26 Prekmuriana Klaudija Sedar Sokolski dom Murska Sobota Telovadno in ljudsko prosvetno društvo Sokol je bilo ustanovljeno na občnem zboru 18. marca 1920 in ta datum tudi uradno velja za začetek organizirane te- lesne kulture v Murski Soboti, ki se je v valu sokolstva vključevala v vsa družbena in politična dogajanja na Slovenskem. Ustanovitelj in prvi starosta Sokola je postal Anton Koder (r. 1898, Zagorje ob Savi – u. 1936, Maribor), ob ustanovitvi pa je društvo štelo 60 članov, ki so bili predvsem iz vrst priseljenih uradnikov, odvet- nikov, učiteljev, finančnih stražnikov in drugih mešča- nov. Spadalo je v Mursko sokolsko okrožje, katerega sedež je bil v Ljutomeru (tam je bilo sokolsko društvo ustanovljeno leta 1903, v Gornji Radgoni leta 1919, v Lendavi leta 1921). Prvo slovensko društvo, imenova- no Južni Sokol, pa je bilo ustanovljeno v Ljubljani, 1. oktobra 1863, medtem ko začetki telovadnega gibanja vodijo v Prago, kjer je bilo prvo sokolsko društvo usta- novljeno 16. februarja 1862. Sokol Murska Sobota je imel od ustanovitve društva pa do izgradnje Sokolskega doma, torej med leti 1920 in 1929, svoje društvene prostore in društveno knjižnico v hotelu Dobray. Z letom 1921 je društvo pridobilo še dodatne prostore, za telovadbo v telovadnici meščan- ske šole (današnja OŠ II), oder za dramska uprizarja- nja pa v kinodvorani Gustava Dittricha, kar je bila zelo pomembna pridobitev tako za društvo kot za mesto in prebivalce. Od športnih panog pa so gojili od atletike, Tedenske slike: priloga Domovini, let. VI, št. 22 (29. maj 1930) 27 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino nogometa, tenisa, namiznega tenisa, plavanja, zimskih športov, kolesarstva, sabljanja, šaha do hazene in še drugih. Hotel Dobray (danes Zvezda), ok. leta 1925. Arhiv PIŠK MS Želja po gradnji Sokolskega doma v Murski Soboti je tlela že od samega začetka delovanja društva, pred- log na pobudo dr. Franca Farkaša pa je bil sprejet na izrednem občnem zboru leta 1928. Odbor za gradnjo je vodil predstojnik okrajnega sodišča v Murski Soboti dr. Slavko Šumenjak, finančni načrt je izdelal starosta društva, notar dr. Anton Koder, načrte s predračuni je izdelal gradbeni tehnik Slavko Vidmar, gradbena dela pa prevzel Janez Mayer. Velika večina Sobočanov je poleg Sokolov združila moči, telesni napor in denarne prispevke za gradnjo doma, kajti pridobitev doma je bila tako za telovadbo kot za druge prireditve in pred- stave nadvse potrebna in dobrodošla. Da so jih Sobo- čani pri delu podprli, poroča v prispevku tudi Sloven- ski narod (18. sept. 1929), v katerem Sokoli naprošajo pomoči tudi od drugod in obljubljajo, da bo vsak dar, vsak prispevek vpisan v knjigo »Graditelji Sokolskega doma v Murski Soboti.« Kot je zapisano, »s to stavbo dobi naša občina to, kar nujno rabi: prostore, kjer se bodo mogle dostojno vršiti vse prireditve, kulturne, humanitar- ne, družabne. Sokolski dom bo poleg tega stavba, ki bo v okras Soboti že po svoji zunanjosti. /…/ bo dom tudi og- njišče, ki bo služil narodovi duševni in narodovi kulturi.« Gradnjo je podprla tudi Prekmurska posojilnica, katere soustanovitelj je bil notar in starosta društva dr. Anton Koder. Tik pred odprtjem Sokolskega doma na tedanji Ben- kovi ulici (sedaj Mladinska) v Murski Soboti je bil ta v Mariborskem večerniku »Jutra« (26. sept. 1929) tako- le opisan: »Soboški sokolski dom je lepa zgradba, ki je v ponos ne le Murski Soboti, ampak vsemu Prekmurju. Stavba je velika, saj je zazidanega prostora 520 kvadra- tnih metrov. Telovadnica, ki bo služila tudi za gledališke predstave in koncerte, je 20 m dolga in 12 m široka, brez odra, ki je posebej še 7,5 m globok in 12 m širok, ki bo lahko služil tudi za malo telovadnico v zimskih mesecih, a številčno manjše oddelke. Poleg teh dveh prostorov je v prvem nadstropju še mala dvorana, ki ima v steni velike line, ki se lahko odprejo posebno pri večjih prireditvah in služi dvorana kot balkon. Pod odrom sta dve veliki obla- čilnici za telovadce in telovadke, pri gledaliških predsta- vah pa za igralce. V sprednjem traktu, vsa stavba je zgra- jena v obliki velikega T, se nahaja v pritličju poleg velikega vestibula še čitalnica, soba za posojilnico in garderoba za občinstvo. V prvem nadstropju je še odborova soba in ku- hinja za prireditve, poleg že poprej omenjene male dvo- rane. V podstrešju je stanovanje za hišnika. Iz telovadnice se pride takoj na veliko letno telovadišče, ki je 65 m dolgo in 35 m široko, ki se je že v pretečeni pomladi zasadilo z drevjem in posejalo s travo.« Dom je svojemu namenu na predvečer državnega pra- znika, 30. novembra 1929, predal starosta Sokola, dr. Anton Koder, v svečanem programu pa je bila izvedena telovadna akademija. Le nekaj dni zatem, 5. decembra 1929, je izšel Zakon o ustanovitvi Sokola Kraljevine Ju- goslavije s ciljem, da nova organizacija telesno in mo- ralno vzgaja državljane k »Jugoslovanskemu narodne- 28 Prekmuriana mu edinstvu.« Novi Sokol je zelo oživel po Prekmurju, tako so bila v soboškem okraju tri društva (v Murski Soboti, Rogaševcih in Šalovcih) ter sedemnajst čet, v lendavskem pa dve društvi (v Lendavi in Beltincih) in dve četi. Društvo Sokol je v Lendavi dobilo svoj dom leta 1932, na območju današnjega Pomurja je prve- ga dobil Ljutomer leta 1927, v Gornji Radgoni pa ni bil zgrajen. Po predaji Sokolskega doma v Murski Soboti, 30. novembra 1929, je bila slovesna otvoritev 1. junija 1930, ko je Sokol hkrati proslavil tudi 10. obletnico svo- jega obstoja. Poleg telesnega in kulturnega dogajanja je bilo v So- kolskem domu v Murski Soboti v naslednjih letih obi- lo zabave, družabnih in plesnih prireditev, pustovanj, miklavževanj in silvestrovanj. Sokolska organizacija je v času druge svetovne vojne prenehala z delovanjem, leta 1945 je bilo ustanovljeno Fizkulturno društvo Mur- ska Sobota, ki se je leta 1949 preimenovalo v Telovad- no društvo. Z aktom iz leta 1951, ko je bil v Ljubljani ustanovljen »Partizan Jugoslavije« - Zveza za telesno kulturo, so Telovadna društva prenehala oziroma so se preimenovala v društva za splošno telesno vzgojo Partizan. To telesnovzgojno društvo Partizan (TVD Par- tizan) se je po osamosvojitvi države preimenovalo v Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota, ki svoje poslanstvo še danes uspešno uresničuje in nadgrajuje. Literatura: Sokolstvo: Sokolski dom v Murski Soboti. Mariborski večernik »Jut- ra«, letn. III (X.), št. 270 (26. nov. 1929), str. 3. Sokol: Prošnja naših Prekmurcev, Slovenski narod, letn. LXII, št. 213 (18. sept. 1929), str. 2. Šticl, Herman. Zgodovina Telovadnega društva Sokol Murska Sobota: (ob 80. letnici). Murska Sobota: Športna zveza: Društvo za športno rekreacijo, 2000. K otvoritvi Sokolskega doma v Murski Soboti. Tedenske slike: priloga Domovini, let. VI, št. 22 (29. maj 1930), str. 1. Klaudija Sedar Dober Pajdás Kalendárium (1899-1922) V 19. stoletju so na območju nekdanje Slovenske kra- jine (Slovenske okrogline, današnje Prekmurje in Po- rabje) začeli izhajati trije periodični tiski, ki predsta- vljajo tudi začetek prekmurske periodike nasploh: • Prijátel: znanoszt razserjüvajôcse mêszecsne no- vine. Budapest, 1875-1879 (urednik Imre Agustič); • Muraszombat és Vidéke = Murska Sobota in okoli- ca. Muraszombat = Murska Sobota: 1884-1919 in 1941-1945 (več urednikov); • Dober Pajdás Kalendárium po sztárom szloven- szkom jeziki. Szent-Gotthárd, 1899-1922 (uredni- ka Jožef Pustai in Ferenc Celec). Prvo mesto med periodičnimi tiski v prekmurskem je- ziku gre časopisu Prijátel, ki je med leti 1875-1879 iz- hajal v Budimpešti. Na območju današnjega Prekmurja gre to mesto dvojezičnemu madžarsko-prekmurske- mu tedniku Muraszombat és Vidéke = Murska Sobota in okolica, ki je kot dvojezičen (madžarsko-prekmurski) izhajal le prvih pet let, naprej pa samo v madžarščini, na območju današnjega Porabja pa koledarju Dober Pajdás Kalendárium, ki je izhajal v Monoštru med leti 1899-1922. Po prenehanju slednjega, ki naj bi propagi- ral madžarizacijo, sta Franc Talanyi in Jožef Kološa v Murski Soboti leta 1922 izdala Naš slovenski koledar in ta je je bil tudi kot uvod v izdajanje koledarja Dober Pajdás Kalendárium v Murski Soboti, katerega lastnik, izdajatelj in urednik je bil Franc Talanyi. Ta koledar je izhajal med leti 1923-1943 v različnih krajih, odvisno od selitve urednika, ki je bil hkrati tudi avtor večine pri- spevkov. Kot navaja Just (Med verzuško in pesmijo, str.