TRST, sobota 3. januarja 1959 Leto XV. . Št. 3 (4157) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Te!.: Trst 94-638, 93-808, 87-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UU MONTECCHI It. «, II. nad. ~ TELEFON »3-10* IN 94-63* — PoStal predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA « 2* - NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir - 3^; “š™"338 ~ Podru±[Mca GOHICA: Ulica S. Pellko 1-11. — Tel. 33-82 - OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 - CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din - Poštni tekoči račun: Založništvo oglasov: Za vsak mm višine v Strmi enega stolpca: trgovski 80, rinančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Veliko sporočilo iz Moskve Sovjetska raketa bo v v nedeljo zjutraj ob območju deveti Lune uri? Raketa leti s hitrostjo 11,2 km na sekundo - Na raketi so zastavice z napisom «ZSSR -1959» - Raketa tehta 361,3 kg, njen zadnji stadij pa 1472 kg iitimiiiitmiiiiiiimimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiii Angleži bodo zgradili atomski bombnik LONDON. 2. — Minister za dobave je dodelil štirim industrijskim podjetjem skupni znesek 50.000.000 šterlingov (87 milijard in 500 milijonov lir) za gradnjo atomskega bombnika, ki bo lahko dosegel kakršen koli kraj na zemlji. Nov bombnik «TSR-2» bo nadomestil že zastarel tip bombnika «Camberra». Predvidevajo, da bo nov tip bombnika pripravljen za polet leta 1963 ali 1964. letela je nad Havajskimi otoki in leti sedaj nad Pacifiškim oceanom ter se naglo oddaljuje od Zemlje. Zadnji stadij rakete tehta 1.472 kg brez goriva. Contai ner rakete ima posebne aparate za znanstvena merjenja. Ob 3.10 (po moskovskem času) 3. januarja bo raketa letela nad južnim delom Sumatre. V tem trenutku se bo nahajala okrog 110.000 kilometrov od Zemlje. Po računih bo raketa dosegla območje MOSKVA, 2. — Radio Moskva je sporočil, da je bila danes izstreljena sovjetska raketa proti Luni. Raketa, ki je sestavljena iz dveh stadijev, leti po predvideni poti. Radio Moskva je obenem povedal, da bo raketa dosegla območje Lune 4. januarja ob 9. uri. Izjava moskovskega radia o izstrelitvi rakete na Luno pravi, da pomeni leto 1957-58 velik uspeh SZ v gradnji raket. Izkušnje s sovjetskimi umetnimi sateliti Zemlje so omogočili zbrati material za lete po vesoljstvu na druge planete sončnega sistema. Znanstvene raziskave ter poskusi v SZ so imeli namen ustvariti umetne satelite večjih dimenzij in teže. Kot je znano, tehta tretji sovjetski satelit 1327 kg. Ko je bil 4. oktobra 1957 z uspehom izstreljen prvi umetni satelit na svetu, za njim pa še drugi sateliti v skladu s programom mednarodnega geofizikalnega leta, je bila prvič dosežena kozmična hitrost 8 kilometrov na sekundo Kot rezultat nadaljnjega dela so vjetskih projektantov, tehnikov in delavcev je bila sedaj ustvarjena raketa na več stadijev, katere zadnji stadij lahko doseže kozmično hitrost 11,2 km na sekundo, s čimer so omogočeni medplanetarni poleti. V Sovjetski zvezi je bila 2. januarja 1959 izstreljena kozmična raketa proti Luni. Raketa je odletela po tiru, ki je bil predviden, proti Luni. Zadnji stadij rakete je dosegel kozmično hitrost 11,2 km. Med svojim poletom je raketa preletela zahodno mejo SZ, moskovskem času, 4. ja 1959. Radio Moskva je tudi povedal, da je v raketi poleg ostalih številnih aparatov radijski oddajni aparat, ki oddaja na dveh frekvencah — 19,997 in 19,995 megaciklov — telegrafske znake trajajoče 0.8 in 1,6 sekunde. Oddajnik, ki dela s frekvenco 19,993 mega-ciglov, pa oddaja telegrafske znake različne dolžine od 0,5 do 0,9 sekunde, s katerimi se prenašajo podatki o znanstvenih opazovanjih. Potem je še en oddajnik, ki oddaja na frekvenci 183,6 megacikla ki rabi tudi za oddajanje znanstvenih podatkov. Moskovski radio je tudi po- januar- | vice z znaki SZ ter napisom «ZSSR - januar 1959». Izstre litev rakete je posvečena XXI. kongresu KP SZ. Čeprav je raketa še daleč od območja Lune, so v izjavi, ki jo je oddajal moskovski radio tudi take samozavestne besede, s katerimi se poudar ja, da «je ustvarjalni napoi vsega sovjetskega ljudstva o-mogočil prvi medplanetarni polet, kronan z uspehom«. Nadalje je v tej izjavi rečeno, da bo mogel v bližnji bodočnosti človek postaviti nogo na površino drugih planetov«. Predstavnik observatorija v Bochumu v Porurju je izjavil, da je ob 0,05 tamkajšnji observatorij ujel znake, za katere se domneva, da so priha- jali s sovjetske rakete. Iz A-merike pa so sporočili, da so v Riverhandu ujeli znake s sovjetske rakete že ob 23,58. Nekateri ameriški krogi izjavljajo, da imajo v Ameriki že pripravljeni dve raketi za izstrelitev na Luno in da ju bodo v najkrajšem času izstrelili. Predsednik Eisenho-•.ver ni z ničemer komentiral vesti o izstrelitvi sovjetske ra kete. MOSKVA, 3. — Ob eni uri je bila raketa v višini nad 100.606 km. Nahajala se Je nad Indijskim oceanom (3 stop. južne širine in 108 stopinj vzhodne dolžine). Sovjetske postaje redno sprejemajo znake. Aparati na raketi delujejo normalno. Sprememba na Kubi praktično zaključena Fidel Castro je že proglasil Urrutio za začasnega predsednika Na strani uporniškega gibanja so že tudi skoraj vsa diplomatska predstavništva Kube - Zdi se, da je že tudi vsa vojska na razpolago Fidel Castra HAVANA, 2. — Fidel Castro je izjavil, da bosta po-poidne on in Manuel Urrutia prišla v Havano. Manuel Urrutia in Fidel Castro sta govorila pred veliko in navdušeno množice v centralnem parku v mestu Santiago. Urrutia je pozdravil množico z besedami: «V imenu revolucije, v imenu njenega nedvomnega voditelja Fidel Castra in v svojem osebnem imenu izročam bratski pozdrav junaškemu prebivalstvu tega mesta.« Za njim je go-vc-ril Castro, ki je proglasil Urrutio za začasnega predsednika, mesto Santiago pa za začasno prestolnico Kube. Napovedal je, da bosta on in Ur-rutia odšla v Havano ob 14. uri (po krajevnem času). V Santiagu, kjer so se boji po predaji posadke prenehali, se je prebivalstvo predalo manifestacijam veselja. Manifestan-ti prepevajo po ulicah in nosijo zastave »gibanja 26. julija«. Neki predstavnik veleposlaništva Kuhe v Washingtonu je sporočil, da ho nova začasna vlada pod predsedstvom Manuela Urrutie ustoličena danes popoldne. Ta vlada bo imela podpero vseh kubanskih političnih strank, ki so bile proti Batisti. Dostavil je tudi, da so se kubanske oborožene sile že podredile bodoči vladi. Lune približno ob 7. uri po I vedal, da so na raketi zasta uh .................................................................................................. Nič novega v notah zahodnih velesil V ponedeljek bo veleposlanik Kroll izročil v Moskvi nemško noto BERLIN, 2. — Predstavnik vlade Zahodne Nemčije je izjavil, da bo zahodno-nemški poslanik v Moskvi Kroll v ponedeljek izročil sovjetski vladi noto, v kateri je odgovor vlade Zahodne Nemčije na predloge Sovjetske zveze o bodočnosti zahodnega Berlina. Kot je znano, so vlade Velike Britanije, Francije in ZDA odgovorile SZ glede tega vprašanja 31. decembra. V Bonnu menijo, da je vsebina odgovora vlade Zahodne Nemčije Sovjetski zvezi v glavnem podobna odgovorom treh zahodnih velesil. Milanski dnevnik #Italia» objavlja članek zahodno-nem-škega kanclerja Adenauerja, ki piše, da je bil odgovor zahodnih držav Sovjetski zvezi tako odločen, da izraža stališče Zahoda, da «bo branil zahodni Berlin, kot edini preživeli svobodni otok proti rdeči poplavi«. Adenauer poudarja, »da ni več nobenega dvoma, da je usoda demokratičnih držav neločljivo povezana z usodo zahodnega Berlina«. Tudi drugi italijanski časniki komentirajo po svoje odgovore zahodnih držav Sovjetski zvezi. Milanski «Corriere della Sera« pravi, da so odgovori ZDA in drugih zahodnih držav glede ureditve berlinskega vprašanja juridično popolnoma utemeljeni. Obenem pa poudarja, da sovjetska vlada v določenem trenutku lahko umakne svoje čete iz vzhodnega Berlina in tudi s celotnega področja Vzhodne Nemčije. V tem primeru, poudarja list, zahodne velesile ne bodo mogle storiti drugega kot protestirati. Zahodni odgovori SZ pa so v Vzhodni Nemčiji izzvali prav nasprotne komentarje. Glasilo social - komunistične stranke Vzhodne Nemčije «Neues Deutschland« piše, da »odgovori treh zahodnih velesil Moskvi ne vsebujejo nič, prav nič novega« in da so bili sovjetski predlogi zavrnjeni ne da bi se na Zahodu potrudili sestaviti ustrezne proti-predloge. Nasprotno, v teh odgovorih se ponavljajo stare želje, preseliti NATO na obrežje Qdre. Uradna agencija Vzhodne Nemčije »ADN« pa pravi, da zahodni odgovori vsebujejo neresnično tolmačenje razvoja berlinskega vprašanja. miiMnimiMUiiinnunUilliiniinniilliHlHmiiiimlNatiMHHmMiiiiiiiHmiitmtmnmHiiHfiimmiHHUlHmmmnUMHiiuMUU Številne aretacije komunistov v Združeni arabski republiki Med aretiranimi so mnogi intelektuald - V nedeljo bo v Kairo prispel Crotewohl ■ Black nadaljuje razgovore za ureditev angleško-egiptovskega spora BEJRUT, 2. — Po vesteh, ki so prišle iz Bejruta v Kairo, je policija Združene arabske republike aretirala v pretekli noči na vsem področju ZAR številne člane komunistične Partije. Aretiranih je bilo nad 150 odvetnikov, delavcev, študentov in novinarjev, pri katerih so napravili tudi hišne Preiskave, kot tudi preiskave v uradih, kjer so bili zaposleni. Policijska akcija proti komunistom se je začela v sirijski Pokrajini že prejšnji teden, ko so zaprli mejo z Libanonom, d® bi na ta način preprečili njihov beg v to državo. Kljub temu pa se je sirijski prvak Kp Khalet Bagdah pravočasno zatekel v Irak. Bagdah je bil Po svojem prihodu iz Pra- oziroma Moskve v Damasku pod policijskim nadzor-tvom, a mu je uspelo da se J nadzorstva znebil. šretatije komunistov je u-dno potrdil tudi notranji mi. er Abdel Mamul Sarrai, ki obljubil, da bo objavil «i-r majhne skupine« a*eti-nih političnih agitatorjev, ju . ,d° prišli pred sodišče, n.aa Je Poročajo, da policija Wi0ruje študentske in da bi tako prest;. 8 vsako novo komuni-icno dejavnost. Glasilo KP v neha?nktUv, *A1- fiour* je pre' poi;?.. bajati, medtem ko je a zaPlcnila nekatere le- ProtjL,mo •že deiali' Re ie raj tnunistična akcija vče-tuHj nePridakovano raztegnila Zar Ra e8iptovsko poknjjino jaUvradno komunistična parti-■ n »in airu n* mogla delovati, rovoluViii*8!10,1 ker !0 bile P° ke ukini 1952 v,e »tran- s tihim e\K'jub temu pa *o komunisti Pr‘Volieniem v'nde Pagando ,eli Izvajati pro-Potem, ko ,„letu ,9r>5> to je »PorMumov pri*lo„do,. prv!h med Moskvo in predsednikom Nasserjem. Nekatere komunistične osebnosti so bile zaposlene v uredništvih raznih časopisov in so lahko svobodno objavljali marksistična načela. Tudi po izložbah knjigarn je bilo videti mnogo knjig in revij v arabskem, francoskem in angleškem jeziku, ki so propagirale komunistične ideje, in moskovski, praški ter pekinški listi so se lahko svobodno prodajali. Prav tako nemoteno so se delili razni letaki, ki so na primer obsojali »kakršen koli poskus za povratek k imperialistom«. Egiptovska policija, ki je do pred dnevi tolerirala vso to dejavnost, je sedaj temu napravila konec. Poleg aretacij v Kairu, Aleksandriji, na področju Sueškega prekopa in v nekaterih industrijskih središčih Delte je policija zaprla tudi neko tiskarno, prav tako tudi tri knjigarne, katerih lastniki so bili aretirani. Kairski uradni krogi so, vest o a-retacijah sporočili z lakoničnim stavkom: »Aretirane osebe so opravljale vladi sovražno dejavnost« Istočasno pa iz Kaira poročajo, da sta poluradna kairska dnevnika »Al Shaab« in »Al Ahram« danes na prvih straneh objavila vsebino brzojavk, ki sta si jih izmenjala predsednik Nasser in Hruščev, in sicer pod naslovi »Odličen primer mirne koeksistence« ter »Simbol prijateljstva med Rusijo in ZAR«. Vsi egiptovski listi pa poročajo o nenehnih spopadih med arabskimi nacionalisti in komunisti v I* raku ter dodajajo, da so iraški komunistični časopisi pfi-šli že tako daleč da odprto napadajo ZAR. Po vesteh e-giptovskih listov naj bi prišlo v spopadih med nacionalisti in komunisti do več smrtnih žrtev in da so zabeležili 20 ranjencev. »Al Shaab« pa javlja, da bo v nedeljo prispel v Kairo pred- sednik vzhodnonemške vlade Otto Grotewohl, ki bo štiri dni gost predsednika Nasserja. Ministrskega predsednika bo spremljala delegacija 26 oseb, med katerimi bodo tudi člani njegovega kabineta in komisije za atomsko energijo. Ministrski predsednik bo nato obiskal Irak, Indijo ter Severni Vietnam. Z Dunaja pa je danes odpotoval avstrijski trgovinski minister Bock, ki ga je v Kairo povabil zarski minister za gospodarstvo in trgovino Abdel Monein Kaissum. Pred svojim odhodom je minister Bock na dunajskem letališču izjavil, da je cilj njegovega obiska proučiti možnosti za izboljšanje gospodarskih odnosov med o-bema državama. Končno naj še omenimo, da bo 15. januarja prispela v Kairo zahodnonemška delegacija, ki se bo udeležila pogajanj za sodelovanje nemške industrije pri gradnji Assuanskega jezu. Predsednik svetovne banke Eugene Black, ki je sedaj v Kairu, se je danes dve uri razgovarjal z ministrom za trgovino ZAR glede finančne ureditve anglo-egiptovskega spora v zvezi s sueško kampanjo leta 1956. Tako Black kot trgovinski minister sta novinarjem izjavila, da razgovori, katerim prisostvujeta tudi guverner egiptovske državne banke ter podravnatelj mednarodne banke, dobro napre dujejo. List »Al Ahram« pa poroča, da je londonska vlada sprostila 3,300.000 egiptovskih lir, ki so bile blokirane po nacionalizaciji Sueškega prekopa. Egiptovska vlada je ta denar položila v svetovno banko, da bi z njim delno izplačala akcioniste bivše družbe, ki je upravljala Sueški prekop. Kot je znano, predvideva sporazum med egiptovsko vlado in bivšimi akcioni-sti, da bodo ti izplačani najkasneje do januarja 1954. leta. Vprašanje državnih nameščencev še vedno med najtežjimi problemi Samovoljno ravnanje ministra Andreottija, ki si prisvaja pristojnost celotne vlade - 30 ali 60 milijard davkov za kritje izdatkov za javne uslužbence? - Sestanek vodstva KP1 (Od našega dopisnika) RIM, 2. — Danes zvečer je zakladni minister Andreotti izročil sindikalnim predstavnikom »promemo-ria», s Katerim je prikazal vladne predloge za javne uslužbence. Predlogi, ki so bili objavljen; v podrobnostih, predvidevajo izdatek 60 milijard, ki bo moral biti v celoti krit z novimi davki, ker so normalni poviški dohodkov že določeni za kritje visečih zakonskih osnutkov v parlamentu (sol-ski načrt, izboljšanje občinskih financ, program državnih cest itd.). Andreottijev dokument zelo na kratko zanika vesti, ki so se širile v preteklih dneh in v katerih naj bi samo polovico večjih izdatkov, potrebnih za državne nameščence, morali kriti davčni poviški To poročilo pa celo dopušča možnost, da gredo ti poviški še nad 60 milijard v »klad z vladnimi obveznostmi do raznih večletnih načrtov, predloženih v parlamentu. Pri tem se komentatorji spominjajo nagovora predsednika republike v poslanski zbornici po izmenjavi božičnih voščil. Tedaj je predsednik republike opozoril na člen 81 ustave, ki zahteva za vsak vladni zakonski osnutek, ki predvideva breme za erar, tudi navedbo načina, kako se bodo našla potrebna sredstva. Predsednikov govor se postavlja v zvezo z desetletnim šolskim načrtom, ki mu ta navedba manjka. Pozneje pa se je izvedelo, da zgoraj navedeno uradno stališče ni prišlo z predsedstva vlade, temveč kar iz kabineta ministra Andreottija, ki si je tako prevzel odgovornost, ki pripada pravzaprav celotni vladi. Vse druge vesti, ki so v teh dneh prihajale iz običajno dobro informiranih virov, so poudarjale, da je kritje 60 milijard, ki so potrebne za državne u-službence, že zagotovljene v višini 50 odstotkov in je torej treba najti kritje le še za 30 milijard. Tudi iz krogov v bližini finančnega ministra Pretija je še danes zvečer prispela potrditev, da nova davčna bremena ne bodo presegla 30 milijard. Po vsem tem sedaj ni prav jasno, kdo ima prav in kakšni manevri se skrivajo v vsej tej stvari. Doslej še ni nikake odločitve o tem, kateri sektorji bodo prizadeti z novimi davčnimi bremeni. Prizadeti ministri vso stvar natančno pretresajo in za ponedeljek in torek so predvidena obširna posvetovanja med Pretijem, Andreottijem in Medicijem. Vsekakor pa na vladni seji v ponedeljek ne bodo govorili o tem vprašanju, ker morajo sindikalne organizacije prej natančno proučiti »promemo-ria«, ki so ga prejele šele danes zvečer. Njihovega odgovo. ra vlada torej ne bo mogla imeti pred prihodnjim četrtkom. Tako bo sklepanje o vprašanju državnih uslužbencev, kakor tudi dokončni zaključki o proračunih na dnevnem redu reje, ki bo šele sredi januarja. O tem, kako naj se nove davščine porazdelijo, se ve samo to, da med raznimi ministri ni soglasja. Socialdemokrati bi radi preprečili povišanje posrednega obdavčenja in bi raje sprejeli povišanje neposrednih davkov v skladu s smernicami, ki jih je svoje-časno podal preti v parlamentu. Vendar obstajajo dvomi o možnosti realizacije Pretijevih namenov. Sicer se pa v krogih finančnega ministrstva omejujejo za sedaj na to, da zanikajo vznemirljive vesti ter predvsem poudarjajo, da se bodo izboljšave za državne uslužbence pričele s 1. julijem; O nujnosti, da se opusti sistem posrednih davkov, se zavzema danes zvečer tudi demokristjanska levica, katere glasilo piše, da se lahko nalagajo državnim uslužbencem žrtve pač pod enim samim pogojem: če je namreč žrtev državnih uslužbencev v skladu z žrtvijo imovitejših slojev in če je namenjena taki politiki, ki nudi perspektive za jutrišnje blagostanje. .Jutri se bodo sestali predstavniki državnih uslužbencev raznih sindikatov. Danes zvečer se je prvi negativni reakciji CGIL pridružila tudi CISL, ki je izjavila, da si takoj pridržuje svobodo akcije, čeprav želi, da vlada spremeni svoje stališče. Danes zvečer se je sestalo vodstvo iCPI, ki je pretreslo splošni gospodarski položaj v državi po zadnjih finančnih u-krepih. Komunistični poslanci nameravajo pospešiti diskusijo o resoluciji, ki so jo že vložili v parlamentu, o ukinitvi SET. V posebnem dokumentu, ki bo objavljen v prihodnjih dneh, bo prikazano stališče KPI glede vprašanj, ki so v zvezi z začetkom delovanja SET. Vodstvo KPI pa ni pretresalo, kot se je pričakovalo, položaja, ki je nastal med socialisti po nedavnih pokrajinskih kongresih PSI. Delegacijo KPI, ki bo v kratkem odšla v Moskvo na XXI. kongres KP Sovjetske zveze, bodo sestavljali P. Togliatti, Giancarlo Macaluso in Cara. Pajetta, A. P. Po Titovem obisku v (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Jugoslovanska ladja »Galeb«, na kateri potujejo predsednik Tito in ostali člani jugoslovanske delegacije na uradni obisx v Burmo, je zapustila nocoj indonezijske teritorialne vode. V trenutku, ko je «Galeb» ob pozdravu dveh fregat, ki sta ga spremljala, zapustil teritorialne vode Indonezije je predsednik republike maršal Tito poslal predsedniku Sukarnu brzojavno zahvalo za prisrčen sprejem in nepozabno bivanje v Indoneziji. #Zelim vas prepričati, da smo pod močnim vtisom vsega, kar smo videli, posebno pod velikim vtisom prijateljskih občutkov, ki jih je narod Indonezije pokazal v vseh krajih, ki smo jih obiskali. Posebno me veseli, da so bili rezultati naših razgovorov tako uspešni in da so ustvarili še širšo osnovo za tesnejše sodelovanje med našima dvema državama na vseh področjih medsebojnih odnosov. Prepričan sem, da to popolnoma odgovarja stremljenju narodov naših držav, stvari mira in potrebam krepitve mednarodnega sodelovanja.« Predsednik Tito se je brzojavno zahvalil tudi predsedniku vlade Indonezije Džuandi. B. B Lahko se že reče. da je zmaga Fidel Castra, poglavarja u-pornikov, ter Manuela Urru-tie, začasnega predsednika, popolna V korist Fidel Castra so biii v zadnjem času zlasti štirje elementi: L Beg diktatorja Batiste in številnih osebnosti njegovega režima je popolnoma dezorganiziral vrste, na katerih je režim slonel. Vojaški odbor z začasno vlado, ki ga je Batista imenoval pred svojim odhodom, ne predstavlja prave oblasti. 2. Castro in Urrutia se naslanjata na podporo ljudstva. 3. Številni kubanski diplomati so se postavili na stran Fidel Castra. 4. Upor, ki ga je vodil Fidel Castro, je tako rekoč del splošne evolucije v državah Latinske Amerike; v raznih državah so že padli diktatorji in nadomestili so jih demokratični režimi. Do sedaj še ni mnogo znano, kakšni so najbližji načrti Fidel Castra. Zdi se pa, da bo začasna vlada morala o-stati v tunkciji približno 18 mesecev, da bo lahko izvedla revizijo ustave. Fidel Castro sam za sedaj nima nikake želje, da bi bil on predsednik, temveč namerava biti samo obrambni minister v vladi Urrutie. Ernesto Betan-court, ki je’ predstavnik Fidel Castrovega gibanja v ZDA, je Izjavil na ameriški televiziji, da zamenjava vlade v Kubi ne bo povzročila podržavlje-nja plantaž sladkornega trsa ali podjetij javnih služnosti, ki so finansirana iz inozemstva. Dejal je, da ie bil Fidel Castro leta 1955 sicer bil naklonjen podržavljenju, toda ta program je bil pozneje spremenjen, ker se je izkazalo, da «ni praktičen in ne moder« Nadalje je rekel Be-tancourt', da Fidel Castro ne bo med kandidati za predsednika Kube, ker je premlad; i-ma namreč 31 let, ustava pa predpisuje, da mora imeti predsednik najmanj 35 let. Ko so ga vprašali za pojasnila o poročilih tiska, da tudi komunisti sodelujejo v uporniškem gibanju, je Betancourt' odgovoril, da te vesti širi bivši predsednik Batista, da bi tako diskreditiral revolucionarno gibanje. «Mi smo proti komunistom. je zatrdil, in nočemo imeti z njimi nikakega opravka«. V Havani je bil imenovan ................................. SEDAJ TUDI SOCIALISTI OBSOJAJO KEAULL0V0 GOSPODARSKO POLITIKO Kljub nastopajoči t iz Ul. Valdirivo Hujše pa bo za 27-letnega Silvana Di Benedetta brez stalnega bivališča, ki ga policija išče, da ga spravi na varno. Pod kakšno obtožbo, pa še ni točno znano. Bertosova je že precej časa od tega prekinila vsakršne prijateljske odnose z Di Be-nedettom, ki ni mogel preboleti udarca. Vedno je skušal prepričati vdovo, da bi se vrnila v njegovo naročje, a ženska je ostala zvesta svoji besedi. Včeraj zjutraj jo je Di Benedetto srečal v baru ter ji je zopet začel pihati na dušo. Toda ženska ni hotela slišati ničesar, kar je fanta precej razburilo. V jezi je potegnil iz žepa britvico in z njo zamahnil proti Bertosovi. Na srečo jo je le oplazil po bradi in pod brado in nato zbežal. Bertosova se je od- je eksplodirala. Carli je za-1 pravila v bolnišnico, kjer so jokal ker ie imel opeklino na | ji rane razkužili in Jo odslo- desni’ roki ' in se je odpravil I vili s prognozo okrevanja v v bolnišnico. 'šestih dneh. miru pred tatovi. 25 ponoči je imel zopet nezaželen obisk, med katerim mu je neznanec ukradel nekaj jestvin in tudi denar. Toda tat je bil toliko pošten, da je s kupa, kjer je bilo 20 tisoč lir, pobral le pet tisočakov. Seveda je prej izpraznil blagajno. Policijski organi so dobro vedeli, da se bo tat vrnil. Zato so ga tudi počakali. 28. decembra so ga zasačili, ko je skušal vdreti v notranjost in tako ugotovili, da je tat 22-letni Marcello Raccar, brez stalnega bivališča. V policijskih prostorih je Raccar priznal še več tatvin. 6. decembra je prišel iz zapora, ker so mu privolili začasno svobodo in že naslednjo noč se je spravil na delo. Za cilj si je izbral cerkev v Rojanu, Ob stranski steni je bila lestev, s katero je dosegel okno, kjer je bil namesto šipe kos lepenke. Ko se je znašel v notranjosti, je šel naravnost v zakristijo, od koder ie odnesel 2.500 lir. Našel pa je ključek, s katerim je odprl puščice za milodare: v teh je našel skupno šest tisočakov. Ponoči med 12. in 13. decembrom je šel v cerkev sv Antona Novega. Morda je tudi pokleknil, da bi bil podoben ostalim, vendar je z očmi iskal kako skrivališče. Našel ga je za zaveso in tam je ostal tudi. ko so zaprli cer-k*v. TU je i silo odprl puščice in pobral iz prve 8, iz drifge 1(5, iz tretje pa 10 tisoč lir Dev«t dni kasneje p« se je skril za jaslicami v cerkvi Pri jatuitih. Da bi svoje »delo« lepše opravil, si je slekel vetrni jopič in plašč. Toda prisotnost nekega redovnika ga je prestrašila in tako fhoraT zbežati in pustiti o- je blačila na kraju. Vseeno pa nem oddelku. zakristiji. Tik pred prazniki pa je hotel »obiskati« urad gradbene ga podjetja, pri katerem je bil poleti zaposlen in tudi odpuščen zaradi tatvine. V pisarni, ki je v neki baraki na gradbišču na Nabrežju Grumula, pa je našel le malo denarja in nekaj drugih predmetov. Sedaj so mu seveda vse zaplenili, razen večjega dela denarja, ki ga je uporabil za nakup življenjskih potrebščin, in je ponovno romal v zapor. Tokrat bo verjetno ostal do procesa. K«------- Poskus samomora Družinske razmere so 51-letnega Miroslava Tolmarja s Kontovelske ceste 63 tako razočarale, da je sklenil odit! prostovoljno v smrt. Nakupil si je tablete «Optalidon» ter jih v neki gostilni mestnega središča tudi zaužil. Poldrugo uro kasneje pa mu je postalo slabo in ker ni bilo drugega izhoda, so ga morali v bolnišnici iz previdnosti sprejeti na opazovalnem oddelku, kjer pa so mnenja, da bodo v dveh dneh izginile vse posledice njegovega nepremišljenega koraka. Padec motociklista Verjetno zaradi preveč za užitega vina se je 25-letni Amedeo Crevatin iz Ul. R Manna zvrnil z motornim kolesom, s katerim je vozil po Ul. Commerciale. Z njim se je peljal tudi Carlo Babuder iz Ul. Pane, ki se je kljub padcu rešil brez poškodb. Crevatina pa so v bolnišnici sprejeli s prognozo okrevanja v 10 ali 12 dneh na opazoval- prejšnja leta izkrcavali le blago za lokalne potrebe, lani pa že tako imenovano u-vozno in izvozno blago. S tem se je Koper (sicer skromno) že začel uvrščati med jugoslovanska uvozna in izvozna pristanišča. » —an «»------- Zaužila je preveč uspavalnih praškov Da bi se nekoliko pomirila, ima namreč precejšnjo živčno razrvanost, je 26-letna Marija Kukec por. Pregare iz Ric-manj št. 3 včeraj popoldne zaužila nekaj pomirjevalnih in uspavalnih praškov. S tem je dosegla ravno obratno, kar je hotela. Prevelika doza ji je namreč škodovala in Pre-garčeva je morala z rešilnim avtom v bolnišnico po zdravniško pomoč. Tudi njo so sprejeli na opazovalnem oddelku in, sicer s prognozo o-krevanja v 1 ali v najslabšem primeru v 3 dneh. «»------ Krava ranila kmetovalca iz Doline Medtem ko je 59-letni Anton Štrajn iz Doline privezoval kravo k jaslim, je žival pobesnela in je silovito udarila z rogovi svojega gospodarja. Ta se je sicer umaknil, vendar n; mogel preprečiti, da bi mu krava povzročila na desni roki precej globoko rano. Štrajn se je z zasebnim avtom pripeljal v bolnišnico, •kjer so ga morali zdravniki, ki so mnenja, da bo okreval dveh tednih, sprejeti na I. kirurškem oddelku. «»------- Padec snažilke Čistiti šipe, ni preveč prijetna zadeva, posebno ne za priletne ženske, a ko je treba opraviti to delo, se ga 62-letna hišnica stavbe v Ul. Bat-tisti 12 Antonia Komparic por. De Valentinis loti z vso dobro voljo. Toda včeraj se ji je pripetila nezgoda, ki jo je prisilila v bolnišnico, in sicer na I. kirurški oddelek, kjer bo ostala najmanj 10 dni. Med čiščenjem šip okna v drugem nadstropju je ženska izgubila ravnotežje in da ne bi, padla na dvorišče, se je nagnila proti notranjosti sta novanja. Pri tem je zadela ob vogal stene in je nato padla na tla, pri čemer se je ranila v glavo. Delavec se je opekel Med delom v delavnici v Ul. D. Chiesa se je Roberto Giorgetti iz Ul. Piccolomini včeraj opekel s plamenom po obritzu ter levi roki, zaradi česar so ga morali sprejeti s prognozo okrevanja v 15 dneh na dermatološkem oddelku. 9. NEKAJ O SOCIALISTIČNEM GIBANJU NA PRIMORSKEM (Iz neobjavljenih spominov Ivana Regenta) 6. Narodni program avstrijske socialne demokracije, kakršnega je sprejel kongres 1. 1899 v Brnu, je danes še zgolj zgodovinski dokument. Stare habsburgovske države ni več in z njo so izginile tudi razmere, v katerih je bil ta program zamišljen. Iz delov stare Avstrije so nastale nove narodnostne države ali pa so se njeni posamezni deli priključili drugim, že obstoječim državam. Morda ne bo odveč, če ob tej priliki zabeležim, da je brnski kongres odklonil načrt resolucije avstrijske Jugoslovanske socialdemokratične stranke, ki je zagovarjala idejo eksteritorialne kulturnona-rodne avtonomije, in je sprejel resolucijo, ki je zahtevala zvezo, to je federacijo narodno zaokroženih pokrajin. Ta resolucija je bila rezultat kompromisa med nemškimi in jugoslovanskimi socialnimi demokrati. Brnski program v uvodu u-gotavlja, da narodni spori v Avstriji ovirajo vsak politični napredek in kulturni razvoj narodov in nadaljuje; «.NarodnO vprašanje, katerega rešitev je predvsem kulturna zadeva in zato v korist proletariata, je mogoče pravilno Tešiti le na podlagi enakopravnosti. Taka rešitev je mogoča samo v resnično demokratični družbi, zgrajeni na podlagi splošne, enake in direktne volilne pravice, v družbi, kjer so odpravljeni vsi fevdalni privilegiji, kajti samo taka družba more zagotoviti pravice delovnega ljudstva, ki je steber države in družbe. Avstrijski narodi morejo o-hraniti in razviti svoje posebnosti le, če sn popolnoma enakopravni in če ni več nobenega zatiranja; zato je treba zavreči predvsem sistem državnega birokratičnega centralizma. kakor tudi deželne fevdalne privilegije. Pod takimi in samo pod takimi pogoji se more ustanoviti v Avstriji narodni red namesto narodnega sovraštva. in sicer na naslednji podlagi: 1. Avstrija mora biti le demokratična zveza narodov; 2. namesto zgodovinskih kronovin naj se ustanovijo narodno zaokrožene samoupravne pokrajine, o katerih naj bi bili zakonodaja in u-prava v rokah narodnih parlamentov, voljenih na podlagi splošne, enake in direktne nolilne pravice; 3. samoupravne pokrajine e-nega in istega naroda tvorijo narodno enoto, ki rešuje svoje narodne zadeve popolnoma avtonomno; 4. pravtce narodnih manjšin zavaruje poseben zakon, ki ga izda državr., zbor; 5. avstrijska socialna demokracija ne priznava nobenega narodnega privilegija in odklanja zahtev^ po kakem skupnem državnem jeziku. Kongres je prepričali, da je mogoče na teh načel ih priti do sporazuma med narodi, in iejaulja, da priznava vsaki narodnosti pravico do narodnega obstoja in razvoja. Ponovno pa trdi, da morejo narodi napredovati in se razvijati samo, če bodo med seboj solidarni in če se ne bodo borili drug proti drugemu. Vlasti je treba, da ostane de-lovski razred vseh narodov *t>est bojevncmu narodnemu bratstvu in da se združeno ^°ri na političnem in gospodarskem področju,» Ta program so sprejele VI* avstrijske social nodemokratid ne stranke v Avstriji V njem je še ohranjen teritorialni drincip le da ne več na podla Si zgodovinskih kronovin. Njegov namen je bil, ohraniti Avstrijo in jo organizirati kot demokratično deželo na pod-'aKi federacije narodno zaokroženih pokrajin. Obe ideji ~~ ohranitev Avstrije in federalizem — sta bili nedvomno tudi izraz tedanjega začetnega stremljenja avstrijskih narodov po samostojnosti in neodvisnosti. Narodno vprašanje v Avstriji Je šililo v ospredje kot močno samostojno in odločilno vprašanje. Nerešeno narodno vprašanje je oviralo tudi delo v parlamentu, brez katerega Je bil v tedanjih razmerah vsak razvoj nemogoč. Rešitev tega vprašnnja je bila nujna in pereča. Toda reševati narodno vprašanje v razmerah kapitalizma je zares Sisifovo delo. Buržoazija sicer tudi rešuje narodno vprašanje, toda po svoje, v duhu Kapitalizma. nikakor pa ne v duhu socializma. Splošna, vsestranska rešitev narodnega vprašanja Je mogoča samo v socializmu, na podlagi popolne enakopravnosti vseh narodov, malih in velikih, in na podlagi neodvisnosti narodov. Zgodovina nam daje vsak dan obilo dokazov, da je v pogojih kapitalizma celo sodelovanje med delovnim ljudstvom različnih narodov težko dosegljivo. Vendar bi bilo napačno misliti, da zato, ker se mo-r* rešiti narodno vprašanje pravilno le v socialistični družbi, socialistično gibanje lahko zanemari narodno vprašanje, Nasprotno. Prav zato, ker je v kapitalistični družbi pravilha rešitev narodnega vprašanja nemogoča, se je treba boriti za njegovo socialistično rešitev. To tem bolj, če je nerešeno narodno vprašanje ovira za razvoj socialističnega gibanja. Tedanji avstrijski socialni demokraciji se je zdelo, da je rešitev narodnega vprašanja v Avstriji v smislu brnskega programa najpravilnejša in da najbolj ustreza narodom in proletariatu. Njeni teoretiki so celo menili, da bo tak način rešitve narodnega vprašanja v Avstriji nekak prototip bodoče socialistične družbe. Nadejali so se, da bo s pomočjo tega programa in njegovega praktičnega uresničenja v vrstah avstrijskega socialističnega gibanja laže odpravljati nezaupanje, ki je vladalo zlasti med zatiranimi narodi, nezaupanje delovnega ljudstva zatiranih narodov do zatirajočih narodov in celo do delovnega ljudstva zatirajočih narodov. Mislili smo, da bomo tako laže vzgajali delovno ljudstvo v duhu proletarske mednarodne solidarnosti. Toda način organizacije učinkuje nedvomno tudi na organi zirane, in obratno. Kakršna je organizacija, taki so njeni člani. Kakršni so člani, taka je njihova organizacija. Z brn-skim kongresom se je politič na organizacija avstrijske socialne demokracije še globlje razdelila na narodnostne socialdemokratične stranke. Poslednji skupni kongres vseh sorfalnodemokratičnih strank v Avstriji j« bil 1905.* Iz politične in organizacijske razdrobljenosti se je začel razvijati celo sindikalni separatizem. ki je pri Cehih 1914, malo pred’začetkom prve svetovne vojne, privedel do odcepitve. Na podlagi take razdrobljenosti po narodno"ti, ki je vladala v tedaj edini stranki proletariata, se je razdelilo v Trstu tudi kulturno delo proletariata. Posebno izobraževalno društvo je bilo za italijanske delavce (Circolo di studi sociali), posebno za slovenske delavce (Ljudski oder), nekaj časa pa še posebno za nemške delavce, ki so imeli v Trstu nekaj časa tudi svojo posebno, nemško, Dunaju podrejeno politično organizacijo. Posebne prireditve so bile za italijanske delavce, posebne za slovenske. Trst z okolico tvori eno samo občino. Ker je bila (in je ostala) okolica slovenska, se italijanska socialistična stranka za okolico ni menila. Pri volitvah v državni zbor ali občinski svet je za mesto imenovala svoje kandidate italijanska socialistična stranka, za okolico pa jugoslovanska. Z uvedbo splošne volilne pravice 1907 so bili volilni okraji sestavljeni in razdeljeni po narodnosti, se pravi, domnevalo se je, da večina prebivalstva v vsakem določenem volilnem okraju pripada tisti narodnosti, kateri je bil okraj dodeljen. V puljskem volilnem okraju (Istra), o katerem se je domnevalo, da je njegovo prebivalstvo italijanske narodnosti, je prišlo d0 ožjih volitev med italijanskim liberalnim kandidatom in hrvat-skim narodnim kandidatom. I-talijanski socialisti so sklenili, da bedo pri ožjih volitvah podprli italijanskega liberalnega kandidata. V stari habsburški Avstriji je bila že navada, da so volili socialni de-pnokratje pri ožjih volitvah kandidate naprednejših strank proti klerikalnim in drugim reakcionarnim kandidatom. Tudi v Ljubljani je prišlo do ožjih volitev med liberalnim in klerikalnim kandidatom in so podprli socialisti liberalca proti klerikalcu. Toda med 1-talijanskim liberalnim in hr-/atskim narodnim kandidatom v puljskem okraju ni bilo nobene razlike; oba sla bila dokaj nazadnjaška. Italijanska socialistična stranka je to vedela. Zato Je pa izjavila, da bo pri ožjih volitvah glasovala za italijanskega kandidata, ker je volilni okraj dodeljen istrskim Italijanom in ne bi bilo prav, če bi poslali Italijani v parlament enega poslanca man) kot je to po zakonu določeno. — Ko so slovenski narodni občinski svetovalci na neki seji tržaškega občinskega sveta predlagali, naj občina odpre slovensko šolo tudi v mestu, je italijanski socialistični svetovalec izjavil —- sicer nepooblaščen — da bo dal Trst šolo Slovencem v mestu le, če bodo Slovenci odprli italijansko šolo v Ljubljani. Resnici na ljubo je treba vsekakor priznati, da take stvari, ki so pričale o nacionalističnih elementih v vrstah italijanske socialistične stranke, • tem pa obenem podpirale enake elemente v vrstah jugoslovanske socialistične stranke, niso bile pravilo. Dr ži se me prepričanje, da sta italijanska in jugoslovanska socialdem0kratičnu stranka na Primorskem, v Istri in Dalmaciji kljub vsemu dobro izkoristili dobo II. Internacionale, ko je bilo treba socialistično idejo predvsem razširiti ter je v razumljivi obliki in v razumljivem jeziku posredovati delovnim množicam Razdelitev socialne demokracije na narodnostne socialnodemokra-tične stranke je nedvomno pripomogla k širjenju socialistične ideje med delovnimi množicami posameznih narodov in tudi prispevala k naglemu naraščanju članstva socialdemo-kratičnih strank. Je pa tudi omogočila, da so se v socialistične stranke čedalje bolj vrivali vsi mogoči malomeščanski, oportunistični in nacionalistični elementi. Ta proces je pa še pospeševalo dejstvo, da so vse socialnodemokratične stranke mrzlično stremele zr tem, da bi povečale, pomnožile svoje članstvo in število svojih volivcev. Vse to se je zgodilo skoraj neopazno. Spominjam se, da sva nekega dne z Antonom Jernejčičem govorila o teh pojavih z Valentinom Pittoni-jem. Svoje mnenje je Pittoni rezumiral takole; Naše italijansko delavstvo je zdravo in bo vse to premagalo; sicer se ni še otreslo vseh predsodkov delavstva gospodujočega naroda — tudi do tega pridemo — ni pa več nacionalistično v grobem pomenu besede in zlasti odločno odklanja iredentizem; toda funkcionarji naših poljtičnih, sindikalnih in drugih organizacij in ustanov se ne obnašajo več kot izvoljeni delegatje delavstva, marveč kot birokratje, in so le preveč nacionalistično razpoloženi. Mi in vi (menil je itali janske in slovenske socialiste), ki bi si morali biti vsak dan bližji, se drug drugemu vedno bolj odtujujemo. Res je bilo tako. V isti stavbi smo imeli društvene in u-radne prostore, pa nismo vedeli drug o drugem nič ali skoraj nič. Celo v kavarni, kamor smo redno vsi zahajal’ so sedeli italijanski socialisti v enem kotu, slovenski pa v drugem. Zapirali smo se vese po narodnosti in vlekli vsak na svojo stran. Ni čuda, da so se začeli posamezniki zamišljati v te nezdrave pojave v socialističnem gibanju. Gibanje je naraščalo; stavka je sledila stavki; življenjske in delovne razmere delavstva to se občutno zboljšale; toda za dosego tega je bilo treba, da so se po 1902 še nekajkrat pokazale na tržaških ulicah barikade, čeprav skromne. Italijanski nacionalisti niso smeli več prirejati javnih shodov, ker so jim jih delavci vedno preprečili. Morali so se zateči k shodom s povabili. Proti stanju, o katerem se je lahko reklo, da je bila tržaška ulice v ro- kah delavstva, so se začeli boriti italijanski nacionalisti s tem, da so se lotili ustanavljanja narobnih sindikatov. Slovenski narodnjaki pa sj u-stanovili 1907 svojo Narodno delavsko organizacijo, po ustanovitvi italijanskih, slovenskih in hrvatskih narodnih delavskih organizacij — *_i so socialističnemu gibanju za nekaj časa nedvomno škodovale — so začeli nacionalistični e-lementi v obeh delavskih strankah še bolj pritiskati, češ da je treba dati socialističnemu gibanju bolj jasen narodni kurz. Prav zato, ker je do-IVAN REGENT *I.e še leta 1908 je bila na Dunaju skupna konferenca zaradi agitacije za splošno in e-nako volilno pravico na Ogrskem. Ta konferenca je sprejela -udi resolucijo proti nacionalističnim izgredom v Ptuju in Ljubljani 1908. V Ljubljani sta padla pod avstrijskimi svinčenkami Lunder in A-damič. (Nadaljevanje na 4. strani Belinda Lee igra vlogo Lukrecije Borgia v filmu aLukreciji-ne noči«, ki ga sedaj snemajo v francosko-italijanski koprodukciji KAJ IZVEMO JZ ZEMLJIŠK Naša sicer skromna zemlja bi nam mogla dati dosti več Menda zanima ali bi vsaj morala vsakogar zanimati u-soda tržaškega delovnega ljud. stva, oziroma naše narodne manjšine, ki jo malone stoodstotno sestavlja ta razred. Njegov glavni sestavni del pa je podeželski živelj, naša vas s kmečkodelavskim prebivalstvom. Spričo tega dejstva je nujno potrebno, da se čimbolj zanimamo za njegovo živ. ljenje, za njegove gospodarske, socialne, kulturnoprosvet-ne i. dr. razmere. Predvsem pa za njegovo gospodarsko plat, ker brez tega ni politične svobode, ni razmaha narodne kulture. Velja torej se čimbolj seznaniti s tem življenjem v pogojih, kot jih narekuje današnja stvarnost, ko je naš deželan le z eno nogo ali celo le z delom noge doma, z drugo pa na stalni preži za zaslužkom. Velja ugotoviti, koliko smo zaostali, kolikšna je naša materialna in moralna iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii,iiiiirii,|im,|||,l|llllllll,|IIMIIIIIIt||M||M|M)t||1||||||)||||||||||M|||||||||||ll|||||t|1|||||||H|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||)|||||||||||n|||a|||||t||||||1||1||l|t||f||| NEKAJ ŠTEVILK O JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU Pozitiven obračan štirih let Najbolj značilne so številke, ki govore o povečanju prometa s potrošnim blagom, ker govori o življenjskih razmerah Kadarkoli smo govorili o naglem gospodarskem razvoju Jugoslavije v povojnih letih, smo vedno jemali kot' o-snovo za primerjavo jugoslovansko proizvodnjo zadnjega predvojnega leta — leto 1939. V primerjavi s predvojno proizvodnjo je sedanja jugoslo vanska proizvodnja zelo velika, toda veliko bolj značilna je primerjava jugoslovanske proizvodnje iz komaj minulega leta z jugoslovansko proizvodnjo iz leta 1954, ko je namreč Jugoslavija ne le prebolela vojno — mislimo gospodarsko — in njene posledice, ampak si postavila že trdne temelje novega gospodarstva in ko so velikanske investicije, ki so bile vložene v povojnih letih in terjale izrednih žrtev, že začele dajati svoje rezultate. Zato je ta primerjava še toliko bolj značilna in mirne duše povedano nadvse ohrabrujoča. Značilno za to obdobje je tudi dejstvo, da je v teh štirih letih prišlo kolikor toliko do izraza tudi tipično jugoslovansko načelo in -tipična jugoslovanska praksa — delavska samouprava. Poleg tega je v tej dobi oblast, začela posvečati več pozornosti tudi kmetijstvu, ki je bilo v prejšnjih letih na račun nagle industrializacije močno zanemarjeno. Poglejmo, kaj je v štirih letih — 1954-1958 — jugoslovanska industrija dosegla oziroma dala. Ce industrijsko proizvodnjo iz leta 1954 označimo s številko 100, znaša lanska proizvodnja kar 163. To velja za vso industrijo. Posamezne panoge so seveda dosegle tudi 300-odstotno poveča nje, druge pa ustrezno manj. Ko govorimo o gospodarskih uspehih, moramo nujno uporabljati številke. Statistika je po navadi dolgočasna, v na- Ernesto Guevara (drugi od desne), namestnik kubanskega politika Fidela Castra, bil padel v bojih pri S. Clari naj bi ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Bolečine Bolečine v križ u so pri ženi bolj pogost pojav kot pa pri moškem. Temu je vzrok različna telesna zgradba in pa različne fiziološke funkcije. Zenska rodila, to je jajčniki, jajcevodi, maternica in nožnica, ležijo v medenici in če se vnamejo, izžarevajo iz njih bolečine v križ Niso redki primeri, ko ni mogoče točno ugotoviti, ali bolečina izvira iz debelega črevesa ali iz jajčnika ali pa je posledica kamna v sečni cevi. Obolenja oddaljenih organov lahko izžarevajo bolečine v križ. Tako povzroča vnetje sečnega mehurja, ki Uži za sramnico, ali pa vnetje žolčnika, ki se nahaja pod desnim rebrnim lokom, bolečine v križu. To pogosto velja tudi za vnetje debelegu črevesa. Tudi povešen želodec kot posledica mnogih nosečnosti in porodov lahko izzove bolečine v križu. Bazna obolenja Jenskih plodil in rodil kaj rada povzročajo bolečine v križu. Bolečine " križu se pa lahko pojavijo kot posledica nepravilnega mesečnega perila ali pa nastopajo po spolnem občevanju. Ne smemo pozabiti omeniti, da jr nepravilna lega maternice eden izmed najbolj pogostih vzrokov bolečin v križu pri ženskah. Tudi vsa obolenja v spodnjem ozad-njem delu trupa, zlasti velja to za različne bolezni koeti, mišic in sklepov, imajo za posledico bolečine v križu. Ljudje s ploskimi nogami često tožijo, da jih boli križ. Bolečine nastanejo zaradi spremenjene statike ter s talnega natezanja mišic noge in križa. Prav tako ima tudi obutev z visokimi petami za posledico spremembo telesne statike zavoljo pre-natezanja nožnih in ledvenih mišic, kar seveda povzroča bolečine v križu. /-sto velja tudi za nekatere vrste telesnega dela, pred- vsem je treba omeniti dviganje tovorov, kopanje zemlje in podobno. Tudi hudi duševni pretresi lahko po vegetativnem živčevju povzročijo bolečine v križu. Iz navedenega sledi, da i-majo bolečine v križu (predvsem velja to za ženske) -ajrazličnejše vzroke in izvore. Zato je razumljivo, da se mora vsako zdravljenje, Če hoče biti uspešno, ravnati po temeljni bolezni. Posebna vrsta bolečin v križu je tako imenovani vsek ali lumbago (Hexenschuss). Pri tem gre za nenadno hudo bolečino, kakor da bi človeka v križu presekal. Bolečine nastanejo bodisi po kaki kretnji, kjer se poškodujejo mišice v križu, ali pa zaradi revmatizma. Lumbago se zdravi z mirovanjem ali pa z untirevmatič-nimi sredstvi. Lumbago v nekaj dneh mine, če se pa to ne zgodi, se je treba na vsak način posvetovati z zdravnikom. dr. s, jj. šem primeru pa ne toliko, ker nam govori o lepih uspehih. Celotna jugoslovanska industrijska proizvodnja se iz leta v leto veča za dobrih 10 odstotkov. Da smo si na jasnem; odstotki vsakega leta se nanašajo na celotno proizvodnjo prejšnjega leta, zato so iz leta v leto po obsegu u-strežno večji. Ce je na primer za leto 1954 10 odstotkov večja proizvodnja električne energije znašala 300.000 kWh, znaša 10 odst. povečana proizvodnja električne energije v letu 1956 kar 720.000 kWh, kajti celotna proizvodnja e-lektrične energije se je močno povečala. Leta 1954 je proizvodnja vseh jugoslovanskih hidro in termocentral znašala 3.5 milijarde kWh električne energije, lanskoletna proizvodnja pa je znašala že 7 milijard 200 milijonov kWh, to se pravi za 200 milijonov kWh več kot dvakratna proizvodnja iz leta 1954. Leta 1954 je na posameznega prebivalca Jugoslavije prišlo 200 kWh elektrike na leto, lani pa že 380 kWh To je morda nekoliko v protislovju s prejšnjo ugotovjtyijo, da se je proizvodnja povečala več kot za dvakrat, toda tudi prebivalcev ima Jugoslavija* vedno več, saj smo že pred dnevi pisali, da šteje Jugoslavija 18.260.000 prebivalcev, dočim jih je 1954. leta štela veliko manj. Pa še nekaj. Pred dnevi smo pisali, da pride v Sloveniji kar 1600 kWh elektrike na posameznega prebivalca, toda Slovenija je glede tega trenutno še daleč pred ostalimi republikami. Glede nafte bi bila vsaka primerjava s predvojno dobo nemogoča, ker Jugoslavija pred vojno naftnih vrelcev sploh ni imela. Do leta 1954 pa je napravila že toliko vrtin, da je tega leta njena proizvodnja znašala 216.000 ton sutove nafte. Lani pa je že prekoračila 500.000 ton surove nafte. Tudi koksa predvojna Jugoslavija ni proizvajala. Leta 1954 ga je proizvedla 500 tisoč ton, v lanskem letu P» je krepko šla čez milijon ton. Predvojna proizvodnja jekla je kljub močnemu industrijskemu objektu na Jesenicah in nekaterih plavžev znašala 240 tisoč ton. Leta 1954 so jugoslovanski plavži dajali že 600 tisoč ton jekla. V zadnjih štirih letih pa se je količina jekla povečala že na nad 1 milijon 100.000 ton. Ce to spremenimo v razmerje po prebivalcih, vidimo, da je leta 1954 prišlo na posameznega prebivalca 38 kg. lansko leto pa že 6p kg jekla. Seveda je to še vedno daleč od količine, ki pride na posameznega prebivalca ZDA, Zahodne Nemčije ali Anglije, toda veliko več je že od količine jekla, ki je na posameznega prebivalca prišla leta 1939 — 17 kg. Kar smo zapisali o elektriki, nafti, jeklu in koksu, bi mogli reči tudi za barvasto metalurgijo, le da je tu vzpon razmeroma blažji. Leta 1954 na primer so proizvedli 30.200 ton bakra, štiri leta pozneje pa 33.700 ton. Svinca so leta 1954 proizvedli 66.700 ton, lani pa 78.500 ton itd. K povečanju proizvodnje barvaste metalurgije so pripomogla nova velika industrijska podjetja v Kidričevem Sevojnu, Svetozarevu in drugod, ki so med najbolj sodobnimi v Evropi. Preskočimo za trenutek na drugo področje. Prej smo govorili o stotisočih in milijonih ton jekla, drugih proizvodov m o milijardah kWh elektrike. Sedaj bomo spregovorili še o proizvodnji in razpečevanju potrošnega blaga. Številke, ki govore o prometu v maloprodaji, so najbolj zgovoren element tega. Res je, da so se cene posameznim artiklom dvignile, toda leta 1954 je znašal promet trgovine na drobno 467 milijard dinarjev, lanskem letu pa je, pa čeprav za malenkost, šel čez 800 milijard dinarjev. To je očiten znak, da je bilo proizvedenega in razpečanega veliko več potrošnega blaga kot leta 1954. Vse to ustrezno spreminja tudi socialno stanje prebivalstva. Industrija zaposluje več ljudi in od predvojnih 600.000 ljudi, ki sta jih zaposlovali vsa industrija in obrt, jih je v jugoslovanski industriji danes že nad 2 milijona. Vsako leto se s podeželja preseli v industrijo nadaljnjih 150.000 ljudi, podeželje pa dobiva od industrije vedno več strojev in se sicer počasi, toda nevzdržno mehanizira, saj je število traktorjev v jugoslovanskem poljedelstvu že šlo čez dokaj lepo število 35.000 traktorjev, kamor niso všteti še sejalni in drugi poljedelski stroji. praznina in v koliko bi mogla ta naša žemlja nuditi nekaj boljšega kruha, več moralne opore in bolj čvrsto ter zavestno povezavo z našo grudo. Pa poglejmo malo v številke našega zemljiškega katastra. Čeprav je zastarel in ni točen poznavalec dejanskega stanja (kulture so se namreč v dolgi vrsti let spremenile), vendar nam dovolj pove o značaju tega našega o- snovnega kapitala. Tržaška pokrajina meri nad 210 kvadratnih kilometrov ali 21.000 hektarov. Ta površina predstavlja tudi ploščino Trsta. Na tem prostoru se vrši vsa naša gospodarska dejavnost (industrija, obrt, kmetijstvo, trgovina, promet). Nas zanima koliko od te površine zavzema kmetijsko gospodarstvo, s katerim se pretežno ukvarja naš človek. Od 21.025 ha odpade na travnike gozdove. neobdelan svet njive vinograde in sadovnjake Skupaj 6641 ha ali okrog tretjino celotne površine 4786 ha ali nad eno petino celotne površine 3701 ha ali okrog šestino celotne površine 2094 ha ali okrog desetino celotne površine 1219 ha ali okrog dvanajstino celot, površine 18441 ha ali okrog 9 desetin celot, površine. Ostala površina 2.584 ha odpade na neproduktivno zemljo (ceste, poti, stavbišča i. e.) Nepoznavalec naše zemlje bi mogel na podlagi teh podatkov dobiti o njej drugačno sliko kot dejansko je. Postavili smo na prvo mesto travnike ne le zaradi njih rajvečjega obsega, ampak ker vršijo v našem kmetovanju važno vlogo. A naši travniki niso to, kar so travniki na rodovitnih ravninah z boljšim podnebjem, kjer nakosijo mnogo več in boljše krme. Naši travniki so samo senožeti, skromne košenice, pozabljene od boga in ljudi. A kljub temu ne zgubijo na svojem pomenu v živinoreji in v celotnem kmetijskem gospodarstvu. Ta njihova že prastara vloga bi morala biti še pomembnejša. Trdnost in napredek v naših kmetijskih obratih se bosta merila po stanju senožeti. Kaj bi pomenilo in kolikšne gospodarske vrednosti bi bilo, če bi se zavedali, kako velika vloga pritiče temu zemljišču v celotnem kmetijskem gospodarstvu, če bi ta — in predvsem ta svet spravili v red s potrebnimi izboljšanji in mu z njimi dali ne le bolj življenjsko in kulturno lice, ampak tudi pogoje za njegov neprimerno večji donos. Trud in izdatki bi bili malokje, tako dobro nagrajeni kot tukaj. No pretiravamo, če trdimo, da je prav tukaj ključ za napredek vseh naših kmetijskih pa. r.cg. Spričo tega opozarjamo tudi na tem mestu naše kmete: poskrbite najprej za izboljšanje svojih travnikov! Drugo mesto po površini za. vzemajo gozdovi. Označba «gozdovi» je mogoče ustrezala pred več desetletji. Danes gozdov, če izvzamemo borove nasade, pri nas ni. Odnesla jih je sekira, ali bolje rečeno, gospodarska stiska. V naše gozdne parcele ne moremo več po les, ampak kvečjemu po kole in drva (frašče); izjeme so zelo redke. Se najbolj služijo za steljo — za napravo gnoja, Ta njihova naloga pa postaja v umnem gospodarjenju in spričo siromaštva na- še obdelane zemlje na organskih snoveh, vedno bolj vidna. Pozornost vzbuja površina neobdelane zemlje. Nič manj kot 3700 ha! Obdelane zemlje je manj kot je je bilo nekoč. Mogoče je to slabša zemlja, na razpolago je manj delovnih rok kot nekoč itd., a dejstvo je in ostane, da bi tudi ta zapuščena zemlja mogla piispevati h gospodarskemu napredku, če bi jo vključili v smotrno in umno gospodarjenje. Pomanjkanje takšnega kmetovanja je vzrok te zapuščene zemlje, kot tudi nizkega donosa naših njiv in vinogradov. Prve obdelujemo zasilno, druge opuščamo. Zastareli so in onemogli. Qd njih ne moramo zahtevati, da bi rodili tako kot rodijo moderno urejeni vinogradniški nasadi, 2, 3, 4-krat toliko. To pomeni, da bi morali vinograde obnoviti. Ta pa seže globoko v žep. In vendar je to z določenimi ukrepi in na daljši rok izvedljivo. Sadjarstvo je na Tržaškem mrtvo poglavje in bi v zemljiškem katastru lahko odpadlo. Dosti je nalog pred nami, težkih, a hvaležnih iz gospo-darsko-socialnih, kulturnih in drugih razlogov. Reševati bi jih mogli in morali le s skupnimi in smotrno organiziranimi močmi. Kdaj se bo to zgo-d:lo? ftl iilllliltiiiilitiiilt li iliillilililiillll Milili iiiiritiiiiiiiiiiiiiiiimm n miiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiii Martine Carol zapušča film francoska kinematografija bo v kratkem verjetno izgubila enega izmed svojih največjih predstavnikov, slovito igralko Martine Carol. Kdor je prvič slišal to vest, se mu je zdelo, da hoče Martine Carol verjetno dvigniti svoje akcije, da je ta vest pač le reklamna gesta. Toda vse kaze, da Martine Carol misli resno. Izjavila je namreč sledeče: aKončno sem sklenila, umakniti se in bodita brez skrbi, da svojega sklepa ne bom prelomila. Ze predolgo moram živeti preveč naporno življenje, pa čeprav se ne smem pritoževati, da bi mi napor ne bil prinesel u-strežnega zadoščenja. Toda v določenem trenutku se mgra umetnica — kot boksar — umakniti s prizorišča, preden njena zvezda ne začne ugašati. Zelo važno je, pravočasno se umakniti.» Martine Carol se bo u-tnaknila šele proti koncu tega leta, to se pravi tedaj, ko bo končala s snemanjem filma aCalystes, ki ga bodo začeli snemati šele v oktobru. Kaže, da je francoska filmska umetnica izbrala za svoj zadnji film «Calys4e» zato, ker ji bodo v njem delala družbo pomembna filmska imena kot na primer Wi!!iam Holden in Vi-vian Lei gh. Režiral pa ga bo veliki režiser Robert Aldrich. Ko bo Martine Carol zapustila filmski svet, se bo dejansko umaknila v zasebno življenje. «sir» Angleški filmski igralec Alec Guinness, ki se je kot polkovnik posebno uveljavil v znanem filmu «Most na reki Kwai», je bil odlikovan z naslovom «sir», ki mu ga je dala angleška kraljica. To sicer tako dragoceno priznanje pa je angleškega umetnika spravilo v zadrego, ker se boji vseh mogočih mondanskih sprejemov in slavnosti jn ysake dolžnosti, kjer bi moral govoriti. Zato so mu že nadeli vzdevek umolčeči sir». HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Neka skrajno tvegana odločitev vam bo prinesla uspeh. bik (od 21. 4. do 20. 5.) Okoliščine so za vas ugodne, toda zanesite se le na preizkušene prijatelje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Težko pričakovano pismo vas bo razočaralo. RAK (od 23 6. do 22. 7.) Tisti, ki vas imajo radi, vam bodo dali veliko zadoščenje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaša želja po neodvisnosti se bo povsem uresničila. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite previdni v upravnih zadevah. Skušajte biti bolj oblastni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Bujna domišljija škodi vašemu delu. Zdravje nestanovitno ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Doživeli boste zanimivo srečanje, od katerega boste imeli marsikatero korist. STRELEC (od 23. U. do 20. 12.) Brezbrižni boste tudi do najresnejših vprašanj. Glede zdravja izboljšanje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaše pobude bodo povzročile zavist pri nekaterih osebah. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) O svojih osebnih stvareh ne govorite z nikomer, ker bi vas itak ne razumeli. RIBI G>d 20. 2. do 20. 3.) V načrtu imate potovanje; pa tudi sicer so pej;pektiye za bodoč# dobre. fcKti&ke A / m — Kaj šel $e mir je na tako slabih nogah, ti bi se p« šel vojnol Goriško-beneškl dnevnik < Mladi* so tokrat izbrali za tarčo trgovinsko zbornico Predsednik trgovinske zbornice Depicolzuane napoveduje odstop Nerazumevanje KD za potrebe občin Sovodnje in Števerjan Mladi demokristjani v Gorici so odstranili z vodilnih mest nekatere znane osebe, ki se niso ravnale v skladu z najnovejšo politično linijo Fan-fanijevega integralizma Najvidnejša žrtev neusmiljene kose je bil poslanec Baresi. S tem pa se položaj še ni razčistil. »Mladi*, .ki so se polastili vodstva stranke, si prizadevajo spraviti svoje ljudi tudi v vsa predstavništva o-blasti in gospodarskih ustanov. Svoje vidno predstavništvo imajo v goriškem občinskem odboru, županu (ki ni vpisan v stranko!) pa delajo neprilike, tako da so se vztrajno pojavile govorice o njegovem odstopu. Po članku, ki ga je objavil demokristjanski list iz Benetk, namerava predsednik trgovinske zbornice Depicolzuane podati ostavko na svoj položaj, ker je »preutrujen*. Iz tega lahko sklepamo, da so »mladi* v zadnjem času vzeli za tarčo trgovinsko zbornico Ze pred časom, ko se je na sejah občinskega odbora razpravljalo o tem, kateremu podjetju naj se v prihodnjem letu podeli pobiranje trošarine, se je pokazala težnja, da «se tudi na trgovinski zbornici napravi red». Ali se je pri tem mislilo samo na odstranitev predsednika, ali morda tudi na spremembo v delovanju te ustanove, tega danes še ne moremo predvidevati. Eno je gotovo, da bo demokristjanski minister za trgovino in industrijo Bo izbral iz seznama kandidatov za predsednika trgovinske zbornice takega človeka, ki bo užival popolno zaupanje stranke. To se je zgodilo tudi v Trstu z zamenjavo univerzitetnega profesorja Luz-zatta - Fegiza. Ni izključeno, da ne bo prišla na vrsto še kakšna druga ustanova, kjer je vodilno mesto odvisno od vladnega imenovanja. »Mladi* se proglašajo za de-mokratičnejše, za strpnejše, skratka, za bolj naklonjene reševanju obstoječih vprašanj. Vse do sedaj pa s svojim delovanjem niso pokazali razumevanja za potrebe naše narodnostne manjšine; Na zadnji seji občinskega sveta so na primer zavrnili predlog odvetnika Sfiligoja za priključitev občin Števerjan in Sovodnje goriškemu sodnemu o-kolišu, čeprav je SDZ zvesto podpirala vse demokristjanske predloge na občinskem svetu kot vsi ostali demokristjanski svetovalci. Ker se politika sodi po dejstvih in ne po besedah, smo prisiljeni ugotoviti, da gre samo za zamenjavo oseb ne pa tudi za zamenjavo politike. V nedeljo igra Juventina prod fricesimu Standreška Juventina bo i-mela v nedeljo v gosteh enaj-storico iz Tricesima, ki je trenutno druga na lestvici. Ce bi šli po logiki, bi morala Juventina proti Tricesimu izgubiti, saj je izgubila tudi proti veliko slabšim moštvom. Toda v igri to pravilo ne drži in vsi ljubitelji nogometa to najbolje vedo. Zaradi tega ni izključeno, da se bodo i-gralci Juventine za nedeljo dobro pripravili in skušali iz dvoboja odnesti vsaj polovični uspeh. Ker se jih drži zadnje čase huda smola, bi bila točka najboljše znamenje, da si bodo z novim letom prizadevali zganiti se z zadnjega mesta na lestvici. 20-odstolno povišanje stanovanjskih najemnin S. 1. januarjem so imeli hišni lastniki pravico povišati najemnino blokiranih stanovanj za 20 odstotkov. To pravico jim daje zakon od leta 1955. Njegove moči hišni posestniki ne morejo uveljaviti do revnih družin; samo 10-odstotno povišanje pa morejo uveljaviti, če je najemnik v slabih gospodarskih prilikah. Zakon daje lastnikom pravico, da najemnino povišajo tudi več kot' za 20 odstot., nikakor pa najemnina ne sme biti sedaj večja kot 40-kratna najemnina od 1. januarja 1946. Najemnina za kinematografske dvorane, bare, restavracije, luksuzne slaščičarne itd. se je lahko povečala za 50-krat. Ul. Palladio in Čampi posuti z gramozom Prebivalci Ul Palladio Livade so se obrnili na naše u-redništvo s prošnjo, da bi pri oblasteh zahtevali, naj se popravi Ul. Palladio. Cesta je zlasti v prvem delu med Ul. Mighetti in vhodom v uršu-linsko šolo polna lukenj, v katerih se v sedanji deževni dobi zadržuje voda, ki jo avtomobilisti škropijo na obe strani. Morda bi se neprilika odstranila že samo s tem, da bi se cesta posula s peskom. Isto veija tudi za Ul. Čampi, ki je poleg vsega na nekem kraju tako ozka, da se ni mogoče ogniti brezvestnemu avtomobilistu, ki ne upošteva luž na cesti. Deček se je urezal v levi kazalec I5-letni Wa!ter Benedetti, ki stanuje v zavodu »O. Lenas-si», je včeraj opoldne rezal kos pločevine in se z orodjem, ki se mu je izmuznilo iz rok, urezal v kazalec leve roke. Obvezali so ga v bolnišnici Brigata Pavia. Ozdravel bo v petih dneh. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 7 stopinj ob 14. uri, najmižjo pa —0,2 stopinje ob 2. uri. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 2576. Motociklist v pešca Ob 18.35 se je 18-letni dijak Franco Hašek iz Ul. Brigata Pavia 29 zaletel z motociklom v 40-letnega pešca Carmina Cutnja iz Ul. Torriani št. 35. Pešec in motociklist sta šla po Ul. Torriani v isti smeri. Iz neznanih vzrokov se je motociklist zaletel v pešca in ga podrl. Povzročil mu je poškodbe na glavi in kolku. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v 10 dneh Pri izstopanju iz avtobusa se je potolkla 47-letna Mana Gallas iz Gradiške je včeraj zjutraj izstopala iz Ribijevega avtobusa v Ulici IX. avgusta in ker je postavila nogo na napačen kraj je izgubila ravnotežje in padla na pločnik. Povzročila si je nekaj ran. Zdravniško oskrbo so ji nudili v bolnišnici Brigata Pavia, kamor so jo prepeljali z rešilnim vozom Zelenega križa. Gospodinja z glavo ob štedilnik V peč je butnila z glavo včeraj zjutraj v svojem stanovanju v Ulici Lunga 81 53-let-na Carmen Spina, ko je izgubila ravnotežje in padla na tla. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jo prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji obvezali rani na nosu in pod levim očesom. ___«»----- Padla je na pločniku pred Zelenini križem Včeraj zjutraj okrog osme ure je 49-letna Giovanna Ra-iola, poročena Scaffin padla na pločniku Ulice Morelli, tik pred sedežem Zelenega križa. Z rešilnim avtomobilom so jo peljali takoj V bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jo sprejeli v kirurškem oddelku, ker si je povzročila hude notranje poškodbe. Kino v Gorici CORSO. 16.30: »Deset zapovedi*, A. Baxter, C. Heston, Y. De Carlo, vistavision v barvah. Druga predstava ob 20.30. VERDI. 17.00: «Voda v grlu*: A: Baxter in R. Todd. VITTORIA. 17.15: «Nečakinja Sabella*, P. D. Filippo in T. Pica. CENTRALE. 17.00: «Ognjeni zaton*, R. Calhoum in M. Hyers, barvni film. MODERNO. 17.00: »Ugh, krik, ki ubija*. NAŠ NOVI PODLISTEK V nedeljo 4. januarja bomo začeli objavljati nov roman z napeto vsebino cPOSEBNA IZDAJA* z originalnim naslovom «125 RIJE MONTMARTRE!, ki ga je napisal francoski pisatelj ANDRE GILLOIS Delo Je novo in prvič prevedeno v slovenščino ter Je prejelo letošnjo literarno nagrado za detektivski roman «PRIX DU QUAI DES ORFEVRES*. To ni navaden detektivski roman, pač pa napeta zgodba, ki Je prepletena z močno človečansko noto. N»iiwi Pred 14. kolom italijanskega nogometnega prvenstva Med Fiorentino in Milanom poredna borba Razčiščenje na dnu v korist Triestine in Spala? 14. kolo nogometnega prvenstva A lige je z izjemo Milana naklonjeno enajstori-cam z vrha lestvice, kar dopušča možnost delnih sprememb, če že ne v zamenjavi mest pa vsaj v zbližanju po točkah. 2e vnaprej lahko mirno trdimo, da bo Fiorentina na lastnem igrišču premagala U-dinese. Njenih 7 golov proti Genoi dokazuje, da je spet v najboljši formi in da je tudi Udinese tipa anti-Bari ne bo mogla zaustaviti. Dve točki za Fiorentino pa lahko tudi pomenita zanjo prvo mesto, ker je še veliko vprašanje, če bo Milan uspel v Genovi. Res je sicer, da je v tem srečanju in posebno še po katastrofi Genoe favorit, posebno še, če bo Altafini ime! svoj veliki dan. Toda kdo more trditi, da Genoa ni kljub vsemu sposobna na lastnem igrišču pripraviti neprijetno presenečenje tudi tako uglednemu gostu kot je Milan. V ostalem pa zadostuje, da izgubi Milan le eno samo točko in prvo mesto mu bo šlo vsaj prehodno, če že za stalno, po vodi. Medtem ko se bosta Milan in Fiorentina v posredni borbi dajala med seboj, pa bosta Inter in Roma gotovo napravila vse, da ne izgubita stika z njima, če bi se jima že ne mogla približati vsaj za pol koraka. Inter bo imel v gosteh Napoli in ker se bo v njegove vrste povrnil «kano-nix» Angelillo, skoraj ne more biti nobenega dVoma v njegovo zmago ne glede na to, da ima Napoli z Bugattijem v vratih dokaj čvrsto obrambo in da je s svojo solidno krilsko vrsto vedno sposoben zaustaviti še tako dober napad svojega nasprotnika. V še ugodnejšem položaju je Roma, ki bo igrala na svojem igrišču proti Alessandriji. Res je sicer, da utegnejo biti igralci rimske enajstorice zaradi trde in ostre medteden-ske zaostale tekme z Genoo precej utrujeni in tudi potolčeni, toda Alessandria je kljub temu zanjo prešibek nasprotnik, čeprav je proti Juventu-su v prvem polčasu pokazala, da zna zaigrati tudi zelo dobro, če ji priskoči na pomoč sreča. Od velikih je končno favorit še Juventus proti Bologni, čeprav ni mogoče vnaprej, kljub povratku Bonipertija, izključiti možnosti vsaj neodločenega rezultata. Juventus bo sicer hotel nadoknaditi, kar je v zadnjih kolih izgubil, vendar pa tudi Bologna Totocalcio št. 18 Fiorentina-Udinese Genoa-Milan Inter-Napoii Juventus-Bologna Lanerossi-Sampdoria Padova-Lazio Roma-Alessandria Spal-Tal. Torino Triestina-Bari Como-Novara Verona-Taranto Mestrina-Pro Vercelli Marsala-Siracusa Salernit.-Fedit Roma Prato-Palermo 1 X 2 1 1 X X 1 2 1 1 1 1 X 1X2 1 1 X 2 1 1 X ne sme izgubljati točk, sicer se lahko njen, za sedaj na videz še dokaj soliden položaj, na mah poslabša. Mnogo bolj negotov je izid srečanja med Lanerossijem in Sampdorio. Lanerossi bi lahko bil glede na domače igrišče favorit, toda Sampdoria je v nedeljo proti Triestini potrdila svoje visoke tehnične kvalitete in kjer je tehnika je dobra igra in kjer je dobra igra so tudi goli. Zaradi tega so možne vse tri kombinacije. Sredinski derby med Padovo in Laziom se nagiba v korist Padove ker je Lazio v očitni krizi. Preostali dve tekmi se nanašata na rep lestvice in u-teg.neta prispevati k bistvenim spremembam na dnu, kjer je položaj zelo zgoščen in kaj malo jasen. Jutrišnje kolo bi moralo po vseh logičnih računih prinesti po dve točki Spalu in Triestini in poraz Torinu in Bariju. Tako Spal kot Triestina bi si z zmago krepko popravila položaj, Torino in Bari pa bi si ga poslabšala in njune perspektive bi obenem s perspektivami Aiessandrie postaje kaj klavrne. Triestina, ki bo sprejela v goste Bari, bo morala seveda zaigrati bolje kot v Genovi proti Sampdoriji, če bo hotela uveljaviti svojo terensko prednost, ker je treba pričakovati, da se bo Bari boril s hermetično obrambo v upanju na vsaj neodločen rezultat. S kakšno formacijo bo nastopila, trenutno še ni znano, skoraj gotovo pa je, da bo v vratih spet Rumich namesto Bandinija, v napadu pa Massei ali pa še verjetneje Comisso namesto Tortula, ki je bil zaradi premajhne rentabilnosti v tekmi s Sampdorio kaznovan z denarno globo in začasno izključitvijo iz vrst iiiiiiiHiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiMmniiiiniiiiMHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMmii* Pred novo kolesarsko sezono Italijanski kolesarji bodo začeli trenirati Zbor moštva Ignis v Comeriu - Ranucci na dirki po Španiji ? FLORENCA, 2. — Z nastopom novega leta se bliža tudi nova kolesarska sezona in italijanski kolesarji bodo v kratkem začeli s treningi. Svetovni prvak Ercole Bal-dini preživlja zadnje dni počitka v Abetonu skupaj s svojim novim pribočnikom Pieri-nom Baffijem. Ekipa »Ignis*. katere kapetan je Baldini, se bo zbrala v Comeriu 12. januarja, kjer bo tudi trenirala. Eden izmed njenih najbolj prip'avljenih članov bo Florentinec Waldemaro Barto-lozzi, bivši italijanski prvak neodvisnih. Bartolozzi je treniral vso zimo v okolici Florence. Gastone Nencini je spo- ročil, da bo začel s treningom 7. januarja, ko bo preizkusil tudi svoje novo kolo, s katerim bo letos vozil za ekipo »G. S. Carpano*. Nekaj časa bo treniral v okolici Florence, 15. januarja pa se bo pridružil Defilippisu in drugim članom moštva. Bivši svetovni diletantski prvak Sante Ranucci se bo jutri preselil v Montefiascone, kjer bo začel s treningom po 7. januarju. Ranucci, ki letos še nima moštva, namerava sredi aprila sodelovati na dirki po Španiji z nacionalnim moštvom, v katerem bosta med drugimi tudi Boni in Bui. titularcev. Drugih sprememb bi ne smelo biti, kar pomeni, da bosta v ožji obrambi še Brunazzi in Brach, v krilski vrsti Tulissi, Bernardin in Degrassi, v napadu pa San-telli, Szoke, Rimbaldo in Bre-solin. Triestina brez Tortula Masseija in Rimbalda Triestina je z včerajšnjim popoldanskim treningom zaključila priprave za nedeljsko tekmo z Barijem. Treninga so se udeležili vsi titular-ci razen Masseija. Trener O-livieri formacije še ni objavil, gotovo pa je, da ne bodo igrali Massei, Tortul in Rimbaldo, ki je izven forme. Postava bi zaradi tega u-tegnila biti naslednja: Rumich; Brunazzi, Brach; Tulissi, Bernardin, Degrassi; Szoke, Rigonat (Comisso), Bresolin, Cazzaniga, Santelli. Rezerva je Merkuza. SMUČANJE V nedeljo in ponedeljek tekmovanja v Adelbodenu ADELBODEN, 2. — Danes popoldne je prispela v Adel-boden italijanska smučarska ekipa, ki bo v nedeljo in soboto nastopila skupno z avstrijskimi, francoskimi, švicarskimi in ameriškimi alpskimi smučarji v slalomu in veleslalomu. Italijansko ekipo vodi Ermanno Nogler, sestavljajo pa jo: Senoner, Milianti, Zu-lian, Siorpaes, Del Prate, Pe-droncelli in brata De Nicolo. Takoj po prihodu so se podali na razna smučišča, za jutri pa je nrtdviden intenziven trening. S tekmovanji v Adelbodenu se bo praktično začela mednarodna alpska sezona, ki se bo nadaljevala teden dni pozneje na Laubenhornu. Organizacija tekmovanja je bila poverjena bivšemu švicarskemu prvaku Fredu Rubiju, ki je moral zaradi pomanjkanja snega pripraviti nove tekmovalne proge na vrhu Schvvand-felda v višini 2000 m. NOGOMET Nyers pri Genoi GENOVA, 2. — Genoa je u-spešno zaključila pogajanja z Nyersom, ki pa bo nastopal zanjo le do konca letošnje sezone začenši že z nedeljo 11. jan. v Rimu proti Laziu. Plačo bo prejemal za vsak nastop 22 šahistov v borbi za naslov prvaka Prvi šahovski turnir 2:a mladinsko prvenstvo Dve zmagi in poraz Lakoviča v prvih treh kolih (Naš posebni dopis) VARAZZE, 2. — Pred dnevi se je v Varazze, malem ligurskem letovišču, začelo prvo italijansko mladinsko prvenstvo v šahu. V Italiji je v zadnjih letih prišlo na površje že precej mladih in odličnih šahistov in potreba po prvenstvu je postala že tako nujna, da FSI res ni mogla več odlašati. Ker je to prvo prvenstvo in v želji po čim boljši kvaliteti, je bila za udeležence določena mejna starost 25 let, medtem ko je starostna meja za svetovno mladinsko prvenstvo le 20 let. Vse kaže, da bo ta turnir res zanimiv, saj sodelujejo na njem mednarodni mojster Sca-farelli, nacionalna mojstra Tatai in podpisani, mojstrski kandidati Contedini, Cappel-lo, Tamburini, Piccardo, Tea-ni, Bacco in 13 nižjekategor-nikov. Igra se po švicarskem sistemu z devetimi koli. V prvih treh kolih so bili izidi naslednji: 1. kolo: Contedini - Schiap-pacase 1:0, Lertora - Cham-mah remi, Capello - Garvani 1:0, Signori - Traverso 1:0, Tamburini - Poggi 1:0, Pic- posebej. ............................................................. Soglasno priznanje ameriškega tiska Olmedu «Pošljimo pokal v deželo Inkov za nas je izgubil preveč bleska»! Bivši kapetan ameriškega moštva Talbert meni, da bodo ZDA lahko branile Davisov pokal še dolgo let NEW YORK, 2. — Znani teniški strokovnjak Arthur De-lay predlaga v članku, ki je bil objavljen v listu «New Yoik Times«, naj bi bilo prihodnje finalno srečanje za Davisov pokal v Limi, glavnem mestu države Peru, češ da «zmaga nad Avstralijo ni bila zmaga ZDA, pač pa triumf e-nega samega peruanca*. Da ley dodaja: »Oimedo ni dr- žavljan ZDA in tudi nima nobenega namena postati državljan. ZDA so osvojile Davisov pokal, toda še kakšna tako briljantna zmaga bo prestiž ZDA popolnoma pokopala.* »Narod s 171 milijoni prebivalce«. ni mogel najti tri dovolj močne igralce, ki bi bili sposobni odvzeti Avstraliji, ki ima komaj 10 milijonov prebivalcev, dragoceni pokal. Zato je moral biti najet tujec, da je storil to, česar ZDA ne morejo več storiti same. Oimedo je zmagal v obeh igrah posameznikov in je bil dejanski tvorec zmage v igri dvojic. Edina destojna stvar, ki jo lahko zaradi tega naredimo, je, da pošljemo pokat v Peru in da odigramo finale za leto 1959 v Limi. Pokal bi moral biti razstavljen v kakem muzeju Inkov, da bi ga lahko občudovali ponosni Peruanci, ker je izgubil za nas preveč leska, da bi & mogli sprejeti v ZDA.* Športni novinar Red Smith pa posveča svoj članek »Triumfu Inkov* in zagovarja odločitev kapetana Perryja Jonesa, da je vključil Olmeda v moštvo ZDA. Red Smith brani predvsem stališče Jacka Kramerja, češ da je bilo prav njegovo stališče odločilno za vključitev Olmeda namesto Richardsona. »Siri se zelo antipatični glas, po katerem naj bi se Kramer odločil za Olmeda, ker meni, da je Richardson igralec brez močne osebnosti, zaradi česar ne bi mogel dati nobenega prispevka profesionalnemu tenisu, medtem ko je Oimedo zelo primeren za njegovo skupino. To bi lahko bilo res, lahko pa tudi ne. Dejstvo pa je — piše Smith -— da se je Oi- medo izkazal za izredno vitalnega igralca.* Vsi listi so včeraj objavili velike fotografije in življenjepis Peruanca in celo «New York Times*, ki je na splošno v svojih naslovih zelo rezerviran, objavlja veliko fotografijo Olmeda in pod njo tekst: ((Aleksander Veliki*. V Limi in predvsem v Are-quipi, rodnem mestu Olmeda, vlada veliko navdušenje zaradi Olmedovega prispevka k zmagi ZDA nad Avstralijo v Brisbaneju. Listi objavljajo komentarje z velikimi naslovi, kot na primer ((Oimedo je nedvomno najboljši tenisar na svetu*. Lokalni list v Arequi-pi pa je celo zapisal; »Arequi-pa je pomagala ZDA osvojiti pokal.* Q Olmedu so razpravljali tudi v peruanskem parlamentu in senat ter zbornica sta predlagala, da se Olmedu podeli posebno odlikovanje, mestna občina Arequipe pa je prosila Olmeda, naj ji izroči reket, s katerim je igral v Brisbaneju. Bivši kapetan ameriškega moštva za Davisov pokal Talbert je izjavil, da imajo Arne-rikanci dovolj talenta za ohranitev Davisovega pokala za daljšo dobo. Dodal je, da imajo Oimedo, Mackay in Bucholz vse pogoje za to. Srečanje bosta sodila Robert Blat (Francija) in Fri-deric Raedle (Švica). TENIS KOŠARKA Igralke za srečanje Italija • Jugoslavija RIM, 2. — Od pozvanih igralk za košarkarsko srečanje med Italijo in Jugoslavijo, ki bo 11. jan. v Benetkah, so se doslej odzvale: Donda, Gentilin, Pausich, Ronchetti, Prenushi, Tarabocchia, Ven-drame in Bradamante. Jugoslovanska zveza je že poslala uradni seznam igralk, ki bodo nastopile v Benetkah. Te so: Gec 9, Cipruš 11, Zokovič 8, Prelevič 10, Radulovič 7, Radovanovič 8, Du-plančič 13, Radenkovič 14, Kaluševič 4, Dermastja 5, Pe-šič 3, Kavs 12. Lestvica najboljših tenisarjev v Evropi PARIZ, 2. — «L’Equiue» objavlja lestvico najboljših tenisarjev v Evropi, ki jo je sestavil njegov urednik Robert Roy: 1. Davidson (Sved.), 2. Brichant (Belg.), 3. Patty (ZDA), 4. Knight (V. B.), 5. Sirola (It.), 6. Pietrangeli (It.), 7. Schmidt (Šved.), 8. Gimeno (Sp.), 9. Davies (V. B.), 10. Nielsen (Dan.). AVTOMOBILIZEM cardo - Monti 1:0, Stupari -Tatai 0:1, Pace - DelTAccio 0:1, Lakovič - Fiorini 1:0, Pri-mavera - Teani remi, Bacco -Scafarelli 0:1. 2. kolo: Contedini - Cappel-lo 1:0, Signori - Tamburini 0:1, Tatai - Piccardo 1:0, Del-1’Accio - Lakovič 1:0, Scafarelli - Lertora 1:0, Chammah-Primavera 0:1, Schiappacasse - Teani 0:1, Garvani - Traverso 1:0, Poggi - Monti 1:0, Stupari - Pace 0:1, Fiorini - Bacco remi. 3. kolo: Tamburini - Contedini remi, Tatai - DelTAccio remi, Primavera - Scafarelli 0:1, Teani - Cappello 0:1, Garvani - Signori remi, Pace -Lakovič 0:1, Lertora - Fiorini remi, Chammah - Bacco 0:1, Traverso - Schiappacasse 0:1, Monti - Stupari remi. PINO LAKOVIČ SAH V KAVARNI MILANO Filipovič zmagovalec novoletnega brzoturnirja Minulo sredo popoldne je bil v kavarni Milano na sedežu ((Tržaškega šahovskega društva* tradicionalni društveni novoletni šahovski brzotur-nir. Nastopilo je 15 šahistov, katerih končni vrstni red je bil naslednji: 1. Filipovič 14, 2. Bajc 10,5, 3. Cadelli 10, 4. Bonifacci 9,5, 5. Rudež 9, 6. Rocco 8, 7. Fu-mi 8, 8. Daveglia 7, 9. Zar 7, 10. Kavčič 6, 11. Kovačič 6, 12. Pirona 5, 13. Hreščak 4, 14. Cascone 1, 15. Grinotti 0. BOKS 40.000 kron Marconiju za dvoboj s Christensenom KOPENhAGEN, 2. — Danski organizator Joergen Jo-hansen bo ponudil Italijanu Emiliu Marconiju 40.000 kron (okrog 3 in pol milijona lir), če bo branil v Kopenhagnu svoj naslov evropskega prvaka srednjelahke kategorije proti danskemu prvaku Christianu Christensenu. HOKEY NA LEDU Campbell namerava rušiti svet. hitrostni rekord LONDON, 2. — Svetovni prvak Mike Hawthorn bo kot sovozač spremljal Donalda Campbella pri njegovem poskusu rušenja svetovnega hitrostnega avtomobilskega rekorda ki bo prihodnje leto v bližini Slanega jezera v ZDA. Campbell, ki je svetovni rekorder v vožnji z motornimi čolni, namerava izvesti svoj poskus v teku 18 mesecev. Njegov avtomobil, ki ga šele gradijo, bo imel turbinski motor «Bristol». Campbell upa, da bo z njim presegel povprečno hitrost 640 km na uro. ZDA-SZ 5:5 NEW YORK, 2. — Mednarodno srečanje v hokeju na ledu, ki je bilo sinoči v Madi-son Square Gardenu v New Yorku med reprezentancama SZ in ZDA, se je končalo neodločeno 5:5. Reprezentanca ZDA bo pred svetovnim prvenstvom, ki bo v Pragi od 5. do 15. marca, odpotovala 27. januarja na turnejo po Evropi. oagovorni urednlK STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst KINO PROSEK-KONTOVEl predvaja danes 3. t. m. ob 19.30 uri Lux barvni film: Kapetan iz KOpenlcba (II capitano di Koepenich) Igra REINK RUEHMANN Jane na Cjičinuh predvaja danes 3. t. m. zabavni z začetkom ob IS. uri film: icoe, ne (Signorine non guardate i marinai) Igrajo: JERY LEWIS, CORINE DEAN MARTIN CALVET Nekaj o socialističnem gibanju na Primorskem (Iz neobjavljenih sjtominov Ivana Regenta) (Nadaljevanje s 3. strani) ino število narodno razpo-»nih italijanskih in slovenit delavcev zapustilo socia-ične vrste in stopilo v vr-italijanskega in slovenske-»narodnega delavskega gi-tja*, je postala nacionali-ina nevarnost v socialistič-n gibanju še večja. Okre-i narodno linijo v obeh »o-lističnih strankah v Trstu pomenilo, likvidirati socia-ično gibanje in ovekove-tisto narodno sovraštvo, iti kateremu je socialistič-gibanje doseglo vendarle » vidne uspehe, fobena od obeh socialistiČ-strank se ni uklonila na-nalističnemu pritisku. Ce-v je bilo res — in tega a se bili že zavedali — da bilo slovensko in hrvatsko odno gibanje objektivno napredno, italijansko pa ob- i jektivno antidemokratično, I vendar sta bili obe gibanji sovražni socializmu in delavstvu. Zato se ni delala nted enim m drugim nacionalizmom nobena razlika. Razredno sindikalno gibanje je o* stalo enotno. Treba pa je bilo dati tudi socialističnim političnim javnim nastopom bolj poudarjen mednarodni značaj, mednarodno obeležje. Prvi izrazit korak v tej smeri je bil storjen 1809 pri volitvah v tržaški občinski svet, ki je imel za časa stare Avstrije tudi funkcijo deželnega zbora. Na predlog političnega odbora (danes bi mu rekli politbiro) Jugoslovanske socialdemokratične stranke v Trstu se pri občinskih volitvah 1909 ni ponovilo staro pravilo, da bodo imenovali mestne socialistične kandida- te italijanski socialisti, okoliške pa slovenski. Pri teh volitvah sta nastopili obe socialistični stranki enotno v mestu in okolici. Predlog političnega odbora jugoslovanske socialdemokratične stranke v Trstu so sprejeli tedanji voditelji italijanske socialistične stranke v Trstu z veliko težavo, kajti slovenski socialis*i so poleg skupnega nastopa predlagali še to, naj se socialistični kandidatje ne izbirajo po narodnosti, marveč po predanosti socializmu in po sposobnosti. Zase niso zahtevali nobenega kandidata. Svojemu predlogu so dali načelen značaj; boj nacionalizmu v stranki in izven nje. Socialistično gibanje je samo formalno razdeljeno po narodnosti, praktično pa je to gibanje enotno. Med italijanskimi socialisti v Trstu sta takoj sprejela naš predlog Valentin Pittoni in I-van Oliva. Skupne seje, na katerih se je razpravljalo o tem predlogu, so trajale več dni pozno v noč. Drugi člani političnega odbora italijanske socialistične stranke v Trstu niso hoteli spočetka nič vedeti o našem predlogu. Nazadnje je bil s komaj zadostno večino članov italijanskega socialističnega političnega odbora sprejet kompromisni predlog Pittonija, po katerem naj obe stranki nastopita pri volitvah enotno in da naj kandidirata v mestu dva slovenska socialista na skupni listi, v okolici pa na skupni listi en italijanski socialist. Pittoni je še predlagal, kar je bilo sprejeto, naj se tudi javno pove, da sta med socialističnimi kandidati v mestu tudi dva slovenska socialista in da je med okoliškimi kandidati tudi italijanski socialist. Pittoni je bil mnenja, da bomo tako še bolj poudarili mednarodni značaj socialističnega gibanja. Politični odbor Jugoslovanske socialistične stranke pa ni bil zadovoljen. Njemu ni Slo za to, da bi i-mel v mestu dva ali več slovenskih socialističnih kandidatov. Menil je, da je to bolj formalna stvar. Slo mu je za nrincip skupnega nastopa in je smatral tudi pittonijev predlog za koncesijo nacionalizmu, čeprav je bil nedvom- no naperjen proti temu. Zgodilo se je, kakor je predlagal Pittoni. V mestu sta kandidirala na skupni listi od slovenskih socialistov Avgust Novak in Vinko Kermolj, v okolici pa je kandidiral na skupni listi kot italijanski socialist Valentin Pittoni. Posledice vsega tega so bile ogromne. Se pred volitvami je izstopila iz italijanske socialistične stranke cela vrsta tako imenovanih intelektualcev in nameščencev. Javno je izstopil iz stranke tudi tajnik sindikalnih zvez in tržaški socialistični poslanec Silvio Pagnini, ki je obenem ta« koj ustanovil svojo posebno italijansko narodno sindikalno organizacijo. Pri volitvah so dobili socialistični kandidatje v mestu znatno manj glasov nego pri političnih volitvah 1907. Med neizvoljenimi socialističnimi kandidati sta bila tudi oba slovenska kandidata. Po volitvah pa je italijanska socialistična stranka zaradi vsega tega preživljala globoko krizo, ki je trajala nekaj let. V tržaški okolici ni bil izvoljen noben socialist, vendar je število socialističnih glasov močno naraslo. Leta 1913, za časa zopetne občinske volilne kampanje v Trstu, se je kriza v vrstah italijanske socialistične stranke ponovila. To pot se je razširila tudi v vrste slovenske- ga socialističnega gibanja. Mesec ali dva pred tistimi volitvami sem govoril s strankinim zaupnikom (danes jim pravimo aktivisti) o pomenu bližajočih se volitev in o našem volilnem programu. V svojem govoru, s katerim sem hotel posredovati zaupnikom smernice, po katerih naj se ravnajo v svojem delu med volilno kampanjo, sem med drugim trdil, da bo mogoče narodno vprašanje pravilno rešiti le v socialistični družbi, da pa je že sedaj vsaka socialistična zmaga korak naprej v smeri rešitve tega vprašanja; da je rešitev slovenskega narodnega vprašanja v Trstu vprašanje razširjenja ln zmage demokracije in da bo samo socialistična stranka s svojo zmago zagotovila tržaškim Slovencem vse njihove pravice. Ta govor smo natiskali v obliki volilne brošure. Nekaj dni pred volitvami je tržaški nacionalistični list «11 Piccolo* objavil prevedene iz mojega govora vse tiste odstavke, v katerih sem tr-dil, da zmaga socialne demokracije pomeni zmago vseh slovenskih narodnih pravic. Ker pa bi zmaga slovenskih narodnih pravic škodovala ita-lijanstvu Trsta — tako je sklepal «11 Piccolo* — naj torej italijanski volivci glasujejo proti socialističnim kandidatom za italijanske naciona- listične kandidate. Nacionalistični elementi v italijanski socialistični stranki so zagnali hrup in mi začeli očitati, da sem socialist zato, ker da hočem s pomočjo socializma zagotoviti Slovencem narodne pravice. Drugi, med njimi tudi nekateri slovenski socialisti, so mi očitali, da nisem politik, kajti tudi socialistični politik ne sme odkrito govoriti o vseh možnih posledicah socialistične zmage. Med italijanskimi socialisti me je zagovarjal Valentin Pittoni, ki je trdil, da sem povedal resnico, te pa se socialistom ni treba sramovati; da je zmaga socializma zmaga demokracije in da pridejo z zmago demokracije zatirani narodi do svojih pravic. Italijanski socialni demokratje so zgubili zopet nekaj nacionalističnih e-lementov, slovenski pa nekaj narodnih nihilistov. Stranki sta se počasi vendarle čistili in se druga drugi približevali. Dvajset let sta se obe stranki junaško borili proti narodnemu sovraštvu za bratstvo med italijanskim, slovenskim in hrvatskim delovnim ljudstvom. Razredna zavest je napravila v teh dvajsetih letih veliko in dolgo pot. Delavstvo vseh treh narodnosti se je končno zavedelo. dR ima skupne interese in da se mora skupno boriti za socia-i ližem. Narodno sovraštvo je polagoma popuščalo pod pritiskom socialističnega gibanja in ob socialistični vzgoji množic. Popuščalo je primerno temu, kakor je ob širjenju demokracije popuščalo narodno zatiranje, in primerno temu, kakor se je naraščajoči razred slovenske in hrvatske buržoazije razredno vedno bclj spajal z italijansko bur-zoazijo in odkrival svojo izkoriščevalsko naravo in prakso. Oprezno se je ustvarjal blok mednarodnih izkoriščevalcev, obenem pa tudi blok mednarodnih izkoriščanih. Narodni boj je bil že nekajkrat blizu tega. da se spremeni v zaveden razredni boj in da preide že kot boj za narodne —pravice pod vodstvo socialističnega gibanja. Ljudje so se začeli polagoma zavedati, da je treba odpravil predvsem socialno krivico, če hočemo likvidirati narodno sovraštvo med proletariatom. Toda prva svetovna vojna je uničila velik del uspehov dvajsetletnega socialističnega gibanja na Primorskem. Po vojni pa se je gibanje zopet iszmahnilo, kakor da mora nadoknaditi zamujeno in al utreti pot naprej. Mirovna konferenca je napravila križ čez brnski program. Primorska (ki je postala sedaj Julijska krajina) in Istra sta bili dodeljeni Italiji, Zvesti inter- nacionalističnemu načelu, da mora biti v vsaki deželi enotna socialistična stranka, so primorski slovenski in hrvat-ski socialisti kmalu po končani vojni, poleti 1949. prostovoljno sklenili, da se pridružijo Socialistični stranki Italije in s tem končno uresničijo svoje stremljenje po enotnem socialističnem gibanju na Primorskem in v Istri. Leta 1921 pa so se vse slovenske socialistične organizacije na Primorskem in v Istri, le z redkimi izjemami odločile za ustanovitev Komunistične par. tije Italije. Razvojna pot socialističnega gibanja ne drži ravno. Gre pieko čiščenju in kriz navzgor, navzdol, na desno, na levo. Poznati vzroke te kri-vuljaste poti pomeni učiti se za danes in za jutri. Izkušnje socialističnega gibanja na Pri. morskem in v Istri nam povedo, kakšne ogromne težkoče je bilo treba premagati, da je v vrstah tamošnjega proletariata končno zmagala ideja mednarodne solidarnosti, in kako se je treba boriti proti vsakemu nacionalizmu. V tej preteklosti najdemo dobre in slabe strani. Učimo se na o-beh in skušajmo se prepričati, da je komunistično gibanje zraslo iz socialističnega gibanja. IVAN REGENT