdrav-nik Zeidler po 10 K: darila pod 10 K = 6 K. Z Že izkazanimi darili v znesku 44.571 K 07 v, torej skupa] 46.472 K 07 v. „DomoTin!*4 ie podani neimenovani nekim pcvodom 100 K. Naj bi našel plemeniti rodoljub obilo posnemalcev. Za goričke befM^ce. Gospod Martin Poljak, župnik v Sostru, je Uročil posredoval-nici za goriške begimce v Ljubljani zr.esek 116 K 6 v kot dobiček dobrodelne priroditve Blagcmu dobrotniku kličcmo v zahvalo le s skromnimi besedami: Bog plati! Moštvo .Stra-funov" 5, armadnega zbora je zbralo o priliki godu Nj. Veličanstva cesarja 60 K v prid gori-Skim beguncem, kateri znesek se je izročil po-sredovalnici potom c kr. okr. glavarstva ljub-ljanskega. — Hrabremu in požrtvovalnemu moštvu bodi izrečena tem potom najtoplejša zahvala. Posredovalnica za goriške begunce. UpravnVktvu naftUt listov ao posladi: Za „Clrll . M«t4»dovo dratb»Mi .Slo. venci' n» Nj. Vel. ladji .Arpad* v Pulju 20 kion, z željo, da bi tuđi rojaki na drugih boj* nfh Iadjah zbtrali za to našo prekoristno Solsko družbo in pošiljajoč prisrčnc pozdrave vsem znan kam io znancem v dragi domovini, Ivan Poč, moroariški uradnik v Pulju 2 K rnese&d prispevek in gg. M. Mahorčič ter dr. Treo 2 K (vsak po 1 K) darovala ob priliki poravnava računa za prtljago. Skupaj 24 K. Za „vđove in sirote domaćili — pađlllK TĐfaUtr": Dr. Anton Svigelj, odvet-nik v Ljubljani 20 K, v kazenski zadevi Marij« Kaitclic, mesarice v Ljubljani proti Ivanu Cu-zaku, mrsarju istotam, plaČal štednji. Srčna hvala! Danahr list ebsega 6 strini Izdaju teli ]n odgovorni aredalk: Valentin Koo'tar. Lastnina in tlsk »Narodne tiska me«. i^ii» ^^T /stritirjeTi elica7. ^^ Eeiaik dr. lug. ^lrsch, Olomvc. :,c miČnc-tehnična preiskava ie izpridala, da je „Seydlina prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma ne-Čkodljtvi in se ž njo lahko razkužuje. Potrti globoke žalosti naznanjamo ▼sem sorodnikom in prijateljem, da je naš iskrenoljubijeni sin in brat, gospod luein T\cpQr po dol^i mu^ai bolezni, dne 7. t ra. ob 4. uri zjutraj, previđen s ST. sakramenti mirno v Gospoda zaspal. Pogreb bo v Četrtek dne 9. t m. ob 9 uri dopoldne, nm pokopaliSče ▼ Šmarjo. §kofljica, dne 7. novembra 1916. rmUki lopM^ Ante«, Fraa, mati. brata. Marila, maillka, Jsttla, Sriola, Am, Bmlka, STCv. -M OVEiHStO NAkOD*, oiic 3. oktobra iaio. Stran 5, gospodična !£££*.,£ Ponudbe na npravn. »Slov. Nar.« pod „LJthllaBa/StM«. ^ie 5l* gospodična veSča nemSkega in slovenskoga jezika 7 večletno pisarnišlco prakso, vajena strojepisja in knjigovodstva, i hrano in stanovanjem. Ponudbe „pofttnl pređal 41 74«, Calfa. ________________3631_______ : Kapi se tako} : C CM H 1 vagon dobrega w E m% JM za konje ako mogoče spreSan, ponudbe franko vagon. Cena rostranska stvar. — Pomidbe pod »Saao 3421" na uprav. »Slov. Naroda«. 3621 /!ahi%a«I^m^ z večletno prakso v UOSuOfliLlla odvetniški pisarni in slov. in nemšk. jezika, strojepisja in nemške stenografife, tali premašiti slaibo. Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „V. WL 20 3612". 3612 Bev * Trtom, primerna za rraniSo ■ flA trgovino, se xa ve* let cdia $1 11 v nalem razna ene aobe, po I 111 novem leta. Hiža, v katen je IsJtl bila sv°l^as fcostilna. lezi v lcoi ■*••• vaši Zgornje Savinske doline na Stajerskem. — Ceniene ponudbe ni uprav. »Slovenskega Narodae pod „Januar 3827". -> Mirna stranka brez otrok* išt« -9» Z eno, dve ali več sobami in kuhinjo Kdor oskrb!, dobi 10 kron nagrade. 3625 Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. Modni salon A Jjarborič Jt- MUdner nmsitL = Ljubljana, )V(estni trg štev. ?. = prtooroia svojo vmUko yaiogo dunavskih w%odtlov svilnahh in veiour ^lobukpv, kinčamh ===== ==^^= in praznih oblik cvettic, pereš i. t d. Vedno velika izbera žalnih klobukov. H:x,t i troma ii daraji ■ ■■%■■ -em p**stoni, z 2, prodakri- ■ ■ ■ «11 nanNi, že 23 let v na]boiji«n IIIi||| obratu, s stalno naaufakttor. IMIIPM in treovteo z me§. blagom, velikim đvoriščem in vetom se ceno proda. Kje pove apr. »SI. Nar.« 3961 mladenič prednost ima kofasar, zmožen obeh dfci. jezik ov in nekoliko trgov. prakse, ■Mtl dfjtoi plati. Pogodi: »Zaupljir, postpn in znanje me6ta !« — Ponudbe na F, & &. QBEH, S^eobnrgoTa olioa štev. 4. Ltabijana. 3620 PIANIN O Se p■*•EH6KE SL«^* brezpiačno in postnine prosto na o«ied. tyravništ?o Usta „TEDEUSKE SLKE« spT':: prodaialka papirnate stroke, istotam 99 »prejmo ta«t ućenka. — Ponudbe na upravniStvo »Siov. Naroda« pod '.Trgorhta s papiriam 362Sf f 1 • 2 1 sobo In kuhinjo ; 1 Tfinflllillin ali samo sobo s poseb- j \lflllUU(l!Illf ni" ubodom, s« i^e • Por.udbe na upravn »Slov. Naroda« pod „Roiaa dolina 3S4Š". Proti prah a j em, lnskiaam in izpadanjn las drlojr najbolji* prlsaiavnat TaDDO-cbiii tinta ma, l«a« katera okrepdul« lavliče, odstranjuje luak« in praprečuj« lzpadan}# la«. * «iekl«BlMi uaw*4l»iM li fl«2&^. Razpolilja se z obratno posto ne maaj kot dve »teklenicL Zaloga v*«h pra4zkuženih z^ravti^ madle. ml I, m*dicinal. vla, ftp#ol|ali M, najfin©j*tti parfumov, kirurgtiklh obv«zf svežlh mineralnih vod Ud. Def. leRorno nHaira Leosteko v Llabljan! Ruljeva cesta it I. poleg noTotgrajenega Fran Joiefovega jnbli. noato. 18 * tat lefcanU d«Ura|« idrnOa tuil Oani bolaMkUi bl«yM« jata« teitniM, . da smo li mogli nabaviti surovine. ie tuđi le v omejeni meri. Svojim starim odjemaUem moreno torej Se postreii. Z ozirom na omajeno uporabo surovin naj sa vsakdo, doklar traja lalogi. pravoiatno preskrbi s v vojnem iasu tako valnim razkuiavalnim sredstvom. Cene od 1. novembra naprei so: 1 originalna staklenka 100 g iysoforma K 1*60 1 originalna staklenica 250 g Ivsoforma K 3*20 1 koUek hrsofformovega mila K 4*— 1 staklenica poprove mete-lysoforma K 2*50 Dr. Keleti & Muranyi, kemiina tovafna, Ujpest 3g*° B-____________________ jm&mmo'ttucao; mp m. mummšm m*.____________•______________ 357. mt. Priporočamo naSm s gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO jg aaitoe aJoveaskel tovarite v LjBbfiaai Telefon žtev. 1«. TlMH Mn. M. '. IW Leta 1879. ustanavljana dalaMka 3RJe ksk-^ea ^lovanske^a iezika se žel , a ni p^goi. — Ponudbe p^ d f.L^aajassicH^Bf 24G24sxf ca M. Cukes, nasl. A. S. Baaa| 11. 300 Damske klobuke " le nsjtfečji izberi priporoča -- i^INKA H0RY2Vr. modistka LJUBLJANA, Stari trg Stev. 21. Popravila na;ccne.;c. 2954 Popravila Majc«nej«. umetni in trgovski vrtnar mznii !L ?. u. tbćiKtTB, ti !t nfetji ijqn 132 cvetlični salon samo pod 3raačo itet. 2. peleg Cevllarskega atesta. Velika zalooa ai Teitn. zgeftmie {opHoi mm. trakiT itl Znnanla nar*illa to4a«. llaiija u Trzistt »sli 9. }i Anton Bajec Stenografa (kaaiidata), U rinai auU kM-Mpt te auaipalael]« flT lite notar Baš v Celju« * 3594 Enppjem les smrekov in hojev, okrogel in deske, koštan jer \ez (hlodi ali ceplfen), bokora drva proti go-toviat. — Natančne posudbe z na-vcdbo cen% doiftne, prereza, roka oddaje naj sr vpoŠlje tvrdki Vtako Vabic, Žalce, Južnostaj. v najnovejših fasooah in v veliki izberi 133 m——m priporoča —-^—— -- IVAN SOKLIČ. PRVA pi MEIIIHA DROGERIJA i parfiimerija, fotografična manufaktura itd. OIilastYeflQ koncesilOĐlrana prodala stropoi. Ustanovljena leta 1897. $nton r\ane Makljua, Židovska Biloa 1. Ceniki na tazpolago. Ceniki na razpolago. Alojzlj Res: „Ob So«" Vttsi in občutja Iz Mjtga dntmtka. V s c b i n a: Zadnji dnevi v Brdih. — Iz^nanci. — Topovski boj. — Ivanovo 1915. — Nočna vožnja. — Iz bojev za Doberdob. — S tolmlnskcga bojišča. — Vseh mrtvih dan. — Gorica v plamenih. — Ob slovesu. Cena 6O viti. M. GregoriČ: iinp e gramatici HonH" Po dolgem in željnem čakanja je izSla sistematično praktična, po moderni metodi sestavljena slovnica, za samouke in srednje sole. Italijanom, ki se žele priuftti slovenskega jezika in onim Slovencem, kl so iz kakr-šnegakoli vzroka zanemarili svoj jezik, bo ta knjiga kar najbolje došla. Cap« S kronau Da si gg. naročniki prihranijo poitno-povzetne stroške, naj blagovolijo poslati naročnino v naprej ter priložiti poleg cene za ,Ob Soči* 10 vin. in za .LIngua e —^— grammatica slovena* 20 vin. za poštne stroške. ——— 3S I. ŠTOKOVA 5 trgoviu s papirjem in vsrai ptsaniilkimi ii Sotskiad ptfrctt&naai se nahaja v Trstuf ulica Molino plecolo 5t 19. Zaltfja: pisamiškega in pisemskega papirja in kuvert, svinčnikov, crnila, razglednic, vseh vrst cigaretnih papirčkov in stročnic, vojne dopisnice i. t. d.t i. t d. 3336 i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani »■ P^ntžU3 g8avmca 8,000.000 kron. ti StpitaPJeV3 ilUCa ŽtCV. 2. BwnmHoiidl okroglo 1,000,000 kr^n. Poslovalniea c. kr. avstrijske državne razredne loterije. PetdrtiStsIce w Snlitu. Celovcu. Trstu. Sarajevu. Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. JiagOVIli Odd^kk. ^Sprejema vloge na fc»|ttloo in na tttotl rmtmm in jfb obreatuje najogo4neje. Ifahakila To)alm vletnlkoam v vaak fclml, tonja^aja aa tatea trn Malkslaslnafa. rraivav oarskih hlpatacnili aradk a X 9*—, trabaaja 19. aovaa^ra 1919. alarmi dobitak X 40.000--. rram— araak avatrlfakata *mm&\. kratfttsaga savoda a K 9«—. trebaafa 19. KTaartra 1919. Uaval dobitak E 9O-OOO-— Tvrdka Ljubljana Breg štev. 20 ^^^^W ^^^0g/fj^^^^,.,;.«" ■ '< ' ' "l" '"^^^fe;1 ";v'^^^^| ■miauala abnr« oMinstvm« ia hm amorala Isdalajvaaf o olvU-■ih tevijov x ualatiml poaV aOatl mte* aplataoajA pa-amaafkaala rarorla 1b Mvft airv^tk ate* MtaJHL Eto m fc#4a i. prav9>ta8M pra-akriball, fa xaal xa«afa