Politicen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gid., za en mesec 1 gld. 10 kr X administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 grld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Ä^tev. 7 Ljubljani, v soboto Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša * Itokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. T VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */«6. uri popoludne. 13. februvarija 1892. Letnik: XX. Državni zbor. Z Dunaja, 11. februvarija. Donavska parobrodna družba. Tudi današnja seja poslaniške zbornice je bila jako živahna. Pričela se je posebna razprava o parobrodni družbi. Gorenjeavstrijski poslanec dr. Ebenhoch je pri §1. poudarjal važnost te družbe za njegovo deželo in omenjal, da je zaradi tega s svojimi tovariši glasoval za njo. Da bi pa družba pozneje ne opustila brodarstva po gorenji Donavi, predlagal je premembo, da mora voziti do Pasava ves čas svojega obstanka, ne pa samo dotlej, dokler traja sedanja pogodba. Minister Bacquehem je odgovarjal, da se kaj tacega družbi ne more nakladati in da bi se po sprejemu take določbe razbila pogodba, kar bi imelo nasledek, da družba to vožnjo, ki ji prizadeva 170.000 gld. zgube, opusti že zdaj, ne pa še le čez 10 let. On zato predlogu ne more pritrditi, pač pa je vlada pripravljena z vso svojo veljavo pri družbi delati na to, da kolikor mogoče ustreza potrebi gorenje Avstrije. Dr. Eben-hoch je vsled tega umaknil svoj predlog in namesto njega nasvetoval resolucijo, ki vladi naroča, pri družbi vplivati, da brorlarstva po gorenji Donavi ne opusti tudi po poteku pogodbine dobe. Za njim je govoril knez Liechtenstein in dokazoval, kako slabo je prejšnje upravništvo gospodarilo. Po njegovi sodbi je parobrodna družba potrebna, ali država naj družbo prevzame v svoje gospodarstvo in naj jo sekvestrira. Reč bi se bila mirno razvila, ko ne bi bil poprijel besede sekcijski načelnik Bažant, ki je hotel zavračati zadnji govor dr. Luegerja, kateremu je rekel, da so bile njegove trditve neresnične. Spedicijski podjetnik Glücklich v Galacu je imel pravico dobivati povračila (re-fakcije) tudi za blago, ki ga je oddajal na domačih , postajah za domači promet vsled posebne pogodbe z družbo, katere pogodbe pa ni poznala priča Chwdika, na katero se je Lueger skliceval. Tudi to ni res, da bi se bila skrila p sms, s katerimi je hotel Chwoika dokazati svoje trditve. Dotična pisma so 24 ur v njegovih rokah in iz njih ni razvidno, da bi bili višji uradn'ki v sporazumijenju z omenjenim špediterjem. Med temi pismi je tudi pismo uradnika Chwoike, iz katerega je razvidno, da je hotel Chwoika sam dobivati nekako nagrado od oddanega blaga in da je iz nevoščljivosti dolžil Gliick-licha, ker teh nagrad njemu (Chwoiki) niso hoteli dovoliti. Zaradi tega pa tudi njegove izpovedi nimajo nobene veljave. Kar se tiče krmarja, ki ga je društvo odslovilo brez pokojnine, zgodilo se je to zaradi tega, ker je brez dopusta po več dnij izosta-jal iz službe in ker je pijanec. Za vladnim zastopnikom je zavračal Š z cz ep a-nowski nekatere trditve Liechtensteinove, potem pa se je oglasil dr. Lueger, ki je jako odločno odgovarjal Bažantu, češ, da ni ovrgel nobene njegove obtožbe, ampak jih marveč potrdil. Glücklich je imel pravico do refakcij tudi za domači promet, ali goljufija je bila v tem, da so društveni uradniki na njegove tovorne liste zapisovali blago, ki je bilo naravnost pn družbi oddano in da je on tudi od tega blaga dobival refakcije, dasi ž njim ni imel opraviti ničesa. To je bilo tako navadno, da je moralo vodstvo razposlati uradnikom posebno okrožnico, v kateri jim prepoveduje za naravnost pri družbi oddano blago rabiti Glücklichove tovorne liste. Kar je trdil, je res in more s pričami dokazati ; velikokrat je imel že opraviti pred sodišči, pa vselej je dokazal, kar je trdil. Bažant se je še enkrat oglasil, pa se zopet ni lotil pravega vprafanja, ampak le ugovaijal, da so trditve Luegerjeve neresnične, ker ni res, da so bila pisma poskrita, da bi Glücklich ne bil imel pravice do refakcij od domačega predmeta, da bi bili uradniki ž njim sporazumljeni in da bi bil Chwoika samovoljno umirovljen. LISTEK Tiha, zimska noč. Kako čudno je to v prirodi: kolikokrat ves božji dan po zimi brije, mete in frči, sneg se usiplje na vse strani, — a nastane večer, polagoma se vse umiri, luna posveti na obzorju. Toda večkrat se tudi zvečer ne umiri priroda. Ni li to v obeh slučajih obraz človeškega življenja? Boj je človeško življenje, oj, koliko viharjev se drvi preko glave vsakega, kako to vre v srcu in v duši! A pride zoper večer, smrtni veter upihne luč življenja, tiho in mirno nastane, kakor v grobu — in onkraj groba? Življenje onkraj groba pripravlja si vsak sam. Marsikomu sveti tam ne sicer mesec, temveč milost božja in ljubezen, pri drugem tudi onkraj groba, v večnosti traja vihar, — tožen in grozen. Stal sem po takem viharnem dnevu te dni pri oknu pozno zvečer. Vsa zemlja zdela se mi je, kakor dete, katero joka ves dan in zdihuje, proti večeru pa se umiri, mati priroda prikrije je z veliko snežno odejo, in da bi to dete spalo mirno in sladko, Oče nebeški prižge še zvezdice in mesec. Preko plota na vrtu pred mojim oknom se je plazila mačka tiho in oprezno, kakor tat, pod hruško se vspne, rep šine po koncu, kakor meč, hrbet nagne, strese se in pogleda k oknu. Oči so ji sršele, kakor dve zvezdi. Pogledimo: Zvezde na nebu in zvezde na zemlji, a' kak razloček je med njimi! Na nebu gori te zvezde svetijo že dolgo, dolgo dobo, nikomur niso še prizadele hudega, a te mačje zvezde posvetile so že marsikateri miši in neopreznemu ptičku! In nehote mi šine v glavo: tej mački podobni so zdaj mnogi ljudje. Koliko je to krika in hrupa in govorice! Verjemite, da vsaka beseda, s katero se nadlegujejo zdaj našinci javno in zasebno, postane kapljica vode, nastal bi drug vesoljni potop. Tedaj je bil en sam Noe, zdaj sta dva: katoličan in liberalec, in vsak teh dveh vabi narod v svojo ladijo, vsak nagovarja in pregovarja ter dokazuje, da v njegovi ladiji je gotova varnost. V katero ladijo, ljubi čitatelj, vstopiš? V to, katera ima na čelu napis: „Vera in domovina", ali v ono, katera nosi vabljivo geslo: „Domovina in narod", o Bogu se še zmeni ne, križ ima zlomljen in skrit nekje med staro šaro? Za paganskih dob so prišli k našim pradedom apostoli: sv. Mohor in Fortunat, sv. Ciril in Metod, ki so imeli geslo: Vera in domovina! Ljud jim je verjel; ali je bil morda zapeljan, prevaran in pahnjen v suženjstvo? Ne, v dokaz bodi, da vsak izmed nas govori jeden zdrugim v jeziku naših prednikov. Še dalje, kakor Bažant je šel dr. Jaques, ki je čisto preziral parobrodno družbo in se pečal zgolj le z osebo dr. Luegerja ter našteval razne j sodnijske razprave, pri katerih je dr. Lueger tudi j trdil, da je vse res, kar govori, da more vse to s I pismi in pričami dokazati, da pa ni mogel dokazati ; ničesar. Ves ta govor ni bil z rečjo samo v nobeni zvezi in dr. Gessmann je govornika opominjal, da naj ostane pri stvari, ali predsednik je pustil Jaquesa govoriti, ki je med silnim vriščem kričal, da se noben rodoljub ne more zmeniti za Luegerjeve dokaze. Levičarji so zelo ploskali Jaquesu, z druge strani pa in tudi z galerije se je razlegalo glasno oporekanje in sikanje. Lueger se je še enkrat oglasil k besedi in { je najprej vladnemu zastopniku odgovarjal, da je Glücklich družbi delal škodo, ker je bil uradnike pripravil, da so na njegove in ne na društvene tovorne liste prejemali in zapisovali blago tudi na takih postajah, kjer Glücklich še svojih agentov ni imel. Potem se je obračal proti Jaquesu in mu po pravici oponašal, da se je pečal zgolj le z njegovo osebo, ker je sprevidel, da družbe same ne more zagovarjati. Jako hudo ga je šibal tudi zaradi napadov njegovih na Chwoiko in na odpuščenega krmarja, rekši, da Chwoika je skozi in skozi poštenjak, boljši, kakor marsikdo, ki sedi v zbornici, in da je krivično in neusmiljeno, brce dajati človeku, ki je 18 let služil družbi, kar bi bilo nemogoče, ko bi bil pijanec, kakor je Jaques očital krmarju. To je največja sramota, to je predrzno sumničenje. Ker je Brzorad pri teh besedah rekel: Nemška omika! oziral se je Lueger takoj na ta klic in rekel, da ta klic sega predaleč, da to ne velja, ker se Žid Jaques z nemškim narodom ne more devati v zvezo. Med Luegerjevim govorom se je tudi z galerij čulo večkratno odobravanje, kar je pripravilo predsednika k opominu, da ukaže sprazniti galerije, če poslušalci ne mirujejo. Zdaj pa dohajajo k nam zopet apostoli, ne sicer iz Soluna, temveč iz slovanskih pokrajin, ter nastavljajo svoje mreže z govorom in peresom. Po vseh kotih se razlega glas: „Narod, domovina, ne pustimo se stiskati in tlačiti; zahtevamo jednakopravnost za vse itd." Prav lepo je to, samo v praksi malo inače, baš tako, kakor bi kdo, hoteč graditi hišo, pokladal brez vsega apna in peska kamen na kamen, opeko na opeko. Tu, ljubi čitatelj, pri taki gradnji manjka malte, katera vse spaja in utrjuje, in ta malta je — živa vera in katoliško prepričanje. To je istotako, kakor s tisto ledeno palačo. Nekoč je dala namreč ruska cesarica Katarina zgraditi od leda prekrasno palačo. Vse je blestelo in lesketalo, da je bilo veselje, ali kako dolgo? Prikaže se pomladanje solnce, svoje žarke upr£ v te krasote, in vsa palača se je raztopila v vodo — bilo je po paradi. Tako bo i z našim slovenskim narodnim poslopjem, če ne bode na njem križ in če ne bodo njemu stavitelji katoličani iz prepričanja. Ljudstvo naše na Kranjskem je katoliško, ali torej isti tolmači zahteve in želje tega katoliškega ljudstva, kdor se nebrižno ne zmeni za vero in nje naredbe in se jim celo posmehuje, da vsemu nasprotuje, kar je katoliško, kakor neprijatelj? Stara ukušenost in resnica je, da kdor ni zvest Bogu, ne more biti zvest narodu. Za njim je govoril že dr. R u s s, ki je v upravnem svetu parobrodue družbe ter je priznaval, da je vse in še veliko več res, kar se je trdilo o prejšnjem gospodarstvu parobrodue družbe. Ali zdaj se je vse to odpravilo, družba je potrebna, zato ne gre pogodbe zametovati zaradi ' grehov prejšnje uprave. Po končani besedi poročevalca obveljala sta §§ 1. in 2. brez premembe. Jutri se nadaljuje posebna razprava. V današnji seji je učni minister zbornici izročil tri predloge glede kongrue stolnih kapiteljnov, glede nekaterih premen zakona o dubovski kongrui in o kongrui pravoslavnih duhovskih pomočnikov v Dalmaciji. Politični pregied. V Ljubljani, 13. februvarija. Notrsaiaj© Veliki Dunaj, Nemško-liberalni listi se jeze, da nekateri poslanci neso nič kaj pripravljeni, dovoliti mnogo milijonov za nove prometne naprave na Dunaju. Mej drugimi tudi češki poslanci hočejo nasprotovati dovolitvi podpore dunajskemu mestu. Vsi desničarski klubi pa vsaj ovirajo, da stvar v tem zasedanju v državnem zboru na vrsto ne pride. Prvo židovsko glasilo se pritožuje, da so provincije nasprotne Dunaju, glavnemu mestu države. Mi ne tajimo tega nasprotstva, ali vprašanje je, odkod to prihaja, da provincije neso naudušene za Dunaj. Mari ne za to, da se Dunajčanje tudi premalo ozirajo na pokrajine? Avstrija je sestavljena iz raznih narodnostij, še celo na Dunaju biva nad 100.000 samih Slovanov, ali vendar hoče Dunaj veljati za čisto nemško mesto. Za češko šolo na Dunaju mesto neče ničesar dati, temveč je še njeno vstanovitev oviralo. Ce Dunaj kaže tako nasprotje proti Slovanom, potem pač nikdo od poslednjih zahtevati ne more, da bi navdušeni za naprave na Dunaju dovoljevali milijone. Češko-nemška sprava. „Politik" odločno oporeka, da bi se razdelitev okrajev na Češkem mogla izvršiti brez dovoljenja češkega deželnega zbora. Pri tem bi se morale razbiti nekatere politične občine in to pa ne gre brez dovoljenja češkega deželnega irsko. Marsikaka neprilika se kaže že v z ogerskim parlamentom. Kakor znano, vodi posle, dokler ni voljen predsednik, starostni predsednik. Starostni predsednik mora tudi na čelu poslancev iti h kralju. Najstarši poslanec je pa Hrvat Vukotinovič. Madjarom pa ni prav, da bi jim predsedoval kak Hrvat in modrujejo, da Vukotinovič ne more prevzeti starostnega predsedstva, ker se Hrvatje ne udeležujejo vseh sej državnega zbora, temveč so le pri posvetovanjih, ki se tičejo tudi Hrvatske. Za tem Hrvatom sta najstarejša dva pristaša skrajne levice, ki pa nečeta peljati poslancev o budimski dvorec, ker je ondu razobešena črno-rumena zastava. Viigiiaj® drž»tc. Nemčija. Kakor pri nas, tako tudi v Nemčiji najhuje agitujejo proti verski šoli učitelji. Vladni predsednik v Prankobrodu ob Odri je moral učitelje s posebnim ukazom opomniti, da bode moral proti njim ostro postopati, ako bodo vznemirjali narod. Kedar sedi na dvoru vrabec in ga mačka hoče vjeti, ne skače in se še gane ne, temveč tiho sedi, nepremično zre, kar iznenadoma skoči, hop 1 in že ga ima. In tako je tudi z mnogimi „narodnjaki", edni so v svojih pogovorih gledč na vero brezobzirni, drugi zopet jako oprezni; to, dragi moj, ima svoje vzroke, ker težavno je gos skubsti, dokler je nemaš. Marsikdo se dela, da je dober katoličan, pa ima do nevere tako daleč, kakor z brega v Ljubljanico, volilci ga popadejo za škrijce, in štrbunk: v vodi so ž njim vred, in kdor se je zmočil, se vselej ne posuši 1 In čemu bi dalje še razlagal ? Kakor oni ni dober rodoljub, kojemu je vse katoliško trn v očeh, istotako ni dober katoličan oni, ki vse rodoljubne napore obsoja. Ako ni vsakemu našemu poslancu lepo geslo: „Domovini in Bogu izvršujem, kar morem" . . . potem tak poslanec — odkrito rečeno — toli velja, kakor pleve v rešetu, podoben je kladivu brez toporišča, svetilki brez olja, on več škoduje, nego koristi, skali ti čisto vodo, ti pa jo moraš piti! Voli samo „prosvetljene" narodnjake in „rešen" bode narod, toda „rešen" tako, kakor zelena, soč-nata trava pod kozjo brado; voli pa narodnjaka in zajedno odkritosrčnega katoličana, ozelenelo bo narodno polje in travniki, na njih pa razcvele cvetke eloge in ljubezni! A. S. Srbija. Za vlado je kaj slabo znamenje, da je pri glasovanju zastran iztiranja kraljice v skupščini celo predsednik Katic glasoval proti vladi. Več drugih vplivnih radikalcev je pa odšlo iz dvorane pred glasovanjem, mej njimi tudi dva bivša ministra. Razkol mej radikalci je vedno večji in se ne bode dal poravnati. Sedanja vlada ima tako slabo podporo v radikalnem klubu, da bi že bila davno pala, ko bi bilo moči dobiti druzih ministrov. Sreča za Pašiča je še, da radikalni stranki manjka sposobnih mož. Rusija. Posebno velika lakota je ob Volgi. Ljudem pa ne primanikuje le živeža, temveč tudi kuriva. Dosedaj so kurili s slamo in suhim gnojem, ali letos nemajo slame, pa tudi gnoja ne, ker so morali živino prodati zaradi pomanjkanja krme. Mraz je pa sedaj jako velik, okrog 30° C. vsak dau. Podporo, ki prebivalstvu prihaja, je jako pičla. Žita za seme bode manjkalo. Če se hitro ne pošlje, pozneje se ne bodo moglo dovažati. Ko se začne led in sneg tajati v teh krajih, ne bode moči voziti, plovba po Volgi pa tudi ni mogoča, dokler ne zgine ves led, in tedaj je pa že prepozno za setev. Če pa sejali ne bodo, pa tudi ne bodo želi in drugo leto bode zopet glad. Brazilija. Kakor javljajo najnovejša poročila, so v BrazMiji nove homatije. Trije ministri so odstopili. Brzojavna zveza je v več krajih v deželi pretrgana in prikazuje se puntarsko gibanje. Vse kaže, da se zjedinjene brazilijske države ne bodo dolgo ohranile, temveč bodo razpale v več samostojnih republik. Izvirni dopisi, 1 Z Notranjskega, dne 10. februvarija. O članku „Slepcem luč prižgimo!", kateri je priobčil „Rodoljub" v svoji 2 štev., govoril je vže eden Vaših dopisnikov. Omenjamo ga zopet, ne za to, da ga zavračamo, marveč da pokažemo, kakošen duh veje v tisti kovačnici, kjer se kujejo sulice in meči za slovenske klerikalce. Res, vedno ista taktika! Enkrat so globoko v prahu, pokloni na levo, pokloni na desno, drugikrat s kolom v roki, da udarijo po duhovniku. Zviti so kakor kozji rog — slovenski ro-gati rodoljubi! Divide et impera — to znajo izvrstno. Danes se govori tako visoko in ljubeznjivo o „naši častitljivi stari duhovščini," drugi pot se kamenje luča v prevzvišeuo osebo našega knezoškofa, in nazadnje pridejo vsi vaški kapelani in kapelančki, ti bojeviti petelini, ki njim do cela zmešajo možgane. Tako dela „Narod," in tako „Rodoljub;" kakoršen oče, tak sin! Pred kratkim se je naš slavni „Rodoljubček" z gnevom vrgel, zopet nad to izdajalsko mlajšo duhovščino, češ, da podira vse, kar so predniki njihovi, starejši duhovniki, naredili in sozidali. Kapelani so si segli z nemškutarji v roke, to so Vaši Efiialti, ti Vas zapeljujejo, ne poslušajte jih! Nehote se spomnimo, kaj so Judje Jezusu očitali, da zapeljuje ves narod po vsi Judeji in Galileji. Še zmeraj tako, kakor takrat: stara pesem! Ne bomo branili domoljubja slovenske duhovščine. O tej reči imamo trdne, stanovitne nazore, nasprotnik naš jih nima. Tudi je gotovo duhovniku pravo domoljubje tako nekaj svetega, da se resno trudi spolniti tiste dolžnosti, katere imamo sploh do vseh Slovencev skupaj, in vemo, da od tega delovanja bomo odgovor dajali ne v „Nar. Tiskarni", ampak pred — Bogom. Ali eno reč moramo pripomniti. Jako se motite, da Vam bo hvaležen kdo, ako ga bote Vi povzdigovali. Pač mislim, da smem zapisati brez skrbi: naša duhovščina je le ena falanga pod eno zastavo, na kateri stoji geslo — vsi za enega, eden za vse! Kolikor bližji sovražnik, toliko večja edinost. S svojimi večnimi uapadi na kapelane radi bi nasprotniki ljudstvu vero vtepji glavo, da je duhovnik njegov sovražnik, da ga prav ne uči, prav ne vodi — da je „nemškutar." In katera beseda je za slovenska usta bila bolj zaničljiva kakor „nemškutar?" — Ker se pa njim vendar ta nemškutarski most zdi preslab, da bi mogli čezenj zlesti ljudstvu na vrat in duhovniku nad glavo, hočejo ljudij prepričati, da jih duhovniki ne uč6 niti več prave vere. Vrgli so med svet liberalno frazo o „krščanski ljubezni," češ, Vaši dušni pastirji Vas morajo božati, ne pa svariti, če ste vredni. Ko bi tisti ljubljanski učenjaki le nekoliko mislili, gotovo bi tako debele ne zapisali. Kaj ne, to je za Vas: pastir molči, kedar volk ovco vleče iz hleva? Da, Gospod je učil ljubezen, to je res; ali Učenik naš je tudi enkrat vihtil korobač, neusmiljeno vihtil, in ko bi on zdaj prišel na Slovensko, bi s svojim korobačem imel precej opravila. Da ne pozabimo povedati: posebno „Rodoljub" je goreč apostelj te nove ljubezni, večkrat je vže bral duhovnikom levite, kako imajo pridigati. Zaključek: Vidite — tako sklepajo ti zaslepljenci drugače ne morem reči — duhovniki so Vam nevarni, in mi smo Vam potrebni! Uboga Slovenija, ko bi nas ne bilo ! Ako se hočete Slovenci rešiti nas se držiti. — Res, uboga Slovenija! Taka so znamenja časa. Potrebno je, da jih spoznavamo in poznamo. Pač bi nas lahko bolelo očitanje, da smo izdajalci naroda. Boleti to utegne požrtovalne gg. bogoslovce ljubljanske, ki so stotak poklonili znani družbi slovenski — pa v zahvalo bote nemškutarji ali pa ste vže zdaj uemškutarji. In na-depolni pesnik, ki se v 1. Štev. „Dom in Sveta" tolaži, da je zapustil svoje domače in svojo rojstveno vas iz ljubezni do naroda svojega, rekoč: Vse sem ostavil takrat, a šel sem na tuje, ker bilo Vroee mi v prsih sreč za-te, moj narod in dom —-tudi ta bo izvedel, da je nazadnje vendar le slovenski Efijalt .... To bi nas bolelo, pa navajeni smo vže temu in koža je trda postala. Dokazov ne tirjamo od Vas in ne vračamo jih Vam: bob v steno. Ali da nas hočete pridigati učiti, učiti celo škofe, to je vže skrajna predrznost. Da Vi kar naravnost hočete slovenski duhovščini tla izpodko-pati in tako očitno rujete zoper njo, to nas boli, ne zavoljo nas, zavoljo Vas in zavoljo slovenske prihodnjosti. Kak pameten človek, ki ima še količkaj možgan, se mora vprašati: kaj bo iz tega? — Razšli so se zidarji po deželi, z ostrimi krampi v rokah: niso začeli zidati, pač pa so začeli podirati po cerkvah — pod prižnico so se kopanja lotili..... In ti zidarji so dobili svoje malovarje. Ljubše bi nam bilo, da jih nam ni treba omenjati — kateri so ti malovarji. Nekateri gospodje učitelji na deželi, prizadenejo si mnogo, da vlove tu pa tam pod slamnato streho kacega naročnika za „Rodoljuba." Ni nam toliko na tem, kakošne nazore zastopa kedo za svojo osebo — v javnost tacega prepričanja spravljati ni treba, od svoje duše moramo dajati odgovor drugod, v spovednici, nazadnje pred Bogom — ali duhovnemu pastirju kakor pastirju ne more biti vse eno, kaki nauki se vcepljajo v srce ljudem ali kaki listi se razširjajo po fari. Kedor boče fa-ranom dokazati, da ima „Rodoljub" prav, hoče ob enem dokazati, da ima duhovnik napak. Pritožujejo se včasih gospodje učitelji, da duhovniki ne držijo ž njimi. Kaj hočete, da bodo hinavci, ali da zataje duhovsko suknjo? Ako daste na ta način „contra," morate gotovo dobiti „recontra." Z Notranjskega, 8. februvarija. (Konec.) Ne tajimo, temveč pripoznamo, da je živa potreba, nekaterim učiteljem plačo povišati, zlasti tistim, kateri nimajo prostega stanovanja. A na to naj se gleda pri napravljanju novih šolskih razredov, to je, pri razširjanju v večrazrednice, da se pripravi spodobno in brezplačno stanovanje vselej tudi za pridružene učitelje in učiteljice; in šolski voditelji oziroma nad-učitelji naj ne silijo preveč na razširjaaje podrejenih jim šol, dokler ni zadostno preskrbljeno za to. Nikomur ne zavidamo večje plače, a pokažejo naj gospodje, kje najdemo zaklade za večja plačila. Povišane plače zahtevajo povišane davke. Komu in katerim naj se pa ti povišajo ob času, ko vse toži, da hira kmetijstvo, v revščino in pomanjkanje leze obrtništvo in rokodelstvo, in se še celo trgovci pritožujejo, da gre kupčija vedno rakovo pot ? Drugo, nad čemur se g. Postojinski izpodtika, so krajni šolski sveti in posebno župniki v njih. Na to bomo le kratko odgovorili. Tudi nam sedanji krajni in poleg njih okrajni in deželni šolski svetje niso uzor dobre šolske uprave; in veseli nas, da smo našli somišljenike mej tovariši in pristaši onih gospodov, ki imajo obstoječe šolske postave vezane z zlatimi obrezki. Toda nikakor se ne strinjamo z nazori g. Postojinskega, ki bi rad krajnim šolskim svetom vzel ves vpliv na šolske in učiteljske razmere in jim pustil le še pravico, da preskrbe toliko in toliko denarja za šolske potrebščine in strahujejo sta-riše onih otrok, kateri ne prihajajo redno v šolo. Gospodje, ki poznajo ljudi večinoma le iz shodov pri veselicah in zabavnih večerih, pač ne vejo, koliko uboštva in pomanjkanja je po kmečkih hišah, in koliko je treba marsikakemu očetu prehoditi in prepro-siti, predno spravi skupaj solde za šolski sklad ali | za obleko in obutalo otrokom. Iu radi bi še ta majhni i vpliv pri šoli vzeli soseščanom in njegovim zastop-I nikom! S tem se gotovo šole ne bodo prikupile ' ljudem. (Dalje v prilogi.) Priloga 35. štev. „Slovenca" dn6 13. februvarija 1892. Da bi bila oblast krajnih šolskih- svetov tolika, da kličejo sam deželni šolski svet ua odgovor, tega dozdaj še nismo vedeli. Za ta poklon naj se visoki c. kr. deželni šolski svet g. pisalcu sam zahvali. A velikokrat smo slišali, da je ta svet ovrgel predloge in nasvete krajnih in okrajnih šolskih svetov ter ukrenil po svoje vse drugače, kakor bi bili ti radi. Kako je bil deželni šolski svet za take „svojeglav-nosti" strahovan, tega še nismo slišali in brali; naj nam o tem prihodnjič kaj pove g. Postojinski. On si želi pri šolstvu in učiteljstvu še več birokratizma, kaierega se praktičnim šolskim možem že zdaj preveč zdi. Ali bo v korist šolstvu skrajni in goli birokra-zem, kateri le prerad skrbi za formalnosti, duha pa vklepa v tesne spone in ga poslednjič vduši? Znani so nam dobri učitelji, ki bi še dandanes kje ob čiški pokrajini ali v kakem drugem revnem in skritem kotu dežele morali službovati, ko bi bile vselej obveljale le želje višjih oblastev in jim ne bili pomagali krajni šolski sveti na zaslužene boljše in pji-stojnejše službe. Kako bi utegnil birokratizem ravnati z učitelji, ki se odlikujejo in časih tudi bahajo s svojim narodnjaštvom ? Preudarite in pomislite, kako je že bilo in utegne zopet biti. Videti je, da so g. Postojinskemu posebno župniki na potu v krajuih šolskih svetih. Potolažite se, saj je poleg čvetorice branja neveščih kmetov, ki „šole od znotraj videli;niso", vsaj eden, ki vč in zna ceniti delovanje učitelja; ker je gotovo tudi nekaj let hodil v šolo se učit in je tudi sam učitelj ljudstva še v širšem pomenu in na prostra-nejšem polju, kakor ljudski učitelj. Kolikor imamo izkušnje, smo se prepričali, da šolstvo veliko bolj vspeva tam, kjer so učitelj in župnik, učiteijstvo in duhovstvo v jedinosti, kakor pa ondi, kjer si prizadevajo župnika in sploh duhovnika v stran potisniti, in brez njega in še celo proti njemu veljavo in vspehe šole povzdigniti. Ako je g. pesimistu znan krajni šolski svet, kateri je imel v 6 letih le dve seji, mu moremo povedati za krajni šolski svet, ki v 6 letih tudi ene pravilne seje ni imel, dasiravno mu je bil načelnik gospod učitelj in šolski voditelj sam. Kaj takega se gotovo ne godi tam, kjer sta učitelj in župnik v jedinosti in prijaznosti. Ako g. Postojinskemu ugajajo razmere pri nastavljanju in povišanju duhovnikov in župnikov, naj priporoča enakomerno in dosledno tudi druge na-redbe v duhovskem stanu za učiteijstvo; n. pr. da bo moral vsak učiteljski novinec toliko let delovati pod nadzorstvom starejšega učitelja, predno dobi samostojno službo, kakor pri duhovstvu kapelani in drugi pomožni duhovniki. Ne bi se potem godilo, da mlad učiteljski kandidat s 17, 18 in 19 leti postane samostojen voditelj šoli, šolarjem; iu poskuša večkrat biti tudi voditelj starim izkušenim možem in eelim občinam, ko je še sam najbolj potreben modrega vodstva! Takih primer bi se utegnilo najti še več. Nismo pisali teh vrstic iz nasprotstva do šole ali do učiteljstva, temveč v premislek preudarnim šolskim možem iu treznim pisalcem o šolskih in učiteljskih zadevah. Vspeh šolstva nam je gotovo toliko pri srcu, kakor marsikateremu preglasnemu kričaču ali nepremišljenemu pisaču. Odkritosrčno pa rečemo, da je po naših mislih v zadnjem času tudi zavozil „Učiteljski Tovariš" na pot, pa kateri marsikateri njegovih starih znancev in prijateljev ne bodo hoteli in mogli hoditi za njim, če si tudi utegne pridobiti novih prijateljev, kateri dozdaj niso veliko marali zanj. Dozdeva se nam, da je jel drug duh dihati v njem. Nekako neprijetno nas je n. pr. v zadnjih letih zbodla širna in odurna kritika drobne knjižice „Stezica v nebesa", katero pa po naših mislih ni toliko namenjena šolarjem, ki že sami lahko berejo, temveč bolj otrokom, ki si z branjem še le igrajo, ali katere drugi učš na pamet otročje molitvice iz knjižice. Čudimo se trudu in vestnosti, s katero je natanko poštel kritik besede, v katerih je odveč c pred poluglasnim r-om, in kolikokrat sta mesto srce zapisala serce izdajatelja, katera sta se s sercem rodila, sta s sercem odrasla in se pošteno postarala, s sercem za šolo in slovensko književnost veliko storila in še delata, ki imata, dasiravno pišeta v „Stezici" serce, po naših mislih še zdaj več srca in možganov, kakor vsi optimisti in pesimisti skupaj. Pesimist bi rekel: „Littera accidit, spiritus est, qui vivificat!" Bojimo se, da bi kar nenadoma ne ušel Slojmšek „Tovarišu" s čela! Dnevne novice. V Ljubljani, 13. februvarija. (Na c. kr. nižji gimnaziji v Ljubljani) je bilo koncem prvega poluletja, katero se je danes 13. svečana s slovesno sv. mašo končalo, 350 javnih učencev in 1 privatist. Vsi štirje razredi so imeli ^spo-rednice. Vspehi učencev razvidni so iz nastopnega pregleda: (Requiem za dr. Grossom) bode v ponedeljek dn£ 15. t. m. dopoldne ob 8. uri v tukajšnji stolni cerkvi, kojega naj se blagovole udeležiti vsi prijatelji in znanci blagega pokojnika. (Koliko Ljubljana na leto potrebuje.) Po uradnem izkazu se je leta 1891 dacu podvrženega blaga v Ljubljano pripeljalo, kakor sledi: 5088 litrov ruma, araka, rozolje, likera; 1148 hektolitrov žganjevca; 619 hektolitrov žganja; 15.863 hektolitrov vina; 2194 hektolitrov vinskega mošta; 228 hektolitrov sadnega^mošta; 19.817 hektolitrov piva; 870 hektolitrov vinskega kisa; 3906 volov, bikov, krav in telet nad jed no leto starih; 7260 telet do enega leta starih; 2232 ovac, ovnov, koz, kozlov, inkoštrunov; 2740 jagnjet, kozličev in prašičkov do 5 klgr.; 257 prašičkov od 5 do 19 Va klgr.; 7139 prašičev nad 19ys klgr. težkih; 498 met. st. svežega, nasoljenega in prekajenega mesa, salam in klobas ; 13.914 puranov, gosij, rac in kopunov; 45.827 parov ko-košij, piščet in golobov; 218 srn in divjih koz! 1719 zajcev; 202 kilograma razsekane in črne divjačine; 122 fazanov, divjih petelinov in divjih kokošij ; 304 gozdne jerebice, kotornov, divjih gosij, divjih rac, kljunačev in divjih golobov; 27 lisk, kožic in potapljavk; 38 ducatov drozdov, brinjevk, prepelic in škrjancev; 6767 kilogramov rib in školjk iz morja, rek, in potokov, potem ribjih iker, sardin in sardelj; 13.823 kilogramov klinov, navadnih morskih rib, polenovk, slan'kov, rakov, polžev, žab in ostrig; 1520 met. st. riža; 47.067 met. st. moke, pšena, škroba, pekarij, sladkarij, malega kruhka in prepe-čenega kruha; 6393 met. st. ovsa v zrnji; 26.423 met. st. sena, slame in otrobov; 391 met. st. zelje-njave; 9236 met. st. svežega sadja; 328 met. st. suhega in vloženega sadja; 656 met. st. masla, stearinovih iu lojevih sveč; 28 met. st. loja in tolšče; 413 met. st. svinjske masti, sala in slanine; 356 met. st. mila; 511 met. st. sira; 1,470.449 jajc; 1463 met. st. konopnega, lanega iu goršičnega olja; 7810 kilogramov oljkinega, mandelnovega in orehovega olja; 39.035 kubičnih metrov trdih drv, borovega in brinjevega lesa; 8325 kubičnih metrov mehkih drv in butaric; 2187 met. st. oglja; 246.963 met. st. premoga in koaksa. (Prisilno zavarovanje proti požarn.) Z Dunaja smo danes prejeli daljše poročilo o predlogu v državnem zboru, da bi se vpeljalo prisilno zavarovanje proti požaru. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali za danes odložiti zanimivo poročilo do prihodnje številke. — Kakor je našim čitateljem že znano, je vlada sama v prestolnem govoru naznanila, da hoče državnemu zboru predložiti postavo o prisilnem zavarovanju proti požaru, in kakor čujemo, že izdelujejo pri ministerstvu dotičui postavni načrt. Vlada hoče namreč prisiliti vsacega posestuika, da se zavaruje pri katerikoli zavarovalnici. Štajerski deželni glavar grof \Vu r m b r a n d pa je dnd 10. t. m. v državnem zboru zagovarjal predlog, naj se načelno v postavi ukaže prisilno zavarovanje, katero pa naj bi posamezne dežele prevzele v svojo oskrb. In ta nasvet zdi se nam ne le umesten, temveč tudi prepotreben iz uzrokov, katere bodemo pozneje obširneje pojasnili. Jednega pa že danes ne moremo zamolčati, in ta je neznosna nesramnost nekaterih privatnih zavodov. Tako nam piše prijatelj: 2e večkrat ste opozarjali občinstvo, kako nečuveno nekatere zavarovalnice nadlegujejo priprosto ljudstvo. Skoro neverojetno bi se mi zdelo, ko bi se sam ne bil prepričal o istinosti. Lansko leto je za- stop zavarovalnice „Franco-Hongroise" v nemškem Gradcu tožil več posestnikov iz Bele Krajine zaradi zaostale zavarovalnine. Mnd toženci je bil tudi Jan. Konda iz Prapreč št. 5. pri Semiču, kateri ni nikoli podpisal pogodbe z imenovanim društvom in torej tudi vedel ni o njem. „Unio cattiolica" v Ljub-Ijaui, pri kateri je Kouda pravno zavarovan, je pravdo izročila svojemu odvetniku v Gradcu, ki je meseca oktobra dobil pravdo proti „Franco-Hon-groise" in tako posestnika obvaroval troškov in potov. Toda imenovano društvo pošlje dnö 3. februvarija t. 1. po svojem drugem odvetniku opomi-njflvalno pismo za popolnem drugačno in povsem poljubno svoto, katero naj bi Konda plačal v nemškem Gradcu v teku 8 dnij. Kaj naj porečemo na to? (Ljudsko šolstvo na Kranjskem) Številke nam več povedo in odkrijejo, nego največja človeška bistroumnost. Tako nam V. snopič statistiškega mesečnika, letnik 1891., pod naslovom „Beiträge zur Statistik der öffentlichen Volksschulen Oesterreichs", spisal dr. H. Rauchberg, podaje mnogo zanimivega o kranjskem ljudskem šolstvu. Kranjska ima, kakor piše dr. Rauchberg v svoji statistiki, z meščanko šolo v Krškem 321 ljudskih šol ¡s 533 razredi in 535 poslujoČimi učitelji. Všolanih ali za šolo sposobnih otrok je bilo 78 579, v istini je pa obiskovalo šolo samo 51.700 otrok, torej je od 100 za šolo sposobnih otrok obiskovalo šolo samo 68'5 otrok, kar priča, da šolski obisk na Kranjskem ni povsem na isti stopinji, kakor bi bilo želeti. Na jednega učitelja pripada na Kranjskem 96-7 šolo ob-iskujočih otrok, kar je primerjaje s številom v druzih kronoviuah jako visoko. Dalje Kranjska šteje 201 jednorazrednih, 65 dvorazrednih, 24 trirazrednih, 27 štirirazrednih šol, 3 petrazrednice in 1 nadpet-razrednico, ali z drugimi besedami: Kranjska ima več nego polovico jednorazrednih ljudskih šol (od 100 torej 62-6) itd. V obče obiskuje pa 99 9 odstotkov otrok ljudske šole in samo 01 odstotek meščansko šolo. Na ljudskih šolah pripada na jednega povsem poslujočega učitelja 97*1, na meščanskih 22-3 šolskih otrok. Te številke nam živo pojasnjujejo, da so ljudske šole na Kranjskem do 4. razreda prenapolnjene. Glede jezikovnih razmer je na Kranjskem s slovenskim učnim jezikom: 283 ljudskih šol s 455 razredi, v katerih poučuje 456 učiteljev; te šole je obiskovalo 46*483 otrok; šol z nemškim učnim je bilo na Kranjskem: 1 mešč., 26 ljudskih z 39 razredi in 41 učitelji; šol s slovenskim in nemškim učnim jezikom je bilo: 12 ljudskih z 39 razredi in 38 učitelji; te šole je ob-iskavalo 2168 šolskih otrok. Te suhoparne številke pričajo torej dostatno o sedanjem stanju ljudskega šolstva na Kranjskem. (Slovensko gledališče.) Zaradi bolezni gospe Danilove se bode jutri predstavljal igrokaz „Revček Andrejček" z znižano vstopnino. (Nesreče.) S Koroškega so nam piše: V Oettingu blizo Zgornjega Dravobrega sta ponesrečila v noči od dne 27. do 28. jan. t. 1. dva mlada delavca J. Tindl in S. Robač, stara 20 in 21 let. Zvečer od dela prišedši sta si zakurila svojo izbo, a prehitro zaprla dimnik. Ko drugo jutro nesta prišla na delo, poiskali so nju v stanovanji — koje je bilo od znotraj zaprto. Jednega so našli v postelji, jedSega blizo durij, oba zadušena po ogljikovem plinu. — Dnö 31. jan. je pogorelo Jan. Juriču v Vetrinjah ob Celovcu vse poslopje. —• V kameno-lomu pri Spodnjih Jamljah je ubil dne 20. jan. padajoč kamen 431etnega posestnika Jan. Amlacherja. (Iz Celovca) se nam piše: Januvarija meseca je obolelo tu do 3000 oseb za hripo. — Mestna policija je od 1. jan. do 31. dec. 1891. 1. zasačila 602 raznih „ptičkov"; 46 izročila jih je deželnemu sodišču, 226 okrajnemu ;sodišču; 402 osebi ste bili kaznovanih z zaporom, 36 z denarnimi globami; po odgonu odstranjenih 387. — V celovški občni bolnišnici jo bil minolega leta vkupe 3201 bolnik. — Po uradnih izkazih so 1891. leta 8422 osebam stavili koze; necepljenih je ostalo 21.242 oseb. Pri 6727 je imelo cepljenje dober vspeh, pri 363 je ostalo brezvspešno. Na novo cepili so 2794 oseb. — V Celovcu je 107 raznih društev. (Drnžbe sv. Cirila in Metoda) odbor je v svoji zadnji seji, dne 13. januvarija t. 1., sklenil od gg. ljubljanskih bogoslovcev kupiti 200 izvodov njihovih „Pomladnih glasov" zato, ker je ta knjižica po svoji omiljeni vsebini kar najpripravnejša naše družbe interesom. A ne samo, da so nam gospodje pisatelji ob imenovanem nakupu 20 izvodov navrgli, — te dni so nam doposlali kot poseben dar še ; 55 primerkov tega svojega lepega spisa. Bodi jim j torej iskrena družbina zahvala! — Tudi iz D o- | lenjske smo prejeli zadnji čas za našo družbo ! pokroviteljico. V domoljubju osiveli g. J. R., j ki je ves čas obstanka uaše družbe proti njej isto- J tako požrtvovalen, kakor nasproti občinstvu želi biti neznan in skromen, nam je vročil namreč 100 gld. j z nastopnimi vrsticami: ,Iz Višnje Gore: Pri zad- j njem zborovanju naše podružnice sv. Cirila in Me- j toda je bil sprejet predlog, da naj višnjegorski žup- j Ijanji zlože vkup 100 gld. in se župnija vpiše v ; društvo kot pokroviteljica z dotičnimi pravi- i cami. Po prizadevanju blagajnika g. Jos. Skufca in ' njegovega tovariša je bila kmalu svota 100 gld. j skupaj. Zraven tega sta pristopila o tej priliki viš- ; njegorski podružnici sv. Cirila in Metoda še dva j nova ustanovnika, namreč gosp. Josip Skufca, | posestnik v Starem Trgu pri Višnji Gori, in g. Fr. j Stepic. posestnik v Dragi. Zato je tu priloženih baje mešalo, obešenega v grmovji ob Dravi. — V Steinfeldu v zgornji Dravski dolini se je dne 5. t. m. obesil kočar J. Walker. (Šala i satira.) Spjevao dr. Stjepan Ilijaševič. V Zagrebu. Tisak dioničke tiskare 1892. — S tem naslovom je izdala marljiva dionička tiskarna v Zagrebu 178 stranij obsežno zbirko pesniških proizvodov, namenjenih vzlasti šali in satiri. Pesnik ima široko duševno obzorje ter se peča v svojih pesmih z najraznovrstnejšimi podobami iz življenja. Na primer bodi konec zadnje pesmi, v kateri govori o ciganih: „Kakvo gniezdo takva ptica — Kakav otec, takva dica — A ciganin brezposlica." — Cena zbirki na kujigi ni naznarijeua. (Duhovniške vesti iz celovške škofije.) Dne 1. t. m. je umrl č. gosp. Lovro Aleš, upokojeni župnik, pri usmiljenih bratih v St. Vidu. Ranjki je bil rojen dne 15. avgusta 1824. leta v Škofičah, v mašnika posvečen leta 1851. Pastiroval je Podklo-štrom, na Pečnici in v Vetcinju, kjer se je I. 1889 zbog bolehnosti odpovedal župniji. N. v m. p.! — 100 gld* za vpisnino župnije Višnja gora kot pokro- j V stalni pokoj je stopil č. g. Karol Klesl, župnik viteljica in 20 gld. za dva ustanovnika — skupaj v Št. Kandolfu. 120 gld," Tudi iz Dolenjske — smo zapisali. Zakaj? Zato ker se dolenjskega goldinarja po našem mnenju drži časih več kapljic bridkega znoja kot pa doneska, priposlanega iz druzih srečnejših pokrajin slovenskega ozemlja. Dolenjski rojaki: Za Vaš domoljubni dar izrekamo Vam najiskrenejšo zahvalo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Iz stavbinskih krogov.) Po 191etnem službovanju kot stavbinski mojster in tehniški vodja kranjske stavbinske družbe je arhitekt g. V. Tre o pustil to službo in na svojo roko pričel stavbinski obrt v svoji hiši na Marije Terezije cesti štev. 10. (Prepoved.) Ker se je zadnje čase pri goveji živini in prašičih iz Bosne prikazala kuga na parkljih in gobcih, je kranjska deželna vlada prepovedala, da se brez posebnega dovoljenja ne sme uvažati parkljasta živina iz Bosne in Hercegovine. (V Št. Andražu) na Goriškem je zidar pri nekem posestniku prenarejal ognjišče ter našel zazidanih 23 križevcev. Posestnik je dal zidarju dva v spomin. (Nagla smrt ) Ko je v četertek zvečer ob 9. uri j tovorni vlak začel se pomikati s postaje na Rakeku proti Postojini, hotel je sprevodnik Aleksander V i d r i č iz Vipave skočiti na svoje mesto. Nesrečnež pa je izpodrsnil, padel med vozova ter mrtev obležal. („Slov. Narod") trdi v zadnji številki, da je dobil povabilo na ples, kateri se prireja na korist fondu za zidanje katoliškega župnišča v Der-ventu v Bosni. Temu dostavlja modro vredništvo radikalnega glasila : „Radovedni smo, kaj poreče k temu naš kolega v Šenklavškem župnišču in kaj še-le dr. Mahnič." — Tovarišu pod streho banke „Slavije" odgovarjamo, da dvomimo o istinitosti njegovega poročila. Ce pa je istinito, naj nam gospod povč, kdo vabi na ples, kajti duraki se dob<$ povsod, ne samo v Ljubljani. Sicer pa težakov pri „Narodu" nesmo vprašali, koliko so stari. (Cerkven tat.) Tatu, kteri je v zadnjem času po raznoterih mestnih cerkvah priduo praznil nabiralne pušice, imajo pod ključem. Sliši na ime M. Rasberger, rodom je Ljubljančan, ter še-le v 17. letu. Dolgo časa so ga že opazovali, kako je posebno goreče molil pri pušicah ali pa je bil ves zamajfpjen v podobe, na katerih so bile kake dragocenosti. Na plačilo za pobožno molitev se mu pa ni umestno zdelo čakati do smrti. Kar sam je segal po zaslužku trdno prepričan, da tudi zanj velja pregovor: Vsak delavec je svojega plačila vreden. — V zadnjem hudem zimskem času je bil, kakor pravi, na pol bos, zato je nujno potreboval za čevlje. (Koroška c. kr. kmetijska drnžba) praznuje letos petindvajsetletnico svojega obstanka. Zato se bode vršila dne 16. in 17. marca t. 1. v Celovcu skupno z letošnjim občnim zborom primerna slavnost. Dn^ 16. dopoldne bode v veliki dvorani deželnega muzeja koroškega slavnostni shod, popoldne občni zbor. Dne 17. dopoldne ogledali si bodo udeleženci slavnosti skupno razne družbiue zavode. (Samomori.) Blizu Beljaka na Koroškem se je dne 4. t. m. obesil posestnik Kristijan Frank Ne-srečuež je šel najprej v Dravo, ki je pa baš na onem mestu jako plitva, a mrzla kopel mu ni ugajala. Klical je pomoči in neki mož, ki je obupno klicanje slišal, naznanil je to hitro pri policiji. Dva redarja, ki sta takoj v čolnu preiskala Dravo, našla sta omenjenega posestnika, kojemu se je v zadujem času London, 12. februvarija. Iz Brazilije se poroča, da se vstaja vedno bolj širi in je bilo že več krvavih bojev. Tremensko »poročilo. Srednja temperatura —3-0°, za 1'0° pod normalom. Tržne cene v Ljubljani dne 13. februvarija. (Podružnični shodi na Koroškem.) Dne 21. februvarija t. 1. zborujete podružnici sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico v Pacherjevi gostilni v Klobasnici in podružnica za slovensko Ziljsko dolino pri Janah-u na Ziljski Bistrici. Na vspo-redu teh letnih občnih zborov je poročilo odbora, volitev novega načelništva itd. Po končanem vspo-redu bode na obeh krajih beseda s petjem, poučlji-vimi in šaljivimi govori itd. (Štirinajsta slovenska posojilnica na Koroškem) se je ustanovila ob nemški meji na Suhi pri Pli-berku. Slava ! Vztrajno naprej! — Dne 21. t. m-zboruje posojilnica v Velikovcu v gostilnici g. Ple-šivčnika po običajnem dnevnem redu. (Igranje s krošnjarji.) Nedavno je bil krošnjar Martin Gregorič od okrajnega sodišča Neubau na Dunaju zaradi hazarne igre obsojen na 24 ur zapora, ker je v neki gostilni igral na svojo robo igro „pet pod sto". Ta igra je po odloku sodišča prepovedana in kaznjiva. Proti tej postavi pa se pre-i greše tudi oni, ki s takimi krošnjarji igrajo na ta način. Postava celo zahteva, da se izženo iz cesar- j stva, ako bi bili to inozemci. — Prepovedanih iger j torej ni varno s krošnjarji igrati po gostilnah. j (Izvažanje sedja.) Iz labudske doline na Ko- j roškem se je minulo jesen izvozilo 79 vagonov sadja, i t. j. vkupe 790.000 kilogramov. Razven tega se je razposlalo še kacih 220.000 kilo; vsega vkupe se je j izvozilo torej 1,010 000 kil. sadja. Če računiš kilg. j sadja po 4 kr., skupilo se jo 40.40 0 gld. izvčstno ; lep iznesek za primeroma majhno dolino! Malone ; vse sadje je šlo na Nemško v Stuttgart, Gottingen, | Ulm itd. Večina tega sadja porabila se je za na- [ pravljanje mošta. — (Trmoglavci.) Iz Cel ovca se nam piše: „Slo-venčevim" čitateljem je borba mej celovškim mestnim zastopom in odborom kat.-pol. društva za Slovence dobro znana. V zadnji občinski seji dne 9. tega m. so naši občinski očetje prav slovesno vnovič sklenili, da se mora neka slovenska vloga omenjenega društva zopet vrniti z opetovanim pozivom, naj se slov. vlogi \ priloži nemški prevod. — Ali je odbor kat.-političnega društva v zadnjem svojem prizivu (glej „Slovenec" štev. 20. t. I.) še premalo odločno govoril? Radovedni smo kakšna kaša bode iz te moke! O tem pa celovški mestni očetje smejo biti uverjeni, da Slovenci v borbi za narodne svoje pravice prav na nobeu način ne bodemo odjenjali, in naj se vsi na glave postavijo. Zalivala. Najglobokejše žalosti polni zaradi izgube našega ljubljenega očeta in svaka, gospoda Eetra Budnar-ja c. kr. poštnega oficijala, izrekamo svojo najiskrejnejšo zahvalo za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu in za mnoge darovane prekrasne vence, zlasti se zahvaljujemo gospodu c. kr. višjemu poštnemu upravitelju, službe prostim c. kr. poštnim uradnikom in c. kr. poštnim blugam za mnogoštevilno spremstvo pokojnika k poslednjemu počitku. LJUBLJANA, dnč 13. februvarija 1892. 1021 Žalujoči ostali. SlužIlo išče 28 let star mladenič, lepega vedenja z dobrim spričevalom. Najrajši v mestu, sposoben je za vsako delo. Več pove uredništvo tega lista. 92 3—3 Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna Dunaj, 12. februvarija. Danes zvečer je bilo posvetovanje načelnikov klubom in ministrov. Levičarji so zahtevali, naj ostane državni zbor zbran do 10. marca, da reši j predlogo o dunajskih prometnih napravah; j Poljaki in konservativci pa žele, da se prej j ko mogoče snidejo deželni zbori. Sporazumeli se neso in vlada se še ni odločila. Praga, 12. februvarija. „Prager Ztg." na prvem mestu prosi delodajalce, naj pre- ! skrbe dola onim delavcem, ki ne morejo dobiti zaslužka. Belgrad, 12. februvarija. Predsednik skupščine, Katic, ki je včeraj glasoval proti vladi, je odstopil ter se z nekaterimi tovariši ločil od radikalnega kluba. Zahvala. Podpisani zahvaljujem se tem potom najtopleje za čast, Icojo mi je prostovoljna požarna bramba vipavska skazala s tem, da me je v svoji seji dno 24. januvarija t. 1. izvolila častnim ¿lanom, in da mi je tudi pri izročitvi častne diplome dne 6. februvarija t. 1. bakljado napravila. Obetam, da bodem tudi v prihodnje — kakor doslej — naklonjenost svojo do društva ohranil, ter je podpiral tudi nadalje po svojih močeh. Vipava, dne 12. februvarija 1892. 99—1 Ivan Može. Proda se: Lepo posestvo Ilovico, ne daleč od železniške postaje Lesoe-Bled, obstoječe iz 1 hiše z nadstropjem, gospodarskim poslopjem, velikim vrom s sadjem zasajenim in delavnice (strojarnice); potem kakih 300 stopinj oddaljeni mlin z vodno močjo, travnikom, poljem in gozdom z debelimi smrekami; posestvo proda se tudi kosoma in so prostori jako ugodni za grajenje vil ; hiša s senožetjo 3S 2A mrve, s 100 orehovimi in drugimi sadnimi drevesi zaraščeno v kokerskem predmestju v Kranju na Celovški cesti, ¡4 lepim razgledom, za kako lesno obrt posebno pripravno; več hiš v mestu znavrpt™v.obisk!lnil1 lllieah tudi Stanovanja lepa in večja še iščejo. Pisarna za posredovanje pri zasebnih opravilih -¿V. lt!alii«i*a ioo 2-1 na Prešernovem trgu štev. 3. Pr/znano n a j c e n e j a prodaja dobrih in trajnih šivalnih strojev. Največja izber najboljših tu- in inozemskih izdelkov, starih po 8 gld. in dražje, novih pa po 25 gld. in dražje. — Vestna in reelna postrežba je moje načelo. — Ustanovljeno 1866. Jurij Herbst, mehanik. Dunaj, Vi., Marchettigasse 1B. Ivan Kregar, °-spasars~> in izdelovatelj cerkvenega orodja LJUBLJANA, Poljanska cesta 3, (zraven gostilne » pri zvezdi«), opozarja in toplo priporoča prečastiti duhovščini in slav. cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno pasaireico doXaIsxiooP v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kot: monstrance, ciborije, kelihe, tabernakeljne, svečnike, lestence itd. iz najlrše in najzanesljivejše kovine, lično in ceno po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. — Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodno osti po najnižji ceni. — Izvršeno blago pošlje dobro spravljeno in poštnine prosto. 1592 (52—6) naravnost s Francoskega pripeljan, najboljše, stare vrste, v steklenicah a. 3 gld. in v malih steklenicah J?.-" v k 1 Sld- 75 kr. PiccoliJeva lekarna k lf"I>H nngelju" W v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (1312) 6 V 47 4-1 Španska vina španske trgovine z vinom Vinador, ;kot Malaga, Madeira, Shery m, se dobivajo v LJubljani pri gospodu H. L. Wcnzel-nu. Na kozarce se prodajajo vina pod znamko Vinador v kavarni,pri Slonu' (Elefant). __ Dobro je treba paziti na znamko Vinador in postavno varstveno znamko, ker le v tem slučaju se garantuje popolna pristnost in izvrstnost. Nič več kaslja! Staro in prcizkiišeuo tlo ina«' uri v magistratni dvorani, h kateremu so vsi člani zadruge vabljeni. Posebna vab la se ne bodo razpošiljala. Uilii@?i m Ii?1 66 3—3 93 1 Zadružni načelnik: Franc Ferlinz. Št. 1163 ex 1892 Razpis lekarne. 86 3-3 Pri maagistratu deželnega stolnega mesta Ljubljane izpraznjeni ste dve ustanovi za invalide na Kranjskem po 31 gld. 50 kr. na leto. Pravico do teh ustanov imajo oni, ki so vsied vojaške službe od 1848, leta naprej za delo nesposobni in uboštvo iu pa lepo vedenje dokazati zamorejo. Prošnje z dokazili o starosti, stanu, uboštvu, vedenju in pa v vojaškem službovanji vložiti je do 10. marcija 1. pri podpisauem magistratu ali pa pri pristojnem c. kr. okrajuem glavarstvu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 18. januvarija 1892. Visoka c. kr. deželna vlada je z razpisom z dne 13. iauuvarija letos, št. 619, dovolila ustanovitev VI. lekarne v Ljubljani. Vsled tega razpisuie podpisani magistrat kookurz za oddajo te lekarne s pristavkom, da je določeno ti lekarni stajališče v onem delu mesta, ki leži na vzhodui straui Cesar-Jožefovega trga, Vodnikovih ulic in Eesljeve ceste. Prošnje za podelitev te lekarne je opremeniti z dokazili o zakoniti sposobnosti, o rojstvu in domocinstvu ter vložiti do 15. marcija letos pri podpisanem magistratu. Prosilcem je tudi dokazati, da so zmožni slovenskega iu nemškega jezika. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 4. dau februvarija 1892. Št. 2828. Razglas. 101 1 Zobni zdravnik iz Berolina univ. med. m» jAGiosi Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani. ordlnlra od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne; ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. 38 24—6 Za uboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne. Podpisaui magistrat oznanja stavodolžnim mladeničem: 1. Glavni nabor za deželuo stoluo mesto Ljubljano vršil se bode dne 1. marca v mestni dvorani ter se bode pričel ob 8. uri dopoldne. 2. Stavljenci, oduosuo tudi njihovi moški svojci, ki bodo k naboru klicani, imaio priti o pravem času iu snažni na nabirališče ter imajo o pravem času prinesli potrebne dokaze, če se oglašajo za ugodnost: a) kot kandidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nam.ščeui dušni pastirji (§ 31 voi. zak.); b) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje i§ 32 voj. zak.); c) kot posestuiki podedovanih kmetii (§ 33 voj. zak.); d) iz rodovinskih razmer (§ 34 voj. zak.); c) enoletne prezentne služoe (§§ 25—29 voj. zak.). 3 Stavlieuci, kateri žele ugodnost po §§ 31—34 vojnega zakona in imajo tudi pravico d<> ugodnosti enoletne prezentue službe, morejo, ako bi se jim odbila prošnja za kako prvič omenjenih ugodnosti, oglasiti se za ugodnost enoletne prezentue službe pri glavnem naboru. 4 Kdor zanemari stavno dolžnost, kakor tudi sploh iz vojnega zakona izvirajoče mu dolžnosti, se ne more izgovarjati, da mu ni bil zuan ta razglas ali vojni zakon. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 10. dan februvarija 1892. ,Kmetska posojilnica ljubljanske okolice' registrovana zadruga z neomejenim poroštvom v Ljubljani. Vabilo k X. rednemu občnemu zboru „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" v Ljubljani, , kateri so bodo vršil dn6 21. februvarija 1892 ob 9. url dopoldne v zadružni pisarni na Marije Terezije cesti 1. — Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. — ¿. izročilo blagajnika. — 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. — 4. Volitev ravnateljskega odbor» in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, e) kontrolorja in d) 2 namestnikov, f) volitev 3 članov v nadzorstveni odbor. — 5. Predlogi društvenikov. Ravnateljski odbor. Nadzorstvo „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice' je pregledalo in primerjajo letne račune za leto 1891 in naznanja, da so pregledani letni računi in bilanca razpolozeni na spregled v zadružnej pisarni, kakor to zahteva § 30., al. 4 društvenih pravil. Nadzorstveni odbor. Aktiva". i a ;r, Mi. za leto 1981. «* s» Pasiva. 1. Gotovina v blagajni sklepom leta 1891....... 2. Posojila in sicer: o) proti intabulaeiji 91.732 gl. b) proti menici . . 53.685 „ c) proti menici in zastavnemu pismu 20.110 „ 3. Denarji naloženi pri denarnih zavodih ........ 4. inventar ....... 5. Zaostale obresti..... 6. Neporavnani prehodni znesek yld jkr G681 165527 8352 169 1010 2|70j 12 181742 65 Glavni deleži {: 00 a 100) . Opravilni deleži: 210 a gol-dinajev 5"—, 178 a gld. I"— Reservni fond glavnih deležev ...... . . Posebni reservni fond . . Hranilne uloge ..... Kapitalizovane obresti hranilnih vlog . . . .... Za leto 1892 naprej plačano obresti posojil..... Dobiček....... gld. |kr. 10000 1228 6144 2254 152984 5679 1227 2224 181742 65 - l! i Ljubljana, dné 4 februvarija 1892. Za ravnateljski odbor : Jan Knez m. p , V. Jenko m. p, Oton Bayer m. p., A. Knez m. p., J. Verhovnik in. p. — Za nadzorstveni odbor: Ivan Rodé m p., dr. Josip Vošnjak in. p., V. Ogorelc m. p. 91 3—2 Sarg nx/n zdravstveno oblastveno preskušeno ■UVU zobno čistilno sredstvo EALOBONT. Dobiva se v lekarnah in parfumerijali itd. kos po 35 kr. (1419) 10 R a z p r o d a J a V prodajalnici Andr. Druškoviča v Ljuki jaui, Mestni trg št. »/lO dobiva se po najnižji ceni 3£s?najboljša liiodrobela poste-'*;! ___ klen,jena ploščcviiiasta ^^ ^kuhinjska posoda^ Tu dobiva se tudi vsakovrstno hišno iu kuhinjsko orodje po uajuižii ceni. S tem ponuja se p. u. gospod njam, prečast. duhovščini, gostilničarjem, pred-stoiuištvom boltušn c itd. na)bol|ša prilika svojo h šno in kuhunsKo orodje po ceni spopolniti ali pa si novo omisliti. Cele kuhinjske oprave za neveste od gld. 15-— (10 gld. 200'— Vitanja naroČila izvrše se takoj. B P O JL d Z B ^J P Oblastveno dovoljenje zaM za prilepljenje razglasov in pišurna > za posredovanje pri zasebnih opravilih. Podpisanec naznanja, da mu je vis. c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani z odlokom z dnč 4. januvarja 1892, 1. št. 15338 podelila privoljenje za napravo in oskrbovanje zavoda za prilepljenje razglasov v. ' in pisarne za posredovanje pri zasebnih opravilih . s pravicami, dajati razjasnila o nakupu ln prodaji hita« oprave in gla-so vir je v, o vnajemodalstvu stanovanj, kupčij in prodajalnlo, posredovati o nakupib in prodajah, pri najemih in zakupih kmetijskih posestev, mestnih hiš, graščin ln selskih dvoroev (vil) in prosi vele-slavne obiastnije, zavode, podvzetja in častito občinstvo posluževali se v vseh, bodisi prilepljenja uradnih ali zasebr.ih razglasov po ulicah mesta ali zasebno poslovnega posredovanja tikajočih zadevah mojega zavoda. Z zagotovilom, da se hočem potruditi vsa mi dana naročila natančno in točno izvršiti, podpišem z odličnim spoštovanjem- I a: (37,10-?). Vekoslav Kališ Prešernov trg št. 3. "V" letu 183§. v Trstu osnovana c. kr. privileg zavarovalna družba RIUNIONE ADRIATICA 01SICURTA, katere generalnega zastopa pisarne so na r> 1111 aj u v družbini hiši, mesto, Weihburggasse št. 4, in katero v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih avstro-ogerske države zastopajo generalni, glavni in okrajni zastopi, zavaruje po najnižjih cenah proti požaru, poškodbam pri prevažanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ali razpoka. (12-9) Glavni zastopnik y Ljubljani: IVAN PERDAN. Naznanilo in priporočilo. Usojam si slavnemu p. n. občinstvu v mestih in na deželi, zlasti preeast. duhovščini javiti, da sem z dnem 1. januvarija letos prevzel kupnim potom od gospe A. Geba pod tvrdko J. (iebit v Slonovili ulicah že mnogo let poslujoči urarski obrt.-'* Ob tej priliki priporočam se v obila naro ila najraznovrstnejših ur in drugih v urarski obrt vštevajočih se predmetov. Mnogolemo praktično delovanje v stroki urarski jo dovoljni porok za točno, solidno izvršitev in nizko ceno. Vedno imam v zalogi v največji izberi zlate in srebrne žepne ure, stenske ln ure budilnice, ure s stojalom itd. itd. Tudi najrazličnejše zlate in srebrne verižice so cenjenim kupovaleein po različnih nizkih cenah na razpolago. Dosedanji svoj urarski obrt v Trbovljah nadaljeval bodem kot filijalo. Velespoštovanjem 7 (10-8) ,S> I > u li a j s k a borza. Dn6 13. februvarija. Papirna renta 5%, lo% davka .... 94 gld. 40 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 93 , 90 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....111 „ 45 „ Papirna renta 6%, davka prosta .... 102 „ 70 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1013 „ — „ Kred tne akcije, 160 gld................305 „ 75 ,, London, 10 funtov stri........118 „ 25 Napoleondor (20 fr.)................9 „ 39'/,. Cesarski cekini....................5 „ 59 „ Nemških mark 100 ....... . . 57 „ 9"> „ Dne 12. februvarija. Ogerska zlata renta 4 f,....... Ogerska papirna renta 5%...... državne srečke 1. 1864., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4l/i% Kreditne srečke, 100 gld....... St. Genois srečke, 40 gld. ...... 107 gld. 85 kr. 102 „ 55 „ 138 147 181 96 100 185 61 75 75 15 40 25 Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 gld. 25 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „ 25 „ Salmove srečke, 40 gld........61, — „ Windischgraezove srečke, 20 gld.....67 „ 50 „ Akcije anglo-avstrijske banko, 200 gld. . . 157 „ — „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2860 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 89 „ 25 „ Papirni rubelj . . ...............1 „ 16 n Laških lir 100 ....................45 „ 65 „ limenjarnična delniška na ®UnaJU* ) I., WoNzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. W K a zri u naročilu UvrS6 se liajtočnejc. Za nalaganje glavnic priporočamo; 4% gališke propinaoljske zadolžnioe. 4% zastavna pisma peštanAke ogerske komer- oijonalne banke. 4'/,% komunalne obveznioe ogerske hlpotečne banke z 10* premijo. Na te papirje daje posojila avsiro-ogerska banka in podružnice njene. 45,000 goldinarjev se dobi z jedno zemljiščnokreditno promesa il 1 gld. iu 50 kr. kolek. ¡JV Žrebanje dné 15. februvarija. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič. Odgovorni \rudnik: Ignaoij Žitnik.