LJUDSKI GLAS.
•4ty	v i	Izhaja na mesec dvakrat. — Velja za celo leto
1 /	CT.fiV	3 gold., pol tota gold. 1,50. —• Vredništvo, oprav-
XI. kJ \J\J v •	mstvo:	Gradišče št. 9.
V Ljubljani 22. novembra.
Inserati: Petit*vrsta, ako se lkrat tiska 5 kr., 2kra* 4 kr. in ako se 3krat ali večkrat tiska 3 kr. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrank. in anom. pisma retour-
m. 1.1884.
Naše mnenje o nameravanej peticiji c. kr. uradnikov X. in XI. dijetnega razreda.
Vsak stan želi si zboljšanja. Cim večji so njega težnje, tem večji postaja želja po boljših razmerah. Znano je, da se ne sme nikakor zavidati usoda c. kr. uradnikov, posebno onih zadnjih dveh razredov ne. Če je tudi cesarska služba zares najboljša, ker je stalna in gotova, vender ni plača v vsakem slučaji nji primerna. C. kr. uradnik žrtvuje vse svoje moči skozi največji del svojega življenja državi in dasi tudi videzno prost davkov, mora vender le donašati k vsem davkom, kateri se takozvanim davkoplačevalcem nakladajo in vrh tega plačuje še dohodninski davek v višjem znesku, kakor drugi stanovi. Vsi Stanovi se dandanes pritožujejo črez preobila dav-karska bremena, in zaslepljeno ljudstvo je mnenja, da le davki čase tako neugodne delajo. A ti nezadovoljni stanovi so k takim pritožbam najmanj opravičeni, ker nje vse skupaj davkarsko breme ne zadene tako hudo, kakor en sam stan, to je stan uradniški. Ako postajejo davki, doklade itd. višji, tim dražje zaračuni obrtnik svoje delo, kmet svoje pridelke, hišnik svoja stanovanja, gostilničar vina itd. Vsak ima toraj višjim stroškom primerno višje dohodke, in dragino vsled tega splošnega podraženja občuti edino le — uradnik. On' mora se svojo stalno, zmerom enako plačo vse dražje kupovati, ko nekdaj, ne da bi on zamogel večje dohodke zahtevati. Skratka, časi postajejo zmerom neugodnejši, ker vsak to, kar prodaja, toliko dražje zaračuni, kolikor dražje mora to, kar potrebuje, kupovati, le uradniška plača je zmerom še tista ostala, ko nekdaj v boljših časih.
Ni čuda tedaj, da so uže več časa uradniki nižjih razredov mislili na peticijo, katero bi državnemu zboru predložili. Ta peticija zapopada sledeče točke: Povikšanje letnih plač, znižanje 401 etn e ga službovanja na 351etno, vpeljavo službene pragmatike in slednjič zboljšanje penzij uradniških vdov in sirot.
Gotovo potrebno in času primerno bilo bi uslišanje take opravičene peticije, in nadejati se je tudi dobrega vspeha, ako bodo vsi uradniki X. in XI. razreda vseh vrst ta kraj Litave pričeto t.o delo resno vzeli v roke. VBregencu na Tirolskem zboruje uže dalj časa centralni odbor, sestavljen iz vrlih c. kr. uradnikov, in njih trudu se je zahvaliti, da je lepa ta ideja o zboljšanji uradniških razmer tudi uže prerila v drugih deželah. Posebno odlikuje se pa v tej zadevi zavedni uradniški svet na Kranjskem. Takoj po v Ljubljano na tukajšnje uradnike prišlem vabilu iz Bregenca, ustanovil se je tukaj začasni odbor, kateri je pred kratkim shod uradnikov X. in XI. razreda v Ljubljani sklical ter tako sa-mostalni odsek za Kranjsko omogočil. Kako se je pri tem uradniškem shodu zborovalo, kaj se je sklenilo, poročamo na drugem mestu, le toliko še tukaj omenimo, da so te želje uradnikov vsa-kako opravičene ter jih priporočamo gospodom državnim poslancem v resni pretres, kajti tu ne gre samo za uradnike same, tukaj gre ob enem tudi za boljšo eksistenco neštevilnih rodbin.
Uradnikom pa kličemo: Bodite edini, udeležite se vsi pri peticiji in zmaga bo vaša, kajti znana milost Nj. Veličanstva, blagodušnega našega cesarja, ne bo prezrla prošnje Svojih zvestih služabni kov!
Ali so res vsi naši časniki koristni narodu?
Bilo je pred par leti, ko se je po naših časnikih velik vriš pognal, ker se je po Ljubljani raztrosila novica, da nameravamo ustanoviti nov časnik, sedanji »Ljudski Glas*.
Občna nezadovoljnost čitala se je lahko v istem času, v glasilu one stranke, h katerej smo od nekdaj pripadali, in ravno ti, na katerih pomoč smo računih ali od katerih vsaj sovraštva nismo nikdar pričakovali, so bili prvi in tudi edini, ki so nam pričeli kopati grob. Uzrok temu nasprotovanji bila je pa edino le skrb za lastno gospodarstvo, kajti matadorji »Slovenskega Naroda*, od nekdaj vajeni, narod za svoje namene vporabljati, izvedeli so program nameravanega novega lista, namreč ljudstvu v resnici koristiti in laži naših prvakov odkrivati.
V	svet so trobili, da je naš list nepotreben, narodu škodljiv. Da te njih trditve niso obveljale, prepričali so se naši čitatelji v zadnjih treh letih dovolj in zdaj, ko smo si mi naše stališče utrdili, smemo tudi mi nekoliko potrebo (?) in korist (?) »Slovenskega Naroda* in njegovih za nami na svitlo prišlih pristaških listov označiti.
Časniki so vsakemu narodu velika potreba, kajti oni so razširjatelji omike in narodne zavesti med ljudstvom. Zasluge poštenega urednika, kateri v svojem listu zastopa duševni in gmotni blagor naroda, so neomejeno velike. Njegovo ime zasluži še v poznih letih v zgodovinskih knjigah naroda na prvi prostor zapisano biti. Isto tako je brezvestni urednik, kateri v svojem časniku laži raztresava, ljudstvo zoper stanove ali stranke ščuva in ga v lastne namene vporablja, največja nesreča narodu, prouzročitelj narodnega propada.
In takih časnikov se nam žalibog na Kranjskem ne manjka. Mesto da bi ti listi razširjevali omiko, vstvarjajo le grde strasti ter zapeljujejo ljudstvo. Nasledki njih ščuvanja zoper narode, stranke ali stanove tudi ne izostajajo. Narodna edinost se cepi, napredovanje naroda se ustavi in marsikateri njih pristašev tiran je v veliko nesrečo. Prvi pogoj narodnega lista je, da ljudstvo vzbuja k ljubezni do Avstrije in njene vlade, ne pa k sovraštvu do zadnje. Crna nehvaležnost se sme imenovati postopanje nekaterih tukajšnjih listov, kateri sedanji vladi, ki je našemu narodu uže toliko pravic pripoznala in si še zmerom prizadeva, njemu, kolikor najbolj moč, pomagati, tako grdo nasprotujejo. Iz njih rovanja zoper vlado je razvidno, da jim blagor ljudstva nič mari ni, ker bi, ko bi le nekoliko srca do naroda imeli, gotovo nikdar tako ne ovirali prvej resničnej prijateljici Slovencev. Može, katerih nesebične prizadeve so le v blagor ljudstva, kateri imajo največje zasluge za narod, ometavajo naši »radikalci* z blatom, jih grdijo v njih glasilih in se nikdar ne utrudijo, zoper nje zabavljati. Še celo v privatnih družbah jih psujejo in — kar je največja pregreha — nevedno mladež
zn neli niein k snvraislvii Ho ni ih y.ncltm-
ljena, nezrela mladina izpusti svoj vojni krik zoper dobrotnike naroda in tako se razširi krivo mnenje med ljudstvom o njega pravih, pošteno mislečih prijateljih.
Pa kaj se hoče? Ljudstvo je še zmerom preveč lahkoverno in zdramilo se bode menda še le v breznu nesreče, v katerega ga naši »radikalci* tirajo.
Bes je dobro znamenje narodnega literarnega razvitka, da v Ljubljani toliko časnikov izhaja, a njih večina ljudstvu škoduje in ustavlja njega gmotni napredek. Torej bi trebalo za Kranjsko manj časnikov, urednikom pa več vesti, in upati bi se zopet smelo na boljše čase.
Izvirni dopisi.
Od nekod, 2. novembra 1884. Vseh vernih duš dan! kateri pomen imaš ti za po-zemskega bivalca! Danes združujejo se vsi drugi čuti v človeškem srci, ko navadne dni, danes povzdiguje se um v višave, kjer dragi naši bivajo in oko človeško zre v gomile, v katerih umrlih pozemski ostanki trohnijo. Posebno milo se pa človeku pri srci stori, ako pride po dolgoletnem potovanji po tujih krajih zopet enkrat in ravno ta dan v preljubo svoje domovje. Vsaka steza, vsako drevo, vsak kamen so mu dragi znanci in buditelji krasnih mladeniških sanj, katere je srečen dečko v krogu svojih starišev, sestra in znancev neomejeno nekdaj sanjal. Danes po teku tolikih burnih let v tujih krajih vrne se zopet veselega srca domu, a nemila usoda zagreni mu prekmalo njegovo veselje, domišljeno veselje svidenja, kajti, premda je vse pri starem ostalo gled6 v vzunanji obliki kraja, vender se je mnogo, mnogo spreobrnilo, kajti ravno onih, katerih si človek najbolj zaželi, ni jih več in resnim očesom pokaže mu vprašana, osamela sestrica mirodvorski zid, za katerim spijo oni, katere še enkrat pozdraviti mu je usoda prepovedala.
V	takem tužnem položaji dospel sem tudi jaz letos na Vseh vernih duš dan v svoj rojstni kraj, ljube mi Senožeče. Sicer sem vedel, da onih ne najdem več pri življenji, do katerih me veže pijetetni spomin, a izvolil sem si ta dan za obiskovanje svojega doma zato, da izpolnim ob enem najsvetejšo dolžnost, namreč na gomili svojih roditeljev položiti borni venec v znamenje svoje hvaležnosti do njih. A vstopivši na meni uže od otročjih let znani mirodvor, presunil mi je tužno srce pogled razdejanega pokopališča, razpočenih cerkvenih zidov. Kjer je nekdaj prijazen mirodvor s prijazno cerkvico bil, je zdaj vse v slabem stanu, kakor bi hoteli baš označiti minljivost vsega pozemskega. V notranjem cerkve zapazi ptujec takoj, da so gospodarske razmere glede cerkvenega premoženja neugodne, a domačin je druzega mišljenja, kajti on dobro v6, da je cerkveni zaklad precejšen, a ne vporablja se v ta namen. Ko bi senožeški župnik obresti cerkvenega denarja porabil rajše za popravo cerkve ter mirodvora, namesto ga štedil, vstregel bi želji vseh faranov in denar bi se le za pravi namen potrošil. Lepo cerkev, prijazen mirodvor in spodobne cerkvene oprave bi imeli Senožečani. Toda tu je ravno nasprotno. Nebo, katerega nosijo po stari šegi Senožečani pri procesijah, ima
ignmn tri Hrzala in mfintn ('ptrteua odlomi ip.nfiffft
mora služiti v takih slučajih človeška roka. Ni-li to ironija na take slovesne sporede?
Obžalovati je le to, da se moji rojaki bojč, svoje opravičene zahteve gosp. župniku naznaniti in želeti j», da bi te vrstice nekoliko pomagale, katere sem tukaj na prošnjo nekaterih odličnih Senožečanov spisal.
Kakor »Slovenski Delavec* od 1. t. m. v nekem dopisu iz Senožeč, tako tudi jaz poudarjam, da napredujejo Senožeče po rakovo in zboljšanje gmotnih razmer bi se znalo doseči, ako bi se na noge postavili naši gospodje, kakor na pr.: V. pl. Garzarolli, Fran Čokelj, Jože Medčn, Josip Zelčn, Mazgon in dr. V rokah teh mož je moč in ti naj bi se potezah za naš blagor, v kar naj pomozi Bog! Podpreskar.
Domače zadeve.
— (Častite gospode naročnike,) ki so nam, bodi-si za letos ali za prejšnja leta še kaj na dolgu, prosimo še enkrat, da nam blagovoljno novce brž ko mogoče vpošljejo, da bodemo zamogli tiskarskim in drugim stroškom zadostiti.
— (Slovenske menjice.) Zadnji državni zakonik prinaša ukaz finančnega ministerstva, s katerim so vpeljane menjice s slovenskim tekstom. Take menjice dobivajo se do zneska 1 gld.
— (Nove poštne marke) dobili bodemo z novim letom. Barva teh mark bode drugača, ko pri sedanjih, in spodaj bodo imele vtisneno letno številko.
— (Umrl) je 18. t. m. Ljubljančanom dobro znani bivši gostilničar na Glinicah, Franjo Novak, po domače »Miklav*, ali kakor so ga ljubljanski sprehajalci imenovali«Der dicke Franzi», v 70. letu svoje dobe. Naj v miru počiva!
— (Društvo rudečega križa) za ljubljansko okolico nameravajo pod vodstvom c. kr. okrajnega glavarja, gospoda Janeza Mahkota ustanoviti gospodje: Emanuel Jagodic, c. kr. višji davkarski nadzornik, dr. Fran Hinter-lechner, c. kr. poverjenik; in Viktor Parma, c. kr. konceptni praktikant. Zares vsega priznanja vredno prizadevanje.
— (Shod c. kr. uradnikov desetega in jednajstega r azreda) bil je 9. t. m. v dvoranah hotela »Evrope*. Vdeležilo se je tega zborovanja mnogo uradnikov iz Ljubljane in tudi z dežele. Predsedoval je c. kr. sodnijski kancelist gospod Brunner. Sprejele so se vse od nas uže navedene točke, razen one glede štirinajstdnevnega dopusta na leto.
— (Gosp. J. Lapajne,) znani neutrudljivi slovenski pisatelj v Krškem, vposlal nam je sledeče književno naznanilo: Knjiga »Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev* je ravnokar dotiskana in se veže v prav elegantne platnice. Radi tega moral sem ceno za 20 kr. povekšati. P. n. naročniki mi najbolj vstrežejo, ako mi naročnino in poštnino (v skupnem znesku 1 gld. 30 kr.) po poštni nakaznici vpošljejo. V Krškem, 16. novembra 1884. J. Lapajne, pisatelj in založnik knjige.
— (Stanti,) katere napravljajo na tukajšnjem trgu prodajalci o somnjih, so tako nerodno postavljeni, da se vsled predstoječih, prenizko pribitih drogov, posebno v mraku, lahko velike nesreče zgode. Ti drogi naj bi se višje pribili ali pa vsaj nekoliko od trotoarja odmaknili.
— (Še enkrat!) Uže lansko leto smo o tem času omenili veliko potrebo, da bi se na potu proti Šiški napravile kake svetilnice. Od železnice do Koslerjevega vrta ni niti jedne svetilnice, premda se tam zmirom mnogo ljudij nahaja. Človeku, kateri po tej temoti gazi, se mora res dozdevati, da šišenska občina smatra raz-svitljenje temotnih krajev za nepotreben «lu-xus». Tudi bi jako umestna bila vsaj jedna sve-tilnica pri cerkvi v Šiški, tembolj, ko zmirom
tako ogromno število ljudstva k »Dalmatincu* potuje. Znana je moč »Dalmatinca* in usode-polna bi znala postati v takej temoti za domu se vračajoče spoštovalce dalmatinskega vina. Ker šišenski župan neče spoznati potrebe svetilnic na imenovanih krajih, nameravajo, kakor ču-jemo, nekateri Ljubljančani osnovati odbor, kateri bode skrbel za razsvetljavo od železnice do Koslerjevega vrta po zimi. Radovedni smo, ako se bode pustilo tako osramotiti šišensko županstvo.
— (Nesnažnost na Fran Jožefovem trgu) je posebno na jednem prostoru pod Gradom za peričnimi shrambami jako velika. Sicer je to lahko umevno, ker se v tistem kraji ne nahaja nobeno javno stranišče. Skrbeti bi ven-der bilo, da bi se tej za glavno mesto nevredni pomanjkljivosti prišlo v okom prej, ko pride znabiti kolera v naše kraje.
— (Most v Štefanovo vas) črez Gruberjev kanal je jako pomanjkljiv, in nevarno je za vsacega, iti črez njega. V kakej nevarnosti pa so še le vozovi, ki most pasirajo! Niti jeden brun ne stoji trdno na svojem mestu in ves most ima podobo pohabljenega, starega glaso-virja. Kakor čujemo, imajo ondotni vaščani svoj za ta namen naložen denar, iz katerega obrestij naj se most popravlja. Za kaj se ta denar porablja, ne vemo, a za popravo mostu gotovo ne, ker bi inače ves drug izgled imel.
— (Predvorska šola) v kranjskem okraji ima nad vežnimi vrati ta-le napis: «Tukaj pri A. Ekerji se prodaja vsake vrste obleka po najnižji ceni.* Tak napis na šolskem poslopji je pač smešen. Kje pa je pravi šolski napis?
— (Uboj.) Dnč 6. t. m., ko je ravno Marijino češčenje odzvonilo, ubil je v Črni vasi pri Polhovem Gradci nek vašk fant svojega prijatelja Jurija Stanonika. Povod temu zločinstvu dal je nek ničvreden prepir, kateri je pričkajoča v tako jezo spravil, da sla se sprijela in je Stanonika njegov proti vnik z betom tako močno po glavi vdaril, da mu je gornje čeljusti in desno oko izbil. Stanonik je takoj mrtev obležal in še mrliču je založil surovež dva vdarca z polenom na prsi. Ubijalca so takoj v zapor odpeljali.
— (J. Mayerottov muzej) na cesarja Jožefa trgu zapustil bode uže v ponedeljek Ljubljano. Zanimive so voščene figure, katere se v tem muzeju nahajajo. Med njimi pozora vredne ste: Umirajoči turški častnik in Kleopatra. Pri obeh teh figurah premikava mehanizem prsi, glavo in oči. Umirajočemu častniku utisnen je natančno oni nepopisljivi bolestni čut bližajoče se smrti. Tudi panorama je vseskozi zanimiva.
— (Nova zaloga glasovirjev.) Minole dni smo imeli priložnost, ogledati si novo zalogo glasovirjev na igriškem trgu št. 1. Pripoznati moramo, da ta za Ljubljano velikanska zaloga prekosi vse druge tukajšnje zaloge te vrste. Elegantni klavirji, kateri se tu nahajejo, imajo v primeri k njihovej finej izdeljavi ter izvrstnej obliki v vsakem oziru jako nizke cene (en gla-sovir velja od 380 gld. naprej). Te instrumente si je gosp. Dragatin naročil od slavnoznanih dunajskih tovarn A. Stelzhammerja, W. Majerja in G. Gramerja, Alojzija Kerna in F. Paulika. V resnici veliko veselje morejo čisti glasovi teh instrumentov prouzročiti godbenemu prijatelju. Pred vsem moramo pa omeniti nek v omenjenej zalogi nahajajoč se, črno poli-tiran glasovir od firme Stelzhammer na Du-naji. Kaj tacega nismo še videli. Cena temu gla-sovirju je vsakako visoka (velja 1000 gld.), toda za prijatelja godbe in umetnije nikakor prevelika. Za Ljubljano, kjer je vender veliko število prebivalcev v godbi izurjenih, bilo je res potrebno, da se je našel mož, ki je odpomogel uže davno občutenej potrebi in vpeljal razmeram ljubljanskih prebivalcev primerno zalogo glasovirjev, in ravno zaradi tega želimo gosp. Dragatinu naj-
boljši vspeh. Ob enem pa obžalujemo, da omenjenemu kupčevalcu z glasovirji preti nevarnost po nekem drugem gospodu, ki mu brez davkoplačevanja dela nedovoljeno in neopravičeno konkurenco.
— (Nekaj za naše mokarje.) Od prvega začetka izhajanja našega lista stavili smo si nalog, vsem stanovom pravični biti, in vsak, bodisi najnižji stan, v našem listu zastopati, ako mu je tega treba. Res je, da obrtnija sploh peša, a najnovejše postavne vpeljave zagotovljajo vsakej obrtniji vsaj njen obstanek, le ena obrtnija navzlic dobre volje sedanje vlade, katere smoter je ta, gmotno blagostanje ne samo vseh narodov, temveč tudi vseh stanov povzdigniti, zmirom bolj peša in tako rakovo napreduje, da se je bati za njen obstanek. Menimo namreč obrt naših mokarjev. Nekdaj cvetela je ta obrtnija, kajti pretila jej ni nobena nevarnost. Mokarji spečavali so mnogo moke, vsak je moral pri njih kupovati, in če so z še tako majhnim dobičkom delali, prigospodarili so vender mnogo, ker so pri množini svojih kuntov marsikaj pridobili. To je bilo enkrat, a zdaj je vse drugače. Konkurenca postaja zmirom večja, davki rastejo zmirom bolj, in dohodki postajajo vedno manjši. Glavni vzrok temu propadu mokarske obrtnije so pa — parni mlini. Ti so v prvej vrsti našim mlinarjem pogubonosni, ker ti ne morejo s pomočjo vode toliko zmljeti, kakor oni, in vsled tega tudi ne morejo za tako ceno delati. Prvi imajo velike kapitale, slednji zopet ne, in konec te neenake konkurence je, da bo kmalo večina mlinov na vodi — stala. Mokarji pa imajo po parnih mlinih to škodo, da se i ti pečajo z prodajo moke na drobno. Ne rečemo sicer, naj bi posestniki parnih mlinov ne prodajali moke, a toliko smelo trdimo, da je za nje v očigled slabej-ših svojih konkurentov skoro sramotno, da jim še pri malenkostih jemljejo zaslužek. V Trstu in drugih mestih parni mlini ne prodajajo manj moke, ko 100 kilogramov, in privoščijo mokarjem tudi nekoliko zaslužka. Umevno je, da mora mokar pri vseh drugih obilih bremenih pešati, parni mlini pa obogateti. Jako primerno bi bilo, da bi se o tej zadevi tudi kaj našim mokarjem v pomoč storilo. V prvo trebalo bi jim nekoliko olajšanja pri davkih, v drugo pa kaka postava, da ne bi smeli parni mlini pod 100 kilogramov moke prodajati. Le na ta način zamoglo bi se temu stanu nekoliko pomagati. Oglejmo si nekoliko sorodni obrt mokarjev — naše peke. Ti se ve da dobro napredujejo. Pa kaj tudi ne bi? Pšenica, moka zmirom cenejša postaja, kruh je zmirom manjši. Ni se tedaj čudili, da so peki večinoma najbolj prevzetni, ker si lahko denarja narede, kolikor le hočejo. Tu naj bi obrtne oblastnije nekoliko bolj pazile, pri pekih naj bi se dovolila konkurenca, da bodo s svojimi groznimi cenami nekoliko odjenjali. Pri pekih naj se davki povek-šajo in pri mokarjih za toliko znižajo. Razmere pri teh dveh stanovih so zares različne, pek si zida hiše, mokar jih pa mora prodajati. Prihodnjič pridemo na to stvar še nazaj.
— (Med pitjem žejen postal) je nek tukajšnji prebivalec. Prišel je nedavno v neko gostilno na Tržaški cesti ter prav mirno, sladko kapljico srkal. Ko se ga je uže kakih pet litrov nalezel, poprime reveža naenkrat žeja in tužnim glasom zakriči: »Donesite mi vrček piva, žeja me!» Isti večer je še vrh zavžitega vina osem vrčkov pive popil. Ta ga pa dobro nosi!
Smešničar.
—	(Opeharjen zdravnik.) Soproga nekega kmetovalca oboli in pokliče se zdravnik. Ta pride in vpraša nezaupljivo: »Me zamorete tudi plačati ?» Kmet mu pokaže desetak ter reče: »Vaš je, ako mi ženo ozdravite ali umorite!* — Žena po kratkej bolezni umre in zdravnik zahteva
obljubljeni desetak. «Ali ste mi ženo znabiti ozdravili?« vpraša kmetovalec. — »Žalibog ne!« odgovori zdravnik. — »Ste jo li umorili?« — «Bog varuj!« — »No potemtakem tudi nimate nobene pravice do desetaka!«
— (Fred sodnijo.) Sodnik: »Ako pomislim, koliko truda je trebalo, da ste v močno železno blagajnico ulomili, moram se čuditi težavnemu delu.« — Zločinec (kateremu se sodnikove besede kaj dobro zdč): «0 prosim, delo oslajša življenje!«
— (Dobro poučen natakar.) Gospod (vstopivši v neko gostilno): »Natakar, ni li tukaj dijaška gostilna?« — Natakar: »Da, ona posebna soba!« —Gospod: »Govoril bi rad z dijakom Čukom. ,le-li v sobi?« — Natakar: «0, to pa ne! Gospod Cuk je uže od osme ure v kolegiju in pride še le ob eni uri popoldan h kosilu sem!« — Gospod: »Škoda! Ravno sem na potovanji in bi bil rad govoril se svojim svakom!« — Natakar: »A, tako! Svak ste? Vi torej niste njegov oče? O potem pa le vstopite! Gospodje ravno nekoliko zaj trkajo!«
— (Dobro sredstvo.) Nek divjak pride se svojimi dvema ženama k misijonarju ter ga prosi, da bi ga krstil. »To je nemogoče, moj sin«, mu odvrne služabnik božji, »naša vera dovoljuje možu le eno ženo.« Divjak odide, a čez osem dni se zopet vrne z eno samo ženo. »Ta pot. mi pač
ne boste odrekli krsta.« — »Kje pa imaš drugo svojo ženo?« vpraša duhoven. — »Ta ne pride več, ker sem jo pojedel,« bilje nedolžen odgovor krstnega aspiranta.
^Prijateljem knjig!
Sledeče knjige, vse v prav dobrem stanu, prodajo se ali skupaj ali posamezno za jako nizke cene.
Natančneje izv6 se pri opravništvu »Ljudskega Glasu«.
Der Hausvater, v. Lafontaine. — Die Riickkehr ins Vaterland, v. Lafontaine. — Das Portrait, v. Lafontaine.
—	Die Erbschaft, v. Lafontaine. — Die Briider, v. Lafontaine. — Theist und Atheist, v. Heinrich Wachberg. — Der schwarze Ritter. — Der Sohn der Wildnis, v. Friedr. Halm. — Karl Wendeman, v. Philipp KOrner, bistorische Erzahlung. — Der Graf von Varennes. — Polen und Maria Theresia, Roman v. Theodor Scheibe. — Der ewige Jude, v. Eugen Sue. — Die Feierstunde, belletrislische Beilage der »Presse«. — Ctironik der Zeit 1879. — Chronik der Zeit 1880. — Bunte Welt 1872. — Der Bastard, v. L. v. Arnheim. — Die Blutbruder, Roman v. Bertbold. — Der Goldteufel, v. L. Miihlfeld. — Das Geheirnnis eines Beicht-stuhles. — Custozza und Koniggriilz. — 5-Kreuzer-Bi-bliothek 1873. — Prinz von Arkadien. — Moredun. — Der Ritter von Floustignac. — Das Friiulein von Laseig-liere, v. Jules Sandeau. — Der Mensehenj&ger. — Pul-cheria, v. Gottlieb Walter. — Der Morgenstern. — Ida und Claire, v. J. Berger. — Scenen modernen Lebens, v. L. Reyband. — Wolff’s Erzahlungen. — Prinz von Loth-ringen, v. A. Schuhmacher. — Weit iiber Land und Meer,
Roman v. Maria Roskowska. — Ida May, Lebensbild. — Broadlands. — Zvvei Freunde im Jahre 1792. — Die Pa-lastrevolution in Constantinopel. — Die sicilianischc Ves-per, Oper. — Madchengallerie des Fursten Kaunitz. — Der geheimnisvolle Rothbart. — Die beiden Manner von Sandy-Bar. — Quentin Durward, v. Walter Scott. — Ko-nig Lear der Steppe. — Held unserer Zeit. — Geizhals.
— Hollandische Novellen. — Erbschleicher. — Leichtes Blut. — Reeht auf Erden. — Kiisters Erzahlungen zu Danderyd. — Die weisse Frau. — Ein Jesuit, v. Tiede-mann. — Die scbvvarzen Briider, v. Theodor Scheibe. — Die Wiener Lori, liistorischer Roman v. Theodor Scheibe.
— Des alten Schmiedjakob’s Geschichten, v. W. Horn. — Die Welt in Waffen, zeitgeschichtlicher Roman v. Storch.
— Deutsches Familienblatt, 1881. — Leitfaden fur den Unterricht und die Priifung des technischen Forstschutz-und Hilfspersonals in den k. k. osterreichischen Staaten, v. H. C. VVeeber. — Der Waldbau oder die Forstproducten-zucht v. Dr. G. Heyer. — Lehrbuch der Weltgeschichte v. Dr. Th. B. Welter. — Weltgeschicbte, von Dr. J. G. Kuhl-mann. — Militarische Briefe eines Verstorbenen. — Lo Sposo di Provincia. — T61£maque. — Theatre Fran^ais.
— Dictionnaire allemand-framjois et frangois-allemand.
— Bericht iiber die Weltausstellung in Philadelphia 1876 Dampfmaschinen und Transmissionen, v. J. F. Rodinger.
— Franzosische Chrestoinatbie, v. Dr. E. Filek v. Witting-hausen. — La divina coinmedia. — Theorie des Schiffes, v. Victor Lutschaunig. — Florilegio catolico popolare. — Schul- und Reise-Taschenworterbuch der italienischen u. deutscben Spracbe. — Das Ingenieurs-Taschenbuch vom Verein »Hiitte«. — Jugoslavjanski Stenograf. — Russische Grammatik fur den Selbstunterricbt, v. Fr. Vymazal. — Viaggio nella Russia meridionale. — Ant. Mart. Slomška »Zbrani Spisi«. — Slovansky Almanah. — Georg’s Frei-herrn von Vega logaritbmisch-trigonometrisches Handbuch, v. Dr. Bremiker.
Alojzij Korsika
v HJiitoljani.
I Vrtnarstvo, izdelovanje šopkov in vencev,
prodaja rož in semenov.
Podpisani se p. n. občinstvu priporoča za naročila na
šopke in vence
po ceni in po naj novejši obliki. Tudi se dobivajo pri meni vsakovrstni trakovi k vencem, svilnati in na pol svilnati, vse po ceni.
Na razpolaganje imam dalje frišnih semen vsake vrste.
Naročila se natančno in hitro izvršujejo; vnanjim naročnikom se pošilja proti poštnemu povzetji. Naroči se pa lahko v glavni zalogi ali pa v podružnici v Šelenburgovih ulicah.
S spoštovanjem
Alojzij Korsika.
c 5 •
es
O. c 3 a A
C O
d
>o
0
1 -
g E S
O >
- o 2 P ^3
oi fs-- 3
ts d o
* s >
73
© . ?! U
<D
S © >N 0
73 O .£	4)
■S
0'»?5i
S
• rt —
is!
<U o rt
•ti w ^ S o
C O*
<D S >
73 03 M
5*
W g 8 15 d;
N T3 ,
g S
a ^
p g
3 O
M M O O
2 co rt
W) c
<13	3
M.2*
73 -"3
s-
cS 3
73
03 J
Fotografična delarnica.
Velespoštovanim plemenitašem in p. n. občinstvu usojam so naznanjati, da sem pod firmo
(prej 22Zra.cH.)
na tukajšnjem prostoru: Gledališke ulioe št. 6 otvoril
tor ga donašnjim potrobam primerno prozidati in pronarediti pustil, izdelujejo so prav cono vsakovrstne
fotografije, industrij alnih
Pri meni
portreti dežel, reprodukoije, ponatisi stvarij, sploh vsaka v to stroko spadaj; ča dola.
Vslod svojega večlotnoga službovanja v prvih dunajskih foto-gndičnih dotarnieuh tor vsled svojih zvez ž njimi smem opravičeno zagotovilo p. n. občinstvu dati, da bodem vsem, tudi najvočjim zahtevam zamogol zadostiti.
Odličnim spoštovanjem
Julij Sclmeider
fotograf.
v>,
Šivalni stroji, fertheimove blagajnice. ~mt
mi
Fran Detter
■v Xjj-ciloljemA,	tni trg' st- 168
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih šivalnih strojev po najnižji tovarniški ceni ter za izvrstnost blaga jamči pet let.
Poštenim ljudem izročujejo se taki stroji tudi proti predplači od 10 do 15 gld. in na mesečno plačevanje po 4 do 5 gld. na obroke, vsled katere olajšave si vsak, tudi nepremožen človek, lahko in neobčutljivo pridobi izvrsten stroj.
Stare ali pa slabo šivajoče stroje sprejema moja mehanična delarnica v popravo in snaženje. Tudi prevzamem take stroje v zamerijo ali račun.
a.lo
strojnih del, olja, šivank, svile, cvirnov, pletne, ovčje in drevesne volne itd. itd., zmerom izvrstna, fina roba za čudovito nizke cene.
Tudi se vedno nahajejo v moji zalogi VVertheimove blagajnice za jako nizke cene in tudi na mesečno plačevanje.
Daljše hvalisanje moje skoro v polovici naše države kakor jako solidne in reelne firme, katera obstoji uže 13 let na tukajšnjem trgu in je sedanjim časom primerno urejena, bilo bi odveč.
Na deželi sprejemajo moji potovalci, kateri imajo kolekovana pooblastila, naročila ter poučujejo brezplačno šivanje na strojih.	Odličnim	spoštovanjem
1^. Dettei*.
^Jt^~ ^Jt^* ^Xf	«9^	^^Kv	%ft&»
^w^wwwvCvC^^5vvvv5v7J ^3*55^5^5^5^55^55*5^5^5'
!1 V nedeljo neprekljloljlvo zadnjikrat. !I *VGt
Slavno občinstvo v Ljubljani in okolici dovoljujem si opozarjati, na moj na
cesarja »Jožefa trgu
nastavljeni
muzej histor.-mehan. umetnih recij.
V istem se nahajajo raznovrstno osobo iz voska modelirano, raznovrstni ogledi mest in dežel tGr najnovejši dogodki: Severno morje a svojimi prebivalci. Osmo nemško savezno streljanje v Leipzigu meseoa julija 1884. Potres na otoku Isohia dne ‘28. julija 1883, kateri jo uničil mesti Casamicciola in Forio. Svečanost o priliki kron.vanja ruskega cara Aleksandra Ul. dnž 27. maja 1883. Potop nemško ladijo »Cim-bria“ dne 19. prosinca 1883, o katorej priliki jo več ko 400 osob v valovih našlo svojo smrt. Povodonj na Jugotirolskem Itd. Požar „Ringtheatra“ v Beču. Pogre^nenje hriba pri Elmu (Švica). Sodmo nemško savezno streljanje v Monakovom itd.
Natančneje razjasnijo posebna poročila. Kor so moj muzej povsodi mnogobrojno obiskovali in kor se nisem niti truda niti stroškov branil, da sem zamogel v resnici umetniške izdolko napraviti, vabiin vse prijateljo umot-nijo in izvedence najuljudnojšo k mnogobrojnomu obisku.
J. Mayerott.
Ustopnina le 10 kr. Vsak obiskovalec mojega muzeja dobi zastonj poseben prezent.
Muzej je odprt vsak dan od 9. uro zjutraj do 9. uro zvedo A
J. Giontinija
bukvama in prodajalnica papirja
v Ljubljani
Mestni trg štev. 14 priporoča svojo bogato zalogo
slovenskih molitvenih bukev
v različnih zvezkih, slovenske ljudske pravljice, časnike notranjih in vunanjih dežel, modne Žurnale itd.
Velika zaloga vsake vrste
papirja ter pisalnega orodja.
Raznovrstni lcalendri v vsaki velikosti in kalendri za na steno v najlepši izvršitvi. Cene so jako nizke.
Zahvaljevaje se prečastiti duhovščini in p. n. občinstvu za do zdaj mu skazano zaupanje z mnogimi naročili, priporoča še nadalje
F. Caserman
krojač
v Lj ii h! j s* n i, Gledališke ulice št. 4,
svojo bogato zalogo
najboljšega in vsakovrstnega sukna
ter izdeluje vsa
krojaška dela za gospode
točno in po jako nizki ceni.
Janez Kelbl
Irrojač
na Sentpeterski cesti št.
35
priporoča se v izdelovanje vsakovrstnih možkih oblek iz svojega obče znanega finega blaga. Zahvaljevaje za do zdaj obila naročila, priporoča se tudi za naprej ter p. n. občinstvu zagotavlja, da mu bode zmerom ceno in promptno postregel. Naročila z dežele se naglo izvršujejo.
Ba
P. n. občinstvu usojam vsi naznanjati, da točim v svojih gostilnah st. U na Šentjakopskem trgu in št. 32 v Florijanskih ulicah
izvrstno novo vino,	liter	po	40	kr.
črno bizeljsko vino	»	»	44	»
dolenjska vina	»	»	32	»
metliška vina	»	>	40	>
in Koslerjevo marčno pivo, vrček 10 kr.
Tudi se dobivajo v teh gostilnah okusna in cena jedila. Postrežba je nagla in dobra.
K mnogobrojnemu obisku vabi
z odličnim spoštovanjem
Marija Zagorc.
Zahvaljevaje se p. n. občinstvu za meni dozd&j izkazano zaupanje, priporočam se tudi naprej za mnoga naročila
črevljarskih izdelkov.
Zagotavljam naglo in ceno postrežbo in izvrstno delo. Spoštovanjem
Mihael Jeločnik
črevljar na Turjaškem trgu št. 1.
Alojzij Kunst.
Prodaja črevljarskih. izdelkov
v Ljubljani
!Ž5i«a.©-vslce -a-llce žt. -4 (prej Sohitnik & Kunst).
Bogata zaloga izgotovljenih
danil, molil ii »trop črovlitv
lastne fabrikacije, vsakteremu na ogled in izbiro.
Naročila vsake vrste se promptno in najcenejše izvršujejo.
Mere se dobro hranijo in zaznamovajo.
Pri naročilih po posti naj se blagovoli izgledne črevlje priložiti.
=ri»''	V;
Za dame.
3iv£ocLorco
v elegantni iz del javi, znano jako izvrstno dorezane, prodajam zaradi svoje obile zaloge po sledečih znižanih cenah, in sicer:
Panzer-moderoe iz dobrega drilla 75 kr. Panzer-moderoe iz dobrega gradlja 90 kr. Panzer-moderce iz močnega drilla, z oklepki 1 gld. Panzer-moderoe, pariško dorezane, 1 gld. 60 kr. Panzer-moderoe iz drapp-satina 2 gld. Panzer-moderoe iz drapp-satina in ribje kosti 3 gld.
Panzer-moderoe iz francoskega drilla, fina iz-deljava, 3 gld. 50 kr.
Panzer-moderoe iz rudečega ruša ali satin laine, elegantna izdeljava, 4 gld. 50 kr. Panzer-moderoe iz najfinejšega francoskega drilla, posebno v zdravstvenem oziru priporočljive, po 6 gld. do 6 gld. 50 kr. Razen zgoraj nih vrst imam tudi bogato zalogo
pripravnih modem za gospe in deklice.
Širokost od 42 do 78 centimetrov. Vsaka višja številka se na željo promptno in po ceni izdela.
Z odličnim spoštovanjem
J. S. Benedikt
k „Spinnerin am Kreuz“.
Izdajatelj in odgovorni vrednik Ferdinand Suhadobnik.
Tiskala Ig. v. Kloinmayr & Fed. Bamberg.