Leto IX. V Celji, dne 27. januvarja 1899.1, Štev. 4. Mkaja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se izvolijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. — Hrokopisi se ne vračajo. — Za inserats se plačuje 50 kr. temeljne pri-gfcnjjhUin ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld., 31 pol leta 1 gld. 50 kr, za četrt leta 80 kr., katera naj se poSilja: Upravniitvn .Domovine" v Celji. Kriza v Avstriji, kriza v Ogrski. Novo leto smo začeli živeti ter ga morda tudi zaključimo v znamenju krize. Vse megleno, vse zamotano! Pod pretvezo krize snuje Avstrija pa tudi Ogrska svoje zakone, kriza vzdržuje par lamentarne veljake v dobro plačanih službah brez posla, kriza zbližuje vedno tesneje vse Slovanom in vladi sovražne stranke, da se nemoteno posvetujejo, organizujejo ter zahtevajo poroštva za pervenstvo v državi. Kriza pa ne škoduje parlamentarcem, saj ti so plačani, če kaj delajo ali ne, pač pa občuti naš obremenjen davkoplačevalec, naš kmetovalec in obrtnik vse grehe te lahkomišljene politikujoče gospode — na svoji mošnji. Dobro se mora goditi v takem nejasnem stanju odločujočim organom od ministrov do zadnjega Wolfovega agitatorja, sicer bi ne zamo-tavali štrenje vedno bolj, temveč bi jo presekali ter storili nesrečni krizi konec, naj pa pri tem tudi krvavijo oni, ki imajo nepoklicani svoje prste zraven. Politika, ki tvori današnjo krizo pri nas in sosedih Mažarih, ne temeljuje toliko v blagru ali škodi državnih interesov ali posameznih narodnosti, nego je izvor osebne mržnje, kljubovanja in škodoželjnosti. Kaj druzega pa vodi nemške obstrukcijo-niste v avstrijskem parlamentu? Zoper jezikovne naredbe se ne bojujejo več, to so pripoznali; \\ade tudi ne mislijo vreči, ker je iz njihove sredme ter jim prijazna. Obnovljenja nagodbe ne bodo zabranili s svojim motenjem, ker jim je baš toliko v korist ali kvar, kakor večini; tudi dobro vedd, da stori to lahko vlada pač brez njih, ker ima § 14. Da ne bodo napravili nikdar iz naravne slovanske večine manjšino ter iz svoje J manjšine večino, tega niti Schonerer ne verjame, i ki je sicer tako nedolžen optimist, da še upa gledati za časa pruskega orla v praškem mestnem grbu. Kaj pa tedaj hočejo doseči s svojim rogo-viljenjem? Nič, nego kjubovati avstrijski državni upravi, da ista ne dožene državnih potrebščin, temveč, da se vedno bolj osmeši na zunaj ter tako polagoma zori na znotraj za naklepe avstrijskih sovražnikov in Viljemovih čestilcev. Zmerne in treznomisleče rojake hočejo preveriti, kako trhlo je v državi, da jim ni ničesar koristnega od nje pričakovati, med tem ko ti hinavci sami delovanje z nasiljem ovirajo. V neizmernem svojem sovraštvu do Slovanov pa hočejo tudi zabraniti, da ne pride nikjer na površje govor o ravnopravnosti, da ne pridejo slovanski zastopniki na merodajnih mestih do besede za državne in svoja narodne interese. Nepristranski državnik, ki ne prisega brez pogojno na njihov izdajalski prapor, temveč se dasi se mu menda skrv^ma uprav na njihovo piat Siri srce, tak dostojanstvenik že ni več po njihovih nazorih na svojem mestu. Proč ž njim! Tako so zapazili pri zunanjem ministra grofu Goluchowskemu, da bi rad bil vsem stran kam jednakopravičen, dasi baš on povdarja, da »smatra Nemce pri državnem delovanju za temelj obstoja Avstrije." Takoj je zapadel nemški nemilosti, in celo pruski listi pozivajo ga ogorčeno, naj brže pusti nevtralno svoje stališče ter naj sledi stopinjam svojih prednikov, kakor je bil Beust, pa tudi Andrassy in Kalnoky, ki se niso strašili odločno svariti pred slovanskimi poskusi po nezavisnosti. Take faktorje hoče imeti avstrijsko nemštvo na višjih mestih, s pomočjo katerih bi dosegli nakrat nazaj vso pervenstvo v državi, kjer živijo v manjšini. In ker tega ne morejo doseči, ker jim vlada z ozirom na slovansko premoč ne upa očito ustreči ter jim poslati ex offo apostole za njihove izdajalske nakane, — zato pa kljubovanje v obliki parlamentne obstrakcije. Dobrodušni politiki še vedno upajo, da se bo vse to še dalo ozdraviti potom narodnostnega sporazumljenja. S takim sporazumljenjem pa se ne more prej pričeti, dokler ni nagodba dognana, a nagodbe ni moči dognati, ker nemška obstruk-cija tega ne dopusti — in tako smo z rešitvijo krize — pri prvotni špili okrogle klobase. Več stvarne podlage ima ogrska kriza; tam se gre za odstranitev nepriljubljene vlade, za preosnovo sovražnega zistema. V obče pa se mažarski vitezi v izbiri svojih sredstev ne ločijo mnogo od naše obstrukcijske svojati. Vendar je upati, da pride na Ogrskem prej do srečne rešitve nego pa pri nas. Ogrska opozicija ima vsaj toliko mirne krvi, da si je izbrala posredovalca, kateremu zaupa ter ga tudi sluša. Ta je Koloman Szell, ki bo najbrže v kratkem zasedel Banffyjevo mesto. Kriza se mogoče potem kmalu reši, posredovalni predlogi so že izdelani, in če se sprejmejo, bode Ogrska le znova utrjena napram naši državni polovici, kazala bo lahko na vspehe, katere je izbojevala obstrukcija. Nemška obstrukcija pa bi pokazala svoj vspeh še le tedaj, ko bi se poveznila na Avstrijo — praska »pikelhauba", ker to edino je njih cilj. Ali je pri nas tako? Nemški list ,N. W. Tgbl." priobčil je pred Kratkim iz sodniških krogov jako zanimiv članek, čegar prvi del nanašajoč se na sposobnosti sodnika osvetljuje molče in indirektno nenaravne in žalostne razmere med avstrijskimi sodniki in ljudstvom. LISTEK. Doma in na tujem. Poučna povest za n&rod. Poljski spisal Felicijan Pintowski. Poslovenil Podravski. Zadoščeval mu je za vožnjo na železnici in preživljenje do mesta Hamburga. Tam pa je bilo treba plačati vožnjo na ladiji, če je hotel priti v Ameriko, toda Janko ni imel več denarja, od Jožkovih pa si tudi ni hotel izposoditi. Radi tega bil je primoran skleniti pogodbo z nekim taktorjem, ki se je ukvarjal z lovom takih revežev, obljubujoč jim velik dobiček in dobro sluibo, ako sklenejo ž njim pogodbo. Ko so to u&nili, je plačal za nje vožnjo ter jih poslal . . kam? to bomo v kratkem videli. Jožek in njegova žena sta se poslovila od Janka ter se takoj drugi dan odpeljala, Janko je pa moral čakati, dokler faktor ni nalovil toliko ljudij, da se je splačalo najeti za nje ladijo. Janko je torej hodil sam po mestu, sredi velike množice različnih ljudij, sredi odmeva čudnih jezikov in zdelo se mu je, da se mu sanja, tako je bil omamljen od vsega, kar ga je ob-koljevalo. Pri morju se je na stotine delavcev neprestano trudilo z nakladanjem blaga na ladije. Vsi so marljivo delali, nobeden ni počival, no beden ni obstal, da bi se razgovarjal ali nasmejal ; vsakdo utrujen, oblit z znojem in marljiv se je bal zgubiti le trenutek časa, kajti vsak trenutek težkega dela prinese mu zaslužek, brez katerega bi mu ne bilo mogoče tu živeti, kjer je mnogo, zelo mnogo ljudij, torej življenje drago in težavno. Lenuhov ni, beračev tudi ne: vsi delajo! »Oh, pomisli si Janko, kako je tu povsem drugačnejše življenje od našega. Kako primanjkuje tu naše svobode, kjer se more človek počiti in oddahniti, se razvedriti, si zapeti, obiskati soseda ter spoštovati praznik. . . Tu pa, bodisi po dnevu ali po noči, bodisi v praznik ali delavnik, je neprestano gibanje, neprestano težavno, trudapolno delo, ki človeku komaj dovoli, da se nasiti. Ako je za morjem tako, kakor tukaj, čemu gredo ljudje tjekaj — čemu! Ko bi pri nas tako delali, postal bi vsak bogataš." Naposled je napočil dan odhoda. Faktor je nalovil nekoliko desetin revežev, poslal jih na ladijo, dodal jim nekega nadzornika ter jih odpravil v svet v neko obljubljeno deželo, po kateri se baje cedi mleko in med, o kateri pa nihče ni vedel, kje leži, kako izgleda in kaj ga tam čaka. Na dano znamenje k odhodu je parnik naravnal svoj rilec na odprto morje ter se začel polagoma oddaljevati od mesta. Oni, ki so bili že seznanjeni z morjem, rinili so se proti zadnjem delu ladije, hoteč se še najdalje radovati pogleda na mesto in suho zemljo. Oni pa, ki niso poznali morja, rinili so se naprej proti rilcu ter radovedno zrli po velikem vodnem prostranstvu, odkrivajočem se polagoma pred njihovimi očmi. Najbolj spredaj na parniku je stal Janko, oprt z lakti ob ograjo, z očmi vprtimi v daljavo ter pozorno zrl na vse, kar je tu videl novega, le nekoliko je bil otožen, ker marsikaj ni razumil, ker nihče tu ni govoril poljski, a on pa ni znal drugega jezika, Potovanje po morju ni za potnike tako lahko, kakor bi se utegnilo komu zdeti. Neprestano guganje na ladiji postane človeku v kratkem času neznosno. Ljudje slabejše narave ne morejo prenesti tega guganja in sopare iz slane morske vode, pa se jih loti bolezen, da pogo-stoma celo umrjejo. V Ameriko traja vožnja ob lepem vremenu od dvanajst do šestnajst dnij, ker pa je bil Janko od britkosti in vožnje po železnici utrujen in oslabljen, torej se ga je lotila kmalu morska bolezen, ki ga je dan na dan huje mučila ter Govoreč o sodnikovih sposobnostih, pravi dotični pisatelj — gotovo iz izskušnje — da mora sodnik biti v vedni dotiki z ljudstvom, katero je v sodnijskih stvareh njemu podrejeno; poznati mora dobro potrebe, prednosti, napake in posebnosti značaja dotičnega prebivalstva, ker sicer ne more prav o njem soditi, kakor ne more n. pr. vojaški poveljnik dobro in sigurno zapovedovati svojim vojakom, ako ne pozna do dobra njih dobrih in slabih stranij. In čegava dolžnost je skrbeti, da pridejo med ljudstvo res sposobni sodniki? Nikogar drugega nego v to poklicanih višjih oblastij. Njim naj bi bilo v prvi vrsti do tega, da nastavljajo sodnike (pa tudi druge uradnike) le v takih krajih, kateri so jim dobro znani, pa tudi le take sodnike, katere pozna tudi ljudstvo in vanje zaupa. Ravno pri sodnikih zavračati je sleherno priporočilo, na to se ne sme gledati, ali dotičnik svojemu višjemu ugaja ali ne. Tudi prosto ljudstvo občuti dobro, kak je sodnik, pri katerem hoče iskati svoje pravice. Ta čut pri-prostega naroda živi v njem od časov, ki si je sodnike še sam volil in jim izročal svoje pravne stvari v presojevanje. Dandanes, ko te pravice nima več, ko je ista prešla v roke državne oblasti, sme pa in mora zahtevati od te, da mu daje ona v vsakem oziru sposobnih uradnikov, zlasti pa sodnikov. Torej mora sodnik in uradnik razumeti pred vsem jezik, katerega govori ljudstvo njegovega okraja, razumeti ga pa mora natanko, ne samo par vsakdanjih besed in rečenic zajetih iz ka kega slovarja, ker jezik je neko zrcalo vseh duševnih vrlin in napak ljudstva, v jeziku naroda izraža se vse notranje in vnanje dejanje in ne hanje bodisi posameznika, bodisi vsega naroda. Jezika svojih podrejenih vešči sodnik presoja lahko a priori natančneje in pravičneje vse prednosti in napake ljudstva in če je vzrasel še med ljudstvom, o čegar pravnih stvareh ima sedaj razsojati, potem je v obče pač na svojem mestu. Če ne poznam kake stvari, ne morem o njej izreči svoje sodbe in to velja še v večji meri pri sodniku. Ozrimo se sedaj po naših slovenskih krajih in oglejmo si v duhu vse sodnike, katerim sta izročena blagor in gorje našega ljudstva. Nahajamo li povsod same take sodnike (uradnike), ki znajo temeljito slovenski jezik, ki poznajo razmere, v katerih živi naše ljudstvo, so li vsem tem možem »pravice" znane prednosti in napake slovenskega naroda, more li sleherni sodnik reči, da je na svojem mestu?! Odgovor naj si raji napravi vsak sam. Ako bi hoteli na tem mestu pogrevati vse v nebo vpijoče krivice, ki se nam gode ravno v tem oziru, in o katerih se je že sto in stokrat tožilo, ako bi vsakega posameznega sodnika (uradnika) od glave do pet premotrili in mu pogledali notri do obisti, prišli bi morda z državnim pravdnikom mu pobirala moči. Hodil je revež naokrog rumen in shujšan in Bog ve kake britke misli so mu rojile.po glavi. Nekega dne nastalo je med mornarji nekako čudno gibanje. Čemu se oni tako kretajo? mislil si je Janko, ne znajoč, da delajo priprave za pogreb, kajti pred kratkem je umrl jeden izmed popotnikov, česar pa Janko ni vedel. Mornarji so med tem prinesli vrvi, razgrnili črno sukno, postavili kropilnik ter odšli. Kmalu na to so se jeli zbirati gostje na ladiji; prišel je kapitan in duhovnik v pogrebni opravi, a za njima so mornarji prinesli mrliča, zavitega v črno platno. Položili so ga na sukno, duhovnik je odmolil pogrebne molitve, pokropil mrliča, navzoči so izmolili Očenaš, na kar so privezali mornarji mrliču k nogam in k glavi železne kroglje, brod je jel počasneje plavati in spustili so mrtvo telo v vodo, ki se je takoj skrilo v morsko globino. Bil je to kaj preprost dogodek: človek je umrl, kakor se pogostoma zgodi in ker niso imeli zemlje pod nogami, marveč samo vodo, torej so ga pokopali v vodo. Preprosta stvar, vendar pa pogreb na morju napravi na človeka britkejši vtis, nego na zemlji. Zakaj? Nemara radi tega, ker ga Se marsikdo ni videl, a ne- navskriž. Tega pa ne maramo, ker bi stvari sami nič ne koristilo, in ker vemo, da nam je ubrati drugo pot, ako hočemo zares narediti konec mnogim krivicam na polju sodništva po naši Sloveniji. Naše razmere na jugu države. Odkar se je slovenski narod na jugu naše države jel politično bojevati za svoj obstanek in svetu dokazal, da se ne da uničiti drugim na ljubo, četudi je maloštevilen in raztresen, od tedaj ga preganja in strastno črti Nemec in Lah; vrhu tega seveda več ali manj tudi — vlada. Vlada, mesto da bi Slovence branila pred nasilstvom, pa drži' roke križem in gleda kako se v tem obupnem boju mali, pa do obstanka upravičeni narod zvija med krempl|i germanstva in lahonstva! Zakaj pa vlada teh turških razmer na jugu države še zdaj ne odpravi? Odgovor: ker nima j poguma, ker sta ji gnjila Italija in ošabna Nem- i čija kot zaveznici ljubši nego lastni državljani slovenske narodnosti, ljubši nego interesi lastne države, — vsaj drugače bi ne vladali taki sistemi v slovenskih pokrajinah osobito — v Primorju. Trozveza je tisti bog, ki Slovencem ne pusti v Avstriji priti k sapi, in tega respektira iz strahu in onemoglosti centralna naša vlada v kompaniji z Goluchovskim, ki zastopa državo na zunaj, Nem?tvo in lahonstvo to diplomacijo dobro razume, pozna dobro tudi slabost vlade, in zbok tega je položaj nas Slovencev na jugu tako kritičen, da se moramo bati za bodočnost. Pogum do uničenja Slovencev rase Nemcem kot Italijanom, zato je treba, da se načrt našega prihodnjega političnega boja napram vladi kot omenjenima dvema narodnostima predrugači in razmeram primerno vodi, inače ne pridemo nikdar do svojega cilja, pa tudi uspeha nikdar ne dosežemo kakor bi ga doseči morali že v teku petdesetletnega boja. Ko bi vlada vendar že tudi enkrat uvidela, kako potreben jej je zvest narod na jugu in na meji Primorja še po^et^j! A tega noče uvideti! Državni in interesi monarhije pa so ob tako važni meji kot je avstrijska ob Adriji — vendar vredni, da se narod, kojega zvestoba do dinastije in države je neomajna, podpira, plačuje, ne pa — zatira!... Avstrija je svoje Slovane že obilokrat potrebovala in se nanje smela tudi zanašati, ali — če se za svojo kri in delo tako plačujejo, ni čuda, da jim zmanjkuje poguma in moči za brambo teh meja, ko vidijo, da se sovražnik celo podpira v sov raštvu do tega našega naroda. Zatrite Slovane ob Adriji, pa napoči dan, ko se boste vi državniki diplomatje britko kesali! mara tudi zato, ker se nam smrt ne zdi tako bližnja, ako nam na zemlji pobere našega soseda, ker imamo več ali manj korakov do njega. A na morju, na brodu, v tej lupini, v primeri z brezmernim morjem, ki jo obdaje, kadar pride smrt, zdi se vsakemu čudovito blizo. Čuden vtis je napravil ta pogreb tudi na Janka. Prvokrat se mu je sedaj stisnilo srce, prvokrat se je spomnil svoje rojstne vasi, svojih starišev in jelo ga je biti strah pri misli, da bi tudi njega vtegnila doleteti taka usoda, da tudi njega bi mogli spustiti v vodno globino in takrat. . . „Bog ne dopusti tega", vzdihne Janko, »ter mi daj, da umrjem vsaj na zemlji, med svojimi! . . Toda ta želja kazala se je povsem nepodobna resnici: saj se je peljal nekam na konec sveta, na ljubav tujih ljudij, med katerimi bi imel odslužiti svoj dolg, katerega mu je nakopalo potovanje čez morje. Pogodba je nakladala Janku dolžnost, služiti tri leta in še le po preteku tega časa je smel zapustiti službo. Oslabljenje, pogreb in otožne misli so tako otrudile Janka, da se mu je znatno shujšalo njegovo zdravje in bolan ter slaboten je dospel do bregov daljne Amerike, do nekakega velikega mesta. Janko si je mislil, da je potovanje že Celjske novice. (Orkestralni koncert) priredi godbeni klub »Narodne čitalnice" v Celji v četrtek, dne 2. svečana v veliki dvorani »Narodnega doma" ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 krona. Čisti dohodek koncerta je namenjen novoustanovljeni celjski narodni godbi. (Maškarada »Celjskega Sokola") vrši se kakor običajno tudi letos na pustno nedeljo. Odbor že dela priprave in se trudi, da bode prekosila letošnja maškarada glede sijajnosti in zanimivosti vse svoje prednice. Z velikim veseljem pa je sprejel „Sokol" vest, da bodo obiskovalce presenetile tudi letos »skupine", katerih čudna imena in druge posameznosti, držeč se svoje obljube, še ne sme izdati. Rodoljubi z dežele bodo imeli tudi v prvič priliko videti, kako se pleše po taktih »Celjske narodne godbe", ki bodo gotovo tako vabljivi, da se nihče ne bode obranil lastnega poskusa. Vabila se začno v kratkem razpošiljati. (Citalniški plesni venček) dne 22. t m. je bil primeroma precej dobro obiskan. Igrala je k plesu prvič naša domača narodna godba, a to v popolno zadovoljnost. (Odlikovan delavec.) Cesarje odlikoval Va lentina Štora, delavca v tukajšni cinkarni s srebrnim križcem za zasluge. Isti je bil v vojnah 1. 1858 in 1866 ter ima tudi vojno svetinjo; v cinkarni službuje že 25 let. Pri svečanosti zaklicali so odlikovanemu njegovi slovenski tovariši »živijo Štor", kar je baje neke kilave fantiče »razburilo", da so se pobalinsko obnašali. Bi bilo pač dobro, da bi taki smrkavci šli malo v „rajh" kruha iskat, da bi se nekoliko streznili. (Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju) je zborovalo dne 15. t. m. v »Narodnem domu". Zadnje mesece je pristopilo društvu 31 novih rednih članov, šest podpornih in trije ustanovniki. Dohodkov je imelo 174 gld. 60 kr., izdatkov pa 44 gld. 90 kr. Izvolil se je odsek petih članov, ki naj prouči vse potrebno za osnovo zavarovanja članov, za starost in onemoglost. Ukrenilo se je vstrajno delovanje za priboritev nedeljskega počitka. Sklene trrtfštvo izdajati lastno mesečno glasilo „Slaveji._ ska pisarna". Državnemu poslancu Žičkarju ter naklonjenemu slovenskemu časopisju izreče odbor zahvalo. (Najlepša ulica v Celju) bo v kratkem ona, ob kateri stoji novo poštno poslopje. Nasprotna stran obstoji iz zgolj novih in ličnih poslopij, a sedaj podirajo tudi »zgodovinski" mestni hlev zraven poštnega poslopja, njemu sledi istega pomena gostilna pri »Levu" ter okrogli mestni stolp. Kjer je bil do sedaj le prehod skozi vežo v Kovaško ulico, tvorile bodo nove zgradbe prostorno ulico. Tudi drevesni vrtič nasproti Straussovi gostilni bodo kmalu namestili s poslopjem za železniške uslužbence. končano, toda niso jim dovolili istopiti, kajti parnik je počival le jeden dan, na to pa je odjadral dalje. Janko si vsled oslabljenja ni zapomnil potovanja, vedel je samo to, da je bila vožnja dokaj krajša nego prvič, vročina pa čimdalje hujša. — Naposled so prijadrali k obrežju, stopili na suho, kjer so jih spravili na vozove ter odpeljali na posestvo nekega Španjola, za katerega so bili najeti, da mu pridelujejo tobak. Zemlja, na kateri se je sedaj nahajal Janko, bil je otok, to je zemlja, obdana krog in krog z vodo ter se je imenovala otok Kuba. Na tem otoku raste izvrsten tobak, iz katerega delajo smotke, katere imenujemo pri nas kube. Ta otok je del amerikanskega ozemlja, pripada pa pod španjsko vlado* ter se razlikuj« od drugih krajev po tem, da tam še smejo imeti ljudi za sužnje, katere tudi kupujejo tako, kakor pri nas kupimo psa ali kako drugo žival ter ž njimi delati, kar je komu všeč, samo moriti se ne smejo, ker to zabranjuje postava. Te sužnje si najdejo večinoma med prostimi prebivalci ondotnega kraja, katere imenujejo In-dijane, katere so Španjolci pred par stoletji premagali ter jih napravili sužnje. * Po zgubljeni zadnji vojni prišel je otok Kuba v roke Zjedinjenih držav. (Narodni gostilničar.) Nekdajno Rebeusche-kovo gostilno v Gaberju nasproti brambovski vojašnici je prevzel g. Martin Antloga iz Gotovelj. (Gasilno društvo za celjsko okolico) je nujno potrebno ter se baje v tem oziru že tudi nekaj pripravlja. Mladiči, ki opravljajo ta prostovoljni" posel pri mestnem gasilnem društvu, maščujejo se prav divjaško vselej nad nesrečnimi, ker so isti~v okolici slovenske narodnosti. Pri takih prilikah »ausrukanja" se naše kmetsko ljudstvo ne le samo grdo žali, nego tudi pohuj Šoje, kajti toliko kletve in klobasarjenja na ra čun Slovencev ni kmalu slišati, kakor kadar pride ta »človekoljubna" družba pomagat gasit. Vrh tega pa še prežveče parkrat kletveni nem ški listič celo škandalizovanje. (Kako so nakrat skrbni!) Dokler so go spodarili Nemci v celjskem okrajnem zastopu, ni se nikdo pobrigal, da li si živina ne polomi nog na mostu čez Voglajno, ali je še ta sploh pristopen — ravno tako, kakor se mestno starešinstvo še dandanes ne sramuje slabe, grde in staro veSke pok veke čez Savinjo, zvano „ Kapucinski most". Sedaj pa, ko seje slovenski okrajni zastop lotil naprave novega železnega mostu, sedaj, ko je isti za pešce že pristopen ter bo v kratkem času povsem zgotovljen, kot večni sve-dok skrbi in delovanja slovenskih mož, sedaj pa se oglašajo nazadnjaški lenuhi, polni nemške nevoščljivosti ter kriče o neki nevarnosti, ki preti pasantom na tem mostu, češ, da lahko kdo zabrede na nepokrito sredino. Toda če se najda bedak, ki vkljub železnim predelom in dvojni žici, bi vendar silil v zabranjeni oddelek ter padel v vodo, lahko isto stori, ako spleza na ograjo vsacega mostu. (Strašna razburjenost) je zavladala med nemškimi razkolniki po olovenskem Štajarju, ker se je ono noč jednemu pri »vahtarci" sanjalo o jezikovnih naredbah za Spodnje Štajarsko. Verjel tem sanjam seveda ni, toda lahkoverni svet je treba — umetno razburiti. Najprej se je kajpak »žaba" sama »razburila" ter istočasno obetala z »osebnim jamstvom", da je uverjena, da se bo razburjenost polotila vseh slojev v deželi, da bo izbruhnila z elementarno silo, da se poruši vse, tudi Avstrija, — a nemško ljudstvo bo preživelo tudi padec Avstrije, ker se spominja, da je preteklo ravnokar '28 let, odkar je bil proklamiran | Viljem I. nemškim cesarjem itd. itd. Bolj jasnega | „prorokovanja" menda ni treba. Tajne vedeže-valke preganjajo v naši dobi oblasti, pred to klepetuljo pa ima, kakor je videti, celo sam državni pravdnik toliko respekta, da ji pusti netiti »javno razburjenost". Spodnje-štajarske novice. (Doktorjem modroslovja) je bil dne 26. m. m. na vseučilišču v Gradcu promoviran gosp. Karol Ozvald, doma iz Središča. Ko je Janko dospel na odločeno mesto, dali so mu jesti in takoj drugi dan mu zaukazali nositi cule tobaka iz jednega skladišča v drugo. Janko se je poprijel dela, toda oslabljen po bolezni in grozni ondotni vročini je čez par ur jel pešati. Mimogredoč nadzornik, to videč, ga je radi tega močno vdaril po hrbtu, češ, naj bo vendar urnejši. Ko bi se bilo to zgodilo doma na Poljskem, bil bi Janko planil na vsakega, kdor bi mu bil pogrozil s palico, tam pa med tujimi ljudmi in sužnji, katere so vsaki hip pretepavali pred nje govimi očmi, postal je čudovito krotek, popravil je breme na rami ter odšel za drugimi. Toda kaj se je godilo v njegovi duši! Kako močno je obžaloval, da je zapustil rojstno hišo, kako jasno je videl sedaj, da ga že roka božja kaznuje za to, da prve nezgode v svojem življenju ni mogel prenesti. čas je tekel, dela ni zmanjkalo niti za tre nutek, hrana je bila slaba, vročina pa huda in nadzornik brez usmiljenja. Navzlic vsemu temu je Janko sklenil vstrajati, ker ga je bilo sram, da bi se kazal malosrčnega; vrhu tega pa se je tudi tolažil, da za tako težko delo prejme go-tovo dobro plačilo. (Dalje prihodnjič.) (Učiteljske premembe.) G. Kvirin Pertl je premeščen kot podučitelj iz Laškega trga v Slivnico pri Celju. Stalnim so nameščeni gg. podučitelji: Henrik Šumer v Šmarju pri Jelšah, Ivan Tomažič v Svetinjah, Mat. Tušek v Št. Lovrencu v Slovenskih gor., Makso Zemljič v Žitečki vasi. (Šolske vesti.) Petrazrednica v Šmarju pri Jelšah se razdeli v štirirazredno deško in tri-razredno dekliško šolo. (Tudi »nemški" hotel!) V gostilni A. Č. v Petrovčah so prostori z naslednjimi napisi — znotraj: GAST & ČIMER, DIKIHE, ŠLOF & ZIMER. To baje Nemce vleče, ker če že ni nemščini podobno, pa vsaj nekako po tevtonski kosti diši, — a slovenskim gostom pa se zdi tak napis, katerega ne razume Nemec ne Slovenec, zelo »nobel". (Olikan železniški uslužbenec.) Na progi Žalec-Celje vozi pogosto nek železniški paznik (seveda Nemec, ime mu Werchownigg), ki ima jako malo znanja o oliki in taktnosti, kakor bi je bilo zahtevati od železniškega uslužbenca napram vozečim se gostom. Ako sliši namreč to človeče koga v vozu slovensko govoriti, začne divje in brezkončno žvižgati, najrajše kakšne »Wolfijade". Kdo v6, jeli taka bolezen še ozdravljiva, ali je rešitev le — Feldhof. (Iz Šoštanja.) Večkrat čitalo se je že v kakem časniku, da se je priredila zdaj tu, zdaj tam kaka veselica s »tombolo". Čisti dobiček, pravijo, porabil se bo za kak dober namen. Navadno imenujejo „občinske uboge" ali »šolsko mladino", samo, da se jim da pravica. Tako tudi pri nas. Letos napravila sta že v šoštanji, dva krčmarja veselico s tombolo in obljubila na vabilih, da bosta razdelila čisti dobiček ubogim šolskim otrokom. Pa stara navada je ta, da ima vsak krčmar po veselici mesto dobička le — zgubo in tako ostanejo »ubogi otroci" brez podpore, in tisti pa, kateri so za tombolo pravico dali, „nafarbani". Torej pozor! Kjer bo veselica ali tombola v prid šolski mladini, tam naj zahteva načelnik krajnega šolskega sveta odločno delež za otroke revnih starišev. Delež naj pa se vzame ali od »dobička" ali od „zgube". (Pri Sv. Martinu na Paki) bode v nedeljo, dne 29. t. m. ob 3. uri popoludne v šoli nadučitelj iz Mozirja g. F. Praprotnik predaval o sadjarstvu. Vsi, ki se za napredek umnega sadjarstva zanimajo, se uljudno vabijo, da se predavanja v prav obilnem številu udeležijo. (Narodna čitalnica v Mozirju) priredi dne 29. t. m. v prostorih g. M. Šusterja javno veselico s sodelovanjem braslovškega pevskega društva. Najprej »beseda", potem srečkanje ples in prosta zabava. Pri plesu svira ciganska godba. Vstopnina 30 kr. za osebo, 60 za obitelj. Začetek ob 7. uri. (Na Ljubnem) nastanil se je kot okrožni zdravnik g. dr. Anton Vilimek iz Prage, ki se bavi tudi z zobozdravništvom. (Fotografije) jubilejne kapelice sv. Cirila in Metoda pod Ojstrico, Kocbekove koče s kapelico, Ojstrice raz Prag pod Velikim Vrhom (dvojen pogled), Luške koče, Gornjegrajske koče, Gornjegagrada, je napravil amater fotograf gosp. Vinko Čamernik v Ljubljani. Slike so velike po 24X18 cm. Prodaja jih »Savinjska podružnica slov. plan. društva". Naročila sprejema načelnik podružnice, g. Fr. Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu. Za sliko „Ojstrica" je dobil g. Čamernik drugo darilo pri tekmovalnem slikanju, katero je priredil odsek amater-iotografov „Slov. pl. dr." Jako lepe pokrajinske slike Savinjskih planin ima tudi g. Magolič, fotograf v Celju. Slovenci, krasite svoje sobe s slikami naših prekrasnih pokrajin, ne pa z raznimi tujimi izdelki, ki so često brez vse umetniške veljave. S tem pa podpirate tudi naše domačine. Veljaj nam tudi tukaj geslo: Svoji k svojim !!! (Gornjegrajska koča na Menini), o kateri smo že obširneje pisali v našem listu posebno v štev. 30 — in ki je bila dne 21. julija 1. 1. blagoslovljena in otvorjena, imela je minulo leto 207 obiskovalcev. Zadnji izletniki bili so dne 26. decembra v koči. Omenjenega dne bilo je na Menini tako toplo, da so izletniki po planini hodili na le brez zimske, ampak brez vsake suknje. Tudi razgled so imeli krasen. (V Ameriko) se zadnji čas močno selijo kmečki ljudje iz gornjegrajskega okraja. Nič ne izda svarjenje gorečih rodoljubov; poslušajo le priliznene agente. Da bi se le britko ne varali! (Iz Zoff-ovega glavarstva). Dne 25. septembra 1898 hotelo je napraviti celjsko krščan skosocijalno društvo „Naprej" javni občni zbor v gostilni „k pošti" v Rečici na Paki. C. kr. okrajno glavarstvo v Slov. Gradcu je ta občni zbor prepovedalo, češ, da bi bila nevarnost za javni mir. Vsled rekurza je pa c. kr. namest-ništvo z naredbo od 15. oktobra 1898, št. 2900, to prepoved razveljavilo, rekoč, da se je hotel napraviti javni občni zbor in da torej glede takega javnega zbora ne velja zakon o shodih in se torej ne sme prepovedati. To naredbo je intimiralo c kr. okrajnem glavarstvu v Slov. Gradci z dopisom od 11. novembrom 1898, pod št. 16868, predsednik društva »Naprej" je pa to odločbo prejel še le 19. januvarja 1899. Ta slučaj kaže nam občudovanja vredno naglost, s katero se je ta zadeva reševala. (Kmet, bralno društvo na Ponikvi) vabi vse odbornike, ude in prijatelje k rednemu letnemu zborovanju in veselici na nedeljo, dne 29. t. m. ob 3. uri popoludne v Knezovo gostilno. Slavn. govor prevzel je dobrohotno dobroznani č. g. Kržišnik, pel bode domači pevski zbor. (Občina Stanovsko pri Poljčanah) je v zadnji odborovi seji č. g. Anton Lanjšica, bivšega kaplana v Poličanah, sedaj v Dolu, imenovala enoglasno častnim občanom. Blagi gospod, ki nas je pred enim letom zapustil, bil je ves čas svojega bivanja v Poljčanah res zelo priljubljen. V cerkvi in šoli bil nam je blag učenik, sicer pa dobro došel drug, ki nam bode ostal vedno v prijetnem spominu. V kratkem se bode odposlala deputacija, ki mu ima izročiti častno diplomo. (Na Frankolovem) bo na spomlad občinska volitev. Izvolite v odbor može, ki bodo skrbeli za občni blagor! (V Dobrni) so prišli na sled ter pozaprli veliko tatinsko družbo, ki se je bavila največ s kradjo kuretine ter prizadjala okraju veliko škodo. Pri temu poslu pa sta se odlikovala tudi dva kmečka fanta, ker sta bila tudi že povsem pozabita na tretjo božjo zapoved. (Bralno društvo v Dobrni) priredi v nedeljo, dne 5. svečana v gostilni J. Braunerja svoj občni zbor, po zborovanju običajno veselico, h kateri vabi uljudno odbor. Začetek ob 3. uri popoludne. (Konjiški Slovenci) priredijo dne 2. tebr. 1899 v prvem nadstropju g. Stegenšekove hiše pustno veselico. Vspored: 1. »Mutec" veseloigra v enem dejanji. 2. Petje. 3. Šaljiva pošta. 4 Ples. 5. Prosta zabava. Vstopnina: 1 krona; kmetje 20 kr. (Pri Sv. Jerneju pri Konjicah) smo dobili nov občinski odbor, ki se precej močno loči od prejšnjega. Nadejamo se, da se bo obrnilo v našem okraju kmalu marsikaj na bolje, ker ima občina na čelu može, ki bodo gotovo storili vse, kar bo v čast in korist svetjernejske fare. (Slovensko - gospodarsko - politično bralno društvo »Straža" v Zrečah pri Konjicah) preloži napovedano zborovanje in veselico na dan 12. svečana 1899 in pričakuje vsled važnega vsporeda mnogobrojno udeležbo. Slovenci iz Konjic, Oplotnice in okolice, požurite se med vdane vam brate Pohorce! Za fino zabavo in postrežbo jamči odbor. (Kako se od c. kr. urada na Slovenskem Štajarskem dopisuje občinam?) »lobliche Ge-meindeamt virt diestfreindlih ersuht dem zahlungs Auftrag zum zusteln und dem zustel Schein zurik zu senden." Te spake seveda slovenska občina ni hotela sprejeti. Vam, spoštovani gospod urednik, povem, da je prišel ta dopis na neko pohorsko občino od c. kr. davkarije Šmarje pri Jelšah. (Občina Dobje) pri Planini ima res zel<5 zaspano občinsko vodstvo. Narodnjak nam poroča, da se je bilo sicer predlagalo, naj bi občina v proslavo jubilejnega leta storila odločne korake za dosego jednakopravnosti, naj b; vložila vsaj prošnji za vseučilišče in nadsodišče; : pa tudi šolska mladina naj bi dobila spomin na i to pomembno leto. Prvi predlog je takoj zaspal, drugemu se je v toliko ustreglo, da se je do- volilo 20 gld. za obdarovanje šolske mladino dne j 2. decembra 1. 1. — toda v poznejši seji se je tudi ta sklep razveljavil. S čim podobnim se menda vendar ne more ponašati nobena slovenska občina, razven Dobja. (Vino amerikanske trte) se še ni nikjer kvarilo, ako ni vinogradar tako nerodno postopal ž njim, kakor se sploh z nobenim vinom postopati ne sme, ako ga hočemo ohraniti dobro in zdravo. Iz Bizeljskega, Pišec, Sevnice itd. dobili smo v tem smislu na naše svojedobno vprašanje obilo zatrdil; povsod le hvalijo iz-borno tako vino, ljudje ga tudi mnogo rajši pijo nego ono od domačih trt. Nekatere občine v bizeljskem okraju ga še imajo več sto hektolitrov po 18 do 22 kr. liter. (Iz Kapele.) Kapeljsko bralno društvo je v pretečenem letu silno hiralo. Kje tiči vzrok? Razvidno je, da le v predsedništvu, ki se nič ni brigalo za razvoj društva. Vse leto predsednik niti enkrat ni bil v društveni sobi. Ali ga še hočemo izvoliti ? Ne, nikakor ne. Proč ž njim in izvolimo mesto njega delavnega moža, čilega, neodvisnega g. Zemljiča. Videli bodete, kako bode društvo napredovalo. (Narodna čitalnica v Ptuju) priredi dne 28. januvarja 1899, v svojih prostorih »Narodnem domu" društven večer s petjem in plesom. Začetek ob pol 8. uri zvečer. (Narodna čitalnica v Ptuji) priredi v soboto, dne 4. svečana 1899, v prostorih »Narodnega doma" »plesni venček", pri katerem svira godba c. i. kr. pešpolka grof Khevenhiiller št. 7 iz Gradca. Začetek ob 8. uri zvečer odbor. (V Ptuju) se je otvoril v jeseni na ondot-nem gimnaziju 5. razred, kateremu je ravnokar podelil naučni minister pravico javnosti. (Kmetijsko bralno društvo na Hajdini pr Ptuju) izvolilo je pri svojem glavnem zborovanju dne 22. prosinca t. 1. v odbor naslednje gospode in može: Andrej Šlamberger, predsednik; Friderik Horvat, podpredsednik; Ivan Grahar, blagajničar; Alojzij Pogrujc, tajnik; Fran Podob nik in Miha Štolc, odbornika. (Slika iz »Svoji k svojim".) Pri Vel. Nedelji je trgovec-domačin, ki se bori že nad trideset let nesebično in nevpogljivo za našo narodno stvar, ki se ni bal napraviti nad svojo prodajalno napisa »pri Slovencu". Zraven pa je še drug trgovec, sicer tudi domačin, a se je v tujini tako navlekel sovražnega nam duha, da je hud naš nasprotnik. Ker pa dobičkarsko za trjuje, da je »tudi — Slovenec", pa ga ljudstvo, razumniki kakor kmetje, mnogo bolj verno podpirajo, nego narodnjaka. Celo vplivne osebe odsvetujejo svojim služabnikom, naj ne hodijo kupovat »k Slovencu". (Majšperskemu kmetijskemu bralnemu društvu) daroval je zopet visokorodni gosp. dr. Franc Jurtela, odvetnik in deželni poslanec v Ptuju, 10 gld., za kar se mu najsrčneje zahvaljujemo. (Bralno društvo pri Mali Nedelji) bode imelo svoj občni zbor v nedeljo dne 29. januvarja t. 1. ob treh popoludne v šoli z običajnim vsporedom. K obilni udeležbi vabi odbor. (Ormoška moška podružnica sv. Cirila in Metoda) izvolila je pri zadnjem občnem zboru za t. 1. naslednji odbor: predsednik g. dr. med. Oroslav Kristan, blagajnik č. g. Fran Gartner in tajnik g. Vekoslav Kranjc. Namestniki teh so gg. dr. Ivan Geršak, Vekoslav Miki in Anton Porekar. (Gasilno društvo za ormoško okolico sč sedežem na Hardeku) si je izvolilo na letošnjem občnem zboru soglasno večinoma stari odbor in sicer gg.: načelnik Martin Stanič; podnačelnik Andrej Žinko; blagajnik Vekoslav Miki; tajnik Anton Porekar; vodja brizgalničarjev Fr. Stanič; njegov namestnik Lovro Kirič; vodja plezalcev Andrej Vrhovčak; namestnik Lovro Meško; vodja varuhov Martin Skoliber; namestnik Iv. Trstenjak; nadzornik orodja Tomaž Vaupotič; zdravstveni načelnik Franc Magdič ; vodja ročnih cevi Martin Pere; trobentaši Andrej Kovačič, Franc Hanzelič in Anton Pere. Občni zbor je sklenil se pridružiti »Zavezi slov. gasilnih društev". (Učiteljsko društvo za ormoški okraj) iz bralo si je pri letošnjem občnem zboru po odločni odpovedbi g. M. Vauhnika sledeči odbor za 26. društveno leto. Načelnik g. Jože Rajšp — Ormož; namestnik g. Janko Košar — Velika Nedelja; blagajnik g. Adolf Rosina — Ormož; tajnik g. Anton Porekar — Hum; odbornikoma gdč. Micika Melher — Vel. Nedelja in g. Anton Kosi — Središče. (Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni) bode imelo svoj letni občni zbor v nedeljo, dne 5. februvarja po večernicah v gostilni »pri angelju". Po občnem zboru bo sledila igra »Bob iz Kranja" s petjem in tamburanjem. K obilni udeležbi vabi odbor. (Občinski zastop trga Središča) je imenoval svojega rojaka gospoda Franca Kočevarja, veletržca in posestnika v Mariboru, zarad njegovih zaslug jednoglasno častnim tržanom sre-diškega trga. (Bralno društvo »Edinost" v Središču) ima dne 29. t. m. ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih gostilne g. Sinka na kolodvora, svoj letošnji občni zbor z običajnim vsporedom. — K udeležbi vabi vse p. t. ude prav uljudno odbor. (Pozor okolici iz gornjeradgonskega okraja!) Slovensko politično in gospodarsko društvo lju tomersko, bode imelo v nedelje, dne 29. januvarja popoludne po večernicah, občno zborovanje pri Kapeli v gornjeradgonskem okraju. Na programu je: 1. Pozdravni govor g. Ivana Kukovca, okrajnega načelnika v Ljutomeru. 2. Govor deželnega poslanca dr. Franjo Rosina, o političnem položaju in o deželnem zboru. Shod se vrši v gostilniških prostorih g. Hrovata. Možje, pridite na to zborovanje v obilnem številu Govorilo se bode na tem shodu o važnih zadevah, posebno o ustanovitvi gospodarskih zadrug, o ustanovitvi posebnega davčnega urada v Gornji Radgoni in 0 ustanovitvi viničarske šole v Ljutomeru. (Središka skupna obrtnijska zadruga) izvolila si je pri občnem zboru dne 15. t. m. namesto odstopivšega g. Venigerholza za predsednika g. Jakoba Zadravec, tržana in pekovskega mojstra v Središču. (V Vurbergu) vrši se dne 29. t. m. ob pol 4. uri popoludne letošnje glavno zborovanje »Vi-norejskega društva v Vurbergu pri Ptuju" v prostorih g. Jožefa Vilčnik, gostilničarja na Spodnji Grajeni, pri katerem bode govoril g. Franc Go-rečan, o novi vinoreji. Vspored: 1. Pozdrav na čelnika. 2. Govor o vinoreji. 3. Razprava društvenih zadev, sprejemanje novih udov itd. 4. Prosta zabava. K obilni udeležbi vabi odbor. (Za dvojezični poštni pečat pri Sv. Lenartu v Slov. gor.) je prosila občina Spodnja Voličina. Enake prošnje vložijo v kratkem tudi občine Sv. Benedikt, Trotkova, Sv. Trikralji, Drvanja, Ihova, Ročica, Ščavnica in Osek gledš pošte pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. (Nov slovenski odvetnik.) V Mariboru je odprl svojo odvetniško pisarno znan slovenski rodoljub g. dr. Ivan Glaser. (Slovanska čitalnica v Mariboru) priredi dne 2. svečana 1899 vojaški koncert in sijajni ples v prostorih »Gambrinushalle" v Mariboru. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Godba si. c. in j kr. pešpolka grof Khevenhiillat štev. 7. (Na mariborski pošti) postopajo nemški 1 uradniki še cel6 bolj oblastno in žaljivo, kakor tukaj pri nas. Mlad narodnjak nam piše, da mu je tak uradnik usilil na slovensko pisano nakaznico prejemni listič z nemškim besedilom, na katerem je naslovni kraj »Ljubljana" kar po svoje prekrojil v »Laibach". Proti takim drzo-vitim slučajem se nam bo najbolje posamezno pritoževati na poštno ravnateljstvo v Gradec, katero pritožbo naj podpiše par prič ter se odda priporočena s prošnjo za obvestilo, kaj se je ukrenilo za bodočnost. (Podpornemu društvu za slovenske viso-košolce v Gradcu) so izza zadnjega izkaza do poslali podpore ti le gospodje: G. dr. Anton Ro-gina, c. kr. sodni pristav v Novem mestu nabrano vsoto 13 gld., katero so darovali: g. Blaž Dolinšek, c. kr. sodni tajnik, 6 gld.; g. Josip Ogo-reutz, trgovec, 1 gld.; g. Robert Ogoreutz, stud. iur., 1 gld.; g. dr. Anton Rogina, c. kr. sod. pristav, 5 gld. Dalje so darovali: G. Frančišek Hra-šovec, c. kr. okrajni sod. v pok. v Gradcu, 3 gld.; neimenovan Čeh v Gradcu (po g. cand. med. Oražmu) 5 gld.; g.fAnt. Trevn, trgovec v Jeseni-1 cah na Gorenjskem, 5 gld.; g. dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah, 5 gld.; g. Rajko Perušek, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani, 5 gld ; g. Fran Železinger, c. kr. gimn. profesor v Gradcu, 5 gld.; g. Božidar Štiftar, profesor v Kalugi (po g. Drag. Hribarju v Celju) 2 gld. 50 kr.; g. Ivan Murnik, ces. svetovalec, dež. posl. itd. v Ljubljani, 5 gld.; g. Anton Svetina c. kr. notar v Pliberku. 5 gld.; g. dr. Ivan Dečko, dež. posl. in odvetnik v Celju, 10 gld.; g. Frančišek Vadnjal, nam. gimn. učitelj v Novem mestu, v Ljubljani nabrano vsoto 7 gld.; g. Jakob Hren dež. više sodnije svetovalec v pok. v Gradcu, 5 gld.; g. dr. Gregorij Krek, c. kr. vseuč. prof. v Gradcu, 9 gld. 40 kr. Nadaljne prispevke sprejme društveni blagajnik, g. gimn. prof. Fran Železinger v Gradcu (Zinzendorfstr. 32). Vsem gg. darovalcem izreka odbor najsrčnejšo zahvalo. Druge slovenske novice. (Osebne vesti.) Dr. Frid. Mathias, dosedaj pri bos. hercegovski vladi, prideljen je kot de-želnovladni koncipist okr. glavarstvu v Radolici. G. Jos. Janovsky, učitelj na mestni nemški deški šoli v Ljubljani, je imenovan za telovadnega učitelja na ženskem učiteljišču v Gorici. (Praznik sv. Cirila in Metoda) se je prestavil od 5. na 7. julij, ker je 5. julij posvečen novemu svetniku Antonu Zaccariju. Naš vseslo-vanski praznik je prestavljen potemtakem za katoličane že drugič, kar po našem mnenju z ozirom na slovansko vzajemnost le škoduje. (Slovenska nižja gimnazija v Ljubljani) se baje razširi v popolno gimnazijo ter je vlada neki že začela s pogajanji. (Javno kopališče in mestno ubožnico) nameravajo še to leto zgraditi v Ljubljani. (Pogorela) je v noči 22. t. m. skoraj cela vas Kamenje v mirnopeški fari. (Šesti izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubljani.) Darovala so naslednja županstva : Brezovica pri Ljubljani 22 gld.; Šmihel-Stopiče 50 gld.; Planina pri Rakeku 55 gld.; Borovnica 30 gld.; Škocijan pri Dobra vi 20 gld.; Preserje 25 gld.; Vič 50 gld.; Šmartno pri Litiji 20 gld. in Postojna 100 gld, (Olepševalno društvo v Škofjiloki) je imelo dne 18. prosinca t. 1. svoj drugi občni zbor. Po poročilu predsednika je imelo društvo koncem leta 1898 vsega skupaj šest ustanovnikov, 62 društvenikov in 13 dariteljev. Predsednik je naznanil, da je sedaj še pristopil dr. Andrej Fer-jančič, drž. poslanec kot ustanovnik in da je mestno županstvo za tekoče leto privolilo izdatni prispevek. Po nasvetu g. župana Lenčeka bili so »per aclamationem" voljeni: predsednik Slavko Flis, njega namestnik Fran Mikuš, blagajničar Ervin Burdych, za odbornika Leo Lavrič in Lovro Sušnik. Razven potrebnih nasadov in olepšav v mestu in okolici se je sklenilo tudi postaviti primerno javno kopališče. Končno se zahvali predsednik za obilo udeležitev ter vspod-buja diuštvenike za korist in prospeh društva vstrajno in složno delovati. (Umrl je) v Novem mestu dne 24. t. m. kanonik Rihard Frank. Pogreb je danes. N. v m. p.! (V Metliki) je kupila graščino graščaka viteza Savinschega ljubljanska »Ljudska posojilnica" za 80.000 gld. (Novo podzemeljsko jamo) so našli v Pešati pri Cekljah pod goro Pešaški vrh. Ista je 32 m pod površino ter baje polna krasnih kapnikov. Prijatelje prirodnih čudežev bo nova jama zanimala. (Telefonsko zvezo) napravijo v kratkem času med Celovcem in Beljakom. (Nadvojvoda Josip Ferdinand), ki je služboval v Celovcu kot stotnik pri 17. pešpolku, je zapustil vojaško službo ter se preselil na svoja posestva na Solnograško. (Umrl) je v Rožeku na Koroškem dne 20. t. m. v ondotni župnik Janez Godec. Bil je veren naš sobojevnik na narodnostnem polju. Blag mu spomin! (Na Velikem Kleku) »Grossglockner" bilo je minulo leto 3500 turistov, 164 manj nego leta 1897. (Slovanska vzajemnost.) Darovali so za velikovško in grebinjsko šolo sledeči: Gabrijela Preissova, pisateljica 5 gld., Ana Podlipna, so- f proga župana 2 gld. 50 kr. Karla Baumgartlova, soproga tovarnarja 2 gld., Maruša Neureutterova 3 gld., Ružena Svobodova, pisateljica 1 gld., Ružena Maturova, primadona 1 gld., Ana Kettne-rova, operna pevka 1 gld., Marija Benešova 1 gld., gospa Franzlova 1 gld., A. Kresslova 2 gld., Marija Rydrychova 1 gld., Luiza Šilena, soproga poslanca 1 gld.,' Marija Turkova, učiteljica 1 gld., Julija Fantova-Kusa 2 gld., Angela Rivnačova (zbirka) 6 gld., Antonija Štepanova 50 kr., Emilija Brožova 4 gld., Marija Kryžova 50 kr., Marija Sobotkova iz Kralj. Vinogradov 3 gld., Jos. Germ, akad. slikar 1 gld., M. U. Dr. Vojteh Vitek iz Pardubic 50 gld, za mazurke Jožefa Jerabka 3 gld, Lavrencij Pajkert 1 gld., Gvidon Sernec, pravnik 2 gld , Anton Dermota, pravnik 1 gld., Ivan Arh iz Rutzendorfa pri Dunaju 5 gld., slovenski dijaki v Pragi 50 kr. Skupaj 101 gld. 50 kr. Zbirka se bo seveda še nadaljevala. (Kdo je kriv ?) Iz Primorske je bilo poklicano lansko leto 395 nadomestnih rezervnikov k orožnim vajam. Med temi je bilo 284 pisanju in čitanju neveščih, 31 ni vedelo imena Nj. Vel. cesarja, 182 pa ne imena cesarice, kdo je bil nadvojvoda Albrecht ni vedelo 314; kdo feld-maršal Radecky pa 376; h kateri državi pripada Istra ni vedelo 176 vojakov. Tržaško namest-ništvo pa je še ta škandaloznost naznanilo vsim okr. šol. svetom, mesto, da bi se prijelo za nos. (Razkrinkana vlada.) V Trstu sta izhajala do novega leta italijanska lista „11 Mattino" in „La Sera", v katerih ni nikoli manjkalo nesramnih napadov na Slovence, t. j. na večino deželnega prebivalstva. Slutilo se je že za časa obstoja teh listov, da morajo imeti dovolj podpore od zgoraj. Sedaj pa se je pokazalo, da sta k. bila oba vladna lista ter da tožita bivša izdajatelja vlado za ostalo svoto 57.000 gld. Vlada je ponujala posredovalnim potom 25.000 gld. Cela umazana zadeva je bila povod interpelaciji v državnem zboru. (Za ustanovitev italijanskega gimnazija v Trstu) je sklenil goriški občinski svet osnovati poseben zaklad. To je občinska uprava onega mesta, ki ne more plačati v lastni deželi skromnih ljudskih učiteljev. (Slovenska kmetijska šola v Gorici) ima letos — pet učencev! Vendar je tudi goriški slovenski narod kmetijski narod. Kaj je krivo? Ljudstvo je zgubilo do te šole svoje zaupanje baš tako, kakor do ljudske šole v — Podturnom. Vsega pa je kriva deželna vlada (Goriško učiteljstvo) se je hotelo pokloniti cesarju ter mu predložiti spomenico s prošnjo, naj bi vplival na to, da se goriškemu učiteljstvu zboljSa gmotno stanje. Ker pa ni vlada marala priporočiti avdijence, bila je prošnja za njo odklonjena. (Irredenta.) „Sentinella" je opisala v zadnji številki na dolgo in široko mrtvaško slovesnost po Viktoriju Emanuelu „očetu domovine", kateri je pokopan v Panteonu. Na mrtvaškem odru so bili položeni 4 venci, v sredi venec, katerega je , položila kraljeva družina, ob straneh oni rimskega mesta in venec »tržaške mladine" z napisom-. „Narod, ki molči, spomina in upa". Pri grobu .očeta domovine" je stal tržaški veteran J. Brafiel in je držal zastavo iz leta 1848. — Tako piše „Sentinella", katera izhaja v Gorici, okoli katere so tudi ljudje, ki jed<5 c. kr. kruh. Tako piše „Sentinella", ki ni črhnila besedice, ko so polagali v grob našo cesarico, smrtno zadeto od izmečka italijanskega naroda. Tako piše »Sentinella", katera ni zinila o slavnosti, ko so avstrijski narodi obhajali petdesetletnico svojega vladarja. Tako se razvija pri nas laška irredenda, kateri na ljubo se pritiskajo Slovani. (.Novi listi.) V Pulju v tiskarni g. A. Gabr-ščeka je začel izhajati dvakrat v mescu nemško pisan list „A.driatische Post"; istočasno je začel v Trstu izhajati tednik „Novi List". (Postno vodstvo v Pulju) je dobilo ukaz vis. vlade, da imajo njega uradniki s slovanskimi strankami slovansko občevati, uradnika, ki tega j ni zmožen, premestiti je takoj. V Celju in po Slovenskem Štajarju še vedno nimamo enakega, ukaza, nego moramo biti veseli, ako z nami v imenu nemškega uradnika občuje v slovenščini — poštni hlapec. (V Pulju) je poklicalo okr. glavarstvo 72 italijanskih podanikov na zagovor, ker so podpisali protest zoper hrvatski gimnazij v Pazinu. Bili so posvarjeni ter se jim ob jednem zagrozilo, da jih prihodnjič sprovedejo čez mejo. Seveda se bo italijanske rogovileže še čestokrat svarilo, predno se bo kateremu res pokazala pot v sestradano domovino. Kako bi se pač godilo avstrijskim Slovanom, ki bi podpisali na pr. na Pruskem kak protest v prid tam živečim Poljakom ? (Odbor akad. društva „Slovenija") se je za zimski tečaj 1898/99 vnovič takole sestavil: cand. iur. Fr. Novak, predsednik, cand. med. Jernej Demšar, podpredsednik, iur. Iv. Zabukovšek, tajnik, iur. Ant. Bončar, blagajnik, phil. H. Vodnik, knjižničar, iur. Jos. Sajn, arhivar, iur. Fr. Brežic, gospodar, iur. Rud. Andrejka in iur. B. Ferjančič, namestnika, phil. Anton Jeršinovic, phil. Josip Reisner in med. Josip Tičar, pregledniki. Zavod sv. Nikolaja. Ustanovljen v proslavo 50-letnice vladanja Njeg. Velič. presvetlega cesarja Franc Jožefa I. v Trstu, ulica Stadion št. 19. Letos, ko vse tekmuje, kako praznovati petdesetletnico vladanja Njegovega Veličanstva našega presvetlega cesarja Frana Josipa, katerega želja je, naj se praznuje Njegova petdesetletnica ne s hrupom m šumom, pač pa z dobrodelnimi čini, že 16 tudi tržaške Slovenke pokazati svojo vdanost ter vstreči plemeniti želji ple menitega vladarja. Naiele so si nalogo, vstanoviti zavetišče za brezposelne služkinje. Komu ni znano, koliko naših mladenk prihaja vsako leto v mesto iskat si zaslužka? In vse te so prepuščene samim sebi ter nimajo, izvzemši male izjeme, nikogar, da bi jim svetoval ter jih ščitil pred pretečo nevarnostjo. Kam se hoče obrniti ubogo, nevedno dekle, došlo z dežele v mesto med neznane, tuje ljudi? Komu hoče zaupati, koga hoče vprašati za svet, ko se nihče ne briga za njo? Ako pride dobrim gospodarjem v roke, je srečna, kaj pa, ako pride v roke brezvestnim in brezvernim ljudem, kateri jo oropajo vere in sramožljivosti ? Padla je, ker ni imela nikogar, da bi jej svetoval, jo svaril. Koliko solz so že pretočili stariši zaradi takih zapuščenih deklet? Koliko siamote in troškov so imele občine zaradi njih? Da se pride temu zlu v okom, zasnovale so tržaške Slovenke zavetišče, kjer se vspreje majo devojke, došle z dežele, oziroma take, ki so začasno brez službe. Tu so preskrbljene z vsemi potrebščinami proti mali odškodnini 25 nvč. na dan za hrano, katera se v slučaju po trebe da tudi brezplačno. Vrh tega se dekleta poučujejo v ženskih opravilih sploh ter navajajo k strogo moraličnemu življenju in stidljivosti. V slučaju potrebe bode zavetišče obveščalo sta-riše o vedenju njihovih hčera, če to ni mogoče, pa dotična županstva. Skrbi se tudi, da se jim preskrbi dobre in vestne gospodarje ter pazi, da ne zajdejo na slaba pota. Zavetišče je pričelo delovati z mesecem septembrom 1. 1. a doseglo je že lepe vspehe; vsprejelo je namreč do danes že čez 90 brezposelnih služkinj v svojo oskrb. Prišlo se je tudi j na sled takim brezvestnim podležem, ki preže posebno na slovenska neomadeževana dekleta ter jih dovajajo, ali vsaj skušajo dovajati v zloglasne^ hiše. Že iz povedanega je razvidno, kolike važ nosti je vstanovljeno zavetišče in to ne samo za v Trstu nahajajoča se slovenska dekleta, marveč tudi za dotične roditelje in občine, kakor tudi za splošni narodni živelj. Da pa bode mogel ta prekoristni zavod vspešno izvrševati svojo nalogo, treba mu je vsestranske pomoči, posebno sedaj v začetku njegovega obstanka; zategadel obračamo se do vseh slavnih županstev po širni domovini s prošnjo, da nas blagovoli podpirati, bodisi da pristopijo v zavod kot ustanovniki z doneskom 20 gld., ali pa z manjšimi doneski kot podporniki. To bi bila za županstva le majhna žrtev, a zavodu velika pomoč v dosego njegovega namena. Druge avstrijske novice. (Državni zbor) je imel v torek, dne 24. t. m. zopet jedenkrat sejo, katera je bila seveda tako plodonosna, kakor vse prejšnje. Do 2. ure popoludne so se samo čitale razne vloge, pri čem so obstrukcijonisti nastavili svoje opazovalce, da se pri čitanju pač ni nobena beseda preskočila. Poslušal seveda ni nikdo vestno. Prebrale so se potem razne peticije, ne da bi bila prišla katera na glasovanje. Koroški poslanec Dober- 29 nigg je interpeliral ministerskega predsednika zarad že omejenih vladnih podpor tržaškima listoma; poslanca Hinterhuber in Ghon pa sta se lotila železniškega ministra zarad neke železniške postaje v Zilski dolini, ki nosi tudi slovenski napis. Nato se brezvspešna seja zaključi ter se vrši zopet danes. (Gosposka zbornica) je v svoji plenarni seji dne 25 t. m. sprejela tudi pri tretjem branju zakon o zvišanju plač državnim slugam. Vitez Gomperz je predlagal, naj stopi novi zakon v veljavo s 1. aprilom 1.1. Zoper to je bil finančni minister ter večina zbornice in se je sprejel predlog, da se začne veljavnost zakona z njegovim razglašenjem. (Češki namestnik grof Coudenhove) si je zaslužil po mnenju nemških politikov „modro polo" ter mora v kratkem odstopiti, vsekakor pa še predno se začne kakšnokoli pogajanje za spravo med Čehi in Nemci. Nemško jezo si je nakopal, ker je razveljavil sklep mestnega starešinstva v Libercih, naj bi se pri tem uradu izključno le nemško uradovalo. Zadovoljni pa Nemci že sploh niso ž njim, ker noče imeti z nobeno politično stranko intimne zveze. Nemci si seveda želijo na Češkem namestn-ka, ki bi brodil za njimi po nacijonalni kaluži, kakor storijo to mnogi namestniki v naših alpskih deželah. Takšen namestnik pa je pri Čehih nemogoč. (Na Ogrskem) je tedaj nada, da se kriza kmalu razreši. Poslanec Koloman Szell, katerega so si izbrale nezadovoljne stranke za nekakega posredovalca pri vladi, je bil te dni z minister-skim predsednikom, baronom Banffy-jem vred sprejet od cesarja. S svojim vplivnim in taktnim postopanjem je zabranil Szell, da ni prišlo med nezadovoljno opozicijo in vlado do hujšega razdora. Vsled tega ga pa tudi smatrajo skoraj vse stranke za edinega sposobnika, da nasleduje baronu Banffyju. Krona je baje sprejela posredovalne pogodbe Szellove; iste zahtevajo, da preneha trgovinska zveza, ako se ne dožene v Avstriji parlamentarnim potom, vendar pa ostane do leta 1903 faktično razmerje, ki odgovarja povsem današnji carinski skupnosti. Vlada pa še zahteva nadalje premembo opravilnika poslanske zbornice, tako, da bi smelo v isti zadevi se ogla siti največ 6 govornikov, od katerih pa bi ne smel nobeden govoriti čez 5 minut, na ta način bi se zbilo obstrukciji dolgočasno orodje govoričenja iz rok. V isti namen pa zahteva vlada celo pravico za predsednika, da vporabi v slu čaju nemirov ali neposlušnosti v zbornici skrajno silo, da sme poklicati na pomoč tudi vojaštvo. Ko bi bila vlada izposlovala Banffyju enaka sredstva, pa bi ne bilo treba iskati novega predsednika. Drugo je seveda, da li se bodo svobo-doželjni Mažari kedaj vklonili omenjenim uredbam. Ogled po širnem svetu. (Črnogorski knez Niko) obišče te dni turškega sultana ter ostane nekaj dni njegov gost. Potem vrne bolgarskemu knezu v Sofiji lanski obisk. (V Macedoniji) so znamenja za ustajo vedno očitnejša. Tu in tam se pojavljajo cele čete oboroženih ustašev. Turška vlada pošilja dan na dan nove topove in druge vojne priprave v deželo in v obmejne trdnjave. Turškega vojaštva pa je toliko nakopičenega v deželi, da bi že to moralo domačine prisiliti za odpor, kajti to vojaštvo je sestradano, ropa in krade ter trpinči bedno prebivalstvo. Nekatere evropske velevlasti pa še vedno nočejo verjeti na upravičenost macedonskega prebivalstva do ustaje, nego dolžijo le Bolgare, Srbe in Črnogorce, da le ti netijo nezadovoljnost. Med temi optimisti je tudi Avstrija. Kmalu pa bodo videli, kako slabo poznajo balkansko politiko. (Nemški državni zbor) je sprejel predlog, naj se zakon zoper jezuvite razveljavi. ( Ruski car) je razposlal ravnokar drugo okrožnico glede konference za razoroževanje vsem evropskim vladam. Car želi, da bi se ta konferenca ne snišla v glavnem mestu katere velevlasti. Konferenci se predloži program z naslednjimi točkami: 1. V dogovorjeni dobi ne bo nobena država pomnožila svoje vojne, temveč razpravlja naj se še vprašanje, kako je obstoječo vojno zmanjšati. 2. in 3. Prepoved uvedenja novega strelnega orožja in razstrelivnih predmetov; tudi že obstoječa razstreliva je odpraviti. 4. Pod vodne torpede je prepovedati, istotako ladije z ostrogami. 5. Genevski konvenciji glede pomorskih vojn se pripozna veljava. 6. Rešilne ladije med in po pomorski vojni se proglasijo nevtralnim. 7. Bruseljski dogovori glede vojnih običajev iz leta 1874 se revidirajo. 8. Določi se principi-jelno o razsodiščih. Vsa politična vprašanja in taka glede razmerja med posamičnimi državami so iz konference povsem izključena. Konferenca se vrši meseca marcija, najbrže v Brusi u. (Španija) je zgubila v zadnji kubanski vojni 80000 vojakov, največ vsled bolezni. Na Kubi je še 21.000 španskih vojakov, ki pa se tudi kmalu vrnejo domov. (Bitka med Turki in Arabci.) Pred par tedni že se je vršila v Arabiji velika bitka med Turki in arabskimi insurgenti. Arabci so podlegli tar izgubili 4000 mož, a turških vojakov je padlo nad 2000. Svobodoljubni Arabci nočejo namreč pripoznati turškega sultana za zvojega kalifa. Dopisi. Šoštanj. Da v Šaleški dolini ljudstvo ni tako zaspano, kakor bi se mislilo, kaže nam precejšno število društev, katera so se začela posebno sedaj v novejšem času krepko postavljati na noge. Saj imamo »Čitalnico šaleško", »Podružnico sv. Cirila in Metoda za Šaleško dolino", »Konzumno društvo v Šoštanju", »Šaleško učiteljsko društvo" itd. — Vse se že zaveda, da v slogi je moč in vse je prišlo v jubilejnem letu do prepričanja, da leži v geslu »Z združenimi močmi" nekaj, kar se mora vpoštevati. Samo tisto društvo, katero sem navedel najzad-nie stoji še vedno na ilovnatih tleh, in bati se je, da se nam ne razruši prej ko slej. Sramota bi bila res! Toda danes o tem društvu dovolj. V sršenovo gnezdo dregnil bom prihodnjič. Danes pa mi je poročati o zborovanju podružnice sv. Cirila in Motoda. Ta podružnica, ki je za Šaleško dolino neprecenljive važnosti, in smelo zahtevamo naj bi zavzemala prvo mesto med našimi društvi, imela je svoje zborovanje v nedeljo, dne 15. t. m. v spodnjih prostorih hotela »Avstrija". Predsednik, č. g. župnik Cizej iz Velenja pozdravi v jedrnatih besedah navzoče, razklada namen podružnic v obče in se posebno ozira na sedanje naše razmere. Nato prečitata tajnik in blagajnik svoji letni poročili; iz zadnjega se je razvidelo, da smo še vedno na duhu uboge reve. Kaj pomaga, če si ud kakega društva samo po imenu, podpirati ga pa nočeš in se treseš kakor šiba na vodi, kadar je treba plačati letnino? Nič in zopet nič! Jaz bi še takšen ud biti ne hotel, ker bi se bal, da bi se mi drugi ne smejali. Upam, da se bodo časi v tem oziru zboljšali, in zato preidem k novi točki, to je k volitvi odbora za to leto. Predsednikom izvoljen je bil g. dr. Fran Mayer, popredsednikom g, dr. Karol Chloupek, blagajnikom č. g. František Lom, tajnikom pa gosp. Ant. Šumljak. Ko se je po volitvi prerešetarilo dokaj važnih misli, o kojih pa danes še ne morem poročati, zaključilo se je zborovanje. Navzoči zapustili so svoje prostore in šli v prvo nadstropje ravno istega hotela, kjer se je vršila veselica, katera bo ostala vsem gotovo še v prijetnem spominu. Iz Frankolovega. Bralno društvo na Fran-kolovem zborovalo je v nedeljo, dne 8. januvarja 1899 v šolskih prostorih. Potovalni učitelj gosp. Ivan Bele, poučeval in opozarjal je v precejšnem številu zbranemu ljudstvu o najnavadnejših škodljivcih sadjarstva in vinarstva. Posetilo je društvo mnogo gostov, posebno nam vedno dobro došli g. Petriček iz Žalca. Videli smo, da je društvo po enoletnem obstanku kaj mnogo zanim anja pridobilo. Isti, kateri so poprej le od daleč gledali, pristopili so mej ude, kajti naše društvo s svojim izvrstnim namenom, za blagor kmetskega stanu vedno delujoče, dobilo je ugled in splošno spoštovanje. Kmet, dosedaj malobrižen, začel se je brigati za svojo lastno korist. Uvidel je, da tako ne gre dalje — treba se žuriti. Zgodovina pišoča o Slovencih naglaša dične lastnosti, posebno ljubezen do svojega vladarja in domovine, bister um in pohlevnost. Pohlevnost je jako lepa čednost in divna krepost, kjer se rabi v pravem razmerju z drugimi krepostmi. Oj ti ljuba pohlevnost, ti pre-milo samozatajevanje slovensko razcvitaš se pri tako zvanih »v srci — Slovencih". Ne smemo se čuditi, da se naš narod pre-dostikrat prišteva tako zvanim inferijornim narodom. Ni čuda, da se trdi z vso resnobnostjo, da Slovencev še pred 1.1848 bilo ni. Kaj je temu krivo? — Premalo samozavesti — samozatajevanje. Vse premalo resnobe in zraven pa še domači prepiri in razpori ovirajo. Vsakemu narodu je treba pouka. Dragi Frankolani! Zahajajte pridno k društvenemu zborovanju ter izkoriščajte in porabite sebi v korist, kar ste slišali pri našem dičnem društvu. »Išče te sreča, um ti je dan. Našel jo boš, ak' nisi zaspan!" Iz Ptujskega okraja. (O društvu »Narodna čitalnica".) Društvo »Narodna čitalnica" v Ptuju je edino središče Slovencev v tem okraju. Vsled tega bi bilo naravno, da bi imelo i društvo ude v mestu, pa tudi zunaj mesta, da ( bi bili v društvu zastopani vsi stanovi. Temu ni tako, zunaj mesta ima društvo bore malo udov; z dežele se pogrešajo duhovniki, učitelji in učiteljice, kmetski posestniki itd. Neki dopisnik »Domovine" tirjal je zadnjič premembo pravil. Zakaj premembe želi in kako premembo želi, tega ni povedal. Gotovo dopisnik pravil ne pozna, sicer bi vedel da niso pravila kriva, da društvo šteje malo udov, ampak mlač-nost Slovencev! Kdor hoče postati ud, mora pismeno pri odboru javiti, odbor sme po razmerah zunajnim udom znižati doneske, vpisnine njih tudi celo oprostiti. Ali so to res pogoji, da bi njih preje imenovani sloji ne mogli prevzeti in izpolnjevati ? Poskusite vsaj! Seve, Slovenci stanujoči v mestn, naj nosijo vsa bremena za »Narodni dom", za dijaško kuhijo, za agitacijo in volitev itd., to je ceno. V društvu se nobeden stan ne prezira, starost se ne spodnva, ker je za vse prostora in dela dovolj! Tudi izgovori so piškavi in nikakor ne morejo opravičiti mlačnosti, katera navdaja velik del slovenskega razumništva nasproti edinemu potrebnemu slovenskemu društvu v nemčurskem gnezdu! Mogoče je, da bi bili dohodki »Narodnega doma" veči, ko bi imeli krčmarsko obrt, javno, vsem pristopno gostilno. Te pač nimamo, ker mestni občinski zastop iz mržnje do nas nasprotuje. Gotovo iz hvaležnosti za to pa naši ljudje zahajajo v prodajalnice nam nasprotnih trgovcev, v gostilne najhujših nemškutarjev! Od Sv. Barbare pri Mariboru. V Mariboru izhaja baš tako podel podrepni listič, kakor nemška »žaba" v Celju. Dočim pa nima celjski listič s čim polniti svoje prostore, ker mu je delokrog odmerjen le na mestno nemšku-tarijo, zunaj mesta pa ga zaničuje vsakteri, nahaja se v mariborski okolici, žal, tudi na kmetih vse polno okužene golazni, ki prisegajo na laži v »marburgerci" ter jih še sami vpo-šiljajo. To so najčešče župani slovenskih občin, možje, ki bi morali biti vzgled in ponos prebivalstvu. Res, da ne znajo sami skrpucati pravil nega nemškega stavka, a za to jim je podrejen poslužni občinski pisarček, ki mora po nareko vanju pisati v nemške časnike, mesto da bi opravljal od občine mu izročeni posel ter si zaslužil od slovenskih davkoplačevalcev prispe-vane krajcarje. In koliko se tako revše trudi, kako debele »srage" poti, predno zveriži iz županovega klobasarjenja kaj nemščini sličnega. Tako je n. pr. v občini Koren pri Sv. Barbari. Ko je zaklicala svojedobno »Domovina" slovenske možake v ondotnih občinah, posebno v Korenu in v Žikarovcih, naj vendar enkrat pokukajo izpod nemčurskega plašča, v katerega jih zavijajo posamezni odpadniki ter pogledajo, kako sramotno je na pošti, pri občinah itd. kjer deluje le njihov davčni krajcar, a kjer nimajo niti slovenskih pečatov, — takoj je vpregel ko renski župan svoje »občinsko kljuse", da je skovalo in zapeljalo v Maribor »tetki" kar dve »koloni" bedarij, nevednosti, zlobnosti, obrekovanja, janičarskih priseg itd., kakor se že imenujejo vse te krasne lastnosti, katere dobi pristen Slovenec še le tedaj, če se da krstiti po Wol-fovem obredu, ko zavrže versko in narodno pre-pričajne ter obleče »sivo" kožo nemčurske »kulture". Ko je prav kosmato zarentačil nad ondot-nim zaslužnim gospodom nadučiteljem Kranjcem, češ, da je on provzročitelj poziva v »Domovini", (pri čem pa je neotesanec lopnil po krivem grmu, kajti nam pove uradna statistika, koliko je v poedinih slovenskih občinah, kakor so to vse pri Sv. Barbari, neomahljivih t. j. po ljudskem štetju Slovencev, koliko pa uskokov, katere ima statistika zabilježen kot — Nemce (?!); obrekovalcu pa mora biti še posebej znano, da se pritiskajo občinski in poštni pečati na listine, ki pridejo med svet, a na teh smo videli vedno le nemške — op. ured.) pa veriži o vsem mogočem, česar ne razume, izpove da je on »tudi — Slovenec", le pravilne slovenščine ne mara slišati, da se počutijo ondotni prebivalci najbolje v nemčurskem objemu, da se vsi skupaj ne brigajo za drugo, nego za — vsakdanji kruh (kaj tacega se sme po drugod na Slovenskem izreči le o — štironožcih!) In kaj tacega se drzne trditi posamezen odpadnik v imenu vsega prebivalstva slovenskih občin! Hvala Bogu, da bodo letos za vse štiri občine nove volitve; ako ne prej, dobimo sedaj dvojezične pečate, sedajne oblastnike pa pošljemo z njihovimi staroveškimi nazori in samonemškimi pečati v arhiv »mariborske tetke". Narodno-gospodarske novice Težnje kmetijskega gospodarstva in sred stva za njih olajšavo. Ta huda nadloga kmetskega stanu ponavlja se rod za rodom, je črv, ki prav za prav doibi čvrsto deblo kmetskega stanu, To zlo je treba na vsak način odpraviti in zato se morajo kmetje tudi sami za energično odločiti. Zato je potrebna varčnost o pravem času, potreba je, da si kmet osigura o pravem času gotovino, s katero se bodo" izplačali drugi otroci razun pre-jemalca posestva. Najvspešneje tako varčevanje pa je zavarovanje življenja. V tistem času, ko zavarovani kmet prevzame polico za n. pr. 1000 gld. in premijo plača, ima za s /oje otroke že 1000 gld. pripravljenih. Pa če tudL takoj umrje, pride ta kapital njegovemu gospodarstvu v korist. To je velika prednost zavarovanja pred drugim varčevanjem, pred vlaganjem denarja v posojilnico ali hranilnico. Zavarovani kapital je takorekoč takoj zavarovančeva last. Ako se namreč 201etni mlad kmet-posestnik zavaruje dosmrtno z dosmrtnim plačevanjem na 1000 gld. plačuje pri nekaterih bankah le po 17 do 18 gld. na leto. Ako tudi takoj po prvi premiji umrje, se izplača njegovim naslednikom 1000 gld. Koliko mladih gospodarjev bi bilo danda nes srečnih, da so njih očetje na to mislili. Druga prednost zavarovanja pred drugačnim načinom štedenja pa je, da je zavarovanec takorekoč prisiljen vplačevati, torej štediti. Temu se privadi tako, kakor plačevanju davkov in drugih jed-nakih bremen Marsikateri krajcar, ki bi se sicer drugače potratil, gre za zavarovalnino. V vsakem gospodarstvu se da nekaj prihraniti. Marsikateri-krat ima kak kmet nekaj denarja, katerega rabi neobhodno za nujne potrebe, pa je mali znesek in se mu toži ga v hranilnico nesti, se torej drugače zapravi. Zavarovan kmet, ki je prisiljen zavarovalnino vplačevati, pa take zneske v to porabi. Pravi se rado, da kmet zavarovalnine ne zmore. Če umno gospodari m pridno dela, doseže ss vojim delom že samim toliko dohodkov, da se preživi, poleg tega pa še par krajcarjev lahko na stran dene. Delo otrok, ki mu pomagajo, pa je tudi nekaj plačila vredno, in v zavarovalnini, ki jim pride pozneje v korist, se jim to plačilo nabira. Veliki posestniki, ki gospodarijo s kapitalom, najdejo račun. Plačevati pa morajo dnino delavcem. Kmet gospodari s kapitalom in delom. Zasluži si torej isto dnino sam. Dnina delavca-dninarja preživi, torej kmeta tudi temložje, ker ima deloma manj troškov kakor dninar, ima svoje stanovanje in po ceni hrano v svojih pridelkih. Dohodek od kapitala, s katerim dela, bil bi torej že prebitek, katerega lahko deloma za zavarovanje porabi. Kmet ima pa tudi otroke, ki mu doma delajo in za katere ima skrbeti. Ako je posestvo manjše, da ne rabi toliko delavnih močij, gredo pa drugam v dnino, ko je doma vse opravljeno, ali se lahko bavijo s kakšno domačo obrtjo itd. Za delo, katero otroci doma opravljajo dobivajo hrano, obleko in druge take potrebščine. Njih zaslužek, kar obsega neobhodne potrebščine naj torej kot deležniki gospodarstva porabijo, da se to bolje utrdi, da se kapital v njem množi. Oni naj torej tudi pripomorejo, da se zavarovalnina, ki bode itak enkrat njim v korist, plačuje. Tako naj delajo vsi členi jedne obitelji vkup vsi za jednega, jeden za vse. Zavarovan oče bode imel prijetno zavest, da je njegova starost osigurana, da je za vse otroke primemo skrbel, pa da se ne bode gospodarstvo porušilo po njegovi smrti, ali ko ga kateremu sinu prepusti. Prijetno starost bode imel, ker otroci mu bodo hvaležni, da je zanje skrbel. Od prevelikih skrbi j naenkrat napaden mlad gospodar je ogorčen in ne postopa tako, kakor je njegova otročja dolžnost. Ako se ne počuti pri prevzemanju posestva naenkrat v taki skrbi, tudi ne bode ogorčen, če bi pa bil že njegov značaj napačen, varoval se bode osorno ravnati z očetom, ki ima pričakovati po smrti še lepo dedščino. Zavarovanje bi tedaj vplivalo tudi moralno zelo na ljudstvo, gospodar pa koristi neposredno sebi in oltokom. Kako pa se naj kmet zavaruje? Načinov zavarovanja je mnogo. Najceneje zava i rovanje je z dosmrtnim plačevanjem, zavarovana glavnica se mu izplača po smrti. Ta način bi bil zel6 ugoden, ker je po ceni, posebno ugoden tedaj, ako zavarovanec slučajno kmalu umrje, Tedaj se je do tistega časa najmanj vplačalo. Napako pa ima, da je kmetu, ko je enkrat po sestvo oddal, težko naprej plačevati, ako tega otroci ne prevzamejo. Prav ugodno zavarovanje je pri vplačevanju zavarovalnine do gotove starosti, pri kateri se namerava kmet- gospodar spraviti k počitku. Pri tem načinu se pa lahko zavaruje tako, da se ob istem času, ko se neha vplačevati zavarovalnina, že tudi izplača zavarovana svota, ali da se izplača še le po smrti, a vplačevanje preneha z dogovorjenim letom. Prvi teh dveh na-fcmov zavarovanja je zel6 ugoden, ker dobi gospodar, ko prepusti kmetijo že gotov denar v roke in lahko s tem poljubno razpolaga. Seveda je ta način zavarovanja tudi precej dražji. Drugi način je ceneji, za kmeta pa ugoden. S časom ko neha gospodariti ter prepusti gospodarstvo sinu, tudi preneha vplačevanje. Denarja sicer ne dobi v svojem življenju v roke, to pa privžit-karju ni toliko potreba, tu bode že sin z ozirom na prihodnjo dedščino lepo zanj skrbel. Petindvajsetletni gospodar n. pr. se hoče zavarovati za 1000 gld. Ako se mu zavarovana svota izplača še le po smrti in ako dosmrtno plačuje, plača na leto okolu 20 gld. Ako pa n. pr. v istem letu po zavarovanju umre, plačal je samo 20 gld., a njegovi dediči pa dobijo celih 1000 gld. izplačanih. Kakih 20 gld. na leto pa že zamore majhen gospodar vkup spraviti, ako ima le resno voljo in bodočnost pred očmi, da nekoliko štedi. Ako živi dalje ter da poprej posestvo sinu, mora pač sin skrbeti za premijo. K4ot se zavaruje da vplačuje le do 65. leta svoje starosti, a svota da se mu še le po smrti izplača, plačuje, ako je star 25 let pri vstopu, navadno zopet le okolu 20 gld. na leto. Če pa hoče že v m\m življenju dobiti izplačano svoto, n Pr- ko dopolni 55. leto, plačuje pa okolu 28 goldinarjev na fcto. Koliko nepotrebnih troškov imajo marsikateriktat kmetje! Nepotrebne pravde, prepogosti obiski gostiln, izdajanje denarja za nepotrebne stvari itd. se naj odpravi in zavarovalnina bode gotova. Ni ga kmeta, ki bi bil tako zelč na slabem, da si ne bi mogel še nekaj ma lega prihraniti. Ako si zavaruje govejo živino, , kam bolj važno je še njegovo lastno življenje, na katerem sloni blagor in obstoj njegove kme- j tije ter sreča otrok! Ta način varčnosti, s katerim skrbi gospodar za trdni temelj svojemu gospodarstvu, za svojo in svojih otrok bodočnost, pa še ne zadostuje. V zavarovanem kapitalu nabira gospodar premoženje za bodočnost, a rabi pa tudi sredstva, katera ima za razne slučaje hitro na razpolaganje. Po dobrih letinah pridejo slabe, pride bolezen ali kaka druga nesreča, treba nabaviti kake nove potrebščine, treba skrbeti za melioracije itd., zarad česar je treba imeti nekak rezervni zaklad, s katerim lahko razpolaga. Kjer so imeli prej od vinogradov lepe dohodke, pa so prerazkošno živeli, ne meneč se za prihodnost, znajo sedaj, ko so jim vinogradi uničeni, tak zaklad prav ceniti, pa ga žalibog nimajo. Pa meten gospodar seveda ne bode velikih svot zbiral ter jih pustil le v skrinji ležati. Denar naj dela, naj se obrestuje, nese ga torej v posojilnico ali hranilnico. Ta zaklad naj bi skušal vedno na gotovi višini ohraniti. Neumno bi pa bilo veliko svoto imeti v hranilnici, ko se znabiti denar na lastnem posestvu n. pr. pri melioracijah, pri kupčiji itd. hitro in dobro obrestuje. Ko je gospodar vstregel vsem nujnim potrebščinam gospodarstva, sebe in svoje rodbine, ko je z zavarovalnino in z dopolnjenjem rezervnega zaklada bodočnost osigural, potem še le naj si privošči morda tudi manj nujne potrebščine, ki mu služijo v olep-šanje življenja. Dokler pa tega ne doseže, naj pa na vse kriplje skrbi in dela, da pride na to stališče. Ako ima trdno voljo, zna pamet rabiti in ima dobre roke, 89 mu bo to tudi pasrečilo. Dokazov za to imamo mnogo. (Konec prihodnjič.) Sejmi. Dne 31. januvarja v Dobovi. Dne 1. februvarja v Jurkloštru. Dne 3. v Jarenini, Kostrivnici, Sv. Jurju ob Ščavnici, na Vidmu in Zelenem Travniku. Dne 4. pri Sv. Barbari v Halozah, (samo za blago). Dne 6. v Dobrni, Gornjem gradu in pri Sv. Petru pod Sv. gor. Zah-vala. Najsrčnejšo zahvalo izrekamo vsim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so med boleznijo in ob smrti našega ljubljenega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda Ernesta Širca posestnika in -trgovca, -v G3-rižah izrekli tolažbo in sočutje hudo prizadeti rodbini. Posebno pa se še zahvaljujemo vis. čast. duhovščini in učiteljstvu, si. požarni brambi žalski, velencenjenim pevcem za ginljivo nagrobnico in darovateljem krasnih vencev, kakor vsim, ki so rajnega spremili k večnemu počitku. V Grižah, dne 22. januvarja 1899. Razne stvari. (Od ruskega carja odlikovana Slovenca.) Gosp. Božidar Štiftar, profesor v Kalugi na Ruskem, doma iz Solčave v Savinjski dolini, jo odlikovan z redom sv. Ane II vrste, s katerim odlikovanjem je v zvezi podeljenje ruskega plemstva. Tedaj štajarski Slovenec — ruski plemič. Istočasno je dobil Slovenec g. M. Hostnik, profesor v Rylskem na Ruskem, red sv. Stanislava II vrste. G. Štiftar ima že 4, g. Hostnik pa 3 ruske rede. Ris moža, ki delata Sloveniji čast! (Iz Londona) se poroča po celem svetu, da je iznašel znani hrvaški tehnik Tesla električno sredstvo za uničenje tuberkuloznih (jetič nih) bacilov. O iznajdbi se izjavlja nek priznani zdravnik precej zanesljivo. Če se bo poskus res posrečil, zaslužil bi bistroumni Hrvat, da ga proslavi ves svet, kajti tej neusmiljeni morilki človeštva niso prišli dosedaj vsi zdravniki v okom. (Najdaljše pismo) je pisal mongolski kan Timur ondotnemu sultanu Pismo je dolgo 70 metrov ter široko tri metre. Pisal mu ga je perzijski krasnopisec Mulon Kerik Muhamed ter dobil za to svoje delo — 100 deklic. Koledar. Petek (27.) Janez Zlatoust, cerkv. učenik. — Sobota (28.) Julijan, škof; Marjeta dev.; Karol V. — Nedelja (29.) 4. po razgl. Gosp. Septuagesima Frančišek, S. — Fondeljek (30.) Martina; Janez muč., škof. — Torek (31.) Peter Nol., sp,; Marcela, vdova. — Mesec svečan ali februar. — Sreda (1.) Ignacij, škof in mučenec. — Četrtek (2.) Svečnica. Darovanje Gosp. Loterijske številke. Gradec 21. svečana 1899: 50. 55, 26. 18, 77 Dunaj „ 29, 50, 83, 5, 37 (27) 1 Rodbina Širca. Občni zbor Konzumnega društva z omejenim poroštvom v Šoštanju se vrši v nedeljo, dne 5. svečana t. 1. ob 3. uri popoldne v hotelu „Avstrija". Dnevni red: 1. Poročilo društvega delovanja. 2. Predložitev in odobrenje računov. 3. Razni predlogi. 4. Volitev. Nadzorništvo konzumnega društva v Šoštanju. Načelnik v Martin Hleb. Kovačnica v Trbovljah ob okrajni cesti zraven farne cerkve, dobro vpeljana, se da v najem. — Več pove Ana Arzenšek, po-(32) sestnica v Trbovljah. ttMMMMMHMMMMHMMHMft* 0d.-s7-e-tn.il1: -v Celj-u. naznanja, da preseli svojo pisar no s prvim sve- ^^ čanom t. 1. v Jelenčevo hišo št. 19, Rotovške ulice (nasproti sedajne pisarne). (33) 4-1 *fWMfM#lfHMHIfNtfHWMli u ..THE GRESHA1' zavarovalna družba za življenje v Londonu. Filijala za Avstrijo: Dunaj, I. Gizelastrasse 1., v družbeni hiši. Filijala za Ogrsko: Budimpešta, Frana-Jožefa trg in 6, v družbeni hiši. Aktiva družbe 31. dec. 1897 K. 159,947.578'— Letni zavarovalni dohodki z obrestmi do 31. dec. 1897 „ 28,823.375 — Med letom 1897 je bilo od družbe izdanih 7468 polic v znesku.......„ 67,331.352,— Prospekti in cene, po katerih se ravna družba pri izdavanji polic in prijavni ohrazci dobe se brezplačno pri generalnemu zastopu v Ljubljani, pri Gvidonu Zeschko-tu v vili nasproti "Narodnemu domu.. (319) 12—4 IVAN REBEK st stavbeni in umetni ključar v Celji Poljske ulice štev. 14, v lastni hiši. Priporočam se prečastiti duhovščini in slav. občinstvu za napravo vsakovrstnih del, spadajočih v mojo stroko, n. pr. napeljave vodovodov in strelovodov, hišne telegrafe in telefone, štedilna ognjišča vsake velikosti in kakovosti. Izdelujem nagrobne, predaltarske, vrtne in druge železne ograje, kakor tudi vrata, navadna in umetna dela. Priporočam svoje na stroj pletene mreže za ograjenje vrtov ali dvorišč, kakor tudi v varstvo velikih steklenih oken, n. pr. pri cerkvah itd. itd. Načrti in proračuni brezplačno. o&eaoeso^ "Vse po najnižji!! cenah. o&geeee&^So Svoji k svojim! ..........m 60.000 vsake vrste proda po nizki ceni Jože Janežič na Bizeljske m pri Brežicah. (16) 8—3 AMERIKO Kralj, belgijski poštni parnlk Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo Koncesijovana od vis. c. kr, avstrijske vlade Pojasnila daje Eed Star Linie. Dunaj IV. Wienergiirtel, 20 ali pa Julij Popper, Bahnstr. 8, Innsbruck. >y tat TAT TAT TAT •vi^r^rs? Hiša z gostilno in vsemi pravicami gostilniške obrti, na okrajni cesti blizu Celja proda se ali da tudi v najem po dobri ceni in pod ugodnimi pogoji vsak čas Vpraša se naj pri gosp. dr. Xju.d. ^Filipič-u. odvetnika v Celju. (21) 3—2 efc .-b. «4» ■ .-r. .-r. ,-b. g 1 -1 ■ ■ l&šm fj^asas.-feS Dr. Iv. G-laser odvetnik v Mariboru. ^ Uljudno naznanja p. n. občinstvu, | ' da je otvoril svojo odvetniško pisarno I: ^ v Mariboru, Tegetthof-ova ulica ^ ■ št. 22 v pritličju na levo. (i9j 3-2 || J Zenit na ponudba. Oženiti se želi 35letni posestnik, vrednost njegovega posestva je čez 5000 gld. V zakon si želi žensko, če tudi nekoliko starejšo, ki ima veselje do gospodarstva in vsaj do 1500 gld. gotovega denarja, oziroma premoženja. Ponudbe naj se pošljejo upravništvu tega lista. vešča kakega godala ali trobila, ter slovenskega in nemškega jezika, se iščeta. Vstop takoj. Plača primerna. Godba daje stranski zaslužek. Ponudbe je poslati do konca t. m. pod šifro ^USTotranjslco" na upravništvo (29). tega lista 10 gld. nagrade dobi oni, ki prinese ročni kovčeg, ki se je zgubil dne 15. decembra 1898.1. na poti Bizeljsko-Brežice odnosno BrežiceVidem, v narodno gostilno v Brežicah na Štajerskem, oziroma županstvu v Krškem na Kranjskem. Če ga pa našlec noče vrniti, dobi oni, ki našleca ovadi in se kovčeg najde, — 5 gld. nagrade. Kovčeg je 30—35 cm dolg, do 2 cm širok, (zgoraj in spodaj jednakomerno širok) in 20—25 cm visok, črno polakiran, se od zgoraj s ključem zapre in ima že popravljen črn roč. Na eni platnici so znaki od odpadle tablice. Od znotraj je prevlečen z rujavkastim platnom. V najem bi rad vzel (28) 2-1 hišo za trgovino Ponudbe blagovole se poslati upravništvu tega lista. pxo;;oxo;=;o;