PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Postale I gruppo
Cena 70 lir

Leto XXVI. St. 29 (7523)
TRST, sreda, 4. februarja 1970
SOVJETSKA «DIPLOMATSKA OFENZIVA* ZA REŠITEV KRIZE NA BLIŽNJEM VZHODU
Poziv Nixonu, Pompidouju in Wilsonu naj Izrael preneha stopnjevati vojno
Francoski listi so razširili vest, da je Sovjetska zveza zagrozila z vojaškim posegom na Bližnjem vzhodu, kar so uradni krogi demantirali
PARIZ, 3. — Dnevnik «Aurore» je danes objavil senzacionalno
ye .	'	-- WMCYIIIH	JC UOIICS UUjdVII M;ll4dUUIIdl(IU
Bliž ■ *e Sovjetska zveza zagrozila, da bo vojaško posredovala na •kom ^ vzhodu proti Izraelu, če bo ta nadaljeval z vojaškim priti-
ju aad Arabci. List pravi, da to grožnjo vsebujeta poslanici, ki sta rcJ0V,etska veleposlanika v Londonu in Parizu izročila britanski ozi-°ma Pariški vladi.
vj ,es ie sicer, da je sovjetski veleposlanik v Parizu Zorin imel Pubrt Pe*'ntridesef- minutni razgovor s predsednikom francoske re-{an../!e Pompidoujem, in da sta razpravljala o «nujnih in važnih vpra-P “• Istočasno pa se je sovjetski
,6stPos^anik v Londonu Smirnovski V| . s predsednikom britanske 8 Wilsonom.
iatn'i^ru9' strani pa je francoski $,L|! ar radijske postaje «Evropa 1» ža ler' Rjavil, da je Sovjetska zve-y„i ?P°zorila, da bo nastopila z bo °..°k s,rani arabskih držav, če Blii ■ S ° do n°vega spopada na Pren^111 vzbodu 'n če ne bo Izrael d; o a', s svojimi letalskimi napa-ria a“lier se prav tako sklicuje v6| ceraišnje razgovore sovjetskih i pPosianikov v Parizu in Londonu 0|tipidoujem in Wilsonom.
Londonu danes zanikalo vesti, da je Sovjetska zveza zagrozila z neposrednim posredovanjem na Bližnjem vzhodu. Glasnik sovjetskega veleposlaništva je izjavil, da je sicer položaj na Bližnjem vzhodu zelo resen, da pa sovjetska vlada meni, da je še možna politična rešitev.
V londonskih uradnih krogih se je zvedelo, da bo predsednik vlade VVilson kmalu odgovoril na poslanico, ki mu jo je včeraj izročil sovjetski veleposlanik. Zvedelo se je tudi, da je Wilson sporočil sovjetskemu veleposlaniku, da se britanska vlada strinja /. zaskrbljenostjo
inSvVSnrinnVelfP0S‘-anika-V ,PariZU sovjetske vlade'glede položaja na Sovore <! p U a, vceraj. lrael"az' Bližnjem vzhodu in dodal, da si obe n0m %,? Bompidoujem m z Wilso-
tvv.il "krati pa ie sovietski vele-
Posla u Pa je sovjetski veleval1* k- V ^ashingtonu Dobrinin zvezi "*xpnu poslanico Kosigina v Voino Z *zraelskim stopnjevanjem zvezi na ®bzniem vzhodu. V tej Je sovjetsko veleposlaništvo v
""tiiiiMiiiiiu,,, uiiiuiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiii
Polemike o «TV-7»
Bljj n
letuje ’. '3- ~ Do izredno ostrih po-ku	Prišlo proti podpredsedni-
Petkov * ^a'u De Feu v zvezi s Posvet °ddajo «TV-7»’ ki ->e bila De pj'n? represijam in sodstvu. Usta Je narnreč v desničarskem čej jiemP°» obžaloval to oddajo, resno . ®re Prav gotovo «za zelo skitU L3Pako» in pri tem proti rim-Rdfjbil^tnvejskim uslužbencem u-bianifp ,*?redno grobe izraze, ker so ^ stlrali pred sedežem RAI-TV.
* str!!10 odločnih reakcij je prišlo tudi u* ^SIUP, PSI in zanimivo dirtenja jrst republikancev, ki so % nonf a ni Pomembno kaj pra-ziti, K, asisti, da pa je treba pa-ki jt,. i 8°vori podpredsednik RAI, oblast in možnost odločanja.
^ismo KPč članstvu
v3$lse^A ~ Glasilo češkoslo-Pr^voi komunistične partije «Rude
j* na<tipbjiavlja iutri Pismo- ki 8a °Sr|ovnl^Vl centralni komite vsem '1 vspIJ1 Partijskim organizacijam rečen0mH komunistom. ^ pismu je bost v’ u -ie treba preučiti dejav-Jveh ?članov partije v zadnjih S n^m ^ in njih zadržanje, ko
skih ;i?reučevali obnovitev partij-d°seči azn'c- Na ta način hočejo 1,0 Da„*?*^oološko enotno in odloč-
;,Par«j0»
^ogfi^O se ostro obsoja Dubčkov
®kih - Olokolu o zadržanju sovjet-
C J!
' N|“ ht Ll. -- “U VOllUVI	«
^ Hds^olikacije 1.656.000, kasneje 0 milijonu in pol,
r’altle_:'n cfneh pa je glasnik cen- ... ------------ -	-------- ,-----------
^1 št .omiteja Josef Havlin na- preden sta bili enaki poslanici mvilko 1.450.000.	ročeni britanski in francoski vi
vladi prizadevata doseči pomnjenje na tem sredozemskem področju.
V	Londonu se je tudi zvedelo, da sta poslanici, ki sta bili izročeni britanski in francostki vladi enaki poslanici izročeni ameriški vladi. Hkrati pa v Londonu poudarjajo, da se običajno diplomatski razgovori ne sporočijo javnosti, da pa ni bito mogoče molčati v tem primeru, ker je balo v Parizu o tem že precej govora, in kar bi lahko še bolj zaostrilo alarmdstične vesti o položaju na Bližnjem vzhodu.
V	Londonu menijo, da Kosigino-va poslanica stremi za tem, da se zmanjša napetost na Bližnjem vzhodu, ki so jo povzročili nedavni o-fenzivni napadi Izraela na arabske države. Zdi se, poudarjajo v Londonu, da želi moskovska vlada prepričati zahodne države, naj pritisnejo na izraelsko vlado in naj zahtevajo od nje, da preneha (aii pa vsaj zmanjša) svojo vojaško ofenzivno dejavnost proti egiptovskemu ozemlju. V poslanici sovjetske vlade pa ni govora o sovjetskem vojaškem posegu na strani arabskih držav. Ni pa izključeno, poudarjajo v londonskih krogih, da namerava Moskva povečati dobave vojnega materiala arabskim državam na Bližnjem vzhodu.
Medtem pa so tako v sovjetskih kot britanskih krogih v Londonu ponovno zanikali vesti, da Kosigi-nova poslanica vsebuje grožnje o-ziroma namigovanja o morebitnem vojaškem posegu Sovjetske zveze proti Izraelu. Tu poudarjajo, da želi Sovjetska zveza s svojim posredovanjem v Parizu, Londonu in Washingtanu opozoriti tri zahodne velesile, da se arabsko Izraelski spopad izredno in nevarno zaostruje, ter da hoče s tem sprožiti pobude za čim prejšnjo vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu.
V	Londonu ugotavljajo, da sovjetska vlada v svoji poslanici opozarja tri zahodne velesile, da je treba čimprej napraviti konec naraščajočim izraelskim napadom, zlasti proti egiptovskemu ozemlju, ki so se v prejšnjih dneh raztegnila do bližine Kaira.
V	VVashingtonu so danes uradno sporočili, da je ob koncu prejšnjega tedna predsednik Nixon dobil poslanico Kosigina, ki jo sedaj skrbno proučuje. Tu poudarjajo, da je vlada ZDA takoj obvestila London in Pariz o vsebini poslanice še
iz-vladi.
Vladni funkcionarji v Washingto-r.u pojasnjujejo, da je Sovjetska zveza obvestila Nixona, da bo prisiljena dobavljati orožje arabskim državam, če tx| zahodne^velesile ne bodo prepričale Izrael, da preneha z napadi na Bližnjem vzho* : du. Tudi v washingtonsk:h diplomatskih krogih ne verjamejo vestem, ki so jih razširili francoskf listi, da bo Sovjetska zveza neposredno posredovala v vojno na Bližnjem vzhodu, če ne bo Izrael prenehal napadati arabske države.
Glasnik Bele hiše Ziegler je danes izjavil, da bo Nixon kmalu odgovoril na poziv Kosigina in pojasnil, da so Nixon, zunanji minister Ro-ger in Nixonov svetnik Kiesinger že proučili Kosiginovo poslanico. Ziegler je povedal, da je Kosigin poslal Nixonu poslanico 48 ur poprej kot sta jo sovjetska veleposlanika v Londonu in Parizu izročila Wilsonu in Pompidouju. Ziegler je nato izjavil, da sovjetska vlada v svoji poslanici pravi, da si pridržuje pravico svobodno ravnati na Bližnjem vzhodu, v primeru stopnjevanja arabsko - izraelskega spora in da pri tem želi, da ji tri zahodne velesile pomagajo poiskati diplomatsko rešitev krize. V vva-
shingtonskih političnih krogih ugotavljajo, da Sovjetska zveza hoče z vsemi sredstvi preprečiti neposredni spopad na Bližnjem vzhodu in da si zato prizadeva kako bi po diplomatski poti preučili zaostritev spopada.
V pariških diplomatskih krogih so sinoči sporočili, da je Sovjetska zveza izrazila željo, naj bi predsednik Pompidou ob prihodnjem o-bisku v Washingtonu pozval predsednika Nixona, naj posreduje pri Izraelu, da preneha s svojo napadalno dejavnostjo. Hkrati pa v teh krogih ugotavljajo, da sovjetska poslanica ne vsebuje nobenih groženj in da ne izključuje nadaljnjih diplomatskih pobud štirih velesil za mirno rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Francoski vladni funkcionarji so danes izjavili, da poslanica sovjetske vlade ne vsebuje vojaških groženj, marveč predstavlja le «di-plomatsko stopnjevanje*.
Iz Hong Konga poročajo, da je agencija «Nova Kitajska* objavila vest, da je predsednik kitajske vlade čuenlaj poslal predsedniku ZAR Naserju poslanico, v kateri obsoja Nixonov sklep, da bo resno proučil možnost dobave novega orožja Izraelu. čuenlaj sporoča Naserju, da je Ljudska republika Kitajska na
strani arabskih držav. V poslanici, ki so jo nedavno izročili egiptovskemu veleposlaniku v Pekingu, je med drugim rečeno: «Kitajski narod podpira boj egiptovskega naroda, Palestincev in ostalih arabskih držav in se zgraža nad napadalnimi izjavami ZDA in Izraela ter nad njihovim izzivanjem. Kitajski narod in kitajska vlada, odločno podpirata boj Arabcev.*
Kongres KP Francije
PARIZ, 3. — Jutri dopoldne se v pariškem okoliškem predelu Nan-terre prične 19. kongres Francoske komunistične partije, na katerem h) Georges Marchais prečital poročilo namesto obolelega generalnega tajnika VValdeca Rocheta. Kongres se bo vršil pod geslom «Za napredno demokracijo in za socializem*. Na njem bo zastopanih 950 delegatov in 59 delegacij tujih strank.
Jutri bodo obravnavali tudi teze, ki so jih pripravljali že od novembra dalje, v četrtek pa bo zasedanje kongresa posvečeno pozdravom bratskih komunističnih partij in pro tiimperialističnih gibanj. Kongres bo zaključil svoje delo v nedelj-,, ko bo izvolil nov centralni komite.

PRIČETEK ZASEDANJA CK PSI
De Martino o pogojih socialistov za sodelovanje v vladi levega centra
Med osnovnimi pogoji je navedel prenehanje s preganjanji sindikalistov in avtonomno reševanje krajevnih uprav
RIM, 3. — Na današnjem zasedanju centralnega komiteja je bil na dnevnem redu samo govor tajnika PSI De Martina. Zasedanje se bo jutri nadaljevalo in zaključilo 4 glasovanjem o stališču do vlade levega centra.
Naš rimski dopisnik nam v zvezi s političnimi cilji in politično oceno De Martinovega govora poroča, da je De Martino hotel podčrtati osnovne značilnosti PSI. Socialisti i-majo lastno politiko, politike napredka in če bodo šli v vlade bodo te storili, da vodijo to politiko. Samo v teh pogojih je PSI pripravljena sodelovati v štristranski vladi, nikakor pa noče izgubiti svoje značilnosti delavske stranke.
se sindikati pretvorijo v novo oblast. Prav tako je zavrnil tudi kritike na račun ministra za delo, ki ne more biti čisti posredovalec, temveč mora biti na strani pravice in napredka, kot je to že začel delati preminuli socialist Brodolini.
Sedanje razdobje se pričenja s strahotnim atentatom v Milanu, katerega izvor je še vedno nejasen, saj je malo verjetno, da se bi lah-
Druga značilnost njegovega govo ko tako strahoten zločin porodil v --	--	*' bolni glavi neresnega anarhista.
Blok tako nazvane «obnovitve reda* je izkoristil priložnost za to, da je sprožil masovno represivno akcijo proti delavcem z na tisoče pri-javarrn v zvezi s sindikalnimi boji in pogosto na osnovi določil zakonika, ki so preživeli ustavo.
Na tej osnovi so socialisti spre-eli pobudo o amnestiji in da se
‘^ki <S<5lan^SkTu,tam
Preizkusni kamen bo torej prav stališče do tega vprašanja in je to vprašanje predpogoj za vsak morebitni vladni sporazum.
m pa je v podčrtovanju enotnosti stranke, tako da gre za izbiro, ki jo mora narediti vsa stranko: vsi v vlado, ali vsi proti vladi, z izjemo morda lombardijevcev, katerih stališče,jq že. tr^diciopjlno z^-
De Martino je na današnjem zasedanju centralnega komiteja PSI najprej spomnil na prejšfue sklepe lanskega oktobra, ko-jp PSI sklenila, da bo’ povezala svojo politiko s stvarnimi gibanji v državi, tako da bodo lahko odgovorili zahtevam delavcev. De Martino je izrazil zadovoljstvo nad zaključki jesenskih borb, še zlasti ker boj širokih množic sili politično oblast, da uveljavlja reforme. Odločno je zavrnil polemiko desnice in tudi socialdemokracije, da obstaja nevarnost, da
"ttsodbo milanskega sodišča obtožencev, kt »o se udeležili demonstracij 19 novembra lani v LI. V Milanu, Je občinstvo sprejelo z navdušenjem Na sliki nckater. obtoženci in del občinstva po
zdravljajo z dvignjeno pestjo
V tem razdobju se je zastavilo vprašanje obnovitve vlade levega centra. Niso socialisti povzročili krize organske vlade levega centra, temveč odločno stališče PSU, ki poleti te vlade ni hotela. Končna rešitev je bila v začasni enobarvni vladi, ki jo je PSI lojalno podpirala. Žal pa gre za položaj, ko je vlada dejansko že v krizi in ko je od tedna do tedna vedno bolj jasno izražala svoje stališče, da ne more rešiti gospodarskih vprašanj. Prva rešitev iz tega bi bila v dvobarvni vladi KD - PSI, toda ta je sedaj neuresničljiva za del KD, poleg tega pa tudi ni primerna, ker bi omogočila volilne premike.
Druga rešitev je v vladi levega centra s sodelovanjem vseh štirih strank, ki jo ponuja KD in na katero sta pristali PSU in PRI. De Martino je dejal, da je v sedanjem položaju edina možnost, da socialisti na to vlado pristanejo, ker bi drugače riziki in neznanke bili preveliki in bi najbrž prišlo do takega položaja, ko bi edini izhod predstavljale predhodne volitve, ki po vsej verjetnosti ne bi ustvarile pogoje za naprednejšo politično akcijo. Poleg tega bi se takoj ustavilo reševanje različnih pomembnih problemov, kot je ločitev, statut delavcev in deželna ureditev. Zaradi tega so tudi pristali na razgovore med štirimi tajniki levega centra.
De Martino je podrobno poročal o teh razgovorih in o političnem obeležju nove vlade. V tej zvezi je dejal, da je nujno, da se opuste formule prejšnjih vlad glede omejevanja večine in da se vlada in njena večina ne moreta prestaviti zaprti, temveč odprti prispevku, ki lahko pride od leve opozicije. Glede lokalnih ustanov pa je De Mar-
tino podčrtal, da PSI ne more pristati na mehanično prenašanje formule osrednje vlade v lokalne u-stanove in dežele, pa čeprav socialisti priznavajo splošno tendenco levega centra. Možnost izbire ni povezana samo s tistimi primeri, ko ne obstajajo sile levega centra, temveč tudi tam, kjer prihajajo do izraza politična nasprotja. V nekaterih deželah pa je predvidena možna večina samo na levici in bo PSI postopala tako, da bo omogočila demokratično delovanje teh dežel.
De Martino je dejal, da skupni zaključki razgovorov med štirimi tajniki odgovarjajo zahtevam PSI, saj se podčrtuje odprt karakter levega centra, njegovo voljo, da spet pride do konstruktivnega sodelovanja z opozicijo v parlamentu. De Martino je mnenja, da se lahko razveselijo, da se ne smatra več tako nazvani socialistični «plazeči frontizem* za prepreko za sestavo vlade.
Glede programa je De Martino dejal, da so proučili nekatera vprašanja, vendar ne dovolj poglobljeno in ne dokončno. Samo če se bo nadaljevalo s stvarnimi pogajanji, bo mogoče ugotoviti, če obstaja sporazum o glavnih vprašanjih in če resnično obstaja volja za napredek. Zaradi tega tudi niso dali končnega odgovora in so prepustili centralnemu komiteju odločitev.
De Martino je polemiziral s KPI, češ da je bila njena reakcija izredno negativna in da so socialisti dokazali dobro voljo, da priife do izboljšanja odnosov s komunisti. Polemično je tudi ugotovil, da pri najboljši volji ne morejo ugotoviti in razumeti, kakšno perspektivo nakazuje KPI, razen splošnega poziva o enotnosti levice. Ta enotnost sedaj ni uresničljiva, kolikor pa bi jo napravili, bi ustvarila premik vlade na desno in bi dala tako najbolj napačen odgovor na velike delavske boje v jeseni.
Zelo polemičen je bil tajnik PSI s socialdemokrati in je dejal, da je prišlo tako daleč, da se je vnela ostra protisindikalna polemika, zaradi česar se tudi sprašujejo, če je to v skladu s splošno vladno u-smerjenostjo, ki more odgovarjati zahtevam države. Spraševal je tudi, kakšno veljavnost imajo dogovorjeni sporazumi, v katerih se o-menjajo določena načela, ko pa se nadaljuje s propagando najbolj trdih stališč. Glede KD pa je mnenja, da tudi v njej obstajajo sile, ki so zavzele stališča podobna PSU. Zaradi tega je utemeljena bojazen, da se bosta v novi vladi spopadli dve tendenci, napredna in reakcionarna, kar vse utemeljuje zaskrbljenost in dvome, vendar ne v takšni meri, da bi lahko zavrnili pogajanja.
Med političnim programom je De Martino omenil dežele ter ustvarjanje novega ozračja, ozračja zaupanja v državi, zaradi česar je tre
SMRT VELIKEGA FILOZOFA IN HUMANISTA
Po vsem svetu žalujejo za Bertrandom Russellom
LONDON, 3. — Sinoči ob 20. uri je na svojem domu v Plan Penhri-nu v Walesu v starosti 97 let umrl za gripo slavni angleški filozof, matematik, in borec za človeške pravice in mir sir Bertrand Russell, o čigar življenju in delu obširno poročamo na drugem mestu. Vest je sporočil šele nekaj ur po filozofovi smrti glasnik Russellove ti-stanove za mir, ki je dodal, da je veliki humanist mimo preminil.
Njegov tajnik Ralph Schoenman. ki je sedem let tesno sodeloval z njim in ki so ga izgnali iz Velike Britanije po njegovi aretaciji v Boliviji, kamor je šel po Russelloven naročilu, je na kratko izjavil časnikarjem: iBil sem predan in zvest Eertrandu Russellu in sedem let sem bil z njim v zelo toplih človeških odnosih. Bil je dober, vljuden, nežen in velikodušen in njegovo izgubo bom zelo globoko občutil.»
Glavni tajnik za «kampanjo za jedrsko razorožitev Dick Nettleton je izjavil danes v Manchestru, da je Russell v teh zadnjih sedmih letih vedno naglašal, da se je treba upirati jedrskim zavezništvom ter zahteval izstop Velike Britanije iz atlantskega zavezništva. Dodal je, da se bo gibanje še nadalje trudilo za sodelovanje v Evropi in za izločitev jedrskega orožja.
Medtem ko je angleška buržoazija v glavnem hladno sprejela vest o Russellovi smrti, je angleška in svetovna demokratična javnost, zlasti pa mladina, izrazila globoko žalost ob izgubi tega velikega ljubiteDa človeštva m globokega misleca. Na njegov dom prihajajo neprestano sožalne brzojavke in poslanice in pošta je morala nalašč najeti v ta namen posebno vozilo. Ljudski Ust «Daily Sketch» pa je kljub kasni uri posvetil Russellovi smrti celo prvo stran.
Predstavnik Severnega Vietnama v Londonu je poslal brzojavko, ki pravi: «Globoko sem užaloščen ob smrti velikega filozofa in človekoljuba Bertranda Russella, neutrudnega borca za mir in dragocenega prijatelja vietnamskega ljudstva, katerega boj je podpiral do smrti.*
Tudi angleška kraljica je izrazila v svoji brzojavki svojo žalost ob smrti plemenitega človeka in poudarila, da njegov veliki prispevek k razvoju človeške misli v tem stoletju priznavajo po vsem svetu.
Predsednik angleške vlade Wilson je v svoji sožalni poslanici poudaril, da je Russell zaoral globoko brazdo v razvoj človeške misli, sše preden so se mnogi izmed nas rodili». Po prvi svetovni vojni se je posvetu predvsem filozofiji in postal najbolj sijajen predstavnik britanske metafizične struje po Davidu
ba v kali zatreti vse desničarske poskuse in preprečit' širjenje glasov o pripavah državnega udara. Razbiti je treba organizacije fa šističnih škvader, saj gre za organizacije, ki jih je italijanska birokracija preveč časa tolerirala.
V zaključku je De Martino govoril še o zunanji politiki, kjer je bil generičen in je dejal, da je treba vztrajno delati za mir in to ne na osnovi ravnovesja atomskega terorja, temveč novih odnosov, kot to dokazuje Nemčija z Brandtom, da je možno. Svoj govor pa je zaključil s pozivom za enotnost stranke.
Zasedanje centralnega komiteja se je pričeto ob 17.30 in se je danes končalo, takoj ko je de Martino prenehal s čitanjem svojega govora. Razprava se je prenesla v okvir struj, pri čemer je v ospredju prav De Martinova struja «riscossa*. Od nje se je praktično odcepila skupina, ki jo vodi Bertoldi in ki je na posebnem sestanku sestavila ’e-solucijo, ki jo je podpisalo petnajst
članov CK. V tej resoluciji se izražajo proti obnovitvi vlade levega centra, govore o možnosti, da se bodo pri glasovanju vzdržali. Kasneje se je izvedelo, da bo prišlo do neposrednega sestanka med De Martinom in predstavniki te struje Sestala se je tudi De Martinova večina, kjer je tajnik stranke zelo ostro postavil vprašanje enotnosti stranke in da je pripravljen voditi stranko samo kot predstavnik večine in da, kolikor ne bi imel več zadostne večine, bo potegnil dolžne posledice.
Zaostril se je odnos med PSI in PSU, ker je PSU dokaj ostro napadla formalni zakonski predlog socialistov o amnestiji za stvari, ki so se dogodile med delavskimi in študentskimi manifestacijami. Socialdemokrati so mnenja, da ni mogoče govoriti o taki amnestiji, češ da bi se na tak način priznalo, da je v resnici prišlo do represalij, kar oni zanikajo. Govore pa o možnosti splošne amnestije v zvezi s stoto obletnico italijanske enotnosti.
.............................................
PODPISAN PETLETNI SPORAZUM
Italijansko-poljsko gospodarsko sodelovanje
Predvideno pošiljanje poljskega blaga skozi Trst
VARŠAVA, 3. — Danes so se zaključila italijansko-poljska pogajanja za sprejem večletne gospodarsko - trgovinske pogodbe. V poslopju ministrstva za zunanjo trgovino je sporazum podpisal za Poljsko načelnik oddelka Brozga, za Italijo pa opolnomočeni minister Morabito. Sporazum bosta predvidoma v drugi polovici tega meseca podpisala oba ministra za zunanjo trgovino v Rimu.
Sporazum ureja gospodarske odnose med Poljsko in Italijo v razdobju 1970-74 in predvideva občutno povečanje izmenjave in to v petih letih približno za dvakrat. V letu 1958 je celotni obseg gospodarske izmenjave med Poljsko in Italijo dosegel 35 milijonov dolarjev, lani pa je znašal že 180 milijonov dolarjev in za letos predvidevajo izmenjavo v višini 200 milijonov dolarjev.
Italija se je v sporazumu obvezala, da bo v okviru svoje politike liberalizacije trgovinske izmenjave med socialističnimi državami v prihodnjih petih letih liberalizirala celotni uvoz poljskega blaga. Predvideni so tudi krediti z ugodnimi pogoji za nakup italijanskih strojev in strojne opreme.
Na zahtevo Poljske, da se okrepi tržaško pristanišče, bo Poljska skušala pošiljati skozi Trst blago, ki
je namenjeno državam ob Sredozemskem morju. V ta namen je že odšla v Trst posebna poljska študijska komisija, ki bo tu proučila pristaniške naprave, zlasti glede kontejnerjev in glede stroškov.
Večletnemu sporazumu Je dodan tudi protokol, ki ureja izmenjavo v letu 1970 in ki predvideva uvozne in izvozne liste.
Članek o Bertrandu Russellu, njegovem življenju (n delu, berite na tretji strani.
Proces v Grčiji
ATENE, 3. — V Solunu se je vršil proces proti sedmim študentom in dvema delavcema, kd jih dolže mačističnega delovanja. Vsi obtoženci so odločno izjavili, da so se hoteli upreti režimu s sito, da bi se v Grčijo vrnila svoboda. Obtožujejo jih, da so pripravljali bombni atentat na kip bivšega ameriškega predsednika Trumana v Atenah in atentat na sedež NATO v Solunu. Neki obtoženec se je branil, češ da gre za boj proti despotskemu režimu, ki zatira pravice študentov. Predsednik sodišča mu je odgovoril: «Nas ne zanimajo človečanske pravioe. Vlada se ne boji in je to dokazala po zasedanju evropskega sveta«. Sodbo bodo objavili jutri.
Humu. Po pravici ga lahko imenujemo britanskega Voltaira. Med drugim se je odločno boril za enakopravnost žena in bil povsod tam, kjer se je bil boj za človeško svobodo. Kot znanstvenik je čutil odgovornost, da se zagotovi, da napredek brez primere ne bi postal sredstvo za uničenje človeškega rodu, je zaključit Wilson.
Dekan filozofske fakultete rimske univerze prof. Lombardi je dejal, da se zdi, da je bil Russell eden izmed zadnjih predstavnikov filozofskih osebnosti, ki so visoko presegale poprečje človeškega duha. Zadnja leta se je boril predvsem za človeka, v najplemenitejšem pomenu te besede.
Tudi vatikansko glasilo nVOsser-vatore Romano* je posvetilo velikemu filozofu članek, v katerem mu priznava njegove vzvišene človeške lastnosti, njegovo doslednost in zvestobo človeškemu dostojanstvu in svobodi. Pri tem pravi, da je bil hkrati krotek in strašen oporečnik.
Russella bodo pogrebli v četrtek strogo zasebno brez vsakega verskega obreda. Njegovo truplo bodo prenesli v krematorij v Colwynu, kjer ga bodo sežgali.
« « •
BEOGRAD, 3. — Ob smrti Bertranda Russella je jugoslovanska liga za mir neodvisnost in enakopravnost narodov poslala mirovni ustanovi Bertranda Russella v Londonu brzojavko, v kateri poudarja, da je smrt Russella velikega svobodoumnega misleca, humanista, neutrudljivega borca za osnovne in ljudske pravice, za svobodo vsakega posameznega človeka in naroda, odločnega nasprotnika vojne in neustrašnega sodnika vojnih zločinov, kot so tisti, ki se izvršujejo nad ljudstvom Vietnama, nenadomestljiva izguba za miroljubno človeštvo, posebno za vse organizacije, ki sc v svoji borbi za mir, enakopravnost narodov in ljudske pravice nahajale pobude in pomoč v mislih in delih tega velikega človeka.
Član mednarodnega sodišča in predsednik sveta dr. Vladimir Dedijer je ob smrti velikega borca proti imperializmu in krivicam, ki jih imperializem povzroča na svetu, izjavil, da je prav te dni prejel od Russella pismo, v katerem javlia. da bo ponovno sprožil vprašanje ustanovitve mednarodnega sodišča za vojne zločine, ki naj bi bil neformalni organ svetovnega javnega mnenja. Russellova ideja, je bila da se ustanovi novo sodišče za vojne zločince zarad ivedno večjih krivic in zločinov na svetu.
OBISK PREDSEDNIKA TITA V ZAMBIJI
V Lusaki uradni razgovori med Titom in dr. Kaundo
Mednarodna vprašanja in obojestranski problemi
LUSAKA, 3. — V glavnem mestu Zambije so se danes dopoldne pričela uradno jugoetovansko-zambij-ski razgovori med predsednikom Titom in dr. Kaundom. V približno dvournem razgovoru, katerega so se udeležili tudi najožji sodelavci obeh predsednikov, sta Tito in dr. Kaunda izmenjala misli o političnih razmerah v Evropi in Afriki, o perečih mednarodnih vprašanjih, o vlogi svetovne organizacije, o delovanju neuvrščenih držav in o dvostranskih vprašanjih. Predsednika sta podobno kot v sinočnjih zdravicah upoštevala politiko Južne Afrike, ki izkorišča svojo vojaško in gospodarsko pomoč in se skuša infiltrirati v mejna področja, posebno v Rodezijo, Zambijo in Angolo V razgovorih je posebno poudarjena miroljubna misija neuvrščenih držav, ki vodijo poseben boj proti politiki sile in raznih teorij o tako imenovani o-mejeni suverenosti. Predsednika soglašata, da se bodoče jubilejno zasedanje svetovne organizacije mora obeležiti z rešitvijo vsaj nekaterih važnih mednarodnih vprašanj, da svetovna organizacija ne bi doživela usode bivšega društva narodov in da bi bilo potrebno z ustreznimi sankcijami zagotoviti spoštovanje sklepov svetovne organizacije. Jugoslovansko - zambijski razgovori so se nadaljevali popoldne v dveh delovnih skupinah: prva se ukvarja predvsem z zunanjepolitičnimi vprašanji, druga z gospodarskimi in drugimi dvostranskimi vprašanji ter z izmenjavo izkušeni s področja družbenopolitičnega razvoja obeh držav.
Predsednik Zambije dr. Kenneth Kaunda je sinoči v svoji zdravici med večerjo, ki jo je priredil v čast predsednika Jugoslavije, označil obisk predsednika Tita «borca za svobodo in ustanovitelja povojne Jugoslavije, človeka, ki nenehoma daje socializmu človeški lik in mu je vrnil dostojanstvo, ki je vredno ljudskega bitja«, kot velik zgodovinski dan za Zambijo. «Mi ga imamo za rojenega humanista, socialista, ki ljubi ljudi,« je poudaril Kaunda in se zahvalil predsedniku Jugoslavije za nesebično pomoč Zambiji med vojno in v njenem povojnem razvoju. ((Koncepcija neuvrščenosti je pogosto-ma sinonim, ki se krije z imenom predsednika Tita«, je poudaril predsednik Zambije in pozdravil napore predsednika Tita, da neuvrščenost postane realna, da bo zagoto-
la vedno podporo Jugoslavije in da Jugoslavijo (teli zaskrbljenost Zambije zaradi današnjega položaja v Južni Afriki. Jugoslavija sodi, da je nemudoma potrebno povečati napore vseh sil, ki se bore za končno likvidacijo ostankov kolonializma in odstranitev rasističnih režimov in da je zaradi zaskrbljujočega položaja v drugih delih sveta (Vietnam, Bližnji vzhod, poskusu uporabe politike sile in pritiska v mednarodnih odnosih) potreben odločen odpor vseh miroljubnih sil na svetu. #Mi smo prepričani«, je poudaril Tito, «da prava politika neuvrščenosti nudi možnost za najširšo združitev naporov in skupno delovanje v tem pogledu« in izrazili mišljenje, da bi se na bodočem sestanku zastopnikov neuvrščenih držav morala izdelati konkretna platforma za nadaljnjo akcijo neuvrščenih držav.
Predsednik Tito bo nocoj s soprogo in z ostalimi člani delegacije gost na večerji, ki Jo je v njegovo čast priredil župan Lusake.
Frane Barbieri glavni urednik beogr. tednika «NIN»
Popularni jugoslovanski časnikar Frane Barbieri (r. 1923 v Makar-ski), ki ga poznajo naši bralci, ker je objavljal članke tudi v našem dnevniku, je postal glavni urednik beograjskega tednika »Nin*, ki je
Ubili so finančnega častnika
V Dahomeyu javno usmrtili pet oseb
COTONOU, 3. — Prejšnjo noč so v Cotonouju obsodili na smrt pet oseb, ki so jih spoznali za krive umora poročnika finančne straže Andreja Taigloja. Med obsojenci je tudi žena umorjenega častnika, ki je za 18.000 lir najela morilce. Taigloja so umorili 16. januarja, nekaj dni kasneje pa so bili morilci že v rokah pravice. Vsi obtoženci so se morali zagovarjati pred sodiščem vojaškega okrožja v Daho-meyju.
Smrtno obsodbo so izvršili na kraju umora, to je v stanovanju
poročnika Taiglo. Trupla morilcev so nato obesili na kokosova drevesa, kjer so ostala v svarilo prebivalstvu.
Prizor po železniški nesreči v Argentini: policijski agenti si ogledujejo skrotovičeno pločevino vagonov
............
36 UR PO KATASTROFALNI ŽELEZNIŠKI NESREČI V ARGENTINI
Po še nepopolnih podatkih je 236 potnikov izgubilo življenje med razbitimi vagoni
Med smrtnimi žrtvami tudi 11 italijanskih državljanov Boje se, da se bo število ponesrečencev še povečalo
V PISMU DRŽAVNEMU SEKRETARJU V1LL0TU
Pavel VI. potrjuje obveznost celibata
Kljub pomanjkanju duhovnikov v nekaterih deželah, se Vatikan noče odreči tradiciji
VATIKAN, 3. - V zadnjih dneh se je v katoliškem svetu, posebno izven Italije, zelo razplamtela polemika o duhovniškem celibatu. Kot je znano, so to vprašanje najprej sprožili v holandski cerkveni skupnosti, ko je zasedal pastirski svet holandske katoliške cerkve. Na svetu so holandski duhovniki in laiki (škofi so se vzdržali glasovanja) sprejeli sklep, da bi morala cerkvena oblast omogočiti duhovniško pastirsko delovanje tudi poročenim duhovnikom. Zahteve holandskega pastirskega sveta so šle celo dalje: omogočiti bi bilo treba tudi izvrševanje duhovniških dolžnosti ženskam.
Po temu nastopu holandske duhovščine je prišlo do zatišja v pričakovanju odgovora vatikanskih cerkvenih oblasti. Govorilo se je sicer, da bo kardinal Alfrink obiskal sveto stolico ter direktno posredoval papežu želje in sklepe holandskih duhovnikov. Vsi so pričakovali to srečanje z razumljivo radovednost jo. V resnici pa do srečanja do sedaj še ni prišlo, ker je trenuten molk vatikanskih oblasti nenadoma prekinil sam papež Pavei VI, ki je prejšnjo nedeljo spregovoril vernikom, ki so bili zbrani na Trgu sv. Petra ter potrdil stoletno stališče katoliške cerkve do vprašanja celi-
BUENOS AIRES, 3. — Argentin- kov niso javili, vendar je minister nino in iskali predmete, ki so pri- postavilo, kot je predpisano, rdečo _______________________ _____________________
ska policija je priprla postajenačel- za javno zdravstvo Ezequiel Holm- padali žrtvam, ki so bili raztreseni luč 1 km za ustavljenim konvojem. bata pave] vi, ie izjavil, da «la-nika in odgovornega v signalni ka-' berg že sinoči izjavil, da je pri-	—1"“,J	r**“us“ 4**'“—^	"	-
bini kolodvora Benavidez, kakih 36 biižno 250 mrtvih. Radijski napove-
km severozahodno od argentinske-! dovalec, ki se je skliceval na «do-ga glavnega mesta, kjer je v nn bro obveščene kroge«, je navedel, deljo prišlo do katastrofalne žele,- da je bilo smrtnih žrtev 236, a niške nesreče, brez dvoma najhujše j je pripomnil, da to število lahko kar se jih je do sedaj pripetilo v! naraste do 250. Že nekaj trenutkov 7o%gTa7™b$£ga *Vjemito usn ’ Argentini. Kaže da policija išče kasneje je Predstavnik notranjega jedu» (<VVS>) najbolj razširjen in t,eea železniškega uslužbenca, ki ministrstva polk. Mieuel Angel Ver-
tjega železniškega uslužbenca, ki
vpliven politični tednik v Jugosla- - zbežal kmal,u.P°	brzca
viji. Barbieri je bil doslej urednik iv. ustavljen1 J^ski vlak: ,s kate’ beograjske «Politike» in prav sa-1 Pm se Je 1100 1Judl Vračalo z vi-
moupravni organ novinarskega pod- kenda.
Čeprav je poteklo 36 ur od tre-
ministrstva polk. Miguel Angel Ver-nengo izjavil, da so številke pretirane in da so do sinoči našteli 125 mrtvih in 158 ranjenih.
daleč naokoli.
Kot je bilo pričakovati, je število žrtev nesreče večje kot so ga najavili sinoči in danes zjutraj. Mrtvih naj bi bilo najmanj 236, vendar to število ni dokončno, ker domnevajo, da je pod zvito pločevino in razbitinami vagonov še precej trupel. Na kraju nesreče so z reševalnim delom nadaljevali ves dan in vso noč. Reševalci so se
jetja «Politikar> ga je imenoval za novega glavnega urednika «Nin»
(Op ur. — Vest je zanimiva zlasti zaradi tega, ker gre verjetno za prvi primer, da je postal znani hrvaški časnikar glavni urednik tako velikega srbskega tednika — tiskanega v cirilici. Naše uredništvo izreka tov. Barbieriju iskrene čestitke, saj se je izkazal za odličnega poznavalca vseh perečih vprašanj Slovencev v Italiji, o katerih je pred leti napisal serijo temeljitih člankov v beograjski «Politiki*. ki so povzročili velik odmev zlasti v ital. diplomatskih krogih, saj se Barbieri za naša vprašanja temeljito zavite praktične koristi neuvrščenim j trima že najmanj 2(1 let ter ie Trst državam. Kaunda je prikaza) na-! *” Gorico obiskal že večkrat tudi pore Zambije za vsestranski na-1 P° ']e^ tednov, zlasti ko je bil do-predek dežele in odločnost Zambi- ! Ptsnik Tanjuga v Rimu).
js, da si izgradi močno gospodar-i	----------- 'odpotoval jutri v poljsko prestol-
s o osnovo s pomočjo držav, kot r,p.nrRAn ,	,	.	. ,. I nico, kjer bo načel s poljskimi dr-
je Jugoslavija^ Kaunda ,e apeliral BEOGRAD, 3. - Iz beograjskih žavnikiJ razgovore 0 normaiizaciji na zahodne države, naj posvetijo J političnih krogov je prišla vest. da ' odnosov med obema državama.
•u imi.ui m laiijcnm.	posiuziu menamzacije, v glavnem
Na področju, kjer se je pripetila | velikih žerjavov in buldožerjev, ki strahovita nesreča, so proglasili ] so izkopali izpod vagonov na sto-nutka nesreče, še niso mogli z go- obsedno stanje. Policijski organi so, tine kubičnih metrov zemlje. Ker tovostjo ugotoviti števila smrtnih namreč zasačili precejšnje število drugače ni šlo, skušajo priti med žrtev in ranjencev. Uradnih podat-j ljudi, ki so mrtvecem kradli zlat- —u;i- ----------- ’
poslužili mehanizacije, v glavnem' s.1?1 kardinalu Caggianu v Buenos
itiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiui ii imi mi m mini iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiii
PODTAJNIK DUCKmi NA POLJSKEM
Začetek pogajanj med Bonnom in Varšavo
BONN, 3. — Kot predvidevajo, Duckwitz navezati stike s poljsko bo zahodnonemški državni podtaj-, vlado, toda kljub pomembnosti, ni-nik za zunanje zadeve Duckvvitz; sta odločilnega pomena. Glavni ka-
večjo pozornost dogodkom v Južnii je generalni jugoslovanski konzul v
Afriki, dokler ne bo prepozno. Potem ko je poudaril identičnost pogledov obeh držav na važna mednarodna vprašanja, je predsednik Zambije nazdravil predsedniku Titu in v duhu afriške tradicije zapel pesem o združeni Zambiji, ki so Jo povzeli ostali gostje na večerji, ki jo je, kot je dejal Kaiin-da, posvetil predsedniku Jugosla-vi ie.
Tito se je v odgovoru na zdravico zahvalil za prisrčen in topel sprejem in poudaril, da je borba proti kolonializmu, neokolonializmu ln vsem oblikam dominacije ime-
Rimu Slavko Aleksič poročal jugoslovanskemu zunanjemu ministru o svojih razgovorih s kapitanom trgovske ladje «Cavtat», ki je z o-stalimi člani posadke v zaporu v Palermu. Konzul je povedal, da doslej še ni mogel ugotoviti, ali .ie nbtožba tihotapstva upravičena, vendar to, menijo politični krogi v Beogradu, tudi ni bila njegova naloga. Po konzulovi cenitvi, naj bi pri požaru ladja utrpela pol milijarde lir škode, da bo za podrobnejše informacije treba počakati na uradna poročila italijanske vlade jugoslovanskemu pos^mštvu v Rimu.
V dobro obveščenih krogih menijo, da razgovori ne bodo potekali gladko in brez zanletljajev. Razlogov za to je več, vendar pa se jih lahko zgosti v dva na eni strani so poljski in nemški predstavniki prekinili pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama, na drugi strani pa je nedavna sklenitev «velikega posla* med Zahodno Nemčijo m Sovjetsko zvezo v zvezi z dobavami sovjetskega zemeljskega plina Zvezni republiki povzročila precej razburjenja v poljskih krogih.
Ti dve okoliščini sta precej o-hladili ozračje v katerem bo moral
tonilllllimMlllllllllllllllllllllIllliniiiiiiiiifiiiiHiiiiHiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuilllllllllllllllll
PO VEČJIH SPOPADIH NA IRSKEM
Eksplozija bombe v Belfastu ni povzročila ranjencev
Policija obkolila kraj domnevnega političnega atentata V kratkem sprejet zakon o strožjih varnostnih ukrepih
BELFAST, 3. — Danes ponoči je v središču Belfasta v Shaftsbury Avenue eksplodirala pred neko pekarno bomba, ki sicer ni povzroči la ranjencev, vendar je izzvala pri policiji precej stroge ukrepe. Eksplozija je razbila šipe pekarne in vhodna vrata, kmalu za tem pa so policijski agenti obkolili kraj, kjer je od eksplozije prišlo. Sicer doslej še ni znano, če je bil to atentat političnega značaja ali ne, vendar je dejanje vzbudilo precej zanimanja pri policiji, ker je kraj oddaljen pet kilometrov od Shan-kill Roada, ulice, na kateri so se odvijali zadnji spopadi med protestanti in katoličani.
Dogodek pa je spet opomnil na spopade med pripadniki obeh ver, ki so včeraj nekoliko zamrli, ker je nevihta pregnala ljudi s ceste. Ravno zaradi tega, ker je bila večina prebivalstva po svojih domovih, eksplozija ni povzročila smrt nih žrtev, niti ranjencev. Čeprav je policija uvedla preiskavo o eksploziji, za enkrat še ni znano, kaj je eksplozijo povzročilo, nekateri sicer domnevajo, da gre za peklenski stroj, nihče pa ni tega potrdil.
Kot je znano je prejšnji teden bilo precej napetosti med katoličani in protestanti v Ulsterju, ker so protestanti manifestirali proti koncesiji oblasti enakopravnosti ka toličanom. Zaradi te napetosti pred videvajo, da se bosta severnoirski prvi minister James Chichester-Clark in britanski notranji minister James Callahan jutri na svojem sestanku v Londonu pogovarjala o problemu varnostne službe.
V začetku sta namreč ministra imela v načrtu pogovore o stalni nezaposlenosti in ekonomskih problemih Ulsterja. Odločitev o razpravljanju o varnostni službi sta ministra sprejela tudi zaradi grožnje, ki jo je izrekla študentska skupina ob sklepu, da bo v četrtek podpisal predstavnik kraljice Lord Grey o varnostnih ukrepih. Po tem zakonu naj bi policija imela več oblasti pri pomirjevanju manife-stantov, prepovedali bodo predvsem «Sit in* manifestacije, pri katerih prebivalstvo protestira s tem. da sede na cestišče ter s tem ovira promet in protimanifestadje.
Po umoru ženske pri Epsomu
LONDON, 3. — Policijski agenti nadaljujejo v okolici Liverpoola preiskavo o umoru 20 letne Anne Smith, ki so jo našli mrtvo pri Epsomu v nekem jarku. Policija je ugotovila, da so v Liverpoolu dekle že obsodili enkrat zaradi prostitucije. Kot je znano je Annin mož uradno identificiral ženino truplo prejšnji teden. Smith je bila od moža ločena že devet mesecev.
Policijski agenti so vedno bolj prepričani, da so žensko ubili med spopadom dveh skupin, ki se ukvarjata z izkoriščanjem prostitutk.
VERSAILLES, K — Iz Frandje so proti Christianu Bellonu izdali
mednarodni zaporni nalog. »Zračnega gusarja« so namreč v Versaillesu obtožili, kljub temu, da je še v priporu v Libanonu, nezakonite posesti orožja. Kot je znano, je Bellon preusmeril letalo družbe «TWA» v Bejrut, medtem ko je 8. januarja letelo iz Baltimora v Rim.
Christian Bellon je imel s seboj karabinko kalibra 221 z dolgo cevjo in dve pištoli, ko je iz svojega stanovanja v pariškem predmestju odšel na letališče Orly Zaradi tega so ga francoske oblasti obtožile prestopka.
ATENE, 3. — Zaradi silovitega požara, ki je izbruhnil v kurilnid, se je grška ladja. «A. Rotiri*, ki je bila zasidrana v romunskem pristanišču Costanza, naglo potopila. Pri nesreči so trije mornarji izgubili življenje, 18 članov posadke pa pogrešajo. Ni izključeno, da so nekatere rešile ladje, ki so prišle grški ladji na pomoč.
DUNAJ, 3. — V zahodnih predelih Avstrije je zapadlo pol metra snega, zaradi česar so morali ne katere alpske prelaze zapreti za promet. Na Dunaju je bila zaradi poledice precejšnja zmeda in tudi tramvajski promet je zaradi ledu na tračnicah potekal zelo neredno.
RIM, 3. — V četrtek, 5, februarja se sestane vodstvo PSIUP, ki bo obravnavalo polltdiend položaj v zvezi s poskusi obnavljanja vlade levega centra.
men spotike obstaja še vedno vprašanje priznanja meje na črti Odra -Nisa.
Čeprav je kancler Brandt že priznal, da se ne bo moglo doseči združitve obeh Nemčij po poti, ki je bila do sedaj tradicionalna za vse več ali manj revansistične nemške stranke, pa je vendarle težko doseči soglasje s poljsko vlado, ki je v tem oziru zelo občutljiva. Poljaki brezpogojno zahtevajo da Zahodna Nemčija sprejme mejo na črti Odra - Nisa. To zahtevo je sprejela Vzhodna Nemčija na pogajanjih v Goerlitzu. Zdi se, da bo Duckwitz predložil svojim poljskim sobesednikom to formulo: spoštovanje razmejitve do mirovne pogodbe in odrekanje od vsakršnih teritorialnih zahtev tudi v okviru sklepanja pogodbe same. Politični opazovalci menijo, da bi ta formula utegnila pritegniti določeno število glasov krščansko socialne opozicije, kar bi predstavljalo za poljsko vlado večje jamstvo kot katerisibodi drugi sklep, ki bi ga na bonskem parlamentu izglasovali z relativno majhno večino (šest glasov).
Danes se Je zunanji minister Scheel pogovarjal eno uro s predstavniki parlamentarnih skupin v Bundestagu. Minister je podrobno seznanil svoje sobesednike o nalogah, ki jih je poveril Duckwitzu. Časnikarji niso zvedeli za podrobnosti sestanka, ker je minister obvezal predstavnike parlamentarnih skupin na zadržanost spričo delikatnosti vprašanj o katerih se bodo pogovarjali v Varšavi.
Kot smo omenili že prej, so se perspektive nemško - poljskih razgovorov o normalizaciji odnosov med obema državama nekoliko poslabšale spričo prekinitve pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe. Nemško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je poljski predstavnik odpotoval v Varšavo, ker se mora pogovarjati z vlado o nekaterih spornih vprašanjih. Pravijo, da sta se obe delegaciji sporazumeli o nekaterih vprašanjih, toda glede številnih drugih so stališča popolnoma nasprotna. Med te navajajo na primer poljsko željo, da bi prišlo do petletnih obveznosti glede trgovinske izmenjave, zahodni Nemci pa se upirajo temu, ker pravijo, da lahko v okviru SET sprejemajo le enoletne obveznosti. Najvažnejše vprašanje pa zadeva morda kredite. Zahodni Nemci pravijo, da ne razpolagajo s »cenenim denarjem*, kar pa menda zahtevajo Poljaki. Poljaki baje zahtevajo tudi, da bi vračali denar, ki bi bil posojen na račun industrijskega sodelovanja, s poljskimi proizvodi, ki bi izvirali iz tega sodelovanja. Zdi se, da se zahodni Nemci upirajo tem poljskim tezam.
V nekaterih krogih pa kljub temu menijo, da bo tako ali drugače prišlo do pozitivne rešitve nemško -poljskih vprašanj spričo splošnega ugodnega poteka odnosov med zahodom in vzhodom in še posebej zaradi angažiranosti Sovjetske zveze na zapadnem evropskem trgu.
razbite vagone »od spodaj*.
Precej preglavic jim dela identifikacija trupel. Zaradi nezadostnih podatkov in tudi zaradi razmesarjenih trupel, številnim mrtvecem niso mogli dati imena. Verjetno bodo lahko vsako krsto označili z imenom šele po oglasih sorodnikov o izginulih osebah. Ker je pritisnila vročina, vedeti je treba, da imajo v Argentini poletje, so oblasti odredile takojšnji pokop že identificiranih žrtev, medtem ko bodo neidentificirane držali še nekaj časa v posebnih hladilnikih, s katerimi so opremljene mrtvašnice.
Po prvih rezultatih preiskave je moč izključiti sabotažo. Preiskovalci so prepričani, da gre za tehnično napako. Signalno kabino, od koder bi moral priti znak za zaprto progo, natančno preiskujejo, železničarsko osebje, med katerimi je tudi postajenačelnik kolodvora Re-navidez, pa strogo zaslišujejo. Baje so ugotovili, da ni nihče dri znaka o ustavljenem vlaku na progi. Govori se tudi, da sta postajenačelnik in kretničar dovolila krejevnemu izletniškemu vlaku odhod prepričana, da je brzec že mimo. Preiskovalci so tudi priprli strojevodji brzea. katerega sta vlekli dve lokomotivi Diesel. Prav zaradi močne konstrukcije teh dveh lokomotiv sta si strojevodji rešili življenje in sta sedaj med najvažnejšimi pričami. Sploh pa se nekateri sprašujejo, zakaj osebje izletniškega vlaka ni
Osebje italijanskega konzulata vitinska, cerkev ne bo nikljli popu. Buenos Airesu je ugotovilo, da je | stda	obveznosti celibata. Pa-
pn nesreči izgubilo življenje 11 i-1 peževa izjava je povzročila dclo-triijanskih državljanov, medtem ko čeno reakcijo v krogih holandske je število ranjencev, vsaj po dose-' duhovščine, katere obseg pa doslej danjih podatkih, ki pa so še nepo- še ni znan. Zvedelo ie je le> da polni, kar velja seveda tudi za so holandski škofi še vedno odlo-smrtne žrtve, manjše.	čeni, da nadaljujejo dialog z Veti-
Predsedmk argentinske republike | kanom glede tega perečega vpraša-Ongania je proglasil sredo za dan nja
žalovanja. Papež Pavel VI. je po ! & preden pa omenimo zadnje dQ
godke, je treba poudarili, da se je «psihoza» proti celibatu razširila vsaj deloma tudi po drugih deželah, kot na primer po Zahodni Nemčiji. Določene pobude v tem smislu so zabeležili tudi v Italiji.
Airesu sožalno brzojavko.
V PREDMESTJU CLEVELANDA
Eksplozija razdajala policijsko postajo
CLEVELAND. 3. - Silovita eksplozija je sinoči uničila policijsko postajo v predmestju Clevelanda Sha Er Heights. Od stavbe, kjer je bila policijska postaja, občinsko sodišče, zapori in uradi pravosodnega departmana, je ostal pokonci le zunanji zid
Izpod ruševin so gasilci in policijski agenti potegnili 15 ranjenih oseb. Policija išče 13- ali 14-letne ga fanta, katerega so videli vstopiti v stavbo z majhnim lesenim zabojčkom, ki ga je pustil v kurilnici. Otroka ni nihče videl priti iz stavbe, zaradi česar domneva-1 jo, da je ostal pod ruševinami.
Po izjavah župana Paula Jonesa sodeč, je do eksplozije prišlo v bližini parnega kotla. Preiskovalni organi nočejo povedati, če je otrokov zabojček v zvezi z eksplozijo.
V Sha Er Heightsu, ki ima 30.000 prebivalcev, živi ena najbolj pre možnih skupnosti v ZDA.
V	tem ozračju je papež Pi*^ VI. napisal pismo državnemu W niku Villotu v katerem poudarja,®1 je duhovniški celibat v «latins*’ cerkvi izredno dragocena in domestljiva dobrina«. Papež PJ udarja v svojem pismu, da w cerkev tudi v bodoče, kot v teklosti, zaupala «duhovniško
bo besede, vere in zakramentov *> mo duhovnikom, ki bodo ostali *'® ni obvezam, ki so jih sprejeli*-
«Po tehtni preučitvi smo skled® — pravi papež — da nam n*’ dolžnost ne dopušča, da bi jeli možnost, da bi duhovniški W klic opravljali ljudje, ki so iP bili za plug in so se pozneje maknili«.
Papeževo pismo kardinalu se začenja z izrečno omembo godkov v holandski katoliški cer*'" «Te izjave (papež se nanaša na * novejše izjave holandskih katolis®“ krogov) — pravi Pavel VI- " nas globoko razžalostile in so J* čele v naši duši številna vp nja«. Čeprav pa poglavar katop cerkve govori «o tako nesrečni " soluciji« holandskih škofov, venfL pa poudarja svoja čustva spo®“ vanja ljubezni in zaupanja do v landske katoliške cerkve.
V	vatikanskih krogih pravijo. 1 je ta oblika papeževega dialog, holandsko cerkvijo dokaj nena_v* na. Minilo je namreč že več , (gotovo 30) odkar sta papež P'J in Pij XII. uporabila podobne PF me za razgovor s svojimi sodel*1^ širom po svetu. Msgr. Vallaine, je posredoval tisku te vesti, ie ^ jasnil, da gre za zaupen, čep" javen razgovor, s sodelavci, k’ gače mislijo. Vendar pa - - Je L, stavil msgr. Vallaine — tudi v‘-y primeru papež govori kot pSP®«. tam smislu ip nipemva hpsadfl r
tem smislu je njegova beseda noveljavna za vso cerkev.
Papeževo pismo, ki zajema tipkanih strani, je pisano v coščini.

: ! V "n-
t-Ok »
....mji -
%m.T\
.	..A5) v. v--e,
< :i|
LONDON, 3. — Včeraj si je v parku »Golders Green* v londonskem predmestju hotela vzeti življenje s samosežigom 20-letna Francozinja Odile Tschaen, ki je živela pri neki angleški družini «au pair*. Dekle so odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je njeno zdravstveno stanje kritično.
,#?>•
v&.'.s
t JR#*-,; W.



■rti. h A-V &
........................
SP

Foto Ente Moda Italiana: Moda 1810
......................................„„„„„„.■■lttl|||iM,„lliiliili,llil,ai,iiMMiillall>"‘>l>l
DALJNOSEŽEN USPODABSKI ARANŽMA MED ZSSR IN ZAHODNO NEMČIJO
Nemške cevi za sovjetski plin
Pravkaršnji veliki posel med Sovjetsko zvezo in Zvezno republiko Nemčijo o menjavi zahodnonemških plinovodskih cevi za sovjetski naravni plin se delno ujema s podobno »kupčijo stoletja*, ki sta jo v minulem decembru sklenili Sovjet ska zveza in Italija. Toda najbrž je pri najnovejšem aranžmaju, enako kot pri prejšnjem, važnejše kot trgovinska plat zadeve je to, da Sovjetska zveza nastopa v srednji Evropi kot velik dobavitelj energijo. To pa utegne delovati na mnogo strani.
Zahodnonemški gospodarski minister dr. Schiller in sovjetski zunanjetrgovinski minister Patoličev sta v Essnu s svojo prisotnostjo ob pod pisovanju pogodbe primerno slav nostno obarvala aranžma, ki ima sam ob sebi malo slavnostne, in izredno dosti realne vsebine. Glavne točke aranžmaja so naslednje.
Koncerna Thyssen in Mannes-mann bosta sovjetski zunanjetrge-vinski organizaciji »Promsirimport* dobavila za 1,2 milijona ton debe lih jeklenih cevi. S temi cevmi bodo sestavili plinovod od zahodne Sibirije do Marktredwitza nr Bavarskem. Količina, ki jo bosta zr-hodnonemška proizvajalca poslala v ZSSR, ustreza ob sedanjih zmog ljivostih njuni dveletni proizvodnji.
Sovjetska organizacija »Sojuzne* teksport* bo po novem plinovodu čez tri leta začela pošiljati zahod-nonemskemu koncernu Ruhrgas A G. zahodnosibirski naravni plin.
Financiral bo aranžma konzorcij, ki ga sestavlja štirinajst zahodnonemških bank. Le-te odpirajo Sovjetski zvezi za nabavo jeklenih pevi kredit v znesku 1,5 milijarde mark.
Vse tri pogodbe, tista o ceveh, tista o plinu in ona o financali, veljajo za dvajset let. V tem času bo ZSSR dobavila ZRN 52 milijard kubišnih metrov naravnega plina.
Pravkaršnje essenske pogodbe
močno spominjajo na pogodbo med »Sojusnefteksportom* in italijansko družbo ENI. podpisano v začetku decembra. Tudi ta velja za dvajset let, le da bo Italija črpala iz plinovoda, zasnovanega po sporazumu, skoraj dvakrat toliko naravnega plina, kot ga namerava po pravkar sklenjenih pogodbah jemati ZR Nem čija- V italijanskem primeru gre za nekaj več kot 100 milijard kubičnih metrov v dvajsetih letih. Toda po drugi plati kaže, da je kooperacij ska plat — cevi v zameno za plin — v zahodnonemškem primeru krepkejša kakor v italijanskem. Zlasti še, če upoštevamo, da se sovjetski na ročniki prejkonc ne bodo ustavili pri Thyssnu in Mannesmannu; na povedujejo namreč, da bo Sovjetska zveza naročila še nove cevi in sicer pri koncernih Hoechst in Salzgitter, ker prva dva tolikšnih količin prej-l:one niti ne bi zmogla.
V ozadju teh dveh velikih plinskih prodorov v osrčje Evrope se skriva novo veliko naltonosno in plinsko območje tik za zahodnim Uralom, o katerem je konec januarja povedal nekaj več sovjetski časopis »Izvestija*. Sovjetski CK in vlada sta namreč sklenila v tistih krajih razviti nov, orjaški center za pridobivanje nafte in plina. Center naj bi že v letu 1975 dri 100-120 mili jonov ton nafte, v letu 1980 pa 230 280 milijonov ton. Na območju, kjer so naftna in plinska ležišča, že poapeieno gradijo ceste, železniške zveze, letališča in delavska nase lja.
Bolj kot jasno je, da so v tako daljnosežne posle spleteni zelo pisani interesi. Najočitnejši so seveda gospodarski, zgkaj Sovjetska zveza s tema dvema aranžmajema najodločneje potega na tržišče nafte in plina, ki je bilo do nedavnega ie skoraj izključno rezervirano za dobavitelje s Srednjega vzhoda, iz severne Afrike in — »za vsak pri-
mer* — morde še delno iz Arne I stvo, s katerim želi ZSSR ^li rike. Tu pa zdaj prodira konku- | ti ne samo cevi, temveč tu®1 (1v renca, ki nastopa z nižjimi cenami, I drugega — predvsem najboljs° fit večjimi ponudbami, vabljivejšimi niko in tehnologijo, s katet° ,e kompenzacijami in številnejšimi obe- polagajo zahodnoevropske d®* ti za širjenje stikov.
Hkrati je skoraj bolj kot očitno, da se takšni aranžmaji,
mUi___ko nekoč
steko, nujno spreminjajo v hrbte niče, okrog katerih se pletejo nov e mednarodne kombinacije. Kakšne utegnejo biti posledice, je ta hip sila težko reči, vsekakor pa se za akterje odpira povsem novo območ je možnosti, za katero najbrž še niti sami ne vedo, kuj vse še utegne na njem nastati. Toda v zvezi z ekonomsko platjo plinskih dobav v srednjo in zahodno Evropo se kaže nekaj zanimivih dejstev
Med njimi je treba upoštevali predvsem naslednje. Strokovnja ki za ekonomijo nafte in plina vsi po vrsti zatrjujejo, da tako dolgi plinovodi, kakor jih zdaj gradi ZSSR, terjajo izredno visoke stro ške. Po izračunih, ki so jih nare dili v zahodnoevropskih državah, bi Sovjetska zveza v primeru, če bi hotela amortizacijo, vzdrževalne stroške in obratovanje všteti v ceno, po kakršni bo plin prodajala Zvezni republiki ali pa Italiji, ne mogla nastopati s tako vabljivimi ponudbami. To se pravi, da si išče kompenzacijo nekje drugje — tako vsaj pravijo. Po teh ugibanjih, ki pa se v precejšnji meri sučejo pi območju ugibanj, naj bi bila prava kompenzacija dvojne narave.
Prvi del kompenzacije naj bi bi! političen in bi bili potem takšni aranžmaji za ZSSR po tej plati »politična investicija*. Do kolikšne mere to drži, je sila težko oceniti, če je oceno sploh mogoče postavljati. Oprijemljivejši je drugi del kompenzacije, ekonomski. V sleherni posel je treba najprej nekaj vložiti, potem ga je mogoče šele ši riti. Sovjetski plin in nafta pa očitno nastopata tudi kot plačilno sred
Posredno lahke to razbere^0 ^ iz obsega razvoja trgovine v ; < njih nekaj letih in še P°*e lanskem. Obseg vse svetovne p;r vine se je v lanskem letu . i' merjavi s 1968 povečal za *, jf stotkov in dosegel 215 larjev. Trgovna med ceL cf. Vzhodom (s K'tajsko vred) lotnim Zahodom, ki je bila tremi, štirimi leti najbolj d"'8« trgovinski tok na svetu, P® ^ * ni v primerjavi s 1968 zrast® odstotkov (torej manj kot v' jbf’ tovna trgovina) in dosegl®,kflrfJ lutno merjeno, še zmerom sK obseg 12 milijard dolarjev-
nost obojestranske menjanj
ZSSR in zahodnimi _______ ]lM
je znašala ie nekaj nad 4
.....................
de dolarjev, kar je za oba PJJ ja premalo. Za Zahod je ?' ker meni, da še vedno 111 ^ •, načel* potencialno ogromb®* vjetskega trga; za Sovjetsko pa ie to premalo, ker nje® ^9 na Zahod ne zadošča za to. ^ lahko kupovala več listeg8.' f si najbolj želi. najmodernel
piko in tehnologijo.	jjE
Ne da bi se spuščali v 0*jn J spremlja ioče pojave, učinke sledice, je najbrž le mnf!oC® -da sta plinska nosla med ^»|iK.j zvezo ter Italijo in ZR , je fv
marsikaj. Kadar se naritfj® sklepati takšne pogodbe, K da so se morali vnaprej Njnjh j ti vsaj o temeljnih dolgo!-0® virih občih razmer, ki *?' godile, da ti aranžmaji >n . r Jim bodo prejkonc sledili. n ostali le kosi papirja. n P-
navzlic izrednemu obsegu korak, ki mu bo najbrž sl®0^
— 3 —
4. februarja 1970
UMRL JE EDEN NAJVEČJIH DUHOV SODOBNOSTI
Bertrand Russel ■ njegovo življenje in delo v prid človeštva in napredka
Umrl je Bertrand Russel. Vest -jasna in stvarna. Človek pa se nJo zamisli in se čudi svoje-Jri ffesenečenju. Učakal je sta-® sl o njej poprečen človek M	ne tiP3- In ravno za-
čai , ■	^ to 26 davno pri-
rt^vati. Toda o tem nihče ni raz-L*jal, kakor da je v ljudeh ne-Podzavestno bil zasldirain obuj™*' d3 **	um v takšnem
o®*3 moral zelo dolgo obstajati. ■Mnrt je najbolj naraven med kakor rojstvo, in vendar se J® nanj težko privajajo oziro-se mu sploh ne morejo priva-ker je razumskemu bitju tuja, jemljiva misel o lastnem tora?11 izginotju, o niču, ki se J pogrezne. Zato je pretreslji-j, v vsakem primeru, ker pred-u* v bistvu silno tragedijo vsa-ktnega človeškega bitja, ki je je	™ več, še zlasti, ker
sti	amaeč v ai® v vr"
ko je posbala povsem aie® 1nujnost njegovega posled-no ri, «■««. 1)0 bitje japostavlje-morda najtežjemu vseh duhov-
SaSTt £“ Jlh * ^iorkriaj
To tj,v teltu svojega življenja, teti ’	. Tjudi, ki za njim osta-
2 rinajbolj pretresa, izpolnjuje loJT^iJenjem in razmišljujočo ža-artp’? Ta poslednji boj človeka s rave t z ^gibno zakonitostjo naju j , pjsgova silna krčevita že-oa bi še ostal, da ba še živel. °d tf t>V° s®ra Bertoanda Russela sveta je bilo, kot poročajo rpTOne vesti, spokojno in mir-krf]./®®' je 97 let, napadla ga je stal rCa’ k®®1 je in za vedno za-niip ' | Pa smrt, bi dejali, posled-si vJu? od sveta, kakršnega bi ki : a,*c*0 želel. In to v starosti, malokomu dosegljiva, da ® čist v mislih, kakor
in čist
kot bilo 60 in ne malo manj kot VArL3et' ^ navzlic temu je, dotmiih10' povsod in v vseh po-gou J Primerih, tudi vest o nje-kj	pretresljiva, kljub viso-
Se : “Pstt in spokojnosti, s katero sveta Zm vedno poslovil od ljudi in ker ' Tembolj, ker se človeštvo, javtvUl VSa evropska in svetovna teea ,zaveda, da je z odhodom ca ^®™kega humanista in misle-bo ui? Postal revnejši in da ne stau**0 ^mašiti vrzeli, ki je o-•n^m' ^ rijiim sta Velika ga _ J® ® svet izgubila ne le ene-kov jlvečjh sodobnih znanstveni-rilozofov, marveč tudi eno p|)ra? človeških, prosv iti jenih, to-dbhe 01 a>a'čilnih osebnosti naše
lotih je že bil znan tna-pri 50 filozof, svoje zad-"Jgfcfa, obdobje ki "ni ; L?** za mdr in pravičnost.
taetTl.P111 50 filozof, svooe z av^?M%0(jsko obdobje pa je bai za ® pravična,, Slede jv™ c*®1'13 23 vse. ne ko j"® Petično, rasno in še ka-ftapon.fSP.. Pripadnost. Izrecen in Cp^postijiv nasprotnik jedrskega Je leta 1963 ustvaril znano j*tudik P8*3001™ 23 mir, kakor kasneje dal pobudo za usta-hgobavjr rnebnarodnega sodišča za Po	zločinov v Vietnamu.
Svet <1,^Veb njegovih pobudah ga tern v ™ naJbolj pozna. Saj je s •ežkujj 2Ye® naletel na dokajšnje čerrrvn- ln nerazumeo-anje, proti tetic^tir?9, ^ j® boril z vso zagri-Vaj^j-u ln velikim pogumom, ne te^u?: 2 jedko ironijo in grobo hvuiUnbnostjo, kadar se je spo-
*hora]tz ljudmi brez načel in brez
r]w!_
. plemenit in širokosrčen tajndk ’ n? 0 njem dejal njegov bjtrij L?~T Schoenman, ki je z
.Sku^eloval od leta 1960.
?Pen f- .Podaita kolikor toliko iz-^sela u- enieP's s‘ra Bertranda to bi bila predolga in ne rav-t° PotiSZ?3 s*w'alr- Pa ™t> ni nuj-!?’ tadnat za njegovega li-z?? Uaivo?nn|al° bo verjetno, če bo-Pl«ie (U„~,le nekatere najbolj zna-ždiviif?*® 'n obdobja njegove-tte(X‘JenJa.
v p11*0 da ga javnost do-® Po svetu pozna jfjejah, _ P°. njegovih pacifističnih v^aoiik ujcRovih osebnih priza-■* zlov ^“"bd za mdr, proti voj-*« Prcdjnom v zveza z njo. Toda ...	1001 je bil tudi eden od
najslovitejših matematikov in fi-lozofbv, eden od največjdh v našem stoletju. Do filozofije pa je — po lastnih besedah — prispel »skozi matematiko. Postavil je bil tezo, da se vsi matematični aksioni lahko izrazijo v logičnih principih, njegova zahteva po metodični eksaktnosti, ki jo postavlja proti »motnjam fanatizma*, ga je privedla do skeptičnega realizma, a traavii je tudi svojevrstno filozofijo matematike, v okviru katere je zlasti posvečal veliko pozornost graditvi matematične logike.
Kritično ocenjujoč kulturo in družbeno življenje sodobnega meščanskega sveta, je Russel odkrito izjavljal, da predstavljata privatna lastnina in država v modernem svetu nevarnost za družbo. Vse »kulturne siile» — država, cerkev, vzgoja — so po njegovem mnenju odpovedale pri reševanju temeljnih socialnih problemov in niso bile sposobne preprečiti nesmisel vojne. Bil je tudi prepričan ateist, ki ni subjektivistično priznaval «nikakršne zakonitosti v zgodovini*. V svojih spisih je rad nastopal z duhovitimi paradoksi in smelo ironijo, kakor je tudi optimistično razpoložen vedno usmerjal svojo misel k praktični borbi za bolj humane oblike življenja, ki predpostavlja «stalno zmanjševanje fanatizma* in povečevanje sposobnosti simpatij ter medsebojnega razumevanja. Kot filozof je bistveno vplival na razvoj misli v prvi polovici našega stoletja.
Evklida je odkril pri svojih enajstih letih in je o njem sam dejal, da ga je »prevzel, kot prva ljubezen*. Od tedaj do njegovega osemintridesetega leta mu je bila matematika, obenem s filozofijo, največja strast. Leta 1903 je objavil svoje »Principe matematike*, kasneje, skupaj s profesorjem VVhiteheadom z univerze v Cambridgeu, pa še «Principia matematica*. delo, ki ga smatrajo za eno od najvež-nejših znanstvenih del našega stoletja.
Bertrand Russel je bil kot filozof in matematik človek neverjetnih energij. Vse do lam, pa se je boril z vprav žilavo vztrajnostjo tudi proti raznim socialnim krivicam in proti jedrskemu razdejanju. Bil je znan,kot zagovornik načela o državljanski nepokorščini, vztrajno pozi-vajoč demokratično javnost, da demonstrira proti vojni, jedrski oborožitvi in rasni diskriminaciji. Starost ga niti malo ni ovirala v njegovi resnično mladostni vnetni in še malo preden Je slavil, svoj. 95. rojstni dan,'je dal tudi pofiudo zi ustanovitev mednarodnega razsodišča o zločinih v Vietnamu. Le-to je ZDA označilo za. odgovorne za zlnn -
ne v vietnamski vojni, njihove zaveznike pa obtožilo za sokrivdo. Kot zagovornik množične državljan-skene pokorščine, se je že 91 let star v Londonu osebno udeležil demostra-cije proti grškemu kralju Pavlu in kraljici Frideriki ter izjavil, da v Grčiji vlada «neznosen režim*.
Bertrand Russel je napisal nad 40 knjig, pretežni del teh o matematiki in filozofiji, vtem ko v mnogih drugih obravnava sociološke probleme.
Malo pred izbruhom druge svetovne vojne je obiskal ZDA, kjer je imel več konferenc na univerzah v Chicagu, v Kaliforniji in Los Angelesu. Marca 1. 1940 je sprejel katedro na newyorškem City Collegeu, venuar je spričo svojih naprednih socialnih idej in še zlasti v zvezi s svojo knjigo «Zakon in morala*, objavljeno 1. 1929, moral to mesto zapustiti.
Bertrand Russel se je rodil 18. maja 1872 v eni najbolj znanih plemenitaških družin Anglije, katere glavna veja nosi plemiški naslov Bedfordskih vojvod že od XVII. stoletja. V političnem življenju so člani družine Russel vedno zastopali radikalne ideje. Eden teh, William Russel, je bil celo obglavljen zaradi udeležbe v uporu proti kralju Karlu II. Njegov stari oče, prvi grof in
............................................................n,,.....
L*Z UMETNOSTMI!! GA LEKU
^°nrieo DaneovObčinski
. ^6 j
»jk. k^ij^Povedano razstavo gra-o „	7° moral imeti Romeo
Pfenr»*?,wfci galeriji, je te-IZeil\a morska povodenj, f''len, j,. 0. i° tako šele prejšnji Jv «eč Je zat° gotovo privabilo
čnČQb>ValJC0Valcev- Kdor po 7e
htln° b,L, ^ Se bo srečal z obi-0^ *niomni!?i jedkanicami, se je ? Ponip.i11 Vendar pa je vsakdo a-;11 na gosto vrsto listov,
da je v njih slikar
inT n°s ie sakrfvo našo predstavo,
-	°biiJ resnično presenetil s svo-2toPk0l Vidljivostjo tehničnih
-	“fsfce j Mednje	—4
;
j. ■ te • '“>«Tnau lenmejso rcn-
>° kultur»’nos.i' kot pa j° zmo~ V trjfi ni dejavniki naše mesta.
iiStnVih Ustih, ki so večinoma lin r>°tz^usni odtisi odlične mogoče preveč bri-^?hHa»iUje sv°je zmožnosti kn°hvalr!iu najnaprednejših raz-prijemov, ki gredo pre-& np£?b? nih načinov s smotr-ij)S .riatrip ,an]em najrazličnejših iti P^*li)ce ’ izrezljanega {tapirja DrJ^teriJ-f0 do tekstilnega blaga «pfc. torej izdelkov tn-rodi sedanjosti, s kateri-la,fco čudoviti svet sa-fadnr taki kjer razkroj oblike ni en, da ne bi ostala ista
L^rskP J Mednje in pa bujnost g n PoL,mišlj'je se tu zdmžuje-u,^i C*°St grafičnih dosežkov, o f« ...» zanimati tehtnejšo kri-
Ohranja pa pri tem svojo bitnost v še povečanem naponu nje umetniškega prerojevanja, ki osnovo omejuje, urejuje in razgibava v neoporečno lepoto svoje vrste.
Ostaja pa Daneo tudi v teh grafikah zvest svoji tematiki grotesknih ptičjih strašil, mask, živali in rastlin, zgradb in pokrajin, ki so vse brez naslovov, a povsod izdajajo njegovo očetovstvo, pa čeprav so tiskane v črnem na črno ali pa sploh brezbarvne nadvižno izoblikovane s pritiskom na vlažno omehčani papir. MILKO BAMBIČ
bolj znan. kot lord. John Russel, pa je bil eden od najvidnejših ministrov kraljice Viktorije.
Bertrand Russel je očeta in mater izgubil že v nežni starosti 3 let, vzgajal ga je potem njegov stari oče. Kasneje mu je bila dodeljena štipendija in je z riajvišjo oceno diplomiral na Trinity Collegeu v Cambridgeu iz matematike in moralnih ved. Lotil se je pisanja del, kjer je obravnaval matematična in filozofska vprašanja. Zbudila so ogromno zanimanje, strokovnjaki so jih označili za prave mojstrovine. Obenem se je začel zanimati za politiko, za sindikalna vprašanja in žensko volilno pravico, kot je tudi sodeloval v znanem Fabian Society.
Nekajkrat je nastopil tudi kot kandidat na parlamentarnih volitvah — 1. 1907 kot kandidat skupine, ki se je zavzemala za žensko volilno pravico, in to v wimble-donškem volivnem okrožju.
Vse dokler niso v Nemčiji prišli na oblast nacisti, je Bertrand Russel bil vnet pacifist in je med prvo
svetovno vojno zaradi takšnega svojega stališča moral tudi precej potrpeti. Leta 1918 je Jbil aretiran in zaprt, v zaporu pa je mnogo pisal in pretežni del svojega znanega dela »Uvod v matematično filozofijo* je bil opravil prav v času, ko je sedel v zaporu v Brixtonu.
Leta 1950 mu je bila podeljena Nobelova nagrada za književnost. Bil je tudi član britanske parlamentarne skupine za svetovno vlado in se je 1. 1955 udeležil kongresa tega gibanja za ustanovitev svetovne federalne vlade. Nadalje je bil pobudnik kampanje, ki so jo začeli znanstveniki proti izdelovanju in eksperimentom z jedrskim o-rožjem
Bertrand Russel je bil štirikrat poročen in je imel tri otroke. Njegov prispevek kot človeka, znanstvenika in filozofa je tolikšen, da mu bo za vselej zagotovljeno častno mesto med onimi, ki so se bili že v teku svojega življenja s svojim delom in zgledom uvrstili med velike duhove človeštva.
Vse pustne maske imajo neko značilnost: potencirane poteze. To pride lepo do izraza na gornji sliki, kjer vidimo lep, nežen obraz, ob njem pa dve maski
.......................................................
PREPLAH, KI GA JE POVZROČILA SMRT 12-LETNEGA DEČKA
V New Yorku je vedno več žrtev uživanja mamil, predvsem heroina
v
Žalosten primer zdravnice, ki bo prišla pred sodišče, morda eelo v zapor, ker da je njen zavod, kjer zdravi mlade narkomane, «prenaseljen»
NEW YORK, 3. — Ko so se pred desetletji borili v ZDA proti tajnim točilnicam in proti dobaviteljem alkoholnih pijač, se je marsikateri naivni tujec spraševal, kako je možno, da se alkoholne pijače točijo takp rekoč pred očmi policije. Sicer je policija marsikatero točilnico odkrila in njeno zalogo alkoholnih pijač iztočila v kanalizacijo, toda na desettisoče točilnic je dočakalo ukinitev zakona, ki je skozi trinajst let prepovedoval v ZDA točenje alkoholnih pijač, Pozneje se je odkrilo, zakaj je bilo to možno: v mrežo ljudi, ki so dobavljali alkoholne pijače in i-meli kontrolo nad točilnicami, niso bili vključenfle 'gangsterji, kakršen je bil npr. Al Capone, pač pa tudi javni funkcionarji, celo visoki policijski funkcionarji. Tudi pozneje, ko se je ameriška policija lotevala drugih akcij, ki niso uspele, na primer akcij pro-t; gangstrstvu, so ugotovili, da je bila sama policija vključena v gangstrske druščine.
Te nekdanje ugotovitve pridejo na misel, ko beremo sedaj vesti iz New Yorka v zvezi z doktorico Gensen Gerber in z njenim zavodom za prevzgojo mladine, ki se je predala mamilom. Povsem logično je, da se človek spomni na nekdanjo povezavo med gangstrs.vom in policijo, ko zve, da bo dr. Gensen-Gerber morala pred sodišče in po vsej verjetnosti celo v zapor, ker so oblastveni organi u-gotovili, da je njen zavod «pre več naseljen*, kar da je proti določenim zakonom, hkrati pa tisk ugotavlja, kako porazno se iz leta v leto veča število žrtev mamil med prebivalstvom in še posebej med mladino. Človeku, ki mirno presoja vse to, se mu vsiljuje misel, da je morda dr. Gen-sen-Gerber komu na poti, in jo je treba zato spraviti za rešetke. Sicer pa preidimo na problem mamil in mladine v ZDA
Ker ne razpolagamo s podatki za vse ZDA, bomo spregovorili o tem problemu le za New York. Newyorška javnost je te dni kar obnemela ob poraznih podatkih o žrtvah, ki jih terja uživanje mamil v New Yorku.
Že dolgo je tega, ko so se nekatere ustanove začele ukvarjati s tem vprašanjem. Toda šele sedaj so objavile nekaj podatkov o tem, koliko ljudi in posebej mladine umre v največjem ameriškem mestu zaradi uživanja najbolj učinkovitega hi zato tudi najbolj nevarnega mamila. — heroina. Po podatkih, ki jih je sicer težko preveriti, ki pa po mnenju izvedencev ustrezajo dejanskemu stanju, je v New Yorku najmanj 100.000 oseb, za katere se zagotovo ve, da uživajo heroin. Že ta številka je stra hotna, pa čeprav gre za mesto s sedmimi milijoni prebivalcev. Toda če je zdravstvenim obla stem uspelo odkriti 100.000 uživalcev heroina, je število teh še veliko večje. In to da še bolj mi-
sliti, kajti tisti uživalci, ki so danes le sporadični uživalci, bodo jutri normalni uživalci in v doglednem času žrtve mamil. To bolj konkretno in z določeno dozo tragičnosti potrjujejo tudi nekateri povsem konkretni primeri. Začnimo s konkretnimi podatki: Newyorške zdravstvene oblasti so ugotovile, da je v letu 1969 umrlo za posledicami heroina kar 224 mladoletnih oseb. K tem je treba dodati tudi določeno število drugih doraščajočih mladeničev in deklet, ki so prav tako umrli zaradi mamil, toda ne zaradi prevelike doze heroina, pač pa zaradi posledic trajnejšega uživanja mamil. Newyorški ljst «New York Times* je v zvezi s tem -vabudil--pravi--preplah, in hkrati obtožil zvezno vlado in newyQfšJšCU občinsko upravo, da se ne zanimata dovolj za to, da bi se, družba postavila po robu temu zlu. In newyorški dnevnik ima glede tega prav, kajti to dokazujejo naslednji podatki:
V dobi med 1950 in 1954 je v New Yorku zaradi uživanja heroina umrlo 465 oseb. V dobi od 1955 do 1959, to se pravi v naslednjih štirih letih se je število žrtev heroina dvignilo na 611. V dobi od 1960 do 1964, torej v naslednjih štirih letih se je šte-
Fdvvlge Fenerh hoče za vsako ceno uspeti. Sicer je že nastopila v enem filmu, pa se je zataknilo, če ne bo i šlo drugače, ho skušala z goloto?
OVEN (od 21. 3. do 30. 4. Bodite napadalni le toliko, kolikor je neobhodmo potrebno. Odnosi med
vatni in drago osebo se bodo zaostrili.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Danes boste na delu izredno uspešni. Pripravite se na neko srečanje, ki ga ne pričakujete.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Denar, Id ste ga bili naložili v neko finančno ustanovo, bi vam bolj prav prišel v poslih. Lotite se tudi dobrega čtiva.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Dokaj neodgovorno trošite sredstva, ka so vam bila zaupana. Utrdili si boste svoj položaj v novem okolju.
LEV (od 23. 7. do 23. 8.) Neovirano boste sledili svoji zamisli o nekem sodelovanju trajnejšega zna-
HOROSKOP
čaja. Plačati boste marali ceno za svojo udobnost.
DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) Povsem nepotrebno kažete svojo zavist, koristneje bo, če se boste resneje poprijeli dela. Varujte svoj družinski mir.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Premalo pozornosti posvečate dobri in pravočasni propagandi. Iznenada se boste znašli v ljubezenski stiski.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Načrt dela, ki ste ga pripravili, na stvarem. Dokončno boste raz-
čistili neko zadevo, ki vam ie grenila življenje.
STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Samo z močjo svoje volje boste obvladali težko denarno stisko, ki se boste v njej znašli. Obisk, ki ga
KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Prvič boste prišli v stik z osebo, ki z njo že dolgo uspešno sodelujete. Odločno opozorite nekega soseda, naj bolj pazi na svoje besede.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Prišel bo nekdo in vam izročil večjo vsoto denarja, ne da bd povedal, kdo jo pošilja in zakaj. Odlično razpoloženje.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Bodite previdni do osebe, ld že nekaj časa dela z varni, a je še ne poznate. Zvečer veselo slovo od prijatelja,
vilo žrtev samo heroina in ne vseh mamil več kot podvojilo in so imeli v New Torku že 1259 mrtvih, v naslednjih štirih leiih to se pravi od 1955 do konca leta pa je v New Zorku umrlo zaradi uživanja tega najmočnejše ga mamila le malo manj kot 3000 oseb, to se pravi, da se število smrti vsaka štiri leta več kot podvoji.
Problem uživanja heroina in, seveda, tudi dirugin mamil v New Yorku in ostaiih ZDA, nastaja že ob kancu druge svetovne vojne, vse do pred nekaj leti pa se ni nihče kdove kako zmerni za to, saj so med uživalci mamil bili v glavnem) nekateri več ali manj propadli umetniki in kak obupanec vojni veteran — črnskega porekla, ki je to razvado prinesel iz vojne. Pozneje pa so začeli ugotavljati,’ da sč uživanje mamil vedno bolj širi in da je vedno več tudi vrst mamil, ki pridejo med uživalce, med narkomane. Sedaj pa je prišel preplah, pravi alarm, ko so ugotovili, da nima smisla iskati narkomane le med propadlimi umetniki, med ostarelimi prostitutkami in v najbolj zapostavljenih črnskih predelih, pač pa da je veliko uživalcev mamil tudi med mladino, celo med šolarji :	na dese-kisoče newyorške
srednješolske mladine že uživa mamila.
Najnovejši podatki govore tudi o tem, da se je uživanje mamil razpaslo tudi med sinovi in hčerami tako imenovane boljše družbe. Kato se uživanje mamil širi med mladino, nam bodo povedali raa-sednji podatki: Leta 1960 so new-yorške zdravstvene oblasti ugotovile, da je umrlo zaradi pretiranega uživanja heroina 15 mladeničev pod 15. letom starost’ štiri leta pozneje jih je umno 38, pred tremi leti so jih ukotovili že 79, v lanskem letu pa so našteli že 224 smrti med mladino izpod 15 let. In vsi ti so umrli zaradi uživanja heroina. Čeprav je smrt zaradi uživanja mamil vedno ponižujoča in žalostna, posebno to gre za še nedoraslo mladino, je verjetno najbolj tragičen primeT komaj 12-letnega črnskega dečka Wa,terja Wandermeera, ki je deset dni pred lanskim božičem podlegel heroinu. Njegova smrt, ki se je razvedela preko dnevnika »New York Times* je razburila vse mesto.
Pri ugotavljanju teh poraznih in hkrati zaskrbljujočih podatkov pride še bolj do izraza škandalozni primer, ki smo ga že v začetku navedli in sicer primer dr. Judian-ne Gensen-Gerber. Gre za zdravnico, ki je ustanovila in ki vodi zavod *Odyssey*. Je to sorazmerno skromen zavod, v katerem skušajo mlade narkomane odvrniti od uživanja mamil. Tertipija temelji na psihološki bazi, torej na prepričevanju mladih ljudi, da naj se odpovejo mamilu. Doslej je ta zavod imel že zadovoljive rezultate. Pred dnevi pa je dobila dr. Gensen-Gerber od sodišča poziv, naj se javi na razpravo, ker so jo zdravstvene oblasti obtožile, da ima v zavodu več pacientov kot bi jih njen zavod po svoji pro-stormnd mogel sprejeti. Tokrat dr. Gensen-Gerberjeva ne bo prvič pred sodiščem, lahko pa se ji zgodi, da bo prvič morala v — zapor, pa čeprav je ena tistih redkih uewyorških javnih delavk, ki se je lotila borbe proti razpečavanju in uživanju mamil z vso resnostjo in M je doslej rešila že na stotine mladih narkomanov.
Pri tem je vredno dodati še to, da oblasti, ki kličejo to dobrotnico mladine na odgovor, niso doslej dale njenemu zavodu, ki da je »prenaseljen*, niti dolarja podpore.
Di tu smo v glavnem govorili o smrtnih žrtvah heroina ter o zalo čudnem ali raje kriminalnem ravnanju oblasti z dr. Gensen-Ger-berjevo. Toda zadeva mamil se v New Yorku — kot tudi drugod
po ZDA — ne zaključuje s tem. Mrtvi, katerih število smo navedli, so mrtvi zaradi uživanja heroina. K tem je treba dodati še številne smrti zaradi uživanja drugih mamil, ki sicer nimajo tako velikega učinka, ka pa z leti človeka najprej duševno nato pa tudi fizično umorijo. Pri mamilih, ki se organizmu posredujejo s pomočjo injekcij, pa imamo tudi tako imenovane posredne žrtve in sicer zastrupitve s tetanusom zaradi o-kuženih igel oziroma brizgalk, nadalje imamo tu žrtve zaradi zastrupitve krvi, imamo žrtve zaradi okužbe srčnih prekatov in preddvorov, in še druge razloge. K tem žrtvam lahko dodamo tudi žrtve prometnih nesreč, namreč narkomane, ki omamljeni od mami postanejo žrtve avtomobilov. Končno ni ravno tako redek niti narkoman, ki v pomanjkanju mamila napravi samomor in se vrže skozi okno.
Še veliko bi mogli govoriti o problemu mamil v Nevv Yarku. Čeprav je res, da je ta problem najbolj pereč v tej ameriški metropoli, je prav tako res, da je velito uživalcev mama! tudi v drugih velikih centrih ZDA in neki vojaški strokovnjak se je pred nedavnim pritoževal nad hudmi posledicami, ld jih ima vietnamska vojna na ameriško vojsko, kajti veritomski odstotek ameriških vojakov. k: se vračajo iz Vietnama, so uživalci mamil in kot takšni širi Vi to razvado tudi med druge ve ike, tako da se ta razvada med mtojšo generacijo vedno bolj š ri. De! m'ndc'ne se torej z nar-toteki «okuž'» že v šoli, drugi pri vorpfciih, skratka narkomanov je v ZDA vedno več.
D. Z.
V
Se eno delo o blokadi Leningrada
«Brez presledka» je delo skupine bivših umetnikov
LENINGRAD, 3. - Prav te dni mineva 2B let, ko je bil razbit obroč okoli Leningrada. Devetsto dni so nacisti imeli obkoljeno to mesto, ki je v odporu dalo več kot katerokoli mesto na svetu, saj je na priložnostnem pokopališču jugovzhodno od Leningrada pokopanih nič mani kot 600.000 žrtev blokade, žrtev predvsem lakote in pomanjkanja, pa tudi topovskih in bombnih napadov. In vendar ni Leningrad niti za en dan v vsem tem mučnem razdobju 900 dni ostal brez gledaliških, koncertnih in baletnih prireditev.
O blokadi Leningrada v drugi svetovni vojni je pred nedavnim izšla zgodovinska knjiga pod naslovom «900 dni*, ki jo je napisal ameriški časnikar Harrison Laiisburg. Knjiga je vzbudila med bralci izredno zanimanje, kajti osi so vedeli, da je bil Leningrad blokiran, \ mnogi na Zahodu so tudi vedeli, da se je Leningrad junaško upiral, bolj redki pa so bili na Zahodu ljudje, ki so bili poučeni o ceni. ki so jo Leningrajčani plačali pri tem. Vzporedno s knjigo «909 dnh pa je izšla v Sovjetski zvezi druga knjiga z naslovom «Brez presledka». Gre za knjigo spominov, ki jo je napisala skupina gledaliških ljudi, ki so osebno preživeli dobo nacistične blokade, ki so osebno preizkusili lakoto, zaradi katere je izgubilo življenje na desettisoče ljudi; ki so osebno preživeli pomanjkanje kurjave, pomanjkanje elektrike in bili stalno pod grožnjo nemških bomb in nemških granat, ki pa kljub vsemu temu niso niti za trenutek pomislili, da bi se umaknili z odrov, da bi prenehali s svojo dejavnostjo.
Zgodovinsko dokazano je, da je Leningrad ves čas okupacije imel svoje gledališke predstave, koncerte in razne druge kulturne prireditve in avtorji že omenjenega dela poročajo, kako jim je v onih mučnih dneh in razmerah uspelo skoraj v nekokšnem obupu ustanoviti gledališko skupino, ki so jo sestavljali operni in dramski umetniki in ki je iz dneva v dan uprizarjala najrazličnejša dela in to ali v gledališčih in drugih še ohranjenih dvoranah, ali pa tudi v bolnišnicah, v utrdbah na periferiji mesta, celo v kronstadtski trdnjavi ter na vojnih ladjah, ki so bile vsidrane v pristanišču.
Avtorji kategorično poudarjajo, da vseh 909 dni ni bil Leningrad hiti en sam samcat večer brez gledališke predstave, brez baletne prireditve, brez koncerta, pa čeprav so odrski umetniki, baletni mojstri ali glasbeniki nastopali na deskah, ki jih je prikrival led ali vadili in tudi nastopali ob grmenju nemških topov.
Slavna Asta Nielsen se ponovno moži
KOPENHAGEN, 3. — Le redki
ninami Christiana Thedeja, ki je še vedno, kljub svojim letom «/ant», in ki je zaljubljen v njo že iz dobe, ko je gledal njene filme.
Asta Nielsen je začela s svojo filmsko kariero pred 60 leti, zaključila pa jo je v 30 letih in sicer v Nemčiji, kjer se je tudi najbolj proslavila. Začela je sicer na Danskem, vendar na Danskem ni prodrla in le Nemčija jo je t.odkrila».
Javnost jo je ponovno odkrila pred nekaj leti, ko je danski filmski muzej zbral nekaj njenih starih filmov in pred nedavnim so posneli tudi dokumentarni film o umetnici. V zvezi s tem pa se je sprla z režiserjem, češ da ni prikazal njene preteklosti v pravi luči.
Asta Nielsen živi danes skromno življenje v dokaj skromnem stanovanju v Kopenhagnu. Pri vseh njenih 88 letih ji poštar skoraj vsak dan prinese kako pismo njenih bivših oboževalcev ali sinov in hčera bivših oboževalcev.
Nekoč pa je bilo drugače in je bila, ko je bila na višku, bogata ženska s svojo razkošno vilo, ki pa so ji jo po vojni v Nemčiji nacionalizirali. V razgovoru, ki ga je imela z novinarjem preko danskega radia in televizije, je nekdanja velika filmska umetnica potrta priznala, da sedaj ne živi pač pa životari. K temu je pripomoglo še dejstvo, da je pred nedavnim in v kratkem času izgubila hčer in zeta.
Morda pa je tudi to pripomoglo, da se je odločila na tretjo možitev, kajti res je, da se s Thedejem pozna že štiri leta. toda prav doba po smrti hčerke in zeta je bila lista, ko se je odločila za ponovno možitev.
Poljska umetnost v Milanu
MILAN, 3. — V prihodnjih dneh se bo milansko občinstvo kar dvakrat srečalo s poljsko umetnostjo. Od petka pa do nedelje bo v milanskem gledališču «Lirico» gostoval balet državne Opere iz Poznanja. Gre za balet državne opere, ki nastopa ob opernih prireditvah, ki vsebujejo tudi baletne vložke, ali tudi samostojno, kot je v navadi pri vseh baletnih ansamblih v vzhodnoevropskih deželah.
V četrtek 12. februarja pa bodo v nekem milanskem gledališču uprizorili dve deli poljskega humorista Slavomira Mrožeka z naslovom «Zrtev Piotra Oheya» in «Karol». Prvo je dvodejansko komično delo drugo pa enodejanka.
Razumljivo, da v tem delu ne bodo nastopili Poljaki, pač pa italijanski umetniki, seveda v italijanskem prevodu del. Obe deli je režirala Dolores Pizzoli.
PR K J KIJ SMO
ISPETTORATO GENERALE CIRCO-LAZIONE E TRAFFICO - 1969.
----	IS IIUU l	-- 1.1UO.
>. kt se še spominjajo Aste Niel- j VSA ČUDA SVETA - Roland Goock
Tl. J P. tn Plin nehlcih iilmalrih
sen. Je to ena velikih filmskih zvezd še nemega filma. Sicer pa ima danes 88 let, kar vsekakor ni malo.
In vendar se ta danska nekdanja
filmska umetnica namerava v pri- LITERARNE VAJE, let. XXI hodnjih dneh — omožiti. Za svojega tretjega moža si je Nielsenova izbrala 77-letnega trgovca z umet-
MK 1969.
INDICATORE GRAFICO - Vol X - n. 12 - dic. 1969.
št
3.
INCONTRO Dl GIOVENTU’ - anno VI — gennaio 1970 n. 3.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.40 šola: 12.10 Liki iz naše preteklosti; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Duo Rus-so-Safred; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	šola; 18.50 Sopranistka L. Berce in mezzosopranistka N. Pe-lizzon; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Iz potne torbe M. Matičeto-vega; 19.15 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Godalni orkester; 21.00 Nove knjige; 20.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Istrske zgodbe; 15.20 Buga-
melli:	Koncert štev. 3;	17.10
Knjižne novosti.
KOPER
6.30,	6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00,
14.30,	16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Pevec sledi pevcu; 8.45 Stare pesmi; 9.00 Malo besed, veliko glasbe; 9.45 Otroški kotiček; 10.15 Prisluhnimo jim skupaj; 10.45 Znani pevci;
11.00	Mali umotvori; 11.30 Orkester; 12.00, 12.45 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 An sambli lahke glasbe; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.05 Iz doma čih občin; 16.20 Operna glasba;
17.10	Današnji gostje; 17.30 Oddaja za mladino: 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Ansambel Gatti;
22.10	Jazz; 22.35 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.30 Plesna čajanka; 8.30 Jutranje pesmi ; 12.10 Kontra-puntk; 12.38 Ljudje in dohodki;
SREDA, 4. FEBRUARJA 1970
13.15	Vaš domači radio; 14.16 Program za popoldne; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Program za mladino: 18.00 Filmske novosti;
19.05	Koncerti in opere; 19.30 Luna park; 20.15 Sem Benelli: »Pajek*;
21.15	Grška lahka glasba; 21.45 Paganinijeva glasba na kitaro;
22.15	Plošče in skeči.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Flavtist S. Gazzelloni; 10.00 Trezzini: Fantastični Berlioz; 10.15 Poje Don Backy; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Potovanje po Ameriki; 13.00 Program s C. Caselli;
14.00	in 16.50 Zakaj in kako?; 15.03 Poljudna enciklopedija; 16.00 Pisan glasbeni spored; 17.35 Enotni razred, 17.55 Glasbeni aperitiv;
19.05	Program s S. Pampanini;
20.10	Operni svet; 21.00 Kronike Juga; 21.35 Ping pong; 22.10 Glas-beno-govorni spored; 22.40 Radijska priredba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek: Cheru-
bini in Beethoven; 10.45 Sibeliusovi simf. poemi: 11.05 Komorni zbor RTV; 11.30 Sodobna ital. glasba; 13.00 Bach, Mozart, Haydn;
14.00	Bartokove skladbe; 14.30 Iz Verdijeve opere: «1 Lombardi alla prima crociata*: 15.30 Portret avtorja: B. Galuppi; 16.00. 16.15 G. Soavi:	Sirena; 16.40 Borodinov
»Knez Igor*; 17.10 Nemščina; 18.15 Gospodarska rubrika: 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 21.30 Ob 100-letnici F. Berlioza.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Skladbe za pihala; 10.10 Mozartova sonata K 292; 10.20 Beneška opera; 12.00 Sodobna ital. glasba;
12.30	Plošče resne glasbe.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 14.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan;
7.15	Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovo ri: 9.25 Iz glasbenih šol: 9.45 Lidija Kodrič in Stane Mancini;
10.15	Pri vas doma; 12.10 Bravničar: iz opere «Hlapec Jernej*;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Dva venčka narodnih; 14.05 Koncert za oddih; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 Kitarist. Andrej Smolej;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Mia dina sebi in vam; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Rad imam glasbo; 18.40 Naš razgovor: 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »Ti in opera*: Ve ra Lacič; 22.15 S festivalov jazza;
23.05	Furnadziev; Pesmi; 23.15 Zabavna glasba; 23.40 Zaplešimo.
ITAL. TELEVIZIJA
9.30	šola; 12.30 Atom in tvarina; 13.00 Doba smučanja; 13.30 Dnevnik; 14.30 Ponovitev šole;
17.00	Dežela Giocagič; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Nemogoča družina; 19.15 Kaj je država; 19.45 šport in kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 Zagon Zahoda; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
19.00	Angleščina; 21.00 Dnevnik;
21.15	Film «OteIlo» (Z Orsonom Wellsom); 22.55 Kino 70; 23.25 Ital. kronike.
JUG. TELEVIZIJA
20.00,	22.30 Poročila; 9.35 TV v šoli; 17.50 Oddaja za otroke; 18.30 Obzornik; 18.35 Obrežje; 19.00 Mozaik; 19.05 Popularna glasba; 19.20 Kalejdoskop; 20.35 Človek leta 2000; 21.20 Kult. oddaja.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 5,8, najnižja 3,2, ob 19. uri 5,8 stop., zračni tlak 1005,4 nestalno raste, brez vetra, vlaga 86 odst., nebo pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 8,7 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SHEDA, 4. februarja
BOJANA
Sonce vzide ob 7.23 in zatone tj 17.15 — Dolžina dneva 9.52 — "J na vzide ob 6.25 in zatone ob 1’
Jutri, ČETRTEK, 5. februarja
AGATA
S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Med razpravo o proračunu v ospredju odnos občinske uprave do Slovencev
Govorili so svetovalci Morpurgo (PLI), Grbčeva (KPI) in Ahate (KD) Zamenjava občinskega predstavnika v upravi deželne bolniške ustanove ■ Nujni ukrepi za ureditev novinka smrti» pri Čarboli
Zaradi izredno nizkega števila prisotnih svetovalcev je tržaški občinski svet na včerajšnji seji moral na pobudo predsedujočega župana Spaccinija, delno spremeniti delovni red seje, prekinil razpravo o proračunu na polovici in z veliko hitrico izglasoval nekaj nujnih u-pravnih sklepov, ki zadevajo ure-dtev cestnega ovinka pri čarboli, kjer je že prišlo do neke smrtne nesreče, nato pa še odobril zamenjavo občinskega predstavnika v deželni bolniški ustanovi, v skladu z novo sorazmerno porazdelitvijo mest med levosredinskimi strankami.
Na mesto demokristanja Blasine, ki je 22. jan. odstopil, so po prvem neuspelem glasovanju izvolili v drugo socialista Bonicciolija, za katerega je bilo oddanih 18 glasovnic, medtem ko sta Blasina in Ramam prejela 5 in 4 glasove, iz vrst opozicije pa so bile oddane 4 bele glasovnice. Prisotnih svetovalcev je bilo 32.
Župan Spaccini je ob isti priliki, nekako proti koncu seje, ko sta v razpravo o proračunu že posegla občinska svetovalca Morpurgo (PLI) in Jelka Grbec (KPI), sporočil svetovalcem ukrepe v zvezi s protestom, ki ga je župnik na Čarboli naslovil občinski upravi in v katerem je zagrozil, da-bo s svojimi somišljeniki ustavil pustni sprevod v Skednju in s tem opozoril na nevarnost neurejenega «ovinka smrti* pred predorom, koder hodijo osnovnošolski otroci in se izpostavljajo vsakodnevni nevarnosti. Župan je povedal, da bo že danes postavljena nova tabla s prepovedjo hitre vožnje, v nekaj dneh pa bo tam postavljen semafor, ki ga bo upravljal mestni stražnik. Toda to bodo le začasni ukrepi, za dokončno ureditev varnostnega prehoda za pešce pa je občina dodelila 150 milijonov lir.
V razpravo o proračunu so posegli trije svetovalci, ker je poleg dveh omenjenih spregovoril tudi de-mokrščanski svetovalec Abate. Ta je, ob stalnem ironičnem prekinjanju komunističnih svetovalcev, to so ga opozarjali na razpravo v deželnem svetu o delavskih zadrugah, pozitivno ocenil doseženi sporazum med levosredinskimi strankami po preverjanju, ki ni bilo — kot ga je opisal — lahko, tudi zaradi objektivnih težav, ki niso bile povezane z malenkostnimi vprašanji*.
Ocenil je nato vstop Slovenske skupnosti v levosredinsko koalicijo z lastnim odbornikom v občinski upravi in dejal, da ocenjuje KD ta vstop kot «odstop od politike malih zahtev* in da je s tem poslala SS «politični protagonist v mesi nem življenju*.
Abate je tu načel vprašanje od nosa tržaške občinske uprave do slovenskega prebivalstva in je dejal: «Vstop drugega slovenskega odbornika v tržaško občinsko upravo je dejanje, ki bo okrepilo sodelovanje manjšine v demokratičnem življenju krajevnih ustanov in s tem izboljšalo kulturne in človeške odnose med slovensko in italijansko govorečimi občani. S tem se bodo razblinili sumi in predsodki, ob skupnem hotenju prispevati k vzajemnemu spoznavanju*.
Vstopa občinskega svetovalca LSS dr. Dolharja v občinsko upravo liberalec Morpurgo, seveda, ni mogel odobravati. Predvsem zato, je dejal, ker ne razume vzroka, ki je KD in druge stranke pripeljal do take «popustljivosti». Pri tem se je vprašal, kakšna je cena, ki jo bo mesto plačalo za vstop še enega Slovenca v odbor, in še to lz vrst -»skupine, katere glas ni odločilen za večino*.
Glede samega »preverjanja* je dejal, da ima občutek, da se je govorilo več o mestih in še najmanj o upravi sami. Politično pa
ni stranki in dejal, da «PLI pozdravlja sestanek PSU, kolikor pomika to politično os proti desnici in s tem tudi samo levosredinsko koalicijo.*
Izčrpen izvleček posega svetovalke J. Grbčeve, ki je bil predvsem posvečen odprtim vprašanjem slovenske manjšine, bomo objavili jutri, velja pa omeniti zaključni del govora, v katerem je seznanila svetovalce z brzojavko socialističnih sindikalistov iz dežele Furlanije -Julijske krajine tajniku PSI De Martinu, ki vodi sejo centralnega komiteja.
Konferenca
o Delavskih zadrugah
V nedeljo dopoldne je bila v dvorani trgovinske zbornice konferenca, ki jo je organizirala tržaška federacija Zveze zadrug in zavaro valnic in na kateri so razpravljali
o vprašanju vrnitve Delavskih za drug njenim članom ter o boju proti višanju cen. Predsednica tržaške federacije Libera Sorini je po zdravila navzoč^, nato pa je imel uvodno poročilo Saverio Giacchetti, ki je na kratko opisal zgodovino Delavskih zadrug od ustanovitve do ukrepa fašističnih oblasti, s katerim so bile zadruge odvzete članom ter spremenjene v «Ente morale-. Govorili so še Giuseppe Banchieri, član osrednjega vodstva združenja, predsednik delavskih zadrug Giann: Giuricin, tajnik deželnega združenja Silvino Poletto, Livio Saranz, zastopnik CGIL, Lino Crevatin, član upravnega sveta Delavskih zadrug, in drugi.
Zaključno besedo je imel Romeo Guarnieri. V poročilih in diskusiji je prišla do ziraza zahteva, da se Delavske zadruge vrnejo članom, ne akcije zadružnih in sindikalnih poudarili pa so tudi nujnost skup-ustanov, da se bo ta zahteva ures ničila.
OBMEJNI PREHODI Nfl TRŽAŠKEM
V	januarju 4.300.000 prehodov s potnimi Usti in prepustnicami
V	istem mesecu lani je bilo vseh prehodov samo 2.900.000
Na mejnih prehodih tržaškega področja so v prvem mesecu letošnjega leta zabeležili naslednji pro. met: 2,250.801 potnikov z mednarodno veljavnim potnim listom ter 2,067.015 potnikov z obmejno prepustnico. Za primerjavo naj omenimo, da sta ustrezni postavki za lansko leto bili 1,574.690 kar zadeva potne liste ter 1,357.427 kar se tiče obmejnih prepustnic. Napredek je torej zelo občuten: z lanskih 2,900.000 prehodov smo letos preskočili (pri obeh postavkah) kar na 4,300.000.
V	mednarodnem prometu so v januarju zabeležili prehod 1,488.295 italijanskih in 726.506 tujih državljanov ; med slednjimi so daleč prevladovali Jugoslovani (teh je bilo 700.905), sledili pa so Zahodni Nemci (7.663), Avstrijci (6.015), Grki (5.672), Francozi (5.237), Američani (4.284), Švicarji (4.113), Angleži (3.452), itd.
V	maloobmejnem prometu pa je v letošnjem januarju prekoračilo mejo 1,454.791 italijanskih in 612.224 jugoslovanskih državljanov. Najbolj živahno je bilo na mejnem prehodu pri Škofijah, čez katerega je potovalo 827.389 lastnikov prepustnic; sledil je prehod pri Fernetičih s 513.681 prehodi, prehod pri Orehu (230.738), pri Pesku (143.113), pri Lazaretu (130.436), pri Lipici (63.698), pri Prečniku (58.448) in na openski železniški postaji (7.398 prehodov).
IIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIlIlllllllllllllllllllillllllMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIlllllllMIIIIIIUIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllillliiiillillliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirdiiiiiliiiiiiililliiU
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odobren zakonski osnutek o prispevkih za javna dela
Z zakonskim osnutkom so ponovno finansirali prejšnji zakon, ki določa pomoč občinam in drugim krajevnim ustanovam za javna dela
Deželni svet je na včerajšnji seji sanje raznih dražb za javna dela, razpravljal o zakonskem osnutku i na katerih se ni nihče pojavil, ker o ponovnem finansiranju in dopol- so bide vzkldone cene prenizke. Tre-
nitvi deželnega zakona št. 23 z dne 22. avgusta 1966, ki se tiče deželnih posegov za olajšave pri. izvršitvi javnih del. Ta zakon predvideva stalne deželne prispevke v višini 6 odstotkov od posojila, ki ga najamejo pokrajine, občine, konzorciji krajevnih ustanov in druge ustanove za razna javna dela. Prispevke lahko daje dežela za največ do 20 let. Na podlagi tega zakona so nakazali za finančna leta od 1966 do 1970 po 300 milijonov lir na leto. Zakon določa tudi prispevke v kapitalu, toda samo za gradnjo pokopališč, vodovodov in grezničnih naprav ter za izredna dela. Pri tem so imeli doslej prednost predvsem občine, ki štejejo manj kot 5.000 prebivalcev. S sedanjim zakonskim osnutkom pa bodo zvišali dežedmi prispevek na 7,25 odstotka za dobo 20 let. ker niso razne občine zmogle novih bremen za javna dela niti s prispevkom šestih odstotkov. Novi zakonski osnutek določa tudi, da dobe lahko vse občine ne glede na število prebivalstva do 70 odstotkov prispevka ter da se ta prispevek od sedanjih 50 mil ».ionov zviša lahko za 70 milijonov lir, oziroma do 200 milijonov, ko gre za konzorcije med občinami.
Sedanji zakonski osnutek šteje dva člena. Prvi člen določa 300 milijonov liir za finančno leto 1970 za obresti, tako da bodo letos razpolagali skupno s 600 milijoni, K temu je treba dodati še 800 milijonov za prispevke v kapitalu. Olen dva pa pravi, da se prispevek lahko zviša do 90 odstotkov celotnega izdatka za določeno javno delo. če gre za gorske občine.
O zakonskem osnutku se je razvila precej obširna razprava, v katero so posegli svetovalci Bosari (KPI), Trauner (PLI), Colautti (KD), De Cecco (PSIUP). Di Ca-poriacco (MF), Boschi (MSI), Dal Mas (PSI), Cuffaro (KPI) in Urid (KD).
Bosari je v zvezi z neugodnim finančnem položajem raznih občin dejal, da se ne dajo vsa vprašanja rešiti samo s kreditno politiko in s tako imenovanim «cenenim denarjem«. Izrekel je tudi željo, da bi prišlo, ko gre za javna dela, do večje uskladitve med raznimi ustanovami. Colautti je dejal, da bi morah biti razni ukrepi še bolj or-Cecco je rekel, da bi
ba bo tudi najti način za bolj gibčni postopek. Inž. Cuffaro je dal zanimivo pripombo in je na primer izračunal, da stane deželo določeno delo v 20 letih več kot 100 odstotkov (če se namreč pomnožijo odstotki prispevka za obresti z dvajset, kolikor je let, dobimo namreč 120 odstotkov). Ali ne bi bilo zato bolj pametno, da bi dežela prispevala kar naenkrat vso vsoto, če se upošteva, da ima v blagajni nad 100 milijard lir, ki ležijo neizrabljene.
Vsem diskutantom sta odgovorila poročevalec Rigutto (KD) in odbornik Masutto. Rigutto je dejal, da predlagani zakonski osnutek ni «skromna prilagoditev« marveč ((dobra prilagoditev«. Med drugim uva-ja novost, da se podeli gorskim občinam do 90 odstotkov prispevka za javna dela. Kar se tiče vprašanja krajevnih financ, ki je zelo zapleteno, ga mora rešiti država. De jal pa .je, da se strinja, da je tre. ba uskladiti vse deželne posege na tem torišču.
Odbornik Masutto pa je poudaril važnost zakona št. 23, Id ga s tem zakonskim osnutkom ponovno finansirajo. Glede usklajevanja raznih deželnih posegov, je odbornik dejal, da so nekaj storili. Med drugim je tudi dejal, da nameravajo s tem zakonskim osnutkom omogočiti, da se dokončajo nekatera že začeta dela.
Sledila je razprava o posameznih členih, nakar so zakonski osnutek odobrili. Zanj so glasovali svetovalci vseh skupin razen komunistov in socialnih proletarcev, ki so glasovali proti.
stični sindikalisti so ocenili položaj, ki je nastal po sestankih z drugimi strankami leve sredine, predočuje-jo, da delavci negativno ocenjujejo sestavo vlade s PSU, ker bi takšna vlada premaknila politično os proti desni ter ogrozila pridobitve, sad boja delavcev.
Brzojavko so podpisali: tajnik DZ v Pordenonu Giovanardi, tajnik DZ v Gorici Ulian, tajnik DZ v Vidmu Balbusso, pokrajinski tajnik FIM-CISL v Trstu Cruciatti, pokrajinski tajnik FIM-CISL v Trstu Lcghissa, deželni tajnik CGIL v Trstu Giulia ni, pokrajinski tajnik FIM-CISL Va-rin, član vodstva sindikata UILM Steffani, pokrajinski tajnik SFI Dre-ossi, član vodstvenega odbora DZ v Trstu Seghene, pokrajinski tajnik FIOM-CGIL v Trstu Ludovisi, član deželnega vodstva sindikata Peloso, član vodstva tramvajskih uslužben cev v Trstu Vitale, tajnik pokradi skega sindikata poštarjev Tranquil!i-ni, član vodstva Nove DZ v Trstu Petronio, tajnik FILLEA v Trstu Agattini, član vodstva FIOM v Trstu Peterin, član vodstva FILTEA v Trstu Giacomin, član vodstva FILCA v Trstu Stani in član vod stva FILCAM v Trstu Crevatin Brzojavko sta odposlala Elio Zulia ni in Francesco Ludovisi.
Protest ŠZ «Bor» proti šovinističnim pojavom v športu
Predsednik ŠZ «Bor» nam je poslal naslednjo izjavo:
((Člani Športnega združenja «Bor», zbrani na svojem občnem zboru, odtočno protestiramo proti nerazumljivi in šovinistični odločitvi sodnika, s katero je zabranil Igralcem na nedeljski nogometni tekmi med Zarjo in Primorcem, govoriti med seboj slovenski ter zato izrekel opomin kapetanu moštva Zarja, Vojku Križmančdču.
Ker je bilo tudi pred tem izpadom in tudi v drugih panogah nekaj takih nevzdržnih izbruhov šovinizma, ki še posebej v športu nimajo mesta, zahtevamo, da se proti sodniku — ki slovenskim športnikom odreka osnovne človečanske pravice — disciplinsko postopa!« Predsednik ŠZ «Bor» Dušan Košuta
ganski. De
morala določena dela prevzeti dr-je ocenil lanski razkol v socialistič- žava sama. Omenil je tudi vpra-
Socialistični sindikalisti proti vstopu PSI v vlado sedanj« leve sredine
Skupina socialističnih sindikalistov je poslala tajniku PSI Francescu Martinu na sestanek osrednjega od bora PSI v kongresni palači EUR v Rimu naslednjo brzojavko: Socialistični sindikalisti v Furlaniji - Julijski krajini, nasprotujejo udeležbi v vladi skupno s socialdemokrati PSU, zagovorniki konserva tivne politike, ki sovpada s politiko delodajalcev. Podpisani sociali-
Kot smo že poročali je jugoslovanski generalni konzulat priredil predvčerajšnjim popoldne sprejem za predstavnike kulturnih ustanov In za tiste njihove člane, ki so nastopili na nedeljski Prešernovi proslavi v Trstu in v Gorici. Na sliki nekateri Izmed udeležencev sprejema med prijateljskim pomenkom
Protestni pohod uslužbencev Lucky Shoe
Danes ob 15.30 uri bodo delavke in delavci tovarne Lucky Shoe odšli iz tovarne na protestni pohod po mestu, da opozorijo javnost na ne varnost, ki preti podjetju zaradi morebitnega steči ja, ker dolguje nad 300 milijonov Ur zavodu INPS, o čemer smo že večkrat pisali.
Sprejem ob zaključku seminarja za italijanske šolnike na Koprskem
Ob zaiključku letošnjega, devetega seminarja za italijanske šolnike in šolarje na Koprskem in na ostalem istrskem obalnem področju, je generalni konzul republike Italije v Kopru dr. Mario Alessi. priredil sinoči v restavracijskih prostorih gostišča Haliaetum v Sv. Simonu pri Izoli sprejem, ki so se ga udeležili številna predstavniki šolstva, oblasti, kulture in javnega življenja z obeh strani meje.
Med drugimi so bili načelnik urada za nacionalna vprašanja pri izvršnem svetu SR Slovenije Albert Zornada, namestnik sekretarja za prosveto in kulturo pri SR Slovenije prof. Roman Oberldntner. predsedniki občinskih skupščin o-baJnih občin Miro Kocjan za občino Koper, Jernej Humar za občino Izola. Jolanda Kos za občino Piran, Makovac za Umag šepič za Buje. Navzoč je bil nadalje predsednik komisije za narodnostna vprašanja pri obalnem odboru SZDL dr. Svetozar Polič, podpredsednik italijanske unije za Istro in Reko Leo Fusilli, jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž. Marjan Tepina, konzul Zlatko Vidar, šolski skrbnik v Trstu prof. Angiolet-ti, člana mešanega odbora dr. Germ in dr. Venier, pedagoški svetovalec za italijansko šolstvo na bivšem B področju dr. Ermando Vi-sintin, direktor italijanske gimnazije v Kopru prof. Miroslav Zekar in mnogi drugi. Srečanje ob prigrizku in Izbranih pijačah se je zavleklo v pOzen večer.
■ Danes ob 20. uri bo v krožku «Haas» na pobudo sekoi(je KPI «Pratotongo» javno zborovanje ob 49-letnici ustanovitve KPI in obletnici Leninove smrti. Govoril bo po- ,. krajinski tajnik KPI inž. Antonino | .	.
Cuffaro o temi: ((Leninova aktual-[ s,nocnll uvedbi. nost in boji komunistov«.
SINOČI V VERDIJU
Prva predstava baleta «Le combat» in opere «Salome»
Enodejanska opera R. Straussa tSalomev, katere uprizoritev je bila zelo pogosto nasprotovana predvsem zaradi ,neprimerne erotične’ vsebine, je v zadnjih letih bolj pogosto na sporedih, vendarle ne tako pogosto kot bi zaslužila — a vzrok za to, da je ne uprizarjajo tako pogosto, prav gotovo ni samo v zvezi z vsebino, ampak predvsem zaradi vlog, ki zahtevajo izredne pevce in interprete z zelo močnim in bogatim glasom, ki naj bi vedno nadkrilil poln, nasičen orkester, ki se le redkokdaj prepusti umirjeni melodični liniji. Posebno glavna vloga Salome je izredno zahtevna, tako s pevskega kakor interpretativnega in tudi fizičnega vidika, kar velja še posebno za znani odlomek «ples tančic», kjer se mora pevka izkazati tudi kot plesalka. Poleg vsega pa je potrebna tudi velika uigranost izvajalcev, orkestra in seveda zbora, ki ima s partituro Richarda Straussa nelahko vlogo. Vskočiti v zadnjem trenutku v izvedbi tako zahtevne vloge nikakor ni lahka stvar in pevka Clara Barloiv, ki je nadomestila pevko Anjo Silja na sinočnji prvi predstavi Straussove opere «Salome» v gledališču Verdi, je res odlično premostila nemalo težav. Bila je zelo dobra kot igralka perverzne in čustvene Salome in tudi pevsko je bila kos težki partituri, le v srednjih legah je včasih bila pretiha. Zelo dobri so bili tudi Gerald McKee (Herod), Astrid Varnag (Herodiada), Gerd Nienstedt (Jochanaan), Robert Thomas (Narraboth), Uršula Cezanne. Oslavio di Čredico, Aronne Ceroni, Renato Ercolani, Giuseppe Botta, Enzio Viaro, Lucio Rolli, Raimondo Botteghelli, Vito Susca, Eno Muc-chiutti, Dario Zerial in Mariella Suban. Odrska postavitev je bila iz palermskega gledališča Massi-mo, režirala je Renate Ebermann, moderno sceno in kostume pa je realiziral Wolf Siegfried Wagner. Dirigiral je Wolfgang Rennert.
Za uvod je bila na spoi-edu novost za Trst — balet tržaškega skladatelja Raffaela de Banfielda «Le Combat» (Dvoboj), v katerem je skladatelj uglasbil zelo znani dvoboj Tancredija in Clorinde. Kratek balet, ki je že ob svoji uprizoritvi in vseh poznejših ponovitvah (preko dva tisoč) dosegel velik uspeh, je tudi sinoči ugajal občinstvu, čeprav ne moremo reči, da bi glasba prinašala kako novost ali kako posebno osebno skladateljevo noto. Nedvomno je k sinočnjemu uspehu pripomogla v največji meri odlična plesalka Gisella Cech (Clorinda), njej enakovredni partner pa je bil Paul Vondrak (Tan-credi). Kot solista sta nastopila še plesalca Janez Mejač (solist ljubljanske Opere) in Hector Bariles. Koreograf in režiser je bil Dimitrije Parlič, dirigiral pa je Erneste Gordini.
Posebno topel aplavz je veljal tu-ki je prisostvoval
—d n—
|||ftUmilllllllllll|||||||||||||||||||||!||||||||||||fi||tiui||Hi||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||||||l,„|,|IM,||||||
VČERAJ PONOČI OB RAFINERIJI VINCOR PRI SV. ANI
Dve smrtni pri trčenju
žrtvi v zid
PROSVETNO DRUŠTVO «VALENTIN VODNIK*
V DOLINI
priredi v četrtek, 5. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih
PREŠERNOVO PROSLAVO
s sodelovanjem društvenega pevskega zbora, pesnika Miroslava Košute, pevskega zbora srednje šole «Simon Gregorčič« v Dolini ter recitatorjev Iste šole.
Nazionale 16.00 «La donna invisibt-le». Giovanna Ra-lli, Carla Gravi-na. Eastmancolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 14.30 «11 gatto con sli stivall«. Slikanica. Oinemascope. Eastmancolor.
Fenice 15,30 «Un esercito di 5 uomi-ni». P. Graves, B. Spencer. Techni-color.
Grattacielo 16.00 «Medea». Maria Cal-las, Massimo Girotti, Laurent Ter. zieff. Eastmancolor.
Excelsior 16,00 «11 seme deH’uomo». M. Margine, G. Girardot, A. Wiia-zemsky. Eastmancolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz ’ 16.00 «L’implacabile omicida«. Raquel Welch. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Ecce homo« (I sopravissuti). Frank VVolff, Gabrie. le Tinti. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.30 »Ml-lie peccati, nessu-na virtii«. Colorscope. Prepoveda. no mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Citty, citty, bang, bang«. Technicolor.
Cristallo 16.00 «1 due lnvincibili*. John Wayne. Rock Hudson. Techni. color.
Capitol 16.00 «Pensiero d’amore» Mal, S. Dionisio, P. Franco. Te. chnicolor.
Moderno 16.30 «Joanna». G. VVaite. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30, zadnja predstava ob 22 uri «Una su!l’altra». Jean So-rel, Marisa Mell. Technicolor. Pre-povedano mladini pod 18 letom.
Vittorio Veneto 16.00 «La lunga om-bra gialla«. Gregory Pečk. Techni. color.
ideale 15.45 «Inchiesta pericolosa* F. Sinatra, L. Remick. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Vortice di sabbia«. R. Johnson, H. Blackman. Techni-color.
Astra 16.00 «Un uomo chiamato Flin-stone«.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 3. februarja 1970 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI S.O: 7a-letna Marta F.ran-co vd. Rinaldi, 59-letna Iolanda Fer-foglia vd. Donato, 61-letna Carla Tri. buson por. Francescato, 38-letna An-na Urisch por. Parovel, 49-letni Li-vk> Bonetta, 57-letnl' Bruno Poceccb, 76-letna Maria Kcesciak por. Valle, 66-letni Vittorio Katici Ch, 81-letna Giusreppina Kronsteiner vd. Hauser, 86-letna Caterina Maghet vd. Nico-laucig, 92-letna Maria Harabaglia vd. Rangan, 59-letni Ettore Bonetti, 84-lefna Rosa Šantle vd. Spanghero, 75-letna Giiovanna Vatta por. Subelli.
Asfaltiranje pokrajinske ceste v Mačkovljah
Pri pogodbenem odseku oddelka za javna deta vladnega komisariat ta je bito 29. jan. na zasebni dražbi oddano asfaltiranje pokrajinske ceste v Mačkovljah od ton 0,812 do km 2,700 za izklicni znesek 14.880.000 Idr. Delo si je zagotovilo podjetje dr. ing. GugSlielmo Canarutoo iz Trsta s popustom 10,00 odst. in torej za znesek 13.392.000 hr.
Protest slepih telefonistov
V nedeljo so se v Trstu sestali člani odborov slepih telefonistov iz naše dežele. Navzoči so bili tudi dr. Roberto Kervin, prof. Silvano Pagura in cav. Valentino Stecchina, predsednik združenj slepcev iz Trsta, Gorice in Vidma. Razpravljali so o slabem položaju slepih telefonistov, ki imajo diplome in so včlanjeni v zbornico slepih telefoni stov. Mnogi so brez zaposlitve zaradi nepravilnega tolmačenja čl. 6 zakona štev. 482 o zaposlitvi civil nih invalidov in zaradi odpora nekaterih ustanov, da bi sprejele v službo sicer slepe, toda kvalificirane telefoniste. Sklenili so, da bodo zaprosili za pogovor z deželnim odbornikom Variscom, in če bo treba tudi s predsednikom Berzantijem.
Poleg tega so se dogovorili tudi. da bodo posredovali pri vseh parlamentarcih iz naše dežele, da se bo pospešila reštiev prošenj za sprejem slepih telefonistov v službo. Če se bo rešitev tega vprašanja zavlačevala, bodo priredili javno protestno manifestacijo, da uveljavijo svojo pravico do dela in kruha.
Vzrok tragične nesreče je bila očitno prevelika hitrost - Tretji sopotnik lažje ranjen
Včeraj okrog treh po polnoči se je v Ulici Carpineto na ovinku pri čistilnici Vincor pripetila huda prometna nesreča, pri kateri sta izgubili življenje dve osebi, tretja pa leži ranjena v bolnišnici.
31-letna Lidia Canciani por. Chief-fi iz Ulice Metastasio 2 je v družbi 38-letnega Benita Catapana iz Ulice Metastasio 15 in 28-letnega Antonia Zocchija iz Ulice Vivaldi 2 vozila iz škednja po Ulici Carpineto proti Sveti Ani s fiatom 600. Ob njej je sedel Catapano, Zocchi pa je bil na zadnjem sedežu. Canciani jeva je očitno vozila z veliko hitrostjo, zaradi česar je na ovinku izgubila oblast nad vozilom in treščila ob zid tik ob vhodu v čistilnico. Udarec je bil tako silovit, da se je prednji del avta naravnost zmečkal.
Nedaleč od kraja nesreče je bila v tistem trenutku patrulja karabinjerjev. Videli so, kako je avto nenadoma zavil na pločnik in zaslišali strahovit udarec. Pohiteli so k skrotovičenemu avtu in skušali odpreti vrata, kar pa jim ni takoj u-spelo. Medtem je eden od karabinjerjev telefoniral Rdečemu križu, katerega osebje je kmalu nato dospelo na kraj nesreče. Na žalost ni bilo za žensko in Catapana nobene pomoči več. Iz ostankov fiata so s precejšnjim trudom povlekli njuni trupli in ju odpeljali v mrtvašnico. Samo Zocchi je bil še živ, pa čeprav v nezavesti. Nemudoma so ga odpeljali v splošno bolnišnico, Rešilo ga je to, da je sedel na zadnjem sedežu. Mladenič se je ranil po obrazu, rokah in nogah, dobil pa je tudi možganski pretres. Dežurni zdravnik, ki ga je prvi pregledal, je izrekel prognozo 8 dni, če ne bodo nastale komplika cije. Poškodbe, ki sta jih dobila Canciani.ieva in Catapano so bile tako hude, da sta verjetno v trenutku izdihnila. Ženska je imela prebito lobanjo, njen nesrečni sopotnik pa več zlomov, poškodovane notranje organe in hud udarec v i glavo.
Vzrok nesreče je bila očitno prevelika hitrost. Možno je tudi, da se voznica ni pravočasno zavedela ovinka ali pa, da ji ni uspelo, da bi avto pravočasno preusmerila. Preiskava o točnih vzrokih te hude prometne nesreče, ki je zahtevala dvoje mladih življenj, je še v teku.
Skupščina uslužbencev javnih lokalov
FILCAMS - CGIL sporoča, da so se zaključila pogajanja za sklenitev pokrajinske dopolnilne mezdne pogodbe za uslužbence javnih lokalov, ki določa, da se osnovni prejemki s prvim januarjem 1970 zvišajo za 12 odstotkov, medtem ko se skrči delovni urnik na 47 ur na teden. Sporazum predvideva nadaljnji 3-odstotni povišek mezde s prvim januarjem 1971 ter uveljavljenje novih vsedržavnih koeficientov s prvim julijem 1972.
Da bi obširneje pojasnili vsebino sporazuma in druga vprašanja stroke, je sklical sindikat skupščini u-službencev za jutri ob 10.30 in ob 16.30 v dvorani «G. Di Vittorio* v Ul. Pondares št. 8/1.
Zbiranje podpisov za zakonski predlog
Vsedržavno združenje in vodstvo tržaške sekcije Italijanskega združenja za boj proti mišični distrofiji izrekata svoje priznanje in se tudi uradno pridružujeta pobudi Združenja za uveljavitev pravic mladoletnikov in drugih ustanov, obenem pa pozivata vse svoje člane in prijatelje, naj gredo v vežo anagrafskega urada in podpišejo obrazec z zahtevo po zakonu za pomoč, vzgojo in enakopravno vključitev v družbo vseh tistih, torej tudi pri zadetih zaradi mišične distrofije,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vielmettl. Trg Borsa 12. Centauro, Ulica Rossetti 33. Alla Madonna del Mare. Largo Piave 2. SanPAnna, Er-ta di S Anna 10
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 6.36) Biasoletto. Ulica Roma 16. Davan-zo. Ulica Beminl 4. Al Castoro, Ulica Cavana 11. Sponza, Ulica Montor-si.no (Rojan) 9.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Josipa Lavrihe Iz Doline darujeta Ra. do in Meri Žerjal 2000 lir za Dijaško matico.
Ob priliki zlate poroke gospe Ane in Antona Parovela poklanjajo An-gela Galante 2000 lir in družina Dov gan 2500 lir za PD «Slavko Skam-perle*.
Ob 8. obletnioi smrti nepozabne mame Josipine Dekleva darujeta hčer-kij 2000 lir za DijaSko matico.
V počastitev spomina pok. Marije Hlača darujejo bratje 5000 lir za Dl Jaško matico.
Gledališča
VERDI	„
Pri blagajn) gledališča se prodaja vstopnic za drugo Pre<^ii, de Ba-nfieidovega baleta «Le 0 bat« in Straussove opere “fal«1*’
ki bo za red B v parterju in
ter za red A na galerijah in ndh jutri ob 20.30.	t,
Balet «Le Combat« dirigira 5n sto Gordini z istimi izvajalci kot P prvi predstavi, opero ((Salome« VVolfgang Rennert s protagon* , Anjo Siljo in vsemi ostalimi krt < prvi predstavi.
POL1TEAMA ROSSETTI Lauretta Masiero in Aldo se predstavita danes zvečer s dijo «Parni konj« Pie r ra Barilet« Jeana-Pierra Gredyja. Predstava začne ob 20.30. V režiji Daniela U" ze i-n scenski zasnovi Lucia nija nastopajo še Vittorio MejzOv, no, Tina Lattanzi, Serena =Pa s(. Adriano Mica-ntoni, Maria G‘raZ1|fU]j petto, Liana Trouche, Roberto » in Franco Bartella jr.	j*
Predstave izven abonmaja se n 1 ju jejo do nedelje. Za abonente sezono Teatra StabUe velja 2» popust.
Razna obvestila
Športno društvo »Vesna* Prlzff,n
februarja 1970 v prostorih Ljud5*1,, doma v Križu pustno zabavo s P som. Vabila so na razpolago Pr| štvenih poverjenikih.
Prosvetno društvo »Slavko S11 perle« pri Sv. Ivanu priredi v , deljo, 15. februarja enodnevni na sneg na Veliko planino. VP nje vsak ponedeljek in Pe 20.30 do 21.30 v društvenih ProSI ter na telefon 55-030.
Slovensko gledališče v Trstu
priredi v nedeljo, 8. februar? ob 15. uri v Kulturnem
Pustno rajanje z Rdečo kapico
TRADICIONALNI OTROšK1 PREDPUSTNI PLES Sodelovali bodo člani S<5 s prizori iz «Rdeče kap'^ ’ slavni čarovnik Čira Čara godba, da je joj !
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE* Sv. Ivan — Trst
priredi v torek, 10. februar? ob 16.30 v društvenih Pro6Wr rib
OTROŠKO PUSTNO RAJANJI
Vabljeni mali člani družtv9 v maskah.
Ki
_ JC KASTA pr^ • v nedeljo, 8. ‘-Jv I u • ] v dvorani P, ' ® * svetnega dru#*® Barkovlje
TRADICIONALNO
maškara0
Začetek ob 18. uri.
[UAl^
V	NEDELJO, 8. FEBR
VELIKA	^
PUSTNA PRIREDI^ v Ul. Madonnina 19 od 20’
4. ure z orkestrom
«THE RANGERS«
V	TOREK, 10. FEBRLA^ VELIKI PLES V MASEA*
od 20. do 4. ure z orkestrom
«THE JAGUARS«
PUSTNA LOTERIJA
IZVOLITEV NAJ!

S Z BOR vabi na
PUSTNI PLES
ki bo na stadionu «1. ma}» na pustni torek, 10.2.1970, ob 21-V g
Igrajo THE ROBB^
Rezervacija miz vsak dan od 15. do 17. ure — telefon 5 '
OSREDNJI ODBOR ZA
Kraški pust ’70
vabi na pustno prireditev, ki bo na Opčinah v soboto, 7. februarja 1970 ob 14.30:
SPORED:
PUSTNA POVORKA KRAŠKIH ALEGORIČNIH VOZOV , SKUPINA KURENTOV (ORIGINALNIH MASK IZ ^ NA ŠTAJERSKEM)
VOZOVI Z VPREGO LIPICANCEV GODBE S KRASA IN IZ DIVAČE KRONANJE KRALJA PUSTA IV. NA BRDI NI MAŠKARADNI PLES OB 21. URI V PROSVETNEM NA OPČINAH
Pridite na OPČINE v soboto, 7. februarja 1970 ob
p
OSREDNJI ODBOR ZA KRAŠKI PUST ’70
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Zaradi «žalitve italijanske republike» Goričan obsojen na 6 mesecev zapora
Prizivni sodniki potrdili obsodbo moškemu, ki je zakrivil smrtno prometno nesrečo Pred kazenskim sodiščem primer prometne nesreče zaradi okvare na zavorah
Cerai je bila na porotnem sodi-“ za<*n*a razprava letošnjega je-nskega zasedanja, čeprav se bodo TOmki sestali še enkrat v če-da dokončno rešijo znani »pri-®epr Savorani*.
Se ^obno kot prva obravnava, ki diln? Počela z »žalitvijo osvobo-se ; 7. (Severi in Scarpa), tako lit%» ' • zac*nia zaključila z «ža-
ke».
tokrat »italijanske republi-
raf(x* *° obtožbo se je včeraj mo-(v Ogovarjati 34-letni Michele tiCj e oro iz Ul. Baiamonti 1 v Go-še *e bil poleg tega obtožen iav-fbanosti ter žalitve in upora D*®? funkcionarju*, sta Wek se ie PriPetiI 29- avgu-jj Pozno ponoči v Gorici, ko {fj,,.®?1* stražnikov javne varnosti sica belancariol iz Gorice Ul. Cor-jan 7?P7* obtoženca, kako je pi-alUcal v njegov avto 1100, kolo.
obupriol. ki je bil tedaj v civilni
jut* " HB
takoj izstopil iz avtomo-
*eam“ter prec*stavil pijanemu moš-
da VPravile
naj se umiri, so vinjenega Cande-v bes in mu izrekel, A ,“!• *Prekleti italijanski bastard*. in tat Se’ ča mu ni bilo še dovolj Javi? Je Izpustil še drugo žalitev. v svn’ tožilec dr. Borracetti je da obtožilnem govoru dejal, javni?6 v tem primeru za žalitev torej w tuukcionaria kot Italijana, ktočac Pripadnika države, kar pa rt-hijki'?0 Ponieni «žalitev italijanske 2anor . • ^anJ je zahteval 3 leta gr ®.}n 29 tisoč lir denarne kazm. trdil ,, Bernot iz Gorice pa je neKa’ ?a moški ni zakrivil obtože-žalitvo U dejanja, vsaj kar se tiče ga 2a>’ s.ai zakon št. 291 kazenske-v Dh- on*ka jasno govori o »žalitvi Candoi nos*l dveh ali več oseb*, ten),,,. -0r° Pa ni žalil »javnosti », ene -C Izrekel žalivke v prisotnosti p same osebe. jJ^išem pos Usodili
liki
15
posvetu so ga porot-dni na 6 mesecev zapora, Sapora in na plačilo sodnih
U*** Corsi, tožilec Borra-’ ZaPisnikar Strippoli.
19 ■	***
cinah Januarja *an* Je Prišlo na Op-ski c fre<* železnimi vrati v open-snu-i^tbsariat javne varnosti, do 35-iet . nesreče, ki jo je zagrešil ZulslcB« rn°rnar Bruno Cozian iz e-107o. ga naselja »Villa Carsia* št. ^ ’
P°drlSVt° avtom 1100 je namreč SePCa p a* baletnega Istrana Giu-' ki je b°muzza iz istega .naselja, Potil nekaj po polnoči peš na-J uomm, u-jii — J—ni stra-
šiTver-ga je su-
iz Ulice Scoglio 133 vstala s postelje, ko ji je spodrsnilo in je padla na preprogo. Ker jo je močno bolela desna noga, so jo z avtom Rdečega križa odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedskem oddelku. Zdravnik je ugotovil, da si je verjetno zlomila desno stegnenico. Okrevala bo v mesecih.
treh
Vprašanje o prostih prehodih ob obali
Komunistična svetovalka v tržaškem občinskem svetu Jelka Gerbec se je s svojo pismeno interpelacijo zavzela pri tržaškem županstvu za ureditev perečega vprašanja prehodov ob morski obali, ki jih ogrožajo koncesije zasebnikom.
Veljavni zakoni dopuščajo sicer koncesije zasebnikom (gradnja vil ob morju, zasebnih malih pristanišč in kopališč), toda zahtevajo brezpogojno svobodno gibanje ljudi vzdolž obale. Dogaja pa se, da so nekateri zasebniki baje zaprli prehode ob obali z železnimi vrati. Ta
samovoljna dejanja zasebnikov prizadevajo ne samo turiste in kopalce v poletnih mesecih, temveč predvsem in še posebej ribiče in kmetovalce. Med temi so posebno prizadeti ribiči in kmetovalci iz Križa, ki so lastniki zemljišč med državno cesto št. 14 in morjem.
Komunistična svetovalka sprašuje župana, če namerava kaj ukreniti, da bi bil prehod ob morju v navedenih krajih odprt in da bi se' ugotovilo, če obstajajo podobni primeri tudi na drugih področjih obale. Nadalje sprašuje, če županstvo nima za potrebno, da intervenira pri pristojnih oblasteh, da bi prišlo do preklica koncesij zasebnikom. Jelka Gerbčeva sprašuje nadalje v svoji interpelaciji, kakšna je višina najemnin, ki jih zasebniki plačujejo.
Obvestilo
Šolski skrbnik sporoča, da so v Uradnem listu (Gazzetta Ufficiale) z dne 27. januarja objavljeni ministrski ukrepi glede spremembe rokov za habilitacijske izpite za poučevanje na srednjih in višjih srednjih šolah. Rok za predložitev prošenj zapade 14. februarja.
miiHiMMimitiiiiiMiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
SPODBUDEN IZLET V FURLANIJO
Naši živinorejci so uvideli koristnost zadružnih mlekarn
Priprave za ustanovitev zadružne mlekarne na Tržaškem - Največje zanimanje za poslovanje zadrug - Povsod lep sprejem
ni ces?m°v' **odil je po desni Mn n j6,’. Prav ob robu, in sč .niti ni zavedal, ko
Mn0
ti	avta vrgel vznak pro-
glavo p anu- ki ga je prebil z tev, .j °muzza je bil na mestu mr-tiamr„-ni udarec v glavo mu je
cozian pF?bil lobanjo, til. ; n' *u moškega sploh ni opa-nietrjj,, bfevozil še kakih petdeset
cotni
Ha
7 150 je truplo Uzza Padlo
že mrtvega avta in obležalo
Svojo j. U- Avto pa je nadaljeval tideset V*° Voznjo še nadalmjih šti »o ie 11^'e*rov. ko je Cozian konč-
z0eie ^stavil vozilo in izstopil. Po-Hišnigo .ga tudi odpeljali v boliš isgj ’ Tl5ier so mu analizirali dih da jg L.? analize je bilo razvidno, Miza;. , v stanju, ki se zelo pri-bopoj . čutnemu etilizmu, to je — V	Pijanosti.
fted 7'1 stopnji 18. septembra lani Hiiki az®nsk'm sodiščem so ga [n dens °°S0(*ili na nižjo zaporno H' pa r.n° kazen. Proti tej razsod-*hu je .*e Cozian vložil priziv, a Na ? ma*° Pomagal. z>vnim ^'^ajšnji razpravi pred pri-tožilgc pdiščem (predsednik Franz, S° Sa s„Ianz°t. zapisnikar Mosca) Ve8a, t0clniki spet spoznali za krilnih ,mu s priznanjem olajše-f.^en: ,,n°sti potrdili prvostopno ,r dena eto zapora in 100 tisoč narue kazni.
pr	* * •
*?dniig bazepskim sodiščem (pred-Pjsničart °ss’’ tožilec Tavella, za-y-favng a. CasanovB) pa so sodniki ki s« •1 Pr'Pier prometne nesre-‘aaskim K Pripetila 31. julija pred-Pfj v Ul. dei Porta.
j6 Priš??'ei?*en' nesreči, do katere UHilg okrog 19. Ure so se hudo Monta*« . °sefc
l eon()f'ari’ njegova žena, 49-letna .“(la k.-, ,arnPenizza ter njuna 14-Mpvt?'ka Manuella, vsi iz Ul. >■ Montl' 20' Tedaj se je omenje-i 0 v f.i g,nar' peljal s svojo dru-- k:i sto novem fiatu 124, ki ga
Pred dnevi, in sicer 29. januarja, ie bil izilet živinorejcev s Tržaškega, ki ga je organiziralo kmetijstvo nadzomištvo z ogledom nekaterih zadružnih mlekarn v okolica Pordenona. Pobuda za izlet je prišla na občnem zboru pobudnikov za ustanovitev zadružne mlekarne na Tržaškem, ki je bil prve dni decembra v šempolaju. Takrat so naši živinorejci sklenili, da si bodo pred ustanovitvijo zadružne mlekarne ogledali take mlekarne v naši deželi, da se na lastne oči prepričajo, kako delujejo. Izleta se ie udeležilo 47 živinorejcev, ki so sl ogledati zadružne mlekarne v Chionsu, Azzanu Decimu. Corvi di Pordenone, Fontanafreddi In Rove-redu in Piano. Spremljali so jih načelnik kmetijskega nadzomlštva dr. Bučo in nekateri funkcionarji. Povsod so jih zelo prijazno sprejeli predsedniki in člani upravnih odborov, ki so jim dajali vse informacije ter pokazali in obrazložili potek proizvodnje.
Naši živinorejci so tako imeli priliko seznaniti se s postopkom proizvodnje in še posebej z notranjo organizacijo in upravljanjem zadrug, kar jih je najbolj zanimalo. Predvsem so ugotovili, da so vse zadruge delovale in še delujejo v veliko zadovoljstvo članov. Razen zadruge v Fontanafreddi, ki Je bila ustanovljena leta 1954, so bile vse druge zadruge ustanovljene pred zadnjo vojno, ena pa že skoraj pred 70 leti. Mlekarne predelujejo vsaka od 15 do 30 stotov mleka na dan. Večinoma izdelujejo sir tipa ((Montasio*. Proizvodni stroški se sučejo od 900 do 1000 lir na stot mleka. Izkupiček s prodajo sira ie večti kot izkupiček prodaje mleka. Po vseh zadrpgah so zelo strogi glede kakovosti mleka. živinoreji pa so zelo vestni in redkokdaj se zgodi, da kmet odda slabo mleko. Zaveda se pa. da bi z oddajo slabega mleka oškodoval ne samo zadrugo, ampak tudi sebe Dve mlekarni celo izvažata sir v Ameriko, nobena pa nima težav pri prodaji sira
Posebej je treba omeniti, da nobena zadružna mlekarna ni bila deležna kakršnega koli prispevka ali posottla, le zadružna mlekarna, ki ie bila ustanovljena leta 1954, le dobila prispevek za Plačevanje obrest!. Ne glede na to pa se mlekarne lepo razvijajo In so celo vrnile posojila ki so jih najele za gradnjo obratov.
K Vsi izletniki so bili izredno zadovoljni in po vsem kar so videli in slišali so ugotavljali, da bi lahko na Tržaškem že zdavnaj imeli zadružno mlekarno. Vsi so se strinjali, da je treba pospešiti pripra-ve za ustanovitev zadružne mlekar-ki je na Krasu še bolj potreb-zaradi neposredne bližine mesta.
vela (v enem samem letu) že drugo izdajo in v kateri se ta bivši Kocbekov somišljenik nič kaj ugodno ne izraža o njem? In zakaj ta tisk, ki je sicer mnenja, da so ljubljanski «Naši razgledh zelo dober list, ne poroča nič o odgovoru Javorška (v letošnji št. 2 N.R.) na Rebulovo pisanje o Javorškovi knjigi v mariborski reviji mProstor in čas»?
S spoštovanjem
Goriško-bcneškt dnevnik
USPEŠNA AKCIJA SLOVENSKIH MATER
Na slovenski osnovni šoli v UL Randaccio poučujejo od ponedeljka dalje tri učiteljice
To je prejšnji teden zahtevala delegacija staršev, ki jo je vodil pokrajinski odbornik IValtritsch - Poslopje za slovenske šole naj bo tudi v južnem delu mesta
PROSVETNA DVORANA SLUŽI TUDI ZABAVI NAŠE MLADINE
Živahne zabavne prireditve v predpustnem času v Gorici
Prejšnjo soboto je bil ples goriškega športnega združenja «Dom» V soboto ples «Juventine» - V torek prireja SPZ otroško maškarado
Od ponedeljka poučujejo na slovenski osnovni šoli v Ulici Randaccio tri učiteljice. Tretjo učno moč je na to šolo poslal šolski skrbnik dr. Simoncini, potem ko mu je nujnost tega koraka prikazala prejšnji torek delegacija staršev otrok, ki obiskujejo to šolo in jo je vodil pokrajinski odbornik Marko Walt-ritsch. O tem nastopu staršev smo v našem listu že pisali. Starši so šolskemu skrbniku prikazali današnjo in bodočo rast te šole v južnem delu mesta, kjer se je število o-trok v zadnjih letih zelo povečalo, istočasno pa predvidevajo nadaljnje večanje števila otrok, upoštevajoč število obiskovalcev slovenskega o-troškega vrtca, ki je nameščen v isti stavbi.
Podoben korak je bil napravljen že v lanski spomladi. Starši so takrat podpisali posebno vlogo, vendar takrat uspeha ni bilo.
Ob tej priliki pa je šolski skrbnik dr. Simoncini pokazal veliko razumevanje za dejanske potrebe te slovenske šole in že po nekaj dneh izpolnil obljubo, ki jo je dal delegaciji staršev.
Otroke so sedaj porazdelili takole: prvi razred je samostojen, skupno delujeta drugi in tretji razred, spet skupno četrti in peti. Če po mislimo, da je to šolo obiskovalo pred leti malo učencev, da jo je neki gospod takrat hotel odpraviti s tem, da je nameraval poslati v drugo mestno šolo, v Ulico Croce, učence od tretjega razreda dalje, tedaj lahko ugotovimo, da smo go-riški Slovenci dosegli v teh dneh pomemben uspeh. Še pred štirimi leti je bila tam enorazrednica, takrat smo dobili drugo učno moč, sedaj pa tretjo. Uspeh je torej odvisen od odločne volje slovenskih staršev, da pošiljajo svoje otroke v slovensko šolo, istočasno pa smo
Trst, 30. jan. 1970.
(Sledi podpis)
m z
prepoved parkiranja »poskusnega »značaja na vsa vozila v Ul. G. To-nello od začetka ulice do hišne številke 5.
dobili v osebi novega šolskega skrbnika človeka, ki naše potrebe razume.
Naj nam bo dovoljeno ob tej priliki povedati še nekaj misli. Ko je pred kratkim nastal požar v poslopju slovenske osnovne šole v Ulici Croce, je spet prišla na dan potreba po novi zgradbi za sloven-županovim odlokom so uvedli ske šole, ki naj bi jo gradili nekje
’ v severnem delu mesta. Ob stfttnem porastu števila otrok v slov. otroškem vrtcu in slovenski osnovni šoli v Ulici Randaccio spet ugotavlja-
mo in podčrtujemo dejstvo, da je nujno potrebna tudi v južnem delu mesta stavba, v kateri naj bosta tako vrtec kot osnovna šola, in dodali bi, tudi sedanja nižja gimnazija.
Slovenska javnost je z uspešnim zaključkom svoje akcije zadovoljna. Uspeh dokazuje, da je moč v današnjem času, ob aktivni podpori raznih političnih in javnih forumov, doseči določene uspehe.
Dan«s na deželi razprava o tovarnah SAFOG in NSG
Danes popoldne bo četrta komisija deželnega sveta v Trstu pričela razpravo o pismu, ki ga je podpisalo 320 uslužbencev tovarne SAFOG in Nuova San Giorgio, v
katerem zahtevajo> da se deželni odlbor zavzame pri ministru za državne udeležbe za učinkovit državni poseg, ki naj zagotovi konkretne investicije v obeh goriških tovarnah. Po razpravi v četrti komisiji bodo ta primer prenesli v deželni svet.
Danes na PSI razprava o bolnišnicah na Goriškem
Danes popoldne bo četrta komisija deželnega sveta v Trstu priče, zborovanje svojih članov. Ob tej priliki bosta odv. Devetag in dr. Tomassich govorila o »položaju bolnišnic na Goriškem* in o »krajevnih zdravstvenih enotah*. Obema poročiloma bo sledila debata o teh problemih.
Predpustna sezona na Goriškem je v polnem teku. Vrstijo se razne plesne prireditve, sicer ne v tolikšni meri kot nekoč, ko so vsa strokovna združenja in razna društva komaj čakala, kdaj bodo priredila kak ples.
Predpust je letos zelo kratek, kljub temu pa smo imeli goriški Slovenci v Prosvetni dvorani kar več družabnih prireditev. Za Silvestrovo so v tej dvorani praznovali Štandrežci, člani prosvetnega društva »Oton Župančič*, prejšnjo soboto pa so svoj ples priredili člani slovenskega športnega združenja «Dom», ki se je v zadnjem času v športnem delovanju v Gorici kar precej uveljavilo. Prosvetna dvorana je bila za to priložnost lepo okrašena po zamisli domačega umetnika Jožeta Ceja. Igral je domači orkester »The Sparks*. V dvorani je bilo vzdušje zelo veselo, polno je bilo mladine. Številni plesalci so se na tem prvem športnem plesu zelo dobro počutili. Nadobudne mladince goriškega «Do-
			
DEJAVNOST ZAVODA ZA LJUDSKE HIŠE
IACP ima v načrtu ali v gradnji 1670 stanovanj za 9900 milijonov
Od lega ho med letom vseljivih 353 stanovanj - Najemnine v Italiji so najvišje v Evropi - Poceniti ho Ireba stavbne parcele in znižati obresti za stanovanjska posojia
Upravni odbor Zavoda za ljudske hiše v Gorici je na svoji zadnji seji proučil proračun te ustanove za leto 1970. Pregledniki računos so poročali, da so ga že pregledali in ugotovili njegovo pravilnost ter predlagali njegovo odobritev.
Predsednik ustanove prof. Cellie je s tem v zvezi podal svoje po ročilo v katerem je poudaril prizadevanje zavoda za omiljenje stanovanjske krize. Pn tem je poudaril potrebo po stavbnih parcelah po zmernih cenah in ustrezni kreditni politiki, ki naj s primernimi olajšavami omogoči stanovanjskim zavodom dosego posojil z nizkimi obrestmi.
Sdrhft če se sledi tema dvema smernicama v okviru večletne programa-
ne,
na
bil
dnevi' ri" t°Varne- ^ Pred u Proti : 1)0 omenjeni ulici navz-
j*vare • Rossetti, ko je zaradi
Po omenjeni ulici navz-
Ujg"* ul- ~
vol?8 zavorah izgubil oblast oa . norn in silovito zavozil v > 5e 7*° stran ceste.
V Je

56?*
Pri trče-skoraj popol-so o-
avtomobil
Pfem zaprti, da so morali > ^-iicp na Pomoč gasilci, ki so h;*eMln: Potegnili iz vozila ter jih l.SiHico. ,7avt?m RK napotili v bol-s^rko <, °Zn(ka avta in njegovo ,7 ori? Pridržali na nevrokirur-Uri;,? ku’ ker sta zadobila šte-J le Do~i,Ce, na telesu; najhuje pa %% h odovala ženska, ki si je •Hiig n?esno roko in nogo ter
s
Prsnem košu.
5i***«>ftiarne kazni-Na včeraj*-
pa avi pred kazenskimi sod-tw?el!a toniki sprejeli zahtevo ca P° oprostitvi zaradi JKanJa dokazov.
ve<*r.,a ie v *P»lnlcI
koj<^aJ Popoldne
<-arl(
je 70-letna upo-Fonda vd. Gregori
Danes v Miljah seja občinskega sveta
Jutri ob 20. url bo v Miljah redna seja. občinskega sveta, ta bo nadaljevala diskusijo o občinskem proračunu za letoSnje leto, na dnevnem redu pa le med drufpm tudi imenovanje predstavnikov občine v konaorclju za turistični razvoj tržaAke obale, ki je bil pred kratkim ustanovljen.
..............................
..........................................
V NEDELJO, 8. T. M. V AJDOVŠČINI
Ustanovni občni zbor Združenja pevski zborov Primorske
Za večjo strokovnost in povezanost - Povezava z zamejstvom - Navajanje mladine k petju že
in sodelovanje v osnovni šoli
TUdtnA uUcUUdUM
Spoštovano uredništvo!
Ne zamerite mi, če vas prosim, da objavite tole vprašanje:
Znano je. da tržaški in tržaško-goriški bolj ali manj katoliški tedenski in mesečni tisfc z velikim poudarkom vedno poroča o vsem. kar napišejo v Sloveniji Edvtird Kocbek in pripadniki njegovega kroga in kar v Trstu objavita pt satelja Alojz Rebula in Boris Pahor. Ta tisk je hkrati tudi velik zagovornik tako imenovanega »pluralizma*. Z ato je nekako na dlani vprašanje, zakaj ta tisk — vsaj v manjši meri (kar bi bilo razumljivo) ali pa bolj kritično — ni poročal npr. o knjigi Jožeta Javorška, tKako je mogoče», ki je lani doži-
Na slovenski kulturni dan, 8. februarja, bo v Ajdovščini ustanovni občni zbor Združenja pevskih zborov Primorske. Pripravljalni odbor tega združenja predvideva, da bo ta organizacija skrbela predvsem za kulturni dvig primorskega zborovskega petja in za načrtno delo na tem področju, te od vsega začetka je znotraj aktivnosti tega Združenja zamišljeno živahno sodelovanje z zamejskimi pevci in bogata medsebojna izmenjava. Pred ustanovnim zborom velja naš zapis osvetlitvi tradicije in sedanjim problemom.
Zgodovinarji ugotavljajo, da je bilo med Slovenci že od nekdaj mnogo petja. Pevska dejavnost je zlasti zacvetela pred sto leti, v časih preporoda in čitalnic. Leta 1875 je prišlo že do ustanovitve goriškega pevskega društva, ki se je imenovalo «Slavec», združevalo pa je kar 150 pevcev. Vse do I. svetovne vojne je bilo zborovsko petje na Primorskem zelo razvito in priljubljeno. Vojna je prinesla v ta razvoj zarezo, vendar se ni po njej nič manj pelo in tudi ne po letu 1927, ko so razpustili prosvetna društva. V' tem času je slovenska pesem vzdrževala in večala narodno zavest, kar se je še stopnjevalo med narodnoosvobodilno borbo.
V prvih povojnih letih je množičnost v petju dosegla tolikšen razmah kot še nikoli poprej Skoraj vsaka vas je imelo svoj zbor, na Primorskem jih je delovalo skoraj 300. Polagoma pa so hirali in zamirali. Obnova in izgradnja sta zahtevali odpovedi in kulturne dejavnosti so se umaknile med prvimi. Ko se je obdobje obnove zaključilo in se je začela normalna rast, je bila tradicija že načeta in prekinjena. Težko, marsikje pa sploh nemogoče jo je bilo ponovno vzpostaviti. Marsikje tudi ni bilo pravega razumevanja.
In kakšno je stanje danes? Ob zahodni meji med Triglavom in Jadranom je okoli 39 registriranih pevskih zborov, od katerih pa vsi niso živi Po grobih ocenah štejejo vsa delujoča društva okoli 500 do 700 pevcev. Čeprav si bo treba prizadevati tudi za večjo številčnost, to vprašanje ni tako pereče. Bolj ostro se poslavlja vprašanje kvali-
tete. Amaterizem dandanes ni več diletantstvo. Ne more biti, ko je radio domala v vsaki hiši in ko tudi televizor ni nobena redkost več. Zahteve so se stopnjevale v tolikšni meri, da je amaterizem mogoč le še kot neplačani, ljubiteljski način dela, v kvalitetnem oziru pa so kriteriji samo eni in ti veljajo tako za amaterje kot za poklicne pevce.
V takšnem položaju se ustanavlja Združenje pevskih zborov Primorske. Svoje glavne naloge vidi na naslednjih področjih dela: strokcn>-nost — njena krepitev in posredovanje, povezanost — iz tega bo zraslo sodelovanje, ta bo spet povzročila večjo dejavnost, kar se bo odražalo tudi v delovni volji in v pevskem zanosu samih pevcev, organiziranost — le tako bo mogoče zagotoviti načrtno rast. Poleg strokovnosti. povezave in organiziranosti bo Zveza nudila še posebno pomoč pri delu z mladino. Tu bo treba začeti že v osnovnih šolah, kajti kdor se v mladih letih navduši za petje, ta ne bo mogel brez petja nikoli. Iz mladih vrst raste podmladek naših pevskih zborov. Ta proces je potrebno pospešiti in nadzorovati. Vsa tovrstna prizadevanja — kadar bodo razvita na vseh področjih in med seboj povezana — morajo naposled roditi-uspeh.
SaS
na zdravljenju zaradi Stegnu in v križu.
Avtomobilist, ki je «cortina*, vil, pač pa prečitati
udarca v
vozil avto se po nesreči ni usta-sta očividca utegnila številko njegove evidenčne tablice. Dve uri pozneje so ga našli karabinjerji. Gre za 22-letnega Edija Zimola iz Tržiča, Ul. San Gabriele 19, ki so ga aretirali in odpeljali v zapore v Gorici. Sodišču so ga prijavili, ker ni nudil pomoči pri prometni nesreči ter zaradi kršenja prometnih predpisov.
Uspela stavka v Podgori
Včeraj zjutraj ob 6. uri se je v tovarni umetmdh vlaiken v Podgori zaključila dvodnevna stavka, ki je popolnoma uspela. V termični centrali in nekaterih drugih oddelkih se delavci skoro v celoti vzdržali dela in zaradi tega so morali ostati doma tudi delavci drugih oddelkov zaradi pomanjkanja pogona, zlasti oddelki «torcitura», »can-deggioi) in barvamica.
cije, bomo lahko dosegli bolj zmerne najemnine za stanovanja, najemnine, ki so sedaj najvišje Evropi, če jih primerjamo s plačami po posameznih državah. Le tako zni Žane najemnine bodo dosegljive ti stim najemnikom, ki živijo samo od plače.
V drugem delu svojega poročila je predsednik Cellie nakazal smernice bodočega dela Zavoda v tekočem letu. Predvsem bodo sku šali preko načrtovanja in koordinacije javnih posegov doseči zvišanje javnih naložb v stanovanja do višine 25 od sto vseh investicij,, kot je to že prevideno v petletnem vsedržavnem gospodarskem razvojnem načrtu.
Kar se tiče gradbenega načrta IACP za letos je prof. Cellie navedel nekaj številk:
a)	508 stanovanj za 2.800 milijonov lir ima zavod v gradnji ob začetku leta 1970.
b)	327 stanovanj za 2150 milijonov bodo oddali na dražbah v zakup in jih bodo začeli graditi še letos:
c)	482 stanovanj za 2984 milijonov jih bo predvidoma v gradnji ob koncu leta 1970.
d)	353 stanovanj za 1.966 milijonov lir bodo dogradili tekom leta 1970 in prav toliko družin bo letos dobilo nova stanovanja.
Kar se tiče vzdrževanja že obstoječih stanovanj bodo v ta namen potrošili tekom leta 85 milijonov
lir- ...
Po predsednikovem poročilu je
upravni svet Zavoda soglasno odobril proračun ustanove, kakor tudi poročilo.
V Štandrežu bo danes pogreb Jožefe Vižintin
Danes popoldne bodo v Standre-žu pospremili k zadnjemu počitku na domačem pokopališču Jožefo Vižintin roj. Gomišček, ta je umrla ponoči od ponedeljka na torek. Pokojnica je dočakala 69 let ter je bila zavedna in na splošno priljubljena slovenska žena ter tudi zvesta čitateljica Primorskega dnevni-kba. Znanci in prijatelji izrekajo svojcem sožalje.
svetna dvorani v Doberdobu proslavo 100-letmce Leninovega rojstva. Obenem bodo proslavila tudi 49-let-nico ustanovitve sekcije KPI v Doberdobu.
Ob tej priliki bo govoril deželni svetovalec KPI Dušan Lovriha Iz Doline pri Trstu. Po njegovem govoru bodo predvajali kratek film o Leninovem življenju in delu.
Vstop je prost in organizatorji vabijo člane in prijatelje k polnoštevilni udeležbi.
ma» je treba tem bolj pohvaliti, ker so prevzeli tudi nehvaležno nalogo dvorano takoj po plesu u-sposobiti za kulturno prireditev — Prešernovo proslavo, ki je bila v istih prostorih naslednji dan.
Prihodnjo soboto bo v prosvetni dvorani spet ples. Tokrat bo na vrsti kot prireditelj športno društvo «Juventina* iz štandreža, ki je znano po odlično prirejenih poletnih prireditvah na domačem nogometnem igrišču. Tokrat so se hoteli štandrežki športniki pomeriti tudi v predpustni prireditvi in ker imajo že precej izkušenj lahko pričakujemo, da bo tudi na tej prireditvi zelo veselo vzdušje.
Slovenska prosvetna zveza pa je tudi letos, kot običajno, poskrbela za otroke iz Gorice in okolice. Na pustni torek, v popoldanskih urah, bo prosvetna dvorana sprejela stotine otrok, ki se bodo, oblečeni v najrazličnejše maske, zabavali kot to veleva pustni običaj.
Prešernova proslava v petek v Novi Gorici
Skupščina občine Nova Gorica, Svet za prosveto in kulturo ter Zveza kulturno - prosvetnih organizacij Nova Gorica priredijo v petek, 6. t.m. z začetkom ob 20.15 v komorni dvorani Goriškega gledališča v Novi Gorici (sodna palača) Prešernovo proslavo, na kateri bo govoril slovenski književnik Ciril Zlobec.
Slovensko gledališče v Trstu
Na cesti se je zgrudila
Včeraj okrog 9. ure dopoldne, ko je prečkala Korzo Verdi v bližini kavarne De Rocco, je nenadoma postalo slabo 58-letni Elenl Gasparini vd. Merolli iz Gorice, Ul. Bali! la 17. Zgrudila se Je sredi ceste in mimoidoči so jo pobrali ter zanesli v kavarno, od koder so poklicali rešilni voz Zelenega križa, ki jo je odpeljal v splošno bolnišnico. Zdravniki so ji tam ugotovili rane na glavi, na tilniku in pretres možganov ter so jo pridržali na opazovanju.
Aretiran avtomobilist ki je podrl kolesarja
V ponedeljek zvečer okrog ■ ure je neki avtomobilist podrl Trgu Unita v Ronkah 49-letnega kolesarja Guerrina Spangherja iz Ronk, Ul. Aquileia 15. Kolesarja so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ga pridržali za osem dni
DANES V DOBERDOBU
Proslava 100-lctnief Leninovega rojstva
Komunistična sekcija iz Doberdoba priredi danes ob 19.30 v pro-
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Za prve gradnje na meji bodo potrošdi 1200 milijonov lir
V petek, ob 18,30 bo seja občinskega sveta - Ureditev okolja okrog stolnice
Občinski odbor v Gorici je _ na svoji zadnji seji, v petek zvečer, sklenil sklicati sejo občinskega sveta za petek 6. t.m. ob 18.30 uri. Na dnevni red za to sejo so vklju čili tudi razpravo o novem statutu občinske sirotišnice «Lenassi».
Na odborovi seji so odobrili več ukrepov upravnega značaja, ki se tičejo občinskih uslužbencev, socialne pomoči, prometa, turizma, športa in šolstva.
Proučili so tudi nekatere druge važnejše probleme, med katerimi naj omenimo načrt za ureditev oko liša pri goriški stolnici (Corte 3. Ilario) z vsemi cestami, ki se tu križajo; načrt je izdelal prof. Mon-
tesi in odbor ga je načelno odo bril. Gre za načrt, ki naj uskladi estetične in umetniške potrebe, skladu s potrebo po ohranitvi zgo dovinskih vrednot tega mestnega predela, ki pa mora biti v skladu tudi s prometrimi potrebami m zahtevami.
Odobrili so tudi končni načrt za prvi obrok gradbenih del na držav ni meji pri Tržaški cesti in del pri gradnji tovornega pristanišča pri štandrežu. Gre za gradnjo poslopij za carinarnico in za druge potrebe obmejne službe ter splošno cestno ureditev na tem področju: za izvedbo teh prvih del je določenih 1200 milijonov lir.
Problemi v Rablju
RABELJ, 3. — Pred leti sva s svakom stala pred ogromno skladovnico drv. Treba jih je bilo pre žagati z ročno žago. Moj svak je bil ob vsakem spopadu v življenju velik pesimist. Nekam obupno je vzdihnil: «Kdaj bova sežagala toliko drvi?* Zastavil sem mu vprašanje: »Veš, katero delo se nikoli na konča?* »Tisto, ki se nikoli ne začne! Ni rečeno, da morava vsa drva sežagati danes. Nekaj jih lah ko tudi jutri in tako naprej in oo-časi skladovnice ne bo več.*
Ta primer lahko velja za našo vas, kjer imamo mnogo problemov, kot so na pr. stanovanjska gradnja, popravila ljudskih stanovanj, raz svetljava, asfaltiranje cest itd. Prav .e imel tisti avstrijski turist, ki se je lani sprehajal po naši vasi in ugotovil: «Saj je podobna smetišču gnilimi razpadajočimi ograjami drvarnicami razpadlih barak in s hišami od katerih odpada omet. Zadnje čase pa prihajajo iz Trsta ugodne vesti. V aprilu tega leta naj bi začeli z raznimi deli, med katerimi tudi z gradnjo hiše z osmimi stanovanji in še druge stvari. Seveda ni mogoče pričakovati, da bo vse narejeno v enem letu. Velja pač tisto, kar velja za zgodbo skladovnici drv. Začeti je treba in polagoma bo prišlo vse na vrsto.
V prihodnjih dneh bo začelo delati v našem rudniku 30 fantov in mož iz gornjega Posočja.
O brezbrižnosti rudniške občine, dežele in vlade v Rimu do naše vasi bi bilo treba več pisati in tudi »Primorski dnevnik* bi moral bolj prisluhniti našemu glasu vpije čega v puščavi in več pisati o naših problemih. Po svoji moči bom za to poskrbel tudi jaz še naprej, čeprav sem preprost rudar z osnovnošolsko izobražbo.
Tomaž Cuder
Op. ur. Seveda bomo radi objavili vse, kar zadeva vašo vas. Zato le nadaljujte s svojim dragocenim po ročanjem, za katero se Vam naj lepše zahvaljujemo. Naj Vas ne motita jezik in pisara. Vaše delo je toliko več vredno če samo_ pomislimo, koliko je takih izobražencev, ki bi lahko dopisovali in koristili s tem svojim krajem m svojim ljudem. pa tega ne naredijo zaradi brezbrižnosti do problemov okrog sebe.
Na pustni torek, dne 10. t. m. v klubu «S. GREGORČIČ* v Gorici, Verdijev korzo 13
Otroška
maškarada
od 16. do 18. ure.
VABLJENI SO OTROCI
IZ GORICE IN OKOLICE
Jaka Stoka
MOČ UNIFORME
burka s petjem v treh dejanjih
v četrtek, 5. februarja ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici
v soboto, 7. februarja ob 20. uri v števerjanu
Iz goriškega matičnega urada
Dne 2. in 3, februarja se je v goriški občini rodilo 9 otrok in umrlo 8 oseb.
Rojstva:	SONJA Feri; Virginia
MarteUama, Ometla Visintin, Cristi-na Mindnel, Laura Visintin, Luca Mastroianni, Alessandra Culot, An-na Scarel in Giuliana Bensa.
Smrti: upokojenec 80-letnd Luigi Stobl; gospodinja 35-letna Antoniet. ta Puldn por. Ceschia; upokojenec 85-letni Fabio Zuriatti; 73-letni Gia-como Augusto Tomasin; gospodinja 81-letna Caterina Radollovich vd. Pirovich; upokojenec 59-letni Antonio Benco; gospodinja 86-let-na Maria Barcatti vd. Di Lorenzo in 64-letni Umberto Scians.
Darovi in prispevki
Za krvno banko v Gorici so darovali:	družina Giuseppe Cotar
20.000 lir; Lidia Giana 5000 lir.
CORSO. 17.15—22. «Topaz», F. Staf-ford in D. Robin. Ameriški barvni
VERDI. 17.00—22.00: »I lunghi gior-ni dell’odio», G. Madisan in R. Battaglia, ameriški tanesnasko-pe v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 17—22:	»Stan-
lo e Olio«, S. La.urel in O. Har-dy. Ameriški film.
VITTORIA. 17.15—21.30: «Traddmen-to», R. Jacques, R. Bee; ameriški barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15—21.30:	«L’uomo
che viene da lontano«, V. Heflin in H. Weis; ktnemaskopski film v barvah.
/ rž i d
AZZURRO. 17.00:	«L’altra faccia
del peccato«. Dokumentarni film v barvah.
EXCELSIOR. 16.00: «Quei due», Richard Burton in Rex Harrisom Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 17.30—22.00: »Duello nel Pacificoo, L. Marvin in T. Mifu-ne. Barvni film.
'Vom Hancu
SOČA (Nova Gorica): «Junaki Gvfc-dalkanala«, ameriški barvni film — ob 18. in 20. uri.
DESKLE: «V znamenju Monte Krista«, francoski barvni film — ob 19.30.
RENČE:	«Obračun v Bangkoku«,
ameriški barvni film — ob 19.30.
ŠEMPAS: Prosto.
KANAL: Prosto.
SVOBODA: »Po sili morilec«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
PRVACINA: «Juriš lahke konjenice«, angleški barvni film — ob 19.30.
KINO DUTOVLJE. Prosto.
POTUJOČI KINO — Prosto.
DEŽURNI LEKARNI GORICA
Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna DTJDINE, Trg S.
Frančiška 5, tel 21-24.
TRZIC
Danes ves dan in ponoči v Tržiču dežurna lekarna »Alla Salute« dott. Fabris, Ul. Cosulich 117, tel. 72480.
SMUČANJE
NEPRIČAKOVAN USPEH SPOT V SAURISU
Po dolgem in trdem treningu zmaga Nadje Košuta v veleslalomu
V številni in ostri konkurenci so se izkazali tudi fantje SPOT
V nedeljo je bilo na sporedu conskega koledarja tekmovanja v veleslalomu za trofejo «Rinderpeck», v Saurisu, majhni gorski vasici Kar-nije. Velika udeležba (130 tekmovalcev) dokazuje izredno zanimanje smučarjev za tekmovanja, mogoče tudi zato, ker sta bili že dve tekmi odpovedani zaradi pomanjkanja snega. S poledenelo progo, ki je bila v prvem delu zelo strma in zato na gosto posejana z vratci, skoraj kot v slalomu, so se najprej spoprijela dekleta. S številko «2» je startala naša edina predstavnica Nadja Košuta, ki je previdno in gotovo zvozila vsa najtežja mesta in tako brez napak prismučala do cilja v času, ki je za več Lot štiri sekunde boljši od časa drugouvršče tekmovalke. To prvo mesto je zaslužena nagrada za našo smučarko, ki že celo zimo pridno trenira.
Tudi fantje so se v celoti še kar dobro odrezali, čeprav niso dosegli vidnejših rezultatov. Toda, če niso bili zelo hitri, so pa zato smučali preudarno in se tako izognili d' skvalifikaciji, ki je izločila kar 33 tekmovalcev. Le Morelja je kmalu po startu zaneslo pod vrata. Moral se je ustaviti, takoj se je iovzpel do vrat in nato previdneje nadaljeval spust. Dolhar, ki se le z 20. mestom najbolje odrezal, je prevozil vso progo z gotovostjo, mogoče bi lahko bil še hitrejši. Zelo sta zadovoljila Bandelj in Cesar, saj je 6lednji prišel na tekmo praktično brez vsakega treninga, medtem ko je Bandelj pokazal precejšen napredek. Oba sta imela izredno visoke startne številke in zato tudi slab-
šo progo, ki je bila dolga približno 1300 m in je imela 46 vrat.
Ženska lestvica:
1.	Košuta Nadja (SPDT) 2’11”1
2.	Zergol Ondina (US ACLI) 2’15”9
3.	Pasinati Giuliana (SCI CAI) 2’19”4
Moška lestvica
1.	Zolia Carlo (US ACLI) 1’33'’
2.	Paladini Gianni (SCI CAI) 1'34”9
3.	Candoni Mario (R. Cimenti) 1’35” 20. Dolhar Miran (SPDT) 1'42”8
36. Morelj Jožko (SPDT) 1’52”6 42. Bandelj Vojko (SPDT) 1’55”1 53. Cesar Sergij (SPDT) 2'04”3
ŠPORT NA TV
Danes ob 22. uri bo italijanska televizija prenašala po prvem sporedu iz La Spezie boksarsko srečanje srednje kategorije Muzio — Sarti.
boks
V PETEK V MILANU
Prebeg-Del Papa
MILAN, 3. — Jugoslovan Ivan Prebeg, ki bo v petek v Milanu branil naslov evropskega prvaka srednjetežke kategorije proti Del Papu, bo prispel v lombardsko prestolnico v četrtek. Prebeg je postal evropski prvak pred šestimi meseci, ko je premagal Angleža A-votha. V svoji karieri je boksal 41-krat ter je osvojil 27 zmag. Trikrat je boksal neodločeno, enajstkrat pa je bil premagan.
Prebeg bo prejel za ta dvoboj sedem milijonov lir.
Del Papa je izjavil, da v primeru svoje zmage ne bo opravil povratnega dvoboja v Jugoslaviji. »Moji cilji so precej višji* je dejal Del Papa, »kot pa povratno srečanje s Prebegom*.
iiiiimiiiriiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiimmimiimiiiiiiniiiuiiiiiiitimimmiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiimiiimimmimiiiiiimmiiiiiiiiniimiiiiiimiiiiiiii
KOŠARKA
V SLOVENSKEM NARASCAJNISKEM DERBIJU
Tudi v povratnem srečanju zmaga Poleta nad borovci
«Plavim» manjkajo hitrejši centri
POLET - BOR 58:17 (25:13)
POLET: Adrijan Sosič (kap.) 15, Edi Daneu 20, Jani Sosič 5, Miloš Jugovič 12, Robi Gantar 6, Edi Kraus, Boris Košuta.
Prosti meti 2:12.
BOR: Milorad Vukotič (kap.) A-dam Kapič 7, Pavel Barazzutti 4, A-leš žetko 6, Mauro Francia, Lucjan Derganc. Prosti meti 5:10.
V slovenskem derbiju so — po pričakovanju — zmagali poletovci, ki so zadnje čase res v odlični
Članica SPDT Nadja Košuta med tekmovanjem
•iiiiiiiiiiiimiiiiitimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimii
NOGOMET
V TRSTU V UL. FLAVIA
Danes Cremcaff e - Leskovac
Moštvo Cremcaffe bo okrepil Žagar od Zarj’e
Danes popoldne ob 15. un bo v Trstu na igrišču v Ul. Flavia prijateljsko srečanje med domačo enajsterico Cremcaffe in jugoslovanskim moštvom Leskovac, ki nastopa v 2. ligi. Leskovčani so trenutno na skupnih pripravah v Rovinju, kjer trenirajo, da bi se pripravili na nadaljevanje državnega prvenstva.
Vodstvo tržaške ekipe je moralo za to srečanje svojo enajsterico nekoliko okrepiti, saj bi bili sicer Jugoslovani premočan nasprotnik. Trener Turcino si je zato sposodil pri Triestini dva igralca. To sta Coloni in Nalai Edera bo posodila
Grimma, Cremcaffč pa bo okrepil tudi mladi in nadarjeni igralec Zarje Mirjam Žagar.
DANES V STANDREŽU
Juventina-Nova Gorica
Danes, z začetkom ob 15. uri, bo na nogometnem igrišču v Štandrežu prijateljska tekma med domačo Ju-ventino in nogometno ekipo iz Nove Gorice. Tekma bo dober trening za goste, ki bodo čez dva tedna začeli z rednim tekmovanjem, pa tudi za igralce Juventine, ki zadnji čas niso v najboljši formi.
formi. «Oranžni» so branili celo tekmo «na moža* in taktika se je odlično obnesla, predvsem v drugem polčasu: omogočila je namreč mnogo protinapadov in je znatno poživila igro, ki so jo skušali borovci čimbolj zavlačevati. Od Opencev naj omenimo poleg Adrijana Sosiča še Edija Daneva, ki jg tokrat metal zelo točno od daleč, in Miloša Jugoviča, ki je v drugem polčasu zaigral dobro v vseh ozirih: lep je bil zlasti zadetek, ki ga je dosegel po odbiti žogi v napadu, ko se je v skoku zavrtel v zraku in točno zadel koš. Presenetljivo je zaigral tudi Robi Gantar, ki je zelo lepo prodiral in dosegel tudi tri lepe koše.
Borovci niso zaigrali slabo: zunanji igralci so pokazali precejšen napredek in so tudi skušali graditi i-gro, kolikor je bilo seveda mogoče. Na žalost so centri «plavih» precej počasni in neokretni ter ne znajo zaključevati akcij, ki jih gradita Barazutti in Vukotič. Edini Kapič se bori pri odbitih žogah, vendar ga njegova pomanjkljiva tehnika močno omejuje. Napredek je pokazal Žetko, ki je znatno poenostavil igro in sedaj zna lepo izkoristiti priložnosti, ki se mu ponudijo pod košem.
O tekmi sami ni kaj povedati. Openci so bili stalno v vodstvu, le v prvem polčasu so se borovci dobro branili, močno pa so popustili v drugem polčasu, ko so se pa po drugi strani Poletovci razigrali. Zaslužena zmaga je bila torej za O-pence neizogibna, končni izid pa je verjetno nekoliko prehud za »splave*, ki so se pognali v borbo z veliko voljo in požrtvovanjem.
S. T.
Tesna zmaga Jugoslavije v Čačku proti Argentini
Jugoslovanska državna košarkarska reprezentanca je v čačku močno razočarala 4.000 gledalcev: v povratni tekmi je namreč le z največjo težavo premagala Argentino s tesnim izidom 70:68 (34:32).
V zadnjih tednih je Jugoslavija odigrala kar sedem meddržavnih tekem, da bi lahko zvezni trener Žeravica preskusil vse igralce, ki bodo prišli v poštev za sestavo reprezentance za svetovno prvenstvo. Jugoslovani so odigrali po dve tekmi z Z. Nemčijo in Argentino, eno
pa z Avstrijo. V vseh tekmah so seveda zmagali (najvišje proti Avstriji: 100:68), dali so 599 košev, prejeli pa 463. Poprečni izid teh sedmih tekem je torej 86:66, kar je še kar zadovoljiv dosežek.
NOGOMET
Danes bodo odigrali naslednja zaostala srečanja C lige:
Alessandria — Venezia Verbania — Padova Biellese — Trevigliese Pro Patria -- Udinese
ODBOJKA
V ŽENSKEM TEKMOVANJU ZA »ZIMSKI POKAL PRIJATELJSTVA*
Breg in Bor na drugem in tretjem mestu za zmagovito šesterko reškega Partizanu
Uvrstitev obeh ekip s Tržaškega je povsem zadovoljiva
S kratkim nagovorom predsednika občinske zveze za telesno kulturo z Reke, Dimitrijeviča, se je v nedeljo končalo tekmovanje finalne skupine za «Zimski pokal prijateljstva*. Pokal je ostal na Reki v varstvu «Partizana» ostale tri ekipe pa so prejele diplome.
Zadnji trije nastopi so se končali po pričakovanju in prva lovorika je povsem zasluženo pripadla odličnim odbojkaricam Partizana z Reke. Njihova zmaga je torej neoporečna, saj niso izgubile niti enega niza in tudi prikazana igra je daleč presegla igro vseh ostalih šesteric. Razen v nedeljo niso nikoli nastopile popolne in jim ni bilo niti potrebno, da bi pokazale vse svoje bogato znanje. Drugo mesto je zasluženo osvojil Breg in s tem pokazal, da je dobro pripravljen za bližnje prvenstvo lige B. Borovke so si priigrale tretje mesto nekoliko težje, kot je bilo pričakovati. Izredno mlade in samozavestne i-gralke Bulevarda so jih večkrat spravile v zadrego in skoraj tudi ob zmago. Drugi reški zastopnik, Bulevard, pa se je vsidral na četrto mesto in že vstop v finale je bil zanj dober uspeh.
Postave nastopajočih ekip:
PARTIZAN (Reka): Dukič, Stoj-čič, Poropat, Pulič, Radulovič, Hre-ljac, Pesaressi, Forgo, Jovič, Si-michen, Sriča.
BOR (Trst): Bezeljak, Pernarčič, Barei, Rogelja, Pečar, Kalan, šva-gelj, Hrovatin.
BREG (Dolina): Klabjan, Pavletič, Hmeljak, Slavec, Kofol. Barut in Foraus.
BULEVARD (Reka): Brožič, Zri-lič, Varga, Sablič, Bekljanov, An-
..............................
V TOLAŽILNI SKUPINI ZPP
Kljub okrnjeni ekipi dobra igra zar jasic
Bazovke imajo možnost osvojili prvo mesto te skupine
V nedeljo bi morali na stadionu «1. maj* odigrati dve tekmi tolažilnega dela ženskega turnirja za «Zimski pokal prijateljstva*. Najprej bi moralo biti srečanje med Zarjo in poreškim Partizanom, ki pa se ni predstavil na igrišču in tako je Zarja osvojila zmago brez borbe z 2:0 (15:0, 15:0).
Druga tekma na sporedu pa je bila med Zarjo in Pulo. Bazovke so nastopile v zelo okrnjeni postavi. Odsotne so bile (zaradi bolezni aii zdravniške prepovedi igranja) Bandeljeva, Kufersinova in Dora Križmančič. Odsotnost polovice še-sterke se je zelo poznala proti koncu tekme, ko bi bilo potrebnih še nekaj menjav a razpoložljiva je bila le ena rezervna igralka. Kljub temu pa so «belo-rdeče» ugodno presenetile s svojo igro in so v prvem nizu povsem onemogočile vsak odpor Pule. Sonja Križmančič je neusmiljeno tolkla vsako žogo in trditi bi si upali, da je bil vsak njen zamah točka. Vse to pa ni le zasluga kapetanke, kateri so ostale soigralke lepo pripravljale žogo in ji omogočile, da je odigrala svojo doslej najboljšo tekmo.
Premoč Zarje je bila v prvem setu očitna. Vodstvo je Ijilo stalno izdatno in Puli ni preostalo drugega kot
se sprijazniti s porazom v tem nizu, ki bi Zarji prišel zelo prav v primeru zmage nad Sokolom. V tem primeru bi Zarja osvojila prvo mesto v tolažilni skupini.
Drugi niz se je pričel izenačeno. D) polovice so Bazovke zdržale, nato pa se je začela rakova pot, ki je dosegla svoj višek v zadnjem setu, ko so ostale na ničli. Zarjašice pa bi tudi v tem delu zaslužile nekaj več. Igra je bila od časa do časa izenačena in izid ne prikazuje verne slike dogodkov na igrišču. Pu-la je vsekakor zmagala zasluženo.
Izida:
Zarja — Partizan (Poreč) 2:0 (15:0,
15:0)
Pula - Zarja 2:1 (8:15, 15:7, 15:0)
Postavi:
ZARJA: Sonja, Magda in Saška Križmančič, Dora Žagar, Nadja Fonda, Iris čok, Marinka Seražin.
PULA: Šferko, Bujič, Jeromela, Bizjak, Horvat, Mišan.
SODNIK: Drasič, STRANSKI: Stopar, ZAPISNIČARKA: Bandelj.
Lestvica po nedeljskem kolu:
Pula	3	2	1	5	3 111	75	4
Poreč	3	2	1	4	3 68	81	4
Zarja	2	1	1	3	2 68	22	2
Sokol	2	0	2	0	4 23	60	0
tolovič, Zatezalo, Črnič, Koščina, Pavletič.
BOR - BULEVARD 2:1 (15:17,
15:13, 15:8)
V prvem srečanju dneva so i-gralke Bora dobro začele. Mlade i-gralke Bulevarda (letnik 1954 in mlajše) katere vodi izkušena Bro-zičeva, so se omejile le na obrambo. To pa ni bilo dovolj čeprav so občasno branile nekatere močno tolčene žoge, da bi preprečile osvajanje točk nasprotnicam. Kar hitro je bilo stanje 8:2. Po tem spodbudnem uvodu pa ni šlo tako gladko naprej. Rečanke so razliko znižale na 9:7. Po tem kratkem predahu se je stanje ponovno spremenilo v korist gostij (14:7).
Drugi niz je bil pravo nasprotje prvega, saj so domačinke povedle celo z 8:1. Končno so se «plave» zdramile in uvidele, da ubrana pot ne bo prinesla zaželenega uspeha. Razliko so postopno znižale na 10:11. Do izenačenja pa je prišlo pri «trinajstici» in Tržačanke so izenačile stanje v setih.
S takim poletom so borovke nadaljevale tudi po zamenjavi igrišča, toda naprej ni šlo več tako gladko. Nasprotnice so pospravile dvakrat po tri zaporedne točke. Pri stanju 14:8 so «plave» zaDravile štiri žoge preden so osvojile set in končno zmago, ki jim je prinesla tretje mesto na razpredelnici.
* # *
BREG — BULEVARD 2:1 (15:5,
14:16, 15:2)
Po osvojeni točki na eni in drugi strani so prevzele pobudo Brežan-ke. Močni servisi Pavletičeve so zadevali v «črno» druga za drugim. Nasprotnice so poskušale tu pa tam zajeziti napade Brega, kar jim je prineslo samo pet točk. V drugem setu pa je bil potek dogodkov na igrišču precej drugačen. Vse do četrte točke je bila igra izenačena, nato je Breg povedel z 8:4. Rečanke pa so dohitele nasprotnice pri «de-vetici*. Vloga Pavletičeve kot po-dajačice v tem setu ni prinesla zaželenih sadov. Pri 14:10 so Brežanke zapravile kar pet set - žog. To nepazljivost pa je skrbno izkoristil Bulevard, ki je v veliko presenečenje osvojil šest zaporednih točk in s tem tudi set.
Zadnji in odločilni set pa je bil pravi samogovor Brega. Pri zamenjavi igrišča je bil rezultat 8:1. Nič bolje pa ni potekala za nasprotnice niti druga polovica niza, saj so o-svojile le še eno točko. S to zmago si je Breg izbojeval drugo mesto
na tem mednarodnem turnirju.
* * *
PARTIZAN (Reka) — BOR 2:0
(15:9, 15:2)
Trener Partizana je poslal to pot
f .v.
Veliki tradicionalni pustni ples
v soboto, 7. februarja na stadionu «1. maj» v Trstu.
Od 21. ure do Jutra bo igral orkester
«THE ROBLES*
Ob 24. uri bo nastopil orkester — Light show —
«5 FANS»
S. D. UNION
na igrišče standardno postavo: Stoj-čič, Jovič, Hreljac, Pesaressi, Dukič in Forgo. Proti očitno boljšim nasprotnicam Tržačanke res niso mogle nič iztržiti. Vsaka osvojena točka predstavlja že dober uspeh. Vsekakor pa niso pred nasprotnicami pokazale nobene bojazni in temu primerna je bila tudi začetna igra, ki je bila izredno izenačena: potrebne so bile kar štiri menjave, da so prišle Rečanke do prve točke. Po tem pa so pokazale svojo resnično vrednost in so povedle z 10:2. Borovke so pokazale nekaj odličnih posegov in so razliko zniža-
le na štiri točke. Devet osvoj® točk in prikazana igra sta d® plačilo za vloženi trud. V dntf setu pa Tržačanke niso zmogle i(P ti na taki ravni kot v prejšnj® Nasprotnice pa so nadaljevanj ubrani poti in so z nekaterimi no tolčenimi žogami kar hitro oP" vile z nasprotnicami.
Končna lestvica finalne ženske skupine Partizan (Reka) 3	3	0	.
Breg	3	2	1	.
Bor	3	12	^ j
Bulevard	3	0	3
imiiiimiiiiimimuimHMmimimmmmiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiuniiiiimiiiii
Pri fantih Breg še vedno brez točk
Tudi v moški konkurenci so v nedeljo odigrali tri tekme. Po nedeljskih dveh zmagah je Partizan z Reke že gotovi zmagovalec tega turnirja in Breg je tudi v teh dveh nastopih potegnil krajši konec.
BREG: Lovriha B., Lovriha F., Žerjal V., Žerjal E., Plesničar E., Škrinjar R., Prašelj S.
PARTIZAN (Reka) — BREG 2:1 (15:5, 5:15, 15:11)
Brežanom je statična in nezanesljiva igra onemogočila organizacijo napada, da bi zalagali tolkače z uporabnimi žogami, čeprav jih je v tej tekmi ojačil Plesničar. Nasprotnik je tako večal naskok, ki je kmalu znašal 10:1 in set se je končal s 15:5. Popolnoma drugače pa je potekal drugi set. Breg je vračal milo za drago. V zadnjem in odločilnem nizu pa so se ponovile slabosti iz prvega seta, le s to razliko, da so se na koncu dokopali do enajstih točk.
# # #
PARTIZAN (Reka) - ULJANIK 2:0 (15:11, 15:9)
To je bilo najlepše srečanje dneva in obe šesterki sta pokazali lepo in dinamično odbojko.
ULJANIK (Pula) - BREG 2:0 (15:11, 15:8)
Začetni udarci so potekali v znamenju izenačenosti in večja prisebnost igralcev Uljanika pri zadnjih ter odločilnih točkah jim je omogočila prvi delni uspeh.
V drugem setu so Brežani popustili in so tako Puljčanom olajšali pot do zmage in dveh točk, da so se na začasni lestvici povzpeli na drugo mesto.
Po nedeljskih nastopih je lestvica moške skupine takale:
Partizan (Reka) 6	6
Uljanik (Pula) 7	4
Partizan (Poreč) 5	3
INA (Reka) 5	2
Breg	7	0
12:1
9:7
7:5
4:7
3:14 0 G. F.
KOŠARKA
V	MLADINSKEM PRVENSTVU
Bor ima m priložnosti da popravi svoj položaj
V	nedeljo so mladinci Bora počivali. Na treningih so v zadnjih dneh vadili sisteme, ki so se tako dobro obnesli v tekmi z Don Boscom. Nekateri igralci so namreč zamenjali svoje vloge v obrambi in to je »plavim* omogočilo zelo učinkovit protinapad.
V	prvenstvu je zdaj Italsider glav-
ni kandidat za osvojitev mesta. Zanimivo je, da je CG5 živel usodni poraz prav v tek®1 Borom in sicer s 76:62.
Bor ima še mnogo priložnost . si znatno izboljša položaj na le ci. Srečati se mora namreč varjem, Servolano in TS ki so na zadnjih treh mest«1 stvice.
Začasna lestvica je laka:
Italsider
CGS
Lloyd
Don Bosco
CRDA
Bor
TS Basket
Servolana
Mivar
13
14 14 13 12 13 13 12 12
13
12
10
5
4
4
3
1
Med naraščajniki se v nedelj® « štiri igralci Bora niso m0$}Z.\$ bolezni udeležiti tekme proti r Seveda pa borovci tudi s P postavo v tem srečanju nev*)1vJ: gali. Ekipi manjka namreč cija in tako — sicer precej igralci često proti koncu
močne popustijo.
. ifl
OlIMPIADA
Za olimpijske igre v Fire"1**1
Bartali ponudil svoj« kolajne
FIRENCE, 3. - Gino je P°€ svojih 100 medalj, ki jih j® jil na raznih kolesarskih
odboru, ki se trudi da bi organizacijo olimpijskih igef J cam leta 1976. Odbor naj bi dalje uporabil po svoji presoj'
NOGOMET
Turnir v Viareggiu
--
VIAREGGIO, 3. - Milan V mladinskem nogometnem turneji Viareggiu premagal Benfic« .u, (1:1). S tem si je Milan P vstop v četrtfinale.
Ostali izidi:
Boca Junior — Roma 2:0 Rijeka — Juventus 6:2 (P° metrovkah)	..ni
Torino - CSKA Sofija 2:0 ‘j p Jutri bodo v prvi četrtfin®'1!.. pini odigrali naslednji srečah!' Fiorentina — Partizan Dukla — Inter.
_ /
VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA
48
Doberdob
Sploh pa da bodo v kratkem, mogoče že jutri, izmenjani in poslani na počitek. Ponoči jim je glavni jarek poslal nekaj zabojev mun-icdje, ročnih granat in raket... Iz glavnega rova so pričeli še tisto noč kopati jarek proti prvemu roju...
Četrti dan se je roj hotel pošteno naspati. Vojaki so bili najedeni, napiti, zveza z bataljonom je bila vzpostavljena, kaverna preizkušena, pošteno spal pa še nihče ni, odkar so zapustili skrev na planoti.
Mogoče so že spali kaki dve uri, ko jih je prebudilo preplašeno Holcmanovo klicanje, ki je stal na straži. Godrnjaje so si začeli mencati oči, toda Holcman je nestrpno maha] z rokami ter z vročim glasom ponavljal:
«Ven hitro ven...»
«Kaj pa je?»
«Napad...!»
Vrglo jih je pokonci. Globoka, nenavadna tihota jih je objela, le nekje daleč je bobnela artilerija. Toda napad ob takem času, pri velikem dnevu? Drug za drugim so se skobacali iz jame. Zunaj jih je sprejel Holcman, ki je sam
čepel na dnu jarka in jim dajal znamenja z	roko,	naj	bodo tiho. V	oči je puhnila rumena svetloba.	Prvič,	kar so
bili na fronti, je z jasnega neba sijalo sonce.
Videl se je kos lepe pokrajine z gorami v ozadju. Toda za te stvari zdaj ni bilo časa. Holomanova roka je kazala po jarku nizdol. Hej, tam doli, v zapuščenem, na pol zasutem jarku,	kakih dvajset do trideset korakov niže,	je	stal
šop vojakov s čeladami na glavah. Majhni, drobni ljudje, le eden je bil pravi orjak. Italijani... Njihove postave so čudno odsevale v sončni svetlobi in brezskrbnost, s katero so se ozirali naokrog, je bila skoraj omamljiva. Kaj jih moti, da stoje tako	brezskrbno, skoraj razkriti? Na	fronti	je	res
vladala trenutna tihota, niti ene same puške ni bilo slišati. Podoba je bila, da se ne morejo načuditi temu, kar vidijo. Vsa slika je bila čudna, neverjetna, naravnost zagonetna. Gotovo so bili prepričani, da hodijo po praznem, mrtvem svetu.
Rezko je počila puška, najprej ena sama, kakor za signal, potem se je usula salva. Roj je streljal. Prvi rezget je požrl Almerjevo nepotrebno povelje: «Streljati!» V jarku je postalo vroče. Italijani so se zganili, potem je nekaj mrkndlo skozi sončno luč, nekaj je zakrililo, tisti orjak, ki je molel iznad drugih, se je zvalil po jarku, nekaj glasov je kriknilo... in slika je že zginila. Vabljiva, varljiva sončna slika...
Po odseku Je križem zaregljalo. Roj je še dolgo po nepo trebnem streljal. Naposled je Janoda zagodel:
«Kam pa prskamo?«
Na njegove besede so prenehali streljati. Vse skupaj je trajalo le nekaj minut, vendar se je zdelo, da so streljali celo večnost. Linija je polagoma utihnila in sonce je lilo svoje spokojne žarke po pustem svetu, ki ga je oblivala čudno rumena barva.
Spogledovali so se, kot bi oči iskale odgovora na nenadno, nemirno vprašanje. Amun in štefanič, ki sta ležala drug

poleg drugega, sta Iskala Palirjevih in Demarkovih oči. Oba so bolele rame ob butanja puškinih kopit. Nobeden ni bil zadovoljen, vse skupaj se jima je zdelo kakor zle sanje. Oba sta sicer streljala, toda kar tako, nekam v zrak.
V jarku, kjer so prej stali Italijani, je bilo mrtvaško tiho. Nekaj trupel je ležalo križem po zemlji, ostali so se menda rešili. Nekatera trupla so visela čez jarkov rob. Bar fuss, ki je prvi vstal, je rekel z zanosom:
«Ti so dobri...»
Počasi so se tudi drugi pobrali s tal. Zdelo se je, da nihče ni vedel, kaj naj počne.
«Napad to ni bii,» je dejal čez čas Popovič s suhim glasom.
Vsi so ga pogledali kakor rablja. Barfuss se je skušal braniti:
«Lahko bi bil, če bi nas bili zalotili...))	,
Imel Je seveda tudi prav. Toda Segal, ki se je nutka, ko je čutil, da je njihove odrezanosti konec> pričel postavljati na noge, je kruto dejal:
»Kolikor jih je padlo, toliko jih je manj!»	jfil
Počitek Je bil pri vragu, toda tudi zaspanost je zginila. Najprej niso vedeli, kaj	naj storijo,	ali	naj	j/
na nove dogodke ali pa naj se vrnejo v kavern0-, f zunaj je bilo zaradi sonca lepše ln kljub pozni bilo sonce tako toplo, da bi se dalo spati tudi na P^jj' Vznemirjali so jih pa Italijani,	ki so po	praski	f
jarku nedaleč od njih. Gotovo niso bili vsi mrtvi. ^ dalo soditi tudi po nekem tarnanju, ki je prihajalo 00 $ eden pa, ki je ležal preveznjen	čez rob,	se	je	prl^1
premikati.
Janoda je predlagal:
((Poglejmo, kaj je.»
Vzbudil je splošno zanimanje.	j#
«Saj res, morda še koga ujamemo,« je menil «In če je kdo le ranjen, ga lahko rešimo,« je nl® Janoda, kot bi frajtarja ne bil	slišal.	-jr
Frajtar, Segal, Barfuss in še nekateri so ga pogledali. Ko pa je Palir z odločnim glasom rekel. ^ Italijani tudi ljudje in ranjenec da je ranjenec, je zicija strta. Dohod do Italijanov je bil Igrača. Raz«*1 , mož straže so se ostali odplazili proti Italijanom. f.
Našli so prave koline; vsega skupaj je bilo sede^U/' prevržemih po jarku. Le trije so bili še živi, toda ede«1 j# njih je ležal že v zadnjih zdihljajih. Svinčenke so rekoč prerešetale. Med mrtvimi je bil tudi tisti orjak-'u&IF mrličev so bili začudeni, iznenadeni. Torej niso Pri<^ smrti.
(Nadaljevani«
1Ž
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, EL, TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 Ur - vnap^/’ letna 2.700 Ur, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun:	or
tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur -si 50 lir beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Sodetš PubbUdtš Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.