| Delavska enotnost
||
g 30.4. 1976 - ST. 17 - L. XXXV. - CENA 3 DIN
| glavni urednik:	odgovorni urednik:
j Vojko Černelč	bojan samarin
PRVOMAJSKA ČESTITKA MIKE SPILJKA IN ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE PREDSEDNIKU TITU
Se odločneje bomo gradili samoupravno socialistično družbol
Delovni ljudje Jugoslavije so prepričani, da bomo do naslednjega praznika dela naglo napredovali na vseh področjih
Predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak je ob prazniku dela poslal predsedniku Titu naslednjo čestitko:
„Dragi tovariš Tito, v imenu vseh naših delavcev sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in v svojem imenu ti iskreno čestitam za 1. maj.
Letošnji praznik dela pričakujejo delovni ljudje naše države s ponosom zaradi vsega, kar so pod tvojim vodstvom ustvarili v zadnjem letu dni, z jasno perspektivo, ki se odpira
pred njimi v prihajajočem letu. Osnutek zakona o združenem delu, v katerega določila so vtkana vsa pozitivna spoznanja o razvoju samoupravnih družbenih odnosov, omogoča, da bo delavec v združenem delu odločilni dejavnik pri graditvi naše samoupravne sodialistične družbe, utrjevanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti naše države ter neuvrščene politike Jugoslavije.
Delavski razred in zveza sindikatov kot del fronte samoupravnih socialističnih sil se
zavedata, da bo v času, ki prihaja, treba veliko storiti za uresničitev tistega, kar je bilo zamišljeno. Spremembe, ki so se že začele, in vse, kar smo doslej že storili za uresničitev sklepov X kongresa in duha ustave SFRJ, krepijo vero in netijo revolucionarni žar delavskega razreda Jugoslavije, da še odločneje nadaljuje graditev samoupravne socialistične družbe.
Delovni ljudje, dragi tovariš Tito, s teboj na čelu Zveze komunistov Jugoslavije in naše
države, so prepričani, da bomo do naslednjega praznika dela naglo napredovali na vseh področjih:	v razvijanju novih
družbenogospodarskih odnosov, povečevanju proizvodnje in storilnosti dela in zboljševanju življenjske ravni.
Hkrati s čestitkami za praznik ti pošiljamo zagotovila, da si bo sindikalna organizacija še naprej prizadevala za nenehno krepitev enotnosti delavskega razreda Jugoslavije in bo dosledno pomagala razvijati socialistične družbene odnose. “
I
id

j!
ti-
se
se
STRAN 2, 3, 4
EDVARD KARDELJ:
Zakon o združenem delu je skupaj z ustavo najmočnejše orožje v boju delavskega razreda za dokončen prevzem oblasti

★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
¥
*
*
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
Ob mednarodnem prazniku dela 1. maju
želijo vsem delovnim ljudem veliko uspehov
REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE REPUBLIŠKI ODBORI SINDIKATOV IN CZP DELAVSKA ENOTNOST
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*-*+**+*-X**+-K-*-K**+-fc+-K-fc-M<-fc-K****-**-K*K-K***-K-fc*+****++-fc*-*+-*+-fc*-M<***-fc*-fc*-M<*-l
deI
v središču pozornosti
30. april 1976 stran
Edvard Kardelj v razpravi na tretji seji CK ZKJ
Zakon o združenem delu pomeni ogromen korak v razvoju in stabilizaciji notranjih razmerij v našem sistemu samoupravno združenega dela pri uresničevanju in zagotavljanju vodilne vloge delavskega razreda v razvoju in utrjevanju medsebojnih pravic in odgovornosti delovnih ljudi, ki so pogoj za njihovo enakopravnost v medsebojnih razmerjih in njihove svobode v delu in družbi. Zakon daje delavcem ne le pravna sredstva za po-
litično nadzorstvo nad procesom družbene reprodukcije in načrtovanj8, temveč tudi gmotna sredstva, ki tako nadzorstvo zagotavljajo, to pa P°' meni prav to, da upravljajo z družbenim kapitalom v svojih temeljnih of' ganizacijah združenega dela in prek njih v vseh oblikah njegovefl8 združevanja in gibanja
Član predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj je v razpravi na 3. seji CK ZKJ dejal, da sprejemanju zakona o združenem delu upravičeno pripisujemo izredno velik pomen. Zakon pomeni ogromen korak v razvoju in stabilizaciji notranjih razmerij v našem sistemu samoupravnega združenega dela pri uresničevanju in zagotavljanju vodilne družbene vloge delavskega razreda v razvojp in utrjevanju medsebojnih pravic in odgovornosti delovnih ljudi, ki so pogoj za njihovo enakopravnost v medsebojnih razmerjih in njihove svobode v delu in v družbi
V_________________________________________________________________J
Vendar zakon o združenem delu ni le to. Zakon daje delavcem, ko izpeljuje z ustavo določeni položaj temeljne organizacije združenega dela kot nosilke celotnega dohodka, ne le pravna sredstva za politično nadzorstvo nad procesom družbene reprodukcije in načrtovanja, temveč tudi gmotna, gospodarska sredstva, katera tako nadzorstvo zagotavljajo, to pa pomeni prav to, da upravljajo z družbenim kapitalom v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in prek njih v vseh oblikah njegovega združevanja in gibanja. S tem upravljanje z družbenim kapitalom kot podružbljenim minulim delom posameznih in združenih delavcev postaja po eni strani zadeva samih združenih delavcev, to pa pomeni pogoj za uresničevanje njihovih pravic dela z združenimi sredstvi in upravljanja z njihovim bodočim delom. Po drugi strani pa postaja upravljanje z družbenim kapitalom skupna gospodarska moč celotnega združenega dela, s katero delavci v temeljnih organizacijah združenega dela razpolagajo odgovorno, v skladu z odnosi vzajemne odvisnosti in odgovornosti do vseh drugih delavcev v združenem delu.
Prav zato zakon o združenem delu uspešneje kot naša dosedanja praksa - mislim, da to lahko rečemo brez pretiravanja — rešuje dve glavni vprašanji, ki ju zgodovina neprestano postavlja pred sodobno socialistično prakso.
PREHODNE OBLIKE - OVIRA NADALJNJEGA RAZVOJA SOCIALISTIČNIH DRUŽBENIH ODNOSOV
Prvič, zakon odpira možnosti in daje sredstva za uspešnejše premagovanje enega izmed temeljnih nasprotij sodobne socialistične prakse, ki se izraža v razmerju med delavcem kot nosilcem delovne sile in živega dela na delovnem mestu na eni strani ter nosilcem gospodarske in politične oblasti nad družbenim kapitalom na drugi strani, pa naj gre za državnolastninsko gospodarsko oblast, katere izvrševalci so državni aparat ali državni organi, ali pa za stihijsko nastali tehnokratsko upravljavski monopol razpolaganja z družbenim kapitalom. To nasprotje vsebuje ne le prvine nesocialističnih razmerij, temveč je tudi nenehen vir takih deformacij in konservativnih teženj v razvoju socializma, kot so tehno-kratizem, državni absolutizem, državnolast-niški konservatizem, velikodriavni hegemonizem, kult osebnosti in podobno. Ce teh nasprotij ne rešujemo, si zapiramo perspektivo socialističnega napredka in zapiramo socialistično družbo v njene prehodne oblike, ki so bile nujne po socialistični revoluciji, vendar se z njimi revolucionarne sile socializma ne morejo zadovoljiti kot z nekakšnimi dokončnimi cilji ali z vzorom socializma. Še več, te oblike so že toliko izrabile svojo notranjo moč, da so postale ovira nadaljnjega razvoja socialističnih družbenih odnosov.
Drugo vprašanje, ki ga zakon o združe-
nem delu načelno uspešno rešuje kot doklej, je to, kakšno pojavno obliko družbene lastnine potrebuje samoupravna socialistična družb a, torej kakšni morajo biti odnosi med delovnimi ljudmi vrazmera.1 družbene lastnine v proizvodnih sredstvih in socialističnega samoupravljanja. Tako teoretično kot načelno smo že davnaj opustili tezo, da je driavnolastninski monopol nad proizvodnimi sredstvi trajna, še bolj pa da je edina oblika družbene lastnine. Menili smo, daje bila državnolastninska oblika družbene lastnine nujna v določeni fazi naše socialistične revolucije in menimo, da bo nujna ta oblika družbene lastnine tudi v prihodnje v mnogih drugih državah, zlasti v tisti fazi, ki sta jo Marx in Engels imenovala ekspropriacija ekspropriatorjev. Pa vendar je kot medčloveško razmerje državnolastninski monopol z zgodovinskega stališča še zmeraj kot s popkovnico povezan s tistimi lastninskimi kategorijami, ki pripadajo družbenogospodarskim formacijam, v katerih je bilo delo v enih, proizvodna sredstva pa v drugih rokah.
Seveda sem daleč od tega, da bi trdil, da je državnolastninski monopol nad proizvodnimi sredstvi isto kot kapitalistični monopol, iz preprostega razloga, ker je vloga državnolastninskega monopola odvisna od razrednega ustroja državne oblasti, ki ga socialistične revolucije temeljito spremenijo. Prav tako nikakor nočem trditi, da je preseganje državnolastninskega monopola kot prevladujočega dejavnika družbenega razvoja odvisno samo od subjektivne volje vladajočih sil v socialistični družbi. Nasprotno, to je proces, kije odvisen od vrste objektivnih razmer, v katerih poteka posamezna socialistična revolucija in posamezna socialistična praksa. Venelar o tem v okviru te moje razprave vsekakor ni treba govoriti.
KOLEKTIVNE VOLJE DELAVCEV NE MORE NADOMESTITI VOUA DRŽAVNIH ORGANOV
Seveda kot družbenoekonomska in kot pravna teorija je državnolastninski monopol vsekakor še zmeraj klasična lastninska kategorija, torej proizvodna sredstva v državni lastnini niso last delavcev razen toliko, kolikor država predstavlja kolektiven interes delavskega razreda. Seveda pa je resničen subjekt te lastnine praktično država, njeni organi in njen aparat, delavec pa ni. V takih razmerjih se zmeraj lahko razvijejo težnje in deformacije, da kolektivno voljo delavcev nadomesti volja državnih organov, celo državnega aparata, iz česar se rojevajo vse tiste negativne družbenogospodarske in politične posledice, kijih že poznamo iz svoje prakse-
V zakonu o združenem delu smo si prizadevali s povsem konkretnimi sredstvi in oblikami doseči, ne da bi čez noč izšli iz tega nasprotja, ampak da ga rešujemo bolj uspešno in hitreje kot doslej. Z drugimi besedami, tudi novi zakon ne bo kar sam od sebe in avtomatično odpravil tega nasprotja, ki ga praksa stihij no vsiljuje. Ven-
dar pa daje zakon bolj uspešna sredstva od dosedanjih, da ga rešujemo že s tem, ker veliko bolj določno formulira in institucionalizira družbeno lastnino in njeno družbenogospodarsko vsebino v sistemu socialističnega samoupravljanja.
Dohodkovna razmerja, kakršna so formulirana in institucionalizirana v novem zakonu o združenem delu, dosledno in jasno izražajo družbeno lastnino - kot je pravzaprav vsaka lastnina tudi zmerq bila - kot sistem odnosov med ljudmi in ne kot odnos med človekom in stvarjo. Vendar takih odnosov, katerih ni monopolna pravica nobenega posameznega subjekta v družbi niti države niti delovnega kolektiva niti posameznih delavcev. Še več, zakon postavlja močne jezove tudi proti nastajanju faktičnih lastninskih pravic, ki se lahko pojavljajo in ki so še tudi pojavljale v naši dosedanji praksi, na primer, v obliki stvarnih monopolnih pravic vodilnih sil v tehnostrukturi združenega dela, da bolj ali manj neomejeno razpolagajo s centraliziranim dohodkom oziroma z družbenim kapitalom. Družbena lastnina je tako skupna lastnina vseh, ki delajo, s tem pa tudi lastnina vsakega posameznega delovnega človeka v toliko, kolikor mu zagotavlja pravico do dela z družbenimi sredstvi z vsemi tistimi njegovimi neodtujivimi pravicami, ki so povezane s to temeljno pravico do dela. Te pravice pa vključujejo tudi pravico do prisvajanja sredstev za osebno in skupno porabo po delu pod enakimi in enakopravnimi pogoji z drugimi delavci.
Tako se družbena lastnina izraža v pravici do dela z družbenimi sredstvi, hkrati pa tudi z odgovornostjo vsakega delavca, da to pravico uresničuje v popolni enakopravnosti z vsakim drugim delavcem, ki ima to isto pravico skupaj z vsemi drugimi, in pravico in odgovornosti, ki so povezane s to temeljno družbenoekonomsko pravico delavca. S tem postane družbena lastnina zares v pozitivnem smislu te besede nikogaršnja in vsakogaršnja, skupna in osebna.
SPREMINJAMO VSEBINO LASTNINSKIH RAZMERIJ
Vendar s tem ne odpravljamo tudi načela lastnine, ne odpravljamo tistih lastninskih razmerij, ki izhajajo iz prisvajanja na temelju dela. Spreminja se samo njihova družbenoekonomska vsebina- Družbena lastnina je skupna lastnina vseh ljudi, ki delajo, v skrajni liniji tudi vseh članov družbe, vsaj v perspektivi, nihče na podlagi te lastnine ne more opravljati zasebnega ali lastninskega prisvajanja ali doseči poveljujočega položaja glede na druge delavce. Ker pa je družbena lastnina hkrati tudi osebna lastnina, ne more nihče od delavcev odtujiti vseh tistih pravic, ki mu pripadajo na podlagi pravic do dela z družbenimi sredstvi, vključno tudi s pravico do prisvajanja sredstev osebne porabe pod enakopravnimi pogoji z drugimi delavci v samoupravnem združenem delu. Če bi rekel poenostavljeno, se družbena lastnina pri nas izraža kot sistem institucionaliziranih medsebojnih pravic in odgovornosti delavcev in vseh članov družbe in ne kot razmerje posameznih, individualnih ali kolektivnih subjektov do stvari ali kot razmerje lastninskega monopola do ljudi, do delavcev, ki ne razpolagajo s takim monopolom. Tako zakon o združenem delu — kot je to narejeno načelno s samo ustavo - tudi formalno odstranjuje z lastninskih razmerij zunanje pročelje, ki se, kot pravi Manc, predstavlja kot razmerje med človekom in stvarjo, v bistvu
pa gre za razmerje med ljudmi.
Prepričan sem, da je zakon o združenem delu s tem izrazil prav isto vsebino pojma družbene lastnine, o kateri je govoril Kati Manc. Dovolite mi, da ob tej priložnosti še enkrat spomnim na nekatere nj egov e zelo znane misli, ki pa v zvezi s tem zakonom postajajo še posebej aktualne. V Kapitalu je Manc o družbeni lastnini rekel: „Kapitali-stični način prisvajarja, ki izhaja iz kapitalistične^ načina proizvodnje, torej kapitalistična zasebna lastnina, je prva negacija individualne zasebne lastnine, zasnovane na lastnem delu- Vendar po nujnosti naravnega procesa kapitalistična proizvodnja poraja svojo lastno negacijo- To je negacija negacije. Ta ne upostavlja vnovič zasebne lastnine, ampak upostavlja individualno lastnino na podlagi izročil kapitalističnega obdobja: na podlagi kooperacije in skupne posesti zemlje in proizvodnih sredstev, kijih je proizvedlo samo delo-“ (Zbrana dela, III. zv. 21, Beograd 1949, str. 672).
še prej v Komunističnem manifestu je Marx o istem vprašanju rekel: ..Kapital je skupen proizvod in ga je mogoče spraviti v gibanje samo s skupno akcijo mnogih članov. V skrajni instanci samo s skupno akcijo vseh čianov družbe. Kapital torej ni osebna, temveč družbena sila. Torej, kadar se kapital spremeni v občo lastnino, ki pripada vsem članom družbe, se s tem osebna lastnina ne spremeni v družbeno. Spremeni se samo družbeni značaj lastnine, ki pa izgubi razredni značaj.*1 (Zbrana dela, IIL zv- 7, Beograd 1949, str- 391).
In končno, v ..Državljanski vojni v Francij i“, ko govori o pariški komuni, Marx pravi: ..Individualno lastnino je hotela narediti za resničnost in je spreminjala proizvodna sredstva, zemljo in kapital, ki so zdaj predvsem sredstvo za zasužnjevanje in eksploatacijo dela, v golo orožje svobodnega in združenega dela —Če naj zadružna proizvodnja ostane slepilo in.past, če naj odstrani kapitalistični sistem, če naj združene zadruge urejajo nacionalno proizvodnjo po enem skupnem načrtu in jo tako vzamejo pod svoje nadzorstvo ter napravijo konec stalni anarhiji in občasnim konvulzi-jam, ki so neogibna usoda kapitalistične proizvodnje, ali bi bilo to, gospodje, kaj drugega, kot komunizem, ,.možni" komunizem? “ (Zbrana dela III./I, Beograd 1949, str. 501).
Za Marxa je bil vir vseh razrednih razlikovanj neogiben spopad med kakršnokoli obliko monopola pri razpolaganju s proizvodnimi sredstvi in presežkom dela na eni in delovnim človekom, ki mora delati s temi sredstvi, da bi živel, na drugi strani. Pri tem Marx tega monopola ni povezoval samo s formalnopravno lastninsko pravico. Poudaril je, da resnični monopol vrazpola-ganju z družbenim kapitalom ne glede na formalno lastninsko pravico, upostavlja iste odnose.
PRVI REVOLUCIONARNI KORAK DELAVSKEGA RAZREDA
Zato tudi v citatih, ki sem jih navedel, Marx ne govori o državnolastninskem monopolu kot o nadomestilu za privatno-kapi-talistični monopol, temveč meni, da mora biti družbena lastnina skupna oziroma splošna lastnina vseh delovnih ljudi. V skrajnem primeru vseh članov družbe. V tem smislu je Marx napovedal tudi možnost geneze oblik družbene lastnine, ko je govoril, da se bo družbena lastnina najprej pojavila kot razredna lastnina delavcev, potem kot lastnina vseh članov družbe najprej na
ravni nacije, potem pa tudi v mednarodni!1 okvirih.
iii icm jc picuviuci iuui mu^nuai,
revoluciji, v prehodnem obdobju sociali' ma, državna lastnina postane prvo revolU' cionarno delo delavskega razreda pri od’ pravljanju dosledne kapitalistične lastnin6’ torej kot prvi revolucionarni korak dela*' skega razreda pri spreminjanju proizvajalnih odnosov. Vendar pa Mancove misli, ki sen1 jih prej navedel, jasno kažejo, da v državni lastnini ni videl cilja socializma, temveč revolucionarno sredstvo v rokah delavskega razreda, kije dobil oblast oziroma vodilno vlogo v družbi.
ZAKON O ZDRUŽENEM DELU POMENI KONTINUITETO NAŠE SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE
Mi v novem zakonu o združenem delu pravzaprav ne izhajamo iz kakega statič' nega modela družbene lastnine, kot ne izba' jamo niti iz mišljenja, da je veliko modelov socializma, od katerih naj bi bil vsak zase kar neredko lahko preberemo v propagand' nih člankih - edini, pravi, najboSši, pa cele večni. Za nas je nastajanje socialističnih družbenih odnosov zapleten in dolgotrajen zgodovinski proces, v katerem ni konec na' predka, enako kot napredek nikdar v dovini ni imel konca. Toda glavna gonilna moč tega procesa v razmerah sodobne sp" cialistične prakse je po mojem prepričanju . t prav razvoj družbenolastninskih odnosov,V , katerem materialne in subjektivne sile s°' cialistične družbe postajajo sposobne, da postopno presežejo vse oblike lastninskega monopola. V tem smislu naš novi zakon o združenem delu ni model zase niti ni zaključni ali popoln akt procesa našega socialističnega razveja. Nasprotno! Pomenikon' tirmiteto naše socialistične revolucije in raz' j voja našega sistema socialističnega sam0" upravljanja. Pravzaprav je utemeljen v na- , čelnih'osnovah, ki so že zdavnaj določene v razvoju naše revolucije. Kot tak pa je hkrari j tudi nova, lahko bi rekel, odskočna deska . za nadaljnji razvoj socialističnih in samo; upravnih odnosov, ki seveda niso odvisiU ^ samo od tega zakona, temveč od celovita1 , materialnih in subjektivnih notranjih in zunanjih pogojev, v katerih se razvija naša so- 3. cialistična samoupravna družba. Mi šm0 g lahko ponosni, ker smo zmožni sprejeti tak zakon, vendar bi se zelo motili, če bi m1' slili, da je to skrajni cilj, do katerega socializem lahko pride in mora priti.
Vendar lahko brez pretiravanja rečem0’ . da zakon o združenem delu z ustavo in dni", gimi sistemskimi zakoni in v skladu z revo- j, lucionamim programom subjektivnih s0";. cialističnih sil na čelu z zvezo komunist°',’'i ki je dobil posebno potrditev na X kongresu ZKJ, odpira našim delovnim ljudem in vodilnim socialističnim silam precej jasnejšo perspektivo in daje mnogo močn^l86 : orožje v boju za nadaljnji napredek socialistične samoupravne in demokratične | družbe, kot ga imajo doslej. To še posebej
velja za nadaljnje utrjevanje družbenega po-, ložaja delavca kot svobodnega družbene^ ustvarjalca v odnosih medsebojne odvisno sti in odgovornosti do enakih pravic drugega delovnega človeka, kar je pogoj za nastajanje svobodne socialistične družbe, k1 jo je Marx imenoval svobodna skupnost proiZ" vajalcev-
Novi zakon o združenem delu zavrača tezo o nujnosti državnolastninskega monopola, ki je dozdevno nujen zato, ker sam0 država lahko centralistično usklajuje in na
črtuje družbeni razvoj. Zakon prav tako za
vrača t„
ta .. ezo> po kateri je samo strokovno aparat v združenem delu sposo-Djgnz družbenim kapitalom, njeni -2340’ samo on razpolaga z zna-Potrebnimi strokovnimi sposob-za opravjanje te funcije-Wco i70n.u^‘nja možnost za katerokoli ob-ati s^tn*^skega monopola nad proizvodni-redstvi oziroma bolj pravilno, zožuje na non I|1Uln. možnosti za nastanek takih mo-tiČn° °I’ 'n odločilno go^iodarsko ter poli-naJa0 °°*ast nad družbenim kapitalom pre-ajrn,na delavce v temeljnih organizacijah sev . enega dela- Ti pri tem v odnosih med-čpi ^ne odvisnosti in odgovornosti svoje IfcpitaJ1 dohodek, s tem pa tudi družbeni sanL •’ S	svobodno upravljajo -
I»isil 1^emoma tudi na podlagi zakonske
Vanj- ■—^ uaa v razmn ooiucan zoruze-boji.,ln s^Pnega planiranja. Svoje medse-kadd°^0Se V rdruževanju dela in dohoden, avc' urejajo predvsem z medsebojnimi ,50 “Pravnimi sporazumi in družbenimi Ustav''0**’ 03 Pr^lagr načelnih določil dh btln ^ukoua o združenem delu, v kate-delavrrat* Sam' ugotavljajo: enakost vseh gOVor	zadeva njihov pravice in od“
prostor
^/STODNEVNO AKCIJO
Son^ZIRANlHSIL
W3AUSTICNE ZAVESTI
. Pazumljivo je, da zakon predvideva, da drža **** VSe^ tetl odnosih svoj delež tudi 'itič a’ nj° razumemo vse družbenopo-jjU® skupnosti, zlasti takrat, ko samo-gov^uo sporazumevanje ali družbeno do-int JanJe ne more ušesno rešiti spopadov Zadn^S°V’ *** S° objektivno pogojeni. In na-tnov^’ P0?0*110™3 jasno je, da vseh proble-de|a .medsebojnih odnosov v združevargu odn *n ^0bodka in nadaijnjega razvoja teh entnir? *** m08O^e reševati izključno z Ne z 5110 ukeijo samoupravnih subjektov, tave ^ubonom ne s samo intervencijo dr-^•rok Za'Con Predvideva kot nujnost in daje 2jra Prostor za vsakodnevno akcijo organi-' Piedv S*^ Moralistične zavesti. To pa so dikat'Sem> kadar gre za združeno delo, sin-2ve ’’ zveza komunistov, socialistična drug delovnega ljudstva, znanstvene in Zak Str°kovne in družbene organizacije. te ?n Postavka take odnose med vsemi duk d^^niki in v procesu družbene repro-D C1je določa tako vlogo vsakega od njih no uk^”0, ^ s tenl omogoča demokratifr nih i"^jar9e posameznih skupnih in sploš-(j^druibenih interesov. Možnosti uporabe treba1*6 Pb^e v teh odnosih, pred to ni Zelo Pdbegniti, kadar je nujna, so v zakonu takiat^*31^110 določene, rekel bi celo
novem Lif t0’ s'stem družbene lastnine v koli lasteinT “ Simuliran niti kot čigar-kakšni,«' ^r monopol, ne glede na to, s skušo1** Sp os’nimi in višjimi interesi se po-do st C?rav.*devati, niti kot razmerje ljudi kot * V interesu urejanja zadev, temveč nuin* ,em odnoSov med ljudmi, izhaja pa iz mosti utrjevanja vodilne družbene vloge i"*?** interesov delavskega razreda stvi b ljudi, ki delajo s proizvodnimi sred-resi v	13 st ni ni. Saj so prav ti inte-
na« našem obdobju pogonska moč sploš-^družbenega napredka.
^	0 bi lahko kot temeljne značilnosti
zdruj °V družbene lastnine - po zakonu o pr„rivCnem delu lahko poudarili naslednje: ima Ste tu za pravico do dela, ki jo sredst ■ avec z družbenimi proizvodnimi neodt'1’ *0 P3 vsekakor prinaša vrsto drugih uuiujjvjh delavčevih pravic, ki mu jih ne ta-: ™1* zakon niti praksa niti državni or-Upošte VZ6t'	Pr'trga vati, če delavec sam
Iz t 'w* ena^e Pavice drugih delavcev, nine j6®3 Ostema odnosov družbene last-ceY Potcm izhaja tudi odgovornost delav-dela r1ne,temeljne organizacije združenja zacii ddavcev iz drugih temeljnih organi-ženeBa rženega dela in do celotnega zdru-in ejLt ek’ da bi zagotovili enake pogoje devan-Pravnost vseh delavcev pri uresni-nimi ^ ni'b°ve pravice do dela z družbe Isiedste edStV*>	s pridobivargem
jega ,i 'i Za osebno porabo na podlagi svo-m®ili dela*0 V S*^a^u s skupno določenimi
Cev^a j6 tudl pravica in odgovornost delav-gaidzao-^*6^ svoiega dohodka v temeljni cr-Uprav u* zdru^enega dela in svojih samo-usmeri- Pravic neposredno nadzorujejo in beng al° Potek razširjene in splošne druž-hodkn*6^0^ukc'je ln da pridobijo del do-rnehanVn*b rezultatov, ki so uresničeni v l»j 3mu te reprodukcije, to je na pod-družbe V6^ane produktivnosti skupnega ki so- n6^a '?e*a v sorazmeiju s prispe^com,
1 dim i^ ..temu rezultatu s svejim teko-tistim*!,^™ minulim delom oziroma s družbij v*11 dohodka, ki se vsak dan po-sredstv • * družbeno oziroma kot skupno družbe0*^ združenega dela, to je kot
fe^pSTDELAVCEV
Kt Vi® ,e8a hlCrat' izha(a ■ 'tf.lavci v ,1,. .1---------:.7_
Sirr^“:
stičnn v °Čati subjektivističi te zdri)? ne*cakšnih „vrhovih‘
skuPŠčfnane^delaali drŽave
ma. Ti interesi se naj
samoupravnimi sporazumi znotraj samega združenega dela in potem s svobodnimi družbenimi dogovori združenih samoupravnih subjektov z oigani družbenopolitičnih skupnosti, ki v skladu z ustavo določenimi pristojnostmi nosijo odgovornost za stanje v družbi, ter s kreativnimi in vodilnimi družbenopolitičnimi ter znanstvenostro-kovnimi in drugimi zainteresiranimi silami naše socialistične samoupravne družbe. Pri vsem tem imajo poseben pomen samoupravni sporazumi in družbeni dogovori o temeljih načrtov, ki postajajo najpomemb-nejši inštrument združevanja dela in sredstev.
dohodkovnih odnosih nasploh, upostavlja odnose, ki ves potek kroženja družbenega-kapitala usmerjajo k združenemu delavcu v temeljnih oiganizacijah združenega dela. Celoten dohodek v vseh njegovih oblikah, ki se realizira ha trgu ali na kakršnikoli stopnji združevanja dela in dohodka in družbene reprodukcije, se mora vedno koncentrirati v temeljnih organizacijah združenega dela. Zato se tudi morajo vsi rezultati, ki se realizirajo v tem procesu družbene reprodukcije, vračati delavcem v temeljnih oiganizacijah združenega dela, katere S tem nepretrgoma - seveda pod normalnimi pogoji - povečujejo maso dohodka oziroma
mi prisilnimi akti države, za katere je pooblaščena z ustavo.
V	celoti so vsi ti odnosi med ljudmi in sestavnimi deli samoupravno združenega dela in družbe v celoti tudi bistvo našega sistema družbene lastnine. S sredstvi za proizvodnjo in reprodukcijo v družbeni lastnini ne more nihče posamično razpolagati - ne kot posameznik ne kolektivno kot skupina in ne kot državni oigan- Niti si kakega njihovega dela ne more prilaščati brez odgovornosti do enakih pravic drugega. Tako postaja družbena lastnina samo splošen pogoj, ki omogoča posameznemu delavcu v združenem delu, da uresničuje svojo pravico do dela z družbenimi sredstvi oziroma da na podlagi svobodnega izkoriščanja tega pogoja lahko pridobi svoj osebni dohodek sorazmano s tem, kar je s svojim tekočim in minulim delom prispeval k skupnemu rezultatu družbenega dela. Tak sistem odnosov druži ene lastnine je hkrati tudi nukleus oziroma začetek odpravljanja vsakršne oblike lastninskega sistema, saj bo skupna oziroma družbena lastnina z nadaljnjim razvojem proizvajalnih sil in rastjo produktivnosti dela vse bolj izražala delitvene odnose po potrebah, vse manj delitvene odnose po delu. S tem bo pravzaprav družbena lastnina vse manj omejevalni dejavnik posebnega prilaščanja po osebnih potrebah.
Z novim družbenim gospodarskim položajem temeljne organizacije združenega dela in delavcev, ki so v njej združeni ter tudi z dmgimi spremembami, o katerih sem govoril, se je obrnil potek gibanja presežnega kapitala v razširjeni in splošni družbeni reprodukciji. V družbi lastninskega monopola kroženje družbenega kapitala nenehno vodi k njegovi centralizaciji v vrhove gospodarstva in države. Torej v roke tistih, ki imajo monopol nad kapitalom, v zadnjem času pa tudi tako imenovanih nadna-: cionalnih družbah. S tem odtujujejo prese-žek dela delavcem in nacijam ter nenehno krepijo monopolistične centre gospodarske in politične moči, ki so vse manj pod resnejšim nadzorstvom družbe. Takšen proces hkrati rojeva tudi znane politične posledice za razvoj kake države, o tem sem že prej govoril, ker vse bolj spreminja delavca v slepega in nevplivnega izpolnjevalca volje takih odtujenih centrov. Saj cilj takega sistema lastninskega monopola ni in ne more biti človek in njegov družbeni položaj, temveč centralizacija kapitala sama po sebi, saj jo objektivno vsiljuje sama narava tega sistema.
ZAKON O ZDRUŽENEM DELU USMERJA VES POTEK KAPITALA K DELAVCU V TOZD
V	nasprotju s takim procesom novi zakon o združenem delu s tem, da nadalje razvija ustavna določila o dohodku temeljne organizacije združenega dela in o
družbenih sredstev, s katerimi delavci upravljajo v teh organizacijah, že s tem pa razširjajo tudi materialne vire za zboljševa-nje svojih osebnih delovnih, življenjskih in splošnih družbenih pogojev.
Na podlagi tako pridobivanega in - pod normalnimi pogoji - stalno povečujočega se dohodka temeljne organizacije združenega dela potem delavci vedno znova združujejo delo in dohodek svoje temeljne organizacije združenega dela z drugimi taneljnimi organizacijami združenega dela, za uresničevanje skupnih ciljev v razvoju proizvajalnih sil, produktivnosti dela in za zboljševa-nje delovnih, življenjskih in splošnih družbenih pogojev delavcev. Ta proces združevanja poteka prek samoupravnih sporazumov o združevargu, ki so jih po ustavi in zakonu dolžne sprejemati vse temeljne organizacije združenega dela, zlasti pa s sporazumi o temeljih skupnih planov. V tem pogledu daje zakon posebno veliko vlogo srednjeročnemu planu, predvsem zato, da biza-l gotovil, da postane tak proces združevanja čimbolj stabilen in dolgoročen, z natančno določenimi medsebojnimi obveznostmi in odgovornostmi za izpolnjevanje prevzetih obveznosti Ko temeljne organizacije združenega dela oziroma združeno delo centralizirajo dohodek po takšni demokratični poti, ga hkrati spreminjajo v skupno ekonomsko moč združenega dela. Z njo ustvarja združeno delo pogoje za odpiranje novih delovnih mest in za naraščanje produktivnosti celotnega družbenega dela. Skupni rezultati takega procesa združevanja dela in dohodka se znova razporedijo na temeljne organizacije združenega dela, to pa glede na prispevek, ki so ga dale tem rezultatom s svojim tekočim in svojim minulim delom. Presežno delo kot element razrednega odnosa med ljudmi tako v resnici preneha obstajati, saj z njim kot delom celotne vrednosti, ki jo je proizvedel s svojim delom, razpolaga delavec sam.
ZAKON MATERIALNO DESTIMULIRA KOVANJE DOBIČKA NA RAČUN TUJEGA DELA
Ta vrednost, ki je predstavljala presežno delo, postane sestavni del dohodka oziroma družbe in sredstev, s katerimi upravlja delavec sam v temeljnih organizacijah združenega dela.
Pri tem so družbenoekonomski odnosi med temeljnimi organizacijami združenega dela, ki jih navežejo, ko združijo svoje delo in dohodek z namenom, da bi skupaj vlagali v družbeno reprodukcijo in ustvarjanje skupnega dohodka, osvobojeni ne le kapitalistične razredne vsebine, temveč tudi ekonomske logike kapitalističnega profita. Ti odnosi namreč ne temelje na delitvi profita, temveč na specifični obliki svobodne me-igave dela. In prav to je eden poglavitnih
razlogov, da zakon o združenem delu obravnava družbeni kapital kot minulo delo združenih delavcev, to je kot vrednostni rezultat rgihovega dela, ki se izmenjava z delom drugih delavcev v okviru splošnih zakonitosti socialistične blagovne proizvodnje. Ta izmenjava seve ne poteka na nekakšnem svobodnem trgu kapitala, temveč v svobodni menjavi dela na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Motivacija delavcev za te vrste menjavo dela pa je v njihovih, predvsem delovnih interesih, ne pa v nekakšnem rentništvu ali v tem, da bi vlekli dobiček na račun tujega dela.
V resnici zakon ne samo formalno prepoveduje takšno rentništvo in profitarstvo, temveč ga tudi materialno do kraja destimulira in tdeo zmanjšuje^ možnosti, da bi se stihijsko pojavljalo. Delež temeljne organizacije združenega dela pri skupno ustvarjenem dohodku z drugo ali drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela na podlagi minulsga d da, to se pravi, na podlagi sredstev, ki jih je vložila zavoljo uresničitve skupnega načrta, namreč preneha, ko so vložena sredstva tej temeljni organizaciji vrnjena skupaj z druži eno upravičenim nadomestilom. To nadomestilo pa ima v končnem nasledku, da povem poenostav-, Ijeno, značaj spremenljive obresti, ki je ■ lahko nižja ali višja od bančne, njeno izplačilo kakor tudi vrnitev vloženih sredstev pa sta odvisna od tega, ali in koliko je bil predvideni rezultat skupnega vlaganja sredstev res dosežen. Vložena sredstva pa se vračajo in to nadomestilo izplačuje dejansko z deležem pri skupno ustvarjenem dohodku. Tudi sama višina konkretnega deleža pri dohodku je odvisna od dejansko doseženih rezultatov in od narave rizika, ki ga temeljne organizacije združenega dela prevzamejo, ko se lotijo skupnega podjetja. To nadomestilo je nujno ne samo kot sestavni del „cene“ minulega dela, marveč tudi kot ekonomski stimulans za najsmotrnejše vlaganje družbenega dohodka. Delavce v temeljnih Aganizacijah združenega dela namreč to nadomestilo spodbuja, da svoj celotni dohodek vlagajo ne samo v svojo organizacijo, ampak v tiste dele združenega dela, v katerih bo to vlaganje prineslo največje skupne ekonomske rezultate, ne samo z vidika rentabilnosti investicij, marveč tudi z vidika skupnih delovnih in poslovnih interesov združenega dela.
Tako se celotna novo ustvaijena vrednost neprenehoma vrača v temeljne organizacije združenega dela v materialni proizvodnji, da bi se deloma, na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov kakor tudi na podlagi z zakonom določenih obveznosti, razporejala s svobodno menjavo dela v dohodek družbenih dejavnosti zunaj sfere materialne proizvodnje kot tudi za splošne družbene potrebe, medtem ko se drugi del razporeja za čisti dohodek temeljnih organizacij združenega dela. Čisti dohodek pa je vir sredstev za osebno in skupno porabo delavcev kakor tudi za akumulacijo-Sklep o razdelitvi čistega dohodka za te tri namene pa sprejmejo svobodno sami delavci temeljne organizacije združenega dela, v skladu z interesi in potrebami rgihovega dela in pridobivarga osebnega dohodka; pri tem se držijo samo tistih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki so jih sami podpisali, kot tudi tistih predpisov, ki jih v skladu s svojimi ustavnimi pooblastili sprejemajo državni oigani, da bi zavarovali določene splošne družbene interese kakor tudi enakopravnost delavcev.
kaj je Cisti dohodek
Čisti dohodek je pri nas nova kategorija, seveda ne v teoriji, temveč v pravnem urejanju družbenoekonomskih odnosov v sistemu socialističnega samoupravljanja. Po mojem mnenju nam je ta zakonska kategorija potrebna predvsem iz naslednjih-dveh razlogov.
Prvič, čisti dohodek je tisti del dohodka, o katerem delavci v temeljni organizaciji združenega dela zares samostojno odločajo, ker je ostali del dohodka praktično že vnaprej razporejen, bodisi po zakonu, bodisi z obveznostmi, ki so nujne in od katerih organizacije združenega dela ne morejo odstopiti, bodisi z obveznostmi v okviru svobodne menjave dela z družbenimi dejavnostmi zunaj materialne proizvodnje in z drugimi družbenimi obveznostmi. Ravno zato pa bo razmerje med tem delom dohodka in čistim dohodkom stalen in zelo prepričljiv pokazovalec, dejal bi, družbenega pritiska na dohodek združenega dela. Kot tak bo čisti dohodek zelo pomemben dejavnik pri realizaciji družbenega planiranja in pri določanju družbenoekonomske politike.
Drugi, po mojem še važnejši razlog pa je načelne narave. V takšni strukturi čistega dohodka se najdosledneje izraža resnična družbenoekonomska, rekel bi celo, razredna vsebina dohodka. V čistem dohodku se izraža enotnost upravljanja z delom in družbenim kapitalom v rokah delavcev. Tu načelno izgine vsaka oblika mezdnega položaja delavcev, kajti v čistem dohodku sam razpolaga tudi & sredstvi za svojo osebno in skupno porabo in z družbenim kapitalom. V praksi se bodo seveda še pojavljale deformacije, toda sam sistem, ki ga upostavlja zakon, omogoča uspešen boj proti takim deformacijam.
ODPRAVLJANJE MOŽNOSTI ZA POLITIČNE NALOŽBE
Pa ne samo to. V takšnem razmerju delavec ne pridobiva osebnega dohodka iz
sredstev za skupno porabo tako, da bi prihajal navzkriž z lastnikom ali dejanskim monopolističnim upravljavcem družbenega kapitala, temveč tako, da sam gospodari s svojim tekočim kot tudi minulim delom, s katerim upravlja. Delavec bo v odnosih čistega dohodka lahko še jasneje kot doslej sprevidel, da more svoje delovne in življenjske pogoje zboljšati samo, če bo odvajal zadosten del čistega dohodka za razvoj oziroma za vlaganja v svojo ali drugo organizacijo združenega dela, z namenom, da povečuje skupno produktivnost dela, oziroma če bo s temi sredstvi res smotrneje gospodaril. Tak družbenoekonomski položaj delavca mora še hitreje kot doslej spreminjati tudi ostanke mezdne mentalitete pri delavcih. Delavec bo v vedno večji meri, prav pri politiki akumulacije, spoznaval ne samo trenutne probleme svojih delovnih pogojev, marveč tudi dolgoročne probleme produktivnosti svojega dela, s tem pa tudi ustvarjanja čedalje ugodnejših pogojev za svoje ustvarjalne ambicije in svoje socialno in kulturno življenje.
Z upostavljanjem takih dohodkovnih odnosov novi zakon o združenem delu odpravlja ali vsaj v veliki meri ublažuje še eno dosedanjo hudo slabost našega sistema samoupravljanja v združenem delu, ki se kaže v nezadostni skrbi in nezadostni stimulaciji za uspešno izkoriščanje družbenega kapitala. Ne samo v naši praksi, ampak tudi v naši teoriji ta problem neredkokdaj zelo podcenjujejo, češ da edinole živo delo delavca proizvaja vrednost in da je odločilen dejavnik razvoja proizvajalnih sil. To sicer samo po sebi drži in je nesporno, prav tako pa tudi drži in je nesporno, da učinkovitejše gospodarjenje z družbenim kapitalom oziroma minulim delom delavcev ustvarja ugodnejše pogoje za splošni razvoj družbe. Ravno podcenjevanje tega dejstva pri nas poraja pojave, kot so politične investicije, dvojne zmogljivosti, to, da nihče ni družbeno odgovoren, kadar se pokaže izjemno nizek efekt vlaganja družbenih sredstev oziroma neupravičeno nizka rentabilnost investicij, kar pri nas ni tako redko, ipd.
OBSEG DOHODKA TOZD NI AVTOMATIČNO MERILO ZA VIŠINO OSEBNIH DOHODKOV
Zakon ne vidi v celotnem ali čistem dohodku temeljne organizacije združenega dela samo rezultat dela delavcev posamezne temeljne organizacije združenega dela. Ta dohodek se oblikuje na podlagi objektivnih ekonomskih zakonov blagovne proizvodnje in tržišča kakor tudi procesa družbene reprodukcije. To pa pomeni, da večja produktivnost dela praviloma „daje" tudi večji dohodek, zato se tudi dohodek posamezne temeljne organizacije združenega dela razločuje od individualnega kvantuma dela delavcev te organizacije. Dejansko bi lahko rekli, da temeljne organizacije združenega dela v normalnih pogojih poslovanja v glavnem pridobivajo svoj dohodek po nekem' družbeno potrebnem delovnem času, le da za isto enoto proizvoda nekatere porabijo več, nekatere pa manj delovnega časa glede na tak družbeno potrebni delovni čas. To pa ni odvisno samo od sposobnosti delavca,, . od individualnega kvantuma njegovega dela, od produktivnosti individualnega dela in od delavčeve subjektivne volje, marveč veliko bolj od organske sestave faktorjev proizvodnje in značaja tehnologije. Zato zakon o združenem delu ne dopušča, da bi bil pridobljeni kvantum dohodka temeljne organizacije združenega dela avtomatično tudi merilo za višino osebnih dohodkov, ker bi1 to privedlo do velikih razlik v ravni osebnih dohodkov delavcev v posameznih organizacijah združenega dela. To pa nadalje pomeni, da bi bil — če bi to tolerirali — precejšen del družbene akumulacije dejansko razporejen na osebne dohodke v bolj produktivnih organizacijah združenega dela na račun manj produktivnih, ki bi zaradi tega teže prišle do nujno potrebnih družbenih sredstev za razvoj, za povečanje svoje produktivnosti dela. #
Zakon o združenem delu zato določa, da delavci temeljne organizacije združenega dela načeloma sicer samostojno sprejemafo sklepe o višini osebnih dohodkov in skupne porabe, da pa se morajo pri tem držati nekaterih družbeno določenih meril kvantitete in kvalitete dela, ki naj zagotove, da bo gibanje osebnih dohodkov čimbolj v, skladu z načelom: za enako delo enak osebni dohodek. Seveda bo dinamika rasti čistega dohodka kakor tudi njegove strukture vsekakor eno izmed meril za določanje kvantuma dela v delitvi osebnega dohodka, vendar pa celotni kvantum dohodka ne more biti sam po sebi, izven njegove dinamike, merilo delitve osebnega dohodka.
MINULO DELO KOT SPODBUDA, NE PA KOT DIVIDENDA
Zakon o združenem delu podaja načelne osnove za taka družbena merila dela, pri čemer izhaja iz tega, da delo delavca v samoupravno združenem delu ne sestoji več samo iz konkretnega dela in fizičnih rezultatov na njegovem delovnem mestu, ampak tudi iz njegovega umskega dela, ki ga opravlja kot odgovorni družbeni oziroma samoupravni delavec in upravljavec, pri čemer daje svoj prispevek k uspešnejšemu upravljanju organizacije združenega dela, uspešnejšemu planiranju in poslovanju, smotrnejšemu odločanju o združevanju dela in dohodka; od tega je prav tako v veliki meri odvisna višina dohodka temeljne orga-
Nadaljevanje na naslednji strani
Nadaljevanje s prejšnje strani
nizacije združenega dela. Kot merilo dela seveda zakon o združenem delu priznava tudi minulo delo delavca, s katerim upravljk v temeljni organizaciji združenega dela kot. s skupnimi družbenimi sredstvi za proizvodnjo, oziroma pravilneje rečeno, priznava kot merilo dela rezultate, ustvarjene v gospodarjenju s tem minulim delom.
Gre za to, da je delavec na ustrezen način neposredno, materialno in ustvaijalno, stimuliran, da minulo delo, s katerim upravlja kot z družbenimi sredstvi, ekonomsko čimbolj smotrno uporablja, združuje in vlada in da si od rezultatov, ustvarjenih na tej podlagi, pridobiva tudi določen del svojega osebnega dohodka, tako da bi s tem dejansko lahko meril tudi ekonomski učinek takšne svoje dejavnosti. Tu seveda ne gre za nekakšno delniško dividendo, marveč v bistvu za merilo prispevka tekočega dela, to se pravi za prispevek v vsakdanjem gospodarjenju z minulim delom oziroma z družbenimi sredstvi. Prepričan sem, da bo nadaljnji razvoj družbe pripeljal tudi do širših oblik solidarnosti delavcev, kar zadeva razpolaganje z rezultati gospodarjenja z minulim delom v okvirih celotnega združenega dela. Mislim, da mora prav zategadelj tudi naš sedanji pokojninski sistem doživeti v bližnji prihodnosti precej korenite spremembe.
NEPOSREDNO EKONOMSKO NADZORSTVO DELAVCEV
Na podlagi takšnega sistema odnosov v samoupravno združenem delu delavec prek svoje temeljne organizacije združenega dela,, bodisi da'gre za materiahio proizvodnjo aE : za družbene dejavnosti, pridobiva neposredno ekonomsko in politično nadzorstvo nad stanjem in gibanjem vseh rezultatov svojega dela. Pa ne samo to. Ves učinek družbenega dela se koncentrira v samoupravni bazi združenega dela in družbenopolitičnih skupnostih, to se pravi v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in občinah. Tako lahko vsi občani spremljajo in nadzorujejo gibanje in uporabo družbenih sredstev in celo vplivajo na ta gibanja, seveda če hočejo, to , se pravi, če so za to zainteresirani. Vsa sredstva za splošne družbene potrebe gredo dejansko iz temeljnih organizacij združenega dela, tako da so tudi ta sredstva ne le pod neposrednim nadzorstvom delavcev v temeljnih organizacijah, ampak tudi občanov v občinah in krajevnih skupnostih.
In naposled, ne samo vsaka temeljna organizacija združenega dela, temveč tudi vsaka.njena delovna enota je hkrati tudi vir dohodkov za samostojen gospodarski, socialni, komunalni in splošni družbeni razvoj območja, na katerem živi in dela. Tako postaja samoupravljanje v združenem delu prava materialna osnova tudi za samoupravljanje v družbi, to sq pravi v družbenopolitičnih skupnostiih, na vseh področjih družbenih dejavnosti, pa tudi za uresničevanje demokratičnih pravic delovnih ljudi in občanov v družbi sploh. Hkrati je to materialna baza tudi za razvoj delavca kot ustvarjalne osebnosti pri uporabljanju celotnih družbenih sredstev, tako v njegovem osebnem, delovnem in življenjeskem interesu kakor tudi v interesu razvoja družbe. Dejansko postaja tudi nekvalificirani delavec hkrati duševni ustvarjalec ne samo pri določanju razvojnih smeri njegove temeljne organizacije združenega dela, ampak tudi razvojnih smeri zdravstva, izobraževanja, kulture, šolstva, telesne kulture itd., kot tudi socialne, kulturne in komunalne politike v svoji krajevni skupnosti in komuni. Delavec preneha biti »kolesce v me-hanizmu“, ki ga navijajo drugi, ali pa vsaj nastajajo pogoji, da bi to prenehal biti, pač pa postaja nosilec in cilj celotnega sistema samoupravno združenega dela in družbe kot celote.
MORALNA IN MATERIALNA SPODBUDA
S tem v resnici praktično odgovarjamo tudi na neko dilemo, ki se v sodobni socialistični praksi, pa tudi v teoriji, zelo pogosto zastavlja. Gre za to, ali je v socialistični družbi treba delavca v njegovem delu materialno ali moralno stimulirati. Nekateri menijo, da je materialna stimulacija nemoralna in nevzgojna, drugi pa spet, da je moralna stimulacija prazna beseda in da delavcu nič ne pomeni. Mislim, da se v tako zastavljeni dilemi izraža patemalističen odnos do delavskega razreda. Dejansko se ta dilema lahko zastavlja samo v takšnih proizvodnih odnosih, v katerih delavec razpolaga samo s svojo delovno silo, to se pravi v odnosih, v katerih je družbeni kapital izven njegove ekonomske in politične kontrole in moči. V takih pogojih se materialna stimulacija res lahko pogosto zreducira na svojevrstno korupcijo ljudi, na boj za denar, in neti mentaliteto sebičnosti. Toda po drugi strani nam je iz izkušnje zelo dobro znano, da se tako imenovana moralna stimulacija v praksi zelo pogosto zreducira na prisilo v imenu nekakšnih volontaristično tolmačenih in krojenih »višjih ciljev" in »višjih vrednosti" človeka. Te cilje in te vrednosti pa tedaj določa bodisi državni sistem ali pa kakšna druga družbena avtoriteta, ki ima pred očmi svoje posebne potrebe in interese, ne pa potrebe in interese delavcev.
Ne tn .n, da smo v naši praksi že prerasli to dilemo in da v naši praksi ni deformacij ene in druge vrste. Toda že od vsega začetka razvoja naše socialistične družbe smo poudarjali, da je največja stimulacija delavca tista, ki napravi iz njega samostojno
mislečega ustvarjalca in pri tem ustvarjanju svobodnega človeka. Da pa bi to lahko bil, mora razpolagati tudi z materialnimi sredstvi, se pravi s pogoji in rezultati svojega dela. Novi zakon o združenem delu si prizadeva to načelo kolikor mogoče konkretizirati v naših sedanjih razmerah in na sedanji stopnji razvoja proizvajalnih sil naše družbe. Naš delavec je v načelu moralno stimuliran s tem, da ima v svojem dohodku in v svojih samoupravnih pravicah na temelju pravice do dela z družbenimi sredstvi materialno osnovo, na kateri lahko nenehno in svobodno razvija svoje ustvarjalne sposobnosti. Že s tem pa je delavec tudi materialno stimuliran, kajti vsi njegovi ustvarjalni napori in Uspehi nenehoma krepijo prav to materialno osnovo njegove ustvarjalnosti, s tem pa tudi njegovih osebnih, delovnih in življenjskih pogojev.
DRUŽBENI NAPREDEK JE V TEM, DA DRUŽBA OSVOBAJA POTI ZA AKCIJO TISTIH DRUŽBENIH SIL, KI TA NAPREDEK RESNIČNO POGANJAJO
Hkrati je materialno kot tudi moralno stimuliran s tem, da s sredstvi, s katerimi razpolaga, svobodno sklepa samoupravne ■sporazume in družbene dogovore o njihovem uporabljanju za gospodarski, socialni, kulturni-in prosvetni razvoj kot tudi za razvoj splošnega družbenega okolja, v katerem živi in od katerega je odvisen- Najvišja in najmočnejša stimulacija je namreč tista, Id delavcu in delovnemu človeku sploh omogoča, da se bojuje in da hkrati razpolaga s sredstvi za izgradnjo takšne svobodne skupnosti proizvajalčev, v kateri bo sam svobodna ustvarjalna osebnost v enako-i pravnih odnosih z drugimi delavci, s tem, da bodo rezultati njegovih osebnih ustvarjalnih naporov kakor tudi naporov vse skupnosti svobodnih proizvajalcev nepretrgoma ustvarjali materialne in družbene pogoje za to, da bo človek zares kolikor mogoče »sam svoje sreče kovač". Prav to pa je pogoj resnične človekove svobode.
Seveda se moramo pri tem zavedati, da je vse to neki zgodovinski proces, ne pa naloga od danes do jutri. Toda družbeni napredek kot pogoj stabilnosti družbe se ne izraža v iluzornem boju, da bi bila obstoječa družba idealna družba, ampak v tem, da družba osvobaja poti za akcijo tistih družbenih sil, ki ta družbeni napredek res-, nično poganjajo in ga lahko poganjajo. Mislim, da je to tudi glavni cilj naše nove ustave. Naš novi zakon o združenem delu si prizadeva ustvariti v največji možni meri ravno ta cilj.
Iz vsega tega bi povzel še eno ugotovitev. Zakon o združenem delu namreč ni izredno pomemben samo za razvoj odnosov v samoupravnem združenem delu. Kar najbolj neposredno bo vplival na spremembe in na razvoj celotnega družbenega sistema. V tem pogledu pa bo nedvomno najpomembnejši tudi njegov vpliv na nadaljnji razvoj samoupravne demokracije v naši družbi kot celovitega sistema.
Že zdavnaj smo določili načelo, ki ga je potrjevala in ga potrjuje tudi vsa naša praksa, da samoupravni socialistični družbi ne ustreza sistem večstrankarske demokracije, ki je nastal v buržoazni pohtični državi, ali enostrankarski sistem, ki je nastal v specifičnem prehodnem obdobju med buržoazno in socialistično demokracijo. To seveda ne pomeni, da zanikavamo zgodovinsko možnost včasih tudi nujnost, da bi socialistični odnosi zmagali tudi v večstrankarski demokraciji buržoaznega tipa, če so za to dani ustrezni zgodovinski pogoji. Toda naša dežela je šla skozi globoko socialistično revolucijo in ne bi mogla premagati nasprotij, zaradi katerih je revolucija tudi nastala, če bi odprla prostor za delovanje protirevolucionarnih sil v obliki nekega večstrankarskega sistema, iz preprostega razloga, ker ta nasprotja niso bila odpravljena že s samo revolucijo, temveč se je spremenilo samo razmerje sil.
V DEMOKRACIJI SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA NI VEČ POTREBE PO TEKMOVANJU POLITIČNIH STRANK
Toda vedno smo se zavedali, da socializem ne more napredovati, če se v njem ne razvijajo demokratični odnosi med ljudmi. Ko smo se bojevali zoper napade sovražnikov socializma in socialističnega samoupravljanja, smo hkrati ustvarjali pogoje za razvoj novega tipa demokracije socialističnega samoupravljanja. V takšni demokraciji ni več potrebe po tekmovanju političnih strank, to je boju med njimi, katera bo na čelu centralistične države vladala nad delom in družbenim kapitalom, kajti tako delo kot družbeni kapital sta v rokah združenih delavcev v njihovih temeljnih organizacijah združenega dela in v vseh drugih oblikah združenega dela in samoupravnih skupnosti.
Zato smo vedno poudarjali, da zveza komunistov ni nosilka nekega enostrankarskega sistema oziroma da ni klasična politična stranka. Z drugimi besedami, zveza komunistov ne tekmuje za oblast z drugimi političnimi strankami, temveč se bojuje za to, da bi imel delavski razred skupaj z vsemi delovnimi ljudmi v obliki neposredne samoupravne demokracije resnično oblast v družbi. Kot idejna in politična sila delavskega razreda, kot organizirana avantgardna zavest tega razreda in delovnih ljudi sploh je seveda zveza komunistov dolžna bojevati se za to, da bodo ključne pozicije te oblasti
v rokah tistih subjektivnih sil, Id so neomajno na strani socializma in socialističnega samoupravljanja. To pa ne pomeni, da zveza komunistov upostavlja svojo oblast kot enostrankarski sistem klasične politične države buržoaznega tipa.
Poleg tega smo vedno poudarjali, da diktatura proletariata za nas ni diktatura državnega aparata, državnega despotizma, marveč je po svojem bistvu revolucionarna oblika nesporno vodilne vloge delavskega razreda oziroma njegovih zgodovinskih razrednih interesov v upravljanju družbe. Z drugimi besedami, diktatura proletariata za nas ni oblasti ki naj preprečuje demokratizacijo družbe, ampak narobe, oblasti ki naj široko odpira poti take demokratizacije in varuje tak proces, pa ne z restavracijo buržoazne politične demokracije, ampak na tleh socialističnega samoupravljanja.
PROTI ZAGOVORNIKOM ABSOLUTNE SVOBODE IN PROTI BIROKRATSKEMU ENOSTRANKARSKEMU SISTEMU
Izhodišče pri oblikovanju demokratičnega sistema za nas ne more biti parlamentarizem buržoazne politične države niti njegova enostrankarska varianta, ampak samoupravna demokracija združenega dela, v kateri se zveza komunistov in drugi dejavniki organizirane socialistične, družbene, znanstvene, kulturne in druge zavesti in ' akcije formirajo^ih organizirajo kot ustvarjalni sestavni del te samoupravne demokracije združenega dela oziroma svobodne . skupnosti proizvajalcev, ne pa kot odtujeni politični dejavnik v konkurenčnem boju za oblast nad družbo, nad družbenim delom in njegovim dohodkom in proizvodom. Samo tak demokratičen sistem lahko v naših razmerah resnično zagotovi oblast delavskega razreda v povezavi z vsemi drugimi delovnimi ljudmi, to se pravi nesporno vodilno družbeno vlogo zgodovinskih interesov delavskega razreda. In samo v takem demokratičnem sistemu lahko zveza komunistov in druge socialistične sile uspešno uresničujejo svojo vodilno idejno in politično vlogo v sistemu oblasti delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva, to je kot sestavni del tega sistema, ne pa kot sila nad njim niti izven njega, tako kot smo nekaj tega imeli v naši nedavni preteklosti.
Oblike in moč demokracije so bile v zgodovini vedno odvisne od oblike proizvajalnih sil, od razredne strukture in od tega, kako močna so bila notranja družbena nasprotja. Ljudje se niso odločali za večjo ali manjšo stopnjo demokracije z večjo ali manjšo ljubeznijo do svobode oziroma ž večjim ali manjšim sovraštvom do svobode. Svoboda je vedno orožje v boju za določene družbene cilje in interese. Odprava demokratičnih svoboščin praviloma ni sama sebi namen, ampak orožje zoper tiste, ki napadajo obstoječe stanje, bodisi da gre za obrambo reakcionarnih ali revoludonamih pozicij. Zato smo se v naši družbi morali spopasti tudi z zagovorniki tako imenovane absolutne svobode, ki so s tem dejansko oboroževali sovražnike sodalizma in so-dalističnega samoupravljanja, kakor tudi z dogmatsko-konservativnimi kritiki samoupravne demokracije, ki hočejo oblast delavskega razreda in delovnih ljudi zamenjati z monopolom ozkih skupin na oblasti, se pravi z birokratskim enostrankarskim sistemom. V, tem boju moramo vztrajati še naprej in se odločno postavljati po robu eni in drugi skrajnosti, ne toliko zaradi njune moči, kajti ta je majhna, temveč predvsem zato, ker nosild takšnih tendenc v spopadu sodobnih svetovnih nasprotij, ne glede na njihovo subjektivno voljo, nujno postajajo eksponenti protagonistov teh nasprotij oziroma tujega vmešavanja v naš notranji razvoj in v našo neodvisno zunanjo politiko.
USTVARITI MORAMO ClMŠIRŠE MOŽNOSTI ZA USTVARJALNI BOJ MNENJ S POLOŽAJEV NAŠE SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE
Toda hkrati moramo še bolj intenzivno kot doslej izgrajevati sistem naše samoupravne socialistične demokracije; katere osnova in vodilni dejavnik mora biti ravno demokradja samoupravno združenega dela. V tem smislu moramo v sistemu in v okviru naših samoupravnih demokratičnih in-stitudj odpirati čim širše možnosti za ustvarjalni boj mnenj s pozicij naše sodali-stične revolucije, to se pravi s pozicij sodalizma in sodalističnega samoupravljanja, ustvarjati organizadjske oblike za sodelovanje najširših množic pri določanju družbene politike in pri selekdji in izbiri kadrov, za svobodno ustvarjalno razčiščevanje idejnih in znanstvenih vprašanj, ki se nanašajo na nadaljnji razvoj sodalizma in sodalistične samoupravne družbe sploh, za družbeno kritiko, katere cilj ni boj ozkih skupin za oblast, temveč napredek sodalizma in vzpostavljanje vodilnega položaja delovnega človeka v sistemu sodalističnega samoupravljanja, za tisk, ki bo svobodno izražal vse te procese, ki pa se bo zavedal svoje idejne in politične odgovornosti do socialistične revolucije in do sistema sodalističnega samoupravljanja.
Z uvedbo delegatskega sistema smo v tej smeri vsekakor naredili zelo pomemben korak. Delegatski sistem je v resnid temelj celotnega sistema samoupravne sodalistične demokradje, sistema, ki se razvija v naši družbi. Delegatski sistem je za zdaj resda šele v zarodku in se še vedno ni osvobodil popkovine, ki ga povezuje s prejšnjimi sistemi. Vendar pa se je začel razvijati.
Novi zakon o združenem delu podaja ve-
liko konkretnejše in trdnejše osnove in možnosti tudi za nadaljnji razvoj delegatskega sistema. Zdi se mi, da lahko danes celo rečemo, da sam delegatski sistem oziroma njegovo delovanje kot takšno zdaj niti ni naš poglavitni problem, saj na področju socialistične demokradje nedvomno premore potrebno notranjo moč za nadaljnji razvoj. Po mojih mislih je naš poglavitni problem v tem, da se subjektivne sile sodalizma v ta demokratični delegatski sistem še vedno niso ustrezno vključile, niso se dovolj organizirale niti niso v celoti našle ustreznih metod svojega dela, vpliva in svoje akdje.
ORGANI DRŽAVNE UPRAVE PREMALO SKRBE ZA ORGANIZACIJO STROKOVNE POMOČI SAMOUPRAVNIM ORGANIZACIJAM IN SKUPNOSTIM
Ko pa govorim o teh družbenih silah sodalizma, mislim s tem predvsem na zvezo komunistov, socialistično zvezo, sindikat in na druge družbenopolitične in družbene organizacije kakor tudi na znanost, znan-stveno-strokovne institudje, na strokovne službe, pa tudi na naše odgovorne državne organe, zlasti upravne organe. Pristaši dozdevne ultralevičarske, dejansko pa po svojem praktičnem rezultatu zelo reak-doname teorije spontanosti vztrajno skušajo ločiti te sile od tako imenovane spontane akdje delavskega razreda oziroma samoupravljavcev. Dejansko pai vse te sile predstavljajo ravno del organizirane zavesti delavskega razreda in samoupravljavcev. Potemtakem je nujno, da so odgovorni sestavni del sistema delavskega ih družbenega samoupravljanja.
Toda nam je že skoraj prešlo v navado, da v dolgih resoludjah podajamo, tako rekoč nekako od zunaj, samo splošna priporočila, pri iskanju konkretnih rešitev za probleme samoupravnih skupnosti pa jih večkrat ali celo največkrat prepuščamo Žme sebi. Celo organi naše državne uprave so se omejili na sprejemanje nekaterih splošnih predpisov, premalo pa skrbe za td, da bi organizirali ustrezno strokovno in drugo konkretno pomoč samoupravnim organizacijam in skupnostim pri reševanju njihovih vsakdanjih problemov. Naj navedem samo dva zgleda.
Ljudje, ki ne morejo doumeti položaja in vloge temeljnih organizadj združenega dela, na primer svoje dvome zdaj pogosto izražajo s tem, da poudarjajo, da bo v teh organizadjah bojda zrasla velikanska administracija, ki bo veliko stala. V resnid pa je docela jasno, da praviloma za temeljne organizacije združenega dela nasploh niti ni potrebno, da bi imele svoje strokovne službe za evidenco, za knjigovodstvo, za izkazovanje z zakonom določenih pokazateljev svoje strukture kakor tudi svojega gospodarjenja in poslovanja itd. Te posle naj predvsem opravljajo skupne službe delovne organizacije in celo sestavljene organizadje združenega dela. Te posle lahko poleg tega v večji ali manjši meri, na podlagi dogovora s temeljnimi organizadjami združenega dela, opravljajo ustrezni strokovni organi službe družbenega knjigovodstva. In naposled bi bilo treba razmisliti tudi o ustanovitvi radonalne družbene strokovne službe, poleg službe družbenega knjigovodstva ali neodvisno od nje, ki bi lahko na podlagi dogovora z delovnimi organizadjami najbolj racionalno opravljala zanje naloge te vrste.
Knjigovodski in drugi podatki, ki se zahtevajo od temeljnih organizadj združenega dela in drugih samoupravnih otga-nizadj in skupnosti, pa niso noben luksus in administrativna izmišljija, temveč so pogoj racionalnega sodobnega gospodarjenja in planiranja. Torej je treba samoupravnim organizadjam in skupnostim pomagati, da s skupnimi močmi najbolj ra-donalno rešijo te probleme, ne pa da so prepuščene same sebi in da se celo odpovedujejo temeljnim organizadjam združenega dela, zato ker trenutno niso sposobne racionalno rešiti razmeroma sekundaren problem prakse.
TUDI ZVEZA KOMUNISTOV SE MORA UKVARJATI Z UREJANJEM KONKRETNIH VPRAŠANJ USTANAVLJANJA TOZD IN Z DRUGIMI PRAKTIČNIMI VPRAŠANJI
Drug tak problem je na primer ocenitev, kdaj so v konkretnem primeru dani pogoji, ki po zakonu o združenem delu velevajo, da se v okviru delovne organizadje ustanovi temeljna organizadja združenega dela. To je zdaj v veliki meri prepuščeno subjektivnim ocenam znotraj delovnih organizadj in nekakšnemu stihijsko nastalemu razmerju sil v njih. Ampak ustanavljanje temeljnih orga-' nizadj je zakonska obveznost, če so za to z ustavo in zakonom določeni pogoji, ne pa stvar samovoljnega sklepa delovne organizadje. Toda odgovorni družbeni dejavniki zunaj delovne organizadje se še vedno, vsaj za zdaj, zelo malo ukvarjajo s tern, ali so v neki delovni organizadji dani pogoji za ustanovitev temeljnih organizadj združenega dela ali ne. Tudi naši izvršni sveti denimo, kar zadeva reševanje ta hip odprtih v prašanj v zvezi z uresničevanjem naCel nove ustave, pogosto stoje v tem pogledu ob strani, kakor da se jih to ne tiče, kakor da se to ne tiče organov naše uprave. Zdaj oziroma po sprejetju novega zakona o združenem delu še zlasti postaja očitno, da se morajo ne samo odgovorni državni organi.
zlasti še upravni, nadalje sindikat in druSj družbeni dejavniki, temveč tudi sama zve^ komunistov, predvsem ukvarjati 2 ie e vanjem prav teh konkretnih problemov, pa s ponavljanjem že mnogokrat izrecen posplošenih smernic.	.
To velja tudi za sestavo in način d® vanja naših delegatskih skupščin. Za p110! bi opozoril samo na sedanjo sestavo in ^ . go družbenopolitičnih zborov v struktur skupščin. Mislim, da ne njihova sestava n njihova vloga nista docela v skladu s sm®' nicami nove ustave, še zlasti pa ne s
trebami, ki izhajajo iz družbene vloge
druž-
benopolitičnih organizacij naše družbe drugih subjektivnih dejavnikov socializma-Prav tako bi opozoril tudi na dejstvo, niti socialistična zveza skoraj praviloma* n po svoji strukturi ne po svoji vlogi še postala dejanski sestavni del dernoki ličnega sistema, zasnovanega na d®1 gatskem sistemu.
Prav tako tudi pogosto podcenjujejo vlogo sindikatov. Le počasi se oblikuj®!® takšni nujno potrebni mehanizmi, 1®°:,., pravobranilstva samoupravljanja in sodri® združenega dela, brez katerih ni mogoče 0 kraja realizirati niti mnogih odnosov v zdri) ženem delu niti samega delegatskega s stema. Tudi mislim, da se zveza komunist® sama prav tako še vedno preveč peča s spri jemanjem dolgih resolucij, namesto da bise komunisti ukvarjali predvsem s praktič®0 akcijo v delegatskem sistemu, skupaj z drugimi našimi delavci in delovnimi ljudm Zveza komunistov bo lahko učinkov«® vplivala na samoupravno odločanje ®® lavcev in drugih delovnih ljudi v njihov1® samoupravnih organizacijah in delegacij8® samo, če bo imela svojo politčno bazo delegatskem sistemu.
RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU MORA BITI ODPRTA
Nova ustava in novi zakon o združene®1 delu, pa tudi drugi sistemski zakoni, ki si® ^ jih sprejeli ali jih bomo sprejeli letos ali Prl hodnje leto - tu mislim posebej na zakon 0 temeljih sistema družbenega planiranja in® družbenem planu Jugoslavije, ki je P?] sebnega pomena - nam dajejo široke nriz nosti, a nas tudi silijo, da hitreje in ko® kretneje razčiščujemo odprta vprašanja >® začrtujemo poti nadaljnjega razvoja naš®?8 sistema samoupravne socialistične del®®-kracije, zasnovane na demokraciji zdruz®" nega dela, na delegatskem sistemu kak®1 tudi na ustrezni poziciji organiziranih dejavnikov socialistične zavesti in znanosti v tel® sistemu samem in v njegovih okvirih. Sari® v takšni sintezi lahko nastane stabilen demokratičen sistem novega tipa, ki bo lahko zagotovil najširše demokratične svoboščine občanu, hkrati pa bo zmožen odločno >® uspešno se upirati poskusom, da bi sistei® socialistične in samoupravne demokracij® izkoristili prav za to, da bi ga razdirali* d® bi spodkopavali socializem in sistem s®! dalističnega samoupravljanja. Mislim, da ® moral ta problem - potem ko bo op18^ Ijeno delo za izdajo temeljnih zakonov, i® so povezani z uresničevanjem ustave - P^ stati ena glavnih stvari našega orga®1 ziranega dela, in sicer ne samo v smislu f®' litičnega usmerjanja, ampak tudi v srni*1 institudonalne izgradnje takšnega demokratičnega samoupravnega sistema. ,
Prav zaradi vsega tega mora biti tudi n8*^ javna razprava o osnutku zakona o zdi® ženem delu odprta, ustvarjalna in sv®” bodna. Pa ne samo zaradi tega. Sam pr°je"_ zakona o združenem delu je dejansko š® vedno samo osnutek, ne pa dokončno iz delano zakonsko besedilo. To, o čemer ri° ramo zdaj odločiti, je predvsem idej®8’ družbenoekonomska, politična in sistemsk8 opredelitev osnutka zakona, na katerem s® zgrajeni notranji odnosi in institucije ri® odnosov v združenem delu in v drim® sploh. Mislim, da se moramo kot komuri8 jasno odločiti, ali podpiramo to smer ali P8 jo je treba kje popraviti.
Kar pa zadeva drugi vidik, to je konkretizacijo teh načelnih osnov, konkretnih odnosov in organizacijskih oblik formulira®! posameznih pravic in obveznosti delavcet itd., je treba to po mojem mnenju pr®® vsem podvreči kritični oceni naše samoupravne prakse, v prvi vrsti naših org8 nizacij združenega dela, samoupravni® skupnosti kakor tudi vseh družben^ političnih in drugih družbenih organiza®1! in ustanov, Id so neposredno zainteresiran® za vsa ali za posamezna med temi vprašanj®
Prav tako je treba dati našim pravnikom, ekonomistom in drugim strokovnjakom vs® možnost, da izrečejo kritične pripombe K sestavi in k vsebini zakona o združenem delu, k razporeditvi gradiva, k pravnim j® drugim institucijam, ki jih zakon predvideva ali ki jih ne predvideva, pa b* J®1 morda moral predvideti, itd. Z drugimi besedami, besedila osnutka zakona, ki je predloženo v javno razpravo, ne gre jemati ko nedotakljivo, marveč mora biti podvrženo vsestranski kritični oceni Med javno raz pravo in po njej naj besedilo zakona P®! stane boljše, kot je zdaj. Ko bodo zlas naše organizacije združenega dela in drug® samoupravne skupnosti, pa tudi naj® občine, pokrajini in republike razpravljal® in stavljale pripombe in predloge k pred laganemu osnutku zakona o združenem delu, bodo hkrati imele tudi možnost in c®^ tile potrebo, da skoz prizmo osnutka SP°^ znavajo sebe in si zastavljajo ustrezne na loge. Mislim, da mora zveza komunistov prav v tem smislu usmerjati in spodbuja razpravo o osnutku zakona o združenem delu.
kumenta, s katerim so dobile močno orožje, krenejo v bitko, prihaja do velikega preobrata. Delavski razred se mobilizira za pravičnejše človeške odnose, vendar, kot se to po navadi dogaja, tisti, ki so imeli oblast in privilegije, še zlasti gmotne, ne želijo izpustiti tega iz rok..
MNOGO VEČ PRAVIC KOT JE STAVKA
— Kaj je s tradicionalno delavsko pravico do stavke?
- Pravica do stavke je velika pridobitev, ko so oblast in sredstva v rokah drugih. Naš sistem to oblast daje delavcu, s tem pa tudi avtomatično mnogo večje pravice, kot je pravica do stavke.
Seveda to ne pomeni, da bodo z izvajanjem novih ustavnih rešitev avtomatično izginile tudi konfliktne situacije pri nas, je dejal predsednik Špiljak. To, kar smo v zakonu o združenem delu zapisali, je šele izhodišče in orožje v rokah delovnega človeka. Za to se je treba še bojevati. Dokler tega dokončno ne bomo dosegli, so možne tudi prekinitve dela. Bile so, vendar smo prepričani, da jih bo manj, čeprav ne veijamem, da jih ne bo. Za sindikat to pomeni, da mora natančno določiti, kako bo ukrepal, ko nastane konfliktni položaj. O tem govori tudi 47. člen ustave.
Zgodilo se je, da so ustavili delo v rudniku Kakanj. Delo so prekinili pred nedavnim, ker niso bili zadovoljni z razmerami. Zamudila sta tako sindikat kot zveza komunistov, ko pa
delavci sprašujejo — predsednik odgovarja
Odkrito pred delavce
J
osnutkom zakona o združenem delu se bistveno spreminja položaj delov-človeka: delavec v TOZD postaja gospodar dohodka, ki ga ustvarja. To Pomeni, da oblast dobivajo delavci in se bodo zdaj vsi nanje obračali. Novi nčni predpisi imajo naravo družbenih ukrepov, saj varujejo delavca pred n&ielom in neodgovornostjo. Ko bo delitev resnično povezana s sadovi dela, P°tem bodo osebni dohodki in cene v skladnem razmerju. Dnevni in tedenski m m rekreacija so neupravičeno zapostavljeni.
V naši tradicionalni rubriki „Delavci sprašujejo - predsednik odgovarja" . !av‘iamo tokrat odgovore, ki jih je dal predsednik sveta Zveze sindikatov ugo slavij e Mika Špiljak Tanjugu na vprašanje, ki so jih postavili delavci iz vseh !ev države. Novinarka Tanjuga Nada Djermanovič je zaprosila predsednika, odgovori na 10 od skupno 100 vprašanj, kolikor jih je prispelo. Mika Špiljak 0 govoril na zastavljena vprašanja in obljubil, da bo odgovore na preostala vprašanja posredoval časniku Rad, objavljeni pa bodo v stalni rubriki „Delavci Prašujejo - predsednik odgovarja".
PRAVI GOSPODARJI DOHODKA
Nihče se na suhem ni naučil pla-*• Sindikalno organizacijo je treba ^sči y bitko za vse tisto, o čemer zdaj |°vorimo, za izvajanje zakona o zdru-t nu1?1 *n načel delitve po delu. V bitki ^ b0 sindikat usposabljal —
č tl!^	jo mora! To je v za-
e u pogovora izjavil predsednik Je a .Zveze sindikatov Jugoslavije špiljak na vprašanje Nade Djer-Q 110^ o tem, kako je sindikalna rganizacija usposobljena za ures-cevanje aktualnih nalog. Nato pa je govarjal na vprašanja delavcev, omčilo Bukilič — ekonomist v že-^•ni Boris Kidrič v Nikšiču spra-
Kaj je treba storiti, da bi se moč-6je okrepil družbenoekonomski po-Zal delavcev v temeljnih orga-zacijah združenega dela, da bi le-ti 1 ^gospodarji ustvarjenega dohodka? j r* ^rvi pogoj, da delavec obvlada k 0<kk> je, da določila osnutka za-®la o združenem delu prelijemo v sa-™upravne dokumente delovne orga-kod^6 ^ tak° postanejo del vsa-ie ?evne ^rooupravne prakse. Drugi > a dosledno izvedemo načelo de-likVe l° ^e'U: d3 bo vsak zaslužil to-°’ kolikor je prispeval. Ko bo to do-
seženo, se bo po mojem mnenju položaj delovnega človeka bistveno spremenil in izboljšal. Delavec bo postal tisti, ki bo odločal o sadovih svojega dela, gospodar dohodka bo.
Dokler so o dohodku odločali drugi v imenu delavcev, je prihajalo do nastajanja „vrhušk“, v katerih so bili neredko tudi sindikalni funkcionarji delovnega kolektiva. Zdaj se z izvajanjem ustave ta manevrski prostor zožuje, in delavec postaja tisti, ki razpolaga z dohodkom. To pa pomeni, da se tudi sindikalni funkcionarji ne obračajo več k tistim ,,zgoraj“, ker ti v kolektivih nimajo več oblasti, oblast dobivajo delavci in vsi se k njim usmerjajo. Nastaja velik preobrat in prav tukaj sindikat opravlja izpit. Upamo, da ga bomo uspešno opravili, čeprav ne brez težav, odporov in problemov, to pa je izziv in zadovoljstvo je zmagati v takšnih razmerah.
— AH računate z odpori?
Odpori pri izvajanju nove ustave pa tudi o vsem tistem, kar zakon o združenem delu prinaša, so bili mnogo močnejši takrat, ko smo iskali rešitve, dokler še nismo natančno povedali, kaj hočemo. Zdaj, ko z zakonom o združenem delu natančno vemo, kaj želimo in ko so samoupravne sile pripravljene, da s pomočjo tega do-
je bilo delo prekinjeno, sta se oba zelo hitro mobilizirala. Sedli so skupaj z delavci, proučih zadeve drugo za drugo in povedah: to je mogoče sprejeti, tega pa ne. Tako so zelo hitro in učinkovito razčistili položaj, sindkalna organizacija pa je zahtevala, da se zamenja vodstvo rudnika, ker so analize pokazale, da nosi velik del odgovornosti na nastale razmere. V prvem trenutku je bilo to senzacija, vendar je vodstvo moralo oditi.
NI DOHODKA NA TUJ RAČUN
Suljo Alivodič, VKV kalilec v industriji gradbenih strojev „Radoje Dakič“ v Titogradu je vprašal:
— AH bo družba še naprej brez selekcije sanirala nedelo?
- Novi predpisi o načinu obračuna in plačila varujejo delo in udarjajo po nedelu. To so najmanj finančni ukrepi, čeprav se na prvi pogled zdijo. Njihov namen je uvesti red, da nihče ne bi živel na tuj račun. Zato globoko posegajo v družbene odnose, ustvarjajo popolnoma novo družbeno razmerje oziroma drugačno vedenje. Dejal bi, da so to v pravem smislu razredni ukrepi. Varujejo delavce, uvajajo red in odgovnornost.
Kaj se bo zdaj dogajalo? Tisti, ki nima dohodka in ga ne more več na tuj račun ustvaijati, bo moral zmanjšati osebne dohodke. Vendar sindikat ne bo trpel pojavov, ki se zdaj ponekod pojavljajo, da osebnih dohodkov ne izplačujejo, čeprav denar je in je bil pošteno zaslužen. Če je osebni dohodek zaslužen, ga je treba ' izplačati. Če je skupni dohodek večji, potem je tudi osebni dohodek večji, če je manjši, potem so tudi osebni prejemki manjši. Če je prišlo do sanacije in do izgub, potem je delavcu treba dati zajamčeni osebni dohodek. Pomembno je, da delavec vselej dobi dohodek, ki ga je zaslužil. Tako je predpisal naš sistem — in to je treba upoštevati!
Dober del vprašanj delavcev zadeva vrednotenje dela in dehtev-Adam Mu-jačič, VKV delavec v kombinatu Boris Kidrič v Lukavcu sprašuje:
— Ah bomo v prihodnje plačevah delo ah diplomo?
Tomislav Mihe, VKV delavec PTT podjetja v Nišu
— Ali je pričakovati odločnejšo akcijo sindikata za vzpostavitev novih odnosov v delitvi?
- Diploma je šele pogoj, da p, nekdo sprejet na delovno mesto, je odgovoril Mika Špiljak. Resje, da seje • doslej pretežno vrednotila diploma, jaz pa bi k temu dodal še delovno dobo in delovno mesto. Zdaj težimo za tem, da bi to postala obrobna merila, temeljno merilo pa mora biti na-grajevanje po skupnih rezultatih dela. Pravilniki o delitvi, ki so veljali v zad-rjih letih, so hoteh uvesti red, vendar red, ki je bil v nasprotju razlikami v nagrajevanju. To je bil nekakšen dozdevni red, dozdevna pravičnost, ni pa bilo stimulacije za delo, ljudje so imeh limitirane osebne dohodke in limitirali so tudi svoje delo. Najboljši dokaz za to je zmanjšanje stopnje rasti storiTnosti. S sistemom delitve po delu bomo vnesli mnoge spodbude pa tudi red.
Ante Delič, VKV delavec ladje-delniške industrije v Sphtu sprašuje:
— Kako doseči, da bi bili prejemki zaposlenih v neproizvodnih dejavnostih odvisni od prejemkov delavcev v neposredni proizvodnji?
— Ustava je dala rešitev, da se prek samoupravne interesne skupnosti proizvodno delo poveže s tistimi de-javnostimi, ki opravljajo storitve. Ker ta sistem še ni popolnoma zaživel, te skupnosti še zmeraj pretežno živijo na starih odnosih in temeljih, na davčnem sistemu. Še ni dogovora med tistimi, ki potrebujejo storitve in tistimi, ki jih dajejo. Šele ko bo novi sistem dokončno zaživel, bo osebne dohodke zaposlenih v negospodarnih dejavnostih možno bolj povezati s tistimi v proizvodnji.
Takrat se bo tudi takoj zastavilo vprašanje: ali so to neproizvodne dejavnosti? Ker le-te zagotavljajo storitve in neposredno vplivajo na proizvodnjo, so njen del.
CENE VŠTRIC Z DOHODKI
Druga skupina vprašanj predsedniku jugoslovanskih sindikatov je zadevala cene in lahko bi jih strnili v besede Imera Istrefija, visokokvaU-ficiranega delavca v Trepči:
— Kdaj in kako bodo cene in osebni dohodki našli skupno pot?
— Prvi pogoj, da se cene uskladijo, je storilnost, osebni dohodki pa morajo biti v skladu z enim in drugim. Drugi pogoj pa je, da bomo trošili toliko, kolikor bomo imeh. To sta dva dejavnika, ki zdaj nista dovolj v skladu in prav zato tudi cene niso zmeraj usklajene z dohodki. Sicer pa sindikat meni, da je edino pravilno stališče, da morajo biti osebni dohodki v skladu s storilnostjo. Za to se je nedavno zavzemal tudi v skupščini SFRJ. To je mobilizacijsko geslo za delovnega človeka, da bo vedel, da je zaslužil toliko, kolikor je delal. Sedanje razmere niso dobre. V nekaterih delovnih kolektivih so osebni dohodki večji od storilnosti, drugje manjši, pri nekaterih pa so v skladu s storilnostjo. To niso realni odnosi zato, ker merila za delitev niso bila dovolj povezana s sadovi dela.
Žetaš Bajrič, VKV kovinostrugar iz železarne Zenica:
— Tovariš predsednik, kako stabih-zirati cene vsaj osnovnih artiklov, ki neposredno vplivajo na življenjsko raven delavcev?
— Spodbujanje dela prek delitve po delu, z boljšimi sadovi, z večjo storilnostjo — vse to ustvarja večji dohodek.
Če bodo osebni dohodki večji, se tudi cene ne bodo zviševale, — tako bo zagotovljen standard. Nobena druga oblika nam ne bo pomagala.
— Nazim Sarajlič, nekvalificirani delavec tobačne tovarne v Banjaluki želi vedeti:
- Ah bo kaj storjenega, da se bo delavcem, kot sem jaz, vzdržujem ženo
in dva otroka, izboljšala življenjska raven?
— Ko odpiramo perspektivo ljudem, da več zaslužijo, če več delajo, obenem vgrajujemo tudi merila solidarnosti v različnih smereh. Če ima nekdo nižji osebni dohodek, potem ima tudi nekatere ugodnosti, odvisno pač, kako je kateri od kolektivov to uredil. Potemtakem ni odvisno od mene, kakšen odgovor bom dll; ampak mora ta odgovor vsak delavec poiskati v praksi svoje delovne organizacije.	______
Dušan Brajkovič, VKV elektrikar iz „Elektrokovine“ Maribor sprašuje:
— Kaj mishte o sedargem neodgovornem vedenju trgovine do industrije?
— Čeprav je danes zelo priljubljeno kričati nad trgovino - in pri tem dobivajo nekateri tudi točke — ne mislim, da je samo trgovina kriva, čeprav vem, da se je tudi trgovina pogosto neodgovorno vedla. Glavni razlog je ločenost trgovine od proizvodnje in v tq nezadostni povezanosti se vsak vede, kot mu ustreza. Ko trgovini ustreza, izsiljuje proizvodnjo, proizvodnja pa je tudi izsiljevala trgovino. Da bi to odpravih, moramo doseči večjo povezanost — vseeno, ali bodo to reprodukcijske celote ali kak drug sistem, važna je povezanost.
KMETOVALCI KOT DELAVCI
Laszlo Pecsi — kmetovalec iz Bačkega Gradišta sprašuje:
— Kdaj bodo združeni kmetovalci izenačeni s kmetovalci, ki so zaposleni v družbenem sektorju?
— S povečanjem narodnega dohodka in s krepitvijo materialne baze družbe bomo postopoma reševali tudi vprašanje zasebnih kmetovalcev. Slovenija jev tem pogledu prišla najdlje, saj je tudi njena materialna baza najbolj razvita; rešila je zdravstveno zavarovanje kmetov. Po tq poti gredo postopoma tudi drugi. So celo primeri, da posamezni delovni kolektivi v svoji pristojnosti sprejemajo ustrezne ukrepe. Mislim, da bomo čez nekaj let prišli do popolne izenačitve zasebnih kmetov z delavci v družbenem sektorju. Različne oblike kooperacije lahko k temu precej pomagajo.
ODDIH IN REKREACIJA STA ZAPOSTAVLJENA
Djoka Krstovski, delavec tovarne „11 oktomvri" iz Kumanovega.
— Zakaj stalno zapostavljajo dnevni in tedenski oddih in rekreacijo, če vemo, da sta zelo pomembna za storilnost?
— Res je, je poudaril predsednik Špiljak, da imamo pri tem težave, čeprav imamo tudi izjemno dobre rezultate. Nimamo tradicije. Včasih se ljudje sami sebi zdijo smešni, ko med delom začno telovaditi. To pa je človeku potrebno za njegovo kondicijo in za zadovoljstvo, saj industrijski razvoj prinaša tudi velike degeneracije.
BISTVO: KDO ODLOČA
Milorad Nešovič, delavec metalurškega kombinata v Smederevu.
— Prosim vas, da primerjate položaj delavskega razreda v Italiji, v deželi, ki ste jo nedavno obiskali, s položajem delovnih ljudi pri nas.
— V razmerah, ko ima kapitalist vso oblast in ko je delavec na drugi strani brega, ko je v pok.z.aju, da postavlja samo zahteve, se z njim pogaja, potem se vsaka pridobljena pozicija ki jo je dosegel sindikat, šteje za veliko pridobitev glede na razmere. Naš delavec pa sam odloča o vsem.
Mi smo usodo vzeS v svoje roke na hiški materialni bazi. Ko smo prišli na višjo razvojno stopnjo, bomo prav gotovo lahko mnogo več stvari rešili, kot so to dosegli na Zahodu. Ko to ugotoviš, razumeš tudi vrednost našega sistema in položaja delavskega razreda. Moram reči, da sem navdušen, ker sem Jugoslovan, da pripadam temu delavskemu razredu ne glede na to, da nas pogosto ne razumejo. Po navadi zastavijo vprašanje: »Imate pravico do stavke"? Če ne dobijo pozitivnega odgovora, si mislijo: „Vi nimate ničesar". Mi pa imamo desetkrat več.

Podeljena priznanja OF
V veliki dvorani skupščine socialistične republike Slovenije je bila ob 35-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda slavnostna seja republiške konference SZDL, ki so se je poleg delegatov konference udeležili tudi številni revolucionarji, med njimi ustanovitelji Osvobodilne fronte in najvišji predstavniki slovenskega družbenopolitičnega in javnega življenja.
Slavnostni govornik je bil član predsedstva republiške konference Mitja Gorjup, ki je spregovoril o pomenu ustanovitve in delovanja Osvobodilne fronte ne samo v tistih težkih
časih osvobodilnega in revolucionarnega boja slovenskega naroda, ampak tudi danes. Z novo ustavo in zdaj z zakonom o združenem delu, je poudarU Mitja Gorjup, postavljamo nove trajne temelje za socialistično samoupravljanje. Samo to in delegatska ureditev zagotavljata resnično oblast dela in delavskega razreda in sta pogoj, da bodo nove mlade sile resnično ustvarile novo družbo enakopravnih, svobodnih in kulturnih ljudi. Na seji so podelili tudi letošnja priznanja Osvobodilne fronte dvajsetim posameznikom, organizacijam in društvom za požrtvovalno družbenopolitično delo in za njihova
prizadevanja pri razvoju samoupravnih socialističnih odnosov. Priznanja so prejeli Živa Beltram, Milena Bokša-Bac, doktor Bogdan Brecelj, Franc Čehovin-Rado, Tončka Čok, Smilja Gostiša, Vera Kolarič, Peter Kuchar-Pero, Leopold Maček, Ivan Melik-Gojmir, Stanko Petelin, Janko Rudolf, Ivan Skerlovnik, Franc Skok, Franc Simonič, dr. Vlado Vavpetič, Janez Zemljarič, akademski pevski zbor Tone Tomšič, krajevna.organizacija socialistične zveze Radeče — in zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije.
META VERBIČ -
Foto: Sveto Busič
Ze desetletja prihajajo ljudje iz oddaljenih krajev na naša območja. Iščejo delo zase in za svoje družine. Vojvodina je zlasti privlačna za kmetijsko prebivalstvo. Banatske, sremske njive in njive Bačke se jim zdijo kot obljubljena dežela.
Vendar pa ni samo zemlja tista, ki priteguje ljudi To velja tudi za industrijske centre z naglim razvojem, kot so: Pančevo, Sremska Mitroviča, Novi Sad in Zrenjanin.
Pri popisu prebivalstva leta 1941 je imela pokrajina 1,864.965 prebivalcev, deset let kasneje 97.568 več, čeprav je v tistem času naravni prirastek znašal samo tri odstotke.
Veliko priseljevanje se je začelo dve leti po osvoboditvi, največ - približno 205.676 ljudi -pa se je naselililo v Vojvodini v obdobju od leta 1953 do leta 1960. Pred šestimi leti je iz drugih krajev prišlo 54.925 ljudi. Takrat seje začel drugi val priseljevanja. Razlog za to je razmeroma poceni zemlja. Takrat je v pokrajino prišlo največ ljudi iz Kosova, največji pritisk pa je na Sremsko Mitrovico. Tamkajšnji zavod za zaposlovanje je imel 31. avgusta lani 2.860 evidentiranih nezaposlenih delavcev, od katerih jih je bilo, ne da bi upoštevali družinske člane, kar 1.192 s Kosova in preostalih delov države. Podobno je tudi v Pančevu, kjer je 60 odstotkov tistih, ki čakajo na zaposlitev, iz drugih krajev.
Povedali smo že, da vlada med priseljenci največje zanimanje za Srem. v Indjijo se je v treh letih priselilo približno 3.000 ljudi, od katerih jih na leto po 350 čaka na zaposlitev. V Pazovi je 75 odstotkov zaposlenih iz Bosne in Hercegovine in Dalmacije. V Rumi, Vrbasu in Kuli prav tako priseljenci zelo povečujejo število prebivalstva. Po najnovejšem poročilu interesne skupnosti za zaposlovanje v Vojvodini trenutno išče zaposlitev približno 8.500 ljudi iz posameznih republik in pokrajine Kosovo. Vse pa kaže, da omenjene občine lahko računajo na še večje priseljevanje.
Čeprav je priseljevanje gospodarsko opravičeno, pa vseeno prinaša mnoge probleme, tako da so nekatere občine v težkem položaju. Resne težave povzroča tudi šolanje priseljencev, največ nepismenih je iz vrst albanskih priseljencev - približno 17 odstotkov, sledijo muslimani in Makedonci — s približno 13 odstotki.
Glede na to, da moramo še naprej računati na priseljevanje, predvsem nekvalificiranih in nepismenih delavcev, se moramo zavedati, da to povzroča Vojvodini posebne težave. Zato je treba
predvsem starejše ljudi naučiti pisati, mlade pa spodbujati, da bodo končali osnovno šolo.
Priseljenci pogosto trkajo na vrata zavodov za zaposlovanje, šol, zdravstvenih ustanov, skladov za stanovanjsko graditev in na občinske sklade za socialno pomoč. Nekaj primerov: Sklad za socialno pomoč v Sremski Mitroviči ima na voljo sedem, v Indjiji tri milijone dinarjev, od tega samo 20 odstotkov odpade na Vojvodince.
Zaostren je položaj tudi glede stanovanjskega vprašanja. Na obrobju mest so zrasla naselja brez gradbenih dovoljenj. Njihovi prebivalci kasneje zahtevajo cesto, vodovod, otroške vrtce itd. V zavodu za zaposlovanje pa ima priseljeni delavec prednost, ker je s številnimi otroki. Prav zato mnoge občine povezujejo sklenitev delovnega razmerja z različnimi pogoji. Prijavljeni mora najprej dve leti stanovati na ozemlju občine in mora imeti stanovanje.
Kaj bi lahko in kaj moramo storiti, da bi organizirano in brez ovir potekalo gospodarsko sicer upravičeno priseljevanje? Posebno pozornost bi morali posvetiti socialni pomoči, zaposlovanju, šolanju in stanovanjskim problemom. Poleg tega ne bi smeli poriniti na stranski tir niti financi ranja otroških ustanov, šolanja in informiranja priseljencev v njihovem jeziku.
Republike in pokrajini morajo skupaj rešiti naloge, ki bi zagotovile neovirano šolanje mladih. Se bi lahko naštevali, kaj vse je treba rešiti s skupnimi močmi, vendar je najvažnejše to, da obstaja želja, da bi ta vprašanja rešili na ravni republiških in pokrajinskih interesnih skupnosti. V predlogu pokrajinskega sekretariata za zaposlovanje zato zasledimo tudi tole ugotovitev: šolanje in zaposlovanje bi morali skupaj financirati glede na to, koliko časa je priseljenec živel v rodnem kraju, oziroma v novem kraju.
Pravilno reševanje priseljevanja in organiziranega nameščanja in zaposlovanja priseljencev je skupna skrb. Reševanja teh problemov seje treba lotiti usklajeno in natančno.
Plodna zemlja, dobro preskrbljena in razvita mesta Vojvodine še naprej pritegujejo ljudi iz drugih krajev Jugoslavije. Zato jih moramo sprejeti pripravljeni, njihovo priseljevanje pa organizirati tako, da bodo imele posamezne občine čimmanj skrbi. Vprašanje pa bo mogoče rešiti samo tedaj, če bodo tudi občine, iz katerih prihajajo priseljenci pomagale, da bo Vojvodina res postala obljubljena dežela.
OSKAR KANDOR
TEMNA SENCA JE LEGLA NAD SOLIDARNOST RUDARJEV V ALEKSlNC^
ŠIROKO
RUDARSKO
SRCE
Zaradi lastnih težav in po zgledu drugih so tudi rudarji v Aleksincu začeli graditi tovarne. Najprej je s solidarnostjo vseh v občini zrasla konfekcijska tovarna. Zatem je bliže rudniku nastala tovarna gradbenih elementov, zdaj pa bo začela poskusno obratovati tudi tovarna jeklenih profilov in cevi Nekdanji rudarji rjavega premoga v Aleksincu so tako postali rudarskoindustrijski ^kombinat.____________________
Iz starega stebla ^poganjajo mlade veje — tovarna za tovarno. Gradijo jih rudarji, da bi bilo dela za tiste, ki zbolijo v jami ali pa za njihove otroke. To delajo solidarno in si odtrgajo od svojih skromnih zaslužkov, kot si siromašna mati odtrga od svojih ust za svoje otroke.
Pa tudi premoga je vse manj. V jami Morava, edini, ki še obratuje, bo dela Se, kot pravijo stroko vijaki, za 40 ali največ 50 let. In kaj potem? Kaj bodo delali tisti, katerih očelje so tukaj spletli svoje gnezdo? Ali naj gredo v svet s trebuhom za kruhom?
— Treba je graditi delavnice in tovarne — so rekli rudaiji in pri tem niso pomislili, da se bodo nekega dne — sinovi postavili po robu očetom — in da bodo izbruhnih spori. Navadili so se, da pomagajo drug drugemu, ne da bi vprašali, koliko stane ta pomoč. Med njimi živi solidarnost.
— Vsako leto pošljemo onemogle ali obolele tovariše na okreva rje in zdravljenje v zdravilišča, kot so Vranjska, Vrnjač-ka in Sokobanja. Tam počivajo in si zdravijo revmatizem, astmo, živce - pojasnjuje Nikola Mitrovič, sekretar sindikata v omenjenem kombinatu.
Kakšnih sto ljudi na leto pošlje kombinat brezplačno na okrevanje — rudaije, šoferje, mehanike ift druge, vse tiste, ki potrebujejo zdravilišče.
Poleg tega pošjemo 300 tovarišev v Budvo na letni oddih, je povedal visokokvalificirani delavec in predsednik sindikata v jami Morava Milič Jovčič.
In tako več let pošiljamo brezplačno ljudi v zdravilišča in na moije. ljudje so se že navadili na to, to je že postala nekakšna tradicija, nekaj, kar se samo po sebi razume, čeprav stane milijone.
— Tovariši, Id jih pošlje na oddih ali okrevanje sindikat, plačajo samo potne stroške, je povedal Boško Miloševič, visokokvalificirani strugar in podpredsednik sindikata v kombinatu. Boško je zaposlen vtem kolektivu že več kot 20 let, vendar doslej na stroške organizacije še ni bil na morju ali zdravilišču, čeprav je tudi njegovo zdravje zrahljano.
- So drugi, ki so bolj bolni in utrujeni kot jaz - pravi Boško.
Ali naj mu zamerimo, da prednost daje drugim? Ah naj mu očitamo solidarnost s tistimi, ki teže prenašajo življenjsko breme in pot, ki so si jo izbrah.
— Milutin Radenovič je po sedmi letih dela vjami zbolel za astmo. Jordan Spasič je zbolel na ledvicah. ZboleU so tudi drugi, več kot sto jih je in zdaj so invalidi. Milutinu so tovariši našli drugo delo, zdaj je hišnik v samskem hotelu. Jordan se je zaposlil v tovarni jeklenih profilov in cevi. Tudi drigi tovariši niso pozabljeni; rudaiji se lahko napijejo, ne morejo pa pozabiti človeka.
Decembra lani se je zgodila tragedija - smrtno se je ponesrečilo sedem rudarjev, ki so zapustili 18 otrok. Tovariši so nase prevzeli skrb za šolanje otrok ponesrečenih.
Takšni so rudaiji — vsi za enega, eden za vse. Če je treba dati za zdravilišče, dajo. Če je treba prispevati za oddih — pri-, spevajo. Iz svojih žepov vzamejo za potne stroške, ambulante, za šole ...
Marina Dauti je dober rudar, vendar je nepismen. Prekoračil je 40. leto, vendar se ni naučil tistih 30 črk. Niti Milutin Radenovič ni končal osnovne šole. Med njimi je še nekaj takih, ki ne vedo tistega, kar znajo osnovno šolčki.
— V kombinatu bomo odprli šolo — so rekU rudaiji. Zdaj 36 rudaijev po napornem delu v jami pride v učilnice in se uči, da je Remija okrogla, daje Sava najdaljša reka pri nas, da se Donava izliva v Črno moije________
Učijo se, vse to pa plača delovni kolektiv.
Tako je povsod, kamorkoli pogledamo v tem kolektivu — solidarnost! Vse to je naše, skupno. Cesta, ki pelje iz mesta v rudnik, stanovanjsko naselje, avtobusi, rudarski dom, poljane, na katerih se igrajo otroci, vse to je naše. Vse to je bilo ustvaijeno s skupnim dinarjem in s skupno ljubeznijo.
Kljub temu je na to čudovito človeško lastnost padla temna senca.
Že dve leti se pogajamo o plačilih stroškov za gradnjo rudarskega doma — je povedal direktor delovne skupnosti kombinata Miroslav Vukič.
Če bi rudaiji tako razumeli odnose v kombinatu, bi solidarnost že zdavnq izginila. Lani so, denimo morah zbrati 30 milijonov dinarjev, da bi delavce kombinata lahko poslali na oddih in okrevanje. Mehaniki so dah toliko, da bi lahko poslali le enega človeka. Več niso imeli- Poslali pa so 10 delavcev v zdravilišča in 20 na moije. Kdo je prispeval razliko? Dah so jo rudaiji.
Rudaiji tako ravnajo tudi ob drugih priložnostih. Predlanskim so zbrali denar od svojih zaslužkov in združih v sklad
skupne porabe kombinata ^ milijonov, preostah -binci, gostinci, mehaniki so 'j51 skupaj dah komaj milijon ^ naijev. Največ denarja za 10 varno jeklenih profilov in cefl so prav tako prispevah rud# Tovarna velja 16 starih mij1' jonov dinarjev, kombinat ^ lahko zbral le milijon dinaijeV' Ostalo so posojila. Tudi ta1111 lijon dinarjev je dal rudnik, & prav mu marsikaj manjka- ^ dovolj stanovanj, nima P° trebne mehanizacije pa tudi $ darji nimajo tophh obrokov-
Dajah smo in dajali bon10 tudi v prihodnje, pravijo fl1’ darji. Boh nas samo, ko vidin10' da drugi nimajo razumevanja23 skupne koristi. Ti drugi pa 801 kot pravijo v kombinatu, # haniki. bbčejo podpisati saifl°' upravnega sporazuma o zdr"' že vanju, tako da je spor p# celo pred sodišče združen# dela v Nišu. Vztrajamo pri ® mostojnosti, trdijo, da so neka) posebnega in da je v kombinata menda dovolj lažne solidat nosti. Sodišče ni hotelo ničeS32 prisoditi, le priporočilo je, # se sami sporazumejo. Tovar$ so prihajah z občine, pojaS' njevah in prepričevah, venda' zaman - mehaniki še nap^ menijo, da morajo imeti svOl žiro račun, svoja osnovna ^ obratna sredstva, da samostoj^ nastopajo na tržišču.
V redu, naj bodo podjetjev podjetju — pravi Blagoje Jova' novič, rudarski poslovodja 31 predsednik delavskega sveta rudnika.
Očitno pa je, da to nire’ šitev niti za mehanike niti 23 kombinat, tako daje vse dcUp3! še negotovo. Gotovo je san10 tisto, kar je bilo. Mehanično de' lavnico je ustanovil rudnik v času premogovne krize. Sčas®' ma se je usposobila za pr°*z vodnjo transporterjev za nike in elektroopremo in sev# ustanovila lastne službe. Tak° je poslala „firma“ v kombinat"’ čeprav nima mnogo zaposlenih komaj 130 delavcev.
Zgodilo se je tako, kot se d0-gaja v življenju: starši vzgojil0 otroke, ko pa ti odrastejo, P°' zabijo na starše, na vse njih# težave in ljubezen, češ da ^ vsak pravico do samostojne? življenja. Res je, da ima vsak pravico, da živi sam ah v dri#'’ kakor hoče, vendar ne mote biti brez obveznosti. Rudniki0 pred časom ustanovil delavnic0’ zatem pa prvo in nato drugo t° varno, če bo treba, bo zgradil^ tretjo. Prav zato je rudaij01’1 hudo, ko morqo pred sodišč61” dokazovati, kdo so in kaj h° čejo. Hudo jim je, ker prihajaj” v spor s tovariši, ki so zrasli p°fl skupno streho kombinat3' Hudo jim je tudi zato, ker j boli njihovo nesebično, širok” rudarsko srce.	.
DJORDJE VITE2
Vsako pričakovanje prve-Sa maja spremljajo nove Številke. Tudi republika Bosna in Hercegovina ima svoje Številke, ki z močjo logike govorijo o velikanskem povojnem razvoju.
Ni naključje, da so prav v tej republiki v letih graditve zrasli mnogi gospodarski objekti, ki so pomenili začetek industrializacije dežele. Bosha in Hercegovina je po tnarsičem najbogatejSe jugoslovansko območje. Od skupnih zalog železove rude v Jugoslaviji jih je kar 80 od-srorfcov v tej republiki. Boksita je odstotkov, v°mh zmogljivosti 25, pre-tnoga 33, gozdov 33 odstotkov itd. Ce vemo, da v skupnem uvozu države odpade na surovine in reprodukcijski material kar 65 odstotkov, potem naravna bogastva te republike dobijo novo vrednost.
v minulih desetletjih, s mi prvimi pomembnimi industri}-«cimi objekti? Kako so se razvijali?
danes pomenijo v vse bolj razno-Wstnern in razvitem gospodarskem vljenju te republike in Jugosla-'je. Zdi se nam, da lahko z razvo-Jem in z rastjo teh tovarn, obratov, m«ih delavnic slikovito prikažemo udi velike razlike med nekoč in al, vse tiste spremembe, ki skoraj eopazno spreminjajo podobo B°sne in Hercegovine.
SIMBOLI
GOSPODARSKEGA
NAPREDKA
Eden od teh simbolov je zeniška lezarna. V prvi fazi do leta 1958 bile zgrajene zmogljivosti za pro-zvodnjo 600.000 ton koksa za ko--^"“'Pmdelovaln0 industrijo, ton surovega železa, 540	t0n SUIOV8Sa jekla,
i 1,1 ton valjanega in kovanega Jekla. Sest let kasneje so proizvedli , uulijon ton jekla. To s o bili torej nevi jekla. Ko pa bo zeniški gigant Kompleten, to je leta 1980, bodo v SfP* Proizvedli na leto dva milijona 650.000 ton jekla.
Samo dve leti po vojni so na Ne-r! .1 začuli graditi prvo veliko hidro-eentra10 v Jugoslaviji. To je hidro-m<>„ rarna Jablanica z močjo 150
čePrilf?V’ Nien Pf’ a8regat J® za-eii t- ■' Preti dvajsetimi leti, ener-Ja, ki jo je dajala centrala, pa je a v naglem povojnem razvoju de-za-e neprecenljivega pomena. Od j ,e . obratovanja do danes je jha veu kot 13,5 milijarde kilovat-ur kakovostne in cenene elek-cricne energije.
Se danes je Jablanica med deseti-P°sebej izbranimi regulacijskimi ektrarnami v Jugoslaviji, vendar že avnaj samo člen v verigi, del se-avljenega energetskega sistema. Po-g tega v BiH gradijo nove hidro-ntrale. Lani so začeli graditi na
Drini pri Foči, na Vrbasu, na Ugru, na Popovem polju in na Trebiš-njici...
Poleg jekla in energije moramo omeniti tudi bosansko-hercegovsko kemijo. Kolikšne spremembe so nastale na tem področju, najbolje kaže graditev kompleksa sedmih tovarn v Bukinju pri Tuzli. To je največji objekt bazične kemije v tej republiki. Podobne spremembe od vojne sem so nastale tudi v drugih panogah. Lesna industrija se je usmerila v fi-nalizacijo lesa. Nekaj velih sistemov je zasnovalo svoje razvojne koncepte na popolnem izkoriščanju osnovne surovine.
Ne smemo pozabiti tudi boksita. Rudo so dolga leta za skromne denarje izvažali v tujino. Tega je zdaj konec. Aluminijski kombinat v Mostarju, tovarna glinice v Korakaju pri Zvorniku sta prva koraka k temu velikemu cilju.
Kratek povzetek: dejstvo je, daje v industriji Bosne in Hercegovine nadpoprečna udeležba tistih panog, ki proizvajajo surovine in panoge, ki proizvajajo energijo, pa proizvodnja premoga, koksa in predelave nafte.
VEDNO VEČ DELA ZA PRIDNE ROKE
Obenem z graditvijo številnih objektov je naraščalo tudi število zaposlenih. Bosna in Hercegovina je pri tem napravila velik korak. Naj o tem spregovorijo podatki: v minulih petih letih je v tej republiki našlo zaposlitev v družbenem sektorju več ljudi kot kdajkoli doslej. Tako seje, denimo, v obdobju od leta 1971 do leta 1975 število zaposlenih v družbenem sektorju povečalo s 511.000 v letu 1970 na 650.000 v letu 1975, kar pomeni, da je zaposlenost naraščala po stopnji 4,7 odstotka.
Sodeč po dosedanjih gibanjih v obdobju od tega leta pa do leta 1980 prihaja BiH v obdobje zmernejšega naravnega prirastka prebivalstva, kar pomeni, da bo poprečno na leto iskalo zaposlitev od 33.000 do 38.000 ljudi. Naslednje petletno obdobje bo omogočilo zaposlitev celotnega prirastka delovno sposobnega prebivalstva pa tudi dela delavcev, ki so zdaj začasno zaposleni v tujini.
Vsekakor bo v takšnem položaju potrebno ponuditi tudi bogat program strokovnega usposabljanja in šolanja. Samo lani je bilo strokovno usposobljenih v Bosni in Hercegovini 21.000 delavcev, za kar so porabili približno 68.000 milijonov dinarjev. V prihodnjem petletnem načrtu bo skoraj vsak delavec imel potrebno kvalifikacijo, brez katere si ni mogoče zamisliti njegovega popolnega prispevka v novih in modernih tovarniških dvoranah, v katerih prevladuje sodoben tehnološki proizvodni proces.
UČINKOVITEJŠI V SKRBI ZA DELAVCA
Za uresničitev programa solidarne stanovanjske graditve v Bosni in Hercegovini so lani zagotovili 380 milijonov dinarjev. Skorai v vseh organizacijah združenega dela so povečali prispevne stopnje za stanovanjsko graditev s 4 % od brutto oseb-
nega dohodka. Lani so zgradili 1.100 solidarnostnih stanovanj.
Iz skupnih sredstev, ki so zagotovljena za stanovanjsko graditev v skoraj vseh večjih občinah, imajo solidarnostne sklade, ki iz objektivnih razlogov svojim delavcem za delavce tistih organizacij združenega dela, ki iz objektivnih razlogov svojim delavcem niso mogle dati stanovanja. V prihodnjih petih letih bodo samo v Sarajevu zgradili še 5.000 solidarnostnih stanovanj.
Ko govorimo o standardu zaposlenih, je treba povedati, da so v zadnjih letih v tej republiki storili zelo mnogo na področju zdravstvenega varstva zaposlenih. V mnogih delovnih organizacijah po vsej republiki so odprli ambulante in specialistične službe. Posebno pozornost pa posvečajo delovnim organizacijam, kjer so med zaposlenimi ženske v večini. To niso ambulante, kjer je možno poiskati prvo pomoč, to so opremljene ambulante, v katerih zdravniki poleg vsakodnevnih pregledov in pomoči spremljajo zdravstveno stanje zaposlenih od dneva zaposlitve pa vse do odhoda v drugo delovno organizacijo ali v pokoj. Poleg tega pa delovne organizacije vse bolj odpirajo svoje domove v planinah in na morju, da bi svojim delavcem omogočile čim prijetnejši oddih in rekreacijo.
Že zdaj lahko rečemo, da je v vseh večjih delovnih organizacijah v Bosni in Hercegovini organizirana družbena prehrana. Pri tem so zlasti napredovale temeljne organizacije združenega dela v industriji, prometu in gradbeni operativi. Družbena prehrana je eden glavnih pogojev za povečanje storilnosti in za izboljšanje delovnih razmer in življenja zaposlenih in prav zato so se teh nalog lotili zelo resno.
Bodimo konkretni: V štirih petinah organizacij združenega dela v tej republiki je vsak dan zagotovljen topli obrok. V svetu Zveze sindikatov BiH pa trdijo, da ne bodo ostali pri tem. Družbena prehrana mora biti še bolje organizirana, bolj kakovostna in cenejša.
LJUDJE PRIPOVEDUJEJO
Samoupravljanje se tudi v tej republiki potrjuje kot nenehno revolucionarno gibanje. Ocena dosedanjih oblik samoupravnega organiziranja je temelj za še hitrejše odpiranje prostora na tem področju družbenega življenja. Povsod, v vseh organizacijah združenega dela delavci neposredno odločajo, njihova beseda je odločujoča ne samo tedaj, ko gre za vprašanje razvoja njihove temeljne organizacije združenega dela, ampak tudi delovne organizacije, sestavljene organizacije združenega dela in širše družbene skupnosti. Samoupravno organiziranje na podlagi ustavnih dopolnil in nove ustave so povsod sprejeli kot trajen proces in stalno nalogo.
Naši sogovorniki so delavci, neposredni proizvajalci. Vprašali smo jih: kako ste živeli nekoč, kako živite zdaj, kakšne so delovne razmere, kakšno je samoupravljanje? Kolikšen dohodek imate . . .
Nezir Fejzagič, strojni tehnik v Tozd TAT - Energoinvest.
-	Veste, Energoinvest je velika organizacija. V zadnjih Iftih se je razvijala z velikimi koraki. Kolektiv je znan ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi zunaj meja Uspešno smo premostili vse težave in smo na pragu lepše prihodnosti...
Sefik Hasečič, kvalificiran graver v sarajevskem „Famosu“:
-	Omenil bi samo skrb kolektiva za zaposlene. Standard je visok, kmalu bomo rešili stanovanjska vprašanja Tisti, ki ne bodo dobili stanovanja bodo dobili posojilo za dograditev ali obnovitev stanovanja. Imamo urejeno družbeno prehrano, ambulanto, počitniški dom ... Nekoč smo o tem samo sanjali. Zdaj je to stvarnost in je to tudi eden od razlogov, da odlično poslujemo, da smo se uveljavili in naša prihodnost je zelo dobra . . .
Muhidin Pašič, vodja delovne skupnosti ekonomike in financ podjetja Soda-So iz Tuzle.
— Dosedanje naložbe kot tudi sedanje investicije se približujejo dve-
ma milijonoma dinarjev. Moram poudariti, da vse objekte financira v glavnem kombinat. Iz tega je možno sklepati, da je kombinat zelo mobiliziral svoj denar, pravzaprav vse tisto, kar je imel na voljo za boljši jutrišnji dan. Ni nobenega dvoma, da se vsak dobro naložen dinar večkratno povrne. Tako je tudi pri nas. Zdaj bolje živimo, jutri bomo še bolje . ..
Safet Šečič, VKV delavec sarajevskega gradbenega podjetja Bosna.
— Minili so časi, ko smo delali s primitivnimi sredstvi. Minila je doba, ko smo delali samo ročno. Zdaj prevladuje v svetu na tem področju sodobna mehanizacija, podjetje Bosna stopa vštric s takšno tehnologijo. Gradimo hiše in stanovanja hitro in učinkovito. Zaradi dobre izvedbe del gradimo tudi v tujini.
Dušan Berovič, VKV delavec Tozd vlakovne vleke Rajlovac.
— Pred leti je bilo težko biti železničar. Brez določenega delovnega časa in z majhnimi prejemki. To. so bile značilnosti tega poklica. Zdaj, ko je skrb za delovnega človeka ve-
.FAMOS — Sarajevo: Motiv iz proizvodnje
lika, se je vse spremenilo. Vsak ve, koliko mora delati, kolikor dela, toliko tudi dobi. Življenjske in delovne razmere so se izboljšale. Najdražje „darilo“ delovne organizacije, ki sem ga dobil lani, je bilo stanovanje.
Makso Rosuljaš, VKV delavec -,,Bo sanke" iz Blažuja.
- Se pred leti smo delali v opuščenih obratih. Stroji so bili stari tudi po 100 let. S takšno zastarelo tehnologijo nismo mogli niti životariti. Zato smo sklenili obnoviti obrat. Soglasno smo se odrekli delu zaslužka. Uspelo nam je. Tovarniške dvorane so zdaj modernizirane, avtomatizirane. Zastarele stroje so zamenjali novi, tako da je tudi delovni učinek višji. Proizvodnja je boljša in hitrejša. Ne moremo proizvesti toliko, kolikor potrebuje tržišče .. . Rekonstrukcija je prinesla tudi večje zaslužke, , boljšo življenjsko raven ...
ERSADNJEMCEVIC
KAM GRE STANOVANJSKA GRADITEV V MAKEDONIJI?
Čakanje je drago
Ni dvoma, daje stanovanjska gradnja v SR Makedoniji zašla v slepo ulico. Ko so čakali na oblikovanje interesnih stanovanjskih skupnosti, ko so čakah, da bi pripravile zelo obsežne programe, so v SR Makedoniji sredstva, zbrana od prispevkov za stanovanjsko gradnjo, ostala na žiro računih. Najpomembnejše pa je to, da so še naprej ostala neizkoriščena in izgubila 24 odstotkov vrednosti.
V vsem tem času, natančneje od konca prejšnjega leta, je bilo na žiro računih za stanovanjsko gradnjo zbranih približno 240 milijonov dinarjev. Od vsega tega lani ni bil porabljen niti dinar za stanovanjsko gradnjo, nerešeni stanovanjski problemi ljudi v tej repubhki pa postajajo vse bolj žgoči. Kot da bi bila stanovanjska gradnja konzervirana.
Zelo značilen je skopski primer. Z resolucijo za gospodarski in socialni razvoj Skopja v letu 1976 je bilo predvideno, da bi začeli graditi več kot 3.500 stanovanj, od tega naj bi jih 1.800 zgradili do konca leta. Predvideno je bilo celo, da bi do konca leta 1980 zgradili vsako leto v Skopju po 2.700 stanovanj.
Načrti so eno, praksa pa kaže nekaj povsem drugega. Z drugimi besedami, če bi že na samem začetku storili
vse, v tem letu ne morejo doseči tistega, kar je sicer zapisano v resoluciji. Razlogi za takšen položaj so znani: velike so bile zamude pri oblikovanju omenjene interesne skupnosti, tako da še niso urejeni odnosi med njo in strokovnimi telesi, ki morajo uresničevati te načrte. Pri vsem tem pa seveda stanovanjska gradnja tako rekoč stoji. 240 milijonov dinarjev je zdaj praktično vrednih samo še 180 milijonov dinarjev. Za toliko se je namreč lani povečala cena gradbenih storitev. Kreditiranje v organizacijah združenega dela je prav tako v zastoju. Posojil ■ za stanovanjsko gradnjo tako rekoč ni. Na podlagi sklepa za delitev sredstev, ki se izločajo od osebnih dohodkov, odpade 25 odstotkov na solidarno stanovanjsko gradnjo, 20 odstotkov na gradnjo stanovanj za borce in 5 odstotkov za subvencioniranje najemnin. Preostalih 50 odstotkov je bilo namenjenih organizacijam združenega dela, ki naj bi dobile stanovanja in posojila. Organizacije združenega dela pa kot da sploh niso zainteresirane za gradnjo stanovanj.
Namesto da bi pospešli stanovanjsko gradnjo, da bi gradili čimveč, čakajo v nedogled, to pa zelo veliko stane-	B. STANCEVSKI
Motivov, kot je tale, je v Skopju in Makedoniji nasploh čedalje manj...
ljudje med ljudmi


MLADINSKE DELOVNE AKCIJE

Sola samoupravljanja
Na letošnjih petih akcijah, eni zvezni in štirih republiških, na Kozjanskem, v Suhi krajini. Slovenskih goricah, Brkinih in v Kožbani v Goriških brdih bo sodelovalo več kot 3000 brigadirjev iz Slovenije in drugih republik in pokrajin
Jugoslovanska mladina že več let praznuje 1. april kot dan brigadirjev, in sicer v spomin na začetek največje delovne akcije pri gradnji proge Šamac-Sarajevo leta 1947. Pri gradnji te proge, dolge 243 kilometrov, ki jo je 887 brigad postavilo v 283 delovnih dnevih, je sodelovalo 211.371 brigadirjev iz vse države. Iz Slovenije pa je na tej akciji, doslej haj-večji pri nas, sodelovalo 14.254 brigadiijev v 63 delovnih brigadah.
Mladinske delovne akcije pa se niso začele z gradnjo proge Šamac—Sarajevo, pač pa že veliko prej. Tako so mladi udarniško delali med vojno, ko so pomagali na poljih pri spravljanju pridelkov. Leta po osvoboditvi pa so mladi prispevali neprecenljiv delež pri obnovi domovine. Tako, denimo, dela mladina 1945 na Krškem polju, leto kasneje sodelujejo slovenski mladinci pri gradnji prog Brčko—Bano-viči, Otovec—Bubnarci in Preserje—Borovnica. Naštevali bi lahko še več akcij, a omenimo naj le še gradnjo ceste bratstva in enotnosti Ljubljana—Beograd.
Pred leti je delo mladinskih delovnih brigad po daljšem premoru znova oživelo. Mladi so gradili Novi Beograd, regulirali Savo pri Zagrebu in vodovod na Kozjanskem, da ne omenjamo številnih manjših lokalnih delovnih akcij domala po vsej Sloveniji.
- Lanske akcije so presegle vsa pričakovanja, pripoveduje Zlatko Vogrič, vodja centra za mladinske delovne akcije pri predsedstvu republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, saj smo v štiri večje akcije vključili več kot 2100 brigadirjev, več kot 300 slovenskih brigadiijev pa se je udeležilo zveznih akcij, na akcijah v Sloveniji pa je delalo skoraj 300 mladih iz drugih republik in pokrajin. Skupno je tako na akcijah na Kozjanskem, v Brkinih, Halozah in v Suhi krajini ter na akcijah v drugih republikah sodelovalo 50 brigad, v katerih so bili delavci, dijaki in študentje iz vseh slovenskih občin. Na akcijah v Sloveniji so brigadirji skupaj s pripadniki JLA in domačini, ki so sodelovali z udarniškim delom, zgradili več kot 22 kilometrov cest, 21 kilometrov vodovodov, popravili so 15 kilometrov cest in opravili veliko drugih del, tako da je znašala vrednost opravljenih del skoraj 9 milijonov dinarjev.
Pri tem ne kaže prezreti deleža lokalnih mladinskih delovnih akcij, ki so se lani izredno razširile in zajele več kot 10.000 mladih, kar je dvakrat več v primerjavi z letom 1974. Vrednost tako opravljenega dela je znašala 5 milijonov dinarjev.
— Opozoriti bi želel na dejstvo, da smo z akcijami na manj razvitih območjih, s povečanjem števila brigadir-
-
jev in z vsebinsko podrobno izoblikovanim konceptom, ki je v največji meri upošteval družbeni in vzgojni aspekt angažiranja mladih na mladinskih delovnih akcijah, ter z enotno vsebinsko, kadrovsko in organizacijsko usmeritvijo dosegli velik korak naprej pri uveljavljanju prostovoljnega dela med našo mladi generacijo. Na področju vzgoje in izobraževanja smo se že približali takšnemu vsebinskemu delovanju, ki udeležence akcij seznanja z osnovnimi nalogami v družbi in znotraj ZSMS in jih tako usposablja, motivira in spodbuja za ustvarjalen pristop k družbenopolitičnemu delovanju.
Tovariški odnosi, samoupravno in politično delovanje, skupne akcije s pripadniki armade in domačini, udeležba mladih iz drugih republik, vse to in še marsikaj je prispevalo k doslednemu uresničevanju koncepta mladinskih delovnih akcij, ki postaja danes šola dela, solidarnosti, bratstva in enotnosti, ustvarjalnosti in trajnih prijateljskih vezi med mladimi.
NAČRTOVANJE IN FINANCIRANJE AKCIJ
— Z vnovičnim uveljavljanjem prostovoljnega dela med mladimi v Sloveniji v zadnjih letih, ugotavlja Zlatko Vogrič, seje pojavilo več vprašanj, predvsem v zvezi z načrtovanjem in financiranjem mladinskih delovnih akcij. Zavedali smo se, da moramo poiskati trajne sistemske rešitve, take, ki nam bodo omogočile bolj smelo in tudi bolj zanesljivo delovanje. Od leta 1973 dalje smo se soočali z dejstvom, da bodo s sredstvi spet težave, da jih bo premalo in da jih morda ne bo niti za najnujnejše naloge. Hoteli smo in iskali rešitve, kako pritegniti k sodelovanju več družbenih dejavnikov kot prejšnja leta, saj smo se doslej o izvedbi posameznih akcij pogovarjali in dogovarjali zgolj s predstavniki občinskih skupščin, kjer smo organizirali mladinske delovne akcije. Jasno nam je bilo, da ne moremo več iskati rešitve tako, da bi še naprej obremenjevali proračun republiškega izvršnega sveta.
Mladi v Sloveniji so se še kako zavedali spoznanja, da ima kot v saka nova akcija, kot sleherni nov način delovanja tudi družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje svojo razvojno pot. To je bilo treba upoštevati tudi pri organiziranju mladinskih delovnih akcij.
Zlatko Vogrič danes z zadovoljstvom pripoveduje, da ie osrednje vodstvo slovenske mladine skupaj s centrom za mladinske delovne akcije že lani strnilo stališča in zahteve, razmišljanja in hotenja, v besedilo družbenega dogovora o razvojnem načrtu in financiranju mladinskih akcij.
- Rad bi omenil, da se vsaj za to področje našega delovanja nismo imeli po kom zgledovati, kje učiti. Ta pot je bila in je na določen način še vedno samosvoja, samorastniška. Kljub odporom, ki so se pojavljali v mnogih okoljih do naših akcij, smo naposled le uspeli. Tako bomo po dogo-voru potrebovali za letošnje akcije 14,500.000 dinarjev, kaže pa, da bomo zbrali nekaj manj denarja. Vendar to ne pomeni, da bomo morali zaradi tega skrčiti programe interesnih dejavnosti, vsai bistveno ne, kaj šele, da bi bili prisiljeni zmanjšati število brigadiijev na petih letošnjih akcijah v Sloveniji. Marsikaj iz programov urejanja naselij in iz programov dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, obrambne, tehnične in zdravstvene vzgoje bomo morali "sicer črtati, vendar pa bomo druge naloge kljub temu uresničili. Zavedati se moramo, da pomenita družbeni dogovor in sporazum za leto 1976 osnovo za sistemsko urejanje tega, za mlade če-dalje bolj zanimivega in koristnega interesnega področja in da nas čaka še dosti dela.
AKCIJE 1976
Podobno kot zadnja leta ima slovenska mladina tudi leto s velike načrte. Tako bomo imeli spet zvezno delovno akcijo Kozjansko 76, na kateri bo sodelovalo 780 brigadirjev, ki se jim bodo pridružile tudi brigade iz vseh republik in pokrajin, vsaka z eno brigado, na akciji pa bosta še dve brigadi Rdečega križa — zvezna in republiška. Brigadirji bodo prestavili pet kilometrov regionalne ceste Šentjur-Pla-nina, zgradili 3 kilometre sekundarnega vodovoda in pomagali pri gradnji kulturnega doma v Šentvidu pri Planini.
- Druge štiri akcije so republiškega značaja, nadaljuje Zlatko Vogrič. Na akciji Brkini 76 bo sodelovalo 550 brigadirjev, med njimi tudi brigada RKS in pionirska brigada. Mladi bodo skupaj z vojaki zgradili 10 kilometrov slemenske ceste na odcepu Tatre-Zajelšje. Na akciji Slovenske gorice bo 550 brigadirjev postavilo vodovodno omrežje za celotno območje Slovenskih goric v dolžini 10 kilometrov na odseku Skorba pri Ptuju-Podvinci. Na akciji Suha krajina bo sodelovalo 650 brigadirjev, ki bodo zgradili sedem kilometrov dolg vodovod. Tudi na tej delovni akciji bo sodelovala brigada Rdečega križa. Akcije v Kožbani v Goriških Brdih pa se bo udeležilo 320 brigadiijev, ki bodo zgradili 2,5 km dolg vodovod.
Mladi iz Slovenije se bodo letos udeležili tudi zveznih akcij v drugih republikah in pokrajinah. Tako bo na vseh akcijah sodelovalo več kot 3000 brigadirjev.
- V programih interesnih aktivnosti bomo glavno pozornost posvetili vzgoji in izobraževanju, usposabljanju mladih na vseh področjih. Le tako bodo mladinske delovne akcije dejansko postale šola družbenega angažiranja naše mlade generacije. Šola dela, samoupravljanja, solidarnosti, bratstva in enotnosti, ustvarjalnosti in trajnih prijateljskih vezi med mladimi iz vse Jugoslavije.
IVO VIRNIK


april 1976 stran
ljudje med ljudmi
Zgodba o: Francu trobentarju
in o Cankarjevi
To je zgodba o povesti, ki še ni bila napisana, ali za katero še vedno upam, da jo boste kdaj brali; prehudo me je zadela usoda tega ruškega ali koban-skega proletarca, takšnega, kakršnega so mi razodeli pohorski fabrikarji, da bi mi mogla nič kaj vesela usoda tega človeka tako brez sledu iz spomina oditi
Potem pa je tu tudi Cankarjeva knjiga, ki jo še in še kdaj prebiram; to je prav tista knjiga, ki je Lovrencu Trobentarju, temu štikštofarskemu proletarcu in kobanskemu kočarju, proti koncu življenja tako veliko ali tudi vse pomenila.
In tako zdaj teh sto let - priklicalo jih je pesnikovo rojstvo - vnovič svoje terja, vrača spomine; branje Cankarjeve knjige pa bolj ko kdaj poprej odgrinja dramo a tudi vero komunista po prvi vojski, ko se je čas kdaj ustavil in ko ie človek, naj je bil še toliko revolucionarja, kdaj tudi ostal sam s svojim prepričanjem, kakor je Lovrenc ostal v tem zastanem času s Cankarjem, s Cankarjevo knjigo.
Potegnili smo se nad ruške strmine, v pohorske hoste. ko mi je MagdC, prav 'ako na pol štikštofar, pokazal s frate tja čez Dravo in na kobanske strmine, ki so se znenada in tako sceloma pokazale pred nami - in tudi že vzkliknil.
-	Da, vidiš - vidi se, cela Trobentarjevina se vidi, cela, četudi ni kočarije nikoli do kraja zbutal! Vidiš, pa ga je pobralo, preden je lahko na tem svetu kaj za ljudi storil; ne za ljudi in ne zase mu ni ratalo, tudi za lastne otroke ne; ženska mu jih je — kakšna baba pa je bila Trobentama! — za celo kasarno spovila, leta in leta mu jih je povijala, ko da bi samo kapalo od nje. Ko da je dohajal ne bi več, ničesar ni mogel storiti — tudi ni mogel več, prej ga je pobralo. Edino, kar mu je ostalo, Lovrencu, Trobentarju, je bil Cankar - nisem še srečal človeka, ki bi se tako za nav ek zavezal s kakšno knjigo, kakor se je Lovrenc s Cankarjevo. Ta knjiga mu ie bila vse, kakor da mu je samo še Cankarjeva knjiga ostala na tem svetu.
r
-	Potem ga je začelo pobirati, ta lačna ga je jemala; bil je takšen, ko da bi še same kosti hodile, nič več ga ni bilo v suknjiču, v hlačah. . . Potem se je doma sušil - streho si je še nekako potegnil čez glavo - in samo še poležaval. . . Potem smo lahko samo še čakali, kdaj ga bo ta lačna pobrala... Po Cankarjevo knjigo pa je poslej prihajala Trobentama, ali pa tudi že kak otrok, starejša, šolarka — vem, imeli smo nekaj knjig, kar pri meni, v krčmi.
Tako sem takrat zvedel za Lovrenca Trobentarja in za njegovo usodo, za usodo njegove revolucije, a tudi za usodo koče sredi tiste kobanske strmine... V vseh tistih letih, kar sem jih preživel v Rušah, sem lahko kaj slišal o njem, podoba se je sama razraščala ter me za navek obsedla.
Tudi to mi je Magdič povedal; dobivali smo se pri njem in ostajali po pevskih vajah, svobodaši. Povedal mi je, ko se je pozno v noč že vse razšlo ter sva ostala sama. Tisti dan sem bil na Koban-skem, bil sem pri Trobentarjevi koči.
-	To še koča ni... sem povedal, krčmar pa je samo zavzdihnil čez čas, ko da ne bi bilo besede za tisto, o čemer se je razmislil.
-	Da, ta prekleta koča, to je bilo nazadnje. . . in končalo se je tako, kakor si videl Temu proletarcu živlienje. ni hotelo bit’ milostno. Potisnilo ga je v tiste kobanske brege, le da on, Lovrenc, ni nikoli pokleknil, četudi tiste siromaške graščine, ki jn je začel butati za svoje, za Trobentarco in za otroke, ni nikoli zbutal, vse mu je mimo pokazalo .. Eh, tak zamazan čas je bH . Ko s^m prišel sem, pod Pohorje, priženil sem se in bilo je v letih po vojski, je Lovrenc sedel za svojo prole-
tarsko volilno skrinjico - sedel je v zamaši6’1. obleki, s kakršno je prihajal iz fabrike - lahko misliš, kako je to zgledalo med tisto selniško ’ kulaško gospodo - ali Lovrenc je bil to, kar je bU - mislil je, da more takšen med nje, ko je pr0‘e' tarec. Vedel je, da tam, onstran Drave, v tisterrj. kmetiškem svetu, ne bo dobil kaj glasov, 61 Lovrenc je bil proletarec, zavedel se je tega; ved6 je pač, kako se mora vesti za svojo .proletarsko stvar. Živega ga niso mogli videti, ne farovški in’ie posestniški svet - največ sovraštva pa mu je nak°\ pala agrarna reforma. Mislil je, da je svet na njeg0]l1 strani - in gotovo je siromaški svet tudi bil ■ ■ ■/' in tudi za postavo je mislil, da mu bo ob strani' ali graščina ga je grdo okoli prinesla - naj boj! rodne njivske parcele, ki si jih je Lovrenc hod’1
4




Milko Bambič: Hlapec Jernej in njegova pravic8’ litografija
ogledovat s svojimi agrarci, kakor smo pravili vošti siromaščini, za te rodovitne njivice je graščina ao bila nekakšne privilegije, za gozdne nasade, agr6 cem pa so navrgli za njihovo agrarno revoludl puščo za Dravo, kamnat in močvirski svet, iutrl. njo krčevino ... - da se je še za ta svet agratf siromaščina stepla in zgrizla. . .
- „Takrat“, to mi je povedal sam, „sem zffel prvič misliti na sončne kobanske strmine. je bilo, da sem se zmislil na žensko, na otroKnl Vsem siromakom sem hotel pomagati, a sam s . ostal siromak, zakaj ne bi za svoje otroke ne tega - naj bo še tako božjega - sonca zaseg61-Celi kobanski bregi so ga polni!"
— Sredi kobanske strmine je kupil nekaj zemU6 — a ker je bila huda strmina, je bilo sveta p° traži trikrat več, kakor ga je plačal. Poslej so prlS tudi takšni črni časi, da Lovrenc ni več sedel svojo skrinjico, na šolskem dvorišču je tudi v bilo ni - začel je riti v strmino, za klet, z zens
sta začela vlačiti les in zidake, polovico tiste
svoj6
kočarije sta znosila do svoje strmine v koših.
- Kočo, svoj kobanski grad, bi tudi pozidal,1’0’ ali pa zbutal, da bi otroci tam lahko na cele
ziveu, aa oi ]in vsano jutro pozdravila Drava, °d Fale pa tja do mesta, do Maribora, da bi se ni°gli tako že na tešče vsako jutro zagledati tja Prek reke in fabriškega dimovja v zaplate zelenih Pohorskih host. Tam prek so bile Šarhove trate — tudi Šarh se ni nikoli dal, ko da je imel to p ko da so se mu že dedje tja v pohorske hoste Potegnili... To je bila kljubetnost, dalo se je živeti ! njo. Da, nekaj te kljubetnosti je pomagalo ovrencu v kobanske brege, ali za njim je prišla Pkjat že tista, ki se je siromak ne more več zne-tti, če ga zaleze - prišla je ta lačna. Še vedno je ttkštofaril, prihajal je v krčmo, bilo pa ga je vsake vatre manj, ko da bi človeka pred očmi pobi-P ■ •. - bilo je takrat, ko mu je potem samo še ankarjevo branje ostalo. Bila je prava ta lačna, ki Salejehiala.
star' JCma^° Sa M ah Lovrenc je ostajal še vedno nan )berUar> oglašal se je, naj je samo količkaj l7nfS 0’ da je lahko kaj povedal. Do konca se je o raž e val in do konca je druge učil, bil je takšna a Prava kristusovska proletarska figura, nič ga ni ^glo sprevreči od tega, kar je nosil od mladega v sebl: ho da bi mu bila revolucija vcepljena.. . Učil Pu je ob vsaki priliki. Med malico je narisal žensko začrnelo fabriško steno, nago, takšno, kakršna enska je in potem učil ta svoj štikštofarski prole-ftftut, kaj je ženska, kako je treba z njo, kaj pro-ztariatu ženska pomeni in da je ženska človek, ko sukdo drugi na tem svetu in da brez ženske ne bo pbena proletarska revolucija izpeljana. A tudi to hm je povedal, tem pohorskim in kobanskim hlap-■ eni ‘n tijekom, ki so prihajali v fabriko s hribovja h iz host in ki razen molitvenika kakšne druge Plige še videli niso . . povedal jim je, kakšni siro-mačeki bi pa mošku tudi bili, ko bi žensk ne imeli p dQ, ženske, te je Lovrenc spoštoval, tudi njegova, jpbentarca, mu ni samo rodila, cvetela je ob iern, pa četudi se je on sušil in ga je pobiralo.
~ Saj, te hlapce in tijeke, ki niso po šoli nobene knjige več videli, a tudi molitvic ni nobeden več od znotraj pogledal, je bilo potrebno učiti. Lovrenc, °n Urn je govoril, samo da jih je skupaj dobil, tako hm je zabijal v glavo; „Zdaj niste več hlapci in 1eki, zdaj ste proletarci Če pa hoče proletarec kaj jjhuti, se mora učiti, učiti pa se mora ob vsaki Pnliki in vsako uro. Znanje, v tem je naša moč, neznanje pa je naša siromaščina. Zato, ti, prole-n*ec, če ti pride potiskan papir v roke, ga vselej Poprej preberi, preden ga vržeš proč, preden ga za Karkoli že porabiš, tudi na stranišču - tam boš mel že največ časa za papir, tam te ne bo nihče .motil...“ Da, Lovrenc je bil, iz enega kosa je bil j£ezan‘ i2 proletarskega, od pravega proletarskega
, ~ Ali zatem, zatem... - tudi občino so dobili , terikalci do zadnjega stolčka v roke! - zatem ga /e Začelo pobirati. Tudi na delo ni mogel več, štik-st°f mu je že prehudo pljuča prekril, samo po knji-/e še prihajal, to je bilo takrat, ko je samo še ankarja prebiral. . . Bilo je, ko da se je s tem ^etom do kraja zmiril; se pravi, da se je zmiril, a ne da bi pokleknil.
- Ne, to Lovrenčevo zmerjanje s svetom, to ni l‘a kapitulacija, Lovrenc še ni nikoli obupal, tudi 7® troho ne, prehudo proletarski je bil, do zadnje Kaplje je bil prekvašen s to svojo proletarsko revo-lUc’jo, naj se mu je ta njegova revolucija še tako sProti in pred očmi podirala.
Vse to sem lahko do kraja tudi sam spoznal, ko 6m bil - bilo je prvič in zadnjikrat - pri njem na ^banskem
~ V Zavrču sem prišel do dobrega haložana, pa Sem se odpravil s slatinšakom k Lovrencu — pove-
dali so mi, da gre h kraju z njim. Ne vem več, ali me je gnalo k njemu, da bi zvedel, kaj toliko najde ■v knjigah, v tem Cankarju — naj povem, da sem tega pisatelja tudi sam rad prebiral, tudi spoštoval sem ga - ali vseeno pa sem takrat pri Lovrencu vse zvedel, vse, kar se je Cankarja in Lovrenčeve zagledanosti v Cankarjevo knjigo tikalo.
-	V na pol dograjeni bajti je bilo sicer vse snažno, revščina pa je bila povsod tolikšna, da ti je prša stisnilo. Otroci so bili povsod, kamor si pogledal, žensko pa je zares imel cvetočo, močno in z rdečimi razžarjenimi lici; Trobentarco je bila krepka, za cele tri Lovrence je je bilo. . . Lovrenc toliko, da je poskusil haloško kapljico, slatinšak je ostal pri njem, pravili pa so že takrat, o Trobentam, da ga rada potegne — tisti haložan pa je bil vinček, ki bi se sam popil.
-	Ženska mu je tudi pomagala, da se je dvignil na postelji, a je zatem na tej postelji tudi obsedel. Bilo je na pomlad, bilo je še hladno, da ga je ženska z zimsko suknjo pokrila. Lovrenc si je drgnil ščeti-nje po obrazu, ko da bi hotel kaj krvi nasilorm spraviti v sloka in posinela lica - zatem pa mi je naenkrat, po neki tihoči v hramu, ko je ura zdrsnila in se je potem slišalo samo še njeno zaganjanje,
. povedal:
„ Življenje resda ni bilo milostno z mano, a je vseeno tudi bilo — naj si ta kobanska posestniška žlota ne misli, da sem se vdal - tudi za troho, Magdič, se nisem! Vse so nam počasi iztrgali, vse so nam pred očmi pokopali; najhuje pa je bilo, ko so nas, agrarce, v tisto kamnito puščo pritisnili. Ta svet se je začel zdaj po svoje obnašati, narobešnje in krivično za človeka, za proletarca, no, ali jaz, midva z Barco, z žensko, sva bila premlada takrat, da bi se pustila tam v tisti pušči pokopati - zarila sva se v ta kobanski breg in v to ljubo kobansko sonce, zase in zaradi otrok. Življenje, Magdič, je tako, da se nikoli ne vda - moraš ga živeti. To sem še najbolj sprevidel zatem, ko sem začel Cankarja prebirati. Saj, naj tudi to povem - bilo mi je, skraja, ko sem ga začel brati, ko da me lastna ne-volja še huje žmiče, potem sem pa le sprevidel, da more človeka resda tudi pobrati, d da pa to ni nikoli tisto, kar je najbolj hudo in kar te more tudi pokopati. Jaz zdaj vse to prebiram, prebiram, kako je človeka zmlelo - in tudi mene, ki to prebiram, melje in melje - ali, vidiš, mene vse to branje tudi zdrega, predrami me... - a tudi vse tiste, ki bodo brali kdaj te žalostne črne povesti, bo zdramilo."
— Zadnjič sem videl te Lovrenčeve oči, kako so se mu zasvetile; nič pa nisem vedel, da sem poslušal zaddjič njegovo suho' pokašljevanje, a zadnjič tudi te in takšne besede:
„Takšna napisana beseda je ko kaplja, je ko vodena kaplja, ki pretolče kamen ali napravi kapnike. Za to so potrebna leta, milijoni let - ali te besede tu, pri Cankarju, te pa so ko žive in ko krvave človeške kaplje - padajo, iz človeka v človeka, do kraja in naenkrat ga lahko zdramijo, mene in tebe, Magdič, vse, ki imamo kaj naše proletarske krvi -in to, Magdič, to je že revolucija - kri je kri, ni voda, ne potrebuje tolikšnih let!"
-	Hotel je vstati, zasmejati se je hotel, a ga je napadel kašelj in ga posadil nazaj na slamnjačo. Nisem ga hotel več martrati. Preveč se mi je zasmilil, tudi zaradi tiste svoje vere - lahko je tudi bilo, da smo drugi takrat drugače mislili, takšni zahamotani časi so bili.
— Lovrenca je pobralo, ostal pa je spomin za njim, kasneje sem tudi sam spoznal, kako je ostala s tem spominom tudi vera v pisateljevo besedo: bila je prava in krvava vera, nič je ni moglo zvodeneti, naj so bili časi še tako narobešnji, kakor so tudi še...
Tako mi je to Magdič povedal, bilo je v letih pred drugo vojsko.
30. april 1976
stran
9
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
1 1
1 DOKUMENTI Z RAZSTAVE ARHIVA SR SLOVENIJE	(II.) I
1
1
Ivan Cankar in delavsko gibanje |
Cankarjeva kandidatura na državnozborskih volitvah meseca maja 1907. leta na listi Jugoslovanske socialno demokratične stranke je njegov pomemben prispevek v političnem boju delavskega razreda. Delavsko gibanje se je v letih pred temi volitvami, prvimi s splošno in enako volilno pravico v Avstriji, močno razgibalo: slovensko ozemlje je zajel val stavk; tako je bila meseca februarja 1902. leta v Trstu splošna stavka, ki je terjala 14 smrtnih žrtev, meseca maja istega leta je bila stavka zidarjev v Ljubljani, v letih 1903, 1905 in 1906 pa so stavkali rudarji v zasavskih reviriih. Kolikšen ugled je Ivan Cankar užival med najbolj revolucionarnimi pripadniki delavskega razreda, med zagorskimi rudarji, priča dejstvo, da mu je kandidaturo ponudila najprej organizacija zagorskih rudarjev in šele potem izvršni odbor socialno demokratske stranke. Kandidaturo v volilnem okraju Litija—Višnja gora-Ra-deče je sprejel po „dobrem premisleku", čeprav je vedel, da na zmago ni misliti. Jugoslovanska socialno demokratična stranka, po besedah svojega volilnega proglasa „resnično ljudska in resnično slovenska stranka", je šla na volitve z naslednjimi zahtevami: zedinjena Slovenija, socialna reforma, zavarovanje za starost in onemoglost, pravična razdelitev davkov, odprava posrednih in zemljiških davkov ter uvedba progresivnih davščin, razdelitev zemlje in gozdov verskega sklada med ubožne in zadolžene male kmete in kočaije, brezplačno in obvezno šolanje, skrajšanje vojaškega roka ter splošna volilna pravica na volitvah v deželni zbor in v občinske odbore.
Cankar se je zavzeto vrgel v predvolilni boj. Nastopal je na predvolilnih shodih v svojem volilnem okraju, tako na primer dvakrat v Zagorju, Izlakah, Šent-lambertu, na Polšniku, dvakrat v Radečah, v Litiji, Kotredežu; nastopil je tudi na volilnem shodu v Ljubljani, predaval delavcem v Trstu o slovenskem ljudstvu in slovenski kulturi, sodeloval in nekaj časa tudi urejal strankino glasilo Rdeči prapor, pisal satire na račun političnih nasprotnikov in programov njihovih strank, napisal pa je v tem letu tudi Hlapca Jerneja, po besedah dr. Ivana Prijatelja „to kratko, svetovno-mogočno prepesnitev Mantovega komunističnega manifesta". V govoru na shodu v Ljubljani je zlasti poudaril, daje socialna demokracija edina stranka, ki zahteva zedinjeno Slovenijo in da se naj vsak, komur je do prave svobode in do prave kulture, pridruži socialni
demokraciji. Zanimivo je, da je s svojimi nastopi pritegnil tudi kmete. Tako je z govorom v Izlakah številne kmete, spočetka nekoliko nezaupne, naravnost presenetil Tudi petdeset kmetov v Šentlambertu ga je prišlo poslušat, čeprav si je tamkajšnji župnik prizadeval preprečiti shod. Klerikalci so proti Cankarjevi kandidaturi razvili veliko agitacijo zlasti v kmečkih
okoljih dolenjskega dela volilnega okraja. V svojem volilnem proglasu, ki je izšel kot letak, ie Cankar nastopil proti klerikalni politiki in pozval volivce, naj volijo socialnodemokratske kandidate. Med drugim pravi v tem proglasu: „Ne v strahopetnih besedah, ne v praznih obljubah -temveč jasno in razločno govori socialna demokracija! Jasno in razločno oznanja, da je odločna in odkrita sovražnica sedanjega reda človeške družbe. Ona oznanja, da je njen poslednji cilj porušiti v temeljih gnilo zgradbo te gnile družbe, ki izkorišča in izrablja milijone delovnega ljudstva, zato da se bogato redi par stotin ljudi, ki žanjejo, dasi niso sejali..." V predavanju slovenski narod in slovenska kultura v Trstu je razvil Cankar misel, da so usoda slovenskega naroda in cilji delavskega razreda tesno povezani. „Edina pot je boj ljudstva, brezobziren boj, dokler ne pade poslednja bari-
kada, dokler ni dosežen poslednji čili! Boj za popolno socialno in politično osvobojenje - zakaj brez socialne in politične svobode je nemogoče kulturna svoboda . . . Boj za osvobojenje ljudstva je kulturen boj - kdor ta boj obrekuje, kdor mu postavlja nečiste cilje, ta je sovražnik ljudstva in sovražnik kulture."
Ivan Cankar na volitvah ni
zmagal; izvoljen je bil njegov protikandidat klerikalec Povše. Od vseh socialnodemokratskih kandidatov pa je Cankar dobil največ glasov 1302 glasova, od tega pa kar 1152 glasov v litijskem okraju; zanj je glasovalo več volivcev, kot jih je glasovalo v Ljubljani za vodilnega socialnega demokrata Etbina Kristana.
Po teh volitvah Cankar ni več nastopal kot politik, vendar je svojo pripadnost socialističnim idejam izpričeval z objavami v socialističnih glasilih, v Prvem majniku, Rdečem praporu in s predavanji v socialističnih izobraževalnih društvih. V njih pa je pogosto zavzemal povsem drugačna stališča, kot jih je imela uradna stranka, saj je med svojimi slovenskimi sodobniki najgloblje dojel duha marksizma in v tem ddhu reševal mnoge probleme, ki avstrijski socialni demokraciji še zdaleč niso bili jasni.
J. K.



;>■
■
* <
%.	- 'y
K

- ^ • V '......,-:f
A>

'

.w
~ ./* ' " ' ' , .V<
' J ~ ^ lil
.../'<
" V"


/ . ,<U
, d
■ ■C
•X.-yo-4 ž
.-.v •' <•:' v..'*-	■ s
rvZ.

'O*
..	■ v,.-	■v- ■ - •••■£-	*	/'S<?- *-3 x< i
V" 1-^
' > . ^ ' šy.	.-.>v v.. x ■-v-	.. - -	^	•*'* :^v. >:-:-
- y:L.. >...	* •- %•>».

»y.vA'
. . .Krf.- ■
? T'...r~ v
v.
lili
/	s ^
IIP-
4-,
v
C • . * /-
:
.-rf-
J ■.Z 4'- ' 6 '•
ŽS,	' ^-A--
■A i ^

•v' - -	, /	'
v - v < . C ~
1
1
m
1
—	Hej, Polde, kako si se pa opremil?! Mar misliš zavzeti kakšen himalajski vrh?!
—	Da, kupil bom stanovanje . . .
Karikatura: I. Antič
Verjetno je v Jugoslaviji malo območij, kjer so spremembe tako hitre in tolikšne, kot je to primer v SAP Kosovo. Kljub temu je SAP Kosovo tudi območje, na katerem odpovedo vse znane doktrine in kabinetska načrtovanja, ker ima svoje posebnosti, ki zahtevajo lastno razvojno pot. In če danes tako malo vemo o Kosovu, je temu krivo dejstvo, da je bila pokrajina do nedavna zaradi nerazvitih komunikacij daleč od gospodarskega vključevanja v vsejugoslovanski ali svetovni prostor.
ŽALOSTNA
DEDIŠČINA PRETEKLOSTI
Danes na Kosovu ugotavljajo, da je značilnost gospodarskega razvoja zadnjih let izredna dinamičnost, ki se odraža v povečanju blagovne proizvodnje, družbenem proizvodu in narodnem dohodku, v razvoju družbenih dejavnosti, šolstva, zdravstva in kulture.
Obenem ugotavljajo, da je bila načrtovana pot njihovega razvoja dobro zastavljena v trenutku, ko so se opredelili za pospešen razvoj industrije na tem, s surovinami in delovnimi ljudmi bogatem območju naše države. Kljub vsemu pa v desetih, dvajsetih letih ni možno premostiti vrzeli, ki je nastajala in se še poglablja skozi stoletja. Tako se še danes marsikje asfalt izteka v neurejeno hudourniško korito in streljaj od najmodernejših elektronskih naprav za kotlom v zadimljeni kuhinji dvajsetletno nepismeno, soncu in ljudem skrito dekle vari vsakdanjo fižolovo čorbo.
DINAMIČEN
RAZVOJ IN STRUKTURNE SPREMEMBE
Pospešeni gospodarski razvoj Kosova je izzval velike strukturne spremembe. Industrijska proizvodnja se je od 1952. leta povečala za 7,5-krat, število v njej zaposlenih pa za 3,4-krat. Toda, na Kosovu še vedno I nimajo dovolj razpoložljivih delovnih 1 mest, kljub naložbam in naporom ne morejo prekoračiti „magičnih deset odstotkov11, deset odstotkov zaposlenih prebivalcev.
' Za gospodarstvo in bodoči razvoj Kosova je pomembna sprememba v I industrijski proizvodnji. Medtem ko so še pred osmimi leti uvedli komaj 61 novih proizvodov, so jih pred štirimi leti že 92, od katerih je bilo kar 16 j, takšnih, ki smo jih prvič začeli proizvajati v državi.
Načrtovanje gospodarskega in industrijskega razvoja Kosova sloni na bogati lastni surovinski osnovi, kar daje pokrajini izredna jamstva za napredek. Bogate rezerve lignita, izredno ugodne eksploatacije svinčeve in cinkove rude, mangana, bentonitov, magne-zita, boksita in drugih, v času svetov-
nega pomanjkanja rudnin in energije predstavlja veliko možnost uresničitve načrtovanega razvoja. Zahvaljujoč ogromnim koUčinam premoga so že doslej uspeli zgraditi pet izredno pomembnih objektov, ki proizvedejo 790 megavatov ali pet milijard kilovatnih ur na leto, oziroma za dve tretjini več električne energije, kot je Kosovo danes potrebuje. Obseg barvne metalurgije so uspeli dvakratno povečati, tako da je danes v njej zaposlena skoraj četrtina vseh zaposlenih v industriji.
BAHRI ORUČI, predsednik pokrajinskega sveta ZSJ; „Nekatera vodstva kolektivov ne upajo pred delavce z resnico. Sindikati ne bomo odstopah od načel, ki smo jih uzakonili...“
OD LESENEGA PLUGA DO KOMBAJNA
Lep razvoj so na Kosovu dosegli tudi v kemični industriji, ki se prav tako širi na osnovi lastnih surovin. Kosovo je danes pomemben proizvajalec žvepline kisline, ki je proizvede blizu 150 tisoč ton. Sem sodi tudi proizvodnja 140 tisoč ton superfosfata in kakih 80 tisoč ton drugih umetnih gnojil. Že omenjeno bogastvo premoga in svinčeve ter cinkove rude omogočata še večji razvoj kemični industriji.
Danes na Kosovu upravičeno ugotavljajo, da so zaradi pomanjkanja denarja in drugih vzrokov zanemarili finalizacijo proizvodnje, ki v bistvu prinaša največje dohodke. Zato sloni njihov bodoči razvoj na izgradnji
objektov predelovalne industrije. Pri tem so največji uspeh dosegli v tekstilni industriji, ki pa je zaradi razmer na svetovnem trgu danes mnogo manj akumulativna, kot so pričakovali. Za ponazoritev naj povemo, da so prav tekstilno industrijo v zadnjih dvajsetih letih povečali za 25-krat.
Čeprav ima prehrambena industrija na Kosovem izredne možnosti razvoja, jim tega do danes ni uspelo v celoti izvesti. Podatek, da so to industrijo povečali za 74,9-krat, je sicer impozanten, vendar tudi relativen, saj tovrstna predelovalna industrija še vedno ni sposobna zadostiti potreb prebivalstva pokrajine.
Čeprav se je udeležba kmetijstva v družbenem proizvodu v zadnjih dvajsetih letih zmanjšala s 54,8 odstotka na 23,1 odstotka, je ta panoga še vedno na drugem mestu. S kmetijsko dejavnostjo se danes še vedno ukvarja 56,2 % aktivnega prebivalstva. Danes na Kosovu pridelajo kakih 24.000 vagonov pšenice in 25.000 vagonov koruze. Pridelek iz leta v leto povečujejo z vse večjo uporabo umetnih gnojil in mehanizacije. Za ilustracijo naj povemo, da so še 1951. leta imeli komaj 261.000 konjskih moči vlečne sile, 20 let pozneje pa že 530.000, poprečno porabo gnojil pa so povečali od 63 vagonov 1955. leta na 1.893 vagonov 197 2. leta. Tako je tudi kmetijstvo zajela preobrazba, ki je končno premagala miselnost, daje za proizvodnjo v kmetijstvu potreben le plug — nič zato, če je lesen.
TURIZEM, KAJ JE TO?
Zanimiva je primeijava med tistim, kar je v kmetijstvu lahko obiskovalec videl pred dvajsetimi ali desetimi leti in tem, kar vidiš danes. Nekatera območja, kot so na primer tista med Djakovico in Debrom, okrog Uroševca ali globlje v Kosovo polje, preprosto ne moreš prepoznati. To so spremenili v vrtove, ki v veliki meri dopolnjujejo potrebe po hrani tega, v naši državi najgosteje naseljenega območja.
Danes je očitno, da so na Kosovem v zadnjih letih začeli razvijati in negovati sleherno dejavnost, ki jo potrebujejo. Tako se tudi v gradbeništvu vse bolj postavljajo na lastne noge.
Izredni poudarek so namenili komunikacijam, izgradnji sodobnih železniških in cestnih prometnic, gradnji letališč in modernizaciji PTT, s čimer se je Kosovo začelo odpirati tudi svetu. Dolžino cest so od 1952. leta do 1972. leta povečali z 2.195 kilometrov na 3.679 kilometrov. Z izgradnjo cest in z modernizacijo železnice se je povečal tudi potniški promet, število potniških avtomobilov pa se množi iz leta v leto tako, da imajo danes že okrog 30.000 avtomobilov, medtem ko so jih imeh še 1957. leta le 286.
Z izgradnjo cest, modernizacijo že-
leznice in izgradnjo letališča je postalo Kosovo privlačnejše tudi za turizem. Čeprav danes še nimajo na voljo dovolj tujskih ležišč in zgrajenih modernih hotelov za potrebe vse zahtevnejših gostov, število turistov v pokrajini iz leta v leto narašča. Ta porast je celo nekoliko višji od jugoslovanskega poprečja.
V BOJU ZA PISMENOST EN DELOVNA MESTA
Gmotni razvoj se je nujno odrazil že tudi na naraščanju življenjskega standarda. Izboljšani so pogoji za delo in življenje, s čimer se je podaljšala poprečna meja starosti in zmanjšala umrljivost med otroki. Na leto so v poprečju na Kosovu zgradili blizu 6.500 stanovanj.
Prebivalstvo Kosova je sorazmerno mlado. Kljub temu pa je še vedno visok odstotek nepismenih. Osnovno šolstvo danes sicer vključuje blizu 300.000 otrok, vendar je odstotek nepismenega prebivalstva še pred petimi leti presegal 31 odstotkov. Danes obiskuje pouk v srednjih šolaj že približno 50 tisoč dijakov, medtem ko je na prištinsko univerzo vpisanih 36.000 študentov. Skoraj 10.000 študentov pa obiskuje univerze v Sarajevu, Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Skopju.
Ne glede na takšne ali drugačne statistike na Kosovem ugotavljajo, da niso uspeli zmanjšati razkoraka z drugimi področji. Če se spet zatečemo k statistiki, izvemo, daje bil razvoj Kosova celo počasnejši od poprečnega razvoja države. K temu je v veliki meri pripomoglo dejstvo, daje bilo v gospodarstvo pokrajine od 1958. leta vloženo sorazmerno malo denarja. Večji priliv kapitala v zadnjih letih pa ni mogel v tako kratkem obdobju nadomestiti zamujenega.
SMELI, VENDAR PODKREPLJENI PROGRAMI
Prav zato se na Kosovu že dogaja, da ne morejo zaposliti niti svojih strokovnjakov.
..Ekonomski razvoj je moč hitro doseči, spremeniti miselnost ljudi pa je dolgotrajen proces,“ nam je pripovedovalo simpatično dekle, diplomirani inženir, ena izmed 16 nezaposlenih žensk inženirjev, ki trenutno pomiva posodo v eni od prištinskih samopostrežnic. Po poročilu zavoda za zaposlovanje je v februarju letos iskalo delo kar 4.938 mladih z dokončano srednjo šolo. Od tega ‘je bilo 2.147 deklet. Z dokončano višjo šolo je bilo brez dela 171 mladih, od tega 52 deklet in z visoko 27.
jjZ načrtovanjem našega gospodarskega razvoja do 1985. leta bomo večino teh problemov rešili,“ pravijo na pokrajinskem centru za ekonomsko
planiranje in pritrjujejo na pokrajinskem komiteju ZK. ..Zavedamo se, da
bo še vedno več povpraševanja kot delovnih mest, vendar bomo večino naših strokovnjakov že lahko obdržali doma. Za nepoučene so morda naši programi bodočega razvoja presmeli, vendar so podkrepljeni z dejstvi, ki temelje na ekonomičnosti in potrebah ter možnostih.44
,JDelo sindikata na Kosovu ima svoje specifičnosti,44 pravi Bahri Gruči, predsednik pokrajinskega sveta ZSJ.“ Gre za dejstvo, da imamo mlado industrijo, mlade kadre in zvečine mlade ljudi. Naš delavski razred je relativno mlad, številen, saj nam nikakor ne uspe zaposliti več kot 10 odstotkov prebivalstva. Gre za delavski razred, ki prihaja z vasi in se prvič srečuje z industrijo. Pri tem ni potrebno posebej poudarjati, da ti mladi ljudje prinašajo z vasi vse svoje navade in probleme, ki pa jih naenkrat ne moremo rešiti.
Naše gospodarstvo se srečuje z velikimi in kompleksnimi problemi. Za primer: Zl.OOO delavcev ni prejelo od enega do treh osebnih dohodkov. Sindikati vztrajamo, da morajo vodstva kolektivov delavcem izplačati vsaj zagotovljeni dohodek, razliko po vloženem delu pa takrat, ko bo na voljo ustvaijen denar. Naše gospodarstvo ima nepokritih izgub v višini 46 milijard starih dinarjev. To ni velika vsota, saj vemo, da ima v Sloveniji same ena panoga približno toliko izgube. Toda naše gospodarstvo je premalo akumulativno, zato nas že te vsote zelo obremenjujejo. V delovnih organizacijah, ki so poslovale z izgubo, je zaposlenih nadaljnjih 17.000 delavcev. Zaradi teh okoliščin prenekatero vodstvo kolektiva ne upa pred delavce l resnico. Mi trdimo nasprotno: delavcem je treba povedati resnico, pa če gre za nesposobnost vodstev ali druge vzroke.
Spodbudno je, da smo letos dosegli
to
rai
Ze
i-
2
za 105 odstotka večjo industrijsko proizvodnjo in tudi finančno realiza-
cijo kot lani v istem obdobju. Minuli mesec je bil s svojimi 19 odstotki celo rekorden.
Glede na dejstvo in upoštevaje to,; kje smo bili pred in po drugi vojni, je naš razvoj zadovoljiv. Toda ne smemo se uspavati, ne smemo zaživeti v p% pričanju, da smo levji delež razve* prebrodili. Kosovo mora žrtvovati se mnogo kapitala za razvoj gospodarstva in šele nato vlagati v družbeni standard.44
JANEZ SEVER
'
»PRISLUŠKOVANJE« ČRNOGORSKIM POGOVOROM
Korak med preteklostjo
in sedanjostjo, ki je že jutri
Črna gora, Titograd, Bar, Durmi-tor, Lovčen, Cetinje, Zeta in Mo-tača, Boka Kotarska, Skadarsko jezero ...
Roko na srce? Kaj nam pomenijo vsa ta imena?
| Saj jih poznamo, vendar so dejanske razdalje med nami in njimi (Rredno velike, čeprav je ,.zračna I črta“ komaj omembe vredna: od | Ljubljane do Titograda je le za dobro uro avionskega poleta ...
Pravzaprav so še najtočnejše naše turistične predstave o najmanjši republiki v jugoslovanski skupnosti. Vsaj za njen obmorski del bi to veljalo, notranjost pa je že naj-večkrat „daleč od oči in daleč za (seveda črnimi) gorami...“
Ko smo se napotili na kratek skok v Črno goro, smo si bili docela »a jasnem, da so zgolj turistične ali Pa sploh zelo pomanjkljive predstave o sodobnem življenju najmanj-fega jugoslovanskega naroda vse (Premalo uporabne takrat, kadar govorimo o zbliževanju med ljudmi in o tkanju čvrstih vezi med njimi. Ob | našem obisku smo hoteli predvsem zvedeti nekaj več o črnogorskem ! delovnem človeku, o njegovem gle-: danju na vsakdan, načrtih za prihodnost in še kaj, kar bi popestrilo naš Prvomajski mozaik iz Črne gore.
In če smo se že namenili pisati o ljudeh, moramo kar takoj skočiti na stranpot, saj se ta čas prav noben (Pogovor v Črni gori ne začne dru-igače kakor z železnico. Gre seveda jZa slovito progo Beograd-Bar. Proti koncu maja bo tudi uradna otvoritev nove železniške povezave med (Panonsko nižino in morjem.
Železnica? Nič posebnega, bi človek dejal. Resnično pa je treba priti v Črno goro, da bi lahko brez posrednikov dojeli, kako je železnica dobesedno obsedla Črnogorce. »Uresničujejo se naše stoletne želje," pravijo in pogled jim uhaja proti severu, kjer je daleč za težko prehodnimi gorami „svet“. In prav tesnejše povezave s svetom si Črnogorci žele z vsem srcem, čeprav se je obenem nekje globoko v sebi tudi »oje, kajti... povezava bo sicer prinesla številne ugodnosti, predvsem gospodarske, pričakujejo bistveno Vfičji pritok turistov od Beograda na črnogorsko rivero, podobno velja tudi za načrtovano bistveno povečanje tovornega prometa v barski j luki, vendar . .. močnejši pljuski j modernega sveta in hitrejšega ritma i življenja bodo tudi nasilneje posegali v še močno zakoreninjene tradicionalne navade in način mišljenja, ki je značilen za ljudi, navajene samote.
Nikakor ne kaže prezreti, da soočanje starega z novim po vsej verjetnosti nikjer v Jugoslaviji ne Poteka tako boleče kakor prav v Črni gori. Pri tem seveda ne mislimo na zunanje znake bolečine ali celo nasilja, temveč na neizogibne pretrese v duševnosti ljudi, ki sicer zase 2elo radi trde, da so „široki in od-Prti" (trditev dokazujejo s tem, da 50 Črnogorci zaradi svoje skope zemlje vedno bili prisiljeni preselje-vati se drugam in se potem uspejo zelo hitro prilagoditi novim življenj-sbim razmeram in se vključiti vanje Prav v vseh jugoslovanskih pokrajinah), vendar so obenem z „vsemi koreninami" zasidrani v svoji heroj-ski preteklosti. Le-ta je sicer resnično mogočna in vredna vsega spoštovanja, vendar - vse več je Črnogorcev, ki opozarjajo prav na t° - obenem tudi pretirano obre-thenjena s ..svobodnim folklornim Pristopom" v razlaganju zgodovinskih dejstev in dogodkov.
V zvezi s tem so izredno zanimive Polemike - in tudi duševni pretresi, ki smo jih omenili - ki so se razpletle ob 'znanem romanu Mihaila Laliča „Vojna sreča". Pisatelj je Pogumno zalučal rokavico v obraz nekaterim starim navadam (morda oj bolje rekli: razvadam), ki so Črnogorcu prej težka cokla na nogi, kakor pa lahek čevelj za hitrejši korak naprej. Vse kaže, da se mu je Pogum izplačal, saj so v odločni jječini pozitivni odmevi in v manj-s>ni užaljeno odmahovanje z roko. "lorda je na tak razplet tudi odlo-
čilno vplivalo dejstvo, da Črnogorec že po tradiciji ceni pogum in izredno visoko spoštuje pogumnega človeka.
Če smo že omenili odmeve na roman - mimogrede: kakor je Njegoševa poezija prav v krvi narodiča med Durmitorjem in morjem, je zanimivo, da je tudi sodobna črnogorska literatura bistveno bolj povezana z vsakdanjim življenjem in mišljenjem ljudi, kakor pa na primer med ..razvitejšimi in bolj kulturnimi" Slovenci - naj omenimo osnovni poudarek: »Črnogorski človek se vse prerad zanaša na zasluge prednikov. Pravzaprav je to tudi razumljivo, če upoštevamo trdne rodovne vezi, ki so še zdaj v odročnejših krajih precej žive. Vsekakor je tak »pristop k stvari" v sodobnem načinu življenja docela neuporaben. Predvsem je izredno pozitivno, da hitro prodira spoznanje, kako se je treba trdno postaviti na lastne noge in da je edina prava vrednost le tisto, kar si ustvariš sam. Prodor takih spoznanj je v zadnjem času še posebej opazen med delavskim razredom."
Delavci v barski luki
In tako smo ne nazadnje tudi pri stabilizacijskih prizadevanjih v gospodarstvu, skratka pri boljšem gospodarjenju. O tem bo kasneje še naprej več besed .. .
Ker posredujemo mnenje, razmišljanja in ideje iz številnih pogovorov, bi radi opozorili na nekatere zanimive utrinke iz nekajurnega »soočenja" s sekretarjem črnogorskih sindikatov Draganom Obradovičem.
»Predvsem morate upoštevati, da je v Črni gori zaposlenih kakih 100.000 delavcev, od tega nekaj več kot četrtino v negospodarskih dejavnostih, da imamo skoraj 35.000 upokojencev. Primerjave med omenjenimi tremi številkami utegnejo navreči zanimive zaključke.
Drugo, vsi vemo za podatek, da ima Črna gora sorazmerno najvišjo kvalifikacijsko strukturo v Jugoslaviji, vendar ... v računu je seveda velika napaka. Čeprav majhni, smo le republika in narod in moramo seveda prav zato imeti številne dejavnosti in ustanove, v katerih morajo delati visoko usposobljeni strokovnjaki. Njihovo število, preračunano na število prebivalstva, navrže jugoslovanski rekord, vendar to nikakor ne more skriti dejstva, da nam na številnih življenjsko pomembnih področjih primanjkuje strokovnjakov. Bistveno bolj, kakor je to praksa v razvitejših republikah."
Ob teh besedah smo se spomnili na zanimivo podrobnost, za katero nikakor nočemo trditi, da zadeva v
živo, vendar ji izredne zgovornosti ne moremo odrekati.
Gre za železnico. Od Beograda do Bara so jo gradili leta in leta, vendar prav zdaj, dober mesec pred otvoritvijo ugotavljajo, kako jim primanjkuje najmanj 300 strokovno usposobljenih železničarjev. Predvsem gre za strojevodje in podobna delovna mesta.
Res pa je, da smo v uvodnem delu obljubili nekaj drugega. Tudi v zvezi s stabilizacijo, če se še tako čudno sliši. Nekateri pravijo, da je v črnogorskih razpravah lahko sprejemljivo samo »črno" ali »belo". Vmesne poti ni To je navsezadnje stvar strasti. Lahko so samo črne planine in bele skale, ravno morje in kaotično razmetane gore in ... Kaj nam mar, če prenekateri prisegajo na tako razlago in jo drugi odločno zavračajo. Dejstvo je, da se v Črni gori izredno odločno zavzemajo za stabilizacijske ukrepe in so pripravljeni »razirati" vsakogar, za katerega se ugotovi, da ni izpolnjeval dolžnosti, ki jih je od njega družba (ali tozd ali sozd) pričakovala.
Prav v čas našega obiska v Črni gori je »padlo" hudo razburjenje okoli dogajanja v tekstilnem kombinatu v Bijelem polju. Naj mimogrede povemo, da je Bijelo polje središče najbolj nerazvitega - severnega, planinskega - predela Črne gore. Nasprotja so tam seveda še bolj zaostrena, kot bi morda pričakovali. V zvezi s tem prav gotovo ne bo odveč primerjava, da se v Črni gori, ki velja »poprek" za najbolj nerazvito republiko v Jugoslaviji, najdejo posamezne občine (Budva), ki se po nacionalnem dohodku lahko primerjajo z ljubljansko občino Center, obenem pa je v isti republiki občina (Plav), ki je štirinajstkrat na slabšem. ,
Dobro, v Bijelem polju imajo tekstilni kombinat, ki je leta nazaj posloval zelo solidno, lani pa je po vsem videzu iztiril in ustvaril za nekaj milijard izgube. Seveda so (tudi) opravičila takoj pri roki. Za nas pa — in razveseljivo je, da tudi za Bjelopoljčane, Črnogorce, Jugoslovane,. .. je to, da so prišla v poudarjeno ospredje izrazito družbena vprašanja. Če na vsa usta govorimo o delavskem samoupravljanju, potem to pomeni, da mora le-to v resnici biti, ne pa da zdaj, ob seciranju izgub, pravzaprav ugotavljajo, kako »delavci še do danes ne vedo natančno, za kaj gre". Politika odločanja v ozkih krogih je po vsem videzu na tem, da v Bijelem polju (in ne samo v Bijelem polju) izgublja tla pod nogami »pri koreninah". Ob tem niti ni bistvenega pomena, da bodo odleteli nekateri doslej naj-
odgovornejši, temveč v spoznanju, da mora delavec odločati o svojem delu in o usodi svojega dela. Vsaj v tekstilnem kombinatu v Bijelem polju je bila ta resnica (torej delavska, prvinska) daleč od realnosti.
S prav posebno radovednostjo smo pričakovah obisk v aluminijskem kombinatu v Titogradu, ki ga Črnogorci uvrščajo - prav gotovo z vso upravičenostjo - med nosilce svojega razvoja. Pustimo ob strani gospodarske rezultate (teža inozemskih krepitev je za mlad kolektiv naravnost morilska, pričakovanje prepotrebne električne energije spominja že na božjo pot... in še bi lahko kaj navrgli), ki nikakor niso razveseljivi. Ta čas nas je bolj zanimalo, kaj delavci menijo o svojem položaju in o svojem delu.
Predsednik sindikata Ljubomir Vujoševič je na primer prepričan, da se je ,.njegova" organizacija končno otresla ozimniških in podobnih nalog in uspela izboriti, da prav vsak delavec v kombinatu — pravijo: od direktorja navzdol - ve, kakšne so
njegove delovne obveznosti. Kot rezultat takega pristopa opažajo bistveno izboljšanje delovne discipline in porast zavesti, da bodo živeli od tega, kar bodo sami ustvarili z delom svojih rok.
VK delavec Milutin Lazarevič je ob tem pripomnil: »Delavci vemo, da si ne moremo prav ničesar »izmišljevati". Rekel bi lahko, da zavestno pristajamo na nižje plače, ker vidimo, da nas objektivne okoliščine preveč stiskajo za vrat. Drugo vpra-' šanje pa je, če smo pri organizaciji dela dovolj storili, da bi bili skupni rezultati boljši...“
Stanko Novakovič je predsednik delavske kontrole: »Predvsem je pomembno, da imamo sindikat za sabo. Sprva smo se res lovili, vendar zdaj že uspešno delujemo. Res, veliko je primerov, ko jih moramo mimogrede poslušati, da smo vsiljivi, da si ne damo ničesar dopovedati ...“
Predsednik delavske kontrole je »med vrsticami" povedal nekaj, kar si morda niti ni želel: »Ne uživam, vendar - če sem že zagrizel - bom zdržal do konca."
To pa niso več samo črnogorska razmišljanja, temveč značilna za vso Jugoslavijo.
In potem se še na ves glas vprašujemo, kaj vse nas pravzaprav druži. Možnosti za pozitiven odgovor je vsekakor več, kakor smo si pripravljeni sami priznati.
IGO TRATNIK
PRIMER INDUSTRIJSKO-KMETIJSKEGA KOMBINATA »OSIJEK«
Obogateno
samoupravljanje
V	razvoj samoupravnih družbenih odnosov ne sodi samo tisto, kar smo se pod tem pojmom navadili v naši teoriji in praksi Ne gre samo za nekaj preizkušenih oblik samoupravnega izražanja interesov delavskega razreda in delovnih ljudi; obstaja mnogo vprašanj v družbenih odnosih, ki jih lahko na zelo jasen in natančen način izrazimo v samoupravnem urejanju odnosov, ki bodo zagotovili neposredne interese delavca, da ta delavec ne bo občinstvo, opazovalec določenih dogodkov, ampak njihov soudeleženec in oblikovalec.
Naše ustave so, ko gre za nadaljnji razvoj novih oblik samoupravne prakse, odprle široko področje, na katerem je mogoče graditi nove samoupravne vsebine in tako krepiti celotno strategijo samoupravnega združenega dela ter samoupravno združenih delavcev v skupni družbeni reprodukciji.
V naših temeljnih in drugih organizacijah združenega dela so vse pogostejši pojavi shematskega urejanja samoupravnih odnosov; samoupravni odnosi so omejeni ali pa rastejo iz že šablonizirane prakse - temeljna organizacija, delavski svet, delavska kontrola, delegacija itd. Zelo malo je tistih prizadevanj, da bi samoupravno prakso obogatili z novimi oblikami in vsebinami. Korak naprej od sedanje stopnje razvoja samoupravne prakse in vedenja pa so napravili delavci industrij-sko-kmetijskega kombinata „Osijek“.
NATANČNA DOLOČITEV SKUPNIH POTREB
V	tem delovnem kolektivu, v njem je zaposlenih 10.000 delavcev, so se v zadnjem času najresneje lotili reševanja problemov zadovoljevanja skupnih potreb delavcev. Dovolj je že bežna ocena, ko gre za skupne potrebe delavcev, da ugotovimo, da so se te potrebe v veliki večini primerov nanašale pravzaprav samo na krožnik toplega obroka. (Do takšnih rešitev v vseh delovnih organizacijah niti še niso prišli!) Skupne potrebe so tudi pomenile organiziranje prevoza delavcev do delovnega mesta in od delovnega mesta na dom. Dolg seznam drugih vprašanj pa so skoraj zanemarjali: delavec je sprejemal svoj osebni dohodek in najpogosteje je moral z njim poravnati številne obveznosti, ki pogosto niso bile samo njegove.
Ugotoviti skupne potrebe v samoupravnih temeljih, samoupravnih sporazumih vseh delavcev v kolektivu pomeni pravzaprav nekaj novega glede na tisto, kar smo pri nas doslej pogosto »ponujali8 na različnih sestankih. Nekateri so mislili, da so z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti ti problemi rešeni: samoupravna skupnost je tu, plačal bom in vse bo v redu- Ali z drugimi besedami, zahtevali so in še zdaj ponekod zahtevajo, da samoupravne interesne skupnosti predložijo programe, ki jih bo potem samoupravno združeno delo plačalo. Takšno razumevanje nadaljnjega razvoja samoupravnih družbenih odnosov, gledano skozi prizmo interesne skupnosti, ni nič drugega kot seganje po stari politiki in starih „fondovskih“ navadah. Poglavitno je, da je program skupnih potreb nekega kolektiva določen v tem kolektivu.
Pa naj gre za zdravstvo, kulturo, izobraževanje ali podobno. Vse, kar bi vsiljevali od zunaj, bi pomenilo, da mora združeno delo za vsako ceno kupiti, čeprav mačka v vreči.
OD IZOBRAŽEVANJA DO REKREACIJE
Sklep o graditvi celovitega sistema samoupravnega dogovarjanja o zadovoljevanju skupnih potreb so v industrijsko-kmetijskem kombinatu »Osijek11 sprejele ob koncu minulega leta družbenopolitične organizacije. Zveza komunistov, sindikat in mladina so prevzeli politično obveznost, da to zamisel uresničijo. Kmalu po tem dogovoru so izdelali osnutek družbenega dogovora o zadovoljevanju skupnih potreb delavcev tega kolektiva (kije sicer sestavljena organizacija združenega dela z 12 delovnimi in 66 temeljnimi organizacijami združenega dela). Udeleženci tega dogovora prevzemajo ob-veznost, da bodo celovito in konkretno reševali naslednja vprašanja skupnih potreb: izobraževanje in strokovno usposabljanje delavcev, položaj in pravice delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo in upokojencev, reševali bodo vprašanja stanovanjske politike, družbene prehrane, prevoza delavcev na delo in z dela, zagotavljali bodo zadovoljevanje kulturnih potreb delavcev. Poleg tega je v programu zajeta tudi obveznost tehnično dvigniti raven kulture pri delavcih, dalje telesne kulture, oddiha, rekreacije in več drugih vprašanj s področja skupnih potreb.
Kaj za ta kolektiv pomeni nenehna skrb za izobraževanje?
To pomeni delavce izobraževati ekonomsko in strokovno pa tudi politično za opravljanje vsakodnevnega dela v samoupravnih odnosih. To pomeni, kot je rečeno v družbenem dogovoru o skupnih potrebah, da je to boj za storilnost in večjo učinkovitost v delovnem procesu.
Navedli bomo še en fragment iz dogovora: upokojenci, f nekdanji delavci tega kolektiva, so dobili s tem dogovorom ( več pravic, ki jih imajo delavci v stalnem delovnem razmerju. 1 Upokojenci se lahko na primer udeležujejo sej samoupravnih organov, letnih skupščin sindikalnih organizacij, z enakimi pogoji kot vsi drugi delavci lahko izkoriščajo objekte družbenega standarda in se oskrbujejo z živili, kurivom, če to organizira osnovna sindikalna organizacija njihove prejšnje temeljne organizacije združenega dela.
Ko prebiramo koncept njihovega družbenega dogovora o zadovoljevanju skupnih potreb delavcev, kaj kmalu ugotovimo, da so v tem kolektivu premostili egoizem in zaprtost temeljnih organizacij združenega dela. To je kvaliteta, na kateri je zares mogoče graditi bolj neposredne samoupravne odnose, pa tudi pogoj za samoupravno združevanje dela in sredstev v kolektivu in širše — v reprodukcijski celoti.
M. PREDRAGO VIČ, Radničke novine, Zagreb
KAJ SMO STORILI...
Budi se zavest o potrebnem sodelovanju
Pri organizaciji javne razprave o projektu preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje so se sindikati obvezali, da' bodo razpravo organizirali in usmerjali v temeljnih organizacijah, še posebej pa v tistih delovnih organizacijah, znotraj katerih je bilo že doslej razvito izobraževanje in ki sodijo po tehnološki razvitosti med vodilne delovne organizacije. Tu naj bi predlog predloženega projekta ne le ocenili in ne le ugotovili njegovo ustreznost ali neustreznost, marveč ga tudi dopolnili, dali konkretne pripombe in predloge, ne nazadnje pa se tudi dogovorili, kako bi združeno delo v nadaljnjem • izpopolnjevanju tega projekta neposredno sodelovalo. Tako izhodišče za javno razpravo je temeljilo na predpostavki, da v nadaljevanju ni mogoče snovati reforme zgolj v šolskih strokovnih krogih in da se morajo gospodarstvo pa tudi družbene dejavnosti neposredno vključiti v iskanje konkretnih strokovnih rešitev za preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Odtod opredelitev za akcijo v republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, v kateri naj sleherni od republiških odborov sindikata organizira nekaj teh razprav, mimo tistih seveda, ki jih po občinah organizira SZDL.
Javne razprave, katerih organizatorji so republiški odbori sindikata in v katerih sodelujejo tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, delegati obstoječih posebnih izobraževalnih skupnosti panog oziroma iniciativni odbori za ustanovitev le-teh, so se začele v drugi polovici aprila, seveda pa ne še končale. Bile so že v tr-žiškem .Teku", v kranjskem „Tekstilindusu“, ljubljanskem ..Villonu", v cerkniškem »Brestu", v ljubljanskem »Litostroju", razpravo sta že organizirala RO sindikata gradbenih delavcev in iniciativni odbor posebne izobraževalne skupnosti za trgovino. Po prvomajskih praznikih pa bo taka razprava še v velenjskem rudarskem šolskem centru, v slovenskih železarnah, v ptujski .Perutnini" in v Ljubljanski banki.
Nekateri so mnenja, da je .u—-ji čas neprimeren za to javno razpravo, češ da je večina političnih aktivistov ta čas angažirana v razpravi o zakonu o združenem delu. Bržčas pa imajo bolj prav tisti, ki pravijo, naj bi prav javna razprava o usmeijenem izobraževanju bila hkrati tudi problemska razprava o ustavni funkciji ^združenega dela, zlasti še zato, ker ta čas razpravljamo tudi o srednjeročnih načrtih, načrtujemo ekonomski razvoj in s tem tudi kadrovski razvoj. Ti dve javni razpravi se torej ne bi smeli izključevati ozi-
roma potekati povsem ločeno, tega pa se, žal, politični aktivisti še premalo zavedajo.
Kaj kaže dosedanja razprava? Vsekakor na interes za vprašanja strokovnega izobraževanja in videti, je, da si delovne organizacije mnogo obetajo od reforme, da vedo, da te prve razprave niso hkrati tudi zadnje in da se bodo morale usposobiti in organizirati za to, da bodo sposobne izvajati izobraževalno funkcijo. Tudi v vzgojno-izobraževalne organizacije prodira spoznanje, da se morajo o vseh problemih nadaljnjega razvoja vzgoje in izobraževanja pogovaijati skupaj z združenim delom.
Žal pa so bile dosedanje razprave po posameznih panogah precej obremenjene s konkretnimi razmerami v kadrovski in tehnološki strukturi in z ocenjevanjem dosedanje šibke razvitosti izobraževanja za njihove potrebe. Tudi sedanje gospodarske težave posameznih panog zastirajo pogled na dolgoročno trasiranje usmerjenega izobraževanja, zato ponekod postavljajo v ospredje predvsem vprašanja materialnih zmogljivosti za večje vlaganje v usmerjeno izobraževanje. Vsaj po dosedanjih razpravah pa je možno sklepati, da sta večja odprtost in širina tam, kjer doslej niso imeli razvitega izobraževalnega sistema za svojo panogo in kjer so bili problemi pridobivanja kadra in -napredovanja delavcev že doslej zaostreni. To velja zlasti za kemično, usnjarsko in tekstilno industrijo. V novem projektu, ki predvideva povečanje splošne, strokovne in družbene izobrazbe, vidijo v teh panogah tudi prednosti za izobraževanje delavcev za delovna mesta, za prilagajanje novim tehnologijam in novi organizaciji dela, kar je prav v teh panogah potrebno. Opozarjajo pa na to, da bo zaradi nizke izobrazbene strukture zaposlenih in težav, ki jih imajo pri pridobivanju mladih za industrijske poklice, potrebno poiskati prehodne rešitve in večje možnosti za izobraževanje ob delu. Na to opozarja tudi gradbeništvo.
Zastavljeno vprašanje se torej glasi: kako iz obstoječe strukture dela in izobrazbene strukture zaposlenih izpeljati sistem, ki bo zagotovil višjo splošno, strokovno in družbeno izobrazbo ne le mladim, ampak tudi že zaposlenim, da ne bi z reformo še povečali prepada med znanjem že zaposlenih in novih generacij.
Razprava še teče. Pomembno pa je, da se v delovnih organizcijah budi zavest, da morajo pri snovanju novega sistema usmerjenega izobraževanja sodelovati, če hočejo razrešiti tudi vse tiste posebnosti, ki jih narekujejo tako pogoji kot možnosti v posameznih panogah.
PODELJENI SREBRNI ZNAKI SINDIKATOV SLOVENIJE
Priznanje in spodbuda
IZ REPUBLIŠKIH ODBOROV
SINDIKAT DELAVCEV LESNE INDUSTRIJE IN GOZDARSTVA SLOVENIJE: K°'
V vseh občinah slovesnosti ob podelitvi priznanj za uresničevanje de-lavskih interesov, požrtvovalnost in uspehe v uveljavljanju in razvoju sindikatov
misija za nadaljnji razvoj samoupravljanja je obravnavala načrt javne razprave o osnutku zakona o združenem delu in o načinu vključevanja RO v izvajanje le*'
Pred delavskim praznikom — L majem so vsi občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije pripravili slavnostne seje, na katerih so podelili srebrne znake sindikatov posameznikom in organizacijam kot priznanje za njihovo dolgoletno, predano in uspešno delovanje. Iz poročil naših dopisnikov, ki smo jih prejeli do zaključka redakcije, povzemamo, da so ti sestanki povsod potekli v zelo svečanem vzdušju, marsikje pa so jih povezali tudi s kulturnim programom ali akademgo v počastitev 1. maja.
V občini Maribor so podelili srebrni znak 35 posameznikom in 3 osnovnim organizacijam sindikata. Odličja so prejeli: Jože Debevc, Marija Pušnik, Franc Majhen in Marja Mihič (vsi MTT), Ivanka Žnidarič (Vezenina), Silva Miljančič (Lilet), Alojz Pavlič (GG Maribor), Ignac Marčun in Vinko Medved (Mariborski otok), Rudolf Zupanc (Elek-troprenos), Ferdo Golob in Alojz Dikavčič (Swaty), Jože Dokl (TSN), Anton Dovjak, Jože Kotolenko, Ivanka Gradišnik in Rihard Čerpes (vsi Elektrokovina), Viktor Švagelj in Edi Muhič (Metalna), Jožica De-tiček (Glasbena šola Tabor), Nada Skok (Zdravstvena šola), Franc Markovič (Šolski center TAM), Stanka Batič (VVZ Koroška vrata), Zofija Turšič (Osnovna šola Bojan Ilich), Rudi Unger (Splošna bolnišnica), Ivan Potočar (UJV), Janja Korošec-Žižek (Pedagoška akademija), Štefko Lešnik (KZ Rače), Jožica Plakolm (Kmetijski zavod), Franc Fras (Intes), Oto Roškar in Janez Raušl (oba Gradis), Ivo Kovačič (Konstruktor), Mira Vaupotič (Cevovod), Cvetka Frešer (Zvezda), Branislav Čeranič (Železniška postaja Tezno), Stane Bleje (Vzdrževanje lokomotiv), Jože Bah (TOZD PTT), Franc Kržan (Zavod za gasilsko in reševalno službo), Vinko Lavrenčič (Alchrom), Jožica Koprivc in Milodar Vilar (OS ZSS), Ivo Kamnik (HE Zlatoličje)- Srebrni znak pa so prejele še OOS HE Mariborski otok, osnovne organizacije sindikata Elektrokovine-TOZD Svetilčna proizvodnja in OOS Železniške postaje Tezno.
Iz občine VELENJE poročajo, da je srebrni znak prejela organizacija sindikata trgovskega in proizvodnega podjetja ERA Velenje-TOZD Kmetijstvo Šoštanj, med posamezniki pa so dobili srebrni znak: Adolf Berložnik, Milan Golob, Martin Hajsinger, Pavla Hudaletnjak, Stane Jelen, Ivan Jenko, Ivica Ko-renič, Ivan Kvartič, Nada Lebar, Filip Lešnjak, Slavica Meh, Tone Mirnik, Tone Močilnik, Maks Podlesnik, Ludvik Silovšek,- Branko Šu mer, Janez Šuštaršič, Bruno Tre-bičnik, Karel Uranjek in Milan Vrabič.
V občini BREŽICE so podelili 22
srebrnih znakov. Prejeli so jih: Jura Kovačič in Miloš Zdjelar (TRZ Bre-gana), Ivan Erban, Lerka Kovačič, Tone Bibič in Silva Kljajič (Posavje-TOZD II.), Mira Kugler in Franc Pacek (Zavod za kulturo), Marja Glas (Beti Dobova), Nada Sušnik (Jutranjka, Brežice), Vida Ber-nardič, Roman Rajer in Blanka Žabkar (Skupščina občine), Franc Pri-božič (Agraria — TOZD Kooperacija), Tone Zorko (Splošna bolnišnica), Alojz Požar (IMV Brežice), Ivica de Costa (Osnovna šola bratov Ribarjev), Ida Resnik (OS ZSS), Anton Strgar in Matjan Hladnik (Gozdno gospodarstvo), Nevenka Antič (občinski komite ZKS) in Emil Filipčič (VP Cerklje).
Iz občine KAMNIK so nam sporočili, da so srebrni znak podelili naslednjim 12 aktivistom: Francki Bavčar in Janezu Brlogatju, Ani Cerkvenik, Petru Fišerju, Ludviku Kovačiču, Silvu Kraju, Andreju Osolniku, Poldetu Pečjaku, Vladimirju Podgoršku, Karlu Ravnikarju, Janezu Remsu in Anici Troho všek.
V občini LJUBLJANA VIČ-RUDNIK so izročili srebrni znak OOS TEKSTIL - TOZD Angora -obrat Rakovnik, Iskra-Elektromehanika Kranj - TOZD inštitut za prenosno tehniko in TOVIL. Priznanja pa je prejelo tudi 17 posameznikov, in sicer: Ana Bogataj (VVZ Kole-zija), Vladimir Brezar (FAGG-TOZD za arhitekturo), Marjan Cankar (Iskra servis), Ivo Gorjup (Donit), Vukadin Ivkovič (Inštitut Jožef Štefan), Peter Kosi (Kolinska — TOZD Vinočet), Franc Lekšan (Nadzorništvo prog Preserje), Alojz Ločnikar (TOVIL), Suzana Modrijan (Mercator), Ferdinand Mohorič (Hoja - TOZD galanterija Podpeč), Marija Moškrič (KPZ Ig), Fanči Oražem (Žičnica), Janez Rant (Komunalno podjetje Vič), Ivanka Šuler (Osnovna šola Vrhovci), Rado Torkar (TSŠ za strojništvo), Vladimir Trček (Slovenija avto — TOZD servis Vič) in Zvone Tušak (skupšč ina občine).
Iz občine RADOVLJICA poročajo, da so izročili srebrni znak 18 posameznikom in dvema osnovnima organizacijama sindikata. Srebrni znak so prejeli: Metod Malej (LIP -
IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ
RADOVLJICA
Na skupni seji predsedstva občinskega sveta ZSS in komisje za družbenoekonomske odnose pri vodstvu radovljiških sindikatov so se pogovorili o konkretnih nabgah v zvezi z organizacijo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Po delovnem načrtu in rokovniku za javno razpravo bo občinski svet najprej organiziral seminar za predavatelje, nato pa bodo z nalogami v javni razpravi seznanili predsednike občinskih odborov sindikatov in predstavnike izvršnih odborov osnovnih organizacj.
V radovljiški občini se bo javna razprava o osnutku zakona o združenem delu v organizacijah združenega dela ter krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih začela 11- maja, končana pa n»rabiti do 10.junija. Tudi vradovljiških delovnih organizacijah bodo vodstva osnovnih sindikalnih organizacij kot nosilci javne razprav? pripravila temeljito oceno dosedanjega razvoja samoupravnih odnosov v združenem delu. Na občinski ravni bodo potek javne razprave strnili v drugi polovici septembra na konferenci občinskega sindikalnega sveta. Na njej bodo ocenili uresničevanje vsebinske in organizacijske zasnove javne razprave ter sprejeli vse tiste pripombe in predloge, ki bodo terjali nadaljnjo aktivnost družbenopolitičnih organizacij, sindikata in samoupravnih organov v temeljnih in v drugih organizacijah združene^ dela v občini. Na seji so imenovali tudi 28-članski občinski aktiv predavateljev za vsebinsko usmeijanje in vodenje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu.
L V.
ILIRSKA BISTRICA
Na skupni seji predsedstva in komisije za samoupravne odnose občinskega sveta ZSS so sprejeli program aktivnosti sindikatov v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu v občini. Program še posebej poudarja naloge pri kar najširši politični mobilizaciji delavcev, saj bi le tako zagotovili njihov vpliv na oblikovanje dokončnega besedila zakona. Zato se morajo v javno razpravo vključiti vsi delovni ljudje v občini, ki naj na podlagi lastnih izkušenj preučijo rešitve, kot jih ponuja zakonski osnutek, nato pa predlagajo morebitne dopolnitve ali spremembe „male ustave .
P...N.
ŽALEC
Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu v občini Žalec bo trajala od 15. maja do 30- junija, vodi in usmerja pa jo 36-članski aktiv pri predsedstvu občinskega sindikalnega sveta. Pred začetkom razprave bodo vse družbenopolitične organizacije v občini svoje delegate seznanile s pomenom in vsebino zakona ter z načrtom javne razprave. Pomembna bo tudi vloga pred nedavnim ustanovljenega kluba samoupravljavcev, ki pripravlja posvet z vodji splošnih, kadrovskih in pravnih služb, na katerem se bodo prav tako pogovorili o pomenu in vsebini javne razprave o „mali ustavi". Po sprejetem programu aktivnosti pa bodo v občini pripravili tudi več razprav o posameznih, vsebinsko zaokroženih področjih osnutka zakona o združenem delu.
D. N.
TOZD »Tomaž Godec" Bohinj), Ivanka Žaberl (UKO), Niko Mohorič (Skupščina občine), Anica Zupan (Osnovna šola Lipnica), Aleksander Wšllewaldt (Železniška postaja Lesce), Franc Gogala (Pošta Bled), Tonček Bele (Zdravstveni dom Bled), Andrg Vidic (Viator -hoteli Bled), Slavko Knafelj (Elan), Rozka Pretnar, Štefan Rogan, Jože Perš in inž. Andrej Arih (GG Bled), Hanc Vovk, Miha Glušič, inž. Vito Rems in Ivan Ptiček (Tovarna verig), Marija Rizlar (Vezenine), osnovna organizaega sindikata Iskra Otoče in konferenca OSS Vezenine Bled.
V občini TREBNJE so srebrni znak podelili Alfonzu Tratarju (TRIMO), Jožetu Kastelicu (Skupščina občine) in Miranu Bizjanu (IMV - TOZD Mirna).
Iz občine LJUBLJANA-CENTER so nam sporočili, da so srebrni znak podelili 4 osnovnim organizacijam in 15 posameznikom. Priznanja so prejeli: Elitna konfekcija Novost, Slovenska filharmonija, TOZD Poštno prometni center, ZGP MK — TOZD Trgovina, Velimir Cičič (VP 2050), Marjan Firm (Varnost -TOZD Varovanje premoženja), Milena Gradišar (RTV, DSSS Ijub-Ijana), Franc Hribar (Rog), Vinko Kraner (Dimnikarstvo), Štefka Lunka (Ustavno sodišče SRS), Sonja Makarovič (Staninvest - DSSS), Stane Možina (Ekonomska fakulteta), Franc Novak (Komunalno podjetje Ljubljana - DSSS), Edvard Renčelj (Komunalno podjetje Rast - TOZD Drevesnica), Janez Rupar (ŽTP Ljubljana - sekcija za vleko), Vida Smrekar (Angora), Mirjam Suhadolnik (GP Univerzal), Vili Sušnik (Elektro Ljubljana) in Joža Špoljar (Podjetje za PTT promet - DSSS).
V	občini SLOVENSKA BISTRICA so podelili 10 srebrnih znakov, prejeli so jih: Janez Erker, Franc Valant, Stanko Vehovar, Stanko Zalokar, Hanc Košič, Franc Globovnik, Matija Kapun, Francka Kolenko in Maks Gajšek.
Iz občine LJUBLJANA MOSTE-POLJE pa poročajo, da so srebrni znak podelili OOS TECTUM, ŽIMA, MERCATOR - TOZD Polje, delovni skupnosti Skupščine občine in Saturnusa — TOZD Embalaža. To priznanje pa so prejeli še Peter Borštnik, Marija Brdovnik, Matija Cetinski, Rada Čuda, Franc Hribar, Janez Hočevar, Ciril Jeriha, Ciril Kos, Stanislav Kastelic, Ivan Peče-nik, Ivan Mrhar, Mihaela Serše, Milan Širola, Anica Zupančič in Dušan Stambolija.
V	občini KRŠKO pa so podelili 24 srebrnih znakov. Priznanje so prejeli: Stanko Koprivnik, Milica Glogovšek, Štefan Strok, Jože Kužner, Pavle Čižmek, Jože Kostrevc, Slavica Jerele, Nuša Lapuh, Marjan Marki, Milena Turk, Branko Cizel, inž. Ivan Binički, Jože Habinc, Edo Komočar, Marjan Preskar, Franc Pirc, Anton Zalokar, Anton Škafar, Marinka Jekhel, Tone Mustar, Mirko Avsenak, Ivo Kozole, Jožica Pavlin in Božo Gelb.
nega načrta RS ZSS.
SINDIKAT OBRTNIH DE' LAVCEV SLOVENIJE: PoteJn ko je RO z uspehom zaključi' delo pri skupni akciji za skleni' tev medrepubliškega družbenega dogovora o usklajevanju pravic in obveznosti delavcev, zaposlenih pri delovnih ljudeh, ki opravljajo samostojno dejavnost 1 osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter drugih fizičnih in pravnih oseb, v sodelovanju z zveznim odborom Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije nadaljuje z akcijo načrtovanja in zagotavljanja pogojev za razvoj malega gospodarstva. Pri tem posreduje svoja spoznanja in izkušnje z bazenskih posvetov o razvoju malega gospodarstva v Sloveniji.
SINDIKAT DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: RO je v Lisci—Sevnica pripravil posvetovanje o delovanju samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke v industriji konfekcijskih oblačil
SINDIKAT DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE: V tovarni Yulon v Ljubljani je bila v sodelovanju republiškega odbora razprava o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. RO pa je pripravil tudi dva posveta ° gospodarjenju lani in v prvih treh mesecih letos ter o planiranju in delitvi dela v kemični industriji. Steklarji so o tem razpravljali v tovarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini, proizvajalci premaznih sredstev pa v tovarni Color v Medvodah.
SINDIKAT DELAVCEV PROMETA IZ ZVEZ SLOVENIJE: Komisija za samoupravljanje je pripravila akcijski program za vključevanje RO v javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, obravnavala dogovor o dejavnosti pri ustanavljanju SIS za cestno gospodarstvo in pripravila osnove akcijskega programa za potek akcije o vpisu posojila za ceste v SR Sloveniji-Komisija za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke pa je obravnavala akcijski program za izvedbo 12 področnih posvetovanj o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v dejavnosti prometa in zvez, ki se bodo zvrstila v prvih dneh maja.
SINDIKAT DELAVCEV STANOVANJSKE IN KOMUNALNE DEJAVNOSTI SLOVENIJE: RO v sodelovanju s Poslovnim združenjem komunalnih delovnih organizacij Slovenija pripravlja območna posvetovanja v Postojni, Mariboru in Ljubljani. Razpravljali bodo o nalogah s področja samoupravnega družbenega načrtovanja.
- Letos moramo pa pravočasno ukrepati .. . Seveda, že maja je treba pisati dedku Mrazu!
;t Karikatura A. Novak
S0ODLOCANJE DELAVCEV V INDIJI
»MANJ BESED, VEČ DELA!«
2 novim vladnim načrtom o udeležbi delavcev v upravljanju podjetij javnega seklja želijo povečati proizvodnjo in storilnost ter izboljšati položaj delavcev
»Manj besed, več dela" - je naPisano na zidovih mnogih 'ntjijskih vladnih institucij. Ta e^ja po večji učinkovitosti v j^bi je naletela na odobrava-V * * * * v Številnih sindikalnih orga-^acijah in v sindikalnem tisku, •anki v sindikalnih časopisih P°syečajo veliko pozornosti U(h vladnim načrtom o sodelo-aniu delavcev pri upravljanju n ukrepom, ki so bili doslej Uveliavljeni.
Zamisel o odločanju delov-nib ljudi ni nova. Začetni ko-^ segaio še v čas premiera ehruja, Takrat je bil sprejet l"eP, da bodo v praksi preizkusi različne oblike sodelovanja klavcev pri upravljanju. V ob-°bju, ko so bili ti organi delavci odbori v obratih in upravni
SVeti v podjetiih na začetku P°ti, je nastal zastoj. Po ocenah komisij, ki so preučevale njiho-
v® izkušnje, so ti odbori v eksperimentalni fazi „zado-
v°ljivo delovali" zlasti pri uskla-1®vanju interesov v tovarnah. Na sPlošno pa velja ugotovitev, da 50 bile ovire v njihovem ražnju. Sindikalni časopis ,,Indian °rker“ meni, da sta dva velika razloga za neuspeh teh posku-■ »Odbori delavcev niso vli-Va*i dovolj zaupanja pa tudi Uprave jim niso posvečale res-^®jše pozornosti. Razlog za to bil predvsem njihov posveto-Valni značaj, in to, da jih vlada ni usmerjala."
Lani pa je bil sprejet nov jdadni načrt o sodelovanju de-,avcev pri upravljanju podjetij Javnega sektorja. Poudarjeno je u°, da je to nujen korak, da bi P°večali proizvodnjo in storil-. n°st ter izboljšali položaj delav-cev- Ta načrt, o katerem razpravljajo že več mesecev, predvideva ustanovitev obratnih sve-.°v in generalnega sveta podrtja v tistih tovarnah, kjer je Zaposlenih najmanj 500 delav-Cev- Vsak svet bo imel enako
število predstavnikov delodajalcev in delavcev. Vse sklepe obratnega sveta bodo morali sprejeti na podlagi splošnega soglasja in ne s preglasovanjem. Predsednika obratnega sveta bo imenovala uprava, delavci pa bodo izvolili podpredsednika. Podobno je zamišljeno tudi delovanje generalnega sveta, ki ga bodo volili za dobo dveh let.
Še preden je vlada sprejela vse podrobnosti o tem, kako namerava načrt uresničiti, je bilo iz vrst levice slišati, da prve pozitivne izkušnje že obstajajo in da je njegova uresničitev v znatni meri odvisna tudi od ljudi, ki vodijo posamezne industrijske panoge.
Tako, denimo, poudarjajo, da je delavsko sodelovanje v upravljanju že uvedeno v skoraj vseh jeklarnah v Indiji, in daje k temu precej prispeval minister za metalurgijo in eden od voditeljev levega krila kongresne stranke Čandradžit Jadav.
Podoben je položaj tudi v zvezni državi Kerala, kjer imajo več primerov sodelovanja delavcev pri odločanju. Pri tem omenjajo tovarno gumijastih izdelkov v Trivandrumu, kjer so sodelovanje delavcev pri upravljanju uvedli pred štirimi leti. Pokazali so se dobri rezultati: v tem podjetju zdaj imajo obratne svete in generalni svet, v upravnem odboru pa so tudi trije predstavniki delavcev.
Predstavniki največje indijske sindikalne centrale — INTUC poudarjajo, da so možnosti za uspeh novega poskusa toliko večje, ker se je začel v času, ko vse plasti družbe vlagajo vse sile za uresničitev načrtovanih družbenoekonomskih ciljev, ki so vsebovani v ustavi, in se zavzemajo za gospodarsko krepitev dežele.
Če pri tem upoštevamo, daje indijski parlament na svojem ja-
nuarskem zasedanju sprejel pomembne socialne zakone in podprl vladne gospodarske reforme, začete po uvedbi izrednega stanja, lahko pričakujemo, da bo vključevanje delavcev v proces odločanja uspešno. To bo vsekakor pripomoglo k izboljšanju položaja delavcev. Za to se zavzemajo vse tri indijske sindikalne centrale, seveda v skladu z lastno ideologijo in s političnimi pogledi.
V. VUGDELIČ
kdo je kdo
HUA KUO-FENG
predsednik kitajske vlade
Smrt Ču En-laja v začetku tega leta je na Kitajskem boleče odjeknila, saj je s političnega prizorišča odšel mož, katerega delo je tesno povezano z razvojem in z uspehi ljudske republike Kitajske, ob Mao Ce-tungu brez dvoma najpomembnejša osebnost sodobne Kitajske. Kazalo je, da bo Cujev položaj v kitajskem vrhu prevzel podpredsednik partije, prvi podpredsednik vlade in načelnik generalštaba Teng Hsiao-ping, ki je že v času Ču En-lajeve bolezni opravljal njegovo delo. Toda vse takšne napovedi so se izkazale za neutemeljene, kajti Teng je postal glavna tarča ostrih kritik, ki so mu očitale desničarski revizionizem in poskus obnove buržoazne družbe, hkrati pa je bil v začetku februarja imenovan za vršilca dolžnosti premiera Hua Kuo-feng, eden od podpredsednikov vlade (šele šesta osebnost po pomenu), notranji minister, sicer pa kmetijski strokovnjak.
Ostra kampanja proti Teng Hsiao-pingu je dosegla vrhunec 7. aprila, ko so ga z resolucijo centralnega komiteja KP Kitajske odstavili z vseh položajev, z drugo resolucijo pa so Hua Kuo-fenga imenovali za prvega podpredsednika partije in predsednika državnega sveta (vlade). Tako je Hua Kuo-feng postal druga kitajska osebnost, čeprav njegovo dotedanje delo z izjemo zadnjih dveh mesecev, kar je bil vršilec dolžnosti premiera - ni kazalo kakih resnejših mož-
nosti za prevzem tako odgovornih visokih položajev v kitajskem političnem vodstvu.
Centralni komite je obe resoluciji o odstavitvi Tenga in o imenovanju Hua sprejel na pobudo predsednika KP Kitajske Mao Ce-tunga. Tudi ta podatek potijuje poprejšnja ugibanja, da je Hua Kuo-feng zanesljiv „Maov človek", vnet privrženec in uresničevalec politične usmeritve Maa, ki se je spopadala s tako imenovano ,.zmerno" Tengovo linijo. Tako je odločitev o imenovanju Hua Kuo-fenga nedvomno tudi posledica Maovih prizadevanj, da bi zagotovil stabilnost svoje politike tudi potem, ko bo tako kot Ču En-laj moral oditi iz kitajske stvarnosti.
V. BARABAS
VRTIMO GLOBUS:ZAIRE
Odvisni od izhoda na morje
TA TEPEN V ŽARIŠČU
Gigantska energetska moč Zaira vsekakor dopušča uresničitev velikopoteznega načrta o ustvaritvi ..afriškega Porurja" vzdolž spodnjega toka reke Kongo. Hude proračunske težave Zaira, ki jih povzroča katastrofalni padec cen bakra, še stopnjuje pa jih zapora rudarske železnice Lobita, so, kot je znano, primorale Mobutuja, predsednika Zaira, da se je sprijaznil s položajem v Angoli, kakršen je nastal po zaporednih zmagah sil legalne vlade.
Zaire je peti proizvajalec bakra na svetu. Zaloge te rude v deželi ob Kongu ocenjujejo na 80 milijonov ton, proizvodnja bakra pa je v obdobju od 1965. do 1974. leta narasla od 287.000 ton na 472.000 ton. Po oceni se bo do leta 1980 proizvodnja bakra v Zaim povečala že na blizu 600.000 ton.
Čeprav je trg z bakrom zaradi recesije v svetovnem merilu zaznamoval velike padce in hude pretrese in se je cena za tono te rdeče kovine znižala od 3.000 na vsega 1.000 dolarjev, je baker v celotnem izvozu Zaira udeležen z več kot polovico vrednosti. Do leta 1980 bodo v Zaim, kot napovedujejo, že sami predelali vso rudo v baker. Predelovalni obrati bodo zrasli na industrijskem območju Malukuja, kakih
100 km severovzhodno od Kinshase, kjer bodo letno prozvajali 400.000 ton bakrene pločevine, žice, cevi in drugih izdelkov iz bakra.
Poleg bakra proizvaja Zaire tudi kobalt in je prvi proizvajalec te kovine na svetu. Proizvodnja kobalta se je lani približala količini 20.000 ton. Narašča tudi izvoz industrijskih diamantov.
V tem letu bo Zaire začel izkoriščati naftna ležišča pri Moandi, kasneje pa bo sledilo tudi črpanje nafte iz nahajališč v osrednjem delu Konga ter na območju velikih jezer, kjer je dovolj tudi zemeljskega plina. Kontinentalno naftno polje pri Moandi bo dajalo 1,233.240 ton surove nafte, ki bo v celoti pokrila potrebe Zaira po naftnih derivatih.
Zaire ima tudi to srečo, da je na njegovem ozemlju kar polovica vse hidroenergetske moči v Afriki ter 15 % vodne energetske moči v svetovnem merilu.
Cilj energetskega razvoja Zaira je „Veliki Inga", ki naj hi postal najmočnejši hidroenergetski kompleks sveta: proizvajal naj bi 300 milijard kWh električne energije. Ta energetska moč bo spodbujala razvoj industrije vzdolž 1.000 km dolgega spodnjega toka Konga.	N. Ž.
Politika neuvrščenosti je že več let dejavnik, ki ga v sodobnih mednarodnih odnosih ni več mogoče zanemarjati. Marsikomu bi morebiti bilo bolj pogodu, če ta politika miru in enakopravnega sodelovanja ter boja za drugačne gospodarske odnose v svetu ne bi imela takšnega vpliva. Boj za enotnost neuvrščenih in dežel v razvoju je v obdobju priprav na srečanje voditeljev teh držav v Colombu še posebno pomemben. Zato tudi nedavno 12-dnevno potovanje zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča v nekatere srednjeazijske in bližnjevzhodne države lahko štejemo za pomemben prispevek. Njegovi pogovori v Iranu, Indiji, Pakistanu, Afganistanu, Kuvajtu in Iraku so zadevali najbolj pereče probleme sodobne mednarodne skupnosti in vlogo neuvrščenih. Razumljivo je, da so precej pozornosti posvetili sedanjemu položaju na Bližnjem vzhodu, v Indiji in Pakistanu pa so predvsem govorili o položaju v Indijskem oceanu. Indija, Pakistan in še zlasti Shri Tanka se namreč zavzemajo, da bi to območje postalo območje miru. V teh svojih prizadevanjih imajo te države vso podporo neuvrščenih. Toda žal je to področje še vedno nekakšen poligon za merjenje vojaške moči med ZDA in SZ. Ne samo Indijski ocean, tudi Afrika je v zadnjih mesecih in tednih vse boli prizorišče boja za vpliv te ali one velesile. Dogodke v Mozambiku
in še zlasti preobrat v Angoli so v Washingtonu ocenili kot nevaren udarec ameriškim interesom na črni celini In zdaj se je tja odpravil zunanji minister Kissin-ger, da bi stvari popravil. Njegove prve izjave so precej doneče, saj zatrjuje, da so ZDA za večinske vlade (pomeni temnopolte) na jugu 'Afrike. Spremembe je treba doseči s sporazumevanjem, ponavlja Kissin-ger, pri tem pa pozablja, da so si predstavniki Afričanov potrpežljivo prizadevali doseči sporazum z belo manjšino več kot 10 let. Zato na črni celini prevladuje skoraj enotno mnenje: Američani bodo še najbolj pomagali naprednim silam Afrike, če se ne bodo vmešavali v njihov boj proti zadnjim ostankom kolonializma in še zlasti proti apartheidu.
Zgovoren dokaz, da lahko gredo stvari brez Američanov veliko bolje, je Vietnam. Na prvih parlamentarnih in svobodnih volitvah v Južnem Vietnamu je ljudska oblast dobila skoraj eno-dušno podporo in s tem tudi ugodno oceno za doslej opravljeno delo. Kakih 11 milijonov volivcev se je odločilo in dokončno potrdilo prizadevanja za združitev Severnega in Južnega Vietnama. Izvolili so 243 poslancev;^ ljudsko skupščino enotnega Vietnama. S tem je uresničena dolgoletna želja po ponovni združitvi 1954. leta umetno razdeljenega ozemlja in ljudstva.
BRANKO DOB RANI C
strokovnjak opozarja na pravice in dolžnosti
MIKROORGAIMIZACIJA PROIZVODNIH PROCESOV
Investitorji oskrbijo v investicij-^ elaboratih vse, kar zahtevajo Podpisi: idejni projekt, izbor loka-Je> gradbeni projekt, popis in raz-^slitev delovnih priprav in naprav, ®°tranji transport, ventilacijo, elek-trične naprave in drugo. Skratka PreJ ali kasneje investicijski elaborat °seže tisto stopnjo, da je v soglasju Veljavnimi predpisi. Vendar pri Realizaciji elaboratov ter še posebej . aaJ, ko proizvodnja še teče, nastali0 številni primeri drugačnih in Ustreznejših rešitev. V takih pri-tih investitor ali projektant iz-v'la> da pač vsega v prejšnji fazi nutka in projekta ni bilo mogoče
Predvideti.
^ takih in podobnih primerih QPažamo, da pravzaprav investicijski
elaborat pomeni stopnjo, pri kateri naj bi se začel in iz katere naj bi se oblikoval študij mikroorganizacije delovnih mest, delovnih potekov, poti v procesu, čakanj, zastojev, kontrolnih mest, neposrednih operacij, položajev delavcev pri delu, sredstev osebnega varstva, postopkov vzdrževanja, mikro razmer v delovnih okoljih, učinkovitosti razsvetljave, zanesljivosti signalnih in drugih naprav, obremenjevanja ljudi z ropotom in vibracijami, mešanice plinov ali par v zraku. Vse to so področja, ki jih štejemo v mikroorga-nizacijo proizvodnega procesa ter dela. Z drugimi besedami: vse na-1 šteto so viri produktivnosti in varnosti pri delu. Ali bolje, v študiju mikroorganizacije nastajajo spozna-
nja, kako je treba urediti delovna mesta, in predvsem delovne operacije, da bo možno dosegati višjo produktivnost dela.
Investicijski elaborati glede prostora in razporeda izhajajo iz zahtev in dimenzij delovnih priprav in naprav, to je predvsem iz razporeda strojev po popisu strojev in naprav.
Znano pa je, da glede zagotavljanja visoke stopnje produktivnosti to še zdaleč ne zadostuje.
Vse bolj se namreč uveljavlja spoznanje, da mora biti mikroorganiza-cija poteka proizvodnje od delovnega mesta do delovnega mesta temeljito preučena in zanesljivo načrtovana v vseh posameznostih, če
hočemo že v investicijskem elaboratu opreti produktivnost na organizacijo procesa in dela in ne samo na novosti v tehnologiji.
Ko je ta elaborat mikroorganizacije delovnih mest od prvega do zadnjega delovnega mesta narejen, lahko šele ekonomično oblikujemo prostore ter vse drugo, kar dandanes štejemo v sestavine investicijskega elaborata.
Za napredek produktivnosti in za napredek varnosti ter zdravja pri delu pa je to dejstvo odločilnega pomena: najprej naj bodo v podrobnostih preučeni vsi dejavniki mikroorganizacije bodočega procesa in nato investicijski elaborat, ne pa obratno.
sprašujete Odgovarjamo
Prosim za odgovor na naslednji vprašanji:
-	od kdaj se lahko tplačujejo osebni dohodki pripravnikov po sindikalni listi za leto 1976 glede na to, da je bil poprečni osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji objavljen šele v mesecu marcu ?
-	Ali se lahko pri določanju delovnega jubileja upošteva
vsa dosežena delovna doba?	p z. BREŽICE
Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje:
osebni dohodki po sindikalni listi 1976 se lahko izplačujejo od 1. januarja letos dalje. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji za minulo leto je res objavljen šele meseca marca, vendar pa velja za koledarsko leto 1976.
V sindikalni listi za leto 1976 je določeno, naj temeljne ali druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti opredelijo v svojem splošnem samoupravnem aktu, katera delovna doba se upošteva pri določanju delovnega jubileja, oziroma določijo tudi obliko nagrade za posamezne delovne jubileje. Med drugim tako določilo pomeni, da pri določanju delovnega jubileja ni možno upoštevati vse delovne dobe, saj ne gre za osebni jubilej. Namen navedenega določila v sindikalni listi torej je, da organizacije nagradijo svoje delavce za „zvestobo“ v temeljni ali v drugi organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti
ifega^afe.fc :
:^jr" v.

ŠIROK RAZMAH ŠPORTNE REKREACIJE V LEKU
piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Nujna sprostitev po delu 1
Tudi letos
Začetki dejavnosti na področju športa in rekreacije segajo v največji B delovni organizaciji slovenske farmacevtske industrije že deset let na- 1 zaj, vendar govore o organizirani rekreaciji šele dve leti
tečaji v Poreču
Odkar je Dragan Živulovič, ki je bil prej več let zaposlen v Leku kot kemijski tehnik, končal dvoletni študij na odseku za poklicne organizatorje športne rekreacije na ljubljanski visoki šoli za telesno kulturo, je v največji delovni organizaciji slovenske farmacevtske industrije na področju športa in rekreacije marsikaj krenilo na bolje- Tega sicer ne gre pripisovati zgolj prizadevnemu Draganu, pač pa imajo zasluge za razmah športne rekreacije med zaposlenimi tudi vsi tisti, ki skušajo s svojim amaterskim delom pritegniti k raznoterim športnim in rekreativnim oblikam čim širši krog delavcev v Leku.
O teh prizadevanjih smo se pogovarjali z Draganom Živulovičem, ki ni skrival zadovoljstva nad vsem, kar so doslej dosegli v Lekovi 1700-člansld delovni skupnosti pri popularizaciji množične športne rekreacije.
»Začetki športne in rekreativne aktivnosti v naši delovni organizaciji segajo dobrih deset let nazaj. Nekaj po moji zaslugi, veliko več pa po zaslugi pobud osnovne organizacije sindikata. Prva leta so se športniki Leka udeleževali tekmovanj v občinah Ljubljana-Šiška in Domžale ter sindikalnih prvenstev v mestnem merilu. Takrat smo se prvič pojavili tudi na športnih igrah farmacevtske industrije Jugoslavije. Skratka, če bi skušali strniti vtise, je zanje značilno, da smo že pred desetimi leti začeli v Leku z organizirano športno dejavnostjo, ki ji je kasneje sledila tudi rekreacija in skrb za letni oddih delavcev."
„Dve leti je tega, kar so v Leku v okviru sindikalne konference formirali športno komisijo, ki je v svojem letošnjem delovnem načrtu dala prednost množični rekreaciji in športnemu udejstvovanju zaposlenih. Zakaj ste se odločili za ta korak? “
»Odločitev je logična posledica našega dogovora o tem, da moramo čim večje število delavcev pritegniti k različnim oblikam rekreacije, seveda pa s tem ne nameravamo zanemariti športne aktivnosti, ki ima v Leku dolgoletno tradicijo, nadaljuje Dragan Živulovič. »Bržčas bomo letos prvi v Ljubljani, ki se bomo na področju množične rekreacije lotili zanimivega poskusa. Za kaj gre? V novi Lekovi tovarni bomo uvedli tako imenovano mikro pavzo, ki zahteva, da delavec med svojim delovnim časom ne zapusti delovnega mesta, mi, ki skrbimo za rekreacijo, pa moramo poskrbeti za to, da bo delavec svoj polurni odmor resnično s pridom izkoristil. Poskus bomo izvedli najprej na tistih delovnih mestih, kjer zaposleni zvečine sedijo, potem pa še tam, kjer na nogah prebijejo ves delovni čas. To bi bil v Leku tudi prvi poskus aktivne rekreacije med delavnikom, saj se sedaj domala vsa rekreativna dejavnost odvija v popoldanskem času."
Zaposleni v Leku se lahko aktivno ukvarjajo z malim nogometom, rokometom, streljanjem, odbojko, namiznim tenisom, košarko, tenisom, kegljanjem, plavanjem, pozimi s smučanjem in s šahom, mimo tega pa se udeležujejo
trim akcij, izletov v naravo, planinskih pohodov in splošne rekreacije. Zdaj, če bo šlo vse »po sreči", bodo začeli še z dopoldansko rekreacijo.
»Ugotavljamo pa, da za popoldansko rekreacijo ne vlada tolikšno zanimanje, kot denimo za izlete in planinarjenje. Torej smo se znašli pred vprašanjem, kako in s čim nadaljevati, da bi za množično rekreativno aktivnost navdušili čim več delavcev. K temu nas zavezuje tudi podatek, da se v Leku aktivno ukvarja s športom in rekreacijo 10 % zaposlenih, kar je kljub dvoletnim prizadevanjem za popularizacijo organizirane rekreacije precej, a še vedno odločno premalo . . .“
V zapisu o športni in rekreacijski dejavnosti v največji delovni organizaciji slovenske farmacevtske industrije ne kaže prezreti, da bo Lek od 3. do 5. junija gostitelj 10. jubilejnih športnih iger farmacevtske industrije Jugoslavije. Blizu 600 športnikov iz 13 delovnih organizacij bo s svojimi igrami v Ljubljani počastilo tudi 30-letnico Leka. Igre ne pomenijo samo merjenja moči na športnih poljih, pač pa krepitev tovarniških in prijateljskih vezi med zaposlenimi v jugoslovanski farmacevtski industriji in izmenjavo izkušenj na področju množične športne rekreacije. Prav zavoljo tega bodo ljubljanski prireditelji izkoristili športno srečanje mladih farmacevtov za pomenek o oblikah športne in rekreacijske aktivnosti v delovnih organizacijah. V1RNIK
Odbojkarji Leka se redno udeležujejo občinskih tekmovanj in mestnega prvenstva Ljubljane.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in šolski center za telesno vzgojo v Ljubljani sta razpisala tečaje za organizatorje rekreacije v delovnih organizacijah v letu 1976, ki bodo tako kot lani tudi letos v Poreču v športnorekreacijskem centru Zelene lagune. Lani se je v tem centru usposobilo skupno 167 tečajnikov, 47 spomladi ter 120 v jeseni, kar je veliko več kot v štirih prejšnjih letih, ko so bili tečaji v gozdni šoli Partizan v Mozirju. Izredno ugodni pogoji bivanja ter še boljše delovne možnosti na skrbno urejenih objektih in napravah za športno-rekreacijske dejavnosti so vsem udeležencem obeh tečajev ostali v najboljšem spominu.
Letos bodo v Poreču trije tečaji, in sicer:
-	prvi: od 21. do 30. maja,
-	drugi: od 12. do 21. septembra ter
-	tretji: od 21. do 30. septembra
Vsi trije tečaji imajo enak učni načrt in program z zaključnimi izpiti, ki so tudi pogoj za diplomo visoke šole za telesno kulturo za organizatorja rekreacije v delovnih organizacijah. Kandidati za tečaj morajo biti starejši od 18 let, zdravi in primemo telesno sposobni, imeti morajo voljo, smisel in sposobnost za organiziranje, vodenje in izvajanje športno-rekreativnih dejavnosti delavcev. To so predvsem delavci in delavke, ki že aktivno delajo ali sodelujejo na tem področju, niso pa dovolj strokovno in organizacijsko usposobljeni, potem člani komisij ali odborov za oddih in rekreacijo v sindikatu, v delovni organizaciji ali v telesnokultumih skupnostih.
Tečajniki bodo stanovali v hotelu LOTOS ISTRA v neposredni bližini rekreacijskih površin. Stroški desetdnevnega bivanja z upo-
IIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIM
rabo vseh objektov in rekvizitov ter medicinskim testom o psihofizičnih sposobnostih tečajnika stanejo na prvem tečaju (v maju) 950 din, na drugem in tretjem tečaju (v septembru) pa 1150 din, kar pomeni znatno znižane pavšalne zneske za vse storitve. Vse druge stroške tečaja (organizacija, stroški predavateljev, prikazi filmov, učbeniki, skripta itd.) zagotavljajo organizatorji tečajev.
Prijave za tečaje sprejema Center RS ZSS za dmžbeno izobraževanje, prijavni roki pa so za tečaj v maju do 11. maja, za oba septembrska tečaja pa do 3. septembra Razpise z obrazci prijavnic smo razposlali vsem občinskim svetom sindikatov, kot tudi občinskim telesnokultumim skupnostim, ki bodo pomagale pri izbiri kandidatov in zagotovitvi ustreznih sredstev.
V učnem načrtu tečajev so predvidena predavanja iz teorije in metodike športne rekreacije, športne medicine in organizacije telesne kulture. Iz te snovi tečajniki tudi delajo izpite. Pretežni del ur pa je namenjen praktičnim oblikam športno-rekreativnih dejavnosti delavcev, kot so: šola plavanja za odrasle, aktivnosti v naravi (hoja, tek, orientacija, kolesarjenje, izleti, trim steza itd), aktivnosti na vodi (plavanje, čolnarjenje, jadranje, smučanje itd), na igriščih (nogomet, odbojka, košarka, tenis, badminton, balinanje, minigolf itd), aktivnosti v zaprtih prostorih (orodje, trim kabinet, namizni tenis, kegljanje, streljanje itd), vse trim akcije ter preverjanje sposobnosti in rekreacijska tekmovanja tečajnikov. S posveti, razgovori in s prikazom športno-rekreacijskih filmov bo zaokrožen obsežen program tečaja za organizatorje rekreacije v delovnih organizacijah. J. MALIČ
i
i
lllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli
Štafeta s Triglava
Delavska in šolska mladina Jugoslavije se načrtno pripravlja na mesec mladosti. Povsod, po mestih, vaseh in delavskih centrih, po šolah in tovarnah se bodo zvrstile množične delovne akcije, akademije, telesno-vzgojna in športna tekmovanja in številne druge prireditve. Mladi se bodo spominjali 35-let-nice vstaje naših narodov, osrednja prireditev pa bo 84. rojstni dan predsednika republike.
Množične prireditve in proslave so se začele že 1. aprila v Brčkem, v počastitev 30-letnice MDB, kjer je krenila na pot tudi
letošnja Titova štafeta. Že 28. priključek k zvezni štafeti bodo organizirali tudi planinci, plezalci skupaj z alpinisti in gorskimi reševalci z Jesenic in drugih krajev jeseniške občine in Gorenjske z vrha Triglava. Letošnja planinska Titova štafeta s pozdravi in čestitkami za 84. rojstni dan maršala Tita bo star-tala na vrhu Triglava v nedeljo, 9. maja, na dan zmage.
Planincem, plezalcem, alpinistom ter gorskim reševalcem z Jesenic ih jeseniške občine se bodo množično pridružili tudi visokogorski alpski smučarji in
gorniki iz drugih krajev Gorenjske in Slovenije. Vsepovsod pripravljajo nosilcem triglavske štafete slavnostne sprejeme- Ze v Triglavskem planinsken1 domu na Kredarici in v Vratih pri spomeniku padlih part’" zanov — gornikov, bodo prv® nosilce pozdravili številni g°r' niki in štafetno palico okrasili z zgodnjim planinskim cvetjem-Štafetna palica bo od spomenika padlih partizanov gornikov nadaljevala pot po dolini Vrat mimo slapa Peričnika do Mojstrane, kjer se bo triglavska štafeta srečala z zvezno.
UROŠ ŽUPANČIČ
ŽALEC
Končano tretje kolo
Pred dnevi je bila na sporedu tretja disciplina v občinskih sindikalnih športnih igrah Žalec. Tudi tokrat so bili najuspešnejši igrald tekstilne tovarne Prebold pred Ferralitom (Žalec) in Garantom (Polzela). Tudi po tretjem kolu še vedno vodijo športniki Ferralita (Žalec).
Končna uvrstitev bo verjetno znana že v četrtem kolu, ko bo na sporedu kegljanje. I. J.
LJUBLJANA
»Slon« najboljši
Zaključena je letošnja šahovska liga za pokal Gostinskega poslovnega združenja Ljubljana. V ligi, ki traja že pet let, je sodelovalo sedem ekip. Letos je presenetila ekipa hotela „Slon“,
ki je osvojila 23 točk in s tem prvo mesto, ki ga je v minulih štirih letih vedno osvojila ekipa-hotela „Ilirija“.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Hotel „Slon“ 23 točk, 2. GŠC Novo mesto 21, 3. TTG Kolodvor 20, 4. Hotel „Ilirija“ 19,5, 5. Hotel »Union" 15,5, 6. Kompas 15,5 in 7. GP »Šesti-ca“ 11,5 točke.	y
NOVA GORICA
športno društvo Meblo
Pred nedavnim so se zbrali športniki delovne organizacije Meblo na ustanovnem občnem zboru športnega društva Meblo. Društvo bo delovalo izključno na športno-rekreativnem področju. Trenutno pa društvo vključuje trinajst panog.
Lani so v sekcijah odigrali kar 216 tekem, na katerih je so-
delovalo več kot 5000 članov kolektiva Meblo. Z ustanovitvijo društva pa se bo bržčas še povečala tako množičnost kot kvaliteta. Za predsednika društva je bil izvoljen Benjamin Stubej, ki bo v dveletni mandatni dobil vodil 19-članski izvršni odbor društva.
RAJMUND KOLENC
MARIBOR
Množična udeležba na športnih igrah
Pred nedavnim je bila v Mariboru zaključna svečanost s podelitvijo priznanj in diplom udeležencem sindikalnih športnih iger za 1975. leto. Na tekmovanjih v športnih igrah in v številnih akcijah TRIM je sodelovalo več kot tisoč delavcev. Zato je bila organizacija v minulem letu izredno težka, vendar jo je komisija za športno re-
kreacijo pri OS ZSS Maribor več kot odlično izvedla.
Svečanosti je prisostvoval tudi sekretar za telesno kulturo RS ZSS Edo Gaspari, ki ie poudaril pomen športne rekreacije za delovpega človeka, hkrati pa izrekel priznanje sindikalnim delavcem na področju športne rekreacije v Maribom.
Med najboljšimi OOS, ki so v minulem letu sodelovali na športnih igrah, je med kolektivi do 400 zaposlenih Zavarovalnica Maribor. Zbrala je 190 točk in premočno osvojila prvo mesto pred Atmosom iz Hoč in OOS zasebnikov, kar je tudi prijetno presenečenje. _
Med kolektivi do 1000 zaposlenih je že drugo leto zapored največ točk osvojilo PTT podjetje s 333,5 točke, sledi Elek-tro Maribor s 324,5 točke in Tovarna stikalnih naprav z 283 točkami.
Med kolektivi z več kot 1000 zaposlenimi je največ točk
osvojila Elektrokovina in prvič zmagala pred dolgo leta vodilno TAM Tezno in TAM Studenci. Elektrokovina je zbrala 449 točk, TAM Tezno 429,5 in TAM Studenci 420 točk.
V ženski konkurenci je zasluženo zmagala Zavarovalnica Maribor (67 točk), sledijo pa Gradis (59) in Marles (49 točk).
Program za 1976. leto je zelo obsežen in po dosedanjih tekmovanjih lahko pričakujemo še večjo udeležbo kot lani. J. R.
BREŽICE
Začetek športnih iger
Komisija za šport in rekreacijo, ki že dvanajsto leto deluje pri občinskem svetu Zveze sindikatov v Brežicah, je tudi letos organizator delavsko-športnih iger. Tekmovanja so se začela že zgodaj, tako da so v nekate-
rih panogah že zaključili SP°' mladanski del tekmovanja-Med prvimi je to uspelo keglja* čem. Udeležba na letošnjih tekmah .delavsko-športnih iger v kegljanju je bila velika, saj je na kegljišču v Čateških Toplicah nastopilo kar 24 ženskih - in moških ekip.
Izidi so bili naslednji:	j
Članice - ekipno: 1. TQP Posavje (Brežice) 1393, 2. Šlo* vin (Brežice) 1373, 3. občinska skupščina (Brežice) 1345 itn-Posamezno: 1. Šegula, 2. Kert,
3. Tomin, 4. Turšič, 5. Jurman,
6. Kežman itd.
Člani — ekipno: 1. Petrol (Brežice) 4900 kegljev, 2. Zdravilišče (Čateške Toplice) 4837,
3. PPV (Dobova) 4810 itd. Posamezno: 1. Teropšič, 2. Nose,
3. Roštohar, 4. Vučajnik, 5-Novak, 6. Avšič itd.
Z jesenskim delom tekmovanja bodo nadaljevali sredi septembra.	M. P' 4.
'^ZGODOVINE PRVOMAJSKIH PROSLAV NA SLOVENSKEM
(V.)
Naprej, naprej
DO ZMAGE!
^ornajske proslave so postale dejstvo, ki ga slovenska družba ni več rri09la prezreti ...
p'še:
Pranc Rozman
delavcem je govoril
IVAN CANKAR
.Prvomajsko praznovanje v jubljani je bilo v letu 1907 za-
w Povolilne agitacije prelo-14. maj. Na sam 1. maj
žet>o na
pa s° imeli svoj shod mizarji. V .VOrani hotela Lev je bila zve-et proslava in na njej sta v pre-yP°lnjeni dvorani govorila erbič in Mlinar. Velik prvo-^ ajski shod je bil tudi v Idriji, Jer je počivalo vse delo in a®° pri vzdrževanju del je v uniku dežuralo ob napravah uiimalno število rudarjev. Po J\estu je bil obhod, ki se ga je težilo več kot 2000 delav-■ Po poročilu Rdečega pra-p ra »,se je bilo praznovanje majnika v Zagorju kras-obneslo“. Delo v rudniku in eklarni je popolnoma poči-Ves kraj je bil v zastavah, opoldne je bil velikanski ob-°b po mestu z godbo na čelu, Potem shod, ki se ga je udele-I o tisoč delavcev. Govorila sta van Cankar, ki je bil tedaj kantat socialnodemokratske s tanke, in Etbin Kristan. Oba S°vomika sta izkoristila to pro-a avo tudi za agitiranje za bliž-■'e, ^r^avn°zborovske volitve, na aterih so potem socialni de-niokrati dobili kar lepo število glasov, vendar pa nobenega po-sianca. Značilno za prvomajske shode v tem letu je bilo to, da 80 delavski govorniki govor-niško tribuno izkoristili tudi za j^lilno agitacijo in ne le za primestne govore o pomenu Praznovanja prvega maja. Shoda Trbovljah, na katerem je go-0ril Čobal, pa se je udeležilo Več kot 3000 ljudi.
Velika prvomajska slavja so . a y tem letu tudi v Trstu in Plegovi okolici. Na glavnem °du v Trstu je delavstvo pre-Pevalo revolucionarne pesmi in P° slu šalo govora Pittonija v ita-lanščini, v slovenščini pa je Ogovoril Josip Kopač. V 'rstu se je na shodu zbralo več
%
kot 6000 ljudi, potem ko se je pa začel sprevod po mestu, je njihovo število naraslo na več kot 20.000 ljudi. Na Velikem trgu je prišlo tudi do incidenta, ko so sprevod napadli anarhisti in delavce v sprevodu obmetavali s kamenjem, tako daje prišlo do manjšega pretepa. Na Jesenicah 1. maja ni bilo shoda, bili pa so shodi pred delavskim praznikom in po njem — seveda sami volilni shodi.
Prvi maj so proslavljali tudi delavci v Borovljah, kjer je že takrat slovela znana puškama in je zaposlovala precej slovenskih delavcev iz Borovelj in okolice. Podobno so se zbrali tudi delavci v Celovcu.
hh dan pred 1. majem je bil volilni shod socialnodemokratske stranke v Štorah pri Celju. Pred delavci tamkajšnje železarne je Vinko Vidmar govoril o programu delavske stranke in <j potrebi, da v državni zbor pride čimveč delavskih predstavnikov. Delavci so z navdušenjem sprejeli Vidmarja kot svojega kandidata. Naslednjega dne je imel Vidmar še dva shoda, oba predvolilna in hkrati prvomajska. To je bilo v Gaberju pri Celju in na Pragerskem. Na obeh shodih pa je Vidmar govoril o isti problematiki kot v Štorah. Doslej največje praznovanje l.majaje bilo v Ptuju, medtem ko je bilo v Maribom v minulih letih praznovanje že bolj veličastno.
Glasilo Jugoslovanske social-nodemokratične stranke Rdeči prapor je v uvodniku na dan' pred 1. majem 1907. leta delavstvu spregovorilo o pomenu prvega maja in o njegovem trenutnem političnem boju. Uvodničar je dejal, da je bilo leto 1906 v znamenju boja za splošno in enako volilno pravico. Letos, to je 1907. leta, pa je volilna pravica posest ljudstva. Zmagovito se je končal boj proletariata. A nobena zmaga ne da delavstvu miru in pokoja. Tudi letošnji majnik je praznik boja, tistega večnega boja, ki ne more biti končan nikoli, ker je življe-
nje boj. Žalostno je, da je boj taico surov in da se je treba boriti za nizke cilje, ki zapirajo prosti izgled k višjim. Žalostno je, da ni človeku zagotovljen njegov vsakdanji kruh, pa mora posvetiti največjo skrb vprašanju, kako si rešiti obstanek in zadovoljiti najnujnejše potrebe. Prvi majnik je in tisti, ki ustvarjajo materialno bogastvo tega sveta, so odstopili od strojev, odložili so orodje, prišli so iz jam na dan pa počivajo in praznujejo. Po sili jih gonijo gospodarji zlata v mučilnice, a oni, ki ljubijo delo, odgovarjajo: Danes je naš dan, danes praznujemo. Delavci praznujejo svoj dan, ta dan, ki so si ga izbrali svobodno, s prosto voljo, s svojo voljo in s svojo solidarnostjo. Trd je boj za vsakdanji kruh in malo je zadoščenja v njem. Ali vi ste hoteli, da se moramo obupno boriti za tisto, česar je dovolj na svetu in kar ustvarjamo sami dan na dan, vsako uro in vsak trenutek. Tako ste hoteh in bojevali se bomo, dokler ne zmagamo. Šele kadar nam bo zagotovljen vsakdanji kruh, lahko dvignemo oči k višjim ciljem, k smotrom, po katerih hrepenimo kakor najplemenitejša srca v človeških prsih. Naša je moč. Poglejmo našo armado danes. Poglejmo v prazne tovarne in jame danes, ko praznujemo mi. Ako vas obhaja strah, je mirna naša vest. Vi ste hoteli tako. Prisilili ste nas na boj in bojevali se bomo, brez bojazni, kajti vsakega prvega majnika nas je več. Naša vojska narašča, naša družbena moč se dviga. In vesel in ponosen je naš klic Naprej, naprej do zmage!
Prvomajski uvodnik zelo plastično in točno povzema delavske zahteve, zato smo ga citirah v večjem obsegu. Po petnajstih letih je postal 1. maj dejstvo, s katerim je takratna slovenska družba morala računati in ni mogla mimo njega. Vedno več delavcev je dobivalo prosto in v vedno večjih skupinah so vreli na praznična prizorišča ter zahtevali svoje pravice.

^°tel Evropa, kjer so se večkrat sestajali socialdemokrati
— Hej, Pepe, zbudi se! Praznovati moramo praznik dela!
Karikatura: I. Antič
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 6. 5. 1976. na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din.
X	park	VELI ICO SLAStELlO JELO	SoL7UFftHjE UEPAB7E.- Njc^iai/vA-	<4. 01W M	OPERA V.MASSE- NfcTA	Tovarna v KAMNI Ittl	SOROV/E NAHeJIHU issR IN SVOlWORw)	trav	ObRATNA AM&UiANTp				
bOLEMISKA METROfbiA				i									
snupeK APARATOV													
ftoD- oKnica									£L SA-Mr			i§^ ^	
psarc.toh IN ASTRONOM CSOMIMBfJE, HlAUCOlS.)						zal. ime (DEO&fUa MXA4AMi						MALA Az-o/V	; . 1 i
SiWMTC. DIRI&EpJr (CSkM')						lEN.IME fiLAS&ENC 2WAM£U?E				J			VRSTA BfEftITU/A ''(T.eiraeAl
SESTAVIL N-R.	pr.ir.e- t>ITE9	JANEZ SlMSNB) (MttNPOKrij			naiilnaSb® JU5E v Wl-bttMU POCADOEK								
t)EL Voza				KotoR 5ENI&NA MIŠIČNA Nili (MEDICI			ISAAt NEWTon1	?oKRA7lNA v . ViETJAMU					
RADIČ			mama					VELI k.0 310					
			Ranico Rudolf					EDO MI-HEV0					
MESTO NA KCSOP&M, SUSjištE tasT iNtttjai NK« TcM*									vizualno »OTET/ESTvAM KERCESO/LC				
C&7SKA Tov AtlNft					AVToNCMtiA PctCRAJINA	RAtar	roV.PoHIŠTvA VIW1 SORICI IVER II ■*ckLMACK						
NIKoLAC			DomAC-iN mre- lESEVALEu					UAL .RADIO VOlJ/AUKRAJtl. KOTAVjOV FoD ItmoMVEUIto					uteA.Mc*. 'hg.frc- ftžHž v 1 --2-RAeLH
una				P0KRA71NA morju narkoza									
DEL NAP)07A					STAROŽID. kralj 'P&TROL				PlesN^ IPireAi/ PESTNER				
ZbotiovsUJ SUADMtip (EMIL)							ilVALSKJ VR.T STRES					ITALIJA Po6 A N	
Tovailjia v. KAMNIKU						zdravilna z&UICA|Dt ŠAVnJICA TITANI							
OASOj 1(0 Zli OMAME ZUPOUNIMI SUHOSTI/1													
ToELTEt® snicfevE STRUPOM					LETOV IŠČŽ pri OPATU 1				ČUDEN t>PAe,o				X
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VALORIZACIJA, STABILIZATOR, TELEFONISTKA, ON, RL, GAT, PARTE, ATRANS, SH, AR, OLJE, PLES, PAS, DLESK, AST, IVAN CANKAR, KAMČATKA, I, MR, El, RČ, KAN, NC, ODEON, ORIS, ASTARTA, RAKAR, MOIRA, UT, BIROKRAT, ZO-BOBOL, ETOS, ANDREJA, NART.
----------------------------------------
IZŽREBANI REŠEVALCI IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
1.	nagrada, 200 din: Goran Rajkovača, Drejčetova pot 11, Novo mesto;
2.	nagrada, 150 din: Ivanka Cede, Petrovče 114/a, Petrovče;
3.	nagrada, 100 din: Marko Dražume-rič, Valjavčeva 9, Kranj.
Nagrade bomo poslali po pošti.
_______________________________________y
Drugič podeljene prvomajske nagrade dela
■
LklL


-
BEOGRAD, 29. 4. 1976 -Na svečani seji odbora za pode-Ijevanje prvomajske nagrade dela, ki je bila včeraj v zgradbi zveznega izvršnega sveta, je 30 delavcev, tehnikov in inženirjev iz vse Jugoslavije prejelo visoko družbeno priznanje — Prvomajsko nagrado dela.
Na začetku slavnostne seje je Rade Galeb, predsednik odbora za podeljevanje Prvomajske nagrade dela, dejal, da letošnjim dobitnikom dodeljujemo prvomajsko nagrado dela za izredne rezultate, ki so jih dosegli v svojih delovnih organizacijah - pri posodabljanju tehnologije in procesa dela kakor tudi za izjemen prispevek k razvoju socialističnih samoupravnih od-
nosov. Nagrajenci so s svojim osebnim prispevkom v okoljih, kjer živijo in delajo, uveljavili delo, ustvarjalnost in nove družbene vrednote.
Prvomajske nagrade dela, ..Listino dela‘ in 20.000 dinarjev, je dobitnikom izročil podpredsednik predsedstva SFRJ dr. Vladimir Bakarič.
Ko je čestital nagrajencem, je dr. Bakarič poudaril, da so letošnje prejemnike Prvomajske nagrade dela predlagali delovni ljudje iz vse Jugoslavije. Nagrade pomenijo prt nanj e tistim, ki so s svojim delom in znanjem obogatili človekovo življenje, razvijali družbene odnose in prispevali k osvobajanju človeka od spon revščine in
ostankov razrednih odnosov. Njihov prispevek je toliko večji, ker so se uveljavili v letu uresničevanja ustave in sklepov X. kongresa zveze komunistov Jugoslavije. V naši deželi je veliko dobrih delavcev, je poudaril Vladimir Bakarič, vendar pa so bili nagrajenci najboljši med dobrimi
V imenu nagrajenih se je zahvalil Hasim Čauševič, varilec iz Sarajeva, ki je dejal: ,,Moje tovariše in mene te nagrade obvezujejo k doseganju še večjih delovnih zmag pri nadaljnji t-gradnji naše socialistične samoupravne družb e.“
Obiskali smo 5 nagrajencev iz Slovenije in se z njimi zapletli v krajši pomenek.
KAR TOVARNA POTREBUJE
Sindikalna konferenca in svet ZK Tovarne celuloze in papirja „DJURO SALAJ“ Krško sta za letošnjo prvomajsko nagrado dela predlagala Franca PIRCA, vodjo mizarske delavnice. Svoj predlog so utemeljili z družbenopolitičnim uveljavljanjem Franca Pirca v- samoupravljanju v TOZD in v delovni organizaciji, za moralne kvalitete, ugled pa tudi zaupanje, ki ga tovariš uživa v okolju, kjer živi in dela. Ne nazadnje pa zaradi tehničnih in tehnoloških izboljšav predvsem pri zajetju vode, ki jo tovarna celuloze nujno potrebuje. Prav zaradi pomanjkanja vode bi tovarna utrpela v petih dneh več kot milijon dinarjev škode, Nin to leta 1972, kar bi pomenilo danes dobre tri milijone dinarjev.
„V tovarni sem zaposlen že 31 let. Od takrat, ko smo bili še majhni. Zavedam se, da pač moram narediti, kar tovarna potrebuje — in to čim hitreje in čim bolje. Predvsem ne sme biti zastojev. To velja denar. Tisto, kar potrebuje tovarna, skušam narediti čim bolje. Presenečen sem, ker sem dobil tako visoko priznanje. Delam pač in drugi vedo bolje od mene, ali sem tako nagrado zaslužil."
OB DELU
mora Človek misliti
Slavko MAGLICA je priučen delavec v Elektrokovini v Mariboru. Trenutno dela kot skladiščnik, prej paje bil prirezovalec ploče- s vine in preddelavec več kot 18 let. „Ce pri * delu razmišljaš tudi s svojo glavo, lahko | opaziš stvari, ki jih tisti z visoko izobrazbo, .... ki so tehnologijo tvojega dela načrtovali, kis niso predvideli. Strokovnjaki delajo po teoriji, ti pa to praktično občutiš. In če ti ni vseeno, kako in koliko narediš, predvsem pa koliko materiala gre v odpadek, kaj hitro vsaj zaslutiš rešitev, kako bi šlo bolje, hitreje » in predvsem ceneje. Prepričan sem, da nepo- 'm sreden proizvajalec, če pri delu razmišlja, seveda, več opazi, kot ne vem kako dober strokovnjak — tehnolog. Tisoč in tisočkrat primeš v roke isto stvar, jo daš v stiskalnico, jo vzameš iz nje in ni vrag, da ne bi opazil, če plošča pločevine ni najbolje izkoriščena!
Slavko Maglica ob svojem delu razmišlja in opazuje. Zakaj ne bi iz ene plošče izrezali tri elemente za luč, namesto dveh? Zakaj je iz enega traku uporabnih le 16 elementov, sedemnajsti pa je zanič? To sta le dve razmišljanji, za kateri je Slavko Maglica tudi našel rešitev. Predlog je poslal komisiji za tehnične izboljšave, ki jih je tudi sprejela.
Delavski svet delovne organizacije Elek-trokovina Maribor pa je za 8 predlogov različnih izboljšav predlagal Slavka Maglico za letošnjo prvomajsko nagrado dela.
STROJ NI VSE
Delo rudarjev v jami je zelo težavno in skorajda vsak dan drugačno, saj to terjajo delovne razmere, ki se jim morajo delavci globoko pod zemljo nenehno prilagajati in iskati načine dela, ki so bolj varni in dajejo boljše rezultate. Vsak rudar mora biti torej neke vrste inovator oziroma racionalizator, čeprav teh dosežkov nihče ne priznava.
»Izboljšave se priznavajo le na strojih, vsaj pri nas je v glavnem tako," je povedal Alojz KORENIČ, rudarski poslovodja REK Velenje. »Inovacije pri izkopu premoga se skorajda ne priznajo in jih je tudi res težko oceniti. Zame stroj ni vse. Treba ga je postaviti in prilagoditi vsakokratnemu izkopu. Tega pa nihče ne upošteva kot izboljšavo."
Alojz Korenič, eden od dobitnikov letošnje prvomajske nagrade dela, dela v jami že 25 let. Začel je kot nekvalificiran ' udar na čelu in z izobraževanjem ter predvsem s svojim delom je dosegel, da je danes rudarski poslovodja v RLV. Tudi njegova zasluga je, so napisali v obrazložitvi za nagrado predstavniki družbenopolitičnih in samoupravnih organov REK Velenje, da smo pri delovnih učinkih pri izkopu premoga v Velenju dosegli evropsko raven in da se s storilnostjo lahko merimo z najnaprednejšimi rudniki v svetu.
VČASIH JE TUDI LENOBA KORISTNA
»Vsak tehnik," je dejal Alojz DROFENIK iz Emo Celja, „bi moral biti len." Vsaj tako nam je na srednji tehniški šoli povedal profesor. Začudeni smo bili, toda.. . Len bi moral biti v malo drugačnem smislu, v tem, kako bi nekaj naredil s čimmanj truda. In v tem je smisel inovatorstva. Vsaj tako ga razumem jaz, ki sem, priznam, po naravi bolj lene narave. Ali z drugimi besedami, zakaj bi se pri delu trudil, če ga lahko opravim laže in hitreje."
Tako razmišljanje Alojza Drofenika morda ni ravno na mestu za ocenjevanje njegovega dela, ki ga je vložil v izboljšavo dela predvsem v varilni tehniki. Alojz Drofenik je vodja tehnologije varjenja v tovarni Emo in zato lenoba prav gotovo ne spodbuja njegovega razmišljanja o izboljšavah. Res paje, da nenehno išče in snuje nove pripomočke, stroje in da skuša izboljšati tehnologijo varjenja, da bi delali hitreje in bolje. Število njegovih izboljšav in racionalizacije je kar precejšnje in prihranek tovarne Emo gre v milijone..
»Kljub vsemu je od prebliska do realizacije sorazmerno dolga doba. Pa še nekaj: v naši tovarni imamo veliko sposobnih ljudi, vendar po moje njihovo znanje ni pravilno usmerjeno. S takim znanjem bi res lahko veliko naredili, žal, v resnici še vedno premalo!"
NAJBOLJŠI V EVROPI
Da je farma krav molznic/ Poljčah na Gorenjskem cnan^; boljših v Evropi in znana tu^ po svetu, ima prav gotovo ^ sluge vodja farme Jože AVSE' NEK. Ni še tako dolgo, morda dobrih deset let, ko so raZ' mišljali, da bi farmo krav molz' nic v Polj čah ukinili. Potem P3 je prišel Jože Avsenek, p° lZ’ obrazbi kmetijski tehnik, farma je zaživela. Od tedanji!1 dva tisoč litrov mleka na kra^n letno so lani dosegli že 5.80° litrov, kar pomeni izreden ^ zultat tudi v svetovnem mer1111'
»Za tak uspeh ima prav gj/ tovo zaslugo ves kolektiv. Fink tnacije praktično ne poznan*1 in vsak zaposleni je strokovni^ na svojem mestu. Čeprav nas j® samo 19, smo se kot kolekti ujeli in proizvodnja gre kot p° tekočem traku. Za tako visoko mlečnost je po moje P^' membna prosta reja, se prav1* da živali niso privezane."
Uspehi farme v Polj čah pa ^ bolj znani v svetu kot doma, saj jih stalno obiskujejo učene kmetijskih šol iz Holandije, Za hodne Nemčije, Avstrije, Bp' garije, Češke in drugod. Bol)* uspehe pri poprečni molznos krav dosegajo le redko kje svetu in to le na račun močnia krmil, kar pa pomeni na račn11 višjih proizvodnih stroškov.
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja RUGELJ. BOJAN SAMARIN, (odgovorni urednik). JANEZ SE- ala: Ljubljana. Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Lju^ff ČZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra1942.	VER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ	na, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki šl-
leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni	VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova uli-	620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna naročnik
urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR,	ca 4, poštni predal 313/VI; naročninski_pddelek tel.: 310-033, int.	je 150.00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v got0
MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS	278: uredništvo, tel.: 316-672. 323-554. 316-696 in 310-033; komerci-	ni. Tiska »Ljudska pravica,« Ljubljana.
Za razvoj banke so značilna tri razdobja:
—	od 1955. do 1965. leta, ko je pošlo-kot izrazito teritorialna komunalna banka;
—	od 1965. do 1970. leta, ko je 2ačela prilagajati poslovanje ukrepom gozdarske reforme in stopnjevati svojo depozitno dejavnost;
—	od 1970. leta dalje, ko je začela raz-V|jati in usklajevati svojo organizacijo in upra-^nje z ustavnimi dopolnili, navezala tesnejše ^sodelovanje z drugimi bankami in začela lriti mrežo poslovnih enot.
^ dvajsetih letih uspešno prehojene Pot'
Sej6 banka razvila iz majhne lokalne banke s skromnim začetnim potencialom v banko, k' pomembno prispeva k razvoju temeljnih in dru9ih organizacij združenega dela. Pri
povečevanju sredstev ie banka dosegla zavidljive rezultate. V prvem obdobju, je do leta 1965, so se skupna sredstva in naložbe povečale od 52,7 milijonov na 609,7 milijonov, v drugem obdobju, to je do leta 1970, na 1.501,4 milijonov in v tretjem obdobju, to je do leta 1975, na 4.219,0 milijonov dinarjev. Ena temeljnih značilnosti dvajsetletnega razvoja
Kreditne banke Koper je njena usmeritev v sorazmerno velike ^ložbe v razširjeno reprodukcijo gospodarstva. Investicijska
prispevala k širjenju in večanju poslov s tujino ter k povečevanju izvoza in zmanjševanju uvoza. Pomemben del aktivnosti banke P° letu 1965 predstavlja tudi stanovanj-sko-komunalno kreditiranje. Z zbiranjem sredstev na podlagi zakonskih predpisov in z zbiranjem namenskih depozitov
od organizacij združenega dela ter z namenskim varčevanjem občanov so ta sredstva bistveno narasla. Presežek kreditov nad sredstvi se pokriva iz dela sredstev hranilnih vlog in predstavlja prispevek banke k akciji »26.000 stanovanj«, ki obenem predstavlja rešitev najbolj, perečega problema družbenega standarda na obalnem področju kot tudi v republiki. Kreditiranje zasebnih gospodarskih dejavnosti je banka izvajala v skladu s poslovno politiko in upoštevanjem položaja malega gospodarstva.
V zadnjem času je banka v skladu z družbenim dogovorom o kreditiranju malega gospodarstva uvedla nove oblike kreditiranja obrti na podlagi združevanja sredstev. Relativno največji uspeh je banka dosegla pri zbiranju sredstev prebivalstva. Začela je delovati na območju, kjer hranilništvo ni imelo tradicije, zato je morala zaorati ledino, setev pa je v dvajsetih letih bogato obrodila.
Devizna sredstva občanov so v zadnjih letih precej prispevala
Politika banke je bila usmerjena v kreditiranje investicij organizacij k porastu sredstev prebivalstva v banki, zato jim je banka posvečala združenega dela za večje rekonstrukcije v industriji,	primerno pozornost. Sad teh prizadevanj je skoraj petkratno po-
Posodobitev opreme in tehnologije, v graditev	večanje deviz v zadnjih štirih letih, število varčevalcev
P^stičnih in trgovskih objektov, v razvoj kme-	pa se je povečalo za več kot trikrat.
%tva, v povečanje prometnih zmoglji-	Zaradi vedno večjega deleža sredstev občanov
}°?ti in drugih gospodarskih dejavnosti.	v kreditnem potencialu banke je
banka posvečala vso pozornost poslovanju z občani. Z odpiranjem
^ investicijskimi krediti banke so bili ali bodo v kratkem zgrajeni, rekonstruirani in posodobljeni Pekateri večji in pomembnejši °bjekti, ki bistveno vplivajo na rast go-sPodarstva, na strukturo gospodarskih zmo-Sljivosti ter na povečano vključevanje delav-Cav v združeno delo.
Aktivnost banke v minulem obdobju 1® bila usmerjena tudi v zagotavljanje °bratnih sredstev •organizacijam združenega dela. Pri tem j® banka uspela zadovoljevati potrebe gospodarstva po krat-koročnih kreditih za °bratna sredstva in zagotoviti kredite za trajna obratna Sr®dstva.
Spoznanje, da so za razvoj gospodarstva zelo pomembni posli in gospodarski stiki s tujino, ker vplivajo na naraščanje in širjenje njegovih dejavnosti, je vodilo banko pri organizaciji deviznih poslov v njenih prizadevanjih za čim bolj pravilno in nemoteno opravljanje poslov uPravljavcev in drugih organizacij združenega dela s tujino.
Obseg deviznih poslov in pomen, ki
ga imajo izvozni posli za uravnavanje plačilne bilance s tujino, sta narekovala banki, da jih je razvijala in nenehno izpopolnjevala. Hitro nai,aščanje teh poslov je narekovalo banki 0r9aniziranje neposred de9a plačilnega prometa s tujino, zato si je banka zagotovila betrebne strokovne kadre.
^ deviznimi krediti,
, z investicijskimi
Krediti za posodobitev proizvodnje in tehnoloških postopkov ,ter s posredovanem garancij organizacijam združenega bela za najemanje komercialnih kreditov v tujini je banka
V lanskem letu je Kreditna banka Koper praznovala svoj 20. jubilej. Okrajni ljudski odbor Koper je namreč 29. 3. 1955.
KREDITNA BANKA KOPER
leta ustanovil Istrsko komunalno banko Koper, ki se je kasneje preimenovala v kreditno banko.
poslovnih enot, primerno propagando, uvajanjem mladinskega varčevanja in s prilagajanjem delovnega časa
potrebam občanov so sreastva prebivalstva v zadnjih desetih letih narasla za dvaindvajset krat. Na še hitrejši-porast sredstev v zadnjih letih so vplivala sredstva delavcev, ki prejema,.
jo osebne dohodke na
hranilne knjižice banke. V ta način izplačevanja osebnih dohodkov je vključenih že 53.000 delavcev. Veliko pozornost
je banka posvečala širjenju bančne mreže. Do leta 1969 je imela ekspoziture v Ilirski Bistrici, Piranu, Postojni in Sežani ter poslovalnico v Izoli. Danes ima banka podružnico v Ljubljani in na Reki, nove ekspoziture v Izoli, Cerknici, Vipavi, Novi Gorici in v Kopru ter poslovalnice v Pivki, Portorožu, Komnu, Kozini, Starem trgu, Solkanu, Ajdovščini ter dve v Kopru. Do konca leta pa namerava banka razširiti svoje poslovne enote še v Trnovem, Kastavu ter okrepiti dosedanje poslovanje z novima poslovalnicama na obalnem področju, in sicer na Škofijah in v Ankaranu.
V dvajsetih letih razvoja si je banka s prilagajanjem upravljanja in organizacije spremembam bančnega in kreditnega sistema in
potrebam upravljavcev in vlagateljev sredstev, s smotrnim opravljanjem kreditnih in drugih bančnih poslov skladno z interesi upravljavcev in širše družbene skupnosti, z nenehnim prizadevanjem za izboljšanje poslovanja z organizacijami združenega dela in s prebivalstvom ter s solidnimi poslovnimi odnosi pridobila velik ugled, opravičila svoj obstoj ter pripravila trdno podlago za uspešen pohod v svoje tretje desetletje.
NOVA TOVARNA VOZIL IZ ŠEMPETRA PRI NOVI GORICI
Prelomnica v gospodarjenju?
Z novimi prostori in tehnologijo podjetje Vozjla med najsodobnejšimi in največjimi proizvajalci prikolic in nadvozij v Evropi — Na svetovni trg z lastno tehnologijo
Slovenski praznik so delavci tovarne prikolic in nadvozij Vozila iz Šempetra pri Novi Gorici praznovali tako, da so slovesno odprli nove proizvodne prostore. S tem so dobili ne le boljše delovne prostore in tudi delovne razmere, pač pa tudi osnovo za nadaljni hitrejši razvoj podjetja.
V novi tovarni, kije zrasla na
15 tisoč kvadratnih metrih površine, bodo lahko izdelali kakih 2000 priklopnih vozil in nadvozij. Z zaposlitvijo več delavcev pa bodo, tako so načrtovali, v letu 1980 lahko naredili kar 2700 prikolic in nadvozij, in se tako uvrstili med največje tovrstne proizvajalce v Evropi.
Kolektiv je večino potrebnih sredstev, približno 100 milijo-
NOVA TOVARNA BREZLESNIH PAPIRJEV V MEDVODAH
Plod dogovora
Nova tovarna je zrasla kot plod dogovarjanja tako proizvajalcev surovin, papirni-čarjev ko izdelovalcev celuloze — Celotni dohodek potrojen ob za dobro tretjino večjem številu zaposlenih — Pokrite vse domače potrebe po tovrstnih izdelkih
V Medvodah so pred dnevi slovesno odprli novo tovarno brezlesnih papirjev, ki bo s to surovino zalagala vse domače odjemalce, del proizvodnje pa ji bo ostal za izvoz in tako za odplačevanje najetega inozemskega posojila. Tovarna je načrtovana tako, da bo lahko sledila potrebam domačega trga in bo možno že do leta 1980 povečati obseg proizvodnje od sedanjih 20 tisoč ton na 40 tisoč ton izdelkov.
Kolektiv tovarne papirja iz Medvod, ki je TOZD celjskega Aera, je novo tovarno zgradil v dogovoru s svojimi poslovnimi partnerji. Tako je ta investicija, kije, mimogrede povedano, ena največjih v Sloveniji letos, eden
prvih projektov, ki so jih uresničili po dogovoru tako proizvajalec kot uporabniki izdelkov ter tudi proizvajalci surovin. Takšen dogovor pa je predvsem tudi dokaz, kaj je moč z ustrezno usmerjenim in vsebinsko bogatim dogovarjanjem doseči. Seveda pa nova tovarna pomeni za medvoško temeljno organizacijo Aera tudi znatno večji celotni prihodek ter večjo socialno varnost nekaj več kot 300 delavcev. Lani je TOZD prigospodarila 150 milijonov dinarjev celotnega prihodka, ta pa se bo ob polni zmogljivosti nove tovarne povečal na 490 milijonov dinarjev, pri čemer se bo število dedcev povečalo za dobro tretjino.
R. B.
Kopni terminal in svobodna industrijska cona v Sežani že dobivata prve oblike delovišča, ki naj bi v naslednjih desetih letih zraslo v najmočnejši gospodarski objekt na zahodni jugoslovanski meji.
Republiški sekretariat za urbanizem je organiziral v Lipici prvi strokovni posvet o vprašanjih v zvezi z gradnjo spremljajočih objektov. Razgovora so se udeležili predstavniki vseh strokovnih služb republiških sekretariatov ter nekaterih zveznih. Podrobno so obdelali politična in ekonomska stališča, ki so predvidena po jugoslovansko italijanskem „Protokolu o svobodni coni“. Posvet v Lipici je zajel tudi prostorsko-urbani-stično ureditev ter gradnjo vseh infrastrukturnih objektov.
Čeprav danes še ni dokončno znan niti značaj niti vrsta industrije v svobodni coni, je mogoče trditi, da bodo razsežnosti poslovanja tega gospodarskega velikana segale v ves jugoslovanski prostor. Zato je treba skrbno in dolgoročno zagotoviti dovt j delavcev. V svobodni industrijski coni naj bi po ocenah zaposlili kakih 20 tisoč delavcev, ki jim je treba zagotoviti tudi stanovanja.
Tako urbanisti, predstavniki
sežanske občine kot republiški gospodarstveniki so enotni v oceni, da ne bomo smeli pospeševati samo naselitve Sežane in njene okolice, pač pa z dobro urejenimi prometnimi povezavami tudi naselja Komen, Senožeče, Postojno, Kozino, Divačo. Prevoz na delo bo še vedno cenejši kot morebitne posledice zaradi pregoste naselitve v industrijskem središču.
Oskrba z vodo postavlja zaenkrat vse načrte pod vprašaj, kajti zmogljivost kraškega vodovoda že sedaj komaj zadošča za potrebe občine. Nov vodovodni križ pa bo vključil še podnanoška, hubeljska, postojnska in goriška zajetja pa tudi nova nahajališča pri Brestovici. Na posvetu v Lipici so sklenili zbrati vse nujne podatke, ki so potrebni za sestavo strokovnega poročila izvršnemu svetu SRS in SFRJ o problematiki v zvezi z gradnjo industrijske cone. Strokovnjaki z vseh področij tehničnih in organizacijskih dejavnosti so si ogledali tudi velik del zemljišč od Sežane do mejnega prehoda Fernetiči, kjer že gradijo nekatere objekte, ki so potrebni za delo špediterske in carinske službe.
BOŽO MARINAC
nov dinarjev, zbral sam; le tretjino so skupno prispevali Ljubljanska banka, Avtocomer-ce, Avtocentar in JLA. Ob tako veliki proizvodnji bo moral kolektiv približno polovico svojih izdelkov izvoziti, saj je domači trg premajhen. Podjetje seje zavoljo tega že usmerilo na trge dežel v razvoju, pri čemer pa računajo tudi na višje oblike poslovnega sodelovanja, ne le na preprosto kupoprodajo. Tako je skupaj z drugimi jugoslovanskimi partnerji dogovarjajo z ganskimi oblastmi, da bi v tej afriški deželi zgradili obrat za montiranje prikolic in nadvozij. Po vsebini podobni dogovori tečejo tudi v Nigeriji in v Egiptu. Ob tem velja posebej poudariti, da je tehnologija plod dela last-
nih strokovnjakov, da bo podjetje imelo torej mnogo bolj proste roke pri prodiranju na tuje trge, kot če bi prikolice izdelovalo po licenci, hkrati pa bo zavoljo tega finančni učinek izvoza znatno ugodnejši, kot bi bil sicer.
Dograditev nove tovarne pomeni prelomnico v gospodarjenju za kolektiv vozil, je v svojem nagovoru na slovesnosti ob odpiranju tovarne poudaril Janez Barborič, predsednik Zveze sindikatov Slovenije; pomembno pa bo vplivala tudi na razvojno politiko jugoslovanskega kopenskega transporta, ki ima v srednjeročnem programu razvoja Jugoslavije zelo pomembno mesto.
R. B.
VODIKOV PEROKSID MAMI INVESTITORJE
Koliko novih tovarn?
Belinka iz Ljubljane se je odločila za proizvodnjo peroksida in že gradi tovarno, za enako investicijo se je odločil tudi kombinat Sodaso — Ena tovarna dovolj ža naše potrebe
URBANISTI O KOPNEM TERMINALU V SEŽANI
Gospodarski velikan
V desetih letih naj bi v Sežani zrasel terminal, ki bo najmočnejši gospodarski objekt ob zahodni jugoslovanski meji
Osnovni proizvod tovarne Belinka je natrijev perborat. Kot aktivno belilo je važna sestavina pralnih praškov, poraba le-teh pa bliskovito narašča. Zato so potrebe po tej surovini v zadnjih nekaj letih kar šestkrat narasle. Za njeno proizvodnjo je nujno potreben vodikov peroksid, ki ga uporabljajo tudi v tekstilni, papirni, prehrambeni in kozmetični industriji kot belilo ter v medicini kot razkužilo. V Belinki so ga včasih pridobivali sami, vendar so uporabljali zelo zastarele stroje, ki so jih dobili še na račun vojnih reparacij. Ta proizvodnja pa je bila tako draga, da so jo morali ustaviti. Bili pa so edini tovrstni proizvajalec v Jugoslaviji in peroksid moramo že nekaj let v celoti uvažati. Odvisnost od uvoza ne povzroča le finančnih težav, pač pa tudi težave pri preskrbi s surovinami. Vsi ti vzroki so delavce tovarne Belinka spodbudili, da so se odločili zgraditi sodobno tovarno vodikovega peroksida. Investicija je visoka, znaša 170 starih milijonov dinarjev, zato so zbrali 80 odstotkov sredstev s pomočjo Ljubljanske banke, petino pa sta dodala tuja partnerja — londonska tvrdka Laporte in Sol-way iz Bruslja, ki bosta s tem deležem sorazmerno udeležena pri dobičku.
V novi tovarni bodo izdelali več kot 7000 ton vodikovega peroksida na leto. S to količino bodo povsem zadovoliili potrebe domačega tržišča. Družba bo tako prihranila vsako leto dobra 2 milijona dolarjev, kolikor mora zdaj odšteti za uvoz. Po prvotnih načrtih bi morala biti tovarna zgrajena že do 1. maja in v juliju naj bi stekla poskusna proizvodnja. Vendar Belinka pri domačih proizvajalcih ni našla vse potrebne opreme, dovoljenja za uvoz iz Nemčije in Velike Britanije pa ne dobi. To je gradnjo povsem ustavilo. Devizna sredstva za manjkajočo opremo — približno 300 tisoč mark — so zbrali, počakati morajo le še na uvozno dovoljenje.
Tovarna bo imela eno najsodobnejših tehnologi! v Evro-
pi. Proizvodnja bo avtomatizirana v največji možni meri, saj bodo v eni izmeni zaposleni le triie delavci in bo njihova naloga le nadziranje poteka dela.
Ko bo proizvodnja stekla, bodo vsaj za naslednjih pet let povsem zadovoljene domače potrebe po vodikovem peroksidu in s tem tudi po natrijevem perboratu. Kljub temu pa se ie kombinat Sodaso iz Tuzle odločil zgraditi v Lukovcu enako tovarno. Da ne bi prišlo do ekonomsko neutemeljene konkurence, je Belinka predlagala skupno naložbo v tako tovarno po letu 1985, ko bi potrebe po vodikovem peroksidu pri nas morda narasle, čeprav bi bilo za Belinko tudi takrat ceneje razširiti proizvodnjo v lastni tovarni. Vendar so v Sodaso zavrnili Belinkin predlog, češ, da žele sami proizvajati vse — od surovine do končnega izdelka.
C. BRAJER
Združevanje
zaplotništva
V zadnjih dveh, treh letih so pri nas zrasle nekatere velike, in sorazmerno močne gospodarske tvorbe - sestavljene organizacije združenega dela v kovinski industriji, elektroindustriji, kemični in pohištveni industriji itd. Rezultati gospodarjenja so zelo hitro pokazali upravičenost takšnega povezovanja - hkrati pa tudi opozorili, da raven povezovanja še vedno ni taka, kot bi si jo že-
iSP1
leli. Ugodni rezultati so se namreč pokazali predvsem pri skupnih nabavah surovin in reprodukcijskih materialov, v manjši meri tudi pri prodaji; medtem pa je najpomembnejši del povezovanja dela in sredstev, načrtovanje in uresničevanje skupnega razvoja trenutno še slabo razvito.
Delovne organizacije tudi še niso izkoristile možnosti, da se povežejo v gospodarsko resnično učinkovite celote, z najboljšim možnim izkoristkom združenega dela in sredstev. Medtem ko posamezniki v tekstilni industriji, med njimi so tudi sindikalni funkcionarji, odkrito dvomijo, da bi bilo moč tekstilna podjetja povezati (dosedanji bledi rezultati jim dajejo prav), so v drugih dejavnostih pri povezovanju mnogo bolj učinkoviti. Vendar marsikje samo navzven, ali pa pri manj pomembnih funkcijah združevanja dela in sredstev. Vtis je dober samo s primerne razdalje: ko si večino tako lepo povezanih TOZD ali OZD ogledamo pobliže, vidimo predvsem veliko nemoč celo družbenopolitičnih organizacij v OZD pred sebičnostjo, nezaupanjem do drugih OZD . ..
Vsekakor ni možno trditi, da se v SOZD ne trudijo, da bi združevanju dali tudi prave vsebinske razsežnosti. Res pa je, da imajo pri tem največ težav prav z zaplankarskim načinom razmišljanja v posameznih podjetjih oziroma v temeljnih organizacijah. Le-to se navzven kaže v nepripravljenosti pogovoriti se z drugimi TOZD, ki se ukvarjajo z enako ali podobno dejavnostjo, o delitvi proizvodnih programov ali o odstopanju dela proizvodnega programa. Praviloma so TOZD pripravljene odstopati drugim TOZD samo tisto proizvodnjo, s katero nimajo finančnega uspeha. .,.
Zanimivo je, da je najteže skleniti dogovor prav v tistih dejavnostih, kjer število tovarn in tudi količina izdelkov krepko presegata možnosti našega trga, kjer je torej boj za kupca zelo trd, na tujem trgu pa ti izdelki težko najdejo kupce; tako je v tekstilni industriji, pohištveni, beli tehniki in še kje. Tipično za pohištveno industrijo je, da večina tovarn izdeluje vse vrste pohištva, pri tem pa skušajo težak gospodarski položaj izboljšati ne s pametnim dogovorom o delitvi dela oziroma s specializacijo, pač pa s pogostim spreminjanjem tipov pohištva in s tem z ugodnejšimi cenami. Da je takšna politika dvorezna, se je lepo pokazalo pri Meblu, kjer so zavoljo stroškov za spreminjanje proizvodnega programa izgubili blizu 10 milijonov din, namesto da bi jih zavoljo uveljavljanja višjih cen pridobili-
Še teže pa se je dogovarjati, tako vsaj trdijo v mnogih slovenskih delovnih organizacijah, s podjetji iz drugih republik. Posamezni primeri to dokazujejo, seveda pa se ob tem tudi zastavlja vprašanje, v kolikšni meri takšno stanje ustreza tudi slovenskemu zaplan-karstvu . ...
Vsekakor drži: še tako velike gospodarske organizacije bodo v evropskem merilu v najboljšem primeru dosegle raven poprečnostl Pri poslovanju s svetom, kar je za naše gospodarstvo glede na velikost domačega trga že postalo nuja, pa bo gospodarstvo moralo pokazati še mnogo več kvalitete, kot je je trenutno sposobno. Ne le v kakovosti izdelkov, pač pa tudi v obdelavi trga, v organizaciji poslovnih stikov, pridobivanju poslov, v organizaciji proizvodnje . . . Tega pa kajpak ne bo možno doseči z združevanjem zaplankarsko mislečih kolektivov.
V kolektivih, kjer so že prerasli zaplotništvo in živo čutijo potrebo po čimširšem in odprtem povezovanju dela in sredstev, menijo, da bo zakon o združenem delu tista sila, ki bo premaknila jeziček na tehtnici. Vendar pa je treba dodati: zakon bo pri tem le opora, nikakor pa ne višja sila, ki bo namesto ljudi urejala stvari.
B. RUGELJ
LJUBLJANSKE MLEKARNE: 7 MILIJONOV DIN IZGUBE
Težave v proizvodnji mleka
— i
S koncentracijo mlečne proizvodnje, z uporabo cenejše krme, z naku* pom boljših pasem mlekaric ter s pomočjo ljubljanskih občin naj bi p°' stopno odpravili izgubo
Med ljubljanskimi podjetji, ki so minulo poslovno leto zaključila s precejšnjo izgubo, so tudi Ljubljanske mlekarne -TOZD Posestvo. Zaradi težavnih pogojev pri proizvodnji mleka so imela lani vsa posestva izgubo, ki je za vso TOZD znašala približno 7 milijonov dinarjev. Od tega TOZD ni mogla pokriti kar 6 milijonov din.
V podjetju so že lani sprejeli sanacijski program, ki predvideva predvsem modernizacijo objektov, večjo porabo cenejše krme ter izboljšanje molznosti. Tako bodo že letos odprli sodoben objekt na Gmajnicah, kjer bodo imeli 300 do 400
krav. Farmo bodo odprli sredi tega leta. Večji del mlečne proizvodnje bo poslej skoncentriran na barjanskem območju. Zavoljo nove farme bodo boljši tudi pogoji gospodarjenja, ki doslej zaradi nedograjenosti in slabe opremljenosti farm niso bili dobri. Kolektiv namerava tudi kupiti visoko kvalitetne molzne krave v tujini, sčasoma pa tudi na domačem trgu. Težave so tudi zaradi slabe krme, upajo, da se bo domače poljedelstvo z nabavo ustrezne mehanizacije preusmerilo v proizvodnjo kvalitetne krme, ki naj bi nadomestila tudi drage kon-cetrate. Do leta 1980 pa nameravajo zgraditi še dve farmi,
podobni tej, ki jo bodo zdaj odprli na Gmajnicah.
S tem bi delovna organizacij3 izčrpala vse možne ukrepe za sanacijo izgube ter za povečanj® ekonomičnosti poslovanja-Vendar pa izgube v TOZD P°' sestvo letos še ne bo možno v celoti odpraviti. Kolektiv Ljub' Ijanskih mlekarn je vsa leta doslej sam kril izgubo v TOZU Posestvo. Za lansko izgubo P3 pričakujejo delno pomoč Judi od ljubljanskih občin. Ta naj b* znašala slabo polovico celotn® izgube, ki so jo zaenkrat pokru® same temeljne organizacij® ' združenega dela v podjetju-
P. HABJAN^
Odstavljamo vam delovno organizacijo »Delamaris« iz Izole
BOMO SLOVENCI POJEDLI VEČ RIB?
^ izolskem Delamarisu bodo letos izvozili za blizu 6 milijonov dolarjev izdelav — Modernizacija ribiške flote bo prispevala k zmanjšanju uvoza rib za Predelavo v konzerve
. elovna organizacija ..Delamaris" zole šteje danes 1350 zaposlenih lavcev. Njena osnovna proizvod-te? ^ U*ov ^ predelava rib, mimo Pa imajo v proizvodnem pro-trat*1'1 tU<^* izdelavo jušnih koncen-D . v> predelavo kave in kavovin, ^oizvodnjo različnih instant napit-v i.V tei Predelavo mesa in zelenjave konzerve.
^irnajo pet temeljnih organizacij ^Pruft^ C*6*a ^ ^Ve sam0UPravni
korf	Iris predelujejo ribe v
0me^e, v TOZD Argo, kot smo že tratn ■ Vdelujejo jušne koncen-•Peso *nstant napitke in predelujejo To7n 'n zeienjavo v konzerve, v vinkeU ^°^evinka izdelujejo ploče-tiskar konzerve In opravljajo Patsi Moritve na pločevino in javn ’ V ^ZD Riba je osnovna de-ko s°St; Ulov in prodaja rib, medtem e v TOZD Avtotransport ukvar-lovnS Trev°zi za potrebe celotne de-Up e nrganizacije. Od dveh samo-^ vnih skupnosti prvo tvorijo Slu-r, eVaici> v drugi pa so skupne e delovne organizacije. Dodaj-56 to, da je izolski ..Delamaris" 2(jr 2an v sestavljeni organizaciji rženega dela HP v Ljubljani.
, povečati ulov v domačem morju
^h^iaki Delamaris je ena najstarej-N']rt°iVarn pri nas za predelavo rib. ta ie z združitvijo več manjših od	P^najstimi leti. In vse
dal lSe 6 ta dolski kolektiv uba-ZLl-ffinimi težavami, ki so Zla !^a 6 ui°v in predelavo rib. dar v necna^ Položaj te veje gospo-ske dejavnosti z drugimi gospo-Jdskimi dejavnostmi v kmetijski proizvodnji ga je najbolj prizadel. e zdaj, v srednjeročnem načrtu, tzolski ribiči in predelovalci rib stavljeni enakopravno ob bok izva^T ^metijskim in živilskim pro-Per iem' ^ tem tudi vidijo večjo ^ spelctivo razvoja delovne organi-fle, predvsem pa večje možnosti ulovnova vlaganja v modernizacijo
tud'3 'n Predelave rib. Seveda pa d ‘ v razmerah, v kakršnih so delali jpjp6!’ v Delamarisu niso držali kri-Ptori S' ^e‘lehno so povečevali tek 7ct'vnost> kar pove tudi poda-ladii m 80 *an' z ruanjšim številom Pred nalovili mnogo več rib kot
hov petnajstimi leti, ko je štela nji-kal.a , °ta 24 ladij, izraženo v števil-’ ^ so nalovili 4400 ton rib,
pred petnajstimi leti pa le 2200 ton najrazličnejših morskih rib.
Ulov rib domače .flote pa predstavlja komaj polovico proizvodnje v Delamarisovi predelavi rib. Zavoljo tega so doslej ribe za predelavo vedno morali uvažati, kar jim povzroča še dodatne preglavice. Zato je razumljivo, da v Delamarisu vse sile usmerjajo v povečanje ulova rib v domačem morju, ali vsaj z domačo ribiško floto v tujih morjih, denimo, v Sredozemlju. Predvsem z novo tehnologijo ulova rib želijo zmanjšati uvoz. Zavoljo tega bodo tudi takoj začeli z rekonstrukcijo obstoječe flote, za kar naj bi porabili 25 milijonov dinarjev, za nakup novih sodobnejših ladij pa naj bi namenili blizu 21 milijonov dinarjev. Ob modernizaciji flote za ulov rib pa že razmišljajo tudi o gradnji novih hladilnih komor za skladiščenje svežih rib, tako da bi predelava rib nemoteno tekla. Seveda se tudi s to modernizacijo v Delamarisu še ne bodo povsem izognili uvozu rib za predelavo. Zato veliko pričakujejo tudi od novega mešanega jugoslovansko-poljskega podjetja za ulov rib v Atlantskem oceanu in drugih morjih, ki bo oskrbovalo tako izolsko kot druge tovarne s svežimi ribami
V programu razvoja izolskega Delamarisa pa je tudi zapisano, da bodo v naslednjem obdobju občutno povečali tudi prodajo svežih rib, še posebej zato, ker smo Jugoslovani in Slovenci na predzadnjem mestu na svetu, kar zadeva porabo svežih rib. Predvsem želijo ponuditi tržišču kvalitetno belo ribo. To bo zdaj tudi mnogo laže, saj bo z novo tehnologijo ulova možno preskrbeti kvalitetnejše sveže ribe tudi v tako imenovanih izvensezonskih mesecih, to je pozimi in na pomlad.
PREUSMERITEV
PROIZVODNJE
Ulov in predelava rib, ki je povezana z uvozom, upoštevaje neenak položaj omenjene proizvodnje z drugo kmetijsko in živilsko proizvodnjo pri nas, je kolektivu Delamarisa vseskozi prinašal premalo dohodka, da bi se lahko normalno razvijal. Zavoljo tega so že pred leti začeli razmišljati tudi o preusmeritvi proizvodnje na druge živilske izdelke. Tako so izoblikovali dodatni proizvodni program, v katerem imajo največji delež predelava kave in kavovin, različni instant napitki ter dodatki jedem. Zdaj se trudijo, da bi ta
proizvodni program še izpopolnili predvsem s skupino izdelkov polpripravljenih jedi in izboljšali kvaliteto instant napitkov.
Danes predstavlja v Delamarisu omenjena proizvodnja blizu 30 odstotkov celotne proizvodnje. Želijo pa, da bi ta odstotek že v bližnji prihodnosti še povečali. Zavedajo se namreč, da kljub modernizaciji ulova in predelave rib ter vlaganj v to dejavnost, le-ta vseeno nima takšnih možnosti razvoja kot drugi del proizvodnje v Delamarisu. Zavoljo tega bodo zgradili novo tovarno.
Hkrati z razširjanjem ulova rib, predelave rib v konzerve in prede-
LETOS
600 MILIJONOV DINARJEV
V Delamarisu računajo, da bodo letos proizvedli za blizu 600 milijonov dinarjev izdelkov. Polovico proizvodnje predelanih rib v konzerve bodo izvozili v Švico, Avstrijo, Češkoslovaško, Jamaico in Egipt ter druge dežele tretjega sveta. Vrednost celotnega izvoza bo predvidoma znašala 6 milijonov dolarjev. Ta načrt bodo zanesljivo izpolnili, saj so že doslej izvozili za 1,6 milijona dolarjev, medtem ko je lanski izvoz v tem času znašal komaj za 300.000 dolarjev izdelkov.	(t. t.)
lave kave, kavovin, instant napitkov in dodatkov jedem ter predelave mesa in zelenjave v Delamarisu ne pozabljajo na razvoj proizvodnje pločevink in transporta. Obe dejavnosti sta namreč v popolni odvisnosti od obeh glavnih dejavnosti v Delamarisu. Zlasti pa so v Delamarisu pozorni na razvoj transporta. Delamaris namreč proizvaja takšne živilske proizvode, ki terjajo specialni transport v hladilnikih. Za takšen transport pa trenutno v Sloveniji ni usposobljeno nobeno transportno podjetje.
Ob prazniku dela želimo vsem delovnim ljudem mnogo uspehov!
Člani delovne organizacije TOMOS, Koper

TOMOS je edina tovarna v Jugoslaviji, ki proizvaja mopede, izvenkrmne motoije, njena TOZD v Subotici TOMOS PARTIZAN pa kolesa. Njeni proizvodi niso znani le v naši ožji in širši domovini, ampak v Evropi, v Afriki (Gana) in tudi v Ameriki.
V	minulih 22 letih so delavci utrdili temelje izredno bogatemu in pestremu proizvodnemu programu.
V	tem času je kolektiv Tomosa razvil lastne raziskovalne sposobnosti, katerih zmogljivost je pravzaprav rasla vštric z razvojem tovarne. Delovni kolektiv sije uspel v času svojega obstoja zagotoviti takšne kadre, da danes zlahka osvoji vsak nov proizvod, novo tehnologijo, je vešč v pripravi orodij ter v organizaciji strokovnih služb, potrebnih za današnji obseg in za današnjo raven strokovnega dela.
Trgovine SLOVENIJA AVTA in TRGAVTA prodajajo proizvode pod zelo ugodnimi pogoji. Obiščite najbližjo trgovino in prepričajte se o izrednih možnostih za nakup kakovostnih TOMOSOVIH proizvodov!
\_________________________y
TOMOS EXCLUSIV moško kolo posebne športne izvedbe. Gume: 20 x 2,125“ in 20 x 1,75“. Spredaj ročna bobnasta zavora, zadnje pesto s tremi predstavami in notranjo zavoro (torpedo). Oprema: dinamo, žaromet, torbica z orodjem in zvonec.
	MOTOR ENOVALJNI		DVOTAKTNI						VOZNE LASTNOSTI					
TIP VOZILA	PROSTORNINA	MOČ	j j KOMPRESUA	i 3 I	PRENOS MOČI	OKVIR	s o	I	j MAKS. HITROST	1	 REZERVOAR	PORABA GORIVA 1	!	: ! TEŽA VOZILA !	MAKS. VZPON	NOSILNOST
	ccm	KM-VRT./M IN							km/	> 1	1/1 oo	kg	%	kg
TOMOS AUTOMATIC NT	48	1,8/4500	;6.7	z	1/S	C	2o x 2,25	1	4o	2,5	1,5	42	8	llo
TOMOS AUTOMATIC 3	49	2 /55oo	:8,5	z	2/S	JP	2o x 2,25		45	4	2	44	2o	lo5
TOMOS AUTOMATIC 3 K	49	2 /55oo	1:8,5	z	2/S	JP	2o x 2,25		45	4	2	44 ’	2o	lo5
TOMOS APN 4	49	2,5/5ooo	:6,5	Z/V	4/N	JP	18 x 2,5o		48	5,4	2,2	55	25	lo5
TOMOS APN 4 H	49	2,5/5ooo	:6,5	Z/V	4/N	JP	18 x 2,5o		48	5,4	2,2	62	25	lo5
-TOMOS 14 TLC	49	4,2/65oo	:lo	Z/V	4/N	C	16x2,75	1/B	72	11	2,4	63 .	25	16o
TOMOS 14 TU5	49	4,2/65oo	:lo	Z/V	4/N	JP	18 x 2,5o	1/B	7o	11	2,2	65	25	16o
TOMOS 15 SL	49	6/ 82oo	:11	z	5/N	JP	18 x 2,5o	/B	85	11	2,8	65	25	15o
TOMOS 15 SLC	49	6/82oo	:11	z	5/N	C	16 x 2,75	/B	85	11,5	2,8	67	25	15o
TOMOS CROSS 5o JUNIOR	49	7,5/75oo	:lo	z	5/N	c	19x2,5o/S 18 x 3,oo/Z	1	8o	8	2,8	65	8o	loo
Z - zračno hlajenje, Z/V -zračno hlajenje z ventilatorjem, 1/S - enostopenjski avtomatski prenos, 2/S -dvostopenjski avtomatski menjalnik, 5/N - pet nožnih prestav, C — cevni okvir, JP — okvir iz jeklene pločevine, (S guma spredaj), Z -guma zadaj, 1/B — sedež za dve osebi.
TOMOS 3- krmni motor, enovaljni, TOMOS 4-krmni motor, enovaljn*’ dvotaktni, prostornina 59,6 ccm, dvotaktni, prostornina 59,6 ccm-3 KM, poraba goriva pri polnem plinu 4 KM, poraba goriva pri polnem plin11 1,3 l/h, prostornina vgrajenega rezer- 1,6 l/h, poseben rezervoar za 121 g°' voarja 1,81. Obstaja izvedba s kratko riva. Obstaja izvedba s kratko in z dol" in z dolgo osjo.	go osjo.
TOMOS UMO 06 stabilni motor, enovaljni, dvotaktni, zračno hlajen, prostornina 59,6 ccm, 2,8 KM pri 5800 vrt/min, poraba goriva 1,41/h, rezervoar 2,81. Obstaja tudi izvedba z regulatorjem in reduktorjem.
TOMOS MP 300/25 motoma črpalka, motor TOMOS UMO 06, poraba goriva pri polni obremenitvi 1,41 /h, rezervoar 2,81, pretok 300 l/min pri manometrični višini 25 m, največja sesalna višina 6 m. Teža črpalke brez goriva 13,6 kg. Priključek za osvetlitev 6 V/l 5 W.
TOMOS MB 05/5 gasilna brizgalna, moto TOMOS UMO 06, poraba goriva pri polni obremenitvi 1,3 l/h, rezervoar 2,81, pretok 50 l/min pri manometrični višini 5 atm, največja sesalna višina 6 m. Teža brizgalne brez goriva 15 kg. Priključek za osvetlitev 6 V/15 W.
TOMOS VMP 20/150 visokotlačna motom« črpalka, motor TOMOS UMO 06 s centrifug3*^ nim regulatoijem in reduktoijem. Moč m°torJ 1,5 KM pri 3000 vrt/min, poraba goriva 0,81/ ‘ Črpalka ima dve membrani. Pretok 20 l/min, Prl' tisk 15 atm. Teža agregata 18 kg.
Obisk v podjetju Lama v Dekanih
Iz sence »velikanov«
Proizvajajo pohištveno okovje in z njim zadovoljujejo blizu 70 odstotkov jugoslovanskega tržišča — Letos večja usmeritev v izvoz
0 delovni organizaciji Lama iz Dekanov pri Kopru je pravzaprav bolj malo slišati. To pa seveda ne pomeni, da ta blizu 470-članski koletiv v senci ,,velikanov“, kot so Tomos, Mehano-tehnika in drugi na Koprskem, nima kaj pokazati. Nasprotno, prav s svojo skromnostjo pred javnostjo si ta kolektiv vztrajno utira pot dobrega gospodarjenja. Tako kot mnogi drugi, se je tudi kolektiv Lame v preteklosti srečeval z mnogimi težavami, ki pa jih je s samoodrekanjem uspešno premagoval in danes lahko s ponosom zre na prehojeno pot, zlasti v zadnjih šestih letih. Še bolj s ponosom pa zre v prihodnost. Osnova, ki si jo je kolektiv Lame ustvaril, je dobro poroštvo za nadaljnji razvoj.
PRELOMNICA LETA 1967
Se pred dobrimi devetimi leti seje Lama borila na robu rentabilnosti. Vzrok temu je bil neizdelan proizvodni program. Z urugimi besedami povedano, v Lami so proizvajali najrazličnejše kovinske izdelke, od stavbnega do pohištvenega okovja, mimo lega pa so opravljali še drobne storitve iz kovinske stroke. To ni vodilo nikamor.Nizki osebni dohodki in dokaj neurejene razmere niso v kolektiv pritegnile nobenega strokovnjaka. Skoraj bi ^se primerilo, da bi morali vrata Lame zapreti. Pa jih niso .
1
Prišel je prisilni upravitelj, ki je s seboj pripeljal nekatere strokovnjake. Krepko so vsi zavihali rokave, stisnili pesti in si rekli: „Zdaj ali nikoli!" Uspelo jim je. Tedanji prisilni upravitelj in današnji direktor Lame tov. Jerman se spominja:
,.Najprej smo se morali zediniti o proizvodnem programu -jasno nam je bilo, da moramo pometati iz proizvodnje vse tisto, kar je bilo za nas balast. Tako smo opustili proizvodnjo stavbnega okovja in opravljanje drobnih storitev iz kovinske stroke in se načrtno lotili proizvodnje pohištvenega okovja. Tako danes proizvajamo le pohištveno okovje in z njim zadovoljujemo do 70 odstotkov jugoslovanskega trga. V Jugoslaviji torej danes ni tovarne pohištva, ki ne bi v svoje izdelke montirala Lamine ključavnice, okovje in druge naše proizvode. Blizu 10 odstotkov naše proizvodnje pa izvozimo na zahodna in vzhodna tržišča."
Ob Lami sta v Sloveniji še dve tovarni, ki proizvajata okovje, in sicer Titan iz Kamnika ter Kovinoplastika iz Loža. Vsi trije proizvajalci so se za skupno mizo dogovorili o delitvi proizvodnega programa, o čemer so podpisali tudi samoupravni sporazum o interesni skupnosti proizvajalcev okovja, ki se imenuju ISPO. Ta sporazum med drugim določa, da Lama proizvaja pohištveno okovje, Kovinoplastika stavbno okovje in Titan ključavnice. Iz razgovora z direktorjem Lame smo še zvedeli, da ni daleč čas, ko bodo omenjene tri organizacije združenega dela podpisale tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi sestavljene organizacije združenega dela.
~ NOVA TOVARNA
Natančno začrtan proizvodni program je terjal od kolektiva Lame nove napore. Obstoječi proizvodni prostori so postali pretesni, predvsem pa je bila proizvodnja zaradi nepovezanosti veliko predraga. Zgraditi je bilo treba novo tovarno. Lani so se vanjo že vselili. Pod skupno streho na 2000 kvadratnih metrih so našli svoj prostor galvanika, lakirnica, orodjarna, obrat za čiščenje odpadnih galvanskih vod in del skladiščnih prostorov.
,,Investicija nas je veljala nekaj več kot enajst milijonov dinarjev," pravi direktor Lame. „Polovica denarja je prigospodarjenega, polovico pa smo ga dobili od banke v obliki kreditov."
Skupna streha proizvodnih obratov je šele prva faza investicijske dejavnosti v Lami. Zdaj, to je v drugi fazi, že gradijo veliko skladišče s 3600 kvadratnimi metri površine. Tudi ta del investicije jih bo veljal nekaj več kot 11 milijonov dinarjev. „Gradnja skladiščnih prostorov je prav tako nujna, kot je bila — gradnja proizvodnih prostorov. Skladišča pod- skupno streho prav tako pomenijo cenejše izdelke, kar pogojuje še boljše vključevanje na domače in tuje tržišče," pripoveduje direktor Lame.
V tretji fazi — ta naj bi bila predvidoma končana prihodnje leto — bodo zgradili še garderobe za delavce z ustreznimi sanitarijami in upravno poslopje. Zdaj namreč upravno-tehnične službe ..gostujejo" v prostorih, kjer se bo kasneje še razširila orodjarna.
KVALITETNI IZDELKI
Vključevanje Lame na jugoslovansko in inozemsko tržišče moramo še posebej poudariti. Vedeti je namreč treba, da je Lama s svojimi izdelki kar naprej v hudem vrtincu konkurence tovrstnih izdelkov. Sproščen uvoz pohištvenega okovja ji iz dneva v dan narekuje, da so njeni izdelki vsaj enakovredni, če ne boljši od tujih. Za kakovost v tem delovnem kolektivu skrbi poseben štab ljudi, ki nenehno konstrukcijsko in oblikovno izpopolnjujejo izdelke; prav tako pa so vedno pozorni, daje tudi izbira teh izdelkov iz dneva v dan večja in pestrejša.
„Veliko let smo potrebovali, da smo postali enakovredni proizvajalci pohištvenega okovja tujim proizvajalcem," pristavlja direktor Jerman. ,-,Danes smo po kvaliteti in po cenah že konkurenčni."
NAPET PLAN
Uspešnost gospodarjenja v dekanski Lami se kaže tudi v šte-vilkah. Odkar proizvajamo samo pohištveno okovje, to je zadnjih šest, sedem let, so proizvodni načrt vsako leto povečali poprečno za 30 odstotkov, lanski načrt pa so presegli celo za 26 odstotkov. Lani so, denimo, proizvedli že za blizu 14 starih milijard dinarjev svojih izdelkov.
,,Prav zavoljo tega, ker smo vsa leta nazaj proizvodni načrt tako visoko presegali," pojasnjuje Bogomir Medved, vodja finančnega sektorja, „smo se letos odločili, da si zastavimo zelo smel načrt, po katerem računamo, da bomo proizvedli za blizu dvajset starih milijard dinarjev izdelkov."
Iz pripovedi vodje računovodskega sektorja smo lahko razbrali, bo tako, napet proizvodni načrt marsikoga prisilil k še večji delovni disciplini in zavzetosti za kvalitetnejše izdelke.
,.Seveda vseh. izdelkov tudi letos nc bomo mogli prodati doma. Zato bodo naša prizadevanja v prodaji veljala tujim tržiščem — vzhodnim in zahodnim, zlasti pa tržiščem neuvrščenih držav. Ustvarili smo si dobro osnovo, da bomo te cilje, ki smo si jih v načrtu zapisali, tudi dosegli," je ob koncu našega razgovora pristavil direktor Lame tovariš Jerman.
V KNJIŽNICI SINDIKATI JE PRAVKAR IZŠLO:
št. 9: Bogdan Kavčič:
SAMOUPRAVLJANJE V ZDRUŽENEM DELU
Cena 40. — din
VTISKU: št. 10: Roman Albreht:
Nov korak pri graditvi temeljev socialistične samoupravne družbene ureditve
(Pogledi na nekatera idejnopolitična vprašanja zasnove osnutka zakona o združenem delu in družbene preobrazbe na ustavni podlagi)	Cena 20.— din
Naročila sprejema ČZP Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4/11.
----------------------------------------Odreži in odpošlji ČZP Delavski enotnosti-
NAROČILNICA
Nepreklicno naročamo pri ČZP Delavska enotnost iz Ljubljane
izvodov brošure št. 9 (Bogdan Kavčič) po 40.— din izvodov brošure št. 10 (Roman Albreht) po 20,— din
Brošure pošljite na naslov.
Kraj in poštna štev.:
Izjavljamo, da bomo naročene brošure plačali v roku 15 dni z virmanom, s čekom (ustrezno podčrtajte!)
Kraj in datum:
Žig in podpis naročnika:
Vinko Štucin, vodja tolminske tovarne Planika, ki dnevno izdela od 1100 do 1300 parov ženskih sandal oziroma škornjev in v kateri je zaposlenih 158 delavk in delavcev, nam je povedal, da bo kolektiv v primerjavi z lani naredil letos bistven korak naprej, saj bo letos izdelal za staro milijardo din več čevljev ali približno 250.000 parov različne obutve. Ta tovarna Tetno izvozi blizu 60 % svoje proizvodnje v tujino. Poprečni zaslužek zaposlenih znaša 270 starih tisočakov mesečno.
Tovarna stoji in dela že od 1947. leta. Iz pretežno obrtniškega načina proizvodnje je v zadnjem času razvila industrijsko proizvodnjo, in sicer v obdobju po letu 1974, ko se je združila s kranjsko Planiko. Danes je tovarna kadrovsko in proizvodno kos zastavljenim nalogam v okviru modeme industrijske proizvodnje.
Uvajanje nove tehnologije sicer povzroča nekoliko težav, vendar se že kaže napredek. Želja kolektiva je, da bi dohitel proizvodne normative v kranjski Planiki. Še leta 1973 je tolminski kolektiv dnevno izdelal 341 parov čevljev, letos pa jih poprečno naredi 1100, in to ob enakem številu delavcev v proizvodnji.
Nova tehnologija, novi stroji, nov ritem
dela, vse to ugodno vpliva na razpoloženje in ne nazadnje tudi na zaslužek. Kar zadeva družbeni standard, je tolminski kolektiv Planike doslej v prvi vrsti skrbel za stanovanja. Lani je kupil za svoje delavce dve stanovanji, letos pa eno, medtem ko je več delavcem pomagal s posojili za individualno gradnjo.
Tolminska Planika je specializirana tovarna ženske obutve, ki bo dnevno proizvodnjo po srednjeročnem planu do leta povečala na 2000 do 2500 parov čevljev dnevno. V bližnji prihodnosti bo tovarna dobila novo šivalnico, ki bo delala v dveh izmenah, poskrbela bo za dograditev novega skladišča gotovih izdelkov, ki zdaj predstavlja enega glavnih problemov tovarne.
Delavke in delavci so doma iz bližnjih krajev ali iz Tolmina. Od 158 zaposlenih je 119 deklet in žensk, ki aktivno sodelujejo v vseh družbenopolitičnih organizacijah in v organih upravljanja.
Delovni kolektiv tolminske Planike ob tej priložnosti iskreno čestita vsem delovnim ljudem za 1. maj, mednarodni praznik dela, z željo, da bi tudi v prihodnje dosegali čimveč delovnih uspehov in sebi ter generaciji, ki prihaja, zagotovili še lepšo prihodnost.
Polnilna linija za stekleničke
Jgfe
Sadno likerski kombinat Fructal-Alko, ki bo letos praznoval 31. rojstni dan, daje na trg dobro tretjino vse jugoslovanske proizvodnje sadnih sokov in predstavlja največjega tovrstnega proizvajalca ne samo pri nas, temveč tudi v Evropi.
Kolektiv Fructal-Alko, ki ima tri TOZD, in sicer Fructal, Alko in Frigos (Celič BIH), redno zaposluje 1.100 delavcev, v sezoni pa od l.^OO do 1.400, ki letno predelajo 20 tisoč ton domačega sadja in več tisoč ton uvoženega v kakovostno najboljše sadne sokove, saj so daleč najboljši med tovrstnimi jugoslovanskimi proizvodi, hkrati pa se po kakovosti kosajo z najboljšimi na svetu.	,
Glavni direktor dipl. oec. Rudi Ši-mac, ki je bil do nedavna novogoriški župan, začenja pogovor s problemi, ki tarejo ta.ajdovski delovni kolektiv, sadni sokovi imajo status prehrambenega artikla, vendar pa zamrznjene cene, medtem ko cene sadja iz lea v leto naraščajo. Samo v zadnjih treh letih so poskočile cene sadja za 50 do 70 %. Rešitve bo treba poiskati v enem od ustavnih načel oziroma izhodišč, ki govori o povezovanju pridelovalcev-proizvajalcev, predelovalcev in trgovcev. Fructal-Alko kot eden glavnih kupcev sadja v Jugoslaviji je nedvomno izredno pomembna delovna organizacija v strukturi živilsko-predeloval-
Sadni sokovi in druge brezalkoholne pijače so zelo popularni proizvodi Fructala-Alka
ne industrije, hkrati pa slovi predvsem po tehnološki dovršenosti svojih proizvodov, saj je dobil doslej že veliko zlatih priznanj, odličij in kolajn.
Rudi Šimac meni, da ni prav, ker mora kolektiv kupovati sadje domala po enaki ceni, kot ga kupuje potrošnik v maloprodaji, da imajo kmetje ugodnejše kreditne pogoje ipd. Fructal-Alko letno porabi 10.000 ton sladkorja, ki je pri nas skoraj še enkrat dražji kot na svetovnem trgu, hkrati pa mora uvažati folijo za doypack embalažo, ker je domači proizvajalci še niso sposobni izdelovati.
Fructal-Alko se torej otepa s tremi naglavnimi problemi, in sicer predragim sladkorjem, predragim sadjem ter hkrati z zamrznjenimi cenami za svoj finalni izdelek — sadni sok in z uvozom folije, vse to mu praktično onemogoča, da bi začel odločilneje izvažati svoje proizvode. Samo za uvoz aluminijaste folije morajo letno odšteti carini staro milijardo dinarjev, čeprav je doma ne izdelujemo in je vsaj še dve leti v takšnih kohčinah in kakovosti ne bomo, kot kažejo pogovori s tremi glavnimi proizvajalci.
Za uvoz južnega sadja mora kolektiv ob že naštetih tegobah letno odriniti 2 stari milijardi, v embalaži, ki se zavoljo objektivnih vzrokov prepočasi obrača, pa ima zamrznjenih 7 starih milijard. Po vsem tem ni nič čudnega, da ima kolektiv kljub visoki produktivnosti in visoki stopnji tehnologije najnižje osebne dohodke v ajdovski občini. Za počitnice ima na voljo le dve avtomobilski prikolici!
Ob vseh teh žgočih problemih se morajo v Fructal-Alko boriti tudi s hudo nelojalno konkurenco v državi, ki daje na trg za enako Ceno kvalitetno bistveno slabše sadne sokove, vendar so kljub temu prepričani, da bodo prav z visoko kakovostjo tudi v prihodnje zanesljivo osvajali domači, počasi pa tudi zunanji trg.
Med probleme, s katerimi se dnevno ubadajo, sodi tudi pomanjkanje obratnega kapitala in obračanje embalaže. Zakaj ne bi upo-rabljali zgolj stekleničk? Steklo je cokla, pravi direktor. Zakaj? Prvič predolgo kroži, preden se vrne nazaj v tovarno, drugič je pretežko in v zabojih zavzame v primerjavi z doypac embalažo skoraj še enkrat toliko prostora, da o teži ne spregovorimo. „Naj za drage denarje prevažamo po svetu tudi zrak? “
Sadni sokovi v najnovejši doy-packembalaži so v Jugoslaviji sproti razgrabljeni, zato si Fructal-Alko prizadeva, da bi probleme doma reševal z izvozom. To bi se lahko kaj hitro zgodilo, če mu ne bi bilo treba plačevati visoke carine za folijo, ki je doma ne proizvajamo, in če bi imel domači sladkor konkurenčno ceno na svetovnem tržišču.
•Kolektiv se zaveda, da brez izvoza ne bo folije iz uvoza, ne južnega sadja, ki pa sta nujna za glavnino proizvodnje.
Znana je resnica, da je domače sadje precej'dražje kot uvoženo, saj se ne moremo načuditi, zakaj so banane, ki „prilete“, denimo iz Venezuele, v maloprodaji cenejše kot domača jabolka.
Kolektiv Fructal-Alko seje moral zavoljo teh in drugih težav kljub visoki produktivnosti in kvaliteti svojih proizvodov večkrat odpovedovati svojemu dohodku, saj je večkrat dobival 50 do 80-odstotne osebne dohodke in si ni mogel omisliti višjega družbenega standarda, kot so si ga lahko drugje.
Fructal-Alko je pred veliko reorganizacijo v proizvodnji in v poslovanju, da bi si ustvaril pogoje za boljše samoupravljanje. Bržčas bo v
kratkem ustanovil še eno ali c® 0 dve TOZD.
„Kljub mnogim navidez neresl) vim problemom, ki so nas pripeli3 na rob rentabilnosti, gremo v nov° ofenzivo," poudarja Rudi Sim31-' „Gre za novo tehnologijo, nove P10 izvode, nove polnilne linije, za da bomo v prihodnjih letih dvig1’3’ naš bruto produkt na 60, 70 in ^ starih milijard."
Medtem ko se Alko ukvarja p1®1 vsem z alkoholnimi pijačami, F1®0 tal s sadnimi sokovi (90 % vse pr0'2 vodnje), Frigos v BIH skrbi za P*® delavo sadja v kašo. Zmleto in gl® boko zmrznjeno korenje, jabolk3’ breskve itd. stisnjeno v nekakšn5 kvadre, ki so podobni velikim P'1® ščam, zavite v papir prevažajo s t® vornjaki iz Bosne v Ajdovščino.
Fructal-Alko je lani ustvaril bli^1 20 % družbenega produkta ajdovsk® občine. Pred dobrimi tridesetin^ leti, ko se je naselil v razpadajo® prostore nekdanje tekstilne tovarn® — začel je praktično iz nič - s®!6 razvil v eno najsodobnejših jugosl®' vanskih tovarn, tako po tehnolog1! kot po proizvodih, še zdaleč pa n® po delovnih prostorih, ki poleg skl® za delavca že predolgo čakajo n® obnovo.	.
Kolektiv je v teh letih previN3* marsikaterega vihaijev, se modem1' ziral. Januarja 1971. leta sejeFru®' talu pridružil ljubljanski Alko. To J® začetek novega obdobja, ki pomen1 smotrnejšo delitev dela in speciaj1' zacijo. Na osnovi te delitve de Fructal poslej pripravlja predvsem polproizvode in finalizira sadne sokove, proizvodni program Alka p3| predstavlja predvsem proizvodnji alkoholnih pijač in sirupov pa h*® finalizacijo nekaterih sadnih sokov Tako sta oba kolektiva dosegla bolj še izkoriščanje proizvodnih zmogli1 vosti, predvsem so se znebili izp31: proizvodnje v sezonskih mesecu1' Od te združitve pa ima v prvi vist korist potrošnik, ker je trg tudi konicah zelo dobro založen s piolZ vodnjo Fructal-Alko.
Novo združeno pčdjetje iiha v® like proizvodne zmogljivosti. Ajdovščini so 1971. leta z nalož®0^ 17 milijonov dinarjev zgradili n°v proizvodno dvorano, kupili 60 n*", stem za sterilno polnjenje sadnih s®* kov z zmogljivostjo 1500 ton *® linijo za proizvodnjo kašastih sadflu1 sokov z zmogljivostjo 6 tisoč kil®‘i gramov sadja na uro. Tega leta J Fructal-Alko začel graditi hladilu!® v Čeliču, v BIH. Ta naložba je veljala 47 milijonov din, za kar J® Fructal-Alko prispeval 7,5 milji011®
din lastnih sredstev.	. -
___-r
Kolektiv kupuje sadje po vs®{ državi, in sicer samo najkvalh® nejše. Ugotovitev, da je kakov®5 sadnih sokov višja, če sadja ne P1®^ važajo, je narekovala gradnjo .hi3'
dilnice i n predelovalnice v Bosni
Tudi v ljubljanskem Alku so s® bistveno izboljšale delovne razmet®' Leta 1974 je Alko povečal zmogli1-vosti v Ljubljani s 530.000 litrov113 milijon Utrov (priprava in odlet3', vanje), hkrati pa je moderniz^! domžalsko klet, jo opremil z les®j nimi sodi z zmogljivostjo 30.00 stekleničk na uro.	___
Fructal-Alko razpolaga danes 3 zmogljivostjo, ko lahko v eni saim uri napolnijo 63.000 steklenic sa • nih sokov po 0,2 litra, 30.000 dof pack vrečk po 0,2 litra, 3.000 hyP enot po 0,70 litra in 5.500 litr*1® steklenic alkoholnih" pijač in Uk® jev. Mimo tega ima še stroje za njenje pijač v drugačno-embalaž ’ za embaliranje različnih marmela džemov in paradižnika.
Fructal-Alko je naš industrijsk® prehrambeni velikan, ki stoji na ce jugoslovanskih proizvajalcev a30!1 sokov, hkrati pa je po obsegu in kovosti svojih proizvodov tudi m® največjimi v Evropi. Njegov delov kolektiv je poln delovnega optnn1" ma in zaupanja vase in v svoje zn nje, ki si ga je pridobil v trideseti® nih izkušnjah.

Kako utriplje turizem na slovenski obali Pred letošnjo sezono?
Vidne in nevidne novosti slovenske obale
......... 'V
Vsakokrat ko govorimo o °bali - naši, slovenski obali ~ se nehote spomnimo na opanje v prijetno toplem nif>riu ali v ogrevanih zimskih bazenih; na brezskrbne ni< ko se predajamo soncu na Prostranih peščinah ali samotnem skalovju; na sprede med vedno zelenim rastlinjem terasastih pobočij, s katerih je tako čudovit razgled po sinji gladini najsevernejšega dela Jadrana; ali Pa na številne možnosti, ki nam jih za rekreacijo, šport aH zabavo nudijo igrišča in Plesišča od Ankarana mimo Zusterne in Izole ter Simo-novega zaliva do Belvedera, irunjana, Pacuga, Fijese in mrana ali pa impozantno amfiteatralno gledališče na Prostem v skoraj novem por-toroškem Avditoriju, ki nas 2 Vse pogostejšimi velikimi ln majhnimi zasedanji najrazličnejših vrst spominja na to, da postaja to naše osrednje obmorsko letovišče tudi mednarodno kongresno prizorišče. Skratka, 'na našo obalo pomislimo predvsem kot njeni obiskovalci, kot turisti. Saj tudi postaja iz eta v leto vse bolj turistična! In kaj nam bo nudila [letos?
^_______	J
2 zadovoljstvom lahko pove-da nas slovenska obala le-S Pričakuje z dvojnimi no-s mi — vidnimi in nevidnimi. aJ se sliši še tako nenavadno, "i celo skrivnostno, toda drži. ln kar je najpomembnejše: vse n°vosti so v prid obiskovalcem, gostom, turistom. Kar oglejmo
sijih!	J
Najpomembnejšo vidno no-v°st bo vsekakor predstavljalo novo turistično naselje Bernar-dm, v katerem so upali 1100 le-o oddati prvim turistom že za majske praznike, pa seje ob-s®žna gradnja nekoliko zavlekla, a bo nared za sprejem šele ob °ncu maja; dokončno pa bo mardin dograjen ob koncu eta z dograditvijo hotela Pe-Srvf’ V katerem bo nadaljnjih . 0 ležišč. Na mestu, od koder 3e še predlanskim motilo turiste roP°tanje pnevmatičnih kladiv J2 nekdanje ladjedelnice, nastaja Uristični velikan, ki bo za slo-Venske razmere edinstven v Pestrosti in obsežnosti svoje po-nudbe. Izbiro bodo omogočale 26 nastanitvene zmogljivosti: j=°st bo lahko dobil po želji bo-'a sobo tik nad morjem, ali pa nekoliko odmaknjeno od obale, ^ hotelski stavbi ali v naselju vil, a se bo počutil kot v nekakšni ° morski vasici. Nastanitveni jekti so postavljeni med ne-igrišča, parkirišča, lokale Jd lokalčke, med parke in spre-ajališča, tako da je celotno na-je slikovita paša za oči. In oar je glavno: glavna cesta je ®Peljana daleč za naseljem, ne °ci turističnih objektov od d^rja in v naselju je zagotovljen P°trebni mir; tudi nočni bar sprehajalno ploščadjo r°g restavriranega zvonika ot edinega ostanka nekdanjega ^mostana, je lociran tako, da UP ne bo motil nočnega miru se]St°V' *n ker leži turistično naje Bernardin prav na polovici P°ti rned slikovitim starodav-m Piranom, kamor bodo tu-sti hodili na sprehode, po na-
kupe in oglede kulturno-zgodo-vinskih spomenikov, ter modernim Portorožem, kjer bodo našli še tisto razvedrilo, ki ga -bodo morda le pogrešali v lastnem hotelu, smemo z vso gotovostjo pričakovati, da bo Bernardin prav kmalu'zaslovel kot eno najprijetnejših letovišč ob Jadranu. Z njim bo torej Portorož — in sploh vsa slovenska obala — dobil dragoceno dopolnitev svojih storitev.
V	Piranu bodo do sezone obnovili najstarejši hotel Sidro, v katerem bodo predvsem razširili in modernizirali bife in restavracijo. Že prej bodo na Punti uredili pivnico, manjši lokal tiste vrste, po katerih je med turisti največje povpraševanje.
V	Portorožu bo letos prvič v sezoni služil svojemu namenu veliki objekt, ki so ga zgradili vzdolž glavnega kopališča ob koncu minulega leta. Iz nerazumljivih razlogov ni bilo mogoče najti dovolj interesentov med dejavnostmi, ki na ta ali oni način strežejo turistom, pa je precejšen del prostorov zasedla služba dmžbenega knjigovodstva, kar bo vsekakor motilo celovitost turističnega videza našega Portoroža. Po drugi strani pa velja omeniti, da se pristanišče rož“ iz leta v leto čedalje bolj spreminja v parkovno urejen in ocvetličen kraj. Vzdolž glavne ulice so zasadili nov drevored mladih borov in na terasah in balkonih betonskih kolosov je vsako leto več koritc s cvetjem, s palmami ter grmičevjem. In če omenimo, da so na osrednjo peščino prav te dni navozili nove vagone mivke, ki jo pač morje in dež vsako leto odnašata v globine, smo povedali vse, kar bo v Portorožu letos novega. Že napovedanih gradenj tretjega objekta vzdolž kopališča pa nadaljevanja štiripasovnice do Lucije in nekaterih novih športnih objektov, letos še ne bo, ker še ni vse urejeno v zvezi s financiranjem. Pač, v Luciji bo večina turistov letos prvič lahko uporabljala lepo urejena igrišča za rokomet, mali nogomet, odbojko in balinanje, ki so bila dograjena lani ob koncu sezone. Nov je tudi tretji zimski bazen v Portorožu, namreč med hoteloma Slovenija in Riviera, skoraj nova pa je tudi modema slaščičarna Kekec, ki postaja vse bolj obiskovan lokal v tem delu Portoroža.
Drugod ob obali ni večjih novosti. Se najbolj bodo veseli novega odseka ceste skozi Ankaran tisti, ki so z avtomobili hodili letovat na najsevernejši del naše obale. Hkrati z delno preložitvijo in z asfaltiranjem ceste so tudi dokončno uredili avtokamp pri hotelu Adria, da ni samo med največjimi, temyeč tudi med najbolje urejenimi v vsej Sloveniji. Tudi za zabavo bo letos v tem hotelskem naselju poskrbljeno bolje kot v minulih letih. Slej ko prej pa ostaja Ankaran obljubljena dežela za tiste, ki si žele resničnega oddiha v mirnem okolju in zelenju.
Ob vsem tem in ker hoteli niso skoraj nič povečali cen penzionskim storitvam, so zmogljivosti na naši obali v glavnem že razprodane. To je bilo videti tudi nedavno tega, ko se je v lepih in toplih pomladnih dnevih gnetlo turistov in izletni-
kov toliko, da so hoteli morali odpreti tudi tiste depandanse, ki jih imajo pozimi zaprte. In ker tudi Avditorij programira poleg hotelskih prireditev več kulturnih, folklornih, zabavnoglasbenih in drugih nastopov, kaže, da bo letos v Portorožu gostov, kot jih še ni bilo. Tudi počitniški domovi, ki se, bodimo odkriti, vse prepočasi dogovarjajo za enotnejši, učinkovitejši, predvsem pa ekonomič-nejši nastop, bodo po predvidevanjih kar dobro zasedeni; seveda le v dveh glavnih sezonskih mesecih, dokler šole ne bodo z različnimi časi počitnic omogočile staršem, da bodo lahko šli z družinami na letovanje tudi že v juniju ali v septembru, ko je na naši obali pravzaprav najlepše.
Torej ostanejo priložnost za vse, ki se še niso odločili za dopust, zasebne sobe. Te posreduje v Portorožu, Piranu in Izoli turistični biro Avditorija, ki se dogovarja tudi s turističnim društvom v Kopru, da bi prevzel to dejavnost, saj se društvo po novih predpisih ne sme več ukvarjati z njo. Cene so ugodne in od lani je možno dobiti tudi v zasebnih sobah ceneno prehrano v hotelskih restavracijah. Tako bo stal celodnevni penzion v Piranu v letošnji glavni sezoni samo 140 din, v ceno pa je zajeto prenočevanje in trije izdatni obroki dnevno.
Ob koncu naj opozorimo še na drugo, nevidno novost turizma na slovenski obali. Z začetkom leta se je več hotelov in drugih turističnih podjetij združilo v enotno Turistično hotelsko podjetje Portorož, ki šteje 7 TOZD. Namen te integracije je, da bi z enotnim nastopom začeli oblikovati enotno poslovno politiko in da bi se med seboj kar najpopolneje dopolnjevali v izbiri in kakovosti storitev ob čim nižjih poslovnih stroških. Vse torej za večje zadovoljstvo gostov in za izboljšanje materialne osnove, za nadaljnjo izpopolnitev izbire in kakovosti storitev. Integracija je prvi korak k tako dolgo načrtovanemu združevanju dela pa tudi sredstev. Razumevanje kolektiva igralnice je že doslej materialno omogočilo izvedbo pre-nekatere, za sodobni turizem nujne zamisli. Ko pa bo v smislu novega zakona o združenem delu postala vsakdanja praksa, da bodo o delitvi dohodka v resnici odločali tisti, ki so ta dohodek ustvarili, bodo sredstva, ki jih ustvarja turizem, še v večji meri kot doslej uporabljena predvsem za potrebe turizma. Od tega bo imela veliko korist tudi celotna skupnost, kajti ko se bo turizem na slovenski obali razvil do popolnosti, bo tudi vračal več kot vsaka druga panoga gospodarstva; to nam dokazujejo izkušnje iz najrazličnejših dežel, kjer so turizmu omogočili, da se je razvil v vsej potrebni celovitosti, zdaj pa je glavni vir za izravnavanje plačilne bilance s tujino, da o drugih njegovih koristih niti ne govorimo.
Soške elektrarne včeraj, danes, jutri
IMovi hidroelektrarni v Solkanu in Kobaridu
Rekonstruirali bodo tudi sedanje hidroelektrarne na Soči in njenih pritokih
Soške elektrarne, eden izmed členov sestavljene organizacije združenega dela Elektrogospodarstva Slovenije, imajo pet temeljnih organizacij združenega dela TOZD HE Doblar, TOZD HE Plave, TOZD Elek-troproizvodnja Gorica, TOZD Elektroprenos Gorica, TOZD EJektroprenos Divača in delovno skupnost skupnih služb.
VČERAJ
Soške elektrarne so bile ustanovljene 1947. leta, takoj po priključitvi Primorske k Jugoslaviji. Kolektiv je od italijanskih lastnikov prevzel 8 hidroelektrarn, in sicer dve na Soči HE Doblar in HE Plave -ter 6 manjših hidroelektrarn na pritokih Soče. Hkrati s hidroelektrarnami je kolektiv prevzel v upravljanje tudi vse prenosne naprave. Zmogljivost vseh hidroelektrarn na Soči in njenih pritokih je tedaj znašala 75 MVA (megavolt amperov) z letno proizvodnjo 270 GVh (giga vvatnih ur). Po prevzemu omenjenih naprav je bila prva naloga kolektiva, da jih ponovno usposobi, predvsem pa jih prilagodi za slovenski in jugoslovanski sistem proizvodnje in prenosa električne energije. Pri tem so bili potrebni veliki napori, še posebej zato, ker ni bilo dovolj kadrov, saj so s hidroelektrarnami in prenosnimi napravami upravljali Italijani. Z ustanovitvijo posebne šole pri HE Doblar so to vrzel v pre-
cejšnji meri zapolnili. A ne samo to, šola v Doblarju je dala tudi mnoge strokovnjake, ki še danes delajo v drugih slovenskih hidroelektrarnah.
Nič bolje ni bilo s prenosnimi napravami! Bile so zapuščene in ponekod celo razdejane, zato jih je bilo treba najprej usposobiti. Tedanja zapuščina je znašala le nekaj kilometrov 110, 60 in 35 kV (kilo-volt) daljnovodov in tri razdelilne transformatorske postaje v Divači, Gorici in Kopru.
DANES
Zmogljivosti hidroelektrarn na Soči in njenih pritokih se od začetka do danes niso veliko povečale, komaj za 5 MVA (megavolt amperov) moči, proizvodnja pa je večja za 10 GWh (giga vvatnih ur). To je razumljivo, saj do danes kljub številnim načrtom na Soči in njenih pritokih ni bila zgrajena nobena nova hidroelektrarna. Povečanje je zato rezultat posameznih rekonstrukcij na obstoječih hidroelektrarnah.
Z mnogo spodbudnejšimi rezultati pa se kolektiv Soških elektrarn lahko pohvali pri gradnji prenosnih naprav. Danes upravljajo že z več kot 360 kilometrov 110'in 220 kV daljnovodov in s skupno močjo trans-
formatorjev 450 MVA (megavolt amperov). Mimo tega so v mrežo vključili še sinhronski kompenzator z močjo 50 MVA. Vse omenjene naprave imajo razmeščene v petih transformatorskih postajah v Divači, Kopru, Novi Gorici, Pivki in Cerknem. Soške elektrarne oskrbujejo z električno energijo vse severno in južnoprimorske občine. Poleg tega pa njihove prenosne naprave služijo tudi za prenos električne energije iz Italije v Jugoslavijo zlasti v tistih obdobjih, ko pri nas energije primanjkuje.
JUTRI
Kolektiv Soških elektrarn že od vsega začetka nenehno razmišlja o svojem razvoju. Prve raziskave za gradnjo novih energetskih objektov so opravili že 1950. leta, intenzivno pa se s temi raziskavami ukvarjajo od 1959. leta. Na Soči je namreč možno graditi cenene hidroelektrarne za kvalitetno električno energijo. Soča pa je v tem smislu izkoriščena komaj 17-odstotno. Zato imajo zdaj že pripravljene načrte za gradnjo dveh hidroelektrarn, in sicer v Solkanu, ki naj bi jo zgradili do
1978. leta, in v Kobaridu, ki naj bi jo zgradili do 1980. leta. Moč obeh elektrarn naj bi znašala 84 MVA '(megavolt amperov) z letno proizvodnjo 308 GWh (giga vvatnih ur). Pri tem moramo posebej poudariti, da bodo obe hidroelektrarni zgradili izključno z domačo opremo, kar nedvomno pomeni pocenitev električne energije.
Velik porast porabe električne energije na območju, ki ga oskrbujejo Soške elektrarne in mednarodna povezava našega omrežja s tujim terja tudi gradnjo novih prenosnih naprav. Zato že gradijo 380 kV daljnovod na relaciji Ljubljana—Di-vača-hrvaška meja z razdelilno postajo v Divači. Pripravljajo tudi gradnjo enakega daljnovoda na relaciji Divača—italijanska meja in več 110 kV daljnovodov s transformatorskimi postajami. Poleg tega bodo v najkrajšem času izpopolnili .tudi obstoječe hidro-elektrame in prenosne naprave. Predvidevajo, da jih bo gradnja novih prenosnih naprav veljala 500 milijonov dinarjev, gradnja obeh novih hidroelektrarn v Solkanu in Kobaridu pa 1200 milijonov dinarjev po cenah iz minulega leta.
ob prazniku dela
30. april 1976
stran
i IskraTOZD AET Tolmin
PROIZVODNJA I MAGNETNIH I VŽIGALNIKOV |
Podjetje je ustanovil ljudski odbor Tolmin v avgustu 1955. niče in še dlje. Tako se torej g leta na Brajdi, da bi izdelovalo in razvijalo avtomobilsko odpirajo lepe možnosti za g svečko - Tolminko. Prvotno je podjetje zaposlovalo 18 zaposlitev doma.
ljudi, lani pa že 260.
S pomočjo posojil in dotacij si je mlado podjetje nakupilo nekaj opreme v neuporabnem stanju in jo usposobilo za proizvodnjo. Ker osvajanje proizvodnje avtomobilskih svečk ni dalo najboljših rezultatov, se je 195 7. leta podjetje preusmerilo v proizvodnjo žarilnih svečk in vijačnega blaga.
Vse do leta 1963 je AET Tolmin posloval kot podjetje v izgradnji ter si z izredno omejenimi možnostmi prizadeval osvojiti proizvodnjo svečk. Leta 1962 je kolektiv kupil tunelsko peč za odžig keramike, kar je omogočilo večjo proizvodnjo, nakar se je podjetje konstituiralo. Leta 1961. je podjetje z lastnimi močmi zgradilo proizvodne prostore na Poljubinskem polju. Do 1965. leta je končno povečalo proizvodnjo svečk in število zaposlenih, ki jih je bilo že tedaj 224.
Med gospodarsko reformo je prišlo do krize zaradi močno slabše prodaje -in kakovosti vžigalnih svečk. Pripravili so sanacijski program in najeli posojilo iz sklada skupnih rezerv. Predvidena preusmeritev proizvodnje na keramične izdelke ni dala pravih rezultatov, saj so bila predvidevanja tako glede plasmaja, kakovosti kot akumulativnosti keramičnih izdelkov v sanacijskem programu povsem nerealna.
Kljub temu je podjetje v naslednjih letih poslovalo solidno, z izjemo 1970. leta, ko je precenilo, možnosti prodaje. Tega leta je podjetje začelo izdelovati ter-moregulatoije, ki zdaj predstavljajo znaten del v celotni realizaciji, medtem ko so proizvodnjo vžigalnih svečk 1971. leta dokončno ukiniU. Zaradi povečanja proiz-
llllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
vodnje je podjetje leta 1970 organiziralo ločen obrat montaže v stari vojašnici, v Čiginju, po dograditvi novih proizvodnih prostorov na Poljubinskem polju pa se je ta proizvodnja preselila nazaj.
Ob koncu leta 1974 se je kolektiv AET Tolmin na referendumu odločil za priključitev k Iskri, industriji avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica in odtlej posluje v njenem sestavu kot samostojna TOZD AET Tolmin. Motiv za združitev je bila sorodna proizvodna usmeritev. Z združitvijo je AET Tolmin prevzel proizvodnjo novega izdelka — magnetnega vžigalnika, kar odpira tolminski Iskri lepe možnosti za nadaljnji razvoj in splošen napredek.
Že jeseni naj bi kolektiv začel uresničevati naložbo za proizvodnjo magnetnih vžigalnikov po Boschovi licenci. V načrtu je tudi razširitev starega programa (avtoelektrični izdelki in keramika), skrb za razvoj družbenega standarda, energetike (trafo postaja) itd. Nova naložba bo realizirana predvidoma do 1978. leta. Tako razširjena tovarna AET Tolmin bo na novo zaposlila blizu 200 delavcev, zvečine žensk in več šolanih strokovnjakov. Danes je v tolminski občini blizu 150 nezaposlenih, kakih 1000 delavk in delavcev pa se še zmeraj vozi na delo v Gorico, na Jese-
llllljllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllll
AET Tolmin trenutno štipendira 42 rednih študentov, in sicer na visokih, srednjih in poklicnih šolah, hkrati pa omogoča študij še 22 izrednim študentom na poklicnih šolah vseh stopenj. Leta 1956. je AET Tolmin zaposloval 18 delavcev, ustvaril je pa 315.240 din bruto produkta; lani pa je 260 zaposlenih ustvarilo 61,880.320 din skupnega dohodka. Tako je 1956. leta AET ustvaril, na zaposlenega 17,513 din bruto produkta, lani pa 192.308 din.
Poleg oskrbovanja domačega tržišča izvaža AET svoje izdelke tudi v Zahodno Nemčijo in na Češkoslovaško. Lani je AET ustvarila več kot 60 milijonov dolarjev izvoza, po načrtovani proizvodnji magnetnih vžigalnikov pa naj bi se izvoz povečal za devet do desetkrat.
Program predvideva med drugim povečano proizvodnjo izdelkov za elektro-zveze, ogrevalne svečke za Diesel motorje, kontrolnike, termostate ipd. S tem programom AET zadovoljuje in pokriva ves jugoslovanski avtomobilski trg, glavni kupci pa so TAM, Torpedo i? Rakovice IMT-1MR.
Keramika je dediščina nekdanje proizvodnje vžigalnih svečk in drugih elementov pri proizvodnji avtoelektričnih delov. Kolektiv je precej časa iskal usmeritev za keramiko, za kvalitetno oksidno keramiko, vendar za to še ni povsem opremljen. Novi elaborat zajema delno opremo tudi za to proizvodno usmeritev.
Tovarna pohištva Lipa — Ajdovščina
Stanovanje za vse
in za vsakogar
Ajdovska tovarna pohištva Lipa, ki zaposluje kakih 700 delavk in delavcev, je ena tistih redkih delovnih organizacij pri nas, ki se lahko pohvali, da praktično nima več stanovanjskih problemov oziroma da jih dovolj uspešno sproti rešuje. To je nedvomno odraz visoke stopnje samoupravljavske in družbene zavesti ter ne nazadnje uspešnosti proizvodne usmeritve, prodaje izdelkov in gospodarjenje nasploh.
Lipa ima tri TOZD, in sicer mizarno v Ajdovščini, ploskovno pohištvo v Ajdovščini in Podnanosu ter primarno predelavo. Lipa poslovno-tehnično sodeluje z Lesnino in s Slovenijalesom tako pri prodaji svojih proizvodov doma kot na tujem.
Lipa je lani izvozila 43 % svoje proizvodnje, letos (v prvih mesecih) pa približno 58 %. Gre predvsem za tako imenovano kolonialno pohištvo lastnega programa, garniturno pohištvo ter jedilnice in kuhinje. Glavni kupec Lipinih kvalitetnih izdelkov v tujini so ZDA (70 %), sledi Evropa (15%), medtem ko
novanje 18 prosilcev. Po sprejetem načrtu nihče od Lipinih delavcev ne čaka na stanovanje več kot 2 do 3 leta, in sicer ne glede na čas zaposlitve.
Lipa daje letno za stanovanja po 120 do 130 S milijonov din v družbeni gradnji, hkrati pa daje tudi individualna posojila po največ 6 starih milijonov za adaptacije starih hiš, za individualno gradnjo ipd. To posojilo daje kolektiv v dveh ali v treh obrokih. Odplačilni rok je 15 let, obrestna mera pa 4 %, kar je nedvomno izredno ugodno.
Lipa zatorej kakšnih posebnih stanovanjskih problemov nima. V zadnjih petih letih so na tak ali drugačen način spravili z dnevnega stanovanjskega reda, kot bi lahko rekli, 47 prosilcev, hkrati pa so reševali probleme kakih sto posameznikov. Ob vsem tem je kolektiv Lipe kupil 25 novih družbenih oziroma najemniških stanovanj, v zadnjih petih letih pa kar 140 takšnih stanovanj.
Pod poglavje družbenega standarda nedvomno sodi tudi
haja v Trento, kjer imajo skup2) z ajdovsko Tekstino v najet1111 počitniški dom. Tako ugotavlj3' jo, da gre na dopust zunaj d°' mačega kraja kakih 50 % vse^1 delavcev; drugi pa dopust pre' žive doma.
Najnižji zaslužek v Lipi zn2*3 250 starih tisočakov, poprej za marec pa je preseglo 300 ti' sočakov. Poprečni mesečni za' služek pa znaša nekako 350 s'2 rih tisočakov ali polovico eefl2 naj dražjega stola, ki ga ta tova1' na daje na trg.
Posebno poglavje v Lipi'1' skrbi za delavce je organizirat13 družbena prehrana, saj topi1 obrok velja delavca nataiik0 380 starih dinarjev.
Podjetje Lipa obstaja 1945. leta, njena tradicija paje stara dobrih šestdeset let. Njet13 usmeritev v specialno pohištv0’ ki ga simbolizira kolonialni slog, je staro komaj dobrih seS* let. Zgledovali so se po Švedih in Norvežanih in uspeli.
Lipa uživa tako doma kot n3 tujem glas solidnega proizvajal'
preostalo proizvodnjo, namenjeno za izvoz, pokupi preostali svetovni trg. Lanski bruto produkt Lipe je znašal 15 starih milijard!
Toda omejimo se na družbeni standard kolektiva, kot so skrb za stanovanja, dopuste, prehrano, zdravje in rekreacijo. Kar zadeva stanovanja in zdravstveno varstvo, ima Lipa že dolga leta izdelano politiko, ki bi ji težko karkoli očitali. Lani so, denimo, rešili domala vse stanovanjske probleme po letu 1970. Zdaj so na vrsti mlajši delavci. Trenutno čaka na eno ali drugo obliko pomoči kolektiva za sta-
zdravstveno varstvo. Lipa ima od lani svojo splošno in zobno ambulanto. Naložba še bogato obrestuje, saj kvalitetne zdravstvene storitve omogočajo ogromen prihranek pri času, kar je, kot so izkušnje pokazale, neprecenljive vrednosti.
Kar zadeva šport in rekreacijo, se delavci Lipe stalno udeležujejo športnih prireditev v okvim občine pa tudi v okviru Lesarijade.
Na dopust hodijo delavci Lipe največ v Omišalj, kjer ima Lipa svoj počitniški dom (30 postelj), veliko delavcev pa od-
ca specialnega pohištva, ki je ne glede na ceno - en sam spečih' ni stol (lepljen les in usnje) namreč velja 700 starih tisoč3 kov — zelo iskan artikel in 8a tovarna komaj sproti dobavlj3 kupcem.
Ajdovska Lipa je glede na r3-ven doseženega družbeneg3 standarda svojih delavcev in gle' de na svoje tehnološke dosežke primer delovne organizacije, k1 jo v naših razmerah lahko jen1' Ijemo samo za zgled, tako P° proizvodnji kot po skrbi za svO' jega delavca.

I
aj
in
ja-
o-
:li
e-
ša
je
[i-
,a-
ta-
[te
it-
ifli
na
P1'
od
j*
na
/o,
ini
:st
lih
na
ji-
ie
J-
0
3-
ia
3-
;a
e
d
i-
o
TOVARNA IGEL TUDI V BREGINJU
Tovarna igel v Kobaridu, ki letos praznuje petindvajsetletnico obstoja in razvoja, je pravkar odprla svoj obrat v Breginjskem kotu, 1 že poskusno obratuje. V njem dela 36 delavk in delavcev, sča-s°ma pa bo v tej sestrski tovarni kobariškega TIK dobilo delo 80 90 stalno zaposlenih delavcev iz Breginjskega kota.
Ta najbolj zahodni predel Slovenije in Jugoslavije, Breginjski °T ki je zavoljo pomanjkanja dela zadnja leta vse bolj izumiranje °bil svojo tovarno. Ljudje, ki so se izselili s tega prelepega konca ^venske Benečije, se že ozirajo za domačim krajem, delom in ^bom, ki jim ga končno ponuja, tam, kjer so se rodili. Živa meja, trdnejša meja!
Tako rekoč tik pred Breginjem so urbanisti določili prostor za J0V industrijski obrat. Primerna in pametna odločitev, ki ji je otrovala skrb, da moderna industrijska arhitektura ne bi porušila ePe stare vaške arhitekture. Naložba v tovarno in v opremo je Veljala kolektiv TIK Kobarid 1,6 stare milijarde, tovarna pa je za-bela delati zadnje dni letošnjega marca. Kolektiv TIK Kobarid je uPraVičeno ponosen na to svojo novo pridobitev, ki je nepre-Cenljive vrednosti za ljudi iz Breginja, Logje, Sedla in drugih vasi ter Zaselkov v tem kotu. Življenje se že vrača in še bolj se bo z rastjo tovarne v Breginju, v ta naš najzahodnejši slovenski branik.
Tovarna TIK Kobarid zaposluje 480 delavk in delavcev, ki so več Proizvodnih programov razvijali v eni sami proizvodni dvorani. Nekateri mladi delavci v Breginju so se usposabljali in spoznavali s Proizvodnjo leto dni v Kobaridu; zdaj so zastavili doma. Petindvajset se jih je v Kobaridu priučilo dela, zdaj delajo doma in Pričakujejo, da se jim bo pridružilo še več domačinov, ki so že Pred leti odšli s trebuhom za kruhom v druge kraje po domovini in v tujino. Prvi so se že vrnili, drugi še razmišljajo.
Cesta iz Kobarida proti Breginju je v glavnem že obnovljena in asfaltirana in tudi preostali štirje kilometri bodo kmalu nared. V celoti bo cesta dolga 15 asfaltiranih kilometrov, ki bodo bolj na široko kot doslej odprli svet Breginjskemu kotu ter domačinom Približali svet, predvsem pa domovino.
Kolektiv kobariškega TIK je lani ustvaril bruto promet v višini ^ rnilijonov din ali za 30% več kot leto poprej. Plan za letos Predvideva 96,5 milijonov prometa ali 9,5-odstotni porast. Glede na dejanske gospodarske razmere in pogoje gospodarjenja je to d°kaj zahteven načrt.
Kar zadeva prodajo proizvodov, TIK Kobarid proda 75 do 80 % izdelkov na domačem tržišču, 20 % do 25 % pa jih izvozi, od tega tričetrtine na klirinško in četrtino na konvertibilno območje. Lani s° imeli za 21,5 milijonov din izvoza.
TIK Kobarid ima v glavnem štiri proizvodne veje: vzmetne pod-i°žke in druge izdelke, proizvodnjo izvijačev in garnitur orodja, mjekcijskeTgle (za transfuzije in infuzije) ter serije različnih igel k°t četrti proizvodni program. Trenutno se tovarna preusmerja v novo proizvodnjo.
Proizvodnja igel je masovna, saj gre za milijonske serije. Pri tem m°ramo vedeti, da je industrijska proizvodnja igel v Evropi zelo stara in dobro utečena, zato si TIK prizadeva osvojiti tržišče predam z ozko specializiranimi izdelki.
V letih 1949/50 smo dobili stroje za proizvodnjo-igel; zanje smo *skali lokacijo od Ljubljane do Tolmina, dokler ni končno pristala v starih vojaških kasarnah pri Kobaridu. Iz njih je zrastla in se razvila ugledna tovarna igel, ki je danes doma in v svetu znana pod 'menom TIK Kobarid — Jugoslavija.
Kaj danes, ob 25-letnici obstoja tovarne, pomeni TIK Kobarid za delavce, domačine, za bližnjo in daljno okolico? To je v tem pre-e|u naše domovine daleč najmočnejša delovna organizacija, ki daje kruh in delo množici žensk in moških iz bližnje okolice: iz reginja do Kamnega, z Drežnice in Livškega, iz 28 vasi in številnih Zaselkov. Iz stanovanjskega sklada kolektiva leta nazaj dotekajo sredstva za obnovo domov. Ta politika je v veliki meri pripomogla,
drugo
s° delavci ostali na svojih domovih — z eno nogo na zemlji, z
svoji tovarni — ter ohranili vasi in življenje ob Soči.
Delavec iz tovarne TIK Kobarid ima za naše razmere v poprečju 0cer standard, saj je kmet in industrijski delavec hkrati, ki mesečno prinese domov od 300 do 400 starih tisočakov. Na Tolminskem pa tudi drugod je že dolgo znano, da mali kmet ne more živeti samo od zemlje, saj lahko na njej samo životari.
Vasi na Kobariškem so oživele, v marsičem po zaslugi industrije, ki jo v veliki meri simbolizira prav kobariški TIK. Asfalt prihaja domala do- sleherne vasi, skratka življenje ob meji se ohranja in si
pridobiva nov zagon. Prav TIK je bil tisti, ki je tako ali drugače ogromno prispeval, da so domačini ostali na zemlji, v svoji rodni vasi. Nova okna, nova vrata, prebeljena in nova pročelja hiš in hišic so dokazi za to trditev, posebno v beneških vaseh v Breginjskem kotu ob Nadiži.
V TIK so poskrbeli tudi za družbeno prehrano. Tople malice in kosila za člane kolektiva ter njihove otroke, ki hodijo v šolo ali v uk - to je nova oblika solidarnosti kolektiva, ki sebi in okolici utrjuje vero'v socializem in samoupravljanje, v delo in življenje v domačem kraju.
Tovarna TIK Kobarid danes praktično nima večjih stanovanjskih problemov, če izvzamemo tiste, ki nastajajo sproti, z mladimi ljudmi, ki se ženijo, dobivajo otroke, si ustvarjajo družine. Zaslužki delavcev kobariškega TIK se gibljejo med 3.300 do 4.000 dinarjev, pri čemer ne omenjamo sredstev za družbeni standard od družbene prehrane, stanovanj do komunalnega standarda, za katerega skrbi in ga po svojih močeh omogoča prav tovarna igel kot največja delovna organizacija pod Krnom.
TIK Kobarid ima svoj počitniški dom v Piranu, ki je že zdaleč zaostal za potrebami in miselnostjo časa, saj se je „rodil“ 1957. leta. Odtlej so se časi spremenili in z njim zahteve in potrebe. Hkrati je tudi preskromen v svojih zmogljivostih, kar bo potrebno v najkrajšem času urediti, da si bodo delavci lahko privoščili pravi oddih in razvedrilo na morju.
Kadrovske težave kljub dobro utečenemu štipendiranju v TIK Kobarid še zmeraj pestijo kolektiv, saj ljudi ni možno privezati na tovarno in kraj, vendar pa se razmere v zadnjih letih bistveno popravljajo. Prednost pri štipendiranju imajo otroci delavcev, zaposlenih v TIK, pri čemer imajo vse možnosti tudi drugi kandidati iz Kobarida in okolice, skratka vsi domačini, ki žele delati in živeti v domačem kraju.
TIK je začel delati v starih kasarnah, si pridobil nove prostore in ustvaril nove pogoje za življenje in delo. Na Kobariškem živi blizu 5.300 ljudi in dobri četrtini pomeni TIK preteklost, sedanjost in prihodnost.
ISKRA
AVTOELEKTRIKA
DANES

Pomemben nosilec razvoja
Zamišljen sem stopal po širokih ulicah, med modernimi stanovanji, po mestu cvetja in zelenja. Prijeten je občutek, ko se znajdeš v tem okolju, v najmlajšem jugoslovanskem mestu — v Novi Gorici. Že sedaj prebuja sonce z vso svojo pomladansko močjo simbol Nove Gorice — vrtnice, ki jih je v poletnem času nič koliko. Prijazni Novogoričani hitijo sem ter tja in človek nehote pomisli, kje so zaposleni, kdo jim daje kruh.
Veliko teh ljudi je zaposlenih v eni največjih delovnih organizacij na Goriškem
—	v Iskri. Novogoriška Iskra je mlada tovarna. V letošnjem letu bo slavila 16. rojstni dan. Poglejmo, kaj je vodilo kranjsko Iskro, da prenese del svoje proizvodnje v Novo Gorico.
Dolgoročni načrti za razvoj so narekovali ISKRI, da organizira v svojem sestavu posamezne obrate. To ni terjala samo prenatrpanost programa matične tovarne, pač pa tudi uresničenje zamisli o specializaciji proizvodnje. In prav zato se je kolektiv v Kranju odločil prenesti proizvodnjo avtoelektričnih izdelkov v Novo Gorico. V začetku, to je bilo leta 1960., je bilo zaposlenih v Novi Gorici le 20 ljudi, letos pa je to število naraslo že na 2558.
Mlad kolektiv, poprečna starost je 28 let, si je zadal in si še zadaja velike naloge. Vse te naloge je doslej uspešno opravil, saj je v letu 1975 vrednost njegove proizvodnje presegla 50 starih milijard.
Delovna organizacija Iskra — Avtoe-lektrika ima v svojem sestavu 7 TOZD in delovno skupnost skupnih služb.
Oglejmo si na kratko, kaj proizvajajo v tej delovni organizaciji. Najprej se ustavimo pri pomembni delovni zmagi, ki jo je ta kolektiv slavil za naš največji praznik
—	29. novembra 1974. leta. Tega dne so odprli novo tovarno za proizvodnjo malih zaganjalnikov. To je lepa in svetla tovar-
na, ki ima najmodernejše stroje, veliko avtomatov, tako da je delovni proces delavcu kar najlažji.
Danes zaposluje tovarna že 278 delavcev, ki proizvajajo male zaganjalnike za tovrno Crvena zastava (fičo. Zastava 101), za tovarno Cimos, Citroen, Renault, dogovarjajo pa se še s tovarnami Peugeot, Simca in za poljski Fiat 126.
Tovarna velikih zaganjalnikov je v tej družini največja. Zaposluje 792 delavcev, ti pa proizvajajo vse vrste dinam za osebna in tovorna vozila ter velike zaganjalnike za TAM, FAR, IMR, TORPEDO itd.
Tovarna generatorjev in elektronike je v pretežni meri »ženska tovarna«, saj je v njej zaposlenih 172 žensk in 55 moških. Elektronika čedalje bolj prodira v avtomobilsko proizvodnjo, zato prav v tej tovarni posvečajo veliko pozornost tej moderni industrijski panogi. Tu izdelujejo napetostne regulatorje za vsa tovorna in osebna vozila ter alternatorje različnih moči.
V tovarni delovnih sredstev so zaposleni delavci različnih poklicev, ki skrbijo za potrebno vzdrževanje strojev, pa najsi bo to na področju elektrotehnike ali strojništva. Lahko se pohvalijo tudi s projektiranjem in z izdelavo najbolj zahtevnih novih orodij.
Za Iskro — Avtoelektriko ni bilo nikoli značilno, da bi se zapirala vase. To potrjuje tudi dejstvo, da je v sestavljeno organizacijo vključila tudi tri tovarne zunaj novogoriške občine. Ena teh tovarn je tudi nekdanje kovinsko podjetje Trenta iz Bovca, imenovana Tovarna vžigalnih tuljav in druge opreme. Že naslov sam pove, da izdelujejo vžigalne tuljave za osebne avtomobile, poleg teh pa še okrasne okvire za avtomobilske tablice, tlačilke itd. S priključitvijo te tovarne k Iskri se je severni Primorski odprla večja možnost za-
poslovanja delavcev, saj šteje danes ta tovarna že 178 delavcev.
Tudi na tolminsko območje Iskra ni pozabila. V tovarno AET je prenesla del svojega proizvodnega programa, in sicer magnetni vžigalnik za Tomosove mopede. Vseh 273 delavcev je z navdušenjem sprejelo odločitev, da postanejo »del« Iskre, saj so videli v tej priključitvi boljše možnosti zase in za bodoči razvoj tovarne.
Tudi tretja dislocirana TOZD, ki ima svoje prostore v Ljubljani, se lahko pohvali s pomembno delovno zmago. Dan pred prvim majem lani so odprli novo, lepo, predvsem pa bolj zračno tovarno, v kateri proizvajajo vse vrste avtomobilskih žarnic, svetlobna telesa in vakuumske elemente. Ta tovarna zaposluje 267 delavcev, njihovi gospodarski rezultati pa so bili že po nekaj mesecih dela v novi tovarni mnogo večji kot v starih prostorih.
Delovna organizacija posveča veliko skrb delovnemu človeku. Vsem zaposlenim nudi v moderno urejeni delavski restavraciji topli obrok in kosilo po zelo nizki ceni. Za zdravstveno stanje delavcev skrbita splošna in zobozdravstvena ambulanta, ki veliko pripomoreta k zmanjšanju izgub delovnega časa, saj ni potrebno iskati zdravniške pomoči zunaj delovne organizacije. Vsi zaposleni so zadovoljni z delom in z osebnimi dohodki. Vsi se zavedajo, da morajo oskrbovati domači trg s kar najbolj kvalitetnimi izdelki. To jim tudi uspe.
Iskra je Primorski, ki je v 25 letih fašistične aneksije poznala le potujčevanje, izseljevanje in izkoriščanje, dala več kot 2000 delovnih mest, dala nov pospešek razvoju sekundarnih dejavnosti, postala je pomemben nosilec razvoja zahodne Primorske in ne nazadnje, dvignila je družbeni in osebni standard zaposlenih.
Hitro, točno in natančno
odjetje Intereuropa - mednarodna špe-'Ja in transport, je bilo ustanovljeno 2. cembra 1947. leta v Kopru kot majhno ^"športno podjetje. Že leta 1948 seje nji-t 0 Poslovanje razširilo na mednarodni jet.nsPort špedicijo. Od takrat dalje pod-nJe.stalno raste in od prvotnih 10 zaposle-, Je danes v Intereuropi približno 2000 Ve ,avcev- Sedež delovne organizacije je še no v Kopru, med drugim tudi zato, ker no eta 1957 začeli v Kopru graditi moder-‘"ko, ki se je specializirala za delo s
hitro
pokvarljivim blagom. Tu pa se je
'^Ijučila Intereuropa, ki se je, že prej z_
hitrosti in točnosti svojih storitev, spe-jznala za posamezne vrste špedicijskih ni&V’ ^ntereuroPa hna svoja predstavna’ Va.P° vseJ Jugoslaviji, sodeluje pa tudi z JVecjimi špediterji in transportnimi orga-g^ijatni po svetu. Prav tako je Inter-. Pa članica številnih mednarodnih orga-p^ac>j (JATA, IRU, FIATA) in tudi to ji , n'aga, da je sposobna zagotoviti blagu nalIt'P*eten serv*s 'uč' Pr' najbolj zahtevnih , °8ah, in da svetuje in organizira suho-I?lne> pomorske, rečne in zračne prevoze. : ntereuropa opravlja dve samostojni de-Vnosti - mednarodno špedicijo in cestni 1 ansP°rt. Ž obema dejavnostima posluje ^ «europa p° vsej Evropi pa tudi drugje v
mednarodna špedicija
ima svoje filiale, poslovalnice in y Postave v vseh večjih krajih v Jugoslaviji, Vseh pomembnejših pristaniščih, na vseh einih prehodih in na vseh jugoslovanskih narodnih letališčih za tovorni promet, ntereuropa se v zadnjih desetih letih z ®nii razpoložljivimi sredstvi vključuje v rahlnar0dn0 delitev dela, pri čemer upo-Ja sodobne dosežke in'metode v medna-je f6111 tramPortu in v špediciji. Pri tem se n . n'ereuropa specializirala predvsem za Katere vrste špedicijskih poslov: ^'.Pomorski uvozni in izvozni tranzit -Kneško in koprsko luko,
se]emsko poslovanje doma in v tujini,
-	zbirni promet z železnico in tovornjaki,
-	letalski tovorni promet,
-	kontejnersko poslovanje in
-	skladiščno poslovanje.
CESTNI PROMET Z LASTNIMI TOVORNJAKI
Intereuropa je kombinirano špeditersko-transportno podjetje, ki v cestnem prometu prevaža blago z lastnimi tovornjaki in prevzema poleg pravic in dolžnosti špediterja tudi vse pravice in dolžnosti prevoznika.
Transport ima prek 100 sodobnih tovornjakov, s katerimi prevaža blago v vse evropske države in na Bližnji vzhod. Ker 80 % prevozov, ki jih opravi, je mednarodnih, kar spet poudarja tesno povezanost s špeditersko dejavnostjo.
Pri transportu s tovornjaki se Intereuropa povezuje s številnimi tujimi špediterji in prevozniki in tako vzdržuje stalne linije z nekaterimi evropskimi državami pa tudi z Bližnjim vzhodom.
Zelo pomembna transportna dejavnost Intereurope je tudi organizacija in prevoz težkih, izvengabaritnih pošiljk ali zelo velikih tovorov. S to dejavnostjo se ukvarja posebna enota v TOZD Transport.
SAMOUPRAVNA
ORGANIZIRANOST
Delovna organizacija Intereuropa se je leta 1974 organizirala v dve temeljni organizaciji združenega dela (TOZD Špedicija in TOZD Transport). Temeljni organizaciji imata svoj sedež v Kopru.
TOZD Špedicija ima 18 delovnih enot (Filial), ki so v 17 mestih v Jugoslaviji; te delovne enote pa imajo svoje izpostave v 47 krajih v naši domovini. Ta temeljna organizacija zaposluje kakih 1300 delavcev.
TOZD Transport ima poleg sedeža v Kopru še 8 poslovalnic po vsej Jugoslaviji. V njej združuje svoje delo nekaj več kot 450 delavcev, večinoma voznikov tovornjakov.
Opravljanje skupnih zadev sta temeljni organizaciji prepustili delovni skupnosti skupnih služb, ki je v Kopru. Ta se deli na gospodarsko-računski sektor in na splošni sektor. Delovna skupnost uporablja pri zbiranju podatkov in informacij elektronsko obdelavo podatkov, kar zagotavlja hitre in natančne informacije obema temeljnima organizacijama. V skupnih službah je zaposlenih približno 170 delavcev.
Po preteku dveh let, odkar so se delavci Intereurope organizirali v dveh temeljnih organizacijah, pa je praksa pokazala, da to ni najbolj ustrezno. Zato se pripravljajo, da bodo organizirali več temeljnih organizacij, kar bo pripomoglo k temu, da bodo poslovali še bolj učinkovito.
K večji povezanosti in informiranosti delavcev Intereurope, ki so posejani ne samo po vsej Jugoslaviji, ampak po vsej Evropi, pa pripomore tudi njihov časopis ,,Glas Intereurope", ki izhaja vsak mesec.
KADROVSKA POLITIKA IN IZOBRAŽEVANJE
Intereuropa je mlada delovna organizacija; poprečna starost delavcev je med 33 in 35 leti, kar 1500 zaposlenih pa ima manj kot 20 let delovne dobe. Približno dve tretjini delavcev ima popolno srednjo izobrazbo, več kot 100 delavcev pa je dokončalo višjo ali visoko šolo.
V Intereuropi dajejo velik poudarek izobraževanju svojih delavcev pa tudi pridobivanju novih strokovnih kadrov. Te trditve lahko podpremo z dejstvi, da zaposlijo letno kakih 30 pripravnikov in da imajo trenutno 37 štipendistov, od tega 23 na višjih in visokih šolah. Poleg tega se na rednih šolah ob delu izobražuje 98 delavcev, lani pa so organizirali dodatno funkcionalno izobraževanje za več kot 160 svojih dealvce. Največje težave ima Intereuropa pri kadrovanju voznikov za tovorna vozila. Ker so zahteve zelo velike, voznik mora biti namreč tudi kvalificiran mehanik, so ustanovili lastno šolo za voznike. Upajo, da jim bo ta
šola kmalu dajala dovolj usposobljenih voznikov, da bodo lahko krili svoje potrebe po teh kadrih.
STANOVANJA
V zadnjih desetih letih, odkar je reševanje stanovanjskih problemov prešlo neposredno na delovne organizacije, so v Intereuropi rešili stanovanjski problem več kot polovici delavcev, kljub temu pa imajo še vedno precej nerešenih vlog. Ob tem pa jih tarejo enaki problemi, kot vse druge delovne organizacije pri nas, to pa so nesta-
bilne gospodarske razmere in inflacija, nenehno in nekontrolirano naraščanje cen, pa tudi dvig poprečnega stanovanjskega standarda, kar vse povzroča vedno nove in vedno večje zahteve po stanovanjih.
Seveda pa ima Intereuropa kot vsako drugo podjetje svoje težave, ki se pri njih razkrivajo tudi pri usklajevanju različnih zakonskih predpisov v različnih družbenih sistemih. V zvezi s tem lahko pripomnimo, da tudi v naši zakonodaji mesto špediterja ni dovolj podrobno in natančno opredeljeno.
Elektrarna za konice — plinska elektrarna Brestanica
laht^J za Slovenijo pomeni in kaj ji ko daje parno-plinska elektrarna ^Staniča, nam med drugim zgovor-d P°ve toplotni obračun iz meseca cembra 1975. leta - dotlej je mreč po rekonstrukciji poskusno B ratovala - naslednje: Elektrarna r®stanica lahko po potrebi (po- na-Irvi obratuje z močjo od 2 do tori’ *>bnsko“turb'nsk' genera-ro Potrebujejo od popolnega mi-n ^anJa polnega zagona le 7 mi->• Parne naprave 60 minut, po-aDa toplote znaša 2285 kcl/kWh, na goriva 0,55 din za kWh, poraba gonva 0,228 kg na kWh (pri kurje-
2oVZ me*an'co % bencina in « kurilnega olja) pri ceni za ben-," 2,17 din za kg in 3,73 din za kg kurilnega olja.
. Elektrarna Brestanica lahko poš-v„na dan v omrežje 2.300,000 kilo-
Vatnih
ur električne energije in 700
da 1|°nov kWh na leto, kar pomeni,
, lahko samo Brestanica zadovo-tiJ® 10 do 14 % vseh slovenskih po-6 po električni energiji. Samo v Kervoarjih ima elektrarna Bresta-Ca shranjenih (tekoče gorivo) za milijonov kilovatnih ur električ-e energije, kar predstavlja več kot ^tJPni čelotni akumulaciji Jablanice
. Omspodarski cilj in namen rekon-
»rukcije
brestaniške elektrarne je
s ^tidobiti za slovensko elektrogo T^^stvo sodoben in prilagodljiv 'kttuenergetski objekt, ki bo spo-en gospodarno proizvajati elek-lcno energijo v kateremkoli času, Predvsem v konicah. To je danes m v celoti uresničeno.
Brestanica je vsak trenutek pri-£ avljena in sposobna pokrivati se-0t'ske primanjkljaje električne "ergije, primanjkljaje, ki nastanejo "radi izpadov drugih elektrarn ipd. 7dar teh “bratuji
p3'0 da vzdržuje raven napetosti v °savju in na Dolenjskem.
Uena goriva in s tem gospodar-°st poslovanja elektrarne Bresta-
potreb ni, Brestanica e z najnižjo obremenitvijo,
niča je zunaj njenega vpliva, saj se je od zasnove investicijskega programa 1972. leta povečala cena goriva od 0,62 do 3,73 din za kg, ali za šestkrat. S proizvajalci nafte je zato nujen dogovor, da bodo proizvajali tipizirano kakovostno gorivo, prilagojeno za potrebe vseh štirih kombiniranih plinsko-parnih elektrarn v severovzhodnem delu države — to je za Brestanico, Trbovlje, Jertovec in Osijek. Te elektrarne bodo skupno potrebovale kakih 0,5 milijona ton tekočega goriva na leto.
Cena tipiziranega goriva bo morala biti ekonomsko sprejemljiva, če posebej upoštevamo, da to gorivo služi za pridobivanje električne energije in ko bo to neskladje v ceni goriva odpravljeno, bodo plinsko-pame elektrarne dosegle enako gospodarnost kot najnovejše klasične termoelektrarne na tekoče gorivo, saj dosegajo tehnično enak toplotni izkoristek.
Koliko je Brestanica zamudila rok? V idejnem projektu, investicijskem programu in v bančni pogodbi o najetju posojila je bilo določenb, da mora biti elektrarna sposobna za obratovanje 1. januarja 1975. leta, če bodo seveda vsa soglasja pravočasno nared. Brestanica je pred podpisom pogodbe dobesedno izsilila od ponudnika opreme, da je nerealno skrajšal dobavni rok na štiri mesece. Tako je elektrarna Brestanica s posameznimi napravami v drugi polovici januarja 1975. leta že proizvajala električno energijo. Odtlej je bila elektrarna s plinsko-turbinskimi generatorji brez kotlov v obratovalni pripravljenosti. Ta pripravljenost je bila prekinjena zaradi okvare na plinsko-turbinskem generatorju za šest mesecev, kar pa ne sodi k zamudam pri gradnji.
Idejni projekt za rekonstrukcijo elektrarne Brestanica je bil pripravljen oktobra 1971, zelena luč pa se je prižgala šele marca 1973. leta. Postopek priprav in dokončne odločitve za gradnjo je trajal 18 mesecev.
Gradnja elektrarne od začetka gradbenih del 1. decembra 1973. leta do začasnega prevzema plinskih turbin - 1. februarja leta 1975, je trajal 14 mesecev.
Po vsem tem je elektrarna Brestanica potrebovala še sedem mesecev za zaključna in dodatna dela ter za izpopolnitev dodatnih pogojev in
pridobitev potrebnih dovoljenj, atestov in soglasij, da so bili v tem času stroji v obratovalni pripravljenosti, kakor smo že zapisali.
Obratovanje elektrarne Brestanice je že doslej pokazalo, da bistveno manj onesnažuje okolje kot poprej. Skozi vsako plinsko turbino prihaja ogromna količina zraka 328.000 kubičnih metrov na uro in le kake 3 %
zraka sodeluje pri izgorevanju. Segreti dimni plini, ki so bolj vroč zrak kot dim, se dvigajo visoko pod nebo. Pri kurjenju se sprošča stokrat manj žveplovega dioksida kot pri kurjenju s premogom.
Ob vsem tem je še posebej pomembno, da ni več pepela in žlindre, ki ju je Brestanica doslej spu-
ščala v bližnji potok in ga grdo onesnaževala.
Brestanica, ki je prvi objekt v sedanjem programu- gradnje elektroenergetskih objektov, je zgrajena. Že zdaj pomeni krepko oporo v elektroenergetskih krizah, zato smo lahko prepričani, da bo tudi v prihodnje v celoti izpolnila in opravičila svoj obstoj.
PO DVAJSETIH LETIH TRDEGA DELA VODILEN POLOŽAJ NA DOMAČEM TRŽIŠČU
Dne 9. 11. 1955 je bila ustanovljena delovna organizacija „Plama“ Podgrad in registrirana z odločbo pri občini Hrpelje— Kozina. Začetna proizvodnja je bila v prostorih nekdanjega avstroogrskega sodišča in je obsegala predelavo trdega PVC. Prvi izdelki so bili ročno izdelane plastične posode za kemijsko in prehrambeno industrijo, kmalu za tem pa so osvojili
PVC aksialnih in radialnih ventilatorjev ter galvanskih bobnov. Delavci so se specializiran in že kmalu zalagali trg z zahtevnimi proizvodi, tako da je bilo treba vsako leto povečati kapacitete tovarne. Prve stroje za extrudiranje polietilena so v Piami nabavili in montirali leta 1958, s čimer so prvi v Jugoslaviji pričeli zadovoljevati potrebe s polietilensko tiskano
IPREN — IT 25 — je poseben proizvod Plame, ki se uporablja v tekstilni industriji za kaširanje
embalažo. To je bila serijska proizvodnja za široko porabo, kar je omogočilo nove investicije.
Naslednja leta so v Piami veliko vlagali v novo proizvodnjo mehke pohuretanske pene za potrebe pohištvene, tekstilne in druge industrije. Sledili so svetovnemu razvoju v tej panogi in kontinuirano modernizirali proizvodnjo, tako da so zastarele proizvode opuščali in osvajali nove. Pomembna je bila tudi osvojitev proizvodnje trde poliuretanske pene za toplotne izolacije hladilne tehnike in grad-
beništva. V Piami so ustanovili montažno ekipo za najbolj zahtevne izolacije od majhnih do največjih hladilnic.
TOZD Galvanska oprema si je v dvajsetih letih trdega dela priborila vodilni položaj domačega proizvajalca opreme za gal-vanotehniko. Skoraj vsaka večja galvanizacija v Jugoslaviji je opremljena s proizvodi te temeljne organizacije. Za ponazoritev naj navedemo nekaj podatkov, ki prikazujejo rast celotnega dohodka in števila zaposlenih od leta 1965 dalje (in planirano za letos):
Leto	Celotni dohodek din	Število zaposlenih
1965	11,650.000	190
1966	29,900,000	208
1967	23,540.000	182
1968	26,510.000	231
1969	30,840.000	225
1970	37,730.000	232
1971	58,580.000	255
1972	80,380.000	253
1973	84,230.000	272
1974	150,000.000	293
1975	170,000.000	340
Na povečanje celotnega dohodka niso vplivale višje prodajne cene, nasprotno, današnje prodajne cene Plame so celo nižje od cen iz leta 1965.
Poslovno usmeritev Plame označujejo dinamičnost poslovanja, specializacija proizvodnje posameznih TOZD, konkurenčnost in proizvodnja tistih proizvodov, ki so perspektivni in stimulativni.
Letos so v Piami vnovič vložili sredstva v modernizacijo proizvodnje mehke pene in njene predelave, pripravljena pa je že dokumentacija za nove investicije v TOZD Termoplast.
V „Plami“ dajejo prednost tistim razvojnim programom, ki prispevajo k stabilizaciji jugoslovanskega gospodarstva, k zmanjševanju uvoza takega blaga, ki ga lahko doma proizvajamo, in k povečanju izvoza kvalitetnih in konkurenčnih proizvodov na perspektivna tržišča. Pred vsako investicijo so potrebne raziskave marketinga in testiranje tržišča. Naloge tržnih raziskav v „Plami“ so torej v zbiranju, registriranju in analizi vseh dejavnikov, razvoja in prodaje bodočih in sedanjih proizvodov. S tem se zmanjša na najmanjšo možno mero tve-
ganje pri plasmaju novih proizvodov.
Tudi na promocijo plasmaja in odnosov z javnostjo ne smemo pozabiti. Namen akcij za izboljšanje plasmaja je, da bi potrošnik kupil določen proizvod v določenem času in na določenem prodajnem področju. Funkcija izboljšanja odnosov z javnostjo je kompleksna naloga. S postprodajnimi akcijami je „Plama“ dosegla poslovno sodelovanje s kupci in si zagotovila trajno povezavo s potrošniki, kar je v obojestranskem interesu.
TOZD
„GALVANSKA OPREMA"
Razvoj kemične industrije v svetu in pri nas je neposredno vplival na razvoj proizvodnje galvanske opreme tudi v „Plami“ Podgrad. Kemična industrija je po eni strani razvila kemikalije, ki jih uporabljamo v gal-vanotehničnih procesih, po drugi strani pa tudi materiale, ki so odporni na kisline in luge. Tako so bile zagotovljene materialne možnosti proizvodnje galvanske opreme, različnih posod in ventilacij iz plastičnih mas za kemično industrijo. Potrebe po površinski zaščiti v elektro, kovinski in avtoindustriji pa so pomenila tržišče, ki se je doslej oskrbovalo v glavnem iz uvoza.
Cb ustanovitvi je Piama Podgrad pričela izdelovati različne posode iz
trdega PVC, kmalu zatem pa še PVC ventilatorje, popolne ventilacije ter galvanske bobne. Vse do leta 1970 je bila proizvodnja galvanske opreme v Jugoslaviji zelo razdrobljena in nepopolna, tako ni mogla zadovoljiti naraščajočih potreb. Do leta 1965 se je s projektiranjem in proizvodnjo pri kooperantih galvanskih naprav borila .Avtomacija" Ljubljana, katere kooperant je bila tudi „Plama“. Leto 1968 je bilo za Platno Podgrad prelomno v proizvodnji galvanske opreme. Poleg galvanskih bobnov in ventilatoijev so v Piami pričeli izdelovati tudi galvanske kadi in polavtomatske linije po tehnični dokumentaciji kupcev. To pa je zahtevalo nenehno skrb za kadre kot pogoj za razvoj tovrstne proizvodnje, saj je proizvodnja galvanskih naprav zelo kompleksna in zahteva veliko strokovnjakov. Obvladanje teh zahtev je terjalo tudi večjo proizvodnjo in pravočasno zadovoljevanje potreb tržišča. Tako so v letu 1974 zgradili v Piami nove proizvodne prostore in v njih več kot podvojili proizvodnjo.
Cilj Plame je bila popolna zadovoljitev potreb kupcev galvanske opreme. Zato so razvili projektivno dejavnost, ki zajema tehnološki, strojni in elektro projekt, proizvodnjo kadi z opremo, ventilacije, transport, razvode vode in zraka, elektro-krmilne naprave ter montažo. Skratka, galvanske naprave izročajo v Piami ,/ia ključ'1. Svoj proizvodni program so razširili, tako da zdaj obvladajo vse tehnologije galvanske površinske zaščite. Pri tem izdelujejo tako posamezne naprave, kot so galvanski bobni, galvanske kadi, venti-latoije, kot tudi popolne ročne polavtomatske in avtomatske linije, ki pomenijo skupek naprav, kot so opremljene kadi, transportne naprave, ventilacije, elektrokrmilne naprave ter druga oprema, kije nujno potrebna za galvanotehnični postopek. V galvanizaciji pa uporabljamo tudi različne kemikalije, ki pa jih Piama ne izdeluje; zato se je tovarna povezala s Kemično tovarno Podnart, ki je specializirana na tem področju, in sklenila pogodbo o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju in delitvi dela. Tako zdaj Piama v celoti zadovoljuje potrebe našega tržišča.
Prehojena pot pa ni bila lahka in je zahtevala veliko truda in samo-odrekanja, vendar se je vse to s priznanjem tržišča bogato obrestovalo. Tako gledajo v Piami na prihodnost z velikim optimizmom, saj so se povzpeli v sam vrh jugoslovanske proizvodnje galvanske opreme. Ta položaj pa bo potrebno tudi obdržati, zato so pred njimi nove naloge -predvsem na področju elektronike in avtomatike, pri nenehnem spremljanju ter osvajanju novih dosežkov znanosti na področju površinske zaščite.
TOZD TERMOPLASTI
TOZD Termoplasti je nastala ^
prejšnje DE Extruzije. Dejavno
st K izdela^
temeljne organizacije je «■— . extrudiranih, brizganih, tiskanih)P halnih, vakuumiranih, kalupiranih drugih izdelkov iz plastičnih mas umetnih smol.
V proizvodnji TOZD TermOp'ai y predelujejo polietilen granulat pohetilensko embalažo (vrečke, t lije, črevesa) po naslednjem teho^ loškem zaporedju: polietilen gran..
lat v posebnih strojih, imenovan
extruderji, segrejejo do temperah116 160 do 200 stopinj Celzija in g*
valja
pomočjo vretena v posebnem pritiskajo do izstopne odprtine-se segreti oziroma stopljeni P?k6 len oblikuje v cev zaželene širine debeline, ki se potem zračno °hla. in navija na posebni napravi - na jalcu. Za tiskanje se črevesa ali l0 'l še obdelujejo s posebnimi vis0'‘ napetostnimi generatorji, tako Up novanimi bombarderji, s pomoc) katerih dobimo film, sposoben prijemanje barve.
„PLAMA“ Podgrad L n. sol. o-, industrija za proizvodnjo in pre' delavo plastičnih mas.
V delovni organizaciji so konsh tuirane tri TOZD,
TOZD POLIURETANI, n. sol.o-TOZD TERMOPLASTI,n. sol.o-
TOZD GALVANSKA OPRE' MA, n. sol. o.	T
in DELOVNA SKUPNOSl SKUPNIH SLUŽB
Predmet poslovanja delovne organizacije obsega:
) v glavni dejavnosti
-	proizvodnja in predelava seh vrst plastičnih mas, unie -ih smol, ekstrudiranih in bflZ' anih izdelkov, tiskanih in P1' anih izdelkov in drugih kemm ih izdelkov,
-	projektiranje in izdelav preme iz plastičnih mas in ho in za kemično in drugo soro
0	industrijo,
-	prodaja vseh vrst artiklov)
1	jih proizvaja gospodarska orga-
b) v postranski dejavnosti
— izdelava orodja in drugih kovinskih izdelkov ter opravljanje uslug in storitev iz glavne m stranske dejavnosti.
Drugi podatki:
telegram: „PLAMA“ Podgrad
telefon: (066) 83-010 in 83-01*
tekoči račun st"
52210-601-10082
telex: 34185
pošta: 66244 Podgrad
RAZPIS
nagrad in priznanj za dosežke pri razvijanju in krepitvi samoupravljanja za leto 1976
Mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana podeljuje priznanja za posebne uspehe pri razvijanju in krepitvi uresničevanja samoupravljanja kot temeljnega družbenega odnosa.
Priznanja se podeljuje vsako leto ob 27. juniju — dnevu samoupravljavcev za:
1. posebne zasluge na področju razvoja samoupravnega sistema v luči ustavnih določb vtemeljnih in drugih organizacijah združenega dela in samoupravnih delovnih skupnostih;
2. za posebnedosežke na področju neposrednega uresničevanja samoupravnih odnosov in razvijanja delegatskih razmerij v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela ali samoupravni delovni skupnosti.
Nagrajeni so lahko posamezniki ali skupine.
Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu tudi opis dela, zaradi katerega je predlagan in podrobne podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno Presojo uspešnosti dela kandidata.
Kandidate za priznanja lahko predlagajo osnovne organizacije sindikata, občinski sveti zveze sindikatov in mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana, družbene organizacije, strokovna društva, komisija za podelitev priznanj in občani.
Predlog za nagrade pošljite do 31. maja 1976 na naslov;
Mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana, Prešernov trg 2 — Komisiji za podelitev priznanj za izjemne dosežke pri razvijanju in krepitvi samoupravljanja.
Vse potrebne informacije daje tajništvo mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana, telefon 23-570 ali 25-586.
Predsednik mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Venčeslav Verbec
Občinski svet Zveze sindikatov občine LJUTOMER skupaj z osnovnimi sindikalnimi organizacijami
Občinski svetZveze sindikatovobčine Maribor
Občinska konferenca Z KS Maribor
Občinska konferenca SZDL Maribor
Občinska konferenca ZSMS Maribor
ObčinskiodborZZB Maribor
Skupščina občine Maribor
čestitajo vsem delo vnim ljudem za praznik dela — 1. maj in jim želijo še veliko delovnih uspehov
Mercator Ljubljana TOZD Potrošnik — izbira Lenart
čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela — 7. ma/ m jim želi še veliko delovnih uspehov
Skupščina občine Gornja Radgona Občinski svet Zveze sindikatov občine Gornja Radgona
Občinska konferenca ZKS Gornja Radgona
Občinska konferenca SZDL Gornja Radgona
Občinska konferenca ZSMS Gornja Radgona
Občinski odbor ZZB Gornja Radgona
čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj
Občinski svet Zveze sindikatovobčine Slovenska Bistrica
Občinska konferenca SZDL
Slovenska Bistrica
Občinska konferenca ZKS Slovenska Bistrica
čestitajo vsem delovnim ljudem za praznik dela — 1. maj
PLESKAR
PTUJ
industrija
gostinske
opreme
Ljubljana
Tovarna umetnih brusov Swaty Maribor
čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela — 1. maj
čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj
Čestita vsem delovnim
LJUDEM ZA PRAZNIK DELA
— 1. maj in jim želi še veliko delovnih uspehov
čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela - 1. maj in jim želi še veliko delovnih uspehov
IROSTROJ
Podjetje
za
mehanografske — tehnične storitve in zastopanje inozemskih tvrdk p. o.
MARIBOR, Mladinska 3 telefon h. c. (062) 23-771 Brzojav:
Birostroj
Maribor
Telex: 33262 YU Bl-ROMB
-	MEHANOGRAFSKA ORGANIZACIJA
-	ŠOLANJE STROJNIH KNJIGOVODIJ
-	TEHNIČNI SERVIS PO VSEJ JUGOSLAVIJI
-	KONSIGNACIJSKO SKLADIŠČE REZERVNIH DELOV
-	ZALOŽBA IN PRODAJA TISKOVIN
Generalno zastopstvo Biiromaschinen—Eksport GmbH, Berlin, Nemška demokratična republika
—	knjigovodski avtomati daro—ASCOTA
—	elektronski obračunski avtomati daro —SOEMTRON
—	električni mehanski pisalni stroji daro—OPTIMA
—	portable pisalni stroji daro —ERIKA
—	računalniški sistemi — ROBOTRON
Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela 1. maj
in jim želimo še veliko delovnih uspehov!
Občinski svet Zveze sindikatov občine Kranj
čestita
vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj
in jim želi še veliko delovnih uspehov
Občinski svet Zveze sindikatov občine Jesenice
čestita
vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj
in jim želi še veliko delovnih uspehov
Občinski svet Zveze sindikatov občine Slovenske Konjice Skupščina občine Slovenske Konjice Občinska konferenca SZDL Slovenske Konjice Občinska konferenca ZKS Slovenske Konjice Občinska konferenca ZSMS Slovenske Konjice Občinski odbor ZZB Slovenske Konjice
čestitajo
vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj!
DRAVSKE
ELEKTRARNE
Delovna organizacija za proizvodnjo in prenos električne energije. Vetrinjska 2/IV., p.p.
118, 62101 MARIBOR
S temeljnimi organizacijami združenega dela^
HE DRAVOGRAD HE VUZENICA HE VUHRED HE OŽBALT HE FALA
HE MARIBORSKI OTOK
H E ZLATOLIČJE
Elektroprenos Maribor
Elektroprenos Podlog
Elektrokovinar Laško
ERC — Elektronski računski center
Delovna skupnost skupnih služb
Čestitamo za praznik deta 1. maj
Avto-
radgona
Gornja Radgona
čestita
vsem delovnim ljudem
za praznik dela 1. maj in jim želi še veliko
delovnih uspehov
Skupščina
občine Murska Sobota
»
Občinska konferenca ZKS Murska Sobota Občinska konferenca SZDL Murska Sobota Občinska konferenca ZSMS Murska Sobota Občinski svet Zveze sindikatov občine Murska Sobota Občinski odbor ZB NOV Murska Sobota
čestitajo
vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj!
Občinski svet zveze sindikatov Ormož Občinska konferenca ZKS Ormož
Občinska konferenca
SZDL
Ormož
Občinska konferenca
ZSMS
Ormož
Skupščina občine Ormož Občinski odbor ZB NOV
Čestitajo vsem delovnim LJUDEM ZA PRAZNIK DELA ! MAJ
Modna hiša
organizacija poslovnega združenja z blagovnimi hišami TOZD Ljubljana, Maribor, Osijek, Smederevo
Nudi bogato izbiro aktualne ženske, moške in otroške konfekcije, športnih in elegantnih pletenin, modnega metrskega in dekorativnega blaga ter galanterijskih izdelkov. Modni kroji, visoka kvaliteta blaga in dostopne cene vam zagotavljajo dober nakup.
Hkrati čestitamo vsem svojim kupcem za praznik dela — 1. maj!
Delovna skupnost G. P. Šestica v SOZD GHT Ljubljana priporoča svoje obrate:
—	restavracijo Šestica,
Titova 16
—	samopostrežno restavracijo Emona,
Titova 11
—	restavracijo Pod lipco,
Borštnikov trg 3
200 let tradicije vam zagotavlja dobro počutje in solidno postrežbo
Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — /. maj!
SGP
Stavbenik
Koper
čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj in jim želi še veliko delovnih uspehov
"^'^VSKO POUILT.II
Ninama
I j II P. I .! A N / v
Trgovsko podjetjp NAMA
LJUBLJANA
Čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela
— 1. maj in jim želi še veliko delovnih uspehov
Občinski svet Zveze sindikatov občine Ptuj Občinska konferenca ZKS Ptuj
Občinska konferenca
SZDL
Ptuj
Občinska konferenca
ZSMS
Ptuj
Skupščina občine Ptuj Občinski odbor ZB NOV Ptuj
čestitajo vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj!
Medobčinski svet zveze sindikato v ljubljanske regije čestita vimenu
Mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana
in občinskih svetov Zveze sindikatov
Domžale
Grosuplje
Kamnik
Kočevje
Litija
Ljubljana-Bežigrad
Ljubljana-Center
Ljubljana Moste-Polje
Ljubljana-Šiška
Ljubljana Vič-Rudnik
Logatec
Ribnica
inVrhnika
vsem delovnim ljudem in občanom za praznik dela 1. maj

Z naj lep Šimi željami ob 1. maju
Vas vljudno vabimo tudi v prihodnje v naše gostišče, da ohranimo naše stare, dobre odnose.
JOŽE MALLE
St. Lenart v Brodeh - St. Leonhard in Loibltal 9163 Unterbergen
Trgovina - gostilna - prenočišča - bencinska črpalka - lastni parkirni prostor - postrežba v slovenščini -prodajamo za dinarje

-
Otvoritev nove tovarne »Vozi!« iz Nove Gorice
' n 11 r	^
'v. 1	L it	e
^ i \
-!	7
ai
V Vozilih si bodo prizadevali še naprej krepiti gospodarsko moč delovne organizacije
Otvoritev nove tovarne „Vozil“ v Šempetru pri Novi Gorici pomeni za ta kolektiv prelomnico, ker so z njo zagotovljeni materialni pogoji, da postanejo takšna delovna organizacija, kot so jo že pred časom načrtovali. Nova tovarna je tako eden pomembnih dejavnikov, ki usmeijajo in omogočajo nadaljnji razvoj. Drugi dejavniki, ki Vozilom določajo razvojno pot in cilje, so dosedanja dejavnost delovne organizacije, predviden razvoj na trgih in območjih, kjer se udejstvujejo, razvoj v širšem družbeno-gospodarskem okolju, razvoj na področju transportne in proizvodne tehnologije.
ŠIROK PROIZVODNI PROGRAM
Vozila sodijo v široko kategorijo proizvajalcev priključnih vozil in nadgradenj, ki predstavljajo med proizvajalci gospodarskih vozil dokaj samostojno in homogeno celoto. Če jih primeijamo z drugimi evropskimi proizvajalci te panoge, ugotovimo, da so bili doslej srednje velik proizvajalec z izredno širokim proizvodnim programom, s proizvodnjo, ki se je odvijala pretežno po naročilih. Njihov dosedanji razvoj je bil v precejšnji meri pogojen z razvojem jugoslovanskega kopenskega transporta, za katerega je bila značilna pospešena rast
cestnega prometa, kar je pravzaprav omogočalo hitro rast v minulih desetih letih. Analiza dosedanje prodaje kaže, da je bila njena poprečna fizična stopnja rasti v minulih letih 10-odstotna. V zadnjih letih znaša delež izvoza v celotni prodaji blizu 10 odstotkov, ki pa se še povečuje. Priključna vozila in nadgradnje so v celotni prodaji udeležene s 70 odstotki, preostali del odpade na osi, kolesa, rezervne dele in storitve.
Konkurenca pri priključnih vozilih je glede na relativno majhne potrebe domačega trga velika. Sedanji tržni delež ,,Vozil“ pri težjih priključnih vozilih na domačem trgu znaša blizu 30 odstotkov.
Povpraševanje na domačem trgu po težjih priključnih vozilih, ki sedaj znaša blizu 2000 vozil letno, bo predvidoma do leta 1980 naraslo na 2700 vozil, kar pomeni, da bo letna stopnja rasti 9-odstotna. S približno enako stopnjo naraščanja povpraševanja računajo pri drugih proizvodih. Posebno zanimivi kupci za te proizvode so v zadnjem času postale nerazvite države, proizvajalke nafte. Dolgoročneje gledano pa so za „Vozila“ zanimivi tudi trgi vzhodnoevropskih socialističnih držav, kjer je cestni tovorni transport šele na začetku razvoja.
SODELOVANJE Z DRUGIMI
Organizacija združenega dela ,,Vozila" si prizadeva, da v sodelovanju z drugimi, sorodno usmerjenimi organizacijami združenega dela zadovoljuje potrebe, ki nastajajo na področju transportno-manipulativnih dejavnosti v Jugoslaviji in drugje v svetu. V ta namen bo delovna organizacija sodelovala s sorodnimi organizacijami združenega dela pri odkrivanju sedanjih in bodočih potreb na tem področju ter si prizadevala nuditi transportno-manipula-tivnim dejavnostim kompleten, kvaliteten in sodoben program proizvodov in storitev. To bo dosegla z usklajevanjem in z integracijo razvojnih programov, s specializacijo in z delitvijo dela ter z vodoravnim in navpičnim povezovanjem. To dejavnost bo delovna organizacija izvajala tako na domačem trgu, s čimer bo posredno prispevala k racionalizaciji jugoslovanskega transportnega sistema, kakor tudi na tujih trgih, predvsem tistih, ki so posebnega pomena za vključevanje jugoslovanskega gospodarstva v svetovno delitev dela. Za uspešnejšo realizacijo opisanega poslanstva kolektiv „YoziT‘ išče in poskuša uresničiti primerne organizacijske povezave z drugimi organizacijami združenega dela.
V „Vozilih“ pravijo, da morajo obdržati in krepiti gospodarsko moč delovne organizacije, če hočejo doseči postavljeni cilj. K temu dodajajo, da morajo prilagoditi organizacijsko strukturo delovne organizacije, tako da bodo temeljne organizacije združenega dela lahko polno zaživele in čimbolj učinkovito poslovale.
POVEČATI TRŽNI DELEŽ
Kolektiv Vozil se bb tudi v piihodnje potrudil, da pri prodaji priključnih vozil domačemu javnemu cestnemu transportu obdrži sedanji tržni delež, ki znaša 45 odstotkov, pri prodaji priključenih vozil domačemu režijskemu transportu pa nai bi ta delež še povečal od sedanjih 20 na 35 do 40 odstotkov. Tudi pri prodaji cistern — nadgradenj, nai bi obdržal sedanji tržni delež, ki znaša 60 odstotkov.
Izredno povečanje predvidevajo v ,,Vozilih" pri izvozu priključnih vozil in nadgradenj, saj naj bi letno izvozili do 700 priključnih vozil in do 300 cistern, kar predstavlja polovico bodoče letne proizvodnje in blizu 40 odstotkov bodoče proizvodnje cistern. Posebno velike zahteve pa se zastavljajo za prodajo osi tako na domačem kot tudi na tujih trgih.
Združeno podjetje
GORENJE
Velenje
čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela 1. maj